HI Edini slovenski dnevnik [j!
||l *: ▼ Zedinjenih državah s- lil
■Al
Velja zrn vse let' . . $3.00 M ¥ Za pol leta ...... $1.50 W
GLAS NAR1DA
TELEFON PISARNE: 4687 COSTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Fost Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 194. — ŠTEV. 194.
Ruska ofenziva.
NASLEDNIK VRHOVNEGA POVELJNIKA RUSKE ARMADE, KUROPATKINA, JE POSTAL GENERAL RUSKI. — AVSTRIJCI POROČAJO, DA SO ZAVSTA VILI RUSKO OFENZIVNO PRODIRANJE.
Petrograd, Kusija, 17. avgusta. — Vrhovnim poveljnikom ruske armade je imenovan general Nikolaj pl. Ruski. Njegov prednik je bil general Kuropatkin, ki je zdaj governer v Turkestanu.
General Ruski je poveljeval onim četam, ki so prvič zavzele Lvov, glavno mesto Galicije.
Petrograd, Rusija, 17. avgusta. — Ruski generalni štab poroča, da se ni zadnje dni v Voliniji in v vzhodnem delu Galicije ničesar posebnega pripetilo. Avstrijci so vprizorili sicer nekaj protinapadov, katere so pa Rusi z lahkoto odbili. .
Včeraj se je pojavil nad Rigo nek nemški balon Zep-pelinovega sistema. V mesto je vrgel par bomb, ki pa niso povzročile posebne škode.
Dunaj, Avstrija, 17. avgusta. — Rusi so vprizorili v-čeraj in danes veliko napadov na fronto generala Ermol-lija, ki se razprostira med Pinskom in Peraplinsko. Rusi so dvanajst ur neprenehoma poskušali vdreti v avstrijske strelne jarke. Ko so slednjič izprevideli, da svoje naloge ne morejo rešiti, so se umaknili. Sovražnik je imel zelo velike izgube.
Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Fronta generala Hin-denburga: Pri Bakovu in Harbucovu ni sovražnik kljub silnemu prizadevanju ničesar opravil.
Fronta avstrijskega prestolonaslednika: Severno od Dnjestra se je vnela vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci.
Vroča bitka* ki se bije v Karpatih, ne bo še tako kmalo končana.
Petrograd, Rusija, 17. avgusta. — Ruski generalni štab poroča: — V Karpatih in južnem delu Bukovine prav dobro napredujemo. Zavzeli smo več zelo važnih stra-tegičnih postojank, ki nam bodo dobro služile, ko bomo začeli s splošnim prodiranjem preko Karpatov.
Najhujši boji se vrše pri Capulu.
Dunaj, Avstrija, 17. avgusta. — Tukajšnje časopisje poroča, da se je posrečilo četam avstrijskega prestolonaslednika zavzeti višino Stara Občina severno od Capula.
Na ostali fronti je jjoložaj lieizpremenjen.
Boj za 8-u rno delo.
PREDSEDNIK WILSON NI IMEL USPEHA S SVO JIM NAČRTOM PRI MAGNATIH. — POKLICAL JE VSE ŽELEZNIŠKE PREDSEDNIKE. — VSI PRIČA KUJEJO, DA BO ZMAGA DELAVSKA.
Washington, D. C., 17. avgusta. — Ako se ne bodo ravnatelji velikih ameriških železnic v kratkem času u-klouili, namreč, da bodo privolili 400,000 železniškim delavcem osemurno delo, bo predsednik Wilson porabil zadnje sredstvo, ki ga ima, namreč — silo.
Tako so se izražali delavski zastopniki — 640 po številu — potem ko so se sestali s predsednikom Wilsonom v Beli hiši.
Predsednik Wilson jim je povedal, da so njihove zahteve opravičene in da je prepričan, da bodo tudi dobili, kar zahtevajo.
Domneva pa se, da bo predsednik pozval delavske zastopnike, da se, ako jim bodo magnati ugodili, delavci odpovedo dvojni plači za čezumo delo. Cezurno delo se se naj bi plačevalo kot navadno delo.
Nekateri delavski zastopniki vstrajajo tudi na tem stališču, da se mora delavcem za čezurno delo plačati dvojno plačo, toda to je postranska stvar, kajti to se bo popolnoma lahko rešilo, ako se bodo uklonili magnati za osemurno delo.
Ako ne bo mogel predsednik Wilson ničesar doseči, se bo poslužil — kot že gori rečeno — zadnjega sredstva, uamreč pozval bo kongres, da mu da moč, da vporabi silo.
Wilson je danes pozval v Washington vse predsednike velikih ameriških železnic, kajti z odborom, ki je sedaj v Washingtonu, ne more ničesar doseči.
Govori se, da ne bo Wilson popolnoma nič odnehal, temveč, da je te dni tako razpoložen, da bo porabil vso inoč, ki jo ima v svoji oblasti, da bo stavko preprečil.
Pred par tedni, ko so se vršile velike delavske vo litve za ali proti stavki, so kapitalisti porabili miljone in iniljone za različne oglase in članke v kapitalističkem časopisju, da so tako vstvarjali protidelavsko javno mnenje. Tisto 44vstvarjeno" mnenje je pričelo zadnje dni, odkar se mude delavski zastopniki in magnati v Washingtonu, nekoliko zamirati.
Predsednik delavskega odbora je včeraj izjavil, da magna toni javno mnenje ne bo popolnoma nič koristilo, kajU^ungski statistiki so dali Wilsonu take podatke, daj
|f *,-*"»
_
Z Balkana.
Skoraj ob celi balkanski fronti se vrše zelo vroči spopadi. — Bol gorske čete pregnale zav. oddelke.
London, Anglija, 17. avgusta. — Preko Duiiaja in Amsterdama poročajo iz ISofije, da se bijejo ob celi balkanski fronti zelo vroči boji Zavezniki so vprizorili več vročih napadov, pa so se morali umakniti pred veliko bolgarsko premočjo.
Najhujši boji divjajo v okolici Doirauskega jezera severno od Soluna, v neposredni bližini grško-srbske meje.
Tozadevno poročilo se glasi:
14. avgusta je začela so.vražna artilerija obstreljevati sovražne postojanke južno in zapadno od jezera Doiran. Pod varstvom artile-rije za zatem napadla sovražna in-fanterija, ki se je pa morala po kratkem boju umakniti.
Pariz, Francija, 17. avgusta. — Ob celi solunski fronti se je vnela vroča bitka. Zavezniške čete so zavzele z naskokom železniško postajo v Doiranu in štiri sosednje vasi
Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša:
Jugozapadno od Doirauskega jezera so pregnali Bolgari one so-vražniške oddelke, ki s>o se skušali približati vasi Doldzole.
Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Te dni je bila sklenjena pogodba, ki določa, da bodo rumunske dr žavne železnice poslale nemškemu jeklarskemu sindijcatu v najkraj šem času dvajset ali trideset tisoč ton železniških tračnic.
London, Anglija, 17. avgusta. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je zavladalo zadnji čas med Bolgarsko in Rumunsko precej veliko prijateljstvo. Meja med obema državama je odprta; živahna trgovina se neprestano vrši.
London, Anglija, 17. avgusta. — Tukajšnje časopisje poroča, da se bojujejo z N>raei in Bolgari večji del srbske čete. Srbska armada, ki je dospela pred par mesci v Solun, je popolnoma reorganizirana in z vsem potrebnim preskrbljena. Srbskim vojakom poveljujejo razen srbskih _tudi francoski častniki.
Vse govorice, da se bo pridružila Rumunska centralnima silama, so brez vsake podlage. Rumun ska je lahko zadovoljna, da se ni umešala v vojno. Zdaj bi se gotovo že tako kesala kot se kesa Bol garska.
Tri žrtve avtomobilov.
Tekom včerajšnjega dne je bilo pri raznih avtomobilskih nezgodah ubitih troje oseb, deset je bilo pa ranjenih.
DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STABO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVT.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam posije $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kij premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam se dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogla svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po poŠti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da take posiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in tot ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more is-g u b i t i, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: polije naj se po tmrftfinMi brzojavu,
IrftAVK 11X111, B Oorttoa* flt, lew Tcrt, * T
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 18, 1916. — PETEK, 18. AVGUSTA, 1916.
Iz delavskega sveta.
17,000 premogarjev in rudarjev v Pennsylvania i stavka. — Preteča stavka v New Yorku.
Newyorski železničarji.
Kot smo že poročali, ^e v New Yorku zopet velika nevarnost, da bo vstavljen ves promet na eestnih železnicah, linijski uradniki so po-sladi kompauijam svoje zahteve, namreč, da vzamejo nazaj triinse-demdeset sprevodnikov in motor-inanov, ki so jih odslovile, ker so se bili udeležili stavke. Odslovile so jih kljub temu, d so delavci pod tem pogojem prenehali z zadnjo stavko, da so magnati pripoznali delavcem pravico, da smejo stavkati.
Upati je, da se bo cela stvar še mirnim potom rešila^ kajti mestna uprava bo gotovo zopet na družbe tako pritiskala, da bodo delavcem ugodile.
Stavka v Pennsylvaniji.
Shanokin, Pa., 17. avgusta. — Pri Philadelphia and Reading Coal and Iron družbah je te dni zastav-kala 10,000 premogarjev oziroma rudarjev, pri Susquehanna Coal Co pa 1000 delavcev, ker ni nekaj delavcev hotelo pristopiti v unijo, toda kijub temu opravljajo delo v premogorovih oziroma rudnikih.
Unija je dala tem delavcem priliko vstopiti, za kar bi morali pla-čti $10 vstopnine, in sicer na odplačevanje.
Pomanjkanje delavcev.
Yr pittsburškem - Labor World-u' beremo sledečo notico:
Fairmont, W. Va., — Andrew J. Kerr, mestni clerk je poslal vladni posredovalnici za delo obvestilo, da primanjkuje v okolici Fair-monta okoli deset tisoč delavcev. Največ primanjkuje premogarjev, kajti te vrste delavcev je zdaj težko dobiti.
Paraliza.
Tekom zadnjih dni se opaža, da se število slučajev obolesti na paralizi znatno zmanjšuje. Vsak dan je par slučajv manj.
To pripisujejo največ hladnejšemu vremenu.
»Tekom zadnjih dni je okoli dvajset za celo življenje paraliziraih ljudi dalo del svoje krvi, katero vporabljajo zdravniki kot zdravilo za na novo obolele.
Zdravilo je bilo že v večjih slučajih uspešno.
Šolski svet v mestu New Yorku in okolici je odredil, da se letošnje šolsko leto ne bo pričelo kot običajno, ampak najprej 25. septembra, najbrže še pozneje.
Trenton, N. J., 17. avgusta. — Tekom današnjega dne se je pojavilo v državi New Jersey 69 novih slučajev paralize; toliko je bilo vsaj prijavljenih. Vseh skupaj je pa bilo dozdaj 1804.
Albany, N. Y., 17. avgusta. — Zdravstveni department za državo New York je tekom zadnjih dni dobil od različnih radodarnih in človekoljubnih oseb $10,464 za podporo žrtvam paralize.
Darov za te reveže je z vsakim dnev meč; ni ga skoro dne, da ne bi omenjeni department dobil kakih dvatisoe dolarjev.
Washington, D. C., 17. avgusta. Državni zdravstveni department naznanja, da se je dozdaj paraliza že v triintridesetih državah pojavila. Naznanja se tudi, da je bilo dozdaj v Združenih državah že 10 tisoč slučajev te bolezni v teku zadjih treh mesecev.
Chicago, 111., 17. avgusta. — V tem mestu in okolici se paraliza vedno boljinbolj razširja. — Tako poroča tukajšnji mestni zdravstveni department.
Danskajah, indija. Avstrija in Italija.
Vladni uradnik je napravil opazko, da se Združene države ne pogajajo za otoke, temveč jih hočejo1 izsiliti.
Kodanj, Danska. 17. avgusta. — Dopisnik švedskega liberalnega lista "Dagens Nvpeter" je bil v pogovoril z visokim danskim vladnim uradnikom, ki je rekel, da se Zdr. države ne pogajajo z Dansko za zahodnoindijsko otočje, temveč hočejo na vsak način, da se kupčija sklene, ker so v strahu, da ne bi otočja kaka druga evropska država dobila po vojni.
Finančni minister Brandes je pa izjavil, da je dobil iz otokov glasove, da bi bili vsi tamošnji krogi zadovoljni, da bi prišli pod oblast Zdn žeuih držav.
Kodanj, Danska. 17. avgusta. — Socialistična in nekatere druge stranke odločno nastopajo proti prodaji danskih zahodnoindijskih otokov. Vladni krogi so malone vsi za to, da se jih proda, kajti za Dansko nimajo nobenega pomena.
Časopisje se izraža ugodno za Združene države.
Danska vlada je dobila od governer ja v danski Zahodni Indiji poročilo, da je vse ljudstyo zadovoljno, da se jih proda Združenim državam.
Washington, D. C., 17. avgusta. Glede danske Zahodne Indije je zdaj v državnih krogih vse tiho. kajti predsednik Wilson ima te dni veliko opravka z zastopniki železniških delavcev in železniškimi magnati in je■ vse druge posle začasno pustil pri miru.
VČERAJ JE DOSPELO V AMERIKO POROČILO, DA NAMERAVATA AVSTRIJA IN ITALIJA SKLENITI SEPARATEN MIR. — POLOŽAJ NA KRASU. — PRODIRANJE PROTI TRSTU.
Nemški submarini zopet na delu.
Pariz, Francija, 17. avgusta. — Mornariški ekspert pariškega lista "Temps" pravi, da so nemški submarini zopet na delu.
London, Angiija, 17. avgusta. — Llovdova agentura poroča, da je bil torpediran angleški parnik "Whitgift", in sicer že 20. aprila. Potnik?, kakor tudi posadka, so se vsi potopili, le nek Japonec se je rešil.
Omenjeni parnik je dne 12. aprila odplul iz Almerije, Španska; 13. aprila je bil v Gibraltarju, potem ni bilo o njem več glasu.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vilad negotovega dostavljanja poite, ki je namenjena is Amerike r Avstrijo in Nemčijo ter narobe, (prejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA 8E V8LED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENA& NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za nako denarno potiljatev toliko Sata, da se izplača na določeni na. dov. Istotako nam jamčijo žanru Ijive ameriške banka, z katerimi qno sedaj t zvezi radi vojne in radi popolne zignrnofti pri poii-
London, Anglija. 17. avgusta. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da namerava skleniti Avstrija separaten mir z Italijo. Avstrijska vlada je namreč izprevidela, da obenem ne more braniti ruske in italjanske fronte. Ako bo sklenila z Italijo separaten mir, bo poslala vse svoje vojaštvo v Galicijo in Karpate, kjer se bijejo zdaj vroči boji. 1
O sklenitvi separatnega miru so se posvetovali že baron Burian, pl. Jagow in nemški državni kancler. Kaj so sklenili, se dozdaj še ni moglo dognati.
(V slučaju, da bi bil sklenjen separaten mir, bi dobila Italija vse ono avstrijsko ozemlje, ki ga je zavzela dozdaj ter morda tudi nekaj koncesij v Istriji in Dalmaciji. Trst bi na vsak način ostal še v avstrijskih rokah. Op. ur.)
Rim, Italija, 17. avgusta. — Te dni se je mudil na soški fronti italjanski finančni minister Meda.
Rim, Italija, 17. avgusta. — Italjanski generalni štab poroča, da Italjani ne nadaljujejo več s svojo ofenzivo ob dolenjem teku reke Soče. Italjansko desno krilo ne more prej prodirati, dokler niso zavzete vse avstrijske postojanke vzhodno in severno od Gorice.
Grof Cadorna poroča* da so vprizorili včeraj Avstrijci na Krasu vroč protinapad. Italjani so napad odbili in vjeli preko sto avstrijskih vojakov.
Dunaj, Avstrija, 17. avgusta. — Med Vipavsko dolino in Plavo se vrše izvanredno vroči boji. Pri Opat jem selu so vprizorili Italjani pet napadov na neko našo postojanko, žrtvovali so na stotine vojakov, pa kljub temu niso ničesar dosegli. Sovražnik ima zelo velike izgube.
Rim, Italija, 17. avgusta. — Naši zrakoplove! so uspešno obstreljevali Rihenberg, vas, ki leži med G-orico in Trstom.
Sovražni letalci so včeraj znova obstreljevali Benetke. Povzročena škoda je malenkostna, ranjen ni ni kdo.
Dunaj, Avstrija, 17. avgusta. — Avstrijski generalni štab poroča: Lahko se reče, da je italjansko ofenzivno prodiranje popolnoma vstavljeno. Za Trst še ne bojimo
več, ker so nam Nemci obljubili svojo pomoč.
_«_
Sommesko bojišče.
ANGLEŽI SO ODBILI ŠEST NEMŠKIH NAPADOV. — SO NEKOLIKO NAPREDOVALI. — FRANCOZI SE UTRJUJEJO. — NEMCI PRIPZNAJO, DA SO FRANCOZI NEKOLIKO NAPREDOVALI.
"Bremen
Včeraj je prišel v newyorsko pristanišče parnik Cnnard črte "Alanuia", katere potniki so izjavili, da so razločno videli, ko sta dve angleški vojni ladji peljali nek podmorski čoln. Nekateri so izjavili, da so prepričani, da je bil to "Bremen*', nemški trgovski submarine katerega le teko dolgo pričakujejo v ameriških prisSsniiSik, 9$
_
Ijanjn denarja.				
	Oene		•	
K	9		K	1
S....	.90		120....	16.80
10....	1M		130....	18.20
Iff....	2.30	!	140....	19.00
20....	8.00	1	150...,	21.00
25....	8.70		100....	22.40
80... *	4.40		170....	23.80
35...*	5.10		180....	25.20
40....	5.80		190....	26.60
45....-	6.50		200....	28.00
50... •	7.20		250....	85.00
56....	7.85 1	!	800....	42.00
00... «•	S.55 '		850....	49.00
OS >••■	9.25		400....	50.00
70....	0.96 1		450....	03.00
75....	10.05 !		500....	70.00
80....	11.35 1		600....	84.00
85....	12.06		700....	»8.00
90....	12.75 1		800....	112.00
100....	14.00		W0i • • •	126.00
110....	15.40		1000....	130.00
Ker m zdaj cene denarjn skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnortjilh oenah in bomo tudi nakasovali po njih. — Včasih m bo igodHo, da dobi na-ilovnik kaj vež, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe ni npad ponavadi par dni kasneje In med tsn, ko dobi naslovnik Ust v nk% se pri nas oene morda is vefiksaft.
FjMJTK EAJttO» j
London, Anglija, 17. avgusta. — Severozahodno od Pozieresa so angleške čete odbile šest hudih nemških napadov. Nemci so imeli velikanske izgube, tako se glasi u-radno poročilo angleškega vojnega urada.
Tekst večernega poročila je:
—	Na našem desnem krilu so se vršili celo noč hudi artilerijski boji. Preteklo noč je sovražnik vprizoril šest hudih napadov severozahodno od Pozieresa; napadi so bili sicer zelo močni, toda niso imeli uspeha, kajti vse smo odbili in povzročili sovražniku neizmerne izgube. Posluževali smo se pri tem težkih topov in strojnih pušk, ki so na sovražnika grozno učinkovale. Niti na enem kraju ni^ so za ped napredovali.
Severozahodno od Bazentina smo zavzeli sto jardov nemških zakopov. odbili smo tudi en nemški protinapad, pri Martinpuichu; ob tej priliki smo vjeli tudi nekaj sovražnih vojakov.
Med naše črte je priletel na tla en nemški zrakoplov, katerega je spravil doli nek naš zrakoplovec.
Popoldansko poročilo se glasi:
—	Posledice včerajšnjih hudih bojev, ki so bili v zvezi s francoskim napredovanjem pri Maurepasu, so bile, da smo potem še mi precej napredovali proti zahodu in severozahodu od Guillemonta.
Pariz, Francija, 17. avgusta. — Nocojšnje uradno poročilo francoskega urada se glasi:
| — Na sommeski fronti je bila naša artilerija cel dan aktivna. Naše obstreljevanje je napravilo na sovražnih pozicijah ogromno škodo. Infanterijskih bojev ni bilo. | Število neranjenih vjetnikov, ki smo jih včeraj do-I bili na sommeskem bojišču, je 200. Zaplenili smo tudi pet strojnih pušk.
Na ostalih delih fronte je bilo običajno streljanje s težkimi topovi.
Popoldansko poročilo se pa glasi, da so francoske čete napredovale pri Maurepasu.
Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Uradno poročilo berlinskega vojnega urada se glasi: — Vrše se nadvse hudi boji. Naše čete so odbile več sovražnih napadov. Francozi so pri Maurepasu za par postojank napredovali Prizadevanje Angležev je pa na vseh točkah brezuspešno,
The only Slovenian Daily in the United States. ■ si ■
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays, 50.000 Readers.
"GLAS NARODA"
L PWi MyJ wvn raunm oo.
LOPB SBHDH. T>W.
• £ 21	4JOO
m JrfM « MteSMf
■«141 HAJtODA" »lil mk in
•VLAI NARODA* ^^ ("vstoft «c um
_NtMTtpflfli yearly UJM._
prloUaM&
'llaMT Order. Vri (prtBMfel knjt Biroftiftf pit
llM, dm M — tudi pujiajs fe4> f MfaWi muni, da bitmi« m*
_d—O ■MlOTBfltt._
D»><m tai poflOJatvaa naredit« tfi eaetor • "till MABODA" ■ Orttaadt 8U	New Tort City.
TeMM M8T Oortlandt.
11 —■——i———^»r
GLAS NARODA: IB. AVG! 191«.
Oboroževanje.
Socialistični kongresnik Meyer London je v svojem mojstcrskcin govoru povedal, zakaj se kapitalisti tako zavzemajo za oboroževanj**, in je navedel jasne dokaze, da mora breme.tega blazn^a oboroževanja »a morju in na vodi nositi pri prosto delavstvo.
Ni torej dovolj, da sledi milita-rizaciji dežele reakeija na političnem polju, ki najbolj škoduje navadnem delavcu, ne. proletarci morajo pol ep vsega tepa še plačevati račune, ki so v zvezi z oboroževanjem.
Te dni sta se poslanska zbornica in zvezni senat zedinila plede mornariške predloge.
Zdaj manjka samo še predsednikovega podpisa. Kakorhitfo jo predsednik podpiše, bo predloga postala zakon.
Inženirji mornariškega departments delajo že dolgo časa načrte za ladje, glede katerih bo te dni dovoljeno, da se smejo graditi.
V	treh letih bo torej zgrajenih šestnjast velikanskih bojnih ladij, eela množina torpednih čolnov, tor-pednih rušilcev, podmorskih čolnov in polagalcev min.
Potem se pa po preteku dveh let že zopet znova začne isti ples.
Armada in mornarica bosta morali dobiti na razpolago velike množine denarja.
Na miljone dolarjev za inorilno orožje. Kako lahko se to izprego-vori.
V	zadnjih tednih je dovolil kongres šeststopetdeset miljonov dolarjev.
Še nikdar prej ni bilo v nobeni deželi začasa miru izdanega niti približno toliko za oboroževanje.
še nikjerkoli se ni dobilo s tako lahkoto, skoraj brez vsakega ugovora, tako velike svote.
Nasprotovali so samo socialisti, nasprotoval je samo njihov zastopnik Mayer London.
On jim je dokazoval, da je to naravnost zločin, velika nepostav-nost, toda njegova beseda je bila preslaba, da bi imela kaj upliva.
Zelo značilen je bil govor demokratičnega voditelja, Claude Kith-nina, ki je seveda zavzemal stališče administracije in je rekel med drugim tudi sledeče:
Odkrito pripoznam. da sem danes kot član zbornice in kot demo krat v veliki zadregi. Mislim, da se je z menoj strinjal mornariški odbor, člani zbornice in če sem dobro poučen tudi zvezna administracija.
Tedaj sem glasoval proti divje mu, ekstravagantnemu in smešne mn mornariškemu programu, katerega so predložili republikanci. — Predsednik mornariškega odbora se je tedaj strinjal z menoj in pre pričan sem. da sem zavzemal isto
at 1 išče kot ga je zavzemala administracija.
Dva meseca pozneje so me naprosili predsednik mornariškega odbora, mornariški tajnik in pred aednik Wilson, da naj poznem one
katere ste jih vi odobravali ter da naj podpiram predlogo, katero sem pred sedmimi tedni ozačil kot ekstravagantno, smešno in divjo.
Ta program sem pred dvema mescema obsojal, in ta program naj danes zagovarjam.
Ce je bil tedaj slab. je slab tudi dane«, če je bil tedaj fantastičen, zločinski in smešen, je danes rav-notak.
Morda 5e bolj. ee se pomisli, da sta izgubili dve veliki velevla»ti v pomorskih bitkah lOfcOOO ton.
Z današnjim dnem boste napravili Združene države za največjo pomorsko silo na s\etu.
Iz tega govora je razvidno, da se je stavilo to predlogo samo iz političnih ozirov, da so jo stavili demokrat je iz strahu pred republikansko volilno kampanjo.
Wilson bo prepozno spoznal, kako veliko napako je napravil.
Neumno je misliti, da bo s tem zadovoljil republikance.
Tudi v Združenih državah mora nastati boj proti marinizmu in militarizmu.
Proti temu s mora boriti vsakdo, ki je pameten in ki mu je pri srcu dobrobit dežele.
Dopis.
Carbondale, Pa. — Da mesto Carbondale ni veliko in da ta slovenska naselbina nima na stotine Slovencev, to sem že pred nedavnim časom poročal, da pa so povečini vsi pravi in da čutijo ter se zavedajo svojega narodnega po-koljenju, dokazujejo darovi, katere se je nabralo za "bedne med najbednejšimi'' v stari domovini. Darovali so sledeči;	Mike
Pezdir: po $1; Josip Debeve. Ka-rol Mramar, Charles Hrovatin. Leopold Klemencič, Ceorge Pezdir. lilasius Shivitz, Thomas Bren-nan, James F. Boylan in Steve Trombetač- po .»Or: John Lakota, John Shivitz, Marko Klemencič. Leopold Klemencič, Joe Hrovatin. John Ravnikar, Mike Meze, Ciril Svetlin, Charles Fellner, M. F. Brit z, . Marv Koželj in Mary Bohe; po 23^: Mary Ostanek, Fr. Klemenčič, V. Matrovski iai Stani Purovski. Skupaj $18. Denar se je izročilo v oskrbo društvu sv. .Jožefa K. S. K. J. v Forest Citv, Pa. Nabiralca: Josip Debevec in Charles Hrovatin. Bog poplačaj stotero vsem darovalcem in daro-valkain! — Karol Mramar, poročevalec.
Anglija ima dovolj niuni-cije.
Montagu je rekel, da zdaj Angli ja pomaga Franciji; pravi, da ni nobenega strahu, da bi zmanjkalo streljiva.
London, 16. avgusta. — Edwin Samuel Montagu, angleški muni-cijaki minister, je v zbornici včeraj navajal delovanje munieijske ga departmerota, ob kateri priliki je omenjal, da je Anglija v sta nju z vsakim dnem več nvunicije narediti in da imajo zdaj toliko pušk iu strojnih pušk v zalogi, da jim iih ne more zmanjkati. Kakovost mu niči je. ki je angleškega izdelka, je — kot so se izrazili ar-tnadni poveljniki in častniki — izvrstna: istotako je pohvalil angleško mnnicijo tudi francoski niuni-cij^ki minister.
Montagu je dalje izjavil, da bo Anglija v kratkem v stanju, da bo za prvo silo preskrbovala sebe in svoje zaveznike z municijo. Rekel je. da jim je dozdaj poslala že veliko množino svojega izdelka. /dasti Francija je veliko dobila. kar je "bilo Franciji zadnje mesece v njenih bojih v zelo veliko pomoč.
Dalje je navajal, da je produkcija težkih izdelkov za 94 odstotkov večja kot je biia leta 1914. Zdaj se v štirih dneh več iuuificije izdela kot se jo je pred dvema letoma v celem letu.
Rekel je, da, kar nemško časopisje piše. da je pričela zavezniška ofenziva na zaihodni fronti pojemati, ker ni mumicije, ni res. M uniči je je dovolj; kar se tiče operacij, je pa v rokah generalnega štaba.
Nezaslišnosti v Poljski.
Czamecki poroča, da so avstro-ogTske oblasti obešale ljudi kar ob cestah in jih potem pustile visetL
NEKATERI AVSTR. ČASTNIKI SO RILI ZELO PEVAZNL
Nek mož je bil obešen, ker je zabavljal čem Avstrijo in raamere ▼ Avstriji.
Piše: Anton Czarnecki. posebni dopisnik "Chicago Daily News'*.

Ozdravljen
biti od meburnega katarja. bolnih ledic. pečenje urina, zgubo semena. žeLodičuih bolezni In revmatizma. pomeni za vsakogar pravo srvOw. Ako se b<»-*ete oxtlraveti. od teb kroničnih borzni, pišite za poj*na:
J. r. DOLENC. P. O. Bos 67. Detroit. Mirit.
I bog'» ljudstvo v one tu delu Poljske, kjer so avstro-ogrske ob-
lasti, je moralo prenesti toliko za-j"a I™tu ?re'~afl Olehowy-ja h* g: tiranja iu gledati, ne da bi moglo
kaj storit: v poinoč nesreeneževj varno *>««*>: Fh> cesti ali pa pre-
l*o kateri poti bi bilo bolj
mu je ii as v e-vedel. da
Roger Casement - muče-nik.
John Qninn v "New York Times", Magazine Section.
Kojfcr I 'a^ement je uirtev. Obravnava proti njemu radi veleizda-je -»e je vršila v angleškem soili-š»"-u. angleška porota ga je spoznala krivim, angleški sodniki so ga obudili na -»iiirt. smrtno obsodbo je potrdilo angleško prizivno sodišče.
je v Ulsterju vse polpo nemških častnikov, nemških časnikarjev in nemških špionov. in je pričel čutiti potrebo, kakor tudi več drugih poštenih Ircev, da se tudi nacionalisti oborožujejo. ako sta oborožena Ulster in Anglija. On je vedel, da je Sir Edvard Carson obedoval z nemškim kajzerjem baš par tednov predno se je pričela vojna. <fu
NANJ!
številne eksekucije njihovih ljudi k<>	Olchowj
ua vešalih.	|toval zadlJJ° l>ot- Je v
Avstro-ogrske oblasti so z vt-li-!** bo voJak	Vrival po p.»-
kimi lepaki, ki jth je bilo videti !jik kitkot' ua c0>tl- k;lteil na vseh vidnih prostorih, in z ve.lf> gotovo tekli ruski vojaki, Slu-likimi uradnimi ogla« v časopisju'	-»e	*>a na »»sprotnem
naznanjale ljudem, kaka usoda ko"eu PolJa ueka dril*» ru«ka P»-jih čaka, ako se jih bo zalotilo,{ J™!*' za kiiU'ro l'a «>» 111 vedel> da bodo bodisi z besedo, pisa kl JH »otem u*8» avstrijskega vonjem ali dejanjem poskušali kaj Jaka VJt'la-
delati zoper nje	j	Drugi "zločini".
\ nekaterih krajiii so pa te v-j	&
tonske obhisti še na drug način Dalje imam s seboj še več dru-s vari le ljudi, da se kaj ne pregre-J izrezkov iz taiuošnjega časo-šijb zoper osvojitelje. V večjih I>is.i;». ki so v dokaz, radi kakih slučajih so imeli navado, da so zločinov so avstro-ogrske oblasti ljudi obešali kar na drevesa ter **po paragrafih" obešale Poljake, jih potem viseti, da so jih ljudje,' Jursko Kuszka, r>4 let star, oče ki so prišli mimo. videli.	petih otrok, vdovec, kmet, stanu-
Nekateri častniki in generali so bili zelo prijazni.
Medtem so bili pa nekateri av-( strijski generali in častniki zelo vljudni in prijazni. S tem so si se-j veda pridobili veliko prijateljev med ljudstvom in veliko sovražnikov med tovariši.
Ljudje so nekatere častnike medseboj in seveda šepetaje ime-j novale *'obešalee" in **morilce".
Na vseh straneh sem dobil pri-! tožbe, da, ko so Avstro-Nemci za-' podili Ruse iz Poljske, so potem Poljake, stanujoče v avstrijski ali nemški Poljski smatrali za so-' vražno ljudstvo ter tako tudi žnjim postopali. Postopali so žnji-j
joč v Pieczywostv. okraj Ka-mionka Strmilova. je bil obsojen na siurt na vešalih in bil obešen.
Njegov "zločin" je bil sledeči: "Ker je za časa, ko so bili liusi v deželi, z besedo i>n pisanjem delal zoper avstrijski narod ( .'). češ, da je avstrijska vlada pomorila toliko in toliko ljudi pravoslavne ve-
njegove oči so se mu vsedle še globje v obraz.
Svet nekoliko ve o Rogerju Ca-sementu in njegovih službah, ki jih je vršil v korist Anglije in člo-večanstva v Kongu, sedem let. v Putumayu in v drugih delih sveta ter v li-ski. Ako bi svet vedel vsa re>ničua dejstva o požrtvovalnosti. bi svet spoznal, da je bil on
mož. katerega plenT^iitost. takega I je vedel, da je kajzer obljubil ozi-blagost in vljudnost ter ideje ga! roma ponudil Carsonu pomoč, ako lahko primerjajo na j plemenite j-j >e bo vroničilo. da bo dobila Irska šiiu duhovom.	! samovlado.
Kakšen življeujepis bi to bil! Sj	(Dalje prihodnjič^.	«
Stanley em v Afriki: potem sedem	■ • »-
obešen je bil v soglasju z angleško let v Kongu iu drugih delih Afri-i
postavo, njegovo telo je bilo sežga-lke: za ča^ii burske vojne konzul v "GLAS NARODA JE EDINI no iu njegov pepel in angleško Delegoa galivu: pozneje v Rio v SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ljudstvo se nahajata zdaj izven angleških sodišč pred sodiščem zgodovine in sodbe sveta.
V naslednjem naj bo navedeno nekoliko iz preteklosti Rogerja Ca>menta. kar je vsekakor primerno za današnje dni.
Dasi je bil Roger Casement moj prijatelj, bom pustil, da bodo zanj le dejstva govorila. Potrudil sem se. da bom navedel le dejstva in jaz vem, da jih bo ameriško ljudstvo razumelo.
Roger Casement je vedel, da vsak. kdor javno nastopa proti svoji vladi ali svoji državi, ko je zapletena v vojno, nadvse riskira pri tem svoje dobro ime. svojo čast. katero bo ali ne bo užival njegov spomin po smrti. Toda bojazen pred posledicami ni nikdar ovirala Rogerja Ca seme ta. da ne bi sledil svoji viziji resnice, kakoršno je videl. On je vedel, da se bo njegove motive v Angliji krivo sodilo, vedel je. da se ga bo soražilo. toda pri tem je bil tudi prepričan, da bo prišel čas. ko bo končna ali odločilna obsodba zgodovine opravičila njegova dejanja, ne glede na to. če ne bo uspel, in mogoče je tudi vedel, da bo svet njegova dejanja še bolj opravičeval in odobra-mu ne bodo posrečila. Jaz sem bil, jaz sem še zdaj in
Braziliji, kjer je viselo njegovo |	~ NAROČITE SE
življenje na niti vsled grozne bolezni. ki si jo je nakopal pri raziskovanju džungel in različnih bar-barstev divjakov: potem njegovo upokojenje in vrnitev v Irsko ter l Isterje boj in njegovo delo. katero je posvetil »voji domovini; dalje njegova misija v Združenih državah: njegovo potovanje v Nemčijo: potem zopet potovanje iz Nemčije v subinarinu. v Irsko, njegova dramatična obravnava, njegov govor v sodnijski dvorani, njegova smrt in potem še višek nezaslišnosti. da njegovega telesa niso dobili v roke njegovi sorodniki, temveč je bilo takoj sežgano na jetniškem dvorišču.
Napačno mislijo oni. ki pravijo, da je pričel delovati za Irsko šele
VELIKI PIKNIK UMETNIM PETJEM-«
NA NEW DERRY. PA.
V nedeljo 20. avgusta priredita veliki piknik v New Derrv. Pa., društvi *• Zvesti Bratje" št. 70 i/ New Derrv iu slov. delavsko pevsko društvo "Bled" iz Coue-maugli. Pa.
Ker je to prvi piknik v miši o-koliei in ker nismo že culi umetnega slovenskega petja leta in leta, zato se zdaj nudi duševni užitek vsem. ki žele slišati krasno, lepo ubrano slovensko petje.
Pevsko društvo "Bled" je eno najstarejšh pevskih društev v Pennsvlvaniji. Po tn-H Ameriki je pripoznano kot eno izmed naj-
Pelo je
le. da je avstrijska vlada že'v^j aj.G popolnoma razpadla. Dalje j
je v eerkvi molil zh zmago bom veano za zaveznike z dušo in carja Nikolaja. Potem pa. ko]sreeui. .Jaz SOm eden onih, ki so le-• avstrijske armade podile u • iet?j pomagali onim irskim
...... 12	^ l,a l,oslai niožem in'ženam, ki so poskušali
da se
jim ni bilo treba boriti z Av-
so Ruse
svoje sinove v Rusijo, da 1 «lol«iti
strijei proti Rusom, lvaji Voten>ko. 64 let
I L', - Kalimmkajmagal sem učenjakom in vodite ! dobivanje orožja i/. Nemeiie. videl nedeljo 27. avgusta. _ ko, StiumiW je br obe^n. ker je: ljem k()t so biH: ^ ,ag Hyde.lje. da so nemški in angleški čast- Vljudno vabi Skupni j so	Ko so bile ruske armade Sir Hora plunkett, John Ma,. niki vežbaJi r,	v	,	(16-18-8)
i Ogr- y. az(;mlJu- Jay»« p™*	Neil! (zdaj-V ječi za celo življenje) -----------J _----
mi, kot bi pozabili, da se nahaja-]
jo zopet v svojem ozemlju iu ne !1J011' ?tirlh otrok' kniet v vasi! v sovražnem.
To se je zlasti dogajalo so mi pravili ljudje —, kj bili pri poveljstvu pruski ali
v drobrobit lr>ke. da bi se povspel irski jezik, tla bi se pov-spelo irsko kmetijstvo: da bi poštar. oze- maprUij irski, da bi dobila pravico
takrat, ko je šel v pokoj. Zanj so boljših pevskih zborov se vedno zanimali vsi irski politi- pred leti na koncertu v Pitts-ki. On je vršil vsako stvar, ne da burghu. Pa., iu želo obilo pobi pri tem «rl»'dal na svoje interese, hvale.
svojo službo je vršil z največjo vestnostjo in v korist Anglije: in to vse z upanjem, da bodo prišli za Irsko boljši časi. On je vedno delal za Irsko — za Irsko in za idea-; le njegovega ljudstva.
On je prišel v Ameriko, da bi nabral denarja, ako bi bilo mogoče. za irske prostovoljec. On je ve ! del, <la je Irska že pravzaprav dobila boj za svojo samovlado, toda je bila na nezaslišne načine zopet prevarjena. On je videl, tla se ni pripoznalo njene pravice do samo vlade, niti ne do take vlade, kakršno imajo Kanada, Avstrija, -luž-
Vsa naša slovenska društva i/. Hostetter. Whitney. Baggaley in Superior, kakor tudi cenjeni rojaki in rojakinje i/ New Derrv in cele okolice so najvljudneje vabljeni. da se vdeleže te redke zabave. za kar jim ne bo nikdar žal, pač pa ostala jiui bo v trajnem spominu.
Vstopnina je za moške .^lJN«. Pričetek ob 1. uri popoldan.
Pevsko društvo "Bled" nastopi s svojim vsporedom ob "t uri. zato naj nikdo ne zamudi biti ua mestu do 'i. ure.
Za vse drugo je dobro preskrh-
ido obstanka in neodvisnosti. Po-ca'	.	... .	t
na Afrika. Nova Puulandija. No- ljeno. va Zelandija iu celo Indija. On je V slučaju neugodnega vremena videl Ulsterjcvo izdajo, 1'lsterjevo se piknik preloži na prihodnjo
ski častniki.
odbor.
žieo ljudi z oljkino vejico v roki rekel, da bodo prej njegove lasje isto osiveli, predno bodo Avstrijci zopet a* deželo priši. Rekel je dalje, da ,ie zdaj ruski car poljski vladar. da ne bo zdaj Franc Jožef nič več poskušal
Svarilni lepak.
Ko sem prijel v opustošeno Poljsko in ko so mi ljudje pravili o teh grozodejstvih, namreč, da so ljudi obešali na drevesa in jiii pustili viseti, skoro nisem mogel vrjeti, toda o tem sem se pozneje sam prepričal. Videl sem cenzori-rane, napol prazne časopise, v katerih so se nahajali veliki uradui oglasi, s katerimi se je srvarilo ljudi .kot je gori navedeno.
S seboj sem prinesel (v Chicago) en tak lepak, ki je tiskan v nemškem, poljskem in ruskem jeziku. Ta lepak je bil prilepljen na neki ograji, poleg so bila pa na-j
lepljena tudi poročila iz listov o' V nemških zakopih na somme-
eksekucijali v drugih delih Polj-:slQ fron«. avgusta. (Po slu v s-ke, ki se nahaja pod avstrijsko Berlin, 14. avgusta, preko Lomlo-
Oeorge Russell, William Butles in Lady Gregory ter John M. Synge in drugi slikarji, pesniki, dramatiki. učenjaki in ekonomisti kot James Connoly (vstreljen, par dni potem ko je bil nevarno ranjen v ustaji), ki so vsi pripravljali in
nakar
. ... .. , , . ..ipolagali temeli samovladi nazaj Polivko, ker nima a« , .	. , , . ,
... n t	. , i bi prišlo za Irsko bogato in lepo
vec vojakov. Potem je rekel,1-. .. .	. - .
,	. .. . i.i • življenje. Toda pri tem nisem ni-
da avstrijska vlada hrani -	T
, ... , . ..cesar iaiiaticno sovražil. Jaz liam-svoje ljudi s konji 111 starimi I » . i	. . .
, ,, . , r» - -	fee verujem v treznost, da je eio-
odpadki. da so Rusi ze go- , . x	...
° vek vedno trezen m da je pnprav-
spodarji Dunaja itd."
V nemških zakopih.
oblastjo.
Onečaščenje cesarjeve slike.
]\Ied drugimi poročili o ekseku-cijah se je nahajalo tudi sledeče: "Onufrij Olchowv. rojen
kraj
Cieszanow, stanujoč v j. vasi Szeczerce, okraj Lvov, Lialicija. pravoslavne vere, po popklicu dacar, je bil obsojen na smrt na vešalih. To obsodbo se je izreklo iz sledečih vzrokov:
1.	Vsled zločina, ker je o-u©častil sliko vladarja (§ 63) iu ker se je nespodobno izražal o njegovem veličanstvu.
2.	Vsled zločina, ker je vznemirjal javen mir (5 65) in se je javno izražal proti monarhiji ter je onečaščal avstrijskega vladarskega orla.
3.	Vsled zločina, katerega je storil proti oboroženi sili države (5 -327), ker je prisilil nekega vastrijskega vojaka, ki se je poskušal skriti pred Rusi, da se je pustil v jet i ruskemu oddelku."
Pozneje sem se informiral glede zadnjega "zločina"', namreč,
4'ker je prisilil nekega avstrijskega vojaka, ki se je poskušal skri-
OPOMXN.
Vse one, ki mi kaj dolgujejo, ki sem posodil gotov denar ali pa ti pred Rusi, da se je pustil vjeti so bili pri meči na hrani, oporni-'ruskemu oddelku". Ljudje,'kate-njam, da se oglasijo v teku šestih rim so znane vse podrobnosti tega tednov; če ne, jih bom obelodanil "zločinaM, «o mi povedaii, da je s polnim imenom.	|dotiene^a avstrijskega vojaka za-
Joe Sopotnik,	sledovala neka. sovražna patrulja,
besede, kater* bil govoril	Mm Springs, Fla, pred &tero je beg»l §&čajno je
na, 16. avgusta.) — Zadaj za bojno črto. v zakopih. nemški vojaki ravnotako opravljajo svoje obrti kot so jih doma v mirnih ča.siJi.
V	zakopih imajo majhne restavracije, kjer morejo častniki in navadni vojaki dobiti za nizke cene hrano, kakršno ne dobijo iz voja-
Ukih kuhinj. Potem imajo male knjigarne, kjer morejo kupiti vsakovrstne knjige. Poleg drugih delavnic, kjer izdelujejo raznovrstne predmete, ki jih vojaki potrebujejo ter jih potem prodajo po kolikor mogoče nizki ceni. tudi ne pogrešajo zobozdravnika, urarja in okulista.
V	knjigarni se lahko kupi knjige. v katerih so prestavljena dela mnogih tujih pisateljev, kot .Marka T wain a. Aleksandra Du-masa itd.
Zoboizdravnik je imel. odkar o-pravlja svoje delo v zakopih, 4138 paeijentov; večjim je celo vstavili zobovje.
Tudi okulisti so imeli veliko posla, zlasti z onimi, ki imajo službo, da skoro eel dan v nebo gledajo ter plazijo, ako se pojavi kak zrakoplov; ti vojaki, raizumljivo, zelo veliko trpe na svojih očeh.
I jen pozabiti preteklost. Silno obžalujem, da nisem v stanju, da bi se mogel boriti pod francosko zastavo. .laz nisem bil nikdar tega mnenja, tla je slepo sovraštvo do Anglije prava in dobra diplomacija Ircev. Jaz sem mneja. da morajo pravi državniki ali diplomati gledati ravnotako naprej, kakor nazaj,, vsak diplomat mora imeti svojo domišljijo, kakor tudi svoje čute in se mora ozirati na mogoče! efekte in dolgotrajnost njegovega'
{ggissigiBigiafgfi^^
Nov uzoren pisalni stroj! |j
KUPITE GA SEDAJ!
dela. Postopanje Anglije je bilo v tej tragediji zelo liesjinietno. napačno.
Roger Casement je bil moj gost, ko se je mudil v New Yorku. predno se je pričela svetovna vojna. On je prišel sem po opravkih, ki so bi-j li v interesih irskih narodnih pro-' stovoljcev. — Ko je prišel v New York, se mu o vojni še sanjalo ni. |
Njegova osebnost je bila oČara-joča in bil je mož nenavadne vljudnosti. Kaj takega, nad čemer bi se bilo mogoče zgražati, je bilo pri * njem nemogoče. Bil je izvanredo prijazne zunanjosti, visok, vitek in; raven ko Indijanec, s črnimi lasmi1 in črno brado in s finimi očmi. ki so se zdele človeku zdaj modre.' zdaj zopet črne. Njegov glas je bil zvok; kadar je govoril ali čital. jej vsak želel, da ne bi nehal. V njem ni bilo sentimentalnosti Bil je po-j štena duša. On je imel pravico gle-j dati naprej v življenje, s katerimi bo koristil človečanstvu, s katerim bo častil samege sebe. — Njegova t plemenitost je bila brez mej. On je bil eden najbolj blagih mož. ki
Rad bi izvedel za ANTONA SLAVEC ' Obadov) iz Knežaika ua Notranjskem. Pied enim letom sem jih kdaj poznal. Ponosen sem sva bila skupaj v West Virgi- da sem se imenoval njegovega pri-, niji, zdaj pa ne vem, kje se na-' jatelja. Srečen, ko mislim na to, haja. Kdor ve za njegov na- kakor bi bilo nekaj, česar je vred-slov, prosim, naj mi ga pošlje, no imeti.
ali naj^ se pa sam oglasi. — Vojna ga je silno spremenila. V Frank §ajn, Box 33, Kempton, jeseni, -1914, ni bil popolnoma
^ -	______akti in 2del se je fc bolj potrt in
Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga iz?edenci pričakovali. £
Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR!
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača.
Ta daje celo kontrolo črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le i 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroja.
Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje.
SVARILO!
Ta krasni novi Oliver prl-hflja po stari ceni. Ne sta ne več kot zastareli v primeri z novim razkritjem.
Docim so novi deli Ollver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti »a umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, ne prepričajte, koliko reč stori ta.
Če rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model.
17 TFNTftV NA DAN? Zapomnite si, da pe ta najno-II ^UlllUV Hit imil. Tejši Oliver "9" največja vrednost, kar se jo je kedaj dale ▼ kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in % unče touch ter dodatno poljnbni premikaž, Umenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN-TYPE, ki piše kot tisk.
Se danes pišite za vse posameznosti
do poznali čuda tega pisalnega stroja. 8poznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obves-nostL Veselilo naa bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
310 BBOADWAY,	NEW YORK, N. Y.

as
Časopisje v Rusiji.
Ni jo dežele. kjer bi bik> časo->je tako velik del njene litera-ire kot je ravno v Rusiji. V Ru-ji w m- smatra aauio za potrebo, t »e daje narodu literaturo v obiti knjige, temveč tudi v časopis-t. da >e tako »luži veliki stvari, r«- namen je izboljšati obsto-i"t razmere, katere namen je po-agati v boju za politično izbolj-iije, kakor tudi za socialno; ru-i-a*opi«je si je nadelo lepo in eto nalogo služiti narodu kot nija. ki vodi in navdušuje narod k v ur j i motive, da more pričeti >o/.na\ati. kaj »o njegove dokž-bodisi v toni ali onem oziru. V U UNij i so progresivni iu radi-ti tu časopisi. |H)tem »o kouser-it lv ii i in ultra-reakcionarni, to-j sami politični, kajti v Rusiji ma bodočnost) li*t, ki »i ne zbe-lega ali onega političnega rt-iiiljeuja.
N<441 mvi ča»opi»a v Rusiji je uči-\mliti, ki »tvarja javna inne-ia ter pri t« m tudi razširja in
il. V**d«».
GLAS NARODA, 18. AVG. 1910.
Markee.
v pošteni hiši", miri jo "Doma bodo budi." "Naj bi bili pa sami prišli!" *'Saj bodo — s šibo po mene/' **&ibi si že odrastla, le potrpi
baje nad pol uiiljona cirkulacije, greli je bil že to, da je bil ured-Več uspešnih listov eksistira nik. Kot se poroča, so zdaj v tem tudi v drugih ruskih mestih, kot oziru tudi v Rusiji veliko boljše naprimer "Kijevskaja MM" v razmere.
Kijevu, "Odesskija Novosti" v( Rusko časopisje se je kljub več-Odesi. "Pridnjeprovskij Kraj"jnim bojem obdržalo na površju iniše malo!*'
44Če ne daste, grem pa tako.**
V vsakem ruskem časopisu se Svetovna zgodovina bo gotovo' takoj opazi, da se nahaja v nepri- par strani posvetila ruskemu žur-likah in da je njegov namen in nalizmu. ki je zdaj mogoče res njegova stvar težka, resna in kot velik mučeuik dosegel svoj sveta.	j cilj, ne da bi bil enkrat spremenil
Na prvi strani imajo skoro vsi svoje namene in svoj*? cilje.
ruski časopisi le najbolj seužacio-j nalne novice, ali pa vsaj take. ki so večje važnosti; nekateri imajo' na prvih straneh tudi članke iu razne razprave. (To tudi imajo vsi slovanski sta rok raj ski listi.) Velikih napisov, ali v Ameriki ta-t
(Po "Russian Review".*
Vrt, vrt!
Povest. — Spisal I. Štrukelj.
\ < aMopi» si je takoj spočetka / :»«"■ »1 a 1 ->vojo politično pot, to p<»i ni držal «amo tako dolgo, do-k'e ><> lull pri li»tu prvotni lastniki o/i- uma v stanov niki lista, tentvev vsak oziroma malone vsak i tiski se tudi potem strogo drži prvotnega značaja. akotudi pruie k nj»'tnu drug gospodar ali «11 tiu nifinik; navadno je, da se malone vsi ruski listi bore vedno za prvotne ideale.
|>. I*i o/liano dej>tvo je. da je i.i»ki> <-a<«opisje moralo nezaalašno' veliko pretrpeti od strani i»vojc vlade, toda istotako je tudi dej->ivo da je ravno vlada ona, ki jc \-i;-iio\ila nisko časopisje.
V sedt-tuitajftAeui »toletju je ru-ska vlada vsako leto zbrala svoja konzularna poročila iti jih tiskala t« r pot« m razposlala v tuje deželi . <hi mi imele iste malo pojma, k.tUo s»* kaj Rusija giblje. Letal lti.li j.- iia Peter Veliki vstanovil prvi ruski časopia, katerega ured-iiik |«> bil pravzaprav on, kajti on
gih Listih. Do tedaj časopisi niso smeli sprejemati plačanih oglasov, kajti dotakrat je bil to vhwl-ni monopol; takrat je pa tudi zasebno časopisje dobilo to prednost. Odredilo se je bilo tudi. da je lahko vsak. ki je nameraval pričeti izdajati časopis, dobil dovoljenje od governerja katerekoli ruske gubernije.
Vojna od 1877—78 je ruskemu časopisju veliko koristila, kar se je tikalo njegovega ratzširjenja, toda veliko mu je škodila, kar se je tikalo njegove svobode, katero je dotakrat uživalo. namreč uvedlo se je strogo cenzuro, časar listi od Aleksandra TI. niso bili navajeni. Liberalno časopisje se je bilo takrat pričelo posluževati
skrivnega tiska med črtami* če-J kozvanili "headlines", v Rusiji sar so se bili čitatelji kmalu na-^ nimajo, le par dnevnikov se tega J učili iu so razumeli, kaj pomeni poslužujejo, ker hočejo s tem to ali ono; seveda to ni dolgo šlo.! vzbujati setnzacionalizma. Todaj
< "asopisje, ki obstoja danes, ka-j večina ruskih listov je odločno dvaindvajsetletno dekle ter tero je pa seveda še daleč, daleč zoper velike napise, in tozadevno mežljivo. pa vendar Še preeej rado popolnosti, to pa vsled raznih so se že pri večjih časnikarskih dovedno pogledalo po sobi. ovir od vlade ni različnih odredb,' konvencijah zgražali, češ. da to se "Kam bi >e ti tako mudilo?" ki ovirajo časnikarsko svobodo, ne pravi drugega kot "vodo de- zine Lazar in skrivaj sune seje pričelo leta 191.*. Veliko lati".	I Koščka.
zmago si je ruski žurnalizein pri-J Lokalne novice ne zavzemajo v, 11 Na. Tona. pij!" se zave lo-ta boril, ko so vsi ruski časnikarji ruskih časopisih nobenega večje- hitro svoje dolžnosti, dne 17. oktobra 1915 izdali pro- ga prostora in iih tudi ne uvršča-, "Prav nič mi ni vroče, ne bom klamacijo konstituvionalnega ma- jo na prostore, ki jih čitatelj naj- pila", se odreže Tona. pa tako za nitesta. v katerem *o izjavili. prej zagleda.	'res ni mislila zakaj pristopila je
je cenzura nepostavna. česar po-| Iz ruskih listov je razvidno, da k mizi rajša, kakor da bi se bila sl.-dica je bila. da se je delovanje ni njih glavni namen prinašati odmaknila.
eeu/ure nekoliko omejilo, nakar gole novice, temveč članke in raz- "Kaj sta s Koščkom v sov^a-je nastala v Rusiji, kar se tiče prave o različnih problemih tiste- štvu. da od njega še ne piješ?" jo ■'•asopisja, zelo velika izpit- ga dne oziroma dotičnega tedna pogleda ostro Lazar "Tega pa
(ali meseca.	ue boš naredila, da bi iz njegove
že. ka-. Možje, ki pišejo te članke, vle- kupice še vina ne hotela.'"
čejo visoke plače; nekateri listi "Brž me dražite s sovraštvom imajo kar štiri člankarje, kajti „e zajezi ne prehudo Tona. "če
(Nadaljevanje).
"Pol i uuta soli in klobaso to-
sra-
zelo
lueinba.
Naslednja tabela nam k< ko t>* j«* rusko časopisje razvijalo :	r L.
L. L.
L.
1 Mi" 7 duev.:	Mft tedn.
1*?70 dne v.;	J:i2 tedn.
.>J dne v.;	160 tedn.
18!*0 70 d lic v.;	226 tedn.
potegni, ni sili jo Ko-
list je le kaj vreden, ako prinaša |>a pijem, očitali uti bodete še kaj cele strani člankov in razprav, hujšega." Ako je krk člankar posebno na- "Le brez skrbi ga daljen, po&tane v najkrajšem ča- smo tako hudi, ne!* Nadaljuih statistik o razvoju su zelo popularen, nakar se pri- šček vnovič ter jo kolikor mogo-•'-asopisja v devetnajstem stoletju čilo zanj vsi listi trgati, vsled če- če prijazno pogleda s svojimi sini mamo ua razpolag o. toda stati- sar ima mož priložnost, da zahte- vimi očmi. obenem pa malo bolj stika ixl leta 1912 nam kaže, da je va plače, kolikršne more pač do- pritisne klobuk na glavo, da bi se izhajalo že 1.1T2 časopisov. 1.656 biti.	'ne videla velika njegova pleša.
magaeiuov. vštevši 678 mesečni-!
kov, ki so s>e tiskali v di*ugili je-;nes sledeči: Vlas Doroševič zikili, namreč v poljskem, nem-
il jegova pl
Najboljši ruski člankarji eo da- **pa dobro zdravje, ker druga-
čni j.- /a vsako številko rzre^al ^eset mest in manjših u raziiih nemških in inozemskih listov različne novice ui druge zali i m t vi stvari ter jih dat prestaviti na ruski jezik, nakar so jih
r	list Temu časopisu je J inrtrides4't v Varšavi, st<»dva v Ki-jizpremembe. Od poČetka vojne je Koščka se je odkrižaia, toda se
n -vosti . l iskali so ga^ jevu, mamšestdeset v Tiflisu. šti-.bilo le to. da je težka vojaška ro- daj ji napije Še Krivec; ker se je
............i/v«»dov, katere so pro- ri in osemdeset v Odesi in dvain- ka večkrat zaplenila cele kolone, pa zopet branila, in sicer še oil-
d.ij.Hi p-. <i\.- kopej-ki.	J osemdeset v Vilni.	|ta«ko. da so časopisi izgledali kot ločneje kakor v * "
Prvi ruski M-dnrk je bil imenovan ' \\jakaja Vsjačina'* iVae i h I vsepovsed), ki je bil istotako il« kak vladarski izrodek; v tem
11., ki je hila zelo aktivna sodeki-\alka. Kmalu nato je Katariua »bila konkurenta.
če ne odnehate!" pravi nato To-("Russkoje Slovo*'). Aleksander na in srebne par kapljic iz kozar-škem. litvinakeui. armenskem. ži-J Jablonovskij ("Kijcvskaja Mi- ca. Kar stresnila jo je pijača; se-dovskem. tuisikmn. angleškem in sl">. Amfiteatrov, V. Azov, O. L. veda Markčevo vino ni bilo ravno Dvestoeninšest- D'Or. Homo Novus iii Hoununcu- za žmiska grla. ker ljubijo bolj krajev je lus; zadnja tri imena so psevdo- sladke reči. a Markee bi se bil hi-tiskalo svoje lastne liste oziroma nimi.	j tro potegnil za svoje vino ter do
fratieuskfiu itd.
magacinc; šoststopetdeset jih je4 Svetovna vojna je prinesla ni- kazoval. da še Tona nalašč tako izhajalo v Patrogradu, tristose- skemu časopisju, kolikor se tiče kislo drži, da bi je ne imeli za pri-demdeset v Mocskvi, dvestodevet- politike in splošnosti. zelo malo jateljieo pijač.
i .m .»• bila pa poleg Katarina )v IVtrogradu in v
■■■	prvie. je povzroci-
. Ti časopisi in magacini so raz-, kako veliko polje, ki je le na ne- la sledeči pomenek, s katerim sta ( no vrstnih značajev in namenjeni katerih krajih razoi-ano.	'prijatelja, kakor bi se bili poprej
, raznovrstnim stvarem iu name-j Zadnja poročila ?z Rusije pa domenili napeljevala vodo notu. Največ listov iu mugaeinov naznanjajo, da je. kar se tiče čas- Koščkov mlin.
Moskvi je po'nikarske svobode, v Rusiji veliko "Aha, Lazar, ali jo vidiš?" se svojem značaju strogo narodnih boljše. "Russkoje Slovo*' je ne- zavzame Krivec, kolikor se da, in so
na
razširjeni po celi deželi, davno prineslo članek, v katerem "Ali jo vidiš? JSedaj se je pa iz-II i..I, !a konkureiita. "^mret- vj Najv.-čji teh časopisov se tiska vj hvali vlauo. da ne nastopa več ta- dala! Od mene za nobeno ceno / irnala 1 ruteii-a J1^'-, Moskvi, ki je največje železniško ko strogo napram časopisju, tem- od Koščka pa! To nekaj pomeni! kai.-rega je unjevai l- središče v Kusiji; in to je gotovo več pusti, da malo bolj prosto raz-( Škoda, da je post že tako blizu.' i\. ki jr \ sv.gih elanJtiii^ ravno tisto, ki je pripomoglo, da motriva razna vprašanja. V član-' Tona zardi. obrne se k Markcu. kritiziral pi..anje visoke.^ 1h v Mo«kvi tako ra/ši- ku je bilo tudi n«kaj stavkov, v ki naj ji hitro prinese zahtevane
ril. kajti, ker so blizu v s« želez-J.katerih se člankar izraža, da je stvari, ter zavrne Krivca s krat
nun »vik«
< .1*11 tkanee Katarine U. "Vsjakaja Vsjačiua" je
prenehata je pričeli
kmalu
, UK-e, mu je omogočeno, da se ga od strani ruskih ministrov, ki kim: izhajati, toda obeuem^ najhitrejše dostavlja v bolj ali imajo sk'er veliko moč, jako lepo,' "O, pa tudi 1 ruten-u | manj oddaljene kraje ruskega da dovolijo, da se jih kritizira,' "Zi < m pr. sti; končno je tudi ta list ^ raT!>tVa pravijo, da je ta list še da ne naročijo cenzorjem, da naj možak, in tudi Markec ga je bolj p.vm hal. nainree, ko je bil ome- ^i ^ ko ^ ga tiska, v petuaj- take članke zaplenijo.	! poslušal kakor Tono, ker ji ni šel
Kot ----"— -—' - • - -
vi sitnež, vi! Zakaj bi bil sitnež?" brani se
obsojen na pet- stih gubernijah. Ta list je "Rus / trdnjavi Sehu^- Nkoje Slovo" (Ruska Besed*), ki
Kot ze rečeno, v ruskih časopi-	i*kat soli in tobaka, "kaj bi ti ne
sih ni najti lofcalnosti, temveč	bilo dobro pri Koščku? Poglej ga,
J vsak časopis, bodisi, da je tiskan	kak korenjak je še. iu kar je še
jv Petrogradu ali v kakem majh-	več vredno, on ni brez drobiža.
nje u i urednik uajstletim ječo
elburg.	j je p,, značaju progresiven, kate-
\.:j>J.n «-jsi ruski Itet, ki š*- vj j rega lastuje velika tkskarska hiša d.., izbaja. je "Petrogradskija Svtinova.	[nem mestu, poskuša dati svojim Danes sta tukaj: kar pogovorita
\ j. .ion.,	ki je bil V Stanov-1 "Ru^kij-d Vjedomosti" (Ru- čitateljem kolikormogoče veliko se!"
i.l'm I-1.1 17Js. Potem pride "Mo-^^ Novice) so najstarejši liberal-(stvari- o svetovnem položaju, o "Sitnež!" zaslužil si je za to skov.skija Vjedowowti . kateri je nj i^t v Rusiji, katerega urejuje svetovnem razvoju, o svetovni ei-
bil \ stanov ljeu l«<a 1756 iu tudi m' zdaj izhaja. Oba teh dveh li
hvalo svojega prijatelja. Košček
uoijveč zelo ugltxluih profesorjev v vilizaciji, o gibanju drutgih naro- pa je gledal silno samozavestno li- Moskvi.	I do v. o napredku drugih drŽav iu dejal bi. slovesno, češ. vse to
UH| 4<Utro	(Jutro Rusije) je j itd. Veliko se razpravlja tudi o je gola resnica, s-prisego bi lahko
sto v sta a |i«K-«itka izhajala
\sa-ka dva tedna. Prinašala sta. organ progresivnega dela indu- aferah, s katerimi mora poslovati potrdil
11 < i v ;<•»*, t i ka joče se tujezemskUi »trijskrh krogov Rusije.	------—J	'
zadev, povesti, nekaj znanst v enih | y časopisih, ki se tiskajo v Pe--t vari iu različne notice. Člankov j trogradu. je maloine vsako poli-
[zunajni urad. Vsak časopis.
I 44Brez šale", poprime sedaj be ki je tkoličkaj sedo Lazar. 4'Tona, če si želiš do-
in pi»n»čil o domačih zadevah ni- tično in soeialuo gibanje zastopa-f veojem mestu svojega icorespon-:povem, nikjer sla smela prinašati.	no. "Rječ" je organ usfcaVnih de-' denta. Nekateri jih imajo celo v lepega življenja
'lak rat je uural vsak. ki je bo-j mokratov; potem je tudi liberalni j vseh večjih ameriških mestih, ka-'ima čedno hišico. »ii>, dobiti organ, katerega urejuje profesor kor tudi v kitajskih in japonskih.	i
lei pneeti izdajati caso| p«>s»bm> dovoljenje, da sme pri-
leeti » kakršnimkoli tiskanjem, iu
ker to dovoljenje jc mural cai jmosti" jc istotako liberalni
lastnoročno
Pavel Miljukov.
By rževvja (Borzne) Vjedo-
or-
^večji, ima v -vsakem evropskem (bro. ue bodi gluha! Po pravici ti
ue boš imela tako Pomisli; Košček gotov denar, polja ravno za kratek čas, najlepše pri njem je pa 'njegov -vrt; Jkje ga Ruski voditelji in možje velikih dotbiš daleč na okolu takega*"
Vrt, vrt", potrdi ia njim kar
zmožnosti in idej smatrajo v Ru-podptsati. 1p ^tenjlgan, medtem ko je 4'Deu" (Dan)'siji časopisje za najboljše sred-'nehote Košček; prejšnji govornik vs. , k.ir OU tiskal, je bilo pod^ radikalen list, katerega tendenee stvo, s katerim se more narod pa je nadaljeval-strogo vladno kontrolo; m gliiv- so strogo soeialistične.	| spraviti tako daleč, da se zaveda,' "Kolikokrat je Ko«eek že za
i.M X te mer je bil list omejen, jej Bolj konservativni elementi so da je naiod, opravieen do boljše- dve ali še vee sto sadja prodal! bil . to. da ni fcuiel popeluoma uic zastopam po lUtu "Novoje Vrem- g*. Največji literati kot pesniki Kdaj -bi mu njiva toliko nesla? Pa razpravljati o domačih alemh, Ja (Novi Cas), .katerega sodelo- in pisatelji, kakor tudi karbuni- trpljenja bi bilo stokrat več. Se mti o takih ue. ki bi bile ugodne valee je najbolj zmožen ruski iur- b-ti in drugi slikarji so navadno enkrat ti rečem, le premisli, ali ni za vlado	nahst, konservativec M. Menši- zelo vTieti žurnalisti. "RusSkija pri taki hiši, ker se tiko na le-
Mada Aleksandra II. je prine* kov.	| Vjedomosti" imiajo za svoje so- pem spravi nekaj stotatov? Po-
Dalje je konservaitiven organ trudnike može kot so: Zlatovrat- leg tega pa ostane sadja pri hiši, —"Pefcrogradskija »kij, Koroleako, Potopenko, Sta- da ga je še preveč. Saj sama veš,
i ureiuie nrine imkMiir- TTnMni T'tmanuL-;;	____i__i__k-	i______i
sla nekoliko ŽAiroulističuim je bilo jjrvič
dovoljetio ruskemu čas*oj»isju tiskati mnenja, nade in stremljenja
izboljšanj ruskim razmeram. Takrat tudi dnevnik
V ruski Zgodovini Vjedomosti", ki ga urejuje princ(imkievič, Lev Totetoj,* Uspensidj, Košček" vedno" kuha kTst^kT ^d Uhtomskij	Čehov itd.	|je, pri tem dobro živi in še zme-
. „ , , . 1 ltra-reakcioimrski elementi so Nobeno časopisje kake druge raj kak denarcek dobi. Tona, le izobraženih tuoz. Medtem, ko je zastopani pa v "Zeinsčini", kate- dežele ni moralo bHi toliko bojev pamet pamet'" reakeijouarsko časopisje še vedno ro urejuje M. Glinka-Jančevskij. za svoj obstanek kott ravno rusko.) 44To' že vse vem", odvrne mu branilo m zagovarjalo avtofcra-( Največ ruskih časopisov se pro- Ni ga v Rusiji sko.ro lista, kate- Tona, ki ni vee tako nerada po-ticni s»tem, se je pojavilo !ibe-(daja po tri in pet kopejk, kljub rega svojecaani uredniki niso ozi-' slušala, kakor začetkoma, 4<saj ralno časopisje. Progresivne ide- temu, da jih je Že več poskusilo roma niso bili v jeeL Vs»k urad-'smo sosedje; toda kaj bi se me-je so tmele najboljše oigaaie v slediti ameriškim listom, namreč, nite je <bH doosdaj v večni bojaanl'mli o takih rečeh, ki so vse sku-Ihstu 4'Russkga Vjedomosti , ki da bi jih prodajali po kopejki, ni- da ga lahko zdajpaasdaj prime de- paj nič? — Malfcec, kaj pa meč-je bil vstanovljen leta 1863 raje«, uspeli, razven enega, in U je tektiv in ga odvede v ječo, kljub kate danes, da mi ne daste, kar pričel takrat aopet izhajati, dalje "Kopejka" v Petrogradu, Id jo temu, da si ni bil svest alti ma- sem naročilat"
"	-	ltr	S. Gorodeckij. Ta list ima manjšega pregre6ka. Dovolj vebk
....... •• • ^ /
Novostih

"Glej no, glej no, kako nestrpna je — ej, nevesta je, nevesta, zato taka visokost!" pomaga ji Markec nalašč, a vendar-le da sol in tobak, zakaj znana mu je bila prva in najimenitnejša lastnost prodajalničarjeva; prijazna po-strežljivost.
Preduo pa je mogla oditi Tona, vneinal jo je Krivce s lomi besedami za Koščka :
"Nikar ne pozabi. Jiar si nocoj slišala! Če vzameš Koščka, živela boš kakor v raju. samo po vrtu se boš izpreiiajala kakor Eva z Adamom."
44Slabo mi obetate; kaj ue veste. da je bilo tega raja kmalu konec. ;ji ga nista Adam in Eva nikdar več videla.' Lahko noč!"
In bila je že zunaj.
"Katehizeui zna pa bolje kakor ti", podraži Lazar Krivca.
'"Kaj bi ga ne mala. če ji vse napeljem!" noče se podati prvi.
44Nič napačno dekle!" inuni Markec.
"O. nič ji ni očitati!"
"Čedna!" je bila misel tudi ouili dveh. samo Košček je molčal.
""E. prijatelj, pij. ženitev ue napreduje slabo!" silil ga jc Lazar, in Košček ga je slušal.
"Počasi", tolažil in vspodbujal ga je tudi Krivec, "počasi, da puniva malo pomisli! Jaz stavim, kolikor hočete, da se ji bo nocoj sanjalo o Koščkovem vrtu!"
"Pa je res vrt, da je kaj!" pritegne mu ponosno njegov lastnik. "Vrt. vrt je že — Ali Andrej, ta ta..."
"Kaj si pa res tako boječ* Beži. be/i! Tona ga kmalu še pogledala ne bo. meni verjemi!" opogumlja ženina Koščka Markec, ki me je nalil iz velike steklenice za durmi še pol litra. Potem pa začne pripravljati, da bi prižgal svetilko.
"E, zaradi nas ne prižigaj", ustavlja ga Lazar, "jaz tako koj grem."
"Jaz pa tudi. saj gre najina pot na isto stran, le da imam jaz nekoliko dalje", govori tudi Krivec.
44 Malo še posedita". reče Košček. kateremu se ni mudilo, "saj me bodeta potem tako zapustila, ker je moja hiša ravno sprotno stran."
Slo
pedp. društvo
to llilr o
=@
©
(Št
sviti Barbare
lH
ZA ZEDCNJKNZ DRŽAVE SEVERNE AMERIKE,
I FOREST CITY, PA.
21. ji—» 1902 v Mifi Pwatflnik
GLAVNI tJRADNIKK: JOŽEF PETERNEL, Box OB Wlllock. Pa.
I podpredsednik: KABOL ZALAR, Box 647, Forest Otty. Pa. IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB. Box 835, Bock Springs. Wym. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402. Forest City, Pa. Blavajnlk: MABTIN MUHlC. Box 5.17. Forest City, Pa. PwlUaHenac: JOSIP ZAMH. 100* North Chicago St.. JoUet, DL
TEHOVNI ZDRAVNIKI	<
De. MARTIN I TRG. 000 Chicago St, JoUst, Dl.
NADZORNI ODBORI
Pred«Mluik: IUNAC PUllVASMK. Station St. E. E., Pittsburgh. Pa. t aadsornlk: JOHN TOBNlC. Box 622, Forest City, Pa. II. nadsornik: FRANK PAVLOVClC. Box 705. Conemiagh. Ps. m. sadsornlk: ANDREJ 8LAK, 7713 Istler Ave.. Clereland, Ohta.
POROTNI ODBORI
Pndsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72. East MlnersU_
t porotnik: MABTIN StEFANCiC, Box 78. Franklin, Kana IL porotnik: MIHAEL KLOPČlC, B28 Damon Ave, & F. D. L 01 Held, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR i
Prsdaednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11 H. Bridgeport a L spre*nik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Bronghton, Ps. IL nprsmlk: PAVEL OBBEGAB, Box 402, Witt, 11L
Deplsl bsJ as poiUJsJo L tajniku Ivan Telbsn. P. O. Box 70T, Forest
Otty.
DroRreno glsailo: "G L A 8 NARODA**.
da bi molili, prime zopet z obema rokama.
44Take svete rvOi niso. da bi se kar tako imele". dopoveduje Markeu. "pa
\rsicek Wsukegan, I1L in okolica: Fr. Pet-
korSek In Math. Ogrln.
Columbus, Kans.: Joe Kusfelo. Franklin. Kans.: Frank Leskoree. Frontenac, Kans. in okolica: Frank
j>oiit*si*iii luoli^tran Kerno in Rok Firm.
co gospodu župniku.
"Kam bos hodil ponoči. v snegu bi»š obtičal!" zavrne g;i Markec. "Ali ne razločiš dobro, sil j tisto ii i monšt ranča." Po teli besedah odlomi vejico / vršička, potem še drugo in tretjo. "No. ali vidiš?"' izkuša prepričati Koščka.
Ta gleda debelo, gleda z debelimi očmi, nazadnje pa zine kakor tak, ki ni prav založen s pametjo: "Saj res."
^daj je bil čisto dober in raz-hrim je, kaj se mu je pripetilo in v kakih skrbeh je že bil.
"Prav slabo se j«* že videlo", na na- dejal, vrgši vršiček pod mizo. j" ko sem šel od vas. Tani-le pod Ti boš imel kmalu doma tova- klancem so mi je zdelo, da me bo rišijo. tebi nevesta že v hišo sto-	Andrej. Pa kakšen je bil!
:"• * - V
pa. ali midva — kaj ne. Krivec"" punagaja mu Lazar, potem pa plačata in odideta.
Košček pa je še pri luči sedel iu pil. dobro pil. tako da si je želel Markec. naj bi bilo še več takih dobrih pivcev, pa tudi tako zanesljivih "plačnikov.
No. vsake reči. še uajlepše pesmi, je enkrat konec, Koščkovega popivanja je bilo tudi. Vstal je in šel. pa ne tako lahko kakor zunaj sneg.
Za četrt ure se še ui premaknil kazalee na uri Markčeve ure, na, pa se zaeuje silno trkanje.
"•Kdo pa lomasti tod?" se začudi Markec, ki ni bil vajen pivcev tako pozno na večer, ter po loži molek na mizo — bili so ravno pri drugi desetinki rožnega venca. Potem gre odpirat — in v sobo stopi kmalu nato Košček, pa kakšen!
"Molite, molite, molite!" vpije in pogleda krog sebe ter postavi v kot mize hrastov vršiček.
Markčeva družina ga je strme gledala, gospodarju so je pa zdelo. da se eno kolesce v Košokovi glavi ne vrti prav, zato je nadaljeval večerno molitev. Košček pa seveda je molil ž njimi, roke je imel visoko povzdignjone. uči pa vedno uprte v kot mize.
'Bog jim daj vtačni mir in pokoj!"
4In večna luč naj jim sveti! Amen" — pa je bila končana večerna molitev pri Marke u.
Žena je vzdignila hčerko, ki je zadremala na mizi, gospodar in večji otroci pa so pogledovali, kaj bo s Koščkom.
"Molite, molite, molite!" začne zopet s slovesnim glasom le-ta.
'Saj smo že; za nocoj bo že dovolj". zavrne ga Markee.
'Ali — kaj pa ti je? O. Markee, tvoja vera ni dobra!" govori Košček ves v ognju. "Pred sv. Rešnjim Telesom se mora neprenehoma moliti."
Tisto je v cerkvi pa ne pri nas."
"Kaj ne vidiš nuMwtraneef" "Kje?"
Spoštljivo pokatže (Košček proti onemu hrastovemu vnačku; kose Malo postoj in povatag, mj ai'pa Maricčevi le nič oe am unijo,
Popolnoma pripravljen, da bi m«-zadavil. Jhz pa zavpijem: 'Nič sito ne bojim, le sem. če si upaš!* Kar obstal je. nič več se ni prestopil. Kmalu sem pri njem in ga zgrabim za glavo in ga tresem in vijem, dokler mu je nisem odtrgal. Sedaj svili se pa vendar-le prestrašil! Kaj hočem z odtrgano Andrejevo glavo? K tebi jo poue-sem. ti mi boš svetoval gotovo pravo, mislim sam pri sebi. ter se vrnem. Ali po poti novo čudo! Med potjo se mi iz prem eni Andrejeva glava kar naenkrat, v luonštranco. Nov strah! Kaj hočem pa sedaj? Moliti som pričel. Drugo pa veste. Malo oreveč sem ga imel pod kapo. Lahko noč!"
4'Nič preveč, če ne, bi bil pa v snegu obležal", opravičuje njegovo obtožbo Markee. saj krčuiar ne sme nikoli reči, da bi se bil kdo preveč napil njego\e pijače.
Košček je odšel zopet od Mark-ca, in sedaj srečno, ter dospel tudi domov. Sani sebi se je čudil, kaj mu je bilo, <la uganja take burke. Nazadnje se pa ni vee čudil, ampak jezno si je dejal: (Dalje prihodnjič).
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH BE VEŽE V V STAREM KRAJU!
NA&I ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblafiCenl pobirati naročnino xa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse druge ▼ našo stroko
spadajoče posle.
Jenny Lind. Ark. in skalita: Mihael Clrar.
8m Fnndan, CaL: Jakob LorBn. Denver, Cela.: Frank Skrabee. Leadville, Cele,: Jerry Jamnik. PneMs* Colo.: Peter Cullg, Frank Janesh in John Germ.
Colo, in eketiea: Louis Ca-stello.
Clinton. Ind.: Lambert Bolakar.
Ind.: Alois Rudman.
la in skoUcm: Lukas Pnd r p -
DL: Jernej B. Verbit IB.: Frank Jurjoroe. DL: Dsn. Badorlnac. MM, I1L: Frank Laorich, John Zaletel in Frank Bamblch,
Mm SsRs. DL: Mat. Komp. ^Wiliiili. DL la skstica: Math. Osft-
So. CUcsgo, DL: Frank Cerne Bprlffleli. DL: Matija BarborlA (hnkn Kasa: Frank IfrDs^l , DL: Matt. Hrlbsmlk.



Kansas Cilj. Kans.: Peter Schnelier. Mineral. Kans.: John Stale. Bineo. Kans.: Mike Penell. KitzmiUer, Md. in okolica: Frank
Vodopivec.
Cai umet. Mich, in skstica: Par el
Shaltz, M. F. Kolk« in Marttn Rade.
Manistique. Mirh. in okolica: Frank Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M, U.
Likov k-b.
Chishohn, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrirh.
Duluth, Minn.: Joseph JSharsbon. Ely. Minn, in okolica: Ivan Gon2e. Jos. J. Pesbcl in Louis M. PeruSek. Evelcth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. KiUville, Minn, in okoUca: Joe Ada-mlch.
Nashwauk, Minn.: Geo. Maarln. New Duluth. Minn.: Jobn Jertns. Virginia. Minu.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcb. Red Lodge, Mont.: Joseph J era J. Roundup, Moot.: Tomaž Paul In. Gowanda. N. Y.: Karl SternUa. Little Falls, N. Y.: FYank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport. O.: Frank Hofersr. Collimvood, O.: Math, ijlspnlk. Cleveland. Ohio: Frauk »akser. J. Marin^if. chas. Karlluger. Jakob Res-nik, Johu Prostor In Frank Meh.
I/orain. O. in okolica: J. KumSe in Louis Balaut. Niles, Ohio: Frauk Kogorflek. Youngstoun, O.: Ant. Klkelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarteh. Ambridge. Pa.: FraDk Jakte. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf Pleterfiek. Burdine, Pa in okolica: John Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil. Pa in okolica: Mike KoCevar. Conemaugh, Fa: Ivan I'ajk iu Vid Kovaušck.
Ciaridge, Pa: Anton Jerina Broughton, Pa in okolica: A Dem* Sar.
Darragh. Pa: Dragutin fJiarlA Dunlo, Pa in okoliea: Joseph Bohor. Export, Pa.: Frank T re beta. Forest City. Pa.: K. Zalar la Frank Leben in Math. Kamln.
Fareli. Pa.: Anton Valentin««. Greensburg. Pa. In okolica: Frank Novak.
frvin. Pa. in okoliea: Fr. UeaBsr. Johnstown, Pa: Frank Gabreajs la Job d Pola tie.
Luzerne, Pa. In okoliea: Anton O-
solnik.
Meadow Lands, Pa: Georg Scholta.
Moon Ron. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa in okoliea: Z. Jakshe.
I. Podvasuik, I, Magister In U. B, Ja-
koblch.
Smith Bethlehem, Pa: Jernej Ko-
piivgek. Steelton. Pa.: Anton Hren. Unity Kta., Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa: Josip Jovan. Wlllock. Pa.: Fr. Seme In J. Peter-uel.
Tooele, Utah: Anton Palčie. Winterquartecs. Utah: U Blaitch. Black Dlasisnd, Wash.: O. J. Po-renta.
Davis, W. Va k okoUca: J. Broslch Thomas, W. Va. la shsMcs: frank Koclja n in A. Korenchan. Kenosha Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wla: Josip Trata« ta Aug. CoUander.
Sheboygan, Wla: Heronlza Svetila 3a Martin Kos in John StunpfeL West AIUs. Wla: Frank Skok. Bock Springs, Wya: A. Joda. VaL StaUek la Valeria Maictax
3 v. . *
QiiAS NARODA, 18.A.VG. 1916.
g
Jugoslovanska
E	=
. a Kiti I. iidfliti
B
Inkorponrana dne 24. jamuuja 1901 v državi Minnesota*
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA
SLiWI UlADIIXl!
VHdaednlk: J. A. GERM, 607 Chexzr Way <* ha* Wl, M
dock. Pa.
Vodpredaodnik: ALOIS BAL A NT, Box 108. Pearl Avg^ Ohio.
•lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, lflnn. BUgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mina. Sanpnik: LOUIS COBTELLO. Box 583, Salida, Goto,
TEHOVHI ZDBAvaia,:
DR. MABTIN IVEO, 900 N. Chicago St, Joliet, DL
ZUNICH, 421 i—* 7th St., Calumet, Mieh. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland« O, JOHN KEflfiNIK. Bouta 2, Burley. Idah«,
It
POROTNIKI:
RAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Roek Springe, Wye, J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak,
POMOŽNI ODBOR;
JOSEPH KERTSL, od druitva av. Cirila in Metoda, Mat, K,
Ely, Minn
LOUIS CHAMPA, od druitva n. Srca Jesuaa, iter. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, «t., od druitva Slovenec, iter. 114, Ely, Mina.
Yd dopisi, tikajoči ee uradnih aadev, kakor tudi denarni Hjfiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri lofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani tlanov ss li bede oatralo.
Druitveno glaaOo: "G L A 8 NllODi"
J 103.	126.10 ^ — 207.00 207.00
104.	33.30 4 — 103.00 103.00
105.	102.26 * — ' 55.00 55.00
106.	87.27 — 90.00 90.00
107.	31.83
108.	59.24
109.	43.34
110.	101.06
ill. *	118.77
112.	37.94
114.	211.11 1000.00 — 39.00 1039.00
11C.	74.12
117.	33.21
118.	36.59 — 29.00 29.00
119.	19.57
120.	34.87 — 60.00 60.00
121.	51.51 — 33.00 33.00
A. Koreučan 12.00	
	13.444.78 5000XX) — 4.338.23 9.338.23
OPOMBA:
Prva številka znači številko društva; druga znaei svote vplačanega denarja; tretja znaei smrtnino;
četrta znaei koliko se je izplačalo podpore in poškodnine; peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli. Z bratskim pozdravom udani:
Geo. L. Brozich, gl. tajnik.
Iz prirodoslovja.
(Nadaljevanje), m. Ledena doba in nje učinki.
Po bledeli, ki so jih zapustili ledniki. spoznavamo, da je v predzgo-dovinskih vekih ledovje dosti bolj na široko in globoko pokrivalo pokrajine severnih dežela starega in novega sveta kakor dandanes. Xa večerni strani evropski je ledena odeja segala čez primer je zahodne Irlandije in Holandije, ob jugovzhodu do Kijeva in Nižnij-Novgo-roda.
Vsa Skandinavija in Finlandija je bila podobna jednemu ledniku, lin od ondod so se ledniki držali,. tan*a- J«lnako kakor sedaj kakor bi si podajali roke. do Har.[Grenladnji pole« primorskih
Itiene) skale, in okamenele rastlin-;ske utiske in ostaline tropičnih
rastlin — znake ledenega in tro-
i -»
pienega podnebja — ne moremo se načuditi nad velikim nasprotjem podnebja, ki je bilo v pred-zgodovinskik vekih zaporedoma ne le po Grenladinji, ampak tudi po drugih deželah severne Evrope.
Odkod je tropična doba in odkod je ledena ? To je pereče vprašanje, ki ga ni odstraniti s prazno besedo. A predno pride na vrsto odgovor, moramo si še natančneje ogledati druge pojave iu dogodke ledene dobe.
Najvišje je pokrivalo ledovje Skandinavijo in Finlandijo. Po mejah je bila ledena odeja plitvejša.
na
Ml 1.	sseChi pri 434.73	sgled med za mesec	društvi julij 1916	in jednoto . 277.30 277.30
*>	439.15		—	71.00 71.00
3.	202.39		—	53.00 53.00
4.	133.45			
5.	91.86		—	31.00 31.00
6.	90.49		—	112.00 112.00
*».	1*1.21		—	io.oo lo.oo
11.	7f».'J*	KKX).00	—	44.00 1044.00
12.	160.7*		—	10.00 10.00
13.	173.94		—	10.00 10.00
14.	75.99		—	200.00 200.00
ir».	L'1		—	61.52 61.52
16.	174.3*		—	140.00 140.00
17.	48.82		—	13.00 13.00
18.	477.23		—	92.00 92.00
19.	254.7*		—	144.60 144.60
20.	163.10		—	18.00 18.00
21.	163.46		—	20.65 20.65
	170.99		—	13.00 13.00
25.	299.90		—	34.00 34.00
26.	118.20		—	12.00 12.00
27.	133.72		—	18.00 18.00
28.	56.14		—	19.00 19.00
29.	175 09		—	19.00 19.00
30.	455.19		—	143.00 143.00
31.	224.00		—	77.00 77.00
32.	145.83		—	46.00 46.00
33.	tttss		—	1.33 !.33
35.	145.86		—	16.00 16.00
36.	338.14	1000.00	—	133.76 1133.76
37.	654.97		—	119.00 119.00
3*.	122.76		—	9.00 9.00
39	185.57		—	97.35 97.35
40.	221.07		—	27.00 27.00
41.	74 94		—	20.00 20.00
42.	174.73			
43.	104.63		—	28.00 28.00
44.	131.26		—	30.00 30.00
45.	178.21	500.00	—	33.50 533.50
47	176.01		—	20.00 20.00
49	136.38		—	110.00 110.00
50	60.25			
51	«8.43			
52.	166.50			
53.	206.53		—	58.00 58.00
54.	109 10		—	80.00 80.00
5f».	107.76		—	161.22 161.22
57.	93.08			
58.	129 97			
60.	92.07			*
61.	100.98	»	—	108.00 108.00
64	45.61		—	11.00 11.00
66.	150.45			
68.	140.35			
69.	66.46		—	50.00 50.00
70.	51.61		—	8.00 8.00
71.	236.66		—	27.00 27.00
72.	45.99	1000.00	—	1000.00
75.	12&77		—	106.00 106.00
76.	58.42		—	17.00 17.00
77.	65.15		—	123.00 123 00
79.	200.78		—	33.00 33.00
79	18.75			
81.	42.60			
82.	155.99		—	113.00 113.00
8$.	67.25		—	14.00 14.00
84.	129.48		—	300.00 300.00
85.	155.81		—	41.00 41.00
86.	49.19			
87.	51.51		—	29.00 29.00
	6825			
89.	97.82	500.0.	_	500.00
90.	54.59			
92.	76.88			
94.	252.44			
9$.	100.16			
100	58.92		—	109.00 109.00
101.	52.06			- N : j & .•: - •.' ^ •■jI: r^if^ŽMliflj^
za, do Krkonoških gora in do U-ralskga gorovja. Prva izmed dveh natanko dokazanih ledenih dob je izvirala v Skandinaviji in Finlan-diji. Od ondod se je razširjalo ledovje, kakor bi orjaški orel raztegnil svoje peruti, na vse kraje. Led-lliki po švicarskih planinah so se razlezovali na široko po Jurskem gorovju, sejrali so celo daleč proti juj»n in pokrivali široke ravnine Lombard i je in Veneeije.
Kdor v sedanjih dneh išče isti-liite slike, da bi si predočil z ledniki ledene dobe preprežene dežele, ta naj stopi na Grenlandijo. Ta sedaj čez in čez zamrznjena dežela nam kaže pravo podobo z ledo-vjein pokritih dežela.
Po notranji eelini kakih deset milj od morja sega led do 1300 m visoko nad morje. Tamkaj štrli le malokatera posamezna gora s svojim sivim vrhom iz ledovja. — Še globlje po notranji Greuladiji se vzdiguje ledovje do 1650 m nad morje ter pokriva ondi brez izjeme vse višje gore.
Boljše slike za ledeuo dobo ni najti niti na Spitzbergiji, niti na Franc-Jožfovi deželi. Dva milijona štirijaških kilometrov te dežele je pokrite z ledniki iu suežuiki. V primer: s sedanjo Grenlandijo pa je bilo med zadnjo ledeno dobo sami* po severni Evropi pokrite trikrat več zemlje, po severni Ameriki pa skoro petkrat toliko.
A če obiščeš Grenlandijo in se začudiš nad njenim današnjim v ledovje zakopanim obličjem, ne pozabi stopiti pred geologa, ki pozna nekaj zgodovine te zemlje in ga naprosi, da ti odkrije rnično sliko nekdanjega tropičnega (gorkega) obraza mlajše Grenlandije.
Kako je to mogoče? vprašajo zavzeti poslušavei. Kdo bi to verjel in po katerih znamenjih naj spozna. da je današnja ledena dežela, iz katere je neprenesljivi mraz že v srednjem veku pregnal do zadnje duše vse evropske prebivalce, kdo bi verjel, vprašam, da se je po njenih tleh razvijalo v davnih časih rastlinstvo in življenje današnjih tropičnih krajev?
Pred geologa, ki pozna drob zemlje^ smo rekli, stopi, da ti odkrije nekdanji obraz dežele! Tu ni nobene domišljije. Zemlja sama odpira knjigo svoje zgodovine ze-mljeslovcu. ki koplje po okamene-lih ostankih. In glejte: v kamenje in skalovje je prjfoda vtisnila svojo zgodovino, skalovju je pedelila jezik, da razlaga njene dogodbe strmečim poznim potomcem. Apne-. no kamenje na Grenlandiji je ohra nilo v sebi vtisnjene zveste podobe rastlin in živali j, katerih domovina je dandanes v tropičnih deželah. Rastline, ki danes rasto v vročih pokrajinah po okolici indijskega morja, po morskih bregovih vzhodne Indije in po otoku Cejlo-ira, take rastline so rastle na Gren-[ landiji, predno j& nastopila ledena [doba.
Ako primerjamo saneeeoe (era-
........— --■ -•
pokrajin. Poprek je bila ledena odeja na visokost 1000 m. —- V primeri s tako debelino ledenih skladij sta Severno morje in Baltiško morje jako plitvi, ker nista globlji kakor 88 m in 66 m. Skandinavski leduiki so skoro gotovo obe morji popolnoma zasuli s svojim ledov-jem in juno vodo, kar je ni zmrznilo, izgnali iz njunih stru*?, Oez o-boje morje se je razprostiralo orjaško polje skandinavskih ledni-kov. Zato so tisti preiskovalci in raziskovalci zadeli resnico, ki trdijo. da so ledniki po suhem v Nemčijo pritirali *eratično' skalovje,-katero so nalomili po granituih gorah v Skandinaviji.
Dvojni nazori se nahajajo med prirodoslovci in geologi o tem. kako so v Skandinaviji odtrgane granitne skale prišle na nemške ravnine. S tem, da smo rekli: "Ledniki so si jih naložili na hrbet*, še nikakor ni določena pot, po kateri so se te grude pomaknile v daljnje dežele. Deloma trdijo, da so ledniki kakor dandanes segali v skandinavske morske zajede ali fijorde; ondi pa se je odlomil od njih velikanski kos za kosom s pri-mrzujenimi skalami vred. Taki od-lovljeni kosov i — podobni današnjim ledenim hribom — so plavali z bremenom na hrbtu čez Vzhodno morje, ki je v tistih časih pokrivalo tudi severne pokrajine sedanjih nemških planjav. Tukaj so v plitvem morju obležali, raztajali so se in odložili svoja bremena. Temu nasproti trde drugi, da je bil mraz tako hud, da leduiki niso le prikrivali gora do vrhov, temveč tudi ravni iu planjave so bile daleč proti jugu pokopane pod debelim ledom. — Zamrznilo je celo Vzhodno morje. Hud mraz je zvezal z ledenimi oklepi in mostovi deželo z deželo, kakor da vmes ni nobenega morja. Tedaj so ledniki iz visoke Skandinavije navzdol proti planjavam Nemčije segali kakor po suhi celini ter prevažali granitne grude v sedanjo Nemčijo. #
Ob svojem silovitem pomikanju so ledniki razrili vsa rahla tla ter so s seboj odnesli in prepahali, kar se je dalo odtrgati, saj jim še trdne granitne goren iso mogle ubraniti. da bi si na njih ne nalomili velikanskih grud. Kar se je pa na gorah Ieduikom ustavilo, to so opi-lili. ogladili in obrusili po čelu, po steni in po obnožju, kamorkoli je zadevalo ledniško ledove med počasnem pomikanjem. — Neskončna množina skalovja, katero so dtrga-li ledniki v Skandinaviji in Filan-diji. se je zanesla daleč v tuje dežele.
Hrib je so se razdejali iu raznesli, drugi pa so nastali v tujih krajih. Zasule so se stare doline, in razorale so se nove, kjer so se po prej razprostirale ravnine. In nasipov in zasipov je taka množina, da ni moči spoznati prejšnjega površja zemlje.
(Dalje prihodjič).
j
(
Zemlja,kmetje in dom
v priznani prvi'poljedelski državi Amerike y državi Missouri.
Imam ii nekaj.kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdoiej navedene koso zemlje za posebno nizko ceno. v ! iK v' <' A Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo ii polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA
PLAČE.


Našel bol tukaj polje, ki g* ni nikjer na svetu lepla* ga; vrtove. zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. .Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na akei ali 6,000 galonov kosmnlje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in d«* ■elo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TE6A V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS * TVOJ ZASTONJ.	' " - -
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter Hole, «&o do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boi katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so taka j tako dobri kot kjerkoli drugje.	'
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z uspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
Pronalel boš, da Vedo oni ljudje, ki te dežeJe nikdar videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra* Jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brc« vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega no dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO 1 FRANK GRAM, NAYLOR, MO.
POSEBNE PONUDBE SO: " ~ *
49 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker lzčiičen, aker $25.00.
•0 akrov ravnine, mala hiia, gozd izsekan, aker $28.
120 akrov ravnine, mala hišica, l aker čizt, aker po $23.00.
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, i akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
iVao to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v Ujm pm ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist evef s hiSaml tf $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam Ittet let časa za izplačati s 5 ali 6% obresti z garancije, la se evet čisti,
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. * Vse Havedene ponudbe so poleg Slovencev, šol In železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni julija polovico medu tot popolno plačo.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
0
1
)

GLAS NAHODA, 18. AVG. 1916.
Potopisni spomini iz rimsko okolice,
Po svojem dnevniku priredil dr. A. Karlin.
(Nadaljevanj«).
X.
NA LJUDSKI VESELICI V OENZANU.
Kar ti oko uajdalje plava, vse jasno, krasno, vse svetlo.
S. Gregorčič. V nedeljo bilo je poleti prijavni čas popoldne — tako l>i moral po pravici in resnici Jtačtiti to poglavje z našim Liev-
stikom. A nadaljevati bi ž njim ne mogel: pesnik opeva "malo življenje" na kmetih, mene pa je gnalo mod družbo, na velikansko ljudsko veselico, ki se je imela začeti na javnem trgu v inestu Gen-zanu.
Po vsej okolici so se razdajala že teden prej vabila. V nedeljo |m so bili prilepljeni na vseh vogalih velikanski plakati v kričečih barvah: oggi festa a Genzano. Povedalo se je tudi, da se bo slav-liost godila na korist domači občini, da si tem lažje nabavi novo
so bile položene deščice z vsemi tečegg naroda. Ta 'saltarello' se devetdesetimi številkami d ni ga pleše, boljše ali slabše, vpričo vse-poleg druge. Zvečer so ta stolpič ga ljudstva malone vsak praznik razsvetlili, in ko se je pričela tom- na večer."
bola. odkrivali so na vsaki strani Oddaljila sva se nekoliko od številko za številko, kakor je ka- skupine. Tedaj zastavim iznova: tera prišla na vrsto. Ker so bile| '*Kaj pa pravi k temu 'theo-številke prozorne, posvetila se je logia moralis'?" vsaka, ko ji je odvzel dotični slu-1 Takega vprašanja bržčas ni pri-žabnik deščico, ki jo je poprej po- čakoval tovariš. Obraz je v hipu
šil svojo nalogo na občno zado-voijnost: navdušenje je kipelo, glasni in živahni "evviva" si je osvojil ves trg in še nekaj blrž njih ulic...
Tako se veseli narod...
Pczno v noč sva zapustila živahno torišče vesele zadovoljuosti in dobre volje. Nikdar mi ne bo žal. da sem imel priliko ogledati
s?i lepo ljudsko veselico v skem pogorju.
al ban-
XI.
NEMŠKO JEZERO.
(Lago di Nemi.)
Pozdravljeno mi. oj. jezero, bodi! Ob bregu zeleni stoje ti griči: prijazne vasice, beli gradiči
s? tvoji gledajo vodi. J. Stritar. '*('arissimo Dou Andrea! Kaj pe poreko v Rimu vaši tovariši,
krivala. Okrog tega "slavnostne- 'Izkazal neko osuplost. Za odgo-ga" prostora je bilo lepo raizvr- vor ni bil v zadregi, a spoznal ščenih na stotine stolov, gostom ob tej priliki zopet, da ni ni-odločenih. Že sem si hotel zagoto- komur všeč, ako bi kak tujec ho-viti svoj »prostor, kar mi tovariš tel le sumničiti njegov narod, ubrani, češ, to bodeva za denarj "Stvar je sama po sebi indife-vedno lahko dobila. Boljše bo — rentna. rn reči moram, da nima mi pripomni —, da si ogledava slabih posledic, ker se ji vzame različne skupine navzočih gostov, prilika, da bi škodovala moralno
Jela sva se prerivati skozi-splo-	nedostojnega se ne godi na v kristal)«
triio gručo. Ne da bi dejal, da je javnem trgtu. Sicer so pa naši oče-bilo vse natlačeno, le na nekaterih in matere pazniii oči. .. " k raj rh se je svet ta-ko zagostil, da| "Pri nas tudi, a vendar..."
sva se le počasi mogla zmuzniti "Vem, kaj hočete reči. Pri nas'ako jim ne donesete za spomin preko goste množice. In pa to vpi- j*? stvar taka. Ko se zasveti v sr-'ne rečem prsti iz gaja Dianinega t je! Tu je razgrajal časnikar, kli- eu mladeniča ali mladenke otio — vendar pa vsaj zagotovilo, da čoc kakor za stavo, katere razne čustvo, kateremu pravimo ljube-'ste ga videli in poleg njega tem-£ as opise "da oggf' (od danes) tedaj ta iskra hitro švigne v no oko Nemškega jezera? Ne, tja ima na prodaj. Po pel ali še več <>či drugim ljudem. Zlasti so naše še morava, predno odidete." imen zaporedoma je zaklieal, ma- matere v tem pogledu jasnega pj0 mi je govoril te besede od lo postal bi /opet je »»lo iznova. uma. .Mati pove očetu, nato se do- srca. Bog zna, sem si mislil, kdaj Drujy je zopet prodajal sladkari- loči, ali stvar kaže ali ne, in po- dospem zopet v te kraje, če bom je, tretji oranže, četrti je vabil tem se na mladi svet- bistro pazi. kasneje sploh še kolovratil po al-na izvrstno limonado, peti je po- 'Kar Pa more" se pravi pri nas to- banskeni pogorju. Boljše, da si nujal penečo se nasladno vodo: 'iko. kot zaročen biti. Ljubic za jih ogledam sedaj kolikor moči acqua gazzosa. . . Še drugi je po- kratek čas v našem pogorju ne natančno. brizgaLuico. Kdor le količkaj po-jnujal sladoled, pekovski fantič je poznamo. Vsako zaljubljeno dekle "Dobro bi bilo. si capisce", zna silnost italijanske agitacije,'glasno priporočal svojo nasladno je že "proinessa sposa', in ne bom pritegnem živahnemu mladeniču, misliti si je moral, da se snide najpekarijo itd.: krika in vika čez tajil, da se moje rojakinje rade in "Ma _
tUv^-e ljudstva. Nadejati pa se je mero dosti... Medtem je kajpada zgodaj može."	| "Nič 'ina', kar jutri zarana
tembolj mnogobrojnega ob-|igrala godba, in kadarkoli je ne-| Še vedno sta se vrtela drug po- pojdeva."
mojo željo iu menda' in prijazne sobe _	ga ne tipam več nad-] Tera j nikakor
med razumniki in med preprostim] Ob hišah po obeh straneh so se^r0j tovariš je že hotel oditi. A legovati. ker meščanstvom: ob takih prilikah; utaborili "vinski bratje", a ne'prosil sem sra. naj ostane, da vi- toliko blcdil
prostih, enostavno zidanih hiš — to je vse. kar opazi radovedno oko. Velikanski pa je grad (ca-stello). Ne le. da je zidan trdno in umetno, tudi za nasade je o-skrbljeno. Okrog hi okrog se razteza park. po katerem se pa šeta-jo le rimski plemiči. Ali zaradi prekrasne lege je mmto znamenito. Ako si žejen, pojdi se krepčat v verando Desanctisove krčme in odtod se ti odpre razgled, da je malo lepših v Italiji. Pod seboj vidiš globok kotel nekdanjega kraterja. napolnjen, recimo, do polovice s temno višnjevo vodo Nemškega jezera. Naravnost naprej ti seže oko v mesto Genzano, še dalje zazreš morje, okrog in okrog jezera pa, kjer je le kaka praznina, temno zelene vence vitkih eipres.
(Pride še.)
bilo
Kka, ker Italijani pri narodnih j hala svirati, ploskali so ji živahno leg drugega v ljubeznivem kreta- Zaznal je veselicah ne delajo tolike razlike'okrog stoječi.	|nju#po taktu svirajočih glasbil, slutil, da se
™	---1 Qb hišah po obeh straneh so se Moj tovariš je " ' ' ' "" A 1
:aborili "vinski bratje", a ne prosil sem ga.
ČAKAJ! ČITAJ! ČUJ!
Kaj pa je tako važnega?
Ali ste že bili v hotelu "61L-BREATH" pri rojaku ANTONU SERSHEN.u ▼ Collinwoodu?
Ali veste, kaj so kranjske klobase?
Ali veste, kako dobro dene kozarec izvrstnega piva?
Ali poznate pravo slovensko po-strežljivost in gostoljubnost t
Ali hočete vse to uživati, in še veliko več dobrega, kakor n. pr. fine smodke, sveži guljaš ter še celo godbo? ^
Ako ste. rojaki, prišli utrujeni v mesto Cleveland, dobite snažne za prenočišče.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Pleško, '
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za 41 Glas Naroda" in izdajati tozadevna* potrdila. — Upati je da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko.
HwidtiWiTo.
mene
se vse veseli, vsak po svoje, vsem'sami: Italijan n'e privošči Je sebi,'dim, kakšen bo konec.
sveti radost po obrazu.	|ampak tudi svoji boljši zakonski | ^-aposled se je mladenič vendar' Ali bil je blaga duša, požrtvo-
lo ljudsko veselico sem si želel polovici in svojim otrokom. Na ]e utrudil. Sredi "arene" padena" valeu do skrajne meje. ogledati, ne toliko, da bi se ondi( vsaki mizi skozo opaziš na krož- v01eno m šega v o se zavrti deklina* Dnugo jutro sva bila zopet na zabaval, ampak da vidim, kako se niku lepo razrezano slanino; pri- ^ parkrat -Jkrog ujega On je — P0*'1- Krenila sva jo po cesti prot'
ne zamudite izje p rosi e dneve že. leta v COLLI NWOOD, O,, kjer po vročini zaradi;vas bo gostoljubno sprejel rojak
ANTON SERSHEN (HOTEL G1LBREATH) 694 E. 152. St., Collinwood, Ohio. (18—8 6x lx v t)
poražen; prvi je nehal in deklica Albanu. Pri cerkvi Madonna del
italijanski narod kratkočasi pri nesli so jo od doma. Posebej v lič-'
narodnih veselicah. Spremljal me ni sklediei imajo led. Pri vsakem je bolj vstrajna kot mladenič Tiifo sva našla že nekaj pobožnih je zopet na tem izletu radevolje kozarcu vina se pridene košček GlaSiIlt> piskanje živahni dobro- vernikov. A nama je bilo danes moj — in upam. da tudi že čita- ledu, ki razliladi vino ter mu vza-jklici ^ošna pohvala — to je bil hiteti naprej. Ko dospeva v doli-teljev — prijatelj Pio. Ua ne bi me \saj nekoliko tiste opojnosti, konei. veseloigre ki se je razvila »o. zavije jo tovariš na levo v prišla tja preveč utrujena in pre- ki je posebno svojstvo genzan-; ^ uama v^j^ saitarella A Sozd. Kmalu sva bila sredi senč-poteiia (Genzano je oddaljeno do- skill vin. Zato ti ne bi svetoval, komaj sta kon£aaa va dva. že je nega gaja. gosto nasajenega z bro uro od mesta Albano m dve da bi ga pil po meri našega do-]stopil d mladpni5 ^ kmalu za mladimi kostanji. Enakomerna si-un od Rocca di Papa), najela sva lenjskega "cvička".	jnjim tudi draga deklk,a y .kolo>. cer je bila pot: hodila sva po sa-
1 mi senei celo debelo uro. Niti hi-
ši vozi-ček. Ob š».-stih. zvečer sva' Med vsemi temi slavnostnimi]
be odpeljala.
gosti pa. ki so si zagotovili svoj
mnogo
Mesto Genzano je lepo položeno prostor, se šeta, ali bolje rečeno, na strmi zapadni breg Nemškega gnete v raznih skupinah jezera. Nekaj nad 3000 prebival- in mnogo domačinov iu cev broji. Pečajo se 'Z vinarstvom, si ogledujejo in seveda tudi kriti-sadjarstvom — —	j kujejo navzoče občinstvo. Semin-
"Vi ste kakor živi Badecker", tja ^e srečajo domači, malo pome-pretrgam tovariša.	| ni jo, pošalijo in zopet se razstane-
"Dobro, povem vam torej vj>e jo. vrendar. kdor bi hotel iskati na kratko. V Genzauu so zanimi- kakega znanca v tej gneči, našel ve le tri reči: 1. prekrasna lega bi ga težko, mesta nad Nemškim jezerom, 2.j Polagoma je večerni mrak pre-priznano dobro vino, kar ste igo- vzela nočna temota. A to nas kar tovo videli nabito na mnogih krč-'nič- ne moti. Velikanskih »vet i In k; niah v Rimu, in 3. slavnoznana so pripravili in obesili po raznih procesija ob o*niiui svetega Reš-( mestnih oglih, po hišah, po oknih, njega Telesa. Nazivljajo jo "Piu-| rekel bi: povsod, tako da se očesu fiorata di Genzano". Iu po pravi- kar nič ne toži po dnevu, tem <ri zasluži to ime. Po vsej cesti, manj, čim prijetnejši je večerni kjer se vije »prevod, nasujejo hlad.
cvetja enake barve: iz ceste na-J "Kaj pa tam-le tako ploskanje stane cvetlična preproga. Povrhu iu sviranje na razna glasbila? Če pa nap no v raznih oblikah in raz- se ne motim, zveni tudi tamburin. ličnih bojah novih cvetlic. Zdi se Kaj ineniteT"
ti, da. imaš pred s»eboj neki narav-J "To bo nekaj zanimivega za ni uio/aik ki tvori razne podobe: \as, ki se zanimate za naše narod-fcvezde, grbe, imeunke črke ild. A no življenje." to še ni \;-c. Ne le ceste, tudi hiše,! Pio uie je potegnil za seboj, iu javue trge, \odnjake iu javne kmalu sva stala v krogu mnogih spominike odičijo z zelenjem, gledalcev obojega sjjola. Zvesto se cvetjem iu dragocenimi propro- zasledovali z očmi in jezikom mla-gami. Skratka: ob tem sprevodu deuiča iu mladenko, ki sta v sredi se pokaže ona naravna nadarje- te wkupiue na neki poseben način nost Italijanov za slikovito upri- rajala ob brenkauju strun Fant zarjanje, za bujni nakit mesta in je imel v roki kitaro, jo sedaj pa navdušenost slovemo obhaja- sedaj dvignil, dvignil celo nad nje služb«? božje. Iu kakor je glavo visoko, sviraJ ž njo in dajal sploh v Italiji cerkveno življenje takt, po katerem se je gracijozuo tesno združeno s soeijahiiin, tako vil seiutertja in okrog dekleta, ne pokaže tudi ob tej procesiji: da bi se je kdaj dotaknil.
Ostal sem še nekaj » asa. Zopet ,je šla igra nadalje po prav istih
še, niti človeka nisva videla. Pač,
. motivih kakor poprej.
1 ° toliko samotI1H koča gozdnega čuvaja
OPOMIN.
Rojake v Southu in po Peiinsvl-vaniji ter drugih državah prosim, da mi takoj vrnejo svoto, katero sem jam posodil v gotovem denarju. Jaz sedaj rabim, bolan sem že •kake tri mesece in brez denarja. Mislim, da vsak rojak se bode na to oziral, ker jaz sem jim tudi v sili posodil težko prislužeui denar. Ako tega ne store v teku 14 dni,
" .----r: sem se uveril, da stvar res ni u- st°ji postavljena poleg hladnega:J*h bom sodnijskim-potom iskal.
tujcev, ki metno We	k u^iek ^.»studenca. Priklenjen pes jo straži,	Valentin Lrzen,
nutka. Čim bolj zanimivo znajo pozdravljajo« vsakega popotmka Mihic Camp 18 Piokens, Va.
z glasnim, votlo donečim laja-	—o)
j videvši pa. da rimava slabih namenov. ker se niti ne zmeniva zu samotno kolibo, utihnil je pola
i goma.
negro uro
glasno slavili, da je *'dobra", drugim pa je bila "brutto", "cat-tšvo" (numero). Ne mogel bi si predstavljati, kako živo se
mestu Nemi. I Ako bi hotel
IiČE SE 00ZDAKJX
Za delati dm; $1.35 od klaftr«
za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača, hoda sva se sen- Ko preneha, se zija, je dovolj dela Naposled zavije j od ko«a ali pa v kempak.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, train e, »velar j e itd.
Za sidosno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo akozi celo leto.
L STEPHENSON CO., Trustees,
opisovati mesto,
'bil bi hitro pri koncu. Nekaj pre-'^ll—1 v d)
Well«. Mich
pop<
■Idi
se razvije prava prav-
"Kaj je to?" vprašam.
"To je "saltarello', naš narodni
ples."
"Skoda,
sontvovati ■prevodu.'
Kar nc dne'mi
kar sem hotel pove-. Gledal &em dalje. Zdelo se mi 'je, da se razvija pred menoj pre-
cata ljudska veselica, zvečer pa »e
nažigsjo ča rovi ti umetalni ognji.
To je vse, dati."
da nimam prilike pri- prosta ljubavna spletka: mlade-tetuu veličastnemu nič hrepeni po mladenki, ona pa | se mu kaže sedaj nekoliko prijaz-d ost a je veselice popol- no. a škoro zopet mrzlo, šegavo, opomni, "bodete videli nagajivo, ljubosumno... Vse to
zanimivo znajo plesalci in plesalke simulirati raz-.
na čustva, tem živahnejši, tem »J^-Judi nama ni prizanesel U-
zanimivejši je saltarello.	I
,	, 1 men o v. ker se niti ne zmeniva za
Medtem, ko sva opazovala narodno plesišče, pričela se je že tombola. Vsako številko je spre-( V(?v
jelo navzoče občinstvom z živali-	' ~ ,
, . . . cila po gozdu.
-nun 'zanimanjem t ne-kateri so 10 , ... , - - .
pot v hrib. Nekaj minut sva spela vkreber, in bila sva na vrhu. Kar se odpre svet: stopiva na cesto iu bila sva pred gradom kme-
. ,	, . , .	za Oi*sinija. zaeno pa tudi že v
t-aka javna tombola, da nisem 'bil
sam navzoč, da nisem gledal teh z ved a v o -raz v n e t ih obrazov. K te-mai pa največ pripomore tista na-, ravna družabnost, ki je posebno svojstvo itadijanskega naroda. Vedno v družbi, vedno — dejal bi — na trgu. zabava se tudi ljudstvo najbolje v takih javnih' veselicah. In kako znaijo šegavo govoriti! Naj si se uči! njih jezi-tka še tako dobro, ne razumeš jih. ko šegavo namežigujoč s svojimi temnimi očmi vsako besedo spremljajo z živahnim pokretom' rok in eelega života. Le kdor je ž njimi leta in leta, tako da se nekako vživa v njih naffodna svoj-, stva, more jih razumeti. Zato pa jih tudi marsikdo po krivem sumniči, po krivem sodi. Jaz vsaj si ne dani vzeti prepričanja, do katerega sem se po pel po raznih o-pazovanjih. vpraševanjih in izku-1 šnjah: ljudstvo albanskega pogor-
GLASUJTE ZA
danes vse tako, kakor bi prišli na izražata Z raznimi pautominskimi
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU1 OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepafjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali:
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme dc devete nre zvečer.
Zdaj je čas, da kupite farmo
Ako ste se namenili kupiti far mo ali zemljo za farmo, sedaj pc leti je najboljši čas zato, ker zdej morete videti kaj vse in kako za more zemlja roditi. Mi imamo več-tisoč akrov zemlje v največji slo venski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wis consin. Zemljo prodajamo v kosih po 40, 60. 80 in več akrov na lahke in dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele, postavimo tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik ia začetek in razorjemo nekaj zem tje, a vse to na lahke in dolgotraj ne odplačila. Pridite in poglejte l?arme svojih rojakov . ki so se na selili tu pred več leti, porazgovo rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dept 3. _Tioga. Wis
6E0. S. UDELL
KANDIDAT ZA
šerifa
V SHEBOYGAN COUNTY na republikanskem tiketu.
Priporočam se Slovencem za njhove glasove dne 5. septembra 1916.
Stari zdravnik
Mullin
špecijalist moških bolezni zadnjih 35 let.
Ni upra^anj« kaj vam manjka — zdravljenje potrebujete.
Povejte staremu zdravniku svojo bolezen. Ni tipratanjekai je, on vas bo ozdravil ako j -ozdravljivo. Nizke cene - najboljša pomoč zagotovljena po moji dobri skuSnji. Vafcifn vsa za brezplačno oreiskavo.
409 Fourth Ave.. Pittsburgh. Pa.
nasproti poftte
NAZNANILO IN PSIPOBO-
ČILO.
Cenjenim rojakom v Glerelatf-du, Ohio in okolici da jih bo obiskal na! potovalni zastopnik	_ ^ .i
i	c
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravo vel javne potF-dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravnistvo "Glas Naroda".
Kje sta moj brat JOHN DEBELAK in prijatelj ANDREJ CESAR? Prvi je bival nekje v West Virginiji. drugi pa v Collinwoodu. Oiiio. Doiua sta oba iz Brezovega Brda na Primorskem. Prosim, da se mi oglasita. ali pa če kdo ve za nju, da mi javi nju naslov. — Joseph
Debelak. Box 43, Whitney, Pa. (IH-18—8)
mmm
>odisl kakršnekoli vrste Izdelujem In ^opravljam po najnižjih cenah, a de-o trpežno ln zanesljivo. V popravo ainesljivo vsakdo poSlJc. ker sem ie jad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj / svojem lastnem domn. V popravek • zameni kranjske knkor vse druge larmonike ter računam po delu ka-xoršno kdo zabteva brei nadaljntb fpraSanJ,
JOHN WEN ZEL. 1017 East 62nd SU Cleveland. OhU.
Denarne pošiijatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar lorodni-xom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu ▼ Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar te nam denar pošlje, da m priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVEDKA FRANK SAX8EX.
81 Corclandt Et., New York. H. Y.
Rad Id zvedel za naslov svojega
prijatelja J A KO HA K ION I)A iu J«>ŽKFA KI/MSN l K. Prvi j<r (litina i/, l.a/.ov. fara Sv. Helena. drugi |>a iz Zaloga pri D«--viei Mariji v Polju. Prosim ju, da se mi javita, ali pa če kdo izmed rojakov ve za nju naslov, naj ga mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen. — Louis Mah-kovi\ \j. liox Tli. Glencoe, Ohio. (16-18—8)
ja je sicer revno, vendar pa telesno zdravo iai čvrsto, moralno trd-' no in pošteno.
Da so povzročali razni dobitki dosti smeha, o tem ni da bi govoril. Saj je pri nas/prav tako. Le to naj še omenim, da je slavnostni odbor pri izbiranju dobitkov
Hladen veter stane malo
procesijo. Kajpada sprevod je kaj gestami ua obrazu in z rokami ter postopal jako praktične. Prvi,'
manjši dobitki so bili odmenjeni; bolj v domačo porabo: klobuk j sladkorja, dvoje plečet, živ janec itd. — vse to je inarsikako go-| spodinjo navdajalo s skrivno za-; vistjo. Zadnji, večji dobitki so bili v deirarju.	s Poslednja točka ljudske veseli-( ee je bil umetalni ogenj. V tem so — kakor je sploh znano —' Italijani pravi mojstri. Na tribuni, kjer se je poprej igrala tombola, razstavili so svojo tvarino.! Strel iz topiča je naznanil priče- j tek umetne razsvetljave. Petem
posebnega. A v Genzauu so ljud- s hitrejšim ali bolj počasnim rank« veiteiice izredno živahne. 1 janjem. Dt*vojka ima v rokah današnjega večera vam ne bode tamburin iu sviraje nanj ga pri-ial."	'jetno suče v roki. ga dvigne na
Prispela »va v mesto. Raz m no- glavo, dene zopet pod pazduho: ge hike m> vihrale zastave iu ea- vse to je neki naravni izraz ču-•taKviee z belim križem t sredi. stev. prodirajočih iz srca. Med Ljudstva ms je nagroinadilo še gledalci sem opazil dva, ki sta svi-mnogo obojega spola, preprostega rala na mandolini, tretji pa ira v krasurh narodnih nošah, z de- harmoniko. Vsi drugi so glasno belimi, zlatimi uhani v ušesih, iu pritrjevali živahnemu pokretu ra-civiiuega. Vse je bilo opravljeno jajočega para, zlasti ko je mla-nekako praznično. Glavni trg je denka zopet izvedla mladeniča v bil ves v zastavah. Sredi so po- burnem vrteuju tia drugo stran
efcrrili dvs tribuni: ua eni je bila pozorišča in ga s prijaznim pogle-_________ ______m____ .„
godba, druga pa js hila odločena dom ter kima njem glave vabila zfi'pa so jeli žgati bengalski ogenj Med obesna seboj.	j v raznih barvah, raketi m pokali,!
"A kje se nanče tega plesapri mnogih «e je pefcanda v zrn-j *1 Nikjer, to ee improvmge in je ku celo kak« podoba is aunt Of-'
^-'njenib I^qv, Pirotehnik ja to'
- - -
<Sa «s je videl
Hladeu veter imate lahko v svojem domu ali trgovini vsak čas, ee lastujete električno ve-ternico. Najbolj vroči dan se naredi prijazno hladan s to čudovito pripravo. Električne ve-ternice niso drage in gonilna moč, ki ,io rabijo, stane le malo. * *.'' . :
The New York Edison Company
At Yrtmr Service C«MHlOlficc): Inrin« Hacc otf ISA Sireet grate* OtBc* Skow Rmw tor tb* Coovealaac« ol the Public
ar£?w |	KfffŽiSB
pozor?	5?
ii HIPNOTIZEM |
K una Je Tieskoal asalalvs	JJ
I \ knjiga, kakorfine ie nlmsjo Sle-	2»
K ! vend ne tu ne t stari domovini,	?
I | Kdor Jo bo naroČil Jo bo ■ oSit-	A !
t; ; kom prebral ln dobil vpogled ▼	f !
i marsikatere stvari, o katerih do- | ■daj le slntU nL H Knjiga Ima preke sle atraal E* opremljena Je s dvanajstimi kra* W solmi slikami. V ojej so natanfl- « aa navodila sa hipnotiziranje, v A njej so nadalje pojasnjeni pojsvi, H katere smatra navaden Človek aa nenaravne. K
Stane M centov. Tri IcnJU« |1.M.	Jj | Oni, ki ni I njo sadovoljen, naj £
Jo vrne ln dobil bo denar naša J.	JJ J
NaroCaJta pri:	■
"SLOVENSKA KNJIGARNA", 2
i P. O. Baz lili. New Xork, N. I.	tl

■
HELLO CENTRAL! GIVE HE HILAND 111!
Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galonov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov slivovice, ter par galonov rdeče whiske. Cul sem, da imaš v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter lik ere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi.
Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-•trezen, naj še zaupno obrne na:
Ignatz Podvasnik,
WHOLESALE LIQUOR DEALS* «325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA.
Hvproti East Liberty postaj«.


MjKS.^jHlia
T

....... -
■ ■ ■ |

GIjAS NARODA, 18.- AVG. 1916.
Berta pl« Suttnen
OTROCI MARTE
(Nadaljevanje romana "Doli s oroijeml") (Za "Glas Naroda" priredil T.)
16	(Nadaljevanje).
Včasih kU nenadoma utihnila iu pogledala drug drugega.
On je bil srečen, ker je bila ona tako lepa. ona je bila ponosna, da je v njegovi družbi.
Zazdelo se ji je. da bi lahko brez vsake krivde ljubila tega človeka. —
Uro za tem sta se poslovila.
—	Ali zopet lahko pridem T
—	Da, jutri ob istem času.
Poslavljala Ma se dolgo, dolgo časa.
Molčala sta, toda »rorke tresoče roke so govorile:
—	Krasna, edino ljubljena, nasvidenje!
—	Moj dragi, nasvidenje!	^ ^	^
XIX.	'
Izšla sta Rudolfova spisa: "Zločin na člov štvu" in ''Sreča človeštva".
časopisje je spisa komaj omenilo, ljudje ju niso brali. — Dobil je pač par anonimnih pisem, v katerih so ga fanatiki ostro napadali.
Nekaj ga je presenetilo.
Od vojnega ministrstva jc dobil povabilo, da mora priti uasled-nje dopoldne ob desetih v ministrovo pisarno.
Slutil jc. kaj se bo zgodilo.
Vojni minister je bil daljni bratranec njegovega pokojnega očeta in je bil že enkrat ali dvakrat pri njem v Bruunhofu na lovu.
Ko je Rudolfa naznanil ordonaučni častnik, je bil minister sam v svojetn kabinetu.
Ostro ga je »»ogledal iu rekel:
—	Oh, gospod nad po ročni k Dotzky!
Rudolf, ki je bil v uniformi, mu je salutiral iu se mu približal na dva koraka.
—	Ali ste vi pisali omenjeni dve stvari? — ga je vprašal.
—	Da. ek-,elen«-a. — Pod spisa sem se tudi podpisal.
—	Nesrečnež, ali veste." kaj se bo zdaj zgodilo z vami?
—	Mislim, da me bodo izključili iz armade.
—	Da. ali ne bo to sramota?
—	Jaz lahko govorim karkoli hočem. Zategadelj sem se odpovedal tudi posestvu. — Sram me ni, ker sem prepriča, da sem delal pošteno.
—	Toda Dotzkv, ali ste znoreli? Ali je res ono. kar govore glede vašega posestva?
—	Da, res jc. — Jaz nočem biti od nikogar odvisen. — Nikar ne mislite, da sem revolucionar. — Jaz nisem nikar zagovarjal sile in je nikoli ne bom.
—	Strašno čune ideje iiuate. — Hm, hm--bom videl, bom videl.... Slednjič je cela stvar od mene odvisna.
Po teh besedah ga je odslovil.
Rudolf se je vrnil zlovoljeu domov.	j
XX
Brsser je prišel k Silv i ji dva dni zaporedoma. — Nobenkrat ni bila sama. — Pogovarjala sta se samo no navadnih stvareh in sta si s pogledi izdajala svoja čustva.
Ljubimca se nista niti približala, uiti oddaljali drug od drugega.
—	Silvija. jaz bi hotel nekaj govoriti s teboj. — S temi besedami je stopil nekega lepega dne grof Delnitzky v njeno sobo.
Presenečena ga je pogledala/— Zadnje dni nista veliko občevala drug z drugim, o kakih intimnostih pa že dalj časa nista govorila.
«— Kaj je? — ga je vprašala iu odložila knjigo.
Auton je sedel poleg n je iu pogledal knjigo	_
—	Da. to je. — Na to sem mislil.
-Kaj?	/r / J r r
—	Zakaj pa prebiraš take knjige?	?
—	Jaz te ne razumem.
—	Vse mesto že govori, da si temu pisaču več ket prijateljica.
-— Moj Bog. Anton, ali ue govori vse mesto....
Ni ji pustil dokončati stavka.
—	To je vse nekaj drugega. — Jaz sem možki. — Nikakor pa ne trpim, da bi se pogovarjali o moji žeui....
Silvija jc planila kvišku.
—	Jaz si nimam ničesar očitati, meni ne bo nikdo ničesar prepovedoval. — Moja vest je čista.
—	Nikar se tako ne razburjaj. — Nek dober prijatelj mi je povedal, da se ljudje pogovarjajo o tvoji novi ljubezni. — Pomisli ven dar, kakšnega rodu si. — Nikar ue omadežuj svojega imena. — Ali ui dovolj škandala, da uganja Rudof take neumnosti?	N
—	Nobene besede več o mojem bratu.
—	Ni treba, da bi govoril jaz, saj govori celo mesto. — Vsem se smili baronica Tilling, ker ima takega sina. — Zdaj pa še njena hči — No, saj me razumeš. — Ne govoriva več o tem. — Zapomni pa. da ta pruski cigan ne sme nikdar več v hišo.
Silvija je bila bleda in se je tresla po vsem telesu.
Hotela je nekaj povedati, pa ni mogla.
Ko je šel proti vratom, je izpregovoril:
—	£>e enkrat ti rečem, da se ni treba razburjati. — Od danes za-naprej naj bo vse pozabljeno.
—	Torej nobenega odgovora?
Na pragu se je pojavila Marta.
—	Ravno prav r— je rekel Delnitzky. — Silvija je nekoliko raz burjena. — Ti bo že sama povedala zakaj. — Z Bogom!
Marta se je prestrašila, ko je zagledala svojo hčerko. — Nikdar je še ni videla jessue. — Zdaj so se ji pa bleščale oči in ustnice so se ji tresle.
Stopila je k njej in ji položila roko na ramo:
—	Kaj se je zgodilo? — Ali sta se sprla? — Morda zaradi gospodične Irmef
—	Ne, aprla sva se zastran Hugona Bresserja.
—	A tako? — je odvrnila Marta.
Sla je parkrat semtertja po sobi, slednjič je pa sedla rekoč:
—	In Anton misli, da se bom jaz žnjim strinjala? — Silvija, vrje-mi, da aem prišla zategadelj sem, da se bom pogovorila o tej stvari s teboj. —
Silvija se je globoko oddahnila, ustnice se ji niao več tresle.
—	Torej povej, ineti.
—	Najprej hočem izvedeti, kaj se je zgodilo med teboj m med tvojim možem? — Kaj je dalo povod? — Zakaj si tako razburjena?
—	Saj nisem razburjena, ampak jezna sem. —r Ta človek, ki me £e leta in leta vara, ki popolnoma nič ne skriva pred menoj svojih ne-
^Kaj pravijo pisatelji, oCeajakl ta difaralkl e kajlfl Berts §1.
"Doli z orožjem!"
Lev Nlkelajevtt TsMeJ Je pisal: Kojlfo aa s vellkfai aKt
kom prebral in ▼ njej nalet veliko koristnega Ta kajlca mU vpliva na človeka in obsega neb roj lepih aldL
Friderik pL IMmMt: Odkar je umrla msdsme Start al M to os sveta tako slavne pisateljice kot je Sattaevjeva
Pref. dr. A. Dedel: *Doil a oroijem' je prsvo oglodalo aedaaja ga časa. Ko Človek pretita to knjigo, mors nehote pomisliti, da ee bližajo človeStvu bolj H CasL Krat koma! o: celo dobra knjiga
Dr. Lod. Jahsbersfcl: To knjigo M Človek aajrsjie poljubil. T dno srca me je pretreslo, ko sob jo brsL
Štajerski pisatelj Peter 8iiuqtr pUe: Sedaj aem v neka* gosdu pri Grleglach in aem bral kn£go s naslovom "Doli s orodjem I" Prebiral aem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko reCem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem itvljenja. Ko sem jo prebral, sem saieiei, da bi se prestavilo knjigo v vm kulturne jedke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati Na svetu so družbe, ki rasSlrjajo Svete Pisma Ali bi se ne moglo nstenovlti družbo, kj bi rssHrjsla te knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj oCarljiva knjiga, kar sem JI*
kdaj bral---
C. Neumann Hofer: — To Je najboijUs knjiga, kar so jI* spisali ljudje, ki ne borijo sa svetovni mir.
Hans Land (na sbodn, katerega je Imel leta 1890 v Berila«) t Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vaškemu jo bom posadil. Naj bi tudi ta knjiga nails. svoje apostol je. ki bi «11 «nj* krliemsvet in učili vse naroda
Finančni minister Doaalewsld je rekel v nekem svojem govs ro v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna Knjige nI napisal noben voja Vki strokovnjak, noben državnik, paC pa pri prosta tenaka Berta pL Sottnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu dela Mislim, ia m as bo alkdo več navdnfleval sa vojno, Ce bo prebral to knjiga CBNA M CENTOV.
Je Brfl
Slovenic Publishing Co.,
«3 Cortlandt Street, . Hew York City, V. t
TViumiiaawmrjn IT ifx?x? iLwx?x?mwji?iTi i1
—	To je že lako. ljubi otrok — če iuož ni pošten, ni s toni rečeno, da bi morala biti tudi žena nepoštena. — Ce govore ljudje, da je ta mladi Bresser....
—	Ljudje govore.. . . To še ni vse. če ljudje govore. . . . Ljudje o marsičem govore....
—	Toda Silvija....
—	Čakaj. mati. da li povem: Mož ima torej lahko kolikorhoče ljubic, žena pa ne stne izpregovoriti niti par besed s poštenim člave-kom. — Kje je to zapisano? — Povej mi. — Kje je zapisano, te vprašam? — Ne. to ni prav, to iti prav.
Marta jo je poinilovaje grledala. Silvija si je obrisala solze iu nadaljevala:
—	Sicer pa. mama. nikar se ne boj. — Moja vest mi ničesar ne oči-i a. — Antonovih pridig nočem več poslušati.
—	Ali tudi i n ene ue boš poslušala, ee ti bom kaj rekla?
—	Tudi tebe ue, mali. — S svojim s'vem bom sama obračunala. — Jaz veni. k;ij je moja dolžnost.
—	Torej imaš tudi dolžnosti?
—	Vsak človek jih ima.
—	Ali imaš dolžnosti do same sebe?
—	Mati, prosim, pogovarjajva se o čem drugem. — Kaj dela Rudolf? —
Marta ni ostala dolgo časa pri njej. Njene besede so jo press*«* tile. —
Knialo zatem, ko je ona odšla, jc naznanil služabnik:
—	Gosuod Bresser.
Malo je manjkalo, da ni Silvija naglas zakričala. — Po nikomur ni bolj hrepenela kot po njem. Ako bi bil razprostrl svoje roke, bi se
(Dalje prihodnjič).
Dr. KOLER,
«38 Pen Ave., PittttafV P*.
.Dr. Ifoier Je naj»tare[6l slovenski zdravnik, fipecljaliat v Pittsbnrshu. ki Ima ttletno prakso v sdrav-ljcnju tajnih mo Skih bolezni.
Sifilis ali zastrupljeni« krvi _____________ zdravi s g laso vili in ti««, ki ga je izumel dr. prof. Erlich Ce imate mozolje ali mehurike po telesu. v grlu.Izpadanje las, boledine v kosteh, pridite in izčistll vain bo kri. Ne čakajte. ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe.
Eušenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez oper« cl je.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim 8 goto-
vojstvo.
Reumatizam, trganj«, bolečine, otekline, srbečo, škrofle in druge koine bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potreb-
noležali.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!
NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMERIKI
Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo.
^cpcrxrjcrjcV^V^VV^V^
" EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL
v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica.
Jos. Starčevič, lastnik
SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa.
Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in tnrzel prigrizek vedno na razpolago.
Rojakom se priporočam.

ANTHONY KRZENTICH,
STAVBENIK IN K0NTRAKT0R
izdeluje risbe iu proračune.
Njegova posebnost je popravljanje iu prenavljanje poslopij.
LES OPEKA. CEMENT
Pisarna: HOTEL MUCHITZ,
Forest City, Pa.



-X' -s,- t
' vi *; >v . / 'fe	>

-C- kv-~\vv
V, v
Kadar Je kako drofltvo —wUmo kopiti bandere, ssstave, nplje, gndbene Initrnmente, kap« M, alt pa kadar	ura, verfflco, priveska,
ntaaa ItiL, ne kupite prej BlUer, da tudi nas aa esae vpraSate. Upradanje Vas tast Is 9b. pa al bodete priknnlU deluje.
&r*mnoeti, mi hoče nekaj zapovedovati. — Njegova xu torej od-j ^ ^^ nje* ga, pač pa	jega majm.	•,- .	..........^
. J	. J... ■.
Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.60 $3.00 Beli ri. Whiskey.. $2. $2.60 $3.00
Rum (rdeč)......$2. $2.60 $3.00
Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00
Kimel........... $2. $2.50 $3.00
Anisette.......... $2. $2,60 $3.00
Roatolijo.........$2. $2.60 $3.00
Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00
Vina sladka ali kisla.......... $1, $1,60 $2,00
Pišite po natančni cenik whi-skeya, vina, okrepčujočih. pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali ze-leznične^ stroške ako naročite za £5.00 ali več. Naroete tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti aH v priporočenem pismu.
C. F. ZARUBA & CO.
313 THIRD AVENUE.
Dep. O. N. P I T T S B U R O H, P A.
POZOR ROJAKI!
te, Ltksr tudi
______brka ta brado. Od Ko bmIu zrastejo v
Stih tsdslh krasa! soati a dnfcl lasla kakor tudi woSkba kraaal brki ta bradata aabodo odpadali I a osiveli, bsvmatisem. kostibol ali iifvjc v rokah, nogah ia v kriin. v oacalb dn«lf popalecma oadra rim. raae. opekline, bula, tam. krasta ingrlntt. potna BOffe kurje rf—m. omMIw v dash pa-polnom« odstranilo. Kdor bi atola »drarila bras uspaha rabil mu jamčim za W00. Pišite takoj po eonik. ki ca takoj po6Ijara zastoeoj-
JACOB WABOlO.
T02 Bonna Ave., Cleveland. Ohio
ROJAKI NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRAVAH.
OOLAB. Cenjenim rojakom priporočam ■roja
NABAVNA VINA.
Is naJboUtega froadJa.
Najboljše staro belo vino ting 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL $15^0, 50 gaL $27,5a Staro rdeče vino Zinfandcl 27 do 28 salon $14, 50 faloa $25. Lanalro belo vino 27 do 28 gal«ui^$X4, 50 galoe $25, rdeča Tino 27 do 28 gakm $12^0, 50 galon	100
proof močan tropinjete« gaL $12,10 gaL pa $26. nasenjetrih eenak je Htet tudi toM ^ttk n Tina — PotOTabd uimil jak M. ŽogeL
ana
mm m WfMMm m
..... '^JioS
MODERNO UREJENA
T1SKAIIA GLAS NAHODA
ti
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRdUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
IZVRdUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
.»i • i«J
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
M m H s
POSEBNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA S
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. T.
Dr. L OR EN Z,
ipedallst moSklta bolesaL
Jas sem edini brvaSko gorore-
čl Specialist moSklta bolesni ▼ Pittsburgha, Ps.
DR. LORENZ. <41 Pens At. n. nsdst, na ulica.
Uradne are: <lnevno od O. dopoldne do & ure svečer. V pet-kili od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
Iščem svojega brata ANTONA L.IKOV1CH. Doma je iz Kakit-ne na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje .se nahaja, da rfii naznani njegov naslov, ali naj <se pa sam javi svojemu bratu: Joku I/ihovicli, Box 273, South Fork, Pa.
(16-18—8)
IZIIMIT E L JJ_
selite li informacije kako da
IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE SVOJ IZUM,
pišite v SLOVENSKEM JEZIKU
ia Ji bo^Btc takoj dobili
natančen odgovor
▼ SLOVENSKEM JEZIKU.
Knjižico zastonj vsakemu, Id jo tahteva.
Pišite na naslov:	r
A. M. WILSON, ?
309 Victor B10g. Washington, D. C.
BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU1

»II
VI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE raakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških aadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkreanja ali imena parnika.
Obrnite ae aanpno na njega, kjer boste točno ln solidno po-
sLreienL
Pozor rojaki!
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:	'
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaiiiča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči v sodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim v jetnikom v Kusijo, pet tisoč jib je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1309 E. 40 St.
Cl0Teland,Ohio.

J