Pa pošti prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 » — „ tetrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10„-„ «etrt „ , 6 „ - „ wesec , 1 „ 70, Z* požiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ce vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- uiških ulicah št. 2.1., 17. izhaja vsakdan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Ste v. 231. V Ljubljani, v torek i), oktobra 1900. Letnik XXVIII. „Studentenheim" v Celju in Ptuju. (Izviren dopis.) Na Spodnještajerskem imamo sedaj srečno dva nemška »Studentenheima« ali dijaška doma, in sicer prvega v Celju, druzega v Ptuju. Drugi je še le novorojeno dete, o katerega prihodnjosti se le toliko ve, da je namenjen zaploditi v slovenskem delu Stajerja nemških uradnikov, katerim bo pri-sojena naloga, pomagati pri zidanju nemškega mostu do Adrije. Prvi — to je celjski — »Studentenheim« ima pa žo nekaj zle zgodovine za seboj in ima poleg gorenjega namena še drugo nalogo. Srednje šole s slovenskim učnim jezikom štajerski Slovenci sploh nimamo, zato je napredek slovenskih dijakov v naših gim-nazijih jako težaven, ker se morajo poleg gimnazijskih ved mučiti še s tujim jezikom. Slovenski pedagogi so to uvideli in začel se je pred desetletjem trd boj, kateri je prinesel Slovencem na mariborskem girnnaziju slovenske paralelke, v Celju pa samostojne nemško- slovenske gimnazijske razrede, v katerih so trije predmeti poučujejo v slovenščini. To je tisto malo pravice, katera nam gre po zakonu, ki pa je napravila to-) liko političnega prahu! A tudi to malo je i bilo za nadarjenega slovenskega dijaka do-< volj, da se je v večjem številu posvetil uku in obrnil hrbet nemški mučilnici — nem škemu girnnaziju. Le-ta gimnazij je bil svoj čas, ko so bile razmere med Slovani in Nemci druge in ko je Slovenec mirno in udano prenašal nemško gospodstvo, jeden najvzornejših zavodov, kateri nam je vzgojil večino narodnih delavcev in precej učenjakov. Toda kje so časi, ko so učitelji z učenci sočustvovali, ko so se ozirali na njih pomanjkljivo znanje nemščine in jim zaradi tega vsestranski pomagali! V zgodovini in v nemško ■ nacijonalni patronanci ima tedaj nemški gimnazij svoj obstoj zajamčen. Nemški gimnazij mora biti v Celju, ker tvori del nemškega značaja Celja. In ker mora nemški gimnazij ostati, treba je bilo sredstev, da se privlačna moč nemško slovenskih gimnazijskih razredov pa-ralizuje, trebalo je dobiti materijala za nemški gimnazij. 90 odstotkov učencev je dobival Končnikov gimnazij prej z dežele, a vse to je šlo sedaj na nove razrede in za ostalih deset odstotkov se šola ne bi bila iz plačala in bi bila šla rakom žvižgat. Kako si pomagati? Ni dolgo tega, ko so v Celju napravili umetno valilnico za takozvane »štajerske kure«. Takih kur so morali dobiti izven Štajerske, tako da bodo konečno te kure le v toliko štajerske, v koliko se na Štajerskem napitajo. Isto kakor o zaplojenju »štajerskih« kur velja tudi o nemškem girnnaziju. Prisojen mu je nehvaležen posel, vzgojevati Celju in njega okrožju nemški značaj. Kakor za gori omenjeno valilnico niso našli potrebnih živalic na Štajerskem, tako tudi nemškega naraščaja celjskega ni najti v Celju. Torej v resnici jako nehvaležen posel ! Kakor pa je vse nemštvo v Lelju bolj ali manj umetno, tako je tudi sedaj nemški značaj Končnikovega srčnega zavoda umeten, kljub temu da so svetu pristnost tega značaja z raznimi prošnjami in nabiralnimi pušicami zatrjuje. V to pomore »studentenheim«. Ta zavod zalaga letos gimnazij s 60 do 70 učenci, katerih domovina je Koroška, Nižja Avstrija, Gor. Štajer itd. Na pristnosti teh Nemcev ne. dvomimo, ali ravno zato. ker so Nemci, bi jim za študije ugajali gotovo bolj njih domači zavodi, kateri so jim pri rokah in bi bili študiji doma gotovo tudi ceneji. Kaj jih tedaj vabi v Celje ? Prosta mesta vzdrževana z nemškimi markami, z Judeževimi groši, prispevki avtonomnih ob-lastev, torej tudi s slovenskimi davki. »Studentenheim c tedaj daje nemškemu girnnaziju oni prispevek na učencih, vsled katerega je nemški značaj tega c. kr. zavoda na slovenski zemlji zagotovljen. Številke gimnazijskega izvestja pričajo to : 50 % učencev je Nemcev. Od teh jih je 35% v spodnjih štirih razredih: od teh 35% jih je 30% Studentenheimovcev, tedaj Neštajercev, tako da ostane za pristne in nepristne spodnje-štajerske Nemce le še 5, k večjemu 10%. Ker pa vsled tega nemški značaj zleze v nič, zato je treba Studentenheima. To je torej njegova naloga — za tedaj ! Mi bi na to ne polagali posebne važnosti, ako ne bi vedeli, kolika nevarnost preti Slovencem tudi v prihodnjosti iz te umetne valilnice. Nemška izzivajoča poulična in šolska vzgoja, o kateri pišemo v kratkem kaj več, je v Celju tako nekaznovana, da se je v resnici bati, da bi vse, kar se sedaj v Končnikovi tovarni po Wolfovem receptu pripravlja, ostalo na Spod. Štajerskem med Slovenci. Iz gimnazija imajo priti večinoma drž. uradniki. Če bodo ti, kateri pridejo iz »Studentenheima«, taki, kakor se sedaj kaže, potem je slovensko ljudstvo obžalovati na takih nemških valptih, kateri imajo vsak po svoje trpinčiti naše ljudstvo in poojstriti narodni boj na deželi. Ua pa misli vsa ta zarod ostati med Slovenci, se kaže iz tega, ker se je v »Studentenheimu« uvedlo obli-gatno učenje slovenščine, katero naj jim pripomore do spričeval one sposobnosti v občevanju s Slovenci, katero imamo pri naših c. kr. uradih priliko vsak dan občudovali. S pomočjo »Studentenheima« je po nemški zagrizenosti postal nemški gimnazij nemško nacijonalna trdnjava, katere namen je, odganjati slovenske učence, za katere je namenjena, in vzgajati našemu narodu od padnikov. In tako šolo, kjer Slovencev no-čejo, mora vzdržavati Slovenec s svojimi davki. Pravica ! Drugi slovenski katol. shod. Resolucije tiskovnega odseka. Predsednik: Kanonik Andrej Kalan, a) Znanost. 1. Drugi katoliški shod pohvalno priznava trud onih katoliških slovenskih učenjakov, ki so se od I. katol. shoda sem potrudili za znanstvo v soglasju s katoliškimi verskimi nauki. 2. Poudarja pa nujno potrebo, da se znanstveno delovanje slov. učenih mož v prid katoliški resnici in narodu čim naj-preje organizuje. 3. V ta namen naj se oživi »Leonova družba«, ki naj dobi za svoje delo čim največ razumnikov slovenskih in naj izdaje ali vsaj podpira njihove znanstvene publikacije. 4. Imenovana organizacija naj skrbi, da se priredi vsako leto vsaj jeden znanstven shod za vse Slovence na primernem kraju, začenši z 1. 1901, in da se po možnosti gmotno in duševno podpira »Katoliški Ob* zornik«, ki naj se ozira na vse stroke znanosti. b) Umetnost in leposlovje. 1. Drugi slov. katol. shod priznava veliki pomen lepe umetnosti, obžaluje pa tudi veliko moralno kvar, ki je je kriva zloraba umetnosti, in izjavlja, da veljajo tudi za umetnost in umetnike krščanska načela in večni božji zakoni. 2. II. slov. kalol. shod hvaležno priznava hvalevredno delovanje »Društva za krščansko umetnost« na polju cerkvene umetnosti, in »Dom in Sveta« na leposlovnem polju ter priporoča vsem Slovencem, da podpirajo krščanska umetniška društva in negujejo domače v krščanskem duhu vrejevane leposlovne liste. 8. II. Slov. katol. shod priporoča: osnuje naj se poseben odsek »Leonove družbe«, čigar skrb bodi: družiti krščansko lepo-slovce, zbirati in spodbujati mlade nadebudne pisatelje, kazati jim pravo smer, podpirati jih s svetom, knjigami in gmotnimi sredstvi. V ta namen naj se ustanovi tudi poseben sklad. c) C a s n i k a r s t v o. 1. Drugi slov. katol. shod radostno in hvaležno priznava, da se je od I. slov. kat. shoda sem mnogo storilo za kat. tisek v smislu resolucij, sklonjenih na I. slov. katol. shodu. Izraža pa shod tudi prepričanje, da je vsem izobraž. kat. Slovencem ravno na časniškem polju v prihodnje treba se pomnožiti delovanje, da zajezimo med našim narodom razširjanje brezverstva in moralnega propada, ki mu grozi vsled naraščajoče sile veri sovražnega duha, pojavljajočega se zlasti potom liberalnega časopisja tudi v naši domovini. V krepkejšo obrambo krščanskih ideja-lov v verskem, narodnem in gospodarskem pogledu se priporoča: glede na politično časništvo: osnovati časniški odbor, obstoječ iz uredništev slovenskih katoliških časnikov in katoliških politikov, kateri imej nalogo: a) vzdrževati in pospeševati s shodi in pismenim potom medsebojno sporazumljenje in podporo ter odločevati smer in taktiko pri obdelavanju pojavljajočih se vprašanj, LIS T E K, Kako nam gre... Spisal Oskar Zahar. (Konec.) Moje godrnjanje je čul in se često ne prav rahlo otresel na me. Večinoma pa je govoril nekaj Katici. Naposled sem se lotil te, dobro vedoč, da ne opravim pri njem ničesar. Mi da obdelamo polje zadnji, hodimo na delo kot polži, sejemo, okopavamo, ogrinjamo, plevemo zadnji, kratko malo, da storimo vse zadnji, in to da škodi sadežem. Zatorej naj pregovori moža, da se prične pri nas hitro drugače. Toda kaj mi je odgovorila? »Oče! saj ni še tako slabo. Malo kesno res obdelamo, pa to ne dene nič. Pomisliti morate, da je naše posestvo veliko za toliko ljudi, da, preveliko. Z možem sva torej sklenila, da bodeva prodala nekoliko kosov, drugo bodemo obdelali potem že o pravem času. Pa tudi on bode več šival«. To me je razjarilo. Torej tudi moja hči je prišla do takih misli! Posestvo da jc pre- veliko za toliko ljudi! Prodajala da bodeta in on da bode nekoliko več šival ! Koliko oblek pa je že sešil, kar je pri nas? Celih pet! Dalati je treba, če ne gre drugače, z najemniki. Jaz sem rohnel. A on je odgovarjal. Prišlo je do razpora. Z ženo sem zapustil hišo. Takrat je ravno uničila trtna uš vinograde. Bolj oddaljeni posestniki vinogradov so bili veseli, da so sploh prodali prazna zemljišča in podirajoče se kleti. Kupil sem si torej za denar, ki sem si ga izgovoril pri zetu za slučaj, da bi se ločila — človek si pri prepisih niti ne misli, niti ne želi kaj tacega, vendar se zavaruje, ker ima toliko sličnih slučajev — to zidanico in k nji pripadajočo posest, da si posadim najpotrebnejše. Kjer so stali poprej v zidanici sodi, je zdaj moja klet, kjer so stalo prej stiskalnice, je moja veža, a kjer so bivali ob času trgatve trgači, bivam zdaj i jaz. Žena mi je umrla kmalu po razporu. Jaz pa imam dela dovolj, da se preživim. Vsako košnjo si zaslužim najmanj petdeset goldinarjev, pri drugih delih tudi nekaj, po zimi pa počivam ali pripravljam drva . . .« »A ona dva?« »Mislite zeta in hčer ? — Prodala sta, kar sta nameravala. Pa to jima ni bilo za dosti. Prodala sla še enkrat in si obdržala le nekaj malega. A niti tega nista obdelovala pošteno, ker bta pričela lenariti oba. Ko je začela siliti revščina v hišo in so se množili dolgovi, sta prodala vole, da je odšel on v Ameriko. Toda tudi Amerika, dasi bogata in velika, ne more preživljati lenuhov in jih preskrbljevati in obsipavati z denarjem. Sprva si je iskal lahkega dela, potem ko ni bilo tega, bi bil zadovoljen s težjim, a bilo je na izbero boljših delavcev. Oglasil se je za prostovoljca v ameriško - španski vojski in umrl na mrzlici. Ona je pričakovala denarnega pisma, a mesto tega je prišlo poročilo o njegovi smrti . . .« »In zdaj ?« »Slama na strehi ji že prepušča, ker je zgnila, vsa hiša kaže sledove počasne pro-palosti. Proti koncu letošnjo zime je morala prodati kravo. Po letu ni pripravila dovolj krme, ki ji je torej zmanjkala. Mislila je, da jo bode hranila s slamo, dokler ne skopni sneg, in se ne začno paša. Živinče se je pa branilo take hrane, toda ko je videlo, da mu leži dva, tri dni ista slama v jaslih in ni od nikoder boljše piče, jo je pričelo otepati. Katica se je držala namreč načela: »Kedar bode gladna, bode že žrla« in ji ni dala nove slame, dokler ni požrla stare. Toda sama slama ni nikaka hrana za živino. Krava je postala mršava, toliko da ji ni poginila gladu, vsled katerega je mukala, da so se pritoževali sosedi. Tedaj jo je prodala za pet in dvajset goldinarjev. Kupec, misleč, da bode ustregel kravi, ji je navalil krme, žival se je je nažrla, a bi skoro poginila. Izstradano, kakor je bila, so morali od kraja krmiti malo . . . Katica pa se vleče s črno obrobljenimi očmi in upalim obrazom kot megla z mo-tiko po njivah, toda njeno delo se ne pozna. Strn ji je prepregel plevel, drugo dušila osat in trava, in pride skoro čas, ko prepusti hišo upnikom ter pride k meni. Da, lahko bi seštel dneve, ko bode odprla vrata moje hiše, dasi me je zbadala, kjer je mogla, češ, da sem jaz vsega kriv, in mi očita, da sem ji umoril moža — —« b) osnovati časniško dopisovalnico, kot središče za vse v zvezi stoječe časnikarje, po posebnem tajniku organizovati dopisnike, dajati jim informacij in za slučaj sovražnih napadov pravnih svetov in pomoči. č) Farne knjižnice itd. Da se med ljudstvom razširja prava pro-sveta in isto obvaruje pogubnega vpliva slabih časnikov in knjig, naj se ustanavljajo bralna društva, bralni krožki in farne knjiž niče. — za poslednje se osnuj kakor hitro mogoče osrednji odbor za vsako škofijo, ki izdelaj načrt, kako je farne knjižnice vsta-navijati in voditi, in seznamek knjig, ki so pisane v pravem duhu in za ljudstvo primerne. — Od časa do časa naj se v kakem listu (morda kot priloga novejše knjige kratko ocenijo in dobre vodstvom knjižnic priporočajo za nakup. d) Ljudsko in mladinsko slov- stvo. Naša dika in naš ponos je družba sv. Mohorja. Drugi slovenski katoliški shod priporoča vsem pisateljem, naj jej posvete svoje najboljše moči; vsem poverjenikom pa, naj nabirajo ude z neutrudno vnemo. Nadaljuje naj se zbirka knjižic, zasnovanih po raznih katoliških tiskovnih društvih in drugih katoliških društvih, ki imajo namen blažiti ljudstvo in je poučevati zlasti v verskih in socijalnih vprašanjih. Drugi slovenski katoliški shod je prepričan o veliki važnosti zanesljivih ocen za razvoj dobrega vzgojilnega mladinskega slovstva. Zato priporoča, naj se te ocene z enako natančnostjo nadaljujejo, stariši, vzgojitelji in učitelji pa naj požrtvovalno širijo mej mladino odobrene, po obliki in vsebini dobre mladinske spise, zlasti »Vrtec« in »Angeljček«. e) Izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev za ljudstvo in mladino. Da dobi naše ljudstvo dovolj poštenega zabavnega berila in da se zlasti odrasla mladina po možnosti obvaruje pred vsem, kar je slabega in kužnega v slovenskem leposlovju, priporoča II. slov. katol. shod, naj se poskrbi za posebno, zlasti stvarno dobro izbrano ter očiščeno, zelo ceneno izdajo slovenskih pripovednih pisateljev in pesnikov, starejših in novejših. V ta namen naj se sestavi odbor veščih mož, ki slovensko leposlovje dobro poznajo in ki bodo po skupnih posvetovanjih vestno odbirali za tako izdavanje primernih spisov. Politični pregled. V Ljubljani, 9. oktobra. Skupna ministerska posvetovanja so se v nedeljo nadaljevala na Dunaju pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Go-luhovskega. Udeležili so se razgovora ministerska predsednika Koerber in Szell, državni finančni minister Kallay, finančna ministra Bohm - Bavverk in dr. Lukacs, trgovinska ministra baron Call in Ilegediis, ter železniški minister vitez Wittek. Razgovor je bil o vprašanju glede bosniških železnic. Oficijelnega komunikeja o tem posvetu sicer vlada ni objavila, a iz Budimpešte poročajo, da sta se vladi sporazumeli v načelnih glav. vprašanjih, podrobna vprašanja, pred vsem tehniška, bota pa rešila oba trgovinska ministra v zvezi z železniškim ministrom Wit-tekom. Naglasa se tudi, da pri tem posvetovanju ni bil samo razgovor o jednem gotovem projektu, marveč določil se je obširen železniški program za daljšo dobo let. — S tem je torej že rešena financijelna in strategiška stran tega važnega vprašanja za avstrijski jug, rešiti bo le še podrobnosti v trgovinskem oziru, potem se pa menda le prične z gradnjo toli potrebne žel. zveze. Sestanek ogerskega drž. zbora. Po skoro štirimesečnih počitnicah se je včeraj zopet sošel ogerski parlament. V tem zadnjem zasedanju sedanje legislativne dobe pričakujejo v zbornici zelo živahnih razprav, ker bo vsakemu zastopniku mncgo na tem, da se dostojno pripravi na bližnji volitveni boj, kajti že stara izkušnja uči, da so do-služeni parlamenti vedno najglasneji. Kakor vse posamne stranke, tako se bo pa tudi Szellova vlada resno potrudila, da si ohrani priljubljenost mej svojimi volivci. To bo poskušala z raznimi predlogami, ki jih je menda nalašč prihranila za zadnjo legi slativno dobo, poleg tega bo pa igrala važno ulogo ravnokar načelno odobrena železniška zveza z jugom, ki bo kajpada največje važnosti in koristi ravno za ogersko državno polovico. Finančni minister predloži že v jedni prvih sej državni proračun, ki bo za to priliko sostavljen čim najbolj ugodno, a tudi z obrtnimi predlogami ne bodo štedili, ker le s takimi sredstvi se dela potrebno javno mnenje. Kaj še sicer donese zanimi vega sedanje zasedanje, pokaže se pozneje, toda naglašati pa treba že danes, da se se-sija tako mirno ne bo zaključila, ker je Szell v minuli dobi marsikaj ukrenil, česar ne morejo odobravati trezni možje Že v včerajšnji seji je ministerski predsednik izjavil, da mora zbornica še dolgo živeti in da mu niti na um ni prišlo, da bi predlagal kroni razpust parlamenta. Francoski socijalci na krmilu. Znano je še, da se je pri zadnjem mejna-rodnem socijalistiškem shodu vršil zelo buren razgovor o ministrovanju socijalisliškega vodje Miller; nia, pri katerem so pa konečno vendarle, sicer z neznatno večino, zmagali ožji somišljeniki »buržoazijskega« ministra. To »zaupanje« je pa Millerand takoj izrabil, dokler je »navdušenje" še toplo. Seveda mož v javnosti ni omenjal te zaupnice, marveč se je samo sklicaval na 22.000 županov ki so bili pogoščeni na državne stroške in ki so jedina opora sedanje republike. S svojim trgovinskim portfeljem je Millerand krošnjaril v rudarskem mestu Arras in v bližnjem Lensu, kjer je delal reklamo za vzorno republiko. Napijal je pri banketu idealu, »ki nas vse združuje v jednaki ljubezni za republiko", ter naglašal, da treba energično nastopiti proti vsakemu poskusu reakcije. »Cas in vzgoja sta in ne sovraštvo, ne sila, ki bota dovedla do emancipacije proletarijata". To govori član vlade, kije že v nebroj prilikah pokazala, kako »sovraži" silo v dosego svojega namena. Angleške parlamentarne volitve bodo v kratkem završene. Do minule sobote zvečer je bilo izvoljenih 478 poslancev, mej temi 322 vladnih unionistov, 92 liberalcev in 64 irskih nacijonalcev. Opozicija šteje 156 glasov, torej imajo vladinovci še vedno zagotovljeno dvetretjinsko večino in Cbamber-lain je zopet na konju. Za nekaj mož so se sicer pomnožile opozicijonalne vrste, toda da bodo volitve tako ugodno izpale za vladajočo kliko, tega vlada sama ni pričakovala. Zato je pa tudi toliko veselje v vladnem taboru in »Times« ne morejo najti dovolj besedi, da bi dostojno proslavljale Cham-berlaina in njegovo politiko. S takim parlamentom, kakoršen bo novoizvoljeni, bo vlada lahko delala, karkoli se ji bo zljubilo, ne oziraje se na to, je li pravično ali ne. Poraz Nemcev v Kini. Mej brzojavkami smo včeraj poročali po londonskem »Standardu", da so morale nemške čete bežati pred Kitajci. Nekaj milj južno od Tientsina je napadlo Nemce 8000 bokserjev, ki so imeli v naslednjem boju sicer nekaj izgub, a moralna zmaga je le na njih strani-Poročilo iz Tientsina sicer pravi, da so bili napadniki bokserji, toda »Standard" meni, da je tu bilo opraviti samo z Li-Hung Čan-gom in njegovimi četami, katerim je velel, naj bodo pripravljene v bližini Tientsina za slučaj, da bi mu tujci hoteli delati zapreke ria potu v Pekin. To se je tudi zgodilo, a čudno je vsekako, čemu je Li-Hung Čang v tolikem strahu pred tujci na svojem potovanju, ako ga vodijo res samo plemeniti nameni v dosego sporazumljenja. S tem je kitajski posredovalec znova pokazal, koliko veljave imajo njegove sladke besede napram Evropejcem. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. oktobra. Presvetli gospod knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura se je danes odpeljal na oddih proti jugu. Potoma obišče škofa v Senju in na Krku. V Ljubljano se povrne 21. oktobra. G. knezoškofa spremlja g. dr. Evgen Lampe. DuhovniSke spremembe v ljublj. Škofiji. Mej duhovščino ljublj. škofije s o b i 1 i s p r e j e t i čč. gg.: dr. Josip K r-ž i š n i k, duhovnik lavantinske škofije, ki je bil nameščen kot prvi kapelan v Trnovem pri Ilirski Bistrici; Josip Ferjančič, duhovnik misijonske kongregacije svetega Vin-cencija P., ki je bil nameščen kot kurat na Gočah; NikolajStazinski(P. Konrad) iz minoritskega reda, ki je bil nameščen kot župni upravitelj v Čatežu pri Trebnjem. — Č. g. Josip J e r š e, kapelan v Ribnici, je sprejet v višje duhovn. izobraževališče pri sv. Avguštinu na Dunaju. — Pr e m e š č e n i so bili čč. gg. Ivan Sever iz Čemšenika v Ceklje pri Krškem; Tomaž Zabukovec s Toplic v Drago; Matija K as te lic, kapelan v St. Vidu pri Zatičini, kot podvodja in ekonom v bogoslovno semenišče; Anton P 1 e š i č iz Smlednika v Št. Vid pri Za mesto učitelja do 20. oktobra. Prošnje za prvo službo je vlagati pri okrajnem šolskem svetu v Kočevju, za drugo pa v L igatcu. — Z rokom do 22. oktobra je razpisana služba učitelja-vodje na jednorazrednici v Cemšeniku. Prošnjo vsprejema okrajni šolski svet v Kamniku. — Na dvorazrednici na Brez niči je izpraznjeno drugo učno mesto. Prošnje je do 20. novembra pošiljati okr. šolskemu svetu v Ra-doliici. Olajšave pri sklepanju zakonov na Pruskem. Nemško poslaništvo na Dunaju naznanja, da avstrijskim podanikom na Pruskem, mej katerimi je tudi mnogo Slovencev, v bodoče ni treba pri sklepanju zakonov prilagati po § 2 člena 43 pruskega drž. zakonika določenih izpričeval. Nečloveška mati. Svojega lastnega otroka umorila je dne 21. sept. neka žanjica pri p. d. Arherju v Kazazah pod Celovcem. Takoj po porodu ga je zadavila. Nečloveško mater so zaprli. Ameriške novice. V Jolielu se jo sredi septembra med slovenskim prebivalstvom jako hitro sirila bolezen, posebno med otroci. — V Pueblu jo umrl 12. sept. Fr. llutar iz Zagradca na Dolenjskem, star 46 let. Zapustil je vdovo in štiri otroke. — Poročila sta se v Pueblu Janez Jenko iz Želimlja z Uršiko Skulj iz Št. Jurja in Fr. Pavlin iz Št. Jerneja z Marijo Strah iz Dobropolja. Razbojniki. Na cesti mej Varaždinom in Šemovacem so je zvršilo strašno hudo- delstvo. Pet razbojnikov je napadlo blagajnika dravskega privileg. društva Ivana Lu-koviča, ki se je hotel braniti z revolverjem. Razbojniki so ubili blagajnika in njegovega spremljevalca uradnika I. Martinoviča. Koči-jaža so privezali na drevo. Na to so se razbojniki usedli v kočijo in se odpeljali s 14.000 K, katere je peljal Lukovič s seboj, da izplača delavce. Razbojnikom niso še prišli na sled. Društva. (Slomšekova slavnost,) zjedinjena s prvim koncertom slovenskega pevskega društva »Edinost« v Žalcu bode v nedeljo dne 14. oktobra t. 1. v novo prirejenih prostorih gospoda Frana Hodnika. Vspored: A. Cerkvena slavnost. Dopoludne ob 10. uri slovesna sveta maša in nridiga v Petrovčah. B. Ljudska slavnost v Žalcu. 1. Ob 2. uri popoludne zbiranje društev v prostorih gospoda Kukeca. 2. Obhod po Žalcu na slavnostni prostor. 3. Pozdrav gostov. 4. Slavnostni govor. 5. Koncert slovenskega pevskega društva »Edinost« pod vodstvom pevo-vodje gospoda E. Vrečarja, in celjsko narodne godbe pod vodstvom kapelnika gosp. Karuna. — Slovenci! Pokažimo, da se zavedamo in da znamo ceniti velikega našega Slomšeka, zato se snidimo v obilnem številu dne 14. oktobra 1.1. v Žalcu. Odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 9. okt. Cesar se je povrnil z lova v Eadmeru ter se podal v Schdn-brunn. Dunaj, oktobra. Vojaška uprava je prodrla v skupni ministerski seji z zahtevo, naj se zida železnica iz Sarajeva na mejo pri Sandžaku. Za železnico so govorili politični vzroki. Turčija se naprosi, da da železnico podaljšati do Mitrovice. Na ta način bi bila omogočena za Budimpešto železniška zveza s Solunom. V seji se je razpravljalo tudi o okupaciji Albanije potom Avstrije. Italija bi zasedla Tri-polis, Francoska Marokko. Avstrijsko ministerstvo baje že poizveduje po uradnikih, ki so zmožni jezika Albancev. Lino, 9. okt. Po nekaterih krajih se začno volitve volilnih mož že 13. oktobra. Praga. 9. okt. Minister dr. Rezek je obolel na črevih in dalje časa ne bode mogel izvrševati svojega minister-skega posla. Praga, 9. okt. Dunajski poročevalec »Narodnih Listov" proglaša za laž, da so Čehi pripravljeni obstruirati v novi zbornici. Praga, 9. okt. Poslanec Engel iz-javljn, da je neresnična vest, ki trdi, da ne prevzame nobenega mandata, ker se je vladarju zavezal preprečiti češko obstrukcijo. Praga, 9. okt. Socijalni demokrati so za peto kurijo v Pragi postavili kandidatom tiskarja K rune rt a. Przemysl, 9. okt. Pri včerajšnjem soc.-dem. shodu so se udrla tla. 50 oseb je padlo v klet. 30 oseb je ranjenih. Zeli am See, 9. okt. Hotel ,Post' v Krimmlu je pogorel z vsemi postranskimi poslopji. Tudi cerkev je pričela goreti, a so ogenj še o pravem času pogasili. Škode je 250.000 kron. Karlovec, 9. okt. Načelnik Ivar-lovca Josip Vrba nič je izjavil, da odstopi. Zader, 9. okt, „Srbski Glas" javlja, da je dr. Baljak se obrnil na deželni odbor ter zahteval, naj se mu vrne pismo, s katerim se je odpovedal poslaništvu. Dež. odbor je zadevo že izročil namestništvu in torej ni mogel ugoditi dr. Baljakovi želji, ki bi rad umaknil svojo odpoved. Bruselj, 9. oktobra. „Etoile belge" izjavlja, da proti princu Albertu ni ni-kake zarote. Vse aretovane osebe so že oproščene. Bruselj, 9. oktobra. 0 zaroti proti princu Albertu se čuje, da je hotel princa umoriti anarhist Charpelier z šestimi pomočniki. London. 9. oktobra. (C. B.) „Daily Telegr." poroča: Vsi člani kabineta so pro forma vložili ostavko, da omogočijo s tem kakoršno-koli prem "»i bo v ministerstvu. London, 9. okt. Do sinoči je bilo izvoljenih 395 ministerijalnih kandidatov 95 liberalcev in 67 irskih naoijonalcev! Vojaka na Kitajskem. Dunaj, 9. okt. Glasom brzojavnih poročil so došle vse tri avstrijske ladije v Taku. , Pariz, 9. oktobra. „Temps" poroča : Euske čete že zapuščajo Pekin in so na potu v Tientsin; Francozi slede kmalu njihovemu vzgledu. Tujci v Pekinu so vsled tega vznemirjeni. Mirovna pogajanja bodo zakasnela. Berolin, 9. oktobra. Iz Hangku prihajajo v Shanghai vesti, da 200.000 Kitajcev, oboroženih z modernim orožjem, hiti proti Tung Fu-Siangu, da se pridružijo četam generala Ting-fu-Li. Zatrjuje se, da imajo Kitajci 700 topov in velikansko množico strelji\ a. Bokserji so napadli straže pri Mateu. London, 9. oktobra. (C. B.) „Daily Telegr." poroča iz Cantona 7. t. mes.: B o k s e r j i s o p r e m a g a 1 i c e s ar s ke čete ter si osvojili razne pozicije mej zalivoma Mirs in Deep. Vstaši prodirajo sedaj proti jugu. Novijork, 9. oktobra. Iz Tientsina poročajo: Tung - Fu - Siang je ubežal v Shansi, da tako uteče kazni. — Bokserji so spustili v reko dobro preskrbljene čolne s topovi, da bodo branili Pao-tingfu. kamor je odšla ekspedicija. Kitajski trgovci zagotavljajo, da je ta kraj že popolno brez prebivalstva, ki se je zbalo napada in pobeglo. London, 8. okt. ..Morning Post" poroča, da kitajske čete napadejo Shanghai. 8000 Kitajcev prihaja s severa proti jugu. da se združi s četami, ki so ondi v bližini. Evropski vojaki v Shan-ghaju se pripravljajo na odpor. London, 8. okt. (G. B.) „DailyTel.„ javlja iz Shanghaja: Iz zadnjih imenovanj v kitajski vladi je razvidno, da je dvor še vedno tujcem sovražen. V tukajšnjem arzenalu se nadaljuje z izdelovanjem streljiva. (L milili Mm sirup lekarnarja Piccoli-ja V 1 . jiiltljiliii G so prireja kar najskrb-iieje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pi-ra iN je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdra«ju škodljive snovi iu baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K l-SO. Razpošilja se tudi v ple-tonili steklenicah po 10, 20 iu 40 klgr ter »e i kilo zaiačuni s K 1 10, 100 kiiogr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 16 $ Mizarska zadruga g & vStVidu pri Ljubljani & ^ se toplo priporoča prečastiti duhovščini in ^ vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne ^ $ h^šne oprave $ kakor tudi druge oprave, temne in l.kaue, poljubno po želji izvršene. W W Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po- U' ^ ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcili, ^ najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po V nizkih cenah. L»» V prav obilno naročitev se priporoča ^ JK J. Arhar, ^ ? nač-elnik. Špecerijska prodajalna z vso opravo, na ugodnem kraju v Ljubljani, da se za nizko ceno takoj v najem 913 3_j Več pove iz prijaznosti gospod Ivan Jebačin, trgovec na Valvazorjevem trgu. Oklopju slicna barva za £1(1 (11* ii I ka!ere b°ja nespremenljiva, sta-.vun/^u,, novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim ino strom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. E d i n a prodaja pri tvrdki BRATA E3ERL v Ljubljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju 228 10 11—4 871 3-3 Kdor ima naprodaj deželnih pridelkov kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini. Alojzij Grebene V Trstu "92 (20-14) Ulica Torrente št. 30, 32, pooblaščena Jasma tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki. * * f f f * i Mah skrivnost si m napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zislemu s pomočjo ekatraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vormut, ruski pelinovnc, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum češ-njevi c alaš, alpski liker po 85 kr m konjak, honodiktinec. chartreuse plznski Idter po 95 kr Razpošiljali' proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenetn navodilo, kako so napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton (inkiivina, ran a,, c 12 £0—39 Via Belvedere št. 23. Listnica uredništva: Gosp. dopisniku iz Celja: Dopisov brez podpisa, ako nam dopisnik ni znan. načeloma ne objavljamo Oprostite torej! Sicer pa smo Vam hvaležni za informacijo. Izjam. Izjavljam, da gosp. Ivan Š t e f e pri nedeljskem komersu v »Narodnem Domu« ob govoru gospe Po-nikvarjeve ni nikomur pritrjeval in da »Narodovo« poročilo v tem oziru n i r e s n i č n o. To izjavljam, ker sem bil tedaj ves čas ob njegovi strani in resnici na ljubo, dasi nisem pristaš katoliškonarodne stranke. F suhe. male krače bros kosti, klgr. 95 krajcarjev; kranjske klobase, velike, po 18 kr. ena, samo pnšičevo meso, pošilj i proti povzetju Ivan Ev. Sire v Kranju. cTakoj se sprejme v službo na deželi zanesljiva dekle ali vdova, ki jo izurjena šivilja in ki bi hotela m znala prevzeti tudi kuhinjo za I gostilno. 893 3 _ 2 Več pove upravništvo »Slovenca«. Služba orglavca o.— ^ in cerkYenika v ua €ešiijica]i se odda takoj Prednost ima, kdor bi znal otročiče v branji in pisanji podučevati — za kar dobo posebej plačilo — ali kdor zna kako rokodelstvo. 906 3-1 rostovoljno na prodaj bode dne 22 t. m. od 9. ure dopoldne naprej v Št Vidu pri Zatieini \kupe ali na drobno: z jednim nadstropjem, prikladna vziasti za gostilničarski obit, z zidanim hlevom za 8 glav živine, in vrtom, nadalje njive, travniki in gozd; vsa zemljišča leže ne daleč od državne ceste ter merijo v površju nad jeden hektar. Dr. liupevt Bežek, 911 2—1 C. kr notar v Zatičini. 915 l-l Ivan Miklavec, knjigovodja. Ha prodaj j® velita tirni llelika loterija za vojake-invalide § ^»a z dobitki v zlatu ia srebrn. v gotovini z 20% odbitka. Umrli so: 5. ok'obra. Herta Herriš, sladčičarja hči, 1 mesec, Dovozna cesta 2. črevesni katar. 6. oktobra. Marija Matko, delavca hči, 2 meseca, Opekarska cesta 24. črevesni katar. — Julij Endlicher, montan. inžener, 44 let, Gradaške ulice 8. jetika. 7 oktobra. Katarina Anžič, gostija, 80 let, Hra-deckega vas 26, ostarelost. — Katarina Ostauk, gospodinja, 78 let Ključarske ulice 2. kap — Ivan Spreitzer, ključavničar, 35 let, Slomškove ulice št 4, jetika. 8. oktobra. Marija Rapuš, delavca žena, 52 let, Velike čolnarske ulice 5, sr."-na hiba. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306 2m,srednji zračni tlak 736-0mm. ; Stanje Temr o i" x a. Dni 8. oktobra. Bkupn: državni dolg v notah ... 97-15 Skupni državni dolg v srebru . . . , , f)6 S)0 Avstrijska zlata renta 4°/0.....] 114-80 Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . '. 97 45 Ogerska zlata renta 4°/0........114-— Ogerska kronska renta 4°/0, 200 H0 40 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1694-— Kreditne delnice, 160 gld........ 643 50 London vista .......... 241 971 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 118-25 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 6. oktobra. 3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavsko vravnavne srečke 5°/0 23-66 1927 90-45 11-45 170 — 161-— 196-— 9360 252-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 93-75 P rijoritetne obveznice državue železnice . . > » južne železnice 3°/0 318 75 > » južne železnice 5°/0 . 119 — » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld. ... ... 390 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 340-_ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega » „ » 6 » , 20-25 Budimpešt, bazilika-srečke, 6 gld.....12 80 Rudolfove srečke, 10 gld. .....60- — Salmove srečke, 40 gld.......170— St. Genčis srečke, 40 gid........198 — Waldsteinove srečka, 20 gld..............—•— Ljubljanske srečke..........49 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 272 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v, . 6030-— Akcije tržaškega Ltoyda. 500 gld.....772 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........108 50 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 149._ Montauska družba avstr. plan......424 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 475- — Papirnih rubljev 100 ......... 256-_ Nakup ln prodaja "SJS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična dolniška družba „M JE ii C (j IS*' I., HUollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse 2.