jzvajajmo tržaški sporazum po duhu i in črki! ( Tržaška delegacija Italijansko - jugo-°vanske trgovinske zbornice v Milanu ,e ie na skupščini v sredo, 3. aprila , fP^čno konstituirala ter izbrala ljudi, '3,0 bodo predstavljali v milanski zbor-3 y*Cl' Omeniti moramo, da se je Trža-■ v'8 delegacija rodila v sedanji obliki fot kompromis med Zbornico za po-fPeševanje prometa med Trstom in Ju-^Os!ayij0 in Italijansko - jugoslovansko 'Kovinsko zbornico v Milanu. Ker ima !ri’asko gospodarstvo oziroma tržaška No iz 'Sovina svoje posebne koristi, ki izvi-"Jo. iz posebne vloge Trsta v italijan-f..°'jugoslovanski izmenjavi, so si ita 'lanski gospodarski krogi prizadevali, ? bi tudi v okviru Italijanske trgovin-i o zbornice v Milanu ohranili avtono-l 'io, ki jim jo je predsedništvo milan-H® zbornice tudi priznalo. Že samo število članov, ki so pri-QPili k Tržaški delegaciji kaže, kako = J\Q'nembno vlogo pripisujejo tržaški ponovni krogi delegaciji v italijansko-ju F0slovanski trgovinski izmenjavi, zlasti a v trgovini med Trstom in Jugoslavi-,0, dialoga Tržaške delegacije je prav ;aPrav dvojna: z ene strani, da zavam ® koristi tržaških posrednikov v iz gnjavi med Italijo in Jugoslavijo 'p,°h, z druge strani pa, da pospešuje Menjavo med Trstom in obmejnim "Soslovanskim področjem. Izmenjava Italijo in Jugoslavijo je bila ure ®na z italijansko - jugoslovansko trgovko pogodbo, trgovina med Trstom 11 jugoslovanskimi obmejnimi področji ’a) s posebnim tako imenovanim regio-a*nim sporazumom. F''^aško delegacijo čaka mnogo dela. ^aški regionalni sporazum je treba Praviti v tek. Proti sedanjemu izvaja-'JU tega sporazuma, ki je bil uveljav-Je.n 15. januarja tega leta, se kopičijo Jhtožbe z vseh strani, od tržaških tr-lovcev pa tudi jugoslovanskih podjetij. e °b eni izmed prejšnjih priložnosti "''Up omenili težave, ki nastajajo pri po-- , iPVanju izvoznih in uvoznih dovoljenj bcenc), ki spada v pristojnost ravna-Pljstva za zunanjo trgovino pri tukajš-'lem generalnem komisariatu. Sistem licenc je sploh velika ovira '.'i vsaki trgovinski izmenjavi. Zato te-■'jo države za tem, da bi ga odpravile 11 lako sprostile (liberalizirale) zunanjo kovino. V tem duhu je bil sklenjen i!
  • 0°gaja se tudi, da morajo tržaški tr-lovci večkrat dolgo časa čakati na li :enco in da ravnateljstvo za zunanjo '"Sovino pri generalnem komisariatu 'Pravičuje to zamudo s tem, da je mo-ral° zaprositi za pristanek ministrstva , Vnanjo trgovino v Rimu. Ravnatelj-P° podeljuje licence z določenim me ‘dom, ki gre tudi za tem, da se čim-lj ovira uvoz vina, sadja in mleka, pdtem ko nima takšnih pomislekov ;.r°ll podelitvi licenc za uvoz mesa in ■Ivine, Koristi tržaškega sporazuma o izme 'Javl z obmejnimi področji za tržaško *®sPodarstvo so na dlani, toda le pod '"gojeni, ako se sporazum izvede, ka N so si ga zamislili njegovi tvorci! Da rzaško gospodarstvo potrebuje poživit-e in prav iz tega dejstva izvirajo obiide za ta sporazum — je jasno vsa-'0i"ur. Zato so toliko bolj nerazumlji-e ovire, ki jih nekateri krogi postavajo izvajanju tega sporazuma. Miški pelfolei vžgal diplomalski spor na Zaliodu Italijansko > perzijski petrolejski sporazum - Italijani, Nemci in Japonci proti angrlo-ameriškim koristim Po šestih mesecih so prve ladje že preplule Sueški prekop, vendar ni po ložaj mednarodnopravno, to se pravi z jasno mednarodno pogodbo med E-giptom in ostalimi državami, še urejen. Ameriška in celo angleška vlada sta svetovali brodarjem naj njihove ladje še ne tvegajo potovanja skozi Sueški prekop. Zahodne države zlasti Anglija in Francija še niso opustile načrtov, da bi z graditvijo petrolejskih vo dov, ki bi obšli arabske dežele, kakor Sirijo, saj deloma razorožile Egipt na diplomatskem pozorišču. Ce bi se namreč petrolej v večjih količinah lahko prevažal po naftovodih iz perzijskih vrelcev na Sredozemsko morje, bi se pomen Sueškega prekopa vsaj deloma zmanjšal. ITALIJA JE PRESENETILA ANGLIJO, FRANCIJO IN AMERIKO Prav v času, ko vprašanje plovbe skozi Sueški prekop še ni dokončno rešeno, je Italija srečno zaključila delo za sklenitev ločenega sporazuma med U-stanovo za petrolej (ENI — Ente Na-zionale Idrocarburi) in perzijsko vlado, glede izkoriščanja novih petrolejskih vrelcev pri Qumu (okoli 150 km južno od Teherana, glavnega mesta Perzije). Ta sporazum je presenetil angleške in ameriške gospodarske in diplomatske kroge, ker je bil sklenjen na drugačni podlagi kakor sporazum med zahodnimi silami in iransko vlado za izkoriščanje perzijskih (iranskih) petrolejskih vrelcev. Gre za vprašanje, kako naj se deli dobiček, pravzaprav petrolej, ki ga zahodne družbe pridobijo iz perzijskih vrelcev. Po sporazumih med angleškimi, ameriškimi in drugimi zahodnimi petrolejskimi družbami z ene strani ter perzijsko vlado z druge se je dobiček, to je pridobljeni petrolej, delil po ključu 50:50, to se pravi polo- vica dobička gre zahodnim družbam, druga polovica pa perzijski vladi. Italijani so sklenili sporazum za izkoriščanje novih perzijskih petrolej-. skih vrelcev pri Qumu na drugačni podlagi, in sicer naj bi se dobiček delil med italijansko družbo in perzijsko vlado po ključu 30:70, to je italijanski ustanovi ENI bi šlo 30°/o dobička, perzijski vladi pa 70%. V ta namen bosta ENI in iranska petrolejska družba (National Iranian Oil Company) ustanovili skupno družbo. Italijanska ustanova ENI bo prispevala 51% delniške glavnice, perzijska pa 49%. Sporazum na takšni podlagi je na prvi pogled za perzijsko vlado ugodnejši kakor sporazum, ki je bil sklenjen med Perzijo in zahodnimi petrolejskimi družbami po likvidaciji Anglo-iranske petrolejske družbe in ko je obrambo koristi zahodnih petrolejskih družb prevzel poseben konzorcij. Kakor že ome njeno sloni ta sporazum na podlagi 50 proti 50 — polovica dobička gre zahod nim petrolejskim družbam, druga polovica perzijski državni družbi. Nič čud nega, če je italijanska poteza osupnila ostale zahodne diplomacije. Gospodarski sodelavci angleških listov so vso zadevo preučili bolj temeljito in prišli do zaključka, da ni sporazum med Italijo in Perzijo mnogo ugodnejši za Per zijce kakor sporazum med zahodnimi petrolejskimi družbami in iransko pc trolejsko družbo. Oni namreč ugotav-. Ijajo, da za izkoriščanje iranskih vrelcev ne prispeva zdaj Perzija nikakšne-ga kapitala, medtem ko ss je nasproti Italiji obvezala, da bo prispevala 49 n delniške glavnice za skupno družbo. Če bo torej Perzija deležna večjega dobička (70%) pri sodelovanju z italijanskim podjetjem ENI, bo morala v ta namen prispevati skoraj polovico delniške glavnice. TRI LETINE V ITALIJI ,.Ce Postavimo, da je vrednost kme JSkih pridelkov v Italiji leta 1933 zna . 100, potem je vrednost kmetijskih ' "Jelkov v letu 1954 dosegla 113, v q.u 1955 122 in v letu 1956 117. Leta r>5 ie bilo na prodaj za 3.117 milijard Oljskih pridelkov, lansko leto pa a 3.052. Vrednost raznih vrst žita stevši riž) je bila lansko leto za 80 "'jard manjša kakor leta 1955. ^OUšANJE POLOŽAJA ITALI-AX’SKE INDUSTRIJE KLOBUKOV nekaj let je italijanska industrija °bukov v krizi; mnogi obrati te in-ls.trije so propadli. V lanskem letu pa le položaj te industrije nekoliko iz-1 lsal. K temu je pripomogla predvsem i raina propaganda pa tudi moda, ki 'ekuje moškim, da zopet nosijo klo-"e- Tudi izvoz klobukov in klobuče-'2 Italije se je v letu 1956 neko-® Povečal, in sicer za 10% v primer-1 1 s prejšnjim letom; izvoz čepic se ^ Povečal za 20%. Porazen pa je polo-J na severno-ameriškem trgu. Izvoz |ta trg se je namreč skrčil v lanskem 1 za 25%, ker je ameriška vlada po-a‘a carino na uvoz klobukov. Alžir tlači francosko gospodarstvo že leta in leta napovedujejo razvrednotenje francoskega franka. V zadnjem času so posebno tuji strokovnjaki zopet sprožili to vprašanje, če.' da sedanji tečaj franka ne ustreza dejanskemu gospodarskemu položaja Francije. Pri vsem tem niso podatki o razvoju francoskega gospodarstva v lanskem letu tako črni. Plače so se lansko leto povečale za 1% na račun nagrad za proizvodnjo in 5,3% na podlagi skupnih dogovorov med sindikati in industrijskimi podjetji. Bolj so se povišale plače moških kakor žensk. Napredovale so plače specializiranih in kvalificiranih delavcev, medtem ko to ne velja glede plač neizurjenega delavstva. Dobiček industrijskih in trgovinskih podjetij se je v celoti povečal za 10% v primeri s prejšnjim letom. Dohodki iz kmetijstva so se le malo povilali. Zanimivo je, da so bili kme tijski pridelki za 1,5% obilnejši kakor leta 1955, čeprav je hud mraz spomladi 1956 napravil veliko škodo na polju. Francoska zunanja trgovina je lani šla rakovo pot. Medem ko je leta 1955 imela pribitek, je bila lansko leto pasivna kar za 700 milijonov dolarjev. Ta primanjkljaj v zunanji trgovini je požrl skoraj vse rezerve tujih valut, da so znašale francoske rezerve v začetku leta 1957 komaj še 80 milijonov dolarjev. Francija je bila pooblaščena, da dvigne od svojega deleža pri Mednarodnem denarnem skladu 262 milijonov dolarjev. Konec januarja letošnjega leta je znašal primanjkljaj v trgovinski bilanci še vedno 88 milijonov dolarjev. Francoski gospodarstveniki očitajo, da je Francija uvažala poleg potrebnih surovin preveč opreme in končnih izdelkov. Francosko gospodarstvo obremenjujejo zlasti stroški sa pobijanje vstaje v Alžiru. Tako je Mendes-France ugotovil, da potroši Francija v ta namen skoraj 1 milijardo 500 frankov na dan. Za nabavo vojaške opreme v tujini so Francozi leta 1955 potrošili okoli 60 milijard, lansko leto pa kar čez 90 milijard frankov. NARODNI DOHODEK V ITALIJI SE NAPREDUJE Kosmati narodni dohodek je v Italiji lansko leto znašal 14.000 milijard in je bil za 8,51% večji kakor leta 1955 (12.902 milijard). Med letom 1954 in 1955 je narastel za 9,15%, ker je leta 1954 dosegel 11,820 milijard. Ce upoštevamo, da so lansko leto močno na-rastle cene na drobno, je dejanski kosmati dohodek narastel za okoli 4,2%, medtem ko je med letom 1954 in 1955 narastel za 7,2%. Narodni dohodek v Jugoslaviji Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu je narodni dohodek v Jugoslaviji lansko leto dosegel 1.433 milijard dinarjev ter je nekoliko narastel nasproti letu 1955 (1398 milijard); leta 1951 je znašel 1162 milijard dinarjev. RAZDELITEV NARODNEGA DOHODKA PO VRSTAH DEJAVNOSTI: 1954 1955 19,>6 Industrija in rudarstvo 497 608 680 poljedelstvo 399 421 391 gozdarstvo 18 23 28 gradbeništvo 87 82 60 promet 52 71 84 trgovina in gostinstvo 96 119 126 obrt 71 74 74 PO LJUDSKIH REPUBLIKAH 1954 1955 1956 Srbija 338 489 493 Hrvatska 315 385 397 Slovenija 191 229 245 Bosna in Hercegovina 157 189 202 Makedonija 64 85 79 Črna gora 15 21 22 Podatki narodnega dohodka za leto 1954 predstavljajo oceno dohodka. SlaMi avslriislega gospodarslva V avstrijskem gospodarstvu se v zadnjem času kažejo znamenja, ki napovedujejo na nekaterih področjih precejšen zastoj. Tako navaja poročilo zavoda za gospodarsko raziskovanje za prejšnji mesec, da je bilo med zimo l]95f7'7(7 odpuščenih 8CC0 starejših delavcev več kakor med zimo 1955/56. Januarja letošnjega leta je iskalo delo 57.800 ljudi, lansko leto v istem mesecu pa 46.300. Upoštevati je treba, da so bile letos vremenske razmere ugodnejše kakor lansko zimo. Zato bi bilo zgrešeno iskati razlog za večjo brezposehrost morda ' vremenu, kakor se pogosto dogaja. Razpečevanje proizvodov elektroindustrije je na domačem trgu zadelo letos na večje težave, izvoz pa je mogoč samo proti znižanim cenam. Razvoj tovarne Steyr ni zadovoljiv. Livarne so morale omejitvi svojo proizvodnjo in odpustiti nekaj delavstva. Državne železnice so pri podjetju »Alpine« na Štajerskem naročile manj kakor prejšnja leta. Zato je bilo treba tudi tam zmanjšati število zaposlenih. Proizvodni stroški podjetij naraščajo, ker se dvigajo cene surovin, pa tudi plače. Poleg tega se širijo vesti, da bo zvišana cena električnega toka pa tudi prevoznine. Nadalje se širi glas, da se bo dvignila cena železa, poleg tega se oglašajo tudi kmetje s svojimi zahtevami. Na vseh področjih so postavljali zahtevo po zvišanju državnih podpor ali zvišanju plač. Zdi se da nikdo ne čuje opominov zveznega kanclerja, ki zahteva disciplino glede cen in plač (Po dunajskem tedniku »Die Osterreichische Furche«), NOV NAFTOVOD IZ IRANA ČEZ TURČIJO NA SREDOZEMLJE? Po poročilih angleških strokovnih listov se je italijanska ustanova ENI sporazumela s perzijsko vlado glede naftovoda od novih petrolejskih vrelcev pri Qumu po turškem ozemlju do turškega pristanišča Iskenderuna (Alek sandrete) na Sredozemskem morju, naftovod bi bil dolg 1000 milj. Imel b to prednost, da bi se izognil arabskim deželam, ki hočejo ohraniti nadzorstva, nad prevozom petroleja s Srednjega vzhoda na Sredozemsko morje. Politika arabskih vlad teži za tem, da zavaruje koristi Sueškega prekopa. Novi naftovod iz Quma do Sredozemskega morja bi bil dolg kakor naftovod iz Saudove Arabije do Sredozemskega morja ter bi stal vsaj 200 milijonov funtov šterlingov (336 milijard lir). An gleški izvedenci domnevajo, da nima perzijska vlada dovolj denarja, da bi prispevala h graditvi takšnega naftovoda ter bi bila prisiljena iskati posojilo v Italiji. Toda niti Italija nima za taks ne graditve dovolj denarja na razpolago. Za ta načrt se zanimajo celo Japonci, ki bi verjetno dah tudi denar. SODELOVANJE MED ITALIJANI IN NEMCI Londonski listi poročajo iz Rima, da Italijani sodelujejo z Nemci pri izvedbi načrtov za graditev petrolejskega vo da iz novih petrolejskih vrelcev pri Qu mu čez Turčijo do Sredozemskega morja. Pri finansiranju naj bi sodelovali tudi Japonci, pravzaprav japonske plovne družbe. Turčija se ne bo udeležila neposredno te akcije. Z nemške strani je tudi kancler Adenauer med svojim obiskom v Teheranu pripomogel k skle nitvi zadevnega sporazuma. Naitovod bo stal okoli 400 milijonov dolarjev; gradili ga bodo 10 let. Italija bo dala na razpolago predvsem stroje, Nem:; pa denar. ALI SE BODO ANGLEŽI IN AMERIČANI UPRLI? Rimska »Agenzia Italia« je mnenja da bo italijansko - perzijski petrolejski sporazum naletel na manjši odpor pri Američanili kakor pri Angležih. Agencija dodaja, da bi se sporazum verjetno dal spraviti v sklop z Eisenhower-jevo doktrino. Moda in usnjarstvo na ljubljanskem sejmu Ljubljana, 30. marca 5/stavljajoče tvrdke potrudile, da prika- Po večmesečnem presledku so se zopet odprla vrata »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani. Ta prvi pomladanski sejem z mednarodno udeležbo nam hoče prikazati izdelke mode in ju goslovanske usnjarske industrije. Uprava Gospodarskega razstavišča ob tej priliki poudarja, da bodo odslej namesto dosedanjih, večinoma propagandnih razstav, vse razstave bolj na komercialni osnovi. Taki sejmi so posebno važni tedaj, kadar jim je zagotovljena mednarodna udeležba, ker privabijo veliko tujih interesentov in povzdignejo živahnost kupčije. Ker se izdelki na splošno vedno izboljšujejo in se cene prilagodujejo zmogljivosti potrošnikov, so tudi sejmi, prirejeni po strokah, posebno važni za razstavljaloe, da zainte resirajo potrošnike za svoje izdelke. V tem letu naj bo pri tem poseben po udarek na končnih izdelkih in upoštevanju potrošniških želja. Te želje naj razodene nagradna anketa, kjer bodo potrošniki lahko povedali svoja mnenja in svoje želje, ki jih bodo morah proizvajalci po možnosti upoštevati. Tako bodo postali sejmi res pravo tržišče, ki bo nudilo tako razstavljalcem, kakor potrošnikom dovolj prilike, da dosežejo kar najboljši medsebojni stik. Drugi sejem mode in usnjarstva nudi po obilici in pestrosti razstavljenih predmetov obiskovalcu poleg estetskega u-žitka tudi precejšen vpogled v snovanje in delovanje današnje mode. Saj je moda s svojimi vedno novimi kreacijami, važen činitelj vsega našega udejstvovanja in v določenem pogledu mogočen pridobitni činitelj industrijske, obrtniške in trgovinske panoge v vse'i modernih državah. V njej se posebno izraža iznajdljivost posameznikov, ki lahko bogato oploja vse navedene panoge, ljudem pa nudi potrebno izpre-membo v vsakdanjem življenju. Ce recimo pogledamo samo našo obutev, kako se je v teku stoletij spreminjala, kako je iz prvotnega samo varovalnega sredstva za noge sčasoma postala tudi stetsko privlačna, čeprav morda dostikrat ne tako udobna, kot bi bilo želeti, vidimo 0ri tem vpliv mode. Vedno novi izdelki, ki prekašajo prejšnje, dajejo nešteto pridnim rokam zaposlitev in dandanes si brez tega »modnega tirana« sploh ne moremo zamisliti naše dobe, ker bi brez njega nastalo splošno mrtvilo in stagnacija v človeškem u-dejstvovanju. Zato so se tudi vse raz- žejo občinstvu v kar najprimernejši in okusnejši obliki svoje izdelke, izdelane »po modi«. Nad 70 domačih, 2 italijanski, 3 avstrijske, 2 holandski in 1 zapadnonemška tvrdka so prispevale s svojimi izdelki za ta sejem. Od vsakovrstnega blaga pa do res po najnovejši modi izdelanih ženskih in moških oblačil upraviči ta razstava svoj naziv: sejem mode. Naj navedemo samo nekaj predmetov, ki nam jih pokaže razstava: ženske in moške barete, bluze, ce-firje, čipke, damast garniture, izdelke iz plastičnih mas, damske in moške klo buke .kopalne kostime, kuli jopice, razni lodni, nedrčke, damske nogavice iz sintetičnega prediva, razne vrste perila, balonske in druge plašče, razne plaž ne kombinacije, tkanine, trikotažne izdelke, torbice, zavese i. dr. Pa tudi usnjarska industrija je dobro zastopana. Priznane tovarne razstavljajo raznovrstna usnja in usnjarske potrebščine. Med usnjenimi izdelki vidimo posebno elegantne, v raznih modnih barvah izdelane damske in moške čevlje, ki jasno pričajo o kvaliteti naših tovarn. Po vojni je bilo v Ljubljani že 25 strokovnih gospodarskih razstav oziroma specialnih sejmov. Tudi ta sejem je pokazal, da so taki specialni sejmi po treba časa, ki se mora prilagoditi zahtevam sodobnega gospodarskega življenja. Sejem ostane odprt do 7. aprila. ITALIJANSKI IZVOZ HARMONIK NAPREDUJE V prvih desetih mesecih leta 1956 se je izvoz harmonik iz Italije zvišal po vrednosti za 40%, po količini pa za 28% v primeri z letom 1955; dosegel je namreč 151.010 komadov (v letu 1955 117.580) v vrednosti 4,8 milijard lir (3,5 milijard v letu 1955). Glavni odjemalec italijanskih harmonik so Združene države. Na tem trgu so prodali v prvih 10 mesecih tega leta 59,3% vsega izvoza harmonik (leta 1955 52,2%, leta 1954 52,7% in leta 1953 67,5%). Italijanske harmonike uvaža tudi Kanada, švedska, Nizozemska in Francija. Glavni konkurent italijanske proizvodnje harmonik na tujih trgih je znana nemška tovarna »Hohner« iz Trossingena, ki zaposluje nekaj tisoč delavcev, in »Can-tulio« iz Siedburga. Italijanska proizvodnja harmonik zaposluje danes posredno in neposredno okoli 12.000 de lavcev. zunama irnovma - ouraz napri V lanskem leta izvoz na vrhuncu - Izvoz surovin nazaduje Beograd, aprila 1957 ga izdaja Zvezni zavod v Beogradu, prinaša po- »Indeks«, ki za statistiko datke, na podlagi katerih si lahko stvarimo povsem jasno sliko o razvoju jugoslovanske zunanje trgovine v preteklem letu. Ti podatki kažejo, da je jugoslovanska zunanja trgovina lansko leto dosegla doslej najvišjo raven; njena vrednost v obeh smereh znaša 238,2 milijarde dinarjev. (Gre za tako imenovane devizne dinarje, katerih vrednost znaša 300 dinarjev za en ameriški dolar). Jugoslavija je izvozila za 96,4 milijarde dinarjev blaga, uvozila pa za 141,7 milijarde dinarjev. Jugoslovanska zunanja trgovina je torej pasivna; vendar kaže njen razvoj znake občutnega izboljšanja, saj se je jugoslovanski izvoz v lanskem letu povečal v neprimerno večjem obsegu kakor uvoz. Izvoz je bil za okoli 20 milijard večji kakor leta 1955, medtem ko se je uvoz povečal sa mo za 9 milijard dinarjev. Ako odbijemo uvoz, ki ga je Jugoslavija plačala s trostransko pomočjo Združenih ameriških držav, Vel. Britanije in Francije, to je okoli 35 milijard dinarjev, nam ostane čisti trgovinski primanjkljaj dobrih 10 milijard dinarjev. SPREMEMBE SESTAVA JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA V sestavi jugoslovanske zunanje trgo vine so nastopile nekatere značilne spremembe, in sicer kot notranje posledice gospodarske preobrazbe, zlasti indu strializacije v Jugoslaviji. Narastel je izvoz strojev, opreme, raznih prevoznih sredstev, predelanih proizvodov in končnih izdelkov, pa tudi izvoz prede- lanih poljedelskih pridelkov ter izvoz maziva in raznih vrst goriva. Temu nasprotno pa nazaduje izvoz surovin. Iz voz strojev, proizvodov elektroindustrije in prevoznih sredstev je lani dosegel vrednost 4,4 milijarde din (leta 1955 1,4 milijarde din). Predelanih proizvodov je Jugoslavija izvozila lani za 26,5 milijard (leta 1955: 21,1 milijarde din). Vrednost izvoženih prehranjevalnih pro izvodov, pijače in tobaka je lani znašala 32,6 mrd din (leta 1955 ; 24 mrd.). Izvoz raznih končnih izdelkov je znašal lani 3,5 mrd. (leta 1955: 2,1 mrd.). Izvoz surovin, ki je v prejšnjih letih predstavljal močno postavko v jugoslovanskem izvozu, je glede na naraščanie ostalega izvoza zaostal, čeprav se je absolutno povečal; lani je dosegel 22,8 mrd. din (leta 1955: 22,6 mrd.). GIBANJE IZVOZA PO CELINAH IN DEŽELAH Po celinah se je jugoslovanski izvoz delil takole (v milijardah dinarjev); Evropa 1955 54,3 1956 75,4 Azija 7,0 7,2 Afrika 1,8 2,1 Sev. Amerika 8,4 8,5 Juž. Amerika 8,4 8,5 Skupaj 76,9 96,4 Lani je najbolj napredoval izvoz evropske države. Od celotnega izvoza v evropske države (75,4 milijarde din) je odšlo lansko leto za 21,8 mrd. blaga v vzhodne evropske države (leta 1955: 10,6 mrd.). Napredoval je tudi izvoz v zahodne evropske države, ki je lani dosegel 53,6 mrd. (leta 1955: 43,7 mrd.). Izvoz je napredoval tudi v Afriko, A-zijo in Severno Ameriko, medtem ko S p&ki 1% jArsia 1/ PrUah> V Kopru se lahko pošteno okrepčaš pod »Triglavom«, v »Taverni« ali pri »Galebu«; »Vipavka« te postreže še bolj poceni. Avtomobilsko postajo so prebarvali, bife so iz nje odstranili ter zdaj pleskajo prostore; zakaj jih bodo uporabili še ni videti. Iz Kopra v Portorož in dalje v Piran se pelješ v udobnih avtobusih. Za nameček lahko poslušaš napolitanske in druge popevke, ki jih prinaša koprski radio v italijanščini. Sprevodniki znajo vse jezike in postrežejo potniku v tistem, ki mu ga berejo z obraza; razume se tudi v italijanščini. Za Izolo in Strunjanom so ozelenele tudi tiste oljke, ki jih je napadel hud mraz lansko zimo. Prav so torej imeli tisti kmetijski strokovnjaki, ki so kmetom svetovali, naj jih ne posekajo. Vinogradi se že oživljajo, prijatelj mi razlaga, da so se kmetje tja do Pirana bolj oprijeli zemlje kakor prejšnja leta. Že v Kopru pripravljajo hotele za turiste, a Portorož je poln cvetja na gre- dicah pred njimi. Pred piransko ladjedelnico počiva »Rog«, ki se je proslavil na poti okoli sveta, in čaka na majhna popravila, medtem ko so »Burjo« dvig nili visoko na gredelj, da jo popravijo. Piran se mi zdi mnogo bolj čist kakor prejšnja leta. Železna metla drgne po ulicah in srednjeveških stanovanjih, gradbena podjetja »Konstruktor« (iz Pirana), »Tehnik« (iz škofje Loke), »Gradbenik« (iz Izole) pa tudi piranska »Uprava komunalne dejavnosti« prezi-davajo in dozidavajo, da bi novim prebivalcem pripravili primerna stanovanja, podjetjem pa lepše prostore. Ob palači Splošne plovbe gradijo »Dom pomorščakov«. Pravijo, da bodo asfaltirali Tartinijev trg, kar bodo gotovo pozdravili domačini in turisti. Pozimi je obnovitveno delo v Piranu skoraj počivalo, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev ;zdaj bo na razpolago več denarja, in sicer iz stanovanjskega sklada, v katerega prispevajo podjetja po 10% od plače svojih name- ščencev in delavcev. »Splošna plovba«, ki je za svoje nameščence pripravila žc mnogo res sodobnih stanovanj, je dala obnoviti tudi opuščen in napol porušen hotel ob obali, ki ga bodo porabili za stanovanja. Gradivo je še vedno drago, čeprav je bila cena cementu znižana. Ta stane v puljski cementarni 13,80 din kg, postavljen v Piran pa 15,80 do 16 din. Opeko nabavljajo piranska podjetja v opekarnah v Novigradu, v Cerovljah pri Pazinu in v Izoli v obnovljeni opekarni »Ruda«. Opeka iz prvih dveh opekarn stane na mestu 6, v Piranu pa 12 din. komad, iz Izole pa na mestu 8, v Piranu 12 din. komad. Korci stanejo v Piranu 34 dinarjev komad. Časi so takšni, da je vredno zabeležiti tudi majhne dogodke, ki nas dvigajo iz današnje čemernosti. Doslej nisem verjel, da so lahko tudi cariniki dovtipni. Na carinarnici v Škofijah se je neko dekle gnetlo naprej pred drugimi, da bi se čimprej prerilo do carinika. Ta je bil slučajno njenega spola: »Vi imate kar dva kg mesa!« Odgovor: »Saj sem vendar menjala 1000 lir.« Carinik v krilu: »S tem še ni rečeno, da lahko nesete čez mejo celo kravo!« L. B. je nazadoval v južnoameriške dežele, zlasti v Brazilijo in Argentino. Ti dve državi sta preusmerili trgovino na de žele, s katerimi sta lansko leto ustanovili tako imenovane »klube«, ki predstavljajo večstranski plačilni sistem. KUPCI JUGOSLOVANSKEGA BLAGA PO VRSTNEM REDU Največ jugoslovanskega blaga je lansko leto uvozila Zah. Nemčija (14,7 mrd.). Leta 1955 je bila na prvem mestu Italija (z 11,5 mrd.), ki pa jo je lani Zah. Nemčija potisnila na drugo mesto; Italija je lani kupila za 13,7 milijarde din. jugoslovanskega blaga. Izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo se je torej lani povečal za 2 milijardi dinarjev. Sovjetska zveza je lani kupila za 12,5 mrd. jugoslovanskega blaga in je tako zavzela tretje mesto v jugoslovanskem izvozu. Sledijo ZDA (8,2 mrd.), Vel. Britanija (5,8), Avstrija (5,2), Švica (4,8), Grčija (2,9), Poljska (2,7), Francija (2,6), Čehoslovaška (2,4), Brazilija (2), Madžarska (1,9), Holandska (1,7), Vzhodna Nemčija (1,3 milijarde dinarjev) itd. Kakor rečeno je Jugoslavija lani u vozila za 141,7 milijarde blaga; od tega odpade 50% na reprodukcijsko blago (ki se v Jugoslaviji obdela) in 35% na potrošno blago, kakor žito, sladkor, mleko v prahu, kava, kakao, začimbe, južno sadje .tkanine, razne priprave za gospodinjstvo, fotoaparate itd. Nazadoval je izvoz investicijskega blaga in o-preme za razne industrije in druga podjetja; ta je dosegel okrog 15% celotnega uvoza. Do tega nazadovanja je pr išlo na račun povečanja uvoza surovin (za razne industrije) in potrošnega blaga. Za razvoj jugoslovanskega gospodarstva je značilno, da čedalje bolj opa da uvoz proizvodov popolnejše predelave, medtem ko narašča izvoz delno obdelanih in tudi končnih artiklov. To je dokaz, da jugoslovanska industrija napreduje in da sama izdeluje proirvo dc iz domačih in uvoženih surovin, ki jih je Jugoslavija morala prej uvažati v predelani obliki. Lani je Jugoslavija kupila največ blaga v Evropi, to je za okoli 86,2 milijarde dinarjev (67,3 leta 1955), nato v Severni Ameriki (40,5 mrd.), Aziji (8 mrd.), Južni Ameriki (3,9 mrd.) in v Afriki (2,2 mrd.). Največ blaga je Jugoslavija uvozila iz Združenih ameriških držav (38,8 mrd.), nadalje iz Sovjetske zveze (21,1 mrd.), iz Zahodne Nemčije (14,2 mrd.). Tem trem državam sledijo Italija (12,3 mrd). Vel. Britanija (9,7 mrd.), Avstrija (5,8 mrd.), Francija (4 mrd.), čehoslovaška (3,6 mrd.), Švica (3 mrd.), Poljska (2,4 mrd.), Brazilija (2 mrd.), Madžarska (1,9 mrd.), Kanada (1,7), Indija (1,6), Burma (1,5), Iran (1,4) itd. Iz vseh teh podatkov vidimo, da je prizadevanje, da bi se čimbolj povečal izvoz, in sicer predvsem izvoz končnih izdelkov, obrodilo sadove. S to težnjo se razvija druga, da bi se namreč čimbolj omejil uvoz predelanih izdelkov. -j- Nemške milijarde za Jude O uničevanju Judov v Nemčiji za časa Hitlerjeve vladavine je bilo v zadnjem času objavljenih več temelji tih razprav. Preden se je Hitler lotil sistematičnega uničevanja, je v Nemčiji živelo 600.000 Judov; po vojni jih je ostalo samo še okoli 15.000. Okoli 300.000 se jih je rešilo pred pokolom z begom, ostale pa so hitlerjevci odpeljali in pobili. Danes živi v Zah. Nemčiji 17.000 Judov. Nekateri pisci domnevajo, da živi v Zah. Nemčiji še drugih 15.000 Judov, ki pa se niso prijavili uradnim židovskim verskim občinam. Ker gre povečini za zelo stare ali pa mlade ljudi, se Judje množijo razmeroma počasi. Njihovo število naraste za okoli 1000 ljudi na leto. V Berlinu, kjer je pred preganjanjem štela judovska občina 180.000 Ijndi, ni danes več niti ene židovske restavracije, ki bi kuhala po judovskih verskih določbah. Nemška vlada pomaga s finančnimi podporami pri zidanju sinagog; nacisti so jih požgali 300. Vsaki Zid, ki je bil v koncentracijskem taborišču, prejme od države 150 nemških mark (okoli 22.200 lir) za vsaki mesec, ki ga je preživel v taborišču. Vsaki Jud, ki se vrne v Nemčijo prejme od države podporo 6600 nemških mark (okoli 888.000 lir). Državne oblasti mu pomagajo pri iskanju stanovanja in dela. Ako se loti kakršne koli trgovine, obrti ali industrije, mu da država posojilo. Zah Nemčija se je z znano pogodbo z Izraelom obvezala, da bo izraelski državi dobavila za 822 milijonov dolarjev (okoli 541 milijard 200 milijonov lir) blaga v 12 letih; odškodnina raznim žrtvam nacizma bo dosegla okoli 1 milijardo 500 milijonov dolarjev (937 milijard 500 milijonov Ur). Trgovci, pozor! Tudi letos bomo Zagrebškemu velesejmu posvetili posebno številko »Gospodarstva«, ki bo razdeljena brezplačno med razstavljalce. Ta številka izide 17. aprila. Tržaškim podjetjem hočemo dati priložnost, da s primernim oglasom opoziorijo nase razstavljalce na spomladanskem Zagrebškem velesejmu. Skoraj v istem času bo tudi milanski velesejem, o katerem bomo poročali v isti številki. Prav ta številka bo tudi primerna za velikonočna voščila. Mnenje drugih Kaj si želijo tam za morjem Kaj si želijo v gospodarsko zaostalih deželah južne Azije, Afrike in Južne Amerike ljudje, ki težijo po višji življenjski ravni, kot ga imajo siromaš-nejši sloji prebivalstva teh dežel? Po mnenju ameriškega pisatelja C. Hartleya Grattana si želi povprečni člo vek v teh deželah tri stvari, ki mu baje nazorno predstavljajo napredek razvitejših področij zemeljske oble. Želi si namreč uro, kolo in polnilno pero. Ura pomeni zanj prehod iz primitivnega stanja, v katerem nima čas nobenega pomena, v civilizacijo urejenega sožitja ljudi; kolo mu predstavlja prvi korak k mehanizaciji osebnega kretanja in polnilno pero je zato predmet njegovih želja, ker je potrebno človeku, ki ni več nepismen. Seveda mora po mnenju navedenega ameriškega pisatelja zaželeni predmet, če se človeku želja ures niči, imeti vse odlike pravega kakovostnega izdelka. Za to mu jamči le njegovo poreklo. Ura mora biti švicarska, kolo angleško in polnilno pero a-merikansko. Gotovo ni povsem potrebno, da se vsi s tem mnenjem strinjamo, že zato ne, ker je verjetno tudi v drugih deželah mnogo ljudi, ki si želijo uro, kolo i t polnilno pero ,in ker izdelujejo tudi drugod te predmete v prvovrstni kako vosti. Vendar navedenemu mnenju ne moremo odrekati duhovitosti in načel ne utemeljenosti; kajti ura, kolo in polnilno pero so zares že nekaki sim boli napredka in civilizacije. Ob. NI RAZLIKE MED NARODI Znani francoski pisatelj Francois Mauriac je že večkrat obsodil ravnanje francoske vojske v Alžiru, češ da je prekruto.Te dni je zapisal: »če obstoji resnica, v katero več ne dvomim, potem je ta, da ni naroda na svetu, ki bi bil strašnejši kakor drugi.« Mauriac je tudi podpisal odprto pismo, naslovljeno na predsednika republike Cotyja, pod katero je dalo svoje podpise 358 uglednih Francozov. Pismo pravi, da tako ostrih ukrepov kakor so požigi vasi in usmrtitve talcev ne opravičujejo niti zločini Alžir-cev. MNENJA RAZNIH IGRALCEV Grete XVeiser: Vprašujte me, ali verujem v bodočnost nemškega filma? Zakaj ne? Jaz vendar še živim. Barbara Ruetting: Kavalir je tisti meški, ki ostane ljubek tudi potem, kakor je bil poprej. Douglas Fairbanks: Ni boljšega pol nega vodiča, kakor je čekovna knjižica. O. MA Fischer: Pokloni so najboljša naložba: ne zahtevajo nikakšnega kapitala in prinašajo pogosto visoke obresti. »Graditi socializem je čisto nekaj drugega kakor trgati rožičev. (N. Hruščev) OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE MiMHZIHI MIGIiEŠKEGA BLAGA TRST ULICA SM MCOLfl 22 - TELETOM 31138 TRST BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS ŠE DANES! u po sven) SEGNIJEVI VLADI NAPOVEDUJEJO KRIZO. Od časa do časa napove italijanski tisk Segnijevi vladi krizo toda ta uspešno vztraja na svojem položa ju. Zdaj se v njegovi vladi upirajo zopet liberalci, ki jih vodi Malagodi, češ da ne bodo sprejeli nobenih izprememb glede skupnih kmetijskih pogodb. Spor je nastal tudi zaradi ustanovitve IRI (Istituto per la Ricostruzione Indusria-le), ki nadzira velik del italijanskega gospodarstva, kakor ladjedelnice, železarne, kemične tovarne itd. SUEŠKI PREKOP ZOPET ODPRT Dne 29. marca je bil zopet odprt Sueški prekop za plovbo. Jugoslovanska ladja »Dinara«, ki je obtičala v prekopu, je med tem časom že prispela na Reko. Uradno je bilo odprtje kanala napovedano za dan 10. aprila. Položaj ob prekopu še ni popolnoma razčiščen. Diplomatska akcija med egiptovsko vlado in Organizacijo združenih narodov je še vedno v teku. Egipčani so izjavili, da ima samo Egipt pravico pobirati pristojbine za prehod. (Naložena ladja plača okoli 7 šilingov za vsako tono .prazna ladja pa 3 šilinge 2 penija za tono). Egipt torej ne priznava Združenja koristnikov prekopa (SCUA), ki so ga ustanovile zahodne sile. Američani ne nameravajo ne gospodarsko ne politično pritiskati na Naserja, da bi sprejel takšno rešitev sueškega vprašanja, ki bi okrnila vrhovnost (suverenost) Egipta. DIREKCIJA TRŽAŠKEGA LLOVDA je svojim ladjam dala nalog naj plovejo v smeri Sueškega prekopa. (Ameriške in angleške ladje se za zdaj še ogibajo plovbe skozi prekop). Ladja »Timavo« je na poti iz Adena v smeri Sueškega prekopa, »Tripolitania« bo odpo tovala iz Mombasa, »Algida« potuje iz Genove in »Diana« iz Neaplja proti Suezu. Ladja »Evropa«, ki je pred dnevi odplula iz Trsta proti Južni Afriki, je ubrala smer proti Gibraltarju. SPOR MED DULLESOM IN HAM-MARSKJOELDOM. Med ameriškim zunanjim ministrom Dullesom in glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom vla da precej napeto ozračje. »Newsweek« poroča, da pritiska Dulles na glavnega tajnika Združenih narodov, naj od Naserja izposluje, da bi ta plačal odškodnino imetnikom delnic Sueške družbe. Hammarskjoeld je mnenja, da OZN nima pravice postavljati takšnih zahtev. Dulles je pogosto telefonično pritiskal nanj. SOVJETSKI POGOJI ZA ZDRUŽITEV NEMČIJE. Nemški diplomati so mnenja, da bi Sovjetska zveza bila pripravljena pristati na združitev Vzhod ne in Zahodne Nemčije, ako bi se Nemčija proglasila za nevtralno. Ameriške in vse tuje čete bi morale zapustiti Za hodno Nemčijo. Američani bi morali zapustiti tudi vojaška oporišča v Aziji. ITALIJANSKI SOCIALISTI na obi sku v Jugoslaviji. Odposlanstvo italijanskih (Nennijevih) socialistov je bilo pod vodstvom Tulija Vecchietta na več dnevnem obisku v Jugoslaviji. Obiskalo je Beograd, Sarajevo, Zagreb in Ljubljano. Poslanci so imeli razgovore tudi s predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. JUGOSLAVIJA — BLIŽNJI VZHOD. Podpredsednik jugoslovanske vlade Svetozar Vukmanovič, ki daje zlasti smer jugoslovanski gospodarski politiki, je te dni obiskal nekatere države na Bližnjem vzhodu; zadržal se je delj časa v Egiptu in se sestal z Naserjem. Iz Egipta je odpotoval v Libanon in Silijo. NOVI PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKE ZVEZNE SKUPŠČINE. Po nenadni smrti Moše Pijade je bil na skupni seji obeh domov Zvezne skupščine izbran za novega predsednika Stambolič Petar, ki je že od leta 1948 predsednik vlade ljudske republike Srbije. Študiral je agronomijo na beograjski univerzi. Star je 45 let. MOSKVA PRITISKA NA LEVO IN DESNO. Med obiskom madžarskega ministrskega predsednika Kadarja v Moskvi sta Kadar in predsednik sovjetske sko gledišče nasproti dogodkom na Ma-vlade Bulganin kritizirala jugoslovan-džarskem. Glasnik jugoslovanskega zu-nunjega ministrstva Branko Draškovič je izjavil, da so trditve omenjenih državnikov neupravičene. Sicer si je Jugoslavija vedno prizadevala, da se od stranijo vsi nesporazumi. Sovjetska vlada je s pismom predsednika Bulganina opozorila najprej predsednika norveške vlade, nato predsednika danske vlade na posledice, ki jih utegne imeti njihovo sodelovanje v atlantski pogodbi. Izvedenci so mnenja, da hočejo Rusi s tem preprečiti pristop Norveške in Danske k posebnemu dogovoru zahodnih sil o vojaškem sodelovanju na morju. Mednarodna trgovina Težaški lesni trg PODRAŽITEV AVSTRIJSKEGA LESA Tirolska izvozna podjetja, ki so si utrdila svoj položaj na italijanskem lesnem trgu, so v zadnjem času nekoliko povišala cene' lesu. Tako se je cena visti »tombante« dvignila za 1000 lir, vrsti III/IV pa za okoli 500 lir kub. m, franko Brenner ali San Candido. Tako plačujejo zdaj za »tombante« boljše vrste ,ki se ga poleg tega težko dobi, 28 tisoč lir kub .meter, za vrsto III/IV pa 24.000 lir. Povpraševanje po deskah mere 4,5 metra je neredno in zato ne razpolagajo vedno izvozniki s to vrsto lesa. Cena gradbenega lesa se je zopet učvrstila na ravni 16.000 lir kub. m fco meja; letve pa stanejo 16.500 lir in večkrat tudi več. Po gradbenem lesu povprašujejo splošno odjemalci iz Severne Italije. Cene kolčem nihajo okoli 15.000 lir kub. meter franko meja. Zahodna Nemčija še vedno povprašuje po avstrijskem jamskem lesu, ki gre po 16,5 dolarjev franko meja. ZNIŽANJE CARINE NA UVOZ LESA IN TEKSTILNIH IZDELKOV? Po vesteh iz Rima proučuje ministrstvo za zunanjo trgovino možnost da bi se znižale carine na uvoz tek stilnih surovin in lesa. Gre za ukrep ki bi popolnoma osvobodil carine ne uvoz nekatere tekstilne surovine, ali pa bi carino močno zmanjšal. Prav tako naj bi se carina na uvoz les znatno znižala. SVETOVNA PROIZVODNJA KA VE. »United States Poreign Agricol tural Service« poroča, da cenijo sve tovni pridelek kave v letini 1956/5r na 47,4 milijona vreč. Ta številke predstavlja 6% zmanjšanje v primer z rekordno letino 1955/56, ki je dos-gla 50,3 milijona vreč, vendar pa jr za 14°/o višja v primeri s povprečne letino v predvojnem času, ki je znašala 41,6 milijona vreč. PODRAŽITEV ALUMINIJA NA JA PONSKEM. Združenje čistilnic alti minja na Japonskem je objavilo, dr bodo glavne japonske čistilnice aiu minja povišale za 10.000 jenov cent tone aluminija. Tako stane zdaj ton? japonskega aluminija (99,5% alumi nija) franko tovarna 230.000 jenov Nova cena velja od 1. aprila. IZVOZ KONSERVIRANIH RIB IZ JUGOSLAVIJE NAPREDUJE. Lansko leto je Jugoslavija izvozila za 3,397.743 dolarjev rib v škatlah (proti 2,350.403 dolarjev v 1. 1955 in 1,855.853 dol. v letu 1954). Glavni odjemalci ribijih kon-serv so Avstrija, Belgija, Italija, ZDA. V. Britanija, CSR in druge države. POŠILJANJE ITALIJANSKIH JABOLK na belgijski trg naj se ustavi. Trenutno se jabolka na belgijskem trgu težko prodajajo. Italijanska trgovinska delegacija v Bruslju je sporočila zadevnemu uradu naj italijanski izvozniki ustavijo pošiljanje jabolk na ta trg, ker bi sicer trpeli izgubo. ENOTEN IZVOZ JEKLENIH CEVI IZ NEMČIJE Nemške tovarne jeklenih cevi nameravajo ustanoviti družbo »Deutscher Stahlrohr Export GmbH«, ki bi imela sedež v Dtisseldorfu in bi organizirala izvoz jeklenih cevi iz raznih tovarn. Jeklarne so že prosile vlado za odobritev izvoznega sindikata. K sindikatu bi pristopile tovarne Mannesmann, Phoenix - Rheinrohr, Hahnsche Werke Grossenbaum, Eschweiler, Bergwerks-verein in Kronprinz AG, Solingen. Letno proizvaja Zah. Nemčija 1,4 milijona ton jeklenih cevi, od tega izvozi 30 do 40%. Svetovna zmogljivost tovarn navadnih jeklenih cevi je prevelika, pri- manjkujejo pa stroji za proizvodnjo naftovodov. Z ustanovitvijo sindikata hočejo preprečiti padanje cene jeklenih cevi. imUA-JUliOSLMlJA RICHIESTE DALLA JUGOSLAVIA Strumenti per veterinar! »Vetprom«, Beograd, Svetozara Markoviča 44. Macchine tessili ed accessori TEKO, Ljubljana, Cankarjeva 1. Impianti e macchinari per zuccheriflci, mattonifici e miniere »Standard«, Zagreb, Gajeva 55. Strumenti scientifici e di controllo Intercont, Beograd, Dečanska 29. Occorrente per la produzione di pelli cole »Jadranfilm«, Zagreb-Dubrava, Oporo-večka ulica. Sementi LIVADA, Zagreb, Marinkovičeva 3. Sostanze chimiche per colori »Duga«, Beograd, Viline vode 6. Elettrodomestici ed apparecchi elettrici tecnici Elektroopskrba, Zagreb, Gunduličeva ulica 2. OFFERTE DALLA JUGOSLAVIA Prodotti in cemento-amianto, bentonita e simill »Jugomineral«, Zagreb, Mažuraničev trg 13. Cuoio da suola e tomaie ALMERIJA, Zagreb, Heinzlova 69. Mobil! In legno curvato, mobill per bam blni »Florijan Bobič«, Varaždin, Miškina ulica. Tessutl greggl, stampati e colorati »Jugotekstil«, Ljubljana, pošt. predal 237-A Prodotti sanitari in gomma, maschere per la pešca subacquea RIS, Zagreb-Stenjevac. Impianti elettrici per veicoli »Iskra«, Kranj. Accumulatori in plombo per tuttl i vei coli »MUNJA«, Zagreb, Vrbaničeva 50. Nonl di lettura al micron, strumenti ot-tici, occhiali protettivi »Ghetaldus«, Zagreb, Borongajska Liliča II. 27. Insaccati e conserve di čarne »Sljeme«, Sesvete. Prodotti oleosl organici, lavorazione a richlesta Tvomica ulja, Zagreb, Branimirova ulica 71. VELIKE ITALIJANSKE DOBAVE E-GIPTU. V zadnjem času je Mincomes izdal vrsto izvoznih licenc za izvoz v Egipt. Med važnejšimi dobavami je dobava amonijevega nitrata v vrednosit okoli 180 milijonov lir, dalje jeklenih brezšivnih cevi za 576 milijonov lir in različnih cevi v vrednosti 12,621.430 dolarjev. Zadnja dobava je namenjena za popravilo opreme Sueškega prekopa. UPORABA NAFTE NEOMEJENA Iz Rima poročajo, da so bile 1 aprila odpravljene vse omejitve glede uporabe "nafte, ki so nastopile kot posledica zaprtja Sueškega prekopa Ostane v veljavi še nadalje višja ce na bencina. Ta je bila povišana z: 14 Ur po izbruhu sueške krize. Ni ver jetno, da bodo povišek cene odpravil’’ pred zaključkom novega finančnega leta, to je 30. junija 1958. ZLATE REZERVE NEMŠKE NARODNE BANKE. Zlate in devizne rezerve nemške narodne banke Bank der deutschen Lander so v tretjem tednu marca narastle za 108 milijonov mark ter dosegle 19 milijard 95 milijonov mark. Za prosto področje tudi na severu Kakor je bilo napovedano, so predstavniki šestih zahodnih držav (Itali--je, Francije, Nemčije, Belgije, Luksemburga in Holandije) dne 25. marca v Rimu podpisali pogodbo o enotnem evropskem tržišču. Zdaj se nadaljujejo razgovori med zahodnimi državami, da bi se dosegel nov sporazum na širši podlagi, ki bi omogočil ustanovitev prostega evropskega trgovinskega področja, h kateremu bi pristopile vse države, članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) v Parizu, med temi tudi Vel. Britanija. POLJSKI STROKOVNJAKI V JUGOSLAVIJI. Na podlagi sporazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju se že več dni mudi v Jugoslaviji skupina poljskih strokovnjakov. Seznaniti se hoče z gospodarskimi in tehničnimi vprašanji s področja jugoslovanske lahke industrije in obrti. Zanimivo je, da se Vel. Britanija že delj časa pogaja s skandinavskimi državami, ki naj bi pristopile k širšemu sporazumu; vendar bi se Britanci in Skandinavci najprej organizirali zase. V ta namen je bil ustanovljen mešani angleško-skandinavski komite pod imenom »UNISCAN«, ki naj brani skupne koristi Angležev in Skandinavcev. V zadnjem času se je skandinavski tisk pričel bolj zanimati za ustanovitev skupnega tržišča med skandinavskimi deželami ali vsaj carinske zveze (unije). Pobudo za večje zanimanje je dal sporazum za ustanovitev evropskega e-notnega tržišča. Proti koncu lanskega leta so Skandinavci objavili načrt, po katerem naj bi 60-70% mednarodne trgovinske izmenjave bilo oproščeno carine. S tem bi skandinavske države izpolnile zahteve mednarodnega carinskega dogovora GATT. Po novejših skandinavskih načrtih pa bi biio oproščeno carine 77% mednarodne trgovine. Avstrija,Trst in Reka , Dr. Kosič, član Jadranskega instituta, je v Zagrebu in na Reki imel pod okriljem te ustanove predavanje z naslovom »Avstrija in pomorska pristanišča s posebnim pogledom na položaj Trsta in Reke«. Predavatelj je temeljito razčlenil zlasti konkurenco severnih pristanišč (Hamburga, Bremena in Amsterdama), ki odvajajo čedalje več prometa iz j?.dranskih pristanišč. Prišel je do zanimivega zaključka, da bi kazalo Trstu in Reki stopiti v skupno obrambo, da bi tako obe jadranski pristanišči zavarovali svoje koristi pred hudo konkurenco severnih pristanišč. (V Italiji obstoji tako imenovana Jadranska skupnost, v kateri so župani italijanskih jadranskih pristanišč, to je Trsta, Benetk, Barija in Brindisija. Pod okriljem te skupnosti deluje posebno študijsko središče, ki ga vodi prof. Ro-letto, pisec raznih knjig o tržaškem pri stanišču in avtor knjige »La Jugosla-via economica«. Jadranska skupnost ima namen zavarovati koristi jadranskih pristanišč pred pristanišči na zahodni obali Italije zlasti pred Genovo. NERESNO OBRAVNAVANJE »La Prora«, glasilo demokrščanske stranke v Trstu, prinaša v zadnji številki daljši članek o jugoslovanskih načrtih za razvoj pomorstva v Kopru in Piranu. Omenja zlasti napore »Splošne plovbe«. Ton članka je neresen in neobjektiven. Tako n. pr. poroča, da je Splošna plovba zamenjala staro ladjo »Gorica« z drugo ladjo in da pomeni nakup te ladje prvi korak za razvoj pomorstva v koprskem okraju. V resnici ima Splošna plovba ladjevje, ki obsega že 48.000 brutoregistrskih ton. Zt*U25ef»------------3 TURISTIČNE AVTOBUSNE ZVEZE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Od 15. junija dalje bo vzpostavljena avtobusna zveza za izletnike med Benetkami, Bledom in Portorožem ter drugimi istrskimi turističnimi kraji. Prav tako bodo od 1. julija dalje vozili avtobusi na turistični progi med Benetkami in mesti na hrvatski obali. V BOČEN JE LANSKO LETO prispelo 193.110 turistov, to je okoli 3.000 več kot v letu 1955. Tudi nočitve so se na sproti letu 1955. znatno pomnožile. Lansko leto je turistični urad v Bocnu izdal okoli 10 milijonov lir v propagandne namene in 7 milijonov za razne predstave, ki naj bi pritegnile turiste. V bo-censko pokrajino prihaja največ Avstrijcev in Nemcev. 15 MILIJARD LIR je prinesel turizem pokrajini Brescia. V letu 1956 je bilo v Bresci 10,36% tujih turistov več in 5,55 odst. domačih v primerjavi z letom 1955. Turizem je vrgel lansko leto gospodarstvu te pokrajine 15 milijard lir. AVTOBUSNA PROGA LJUBLJANA -BEOGRAD. »Pulnik Slovenija« bo uvedel avtobusno progo iz Ljubljane v Zagreb in Beograd. Odprli jo bodo 10. aprila. Odhod iz Ljubljane ob 20.10; odhod iz Zagreba (postanek 1 uro) ob 0.30 in prihod v Beograd ob 6.30. Pot iz Ljubljane v Beograd prevozi avtobus prej kakor vlak. ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA je družba Esso Standard Italiana razpi sala tri nagrade in sicer po 500.000, 300 tisoč in 200.000 lir za tiste italijanske časnikarje, ki napišejo najboljše članke o »razvoju turizma in motorizacije kot činiteljev gospodarskega razvoja v Italiji«. ^^^uraiNKi KONEC DOLGE STAVKE. Po 24 dnevih je bila končno v Trstu zaključena stavka nameščencev mestnega podjetja za dobavo plina, vode in elektrike ACE GAT. Uprava podjetja je priznala nameščencem pogoje državne pogodbe za mestna podjetja; s tem so dosegli nameščenci in delavci boljše pogoje glede dopustov. Električarjem ostanejo dohodki, ki so večji kakor v Italiji. Splošno se zboljšajo tudi pogoji za odpravnino. Podrobnosti še niso bile objavljene. Na podlagi sporazuma s stavkajočimi se bodo izdatki podjetja povečali za okoli 100 milijonov. Že zdaj znaša primanjkljaj 600 milijonov. Vse kaže, da bo prevoznina na tramvajih zopet povišana za drugih 5 lir, tako da bo znašala 30 lir (pred stavko 20 lir). • • • HUMOR MED TRŽAŠKIMI SLOVENCI. Tudi letos je v Trstu izšel »1. april« v samozaložbi znanega skladatelja Ubalda Vrabca.. Založnik je časopis tudi sam ilustriral. Pravijo da je izdaja takoj pošla. Humor je vsekakor znak življenjske sile našega ljudstva. Večji primanjkljaj v zunanji trgovini Izvoz iz Italije v Jugoslavijo nazadoval - Avtomobilska Po začasnih podatkih osrednjega sta-tisičnega urada v Rimu je dosegel italijanski uvoz v letu 1956 vrednost 1,980.695 milijonov lir ali 16,88% več ko v letu 1955, vrednost izvoza pa 1,348.016 milijonov ali 16,18% več ko v letu 1955. Primanjkljaj znaša torej 632.679 milijonov lir. Uvozila je Italija največ iz držav članic Evropske plačilne zveze in priključenih čezmorskih posesti (67,81%); od tega odpade 44,77% na države in dežele Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), 19,63% na področje funta šterlinga, 0,41% pa na Indonezijo. Dolarsko področja je bilo pri italijanskem uvozu udeleženo z 20,50%, vzhodne države z 2,71%, druge države pa z 8,98%. V Izvozu je pa razmerje naslednje: države Evropske plačilne zveze 65,89% (od tega 56,23% države OEEC, 8,31% pa področje funta šterlinga); dolarsko področje 18,-6%, vzhodne države 3,69%, druge države pa 12,26%. V odnosu z nekaterimi posameznimi državami je bil obseg blagovne izmenjave naslednji: V italijanskem uvozu so na prvem mestu Združene države s 16,40% ali 324.817 mil. lir, na drugem Zah. Nemčija z 12,48%, na tretjem pa Vel. Britanija s 5,39%. Sledijo po vrsti Irak (5,11 odst — uvoz nafte), Francija 5,05%, Avstrija 4,18%, Saudska Arabija, Švica, Avstralija, druge arabske države, Argentina, Holandska. V italijanskem izvozu pa je na prvem mestu Zahodna Nemčija s 13,35% ali 179.933 mil. lir, na drugem ZDA z 9,72 odst., na tretjem Švica s 7,43%. Za nji- mi sledijo po vrednosti izvoza Francija 7,10%, Vel. Britanija 6,42%, Avstrija 3,59%, Indija, švedska, Jfolandska, Belgija, Argentina. V svoji blagovni izmenjavi je Italija zabeležila porast v obeh smereh v odnosu do večine držav; znatno zmanjšanje je morala zaznamovati edinole z Brazilijo, od kjer se je uvoz zmanjšal v primerjavi s prejšnjim letom za skoro 30%, izvoz tja pa za okrog 32%. Znatno aktiven je bil saldo izmenjave v odnosu s Švico (okrog 37 milijard), Indijo nad 23 milijard, Mehiko, Vene-cuelo, Grčijo, Turčijo, močno pasiven pa v odnosu z ZDA (za okrog 194 milijard lir), Irakom nad 97 mil.. Zah. Nemčijo nad 67 mil., Saudsko Arabijo 59 mil., drugimi arabskimi državami 50 milijard, Avstrijo 34,5 milijard. Južno Afriko, Avstralijo in z znatnim številom drugih držav. ZMANJŠANJE IZVOZA IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO Iz Jugoslavije je Italija uvozila lani blaga za 32.335 milijonov lir, kar znaša 32,31% več kakor v letu 1955, izvozila pa je tja blaga za 29.419 milijonov ali za 23,93% manj kakor v prejšnjem letu. Njen trgovinski saldo je bil to pot proti Jugoslaviji pasiven za 2.916 milijonov lir. BLAGO V IZMENJAVI Po vrednosti najmočnejša uvozna postavka je bila surova nafta (235,5 mili- jard lir za 18 milijonov stotov uvožene nafte); sledijo po vrednosti premog (134,5 milijard), bombaž 92, odpadki železa in jekla 89,5, neoprana volna 72,8, baker in njegove zlitine 64,9, žagan les 49,1 milijard lir za uvoženih 10,7 milijonov stotov), kava (47,3 milijard lir). Goveda je Italija uvozila 103 tisoč glav v vrednosti okrog 13 milijard lir, konj 44.400 glav, prašičev 86.000 glav, jajc za 17,5 milijard lir, navadnega in tesanega lesa za 12,2 milijard, drv za kurjavo in oglja za 3,2 milijarde, avtomobilov 5.000 komadov v vrednosti 4,3 milijarde. V izvozu so pa dosegli najvišjo vrednost derivati iz destilacije surove nafte (107 milijard lir), sveže sadje (brez agrumov 61,6 m.), avtomobili (61,6 mi lijard za 88.176 komadov), volnene tkanine (55,6 m.), pomaranče in limone (40,5 m.), valjani proizvodi železa in jekla (40 m.), sveža zelenjava (34 m.). Po strukturi izvoza je odpadlo 17,2% ali okoli 196 milijard lir na poljedelske proizvode (vštevši gozdarstvo, živinorejo ,lov in ribolov), ostalo pa na industrijske proizvode, pri katerih je tekstilna industrija brez oblačilne stroke udeležena s 17%, živilska z 12,4, industrija prometnih sredstev z 12,27, indu stri j a nafte pa z 9,7%. Točno polovica vsega italijanskega u-voza pa odpade na poljedelske proizvode (vštevši gozdarstvo, živinorejo, lov in ribištvo: 23,74%) ter na rudnine (vštevši kovinske odpadke: 26,26%). industrija služi milijarde Svetle in temne strani Kakor smo že navedli je primanjkljaj italijanske zunanje trgovine v 1. 1956 znašal 633,4 milijarde lir, 1. 1955 521,3 L 1954 pa 500,5 milijarde lir. Nasproti državam članicam Evropske plačilne zveze je primanjkljaj Italije 1. 1956 narastel za 10% ter je konec tega leta dosegel 400 milijard lir; tudi nasproti področjema dolarja in funta šterlinga je italijanska zadolžitev narastla. Uvoz narašča tudi zaradi iz vajanja desetletnega Vanonijevega načrta, ki ima namen dvigniti zlasti Južno Italijo, kjer se čedalje bolj razvija industrija. Izvoz njenih izdelkov še ni mogel narasti temu primerno. Italija mora uvažati velike količine surovin iz tujine; z druge strani je izvoz surovin razmeroma nizek. Lansko leto so izvozili za 20 milijard lir surovin, medtem ko je bilo uvoženih za 500 milijard lir surovin. Izvoz žvepla ne doseže več nekdanjih količin. Izvoz cinka in svinca je znašal 1,5 milijar de lir. Pasivna je trgovina s kmetijskimi pridelki; saj je njihov uvoz prvič dosegel vrednost 400 milijard lir, medtem ko niso izvozili niti polovico vrednosti uvoza. BOMBAŽNA INDUSTRIJA preživlja še vedno težke dneve, saj je lansko leto pri vsem skrčenju zmogljivosti tovarn tkanin počivalo še vedno 1,574.000 vreten In 33.500 statev. Bom- Jugoslavija na tržaškem velesejmu Poročali smo že, da se tudi letos Jugoslavija udeleži tržaškega velesejma in da namerava zlasti pripomoči k uspehu lesne razstave. Jugoslovansko udeležbo bo organizirala Trgovinska zbornica za Slovenijo skupno s Trgovinsko zbornico za Hrvatsko. V kakšnem obsegu bodo jugoslovanska podjetja razstavljalo na tržaškem sejmu je odvisno v prvi vrsti od višine sejemskega kontingenta za Jugoslavijo, ki ga bo določila rimska vlada. Ni treba še posebej poudarjati, da gredo podjetja na velesejme z namenom, da bi tam zaključila čimveč kupčij. Ako že vnaprej ne morejo računati na uspeh svoje udeležbe, se pač skušajo izogniti velikim stroškom, ki jih predstavlja dandanes razstavljanje na tujih velesejmih. Kato je v interesu samega tržaškega velesejma, da bi bil jugoslovanski kontingent čim višji. Kakor lansko leto, je tudi letos Jugoslavija zahtevala kontingent 250 milijonov lir, kar gotovo in vplivalo spodbudno na udeležbo jugoslovanskih podjetij. Koliko smo mogli izvedeti, se nameravajo udeležiti tržaškega velesejma naslednja jugoslovanska podjetja; Slovenija,vino (Ljubljana), Vino-Ko-per, Slovenijales (Ljubljana), Eksport-drvo (Zagreb), Jugoriba (Zagreb), Delamaris (Koper), Derma (Zagreb) Dom (Ljubljana), Narodne rukotvori-ne (Zagreb), Elan (Begunje), Toko (Domžale), Tobus (Ljubljana), Steklarna Paračin, itd. KDAJ BODO SEJMI Milan: 12. IV. — 27. IV.; Zagreb: spomlad. 13. IV. — 23. IV.’— jesenski 17. IX. — 22. IX.; Gradec: 27. IV. — 5. V.; Ljubljana: Sejem prometnih sredstev 25. V. — 2. VI.; Sejem embalaže 29. VI. — 7. VII.; Izvozni sejem 3. VIII. — 11. VIII; Vinski sejem; 4. IX. — 15. IX.: Sejem radia televizije in telekomunikacije 26. X — 3. XI.; Trst: 23. VI. — 7. VII.; Maribor: 26. VII. — 4. VIII.; Split: 24. VIII. — 1. IX.; Leskovac: 14. VII. — 21. VII.- Kranj; 19. VII. — 29. VII.; Novi Sad: 24. VIII. — 2. IX.; Celovec: 8. VIII. — 18. VIII.; Beograd: 23. VIII. — 2. IX. RAČUNI V TUJI VALUTI ZA 15% NIŽJI. Francozom pač ni mogoče od rekati iznajdljivosti. Da bi privabile v deželo čim več turistov in tuje valute, so francoske oblasti odredile naj v ho telih znižajo račune za 15% tistim turistom, ki jih plačajo v tuji valuti. Za to so pooblaščeni samo važnejši hoteli. Tisti angleški turist n. pr., ki bo izkoristil to ugodnost in bo plačal račun v Franciji s funti šterlingi, bo toliko pridobil, kakor če bi pri zamenjavi za vsak funt šterling prejel 1100 frankov; v resnici velja funt šterling okoli 980 frankov. NAPOVEDANE LADJE Proga: Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija Valmarina prihod 5. aprila. Valfiori-ta prihod 6. aprila. Citta di Messina prihod 9., odhod 12. aprila. Marechiaro prihod 10., odhod 11. aprila. Guny prihod 13., odhod 17. aprila. Proga: Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izraei, Egipt Aragonese odhod 6. aprila. Citta di Fano odhod 6. aprila. Enri prihod 6., od hod 8. aprila. Messapia prihod 7., odhod 11. aprila. Citta di Pesaro prihod 8., ohdod 11. aprila. Barletta prihod 8., odhod 10. aprila. Titograd prihod 8., odhod 8. aprila. Kozani prihod 8., od hod 10. aprila. Annamina prihod 8., odhod 13. aprila. Abraham Greast prihod 8., odhod 15. aprila. Otranto prihod 10., odhod 12. aprila. Nakhshon prihod 10., odhod 15. aprila. Star of Luxor prihod 10., odhod 10. aprila. Vicenza prihod 12., odhod 17. aprila. Plotarkis Blessas prihod 12., odhod 15. aprila. Milvia prihod 14., odhod 16. aprila. Hopa prihod 15., odhod 20. aprila. S. Marco prihod 16., odhod 18. aprila. Anastasia prihod 16., odhod 20. aprila. Proga: Zah., Vzhodna in Juž. Afrika Vipava odhod 6. aprila. Galatea odhod 6. aprila. Ermenegilda prihod 5., odhod 8. aprila. Fulix prihod 6., odhod 7. aprila. Mimina S. prihod 6., odhod 10. aprila. Martin Krpan prihod 7., odhod 10. aprila. Vittoria S. prihod 10., odhod 14. aprila. Costante prihod 15., odhod 18. aprila. Proga: Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod Učka prihod 5., odhod 6. aprila. Alga odhod 8. aprila. N. Bixio odhod 12. aprila. Timavo prihod 15. odhod 20.-25. a-prila. nx raritta. Proga: Avstralija Toscana odhod 15. aprila. Proga: Zahodna in Severna Evropa Corinthian prihod 11. aprila, odhod istega dne. Split odhod 14. aprila. Daje Boehmer prihod 14., odhod 15. aprila. Proga: Severna Amerika Exton prihod 5., odhod 5. aprila. Hr-vatska prihod 5., odhod 6. aprila. Sa-tumia prihod 9., odhod 16. aprila. Ex-porter prihod 11., odhod 11. aprila. Proga: Srednja Amerika - Sev. Pacifik Alessandro Volta prihod 6. aprila, odhod 14. Vesuvio prihod 8. aprila. Mon-doro prihod 9., odhod 9. aprila. Proga: Južna Amerika Alida Gorthon 6. aprila. Vesuvio odhod 15. aprila. Rio Juramento prihod 15., odhod 20. aprila. Sunnanland prihod 18,. odhod 18. aprila. UNIČENO LADJEVJE. Po statistiki, ki jo je v Londonu objavil Lloyd, je bilo v drugem tromesečju lanskega leta na vsem svetu uničenega 78.000 ton ladjevja, od tega 40.000 ton zaradi trčenja. K zadnjemu številu je posebno doprinesla potopitev ladje »An-drea Doria«. Za te podatke so prišle v poštev ladje nad 100 ton. v navedenem času je bilo uničenih 33 ladij, od teh 14 zaradi brodoloma, 8 so potopili iz različnih razlogov, 5 pa se jih je potopilo zaradi trčenja. V REŠKI LUKI JE ITALIJANSKA LADJA »Albatros«, ki je na svojem prvem potovanju, vkrcala 10.000 ton umetnega gnojila. Ladja je zbudila v reških pomorskih krogih posebno pozornost, ker je po tipu in videzu podobna novejšim ladjam »Jugolinije«, ki so bile zgrajene v ladjedelnicah »3. maj«. »Albatros« je last družbe Marittima Na-poletana«. Razvoj domačega denarnega zavoda Trenutno najmočnejši slovenski denarni zavod na Tržaškem ozemlju je Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Ta je imela v nedeljo, 24. marca, svoj redni letni občni zbor. Iz izčrpnega poročila, ki ga je dal predsednik posojilnice, posnemamo nekatere podatke, ki bodo poleg članov zanimali tudi širšo slovensko javnost. Predsednik je najprej pozdravil prisotne člane, ki so se občnega zbora udeležili v večjem številu kakor prejšnja leta. Nato je poročal o delovanju Hranilnice in posojilnice v lanskem letu. V začetku leta je znašalo število članov 566. Med letom je pristopilo 67 novih članov, izselilo ali pa umrlo je 74 članov, kar pomeni, da je imel zavod konec leta 559 članov. Hranilne vloge so se lani povečale za 50% ter so zdaj dosegle 110 milijonov lir. Vloge obrestuje zavod po med bankarskem dogovoru od 1%% dalje, majhne vloge delavcev, uradnikov in študentov pa po 3%. Skupno je bilo izplačanih vložnikom nekaj nad 2,900.000 lir obresti. Lani je bilo dovoljenih 165 novih posojil za skupni znesek 42,300.000 lir. V začetku leta je bilo 33,300.000 lir starih bazne tkanine vedno bolj izpodrivajo tkanine iz sintetičnih vlaken. Položaja v kemični industriji ne presojajo več tako optimistično kakor pred leti. To velja tudi za farmacevtsko industrijo. Leta 1955 je mnogo gospodarstvenikov računalo, da bo med proizvodnjo in uvozom prišlo do ravnotežja. Toda zadnje leto se je trg za italijansko kemično industrijo poslabšal. Zanimivo je, da je narastel uvoz zdravil iz Evrope pa tudi iz Združenih ameriških držav; zaradi tega je nastal za stoj glede investicij kapitala v te vrste industrije. Vsekakor kaže razvoj italijanske zunanje trgovine tudi svetle strani; to velja zlasti za izvoz proizvodov predelovalne industrije. Izvoz njenih izdelkov je namreč bolj narastel kakor uvoz nan jen račun. Vrednost izvoza izdelkov predelovalne industrije je lani dosegla kar 1000 milijard lir. Take se je prebitek nad uvozom povzpel na 100 milijard lir. v tem pogledu prednjači mehanična industrija. V Italiji napreduje strojegradnja in proizvodnja preciznih naprav. Vrednost izvoza je presegla uvoz za 70 mi lijard lir. Velik uspeh je dosegla zlasti avtomobilska industrija, ki pred stavlja okoli 30% vrednosti izvoza ita lijanske industrije. Proizvodnja elektroindustrije je lani narastla za 9,6°, ter se dvignila na 260 milijard lir; izvoz njpnin izdelkov je znašal 36,3 milijarde lir (1.1955:33,1 mil.). Splošno se italijanski gospodarski publicisti ne morejo sprijazniti s primanjkljajem v zunanji trgovini, ki presega 600 milijard lir; vendar računajo, da bo ustanovitev evropskega enotnega tržišča olajšala razvoj Ita lijanske zunanje trgovine. posojil. Ker so člani med letom vrnili 28 milijonov posojil, je znašalo skupno število posojil konec leta 1956 47,600.000 lir. Iz primerjave vlog in posojil je razvidno, da se vloge znatno hitreje večajo kot posojila, kar ustvarja primeroma visoka razpoložljiva sredstva, ki znašajo nad polovico vseh prejetih vlog. Od odvečnih denarnih sredstev je 11 milijonov 700 tisoč lir naloženih v državnih vrednostnih papirjih, 46,700.000 lir pa pri raznih bančnih ustanovah in v blagajni. Skupna razpoložljiva denarna sredstva znašajo torej 58,400.000 lir. Inventar se je z nakupom pisarniške opreme v znesku 370.000 lir zvišal na 1,000.035 lir. Rezervni zaklad se je lani povečal za ves čisti dobiček, ki je znašal 108.000 lir, ter znaša zdaj milijon 55 tisoč lir. Potem ko je predsednik dal pojasnila na razna vprašanja članov, so prečita-li poročilo nadzornega odbora. Nato so prisotni soglasno odobrili računski zaključek za leto 1956. Občni zbor je tudi sklenil, da bo iz rednih dohodkov letošnjega leta založil vsem starim članom razliko zadružnega deleža do 500 lir, ki bi ga morali sicer sami plačati po novih zakonskih določbah. Člani pa so se odpovedali 5% obrestim svojih deležev, to je dohodku 25 lir na leto. UVEDBA TEKOČIH RAČUNOV Pri slučajnostih je predsednik poro čal, da je Hranilnica in posojilnica od 1 .januarja letos uvedla tekoče račune in z njimi povezane trgovinske posle. Tako je izboljšala svoje poslovanje ter je na razpolago občinstvu za tovrstne posle, ki bodo v korist posebno našim trgovcem in obrtnikom. Končno so člani razpravljali o raznih zadevah. Sprožili so zanimivo vprašanje o davčnih prijavah po Vanonije-vem obrazcu. Predsednik je pojasnil, da lahko člani odbijejo od prijavljenih dohodkov znesek pri posojilnicah plačanih obresti na posojila, ker finančna oblast zadevne odbitke upošteva in priznava. Tako se je s koristnimi nasveti zaključil občni zbor te važne kreditne ustanove, ki je pokazala svojo življenjsko silo prav v preteklem letu, ko so novi številni vlagatelji zaupali svoje prihranke njeni upravi. Zaupanje pa je prvi pogoj uspeha! To zaupanje vložnikov v poštenost in sposobnost zadružnega vodstva in posredno v člane je zelo dragoceno ter ga morajo člani za vsako ceno ohraniti s previdnim upravljanjem zaupanega denarja ter s skrbnim izpopolnjevanjem sprejetih dolžnosti. Zdaj je zavod na dobri poti, da lahko s svojini poslovanjem stori mnogo koristnega za ves zadružni okoliš. F. V. OBČNI ZBOR KMECKO-OBRTNE POSOJILNICE V NABREŽINI Letos bo občni zbor Kmečko-obrtne posojilnice v Nabrežini na Belo nedeljo, dne 28. aprila ob 10. uri v kinodvorani. Vabljeni so vsi člani. A. dOHCKfflib TRIESTE Uhtcmouljma leta 1912 tu tu Ti !Č IMPORT-EXPORT i 0o° 2aloga blaga m ienihe in inoShe obleke h a di sei > P I>c rij ov s Ele in podloga n o°o TRST - RIVA TRK NOVEMBRI* 9 TBL. 24*803 TKLKGiRAIVth DONAOGIO CHIESAGRBCI TRIESTE tet 'Tl 2: 1 1 lic i s L5- i i. ui .6. mn — er fi P Or TRST, Ul. Cardnccl 15, tel. 29-656 taj Bogata izbira naočnikov, daljno- 7 gledov, šestil, računal in po- i' trebščin za višje šole, toplomerov |i0 in fotografskega materiala. iv. GOSTILNA F U R It A M 5 REPENTABOR T DO MA Ca kuhinja in pristna VINA — CENE UGODNE 1 Za morebitna naročila in rezervacije, 2* kličite telefonsko celico Repentaborl ( j AIITOMOTOB | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ua domestno dele italijanskih« nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, iajektorj« ter traktorje TRIESTE- IRST.Via (Jdirte 15 TELEFON 30-197 - 30-198 Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Od 1. maja do 30. septembra dnev® Od L oktobra do 30. aprila vsako s' do, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Lj ubij at Od 1. maja do 30. septembra dnevi Od L oktobra do 30. aprila vsak tob četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SA Proga: Ljubljana - Postojna - Got Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRAN Proga: Trst - Heipelje■ Kozina Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSICf i 8.35 8.50 9.25 10.30 S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih In nedel. Odhod Pril' 7.30 TRST 19 SEŽANA 1»] SENOŽEČE 18] POSTOJNA 17; LJUBLJANA 16' Prevažajo se samo potniki, ki potu 1 jo preko meje. Dnevna proga od 1. i®'1'1 ja do 30. septembra 1957. Nadaljevati do Bleda od 16. junija do 15. septA; bra. hi >si »AUTOVIE CARSICHE« — TRST !n AVTOBUSNA PROGA m TRST — HERPEUE KOZINA lo 7.00 odhod TRST prihod l^ioc 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9; ; Vozi vsako sredo in soboto. Pe , i NOVA PROGA TRST — SEŽANA, nazaj prične obralovati 7. aprila ob 1, nedeljkih, petkih, sobotah in nedelj^ dvakrat na dan z avtobusne post%. -Tlo o (e Oglasi ŠIVALNI STROJ SINGER, z okrja lim čolničem, poglobljiv, druge r0ia 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z seno omaro; drugi »cikcak«, jamst 25 let. Sprejemamo popravila in izvh ( jemo predelave. Izdelava solidna. Tr ] ul. Manzoni 4, tel. 96-925. >0 MALA DRUŽINA — zdravnik na "Je( činah — išče za stalno 17-letno sluCs njo, ki še ni bila v službi. Bazovišlj‘ 29 — Opčine. 0 ---------------------------------------'lil »GOSPODARSTVO" izhaja vsak drugi pelek. — UREDBO, STVO ip UPRAVA: Trst, Ulica GepiMl 9i tel. 38-933. — CENA: posamezna l:,s Vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. tji NAROČNINA: letna 700 Ur, polle^Js 400 lir. Pošt. ček. račup »Gospodarst^et št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 (L&i polletna 250 din; za ostalo inozemst) ; 2 dolarja letno. Naroča se pri A-D-fjO DR2. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljublito na, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. ftj Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375 Vj CENE OGLASOV: za vsak m/m vB'!?ij v širini enega stolpca 40 lir, za i^io zemstvo 60 lir. la Odgovorni urednik: dr. Lojze Befti Založnik: Založba »Gospodarstva«!'! Tiskarna »Graphis« v Trstu “““|W3K5r3P®£3|l3|r »bde 2, trst . utica eabio pilzi St. iom. ■ tklepon it. »«.•« > TOVTOSPOmRSKF.GA ZDRU/KNJAl ^»AVE VANONI NAJ BODO kaVOcasNE! letos smo večkrat opozorili nakane, celo že prve dni januarja, naj se činiprej zglasili na tajništvu zdru-za izpolnitev davčne prijave. To-ludi letos je več članov čakalo na ^ji dan. Zato že sedaj priporočamo etn članom, da se drugo leto zglasi-Pravočasno in tako omogočijo redno Polnjevanje in dostavljanje davčnih dav. Kljub poznemu prihajanju čla-v> so bile vendar vse prijave pravo-‘stto izpolnjene in dostavljene davč-;">U uradu. Letos je bilo izpolnjenih ^oliko več prijav kot lansko leto, in Cer 373 do vključno 1. aprila. ^lODICEN PREGLED MER IN 'L2I ZA DVOLETJE 1957/58 Periodičen pregled mer in uteži, . °° Pri metričnem uradu v Trstu, v lci Lavatoio 1/L, je bil določen slede-sPored: • Južni del mesta med morjem, Tr-111 Tommase0j Borznim trgom, Corso, Pellico, ul. Capitolina, Trgom Vico, Besenghi, ul. Navali, se mora izvr-Pregled od 4. febr. do 5. julija letos. “■ Srednji del mesta med ulicami , r8o Roiano, Tor S. Piero, Cordaroli, ^ttimerciale. Trgom Dalmazia, ul. Fa-0 Severo do ul. Galileo Galilei, ul. logna, Kandler, Crispi, Rossetti, Dre-!red. Ippodromo, ul. Tesa, Largo Perne- It2'’ u'’ DellTstria in Doda. no- 3 n everni del mesta: Barkovlje, Gre-’rov ] • Jan’ Skorkola, Vrdela, Cjadin, Sv. I0lz, Rocol, čarbola, Sv. Ana, Skedenj, ''' Marija Magdalena. !■ a ■»* h ino- 7 1’Nfl cije, bori 8. Okolica: Sv. Križ, Kontovel, Pro sek, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gro pada, Bazovica, Lonjer in Katinara od 26. avgusta do 28. novembra letos. Pregled in kolavdacija popravljenih mer bo izvršena redno vsak dan od 15.30 do 16.30, ob sobotah pa samo od 8. do 12. ure. Vsi tisti, ki imajo namen odpreti kak novi obrat, in za katerega je predpisan obvezni pregled mer in uteži, se morajo javiti občini in predložiti v pre gled svoje metrične naprave vsaj dva meseca pred otvoritvijo obrata. Prodajalci vina, piva, mleka in drugih tekočin na drobno morajo predložiti v pregled vrsto zakonitih mer od 2 1 do 1 dl in javiti metričnemu nadzorniku število ostalih zakonitih mer, ki jih rabijo v svojem obratu. Kovinske mere morajo biti predložene vse v pregled. Po končanem pregledu in po preteku enega meseca od konca istega bodo obiskali obrate in prodajalne agenti sodne policije, da ugotove eventuelne okvare metričnih naprav in če se prodaja vrši brez prevare. V primeru nepravilnosti bodo naložili kršiteljem denarne globe ter zaplenili mere in uteži. OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA Dne 19. marca je poteklo leto dni od zadnjega občnega zbora našega združenja. Predsedništvo združenja bi bilo rado sklicalo tudi letošnji občni zbor za isti dan. Toda zaradi prevelikega dela, zlasti v zvezi s prijavami po Vano-nijevem zakonu, je predsedništvo sklenilo odložiti občni zbor za nekaj dni. V tem mesecu bi moralo tajništvo sklicati skupščine posameznih strok, že sedaj priporočamo vsem članom, naj se polnoštevilno udeleže teh zborovanj, da bi skupno pregledali zadeve posameznih strok, jih potem iznesli v poročilu na občnem zboru ter izvolili tudi svoje zastopnike v glavni odbor; tako bi bil po sedanjih predvidevanjih, občni zbor v sredini maja. OBČNI ZBOR TRŽAŠKE DELEGACIJE ITAL.-JUGOSLOV. ZBORNICE V sredo, 3. aprila je imela svoj prvi občni zbor »Tržaška delegacija« Itali-jansko-jugoslovanske zbornice v Milanu. Tudi združenje je kot reden član poslalo na ta občni zbor svojega zastopnika. POSLOVNI KOLEDAR Do 5. aprila morajo proizvajalci in grosisti sodavic, umetnih in naravnih mineralnih vod, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za pro dajo tega blaga izvršene prodajalcem na drobno v mesecu marcu 1957. Do 10. aprila morajo trgovci, poprav-Ijalnice, trgovski zastopniki in prodajni agentje za radio-električne aparate in material predložiti koncesioniranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu marcu 1957. Do 18. aprila morajo davkoplačevalci plačati peti obrok davkov in taks glasom davčnega plačilnega lista za leto 1956/57. mm MSKARNA »editoriale libra- /l« namerava odpustiti 17 delavcev 'adi pomanjkanja dela. Sindikalne ;^anizacije so stopile v obrambo odpu -encev. za ŠIVILJE V GABROV-^ • Vsedržavna ustanova za stro '/h° usposabljanje priredi v Ga-vcu (V zgoniški občini) 4-mesečni aJ za šivilje. Vsaka učenka bo pre-mala vsak dan 300 lir nagrade. Vpi “Vahje do 5. aprila pri ENCIP v ul 'v- Frančiška 4. ^1A delo v KANADO. Dne 26. mar-/. le odplula motorna ladja »Vulka la« proti Kanadi. Z ladjo potuje 277 ^oceanskih potnikov in nekaj drugih, jd prvimi je 190 beguncev, ki potu-0 v Halifax, od koder bodo namešče- , vzdolž «nadi. glavnih železniških prog v SREZ KRUHA. Dne 11. in 12. aprila lOlpao stavkali pekovski delavci po vsej "nji. Dva dni torej brez kruha. Svoj-_,s so delavci zahtevali neka mezdna ‘Doljšanja, na katera bi delodajalci pri-Ian®faR le, če bi se cena kruhu povišala. Inev/.acJeva je ostala na mrtvi točki, s kako s‘ere j0 hočejo spraviti pekovski delavci 1 stavko. Nove LADJE. Ladjedelnica Sv. Mar-bijat-a je izročila družbi »Riboli e Spadi-inevmeri« lz Trsta 13.000 tonsko motorno ; tor^ujo »Artemide«, ki so jo splovili 2. Čcembra lani. Avgusta bodo splovili •700 tonsko motorno ladjo »San Seba-(SA**3110«. Ladjo gradi ladjedelnica Fel-GoP“;eSy v Miljah za družbo »Navigazione i. Listina«. V ladjedelnici Sv. Marka bo ? 7; aprila splovili 32.00 tonsko ladjo tE) 'Adriana Augusta«, ki jo gradijo za 'ružbo »Prora« iz Palerma. BANKOVCI po 50 in 100 lir ostanejo veljav; do 30. junija letos. Banke jih j 0 zamenjavale še do 30. sept. Dne P' aPrila pridejo v promet novi kovan-’* Po 20 lir. HNOVA POTNIŠKA LADJA. Pretekli Ina -phecleljek so v ladjedelnici »Sestri« pri ^ettovi splovili 20.000 tonsko turbinsko t‘djo »Ferdinando Costa«. Na ladji bo ostora za 1212 potnikov. Vzdrževala ICUf prornet med Genovo in Buenos Aire-•otn. 35.000 LJUDI JE IZROČILO davčne prijave Vanoni na pristojnem uradu. Nadaljnjih 10.000 je dostavila pošta in državni uradi, število obrazcev bo približno isto kot lani. USLUŽBENCI KRAJEVNIH ustanov, občin, pokrajine, bolnišnic in norišnice na Tržaškem so stavkali pretekli torek 24 ur. Zahtevajo priznanje istih poviškov (vsako drugo leto 3,55%), kakor so jih deležni uslužbenci v Italiji. NOV NEBOTIČNIK V TRSTU_ Ob koncu rojanskega mosta, kjer se cesta prične vzpenjati proti Greti, gra dijo 12-nadstropni nebotičnik, v kate rem bodo zasebna stanovanja. Zasebniki lahko kupijo posamezna stanova nja z lastnim denarjem ali pa delne s posojilom iz Aldisijevega sklada. V stolpnici bo 78 stanovanj. Za primer navajamo ceno in velikost dveh stanovanj : dvosobno stanovanje, ki zavzema površino 68. kv. metrov stane 3 milijo ne lir; prva soba zavzema površine 5,15 x 3,80 metra, druga soba 4,5 x 2,70 kuhinja 5 x 2,30, shramba 1,5 x 1,5; stanovanje ima seveda tudi kopalnico Za takšno stanovanje plačaš tako; 1,200.000 lir, pozneje z državnim posojilom pa še 1,800.000. Trosobno stano vanje zavzema površino 80 kv. metrov in stane 3,400.000 lir. Sobe so približne enako velike kakor v prvem, kuhinj pa je večja (5 x 3,20). Na podlagi Aldisijevega zakona se podeljujejo posojila proti 4% obrestim. Najdaljši rok za povračilo je 35 let. ZNAMENJA TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRIZE Meseca januarja sta bila napovedana dva važnejša stečaja v Trstu, in sice-družbe C.I.T.E.C.I. (Compagnia Italia-na per 1’Esportazione Casse per Imbal laggi S.p.A.), ki je imela v tržaškem industrijskem pristanišču tovarno lese ne imbalaže. Predsednik upravnega od bora je bil Michele Terrile. — V istem mesecu je napovedala stečaj tudi spe dicijska družba Deschmann, Terrile & C. i. Te dni je v industrijskem pristanišču v žavljah prenehala obratovati tovarna mila Hauser. SMRT. V Gorici je umrl v 96. letu Ivan Makarovič, nadučitelj v pokoju KNJIGO GORIČANA MIRKA RIJAVCA »Južna Amerika — dežela v razmahu« smo že kratko naznanili v predzadnji številki. Ta opis političnega, kultur nega in gospodarskega razvoja južnoameriških držav je izhajal kot podlistek v »Gospodarstvu« ter je s svojo izvirnostjo in jedrnatim podajanjem tvarine pritegnil mnogo bralcev. Gre za delo, ki ga je napisal očividec, ki je preživel 22 let v Južni Ameriki, povečini med Indijanci v Kolumbiji in Ekvadorju. Kakor piše v uvodu prof. R. Bednarik, stopa pisatelj prvič v slovensko po-Ijudno-znanstveno književnost, dočim je v španskem jeziku izšla njegova knjižica o amaconskem plemenu Jivaros kar v 25.000 izvodih. Pisec je objavil še več drugih razprav v španščini. Vloga južnoameriških narodov v svetovni politiki in v gospodarstvu postaja čedalje pomembnejša, z druge strani pa žive tam že večje naselbine Slovencev, zlasti Primorcev še iz časov po prvi svetovni vojni. Zato ni dvoma, da bo knjiga zbudila veliko zanimanje med našim ljudstvom. PUBLIKACIJE INSTITUTA ZA ZUNANJO TRGOVINO Institut za zunanjo trgovino v Beo gradu (p. p. 943) je pričel izdajati tromesečni gospodarski pregled o go spodarskem razvoju po svetu in zunanji trgovini Jugoslavije. Publikacija izhaja v srbohrvatskem jeziku ? izvlečki v angleščini. Naročnina zna ša 10 dolarjev ali protitvrednost v drugih valutah! Posamezna številka stane 4 dolarja. »CVETLICE Z DVEH MORIJ«. Med tržaškim velesejmom bo letos prvič tudi »sejem cvetja«, in sicer v palači po morske postaje (od 27. junija do 1. julija). Zanimivo je, da se med mesti v Italiji največ cvetic proda v Trstu. Zato je škoda, da se naši ljudje niso bolj posvetili gojenju rož. Z gojenjem cvetlic se še vedno bavijo vsaj deloma Prosečani in Prosečanke in skušajo vztrajati proti hudi konkurenci cvetlic z italijanske riviere. Med San Remom in Trstom vozi poseben kamion z napisom »Fiori dai due mari« (Cvetlice z dveh morij), ki dovaža v Trst cvetlice z ligurske obale. Prodajo cvetlic na trgu ob Rdečem mostu so ohranile Prosečanke. Elektrifikacija koprskega okraja Zakaj Je tako narasla potrošnja električnega toka :del] li- 1« 1] II. 16- zastarele instalacije P°tll1fMPrav -le bil0 vprašanje same elek-1' 'riif ac^e že rešeno, v tem smislu e da se razdaljevalno omrežje epte^žteza sedaj že na celo področje )sjpn.lega koprskega okraja, so za ISTitr °Van7e teSa področja z zadostno • etgijo vendarle še potrebne znatne 4A instalacije iz italijanske j i„^80 deloma dotrajale, deloma ne- lo. ,De^apetost 27 Kv ni v skladu z na' L tostj° jugoslovanskih daljnovodov lNA ,(7 Povzroča navzlic tehnični možno-ob L transformiranja toka nevšečnosti nalija1 :deljy. n'čnega in gospodarskega značaja. - s stari del omrežja je bil zgrajen po i! -anskih predpisih, dočim se jugo-j.^anske instalacije gradijo po so-ie "ejših jugoslovanskih določbah, ki okhiari etna^0 2 nemškimi. Stanje starih , r