Uredniška priloga „Kmetovalcu“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 16.	V Ljubljani, 31. avgusta 1891. Letnik IV.
Letošnja letina sliv v Bosni.
Da naši č. čitatelji zvedo, kako drugod pospešuje kmetijstvo, priobčujemo članek, ki je pod gorenjim naslovom objavljen v Peštanskem Lloydu. Iz članka pa je tudi razvidno, kakšno mora biti pridelovanje sliv, da je koristonosno.
Članek slove v posnetku: Kakor kaže, bode letos v Bosenski Posavini prav dobra srednja letina za slive, glede kakovosti pa celo izvrstna. Pridelovanje sliv se je v Bosni poslednja leta silno razširilo; gotovo je bilo najmanj 100.000 dreves na novo vsajenih. Slive pridelujejo sedaj tudi okraji Bihaški, Banjaluški in Sarajevski. Skoraj ves pridelek teh krajev je uže zaaran, kar je seveda tudi pripisovati slabi letini na Francoskem, v Slavoniji in Srbiji. V Srbiji in Slavoniji uže nekaj let gospodarijo gosenice, in letos so ves zarod popolnoma uničile. Lansko leto so se gosenice tudi tu in tam pokazale v Bosni, okoli Derventa in nekoliko po Posavini, a letos je Bosenska vlada napredovanje gosenic z vso silo zatrla. Na vseh uradnih shodih, po šolah in občinah so uradniki, učtelji, župani in žandarji nagovarjali in silili ljudstvo, naj zatirajo gosenice. Poučnie knjižice s podobami so se širile po deželi; kolikor je bilo goseničnih Škarij potreba, posodila jili je vlada brezplačno; osnovali so se odbori, in tako je vlada popolnoma preprečila škodo po gosenicah. Uspeh se sedaj vidi: Slavonske in Srbske slive so uničene, Bosna pa ima izvrstno letino.
Radovedni smo, kakšen uspeh bodo imele letos Bosenske češplje v kupčiji, ker so večinoma sušene s francoskimi sušilnicami. Bosenska vlada je namreč uže lansko leto pričela vpeljevati francoske sušilnice za slive, Na podlogi natančnega pouka v južni Franciji, zlasti v središči francoskega tržišča za slive v Agen-u ter koder pridelujejo največ sliv, v departementu Lot et Garonne, odločila se je Bosenska vlada za sušilnice sistema C a z a v i 11 e - L e s c a z e, katere najzanesljiveje delajo ter malo kuriva rabijo. Lansko leto so pričeli poskušati v Bosni z desetimi takimi sušilnicami, katere je postavil Cazaville sam in s katerim delati so učili francoski delavci pod vodstvom Francoza Soubejrona. Bosenska sliva se je izkazala izvrstna za sušenje v teh sušilnicah ter je dala izdelek, ki je enak najboljšemu francoskemu, ne glede na to, da je slajši.
Vsled lanskih dobrih uspehov postavila je vlada letos zopet veče število francoskih sušilnic. Te sušilnice so kupljene ob deželnih stroških ter se dajo v porabo občinam proti odplačilu na obroke. Razen tega si je pa nekaj večih posestnikov napravilo take sušilnice ob svojih stroških.
Vsega skupaj bo letos samo v gorenji Bosni 31 sušilnic delalo. Pri vsaki sušilnici je pa ob enem v porabi trijer, ki loči sušene slive po debelosti. Tudi ti trijeri so francoska iznajdba, in sicer sistema Lescazes-ovega.
62
Ako primerjamo skrb Bosenske vlade za kmetijski napredek v Bosni in Hercegovini s tistim, kar se pri nas zgodi za prospeh kmetijstva, moramo reči, da sta ti deželi v tem pogledu dokaj srečnejši. Tudi pri nas je pridelovanje sliv dokaj imenitna panoga sadjarstva, a kako malo vreden in tudi res slabo plačan je naš izdelek! Seveda, ko bi pri nas človek nasvetoval, da bi postopali kakor v Bosni, imel bi nasprotstva, da bi bilo veselje, zlasti pa med onimi merodajnimi omi-kanci (?), ki mislijo, da so vže zato kmetijski veščaki, ker imajo ped slabo obdelane zemlje in smatrajo za dolžnost rogati se vsem novim rečem v kmetijstvu.
Vrečica za grozdje.
Po mnogih vrtili imajo lepe vinske trte, ki delajo lastnikom veliko veselja, zlasti jeseni, kadar prične grozdje zoreti. Lepo grozdje ima pa veliko sovražnikov, zlasti po nevinskih krajih. Kazen nepoštenih ljudi in snedenih otrok so najbolj ptiči in pa ose, katere največ škode prizadevajo grozdju. Kako se teh živalic obraniti, naj uči ta članek. Narede se vrečice od prav redke tkanine, na pr. iz tako zvanega tula, ter potegnejo čez grozdje in pri pecljih zadrgnejo. V njih se grozdje neovirano razvija in zori, ptiči in ose pa ne morejo do njega. Še boljše je, če se všijejo v vrečice obroči od žice (dratu), ker potem grozd čisto prosto v njih visi. Tako vrečico kaže podoba 38. Marsikdo utegne reči, no, to bi bilo drago pridelovanje grozdja, če bi hotel vsakemu grozdu na-tekniti tako varstveno vrečico. Kes je tako, da je to prvo leto precej drago, pomisliti je pa, da take vrečice vzdrže mnogo let in da so slednjič ti stroški, razdeljeni na mnogo let, vender le majhni. V bližini velikih mest, koder se lepi, veliki in popolnoma zdravi grozdi zelo drago plačujejo, izplačajo se pa take vrečice prav izvrstno. No, in po domačih vrtili, koder stoji le malo trt in zato ptiči in ose še bolj pogostoma zahajajo nad sladko grozdje, ali tam gleda kedo na par krajcarjev stroškov? Gotovo ne! Za veselje in ponos, da pridelamo doma najlepše grozdje, vzlic temu, da ni vinski kraj, žrtvujemo radi potrebni denar, gospodinja pa potrebni čas, da sešije take vrečice.
Ali naj rode novo vsajena drevesa v prvem letu?
Določen odgovor na to vprašanje dati je zato težavno, ker se je ozirati na staiost, na ukoreninjenje, na podlogo, na obliko, na čas saditve in na kakovost zemlje. V obče je to vprašanje zanikati. Kakor hitro misliš, da presajeno drevo ne bode krepko pognalo, pa mu ne smeš dati roditi; to velja posebno za hruške na divji podlogi. Izkušeno je, da se to drevje nerajše prime nego drevje na kutni. Staremu in močnejšemu drevju tudi ne daj roditi prvo leto po presaditvi, ker ni
63
še proti nadzemeljskim delom svojim dovolj krepko, da bi novih korenin delalo. Kadar je bilo drevo vsajeno zgodaj v dobro, rodno zemljo, kadar se mu podzemeljski deli v ravnotežji z nadzemeljskimi, kadar je zdravo in krepko, tedaj ne škodi nič, ako daš zoreti nekaterim plodom, to je, na vsaki veji največ po dvema. Ako zapaziš pozneje, da drevo ni naredilo poganjkov, pa odstrani vse plodove, če sadjarju sploh nič ni do prvih plodov in tudi radoveden ni, onda je bolje, da ne da roditi novo vsajenemu drevesu, ker rod vedno slabi, in drevo požene prihodnje leto tem slabše, kolikor več je rodilo. Ako ne mislimo drevju pustiti roditi, zatremo mu uže cvetje. Tudi cvetje porabi za razvoj obilo redilnih snovi, katere lahko prihraniš za lesno rast. Priporočeno je torej puščati le one cvetne pope, ki podaljšujejo rodne mladike. Ako pa vender želiš dobiti nekaj plodov, pa pusti le toliko cvetnih popov, kolikor želiš plodov. Če ima drevo posamezne nadzemeljske dele, ki so v razmerji z drugimi premočnimi, naj prej le ti rodijo.
N. Gaucher.
Sušenje sadja.
Za sušenje sadja veljajo nastopna izkušena pravila:
1.	)	Sadje	za sušenje	bodi popolnoma dozorelo. Nedozoreli, nerazviti, marogasti	in grbasti	plodi niso	za sušenje. Isto tako	je slabo tudi črvivo sadje. Mok-
nato kakor sploh proobležano sadje je le izjemno porabiti za sušilo.
2.	)	Sadje	mora biti	čisto. Blatnato sadje	najprej operi ter osuši in šele
potem je	olupi ter posuši.	Ob majenji in rezanji	pazi na snago in celo nože več-
krat zbriši.
3.	) Vsa jabolka sploh morajo biti omajena. Usnjato peškovje ter pusta koža je oboje neprebavno in se ne da mehko skuhati.
4.	Manjša ali srednje velika jabolka, na pr. maršlanček i. t d., le omaji ter jim iztakni peškovje, drugače pa pusti cela. Veča jabolka pa razreži v plošče.
5.	) Sladka jabolka so posušena pusta, ostanejo usnjasta in se ne dado mehko skuhati. Zelo kisla jabolka takisto niso posebno dobra za sušilo, najboljša so taka, v katerih sta kislina in sladčina v pravem razmerji, kakor na pr. v zimski zlati parmeni, v rejnetah i. t. d.
6.	) Hruške smeš sušiti neomajene in s peškovjem, ker je hruškovo peškovje mesnato in tudi koža se da mehko skuhati ter je prebavna.
7.	) čisto sladke in ob enem sočnate hruške, kakor na pr. bela jesenska maslenka, so posušene zelo dobre in (ine, pa vender niso onega krepkega ter rezkega okusa, kakor sušene hruške, ki imajo sladkobo združeno z nekoliko zagatnostjo.
8.	) .Lesnikam podobne trdomoknate hruške, ki imajo trdo, repi podobno meso, kakor na pr. Weilerjeva moštnica i dr., naj se nekaj časa mlade, in potem jih šele suši, ker take dajo izvrsten izdelek.
9.	) Češplje začni sušiti šele tedaj, kadar so uže na drevesu popolnoma dozorele, t. j kadar so peclji uveli. Tako naredi tudi z višnjami, katere se dolgo drže. S tem dosežeš, da vse črvivo sadje popada uže poprej z drevja in tako dobiš samo zdravo sadje.
10.	) češplje, črešnje, višnje in cele hruške postavi na lese poševno z reclji na kvišku. Sploh ne sme biti sadje na lesah nakopičeno, marveč lepo v vrste razpoloženo.
11.	) Koščičasto sadje suši ob začetku pri nizki toploti toliko časa, da se ni več bati, da se izceja sok; potem kuri silneje. Iz ovelega, t. j. na pol osušenega sadja lahko iztisneš koščice, s čimer dobodeš več vreden izdelek.
12.	) Vse posušeno sadje mora potem še nekaj dni ležati na zraku, da se
64
popolnoma presuši. Omajeno sadje moraš razen tega, že mu hočeš ohraniti lepo belo barvo, prav hitro dejati v uže zgreto peč, ter ne sme dolgo časa biti na zraku. Premožno posušeno sadje postane pusto in se nerado kuha. Posebno pa pazi, da se sadje ne osmodi, če se prehitro suši, postane blizu peži mehurjasto in nerabno. Popolnoma sušeno sadje, ako je raztrgaš in iztisneš, ne sme dati od sebe niž mokrine; to je najboljši dokaz dovršenega sušenja. Posušeno sadje se nikdar ne sme na toplo shraniti ali v zaboje vdejati.
Ako se na posušenem sadji prižne kazati plesen ali celo grinte, hitro je moraš iz novega dejati v možno zakurjeno pež. Posušeno sadje, hranjeno na suhem in zražnem kraji, v zabojih s preluknjanimi stenami, v vrežah, ki vise na zraku pod streho, drži se lahko pet do šest let, in pameten kmetovalec se lahkn tako okoristi z bogato sadno letino, da si nasuši mnogo sadja za vež let za dom, ali pa da žaka dobrih cen, ki so ob bogati letini navadno zelo nizke. Sušenje sadja na vsak nažin množi gospodarju dohodke, razen tega pa mu ni treba ob dobri letini prodajati svojega sadja za slepo ceno.
Vrtnarske raznoterosti.
Kako se slive ali češplje do pomladi ohranijo. Slive ali žešplje po-bero se z drevesa kak suh in solnžen dan. Skrbno naj se potrgajo samo zrele, a vender ne mehke žešplje. Odtrgan sad naj bode kakih 36 ur na suhem prostoru, da se izhlapi. Sedaj se denejo žešplje v nov in suh lonžen lonec. Lonec mora biti zelo suh, in ga je pred porabo skrbno zbrisati, češplje se deno z otrobi ali z moko vred tako v lonec, da so repki obrneni proti dnu, da se nobena žešplja lonca ne tišži in tudi druga druge ne. Kader je lonec napolnjen, zaveže se z pergamentnim papirjem in potem z mehurjem. Lonec je potem shraniti v suho in hladno shrambo, kjer ne more mraz do njega. Kadar se žešplje rabijo, opero se ter drže v kakem situ nad soparom vrele vode, vsled žesar dobodo obliko, kakor da bi bile ravnokar odtrgane.
Poraba sadnih tropin. Sadne tropine, to so iztisneni ostanki pri narejanji mošta, so kaj dobra krma za živino. Posamezno govedo sme dobiti na dan 6—8 kilogramov tropin. Tropine se tudi lahko nasole, v kako posodo dobro natlažijo ter dobro pokrijejo, da ne pride zrak do njih. Tako nasoljene tropine se dolgo žasa ohranijo za krmljenje.
Astre V cvetličnih loncih. Veliko število aster se lahko vzgojuje v loncih, posebno pritlikovk. Njim ne škoduje, že jih ob najlepši rasti presadiš z vrtne grede v lonce. Iz prva so videti malo klaverne, rasto in cveto pa dalje, že jim le redno po potrebi vode prilivaš in jih varuješ gorkih solnžnih žarkov. Presajati jih je najbolje kak oblažen dan. Rastlinam se prejšnji vežer možno prilije, da se laže potem vzamejo iz zemlje in z najvežjo pazljivostjo korenine denejo v lonce. Take astre v poznem poletji in še jeseni krase evetližno mizo.
Pri tomatih se pospeši zorenje S tem, da se plodovi vzamejo v roko in dva ali trikrat zasužejo, da peclji po dolgem razpokajo. To se zgodi tedaj, ko plodovi zažno preminjati zeleno barvo. Plodovi sedaj mnogo hitreje zore. Kadar se plodovi rdeže ali -rumene, potrgajo se in polože na ne prevrože solnce, da še dalje zore. Kadar se zažne mraz, porežejo se vsi grmi in obesijo na gorak, suh kraj, kjer se še plodovi bolj pozore.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.