Posamezna številka Dla 1.
Št. 172.	V	Ljubljani,	\	nedelj©	3.	avgusta	1924.
Poštnina v gotovini.
Leto L
NARODNI DNEVNIK
>
■E
t
I	Izhaja	vsak	dan	popoldne.
|	Mesečna	naročnina:	t
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j
Neodvisen političen list ?•-•-
Uredništvo: WoIfova ulica št.1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. • Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Ne varajte!
Še pred enim tednom je vse mladinsko časopisje zatrjevalo, da je polom opozicionalnega bloka popolen in nova volilna vlada nacionalnega bloka dejstvo. Še isti dan pa so bila vsa ta pro-rokovanja in zatrjevanja postavljena na laž in od kralja je bila sprejeta lista Da-vidovičevega kabineta.
Silno razočaranje, deloma naravnost konstemacija je tedaj nastopila v naprednih vrstah. Ljudje so izgubili vero in orientacijo in napredna misel je padla.
Kljub temu pa nadaljujejo mladinski listi z varanjem javnosti. Ce so pisali preje, da je vlada opozicionalnega bloka popolnoma izključena, pišejo sedaj, da ie njen bližnji konec pred durmi. In da bi bila napredna javnost čim bolj zapeljana, prinašajo mladinski listi celo vrsto podrobnosti o silnih bojih med posameznimi strankami sedanje vladne koalicije. Vse te podrobnosti se prinašajo seveda z vso enostranostjo in vsa poročila so sestavljena tako, da bi moral dobiti bralec prepričanje, da bomo že jutri dejali: pod novim cesarjem gor in dol.
Vprašamo, komu v korist naj bo to varanje javnosti. Ali je napredna misel res tako slaba, da more živeti le z vladno pomočjo, ali pa so naprednjaki tako neidealistični, da ne bi mogli vzdržati v opoziciji?
Ne eno in ne drugo ni res, zakaj napredna misel je ostala silna, kakor je bila in pravi naprednjaki so ostali idealisti, kakor so bili. Padla in kompromitirana je samo napredna misel, ki jo predstavlja gotova klika in idealizem so iz-subili samo ljudje, ki tvorijo to kliko. Da to povdarimo, zato nastopamo proti sistematičnemu varanju javnosti, ki ga Soji mladinsko časopisje in iz tega vzroka kličemo napredni javnosti, da ne računa na skorajšnjo izpremembo vlade, da se ne zanaša na vladno pomoč, temveč da se zanese samo na svoje lastne sile in da gre na delo!
Svarimo pa pred lahkovernim prepričanjem sedanje vlade še iz drugega vzroka. Le premnogi naprednjaki bi se mogli dati od mladinskega časopisja zapeljati k nepremišljenostim, ki bi jih mogli kasneje bridko obžalovati Mogli bi se najti idealni uradniki, ki bi skušali s pasivno rezistenco protestirati proti novi vladi, mogli bi se najti zopet dru-gi, ki bi na protizakonit način hoteli demonstrirati proti novi vladi. V njih lastno korist kličemo vsem tem: Vzemite nov položaj na znanje, zavrzite vse papirnate fraze in pojdite na resno kulturno in gospodarsko delo, pa boste hitro postali kandidati za novo vlado.
Ce pa tega dela ne boste storili, potem boste večno obsojeni na opozicijo, ker privilegij Slovencev v državi se nehuje in pričenja se doba hrvatskega privilegija. Tudi to je treba vzeti na znanje in patrioti morajo celo vzklikniti: Hvala Bogu, da je tako!
Proti varanju javnosti o skorajšnjem koncu nove vlade pa moramo biti tudi zato> ker smatramo za sramoto, da so ! ravno vsled mladinskega časopisja naprednjaki slabejše informirani od vseh drugih. Naprednjak mora biti vedno objektiven, ali pa ni naprednjak in zato bo pravi naprednjak sodil tudi klerikalno vlado objektivno, če pa smo objektivni, potem moramo uvideti vsaj to, da se zavoljo mladinov sedanja vlada ne bo hotela osmešiti in če je napela vse sile in se sporazumela, da je prišla do vlade, potem bo napela tudi vse sile in se še bolj sporazumela, da se obvaruje blamaže, da je bila samo štirinajst dni na vladi!
Računati treba zato z obstoječimi razmerami in delati za njihovo zboljšanje in za zmago napredne misli. Kako pa , se naj ljudstvo navduši za napredno misel, če pa njeni propagatorji dosledno varajo javnost? Zato nehajte z varanjem in pišite po resnici in pravici!
Končno moramo pa povdariti še nekaj! To silno jokanje po izgubljeni vladi mora narediti na javnost utis, kakor da bi imeli gotovi ljudje vzrok, da ne tožijo samo no vladni mofii kot taki, temveč tudi po gotovih dobrotah, ki so morale silno bogato padati z vladne mize. Od kdai pa ie napredna mit«! zaslužila, da
Sela ministrskega sveta.
Pomoč Pogorelcem. — Bolgarski se ne dovoli povečanja armade.
Beograd, 2. avgusta. Sinoči od 4. do 8. ure zvečer se je vršila plenarna seja vlade, o kateri je bil izdan sledeči komunike:
Posamezni ministri so podali referate o stanju ministrstev, v katerem so jih prejeli. Notranji minister Nastas Petrovič je referiral o požaru v Strumici. Pogorela je ena četrtina mesta. Najbolj poškodovana je čaršija. Požar pa ni povzročil velike stanovanjske krize, ker so večinoma zgorele le trgovine. Prebivalstvo bre sztrehe je nastanjeno po ostalih
delih mesta in po okolici. Izvoljen je bil poseben odbor za pomoč pogorelcem. Prebivalci so zelo ganjeni vsled hitre vladne'podpore. Zunanji minister Marinkovič je referiral o zahtevi bolgarske vlade, da poveča svojo vojsko. Vlada je to zahtevo kategorično odbila z motivacijo, da je Bolgariji dovoljena ona vojska, ki jo predvideva mirovna pogodba. Zunanji minister je poročal še o sporu med beograjsko občino in belgijsko tramvajsko družbo.
Današnja seja vlade.
Beograd, 2. avgusta. Danes dopoldne se je vršila seja vlade. Na seji se je razpravljalo o tekočih stvareh. Notranji minister in minister trgovine ter ostali resortni ministri so izjavili, da so prišli na sled zlorabam v finančnem ministrstvu. Vlada bo vsa odkritja objavila. Nato je zunanji minister referiral o dogodkih v Bolgariji Vlada
je na stališču, da potrebuje bolgarska vlada vojake samo za to, da bi zameni-la makedonstvujušče z novimi vojaki in potem poslala makedonstvujušče v Ma-cedonijo. Vsled tega je bolgarska vlada lansirala po tujih listih vesti o komunistični revoluciji na Bolgarskem, da bi tako pridobila evropsko javno mnenje za zvišanje bolgarske vojske.
Političen položaj neizpremenlen.
Beograd, 2. avgusta. Politična situacija v Beogradu ni včeraj zabeležila nobenega važnega dogodka. Kakor vse kaže, se politična situacija razen priprav vlade za sejo narodne skupščine v glavnem ne bo do srede 6. t. m. nič spremenila.
SEJA UKAZNEGA KOMITETA.
Beograd, 2. avgusta. Včeraj popoldne se je vršila seja ukaznega komi-teta ministrov. Na seji je bil sprejet odlok o izvestnem številu ukazov v notranjem ministrstvu. Sprejetih je bilo nekoliko ukazov, ki se nanašajo na teritorij Srbije. Drugi, važni ukazi so odloženi za danes. Vlada ne mara obvestiti javnosti o ukazih, ki jih je sprejela, dokler jih kralj ne podpiše, kajti, kakor trdijo, kralj ni pokazal prevelike vneme, da bi podpisal ukaze današnje vlade, v kolikor se ti ukazi nanašajo na odstavljanje uradnikov.
KONFERENCE DAVID0V1ČA S KRAFTOM.
Beograd, 2. avgusta. Danes dopoldne se je vršila konferenca med Da-vidovičem in predsednikom nemškega kluba dr. Kraftom. Na tej konferenci se je govorilo o pogojih, pod katerimi bi nemški klub podpiral vlado. Obenem pa je sporočil Davidovič dr. Kraftu vse potrebne informacije glede stališča vlade v manjšinskem vprašanju, da bo mogel podati dr. Kraft izčrpen referat na zboru nemške stranke. Pozneje sta prisostvovala tudi Dragotin Pečič in Nastas Petrovič.
SPREJEMI STRANK.
Beograd, 2. avgusta. Predsednik vlade Davidovič sporoča, da bo sprejemal stranke redno vsak dan in sicer od 10. do 12. ure dopoldne.
VSI DELAVSKI SINDIKATI DOVOLJENI.
Beograd, 2. avgusta. Po nared-bi notranjega ministrstva je včeraj policija zopet dovolila vse delavske sindikate, ki so bili nedavno prepovedani.
pride v tako slabo luč, od kdaj pa so naprednjaki zagrešili ta greh, da pričenja padati na nje očitek koritarstva?
Hočemo, da ostane čast napredne misli čista in zato protestiramo proti varanju jasnosti. Hočemo pa tudi, da bo pomenila napredna misel pozitivno kulturno in gospodarsko delo in zato odklanjamo brezcene tolažbe o skorajšnji izpremembi. In končno hočemo, da bo napredna misel pomenila tudi moralno delo in zato obsojamo »Jutrove« grožnje z maščevanjem.
Napredna misel je ustvarjujoča in ne razdiralna in zato je maščevanje njej nasprotno!
Tudi v tem oziru se mora povedati resnico, tudi v tem oziru ie .treba nehati 2 varanjem!
Izplačilo uradnlikih razlik.
Beograd, 2. avgusta. Kakor do-znavajo vladni krogi, je odredil minister financ, da se mora pričeti z nabavo denarnih vsot za izplačevanje pripadajočih razlik uradnikom od 1. oktobra prejšnjega leta do 1. avgusta t. 1.
POTOVANJA MINISTROV.
Beograd, 2. avgusta. Sinoči je odpotoval v Ljubljano poljedelski minister dr. Kulovec. V Beograd se vrne v pondeljek. Prometni minister Sušnik se vrne v Beograd danes, dr. Šumenkovič pa jutri.
Beograd, 2. avgusta. Danes zvečer bo odpotoval zunanji minister Marinkovič na Bled. Ob tej priliki bo referiral kralju o politični situaciji, zlasti pa še o zahtevi bolgarske vlade za povišanje vojaškega kontingenta. Marinkovič bo tudi predložil kralju nekoliko ukazov v podpis.
REVIZIJA URADNIŠKEGA ZAKONA.
Beograd, 2. avgusta. Vlada je pričela z delom glede revizije uradniškega zakona. Včeraj je bil izvoljen v ministrstvu pravde odbor za revizijo uradniškega zakona. V odbor so vstopili Srundžalič, Vasa Lazarevič in Vlada Petrovič. V vladnih krogih računajo, da bo mogoče do meseca oktobra predložiti že zakonski načrt za revizijo uradniškega zakona.
POMILOSTITVE.
Beograd, 2. avgusta. Vlada pripravlja ukaz o pomilostitvi večjega števila radi zveze s kačaki in bolgarskimi komiti obsojenih in zaprtih prebivalcev v južni Srbiji. Pomiloščeni bi bili radi tega, ker ni* dovolj dokazov za zvezo s kačaki in bolgarskimi komiti.
DIPLOMATI PRI DR. MARINKOVIČU.
Beograd, 2. avgusta. Včeraj je posetil odpravnik poslov grškega poslaništva g. Soltaferas našega zunanjega ministra Marinkoviča in se z njim skoraj pol ure razgovarjal o utrjevanju prijateljskih odnošajev med našo kraljevino in Grčijo. Ob tej priliki je Soltaferas tudi izjavil, da je za grškega poslanika v Beogradu imenovan g. Zamodas, dosedanji grški poslanik v Washing tonu.
Beograd, 2. avgusta. Včeraj je Davidovič sprejel nemškega poslanika na našem dvoru dr. Olshausena, ki se je prišel predstavit novemu predsedniku vlade in ga je pozdravil po nalogu svoje vlade.
  ■--—	  M.	   ■	—
PROSLAVA BEOGRAJSKE »ORJUNE«.
Beograd, 2. avgusta. Danes je proslavila beograjska »Orjuna« svoje žrtve, ki so padle za njene ideje. Po svečanem parastosu v Saborni cerkvi so šli Orjunaši v obhodu po mestu. Bi-i* ni nobenih incidentov.
Pred sporazumom z Radičevci.
Beograd, 2. avgusta. Danes sta prispela iz Zagreba v Beograd gg. Maček La Predavec, ki sta takoj odšla v ministrstvo pravde, kjer sta konferi-rala z dr. Hrasnico. Po končani konferenci sta odšla k Davidoviču, kamor je prišel tudi N. Petrovič in več članov vlade. Tedaj se je vršila seja ožjega opo-zicijonalnega bloka. Na tej seji so se sporazumeli o nadaljnem delu vlade, a specijalno so govorili o vstopu ra-dičevcev v vlado. Po teh konferencah so se ministri razšli. Popoldne se pogajanja nadaljujejo, zvečer bosta odpotovala gg. Maček in Predavec v Zagreb. Vaš dopisnik je prejel od g. Mačka sledečo izjavo. Prišla sva v Beograd v
imenu HRSS, da se sporazumeva z D* vidovičem o delu HRSS v parlamentu. Vendar pa ne moreva o tem še nič pozitivnega povedati. Glavno je, da prijateljstvo še vedno traja. Jutri bova poročala na plenarni seji HRSS o politični situaciji v Beogradu. Vprašanje velikih županov ni sedaj najvažnejše, temveč razgovarjamo se le o principih bodoče skupne politike. O Radiču bi mogel reči samo to, da ga pričakujemo. Prevladuje prepričanje, da ne pride Radič v Zagreb, dokler vlada ne prečita svoje deklaracije in se ne prekine delo na* rodne skupščine. Tedaj bo šele za Radiča ugoden trenutek, da se povrne v domovino.
Radikali in skupina dr. Horvata.
Beograd, 2. avgusta. Iz radikalnih krogov se poroča, da so radikali poslali v Zagreb svoje ljudi, da se pogajajo s HRSS in dosežejo razkol med njimi. Z ozirom na separatistično akcijo dr. Horvata skušajo radikali pridobiti dr. Horvata z njegovimi 40 poslanci za sebe in tako zasigurati sebi ve-
čino v zbornici Radikali se drže z ozfc rom na te vesti zelo rezervirano in izjavljajo. da je možno, da vržejo sedanjo vlado že na prvi seji skupščine. Radikali dalje upajo, da bo nastal v bloku razkol, ker se današnja vlada pogaja z radičevci, ki so nezanesljiv element.
Konference g. Pašiča.
Beograd, 2. avgusta. Šef radikalne stranke g. Pašič je imel danes zjutraj konferenco z radikalnimi poslanci. Po končani konferenci je pozval k sebi predsednika narodne skupščine g. Jovanoviča, s katerim se je dolgo razgovarjal o taktiki radikalne stranke. Dogovorila sta se, da bodo radikali do 7. avgusta popolnoma mirovali; po sedmem avgustu pa bodo pričeli z najljutejšo borbo proti vladi. G. Pašič je nato odšel v Topčider, a od tam domov.
PREUREDITEV FAŠISTOVSKE MILICE
Rim, 2. avgusta. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je najprej Mussolini poročal o poteku londonske konference, nakar je notranji minister podal sliko notranje situacije. Po kratki razpravi je bila notranjemu ministru in ministru pravde poverjena naloga, da izdelata predlog za zakon o listih. Ta zakonski predlog bo tvoril del skupine ukrepov, ki bodo šli za tem, da ugotove i orga-ničnimi določbami pravico državne suverenosti. Nato je ministrski svet razpravljal o načrtu zakona za novo ureditev državne milice, ki je bil odobren. Njeni člani morajo priseči zvestobo kralju in se morajo v vsem pokoriti vojaški disciplini. Generalni poveljnik milice in poveljniki avtonomnih skupin in legij ter njim dodeljeni častniki in moštvo se smatrajo kot vojaki na dopustu in imajo pravico do plače le za dni, ko so pod orožjem. Stroški za poslovanje justice se krijejo iz proračuna ministrskega predsednika.
LISTI O SEJI.
Rim, 2. avgusta. Današnji listi se bavijo v prvi vrsti z včerajšnjimi ukrepi ministrskega sveta. »Giomale de Ita-lia« ne ve kakšen pomen ima ona skupina ukrepov, ki ugotavljajo pravico do državne suverenosti. Želimo, nadaljuje glasilo liberalcev, da se ne bi zašlo na napačno pot izjemnih zakonov, ki vzbujajo politične strasti. K temu ugotavlja na drugi strani »Mondo«, da ukaz o milici ne bo na noben način rešil njenega vprašanja in da dejstvo, da ostane milica podvržena min. predsedniku, ne izpolnjuje potrebnih pogojev, da bi milica ne imela strankarskega značaja.
PROCES MATTEOTTI.
Rim, 2. avgusta. Listi prinašajo vest, da se preiskava o umoru Matte-ottija bliža koncu. Smatrajo, da bo preiskava zaključena v avgustu, a koncem septembra, da se razglasi sodba.
PROTI GENTILUEVI REFORMI.
Rim, 2. avgusta. V sredo je prispel v Rim predsednik katoliškega udruže-nja »Corda fratres« ter je predložil prosvetnemu ministru dolgo spomenico proti Gentllijevemu Šolskemu režimu.
Invalidski zakon.
Beograd, 2. avgusta, Te dni bo izvoljen komitet ministrov, ki naj bi pregledal invalidski zakon. Davidovič je zahteval predlog prejšnje vlade, ki sa je odobrila narodna skupščina.
DR. KOROŠEC V ZAGREBU.
Beograd, 2. avgusta. Iz Zagreba javljajo, da sta se dr. Korošec in Kulovec na potu v Ljubljano razgovarjala v Zagrebu na kolodvoru s predstavniki HRSS. Dr. Korošec in Kulovec potujeta v Ljubljano na zborovanje SLS, ki se bo vršilo jutri.
»SAMOUPRAVA« PROTI VLADI.
Beograd, 2. avgusta. Današnja »Samouprava« v svojem uvodnem članku »Kategorična vlada« zelo ostro napada novo vlado in pravi, da je vlada g. Davidoviča v parlamentarnem oziru popolnoma nesiguma. Nova vlada ne razpolaga z večino v parlamentu, ker mora večino ob vsaki priliki in pri vsakem glasovanju kupiti s posebnimi koncesijami, sporazumi in popustitvami. Vse te koncesije in popustitve gredo na račun države in njenega ugleda. Za glasovanje za deklaracijo si je, kakor trdijo vladi bližje stoječi krogi, Davidovič zagotovil podporo radičevcev. Ta podpora pa zavisi od izpolnitve nekaterih pogojev, ki še niso objavljeni Da pa so ti pogoji težki, je brez dvoma, ker se g. Davidovič pomišlja jih objaviti. Po vladni deklaraciji bo položaj g. Davidoviča in njegovih tovarišev še težji. To je vsekakor zadosten razlog za to, da namerava vlada preložiti sejo skupščine, da bi se tako čim dalje vzdržala na državni upravi Davidovič in njegovi drugovi so zahtevali, da skupščina deluje in sc v ta namen poslali kroni brzojavko, v kateri jo prosijo njene intervencije, sedaj pa skušajo čim preje poslati skupščino na počitnice, ker v njej nimajo večine. Kakor je namreč g. Maček izjavil, bodo radičevci pogojno podpirali novo vlado le toliko časa, dokler bo ta izpolnjevala njihove zahteve. Re$ lepa vlada, katere moč zavisi od volje radičevcev.
Borzna porodila.
Zagreb, 2. avgusta. Borze ni. V prostem prometu datirajo: Dunaj 1180, Trst 363, Pariz 432, New York 83.75, Praga 247.75, London 370.25, Curih 1558.50.
C u r i h, 2. avgusta. Beograd 642.50, Dunaj 75.75, Trst 23.35, Pariz 27.70, New York 5.38, Praga 15.95, London 23.76.	,
Trst, 2. avgusta. (Predborza.) Beo* grad 27.55—27.65, Dunai 326—328. Pariz 118.50-119, New York 23.05—23.07, Praga 68.25—68.50, London 101.80-101.90, Curih 428—429.50.
Dunaj, 1. avgusta. Beograd 848, Trst 3074, Pariz 3602, New York 70535, Praga 21.63. Londofl 312.50C*
Tržaške pismo.
NaVadno se je naglašalo po italijanskih Ustih povodom sedanje politične krize v Italiji, da je Mussolini vzvišen nad vsakim smnom kakršnekoli sokrivde na umoru poslanca Matteottija. Zato » se prijatelji In sovražniki obračali do njega s pozivi, naj poskTbl on, da bo pravici zadoščeno. Ne samo fašisti in filofašisti, temveč tudi opo-Zlcijonalci so se držali napram njemu tako, da je veljal g. Mussolini za nekako nedotakljivo moralno silo. V tem dejstvu je bil Velik plus za ves fašizem, posebno z ozirom na njegovo odporno moč proti stalno naraščajoči ofenzivi opozicljonalnega bloka in njegovega časopisja. Sedaj pa se je ta Mussolinijev sijaj svetosti razpršil. Že več dni pHejo opozlcljonalni listi o nekakih da-Jekosežnib odkritjih obtoženca Cezarja Rossi, kateri da je povedal preiskovalnim sodnikom take stvari, da tudi g. Mussolini ne bo več mogel mirno spati,
Kaj je Cesare Rossi povedal, se ne ve. Gotovo pa je, da gre za važna odkritja, ki bi znala imeti dalekosežne posledice za potek procesa in pa tudi za gotove osebe v fašistovskem vodstvu, ki veljajo do sedaj za nedolžne, čiste In — svete. Da ne gre le za prazne časnikarske govorice, dokazuje tudi dejstvo, da so povzročila Rossl-ieva odkritja med fašistovskimi veljaki velikansko razburjenje. V skladu z značajem delujočih oseb ln obenem z značajem fašistovskega gibanja kot takega je planilo to vznemirjenje na dan v obliki novih groženj na naslov »obrekovalcev fašizma ln njegovega voditelja«. Kar pa še najzgovorneje dokazuje, da je Cesare Rossi povedal stvari, ki morajo biti fašistovskim veljakom zelo neprijetne, je to, da so ta odkritja Izzvala med fašisti moralno reakcijo v smeri popolne javne nemoralnosti, ki gre tako daleč. da izjavlja n. pr. Farinacci, ki je za Mussolinijem najvplivnejša oseba v fašizmu, da ni izključeno, da se ves fašizem iz-•eJe za solidarnega s tistimi, ki so sedaj zaprti kot osumljenci umora socijalistične-ga poslanca.
Ta reakcija se je začela z znanim Fa-rinaccijevim pismom državnemu pravdniku rimskega prizivnega sodišča, v katerem Izjavlja »kremonski podkralj«, da sprejema braniteljstvo v prilog Dumlniju, dasi ga je bil sprva odklonil. Ta svoj sklep upravičuje s tem, da si je Matteottijeva vdova izbrala Za svoja zastopnika socijalistična poslanca Mcdjglianija in Gonzalesa, katerih namen da je dati procesu čisto političen in proti* fašistovskl značaj. Vsled tega smatra Farinacci celo za svojo dolžnost, da nastopi kot Duminijev branitelj.
To Duminljevo pismo je izzvalo novo brezkončno polemiko tr.ed fašistovskimi in opozicijonalnimi listi. In ta polemika je ustvarila povsem nove fronte. Fašisti s Fa-vinaccijem na čelu so postavili teorijo, da je Cesare Rossi organiziral umor poslanca Matteottija v sporazumu z opozicijo in italijanskimi fratnasoni. Farinacci je Izjavil, da ■na za dokaz te trditve na razpolago važne listine, katere bo v procesu uporabil. Ce-rare Rossi pa je seveda postal Čez noč ogaben izdajalec fašizma in Mussolinija, dejstvo, ki je nov dokaz, kako burno jezo so izzvala Rossijeva odkritja med najvišjimi prvaki italijanskega fašizma. Obenem pa tudi zgovoren dokaz, da Rossijeva odkritja v resnici so in da so — strašna.
Farinaccijeve poteze ln grožnje so se-vsda imele ravno nasproten uspeh, nego so ga pričakovali on in njegovi pristaši. Pole-mlke, ki so sledile, so dosegle, kakor rečeno. tudi samega Mussolinija in začele krhati tudi njegovo »moralno nedotakljivost«. Največ pa so škodovali Mussolinijevemu ugledu fašistovski listi sami, predvsem pa rimski »Impero«, kateri je ravno te dni in spričo govoric o Rossijevih razkritjih nepravilno ravnal, da je Mussolini za fašiste nedotakljiv tudi v slučaju, da bi mu bila dokazana kakršnakoli odgovornost na rimskem zločinu. Mussolini da ni samo načelnik vlade, temveč tudi načelnik revolucionarnega gibanj t in kot takšen nekazniv. Al:o bi prišel sodnik do vrat palače Chigi (vladne palače), bi ne smel več naprej, temveč bi se moral tu ustaviti! Tudi ta čudna logika fašlstovskega lista je imela drugačen uspeh, nego so pričakovali tisti, ki so Jo izpovedovali Opozicija Je videla v tej nerodnosti rimskega lista po pravici že nekako priznanje, da so Rossijeva odkritja naperjena tudi prot! Mussoliniju samemu.
Na podlagi teh nainovejšlh dogodkov govorijo opozicljonalni listi o novi delitvi italijanskega lavnega mnenja na dva Težko nasprotna sl tabora Ako »o bila dosedanja
,V Trstu. 1. avgusta 1924.
nasprotstva predvsem politična, se je pokazalo sedaj, da loči fašizem od ostalega dela Italijanskega naroda tudi nepremostljiv prepad, ki so ga izkopale razlike v nazorih O temeljnih moralnih načelih. Cimboll se oddaljujemo od onega usodnega dne, ko je bil poslanec Matteotti ugrabljen in umorjen, tem ostrejša postaja politična in moralna kriza v Italiji in tem manj izgledov je, da bi se mogel sploh najti kak izhod razen v demisiji fašistovske vlade. Tudi se sedaj prav jasno vidj da so zadnji Mussolinijevi ukrepi proti tiskovni svobodi popolnoma zgrešili svoj cilj. Ne samo da niso polemik ublažili, temveč so Uh Še poostrili in s tem poslabšali tudi splošni politični položaj.
Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo se Je te dni zopet enkrat sijajno izkazalo. Seveda na račun naše tukajšnje že itak popolnoma brezpravne narodne manjšine. Italijanski vladi ni še dovolj, da je s škandaloznimi ln nekulturnimi zakoni na šolskem polju in drugod oropala primorske Slovane vseh pravic do samostojnega kulturnega življenja. Te dni se je pridružil nov zakon, ki uvaja za naše brate novo sužnjost. S 5. avgustom stopi namreč v veljavo kralje-
vi	ukaz, s katerim se omejuje lastninska pravica tukajšnjega slovanskega ljudstva do take mere, da pomeni pravo razlastitev na škodo našega tukajšnjega naroda. Naš kmet ni več gospodar svoje zemlje in svoje hiše, zakaj po novem zakonu ne bo mogel ničesar ne kupiti ne prodati, ne zidati, ne podirati, ako mu tega ne dovoli politično In vojaško oblastvo Novi zakon uvaja na Primorskem hujše omejitve, nego so v navadi v vojni na sovražnikovem ozemlju. Ako mora že itak izjemni pTavni položaj naše tukajšnje brate kruto žaliti, bodo pa gospodarske posledice novega režima naravnost porazne. K vsem drugim gospodarskim krizam, ki jih mora to nesrečno ljudstvo po nedolžnem preživljati, bo nastopila sedaj tudi kriza silnega padanja vrednosti vsega premoženja našega tukajšnjega naroda, kateri pride na ta način vsaj ob polovico svojega materijelnega imetja!
Ta hakatizem rimskih mogotcev je tukajšnji naš narod skrajno razjaril in primorski poslanci so poslali vojnemu ministru v Rim interpelacije in spomenice, v katerih zahtevajo sporazumno s poslanci tirolskih Nemcev, da se mora ta zakon preklicati, ker naš tukajšnji narod noče živeti v izjemnem vojnem stanju in v skrajno poniževalni omejitvi svojih nedotakljivih lastninskih pravic In to v dobi, ko se toliko govori in piše o prijateljstvu in sodelovanju med našo državo in Italijo. Ako ostane to novo zasužnjenje našega tukajšnjega naro-do v veljavi, bo to najbolj kričeči demanti tega prijateljstva, najzgovornejši dokaz, da so vsa govoričenja o njem le prazne fraze in pesek v oči nepoučeni javnosti. To bi ne moglo biti v interesu ne ene ne druge države. Zato pa: Proč z vsako kulturno in materijelno sužnostjo našega naroda v Italiji!	A.	Z.
Grobne vesti.
Mehika je priznala sovjetsko Rusijo tudi
de Iure.
Aeroplanska konferenca se bo vršila v dneh od 8. do 9. septembra v Gothenburgu na Švedskem.
15.000	kinematografov je v službi ameriškega Rdečega križa.
Naimanjša postaja za oddalo radiobrzo-Javov bo razstavljena na pariški radlo-raz-stavi. Postaja je natančen model bord^ške postaje in njene antene so samo 45 cm dolge.
Letalska nesreča se je zgodila na leti-šču v Ortello pri Rimu. Vsled napake v motorju je padel hidroplan na zemljo. Pilot In mehanik sta bila na mestu mrtva.
četrti mednarodni kongres svetovnega Jezika Ido bo v dneh od 9. do 11. septembra v Luksenburgu.
Slavna univerza v Louvainu (nemško L6wen), ki je bila ustanovljena leta 1425, je do tal pogorela.
Chamberlain se je izjavil za koalicijo konservativcev In liberalov proti delavski stranki.
Vsled določitve meje med Južao ln Severno Irsko so nastali veliki spori. Govori se, da bodo vsled tega potrebne nove volitve.
Lttavsk! deželni zbor je ratificiral klaj-pedskl dogovor, s katerim se priznava Litvi suverenost nad Klajpedo.
Prosveta.
Ljubljanska opera je v minoli sezoni uprizorila 26 opernih del ln sicer največ italijanskih (7), dalje 5 nemških, 4 ruska, 3 češka, 2 francoski, 2 hrvatskl ln tri slovenska, med temi je bilo sedem za Ljubljano popolnoma novih del. Slovenska noviteta je bila Risto Savinov »Gosposvetski sen«, hrvat-ska »Novela od Stanca«, ruski »Mozart in Salierl« ter »Carjeva nevesta«, nemški »Notredamski zvonar«. Ostale opere so bile ponovitve z prejšnjih sezon. Največ predstav v sezoni je doživela Verdija »Alda« U9J, za njo Thcmasova »Miznon« (11), potem pa Puccinijeva »Tosca« (10), Rossinijev »Seviljski brivec« (10), ter Savinov »Gosposvetski sen« (10). Italijanska opera je dominirala: Verdi in Puccini sta ljubljenca naše publike. Ni čuda zato, da dve češki dobri stvari Smetanov »Poljub« in Kovafovicevi »Psoglavci« nista mogli občinstva razgreti. Pri dirigentskem pultu so se vrstili ravnatelj Rukavina, Malačič, Nefiat in Jeraj. Med pevci-solisti so bili najpriljubljenejši gg. Betetto, Popov in Šimenc, med pevkami gdč. Zikova in ga. Vesel-Poila, ki je prihajala redno gostovat iz Zagreba. Zbor je bil vso sezono priden in vesten, orkester ambicijo-zen. Manjkalo mu je le številnejše zasedbe
v	godalih. Z režijo ponajvečkrat nismo bili zelo zadovoljni z izjemo oper, ki jih je moral režirati Šest iz drame. Balet se je bil proti koncu sezone nekoliko popravil. Za prihodnje leto nam načrti uprave gledališča za opero niso le znani. Publika obžaluje odhod gdč. Zlkove ln g. Šimenca, veseli se pa zelo angažmaja ge. Thlerryjeve In ge. Lov-letove. Upajmo, da bo odišle moči g. upravnik Hubad nadomestil z dobrimi novimi.
ti jugoslovanskih narodnih pesmi za molki (■ mešani zbor, Emil Adamič. Na-sloviva slika akad. slikarja Maksima Gasparija. I. zvezek: Moški zbori. II. zvezek: Mešani zbori. Zbirka narodnih pesmi iz Srb*e, Bosne, Medjimurja. Istre, Koroške ta Betokrajiae. Prirejene so spretno za kon-1'MR)jž OdfK v zanimivih harmonizacijah.
»Po vodi plava«, »Poidem na Hrvatska« in »Crnomeljsko kolo« sta na svojih koncertih z velikim uspehom Izvajala pevski zbor »Glasbene Matice« ln »Ljubljanskega Zvona«. Zbirka, ki ima lično zunanjo opremo in razločen tisk, zasluži, da jo spoznajo vsi pevski zbori naše domovine. Razpošilja Jo Zvezna knjigarna v Ljubljani
Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Moški zbor za bariton solo. Priredba za dvospev (bariton In tenor) s spremljeva-njem klavirja Povsod popularna, skoro že ponarodela pesmica je izšla v omenjeni priredbi, tako, da jo pojo v vsaki družbi lahko pri klavirju. ZaložTa je Izdajo Zvezna tiskarna, kjer se tud' naroča.
10 moških In mešanih zborov na narodna besedila iz Štreklja uglasbil Emil Adamič. Izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. — Narodna besedila, komponirana v narodnem tonu. Po večini kratke, ljubke, otožne in šaljive pesmice z Adamičevo melodiko ln ritmiko ter z zmerno harmonično obliko. Pesmi »Ne maram tebe«, »Če t! ne boš moj«, »Vanč zelenka jaše«, »Ljubica vstani, vpl-hni luč« so priljubljene točke na vzpored naših pevskih zborov. Več pesmi še ni bilo izvajanih. Zborom, ki teh lepih skladb še ne poznajo priporočamo, da Jih naroče ln Izvajajo. Dobe se v Zvezni knjigami v Llubljan!, na Marijinem trgu.
»Pevec«. Glasilo Pevske zveze. Letnik IV. Št. 5—6. Zadnji zvezek prinaša Iz urednikovega peresa izčrpno Informativen žfvo-topis skladatelja Rista Savina In pregled njegovih glasbenih del, ki je Izvrsten donesek za našo glasbeno zgodovino. H. Svetel opisuje v zanimivem članku pojav harmoničnih ali alikvotnih tonov v zborovskem petju. Svoje »Pevske spomine« prijetno domače pripoveduje župnik Jakob Aljaž, Marko Bajuk nadaljuje StatlstUco »Narodna pesem v sekiricah«. Slede še ocene novih skladb, vestnik Pevske zveze, poročila Iz okrožij organizacije, glasbene vesti Iz inozemstva, kronika In razne vesti. Literarna PTiloga »Pevca« dobro služi svoji nalogi. V glasbeni prilogi je natisnjena v narodnem torm
komponirana pesmica »Tam nad jezerom« iz opere »Gosposvetski sen« Rista Savina, za mešani zbor s spremijevanjem klavirja. Josip Klemenčič je objavil živahen, pripro-sto pisan mešani zbor »Oj poglejte ptičke«! St. Premrl nudi kratko pesmico za dvoglasni ženski zbor s klavirjem »Lep je srebrni pas«, Fr. Kramar je harmoniziral narodno »Za materjo« za moški zbor, dr. F. Kimovec pa podaja mešanim zborom, ki imajo teno-rista-solista na razpolago lepo* »Jaz bi rad rdečih rož« na znano popularno besedilo. — S »Pevcem« so naši zbori lahko zadovoljni: vsak. najde v njem kaj sebi primernega. Škoda, da je v zadnjem zvezku zopet polno tiskovnih napak.	—o—
Kapelnika Lovra Matačlča, priljubljenega dirigenta ljubljanske opere namerava za prihodnjo sezono angažirati beograjska opera. Njegovo izgubo bomo bridko občutili.
Na ljubljansko opero je angažiran za tenorske partije Rus Aleksander Valentinov, ki je dosedaj pel v Gradcu in gostoval tudi v Sofiji.
P. Hugolin Sattner, redovnik in znani slov. skladatelj »Jeftejeve prisege« »Soči«, »Oljki« ln neštetih cerkvenih In posvetnih pesmi je baš ob jubileju 50 letnice mašnt-štva, h kateremu je prejel nebroj čestitk, dovršil svoje najnovejše glasbeno delo, opero »Romar Iz Kompostelja« na libreto dr.
I.	Preglja.
K Zvezi slovenskih pevskih zborov je pristopilo novoustanovljeno pevsko društvo
v	Domžalah.
Iz permanentne razstave umet. kluba »Vesna« na Bledo. Kakor smo že poročali, je klub »Vesna« priredil v sijajnih prostorih blejske Kazine razstavo slik. Razstave so se udeležili z večjimi kolekcijami Sodnikova, Marčič. Porenta in Šantel. Nadalje se je razstave udeležil kot gost tudi slikar Vavpotič, ki je poslal dve zelo posrečeni krajini. Priporočamo poset te razstave številnim nedeljskim gostom. Vstop Je brezplačen
GENERAL DAWES, po katerem se imenuje izvedeniško poročilo.
Poliftiine vesti.
—	»Samouprava« govori v svojem uvodnem članku o sporazumu med Davi-dovičem in predstavniki radičevcev. Po poslednjih poročilih trdijo vladni krogi, da je bil med Davldovičem in delegati HRSS g. Mačkom in Predavcem sklenjen začasen sporazum, po katerem bi radičevci podpirali novo vlado v parlamentu in drugod. Kakšen je sporazum In katere so njegove glavne odredbe pa ie tajno. Ker vemo, nadaljuje list, da je HRSS vstopila v zeleno lnternacijonalo in da ne priznava vidovdanske ustave, je upravičeno vprašanje, v čem obstoji ta sporazum med HRSS in državno upravo v osebi g. Davidoviča, katerega i dolžnost je, da po svečani prisegi čuva | ustavo in izvaja zakone, v katerih se ma-nifestuje edinstvo Srbov, Hrvatov In Slovencev. Ali sme Davidovlčev kabinet skleniti z republikansko stranko sporazum, ki neposredno tangira najbistvenejše osnove današnjega državnega reda. Ali je to moralno, ali mar odgovarja načelom današnje demokracije, da se sklepa sporazum z ljudmi. Id so s svojim delom pokazali in kažejo, da hočejo zrušiti to državo.
= Novinarski krogi zahtevajo povodom vesti, da je bil najden v finančnem in j zunanjem ministrstvu zapismk novinarjev, ki so prejemali od prejšnje vlade denar, da se isti objavi.
= Važna konferenca. Davidovič je imel danes važno konferenco z Nastasom Petrovičem glede postavljanja državnih uradnikov, ker je v vrstah današnje vlade nastopilo nesoglasje. V vladi se prepira sedem strank, katera bo prodrla s svojimi kandidati. Pri Davtdovlču je bil danes bivši predsednik albanske vlade Ahmed beg Žoga, ker ]e prejel od Pašiča obvestilo o razpoloženju današnje vlade proti Albaniji.
= Fašistovskl poslanec Bottal objavlja v reviji »Kritika fašizma« članek proti zagovornikom jernejskih noči in drugih sličnih stvari. Člankar pripominja, da se je v kratki dobi poldrugega • meseca popolnoma izpremenilo naziranie italijanskega naroda. Ako se je igrala 1. 1920, kakor je dejal Mussolini, tragedija strahu pred socijalistično stranko kot glavnim igralcem, leta 1922 tragedija junaštva s fašistovsko stranko kot glavnim igralcem, tedaj se igra 1. 1924 tragedija nezaupanja z italijanskim narodom v glavni vlogi. Splošno mora fašistovski svet dobro pogledati resnici v obraz, da bo vcepi! stranki smisel in zavest odgovornosti, ki jih je prevzela do Italije in jo tako vzpodbuditi za delo, ki ga zahtevajo nove potrebe. Stranka, nadaljuje mladi fašistovski poslanec, je danes globoko razruvana od nasprotujočih si mnenj glede načma, kako ozdraviti rane. zadobljene vsled vojne. In udejstviti program fašizma. Ako pa ne bo znal splošni fašistovski svet določiti stranki praktičnih smernic, bo postajala nevarnost razcepitve vedno večja.
= Francoski predlog za evakuacijo zasedenega ozemlja Na seji šefov delegacij je sporočil Herrlot francoski načrt evakuacije. Po podpisu posojila v znesku 800 mi-1'jonov zlatih mark, bi se izpraznilo mesto Hagen. Kakor hitro bi bile plasirane 600 milijonske obligacije bi sledila evakuacija
Dortmunda, po položitvi daljnih 700 milijonov bi se izpraznilo Bochum in končno naj bi sledila še evakuacija Essena. Če ne bi bile vse te določbe do dne 15. avgusta 1926 izpolnjene, bi vseeno sledila popolna izpraznitev Poruhria, pod pogojem seveda, da bi Nemčija vse, iz izvedeniškega poročila za njo izhajajoče obveznosti, izpolnila. Sporočilo Herriota je bilo z odobravanjem sprejeto. O njem pa se ni razpravljalo, ker ni o tem vprašanju konferenca kompetentna. Rešiti je treba samo še vprašanje francosko belgijskih železničarjev in delo konference je končano.
= Londonska konferenca. V zvezi z zasedanjem druge in tretje komisije se zatrjuje, da so glavne težkoče Londonske konference premagane. Če izpade ugodno še poročilo tretie komisije, potem je uspeh konference, v kolikor se tiče zaveznikov zagotovljen. Treba je samo še da sporazumu zaveznikov pritrde bankirji, kar je skoraj gotovo
= Poljski zunanji minister Skrzynski se je o češkoslovaških-poljskih odnošajih izjavil sledeče: Dosedaj je bilo izvršenih mnogo preskusov za zbližanje obeh narodov. Ni se pa mogla najt! formula, ki bi zbližala obe državi. Poglobitev dobrih od-nošajev je mogoča le, če bo predložila češkoslovaška Poljski izdelan program. Obe državi vežejo skupni interesi in obstoječa nasprotja bi se morala odstraniti potom di-plomatičnih pogajanj. Minister Skrzynski je prepričan, da se bo sedaj zbližanje obeh držav v kratkem doseglo.
= Grška grozodejstva. Bolgarski pod-prefekt v Petriču javlja, da so se pri njeni zglasili štirje bolgarski kmetje iz vasi Ka-rakej v Grški Macedoniji. Kmetje so izpovedali, da so bili zajedno s 26 drugimi kmeti na povelje komandanta grškega mejnega bataljona aretirani, zvezani in nato prepeljani v bližino Vasi Tirhe, kjer je 15 grških
beguncev pod poveljstvom oficirja oddalo nanje salvo iz pušk. 9 Bolgarov je obležalo na mestu mrtvih. Ista usoda čaka drugo skupino petih bolgarskih kmetov. Bolgarska vlada je vsled tega vložila pri grški vladi energičen nprotest.
= Komunistična propaganda v ruskih pristaniščih. Odkar so pričele prihajati v ruska pristanišča ladje drugih držav, so začeli sovjeti razvijati med tujimi mornarji živahno komunistično propagando. Zlasti se to vrši v črnomorskih pristaniščih. Tamo-šnjl komunistični krogi vabijo tuje mornarje na vse načine k sebi in iih po svoje informirajo o prilikah v Rusiji in Evropi. Da bi bila propaganda uspešnejša, so ustanovili posebne mornarske klube. Eden najboljših takih klubov je odeški klub »Rdeči oktober«. Klub ima bogato knjižnico s knjigami celega sveta. Poleg tega ima klub svojo jedilnico in dvorano za koncerte in predstave. Klub je sijajno obiskan. Od 60 tujih ladij, ki so bile v Gdesi je obiskalo klub 5364 mornarjev. V resmci pa je bilo obiskovalcev znatno več, ker se mnogi mornarji niso upali sebe v knjigo kluba vpisati, ker so imeli strah pred špijonažo. V klubu se prirejajo zabavni večeri, izleti, h katerim pridejo tudi rodbine ruskih mornarjev. Samo v letošnjem letu je bilo prirejenih 61 zabavnih večerov ter 15 izletov. Klub izdaja tudi svoje biljtene v tujih Jezikih. Letos jih je izšlo 28 v nemškem, 25 v angleškem. 78 v italijanskem ter cela kopa v drugih jezikih. Rezultati te propagande so vidni. Tako redno sodelujejo tudi mornarji pri ruskih komunističnih manifestacijah v Moskvi in Petrogradu. Ker ima odeški klub tako velik uspeh, namerava sovjetska vlada ustanoviti slične klube v vseh pristaniščih. Zdi se, da ni naredil Mussolini ravno tako imenitne kupčije, ko je priznal sovjete^ kajti dosegel je samo to, da ie pomnožil vrste svojih nasprotnikov v Italiji.
Fašizem in sindikalizem.
Kakor znano, se je celotna fašistovska organizacija od svojega početka (september 1922) dalje opirala na tri temeljne stebre — na politično-parlamentarno plat, ki jo je vodil sam Mussolini, na svoj strankarsko-vo-jaški, takozvani narodni organizem, na prostovoljno milico pod vrhovnim poveljstvom generala De Bona in na takozvano konfederacijo italijanskih gospodarskih organizacij (Confederazione generali delle corpora-zioni fasciste), ki jo je spočetka vodil Mussolinijev prijatelj, sedanji poslanec Eduard Rossoni, bivši tajnik socljalističnih delavnih sindikatov, izvrsten in energičen organizator in sedanji generalni tajnik zgoraj imenovane konfederacije. Rossoni je z nadčloveško svojo organizatorično silo skušal uresničiti ono, kar je bi! nedosežni ideal socija-listične, od izkušenih mož kakor so bili posl. Colomblnl, Baldesl, Buozzi, Aragona itd. vodene 30 letne organizacije dela (Confederazione generale del lavore), namreč, da bi združil v skupni sindikalizem dela vse sodelavce in činitelje istih kategorij (industri-jalce, strokovnjake, delavce itd.) in po drugi strani, da bi tvoril iste narodne sindikate za kakršnokoli vrsto produktivnih italijanskih činiteljev, posebno profesionalne; to delo, ki ga je vodil Rossoni s 6 namestniml tajniki, je imelo in ima v vsakem italijanskem kraju svoje krajevne takozvane vertikalne filijalke dela (Federazione provin-ciali delle corporazionl sindlcali fasciste).
V	relativno kratkem času — prej kakor v enem letu in pol — se je Rossoniju in njegovim sodelavcem posrečilo s pomočjo obširnega propagandističnega in žurnalističnega delovanja združiti v svoji organizaciji okrog
150.000	članov, povečini rekrutiranih posebno iz severnih in srednjih oblasti Italije (manj z juga). Ta nagli številčni razrast najmlaiše italijanske gospodarske organizacije tekom tako kratkega časa pripisujejo okolnosti, da ie bila fašistovska konfederacija dela ustvarjena v času največje nezadovoljnosti in stiske Italijanskih delavskih slojev, čez mero utrujenih od večno se ponavljajočih stavk, oplašenih od sprva rapi-dno stopajočih in takoj nato pa ravnotako padajočih plač, in notranje razkrojenih od nevarne boljševiške propagande. Vsled tega ni presenetljivo to dejstvo, da je pri teh razmerah od 180.000 članov močne socljalisti-čne, danes apolitično nastopajoče generalne delovne konfederacije, kakor tudi iz kleralne severnoitalijanske, takozv. »bele« konfederacije, (ki je štela pred letom tudi še skoro 100.000 članov), prestopilo več kot polovica članov v fašistični sindikalizem, ki je v trenutku nudil delavstvu največje poroštvo za ekonomsko bodočnost.
Trudapolno, a gotovo ne lahko Rossoni-jevo organizatorično delo je imelo doslej pozitiven uspeh v poljedelski stroki iz lahko razumljivih razlogov, a tudi v profesijonalnl stroki, dočim tam, kjer sta si Rossoni in tudi Mussolini to najbolj želela, v odločujoči stroki trgovsko-industrijski kljub vsem naporom vseh interesentov ni bilo mogoče doseči sporazuma med delodajalci in delavstvom, sporazuma, ki je neobhodno potre-
ben za solidno, trajno sindikalistično produktivno organizacijo sploh.
Danes se ponovno tako v političnih, kakor tudi posebno v gospodarskih In žurnalt-stičnih krogih mnogo govori In razpravlja o sindikalistični, dosedaj na zunaj vsaj poli* tično površno prepleskani fašistični organizaciji, ker je dva druga stebra fašizma, politični ln strankarsko vojaški (narodna milica) zaradi Matteottljevega umora po vplivnih fašistovskih elementih, naglo in nepričakovano presenetila težka kriza in gospodarska, poprej mnogokrat ljubosumno prezirana organizacija bi bila morala začasno postati glavni steber revolucijonarnega fašistovskega režima. Toda vodilni činiteljl sindikalizma s svoje strani radi pristajajo na to organizačno transakcijo, ker čutijo in vidijo potrebo političnega in vojaško obrambnega faktorja; njih prvi in naravnost odgovorni eksponent je Duce Mussolini; na drugi strani je imel Rossoni, odklonjen na mednarodni delovni konferenci družbe narodov v Ženevi od raznih mednarodnih komisij, priložnost presojati Iz bližine enotnost, edinost in previdnost mogočnih tujih delovnih organizacij, katerim se je hotel v tem, zani ugodnem političnem trenutku hitro prilagoditi. Vsled tega je hitro sklical V Rimu direktorij sindikalističnih organizacij in je po sporazumu z Mussolinijem proglasil, da je v tem trenutku, ko se je gospodarska situacija italijanskih industrijalcev posebno vsled znatno manjših zahtev od povojnega dobička baje Izboljšala, treba pričeti s sistematičnim izboljšanjem delavskih mezd, da je iz fašističnega sindikalizma treba stvoriti od države priznano organizacijo (ente nazionale), z od države priznanimi zakonodajnimi predpisi, z novimi, današnjemu času primernimi delovnimi pogodbami ki bi respektirale pravice in pa postopno socijal-no zboljšanje vseh produktivnih in delovnih kategorij. Lahko sl je predstavljati veliki vtis teh deklaracij v italijanskih gospodarskih krogih, povečanega s političnim doj-mom, ki ga je vzbudil zadnji govor samega Mussolinija na shodu velikega fašistovskega sveta, na katerem je proglašal s previdnostjo, odgovarjajočo delikatnost! političnega momenta, prvi vodja fašizma Iste sklepe.
Ta značaj Ima teoretično-gospodarskl fašistovskl projekt pravega stila, kakor ga nazivlje fašistovski tisk za bližnjo bodočnost, in čigar nemajhnih težav za praktični aplikaciji ni mogel prezreti niti Mussolini nit! Rossoni; le težko bo mogoče realizirati njega prve korake brez ojačenega ponovnega pojava onega razrednega boja, ki je od vseh početkov svojega gospodarsko-politič* nega delovanja fašizem odbijal; obenem bJ lahko vodila potrebna politizacija gospodarske fašistovske organizacije, sklenjene v zadnji seji velikega fašistovskega sveta potom vstopa zastopnikov fašistovske politične stranke v krajevne sindikalistične federacije (narodni sindikalizem) k tako globokemu in ostremu socijalnemu prevratu sploh, da bi izšel italijanski gospodarsko-političnl svet le zelo oškodovan ali ohromljen.
To in ono.
: Konec brazilljanske revolucije. Revolucija v San Paolo je končana. Po uradnem sporočilu ameriške vlade so se revo-luctjonarji v noči od sobote na nedeljo umaknili iz San Paolo. Mesto je od bojev precej trpelo. Zadnie dni obleganja je vladalo silno pomanjkanje živil. Cene so se postoterile. Revolucijonarji so zaklali vse krave, da so bili otroci dneve dolgo brez mleka. Število zmagovitih vladnih čet je znašalo pri vkorakanju v mesto 30.000 mož. Revolucijonarji st> imeli v svoji posesti preko 5 milijonov Žakljev kave. Vso to ogromno množino kave so hoteli nakrat vreči na trg. da bi tako povzročili takojšen padec cene kave na vseh svetovnih tržiščih. Ker pa so premagani, bo kava še naprej draga.
: Kaj Je New York? Ali poznate to mesto? Ono ima 5,600.000 prebivalcev, od katerih sta dva milijona rojena0r tujini. V njem je več Italijanov ko v Rimu, več Ircev ko v Dublinu, več Nemcev ko v Berlinu In ena desetina vseh židov na svetu je v New Yorku. To mesto ima pet največiih mostov na svetu, od katerih je vsak dolg najmanj eno miljo. Vsak dan je odprtih 2000 gledališč in kinematografov. Mesto šteje 1500 cerkva. Vsota davkov na lastnino znaša 8500 milijonov dolarjev. Več ko 300.000 potnikov pride dnevno v New York. Vsakih 52 sekund pride v mesto en potniški vlak; vsakih 13 minut je ena poroka, vsakih 6 minut pa se rodi otrok. Vsakih 10 minut se odpre nova delavnica in vsakih 51 minut je gotova nova stavba. To je New York, mesto vseh mest, prestolica modernega sveta.
: Na dan obletnice svetovne vojne b)
bil grof Berchtold, eden od povzročiteljev svetovne vojne na Dunaju kmalu tepen. Na ulici je namreč bogatega grofa naprosil vojni invalid za malo podporo. Visoki grof pa je revežu s surovo besedo prošnjo odbil. Mimoidoči so grofa spoznali in se vsled tolike brezsrčnosti ogorčeno navalili nanj. Le s težavo je utekel grof v avtomobil.
Sokolstvo.
Ljubljanski SokoL Pešizlet moške dece na Šmarno goro se vtš! v pondeljek 4. t, ro. Zbirališče pred Narodnim domom, odhod točno ob 7. uri, povratek med 7. In 8. uro zvečer. Prehrano Je vzeti seboj. Cenjeni roditelji vabljeni. V slučaju slabega vremena se vrši izlet v sredo 6. t. m.
O & L E K E NA O & R O K E
MESTNI T** J
. D ERNATOVIC
Dnevne vesti.
— t Notar dr. Karel Schmidinger. Včeraj je preminul v Ljubljani nestor slovenskih notarjev dr. Karel Schmidinger, ki je dosegel starost 72 let. Rodil se je pri Veliki Nedelji na Štajerskem. Kot notar je služboval po raznih slovenskih krajih, med drugim v Kamniku nad dvajset let. Za časa svojega službovanja v Kamniku je vzljubil lov, a velik prijatelj narave je bil že od svojih mladih let. S. P. D. ga prišteva svojim dobrotnikom, ker mu je podaril lastno lovsko kočo na Veliki planini. Od 1902 je pokojni dr. Schmidinger bival kot notar v Ljubljani. Das; nemškega rodu, je bil naprednega slovenskega mišljenja in ob priliki kronanja pokojnega kralja Petra je prisostvoval svečanostim v Beogradu. V ostalem je bil notar dr. Schmidinger v Ljubljani splošno znana in obče spoštovana osebnost. N. p. v m., a njegovi rodbini naše isln-eno sožalje.
— Minister dr. Kulovec v Ljubljani. Da-hes dopoldne je prispel v Ljubljano minister dr. Kulovec. Na kolodvoru so ga spreleti v Ljubljani se mudeči minister Sušnik, Prof. Remec in poslanec Kremžar.
— Beograjski patrijarh pri dr. Korošcu. Včeraj je beograjski patrijarh vrnil obisk ministru ver dr. Korošcu, katerega je posedi v ministrstvu. Pomočnik ministrstva narodnega zdravja dr. Popovič se nahaja te dni na potovanju po Dalmaciji v svrho nadzorovanja vseh sanitarnih naprav.
— Bivši župan dr. Ljudevit Perič zopet na ljubljanskem magistratu. Vsled brzojavnega naročila notranjega ministra je včeraj Popoldne veliki župan dr. Baltič razrešil dolžnosti sedanjega vladnega komisarja na ljubljanskem magistratu, dr. Krejčija njegovih dolžnosti in je prevzel posle gerenta bivši župan dr. Ljudevit Perič. Dr. Perič je Poklical v sosvet vse bivše občinske svetovalce in namerava anulirati vse odredbe, ki jih je ukreni! bivši vladni komisar dr. Krel-Ci. Gotovi ljudje se tega zelo vesele.
— Ukaz vojnega ministrstva. Te dni je Podpisan obširen ukaz o sprejemu bivših avstrijskih in črnogorskih častnikov v našo armado. Ta ukaz je podpisan na predlog vojnega ministra.
— Iz uradnega lista. Ministrstvo za so-cijalno politiko, oddelek za zaščito delavcev V Beogradu razpisuje mesto pomočnika inšpektorja dela v Mariboru. Kot pogoj za sprejem se navaja dovršena tehnična fakulteta in triletna praksa v zasebnih ali državnih podjetjih. Prošnje je vlagati pri osrednji Inšpekciji rada v Beogradu do 20. t. m. — Rektorat ljubljanske univerze razpisuje asistentsko mesto za fizikalno kemijo, asistentsko mesto za kemijsko tehnologijo, dve mesti laborantov in eno mesto mehanika. Pokril so objavljeni v zadnjem uradnem listu. Prošnje je vlagati do 30. oktobra t. I.
— Železniška nesreča pri Čušperku. — Dne 31. julija 1924 je skočil pri tovornem Vlaku 4561 med postajo Cušperk in postajico Predole v km 8.44 četrti voz za strojem iz tira, ker se ie odkrhnil od kolesa del obroča. Ta voz je potegnil še 7 voz čez pobočje nasipa, vsled česar je bila proga prekinjena. Promet se je vzdržal pri večernih osebnih vlakih potom prestopanja. Tekom noči se je popravil razdrti tir tako, da je bil danes že pri prvih jutranjih vlakih redni Promet zopet omogočen. Nezgoda je zahte-
vi	človeško	žrtev v osebi sprevod-
nika Repanška, ki je obležal mrtev. S pomožnim vlakom odposlana komisija je ugotovila, da je bila proga v redu, dobro vzdrževana in pragi dobri. Vzrok je iskati v hibi materijala pri obroču kolesa iztirjenega voza.
— Vodnik po Ljubljani izide te dni v samozaložbi državnih uradnikov v Ljubljani z jako bogato vsebino. Knjižica je zelo okusno izdelana v žepnem formatu ter obsega 200 stTani. Ker se je Ljubljana od preobrata sem hipoma razvila in privabi posebno ob Priliki vsakoletnega velesejma ogromno število tujcev, je izdaja »Vodnika« prepotrebna. Knjiga vsebuje razne zelo uporabne podatke. špecljelno za trgovske kroge In ne bo vsled tega le tujcu, temveč tudi domačinom dobrodošla. Priporočamo jo toplo vsakomur. Cena znaša 20 Din za komad, preprodajalci dobe 20% popust.
— Serenada na Bledu. Po cvetličnem korzu, ki začne v soboto ob pol 5. uri pop., začne se serenada ob 9. uri zvečer. Otvori jo godba Dravske divizijske oblasti pod Vodstvom kapelnika dr. Čerina, nakar poje Glasbena Matica. Serenada se zaključi z Veliko bakljado ob jezeru mimo dvora. Tej sledi pa kot zaključek reunija v Zdraviliškem domu.
— Orjuna Sv. Bolienk pri Središču vabi vse člane in prijatelje pokreta na vrtno veselico, ki se vrši v nldeljo dne 3. avgusta ob 15. uri pri Sv. Bolfenku. Z ozirom na to, ker pridejo mariborski akcijonaši, je želeti, da nas posetite tudi Ptujčani, Varaždinci, Ljutomerčani, Čakovčani in drugi. Zdravo!
— Izkopavanje starin okoli Biiolja. Veliki župan bitoljske oblasti je organiziral izkopavanje staTln okoli Bltolja. Dosedanje izkopavanje je pokazalo lepe uspehe. Našli so se spomeniki iz stare srbske preteklosti, kakor tudi iz gTške in rimske. Izkopali so veliko število kipov, bogov in boginj ter tazvalin starih mest.
— Strašna letalska nesreča pri Parizu, v predmestju Bourg la Raine je padel nek tolad pilot, ki je hotel pozdraviti svojo mater z aparatom na ulico. Letalo je ubilo dve Qa cesti stoječi ženi In pa monterja. Mati neprevidnega pilota je bila težko ranjena, Pilotu pa sta bili zdrobljeni obe nogi.
— Kača napadla človeka. Vinogradnik Jožef Stefančič iz Broda je bil te dni zaposlen v vinogradu okoli okopavanja trt. Nenadoma začuti, kako se mu je nekaj zapletlo okoli noge. Bila je velika kača, ki se mu
ovijala okoli nog. Prestrašeni Stefanovič na vE'Jbl' Prisotnosti duha. Pograbil je kol, le bila pritrjena trta in ubil trov’ ki le bila dolga 1 meter 8 centirae-
o -J^ttnlški izlet učiteljstva. V nedeljo
fi n-,* ob P01 1L “D dopoldne In ob
Tivoli poldne zadnja sestanka v ho-v Rpnmi ~"t v načrtu: Iz Plitvičkih jezer M-* '	Donavi Prahovo—Negotin—
£fd*~'LiubHana. Odhod: Ljubljana glav. kol. Pondeljek'4. avgusta ob 6. uri 5 min. zjutraj. - Mrovlje.
m a~~a	baronlca-tatlca. Včeraj smo
med dnevnimi vestmi poročali o procesu Proti nemški aristokratinji, baronici Konrad-Konradsheim, k! je kradla bisere svojim obiskovalkam. Sodišče je izreklo obsodbo, ki se glasi: šest mesecev težke ječe.
— Komitl napadli mesto Vinica. Po poročilih iz Štipa so te dni vdrli v mesto Vinica komitl In so se spopadli z mestnimi do-brovoljci. Vnel se je vroč pouličen boj, v
Ljubljana, 2. avgusta.
katerem je bil od komitov ubit vojvoda Mita Sokolarski. Slednjič se je posrečilo dobro-voljcem nagnati komite v beg. Med begom so komiti vrgli tri bombe ter pri tem ubili 4 žene in dva kmeta. 8 oseb je bilo ranjenih. Komiti so se hoteli s tem svojim napadom bržkone maščevati nad ViničanI, ki so nedavno ubili vodjo komitskih tolp Panča Mihajlova.
Ljubljana.
1— Jadranski večer se vrši danes v Narodnem domu in sicer na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v vseh notranjih prostorih. Na programu so izbrane pevske skladbe, ki jih izvaja društveni pevski zbor, kateri je v zadnjem času ponovnokrat pokazal svojo izvežbanost. Kdor je željan pevskega, glasbenega ali zabavnega užitka, bo prišel na svoj račun. Za mladino in starino se vrši ples.
1— Jutri v nedeljo popoldne k Gradu v Zg. Kašelj, žel. postaja Zalog. Veselica prostovoljnega gasilskega društva, godba, petje, srečolov, komedije. Teleta so klali, piščanca ni nobenega v vsi vasi več, za žejo cviček, rizling in ljutomerčan. In kaj še vse? Pogledat pridite!
1— Mestna Orjuna Ljubljana. Poživljajo se vsi bratje člani, da se udeleže članskega sestanka v pondeljek, dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v Areni. Sestre članice v torek, dne 5. t. m. ob isti uri. Vsi s članskimi izkaznicami. Sestanek strogo obvezen za brate in sestre. — Odbor.
Policijske prijave. Tatvine 2, kaljenje nočnega miru 1, prest, cestno-policijskega reda 9, prest, pasjega kontumaca 5, prest obrtnega reda 3, prevozniški red 1, zglaše-valni predpisi 3, nedostojno vedenje 1, poneverba 1, izgred L
Tatvine. Albin Tomc, stavbinski vodja je naznanil policiji, da mu je bilo od 25. do 31. tega meseca ukradeno 12 zaklenjenega skladišča 20 komadov praznih vreč za cement 19 metrov dolga pocinkana cev in ena kovinasta sodna pipa, v skupni vrednosti 705 Din. Storilec neznan. — Neki Stefan P. je naznanil na policiji, da mu je bil včeraj ponoči notranji žep prerezan in iz listnice ukradenih 365 dinarjev, ponošen star klobuk in par očal. Možakar je zaspal ob progi dolenjske železnice in ko se je prebudil, je tatvino opazil. — Franc Toni, rojen 1904 čevljarski pomočnik se je javil sam pri policiji in skesano priznal, da je ukradel v Škofovih zavodih v Šent Vidu nad Ljubljano iz odprtega kovčeka nekemu svojemu tovarišu 600 kron In srebrno žepno uro s srebrno verižico ter prodal vse te stvari nekemu neznanemu fantu.
Maribor.
Samomor radi neznanja slovenščine.
Včeraj zvečer krog pol 23. ure se je obesil na hruško pred svojim stanovanjem upokojeni strojevodja bivše južne železnice Avgust Nest. Obesi! se je na hruško in, dasi ravno se mu je po srečnem naključju utrgala vrv. ie pade! mrtev na tla. Na obupno lajanje psa, ki je sedel pri mrliču, je šla njegova žena na vrt pogledat in našla svojega moža mrtvega. Po izpovedbah žene je bil Nest obupan, ker je bil predčasno upokojen radf neznanja slovenščine in je šel radi tega tudi v smrt.
Modernizacija mariborske policije. Od včeraj je mariborska policija oborožena z gumijevkami In ne več s sabljami.
Policijske prijave in aretacije. Tekom zadnjih 24 ur sta bili aretirani 2 osebi radi nedovoljenega krošnjarenja. Prijav je policija prejela 9 In sicer: 1 tatvino, 1 samomor, 1 kolesarjenje brez luči, 1 prekoračenje policijske ure, 1 najdbo in 2 drugi prijavi.
Tatvina kolesa. S hodnika okrožnega sodišča je včeraj ukradel neznan tat dvokolo znamke Puch tovarnarju Rudolfu Welleju.
Jutrišnje prireditve. Mariborski »Sokol« ima zlet v Jarenino, kjer se vrši veselica tamošnjega Sokolskega društva. Orjunaš! pa gredo na veselico »Orjune«, ki se vrši pji Sv. Bolfenku pri Središču.
iah.
(Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Li. šah kluba«.)
Rešitev končne študije št. 5 (dr. Eman. Laskerja). priobčene v »Narodnem Dnevniku«, z dne 24. julija 1924
Beli: Kf7; Sgl; kmet: e6.
Crni: Kh8; Lh4.
Beli na potezi odloči igro na sledeči način v svoj prid:
1. Sgl—f3	Lh4—d8
2. Sf3—e5	Kh8—h7
3. Se5—g4	Kh7—h8
4. Sg4—f6 in zmaga.
Na vse druge varijante črnega je odločitev še enostavnejša.
Nalogo so pravilno rešili sledeči gospodje: Urbanija Franc, dijak, Ljubljana; Emil Csdrgč, Celje; Soukal Ciril, Ljubljana. — Vse druge rešitve nepovoljne.
Končna študija št. 6 (sestavila B. in M. Platoff):
Beli: Kb7; Th4; Sa2; kmet: g6.
Crni: Kb5; Tc2; Le7.
Beli ima potezo in zmaga.
Rešitve nai se vpošljejo na naslov: M. Kragelj, šah. klub, Ljubljana. Narodna kavarna do 10. t. m. Rešitev in imena rešil-cev priobčimo v prihodnji šahovski rubriki.
Najboljše se kupi brez dvoma
„Pri nizki ceni"
Ignac Čargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 3
nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprej. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na-kite, trese, svile, vezenin Itd.
Znižane cenei	Znižane	cenel
Dopisi.
KOROŠKA.
Besede ln dejanja. Na seji koroškega deželnega zbora je vprašal nemški poslanec Gatternig deželnega glavarja, kaj da misli ukreniti proti lažem, ki da jih trobijo slovenski listi o preganjanju koroških Slovencev. Deželni glavar je na to naročeno vprašanje odgovoril, da je poraba slovenskega jezika pri uradih In v osebnem občevanju popolnoma dovoljena. Toda gospod deželni glavar se je grdo zlagal. »Koroški Slovenec« je namreč glavarju odgovoril takoj z dejstvi. Zveza koroških zadrug je vložila 10. aprila vlogo na deželno sodišče v slovenskem jeziku in vloga je bila vsled tega promptno zavrnjena. Ista usoda je doletela vlogo z dr.e 27. aprila. »Koroški Slovenec« navaja dalje še par sličnih slučajev. Toda slovenskih vlog ne vrača samo sodnija, temveč tudi deželna vlada, kjer ima prvo besedo ravno gospod deželni glavar. Na svojo v slovenskem jeziku pisano vlogo z dne 20. marca je namreč dobila »Zveza koroških zadrug« odgovor, v katerem se med drugim pravi:	»Zur	Entgegennahme und Be-
handlung von Eingaben in einer anderen als der deutschen Staatssprache ist die Landes-regierung weder verpflichtet noch berech-tigt.« Dne 13. maja je torej gospod deželni glavar vlogo zavrnil, dne 5. junija pa govori o polnopravnosti slovenskega jezika! Resnicoljubnosti se g. glavarju res ne more očitati.
Sodišče.
ZARADI SMETI ali
RODBINSKA OČETA PRETEPAČA.
Rodbinski očetje so navadno resni in mirni ljudje, taki pa ki J’h je ljubi bog blagoslovil z mnogoštevilno deco in obdaril z bolj skromnimi dohodki, so krotki ko ovčice. Vse drugačna možakarja sta sprevodnik državne železnice A. 2. in kolarski pomočnik F. L. Prvi ima šest otrok, drugi celo osem, vendar se jima še ni ohladila kri, temveč sta huda kakor dva osemna.st-letna kmetska fanta. To ju je privedlo do tega, da sedita danes na zatožni klopi radi pretepa.
Sodnik: »2., kolikokrat ste bili že kaznovani?«
Obdolženec: »Še nikdar!«
Sodnik: »In Vi L.?«
Obdolženec: »Še nikdar!«
Sodnik: »Vidita, kako se izgovarjata... tu je pisano, da je bil 2. že štirikrat kaznovan, L. pa celo devetkrat!«
Obdolženca (enoglasno): »To je napačno... kdo drugi je moral oiti'«
Sodnik: »Čudna pomota... sicer bomo pa videli, se bomo informirali. — 2. sedaj povejte najpoprej Vi, kako le bilo«
Obdolženec 2.: »Celi dan sem drva žagal. Potem som šel v službo. Ko pridem domov, vidim, da je drugoobdolžencev sin metal smeti pred mojo drvarnico. Rekel sem mu. da si to prepovedujem. Fant je odšel ter se vrnil z očetom. Ta me takoi nahruli, kaj da imam z njegovim fantom! Pojasnil sem mu in ponovil, da si prepovedujem, da bi kdo meta! smeti pred mojo drvarnico, nakar sem se obrnil, hoteč se odstraniti. V tem hipu pa me drugoobdolženec sune in pravi: Jčje imam pa nož?!’ Da bi me ne .dregnil! mogoče res z nožem, sem ga prijel za roko in vrgel na tla, pri čemur sem tudi sam padel. Ko sva se pobrala, je dejal obtoženec: .Zdej te bom pa po moderni’, spodmaknil mi je od vzadaj obe nogi. tako da sem priletel vznak na tla na kamen. Nato me je pograbil za vrat in tolkel z mojo glavo ob kamen. — Ne vem. ali sem si pri padcu ali pri tem tolčenju prebil kožo na glavi, da sem močno krvavel. — Poglejte, gospod sodnik: ,Še danes s» mi poznajo brazgotine!’ — Ljudje so vpili: .Pusti ga, pusti ga, ga boš ubili’ Kamenja nisva metala drug na drugega in ogrožala zdravje otrok, kakor to trdi obtožba. Sploh ne vem. če so bili otroci poleg. -- Pa še nekaj bom povedal: Pozneje se je dmgo-obtoženec izrazil, da me je še premalo, škoda, da ga nisem ubil, Je dejal: On b’ šov h svetm Krištof, jest pa u arest!«
Sodnik: »L. sedaj povejte pa še Vi, kako je bilo.«
Drugoobtoženec: »Sin mi je prišel povedat, da ga hoče prvoobtoženec zadaviti. Zato sem šel na dvorišče, ter stavil prvoobtoženca na odgovor. Mesto odgovora mi Je pljunil 2. v obraz ter me udru ko hudič ke po glav! Nato me Je pograbil za ramo ln tako nabil, da mi je curkoma lila kri. Vrgel me je na tla. pokleknil je name in me trgal, kakor volk ovco. Vso srajco mi je raztrgal, kar ves nag sem že bil. In .žgal’ me je ves čas ko sto .hudičev’. Da bi se ga ubranil, sem ga zgrabil za noge. Pri tem se je prevrnil in padel na tla. Ljudje so mu vpili: »Pusti ga, pusti ga. ga boš ubil!« Hitro sem se pobral In zbežal kakor da bi smodil za menoj. On pa 2a menoj m metal pri tem kamenje za menoj.«
Sodnik: »Imate priče Za to?«
Drugoobtoženec:	»Dosedaj	še
ne, pa jih bom že dobil. — Sicer pa ena je menda zunaj.«
Pokličejo pričo J u h a n a. voznika električne železnice. Ta izjavi predvsem, da bo govoril popolnoma nepristransko, zakaj njemu je eden kakor drugi, nato izpove v glavnem: Bil sem v drvarnici v neposredni bližini, zato sem vse dobro videl. Obdolženca sta se sporekla radi smeti, oziroma radi drugoobdolženčevega otroka. Naenkrat je pljunil prvoobdolženec v obraz. Ta je pljunek vrnil. Nato je 2. skočil v L. ter ga vrgel na tla, sam pa Je padel nanj. Na tleh sta se nekaj časa trgala, nakar sta vstala. Sedaj se je pa L. zaletel v svojega nasprotnika. 2. Je padel, L. pa tudi, in sicer na njega. 2. ke Je pri teni na kamen udaril. Kmalu pa se Je preobrnil in pobral velik kamen. L. je zbežal. 2. Jo Je vdrl za njim. Da bi bil metal kamenje za njim, nisem videl. Pač pa so mi pozneje drugi pravili o tem. Sploh nisem videl prav vsega, ker se mi ni dopadlo. da se dva rodbinska očeta pretepavata jn je bila gruča otrok okrog njiju. Poškodovana sta bila oba.
Sodnik proglasi sklep, da se obravnava v svrho prlbave novih kazenskih listov in zaslišanja nadaljnlh prič preloži na nedoločen čas.
Gospodarstvo.
Kar Vi hočete
to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljke Din 28'—. Lekarnar Bug. Peiler Stu-bica Don j e, Elza trg 857, Hrvatmka
DESET LET PADANJA VALUTE
Desetletnica svetovne vojne je tudi jubilej propadanja evropskih valut. Oba jubileja sta nad vse težko zadela evropske narode, toda ob desetletnici se je vse spominjalo le vojne, pozabljeno pa je bilo katastrofalno padanje denarja. Deloma je to naravno, ker vojna Je prišla nenadoma ko hudournik, dočim je prišlo propadanje valute tako tiho in polahno, da smo komaj opazili. Zato je mogoče, da so mogli še med vojno nastopati modrijani, ki so se posmehoval-no ozirali na one finančnike, ki so svarili in opominjali na neizogiben gospodarski polom, ki mora slediti vojni. In vendar so imeli pesimistični finančniki prav že tedaj, ko so se vodilni državniki njim posmehovali. Kajti valuta je pričela padati že takoi ob izbruhu vojne, in sicer v vseh državah in ne samo v Avstriji. Moderna vojna povzroča tako ogromne stroške, da jih ni mogoče kriti s posojili, temveč samo s papirjem. In tega sredstva so se poslužile vse države razven Anglije in Amerike v obilni meri. Samo te dve državi pa sta se tudi obvarovali katastrofalnega padca valute.
Da bi prikrili padec valute, so v Avstriji prepovedali objavljati borzne tečaje in izkaze Avstro-Ogrske banke. Padanje valute s tem seveda ni bilo preprečeno. Nasprotno je bilo doseženo le to, da so bili široki sloji o pravi vrednosti denarja neinformirani in da so izgubili s tem še oni del premoženja, ki jim ga je pustila vojna. Valuta pa je kakor rečeno padala naprej in 16. maja 1917 je bila od nekdaj slabotna lira vredna že 1.46 krone, krepki holandski goldinar pa mesto 1.99 že 4.14 krone. Tedaj pa se je padanje valute šele pričelo in ko ie vstopila v vojno še Amerika, je valuta vnovič in silno padla.
Toda med vojno so bile posledice neprimerno velikega števila bankovcev še nepoznane. To tudi vsled tega, ker večina držav ni bila v gospodarski skupnosti z drugimi državami. Tako je mogoče, da je bil denar ob preobratu primeroma še dosti vreden in da je notirala curiška borza sledeče kurze: dolar 5.— (mesto 5.128), angleški funt 23.80 (2522), francoski frank 91.15 (mesto 100), denar latinske unije 7725 (100), rubelj 90.— (266.67), marka 72 (123.45) in avstrijska krona 41.75 (mesto 105.01).
To stanje pa je trajalo le malo časa. Skoraj je pričela valuta rapidno padati, dokler nismo prišli tako daleč, da je postal denar skoraj brez vrednosti. V zadnjem času so se razmere nekoliko zboljšale in cela vrsta valut je dosegla vsai stabTzaeijo. Kot prvi so to dosegli Čehi in sicer pod najugodnejšimi pogoji.Za njimi stojimo primeroma še najboljše mi Jugosloveni, ki imamo v tekočem letu valuto tudi nekako stabilizirano. Vse druge države s slabo valuto niso bile v stanu, da bi dosegle stabilizacijo valute z lastnim isredstvi, temveč samo za ceno delne resignacije na svoje suverene pravice. Nam je bilo to ponižanje in ta škoda prihranjena. Stabilizacijo smo dosegli z lastno silo. Ni pa še dosežena stabilizacija trdno zasigurana in zato je treba, da posvetimo temu vse svoje delo.
Propadanje valute za časa vojne nas uči, da vsaka vojna ubija vrednote in manjša vsled tega vrednost denarja. Toda ne samo zunanji boji uničujejo vrednost denarja, temveč tudi notranji. Ravno Slovenci smo doživeli v tem pogledu žalostne izkušnje. Samo iz strankarskih ozirov se je vprizorila velikanska in brezobzirna gonja proti enemu našemu največjemu denarnemu zavodu. Posledica te gonje je bila, da ie bil dotični zavod oslabljen, da je moral omejiti svoje posle in vsled tega odsloviti celo vrsto uslužbencev, da je končno pripadla glavna beseda novim gospodarjem in da se danes prodajajo slovenske industrije Nemcu.
Bogastvg naroda in njegovo blagostanje je mogoče množiti le v mirnem času. To je nauk propadanja valute in ta nauk velja za zunanjo politiko ravno tako ko za notranjo. Tudi to je treba, da spoznamo ob jubileju propadanja valut.
X Poljska bilanca. V Juniju so znašali izdatki Poljske 104,259.411 poljskih zlotih; dohodki pa so znašali 103,157.144 zlotih. Deficit v znesku 8,897.733 je bil krit s kreditnimi operacijami
X Živinski sejem v Sarajevu. V Sarajevu se vrši dne 21.. 22. in 23. septembra t. 1. velik letni semenj za živino, živinske proizvode in sirovine.
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
UU8UANA Kralj« Petra trg 8
Telefon štev. 220
Plačilo tndl na obroke!
ŽIVINSKI TRG.
Tedenski sejem v Zagrebu ie bil precej
dobro obiskan. Goveje živine je bilo dosti, dočim se je opazil slab dogon svinj, sremskih pa sploh ni bilo. Živahne kupčije so se sklepale za Cehoslovaško In Italijo, kamor so odšle znatne množine telet, mladih krav, juncev in prvorazrednih volov. — Vsled močnega povpraševanja so narasle cene boljši živini In notirajo za kg žive teže: biki od 14—15, voli I. (za izvoz) 15.50—16,
II.	11.50—15, III. 10—11: voli bosenski 13— 14, II. 10-12, III. 9—10 Teleta I. 16.50— 17.50. II. 14—16. Svinje nad enim letorti 20 —21.50, mesnate 20.50—22.50 Din. — Krma po 100 kg: detelja 80—100, seno I. 90—95,
II.	60—70, otava 90—100, slama za_ steljo 50—60, navadno seno (za steljo) 60—70.
Beograd. Pitani voli in biki 12—14, srednji 10—12. liferantski 8—9.50, ovce 8—9, svinje debele 100—120 kg 17—17.50, čez 150 kg 18—18.50, čez 180 kg 19, suhe svinje 19 —22 Din za kg žive teže, franko postaja.
Maribor. Pitani voli 13.25—14, pol-debeli 11—12.50, biki za klanje 11—12.50, krave debele 10—11 Din za kg žive teže. Mladi prasci 3—4 mesečni 400—700, 5—7 mesečni 750-900. 8—10 mesečni 1000—110C Din, težje mesnate svinje 16—18 Din za kg žive teže.
DOBAVE.
X Dobava plošnatega železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila drn- 29. avgusta t. 1. ofertalna li-citacila glede dobave plošnatega železa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobava bandaž za kolesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 29 avgusta L L ofertalna licitacija glede dobave bandaž za razna kolesa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava gramoza ln kamenia. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo VTŠila dne 29. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gramoza in kamenja za razširjenie postaje v Brodu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpcgled.
X Doba- a trakov In barve za telegraL Pri ravnateljstvu državnh železnic v Subotici se bo vršila dne 29. avgusta t. L ofertalna licitacija glede dobave trakov in barve za telegraf. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
X Dobava železa za rešetke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 18. avgusta t. L ofertalna licitacija glede dobave železa za rešetke. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Za Iztočni semenj v Lvovu. V Lvovu se vrši od 5. Jo 15. septembra iztočni semenj, kjer so udeležene s svojimi stalnimi paviljoni skoro vse države Iztočne ln zapadne Evrope. Savska Banka v Beogradu (Kneginje Ljubice 7) ima kot zastopnica sejma za našo državo na sejmu poseben paviljon. Interesenti, ki želijo razstaviti svoje proizvode, naj prijavijo to banki do 5. t. m., vzorce pa lahko pošljejo do 10. t. m. Navesti je cene za blago franko Beograd.
X Dobava stavbenega lesa In drugih lesnih izdelkov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 645.500 kub. m raznega mehkega stavbenega lesa in raznih drugih lesnih Izdelkov.
X Dobava kompozicij za lokomotive In za vagone. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg kompozicije za lokomotive in 5000 kg kompozicije za vagone.
X Dobava sena. Pri intendanta! Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 22. avgusta t L direktna pogodba glede dobave 480.000 kg sena.
X Dobava bukovega oglja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 23. avgusta t. 1. ofertalna licitacije glede dobave 60 vagonov bukovega oglja.
X Dobava železne pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave železne pločevine.
X Oddaja stavbnih deL Pri inžener-skem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. druga ofertalna licitacija glede oddaje stavbnih del pri ureditvi magacina za oves.
X Dobava grafitnega materljala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27 avgusta t 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega grafitnega materljala (loncev, praška itd.).
X Dobava usnjatih jermenov za stroje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave usnjatih jermenov za stroje..
X Dobava gasilnih potrebščin. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 27. avgusta t 1. ofertalna licitacija glede dobave cevi, sesaljk itd. za gasilne namene.
X Dobava spiralnih svedrov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 27 avgus>a t. 1. ofertalna licitacija glede dobave spiralnih svedrov.
X Dobava električnega Inštalacijskega materljala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave električnega inštalacijskega materljala.
X Dobava sukna In JagnJečih kož. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani se bo vršila dne 27 avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 3200 temnomodrega sukna in 12.700 komadov jagnječih kož.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniška zbor-nica v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—	Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z., ki Ima Jako lepo novopreurejene prostore v Ljubljani na Mestnem trgu št. 6. Opozarjamo na oglas.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik:	'
Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJublianl.
Rokof je vzel pero in. pričel pisati.
»Pazite, da ne pozabite nobene podrobnosti ifl da omenite vsa imena,« je opominjal Tarzan.
Tedaj je nekdo potrkal na vrata.
»Noter!« je dejal Tarzan.
Vstopil je fin, mlad človek. »Sem od lista ,Ma-tin’,« je dejal. »Zdi se mi, da ima gospod Rokof nekaj zame.«
»Zmotili ste se, gospod,« je odgovoril Tarzan. »Saj nimate ničesar za objaviti, dragi Nikolaj, kaj ne?«
Rokof mu je privoščil teman, grd pogled.
»Ne,« je godrnjal, »ničesar nimam — sedaj ne.«
»Tudi pozneje ne, moj ljubi Nikolaj!«
Žurnalist ni opazil pretečega plamena v očeh opičjega človeka, pač pa ga je videl Rokof.
»Sploh ne,« je hlastno ponovil Tarzan in se obrnil k mlademu možu:
»Zal mi je, da ste se zastonj trudili. Želim vam lahko noč.«
Globoko se je priklonil, spremil mladega moža ven in mu pred nosom zaprl vrata.
Čez dobro uro je Tarzan s precej obsežnim rokopisom zapustil Rokofovo sobo.
»Jaz na vašem mestu bi zapustil Francijo,« #• dejal, »ker me bodete prej ali slej prisilili, da vas odstranim, in sicer tako, da ne bo trpel ugled vase sestre.«
Stražnik je bil vesel svidenja z možem, ki je takrat tako trdo ravnal ž njim. Po kratkem razgovoru ga je Tarzan vprašal, če je že slišal kdaj o Nikolaju Rokofu in Alekseju Pavloviču.
»Ze večkrat, gospod. Oba sta v našem seznamu, ker pa ni zaenkrat znanega ničesar obtežilnega, ju le nadziramo, da je lažje zgrabimo, kakor hitro bo treba. Zakaj vprašujete?«
»Poznam jih,« je dejal Tarzan. »Rad bi govoril z gospodom Rokofom zaradi neke zadeve. Bil bi vam hvaležen, če bi mi povedali, kje stanuje.«
Par minut pozneje se je poslovil od stražnika ln šel z naslovom v žepu — lopov je stanoval v precej uglednem koncu mesta — k bližnji postaji a\ tomobilov.
Rokof in Pavlovič sta se vrnila domov in se pogovarjal o izidu dogodkov današnjega večera. Telefonirala sta d^ema jutranjima časopisoma, in pričakovala vsak hip poročevalce, da jih poučita o škandalu, ki bo jutri vzbudil pozornost celega Pariza.
Na stopnicah so se oglasili težki koraki.
»Oj, ti žurnalisti so pa res točni!« Je dejal Rokof. Ko je nekdo potrkal na vrata. »Prosto.«
Pozdravni smehljaj na njegovem obrazu je zamrl, ko je pogledal prišlecu v trde, sive oči.
»Hudiča!« je zavpil in skočil pokonci. »Kaj vas je prineslo sem.«
»Sedite!« je dejal Tarzan skoro neslišno, toda s takim povdarkom, da je Rokof zopet sedel in da se Pavlovič ni upal vstati.
»Vi veste prav dobro, zakaj sem prišel sem,« je nadaljeval z istim tihim glasom. »Pravzaprav bi vas moral uničiti, toda ker ste Olgin brat, ne bom storil tega. Dam vam še enkrat možnost, da rešite svoje življenje. Pavlovič pravzaprav sploh ne pride v poštev, ker je le orodje v vaših rokah in zaradi tega ga ne bom ubil, dokler bom pustil vas pri življenju. Ce vaju pustim oba živa v tej sobi, morata storiti dvoje. Prvič morata spisati popolno priznanje vajine udeležbe na komplotu današnjega večera in podpisati ga. Drugič mi morata pod smrtno kaznijo obljubiti, da ne spravita niti besedice o tem dogodku v časopise. Ce ne storita tega, ne bo ne eden od vaju več živ, ko bom šel skozi ta vrata. Sta razumela?«
In ne da bi čakal odgovora, je nadaljeval: »Hitita! Tu je črnilo, papir in pero.«
V	Rokofovem obrazu se je zrcalila kljubovalnost. S posebno izzivajočim licem je hotel Tarzanu pokazati, da se ne boji njegovih groženj. V istem hipu pa je začutil jeklene prste opičjega človeka; Pavloviča, ki je hotel zbežati, je Tarzan dvignil v zrak in treščil v kot, kjer je obležal.
Ko je pričela Rokofov obraz zalivati modrina, ga je Tarzan spustil, in potisnil nazaj na stol.
Rokof je temno buljil v moža pred seboj. Zdaj se je Pavlovič zopet zavedel in s težavo prišepal na Tarzanov ukaz nazaj k mizi.
»Zdaj pišite,« je dejal opičji človek. »Ce bom moral še enkrat tako ravnati z vama, ne bo poteklo tako milo.«
IN SVET
Bilo bi boljše, če bi jo poznali. Potem bi se to ne zgodilo. Svojega očeta nisem nikdar videl. Divja človeška opica je bila moja edina mati, ki sem jo kdaj poznal. Do svojega petnajstega leta nisem videl nobenega človeškega bitja. Bilo mi je dvajset let, ko sem spoznal prvega človeka. Niti dve leti še ni tega, ko sem bil še gola zver v neki afrikanski džungli.«
»Nikar me ne sodite prestrogo. V tako kratkem času se posameznik ne more tako spremeniti, kakor se je belo pleme tekom neštetih stoletij.«
»Jaz vas ne obsojam, Jean. Krivda je moja. Pojdite sedaj — on vas ne sme videti, ko se zopet »ave. Zbogom!«
Žalosten in s povešeno glavo je Tarzan odšel iz palače grofa de Conde.
Komaj je bil zunaj, so dobile njegove misli določno obliko in kmalu je vedel, kaj mora storiti v prvi vrsti. Dvajset minut pozneje je vstopil v policijski urad nedaleč od ulice Maule. Tu je našel stražnika, s katerim se je pred par tedni pretepal.
Najboljša kolesa in šivalni stroji
FRANC CERAR,
cfruiba z o. z.
v Domžalah pri Ljubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka!.
Popravil« se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul. 5. na dvor. Kovačič & Tršan.
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, mil Gritznerin Adler
Uubliana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika.
Gradbeno podjetje
Arhitekt
MALI OGIA/I
POSOJILNICA
v Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce in gostllničarie, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista._________________________
absolventinja 2. razr. trgovske šole, vešča strojepisja, stenografije ter vseh pisarniških det poštena Iz siromašne družine išče službe kot kontoristinja ali prodajalka v mestu ali na deželi. Ima 1 letno pisarniško prakso z dobrimi referencami — Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem času lahko opora gospodinji. — Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši: pozneje po dogovoru. — Ponudbe prosi na upravo lista pod .Marljiva*.
v juhi in v prikuhah izboljša hrano nepopisno.
Jesenice.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
R. Z. Z O. Z.
v novopreurejenih prostorih
v Ljubljani
Mestni trg fi Mestni trg E
obrestuje	>
vloge na hranilne knjižice In tekoči raiim po
večjo množino, se odda v pisarni tajništva Narodno Radikalne stranke v Ljubljani, Wolf-ova ul. lil.
prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima veselje posebno do poljedelstva in živinoreje, išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati pod ..Ekonom", na upravo lista
z gostilno in trgovino ter lepim vrtom ob cesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic, gost. Zavrstnik 14. Litija.
izučen v manufaktuml 1°	^
cerijski stroki, vojaščin« P « Išče mesta za takoj, fr®
Gre event. tudi ža potni ‘^fO nudbe pod ..Pošten11 o* u" Usta.
jugoslovanski državljan, išče službe kot upravitelj žage, skladišča in gozdne manipulacije v svrho nadzorstva ali kontrole. Je dober računar In organizator, pošten z dolgoletno trgovsko in tehniško prakso v mehkem in trdem lesu. Cenj. dopise pod ,,Marljiv1' na upravo lista.
Išče gospod za staino. Ponudbe pod ..Stalno1' na upravo lista.
Lep postranski zaslužek se
nudi
Ljubljana
Gosposvetska c SL 2 prlporoia svojo bogato zalogo
pisalni strojev
jiur id jnur,
šivalnih strojev
za rodbina In obrt tar
voznih holes
Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Cenihi zastonj in frank
boljšo, pet vrstno, tvrdk« prodam ali zamenjam Pot v Rožno dolino st. Štefanu, Ljubija«*'
zastopnikom, prevzeti tudi
še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke.
Pismene ponudbe i opisom dosedanjega službovanja ’n z natančno navedbo, katere tVTdke in stroke sedaj zastopajo, je pofelati na upravo lista pod „Lop postranski zaslužek11.
poskusili z malim oglasom v našem listu ? Ne zamudite ugodnosti cene In uspeha.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
Prvovrstne
premoSe
no drobno in debelo *• dustrijo in domačo kuriflV
dobavila,
po najugodnejših cen* plačilnih pogojih
Dom. Čebin
trgovina s premo««1" Ljubljana. Wolfova ulJj
posojiln se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Na-slov v upravi lls'ta.
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modlstka, Ljub-lajna.
..Puch11 5 ks. v dobrert stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 190, Zelena Jama, Ljubljana
LJUBLJANA,MESTNITRG 6
lepi, 6 tednov stari naprodaj Cesta mestni log 3, Ljubljana.
P
tvrdke „Kmetec“ dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. |
boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34, Ljubljana.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA;	r
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA [|
Podružnice;	fa
Brežice Črnomelj Kranj Metkovlt Ptuj Split w Celje Gorica Haribor^Novi Sad Sarajevo Trst Tel. št.: 261,413,
Se priporoma za vse v bančno stroko spadajoče posle._
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Delniška glavnica Din 50.000.000--
Rezervni zakladi Din 10,000.000’
'....'	_	"	'	;	.	_	_	NARODNI	DNEVNIKi,	3.	SVgusla	1924	,	Štev.	172.