315 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Bojana Schneider
Poro~ila anti~nih zgodovinopiscev o “bitki v Teutobur{kem
gozdu” (clades Variana)
*
Prevod in histori~no-kriti~na interpretacija anti~nih virov – v relaciji do najdb in
rezultatov najnovej{ih arheolo{kih izkopavanj v Kalkriese/Nem~ija
I Uvod s kratkim orisom rimske germanske politike v ~asu zgodnjega cesarstva
Kar zadeva vpra{anje o ciljih avgustejske germanske politike
1
, smo {e vedno – ujeti v
aporijah – na istem mestu kot pred dvajsetimi leti: spekter razlag se razteza od pogleda, ki ga
je mogo~e ozna~iti kot “minimalisti~nega”, da je {lo namre~ za rimske voja{ke akcije v
predprostoru Rena (t.j. vzhodno od Rena), ki so slu`ile le za za{~ito Galije, pa tja do “maksi-
malisti~nega” razumevanja, da naj bi bil Rim `e od samega za~etka smotrno planiral in se
aktivno lotil okupacije in provincializacije podro~ja do Labe – ~e ne {e ~ez. Stali{~a, ki
le`ijo med obema omenjenima, pa izhajajo od ve~ faz, ki jih karakterizirajo spremenjeni
rimski cilji, pri ~emer so kot mejniki spet postavljeni razli~ni ~asovni trenutki. Medtem ko
se zdi, da literarni viri z omembo {tevilnih premaganih germanskih plemen prej opozarjajo
na {iroko, daljnose`no rimsko prodiranje do Labe, ka`ejo arheolo{ke ugotovitve s tabori pri
Renu in pozicijami pri Lippeju mo~neje na defenzivno koncepcijo. ^as Druzovih vojnih
pohodov od 12 do 9 pred Kr. je razmeroma dobro dokumentiran, za leta zatem pa literarni
viri utihnejo. Niti zaporedja vsakokratnih rimskih vrhovnih poveljnikov ni mogo~e z goto-
vostjo ugotoviti. To lahko razlo`imo med drugim tako, da takrat pri Renu niso ve~ po-
veljevali pripadniki vladarske rodbine in da tamkaj{nje razmere tako niso ve~ zanimale
mestnorimskega zgodovinopisja. [ele ko je Tiberij leta 4 po Kr. prevzel vrhovno poveljstvo,
so spet nekoliko bogateje poro~ali o tamkaj{njih rimskih aktivnostih. Poro~ila so se zatem
{e enkrat koncentrirala na Varovo katastrofo leta 9 po Kr. in kon~no na Germanikove vojne
pohode v letih 14–16 po Kr. Nadaljna, tedaj “uradna” (pre)interpretacija dogodkov v Ger-
maniji, ki je vplivala na na{e vire, in korektura zgodovinskega spomina je sledila {e enkrat
s smrtjo Germanika leta 19 po Kr.: Potem ko je dve leti poprej {e lahko slavil velik triumf de
Cheruscis Chattisque et Angrivariis quaeque aliae nationes usque ad Albim colunt
2
, je
* Razprava temelji na mojem diplomskem delu na Univerzi v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Oddelek
za klasi~no filologijo). Zahvaljujem se vsem, ki so mi pri tem kakorkoli pomagali: prof. dr. Rainerju
Wiegelsu (Univerza Osnabrück), Klausu Schneiderju (Osnabrück), dr. Thomasu F. Schneiderju (Univerza
Osnabrück), prof. dr. Rajku Brato‘u (Univerza v Ljubljani) in prof. dr. Kajetanu Gantarju (Univerza v
Ljubljani).
1
 Direktne izjave Avgusta samega ali takrat delujo~ih o ciljih rimske germanske politike niso ohranjene.
Temu ustrezno se raziskava ‘e od nekdaj trudi, da bi na osnovi pismenega izro~ila k posameznim vojnim
pohodom in arheolo{ko dokazljive rimske prisotnosti na podro~ju desno od Rena sklepala na nek koncept.
2
 Germanikova ponovna pridobitev dveh izgubljenih legijskih orlov Varove vojske – signa militaria –
v letih 15 in 16 po Kr. je zadostovala, da so sramotni Varov poraz razglasili za ma{~evan ter propagirali
dokon~no zmago nad Germani do Labe.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120) • 315–368

316 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
senat v nekak{nem ~astnem sklepu izkazal priznanje mrtvemu princu za njegove dose‘ke le
{e z besedami, da mu je uspelo ma{~evati Varov poraz in potisniti Germane od meje Rena ter
tako za{~ititi Galijo. Najpozneje tedaj je postalo jasno, da Rim ni bil ve~ voljan vzpostaviti
direktne oblasti nad obmo~jem desno od Rena. Ta perspektiva je na novo ocenila aktivnosti
Vara in njegovih predhodnikov
3
.
V obi~ajnem oziru se odnos med Rimljani in Germani v zgodnjem cesarstvu reducira na
vojne spopade z vrhuncem, ki ga predstavlja Varov poraz leta 9 po Kr. S pogledom na
razli~ne vojne pohode na podro~je predprostora Galije tja do Labe se ugotavlja predvsem
kon~ni neuspeh Rimljanov, da bi voja{ko osvojili in obdr‘ali ter romanizirali to podro~je.
Pridobitev znatnih delov dana{nje ju‘ne Nem~ije zatem se zdi v primeri s tem prej nepo-
membna. Dogodki na severu Germanije in umik Rimljanov na mejo Rena, ki je veljal za
stalno, so temu ustrezno tisto dejansko zgodovinsko pomembno. Temu primerno priti~e
bitki v saltus Teutoburgiensis v tem oziru svetovnozgodovinski pomen, kolikor se je ger-
manstvo izkazalo oz. potrdilo v juna{kem obrambnem boju proti prete~emu rimskemu
potuj~evanju in tako ustvarilo predpostavke za samostojno germansko zgodovino. S tem so
to bitko lahko uporabljali in zlorabljali tako za zgodovinsko izhodi{~e kot tudi za nad~asni
simbol nacionalne volje za uveljavitev, medtem ko so jih konkretne zgodovinske predpo-
stavke, okoli{~ine in posledice tega dogodka manj zanimale in so bile pogosto prezrte
4
.
V zgodovinopisju se pogosto precenjuje u~inek ene same bitke. Poraz, ki je kot clades
Variana pri{el v literarno tradicijo, je gotovo povzro~il veliko izgubo presti‘a za ugled
Rimljanov in pomenil hudo prelivanje krvi za rimsko vojsko, vendar pa je imel sam na sebi
politi~no komajda posledice, ker ni pri{lo do koalicije germanskih plemen, ki bi bila z
voja{ko silo prekora~ila Ren, se bila povezala z upornimi Galci ali pre{la Alpe. Arminij je
vedel, kako velikega pomena bi bila po bitki zdru‘itev z Maroboduom
5
, in mu je zato poslal
Varovo glavo. Maroboduus pa ni privolil v koalicijo in se je dr`al mirovnega sporazuma, ki
ga je bil pred tremi leti sklenil aequis condicionibus z Rimljani, ter poslal Varovo glavo v
Rim. Nevarno bi tudi bilo, ~e bi se bila ilirska plemena ponovno uprla – tako bi bil namre~
Rim prisiljen v vojno na dveh frontah. Vse to pa se ni zgodilo. Izguba treh legij in ve~
pomo`nih ~et je bila sicer bole~a, vendar jo je bilo mogo~e nadomestiti in so tudi jo nado-
mestili. Ni bila (le) clades V ariana tista (ali vsaj ne v prvi vrsti), ki je pripravila Rim do tega,
da se je po letu 16 po Kr. odpovedal nadaljnim voja{kim operacijam proti Germanom oz.
3 Glej Reinhard WOLTERS. “Germanien im Jahre 8 v. Chr.”. Wolfgang SCHLÜTER, Rainer WIEGELS (izd.). Rom,
Germanien und die Ausgrabungen von Kalkriese. Internationaler Kongress der Universität Osnabrück und
des Landschaftsverbandes Osnabrücker Land e.V. vom 2. bis 5. September 1996. Bramsche: Rasch, 1999,
591–595, 625.
4 Vendar pa je Germanom takrat manjkala ravno tista nacionalna identiteta, tista zavest kontinuitete in
ob~utek pripadnosti, ki bi bili lahko povzro~ili skupen in obse‘en politi~ni cilj.
5 Maroboduus je bil knez Markomanov, ki so pripadali k zvezi Suebov. Suebi (ime pomeni pravzaprav
“nomade”) so bili veliko germansko pleme na obalah Vzhodnega morja, od koder so se raz{irili proti
zahodu in jugu. Maroboduus je v mladih letih pri{el v Rim in vstopil v rimsko voja{ko slu`bo ter si pridobil
naklonjenost Avgusta. V Rimu si je prisvojil rimsko omiko in vojno umetnost. Ko se je vrnil domov, se je
polastil kraljevske oblasti in je Markomane, ki so prebivali na bregovih Rena in Maina in jim je grozila
nevarnost, da jih Druz in Tiberij s svojimi pohodi vkle{~ita, odpeljal kmalu po letu 9 pred Kr. na ozemlje
dana{nje ^e{ke, ki so ga `e pred nekaj desetletji skoraj v celoti zapustili keltski Boji, ter napravil to de`elo
za sredi{~e zveze narodov, ki je segala do severnih bregov Donave, do Odre in spodnje Labe. Na to ra{~o~o
mo~ so v Rimu gledali nezaupljivo. Tiberij naj bi bil leta 6 po Kr. napadel Marobodua z juga in zahoda,
vendar se to ni zgodilo zaradi vstaje Panoncev in Dalmatov in Avgust je bil zadovoljen, da je mogel z
Maroboduom skleniti mirovno pogodbo.

317 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
te`nji po osvojitvi Germanije do Labe
6
, temve~ tudi trdovraten upor Arminija nadaljnjih
pribli`no sedem let in verjetno spoznanje cesarja Tiberija, da gospodarska vrednost german-
ske province, ki bi bila segala le do Labe, za Rim ni bila v sorazmerju s sredstvi, ki bi bila
potrebna za njeno popolno pokoritev, ki bi bila nedvomno mogo~a. Varova katastrofa kot
taka je prinesla glede na rimsko germansko politiko kve~jemu fermato, nikakor pa ne cezuro.
Poraz Rimljanov v saltus Teutoburgiensis leta 9 po Kr. je predvsem v Nem~iji v svoj ~ar
pritegnil znanstvenike in zainteresirane laike kot le malokateri histori~ni dogodki v (nem{ki)
zgodovini sploh. V ne{tetih prispevkih se je interpretiralo sleherno besedo literarne tradicije
v vse smeri. Clades Variana je napredovala ‘e kar v eksercirno polje filolo{ke ostroumnosti
in histori~ne kriti~nosti, ~etudi je z nacionalnim ali lokalnim patriotizmom pod‘gana za-
gnanost raziskovalcev v~asih vse prebujno cvetela in podpirala diletantsko ravnanje z
izro~ilom
7
. Ta poraz, ki je bil eden najhuj{ih rimskih voja{kih porazov in najve~ja katastrofa
od Hanibalovih dni naprej ter je imel v Rimu prav gotovo uni~ujo~ psiholo{ki u~inek, je
tudi tema moje razprave. @al pa je le zelo skopo in razli~no izpri~an pri malo{tevilnih
anti~nih historiografih, ki jih vrh tega lo~i tudi ~asovna distanca ve~ desetletij. To so:
Velleius Paterculus, Annaeus Florus, Cassius Dio in Tacitus. Ohranilo se nam ni nobeno
uradno ali poluradno pojasnilo k temi kot tudi ne kak{na sodobna historiografska obravna-
va, iz avgustejsko-tiberijanskega ~asa imamo le nekaj pesni{kih odmevov. Ravno nastanek
oz. genezo historiografske tradicije o Varovi bitki ni mogo~e pojasniti. Anti~ni zgodovino-
pisci vsekakor niso bili odvisni le od svojih lastnih ideolo{kih in eti~nih namer in principov,
ampak tudi od razpolo`ljivih in dostopnih informacij o dogodku, ki so jih lahko prebrali v
senatskih aktih ali razbrali neposredno iz poro~il cesarjev. Le-te pa ni bilo mogo~e natan~no
preveriti niti glede njihove popolnosti niti, v kolik{ni meri je {lo za tendenciozno upodobi-
tev. Tu stojimo pred zelo pomanjkljivo tradicijo.
Moja razprava obsega poleg uvoda s kratkim orisom rimske germanske politike {e tri
dele. Drugi del prina{a besedila in prevode anti~nih zgodovinsko-literarnih pri~evanj o
clades Variana (v ~asovnem zaporedju njihovega nastanka) s stvarnim komentarjem. V
tretjem delu obravnavam – prav tako v ~asovnem zaporedju
8
 – omenjena zgodovinsko-
6
 Brez dvoma ni Varova katastrofa kot taka prinesla s seboj preobrata, kar zadeva temeljne cilje rimske
germanske politike. To pa ‘e zato ne, ker sta se morala Avgust in Tiberij kot njegov vojskovodja in kasneje
kot cesar ‘e samo iz notranjepoliti~nih razlogov dr‘ati splo{nih politi~nih ciljev. Hitro nadomestilo treh
uni~enih legij s podvojenim {tevilom le-teh in s tem v zvezi pove~anje {tevil~ne mo~i enot ob Renu na 8 legij
– skoraj tretjina celotnega sestoja rimske vojske –, ohranitev obse‘nega vrhovnega poveljstva v rokah
pripadnika cesarske dru‘ine (Tiberija), vendar tudi imperatorska aklamacija, ki jo je {e Avgust priznal
Germaniku leta 13 po Kr. zaradi njegovih voja{kih uspehov v Germaniji, ka‘ejo, da o~itno ni pri{lo do
spremembe strategije. To pa je mogo~e razvideti tudi iz Avgustovega politi~nega testamenta (Res gestae divi
Augusti), v katerem se poudarja Laba kot meja. Glej Rainer WIEGELS. “Rom und Germanien in augusteischer
und frühtiberischer Zeit”. Wolfgang SCHLÜTER (izd.). Kalkriese – Römer im Osnabrücker Land: Archäologi-
sche Forschungen zur Varusschlacht. Bramsche: Rasch, 1993, 260; Wolters 1999, 622–626.
7
 ‘Sokriva’ za to je bila nedvomno Tacitova skupna ocena Arminija (Ann. II, 88, 2): liberator haud
dubie Germaniae et qui non primordia populi Romani, sicut alii reges ducesque, sed florentissimum impe-
rium lacessierit, proeliis ambiguus, bello non victus. (Bil je nedvomno osvoboditelj Germanije in ni kakor
drugi kralji in vojskovodje izzival rimskega naroda v za~etku njegove mo~i, ampak ko je bil njegov imperij
na vi{ku. V bitkah je bil spremenljive sre~e, v vojni pa nepremagan.) Juna{ki lik Arminija je vabil k
identifikaciji in pola{~anju za nadindividualne cilje. Dogodki leta 9 po Kr. torej niso bili velikega pomena
le takrat za samostojnost prizadetih germanskih plemen in njihovega jezika, ampak veliko stoletij pozneje
tudi za nem{ko zgodovinsko zavest in zlasti za razvoj nacionalne misli.
8
 V drugem in tretjem delu uvr{~am Tacita – ne glede na kronolo{ko zaporedje – na konec, ker kot
historiograf ne obravnava neposredno clades Variana kot literarni topos in torej ni direktni vir za clades
Variana – Anali se namre~ za~nejo {ele z letom 14 po Kr.

318 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
literarna pri~evanja, t.j. kriti~no vrednotim temeljne navedbe gr{ko-rimskih poro~il ter
posku{am ugotoviti, katerim eti~nim in umetni{kim principom je avtor podredil svoje zgo-
dovinopisje ter katerim ciljem in tendencam je sledil, in v tej zvezi zlasti posku{am odgo-
voriti na vpra{anje, ali in v kak{ni meri lahko viri kljub svojim vsakokratnim intencijam, ki
so pogojene s ~asom nastanka zapisa, posredujejo konkretna dejstva in zanesljive zgodo-
vinske podatke o Varovi katastrofi oz. kateri uporabni podatki za stvarno-kriti~no kolikor
toliko zadovoljiv oz. zanesljiv prikaz dogodkov kot takih ostanejo na osnovi virov. V
~etrtem delu pa prikazujem dosedanje rezultate arheolo{kih izkopavanj pri Kalkriese in
sklepe, ki jih je (bilo) mogo~e potegniti iz le-teh, ter jih primerjam z literarnim izro~ilom, pri
tem pa posku{am odgovoriti na vpra{anje, ali in v kak{ni meri je rezultate izkopavanj v
Kalkriese mogo~e uskladiti s pismenim izro~ilom ter ali in v kak{ni meri lahko ti rezultati
definirajo histori~no vrednost poro~il anti~nih virov, kar zadeva konkretne zgodovinske
podatke. Seveda je z metodi~nega vidika nujna najprej interpretacija slehernega pri~evanja
(pismenih virov in arheolo{kih najdb) iz njegovih lastnih, zvrstno-specifi~nih predpostavk.
II Teksti in prevodi anti~nih zgodovinsko-literarnih pri~evanj o clades Variana
s stvarnim komentarjem
1 C. Velleius Paterculus, Historiae Romanae II, 117–119
9
:
1 CXVII. Tantum quod ultimam imposuerat Pannonico ac Delmatico bello Caesar ma-
num, cum intra quinque consummati tanti operis dies funestae ex Germania epistulae
caesi Vari trucidatarumque legionum trium totidemque alarum et sex cohortium ***
10
,
velut in hoc saltem tantummodo indulgente nobis Fortuna, ne occupato duce ***
11 
et
causa <et> persona moram exigit.
2 Varus Quintilius nobili magis quam inlustri ortus familia, vir ingenio mitis, moribus
quietus, ut corpore ita animo immobilior, otio magis castrorum quam bellicae adsuetus
militiae, pecuniae vero quam non contemptor Syria, cui praefuerat, declaravit, quam
pauper divitem ingressus dives pauperem reliquit; is cum exercitui, qui erat in Germa-
3 nia, praeesset, concepit a se homines, qui nihil praeter vocem membraque haberent
hominum, quique gladiis domari non poterant, posse iure mulceri. Quo proposito me-
4 diam ingressus Germaniam velut inter viros pacis gaudentes dulcedine iurisdictioni-
bus agendoque pro tribunali ordine trahebat aestiva.
1 CXVIII. At illi, quod nisi expertus vix credat, in summa feritate versutissimi natumque
mendacio genus, simulantes fictas litium series et nunc provocantes alter alterum in
iurgia, nunc agentes gratias quod ea Romana iustitia finiret feritasque sua novitate
incognitae disciplinae mitesceret et solita armis discerni iure terminarentur, in sum-
mam socordiam perduxere Quintilium, usque eo, ut se praetorem urbanum in foro ius
dicere, non in mediis Germaniae finibus exercitui praeesse crederet.
9
 Tekst je citiran po izdaji: W.S. WAT T (izd.). Vellei Paterculi historiarum ad M. Vinicium consulem libri
duo. Leipzig: B.G. Teubner, 1988 (Bibliotheca scriptorum Graecorum et Romanorum Teubneriana).
10
 Konjekture vrzeli v rokopisu: cohortium <adlatae sunt> izd. RHENANUS (Basel, 1520); cohortium
<attulere nuntium> izd. KREYSSIG.
11
 Konjekture vrzeli v rokopisu: duce <tanta clades inferretur> izd. HALM (Leipzig, 1863 in 1875); <sed>
et causa izd. ORELLI (Leipzig, 1835); <sed> causa izd. DELBENIUS.

319 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
2 Tum iuvenis genere nobilis, manu fortis, sensu celer, ultra barbarum promptus ingenio,
nomine Arminius, Segimeri principis gentis eius filius, ardorem animi vultu oculisque
praeferens, adsiduus militiae nostrae prioris comes, <icum> iure etiam civitatis
Rom<an>ae ius equestris consecutus gradus, segnitia ducis in occasionem sceleris
usus est, haud imprudenter suspicatus neminem celerius opprimi, quam qui nihil time-
3 ret, et frequentissimum initium esse calamitatis securitatem. Primo igitur paucos, mox
plures in societatem consilii recepti; opprimi posse Romanos et dicit et persuadet,
4 decretis facta iungit, tempus insidiarum constituit. Id Varo per virum eius gentis fide-
lem clarique nominis, Segesten, indicatur. Postulabat etiam ***
12
 fata consiliis om-
nemque animi eius aciem praestrinxerant: quippe ita se res habet, ut plerumque cui
fortunam mutaturus <est> deus, consilia corrumpat efficiatque, quod miserrimum est,
ut, quod accidit, id etiam merito accidisse videatur et casus in culpam transeat. Negat
itaque se credere spe<cie>mque in se benevolentiae ex merito aestimare profitetur. Nec
diutius post primum indicem secundo relictus locus.
1 CXIX. Ordinem atrocissimae calamitatis, qua nulla post Crassi in Parthis damnum in
externis gentibus gravior Romanis fuit, iustis voluminibus ut alii, ita nos conabimur
2 exponere: nunc summa deflenda est. Exercitus omnium fortissimus, disciplina, manu
experientiaque bellorum inter Romanos milites princeps, marcore ducis, perfidia ho-
stis, iniquitate Fortunae circumventus, cum ne pugnandi quidem egrediendive ocassio
iis, in quantum voluerant, data esset immunis, castigatis etiam quibusdam gravi poena,
quia Romanis et armis et animis usi fuissent, inclusus silvis, paludibus, insidiis ab eo
hoste ad internecionem more pecudum trucidatus est, quem ita semper tractaverat, ut
3 vitam aut mortem eius nunc ira nunc venia temperaret. Duci plus ad moriendum quam
ad pugnandum animi fuit: quippe paterni avitique exempli successor se ipse transfixit.
4 At e praefectis castrorum duobus quam clarum exemplum L. Eggius, tam turpe Ceio-
nius prodidit, qui, cum longe maximam partem absumpsisset acies, auctor deditionis
supplicio quam proelio mori maluit. At Vala Numonius, legatus Vari, cetera quietus ac
probus, diri auctor exempli, spoliatum equite peditem relinquens fuga cum alis Rhe-
num petere ingressus est. Quod factum eius Fortuna ulta est; non enim desertis super-
5 fuit, sed desertor occidit. Vari corpus semiustum hostis laceraverat feritas; caput eius
abscisum latumque ad Maroboduum et ab eo missum ad Caesarem gentilicii tamen
tumuli sepultura honoratum est.
12
 Izdajatelj ELLIS (Oxford, 1898) je tako izpolnil vrzel v besedilu rokopisa iz TAC. Ann. I, 55, 2 in I, 58,
2: etiam <vinciri conscios. Sed praevalebant iam>

320 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
Prevod
CXVII. (1) Ravno je bil Cezar
13
 dokon~al Panonsko in Dalmatsko vojno, ko je pet dni po
dovr{itvi tako velike operacije iz Germanije prispela pogubna novica o Varovi
14
 smrti,
pokolu treh legij in enakem {tevilu konjeni{kih ~et ter {estih kohort
15
 – kakor da nam je bila
usoda vsaj s tem prizanesljiva, da nismo do‘iveli tako strahotnega poraza, ko je bil vojsko-
vodja {e zaposlen. Tako sam dogodek kot tudi osebnost zahtevata postanek.
(2) Var Kvintilij, potomec dru‘ine, ki je bila bolj plemenitega rodu kot slavna
16
, je bil
mo‘ blagega duha, mirnega zna~aja, telesno in du{evno precej okoren, bolj vajen brezdel-
nega ‘ivljenja v voja{kem taboru kot slu‘enja v vojni. Da ni preziral denarja, je jasno
pokazala Sirija, ki jo je bil upravljal
17
: reven je pri{el v bogato de‘elo, bogat je zapustil
revno de‘elo. (3) Ko je poveljeval vojski, ki je bila stacionirana v Germaniji
18
, je imel
prebivalce za ljudi, ki nimajo razen ~love{kega glasu in telesa ni~esar ~love{kega. Ker jih ni
bilo mogo~e z me~em ukrotiti, je verjel, da jih je mogo~e s pravom umiriti. (4) S to namero
je pri{el v notranjost Germanije in sede~ na tribunalu zapravljal poletne dni s civilnimi
pravdami slovesno kot se spodobi, kot da bi bil med ljudmi, ki u‘ivajo blagor miru.
CXVIII. (1) Germani pa, ki so bili pri vsej divjosti tudi zelo prevejani in kot ustvarjeni za
prevaro, kar bi komaj verjel, kdor ni imel sam izku{enj z njimi, so hlinili celo vrsto izmi{ljenih
pravd. S tem, da so zdaj izzivali drug drugega k sporom, zdaj se mu zahvaljevali, ~e{ da le-
te poravnava z rimsko pravi~nostjo in da z novo, njim doslej neznano metodo kroti njihovo
divjo naravo ter da se, kar se je navadno odlo~ilo z oro‘jem, zdaj ureja po pravni poti, so
zapeljali Kvintilija v tako skrajno brezskrbnost, da je verjel, da kot mestni pretor deli pravdo
na forumu, ne pa, da poveljuje vojski v osr~ju Germanije.
(2) Tedaj je mladeni~ plemenitega rodu, pogumen v boju, hitro dojemljiv, za barbara
izredno bistroumen, po imenu Arminij
19
, sin plemenskega prvaka Segimera, izkoristil med-
13
 Tiberius Claudius Nero, kot Avgustov posinovljenec Tiberius Iulius Caesar, ki ga je Avgust leta 4 po
Kr. adoptiral kot presumptivnega naslednika, je v letih 6–9 po Kr. zadu{il velik upor panonskih in dalma-
tskih Ilirov.
14
 P. Quinctilius (Quintilius) Varus; njegov cursus honorum: okoli leta 22 pred Kr. quaestor Augusti; v
letih 21–19 pred Kr. spremlja Avgusta na njegovem potovanju na vzhod; leta 13 pred Kr. konzul skupaj s
Tiberijem; pribl. leta 7/6 pred Kr. procos. prov. Africae; v letih 6–4/3 pred Kr. legatus Aug. pro praetore
prov. Syriae; v letih 7–9 po Kr. legatus Augusti pro praetore v Germaniji.
15
 Konjeni{ke ~ete (alae) so bile, ko so zavezniki dobili rimsko dr‘avljanstvo, v rimski vojski slu‘e~e
pomo‘ne ~ete, ki so {tele obi~ajno 500 mo‘. Za ~asa cesarjev so bile to tisti konjeni{ki oddelki, ki niso izrecno
pripadali kaki legiji in so bili navadno sestavljeni iz tujcev. [teli so po 500, tudi do 1000 mo‘. Kohorte
(cohortes) so bile v ~asu rimskega cesarstva pehotne bojne enote kot pomo‘ne ~ete in so {tele 500 ali 600 mo‘.
16
 Varova dru‘ina je pripadala eni od patricijskih gentes Albanae, eni najstarej{ih rimskih rodbin torej,
v kateri Varov o~e in ded nista opravljala konzulata, pa tudi sicer ta rod ni dosegel kak{ne posebne politi~ne
veljave – z izjemo svojega najznamenitej{ega pripadnika, t.j. omenjenega pora‘enca v Teutobur{kem
gozdu. V AMBERBACHOVI kopiji edinega, a ‘al tudi zelo pokvarjenega manuskripta Codex Murbachensis (ime
po benediktinskem samostanu v Alzaciji), dovr{eni avgusta leta 1516, in v editio princeps iz leta 1520
najdemo inlustri ... nobili. V izdaji D. RUHNKENA (Leyden, 1779) in tudi v tu citirani izdaji ( izd. W. S. WAT T,
Leipzig, 1988) pa najdemo nobili ... inlustri, kar se mi zdi primernej{i opis Varove dru‘ine.
17
 Cesarsko provinco Sirijo je kot legatus Augusti pro praetore upravljal v letih 6–4/3 pred Kr. Tam je
urejal probleme nasledstva po smrti judovskega kralja Herodea (4 pred Kr.) in zadu{il judovski upor v
Jeruzalemu.
18
 V Germanijo je bil kot legatus Aug. pro praetore galskih provinc (Tres Galliae) poslan leta 7 po Kr.
in je imel kot nosilec te funkcije tudi vrhovno poveljstvo nad legijami ob Renu.
19
 Arminij, prvak Heruskov, ki so prebivali severno od gorovja Harz in med rekama Weser in Laba, je
‘e zelo zgodaj pri{el v Rim, kjer je bil dele‘en vzgoje na Palatinu. Kot mladeni~ (pribl. 22 let star) je v letih
4–6 po Kr. slu‘il v rimski vojski kot tribun ({tabni oficir) in je spremljal Tiberija na njegovem vojnem
pohodu v Germaniji kot vodja svojih rojakov.

321 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
lost poveljnika kot prilo‘nost za izdajstvo. Ta mladi mo‘, ~igar izraz obraza in o~i so iz‘are-
vale ogenj duha, je bil stalni spremljevalec na{e vojske na na{ih prej{njih vojnih pohodih in
je poleg rimskega dr‘avljanstva dosegel tudi dostojanstvo vite{kega stanu. Modro je dom-
neval, da nikogar ni mogo~e la‘je premagati, kot tistega, ki ni~esar hudega ne sluti, in da je
zelo pogosta predhodnica nesre~e brezskrbnost. (3) Sprva je torej k zarotni{kemu na~rtu
pritegnil malo{tevilne, kmalu pa ve~ njih. Zagotovil jim je in jih prepri~al, da je Rimljane
mogo~e premagati. Sklepom so sledila dejanja in dolo~il je ~as za zasedo. (4) To je V aru izdal
zvest rimski privr‘enec v tistem plemenu in mo‘ slovitega imena, Segestes, ki je tudi zahte-
val, da se zarotnike vr‘e v okove. Toda neizogibna usoda je ‘e ovirala ~love{ko razsodnost,
‘e je bila zaslepila njegovo bistroumnost. Kajti navadno je tako, da bog spravi ob razsod-
nost ~loveka, ~igar sre~o namerava uni~iti, in povzro~i, kar je najbolj ‘alostno, da, kar se je
zgodilo po naklju~ju, se nesre~niku zdi zaslu‘eno in da naklju~je preide v krivdo. Tako mu
Var ni verjel in je izjavil, da sodi njihovo o~itno naklonjenost do sebe po svojih zaslugah do
njih. Po prvem svarilu pa ni bilo ve~ ~asa za drugo.
CXIX. (1) Podrobnosti te grozovite nesre~e, najhuj{e, ki je doletela Rimljane na tuji
zemlji po porazu Krasa v Partiji
20
, nameravam opisati, kot ‘e moji predhodniki, v obse‘nej{em
delu. Tukaj pa lahko ob‘alujo~ prika‘em le najva‘nej{e. (2) Vojsko neprekosljivo v pogu-
mu, prvo v rimski armadi po disciplini, juna{tvu in izku{njah na bojnem polju, so v pogubo
pahnile neodlo~nost poveljnika, verolomstvo sovra‘nika in nenaklonjenost usode, ne da bi
bili imeli vojaki prilo‘nost v isti meri, kot so si bili ‘eleli, bodisi za boj bodisi za umik brez
hudih izgub. Nekateri so bili celo strogo kaznovani, ker so bili zgrabili za oro‘je in pokazali
rimski pogum. Obdane z gozdovi, mo~virji in zasedami je kot ‘ivino popolnoma poklal
prav tisti sovra‘nik, katerega so bili sicer vedno tako obravnavali, da je o njegovem ‘ivljenju
in smrti odlo~al zgolj srd ali prizanesljivost Rimljanov. (3) Poveljnik je pokazal ve~ poguma
za smrt kot za boj, saj si je slede~ zgledu o~eta in deda
21
 tudi sam zabodel me~ v prsi. (4) Od
dveh tabornih poveljnikov pa je dal L. Egij tako sijajen zgled kot Kejonij sramoten. Le-ta je
namre~, ko je bil v boju padel ve~ji del vojske, ponudil vdajo in tako dal prednost pogiblji
v ujetni{tvu pred smrtjo v boju. Pa tudi V ala Numonij, V arov legat, sicer miren in po{ten mo‘,
je dal stra{en zgled, s tem da je pustil pehoto na cedilu, brez za{~ite konjenice, in na begu
sku{al dose~i Ren skupaj s konjeni{kimi ~etami. Vendar se mu je usoda ma{~evala za to
zlo~insko dejanje, zakaj ni pre‘ivel tistih, ki jih je pustil na cedilu, temve~ je padel kot
ube‘nik. (5) Varovo truplo so bili sovra‘niki v svoji divjosti napol se‘gali in zatem razme-
sarili, njegovo glavo pa so bili odsekali in odnesli Maroboduu
22
, ki jo je poslal Cezarju.
Le-ta ji je vendarle izkazal ~ast s pokopom v rodbinskem grobu.
20
 M. Licinius Crassus, ki je s Cezarjem in Pompejem sklenil leta 60 pred Kr. politi~no koalicijo, ki je v
zgodovini znana kot prvi triumvirat, je leta 54 pred Kr. prevzel kot prokonzul namestni{tvo v provinci Siriji
za pet let in odrinil na vojni pohod proti Partom (Parthi). Leta 53 pred Kr., ko je s sedmimi legijami,
pribli‘no 4000 konjeniki in pomo‘nimi ~etami ponovno prekora~il Evfrat, so ga Parti pribli‘no 30 km
ju‘no od Kar (Carrhae) premagali.
21
 Njegov o~e Sextus Quintilius, kvestor leta 49 pred Kr., se je, kot poro~a VELL. II, 71, 3, boril na strani
Cezarjevih morilcev, Bruta in Kasija, pri Filipih leta 42 pred Kr. Po porazu le-teh in zmagi Oktavijana in
Marka Antonija ga je na njegovo pro{njo ubil eden njegovih osvobojencev. Njegov ded Sex. Quinctilius
Varus je bil verjetno pretor leta 57/56 pred Kr. in propretor v [paniji, kjer je naredil samomor. Vzrok ni znan.
22
 Glej op. 5.

322 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
2 Lucius Annaeus Florus, Epitoma de Tito Livio bellorum omnium annorum DCC libri
duo II, XXX, 29–39
23
:
29 Sed difficilius est provincias optinere quam facere; viribus parantur, iure retinentur.
30 Igitur breve id gaudium. Quippe Germani victi magis quam domiti erant moresque
nostros magis quam arma sub imperatore Druso suspiciebant; postquam ille defunc-
31 tus est, Vari Quintilli libidinem ac superbiam haud secus quam saevitiam odisse coe-
perunt. Ausus ille agere conventum, et in Catthos (Chaucos) edixerat
24
, quasi violen-
tiam barbarum lictoris virgis et praeconis voce posset inhibere. At illi qui iam pridem
32 robigine obsitos enses inertesque maererent equos, ut primum togas et saeviora armis
33 iura viderunt, duce Armenio arma corripiunt; cum interim tanta erat Varo pacis fidu-
cia, ut ne prodita quidem per Segesten unum principum coniuratione commoveretur.
34 Itaque inprovidum et nihil tale metuentem ex inproviso adorti, cum ille – o securitas
– ad tribunal citaret, undique invadunt; castra rapiuntur, tres legiones opprimuntur.
35 Varus perditas res eodem quo Cannensem diem Paulus et fato est et animo secutus.
36 Nihil illa caede per paludes perque silvas cruentius, nihil insultatione barbarorum
intolerabilius, praecipue tamen in causarum patronos. Aliis oculos, aliis manus ampu-
37 tabant, uni os obsutum, recisa prius lingua, quam in manu tenens barbarus “tandem”
38 ait “vipera sibilare desisti.” Ipsius quoque consulis corpus, quod militum pietas humi
abdiderat, effossum. Signa et aquilas duas adhuc barbari possident, tertiam signifer,
prius quam in manus hostium veniret, evolsit mersamque intra baltei sui latebras
39 gerens in cruenta palude sic latuit. Hac clade factum, ut imperium, quod in litore
Oceani non steterat, in ripa Rheni fluminis staret.
Prevod
XXX. (29) Toda te‘je je province obdr‘ati kot ustvariti. S silo se jih pridobi, s pravi~no
upravo ohrani. (30) Zato je bilo to na{e veselje kratko, saj so bili Germani bolj premagani kot
podjarmljeni in so za ~asa Druzovega poveljevanja
25
 bolj spo{tovali na{e dobre nravi kot
oro‘je. (31) Po njegovi smrti
26
 so za~eli sovra‘iti samovoljnost in objestnost Vara Kvintilija
ni~ manj kot njegovo okrutnost. Le-ta si je drznil imeti sodni zbor in je bil objavil edikt proti
Hatom
27
, kot da bi mogel divjost barbarov krotiti z liktorsko palico in razglasom glasnika.
(32) Oni pa, ki so ‘e davno ob‘alovali, da je rja prekrila njihove me~e in da so konji stali brez
23
 Tekst je citiran po izdaji: Otto ROSSBACH (izd.). L. Annaei Flori Epitomae libri II. Lipsiae: B.G. Teubner,
1896 (Bibliotheca scriptorum Graecorum et Romanorum Teubneriana).
24
 Rokopisno besedilo (Codex Bambergensis E III 22) je na tem mestu pokvarjeno: incauto sedixerat. V
drugih rokopisih najdemo: incastos sedi rexerat (Codex Palatinus Latinus 894); incastris se direxerat (Codex
Leidensis Vossianus 14). Konjekture: et <in Catthos (Chaucos) edixerat> izd. ROSSBACH; et <in castris ius
dicebat> izd. STAD; et <in castris sedem erexerat> izd. G. VOSS; et <incautius edixerat> izd. C. HALM (Leipzig,
1854).
25
 Nero Claudius Drusus (=Drusus maior), sin Tiberija Klavdija Nerona in Livije Druzile, Avgustov
pastorek, mlaj{i brat kasnej{ega cesarja Tiberija, je vodil uspe{ne vojne pohode proti Germanom v letih 12–
9 pred Kr. Uspelo mu je pokoriti mo~nej{a zahodnogermanska plemena med Renom in Labo, kot recimo
Sugambre, Usipete, Heruske, Hauke, Hate in Markomane. Zgradil je fossa Drusiana (kanal med Renom in
Severnim morjem), floto na Renu ter z utrdbami zavaroval linijo: Ren–Main–Weser–Maas.
26
 Umrl je septembra leta 9 pred Kr. za posledicami nesre~nega padca s konja.
27
 Hati (Chatti oz. Catthi), sosedi Heruskov, so bili mo~no germansko pleme na podro~ju med rekama
Fuldo in Edero.

323 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
dela, so, br‘ ko so videli toge
28
 in spoznali zakone krutej{e od oro‘ja
29
, prijeli za oro‘je pod
vodstvom Arminija, (33) medtem ko je Var tako zaupal v mir, da ga ni vznemirila niti vest o
zaroti, ki mu jo je bil izdal Segestes, eden izmed prvakov. (34) Zato so ga iznenada, ko ni niti
slutil niti se bal ~esa takega, napadli in udarili z vseh strani, ravno – o slepa brezskrbnost –
ko jih je pozival, naj se zberejo pred tribunalom. Zavzeli so tabor in uni~ili tri legije. (35) Var
je do‘ivel poraz z enakim koncem in pokazal enak pogum kot Pavel usodnega dne pri
Kanah
30
. (36) Noben boj ni bil tako krvav kot tisto klanje po mo~virjih in gozdovih, ni~ tako
neznosno kot roganje barbarov, zlasti tisto naperjeno zoper zagovornike v pravdah. (37)
Nekaterim so iztaknili o~i, drugim odsekali roke, enemu so za{ili usta, potem ko so mu bili
odrezali jezik. Le-tega dr‘e~ v roki je eden izmed barbarov dejal: “Kon~no, ti gad, si nehal
sikati”. (38) Celo truplo samega konzula, ki so ga bili vojaki iz spo{tljive vdanosti pokopali,
so Germani izkopali. V oja{ki prapori in dva legijska orla so {e vedno v rokah barbarov, tretjega
orla pa je prapor{~ak, preden je mogel pasti v roke sovra‘nikov, iztrgal z droga in se, nose~ ga
skritega v gubah za pasom, pogreznil v s krvjo prepojeno mo~virje. (39) Ta poraz je povzro~il,
da je cesarstvo, ki se ni bilo ustavilo na obali Oceana, obstalo na bregu Rena.
3 Cassius Dio Cocceianus, ’Rwmai+kh\ i(stori/a LVI, 18–22
31
:
1 XVIII. a)/rti te tau=ta e)de/dokto, kai\ a)ggeli/a deinh\ e)k th=j Germani/aj e)lqou=sa
e)kw/luse/ sfaj dieorta/sai. e)n ga\r t%= au)t%= e)kei/n% xro/n% kai\ e)n t$=
Keltik$=
32
 ta/de sunhne/xqh. ei)=xo/n tina oi( (Rwmai=oi au)th=j, ou)k a)qro/a a)ll )w(/j
2 pou kai\ e)/tuxe xeirwqe/nta, dio\ ou)de\ e)j i(stori/aj mnh/mhn a)fi/keto! kai\
stratiw=tai/ te au)tw=n e)kei= e)xei/mazon kai\ po/leij sun%ki/zonto, e)/j te to/n
ko/smon sfw=n oi( ba/rbaroi meterruqmi/zonto kai\ a)gora\j e)no/mizon suno-/
douj te ei)rhnika\j e)poiou=nto. ou) me/ntoi kai\ tw=n patri/wn h)qw=n tw=n te
sumfu/twn tro/pwn kai\ th=j au)tono/mou diai/thj th=j te e)k tw=n o(/plwn e)cousi/-
3 aj e)klelhsme/noi h)=san. kai\ dia\ tou=to, te/wj me\n kata\ braxu\ kai\ o(d%= tini
meta\ fulakh=j metema/nqanon au)ta/, ou)/te e)baru/nonto t$= tou= bi/ou meta-
bol$= kai\ e)la/nqano/n sfaj a)lloiou/menoi! e)pei\ de\ o( Ou)a=roj o( Kuinti/lioj
th/n te h(gemoni/an th=j Germani/aj labw\n kai\ ta\ par ) e)kei/noij e)k th=j
a)rxh=j dioikw=n e)/speusen au)tou\j a)qrow/teron metasth=sai, kai\ ta/ te a-)/
lla w(j kai\ douleu/ousi/ sfisin e)pe/tatte kai\ xrh/mata w(j kai\ par )
4 u(phko/wn e)se/prassen, ou)k h)ne/sxonto, a)ll ) oi(/ te prw=toi th=j pro/sqen
dunastei/aj e)fie/menoi, kai\ ta\ plh/qh th\n sunh/qh kata/stasin pro\ th=j
28
 Toga je bila obla~ilo Rimljanov v miru in pri mirnodobskih opravilih. Tu pomeni beseda zlasti vse
sodne osebe, sodnike in advokate, liktorje in glasnike, ki niso nosili voja{ka obla~ila, ampak toge.
29
 Gre za znano rimsko pravo in na~in, kako so vodili sodne procese. Le-to je bilo tudi takrat ‘e zelo
izumetni~eno in ravno zato tudi ne po okusu Germanov, ki so morali – seveda z veliko nejevoljo – gledati,
kako je Var popu{~al rabulistom pri izkrivljanju prava in ropanju ‘e tako revnih Germanov.
30
 Poleti leta 216 pred Kr., ko je bil Lucius Aemilius Paulus drugi~ konzul, je pri{lo do velike bitke s
Hanibalom in rimskega poraza pri Kanah (Cannae) v Apuliji, v kateri je padel tudi Emilij Pavel. Le-ta je dal
prednost ~astni smrti v boju pred begom. Njegov kolega C. Terentius Varro pa se je re{il z begom.
31
 Tekst je citiran po izdaji: Ioannes MELBER (izd.). Dionis Cassii Cocceiani Historia Romana. Lipsiae:
B.G. Teubner, 1928 (Bibliotheca scriptorum Graecorum et Romanorum Teubneriana).
32
 V izdaji: Dio’s Roman History (With an English translation by Earnest CARY, on the basis of the version
of Herbert Baldwin FOSTER. Vol. VII. London: W. Heinemann; Cambridge, MA: Harvard UP, 1955 (Loeb
Classical Library).) se navaja Germani/a kot Dionov izraz za rimsko provinco Germanijo, Keltikh/ pa za
Germanijo desno od Rena.

324 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
a)llofu/lou despotei/aj protimw=ntej, e)k me\n tou= fanerou= ou)k a)pe/sth-
san, tollou\j me\n pro\j t%= (Rh/n% pollou\j de\ kai\ e)n t$= sfete/r# tw=n
5 (Rwmai/wn o(rw=ntej o)/ntaj, deca/menoi de\ to\n Ou)a=ron w(j kai\ pa/nta ta\
prostasso/mena/ sfisi poih/sontej proh/gagon au)to\n po/rrw a)po\ tou 
,
Rh-/
nou e)/j te th\n Xerouski/da kai\ pro\j to\n Ou)i/sourgon, ka)ntau=qa ei)rhnikw/-
tata/ te kai\ filikw/tata diagago/ntej pi/stin au)t%= pare/sxon w(j kai\ a)/neu
stratiwtw=n douleu/ein duna/menoi.
1 XIX. ou)/t ) ou)=n ta\ strateu/mata, w(/sper ei)ko\j h)=n e)n polemi/#, sunei=xe, kai\
a)p ) au)tw=n suxnou/j ai)tou=si toi=j a)duna/toij w(j kai\ e)pi\ fulak$= xwri/wn
tinw=n h)\ kai\ l$stw=n sullh/yesi parapompai=j te/ tisi tw=n e)pithdei/wn die¯-
2 dwken. h)=san de\ oi( ma/lista sunomo/santej kai\ a)rxhgoi\ th=j te e)piboulh=j
kai\ tou= pole/mou geno/menoi a)/lloi te kai •Armh/nioj kai\ Shgi/meroj, suno¯-
3 ntej te au)t%= a)ei\ kai\ sunestiw/menoi polla/kij. qarsou=ntoj ou)=n au)tou=,
kai\ mh/te ti deino\n prosdexome/nou, kai\ pa=si toi=j to/ te gigno/menon
u(potopou=si kai\ fula/ttesqai/ oi( parainou=sin ou)x o(/pwj a)pistou=ntoj a)lla\
kai e))pitimw=ntoj w(j ma/thn au)toi=j te tarattome/noij kai\ e)kei/nouj diaba/-
llousin, e)pani/stantai/ tinej prw=toi tw=n a)/pwqen au)tou= oi)kou/ntwn e)k
4 paraskeuh=j, o(/pwj e)p ) au)tou\j o( Ou)a=roj o(rmh/saj eu)alwto/tero/j sfisin
e)n t$= porei/#, w(j kai\ dia\ fili/aj diiw/n, ge/nhtai, mhde\ e)cai/fnhj pa/ntwn a(/-
ma polemwqe/ntwn au)t%= fulakh/n tina e(autou= poih/shtai. kai\ e)/sxen ou(/-
twj! proe/pemya/n te ga\r au)to\n e)cormw=nta, kai\ pare/menoi w(j kai\ ta\
5 summaxika\ paraskeua/sontej kai\ dia\ taxe/wn oi( prosbohqh/sontej ta/j
te duna/meij e)n e(toi/m% pou ou)/saj pare/labon, kai\ a)poktei/nantej tou\j
para\  sfi/sin e(/kastoi stratiw/taj, ou(\j pro/teron $)th/kesan, e)ph=lqon
au)t%= e)n u(/laij h)/dh dusekba/toij o)/nti. ka)ntau=qa a(/ma te a)nefa/nhsan
pole/mioi a)nq ) u(phko/wn o)/ntej, kai\ polla\ kai deina\ ei)rga/santo.
1 XX. ta/ te ga\r o)/rh kai\ faraggw/dh kai\ a)nw/mala kai\ ta\ de/ndra kai\ pukna\
kai\ u(permh/kh h)=n, w(/ste tou\j •Rwmai/ouj, kai\ pri\n tou\j polemi/ouj sfi/si
prospesei=n, e)kei=na/ te te/mnontaj kai\ o(dopoiou=ntaj gefurou=nta/j te ta\
2 tou/tou deo/mena ponhqh=nai. h)=gon de\ kai\ a(ma/caj polla\j kai\ nwtofo/ra
polla\ w(j e)n ei)rh/n$! pai=de/j te ou)k o)li/goi kai\ gunai=kej h(/ te a)/llh
qerapei/a suxnh\ au)toi=j sunei/peto, w(/ste kai\ kata\ tou=t ) e)skedasme/n$ t$=
3 o(doipori/# xrh=sqai. ka)n tou/t% kai\ u(eto\j kai\ a)/nemoj polu\j e)pigeno/menoi
e)/ti kai\ ma=llo/n sfaj die/speiran! to/ te e)/dafoj o)lisqhro\n peri/ te tai=j r(i/-
zaij kai\ peri\ toi=j stele/xesi geno/menon sfalerw/tata au)tou\j badi/zein
e)poi/ei, kai\ ta\ a)/kra tw=n de/ndrwn kataqrauo/mena kai\ katapi/ptonta
4 dieta/rassen. e)n toiau/t$ ou)=n dh/ tini a)mhxani/# to/te tw=n •Rwmai/wn o)/ntwn,
oi( ba/rbaroi pontaxo/qen a(/ma au)tou\j e)capinai/wj di )au)tw=n tw=n loxmwde-
sta/twn, a(/te kai\ e)/mpeiroi tw=n trimmw=n o)/ntej, periestoixi/santo, kai\
to\ me\n prw=ton po/rrwqen e)/ballon, e)/peita de/, w(j h)mu/neto me\n ou)dei\j
5 e)titrw/skonto de\ polloi/, o(mo/se au)toi=j e)xw/rhsan! oi(=a ga\r ou)/te e)n ta/cei
tini\ a)lla\ a)nami\c tai=j te a(ma/caij kai\ toi=j a)o/ploij poreuo/menoi, ou)/te
sustrafh=nai/ p$ r(#di/wj duna/menoi, e)la/ttouj te kaq ) e(ka/stouj tw=n a)ei\
prosmignu/ntwn sfi/sin o)/ntej, e)/pasxon me\n polla/, a)nte/drwn de\ ou)de/n.
1 XXI. au)tou= te ou)=n e)stratopedeu/santo, xwri/ou tino\j e)pithdei/ou, w(/j ge
e)n o)/rei u(lw/dei e)nede/xeto, labo/menoi, kai\ meta\ tou=to ta/j te plei/ouj a(ma/-
caj kai\ ta)=lla ta\ mh\ pa/nu sfi/sin a)nagkai=a ta\ me\n katakau/santej ta\ de\
kai\ katalipo/ntej, suntetagme/noi me/n p$ ma=llon t$= u(sterai/# e)poreu-/

325 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
qhsan, w(/ste kai\ e)j yilo/n ti xwri/on proxwrh=sai, ou) me/ntoi kai\ a)naimwti\
2 a)ph/llacan. e)nteu=qen de\ a)/rantej e)/j te u(/laj au)=qij e)se/peson, kai\ h)mu/-
nonto me\n pro\j tou\j prospi/ptonta/j sfisin, ou)k e)la/xista de\ dh\ kat )
au)to\ tou=to e)/ptaion! sustrefo/menoi ga\r e)n stenoxwri/#, o(/pwj a)qro/oi
i(pph=j te o(mou= kai\ o(pli=tai e)pitre/xwsin au)toi=j, polla\ me\n peri\ a)llh-/
loij polla\ de\ kai\ peri\ toi=j de/ndroij e)sfa/llonto. teta/rth te h(me/ra
33
3 poreuome/noij sfi/sin e)ge/neto, kai\ au)toi=j u(eto/j te au)=qij la/broj kai\ a-)/
nemoj me/gaj prospesw\n ou)/te poi proi+e/nai ou)/q ) i(/stasqai pagi/wj e)pe-/
trepen, a)lla\ kai\ th\n xrh=si/n sfaj tw=n o(/plwn a)fei/leto! ou)/te ga\r toi=j
toceu/masin ou)/te toi=j a)konti/oij, h)/ tai=j ge a)spi/sin a(/te kai\ diabro/xoij
4 ou)/saij, kalw=j xrh=sqai e)du/nanto. toi=j ga\r polemi/oij, yiloi=j te to/
plei=ston ou)=si • kai\ th\n e)cousi/an kai\ th=j e)fo/dou kai\ th=j a)naxwrh/sewj
a)dea= e)/xousin, h(/tto/n pou tau=ta sune/baine. pro\j d )e)/ti au)toi/ te polu\ plei/-
ouj gegono/tej (kai\ ga\r tw=n a)/llwn tw=n pro/teron periskopou/ntwn suxnoi\
a)/llwj te kai\ e)pi\ t$= lei/# sunh=lqonŸkai\ e)kei/nouj e)la/ttouj h)/dh o)/ntaj
• polloi\ ga\r e)n tai=j pri\n ma/xaij a)pwlw/lesanŸkai\ e)kuklou=nto r(#=on kai\
5 katefo/neuon, w(/ste kai\ to\n Ou)a=ron kai\ tou\j a)/llouj tou\j logimwta/touj,
fobhqe/ntaj mh\ h)/toi zwgrhqw=sin h)\ kai\ pro\j tw=n e)xqi/stwn a)poqa/nwsi
• kai\ ga\r tetrwme/noi v)=sanŸ , e)/rgon deino\n me\n a)nagkai=on de\ tolmh=sai!
au)toi\ ga\r e(autou\j a)pe/kteinan.
1 XXII. w(j de\ tou=to dihgge/lqh, ou)de\ tw=n a)/llwn ou)dei\j e)/ti, ei) kai\ e)/rrwto/
tij, h)mu/nato, a)ll ) oi( me\n to\n a)/rxonta/ sfwn e)mimh/santo, oi( de\ kai\ ta\ o-(/
pla pare/ntej e)pe/trepo/n sfaj t%= boulome/n% foneu/ein! fugei=n ga\r ou)d )
2 ei) ta\ ma/lista/ tij h)/qelen e)du/nato. e)ko/pteto/ te ou)=n a)dew=j pa=j kai\ a)nh\r
kai\ i(/ppoj kai\ ta/ te ... [vrzel v rokopisu].
Prevod
34
XVIII. (1) Komaj so bili ti sklepi sprejeti
35
, ko je iz province Germanije pri{la stra{na
novica in prepre~ila prireditev triumfalnih slavij. Ravno v tistem ~asu se je bilo namre~ v
Germaniji
36
 zgodilo naslednje: Rimljani so tam posedovali nekatera podro~ja, ne skupaj,
ampak kot so jih bili pa~ zavzeli, – zato jih tudi zgodovina ne omenja. (2) Rimski vojaki so
tam prezimovali in za~ela so se ustanavljati mesta. Barbari so se uklanjali rimskim navadam,
prihajali na trge in se miroljubno sestajali z njimi, vendar pa niso bili pozabili navad svojih
33
 Besedilo rokopisa (Cod. Marcianus ali Venetus 395 iz 11. stol.) je na tem mestu pokvarjeno. Izdaja-
telja L. DINDORF in za njim I. MELBER sta prinesla konjekturo: teta/rth te h(me/ra.
34
 Originalno gr{ko besedilo sem prevedla iz nem{~ine s pomo~jo naslednjih izdaj: CASSIUS D IO. Römi-
sche Geschichte. Band IV, Bücher 51–60. Prev. Otto VEH. Zürich, München: Artemis, 1986 (Bibliothek der
alten Welt); Dio’s Roman History. Vol. VII, Books LVI–LX. Prev. Earnest CARY. London: W. Heinemann;
Cambridge, Ma: Harvard Up, 1955 (Loeb Classical Library); CASSIUS D IO. Römische Geschichte. Prev. D.
Leonhard TAFEL. Stuttgart, 1837.
35
 Po zadu{itvi velikega panonsko-dalmatskega upora leta 9 po Kr. je bil namre~ Avgustu in Tiberiju
podeljen naslov imperator ter odobren triumf in poleg drugih ~astnih odli~ij tudi dva slavoloka v Panoniji.
Germaniku, sinu Nerona Klavdija Druza ter ne~aku in posvojencu poznej{ega cesarja Tiberija, so bila
podeljena ornamenta triumphalia in pretorska ~ast ter nekatere druge posebne pravice. Tudi Druzu, sinu
poznej{ega cesarja Tiberija, so bile priznane posebne pravice, ~eprav ni bil sodeloval v omenjeni vojni.
36
 Glej op. 32.

326 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
o~etov, doma~ih {eg, svojega nekdanjega neodvisnega na~ina ‘ivljenja in svoje mo~i oro‘ja.
(3) Zato, dokler so se odvajali teh navad postopoma in tako reko~ mimogrede pod skrbnim
nadzorom, jim sprememba njihovega na~ina ‘ivljenja ni povzro~ala te‘av in so se spre-
minjali, ne da bi sami kaj opazili. Ko pa je Kvintilij Var postal namestnik province Germa-
nije in se je pri opravljanju svojih slu‘benih dol‘nosti ukvarjal tudi z zadevami teh plemen,
je hotel to spremembo hitreje izpeljati in jim je ne le ukazoval, kot bi bili rimski su‘nji,
ampak je tudi izterjeval davke kot od podjarmljenih. (4) Tak{no ravnanje pa niso hoteli ve~
prena{ati. Plemenski glavarji so namre~ stremeli po svoji nekdanji mo~i, ljudske mno‘ice pa
so dajale prednost razmeram, ki so jih bile vajene, pred tujo oblastjo. Toda niso se uprli
odkrito, ker so videli, da so bile {tevilne rimske ~ete stacionirane ob Renu, {tevilne pa so bile
tudi v njihovi de‘eli. (5) Namesto tega so sprejeli Vara in ravnali tako, kot bi se hoteli
ukloniti vsem njegovim zahtevam, ter ga zvabili dale~ stran od Rena v de‘elo Heruskov in
tja do Wesra. Tam so ‘iveli z njim v miru in prijateljstvu in mu vzbudili vero, da bi tudi brez
prisotnosti vojakov ‘iveli pokorno.
XIX. (1) Tako Var ni dr‘al svojih voja{kih ~et skupaj, kot bi bil moral v sovra‘ni de‘eli,
ampak je dodelil {tevilne vojake slabotnim skupnostim, ki so prosile zanje, da bi bodisi
varovali razli~ne to~ke, bodisi prijeli roparje ali spremljali transporte ‘ive‘a. (2) V odji zarote
in zahrbtnega naklepa ter vojne sta bila poleg ostalih Armenij in Segimer, ki sta bila njegova
stalna spremljevalca in ~esta gosta pri obedu. (3) Tako se je Var po~util povsem varnega in ni
slutil ni~esar hudega; vsem tistim pa, ki so z nezaupljivostjo spremljali dogodke in mu
svetovali previdnost, ni verjel in jim je celo o~ital, da so po nepotrebnem vznemirjeni in
ho~ejo le obrekovati njegove prijatelje. Tedaj so se po dogovoru uprla najprej nekatera
oddaljena plemena, (4) da bi tako Vara la‘je premagali na pohodu, ko bi {el le-ta proti njim
kot skozi prijateljsko de‘elo, namesto da bi sprejel varnostne ukrepe in zavaroval pohod,
kot bi storil, ~e bi se vsi dvignili isto~asno. Tako se je tudi zgodilo: Ko je odrinil, so ga
spremljali del poti, zatem pa so zaostali pod pretvezo, da bodo zbrali zavezni{ke kontingen-
te in mu hitro pri{li na pomo~. (5) Prevzeli so poveljstvo nad svojimi ~etami, ki so ‘e ~akale
nekje pripravljene, in, potem ko so bili povsod pobili tam nahajajo~e se vojake, za katere so
bili prej prosili, napadli Vara, ki se je ‘e nahajal v gozdovih, iz katerih je bilo te‘ko uiti. V
trenutku so se zdaj domnevni podlo‘niki pokazali kot sovra‘niki in povzro~ili veliko in
stra{no katastrofo.
XX. (1) Hribovje je bilo polno sotesk in neravnin, gozd zelo gost in poln visokih dreves,
tako da so imeli Rimljani ‘e pred napadom sovra‘nikov dovolj te‘av s podiranjem dreves, z
utiranjem poti in izgradnjo mostov, kjer je bilo to potrebno. (2) S seboj so peljali tudi
{tevilne vozove in tovorne ‘ivali kot v miru, razen tega jim je sledilo nemajhno {tevilo otrok
in ‘ensk ter znaten prate‘ slu‘abnikov, kar je bil dodatni razlog, da so napredovali brez reda
in v raztresenih skupinah. (3) Medtem je za~elo {e mo~no de‘evati in postalo je viharno, kar
jih je {e bolj razkropilo. Tla okrog korenin in debel so postala spolzka, tako da je postal
njihov sleherni korak negotov, in drevesne kro{nje, ki so se lomile in padale, so povzro~ale
dodatno zmedo. (4) Medtem ko so se Rimljani nahajali v tako te‘avnem polo‘aju, so jih
barbari, ki so dobro poznali poti, iznenada obkolili z vseh strani hkrati, prodirajo~ skozi
najgostej{e go{~ave. Na za~etku so metali izstrelke od dale~, potem pa, ko se ni nih~e branil
in so bili mnogi ranjeni, so se jih lotili od blizu. (5) Rimske ~ete namre~ niso napredovale v
pravilnem bojnem redu, ampak brez reda pome{ano z vozovi in neoboro‘enimi, in se tako
niso mogle hitro na enem mestu strniti ter so, ker so bile na posameznih mestih vedno
{ibkej{e po {tevilu kot napadajo~i Germani, pretrpele hude izgube, ne da bi zadale so-
vra‘niku kak protiudarec.
XXI. (1) Zato so takoj postavili tabor, potem ko so bili na{li – kolikor je bilo to sploh

327 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
mogo~e v gozdnatem hribovju – primeren prostor. Zatem so za‘gali ali pa zavrgli ve~ino
vozov in vse, kar ni bilo nujno potrebno. Naslednjega dne so odrinili naprej v nekoliko
bolj{em redu in celo uspeli priti na gol prostor, ~eprav ne brez izgub. (2) Od tam pa so spet
pri{li v gozdove, kjer so se sicer branili pred napadalci, vendar pa ravno zaradi tega pretrpeli
najhuj{e izgube. Ko so se namre~ v neki o‘ini strnili, da bi konjenica in pehota skupaj
napadli, so pri tem pogosto spodna{ali drug drugega in spodrsavali ob drevesih. (3) Ko je
napo~il ~etrti dan, so bili {e vedno na pohodu in ponovno sta se jih lotila mo~an de‘ in
silovit veter, ki sta jih ovirala tako pri napredovanju, kot jim tudi onemogo~ila, da bi stali na
trdnih nogah. Tako tudi oro‘ja niso mogli uporabiti: niso se mogli namre~ uspe{no po-
slu‘evati niti lokov niti kopij, kot tudi ne {~itov, ki so bili popolnoma premo~eni. (4)
Sovra‘nike pa, ki so bili ve~inoma lahko oboro‘eni in so lahko neovirano napadali in se
umikali, je ujma manj prizadela. Razen tega se je bilo njihovo {tevilo mo~no pove~alo, ker
so se jim mnogi, ki so bili sprva omahovali, zdaj pridru‘ili – predvsem v upanju na plen. (5)
Tako so Rimljane, pri katerih so bili nasprotno {tevilni padli v prej{njih bitkah in so bile
njihove vrste zdesetkane, la‘je obkolili in pobili. Var in drugi vodilni ~astniki so se tako iz
strahu, da bi lahko ‘ivi pri{li v ujetni{tvo ali pa bi jih ubil njihov najbolj zagrizen sovra‘nik
– saj so bili ‘e ranjeni, smelo odlo~ili za stra{no, vendar neizogibno dejanje: naredili so
samomor.
XXII. (1) Ko se je raz{irila vest o tem, se nih~e ve~ ni branil, tudi ~e je {e bil pri mo~eh.
Nekateri so posnemali zgled svojega vojskovodje, drugi so odvrgli oro‘je in se pustili brez
odpora ubiti prvemu, ki je to hotel. Pobegniti namre~ ni mogel nih~e, pa ~e je {e tako zelo
‘elel. (2) Tako so barbari neovirano pobili vse – slehernega mo‘a in slehernega konja – in …
4 Publius Cornelius Tacitus, Annales I, 59–62
37
:
1 LIX. Fama dediti benigneque excepti Segestis vulgata, ut quibusque bellum invitis aut
cupientibus erat, spe vel dolore accipitur. Arminium super insitam violentiam rapta
uxor, subiectus servitio uxoris uterus vecordem agebant, volitabatque per Cheruscos,
2 arma in Segestem, arma in Caesarem poscens. Neque probris temperabat: egregium
patrem, magnum imperatorem, fortem exercitum, quorum tot manus unuam muliercu-
3 lam avexerint. Sibi tres legiones, totidem legatos procubuisse; non enim se proditione
neque adversus feminas gravidas, sed palam adversus armatos bellum tractare: cerni
4 adhuc Germanorum in lucis signa Romana quae dis patriis suspenderit. Coleret Sege-
stes victam ripam, redderet filio sacerdotium [hominum]: Germanos numquam satis
5 excusaturos, quod inter Albim et Rhenum virgas et secures et togam viderint. Aliis
gentibus ignorantia imperii Romani inexperta esse supplicia, nescia tributa: quae quo-
niam exuerint inritusque discesserit ille inter numina dicatus Augustus, ille delectus
Tiberius, ne inperitum adulescentulum, ne seditiosus exercitum pavescerent. Si pa-
6 triam parentes antiqua mallent quam dominos et colonias novas, Arminium potius
gloriae ac libertatis quam Segestem flagitiosae servitutis ducem sequerentur.
1 LX. Conciti per haec non modo Cherusci, sed conterminae gentes, tractusque in partis
Inguiomerus Arminii patruus, vetere apud Romanos auctoritate: unde maior Caesari
2 metus. Et ne bellum mole una ingrueret, Caecinam cum quadraginta cohortibus Roma-
nis distrahendo hosti per Bructeros ad flumen Amisiam mittit, equitem Pedo praefectus
37
 Tekst je citiran po izdaji: Ericus KOESTERMANN (izd.). P. Cornelius Tacitus. Annales (Ab excessu divi
Augusti). Lipsiae: B.G. Teubner, 1952 (Bibliotheca scriptorum Graecorum et Romanorum Teubneriana).

328 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
finibus Frisiorum ducit. Ipse impositas navibus quattuor legiones per lacus vexit: si-
mulque pedes eques classis apud praedictum amnem convenere. Chauci cum auxilia
pollicerentur, in commilitium adsciti sunt. Bructeros sua urentis expedita cum manu
3 L. Stertinius missu Germanici fudit interque caedem et praedam repperit undevicesi-
mae legionis aquilam cum V aro amissam. Ductum inde agmen ad ultimos Bructerorum,
quantumque Amisiam et Lupiam amnes inter vastatum, haud procul Teutoburgiensi
saltu, in quo reliquiae Vari legionumque insepultae dicebantur.
1 LXI. Igitur cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique, permoto ad
miserationem omni qui aderat exercitu ob propinquos, amicos, denique ob casus bello-
rum et sortem hominum. Praemisso Caecina, ut occulta saltuum scrutaretur pontesque
et aggeres umido paludum et fallacibus campis imponeret, incedunt maestos locos
2 visuque ac memoria deformis. Prima V ari castra lato ambitu et dimensis principiis trium
legionum manus ostentabant; dein semiruto vallo, humili fossa accisae iam reliquiae
consedisse intellegebantur. Medio campi albentia ossa, ut fugerant, ut restiterant, di-
3 siecta vel aggerata. Adiacebant fragmina telorum equorumque artus, simul truncis ar-
4 borum antefixa ora. Lucis propinquis barbarae arae, apud quas tribunos ac primorum
ordinem centuriones mactaverant. Et cladis eius superstites, pugnam aut vincula elapsi,
referebant hic cecidisse legatos, illic raptas aquilas; primum ubi vulnus Varo adactum,
ubi infelici dextera et suo ictu mortem invenerit; quo tribunali contionatus Arminius,
quot patibula captivis, quae scrobes, utque signis et aquilis per superbiam inluserit.
1 LXII. Igitur Romanus qui aderat exercitus sextum post cladis annum trium legionum
ossa, nullo noscente alienas reliquias an suorum humo tegeret, omnes ut coniunctos, ut
consanguineos aucta in hostem ira maesti simul et infensi condebant. Primum ex-
struendo tumulo caespitem Caesar posuit, gratissimo munere in defunctos et praesen-
2 tibus doloris socius. Quod Tiberio haud probatum, seu cuncta Germanici in deterius
trahenti, sive exercitum imagine caesorum insepultorumque tardatum ad proelia et
formidolosiorem hostium credebat; neque imperatorem auguratu et vetustissimis cae-
rimoniis praeditum adtrectare feralia debuisse.
Prevod
LIX. (1) Vest o vdaji in prijaznem sprejemu Segesta
38
 se je raz{irila in vzbudila deloma
upanje, deloma ‘alost, kakor je bila pa~ komu vojna zoprna ali po volji. Arminija je razen
njegove prirojene strastnosti spravljala v blaznost misel, da je njegova soproga ugrabljena
in da je otrok, ki ga je nosila pod srcem, izpostavljen su‘nosti. Letal je po de‘eli Heruskov
in zahteval oro‘je proti Segestu, oro‘je proti Cezarju
39
. (2) Niti z zasramovanji ni prizana{al:
38
 Segestu, zvestemu rimskemu privr‘encu, je na njegovo pro{njo leta 15 po Kr., ko so ga njegovi rojaki
pod vodstvom Arminija oblegali v njegovi trdnjavi, prisko~il na pomo~ Germanik in ga re{il z veliko
mno‘ico sorodnikov in varovancev. Pri tem mu je v roke padla tudi nose~a Arminijeva soproga in Segestova
h~i Thusnelda. Po Varovem porazu je bil namre~ Segest v sovra‘nih odnosih z Arminijem predvsem zaradi
Arminijeve ugrabitve njegove h~erke. Germanik je njegovim otrokom in sorodnikom obljubil varnost, njemu
samemu pa bivali{~e v stari provinci na levem bregu Rena. Ta vest je torej vzbudila med Heruski deloma
upanje (med tistimi, ki so ‘eleli ohraniti mir z Rimljani), deloma ‘alost (med Arminijevimi privr‘enci).
39
 Scil. Germaniku, Tiberijevem ne~aku in posinovljencu, ki je dobil leta 14 po Kr. na Tiberijev predlog
imperium proconsulare maius nad vojsko pri Renu in je zatem vodil v Germaniji obse‘ne vojne operacije,
ki so, ~etudi so bile deloma uspe{ne, prinesle veliko izgub. Zaradi nesorazmerja med vlo‘enim trudom ter
stro{ki in uspehom in po pretehtani oceni kratkoro~no dosegljivega je novi cesar Tiberij pozimi leta 16/17
po Kr. razre{il Germanika njegovega vrhovnega poveljstva.

329 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
sijajen o~e, velik vojskovodja, hrabra vojska, ki je s toliko rokami odpeljala eno samo
ubogo ‘ensko! (3) Pred njim pa so nasprotno padle tri legije in prav toliko legatov. On se
namre~ ne vojskuje s pomo~jo izdajstva in tudi ne proti nose~im ‘enskam, ampak odkrito
proti oboro‘enim mo‘em. [e zdaj je videti v germanskih logih rimske voja{ke prapore,
katere je tam obesil domorodnim bogovom. (4) Naj le Segest prebiva na premaganem obre‘ju,
naj vrne sinu rimsko sve~eni{ko ~ast
40
: Germani ne bodo nikoli na{li zadostnega opravi~ila
za to, da so med Labo in Renom videli {ibe in sekire in togo! (5) Drugi narodi, ker ne poznajo
rimskega gospostva, {e niso izkusili usmrtitev in ne vedo ni~ o davkih. Oni pa, ker so se tega
jarma otresli in je od{el, ne da bi bil kaj dosegel, tisti med bogove povzdignjeni Avgust, tisti
izbrani Tiberij, naj se vendar ne ustra{ijo neizku{enega mladeni~a in uporni{ke vojske! (6)
^e jim je domovina, star{i in vse staro ljub{e kakor oblastniki in nove kolonije, naj raje
sledijo Arminiju kot voditelju k slavi in svobodi, kakor Segestu, ki jih vodi v sramotno
su‘nost!
LX. (1) Te besede so pod‘gale ne le Heruske, ampak tudi obmejne narode in pritegnili so
v zvezo Inguiomera, Arminijevega strica, ki je ‘e dolgo u‘ival ugled pri Rimljanih. To je {e
pove~alo Cezarjevo zaskrbljenost. (2) Da ne bi izbruhnila vojna z vso voja{ko mo~jo hkrati,
je poslal Cecino s {tiridesetimi rimskimi kohortami ~ez ozemlje Brukterov
41
 k reki Ami-
siji
42
, da bi razcepil sovra‘nikove sile, konjenico pa je peljal prefekt Pedo ~ez ozemlje
Frizijev
43
; sam je vkrcal {tiri legije na ladje in jih peljal preko jezer
44
; isto~asno se je se{la
pehota, konjenica in mornarica pri prej omenjeni reki. Hauki
45
 so bili sprejeti v vojno
skupnost, ker so obljubljali pomo‘ne ~ete. (3) Bruktere, ki so po‘igali svoje posesti, je
L. Stertinij po direktivi Germanika z lahko oboro‘enim mo{tvom pobil in med morjenjem in
plenjenjem na{el orla devetnajste legije, ki je bil z Varom izgubljen. Nato je Germanik peljal
svoj vojni pohod do skrajnih mej Brukterov in opusto{il vso de‘elo med rekama Amisijo in
Lupijo
46
, ne dale~ od Teutobur{kega gozda
47
, v katerem so baje le‘ali ostanki Vara in legij
nepokopani.
LXI. (1) Zato je Cezarja ob{la ‘elja, da bi izkazal poslednjo ~ast vojakom in njihovemu
vojskovodji, pa tudi vsa navzo~a vojska je bila globoko ganjena zaradi sorodnikov, prija-
teljev in naposled zaradi spremenljive vojne sre~e in ~love{ke usode. Cecino je poslal
naprej, da bi preiskal nepregledna gozdna podro~ja ter postavil mostove in nasul ceste ~ez
vla‘na mo~virja in varljive planjave. Zatem so vkorakali na ‘alostna prizori{~a, strahotna
o~em in spominu. (2) Prvi Varov tabor je kazal s svojim velikim obsegom in po izmeri
glavnega stanu delo treh legij; zatem so po na pol poru{enem nasipu in plitvem jarku
40
 Segestov sin, Segimund, ki je bil sve~enik pri oltarju Ubijcev (ara Ubiorum), ki je slu‘il kultu cesarja
Avgusta, je po Varovi katastrofi pre{el na stran upornikov.
41
 Brukteri (Bructeri), ju‘ni sosedi Frizijev (Frisii) in Haukov (Chauci), so bili germansko pleme, ki je
‘ivelo pri reki Ems.
42
 Amisija je dana{nja reka Ems.
43
 Germansko pleme Frizijev (Frisii), zahodnih sosedov Haukov in severnih sosedov Brukterov, ki je
poseljevalo primorje Severnega morja med dana{njim Zuiderzee in reko Ems, je pokoril ‘e Druz leta 12
pred Kr. in je moralo Rimu pla~evati tribut.
44
 To so danes v Ijsselmeer (Zuiderzee) zdru‘ena holandska jezera oz. lagune, v katere se je izlivala
dana{nja reka Ijssel. @e Germanikov o~e (Drusus maior) je bil v letih 12 in 11 pred Kr. zgradil kanal, ki je
povezoval Ren in Severno morje prav prek teh jezer.
45
 Hauki (Chauci) so bili germansko pleme, ki je prebivalo med spodnjima tokoma rek Ems in Labe, na
obali Severnega morja.
46
 Lupija je dana{nja reka Lippe.
47
 Moderno ime Teutobur{ki gozd (Teutoburger Wald) je nastalo {ele v 17./18. stoletju s tem, da so del
pogorja Osning, imenovanega Lippischer Wald, identificirali s Tacitovim Teutoburgiensis saltus.

330 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
sklepali, da so se bili tam utaborili ‘e skopneli ostanki. Sredi planjave so le‘ale bele kosti
razmetane ali pa nakopi~ene, kakor so bili pa~ be‘ali ali se uprli. (3) Zraven so le‘ale
razbitine oro‘ja in okostja konj, na drevesnih deblih pa so bile pribite ~love{ke lobanje. V
sosednjih logih so stali ‘rtveniki barbarov, na katerih so bili zaklali tribune in centurione
prvega razreda. (4) Tisti, ki so pre‘iveli tisti poraz ter u{li bitki ali okovom, so pripovedova-
li, da so bili tukaj padli legati, tam so bili ugrabljeni legijski orli; pripovedovali so, kje je
bila Varu zadana prva rana, kje si je bil s svojo nesre~no desnico sam zabodel me~ in na{el
smrt; s katere vzpetine je bil Arminij govoril svoji zbrani vojski, koliko vili~astih mu~il za
ujetnike in kak{ne jame
48
 je bil dal napraviti ter kako se je bil v svoji o{abnosti nor~eval iz
praporov in orlov.
LXII. (1) Tako je navzo~a rimska vojska pokopala {est let po porazu kosti treh legij, ne da
bi kdo spoznal, ali s prstjo pokriva tuje ostanke ali ostanke svojih. Vse so pokopavali kot
prijatelje, kot brate v ~edalje ve~ji jezi do sovra‘nika, z ‘alostjo in obenem sovra{tvom v
srcu. Prvo ru{o za grobno gomilo je polo‘il Cezar, da bi tako rajnikom izkazal poslednjo
ljubezen in so~ustvoval z navzo~imi. (2) Tega Tiberij ni odobraval, bodisi ker je sleherno
Germanikovo dejanje tolma~il kot slabo, bodisi ker je verjel, da je pogled na pobite in
nepokopane oslabil vojsko v njeni bojevitosti in okrepil njen strah pred sovra‘niki; vrhovni
poveljnik, ki je imel avgursko ~ast in prastare ceremonialne posvetitve, pa se tudi ne bi bil
smel ukvarjati s pogrebom
49
.
III Histori~no-kriti~na interpretacija anti~nih literarnih pri~evanj o clades V ariana
Anti~ni viri o clades Variana se v svojih zgodovinskih podatkih tako zelo razlikujejo
med seboj, da je za oceno njihove sporo~ilne vrednosti potrebno upo{tevati njihov ~as
nastanka in njihovo odvisnost od drugih poro~il.
Varov poraz se je vedno odkrito priznaval kot velik zunanji neuspeh in ogor~enje nad
perfidnostjo Germanov je dalo priznanju nesre~e posebno noto. Vendar bi lahko bilo – kot
meni Dieter Timpe
50
−, da cesar Avgust ni bil zainteresiran za natan~nej{i prikaz ozadja
poraza, zato ni mogo~e izklju~iti delovanja poluradne informacijske politike. Ravno nasta-
nek oz. genezo historiografske tradicije o Varovi bitki ni mogo~e pojasniti. Gotovo se zdi le,
da poro~ila tistih, ki pugnam aut vincula elapsi (Tac. Ann. I, 61, 4), ki so jih pogosto upora-
bljali kot pravir, ne predstavljajo njene formalne osnove, nadaljuje Timpe. Da poznavanje
podrobnosti, ki so se dogodile med in po bitki, konec koncev mora izvirati od pre‘ivelih –
ali kve~jemu iz poro~il pozneje prebeglih
51
 −, se seveda razume. Vendar ne pisma vojne
po{te, ampak cesarska poro~ila v senatu, v danem primeru literarne eksplikacije senatorskih
akterjev in le skrajno indirektno neposredna poro~ila, na katerih so spet morala temeljiti le-
tista, so bila tu kot tudi sicer informacijski vir historikov. Vendar niso znana ne poluradna
pojasnila k temi niti kak{na sodobna historiografska obravnava, zaklju~i Timpe.
48
 To so morale biti jame, v katerih so mu~ili ujetnike.
49
 Dr‘avni sve~eniki in visoki uradniki, ki so imeli kot zastopniki rimskega ljudstva gotove sve~eni{ke
funkcije, se niso dotikali mrli~ev ali se z njimi kakorkoli ukvarjali, ker je po rimskih predstavah veljalo, da
jih to one~i{~a. Obstajajo {tevilni dokazi za tako gledanje Rimljanov. Tako se je Sula, da ne bi izgubil svoje
kultne ~istosti, v naglici lo~il od ‘ene, ko je le-ta v ~asu dr‘avnega praznika, ki ga je vodil Sula, po porodu
umirala. Germanik ni bil le ~lan avgurskega kolegija, ampak tudi frater Arvalis, flamen Augustalis in sodalis
Augustalis.
50
 Dieter TIMPE. Arminius-Studien. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1970, 118.
51
 Prim. TAC. Ann. I, 57, 4 sl.; 71, 1.

331 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Pri~evanja anti~nih virov o clades Variana obravnavam v ~asovnem zaporedju njihove-
ga nastanka in pri tem posku{am povezati nalogi tako zgodovinarja kot filologa, ki se zdita
– pri obravnavanju zgodovinske teme kot je clades Variana na osnovi zgodovinsko-literar-
nega izro~ila – nerazdru‘ljivo povezani. Naloga zgodovinarja namre~ je, da razbere iz bese-
dila virov ‘al malo{tevilne histori~no-verjetne detajle, da bi tako spoznal, “kako je bilo”,
kar pomeni, da mora zgodovinar besedilo raz~leniti. Nasprotno pa je naloga filologa, da na
osnovi besedila ugotovi, katerim ciljem in tendencam je avtor v svojem prikazu sledil,
katerim eti~nim in umetni{kim principom je podredil svoje zgodovinopisje, kar pomeni, da
mora filolog raz~lenjeno spet zbrati in povezati.
Najstarej{e sodobne anti~ne omembe clades Variana iz avgustejsko-tiberijanskega ob-
dobja najdemo pri pesnikoma Ovidiju in Maniliju ter geografu Strabonu, ki pa jih seveda ne
smemo meriti s historiografskimi merili. Razumljivo je, da v pesni{kih namigovanjih na
Varov poraz o~itneje izstopajo le nekateri specifi~ni aspekti celotnega dogajanja.
Iz leta 10 po Kr. (pomlad) izvira prvi namig na odpad Germanije pri Publiju Ovidiju
Nazonu (Publius Ovidius Naso) v njegovi zbirki Tristia, ki je tu povezan s pri~akovanjem
hitre ponovne triumfalne pokoritve rebellatrix Germania {e v istem letu pod poveljstvom
novega vrhovnega poveljnika ob Renu – Tiberija
52
. Nasprotno pa ka‘e nadalje njegovo
podrobno slikanje tega fiktivnega Tiberijevega triumfa nad Germanijo (Trist. IV, 2 iz leta 11
po Kr.), da je pesnik medtem ‘e prejel prek svojih dopisnih stikov z Rimom zelo natan~ne
informacije o clades Variana, ki pa jih ni bil mogel prenesti v Rim nih~e drug kot “tisti, ki
so ostali ‘ivi po onem porazu ter u{li bitki in okovom” (Tac. Ann. I, 61, 4). Pri karakterizi-
ranju ve~ germanskih plemenskih poglavarjev, vodij upora (reges) (Trist. IV, 2, 19 sl.), ki jih
prika‘e v triumfalnem sprevodu, izrecno poudarja – poleg povsem konvencionalnih potez
barbarstva – bistvene tudi sicer izpri~ane zna~ilnosti clades Variana: hujskanje k uporu in
na~rtna zarota (prim. Vell. II, 118, 3; Cass. Dio LVI, 19, 2), perfidna obkolitev rimske vojske
na zahrbtnem zemlji{~u (prim. Vell. II, 119, 2), grozovite ~love{ke ‘rtve po zmagi barbarov
(prim. Tac. Ann. I, 61, 3) – kot o~itno tudi propad velikega {tevila trdnjav (castella). Kot
domneva Gustav Adolf Lehmann
53
, meri namig na “perfidnega” povzro~itelja fraude loco-
rum do`ivete katastrofe (Trist. IV, 2, 33/34) verjetno celo direktno na osebo Arminija
54
.
Ovidij je bil o~itno ‘e leta 11, ~e ne ‘e leta 10 po Kr., dobro seznanjen z geografsko situacijo,
okoli{~inami boja v Teutobur{kem gozdu, zaroto in ~love{kimi ‘rtvami po bitki kot najbolj
eksaktnem, vendar tudi najbolj senzacionalnem detajlu. Ti detajli so torej mogli priti do
izgnanca v Tomih ob ^rnem morju z mestnorimskim posredovanjem (acta urbis), pozna-
vanja politi~nega ozadja in strate{ke povezave pa sami po sebi {e ne izdajajo. Vendar pa
kljub poznavanju grozljivih podrobnosti iz katastrofe najdemo pri njem, kot ugotavlja
52
 O V. Trist. III, 12, 45–48: is, precor, auditos possit narrare triumphos / Caesaris et Latio reddita vota
Iovi, / teque, rebellatrix, tandem, Germania, magni / triste caput pedibus supposuisse ducis. (O da bi vedel
povedati kaj mi o zmagah cesarja, / kaj o daritvah bi ~ul v Laciju Jupitru v ~ast, / sli{al, da ti, Germanija
uporna, si le uklonila / vodji pod nôge medtem svojo o{abno glavó! – prev. Josip JURCA) – Ta oster izraz torej
predpostavlja, da je imel Ovidij Germanijo ‘e za pomirjeno provinco.
53
 Gustav Adolf LEHMANN. “Zur historisch-literarischen Überlieferung der Varus-Katastrophe 9 n. Chr.”.
Boreas (Münster) 13 (1990), 146.
54
 O V. Trist. IV, 2, 31–38: ille ferox et adhuc oculis hostilibus ardens / hortator pugnae consiliumque fuit.
/ perfidus hic nostros inclusit fraude locorum, / squalida promissis qui tegit ora comis. / illo, qui sequitur, dicunt
mactata ministro / saepe recusanti corpora capta deo. / hic lacus, hi montes, haec tot castella, tot amnes / plena
ferae caedis, plena cruoris erant. (Tisti, ki divje o~i {e zdaj mu sovra‘no gorijo, / prej je vzpodbujal na boj,
svete je v vojni dajal. / Tisti, ki mra~ni obraz zakriva z lasmi si, nesramne‘, / zvabil v varljivi je kraj, na{e obkolil
ljudi. / Tisti za njim je duhovnik, ujetnikov na{ih telesa, / kadar ga usli{al ni bog, ~esto je v ~ast daroval. / Jézera
tista in reke in mnoge goré in gradovi / klanja so polne bile, polne bile so krvi. – prev. Josip JURCA)

332 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
Timpe
55
, namesto imena izdajalca personifikacijo de‘ele: rebellatrix Germania oz. topi~no
karakteriziranje germanskega vodje: ferox, perfidus. Kar zadeva prostorske in pokrajinske
razmere, v katerih se je dogodila clades Variana, omenja Ovidij v triumfalnem sprevodu v
prispodobah peljana jezera, hribovja, trdnjave in reke “polne surovega klanja in polne krvi”
(plena ferae caedis, plena cruoris). To so le pri~evanja pesni{ke fantazije in vsekakor potr-
ditev obi~ajne, s tem pa – ~e posplo{imo – ne nujno napa~ne predstave o razmerah in
nasprotnikih v Germaniji, pi{e Rainer Wiegels
56
.
Prav tako splo{en in nedolo~en je v omembi clades Variana Mark Manilij (Marcus
Manilius), ki v prvi knjigi (napisani nedvomno pred letom 14 po Kr.
57
) svoje dalj{e didakti~ne
pesnitve Astronomica, ki jo je posvetil Tiberiju, povezuje groze~a predznamenja kometov z
nenadnim, zahrbtno pripravljenim uporom in prelomom pogodbe s strani “divje Germanije”
(fera Germania), ki je pred kratkim pokon~ala vojskovodjo Vara in prepojila poljane (cam-
pi) s krvjo treh legij
58
. Tudi pri Maniliju najdemo namesto imena germanskega vodje upora
personifikacijo de‘ele: fera Germania (prim. Ov. Trist. IV, 2, 1: fera Germania). Zdi se, kot
ugotavlja Timpe
59
, da oseba vodje upora na za~etku ni prodrla v splo{no zavest. Iz te kratke
omembe clades Variana pa seveda ne dobimo nobenih podatkov o poteku katastrofe.
^etudi nekoliko natan~nej{i in podrobnej{i, ostaja tudi Grk Strabon (Stra/bwn) nedolo~en
in splo{en v svojem prikazu clades Variana v obse‘nem (najkasneje leta 18 po Kr. napisanem)
geografskem delu Gewgrafika/   (dop.   ( Upomnh/mata), v katerem omenja tudi primere svojega
~asa, se pravi rimske pohode proti Germanom, ko razpravlja o koristnosti geografije v prakti~ni
dejavnosti, npr. pri vodenju vojske, saj je za dober uspeh nujno poznavanje krajev. Tako karak-
terizira taktiko Germanov proti Rimljanom in kriti~no ugotavlja, da se barbari na mo~virnem
zemlji{~u, v nedostopnih gozdovih in neobljudenih krajih vojskujejo tako, da izrabljajo svoje
poznavanje krajev in Rimljanom prikrivajo uporabne poti in mo‘nosti za oskrbo s proviantom,
vendar pa, kot meni Wiegels
60
, teh posplo{ujo~ih navedb pri Strabonu ni mogo~e neposredno
povezati s clades Variana
61
. Neposredno k temu pove Strabon le na kratko v okviru svojega
55
 T IMPE 1970, 126.
56
 Rainer WIEGELS. “Kalkriese und die literarische Überlieferung zur clades Variana”. Wolfgang SCHLÜTER,
Rainer WIEGELS (izd.). Rom, Germanien und die Ausgrabungen von Kalkriese. Internationaler Kongress der
Universität Osnabrück und des Landschaftsverbandes Osnabrücker Land e.V. vom 2. bis 5. September 1996.
Bramsche: Rasch, 1999, 648 (op. 49).
57
 Namigi na {e vladajo~ega cesarja Avgusta jasno dajejo zanesljiv terminus ante quem za ~as nastanka
prvih knjig te pesnitve: pred smrtjo prvega princepsa 19. avgusta 14 po Kr. (MANIL. Astron. I, 7 sl.; I, 385 sl.;
I, 800; I, 913 in II, 509). Nasprotno pa ka‘ejo konkretni namigi v ~etrti knjigi (MANIL. Astron. IV, 548 sl. in
IV, 764 sl.) na za~etek vladavine cesarja Tiberija.
58
 M ANIL. Astron. I, 896–903: Quin et bella canunt ignes subitosque tumultus / et clandestinis urgentia
fraudibus arma / externas modo per gentes, ut, foedere rupto / cum fera ductorem rapuit Germania Varum
/ infecitque trium legionum sanguine campos, / arserunt toto passim minitantia mundo / lumina, et ipsa tulit
bellum natura per ignes / opposuitque suas vires finemque minata est; (Celo vojne naznanjajo ognji in
nepri~akovane upore kot tudi oro‘je dvignjeno za skrivno prevaro. Tako so nedavno v tujih de‘elah, ko je
divja Germanija prelomila pogodbo in pokon~ala vojskovodjo Vara ter prepojila poljane s krvjo treh legij,
‘arele groze~e lu~i na vseh straneh neba in sama narava je z ognjem za~ela vojno ter vode~ svoje sile proti
nam grozila z uni~enjem.) – prim. tudi IV, 794 sl. in III, 633 sl.
59
 T IMPE 1970, 126.
60
 W IEGELS 1999, 647.
61
 S TRAB. Geogr. I, 1, 17 = p. 10 C (= citirano po straneh v CASAUBONOVI izdaji iz leta 1620): ...e)n e(/lesi
kai\ drumoi=j a)ba/toij e)rhmi/aij te topomaxou/ntwn tw=n barba/rwn kai\ ta\ e)ggu\j po/rrw
poiou/ntwn tw=n toi=j a)gnoou=si kai\ ta\j o(dou\j e)pikruptome/nwn kai\ ta\j eu)pori/aj trofh=j te
kai\ tw=n a)/llwn... (ko so se barbari vojskovali na mo~virnem zemlji{~u, v nedostopnih gozdovih in
neobljudenih krajih tako, da so izrabljali svoje poznavanje de‘ele: hlinili so tistim, ki se niso spoznali
[Rimljanom], da, kar blizu, dale~ je, in prikrivali poti in mo‘nosti za oskrbo s proviantom in z drugimi
stvarmi...) – Pri prevajanju vseh originalnih gr{kih besedil v sloven{~ino sem uporabila nem{ke prevode.

333 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
poro~ila o plemenih desno od Rena, katera plemena dobijo vodilno vlogo in da je nezaupanje
do le-teh na mestu. Kot svare~ primer navaja Heruske in njihova odvisna “klientelna plemena”
(u(ph/kooi)
62
, na ozemlju katerih je bil kot posledica izdaje v zasedi uni~en prezaupljivi vojsko-
vodja V arus s tremi legijami. S tem ni povedano o poteku boja ni~, o prostorski situaciji pa malo.
Kar zadeva prizori{~e boja, je po Strabonovih besedah pri{lo do poraza Rimljanov v de‘eli
Heruskov. Kot glavnega sovra‘nika torej in sredi{~e protirimskega gibanja prikazuje plemen-
sko zvezo Heruskov (s podlo‘nimi “klientelnimi plemeni”), kateri je bila prej pod rimsko
oblastjo ‘al vse preve~ zaupljivo priznana prednost. Strabon torej pri splo{ni ugotovitvi, da so
Rimljanom najbolj {kodovala ravno tista germanska plemena, katerim so najbolj zaupali, na-
vaja clades Variana kot primer za to
63
. Zgovorno je tudi razpolo`enje, ki ga izdajajo te Strabo-
nove besede
64
: resnost Varovega poraza je nedvomna, vendar pa ima pora‘enca predvsem za
nesre~no ‘rtev barbarske izdaje. Da je ravno Strabon tisti, ki najmo~neje izrazi ogor~enje nad
perfidnostjo izdajalca in to stori, ko opisuje triumf, ki ga je slavil Germanik leta 17 po Kr., morda
ni slu~ajno, meni Timpe
65
. O s strani Vara neupo{tevanem svarilu Segesta, rimskega prijatelja,
da se namre~ pripravlja zarota, in o Varovem izrecno poudarjenem zaupanju v mir ni mogel po
katastrofi poro~ati nih~e drug kot Segest, pojasnjuje Timpe. On sam je moral po vdaji razkriti
Germaniku to in ono in ta razkritja se zdi, da so pustila globok vtis: poro~ilo o neupo{tevanem
svarilu Segesta, napa~no ocenjenega zvestega rimskega prijatelja, se najde skoraj v vseh virih.
Te pomembne dodatne informacije o dogodkih leta 9 po Kr. – sklepa naprej Timpe – so morale
biti nekako povezane s pojavom Segesta v Rimu in triumfom in to br‘kone pojasnjuje ton
Strabonove izjave. Strabon pa je tudi prvi, ki sploh imenuje Heruska po imenu, in to ne stori tam,
kjer bi pri~akovali, ampak pri triumfu, kjer ‘e Ovidij (Trist. IV, 2, 31 isl.) fiktivno naslika
ma{~evanju izro~enega sovra‘nega vodjo. Strabon, ki je lahko o Germanikovem triumfu leta 17
po Kr. poro~al iz avtopsije, torej {ele tu mimogrede imenuje Varovega nasprotnika
66
, ugotavlja
Timpe
67
.
Torej tudi Strabon, podobno kot ‘e omenjena rimska pesnika, ne da detajliranega prika-
za clades Variana, ne da bi mogli pri njegovih druga~e usmerjenih intencijah z gotovostjo
re~i, ali za njegovim prikazom ti~i hoten molk
68
.
Ne glede na povsem nespecifi~ne notice in posamezne namige pa razpolagamo dejansko
le s {tirimi historiografskimi pri~evanji o Varovi katastrofi v “Teutobur{kem gozdu” (saltus
Teutoburgiensis
69
):
62
 Kdo natan~no je mi{ljen z u(ph/kooi, se ne sporo~a.
63
 S TRAB. Geogr. VII, 1, 4 = p. 291 C: ...οι( δε/ πιστευθε/ντες τα\ µε /γιστα κατε/βλαψαν, καθα/περ οι(
Χηρου=σκοι και\ οι( του/τοις υ(πη/κοοι, παρ’ οi(=j τρι/α τα/γµατα ‘Ρωµαι /ων µετα \ του= στρατηγου= Ου)α/ρου
Κουιντιλλι/ου παρασπονδηθε/ντα α)πω/λετο ε)ξ ε)νε/δρας... (so tisti, katerim se je zaupalo, povzro~ili najve~jo
{kodo, kot Heruski in njihovi vazali, na ozemlju katerih so bile zaradi kr{itve pogodb v zasedi uni~ene tri
rimske legije z njihovim vojskovodjo Kvintilijem Varom...)
64
 Glej op. 61.
65
 T IMPE 1970, 121.
66
 S TRAB. Geogr. VII, 1, 4 = p. 291/292 C: v triumfalnem sprevodu so bili peljani Σεγιµου =ντο/ς τε
Σεγε/στου υι(ο/ς, Χηρου/σκων η(γεµω /ν, και\  α)δελϕη\ αυ)του=, γυνη\ δ’ ’Αρµενι /ου του= πολεµαρχη /σαντος
ε)ν τοι=ς Χηρου/σκοις ε)ν τ$= προ\ς Ου)/αρον Κουιντι/λλιον παρασπονδη/σει και\ νυ=ν ε)/τι συνε/χοντος το\ν
πο/λεµον , ο)/νοµα Θουσνε/λδα... (...Segimund, Segestov sin, vodja Heruskov, in njegova sestra, soproga
Arminija, poveljnika Heruskov pri uni~enju Vara, ki tudi zdaj {e [to je po zmagi Germanika] nadaljuje
vojno, Thusnelda ...)
67
 T IMPE 1970, 126.
68
 Walther JOHN. “P. Quinctilius Varus”. RE 24 (1963), 924 vidi v Strabonovih besedah “eine offenbar
angesichts der Schmach dieser Niederlage absichtlich recht ungenau gehaltene Mitteilung” (o~itno spri~o
sramotnega poraza namerno nenatan~no prikazovanje).
69
 T AC. Ann. I, 60, 5.

334 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
1. Obravnava v kraj{em kompendiju rimske zgodovine (z obi~ajnim naslovom Histori-
ae Romanae) Veleja Paterkula iz leta 30 po Kr., ki velja za najpomembnej{e sodobno
anti~no pri~evanje o clades Variana iz tiberijanskega obdobja (II, 117–119);
2. v sebi protislovno in stilisti~no-literarno preve~ poantirano in manirirano poro~ilo v
kratkem pregledu rimske zgodovine (Epitoma de Tito Livio bellorum omnium anno-
rum DCC libri duo) Lucija Aneja Flora (II, XXX, 29–39) najbr‘ iz Hadrijanovega ~asa,
~igar delo temelji v celoti, tukaj pa vsaj deloma, predvsem na Liviju;
3. zelo iz~rpen, na pomembnih mestih z vrzelmi okrnjen prikaz v izredno obse‘nem
zgodovinskem delu (‘Rwmai+kh\ i(stori/a) Kasija Diona Kokcejana iz ~asa severske
cesarske dinastije, ki o~itno temelji na nekem res kvalitetnem, latinskem primarnem
viru, se za~ne s sistemati~nim uvodom in vsekakor upo{tevanja vrednim karakterizi-
ranjem obstoje~e strukture rimske oblasti nad Germanijo (do leta 9 po Kr.) desno od
Rena tja do Labe ( LVI, 18–22);
4. pomembni podatki in “skoki” nazaj v Tacitovih Analih (Annales)
70
, napisanih nekje
ob koncu Trajanovega vladanja – vsekakor po letu 112 po Kr., zlasti slovesno
dramatizirajo~e poro~ilo o ekspediciji cesarja Germanika v pohodnem letu 15 po Kr.
na prizori{~a katastrofe v saltus Teutoburgiensis (I, 59–62), za katero je kot glavni vir
uporabil v prvi vrsti obse‘no, vendar neohranjeno monografijo (Bella Germaniae)
Plinija Starej{ega iz ~asa cesarja Klavdija.
1C .
71
 Velleius Paterculus
Katerim eti~nim in umetni{kim principom je avtor podredil svoje zgodovinopisje ter
katerim ciljem in tendencam je sledil v svojem kompendiju (Historiae Romanae v dveh
knjigah)
72
 iz leta 30 po Kr., je moral povedati v proemiju, ki pa je ‘al izgubljen. Govoril je,
kar je mogo~e ugotoviti iz poznej{ih mest v samem delu, o kratkosti in naglici, o skromnem
stilu in tudi o svojem ob~udovanju cesarja Tiberija. Velej za~ne svoj zgodovinski spis s
splo{no zgodovino in opisuje potek svetovne zgodovine od padca Troje naprej, in sicer
najprej po konceptu translatio imperii kot prenos oblasti od Orienta prek Gr~ije v Rim,
zatem pa se popolnoma osredoto~i na rimsko zgodovino. V ospredje stopi cesarska zgodovi-
na z Avgustom, ko se je za~elo mirno in brezskrbno ‘ivljenje, ki je na{lo svojo dokon~no
potrditev pod blagim (optimus) Tiberijem
73
. Velej Paterkul natan~no opisuje voja{ke uspehe,
ki jih je v Germaniji in na podro~ju Donave dosegel Tiberij ali on sam. Mra~no nasprotje je
katastrofa v Teutobur{kem gozdu. V celotnem delu sta vzpon in padec vodilni predstavi,
mirovanja ni, pojasnjuje Gregor Maurach
74
. Gonilne sile so fortuna, ki ostaja nedolo~na,
70
 Tacita sem kot vir – ne glede na kronolo{ko zaporedje – uvrstila na konec, ker kot historiograf ne
obravnava neposredno clades Variana kot literarni topos, in torej ni direktni vir za clades Variana (Anali se
namre~ za~nejo {ele z letom 14 po Kr.), pa~ pa nam daje le zelo pomembne informacije predvsem, kar
zadeva prostorske in pokrajinske razmere, v katerih se je odigrala katastrofa, ne opisuje pa samega boja in
Varovega pohoda, zato je Tacit pomemben vir predvsem v zadnjem (~etrtem) delu moje diplomske naloge,
kjer se ukvarjam z rezultati izkopavanj v kraju Kalkriese v relaciji do literarnih virov.
71
 Njegovo praenomen je negotovo. Priscijan ga imenuje Marcus. Publius se pojavi kot praenomen na
naslovni strani editio princeps, verjetno zaradi zmotnega identificiranja s P. Velejem iz TAC. Ann. III, 39. Na
za~etku in koncu prve knjige pa se pojavlja praenomen C.
72
 Naslov dela se pri ve~ini modernih izdajateljev citira kot: Vellei Paterculi ad M. Vinicium libri duo.
73
 S to lojalno perspektivo postaja Velej Paterkul tudi korektiv za mra~no sliko o Tiberiju pri Tacitu in
drugih.
74
 Gregor MAURACH. “Die literarische Form des Arminiusschlacht-Berichts”. Rainer WIEGELS, Winfried
WOESLER (izd). Arminius und die Varusschlacht: Geschichte – Mythos – Literatur. Paderborn: Ferdinand
Schöningh, 1995, 168.

335 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
pogosto paradoksna, in natan~no dolo~ljive kreposti ali slabosti oz. napake mo` – odtod
{tevilne primerjave osebnosti, ki spominjajo na Plutarha. To pot do veli~ine Rima pod
Tiberijem opisuje tako, da niza glavne dogodke drugega ob drugem, komaj kdaj v kavzal-
nem koneksu, pa~ pa kot spomina vredne epizode v drami rojevanja cesarstva. Spomina
vredno je pri tem, kar zbuja za~udenje, to pa je ~love{ka veli~ina ali uni~enje, je igra sre~e,
ki povzdigne in strmoglavi. Skratka V elej Paterkul opisuje tisto vznemirjajo~e, to pa vsekakor
ne v natan~no in detajlno naslikanih epizodah, temve~ s pomo~jo mentalnega vtisa, ki ga
dose`e z besedami in izrazi, ki zbujajo emocije (kot “objokovati” ali “poklati kot `ivino”),
nadaljuje Maurach
75
. Njegovo zgodovinopisje je torej naklonjeno ideji ascendence in sku{a
napraviti vtis z nizanjem glavnih dejstev, pri ~emer pa je poro~ilo o le-teh obarvano z
afektivnimi nalepkami. Tu postane razumljivo, koliko detajlov in kak{ne detajle ~rpa iz
svojega vira, ki ga je v obrisih {e mogo~e slutiti: po eni strani so to tak{ne podrobnosti, ki
naznanjajo veliko korakanje zgodovine k tiberijevemu cesarstvu, po drugi strani pa tak{ne,
ki jasno ka‘ejo na ubrano delovanje muhaste sre~e in ~love{ke slabosti, kar tako pogosto
zbuja za~udenje in prestra{i. Podrobno slikanje pa uporablja {e v eni (tretji) funkciji, namre~
kot sredstvo za raz~lenitev: Velej Paterkul rad pripoveduje neko podrobnost na koncu ve~je
kompozicijske enote pred novim stvarnim sklopom, zaklju~i Maurach
76
. Za notranjo zvezo
dogodkov pa ima, kot sem ‘e omenila, malo razumevanja, njegovo zanimanje velja osebam,
tako da se njegovo delo deloma razve‘e v biografije. Velik pomen pripisuje risanju karakte-
rjev delujo~ih, rad pa vpleta tudi anekdote in posamezne poteze.
^e se zdaj osredoto~imo od splo{nega na konkretno, torej na epizodo o Varovem porazu,
vidimo, da Velej Paterkul, ki se je kot dober vojak in konjeni{ki poveljnik (praefectus equi-
tum) in zatem kot legatus legionis tudi sam udele‘il Tiberijevih germansko-panonskih vojnih
pohodov (4–12 po Kr.), s ~imer si je prislu‘il razna odlikovanja in pretorsko ~ast (14 po Kr.), ‘al
ni dal koherentnega prikaza katastrofe leta 9 po Kr., ~eprav je kot sodobnik br‘kone najbolje
poznal germansko vojno prizori{~e, natan~en potek dogodkov in delujo~e osebe
77
. Njegov
zelo zgo{~en prikaz poteka grozovitega poraza (II, 119, 2–4) bolj obide realne povezave kot
jih razgrinja in Velej se za to opravi~i z zelo verjetno nikoli izpolnjeno, morda tudi sploh ne
resno mi{ljeno obljubo bodo~ih iusta volumina – torej monografije o clades Variana −, ki naj
bi jih bili v njegovem ~asu napisali ‘e drugi (ut alii)
78
. Ta namig na njegove predhodnike
ostaja problemati~en
79
. Velej torej poleg natan~nega podatka o uni~enih enotah (tri legije, trije
konjeni{ki eskadroni in {est pomo`nih kohort)
80
 daje le povzetek
81
, ki abruptno, vendar ostro
ori{e dejansko dogajanje v retori~ni maniri, pri ~emer navaja v skladu z njegovo tendenco po
breviarium celo vrsto hvale in graje vrednih exempla.
75
 Ibid., 168.
76
 Ibid., 169.
77
 Walther JOHN 1963, 925 meni, da je Velej Paterkul gotovo osebno poznal tako Vara kot njegovega
nasprotnika Arminija. Glej tudi JOHN 1963, 958.
78
 V ELL. II, 119, 1: ordinem atrocissimae calamitatis, qua nulla post Crassi in Parthis damnum in externis
gentibus gravior Romanis fuit, iustis voluminibus (podobno napoved najdemo tudi za panonsko vojno: II,
114, 4) ut alii, ita nos conabimur exponere...
79
 Le te‘ko bi verjeli, pravi TIMPE 1970, 119, da je popolnoma iz trte izvit, vendar pa, ker ni noben od
teh “drugih” avtorjev oprijemljiv, ne vemo, kaj je Velej res lahko predpostavljal. LEHMANN 1990, 147
pripomni, da gre morda za namig na izgubljeno zgodovinsko delo Avfidija Basa (Bellum Germanicum), pri
~emer pa je seveda vpra{ljivo, poudari JOHN 1963, 935, ali je njegovo delo leta 30 po Kr. ‘e obstajalo. Tudi
stali{~e, da bi ut alii lahko nakazoval tudi prihodnja dela, kar je domneval tudi ‘e JOHN 1963, 934/935, ni
prepri~ljivo, pi{e WIEGELS 1999, op. 39.
80
 Glej VELL. II, 117, 1. Velej je torej moral imeti pred seboj vir, ki je nudil natan~ne podatke (v {tevilkah
!) o padlih.
81
 Glej VELL. II, 119, 2–4. Gre za prikrite reflekse njegovega vira, pojasnjuje MAURACH 1995, 168.

336 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
Njegovo poro~ilo, ki se torej zlasti koncentrira na karakterne poteze udele‘encev, prika‘e
Vara kot pripadnika ene od gentes Albanae – pojasnjuje John
82
, ~igar o~e in ded nista
opravljala konzulata (nobili magis quam inlustri ortus familia), kot mo‘a blage narave,
mirnega zna~aja, telesno in du{evno nekoliko okornega, lakomnega, bornirano o{abnega
do barbarov in justi~no fanati~nega (II, 117, 2–4). Detajli in exempla, ki jih Velej navidezno
naklju~no izbira, so pogojeni z njegovo docela enostransko-sovra‘no tendenco nasproti
osebi (in celo ugledu medtem ‘e izumrle plemi{ke dru‘ine) Kvinktilija Vara, ki mu o~ita  mimo splo{nega, tako reko~ “uradnega” o~itka nepremi{ljenosti in brezbri‘nosti (temeritas
in neglegentia)
83
 – torej izjemno neustrezno vedenje, zlorabo slu‘benega polo‘aja in oseb-
no bogatenje kot tudi vso sramoto poraza, pojasnjuje Lehmann
84
, kar pa ka‘e tudi na Ve-
lejevo prevladujo~o tendenco po personaliziranju in moraliziranju zgodovinskih dogo-
dkov, ne da bi imel oko za globlje strukture. O~itek neglegentia in temeritas se pri Veleju
spet pojavi, vendar raznoliko variiran in stopnjevan kot: summa socordia (118, 1), segnitia
(118, 2), securitas (118, 2), marcor (119, 2). Ta zna~ajski portret je br‘kone izviral iz ~iste
sovra‘nosti. Ostalo je bila, meni Timpe
85
, me{anica obstoje~ih argumentov in o~itkov. Pri
tem je ta oportunisti~ni historiograf izkoristil za senatorsko in politi~no javnost v Rimu
situacijsko o~itno {e povsem aktualno obsodbo Varove druge soproge Klavdije Pulhre (Av-
gustove prane~akinje in intimne prijateljice starej{e Agripine, Germanikove soproge in Av-
gustove vnukinje) in njunega sina (Germanikovega zeta) v letih 26 in 27 po Kr. zaradi
(raz)‘alitve veli~anstva. Klavdija Pulhra in njen sin sta torej postala ‘rtvi strankarskih bojev
pod Tiberijem, razlaga Timpe
86
. Pred tem politi~nim ozadjem je treba razumeti Velejevo
sodbo o pora‘encu v Teutobur{kem gozdu, ki ima zelo malo opraviti z dogodki pred dvajse-
timi leti, skoraj vse pa s strankarskimi boji njegovega ~asa. ^astilec Tiberija pa je imel
predvsem tudi decidirano stali{~e do politi~nih nasprotij poznih dvajsetih let po Kr.:
zmanj{eval je zasluge Germanika in se nasprotno poklonil Sejanu, prefektu Tiberijeve pre-
torijanske garde in zmagovitemu nasprotniku starej{e Agripine, v panegiri~nih posveti-
tvah
87
. Velejev oris zgodovine je iz{el tri leta po padcu mlaj{ega Vara. Zdaj, ko je dru‘ina
Kvinktilijev Varov izginila iz zgodovine in njen dru‘beni ugled ni ve~ do neke mere {~itil
memoria Vari, je bilo mogo~e nesre~o o~eta pretvoriti v zasramovanje, ki je bolj veljalo
prominentnim ~lanom Agripine frakcije, zaklju~i Timpe
88
, ki se mu pridru‘uje tudi Leh-
mann
89
. Iz tega sledi, da je Velej zelo verjetno sam iznajditelj sodbe o Varu, ki jo beremo pri
njem – sklepa naprej Timpe. John
90
 pa domneva, da star vojak Velej zasipa upravnega
uradnika s sramotitvami kot gre{nega kozla za stra{no katastrofo iz besa nad zgre{eno ger-
mansko politiko. V opisu politike, ki jo je Var baje izvajal do Germanov, se zdi, da ‘e le‘i
reminiscenca na miselne tokove, ki so pri Kasiju Dionu oprijemljivi (stvarni problemi pro-
vincijske uprave, strogost ali fleksibilnost, o~itek izkori{~anja), vendar bolj grobo in pono-
vno reducirano na ~isto osebne napake. Velej da s tem bolj popa~eno karikaturo kot tehtno
82
 J OHN 1963, 959.
83
 Prim. SUET. Tib. 18, 1 in SEN. RHET. Contr. I, 3, 10.
84
 L EHMANN 1990, 148.
85
 T IMPE 1970, 124.
86
 Ibid., 124.
87
 Zelo zna~ilen za Velejev oportunizem je panegirik na Sejana (II, 127 in 128), ki neposredno sledi
enkomiju na Tiberija (II, 126). Glej tudi LEHMANN 1990, op. 16 in TIMPE 1970, 124, op. 24.
88
 T IMPE 1970, 124.
89
 L EHMANN 1990, 148.
90
 J OHN 1963, 958.

337 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
karakteristiko legata, ki bi bila za njegovega ~asa mogo~a. O~ita mu, da je na ~elu vojske v
osr~ju Germanije (mediam ingressus Germaniam) podalj{eval poletno kampanjo leta 9 po
Kr. ~ez primeren rok (trahebat aestiva)
91
 v nepremi{ljeni in popolnoma napa~ni oceni ger-
manskega ~loveka in tako hotel uresni~iti zastavljen cilj (117, 4 quo proposito) na eni strani
s pretirano vnemo v izvajanju judikature (kot glavnega faktorja pénétration pacifique), na
drugi strani z vse preveliko popustljivostjo in zaupljivostjo (117, 2: otio magis castrorum
quam bellicae adsuetus militiae) ob najhuj{em zanemarjanju voja{kih varnostno-za{~itnih
ukrepov. Njegovo upravljanje province Sirije tu slu‘i za izgovor, da mu obesi o~itek
najbrutalnej{e lakomnosti, poudari John
92
. Celotno njegovo ravnanje torej ‘eli o‘igosati
kot izrazito nevoja{ko, njegovo osebnost pa difamirati.
Velejev literarni domislek je v tem, da je spretno povezal Arminijevo sliko z degradacijo
Vara: Var je: nobili magis quam inlustri ortus familia, vir ingenio mitis, moribus quietus, ut
corpore ita animo immobilior, otio magis castrorum quam bellicae adsuetus militiae (117, 2) –
k temu je dodana {e socordia in segnitia (118, 1, 2) kot tudi marcor ducis (119, 2). Arminij pa je
nasprotno: iuvenis genere nobilis, manu fortis, sensu celer, ultra barbarum promptus ingenio
(118, 2) – razen tega pa lahko nanj apliciramo tudi natum mendacio genus (118, 1) in perfidia
hostis (119, 2). – Fortis, kar se izrodi v ferox, in perfidus spadata seveda k topi~nim oznakam za
Germane. Tudi tukaj je Arminij ozna~en le kot inteligenten (po)glavarjev sin, ki je v rimski
socialni in voja{ki hierarhiji dale~ pri{el in je po zaslugi grandioznega Varovega neuspeha
lahko postal velik politi~ni zlo~inec. Povezovanje z Varovo sliko in samov{e~en memoarski
ton tvorijo nianse te sodbe, ki se v svojih osnovnih potezah vsekakor ne razlikuje od ostalih
sodobnih sodb. Le mimogrede in sklicujo~ se na kompetenco intimnega poznavatelja razmer je
izra‘en namig na socialen polo‘aj Arminija, ne da bi bilo iz tega izpeljano kakr{nokoli skle-
panje za zgodovinsko oceno dejanskega stanja, ugotavlja Timpe
93
.
Vrh te sovra‘no-degradirajo~e, naravnost kriminalizirajo~e kritike Varove osebe in ve-
denja pa si Velej sicer prizadeva, da bi uni~ene spodnjerenske legije o~istil slehernega
made‘a krivde
94
. Velej torej dokumentira v svojem poro~ilu zelo problemati~no nerazume-
vanje (beri: kritiziranje) Varovega ravnanja, ki omejuje njegovo zanesljivost, in izrazit de-
zinteresmá za bitko samo, poudarja Horst Callies
95
. Smiselnih podatkov, razen tega, da je
bitka sploh bila, ni mogo~e dobiti. Sramotitve, s katerimi zasipa Vara kot gre{nega kozla za
stra{no katastrofo, dajejo – ~e kriti~no razmi{ljamo – dovolj jasno pe~at krivi~nosti ravno s
91
 Iz deloma zelo preciznih podatkov o ~asovnem odnosu kapitulacije zadnjega upornega ‘ari{~a v
ilirski Dalmaciji in katastrofe v Germaniji (CASS. DIO LVI, 17–18, 1; VELL. PAT. II, 117, 1; SUET. Tib. 17, 2)
izvira zanesljivo datiranje clades Variana v zadnjo tretjino meseca septembra leta 9 po Kr. – Glej JOHN 1963,
955/956.
92
 Glej JOHN 1963, 960–961, kjer sku{a Walther John ovre~i ta o~itek tla~enja in izsiljevanja, ki naj bi ga
Varus izvajal v Siriji (Vell. 117, 2: Syria, ..., quam pauper divitem ingressus dives pauperem reliquit), z ve~
argumenti in ga prikazati kot ceneno retori~no frazo. Cesarsko provinco Sirijo je kot legatus Aug. pro
praetore upravljal v letih 6–4/3 pred Kr.
93
 T IMPE 1970, 128.
94
 V ELL. PAT. II, 119, 2: exercitus omnium fortissimus, disciplina, manu experientiaque bellorum inter
Romanos milites princeps, marcore ducis, perfidia hostis, iniquitate Fortunae circumventus, cum ne pugnan-
di quidem egrediendive occasio iis, in quantum voluerant, data esset immunis, castigatis etiam quibusdam
gravi poena, quia Romanis et armis et animis usi fuissent, inclusus silvis, paludibus, insidiis ab eo hoste ad
internecionem more pecudum trucidatus est, quem ita semper tractaverat, ut vitam aut mortem eius nunc ira
nunc venia temperaret (kar je izraz objokovanja vredne paradoksnosti polo‘aja).
95
 Horst CALLIES. “Bemerkungen zu Aussagen und Aussagehaltung antiker Quellen und neuerer Literatur
zur Varusschlacht und ihrer Lokalisierung”. Rainer WIEGELS, Winfried WOESLER (izd.). Arminius und die
Varusschlacht: Geschichte – Mythos – Literatur. Paderborn: Ferdinand Schöningh, 1995, 176.

338 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
svojo afektivno retori~no zaostritvijo, kajti konec koncev je tudi za Veleja, pi{e John
96
,
katastrofa bolj stra{na, od boga odrejena usoda kot ~love{ka krivda vojskovodje
97
.
V svojem orisu clades Variana Velej ve~krat prika‘e delovanje usode kot agensa: indul-
gente nobis Fortuna (117, 1; ker se je panonska vojna ravno kon~ala in je bil zato Tiberij
prost za prevzem vrhovnega poveljstva v Germaniji); pravi~no delovanje usode: factum (sc.
beg V ale Numonija, V arovega legata) Fortuna ulta est (119, 4); z rimskega stali{~a negativno
delovanje: ...fata consiliis omnemque animi eius aciem praestrinxerat: quippe ita se res
habet, ut plerumque cui fortunam mutaturus est deus, consilia corrumpat efficiatque, quod
miserrimum est, ut, quod accidit, id etiam merito accidisse videatur et casus in culpam
transeat (118, 4); nadalje skupno delovanje v povzetku: exercitus omnium fortissimus ...
marcore ducis, perfidia hostis, iniquitate Fortunae circumventus (119, 2). Krivda za kata-
strofo se v tem kontekstu nikakor ne pripisuje enostransko osebi vojskovodje, tudi Armi-
nijeva perfidia in Fortuna imata svoj dele‘ in sta nedvomno sestavni del tudi uradne obde-
lave clades, povzema nasprotno Wiegels
98
.
Na koncu naj {e povem, da Velejevo poro~ilo, ki se torej predvsem koncentrira na karak-
terne poteze udele‘encev, obenem pa tudi, kot v celotnem delu vedno znova, na delovanje
fortune, vsebuje glede prostorskih razmer in pokrajinskih danosti boja le splo{en namig, da
se je katastrofa odigrala v gozdovih, mo~virjih in v zasedi Germanov (119, 2: exercitus ...
inclusus silvis, paludibus, insidiis).
2 Lucius
99
 Annaeus Florus
V proemiju k zgodovinskemu delu Kratek pregled sedmih stoletij vojn po Titu Liviju
(Epitoma de Tito Livio bellorum omnium annorum DCC v dveh knjigah iz Hadrijanovega
~asa)
100
, ki je v na~elu laus Romae v obliki historiografskega panegirika s populus Romanus
kot sredi{~em histori~nega prikaza, Anej Flor oznani, da ‘eli v periodah prikazati veli~ino
Rima, ki temelji na ~love{ki kreposti (virtus) in naklonjenosti sre~e (fortuna)
101
. Pri tem
primerja krog rimske zgodovine z raznimi postajami ~lovekovega ‘ivljenja, to so (I introd.,
4–8): infantia (otro{ka doba: prvih 400 let pod kralji), adulescentia (dora{~ajo~a doba:
naslednjih 150 let razmaha italske ozemeljske posesti), iuventus et robusta maturitas
(mladeni{ka in zrela doba: sijajni uspehi v drugih desetletjih tja do pax Augusta), senectus
(starost: propad cesarstva od Avgusta do Florovih ~asov) in reddita iuventus (nova mladost:
po‘ivitev in utrditev oblasti pod Trajanom, ko je “senectus imperii ozelenela kakor nova
pomlad”). Flor je hotel v svojem delu, ki je poveli~evanje rimskega ekspanzionizma, predv-
sem pokazati, kako so Rimljani prestali hude in nenehne boje, vojne, do‘iveli zmage, a tudi
96
 J OHN 1963, 958.
97
 V ELL. PAT. II, 118, 4: sed praevalebant iam fata consiliis omnemque animi eius aciem praestrinxerant:
quippe ita se res habet, ut plerumque cui fortunam mutaturus est deus, consilia corrumpat efficiatque, quod
miserrimum est, ut, quod accidit, id etiam merito accidisse videatur et casus in culpam transeat.
98
 W IEGELS 1999, op. 40.
99
 V Codex Bambergensis najdemo praenomen Iulius, sicer pa Lucius.
100
 Naslov je sporen: Epitoma (ali Epitome) de Tito Livio, Epitoma Historiae Romanae Livii ali Epitome
bellorum omnium annorum DCC.
101
 Florovo razumevanje rimskega imperija kot rezultata skupnega delovanja virtus in fortuna se pojavi
‘e pri LIVIJU (IX, 17–19), ki v primerjavi z Grki brani veli~ino Rima kot konsekvenco rimske vrline (virtus)
in ne le usode (fortuna), ko primerja rimsko mo~ z makedonsko za ~asa Aleksandra Velikega, ugotavlja José
Miguel ALONSO-NÚNEZ. Die politische und soziale Ideologie des Geschichtsschreibers Florus. Bonn, 1983, 10.

339 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
poraze in si tako zaslu‘ili cesarstvo, ki naj po vi{ji previdnosti vlada nad svetom. Njegovo
zgodovinsko delo se nam tako prikazuje kot sijajno poveli~evanje rimske virtus, a tudi kot
globoko nravno razmi{ljanje o notranjih in zunanjih pojavih, ki so pospe{ili veli~ino in
propad “najimenitnej{ega naroda” na svetu. Iz predvsem voja{kega prikaza je torej mogo~e
razbrati politi~no koncepcijo in socialno-kriti~no dr‘o. V tak{ni senekovski
102
 zasnovi, ki
je vsekakor drzna, osebna, prej retori~na kakor strogo zgodovinska, lo~i celo z navedbo leta
rimsko mladost od visoke starosti in spozna zrelo dobo dr‘ave v mo~ni ekspanziji pod
Avgustom. Kritiki so mu tu o~itali napake v izra~unavanju period, obravnavali njegov stil
poln metafor, pri tem pa spregledali princip razporeditve gradiva, opozori Maurach
103
. Flor
namre~ na za~etku kraj{ih bella daje le zelo pribli‘no navedbo kraja (locus), zatem hvalno
anekdoto oz. zgodbo o zmagi in zna~ilen detajl.
To shemo “kraj – zgodba o zmagi – zna~ilen detajl” najdemo tudi v njegovem prikazu
germanske vojne pod Kvinktilijem Varom, ugotavlja naprej Maurach. Emfati~en uvodni
stavek (“O da ne bi bil imel (sc. cesar Avgust) tudi pokoritev Germanije za tako pomemb-
no!”)
104
 da locus in hkrati vznemiri. Vendar pa bi se bilo to posre~ilo, “~e bi bili barbari
lahko prena{ali na{e razvade tako dobro kot na{o oblast.”
105
 – torej topos osebnega neu-
speha. Druz namre~, tako nadaljuje Anej Flor, je bil pokoril nekaj plemen in – zdaj sledi
zna~ilen detajl  – iz spolij Markomanov postavil spomenik zmage. Zatem se je obrnil proti
nadaljnim plemenom, ki so bili rimske vojake kri‘ali in v slutnji nadaljnjega zmagovanja ‘e
pred kon~nim obra~unom razdelili pri~akovan plen – vendar je pri{lo druga~e! Druz je
zmagal, zgradil trdnjave ob rekah Maas, Laba in Weser in kmalu je za~el ta del Germanije
privzemati rimske navade. Ljudje, zemlja in celo vreme so se zdeli spremenjeni – celo
vreme! –, vendar (tako s pomo~jo sentence ~leni avtor, ki se je dobro zavedal kompozicije)
“je te‘je province obdr‘ati kot ustvariti”, kajti te Germane, bolj premagane kot pa dokon~no
podjarmljene, so (dokler je bil tam zna~ajen Druz) brzdali bolj rimski mores kot oro‘je. Ko
pa sta pri{li Varova samovolja in objestnost in je le-ta izdal edikt zoper Hate (iz tega je treba
razbrati: kako poni‘evalno je po rimskem pravu ukrepal proti odpadnikom), tedaj se je
prebudilo staro hrepenenje “po me~u in konju” (II, XXX, 32: enses inertesque maererent
equos). P. Kvinktilij Var pa, ~eprav posvarjen, je pozval Germane na narok in barbari so
bliskovito nasko~ili tabor z vseh strani in uni~ili Rimljane. Anej Flor torej kr~i, izpusti
pohod v zaledje in – v tem se Florovo poro~ilo na~elno oddalji od Dionovega in Tacitovega
– spremeni napad v gozdu v naskok na tabor. Gotovo je poznal vir, ki sta ga uporabljala tudi
Velej Paterkul in Kasij Dio (to ka‘e med drugim fraza o spreminjanju v de‘eli Germanov),
vendar izpusti vse natan~nej{e podrobnosti, da bi sledil shemi “kraj – zgodba o zmagi –
zna~ilen detajl”, nadaljuje Maurach
106
. Kraj – to je Germanija; zgodba o Druzu je zgodba o
zmagi; zatem pride tema mores, le da so tokrat prete‘no mores Romanorum, ki povzro~ijo, da
pride star mos ponosnih barbarov ponovno do izraza. Na koncu je nekaj detajlov iz
odlo~ilnega boja: samomor Vara, grozodejstva zmagovalcev
107
. Kaj je torej Anej Flor storil
iz detajliranega, dobrega izro~ila (~e pri tem pomislimo na njegov zares natan~en podatek o
102
 V njegovi delitvi zgodovinskega dela v {tiri aetates vidimo posnemanje Seneke Starej{ega, ki je
izpri~an pri LAKTANCIJU: Divinae Institutiones VII, 15, 14.
103
 M AURACH 1995, 171.
104
 A NN. FLOR. II, XXX, 21: Germaniam quoque utinam vincere tanti non putasset!
105
 Ibid., 22: et factum erat, si barbari tam vitia nostra quam imperia ferre potuissent.
106
 M AURACH 1995, 172.
107
 A NN. FLOR. II, XXX, 37–38: aliis oculos, aliis manus amputabant, uni os obsutum, recisa prius lingua,
quam in manu tenens barbarus “tandem” ait “vipera sibilare desisti”. Ipsius quoque consulis corpus, quod
militum pietas humi abdiderat, effossum.

340 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
trdnjavah ob rekah Maas, Laba in Weser)? Kraj{a bella je reduciral na suho shemo “kraj –
mores – zgodba o zmagi – zna~ilen detajl”. Dalj{a epizoda o Varu sledi enakemu vzorcu,
vendar z ve~ podrobnostmi, a tudi le tak{nimi, ki sodijo k shemi in ilustrirajo mores. Mores
so reducirani ve~inoma na primitivne karakteristike, tudi v primeru P. Kvinktilija Vara.
Anej Flor torej ne sporo~a natan~ne utemeljitve bojnih pohodov (npr. strate{ka preu-
darjanja), ‘eli le napraviti vtis s poro~ilom – ki ga umesti v bli‘ino kapitla o Varu – o energiji
in mo~i, s katero mo~ni cesar Avgust in njemu sorodni vojskovodje cesarstvo ve~ajo, medel
V ar pa ga zmanj{uje, tako Maurach
108
. Torej je za primerno interpretiranje potrebno upo{tevati
tudi pozicijo poglavja Bellum Germanicum znotraj sistemati~nega pregleda (II, XXI, 12 isl.),
ki ga Flor oblikuje v mo~no retori~ni maniri, nad sicer zmagovitimi obmejnimi in ekspan-
zijskimi vojnami Avgusta: tu je bila ponosna bilanca uspeha (ki le zastran Germanije ka‘e
nadvse ob‘alovanja vreden negativen polo‘aj) skupno projicirana na temno ozadje dobe
“cesarske nedejavnosti” (inertia Caesarum) in prestaranosti rimskega ljudstva (I introd., 8),
ki se je za~ela po smrti Avgusta. Temu primerno se drama v Germaniji postavi ~isto zavestno
izklju~no na nasprotje med zlo~inskim “okupatorjem” in nesposobne‘em Varom in svetlo
juna{ko figuro osvajalca Druza
109
, kateremu se pripisujejo popolnoma vsi rimski uspehi in
dose‘ki, med drugim celo vzpostavitev celotnega mejnega utrdbenega pasu ob Renu, pove-
zanega z utrjenimi opori{~i na vseh drugih re~nih tokovih zahodne Germanije (II, XXX, 26).
Nasprotno pa ostajajo tako oseba kot dose‘ki Tiberija vklju~no z dogodki iz ~asa njegovega
principata – spri~o pretiravanja z notori~no antitiberijanskimi tendencami v rimski historio-
grafiji od ~asa Kaligule in Klavdija naprej – konsekventno izpu{~eni, kar potrjuje vtis, da je
bil avtor popolnoma brez pomislekov – vsaj ko je {lo za to, da se zgodovinske dogodke
manipulativno poravna za ‘eljeno perspektivo ali poanto, pojasnjuje Lehmann
110
. Tako
torej Flor prika‘e Vara kot neposrednega naslednika Druza (II, XXX, 31), ki zamenja Druzo-
va vojna osvajanja (30) z – zaradi njegove samovolje (libido), objestnosti (superbia) in
okrutnosti (saevitia) – veliko brutalnej{o civilno upravo (31). Zatem parenteti~no sledi
zavra~anje te napa~ne mirovne politike (31), ki je imela za posledico, da je pri Germanih
rasla oboro‘ena opozicija pod Arminijevim vodstvom (32), do katere ostane Var popolnoma
slep v neverjetnem zaupanju v mir, ~eprav ga je bil Segest posvaril (33).
Tako kot pri Veleju tudi pri Floru spro‘ijo upor Germanov nizkotne lastnosti Vara, gre
torej – ~e besedilu natan~no sledimo – za en sam motiv civilne judikature, pi{e John
111
. V
slepe~em kli{eju moralizirajo~e trivialne zgodovine je postal Var negativen zgled, poudarja
Timpe
112
. Flor pi{e s pateti~nim ogor~enjem o Varu in po drugi strani u~inkovito slika
barbarsko ma{~evalnost in okrutnost po bitki, vendar pa njegov prikaz osebnosti Arminija
ni pod tem vplivom. Omenja ga le s preprostimi in skopimi besedami (II, XXX, 32): duce
Armenio arma corripiunt.
Anej Flor nam daje skupno najmanj informacij. Za opis bitke porabi pravzaprav le dva pi~la
stavka. Vrh tega je poro~ilo v sebi protislovno in v tem oziru ‘e manj verjetno. Flor zaostri tu
Velejeve o~itke zoper Vara do absurdne poante: Germani naj bi Vara – sede~ega v taboru na
tribunalu in pozivajo~ega na narok – iznenada napadli z vseh strani, v naskoku zavzeli tabor in
108
 M AURACH 1995, 172.
109
 Za to najde Flor o~itno oporne to~ke ‘e pri Liviju.
110
 L EHMANN 1990, 151. Tipi~no se v Florovi zaklju~ni opazki o Varovi katastrofi vendarle kontrastirajo~e
opozori na rimsko invazijo in zavzetje Britanije (II, XXX, 39): Hac clade factum, ut imperium, quod in litore
Oceani non steterat, in ripa Rheni fluminis staret.
111
 J OHN 1963, 930/931.
112
 T IMPE 1970, 126.

341 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
pokon~ali tri legije.
113
 A ‘e v naslednjem stavku objokuje Varovo katastrofo kot doslej najbolj
krvavo klanje “po mo~virjih in gozdovih”
114
 – kar je znamenje za to, da je imel Flor zelo
verjetno pred o~mi verodostojnej{e poro~ilo o dogodkih
115
, in hkrati ka`e, da je Flor tukaj kot
tudi sicer pogosto uporabil na ra~un zgodovinske zanesljivosti retori~no zaostritev. Morali se
bomo zadovoljiti s tem, da je ta napad na tabor med sodno obravnavo naivna, samovoljna
Florova iznajdba ali v najbolj{em primeru njegove predloge. Tako se je treba zadovoljiti z
ugotovitvijo, da Florovo poro~ilo ne more veljati za histori~ni vir o poteku clades Variana,
ugotavlja John
116
, kot tudi ne za izhodi{~e za iskanje boji{~a.
Ni~ manj protisloven ni Florov postopek, ko po eni strani izrecno omeni na Vara usme-
rjena svarila Segesta, enega izmed prvakov Heruskov, pred ‘e pripravljeno zaroto (II, XXX,
33) – dramati~na epizoda, ki je nedvomno {ele po uspe{ni evakuaciji (in pomilostitvi)
Segesta s strani Germanika (15 po Kr.) lahko postala zares znana (Tac. Ann. I, 57–59). Po
drugi strani pa se v Florovi Epitomi striktno ignorira v vojnih pohodih leta 15 in 16 po Kr.
ponovno nazaj pridobljena najprej dva izgubljena legijska orla Varove vojske
117
 – pod
cesarjem Klavdijem pa pride leta 41 po Kr. kon~no tudi zadnji orel spet v rimske roke
118
,
opozori Lehmann
119
. Namesto tega nam avtor dramati~no naslika vulgarno verzijo heroi~ne
“re{itve” enega izmed legijskih orlov s strani prapor{~aka (signifer), ki se ni bal smrti (II,
XXX, 38)
120
. Iz Florove opazke (II, XXX, 38: signa et aquilas duas adhuc barbari possident)
lahko sklepamo, meni John
121
, da je Flor tu nepremi{ljeno sledil predlogi, ki je morala biti
napisana v ~asu, ko so vsi trije legijski orli veljali za izgubljene, t.j. torej pred letom 15/16
po Kr. Potemtakem lahko naprej domnevamo, da ta vir ni bil noben drug kot zadnja, 142.
knjiga Livijeve Zgodovine (Ab Urbe condita libri ali Historiae)
122
, ki jo je Flor tudi sicer v
113
 Tak{en potek poraza si preprosto ni mogo~e misliti: kako vendar naj bi bil Arminij zbral okrog tabora
oboro‘eno mo~, ki naj bi bila {tela vsaj 6000 do 8000 mo‘, ne da bi bili Rimljani karkoli opazili, se spra{uje
JOHN 1963, 931. Sicer pa je zavzetje (v naskoku) tak{nega tabora prej neverjetno, ker je Germanom prete‘no
manjkala izku{nja obleganja, pripomni CALLIES 1995, 176.
114
 A NN. FLOR. II, XXX, 34–36: Itaque inprovidum et nihil tale metuentem ex inproviso adorti, cum ille –
o securitas – ad tribunal citaret, undique invadunt; castra rapiuntur, tres legiones opprimuntur. Varus
perditas res eodem quo Cannensem diem Paulus et fato est et animo secutus. Nihil illa caede per paludes
perque silvas cruentius, nihil insultatione barbarorum intolerabilius, praecipue tamen in causarum patro-
nos. Tudi v nadaljnem se je avtor dr‘al svojega apartnega prikaza – zaradi napada barbarov – brutalno
prekinjenega sodnega prizora (z manirirano-srhljivimi posameznimi potezami).
115
 Namig na pokol “v mo~virjih in gozdovih” bi utegnil torej izvirati iz primarnih virov, t.j. virov, ki
segajo nazaj tja v avgustejsko-tiberijansko obdobje. V teh besedah namre~ vendarle obstaja – ne glede na
Diona – soglasno izro~ilo o zemlji{~u, na katerem se je odigrala katastrofa. Tudi Velejeva splo{na fraza (II, 119,
2): (scil. exercitus) inclusus silvis, paludibus, insidiis ka`e nedvomno na prostorsko {iroko raztegnjen areal kot
prizori{~e Varove katastrofe. Prim. samovoljno interpretacijo tega mesta pri W. JOHNU 1963, 932 isl., ki (934)
pod~rtuje, da vsaj jedro Florovega poro~ila: castra rapiuntur, tres legiones opprimuntur ustreza dejstvom.
116
 J OHN 1963, 932.
117
 Glej TAC. Ann. I, 60, 3; II, 25, 1–2; II, 41, 1.
118
 Glej CASS. DIO LX, 8, 7.
119
 L EHMANN 1990, 150.
120
 Tej anekdoti nasprotuje jasno Tacitovo sporo~ilo (Ann. I, 61, 4): illic raptas aquilas, kar je treba
razumeti kot tri orle treh legij, razlaga JOHN 1963, 933 in nadaljuje, da Velej Paterkul prav gotovo ne bi bil
– pri tendenci svojega breviarium poleg ostalih navedenih exempla virtutis – pustil tako juna{ko dejanje
neomenjeno. O neupo{tevanju tega Tacitovega pri~evanja in druga~ni interpretaciji te anekdote glej JOHN
1963, 933.
121
 J OHN 1963, 932.
122
 Glej R. SYME. “Livy and Augustus”. Harvard Studies in Classical Philology. (Cambridge, Mass.) 64
(1959), 27–87 (posebno 40 sl.), kjer Syme korigira Livijeve `ivljenjske podatke iz Hieronimove Kronike
(59 pred Kr.– 17 po Kr.): 64 pred Kr.– 12 po Kr. Po Liv. perioch. 121 so bile knjige 121–142 (Ab Urbe
condita) objavljene {ele po smrti cesarja Avgusta – br`kone iz zapu{~ine avtorja.

342 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
svojem delu uporabljal kot glavni vir. Kajti, kot je znano, je Livij v omenjeni, danes izgu-
bljeni 142. knjigi (gl. perioch. 142)
123
, ki je vsebovala natan~en opis velikega vojnega
pohoda proti Germanom leta 9 pred Kr. z ustreznim priznanjem, izkazanim ponesre~enemu
starej{emu Druzu, na koncu verjetno opozoril tudi na – v ~asu zapisa povsem aktualno –
Varovo katastrofo
124
. V tem namigu, ki gotovo ni dal iz~rpno informacijo in ob{iren prikaz,
je bilo domnevno v sredi{~u pozornosti kontrastiranje poraza v de‘eli Heruskov s tako
uspe{no – vsekakor ‘e pred letom 9 pred Kr. s slabimi omina in nesre~ami spremljano –
za~etno fazo rimske ekspanzije med Renom in Labo, s katero naj bi raz{irili imperium Roma-
num do Labe, domnevata John
125
 in Lehmann
126
. Nasprotno pa je Gerhard Lemcke
127
 opo-
zoril na nenavadno tesne in direktne miselne povezave med Florom in Velejem v prikazu
clades Variana in posku{al precej osamljeno dokazati, da je Flor uporabil Veleja kot vir za
svoje poro~ilo in ne Livija. John
128
 pa nasprotno meni, da bi bilo potemtakem prej mogo~e
sklepati, da je imel tudi Velej pred o~mi Livijev prikaz clades Variana. Le v enem samem
dejanskem podatku, pojasnjuje Lemcke, odstopa Flor od Veleja, to so besede: castra rapiun-
tur. Florov prikaz naskoka tabora med sodno sejo, ki ga pri Veleju ne nejdemo
129
, saj pri
njem manjka dejansko poro~ilo o boju, ki ga je Velej – slede~ tu drugim ciljem – prihranil za
obse‘nej{e zgodovinsko delo, je mogo~e razlo‘iti le z napa~nim razumevanjem vira, torej
Veleja, s strani Flora, nadaljuje precej neprepri~ljivo Lemcke
130
. Da Flor niti z besedo ne
omeni vojne pohode Tiberija, je bistven argument zoper hipotezo Lemcke-ja
131
.
Tako lahko kratko povzamem, da je {lo Aneju Floru o~itno bolj za dramati~no-retori~no
zaostritev in za obsodbo prezaupljivega, objestnega, iracionalnega P. Kvinktilija Vara kot
ozadje k sijajnemu junaku Druzu, za kar je verjetno na{el oporne to~ke ‘e pri Liviju. Florovo
poro~ilo o clades Variana vsekakor ne more biti izhodi{~e za iskanje boji{~a, kot tudi ne za
prikaz dogodkov kot takih.
3 Cassius Dio Cocceianus
Tudi proemij k 80 knjig obsegajo~emu zgodovinskemu delu Rimska zgodovina
(‘Rwmai+kh\ i(stori/a ali Rwmai+ka/ ) tega mo`a, ki je v ~asu severske dinastije pripadal
najvi{jim cesarskim krogom, je izgubljen, tako je treba – kot pri Veleju Paterkulu – s skle-
panjem ugotoviti, katerim historiografskim principom je sledil. Njegovo zelo okrnjeno delo,
ki je obravnavalo ~as od miti~nega prao~eta Eneja pa do leta 229 po Kr., ko je bil Kasij Dio
sam drugi~ konzul in se je po tem letu umaknil iz politi~nega `ivljenja, je neprecenljiv vir za
123
 O. RoßBACH (izd.). T. Livii Periochae. Leipzig, 1910.
124
 To domnevo potrjuje danes izgubljeni rokopis (Codex Pithou), ki ga je P. PITHOU uporabljal {e leta
1563 in ki je imel na koncu periohe 142 za splo{no izpri~animi besedami et supremis eius (sc. Drusi) plures
honores dati {e besede clades Quinctilii Vari. – Glej JOHN 1963, 933/934.
125
 J OHN 1963, 933.
126
 L EHMANN 1990, 151.
127
 Gerhard LEMCKE. Die Varusschlacht. Eine Quellenuntersuchung zum Bericht des Florus. Hamburg:
Hans Christians Druckerei und Verlag [disertacija], 1936.
128
 J OHN 1963, 934.
129
 To Florovo poro~ilo o uni~enju legij v taboru, ki stoji v protislovju tudi oz. zlasti z Dionovim
natan~nim prikazom Varove katastrofe, ki poro~a nedvoumno o ve~dnevnih bojih rimskih legij na pohodu
med prodiranjem na domnevno podro~je upora, je zelo sporen problem v znanosti in povzro~a neskon~ne
te‘ave zgodovinskemu raziskovanju Varove bitke.
130
 L EMCKE 1936, 42–47 in 61.
131
 Glej JOHN 1963, 934.

343 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
cesarsko obdobje, zlasti za zadnja leta rimske republike in za~etno cesarstvo, za katera
skoraj nimamo drugih zgodovinskih opisov. Zgradba je sicer analisti~na, vendar pa delujejo
obenem – kar vodi h kronolo{kim nejasnostim – tudi stvarni razvrstitveni principi, ki ka`ejo
na gr{ko historiografsko teorijo. Iz nje izvira tudi opu{~anje detajla, kar Kasij Dio sam rad
poudari. Pripoved je okrasil s sredstvi gr{ke retorike, slede~ tendenci svojega ~asa. Epizoda
o Varovem porazu ne stoji izolirano v delu Kasija Diona – vlo`ena je v celotno zgodovino
Rima od za~etkov do Septimija Severa, ki stoji pod neke vrste svetovnim gledi{~em, ki
pravi: vse ima dober, mladostno sve` za~etek in zatem postopno upada – tako tudi pot Rima:
ta je kulminirala pod Avgustom, vendar je `e nosila v sebi klice propadanja. V nasprotju z
zadovoljno ascendenco pri Veleju Paterkulu obvladuje Kasija Diona pesimizem descenden-
ce, ki jo je moral sam do`iveti v podobi svojega cesarja (Septimija Severa), ki je tako dobro
za~el in se potem vendarle izrodil
132
. Kar je sledilo po Avgustu, so bila neizmerna trpljenja
posebno senata
133
 in vojsk: quidquid delirant reges, plectuntur Achivi (Hor. Ep. I, 2, 14).
Zlasti perverzijo dr`avljanskih vojn in poraze zaradi nesposobnih voditeljev je bi~al in
semkaj spada tudi kapitel o Varu.
Zdaj pa se posvetimo Varovi epizodi: @e so bili Germani na tem, da postopno privzamejo
stil rimskega provincijskega ‘ivljenja, ko je nov namestnik v Germaniji P. Kvinktilij Var
naredil napako s tem, da je hotel ta proces pospe{iti (e)/speusen): zahteval je davke kot od
podjarmljenih in podvrgel Germane rimski pravni praksi. To je izzvalo revolt pod vodstvom
Arminija in Segimera, ki sta bila pogosto Varova gosta pri gostijah
134
 in sta znala vzbuditi
Varovo zaupanje. Medtem ko je Var ostajal do vseh svaril gluh in v teh celo videl zlohotno
klevetanje prijateljev, so se po dogovoru najprej uprla nekatera oddaljena plemena, da bi
tako Vara na pohodu tja toliko la‘je napadli, ko bi le-ta verjel, da gre ~ez prijateljsko de‘elo.
Plan je uspel: Var je odrinil proti domnevnemu upornemu podro~ju, zarotniki so ga sprem-
ljali del poti, zatem pa so zaostali pod pretvezo, da bodo oboro‘ili pomo‘ne ~ete in mu pri{li
na pomo~. V resnici pa so prevzeli poveljstvo nad svojimi ‘e zdavnaj za napad pripravljeni-
mi oboro‘enimi silami in se obrnili proti Rimljanom. Sredi hribovitega gozdnega terena, ko
je postala cesta pogosto strma in neravna, drevesa gosta in nezmerno visoka, ko je hudo
de‘evalo in so bila tla “okrog debel in korenin spolzka” ter je vse skupaj mo~no oviralo
pohod vojakov, ‘ensk in otrok, tovornih ‘ivali in vozov, tedaj so Germani udarili z vseh
strani. Sprva so metali izstrelke od dale~, potem pa, ko niso naleteli na pravi odpor in so bili
mnogi Rimljani ranjeni, so pre{li v napad od blizu. Rimljani so pretrpeli hude izgube, ne da
bi se sploh mogli upirati. Potem ko so postavili tabor, so bodisi za‘gali bodisi zavrgli ve~ino
vozov in vse odve~no. Naslednjega dne so odrinili naprej, pri{li tudi na gol prostor, t.j. la‘ji
132
 Za Kasija Diona je rimsko cesarstvo v svoji monarhi~ni ureditvi nekaj povsem samoumevnega in
nujnega, neoslabljenega zaupanja prej{njih zgodovinarjev v rimsko veli~ino pa ni ve~ imel, saj so postajale
notranje in zunanje te‘ave cesarstva od za~etka vladavine severske dinastije vse preve~ o~itne.
133
 Didakti~na komponenta dela je usmerjana predvsem na tisto skupino, ki ji je tudi Kasij Dio sam
pripadal: rimske senatorje. Dogodke prikazuje zlasti s stali{~a politike mo~i in pragmati~nega stali{~a in ne
z moralnega stali{~a. Moralne kategorije pa vklju~i, ko prikazuje odnos med senatom in vsakokratnim
vladajo~im cesarjem, ki je od vladavine Avgusta naprej postal stalno vpra{anje in je tudi ravno v njegovem
~asu odlo~ilno pomemben. Da pri tem prikazuje iz perspektive svoje lastne institucije vladarja kot “dobre-
ga” ali “slabega” po njegovem nastopu do senata, ne ~udi. Za~etna pozitivna naravnanost do Septimija
Severa se je temu ustrezno enormno skalila, potem ko je cesar vse brutalneje ravnal s senatom. Tako se
Kasiju Dionu zdi sodobnost – tudi pod Severovim naslednikom ni postal polo`aj senata bolj{i – sploh ~as
“`eleznega in zarjavelega cesarstva” nasproti “zlatemu ~asu” filozofskega cesarja Marka Avrelija, ki se je
kon~al leta 180 (LXXI, 36, 4), pojasnjuje Heinz-Günther NESSELRATH (Metzler-Lexikon antiker Autoren.
Stuttgart, Weimar: Metzler, 1997).
134
 Prim. TAC. Ann. I, 55, 2.

344 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
teren, seveda ne brez krvavih izgub; od tam pa so {li spet skozi gozdove, kjer so jih Germani
ponovno napadli in pretrpeli so hude izgube ravno tedaj, ko so se branili, da Kasij Dio (podob-
no kot Velej Paterkul) precej nerazumljivo reducirano slutiti svoj vir. V neki o‘ini so se sku{ali
strniti, da bi skupaj napadli konjenica in te‘ka pehota, pri tem pa so se spotikali drug ~ez
drugega in tudi ~ez drevesa in se medsebojno ovirali. ^etrtega dne so bili tako premo~eni, pa
tudi njihovi loki, kopja in {~iti so bili zaradi vlage neuporabni, tako da dokon~nega uni~enja
ni bilo ve~ mogo~e ustaviti. Var kot tudi drugi vodilni ~astniki so naredili samomor, njihove-
mu zgledu so sledili nekateri vojaki, drugi pa so odvrgli oro‘je in se pustili brez odpora ubiti.
Tako so Germani vse pobili – in tu se rokopis sredi stavka prekine.
Ta epizoda je v splo{nem zasnovana kot patologija vojske, ki jo je zakrivilo poveljstvo.
Tu se ne navaja ne podatkov o {tevil~ni mo~i enot, smeri pohoda in strate{kem cilju, kot tudi
niso imenovani vzroki in povodi celotnega dogajanja ali posameznih stvari: vse je po-
drejeno cilju prikaza, t.j. opisu trpljenja, pi{e Maurach
135
. Ta cilj je potemtakem tudi izborni
kriterij za uporabo detajlov, ki jih je Kasij Dio veliko poznal (ne nazadnje iz istega vira, ki
ga je bil uporabil tudi Velej Paterkul). Iz njih pa je izbral le tisto, kar naj bi naredilo vtis na
~utno predstavno mo~ in tudi na “notranje” oko in uho v slu`bi patologije, nadaljuje Mau-
rach
136
. Razen tega pa bralec ni smel biti porinjen v malenkostnost pragmati~ne historiogra-
fije, zgodovina je imela za Kasija Diona svoje lastno dostojanstvo (o)/gkoj) in to je moralo
biti ohranjeno tudi z opu{~anjem mote~ih detajlov. Ni ~isto tako, kot je sodil Eduard Schwartz:
“Dionovi opisi bitk so brez izjeme retori~ni prikazi brez vsake vrednosti”
137
, meni Maurach
in pojasnjuje: prvi~ – so zelo raznovrstni v zgradbi, v obarvanosti in cilju; drugi~ – vse-
bujejo vedno tudi dragocene detajle (splo{no velja za Kasija Diona kot za Veleja Paterkula:
posebno sprva nerazumljivi detajli vsebujejo ostanke dobro informiranega vira); tretji~ – ti
opisi niso preprosto le retori~ni in brez vrednosti, ampak osvetljujejo mi{ljenje in ob~utenje
mo‘a, ki se je bil v obetavnem ~asu kot mlad ~lovek zapisal politiki in se od nje poslovil v
dneh upadanja, da bi iz distance dojel do‘iveto kot del mogo~nega procesa. Ostaja dragoce-
na pri~a razpolo‘enja razmi{ljujo~ih proti koncu vladanja Septimija Severa, ~etudi je imel
tukididejsko histori~nost v kronologiji, preudarjanja vojskovodij, geografske, strate{ke,
logisti~ne detajlne navedbe za pod “~astjo zgodovine”. Kar je hotel prikazati, je prikazal
dobro: patologijo svetovnega imperija zaradi izmeni~nega u~inkovanja tu/xh in razvad oz.
slabosti ljudi in tu zna odli~no dose~i mentalno in ~utno emocijo.
Dionovo poro~ilo o samem poteku katastrofe, ki je v naravnost diametralnem nasprotju
s Florovim poro~ilom, potrebuje natan~no oceno spri~o njegove vse do danes zelo sporne
vrednosti. Florovo poro~ilo je dolgo veljalo prete‘nemu {tevilu modernih interpretov –
slede~ ‘e Leopoldu Ranke-ju
138
 – za najbolj{i vir. Ranke je bil zavrnil Dionovo poro~ilo kot
popa~eno in iznaka‘eno in priznal Florov prikaz – uni~enje Vara v njegovem taboru – kot
histori~no verodostojen, medtem ko je bil Theodor Mommsen
139
 po pravici odrinil na stran
Florov prikaz kot tableau, izdelan zavoljo retori~nega u~inka, in oprl svoj prikaz na Diono-
vo poro~ilo kot edino, ki izpri~uje to katastrofo v enotnem kontekstu – t.j. kot uni~enje
135
 M AURACH 1995, 170.
136
 Ibid., 170.
137
 Eduard SCHWARTZ. Griechische Geschichtschreiber. Leipzig: Koehler & Amelang, 1959.
138
 Leopold V. RANKE. Weltgeschichte. Band III. Leipzig: Duncker u. Humblot, 1883.
139
 Theodor MOMMSEN. Römische Geschichte. Band V. Berlin: Weidmannsche Buchhandlung, 1885. Za
njim so tudi drugi menili, da je Dionovo poro~ilo najbolj{i vir za potek katastrofe, tako KOESTERMANN (v
Bursians Jahresbericht über die Fortschritte der klassischen Altertumswissenschaft 282 (1943), 178) ozna~uje
Dionovo poro~ilo kot jasno, iz~rpno in zaupanje zbujajo~e in meni, da ga je treba – kot se zdi – zvajati na
Bella Germanica Plinija Starej{ega.

345 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Varove vojske med pohodom na domnevno uporno podro~je. Dionov opis propada Varovih
legij (LVI, 19, 4 isl.) ka‘e – enako kot predhodni uvodni kapitel o rimskem re‘imu v Germa-
niji (LVI, 18–19, 3) – v jezikovnem in stvarnem pogledu neravnine (oz. izgube voja{ke
pregnantnosti), ki si jih je v prvi vrsti mogo~e razlagati z okraj{ano priredbo latinskega
primarnega vira, domneva Lehmann
140
. To velja med drugim za tavtologije v (morda preti-
ranem) slikanju terenskih te‘av kot tudi takti~nih slabosti za rimske ~ete v boju med poho-
dom in v gozdu. Dio poro~a najprej o te‘ko prehodnih gozdovih (e)ph=lqon au)t%= e)n
u(/laij h)/dh dusekba/toij o)/nti), v katerih se je Var nahajal pri prvem napadu Germa-
nov
141
, kmalu zatem o neravnem hribovju polnem sotesk (o)/rh kai\ faraggw/dh kai\
a)nw/mala) z gostim in visokim drevesnim sestojem, tako da so morali Rimljani najprej
utreti poti in zgraditi mostove in so temu ustrezno korakali v dale~ razvle~eni liniji
142
.
Kon~no poro~a o ve~dnevnih bojih, pri ~emer so se izmenjevali gozdnato hribovje (o)/roj
u(lwde/j), gozdovi (u(/lai) in jase (yilo/n ti xwri/on), vendar pa je govor tudi o o‘ini
prostora (stenoxwri/a). Mo~virja se izrecno ne omenjajo
143
. Raziskava se je potrudila, da
je z ustrezno interpretacijo odstranila le pri Kasiju Dionu izpri~ano hribovito strukturo
de‘ele, skozi katero je {la rimska vojska in kjer je bila pora‘ena, s tem, da je z Ernstom
Kornemannom
144
 domnevala, da je Kasij Dio saltus, ki je stal v njegovi latinski predlogi in
kajpada lahko pomeni tudi gozdove ter ga je potrebno tukaj tudi tako razumeti, napa~no
prevedel v gr{~ino kot o)/rh, t.j. hribovje. Da je moral biti zlasti prevod términa saltus/saltus
Teutoburgiensis
145
 v o)/rh / o)/roj tako kapitalna napaka, da je potrebno gledati Dionovo
poro~ilo zato kot izolirano (oz. diskvalificirano) v primerjavi s pri~evanji vseh drugih virov,
je komaj mogo~e akceptirati, meni Lehmann
146
 in nadaljuje, da je prav tako nevzdr`na
kritika, ki jo W. John izreka glede ~asovnega poteka boja oz. bojev. Po ~asovnem podatku
147
– ki ga zahteva pravzaprav `e sam tekst –, ki pa ga kvarijo le relativno majhne tekstne
popa~enosti, naj se pri Dionu, ki poro~a o prostorskem in ~asovnem zaporedju ve~ taborov,
ne bi moglo (tudi iz vsebinskega konteksta ne!) dobiti nobene jasnosti o tem, koliko dni je
trajal pohod in smrtni boj Varovih legij, domneva John
148
. Lehmann pa nasprotno meni, da
140
 L EHMANN 1990, 152.
141
 C ASS. DIO LVI, 19, 5.
142
 C ASS. DIO LVI, 20, 1 sl.
143
 C ASS. DIO LVI, 21.
144
 Ernst KORNEMANN. “P. Quintilius Varus”. Neue Jahrbücher für Antike u. deutsche Bildung 49 (1922),
56 sl.
145
 Glej tudi TAC. Ann. I, 61,1.
146
 L EHMANN 1990, 152. Prim. JOHN 1963, 925 isl. – zlasti 930: “So steht dieser verworrene Schlachtbe-
richt Dios in einem grellen Gegensatz zu der klaren Darstellung der beiden vorausgegangenen Capitel
(namre~ poglavji 18 in 19), und es bleibt höchst bedenklich, daraus den Ablauf der Katastrophe ergründen
zu wollen, denn es ist von vornherein methodisch anfechtbar, offensichtliche Ungereimtheiten des Berichtes
zu ignorieren...”. Da je Kasij Dio le nezadostno obvladal latin{~ino in je zato pri eksegezi virov podlegel
zmotam, je po mnenju WIEGELSA 1999, op. 55, vse preve~ cenen argument za njegovo histori~no nesamostoj-
nost in nerazsodnost, kar mu o~itajo {tevilni, in ga tudi ni mogo~e potrditi sklicujo~ se na “mesta” (po/leij),
ki so ji ustanovili Rimljani (CASS. DIO LVI, 18, 2: po/leij sun%ki/zonto) in ki jih omenja v predzgodovini
k Varovem porazu. Kaj Kasij Dio tu konkretno misli (utrdbe, naselbine, civitates), je mogo~e ugotoviti – ~e
sploh – {ele na osnovi temeljite besedne raziskave pri Dionu.
147
 teta/rth te h(me/ra (LVI, 21, 3 po izd. DINDORFU). Okusu bralca ostaja prepu{~eno, ali bere nesmisel:
to/te ga\r ‘th=i’ ‘te’ h(me/rai iz kodeksa Marcianus ali Venetus 395 (znamenja okoli th=i in te verjetno
izvirajo od zgodnjega korektorja, ki je `elel ti besedi ~rtati) kot to/te ga\r h(/ te h(me/ra (LOHRISCH) ali to/te
ga\r h(me/ra (KOLBE) ali tri/th ga\r h(me/ra (REISKE) ali to/te ga\r tri/th h(me/ra (STIER) ali teta/rth te
h(me/ra (DINDORF in MELBER). Te predloge za izbolj{anje oz. popravljanje pokvarjenega besedila v rokopisu
imamo na{tete pri JOHNU 1963, 929.
148
 J OHN 1963, 929.

346 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
pozorno branje celotnega tekstnega razdelka in paleografska razmi{ljanja vodijo, kot sta
pokazala ‘e izdajatelja Dindorf in Boissevain, k zelo verjetnemu rezultatu, da se je zaklju~na
katastrofa – skupaj z Varovim samomorom – zgodila {ele ~etrtega dne po za~etku sovra‘no-
sti
149
. Wiegels
150
 pa pripomni, da marsikaj govori v prid ~asovnega razdobja treh dni od
za~etka bojev do dokon~nega poraza Rimljanov, da pa je apodikti~ne sodbe vsekakor po-
trebno obravnavati z nezaupanjem.
Kritika Vara deluje pri Dionu izrazito decentno in stvarno. Dio je – podobno kot Tacit –
ignoriral sovra‘no sliko Vara. ^isto svojsko pri Dionu pa je, da se tu pojavi osebni neuspeh
legata v {irokem histori~nem kontekstu. Nova je refleksija o globljih povezavah german-
skih dogodkov, ki pa je mogo~a le iz distance, ugotavlja Timpe
151
. Rimska oblast v Germa-
niji je skicirana v dobrem kontekstu – najprej o~itno zato, ker se je avtorju zdelo primerno,
da predo~i sebi in svojim bralcem te zgodovinske predpostavke in jih pojasni. V obetavnem
procesu civiliziranja je Var e)k th=j a)rxh=j dioikw=n zamudil prilo‘nost za mirno integra-
cijo in s tem sam ustvaril prima causa upora, kajti {ele Varovo ravnanje – hotel je namre~ ta
proces pospe{iti – je izzvalo v plemstvu in ljudstvu zavra~anje rimske oblasti, kar pa je dalo
ugodna tla za na~rte in dejanja Arminija in njegovih sozarotnikov. [ele pri izvedbi jim je
prav pri{la neprevidnost legata. V nasprotju s sodobno kritiko Vara se tu pojasnjuje katastro-
fo, pri ~emer se ne zanika tako zelo temeritas in neglegentia glavnega odgovornega, kot se
nasprotno razkrije globlji sloj vzrokov, zaradi katerega so lahko omenjene napake {ele
pri{le do svojega stra{nega u~inkovanja. Gre za interpretacijo – domneva Timpe
152
, ki pre-
dpostavlja kolikor toliko definitivno izgubo Germanije in jo tehta, ki se ji zdi potrebno, da
rekapitulira fakti~ni polo‘aj (torej lahko izvira ne prej kot iz dvajsetih let), ki pa obenem
i{~e vzroke za to v smeri, ki je bila blizu zavesti tiberijanskega ~asa
153
. S tem razglabljanjem
je prepleten najbolj stvaren, najbolj detajliran in najbolj izveden prikaz clades Variana, ki
je pri{el do nas in ki je upo{teval tudi politi~na ozadja, tako da smemo v njem tudi zavoljo
149
 L EHMANN 1990, 152/153 in op. 31, kjer razlaga ~asovni potek boja: v LVI, 21, 1 in 2 se, kot pravi,
jasno poro~a o pohodnem taboru zve~er prvega dne boja in se takoj nato nedvoumno naka‘e postavitev
naslednjega tabora ob koncu drugega dne boja (“naslednjega – t.j. drugega – dne so odrinili naprej v
nekoliko bolj{i formaciji in so celo uspeli priti na gol prostor, ~eprav ne brez izgub. Ko pa so odrinili od tam,
so ponovno pri{li v gozdove...” – to pomeni, da se tu za~ne tretji dan pohoda in boja!). Temu ustrezno je
potrebno – nadaljuje Lehmann – v metodi~nem oziru oceniti zgradbo teksta na za~etku razdelka 21, 3 (“{e
vedno so hodili, ko je napo~il ~etrti dan” – teta/rth te h(ne/ra poreuome/noij sfi/sin e)ge/neto iz
kodeksa to/te ga\r ‘ th=i’ ‘ te’ h(me/rai s predpostavko, da je pri{lo v rokopisu do zmotne ponovitve zadnjega
zloga predhodne besede e)sfa/llonto) bolj kot ugotovitev rokopisne tradicije kot konjekturo. Poleg tega
pa je omembe vredno, da ni v tekstu nikakr{nega namiga ve~ na nadaljni tabor Varove vojske pred za~etkom
~etrtega dne pohoda.
150
 W IEGELS 1999, op. 78.
151
 T IMPE 1970, 122.
152
 Ibid., 122.
153
 Naj spomnim na Batonove besede (Bato je bil vodja upora ilirskih Desidiatov v Dalmaciji), ki jih je
izrekel Tiberiju (CASS. DIO LVI, 16, 3): u(mei=j tou/twn ai)/tioi/ e)ste! e)pi\ ga\r ta\j a)ge/laj u(mw=n fu/lakaj
ou) ku/naj oude\ nome/aj a)lla\ lu/kouj pe/mpete (Vas Rimljane je treba kriviti za to (scil. panonsko
vojno); vi ste poslali kot ~uvaje va{ih ~red ne pse ali pastirje, ampak volkove). Te besede postanejo – vsaj v
tej obliki – verjetne kot refleks rimskega naziranja zaradi tradirane tiberijanske maksime (SUET. Tib. 32, 2)
boni pastoris esse tondere pecus, non deglubere. Tudi anekdota judovskega historika Josefa (IOSEPHOS Ant.
Iud. XVIII, 171 isl.) karakterizira resignirano, dobronamerno patriarhalnost kot stil tiberijanskega upra-
vljanja province (prim tudi Ann. III, 69). Skrb princepsa za prebivalce provinc je splo{no znana in pride tudi
v literaturi, ki je naklonjena Tiberiju, do izraza (npr. VELL. PAT. II, 126, 3 sl.). Zato si je mogo~e predstavljati,
da je bil v tiberijanski historiografiji govor tudi o teoriji pravilnega upravljanja province in da so po tem
sodili posamezne upravitelje provinc, toliko bolj, ker je Tiberij ve~krat (tudi teoreti~no razglabjajo~) na
dolgo in {iroko govoril o tej temi, pojasnjuje TIMPE 1970, op.15.

347 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
tega z vsemi pridr‘ki domnevati sled tiberijanskega historika. Poleg tega se zdi smiselna
tudi primerjava tega mesta z drugimi, ki jih Dio posve~a germanski okupacijski zgodovi-
ni
154
. Ta avtor je bil o~itno natan~no pou~en in je sine ira et studio premi{ljeval in sodil o
germanskih razmerah. Pri Dionu bi utegnili torej spoznati novo stopnjo oblikovanja tradi-
cije, na kateri je zgodovinsko razumevanje posku{alo v {ir{em stvarnem kontekstu prese~i
obto`bo V arove neglegentia. Krivda legata je postala pri tem po eni strani {e neznatnej{a, po
drugi strani ve~ja. Bila je namre~ irelevantna, ~e je bila temeritas le na povr{ini in je le
spro`ila, kar je imelo globlje vzroke; po drugi strani pa je postala bistvena, ~e je le`ala manj
v ~love{ko razumljivi nezna~ajnosti kot v napa~nem ravnanju namestnika. ^e je mogo~e
Dionov vir za prikaz clades Variana datirati v tiberijanski ~as (in raje pred Velejem) – kot je
Timpe previdno domneval
155
 –, tako bi se s tem v na~elu ujemala tudi njegova slika Armi-
nija, ki seveda stoji v gotovi korelaciji z obravnavo njegovega nasprotnika. Tudi pri Dionu
se poro~a o zahrbtnosti in prekanjenosti izdajalca in sicer brez vsakega afekta. Arminij in
njegovi delno celo po imenu znani sozarotniki so karakterizirani le kot eksponenti nezado-
voljnega plemstva, ki je postalo nezadovoljno zaradi Varove politike. Voja{ko-interno oza-
dje je, ~e je zgornja interpretacija pravilna, nakazano in je utegnilo v predlogi {e jasneje
izstopati, poudarja Timpe
156
. Iz pripovedi izhaja sre~en izid izdaje, vendar manjkajo vse
negativne vrednostne sodbe kot tudi glorificiranje zmagovitega upornika. Ta avtor je bil
tudi o Arminiju natan~no informiran, ne glede na to je zanj zgodovinski pomen Arminija
neznaten, pripomni Timpe.
Te‘ka je torej ocena informacij, ki jih lahko dobimo iz poro~ila Kasija Diona. Vsekakor
ne divergirajo pogledi znanosti v tem oziru mo~no brez razloga. Kasij Dio pa vendarle kot
edini posreduje dejansko predstavo o dogajanju, pravzaprav pa tudi kot edini o pohodu in
napadu na rimske vojake, ki so {li ~ez de‘elo. ^eprav to poro~ilo stoji tu za nas povsem
izolirano, saj ne poznamo njegove predloge in virov kot tudi ne vemo, na katero védenje je
avtor ‘e naletel, pa vendarle ravno to poro~ilo, bogato z detajli, sugerira zanesljivost, o
kateri pa se morajo poroditi dvomi spri~o cele vrste opa‘anj, meni Callies
157
. Tudi v opisu
pohoda in boja so elementi, ki ka‘ejo vsaj nerazumevanje ravnanja, morebiti pa ({e) bolj
prevladujo~ interes za zaostreno opisovanje in druga~en prikaz. Dejansko se pri Kasiju
Dionu tu in tam ne dvomi o danih problemih, vendar pa tako dale~ kot je na primer {el zgoraj
omenjeni W. John, ki mu je odrekel sleherno verodostojnost, vendarle ne smemo iti. Tako
ostaja Kasij Dio edini, ki posreduje politi~no razumevanje. Tudi opis pohoda kot tak v ve~
etapah posreduje konkretne, ne le splo{ne informacije, ki vendar bolj ka‘ejo na direktno
informiranost. Skepti~ni pa moramo biti nasprotno pri nazornem slikanju, pri bolj dramati~no
prezentiranih scenah, ki bi lahko temeljile na gotovih splo{nih predstavah o Germaniji,
meni Callies
158
. Kljub temu je treba ugotoviti naslednje: topografske informacije pri Dionu
so tako splo{ne, da ni mogo~e s tem kaj po~eti. Izjave h geografiji pri njem ne najdemo
159
.
154
 Glej D. TIMPE. “Zur Geschichte und Überlieferung der Okkupation Germaniens unter Augustus”.
Saeculum 18 (1967), 278–293, kjer je podana analiza miselne vsebine tega vira; pri tem izstopa kriti~na
refleksija o vzrokih kon~ne izjalovitve okupacije Germanije in njena uvrstitev v zunanjo zgodovino avgu-
stejskega ~asa v celoti. Na to bi bilo mogo~e z lahkoto navezati razglabljanje LVI, 18, 1 isl., pojasnjuje TIMPE
1970, 122.
155
 T IMPE 1970, 119, 122, 127.
156
 Ibid., 127.
157
 C ALLIES 1995, 177.
158
 Ibid., 177.
159 
V sicer nikjer potrjenih Dionovih besedah (LVI, 18, 5): proh/gagon au)to\n … pro\j to\n Ou)i/sourgon
vidi JOHN 1963, 926 navedbo polo‘aja poletnega tabora leta 9 po Kr. pri reki Weser.

348 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
4 Publius
160
 Cornelius Tacitus
Vtis, ki nam ga da Tacitovo poro~ilo v Analih
161
, je nasprotno povsem druga~en. Tu ni
opisa boja in Varovega pohoda, torej tudi ni mogo~e zoper histori~nost informacije navajati
odsotnost ustreznih navedb. Namesto tega najdemo pri Tacitu le omembe clades Variana, ki
stojijo v kontekstu Germanikovega obiska prizori{~a katastrofe, kjer so le‘ali ostanki Vara
in njegovih legij nepokopani, v letu 15 po Kr. – torej {est let po porazu (Ann. I, 60–62). Tu
najdemo tudi edino izpri~ano navedbo kraja katastrofe: Teutoburgiensis saltus
162
. Tacita in
Kasija Diona ima moderno raziskovanje po pravici, ~etudi ne vedno na enak na~in, za edina
do neke mere sporo~ilna vira za kraj in potek V arove katastrofe. Pri tem se zaradi pomanjkanja
bolj{ih poro~il izreka Kasiju Dionu ve~inoma ve~ zaupanja, kar zadeva potek boja oz.
bojev, Tacitu pa, kar zadeva lokaliziranje le-teh. Bistveno za na{ kontekst je, da je Tacit –
sicer v povsem tacitejski maniri – zasnoval temno scenerijo, ki zna prizadeti, vendar daje
obenem geografske podatke, ki so jasni do gotove stopnje. Seveda pri tem ne moremo
spregledati, da za rekonstrukcijo dogodkov in kraja manjkajo pomembne informacije in da
je zelo negotovo, kako natan~no smemo jemati pri njem navedene geografske podatke.
Najprej pa naj parafraziram omenjeno Tacitovo poro~ilo: Germanik pride na svojem
poletnem vojnem pohodu leta 15 po Kr. proti Heruskom oz. Arminiju navzgor po reki Ems
(Amisia). Pri tej reki se je se{la njegova mornarica s pehoto in konjenico. Bruktere, ki so na
begu pred prodirajo~o rimsko vojsko po‘igali vse svoje imetje, je L. Sertinius, ki ga je
Germanik poslal, pobil z lahko oboro‘enim mo{tvom in med morjenjem in plenjenjem na{el
orla devetnajste legije, ki je bil z Varom izgubljen. Nato je Germanik peljal svoj vojni pohod
(agmen) “do skrajnih meja Brukterov in opusto{il vso de‘elo med rekama Ems (Amisia) in
Lippe (Lupia), ne dale~ od Teutobur{kega gozda (saltus Teutoburgiensis), v katerem so baje
le‘ali ostanki Vara in legij nepokopani”
163
. Ob tej novici, ki jo Germanik ni mogel dobiti od
nikogar drugega kot le od Germanov, ki so dobro poznali kraj in ki so ga spremljali na
pohodu, ga je ob{la ‘elja, da bi vojakom in njihovemu vojskovodji izkazal poslednjo ~ast
pokopa. Tu je naredil Germanik kratek skok s poti. Legat Cecina je bil poslan naprej, da bi
raziskal skrivali{~a oz. neznane razmere v gozdovih (saltus) med prizori{~em Varovega boja
in aktualnim polo‘ajem Germanikovih ~et ter zgradil mostove in nasipe ~ez vla‘en mo~virnat
svet in varljive planjave
164
. Zatem so ~ete vkorakale na ‘alostna prizori{~a katastrofe, strahotna
o~em in spominu (Ann. I, 61, 1: incedunt maestos locos visuque ac memoria deformis), kjer
so na{le ostanke Varovih legij skupaj z ostanki tabora. Seveda pa Germanik tja ni pri{el s
celotno vojsko, ampak le z enim za ta namen posebej sestavljenim oddelkom, domneva
John
165
. Prvi Varov tabor
166
 so spoznali po velikem obsegu in z izmero glavnega stanu kot
delo treh legij. Zatem (deinde) so po na pol poru{enem nasipu in plitvem jarku sklepali, da
160
 Ne vemo zagotovo, kak{no je bilo njegovo praenomen: Caius ali Publius. Gaja ga imenuje Apolinar
Sidonij, {kof iz 5. stoletja, Publija pa najbolj{a rokopisna tradicija.
161
 T AC. Ann. I, 59–62.
162
 Glej op. 47.
163
 T AC. Ann. I, 60, 3: ductum inde agmen ad ultimos Bructerorum, quantumque Amisiam et Lupiam
amnes inter vastatum, haud procul Teutoburgiensi saltu, in quo reliquiae Vari legionumque insepultae
dicebantur.
164
 T AC. Ann. I, 61, 1: praemisso Caecina, ut occulta saltuum scrutaretur pontesque et aggeres umido
paludum et fallacibus campis imponeret
165
 J OHN 1963, 936.
166
 Ali se dr‘imo tradiranega prima castra (“prvi tabor”) ali pa spremenimo besedilo v primo oz. primum
castra (“najprej tabor [treh legij]”), v na{em kontekstu ni odlo~ilno.

349 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
so se bili tam utaborili `e skopneli ostanki rimske vojske. Sredi planjave so na{li bele kosti
razmetane ali pa nakopi~ene, kakor so bili rimski vojaki pa~ be`ali ali se uprli
167
. Tacit
govori v svojem poro~ilu o skupno dveh taborih – pojasnjuje Wiegels
168
 –, o taboru treh
legij in zasilnem taboru ‘e zdesetkanih ostankov vojske, pri ~emer ostaja negotov njun
prostorski odnos
169
. Walter John je domneval, da je bil majhen “zasilni tabor” postavljen
znotraj ve~jega tabora
170
. Temu se je oporekalo sklicujo~ se na Kasija Diona, ki poro~a o
prostorskem in ~asovnem zaporedju ve~ taborov. Sporno vpra{anje taborov in njihovo raz-
merje drug do drugega ostaja na osnovi primerjav poro~il virov nere{eno in se zato usmerja
na arheologe in povezuje z upanjem, da bodo tabor ali tabori odkriti
171
. Zatem so prevzeli –
po poro~ilu Tacita – pre‘iveli v clades Variana, ki so spremljali Germanika (Ann. I, 61, 4:
cladis eius superstites, pugnam aut vincula elapsi), nadaljno vodstvo na terenu in pripove-
dovali, kje so padli legati, kje so bili ugrabljeni legijski orli, kje je bila zadana Varu prva
rana, kje si je s svojo nesre~no roko sam zabodel me~ in na{el smrt, s katere vzpetine je
govoril Arminius, ki se v svoji o{abnosti ni menil ne za prapore ne za orle. ^e so lahko
pre‘iveli – takrat seveda v ujetni{tvu in okovih – kot pri~e Arminijevega nagovora na svoje
zmagovito mo{tvo poro~ali o tem, da se je Arminij rogal rimskim orlom in praporom, potem
to o~itno pomeni, meni John
172
, da je Arminij v radosti zmagovitega opoja takoj razdelil ta
del plena med udele‘ena plemena (Tac. Ann. I, 59, 3). Da pa so na{li kosti padlih Rimljanov
nepokopane in nedotaknjene skupaj z njihovim oro‘jem, o~itno ka‘e na religiozno posve-
titev tega podro~ja domorodnim bogovom. Tudi ‘rtvovanje ujetih rimskih oficirjev in pri-
bijanje lobanj na drevesa je o~itno imelo nek religiozen smisel, sklepa naprej John
173
.
Naj se vrnem nazaj na zgoraj nakazan problem, ki ga je mogo~e karakterizirati z
vpra{anjem: kako ozko ali kako {iroko smemo razumeti Tacitove geografske podatke
174
?
Kot je znano, slu‘ijo v anti~ni literaturi reke le za splo{no orientacijo in niso eksaktno
izklju~ujo~e navedbe mej. Odprto ostaja tudi, katero podro~je je pri Tacitu ozna~eval poda-
tek ad ultimos Bructerorum. Gotovo le‘i le-to na vzhodu, po Knokeju
175
 prej na severo-
vzhodu areala, ki ga dolo~ata reki Ems in Lippe, vendar kako dale~ na vzhodu ostaja odprto
in gotovo ne ~isto jasno definirano z rekama Ems in Lippe, meni Callies
176
. V oznaki ultimi
Bructerorum so splo{no videli pri Strabonu imenovane “Male Bruktere”, ki se lo~ijo od
Velikih Brukterov in skozi katerih naselitveno ozemlje te~e Lippe
177
. Identiteta tistih ultimi
167
 T AC. Ann. I, 61, 2: prima Vari castra lato ambitu et dimensis principiis trium legionum manus
ostentabant; dein semiruto vallo, humili fossa accisae iam reliquiae consedisse intellegebantur. medio campi
albentia ossa, ut fugerant, ut restiterant, disiecta vel aggerata.
168
 W IEGELS 1999, 654.
169
 K. TAUSEND (“Wohin wollte Varus?” Klio. Beiträge zur Alten Geschichte 79 (1997), 372 isl.) razbere
iz poro~ila tri lokalizacije, ki se nahajajo v precej{nji oddaljenosti druga od druge: prvi tabor za tri legije –
drugi (zasilni) tabor – boji{~e. Glede na formulacije pri Tacitu je treba vsekakor prej izhajati od prostorske
bli`ine, ko poro~a, da so pri{li “na `alostna prizori{~a katastrofe, strahotna o~em in spominu”, sklepa WIEGELS
1999, op. 76. Podrobnosti seveda ni mogo~e terjati od poro~ila.
170
 J OHN 1963, 935 isl., zlasti 938 sl.
171
 Treba je ugotoviti, da niti s Florovim niti z Dionovim poro~ilom o poteku katastrofe ne moremo
razlo‘iti Tacitov opis prizori{~a Varove katastrofe. Vsak tak poskus, da bi eno poro~ilo polo‘ili na Prokru-
stovo posteljo drugih, je peljal k naravnost nemogo~im sklepanjem.
172
 J OHN 1963, 940.
173
 Ibid., 941.
174
 T AC. Ann. I, 60, 3.
175
 Friedrich KNOKE. Die Kriegszüge des Germanicus in Deutschland. Berlin, 
2
1922, 125.
176
 C ALLIES 1995, 179.
177
 STRAB. VII, 1, 3 = p. 290/291 C. Kot Strabo tu nadalje poro~a, je Druz na reki Ems premagal Bruktere.
Sicer pa pri Strabonu te~e Lippe tako kot Ems od juga proti severu.

350 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
Bructerorum z “Malimi Brukteri” pri Strabonu je sicer mogo~a, nikakor pa je ne smemo
brezpogojno izpeljevati, poudari Wiegels
178
. V zvezi s Tacitovo omembo obiska prizori{~a
Varove katastrofe v saltus Teutoburgiensis se je o radiju tega haud procul Teutoburgiensi
saltu sicer neskon~no prepiralo, vendar v tem ve~inoma videlo potrditev teze, da je treba
prizori{~e iskati na podro~ju zgornje Lupije (Lippe) oz. nedale~ od tam
179
. Negotovo ostaja,
ali non procul pri Tacitu pomeni res le 3–4 pohodne ure, kot je posku{al dokazati John
180
,
vsekakor pa je neznano izhodi{~e za Germanikov “skok” na prizori{~e katastrofe: verjetno
je bil to srednji tok Amisije (Ems)
181
. Nedvomno Tacit ne ‘eli in ne more v ~asovnem in
prostorskem oziru pisati eksaktno o poteku Germanikovega vojnega pohoda, kajti za kaj
takega so podatki preve~ pav{alni, opozori Wiegels
182
.
Verjetna in neovr‘ena je domneva, da Tacit dolguje zahvalo za svoja konkretna pozna-
vanja vojn v Germaniji v glavnem Pliniju Starej{emu
183
. Iz refleksov v prvih knjigah Analov
je jasno, da je dejansko posedoval detajlno vedenje o stvareh: “poznal” je kraj Varove bitke
tako dobro, kot ga je bilo pa~ mogo~e poznati, vedel je veliko o podrobnostih te katastrofe,
sprevidel njene posledice in nedvomno tudi razumel, kako je do tega pri{lo, ne da bi se o tem
direktno izrazil
184
. V splo{nem mu je {lo bolj za retori~no stilizirano in scensko u~inkovito
prikazovanje kot pa, da bi bralca preobremenjeval s pre{tevilnimi dejstvi in detajli. Pli-
nijevo delo je moralo biti napisano iz {ir{ega naziranja in dobrega poznavanja tudi Varove-
ga ~asa in Varove bitke, meni Timpe
185
. Verjetno je tudi on prikazal dogodke iz leta 9 po Kr.
detajlno in po resnici, vendar je bil zanj horizont razumevanja Arminijevega upora bolj kot
sploh kdaj stoletja star rimsko-germanski antagonizem
186
. To pomeni, da je nacionalni ka-
178
 W IEGELS 1999, 659.
179
 Pregledi nad diverznimi teorijami med drugim pri E. WILISCH. “Der Kampf um das Schlachtfeld im
Teutoburger Walde – eine Säkularbetrachtung”. Neue Jahrb. für Antike u. deutsche Bildung 12 (1909), 322
isl., zlasti 351; Fr. KOEPP. Varusschlacht und Aliso. Münster, 1940, passim.
180
 J OHN 1963, 935/936. Teutoburgiensis saltus je potemtakem mogel biti oddaljen od “Marschroute”
Germanika kve~jemu 6–8 km.
181
 Glej JOHN 1963, 936; WIEGELS 1999, 659.
182
 Ibid.; CALLIES 1995, 180 navaja mesto pri Tacitu v Analih II, 7, ki bi lahko potrdilo, ne pa zadostno
utemeljilo prepri~anje, da je treba iskati prizori{~e zadnjega sre~anja Kvinktilija Vara z Germani pri reki Lippe
ali v njeni neposredni bli‘ini. Seveda pa ostajajo negotovosti in nejasnosti. Ta vtis negotovosti pa se {e okrepi,
~e opozorimo na znano Tacitovo metodo, namre~ v malo stavkov spraviti veliko koli~ino posameznih
informacij. Za gotove pasa‘e pri Tacitu vemo, da te informacije nimajo vedno notranje zveze. Zagovorniki
teze, da prizori{~e katastrofe le‘i na podro~ju: zgornja Lippe-Weser, so podlegali pri interpretaciji tacitejskih
navedb nevarnosti kro‘nega sklepanja: ultimi Bructerorum so naseljeni pri (zgornji) Lippe, torej je treba na tem
podro~ju iskati prizori{~e katastrofe; ali: ker je treba iskati prizori{~e katastrofe v prostoru Lippe-Weser, so
ultimi Bructerorum tisti “Mali Brukteri” pri Strabonu. Tudi nizanje podatkov pri Tacitu: pohod ad ultimos
Bructerorum – opusto{enje de‘ele med rekama Ems in Lippe – obisk prizori{~a katastrofe, ne smemo imeti za
eksaktno kronolo{ko poro~ilo. Tacit vpelje odlo~itev Germanika, da bo izkazal mrtvim poslednjo ~ast pokopa
na boji{~u, z igitur, kar izra‘a stvarno in ne kronolo{ko izvajanje, pojasnjuje WIEGELS 1999, op. 101.
183
 Gre za izgubljeno delo Bellorum Germaniae libri XX, ki ga omenja Plinijev ne~ak Plinij Mlaj{i in je
generacije dolgo veljalo za najbolj kompetenten vir za germanske zadeve. Plinij Starej{i je sam slu‘il v
Germaniji pod Pomponijem Sekundom, ki je bil – kot izpri~ujejo napisi – v letih 50/51 po Kr. cesarski legat
v Zgornji Germaniji. Glej TAC. Ann. I, 69, 2, kjer se sklicuje na Plinija Starej{ega: Germanicorum bellorum
scriptor; prim. F. MÜNZER. “Die Quelle des Tacitus für die Germanenkriege”. Bonner Jahrbücher des Rheini-
schen Landesmuseums in Bonn und des Vereins von Altertumsfreunden im Rheinlande 104 (1899), 67 isl.;
R. SYME. Tacitus. Oxford, 1958, 288 isl.
184
 O kraju katastrofe: Ann. I, 60, 3, pri ~emer je treba opozoriti, da to mesto pri Tacitu ne daje le edino,
ampak tudi relativno zelo precizno, geografsko navedbo katastrofe. Lokalna dolo~itev kraja katastrofe
znotraj de‘ele, ki ni poznala mest in je bila vrh tega latinskemu bralcu neznana, ni bila mogo~a druga~e kot
z navedbo rek. O podrobnostih katastrofe: Ann. I, 57, 1 in 5; I, 58, 2 sl.; I, 61; I, 65, 4; I, 71, 1; XIII, 55, 1.
185
 T IMPE 1963, 119.

351 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
rakter upora proti rimski oblasti stal pri njem verjetno pred politi~no analizo Arminijevega
upora. Pomembnej{e kot voja{ko-interno ozadje upora je bilo dejstvo, da so se Germani pod
vodstvom rojaka otresli rimske oblasti, domneva Timpe.
Na koncu pa naj se kratko ustavim {e ob Tacitovem prikazu Vara in njegovega antagoni-
sta Arminija. Popa~ena slika Vara, ki jo najdemo zlasti pri Veleju Paterkulu, ni imela – kot se
zdi – vpliva na seriozno historiografijo. Podobno kot Kasij Dio je tudi Tacit ignoriral so-
vra‘no sliko Vara. Vendar pa je kljub temu omembe vredno, kako neznatno vlogo je zanj
igrala oseba Vara: pri njem ne najdemo nobenega afektivnega namiga zoper Vara, clades
Variana je histori~no dejstvo, ki ne spro‘i nobenih emocij proti resni~nim ali domnevnim
krivcem (Ann. I, 3, 6; II, 45, 3; Hist. I, 17, 1) ali je omenjeno kot vzrok za Germanikove
pohode (Ann. I, 43, 1; II, 41, 1). V arovo namestni{tvo v Siriji se omenja enkrat, ne da bi bil tu
nakazan o~itek bogatenja (Hist. V, 9, 2 v nasprotju z Vell. II, 117, 2). Zdi se, da tudi propad
dru‘ine (Ann. IV, 66) ni dal pobude za omembo ‘alostno slavnega o~eta (~e seveda Tacit ni
dal v kaki izgubljeni partiji {e en nekrolog te vrste). Glede Arminija pa je korak k Tacitu
znaten, ~e izhajamo od pozicij vseh omenjenih avtorjev, ki se le malenkostno razlikujejo
med seboj. Ta zgodovinar o~ita celotni historiografski tradiciji pred njim, da je dala o Heru-
sku oceno, ki ni ustrezala njegovemu resni~nemu pomenu. V tej zvezi kritizira tudi incurio-
sa suorum aetas (prim. Agr. I, 1): (Arminius) Graecorum annalibus ignotus, qui sua tantum
mirantur, Romanis haud perinde celebris, dum vetera extollimus recentium incuriosi (Ann.
II, 88, 3)
187
. Tacit torej ne oporeka temu, da je ‘e pred njim obstajala histori~na obravnava
clades Variana in Arminija, vendar trdi, da je bil Arminij kot velik nasprotnik Rima v njej
vsekakor prikraj{an za dejanski pomen, ki ga je imel v zgodovini. Ta kritika je usmerjena
proti tistim sodbam o Arminiju, katerih sledi in u~inkovanje je mogo~e najti v celotnem
rimskem izro~ilu, in torej zavra~a tak{no naziranje, ki je z osebo Arminija sicer povezovalo
daljnose‘ne posledice, ni pa ji priznalo zgodovinske veljave. Tacit polemizira s histori~nimi
prikazi, ki ga niso vrednotili kot pozitivno potenco, ampak so z njim opravili kot s prekanjenim
in uspe{nim barbarskim izdajalcem. Tacit v svoji znameniti sodbi (Ann. II, 88, 2): liberator
haud dubie Germaniae et qui non primordia populi Romani, sicut alii reges ducesque, sed
florentissimum imperium lacessierit, proeliis ambiguus, bello non victus
188
 ozna~uje Heru-
ska kot osvoboditelja Germanije in kot enega najve~jih zgodovinskih nasprotnikov Rima.
Naziv liberator vsebuje ne toliko nedvoumno trditev kot osebno sodbo zgodovinarja, njegovo
pozitivno formulirano stali{~e v polemiki z njegovimi historiografskimi predhodniki okrog
slike Arminija. Kaj pa pravzaprav s tem pregnantno misli, predvsem, kaj je v njegovem
stali{~u novega in druga~nega, tega ta formula sprva {e ne izda, nakazuje pa slede~a izjava,
ki uvrsti Arminija med velike rimske sovra‘nike. Arminijevo izzivanje Rima odlikuje zgo-
dovinski ~as konflikta (florentissimum imperium) in pogumna uveljavitev tega rimskega
nasprotnika (bello non victus), vendar pa le-to ostaja tudi v tem oziru le izzivanje (lacesse-
re). Odlo~ilna za zgodovinski pomen konflikta konec koncev ne more biti mo~ ene strani ali
‘ilavost druge, temve~ le dokon~ni uspeh. Tega pa pripisuje sodba liberator haud dubie
izrecno uporniku, potem ko si ga je tacitejski Arminij sam ‘e prej lastil
189
. Herusk ni bil pa~
186
 Ibid., 129. Glej PLIN. Epist. III, 5, 4, kjer pi{e o Pliniju Starej{em in pravi: ’Bellorum Germaniae
viginti’, quibus omnia, quae cum Germanis gessimus bella, collegit.
187
 Prevod:…(Arminij) letopisom Grkov nepoznan, ker le-ti samo to ob~udujejo, kar je njihovo. Pri
Rimljanih ne slovi posebno, ker mi povzdigujemo staro in se za novo ne menimo.
188
 Glej op. 7.
189
 T AC. Ann. II, 45, 4 (Arminijev govor): meminissent modo tot proeliorum, quorum eventu et ad
postremum eiectis Romanis satis probatum, penes utros summa belli fuerit. (Pomnijo naj samo toliko bitk,
katerih njihov izid in kon~ni izgon Rimljanov dovolj dokazuje, na kateri strani se je vojna odlo~ila.)

352 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
neki upornik, ampak nasprotnik, ki mu je uspel velik, trajen u~inek – neodvisnost Germa-
nije je njegovo delo (in ne rezultat naklju~ja, Varovega neuspeha, neizmerne prekanjenosti,
kasnej{ega razvoja ...), poudari Timpe
190
. Ni~ pa ne ka‘e na to, da je odpad Arminija, torej
dogodek iz leta 9 po Kr., pomenil za Tacita ‘e nekaj zgodovinsko posebnega. [ele uveljavi-
tev in obramba oz. preizku{nja zoper Germanika je za Tacita razkrila osebni format upornika
in obenem dala njegovi izdaji mo‘nost, da postane zgodovinsko u~inkovito dejanje, kar je
potem, kot ka‘e izid, tudi dejansko postala. Kar bi bilo lahko ostalo navadna izdaja, je
postalo osvobodilno dejanje, ker se je upornik enkrat uveljavil in izid ni bil zatem nikoli
ve~ spremenjen
191
. To se zdi, je bil pravi smisel tacitejskega nekrologa, poudari Timpe
192
. S
tem so znatno prese‘ene vse prej{nje (in kasnej{e!) rimske sodbe po globini zgodovinske
refleksije. Zgodovinsko veljavo heruski{kega upornika je konec koncev omogo~ilo foedus
ruptum, gotovo pa jo {e ni utemeljilo. Tudi, kaj bo povzro~ila virtus vodje v obrambnem
boju proti rimski ofenzivi, ni bilo mogo~e predvideti. [ele poznej{i u~inek njegovega dela,
viden v definitivni odpovedi Germaniji, je zape~atil zgodovinski pomen Arminija, kar je
desetletja kasneje lahko zaklju~il Tacit iz distance treh generacij. Potemtakem Tacit tudi ni
mogel videti v Varu personificirano zgodovinsko alternativo. Var ni imel pravzaprav ni~
opraviti s temo svobode in zato kot zgodovinsko delujo~a osebnost Tacita o~itno ni zani-
mal, kot se tudi pri oceni Varove katastrofe kot take zanj (= za Vara) ni ni~ spremenilo: ostala
je velika clades, hkrati s tem nesre~a, sramota in hipoteka za ma{~evanje. Tacit ni konfron-
tiral Arminija s predstavniki rimskega ekspanzionizma, kot sta bila Var ali Germanik, ampak
z Germani, v prvi vrsti bli‘njimi, kot so bili Segestes, Flavus in Maroboduus
193
. Na koncu
naj omenim, da je tudi pri Tacitu – kot skoraj v vseh virih – najti poro~ilo o s strani Vara
neupo{tevanem svarilu rimskega prijatelja Segesta pred zaroto, le da je Tacit situacijo celo
poudaril s programati~nim govorom Segesta (Ann. I, 58).
5 Facit
^e na koncu povzamem in naredim pregled nad obravnavanimi historiografskimi
pri~evanji o Varovem porazu v Teutobur{kem gozdu, ki je pri{el v literarno tradicijo kot
clades Variana, potem vidimo, da se ta epizoda o Varovi katastrofi nahaja vsakokrat znotraj
nekega splo{nega razpolo‘enja. Velej Paterkul jo pripoveduje kot bole~, ne pa odlo~ilen
neuspeh oz. korak nazaj sredi navdu{ujo~e {iritve in krepitve rimskega cesarstva, Anej Flor
kot bole~, ne pa (dolgo)trajen postanek na poti Avgusta k cesarstvu, ki je celotni ekumeni
dalo mir (II, XXXIV , 64) in moralno obnovo z novimi zakoni, ter k lastni apoteozi (II, XXXIV ,
66). Kasij Dio poveli~uje Avgustovo zmernost v izvajanju oblasti (LVI, 43, 4) in poro~a, da
190
 T IMPE 1970, 132.
191
 Kot je znano, se je bil zdru‘il v koaliciji pod vodstvom Arminija le en del germanskih plemen, poleg
Heruskov (ki so v ohranjenih poro~ilih o Varovi katastrofi edini izrecno imenovani) predvsem Brukteri,
Marsi in domnevno Hati, vrh tega – delno morda tudi {ele pozneje – nekatera manj{a plemena, ostala
plemena pa so ostala Rimu zvesta tudi poleg clades Variana (glej WIEGELS 1999, 647/648.). O neki germanski
fronti enotnosti ali celo “nacionalnem uporu Germanov” torej sploh ne more biti govor. Za kaj takega
manjkajo namre~ vse predpostavke, ne nazadnje tozadevna zavest, pripomni WIEGELS 1999, op. 47.
192
 T IMPE 1970, 132.
193
 Ve~ o Tacitovi sliki Arminija glej TIMPE 1970, 131 isl.; sliko Arminija pri Tacitu je v celoti raziskal W.
EDELMAIER. Tacitus und der Gegner Roms. Heidelberg [disertacija], 1964, 83 isl.; glede reminiscenc na Livija
pri Tacitu glej R. SYME. Tacitus. Oxford, 1958, 733; glede Tacitovega nekrologa na Arminija glej F. MÜNZER.
“Zu dem Nachruf des Tacitus auf Arminius”. Hermes 48 (1913), 617 isl.

353 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
je med njegovim dolgim vladanjem ~as igral pomembno vlogo, namre~ vlogo postopnega
navajanja (LVI, 44, 3 sl.). Prav ta neprenagljenost, to postopno, tako reko~ neopazno na-
vajanje na nove razmere bi bilo tudi v Germaniji uspe{no (LVI, 18, 2), ~e ne bi bil P. Kvink-
tilij Var pospe{il tega procesa provincializacije (LVI, 18, 3) – tako pa je pri{lo tam do kata-
strofe. Neodvisno od ascendence ali descendence kot temeljnega nazora avtorjev, je Varova
epizoda vlo‘ena v neko razpolo‘enje, ki odobrava, ~e ne ‘e ob~uduje cesarjevo {iritev
imperija, t.j. rimski ekspanzionizem. To razpolo‘enje pa potemtakem tudi omeji sporo~anje
detajlov: v splo{nem ne gre za “kako je bilo”, ampak “tako sijajno je bilo”, v primeru P.
Kvinktilija Vara pa seveda za nasprotje tega. Da izpostavimo to kontrapozicijo, je potrebno
le malo detajlov.
S ~im je torej P. Kvinktilij Var sam postal nasprotje? S svojimi mores. On je exemplum
morum, vendar slab. Tudi to omeji prikazovanje detajlov, ki je bilo vsem trem obravnavanim
historiografom (Veleju Paterkulu, Aneju Floru in Kasiju Dionu) zelo verjetno omogo~eno.
[e nekaj je zmanj{alo interes za histori~no popolnost: Var je sicer graje vreden zaradi oseb-
nih napak (npr. lakomnosti), vendar pa slu‘i vrh tega njegova karakteristika in njegovo
ravnanje kot splo{no veljaven zastra{evalni zgled: pri Veleju Paterkulu, ker nima ravno
tistega, kar je odlikovalo ob~udovanega Tiberija: preudarnosti ob veliki energiji; pri Kasiju
Dionu je povzro~il neverjetno trpljenje, pri Aneju Floru pa ka‘e – v nasprotju z Druzovo
budnostjo in previdnostjo (II, XXX, 26) –, kam lahko peljejo samov{e~na lahkomiselnost in
lahkovernost. Torej je bil tudi karakter teh spisov, ki prikazujejo Vara kot svarilni oz. nega-
tivni zgled, nenaklonjen bogatej{emu sporo~anju detajlov. K temu pride naposled {e to, da
so imenovani (trije) historiografi podredili svoje zgodovinopisje eti~nim principom. Ti
principi naj bi prepri~ljivo prikazali zgodovino kot proces, kot eti~ni proces, vendar pa so
bili ravno ti principi tisti, ki so omejili sporo~anje detajlov. Toliko torej o Varovi epizodi
znotraj celotnega historiografskega dela omenjenih avtorjev!
^e se zdaj omejimo na konkretne informacije, ki jih torej – kljub namernemu reduciranju
detajlov – prina{ajo poro~ila virov, in primerjave le-teh, lahko re~emo, da je pri vsej skicira-
ni razli~nosti poro~il virov glede prikaza Varove bitke vedno znova govor o tem, da se je
dogajanje odigralo pri ali v gozdovih (saltus), v silvae, predvsem na vla‘nem in mo~virnem
zemlji{~u
194
. Pri tem lahko o)/rh  pri Kasiju Dionu ponovno najdemo v saltus latinskih
avtorjev. Pomembno je v tej zvezi {e enkrat opozoriti na to, da najdemo ta karakteriziranja
topografskih danosti v glavnem povsod pri sicer tudi razli~ni informaciji. Vsekakor ni mogo~e
dvomiti v to, da so v Germaniji bile tak{ne pokrajinske razmere. Vendar pa bode v o~i, da se
v anti~nih poro~ilih o bojih Rimljanov z Germani vedno znova pojavljajo tak{ni opisi, in to
ne le pri omenjenih avtorjih. Tako je tudi pri npr. Cezarju (Gaius Iulius Caesar) in Amijanu
Marcelinu (Ammianus Marcellinus: Rerum gestarum libri XXXI) prej stereotipno govor o
occulti loci, o magnitudo silvarum, kot tudi o limosum et lubricum solum
195
. Spri~o te
ugotovitve se vsiljuje domneva, da gre tu za topi~ni karakter opisov. Etnografska anti~na
tradicija, ki je vplivala tudi na poznej{o literaturo Rimljanov, je izhajala od neprijaznosti
severa s temnimi gozdovi in hladno vlago. To vse pomeni, z vso previdnostjo pripomnjeno,
da se v detajlih opisa bitke, ki poleg tega ustrezajo opaznemu stiliziranju, komaj reflektirajo
konkretne specifi~ne informacije – in to spet pomeni, da ti elementi poro~ila ne morejo biti
eno centralnih izhodi{~ pri iskanju kraja bitke. Rezultat vseh opazovanj sugerira zdaj stali{~e,
da ni mogo~e najti kraja bitke s pomo~jo direktnih anti~nih poro~il o clades Variana in da
194
 T AC. Ann. I, 61, 1; I, 63, 2; I, 64, 2–3; I, 65, 4 itd.; TAC. Hist. V, 15, 1; FLOR. II, 30; VELL. PAT. II, 97,
4; CASS. DIO LVI, 20, 1–5; LVI, 21, 3–4.
195
 C AES. Bell. Gall. V, 31–37; I, 39, 6; AMM. MARC. XVI, 12, 53; XVII, 1, 8–9.

354 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
pravzaprav tudi ni mogo~e zanesljivo poro~ati o samem dogajanju
196
, ne glede na dejstvo
bitke kot take, v kar seveda ne moremo dvomiti. Ne glede na probleme s topografijo v
podrobnostih, je treba izhajati od tega, da je zanesljivost prekerna, ker je ve~ina poro~il tako
in tako prekratkih ali pa vsebuje preve~ nedoslednosti, da bi si smeli tu domi{ljati zanesljiva
tla. Natan~no poro~ilo tako ali tako ni bilo v interesu avtorjev. Marsikaj je namre~ nedolo~nega,
pomanjkljivega in te‘ko razumljivega. Kljub temu obstajajo, tudi ~e se je mogo~e sporazu-
meti na tej principialno skepti~ni poziciji, nekatera dejstva, ki se jih je treba dr‘ati, ~e
ho~emo poro~ati o kraju. V tej zvezi je treba potrditi, da so se dogodki odigrali med Wesrom
in Renom. Tam, kjer obstajajo jasne geografske informacije, ki si ne nasprotujejo, le-te to
pojasnjujejo
197
. Viri tudi ne pustijo nobenega dvoma o – skoraj odve~ je to pripomniti –
voja{kem uni~enju rimskih legij
198
, t.j. jedra exercitus Germanicus (inferior), in o smrti P.
Kvinktilija Vara. Odprto pa vsekakor ostaja vpra{anje, od kod – ~e se je dogajanje res odigra-
lo na pohodu vojske – je prvotno krenil na pohod proti domnevno upornim plemenom P.
Kvinktilij V ar: nekje od reke Weser ali morda od izvirov reke Lippe? Izhajati pa moramo tudi
od tega, da se je Var vsaj po prvih germanskih napadih zelo verjetno gibal v smeri k reki
Lippe in varnim taborom ob Renu. Viri so si v glavnem enotni tudi v tem, da se je P . Kvinktilij
Var ukvarjal z ukrepi pacificiranja (beri: provincializacije), in to o~itno na manj senzibilen
na~in, pri ~emer je zlasti na~in izvajanja judikature vzbudil spotiko in zgra‘anje
199
. S tem je
moral poletni ~as naravnost zavla~evati (Vell. II, 117, 4: ... trahebat aestiva).
Prizadevanje za razjasnitev predzgodovine, kraja, poteka in neposrednih ali tudi
dolgoro~nih posledic clades Variana na osnovi pismenih virov zaenkrat ni pripeljalo k
nekemu splo{no sprejetemu konsenzu. To pa tudi v prihodnje ni mogo~e pri~akovati – vsaj
v strokovni znanosti ne – kljub vidni konvergenci mnenj. Krivca za to ni te‘ko najti, namre~
stanje virov kot tak{no. Odsotnost sodobnega izro~ila (‘al nimamo razen pristranskega
Velejevega poro~ila nobenega drugega upo{tevanja vrednega sodobnega vira), pa tudi
svojskosti anti~ne historiografije v celoti kot tudi tiste posameznih avtorjev so vodile –
predvsem kar zadeva kraj dogajanja – mnoge k ugotovitvi: ignoramus et ignorabimus,
~emur pa drugi kljubovalno ugovarjajo: ignoramus, sed non ignorabimus. Da lahko le
ustrezne najdbe in ugotovitve postavijo diskusije na novo in rodno osnovo, je spoznal ‘e
Theodor Mommsen in temu ustrezno izbral drugo vrsto virov za izhodi{~e svojih razmi{ljanj,
namre~ najdbo kovancev pri Barenauu pri Kalkriese, in jo povezal s clades Variana. S tem
196
 Najbolj obetavna metoda, da pridemo do stvarno-kriti~no kolikor toliko zadovoljive predstavitve
poteka Varove bitke, bi utegnila biti v kombinaciji Dionovega relativno iz~rpnega poro~ila s Tacitovimi
podatki o prizori{~ih in stadijih poteka bojev (TAC. Ann. I, 60, 3 sl.), ki so jo uspe{no uporabili – ob
marsikaterih razlikah v detajlih – posebno W. JUDEICH, W. KOLBE, H.E. STIER in H.v. PETRIKOVITS.
197
 To je neovrgljivo razvidno iz TAC. Ann. I, 60; tudi CASS. DIO LVI, 18, 5 to sugerira.
198
 Da so padle tri legije, prav toliko konjeni{kih eskadronov in {est kohort, je jasno razvidno iz izro~ila,
da pa pri tem ni navedenih nobenih eksaktnih {tevilk oz. jih tudi ni mogo~e ugotoviti, ni potrebno posebej
poudarjati. Najnatan~nej{e podatke nam da voja{ko iz{olan VELEJ P ATERKUL (II, 117, 1): funestae ex Germania
epistulae nuntium attulere caesi Vari trucidatarumque legionum trium totidemque alarum et sex cohortium.
Prim. SUET. Aug. 23, 1: tribus legionibus cum duce legatisque et auxiliis omnibus (!) caesis; glej {e CASS. DIO
LVI, 23, 1. Iz drugih virov je mogo~e razbrati poimensko propad legij XVII–XIX, manjkajo pa natan~nej{a
opozorila glede identitete pomo‘nih ~et.
199
 V ELL. II, 117, 4: velut inter viros pacis gaudentes dulcedine iurisdictionibus agendoque pro tribunali
ordine trahebat aestiva; prim. tudi VELL. II, 118, 1: at illi (sc. Germani) ... in summam socordiam perduxere
Quintilium, usque eo, ut se praetorem urbanum in foro ius dicere ... crederet. Prim. tudi FLOR. II, XXX, 29 isl.
CASS. DIO LVI, 18, 3 sicer predvsem poudari izterjevanje davka, ki je imel za posledico upor, poleg tega pa
tudi Varov gospodovalen nastop do prebivalcev te de‘ele, kot bi imel opraviti s su‘nji. Marsikaj govori tudi
v prid temu, da je Var s svojim ravnanjem kr{il tudi starej{e pravice ali privilegije plemen oz. plemenskih
pripadnikov, ugotavlja WIEGELS 1999, op. 84.

355 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
200
 Theodor MOMMSEN. “Die Örtlichkeit der Varusschlacht”. Sitzungsberichte der Preußischen Akademie
der Wissenschaften (1885), 63–92; ponatis kot separat: Die Örtlichkeit der Varusschlacht. Berlin, 1885 in v:
Theodor MOMMSEN. Gesammelte Schriften. Bd. 4. Berlin, 1906, 200–246. Tako se glasi Mommsenova skopa
sodba (Berlin, 1906, 234): “Meines Erachtens gehören die in und bei Barenau gefundenen Münzen zu dem
Nachlaß der im Jahre 9 n. Chr. im Venner Moor zu Grunde gegangenen Armee des Varus”. Domnevno
negotove okoli{~ine najdbe na gradu Barenaue shranjenih kovancev in `e leta 1884 konstatirana prodaja ali
izguba vseh ostalih kdajkoli najdenih kovancev kot tudi prete`na odsotnost bakrenih novcev in popolna
odsotnost drugih rimskih predmetov je vodila k zavrnitvi teze Th. Mommsna.
201
 Zaradi pomanjkanja arheolo{kih najdb se je raziskovanje v preteklih desetletjih oprlo izklju~no na
pismeno izro~ilo in pri tem prezentiralo skoraj nepregledno mno‘ico hipoteti~nih krajev bitke, od katerih
le‘i ve~ina v Teutobur{kem gozdu – prej{njem pogorju Osning, ki je {ele v 17. stoletju dobilo dana{nje ime
po tacitejskem Teutoburgiensis saltus – in na obmo~ju kota med zgornjima tokoma rek Ems in Lippe. Glej
Harald von PETRIKOVITS. “Arminius”. Bonner Jahrbücher 166 (1966), 178; W. WINKELMANN. “700 Theorien –
doch keine führt zum Schlachtfeld”. Westfalenspiegel 32 (1983), 3.
pa ‘e prehajam k ~etrtemu delu razprave, kjer prikazujem rezultate arheolo{kih izkopavanj v
Kalkriese in v tej zvezi predvsem posku{am odgovoriti na vpra{anje, ali in v kak{ni meri je le-
te mogo~e uskladiti s pismenim izro~ilom ter ali in v kak{ni meri lahko ti rezultati definirajo
histori~no vrednost poro~il anti~nih virov, kar zadeva konkretne zgodovinske podatke.
IV Najdbe in rezultati izkopavanj v Kalkriese v relaciji do zgodovinsko-literarnih
pri~evanj
Ker je bila konec koncev clades Variana dogodek, ki ga imajo nekateri moderni zgodovi-
narji za odlo~ilnega za rimsko odpoved Germaniji in meji rimske province Germanije na reki
Labi ter za rimski umik na mejo, ki jo je dolo~al Ren, skupaj s posledicami, ki so iz tega sledile
za kulturni in gospodarski razvoj Germanije desno od Rena, so se s tem dogodkom stoletja
dolgo ukvarjali {tevilni znanstveniki in raziskovalci. Predvsem je ponovno odkritje Tacitovih
Analov leta 1505 v samostanu Corvey v prepisu iz 9. stoletja, iz katerega je bilo prvi~ mogo~e
razbrati natan~nej{e podatke glede kraja boji{~a, vodilo k ne{tetim poskusom lokaliziranja.
Najpozneje od konca 19. stoletja je spadala tudi o‘ina med “Kalkrieser Berg” in “Großes Moor”
na severnem robu “Wiehengebirge” v “Osnabrücker Land” k imenovanim lokalizacijam, ko jo
je namre~ zgodovinar starega veka in nobelovec Theodor Mommsen imel za kraj Varove kata-
strofe leta 9 po Kr. na podlagi najdb rimskih zlatnikov in srebrnikov (dokazanih tam ‘e od 17.
stoletja), ki ne gredo ~ez Avgustov ~as
200
. Vendar so {ele arheolo{ka izkopavanja, ki potekajo na
tem podro~ju od leta 1987, lahko potrdila tezo Th. Mommsna. Te arheolo{ke raziskave pa so
spro`ila leta 1987/88 nova odkritja rimskih srebrnikov (denarii) in svin~enih izstrelkov (glan-
des plumbeae) britanskega oficirja, majorja J.A.S. Clunne-ja, ki je bil takrat stacioniran v Osna-
brücku. Predvsem svin~eni izstrelki, ki bi lahko bili dokaz navzo~nosti rimske vojske v o`ini,
so spro`ili jeseni leta 1988 za~etek sistemati~nih arheolo{kih raziskovanj v o`ini “Kalkrieser-
Niewedder Senke”. Te pozornost zbujajo~e najdbe so ponovno razvnele diskusijo o clades
Variana in vzbudile upanje, da se bomo pribli`ali kraju ali krajem Varove katastrofe. To upanje
je toliko razumljivej{e, ker poznamo `e ve~ kot 700 lokalizacij (npr. Barenau, Marl, Dümmer,
Bramsche, Ahrensburger Wald ali Derneburg pri Hildesheimu...)
201
, ki niso na{le kolikor toliko
{irokega strinjanja niti v znanosti niti v poljudno-znanstveni literaturi.
Pri dana{njem stanju raziskav so arheolo{ka izkopavanja v o‘ini med “Kalkrieser Berg”
in “Großes Moor” posredovala celo vrsto novih spoznanj, ki bogatijo na{e vedenje o
politi~no-voja{kih dogajanjih v Germaniji desno od Rena v avgustejskem ~asu. Slede~e
rezultate lahko izpostavimo kot gotove ali v veliki meri gotove, ugotavlja Wolfgang

356 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
202
 Wolfgang SCHLÜTER. “Neue Erkenntnise zur Örtlichkeit der Varusschlacht? Die archäologischen Un-
tersuchungen in der Kalkrieser-Niewedder Senke im Vorland des Wiehengebirges”. Rainer WIEGELS, Win-
fried WOESLER (izd.). Arminius und die Varusschlacht: Geschichte – Mythos – Literatur. Paderborn: Ferdi-
nand Schöningh, 1995, 67–95; Wolfgang SCHLÜTER. “Kalkriese – Ort der Varusschlacht? Die Ausgrabungen
in der Kalkrieser-Niewedder Senke”. Varusschlacht und Germanenmythos: eine Vortragsreihe anlässlich
der Sonderausstellung Kalkriese – Römer im Osnabrücker Land in Oldenburg 1993. Oldenburg: Isensee,
1994, 11–24; Wolfgang SCHLÜTER. “Zum Stand der archäologischen Erforschung der Kalkrieser-Niewedder
Senke”. Wolfgang SCHLÜTER, Rainer WIEGELS (izd.). Rom, Germanien und die Ausgrabungen von Kalkriese.
Internationaler Kongress der Universität Osnabrück und des Landschaftsverbandes Osnabrücker Land e.V.
vom 2. bis 5. September 1996. Bramsche: Rasch, 1999, 13–60.
203
 Dvojna potrditev v bojno dogajanje vpletene prve kohorte neke legije je dala ‘e pomembno, ~etudi
{e nezadostno opozorilo. Ne zdi se preve~ drzno, ~e upamo tudi na epigrafski dokaz – morda kak{en napis
lastnika z imenom legije.
204
 Po poro~ilu Kasija Diona so se nahajale v prate‘u in pri vojski, ki ni korakala v bojni razvrstitvi, tudi
‘enske in otroci, kar je del raziskovalcev ocenil kot neverjetno in potisnil na podro~je njegove fantazije,
sklicujo~ se na skrajno omejeno vrednost Dionovega poro~ila.
Schlüter
202
, arheolog in znanstveni vodja projekta “Kalkriese” ter predstojnik kulturnozgo-
dovinskega muzeja v Osnabrücku:
1. Prisotnost rimskih voja{kih enot v “Kalkrieser-Niewedder Senke”, kot izrecno ka`e
voja{ki karakter skoraj vseh kosov, najdbe jasno dokazujejo.
2. To prisotnost rimskih ~et je treba povezovati z voja{kimi spopadi z germanskimi
plemenskimi zvezami. Temu v prid govori za postavitev zasede predestinirana topo-
grafija najdi{~a (o‘ina) in njegovega vzhodnega predprostora (lijak), nadalje koncen-
tracija rimskih najdb znotraj o‘ine na posebej te‘ko prehodnih mestih in ostanki
germanske utrdbe odseka na enem teh mest (zidovi iz lesa in zemlje), ki potekajo
vzporedno s smerjo rimskega pohoda, pa {e lega rimskih najdb glede na ta germanski
polo‘aj in kon~no sestava rimskih najdb, ki ka‘e izklju~no na voja{ko podro~je.
Bistven del tistega bojnega dogajana, ki se je odigral na tem kraju, se je zgodil na
vojnem pohodu. Uni~enje Rimljanov v o‘ini torej ni bil rezultat napada Germanov na
brez dvoma dobro zavarovan rimski voja{ki tabor, kar ka‘e tudi popolna odsotnost
~repinj rimske keramike. Sedanja spoznanja v zvezi s Kalkriese pa tudi jasno ka‘ejo,
kar je domneval tudi Th. Mommsen in z njim ve~ina raziskovalcev – ~etudi pismeni
viri to ne sporo~ajo izrecno tako –, da se je rimska formacija nahajala na poti od
vzhoda na zahod, obse‘no re~eno torej od podro~ja reke Weser v smeri k reki Ems, ko
je za{la pri Kalkriese v zasedo.
3. Na osnovi velikosti najdi{~a (najdbe se namre~ po dana{njem védenju raztezajo ~ez
15 in ve~ kilometrov) v zvezi z gostoto najdb, ki so pri{le na dan v nekaterih primerih
‘e pri prospekciji, predvsem pa pri izkopavanju, lahko domnevamo, da je bila tu
uni~ena ve~ja rimska vojska, ki je obsegala bistveno ve~ kot 2000 do 3000 mo‘.
Nikakor ni {lo le za razkropljene ostanke.
4. Najdbe dokazujejo, da so se na rimski strani nahajale med ~istimi bojnimi formacija-
mi tako legijske ~ete, torej te‘ko oboro‘ena pehota, kot tudi pomo‘ne ~ete, in sicer
kohorte (cohortes), ki so tvorile lahko oboro‘eno pehoto – med drugim so pra~arji
(funditores) in lokostrelci (sagittarii) pustili sledove –, in konjeni{ke enote (alae). Od
legijskih ~et je izpri~ana (praviloma 1000 mo‘ obsegajo~a) prva kohorta neke legije
dvakrat, in sicer z napisi na svin~nici (perpendiculum) in na dveh kavljih na zaponki
veri‘ne srajce (lorica hamata)
203
. Najdbe nadalje dokazujejo prisotnost cele vrste
nebojnih oddelkov. Sem spadajo prate‘, in‘enirci, rokodelci, zemljemerci, pisarji in
zdravniki. Po nekaterih najdbah sode~ (dve fibuli in lasnica) se zdi, da so bile v
katastrofo vpletene tudi ‘enske, kar ustreza pri~evanju pri Kasiju Dionu
204
.

357 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
205
 Voja{ki karakter kovancev, izkopanih v “Kalkrieser-Niewedder Senke”, potrjuje nenavadno visok
dele` bakrenih novcev s kontra`igom: 96% jih nosi `ig s ~rkami AVC (Augustus), IMP (Imperator) ali VAR
(Varus). Bakreni novci, ki vsekakor bolje kot kovanci iz plemenite kovine potrjujejo prisotnost rimskih ~et,
so dobili `ig na hrbtno stran izklju~no na voja{kem podro~ju, in sicer preden so jih razdelili vojakom ob
gotovih prilo`nostih.
206
 Za datiranje najdi{~a “Kalkriese” je vsekakor pomemben pojav bakrenih novcev, kovanih po letu 9
po Kr., desno od Rena, kar pomeni, da odsotnost le-teh v Kalkriese ne moremo zvajati na njihovo odsotnost
v Germaniji sploh.
207
 Glej Susanne WILBERS-ROST. “Die Ausgrabungen auf dem ‘Oberesch’ in Kalkriese – Deponierungen von
Menschen- und Tierknochen auf dem Schlachtfeld”. Wolfgang SCHLÜTER, Rainer WIEGELS (izd.). Rom, Germa-
nien und die Ausgrabungen von Kalkriese. Internationaler Kongress der Universität Osnabrück und des
Landschaftsverbandes Osnabrücker Land e.V. vom 2. bis 5. September 1996. Bramsche: Rasch, 1999, 61–89.
Kot avtorji tega deponiranja kosti pridejo v po{tev tako doma~i Germani kot tudi Rimljani, ki so kasneje na{li
kraj bitke. V tej zvezi je treba pomisliti na pismene vire, po katerih je dal Germanik leta 15/16 po Kr. na
prizori{~u boja pokopati ostanke mrtvih (glej TAC. Ann. I, 60–62). Iz tega razloga se zdi domneva, da so bili
Rimljani tisti, ki so naknadno deponirali kosti, verjetnej{a. Ker so Germani svoje padle verjetno odnesli z
boji{~a na doma~a pokopali{~a, gre tu verjetno za padle Rimljane in njihove vpre`ne in jezdne `ivali.
5. Datiranje najdenega materiala jasno ka‘e ~asovno zvezo prispetja izkopanega mate-
riala v tla z V arovo katastrofo leta 9 po Kr. Na osnovi ostankov oro‘ja in opreme, delov
obla~il, fragmentov zapreg, jahalnih oprav, kot tudi vozne opreme in orodja, naprav
in predmetov iz rimskega vsakdana je mogo~e postaviti najdi{~e “Kalkriese” le splo{no
v pozno avgustejsko obdobje. Natan~nej{e datiranje pa omogo~ajo {tevilne najdbe
kovancev. Pojav bakrenih novcev (asses), ki so bili dnevni drobi‘ rimskega vojaka, s
kontra‘igom P. Kvinktilija Vara
205
, ki je leta 7 po Kr. nastopil svoj mandat kot legatus
Augusti pro praetore galskih provinc, po eni strani in odsotnost tako po letu 9 po
Kr.
206
 kovanih bakrenih novcev kot tudi starej{ih kovancev o`igosanih v letih 14 do
16 po Kr. s strani Germanika in pa odsotnost naslednje serije, t.j. leta 13 po Kr. kovanih
zlatnikov (aurei) ter srebrnikov (denarii), po drugi strani ka`e, da ne smemo postaviti
boje v Kalkrieser-Niewedder Senke pred leto 7 po Kr. in ne po letu 9 po Kr.
Numizmati~no datiranje najdi{~a torej jasno govori v prid povezave bojnega do-
gajanja z V arovo katastrofo leta 9 po Kr. Pa tudi izredno velik obseg najdi{~a v “Kalkrie-
ser-Niewedder Senke”, nadalje potek bojnega dogajanja, ki se v obrisih ka`e v
raz{irjenosti najdb in v rezultatih, zlasti jasno razvidna razcepitev rimske vojske med
boji, in kon~no {irok spektrum najdb, ki predpostavlja uni~evalno bitko, ki je priza-
dela ne le vse bojne ~ete, ampak tudi vse nebojujo~e se oddelke, je komaj mogo~e
uskladiti z dogodki v letih 15 in 16 po Kr.
6. Pri odkritju prvih kosti poleti leta 1994 se je izkazalo, da je {lo za namerno deponiranje
~love{kih in ‘ivalskih skeletnih ostankov v jami. Na osnovi mo~no fragmentarnih
ostankov in deloma zelo slabe ohranjenosti kosti kot tudi izginotja mehkih delov pred
deponiranjem (su{ne razpoke na {tevilnih kosteh kot tudi sledovi objedanja malih
glodalcev potrjujejo to domnevo) je mogo~e sklepati na dalj{e le‘anje kosti na povr{ini
zemlje – vsaj nekaj mesecev, ~e ne nekaj let. Med kostmi so na{li tudi majhne kovinske
fragmente – kakr{ne so na{li tudi sicer na arealu izkopavanj, ki so o~itno pri{li v jamo
skupaj s kostmi in dokazujejo, da je deponiranje kosti v tesni zvezi z bitko. Rde~e
obarvana mesta na nekaterih kosteh si je mogo~e razlagati z dalj{im le‘anjem skupaj s
kovinskimi deli opreme. To pa spet podkrepi domnevo, da je pri{lo do pokopa kosti {ele
po skeletiranju. Odkritje smrtnih po{kodb zaradi udarcev na dveh lobanjskih delih
dodatno potrjuje zvezo z bitko. @ivalske kosti izvirajo skoraj izklju~no od mul, kar
potrjuje prisotnost obse‘nega prate‘a na tem najdi{~u. Konkretna sklepanja na avtorje
tega deponiranja kosti doslej po arheolo{ki poti niso mogo~a
207
.

358 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
208
 Glej WIEGELS 1999, 640.
209
 Glej TAC. Ann. I, 60, 3.
210
 Glej JOHN 1963, 935/936.
211
 W IEGELS 1999, 659.
212
 Zanimivo je, da se Mommsen na mestu, kjer obravnava Tacitovo poro~ilo (MOMMSEN 1906, 205),
najprej sploh ni ukvarjal s haud procul, ampak je lapidarno ugotovil: “Also nördlich von der Lippe, östlich
von der Ems haben wir das Schlachtfeld zu suchen” (Torej moramo iskati boji{~e severno od reke Lippe,
vzhodno od reke Ems.).
Pri sedanjem stanju raziskav pa ostaja odprto vpra{anje, ali se je v o‘ini (Kalkrieser-
Niewedder Senke) vr{il le en del, pa ~etudi velik del teh bojev ali pa dejansko celotna bitka.
Prav tako tudi ni mogo~e iz dosedanjih arheolo{kih najdb in ugotovitev rekonstruirati
potek bojev v podrobnostih.
V nadaljevanju primerjam sklepe, ki jih je (bilo) mogo~e potegniti iz dosedanjih rezul-
tatov izkopavanj pri Kalkriese, z literarnim izro~ilom in jih s tem uvr{~am v ve~ji okvir.
Seveda je bila z metodi~nega vidika nujna najprej interpretacija slehernega pri~evanja iz
njegovih lastnih, zvrstno-specifi~nih predpostavk. Moj cilj pa vsekakor ni poskusiti oboje
kr~evito uskladiti. K metodi~no najko~ljivej{im problemom namre~ sodi primerjava pisme-
no izpri~anih dogodkov skupaj s pripadajo~imi opisi zemlji{~a z dana{njo topografijo in
arheolo{ko dokazljivimi sledovi. ^e torej primerjamo histori~ne tekste in ohranjene
arheolo{ke sledove v zemlji v sleherni podrobnosti, bomo nujno odkrili bolj ali manj {tevi-
lna protislovja, ki jih utemeljuje predvsem razli~nost virov. Gre torej za poskus, da se na
osnovi spoznanja, ki se v vse ve~ji meri ka‘e kot gotovo, da so se namre~ pri Kalkriese vr{ili
obse‘ni in centralni boji v kontekstu clades Variana
208
, ponovno prikli~e na dan literarno
izro~ilo in se preveri te‘o argumentov, ki se navajajo v tem sklopu. Pri tem smo pri{li do
naslednjih rezultatov:
1. Kljub {e ne zaklju~enim izkopavanjem se zdi, da se ‘e spla~a preveriti, ali je mogo~e
potencialni kraj bitke, t.j. Kalkriese, uskladiti s pismenim izro~ilom. Izklju~no na
pismeno izro~ilo namre~ se je v zadnjih desetletjih oprla raziskava zaradi pomanjkanja
arheolo{kih najdb in pri tem prezentirala skoraj nepregledno mno‘ico hipoteti~nih
krajev bitke, od katerih le‘i ve~ina v Teutobur{kem gozdu in na obmo~ju kota med
zgornjima tokoma rek Ems in Lippe. Ta hipoteza se lahko opira na edini pismen vir, ki
daje relativno zelo precizno navedbo kraja katastrofe, t.j. Tacita
209
. Na osnovi jeziko-
vne rabe fraze haud procul, ki pri Tacitu ozna~uje le ~isto kratke razdalje (maksimalno
6–8 km)
210
, bi bil kraj Kalkriese kot prizori{~e boja, le‘e~ veliko preve~ severno,
nedvomno v protislovju s Tacitom in torej ne bi bilo mogo~e uskladiti arheolo{ko in
pismeno izro~ilo. Seveda pa je pri Tacitu zelo negotovo, kako natan~no smemo jemati
pri njem navedene geografske podatke (ali tudi razdalje), saj znotraj de‘ele, ki ni
poznala mest in je bila vrh tega latinskemu bralcu neznana, lokalna dolo~itev kraja
katastrofe ni bila mogo~a druga~e kot z navedbo rek ter plemenskih podro~ij in je bila
nujno neprecizna. Zato je brezplodno diskutirati o haud procul pri Tacitu. Identiteta
tistih ultimi Bructerorum z “Malimi Brukteri” pri Strabonu je sicer mogo~a, nikakor
pa je ne smemo brezpogojno izpeljevati, opozori Wiegels
211
, saj so lahko s tem mi{ljena
tudi mejna podro~ja “Velikih Brukterov”, kar pa bi bilo mogo~e neprisiljeno zdru`iti
z boji{~em pri Kalkriese in Germanikovim obiskom le-tega. Kakorkoli `e stvar stoji:
ker ni mogo~e brezpogojno povezati Tacitov haud procul s smerjo Germanikovega
vojnega pohoda k “Malim Brukterom”, se nima smisla ve~ zadr`evati pri sporu okrog
dimenzije te izjave
212
.

359 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
213
 W IEGELS 1999, 651.
214
 Glej stran 345. Seveda je treba spoznati, da predstava, da so se boji m o r a l i odigrati izklju~no na
mo~virni ravnini, temelji na enostranskem tolma~enju virov. Dionovo karakteriziranje pokrajinskih razmer
nikakor ni nezdru‘ljivo s Kalkriese in s tamkaj{njo situacijo.
215
 Tako vemo iz Kasija Diona, edinega avtorja, ki nekoliko natan~neje opisuje potek bojev, da so le-ti
trajali ve~ dni in se raztezali ~ez gotov prostor, ki ga ni mogo~e natan~no razbrati iz poro~ila. Podrobnosti
ostajajo vsekakor nejasne, kar ka‘e ne nazadnje tudi velika raziskovalna diskusija.
216
 Glej JOHN 1963, 955/956.
2. Kar zadeva torej prostorske pa tudi pokrajinske razmere, v katerih je pri{lo do clades
Variana, je anti~no izro~ilo vse prej kot jasno, enozna~no in detajlirano. Prizade-
vanja, da bi harmonizirali pri~evanja virov, so tako nepotrebna kot nesmiselna, ugo-
tavlja Wiegels
213
. Kalkriese ka‘e, da se je bistven del bojev odigral tako na mo~virnem
zemlji{~u kot tudi na obrobju hribov, ki so bili ob~utno razgibani s soteskami, in
nedvomno tudi na gozdnem terenu. Ni potrebno korigirati Kasija Diona, da bi s tem
lahko ohranili drug rezultat: boj na ravnem, vendar gozdnatem mo~virnem
zemlji{~u
214
. Vendar kljub ujemanju tu in ujemanju tam to v nobenem primeru ni
dokaz za subtilno poznavanje pokrajinskih danosti boji{~a tako avtorjev kot tudi
njihovih izhodi{~nih pisateljev. Vse sporo~ene podrobnosti kot gozdovi, te‘ko do-
stopni hribi in mo~virja ustrezajo Kalkriese, vendar nedvomno tudi {tevilnim drugim
krajem, le‘e~im desno od Rena v prostoru, ki ga dolo~ajo reke Weser-Ems-Lippe. Zato
tudi ni bilo te‘ko prepoznati poljubne druge prostore oz. kraje kot usklajene s topo-
grafskimi podatki anti~nih avtorjev. Iz te ugotovitve je mogo~e izvajati pozitivno in
negativno sklepanje: na eni strani ka‘ejo topografske razmere okoli in pri Kalkriese,
da se povsem ujemajo z anti~nimi poro~ili. Hribovje polno vodnih sotesk je prav tako
zdru‘ljivo s konkretno situacijo pri Kalkriese kot ve~krat omenjena mo~virja in gozdo-
vi. Na drugi strani pa nimamo opraviti s poro~ili, ki si prizadevajo za kar se da preciz-
no ponazoritev pokrajinskih danosti. Od njih ni mogo~e zahtevati tisto mero
natan~nosti, ki jo niti niso mogla niti hotela dose~i. Potemtakem ni niti razloga, da bi
na osnovi najdb in ugotovitev v Kalkriese na novo ocenili korektnost ali pomanjklji-
vost izro~ila, kar zadeva pokrajinske danosti, niti ni mogo~e izvajati iz nepomembnih
odstopanj in inkongruenc v podatkih daljnose‘nih sklepanj za temeljno zanesljivost
ali nezanesljivost izro~ila. V tem oziru potrjuje Kalkriese toliko bolj razumevanje
tistih, ki se spri~o o~itno posplo{ujo~ega in topi~nega karakterja literarnih poro~il
raje odpovedujejo temu, da bi topografske podatke v njih razumeli dobesedno.
3. Glede na okoli{~ino, da pismeno izro~ilo za leti 7 in 8 po Kr. kot tudi za leto po
Varovem porazu ne poro~a ne le o nobenih bojih takega obsega, ki so se po rezultatih
arheolo{kih izkopavanj morali odigrati v Kalkrieser-Niewedder Senke, ampak ne
omenja sploh nobenih vojnih spopadov med Rimljani in Germani, pride torej v po{tev
kot leto izgube kovancev le leto 9 po Kr. in ostaja tudi iz tega vidika clades Variana
edini dogodek, ki se je lahko izrazil v najdbah. Vendar kateri stadij nekega morda
dalj{ega bojnega dogajanja konkretno je po dosedanjih raziskavah zajet v o‘ini
Kalkriese, to zahteva nadaljno razjasnitev, pa tudi delno mo~no dramatizirajo~i lite-
rarni viri ne dajejo nobenih dovolj gotovih indicij
215
.
4. Iz pismenih virov mukoma dobljen rezultat, da se je clades Variana odigrala v zadnji
tretjini meseca septembra leta 9 po Kr.
216
, najde neko gotovo potrditev z neko najprej
neopazno in neugledno najdbo. Po rezultatih arheobotani~nih raziskav ostankov se-
menske ovsene slame in suhe grahove rastline, s ~imer je bil napolnjen nek zvon v
sekundarni rabi, je morala biti ta slama nabrana nekako v juliju/avgustu in se je lahko

360 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
ohranila v stanju, v katerem je pri{la pod zemljo in zatem do nas, komaj dlje kot
pribli‘no 14 dni do tri tedne. S tem pridemo dejansko v zgodnjo jesen leta 9 po Kr. kot
~asovno to~ko rimskega poraza
217
.
Facit
Kot sem ugotovila ‘e zgoraj, ko sem obravnavala zgodovinsko-literarna pri~evanja o cla-
des Variana in jih kriti~no vrednotila, prizadevanje za razjasnitev predzgodovine, kraja, po-
teka in neposrednih ali tudi dolgoro~nih posledic clades Variana zaenkrat ni pripeljalo k
nekemu splo{no sprejetemu konsenzu, kljub vidni konvergenci mnenj. Vzrok za to je seveda
treba iskati v stanju virov kot tak{nem, t.j. v odsotnosti sodobnega izro~ila, pa tudi v posebno-
stih anti~ne historiografije v celoti kot tudi tistih posameznih avtorjev. Ohranjeni pismeni viri
o clades Variana, ki se v svojih zgodovinskih podatkih zelo razlikujejo med seboj, v splo{nem
nimajo visoke sporo~ilne in histori~ne vrednosti, kar zadeva konkretna zgodovinska dejstva o
Varovi katastrofi, predvsem zaradi svojih intencij, ki so pogojene s ~asom nastanka zapisa, in
tako bolj osvetljujejo mi{ljenje in razpolo‘enje razmi{ljujo~ih svojega ~asa kot pa posre-
dujejo konkretne in zanesljive zgodovinske podatke. Te razli~ne intencije zgodovinarjev so
zmanj{ale njihov interes za histori~no popolnost in omejile sporo~anje detajlov. Zgodovinske
informacije, ki pa nam jih viri le posredujejo, so tako razli~ne, splo{ne ali pomanjkljive, da le-
te vsekakor ne morejo biti izhodi{~e za iskanje kraja bitke, kot tudi ne za stvarno-kriti~no
kolikor toliko zadovoljiv oz. zanesljiv prikaz dogodkov kot takih, ne glede na dejstvo bitke
kot take, voja{kega uni~enja obse‘ne rimske vojske in smrti P. Kvinktilija Vara.
Ko se je diskusija o clades Variana na osnovi pismenih virov zna{la v slepi ulici brez
upanja na re{itev in so tak{ni in druga~ni postulati kot izhodi{~e argumentacije vse bolj
izvirali iz kombinatorike novodobnih zgodovinarjev in ne iz virov, so najdbe in dosedanji
rezultati izkopavanj v Kalkriese postavili diskusijo na novo, rodno osnovo in vzbudili
upanje, da je mogo~e pri Kalkriese najti dolgo iskano prizori{~e Varove bitke ali vsaj del
prizori{~a dogodkov iz leta 9 po Kr. Vendar pa to, ali lahko dolgo in intenzivno vodeno
diskusijo o kraju Varove bitke res pripeljemo h koncu v Kalkriese, zavisi od nadaljnega
napredovanja in uspe{nosti izkopavanj. Dosedanji rezultati arheolo{kih izkopavanj so
vsekakor obetavni in mo‘nosti, kot se zdi, niso slabe, saj lahko tu – v nasprotju z vsemi
ostalimi dosedanjimi poskusi lokalizacije bitke – kot osnovo vzamemo arheolo{ko spoz-
nanje. Na osnovi zgoraj povedanega o najdbah in dosedanjih rezultatih izkopavanj ter
relaciji le-teh do zgodovinsko-literarnih virov pa lahko le zaklju~imo, da je obe vrsti pri~evanj
(pismene vire in arheolo{ke najdbe) le te‘ko harmonizirati, ne le zaradi razli~nosti virov, ki
nujno vodijo k bolj ali manj {tevilnim protislovjem, ampak v na{em primeru predvsem
zaradi slabe sporo~ilne vrednosti literarnih virov, kar zadeva konkretna zgodovinska dej-
stva o clades Variana. Tu historiografija pusti arheologijo skoraj popolnoma na cedilu.
Za odgovor na vpra{anje, ali je danes torej “bitka” za Varovo bitko izbojevana, nam
izku{nje preteklosti narekujejo previdnost in zadr`anost, ~etudi je mogo~e poro~ati o po-
membni terenski pridobitvi. Na tem novodobnem “boji{~u” so slavili `e tako {tevilne triu-
mfe, ki so se kmalu zatem spremenili v toliko grenkej{i poraz, da lahko na koncu stoji le ena
zahteva: treba je z nadaljnim raziskovanjem dognati to, kar lahko spoznamo, ~etudi to
konec koncev ni toliko, kolikor si `elimo spoznati.
217
 Glej WIEGELS 1999, 644 in op. 33.

361 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)

362 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«

363 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)

364 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
V Viri in literatura
1 Viri
Des Lucius Annaeus Florus kurzer Begriff der Römischen Geschichte von Gründung der
Stadt Rom an bis zur Monarchie des Kaisers Augusts. Aus dem Lateinischen übersetzt und
mit erläuternden Anmerkungen begleitet von Johann Adam SELLA. Hersfeld, Leipzig: Neue
Hermstaedt- Thiryische Buchhandlung, 1773.
L. Annaei Flori Epitomae Libri II et P. Annii Flori Fragmentum de Vergilio oratore an
poeta. Edidit Otto ROSSBACH. Lipsiae [Leipzig]: B.G. Teubner, 1896.
Lucius ANNAEUS FLORUS. Epitome of Roman History. With an English translation by Ed-
ward Seymour FORSTER. Cornelius Nepos. London: W. Heinemann; Cambridge, MA: Harvard
UP, 1947 (Loeb Classical Library).
CASSIUS DIO. Römische Geschichte. Übersetzt von D. Leonhard TAFEL. Stuttgart, 1837.
Dionis Cassii Cocceiani Historia Romana. Cum annotationibus Ludovici DINDORFII. V ol.
III. Lipsiae [Leipzig]: B.G. Teubner, 1864.
Dionis Cassii Cocceiani Historia Romana. Post Ludovicum DINDORFIUM iterum recensuit
Ioannes MELBER. V ol. III, lib. LI–LX. Lipsiae [Leipzig]: B.G. Teubner, 1928.
Dio’s Roman History. With an English translation by Earnest CARY, on the basis of the
version of Herbert Baldwin FOSTER. V ol. VII. London: W. Heinemann; Cambridge, MA: Har-
vard UP, 1955 (Loeb Classical Library).
CASSIUS DIO. Römische Geschichte. Band IV , Bücher 51–60. Übersetzt von Otto VEH. Züri-
ch, München: Artemis, 1986 (Bibliothek der alten Welt).
MANILIUS. Astronomica. With an English translation by G.P . GOOLD. Cambridge, MA: Har-
vard UP; London: W. Heinemann, 1977 (Loeb Classical Library).
Publij OVIDIJ NAZON. Pisma iz pregnanstva. @alostinke in Pontska pisma. Prevedel Josip
JURCA. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, 1959.
P. O VIDIUS NASO,. Tristia. Herausgegeben, übersetzt und erklärt von Georg LUCK. Band I:
Text und Übersetzung. Heidelberg: Carl Winter, 1967 (Wissenschaftliche Kommentare zu
griechischen und lateinischen Schriftstellern).
Strabos Erdbeschreibung. Übersetzt und durch Anmerkungen erläutert von A. FORBIGER.
Berlin-Schöneberg: Langenscheidt, [brez letnice] (Langenscheidtsche Bibliothek sämtli-
cher griechischen und römischen Klassiker in neueren deutschen Muster-Übersetzungen 52:
Strabo I. Berlin, Stuttgart 1855–1907).
Strabos Erdbeschreibung. Übersetzt und durch Anmerkungen erläutert von A. FORBIGER.
Berlin-Schöneberg: Langenscheidt, [brez letnice] (Langenscheidtsche Bibliothek sämtli-
cher griechischen und römischen Klassiker in neueren deutschen Muster-Übersetzungen 53:
Strabo II. Berlin, Stuttgart 1855–1906).
P . Cornelii Taciti Libri qui supersunt. Post C. HALM – G. ANDRESEN septimum edidit Ercius
KOESTERMANN. Tom. I: Ab excessu Divi Augusti. Lipsiae [Leipzig]: B.G. Teubner, 1952.
TACITUS. Annalen. Lateinisch-deutsch ed. Carl HOFFMANN. München: Heimeran, 1954 (Tu-
sculum Bücherei 222).
TACITUS. Annalen. Deutsch von August HORNEFFER. Mit einer Einleitung von Joseph VOGT
und Anmerkungen von W erner SCHUR. Stuttgart: Kröner, 1957 (Kröners Taschenausgabe 238).
CORNELIUS TACITUS. Annalen. Band I. Buch 1–3. Erläutert und mit einer Einleitung ver-
sehen von Erich KOESTERMANN. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1963 (Wissen-
schaftliche Kommentare zu griechischen und lateinischen Schriftstellern).

365 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
TACITUS. Annalen I–VI. Übersetzung, Einleitung und Anmerkungen von Walther SONTHE-
IMER. Stuttgart: Philipp Reclam, 1964 (RUB 2457–60).
TACIT. Anali. Prevedel Fran BRADA~. Maribor: Zalo‘ba obzorja, 1968.
CORNELIUS TACITUS. Annalen. Lateinisch und deutsch. Herausgegeben und übersetzt von
Erich HELLER. Mit einer Einführung von Manfred FUHRMANN. 2. durchgesehene und erweiterte
Auflage. München: Artemis und Winkler, 1992 (Sammlung Tusculum).
C. Velleji Paterculi quae supersunt ex Historiae Romanae libris duobus. Ex recensione
M. Christiani Davidis JANI et Joh. Christiani Henrici KRAUSE. Des Cajus Vellejus Paterculus
Römische Geschichte. Zweiter Theil. Wien: Anton Pichler, 1806.
VELLEIUS PATERCULUS. Römische Geschichte. Deutsch von F. EYSSENHARDT. 2. Auflage. Ber-
lin-Schöneberg: Langenscheidt, [brez letnice].
C. Vellei Paterculi ex Historiae Romanae libris duobus quae supersunt. Post C. HALMIUM
iterum edidit C. STEGMANN DE PRITZWALD. Lipsiae [Leipzig]: B.G. Teubner, 1933.
VELLEIUS PATERCULUS. Compendium of Roman History. Res gestae Divi Augusti. With an
English translation by Frederick W. SHIPLEY. London: W. Heinemann; Cambridge, MA: Har-
vard UP, 1955 (Loeb Classical Library).
Vellei Paterculi Historiarum ad M. Vinicium consulem libri duo. Recognovit W.S. WAT T.
Leipzig: B.G. Teubner, 1988.
2 Literatura
Der Kleine Pauly. Lexikon der Antike. Auf der Grundlage von Pauly’s Realencyclopädie
der classischen Altertumswissenschaft unter Mitwirkung zahlreicher Fachgelehrter bearbei-
tet und herausgegeben von Konrat ZIEGLER und Walther SONTHEIMER. München: Deutscher
Taschenbuch Verlag, 1979 (dtv 5963).
Metzler-Lexikon antiker Autoren. Herausgegeben von Oliver SCHÜTZE. Stuttgart, Weimar:
Metzler, 1997.
José Miguel ALONSO-NÚNEZ. Die politische und soziale Ideologie des Geschichtsschrei-
bers Florus. Bonn: Rudolf Habelt, 1983.
J.M. ALONSO-NÚNEZ. “Drei Autoren von Geschichtsabrissen der römischen Kaiserzeit: Flo-
rus, Iustinus, Orosius”. Latomus. Revue d’études latines 54 (1995), 346–360.
Horst CALLIES. “Zur augusteisch-tiberianischen Germanenpolitik”. Jochen BLEICKEN (izd.).
Colloquium aus Anlass des 80. Geburtstages von Alfred Heuss. Kallmünz/OPf.: Michael
Lassleben, 1993 (FAS Frankfurter Althistorische Studien 13), 135–141.
Horst CALLIES. “Bemerkungen zu Aussagen und Aussagehaltung antiker Quellen und
neuerer Literatur zur Varusschlacht und ihrer Lokalisierung”. Rainer WIEGELS, Winfried WO-
ESLER (izd.). Arminius und die Varusschlacht. Geschichte – Mythos – Literatur. Paderborn,
München, Wien, Zürich: Ferdinand Schöningh, 1995, 175–183.
Raffaele CANTARELLA. Gr{ka knji‘evnost. Prevedel Milko RENER. Trst: Dante Alighieri,
[brez letnice].
Walther JOHN. “P. Quinctilius Varus”. RE (Real-Encyclopädie der Classischen Altertu-
mswissenschaft (Stuttgart, 1894 isl.)) XXIV (1963), 907–984.
Hermann KESTING. Der Befreier Arminius im Lichte der geschichtlichen Quellen und der
wissenschaftlichen Forschung. Detmold: Hermann Bösmann, 1981.
Bernhard KYTZLER. Reclams Lexikon der griechischen und römischen Autoren. Stuttgart:
Philipp Reclam, 1997.
G.A. LEHMANN. “Die V arus-Katastrophe aus der Sicht des Historikers”. Bendix TRIER (izd.).
2000 Jahre Römer in Westfalen. Mainz, 1989, 85–95.

366 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
Gustav Adolf LEHMANN. “Zur historisch-literarischen Überlieferung der V arus-Katastrophe
9 n. Chr.”. Boreas (Münster) 13 (1990), 143–164.
Gerhard LEMCKE. Die Varusschlacht. Eine Quellenuntersuchung zum Bericht des Florus.
Hamburg: Hansische Universität (disertacija), 1936.
Gregor MAURACH. “Die literarische Form des Arminiusschlacht-Berichts”. Rainer WIEGELS,
Winfried WOESLER (izd.). Arminius und die Varusschlacht. Geschichte – Mythos – Literatur.
Paderborn, München, Wien, Zürich: Ferdinand Schöningh, 1995, 167–173.
Edward MENKING (red.). “Internationaler Kongress ‘Rom, Germanien und die Ausgrabun-
gen von Kalkriese’ 02.09.–05.09.1996. Dokumentation der Podiumsdiskussion: ‘Kalkriese
– Perspektiven eines archäologischen Fundplatzes’“. Varus-Kurier. Zeitung für Freunde und
Förderer des Projekts Kalkriese (Osnabrück) 3 (1997), 1 (April), 11–14.
H.v. PETRIKOVITS. “clades Variana”. Reallexikon der Germanischen Altertumskunde. Von
Johannes HOOPS. Zweite, völlig neu bearbeitete und stark erweiterte Auflage. Fünfter Band:
Chronos – dona. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 1984, 14–20.
Benedetto RIPOSATI. Zgodovina latinske knji‘evnosti. Prevedel Drago BUTKOVI^. Trst: Dante
Alighieri, 1983.
Wolfgang SCHLÜTER. “Kalkriese – Ort der V arusschlacht? Die Ausgrabungen in der Kalkrie-
ser-Niewedder Senke”. Varusschlacht und Germanenmythos. Eine Vortragsreihe anlässlich
der Sonderausstellung Kalkriese – Römer im Osnabrücker Land in Oldenburg 1993. Olden-
burg: Isensee, 1994 (Archäologische Mitteilungen aus Nordwestdeutschland, Beiheft 9),
10–24.
Wolfgang SCHLÜTER. “Neue Erkenntnisse zur Örtlichkeit der V arusschlacht? – Die archäolo-
gischen Untersuchungen in der Kalkrieser-Niewedder Senke im V orland der Wiehengebirges”.
Rainer WIEGELS, Winfried WOESLER (izd.). Arminius und die V arusschlacht. Geschichte – Mythos
– Literatur. Paderborn, München, Wien, Zürich: Ferdinand Schöningh, 1995, 67–95.
Wolfgang SCHLÜTER. “Zum Stand der archäologischen Erforschung der Kalkrieser-Niewed-
der Senke”. Wolfgang SCHLÜTER, Rainer WIEGELS (izd.). Rom, Germanien und die Ausgrabungen
von Kalkriese. Internationaler Kongress der Universität Osnabrück und des Landschaftsver-
bandes Osnabrücker Land e.V. vom 2. bis 5. September 1996. Bramsche: Rasch, 1999, 13–60.
Richard SIEGER. “Der Stil des Historikers Florus”. Wiener Studien 51 (1993), 94–108.
Dieter TIMPE. “Zur Geschichte und Überlieferung der Okkupation Germaniens unter Au-
gustus”. Saeculum (München) 18 (1967), 278–293.
Dieter TIMPE. Arminius-Studien. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1970 (Bi-
bliothek der klassischen Altertumswissenschaften, Neue Folge, 2. Reihe, 34).
Dieter TIMPE. “Geographische Faktoren und politische Entscheidungen in der Geschi-
chte der Varuszeit”. Rainer WIEGELS, Winfried WOESLER (izd.). Arminius und die Varusschla-
cht. Geschichte – Mythos – Literatur. Paderborn, München, Wien, Zürich: Ferdinand Schö-
ningh, 1995, 13–27.
Bernhard TÖNNIES. “Die Ausgrabungen in Kalkriese und Tac. Ann. 1,60,3. Eine Lösung für
die Varusschlachtfrage in Sicht?”. Hermes 120 (1992), 461–465.
Bernard Raymond van WICKEVOORT CROMMELIN. “Quintili V are, legiones redde! Die politi-
sche und ideologische V erarbeitung einer traumatischen Niederlage”. Georgia FRANZIUS (izd.).
Aspekte römisch-germanischer Beziehungen in der frühen Kaiserzeit. Espelkamp: Marie L.
Leidorf, 1995 (Quellen und Schrifttum zur Kulturgeschichte des Wiehengebirgsraumes, Reihe
B, 1), 1–43.
B.R. van WICKEVOORT CROMMELIN. “‘Rom, Germanien und die Ausgrabungen von Kalkrie-
se’. Internationaler Kongreß vom 2. – 5. September 1996”. Varus-Kurier. Zeitung für Freun-
de und Förderer des Projekts Kalkriese (Osnabrück), 2 (1996), 1, 9–10.

367 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Rainer WIEGELS. “Rom und Germanien in augusteischer und frühtiberischer Zeit”. Wolf-
gang SCHLÜTER (izd.). Kalkriese – Römer im Osnabrücker Land. Archäologische Forschun-
gen zur Varusschlacht. Bramsche: Rasch, 1993, 231–265.
Rainer WIEGELS. “Kalkriese und die literarische Überlieferung zur clades Variana”. Wol-
fgang SCHLÜTER, Rainer WIEGELS (izd.). Rom, Germanien und die Ausgrabungen von Kalkrie-
se. Internationaler Kongress der Universität Osnabrück und des Landschaftsverbandes
Osnabrücker Land e.V. vom 2. bis 5. September 1996. Bramsche: Rasch, 1999, 637–674.
Susanne WILBERS-ROST. “Die Ausgrabungen auf dem ‘Oberesch’ in Kalkriese – Deponie-
rungen von Menschen- und Tierknochen auf dem Schlachtfeld”. Wolfgang SCHLÜTER, Rainer
WIEGELS (izd.). Rom, Germanien und die Ausgrabungen von Kalkriese. Internationaler Kon-
gress der Universität Osnabrück und des Landschaftsverbandes Osnabrücker Land e.V. vom
2. bis 5. September 1996. Bramsche: Rasch, 1999, 61–89.
Reinhard WOLTERS. “Germanien im Jahre 8 v. Chr.”. Wolfgang SCHLÜTER, Rainer WIEGELS
(izd.). Rom, Germanien und die Ausgrabungen von Kalkriese. Internationaler Kongress der
Universität Osnabrück und des Landschaftsverbandes Osnabrücker Land e.V. vom 2. bis 5.
September 1996. Bramsche: Rasch, 1999, 591–635.
Zusammenfassung
Berichte antiker Historiographen über die “Schlacht im Teutoburger Wald” (clades V ariana)
Übersetzung und historisch-kritische Interpretation der antiken Quellen – in Relation zu Funden und
Befunden der neuesten archäologischen Ausgrabungen in Kalkriese/Deutschland
Bojana Schneider
Im Jahre 9 n. Chr. vernichteten aus dem Raum zwischen Rhein und Weser stammende germanische
Stammesverbände unter der Führung des cheruskischen Adligen und römischen Bürgers Arminius ein
unter dem Oberbefehl des P. Quinctilius Varus stehendes römisches Heer von 3 Legionen, 3 Alen und 6
Kohorten sowie den zugehörigen Troß. Dieses Ereignis, das in die literarische und historische Überliefe-
rung als clades V ariana eingegangen ist, war der Höhepunkt einer mehr als zwei Jahrzehnte andauernden
Phase römischer Germanien-Politik jenseits des Rheins und wurde als eine der größten militärischen
Niederlagen in der Geschichte Roms bewertet. Die antike literarische Quellenbasis zu diesem herausra-
genden Ereignis ist jedoch sehr dürftig, heterogen, widersprüchlich und alles andere als eindeutig und
detailliert, offizielle oder halb-offizielle Erklärungen zum Thema sind nicht überliefert oder nicht sicher zu
erschließen. Insbesondere über die Fragen nach dem Ort und dem Verlauf der Schlacht ist aufgrund der
Quellenlage in der Forschung bis heute keine Einigung erzielt worden, so daß einzig archäologische
Funde noch Antworten bieten könnten. Die aufsehenerregenden archäologischen Funde von Kalkriese
(ca. 20 km nördlich von Osnabrück) haben die Diskussion über die clades V ariana und damit den Ort der
Schlacht neu entfacht.
In diesem Kontext beschäftigt sich dieser Beitrag neben der (überwiegend erstmaligen) Übersetzung
der griechisch-römischen Quellentexte ins Slowenische mit zwei Fragestellungen: a) welche konkreten
Fakten über die Schlacht können den antiken Quellentexten unter Berücksichtigung der jeweiligen ethi-
schen und künstlerischen Prinzipien sowie der Ziele und Intentionen, die die Autoren mit ihren Texten
verbanden, entnommen werden; b) in welchem Maße können die bisherigen Ergebnisse der Ausgrabun-
gen in Kalkriese den historischen Wert der antiken Quellentexte bezüglich konkreter historischer Fakten
definieren und inwieweit lassen sich die Ausgrabungsergebnisse mit den Aussagen der antiken Quellen in
Einklang bringen.
Die ältesten zeitgenössischen Nachrichten über die Schlacht geben P . Ovidius Naso in Tristia III, 12,
45–48 (Frühjahr 10 n. Chr.) und IV, 2 (11 n. Chr.), M. Manilius in Astronomica I, 896–903 (vor 14 n.

368 B. SCHNEIDER: PORO^ILA ANTI^NIH ZGODOVINOPISCEV O »BITKI V TEUTOBUR[KEM GOZDU«
Chr.) sowie Strabon in seiner Geographie VII, 1, 4 = p. 291C (vor 18 n. Chr.). In diesen unmittelbar auf
die Varus-Katastrophe reagierenden dichterischen Texten, die allerdings nur auf das Ereignis anspielen,
treten lediglich einige spezifische Aspekte des Gesamtgeschehens deutlicher hervor. Darüber hinaus
liegen vier historiographische Behandlungen der Varus-Schlacht über einen größeren Zeitraum verteilt
vor: 1. C. Velleius Paterculus, Historiae Romanae II, 117–119 (30 n. Chr.), 2. Lucius Annaeus Florus,
Epitoma de Tito Livio bellorum omnium annorum DCC libri duo II, XXX, 29–39 (Anfang des 2.
Jhrdts.), 3. Cassius Dio Cocceianus, ‘Rwmaikh\ i(stori/a LVI, 18–22 (Anfang des 3. Jhrdts.) und 4.
Publius Cornelius Tacitus, Annales I, 59–62 (Anfang des 2. Jhrdts.). Cassius Dio und Annaeus Florus
widersprechen sich in den wesentlichen Punkten, während der Bericht des Velleius Paterculus, von dem
als Zeitgenosse die zuverlässigste Schilderung hätte erwartet werden können, vor der eigentlichen Schlacht-
darstellung abbricht. Tacitus schließlich behandelt die clades V ariana nicht als literarischen Topos und ist
daher nicht als direkte Quelle einzustufen; er gibt jedoch die einzige uns überlieferte Angabe über den Ort
der Katastrophe: saltus Teutoburgiensis.
Das historische Ereignis der Schlacht erscheint in den antiken Quellentexten jeweils in einen größeren
Kontext eingebettet, vorrangig im Rahmen einer zustimmenden bis bewundernden Darstellung der kaiser-
lich-römischen Expansionspolitik als grundlegender Intention der historiographischen Texte: es geht im
allgemeinen in den Texten daher nicht um ein “Wie es war”, sondern um ein “So großartig war es” – im
konkreten Fall des P. Quinctilius Varus um das Gegenteil. Varus ist ein exemplum morum, ein Sittenbei-
spiel, sein Charakter und sein Handeln dienen als ein allgemein-verbindlich intendiertes, abschreckendes
Beispiel. Sowohl im Rahmen der panegyrischen Intention als auch um den Exemplum-Charakter dieser
Episode herauszustellen, war eine detailreiche Darstellung der Ereignisse durch die antiken Autoren nicht
notwendig. Hinzu kommt, daß die Autoren ihre Texte unter als ethisch zu bezeichnende Prinzipien stellten:
sie sollten Geschichte als Prozeß, als einen ethischen Prozeß sichtbar machen, der wiederum keine
detaillierte Beschreibung der historischen Ereignisse erforderte. Die Quellentexte haben daher im allge-
meinen keinen hohen Aussagewert und historischen Wert bezüglich konkreter historischer Fakten, und
dies vor allem aufgrund ihrer jeweiligen Intentionen, die durch den Zeitpunkt der Niederschrift bedingt
sind. Die historischen Fakten, die den Quellentexten zu entnehmen sind, beschränken sich somit auf den
Tatbestand der Schlacht, die V ernichtung von 3 römischen Legionen, 3 Alen und 6 Kohorten, den Tod des
P. Quinctilius Varus sowie die Ansiedlung der Ereignisse zwischen Rhein und Weser.
Die bisherigen Ergebnisse der Ausgrabungen von Kalkriese lassen es als möglich erscheinen, daß
dort der lange gesuchte Ort der Varusschlacht oder wenigstens ein Teilschauplatz der Ereignisse des
Jahres 9 n. Chr. aufgefunden wurde, auch wenn dies beim derzeitigen Ausgrabungsstand noch nicht
abschließend gesichert ist. Im Gegensatz zu allen anderen, über 700 vorgeschlagenen Schlachtorten kann
Kalkriese archäologische Erkenntnisse als Basis der Lokalisierung für sich in Anspruch nehmen. Die
Ergebnisse der Ausgrabungen und die Aussagen der historiographischen Quellen lassen sich jedoch nur
sehr schwer harmonisieren, nicht nur weil die V erschiedenheit der Quellenarten zwangsläufig zu Wider-
sprüchen führt, sondern vor allem aufgrund des geringen Aussagewertes der schriftlichen Quellen bezüg-
lich konkreter historischer Fakten. Bezüglich der clades V ariana läßt die Historiographie die Archäologie
fast vollkommen im Stich.