SLOVENIJA 1941. — gt. 1. — 3 KULTURNI PR Slovenske mliolocjlčne starine (Sledovi poganstva med Slovenci.) olje močno pocenilo — blagodejen vpliv hrvaške samouprave, a prav tako seveda tudi sposobnejšega in dejavnejšega vod­ stva. Pri nas pa se o pocenitvi niti olja j niti moke prav nič ne sliši, in če bi tudi na kakšne načine prišlo do nje, tedaj kakor zmeraj gotovo šele potem, ko bodo naši ljudje že šteli težke milijone proizva­ jalcem na jugu in ko bo spet za milijone oškodovano naše narodno gospodarstvo. Te dneve so spet govorili razni ljudje in listi, ki si delajo strankarsko reklamo, kakor da bi se Slovenci po zaslugi različ­ nih nad vse sposobnih vodičev le po ne­ kakšnem približevali svoji samoupravi. Pa ,.je ravno narobe res, vsak hip lahko bere­ mo, da se je osnovala v Belgradu kakšna nova centralna naprava. Tako smo dobili z decembrom centralo za kurivo, v Bel­ gradu seveda. December še ni pri kraju, pa imamo že težave s kurivom, kajti samo i dovoljenjem centrale v Belgradu se sme­ jo prevažati drva in premog v Ljubljani. To centralo morajo nam reč naši ljudje še­ le prositi za dovoljenje, da smejo preva­ žati drva. In kedaj je še kaka centrala v Belgradu hitro delala! Zato seveda naši trgovci dovoljenja ali sploh ne dobe, ali pa mnogo prepozno, tako da zamujajo čas. Da pa je čas za nabavo kuriva najbolj dragocen takrat, kadar je najbolj mraz, ne pa morebiti o sv. Jakobu, to ve ves svet, razen morebiti kakšne naše centrale. Sicer pa prava reč — glavno je, da imamo vodiče, ki bodo že poskrbeli, da ostane pri starem. Kaj pišejo /isti „ „Novi red“ Angleško stališče glede novega reda v Evropi, kakor ga napovedujejo sile osi, označuje angleški dnevnik »Manchester Guardian« takole: Anglija je hotela zmeraj, da bi živeli evrop­ ski narodi svobodno, tako kakor žive Britanci sami. Nikoli ni nameravala, da bi svoja poli­ tična načela vsiljevala drugim narodom. Danes pa je Anglija zainteresirana v vpra­ šanjih evropske prihodnosti, ker ji želi dati pečat demokracije in svobode, in sicer ne le glede na samo sebe, ampak tudi v korist vseh ostalih evropskih narodov. V nasprotju z go- 'M te ie n j e m o o b n o v i .E v r o p e , k a k r š n o n a m e r a v a Hitler, se bomo lotili mi dela s pomočjo dolo­ čenega načrta, ki bo obravnaval Evropo kot celino. Glede na neki govor angleškega parla­ m entarca Bevina pa piše »Manchester G uardian«: Bevin je stvari zelo ustregel, ko je pogumno povedal, da naši mirovni cilji niso negativni in da se moramo v naši notranji in zunanji politiki držati načel, ki jih je označil Churchili z besedami »mali človek naprej«! Po Kevino­ vih besedah smo se odločili, ustvariti nov go­ spodarski red. Nikoli ne bomo dali, dn bi bila kjer koli brezposelnost ali lakota. Ne bomo tr- »ebnih vrstah spomnim prvega slovenske­ ga poveljnika takratne Radgone, nadpo­ ročnika Benedikta Zeilhoferja. Rojen dne 7. maja 1891. v Poljčanah kot ®in znane učiteljske družine Josipa in Iva- tte Zeilhofer je svoja deška leta preživel pod našim zelenim Bočem. Študiral je v Mariboru ter se je kakor njegovi bratje posvetil vzgoji mladine. Kot učitelj je po­ učeval v raznih krajih na slovenskem šta ­ jerskem. Svetovna vojna ga je potegnila v svoj vrtinec, kjer je dosegel stopnjo nadporočnika ter se je posebno pri pla­ ninskih četah na laškem bojišču večkrat •zredno odlikoval. Ob prevratu je bil med prvimi, ki so se v Mariboru pridružili generalu Maistru in 1 8uda’ ie Maister v takratnem komaj 28 letnem zelo resnem mladeniču na prvi pogled spoznal moža, ki mu lahko zaupa in prepusti eno svojih najbolj nevarnih ter veliko samostojnosti zahtevajočih na­ log, t. j. zasedbo železnice šp ilje—Radgo­ na, ter mesta in okraja Radgone. Kako od­ lično je Zeilhofer to svojo nalogo rešil in Rako zgledno so bili po njegovih zaslugah odbiti sovražni napadi ter končani radgon­ ski boji, je bralcem že znano. Vsemu Že povedanemu bi dodal le to, da je Zeilhoferjeva neutrudna delavnost, prid­ nost, poštenost, stalna skrb in briga za vse njegove vojake, za povzdigo njihovega duha in domoljubna vzgoja, najlepši red .ter pravična in stroga disciplina v zvezi z ostalimi dobrimi in lepimi vojaško- yzgojnimi lastnostmi, ki so ob izbruhu bo­ jev krasile radgonsko posadko, bile devet tednov dolgo Zeilhoferjevo mučno in ne- Poplačljivo delo. Vso to veliko delo je Zgodovinar dr. Josip Mal je priobčil pod zgorejšnjim naslovom v 1.—4. zvezku »Glasnika muzejskega društva za Sloveni­ jo« iz leta 1940. obširno obravnavo, ki ima pomen ne le za zgodovinarja, am pak za vse slovenske kulturne delavce. Zato se nam zdi potrebno, da jo omenimo in na kratko podamo vsaj nekaj dognanj dr. Ma­ la iz slovenske mitologije, ki je še precej nepreiskano polje. Dr. Mal se opira na slovensko, rusko, nemško, srbsko in dru­ go knjištvo ter na lastne izsledke, ki jih je našel med ljudstvom. Išče sestavine ba­ jeslovja starih Slovencev v starih ljudskih navadah, običajih in obredih ter ugotav­ lja, da je nujno potrebno zbiranje tega na­ rodnega blaga, ki je dostikrat ohranjeno samo še v drobtinicah, ker je izza terezijan­ skih in jožefinskih časov zaradi nasproto­ vanja »presvetlenih« oblasti premnogo sta­ rih koledniških, svatovskih, pogrebnih in drugih običajev ali popolnoma prenehalo ali pa so hudo obledeli. Edino slovenska žena je te »babjeverne« ostanke po živem izročilu ohranjevala iz roda v rod ter de­ loma ohranila stare navade, običaje in obrede, ki so še sledovi poganstva med Slovenci. In to vkljub temu, da je moški svet le prerad gledal zviška in s posme­ hom na to »babjeverstvo«. Bajeslovno gradivo — pravi dr. Mal — je tisto, na podlagi česar je mogoče v zvezi z redkimi zapisanimi podatki in s primerjavo s sta­ njem in razmerami vzhodnoslovanskega kulturnega kroga, za katerega teko boga­ tejši viri, brez nekritičnega posploševanja in brez kakšnega divjega elimologiziranja ustvariti sliko verskega in duhovnega življenja starih Slovencev. Doslej so dod- stikrat zgodovinarji — tudi med sloven- peli nobenih predpravic in naša glavna naloga bo, da ustvarimo nov način mišljenja. Povojni svet se mora ustanoviti na popolnoma drugem redu, kjer ne bo predpravic. S takim duhom ne bo prežeta po vojni samo Anglija, ta duh mora zajeti ves svet, vse stanove, posebno pa tiste, ki proizvajajo. Pri tem delu bo morala po vojni sodelovati tudi Amerika. Mirovni cilji Velike Britanije Pod vplivom nemško-italijanske propa­ gande za nov red v Evropi so začeli tudi angleški listi obravnavati vprašanje bodo­ če ureditve sveta. Tako piše »Times«, ki dejansko zmeraj izraža nekakšno angleško uradno mnenje: Vojaške zveze v stari obliki so se pokazale prav tako zastarele kakor nauk o kolektivni varnosti, ki so ga pridigali v Ženevi dolga leta zastonj. Papirnate zaveze se prikazujejo pod opravil Zeilhofer s podporo svojih povelj­ nikov vodov. Obnova discipline — kar gre, kakor znano, edino z vajami in strogostjo zraven pa okupacijska in obmejna služ­ ba in to z moštvom vseh svetovnih nazo­ rov in mišljenj, ki so prišli iz vseh delov sveta, je Zeilhoferju imenitno uspela. Organizacija obmejne, rekel bi lahko tudi frontne službe, je Zeilhoferju uspela tako, kakor se mu je posrečilo izuriti in pripraviti svojo posadko za boje. Tako je na prim er ves njegov obmejni rajon, ki smo ga z orožjem držali, bil na naši in na­ sprotni strani stalno opazovan in agitato- rično obdelovan. V mislih imam nalašč izbrane poizvedovalce in agitatorje, ki so na obeh straneh med obmejnim prebival­ stvom širili razpoloženje za Slovenijo in Jugoslavijo, pazili, zasledovali in pobijali nemško-avstrijsko protiagitacijo te r opa­ zovali gibanje nasprotnikovih vojaških od­ delkov. Zeilhofer je, ko je bila uspešno konča­ na bitka v Radgoni, kjer je sam prelil kri za domovino, užival veliko zaupanje svo­ jih vojakov in predpostavljenih. Zavest, da so njegove skrbi, brige in delo mnogo Pripomogle k uspešnemu izidu bojev, je prodrla v glavo slehernega. Ko se je vrnil kot rekonvalescent iz Slatine-Radencev v Radgono na dan 13. februarja 1.1919., se je ^ pokazalo,^ kako zna pravilno vzgojeno vojaštvo svojega poveljnika, ki je v bojih na srečo rešil svojo glavo, upoštevati, ceniti in ljubiti. Cela posadka se je takrat po­ stavila blizu murskega mostu z zastavo in cvetjem, da ga slavnostno sprejme. Ko se je pripeljal z vozom, še ves slaboten, čez Muro, so voz ustavili, trobentači so zatro­ skimi se je to dogodilo — posploševali kakšen izjemen prim er ter so zaznameno- vali kot m anjvreden ves narod, ki da mu ni bilo bilo nikoli usojeno kaj drugega, kot da je slepo služil vsakomur kot go­ spodarju in se je pokazala celo m ed zgo­ dovinarji trditev, da je v davnih časih mogel mirno med našim ljudstvom uga­ njati spolnost sleherni nasilni klativitez. Naši zgodovinarji so začeli dvomiti, da bi stari Slovenci sploh imeli kakšne višje predstave o duhovnem in tvarnem svetu. Mitologična bitja so pripoznavali večjim narodom, za Slovence pa bi bilo to le ne­ dovoljena aplikacija staroruskih razmer. Raziskavanja dr. Mala so pa precej od­ grnila zaveso staroslovenskega bogatega duhovnega življenja, ki je zrastlo seveda iz praslovanskih korenin in je dobilo po zneje lastno podobo. Dvoverstvo je bilo tudi med Slovenci živo še dolgo po tem, ko so Slovenci spre­ jeli krščanstvo tako, da stari Slovenci, vkljub temu, da so bili na zunaj kristjani, niso mogli pozabiti svojih starih domačih poganskih bogov, starih domačih pogan­ skih navad in vere v razne domače, hišne, poljske, gozdne in vodne duhove, v Vile in Rojenice, ki so sprem ljale človeka od rojstva do smrti, pa tudi ne vere v čarovni­ štvo in »zagovore«, ki so ukazovali ognju, vodi in vetrovom, prinašali plodnost, bo­ lezen in zdravje in so besedilo teh zago­ vorov zaupali šele na smrtni postelji svo­ jemu nasledniku. Stara poganska nazira- nja so le povrh prebeljena živela še na­ prej, tako da še v 12. in 13. stoletju veli­ ko odraščenih Slovencev ni bilo krščenih. Oglejski patriarh Bertold je 1 . 1228. poro­ čal, da ljudstvo posnema poganske nava- pogoji novodobne vojne kot brezsmiselne, ra­ zen če že vnaprej določajo »stavo« vojaških sil, ter da skupna strategija opredeljuje take vo­ jaške zaveznosti. Pogoj pa ostane zmeraj, da se ujemajo države, ki so se med seboj zave­ zale, v lojalnosti in svetovnem naziranju. Stav­ ba britanske zveze utegne sicer prikazati re­ šitev vprašanja, kajti ta stavba je združljiva z bistvenim vprašanjem včlenjenih držav in iz­ ključuje podreditev enega udeleženca diktatu drugega. Nujna naloga je, najti rešitev, ki je prilagojena potrebam medsebojno se spoštujo­ čega občestva. Prav zaradi tega ne sme biti zložitev sil Anglije z njenimi evropskimi za­ vezniki izključno zadeva vojaške potrebe. Go­ spodarski razvoj, ki je povzročil revolucionar­ ne spremembe v vojskovanju, je treba upošte­ vati, in načrtno sodelovanje, porojeno v stiski vojne, ne sme v miru spet zginiti. Anglija ima dolžnost, da položi vklado za nov gospodarski red v sodelovanju z malimi državami, s kate­ rimi jo veže toliko vezi in simpatij. Nov go­ spodarski red mora upoštevati koristi vseh dr­ žav, in vse se mora zgoditi, da se obrt in po­ ljedelstvo lahko skupno razvijata in uspevata. bili »Pozor«, poročnik Hercog je stotniji poveljeval »Pozdrav« in ko se je voz pri­ bližal, so štirje vojaki vodili konje. S pre­ pevanjem domoljubnih pesmi in »živijo Zeilhofer« klici se je nato stotnija pridru­ žila vozu in je slavnostno sprem ila svoje­ ga prvega radgonskega slovenskega po­ veljnika, ranjenca in junaka, do Pistorjeve vojašnice. Ta dogodek omenjam, ker je dokaz, kako elitna četa je bila takratna Zeilhoferjeva radgonska posadka, sesto- ječa iz samih slovenskih prostovoljcev, in ker naj bo za zgled našim prihodnjim po- kolenjem. Še danes, če tudi po več ko 22 letih, kjer koli srečam tovariše iz Radgo­ ne, me z velikim spoštovanjem povprašu­ jejo po svojem nekdanjem poveljniku. Ka­ kor vidim, bodo ostali vse svoje življenje ponosni, da so bili vojaki in zmagoviti bo­ jevniki radgonske Zeilhoferjeve posadke v letu 1918/19. Priznanja udeležencem radgonske bitke. Kdor je v letih po svetovni vojni zasle­ doval, kako se je večina držav svojim za­ služnim bojevnikom in legionarjem od­ dolžila za vse, kar so v bojih svoji domo­ vini s požrtvovalnostjo in hrabrostjo kori­ stili, se ne bo čudil, da se je tudi takrat­ na mala 48 odstotno socialistično, torej po­ litično protivojaško usm erjena republika Nemška Avstrija — država brez vsake vo­ jaške obveznosti — znala svojim legionar­ jem, ki so se bojevali zoper nas za Rad­ gono itd., prav lepo, ne samo s častmi, temveč tudi tvarno obdolžiti. Zagotovila jim je dosmrtne rente in denarne nagrade; dala jim je prednost pri sprejemanju in napredovanju v državni službi, kjer so iz­ E G L E D de, in je dal, da to prepreči, sezidati cer­ kev v Črnomlju. Kobaridci na Goriškem so še sto let poznejše po božje častili dre­ vo in studenec. Ljubljanski škof Tomaž Hren je v pridigi 25. aprila 1 . 1607. na­ stopil zoper češčenje poganskih boštev Lade, Plejna in Poberina, in škof Slomšek je še sredi 19. stoletja moral nastopiti zo­ per novo ljudsko božjo pot k neki smreki pri Vitanju. Ko so pastirji prvič gnali spomladi živino na pašo, so kleče molili pod gabrom, da bi jim »sveti Velko« (slo­ vanski bog Veles) ohranil živino zdravo. Vse to so dokazi, k i jih navaja dr. Mal, kako močna je bila mitologija starih Slo­ vencev. Kakor drugi Slovani so častili tudi stari Slovenci prikazni v naravi kot polje­ delci. Nadnaravna bitja so jim oživljala dom, polje in gozd in jih varovala pred nesrečami. Osnova slovanskega in tudi slovenskega bajeslovja je bog ognja in za njim sonca. Krščanstvo je pustilo vero v svetost ognja, ki ga n. pr. na velikonočno soboto cerkev blagoslavlja; namesto po­ ganskega ognika je postavilo sv. Elijo. Bog ognja se je prav km alu združil s sonč­ nim boštvom. Stari Slovenci so zažigali kresove ob dnevih, ko je stalo sonce naj­ višje. Ljudska pripovedka pripoveduje, da je bil m artinček, ki se tako rad sonči, nekdaj človek, ker je pa sonce molil, ga je Bog izpremenil v žival. V Podjuni in v Rožu je navada, ki se je ohranila še iz poganskih časov, da gredo km etje o veliki noči, ko sonce prebuja naravo, ob sonč­ nem vzhodu na polja, kjer opravljajo mo­ litve, obrnjeni proti vzhodu k soncu. Da so bili bliže sončnemu boštvu, so se zbi­ rali stari Slovenci k obrednim slovesno­ stim najrajši na višavah, kjer so bila njih- na naravna svetišča. Dr. Mal pravi, da so zaradi starega izročila tudi v dobi krščan­ stva Slovenci postavili nešteto cerkvic in kapel na vrhovih gora, kakor jih med na­ šimi sosedi nikjer ni najti. Ker je bil pe­ telin daritvena žival sončnemu boštvu in je bilo sončno boštvo tudi varuh zakon­ ske zveze in rodovitnosti, nosi še sedaj nevesta ob Zilji na Koroškem na enem roglju vil svečo, na drugem pa petelina. Na slem enih streh postavljajo še danes podobo petelina. Poganske predstave o moči ognja je preneslo krščanstvo na sve­ če, ki jih na svečnico blagoslavljajo za hišnega gospodarja kot nekdanjega ver­ skega predstojnika družine. Na čaščenje sonca spominjajo še danes premnoge že- nitovanjske navade. Da so že stari Sloven­ ci praznovali Božič že v poganskih časih, dokazuje navada, da so o Božiču pogasili na ognjišču ogenj in prižgali nov živ ogenj, ki daje novo rast in plodnost, ker se o Božiču sončna luč prerodi. V velikov- škem okraju so še v sredi 19. stoletja ku­ rili božične kresove. V celovški kotlini redno hitro napredovali do najvišjih sto­ penj itd. Najbolj zaslužnim je pa povrh kupila in podarila cele hiše in druge tvarne vrednosti, da ne govorim o posta­ vitvi raznih spomenikov itd. Kakšno priznanje so pa pri nas dosegli tisti, ki so v Radgoni iz idealizma in lju­ bezni do domovine postavljali svoja m la­ da življenja na kocke, ve najbolje vsak radgonski borec sam. Poveljnik zmhgovite obrambe Radgone, ki je pozneje postal aktivni častnik in še danes služi, je doslej, torej po več kakor dvaindvajsetih letih, napredoval za eno celo stopnjo. Iz takrat­ nega nadporočnika je v tem času postal stotnik, tako da je ta stari in zaslužni bo­ rec iz osvobodilnih bojev po stopnji tova­ riš ali pa celo nižji od mladeničev, ki bi jim ne le samo po izkustvih, temveč tudi po letih že lahko bil oče. Kar mene za­ dene lahko povem, da sem nekaj let po radgonskih bojih bil prisiljen, vojaški po­ klic pustiti, ker me niso m arali, in si iskati eksistenco v tujini, čez oceane, na drugih kontinentih. Ker sem skrivaj iskal službe — prestopek, ki bi se bil lahko z disciplinskim ukorom končal — mi je bila natvezena vohunska afera, kost, na kateri je naše, za njim pa svetovno časopisje, s častno izjemo m ariborskih listov, ki so me pod vplivom mojega pokojnega brata, ta ­ krat komaj 22 letnega mestnega občin­ skega svetnika in ravnatelja tiskarne, Jo­ sipa Ošlaka branili in pomilovali, glodalo ter na ta način pomagalo m ene tiščati in porivati na »goro Kalvarijo«, po kateri ravno zaradi tega še danes do neke mere prav težko nosim svoj življenjski križ. (Dalje prihodnjič.) 4 — St. 1. - 1941. SLOVENIJA kurijo kres na predvečer sv. Jurija, p le­ šejo okoli ognja in kotalijo po hribu navz­ dol žareče plošče, ki so bile nekdaj Slo­ vencem prispodoba sonca. Velikonočni kolači merijo po svoji obliki na sonce. Na Belokranjskem prepevajo o kresu pesm i o siroti-kresnici, ki jo zasnubi sončni sin iz devete dežele. Slovenci so imenovali sončnega boga poletne rodovitnosti K res­ nik in med ljudstvom je bila vera, da ima vsak kraj ali dežela svojega varuha, Kres­ nika. Namesto Jarila, poganskega boga spomladanskega sončnega prerojenja in rodovitnosti, je stopil pri Rusih in pri Slo­ vencih v času krščanstva sv. .Jurij. Bog označuje prvotno bogastvo, ne boštvo, ubog je pojem revščine. Dr. Mal poprav­ lja Briicknerja, ki misli, da je Triglav či­ sto novo troglavo boštvo, in ugotavlja, da so tudi Srbi že poznali boga Triglava in da je naš gorski velikan Triglav v zvezi z čaščenjem boga Triglava. Bog P erun se skriva v sovenskem hudem vzkliku: »Para te vzemi, da bi te Para, šm entana Para itd. Pač pa zavrača dr. Mal Briicknerja, ki misli, da spominja gorenjsko Velesovo na boga Velesa, varuha živine, čred in pa­ stirjev. Spomin na boginjo Mokušo je ohra­ njen v slovenski pripovesti o mogočni ča­ rovnici Mokoški, ki je bila nekdaj ajdov­ ska kraljičina. Hišnega boga Doinovoja imenujeje Slovenci dedeka. O Rojenicah pripovedujejo, da je Bog že z Adamom in Evo postavil na svet tudi tri Rojenice, ki naj bi sodile o vsem človekovem dejanju in nehanju. Gospodar žitnega polja je bil Polevoj ali žitni ded, ško! Hren je nasto­ pil zoper češčenje Plejna, najbrž Polevoja. Stari Slovani so imeli ne le gozd, ampak tudi posamezno drevo za bivališče boga. Pod drevesi so se vršile v poganskih časih poroke. Da bi odpravili češčenje dreves, so tudi na Slovenskem postavili ravno v gozdih vse polno kapelic in cerkvic. Tudi studenci so veljali starim Slovanom za bi- Ljubljana, 26. dec. 1940. Spoštovani g. doktor! V sestavkih »Evropske krize in sloven­ ski narod« in »Pripombe k slovenski lite­ rarni zgodovini«, ki sta letos izšla v vaši reviji, je A. Javor obdelal nekatere baje pok. profesorja Prijatelja »okostenele, znanstveni resnici in sodobnim slovenskim kulturnim , socialnim in političnim potre­ bam nasprotne dogme«, kakor jih sam oznamenjuje. K er je jasno, da take dogme ne smejo več imeti domovinske pravice v zakladnici znanstvenih dognanj, je napra­ vil »obračun z reakcionarnim i apriorizmi, ki ne koreninijo v snovi, temveč v zasta­ relih ideoloških vezeh, izvirajočih kljub vsej pomembnosti, zaslužnosti in možgan­ ski kapaciteti avtorjev — iz družbene in nazorske omejenosti«. Po tem zelo korajžnem uvodu se je av­ tor s »kritičino ostrino sproščene člove­ ške bodočnosti« lotil Prijateljevih »Staro- slovencev«. Najprej je ugotovil, da je neka Prijateljeva dilem a »posledica meščansko- profesorskega idealističnega in nedialek- tičnega pojmovanja zgodovinske kategorije narod«. »Že površna analiza« gospodar­ skih razm er kaže to in to, a take analize Prijatelj ni izvršil, niti ni mogoče ugoto­ viti, da bi imel vsaj čut, da bi bila po­ trebna. Dogodila se mu je nam reč »kate- drska, le v formalnem pogledu strokovna omejitev na slovensko leposlovno litera­ turo«. Od kod Prijateljeva »nezainteresi­ ranost za ekonomsko in socialno analizo«, >analitična pomanjkljivost«? Odgovor ni težak. Tuje mu je »priznanje o kakršnem koli v zadnji instanci odločujočem vplivu gospodarskih razm er in ekonomskega raz­ voja«; dogmatično se kreta v mejah« itd , je »dogmatično ujet v meščanske pojme« itd. Meščansko pojmovanje naroda pa je v svojem bistvu ostalo »fetišistično«. Na­ ravno je, da se znanstveniku, ki je rastel »v meščanskih šolah« in se vzgajal »iz meščanskih knjig«, res ni lahko rešiti »v podzavesti zasidranega meščanskega do­ gmatizma«. Kolikor je Prijatelj »samo- zrianstvenik«, uvidi to in to, kolikor je »meščanski znanstvenik, nim a poguma« izreči nekaj, kar bi rad A. Javor. Ali ni to že dovolj, g. doktor, čeprav je šele začetek? Ali ni A. Javor že s tem ka- rakteriziral nam esto svojega »malomeščan­ skega znanstvenika« samega sebe? Nehote obrneš revijo, ki jo bereš, in maješ z gla­ vo: je, je, revija je. In ko zopet bereš, se ti sprevaja pred očmi še nova procesija »utrinkov«: »dokaj konfuzno pojmovana vališče boštev, Vile pa so prebivale ob rekah. Slovenski Povodnji mož, ruski Vod- njanov, prebiva v rekah in jezerih. Vodna gladina je v božični in tudi kresni noči pokazala slovenskemu dekletu prihodnje­ ga moža. Še nedavno je bila navada, da so dekleta darovala vodi kakšen denar z be­ sedami: »Ljuba voda! Darujem ti od dna do dna, sem za moža že dosti godna!« Sta­ ri Slovenci so poosebljali tudi razne praz­ nike in se jim priporočali. Zato srečujemo im ena sv. Nedelja, Torek pri Plešivcu, Podsreda, Podčetrtek, sv. Sobota itd. Na praznovanje sonca spominjajo različne obredne in bajeslovne posebnosti, n. pr. koledniški prazniki = božični prazniki, {.»oprtniki (kar odgovarja ruskem u papo- rotniku), ki so obredna jed. Pogansko stiavo nadaljujejo sedaj slovenske pogreb­ ne sedmine. Magično moč so pripisovali Slovenci trikratnem u ponavljanju kakšne­ ga dejanja. S tem trojnim obkroževanjem naj bi nastal čarodejni ris (krog), ki varu­ je hudega tiste, ki so v njem. Od tod so razum ljive ženitovanjske navade in je po­ jasnjen tudi trikratni obhod knežjega kam ­ na pri ustoličenju koroškega vojvoda. Dr. Mal sklepa svoj sestavek: »Sloven­ ske mitologične starine« z željo, da bi bilo še v poslednji uri ugotovljeno in ohranje­ no vse narodopisno blago, kolikor ga je še med preprostim , po posvečenih starih izročilih živečim ljudstvom, ker je to na­ rodopisno blago važen vir za spoznavanje najstarejše narodove kulture posebno še za to, ker take navade pojasnjujejo raz­ mere, o katerih vsi drugi viri molče. P ra­ vilno poudarja, da te navade niso naša zaostalost in nazadnjaštvo ali pa naša ra ­ na in revščina, ampak so dragocena dedi­ ščina naše stare, samosvojo slovenske kulture, obledela slika ostankov miselno sklenjenega svetovnega nazora naših pred nikov. —o—a— kultura«, Prijateljevem u izrazu »tvorni« se moramo pač »žalostno nasmehniti«, do kake absurdnosti vodi jezikovno kultur­ no drobtiničarstvo, »znanstvena pomanj­ kljivost«, če bi bil Prijatelj »vsaj približno pojmoval narod« pravilno, »podzavestno izraženi (meščansko) razredni smisel«, »dogmatično ujetništvo v vulgarnem »idej­ nem« obzorju onega slovenskega malome- ščana oziroma meščana, ki je hotel iz kmetovega racionalnega obdelovanja iz­ tisniti čimveč — za sebe«; in za sklep: »Prijateljeva koncepcija ,Staroslovencev‘ je vsekakor dosledno zgrajena stavba: te­ melji pa na napačnih, meščansko ideolo­ ških, analitično pomanjkljivih, v bistvu dogmatičnih postavkah. Konec konca je kljub svojim pogostim, besedno in stilno blestečim liberalnim utrinkom — »kam­ rica reakcionarnih slovenskih tradicij«. G. doktor, vi ste odgovorni urednik »So­ dobnosti«, jaz pa ne morem verjeti, da ste te stvari sploh brali, še manj pa, da bi upali zagovarjati tako nečisto in nesnažno pisanje. Omenjeni sestavki pa očitujejo še hujše: neresnico. Neresnična je vsa osnova, na katero zida A. Javor svoj tem pel: ne ko­ renini v snovi, marveč v apriorizmih. Saj prav za prav ne terja od Prijatelja nič manj, kakor da bi bil moral predavati ma­ terialistično dialektiko; in ker je ni, je dogmatik itd. — sova sinici glavana pra­ vi! Neresnična je v drobnostih. Prijatelj ne »smatra« Bleivveisove sm eri za tvorni konservatizem zato, ker je zahtevala »zgolj ravnopravnost slovenščine v šoli in u ra­ du«, marveč ker se v prvi periodi »oko­ relost našega konservatizm a. . . še ni ta ­ ko občutila« kot v »obdobju okorelega konservatizma«. P. ni glavnih elementov narodnosti reduciral na jezik in dokaj konfuzno pojmovano kulturo«, marveč je na oporečenem mestu le trdil, da »glavni elem enti narodnosti: način mišljenja, ve­ rovanja, čustva in običajev, kulturne sa­ moodločbe, vse to dobiva izraz, in stalno posodo v jeziku.« Prijateljeva »dogma o glavnih elem entih narodnosti« je iz trle izvita. »Dogmatična trditev, da je bila 1848 protirevolucija slovanskim narodom nacionalna potreba (Staroslovenci, 1. 34) je gladko izmišljena, čeprav zanjo A. Ja ­ vor navaja celo stran (kar pa seveda ni »znanstvena pomanjkljivost«)! P. ni »slo­ venskega vprašanja skrčil na problem n a ­ rodovega cveta'«, o čemer na glas pričajo številne strani »Staroslovencev«, ki obrav­ navajo tudi ne-cvet (pos. od str. 82 dalje). Da se je »zatekel v protirevolucijo«, je debe­ la laž. Da bi bil Prijatelj zapisal km etu »,razmeroma nagli povratek k redu'« v do­ bro, je ponarejeno; P. je zapisal: »Sploh pa se mora reči, da se je slovenski kmet, od nekdaj že vajen pokorščine in poslušnosti, razmeroma naglo um iril in povrnil k re ­ du«. Zakaj A. Javor ni dosledno sklepal, da mu je tudi pokorščino in poslušnost zapisal v dobro? »Zanimivost svoje vrste« ni Prijateljevo pojmovanje slovenske kmečke konsex- vativnosti, marveč kako je to pojmovanje A. Javor zasukal: prvemu je km et konservativen, starokopiten in za vse moderne ideje racionalnejšega obde­ lovanja zemlje . . . kaj malo dostopen; drugi pa je iz tega napravil filium ante patrem : konservativen je Prijatelju km et zato, »ker je bil kaj malo dostopen ...« ! Ali vam še ni dovolj, g. profesor? Zdi se, da ne, sicer bi ne bilo mogoče, da ste dali im prim atur za stavke, v katerih A. Javor dolži Prijatelja, da je slabo vzgajal akademsko mladino, pri čemer je »nje­ gova odgovornost še toliko večja, kolikor gre za vzgojo bodočih vzgojiteljev.« Torej »njegova kri pride na nas in naše otroke«! In za kaj jo je vzgajal? »Govoriti ex ca- thedra o ,glavnih elem entih narodnosti4 v Prijateljevem sm islu in razglašati Blei- \veisov konservatizem za ,tvorni' — se konec konca pravi vzgajati tudi sodobni slovenski inteligenčni naraščaj v duhu tra­ dicionalne slovenske programske omeje­ nosti in politikantstva. (Danes je mogoče tak duh dovesti celo v sklad — s ,protek- toratsko m entaliteto'.)« G. doktor, če prej niste prebrali in pre­ mislili teh podtikanj, jih preberite in pre­ mislite sedaj! Zatopite se saino za hip v Prijateljevo osebnost, prim erjajte jo s k ri­ vično podobo A. Javora in potem se vpra­ šajte, za kaj ste odgovorni! .Toka Žigon Švicarski svobodnjak Georg Sidler ki je živel v letih 1782,—1861., se je pro­ slavil posebno kot borec za švicarsko ne­ odvisnost v napoleonskih vojnah. Bil je prav originalen, odkritosrčen in močan človek. Napoleonovemu zunanjemu m ini­ stru Talleyrandu je na prim er stisnil roko tako močno, da je ta od bolečine zakričal in mu ostal zaradi tega vedno sovražen; avstrijskega poslanika, ki je v nekem za­ upnem pogovoru izrazil dvom v moč švi­ carske zvezne republike, pa je zagrabil za hlačni pas in ga z eno roko postavil na mizo. O tem značajnem in neupogljivem borcu za svobodo je izdala zdaj 292 strani obsegajočo knjigo švicarska založba Rot- apfel. Biografijo je napisal dr. Welti, ured­ nik »Neue Zurcher Zeitung«. Jezikovni kotiček O »zvršilnem sedanjiku«. Kadar hočemo izraziti, da je kako deja­ nje izvršeno s tem, da ga izrečemo (v 1. osebi), rabijo n. pr. dr. Gregor Pečjak,1 Jos. Stritar,8 Števan Kuzmič,3 in večjidel tudi Trubar’ sedanjik nedovršnega gla­ gola; prav tako vsi drugi Slovani razen Lužiških Srbov. V dokaz tega naj navedem nekaj vzgledov: 1. II. Kor. 1,23 (Pečjak, Stritar:) kličem Boga za pričo; (Kuzmič:) szvedoka Bogi zovem; (Trubar:) klizhem na Buga k ani pryzhi. — 2. Mat. 26,63 (P.) rotim te; (Str.) zaklinjam te; (K.:) prim arjam te; (Tr.:) jest tebe saklinam. — 3. Rimlj. 3,31 (p.) postavo upostavljam o; (S.) postavljamo; (K.:) pravdo potrdjava- mo; (Tr.:) to postavo terdiino. — 4. Jan. 20, 21 (S.:) jaz pošiljam vas; (Fr.:) jest vas posliilcm (dialektična izgovarjava be­ sede pošiljam) — [P- izjemoma: jaz vas pošljem, K.: pošlem.] — 5. K °r- 8,10 (P.) svet dajem ; (S.:) dajem svet; (K.:) tanaes v&m davam; (Tr.:) vom svetuicm. — 6. Luk. 2,10 (P., Str.:) oznanjam vam veselje; (K.:) nazvisesavam vam radoszt; (Tr.:) osnanuiem vesselie. — 7. I. Kor. 12, 3 (P.:) vam v vednost dajem; (S.:) vam dajem na znanje; (K.:) na znanye vam dani (izjemoma dovršnik); (Tr.:) 1 »Sv. pismo novega zakona, 2. natis. Prire­ dili dr. Fr. Jeršč, dr. Gr. Pečjak, dr. A. Snoj«, [. del, Lj. 1937. II. del, Lj. 1939. (Besedilo je Pečjakovo.) 4 »Sv. pismo starega in novega zakona. V Lj. Založila Britanska in inozemska svetopi­ semska družba.« 1931. (Besedilo ie Stritarjevo.) 3 Stevan Kiiimics, »Nouvi zžkon, 1771 »u EInlli Saxonskoj«. * Pr. Trubar, »Ta pervi deil tiga Noviga Te­ stamenta'-, 1557; »Ta II. deil tiga N. T.c, 1577. vom daicm nasnane. - 8. I. Kor. 15, 51 (P. dovršnik:) skrivnost vam povem; (S.:) skrivnost vam govorim; (K.:) szkrovnoszt vam povejm (izjemoma dovršnik); (Tr.:) vom pravim eno skrivno rezh. 9. Luk. 23, 46 (P. izjemoma dovršnik:) izročim svojo dušo; (S.:) izročam duha svojega; (K.:) poraesam diiso mojo; (Tr.:) poročam mui duh. — 10. Rimlj. 12, 3 (P.:) naro­ čam; (S., K., Tr.:) pravim. — 11. Rimlj- 11, 13 (P., K.:) pravim ; (S., Tr.:) govorim- — 12. Rimlj. 11, 1 in 11, 11 (S., K. in Tr.:) pravim — toda P.: dovršnik vprašam. — V nekaterih prim erih pa ima Trubar ven­ dar dovršnik (kjer rabijo S., S. in K. ne- dovršnik): 1. Apost. dela 20, 32 (Tr.:) isrozhim, toda P.: prepuščam, S.: pripo­ ročam, K : preporaesam . — 2. Marko 9, 25 (T r.:) tebi sapoveim, toda I*. velim, S. uka­ zujem, K. zapovejdam. — 3. Rimlj. 16, 1 Tr. porozliim, toda P., S. priporočam, K - pordesam. - - 4. I. Kor. 14, 18 sahvali® muiga Boga, toda (P. hvala Bogu); S. hvaljujem, K. hvalo dajem Bougi. — 5. I- Kor. 1, 14: Tr. sahvalim, toda P., S. hva­ lim, K. hvalo dajem. — 6. Jan. 16, 7: Tr. risnizo poveim, toda P. govorim, S. pra­ vim, K. velim. — 7. Rimlj. 16, 22: Tr. muio slushbo spoveim (t. j. pozdravim), toda P. S. pozdravljam vas, K. pozdravlam- V vseh navedenih stavkih ima starocer- kvenoslovanski prevod nedovršnike, ka­ kor zahteva logika. Po pravici piše I. Na­ vratil:5 »Wie weit man sich verirren kann, beweisen insbesondere »prejmeva« (slov. Japelj) und itd.« Te besede se nanašajo na Japljev prevod stavka v Luk. ev. 23, 41. Tam piše Pečjak: »primerno temu, W sva storila, prejemava« (namreč: kazeOi tako pravi en hudodelec drugemu). Stri­ tar: »prejem ava po delih svojih, kar sva zaslužila«. Kiizmics: jemleva. T rub.: pri- jemleva — toda Japelj krivo: prejmeva, torej dovršnik. Kar je Navratilu »zabloda«, imenuje Miklošič »Verderbnis«, t. j. p»' kvaro (»Vergl. Syntax«, 1874, str. 777.), V. Bezek »pogrešek« (v letnem poročil" novomeške gimn., 1889, str. 39.), dr. J» * ■ Mencej »zlorabo dovršnih glagolov (ArcfrlV f. slav. Philol.«, 1 . XXVIII., str. 51.), » Perušek »spake« (poroč. ljubljanske L dr*- gimn., 1910, str. 26). Dosledno in brez izjem so uporabljali te »pogreške, spake, pokvare, zablode« neki duhovniki, ki so prevajali po nalogu škofa Wolfa sv. pismo; delo je izhajalo na Wol- fove stroške od 1 . 1856. do 1859. Rabo do­ vršnih glagolov v »zvršilnem« sedanjiku ali »efektivnem prezentu« (po Škrabcu) so zagovarjali Luka Pintar (1890 v Zvo­ nu), dr. Avg. Musič (v »Archivu f. slav- Philol.«, 24. 1.), p. St. Škrabec (v 25. let' niku istega strokovnega lista) in dr. A - Breznik (v svoji »Slov. slovnici«, 1. izd-, 1916, § 275, 1, b; 2., 3. in 4. izd. (1921. -924 in 1934), § 255., 1, op. — Škrabec }e uporabljal v dokazovanju sofizme, ki sta jih razkrila dr. Mencej in R. Perušek. Slovenski pisatelji imajo izbiro tned dvema slovniškima teorijam a in praksan18' Za prvo (rabo nedovršnikov v »zvrsi*' nem« sedanjiku) govore Stritar, Pečjaki Kuzmič, stara cerkv. slovanščina in vsi slovanski jeziki (razen lužiškega). Za dru­ go (rabo dovršnikov v »zvršilnem« seda­ njiku) pa naš sedanji »razgovorni jezile«, jezikovna praksa Wolfovega »Sv. pisma* in — Prešernov verz (»Matiju Copu«): »Vam izročim . .. pesem milo« (1. 1866. J e Levstik napravil nedovršnik: »Izro^J»,,, vam . • •«) Za prvo so boljši, močnejši ^ logi. Zdi se mi potrebno poudariti, da se rf' bi sedanjik dovršnih glagolov le v štiri*1 pomenih ali funkcijah: 1. v pomenu p 11' hodnjoga dejanja: Kmalu odidem iz Lju^ ljane (= bom odšel); 2. v pomenu preteklega dejanja: Nap0' leon zbere vojsko, napade sovražnika ter ga premaga (= je zbral, napadel ter pre' inagal); { 3. v pomenu dejanja, ki se lahko vr* ob vsakem času. To velja posebno za Pre govore in podobne reke: Kamor se drev nagne, tja pade. Kogar zasačijo brez v ° 1 ‘ nega listka, mu naložijo globo; 4. v nikalnih vprašanjih z besedo »** kaj« na čelu: Zakaj mi ne odgovorite? kaj se ne oženiš? Stavki v »zvršilnem sedanjiku« pa spadajo v nobeno izmed teh štirih v { slavkov; zatorej je treba v njih rabiti dovršnik. —ABC 5 »Beilrag zum Studium des slav. Zeitwor,eJ aller Dialekte«, Wien, 1856, na str. 65. 1 0 op. prvi na str. 6 3 . —- Urednik in izdajatelj: Ivan Zorec, Ptsa v Ljubljani Očitno pismo g. dr. Ferdu Kozaku, uredniku „Sodobnosii“