Štev. 54. V Unbllanl, t torek, dne 7. marca 1911. Leto XXXIX. s Velja po poŠti: s Za oelo leto naprej . K 26'— 2i pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6'SO za eo meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35*— V Ljubljani na dom: Zs celo leto napre) . K 24'— za pol leta za četrt leta 12— 6 — za en meaeo „ . „ 2'— tf upravi prejema« maseino K 1*90 SLOVENEC Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mra): . . . . po 15 v ■ • • • »i 13 i, ■ • i • 10 i. za enkrat za dvakrat za trikrat sa večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev i Izhaja:; vsak dan, izvzemat nedelje tn praznike, ob 5. nrl popoldne. ujT Hrednlitro j« v Kopitarjevi nllol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 8. "SS Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Nepotrebno razburjanje. Gospodom pri »Slovenskem Naročiti« se je včeraj zopet temeljito zmešalo. Mi smo preteklo soboto v uvodniku brez ovinkov povedali, kakšno stališče je gospod dr. Kramar v avstrijski delegaciji zavzel nasproti trializmu. Zdaj pa pride »Slovenski Narod« in pravi, da rušimo slovansko solidarnost. Mi bi pa prav radi vedeli, ali sc slovanska solidarnost ruši s tem, če se kakemu posameznemu slovanskemu politiku odkrito pove, kar mu gre, ali pa, če se pobija idejo združenja Slovencev in Hrvatov! Za pametnega človeka je odgovor jasen. Kdor je zoper trializem, ta jc zoper življenjske narodne interese Slovencev in Hrvatov, ta ruši slovansko solidarnost, ker hoče preprečiti tisto solidarnost, po kateri Jugoslovani v avstrijski državi v prvi vrsti stremimo! »Slovenski Narod« piše včeraj, da jc samoposebi umevno, če je vsak pameten človek proti trializmu! Takrat, ko je bila ideja trializma le lepa fraza, takrat so naši liberalci imeli polna usta o združenju Slovencev in Hrvatov; vsako leto so šli v Zagreb svoje brate objemat, in trobit o zjeclinjenju vseh Jugoslovanov. Zdaj pa, ko sc resni in odločilni faktorji s trializmom pečajo, zdaj je pa »Slovenski Narod« odločni nasprotnik te ideje in se postavlja na stališče dr. Kramafa, na duali-zem! To so slovanski bratje, da jim ni enakih! Danes seveda liberalcem smrdi ta reč, ker nočejo, da bi se k a t o-liški Slovenci s Hrvati združili v močno skupino, ker bi to ne prijalo liberalnim Srbom, za katere našim liberalcem srce tako močno bije. Ampak zdaj je treba vprašati, čemu so se liberalci preje Hrvatom tako ostudno Minili in kovali »hrvaško-slovensko državo« na svojih banketih? Če pa ni hinavščina, je zabit ost. »Narod« ve tudi povedati, tla Čehi morajo biti zoper trializem. Zakaj pa? Zato, ker je dr. Kramar proti njemu? Ali princ Bedrich Švarcenberg mari ni tudi Čeli? In če je Švarcenberg za trializem, tisti Švarcenberg, ki je po svoji tradiciji z zgodovino češkega državnopravnega programa veliko bolj združen kakor gospod Kramar, bi mogel tucli Kramar zanj biti. Sicer pa, kolikor vemo, nasprotuje trializmu pravzaprav lc majhna mladočeška grupa. Tof-ej ni vse tako »samoposebi« umevno, kakor meni »Slovenski Narod«. Saj nam ni umevno, kako da so gospod dr. Kramar tako toplo, zavzema za tiste Srbe, ki niso v »Slovanski Uniji«, ne ozira se pa na Slovence in Hrvate, ki v njej sedijo in od nje upravičeno pričakujejo, da njihove interese brani! Sploh je silno značilno, kako sc »Narod« zopet Čehom prilizuje. Ves čas, ko so bili Čehi trdno združeni z nami, jc »Narod«, kakor obseden vpil in sc ob vsaki priliki zadiral vanje in jih slikal kakor neumne jaree, ki slepo sledijo dr šusteršiču. Takrat je zoper Čehe samo zabavljal, se čudil njihovi »omejenosti« in naravnost ščuval zoper nje. Slovensko-češko solidarnost, je takrat »Narod« v nič deval. Danes pa piše z vso emfazo, da nas more lc solidarnost s Čehi rešiti, ne pa trializem! Oboje je za nas potrebno in mi smo dejansko pokazali, da smo s Čehi solidarni, ne pa kakor naši liberalci in njihov Hribar, ki je slovensko-češko solidarnost le tako razumel, cla je bila zgolj n j e m u v korist, ne pa narodu. Liberalci s svojo slovensko - češko solidarnostjo le hauzirajo v lastni dobiček, kar jim pa danes seveda mnogo ne pomaga, ker jim nbben pošten človek nič več no verjame. Da ni z našim sobotnim člankom dr. šusteršič v nobeni, niti najmanjši zvezi, jc popolnoma jasno. Svoje mnenje o gotovih gospodih smo povedali mi in zato naj sc gospodje nas držijo, če jim to ni .po volji. »Slovenec« jc popolnoma samostojno, na vse strani neodvisno glasilo, kar seve na vse strani zvezani »Slovenski Narod« ne more razumeti. Mi podpiramo politiko S. L. S. zato, ker jc ista najbolj pametna in našemu narodu največ koristi do-naša. Kakor pa dela S. L. S. svojo politiko od našega lista popolnoma neodvisno in si ne gleclc na našo pisavo sama svojo taktiko izbira, kar so poslanci S. L. S. že večkrat povdarjali, tako je na drugi strani tudi naš list z ozirom na politične dogodke iti njih sodbe popolnoma svoboden in ocl. S. L. S. neodvisen. To naj sc vsi gospodje enkrat za vselej zapomnijo! Vsako razburjenje je čisto nepotrebno in sc nanj ne bomo prav nič ozirali. Mladočeški žurnalisti slovenskemu in hrvaškemu n a r o d u komandirali ne bodo, ostanejo naj le pri svojem — »Slovenskem Narodu«! Gospodom mladučeš-kim žurnalistom svetujemo, naj vtaknejo svoj nos v hrvaške liste, ki so skoro brez izjeme celo svobodomiselna »Obzoi*« in Supilov »Novi list« — z največjo odločnostjo zavzeli stališče zoper ono antitrialistično izjavo srbskih bosanskih poslancev, ki jo je dr. Kramar v delegacijah tako do neba povzdigoval! Naš članek je bil le izraz splošnega ogorčenj?,, ki je vslecl srbske izjave in dir. Kramarevega govora nastalo v celi slovenski in hrvaški javnosti! Profiiranle Slovencev m Iožno- Neki \V. Heinz, vsenemški buršak, je napisal v glasilo Schulvereina, »Der getreue F.ckart«, liujskajoč, lažnjiv iu še bolj hudoben člančič, ki opisuje »prodiranje Slovencev na južnovzhod-nem delu Štajerske«. Člankar opisuje strmečim nemškim bratom veliko nevarnost. v kateri >e nahajajo Nemci v okolici Radgono in Cmureka. Heinz kliče nemški narod, na pomoč, da so zajezi slovenska povoclenj, ki preti uničiti nemški značaj teli gnezclov. — Kaj je vzrok, da so sc Nemci tako naenkrat razburili? Heinz p:še: »Del- seli JaTirhunderto.n urdeutsche Bezirk Rad-kersburg ist in letzter Zeit das Ziel einer gefahrdrohenden slovenischen Zmvandcrung gevvorden.« . . . »So ha-ben bercits zvveimal von slovenischen Gei s 11 i che n ve ran s t a 11 e te d e u t seli f o i n d -liche Hetzversammlungen in Dedeuitz stattgefunclen.« — Faktično je res, da postaja slovenski živelj na levi strani Mure v okolici Radgone vedno močnejši. Dasiravno je slovensko ljudstvo na Prekmurskem takorekoč popolnoma, politično in cerkveno, ločeno ocl spodnještajerskih bratov, vendar se je slovenski rod na Prekmurskem začel zadnji čas živahno gibati. V vasi De-clonci, dobre pol lire ocl Radgone, kjer bivajo najbolj zavedni Slovenci, se je ustanovilo lansko jesen katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki se zelo živahno razvija. Dasiravno so v šola ne vse prekmurske vasi v popolnoma nemško šolo v Radgono, vendar se uči narod vedno sam med seboj slovenski Citati in pisati. Da bi to preprečili, hočejo sedaj na radgonski šoli odpraviti latinsko črke, ker se potoni istil nauče slovenski otroci doma slovenščine v knjigi in pisavi. — Žalostni dejstvo je, da je tudi graški - sekov-ski ordinarijal preveč popustljiv nasproti Volksratu, Schulvereinu it Sudmarki ki naravnost zapuščene prekmurske Slovence zatirajo. Doseda; je bila namreč navada, da je bil et; kaplan v Radgoni Slovenec, ki je oskrboval dušno pastirstvo med radgonskimi Slovenci. Volksrat je spoznal, dt ravno slovenski duhovnik največ pripomore, da ostanejo Prekmurci zvest svoji veri in svojemu narodu. Enostavno so poslali radgonski Siidmarkovc, posebno cleputacijo v Gradec k dr Schusterju, in kaplan-Slovencc č. g Ribič je nvoral iz Radgone med zgor nještajerske Nemce. Ali Prekmurc, so že preveč zbujeni in zavedni iti iz ključeno je, da l)i kdaj izginili v valo vi h vsenemškega morja. Poleg tega st naseljujejo v radgonsko okolico trn motita ogrski Slovenci. In tako imamt krog »nemške« Radgono žc cele slovenske naselbine. Da se ti ljudje tudi zavedajo svojega pokolonja, nam dokazuje zadnje ljudsko štetje. Sami sc med seboj agitirali in na to delali, da so -j dali vsi prekmurski Slovenci slovenščino kot svoj občevalni jezik vpisati. - V prekmurskem slovenskeir narodu je zdravo jedro. Tam bo Stid marka dajala zastonj svoje zlatnike it Judeževe groše. Ljudstvo je dobro it pošteno, da malokje tako. Veliko na rodnoobrambno delo bomo izvršili, č< ohranimo in ojačimo vrl prekmursk slovenski rod. Ena pot je za to najboljša: Pot izobrazbe in gospodarskega napredka in organizacije. Slovensk: časnik, slovenska knjiga in poučni shodi, to so sredstva, ki bodo še stoletja in stoletja ohranila Slovence v .svojih sedanjih sel:h. Iu kako rado čitu to ljudstvo! To jc uvidela tucli Stid-marka in je vrgla med prekmurske Slovence na stotine in stotine »Štajerca«, katerega delijo radgonski trgovci in njihov agent Krajnc v Potmi (reetc-slovenska Poštorna). Izvedel sem i? gotovega vira, in celo Heinz to trdi, da jo darovala Stidmarka več stotakov za berilo, ki ga širi med prekmurskimi Slovenci. Kraj .je kar naenkrat preplavljen z smrdljivimi brošurami. — Rojaki društva, bratje Slovenci! Da-r u j te p o t o m » S t r a že« za. Prek-murce. časnike in knjige, s tem bomo izvrševali veliko, velepomembno na- LISTEK. t P. L. Goloma: (Dalje.) III. Neko skrivnostno šuštenjc jc krožilo tisti večer med intimno družbo ?rofice. Nastalo jc pripovedovanje pri igravnih mizah, potlej je prišlo v krog starejših gospft, par isker je odletelo tucli med gospodične, ki jih je bilo naenkrat samo uho, pripravljene, da. prebledijo ali zardo, kakor bi pač slučaj zahteval. V to skrivnostno govorjenje so vpletali dve imeni, Diego de Ouinones, in ime njegove žene, Pilar frelles ,ki sta bila oba stričnika voj-vodke, in več glasov je že vprašalo z nekakim zlobnim naglasom, zakaj neki ne pride vojvodka že več kot štiri večere igrat na karte. Opruvljivci, ki .so bili najspretnej-fi v umetnosti, kako slikati za tujimi rečmi, so že razločevali na. obzorju obrekovanja nekaj posebnega, kar bi jih imelo zabavati v njihovem »pomladnem postavanju in bi vsaj deloma izpolnilo vrzel, ki je. nastala ravno te ini, ko je brezobrazen menih zahteval, -la se ne pleše . . . Lc pomislite, kakšen razlog je menih pristavil: da bi se glasovi godbe mešali s streljanjem karli-stov in republikancev, ki so se par milj ocl tukaj tolkli in pobijali zaradi svojih republikanskih ali dinastičnih muh. Naenkrat se jc prikazal sredi salona, kakor bi z neba priletel, markizek Pimpollo, in izustil po najvišjih notah svojega sopranskega glasu čudodelno besedo: »Novica!« In očaran nad učinkom, ki ga je v družbi napravil njegov uvod, je obstal nepremično sredi salona, z nasmehom na ustnih in z graciozno pripognjenim vratom, cla se mu je pokazalo oglato jabolko; privzdignil je prst kakor kdor veleva molčati, z drugo roko pa se jc igral z žepom svoje suknje, v kateri j,, bil na prsih zataknjen dišeč cvet, »Novica! . . . Novica!« so ponavljali od vseh strani in brezdelna marljivost teh presvetlih trgovcev s časom jc za trenotek obstala: pričakovali so kaj ocl njega, kar bi potem družba teh obrekljivih jezikov lahko pretresala. Pogovori so obmolknili, smejanje se je ustavilo, šepetanje je utihnilo, igro so prekinili; celo Chilin, amerikanski psiček grofice, jo zapustil krilo svoje gospodinje, stekel nasproti temu Merkurju, donašavcu skrivnostnih novic, in privzdignil tačico, čisto tako, kakor da misli kaj vprašati. Trenotek ie trajala tišina pričako- vanja, potem se je hrupno razlil hudournik radovednosti. Pet desetero ust je namerilo v markiza petdeset različnih vprašanj, ki jih je kakor toliko drugih naskokov odbil prezanimivi mladenič z mežikanjem svojih lenih oči, majajoč svojo parfumirano glavo. »Kaj neki bo to?« je silila grofica, s tisto žensko diplomacijo, ki nikdar ne. naskoči naravnost. »Ali je markiza svoj izlet odložila?« Pimpollu seje nasmeh razširil; odkimal je gospej, da ne. »Ali so karlisti udrli v Toloso?« vpraša grof in poskusi še sam, ne cla bi se izdal, kaj misli. Pimpollo se jc zavrtel na peti, umeril nekoliko smeh z resnostjo svojih dvajset let in važnostjo diplomatskega atašeja, ki se je kako iti mesece sem držal na njegovih vizitkah ter odgovoril z resnostjo kakor Tu 1 lovnimi in odvažno kakor Metternieh: »Niti niso udrli karlisti v Toloso, uiti nikamor ne bodo, ljubi grof . . . Morajo organizirati svoj diplomatski zbor . . . Povedal sem to Valdespinu, pa se ni zmenil.« Iz kotov se jo začulo nagajivo smejanje in diplomat jio nepotrebi jih je poskušal izzvati: »Canovas in jaz sva v tem oba enega mnenja.« Smejanje je prešlo v najhitrejši crescendo. ki bi se bil povspel clo hrup- nega krohota, da ni markiz prejšnjega pogovora zopet začel: »Naša novica nima nič opraviti s politiko, ravno tako se ne tiče preproste kronike poletnih časnikarskih po-ročevavcev . . . Spada v kroniko škandalov.« Kronika škandalov! . . . Jezus!..« In poštene žene iu sramežljive deklico so si zatisnile ušesa in staknile glave ter se gnjetle krog diplomata; s podobnim vršanjein, kakor ko prhuta roj netopirjev - krvosesov, ki se spravljajo nad žrtev, da ji izpijejo kri. Pimpollo se je. zmagovito oziral na vse strani in sc smehljal naprej; nato stegno roko in reče drajnatiško: »Z drugim je ušla . . .« Oh! ... S kolikim veseljem bi mi tukaj natisnili, cla se je pri tej sramotni besedi sto glasov naenkrat povzdignilo in sto rok pokazalo vrata na cesto neslanemu bedaku, ki je delal tej hiši sramoto, satno ako jo jc imenoval!... Vendar se ni zgodilo tako: Culi ste se samo dve vprašanji, izrečeni z različnimi potezami. »Kdo je Pariš?« so vprašale vse Helene s tisto nervozno in lačno radovednostjo, ki čuti, da ii bo naglo ustreženo. > Kdo je Helena?« so vprašali vsi Parisi z zvitim glasom, kakor kdor pra-ša nekaj, kar že ve ali vsaj sluti. (Dalie.) 17251486 rodnoo^rambno delo. Koliko loži prebranih časnikov in knjig po zaprašenih kotih; — darujmo jih za naše zavedne brate pri Radgoni! NOVA DRUŠTVENA POSTAVA. Kakor znano, bo razpravljala zbornica o Pernerstorferjevem predlogu glede na društveno postavo. Vlada pa javlja po svojih listih, da hoče popolnoma izpremeniti društveno postavo. Notranjo ministrstvo je že izdelalo zakonski načrt nove društveno postave, ki ga predloži zbornici med razpravo o Pernerstorferjevem predlogu. Novi vladni načrt odpravlja razloček med političnimi in nepolitičnimi društvi, ker se pojem »politično društvo« ne more definirati. Ženske bodo po novem vladnem načrtu popolnoma enakopravnim moškim. NOVA BRAMBENA POSTAVA. Iz Budimpešte se poroča, da je skupni ministrski svet sklenil, da predloži novo brambeno postavo avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru takoj po Veliki noči. Obe vladi, avstrijska in ogrska, bosta vplivali, da se nova brambena postava reši še pred poletnimi počitnicami. IZ VATIKANSKE DIPLOMACIJE. Za poslanika Svete Stolice v Braziliji jo imenovan monsignor Aversa, dosedanji poslanik pri venezuelski vladi. IZPREMEMBA NA FRANCOSKEM. O cerkveni politiki novega francoskega kabineta poročajo liberalni listi, da ni povsem tako antiklerikalna kakor se je izpočetka pričakovalo. Ta juha je namreč tudi radikalcem, ki so prišli po čudni poti 28 glasov manjšine na krmilo, pregorka. Republičanska veČina dežela je namreč slejkoprej zoper to, da bi so ateistična državna šola monopolizirala in ubila vsaka svoboda pouka. Če taka svobodomiselna kakor Cleinenccau in Briand nista bila za to, pač ne kaže, da bi se novi kabinet spustil na tako nevarno pot. Značilno je tudi, da tisti Malvy, ki je Brianda zaradi premajhne vneme v boju zoper klerikalizem napadel, ni dobil državnega tajništva za bogočast-je, kakor se je izpočetka nameravalo, ampak poslanec Constant, ki je svoj čas glasoval zoper ločitev cerkve od države. Šikaniranje cerkve in duhov-ništva se bo pa brez dvoma nadaljevalo. Za to bo že skrbel Berteaux, zagrizen pristaš »Svobodne Misli«. KMEČKI JUBILEJ V RUSIJI. V Rusiji so slavili 4. t. m. petdesetletnico. ko je car Aleksander II. osvobodil tlačanstva ruskega kmeta. Po vseh mestih in drugih krajih so priredili slavnosti iu vojaške parade. Posebno slavnostno so obhajali jubilej v Peterburgu. Na dan jubileja so odkrili tudi veliko spomenikov carja - osvoboditelja Aleksandra TI. Caru se je poklonilo tudi kmečko odposlaništvo. Policija je storila vso, da onemogoči kake nemire. VSTAJA NA PONAPEJU. Koncem lanskega lota so usmrtili domačini na otoku Ponape štiri nemške uradnike. Nemčija je na to odposlala proti upornim domačinom vojake. Operacije so bile 22. februarja končane. Nemci so vjeli ves vstaški rod Čo-kač in jih kruto kaznovali. Ustrelili so 15 Čukačev, 427 so jih pa izgnali na Jap. Dnevne novice. Liberalci povsod komedijanti, — tudi pri katastrofi »Glavne« posojilnice igrajo liberalci komedijo. Liberalci so komedijanti tudi v najresnej-ših položajih. Da si upajo ljudje, katerih prvi pristaši so vodili do ogromnega propada »Glavno« posojilnico trditi, »da jc vos smoter klerikalne politike osredotočen v eni sami točki, da most. prebivalstvo ljubljansko gospodarsko upropasti in uniči«, ne zamerimo. Z resnico liberalci še. nikdar niso nastopali, tudi sedaj ne, ko imajo pred seboj tisto točko za propast in uničenje stotin ljubljanskih eksistenc, katero so »osredotočili« sami — »Glavno« posojilnico. Namestu, da bi liberalci resno mislili, da hi so tem žrtvam resnično pomagalo, sedaj po »Narodu« iz ubogih žrtev še norce brijejo! Sobotni »Narod« je položil rešitev krize kar v roke liberalnim ljubljanskim občinskim svetnikom — katerih še ni. To jc v takem resnem polože' »ako kornedi-jantstvo, da je vse be vredno. Stvar ima v r o .i deželni odbor, kateremu je deželni zbor naročil: »Deželni odbor naj stopi v to svrho v stik z drugimi faktorji, zlasti s c. kr. vlado in mestno občino ljubljansko« Prvi in edino nametn! korak je storila S. L. S.I Vso akcijo Ima, kakor rečeno, v rokah deželni odbor. Sedaj, v tem trenotku, ko se gre, da se vlado pridobi za pomoč, je največja lopovščina udarjati po deželnem zboru, deželnem odboru in S. L. S., jako neprevidno je pisariti sedaj, ko naj bi se pridobilo vlado, da ima že mestna občina na razpolago vso pomoč. Za tako neumno pisarjenjo se bodo žrtve »Glavne« posojilnice liberalcem lepo zahvalile! Če menijo pa liberalci, da je mestna blagajna za to tu, da bi sanirala Predoviča in Turka, tedaj bodo temeljito poučeni, da se trdo prisluženi groši davkoplačevalcev ne bodo rabili v to! Pomoč mora biti namenjena onim, ki so brez svoje krivde, takorekoč zapeljani, postali žrtva liberalnega »gospodarstva« in — liberalne vestnosti. V ta namen je upeljana akcija deželnega odbora, s svojim bedastim in neumnim pisarjenjem pa liberalci to akcijo samo onemogočujejo. Enkrat za vselej pa liberalnim kričačem, o katerih Ljubljančani že komaj čakajo, da se jih pri prihodnjih volitvah rešijo, povemo: Storilo se bo to, kar bo hotela S. L. S.I + Z ozirom na napade liberalnega časopisja na dež. odbor, S. L. S. in razne gospodarske zavode se nam piše iz meščanskih krogov: Popolnoma se strinjamo z vašim sobotnim pozivom, da je že skrajni čas, da izvestni ljudje utaknejo svoj jezik za zobe. Tembolj obsodbe vredno je pisanje liberalnih listov, ker mažejo vanje svoje nepremišljene izbruhe ljudje, ki nimajo nič i z g u b i t i ! Da bi radi takih ljudi trpeli drugi — se mora temeljito napraviti konec. In pri občinskih volitvah bodo spoznali ti ljudje, da se nc damo od njih komandirati, še manj pa gospodarsko škodovati in uničevati. + Torej vender - Je! Ni še clolgo, ko je »Narod« zatajil »Zvezo slovenskih zadrug«. V soboto pa vendar-le piše, da je to »napredna gospodarska organizacija'.;. Ali se je spomnil, da je zanjo pri-občeval reklamno članke? Dalje »Narod« sam konstatira, da »Glavna« posojilnica ni bila včlanjena pri toliko obrekovani ljubljanski »Zadružni zvezi«. ampak pri falitni celjski »Zadružni zvezi«, katere voditelji so voditelji štajerskih slovenskih liberalcev in so ob novem letu svoj »Narodni Dnevnik« združili s — »Slovenskim Narodom«! Morda bo »Narod« končno tudi pripoznal, cla so bili edino odločujoč faktor pri »Glavni« posojilnici liberalni prvaki, na čelu jim clr. Hudnik, ljubljanski deželni poslanec Turk in občinski svetnik Predovič •itd. Kakor rečeno, bi bilo to »Narodovo« priznanje jako dragoceno, ker sicer res nihče ne more verjeti, da bi bile take kapacitete odličnjaki liberalne stranko in odločujoči nad usodo toliko oseb. + Novi mestni svet In dež. odbor. Dr. Tavčar jc dejal preteklo nedeljo na volivnem shodu, da bo liberalna stranka skrbela, da se bo dosedanje razmerje med občinskih zastopom mesta Ljubljane in dež. odborom korenito iz-premenilo. Mi smo tudi tega mnenja, da je to nujna potreba. Zato naj pa ljubljanski volivci skrbe, da bodo poslali v mestni zastop ljudi, ki se bodo z deželnim odborom razumeli, no. pa takih, ki bi se z dež. odborom zmirom kregali in nagajali. Dež. odboru tako nagajivosti in kreg itak ne bodo nič. škodovale, pač pa bi znale škodovati mestnemu zastopu in prebivalcem. Isto velja glede nekaterih novih zakonov, črez katere sedaj liberalni govorniki zabavljajo. Kaj mislite, da vam ljubljanski volivci verjamejo, da bodo liberalni mestni očetje v stanu kak zakon preprečiti, oziroma ustvariti predpogoje, da se bo deželni odbor oziral na Ljubljano. Dr. Tavčar in tutti quanti se lahko razkriče do hripavosti, ampak zaraditega ne bo nič boljše. Boljše bo pa takrat, kadar bodo tucli iz magistrata sfrčali liberalci tako, kakor so sfrčali povsod na deželi. Korist od tega bo pa. imel samo ljubljanski meščan! -j- Nov odsek Orla se je ustanovil v nedeljo one 5. t. m. na Stari Vrhniki. Govorila sta gospoda Franc Vovko iti Leopold TuršiČ. Prvi jo zastopal vrhniško K. s. izobraževalno društvo, pri katerem je prvi odsek učlanjen, drugi pa Zvezo Orlov. Pristopilo je 25 krepkih fantov in lepo število mož kot. podporni člani. Naj novi Orel raste in pro-cvita v blagor ugleda Stare Vrhnike! Na zdar! + Literarna zapuščina pesnika A. Medveda. Z ozirom na razna vprašanja, tikajoča se literarne zapuščine pesnika Antona Medveda, smo napro-šoni objaviti sledeče: Vsi spisi pokojnikovi so bili na dan pogreba v Turjaku spravljeni v pesnikov pisalnlk ter v prisotnosti njegove dedinje sestre Helene, .svaka odvetnika dr. K. Janežiča ln župnika T. S. Finžgtirio zanečnieni. Potem je pokojnikova sestra Helena vso to pismeno zapuščino vzela in prinesla na Volosko, kjer jc vse spise literarne vsebine izročila clr. K. Janežiču, da je o njih napravil inventar. Ta inventar in spise je dne 4. marca 1911 osebno izrpč'1 v smislu izrecne želje pokojnikovo njegovemu prijatelju F. S. Finžgarju, župniku v Sori. Ta jc prevzel nalogo, da jih pregleda, uredi in eventuelno pripravi za tisek. Kolikor se je moglo pri površnem pregledu dognati, je večina spisov že tiskanih, samo nekaj najnovejših in nekaj najstarejših pesni je še nenatisnjenih. Korespondenco pesnikovo pa hrani sestra Helena. — Dr. K. Janežič m. p. —F. S. Finžgar m. p. + »Triglav« in Triglavani. Dodatno k naši zadnji notici se nam poroča, da v teoriji spada vzgajanje narodnostnega čuta pri svojih članih k eni glavnih nalog tega »ehrenfest« društva. Kot komentar tej vzgoji pa si dovoljujemo pribiti, cla je danes cela vrsta mož, ki jih jc »odgojilo« to društvo — zagrizenih nemških nacional-cev. Par teh nacionalcev je celo bivših »Triglavovih« predsednikov, vsekakor najboljši dokaz za značaje, s katei-imi se tako radi ustijo Triglavani. Sicer pa bodi mimogrede omenjeno, da prejšnja leta »Triglav« ni imel v svojem programu nikakih liberalnih točk, in da so se zbirali tedaj po načelih ustanovnikov krog »Triglavanske« zastave vsi slovenski akademiki brez izjeme. Kdor tedanjih Triglavanov ni liberalec, nikakor ni zatajil načel ustanovnikov, ampak zatajili so jih tisti, ki so poliberalili to nekdaj ros ugledno društvo. Toliko tistim, ki očitajo našim ljudem ,da so zatajili svoja nekdanja prepričanja. Če je torej kdo zatajil načela, ki so veljala nekdaj, so to liberalna gospoda iz zadnjih let. Umevno, da se liberalizem, ki je zgubil pri nas vsa tla, zateka danes v svoje zadnjo pristanišče in da falzificira, kot že nebrojnokrat — tudi zgodovino. + »Edinost« trdi, da napada le one duhovnike, ki so sc pregrešili proti narodnemu principu, sicc^r pa da ona visoko spoštuje duhovski stan ter vprašuje, naj pride »Slovenec« z dokazi. — »Edinost« je n. pr. napadala papeža zaradi njegovih cerkveno - reformato-ričnih dekretov, Misijo, Mahniča, Jegliča in če hočete tudi kaplana Piščanca, Volka, Čoka, Guština, Magdiča itd. Sedaj pa vprašamo mi »Edinost«, naj nam dokaže, kedaj so se pa ti proti narodnemu principu pregrešili? — O jugoslovanski umetnosti. Dno 3. avgusta praznuje prvak hrvaških glasbenikov Ivan pl. Zaje 80-let-nico svojega rojstva. —' Kipar Ivan R e n d i č se stalno naseli v Splitu. — Umrl je na, svojem posestvu pri Sv. Andreju pri Budimu Franjo Steger S t a ž i č , nekdanji slavni operni pevec, ki je slavil velikanske triumfe na operah v Zagrebu, Dunaju, Londonu, Peterburgu, Madridu itd. — Ravnatelj hrvaške opere A 1 b i n i bo v Londonu dirigiral v gledališču Withney svojo opero »Baron Trenk«. — Na hrvaškem gledališču v Zagrebu v kratkem uprizorijo izvirno opero mladega skladatelja Hatzeja: »Povratek«. K premijeri pride osebno Hatzejev učitelj slavni Mascagni. — Hrvatica operna pevka Korošec, je dosegla pri gostovanju na dunajski dvorni operi velik uspeh. — AH je imenik pri družbi sv. Mohorja res tako nepotreben? K temu vprašanju nam piše Član družbe sledeče: Imenik udov se je pri družbi sv. Mohorja opustil kakor neka nepotrebna in nespametna stvar, češ, Škoda, denarja in škoda papirja, ki bi sc lahko napolnil s koristnejšim berilom. Mi smo nasprotnega mnenja, da ima imenik tudi veliko dobrih strani. Imenik je adresna knjiga vseh Slovencev. Kolikrat sem že poiskal kak naslov v »Koledarju«. Imenik podaja nadalje pregled slovenskih škofij, dekanatov in fara ter kolikor toliko pojasnjuje slovensko topografijo, katere ljudstvo že itak dosti ne pozna. Imenik je najboljša reklama za, družbo. Zameriti pač ne smemo, Če tiči v ljudeh nekoliko nečimernosti. Le opustite imenik, kmalu ga boste radi nazaj vsprejeli. Pretveza da bodo dobili udje več berila, tudi ni Bog ve kako treina; berila imajo udje še zmeraj dovolj na razpolago, da bi le vsi res tudi brali! — Kranjskogorska podružnica S. P. D. je imela mnogobrojno obiskan občni zbor dne 5. sušca v hotelu Slave v Kranjski gori. Prišli so Ratečani, Mojstranci. Dovžani, Jeseničani in Ra-dovljičani. LTdeležilo se ga je zlasti mnogo prijateljic planinstva. Poročila odbora so bila enoglasno odobrena in je posebno vesela vest, da namerava društvo zgraditi svojo kočo na trent-skem vznožju Vršiča, vzbudila pozornost. Podružnica razpolaga še le z majhnimi denarnimi sredstvi, a ima obilo vnetih prijateljev in podporni, kov. Razven toga so se odborniki iz. kazali podjetne in požrtvovalne, tak<] da je upati, da se bo dala s pomočjo osrednjega odbora gradnja koče ures. ničiti že to poletje. Ker je postojanka v prometnem turistovskem in narod, nem stališču važna ni potrebna, je pričakovati, da bo podružnica dobila še novih prijateljev in pospeševateljev, Izvoljeni so bili vsi stari odborniki in namesto g. Petrovčiča, ki se je preselil v Ljubljano, g. Rus. Po občnem zboru so zapeli kranjskogorski pevci več le. pih in umetnih pesmi. — Prodaja jelovega in smrekove, ga. lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnih okolišev Kovač-Pla, nina in štakorina, okraj Čajnica sku-pina I. in II., približno 353.000 m' je. lovega in 119.000 m3 smrekovega lesa Sprejemajo se samo pismene ponudbe, ki jih je vložiti pri deželni vladi v Sa-rajevu do 30. maja 1911, 11. ure dopol. dne. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Mažarski rodoljub. V Kečke. metu je umrl mladi posestnik Putkoy Zapustil je tamošnji evangeliški aka, demiji in prirodoslovnemu društvu \ Pošti pol milijona kron. Da bi Slovenci dobili vsaj par rodoljubov, ki bi vsaj z zapuščinami Slovenski Straži pomagali ohraniti naš rod! — Ljudsko štetie v goriškem gla< varstvu. Goriški jsodmi okraiji ' ; Narod« nato hujska, češ, da je bilo to nesramno obrekovanje. Pri »Narodu« je ob vsakih volitvah vse nesramno, a mi, ki poznamo tudi prav dobro ljubljansko policijo, bolje kakor »Narod«, znamo, da bi bila ljubljanska policija, zelo, zelo zadovoljna, ko bi jo podržavili. Saj znamo dobro, koliko zaničevanja so pretrpeli ravno ljubljanski policijski stražniki. Naporna, stroga služba, oso-bito takrat, ko so liberalci napravijali demonstracije po Ljubljani. Brez odmora so morali biti v službi, ne da bi dobili kako odškodnino za to. Na zelo upravičene zahteve policije so gospodje v občinskem svetu vedno odmajeva-li z glavami in kadar so jim kaj dovolili, storili so to le z največjo nevoljo, da jim policijski stražnik, a tudi nad-btražnik ne umre gladu in ne zmrzne vsled mraza. Koliko časa mora čakati policijski stražnik, da ga stalno nastavijo. To so vse stvari, ki jih vsi uslužbenci prav dobro čutijo. Če bi sc prepustilo ljubljanski policiji, da sama odloči, ali naj ostane mestna ali naj sc pa podržavi, trdno smo prepričani, da bi prav vsi glasovali za to, da se policija podržavi, ker zna, koliko na boljšem da je državna, kakor pa ljubljan ska mestna policija. Državna policija pozna le svoje predstojnike, ljubljanska je pa morala sprejemati nezaslu žene nosove od Zancka gori do župana. V milosti pri prejšnjih ljubljanskih gospodarjih ni bila. Rila jim jc preveč nepristranska, zato so vedno in vedno prihajali na njo migljeji, bodite obzir ni nasproti liberalcem. Poslanec Go-stinčar je govoril iz srca policije, ko je rekel smisleno, kar smo že tudi mi prej parkrat poudarili, da bi ne bilo slabo, ako bi podržavili mestno policijo. Za policijo samo bi res ne bilo slabo, pač bi pa čutili posledice podržavljenja predvsem liberalci. Mi se v svojem listu že leta in leta potegujemo za to, da se službeno razmerje ljubljanske policijske straže pravično vredi. Skrbeli bodo tudi naši zastopniki v bodočem ljubljanskem občinskem svetu za to, da se službeno razmerje ljubljanske policije vredi tako, da bo vladala pravica in da ne bo policija šikanira-na. Kakor je S. L. S. vredila službeno razmerje paznikov prisilne delavnice, in jih bo še temeljitejše uredila, tako bo vredila tudi razmere ljubljanske policije S. L. S., ker je to stvar, ki se bo morala napraviti, katere pa niso izvedli liberalci, ker so morali skrbeti za svojo slavnoznano žlahto in pa za liberalne koritarje. Zastopniki S. L. S. bodo tudi skrbeli za lo, da se pravično vrede tudi razmere uslužbencev mestnega užitninskega zakupa, teh reve-žev, zoper katere je na primer rohnel pred leti v ljubljanskem občinskem svetu sam dr. Ivan Tavčar, ker so postopali po predpisih, in da ljubljanska občina povrne dolgoletni dolg ubogi pari vseh par mestnim delavcem. S. L. S., ki je omogočila de'avstvu sodelovanje v ljubljanski občinski upravi, bo tudi izvojevala, da ne bodo na ro-tovžu zadovoljni zgolj najvišji gospodje, marveč da postanejo zadovoljni upravičeno nezadovoljni mali ljudje. lj K vprašanju cepljenja koz. Da se prepreči razširjenje koz in da se občinstvo obvaruje obolenja, uvedel je mest. magistrat brezplačno cepljenje, ki se vrši v »Mestnem Domu« od 8. do 9. ure zjutraj za ženske in otroke, od 3. do 4. ure popoldne pa za moške. Želeti je, da se občinstvo v kar največji meri po-služi te udobnosti, kajti cepljenje nas najuspešnejše obvaruje pred kozami. Starejši ljudje se še spominjajo, kako so koze svoj čas skoro leto za letom livjale po Kranjskem, zahtevale brezmejno žrtev, mnogo ljudi pa so spačile za vse njihovo življenje. Odkar pa se je splošno uvedlo cepljenje, so koze sčasoma popolnoma ponehale. Slučaji in epidemije, ki so se v zadnjih desetletjih pojavile po Avstriji, so bile vse zanesene iz tujih krajev, večinoma po okuženih predmetih ali pa po inozem-cih, ki še niso bili cepljeni. Koder se pa pojavi kak slučaj, je nevarnost velika, kajti koze so ena najnalezljivejših bolezni. Okužbe se najzanesljivejše obvarujemo s tem, da se damo cepiti. Cepljenih se koze kaj težko lotijo, a tudi če obole, je njih bolezen le lahka. V Nemčiji je pred uvedbo cepljenja na 100.000 živečih umrlo 47-5 za. kozami, po uvedbi cepljenja pa le 1-3. V francosko - nemški vojski, so izgubili Francozi, ki so bili po večini necepljeni 76-6^0 mož za kozami, Nemci, ki so imeli uvedeno že splošno cepljenje pa le 0 3?» ii. Ker pa vsak posamezen bolnik lahko postane izvir in središče epidemije, je z ozirom na slučaja, ki sta se pojavila v predilnici, oziroma v Šiški potrebno, da se ljubljansko prebivalstvo podvrže cepljenju. Pri tem se ne gre le. za otroke in za take, ki so bili brez uspeha cepljeni, temveč tudi za odrasle, kajti vpliv cepljenja preneha približno po sedmih letih. Važnost cepljenja ilustrira najbolje dejstvo, da praktični Američani ne dovolijo nikomur naseliti se v njih državah, kedor ni cepljen. A tudi državna uprava polaga veliko važnost na cepljenje, dokaz temu, da ima. vedno v zalogi velike množine cepiva. Mestni magistrat je na brzojavno naročilo že drugi dan dobil 3000 porcij cepila. Ij »Glavna« posojilnica v konkurzu v Ljubljani. Kakor smo že poročali, je dobil predlog, da bodi upravitelj kon-kurzne mase g. nadsvetnik Višnikar, njega namestnik pa ravnatelj »Zadružne zveze« g. Rašica pri prvem naroku največ glasov, vendar ga. sodišče ni potrdil o. Pri današnjem naroku pa. je združil glasove ogromne veČine upnikov mase predlog, ki ga je v smislu dogovora stavil g. dr. Božič kot zastopnik »Zadružne zveze v Celju«, da bodi upravitelj konkurzne mase odvetnik g. dr. Božidar V o d u š e k , njega namestnik pa ravnatelj »Zadružne zveze v Ljubljani« g. Gjuro Rašica. Proti-predlog je stavil edino odvetnik dr. Eger, da bodita upravnika dva odvetnika vsporedno in sicer dr. I. C. Oblak in še en odvetnik ter ga utemeljeval s tem, da mora biti konkurz v devetih mesecih končan, o čemer je menda dr. Eger sam preverjen, da je izključeno. Zato jc tudi nekdo drug dejal, da naj bodo kar trije odvetniki konkurzni upravitelji. Za prvi predlog so glasovali vložniki, ki so zastopali kapitala 1,100.000 K; za drugi predlog pa samo dr. Eger, ki je zastopal nekaj čez 100 tisoč kron kapitala. Upati je, da sodišče prvi predlog odobri. ij Prestavljen je od finančnega ravnateljstva v Ljubljani v Novo mesto gosp. dr. Robert E r ž e n. lj Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prijateljski sestanek vrši se ta teden v petek, po mesečnem zborovanju, pri katerem se bo demonstriral slučaj 1 e p r e. Ta izredno zanimiva in redka bolezen pojavila se je na domačinu, ki je čez 18 let bival v Braziliji. Z ozirom na veliko število vračajočih se izseljencev ni izključeno, da se na Kranjsko zanesejo še nadaljnji slučaji te bolezni. Pričakovati je torej, da si gospodje kolegi v velikem številu ogle dajo prvi slučaj lepre, ki se je pojavil na Kranjskem. lj Poročila sta se g. Josip Č u f e r z gospo -Ano II a b e r 1 e roj. E g i a. Bilo srečno! lj Umrla je v dež. bolnici gospa Pavla R o ž i č iz Spodnje Šiške. Svetila. ji večna luč. — Umrl je hišni posestnik na Karlovski cesti št. 6 gosp. Luka Gradiš ar. N. v m. p.! lj Vloma. Te dni je bilo vlomljeno v cerkven nabiralnik na Fužinah in ukradenega 6 kron denarja. —- Pretečem mesec je bilo vlomljeno v župni-šče v Primskovem in ukradenih 300 K in zlata žepna ura. Tega vloma je sumljiv zelo nevarni tat Ivan Krhlikar iz Slivne pri Litiji. Telefonska io brzojavno porodilo. SAMO DR. KRAMAft JE RAZBURJEN. Dunaj, 7. marca. Češki poslanci razun par ožjih pristašev dr. Kramara so glede »Slovenčevega« članka, naperjenega zoper dr. Kramara, popolnoma hladni in izjavljajo, da je to stvar, ki naj jo dr. Kramar sam opravi s »Slovencem«. Češki agrarni in radikalni poslanci so se informirali po »Slovencu« samem in ne po tendenč-nem ekscerptu, ki je prišlo ocl liberalne strani iz Ljubljane, in so se prepričali, da se »Slovenec« obrača edinole zoper politiko dr. Kramara, o kateri je dovoljeno d i s k u t i r at i, je-li prava ali ne. Vest, ki jo prinaša »Zeit«, da se je vsled »Slovenčevega« članka odpovedala napovedana seja parlamentarne komisije »Slovanske Unije«, je velika budalost, ker »Slovencev« članek niti najmenj ne tangira politike »Slovanske Unije«, ampak se smatra le kot reakcija slovenske in hrvaške. javnosti z ozirom na. protitriali-stični govor dr. Kramara v delegaciji, slovenska delegacija sama pa z njim ni niti v najoddaljenejši zvezi. Razburjenje dr. Kramara napravlja zato jako smešen vtis in se pripisuje njegovi občutljivosti, izvirajoči iz častihlepja; danes je sam odgovoril »Slovencu« v »Narodnih Listih«, kar se pa splošno smatra za jako nepotrebno. FINANČNI NAČRTI DRŽAVE. Dunaj, 7. marca. V jutrajšnji seji poslanske zbornice bo finančni minister Robert Moyer, kakor se. splošno za-trja, razložil svoj finančni program. Baje bo proponiral zvišanje davka na žganje in zvišanje osebne dohodnine na višjih stopnjah. OGRSKI PARLAMENT. Budimpešta, 7. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je rešil .sporni § 5 bančne predloge. Vsled tega je upati, da se ves zakon kmalu sklene. NOBEN VLADAR NE GRE V RIM. Rim, 7. marca. Trdi se, da so vsi vladarji sklenili, da nc gredo osebno v Rim k proslavi jubileja Zjedinjen Italije. Cesar Franc Jožef bo laškem kralju poslal lastnoročno čestitko i sicer po princu Maksimilijanu Egon Fiirstenbergu. ' BOLEZEN RUMUNSKEGA KRALJ, IN KRALJICE. Bukarest, 7. marca. Kralj Karol i obolel na influenci ter leži v postelj Stanje kraljice, ki je istotako obolel na influenci, postaja vsled precejšnj mrzlice nekoliko resnejše. FOGAZZARO UMIRA. Vicenca, 7. marca. Slavni pisatel senator Antonio Fogazzaro umira. N upanja, cla ozdravi; moči čedalje bol pojemajo in smrti je vsak hip pričakc vati. KRALJ NIKOLAJ ČRNOGORSKI. Peterburg, 7. marca. Semkaj pri spe kralj Nikolaj črnogorski končen marca, da obišče carja. JAKOBINCI. Oporto, 7. marca. V oportsken okraju se je 50 duhovnikov zopersta vilo vladni odredbi, da se pastirski lis portugiških škofov ne sme iz prižnio vernikom prebrati. Vlada jc duhovniki postavila pod obtožbo in jim sistiral; plače, ravnotako je uvedla disciplinar no postopanje zoper škofa v Oportu. Lizbona, 7. marca. Na severnerr Portugalskem je nastal v nekem okra ju upor zoper vlado. Uporniki so pre gnali uradnike in republičansko za stavo nadomestili s kraljevsko. Čete i: Oporta so zopet vpostavile red. DOGODKI V TURČIJI. Carigrad, 7. marca. Tu so prišli ii£ sled tistim, ki so zanetili ogenj pri Ve liki Porti. Baje so storilci teologi, softe ki pripadajo staroturški stranki. GROZNA NESREČA V KINEMATO GRAFU. — 90 OSEB MRTVIH. Bologoje, 7. marca. V neki bližnj vasi je nastal v nekem kinematografi požar, pri katerem je prišlo 90 otrok ii odraslih ljudi ob življenje. 40 oseb jt bilo ranjenih. SAMOUMOR ZLOČINCA PO OBSODBI. Kolomeja, 7. marca. Vlomilec Gold stein, ki je žc 17 let presedel po ječah je bil včeraj vnovič obsojen na osen let ječe zaradi vloma v davčni urad \ Kosovu, kjer je ukradel 36.000 K. Ko j< sodnik obsodbo izrekel, jc Goldsteii bliskoma potegnil iz žepa mal nož tei si prerezal vrat z besedami: »Jaz sen: nedolžen!« Umirajočega so prenesli v bolnišnico. Damo Uam Vaš denar nazaj ako nebi pri poskusu noue ooljne jedilne masti bili naravnost očarani. »m iS H. : J£») 1 i j H.SUTTN ERurar-f,rva Tečja domača .....- r TKTT mJ f~r---—r—-exportna tvrdka ur zlatnine i*"™. • Briimnt isjubljana Mestni tej jn srebrnine bastna tovarna ur v Švici. o o_ ■*' i' »" tu , cr " H N 'r I