i. &.t:.
St. a
„8o5a" izhaja vsak petek in velja $o noatiprfijemana a-Hv.Oorici na dom <
Vse lfiti».....f. 4.4C
Pol Una.'......, i.2C
Cetvrt lota     .    .   ,    -    ,» 1.10 Pri ozuanilili in tako tudi pri vpo~ lanicah" se placuje za tiavadiin tristop-no vrsto:
8 kr. fie se ttska 1 krat 7    „   „   „     „    2   „ 6   i,   „   „     „   3   „ Za vi> Ce crk«  po prostoru.
V Gorici, 18. januarja 1889.
Te6l
Posainezrie sTevilke sc' dobivajo yb
r 8 kr.  v tbbakariricah na Staretn  trgu
in: v tfmwki tilici in v prodftjalnici G.
Likarja v Semen&ki'li tilicah h. St.' 10.
Dopisi naj ee poSiljajo uredniStvii-Via Mercato 12, nafocnina pa oprar-niSttii „So5e", Via Seminario at. 10,
Rokopisi se ue vtaiajo; dopisi naj se blagovoljiio franknjojo. ~ Dclalcom ic drugim nepremhzw'm se naro&nina tniin, ttkose oglas*' pri opravui&tvn.
Kazkosavanje kmetij
jc nevarno  kmetu in driavi. (Koucc.)
0 tej prevazni zadevi za kmecki stan prinesla je „Socau v svoji prvi in drugi letosnji Stevilki go-vor drzavnega poalanca dr. Lavoslava G r e g o r c a, kolikor jej je prostor dopuScal. V danaSnji tretji Stevilki podajemo svojim fttateljera konec onega prezanimivega govora. Narodni zastopnik navajal je h koucu svojega govora postavne in obitajno doloCbe na Iiuskem in v Aineriki, pt» katerih se je ohranil Cvrat in krepak kinetki stnn, ki vzdriujo dr2ave po svojih pridelkih iu poscboo Se po krviiem davku, v kateretn presega vse drugs stanove, ce tudi se v navadnem 3ivIjcoji ne poSteva tako, kakor zaslufl. Sklep govoru omenjenega drzavnega poslanca glasi se, kakor sledi.
Navajal sem vse to hated dokazati, kako more svobodno trganJQ in razkosavatije zemljiSC unicevati tudi tako izborue napravo agrarske, kakor so jugoslo-vanske zadruge. Sedaj zelim Se navesti ali omeuiti se drugo, tudi slavjansko agrarno napravo. To je  ruski
—  Mir. Tukaj diuii se rodbinsko zomljiSfino last-niStvo z obcinskim. Vec rodbin vkupaj stoji obfiino. Kar pooeda rodbiua okoli svojega dvorca, to je rod-binska last. Kar pa oua v poljedelstvo potrcbujo nj»vt travi'.ikov, pasnikov, gozdov, to je obcuisko ali mirovo ter se ne more ne z dolgovi obloziti, ne razprodati. Car Aleksander II. dovolil je Mir ali obfiinska p >-sestva razdoliti med posamione rodbine. Toda le mulo kmetov se je toga dovoljenja poslu^evalo. Ogromna vefiiua ruskih kmetov, okolu 50 milijonov, pt-ebiva na svojih rodbiuskih in obcioskih posestvib varno tiko, da jih s teh ne more prcgnati noben grajsfiak, noben upnik, noben oderuli. Naposied onienjam se izvirnega nacina, po katerem so severni Aiucrikanci agrarno vpraSanje uraeli tako ukrenoti, da imajo sedaj kre-pak kmetski stan srednje velikosti.
Prvi naseljenci angleSki osnovali ko si v Ame riki ogromna veiepowstva, PristaS deniokratov in pred-sednik Jefferson hotel je ona voleposostva razbiti. PosluZi! se je najboljSega sredstva, rimakcga prava s svoboduim trp-^>m zrmfjisS. V 60 letih bilo j« delo dognano, vele, u>stva razruSena. Toda prika/ala sc je druga nepovoljiiost, pritlikasta posestva, /.adolzVnju in o-liranje po oderuhih. L. 1837. pobcgnilo jc msiogo dol^nikov pred ncosmiljenimi upniki v de2rlo Teksas. Da bi tukaj pred temi varni bili, skienila je dr2ava Teksas zakon, kateri prepuveduje s hi^o presktbljeno zcm1ij§Le prodati zavoljo do'gov. Dom, doinaLa hisa naj bi ostala rodbini nedorakljiva. To jt«. prvi zakon o kmetskih   dontih   neruBljivin — Heimsiatteng<'8fetz.
—  Kmalu osnuje se agrarna strauka, katera »i mi-rovala, dokler niso vse zavezne severoameriSke driave skliicole podobnih zakonov na korist kmetskim domom. Sedaj imajo 4e krepek kmetski ata.i, cegar pos^stva srodnje velikosti menjo 10 do 160 akres, na katerih 2ivi nad 5 nvlijonov kmetskih rodbin; tch zemljiSc ne smejo tazkoMivati zaradi dolgov, pa tudi ne prodajati.
Severni Amerikaofti so prakticni ljudje. Svoje.( poiiticne svobode strogo varujejo. Toda ucenjakoV predsodko in prassne besede liberalccv brez pomi§> Ijavauja takoj zavr^ejo, ko izprevidijo, da ao pogubne. Jednako bi tudi »aj postopali sedaj mi, ko se more-mo prepricati, kako avobodno trganje xemljififi tudi na§ kmetski stan tra v propast. Tukaj ireba iiomayati, to pa hitro, sicer nam kmeta hvalisane liberaInu svobode kar unicijo. Sploh pa to ni vec vpraSanje za domorodca in clovekoljuba. Temu glavna skrb aedaj je, kako bi se naj pomagalo? Priznavam in sem tega popolnoma prepri6an, da po zgledu slavjanskega mira ali zadruge pri nas poatopatt ne moremo. Ci*l6 slavjansko prcbivaistvo v Cislajtaniji Lalibog nima vec pravega spomioa na te naprave. PnkladntJSi naiSim razmeram so zgledi hanovoranskih kmetskih dvorov in soveroameriskih kmetskih dumov. In to pot krenilje tudi zakon, o katerem se Janes razgovarjamo, ker v § 16. (17) edbija svobodno trganje kmetskih posestev.
rofiajo drugih sredstcv kmetom v pomoL, namrefi: svobodno novo Solo, donaratvenih zavodov, druStva in dr2avco enketo, ki bi naj he preiskavala, je li res, da kmetski stan propada, zakaj in kako mu pomagati? Vec t«h sredstev imamo itak ze dolgo, novo svobodno Solo 2e 20 let, mnogo hrauilniu in posojilnic, zakon za delovauje v dtuStvib. Toda ukljub temu propada kmetski stan, gotov dokaz, da ona sredstva niao prava; kmetu jo treba izdatnejaib, treba ga storiti zmo2nega, da se more orguoizovati sam. Osamljeu je prealab boriti se vspeSno zoper sile kapitala. Da se trganje zemljiSd zabranjuje, to je na korist kmeta, njegove rodbine, ob&tie in naroda. Kaj se zgodi, kadar kmet piopaie? Hudi uasiedki ne zadeuejo samo njega, ampak tudi njegovo geno, otroke, vso rodbino. Ako kmet posestvo lzgubi vaied svoje lahkomiselne za-pravljivosti ali kako nesrete, trpi tudi njegova rodbiua; pahnena je s poaestva v 2a lost no nemamStvo, ob-Cilia, de^ela pa dobi napoaled vse na oskrbovauje.
Po mojem mnenji je torej potrebno kracta bra-niti zoper silo kapitala in veh»pos«stva, kar se najlu2e doseza, ako se svoboduo razkosavanje in razproda-vanje zemijiSd modro omeji.
Zoper nasvetovano ar^avno enkelo pa zelo od-Iodao ugovarjam. M^ni je ta drjavoi zbor dovolj — enketo. Sijajn«jSe ni mo2no sklicati. Saj vidimo tukaj zbianih kmef-ov, meScauov, piemenitaSev, uradnikov> sploh zastopnikov raznovr^tnih. Tri letn je odbor pre-tresavrtl agrarno vpraSanje, pmlpiran'od vlade. Misiim, da nam mure zadoScevati toliko preiskovanje.
Sicor pa, kaj bi neki takSna enketa preisknvalna tiaposlfiJ izukuila? Gotovo le to, kar ze itak vomo : kmetu fc hu;la godi, treba mu pomagati. No, skleni-mo to in atorili bodemo najbolje avojo dolznost I (Dobro, na desni! — Govoraiku se od moogih atrani eestita.)
Dopisi.
V GoriCI, 16. januarja. — (Barbarstvo.) Doe 12. t. m. priael je neki ubo2ec z dezele k nekemu cevljarju ˇ gorenjam dslu goriskfga mesta. Ko pride hkozi duri in ao slovenski pokriia tor prosi bozjega daiu, prime cevljar star cevelj, napolni ga z rodo in oblijc ubozega siromaka ter ga zapodi skozi duri med zmirjanjem in kletyino. Taka surovost mora se cloveku atnditi in jiuden pojem dobi se o italijatiski izobraiencati, ako ravna italijanski omikanec tako aurovo in nespodobno prod slovenskerau uboz^cku. Ako bi sc s> kateri krat kaj taci'ga pripotilo, primorani bodemo objaviti ime takega nespodobneii, da bo vedlo uase ljudstvo ogibati ac takega Slovak a in da ne bo nosilo svojih krvavo zashiSenib novcev njemu v zasmeh.
Naj mi bode dovoljeno ol>iaviti §e neki dogo-dek, ki se je pripetil pred ncdavnim Casom. Neki mladeni5 Sel je po ulici Rabatiaci proti kapucidskt cerkvi. Ko pride ta roladeuic do cerkve in se po svoji kiaanaki ^avadi odkiija ˇ pozdrav Najsvetejse-mu, ki lam prebiva, atali so tarn neki mestui mlade-tiiii iu so omenjenega mladeu ca napadli s surovimi beaedami, katere so za ujim izgovarjali in rugali se, Tern golobradnikom bi svetovali, naj bi se rajsi kaj druzega uci'ji, namesto da mime ljudi tako aurovo na-padajo. Ivadar pa bo hotel Se kateri nebodigatrxba uase Ijudi poucovati, naj ho prej ozre na t.tks malo-priduezo in potetn fie le uaj uam povo avojo modrost.
Bate, dr.e 14. januarja 1889. — („P-casi po kamenji". II.) Vsak bralec nSocinih" podljptkov o druJbi sv. Mohora razume, da oni „ocvirkiw, o katerih govori popolno opraviceno g. dopisnik nZ de-5elett od 5. t. m. v 2. St. „SoeV', so n-.uneujeni v prvi vrsti poverjenikom in nabirateljom udov preslavne drr?2be sv. Mohora za njih trad in poXrtovalnost v tej sveti oerkveni in narodni zidovi. BS.-»6a" prido v roko Judi mwj tmnw ijmlcm, w^bw mkvteai J
mladini ,ki se s takim „ocvirkomu obdarovanemu roga: „AIi jo je dobil pod nos." Tako javno osramo-Senje gotovo boli do'ifinika, so^ebno 6e mu vest opri-iiuje, da je postono etoril, koUkor mu je bilo mogo-5e. — Jaz se imam 2e drugo leto i,a tak prav elan in zoltov „ocvireku zahvaliti; torej prositn resnici na ljubo nekoliko piostora.
Tukajscja ob$ina iteje vsled nadSkofijskega §e-raatizma tli imonika krajev in oseb za leto 1888 skupaj 918 prebivalcev in ima 3G udov sv. Mohora. G. poroccvalec pa trdi resno, da je to le 2l/t% in da je ta ob&na skoraj najzadnja v dekaniji. In ker vendar Se ni najzadnja, pomagati mora preroSki duh, da bo saj priboduje leto gotovo najzadnja. Kakor da bi bilo to kaj Bog si vedi kako straSnega, ko je vendar disto naravno in redno, da ce je eua re6 prva, mora biti kaka druga zadnja; pa vendar ne fie tako si aba in zauicljiva. Da ne bom dokazoval, da mnogi ^initelji odlocujejo razmerno stevilo Mohorjevih udov, kakor n. pr. nezmo2nost branja pri odraalib, ki raz-polagajo z denarom, Btanovaojo prebivalcev (v trgih, vaseh, selifidih ltd.), premoznost, poklic, opravilo, itd. nnj g. porocevalcu te to na uho povein, da bi ta ob-cina ne imela ve6 kakor 10 udov, ako no bi bil za-lozil nabiratelj za ostale 20 gi. iz svojega zepa. Od-kar so dosle knjige za 1. 1888, dobil je povrnene 4 gl., za darovanih 16 gl. pa je prejel v „So2iu pla-cilo sveta.
Ker bi iz omenjenega podlietka marsikedo lahko sklepal, B g si ga vedi kak mlaLen, zaspan narodnjak in nemaren pospcsovalec slavne dru2be sv. Mohora jo ta nabiratelj njeriih udov v ob&ui Bate, ki je zadnja v dekaniji, naj ga resi tacega sumaiienja v let-nikih (koledarjih) dru2be sv, Mohora utemeljena zgodovina, ki je po Ciceronu „lu6 resnice."
Iz prvih l.'tnikov nSIovenskega in solakega pri* jatelja" je razvidno, da sem bil ud te druibe Se v prvem njeoem zacetku 1. 1853 kot uoenec 3. gimra-zijskega razredo, ko Se ni bila eerkvena z odpuski obdarovana bratovafiina, iu potem vedno nepretrgama.
Ko sem 1. 1863 stopil v ja^no zlvljenje, delo-val sem vedno po svoji mo6i za razsirjenje te za cer-kev in narod prekoriatne druzbe. .-- O prihodu v Bole 1. 1863 sem dobil tarn samo 2 uda, 1. 1865 zapustil sem jih 12. Istega leta 1865 sem dobil v Itencah 2 uda in v celej dekaniji St. Peterski 17. Kot nabiratelj cele te dekanije (pokojni Supnik P., ki prej Sj ud ni bil, je k temu le svoje ime poso-dil) sem zapustil I. 1868 21 udov v Rencah in 101 v celej dekaniji. — Otlico zastonj is6es v druibinem koledarji do 1. 1869; a pri mojem odhodu bilo je tarn 25 udov 1. 1873. — Takrat sem dobil v Kihen-bergu 55 udov, a zapustil sera jih 1.1875 skupaj 75. Ko sem prisel isto leto 1875 v Bate, bo bili til lo 3 udjo, a zadnji koledar jih kaze 10 krat toliko — 30. A vendar bodo ;mcle po porocevalcevi radanici Se io po 88 letih 10°/0 (kar je pri njem neovrgljiva ver-ska resnica, katero je sam akoval). Koniujo pa svoj duhoviti dovtip z besedami: „Skora v tolikih (881) letib je Noe barko sezidal*. (Sofia St. 47. leta.1887.) Noe je bil toraj n% f d a r" bark, kateri ameStir" je daodanes nepoznan.                     A. B1.
nabiratelj druzbe rv. Mohora.
Od Vipave, dde Id. januarja. — (Hazno). Y 7. atev. „S1. Nar." qd dn« 9, t. m. izrazil j8 g. dopisnik od beneake meje kaj laekavo svoje meaenjo o zavezi slovt uciteljakih druStev. Izrazil je &Ijo> naj bi zaveza uze skoro zadela svoje delovanje. Zelji g. Rozinskega pridru^ujem se tudi jaz, kajfci daa bi uze bil, da bi se sklicali odposlauei vseh oglaSenih dru-Stev uciteljskih ter koneino roSili. to yaznb ali ne-va2no zadovo. Vedeli bi potem, pri cem smo. Oakati do velicih pofittrito- je ptedolgo, — zatorej: wzdramite se, oanovatelji•!"
Genjena „SocaB od 11. t. m. prtnesla nam jo v dopisu vest, da so se goriSke citaltiide drustveniki branili sprejeti (astno mesto prci'dsedoik&i. Kalostna mi majka! Se li boje" noSi narodnjaki zh.meriti se OMprataJkomF Soglmtio izwlp»i Urn grefoedoik ;e
cajer na ljudeh, ki so od drugod doSIL   Drugafie jo dezela zdrava.
Sadjarsko zadrugo oameravajo. vstanoviti na Slapu blizu Vipave. V ta namen sklican je shod oa nedeljo 20. t. m. v prostore slapenske Sole, kamor pride po popolndanski sluzb: boiji tudi tajoik c. k, kmetijske droibe kranjske Gustav Pirc. Ker bo za-druga velike vaznosti za vso vipavsko dolino, ieleti je, da bi se posestniki iz vse doline obiioo udeleiili napovedanega shoda.
A. Dreo ircenoval ae je bogat trgowio ziitoio v Ljubljani, ki je imel  premo&enja   nad 700   tiso2 ; goldinarjev. Samo  v   triaSki  poddruzuiet duuajskefja j Kreditnega zavoda imel je naloSenega denara 93.044 | gld. Ker ni imel ofarok in ker je umrl bee* oporoke, podedijo to velikansko premoieoje njegovi soroduiki v trqtjem in detrtem clenu, ki iivijo na apodnjem Sta- . jerskem, veoinom v Savinjski dolini in v Celji.            ]
Mod lepega petja kaie ae na vec" natfnov. '\ V .eskovou pri KrSkem pokopali so nedavoo, kakor piiejo ,Dol. Novice/ 22 letno deklino Maryo But kovceyo, ki je ˇ svoji oporoki med drugim vnlila 50 gl. kr§kim peveem a pogojem, da ji poaledaji kratv slovo zapojejo ctkatere latostinke, ki *so jej bile to-likanj priljubljene. Starosta ondaSnjih pevcev g. Su-Staric poje vie nad pol stoletja, ali jednaceb sludaja ni Se dozivel. Ta priprosta deklica nam je ociten do-kaz, kako srdno ljubi naS narod lepo ubrano petje. A kjer je petje doma, tam so dobri ljudje, tarn se tujee rad naaeK in popotnik ae rad odpocije.
Slovenake politidne liste uavedli smo v Stevilki 52. preteklega lcta. Danes naj dudarno one-ma imeniku se dva lista, ki po svpjem napisu se pri&tevata politicnim. Ob enem pridenemo vabilo, oziroma priporocilo z njih besedami.
nObrtnik>4 politicen in strokovnjask list za obrtni stan, izhaja ˇ Ljubljani 8. in 24. dno vsafcega ineseca ter je objavil sledete vabilo na narocbo. — Pogoj trajnemu obstanku vsacega podjetja je, da potrebscino pokrivajo redni dohodki. Pri slovenskem oasopisju se to sieer trzko dosize in brez poirtvovalnosti posa-mezuikov bi imeli gotovo muogo manj casnikov ncgo jib imamo. Tudi nam godilo se je tako. V preteklem letu nisrao izhajali z rednimi dohodki in poknti je bilo precejSojo svoto s pomogjo ustanoviteljev tega lista. Nadaljevanje lista v prejSnji obliki bilo je tedaj nemogoCc in vsied jednoglasnih izjav izrncj naSega obrtniStva, za nadaljno izdavaoje, odlocili smo se list postaviti popolnem na lastne noge s tern, da mu za sedaj brez da bi znizali narogni.no, nekoliko zmanjSaino foimat. Tako bode list Se vedno zadostoval naSim sedanjim potrebam, in Ce nam vsi dosedauji 6. narocniki zvesti ostanejo; ter le kcliCkaj atorijo, da nam pridobijo nekaj novih narothikov dobil bode list trdno podlago; to je izhajal bode z rednimi dohodki narotnine brez da bi trebalo jedneiun douafiati viSje 2rtve nego drngimu. Obljubilo nam je pa Se posebej mnogo prijateljev; da si bodo narodili po dva iz ti sa kar je najbolj pripravoi naLm podpirati list. (iQ se to zgodi mogofie bode tudi nam, onini obrtni-kom, katerim je te2ko celo naro{nino placevati, j o znizati; in tako razsuiti na§ list v vse kro^e obrtniStva. Posebno pa priCakojemo, da se ogtasijo letOB tudi obrtniki iz deiele v obilnejem Stevilu, kakor do sedaj in da nam olajSajo breme z marljivim dopisovanjem in s poroLili o nnpredku v2e osnovanih - okrajnih zadrug. PogreSamo mej narocniki dosedaj tudi Se mnogo fiitalcic in bralnih druStev h katerim obrtniki gotovo toliko donaiajo da bi smeli zahtevati aarofievanje avojega lista. Vabimo tedaj vae obrtnike in prijatelje te^enju da z obiio naroCbo pumorejo okrepiti list, ki bode neodvisen na vse strani; kakor dosedaj vedno bojeval se bo s poiteno besedo za opraviCene iu-terese delavskih atanovt Naro&iiua listu zoaSa za celo leto 3 gld. za pol leta X gld. 50 kr. kdor 2eli znizanje naroSnine oglasi naj se pri uredniStvu, ki mu bode ce raogoie rado netreglo.
„Brus," politicen in ialjiv list, je 8e ie zaietnik in se je tako le priporoftl obcrastvn. — SI. dnem ja-nuarja zacne v Ljubljani dvakrat na mesec izhajati nov politi6en in Saljiv list JRnu." (Urednik IvanZe-leznikar.) Obravnaval bode v resni in saljivi obliki vsa dnevna vpraSanja ter itkrbel za Sitateljev ponk in zabavo. Poleg rasnovrstoe vsebiae prinaSal bode lepe ilnatracije is atiko odlifinih narodnjakov, Ker preneha „Roga6u, bode nBrna* jedini Saljivi slovenaki liat, ki be bode vestno prizadeva), uafcresrati obdinstvu sloven-skemu, katero prosimo, mj ga blagovoljno podpira doievno in gmotno. tfBrua* wtane za vae leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Cetrt leta 1 gld. Nataenina poiilja se na .Brasovo" upravniStvo v „Natodai Ti-isjs&rw* vLjnbtjani.
Kmetijskih. in gospodarskih listov imamo Slovenoi fie piecej. Sicer pa se razpravljajo gospo-daraku vpraiauja ne aamo v strokovnib, amoak tudi v dragih, posebno politidoik liatib, ker umit'o go»po-darptvo in gmotna biagioja naroda je tudi v poiitiku veiikega pomena. V naslednjih vratah naj imeoujemo ^ospodarske iiite in kje ithaj^o.
gKmetovalec." Ilustrovau goopodarski list s prilogo NVrtnartt. Uradno gksilo e. kr. kmetijske d?uLba vojvodiae kranjske. Urejuje Guatav Piro, druZbeni tajnik. ,Kmetovalectt izhaja 15. in zadnji dan v me-secu ter atoji a prilogo vred 2 gldM za gg. u6itelje in ljudake knjiinice pa le 1 gld. na leta. — Udje e. kr. kmetijske druibe kranjske dobirajo list brez-plailno. % I«ftom 1889, naatopil je j,KmetOTalectt VI. letnikr nKraetovalec" je edini ve6i goapodarski Hat in ob enem najcenejsi; zato ni ouda, ako je med najbolj raeSirjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888. pii-neael je BKmetova!ecu ua 212^ atraneh velike oblike 80 vedib in 105 nianjaih goapcdaiakih in sieer po-lj<dt-lakib, ziviimr.skih, viuirakih in gozdarakih «5!an-kov, nad 135 spluSoo yauimivih odgovoror na goa-podaroka vpraSanja, ka?<ra so stavili noroioild uredniStvu, blktt 175 goapodai skill novic itd. To borilo razjaSnj'^valo je 50 podob. — Banlo t ttKmotovalcu" in ^Vrtnapin*1 je dandanes z« ttapredm-ga km^tovalca tiko vazno, da ne sme biti slovenskega go«podarja brez teh koriatnib listov. — nK«netovalecw s prilogo „Vrtnar* stoji na leto 2 gld., uCitolji plafiajo pa le polovico. Udje c. kr. kmeHjske druibe dobivajo ^Krnotovaloa" zastonj. Naiocila aprpjema e. kr. kme-tijaka druzba v Ljubijuiii, v Salwdrovih uUcib St. 5. NaroSniki, ki vatopjo mod lotoin, dcbijo vse iz§lc Stevtlke.
wVrtnar" jo poseben vrtnarski atrokovni list, katerega dchivajo nnrocntki nKm<>tovalcaw zastonj. ^Vrtuar" j« prinoael 1. 1888. na 96 atraneh velike osraerke 85 vec>h in 78 manjSib aadjarsk h in vrtnar-sk:h Llankov ter blizu 70 podob.
nGospodarski List", glaailo o. k. kmetij-«kega druStva t Gorici, izhaja kot priloga „8odiu dvakrat na me&eo in sicer vsak 1. in 3. petek. U»lje c. k. kmetijakega druStva in naroiuiki „BoCe" dobivajo liat brezplitgnct; drugaeo pa stane hat na leto I gl. 20 kr. NaroSnina 86 poSilja. c. k. kmntijakemu dru Stvu, dopiai pa odgovornemu uredniku Era. KlavLarju. Yabila za tekoLo leto list oi Se priuese), koi- laueki lfatnik ni So popolno dovrSen.
„Slovenski debelar in aadjerej.ec", glasilo
Cebelarskega in aadjcrejskega druStva za Kranjako se acde^em na Joaenicah (Gorcnjako), izhaja vsak meaoc rnkra' in se poSilja udom brezplacno, neudora za 1 g!. 30 kr. na leto. Letnina za ude zuaSa samo 1 gl. Narodujo ac pi i predsodniStvu na Jesenicah. Stovilka 9. za prctekli mospc September, katero imamo pred ocmi, prinosla je sl«defie sostavke. Ptezimo-vanje iebel proti severnemu te^aju brez zimsk'gn zi-veza. StatiatiSna testava debolatskih razmtM' ^ av-Btrijsko-ogei-sk'-j monarliiji. Nov pripomoe'ek zopcr Sobelni pik. Zavijanje in poSiljanje jabolk in bruak. Sadni kia za dom. Dopis. Naznaoilo.
„Qospodarstvena prilogau imenuje ae do-klada, katero prilaga „Katoiisko tiskovoo diuStvo" v Mariboru avojemu glasilu wSlov. Goapodarju" vsak mesec enkrat in sicer brezpladoo. Razen pouccih se-stavkov o kmtttijatvu prinaSa priloga tudi dopiso in mnoge raznotciosti v gospodarskih zadevab. Posebno oa Stajerskom, kjer jo „Slov. Gospodar" mc<Sno raz-Sirjen, prouzrocila je priloga u2e veliko dobrega.
Leposlovnih listov imamo Slovenci dandanes veC nego v nekdanjih L<isih, kar je popolno opravigeno. Dedkom in deklicam, ki so se navadili brati in ki pridno ob?3kujejo ljudsko Solo ali niLje razrede srediijih Sol, priskrbuje poucnega in zabavnega berila „Vrtec.M Mladiui, ki se po srednjih Sotah pripiavlja za viSje Studije ali za jirakticno zivljenje, skusa ustrezati nDom in svet.u Odruslim in izobraienim Slovencem, ki nadaljujejo to, kar so v mladosti sliSali, ki se bavijo z znanstventm tn leposlovoim berilom, podaja nLjubljanski Zvon" pumemega gra-diva. Y kposlovnt obliki, pa z vsebino politiCnega pomena izhaja „81ovanski Svet," ki jo le odraslim namenjen in razpravlja razna vpraSanja ua Siroki podlagi. Naj sledijo tu odlsmki iz vabil, k at era so razposlali ti listi koncem preteklega ali zaCetkom tekocega leta.
„Ljubljanski Zvon" prinesei je v svojt zadnji Ianski Stevilki naslednje vabilo. Ker z denaaojo Stevilko zavriuje „LjubIjanski Zvon* oami avoj tedaj, obraca se do svojih sotrudnikov in naroCn'kov s prijazno profinjo, da bi mu zvesti oaf ali tudi v novem devetem letu njegovega izhajanja. Programa svojega nLjubljanski Zvon* v novem teiaji ne bode izpre-minjal. Gojil bode tudi odalej v prvi vrsti leposlovje v najfiirjem pomenu te besede. PriobCeval bode znan-itvene in ukovite razprave iz r^zlidoih oddelkov eio-veSkega znanja. Zbiral bode narodno blag6. Skrbel bode za to6ea pregled soSasnega slovenakega slovstva in imenitnejSib proizvodov drugih alovaoskih Iiteratur, zlasti hrvafike, ter nap6sled porojfal o napredovanji doma^th knjtievnthin umetnostnih zavodov. Izraed spisov, katece misli ^Ljubijanaki Zvon* ptiobCiti po novem letu, oraenjamo zlaati daljSe povesti „R>Sltu in Vrjanko14, katero je za list nas spisal t Slovonoib priljubljeni pripovedovaleo Jaoko KerBaik. Takoj v prvi Stevitki zafino priobiovati Stritarjevo razpravo o JLevstiku, ki je bila v Slovenikoro Wubu na Pooaji
vzprejeta s toliko pchvalo. Vrhu tega poudarjamo, da so nLjubljanakemu Zvonurf ohranjeni dozdanji preskuSeni in priljubljen: aotrudniki njegovi, in da takoj v prvem zvezku pridae vefi zauimivih daljiih poveBtij in razprav. Opiraje se na zgoraj razviti program, kakor tudi na dozdanje svoje delovnnje, nadeje se nLjubljanski Zvon", da mu tudi prihodojc leto ostanejo zvesti dozdanji njegovi prijatelji, da se pa okoli njega zbero Se novi podporniki. Saj je naloga, katero mu je zvrsevati, lepa in plemenita: vsestranski razYcj beletristi5ue knji'2ovnosti slovenake!
»Vytec", leposloven bat za slovenako mladino, priporojia se v svoji prvi Stevilki takole. Z doriaSnjim liatom stopi ,Vrtec* v avt»je devetnajafco loto tec uljudao vabt vao prijatolje naSe nezne slovenske mladine k prav obilem naro^evanju. Nadejamo se, da nam naSi atari narocniki ne vzkr^tijo svoje pod-pore, tetnvefi si bodo prizadevali, da nam vsak Se po jednega novega narodnika pridobi. Ako se bi Srevilo naSih narocnikov dobro pomuoiilo, podajati bi zadeli „Vrtecu na poldrugej p6!i, kflkor snio to sto-rili z dfnaStijim brojem. Oa bi nam kaj takega mo-go6e bilo, treba je, da nom vsi dozdanji naroemki zvesti ostanejo, ter so nam Stevilo novih naro6nikov vsaj za polovico starih pomnozl. To bi ae lahko zgodilo, ako bi vsak nasih starih uaroonikov delal na to, da bi naS Hat priporu5eval v naro&ivauje. Z Bozjo pomocji) gremo tedaj na delo ter upamo, da se nam „VrtecM tudi v novem letu obrant. Zitorej podvizajte, narociti se na „Vrtec", ki za vse leto stoji sam6 2 gld. 60 krM a z» pol leta 1 gld. 30 kr. — NaroCnina se najhitrcjo in najceneje poSilja s poStnimi nakaznicami (Pcstanweisungen), ki se na vsakej poSti dob6,
nDom in Svetu prilo2il je zadnji lanaki Stevilki aledece vabito na narodbo. Z vecjim zaupanjom nego Iani stopam I?tOd pred slovenako ob^inslvo z vljudnim vabibMii, da bi se narocalo na „Dom in avet". Glavue tevsave ao prea'aue. — Namon in nafirt listu ostaneta Se dalje iata. Na dvo atrani bodo obra-6&\ urednik Se posebuo pozomost: da bode objavljal miSue, ne predolge pri povesti, potem pa da bodo skrbno poio6.il o d o m a 6 u tn ^lovstvu. Domafie alovstvo nam morn biti najbolj pri ercu; koristno je sev^da ozirati no na aorodna slovanska, Tu pa tam bomo celd o leak em neslovanskcm proizYodu poro-Cali, ak«> bodo mogol zanhnati naae Citutolje. Ono slovenske izilolke, kate.r.h ne bomo presojevali na-drobno. pov'zeli bomo kaanejo v skupuem pregledu. Ker bode list nekoliko obSirnojSi, mo?;\o bode ured-niku ustrezati na vefi strani. Izhajal bode namreS, kakor doaedaj, duo 20. vaakega mesoca navadao na' eni poli, vsaj stinkmt pa na dveb polab. Ce bode dopuffialo gmotno 8*anje, tudi vefikrat, kar ae bode ravnalo sev^da po § evilu naro6riikov. Vse doaedanje prijatelju pro.sira lepo, naj ostanejo zvesti ter naj pridob6 Se novih. SkuSali bomo podajati mladini zdrave hrane, odraslim prijetne zabave, in onim, ki se zaradi rnuogih poslov ne mo re jo obsirno baviti s alovstvom, nadomestovati vocje in drage liste ter knjige. Onim pa, ki se lahko bavijo s knjiieviiostjo naSo, skuaah bomo kazati, kaj je pravo in lepo, in kaj ni tako. Nov, mal oddelek bode v Hatu „Vadnica,S kakor jo jo imel nekdaj dunajki „Zvon". Mnogo pesmij nam doluija, ki niso slabe, a vondar je te2ko natisniti je na odlicn^m mestu. J1\ pa mogo<59 vaa-kemu pisatelju posebej odgova. .ii, tudi bi mnogo* krat doticoe opazke koriatile drugim piaatefjym. Ta-kim opazkam, takemu pouku bode pros to ra v ,Vad-nici". Oakrboval j» bode gosp. Anton Fuutek, znani naS pesnik in ufiitelj na novi obrtni soli. Tako upamo, da bode mogel „Dom in avet" ustrezati dragim Slovencem v novem letu, katero Bog daj vaem milo in sreLoo ! Cena za celo leto: 2 gld., za pol leta 1 gld. — UredoiStvo in upravnistro jo v Marijani86u.
„Slovanski Svet" prinesei je vl. Stevilki na-ulednjo vsebino: Izj&va. — Slovencem. — Dvoje kultur v Avstro Ogerskt. — Slovanska sodba o novem brambenem zokoim. — Sluvanstvo vc avycb zpevecb. Crtice o Kubinem zborniku. — Pisma od beneSke meje. — Glasovi izmed obfiinstva. — Polled po slovanskem avctu. a) Slovenske deftcle. b) Oitali slo-vanski 'svet* — Knjtzevnost. „Slovanski Svet" iiihaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne ineseca, in se poSilja narocnina izdujatelju „S 1 o v a n-skega Sveta- v Gorico. — Narocnina znaSa: za celo leto 4*gld„ za pol leta 2 gld., za cetrt leta 1 gld. Za Ljubljauske narocnike in dijake velja: celo-letno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., 6etrtl<»tiio 90 kr. — tz doigega vabila posueli smo naslednje od-stavke: Doslej smo razpravljali bolj obfina vpraSanja ta zlasti smo se ogibali kritike eloveaskih zad^v. V bodocc bomo obdelovali tudi to strau v vecem obscgu.
Kak6 potrebno pa je razgovarjanjo kulturnih vpraSanj po do!oLendm prograinu, razvidno je ae samo iz tega, da je n. pr. na Slovenskem mnogo omahljivosti in — neveduosti, atnpak tudi iz teja, da jo brodijo celo na Cj&Kem v temi. Niti najveci 6eSkt zastoputk* ne zajemljejo iz ptavin virov, da bi se pouCevali objektivuo in teraeljito o slovauskili stvftreh. Sedanje voditelje bo prezirati in razumniStvu boditi  po  drujjib potib;  ako  boCejo  vstvuriti  ka;
gotovo moziky na katerega smemo bifci pouosni. ka-terih nom povsod trebe, in citelnicni zbor bi si bil lehko izvolil tak&nrga prrdseuiika, a ne botjSega. Menim pa vendar, da je dovolj zalontno za Gorico, ka nima moza, ki bi prevzel pred^edstvo ditaloioe. Zunanjci, o/.iroma novinci v nagem roeslu, morajo ne-titi v srcih domacincev ogenj Ijubeziti do narodnosti. Je li to znamenjo ensa, naprodka alt nazadovhnja! Morda nam bodo6nost prineae kaj tola?. lncjSeg;».
Kmalu bode Citati po fasuikih, kako snujejo razua druStva predpriprave za veselice v pustnem casu. Pri nas teh ne treba; za to se je potrudil neki Tankredo Fumagalli, ki se klati po okolici od vaai do vaai ter ofiarjuje ae Bvojira Saranim (pisano oblc-6enim) osobjem strmece poslusalce. Med petimi pred* sfcavami DBfajam ono pantoinimifino (s6 znamenji brez govora): „Trpljenje Jez. Kr.B, „Graf Don Juan" in „Grofinja Geuovefa." 0 izidu predstav ni'mi mogoce parodati, kajti udeleiil se nisem nobedne. Menim pa, da bi bilo prav, ako bi naSi fcupani ne dovoljevali takim lacenbergerjem, da dajejo ljudstvu priliko k zapravljivosti. V Gorici ploskajo raonda Rossiju, mi pa se zahavljamo pri predstava/' Fumigallijevrb!
V casu, ko to pisem, bijejo jni na uno kosmati akordi godcev. Prodatojniki nuSik ob&n se nlso Se uverili, da bo plesi neizmerno zl6 tako v duSnera, kakor v gtnotnem obziru. Koliko pregreh nautane radi plesa, in kohko denarja ne zapravi na§a mladina^ ki ne zna eeniti „cesarjeve podobe." In, nam je uie ufiel zadnji poboj iz spomina, vsled katerega je moral mladenifi iz okolice tako Xalostno loiiti »o iz aveta P
Morda ffpamet pride, ko denar poide."
N. Meznarjov.
vzhodne Afrike, katero so nekateri pruski na- • njeno vikarijo v Trenti oakrbuje zaSasnikurat v peteft imenovali 2e Deutsch-Afrika (nemSka A- J Sod & «• Prune K r a n j e c, ono v. Orehku pa ku-frika). O.d*0 do^ini ne snaj., ccUi e,rop- j S^^.^^Vri^lES yke kulturc ter so ponionli in nzpodili mnogo l prinz iz pazingein.e za Pulj ter Henrik Kaca-Evropejcev. Vrhu tega zdi se, da je nastal j fura, rodom Tolminec; za Komen. -- Odlikovan-prepir med poveljnikhma nemskih in   anglefikib j ca Alojzij Gji r r e s c h,jpostajrii naSelnik pri juzni
Politifini razgled.
Dtiavni zbor se snide po novnjfth porofii-hh 29. t. m. ter ostane skupaj do velikenoCi; a meseca maja bodo zborovale delegacije. Goyori se, da pridejo v pretres le postavni nafirti o vojaStvu in o gospodarskih zadevah ter da so letos opusti vse, kar bi moglo duhove draziti. Med Avstrijo in Rusijo kazejo se razmero nekoiiko priiaznejSc nego so bile zadnja leta. Deputacija ruskega polka, ki nosi ime nasega presvitlcga ccsarja, priSla je na Dimaj fiastitat fcesarju k 40. obletnici, odkar nosi to ime, in je bila na Dunaji presrSno sprejeta. Tako so odlikovali na Dunaji tudi h6eri crnogorskega kneza Milico in Stano, ki grcste v goste na ruski dvor v Petrograd.
Na Ogerskera so duhovi budo razdrazeni, ker je minister Csaky ukazal, naj se u6e mla-difii, ki hoCejo veljati omikanimi ljudmi in ki hrepene po dtiavnih slu2bah, razen inadjarskega govora tudi nemski jezik. Drug povod razburje-nosti je nova vojaSka postava, ki se zdi Madja-rom nevarna ustavi. Minister Tisza zahteva, naj se sprejme nafirt postave neprcmenjen, kakor y na§i zbornici; a zdi se, da madjarski politiki bi radi dobili kako koncesijo za tako giasovanje. V tern se ka2e, da so res politiki.
V Milan u bil je te dni shod, ali bolje receno,. mirovni kongres raznih radikalcev, so-cijalistov, anarhistov, republicanov in irreden-tovcev. S Francoskega doslo je 8 odposlancev, mej njimi Cluseret, boulangist Susiui in Stirje mestni odborniki. Ko se je predstavljal Susini, Cudil se je radikalec Bonacina, da je Korzifian pristaS Boulangerov. Susini je odvrnil: »Jaz smatram Boulangera za postenega. Ako nas bode vara!, ga zabodem." Opoludnc sestavil se je sprevod v gledalisfie Mdal Vermel Deset §odb sviralo je zapored Marselj^zo in GaribaldMevo pesem, kliealo se je; „^ivela anarhija!" Crna zastava Oberdankova pozdravljala se je z izrazi, ki Jih ne smemo ponatisniti. V gledali§5i zbralo se je ttajodlicncjSe obfiiustvo Milansko, mej njim nad 500 gospa! GovoHlo se je jako veliko, naposled vsprejel se je" dnevni red; da je tri-pelalijanca (zveza Avstrije, Nemfiije in Italije) vedna nevarnost za mir, da treba ustanoviti razsodi§ce in mejnarodni odbor, ki bo nadzoro-val vlade, Zve6er bil je banket, pri katerem se je napiv&lo Se neresenim i tal ijanski m in francoskim bratom. Iz Nemfiijc bil je na sbodu Iiebknecht in n^ka gospa Schiff, kije govorila v imenti francoskega, nemSkega, Spanjskega in skandtoavskega 2enstva.
Bismarku pribajajo  ialostoa porocila   iz
ladij. ki imajo brauiti ondasnje naselnike.
Na Francoskem bodo imeli 27. t. m. v Pa-rizu dopolnilno volitev v drzavni zbor. Kandidata sta republikanec Jaques in glasoviti Boulanger. Volitev bo jako zanimiva, ker pokaze, kako da-Ie6 sega u&e Boulange?jev upliv.
V Srbiji se ni se sestavilo novo minister-stvo. V Bulgariji ima Ferdinand KoburSki te-Lavc z na6elniki pravoslavne cerkve.
Domafie in razne vesti,
ErjavSeva obletnica vrSila se je tudi letos po nava<Ji prejSojili lot Grob je bil ozaljSan z lepim vencem ter obiskovan od.ranjkega prijateljev in znan-eev. V Skofji Loki v samostanski cerkvi brala ne je po ranjkem &v. mafia, pri katori ste bili navzoiSi njo-govi hierki. Za spomecik umrlemu slovenskemu mo2u delajo se pripra»e in so zadne koj izvrSevati, ko se odabri doti5ni nacrt. Nabrana vsota za spomenik in za ustanovo nalozona je pri goriski ljudski posojilnici; obresti oskrbaje svak ranjkega pisatelja, ki je ob enem sodnijsko postavljeni varub njegovih otrok.
Josip Gorup ditalnici v Gorici.  Na go
riSke Citalnice brzojavno uaznanilo blagorodnemu go-spodu Josipu Gorupu, da ga je ta, cenefi njegoyo deiovanje za narodno blaginjo in njegor najnovejSi dar za slovensko omiko, iinenotrala v svojero obLnem zboru duo 5. januarja svojim Castuim 61acom, odgo-voril jo mo2 sledeiSim pismom : Veleslavni Citalnici v Gorici. Hvalefao potrjujem prejem Vafiega cenjenega dan»S»joga telegrama, s katorim mi naznanjate, da me jo voleslavna Citalnica goriSka imenovala svojini 2astnim clanom. To rodko odlikovanje veleslavne Ci-talnico gorifike, koja zavzimljo ono prvih in najodliC-nejSib most med iitalnioami alovenskimi, napolnilo me je s ponosom in hvaleioostjo. Prest6no se za-hvaliujem veleslavoej Citalnici natoj skazanej midasti in vlsokein odlikovawju ter biljcsSim z ottlidnim spo-' fitovanjern udani Joaip Gorup 1. r. Na Reki 6. januarja 1889.
Pri S6 oo. kapucinih v Gorici bodo praz novali zadnji dan tekocega moseca in prve dni fe-bruarja slovesno tridnevnico v zakvalo, da je bil o. F e 1 i k a iz Nicosie, iz reda kapucinskega, pri§tet blaScnim boijim, in v Cast tcmu svetniku. Dne 31. januarja, potom 1., 2. in 3. februarja po-poludne ob Stirih urah bo italijanska piidiga, potem litanije in blagoslov z NajsvetejSim; zadnji dan dod& se tudi zahvalna pesem. Itaiijanske govore prevaeli so 62. oo. jezuiti. Dne 1., 2. in 3. februarja ob 9. uri zajutra bodo slovenske pridige, katere so prevzeli i. g. Spirituval A. Crv, profeaor dr. A. Mahnie in vodja mons;gaor dr. J. Gabrijelcid". Po pridigi bo vse dni Blovesna peta mafia, in sicer bo sluzil sveto opravilo dne 2. febr. preCastni goapod prvostolni prost monsignor Andrej Jordan (ce le mogoSe), v nedeljo 3. februarja pa vzvigeni gospod kuez in nad-fikof dr. Alojzij Zorn. V pctek 1. febr. bo ob 6l/f uri zajutra, v soboto 2. febr. in v nedeljo 3. febr. pa po sedmi uri tiha av. masa z izpostavljenim Naj-hvetejlim; dne 2. febr. blagoslove se pred to maSo svece po navadi. Vsi verniki, ki sprejmejo tiste dm sakramenta sv. pokorc in ^v. R. T. ter obisdejo ka-paciflsko cerkev in bodo onde molili po namenu rim-skega papeia, dobijo popolen odpastek. Kdor pa ne sprejme sv. saksamentov, ampak samo obi85«s kapu-cinsko cerkev v^navedenib dneh in bo onde inonl, dobi odpuatek 7 kvadragen (sedem krat 40 duij). Caatiti gospodje duSni pastirji v okoliei gorifiki ao uljudio naproieni, da bi to slavnoat o pravem <Saau naznanili svojim vernim.
wSlovensko bralno in podpomo drugtvo V Gorici" zgubilo je pridnega druStveoika Antona Huraarja, katerega so preteklo nedeljo 13. t. m. slovesno pogrebli, prepeljavSi ga v Solkao. Vso bralo zasluzijo udje tt'gA druStva, ki so se udeleiili v prav obiloom Stevilu pogreba svojega sodruatvonika. — V nedeljo 27.  januarja priredi  druStvo   lopo beaedo a
..........    ¦*"-----*-—   ~   -*"*— Prbgranj
'     **e
pomodjo fiitalnicnth diletantov in pevoev. Program objavimo prihodnji'8; ali dru§tvenike in ptijatelje druStva opozarjamo ze zdaj, da po pripravab, ki ae delajo,' bo beaeda prav lepa in vredaii, da 86 je slavno obcinstvo obilno udele^i.
Drobue novice. DuSni pastirji goriSkega mesta bodo imeli 24 t. m. prvo pastoralno k o n-ferenco v palafii prevzvisenega gospoda nadSko-fa. Za dezelo namenjeni ste po dve konferenci na leto, za mesto po ve6, kakor bodo pofcrebe n&na§a-le, — U nradne^a poro^iia jv vmMw, da iznrag*
2eleznici v Gorici, in Friderik M o s e 11 i g, od-pravnik pri istem podjetji in na istera mestu, dpbi-la sta dovoljenje, da smeta sprejeti od kraJja Mila-na in nositi Takova red cetrte vrste. — GoriSka o-brtha in kupfiijska zbornica ima zopet svojega pred-sednika in podpredsednika; potrjena sta Evgen baron Bitter in Janez Paternolli. — V Terzu v Furlaniji, kjer biva radi kolonijalnega sistema naj-veSja beda, kjer se popije razmeroma najve5 ^ga-nega strupa, kjer pelagra najhaje razsaja, odkoder se je izselilo ze vse, kar je moglo, kjer sp ostali le Se tisti, ki ne inorejo oditi, sezidali so na dr2avne stroSke javno pe$, v kateri se bo kruh pekel, da se prezene pelagra in da se sploh ljudstvu po-more. Zafietek pecenja bil je jako slovesen v nav-zoLnosti zastopnika dezelne vlade trzaSke, okrajne-ga glavarja, de2elnega goriSkega glavarja in drugih dostojanstvenikov. Najprej bila je slovesna ma§a, potem nagovori, slednjifi se je nied 50 revezev raz* delil kruh, ki se je prvi spekel v novi pefii. Pri slavnosti nazivalo se je burno pvesvitlerau cesarju; h koncu sledil je dostojen obed za doSlo gospodo.
^Freccia", katero nismo radi imenovali, dokler je zivela, ker se je drzala v svoji pisavi jako ni?>ko pri tleh. tako da se ni mogla veduo blata ogibati, zAspala je spanje pravidnih in sicer, kakor pravijo, radi pomanjkanja d u s n e podpore. To bo zdi skoro verjetno. A enako verjetno je, da gmotae tvarino, n. pr. froila, jej ni primanjkovalo in da je morda Se zapustila kaj takega blaga svojim oWiteljem. Ker torej ni bilo veL raogofie, da bi se s fcnilom na pa-pirji Slovenci daljo raazali, izmislil si je neki veleum, da bi se morda nujbolj v nFreccinemu smislu pora-bilo ostalo cniilo, ako bi se treSSilo ob zidove gorifike slovenske 6italiiico. Rofieno, storjeno; in zdaj se vi-dita na ulifoi ateni 2talni6ni dvavolikacrna made^a, ki priLata oin<ko in oliko nekaterih kriiecih kultu-ronoBCev.
Sredke na obroke ponujata po dezeli dva agenta. ki se posabno k caatiti dukovfi5ini radi zate-kata. Nekatcrim je znano, kar je pisal v tej zadevi casnik flCorre9pondenzblatt f. d. kath. Clerua" v svoji prvi letoaaji fitevilki pod naslovom: „Dor kleiue Capitalist", da dlovek so s takimi sre6kami lahko zape-Ijo, in so agenta odg-iali. Svojo ^itateije opozarjamo, naj ne kupujcjo takili src5k, ako jtm ni popotnoma znano tako opravilo, ker v denarnih zadevab prinese v6asih majlicn pogresek veliko Skodo, ki se ne dk ve5 popraviti. Pr«vidnoati treba poaebno ted.ij, ko nam kdo ponuja gotovo sr»3o, tor pomisliti: Ako je sreca tako gotova, zakaj jo prodaja, zakaj je ne obdrfci za se?
Gitalnica v Kojskem imcia je v dan 13. januvarija t. 1. svoj letni obgni zbor. Pri volitvt so bili izvoljeni: Tomaiio Stefan preddednikcm; Fran Pahor podpredsednikom ; v odbor pa: 6. g. Pavleiic Gotard, kapelan : CeudiC Davorio, ufiitelj v Vedrijanu; Kumar Karol, c." kr. poitar; Kumar "Vld, farni organist; Veaderraiu Josip, posestnik; Zuljan Josip in Zuljan Fran. Mesto veseUc se bodo prirejali redni' poaoni gov«ri, kateri obrode gotovo veliko d'obroga. Bog daj mo5 in sreSa juoa^ka nas no zapusci 1
Vabilo. Prdiodnjo nedeljo 20. t m. po popol-danski sluzbi boiji ob 3 urah bode v sobani pevakega in braluega druStva v VoUah obLni zbor, b kate-remu vabi najuljudneje vse dr uStvenike      Odbcr.    i
Iz Amerike  doSlo je 227 ljudij, ki so bill odSH meseca oktoora preteklega ieta v Brazilijo, kjer so jim je tako hudo godilo, da niso mogli vztrajati. Do Gonove  pripeljal jih je anglefiki  parnik,   iz Ge-nove do Gorice in Trsta vozili so so po zele.znici te». veliko trpelt V Trsta sprejel jih#* m?ptr«iiQ^.a-stopnik ter posferbel jim za silo hrano in atreho. Iz-seljevanje v Brazilijo jo nevarno, ker-tarn potrebttjejo  : samo tezakov, kateif izmolzojo do bele kostj.  Sre6-nejSi so oni,   ki  se  izaeljujejo v Acgentinskr ljudo-  :; vlado, ker tam potrebujejo  kmete in rokodeloe (mi-ztfirje'kljucarje, kovafie itd.),  katere dobro pMujejo in.-katarim dajejo priliko,   da si  pridobd svoje po- } srstvo in svoj dom.   Torej nikar ne v Btazilijot  fio kdo meni, da mora odpatovati, naj aa obrne iajfii v republiko Argentinsko,  kjer jo naaeljenih premnogo   : Italijanov.                                                                          [
2a kozami ali runjami qrarl je fi. g. MarjaSjc", upravitelj zapnije pri Sv. Dahu pa Dolenj^ero. Ne- , kaj dnij prej umrl je za isto bolezmjo 0. g, K, Derofiar, kaplan pri Sv,:KriIi pri.vKoatanjoviw. Ko je bil v najhnjSi vrodiai, odprl je okna^ w fie pre-hladil. Tudi c. g. kaplau v Podmelci na .Toljniwskem obolel jo bil w-iato >ta^"*aJ^fJ*.-b^s!»tt pri bolnikih, a okreval |© Je prcp.cj dobiO., Aa Do*., lcnjskem v okr.vji krskom Si.ijo se kozo prav mofino;
m TpJ-»i»flkei» j?» «i»'> prekwaflla prwwiJj m} m
trdnega in ystrainega flied maMl narodv BoUSejioti se n$,e dr|aft ,8bvanaki $wtV afro ma W; moloo izhajati. Zato j>rd%o, da bi n^zali ^gla-eiti se ont, ki pas hotfejo po^pirati.
,Vienac", leposlovan list zabavi i pouci sa &likami> iztazi n Zagrsbu syake subote na Ova arfca. Godlfoia oiena 6 for., poStom i domafiira u kuCu 7 for. Bfoj pni obaega: Statfj gotdini ua raakrSCu a novo] ria osyitku. Spjevao Jyan Lepu§i<5. - Gjorgjica AgteaT 2n%m<# -Bsa'*.?r &ndbr.Gjalski. — U ea-mect Spjoyao qrb;H magie/-4 S%?pi muisikjinta. PMo}<p*5tuafiaodJirfadS»ira Korolenka. S ruskoga pref*©" Aft A*:"— Cvietaiigja,. Francu?W napiaala Augpstol' Craven. — DievQJaofci rat. StarofoSka prifia iz ffetopisV DafiinitoT*. ~ Listak. K slikam (Ksayer Satftfiir-Gjalsfci ;J Otajica). &m$eyqas<t. Unjrtnoi»t. SvaJUce,; Knjjfcevni MQefrft (Ofarica v CinQJgon, sliki tuotim Cfjmtkfc zavsema Jye ajtiaoi.)
Oznai^ila
Uljudno podpisana naznaoja alavnemu obtinstvu, da je po amrti svojega soproga gospoda Pranoa Kra-mersohitza prevzela t svoje oskrbov&nje gostiluo „K ogerski kroni" v Gorici, ter se priporoca slav-nemu ubdinstvu, zahvaIjujoL se za dosedanje zaupanjo in obiskovatije, da bi tudi dalje mnogoStevilno zaha-jalo v to gostilno, katero bo pudpisana preskrboyala vedno z najboljso pijaoo in bra no ter b tocuo po-strtzbo po najnizjih cenah.
V Qorici, 22. deeembra 1888.
Ana vdova Kramerschitz.
Dae 24. januarja %. 1. bod© v okeiuskem nradu v Nabrezini od 10.-12. are predpoldne javna draiba za oddajo izdelovanja novega tlaka v tukaj^rcerkvi^ Kifcna cena ziiasa ilQO gld. Po^etnifc mora poloLiti 10% wS&nc. — Po-goji in naSrt so ysakemu v pregled v vikarij-skeni uradu.
CERKVENO OSKRBNI&TVO V NABREZINI, due 14. jaunarja 1889.
Razglas.
Dno 6. febraarja t. I. bode v pqalopji Anjfcona Le-nar&C-a v Potofiah pri Rebku od 10. — 12.. ure pred-poludne javna drazba za oddajo popravljenjazvontka pci farni cerkvi v Kamnjah. Klicnacena zpasa 1100 gld. Pogoji in mini so v ob&nskem uradu v Kamnjah vsakemu na ogled.
fcupanstvo Kamnje dne 12. prtwinca 1889.
Yali^ 2upan.
Na zuanje.
Podpisani, bivSi goatilnicar pri Kateriniju, na-znanjam slavnemu ob^insWu, da imam zdaj svojo krdmo pri ijvinakem rrgn k ffLEPEMU SVETU" („al Monte beHo"), ter se priporocam tudi za nadaljuo obiskovaoje svojim gostom.
Gorica, 15. januarja 1889.
Tomai Kranjec
K
I
I NAZNANJAM,
SW da amodnika ne prodajatn   vec pri Nov* "J mosto,  ampak na starem Seoskem trgu a!i |R I' pa v ulici Giardiao It. 12.                           Hi
I         V GORICI, 10. januana 1889.               I
HL       "B0LK0_JS
Gospoda C3-.  FlCCOtil-JtJj  leksrju „Bri As^eln" t Ljabljani.
Sprejmite ten* moje najiskre-U nejiezahtale za Valo eseiicb,]] katdra me je •prayila skbrsf nail kr»j grabs. Strtine boMime sera ¦ tipel v ielodcu br«z TBakega u-l pa ns olajsiter. Vedao bogSejl ,bolezni pndruzi se Se zlatenica.1 [All jaz ia mnoga mojih torari- f ser douilo je zopet.popolno zdrar-1 'je, in to le po VnSej nedoseglji-1 ?ej ^PiccoIIJevej Eaeacf", zal kojo amo- Vara do until hyaleini.
Josip ToinaiW,
kr. orciniSkf v6dnik t Pulji,
rim se dob\ ne da bi  trebalo
, ki del* obutev nepremotSno   in drSi   veo   dnij.    V^rmu bT«gu * usnja daje svoilobo, podolmo liku, in je nnredi  , kbt novo. ^Ediui** od o. k. poskuSevaliSfa   za usnjato  ; f obrt proiakovani in usnju noSkodljivi izdolok, uvoden y , c. k. vojski, in odobreii uie 6 let.  Puiiljn  se:   2  ^te-klonici 1 gl. 30 kr.;   6 steklcnic 3 gl.; — ' 2 steklenic ! •I gl. 8P kr. prosto poStnine.                                         ]
Mao i c, Uoio hi p.
i je Gaertnerjovo patentirano  tvetlo   voSdilo  (Fettglanz-1 BohWarze), nepre^egljivo   vogcilo za konjsko oprar • in  j '» jermi-nje pri orozji. Mast, Lrnilo In srednjc svet- | : lo * euem. Podaje   vsem   stvarem z usnja nioino drno _ bojo in podvoji   njih  vztrajnoat,   ker.obstoji   samo iz  i ' razhe maa«i, no poblcdi v nikakora vremenu in je treba ro8 le omiti, Ito ae umaze.   Ceno, ker i njim so lahko varfii; znto p-iporo6eno pri izdelovanji vsem covljarjem in jermciinrjeni.  Neobhodno  pohobno .veSjlm toz-nikoni, graSdinam,  tram\yajem itd. za konjsko c   . pfavo; izVrstno za gozdarje, oskrbnike, zelezniSke j ' uradnike,   hribolazce itd.,  ker Cevlji z njim povo- j > sfenil nikakor  ne pustijo  vode  skoz,   ne pobledijo in j vztrajajo v vsnkem vremenu. Siane 1 kilo 1 gl. 50 kr.  i 6o nAroCis 4 kile, dobi§  po$tnine   prosto.   Za mzpro-| dajalce tudi v zabojih   v lesenih   skatlak   in   takih iz kositra.
.  Opomin.   0!>e  veil  ate le tednj pravi,   ee stoji
. na zaritkih moja tvrdka.   Zaloge pri vseh bolj^ih kup-
cih in trgovcib z uscjem   in z obuvalom,   v  Oorici pri
Emiliju Gentile, go.iposke   ulice.  Razpoiiilja vsak
daii kemicna tovarna Rihard Gaertner, prot. tvrdka
j in c'k'.'zaiagatHj vojske,  na Ouna}i;  pisarnica in j
! zaloga: I. Gisi'lastrasse 4. Navod o rabi in dopisi v j
| vaeh dezelnih jezikih                                                    ]
D.r VALENTINA ZARNIKA
2iBRANI  SPISI.
I. ZVEZEK : PRIPOVEDN1  SPISI.
ubedil IVAN &ELEZNIKAR
Vaebina: Zivotopis dr. Valentin* Zarnika. — Ura bije, clo-vekapani! — Mascevanje usode. — Razniapiai: Ix dr-2avnega zbora.  — PJsma alovenskega turista.
Knjizica je jako elegantno, po najnovejSem uzorci in res krasno vezana. Utisnena je na sprednji strata podoba dr. Zar-nikoTt t zlatn in pridejan tudi njegov Ia»tnorooen podpis. — Cena kn.:izici jo I flld., a poSto 5. kr. refi. — Dobiti je t ..NABODKI TISKABNI-1 r Ljubljani.
bo2i6no DARILO,
Narodna Knji^nica. I. zvezek.
POBRATIMI
Roman Spisal dr. J. Vo&njak. Elegantno vezaa 1 gld. 20 kr. Dobiva se v Ljubljani v BNarponi tis» kaiai", v Gorioi pri knjfgotr^oih.
MARIJACELJSSe KAPLIlOE
to imatno zdravilo za vs« 2elod-1 cere bolezni; nepresegljiro zdiarilp < J •o ob alabei glasti dojedi, ala-bem vzdujiu, naponanji. ki-slem zdrgovauji, zvljanji po trebuh'j, prehlajenji zelodda, 2gagi, nabfran ji skamexieloa, za odpravo preobilne zleme, ble-dioe, gnjuai in riganja, jglavo-bola od zelodca, zelodoevega krda, je proti otrjenju in zagati,
preobjedi in prenapitji. glistam, bolezni na
vranici, jetrah in zlati zilx.
Cena  niale  steWenice z noznanilom  vporabe
je 40, veSjo pa 70 kr.   Osrednja razpoSiljavnioa je
T Kroraetiiab.
Marijaoeljske kapljice niso skriviino zdrar
Tilo.   Njiii aoataiLski deli so naznatijeni na listku o
njih rporabi.
' Prare Marijaoeljske kaplje se dobo skorej
t VBt-h lokacnah t oritku t rudefio znnmko  zgorne
podubc zalepljcnem.
V Gorici jih imnjo Iekarne Gironcoli,   Cristo-
foletti, Kttrncr ia Pontoni; t Sezani pa Philip Ritschel.
STILOREJSKI ZAVOU 8USa;« !
v AL9IATE (Brianza).
Obstoji 26 let,
Kralj. lombardijski zavod jc oulicil to podjotje s najvt!(5im Braiiibilla • vim darilom, na Tuiinski raswlavi uzorcev je prejel diplom, na JDunaji nsyetinjo za napredek", tri zlato svetiuje na okrajnili razstavah milanske kraetijske.dru2be, t Reggio Emilia I. 1876, v Kremoni 1. 1888 itd.
vun konkurza na milanski razstavi.
Pos«bne rcje. MikrOskopiJiuo odbiranje, pravilno
prezimovaiije. — Seme so ohranjuje po poaob-
nem sistemu s pomocjo piivil-bladilnie.
Vir^inij Meng'otti
V a  Moretli, 3to.  6 v Gorici.              j
jlavni   znstopnik m pokne&eiio   grofijo goriSko , in gradisko in za Istro.                    i
OENIK                            |
prihodnji rcji za vaako on6o po 30 gramov.      j
Svilodno seme, celifino odbrano.
Rumono cisto   .    .    .    f. 7.—
Krtfano bclo-rumeno   f. 7.—
Z^leno jspausko   .    .   f. 6.50
Bi'lo jwpausko .    .   .    f. 7.50 Sklep;ijo so pogodbe  tudi za  petinko pridclka.
Za vol ike uarofibe sklepajo  se posebne pogodbe.
I
ZA KOSARNO ST. 9.
K IcpeillB ('('\ljll.
(Alia, bella Scarpa).
Zaloga izdelaoih obuval vsake vrste; dollo nam mnogo plesnib dovljev za gospe, kakot tudi salonskih 6e?ljey Molier; najnovejSe iznajdbe za gospode. Teko5ino, ki dajo obuvaln lopoto, kakor hitfo vosc.lo, Sopatot, lik, kapljice itd. po 40 kr. steklenica.
i;. & in. eocMcie
mmnun ia odgororui urodoik: M. KORSKJ'— HilarJjaiiJBka TisUroa v Oonw.