IVICA GRETIČ: Vprašanje kadrov v dohodninski službi Spremembe all bolje rečeno dapolnila v sistemu t>bdavLenja individualnih kmetijskih proiz-vajalcev limajo namen, da se dohodek, ki smo ga ustvarili na vasi, bojje razdelj in bolj pra-vilno uporabi. Te spremembe &o vai&n sestavni ded družbenih odnosov, politike stafoilizacije tržišča :n gospodarskega razvo-ja v tekočem in naslednjih le-tih. Če pogledamo, kako se je na tem sektorju od leta 1952 da-lje gitoala davčna odmera in pjatevanje davka ali dinamika plačevanja v posameznih letih, tedaj je ačitno, da nam je Vo vprašanje bilo drugovrstnega po-rnema, da smo.ga slabo obdelo-vaJi in precej zamemaridi. V zadnjem času smo po časopisih in na konferencah dovolj jasno prikazali in obrazložili gosipo-darski in političnj pomen spre-memb in dopolnitev glede ob-davčenja kmetijskih p-roizvajal-eev. Zato se borno v tem članku pomudUi samo na problemu kadrov v dohodni.nski službi. ker mislimo, da je treba to vpraša-nje nujno in učinkovito načeti. Hitro pa ga lahko rešijo edino-leLO, če bodo dobro postavili spiošne okvire za organizacijo te službe. Poudarjamo takoj v začetku, da bi bilo nepravilno in napačno misHti, da te naloge lahko op.ravi davčni aparat sean. Nasprotno, menimo, da bomo L fakulteto s popolno srednjo šolo z nepopolno srednjo šoio z csnovoo šolo Iz popisa uslužbencev iz leta 1951 vklimo, da je od celoinega žtevila vseh usluibencev držaV-ne uprave bilo 32 odstotkov mlajših aJ: takih, ki 50 imeli na dan popisa delovni staž do treh lct. Toda v finan&ni stroki ie tega dne imelo komaj 105 odstotka c&lotnega števila fi-nanenih usliužbencev d-elovni etaž do treh let. To pome.ni, da je bilo povprečje mJajših usluž-bencev v finančni stroki znatno nižje od sptošnega povprečja, pa tudi nižje od po-vprečja v kate-rjkoli drugi stroki. Nasprotno pa |e bilo trikrat več, kakor pa znaša splošno povprečje takih finančnih uslužbencev, ki so ime.ij slaž nad 25 let. Vse to pomeni, da so se samo starejSi finan-čni uslužbenci tež-je odiločali, da b: zapustili »svo-jo stroko«. Mlajše osebe (kan-didati za državno službo) s fa-kuitetno aJi s popolno srednje-šolsko izobrazbo pa so se bolj usmeriLi k drugim, lažjim 'n bolje plačan:m strokam. Tudi če so vstapili v to stroko, s-o jo kaj radi zapustili. Kader uslužkencev se stalno zmanjšujs Za ilustrac:j>o, kako se zmanj-6uje število finančnih uslužben-cev. naj nam sVuiijo naslednji podatki: Dne 1. jantiarja leta 1955 so bila delovna mesta f:-nančnih inšpeiktorjev izpolnjena 6amo z 62,5 odstoVka, z drugimi besedami, vsega skupaj jih je bilo 80g. Toda med letom, to se pravi do 30. junija je zapustilo linančno inšpekcijo 7 odst. in-špektcrjev, do 30. septembra pa nadaljnjih 20 odst., tako da jih je ostaJo komaj 583. Njihovo fctevilo se še nadalje zmanjšuje. naloge, ki so pred nami, lahJco uapešno izvršili le tedaj, če se jih bodo lotili ravno predstav-niški organi, to se pravi ljiudski odibori in drugi politični činite-lji, če bodo pravilno pojmili in dobro razloiili gospodarski po-men novih ukrepov tako za na-daljnji splošni razvoj kakor tu-di za razvoj same vasi. Ce to v.prašanje tako postavimo, po-tem nam postane očitno, da j« za pravitoo in bolj popolno za-jetje proiblema davžne odraere iii plaiila davka rvujno potreb-no, da bolj poskrbimo za orga-nizacijo in kadre, ki morajo ne-posredno, strok^ovno ui ob pra-vem času rešiti te naloge. Toda že nekaj let n« posvečamo, in to od zgoraj navzdol, dovolj pozomosti organizaciji in vpra-šanju kadrov v dohodninski službi. Kvalifikacije finančnih uslužbencev Kaj nam govore podatki o stanju kadra v dohodninski sfcužbi in finančni inšpekciji? Na ozemJju FLRJ je bila na dan 1. decembra 1951 struJctura finačnih uslužbencev glede na žolske kvalifikacije in struktu-ra uslužbencev dohodminske službe in finančne inšpekcije na dan 1. oktobra leta 1955 na-slednja: 1. XII. 1951 3,3 odst. 28,5 « 46,1 < 22,1 « I. X. 1956 2,8 odst. 27,8 € 34,4 < 35,0 € V Snbiji so p&skuišali, da bi s šoJanjem usposobilj mJajši ka-der za davino službo. Ljudski odbori &o iskali 450 novih mlaj-ših uslužbencev. Republiški dr-žavni sekretariat za gospodar-stvo je s proračunom zagotovil 20U mest, prijavilo pa se je ko-maj 31 kandidatov, med tenri jih je 29 obiskovalo Š0J0. Najtežje stanje je v občim-skih dohodninskih upravah. V Sloveniji, Makedoniji in Crni gori nimajo po teh upravah nit; enega uslužbenca s fakultetno izobrazbo, v Bosni in Hercego-vini imajo samo enega, čeprav imajo te štiri repirblike znatno šlevilo mest in večjih krajev z razvitim goapodarstvom. V ob-činskih dohodJiinskih upravah ima 42 odst. vseh finančnih uslužbencev samo osnovno šolo, ali pa še manjše kvalifikacije, 37 odst. nepapolno srednjo šoio in samo 1 odk. fakuiheto. Toda če izločimo mesta in večje kra-je, je ta sestava še mnogo s!ab-ša. Tako, ako iz.ločimo občine na sedežih bivših okrajev ?n mest, tvorijo uslužbenci brez potrcbnlh kvalifikaeij (brez srednje šole) 87 odst. vseh usluž-bencev. Ta podate.k se nanaša na Vojvodino, kjer so življen:-ske razmere in prometae zveze najboljše, vMakedoniji ,pa ima-jo po občinskih dohodninskih upravah celo aad 94 odst. ne?.a-dostno kvalificiranih uslužben-cev. Nagrajevnnje ni v skladu z delovnim naporom Razumljivo je, da od usluž-bencev dohodninske uprave zah-tevamo, da ne smejo sprejemati nikakrlnih honorarjev za de!o ali druge vnste nagrad od go-spodar&kiii organizacij alj dru» gih ipravnih in fizičnih oseb, kjer bi mogli opravljati kontro- 10 poslovanja, obračun, vplače-vati obveznosti in podobno. Ra-zen tega morajo fcudi davčni uslužbenci kot vsi drugi staino zasledovati nove predipise- Raz-lika pa je v tem, da so finanč-ni predpisi po svojern obsegu, števiki in pogostih izinenjavah taki, da zahtevajo od tistih davčnih uslužbencev, ki hočejo biti na tekočem, mnogo več de-ia v prostem času. Ze pred vojno so spoznall zna