Dopisi. Petrograd 16. (4.) avgusta. — tj — (Dalje.) Veliko šuma je naredila pravda nihilistov. Take politične pravde vzbujajo uže same po sebi v narodu radovednost in volnenje in dajajo povod mnogo besedovati. Opomnim, koliko se je govorilo in pisalo o tistem (češkem) otroku, ki je bil napisal hudodeljski listič in zato obsojen v ječo na več let. Tukaj vsled za zagovorom nihilistov se ni zgodilo samo to, ampak lopnuli ste druga na drugo obe politični stranki, zapadno-libe-ralna s svojimi vejami, nihilistično in komunistično in pa slavjanska, ali kakor jo liberalci imenujejo, slavo-filska, moskovitarsko-reakcijonerna, in razodeli ste se obe do dna srca. Večkrat se je vprašalo, kaj prav za prav hočejo ruski liberalci, glavni organ kterih so „Sankt-Peterburgskija Vedomosti". Vlada je naredila v ruskih krajih iz milijonov graj saških robotnikov (sužnjev) samostojne kmete, svobodne državljane; „Mosko-vitarski reakcijonarji" so to osvobodenje z navdušenostjo pozdravljali, kot vspeh dolgoletnih trudov; liberalci so želeli vse kaj druzega, — Česa pa? to je ostalo za oblaki njihove modrosti. Moskvičani tirjajo, naj se ravno tako zgodi v pribaltiakih krajih — liberalci vgo-varjajo, da to se pravi nemško-rijcarski mir kaliti, in sicer dozdaj z vspehom; pribaltiški rijcarji uživajo še vse svoje sredno-vekove pravice, Latijši pa in Estonci so še vedno rijcarski sužnji. Slavofilski reakcijonerji so tirjali več šol, nizih in viših, zboljšanje šolskega plana, usiljeno (pomnoženo) obrazovanje, inostranih učiteljev, dokler domačih ne zadostuje — liberalci so vpili, da napliv tujih učiteljev je škodljiv, da gimnazije v Rusiji (menda razun poljskih in nemških) naj se odpravijo, jim da zadostujejo ,,obšče obrazovateljna uČilišČa". (Kdor se želi v teh prepirih podučiti, najde gromadnih sanjarij in čenčarij v „akademičnih" (lucus a non lu-cendo) Sankt-Peterburgskih „Vedomostjah", posebno od marca do junija tega leta). Česarkoli se je vlada in moskovitarska stranka na poti napredka poprijela, našim liberalcem je bilo vse „škodljivo, reakcijonerno, ostudno" njih vsakdanja molitev je vedno ena: panem et circences, circenses et panem! osrečiti, zadovoljiti narod! — S čim? kako? To so prepuščali naši liberalci fantaziji, naj si drugi glavo ubijajo s to uganjko. Kar je „Sudebni Vestnik" g. Spasoviču, advokatu toženih nihilistov opomnil, da, ako tisti g. Spasovič sedi na univerzitetni katedri, kteri sedi na advokatskem stolu, ni se čuditi, da ima g. Spasovič priložnost svoje učence pred sodnijo zastopati — to je britko obdolženje, in menim, da listom, ki imajo velik vpliv na obšče mnenje, bi se spodobilo zbirčnim biti v besedah/"ktere vpletajo v svoje kritike; vendar resnica ostane resnica, da iz iskre postane požar — to mora biti znano liberalcem, ki vejo toliko pridigovati o škodljivem vlijanji panslavistov na mladino. Nihilisti prav za prav vže niso več samo zanikavci, oni vže niso več po primeru svojih očetov liberalcev samo vse za-metovali, kar vlada v življenje vpelje, oni so jasne paragrafe napisali v svoje tajne programe in pravila: „Revolucijoner pozna samo en nauk, nauk razrušenja. K temu cilju, in samo k temu, se zdaj on še uči mehanike, fizike, kemije, in če hočeš — medicine. K temu cilju se on noč in dan uči žive vednosti, poznavati ljudi, njih karakter, položenje in vse pogoje zdaj-njega družbinskega stroja vseh mogočih stanov. Cilj in konec tega učenja mu ostane vedno eden: kakor skoro mogoče, razrušiti ta poganski stroj. Revolucijoner vstopa v državni, v družbeni, v tako imenovani omikani svet in živi v njem z edinim ciljem in vero, popolnega in skorega razrušenja. S tem ciljem on more in mora ži- 299 veti v obščestvu, vendar mora revolucijonerja v sebi tajiti. On se mora vkrasti v niže in više stanove, za kupčijski pult, v cerkev, v grajščino, v birokratski, vojaški, literarni, policijski svet in cel6 v Zimni dvorec. — Z liberalci on sme stopati v snošenja, vendar le s tem ciljem, da bi jih hujskal proti vladi in poslednji tako zadrege delal. — Čast in vednost so njemu le prazne besede — šole so škodljive itd." Vse naseljenje je razdeljeno v teh programah na več kategorij ; više kategorije so obsojene na smrt; od bogatih mora revolucijoner se zvijačo materijalnih pripomočkov vleči, dokler ne pride čas, tudi njih podaviti; niže mora za svoje namene dobivati. Po takem programu hočejo ti možje narod osrečiti, „reakcijoner" bi rekel, iz človeške družbe narediti čedo zveri. V Parizu so bili dospeli do po-skušnje — v Rusiji na vspeh take zverske vrtoglavosti še misliti ni. Menda v tem prepričanji jih tukaj sodijo ne kot revolucijonerje, ampak kot ljudi, ki so ob pamet prišli. Posnamem Vam na kratko zgodovino te vrtoglavosti. Duša4 vsega dela je bil nek učitelj Ne-čajev. On si je omislil oficirsko, inženirsko, profesorsko in druge uniforme. Po tem je začel zdaj v tej zdaj v drugi uniformi prijatelje in znance obiskovati ter lagati, da je bil v tej ali tej družbi, kakoršno uniformo je ravno imel na sebi. Dalje je legal o raznih svojih zvezah, o komitetu, ki da se je ustanovil z namenom, narod osvoboditi in osrečiti, on da je komitetov delegat. Tako se mu je udalo iz nezadovoljnih učiteljev, zgubljenih študentov, obskurnih žurnalistov in podobnih oseb narediti slepo-verne hlapce njegove volje. Vstvaril je centralni krog iz 6 oseb, vsaka iz teh je morala osnovati okoli sebe drugi tak krog, in tako je šlo dalje. v (Dal. prih.) V Hartbergu na nemškem Stajerju 7. sept. (Burka naše volitve.) Cujte, drage „Novice" tudi iz nemškega Stajarja nekoliko besedi o volitvah v deželni zbor. Danes je bila tukaj volitev trgov in mest. Kandidat liberalne stranke je bil Kaisersfeld-Blaga-tinšek, konservativne pa župnik fridberški dr. Ros sel. Volilcev se je bilo sešlo nad 400, od kterih je dobil Kaisersfeld 327 in dr. Ros sel 87 glasov. To je za dr. Rossel-ja še veliko, kajti liberaluhi so vse kriplje napeli, da še v dvorani ni bilo miru pred njimi. Ko se je culo ime Rosselnovo, razlegale so se z zaniČ-ljivim smehom grde besede tako, da je vladni komisar moral nesramneže pogosto zavračati. Duhovne so za-sramovali, kjer koli so kterega videli; reveži še v dvorani niso imeli mini. Po dokončani volit vi pa je bilo tako razuzdano veselje, da bi bili skoraj drug druzega od veselja snedli. Jaz sem stal pred hišo, kjer bivam in kjer je bila tudi volilna soba, ko zavpije nekdo skoz okno: „Kaisersfeld hot gsiagt!" (K. je zmagal.) Na to skoči nekdo k meni; mislim, da je bil krojač, ker je ljubljanskemu Riesterju zel6 podoben, me objame in začne: „Is dos a Fraid! Hiez hob mer ihnen zagt! Warum is den dei Bruadar net kuman! Und der Fritz a net. Und doch homer gsiagt". Jaz gledam norca nekaj časa, se obrnem in grem na drugo mesto. — V tem hipu pride godba a la Straussov orkester: trije z goslami, eden s strančico, eden z basom in dva s trobentami — in hajd! po mestu. Za „bando" je šel tukajšnji advokat, in če se ne motim, nek učitelj, ki sta kakor dva bajaca ljud6m na oknih klobuke ponujala ,,Kaisersfeld hoch" kriče. Za njima pa so šli drugi liberaluški volilci. Ko pridejo na prostor sredi mesta, kjer je vihrala velikonemška zastava z imenom „svetega Kaisersfeld-a", se tropa odkrije vedno „hoch! vivat" kriče. Kmalu zgrabijo trije taki norci štango zastave, da bi jo nesli po mestu; al preteška jim je. Po dolgem posvetovanji polovico štange odse- 300 kajo, zastavo okoli štange zavij6 in zavežejo, da se ni po tleh vlekla in hajdi! po mestu noter do „Tschoka", kjer so imeli kosilo. Po kosilu je bil koncert; menda se je pela Blagatinšeku na čast velikanska junaška pesem: „Muz'ka je lepo špilala, Mi pa smo Urha klicali!" Bog daj norcem pamet! J. Prekop s k i. Iz Belaškega okraja na Koroškem. — Ljubi Kranjci, dragi sosedje! Na vaše odprto pismo 20. dne u. m. vam žalostni naznanimo, da volitev poslancev v naš deželni zbor se ni izvršiti mogla tako, kakor smo Slovenci hoteli in bi tudi pravično bilo. Al kaj je vsega tega najbolj krivo? Ne mi Slovenci, — mi smo stali kakor možje za našo vero, naš narod, za našega cesarja, za našo Avstrijo; al vse to bilo je trn v peti našim liberalnim nemškim in nemškutarskim nasprotnikom! Najbolj vsega tega kriv je krivični volilni red, kterega je zvita buča Schmerlingova tako izduh-tala, da se le Nemcu pogača peče, Slovencem pa drob-tine mečejo. Dokler se ne prenaredi volilni red, obsojeni smo Slovenci zmirom na smrt. Edini slovenski poslanec Einšpieler bo vedel odkriti Schmerlingovo hudodelstvo v celovškem zboru. Naj si le dobro na-brusi meč besede! Slovenski volilci iz Belaškega okraja. V Gorici 10. sept. — x+y — {Laski poslanci našega deželnega zbora) so se zbrali pretekli teden v Ro-mans-u, kamor jih je bil sklical posl. Dottori. Dogovorili so se, kako se imajo obnašati Slovencem nasproti ozir jezika. Akoravno sta se poslanca mesta Gorice (dr. Deperis in dr. Maurovič) vpirala razlogom Dottori-evem, s kterim je zagovarjal lansko laško stališče v zboru — to je, naj se slovenskim poslancem ne dovoli, da bi po slovenski govorili — se je vendar sklenilo, ne vdati se v ničemur! Samo v principu priznavajo Lahi Slovencem pravico, po slovenski govoriti, posluževati pa se dejansko te pravice ne smejo!! Ne mislite pa, da so Lahi tako neumni, da bi svoje zahtevanje imeli za pošteno in pravično. Prisiljena trma jim je le sredstvo k dosegi njihovega namena. Oni hočejo dokazati, da je goriški zbor nemogoč, to je, da je nemogoče Lahom in Slovencem skupaj zborovati. Nasledek bi imel biti po njihovih mislih ta, da jim dovoli vlada združenj e z drugimi italijanskimi okraj i nam i ali znabiti kakoršen si bodi poseben zastop za goriške Lahe, če treba, tudi brez mesta Gorice. Z eno besedo „la politica del Trentino", to je njihovo geslo. Ne bo nič, gospodje! — Prihodnjo sredo, tisti večer, predno se začne zborovanje, snidejo se vsi poslanci, laški in slovenski — povabil jih je deželni glavarN — in bode se v zadnje poskusilo, stranki spraviti. Ce se to ne doseže, je naš zbor pri kraji. Iz Gorice 9. sept. © — Naše ljudi na kmetih, ki prihajajo po redkem v mesto, in znabiti tudi marši kterega meščana bo mikalo izvedeti, da se bode pričelo prihodnjo spomlad neko prav potrebno delo za olep-šanje mesta. Mestno starešinstvo je sprejelo ponudbo grofinje M. Coronini-evke, obstoječo v tem, da posodi ona mestu 12.000 gold. po 5% s tem P°g°jem> da se d& zidati nov farovž pred veliko cerkvo, da se imajo tla krog cerkve znižati in poravnati in pa da se odpre nova ulica od velike cerkve tje čez proti Rabatišču skoz vrt, ki ga je tudi grofinja C. odstopila. Kar se doneska za farovž tiče, ki ga ima po postavi dati vlada, je pogajanje že tudi pri kraji. — Pri nas je vročina, kakor meseca julija in suša (od Gorice proti jugu) žuga pokončati vse jesenske pridelke. Grozdje se nekako bolj suši, ko zori. Iz Postojne 7. avg. — Za pogorelce na Belskem, v Petelinjah in Radokovi vasi so se c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni poslala sledeča darila: od far na Vrhniki 12 gold., v Kamniku 12 gold., in v Trebnem 5 gold., od trga Ribniškega 5 gold., od sosesk v Loži 2 gold. 50 kr. in na Erzelu 2 gold. 30 kr.; od vasi Radeče na Gorenskem 90 kr., Hugo knez Windisch-gratzJ20 gold., soseska Planina 5 gold. 50 kr., od soseske Črni vrh pri Idriji 12 gold. 15 kr., fara Ribnica 17 gold. 63 kr. Iz Slavenske fare na Notranjskem. — Prošnja pogorelcev Slavenske fare, Petelincev in Radohovcev je obudila blaga srca, ktera jim so res velikanske darove prinesla. Toraj se si. deželnemu odboru in velikodušnemu dobrotniku, gospodu baronu Antonu Zois-u v imenu imenovanih nesrečnikov iz globočine srca zahvaljujem. Anton Pokorn, fajmošter. Iz Vrhnike 8. sept. — Nedavno je bila pri na& nova volitev krajnega šolskega svetovalca za umrlim A. Lenaršičem, — al dovršila se ni, ker so kljubovali računi šolskega zaklada. V tukajšnjem šolskem svetu sede tudi tako učeni možje, ki šole še nikoli znotraj videli niso, a dobro je pa vendar to , da vsaj debelo pisane številke nekoliko poznajo. Starodavni smešni pregovor o Vrhniki je po naši deželi dobro znan, ki pravi: „enajsto šolo je študiral na Vrhniki", zdaj pa nekteri naši tržani pod kapitanatvom gosp. Obreze po vsej sili hočejo nas degradirati, da se ne bode več govorilo od „enajste", ampak od ,,devetea šole. To je vendar prežalostno! — Al kaj neki to pomeni, da naša dva gospoda Obreza in Mu le j, ki sta dozdaj zvonec nosila v našem trgu, sta zadnje dni nekako poparjena; s pobešeno glavo, z rokami v žepu (to je še ostanek prejšnje mogočnosti) in kislim obrazom se prikažeta zdaj pa zdaj na dan. Ali g. Obrezi morebiti 231etni računi županstva po glavi rojijo, ker za tolikošen kup računov o dohodkih in stroških potrebuje se cela velika pisarnica? G. Mule j pa si sitnosti svojega sodniškega stanu menda s tem tolaži, da krompir znaša iz očitnih shramb v skrivne pod streho ali ga pa s slamnicami pokriva. Gosp. Mule j mora menda iz stoletne pratike vedeti, da bode Jetos hud mraz, da se tedaj že naprej mraza ogiblje. Čudno je pa vendar to, da se ta gospod mraza še za obroče boji, da ne bi popokali, kajti zakopal jih je v sen6. Pa kaj bomo mi „osli" to reč na dalje „gruntali"; mož, čegar učenost že več let obsega toliko razdelkov obrtništva in kup-čijstva, bode gotovo tudi za to ravnanje svojo dobro skrivnost imel. Tedaj le čakajmo, morebiti vendar pričakamo česa, če gosp. Mulej še dolgo pri nas ostane. Če še kaj druzega zvemo, kako bode gosp. Mulej s krompirjem dalje ravnal, naznanimo brž; če pa gosp. Obreza položi svoje županske in šolske račune, tele-grafirali Vam bodemo hipoma to novico, in ker vidimo, da „Pressi" včasih iz „Novic" prinesete telegrame na Dunaj, šla bo potem tudi imenitna novica po vsem svetu, da od preteklih celih 22 let je župan račune položil, kakor včasih tudi kak grešnik čez veliko let skupaj „generalbeicht" stori. Iz Dritaja. Ker seje posestnik Miha Cepudar odpovedaj županstvu, je bil 15. dne u. m. posestnik Anton Žurbi namesti njega za župana voljen. Iz Ljubljane. (Deželni zbor) se začne, kakor po druzih deželah, tako tudi v Ljubljani juter dopoldne ob 11. uri; ob 10. uri je pred začetkom zborovanja slovesna sv. maša v stolni cerkvi. Ravnokar nam je prinesel telegraf novico iz Dunaja, da je dr. Razlag imenovan za deželnega glavarja. Radujemo se, da je deželni glavar prvikrat izbran iz narodne zborove večine. — Ravnokar pa nam je prinesel telegraf drugo novico, daje deželni šolski svetnik prof. Šolar ime- 301 novan za c. k. deželnega nadzornika gimnazij in realk na Kranjskem. Po takem je si. ministerstvo nauka sprejelo željo narodne večine šolskega sveta, da se znebimo dr. Vrečkota in Holzinger-ja. Dobro! Naj bi si. ministerstvo kmalu tudi nektere profesorje gimnazij in realk prestavilo na taka mesta, kjer ne žalijo narodne ravnopravnosti, kakor pri nas! — (Veliki posestniki) so včeraj volili 2 poslanca nemesti pl. dr. K. Wurzbacha in dr. Kluna, ki sta se odpovedala poslanstvu. Bilo je 33 velikih posestnikov pričujočih, 32 pa jih je poslalo pooblastnice, da so drugi za-nje glasovali. Žalibog, da od naše narodne stranke jih ni prišlo k volitvi toliko, da bi bili mogli vse poslane pooblastnice prevzeti! Izvoljena sta bila dr. vitez Zavinšek s 46 glasovi in grof Ludevik Blag a j s 45 glasovi — obd decembrista (ustavoverske stranke). Grof Artur Nugent, grajščak Kosteljski (iskreni narodnjak, bivajoč v Karlovcu, ki je bil pri volitvi osebno pričujoč) in dr. K aro 1 Ahaci č, kandidata naše narodne stranke, dobila sta vsak po 16 glasov. Sicer so dobili knez Windiscbgratz 4 glasove, L^ašan, uradnik v pokoju, 2 glasa in Jom-bart 1. Čudno, prečudno je to, da pl. Wurzbach, c. k. deželni predsednik, in grof A. Auersperg, c. k. okrajni glavar Litijski, sta glasovala z ustavoverci! in tem bolj čudno je to, ker namestnik Njegovega Veličanstva grof Grrune je za Lipico in Prestranek poslal pooblastnici z naročilom, da se izročite volilcem iz spravoljubne (narodne) stranke! Ustavoverci so večer pred volitvijo imeli shod, v kterem se je stranka grofa Antona Auersperga in barona Apfalterna na vse kriplje ustila za to, da se volita spet dva taka, ki nista iz vrste velikih posestnikov (taki se zato med narodom navadno ,,najemniki" imenujejo) namreč La-šan in dr. Schaffer; al ustavilo se je temu predlogu mnogo druzih volilcev tako strogo, da so se zbali ustavoverci, da ne bi jih ti zapustili pri volitvi in potegnili z narodno stranko, in tako so popustili Lašana in Schaffer j a na cedilu. Da je pa naš popis volilnega gibanja popoln, naj dostavimo še to, da nas je srce zabolelo videti med volilci — dva vskoka narodne stranke. Vse pa je kazalo na to, da zmagajo narodnjaki, ako bi se marljivo vdeležili volitve. — (Iz seje deželnega odbora 9. dne t. m.) Ker bi imele že 26. dne tega meseca po državni postavi od 27. julija t. 1. občine (soseske) prevzeti opravila gnanstva (šuba), ki jih imajo zdaj cesarske gosposke v svojih rokah, zato je deželni odbor sklenil obrniti se na c. k. deželno vlado s prošnjo, da bi vsaj še tako dolgo te gosposke gnanstvo oskrbovale, dokler se ne vpeljejo nove velike županije; kajti sedanjim županijam bi nikakor ne bilo mogoče v tako kratkem času teh sitnih opravil prevzeti, za ktera je tudi potreba posebnega poslopja, ter bi brez dvombe nastale velike zmešnjave in nerednosti v opravilih z odganjanci, ako županije niso na to pripravljene. —- Referent dr. Costaje razložil načela, po kterih naj deželni odbor nasvetuje prihodnjemu deželnemu zboru prenaredbo občinske postave in volilnega reda za mesto ljubljansko, ki je dozdaj še zmirom imelo začasno postavo od leta 1850. Načela veliko veliko svobodnejšega volilnega reda memo dosedanjega , pa tudi tistega, ki ga je tako imenovani „li-beralni" nemški mestni zbor nasvetoval, so bila po večini glasov sprejeta. — Pretresal je deželni odbor tudi od referenta dr. Jan. Bleiweisa izdelano novo osnovo deželne bolnišnice, ki jo deželni odbor ima predložiti prihodnjemu deželnemu zboru v potrjenje. — (Iz deželnega šolskega sveta.) V seji 7. dne t. m. so bile sledeče važne obravnave. Po odpisu c. kr. mi-nisterstva nauka je ljudskim našim šolam posebno po- trebno novo slovensko berilo za 4. in oziroma 5* razred; ministerstva je tudi volja podpirati izdajo ta« cega berila. Sklep dež. šolskega sveta je bil: g. Pra-protniku naj se izroči sestava novega berila, da s pripomočjo gg* Tomšiča in Močnika izdela načrt (program) nove knjige in ga predloži deželnemu šolskemu svetu, ta pa ga potem izroči ministerstvu v po trjenje. Pri tej priliki se je tudi sklenilo, c. k. deželno vlado prositi, naj ukaže tukajšnjemu c. kr. bibliotekarju, da nakupi vse novejše šolske knjige pa tudi prejšnje, in jih v posebnem razdelku shrani, ker je jako obžalovati, da je ljubljanska c. k. knjigarnica pri zdatni zalogi tako nemarna, da nima vseh slovenskih knjig. — Vprašanje novomeškega c. k. okrajnega šolskega sveta je deželni šolski svet rešil z odgovorom, da neplačani šolski denar (šolnina) ne sme nobenih nasledkov imeti na otroka samega, da bi se zatega del izključil otrok iz šole itd., od sta-rišev ali varhov pa naj se po postavni poti iztirja šolnina. — Okrajni šolski svet v Planini je predložil načrt opravilnika za krajne šolske svete, kterega je osnoval okrajni šolski inšpektor Stegnar in deželni šolski svet s pohvalo sprejel. Sklep je bil: naj se nekoliko popravljeni opravilnik v slovenskem in nemškem jeziku natisne v 800 iztisih in razpošlje vsem okrajnim šolskim svetom, da ga sprejmejo v vodilo. Pri tej priliki se je tudi culo, kako predsednik okrajnega šolskega sveta, c. k. okrajni glavar g. Ogrinc maltre-tira ravnopravnost našega jezika. Zadnji čas bi pač bil, da take okrajne glavarje vlada dene v pokoj ali da jih požene v nemške kraje! Taki možje niso za kranjsko deželo. — Vprašanje: kako naj bi se udje kraj nega šolskega sveta primorali k spolnovanji svojih dolžnosti, je rešil šolski svet s tem, naj se izprva podučijo po c. k. okrajnem glavarji in okrajnem šolskem nadzorniku; če pa dobrovoljni poduk ne pomaga, naj ostro ravnanje po postavi nastopi z nemarnimi. — Za šolskega služabnika (z 250 gold.) pri c. k. ljubljanski preparandiji je bil imenovan Janez Robida, magistratni služabnik, ako c. kr. ministerstvo notranjih oprav vsled dotične postave to imenovanje potrdi. — 15 učiteljem, ki so udje c. kr. okrajnega šolskega sveta in zunaj okraja stanujejo, se je za stroške potovanja k dotičnim sejam dovolila daljavi primerna odškodnina od 25 do 80 gold. za letošnje leto. — Vloga c. k. vodstva ljubljanske preparandije je bila med drugim rešena s tem, da deželni šolski svet odobri predlog vodstva, da le učitelji preparandije prednašajo nauke, a ne drugi tuji, — da se za leto 1872. od ministerstva naprosi 400 gold. za učne po-močke, in da za malo peščico kakih 5—6 učencev več ni treba nove sobe. — Ker je čas za razpis služeb na c. k. ženski preparandiji ljubljanski prekratek, je ministerstvo nauka dovolilo, da se začasno za učitelja postavi gosp. Lazar, katehet in vodja ljudske šole v Kranji, za ženska dela, glasovir in petje pa neka učiteljica v Idriji. Ker je osnova preparandije za ženske učiteljice vzlasti izprva zelo važna, je želeti in zahtevati, da učitelji in učiteljice se imenujejo le po poti očitnega konkurza. Vse te službe se bodo tedaj razpisale. — (Velikega sejma v pondeljek) bilo je malo. Goveje živine se je prignalo le malo, in še ta bila je sloka, kajti debelo so tuji kupci iz Tirolskega, Salc-burga itd. že na sejmih na deželi in domd po kmetih pokupili. Kolikor pa je je prišlo na sejm, se je prodala lahko in dobro. Več je bilo konj in žebet, a tudi kupca precej, posebno za žebeta. Kramarski sejm je bil slab, kakor je že to pri „če3pljovem sejmu" navada. — Pred mostom so se po starodavni navadi sešli čbelarji kranjski ter s trdi (medii) ceno uganili na 20, 21 in 22 gold. za cent; kupca ni bilo veliko, ker nekteri so trdili, da bode strd pozneje cenejša. — (Ker so profesor Enderjeve podobe) le še razstavljene do petka, toraj še enkrat in prav živo priporočamo slovenskemu občinstvu, naj ogledajo lepe nase gorenske kraje in gore, in s tem tudi pripomorejo, da se bo lože izvršil lepi namen te razstave, zložne poti delati na imenitne naše gore. Vstopnina je le 20 sold. Kakor smo že povedali, se razstava vidi v prostorih realkinih v Mahrovi hiši poleg šolske naše hiše. Naj je ne zamudi nihče! Razstava kaže blizo 50 podob, na priliko: Kranj, Radoljico, Tržič s „hudičevim mostom", feleško jezero, okolico jezera, Savico, Peričnik, Mangart, Kočno, Predel, Tomin itd. itd. — (Dramatično društvo) napravi na čast veleslav-nemu deželnemu zboru predstavo s pripomočjo Sokola, v soboto 16. dne t. m. v deželnem gledališči. Po vvodnem govoru se bode predstavljala veseloigra „Ni ljubosumen" v 1 dejanji. Potem pride telovadba Sokolcev in skupine, konečno pa burka s petjem „Princ iz Ar kad i je". — Ker je namenjen ves čisti dohodek te predstave pogorelcem v Viž-marjih, se je nadejati tem obilnejše vdeležbe. Sedeži se bodo dobivali v soboto od 10. do 12. ure zjutraj pri gledališki blagajnici in popoldne od 2. do 4. ure v pi-sarnici dramatičnega društva v čitalnici. — (Oznanilo.) S 1. oktobrom se začne trikrat na teden podučevanje deklet v telovadbi in sicer v pondeljek, sredo in petek vselej od 5. do 6. ure zvečer, o tem času naj se blagovolijo oglasiti one, ki se hočejo učiti telovadbe. — Dijaška telovadba se tudi prične z oktobrom, in sicer vsaki dan od 6. do 7. ure zvečer. — Telovadba učencev se prične tudi meseca oktobra, a telovadilo se bode vsako nedeljo popoldne od 3. do 4. ure. J. Z. Vesel^, načelnik „Sokola". Iz Idrije nam dohaja veseli glas, da jutri bode gotovo občespoštovani narodnjak gosp. Irkeč za deželnega poslanca izvoljen« 302