8554 4 60100200 OSREDNJO KNJtW'Ct biiv.vik^SKI DNEVNIK ‘'f'M“ri,;prv,ni Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 205 (10.117) TRST, četrtek, 31. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK JE PREDVIDEN ZA PONEDELJEK Načrt o gospodarstvu v ospredju srečanja med vlado in strankami %omie pokojnine, na vidiku (udi zvišanje tarif — Predsednik vlade Andre-J. s° je srečal včeraj zjutraj z ds 'UHim ministrom Pundolfijem, Ud j*1 skupaj z njim nadaljeval pre-'•iim 6 triletnega načrta in pro-tjE/^kega ter programskega porodi Va leto 1979. Predvidene so tu-flfujig Seje predsednika vlad;; z ^Podarskimi ministri. (S|)?a ta dejavnost je v vidiku sre- ki bodo zadeva'u dokončno ^ e*®v° triletnega načrta, o kate-(^ bodo razpravljali v nonedoljek. p^Ptembra pod Andreottijevim iij^^dstvom gospodarski ministri k b^Eajniki ter gospodarski stro-Jt t ®-ki strank večine. se bo sestal tudi ministrski tdf - ki bo sicer obravnaval neka-s ^ zadeve tekoče administracije, \nf, bo prav gotovo dotaknil tudi [yPn.i triletnega načrta. fjJ'r‘Cakujejo, da bodo stranke ve-1« kega loka prejele osnutek tri-*°VoRa načrta ze 'utri- Skoraj go-!$ načrt zasleduje osrednji fl.1 Dostopnega znižanja stopnje in-ij,'le. Ta bi bila leta 1981 že ni-ls(h°d 10 odstotkov, na koncu tri-i ^Ga obdobja pa bi se gibala od SiL? 4,5 odstotka. Masivni prenos ’tlVp«av iz področja potrošnje v tg , .l'cije (samo v prihodnjem le-it> te znašale 2.250 milijard lir) Soii*a EGS in svetovnega mo-e*a sklada v višini 2.5 mi-bri.dolarjev, bi zagotovila v linjem triletnem razdobju 500 re lovih delovnih mest. kj T, di šlo vse po sreči, potem bju Italija v prihodnjem razdo W približala drugim drža bo,,. Evropske gospodarske skupilo 11 ■ To pa bo mogoče le, če bobi,, b°litične in družbene sile pod-vace vlado. Ta bo sicer zabte-°d sindikatov določene žrtve, dol* v zameno jim bo nudila nova iji rncsts. (j^Jbik «ii Mondo» se je v zve-C«mi vprašanji obrnil na pred-lti-istnike KD. KPI in PSDI. Demo-kiah l3ki -parlamentarec Gerardo mcn'*. da bo treba od ^ Pretirane avtomatizme v, si-Et'bb mezd in plač. Komunist til nriCe Sc,J Speranza pa je . poudarku- se ne sme računati pri raz-'b konkurenčnosti italijanske-Hon7?sbodarstva na eno samo spre-tvojljivko. se pravi na delo. Ra kltlj .Gospodarstva ne sme sloneti cklrt n° na ramah delavcev. So dj b^tnokrat Vizzini pa je dejal, djtj 'borg premična lestvica zaiam Kbpno moč mezd in plač. (vk) daljuje, saj naj bi julija zabeležili 1040 milijard lir prebitka. Znatna izboljšava italijanske plačilne bilance je sad večjega izvoza, predvsem pa Krepko manjšega uvoza. Pozitivni rezultati, ki so jih zabeležili pri plačilni bilanci se odražajo tudi v denarnih rezervah, ki dosegajo 19.122 milijard Ur. Montedison dobi arabske delničarje MHAN — Tednik «11 mondos- trdi v svoji zadnji številki, da bo italijanska družba Montcdison kmalu dobila novega delničarja, ki na j bi odkupil 10 od sto vseh delnic v skupni vrednosti 35 milijard lir. Dnevnik pravi, da gre za finančno skupino, ki predstavlja a-rabski kapital. Ta mednarodna finančna družba naj bi bila tudi posrednik v odnosih med Montediso-nom in arabskimi državami izvoznicami petroleja. RIM — Začasni tajnik republikanske stranke Ugo La Malfa je sklical za nedeljo sestanek vodstva, ki bo moralo izvoliti novega podtajnika. V MATAGALPI JE BILO VSAJ DESET MRTVIH KRVA V POSEČ NIKARAGUJSKKA LETALSTVA PROTI CIVILISTOM Predsednik Somoza trdovratno zavrača odstop kljub naraščajočemu uporu v državi - Aretacije tudi v vrstah narodne garde MANAGUA — Nikaragujska vojaška letala so v torek zvečer bombardirala središča civilnega odporništva v mestu Matagalpa, ki leti kakih 100 km severno od glavnega mesta. V torek so zabeležili tudi vrsto spopadov med vojsko in uporniki v različnih nikaragujskih mestih, med katerimi naj omenimo Matagalpo, Jinotepe in niriambo. Po nekaterih vesteh, naj bi v Matagalpi bombardiranje vojaških letal povzročilo vsaj 10 smrtnih žr' v in večje število ranjenih. Vest so potrdili tudi v krogih nikaragujskega Rdečega križa. V vseh omenjenih mestih je nikaragujska narodna garda okrepila svoje postojanke, vendar je položaj povsod še izredno napet. V Managui ?-> uslužbenci vseh letalskih družb (razen NICA, ki je last družine Somoza) sporočili, da bodo danes začeli stavkati. V torek so se sestali predstavniki različnih trgovinskih sr’ '•erjev v glavnem mestu, da bi se pomeniU o uspehu splošne stavke, ki so jo proglasili pred dnevi. S tem v zvezi je predsednik Somoza v svojem včerajšnjem govoru dejal, da je bilo stavkovno gibanje pravi po’om in da je bilo 98 odst. trgovin v Managui odprtih, v ostalih mestih pa vsaj 50 odst. Njegove izjave so v kričečem nasprotju s trditvami očividcev, ki za- gotavljajo, da je stavka povsem u-spela. Nikaragu.iski p^edrr^dn"- Anastasio Somoza je ponovno potrdil, da kljub številnim zahtevam po njegovem odstopu, ki prihajajo iz vrst opozicije in kljub splošni si. ki, ki je skoraj popolnoma ohromila velik del države, nima najmanjšega namena odstopiti. preden mu zapade mandat leta 1981, saj bi sicer v Nikaragva prevzele oblast marksistične sile. Za leto 1981 pa je obljubil «pravične in poštene volitve*. Somoza je v ponedeljek odkril vojaško zaroto, od takrat pa so aretirali na stotine pripadnikov narodne garde (doslej je bilo splošno mnenje, da je nacionalna garda povsem vdana Somozeve-mu režimu). Sam • ' .aragujski predsednik je sporočil, da so vojaki, ki sd mu ostali zv ‘i, aretirali približno deset častnikov in 25 vojakov, ki so bili vpleteni v zaroto, prvi poskus državnega udara po letu 1974. ko je Somoza prevzel oblast. V neuradnih krogih pa trdijo, da so aretirali vsaj 200 vojakov in več kot deset častnikov. Med prvimi reakcijami Somozove vlade na kritike, ki jih je zaslediti v tujem tisku je bil izgon dveh venezuelskih časnikarjev, ki sta morala zapustiti Nikaraguo. Kar zadeva spodleteli državni u-dar je vladni predstavnik sporočil, ODMEVI NA CRAX1JEV ZGODOVINSKO-POLITIČNI ČLANEK Lombardi o nujnosti enotnega nastopa in tvornega sodelovanja KPI in PSI Po mnenju voditelja socialistične levice morata delavski stranki izdelati skupen načrt preobrazbe družbe - Poseg komunista Spriana sad večjega izvoza IN MANJŠEGA UVOZA Znaten prebitek Plačilne bilance Sj* ~~ v Prvih petih mesecih le-aijJeGa leta je italijanska plačilna •if ^a zabeležila 1.737,3 milijarde 8» gTpitka. Po podatkih osrednje t^Lj^jsijskega zavoda so največji zabeležili maja, (717 mili-'lidj Začasni in približni računi kažejo da se pozitivni trend na RIM 1 — «Nekatcra vprašanja je treba pojasniti ip rešiti, sicer ne bo levica, pa naj bo enotna ali razdvojena, nikoli prišla na oblast.* S temi besedami je socialistični tajnik Craxi skušal napraviti konec ali vsaj omejiti polemične posege in odmeve na njegov že znan zgodo-vinsko-politični esej. Dcdai je tudi, in tako skušal še bolj ublažiti domet polemik, da je hotel s svojim člankom kratko malo odgovoriti izjavam komunističnega tajnika listu «Repubblica». «če komunisti pripravljajo kongres na tej osnovi in celo potrdijo zgodovinsko vrednost leninizma, sem pomislil sam pri sebi — je pojasnil še Craxi — smo na psu. In tako sem napisal članek s ciljem, da spodbijem vrednost leninizma obenem z • ostanki «maksimaliz-ma v PSI*. Enoten nastop levice pa _ je še zagotovil Craxi — ni in ne more biti v dvomu. Socialistični tajnik je skušal tako znatno omiliti domet in posledice ideološke preosnove, ki pa naj bi bila v PSI šele v povojih. Skoraj istočasno je v p. '.emiko posegel tudi Lombardi, voditelj levičarske rt ruje, ki skupno z avtonomisti upravlja stranko. Vse kaže, da je Lombardi počakal, da se je nevihta nekoliko polegla, posegel pa je, da bi ublažil ton polemike. Craxi in Ber-linguer — je poudaril — «sta se oba sklicevala na predhodnike*, kar je zmotno, saj se kultur;.i tradiciji in zgodovini obeh strank prepletata, tako da bi ju l"hkj označili kot «slav-na mešanca*. Važno pa je, da med strankama ne pride do političnega razkola in po Lombardijevi oceni Craxi ni hotel razdvojiti levice. «Razklana levica nima v Italiji nobene prihodnosti, prav tako pa bi ne mogla računati na uspeh lažno unanimistič-na levica*. Lombardi si je tako znova prilastil pravico, ki je pa ne odreka niti drugim, da načenja razpravo. tudi o najbolj žgočih, in bolečih vprašanjih, vendar pa ni sledu tajniku na poti revizije marksizma. Mnenja so deljena — je poudaril — socialisti so o tem vprašanju že razpravljali v preteklosti in bodo tudi v prihodnje. Problem, ob katerem se Craxi in Lombardi razhajata, je pri oprede-ljenju enotnosti levice. Priletni socialistični voditelj je bil mnenja, da morata KPI in PSI ter na splošno vsa levica, izdelati skupen vladni program, «če hočeta dejansko o-mogočiti državi premostitev krize*. Doslej se stranki glede programa še nista zedinili predvsem zaradi politike zgodovinskega kompromisa, ki jo je ubrala KPI, enotni program pa bi moral biti osnova za delo levičarske vlade in ne upravljanja skupaj s KD. Končno je Lombardi še dodal, da tudi vmesne poti med socializmom vzhodnih držav in socialdemokracijo r’,ahoda. ne bo mogoče prehoditi, če levica ne bo pripravila la stnega programa, ki ga more o-svojiti tudi delavstvo. V tem naporu — je še dodal - se bo KPI morala nujno nečemu odpovedati, še zlasti pa njenemu pojmovanju partije.kot edine «uza'koniteljice» družbenih procesov. V razpravo, ki jo je izzval socialistični tajnik, je s člankom v revi-: ji «Rinascita» posegel tudi komunistični zgodovinar Paolo Spriano, ki je med drugim poudaril, da «je še veliko vprašanj, o katerih moramo razpravljati*. «Tega se bomo lotili*, dasl «nam Craxi ne pomaga, ker se je v bistvu omejil na rafal proti Leninovemu nauku in na ostrostrel-stvo zoper Gramscija*. Po Spriano-vem mnenju je tudi zmotna trditev, da je kontrapozicija med «kolekti-vizmom in pluralizmom* konstanta v zgodovini delavskega gibanja. Razprava na taki osnovi je po mnenju komunističnega zgodovinarja brezpredmetna in nepotrebna. MINO FUCCILLO NAIROBI — Danes bodo pokopali pokojnega predsednika Joma Kc-nyatto, ki je umrl pred tednom dni. V mestu so zaprti vsi uradi, trgovine in veleposlaništva. Predvčerajšnjim je sto tisoč oseb počastilo Kenyattov spomin. Truplo pokojnega predsednika so prepeljali včeraj v vas Gatundu, kjer je imel pokojnik svojo zasebno rezidenco. Pogreba se bodo udeležile številne delegacije iz Evrope. Amerike in Afrike. da je šlo za desničarske skrajneže, ki so se bali, da bo predsednik So-irma odstopil in so se hoteli polastiti oblasti, preden bi to storili njihovi levičarski tekmeci. Po drugih vesteh naj bi uporniki bili mnenja, da je Somoza popustil pred zahtevami levičarskih upornikov, ki so prejšnji teden zajeli 70 talcev v Managui ter dosegli osvoboditev 58 političnih jetnikov, s katerimi so se pedali v Panamo. V svoji tiskovni konferenci je Somoza poudaril, da bi ‘ njegov odstop pomenil izdajstvo do ljudi, ki so «branili to družbo s svojim življenje...>. Prav tako bi Ni-karagua po njegovem mnenju padla v kaos in anarhijo, (if) V zgodnjih jutranjih urah po krajevnem času je poveljstvo nikaragujskih oboroženih sil ukazalo splošen napad na Matagalpo, ki so jo letala prej tudi bombardirala. Iz vojaških krogov poročajo, da so med četami, ki napadajo Matagalpo pehotne enote, okl"pue sile, občasno pa sc nad mestom pokažejo spet tudi vojaška letala. Dve tretjini Matagalpe jc v rokah upornikov, ki so oboroženi z zastarelimi samokresi, puškami in noži. 500 študentov, ki so se zabarikadirali v županstvo, jc najprej proglasilo tam «osvobojeno področje*, nakar so še uspešno kljubovali napadom vojske, ki jo vodi Somozov sin Ana-stasia Tachito. V Matagalpi imenujejo sedanje spopade »vojno mladih*. Prebivalstvo je skoraj v celoti na strani študentov, ki jim pomagajo s hrano, vodo in jim nudijo zatočišče. OGORČENJE VSEH DEMOKRATIČNIH IN PROTIFAŠISTIČNIH SIL BOMBNI ATENTAT NA SPOMENIK PADLIM V ARDEATINSKIH JAMAH Eksplozija jc povzročila dokajšnjo škodo, na srečo pa ni bilo žrtev - Nobene sledi za atentatorji - Solidarnostna brzojavka župana Marzaboita rimskemu županu RIM — Bombni atentat na spomenik pri Ardeatinskih jamah, do katerega je prišlo včeraj ponoči približno ob 3.30, je povzročil val ogorčenja v vrstah demokratičnih in protifašističnih sil. Preiskava, ki je takoj stekla, je ugotovila, da so neznanci postavili k vhodnim ' monumentalnim vratom 300 gramov eksploziva, ki jih je močno poškodoval, prav tako pa poškodoval tudi zidove spomenika, kjer je pokopanih 335 žrtev naci-fašističnega maščevanja. Spričo u-re in kraja, kjer je do atentata prišlo, preiskovalci dvomijo, da jim bo uspelo dobiti priče, ki bi lahko pripomogle k odkritju teroristov. Policijo je obvestil nočni stražar, ki je bil na svojem delovnem mestu v mestni četrti EUR in ki je slišal močno eksplozijo. Slednja je tudi zbudila mnoge prebivalce mestne četrti, ki so začeli klicati policijo in karabinjerje, da bi zvedeli, kaj se je sploh zgodilo. Na kraj atentata so poklicali tudi minerce, ki so ugotovili, da je pri vratih v jame eksplozija povzročila šestdeset centimetrov široko luknjo v tleh. Predstavnik italijanskega združenja svojcev žrtev fašizma je objavil sporočilo, v katerem obžalu- je jalovost podobnih dejanj, ki ža-tijo spomin mrtvih ter spomin na herojski trenutek italijanske zgodovine. ko je padlo 335 oseb različnega političnega in verskega prepričanja ter pripadnikov najrazličnejših družbenih plasti. Rimski podžupan Benzoni, ki si je v zgodnjih jutranjih urah o-gledal kraj atentata, je izrazil svojo zaprepadenost nad takimi terorističnimi dejanji. Po vsej Italiji je že prišlo do atentatov in skrunitev simbolov odporništva in spomenikov partizanov. Doslej pa se še nihče ni upal lotiti spomenika v Ardeatinskih jamah, saj iz samega kraja veje skrivnostna sila. Istočasno je Benzoni ožigosal moralno in intelektualno nizkotnost atentatorjev. Župan Marzabotta Dante Cruic-chi je takoj ko je zvedel za atentat poslal rimskemu županu Arga-nu brzojavko, v kateri podčrtuje, da je gnusni atentat na spomenik padlim v Ardeatinskih jamah neznosna žalitev spomina vseh žrtev fašizma. Podla fašistična provokacija. pravi župan Marzabotta terja od pristojnih oblasti, da zagotovijo zaščito vrednot odporništva, da izsledijo krivce in jih zgledno kaznujejo. Popoldne je k spomeniku padlim Obsedno stanje v Peruju LIMA — Perujska vlada je proglasila obsedno stanje v petih od 24 pokrajin ter je začasno ukinila ustavne svoboščine. Gre za posledico dolge stavke rudarjev ki zahtevajo, naj delodajalce spet sprejemajo v službo nad 300 sindikalnih predstavnikov, ki so jih odpustili. Dvanajst tisoč rudarjev stavka že dva ledna, včeraj pa je vlada uradno dovolila delodajal cem, da odpustijo vse nelavce. ki se ne bodo predstavili na delovno mesto do petka ARGENTINA — Argentinsko sodstvo je poklicalo na zasliševanje skupino političnih in družbenih delavcev, ki so 20. avgusta letos podpisali dokument, kjer ugotavljajo slab gospodarski noložai v državi in zahtevajo politične svoboščine. Po mnenju sodstva naj bi politični delavci, med katerimi so tudi vidni predstavniki strank in bivše peronistične vlade, prekršili odlok, ki ga je izdala leta 1976. vojaška hunta Zaradi primanjkljaja trgovinske bilance ZDA Vrednost dolarja pada Italijanska lira se je okrepila v primerjavi z dolarjem, medtem ko zgublja v primerjavi z ostalimi valutami RIM — Ameriški dolar je vče- 1,20 odst. Vzporedno so se okre-raj znova dokazal svojo kronič- pile tudi ostale valute, Jjj so no šibkpst in znatno izgubil na vrednosti na vseh svetovnih tr- prklobHe na vrednosti tudi v primerjavi z iiro zaradi tesne po- žiščih. Padec dolarja je posle- vezave med ameriško in italijan-dica objave podatkov o trgovin- sko devizo. švicarski frank je skem deficitu ZDA, ki presega včeraj kotiral v Milanu 508,80 tri milijarde dolarjev. Znaki no- (v trnek je veljal 501,075 lire), vega padca ameriške devize so nemška marka pa 420.54 (418,25), bili sicer že vidni predsinočnjim. francoski frank pa 191.95. vendar nihče ni pričakoval to- Splošno vzeto je devizno trži-likšne izgube, saj so bili izve- šče vsekakor še mirno, čeprav denci prepričani, da bodo osred- so operaterji dokaj zaskrbljeni nje državne banke posegle in in ugibajo, kako bodo ravnale o-podprle ameriško valuto. srednje banke danes. Dejansko pa so bile včeraj o- Padec dolarja je imel kot po-srednje državne banke povsem sledico precejšnje ovrednotenje odsotne in vrednost dolarja je zlata (od 3.65 do 7.26 dolarja padla. V Italiji je ameriška de- za unčo). Največjo vrednost ima viza včeraj kotirala 835.25. lire trenutno na italijanskem tržišču, proti 845,25 dneva prej, kar pomeni, da se je lira okrepila v primerjavi z ameriško valuto za za unčo. (vt) kjer je vrednost grama zlata dosegla 5.630 lir ali 209,63 dolarja POTOVANJE^ KITAJSKEGA PREDSEDNIKA SE BLIŽA KONC£ Gospodarska vprašanja in dvostranski odnosi v pogovorih med predsednikom Huom in šahom TITO PRISPEL V SLOVENIJO Vso pot od Kopra do Brda pri Kranju jc bil deležen navdušenih sprejemov LJUBLJANA — Predsednik SF RJ Tito je včeraj z Brionov prispel v Slovenijo. Šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice «Ga-leb* je malo pred 13. uro pristala v koprskem pristanišču, kjer so predsedniku Titu zaželeli dobrodošlico na slovenskih tleh predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, general polkovnik Franc Tavčar - Rok in predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Predsednik Tito se je skupaj s sekretarjem predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stanetom Dolancem in slovenskimi predstavniki. ki so ga pozdravili v Kopru, odpeljal z avtomobilom na Brdo pri Kranju. V vseh večjih krajih ob poti iz Kopra na Brdo, posebej pa še v Ljubljani in Kranju, so se zbrali številni prebivalci, ki so navdušeno pozdravljali predsedni ka Tita. Na Brdu je Tita priča kal poleg drugih slovenskih pred stavnikov tudi Edvard Kardelj Kot so uradno sporočili, bo Tito ostal na Brdu nekaj časa, za zdaj pa še ni znano, kakšen bo program njegovega bivanja v Sloveniji, (vb) Zaostrujejo se odnosi med Hanoiem in Pekingom BANGKOK — Hanojski radio je včeraj sporočil, da so pogajanja med Vietnamom in Kitajsko propadla in da se bedo nasprotstva med obema državama še zaostrila. V nekem drugem poročilu je hanojski radio objavil izjavo vietnamskega zunanjega ministra, ki trdi, da Kitajska pripravlja stopnjevanje napadov proti Vietnamu. Vietnamci trdijo, da Kitajski uri kitajske begunce za izvajanje sabotažnih in vohunskih akcij v Vietnamu. Vietnamci protestirajo odločno proti kitajskemu predlogu, glede vrnitve 160 tisoč kitajskih beguncev v Vietnam. TEHERAN — Kitajski predsednik Hua Kuo - feng in iranski šah Reza Pahlavi sta začela včeraj zjutraj v šahovi palači nad Teheranom uradne pogovore. Šlo je za prvo v vrsti srečanj, ki jih predvideva program obiska kitajskega predsednika v Iranu. Pogovor je trajal poldrugo uro, kot poročajo, oba državnika pa sta obravnavala predvsem mednarodna vprašanja, ki neposredno zadevajo olje državi. Danes zjutraj bosta Hua Kuo - feng in Reza Pahlavi imela še en pogovor. Kitajski predsednik in iranski šah sta se danes pogovarjala sama, brez prisotnosti svetovalcev. Njun pogovor je trajal pol ure. nakar sta se srečanja udeležili obe delegaciji. Uradnega sporočila o pogovorih ni bilo, v diplomatskih krogih pa menijo, da je bil govor o sovjetski politiki do Irana in do emiratov ob Perzijskem zalivu. Govorila naj bi tudi o nedavnem državnem udaru v Afganistanu. kjer so se oblasti polastile prosovjetske sile ter o pre-vratništvu v državah Perzijskega zaliva, se pravi o dejavnosti o-roanskih upornikov. Govorila naj bi tudi o odnosu Pekinga do drugih držav na območju Perzijskega zaliva. Kitajska ima trenutno diplomatske odnose samo z Iranom. Irakom in Omanom. Domnevajo, da se Huov obisk v Iranu ne bo zaključil z vidnimi političnimi sporazumi, podpisali pa bodo najbrž vsaj dve pogodbi o dvostranskem sodelovanju, istočasno pa bodo okrepili gospodarsko izmenjavo. Hua Kuo - feng bi moral danes zaključiti svoje pogovore v, Iranu ter odpotovati v Pe king v petek zjutraj. Skupno sporočilo naj bi objavili istočasno v Teheranu, in Pekingu. Prisrčno srečanje med iranskim šahom Pahlavijem (levo) in kitajskim predsednikom Hua Kuo-lengom (desno) na teheranskem letališču (Telefoto ANSA-UPI) Kitajski predsednik ima v načrtu v bližnji bodočnosti še nekaj obiskov v tujini. Hua Kuo - feng naj bi v kratkem obiskal Francijo, Zahodno Nemčijo in Japonsko. O' tem naj bi Hua govoril tudi z jugoslovanskim predsednikom Titom, kateremu naj bi obrazložil, da je izbira padla na te tri države, ker lahko pomagajo Kitajski, da premosti svoj. zastoj na podro- čju tehnologije in industrializacije. Modernizacija Kitajske ie izredno pereča, je povedal Hua Kuo - feng. Kitajski »Ljudski dnevnik* objavlja ob obisku predsednika Hua Kuo - fenga v Teheranu daljši dopis tiskovne agencije «Nova Kitajska* o iranski petrolejski industriji ter druga dva članka, v katerih se omejuje glede šahove sko zunanjo politiko. Pod vodstvom šaha Pahlavija, je rečeno v «Ljud skem dnevniku*, je Iran aktivno okrepil solidarnost in Sodelovanje z držvami v razvoju, še zlasti z državami na Bližnjem vzhodu, ob Perzijskem zalivu in v južni Aziji. Iran si tudi aktivno prizadeva za ustanovitev denuklearizuanega področja na Bližnjem vzhodu, na In- položil venec tudi podtajnik pri predsedstvu vlade Evangelisti, medtem ko so se prav v jamah srečale delegacije dežele I-acij, rimske pokrajine in sindikalnih organizacij. ki so se domenile, da skličejo danes na sedežu pokrajine sejo. na katero so povabili vse demokratične stranke, sindikate in sile odporništva. Vsedržavna zveza partizanov AN Pl je v svojem komunikeju izrazila ogorčenje nad zločinskim dejanjem zoper spomenik, ki je posvečen 335 žrtvam nacističnega besa. V prihodnjih urah bo v Rimu seja, ki se je bodo udeležili predstavniki vseh protifašističnih in demokratičnih organizacij in na kateri bodo sklepali o protestnih manifestacijah, ki jih bodo uprizorili v prihodnjih dneh. (if) PO NAPADU NA KONZULAT ZRN V CHICAGU V ZDA prom zoper ustaška terorista NEW YORK - Hrvaška ustaška terorista, ki sta 7. avgusta letos ugrabila v Chicagu šest uradnikov nemškega konzulata, sta se pred zveznim sodnikom proglasila za nedolžna. Na procesu so ju ob.k>!ži-li, da sta ugrabila tuje javne funk-cijonarje ter goste. Obsodba za takšno dejanje predvideva tudi dosmrtno ječo. Ustaša sta izjavila, da sta zakrivila ugraoitev zato, da bi dosegla izpustitev pajdaša, ki je v Zahodni Nemčiji izvedel atentat na nekatere jugoslovanske državljane. SANTIAGO DE CHILE - Po skoraj petih letih od prekinitve diplomatskih odnosov med obema državama, bo čilska uraana delegacij odpotovala v Sovjetsko zvezo, kjer se bo. udeležil neko mednarodne zdravstvene konfereiricc. Čile in Sovjetska zvza sta prld-nila diplomatske odnos« po strmoglavljenju pokojnega predsednika Allendeja. Prekinjena ameriška pogodba z Moskvo IVASHINGTON — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da so v Washingtonu prekinili po-godoo, ki predvideva prodajo vrtalnih strojev za črpanje petroleja Sovjetski zvezi. Carterjevi svetovalci si o izvajanju pogodbe niso edini, saj menijo, da bi lahko sovjetski strokovnjaki uporabili moderno tehnologijo vrtalnih strojev v vojaške namene. Skupina a-meriških strokovnjakov je med tem ugotovila, da so dvomi upravičeni. Tehnologijo vrtalnih strojev je mogoče izkoristiti pri izdelovanju vojaških naprav in orožja. Moderni vrtalni stroji bi lahko, poleg vojaške uporabe, močno o-krepili sovjetsko naftno proizvodnjo, kar bi šlo v škodo ZDA. notranje politike, poudarja, pa kan- dijskem oceanu in v južni Aziji, (if) Kršitev odlokov OZN o trgovini z Rodezijo ŽENEVA - Organizacija OZN je izdala prvi seznam podjetij, ki so prekršila sklepe varnostrega sveta o trgovanju z Južno Afriko in Rodezijo. Po sklepu varnostnega sveta OZN n. leta 1968 je prepovedano sleherno poslovanje z Rodezijo. Po odloku iz leta 1967 pa članice OZN ne bi smele dobavljati Južni Afriki orožja. Na seznamu držav, ki so prekršile odločbo o trgovanju z Rodezijo so na prvem mestu ameriška in britanska podjetja. Največ orožja pa so Južni Afriki prodala francoska podjetja. V torek nadaljevanje procesa Lockheed RIM — Po štiridesetih dneh premora bodo v torek nadaljevali razpravo na procesu zaradi škandala Lockheed. Ob prekinitvi so zaključili z zasliševanjem prič in obtožencev, sedaj pa bodo na vrsti posegi branilcev (vsega jih je j šestindvajset) ter treh javnih tožilcev. Sledili bodo še odgovori in zaključni posegi javnih tožilcev. Domnevajo, da bo to zahtevalo vsaj pet - šest tednov, tako da razsodbo lahko čakamo tam nekje proti koncu oktobra. Vendar le v primeru, da ne pride do ponovnih zapletljajev, ki jih pri tem procesu res ne manjka. RIM — Finančni stražniki so včeraj zabeležili nov viden uspeh v boju zoper razpečevalce mamil. Na letališču Fiumicino so namreč zaplenili skoraj štiri kilograme heroina «brown sugar* ter aretirali razpečevalca, 19-letnega malezijskega državljana Vong Vai-keunga. Vrednost zaplenjenega mamila presega j 8 milijard lir. PRVI URADNI ODMEVI NA NOV POLOŽAJ V TRŽAŠKI OBČINI KD IN KPI KRITIČNO OCENJUJETA IZVOLITEV ŽUPANA IN ODBORA LPT Cecovini se zaveda trhlosti svojega županskega stolčka in manjšinskega odbora, ki ne more računati na podporo demokratičnih sil ■ KPI obtožuje KD odgovornosti za nastali položaj * Ostro polemična nota KD do LPT Izvolitev župana in enobarvnega »odprtega* odbora Liste pcr Trie-ste, kot ga je novi župan krstil že med torkovo sejo, je odprla nebroj vprašanj. Kako se bo odslej odvijalo upravno življenje Trsta? Prebivalstvo se z razumljivo zaskrb-ljeriostjo vnrašuje, kaj bo s številnimi drobnyni in velikimi problemi, ki pretresajo tržaško občino. Če je vsem popolnoma jasno, da se bo Lista na vse kriplje upirala izvajanju osimskih sporazumov, saj je s tem namenom nastala, in s tem tudi sleherni možnosti gospodarskega socialnega in družbenega razvoja, ni še jasno, kako se bo lotila zahtevnih nalog že same navadne administracije, posebno še, če upoštevamo, da ni Lista per Trieste doslej, razen svojih treh demagoških protiosimskih programskih točk, ki Jih neutrudljivo razglaša na vse strani, izrekla še nobenega jasnega In poglobljenega stališča o brezštevilnih odprtih problemih. Drugo vprašanje je, kaj bodo se- V prihodnjih dmh bodo novoizvoljenim odbornikom dodelili posamezna odborništva. Odbor bo verjetno sestavljen takole: podžupan Aurelia Gruber Ben-co, odbornik za javne industrijske storitve Paolo Peltis, knjigovodstvo Kodolfo Bassani, matični urad G'o^lla Boschini-Bo-janovich, mestni redarji Gio-vanni Sblattero, šolstvo in šport Fabio Perco, socialno skrbstvo Letizia Fonda-Savio, ekonomat Giorgio Salvagno, decentralizacija in splošne zadeve Alfieri Seri, higiena in zdravstvo Giorgio Galazzi, javna dela Marino Tassinari, urbanistika Deo Rossi. Suplenti so Giacomo Bologna (osebje), Pietro Apriglia-no in Gianfranco Gamhassini. Načelnik svetovalske skupine je Gianni Giuricin. daj naredile tradicionalne demokratične stranke, ki niso znale preprečiti izvolitve Cecovinija in se zediniti okrog alternativnega kandidata. Brez neke zunanje podpore enobarvna uprava Liste ne bo mogla imeti dolgega življenja, kar je novi župan v svojem nastopnem nagovoru zelo jasno povedal. Namen Liste per Trieste je očiten. Prevzela je odgovornost za uprevo občine in v predvidevanju, da bo imela proti sebi stranke ustavnega! loka, bo na vse načine razglašala, da je sama naredila svojo dolžnost in da so za njen neuspeh odgovorni drugi. Na ta način bo lahko instrumen talizirala sedanji kritičen položaj v svoj prid. Tudi to je ena izmed nevarnosti, ki jo bodo morale demokratične stranke preprečiti s tem, da čeprav pozno, najdejo skupen jezik. Pri hodnja seja bo verjetno 12. septembra, kot je v intervjuju za tržaški radio napovedal novi tržaški prvi občan, ki je še dodal, da bo dotlej Lista sestavila program in ga predhodno posredovala drugim strankam v proučitev. Tudi ta da tum ni naključen. Samo dan prej bo namreč v Trstu medparlamentarna komisija za izvajanje osimskih sporazumov, kateri nameravajo melonarji za vsako ceno potiska ti kole med kolesa. Dan kasneje pa se bo začelo na pokrajini, ko si bodo stranke ponovno v laseh zaradi uprave. Najavljajo se skratka hudi časi/ Ob tem pa poglejmo, kaj pravijo komunisti in krščanski demokrati, ki imajo kljub vsemu še vednč giavno težo v sedanjem političnem dogajanju. Komunisti se bodo u-radno izrekli danes. Ob 12.30 bosta namreč deželni tajnik Cuffaro in pokrajinski tajnik Rossetti priredila tiskovno konferenco. Glavna stališča pa so sintetizirana že v današnjem članku glasila Unitš, v katerem se ostro očita krščanski demokraciji, da ni pristala na e-noten nastop proti Listi. V bistvu se KD že dva meseca zavzema za manjšinski odbor Liste, je rečeno v članku, in je celo predlagala zunanjo podporo. Ko se je Cecovini odpovedal, pa je merila celo na lasten enobarvni odbor v upa- 13. septembra seja tržaškega pokrajinskega sveta Na sedežu pokrajinske uprave so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin, da določijo datum prve seje pokrajinskega sveta. Na seji, ki ji je predsedoval predsednik Gher-si, so sklenili, da se bo svet sestal po prihodnji seji deželnega sveta, na kateri bodo izvolili novo deželno vlado in po obisku posebne medparlamentarne komisije za izvajanje o-simskega sporazuma v našem mestu. Pokrajinski svet se bo tako sestal 13. septembra, na dnevnem redu pa bo izvolitev predsednika in odbora ter odobritev obračunov za pretekla finančna leta. Ker na prvi seji tega dnevnega reda ne bodo izčrpali se bo svet sestal še 14., 16. in 18. septembra. Na včerajšnjem sestanku seveda ni bilo govora o možnostih rešitve krize, kajti, to nalogo morajo opraviti politična tajništva strank. nju, da jo bodo druge stranke podprle, če bi se pokazala nevarnost komisarja. Nepričakovan premislek Liste je zrušil to upanje in naložil zahtevo, da se demokratične sile sporazumejo med sabo, vendar KD na to ni pristala in zato nosi največji del odgovornosti za nastali položaj, ki bo imel izreden odmev na vsedržavni in mednarodni ravni ter na deželi, kjer se bodo kmalu pokazale posledice. Republikanci namreč ne bodo mogli zlahka požreti zadržanja KD, menijo komunisti. Z druge strani je KD izdala tiskovno poročilo, v katerem najavlja, da bo vodila opozicijo do nove uprave. Pri tem izredno kritično ocenjuje protislovno in neresno obnašanje Liste, ki iz dneva v dan spreminja sklepe. Še enkrat naglaša, da zavrača program Liste, ki je škodljiv za realne interese Trsta. Kritično ocenjuje tudi koalicijo, ki je nastala okrog Liste. Svoje poročilo zaključuje z zagotovilom, da bo, četudi v opoziciji, skušala zagovarjati interese tukajšnjega prebivalstva. Protest upokojencev podjetja ACEGA Upokojenci podjetij ACEGA in konzorcija za prevoze obsojajo sklep Tržaške hranilnice, ki je sklenila zmanjšati število podružnic, ki so do sedaj izplačevale pokojnine. Sklep, da bo za izplačila pristojna podružnica hranilnice v Ul. Giulia 5, je nesprejemljiv, saj se bo v njej na dan izplačevanja pokojnin trlo okrog 2.000 u-pokojencev ACEGA in približno 400 upokojencev INPS. Stavka v obratu Radici-Gallinotti V prostorih tovarne serijskih o-blačil Radiči - Gallinotti, ki šteje sedemdeset delovnih moči, predvsem delavk, je bila včeraj opoldne izredna skupščina zaposlenih, katere so se udeležili tudi sindikalni zastopniki Masotto (CGIL), Co-muzzi (CISL) in Pettirosso (UIL). Na skupščini je delavstvo obravna-. valo dogodke iz zadnjih drvi, ko je vodstvo tovarne odpustilo oziroma kaznovalo nekaj delavk ž motivacijami, ki jih ustrezna delovna pogodba sploh ne predvideva. V tovarni je prišlo do takih pro-tidelavskih izpadov že pred časom in je prizadeto delavstvo na provokacije odgovorilo že 16. maja s tri- stavko. Kljub temu vztraja vodstvo tovarne pri svoiem tolmačenju delovne discipline in je v zadnjih dneh odredilo nove kazni na račun nekaterih delavk. Zaradi tega je delavstvo, zbrano na skupščini sklenilo takoj stopiti v stavko za nedoločen čas. V poročilu, ki ga je enetna sindikalna zveza izdala po skupščini, je med drugim rečeno, da bo prizadeto delavstvo nadaljevalo s stavko do trenutka, ko bo lastnik tovarne Gallinotti preklical kazenske u krepe, kar .je že zahteval tudi pokrajinski urad za delo. NAVODILA MINISTRSTVA ZA PRISPEVKE GLEDALIŠČEM Ministrstvo za turizem in prireditve je izdalo s posebno okrožnico navodila v zvezi s prispevki v prid gledališčem v sezoni 1978-1979. Podrobnejša pojasnila daje urad za prireditve pri tiskovnem uradu prefekture v sobi št. 28. ZADEVA BIVŠE STEKLARNE «VETR0BEL» Prihodnji teden pred CIPI problem dopolnilne blagajne Uspešen nastop sen. Gerbčeve pri ministru za delo - Pittoni zagotovil sklic posebne seje z vsemi vpletenimi dejavniki plače, dokler nima v rokah ustreznega ministrskega odloka. V tem smislu se je to vprašanje po zaslugi senatorke Gerbčeve včeraj vendarle premaknilo z mrtve točke, saj ji je na ustrezen poseg minister za delo Scotti zagotovil, da bo Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI že na svoji prvi seji, ki bo prihodnji teden, obravnaval vprašanje tržaškega obrata, za katerega .je treba podaljšati veljavnost dopolnilne blagajne od zad nje zapadlosti (20. decembra lani) do dejanskega začetka preosnove. Predsednik deželne skupščine Pittoni je izrazil prizadetim delavcem vso svojo solidarnost in se obvezal, da bo na pristojnih mestih podprl zahtevi sindikalnih predstavnikov. Edina težava, ki jo bo težko premostiti, je odsotnost obeh indu-strijcev, Cardarellija in Landinija, ki sta svoj čas prevzela steklarno in ki se v tem času menda mudita v Braziliji, kjer imata tudi industrijske interese. Delavstvo SIRT se bo kakor znano ponovno sešlo na izredni skupščini prihodnji torek in upati je, da bo do tedaj lahko že določen datum zahtevanega sestanka z vsemi merodajnimi dejavniki. liiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiitniiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiMiiiiiiiiininiiiii OB NEREŠENIH PROBLEMIH SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Pred začetkom šolskega leta trka na vrata problem strokovne šole Slovenska javnost zahteva meno avtonomijo ■ Krajevne javne ustanove in slovenske organizacije se morajo ponovno zavzeti za uresničitev te zahteve Sindikalno predstavništvo delavstva družbe SIRT (bivše steklarne Vetrobel v žaveljski industrijski coni) — Gerli za CGIL, Gosdan za CISL in Di Turo za UIL — se je včeraj sestalo s predsednikom deželnega sveta A. Pittonijem, kateremu je obrazložilo položaj v obratu in postavilo zahteve pn novih posegih, ki naj vendarle omogočijo prehod k preosnovi stare steklarne v nov industrijski objekt. Predstavniki delavcev — slednji so že tri leta v dopolnilni blagajni in že dva meseca ne prejemajo predvidenih nadomestil za plače — so poudarili zlasti dve zahtevi: naj se čim prej skliče poseben in predvsem sklepčen sestanek na deželi, katerega naj se udeležijo sindikati, deželni organi, predstavnik Krožnega sklada in predstavniki deželne finančne družbe Friulie, in naj se pristojni deželni organi zavzamejo pri bančnih zavodih v Furlaniji - Julijski krajini in pri vodstvu INPS, ki izplačuje «plače» po dopolnilni blagajni, naj čim prej poskrbijo za kritje zadnjih dveh mesecev. INPS se kakor znane izgovarja, da ne more izplačati nadomestil za Pred nekaj tedni smo pisali, da se je slovenska senatorka Jelka Gerbec sestala z ministrom za šolstvo Padinijem ter ga seznanila s problematiko slovenskega šolstva v naši deželi, istočasno pa ga je zaprosila, da bi sprejel predstavnike slovenskih šol. Posebej se je dotaknila najbolj perečega in bolečega problema avtonomije strokov ne šole za industrijo in obrtništvo. Slovenska senatorka je o tem podrobno seznanila tudi zakladnega ministra Pandolfija, ministra za proračun in dežele Morlina in pod-tajnico ministrstva za šolstvo sen. Falcuccijevo. ter. jih pozvala naj v mejah pristojnosti prispevajo, da bi po tolikih letih vendarle prišlo do . zadovoljive rešitve tega vprašanja. Po vseh teh kontaktih so bile seveda izrečene tudi določene, bežne obljube. Po poletnih počitnicah, to se pravi enkrat v septembru, naj bi ministrstva preverila mož urno in 23. avgusta z osemurno i nosti ter nekaj sklenila, upajmo v pozitivnem smislu. Vendar je bilo obljub doslej vse preveč, o kaki stvarni pripravljenosti, da se slovenski šoli dodeli toliko pričakovana avtonomija, brez katere se nobena šola na tem svetu ne more skladno razvijati, pa smo imeli doslej zelo malo dokazov. Ali skriva tokrat odgovor ministra Pedi ni j a senatorki Gerbčevi, da bo lahko prišlo do sestanka s predstavniki slovenskih šol proti koncu septembra, kakšno možnost odločilnega premika na poti zagotovitve avtonomije slovenski strokovna šoli, ki je še zmerom v sklopu italijanskega zavoda Galvani? Ob tem je treba vsekakor nekaj pripomniti. V drugi polovici septembra se bodo namreč že odprla šolska vrata in bi moral biti do tedaj problem že rešen, ne pa, da bi zdaj komaj na novo odkrival že stokrat premlete zahteve. Zato je potrebno, da krajevne ustanove, z deželnim svetom v prvi vrsti in z njim tržaška občina in pokrajina, RiiiiiMiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHioMiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiMnHiMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiii XIX. MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH NA UNIVERZI Pomen skupnih pobud v EGS za večjo varnost na cestah Tečaj se bo nadaljeval danes s predavanji o vlogi železnic v evropski gospodarski skupnosti V okviru XIX. mednarodnega tečaja o prevoznih v EGS, ki se v teh dneh odvija na tržaški univerzi, je bil včerajšnji dan posvečen vprašanju varnosti cestnega prometa v Italiji in Evropi. To vprašanje postaja vedno bolj aktualno, saj se je v zadnjih letih število avtomobilov in motornih vozil nasploh, na vseh evropskih cestah znatno povečalo. Zaradi tega se morajo pristojni organi vedno spoprijemati s tem vpra šanjem, da bi voznikom zagotovili čim bolj varno vožnjo. Vendar pa niso zakonodajna določila v vseh evropskih državah EGS enaka, zato imajo vozniki, ki se podajajo v te države, vedno nove težave. Prav to vprašanje je bila osrednja točka včerajšnjega zasedanja na ..žaški univerzi, na katerem so govorili inž, Danese, dr. Leonardi, inž. Rossi, prof. Caracoglia in dr. Baldassari. Inž. Danese, ki je zasedanju tudi predsedoval, je v uvodnih besedah poudaril, da so prav prometne nesreče nekakšen pokazatelj, na osnovi katerih lahko ocenimo učinkovitost splošnega sistema, ki urejuje cestni promet. Zaradi tega je treba pripraviti točna zakonodajna določila, ki morajo biti enaka v vseh državah članicah EGS, da bi se zmanjšali vsi tisti vzroki, ki največkrat povzročajo prometne nesreče. Trenutno je v državah EGS približno dvajset organizacij, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, vendar so problemi zelo kompleksni, in njihova rešitev ne bo najlažja. Zato so potrebni skupni napori vseh organizacij, saj so dosedanji rezultati pokazali, da je EGS ubrala pravo pot. Doslej so namreč v vseh državah članicah uvedli nekatera določila (socialni pravilnik, določila za prejem vozniškega dovoljenja, tehnični pregledi, varnostni trikotnik, varnostni pasovi), s katerimi pa še niso dokončno rešili vprašanja varnosti. Glavni name i evropske skupnosti je, da ui prišlo v najkrajšem času do e-notnega cestnega zakonika, ki ne bi vseboval le določil o prometnih predpisih, ampak tudi določila o opremi in tohničnih normativih avtomobila. Zelo zanimivo je bilo poročilo prof. Caracaglie, ki je obravnaval vprašanje prometnih nesreč. Nanizal je celo vrsto vzrokov, ki so najpogosteje vzrok za nesreče; na osnovi statističnih podatkov je tudi povedal, da se je v Evropi do leta 1973 število prometnih nesreč stalno večalo, tedaj pa je začelo upadati, kar je epazno tudi v številu smrtnih žrtev, ki jih je zahteval avtomobilski promet. Vse bolj postaja jasno, da sta varno obvladovanje vozila in voznikovo zdravstveno stanje tesno povezani. Ne gre samo za splošno zdravstveno stanje, tudi drugi dejavniki, kot sta na primer stres in preutrujenost (v večernih urah se namreč pripeti največ prometnih nesreč), vplivajo na vozniške sposobnosti. Zato mora voznik vse to upoštevati, preden sede za volan. Raziskave o prometnih nesrečah, tako v Italiji, kakor tudi v drugih evropskih prometno razvitih deželah, se ujemajo v vzrokih nesreč, ki so skoraj izključno v samem človeku. Zato je nujno, da vsak udeleženec cestnega prometa, zavestno in z vso odgovornostjo sprejema in uveljavlja v kakršnihkoli prometnih okoliščinah zahteve prometnih predpisov. Lilijano in Stojana Kafola je osrečilo rojstvo prvorojenca ANDREJA ŠD Kontovel jima iskreno čestita, malemu Andreju pa želi mnogo sreče v življenju. kakor tudi okoliške slovenske občine ter druge slovenske organizacije, ponovno opozorijo pristojna ministrstva na pravice slovenskega šolstva, kot jih predvidevajo obstoječi zakoni in kar je poudarjeno v mednarodnih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo. Kot rečeno, bi morala biti dežela prvi posredovalec zahtev slovenskega prebivalstva, zato je tudi dolžnost slovenskih izvoljenih predstavnikov, da to predložijo skupščini. Strokovna šola v Trstu se namreč stalno razvija. O njenih uspehih in istočasno potrebah govori že samo število n vpisanih, ki se iz leta v leto veča. Šola je nastala pred 8 leti in si ,v tem sorazmerno kratkem1 razdobju pridobila ugled ter zaupanje. Za prihodnje šolsko leto je doslej vpisanih 106 dijakov in dijakinj (lani je to šolo obiskovalo 82 dijakov), samo v prve razrede se je vpisalo 44 dijakov in dijakinj, kar pomeni, da sa skoraj četrtina vseh malih maturantov, ki se odloči za nadaljevanje študijev, izbere strokovno šolo. Največje zanimanje vlada za oddelek monterjev in popravljalcev radiotelevizijskih sprejemnikov — v prihodnjem šolskem letu bo obiskalo ta oddelek 48 dijakov (v prvem razredu 21 dijakov). Ta oddelek si raje izberejo fantje, medtem ko se dekleta odločajo za oddelek kemijskih operaterjev (skupno je vpisanih 36 dijakinj, v prvem razredu pa 15). Nekoliko manjši obisk beležijo na oddelku za o-rodne mehanike (skupno 21, v prvem razredu 8), kar je pravzaprav čuden pojav, če upoštevamo, da i-majo orodni mehaniki najlažjo pot do zaposlitve. Seveda je vsem omogočeno tudi nadaljevanje študija na sorodnih italijanskih šolah, ki imajo tudi četrti in peti razred, ter na višjih tehničnih zavodih, ki nato odpirajo pot tudi na univerzo. Ena od zahtev je tudi ta, da bi slovenski strokovni šoli dodali še dva višja razreda. Osnovna zahteva je seveda avtonomija šole, kar pomeni avtonomno ravnateljstvo, tajništvo ter zavodski svet, s tem pa tudi možnost, da se šola razvija na podlagi stvarnih potreb slovenskega življa v zamejstvu. Naša javnost in predvsem naši izvoljeni predstavniki morajo zato pred začetkom šolskega leta še enkrat krepko zavihati rokave. SKLEP NA TORKOVI SEJI UPRAVNEGA SVETA SSG MIROSLAV KOSITA NOVI RAVNATELJ STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČI Zahvala za požrtvovalno delo bivšemu ravnatelju Benedetiču - Odobrena tudi pf0r račun in program uprizoritev sa sezono 1978/79 - Šest izvirnih del na deskah SS Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča je 29. t.m. na svoji redni seji soglasno odobril proračun za novo gledališko sezono, ki se bo začela 1. septembra 1978 s študijem Krleževe drame «Leda» in Vosove mladinske igre »Plešoči o-sliček*. Krleževo dramo, ki je bila vključena v letošnji repertoar v počastitev 85-letnice rojstva velikega jugoslovanskega dramatika in pesnika, bo režiral ugledni gost iz Zagreba Vlado Štefančič, režija mladinske predstave pa je zaupana našemu režiserju Mariu Uršiču. Letošnji umetniški program predvideva, kot je znano, še uprizoritev del «Mati Korajža in njeni sinovi* Bertolta Brechta, »Ivan Vasiljevič* Mihaila Bulgakova, »Godrnjač* Carla Goldonija in »Neurje* našega domačega avtorja Lojzeta Cijaka. Upravni svet je na svoji seji u-gotovil, da je lansko priznanje javnopravnega statusa s strani ministrstva konkretno prispevalo k izboljšanju položaja našega gledališča, vendar ni moglo še rešiti osnovnega finančnega vprašanja, ki je še vedno zaskrbljujoče. Gre namreč za poravnavo nastalih deficitov in za nakazilo ustrezne dotacije, ki bi omogočila redno in nemoteno delovanje SSG. Z velikim obžalovanjem je upravni svet sprejel ostavko dolgoletnega zaslužnega ravnatelja našega gledališča Filiberta Benedetiča, ki je svoj odstop takole utemeljil: »V prvi vrsti gre tu za vprašanje mojega predolgega ravnateljevanja, ki me je do kraja izmučilo. Umetniško utrjevanje našega gledališča, veliko zalaganje v boju za uveljavitev njegovih pravic v vsedržavnem in mednarodnem merilu, prizadevanja za njegovo rast v našem celotnem prostoru in za ureditev gmotnih vprašanj in odnosov znotraj kolektiva, kulturno politična angažiranost pri oblikovanju struktur in vzpostavitvi najustreznejših izhodišč za delovanje organov upravljanja, to so bile naloge, ki sem jim posvečal vse svoje moči. Nekatera vprašanja so sicer še boleče odprta, toda z državnim priznanjem se je očitno zaključilo neko celovito zgodovinsko razdobje. Čas je, da kdo drug prevzame moje mesto in z novim elanom vzpostavi pogoje za nadaljnji razvoj te naše priljubljene in izredno pomembne kulturne ustanove*. Upravni svet je Benedetiču izrazil vse priznanje za ..vestno in požrtvovalno delo. Upravni svet je nato imenoval novega ravnatelja v osebi Miroslava Košute, 'priznanega pesnika in kulturnega delavca, Prešernovega nagrajenca, ki bo prevzel novo mesto 1. septembra, z začetkom nove sezone. Danes podelitev nagrade solidarnosti «Devinski grad 1978» Danes ob 17. uri bo v devinskem gradu podelitev nagrade dobrote in človeške solidarnosti »Devinski grad 1978*. V zadnjih letih je postala podelitev te nagrade že tradicionalno srečanje skorajda vseh dejavnikov družbene stvarnosti devinsko - nabrežinske občine. Gre torej za pomemben dogodek, pri katerem pridejo v celoti do izraza čustva in tisti izrazi človekove osebnosti, ki jih današnja družba žal vse preveč pozablja. KPI poziva k budnosti vse demokratične sile Pokrajinsko tajništvo avtonomne komunistične federacije opozarja javno mnenje na vzdušje nevarnosti in napetosti, ki sta ju v mestu povzročili fašistični škvadristi v torek zvečer. Tolpe fašistov, ki so prišle tudi iz drugih krajev države, so priredile tako imenovano »protikomunistično manifestacijo*, ki se je zaključila z razdejanjem izložb in s škodo na vhodih hiš na Trgu Stare mitnice, kjer imata svoj se- DVE LETI IN POL ZAPORA ZA »UGRABITELJE* MADŽARSKE DRŽAVLJANKE EVE EDIT VEGH Poskus v veži sodne palače: prtljažnik prinza 1.200 je dovolj velik, da lahko sprejme človeka Dve leti in pol zapora za vsakega od treh obtožencev »ugrabitve* madžarske državljanke Eve Edit Vegh: za to kazen so se odločili sodniki po več kot dveurnem posvetu, obenem pa so tudi spremenili prvotno obtožbo. Ni šlo torej za ugrabitev, pač pa le za izsiljevanje. Dogodek je znan. 7. avgusta se je Veghovega zatekla na kvesturo in povedala, da so jo tri osebe, jugoslovanska državljana Hakija Ganič in Ratko Krivopakič ter italijanska državljanka Markovič Dorione Emij ra ugrabile v Jugoslaviji in jo skrito v avtu prepeljale v Trst z namenom, da bi od njenega strica (dejansko je šlo za prijatelja) iz Genove izsilile 4 milijone lir. Dejala je še, da jim je v Trstu zbežala. Nekaj minut kasneje, je policija že aretirala trojico in namestnik državnega pravdnika je vse tri poslal na zatožno klop po hitrem postopku. Proces, ki se je začel že 16. avgu sta, se je zaključil včeraj. Priznati je treba, da je bila včerajšnja razprava dokaj razgibana. Mlada Madžarka, ki je podala policiji dokaj neverjetno zgodbo, saj je po mnenju zunanjih opazovalcev, ki so vneto sledili razpravi, sama izrazila željo za prehod meje, je namreč prav pred nekaj dnevi povedala na policiji, da so jo prepeljali čez mejo v prtljažniku avtomobila in sodniki so hoteli preveriti, če je to sploh možno. V veži sodne palače je tako Eva Edit Vegh legla v prtljažnik in sodniki so ugotovili, da je v njem res dovolj prostora za človeka. Vendar pa to ni bila edina novost včerajšnje razprave. Med drugim naj omenimo manjšo a pomembno neskladnost med izjavami Veghove in ugotovitvami jugoslovanske policije v zvezi s prenočevanjem v nekaterih hotelih v Poreču, vendar pa se sodniki ob tem niso dlje ustavljali. Vsem trem so sodili le zaradi dogajanja v Italiji, ne pa zaradi skrivnega prevoza Madžarke čez mejo, kar v Italiji ni kaznivo dejanje, kot je, npr. v Jugoslaviji, kjer kazenski zakon za to predvide va od 6 mesecev do 5 let zapora. dež sekcija KPI in še neka demokratična organizacija. Pred podobnimi dogodki, ki potrjujejo prisot-raost fašistične centrale nasilja, moramo vsi braniti demokracijo in ne smemo dopustiti nobenega poskusa, da bi omilili osnovni in politični boj proti včerajšnjemu in današnjemu fašizmu. Tajništvo KPI izraža vso svojo solidarnost tovarišem sekcije P. Tomažič, ki so jih fašistični pretepači ponovno napadli in poziva vse komuniste na stalno in strogo budnost ter čim širše enotno sodelovanje z ljudskimi političnimi silami in z vsemi italijanskimi in slovenskimi demokrati iz Trsta. Družini Lidije in Marija Šušteršiča se je priključil mali RADO Iskreno jim. čestitata Marica in Jože. " V BAZILIKI SV. SILVESTRA Koncert dua Siškovič Lander Drevi ob 20.30 bo v bazilik' & Silvestra, v okviru uglasbenin čanj», koncert priznanega stopila bosta namreč Črtomir S> vič (violina) in Alison Lander 1'^ vir). Črtomirja šiškoviča ni P°{r „ no posebej predstavljati, saj le.% tržaških in predvsem slovet glasbenih krogih dobro znan. certiral je že v Jugoslaviji, i' Nemčiji in po Italiji, povsod ie ™ jel laskava priznanja in mnogo grad. a Pianistka Alison Lander pČM* celo iz Nove Zelandije, sedaj * .................... 1L sp* Lander m J docent na glasbeni akademiji v n . nu, na njegovih koncertih po .-j. mlja na klavirju znamenitega ja Ozima. , Glasbenika bosta izvajala s* be Kreka, Ysaya, Beethow Brahmsa, Wieniawskega. ........Hlinim.iiiiiiiiiiiiiiii..lunin.i.iilMliiiiiiii,,iiiiiiili»,,l,ll>f<< DARILO AVGUSTA: TOČA, DEŽ, VETER... Letošnje poletje se res ni proslavilo s sončnim vremenom, saj je bilo nemara več deževnih in oblačnih dini, kot pa pravega sonca. In da se ne bi poletje izneverilo že tolikokrat letos preizkušenemu običaju, se je včeraj popoldne iz črnih oblakov za nameček usula še toča. Okrog 17. ure se je s predhodnim grmenjem in bliskanjem izlilo veliko dežja, padala je toča v kot oreh debelih zrnih, talko da je povzročila v okoliških vaseh, predvsem v breškem kotu, v Bazovici, pa vse do Opčin, tudi precej škode. Sklestilo je veliko trt v vinogradih, predvsem so bili prizadeti latniki in nasadi cvetic. Srd in ihta razbesnelih oblakov pa sta prizadela predvsem mesto. Tu je debela toča poškodovala veliko avtomobilov, predvsem na Kolonkovcu, v Pod-lonjerju in pri Sv. Ivanu, voda je preplavila ulice, ki so se spremenile v prave reke, tako da so morali večkrat poseči tudi gasilci. Temperatura je padla na 16 stop. C, za-vejal je tudi močan veter s sunki do 70 km na uro. Padavin je bilo v dobri uri že več kot 16 mm. Dež nj prenehal niti v večernih urah, tako da je bil promet v mestu skrajno otežkočen. Na slikah: Toča v Bazovici in povodenj na Trgu Liberta. V TURINU Aretirali roparja na Banco di Roma Povsem nepričakovano je torinska policija včeraj aretirala 29-let-nega Giulia Valento iz Pazina, ki naj bi prejšnji petek oropal v na šem mestu glavno agencijo Banco orožjem v roki izsiliti na škem konzulatu potni list. Vajf^ je včeraj poskušal ponovno Prltl j e ameriškega potnega lista, a ža i podkonzul Richard Shimick nal (sliko so namreč poslaIjA ameriškim konzulatom) in naviaf® privolil v njegovo zahtevo. ko je Valente čakal na potni: je je podkonzul poklical policijo, t ,e aretirala Valento. Na kvesturi^, osumljeni ropar med drugim Pjj, nal, da ga išče jugoslovanska Pj« cija zaradi umora 67-letnega k*0 Ivana Beletiča iz Podjasike Motovunu. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 31. RAJKO Sonce vzide ob 6.24 in avgu*1* zaton« /J 19.46 — Dolžina dneva 13.22 ^ na vzide ob 4.09 in zatone ob 1 ‘ Jutri, PETEK, 1 septembru MLADEN Vreme včeraj: najvišja temper*^ 21,3 stopinje, najnižja 17,8, ob l3‘ 21,3 stopinje, zračni tlak 1010'” ^ rahlo pada, vlaga 70-odstotna, pooblačeno s slabo vidljivostjo, severozahodnik 8 km na uro. mimo, temperatura morja 20 stoP ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. avgusta 1978 so se ^ stu rodili 3 otroci, umrlo pa )e oseb. i RODILI SO SE: Jimmy Christian Caser, Linda Bomba«1* UMRLI SO: 57-letni Luciano 83-letni Antonio Africh, tirosso, letni Mario Alberti, 77-letna v*£ Kosec por. Sibelja, 63-letni ®"a I.orenzutti, 82-letni Giulio C°tta. ^ letna Rosa Tulio vd. Moro, ,jj Claudio VVernigg, 77-letna 1”?^ Mattiauda vd. Coxe, 66-letna A*8 Luisa Stock. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) —p Largo Piave 2; Trg Borsa 12! ,5 vored Miramare 117; Ul. Combl (od 8.30 do 13. in od 16. do *w'<0. 20 Šjj Trg Ospedale 8, Ul. delTIstri* NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) 35, Trg Ospeaale H, Ul. dellTstria ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovance ,j, in ENPAS od 22. do 7. ure: te št. 732-627. OB ZAKLJUČKU SEZONE Mladinske delovne akcije v ospredju delovanja mladinskega odbora SKGZ V kratkem seminar v Bohinju - Sredi septembra obisk na Koroškem Mladinski odbor Slovenske kultur-^gospodarske zveze je imel v to-2* sejo, ki je v bistvu zaključila plovno sezono, ki se pravkar izte-£a- Zato je bila to priložnost za krat-oceno minulega obdobja in isto-Casno za uokviritev prvih pobud v novi sezoni. V ospredju poletnega delovanja odbora je bila vsekakor akcija za ndeležbo mladih iz zamejstva na mladinskih delovnih akcijah v Slo-Jdni.ii - Omenjena udeležba ni bila ? nikoli doslej tako številna in to Pljuje že dejstvo, da so bjli mla- Kino ■raniarskl park — »Luči in zvoki*, 21.00 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini); ob 22.15 «San u Miramaru* (v srbohrvaščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 19.50 'n ob 21.20 ter iz Miramara ob 22.15 in ob 23.35. ®'*z 16.30 »Vittorie perdute*. B. Lan-caster. 17.00 «La liceale nella classe dej ripetenti». Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 14, letom. Barvni film. lenice 17.00 «Easy rider» (Libertš e Paura). Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Lo spiiccatutto*. Bud ; Spencer. ^azionale 17.00 — 22.00 «La febbre del sabato sera*. J. Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 «1 giorni j delkorca — Una grande avventura ;i nei Mari del Sud». Režija Folco Quilici. . ^eelsicr 16.30 »La maledizione di :. Damien*. W. Holden. ivtistalio 16.30 »Suspiria*. Režija Da-' rio Argento. Prepovedan mladini 1 Pod 14; letom. fFilodrammatico 16.00 «Pon pon n. 2». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Pantera rosa show». I Barvni film. j "Ofora 16.30 «American graffity». R. Dreifuss. Barvni film. GaPitol 17.00 »Papillon*. S. McQueen. ■ »Utorio Vencto 17.00 «L'uomo dal-, 1’occhio di vetro*. Prepovedan mla-dini pod 18. letom. •dcale 16.00 »Commando di spie*. Retjford. Greig Hill. Ariston 21.00 »La caccia*. Režija A. *enn' M' Bran J- i^1" - d«- 'SftmM ' prsnega • kipi' • ****%» H*1 Prispevke sprejema rdbornik Stanko Devetak di s Tržaškega in z Goriškega kar na štirih mladinskih delovnih akcijah zveznega značaja, to je v Posočju, na Kozjanskem, v Suhi krajini ter v Brkinih. Temu moramo dodati še udeležbo treh članov odbora na pomembnem in tradicional-nem pohodu »Avnoj 78». Delo v mladinskih akcijah je šola življenja, šola samoupravljanja in obenem odlična priložnost za mlade, ki živijo izven meja matične domovine, da se globlje spoznajo 2 življenjem v Jugoslaviji ter da navežejo prijateljske stike z mladino iz Slovenije in iz drugih republik. In res so vtisi udeležencev nadvse pozitivni in vzpodbudni; prav tako je tudi pomembno dejstvo, da so vsi zamejci zapustili za seboj dober vtis, da so se brez težav vključili v življenje brigad in da so tudi v delu pokazali svoje cdlike. Zaradi vsega tega je odbor ocenil letošnjo pobudo kot izredno uspešno ter je sklenil nadaljevati s takim delovanjem. Dejstvo je, da je letošnji uspeh jamstvo za dobre rezultate tudi v bodoče. Vendar se omenjena pobuda še ni povsem -ztekla, saj bo konec septembra odbor priredil srečanje brigadirjev, tako letošnjih kot tudi tistih iz prejšnjih let. Vendar izraz delovanja odbora v poletnem obdobju ni bila le udeležba na MDA. člani odbora so namreč imeli več predavanj in srečanj z udeleženci MDA v obmejnem pasu, to je na akcijah Posočje 78, Brkini 78 in Istra 78. Z njimi so se v glavnem pogovarjali'o mladinski problematiki ter o življenju slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Poleg tega je potrebno dodati, da se je večja skupina predstavnikov mladinskega odbora kot že vsako leto tudi tokrat udeležila tradicionalnega srečanja narodov na Kamenici v Beneški Sloveniji. Na seji je nato tekla beseda o mladinskem seminarju v Bohinju, k; je že sedmi po vrsti in ki ga prireja Mladinski krožek Gorica pid pokroviteljstvom odbora. Teme, s kateremi se bodo imeli udeleženci možnost spoznati, so predvsem globalna- zaščita Slovencev, politični položaj v Italiji, kultura v zamejstvu, vloga tabornikov in vloga zveze socialistične mladine Slovenije; seveda bo seminar tudi priložnost za široko razpravo o mladinski problematiki. Nazadnje velja še dodati, da se Koncerti } V baziliki sv. . Silvestra v okviru 'Tržaškega glasbenega septembra 78» “o danes, 31. t.m., ob 20.30 na-■ stopi) tržaški slovenski violinist Črtomir šiškovič, Pri klavirju ga bo spremljala Alison Lander. Izvajal bo skladbe Uroša Kreka, Ysayeja. Beethovna, Brahmsa in Wieniawskega. Šolske vesti Didaktična ravnateljstva Sv. Jako-a- Sv. Ivana, Opčin in Doline javilo, da bo začetek pouka v držav-"* vrtcih jutri, 1. septembra, ob 30. Ravnateljstvo državnega znanstve-e8a in klasičnega liceja »France rešeren» v Trstu, Ul. Guardiella ‘d, sporoča, da se pismeni popravni piti pričnejo jutri, 1. septembra, ob 30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ozpored drugih pismenih izpitov do 'te na oglasni deski. Ravnateljstvo državnega trgovskega ''mičnega zavoda «Žiga Zois* v Tr-•u sporoča, da se pričnejo popravni :b'ti jutri, 1. septembra, ob 8.30 s pičenimi nalogami iz slovenščine in elijanščine. Naknadno vpisovanje gojencev v Glasbene matice za leto 1978-79 0 od 4. do vključno 8. septembra a sedežu šole v Ul. R. Manna 29 !l- 418605 od 9. do 12. ure 'in od 18. 0 19.30. opisovanje gojencev v podružnico 'esbene matice v Nabrežini bo v °nedeljek, 4. septembra. Ravnateljstvo državnega učiteljišča M. Slomšek s priključeno vzgoji-;'jsko šolo v Trstu sporoča, da se •smenj popravni in vstopni izpiti ričnejo jutri, 1. septembra, ob 8.30 Pismeno nalogo iz slovenščine. Razjed drugih pismenih izpitov dobite a oglasni deski. Ravnateljstvo strokovne slovenske °'e v Trstu, Ul. Matteotti 12, spo-°ča. da se pismeni popravni izpiti denejo v soboto, 2. septembra, ob ;30, s pismeno nalogo iz slovenščine, 'azpored drugih pismenih izpitov do-'te na oglasni deski. Razstave Zainteresirane mladince, ki bi se nameravali udeležiti seminarja Mladinskega krožka Gorica od četrtka, 7., do nedelje. 10. septembra, obveščamo, da je na razpolago še nekaj mest in da Se lahko vpišejo na | sedežu MKG v Gorici (Ul. Monte-santo 84. tel. 83-495) alt pa na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2. tel. , 24-95) oziroma v Trstu (Ul. S. Francesco 20, tel. 744249). bodo predstavniki odbora udeležili seminarja Kluba s’ovenskih študentov na Dunaju, ki bo sredi septembra v Goseini vasi na Koroškem. sk. Delovanje sekcije KPI za Devin-Nabrežino Vodilni odbor občinske sekcije KPI Devin - Nabrežina se je sestal 28. avgusta, da bi razpravljal o političnem položaju in o prihodnji dejavnosti partije. Odbor je sklenil, da se v tem tednu sestaneta svetovalska skupina in tajništvo glede vprašanj, ki zadevajo občino. Med drugim so na sestanku govorili o izletu, ki ga bo sekcija priredila v nedeljo, 3. septembra v bolnico Franjo v Cerkno in v tiskarno Slovenija. Izleta se bodo udeležili tovariši, ki so pripravili in delali na prazniku Unita in Dela v Šempolaju. Avtobus bo odpeljal ob 8. uri iz Šempolaja, ob 8.15 pa bo v Nabrežini. Ob tej priložnosti se vodstvo sekcije zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali in prispevali k uspehu praznika. Na sestanku je tekla nato razprava o predlogu, da se ustanovi zadruga med bližnjimi sekcijami KPI v zvezi s tehnično organizativnimi vprašanji predvsem zato, da bi skupaj bolje upravljali imovino posameznih sekcij. Končno je odbor sklenil, da prispeva 100.000 lir za spomenik Igu Grudnu, ki ga bo postavilo prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine v sodelovanju z občinsko upravo. SILVANO PACURA PREDSEDNIK POKRAJINE Misovec Pascoli skušal preprečiti rabo slovenščine na pokrajinski seji Ferletičeva (SSk) in Bratina (KPI) sta v slovenščini pojasnila zahteve, ki jih je treba vključiti v pokrajinski program - Svetovalci KPI in PSI omogočili Pagurovo izvolitev Jutri, I. septembra, ob 18. uri bodo v modemi, umetnostni dvorani galerije Rossoni odprli razstavo tržaških slikarjev Uda Dambrosija, Sergia Micalesca in Romea Stocchi-ja Thomeisa. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. ure, ob delavnikih pa tudi od 17, do 20. lire, in sicer do 10. septembra. Izleti Partizanski praznik v Štivanu Na pobudo članov vsedržavnega združenja iparetizanov Italije (ANPI-VZPI) iz Štivana, Medje vasi in Devina skupmenSi, sekcijo Devin - Nabrežina bfrvštivanu 2. in 3. septefn-bra 1. partizanski praznik. Zaslužek tega praznika gre v sklad za postavitev spomenika padlim v NOB, ki bo zgrajen v Štivanu. Praznik bo na prostoru, ki ga je odbor socialnega sklada štivanske papirnice vljudno dal na razpolago. Tudi člani tega sklada bodo pomagali, da l*o praznik čim bolje uspel. Ob tej priložnosti si bo marsikdo lahko o-gledal skrivnostni izvir Timave, ob katereni stoji v senci topol znamenita gotska cerkvica iz 12. stoletja. Za parkiranje seveda ni problema, saj razpolaga vas z lepimi parkirnimi prostori. /.druženje UNION namerava prirediti v nedeljo, 3. septembra, naslednje enodnevne izlete: z avtobusom v! Chioggio in v Kranjsko goro ter še I 3. in 10. septembra enodnevni izlet v Rovinj z motorno ladjo ali z avtobusom. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19-30, ob četrtkih od 17. do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12. ure. Društvo slovenskih lovcev «Dober dob* priredi 10. septembra letos izlet v okolico Cerniškega jezera. Obiskali bodo nekaj tamkajšnjih lovskih družin in lovskih koč. V sporedu je predviden tudi ogled muzeja v gradu Bistra. Izleta se lahko udeležijo člani društva in prijatelji z družinami. Točen spored izleta bo objavljen v Primorskem dnevniku. • Jutri, 1. septembra, ob 17. uri se bo na Pončani pričel občinski festival »Unita in Dela*, ki se bo zaključil v ponedeljek zvečer. / l " ■ ifiS® . RANCA 3! CPEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K REOI.TN A B A N K A ,s: p, a '-:’f ■ TRST ULICA F FILZ! Va - Č32 61-ddB TEČAJI VALUT V MILANU DNE 30. 8. 1978 Ameriški dolar 835,— Funt šterling 1615.— švicarski frank 500,— Francoski frank 189.— Belgijski frank 25,— Nemška marka 417.— Avstrijski šiling 57,50 Kanadski dolar 700.— Holandski florint 385,— Danska krona 146.— Švedska krona 182.— Norveška krona 153.— Drahma 20.10 Razna obvestila ■ MENJALNICA vseh tujih valut Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča občinstvo, da začne zopet z rednim delovanjem jutri, 1. septembra, po običajnem delovnem urniku. Fotografije dečkov v počitniški koloniji v Dragi, ki jih je posnel Mario Magajna na Pesku, interesenti lahko naročijo v župnišču v Bazovici, telefon 226-117. 1. PARTIZANSKI PRAZNIK V ŠTIVANU 2. in 3. septembra 1978 SPORED; SOBOTA, 2. septembra: ob 17.00 — odprtje kioskov ob 19.00 — koncert ansambla VISCONTI ob 20.30 — ples z ansamblom VISCONTI NEDELJA, 3. septembra: ob 16 00 — odprtje kioskov ob 19.00 — nastop ženskega pevskega zbora DEVIN > ob 19.30 — nastop pevskega zbora FANTJE IZPOD GRMADE ob 20.30 — p’es z orkestrom Mokambo alk: Casadei V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval še v ponedeljek, 4. septembra, od 17. do 1. ure. Mali oglasi IščLM hišico z vrtom v najem, tudi popravljivo. Tel. 751086 popoldne. GOSTILNA »Pri Studencu* obvešča svoje cenjene goste, da je ponovno odprta in da ima ob petkih tedenski počitek. PRODAJAM moto guzzi 254 kubatu-ra, štirje takti, štirje cilindri, avtomatski prižig, Tel. 723664. PRODAM 10 metrov ploščic (pia-strelle). Tel. 823287, v uradnih u-rah 741670. PRODAM PRINZ 4L-67 v dobrem stanju, motor v redu in nova baterija, za pogodljivih 500.000 lir, v Bazovici. Tel. 226436. POTREBUJEM knjige za 1. razred klasičnega liceja. Telefonirati v večernih urah na tel. štev. 200617. PRODAJAM izvenkrmni motor to-mos 4 HP Elektronic. Telefonirati na št. 225654 ob urah kosila. Silvano Pagura, profesor, je novi predsednik pokrajinske uprave v Gorici. To je najpomembnejša novica z včerajšnje seje pokrajinskega sveta. Za drugo, prav tako pomembno vest, pa je poskrbel delovni predsednik Ennio Pascoli, misovec, ki je skušal preprečiti slovenski govor svetovalke SSk Marije Ferletič. Pagura je prejel 13 glasov strank KD, PSDI, PRI in SSk, komunisti in socialisti (8 oz. 2 glasova) so oddali bele glasovnice in s tem omogočili Pagurovo izvolitev, misovec je glasoval proti. Večina je bila u-stvarjena na podlagi sporazuma med strankami ter nod pogojem, da predsednik v okviru omejenega mandata prouči možnosti za sestavo trdne, večine na podlagi programskega sporazuma. Pred izvolitvijo so načelniki političnih skupin podali glasovalne izjave, v katerih so napovedali svoje zadržanje na predsedniških volitvah. Giuseppe Agati, KD, je dejal, da dolgotrajna pogajanja niso bila brezplodna in da bo mandatar v okviru svojih pogovorov skušal doseči podporo programskemu sporazumu, ki ga bo izvajal odbor. Agati je navedel nekatera izmed osnovnih vprašanj, s katerimi se bo srečavala nova uprava, kot so obmejno sodelovanje, izvajanje osimskega sporazuma, obnova Furlanije, politika do Slovencev itd. Po Marinu De Grassiju (PRT) je Marija Ferletič v slovenščini pojasnila stališče Slovenske skupnosti. Misovski odvetnik Pascoli ji je kot predsedujoči svetovalec skušal odvzeti besedo, češ, «da ni zakona, da bi ji dajal to pravico in da imamo Slovenci itak preveč pravic.* Marija Ferletič mu je odgovorila, da tudii ni zakona, ki nam bi jemal pravico do rabe materinega jezika v izvoljenih telesih. Citirala je izjave pokojnega pokrajinskega svetovalca Ciana, da mora mo imeti Slovenci več pravic kot večinski narod, če se naj obdržimo. Sklicevala se je na zaključke manjšinske konference v Gorici ter zavrnila Paiscolija, češ da bi kot jurist moral poznati pravice manjšine. zapisane v italijanski ustavi. Po teh besedah je svetovalka nadaljevala in zaključila svoj pozdravni govor v slovenščini. Ki ga je pozneje izrekla tudi v italijanščini (čeprav bi prevajalska naloga pripada I »i i uradnem u tolmaču), Dodala je, da manjšinski problemi po 33 letih še niso rešeni- in da je v cetott - potrebno uresničiti o-simski sporazum. Napovedala je podporo kandidaturi prof. Pagure ter mandatarju zaželela sestavo takšnega programa, da bo nokrajin-ska uprava zaživela. Vsekakor pa podreju.je SSk svoje zadržanje na pokrajini razpletu na deželni ravni. Edoardo Bressan (PSDI) je z namigom polemiziral z nastopom svetovalke SSk, vendar .je podprl predlog KD za Pagurovo kandidaturo. Načelnik skupine KPI Tullio Pai-za je uvodoma opozoril na nevarnost, ki jo za enotnost dežele predstavlja Lista za Trst. Izrazil je željo, da bi se dežela razvijala z la- stnimi močmi. V celoti je potrebno uresničiti osimski sporazum ter obnoviti, tudi v kulturnem pogledu, Furlanijo. Za izvolitev Cecovinija za tržaškega župana je kriva KD. Vsi Slovenci, ne glede na to, kateri stranki pripadajo, imajo pravico govoriti v materinem jeziku, ne samo na pokrajini, ampak tudi na občini Gorica. Paiza je zagovarjal sestavo vlade demokratične solidarnosti, zahteval odpravo predsodkov do komunistov, ter napovedal oddajo belih glasovnic, s katerimi bedo omogočili izvolitev oredsednika. Nato je svetovalec Ivan Bratina (KPI) v skladu s tradicijo v slovenščini zahteval domovinsko pravico za slovenščino v izvoljenih telesih. Komunisti bodo zahtevali rešitev naših vprašanj v tej mandatni dobi. ker mora ta obveza priti v program. Po Bratinovih besedah bo s tem dan prispevek k delovanju vladne komisije, ki se pripravlja na sprejem zakona o globalni zaščiti. Socialistični svetovalec Giaconi je podprl Paizova izvajanja ter zagovarjal ustanovitev takšne večine, ki i.e bo nikogar izključila. Prof. Silvano Pagura, neodvisen kandidat na listi KD, s« je zahvalil za izvolitev, še zlasti levici za bele oddane glasovnice. Poudaril je protifašistični, laični, demokratični in ljudski značaj večine ter dodal, da bo program sporočil, ko bo sestavil odbor. S tem se je seja zaključila. • Izšla je 6. (poletna) številka šte-verjanskega vestnika za julij - avgust. številka, ki obsega 14 strani, vsebuje članke o letošnjem festivalu narodnozabavne glasbe, o volitvah in o števerjanski šoli, prinaša Pa tudi dva ponatisa, in sicer iz Nedeljskega dnevnika ter Katoliškega gla- Danes začetek revije C. A. Seghizzi S koncertom ob 20.30 v dvorani Ginnastica Goriziana na Trgu Bat-tisti se bo začelo letošnje, sedemnajsto, tekmovanje pevskih zborov C. A. Seghizzi. Na koncertu danes zvečer se bo predstavilo šest zborov, in sicer: Akademski pevski zbor iz Lublina, Zbor Ifjuszagi Muevesze-gyuttes iz Budimpešte, Coro delle nove iz Pescare, Zbor Morfova-Pro-kopova iz Sofije, Akademski ženski zbor iz Lublina in Zbor Ifjuszagi (v ženski zasedbi). Nastopili bodo v po-lifonskem petju. Na sliki: zbor »Mio-rita* iz Rešita v Romuniji. Nastopil bo na koncertu v petek, ob 16. uri. (•niniiMiiMiiiMiiiMKiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiuvuiiiiiiiiiiiiiiiiH KRITIČNA OCENA DELOVANJA OBČINSKE UPRAVE Pripombe mestne sekcije PSI k spremembam urbanističnega načrta Niso upoštevali skupnih interesov Gorice in Nove Gorice ter vloge mesta v odnosu do njegovega zaledja ■ Poskrbeti za demokratično izvajanje načrta Težave v podjetju Passero Do hujšega sindikalnega spora Je prišlo v podjetju Officine Passero v Tržiču, kjer izdelujejo pločevinke za konzerve. Gre za podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred dobrimi sedemdesetimi leti in ki zaposluje o-krog 60 delavcev, v glavnem žensk. Razmere na delovnem mestu niso najboljše, tako glede higienskih predpisov kakor tudi glede okolja. V zadnjem času pa so se težave še [»večale zaradi nevarnosti, da bo podjetje odslovilo petino delavcev, ki so bili zaposleni v litografiji. V torek popoldne je bila v podjetju skupščina delavcev, potem ko so bila dosedanja srečanja med predstavniki sindikatov tovarniškega sveta in lastnikov, brezuspešna. Na skupščini so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh zaostrili sindikalni boj. Mestna sekcija PSI je sprejela stališče o predlogu za revizijo splošnega urbanističnega načrta občine Gorica. Po tajnikovem uvodnem poročilu se je razvila obsežna razprava, ki je trajala pozno v noč in med katero so preučili razna vprašanja kakor tudi način izvajanja tega pomembnega dokumenta. Stranka je ugotovila, da so dokument sprejeli z zamudo in da bo škodo, ki nastaja, potrebno odpraviti z njegovim takojšnjim izvajanjem. Obenem zahteva, da se na seji občinskega sveta o njem poglobljeno razpravlja. Ker se vplivi urbanističnega načrta poznajo v javnem in zasebnem gradbeništvu, za paslo vanju itd. nastaja, zaradi zavlačevanja njegove odobritve, škoda na poglo 78 GZ 6. Pobral ju je mimoidoči av tomobilist iz Turjaka ter iu odnesel domov, kjer skrbi zanju in čaka, da se hn oglasil lastnik Gospoda Mucellija Rako je ime poštenemu najditelju) lahko [okličete tudi po telefonu na številko 76-007. spreminjevalnega predloga urbanističnega načrta PSI ugodno ocenju je skupek ciljev vnesenih v poročilo o načrtu, ki odražajo vsebino resolucije občinskega sveta. V resoluciji izražene namene je PSI zagovarjal že dolgo let, vendar v spremembi načrta socialističnih predlogov niso v zadostni meri upoštevali. Predvsem ni v varianti v zadostni meri upoštevan nov odnos med Gorico in Novo Gorico, v njej niso izbrali zemljišč, ki bi zadevala obe področji, povezovalna cesta ob Soči ne povezuje cestnega omrežja v zgornji Soški dolini s sistemom na naši strani, prav tako niso določili prostora za industrijsko cono na desnem bregu Soče. Te pomanjkljivosti kažejo določene slabosti, zlasti pomanjkanje politične volje pri občinski upravi,- ifršcTtoSebej^spH KD, da bi vodila Goriča odprto po-l litiko ter iskala prostor za svojo vlogo. S ‘em/JSe- ločuje od^-svojega naravnega zaledja, od ostalega dela goriške pokrajine, ki se na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju usmerja proti drugim središčem v okviru pokrajinskih in deželnih meja. Kar zadeva ostala vprašanja, zlasti demografski razvoj Gorice (60 tisoč prebivalcev), mestno cestno omrežje, obrtniške, trgovske in bivanjske strukture, storilnosti itd. je PSI mnenja, da jih bo potrebno poglobiti na občinskem svetu. Kaže se zlasti potreba po funkcionalni u-pravi gradbene dejavnosti, ki se mora razvijati v korist občanov ter ob upoštevanju zgodovinskih zna-čilnasti. Stranka predlaga, da na seji občinskega sveta slišijo tudi predloge tehničnega urada, gradbene komisije itd., ki so si pri svojem delu pridobili dosti izkušenj gradbenega in urbanističnega značaja. Na tehničnem uradu bo potrebno ustvariti organ, ki bo v urbanističnem pogledu upravljal občinsko ozemlje in s tem zagotavljal celovito izvajanje urbanističnega načrta. V slovo prijatelju Brunu Brajniku Grenke solze, ki jih je bilo težko zadržati, so silile v oči množici prijateljev in znancev, ki je v soboto pospremila na zadnji 'poti komaj 42-letnega očeta, moža in sina, Bru na Brajnika v Štandrežu. Težko je obujati spomin na pokojnikov lik, še težje pa je najti pri meme besede, ki bi dovolj jasno ponazorile pokojnikovo osebnost Skromen, tih .nikoli se ni rinil v ospredje, pa je vendar zmeraj poprijel, kjer je bilo treba pomagati. Tako pri PD Oton Župančič, pri kotalkarjih, povsod. Poln energije je sodeloval pri organizaciji pohoda »Vržot 78», načrtoval je vzpon • i Triglav ob priložnosti letošnjih jubilejev. Vse to ;> nenadoma prekri žala huda zahrbtna bolezen, ki ga je v kratkem času iztrgala najdraž. jim, otrokom, *oni, vaški skupnosti Dragi Bruno, iskrena ti hvala za vse, ohranili te bomo v lepem spo minu. Vaše i 1‘ris/tfvtijh' sn DIJAŠKO MATKO Pohod s Prevala v Vipolže v duhu obmejnega sodelovanja V okviru šagre, katere namen je oživljanje ljudskih tradicij in vzpostavljanje prijateljskih stikov s prebivalci jugoslovanskega dela Brd, bodo v nedeljo priredili na Prevalu tudi netekmovalni pohod, katerega izkupiček bodo izročili v dobrodelne namene. Pohod se bo pričel ob 9. uri pred staro cerkvijo na Prevalu in bo podoben vsem tovrstnim prireditvam: odvijal se bo na dveh progah, 10 in 20 km. 2riačilnbšt fega p6hoda pa je, da je proga izpeljana na oberi straneh državne, meje...Priredi tel ji pohoda, društvo »La Quercia» iz Moše in športno-rekreacijski krožek goriške hranilnice, namreč sodelujejo s športnim društvom Brda iz Vipolž in s krajevno skupnostjo Dobrovo, ki sta poskrbela, da bodo udeleženci pohoda prehodili tudi del jugoslovanskih Brd in šli skozi Vipolže, preden se bodo zopet vrnili na italijansko ozemlje in zaključili pohod na Prevalu. Praznovanje se bo nato nadaljevalo ob 11. uri z nastopom folklorne skupine iz Podturna, v popoldanskih urah pa imajo na sporedu koncert pihalne godbe, ples in razne zabavne točke. Šolske vesti UUHiatClJlHtU licvjd */, Trubar* sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po razporedu, ki je na vpogled na oglasni deski zavoda. Ravnateljstvo učiteljišča »Simon Gregorčič* v Gorici sporoča, da bodo popravni izpiti v petek 1. septembra 1978 ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Spored ostalih izpitov naj si dijaki ogledajo na oglasni deski. Popravni Izpiti na trgovskem tehničnem zavodu »Ivan Cankar* se začnejo v petek 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine, slovenščine in nemščine. Sporočamo, da se je vpisovanje rednih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1978-79 pričelo v ponedeljek. 21. avgusta 1978. Vpisovanje se nadaljuje, do zasedbe razpoložljivih mest. vsak dan od 9. do 13. ure v pisarni Dijaškega doma, Ul. Monte-santo 84. tel. 83-495. Državni otroški vrtci s slovenskim učnim, jieeikom bodo zopet pričeli delovati V petek, 1. septembra. Pouk bo samo v dopoldanskih urah. Razna obvestila Mladinski krožek - Gorica sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za seminar, ki ga prireja MK - G pod pokroviteljstvom MO SKGZ od 7. do 10. septembra v Mladinskem domu v Bohinju. Kdor bi se rad udeležil seminarja, naj se čimprej vpiše na sedežu MK - G. Ul. Montesanto 84. tel. 83-495, ali na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. iiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiii,,,,,,,,l||tm|n|tu||||(||||||||||||||||^||||||H V SOBOTO IN NEDELJO V ŠTANDREŽU JESEN BODO POZDRAVILI Z JESENSKIM PRAZNIKOM* V nedeljo kotalkarska revija, predvajanje filmov in ples Jesen je tu, čeprav bi se po koledarju morala začeti šele čez kake tri tedne. Z jesenjo pa prihaja tudi jesenski praznik na prostem, ki ga v soboto in nedeljo, 2. in 3. septembra, prireja p.d. Oton Župančič v Štandrežu. Odvijal se bo, kolikor ne bo nagajalo vreme, na prostoru na Pilošču, pred kulturnim cjomom Andreja Bu dala. Spored za soboto predvideva nagradno tekmovanje v briškoli in predvajanje filmov o odprtju kulturnega doma ter o društvenem pikniku na Čavnu, kar bo najbrž zanimalo predvsem domačine, saj bodo ob predvajanju na platnu obujali spomine na lepe in tudi manj lepe dogodke. Oba filma je posnel Zdenko Vogrič. Težko bi si zamsilih jesenski praznik brez plesa in se veda kioskov, kjer bodo prodajali okusne jedi na žaru. Nedelja, 3. septembra se obeta v znamenju kotalkarske revije. Ob 18. uri bodo prišli v goste kotalkarji p.d. Vipava, ki so z uspehom na stopali že prejšnjo soboto in nede Ijo na domačem kotalkališču. Pridružili pa se jim bodo, tako vsaj /.ati jujejo prireditelji, tudi domači kotalkarji. Ob koncu revije bo na sporedu še predvajanje filmov in seveda žaba va s plesom. Tržič v konzorciju za kanalizacijo Triiška občina je stopila v medob oinski konzorcij s sedežem v Šta rancanu, ki ima za cilj izgradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega o-mrežja na področju sedmih občin tržiškega območja Občina bo imela v upravnem sve tu konzorcija 10 predstavnikov, ki jih bodo izvolili na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Predsedniške posle v konzorciju trenutno oprav lja najstarejši svetovalec, Edi Mi mn, potem ko je bil predsednik Za-nolla, zaradi znane sodnijske afere v zvezi z nedovoljenimi gradnjami »kazonov*. začasno razrešen te dolžnosti. Kino Gorica CORSO 17.30 - 22.00 »Paolo Barca, maestro elementare, praticamen-te nudista*, R. Pozzetto in M. Noel. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30 - 22.00 »Ope-razione paura*. G. Rossi Stuart in E. Blanc. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 17 00 - 22.00 »Čara. dol-ce nipote*. F. Benussi in U. Hen» gle. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.30 — 22.00 »Ciab maschio*. G. Depardieu in G. Fitzgerald. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRluCiPE 18.00 — 22.00 »Bestia-lita* EXCEI„SIOR 18.00 — 22.00 »La betia*. Aoivi Gorica in olrolira SOČA »Lopov, ki je prišel na -večerjo*. Ameriški film ob 18. in 20, uri. SVOBODA «Junaki». Ameriški film ob 13. m 20. uri. DESKLE »Pazi se. la 'Tour*. Francoski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici deijrna lekarna Provvidenti. Travnik 34, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Ti «iču dežurna lekarna Rismondo. U E. Toti, tel. 72-701. . - OB BUŽNJIH SLAVJIH V BUZETU IN ROČU Prebivalstvo Buzeščine se spominja zgodovinskih dni Pred 35 leti so bili sprejeti pazinski sklepi o priključitvi Istre matični domovini - Ustanovitev druge istrske brigade - Občinski praznik V hrvaški Istri se bodo v letošnjem septembru spomnili vrste zelo pomembnih, zgodovinskih dogod kov iz polpretekle zgodovine hrvaškega dela Istre. Predvsem bodo proslavili 35. obletnico pazinskih sklepov iz 13. in 25. septembra 1943, to se pravi 35 letnico priključitve Istre k matični domovini, nadalje 35-letnico formiranja prvega okrožnega komiteja KP Hrvaške za Istro ter tudi 35. obletnico u stanovitve druge istrske brigade. Pomembnih dogodkov, ki so se zvrstili v Istri pred 35 leti. je torej veliko, seveda pa je še najpomembnejši dogodek pazinski sklep, ki je bil odraz teženj istrskih Hrvatov, da se pridružijo matični deželi, Hrvaški in Jugoslaviji. Nič manj pomemben pa ni bil dogodek iz marca 1943, ki je na neki način predstavljal pogoj za poznejša večja dogajanja. Na dan 10. marca 1943 so se v istrski vasi Karojba zbrali predstavniki istrskih komunistov, delegati, ki so v vsej ilegali prišli sem iz raznih krajev polotoka in tu izbrali prvi okrožni komite KP Hrvaške. V komite so bili izvoljeni Josip Matas, sedanji jugoslovanski ambasador v Bolgariji Ante Drndič, njegov brat Ljubo, nadalje Božo Kalčič in sedanji direktor zagrebškega velesejma Vlado Juričič. Med temi člani okrožnega komiteja je bilo več istrskih antifašistov in komunistov, ki so se v antifašističnem boju prekalili kot e-migranti v Jugoslaviji in ki jih je KP Hrvaške ob začetku upora poslala v Istro, da bi tudi v Istri organizirali oboroženi boj za osvoboditev Istre. Nekdanji član tega o-k rožnega komiteja Vlado Juričič se v zvezi s tem spominja onih dni in med drugim pravi: «Kadri KPH so se v hrvaških vaseh Istre oprli predvsem na sloj narodnjakov, ker so preko njih varne poti vodile do najširših ljudskih množic. Izredno važno je bilo, da so narodnjaki tedaj predstavljali resnične dediče narodnega preporoda istrskih Hrvatov, ki pa v boju za lastne nacionalne in socialne pravice niso nikoli ogrožali druge nacionalnosti. Borili so se, da bi Hrvati Istre bili v pravicah izenačeni z italijanskim delom prebivalstva, seveda v odnosu na številčnost.* Vlado Juričič, ki je bil pozneje komisar odreda «Učka* in tudi na koncu komisar tretje istrske brigade, pravi, da je bilo v začetku hrvaškim komunistom v Istri težko prepričati italijanske komuniste za ustajo, za oborožen upor proti fašizmu. Ko pa se je ob zlomu fašistične Italije ljudstvo plebiscitarno dvignilo k uporu, so tudi italijanski komunisti, ki so do tedaj le deloma sodelovali v boju, uvi- deli, da je oboroženi upor ne le možen, pač pa tudi nujen. V okvir teh proslav, katerih najpomembnejša bo 24. septembra v Pazinu, spada tudi več proslav in prireditev, ki se bodo zvrstile v Buzeščini jutri, v petek, 1. septembra ter pojutrišnjem, v soboto, 2. septembra. V okviru proslav 35. obletnice u-stanovitve druge istrske brigade ter občinskega praznika občine Buzet bo v petek, 1. septembra, dopoldne v Buzetu znanstveno zasedanje pod naslovom «Buzetski dnevi*, popoldne ob 17. uri po jugoslovanskem času bodo v Roču položili temeljni kamen za kovačijo puljske ladjedelnice «Uljanik». Zvečer pa bodo odprli razstavo o drugi istrski brigadi. Naslednjega dne, v soboto, 2. septembra bodo najprej položili venec k spomeniku padlih borcev, sledil bo nato koncert orkestra vojaške- ga garnizona iz Pulja ter godbe na pihala iz Roča, ob 9.30 uri, seveda po jugoslovanskem času, pa bo svečana seja, na kateri bo govor o 35-letnici priključitve Istre k matični domovini ter svečanost ob podpisu listine o pobratenju občine Buzet s Čabrom ter z italijanskim mestom Quattro Castella. Tej svečanosti bo sledil bogat kulturno - umetniški program, nakar bo ob poldvanajsti uri ljudsko zborovanje ob 35-letnici ustanovitve druge istrske brigade. Zborovanje bo v Sv. Martinu pri Buzetu, kjer bodo tudi odkrili spominsko ploščo, ki bo spominjala na one dni. V popoldanskih urah pa so na vrsti športna tekmovanja in kulturno -umetniške prireditve ter seveda zabava. Skratka, Buzeščina bo dostojno proslavila številne obletnice, ki smo jih navedli v začetku, obletnice, ki so preusmerile zgodovino Istre. OB ZAKLJUČKU CIKLUSA ANGLEŠKIH FILMOV V TRSTU r— Sama proizvodnja filmov [j res še ni kinematografija Po zaslugi kluba La Cappella Underground in Avtonomnega turističnega podjetja smo pred dnevi sledili v Trstu bogatemu pregledu angleških filmov sedemdesetih let. Kot so sami organizatorji opozorili, ni šlo za izbor najboljših del te filmske proizvodnje, ker se pač veliko pomembnih filmov ni dalo dobiti za to manifestacijo. šlo je za informativno obširen pregled, ki je nudil zvečer na Gradu sv. Justa v Italiji že (sicer manj) prikazane filme, torej sinhronizirane v italijanščino, popoldne pa v kinu Ariston pri nas nepoznana dela v izvirniku s prevodom v dvorani, ki ni bil vedno najbolj zadovoljiv. Lahko rečemo, da nam je pobuda omogočila spoznati v glavnih potezah smeri sodobnega angleškega filma. Lahko se torej vprašamo, kakšna je njegova raven in v kakšni meri nadaljuje «tradi-cijo» angleškega filma. Vnaprej pa želim povedati, da ne cenim angleškega filma. Zdi se mi, da je največkrat zapravil možnosti, ki jih tu pa tam zasledi- ........... NEKAJ ZANIMIVIH PRIMERJALNIH PODATKOV VZHODNA NEMČIJA TOREJ NI VEČ NA DEMOGRAFSKEM DNU Zanimanje vzhodnonemških oblasti za družino in nataliteto je dalo svoje zelo vidne sadove - Vse drugače je v ZRN, kjer je rojstev vedno manj Uršula Mann, 27-letna konfekcijska delavka v tovarni moške konfekcije «Fortschritt» v Berlinu, , je zapustila svoje delovno mesto za šivalnim strojem. V septembru pričakuje svojega drugega otroka. Ko sc bo otrok rodil, bo ostala ob njem leto dni in ves ta čas bo prejemala tri četrtine svoje plače. Pred oktobrom 1979. leta, torej o-bilno leto, Uršule ne bedo videli v tovarni, ker bo združila tudi svoje letne počitnice s tako imenovanim »dojenčkovim letom* ali «Baby Jahr», kot temu rečejo v Nemški demokratični republiki. »Dojenčkovo leto* ali »Baby Jahr* je praktično enoletni plačani dopust za poročene delavke — matere po rpj^fvp drpgcga p-, troka, neporočene . matere pa l-majo tolikšen dopust že po prvem otroku in se ta dopust podalj-šg še za 26 tednov, kar je najpomembnejši ukrep, ki ga je Vzhodna Nemčija . uvedla pred dvema letoma, da bi zavrla upadanje rojstev. Če. moremo verovati statistjki, se še nikoli. doslej, program roj- •iMiHiiitmmuiiiiiHiMiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiMMiiiiiuiMmiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiMifiMtiuiiiiiimiiMiiiiiiimiiiM KULTURNI DOGODKI V SLIKAH Na festivalu Dela, ki je bil konec preteklega tedna v Saležu, je nastopil v kulturnem programu tudi folklorni ansambel «Brat.slvo» iz Buj, na nedeljskem »ljudskem prazniku*, ki ga je v Dolini priredila socialistična stranka, pa je nastopil v kulturnem sporedu, poleg ansambla »Slu ledi*, tudi sovodenjski nonet. V hodniku dolinske šole pa je Mario Magajna priredil veliko fotografsko razstavo, ki se nanaša na dolinsko občino. štev ni tako skladal z dejanskim stanjem kot tokrat. Število rojstev se dejansko veča iz leta v leto. Leta 1975 se je v Vzhodni Nemčiji rodilo 181.300 otrok, leta 1976 se je število rojstev povečalo na 195.000, lani pa kar na 222.600. In vse to kljub zakonu, ki omogoča svoboden splav, zakon, ki je bil sprejet 1972., in kljub brezplačnemu razpečavanju kontracepcijskih sredstev. «še pred štirimi leti je bila Nemška demokratična republika glede natalitete na zadnjem mestu na svetu. Sedaj je to njeno mesto prevzela Zvezna republika Nemčija*, poudarjajo v nedavno objavljeni anketi, ki jo je izvedel zahpdnonemški tednik «Stem». Da bi podčrtal to trditev, omenjeni zahodnonemški tednik navaja tudi naslednjo primerjavo: Leta 1977 so v Vzhodni Nemčiji, ki šteje 17 rajlijonov. prebivalcev, imeli 27.000 več rojstev kot leto prej, v Zvezni republiki Nemčiji pa, ki šteje 61 milijonov ljudi, kar 24.000 rojstev manj kot v letu 1976. Čeprav je res,' da je tako ime1 novano «dojenčkovo leto* ali «Baby Jahr* za mlade žene privlačno, ker se lahko za obilno leto oddaljijo z delovnega mesta, iz tovarne ali pisarne, je resnični vzhodnonemški «otraški boom* pravzaprav rezultat globalne politike, ki jo vrhovi vzhodnonemške dežele vodijo glede tega že nekaj let. Razen klasičnih «sredstev», ki naj bi navajala k večanju družine, in sicer nagrada za vsako rojstvo, visoke otroške doklade, dodatek za stanovanje itd., ta politika uvaja oziroma je uvedla še vrsto drugih zares originalnih u repov. Tako daje država mladoporočenemu paru posojilo 5.000 mark, ki ga pa ni treba vrniti, če se zakoncema v roku 8 let rodi troje otrok. Tu je tudi skrajšan delovni čas za zaposlene matere. V tovarni, v kateri je delala v začetku omenjena Uršula Mann, ženske delajo v dveh turnusih in dveh ekipah, in sicer od 6.30 do 11. ure ter od 11.00 do 16. ure. To se pravi, da jim je omogočeno, da opravijo svojo nalogo na delovnem mestu, ne da bi pri tem veliko žrtvovale glede njihovih družinskih nalog, saj se zares lahko oddaljijo z doma za tistih nekaj ur, ne da bi morale pri tem žrtvovati družinsko življenje. Prav tako imajo mlade delavke - žene ter mlade delavke -matere podaljšan plačan letni dopust ter pravico posebnega dopusta za gospodinjska dela. Gre za poseben mesečni dopust, ki si ga marsikatera mlada mati privošči. V Nemški demokratični republiki posebno skrbijo za materialno varnost vseh družin, posebno pa tistih, ki imajo štiri otroke ali več. In teh je v Vzhodni Nemčiji že 182 tisoč. Te družine so prve pri dodeljevanju stanovanj. Če pa si hočejo same zgraditi stanovanje ali kupiti si dom, dobijo brezobrestno posojilo. Njihovi otroci se brezplačno hranijo v šolskih menzah, od 1974. pa dobivajo posebna po-sojila za nakup obleke, pohištva, za šolanje otrok in za letovanje. In teh posojil v določenih primerih ni treba niti vmiti. Tiste člane uredništva tednika «Stern», ki so vodili v Vzhodni Nemčiji to anketo, je presenetila tudi pomoč, ki jo Nemška demokratična republika nudi materam, ki so še na delovnem mestu. Najbolj izrazit primer so otroške jasli. V bogati Zvezni republiki Nemčiji, torej v Zahodni Nemčiji je v otroških jaslih le en odstotek otrok, v Vzhodni Nemčiji pa kar 58 odstotkov. Vtem ko se svetovno prebivalstvo veča z že nevarnim letnim naraščanjem pod dva odstotka, je Evropa zašla v tako imenovano demografsko depresijo. Primer dveh Nemčij pa predstavlja dve vrsti možnih odnosov do takšnega stanja. »Pri nas materinstvo ni zasebna zadeva ženske, pač pa družbena naloga*, poudarja vzhodnonemška sociologinja Herta Ku-lirig. Filozofija zahodnonemške vlade pa je naslednja: »Vsak zakonski par naj sam odloča, koliko otrok hoče imeti in koliko jih lahko redi*. V Zvezni republiki Nemčiji je krščansko demokratska opozicija vse do danes izvajala več ali manj politiko, ki ji jo je narekovala koalicija, socialno liberalne skupnosti. Dolgo časa so to uradno stališče opravičevali s skepticizmom, ki se je izražal v naslednjem: «Nemčija daje petkrat več otroških dodatkov, kot jih daje Irska in kljub temu je njena nataliteta za dvakrat manjša kot ona na Irskem.* Pri tem pa bj bilo. b^lje poudariti dejstvo, da' se celotna poljtika rojstev v Zahodni Nemčiji skuša 'vedno povezati ž mučnimi namigovanji na tisto, kar se je glede tega dogajalo v tretjem raj-hu. V Vzhodni Nemčiji pa so se tega kompleksa otresli in rezultati so tu. (Po pariškem Expresšu) n ii iii um n um m m iiiiim mini ii um iiiiiiniiiiiiiiiiB V Franciji začenja primanjkovati polžev Polž, pa prav zares, ni lepa žival. Morda se rešijo tiste vrste, ki nosijo s seboj svoje hišice, svoje »rolotke*, ker so te včasih kar čedne, toda polža zares ne moremo šteti med kdove kako lepe ži-valice. In vendar je ta živalica za Francoze tako pomembna, da brez nje tako rekoč ne morejo. Sicer niso le Francozi tisti, ki so iz tega prav preprostega in rekli bi celo vulgarnega polža napravili specialiteto, toda če so med drugimi nacijami uživalci polžev bolj redki, je ta pri Francozih tako domač, tako priljubljen, da mu grozi izumrtje, če se ne bo bolj naglo množil. In vendar je polž tista žival, ki se zelo naglo množi. V Franciji pa je tudi potrošnja polžev tolikšna, da domač »prirastek* ne zadošča več. V Franciji nalovijo na leto tudi do 32 tisoč ton polžev, tistih velikih polžev s sivo hišico, ki so užitni. Toda teh je premalo, ker je poraba še večja. Poleg tega je «polžereja» v Franciji takšna, da se ne zadovolji z domačim trgom, pač pa polže celo izvaža, deloma še žive, deloma pa konservirane. Tega gre v tujino do 8.000 ton. Toda še več polžev Francozi uvozijo, še največ iz Turčije in Poljske. Pa tudi iz Jugoslavije. In če je komu do tega, naj si v Nici ogleda trg in naj ne bo prav nič presenečen, da bo na ambalaži polžev našel napis, da so iz Pulja — YU. V Franciji je kakih 200 velikih rejcev polžev, med katerimi zavzema prvo mesto znani Bernard Fayolle, ki od tega ne le živi, pač pa je ohranitev «plemenite francoske vrste polža*, znanega belega »escargota* postala njegova življenjska naloga, ki ji posveča vse svoje sile, celo veliko svojih finančnih sredstev. Sicer pa je svoje bogastvo ustvaril prav iz polža . . . In vendar francoski «farmarji», ki se ukvarjajo z «rejo» polžev, menijo, da ga čez francoskega velikega belega polža ni. Vtem ko da je sivi turški ali poljski polž slab, ali vsaj veliko slabši, ker da zaudarja po močvirju, po vlagi, vtem ko d’ njihov beli polž diši po sveži otavi. Kot smo že rekli, zadnje čase v Franciji polžev, teh dobrih, užitnih začenja primanjkovati in za-' i se uvoz teh vedno bolj veča, kajti Francoz se tej specialiteti noče odpovedati, pa čeprav tuji polži zaudarjajo po vlagi in močvirju. mo v posameznih delih, da nekako t s«1 .an’ saJ so bdi na splošno do-Jr^i slabši rezultati skoraj v vseh hlijPlinah. Najprej dež in potem vreme sla opravila svoje. Na pl^jšega te' meča je novi evropski v, 8k Mennea naletel pri vzhodnem p* Rayu. Tretji je bil Ignaten-j11 SZ. Odkritje letošnje sezone ko stim se je moral zadovoljiti s še- I, 1 mestom. Slavni Borzov pa je j;1:. slabši osmi. Ostala dva Ita- sta bila izločena, kot tudi ju-,loVanski rekorder Žarič. w^a isti progi pri ženskah je sla-ba zastopnica NDR Gohr, ki pri pSlvndovi in Maslakovi ni nalete-j.na enakovredne nasprotnice. Za (.i^mje NDR lahko rečemo, da ni kot na pred kratkim končanem j v plavanju. Zmagoslavje te dr-t,e je dopolnila metalka krogle ji^ianek s presen-t'jivo .toda za-“zeno zmago. Domačinka Fibinge-Jai ki je tudi svetovna rekorder-lj?’. j® še enkrat dokazala, da na ve-tekmovanjih nikoli ne doseže taji dobrih rezultatov kot na manjših pjogih. Tudi bronasta kolajna pri-ada NDR po zaslugi Droseve. No-j Prfisna svetovna rekorderka Bar-šunesken je sicer skočila «samo» J, m, toda to je bilo več kot doji za zlato kolajno. Druga je bi-I«. Voigtova, tretja pa domačinka Ninova. kljub temu, da je bil v hitri hoji 20 km vzh. Nemec Stadtmu"er .'^kvalificiran zaradi nepravilne hi-;e J® odšla zlata kolajna v to d.ža J: Prvak je postal Wiese, ki je pri-I) kot drugi skozi cilj pred dvojico oZ Počenčukcm in Jakovlevem. h drugem dnevu ima eno zlato ko-tudi ZRN, katero je osvojil Jjssing v metu kopj3. Drugi je bil jpalec iz SZ Grebjev, tretji pa n?.n.isch (NDR). djTeraj so nastopili tudi štirje a-•*** in ena jugoslovanska atletinja. .Printer Zarič je bil v polfinalu iz-C:>n v teku na 100 m, saj je bil j.drugi skupini zadnji (osmi). Mla-' Knapič je izpadel iz nadaljnjega pkmovanja v teku na 400 m. Tudi j6 Jana Roka Kopitarja ne bomo gle-°a'i v finalu teki na 400 m z ovi-ami. v drugem nastopu, ltjfefbil p MINSK — Včeraj so se pričele polfinalne tekme letošnjega SP v odbojki v ženski konkurenci. Tako Italija kot tudi Jugoslavija igrata v eni od dveh skupin za končni vrs ni red od 13, do 23. mesta. Jugoslavija - Belgija 3:0 (10, 3, 7) Mehika - Tunizija 3:0 (0, 1, 3,) Italija - Nizozemska 3:0 (13, 12, 11) LESTVICA Italija, Jugoslavija in Mehika 4, Belgija, Nizozemska in Tunizija 0. Današnji spored Jugoslavija - Italija, Tunizija Belgija in Mehika Nizozemska. Danes predavanje dr. Štoklja Kljub dežju, ki je včeraj popoldne močno močil tržaško pokrajino, se je tretji dan odbojkarskega tečaja pri Banih srečno iztekel. Kot po navadi so tečajniki zjutraj trenirali na prostem, popoldne pa so organizatorji poskrbeli za teoretski odbojkarski prijem. Danes bo našim tečajnikom predaval dr. Renato štokelj na temo «šport in zdravje*. NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA Dež na Proseku Primorje-Pol. Opicina bo na sporedu drevi Zaradi izredno slabega vremena so sinočnjo tekmo za Memorial Žar ka Raceta med Primorjem in Poli-sportivo Opicino preložili na drevi ob 19. uri. Po tem srečanju bo tekma med Portualejem in Aurisino. JUGOSLOVANSKI POKAL Olimpija poražena V šestnajstini finala jugoslovanskega nogometnega pokala je Rad-nički iz Niša doma premagal Olimpijo s 3:1. Kot kaže, so Ljubljančani v hudi krizi, saj so v prvenstvu še vedno brez točke, pa tudi v pokalu so že po prvem kolu izločeni. OSTALI IZIDI Partizan - Beograd , 5:1 Novi Sad - Rudar 2:0 Mercator - Trepča 7:6 (po enajstmetrovkah) Slovan - Sloboda 5:4 (po enajstmetrovkah) Radnički (K) - Osijek 5:0 Hajduk - Proleter 7:8 (po enajstmetrovkah) Željezničar - Sarajevo 4:0 Iz planinskega sveta Po pohodu Trst - Bohinj V nedeljo se je na uradni svečanosti 200-letnice prvega pristopa na Triglav, ko so v Ribčevem lazu ob Bohinjskem jezeru odkrili spomenik štirim prvopristopnikom na to najvišjo goro v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, zaključil tudi enotedenski planinski štafetni pohod, ki se je začel v Glinščici, potekal pa po tržaškem in goriš-kem Krasu, po Beneški Sloveniji ter še po Tolminski do cilja v Bohinju. Pohod sla priredil SPDT in SK Devin, ter na tak, zelo u-činkovit način proslavili ta važni slovenski jubilej. Trdimo lahko, da je pohod vsekakor uspel, saj je bila udeležba zelo množična, pa tudi sprejem domačinov na vseh odsekih poti je bil res presenetljivo prisrčen. Sedaj pa opišimo zadnje dni pohoda, ki so potekali v vedrini u-deležencev, saj je bil cilj blizu, morala pa na višku. Zadnjič so si udeleženci pohoda kuha'i v Vršnem sami, saj je bila «kuhinja» vezana na kombi SK Devin, ki se je prav v Gregorčičevi rojstni vasi tposlovih, ker mu je pač zmanjkalo ceste. V četrtek zjutraj so se planinci odpravili na vrh .....................................................................................iiliilllllMIllillliiiiiiiHiiiiiimiiliiiiiimiiliiiliiiilll.......m........ OD JUTRI DO NEDELJE V SESLJANU DRUGI TURNIR TRŽAŠKE OBALE Tekmovanje bo veljalo za prestop v državne kategorije Pričakovati je tudi udeležbo šahistov iz matične domovine Današnje finalne tekme P MenDea (It.) 3 Ray (NDR) moški (finale) 4 Jnatcnko (SZ) 2' Petrov (Bol.) T Dunecki (Pol.) S' 'VVells (VB) d' Kolesnikov (SZ) ' Borzov (SZ) i Krogla — ženske (finale) Slupianek (NDR) Kibingerova (ČSSR) Droese (NDR) 10''27 10’ ”36 10”37 10 ”41 10”'43 10' ”45 10”46 10"55 ^ Kračevskaja (SZ) Stojai Wilms (ZRN) j Stojanova (Bol.) I' Petrova (Bol.) '■ Melnik (SZ) . Skok v daljino — p' Bardausken (SZ) ' Voigt (NDR) 21,41 m 20,86 m 20,58 m 20,13 m 19,43 m 19,20 m 18,72 m 18,63 m ženske (finale) 6,88 m 6,79 m V tretjem dnevu atletskega EP bodo danes podelili sedem odličij. Tokrat bodo v prednosti atletinje s štirimi finali: disk, višina, tek na 400 m in 800 m. Deseterobojci bodo danes opravili še preostalih pet nastopov (110 m z ovirami, disk, palica, kopje in tek na 1500 m). V moški konkurenci pa nam bosta znana še nova prvaka v teku na 400 m z ovirami in 800 m. S tem pa današnji spored kraljice športov ne bo končan. Sprinter ji bodo opravili izločilne in polfinalne teke na 200 m, polfinale bo tudi na enkrat daljši progi ter s kvalifikacijami na 5000 m in metu krogle. Dva nastopa čakata tudi a-tletinje na 200 m in 110 m z ovirami ter kvalifikacije v metu kopja. DANAŠNJI FINALI SR: Moses (ZDA) 47"45 ER: Memery (VB) 48"12 RP: Pascoe (VB) 48”82 Prvi trije v Rimu 1974 1. Pascoe (VB) 48**82 2. Nallet (Fr.) 48”94 3. Gavrilenko (SZ) 49”32 Deseteroboj: SR: Jenner (ZDA) 8616 ER: Kratschmer (ZRN) 8498 RP: Skavvronek (Polj.) 8207 Prvi trije v Rimu 1974 1. Skavvronek (Polj.) 8207 2. Le Roy (Fr.) 8146 3. Kratschmer (ZRN) 8132 ŽENSKE Disk: SR in ER: Jahl (NDR) 70,72 RP: Mernik (SZ) 69,00 Prve tri v Rimu 1974 1. Melnik (SZ) 69,00 2. Meniš (Rom.) 64,62 3. Hinzmann (NDR) 62,50 400 m: SR in ER: Koch (NDR) 49'”02 RP: Salin (Fin.) 50”14 Prve tri v Rimu 1974 MOŠKI 1. Salin (Fin.) 50” 14 800 m: 2. Streint (NDR) 50"69 SR: Juantorena (Kuba) 1’43”4 3. Wilden (ZRN) 50''88 ER: Fiasconaro (It.) 1’43”7 Višina: RP: Sušanj (Jug.) 1’44”1 SR in ER: Simeoni (It.) 201 Prvi trije v Rimu 1974 RP: Witschas-Ackermar,n (NDR) 195 1. Sušani (Jug.) 1’44’T Prve tri v Rimu 1974 2. Ovett (VB) 1’45”8 1. Witschas-Ackermann 195 3. Taskinen (Fin.) 1'45”9 2. Karbanova (ČSSR) 191 400 m ovire: 3. Simeoni (It.) 189 800 m: SR: in ER: 1'azankina (SZ) 1’54”94 RP: Tomova (Bol.) 1’58”1 Prve tri v Rimu 1974 1. Tomova (Bol.) 1’58”1 2. Hoffmeister (NDR) 1'58”8 3. Suman (Rom.) 1’59”8 Jutri zvečer se bo na sedežu le-toviščarske ustanove devinsko-na-brežinske občine začel «2. mednarodni turnir težaške obale*, ki ga prireja Tržaška šahovska akademija pod pokroviteljstvom državne šahovske zveze in krajevne letoviščar-ske ustanove. Spomniti se moramo uspeha lanskega turnirja, ki j? skupno združil kakih 40 šahistov iz Fur-lanije-Julijske krajine, Slovenije ter še iz drugih mest iz Italije (Mestre, Treviso, Benetke itd.) Turnir bo razdeljen, kot že lansko leto, na dva «vikenda», saj se je ta formula dobro obnesla, šahisti pa so radi uporabili svoj prosti čas po celotedenskem delu, da so se udeležili takega turnirja. Časovno bo turnir razdeljen tako: jutri zvečer, 1. septembra, bo ob 20. uri žrebanje tekmovalnih številk, še prej pa se lahko šahisti na turnir vpišejo, vendar ne po 20. uri, ker bo takoj ob žrebanju ob 20.30 prvo kolo turnirja, urnikov pa se je treba strogo držati. Naslednjega dne, v soboto bo' ob 9. uri na sporedu drugo kolo, tretje pa bo isti dan popoldan ob 16. uri. Četrto in peto kolo bodo igrali v nedeljo z istim urnikom, torej ob 9. in 16. uri. To je prvi del turnirja. Naslednji konec tedna pa bo drugi del tega mednarodnega turnirja. V petek, 8. septembra bo s pričetkom ob 20. uri šesto kolo, v soboto bosta sedmo in esmo kolo, v nedeljo zjutraj pa bo ob 9. uri zadnje kolo, nakar bo popoldne zaključek in nagrajevanje turnirja. Tekmovanje bo razdeljeno na dva turnirja, in sicer na E turnir, ki se ga lahko udeležijo vsi šahisti z državno kategorijo, vendar pa z ELO točkovanjem pod 1500, ter še na F turnir, ki je namenjen šahistom z društveno kategorijo ali brez nje. Oba turnirja sta veljavna za napredovanje v državne šahovske kategorije. V F turnirju osvoji šahist 3. državno kategorijo s tem, da o-svoji najmanj šest točk na devet možnih, torej 66 odstotkov. V višjem turnirju pa bodo veljala napre dovanja v 2. državno kategorijo ali pa celo v prvo, odvisno od kategorije in točkovanja ELO posameznikov, ki se bodo tega turnirja udeležili. Turnir je odprt vsem, tudi tujim državljanom. Vpisnina znaša 6.000 lir ob kavciji 10.000 lir, ki se posamezniku vrne takoj po zaključku turnirja. Turnir bo ustrojen po švicarskem sistemu, igralni čas pa bo dve uri za 50 potez ter eno uro za vsakih naslednjih 25. Šahisti, ki niso iz Trsta, se za spanje lahko zanimajo na krajevni letoviščarski ustanova (telef. 040-209-166). Turnir bo vodil SergioVVun- derlich, člani častnega odbora pa so med drugimi deželni odbornik za športe Renato Bertoli, predsednik Lucio Ghersi, predsednik in ravnateljica krajevne letoviščarske ustanove Pietro Parentin in Loretta Pampalone ter devinsko - nabrežin-ski župan Albin škerk. Prvouvršče-ni na obeh turnirjih bodo prejeli denarne nagrade, poleg teh pa še pokale, plakete in kolajne, ki jih bodo organizatorjem AST-TŠA nudile razne ustanove in podjetja. Vabljeni so vsi slovenski šahisti iz zamejstva, pa tudi iz matične domovine, saj je to lepa priložnost za spoznanje tržaških šahistov, tržaške okolice ter ne nazadnje za osvojitev državne šahovske kategorije. D. J. DVOBOJ ZA SP Korčnoj grozi z odstopom polčas 2:0, ki so bili v napadu spretnejši od domačinov. Trebenci so, kljub porazu, zadovoljili, saj so na sredini igrišča zaigrali še dokaj dobro, le v napadu so bili nespretni. Torej dobra trening tekma za obe ekipi, ki nedvomno siuži, da naše ekipe še bolj poglobijo prijateljstvo, ki jih veže z ekipami iz matične domovine. Srečanje se je nadaljevalo še v gostilni, kjer se je predsednik Primorca Marcelo Kralj zahvalil gostom z željo, da bi se taka srečanja še pogostoma ponavljala BRUNO KRIŽMANČIČ FROSINONE — V četrtfinalu mladinskega nogometnega turnirja za trofejo Miceli je splitski Hajduk izgubil s Comom z 0:1. OSTALI IZIDI ČETRTFINALA Pistoiese - Genoa 3:2 Lazio - Avezzan.9,. 2:1 Roma - Perugia ,“W Krna ter v Gomiškovo zavetišče tik pod vrhom. Tu se je nekaj planincev ustavilo, drugi pa so nadaljevali pot do Komne ter prespali v Koči pod Bogatinom, kjer jih je zelo prijazno sprejela naša tržaška rojakinja Marija Petrovič. Na poti jih je sicer zajel dež, ki je bil prvi na vsej njihovi poti. V petek zjutraj so v kočo pod Bogatinom prispeli tudi tisti planinci, ki so ostali na Krnu. Oskrbnica Marija je presrečna, ko prispejo v njeno kočo Tržačani, predvsem pa zamejci, kako pa ne bi bi a sedaj še dodatno navdušena, ko jih je prišla velika skupina, ki si je tu nato postavila svoj štab ter prespala cele tri noči. Udeleženci pohoda so mislili sicer najprej prespati v Domu na Komni, vendar pa je koča, ki jo oskrbuje Marija dosti bolj prisrčna in planinska. Zamejski planinci so tu tudi praznovali rojstni dan oskrbnice, tako da je bilo slavje dvojno. Petek in soboto, torej tista dva dneva, ki sta še manjkala do proslave, so planinci izkoristili za razne krajše, pa tudi daljše ture, predvsem pa za počitek in za ureditev vseh organizacijskih zadev. Tako se je manjša skupina podaja do Koče triglavskih jezerih, nekateri k Bohinjskemu jezeru, drugi na Tiča-rico in še na druge krajše izlete po skupinaht Pred kočo pa so mladinci s kamni sestavili velik napis SPDT - SK Devin, ki je bil videti daleč naokrog. V soboto zvečer je naše planince doseglo nekaj tržaških družin, tako da je bilo slavje še bolj popolno. Končno ,so se v nedeljo zjutraj spustili v dolino ter med ploskanjem mnogoštevilne množice prikorakali v Ribčev laz tik pred začetkom proslave. Praznika ob Bohinjskem jezeru se je med drugim udeležilo mnogo planincev iz zamejstva, kakih 200, mnogo drugih pa je sledilo neposrednemu televizijskemu prenosu, zato je res škoda, da niso dali organizatorji zamejcem možnosti, da bi na osrednji slavnosti izročili spomenico, ki so jo vlačili po drnu in strmu celih sedem dni. Spomenico je res na slavnostnem kosilu pri Mitji Ribičiču v hotelu Zlatorog prebral ter izročil predsedniku PZ Sovenije dr. Mihi Potočniku predsednik SP DT inž. Rudež, vendar pa je vseeno, če prebereš spomenico pred majhno skupino sicer izbranih gostov ali pa pred večtisočglavo množico. Sedaj pa preidimo k statistikam. Celo pot so prehodili naslednji planinci: Elči Abram, Lojze Abram, Pavel Antonič, Vincenzo Bertini, I-gor Gombač, Boris Gruden, Leonida Gruden, Rudi Jugovič, Katja Kalc, Ufdhrti Lčgišd, Vojko Mijot, 'Viktor Korčnoj je na tiskovni ton ferenci v filipinskem glavnem mestu Manili zagrozil, da bo zapustil dvoboj za naslov svetovnega prvaka, katerega izgublja proti Sovjetu Karpovu kar s štiri proti ena. Razlog za to je prisotnost sovjetskega parapsihologa, člana Karpovega štaba Vladimirja Zuharja, ki po Korčnojevem mnenju s svojimi hipnotični žarki moti Korčnoja pri zbranosti. Korčnoj je od organizatorjev zahteval, da morajo v igralni dvorani postaviti posebno šipo, s katero ne bi šahista videla gledalcev. Na ta način naj bi po njegovem mnenju preprečil Zuharjeve hipnotične žarke. Danes bosta šahista igrala 18. partijo dvoboja, ki bi morala biti na sporedu že v torek, a je Korčnoj zahteval odložitev, ne da bi za to navedel razloga. NOGOMET V PRiJAlr I JSKI TEKMI mi........................... NAD GOSTOVANJEM V MARIBORU Sandra Pertot, Stanislav Pipan. Pino Rudež, Alojz Semolič, Mirko Škabar, Rudolf Škabar, Bruno Šlcerk, Igor Tuli, Ivo Tuli, Dario Ridarič in Oskar Žužek. Več etap so prehodili naslednji planinci in planinke: Patricija škerk od Glinščice do vasi Krn, Flavij Trampuž, ki je prehodil le italijanski del poti, ker ni imel potnega lista zaradi vojaških obveznosti, Arma-ni Franc in Martina od Glinščice do Krmina. Edvin Forčič ni hodil od pred Stare gore do Livka, Ervin C-ombač pa ni hodil od Mav-hinj do Vršnega, ker je opravljal prepotrebno organizacijsko delo. Franko Širca je... prevozil s kombijem pot od začetka pa do vasi Krn. Isa Arban, Ada Orel in Vesna Tul! so prehodile jugoslovanski del poli, torej od Kamnega do Bohinja, predsednik SPD iz Benečije Jožko Kubovac in dva beneška planinca so prehodili pot od vasi Krn do Bohinja, vendar pa ne z ostalimi, en odsek poti pa so prehodili Edvard Grgič, Patricija Gruden, Lidija Podgornik, A-Ijoša Škabar, Genija, Dimitrij in Savina Žbogar, Josip Grgič, Viktor Stopar, Vito Štraus, Vojko Slavec, Robert Ota, dele raznih etap pa so prehodili Pina Blazina, Štefan Bratuž, Marija Brezavšek, zakonca Castellani, Eda Gombač, Margon Ugo in Marina, Pavel Volk, Silvio in Anamarija Stopar ter čuk. Otroci, ki so prehodili pol etape, kar zadostuje za spominsko značko, so naslednji: Vanja in Vasja Čuk, Davorin Gombač, Boris, Elizabeta in Igor Stopar. Seveda bodo vsi tisti, ki so prehodili celo pot ali pa tudi odseke nagrajeni s posebnimi značkami in priznanji. Skupno se je pohoda udeležilo 64 planincev, celo pot jih je prehodilo 22, na vsakem odseku poti pa je bilo prisotnih preko 30 planincev. Poleg drugih odlik je torej ta pohod vseboval tudi množičnost. D. J. NOGOMET ZARADI SLABEGA VREMENA Odložena pokalna tekma Triestina-Treviso TRST — Sinoči bi morala biti na stadionu »Grezar* v Trstu nogometna tekma za italijanski polprofesionalni pokal med Triestino in Tre-visom. Zaradi izredno slabega vremen pa je moral sodnik tekmo odložiti in jo bodo zato odigrali kasneje. Naj povemo, da so desiej odigrali eno srečanje v skupini, kjer nastopa Triestina. in sicer Treviso -Mestrina, ki se je končala neodločeno ”2:2. Adria boljša od Primorca Kljub zelo slabemu vremenu .je Primorec vseeno odigral prijateljsko tekmo z ekipo Adrie iz Mirna. Čeprav je deževalo ves dan, ie bilo igrišče v Trebčah v zelo dobrem stanju. Ekipi sta se spoprijeli v prija teljskem vzdušju, tako da je bila tekma sploh dober trening za cbe ekipi. Zmagali so gostje s 3:0, prvi Konlovelci navdušeni Treninge sta vodila I. Luksa in D. Perini V nedeljo zvečer se je iz Maribora vrnila skupina kontovelskih ko-šarkarjev, ki so se teden dni mudili na predprvenstvenih pripravah. Tečaj je bil pod pokroviteljstvom košarkarskega k'- ba Branik iz Maribora. S tem društvom so Konto-velci že vrslo let v tesn-'h prijateljskih stikih, izmenoma pa oba kluba prirejata «Tumir prijateljstva*, ki je bil na sporedu doslej že enajstkrat in je zato postal že tradicionalna etapa delovanja obeh društev. Tokrat so se naši fantje mudili v Mariboru le na pripravah, ker bo «Turnir prijateljstva* šele v oktobru. Enotedenski tečaj je odlično uspel, poglavitne zastoje pa imajo seveda Mariborčani, ki so kontovelskim košarkarjem in spremstvu organizirali res udobno bivanje. Na razpolago pa so dali tudi igrišča Ljudskega vrta. Treninge je vodil Igor Luksa, ki se že vrsto let prizadevno trudi in je tako tudi dosegel zavidljive rezultate. Pomagal pa mu je David Perini. Tečaja se je udeležilo 25 do-raščajočih košarkarjev letnika 1963 do letnika 1967. Oba trenerja sta bila z vnemo in trudom na tr 'igih svojih varovancev zelo zadovoljna. Udeleženci so vadili po tri ure vsak dan, kar vsekakor ni malo. Vsi košarkarji so bili seveda navdušeni, saj je bila to za njih gotovo nepozabna izkušnja. Če pa hočemo najti prav dlako v jajcu, moramo reči, da žal, niso Kontovelci odigrali niti ene trening tekme s svojimi vrstniki iz Slovenije, ki svojih priprav še niso začeli. Res, odigrali so dve srečanji z deklicami Branika, to pa še zdaleč ni bila enakovredna preizkušnja za naše fante. Italija peta ROSETO DEGLI ABRUZZI — Na evropskem mladinskem košarkar skem prvenstvu je Italija v finalu za peto mesto premagala Grčijo z desetimi točkami razlike. IZIDI OD 5. DO 10. MESTA Italija - Grčija 82:72 ČSSR - Turčija 98:68 Francija - Belgija 75:68 LESTVICA 5. Italija, 6. Grčija, 7. ČSSR, 8. Turčija, 9. Francija, 10. Belgija. V 2. kolu izločilnih skupin itaK- janskega pokala za 1 rofesionalne ekipe so včeraj med drugim dosegli naslednje izide: Lecce - Milan 2:3 Cesena - Palermo 1:2 Foggia - Catanzaro 1:2 Brescia - Torino 0:1 Juventus - Taranto 2:0 Sampdoria - Genoa 1:0 MILAN — V prihodnjih dneh bo- sta i.a sporedu dve zanimivi dirki, in sicer: v soboto bodo kolesarji vozili od Milana do Turina, v nedeljo pa bo tradicionalna dirka po Piemontu. OBVESTILA Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da se bodo treningi članske ekipe pričeli drevi ob 19.4S na stadionu ti. maj*. V primeru slabega vremena bo dre višnji trening v dvorani stadiona «1. maja. # * « Treningi mladincev se bodo pričeli jutri, 1. septembra, ob 19. url na stadionu «1. maj*. Treningi za košarkarje letnikov 1962, 1963 in 1964 pa se bodo pričeli prav tako jutri, 1. septembra, ob 10. nri na stadionu «1. maj*. • • * ŠZ Sloga sporoča, da bo jutri, 1. septembra, ob 18. uri v telovadnici pri Banih sestanek prve in druge ženske odbojkarske ekipe. Govor bo o programih nove sezone. r* Emil Frelih 48. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Kmalu se približa očem komaj sto dvainpetdeset me-lr°v visoki Sveti grič s kamnitim templjem na vrhu, po-lobnim trdnjavi. Ne dolgo tega se iznad krošenj dreves pojejo štirje veličastni počrneli gopurami mnogih sve-v romarski vasi Tirukalikundram. Razkropimo se po razsežnem prostoru, kjer je pri ^Zgledovanju že precej ljudi. Čudovite so gradnje štirih Stikih templjev v čast Šivi in nekaj manjših iz obdobja L*tter Chola v letih 1100 do 1350 po našem štetju. Počr-stolpi s tisočerimi plastičnimi figurami hindujskih °°žanstev se odražajo kot prikazni izpod sinjemodrega ^ba, ki ga okrasno prepregajo beli oblaki, kot bi hoteli Vrhove gopur ozaljšati z gloriolo. Zelenilo banan in dru-8ih dreves, skupaj s počrnelimi gopurami odsevajo v |e,bni rjavkasto zeleni vodi, ki jo obarvajo še bolj gosto n temno. Sveta voda: v njej se polivajo in potapljajo totbarji, da bi se očistili vsakdanjih grdobij. Tudi sicer je živahno v tem svetem kraju- na vzpe-tJhi nad vodo so sprehajajo kozo, meketajo in mulijo Sveti grič a kamnitim templjem mi vrhu travo in grmovje; na opustenelih dvoriščih so si ljudje razpeli na stojalih dolge niti in pletejo sarije; sem in tja postoji sveta krava in buli v človeka, kot bi pričakovala, da ji bo kdo ponudil kaj za pod zob; z manjšega stolpa gopurame vzprhutajo kakaduji in se kričaje razkropijo po drevesih. Vse giblje in se giblje, človek, rastlinje in živali, le stolpi s figurami bogov, dobrih in zli duhov, stoje stoletja negibni in kljubujejo peklensko vročemu soncu, sunkom vetra, monsumskim nalivom in pobesnelim ciklonom iz obrežnih južnih krajev Bengalskega zaliva Indijskega oceana. Čas je že, da se povzpnemo na vrh svetega hriba. Poldne bo kmalu in iz Benaresa bodo priletele svete ptice — beli orli, ki jih vsak dan opoldne nakrmijo na tem griču. To zanimivost si vsekakor velja ogledati. Skozi vas trdno grajenih nizkih hiš se vzpenjamo po strmem klancu navzgor, kamor vodijo široke stopnice. Pot nam curlja po obrazu in telesu. Opoldanska vročina pritiska od zgoraj in od spodaj od sonca razgretih kamnitih stopnic, kar pa nič ne moti beračev, ki posedajo z razkritimi udi polnimi ran, da bi vzbudili sočutje romarjev. Čudim se ljudem, ki se vzpenjajo bosi, saj podplati dovolj pečejo tudi skozi podplate sandal. Polnagi bosonogi nosači z zavito belo ruto na glavi, ki jih varuje proti pripeki, nosijo za primerno nagrado ljudi v surovo stesanih nosilnicah. Vsi, ki se težko vzpenjajo po stopnišču, se poslužujejo nosil. Pravkar nosijo oznojeni nosači mimo dve debeli ženski, ki bi jim prisodil krepkih sto kil in še več. Vsi, ki pridejo sem, pridejo zaradi rituala na tem svetem vrhu in seve zaradi Nosači na Sveti grič svetega izvira vode tik pod templjem, ki je baje zdravilna. Mnogi postanejo ob studencu, da se odžejajo od vročine in omočijo od hoje navkreber osušena usta. V starem počrnelem svetišču ob brljavi svečavi je le težko kaj razločiti. Oltar je zadimljen od plamenov sveč, zrak težek od kadila in tlečih dimnih paličic. Iz skrivnostne teme se izvijajo postave treh častitljivih svečenikov z dolgimi belimi bradami, kot Abrahamovi očaki in sprejemajo darove romarjev za krmljenje svetih belih orlov, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tsl. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a «DAN». V SFRj številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 L|ubl|0'lfl' Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 . Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 V/U uuiuviiiimii. uyuvoni » muuui . ij« 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozaii« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Ur besea Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Junl krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih oe v Italiji pri SPI. 31. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj In tiska :H ZTT Tr«t Član ltalii«n*j|M zveze časopisa^ f|IU založnikov FltG MED GLASILOM RPI IN NEKATERIMI SINDIKALNIMI VODITELJI CGIL ZAKON 0 DRAGINJ SKI DOKLADI POVZROČA ŽIVAHNE POLEMIKE Tajnik CISL Čarniii verjame v avtonomijo sindikatov RIM — Nastopi voditeljev vseh treh glavnih sindikalnih organizacij v Italiji v zvezi z zakonom, kj jemlje draginjski dokladi vlogo pokazatelja pri določevanju nekaterih sestavnih delov mezde, o-ziroma plače in ki ga je poslanska zbornica (oziroma dve komisiji na zakonodajni ravni) že o-dobrila, so povzročili precejšnje polemike tudi na politični ravni. Te polemike so prizadele zlasti nekatere sindikalne voditelje CGIL in glasilo KP Italije «l’Unita». Včeraj je glasilo KPl objavilo članek pod naslovom «Draginjska doklada: Ali mora parlament čakati na časovne roke sindikata?*. V članku se izrecno napadata pomožni generalni tajnik CGIL Ma-rianetti in zvezni tajnik Zuccheri-ni. Stavek, ki je naibolj prizadel socialistična sindikalista zadeva obtožbo nekakšnega protinarlamen-tarncto pansindikalizma ter namig na povezave s Peronovo dediščino. Marianetti in Zuccherini sta v svojem pismu glavnemu uredniku Unita napisala dobesedno: «Vaš današnji komentar na neke naše izjave o zakonu, o katerem razpravlja parlament (v zvezi z dra-ginjsko doklado) je odvraten.* V svojem pismu sindikalista poudarjata še. da «z izjemo škode, ki jo trpi CGIL. ju napad ne prizadene več kot toliko, toda, če se gre na pot, kot se zdi, klasifikacij drugačnega tipa med voditelji CG IL, potem se pa vse spremeni*. Sindikalista še očitata člankarju, da iz njegovega pisanja izhaja čisto svojstven pogled na pluralizem ter na odnose med političnimi in družbenimi silami ter med temi in državnimi ustanovami. Na koncu Marianetti in Zuccherini poudarjata, da gre pri tem nanadu v resnici za napad na vso CGIL in na vso enotno sindikalno zvezo, ki je enotno izrazila svoje poglede glede tega vprašanja. Glasilo KPI odgovarja že v današnji številki Marianettiju in Zuc-cheriniju. List se sprašuje, če je bila morda v njegovem pisanju kaka beseda preveč. «Morda — pra vi TUnita — toda to je edina samokritika. ki si jo lahko napravimo.* Na vsak način pa list ni ucorabljal diskriminacijskih meril proti temu ali drugemu sindikalnemu voditelju. L’Unita objavlja v celoti pismo obeh voditeljev. K temu nastopu dveh socialističnih sindikalnih voditeljev je treba dodati še izjavo, ki jo je podal pomožni generalni tajnik CISL Pier-re Camiti v svojem intervjuju listu «11 Giorno*, ki ga objavlja danes. Carniti omenja med drugim, da je stališče KPI nasprotno sindikalni liniji ter pravi v tej zvezi: «Ta dogodek dokazuje, da sj avtonomija, čeorav počasi, utira pot v sindikate. Enotni sindikat je namreč avtonomen, kadar ni všeč vsem strankam, ki nekaj veljajo, vštevši torej tudi KPI*. Včeraj pa je CGIL objavila noto, v zvezi z debatami o zakonu, ki smo ga zgoraj omenili. notj je rečeno, «da s svojimi stališči enotna zveza ne namerava krčiti pravice parlamentu, temveč zahteva le še nadaljnja razmišljanja o tem vprašanju. . . Zveza skuša s svojo linijo omejiti vpliv draginjske doklade na njen osnovni cilj, to je na o-brambo minimalne ravni kupne moči mezd in plač*, še posebej zveza predlaga, naj ne bi v bodočnosti več upoštevali pri določanju življenjskih stroško" starostne dokla de, med drugim tudi zato. da bi dali več prostora pogaianjem o kva lifikacijaii. Nekai čisto drugega pa je zamisliti si, da bi odvzeli vlogo pokazateljev delu v izmenah. . . in nadurnemu delu*. Zgoraj smo omenili Carnitijev intervju ,toda le v zvezi s tem vprašanjem. V resnici pa je sindikalist CISL obravnaval v svoji izjavi številna druga vprašanja, kot so pogodbene platforme, delovni urnik in avtonomija. Zanimivo je. na primer, da obstajajo med CGIL in CISL, oziroma konkretno med Car-n'a. m in Lamo, precejšnje razlike glede skrčenja delovnega urnika. Carniti zastopa stališče, da je delovni urnik mogoče skrčiti. Lama pa trdi, da je ta urnik že itak krajši v Italiji kot v drugih državah EGS. (vk) ku. po katerem naj bi zapisali med «domnevne mrtve vse osebe, ki so v Čilu «izginile». Svojci izginulih so se zbrali na trgu «Plaza Libertad*, ki je v bližini vladne palače in zahtevali, naj jim oblasti povedo, kako so njihovi svojci izginili. Skupina žensk, ki jih je policija odpeljala v komisari, pa je poslala notranjemu ministru pismo, v katerem ugotavlja, da vlada ni izpolnila obliube, ki jo je dala, da bo pojasnila, kam in kako so nekateri čilski državljani izginili. Odlok o «domnevni smrti* izginulih državljanov naj bi skušal prikriti resnico o njihovi usodi. Z odlokom se vlada izogiba odgovornosti glede raznih «čistk» med čilskimi demokrati. Žene so še poudarile, da se bodo borile, dokler ne bodo izvedele za resnično usodo svojcev. «Skupina komunističnih borcev» si lasti odgovornost za atentat v Italsidru v Tarantu TARANTO — Neznanec, ki se je izdajal za pripadnika samozvane ♦skupine komunističnih borcev*, je včeraj telefoniral na uredništvo dnevnika «Corriere del giorno* v zvezi s požarom, ki je izbruhnil v nedeljo zvečer v četrtem železarskem centru v Tarantu. Mladi mo- ški, vsaj tako domnevajo po glasu, je izjavil, da je požar delo te skupine in da se bodo še oglasili. Zaradi hudih nesreč na delu. ki so se v zadnjem času pripetile v tem centru in ki so terjale tudi sedem smrtnih žrtev, pa je pretor iz Taranta dr. Resta včeraj poslal štiri sodna obvestila ravnatelju tega centra in trem drugim vodjem: dr. Resta jih je osumil raznih prekrškov v zvezi z varnostjo na delu. Viktor Emanuel pričel gladovno stavko AJACCIO — Savojski princ Viktor Emanuel je v zaporu začel z gladovno stavko. Za dejanje se je odločil zato, da bi se prizivno sodišče izreklo glede njegove začasne izpustitve. Kot je znano, je princ na otoku Ca.vallo hudo ranil mladeniča. Preiskovalni sodnik je sprejel prošnjo o začasni svobodi princa, preti temu pa je namestnik državnega pravdnika vložil priziv. Medtem so starši Dirka Geerda Hamerja. ki ga je Viktor Emanuel ranil, zahtevali, naj prepeljejo ranjenca v nemško kliniko v Heidelbergu. Hamerjeva oče in mati sta zdravnika. Zdravniki klinike v Marseillu, kjer se mladenič zdravi pa nasprotujejo bolnikovemu prevozu. Zdravstveno stanje slednjega je namreč zelo kritično, saj mu ledvice še vedno ne delujejo; SAMO TEDEN DNI PRED VRHOM V ČAMP DAVIDU Egiptovsko časopisje ne skriva bojazni pred neuspehom tristranskega srečanja Izraelski premier Regin raje tvega neuspeh, kot da bi se odrekel svojim stališčem * Svarila Siriji, naj preneha z napadi na kristjane v Bejrutu KAIRO — Egipt resno jemlje v | nik Bete hiše pa ni hotel komen- poštev možnost neuspeha tristran skega vrha med Sadatom, Beginom in Carterjem prihodnjega 5. septembra v Čamp Davidu v ZDA: to jasno kaže pisanje egiptovskega časopisja, ki naglaša, da bo Kairo posegel po drugačnih sred stvih, če bodo prizadevanja propadla. Stanje «ne vojna - ne mir?, ki bi temu sledilo, pa ne izključuje ponovnega vojaškega spopada z Izraelom, saj je v podobnem položaju oktobra leta 1973 Sadat že šel po tej poti. Mnogi pa so prepričani, da bi se Kairo rajo odločil za ponovno zbli-žanje z drugimi arabskimi državami in vzpostavitev tiste solidarnosti, ki jo je Sadatovo potovanje v Jeruzalem praktično razbilo. Če ne upoštevamo prizadevanj razniii zmernih arabskih držav, ki pa se je do danes omejila le na besede, je sedaj Egipt praktično osamljen v svojih mirovnih pobudah. Kot poroča včerajšnji «Washing-ton Post* pa bo ameriški predsednik, v primeru da pogajanja obstanejo na mrtvi točki, predlagal vzpostavitev ameriške letalske baze na Sinaju in vojaško prisotnost ZDA v zasedeni Cisjordaniji. Dnevnik naglaša, da je Carter že razpravljal z nekaterimi predstavniki kongresa o možnosti močne ameriške prisotnosti med egiptovskimi in izraelskimi silami. Glas- tirati teli izjav. Srečanje v Čamp Davidu, ki tako zaskrbljuje Kairo in Washing-ton, pa ne dela prevelikih skrbi izraelskemu premieru Beginu, ki je že izjavil, da raje tvega prekinitev dialoga kot da se odreče sedanja mirovna svojim stališčem. Nekateri omenjajo namreč možnost, da bi Tel Aviv v tem primeru izkoristil o-samljenost Kaira in destabiliziral celotni položaj. Pri tem ne bi i-mel niti prevelikih težav: ne da bi kršil ustavitve ognja z Egiptom in Jordanijo, bi lahko posegel v Libanonu. Spopad s Sirijo bi bil v tem primeru neizbežen. Utemeljenost domnev o izraelskem posegu v Libanonu potrjujejo tudi zadnji razpleti na tem podro čju. Potem ko je Tel Aviv samo posredno posvaril Sirijo, nai preneha s svojimi napadi proti knstjan-skim desničarskim oddelkom v Bejrutu in okolici, je včeraj uradno napovedal, da ie sklical ameriškega odpravnika poslov Sama Harta. Ministrski predsednik Begin, obrambni minister V/eizman in zunanji minister Dajan so ameriškega diplo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHfiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii Janez Pavel I. sprejel kardinale je trenutno v psihiatrični bolnišnici v Brasilii. V ječi, kjer je bil prej, je namreč dvakrat skušal napraviti samomor' prvič je zauž.il razbito steklo svojih očal, drugič pa je z glavo začel butati ob steno svoje celice, da so ga pazniki komaj rešili. Do sedaj so štiri države zahtevale njegovo ekstradicijo: Poljska, Zahodna Nemčija, Izrael in Avstrija, od koder je bivši nacist tudi doma. O teh prošnjah bo odločalo brazilsko zvezno sodišče, na vsak način pa Wagr,er ne bo mogel biti obsojen na naj strožjo kazen v državi, kamor naj bi ga ekstradirali: brazilski zakon zahteva, da se ta država obveže, da ne bo strožje kaznovala nekega prekrška, kot isti prekršek kaznuje brazilski zakon. Letalska nesreča v mestu Las Vejaš LAS VEGAS — Devet avstralskih državljanov in pilot je izgubilo živ- mata zaprosili, naj sporoči Dama- SfkeNavato^Chie1^* sku, da Izrael «ne bo mogel dopustiti, da Bejrut odrežejo od ostalega Libanona in da uničijo kristjansko manjšino v deželi*. Podobno sporočilo naj bi Siriji posredoval tudi koordinator mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu Ensio Siilasvuo. Kot se je izvedelo v izraelskih vladnih krogih, so telavivški voditelji tudi poudarili, da ne bodo dovolili, da Sirija izkoristi sedanji vrh v Čamp Davidu, da mimo uresniči svoje načrte v Libanonu v prepričanju, da ima Izrael sedaj v bistvu zavezane roke. Včeraj pa so v glavnem štabu Združenih narodov v Jeruzalemu najavili, da so končno dosegli sporazum, ki bo zagotavljal predstavnikom «modrih čelad*, da se bodo svobodno premikali po južnem Libanonu in tam celo odprli dva svoja urada. Kaže, da je do sporazuma prišlo na izraelski pritisk, saj so se do sedaj desničarke sile vztrajno upirale iž bojazni, da se oddelki OZN ne bodo dovolj energično uprli ponovni vrnitvi palestinskih gverilcev na to področje. Medtem libanonska desnica nadaljuje z ostrimi obtožbami na račun delovanja sirskih čet v Libanonu. Polemike so se še razvnele, ko so predvčerajšnjim v mestecu Bharre našli šest trupel. Na tistem področju so sirske mirovne čete izvedle hajko in so v nekem tiskovnem sporočilu same priznale, da se nekateri vojaki niso držali ukazov, (db) II ŠE NEPOJASNJENIH VZROKOV V Rimu umrl priljubljeni igralec Luigi Vannucchi Ustvaril je številne umetniške like iz klasična in moderne dramaturgije - Širšemu občinstvu so znani njegovi televizijski nastopi je odletelo iz letališča v Las Vega-su in strmoglavilo po nekaj minutah letenja. Na letalu je bila skupina avstralskih turistov, kr so si ogledali znameniti Grand Canyon. Po izletu je letalo pristalo v Las Vegasu. Včeraj bi morali turisti odpotovati v Kaiiforriijo. llliiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiirtatmiii IMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIimilllllllMIIIINIIIII PO IZJAVI RAVNATELJA KAZNILNICE Napetost na Asinari postopno popušča Izgredi prejšnjega tedna naj bi bili sad ofenzive rdečih brigadistov proti italijanskemu kaznilniškemu sistemu V Santiagu policija zaprla demonstrante ŠANTIAGO DE CHILE - V San-gu je policija aretirala približno ) oseb, ki so mirno manifestirale oti vladnemu zakonskemu odlo VATIKAN — Novoizvoljeni papež Janez Pavel I. je včeraj sprejel kardinale, katerim se .ie toplo zahvalil za izvolitev ter jih pozval k enotnosti. Danes bo papež predvidoma sprejel diplomatski zbor, ki je akreditiran v Vatikanju, jutn pa časnikarje. Sprejem kardinalov ie bil nenavadno prisrčen, kar je nov dokaz osebnosti novega Dapeža, ki skuša, kolikor je mogoče, poenostavljati protokol. Kaže tudi, da je Janez Pavel I. povsem nrezrl uradni eo-vor. ki ga je vatikanski tiskovni urad že razširil, in spregovoril kardinalom bolj preprosto, čeprav je v bistvu ohranil vsebino govora. Končno se je tudi zvedelo, da bo papež v nedeljo daroval svojo svečano umestitveno mašo skupno s kardinali. Kot smo že poročali se je Janez Pavel I. odpovedal tistemu delu svečanosti, ki je preveč poudarjal posvetno oblast cerkve, tako da so tudi slovesnost označili le kot slovesno mašo, ne pa kot kronanje ali ustoličenje. Svečanosti bodo prisostvovale delegacije vseh držav, marsikatero od teh pa bodo vodili šefi držav ali vlad. Tako bodo med drugimi prisotni avstrijski predsedn11-. Kirschla-ger, španski kralj Juan Carlos, ir ski predsednik Hilarv, kanadski premier Trudeau in morda argentinski diktator Jorge Videla, poleg seveda kopice zunanjih ministrov ter ambasadorjev, akreditiranih v Vatikanu, (vt) Na sliki: papež Janez Pavel I. skupaj s kardinali. ASINARA (Sassari) — Napetost v kaznilnici na otoku Asinara, ki je posebej namenjena nevarnim političnim jetnikom ter tistim, ki so zbežali ali so poskušali beg iz drugih kaznilnic, kot kaže postopno popušča. Tako vsaj zagotavljata ravnatelj zapora dr. Luigi Cardullo in pravosodno 'ministrstvo, po sporočilu katerih, nai bi po uporu prejšnjega tedna ne prišlo v zaporu do drugih izgredov. Dr. Cardullo pa je tudi demantiral govorice in domneve o pretepanju zapornikov. Prve zaskrbljujoče vesti o naraščanju napetosti v sardinski kaznilnici so se začele širiti sredi prejšnjega tedna, ko se je zvedelo, da so se nekateri jetniki pod vodstvom zaprtih rdečih brigadistov uprli. Njihov cilj je bil doseči odpravo neprebojnih stekel, ki v govorilnicah preprečujejo neposreden stik med zapornikom in svojci. Nekateri bri- iiiiiiinifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninnnnininnnnnimmmg GUSAR Z DRUŽINO UGRABIL POLJSKO LETALO Letalo je pristalo na ameriškem vojaškem letališču v Zahodnem Berlinu Franza Wagnerja premestili v Sao Paulo BRASILIA — Franza Wagnerja, bivšega nacističnega krvnika iz Tre-blinke in Sobibora na Poljskem, bodo zaradi «slabega zdravstvenega stanja* premestili v specializiran inštitut v Sao Paulu. Wagner BONN — Včeraj je nekaj po 10. uri po italijanskem času na vojaškem ameriškem letališču v Zahodnem Berlinu pristalo poljsko letalo ctupolev 134». Letalo je ugrabil vzhodnonemški državljan, ki sta ga spremljala žena in sin. Po pristanku se je poleg ugrabitelja in njegove družine še sedem potnikov izreklo, da bodo ostali na Zahodu, vsi so vzhodnonemški državljani. ■ Poljsko letalo je odletelo iz Varšave ob 7.50 po italijanskem času in bi moralo pristati v Vzhodnem Berlinu. Med potjo se je u-stavilo v Gdansku. Letalski gusar je s samokresom prisilil pilota, da je preusmeril letalo na Zahodni Berlin. Na vojaškem ameriškem letališču se je ugrabitelj predal ameriškim vojaškim oblastem. Pozneje so se morali še ostali potniki javiti na zasliševanju. Ko so poljske oblasti izvedele za ugrabitev. so nemudoma prosile, da bi jim vrnili letalo s potniki, vključno z ugrabiteljem. Ob 17. uri po italijanskem času je letalo lahko odletelo z ameriškega vojaškega letališča. Poleg posadke je odpotovalo še 18 poljskih državljanov. Včeraj ugrabljeno letalo je drugo poljsko letalo, ki je moralo pod prisilo gusarja pristati v Zahodnem Berlinu. Podoben primer se je pripetil leta 1969. Poleg omenjenih primerov je moralo pristati v Zahodni Nemčiji še 7 čeških letal, (am) Tragedija nemške družine na Korziki PARIZ — Včeraj zvečer so pre iskovalci našli morilca, ki je predvčerajšnjim napadel neko nemško družino, ki je preživljala dopust v Salecciu, na severni Korziki: moški se je ustrelil v glavo, vendar je bil še pri življenju in so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. Malo pred tem pa so v nekem gozdu našli živi obe dekletci, ki ju je u-grabil. Predvčerajšnjim okrog dvajsete ure je morilec, (kot so ugotovili preiskovalci, je bil to dezerter tujske legije), z orožjem napadel in ubil nemškega državljana 40-letne-ga Horsta Babla, hudo ranil njegovo ženo Birgitto in nekega njunega sorodnika. Nato je zbežal in s sabo vzel Bablovo komaj desetletno hčerkico in njeno 12-letno prijateljico. Skoraj tisoč vojakov in pripadnikov žandarmerije je od zgodnjih jutranjih ur iskalo morilca, ki je že v soboto posilil neko žensko v južni Franciji. Medtem pa so ga že identificirali: ranjena Birgitta, ki je prestala težko operacijo in bo verjetno imela paralizirane spodnje ude, ga je prepoznala na sliki. S KONFERENCE BIVŠIH BORCEV ZRN naj podaljša rok za kaznovanje vojnih zločincev KOPENHAGEN — S koncem prihodnjega leta Zahodna Nemčija ne bo več preganjala nacističnih zločincev: tedaj bodo namreč ti zločini zastareli. Zato so s konference bivših borcev narodnoosvobodilnega boja v Kopenhagnu. naslovili na bonsko vlado poziv, naj ta rok podaljša. Na konferenci so na- dalje odločno poudarili, da se bodo še naprej z vsemi silami borili proti pojavom neonacizma ter da si bodo prizadevali, da roka pravice doseže vse tiste, ki so še na svobodi, kljub strahotam, ki so jih zagrešili. V Parizu stavkajo letališki delavci PARIZ — Na pariškem letališču «Orly» beležijo znatne zamude letal zaradi «bele» stavke osebja kontrolnih stolpov. Letala pristajajo tudi s šesturno zamudo. Stavka osebja kontrolnih stolpov bo trajala do 4. septembra. Prejš nji teden je namreč prišlo do sestanka predstvnikov osebja z vlado, na sestanku pa se stranki nista sporazumeli. Letališki uslužbenci zahtevajo povišanje plač in izboljšanje normative. Na drugem pariškem letališču ♦Charles de Gaulle* ne beležijo večjih zamud pri pristajanju in odhajanju letal. Tudi na ostalih francoskih letališčih je položaj normalen. gadisti so onesposobili telefone, ki omogočajo razgovor med jetnikom in obiskovalcem, petdeseterica pa naj bj po sprehodu odklonila povratek v celico. Agentj — je pojasnil dr. Cardullo — so zatrli upor z dokajšnjo odločnostjo, naj ne bi pa presegli meja, ki jih dopušča zakon. Zaradi tega naj bi bile domneve o pretepanju jetnikov gola izmišljotina, medtem ko naj bi bile vse ostale zaskrbljujoče vesti, ki so se širile v zadnjih dneh, le sad neke vrste psihološke vojne zapornikov in njihovih svojcev s ciljem, da dosežejo odpravo neprebojnih stekel. Ravnatelj Asinare je bil nadalje mnenja, da vse, kar se je zgodilo doslej, sodi v ofenzivo rdečih brigadistov zoper kaznilniški sistem, ofenzivo, ki so jo brigadisti že napovedali med torinskim procesom. Danes bo vsekakor obiskala sardinski zapor skupina poslancev, v kateri so predstavniki različnih, predvsem pa skrajnolevičarskih grupacij. Upati je, da bo z njihovim obiskom povsem pojasnjeno dogajanje v superkaznilnici. Vprašanje pa je, zakaj ministrstvo in ostali pristojni organi niso dovolili, da bi Asinaro obiskala skupina časnikarjev in zdravnikov. V uradnem sporočilu so sicer poudarili, da gre za varnostne razloge, medtem ko so prizadeti časnikarji v protestnem pismu ministru Bonifaciu ožigosali prepoved kot omejevanje svobode tiska in pravice do obveščanja. Pozneje se je tudi zvedelo, da so zaradi različnega tolmačenja zakona nastopile nekatere težave za o-bisk parlamentarcev na Asinari. Kaže namreč, da so poslanci zahtevali, naj uprava dovoli vstop tudi njihovim spremljevalcem, kar pa so pazniki odločno zavrnili. Spor bo moralo najbrž rešiti ministrstvo, ki bo moralo odločiti, ali lahko o-biščejo zapor le poslanci ali pa tudi njihovi spremljevalci, (vt) MESINA — Preiskovalci upajo, da bodo kmalu odkrili, kaj se je zgodilo s francoskim letalom «DC-3», ki je zadnje dni julija izginilo nad južno Italijo. V tem upanju jih utrjuje najdba letalskega rezervoarja blizu otoka Lipari v prvih dneh avgusta. V zvezi s tem letalom sb začele krožiti vsemogoče vesti, od tega, da je bil natovorjen z mamili pa do trditev, da je prevažal orožje v Čad. RIM — V Rimu je umrl znani talijanski igralec Luigi VannufiC^ Smrt igralca je naznanila njefPL hišna pomočnica, ženska je P11’ v poznem jutru pospravljat Van'"-' chijevo stanovanje in se ji Je ‘nj zdelo suml.jivo, da igralec še vstal. Obvestila je hišnika in no sta našla igralčevo truplo- po- licaji letečega oddelka so naš!) mizici, ob igralčevi postelji vPj| zdravil, kaže, da je igralec '-aU|a. prekomerno količino uspavalnih blet. Po prvih ugotovitvah jo 'zL nucchi izdihnil noč. predno so ", šli njegovo truplo. Dvome o iff^ čevi smrti bo pojasnila šele 0 dukcija, , , Luigi Vannucchi je bil zelo c. njen italijanski igralec. Svojo »m niško pot je pričel zelo mlad' . se je iz rodnega kraja Caltafi's^. te preselil v Rim, da m se PoSw til režiji. Na akademiji za drah15 umetnost se je potem posvetil tff nju. Oblikoval je vrsto uspelih di'a skih likov, saj je nastopil v (jr mah klasičnih in modernih avta jev. Igral je v dramskih dej* Shakcspeareja, Malaparteja, PU’L. della, Ibsena, Goldonija. Sartra, c ? hova in drugih. Sodeloval jfi ,j. najbolj znanimi italijanskimi ^ se rji. širšemu občinstvu so pozn^ Vannucchijeve vloge v televizij^ delih. Zbiral je predvsem umetni vredne vloge. Na ekranu smo J-lahko gledali v delih kot so ""j, čin in kazen*. «Zaročenea», v Dj* serjevi «Ameriški tragedij«* in gih delih. Igral je tudi nekaj r, pularnejšiji vlog, med dugim j® "i, stopil v televizijski kriminalki tem ko smo igrali zjutraj golf? v znanem delu «A kot Andromed® ‘ Z vlogami v TV nadaljevankah^ je priljubil zelo širokemu obeinstv“j Vannucchijeve igralske značilno , so bije predvsem eleganca, hla*-' in nekoliko ironičen izraz, ton ffr, Su in ubran nastop. Zaradi teh * stnosti je igralec nastopil predvse v resnih vlogah. Zunanji videz F mu je dovoljeval nastop v poPlrS nih televizijskih nadaljevankah, kJj|, je uprizarjal različne junake, * mu se je posvečal redkeje i° * skrbno izbiral vloge, (ami) Demantirali vest o domnevni Redcrjcvi bolezni GAETA — Walter Reder, edini zadnji nacistični zločinec, ki j® zaprt v Italiji, sploh ni bolan: to 1 včeraj potrdilo poveljstvo ka)'a j njerjev v Gaeti, kjer je Reder vse leta 1950 zaprt. V prejšnjih dn so se namreč začele širiti vesti, bivši esesovski častnik boleha in. je celo možna njegova premesti1 v rimsko vojaško bolnišnico «Ce gt Reder, ki je danes star sedemdes let, je bil obsojen na dosmrtno je0, zaradi pokola v Marzabottu. ',c. krat je zahteval revizijo proceS-j vendar so tako revizijo kot tn, prošnjo za pomilostitev vsako*1" zavrnili. , Obiščite 24. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem VINO 78 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani do 3. septembra 1978