PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DOLARSKI PRITISK NA EVROPSKE VALUTE n-izmer je med ameriškim do-L larjem in liro se še naprej razvija na škodo italijanske valute. Še pred enim letom je dolar stal Š08 lir, konec decembra lani je stal 930 lir, konec januarja letos je prvič presegel 1000 lir (1003) in zadnje kotacije na milanski borzi (v petek) navajajo tečaj 1038 lir. Vzporedno s tem se v zadnjem času slabša tudi položaj zahodnonem-ške marke, ki prav tako kot italijanska lira niha v valutnem pasu Evropskega denarnega sistema. Druge valute tega sistema, med njimi zlasti holandski forint in danska krona, se nasprotno držijo kolikor toliko čvrsto nasproti dolarju, najbolj čvrst'pa je v tem trenutku v Evropi položaj angleškega funta, ki pa ne pripada Evropskemu monetarnemu sistemu. Kje so razlogi za to občutno in do neke mere tudi nepričakovano naraščanje vrednosti dolarja? Kakor v številnih drugih državah, so lani tudi v ZDA napovedali boj inflaciji, za razliko od drugih pa so la boj vsaj do danes tudi dosledno Podili. Eden izmed ustreznih vladnih posegov je bila tudi notranja Podražitev denarja, tako da se je Poprečna obrestna mera na ameriškem tržišču te dni sukala na višini okrog 20 odst. Mednarodni ‘lebdeči* kapitali, ki so se v prejšnjih letih kaj radi pretapljali v nemške marke in švicarske franke ~ v razdobju od kippurske vojne nekako do leta 1978 ni bilo nobenega dvoma, kje se splača investirati — so se v novejšem času začeli preusmerjati v ZDA, kjer višje obrestne mere zagotavljajo večji zaslužek. Povpraševanje po dolarjih je zato narastlo in vzporedno s tem se je tudi cena ameriške valute začela dvigati. Nadaljnji razlog je v tem, da se računi za uvoz surovega petroleja poravnavajo praviloma z dolarji kar zopet prispeva k utrjevanju te valute na mednarodnih tržiščih. Po mnenju nekaterih opazovalcev je treba k lemu dodati še gospodarsko - energetski potencial, ki ga predstavljalo ZDA in morda tudi določen odstotek špekulacije, pri čemer se sklicujejo na podoben pojav, ki je Pred dobrim 'etom vznemiril mednarodni trg z zlatom. K tem ekonomskim razlogom pa je treba nedvomno dodati še politično - psihološki moment Reaganove zasedbe predsedniškega mesta.. Tako Reagan kakor tudi predsednik ameriške zvezne rezerve Volcker sta namreč napovedala nadaljnje ukrepe proti inflaciji in strožje nadzorstvo nad notranjimi krediti ter je dolar tudi iz tega raz-ioga splezal nekoliko više. V praksi to Pomeni, da prenašajo ZDA svo-le notranje ekonomske težave na druge. Med evropskimi valutami je novo ovrednotenje dolarja, kakor rečeno, prizadelo predvsem nemško vtarko in italijansko liro. Kar zadeva marko opozarjajo izvedenci Predvsem na postopno popuščanje splošnega gospodarskega trenda v ZKN in še posebej na dejstvo, da se je njena plačilna bilanca konec tonskega leta zaključila s primanjkljajem skoraj 28 milijard DM. Nekateri dodajajo k temu tudi potihne zaplete na Poljskem. Da so rtove kotacije dolarja prizadele li-r°> Pa je neizogibna posledica splošne šibkosti italijanskih gospodarskih struktur. Navedba vseh delavnikov, ki majejo trdnost itali-lanske ekonomije, bi nas privedla Predaleč, po drugi strani pa so vsem dobro znane, saj se z njimi srečujemo praktično vsak dan. O-pa je treba vsaj naslednje: aHja se, kakor znano, uvršča države z najvišjo stopnjo in-Jtocije (lani je ta dosegla 21,3 odst.,. ™edtem ko je znašala na primer v Zahodni Nemčiji 5,5 odst., v ZDA ‘•4 odst., v Franciji 13,6 odst. in v eiifci Britaniji 15,1 odst.). Italija °ra nujno uvažati iz tujine velike °Hčine najrazličnejših surovin in e zlasti petroleja, tako da samo ta adnja postavka bremeni njeno PJnčilno bilanco z okrog 20.000 mi-l'ardami. V zvezi s plačilno bilan-je treba nadalje opozoriti na eistvo, da se je ta zaključila še *°”ec leta 1979 s prebitkom 4.000 'lijard, lani pa je izkazovala pri °njkljaj gooo milijard. Jasno je, la je morala valuta s takšnim žabjem in z varuhi, ki se ukvarja-z vsemi mogočimi zadevami Qzen s temeljitejšim načrtovanjem Gospodarskih dejavnosti, nujno klo ** pred močnejšo de vizo, kakršen * zlasti v tem trenutku dolar. Gospodarske apatije, ki traja najmanj dve leti, se je Italija o-tresla šele 31. januarja — čeprav je Banca dTtalia že nekaj mesecev prej dajala nedvoumne znake, da se bliža valutni vihar — ko je dolar presegel '«psihološko barije-ro» 1000 lir. Zakladni minister An-dreatta je kar čez noč in ne da bi se predhodno posvetoval s svojimi «gospodarskimi» kolegi, močno priprl kreditni ventil, kar naj bi omogočilo ponovno utrditev lire nasproti dolarju in drugim 'valutam ter ublažil — nekako do konca leta — inflacijsko stopnjo na 15 odst. Kakšne reakcije je sprožil ta poseg, je znano: proti temu izoliranemu. posegu^ ki he upošteva celovite realnosti italijanskega gospodarstva in ki je bil sprejet mimo vsakega premišljenega načrtovanja, so se izrekli praktično vsi: politične ,stranke, sindikati, industriji ska zveza in del same vlade. Kmalu bi prišlo celo do vladne krize, ki so se ji izognili s tem, da so sklenili izvesti tudi ta ukrep na «i-talijanski način». se pravi s popravki in dopolnili, skratka z dodatnimi posegi, ki. naj poleg zahtevkov menjalnih tečajev in inflacije upoštevajo tudi druge, prav tako pereče, komponente domačega gospodarstva. tPsihološki sunekki so ga vodilni krogi v Italiji občutili konec preteklega januarja, je lahko odlična priložnost, za to, da se končno vzame z vso realnostjo v pretres vsa zapletena problematika i-talijanske ekonomije z vsemi notranjimi in zunanjimi implikacijami tudi kar zadeva ustroj in delovanje Evropskega monetarnega sistema. Vprašanje je le, ali bo za to dovolj časa in a’i ne bo morda nadaljnje naraščanje vrednosti dolarja v odnosu do lire med tem časom še bolj zapletlo položaji No, glede tega si po mnenju številnih o-pazovalcev in samega slovitega e-konomista J. Galbraitha ni treba delati pretiranih skrbi: naraščanje dolarja naj bi se uneslo prav v kratkem, najbrž že v sredo, 18. februarja, ko bo predsednik Reagan prebral tradicionalno poslanico o stanju zvezne države. ELIO FORNAZARIČ PO NEPRIČAKOVANI OBJAVI PISMA CK SOVJETSKE KP ODLOČEN ODGOVOR KPI NA OBTOŽBE 0 VMEŠAVANJU V RAZMERE POLJSKE «Pravo vmešavanje, ki ja je treba preprečiti, bi bila vojaška intervencija» RIM — Osrednji dogodek včerajšnjega političnega dne so bili komentarji na novo zaostritev odnosov med KPI in sovjetsko partijo, ki jo razkriva decembrsko pismo kremeljskega vodstva Berlinguerju, o katerem se doslej sploh ni vedelo, a ga sedaj objavlja zelo razširjeni tednik «Panorama». Pismo, ki ga je baje sestavil bližnji sodelavec podpredsednika oddelka za zuna- nje odnose KP SZ Ponomarjeva Zagladin po svojem bliskovitem obisku v Italiji v začetku decembra lani, izredno ostro obsoja stališča KPI do poljskih dogodkov in jo pri tem dolži vmešavanja v notranje razmere te države ter podpiranja sil, ki «so na Poljskem sprožile pravo ofenzivo proti socializmu*. Razkritje zaupnih dopisnih odnosov je v tem trenutku največja zagonetka, ker tako, sovjetski krogi (sicer neuradni), kot vodstvo KPI zavračajo za to odgovornost. Resnici na ljubo so mnogo bolj prepričljive trditve italijanskih komunistov, obenem se pa v novinarskih in političnih krogih utrjuje prepričanje, da so z objavo vsebine kremeljski krogi hoteli podpreti stalinistične ostanke v bazi KPI, po drugi strani se pa maščevati Berlinguerju zaradi njegove napovedane odsotnosti na bližnjem kongresu sovjetske KP. Navzlic nekolikšni zadregi, ker sam tajnik in nekateri vplivni člani v teh dneh niso v Rimu, je komunistično vodstvo takoj reagiralo, sicer umerjeno, a zato nič manj odločno. V intervjuju za današnje strankino glasilo izraža član vodstva KPI Bufalini osuplost ob obtožbi vmešavanja, ko si je KPI ravno nasprotno prizadevala, da ne bi prišlo na Poljskem do vmešavanja v kakršnikoli obliki. Stališče partije do poljskih dogodkov nato potrjuje v treh ocenah: velik del delavcev se ni več spor znaval v sindikatih in stranki, pravilen je bil napor za vključevanje delavstva v prizadevanja za ozdravitev gospodarstva, nasprotnike je treba onemogočiti s prenovitvijo, kot so se lotih v poljski partiji. (Zato smo poudarili, zaključuje Bufalini, da bi naša stranka ocenila kot zelo resno vsakršno nasilno rešitev in kot nesprejemljivo vsako obliko zunanje intervencije, ki bi imela katastrofalne posledice*. Podobno, a v ostrejših tonih, izzveni Napolitanov odgovor na kremeljske^ obtožbe. Voditelj KPI zatrjuje v intervjuju za neki list, da je objava vsebine pisma namenjena «afgancem» v strankini bazi, ki je pa v svoji celoti že seznanjena z nesoglasji med KPI in sovjetsko partijo. «Povsem drugačna so vmešavanja, ki se jim je treba izogibati, trdi Napolita-no, in sicer možnosti vojaške intervencije ali pretenzije, da se v vzhodnih državah onemogočijo vsakršne diferenciacije v državni in družbeni ureditvi*. Vodilni kro- gi KD, PSDI, PRI in PLI ob tem dogodku izražajo prepričanje, da dokazuje poglabljanje razdora med KPI in sovjetskim vodstvom ter pozivajo italijanske komuniste k utrjevanju samostojnosti, češ da bi to koristilo tudi urejevanju notranjih političnih razmer v Italiji. RIM — Ko se je že zdelo, da se je odprla pot za sprejemljivo rešitev zadeve Montedison, se je sinoči možnost sporazuma ponovno oddaljila. Včeraj je namreč vodstvo podjetja najprej pristalo na odložitev odpustov, nato je pa zavzelo nepopustljiva stališča glede nadomestnih ukrepov (izmenična dopolnilna blagajna, predčasne upokojitve), zaradi česar so prekinili pogajanja na ministrstvu za delo. Sklepni pozdrav v Delhiju Indijski zunanji minister Rao je v petek zvečer zaprl zasedanje ministrske konference neuvrščenih v Del- hiju (Telefoto AP ) KONČNO ODGOVOR NA ŠTEVILNE POMISLEKE Ustavno sodišče objavilo utemeljitve zavrnitve petih zahtev za referendum Sodniki govore o nasprotju z mednarodnimi obvezami za mamila in jedrske elektrarne ter o pomanjkanju homogenosti za ostale zahteve RIM — Ustavno sodišče je objavilo utemeljitve, na osnovi katerih je zavrnilo pet zahtev za referendume, ki so jih predlagali radikalci. Gre za pravzaprav za pet ločeHih utemeljitev, saj so sodniki izrekli razsodbe za vsak referendum ."osebej, Med utemeljitvami seveda ni zavrnitve (maksimalnega* referenduma o splavu, ki sodi v skupno razsodbo o vprašanju splava, ki so jo izdali že pred časom. Takrat so sodniki napisali, da je tak re- ferendum protiustaven, ker bi ponovno vzpostavil določila kazenskega zakonika o celovitosti človekove rase, o katerih so že pred časom ugotovili očitno nasprotje z nekaterimi ustavnimi določili. V zvezi z referendumom o lovu so ustavni sodniki mnenja, da zahteva po odpravi 25 členov zakona iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiitiiiiMtniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitfiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiifMiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiitM Zopet potres v južni Italiji POŽAR V DISKO-KLUBU: NAJMANJ 50 ŽRTEV DUBLIN — Irsko glavno mesto žaluje. Včeraj ponoči .je v strahovitem požaru v dublinskem disku (Stardust* izgubilo življenje 50 mladeničev in mladenk. Na predvečer praznika sv, Valentina se je v disko-kiubu zbralo Več koc tisoč mladih, da bi s plesom in zabavo pričakali soboto. Približno ob dveh ponoči pa je nenadoma izpadel električni tok, nekaj sekund kasneje pa so že prvi ognjeni zublji osvetlili notranjost zabavišča Ogenj se je razširil s tako naglico, da je dobršen del mladih ostalo blokiranih v notranjosti plesišča. Pred zasilnimi izhodi ao se zbrale gruče ljudi, ki so se hotele rešiti smrtnih klešč, a zaman: 49 mladih je umrlo v plamenih, 127 pa jih je bilo lažje ali težje ranjenih. Splošna panika je terjala težke posledice. Številni mladeniči so iskali tudi druge možnosti, da bi se rešili smrti in skušali so zlesti skozi okna, a tudi tu ni bilo po moči. saj so bila ta priklenjena z rešetkami. Irska policija je takoj po nesreči uvedla preiskavo. Ni znano še. če je bil požar nameren ali nenameren. Nekateri očividci so policiji potrdili, da sta dva mla deniča podtaknila ogenj na zavesah. NEAPELJ, AVELLINO, CASER-TA — Na jugu Italije se je zemlja včeraj ponovno tresla. Seizmograf-ske naprave na Vezuvu so potresni sunek zabeležile ob 18.29 z e-picentrom v pokrajini Avellino, nekje med občinama S. Angelo dei Lombardi in Laviano, torej tam, kjer je potres 23. novembra lani najbolj pustošil. Včerajšnji potresni sunek je imel jakost sedme stopnje po Mercallijevi lestvici. Kot izhaja iz prvih skopih podatkov, včerajšnji tresljaj neposredno ni zahteval smrtnih žrtev, zaradi panike in strahu ter za posledicami srčne kapi je umrlo osem starejših oseb. Spomin na naravno katastrofo izpred dveh mesecev in pol je torej še živ in prebivalci Kampanije in Bazilikate so že po prvi zaznavi potresa zapustili svoja bivališča in javne lokale ter se množično podali na ulice. V Neaplju, A-vellinu, Caserti in v drugih občinah so se porušile le nekatere stavbe, ki jih je bil zadnji potres znatno poškodoval. Zrušilo se je tudi nekaj zidov. V kraju Baiano je padanje kamenja ranilo dve osebi, v drugih krajih pa je bilo lažje ranjenih še nadaljnjih 10 o-seb. V bližini Caserte je prišlo do okvare na neki električni centrali in več središč je ostalo tako brez električnega toka. Tudi železniški promet je bil več ur ustavljen, saj so morali strokovnjaki državnih železnic pregledati progo. Po mnenju seizmologa Favali-ja je bil včerajšnji sunek umirje-valnega značaja. Izkušnja dokazuje, da je treba po vsakem sunku močne jakosti (in 23. novembra je sunek presegel 10. stopnjo na Mercallijevi lestvici) pričakovati vsaj leto dni saj minimalno možnost obstoja. Vsak tujec je potencialni sovražnik, je lahko lovec na glave, lahko ljudožerec. Kaj reči na take izbruhe prvinskega strahu pred vsakim, ki je drugačen? Da paleolitik ni daleč. JOŽE PIRJEVEC V ZVEZI Z USODO MIUSKE LADJEDELNICE ALTO flDRIATICO Previdno optimistične ocene o srečanju s Forlanijem in ministrom De Michelisom Sindikat CGIL postavil vrsto predlogov bistvenega pomena za rešitev obrata Kaj menita CISL in UIL - Jutri zjutraj bo delavsko - sindikalna skupščina Jutri ob 8.30 bo v menzi miljske ladjedelnice Alto Adriatico skupščina, na kateri bodo delavci obrata (360 oseb) in sindikalisti dokonč no ocenili izid petkovega sestanka med predsednikom deželnega odbo ra Comellijem, deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem predsednikom tržaške pokrajine Carbonejem, miljskim županom Bordonom in tržaškim županom Ceco-vinijem ter predsednikom rimske vlade Forlanijem, ministrom za dr- Na sestanku s Forlanijem Carbone o zaščiti slovenske manjšine Ob priliki sestanka s predsednikom vlade Forlanijem v zvezi s problemom miljske ladjedelnice je predsednik pokrajinske uprave Gianfranco Carbone i-zročil ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri ga seznanja s pahljačo vprašanj, ki zadevajo našo pokrajino. To pa — kot piše v tiskovnem sporočilu pokrajine — v duhu politično - programskih obvez zdajšnje večine, ki vodi pokrajinski odbor. Spomenica obravnava probleme slovenske narodnostne skupnosti ter navaja zadevna stališča PSI, KD, PSDI, SSk in KPI, oziroma njih pripravljenost glede priprave zakonskega osnutka o globalni zaščiti. V spomenici je dalje govor o industrijski coni, ki jo predvideva osimski sporazum. Predsednik Carbone je v tej zvezi potrdil zahtevo, da se prosta industrijska cona ne uresniči na Krasu. > ' Carbone je z druge strani mnenja, da je treba vso Furlanijo - Julijsko krajino vključiti med tista področja, ki imajo pravico do finančnih sredstev iz Evropskega sklada za razvoj dežel. Nazadnje predsednik pokrajine sodi, da je potrebno omogočiti razmah tržaške industrije na osnovi predlogov. ki jih je v tem smislu pripravila trgovinska zbornica in ki sp jih nato preverili predstavniki krajevnih ustanov, sindikatov ter industrijcev in parlamentarci na ustreznih se-štahliih. ne in previdne reakcije. Iz njih lahko izluščimo stalnico, da je nakazana rešitev problema načelno v redu, da jo je namreč, treba nemudoma izpeljati, kajti vsakršno zavlačevanje bi le še povečalo nevar nost propada ladjedelnice. V prvi vrsti .je naglašena nuja, da se prepreči stečaj ladjedelnice, to pa je odvisno od upnikov, ki še niso izrekli zadnje besede ravno v pričakovanju predvčerajšnjega rimskega snidenja. Res .je sicer, da prevladuje mnenje, po katerem je stvar šla že tako daleč — to je naravnost pred predsednika vlade, kar je miljski župan Bordon označil kot nekaj izrednega — da bi pravzaprav vsak korak nazaj bil nemogoč. Toda res .je tudi, kakor so včeraj naglasili v delavskih krogih, da so bila dosedanja izkustva- negativna in da je zato treba ostati trdno in budno na braniku z- zahtevo, da se prehod od dosedanje pa do nove ladjedelnioine uprave izvrši neboleče, torej brez stečaja in tudi mimo slehernega pretresa na zaposlenostnem in proizvodnem področju. Uslužbenci CAA in sindikalisti lahko sicer doumejo počas nost Basilica pri sprejemanju odločitev, ker je ladjedelnica, kot znano, zadolžena nič manj kakor za 16 milijard lir; hkrati pa poudarjajo. da je to zla dediščina špeku-lantskega upravljanja obrata iz vrst nekaterih zasebnikov in da je obrat v resnici «zdrav», da torej nikakor ne bi bilo mogoče opravičiti njegovega morebitnega zaprtja. Priporni nja.jo tudi, da bi to imelo porazne posledice v prvi vrsti za miljsko gospodarstvo, obenem pa, da bi to pomenilo hud udarec tudi za industrijo in gospodarstvo Tržaškega sploh. Nekoliko jim zaskrbljenost teši le možnost, da se utegne vsa zadeva dokončno razčistiti v 2 do 3 mesecih, kolikor časa naj bi parlament potreboval za odobritev vse državnega področnega zakona o la-djedelstvu; pred odobritvijo tega zakona bi Fincantieri tudi ne mo gla izvesti operaci.je o pristopu h glavnici nove družbe. Toda kaj menijo o vsem tem sindikati? Vodstvo CGIL zahteva takojšnjo uresničitev sledečih pobud: 1. ustanoviti novo družbo, ki bo upravljala CAA, kar sta dolžni storiti Fincantieri in Friulia; 2. z ustreznim planom zagotoviti ladjedelnici še nadaljnjo ladjedelsko proizvodnjo; 3. vse delavce ladjedelnice vključiti v novo družbo; 4. zaščititi kakršnokoli pravico, ki je kateremu koli uslužbencu dozorela v odnosu do družbe «Cantieri Alto Adriatico*; 5 zajamčiti izgradnjo ladje (naročilo št. 220), ki jo je naročil ladjar D'Alesio, ker to naročilo edino mo re zagotoviti redno nadaljevanje proizvodnje. Vodstvo CGIL nadalje meni, da lahko sodna oblast, kater sicer priznava njeno avtonomijo, sprejme odločitev, ki se ji zdi primerna, šele po uresničitvi gori navedenih petih zahtev. Nazadnje vodstvo CGIL zahteva nujnostni sestanek z deželnim odborom in zastopstvom Friulie, da se r-a njem seznani z vsebino navodila, ki ga je ministrstvo za državne soudeležbe poslalo družbi Fincantieri, kot tudi s pobudami, ki jih nameravata sprejeti dežeia in Friulia. Pokrajinsko tajništvo CISL na-glaša nujo, da rimska vlada brž in jasno razloži družbi Fincantieri, kaj je treba ukreniti za dokončno rešitev problema miljske ladjedelnice. Sindikat potrjuje potrebo po ohranitvi zaposlitvene in proizvodne ravni, obžaluje pa, da sindikalna zveza ni zavzela enotnega stališča o rezultatih sestanka s Forlanijem. Sindikat UIL pozitivno ocenjuje petkov sestanek v Rimu s pripombo, da je treba takoj ustanoviti novo družbo, ki bo upravljala ladjedelnico, in da se je treba izogniti stečaju obrata Deželni predsednik Comelli se je o rimskem snidenju izrazil zmerno optimistično s pripombo, da je potrebna opreznost pri njegovem ocenjevanju. Pripomniti velja, da so delavci CAA včeraj prekinili protestno akcijo in se vrnili na delo. Izidi volitev na univerzi Ob izredno skromni udeležbi sc se v četrtek zaključile volitve študentovskih predstavnikov v upravni svet univerze, v upravni svet podporne ustanove, v svet za šport ter v razne svete posameznih fakultet. Napredni študentje so se na volitve predstavili z listo Demokratična alternativa za drugačno uni verzo; med kandidati na tej listi so bili tudi slovenski predstavniki, ki pa niso bili izvoljeni. Porazno nizka udeležba je seveda pogojevala tudi izid volitev, ki je bil znan šele včeraj. V upravni svet univerze je bil tako izvoljen le en predstavnik napredne liste, in sicer Domenico Costa, ki je hkrati tudi odgovoren pri ZKMI na vsedržavni ravni za probleme univerze. Skupaj z njim je bil izvoljen tudi predstavnik liste gibanja «Comunione e liberazione* (ki so ga baje podprli tudi neofašisti in Lista za Trst). V upravni svet podporne ustanove je bil izvoljen samo predstavnik desničarsko - katoliške organizacije. Napredno listo so študentje predstavili tudi na farmacevtski in ekonomski fakulteti, kjer so uspeli tudi izvoliti svoje kandidate. Na farmacevtski fakulteti so celo izvolili dva študenta, a to predvsem zaradi velike prisotnosti grških študentov. ki so se masovno udeležili volitev; verjetno iz istih razlogov je bil na tej fakulteti tudi največji odstotek volilcev (24,85 odst.) Na vseh ostalih fakultetah so bili izvoljeni samo kandidati desničarsko- PO KONČANI RAZPRAVI V OKVIRU VODSTVA DEŽELNA KD VABI PARLAMENTARCE NAJ PRIPRAVIJO ZAKON 0 ZAŠČITI Vodstvo je odobrilo dokument, v katerem izraža svoja stališča do zaščite slovenske narodnostne skupnosti Deželno vodstvo KD je v ponedeljek zaključilo razpravo o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti iz F-JK in odobrilo dokument, ki ga je predložil deželni tajnik Braida. Uvodoma je v njem rečeno, da je KD mnenja, da razprava, ki je v teku o vprašanju slovenske manjšine, razčiščuje termine vprašanja in onemogoča poskuse strumentalnega izkoriščanja, ali nacionalistične razburjenosti, ki sta večkrat oddaljili določitev uravnovešene in zadovoljive rešitve. Demokratična ureditev pluralistične družbe mora po mnenju KD priznati tudi tiste družbene formacije, ki se identificirajo po svojih točno značilnih karakteristikah kulture, jezika in tradicij ne samo s prevzemom primerne zaščite, ampak tudi z inštrumenti, ki pospešujejo razvoj manjšinske skupnosti in vključevanje specifičnih vrednot, katerih je nositeljica, v širšo skupnost. Za deželo, kot je F-JK je gotovo obogatitev taka politična, zakonodajna in administrativna akcija, ki bi utrdila njen pluralistični značaj in uveljavila navado druž- žavne soudeležbe De Michelisom, predsednikom Zavoda za industrijsko obnovo (IR1) Setteiem in predsednikom državne finančne družbe Fincantieri Basilicom. Izjava ministrskega predsednika Forianija. da namerava vlada prek pristopa družbe Fincantieri k uprav ljanju nove družbe, ki naj v bodoče vodi miljsko ladjedelnico, rešiti obstoj obrata ter mu zagotoviti zdajšnjo zaposlenostno raven in nadaljnja ladijska naročila, je zaenkrat naletela na zmerno optimistič tim limit lini MiimmmimiiiimMiit mil mmii mi nimliiMiiiiiiMiiiiiiiiiimiiii Mlinu NA TRŽAŠIO OBČIM PO PRCKINITVI POGAJANJ ZAČEL SE JE SINDIKALNI SPOR MED USLUŽBENCI IN UPRAVO LPT Dnevne 2-urne stavke, ukinitev nadurnega dela in 4 urna stavka z javno manifestacijo v torek, 24. t. m. katoliške liste. ■um....................................miiiiiiiiiimiHiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiilimmim>~ Dragemu bratu VALTERJU ob rojstnem dnevu vošči obilo zdrav- j SU (ODSEK 62) 650.000.000 lir. SLOVENSKO «STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL v torek, 17. t.m., ob 10. in ob 14. uri v telovadnici v Nabrežini * * * LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST v petek, 20. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu v soboto, 21. t.m., ob 19. uri v Kulturnem domu Gledališča VERDI Danes, ob 16. uri za red D druga predstava Puccinijeve opere «Ma-non Lescaut*. Nastopajo: Mara Zampieri (Manon Lescaut), Angelo Romero (Lescaut), Ermanno Mauro (Renato Des Griaux), Carlo Del Bosco (Geronte di Ravoir), Ermanno Lorenzi (Edmondo), Lucio Rolli (gostilničar), Franco Ricciardi (baletni učitelj), Aracelly Haengel (glasbenik) m drugi. V priredbi gledališča iz Palerma režira Carlo Maestrini. dirigira Daniel Oren, Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Andrea Giorgi. Prodaja vstopnic Dri blagajni gledališča. ROSSETT1 Danes ob 16. uri (red 2. nedelja) uprizoritev Strindbergovega «Pelika-na» v izvedbi članov Stalnega gledališča F-JK. Režija Gabriele La-via. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 5. * * * Od srede, 18. t.m., gostuje gledališka skupina Teatro Carcano iz Rima s Shakespearjevim delom «Co-me vi piace*. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Danes, ob 11. uri v Avditoriju bo na pobudo gledališča Verdi in v sodelovanju z RAI in Teatrom Stabile na sporedu koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti prodaja vstopnic. • » » Od četrtka, 19. t.m., bo na sporedu «Karl Valentin Kabarett* v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 3. OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO. PLIN IN VODO V TRSTU razpisuje pogojeno privatno licitacijo, za oddajo;'sledečih, del: KOPANJE IN PONOVNO PREKRIVANJE, GRADBENA IN DRUGA DELA. POVEZANA 2 -UPRAVLJANJEM STORITEV E.G.A. NA ICRA- ja in vse. kar si sam želi, sestra« Marija z družino. Ob rojstvu krepkega fantka ANDREJA se s sestrico Monico veselimo sosedovi Tanja, Borut in Omar. Dne 13. febr»nr'a je imel rojstni dan PAVEL CERGOL. Vse najboljše mu želi mama. Danes se sreča z Abrahamom ALBERT DOLJAK Še mnogo zdravih in srečnih let mu želijo Malalanovi Licitacija bo potekala v skladu z zakonom št. 14 z dne 2. 2. 1973, člen št. 1, pod črko a). Uprava si pridržuje pravico, da pred koncem omenjenih del in po vrsti medsebojnih pogajanj, zaupa podjetju, kateremu so bila poverjena omenjena dela, drugo skupino del, kot to dovoljuje zakon št. 1 z dne 3. 1. 78 in izrecno člen št. 12. Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na podjetje AČEGA v Trstu v Ul. Genova št. 6. Veljale bodo tisto, ki bodo dospele v roku 15. dni ob objave tega razpisa v deželnem uradnem listu. glavni direktor dr. inž. Mario Castaldi NA POBUDO OKOLIŠKIH SEKCIJ Seminar o zgodovini KPI V okviru proslav ob 60-letnici u-stanovitve KPI, prirejajo sekcije s PROSEKA, iz KRIŽA, iz občine DEVIN - NABREŽINA ter iz občine ZGONIK seminar o zgodovini KPI od ustanovitve leta 1921 do današnjih dni s posebnim poudarkom na povojno obdobje na Tržaškem ter na vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Prvo predavanje je bilo prejšnji torek, drugo predavanje pa bo v sredo, 18. februarja 1981, ob 20. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku. Tokrat bo tov. Stojan SPETIČ prikazal razvoj komunistične stranke od leta 1941 do današnjih dni s posebnim ozirom na preokret partije leta 1944 v Salernu. V sredo četrta oddaja «Med dvema ognjema» V sredo, 18. februarja, bo ob pri- sotnosti občinstva iz Avditorija «A» deželnega sedeža RAI v Trstu četrta neposredna oddaja MED DVEMA OGNJEMA. Srečali se bodo dijaki HI. razreda Trgovskega zavoda «Ž. Zois* iz Trsta in I. klasičnega liceja «F. Prešeren* iz Trsta. Častni gost oddaje bo kantavtor ANDREJ ŠIFRER. ___________________________________________ Koncerti Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) jutri, 16. t.m., ob 20.30 koncert violinista Uta U-ghija in pianista Narcisa Masija. Razstave KD Rdeča zvezda, ŠK Kras s sodelovanjem osnovne šole «1. maj 1945* Iz Zgonika. Razstava slik domačih amaterskih slikarjev v društvenih prostorih v Saležu. Umik: danes od 15. do 18. ure. V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja olja in risbe akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih v uradnih urah in zvečer. V prosvetnem domu Albert Sirk v Križu razstavlja svoje umetniške lepake Milko Bambič. Razstava je odprta še danes od 10. do 12. ure. V Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Silvestra Komela. Razstava bo odprta do 21. t.m., jutri in v sredo od 17. do 20. ure, v torek, četrtek in v soboto pa od 16. do 19. ure. Danes praznujeta zlato poroko PAVLA JOŽE ZAFRED Še mnogo srečnih in zdravih let na skupni življenjski poti jima želita hčeri Miranda in Romana z družinama. Danes, NEDELJA, 15. februarja JORDAN Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.31 — Dolžina dneva 10.24 - Luna vzide ob 14.01 in zatone ob 4.36. Jutri, PONEDELJEK, 16. februarja DANILO Vreme včeraj: najvišj. temperatura 5,2 stopinje, najnižja 0 stopinj, ob 18. uri 3.9 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb ustaljen, veter zahodnik 12 km na uro, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 5,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giorgia Degrassi, Cristian Zottich, Laura Bemes, Paolo Visintin. UMRLI SO: 84-letaa Rosa Narduz-zi vd. Maraschiello, 72-letni Augusto Scheichel, 66-letni Carlo Babudri, 75-letna Amelia Čeme vd, Belleli, 63-tetna Giuseppina Iugovaz vd. Dra-ghicchio, 79-letni Pietro Doni, 86-letni Francesco CarmeL. 80-letna Giovanna Franca vd. Brazzatti, 81-letna Maria Zanon por. Pettener, 74-letna Carmen Beltrame por. Fa-rinella, 84-letni Giovanni Zobec, 84-letna Giuseppina Brattina vd. Li-nardi, 46-letni Mario Marži, 51-letni Renato Sparago, 87-letna Lucia An-noni, 83-letna Anna Klun vd. Muha. OKLICI: obrtnik Renzc Prelz in trg. prodajalka Luciana Alberti, u-rsidnik Giorgio Radin in uradnica Do- Včeraj-danes natella Pavat, mehanik Marino Vok in študentka Tiziana Aschieri, delavec Raniero De Giorgi in uradnica Miriam Pisco, delavec Francesco Sperti in gospodinja Maria Cre-vatin, elektricist Fabio Heidebrunn in gospodinja Manuela Persichello, trg. prodajalec Franco Poles in trg. prodajalka Claudia Smach, financar Ciro Reale in gospodinja Anna Di Crasto, uradnik Guido Urbani in viš- ja bančna uradnica Uršula Mayer, bančni uradnik Ugo Salvini in bančna uradnica Patrizia D’Alba, uradnik Corrado Leocata in delavka Elia-na Sardo, uradnik Roberto Lonzar in uradnica Marisa Predonzani, delavec Stojan Žagar in delavka Livia-na Stančič, železničar Sergio Sola in uradnica Chiara Siega, uradnik Franco Ostoich in učiteljica Christa Barbara Doli, karabinjer Giuseppe Chferchiello in delavka Rosetta Ta-rantino. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tol. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 d' 20.30) Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. San. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. dt 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cayana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje.) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 62 28 22 31 2 CAGLIARI 16 43 66 8 90 FIRENCE 48 23 40 25 51’ GENOVA 25 49 14 45 53 MILAN 45 78 4 49 31 NEAPELJ 58 25 89 1 85 PALERMO 17 19 86 24 75 RIM 26 2 80 82 18 TURIN 30 88 34 10 20 BENETKE 25 27 5 42 38 ENALOTTO 2 1 X 1 X X 1 1 1 1 1 1 KVOTE: 12 - 2.063.000 lir 11 — 88.800 lir 10 - 12.400 lir ZA VAŠO POROKO.., «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) GLASBENA MATICA TRST 6. abonmajski koncert V četrtek, 19. februarja 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GONTER LUDVVIG klavirski recital Na sporedu: Haydn, Schumann, Bartok in Chopin. Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. 'do 12. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. VZP1 - ANPI za sekcijo Op-čine-Bani, Konkonel in Piščanci sklicuje danes, 14. februarja, ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR v prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni vsi bivši partizani in aktivisti. MLADINSKI KROŽEK TRST prireja PLESNI TEČAJ (nadaljevalni) ki se bo začel v sredo, 4. marca. Vpisovanje in informacije v uradih ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/H. - telefon 767-303. KD VESNA vabi v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v dom Albert Sirk na otvoritev raztave KRIŠKIH USTVARJALCEV Sodelujejo: Mirko Dovšak, Robert Daneu, Miloš Kovač, Mario Bogateč in Liana Tence. Avtorje bo predstavil prof. Milko Rener. Sledil bo kulturni spored. KD Union - Podlonjer KD S. Škamperle - Sv. Ivan prirejata v petek, 20. februarja, ob 20.30 PREŠERNOVO PROSLAVO v komaj prenovljeni mali dvorani na-stadionu «1. maj*. Vabljeni! KASTA - ŠZ BOR priredita v petek, 20. februarja, ob Ž0.30 v veliki dvorani Kulturnega doma filmski večer ALJOŠE ŽERJALA «0 L I M P Y A 80» Vabljeni! KD MAČKOLJE vabi na srečanje z ansamblom GALEBI ki bo danes, 15. februarja 1981, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 19. februarja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, Prešernovo proslavo. Na sporedu so: beseda o Prešernu, recitacije, samospevi in mladinski pevski kvintet. Vabljeni. VZPI - ANPI sekcija Križ vabi na članski sestanek, ki bo na sedežu sekcije v Ljudskem domu v sredo, 18. t.m., ob 19.30. Dnevni red: 1. izvolitev delegatov za pokrajinski kongres VZPI-ANPI, 2. razno. Godba na pihala Vesna iz Križa nujno išče mlade sile, ki bi ojačile zopet uštanovljeno godbo. Vse mladinke in vsi mladinci, ki bi se radi ukvarjali z glasbo, so naprošeni,"da se javijo, v baru doma Albert Sirk vsak dan od 18. do 23. ure. KOORDINACIJSKI ODBOR KULTURNIH IN PROSVETNIH DRUŠTEV IZ DOLINSKE OBČINE vabi na SKUPNO PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo danes, 15. t.m., ob 18. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo: — pevska zbora Valentin Vodnik iz Doline in France Prešeren iz Bol junca; — osnovna šola iz Boršta: — recitatorji iz Prebenega in Mačkolj. Govor: Dušan Kalc. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 priredi 17. februarja ob 20.30 torkov večer OKULTIZEM IN POEZIJA O navzočnosti duhov v literarni umetnosti nam bo govoril pesnik SAMO SIMČIČ iz Ljubljane, ki nas bo tudi z osnovnimi informacijami uvedel v svet črne in bele magije ter okultnih ved. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV TRST obvešča vse člane in stranke, da bodo uradi Zveze zaprti od jutri, 16. februarja, do vključno četrtka, 19. februarja 1981. ŠD VESNA A ‘‘ 'k ' priredi v soboto, 21. februarja, v LJUDSKEM DOMU v Križu od 20.30 do 5. ure PUSTNI PLES ZA ČLANE IN SIMPATIZERJE Vabila lahko dvignete na sedežu društva danes, 15. t.m., med 11. in 12. uro od torka dalje pa med 18. in 19.30. Igral bo ansambel «MELODY». Vabljeni! Zveza vojnih invalidov NOV Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju VZPI ANPI , Drnštvo slovenskih upokojencev Športno združenje BOR združeni v Krožek za rekreacijsko udejstvovanje — Trst KRUT Sporočajo, da začne od četrtka, 5. marca 1981, tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu, članom omenjenih organizacij so na razpolago vse potrebne informacije na začasnem sedežu KRUT. tel. 79-51-36. Prijave sprejemamo do 2. marca 1981. PROF. JOŽE PIRJEVEC NA GORIŠKI PREŠERNOVI PROSLAVI «Slovenci na Primorskem smo zazrti v prihodnost polni vere vase in v svojo zmožnost dialoga» ZSKD v Gorici /e z letošnjo proslavo hotela prikazati kulturno snovanje Slovencev na Tržaškem ■ Topli sprejem pesnika Marka Kravosa ■ Navdušenje za nastop Kvinteta kljunastih trobil in pevskega zbora « Vasilij Mirk» s harmonikaši - Letošnje priznanje ZSKD Zori Mozetičevi Prešernova »Zdravljica* je naša pesem, Prešernove besede so naše besede. Zaradi tega je goriška publika na petkovi Prešernovi proslavi navdušeno ploskala proseško - konto-velskim pevcem večkrat že med petjem te naše pesmi in ni čakala njenega zaključka. Z «Zdravljico» se je sklenila lepa proslava, ki jo je ZSKD letos posvetila slovenski kulturni u-stvarjalnosti na Tržaškem. O tem je govoril tudi dr. Jože Pi rjevec. »Prešernova univerzalnost nam bodi še danes v zgled in pouk, fato da se ne bomo zapirali v staje lastne majhnosti, zato da se ne bomo zadovoljevali s povprečjem, ki ga dovoljuje pomanjkanje konkurence, zato da bomo težili vedno k najboljšemu, najbolj dovršnemu in iz-brušenemu. Mislim, da je ta napotek predvsem pomemben za nas Slovence v zamejstvu, ki nam še posebno grozi skušnjava, da se zapremo v svoja manjšinska zaklonišča, se osamimo od večinskega naroda in paše matice ter se zadovoljimo s povprečjem svojega zatišja. Vendar, naj tako rečem, da je to sicer nevarnost, ki jo je mogoče opaziti v našem javnem življenju, ki pa mu z druge strani vendar ne daje bistvenega pečata. Na koncu koncev mislim, da je naše življenje v soglasju s Prešernovo mislijo in da se ji vedno bolj in bolj približuje.* Dr. Pirjevec je tako nadaljeval: »Brez obotavljanja si upam trditi, da smo Slovenci na Primorskem kar se razvoja naše kulture in politične identitete -tiče, dosegli stopnjo, na kakršni še nismo bili. Morda bo kdo sam pri sebi oporekal, da sem preveč optimističen, in bo pomislil na živahno, tako razvejano, tako razgibano desetletje pred prvo svetovno vojno. Jasno je, da nočem zanikati ljudem okoli Edinosti in Ljudskega odra zaslug, ki jim pritičejo. Vendar kljub temu, da jih visoko cenim, ne morem mimo dejstev, da so bili, če jih gledamo v evropskem merilu, hudo provincialni, zagledani v o-mejenost svojih razmer in problemov ter pogosto nezmožni širokopoteznih ocen in zagonov.* Govornik je zatem omenil pekel skozi katerega so šli naši očetje pod fašizmom in dejal: »Danes smo dozoreli, odrastli smo, skratka se oblikovali v subjekt, ki se zaveda svojih pravic, svojih dolžnosti, svojih zmožnosti in svojih mejfi. Imamo vrsto mladih sposobnih ljudi,'ki se vključujejo v življenje mesta kot njegov bistveni, nepogrešljivi in karakteristični del. — Naša živost je toliko bolj opazljiva zaradi mrtvila, v katerega se je pogreznil italijanski Trst. Tako je, kakor da bi naše mesto imelo dva obraza slovenskega in italijanskega: eden je zazrt v prihodnost, poln vere va- se in. v svojo zmožnost dialoga, drugi je začaran od mitične' preteklosti in nezmožen kreativne misli in besede. Ni čudno, da je srečati vedno več in več inteligentnih italijanskih ljudi, ki gledajo na nas Z zavisti jo, s spoštovanjem, s simpatijo, ki nam pravijo: »Ni kaj-reči, vi ste boljših* Govornik je zaključil z ugotovitvijo, da se vedno bolj zavedamo, da je prav varovanje in čuvanje naše narodnostne identitete prvi predpogoj za našo nadaljno rast in uveljavljanje v mestu. Marko Kravos, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, je bil toplo aplavdiran, ko je prebral vrsto svojih pesmi iz zbirke za katero je bil nagrajen. Čuli smo tržaško ironijo in duhoviti humor, kar prinaša v slovensko poezijo novost in svežino z Mediterana. Levji delež programa na proslavi je seveda imela glasba. Najprej nastop kvinteta kljunastih trobil Glasbene matice iz šole prof. Miloša Pahorja (nastopile so Irena Pahor, Kristina Hmeljak, Erika Slama, Nives Košuta in Eieonora Zupančič). Zatem pa je s celim koncertom nastopil proseško - kontovelski zbor »Vasilij Mirk*, ki ga je vodil Evgen Prinčič, Program je obsegal poli-fonske, klasične in narodne pesmi pa do partizanskih in. zaključne »Zdravljice*. Pri zadnjih pesmih so se pevcem pridružili tudi harmonikaši proseške podružnice plasbene matice. Letošnje priznanje .je, kot je povedal tajnik Marko Waltritsch, Zveza slovenskih kulturnih društev podelila prizadevni Zori Mozetičevi, ki slavi letos svoj 90. rojstni dan. Zora Mozetičeva se je že pred prvo vojno Pogled na publiko v avditorija udejstvovala kot pevka v takratnem kvalitetnem mešanem zboru Pevskega in glasbenega društva v Trgovskem domu, po osvoboditvi pa je bila nekaj let knjižničarka v ta- kratni Ljudski knjižnici in čitalnici. Na letošnjo proslavo slovenskega kulturnega dne je prišlo veliko ljudi iz mesta in s podeželja, pa tudi gost j. iz Trsta. V PRIPRAVI NAČRT UREDITVE STRUGE HUDOURNIKA BIRSE Prvi poseg predvideva utrditev nasipov in očiščenje struge Čimprejšnja ureditev struge hudournika Bjrše ter nekaterih manjših pritokov, da bi se izognili novim poplavam in gmotni škodi. O tem vprašanju so predvčerajšnjim razpravljali na sestanku med upravitelji občin krminskega področja, ki sp bile lani julija hudo prizadete zaradi poplav, deželnim odbornikom Tripanijem ter ravnateljem deželnega gozdnega nadzorništva. V tej zvezi velja zapisati, da so inž. Guidu Fomasirju poverili pripravo načrta za prvi poseg, ki naj bi zagotovil večjo varnost pred poplavami. Ker za poglobitev struge ter zgraditev betonskih nasipov zdaj ni na razpolago finančnih sredstev, se bodo zaenkrat omejili na utrditev obstoječih nasipov, čiščenje struge (ki je močno obrasla) in nekatera manjša dela zlasti v zgornjem delu hudournika. Načrti naj bi bili pripravljeni do konca junija letos. Na sestanku, ki je bil na krmin-skem županstvu, so razpravljali tudi o ureditvi nekaterih odsekov Idrijce na področju krminske občine, kjer so poplave dokaj pogost pojav, saj voda prestopi bregove že ob močnejšem deževju. Kompara predsednik OK ZSMS Nova Gorica Te dni je bila v Novi Gorici programsko - volilna seja Občinske konference ZSMS, kjer so ocenili delovanje te organizacije v zadnjem ob- TU POHIŠTVO serijsko Id po meri JaLui- Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA. Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno In moderno pohištvo — spalne sobe — otroške in mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne gorniture ShRVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE ZAKLJUČENO PRVO OBDOBJE TRILETNE KRIZE Podgorska tekstilna tovarna dokončno ločena od skupine Bustese Zdaj je treba uresničiti stvaren načrt obnovitve proizvodnje, posodobljenja in izpopolnitve naprav V prisotnosti notarja in predstavnikov podjetja Cotonificio Triesti-no in hpldinga Bustese, je bil v petek zvečer v Milanu končno sklenjen zadnji upravni akt, s katerim se je podgorska tovarna tudi formalno ločila od ostalih petih podjetij, ki sodijo v holding Bustese. S tem se zaključuje prvo obdobje več kakor tri leta trajajoče hude krize v tem še zmeraj na.ivečjem industrijskem podjetju v Gorici. Osamosvojitev pomeni formalno podlago na kateri bo1 theba v prihodnjih mesecih, vsekakor pa čimprej, začeti uresničevati stvaren načrt za obnovitev proizvodnje; posodobljenje naprav in u-reditev nekaterih novih oddelkov v tovarni, ki bi omogočali, da bi iz tovarne prihajali namest< polizdelkov, že končani proizvodi. Samo tako bo podjetje, opozarja sindikat Fulta, ki je te dni znova potrdil veljavnost lani izdelanega načrta, sposobno konkurirati na domačem tržišču ter ustvariti dovolj dohodka tudi za odplačevanje starih dolgov. Ne gre namreč pozabiti, da kriza na področju tekstilne industrije, tako na državni ravni, kakor v mednarodnem merilu, še ni bila premagana. Kdaj bodo spet pognali stroje? Najbrž se to ne bo še tako kmalu zgodilo, kajti pred tem bo treba rešiti še nekaj bistvenih vprašanj. Jasno je. da brez novih investicij bo tudi druga stopnja , osamosvojitve sir bo stekla in b’ bila po vsej verjetnosti obsojena na neuspeh. Treba je torej zagotoviti denar. Vpra sanje je tudi, kdo bo primaknil svež kapital, zasebnik ali zasebniki, ali pa dežela. Menda bodo o teh vprašanjih razpravljali v prihodnjih dneh na pristojnem deželnem odbcrništvu. Za enkrat naj velja u-gotovitev, da je bil prvi korak vendarle storjen. V Štmavru praznujmo sv. Valentina Sveti Valentin, praznik zaljubljencev,' je dandanes ohranil pretežno le še komercialni pomen. Vendar pa ima praznovanje »prvega po- mladma* globljo tradicijo, ki jo ponekod skušajo oživljati predvsem mladi. Tako so tudi letos v štmav-ru priredili praznik, ki se je pričel že včeraj popoldne in se bo zaključil danes. Na dvorišču pri Predanovih, sredi vasi. so mladi pekli klobase in piščance, kot specialiteto pa so ponujali štruklje, ki so jih zalivali z domačo kapljico. Šagra se bo nadaljevala danes dopoldne, praznovanje sv. Valentina (Zdravka) pa se bo zaključilo z mašo ob 15. uri. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. dobju, obrazložili smernice delovanja v, prihodnje ter izvolili novo vodstvo. Zasedanja se je udeležilo, poleg delegatov osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine novogoriške občine, lepo število delegacij družbeno - političnih organizacij novogoriške občine ter zamejstva. Med slednjimi delegacija MO SKGZ ter mladinskega gibanja KPI. Poročilo o delu OK ZSMS v lanskem letu je podal tajnik Lado 0-rel, ki je posebej podčrtal uspeh, ki so ga mladi v novogoriški občini zabeležili na področju organizacije mladinskih delovnih akcij, na področju obmejnega sodelovanja ter pri utrjevanju organiziranosti. V predsedniškem poročilu je Andrej Kompara obravnaval nekatera splošna vprašanja jugoslovanske družbe ter posebej poudaril pomen aktivnega vključevanja mladih v proces stabilizacije gospodarstva. Poročilom je sledila razprava, oo koncu pa še pozdravi gostov in delegacij. Tako je Lojze Lah v imenu družbeno - političnih organizacij novogoriške občine podčrtal pomembno vlogo, ki jo opravlja ZSMS. Igor Komel je zasedanje pozdravil v imenu MO SKGZ, poudaril pomen sodelovanja med mladimi z o-beh strani meje ter zborovalcem na kratko orisal prizadevanja za slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, za dosego globalne zakonske zaščite. Ob koncu so bile na vrsti še volitve novega vodstva. Za predsednika je bil vnovič potrjen Andrej Kompara, dolžnosti podpredsednika bo opravljal Vladimir Mokorel, tajnika pa Boris Frank, člani predsedstva pa so še Pavel Komel, Goran Keber, Tanja Močnik, Franka Živec, Robert Černe, Lado Orel, Egon Peric, Marinka Čopič, Domen Ivanc, Aleksander Miljavec, Alenka Grosar, Tatjana Tomažič, Nikola Kordič in Igor Mušič V nadzorni odbor in odbor za statutarna vorašanja so bili izvoljeni Eieonora Grapulin, Lilrana Antler, Jordan Bnltar, Dominik Soban, Mija Kocjančič in Bogdan Zoratti. Tokrat planinski večer v avditoriju V deželnem avditoriju v Gorici bo v sredo, 18. t.m., ob 21. uri planinski večer s predvajanjem filma o lanski italijansko - nepalski odpravi na Everest, pri kateri je sodeloval tudi Goričan Adelchi Sil-vera. Ftlm, ki ga je posnel Pino Careri je pred kratkim predvajala tudi italijanska televizija. Planinski večer prireja a goriška občinska uprava in gori 11: a sekcija italijanskega alpinističnega kluba (CAI). DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gn rici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. GORICA. Korzo Italija 76 tel. 81-032 73 EKNOMEC S PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Pri/imiii mednarodno avloprev o/niško podjrlji* 4g|4jB LA GO R IZI A N A GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 - tel. 84-845 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA V Štmavru bo jutri praznovala 80 let naša draga mama KATARINA FERI Vse najboljše in še na mnoga leta ji voščijo vsi sinovi, snahe, vnuki in pravnuki POD VODSTVOM DR. HUDOLINA IZ ZAGREBA mUA V BOLNIŠNICI TEČAJ IA IMA VLJENJE ALKOHOLIKOV Bolnike bodo namestili v krminski bolnišnici m BUKOVJU V ŠTE VER JA IVU Prvič Prešernova proslava v novem društvenem sedežu Nastop recitatorjev in gojencev Glasbene šole - Velika udeležba domačinov V četrtek so v novem sedežu kulturnega ' društva «Briški grič* na Bukovju priredili Prešernovo proslavo. Spored prireditve je obsegal predvsem glasbene točke in recitacije. Recitacije je pripravil profesor Vladimir Klanjšček, podajala pa jih je skupina mladih števerjan-cev. Ob spremljavi harmonikarja E-rika Bense je nato nastopil otroški zbor Dijaškega doma, pod vodstvom Ivana Klanjščka. Spored se je nadaljeval z nastopom devetih harmonikarjev Glasbene šole iz Gorice, ki so zaigrali po dve kra ši skladbi, klavirskim nastopom mla- de pianistke iz sovodenjske podružnice glasbene šole ter godbenim kvartetom, ki je odlično zaigral rezijanski motiv. Zatem so bile spet na sporedu recitacije, za zaključek pa je gori-ški harmonikarski ansambel zaigral še nekaj veselih. Udeležence na tem uspelem kulturnem večeru je pozdravil profesor Silvan Križmančič. Omeniti gre, da se ;e proslave u-deležilo izredno veliko število ljudi, tako da je bila dvorana v novem sedežu nabito polna in so morali številni ostati kar na hodniku. iiiiiHiiiiimaiitiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiimiHuitimiiiimmiitiiiiiiiMiiimiiHiiiiiMiiiiHiiMHiHUHi* Prešernova proslava tudi v Dolu Osrednja Prešernova proslava na Goriškem je bila v petek zvečer v avditoriju v Gorici. Istega dne pa so slovenski kulturni praznik počastili tudi Doljani. Prireditev je bila v prostorih osnovne šole na Palkišču, ki občasno služi tudi kulturni dejavnosti. Priložnostni govor je pripravila tajnica društva «Kras» Dol - Poljane, Alida Devetak, poleg mladih recitatorjev pa je nastopil tudi pevski zbor «Kras» Dol - Poljane, ki Glasbena matica Zveza slovenskih kulturnih društev Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na klavirski GUENTERJA recital pianista LUDVVIGA v petek, 20. februarja, ob 20.30 v palači Attems v Gorici.. Koncert prirejajo v okviru letošnje abonmajske sezone. bo letos praznovai tridesetletnico delovanja. (Na sliki mladi recitatorji na petkovi prireditvi, v ozadju pevski zbor). Kino Kot smo izvedeli s televizijske oddaje, je alkoholizem na drugem mestu med nezaželenimi, da ne rečemo osovraženimi razvadami. Prehitelo ga je samo še nasilje. Da je zš sedel skoraj prvo mesto med nepriljubljenimi lastnostmi, ni nič čudnega, saj je z alkoholiziranim človekom zares težko. Nihče ga ne mara, če dolgo traja, se ga navsezadnje odpove tudi družina. Pade na ramena družbe, ki ga mora zdraviti, sicer jo preveč bremeni. Do tega spoznanja so razmeroma kasno prišli tudi pri nas. v naši deželi, kjer je alkoholizem zelo razširjen in kjer ima goriška pokrajina najbolj verjetno prvo mesto. Kako ga tudi ne (iiiiiiMiiiiintiiiiiiiiliMiiiiiiiiitiMuiiiiMiiiiiiMiiiMMiidiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiimuiiif LEP USPEH NAŠIH JAMARJEV Kraški krti odkrili 60 metrov globoko brezno Gre za najgloblje doslej znano brezno na doberdobskem Krasu Člani jamarskega kluba Kraški krti, ki deluje kot odsek Slovenskega planinskega društva v Gorici, so pred kratkim zabeležili lep uspeh pri raziskovalnem delu. V nedeljo, 1. februarja so namreč odkrili novo, 60 metrov globoko brezno, kar je za razmere na Doberdobskem krasu že zelo veliko. Pravzaprav je novo odkrito brezno najgloblje V ŠHjk KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA-KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSI BANČNI USLUGE MENJALNICA do zdaj znano brezno na tem skrajno zahodnem koščku Krasa. Pravzaprav sta odkritju botrovala razmeroma hud mraz in sneg. Že pred časom je član jamarske skupine opazil, da se s krpe mahu dviga precej gosta sopara. Ko je mah odstranil, se je pokazala ozka špranja, iz katere je močno pihalo. Takoj so se fantje lotili dela za razširitev špranje ter pridno delali kar dva dni. Vhodni del brezna, približno 3 metre, je še sedaj precej ozek, saj je odprtina široka samo kakih 40 krat 60 centimetrov. Po treh metrih se brezno razširi (1 X 2,5 m) in se v drugem skoku spusti za 14 metrov v globino, do približno 3 metre dolge ploščadi, s katere se potem, v enem samem spustu, poglobi za nadaljnjih 43 metrov. Na tem odseku je brezno kar precej široko, saj 'so stene za približno osem metrov oddaljene druga od druge Na dnu so jamarji naleteli na običajno odpadno kamenje, stene pa so skoraj do Jna zaka-pane. Če se brezno še nadaljuje, ali pa se morda odpira kak vodoravni rov, bodo pokazala bodoča raziskovanja. bi imela, ko pa je dobre kapljice v naših krajih na pretek in bi bil zares pravi greh, če je ne bi posrkali — do tiste mere, seveda, ko je vino še hrana, ne pa mamilo, v katerem se utapljajo skrbi, razočaranja in še vse ostalo, kar človeka demoralizira. Iz teh razlogov bodo v prihodnjih mesecih, na osnovi sodelovanja in izkušenj, ki sta jih na tem področju zbrali tržaška in videmska bolnišnica, organizirali v Gorici tečaj za zdravnike, socialne asistente, psihologe. skupno okoli 60 oseb. na katerem bo govoril strokovnjak za zdravljenje alkoholikov, zdravnik Vladimir Hudolin, direktor neurolo-ške in psihiatrične klinike za alkoholike v Zagrebu. Tečaj bo odprt tudi za alkoholike ki so se odločili za zdravljenje. Zanje bo določeno enomesečno bivanje v bolnišnici, kjer jih bodo skupinsko zdravili. Po ozdravitvi bodo odšli v krog svoje družine, na delovno mesto, v kraj, kjer bivajo, pa bodo ustanovili društvo zdravljenih alkoholikov. Ostali bodo pod nadzorstvom zdravnikov in bodo pri njihovem zdravljenju sodelovali tudi družinski člani. Organizatorji te ponudbe so se morali spoprijeti tudi z nastanitvenimi vprašanji z« zdravljenje alkoholikov ter so menili, da bi v ta namen uporabili bolnišnico v Kr-minu ki ni dovolj zasedena. Ta o-bjekt je najbolj prikladen za zdravljenje te socialne bolezni, saj je o-premljen, poleg tega pa je dovolj samostojen, da so bolniki ločeni od ostalih. Ko bodo ustanovili krajevno zdravstveno enoto, bodo krminsko bolnišnico priključili k goriški. O vseh teh vprašanjih so se pred nekaj dnevi zdravstveni delavci po govarjali v krminski bolnišnici. Pogovoru so prisostvovali tudi predstavnik psihiatrične bolnišnice v Gorici dr. Realdon in bolničarji, ki so pred leti že prisostvovali Hudolino-vim predavanjem in bodo pridob ljene izkušnje lahko koristno uporabili v novi fazi zdravljenja alkoholikov. Ker dr. Hudolin želi prisotnost družinskih članov, bodo za predavanja potrebovali večji prostor, ki so ga našli v telovadnici psihiatričnega kompleksa v Gorici. Kot je dejal zdravstveni direktor splošne bolnišnice dr Saitta. so s' takšno zdravstveno metodo v Vidmu ozdravili 70 odstotkov alkoholikov. Povedal je, da je zdravljenje alko- V knjižnici DAMIRA FEIGLA bo v sredo, 18. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »SLOVENSKA PLEMIŠKA PISMA* O vsebini in važnosti te knjige bo spregovoril njen urednik prof. Pavle Merku. O izdajateljski dejavnosti Založništva tržaškega tiska pa bo govoril direktor knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos. V knjižnici bo ob tej priložnosti odprta razstava knjig ZTT. holiziranih ljudi zelo zahtevno, da prihajajo tud: po sedemkrat ali celo osemkrat na zdravljenje v bolnišnico v enem samem ’ tu, veliko pa je tudi takšnih, ki svojo bolezen skrivajo in prihajajo v psihiatrično bolnišnico, ko je že prepozno. S takšnim načinom zdravljenja, kot se ga sedaj lotevajo, pa bolnika v psihološkem in socialnem pogledu docela rehabilitirajo. Zdravljenje je le delno posledica zdravnikovega posega, nikakor pa psihiatra. V tem procesu, ki poteka v kraju, kjer bolnik živi, pa sodeluje tudi njegova družina. Seminar zagrebškega zdravnika se bo pričel v mesecu juniju. IIIIIMIIIIIIMIIIIIIIMmillMMIIMIIIinilllMIIIMIIIIIIIIininilllllllllllMIIIIIUIIIIMIIIMIIIMIIIIMIIIIIUlUIIIIIIIIMIII V PETEK ZVEČER PRI ŠLOVRENCIJ PRECEJŠNJA GMOTNA ŠKODA ZARADI VERIŽNEGA TRČENJA V nesrečo vpletena 4 vozila - Ranjene (lažje) le tri osebe TURISTIČNA AGENCIJA GO.TOUR POČITNICE S SLOVARJEM Jezikovni poletni tečaji v ANGLIJI, NEMČIJI in FRANCIJI Informacije in vpis: Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33 019 Precejšnja gmotna škoda in na srečo le troje oseb z lažjimi telesnimi poškodbami. Tak je obračun verižnega trčenja med štirimi avtomobili, v petek zvečer, na državni cesti med Gorico in Vidmom, v bližini Šlovrenca. Menda je vzrok nesreče iskati v premajhni varnostni razdalji, kasnejša dinamika trčenja pa je povsem razumljiva, tl-letna Carolina Pusnar iz Gorice naj bi s fiatom 126 trčila v alfo sud. ki .je na križišču za Šlovrenc nameravala zaviti y levo. Zaradi naleta je alfo sud odbilo za nekaj metrov naprej, na drugo stran cestišča, v trenutku ko je z videmske smeri z renaultom pripeljal 43-letni Branko Mihelj iz Aidovšči ne, ki se trčenju kajpak ni uspel izogniti. Takoj za njim je z alfo romeo pripeljal še 35-letni Giorgio Ristig iz Gorice ter trčil v vozila sredi ceste. Kakor smo že zapisali, je ob nesreči nastala precejšnja gmotna, škoda, hujših telesnih po slelic pa ni bilo. Najhuje se je pravzaprav ranila le Pusnarjeva, ki so jo sprejeli za 15 dni na zdravljenje, prvo pomoč pa so v bolnišnici nudili 27-letni voznici alfasud Franci Luisi ter Miličevemu sopotniku Petru Petriču. Težave zaradi urejanja kanalizacije Zaradi urejanja kanalizacije in nameščanja cevi za plinsko omrežje, bo odsek Ulice Lungo Isonzo Argentina v Gorici, med Ulico Leoni in ločniškim mostom, za nekaj dni zaprt za promet, Županstvo prosi za razutnevanje. Gorica VERDI 15.30-22.00 «Io e Caterina*. A. Sordi in E. Fenech. Jutri: 17.30-22.00. CORSO 15.30—22.00 «11 bambino e il grande cacciatore*. W. Holden in R. Schreder. Barvni film. Jutri: 17.30-22.00. VITTORIA 15.30-22.00 «La liceale al mare con 1’amica di papa*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri zaprto. i;;-.-!, > Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 »Superman Jutri: 17.30-22.00. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Mi faccio la barca*. Jutri: 16.30-22.00. i\ovn Gorica in okolica SOČA 10.00 «Maček na Divjem zahodu*. Risanka. 16.00-18.00-20.00 »Ta vražji jazz*. Ameriški film. Jutri: 18.00—20.00 »Besni zmaj*. SVOBODA 16.00 «Maček na Divjem zahodu*. Risanka. 18.00—20.00 »Meteor*. Ameriški film. Jutri: 18.00— 20.00 »Žrelo* H. del. DESKLE 17.00-19.30 »Na zmajevi ppti*. Hongkonški film. Jutri: 19.30 »Železni križ*. Ameriški film. COMUNE Dl GORIZIA OBČINA GORICA Občinska uprava v Gorici obvešča, sklicujoč se na predhodno objavo o začasni zaposlitvi strežnika in splošnih bolničarjev, da je bil rok za predložitev prošenj podaljšan do 12. ure 21. februarja 1981. Občinska uprava nadalje pojasnjuje, da morajo prosilci, ki reflektirajo na mesto bolničarja, priložiti izkazilo o opravljenem strokovnem šolanju. EOHi Namesto cvetja na grob prijatelja Henrika (Rikča) Klavčiča daruje Jožef Hvalič 10.000 lir za pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore. Ob 13. obletnici smrti Cirila Hle-deta, daruj'; hči Jerica iz Pevme 15. tisoč lir za PSD Naš prapor. V počastitev spomina pokojne Muke Sfiligoj por. Figelj, daruje učno in neučno osebje gimnazije-licej* »Primož Tnjbar* v Gorici 90 tisoč lir v šolski sklad. "fi" Umrl je naš dragi Anton Okretič Pokopali ga bomo jutri, v ponedeljek, ob 15. uri v Jamljah. Žena, sinovi, hči in nevest* z družinami Jamlje, 15. februarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega HENRIKA (RIKČA) KLAVČIČA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, pevcem za slovo ob odprtem grobu in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Brat Miljo, nečak Albin z družino in drugi sorodniki Podgora, 15. februarja 1981 80 LET ZNAMENITE IDRIJSKE REALKE Kmalu ponatis knjig o idrijskih klavžah in Božičeve knjige «Naš idrijski kot» Idrijski mestni svet je v decembru 1900 sprejel sklep o Ustanovitvi realke, dunajska vlada je ustanovitev potrdila v juniju 1901 Rudarska Idrija v današnjih dneh V pravkar preteklem letu 1980 se je precej govorilo o idrijskem rudniku, vendar se njegova usoda še ni za večno zapečatila, saj je bilo sklenjeno, da se trenutno stanje (že od leta 1977 pretrgana proizvodnja ob najnujnejšem vzdrževanju naprav in raziskavah) podaljšal še za kako leto. Prav v preteklem letu je tudi poteklo 400 let, odkar je bil idrijski rudnik podržavljen, hkrati pa tudi 400 let od prve šole, ki je kdaj koli delovala v Idriji. Ustanovili so jo protestanti, za njimi pa so jo prevzeli katoličani. Iz leta 1581 ima-®io že prvega imenovanega učitelja, bil je to Janez Hoffer. Iz zgodovine so znani napori nekdanjih idrijskih rudarjev, da bi v mestu živega srebra med gorami na te- - dan jih skrajnih mejah kranjske de-; žele ustanovili kako višjo (srednjo) šolo, ki bi omogočala tudi rudarskim sinovom izobrazbo, . kot' so jo bili lahko deležni le mladeniči v deželnih središčih in drugih pomembnejših mestih. Znana je - zahteva' Idrijčanov iz leta 1716 po - dvorazredni latinski šoli, in ta leteča skupaj z letnico 1956 je vrezana v spomenik «Mladina idrijske^ mu rudarju*, ki stoji pred gimna-t žijo Jurija Vege; letnica 1956 namreč na leto prvih maturantov, ko je v Idriji spet zaživela popolna gimnazija. Že pred prihodom Francozov se bere o gimnaziji v Idriji, Francozi pa so leta 1797 ustanovili licej, na katerem se je poučevala tudi slovenščina. Krepke zahteve po • srednji šoli so. Idrijčani izrazili leta 1850, ko so utemeljevali potrebe . in pravice tudi s tem. da je Idrija po številu prebivalstva drugo mesto na Kranjskem (takrat 4.000 prebivalcev). Zelo vztrajne zahteve se pojavijo pod konec stoletja in prav na dan 29. decembra 1900, torej pred 80 leti je mestni zastop na čelu z glavnim pobudnikom, županom Dragotinom Lapajnetom, podpisal ustanovno listino občinske nižje realke. Ta načrt za u-stanovitev nižje realke je 27. marca 1901 potrdil kranjski deželni odbor, 7. 6. 1901 pa še ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju. Leta 1903 je bilo zgrajeno prav ve-licastno realcno poslopje (v enem samem letu!), nižja realka pa se je leta 1905 naravno pretvorila v popolno realko. Življenje idrijske realke, ki je imela velik pomen ne le za Idrijo, ampak tudi za širši slovenski prostor, kot se danes reče, saj je bila to prva srednja šola s slovenskim učnim jezikom v avstrijskem cesarstvu. Znamenita slovenska gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano (Škofovi zavodi), ki so se jo spomnili ob 70-letnici ustanovitve, je torej le prva slovenska gimnazija, nikakor pa ne prva slovenska popolna srednja šola sploh, to prvenstvo namreč pripada idrijski realki. V Idrijo so prihajali študirat dijaki iz najrazličnejših krajev Slovenije, ne le iz Idrije in Kranjske ter iz bivše Primorske. Po prvi svetovni vojni so seveda odpadli dijaki iz ostalega slovenskega ozemlja, toliko pomembnejši pa je ta zavod postal za slovensko mladino pod Italijo, dokler tudi realka, kot vse slovenske šole, ni bila dokončno zatrta leta 1926, po četrtstoletnem več kot plodovitem delovanju. Številni nekdanji realčani. čeprav že močno v letih še živijo raztreseni po Idriji, Sloveniji, zamejstvu in drugih krajih. Vsako leto se zberejo prvo soboto v juniju, da v Idriji poskusijo žlikrofe ih se pogovorijo o tistih preteklih, če ne že kar davnih časih. Ob okroglih obletnicah bodisi realke ali njihovih matur so srečanja še bolj slovesna, vendar takšnega nikoli več ni bilo kot leta 1951 ob 50-letnici realke. Letos bo preteklo že 80 let od ustanovitve in 55 let od nasilne ukinitve te častitljive ustanove. Da bi primerno obe- ležili to obletnico, ima idrijski Mestni muzej v načrtu izdati v ponatisu (faksimile) knjigo nekdanjega idrijskega realčana, publicista, v povojnih letih pa tudi i-drijskega predsednika Lada Božiča NAŠ IDRIJSKI KOT. ki jo je s podnaslovom «ob petintri-desetletnici ustanovitve in desetletnici ukinitve prve slovenske realke* izdalo in založilo Delavsko prosvetno ir. podporno društvo «Tabor» v Ljubljani leta 1936, ko je bil Lado Božič kot primorski e-migrant v Ljubljani. Knjiga, ki vsebuje 100 strani, je posrečen domoznanski spis, ki nam z več vidikov v prijetni obliki približa svet Idrije in njene okolice ter življenje rudarja, njegove navade in čutenje. Največ poglavij je seveda namenjeno zgodovini realke, vendar bo vsak. bralec, ki sta mu Idrija in sploh njen «kot» pri srcu, v knjigi dobil marsikaj dragocenega. Delo je bilo pisano z veliko ljubeznijo človeka, ki je s hrepenenjem in živo predstavo v očeh lahko gledal svoj ljubi domači kot iž emigrantske daljave. Sklep za faksimilirani ponatis te Božičeve knjige je dolgo zorel. Ker knjige ni nikjer več dobiti, sodobni človek pa kaže izjemno zanimanje in naklonjenost za ponovno prebiranje in domače hranjenje domoznanskih spisov (to, da so glede podatkov in tudi načina pisanja zastareli, nikogar ne moti, saj prave podatke lahko dobimo od drugod kadarkoli, patina časa pa je celo še bolj privlačna), smo skoraj prepričani, da ne bi bilo tvegano knjigo ponatisniti. Zgovorno dejstvo, ki govori za to, je tudi že zdavnaj popolnoma razprodana faksimilirana Zgodovina Tolminskega Simona Rutarja, ki jo je leta 1972 izdal Goriški muzej. Prav tako je zbornik Idrijski razgledi 78/79, ki je izšel pred meseci zaradi objavljene zgodovine o začetkih NOB na Idrijskem in Cerkljanskem ir še zlasti zaradi Slovarčka idrijskih besed postal že težko dosegljiva publikacija, hitro pa gredo v prodaj tudi druge publikacije o Idriji in njeni okolici-- - 1.5. -■■■ Mestni-muzej v-ddriji kot izdajatelj računa, da se bodo njegovi pobudi odzvali z naročilom številni naročniki zbornika Idrijski razgledi in tudi drug; posamezniki, ki jim je kaj do domače zgodovine, zlasti do širšega spoznavanja kraja, kjer živijo ali pa so nekoč živeli. Hkrati z Božičevo knjigo bo idrijski muzej pripravil tudi faksi-miliran ponatis knjižice ing. Stanislava Mazija KLAVŽE NAD I-DRIJO. Knjižica je prvič izšla leta 1955 kot VI. publikacija vodnikov Tehniškega muzeja Slovenije; šteje 70 strani in ima nad 30 slik in načrtov. Danes je ni več mogoče najti nikjer, razen v redko-kateri strokovni knjižnici, po njej pa zelo sprašujejo ne le razni strokovnjaki, ampak tudi številni o-biskovalci Idrije in muzeja. Klav-že — znamenite vodne zapore ob zgornjem toku Idrijce in pritoka Belce, so bile namenjene spravljanju lesa za potrebe idrijskega rudnika. Zidane iz rezanega kamna, z domiselnim mehanizmom (najimenitnejše so bile po petih letih skončane leta 1772 po načrtih domačega strokovnjaka, jamskega zemljemerca in tudi kvalitetnega slikarja, ki je poslikal cerkev v Spodnji Idriji, Jožefa Mraka), so več kot 150 let služile temu namenu, dokler leta 1926 velikanska povodenj ni odnesla »Grabelj* v sami Idriji in se je poslej ves prevoz lesa preusmeril na cestni promet, klavže pa so ostale kot izjemen tehniški spomenik, zaradi svoje lege v romantičnih dolinah in kanjonih Idrijce in Belce znane le redkim lovcem in izletnikom — ljubiteljem prvobitne narave. Samo naša slovenska skromnost in nepoznavanje sta kriva, da tega enkratnega gradbenega dosežka nismo znali dovolj ceniti doma. U-poštevati je namreč treba, da v času Mrakovega podviga z gradbenimi materiali v bistvu niso bili nič na boljšem kot v časih graditve staroveških piramid ali srednjeveških katedral, zraven tega pa je bil Mrak prisiljen graditi v skoraj nedostopni divjini na nadmorski višini 700 m, kjer ima Idrijca še popolnoma hudourniški značaj. Njegova izredna domiselnost še bolj zablesti ob dejstvu, da po njem ni bilo gradbenika, ki bi se še znal lotiti česa podobnega, kar se tiče klavž. Po vsem tem ni čudno, če so pred prvo svetovno vojno na dunajski univerzi študentom gradbeništva dajali primer idrijskih klavž za zgled genialne konstrukcije. TOMAŽ PAVŠIČ Panorama današnje Idrije s poslopjem nekdanje realke v sredini (stavba je označena s puščico) SE EN ZAPIS 0 TH5R NA PRIMORSKEM Tigrovci so se od vsega začetka vključili v Osvobodilno fronto Pred kratkim je umrl tigrovec Lojze Pugelj Mnogo prezgodaj nas je zapustil Lojze Pugelj iz Kosez pri Ilirski Bistrici, še čvrst, star 68 let, še je v dragi polovici lanskega oktobra ponesrečil na lovu. Bil je strasten lovec, a tudi vnet in delaven tigrovec. V njem sem spoznal iskrenega, resnicoljubnega in dobrosrčnega tovariša. Mnogo mi je pripovedoval o sebi in sodelavcih in me med obiski vozil s svojim avtom iz vasi do vasi. Pozml ■Je ljudi v 11. Bistrici in me pripeljal naravnost na dom tigrovcev, ki bi jih sam težko našel. Z njegovim avtom sva poleg 11. Bistrice obiskovala, tigrovce v Bitnjah, Stari in Novi Sušici, NeVar-kah, Dol. in Gor. Zemonu, Vrbici, Trebčaruh, Zabičah, Rečici, Jelšanah, Rupi, Lipi, Novokračinah, Šembijah, Baču, Knežaku, Zagorju, Trnju, Pivki in še drugod. Pripeljala sva se naravnost do hiše odnosno stanovanja,in to celo v temi. Zdravo, živ jo Lojze, so ga pozdravljali in z njegovo prisot- nitaiiiiiiiiiiiiaiiiiaiaiiaioa>iMiiiaa«Rtv>iiiiiiiiiiii«io«a*«iiiiii>i>iiiiiiiiiiiiia*i*i>*aii*ii*iii**i«iaiiio>iiiiitii«ioaioir«iiooiaoia>ataaiaiiaaiiaa«ia«iii«»SH«iiiiaii*«iii*«iiiiiiiiiio«iiii>OMiBii«iii«iiMaii*iiiiiiiaiiitii«i«iiiiiiii>iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaaiaiiiiaoaiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiaiotiiiaa««ai«Baittt V KROMBERKU, OB KONCU VODOVODNE POTI Postori jske rake, domače štruklje in piščance so servirali klientom v gostilni v Lesinah Tinčka in Tonče Poberaf sta vedno zadovoljevala še tako petične goste - Okrepčevalnico je tu že v začetku prejšnjega stoletja odprl kmet Bone - Tudi Poberajevi, kot drugi Slovenci, v internaciji in v zaporih »Lesine* pravijo v Kromberku kraju ob koncu Vodovodne poti, kjer je nekoč, tja do konca štiridesetih let, bila znana Poberaje-va gostilna «Pri oddihu*, v katero so med tednom in še zlasti ob nedeljah in praznikih radi zahajali Goričani, da bi se tam o-krepčali z dobrim vinom, domačimi štruklji, pohanimi piščanci, postonjskimi raki in še z vsakovrstnimi drugimi dobrotami. Že sama beseda «Lesine», ta lepa izvirna slovenska beseda, nam pove, da je tam nekoč bil les, gozd. Kraj je sicer nedaleč od obširnega go-žda Panovec, ki je še danes nedotaknjen in katerega obstoj ima zelo velik pomen tako za Gorico kot za Novo Gorico. Zgodovina gostilne »Pri oddihu* sega nazaj v prejšnje stoletje in najbrž še prej je bila tu okrepčevalnica. Tinčka Poberajeva, danes že 85-letna nekdanja gostilničarka, ki ima še vedno opravka s številnimi domačimi opravili, s kako stotino kokoši in z nekaj kravami in ki najde še vedno čas, da posluša radio, gleda televizijo, prebere kak časopis ali knjigo, mi je pripovedovala to kar je bila slišala, ko ,se je omožila y Kromberk, kamor je prišla iz bližnje Ajševice. Mimo Lesin je vodila iz Vipavske doline v osemnajstem stoletju ozka pot v smerj Solkana in Svete gore. Po njej so hodili ljudje namenjeni v Soško dolino ali na Sveto goro. V Lesinah je neki domačin, priimek mu je bil Bone, najbrž že pred več kot dvesto leti, cdprl krčmo. Postavil si je majhno zidano barako ob poti, daleč od njegove kmečke hiše, ki je bila prav tako v Kromberku, kjer je bil bogat kmet, v njej je bil en velik sod belega vina, z drugimi posodami. Tam je mimoidočim, še zlasti ob praznikih, krčmar Bonč prodajal vino. kasneje so njegovi potomci prodajali tudi druge pijače in tudi kaj za pod zob, čeprav so bili potniki in romarji bolj žejni kot lačni, saj je takrat bil običaj, da ko si šel na pot si nesel malico s seboj. Krčma se je razvijala, ljudi na tej poti je bilo vedno več in v prejšnjem stoletju so na starem kolovozu napravili tudi cesto. Ob njej so v Kromberku nastale še druge gostilne, od kraja kjer se je odcepila pot v Loke, mimo cerkve do Lesin in še dalje tja do Hrasta, kjer se je že odpiral pogled na severni del goriškega mesta in na Kostanjevico. K Bonetovim se je leta 1911 iz Solkana priženil Anton - Tonče Poberaj. Njegov oče Alojz je bil mizar, doma iz Dolge njive, zato so mu Solkanci pravili Luiš Duga- § "v'r'r «<<,^r „< »t rjev. V Solkanu je imel mizarsko delavnico, ki je lepo uspevala, saj je zaposloval šest mizarjev. Luiš Dugarjev je bil v delavnici ves dan, našel pa je časv.da je prebiral takratne časopise in hotel jer da bi postali njegovi sinovi izobraženi ljudje. Šli so tako v šole. Sin Andrej je študiral na Dunaju, postal živinozdravnik in svoj poklic uspešno opravljal v Vipavi. Mirko je v Solkanu odprl trgovino z železnino. Tino je študiral pravo na Dunaju, med vojnama je šel v Jugoslavijo, bil za revizorja na bankah v Beogradu in se vrnil po vojni na banko v Novo Gorico. Tonče pa je šel po opravljenih šolah v Gorici na dveletno mizarsko šolo ha Dunaj. Spominjam se, da mi je svoj čas pripovedoval, da je tam bral «Arbeiter-žeitung* in da je željan znanja hodil poslušat tako slovenske literate in prvake kot socialdemokrat- Bertulinove domačije nosila mleko v Gorico vsakokrat ko je šla v šolo. V družini je bila med številnimi sestrami in brati najstarejša. Njen oče Janez Bertulin je bil rojen v Sovodnjah, na čisto drugem kraju Gorice. V Lesinah so Poberajevi morali po vojni obnavljati stavbo, ki so jo italijanske granate med prvo vojno precej poškodovale. V njej so Avstrijci imeli tja do leta 1916, dokler se niso umaknili, tudi četo konjenikov in zato je bila stavba še bolj poškodovana. Hišo so kmalu popravili, še zlasti po novi poroki. V p je j sta Tonče in Tinčka Poberajeva takoj odprla gostilno, leta 1924 sta odprla tam še trgovino jestvin. Tonče1 jr bi L zelo podjeten in leta 1936 je kupil tudi mlin in žago na vodni pogon v Ozeljanu,- Onkraj-poti -v Lesinah je zgradil večjo stalo, v kateri je bilo stalno po dvajset glav živine. Imel vsem za vino, in druge pijače. Seveda sta jima pomagala sin Tončk in hči Danica, ki je sicer študirala najprej v Gorici, potem pa v Benetkah. Dela pa so imeli na pretek tudi v zimskih mesecih, saj so imeli v pritličju gostilne dve večji sobi, v prvem nadstropju pa tri sobe za posebne goste in zaključene družbe. Njihova specialiteta so bili po-stonjski raki. Na dvorišču so imeli več kot dva kubika prostorno cementno korito v katerem je bilo na stotine in stotine rakov, ki so jih jim dobavljali Postonjčani. Marsikatero nedeljo je zvečer to korito bilo izpraznjeno. Čeprav so tudi v nekaterjh drugih' bližnjih gostilnah pripravljali rake; .nišo nikjer bili tako dobri'.kot pri Tončki v Lesinah. Sandalmii je pove-, dala, da je marsikatero nedeljo, 30 in več kilogramov rakov kon- Gostilničarka Tinčka Poberajeva v družbi natakaric in pomagačev v kuhinji (med temi so tudi njeni sorodniki) neko nedeljo sredi poletja, tik pred opoldanskim navalom gostov Stavba nekdanja Poberajev« gostilne »Pri oddihu* v Kromberku. V ozadju Ponove« ske prvake na razne shode in predavanja. Ko se je z Dunaja Tonče vrnil v Solkan se je odločil, da ne bo šel v mizarski poklic. Takrat je bil ta v Solkanu v krizi zaradi bankrota tamkajšnje Mizarske zadruge. Tonče se je poročil z Zofko Bone iz Kromberka, hčerko gostilničarja v Lesinah (v Gabrško-vem Ročnem kažipotu za leto 1911 piše, da se je ta gostilničar imenoval Luka Bone), poročila sta se leta 1911. Naslednje leto je Zofka Poberajeva povila sina Tončka, ki je še danes, čeprav ža upokojen, zaposlen na domačem kmetijskem posestvu. Že pred vojno so zgradili veliko hišo, tako kot jo poznamo danes v Lesinah, kjer gostilne ni več, marsikdo pa se še vedno u-stavi z avtomobilom na prostranem parkirnem prostoru. Med prvo vojno je tudi Pobarejeva družina morala v pregnanstvo v Veliko Loko na Dolenjskem, kamor so se zatekli tudi drugi prebivalci Kromberka, Tonče pa je oblekel vojaško suknjo. Zofka Poberajeva je umrla leta 1919, po povratku iz begunstva, ko so morali obnavljati poškodovano domačijo. Tonče Poberaj je imel velike na-i črte in ni mogel ostati sam. O-gledal se je naokrog in našel novo soprogo v Tinčki Bertulinovi z Ajševice, ki je imela, čeprav je v mladih letih obiskovala goriške slovenske šole v Šolskem domu, tudi precej znanja v gostilniški stroki, saj je med poletnimi počitnicami, ob sobotah in nedeljah, pa tudi ob drugih praznikih pomagala pri njeni teti, lastnici Ču-bejeve gostilne na Ajševici (ta gostilna je bila ob odcepu ceste na Lisjaku proti Lokam, tam kjer .je bilo do pred nekaj meseci gostišče «Pri Rezki*, sedaj se tamkajšnja gostilna imenuje »Pri Merici*). Tinčka se spominja, da je 2 je tudi večje posestvo tja do Pa-novca (tam so sedaj poslopja tovarne pohištva Meblo in tam bo speljana sedaj nova cesta, ki bo povezovala Novo Gorico z Vipavsko dolino), posestvo nad gostilno gor proti Škabrijelu in tudi več kosov zemlje v drugih predelih Kromberka. Ni si privoščil počitnic ali zabave, v majhni pisarni, ki je bila za trgovinskim prostorom, je imel na steni uokvirjen napis »Čas je zlato!*. Ker se je bal, da bo tudi po njem udarila fašistična roka, saj je bil večkrat v zaporu v fašističnih letih zaradi svojega zavednega slovenstva, si je kupil posestvo tudi v Banjaluki v Jugoslaviji, da bi se tja umaknil, če bi začela Slovencem bolj trda presti. Gostilna se je razvijala in ker so Goričani prihajali v Kromberk v vedno večjem številu, še posebej ob nedeljah, so v Poberajevi gostilni pričeli leta 1926 kuhati bolj fine stvari, ne samo vampov, golaža ah klobas. Meščani so prihajali bodisi po cesti z v oz mi ali celo z avtomobili, mnogi pa so jo mahnili kar peš po Vodovodni poti in so tako združili nedeljski izlet z dobrim kosilom. Tinčka se spominja kako so zlasti v tridesetih letih prihajali k njim ljudje kar v trumah. To zlasti ob nedeljah. Samo na prostem so imeli 47 miz in tako opoldne kot popoldne ob nedeljah so bile te mize polne lačnih in žejnih gostov. Prostor kjer so bile mize so lepo uredili z latni-kom, mize so bile tudi pod drevjem, ob potoku, bilo je hladno. Ob takih prilikah, to so bile vse spomladanske, poletne in jesenske nedelje in prazniki, je v gostilni od zore do mraka delalo tudi po štirinajst ljudi, veliko iz vrst sorodnikov, bolj zahtevno hrano in sladkarije so pripravljali že v soboto. Kraljica v kuhinji je bila Tinčka, mož Tonče je skrbel pred- čalo v kozici in na krožnikih lačnih gostov. V gostilni so pravih/ da je bilo rake sram, da so morah na krožnik, zato so v kozici postajah žive' rdeče barve. Prav zaradi rakov so k njim prihajali tudi bolj petični gostje in marsikdaj ob nedeljah je bilo na parkirišču gostilne, že pred zadnjo vojno, trideset do štirideset avtomobilov, kar je bilo za takratne čase nekaj izrednega. Prihajali so k njim goriški slovenski in italijanski meščani in Tonče je našel tu pa tam nekaj prostih trenutkov, da1 se je o :tem ali onem pogovoril s slovenskimi mestnimi prvaki in se zanimal za to ali ono vprašanje, ki je zanimalo našo manjšino in tudi za gospodarski podvig, saj je vedno gledal, da bi kaj novega in koristnega vnesel v svojo trgovino in kmetijo. Gostilna je bila na zelo dobrem glasu in je dobro uspevala. Gospa Tinčka se spominja, da je nekoč za binkošti, ko je bila v Kromberku birma, pripravila sto poha-nih piščancev in jih vse prodala, poleg drugega mesa in še drugih vrst hrane seveda. Imeli so enega delavca, ki je hodil po Furlaniji iskat piščance, toliko so jih potrebovali. Takra* ni bilo kokošjih farm, kjer bi pitali piščance, kot delajo danes. Pripravljali so seveda tudi dobre pečenke in druge vrste mesa, teletine je bilo takrat kohkor si je hotel. V svinjaku so redili samo z ostanki gostilne sedem svinj in iz njih delali dobre pršute in salame ter klobase. Morali pa so kupovati še drugo gnjat, saj so vsako nedeljo prodali po dva pršuta in Tonče ni nikogar pustil blizu, sam je skrbel za perfektno rezanje pršuta. Poleti so kuhali domač štrudel z jabolkami. Ko je bil v vasi cer-. kveni shod 8. septembra, so imeli tohko ljudi, da so morah pripraviti tudi po 500 domačih kromber-ških štrukljev. In vse so prodali, za domače ni ostalo ničesar. Ob takih prilikah so prihajale na pomoč Tinčki iz Ajševice tudi njene sestre Pepca, Cilka in Maksa, seveda ko so imele čas za to. S fašističnimi barabami se je Tonče Poberaj kot zaveden Slovenec srečal že hitro, sredi dvajsetih let. Septembra 1926 so v gostilni »Pri oddihu* nekateri goriški fašisti prepevah »Giovinezzo* in gostje ter domačini so se jim smejah, zatem pa pričeh prepevati slovensko «Ti si Milka moja*. Policija je zaradi tega «kaljenja miru* s strani domačinov gostilno ■ za mesec dni zaprla, Tončeta pa so za nekaj dni spravili v zapor v LTliro Barzellini. V' tridesetih letih pa je moral tudi Tonče Poberaj v internacijo v kraj Viggia-no v pokrajino Potenza, kamor so bih izgnani tudi drugi številni Slovenci in tam se je shajal tudi z interniranci, ki so bih v sosednjih krajih. Bil je konfiniran dve leti, potem, ko sta se Italija in Jugoslavija pobotali, so ga pustili domov, ker ni imel več kot pet let konfinacije. Kasneje so ga spet zaprh tri mesece, bil je tokrat v tovarni v Zdravščini. To je bilo že v začetku vojne. Takrat pa je gospa Tončka sama vodila gostilno s pomočjo sina in hčerke ter drugih. Morala pa je ob neki priliki z možem tudi ona v zapor v Ulico Barzellini, in sicer aprila in maja 1942. V zaporu sta takrat bila tudi mož Tonče in sin Tončk, vsi trije so bili sojeni, ker so pomagali že takrat prvim slovenskim partizanom. Hči Danica pa je bila zaprta leto dni kasneje. Ob prihodu Nemcev v naše kraje, 18. septembra 1943, so jim nemški vojaki požgali štalo. V njej so zgorele štiri glave živine, drugih sedem so jih rešili iz goreče štale. Tistega dne so jim Nemci požgali še eno štalo, ki so jo imeh više pod Škabrijelom in kjer so imeli kmeta, Vendramina, Furjana iz krminske okohce. Gostilna pa ni takrat več delovala. Ko so zaprh Poberajeve leta 1942 so jim fašisti odvzeli koncesijo za gostilniško poslovanje. Vsa Poberajeva družina je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju kot vsi drugi zavedni Slovenci v naših krajih. Tudi v dneh ko so v njih' neposredni bližini Nemci gradili mrežo utrdK in so bili čez dan v njihovi hiši. Zvečer, ko so se umikali Nemci in njihovi pajdaši v Gorico, pa so v hišo prihajali partizani, med temi tudi mnogi domačini Hči Danica pa je v vinogradu poučevala domače o-trokc slovensko, kot partizanska učiteljica, če bi bili prišli Nemci, bi bih morah otroci povedati, da berejo cvetje. Po vojni so Poberajevi gostilno spet odprli in spet so imeh polno gostov. Gostilno so imeli odprto tja do konca štiridesetih let, potem pa so se ukvarjali naprej sa mo s kmetijo, tako kot danes. Tonče Poberaj je umrl leta 1969, ko mu je bilo 82 let. Še v tako visoki starosti je večkrat prihajal v Gorico in se zanimal za dogajanje, v svetu. Gosna Tinčka pa ima danes 85 let in še vedno živahno gospodari v tako veliki hiši. MARKO tVALTRITSCH Prispevajte za ' DIJAŠKO MATICO nostjo je postal pogovor iskren in sproščen. V ilegalno protifašistično dejavnost ga je vpeljal Viktor Bobek. Bila sta sošolca in dobra prijatelja. Lojze ga je zelo cenil kot spretnega voditelja organizacije TIGR, kat poštenjaka in odločnega borca. Več let je z njim sodeloval in v njegovi družbi je spoznal voditelje TIGR Danila Zelena, Toneta Černača, Justa Godniča, Alberta Rejca, Ferda Kravanja in druge tigrovce, ki so oboroženi v trojkah prinašali literaturo čez takratno državno mejo v Ilirsko Bistrico, Ratečevo brdo in Staro Sušico, kjer je bil med Bobekovimi najboljši ■ sodelavec Franc Zafred. Običajno so literaturo in orožje oddali Bobeku v gozdu pod Stražico nad Trnovim. Tam so bili stalni sestanki med trojko in tigrovci 11. Bistrice in okolice. Udeleževala sta se jih tudi Lojze in njegov sodelavec Josip Ujčič. V tem gozdu je Bobek izročal Lojzetu, kot je sam pripovedoval, literaturo, da jo je nosil v Bitnje, Vrbico, Trepčane, Gor. in Dol. Zemon, v Jelšane, v Staro in Novo Sušico, Zavrhek in kamor je pač bilo potrebno. V Novo in Staro Sušico sta z Bobekom skupaj nosila in Lojze ga je tja vozil z avtom ter tudi v Žeje, Jelšane, Trst in Solkan do Arike Žnidaršič. Tudi preko meje sta skupaj hodila in na povratku prinašala razno literaturo. «Najraje sem hodil čez mejo, ker sem prej in zanesliveje prišel», pravi Lojze »in se vrnil*. «Včasih sem prenočil pri Zelenu v Ljubljani, pomagal ponoči razmnoževati tigrovsko literaturo, ki sem jo nesel čez Snežnik v II. Bistrico. Vselej sem se ustavljal v Starem trgu pri tigrovcih Fr. Kruhu in učitelju Fr. Mercinu, ki je tigrovcem pri pre- hodu meje hranil orožje, uniforme in literaturo. Med nalivom blizu meje sem stopil, ne da bi ju opazil, pred dva finančarja, pod skladovnico hlodov, ko sta me v trenutku zgrabila. Bil sem oborožen, toda z naglo kretnjo sem ju sunil po tleh in bežal čez mejo, ko sta streljala za menoj. Fašistom sem zaplenil motorno kolo in dvokolo, ki smo ju spravili čez Snežnik za tigrovce v Sloveniji», Poleg Bobeka je Lojze sodeloval z več tigrovci,' toda najtesneje z Josipom Ujčičem, ki je bil na drugem tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora. Orožje sta skrivala v zato narejeni luknji v zidu Lojzetove hiše. Uredila sta si skupno mehanično delavnico. Dva karabinjerja sta oktobra 1938 nepričakovana vstopila v delavnico, da bi aretirala Lojzeta, ki jima je pred nosom pobegnil s kolesom. Policija je naglo blokirala izhode, iz 11. Bistrice, toda Lojzeta niso dobili. Aretirali so Ujčiča in ga hudo pretepali in ga po neuspešnih zasliševanjih po 2 mesecih izpustili. Lojze se je tedaj vrnil iz Jugoslavije in se po sestanku z Ujčičem za stalno izselil. Med zaposlitvijo i tonami letal v Beogradu se je vključil v URS (Ujedinjenje radničke stranke). Bil je še v stiku s TIGR, predvsem z Albertom Rejcem, ki ga je poslal do Zelena v Ljubljano, da bi uredili zvezo med Ka-stovom in Sušakom. Lojze je prišel z dvema tigrovcema v 11. Bistrico in napotil Fani Urbančič s poročilom v Kostov, odkoder sla prišla dva tigrovca, da sta se u-deležila sestanka v podstrešju Lojzetovega doma v Kosezah. S tem je bila urejena zveza med Ka-stavom in Sušakdm. Ob izbruhu vojne se je Lojze v Beogradu povezal z OF. Medtem je v samotni hiši 6 mesecev skrival Rejca, ki ga je gesiapo mrzlično iskala. Ko so ga izsledili, se je Rejec pravočasno umaknil, aretirali pa so Puglja in ga mučili. V podzemlju neke stavbe s 180 zaporniki, ki so jih mnogo postrelili, ni pričakoval nič dobrega. Neko jutro so ga s 5 tovariši poklicali iz podzemlja. V živčnem pričakovanju skesanja so ga izpustili, ostalih pet pa ustrelili. V Beogradu je sodeloval z Ivanom in Antonom Zafredom iz Stare Sušice. L. 1944 se je pridružil 30. vojvodinski diviziji. Po demobilizaciji l. 1946 sta z Ujčičem vodila mehanično delavnico v Ilirski Bistrici in jo dvignila v avtopark. V tem zapisu je le nekaj Lojzetovih spominov, ki jih vseh ni u-tegnil in uspel obuditi. Toda dovolj jih je, da ga moramo kot antifašista in borca NOB ohraniti v lepem spominu. TONE RUTAR Osnovna šola «F. Milčinski)) na Katinari slavi 190-letnico ustanovitve Od trivialke do časov po osvoboditvi: dolga zgodovinska pot slovenske besede Iz originalnih dokumentov, ki |fh hrani tržaški državni arhiv, |e neizpodbitno dokazano, da je prvi učitelj na Katinari nastopil svojo službo 3. februarja leta 1791. Letos torej poteka 190 let od prvih po-četkov osnovne šole, ki je bila leta 1972 poimenovanq po Franu Mil-cinskem. Zaradi napake zgodovinarja Marinaza In drugih piscev, ki so zgrešeno letnico ponavljali za njim, pa se je do zadnjega desetletja mislilo, da je bila katinarska šola ustanovljena leta 1804. Zato je v «Kratkem pregledu zgodovine katinarske šole*, ki ga je leta 1955 napisala pokojna učiteljica Ana Kalan, očitna napaka glede nastanka šole. Kalanova je sestavek, ki ga v celoti ob|avl|amo, prebrala 5. junija 1955 v Lonjerju, ko so proslavljali «160» obletnico šole. Več kot tisoč let je preteklo, odkar so se v naših krajih naselili prvi Slovenci. Polagoma so obljudili ves Kras, Istro in tržaško okolico. Nastala so slovenska nase!'«, slovenske vasi. Ko se je začela v Evropi kultura in civilizacija vedno bolj dvigati in so ljudje čutili vedno večjo potrebo po izobrazbi, ki je bila do tedaj privilegij le višjih stanov, je začutil tudi slovenski človek potrebo po izobrazbi, po šoli. Dolgi so bili boji, dolga je bi'a pot za dosego cilja. Tudi ljudje iz katinarske fare si zaželijo šolo. obrnejo se na tedanjo c. kr. v'ado s prošnjo, naj se ustanovi šola na Katinari za tiste vasi. ki spadajo v to faro. Te vasi so Lonjer, Katinara. Vr-dela, Rocol in Zavije. Natančnih podatkov o tem prizadevanju nimamo. ne vemo. kdaj je bil pri nas prvi, morda skromni Začetek pouka, a iz letopisa za tedanjo c. kr. Primorsko izvemo, da so bile leta I. 1795 že ustanovljene prve šole v tržaški okolici in sicer v Skednju, na Proseku in na Katinari. Naša šola torej letos u-pravičeno slavi lGO-letnico svoje ustanovitve. Dovolite mi, da vam podam sedaj kratko zgodovino naše šole! L 1795 je bila šola že ustanovljena, a pouk se v tistem šolskem letu še ni vršil. Letopis pravi: šola na Katinari nezasedena. Leto kasneje, t.j. 1. 1795 pa je i-menovan za učitelja Karel Osman in njegovo ime se pojavlja v letopisu do 1. 1802. L. 1799 nosi šola že naslov trivialna ali farna šola. Ti podatki so zbrani v že omenjenem letopisu. Težko smo zbirali ostale podatke. Mnogo dragocenega gradiva se je v teku 100 in več let izgubilo, toda listine, ki so ostale ohranjene, nam podajajo dovolj jasno sliko v razvoju naše šole. Najstarejše podatke o naši šoli imamo iz arhiva katinarske cerkve. Iz 1. 1790 je v arhivu Jistina, v kateri določa c. kr. vla&a kazen za tiste otroke, ki ne obiskuješ redno veronauka. L. 1804 naroča škofijski ordinariat tedanje- mu. katinarskemu kaplanu Seraži-nu, da se mora v šolskih zadevah obračati le nanj. Dne 10. avgusta 1805 se naroča istemu' kaplanu, naj sestavi seznam otrok, ki ne obiskujejo šole. Z državnim odlokom z dne 12. septembra 1805 se sporoča kura-; tu, da je za drva, knjige in šolske nagrade pri «Cassa civica* na razpolago letno 40 gl. Iz leta 1806 pa je v istem arhivu listina,. ki obvešča, da mora cerkev plačati ‘šolskemu nadzorniku letno 5 gl. za obiskovanje šol. Prve pisane podatke o pravem šolskem delu, ki so nam na raz- V farni šoli poučuje krajevni kaplan, ki je obenem dušni pastir, katehet in učitelj, ter pomožni učitelj, ki je večinoma tudi organist. Šola nadzira okrajni šolski nadzornik, navadno dekan in domači šolski ogleda. L. 1829 poučuje domači kaplan Tomaž Jelovčan. šola ima dva oddelka. Prvi oddelek šteje 36, drugi pa 7 otrok. L. 1831 šola toliko napreduje, da ima poleg domačega kaplana še pomožnega učitelja Blaža Ob-holzerja. Iz istega leta imamo listino šoloobveznik otrok, in sicer Katinara 2 + 2, Lonjer 17 + 17. žavlje 28 +31, Rocol 20 + 30,. Verdela 26 + 16, skupno 93 dečkov in 96 deklic v redni (vsakdanji) šoji: ' za ^nedeljsko* šolo (pouk v tej šoli se je vršil vsako ‘nedeljo in. praznik po 2 uri za otroke od 13 let dalje) iz i-stih vasi 35 + 22 otrok. Niso'pa vsi redno hodili v šolo. Večkrat se učitelji pritožujejo radi nemarnosti otrok, skušajo pa za- Zaslužni učitelji ki so poučevali na katinarski šoli Amalija Čok — prosvetna delav- Irma Čok — se izkazala posebno ) ka, pod fašizmom bila zaradi svoje med narodnoosvobodilno borbo s ' delavnosti kot Slovenka zaprta. tajnimi krožki. ) Tončka Čok — sicer službovala / na Katinari malo, ker so jo fašisti urednica, pesnica, pisateljica, nori odpustili že leta 1923. Vodila zbore, vioarka, slovničarka, mladinska tudi moške, članica kolesarskega pisateljica, borka za uveljavitev društva. Marica Gregorič - Stepančič — pravic svojega naroda, napisala Avrelija Sancin — domačinka iz knjigo «Otroški oder*, urejala re- ji Skednja, koncertna pevka. ) Karol Pahor — učitelj, glasbe-l nik. skladatelj, avtor pesmi «Na juriš«, prvi dirigent Partizanskega j invalidskega pevskega zbora. I polago, imamo iz leta 1829. Uradni jezik je nemški. V šoli se poučuje krščanski nauk, nemški in »kranjski* jezik, črkovanje in čitanje v obeh jezikih, o dolžnostih podložnikov, pisanie z nemškimi in latinskimi črkami, ustno (z glave) in pismeno računanje. Pouk je razdeljen na dva semestra, na zimski in poletni semester. Za Veliko noč je en teden, meseca avgusta približno en mesec počitnic. vijo »Jadranka*. Anica Čok por. Kalan — kulturna delavka, odlična pevka. Albert Širok — publicist in pesnik. živi v Ljubljani. mude tudi opravičevati — češ, o-troci morajo na pašo itd. Za vso zgoraj navedeno deco je moral skrbeti domači kaplan in en sam pcmožni učitelj. listine iz leta 1835 govorijo že o osnovni oz. ljudski šoli na Katinari. Končne izpite čez zimski semester je polagalo 100 otrok. Kot kaplan in. učitelj je podpisan Lovro Maliverh, ki poučuje tedensko 4 ure, pcmožni učitelj pa je Janez Pavel Oro, ki se muči z deco tedensko 39 ur. Pouk ajo in bistrijo tudi vaši o-troci! Skupinica katinarskih učencev v narodni noši Katinarska šola «F. Milčinski)) je danes čvrsto jedro slovenske krajevne skupnosti POGOVOR Z MINKO PAHORJEVO Raznarodovanje grozi «če bi spet šla učit? Oh, izredno rada in to prav na katinarsko osnovno šolo.* Tako nam je zaupala Minka Pahor, sedaj upokojena učiteljica, ki je od leta 1957 do 1973 poučevala rovtarske, ' Ionjerske, katinarske otroke. Bolje bi bilo reči vzgajala, saj se je v pogovoru z njo takoj izoblikoval občutek, da je ta učiteljica posvetila delu z mladimi svoje najboljše moči. «Takrat smo delali zavzeto, navdušeno, šoli smo se posvetili v celoti. Spominjam se Anice Kalanove, bila je upraviteljica, ki je ostala na šoli tudi do dveh ponoči, da bi čimbolj lično pripravila razstavo ročnih del ali olepšala učilnice, ko je bil prvi dan pouka. Zdelo se ji je namreč pomembno, da bi prvošolčki imeli prijeten vtis o prostorih, kjer bodo preživeli toliko dni. Ko sem prvič prišla na šolo, bilo je leta 1957, je bilo okrog 50-60 učencev. Kot veste, so bila to leta, ko so se še vedno poznale posledice kominforma. Otroci so bili porazdeljeni v 5 ali 6 razredov, učilnice pa so bde le tri. Zato so imeli pouk v dopoldanski in popoldanski izmeni.» Kljub številu učencev (včasih tudi 48) pa je Minka Pahor obiskala vse prvošolčke na domu, da bi spoznala, v kakšnem, okolju živijo in jim nato ustreznejše pomagala pri učenju. «Slovenci, ki živijo na tem področju, so sedaj precej ogroženi, saj jih vedno bolj preplavlja raznarodovalni val. Prav zato pa je še toliko bolj potrebno, da učitelji posredujejo najmlajšim zavest o njihovi narodnostni pripadnosti in o bogastvu, ki to pomeni...» Tako, iz gole radovednosti, sprašujem v nekem baru pri Lovcu, če vedo, kje je slovenska katinarska osnovna šola. Nihče ne ve nič, gospodinja pa mi izza sanka pokaže na starejšega moškega, ki je bil nekdanji sluga šole. In on mi pove, kod naj grem. Morda je to bil prav tisti, o katerem mi je pozneje Minka Pahor pripovedovala, da je bil izredno šovinistično nastrojen do slovenskih otrok in učiteljev. Morda pa mu delam krivico. Katinara je stičišče raznih dolin in grebenov, Prav tako je z osnovno šolo: letos združuje 39 o-trok, ki prihajajo iz Lonjerja. Katinare same, Rovt, Lovca, Mela-re, Rožminovca in celo od Sv. A-lojzija. 39 otrok in pet učiteljic: Mara Kalan, Novela Carli, Lilia- ' na Marzolo, Zdenka Kovic in Zo -ja Jankovič. Pogovor z njimi je stekel prijetno, vidi se, da vlada med njimi prijateljsko ozračje in zavzetost do vzgojnega dela. Katere so bistvene težave, s katerimi se mera jo pri pouku sno- Ob zaključni šolski prireditvi — Rovte, junij 1945 Počitnice naj bodo ob trgatvi\ ob setvi in ob žetvi (Odlomki iz zapisa Draga Pahorja v Jadranskem koledarju leta 19,72) Početki ustanavljanja podeželskih šol spadajo v dobo Marije Terezije, ko je ta prosvetljena cesarica odločila s splošno šolsko naredbo od 6. decembra 1774, da prevzame skrb za šolstvo država. Seveda je vladarica pri tem mislila na nemške šole. Po takratnem pojmovanju države je bilo to povsem naravno. Komaj, komaj, da so zmagovale ideje o verski strpnosti. Narodnostna misel pa je bila ob zatonu fevdalizma v komaj zaznavnih zarodkih. V fevdalni dobi je bila nosilec vse oblasti plemiška gosposka; preprosto ljudstvo pa je bilo brezpravna raja. In ker Slovenci nismo nikoli imeli pomembnega plemstva, je razumljivo. da tudi naš jezik ni imel nobene veljave in ni bil upoštevan. Narodnostna misel je bila porojena šele v pretresih francoske revolucije in njene prve odmeve v narodnostnem in kulturnem smislu smo Slovenci komaj rahlo začutili šele ob nastanku Napoleonove Ilirije na naših tleh. Po naredbi Marije Terezije naj bi se na podeželju ustanavljale enorazredne šole z enim samim učiteljem, takozvane trivialne šole ali trivialke. Toda tudi u-stanovitev tako skromne šole je naletela na velike težave. Že omenjena Splošna šolska naredba cesarice Marije Terezije, je namreč imela med drugimi pomanjkljivostmi zelo občutno hibo. Država je sicer prevzela pobudo za ustanavljanje šol, njihovo didaktično usmerjanje in nazor, ni pa prevzpla v svoje breme materialnih izdatkov za njihovo vzdrževanje. Šole naj bi se vzdrževale le iz lokalnih virov ter »s pomočjo morebitnih drugih prispevkov, ki jih bo treba še poiskati.* Značilno je tudi, da splošna naredba sploh ne omenja plačevanja učiteljev. Dobršen del učiteljevih prejemkov je padel na ramena staršem učencev, ki so morali plačevati mesečno šolnino. Prispevki, ki so jih za učiteljske plače dajale mestne blagajne, so bili običajno tako nizki, da niso skupaj z negotovo in zelo spremenljivo šolnino zadostovali učitelju za dostojno preživljanje. Zato so se takratni učitelji večkrat zatekali k postranskim zaslužkom. Najbolj pogosto srečamo med učitelji cerkovnike in organiste. V mnogih primerih si je učitelj pomagal s tem, da je odprl skromno vaško gostilno ali pa, da je muziciral po krčmah. Učiteljski kader je prihajal tudi iz vrst odsluženih vojakov in invalidov. Med učitelji so prevladovali cerkovniki. Saj so tradicijo cerkovnika - učitelja ustvarili že v prejšnjem stoletju in znana je šolska naredba iz dobe reformacije, ki določa naj se šole ustanavljajo pri mežnarijah. V opisane razmere vpadajo tudi začetki šole na Katinari. Okrožni glavar Pietro Antonio Pittoni je prvega septembra 1784, t.j. v času, ko je že četrto leto delovala škedenjska trivialka, predlagal ustanovitev enakih šol tudi v Križu, na Proseku, na Opčinah, v Bazovici, v Barle ovijali in na Katinari. Prav v teh dveh zadnjih krajih je predlagal še ustanovitev kaplanije, da se tako olajša ustanovitev trivialke. V istem dopisu govori Pittoni tudi o dolžnosti mestne občine, da prevzame nad temi šolami «jus patronatus*, t.j. pokroviteljstvo, kar je seveda pomenilo sprejeti bremena za vzdrževanje šol. Končno je bil sprejet Pittonijev predlog, da se ustanovita v Barkovljah in na Katinari kaplaniji in se s tem omogoči tudi ustanovitev šole. Tako je bila 27. septembra 1787 podpisana pogodba med cesarsko — kraljevim višjim ravnateljstvom za zgradbe in med zidarskim mojstrom (maestro tagliapietra) Biagiom Vallejem za izgradnjo dveh novih cerkva, kaplanij, šol in stanovanj učitelja v Barkovljah in na Katinari. Ni znano, ali se je stavbenik Valle držal roka in spravil pod streho barkovljanske in katinarske stavbe že do avgusta 1788. Tudi niso poznani arhivski podatki o poizkusili odprtja šole na Katinari v letih 1788 in 1789. Šele leta 1790 se pojavi vprašanje katinarske šole v arhivu s tremi dokumenti. Dve listini govorita o združitvi mežnar-ske službe z učiteljsko; tretji dokument pa je prošnja, ki jo .je Giuseppe Montanelli vložil 7. avgusta 1790, da so mu dodelili učiteljsko mesto na Katinari. Leta 1791 se je zadeva katinarske šole končno pre- maknila v odločilno fazo, ko je 3. februarja nastopil kot prvi učitelj in cerkovnik na Katinari Giuseppe'Montanelli, kakor beremo iz poročila, ki ga je poslal višjim oblastem' šolski nadzornik Franz Langer 21. februarja 1791. Tudi sklep seje gubernija z dne 5. marca, naj se Montanelli ju plaču.je iz občinskega šolskega sklada v četrtletnih ali mesečnih obrokih 150 goldinarjev letne plače od 3. fe-. bruarja dalje, potrjuje začetek šole na Katinari. Omenjeni datum, 3. februar 1791, bi torej mogli smatrati za ustanovni dan katinarske šole, toda izgreda, da kljub učitelju in učilnici pouk ni stekel, ker v šolo ni bilo učencev! Takrat so sicer že uvajali obvezno šolanje, niso pa istočasno poskrbeli, da bi bilo obiskovanje šole brezplačno. Naše okoliško ljudstvo pa je živelo v bednih gmotnih razmerah in ni zmoglo plačevanja šolnine, zlasti, če je bilo v družini več otrok. Končno je bil v tisti dobi otrok splošno izrabljen kot delovna sila, kar se je zlasti na kmetih ohranilo do naših dni in je tudi zaposlitev otrok ovirala obiskovanje šole. Oblast je sklicala zaradi šolskega (ne)obiska na Katinari poseben posvet, ki se je vršil 13. oktobra 1794 (dva dni kasneje je bil sklican sestanek v Skednju). Sestanek je bil namenjen končni ureditvi obiskovanja šolskega pouka. V ta namen so bili sprejeti naslednji sklepi: pouk naj se vrši vse leto vsak dan od 10. do 12. ure. Določili so počitnice: 14 dni za trgatev. 8 dni za setev in 8 dni za žetev, šolnina naj se zniža na 10 soldov mesečno. Govor je bil tudi o učnem programu. Sklenjeno je bilo naj se otroci učijo pisati in brati v nemščini in italijanščini in tudi računovodstva («ed anche dl fare i conti*). Prisotni vaščani so se pritožili tudi nad telesno kaznijo in učiteljevo strogostjo. To je v zapisniku zapisano v obliki prošnje: «1 villici presenti hanno supplicato la Com-missione di non maltrattare la prole con bastonatp e con troppa austeria.» • padati? Povedo mi, da je sedaj vprašanje večnamenskega prostora, o katerem smo izčrpno poročali, vsaj za letos rešeno. Ko si ogledam njihove mikroskopske u-čilnice, pa mi je jasno, da jim je zagotovljen le življenjski prostor in nič več. Učiteljice nimajo niti malega prostora zase, niti stranišča za odrasle. Morda zveni banalno, pove pa marsikaj. S sodelovanjem s starši so zadovoljne, saj skupno načrtujejo Kako dolgo bo še Katinara slovenska? Po drugi svetovni vojni je Kali-nara doživela nagle spremembe. Z mestom sta jo povezala asfaltna cesta, avtobus, v celoti je izumrla živinoreja,.To pa še zdaleč ni vse. Urbanistična pravila so povsem zamrznila stari del vasi, ki je sedaj na pol prazen. Mlade družine so moraje v meslo ali v južni del vasi, kjer je okrog Spetičeve gostilne v zadnjih dvajsetih letih zraslo več kot sto hiš. Veliko je priseljencev, malo Slovencev. Razlaščeni sta bili kmečki posestvi na Melarl in za cerkvijo, kjer sedaj raste nova stolpnica za bolnišnico. Med Melaro in Škilami pa se je v nekaj letih naselilo na tisoče ljudi v zadružna in ljudska stanovanja. Narodnostna sestava Katinare se je v nekaj letih spremenila, da se nekateri nestrpneži celo sklicujejo na »nastajajoče italijanstvo* v vasi, čeprav je še danes pretežno slo-, venska. Toda vprašati se moramo: kako dolgo še? Ko bo zaživela bolnišnica, se bo vsak dan trlo skozi vas na tisoče ljudi. Skupnost povezanih vasi — Lonjer, Katinara, Rocol, Rovte — se trga, ker so med nje zabili kline tisočev priseljenih stanovalcev. Edino Lonjer ostaja nedotaknjen, toda tudi tu je bil naravni razvoj vasi z urbanističnimi pravili preprečen. Posledice pa občuti najprej šola. razne dejavnosti otrok, kot so izleti, ekskurzije, prireditve in podobno. Ob tem velja tudi poudariti, da so tudi starši z njimi zelo zadovoljni. Neki oče mi je med drugim zatrdil, da je po njegovem kvaliteta pouka na katinarski šoli nad poprečjem. Ne more pa se i-stega reči o sodelovanju z okbli-škimi prosvetnimi društvi. Tu je vrzel, ki jo bodo morali domačini vsekakor v bedečem zapolniti, saj je bodočnost šole skrb celotne skupnosti in ne samo učiteljev ali staršev otrok, ki jo obiskujejo. Popoldanskih dejavnosti je tudi bolj malo. Skromnejša skupinic« obiskuje sicer tečaj dikcije, ki g« vodi gledališka igralka Zlata Rodošek. Učiteljice ugotavljajo, da je velika težava s popoldanskim prevozom. Otroci stanujejo namreč daleč, pozimi je kmalu tema, starši nimajo vedno časa. da bi otroke prevažali. Zato pa t*e trudijo, da bi otrokom čimveč nudile med rednim poukom. Da je katinarska šola čvrsto jedro krajevne skupnosti, vsekakor pričajo številne prireditve in pobude, med katerimi naj omenimo še posebej bratao značko, saj je bila katinarska šola prva. ki' je leta 1972 uvedla to izredno koristno zami-. sel, ki otroke ravdušuje nad slovensko pisano besedo. Ko odhajam, mi izza vhodnih vrat seže pogled preko griča Sv. Justa tja do morja. Kot temna klicaja pa mi ga z leve in desne zastreta visoki in prostrani betonski gmoti: naselje Rocol - Melara in bolniški stolpnici. 50 metrov pod šolo pa je po slovenski zemlji stegnila svoje prste nova cesta. Stran |e uredba NADJA FILIPČIČ SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1981 (8) Pri založbi Borec bogat izbor prevedenih in mladinskih del V" ‘ • Štiri knjige z vojno tematiko - Monografija o partizanskem šolstvu na Slovenskem 1941-1945 in knjiga «Domobranstvo na Primorskem> Silvester Komel v Kulturnem domu Med prevedenimi deli letošnjega knjižnega programa založbe Borec omenimo na prvem mestu knjigo Josepha E. Peršiče «Prodiranje v rajh*. Že podnaslov knjige zaobjema njeno vsebino: »Prodiranje ameriških tajnih agentov v nacistično Nemčijo med drugo svetovno vojno*. Avtor nam v devetnajstih poglavjih razgrinja ‘realistično in nazorno objektivno, s preverjenimi podatki in z dramatično vsebino obveščevalne akcije: spremlja agente od načrtovanja do uresničitve (ali propada) njihovih halog. Med obveščevalci; ki so jih pošiljali v samo žrelo sovražnika, je bilo kaj malo pravih Američanov; med njimi je bilo veliko pobeglih nemških Židov, antinaeistič-no usmerjenih pripadnikov evropskih narodov, pa tudi avstro - nemških komunistov in drugih. Avtor je bil med prvimi, ki so leta 1976, dobili dovoljenje za vpogled v* U-' radno dokumentacijo ameriške obveščevalne službe, pogovarjal se je na obeh straneh Atlantika s 122 osebami, ki so bile vpletene v dogajanja in jih opisuje v knjigi. Naslednje delo je knjiga Janusza Piekalkievvicza «Dolga roka Izraela*. Avtor je slovenskim bralcem že znan po delu «špijoni, agenti in vojaki*. Tudi ta njegova knjiga se bere kakor roman; pravzaprav je v njej toliko romanov, kolikor je poglavij v knjigi. Opisuje nam zgodovino ene najbolje organiziranih varnostnih služb na svetu, kateri se ima Izrael celo zahvaliti za nastanek svoje države. Nekatere njene akcije so še posebej znane, med njimi, na primer, ugrabitev hitrih ladij v Cherbourgu ter Eichmanna V Argentini. Manj nam je bilo doslej znano, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno. Bralec pa bo s to knjigo tudi veliko bolje seznanjen z izjemno problematiko židovskega naroda. Avtor se je kar najbolj potrudil, da bi bil objektiven, tako do Izraelcev kot do A-rabcev. Knjiga je bogato ilustrirana, kar še zvečuje njeno vrednost. Tudi naslednje delo obravnava Wjno tematiko. Gre za knjigo Phi-lippa Knightleya «Prva žrtev*. Knjiga govori o vojnih dopisnikih, o njihovem poročanju z vojnih spopadov. Na nazoren in vsakomur dostopen način razčlenjuje vojne v zadnjih 120 letih, in sicer od krimske vojne do vojne v Vietnamu. Na eni strani prikazuje resnično' ZgO5 dovinsko dogajanje, na drugi strani pa spremenjene podobe o njem, tako, kakor je bila z njimi seznanjena javnost. Knjiga ugotavlja, da za ustvarjanje neresničnih in izkrivljenih informacij niso krivi samo vojni dopisniki in drugi poročevalci, ampak gre v znatni nieri za takšno stanje kriviti tudi posamezne vladne režime, njihovi cenzurni sistem. Seveda pa dopisniki pripomorejo tudi k temu, da resnica končno le prodre v svet. Tudi v tem primeru pozna zgodovina velike zglede poguma in tveganja. Knjiga je napisana z naprednih, humanističnih pozicij, je vznemirljiva, močno aktualna in osveščujoča. Četrto prevedeno delo pa je literarno in sicer predstavitev sovjetskega pisatelja Valentina Ra-sputina, ki ga pri nas doslej še ne poznamo. Gre za njegov roman «živi in spominjaj se*. Valentin Rasputin je namreč znan ruski pisatelj, doma iz Irkutska. Večino, njegovih knjig so že prevedli v socialističnih deželah, po. prevodih pa ga poznajo tudi v Franciji, Zahodni Nemčiji in Švici. Za roman «živi m'spominjaj se* je pisatelj prejel leta: 1976 tudi sovjetsko državno nagrado. Junak' tega romana je vojni begunec Andrej Gu-skov, dezerter, ki se po treh letih in pol vojskovanja odloči, da se na fronto ne vrne več. S tem seveda sam sebe izloči iz družbe, samega sebe obsodi na nečastno Smrt. Za njegovo skrivnost ve dolgo časa edinole njegova žena Nastja, ki niti za hip ne pbmisli, da mu v brezizhodnem položaju ne bi stala ob strani. Vojna je v knjigi obravnavana kot človekova u-soda, brez poveličevanja ih- brez ideoloških razsežnosti, kot nekaj zunanjega, človeku vsiljenega. Preseneča elementarnost- glavnih likov in njihova človeška globina, elementi, ki ob branju bralca pritegnejo in pretresejo. , ZA KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE KLA VIRSKI RECITAL GUNTERJA L UD WIGA V četrtek, 19. t.m., bo na odru Kulturnega doma nastopal nemški pianist Giinter Ludvvig. Koncertni spored bo obsegal Haydnovo »Sonato v Es duru št. 52*, Schumannov »Karneval*, «6 plesov v bolgarskem ritmu* iz «Mikroko-zmosa* Bele Bartoka ter Chopinovo «Sonato v b-molu, Op. 35». Pianist Ludwig se po štirih letih ponovno vrača na naš koncertni oder. Pred leti je nastopal pri nas v duu z violinistom Igorjem Ozimom. Giinter Ludvig se je izoblikoval na glasbeni akademiji v Frankfurtu in se izpopolnjeval v šoli prof. Augusta Leo-poldra in prof. Margherite Lang, pri Kunstu Thomasu pa je študiral dirigentstvo. Poleg številnih snemanj za skoraj vse zahodnoevropske radijske hiše, ima Ludwig za seboj vrsto uspešnih turnej po Južni A-meriki, Afriki in Vzhodni Aziji. V priznanje za svoje umetniško delo je bil hidi deležen številnih mednarodnih priznanj. Zaradi svoje izrazite nagnjenosti do komorne glasbe večkrat nastopa s priznanimi violinisti in čelisti Svoj klavirski recital bo Ludvvig pričel s Haydnovo «Sonato v Es duru, št. 52». Ta klavirska skladba, ki jo uvrščamo med skladateljeva najboljša sonatna dela, je 'hd ^Is^dnovjh.jirelih ustvarjalnih let in se tako po obliki kot po tehnični zahtevnosti močno razlikuje od prvih sonat, ki so nastale pod neposrednim vplivom Bachovega sloga. Skladba je po svojem značaju briljantna kompo zicija in namenjena virtuoznemu pianistu. Sledil bo znani Schumannov »Karneval*, katerega uvrščamo med skladateljeve glasbene šale. Sestavljena je iz enaindvajsetih krajših stavkov z igrivim, duhovitim,‘večkrat pa tudi otožnim priT zvokom, kakršna je pač podoba barvitega karnevala. V začetku želi skladatelj prikazati pisano razpoloženje pustnega torka, nato pa se prepusti opisovanju najrazličnejših likov, situacij in občutkov, V drugem delu sporeda bomo najprej poslušali «6 plesov v bolgarskem ritmu* iz šeste knjige «Mikrokozmosa» Bele Bartoka. «Mi-krokozmos* je zbirka sto triinpetdesetih klavirskih skladb didak tičnega značaja, saj vsebuje vsa ka vaja določeno tehnično spretnost, s katero se mora spoprijeti vsak mlad manist. Poleg didaktične vrednosti ima «Mikrokozmos» tudi folklorni po men: v tej zbirki je namreč Bartok odmeril prostor tudi glasbenim značilnostim balkanske folklore, katerih^tnelodije in ritme je stalno uporabljal pri svojem kompozicijskem ustvarjanju. Svoj klavirski recital bo Ludvvig zaključil s slavno Chopinovo »Sonato v b-molu. Op. 35». katere tretji stavek sestavlja slovita «Mr tvaška koračnica*. To delo je Cho pin sestavil v obdob’u hude du ševne stiske, zaradi česar je so nata dobila vzdevek «pesnitev smrti*. V celotnem delu prev'a duje občutek smrtne groze, ki - do seže višek v tretjem stavku in se poslednjič pojavi v finalu, v katerem se smrt. pokaže v vsej svo .ij uničujoči sili. O tem stavl u je Schumann zapisal, da je to mor da ena najdrznejših stvaritev, kar jih pozna svetovna glasbena u metnost. m. b. Med znanstvenimi deli iz letošnjega programa pa velja na prvem mestu omeniti delo Slavice Pavličeve in Viktorja Smoleja «Partizansko šolstvo na Slovenskem 1941 - 1945*. Monografije »Partizansko šolstvo na Slovenskem* zaobsega dva dela: Partizanske osnovne šole avtorice Slavice Pavličeve in Partizanske srednje šole avtorja Viktorja Smoleja. Podrobno prikazuje nastanek, razvoj, delo in vsebino te šole na takratnem slovenskem osvobojenem in neosvobojenem ozemlju, in sicer na osnovi izčrpne dokumentacije, ki jo oba avtorja posebej navajata v opombah. Delu je dodano tudi skrbno zbrana bibliografija o partizanskem šolstvu. Poudariti je treba, da je to prvi celovit prikaz tega šolstva na Slovenskem, ker so dosedanje, sicer kar številne objave zvečine obravnavale le drobne izseke te snovi, pogostorna le v obliki spominov nekdanjih u-deležencev s tega področja. Omenjeno delo tako izpolnjuje občutno vrzel v našem znanju o NOB na Slovenskem in tudi po tej strani zasluži objavo. Zbrano gradivo pa bodo popestrile številne, manj znane fotografije, ki jih je zbral Šolski muzej v Ljubljani. Dr. Boris Grabnar je prispeval naslednje delo pod naslovom «Noč »temna, ki tare duha*. Pričujoče besedilo je razširjena doktorska disertacija, plod avtorjevega dolgoletnega študija zelo specifične problematike sodobnih občil, njihove narave, pomena in družbenih posledic. Celoten tekst je napisan dokaj privlačno, zanimivo, za bralca na mnogih mestih provokativno in ra zrni šl ju joče. Sam avtorjev pristop je vseskozi materialističen, delo samo pa je zaradi problematike, ki jo odpira, potrebno, saj je njegova problematika nedvomno aktualna in slovenski javnosti premalo znana, pri vsem tem pa ga odlikuje še lep in lahko berljiv jezik, ki tudi širšemu krogu bralcev ne bo delal težav. Knjiga Jožeta Volfanda «Naši obrazi v Afriki* je esejistično razmišljanje o sodobni Afriki, v jedro tega razmišljanja pa je avtor postavil naše ljudi, ki delajo na črni celini. Posebej je obdelal kulturne, družbeno - ekonomske in človeške vidike teh migracijskih gibanj. V svoje zapise o naših o-.brazih, je Volfgnd vpletel še dogajanje v sodobni Afriki, še posebej problem afrikanizacije in pojave neokolonizacije, pri tem pa seveda ne manjka tudi nekaj turističnih o pisov Jedro naslednje knjige Borisa I Mlakarja »Domobranstvo na Primorskem* predstavlja magistrska nalova, ki jo je avtor v letih 1975 -1977 izdelal pod omenjenim naslovom v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Delo je razdeljeno na poglavja, ki o-bravnavajo NOB in njegove nasprotnike na Primorskem do kapitulacije Italije, potem samo kapitulacijo;. položaj na Primorskerit v , tem' času, domobranstvo v Ljubljani in ustanovitev Slovenskega narodnega varnostnega zbora na Primorskem, narodnoosvobodilni (Nadaliei anie na S. strani) V novogoriški galeriji Meblo je Ha do sinoči odprta razstava na-:ga tržaškega slikarja - grafika larjana Kravosa. Razstava je obdala 26 del in sicer deset iz čila »cunje*, nastalega v letu 1979, i šestnajst iz cikla »vrečke*, ki 1 nastal v letu 1980 in od teh o-im iz »mape 8 grafik* ter osem sl večjega formata. Marjan Krasa je doslej razstavljal svoja de-na 12 samostojnih razstavah in l skupinskih doma, v SR Sloveli ter v večjem številu evropskih ržav ter v ZDA. Umetnostni kritik Peter Krečič 1 o njegovem slikarskem delu za-Isal naslednje: Novogoriška razstava grafik [arjana Kravosa bo prvo srečale Goričanov s tem avtorjem in iegovim delom. Morda se bo zde-: komu likovna predstavitev o-ičajne papirnate vrečke, kakršno Porabljajo trgovci z živili, v gra inem mediju zlahka umljiva, to- 2 ravno v tej enostavni, ploski redstavilvi skriva vrsto pome JV, razvojnih silnic domače in >etovne umetnosti, ki pa ostane 1 priložnostnemu obiskovalcu za fte ali sploh nerazumljive. Da 1 nekoliko osvetlili nekatere od 'h. ki so pač najbolj jasno raz-'dne (nekaj jih za zmerom osla-- umetnikova skrivnost), je tre- 2 navesti nekaj temeljnih dej-ey. Prvo umetnostno pomembno pstvo je nedvomno to, da je bil 'arjan Kravos študent ljubljan-'g akademije za likovno umet l!jt in da je po končani diplomi pIskoval še soecialko pri Rilcu Bbeniaku, Marjanu Pogačniku in ogdanu Borčiču. Drugo pomemb-2 dejstvo je, da ie tržaški S'o-tnec, kar pomeni, da ga je obliko-zlo slovensko in italijansko oko-®. in tretje, da je bil v lire-u u ?nec Avgusta Černigoja. Marjan ravos je v svoji vtržaškostb ze- Marjan Kravos pri odti skovan ju svojih grafik lo značilen umetnostni pojav, saj to svojo vpetost med dvema u-metnostnima svetovoma, med u metnostno močnim osrčjem Slovenije in italijanskimi pobudami, ki prihajajo v Trst iz številnih umetnostnih središč od Benetk, Milana do Turina in celo iz Rima, zelo jasno izraža. V nasprotju z goričkimi umetniki, ki jih podobno za znamuje prehodnost prostora, v katerem ustvarjajo na obeh straneh meje. zastopa Kravos skupaj še z nekaterimi drugimi tr žaškimi umetniki radikalnejšo u-smeritev v grafiki. Kritik Giulio Montenero vidi razlog za to v pojmovanju grafike v duhu ekspresionistične izkušnje: kot skromno tehniko, ki je intimno povezana z ljudskimi in nacionalnimi prvinami, ki omogoča razmnoževanje podob, ki naj bodo kot nosilke umetniškega sporočila in družbenih teoretičnih vrednot dostopne večjemu številu ljudi. Kar zadeva Kravosovo šolanje V Ljubljani, je treba omeniti da si je pridobil predvsem temeljito obrtno znanje. Njegove grafike odsevajo prefinjenost in skrbnost odtiskovanja, lastnosti, po katerih je ljubljanska šola znana tudi zu naj Jugoslavije. Po drugi strani se je odprl nekaterim umetnostnim pobudam, ki so se uveljavile predvsem v italijanskem umet nostnem prostoru. Tu imam v mi- slih nekatere vidike konceptualizma, natančneje rečeno gre za tako imenovano «revno umetnost», znano po svetu pod italijanskim nazivom tarte povera». Umetniki te zvrsti se skušajo izražati z minimalnimi, siromašnimi sredstvi. Uporabljajo najrazličnejše vsakdanje, zavržene predmete, ki podčrtujejo marginalnost pojavljanja te umetnosti in njenega sporočila. Toda Marjana Kravosa ni zanimalo celotno gibanje revne umetnosti z njenimi umetnostnimi in družbenimi implikacijami. Za motiv si je izbral samo značilen element iz njenega inventarja, vzemimo vrečo, krpo, kos platna ipd. in mu posvetil izjemno oblikovalsko pozornost, kar se v bistvu zoperstavlja konceptu revne umetnosti. Zanimala ga je struktura krpe, njena nagubanost, tkanje, njen odtis. Svoje raziskovanje je s skoraj znanstveno natančnostjo prenesel na grafično ploščo in potem odtisnil. Podobno ravna v zadnjem času z drugim takšnim »revnim* predmetom, kot je papirna vrečka. Tudi ta ga zanima, kako je sestavljena (celo grafiko je posvetil konstrukciji vrečke in grafično ponazoril, kako se sestavi ali razstavi), sicer pa se naslaja v natančnem grafičnem seciranju te urečke in odtiskovaniu v različnih inačicah ir v različnih gra fičnih tehnikah. Kdor bi priča koval od njegovega umetniškega raziskovanja umetniške izpovedi v klasičnem smislu, bi bil na po vsem napačni poti. Kravos želi dosegi pri gledalcu predvsem presenečen ia s tem ko izrabila najzahtevnejše grafične pri leme. velikost formata in vse svoje talente, da bi povišal in še kaka drugače ovekovečil navadno papirnato vrečko. V tej ironiii je zajet ves smise> jn pomen njego ne novejše grafike. OB NOVOGORIŠKI RAZSTAVI JEDKANIC^ MARJANA KRAVOSA MOJSTER »REVNIH PREDMETOV* Silvester Komel Nepredvidene možnosti, 1979; akril-olje, platno niiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiimimtiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiivmmiiiMiimiiiiiiiiMtir niiiiiiiiiitiiiiiiiiiiminiiMintiiimiiv V DUHU ENOTNEGA KULTURNEGA PROSTORA Skrb matice za kulturni razvoj Slovencev izven meja Slovenije Nosilca te skrbi sta Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska izseljenska matica - Marca retrospektiva slovenskega filma v Gorici? Uresničevanje zamisli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru zahteva, da Kulturna skupnost Slovenije v okviru skupnih nalog posveča posebno pozornost pospeševanju in spodbujanju kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti Slovencev, ki živijo zunaj meja Slovenije ter njihovemu tvornemu vključevanju 'V slovenski kulturni prostor. Kulturna skupnost Slovenije bo podpirala tudi kulturne stike z delavci na začasnem delu v tujini in z izseljenci. Slovenska kulturna skupnost bo podpirala predvšem akcije, ki se bodo pojavile, kot .pujna potreba za nadaljnji rhžvoj kulturne dejavnosti Slovencev zunaj meja SR Slovenije. Med gostovanji bo spodbujala zlasti tista, ki omogočajo našim rojakom oplajanje njihove lastne kulturne ustvarjalnosti z dosežki kulturne tvornosti matičnega naroda. V obliki gostovanj v SRS bo tudi zamejcem omogočila, da manifestirajo svojo kulturno moč, pokažejo kulturne dosežke in kvaliteto'. KSS bo pri tem upoštevala specifičnost okolja, v katerem delujejo naši rojaki ter stopnjo razvitosti kulturne dejavnosti pri njih, načelo kvalitete, kulturno - politične vidike, kontinuiteto ter načrtnost kulturnih akcij. Temeljna nosilca mnogih nalog sta Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter Slovenska izseljenska matica Posamezne akcije sodelovanja s slovenskimi kulturnimi organizacijami in ustanovami v zamejstvu pripravljajo tudi nekatere občinske kulturne skupnosti ali ustanove: Slovenski gledališki in filmski muzej prikaz razstave «Igralec Milan Skrbinšek v SSG v 'Trstu*, Obalne galerije iz Pirana razstavo slovenskih likovnikov iz Trsta, Mestna galerija v Ljubljani razstavo Valentina Omana, Glasbena mla-' dina Slovenije pripravlja vrsto mladinskih koncertov za Slovence v Italiji, Avstriji in n t Madžarskem, RK ZSMS pa srečanje predstavnikov manjšinskih narodov iz Avstrije, Italije in Madžarske. Slovenska izseljenska matica bo z letošnjim letom zabeležila že 28. letnik rednega izhajanja Rodne grude, ki jo pošiljajo na naslove posameznikov ter slovenskih izseljenskih društev in organizacij v 42 držav na vseh kontinentih. Osem tisoč izvodov revije priča o njeni priljubljenosti in razširjenosti med Slovenci v tujini, njena vsebina pa je do tretjine obsega posamezne številke namenjena aktualnim kulturnim temam. Med publikacijami bo SIM' tudi letos pripravila Slovenski koledar v predvideni nakladi 6000 izvodov. Po svoji vsebinski zasnovi ho knjiga še naprej izrazito kulturno u-smerjena, objavila pa bo tudi tehtna poročila o delovanju naprednih slovenskih društev v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, Franciji, Belgiji, švedski, Nemčiji in drugod. V okviru slovenskih izseljenskih društev pa bo SIM podpirala dejavnost mnogih folklornih skupin, pevskih zborov, dramskih skupin in ponekod tudi slovenskih dopol-' nilnih šol. Njena moč bo predvsem v raznolikem kulturnem in informativnem gradivu, knjigah, strokovnem kadru <-* oskrbela bi na primer folklornega učitelja, ki bi poučeval vodje folklornih skupin pri naših društvih v Avstraliji, dalje pevovodij naših društvenih pev* skih zborov v tujini. SIM bo pripravila pomoč tudi na področju filmske dejavnosti — zlasti v državah, kjer ni jugoslovanskih kulturnih in informativnih centrov (odkupi in podnaslavljanje slovenskih filmov), pri organizaciji programov slovenskih radijskih ur, opremi slovenskega muzeja v Boroughu v ZDA.,. Prav tako pripravlja Slovenska izseljenska matica več gostovanj slovenskih ansamblov v tujini ter predstavnikov Slovenskih kulturnih društev iz drugih držav v matični domovini (gostovanje folklorne skupine »Vesela mladina* iz Genka (Belgija) in pihalnega orkestra Zveze slovenskih društev iz Clevelanda v Sloveniji). SIM bo spričo u-spešnosti nekaterih slovenskih prireditev množičnega značaja v tujini tudi letos podprla organizacijo glasbenega festivala v Torontu, kjer se vsaki dve leti srečuje- jo ansambli slovenske narodno -zabavne glasbe. Na festivalu sodelujejo v glavnem vsa slovenska društva, nastopajo pa ansambli iz Kanade in ZDA. Med knjižnimi programi, ki bi jih letos podprla Slovenska izseljenska matica moramo omeniti dvoje del: Kulturno Zgodovino Slovencev — zasnovana bi bila kot sorodne publikacije, najprej pa bi izšla v angleščini, ter Antologijo Slovenske izseljenske književnosti v ZDA in Kanadi. Ce se med večjimi kulturnimi akcijami v zamejstvu, ki jih pripravljajo v bližnji prihodnosti, zaustavimo le pri eni, bi izdvojili obsežno retrospektivo »Slovenski film 1945 - 1980» v goriškem deželnem Avditoriju v marcu. Program bi obsegal 14 celovečernih filmov — od prvega Na svoji zemlji, Trenutka odločitve. Treh zgodb, Doline miru, Veselice, Balade o trobenti.in oblaku,. Peščenega gradu, prpk Tistegg lepega dne. Samorastnikov, Na papirnatih a-vionih, Sedmine, pa do Rdečega klasja, Na klancu in Krča. Šest filmov pa bi bjlo namenjenih mlajšemu občinstvu: Kekec, Dobro morje, Ne joči Peter, Nevidni bataljon, Pastirci in Sreča na vrvici. Akcija bi potekala dvojezično, tako da bi bilo. dvajset slovenskih filmov dostopnih tudi italijanskim filmskim gledalcem. MARIJAN ZLOBEC Novo na policah NŠK Balzac, de Honore: Okrogle povesti, Ljubljana 1980. čosič, Dobriča: Čas smrti, Ljubljana 1980. Devetak, Gabrijel: Tehnične ino vacije, Ljubljana 1980. Kocbek Edvard: Pred viharjem, Ljubija na 1980. Kosmač, Ciril: Tanta druj, Ljubljana 1980. Lukič, Franc Rak ni smrt, Trst 1980. Maurois Andre: Obdobja v l.iubezni, Mari bor 1980. Pesmi o Titu (zbral Dra go Kozina). Ilustrirani življenje pis Josipa Broza Tita. Zidar, Pav le: Odklenjeni človek, Koper 1980. Četrtega tega meseca je v ga* leriji Kulturnega doma v Ul. Pe-tronio odprl svojo antološko razstavo goriški slikar Silvester Komel. Na stenah galerije je razobesil okrog 20 platen (akril-olje) v poprečju večjega formata. Razstavo je oskrbela Zveza slovenskih kulturnih organizacij. Silvester Komel se je rodil leta 1981 v Rožni dolini pri Gorici, slikarstvo pa je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1968 tudi diplomiral. S prvo samostojno razstavo se je pojavil leta 1960 v Novi Gorici, v kasnejših letih pa je imel (Vključno s sedanjo v Trstu) še 32 samostojnih razstav pretežno v Sloveniji in Jugoslaviji pa tudi v Italiji (Gorica, Benetke, Gradiška), v Švici (Ziirich in Yverdon) ter v Zah. Nemčiji (Koeln). Nadalje je sodeloval na več desetinah skupinskih razstav doma in v tujini. Leta 1975 je prejel Bevkovo nagrado za slikarsko in pedagoško delo, njegov0 slike pa so odkupile že številne stalne galerije in paviljoni doma in po svetu. Razstava v Kulturnem domu bo od* prta do 21. t.m. Iz kataloga, ki je bil natisnjen za to priložnost, povzemamo kar je o Komelovem slikarskem opusu napisal naš zamejski umetnostni kritik in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev prof. Milko Rener: Pričujoča antološka razstava slikarja Silvestra Komela se neposredno navezuje na njegovi samostojni razstavi iz leta 1969 v Gorici in v Trstu ter na ono iz leta 1970 v Gorici. Omenjene razstave in sedanja obširna pregledna vsebina Komelovega ustvarjanja v zadnjem desetletju nam tako omogočajo, da se pobliže seznanjamo z odločilno avtorjevo prelomnico v ustvarjalnem pogledu in pa z njegovim nadaljnjim razvojem. Prelomnico bi skoraj kazalo ponazoriti kar z naslovom slikarskega dela iz leta 1969, to je z *Begom iz horizonta», kajti zdi se, da se je slikar tu iz tesne kraške krajine prebil v širši prostor in se nato neugnano podal v raziskovanje brezmejnih prostranstev. V novi, breztežnostni krajini je Komgl spočetka skušal poiskati pravil vrhovne zakonitosti o rav-notežnosti v vesolju. Prve ugotovitve pa so bile v smislu ravno-težnosti še ,egotove: kazalo je namreč, da se morajo v prostorski globini posejani barvni skladi še vedno spopadati z gravitacijo in da se s težavo upirajo u-sodnemu vračanju v kaos. Problem je nato Komel rešil s tem, da je nekdanji barvi kraške krajine odvzel spredmetno» vsebino in jo nadomestil s svetlobno: t tem je postala barva povsem avtonomna izpovedna prvina. Svetlobno jedro pa je bilo obenem tudi vir energije, zato jg i-gralo bistveno vlogo tudi pri kompozicijski gradnji slike. Nova krajina je sprva nastala ob dramatični erupciji, s katero se je sproščala energija. Toda barvna simbolika je začela pri tem čedalje bolj odmerjati tudi delež človekovega razpoloženja. V vesoljnem dogajanju je začel. namreč Komel iskati tudi človekovo prisotnost in pa človekov smisel v njej. Na monumentalnih platnih je v večnem presnavljanju začetna vi-zionarnost prehajala postopoma v občutek veličastnega urejevanja. Iz dramatičnega vrtinca je kazalo, da se vsemirje polagoma spreminja v pravljično pokrajino, potopljeno v čedalje bolj prozorno barvno svežino. S «prizmatičnimi sekvencami», to je s svojsko ritmično modulacijo pa napovedujo slikar tudi že neposredno človekov vstop in poseg v to pokrajino. V zadnjih Komelovih delih st kozmična krajina ponovno navezuje na obrise človeku odmerjenega prostora, kot da se brezmejni prostor pomika človeku naproti. Lirično razpoloženje, ki prevladuje v Komelovih stvaritvah zadnjih let, je izraz večje pomirje-nosti, zaupanja in vere v svobodo: kozmos se torej ne pogreza v kaos, pač pa se v naši zavesti kaos še vedno presnavlja v kozmos. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO •■lini......................................................■imiiiiHiiiiiiminiiiuiiiiiiiiiiimiiiiianiMmiimiuii................................................................................... MLADIKA 1/81 S prvo številko za leto 1981 (februarsko) je tržaška katoliška revija «Mladika» vstopila v 25. leto svojega izhajanja. Uvodni članek «četrt stoletja ljubezni* je posvečen temu jubileju. V članku je rečeno, da je bilo na začetku leta 1957, ko je revija začela izhajati, ime Mladika izbrano zato, ker so se njeni pobudniki hoteli »navezati na neko tradicijo, ki je bila morala usahniti ob nastajanju fašizma* in da so se »z imenom vrnili k nekim presekanim koreninam. hkrati vedoč, da je bilo od tedaj presekanega še veliko drugega, in da je napočil čas za besedo, ki naj bo svobodna ne le .jezikovno, marveč tudi miselno.* Avtor se potem sprašuje, če je revija izpolnila svoje poslanstvo in prosi za odgovor prijatelje bralce oziroma se vprašuje, če naj «o-boji prepustimo to vprašanje času. ki bo, kot vedno, pravičen sodnik.* Ker smo v dnevniku vsaj v zadnjih časih razmeroma redno poročali o posameznih številkah, bomo na vprašanje neglede na to, kaj bo povedal čas, vendarle odgovorili, čeprav morda ne spadamo med prijatelje bralce, ampak sa mo med bralce. Mislimo, da je v idejnem krogu, kateremu pripada, izpolnila svoje poslanstvo, o benem pa ugotavljamo, da tega kroga ni prestopila niti za ped in da .se je kljub deklarirani tlju- revije bežni* idejno zakrknila v svoj mi selni krog, ki je v slovenski za mejski stvarnosti neizbežno ostal manjšinski. Zato je Mladika pač le eden od glasov naše pluralistične zamejske slovenske družbe, glasnik določenega kroga, ki se v njej spoznava in izživlja idej: no in literarno. In čeprav smo prav zato večkrat do njene vse bine, ali bolje, do nekaterih bolj strupenih člankov V njej polemični, nas to ne moti, da ji ob srebrnem jubileju ne bi zaželeli, da nadaljuje svojo zamejsko »avan turo*. Iz vsebine te prve letošnje šte vilke pa naj omenimo, da je za čela objavljati Kufolov dnevnik z uvodno predstavitvijo pisca in dnevnitca samega ter s sliko Ku fola na tridnevni «roboti», na ka tero ga je obsodil občinski faši stični komisar Tommasini decem bra 1929. GALEB 4 Čeprav je četrta številka Galeba še januarska, je v njej že posvetilo Francetu Prešernu ob 132. obletnici njegove smrti, gotovo pa bo februarska številka, ki je pred izidom, namenila še več prostora slovenskemu kulturnemu prazniku. Iz »Romana o Prešernu* like Va- štetove je ponatisnjen odlomek z naslovom »Prešernova oporoka*, četrto nadaljevanje zgodbe »čas brez pravljic*, ki zajema vsebino iz. medvojnih let, je gotovo privlačno branje, vendar za že nekoliko bolj odrasle otroke. Srednja barvna priloga je tokrat posvečena Karantaniji z opisom (v slikah in besedilih na hrbtni strani) dežele in njenih za zgodovino Slovencev pomembnih objektov. Tudi tokrat moramo poudariti, kako je zamisel na ta način seznanjati otroke s pomembnim dogajanjem v preteklosti izjemno posre čeo, ker je dovolj neposreden in vabljiv. Ob vsem drugem gradivu v prozi in verzih, ki je kot vedno pestro in delno prilagojeno zimskemu času, naj omenimo le še opis nove telovadnice Bora na stadion «Prvi maj*, predstavitev treh novih knjig ža otroke (ki so na razpolago v Tržaški knjigarni) ter 'seveda pisma otrok iz raznih šol. Tokrat so zastopane šole v Slivnem, Žavljah - Korošcih, na Katinari, na Repentabru, v Križu, Devinu, Opčinah, Barkovljah, Nabrežini in v Ul. Donadoni v Trstu. En dopis je tudi iz šole v šmarjeških Toplicah, kar dokazuje, da Galeba berejo tudi violah v naši matični domovini. V tej številki je še razpis natečaja za platnico Galeba za prihodnje šolsko leto in pa napoved današnjega žrebanja, ki bo na osnovni šoli »Virgii šček* v Nabrežini, PASTIRČEK 5 Peta številka Pastirčka je že februarska in je zato precej njegove vsebine namenjene 8. februarju — dnevu slovenske kulture ob 132. obletnici Prešernove smrti. Temu prazniku je namenjena pesem Ljubke šorlijeve namenjena je Prešernova risba z vprašanji, ki jih je pripravila za 2. razred Majda Paulin, in namenjena je e-nodejanka Anamarije Zlobec z naslovom »Slava Prešernu*, v kateri nastopajo učenci. Med ostalo bolj ali manj tradicionalno vsebino velja posebej omeniti sestavek «V skrbi za zdravje-, v ka e-rem je govor o znanstvenici Mariji Sklodovvski Curie, zapis o pisatelju Damiru Feiglu ob edprtiu novih prostorov Zveze slovenskih kulturnih društev v prostorih bivšega šolskega doma v Ul. Croce, ter seveda spet «Janino pošto* o-ziroma dopise šolskih otrok. Tokrat so dopise prispevali otroci iz šol v Števerjanu, Pevmi. Sesljanu, Plešivem, Trebčah, Pevmi, Repentabru ter iz mestnih šol »Ivan Cankar* in »Oton Župančič*. Na zadnji notranji platnici je še notni zapis pesmi «Sonica» na besedilo L. šorlijeve in v uglasbitvi A. Bratuža. P riinorški Tinovmfc 8 15. februarja 1981 NA ODRU TEATRA STABILE Strindbergov «Pelikan» ali mora družinske drame Režija in imenitna odrska kreacija Gabriela Lavie VELETRGOVINA Lotiti se Strindbergovega «Peli-kana» pomeni predati se totalno ne toliko njegovemu besedilu kot temačnim mukam njegovih ljudi, n.ihovim stiskam, ki mejijo na obsedenost v gonjenju medčloveških odnosov do skrajnih nevrotičnih stanj, iz katerih ni več rešitve, ker vodijo samo v propad. V ljudski fantaziji hrani pelikanova samica svoje mladiče z lastno krvjo, da jih preživi. Naslov dela je v tem smislu le parabola, kajti v drami je resnica povsem drugačna, saj je mati, temačni dun te naturalistične in irealne zgodbe obenem tista, ki dejansko pije kri ne le svojima otrokoma, sinu in hčeri, pač pa tudi možu, katerega vara in skozi varanje v vseh ozirih od zakonskega do gmotnega privede v smrt. Na režiserju jc zato naioga, da zastavi in razpleta ta mračni zakonski trikotnik (v resnici četverokotnik). da grebe v razmerja med že mrtvim možem, njego-, vo ženo, otrokoma in ljubimcem, ki je obenem zet, da jih privede do neizbežno tragičnega konca. In še je naloga režiserja, da v ta na pogled naturalistični vrtinec, vnese tudi vzdušje tiste irealnosti, ki ves čas lebdi nad dogajanjem in na svojstven način u-stvarja ambient in pogojuje psiho akterjev, iz katere veje grozljiva nevzdržnost njihovega stanja. Gabriele Lavia je z izbrušenim posluhom a vse te aspekte Strind bergovega dela gradil dogajanje v vsej njegovi notranji logiki in i napetosti v osebah Lutesnobhosti ozračja, pri čemer je bil tudi sam v vlogi sina Fredrika dejanski nosilec vseskozi morečega vzdušja v odnosih z materjo in sestro, ki v njegovi igri tenkočutno niha med fizično in psihično zlomlje-nostjo kot posledico najprej materinega nematerinskega odnosa do skrbi zanj in za sestro in po- tem, po najdbi očetovega predsmrtnega pisma, kot posledico materinega varanja očeta z zetom Axelom. V tem nihanju dosega Lavia izjemno prepričljive učinke tudi v sami fizični podobi svojega lika, bolehnega na telesu in z govorno hibo. bolehnega tudi na duši, ko se njegovo sovraštvo do matere meša z njegovim brezmočnim soočanjem s tragičnostjo usode. Nepozaben prizor v tem oziru je, ko si v sredini dogajanja s sestro Gerdo (Paola Pitagora) izpovedujeta občutja svojega mučnega stanja in ko se njuno izpovedovanje izteče v lirično apoteozo tragičnosti. Paola Pitagora je dosegla vrh svoje, v ostalem manj izrazite i-gre, prav v tem prizoru. Kljub izstopajoči igri Lavie pa ostaja osrednja osebnost drame mati v osebi Lee Padovani. I-gralka . je pošatnost njene podobe interpretirala z veliko zavzetostjo in je zlovešča kompleksnost tega materinskega — nematerinskega lika tudi v trenutkih njene odsotnosti z odra, lebdela kot mora nad celotnim dogajanjem in ga vzročno pogojevala. V posameznih prizorih je bila igra Lee Padovani prepričljiva, v nekaterih drugih je gradila svoj lik bolj na zunanji pojavnosti kot na njegovih notranjih vzgibih, toda v celovitosti je nedvomno ustvarila pomembno kreacijo. Carlo Simoni kot Axel je učinkovito dopolnil to nevzdržno in tako usodno povezano in obenem razhajajoče se družinsko sredino, za katero je t na moč ustrezno scensko okolje z goreče rdečimi in pošastno plahutajočimi zavesami, nihajočim stolom kot očitajočo prisotnostjo pokojnega moža in visečim pohištvom, ki daje vtis brodoloma, u-stvaril Sergio D'Osmo. Za ustrezno glasbeno opremo je poskrbel Giorgio Camini. (jk) •miiiiHiiimiifiiiiiiiiitiiiiimMiiiiiiiiiiitiiimimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiitiinimHiitiiiiiiimimitiumMiiiiiiitii OB NADALJEVANKI »VELIKO MESTO« Desa in Mariin pravita: «Marin je bil najin oie» Kako nadaljevanka «Velo misto* dosledno sledi zgodovinskim dogajanjem, posredno priča primer družine Buljanovič, primer tistega mladega človeka, Marina, ki je preteklo nedeljo med delavskimi demonstracijami v Splitu obležal na pločniku in so ga oblasti skrivaj pokopale. Sicer pa stopimo v Split, v Pa-jičevo ulico 37 k Dtsi in Mariji Buljanovič, ki sta pred tednom dni preždeli ves čas pred televizijskim aparatpm, da bi videli, kako je padel njun oče pred dobrimi 41 leti. Desa ii Marija sta motrili mali zaslon in sledili vsakemu prizoru. Njune oči so prodirale skozi množico demonstrantov in žandar-jev in iskali Marina, ki je v nadaljevanki igral njunega očeta Vicka Buljanoviča. Vicko Buljanovič je bil eden izmed tolikerih splitskih ljudi, predvsem pristaniških in ladjedelni-ških delavcev, ki so se 17. decembra 1939 zbrali na »Kivi* v Splitu na protestnem zborovanju. Danes pokojni dalmatinski revolucionar Ivo Anuilič, nekoč organizacijski sekretar pokrajinskega komiteja KP Hrvatsko ža Dalmacijo se je tega dogodka spominjal takole: ■»Poslabšanje življenjskih razmer delavskega razreda je delavce in njihovo sindikalno organizacijo URSS tako rekoč izzvalo. Delavci so hoteli napraviti protestno zborovanje, toda policija je dvakrat zaporedoma odbila prošnjo sindikalne organizacije. Kljub t: mu je sindikalna organizacija URSS zborovanje sklicala in sicer za nedeljo, 17. decembra, ob 9 uri na splitsko »Rivo*. Vsi so videli, da je policija zborovanje prepovedala, Uda odziv proletariata je bil velik. In brž ko je sekretar pokrajinskega odbora sindikalne organizacije URSS Duško Mrduljaš začel govoriti, se je k--Iona policajev z uperjenimi puški mi in z nataknjenimi bajoneti začela premikati proti 'množici.' Toda delavci n so klonili, pač pa so se še bolj strnili in krenili proti policiji. Policija se je zato morala umakniti in tedaj je policijski komandant ukazal žandarjem, da streljajo. Začuli so se streli in hkrati tudi kriki. Osem delavcev oziroma demonstrantov j bilo ranjenih, Vicko Buljanovič pa je obležal. Vse to pa so predstavniki oblasti gledali iz bližnje kavarne »Belevue* in se nasmihali*. Desa in Marija Buljanovič pa se onih dni spominjata po tem, kar jima je povedala mati, tedaj 31 let stara ženska, ki je ostala brez moža z dvema hčerkama, katerih ena je bila stara tri leta, druga pa 1 tri mesece. Marija pravi takole: «Naš oče je najprej delal na o bali kot pristaniški delavec. Nato so ga sprejeli v ladjedelnico. Mati nam je vedno pravila, kako se je oče vračal z dela pozno domov. Neredko ooln podpludb. Bil je namreč vedno v sporu z žandarji, s policijo. Toda kje je ostajal in s kom se je sestajal, tega mama ni vedela. Ko ga je nekoč vprašala, kam odhaja, oziroma kje se toliko zamuja, ji je rekel: «Žena, pazi na dom in otroke, o mojih zadevah ti ne bom povedal nič, niti besede, ker tega ne morem in ne smem*. Desa Buljanovič, ki je onega tragičnega dne, ko je padel njen oče, stara komaj 3 leta, ve o svojem očetu največ iz pripovedi mar tere, vendar Desa pravi takole: «Otrok sem še bila in se prav malo spominjam pogrebnega sprevoda, vendar' se spominjam očetove slike, ki je bila ovita z lovo* rovim vencem. Spominjam pa se tudi velike, velike množice Svoje spomine dopolnjuje takole: «Niti po pogrebu nan žandarji niso dali miru. Ves čas so imeli našo hišo pod kontrolo. Kontrolirali so vse, ki so prihajali k nam, da bi nam izražali sožalje. Toda ne zaman. Delava so jih večkrat pričakali s kamenjem in jih včasih obmetavali s strešnimi korci. Nato so delavci organizirali nabiralno akcijo in nam z zbranimi sredstvi kupdi staro hišico, ki nam je tedaj prišla prav*. • Založba «Borec» t Nadaljevanje s 1. ut ram) boj na tem ozemlju ter primorske domobrance. Besedilo v celoti sloni na izvirnem arhivskem gradivu, xn sicer po različnih, tudi o-kupatorskih virih. Uporabljeni so seveda tudi časopisni viri, pri literaturi pa velja omeniti spominske prispevke v emigrantskem listu. To bogato gradivo je avtor dopolnil še z vrsto fotografij, s skicami in zemljevidi. Ob koncu omenimo še dve knjigi, in sicer ponatis spominov Toneta Fajfarja »Odločitev* ter znanstveno delo Franceta Filipiča »Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov med dvema vojnama*. Preostane nam še tako imenovani mladinski program založbe Borec za letošnje leto. V Kurirčkovi knjižnici bodo izšle tri knjige in sicer povest Antona Ingoliča »Zaupno*, ki pripoveduje o slovenski dijakinji - izgnanki v Srbijo in bo izšla v počastitev 40 letnice slovenskega izgnanstva, Jelka Mihelič je avtorica naslednje povesti pod naslovom »Tršica in Bajsa De-belajsa*. To je povest iz življenja sodobnih deklic, postavljena v o-kolje stanovanjskih blokov ter skuša razreševati vrsto psiholoških vprašanj. Tretje delo iz te zbirke pa je zbirka modernih pravljic in pesmi Zorana Popoviča pod naslovom «Narobe pravljice*. Štiri knjižice oziroma slikanice, pa bodo izšle v Kurirčkovi torbici 81. Marjan Manček je v slikanici »Ena, dva, tri* slikarsko razložil pojem števila. Božo Kos je v naslednji slikanici pod naslovom »Reči se igrajo* predstavil v besedi in sliki svet predmetov, medtem ko Karel Grabeljšek v delcu »Češnje* je povedal duhovito partizansko zgodbo, sodobna zgodba pa je v slikanici Branka Jurce »Čudovita stenska ura*. Naslednje delo je album »Moji avtogrami*, v katerem so navo dila, namenjena avtogramom u metnikov, znanstvenikov in šport nikov, s katerimi se šolarji sre čujejo na prireditvah in prosla vah ter namenjen zlasti tekmovalcem za bralno značko. B. Ž. Nedelja, 15. februarja 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Oko, ki ubija — Vragolije Martyja Feldmana 10.45 Opla, cirkus 11.00 Maša 12.15 Zeleni program 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje... 14.15, 15.45 in 18.55 Športne vesti 14.30 Disco ring, glasbena oddaja 15.55 Igre na snegu 17.00 90. minuta 19.00 Ital. nogom. prvenstvo A lige Napoved vremena 20.00 DNEVNIK 20.40 «11 bastardo* — zadnji del TV nadalj. 22.20 Športna nedelja 23.20 Ptegled programov za prihodnji teden Ob koncu Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Risanke 10.20 Motor ’80 10.45 Solist in orkester 11.30 Pregled programov za prihodnji teden 11.45 Dnevnik 2 - Atlas - dok. film 12.15 Zdravo. Debbie! - TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Revni bogataš - 4. del 15.15 Antologija Supergulpa 15.45 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi 17.00 Crazy bus - Nori avtobus: zabavno glasbena oddaja 18.15, Ital, nogom. prvenstvo* B lige 18.40 'Dnevnik 2' - Gol flash 18.55 »J professionals* - TV film Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 ! . 29.00 Dnevnik 2 - Športna’ nedelja 20.40 Drim - zabavno glasbena oddaja s Francom Franchi-jem in Cicciom Ingrassio 21.55 Dnevnik 2 - Dosier . 22.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.05 Solist in orkester Tretji kanal 14.30 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi 16.55 Par čevljev za toliko kilometrov 18.05 «Lo scatolone* 18.45 Pregled programov 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Kdo nas povabi? 20.40 - 21.45 Dnevnik 3 - Šport in Deželne športne vesti 21.45 Beseda in slika 22.30 DNVNIK 3 .22.50 Zgodba Charlieja Parkerja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 Poročila 8.35 Petrov dojenček, švedska mladinska nadalj. 9.25 J. Horvat: Maček pod čelado, nadalj. 10.25 Aare: Slalom za moške 11.30 Pihalni ansambel 'Francija Puharja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 TV kažipot 13.25 Slalom za moške 15.05 Doljer Večer, zabavno glasbena oddaja 16.00 Poročila 16.05 Plevlje, dok. oddaja 16.35 Igre na snegu 17.35 Športna poročila 17.45 Praznik, ameriški film 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vrem: 20.00 M. Smoje: Veliko mesto, nadalj. 21.15 Patrolni čoln 22 «Streljko», dok. cddaja 21.55 V znamenju 22.10 Športni pregled Koper 15.C0 Smučanje 16.45 Boks 19.00 Akturlna tema 19.30 Prisluhnimo tišini 19.45 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Admiral - film 22.00 Programi tedna 22.15 Velika dolina - TV film 23 05 Glasbeni nokturno Zagreb 14.00 Kritična točka 14.30 Babica in osem vnukov 16.00 Nedeljsko popoldne 19 00 Risanke 20.00 M. Smoje: Veliko mesto 21.20 Dokumentarna reportaža 14.50 Umetnostno drsanje , Švica -, ■ 19.M Glasbena oddaja 20.35 »R vendicatore di Corbile-res* - 1. del 21.25 športna nedelja TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste (ponovitev); 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji: Radio Ljubljana bo jutri, v ponedeljek, 16. februarja, na svojem programu Vaj 202 objavil pogovor z občinskim odbornikom v Gorici dr. Damjanom Paulinom. Govoril bo o politiki Slovenske skupnosti, politične stranke, ki jo zastopa, do perečih problemov naše manjšine v goriški občini. Dr. Paulin poudarja pomen globalne zakonske zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, skrb za enakopravnost slovenščine v javnem življenju, pereče vprašanje šolskih poslodij in se zavzema za enotno politiko in skupn? pobude vseh Slovencev pri obrambi njihovih pravic in zahtev v Gorici. Pogovor je pripravil dopis-nik-komentator RTV Ljubljana Marijan Drobež, ljubljanski radio pa ga bo predvajal ob 9.40 uri. U.Op Mladinski oder: »Zaklad pri samotni roži*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30- in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Okuole ognjišča — pred studencan; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev; 18.00 Neposredni prenos Prešernove proslave v gledališču «F. Prešeren* v Bol juncu. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Podrobnosti, 9.30 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 Nedelj ske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14.30 Vrtiljak motivov; 15.00 Stisk roke; 15.15 15 minut z skupino The Doors; 15.50 Koncert na trgu; 16.00 Popevke tedna; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.15 Poje Janko Ropret; 18.30 Koncert. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored, objave; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Nedeljski spored zabavne glasbe; 8.33—8.40 Iz našega življenja; 13.00 Najava sporeda; 13.05 Sosednji kraji in ljudje: 13.25 Glasbena medigra; 13 40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na d-bisku; 13.15 Romantik; 15.30 Pro-grkfhi tedha; lS.35' Zabavna (glasba: 16.0J) Nepozabne narodne; 16.30-Pririiorski dnevnik; 17.00 Za vsakogar nekaj, , ;*• RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Glasba za, praznični dan; 10.13 Radijske scene; 11.00 Black-out; 11.50 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 Bel papir; 14.00 Zgodovina jazza; 14.30 Radio 1 za vse; 15.00 Bel papir; 15.50 Športna oddaja; 17.05 Bel papir; 19.55 Glasba; 20.20 Trodejanka. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.48, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 —r 7,.55 Sobota in nedelja:.8.45 Video flash; 9.35 II bgracconei. 11.00 Glasbena oddaja s Frankom Sinatro; 12.15 Tisoč pesmi: 12.45 Hit Parade: 13.45 Sound Track; 14.30 — 18.32 Nedelja z nami; 19.50 Nove zgodbe Italije: 20.10 Glasbeni trenutki; 21.10 Nočni čas LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši!: 10.05 Kar znaš. to veljaš; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Glasba po željah: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.45 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 0.05 Nočni program. Ponedeljek, 16. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Tedenska oddaja o knjižnih novostih 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Ana, dan za dnem - TV nadaljevanka 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 Šclska vzgoja: Italijani in drugi 15.30 Pisan spored 16.30 Remi - risani film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3, 2, 1. . . Stik! 18.00 šolska vzgoja: Urbanistika 18.30 Antologija «Vlakca» 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Salty - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Venera v krznenem plašču -film 22.30 Vodni planet Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Jedilni list 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja 14.00 šolske vesti 16.30 in 17.05 Popoldan, dnevna rubrika 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.30 Čebelica Maja - 'risani filrh 18.00 šolska vzgoja: ;- Človekovi prijatelji 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - Večerne športne vesti - ■ : ;'1 j- 18.50 Risanke 19.05 Dober večer z. Aliče in Ellen Kessler Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 " 20 40 Rosauča - detektivka 22 20 .Dragi očka - 'TV film 22.45 Protestantizem Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne športne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20.40 Notranjost tovarne z delavci 21.40’ Šolska vzgoja: 22.10 — 22.45 Dnevnik 3 in Športne vesti . februarja 1981 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 — 14.55 TV v šoli: TV koledar, Karel Čapek, S pesmijo na Korčulo, Slovenščina, Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka. .. 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku 17.35 Človekovi prijatelji, dok. 18.00 Narava in človek: Zdravilno cvetje Danes se pričenja nov ciklus oddaj z naslovom Narava in človek, Iti jih je pripravilo uredništvo izobraževalnih oddaj beograjske TV. V oddajah bomo izvedeli kaj več o lepotah, zdravilnih učinkih, rastju, oblikah... rastlinstva, ki danes bujno uspeva, je pa že marsikje zaradi napačnega človeškega odnosa do narave in uničujočih vplivov industrializacije zapisano izumiranju. Filmska ekipa je popotovala po vseh najbolj značilnih gorskih, nižinskih in obmorskih predelih Jugoslavije in posnela res zanimive in poljudne oddaje, prijetne za gledanje. Za strokovnost je poskrbel dr. Milan Soltatovič, priznan strokovnjak in vodja Rastlinske apoteke v Beogradu. 18.35 Obzornik 18.45 PopKocd, mladinska'oddaja 19.15 Risanka 19.31 TV nocoj v f (. 19.26 Zrno do zrna , / 3(9.55 Vreme >• ,> 30.00 Aljoša Rusi: Par, drama 21.45 Kulturne- diagonale 22.05 V znamenju j ‘ Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti 20.30 Gervai.se - film 22.20 TV D - Danes 22.30 Brezupni beg - film Zagreb 18.25 Kronika občine Sisak ■ 21.30 Glasbeni trenutek 21.35 Kultura danes ŠVICA 18.50 Svet, v katerem živimo 20.40 Dokumentarna oddaja 21.30 Glasbena oddaja TRST A 7.00, 8.00,10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.2«)Dobro teitto po ni*a®i 8.10 Glasbena .a&tineja; 10.10 Radijski koncert: 11.30 Beležka; 11.40 Zimzeleni Tftdhitfije; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Inštru-rrrcntalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Janez Jalen; »Bobri* - 4. del; 15.00 Glasbeni ping, pong; 17.10 Mi in glasba: Slovenski kvintet trobil; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Itolijonski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 1.3.30, 14.30. 15 30, 16 30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7 00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Orkester in zbor Nbrrcana VVnitfielda; 9,32 Lucianovi’ dopisniki; 10.00 Z nami je.. 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbra- li smo za vas; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Štadioni in telovadnice; 16.10 Dalmacija in njene pesmi: 16.32 Crash 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Srečanje z opero; 18.32 Srečanje z našimi pevci. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6:05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; C.37 Kinosporenl, objave; 7.15 Nfjava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Glasbeni u-trinki; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, lO.bo; 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, ■Poročila; 6.00 Glasbeno , prebujanje; 7.25 Kakšna glasba!; .9.90 Radio anch’io; 11.00 štiir četrtine; 12.03 Vi in jaaj ll25 Poštna kočija; 13.3b Ulica Asiago Tenda; 14.03 R Pazzariello; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Me-tropolis; 17.03 Patchvvork: 18.35 Šolska vzgoja; 19.30 Zgodovina jazza; 20.09 Zaljubljenci, radijska priredba; 21.03 Štirikrat dvajset. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 — 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 — 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Zvok in misel: 13.41 Glasba in kino; 15.00 — 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Diskoklub: 17.32 Skupina MIM: Glasbene ure; 19.57 Melodrama; 22.05 15 minut s Heni-jjem Mancinijem. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9100, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.09 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi- halne godbe; 13.00 Dane} do 13.00; 13.50 Priporočajo vam. . 14.05 V gosteh pri zborih; 14.25; Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel bratov Avsenik; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Popevke; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 21. FEBRUARJA 1981 TOREK, 17. februarja LJUBLJANA 9.00 - 16.20 TV v šob; 17.20 Poročila; 17.25 Ix>lek in Bolek; 17.35 Ptuj 80; 18.05 Pisani svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Mostovi — Hidak; 19.00 Knjiga; 19.15 Risanka; 19.25 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ne mimo življenja; 20.55 A. Prevost: Zgodba o vitezu Des Grieuxu i o Manon Le-scaut, nadalj.; 21.50 v znamenju; 22.05 Iz koncertnih dvoran. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Štirje btirkeži v Španiji — film; 22.00 TV D — Danes; 22.10 Narodna glasba; 22.40 Trnova pot — TV nadalj. SREDA, 18. februarja LJUBLJANA 9.20 -10.00 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Z besedo in sliko: 17.50 Velike razstave; 18,20 Okrogli svet; 18.30 Obzornik: 18.45 Prijatelji glasbe; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Bravo, Maestro: 21.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.00 V znamenju. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Visok pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TV D — Stičišče; Dve minuti; 20.30 Hi, mom!, film; 22.00 TV D — Danes; 22.10 Glasbeni nokturno. ČETRTEK, 19. februarja LJUBLJANA 9.00 - 16.25 TV v šoli; .17.25 Poročila; 17.30 Tovarišija, mladinska nadalj: 18.00 Mozaik kratkega filma: 18.30 Obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Mednarodna obzorja; 22.00 V znamenju. Kopfr 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.25 Ensamble «Ha-vadia*; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Zasebno življenje javnega tožilca, film; 20.00 TV D — Danes; 22.10 Smrt je znesla jajce, film. PETEK, 20. fehruaria LJUBLJANA 8.45 - 14.55 TV v šoli: 17.25 Poročila; 17.30 Olimpiada smeha: 17.55 Čez tri gore; 18.25 Obzornik ; 18.35 Vloga in pomen čustev v našem življenju; 19.00 Ne prezrite: 19.15 Risanka; 19.25 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 P. Yeldham: Srečno, tujka, nadalj.; 20.55 Muppet show; 21.20 V znamenju; 2135 Državno prvenstvo v alpskem smučanju. KOPER 17.30 Ponovitev filma: 19.00Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke: 20.15 Dnevnik danes; 22.10 Ekonomske informacije; 22.20 Po kalifornijskih cestah - TV film; 23.10 Baletna oddaja. SOBOTA, 21. februarja LJUB! JANA 9.15 Poročila; 9.20 Vrtec na o- bisku; 9.35 Lolek in Bolek, risana serija; 9.45 Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne; 10.05 Tovarišija, mlad. nadalj.; 10.35 Pisani svet; 11.05 Zimski pohod na Stol; 11.35 Od refleksa do logike; Prva spoznanja; 12.05 Li-gabue, ital. nadalj.; 13.00 Poročila; 15.40 Skrivnosti globin, mladinski film; 17.10 Poročila; 17.15 Košarka: Budučnost — Crvena zvezda; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zla ta ptica; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 O-liver Mandič in Beograd ponoči; 21.00 Cirkus; 21.25 Od pekla do Teksasa, film; 23.00 Državno prvenstvo v alpskem smučanju; 23.20 TV kažipot; 23.40 Poročila. KOPER 17.15 Košarka: Jugoslovansko prvenstvo; 19.00 Odprta meja; 19.30 Visok pritisk, glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 Stiči šče — Dve minuti; 20.30 Sfida al re di Castiglia, film: 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Ukaz SS: Umorite Bormana, film; 23.30 27. kanal. TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d'A!viano S □ f testenine iz ostre pšenične moke 500 3 »«• 31 L0 semensko olje 11 ur ^ n 9 sončnično olje 1 I lir riž maratelli j I 1900 g lir « iz 90 prvovrstna svinjska A meča 1 *g ««■ 12 90] olupljeni paradižniki horizon 800 g lir [ prvovrstna svinjska y pleča s kostjo 1 *s 3! 390 | svinjska meča 1 k9 ur [ v kosih (stegno) 6' 790 kava splendid 400 g lir 2740 ■ j olivno olje 1 IQQO ldue mondi n«r J I namizno vino qoaJ , belo/rdeče 1 ■ wOUstJ nutella v kozarcu 268 g lir I nesquid k 400 g Ur J 9 9< f sir grana vemengo I tipičen 10 dk9 ur 7 9! B \ mleko parmalat k.m. polnomastno 1000 »'"• 330 švicarski ementalec ™ dk9 ur SMUČANJE VČERAJ 1 VELESLALOMOM V AREJU STENMARK KOT MOSER-PR0LLOVA izenačil /e njen rekord zmag v svetovnem pokalu ■ Smola Ndcklerja - Podvig Norvežanov • Jugoslovani niso izkoristili priložnosti - Danes slalom ARE — Stenmark je včeraj v veleslalomu uresničil pol cilja, ki si ga je zastavil v obeh nastopih v svoji domovini: dosegel je svojo 62. zmago v svetovnem pokalu in je tako izenačil rekord Avstrijke Mo-ser - Prollove. O čem drugem včeraj namreč sploh ni bilo govora, saj v njegovo zmago res ni bilo mogoče (in ne treba) dvomiti. Drugo polovico cilja na domačih snežiščih pa bo skušal uresničiti danes v slalomu, ko bo skušal postati novi rekorder. Stenmark je včeraj ubral drugačno taktiko, kot je bil sicer večinoma navajen: tokrat ni taktiziral v Prvi, vožnji, ampak si je že v tej Priboril prednost 7 desetink sekunde Pred Nocklerjem in še mnogo več ped ostalimi. V drugi vožnji je tako lahko svoje sile «štedib> (imel je šele tretji čas), pa mu je kljub temu seštevek obeh voženj prinesel zmago s prednostjo poldruge sekunde. Izredno smolo je imel včeraj Ita-njan Nockler, ki je bil po prvi vožnji celo na drugem mestu, nato pa Je očivicjno želel preveč, silovito je planil med vrata, prevozil dvoje, prijetjih pa je že izpadel. Dokaj slabo so vozili tudi ostali Italijani. Jugoslovani so imeli možnost do-®eči več, kot so dosegli. Po prvi vožnj' je kazalo, da bosta dva med njimi v prvi deseterici (in če ne bi Kural. padel tik pred ciljem celo trije), na koncu pa je to s težavo u-spelo le Križaju, Strel je bil 14., Iranko je skončal r.a (zanj dobrem) zO. mestu. Cerkovnik pa na 35. Poteg Kuralta je odstopil tudi Benedik. Za lep podvig so poskrbeli Norvežani. ki so imeli razmeroma visoke startne številke, pa so se kar trije uvrstili med prvih devet tekmoval-Cev, LESTVICA VELESLALOMA L Stenmark (Šve.) z. Žirov (SZ) 3- P. Mahre (ZDA) j Foumier (Švi.) "• Liithy (švi.) ® Šorli (Nor.) ‘- Ortner (Av.) “• Halsnes (Nor.) Skajem (Nor.) j- Križaj (Jug.) JL S. Mahre (ZDA) Jz. Riedlesberger (Av.) Jf Wenzel (Lie.) J j Strel (Jug.) to. Foppa (It.) SKUPNA LESTVICA SP L Stenmark (šve.) *• P- Mahre (ZDA) J- JVliiller CŠvi.) 4. Žirov (SZ) 2'40”96 2’42”43 2'42”84 2’43”81 2’44”31 2’44”80 2’44”95 2’45”25 2’45"47 2’45’ '57 2’45”59 2’45”81 2’45”87 2’46"02 2’46”03 260 199 . , 140 118 112 111 j S. Mahre (ZDA) ~ Križaj (Jug ) <■ Podboi-ski (Kan.) Weirathčr (Av.) *,,,,nin„,,,ii,llllI........... DOMAČI ŠPORT Use za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Br'ščki - Girandole 42/B DANES nedelja, 15. februarja i98i NOGOMET ,2 AMATERSKA LIGA v D°?.y Križu: Vesna - CGS; 15.00 ir^biškem naselju: S. Marco -r^.as* 15-00 v Bazovici: Zarja - Do-zole’ v Dolini: Breg - Giariz- 3. AMATERSKA LIGA la ic °PČmah: S. Andrea - Ga-r '. -DD v Križu: Olimpia - Primo-Pi-iL -00 v Nabrežini: Sistiana -tm_morJe; 15 00 v Štandrežu: Juven-Miaa bovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Fogliano. , NARAŠČAJNIKI 9 fin .Kepnu: Kras - Inter TS; v' _,v Križu: Vesna - Olimpia; 8.00 Kampanele: Don Bosco -ritnorec; 10.30 na Proseku: Pri-morJe - Domio. 1no„ NAJMLAJŠI n v Dolini: Breg - Portuale; morje113 0pčinah: Inter TS ' Pri' ZAČETNIK) na Opčinah: Opicina - Ga- iJVA ,,a upcinan: upicma - ua-boia B5 VPrimor1cKamPanelC: Chmr' ODBOJKA m ,u. L MOŠKA DIVIZIJA ttioo v Dolini: VM - Bor f AMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA c «t00 v Trstu, «1. majo: Kras - SMUČANJE POKAL (LEPI VRH» jv,,:10.v Trbižu: organizirata SK vm in Lepi vrh KOŠARKA „.. KADETI r v Trstu, športna palača: Ri-Ai„?tori ' P°let: 13.00 v Skednju: A1abarda Kontovel Kontovel naraščajniki 'MIO v Trstu, «1. maj»: Bor A -Bosco; 12.00 v Trstu, športna ®ča; Ricreatori - Sokol ,, ^ DEČKI tJ v TrsU|. Ul. della Valle: In tcr 19W - Kontovel /‘rhporn/lv za DIJAŠKO MATKO Orlainsky (Av.) 105 10. Wenzel (Lie.) 101 VELESLALOM ZA SP 1. Stenmark (šve.) 125 2. žirov (SZ) 74 3. Orlainsky (Av.) 61 4. Mahre (ZDA) 59 5. Nockler (It.) 56 EVROPSKI POKAL Zmaja Jermanove na Ulovki (Vrhnika) Na mednarodnem ženskem slalomu za evropski pokal na Ulovki nad Vrhniko so dosegle Jugoslovanke izreden uspeh, saj so osvojile vseh prvih pet mest. Lestvica je bila namreč taka: 1. Jerman (Jug.) 2. Dornik (Jug.) 3. Blažič (Jug.) 4. Leskovšek (Jug.) 5. Zavadlal (Jug.) 6. Hasenvvald (Av.) 7. Eberle (Avj 8. Bonfini (It.) - 9. Fasoli (It.) Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno in je doseglo velik u- speh. Jermanova je prva Jugoslovanka, kateri je uspelo zmagati v evropskem pokalu. DANES V TRBIŽU Vse pripravljeno za pokal «Lepi vrh» Danes ob 10. uri bo na sporedu prvi start smučarskega tekmovanja za pokal «Lepi vrh* v Trbižu. Prijavili sta se še dve društvi (Kranjska gora in Lepi vrh), tako da ie zdaj vseti nastopajočih društev 12, tekmovalcev pa 362. Organizatorji tekmovanja so nam sinoči sporočili, da je v Trbižu vse pripravljeno za današnjo prireditev. Smučarji bodo nastopili na dveh progah. Kategoriji baby sprint in miški bosta imeli na razpolago krajšo progo, ki bo merila 250 m in bo imela 13 vrat. Vse ostale ka tegorije pa bodo tekmovale na 900 do 1.000 m dolgi progi, s 23 do 25 vrati. Obe progi sta v odličnem stanju, pomrznjeni (sinoči je bilo v Trbižu do 12 stopinj pod ničlo) in bosta gotovo vzdržali veliko množico nastopajočih. NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI Triestina v Trentu Morda bosta igrala tudi Amato in Giglio Triestina gostuje danes v Trentu. Domačini sodijo med slabše ekipe prvenstva, vendar pa jih vsekakor ne gre podcenjevati, saj zaostajajo za Tržačani le za pet točk, kar zadostno priča o izenačenosti letošnjega prvenstva. Po dobri igri proti Cremoneseju, bodo seveda Bianchijevi varovanci igrali na zmago. Triestina mora nujno izkoristiti lažja gostovanja, da nadoknadi tri zaporedne poraze, ki jih je utrpela januarja proti Parmi, Reggiani in Mantovi. V današnjem srečanju bo lahko tržaški trener uvrstil v ekipo tudi Amata in Giglia, ki sta bila lažje poško dovana. Še vedno nerazpoložljiv je Schiraldi. katerega je sicer veteran Lombardi že ustrezno nadomeščal v tekmi s Cremonesejem. DANAŠNJI SPORED C-l LIGA Cremonese - Empcli; Fano - Mantova; Modena - Casale; Novara -Spezia; Parma - Forli; S. Angelo -Piacenza; Sanremese - Prato; Trento - Triestina: Treviso - Reggiana. A LIGA Bologna - Perugia; Brescia - Roma; Cagliari - filter; Como - Ju-ventus; Fiorentina - Avellino; Na-poli - Ascoli; Torino - Catanzaro; Udinese - Pistoiese. mik t. . - 3 i 13^;* > y B LIGA Lecce - Bari; Foggia - Catania; Sampdoria - Cesena; Pescara -Genoa; Piša - Menza; Atalanta -Palermo; Rimini - Spal; L. Vi-cenza - Taranto; Milan - Varese; La v:: o Verona. SMUČARSKI SKOKI Na mednarodnem tekmovanju v! smučarskih skokih za svetovni po kal v Sapporu je zmagal Bergerud, Jugoslovan Norčič pa je bil 23. KOLESARSTVO Francoz Castaing je osvojil četrto etapo mednarodne kolesarske dirke po Sredozemlju. Med Italijani je bil Moro na 7. mestu. Na skupni lestvici še vedno vodi Švicar Mutter. Phil Mahre (na sliki) je vozil včeraj na vse ali nič, toda drugo mesto, na katero je računal, mu je odnesel Sovjet Žirov in tako so njegove možnosti, da bi spodnesel Stenmarka z vrha lestvica zdaj res le še teoretične (Telefoto AP) SINOČI V KRIŽU Tretji občni zbor ŠD Mladine V prosvetni dvorani «Albert Sirk» v Križu je bil sinoči tretji redni občni zbor športnega društva Mladina, na katerem so podali obračun bogatega in plodnega delovanja v zadnjih dveh letih, opozorili na težave in pomanjkljivosti, še zlasti na potrebo po čim tesnejšim sodelovanjem z vaškim prosvetnim društvom Vesno, ki je soupravitelj doma. Po precej obširnih in podrobnih poročilih predsednika, tajnika, blagajnika so sledila poročila posameznih odsekov, ki so celovito prikazala društveno življenje, nakar sta sledili razprava in pa volitve novega odbora. Podrobnejše poročilo o sinočnjem občnem zboru bomo objavili v prihodnji številki našega dnevnika. KOŠARKA KADETI Bor - Libertas 56:66 (28:32) BOR; Sancin 3, P. Furlan 5. Maver 15, P. Volk 26, Furlani. Peter Volk, Semenj, Poljšak 2, Langan 5, L. Furlan. Borova peterka, ki nastopa v ka detskem prvenstvu, je zopet doživela poraz, kljub temu pa s prikazano igro naši fantje tokrat niso razočarali. V tekmi med enakovrednima nasprotnikoma ie pač zmagala bolj izkušena ekipa. Pri borovcih moramo pohvaliti vse ..igrgjce, prpdvsejp pg., Pavla Vollia, ki je bil sploh najboljši mož na igrjščp, in ^averja. it* 't i * - .,3i sQajč NOGOMET KADETI Opicina Supercaffe - Breg 1:0 (0:0) CICIBANI Rosandra - Breg 0:0 MLAJŠI CICIBANI Giarizzole - Breg 4:0 (3:0) SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST » * v" , 15. zimske športne igre Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja v nedeljo, 1. marca, na Zoncolanu 15. redne zimske športne igre za leto 1981. Tekmo- do 12.00. v četrtek, 19. in petek, 20. februarja, od 19.00 do 21.00 in v soboto, 21. februarja, od 10.00 vanje v veleslalomu bo ob vsakem vremenu. Tekmovanja se lahko udeležijo zamejski Slovenci, člani slovenskih zamejskih društev ali tisti, ki obiskujejo slovenske šole. Tekmovanja se lahko udeležilo tekmovalci z nad 200 točk FISI. Pravilnik za veleslalom 1. Tekmovanje bo razdeljeno po naslednjih kategorijah: Tekmovalce vpišejo samo predstavniki društev ali šol, le člani SPDT se vpišejo posamezno. Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 3.000 lir. Vpisne pole so_ na razpolago predstavnikom društev ali šol na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška, 20-11. 4. Startni seznam bo objavljen v četrtek, 26. februarja. Popravki in prizivi glede netočnosti v objavljenem startnem redu se a) baby sprint (letniki 1972 in sprejemajo isti dan. tudi telefon- mlajši); b) miški in miške (letnika 1970 in 1971); c) medvedki in medvedke (1969); č) cicibani in cicibanke (1967 - 1968); d) pionirji in pionirke (1965 -1956); e) mladinci in mladinke (1962 - 1964); f) člani in članice (1949 - 1961); g) amaterji in amaterke (1941 - 1948); h) veterani in dame (1940 in starejši). 2. Tekmovanje se b„ odvijalo na treh progah: na moški, na ženski ter na progi za baby -sprint (slednja bo nekoliko krajša). Tekmovanje bo v enem samem spustu. 3. Vpisovanje bo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška, 20-III.) sko (tel. 744249) od 19. do 20. ure. 5. Tekmovalci, ki bodo pred in med tekmovanjem vozili med vrati začrtane proge, bodo diskvalificirani. 6. Neuradni rezultati bodo javljeni pri cilju proge po končanem tekmovanju. Morebitne prizive bo treba predstaviti komisiji v roku 30 minut po razglasitvi neuradnih rezultatov. Vsakemu morebitnemu prizivu bo treba priložiti 5.000 lir kavcije, ki jo bo komisija vrnila, če bo priziv sprejela. 7. Startne številke za tekmovalce dvignejo predstavniki društev na sedežu SPDT v četrtek. 26. februarja od 20. do 21. ure ali pa na tekmovalnem prostoru uro pred začetkom tekmovanja. Po za ključenem tekmovanju bodo pred stavniki društev vrnili organiza tor ju startne številke. Za vsako nevrnjeno številko je društvo dol žno prireditelju 5.000 lir odškod nine. 8. Točkovanje za sestavo lestvi ce po društvih je naslednje: 1. mesto 10 točk, 2. mesto 9 itd do 10. mesta, ki šteje 1 točko. 9. Nagrade: vsak prvouvrščeni v posamezni kategoriji bo dobil zlato kolajno, drugi srebrno, tretji pa bronasto. V kategoriji baby sprint bedo nagrajeni s spominsko značko od 4. mesta dalje vsi tek movalci. tudi diskvalificirani. 10. Prvih 5 uvrščenih društev na lestvici bo prejelo pokal. 11. Prvi 3 uvrščeni v absolutni lestvici veleslaloma moške in ženske konkurence bodo prejeli pokal. 12. Nagrajevanje 15. ZŠI bo isti dan (1. marca) na kraju samem. 13. Organizator ne prevzema odgovornosti za poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli ali povzročili med ali izven tekmovanja. 14. Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe zgornjih pravil. 15. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, veljajo pravila FISI. KOŠARKA ZA PRESTOP V C-l LIGO Tokrat izdatna zmaga Jadrana Z odlično kolektivno igro so naši igralci povsem strli odpor domačinov Jadran — Cittadella JADRAN — Žerjal 4, 86:69 Klavdij Starc 30, Valter Sosič 4, Kraus 1, Ivo Starc 7, Vitez 15, Ban 17, Daneu 4, Klobas 4. V tretjič gre rado. Jadran je s poprečno, a vsekakor nekoliko boljšo igro kot na prvih dveh tekmah poula, odpravil Cittadello, ki jo je v prvenstvu C-2 dvakrat premagal (z 90:79 in 82:78); tokrat si je na gostovanju privoščil še izdatnejšo zmago sredi Cittadelle, s 17 točkami prednosti. Tudi tokrat, seveda, ni šlo brez provokacij in poskusa pretepa ob koncu srečanja. Najvne-tejši in nepomirljiv je bil Rebella-to, ki je še dolgo kričal pred Ja-dranovo slačilnico. Sam pričetek je bil zelo živčen, delno tudi po «zaslugi> milanske sodniške dvojice'' Mazzdh’ ro, ki je po svoje tolrrtačija košarkarska pravila.. Z .dverha zaporednima košema Marka &ana’sT je" Jadran priboril uvodno prednost, ki pa je v peti minuti skopnela, saj se domačini povedli s tremi točkami prednosti, pri stanju 11:14. To pa je bilo vse. Jadran je sicer obdržal prednost, vendar je bila razlika pičla. Šele ko se je razigral Klavdij Starc, pravi «machwinner» tekme, je Jadran povedel z devetimi, nato enajstimi točkami. Polčas se je končal z vodstvom naših fantov z osmimi točkami prednosti (s 46:58). Drugi polčas je potekal le v eno smer. Jadran je večal iz minute v minuto svojo prednost. Sodnika sta žvižgala mogoče in nemogoče, tako da je kar osem igralcev pred koncem zapustilo igrišče zaradi petih osebnih napak (pri Jadranu Vitez, Kraus, Klobas in Daneu). Za zmagoslavje je znova poskrbel Klavdij Starc, ki je bil obenem najboljši strelec s 30 točkami. V okviru evropskega mladinskega nogometnega prvenstva je v Londonu Anglija odpravila Sev. Irsko z 1:0. BERN — Tajništvo evropske nogometne zveze (UEFA> je včeraj sporočilo, da bodo žrebanje za polfinalna srečanja v evropskih nogometnih' pokalih' oprafvili v Zurichu 20 marca. SMUČANJE Pri Bellunu bi moralo biti od 18. do 21. februarja italijansko držav no žensko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. 18 februarja bi moral biti na sporedu smuk, ven- NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LICI Danes igralke Krasa v sproščenem vzdušju Tretje mesto imajo namreč že zagotovljeno Danes še zaključi prvenstvo ženske A-lige in Kras bo gostil prvo uvrščeno ekipo Valter Cas iz San Elpidia a Mare (blizu Ancone). Če izid srečanja ni več bistvene vav nosti za Kras, ki si jč že žago tovil obstoj med najboljšimi in osvo jil končno tretje mesto, ie pa zmaga za goste nadvse pomembna, ker mora Valter Cas nujno zmagati, če se hoče potegovati za osvojitev dr žavnega naslova. Trenutno namreč gostujoča ekipa zaseda prvo mesto, skupaj z ekipo Fiat Bari 1, in samo v primeru zmage bi lahko odi grala še dodatno tekmo za dodelitev naslova, ker ekipa iz Barija ne bi smela imeti težav na tekmi z ekipo Canottieri iz Lecca. V prvem delu prvenstva so gostje prepričljivo premagale naše igralke s 5:0. Valter Cas razpolaga namreč s solidno in zelo homogeno ekipo, ki jo sestavljata Mauriello in Manici, odlični napadalni igralki, ki se odlikujeta tako v igri posameznic, kot pri dvojicah. Obeta se torej zanimivo in borbeno srečanje, saj bosta lahko mladi Sonja Doljak in Damjana Sedmak zaigrali sproščeno, ker ju ne bo bremenil izid dvoboja. Tekma bo na stadionu «1. maj* v Trstu, s pričetkom ob 10. uri, ker .je nabrežinska telovadnica za sedena. (z) • # • Izid srečanja moške promocijske lige; Kras - Tennis Tavolo Trst 5:0. OBVESTILA ŠD Primorec sklicuje v petek, 20. t.m., ob 20. uri v prvem In ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah 15. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Poročila 3. Pozdravi in diskusija 4. Razno Vabljeni! Mladinski odsek SPDT vabi 22. t.m. na smučarski izlet v Trbiž (z (belim vlakom«). Zbirališče ob 6-45 pred železniško postajo. Cena prevoza 6.000 lir. Vpisovanje na sedežu SPDT Ul. sv. Frančiška 20/III., v torek, 17. in v sredo, 18. t.m. od 19. do 20. ure. ft « « ZSŠDI obvešča, da se bo v ponedeljek, 23. t.m., pričel tečaj za vaditelje košarke. Začetek bo ob 16.30 na sedežu ŠD Kontovel (košarkarsko igrišče). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) od 10. do 12. ure vsak dan. # # * ŠD Breg vabi vse odbornike na izredno sejo, ki bo jutri, 16. t.m,, ob 20.30 na sedežu društva. • m * Košarkarska sekcija ŠZ Bor obveščd, da bo jutri, 16. februarja REDNI OBČNI ZBOR košarkarske sekcije na stadionu (1. maj* v Trstu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. # 4* ♦ SPD Igo Gruden - ŠD Sokol vabita člane in prijatelje na (REDNI OBČNI ZBOR* k) bo v društveni dvorani v petek, 20. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. TENIS V Bangkoku vodi v teniškem tekmovanju za Davisov pokal Indija proti Tajlandiji s 3:0. NOGOMET V Južni Ameriki so odigrali dve prijateljski mednarodni nogometni tekmi. V Rosariu je Rosario Central premagal NDR z 1:0, v Bogoti pa je ČSSR premagala Millionarios z 2:0. ODBOJKA V ZENSKI BUČI Nadvse pomembni zmagi Sokola in Bora Intereurope Sokolice so v neposrednem obračunu za obstanek v gosteh odpravile II Pellicano s 3:2, borovke pa so v mestnem derbiju zanesljivo premagale OMA s 3:1 • Tesen poraz Bora JIK Banke v moški B ligi Ženska C-2 liga: presenetljiva zmaga Kontovelk v Dolini II Pellicano — Sokol 2:3 (8:15, 15:11, 15:17, 15:12, 5:15) SOKOL: Škerk, Lozar, Pertot, V., L, in G. Legiša, Mervič, Chemelli. Sokol si je v svojem težkem boju za obstanek med drugoligaši priboril sinoči v Fratti izredno dragoceni točki, kateri je odvzel svojemu neposrednemu «tekmecu» za izpad. Tekma se je za Nabrežinke začela dokaj ugodno, nato pa je prišlo med igralkami do manjših poškodb, kar je med njimi povzročilo živčnost in tako je šel drugi set po zlu. Igralke pa so sp kmalu zbrale, osvojile tretji niz in prav lahko bi tudi četrtega, saj so Nabrežinke vodile z 12:7. Tedaj pa se jim je zataknilo in tako so morale odigrati še en niz. Domačinke so povedle s 5:2, nato pa so naša dekleta pritisnila «na plin», spremenila izid v svojo korist z 8:5, Lia Legiša je izvrstno servirala, Vida Legiša pa igrala odlično zlasti na mreži in tako je bila usoda domačink zapečatena. S. A. OMA Zanardo — Bor Intereuropa 1:3 (14:16, 11:15 15:10, 8:15) BOR: Debenjak, Bolčina, Fičur, Glavina, Kus, Župančič, Rauber, E. in L. Maver. Borovke so se z zanesljivo zmago v mestnem derbiju proti OMA ver-, jetno dokončno rešile strahu pred izpaaom in lahko sedaj z večjim optimizmom gledajo na nadaljevanje prvenstva. Tekma sama ni bila preveč kakovostna. Slovenske igralke so bile v napadu dovolj zanesljive in odločne, zelo slab blok pa je pogojeval igro v obrambi, ki je bila skrajno neorganizirana, saj igralke niso našle pravega položaja v polju. Na srečo, je bil včerajšnji nasprotnik očitno preskromen. Ekipo OMA označuje izrazito slab sprejem, katerega so podajačice občasno popravljale, vendar pa so bili napadi v glavnem izvedeni da- leč od mreže in so bili zato premalo ostri (borovke pa so nekajkrat po nepotrebnem skakale v blok in zanemarile obrambo polja). Borbenost in obramba sta bili tako poglavitni vrlini domačink, kar je bilo dovolj, da so naše igralke v tretjem setu izgubile glavo in ... set. Sicer pa so v ostalih nizih stalno vodile, z izjemo prvega, kjer so jih domačinke dohitele pri 13, povedle za eno točko, nato pa zopet popustile. Kakorkoli že, pa je povsem jasno, da je zmagala boljša ekipa. Borovkam lahko le očitamo, da gradijo svoje uspehe z velikim prizadevanjem in naporom, nato pa prepuščajo nasprotnicam točke kot na tekočem traku, v naglem zaporedju. Morale bi se zato na igrišču bolj spodbujati in zbrati, kot se je to včeraj dogajalo le občasno. MOŠKA B LIGA JIK Banka Bor — API 2:3 (4:15, 16:14, 15:7, 7:15, 13:15) BOR: Kralj, Fučka, Neubauer, Orel, Plesničar, Ugrin, Zadnik, Špacapan in Kodrič. Borovi odbojkarji so že drugič zapored izgubili tekmo v končnici petega seta. Tokrat se je to pripetilo proti moštvu ne preveč izrazitih sposobnosti, vendar pa žilavemu in samozavestnemu. «Plavi» so tako zapravili še eno zelo ugodno priložnost, da bi sp izvlekli z dna prvenstvene lestvice, upi za obstanek v ligi pa se iz kola v kolo krčijo. Res škoda, saj so s prikazano igro (ki sicer ni bila najbolj blesteča) ponovno dokazali, da se lahko povsem enakovredno kosajo z ekipami, ki so na lestvici krepko prpd njimi. Vendar pa je stare hibe ekipe, ki spričo poškodb in drugih okoliščin prihajajo letos še bolj do izraza, težko odpraviti. Tokrat je slovenskim drugoligašem zmanjkalo nekoliko samozavesti in preudarnosti, čeprav ne moremo mimo ugotovitve, da se niso vsi v enaki meri potrudili, tako da je bil učinek posameznih igralcev dokaj različen. Igra se je do petega seta odvijala zelo spremenljivo, z naglim padcem koncentracije zdaj ene ali druge ekipe. V odločilnem setu pa so borovci . tartali izredno slabo in so bili prisiljeni stalno zasledovati goste: 5:12, 8:13, 11:14 in že je kazalo, da je bilo tekme konec. Tedaj so se naši igralci nekoliko o-pomogli, dvorana se je «ogrela», vendar zaman. Borov naskok se je očitno začel prepozno. Napačen servis. slab sprejem in udarec nasprotnikovega napadalca so dokončno pokopali upe naše šesterke, ki je sklonjenih glav zapustila igrišče, čeprav je bila zmaga tudi tokrat dosegljiva. Po dolgem času je na klopi za rezervne igralce sedel tudi Iztok Kodrič, njegovo sodelovanje pa je zaenkrat le občasno (včeraj je taktično stopil na igrišče pri izidu 13:14). Povratek Klavdija Veljaka pa, žal, še ni na vidiku. Ko bo čez mesec dni ponovno lahko stopil na igrišče, bo položaj Bora verjetno že znan, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu, saj bodo medtem že odigrali ciklus tekem (Redentore, Solaris), ki bodo odločale o končni razvrstitvi na lestvici. ŽENSKA C-2 LIGA Breg — Kontovel 1:3 (18:16, 12:15, 13:15, 11:15) BREG: F. in D. Žerjal, Slavec, Martinelli, Stepančič, K. in D. Kocjančič, Olenik, Trenta, Premolin, Lovrečič, Sancin. KONTOVEL: Cernjava, Cibic. N. in M. Daneu, Prašelj, Regent, Rupel. SODNIK: Magris. Brežanke so tokrat zaigrale zelo slabo. Dolinčanke so nanizale v tej tekmi toliko napak, kot le malokdaj doslej. In če ob tem še povemo, da je Kontovel igral zelo dobro v obrambi, obenem pa je tudi pokazal veliko gibčnost v polju, __ potem lahko že natančneje določimo vzroke poraza Bregovih deklet. V opravičilo jim lahko štejemo le dejstvo, da je bila odsot- na podajačica Salvi, pa tudi sodnik je sodil precej pristransko. MRS Sloga - Vivil 3:2 (15:17, 6:15, 16:14, 15:6, 15:6) SLOGA: N. in M Grgič, T. in M. Križmančič, Ražem, Hrovatin, Zoch, Gulič, Milič. Sloga je zmagala, toda s kakšno igro! V dveh urah tekme Slogine igralke občinstvu niso pokazale prav ničesar, pa čeprav se je Vivil predstavil kot dokaj šibka šesterka. Pri Slogi je povsem odpovedal sprejem, s tem je pa postala igra raztrgana, napad pa onemogočen. Do zloma Vivila je prišlo v 3. nizu, nato pa je bilo za naša dekleta vse lažje, zlasti ker so začela tudi dobro servirati. Tudi v tem delu tekme pa je bilo igre v polju le malo. INKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA La Talpa — Sloga 3:2 (11:15, 2:15, 15:7, 15:6, 15:8) SLOGA: Grgič, Canciani, Drnovšek, Hrovatin, Renčelj, Jerič, Škabar, Adam, Sosič, Purič. Mlade slogašice so bile sicer premagane, vendar pa so tokrat pokazale eno svojih doslej najboljših iger. Plačale pa so davek svoji neizkušenosti. kajti nasprotnice so bile precej starejše in so spretno izkoriščale vse pomanjkljivosti Slogi-nili igralk. KOŠARKA Poraz Iskre Olimpije V 1. zvezni jugoslovanski košar karski ligi je sinoči v Ljubljani Partizan premagal Iskro Olimpijo s 106:103. * # * V italijanski A ligi .je včeraj Sca-volini premagal Sinudvne z 72:69. SMUČANJE Vzhodni Nemec Ullrich je zmagal v teku na 10 km na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Lahtiju, dar so ga morali organizatorji zaradi pomanjkanja snega odpovedati. Trenutno tudi še ni gotovo, če bodo lahko izpeljali tudi ostali del tega prvenstva. Delovanje ZSŠDI SEJA TERITORIALNEGA ODBORA Na zadnji seji tržaškega terito-torialnega odbora so sklenili, da bodo v sklopu 10-letnice ZSŠDI s ve čano nagradili najzaslužnejše športne delavce. Na predlog društev pa bo Združenje prevzelo pokrovitelj stve nad pomembnejšimi športnimi prireditvami, ki bodo morale biti časovno in teritorialno porazdeljene. Medtem kp se pripravlja osnutek novega statuta v duhu reorganizacije, je naloga odbora, da razširi krog sodelavcev, ki bodo prevzeli nove naloge. Pri pregledu stanja pri posameznih panogah so se seznanili s trenutno organiziranostjo šaha. Želja .je, da bi čim prej ustanovili ša hovsko Komisijo, ki bo koordinirala delovanje in še bolj popularizirala kraljevsko igro. Trenutno gojita šah Kontovel in Polet. Pri Boru ustanovlja.io sekcijo, šah pa bi bilo treba obuditi tudi pri Bregu. Tudi zamejski šahisti Dodo letos nastopili na interligi, tekmovanju, na katerem nastopajo tudi koroški rojaki. Atletska in košarkarska komisija pripravljata strokovni tečaj za vaditelje. V začetku marca pa bo odobojkarska komisija priredila praznik odbojke, na katerem bodo med drugim nagradili igralce in trenerje, ki se ukvarjajo z odboj ko vsaj 19 let. ZAMEJSKO BALINARSKO PRVENSTVO V četrtek sta na balinarski komisiji ZSŠDI prevzela odgovornost načelnika Maks in Lucijan Križmančič. Predstavniki vseh društev so sklenili, da bodo letos priredili prvo zamejsko balinarsko prvenstva za četverke, ki se bo pričelo v sredo, 22 aprila, in se bo zaključilo konec junija z družabnim srečanjem in piknikom. Sodelovalo bo sedem ekip s Tržaškega in sicer: Gaja, Kras, Kraški dom. Opčine, Polet, Sokol in Zarja, ki se bedo po dvakrat srečale med seboj, tako da bo na sporedu štirinajst kol, ki jih bodo odigrali ob sredah zvečer. Balinarska komisija bo čimprej navezala stike z obmejnimi balinarji s koprskega in sežanskega območja. JUTRI NOGOMETNA KOMISIJA Jutri ob 20. uri se bodo v Bazovici sestali člani nogometne komisije. ki Izodo analizirali stanje v mladinskem nogometnem centru. V SREDO ATLETSKA KOMISIJA Atletska komisija bo v sredo ob 18. uri na sedežu ZSŠDI izdelala dokončni program strokovnega tečaja za vaditelje. B. S. SNEŽNE RAZMERE Ampezzo Cima Corso 10 +; Ne vojsko sedlo 60; Gilberti 160: Forn Avollri 0; Forni di Sopra 20; Var most 20+; Vablajer 0; Mokrinji 100; Prato Carnico Osteai 30; Pri di Bosco 70; Ravascletto 10+: Zon colan 40; Sauris 25; Trbiž 40; Vi šarje 110: Ovčja vas 40; Matajui 20++ ; Sedlo Chiaimitan 40; Veli ka planina 55; Krvavec 95; Jezer sko 75; Stari vrh 20 80: Zatrnil 15 - 30; Pokljuka 80; Kobla 25 150 Kranjska gora 52; Kalič 30; Livel nad Kobaridom 35 45. + žičnica ne vozi: + + vozi samo ob sobotah in ne deljah. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 < 15. februarja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADII» DZS 61000 L|uDi|una Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. .rd.i,LjzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg^J*^ Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Namesto cvetja na grob Ninota Marca darujejo Zoro, Zofija, Svetka in Roza 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA Nosilci krste Andreja Urbančiča darujejo 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA Namesto cvetja na grob Kriste Paulina por. Milanič, Štefana Lebana in Ivana Sardoča daruje Fani Kosmina iz Šempolaja 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Kriste Paulina por. Milanič daruje Marija Grgič iz Šempolaja 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Sardoča daruj«* družina Mokole iz Prečnika 10.000 ‘lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomjn na Edija Kocjančiča daruje Franc Košuta 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA Namesto cvetja na grob Marije Antoni darujejo Liča Furlan 10 000, Cveto in Pepka Verginella 10.000 ter Olga in Albino J0ra'J .10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ninija Pertota, Silvia Danielija in Marije Antoni daruje družina Husu 15 tisoč lir. V počastitev spomina Marije Antoni darujeta Mara in Marta 10 tisoč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob drugi obletnici smrti Ivana Škabarja daruje Marija (Repen 93) 10.000 lir. N.N. daruje 10.000 lir. . V spomin na Marijo Ražen in Si-liota Razna daruje Zelka Grgič (Ba zovica) 10.000 lir. V spomin na očeta Milka Meula daruje družina Latič (Lonjer) 5 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Edija Kocjančiča daruje družina Petaros (Boršt 89) 10 000 lir. V spomin na Marijo Škrk vd. Antoni darujeta družini Guštin in Birsa 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob 3. obletnici smrti dragega in nepozabnega brata Antona Martelanca darujejo sestre 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Stanka Pertota daruje Rožka Miklavec 10 tjsoč lir. V spomin na Ninija Pertota daruje družina Monteverdi 10.000 lir. Ob obletnici smrti Stanka Viteza in sestre Malke por. Kocijančič darujejo svojci 10.000 lir. V spomin na Stanka Pertota darujeta Nadja in Miran Dolhar 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Stanka Pertota darujejo Marčela, Vera in Savi 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Stanka Pertota daruje družina Švagelj 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Ninija Pertota darujeta L. in N. Kriščak 10.000 lir in ne namesto cvetja na grob Stanka Pertota kot je bilo pomotoma objavljeno. * * * Ob novoletni nabiralni akciji darujejo za ŠK ‘''ras: Dragica Aavaiič (col 58) lo.pOO, Mara Guštin (12) 5.000, Vilma Bizjak (10) 10.000, Ema Guštin (5) 2.000, Raimondo Paoli (b) 5.000, Albin Guštin (4) 1.500, Marija Guiič (11) 10.000, Julija Guštin (21) 1000, Drago Bernarda (18) 4.500, Marija Hrovatič (40) 2.000, Slavka Kocjan (40) 10.000, Milko Škabar (40) 4.000, Stano Škabar (40) 5.000, Marija Stulle (40) 5.000, Fa-bio Bertolino (40) 5.000, Stano Križman (37) 3.000, Salvo Buscemi (53) 5.000, Roza Hrovatič (51) 2.000, Lidija Guštin (65) 2.000, Albert Kralj (64) 5.000, Karlo Kralj (64) 4.000, Tanja Raztresen (66) 5.006, Sonja Scarpetta (38) 3 000. Karlo Milič (15) 2.000, Danica Maier (26) 3.000. družina Turk (20) 5.000, Marta Že-nič (27) 3.000, Marjan Guštin (16) 5.000, Verica Štok (16) 3.000, Karlo Guštin (19) 20.000, Milko Guštin (29) 5.000, Ida Brugnera (49) 2.000, Antonija Škamperle (24 ) 3 000, Danila Ženič (54) 5.000. Miro Škabar (39)' 2.000, Boris Guštin (32) 2.000, Vladimir Guštin (61) 10.000. Marija Ravbar (59) 2 000, Primož Možina (48) 10.000, H.S. 5.000, Terrile 2.000, Lah 1.000, Leopold Urbančič (34) 2.000, Ivanka Destri (42) 1.000, Olga Guštin (42) 1.000, Dario Grizonič 10.000, Bogdan Ravbar (23) 15.000, Olga Ženič (13) 2.000, Ivan Škabar (8) 5.000, Ivo Grgič (Fernetiči 13) 10.000, Josip Komar (7) 1 000, Franc Komar (6) 2.000, Komar - Canciani (5) 5.000, Nadja Komar (5) 5.000, Alojz Grgič (4) 2.000, Ivanka Ca-taneo (25) 2.000. Francka Grgič (20) 5.000, Silvio Verginella (Prosek) 10.000, Dario Škabar (Repen 79) 5.000, Ivan Purič (9) 5.000, Ivan Škabar (8) 1.500. Vilma Purič (133) 5.000, Renata Škabar (137) 5.000, Rudolf Purič (142) 7.000, Marino Tavčar (138) 7.000, Emil Škabar (84) 7.000, Fabio Ravbar (92) 5.000, Nadja Lazar (87) 5.000, Ivan Lazar (132) 5.000, Alojz Vitez (153) 5.000, Milan Hrovatič (94) 5.000, Karlo Križman (172) 5.000, Mario Šuc (171) 10.000, Jožef Milič (93 ) 5.000, Zmago Ravbar (95) 5.000, Boris Čok (95) 3.500, Ivanka Guštin (88) 5.000, Fabio Jurinčič (46) 5.000, Alojz Škabar (45) 10.000, Renco Taučar (42) 5 000, Ferruccio Gurjan (159) 10.000, Vinko Vodopivec (140) 5.000, Danilo Semolič (58) 2.000, Albin Škabar (101) 5.000. Boris Guštin (169) 5.000, Majda Colja (158) 30.000, Klavdij Brajnik (81) 3.000. Ida Škabar (40) 2.000, Igor Kalc (43) 5.000. Mario Škabar (38) 5.000, Josipina Purič (35) 3.000, Alojz Purič (82) 2.000, Bruno Bertolino (29) 2.000, Anica Gomizelj (32) 5.000, Emil Purič (15) 5.000, Erik Žagar (70) 5 000, Žarko Škabar (4) 4.000, Patricija šuber (65) 5.000, Branko Ravbar (2) 3.000, Emil Škabar (5) 10.000, Sergio Ška- bar (1) 3.000, Marta Ravbar (89) 5.000, Robert Hmeljak (77) 10.000, Francko Mulič (166) 5.000. Ferdinand Križman (90) 5.000, Janko Guštin (71) 10.000, Renco Milič (49) 5.000, Valter Milič (49) 5.000, Amalija Mulič (50) 2 000, Igor Grilanc (54) 10.000, Mirko Guštin (54) 5.000, Karlo Škabar (23) 5.000, Sonja Baiss (96) 10.000, Zofka Baiss (96) 5.000, Vojko Škah— (167) 10.000, Romano Purič (13) 5.000, Emil Purič (57) 5.000, Stano Purič (165) 5.000, Milko Križman (128) 30.000, Giulio Ravalico (108) 10.000. Dario Guštin (141) 7.000. Stanislav Škabar (135) 5.000, Milan Škabar (104) 10 000. Ludvik Purič (160) 5 000. Rudi Škabar (106) 5.000, Ljubica Ravbar (21) 5.000. Grozdana Škabar (18) 3.000, Marko Piščanc (134) 3.000. Egon Škrk (126) 20.000, Marija Purič (97) 5.000, Lucijan Purič (152) 10.000, Stanislav Škabar (78) 5.000. Romano Škabar (62) 10.000, Stanislav Guštin (68) 5.000, Jožef Do-l.iak (11) 5.000, Ivanka Latino 10 tisoč lir. • < • Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujeta družina Dilli 10.000 lir in družina Boneta 5.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Jožefo Ravbar in Marijo Škabar daruje Marija Škabar (Repen 39) 6.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Edija Kocjančiča daruje Franc Košuta 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Stanka Pertota darujeta Iva in Mario Pipan 25.000 za ŠZ Bor in 25.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Jožefo Tavčar - Pupis darujeta Vlasta in Armido 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na teto Ivanko Sirk roj. Košuta daruje nečakinja z možem 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na sestrično Jožico Furlan darujeta Berto Budin z družino 15.000 in Pepi Budin (Salež 92) z družino 10.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Ninota Pertota daruje Marija Cibic - Škamperle 6.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Stanka Pertota daruje Duško Švab 50.000 lir za košarkarsko sekcijo ŠZ Bor in ne za kotalkarsko sekcijo kot je bilo pomotoma objavljeno. V spomin na Ninija Pertota daruje za ŠD Kontovel: Marina in Egon 5 000, Margherita in Ljubo Grilanc 10.000 ter Kati in Ado Ban 10.000 lir. V spomin na Stanka Pertota daruje Sergij Umek 10.000 lir za TPK Sirena. Nosilci krste Andreja Urbančiča darujejo 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Ivana Marca daruje družina Marc (Bazovica 63) 10.000 lir za TPPZ. V spomin na Stanka Pertota daruje Livio Pertot 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Stanka Pertota darujeta Nadja in Miran Dolhar 10.000 za ŠZ Bor in 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Pavla Sedmaka darujeta Riccardo in Marija Sedmak 10.000 lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. V spomin na pok. mamo Julijano ob njenem godu daruje Anica Slokar 5 000 za Dijaško matico, 5.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 5.000 lir za SPDT. V spomin na Stanka Pertota darujeta Erika in Bogdan Milič 10.000 lir za TPK Sirena. V spomina na Stanka Pertota daruje Sergij Milič z družino 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Stanka Pertota darujeta Marica in Franc Milič 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Stanka Pertota darujeta Gina in Edi Kemperle 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Justine Hočevar por. ščuka darujeta Ivan in Pepka čemjava (Gabrovec 57/A) 10 tisoč lir za ŠK Kras. V počastitev spomina očeta Livija Valenčiča darujejo kolegi Radia Trst A 90.000 za ŠZ Bor in 90.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na svojo drago mamo daruje senatorka Jelka Gerbec 50.000 lir za TPPZ. Za kulturno in politično aktivnost TPPZ daruje dr. Martelanc 80.000 lir za TPPZ. V spomin na Nikola Prašlja, Angelo Daneu in Ivanko Rupel darujeta Vojka in Ervino 30.000 lir za harmo-nikaški ansambel Glasbene matice Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Ninija Pertota daruje Marica Pertot 5.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Ninija Pertota darujeta Gina in Edi Kemperle 10.000 lir za ŠD Kontovel. Ob obletnici smrti Josipa Počkarja daruje družina 10.000 za TPPZ in 10 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Silvestra Ražma in Ivana Marca daruje Alojz Križmančič z družino 20.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici. Namesto cvetja na grob Marije Antoni daruje Liča Furlan 10.000 Ur za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Ninija Pertota daruje družina Tence (Križ 90) 10.000 lir za ŠD Vesna. Ob smrti dragega moža Ninota daruje žena Sabina 25.000 za ŠD Kontovel in 25.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na pok. Nikola Prašlja darujeta Danilo Puntar in mama 60 tisoč lir za ŠD Kontovel. V spomin na Stanka Pertota darujejo za TPK Sirena: Savino Brus 10 tisoč, Zorka Danieli 10.000, Ernesta Jagodic 10.000, Luciano Jagodic 10 tisoč ter Dario in Vida Jagodic 10 tisoč lir. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna » • • ! • S 49.000 lir 35 000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49 IKK) lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 (KK) lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo pora mali ■ naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika • Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 LOKATOS RAINIERI 34136 TRST UL. CARMELITANI 16 - TELEF. 040/410000 ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA S TERMIČNO IZOLACIJO (švicarski patent) PREPREČUJEJO • kondenzacijo vode • madeže zaradi vlage na notranjih stenah • pronicanje vode in vetra • ZNATNO ZMANJŠUJE disperzijo toplote zaradi posebnih termičnih tesnil Informacije in brezplačni predračuni na kraju samem — Telefonirajte na 040/410000 Za oblikovanje svojega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo Zastopnik sedežne garniture BUSNELLI E> EDIH TDCT Ul. Baiamonti 3 — telefon: 820766 I Ko I Ul, Di Vittorio 12 — telefon: 813301 V spomin na Ninija Pertota daruje Marija Daneu 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 55. obletnici skupnega življenja dragih staršev Ljube in Ivana Štra-nja (Dolina 208) daruje hči Iči 10.000 za moški in 10.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Ninota Marca darujejo Zoro, Zofija, Svetka in Roza 10.009 lir za ŠD Zarja. V spomin na Darka Maverja darujejo svojci 10.000 lir za Zvezo borcev iz Bol junca. V spomin na Stanka Pertota daruje Dragica Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 4. obletnici smrti drage mame daruje hči Marija 10.000 lir za Sklad narodnih noš v Bazovici. Valter Stopar daruje 6.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Pavle Renko vd. Koren daruje Angelo Škerk 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Giulio Groppi daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Stanka Pertota daruje Dana Rudolf 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 10. obletnici smrti drage mame daruje Janka 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.' V spomin na Edija Kocjančiča daruje Ana Bogateč 5.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na pok. moža in očeta Ninota Pertota darujeta žena in hči 25.000 lir za ŠD Vesna. V počastitev spomina Wilmine mame Juste daruje Stana z družino 10 tisoč lir za ŠK Kras. V isti namen daruje Danica Rebula 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Nikola Prašlja daruje Nada Sosič 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Mali oglasi telefon (040) 794672 OBČINA Dolina razpisuje javne natečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpihani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih). Rok zapade 10. 3. 1981 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah. IMPORT - EXPORT išče uradnico z znanjem knjigovodstva. Telefon št. 795-822. PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 211-997. ZVONKO OSTROUŠKA - Zagradec št. 1 je odprl osmico. Toči belo in črno domačo kapljico. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ulica Buonarotti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 20-03-71 - i KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZLAT prstan najden na avtobusu št. 44 ali 42. Telefon 566-051. IZREDNA PRILIKA žaga cirkular-ka, rezkalni stroj, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami, kompresor, mizarski skobljič z globokim rezom — Trst - Ul. Con-ti 9/1 - tel. 793-071. TRGOVSFC podjetje sprejme v službo uradnika/co s prakso. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Takojšnja zaposlitev*. PRODAM pustno obleko — ruska cesarica, primerna za starost od 7 do 8 let. Telefon 71322, MIZAR z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva in vajenec star od 17 do 18 let za mizarska dela dobita takojšnjo zaposlitev. Telefon 54-390. ELEKTRO - MEHANIČNA delavnica BAN vam takoj in strokovno izvrši vsa elektro "popravila na vseh avtomobilih. Prodaja akumulatorjev, Bani 27 - telefon 212-144. Nudi pravim ljubiteljem kave široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVF 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih jn kavarnah. ‘ »v«- l>IMttir ■))-■*= t PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. NOVINARKA nujno išče stanovanje v mestu. Tel. 410882 v jutranjih urah. | ODDAM v najem ali prodam priznano kraško gostilno z obširnim vrtom in parkiriščem. Podrobnejše informacije na telefonsko št. 62953 v uradnih urah. PRODAM rabljeno pohištvo - spalnico. dnevno sobo in posamezne kose Telefon 54 390. PRODAM peugeot letnik 1978 tip 304 brek prevoženih 67.000 km, 4 nove gume in 4 ježevke. Cena 3.800.000 lir. Razlog prodaje — na- ! kup avtomobila na dizel gorivo. Telefon 229-190. PRODAM po ugodni ceni parketne ploščice — hrast, plošče panga-panga in loščilec Synteko. Frittoli Angelo, Ul. San Zenone 6, tel. 750-895. SLUŽBA V RIMU. Hotel «Bled» sprejme v službo uradnico/ka * znanjem jezikov za recepcijo, kuharico, veščo jugoslovanske kuhinje in strežajko za restavracijo. Plača dobra, hrana in soba zagotovljeni. Ponudbe na hotp’ Bled, Ul. S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim. telefon (06) 777.102 ali (040) 212-042. OSMICO nadaljuje Robert Pipan Mavhinje. PELLICCERIA CER VO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST - Via le XX. settembre 16 Tel. 796 301 aaaa AVTOSALON Camozzi & Bevilini Trst - Ul. Tacco 32 Tel. 773688 NUDI v mesecu februarju 57. POPUSTA na vse AVTOMOBILE FIAT Iz Skladišč Tvrdke Dali’Ara Prodaja vseh ostankov po nabavnih cenah v Novem sedežu v Vidmu.(Udine) - viale Palmanova. J K# S ^ ■ cr a* o« V" CERAMDCHE DALLARASC od torka do sobote 9.30-12.30/15-19