PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04/280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure GBD Koroška .?.?, ■4000 Kranj tal.: 041280 10 40, 2H0 10 17. 2S0 10 .10 faks: 04 i 280 10 12 HH'W.f>htl..SÍ. Ulic((tf>b'«••»' * »fri>A«>in<»f i \< ©Iffl> ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka lianka *t poAuhom Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 03 - CENA 290 SIT (14 H K K ) Kranj, petek. 10. januarja 2003 ^oto: Gorazd Kavčič Varni potrošniki Ko sem pred dne\ i v zdravstvenem domu prisluhnil trojici, ki je \ v isti čakala na /dravnika. BO VSI tožili 0 zdravstvenih težavah in POgO vor končali z mislijo, češ saj ni čudno, da je toliko bolezni, ko pa ži \imo nezdravo in vsak dan pojemo veliko "svinjarije". Cepiav izreče nih besed ne gre jemati čisto dobesedno, pa vendarle spodbujajo k raz inišljanju. kako /tirava je hrana, ki jo vsakodnevno uživamo. V minulem letu. ki bi ga ob vseh "prehranskih dogodkih" lahko imenovali kar leto hrane, smo i/ ust najodgovornejših večkrat slišali glasno in jasno sporočilo: hrana, ki jo Uživamo, je kakovostna, /tirava, neoporečna in tako nadzorovana, kot Se nikoli doslej. Pojav bolezni BSE pri govedu in odkritje kloramlenikola v mleku sta nekoliko skazila idilično podo DO 0 prehransko povsem varni slovenski deželici, a vendarle ta odkritja potrjujejo, kar ugotavlja tudi "ogledniki" i/ Evropske unije: v Slo veniji sistem nadzora nad kakovostjo hrane deluje. In kjer tak sistem deluje, tudi kaj odkrijejo, /a razliko od nekaterih držav na območju ne-, kdanje Jugoslavije, kjer nadzora niso vzpostavil] in tudi še ničesar odkrili, ob tem pa eelo velikodušno svarijo SVOJe potrošnike preti Uporabo slovenskega mleka, v razmerah, ko se zaostruje nadzor in povečuje skrb za zdravstveno varstvo živali in /a /aščito potrošnikov, neprijetno odmevajo besede direktorja republiške veterinarske uprave mag. /orana Kovača, izrečene na torkovi novinarski konferenci, češ da z denarjem, ki ga je država letos namenila, ne bo možno opravili vseh nalog in tla se bo torej poslabšali) predpisano varstvo živali in s tem tudi varstvo potrošnikov. To ne bo dobro ne /a pridelovalec hrane in ne /a potrošnike, še manj za slovensko državo, ki želi vstopiti na skupni trg BvTOpflke unije z ugledom prehransko varne dežele in ki tudi sama javno razglaša, tla je prvi in najpomembnejši ukrep kmetijske politike zaupanje potroSnikov v (doma pridelano) hrano. Cveto Zaplotnik Streli iz policijske pištole Rojstvo otroka je na nenavaden način proslavljal 27-letni policist B. K.. /apu/.e - V torek smo poročali 0 najmanj 22 nabojih, ki jih je ne znanec iz skupine, ki se je zadrževala pred gostinskim lokalom Pri Borisu v Zaptižah, 3. januarja po enaJ8ti uri /večer izstrelil naokrog. Pfet nabojev je /adelo bližnji objekt ter poškodovalo Casado in steklo na oknu skladišča. Kriminalisti i/ kranjskega urada kriminalistične policije ter radov- 'iiški policisti so v torek / /bila njena obvestil ugotovili, da naj bi streljal 27-letni B. K., zaposlen kot Policist v Policijski upravi KrunJ- B. K. je 3. januarja /večer. ko je bil sicer prost, s prijatelji v lokalu proslavljal rojstvo otroka. Med 23. uro in 23.20 naj hi Odšel i/, lokala in na parkirnem prostoru i/, službene pištole izstrelil najmanj 22 nabojev. Kriminalisti bodo proti B. K. na Okrožno državno tožilstvo v Kranju vložili kazensko ovadbo /ara di utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Direktor Policijske uprave Kranj Jože Menein pa je proti njemu uvedel tudi disciplinski postopek ter ga začasno odstranil z dela. H.J. V ponedeljek začetek razprodaj Koliko časa bodo trajale, bodo določili trgovci. Praviloma pa bodo lahko največ tri tedne, to je do 3. februarja. Kranj - Medtem ko 80 se prejšnja leta prvi delovni dan v novem letu začele posezonske razprodaje zimske obutve in najmanj teden kasneje fc razprodaje tekstila, se bodo po novih pravilih začele sočasno, drugi Ponedeljek v januarju. Koliko časa bodo trajale, bodo določili trgovci. Po pravilih pa bodo lahko največ tri tedne, to je do 3. tebruarja. Kot je znano, je upravni odbor /.druženja za trgovino pri Gospodar ski Zbornici Slovenije junija lani sprejel nova pravila za razprodaje. Po lL>h pravilih se letne razprodaje začnejo tretji ponedeljek v juliju, zim-ske pa drugi ponedeljek V januarju. Trgovci najmanj sedem dni pred Zacetfcom razprodaj ne smo ponujati kupcem popustov, izjema so le Popusti, ki jih s karticami (ugodnosti) ali kako drugače dajejo daljše časovno obdobje in niso vezani na posamezno vrsto blaga. Trgovci morajo blago na razprodan označiti s prejšnjo m z novo. znižano ceno. v primeru, daje popust objavljen v razponu, pa mora najvišji odstotek Znižanja Zajeti najmanj četrtino vrednosti blaga na razprodaji. CZ. üE|RLITZEN • OSOJŠČICA. veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste > iilach " Ossiachersee«. Moderne iičnice. dolge in urejene proge, umetni sneg, ra| za smučarje in deskar|e na snegu S smučarsko karto dobite 50% popusta pri vstopnini za terme Warmbad Villach/Beljak! Smučarske karte s popusti za posameznike, druiine in skupine: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora na novi lokacip v apartma|ih Garni. r ^ SKIPASS tel.: 04 - S82 10 00 in na j^-L , avtocesti pred karavantkim I-----1 I KAV t L predorom v stavbi' ■ ■■ '-'I cel : 04 - 586 IS 31 www.skipasstravel.si Bela Gorenjska Za božič in novo leto se spodobi, da sta bela, saj sneg da svojstven praznični pečat. Letošnja bela zima je v torek potemtakem prišla vsaj s tritedensko zamudo. Kranj - Čeprav je v torek zapadlo kar trideset in več centimetrov snega, pa je na gorenjskih cestah precej več težav povzročil včerajšnji nckajcentimetrski sneg. Najbolj je namreč hitel padati prav zjutraj, ko so se ljudje odpravljali na tlelo in v šole. plugi pa sproti niso mogli očistiti in posuti vseh cest. Tako so okrog sedmih zjutraj pO marsikateri, zlasti lokalni cesti avtomobili mleli nesplužen sneg. najhuje pa se je zataknilo na otlse ku gorenjske hitre ceste med Nakloni in Podtahorom. v tako imenovanem Kacinovem klancu, ki so ga policisti zaradi grozeče po lediee za okroglo uro zaprli za promet, dokler ga cestarji niso I0.-I2.0I.2003 »South Park Session« - tekmovanje »Freestyle Jump Contest« VSaj približno usposobili za varilo vožnjo. Voznikom, ujetim v dolgi koloni, ni ostalo drugega kot tla so potrpežljivo čakali na pluge in posipače. /a danes in jutri vremenoslovci še napovedujejo občasno sneženje v notranjosti države. Ne bo tako izdatno, kot je bilo torkovo. pra> i jo, za nedeljo pa obljubljajo mi zel. sončen, lep zimski dan. Razveselili se ga bodo zlasti smučarji, ki bodo osvojili gorenjska zimsko športna središča, pa tudi otroci, ki so končno lahko privlekli na dan sanke in smučke in se zapodili na najbližji vaški grič. Helena Jelovčan, foto: Gora/d Kavčič d.o.o., Grajska c. 11, Bled UGODNE CENE kurilno olje, premog, drva ^ 04/5745-23D H t JU 9770352666025 Štirideset let za avtoceste Po programu Družbe za avtoceste bo okrog 500 kilometrov slovenskih avtocest zgrajenih do leta 2010, torej štirideset let po odprtju prvega odseka med Vrhniko in Postojno. Ljubljana - Konec lanskega leta je minilo 30 let od /graditve prve avtoceste v tedanji Sloveniji oziroma Jugoslaviji. To je bil odsek med Vrhniko in Postojno, ki je bil kasneje podaljšan do Ljubljane oziroma do Razdrtega. Namera tedanje slovenske oblasti o gradnji avtocestnega križa je bila nesprejemljiva za tedanjo jugoslovansko in deloma tudi slovensko partijsko oblast. Načrtovalci gradnje avtocest in liberalnejšega pogleda na razvoj Slovenije so bili odstranjeni. Po osamosvojitvi je zamisel o slovenskem avtocestnem križu, ki naj bi na obeh smereh, med Karavankami in Obrežjem in Koprom ter Mursko Soboto meril okrog 500 kilometrov, znova oživela. Najprej je imela prednost povezava med Štajersko in morjem, po letu 199K pa sta bila v program gradnje avtocest vključena tudi popolna gorenjska avtocesta in Prekmurje. Leta 1994 je bila ustanovljena Družba /a avtoceste (DARS), leta 1998 pa je državni Dovoljeno za predsednike Ljubljana - Poslanci Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije so predlagali državnemu zboru v sprejem zakon o uporabi protokolarnih objektov. V obrazložitev predloga so zapisali, da vlada na tem področju pravna praznina in da prihaja do zlorabe uporabe protokolarnih objektov v primerih, ko nimajo nobene zveze s protokolarnimi dogodki. Javnost je bila seznanjena, da vlada neupravičeno uporablja protokolarne objekte za svoje seje in da najvišji vladni funkcionarji bivajo v protokolarnih objektih v času, ko tam ni bilo protokolarnih dogodkov. To je kršitev načela delovanja pravne države in privilegij visokih funkcionarjev, pa tudi neupravičeno trošenje državnega denarja. Po predlaganem zakonu zajema uporaba protokolarnih objektov uradne in delovne razgovore, srečanja in sprejeme skupaj z gostinskimi in namestitvenimi storitvami ob protokolarnih dogodkih. Med protokolarne objekte so po predlogu zakona uvrščeni Vila Podrožnik, Grad Strmoi, Grad 4> a t-i o O "S -M > >C0 c č rt O C Ž" rt b a g "to iT c s < § m — uj >o to 59 > o S > N £ ž'" a. ca C0 Brdo, Grad Snežnik, Vila Tarlini. Vila Bled, Vila Zlatorog, Hotel Kokra in Restavracija Zois s pripadajočimi objekti. Uporabljati naj bi se smeli ob protokolarnih dogodkih predsednikov države, parlamenta, vlade, državnega sveta, ustavnega, vrhovnega in računskega sodišča ter parlamentarcev, v primerih obiskov ministrov za zunanje zadeve, v primeru protokolarnih dogodkov soproge ali soproga predsednika države ter varuha človekovih pravic. Protokolarni objekti naj bi se smeli uporabljati tudi za sprejeme najvišjih predstavnikov države in njenih ustanov ter za podpis meddržavnih pogodb in drugih listin, pomembnih za državo. Izjemoma bi bilo dovoljeno tudi zasebno bivanje, če je povezano s protokolarnim dogodkom, vendar bi moral stroške zasebnega bivanja pokriti upravičenec sam. Za take primere naj bi določil cene Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije, potrditi pa bi jih morala vlada. J.K. S o co C 0> rt a a S o H? P S i si ._ rt g •S $ -£ .> ca ro (0 -d n c ° o ca °> c g I o cn Q. £ ca T, co o ■ O- o 3£ CD a o °8 E c\j B ca i o rt o £ 5 c rt co c rt »= Ï o N co d) O rt P O o 'O n o E o a co w !o £ -° rt o .So cn c o p (D o) S O) o a: 3 ZD M O rt o « rt rt o 15 2 co cd _ o rt —. N t5 d 00 O O ~ Q. 5> "W m •* 0 Z t- w zbor sprejem nacionalni program gradnje avtocest, ki je bil večkrat dopolnjen. Najprej je bilo določeno, da bomo v Sloveniji avtoceste in vse priključke zgradili do konca leta 2004, sedaj pa je cilj leto 2010, ko naj bi bila zgrajena glavnina. Torej bomo okrog 500 kilometrov cest gradili skoraj 40 let. Do takrat naj bi bil zgrajen tudi gorenjski del avtoceste. Odsek do Podtabora bo odprt letos, ko bo sicer v Sloveniji zgrajenih 22 kilometrov avtocest, druga dva odseka do Vrbe pa bosta prišla na vrsto v prihodnjih letih. Prvi del do Črnivca bo gradbeno zahtevnejši, drugi del mimo Radovljice pa bo gradbeno manj zahteven, vendar trasa in način izvedbe še nista določeni. Ob tridesetletnici odprtja prvega odseka med Vrh- co 'c g o O o) J2. !a E o 0 CM n rt 1 g O S z 2d >o >_ jD rt O 3 m>čo rt o. S 3 rt >N > O. UJ -J a rt _qj a. m rt «f ii5 rt a> c >o M O ca C »O (0 o L. a N a> co u o (0 o o w Cl D a) a> c ** > > .S, o C « <0 z L_ O C (0 C o co a č o o S c z: S ni ro 3? ■o .E rt, >o ISl _Q .55, O E rt ■S § co ca co p 81 rt o-n ca rt 1 § o ca ^ I n o- O ca 2 I =3 CO o XI čl o "S ca oi c o * CM cu niko in Postojno so v raznih razpravah ugotovili, daje gradnja avtocest poživila investicijsko rast v Sloveniji in prispevala k večji strokovnosti in usposobljenosti gradbeništva ter drugih dejavno- sti, ki sodelujejo pri gradnji. Vstop tujih graditeljev je ustavil hitro naraščanje gradbenih cen, čeprav so te še vedno visoke. Precej strokovnjakov, finančnih in gradbenih, meni, da mora Slovenija omogočiti sodelovanje domačega in tujega zasebnega kapitala. Tuje izkušnje kažejo, da so take naložbe donosne. Ob tem pa bo treba drugače organizirati Družbo za graditev avtocest. Pri financiranju avtocest se je v zadnjih desetih letih marsikaj spremenilo. Če je bilo na začetku razmerje zagotovljenim denarjem in posojili 70 : 30 odstotkov, predstavljajo sedaj posojila že polovico naložbe. V letu 2003, ko je za gradnjo in vzdrževanje avtocest namenjenih načrtovanih 116 milijard tolarjev, bo nad 50 milijard posojil. Bencinski tolar in cestnina predstavljata vedno manjši delež. Cestnin bo letos in prihodnje leto komaj še za vrnitev obveznosti iz posojil. Zato je cilj čim hitrejša gradnja in učinkovitejše pobiranje cestnin. Jože Košnjek Opozicija zahteva enakopravnost Ljubljana - Predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije in Nove Slovenije Janez. Janša in dr. Andrej Bajuk sta zadnje čase večkrat izrazila nezadovoljstvo zaradi podrejenega položaja opozicije v političnem sistemu in neuravnoteženega razmerja političnih sil v državi. Opozicija naj bi bila v podrejenem položaju predvsem v javnih medijih in pri upravljanju pomembnih javnih ustanov ter sodelovanju v nadzornih svetih. Zahteve po enakopravnem zastopstvu so bile posredovane tudi predsedniku vlade mag. Antonu Ropu. Opozicijski stranki med drugim zahtevata ustanovitev posebnega sklada za pluralizacijo medijev, neposredne televizijske prenose sej državnega zbora in delovnih teles državnega zbora, pri čemer naj bi o politiki drugega televizijskega programa odločala opozicija, tretjinsko zastopstvo predstavnikov opozicijskih strank v nadzornih svetih javnih in državnih ustanov ter v slovenskih predstavništvih v Nato in Ev- Dr. Andrej Bajuk, predsednik Nove Slovenije ropski uniji in enakopravnejše financiranje političnih strank. Po mnenju opozicije imajo vladajoče stranke preveč oblasti, glas opozicije pa je v javnosti premalo slišen. Premoženje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij in sindikatov bi bilo treba razdeliti med vse stranke in sindikate. Predsednik vlade mag. Anton Rop naj bi na zahteve opozicije odgovoril prihodnji teden, v prvih komentarji vladnih strank pa poudarjajo, da skuša opozicija s temi trditvami prikrili politične neuspehe in zvalili krivdo zanje na druge. J.K. Čas za sodelovanje in ne za prepir Celovec - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je v prvi letošnji številki Našega tednika ocenil položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, naloge v letu 2003 in sodelovanje z Zvezo slovenskih organizacij. Na vprašanje, katerih načrti niso bili uresničeni, je odgovoril: "Odkrito želim povedati, da med dejavniki narodne skupnosti ni uspelo zmanjšati ljubosumja, nepotrebnih intervencij, osebnih napadov in žalitev. Nekateri še vedno vodijo borbo za oblast, ki je manjšina v takšni obliki nima. V času, ko se zmanjšujejo finančni okviri in se zmanjšuje politična volja s strani vlad za reševanje manjšinskih vprašanj in se na drugi strani širijo dejavnosti znotraj narodne skupnosti, ni prostora za umazane igrice in za nasprotja. Zato sem vesel, da sem lahko prispeval svoje k izredno dobremu in uspešnemu odnosu med Narodnim svetom koroških Slovencev ca o o 1 Kako živijo slovenski gradovi Kranj - Izobraževalni program televizije Slovenije je pripravil serijo oddaj z naslovom Kako živijo slovenski gradovi. Odločili so se prikazati gradove Podsreda, Brdo pri Kranju in Mirna na Dolenjskem, v katerih, za razliko od številnih drugih gradov na Slovenskem, znova poteka življenje. Prva oddaja o gradu Podsreda je bila na sporedu v torek. 7. januarja. V torek, 14. januarja, ob 18! 15 uri pa bo na prvem programu oddaja o Brdu pri Kranju. Posebna zanimivost oddaje bo prikaz, obratovanja grajskega mlina Dolharjevih v Prcdosljah. K ogledu oddaje je še posebej vabljena šolska mladina, da bo spoznala skrivnosti mletja žita v moko za kruh in druge izdelke, je zapisal Jože Dolhar iz Brdskcga mlina v Prcdosljah. Naslednji torek, 21. januarja, pa bo oddaja o gradu Mirna na Dolenjskem. J.K. in Zvezo slovenskih organizacij. Skrbijo pa me stalni napadi nekaterih, ki mi pravijo, da me Sturm vleče čez mizo in da ni dobro takšno tesno sodelovanje. Alternativa temu naj bi bila torej znova razkol znotraj narodne skupnosti. Tega si manjšina ne sme več privoščiti! V letu 2003 bo najprej pomembno, da podpremo na vseh ravneh naše samostojen liste po občinah na občinskih volitvah. Uspeh Enotnih list. Volilne skupnosti in drugih je pomembna manifestacija proti vsem, ki zavirajo enakopravno dvojezičnost v deželi in uspešno čezmejno sodelovanje. Veseli me, da naše samostojne liste razpolagajo z odličnimi kandidati, ki odpirajo tudi možnost, da v občinah Železna Kap-la, Bistrica pri Pliberku in v še nekaterih dobimo slovenske župane. Ob tem bo potrebno rešiti problem celodnevnega oddajanja na Radiu dva in do leta 2004 tudi vprašanje zastopstva manjšine v deželnem zboru. Pomemben korak bo tudi skupen časopis Slovencev na Koroškem, ki bo začel izhajali aprila letos." J.K. Petekjo. januarja 2003 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Rabljena oblačila, posteljnina, obutev, igrače v posebnih zabojnikih Humane Zakaj kombi vozi v Avstrijo Kranjska Komunala je sredi decembra v Kranju in okoliških naseljih namestila zabojnike mednarodne humanitarne organizacije Humana, v katere ljudje lahko odlagajo rabljena oblačila, posteljnino, obutev pa tudi igrače. Z izkupičkom od prodanih stvari Humana financira različne dobrodelne projekte, zlasti povezane z aidsom. Kranj - Za okolicama Vrhnike in Celja so zabojniki Humane prišli še v Kranj, v prihodnje pa so bodo postopno pojavili tudi v dru-K'h slovenskih mestih. Čeprav v kranjski občini še niso stari niti niesec dni, so jih Kranjčani očitno sprejeli odprtih rok. V pičlih dveh, treh tednih so namreč doživeli It dve praznjenji, kar nedvomno dokazuje, da jih ljudje pridno polnijo. Pred dnevi pa nas je eden od stanovalcev s Planine opozoril, da vsebina iz zabojnikov ubira dokaj nenavadno pot. "Ob zabojniku sem opazil kombi z avstrijsko registracijo.Voznik, sicer Mariborčan, mi je povedal, da stvari pelje naravnost v Avstrijo," je ogorčen pripovedoval. Zakaj v Avstrijo'.' Zakaj podarjene stvari ne najdejo novih lastnikov v Sloveniji, saj bi jih bodisi brezplačno ali za majhne denarje gotovo z veseljem sprejeli številni revni Slovenci, zakaj na naš račun služijo Avstrijci, kje je Rdeči križ. kako je mestna občina mogla privoliti v takšno pogodbti... Silvana Petek iz občinske uprave je povedala, daje obema soglašala s postavitvijo zabojnikov Humane na površinah, ki so v občinski lasti, in da podpira tudi način dela in cilje mednarodne organizacije Humana, konkretno operativno izvedbo pa je občina prepustila kranjski Komunali in predstavniku Humane v Sloveniji, družbi za trgovanje z oblačili, ki ima sedež, v Ljubljani na Barjanski 3. "Tudi meni so se sprva rojevala podobna vprašanja, zemljišča, kjer so postavljeni zabojniki, smo nameravali celo zaračunati, ko sem se podrobneje seznanila z organiziranostjo Humane in njenim dobrodelnim Poslanstvom, zvedela za dobre izkušnje i/, občine Vrhnika, pa seje nezaupanje povsem razblinilo. Morda so Kranjčani o tem res še preslabo obveščeni, tudi navodil na zabojnikih še vedno ni, zagotavljam pa, da je bojazen, da Avstrijci služijo na naš račun, povsem odveč." Podobno je povedal tudi Viljem Frelih iz Komunale, ki je dodal, da ima tak način zbiranja rabljenega tekstila, oblačil, obutve tudi ekološki pomen. "Kolikor manj je teh stvari v komunalnih zabojnikih, več prostora prihranimo na deponiji v Tenetišah," je dejal. Izkupiček za sofinanciranje dobrodelnih projektov Po dodatna pojasnila smo se napotili k predstavniku Humane v Sloveniji. Gregor Gliha nam je prijazno odgovoril na vsa vpraša nja. Gliha je to delo prevzel pred tremi meseci, potem ko je pol leta prek Humane oziroma ameriške organizacije People to people so deloval v dobrodelni odpravi v al tiski Zambiji, kjer je zaradi aidsa praktično \sak drugi otrok sirota. Pred tem se je pol leta šolal za to vrstno poslanstvo, dva meseca pa je delal tudi v skandinavski Hu mani. Pojasnil je, da je Humana mednarodna humanitarna organizacija, ki je začela nastajali pred dobrimi tremi desetletji na Dan- skem. Najprej se je razširila po Skandinaviji, zdaj pa je prisotna že na vseh celinah. \ veČini držav članic Evropske unije, v nekaterih državah vzhodne Evrope, na Kitajskem, v ZDA, Kanadi. \ neka terih državah srednje in južne Amerike ter \ Avstraliji. Lani je prišla (udi v Slovenijo. "Humana v zabojnikih zbira rabljena, vendar še uporabna oblačila, posteljnino, obutev, plišaste igrače. Vse to se razvrsti in proda, izkupiček pa nameni za financiranje različnih dobrodelnih projektov. Kot najpomembnejši projekt naj omenim boj proti aidsu, osveščanje ljudi, pomoč ljudem, ki so se okužili i virusom HIV, pomoč otrokom, ki so osiroteli zaradi aidsa in še bi lahko našteval," je pojasnil Gregor Gliha, predstavnik Humane v Sloveniji. Vrhnika, Celje in Kranj Prve zabojnike > napisom Humana so v naši drŽavi dobili prebivalci Vrhnike in okolice, za njo je prišla na vrsto okolica Celja in nato Kranj, ljubljansko predstav nišlvo Humane pa ho postopno gradilo mrežo zbirališč rabljenega tekstila. Obutve in igrač tudi drug je po državi. Na vprašanje, ali drži, da |c avs trijski kombi iz Kranja stvari odpeljal v Avstrijo, je Gregor Gliha odgovoril pritrdilno, vendar je tudi pojasnil, zakaj. "Humana je v Sloveniji še v povojih, v usta- Za Nato najprej zakon, potem pa referendum Do konca marca bomo imeli referendum o vključitvi v Nato in Evropsko unijo, vendar datum še ni določen. Vladajoča koalicija je predlagala hkratna posvetovalna referenduma za 9. februarja, opozicija pa je za kasnejši datum in za obvezujoča referenduma. Napad na Irak lahko še zmanjša naklonjenost Natu. navijanju. Od avstrijske Humane smo v dar dobili kombi in star osebni avto audi - tudi oni so obe vozili dobili v dar - in ko bomo v Sloveniji našli svoje dobrotnike, bomo z veseljem vozili avtomobile z domačo registracijo. Dotlej pa moramo biti avstrijskim kolegom za pomoč hvaležni." Podoben razlog "porodne" težave Sloveniji - velja tudi za sortiranje in prodajo zbranih stvari. "Nam najbližji sortirni center je v Avstriji, zato za zdaj še vozimo tja, od tam gredo tudi v prodajo, vendar pa se izkupiček beleži slovenski Humani. V prihodnjih dneh bomo sklenili dogovor i domačim kupcem, v kratkem pa pričakujemo tudi zadnje soglasje za postavitev sortirnega centra v Sloveniji. Fden od naj resnejših kandidatov zanj je Ptuj. Šele potem bomo lahko delali povsem samostojno. Čeprav razlogov za nezaupanje tudi zdaj ni. Humana je med na rod na organizacija, resda razpredena po različnih državah, vendar pa so njeni cilji enaki, to je sofinanciranje humanitarnih projektov." o medsebojni pomoči v okviru Humane pričajo tudi kranjski za bojniki. Gregor Gliha pravi, da so že uporabljene dobili z Danske. Švedske in Norveške, jih v Slove ii i j i popravili in polepšali, z navodili, ki še manjkajo, pa jih bodo tudi v kratkem opremili. Prevod na prvih nalepkah je imel tako hudo napako, da so morali naročiti nove nalepke. Zabojniki Humane so v Kranju torej gotovo nesporni in dobrodošli. Predvsem pa so približali ljudem, lagodneje odložiti vrečko z odvečnimi oblačili, čevlji ali igračami v zabojnik v bližnji ulici, kot jo odnesti na Rdeči križ ali Karitas. Komur ni všeč. da Humana rabljene stvari proda, pa jih še vedno lahko nese na Rdeči križ ali Karitas. ki jih revnim delita brezplačno Helena .Jelovčan, loto: Gora/d Kavčič Ljubljana - Po intenzivnih razpravah konec preteklega in v za četku tega tetina o referendumih o vključitvi Slovenije v Nato in Ev-ropskO unijo in O značaju referendumov, obvezujoči ali zgolj posvetovalni, se je v sredo zgodil Odločilni preobrat. Posebna SÍTO-KOVna skupina, sestavljena iz Predstavnikov poslanskih skupin Ul pravnih strokovnjakov, je predlagala najprej sprejem ustreznega zakona o vključitvi v Nato. o katerem naj hi se potem odločali na obvezujoče m re fe re ndu mu. Vladajoča koalicija je najprej PredJagala skupni referendum o Obeh vprašanjih v nedeljo. 9. februarja, ob tem. da bi se izida o vključevanju v Nato in v Evrop-sko unijo ugotavljala ločeno, icle-tendutn pa naj bi bil posvetovalni (s takim predlogom je soglašala tudi Slovenska nacionalna stran Taka rešitev bi hi ki po mne-nJu pravnikov pravno Sprejemljiva, saj je izid referenduma, čeprav I*-' samo posvetovalni, politično obVezujqč in bi izid spoštovala vsaka verodostojna politika, tudi "OVenska. Državni zbor bi lahko sPiejc| dodatno tudi posebno ižja-Vo- s katero bi se zavezal k spoštovanju voljo ljudi. Socialdemokratska stranka in • «>ya Slovenija sta temu nasproto-•UA. j ivdlagani datum hi bil mor-se sprejemljiv, nesprejemljiv Posvetovalni značaj relc.cn »n?1' I/ld Powetovalnega refe-uunia /;1 dl';,vm Zbor ni obve- |*9°č. prav tako pa tudi izjave ni-Mi ne zavezujejo k spoštova- oL reIerenduma mora biti ci^u.ioč.rcpa vladajoča koaU- M Uv<""' v ugoden izid rcle.cn duma. zlasti glede vključevanja v Nato, je kriva sama. saj je zane marjala pomen obveščanja o ljudi o pomembnosti vključitve za Slovenijo, nekateri njeni predstavniki pa so celo dvomili v smiselnost vključevanja Slovenije v Nato, so poudarjali v ponedeljek in v torek predstavniki opozicije. Voditelja Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije Janez Janša in dr. Andrej Bajuk sta izra žila dvom v iskrenost vladajoče koalicije, ki v preteklosti ni IpO štovala izidov referenduma, na primer o volilnem sistemu. Zato zagovarjata izvedbo zavezu|očega referenduma in sprejem ustreznega akta v državnem zboru. Tudi združitev obeh referendumov se jima ne zdi najbolj smiselna. Glasovati hi DÜ0 treba posebej o članstvu v Evropski uniji in posebej o članstvu v Nato. Opozicija, ki je v primerjavi s pozicijo v državnem zboru vsaj številčno podrejena, je v primeru referendumov zaznala trenutek, ko bi lahko uveljavila katero od SVOJih zahtev in o kale rih je večkrat javno govorila. Referenduma bosta do konca marca V ponedeljek in torek dogovora ni bilo. Čeprav imajo zagovorniki posvetovalnega referenduma 9. februarja toliko številčne in tudi siceršnje moči. da bi lahko drŽav ni zbor sprejel odloka 0 razpisu referendumov brez sodelovanja dveh opozicijskih strank, so se odločili za iskanje sporazuma. Ugotovili so, daje dO konca marca, ko moramo državljanke in dr žavljani Slovenije povedali svoje Dr. Anton Grizold, slovenski minister za obrambo. mnenje o članstvu v Lvropski uniji in Nato. še dovolj časa za dogovor, ki ne bo ogrožal izidov referendumov. Po vsebini in po možnostih za uspeh se razlikujeta. Večinska potrditev državljanov Slovenije članstva v Evropski uniji je dokaj zanesljiva in bo podpora na referendumu zanesljivo precej visoka. Domnevo o uspehu že dobro leto potrjujejo mesečne raziskave slovenskega javnega rane nja. S članstvom v Nato je drugače. Trenutno je razpoloženje Slo venk in Slovencev naklonjeno članstvu, vendar večina ni Zanesljiva in trajna. Raziskovalci javnega mnenja in analitiki političnega obnašanja Slovencev so prepriča ni, da hi morebitni napad Združenih držav Amerike na Irak zmanjšal naklonjenost Natu, v katerem pa igrajo Združene države Amerike glavno vlogo. Zato je verjetno v ozadju predloga za referenduma s>. februarja želja "prehiteti" morebitni napad Busha na Sadama lluseina. Propad referenduma o članstvu v Nato bi bil polomija za tisti del slovenske politične elite, ki je zagovarjala članstvo. Neka teri politiki, na primer minister za obrambo dr. Anton Grizold, so napovedali možnost odstopa. Da je slovenska javnost razdeljena glede članstva v Nato in da je bilo v nekaterih obdobjih nasprot ni kov več kot zagovornikov, so opazili tudi v državah članicah, ki morajo ratificirali pristopne spo- razume. V Združenih državah Amerike so nam dali vedeti, tla se bo ratifikacija postopek v kongre su začele šele pO referendumu, ki bo pokazal, ali so za članstvo v zavezništvu samo politiki ali pa tudi večina državljank in državljanov. V sredo je strokovna skupina, sestavljena iz predstavnikov poslanskih skupin in pravnih strokovnjakov glede referenduma o Nato predlagala, da o članstvu sprejme državni zbor poseben zakon, o katerem se bodo držav Ijani odločali na naknadnem obvezujočem zakonodajnem referendumu. S Sprejemom zakona in kasnejšim referendumom bi dali Nato signal, da smo povabilo v članstvo sprejeli resno. Danes bodo znana stališča poslanskih skupin do tega predloga. Če bo sprejet, za kar je precej možnosti, bo prihodnji teden lahko državni zbor že sprejel odlok o razpisu referenduma za Nato in verjetno tudi za Iv ropsko unijo. Napovedana referenduma, ki bosta po napovedih predsednika vlade mag. Antona Ropa zaneslji vo izvedena do konca marca, bosta najpomembnejša politična dogodka v držav i. ki bosta, ne glede na izid, dolgoročno vplivala na njeno prihodnost. Jože Košnjek SMUČARSKE DNEVNE KARTE za KRVAVEC po 2.900 SIT Ponedeljek - petek od 7. do 18. ure Mladinski servis Gregorčičeva 8, 4000 KRANJ GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS |e registrirana blagovna in storitvena znamka pod št 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o , Kranj , Direktorica: Manja Volčjak / Priprava za tisk: Media Art Krani , Tisk: SET, d d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 17. ure Naročnine tnmesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja Za tujino letna naročnina 80 evrov: Oglasne stontve po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem) Višje cene so za investicije Pred letom dni ustanovljeni Režijski obrat, ki je prevzel upravljanje vodovoda in kanalizacije v občini izpolnjuje načrte, pravi Marko Demšar - vodja obrata Občine Železniki. Železniki - Pred dobrim letom dni so morale vse slovenske občine uskladiti delovanje obveznih javnih gospodarskih služb z novim zakonom. Med obvezne službe poleg vodovoda in kanalizacije spadajo še ravnanje z odpadki in pokopališka dejavnost. Prvi dve je v občini Železniki prevzel Režijski obrat, Loška komunala gospodari z odpadki, za pokopališko dejavnost pa skrbijo krajevne skupnosti. Cirila Tušek, ki na občini skrbi za finance, pravi, da so imeli Štiri možnosti /a organiziranje obve/ nih javnih gospodarskih služb. "Ena možnost je javno podjetje, ki pa je za tako majhno občino, kolje Železniki, zelo draga, drugi je režijski obrat, tretji koncesija in četrti vlaganje kapitala v zasebna podjetja. Po pregledu možnosti smo se odločili za režijski obrat, saj tu lahko poračunavamo davek, hkrati pa izkoriščamo takse,** je povedala Tuškova. Občina jc pred velikimi investicijami in bodo samo zaradi poračuna davka na dodano vrednost v desetih letih za investicije lahko namenili 200 milijonov tolarjev več, kot bi lahko sicer. "*V letu dni delovanja smo dobro spoznali vodovodni in kanalizacijski sistem in tudi pregledali stanje, veliko pa smo tudi že naredili. Nekako smo zaživeli s sistemom,** pravi Marko Demšar in dodaja, da ciljev v enem letu ni mogoče izpolniti, v desetih letih pa bodo občani lahko določili uspešnost projektov. Takoj po prevzemu vodovodnega omrežja v upravljanje je bil lani januarja Režijski obrat postavljen na veliko preizkušnjo. Zaradi hude zmrzali so glavne cevi pokale skoraj dnevno, vendar do večjih izpadov ni prišlo. Kakšne so ugotovitve glede vodovoda po enem letu? "Na vodovodu bo treba narediti zelo veliko, predvsem gre tu za posodobitve in razširitve vodovoda, investicije pa bomo usmerili predvsem na obnovo obstoječih sistemov," je odgovoril Demšar. Vodovod v Železnikih je star več kot 20 let, amortizacijska doba le teh pa znaša od 20 do 30 let, kar pomeni, da je ta vrednost že dosežena ali celo presežena. Zamenjati bo potrebno najbolj kritične odseke z novimi cevmi, prioriteta pa je zamenjava salonitnih cevi ter na odsekih, kjer se sočasno izvajajo tudi druga dela. kol je lahko rekonstrukcija ceste, skupno bo potrebno zamenjati kar sedem kilometrov salonitnih cevi od skupno 21 kilometrov dolgega vodovodnega omrežja. "Projekti za investicijsko vzdrževanje in obnovo so pripravljeni in bodo letos vredni 16,6 milijona, naslednje leto pa 28,2 milijona tolarjev. Denar naj bi dobili od pobrane Voda-rine in jo bomo porabili izključno za investicije, dodali pa bomo še deset milijonov za druga dela na vodovodu," je razložila Tuškova. Kmalu polovica ekoloških otokov Do konca leta so imeli v Kamniku dvanajst ekoloških otokov. Kamnik - V občini Kamnik so do konca leta postavili dvanajst ekoloških otokov s štirimi različnimi barvnimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. V modrih zabojnikih po novem zbirajo papir, v zelenih steklo, v rumenih pa plastiko in pločevinke. V Publicu-su bodo prve učinke testirali čez čas, ko naj bi bilo urejenih vsaj polovico ekoloških otokov od načrtovanih petdeset v občini. Kako hitro bo akcija postavljanja otokov potekala, pa bo odvisno predvsem od pridobitve dovoljenj za postavitve. Prvi otoki so zdaj na občinski zemlji, za katere so na občini najlažje pridobili dovoljenja. Na prekladalni postaji Suhado-lah, kjer so že do zdaj ločeno zbirali papir in steklo, po novem zbirajo in ločujejo tudi plastenke in pločevinke. Prvi rezultati se že kažejo. Velik del Kamničanov je namreč že vajen ločevanja odpadkov, saj na primer zabojnike za papir odvažajo tedensko, za steklo pa dvakrat na mesec. Kmalu pa bodo uredili tudi center za ravnanje z. odpadki, kamor bodo občani lahko sami brezplačno dova-žali odpadno steklo, ki ne sodi v zabojnike, odpadno plastično in papirno embalažo, odpadno elektroniko, tekstil, les, zeleni odrez in vse vrste kosovnih odpadkov. Dvakrat na leto odvažajo zdaj posebne odpadke, ki jih v urejenem centru za zdaj še ne bodo sprejemali. Bodo pa sprejemali avtomobilske gume, za katere pa bo potrebno doplačilo. Radi pa bi dosegli, da bi gume zbirali po trgovinah in servisih. Andrej Žalar CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto ZDRAVSTEVNI TEHNIK - dva delavca Pogoji: -V. st. strok. izob. zdravstvene smeri - zdravstveni tehnik, - opravljen strokovni izpit, - najmanj eno leto delovnih izkušenj na zdravstveno-negovalnem področju. BOLNIČAR Pogoji: - III. ali VI. st. strok. izob. zdravstvene smeri - končana šola za bolničarje, - eno leto delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje: - za določen čas nadomeščanje delavcev z dvomesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati obvladati aktivno znanje slovenskega jezika in imeti slovensko državljanstvo. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo v roku 8 dni od objave na gornji naslov. Prijav brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali. "Ob plačilu položnic morajo občani vedeti, da je le-ta sestavljena iz. petih postavk. Vodarina in kanalščina sta izvirna prihodka občine in jo določa občina, vodni prispevek in takso za obremenjevanje voda pa določi država. Seveda pa lahko vodni tako takso kot DDV z investicijami pridobimo nazaj,'* pravi Demšar in dodaja, da ni osnove za vznemirjenje ob 20-odstotnem povišanju cen za vodarino in kanalščino. Zadnje povišanje cen je bilo še pod Lo- ško komunalo l. maja 200I, pred tem pa leta 1997. V tem času, izračuna Tuškova, je inflacija znašala 38 odstotkov, "zato samo lovimo ceno z inflacijo". "Cena se je povišala s 30 na 36 tolarjev za kubični meter vode, kar je v primerjavi z Rižanskim vodovodom (310 tolarjev) zelo malo ter malo tudi v primerjavi z sosednjimi občinami (40 tolarjev v občini Gorenja vas - Poljane, 82 tolarjev v občini Žiri)," je naredil primerjavo Demšar in dodal, da bi radi le normalno vzdrževali in investirali v oba sistema, vsekakor pa nimajo namena kovati dobička. "Naj povem še to, da takšno povišanje cen pri štiričlanski družini, ki porabi 20 kubičnih metrov vode, pomeni večje cene za 120 tolarjev na mesec. To pa ni veliko v primerjavi z pomembnostjo pitne vode. Žal se tega zavedamo šele takrat, ko vode zmanjka," meni Marko Demšar. Tudi kanalščina je bila povečana na zadnji seji občinskega sveta za 20 odstotkov. Investicijski programi za kanalizacijsko omrežje so izdelani, tako kot bo kmalu pripravljen tudi projekt čistilne naprave v Železnikih. Program je izdelan tudi za Selce in Dolenjo vas ter tamkajšnjo čistilno napravo, vendar tukajšnji prebivalci ne bodo plačali kanalščine, ampak se bodo investicije vršile tudi s pomočjo takse. Na kanalizacijski sistem je danes priključenih 460 objektov. Boštjan Bogataj Jutri na Pokljuki, v nedeljo v Dražgošah Jutri bo na Pokljuki patruljno tekmovanje, v nedeljo opoldne pa bo v Dražgošah osrednja spominska svečanost. Pohodniki naj bodo zaradi zimskih razmer primerno opremljeni in utrjeni. Kranj - V okviru letošnjih draž-goških prireditev je bilo v sredo v Zalem Logu srečanje še živih borcev Cankarjevega bataljona, teh jc 5, in predstavnikov območnega borčevskega združenja iz Škofje Loke s predsednikom slovenske borčevske organizacije Ivanom Delničarjem. Jutri, 11. januarja, ob 9. uri bo pri vojašnici na Rudnem polju na Pokljuki 32. smučarsko prvenstvo vojaških in policijskih patrulj z mednarodno udeležbo. Organizator tekmovanja bo poveljstvo v Bohinjski Beli, na vedno dobro obiskanem in atraktivnem tekmovanju bo letos sodelovalo okrog 350 vojakov in policistov, za tek borcev in veteranov vojne za Slovenijo pa se je prijavilo okrog 50 borcev in veteranov. V nedeljo, 12. januarja bodo osrednje spominske prireditve. Ob spomeniku v Dražgošah bo svečanost ob 12. uri, na njej pa bo govoril predsednik slovenske vlade mag. Tone Rop. Udeležence bo nagovoril tudi župan občine Železniki Mihael Prevc. V kulturnem programu bodo sode- Denar za varstvo otrok Lukovica - Lukoviški župan Matej Kotnik bo funkcijo opravljal poklicno. Tako se je odločil, ker je ocenil, da je v občini zelo veliko dela in bo zato bolje tako za občane in za zaposlene v občinski upravi. Čeprav občinskega proračuna za letošnje leto še ni, saj morajo najprej imenovati vse potrebne organe, bodo osnutek proračuna pripravili kmalu in ga predvidoma sprejeli že prihodnji mesec februarja, mesec dni kasneje pa potem tudi proračun. Proračun pa bo najbrž nekoliko skromnejši od lanskega oziroma dosedanjih, saj so nekatere naložbe končane, nadaljevali pa bodo seveda z že začetim urejanjem komunalnih projektov. Premalo pa bo denarja v proračunu za devctletko, saj je večino projektov še v idejni zasnovi. To še posebej velja za šolo na Brdu, ki bo v prihodnje doživela vrsto predelav oziroma dozidav in prezidav. Najprej bodo preuredili šolo v Blagovici, kjer morajo zagotoviti prostor za dodatni razred, v naslednjih letih pa bo šola dobila prizidek. Dva oddelka učencev prvih razredov pa bodo že jeseni namestili v novem vrtcu na Prevo-jah, kjer bosta do začetka februarja urejeni tudi dve učilnici v nadstropju. V vrtec pa bodo potem lahko sprejeli še dvajset novih varovancev. To pa bo za občino in njen edini vrtec velika pridobitev. Za takšno ureditev bodo prispevali v občini 80 milijonov tolarjev. Andrej Žalar lovali pihalni orkester iz Železnikov, mešani pevski zbor Domel iz Železnikov, člani kulturno umetniških društev France Koblar in Scena iz Železnikov ter Jože Logar, ki bo povezoval program. Dražgoše pričakujejo v nedeljo množičen obisk. Nanj so vaščani dobro pripravljeni in bodo poskrbeli, da obiskovalci ne bodo lačni in žejni, lahko pa bodo kupili tudi spominke in značke Prijatelj Dražgoš. Izkupiček od prodaje značk bo uporabljen za obnovo Doma Cankarjevega bataljona. Organizatorji posebej prosijo obiskovalce, še posebej tiste, ki bodo prišli z osebnimi vozili in avtobusi, naj bodo v vasi najkasneje do 11. ure, da bosta omogočena normalen promet in vrnitev. Tudi za nedeljo bodo značilni številni pohodi v Dražgoše. Začenjali se bodo v Kranju, v Kropi, v Selcah, v Škofji Loki, v Soteski v Bohinju in v Železnikih. Ti pohodi so krajši in lažji, čeprav je treba biti tudi zanje primerno pripravljen in opremljen. Trije pohodi pa bodo težji. Prvi je pohod Škofja Loka - Križna ('ora -Čepulje - Mohor - Dražgoše. Drugi zahtevnejši pohod se bo začel jutri opolnoči pri bazenu v Železnikih in bo potekal preko Prtovča na Ratitovec in naprej preko Kosmatega vrha, Jesenov-ca, Rastovke in Kališnika do Dražgoš. Pohod bo trajal okrog deset ur (odvisno od vremena) in bo dolg okrog 25 kilometrov z 1596 višinskimi metri vzponov in Srečanje borcev v sredo na Zalem logu. Drugi z leve je še živeči borec Cankarjevega bataljona Karel Kravcar iz Tržiča. 1236 metri spustov. Pohodniki bodo v nedeljo med 10. in 11. uro v Dražgošah. Ta pohod je mlajši, tokrat bo četrti, vendar je zanj vedno večje zanimanje. Na prvem je bilo 24 pohodnikov, lani pa že 71. Med vsemi pohodi pa uživa največji sloves in največje zanimanje pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Začel se bo jutri zvečer okrog 22. ure pri kmetu Koširju (Jože Setnikar) na Pasji Ravni. Pohodniki bodo nato hodili po trasi Sv. Peter, Zminec, Breznica (počitek), Sv. Tomaž, Praprotno, Scvlje, Zabrekve (počitek) in Dražgoše. Pohod lahko traja do 12 ur in je primeren le za dobro pripravljene in opremljene pohod-nike. Tudi letos je zanimanje veli- ko. Lani je bil dosežen rekord: 537 pohodnikov. Vsak udeleženec tokrat že 24. pohoda bo hodil na svojo odgovornost, obvezna pa je čelna ali žepna svetilka. Po evidenci Planinskega društva Škofja Loka so bili trije pohodniki doslej na vseh pohodih. Deset do dvanajst jih bo letos desetič, s petkratno udeležbo pa jih bo veliko več. Pohod bo varovan, startni-na pa je 1000 tolarjev. V Dražgoše bodo v nedeljo iz Kranja (ob 9. uri s Slovenskega trga). Krope, Češnjiee in Sclc krenili tudi gorski kolesarji. Kolesarjenje bo izključno rekreativno. slika Jože Košnjek, Gorazd Kavčič Za ene zabava, za druge nadloga Govora je o zabavnih prireditvah, ki so se v zadnjem tednu starega leta odvijale na parkirišču ob gimnaziji v Kranju. Kranj • Nad preglasnimi prireditvami so se doslej praviloma pritoževali predvsem prebivalci starega mestnega jedra, tokrat pa so pritožbo, podkrepljeno z več podpisi, na kranjskega župana naslovili stanovalci s Stare ceste in Ceste Iva Slavca pod mestom. Kranj z nekoliko bolj "udarnimi" glasbenimi prireditvami očitno nima sreče. Mladi jih želijo, prireditelji jim ustrežejo, sosedje pa se jezijo. Tudi stanovalcem s Stare ceste in Ceste Iva Slavca zadnji teden Veselega decembra ni bil niti malo všeč. Kot so zapisali v pismu županu, je bil, blago rečeno, psihično ubijajoč, stresen in predvsem brez zaželenega spanja. Zaradi glasne glasbe, zlasti izstopajočih nizkih tonov, so se tresla in žvenketala okenska stekla, in to od 25. decembra do izteka starega leta ixl osmih zvečer do treh zjutraj. Mirno so lahko zaspali šele v zgodnjih jutranjih urah, žal pa potrebnega počitka zjutraj niso mogli nadoknaditi zaradi odhoda na delo in tudi ne zaradi porušenega bioritma. Medtem ko so se obiskovalci zabaviščnega šotora očitno dobro zabavali, so stanovalci novo leto pričakali nerazpoloženi in nenaspani. Zaradi hrupa, pravijo, so trpeli tudi njihovi domači ljubljenčki, tako da so zanje morali iskati celo veterinarsko pomoč. "Nismo proti podobnim prireditvam," za- Taborniki v Gabrku Škofja Loka - Taborniki Roda svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke bodo priredili jutri, 11. januarja, v Gabrku v Poljanski dolini vseslovensko orientacijsko tekmovanje Glas Jelovice 2003. Tekmovanje se bo začelo jutri ob pol devetih dopoldne v osnovni šoli v Gabrku. Tekmovanje bo teoretično in praktično. V zimskih razmerah bo tekmovanje še bolj zanimivo. J.K. trjujejo prizadeti Kranjčani," vendar želimo, da se odvijajo v zaprtem, hrupno izoliranem prosto-ruzunaj mesta. Če to ni mogoče, potem naj se take zabave iz mesta prenesejo še v druge krajevne skupnosti, saj se jih udeležujejo predvsem mladi iz primestja in okoliških občin. H. J. Štipendije za dijake in študente Domžale - Štipendije dijakom in študentom v občini Domžale podeljujejo na občini in iz štipendijskega sklada. Slednji je nastal na podlagi sodelovanja Študentskega servisa in študentskih klubov občin Domžale in Kamnik. Na občini so osmo leto podeljevanja štipendij pred novim letom podelili še osem štipendij, štipendijski sklad pa po treh letih od ustanovitve podeljuje štipendije petnajstim študentom in petim podiplomcem. A. Ž. Petek, 10. januarja 2003 IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Obnova kanalizacije sredi zime Na Koroški Beli so teden začeli obnavljati kanalizacijo, zato so postavili popolno zaporo Ceste talcev. Občani negodujejo, čemu je bilo treba z deli začeti januarja, ko imajo dovolj prometnih težav že zaradi snega. Koroška Bela - Na Koroški Beli so v ponedeljek, 6. januarja. Zaradi obnove kanalizacijskega si stema z.a ves promet zaprli Cesto talcev na odseku od križišča proti Trebežu do križišča s Prosvetno cesto. Popolna zapora ceste je napovedana do 1. marca. Posledično so morali spremeniti tudi linijo mestnega avtobusnega prometa, tako da sedaj avtobusi za smer Koroške Bele in v nasprotni smeri ustavljajo na istem avtobusnem postajališču - v semaforiziranem križišču na Koroški Beli. Obvoz ZÉ osebna vozila in manjši dostav* tudi na račun spremenjene linije potniškega prometa, ki da je na občini niso premišljeno uvedli, saj bi občani raje videli, da bi avtobusi ustavljali na obeh postaja liščih na državni cesti, ki sta bliž-je naselju. Na Komunalni direkciji občine Jesenice se izgovarjajo, da so o obnovi kanalizacije na Koroški Beli razmišljali že dolgo, saj je tamkajšnja kanalizacija zelo dotrajana in nujno potrebna obnove. "Obnova primarnega kolektorja na Cesti talcev je nujni predpogoj za kompletno ureditev kanalizaci polna zapora do križišča s Can-karjevo ulico bo trajala še približ no tri tetine, če vreme ne bo ovi ralo dela." jc zatrdil Vidmar. V zadnjih dneh so na občini še vedno razmišljali, kako začasno urediti avtobusni prevoz. Da bi avtobus Uporabljal obvozno pol. je zaradi njegove širine nemogoče. Prav tako na tem mestu avtobus zaradi premalo prostora ne more obračati, saj bi v tem primeru za nekaj časa zaprl celoten pro mel na državni cesti Tako sedaj avtobus obrača na parkirišču pri Hladni vaJjarni. So pa v Integralu Jesenice razmišljali o novi možnosti, m sicer da bi avtobus obračal pri Petrolov i črpalki, vendar bi za tO potrebovali ves čas prost cn pas na črpalki. Ker pa to verjetno ne bi bilo DO volji ne Petrolu ne voznikom, ki bi se pripeljali nato-čit bencin, razmišljajo še o drugih rešitvah le bodo. če bodo, znane v prihodnjih dneh. Simon Šubic, loto: Tina Doki Novoletni sprejemi tokrat po novem letu Primarni kolektor vkopujejo po sredi Ceste talcev. mar. Po njegovih besedah je obnova kanalizacijskega voda na Cesti talcev tudi intervencijskega značaja, saj zaradi slabega obstoječega voda lik pred podvozom na Koroški Beli občasno že dviguje jaške na zasebnih zemljiščih. Na Komunalni direkciji so prav tako razložili, da se pri obnovi ka nalizaeije niso mogli izogniti popolni zapori Ceste talcev, ker njena trasa na treh četrtinah ceste po teka ravno po sredini ceste. "Novi kanalizacijski vodi ne morejo potekati nikjer drugje kot po osi ceste. Projektant je sicer razmišljal, da bi traso prestavili, a je to zaradi ostalih vodov v zemlji neizvedljivo." je še pojasnil Vidmar. Raz misijah so tudi o polovični zapori ceste, a je bila zaradi globine in širine izkopa (štiri metre v globi no in tri metre v širino), na obeh straneh pa cesto še omejujejo ov i te (belouška škarpa, drevesa...), tudi ta zamisel neizvedljiva. "Po- Obračanje na Petrolovi črpalki ni izvedljivo. ni promet je sicer urejen po obvozni cesti čez "črni most". "Prav čudi me. kako se lahko na občini spomnijo s takim posegom začeti sredi zime, ko so zaradi snega že tako velike težave s prometom. Sedaj pa še ta prometna zapora," se je v sredo pridušal eden izmed nezadovoljnih domačinov. Mnoge pritožbe so letele je na Koroški Beli. Investicija, ki je vredna okoli 40 milijonov tolarjev, se financira iz republiške lok se za obremenjevanje voda. Razlog, da smo začeli z deli v zim skem času. se skriva prav tu. saj smo moral i pohiteli, če smo želeli še koristiti Sredstva iz takse za leto 2002," je pojasnil direktor Komunalne direkcije Tomaž. Vid- Proslavitev pisateljevega jubileja Moravče - V občini Moravče so oh 150-letnici rojstva pisatelja brana Maslja Podlimharskega v gostilni Urankar na Limbarski gori postavili zanimivo razstavo pod naslovom l.xtempore Krašnja 2(K)2. Osem slikarjev slikarske kolonije iz Kamnika. Mengša. Domžal in Lukovice je lani oktobra oblikovalo dela. ki so zdaj razstavljena. Slikarji, ki jih je hilo največ iz. vrst Kuda Frana Maslja Podlim-barskega iz Krašnje in so razstavo pripravili že dvanajstič. so motive zanjo tokrat iskali na Limbarski gori. Zato |c zelo pogost motiv na slikah mogočna cerkev sv. Valentina. A. Ž. Kranj - Kranjski župan Mohor Bogataj tradicionalnih novoletnih Sprejemov kljub decembrski bolezenski odsotnosti ni opustil, pač pa lih je, že čil in zdrav, prenesel v januar. V torek se je srečal z direktorji kranjskih podjetij in zavodov, v sredo z novinarji in uredniki medijskih hiš, danes bo voščil vse dobro v tem letu predstavnikom verskih skupnosti, prihodnji četrtek pa še predstavnikom krajevnih skupnosti. Nas posnetek je z "medijskega" srečanja v galeriji Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši. Zupan seje novinarjem med drugim zahvalil za ko rektno poročanje 0 dogajanjih V mestni občini. H. J., foto: lina Doki V Bischofshofnu smo navijali za naše skakalce Kranjski ljubitelji smučarskih skokov so se ponovno odpravili v Bischofshofen. Bil je sončen dan, Peterka je bil osmi in Avstrijke so ob zvokih gorenjske harmonike pozabile na Avstrijce. Privrženci smučarskih skokov so v ponedeljek na tekmi po tihem pričakovali dobro uvrstitev Peterke, saj je na letošnji novoletni turneji že enkrat zmagal. Tudi v Bischofshofnu je bil med našimi skakalci najboljši. Pristal je na osmem mestu. Zmagal pa je Norvežan Bjoern Kiner Romoeren. Ob vznožju skakalnice gorenjski navijači niso bili razočarani. Nasprotno, vživeli so se v okolico in dan je minil v prijetnem vzdušju. prednostjo več kot tisoč točk pred drugo uvrščeno Norveško in tretje uvrščeno Finsko. Z kranjskimi navijači so se med drugimi v Bischofshofen pripeljali tudi glavni trener skakalcev SK Triglav Jani Grilc, predsednik kluba Jože Javornik in Kranjce v a mama Cvetka Kranjec. Bešter Janez, organizator tekem pri kranjskem klubu in mednarodni sodnik za smučarske skoke, mi je razložil, da se je pri njem prijavilo za ogled tekme v Bischolshol- nu okoli sedemdeset ljudi, kar je več kot leta poprej. Jani Grilc Ostali naši skakalci so pristali m'jc na točkovni lestvici. Peter ZonJaje bil enajsti, Damjan Fras osemindvajseti, Robert Kranjec devetindvajseti. Tako je v skup-seštevku novoletne turneje ztnagal Finec Jarme Ahonen, naš jjjjboljši pa je bil peti. Primož ftčrka je trenutno peli tudi v po-Sll,)1ični razvrstitvi V svetovnem P°kalu. Slovenija pa je pristala na P°!cm mestu tudi v razvrstitvi po-ka|a narodov. Tu vodi Avstrija, s Sončni Bischofshofen Vsako leto se kak Glasovec od pravi z kranjskimi privrženci skokov v Bischofshofen, Letos sem se jaz pet minut pred šesto zjutraj bolj oddrsala, kot sprehodila od stavbe Gorenjskega glasa do zbirnega mesta pred Creino v Kranju. Navijači so znali poskrbeti za primerno vzdušje med vožnjo. Alojz Osterman je z igranjem na harmoniko spodbujal pevsko vzdušje navijačev. Beštrova boljša polovica pa je skrbno pazila, da do Avstrije ne bi kak privrženec smučar skih skokov ostal lačen ali žejen. Med navijači je vsako leto priso- Za navijače v Bischofshoofnu ni bilo pomembno, od kod je kdo, važno je bilo navijati za naše. ten tudi Jaka Žuk. ki je sicer doma iz Ribnice. Letos je Jaka praznoval petdeset let in prijatelji so ga na poti prijetno presenetili z manjšim darilom, pesmijo ter mu zaželeli "še na mnoga leta." V Avstrijo smo v ponedeljek prispeli pozno dopoldan in tako smo si namesto poskusnih skokov ogledali še kvalifikacije. V nedeljo so namreč prireditelji tekme zaradi vremenskih težav kvalifikacije odpovedali. Prestavljene so bile na naslednji dan. V Bischofs-hofnu je bilo sončno, minus dve stopinji, snega okoli skakalnice pa ravno za priokus. Vse lepo in prav. le mene je zeblo. Še preti zaključkom kvalifikacij sem bila že pre mraiena. Odločila sem se za koza rec kuhanega vina. Po tretjem po-žirku vina sem ugotovila, zakaj ima avstrijska dežurna reševalna služba toliko dela z nav ijači. Navijači Slovencev je bilo na tekmi kar nekaj. S slovenskimi zastavami pa je bilo podobno kot z avti - vsak je imel svojo. Vseh gorenjskih navijačev je bilo okoli sto, opazila pa sem tudi Štajerce. Bili 10edini, ki so med številnimi avstrijskimi in nemškimi zastavami vihteli ja majsko zastavo. Navijači izgredov niso povzročali, povsod pa je do nela harmonika. Največkrat in najbolj glasno so peli pesem "Franci na balanci", pri tem pa so jim z vreščanjem, nav i|anjem, vriskanjem in avstrijsko verzijo pes mi "Anton aus Tirol" z velikim veseljem priskočile na pomoč Av strijke. Dvoglasna "ubranost" je bila vseeno boljša koi Izzivanje nemških navijačev, kar za pozna valee smučarskih skokov in obna sanja navijačev na lovi sinih tek mah ni novost. S turnejo zadovoljni Pozno popoldan se je zadnja tekma novoletne turneje zaključila. Zmrznjeni, dobre v "lic - tako in drugače, smo sc odpravili proti domu. "Primož je imel v obeh serijah zelo težke pogoje in glede na to. da se je veter nekaterim tekmo v alcem menjal, je imel seriji sorazmerno slabi. Ce bi imel vsaj eno serijo boljše pogoje, bi lahko pridobil tri, Štiri metre in bi se uvt stil bolje: danes med tri in tudi skupno bi bil lahko med prvimi tremi.. Primož prihaja nazaj v staro Stanje. Pozna se. da ima tekmo valuo formo. Jc m zna biti vrhunski tekmovalce. Določene stvari DO moral še izboljšati, na določenih stvareh bo moral še delali, kar pa 00 sam ve. Bistveno je tO, da vidi, da se da. Pri Robertu pa v idimo. da se s posameznimi skoki vrača. Potrebuje šc tekmovalnih izkušeni Recimo, ko je v zelo dobri formi, nima problemov, ko pa je s formo nekje na meji, je pa po prvem rezultatu v dobri poziciji, v drugi se riji pa je nestrpen in skok izvede bolj na silo. Pomembno je. da prihaja nazaj v formo. Z rezultati oziroma s celotno turnejo smo lahko zadovoljni," je komentiral osmo in devetindvajseto mesto naših smu Carskih skakalcev Jani Grilc. Alenka Brun, foto: Tomaž Stular Kranjski navijači s> skakalnice odpravili peš. s harmonikarjem Alojzem Ostermanom do GORENJKA - GORENJEC MESECA DECEMBRA 2002 Povedel je biatlonec Aljana Primožič Janez Maric Začeli smo torej nov krog, prvi v letu 2003, za izbor Gorenjke oziroma Gorenjca meseca decembra 2002. Skupaj smo dobili 79 glasov za oba kandidata oziroma kandidatko in kandidata. Glasove sta si v prvem krogu razdelila karikaturistka Aljana Primožič in biatlonec Janez Maric takole: Aljana jih je dobila 29, Janez pa natanko 50. Povedel je torej na začetku biatlonec Maric. Aljana Primožič, doma iz Britola pri Kranju, je v veseli december zakoračila s svojo prvo knjigo 132 karikatur. Naslov je Heksenšusi in v decembrski številki Gregorja smo zapisali, da se njenim domislicam smejimo tudi s trdim vratom, daje Aljana ustvarjala karikature za številne tiskane medije in daje ilustrirala in likovno opremila že številne knjige in publikacije. Aljana s svojim humorjem zna pičiti, nikoli pa ni žaljiva, kar je tudi glavna odlika karikaturista. Janez Maric, član Tekaškega smučarskega kluba Bled, seje decembra v Osrbliju na Slovaškem povzpel na zmagovalne stopničke tekem moškega svetovnega pokala v biatlonu. Dosegel je drugo mesto pokalu. Zaostal je le za francoskim šampionom Raphaelom Poirejem. Janez Maric z Bleda je star 27 let in je tako dosegel najboljšo uvrstitev Slovence vseh časov v moških biatlonskih tekmah. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: infoC^g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenj ko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj. V izboru sodelujeta v mesecu decembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070, in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Ema Eržen, Zgornje Bitnje 93, 4209 Žabnica. Vrednostna pisma prejmejo: Mateja Janša, Štagne 7. 4260 Bled; Marija Pfeifer, Nemški Rovt 15/a, 4264 Bohinjska Bistrica in Darinka Podlesnik, Mežikova 2, 4000 Kranj. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Slavka Muellner, Groharjevo naselje 12, 4220 Škofja Loka; Mirko Jekovec, C, talcev 8D, 4270 Jesenice; Gregor Ferkulj, Deteljica 13, 4290 Tržič; Mateja Zveršen, Srednja vas 158. 4208 Šenčur; Veronika Gorenje, Planina 22, 4000 Kranj in Olga Cvetek, Stara Fužina 21 b, 4265 Bohinjsko Jezero (pri blagajni pokažite le osebni dokument). Osnovna šola OREHEK KRANJ Zasavska cesta 53c, 4000 Kranj OSNOVNA ŠOLA OREHEK Kranj razpisuje prosto delovno mesto: - UČITELJA(ICE) ANGLEŠKEGA JEZIKA - s polnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidate bomo obvestili o izboru v zakonitem roku. SEDMICA Podalpski glamur Spoštovane dame, dragi gospodje, vse je rclativno; Tudi sama sem bila za to, da se Štelko Kučan izvoli za Slovenko leta. Ampak ne zalo, ker naj bi bila s svojim ravnanjem in vedenjem Sloveniji prinesla izjemno velik ugled, kol je dogodek priliznjeno komentirala ljubljanska županja Danica Simšič. Čeprav sem zaradi Štelki-nega vedenja včasih zardela do ušes, seje zadnjih nekaj let moževega predsednikovanja v družbi evropskih kronanih glav revica pošteno prepotila. Koliko je njen pot Sloveniji koristil, ne vem, za zdolgočaseno aristokratsko elito pa je lahko nekaj gmajntnosti prava poživitev. Navsezadnje pa tudi to nekaj šteje. Kar se širjenja našega ugleda med evropsko aristokracijo tiče, bi jim bile lahko za zgled vse tiste Zgarane Slovenke, ki trideset dni v mesecu zdržijo s petdeset tisoč tolarji. In se pri tem celo smejijo. Bralkam in bralcem Jane pa bi bili lahko za zgled bralci ameriške revije Time, ki so za osebnosti lanskega leta izbrali Cynthi Coo-per, Colcen Rowley in Shcrron Watkins (zaradi pogum, ki so ga dame pokazale pri razkritju pomanjkljivosti in kaznivih dejanj v svojem delovnem okolju) in bi za Slovenko leta izbrali, recimo, katero od revizork računskega sodišča. Kajpada bi jo morala Jana pred finalnim izborom, ki me spominja na podeželsko različico hollywoodskega glamurja, vse leto primerno reklamirati. Poleg tega, da znajo presoditi, kaj je večjega državnega pomena oziroma ugleda, medijski nasmeh ali razkritje kriminala, mi je pri Američanih všeč še to, da imajo množične morilce in podobne de-viantne primerke, če jih že ujamejo, v "Alkatrasu". Pri nas pa štirikratni morilec iz, Tekačevega žuri-ra po gostilnah, znani ljubljanski pedofil pa se zvečer elegantno sprehaja po Rožniku in, če mene vprašate, preži na nedolžne žrtve. Podobna medijska natega kot izbor Slovenke leta se mi zdi tudi cirkus, ki ga poslanci in vlada zganjajo okrog referenduma o vstopu v Nato. Bo izid posvetovalnega referenduma za oblast obvezujoč ali ne? Lepo vas prosim. Ne glede na to, kaj si o slovenskih politikih mislim, sem prepričana, da takšni bumbarji pa spet niso, da bi verjeli, da nas bodo Američani spustili v Nato, če se bo večina na referendumu odločila proti vstopu. Povedano drugače, Američanom je čisto vseeno, ali bo referendum posvetovalni ali zakonodajni. Zanje je važno, da referendum bo in kakšen bo izid. O drugih podrobnostih se lahko slovenska pozicija in opozicija kregata kvečjemu zaradi boljšega vtisa v domači javnosti. Konec koncev je stvar takšna, da oblast v Natove enote za hitro posredovanje ne bo pošiljala niti ministrov niti državnih sekretarjev niti poslancev, da tajnic kabinetov sploh ne omenjam, ampak navadne smrtnike. Zato si niti v sanjah ne predstavljam, da bi si oblast drznila voljo ljudstva meni nič tebi nič in zaradi lastnih ambicij ignorirati. Medtem ko se zaradi negotovega izida referenduma o Natu večini slovenskih politikov tresejo hlače, pa bi lahko vladajoča elita v državi z demokratično tradicijo zaradi referenduma, ki so ga za- kuhali "ajzenponarji", v resnici zgubila oblast. V vprašanju, ki je dolgo kot jara kača, pobudniki volivce med drugim sprašujejo, ali naj državni zbor sprejme takšen zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, s katerim bo vlada zagotovila pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture ali ne? Hočejo železničarji s tem reči, da je zdajšen predlog zakona takšen, da tega razvoja ne zagotavlja? Če je tako, potem razumem referendum kot glasovanje o zaupnici vlade. In rada bi videla junaka, ki bi si upal pred kamero obkrožiti proti. Sicer pa se je ta teden črno na belem izkazalo, kdo v predvolilni kampanji za predsednika države je bil bolj zapravljiv, moški kandidat ali ženska kandidatka? Kandidat moškega spola. Vmesno poročilo je kazalo ravno narobe, na koncu pa se je izkazalo, da je Janez Drnovšek za svojo kampanjo zapravil nekaj čez šestindevetde-set milijonov tolarjev. Barbara Brczigar pa osemintrideset in pol. Kar pomeni, da na državni ravni pregovorna zapravljivost žensk ne drži. Zato mislim z. "dragi gospodje" resno, torej dobesedno. Marjeta Smolnikar PREJELI SMO Večne teme iz temot in zmot - 3. Javno zapisano terja javni odgovor. S. Pečar meje obdolžil netočnosti. Dan mrtvih - takega praznika ni, so le in bodo Vsi sveti. Točno? Prvi Pečarjev zapis je bil napisan za predvolilne potrebe. V Škof j i Loki je tedaj kandidiral za župana član ZB NOV, rojen pa, glej čudo, precej let po vojni! V demokraciji smemo tudi sklepati o dogodkih. Sprava - ko Pečar določa, kaj k njej vodi, kaj pa ne, se vnaprej ve, da je ne bo, protirevolucionarna stran, se ne bo odrekla teženj k resnici, mnoge potrebe revolucionarjev bodo morale odpusti. Res je boj proti okupatorju pravičen, vnos stalinizma pa ne. Za takšno varianto ni bil izveden referendum. Bil je le REFEREN-DUM-DllM. Oklicati monopol v bojevanju proti Hitlerju je zabloda. Izven OF in KP ni smel nihče nastopiti v odporu, za to je bila zagrožena likvidacija! Slovenske četni-ke, legitimno vojsko napadene Jugoslavije, so partiz.ani v Grčari-cah postrelili. VOS, udarna pest KP, je postrelila teroristično na stotine Slovencev, tudi duhovnikov RKC, nakar se je ljudstvo šele zganilo v spontan odpor. Državljanska vojna je stekla. Kocbek piše, da so v BAZI 20 imeli veselico, ko so se organizirali protiko-munisti, KP je imela vzrok za napad nanje. BELE GARDE ni bilo, to ime je bilo zmerjalno, preneseno iz Kremlja in lansirano za potrebe KP iz. BAZE 20. Bili so le domobranci. Domobranec - branilec domov, partizan - vojak partije. Točno / Komunizem je bil bolj nevaren od okupatorja in žaljiv za doseženo stopnjo civilizacije in duhovnega stanja Slovenije. Dokaz zablod vnosa stalinizma v Evropo je I. 1990! Boj domobrancev ni bil boj proti narodu -bil je boj proti komunizmu. Komunizem pa ni narod! KP in OF sta se pa tolkli za uvedbo neproduktivnega boljševizma, za oblast. Povojni holokavst zmagovalcev nad domobranstvom, civilisti, Ženskami, otroki, je bil in bo ostal ZLOČIN. Za spravo je potrebno priznanje zločina', kesanje storilcev, prošnja za odpuščanje, rokovanje udeležencev, oblast sprejme akte. Tak scenarij pa levica zavrača, desnica ponuja roko zaman. Pečar res ne omenja lepe te, grde one, vendar smemo soditi zapise ne le po črki, ampak tudi po duhu zapisanega. Pečar navaja le zločine proti/evolucije. O zločinih partizanov molči. Pa mu navajam enega, za druge naj seže po literaturi, kije na voljo v knjiž- nicah. Debeni, 24. avgust 44. Partizani so vdrli v Temincovo hišo, izvlekli mater sedmih otrok iz hleva, rafal borcev za svobodo ji je raznesel glavo. Glede 13. bataljona so tudi dokumenti v literaturi, celo v monografijah brigad NOB! Ti "bataljoni" so pa po vojni prerasli v grozovite "divizije". Kaj meni g. Pečar? V arhive po nasvetu Pečarja ne bom hodil, ž.e davno so se izkazali za pristranske, lažnjive. Dokaz je tudi Pečarjev zapis iz Kopače-vine. Moj nekdanji sodelavec, Kopačev U)jze, sin ustreljene, je povedal, da so domobranci stikali za partizani. Vstopili so v vežo, ustrelili v sobna vrata, za katerimi je bila slučajno mati in je bila smrtno zadeta. Domobranci so se zavedeli zmote, pokojnico so položili na ležišče, prižgali sveče in odšli. Glede na pričevanje se bo moral Pečar posloviti kar od treh AGITROP-boljševiških "okraskov " iz svojega videnja. Debela lažje tudi, da bi bili domobranci krivi Blaževe smrti. V spopadu ranjen si je sodil sam. Nobeno sodišče, razen totalitarnega, ne bi priznalo krivde nasprotnikom. Vojaška znanost Pe-čarjevo tolmačenje zavrača. Ubiti v boju, čeprav gverilsko, so pač žrtve ne glede na simpatije do ene ali druge strani. Ali mogoče g. Pečar ve, kako je bilo s tistim, nemškim ujetnikom, oficirjem, či- gar uniformo, obutev in orožje je trofejno nosil komandant LO Blaž? Povojna literatura, črnobeli eseji, romani, poezija, so v veliki meri zavajajoči. Ko je resničnejše opise NOB v romanih izdajal Tone Svetina, je imel veliko težav Z raznimi elementi na obeh straneh akterjev državljanske vojne. Oboji so se borili vsak za svojo vizijo domovine. Kaj pa uradni oblastni dokumenti povojnih časov? Moja izkušnja: za očeta Franca Jenka, ki je bil kakih petdeset dni domobranec, niso dosegljivi podatki o njegovi krivdi, obtožbi, sojenju. Ne vem za način njegove justifikacije, ne za kraj in datum uboja in pokopa. Njegov mrliški list je še dandanes partijski konstrukt, čeprav se je prostovoljno javil 13. maja 1945. Zmagovalcem z obljubo, da bodo prostovoljci pomiloščeni. Tovariš Pečar je bil veliko let vplivna oseba Notranje uprave v Skojji Loki. Ali se je kdaj kot resnicoljub zavzel za revizijo tako tendencioz.no oblikovanih dokumentov? Pozdravljam S. Pečarja, lep božič mu želim, enako potrpežljivim bralcem Gorenjskega glasa ter novinarjem. France Jenko Podhomski, Draga - Škofja Loka Piše Milena Miklavčič Usode Vlak zmeraj pripelje do cilja Potem je Angela zbolela. Ze dlje časa je čutila, da jo zbada v križu, vendar se je raje kot ne prepričevala, da seje samo malo "pretegnila ". To je bilo pri sestrah zelo pogosto, saj so morala dvigovati tudi težje bolnike, ki si niso mogli sami pomagati. Toda nekoč se ji je zgodilo, da je šla na stranišče, vstati pa ni več mogla. Kako me je bilo sram, pripoveduje, komaj da se je za silo oblekla, žeje potegnila za vrvico, da so prihitele kolegice, ki so najprej mislile, da se šali. Tudi one so se pohecale, češ, a si se ga preveč napilu, potem pa so videle njen obraz, vedno bolj spačen od bolečine. "Ko je prišel zdravnik, sem mu kar sama povedala, da mislim, da sta se premaknila vretenca v hrbtenici. To bo pa še resno, je dejal, in je bilo res. Skoraj celo leto sem bila v bolniški, ker nisem dovolila, da bi me operirali. Videla sem že precej primerov, ki so imeli po operaciji še več težav kot pred njo. Toda to je bilo pred 25 leti, takrat se je še marsikaj potišalo, kar se danes skoraj ne more več," meni Angela. Kljub temu. da so ji ukazali strogo mirovanje, je v postelji "telovadila ", če ne drugače je migala s prsti na nogah. Ali pa se je po vseh štirih splazila do mize, kjer so imele čaj. Zmeraj si je dovolila malo več in pri tem je imela občutek, da "napreduje ", čeprav so bile bolečine včasih še zmeraj neznosne. Toda bila je trmasta kot konj. Skupaj z njo je bila v sobi tudi Mirjana, ki me je na Angelo tudi opozorila. Ce ni mogla drugače, nam je pripovedovala zgodbe, samo da nismo bile depresivne, mi je povedala že Mirjana, preden sem Angelo sploh videla "v Živo ". Zvečer so jim sestre velikokrat ponujale tableto za spanje, vendar jih je Angela zmeraj pretentala, da jo ne rabijo. Nekatere so bile zaradi tega jezne, vendar je Angela celo sobo zabavala s šalami, da so potem zaspale, pa še vedele niso kdaj. "Ko pridejo ljudje v bolnišnico, zapadejo v nekakšno apatičnost in naredili bi vse. da čas čim hitreje mine, da bodo šli lahko spet domov. Jaz pa sem jih spodbujala, naj kaj berejo, se pogovarjajo ali počnejo kaj podobnega, saj doma spet ne bodo imele več časa zase. Tako je bilo v naši sobi zmeraj živahno, pa še sestre so nam na skrivaj prinašale kavo, da smo se imele kot v raju, " se nasmehne Angela. Potem je pripovedovala o zdravnikih, ki so bili predani svojemu poklicu z dušo in telesom. Vmes je bilo tudi nekaj takih, ki so se peljali mimo, namesto da bi pomagali. "Ne bom pozabila enega od takih, ki se je potem širokoustil, da njemu pa že ne bo pokvarila dopusta kakšna zmešana bobniča, ki že ob prvi vročini kliče dežurnega. Nekoč je na podoben brezbrižen način reagiral tudi pri svojemu stricu, kar bi bilo lahko usodno, če ne bi možakar prišel v druge roke ravno zadnji hip. Tisti, ki so se do nas, sester, obnašali kot bogovi, so bili enaki tudi do pacientov. To pa ni prav. Na žalost je pri nas tak sistem, da se redki zdravniki posvetijo človeku še na drugih področjih in ne samo na tistem, za kar jih je ta obiskal. Spominjam se, kako sta si nekoč dva zdravnika skočila v lase zaradi pacientke, ki so jo pripeljali pretepeno in v nezavesti. Njen mož je bil sošolec od našega internega in seveda se je le-ta zavzel zanj, češ, da je Ženska verjetno sama iskala, kar je potem dobila. Nek drug zdravnik, kije bil slučajno dežuren, je slišal, kar je kolega blebetal in se je potem osebno zavzel za to pacientko, da ji je pomagal celo do lastnega stanovanja. Ko sem ga čez. leta slučajno vprašala, zakaj je to storil, je odkrito priznal, daje bil njegov oče tudi nasilnež, in da ga je zaradi tega vzgajala teta, mami pa je v pijanosti nekajkrat polomil roke, da je bila nazadnje trajen invalid. " Take in podobne zgodbice je Angela še stresala iz rokava, za nekatere je le prosila, naj jih ne objavim, ker so prizadeti tako prepoznavni, da bi lahko imeli zaradi pisanja kakšne težave. Ko sem jo vprašala, zakaj nič ne omenja zasebnega življenja, se je na ves glas zasmejala in rekla, da je njena osebna zgodba za bralce preveč dolgočasna. "Imam zlatega moža, s katerim se je nemogoče prepirati," je rekla in oči so se ji iskrile kot kakšni mladenki. "Tudi hčerke so pridne, z. njimi ni bilo nobenih problemov in čeprav sem se poročila z Dolenjcem, ni bilo pri hiši nikoli pijače. To rečem zaradi tega, ker se je moja mama kar križala. Ko je slišala, kje sem ga našla. Samo Dolenjca ne, mi je govorila, ti so sami babjeki in pijanci. Hehehehe, pa ni ne eno in ne drugo. Dober po srcu in po duši, dekleta ga imajo srčno rada, in če ne bi bilo njega, se tudi poklicu ne bi mogla tako predajati, kot sem se. " Angela je prepričana, da biti medicinska sestra ni samo poklic, da je tudi način življenja. Še zmeraj ji ni nikoli odveč, če jo znanci pokličejo, da jim pomaga ali pa če jo samo prosijo za nasvet. Le na hrbtenico mora paziti, da se stare težave ne ponovijo, drugače pa lahko miga tako z rokami kot z glavo. "In če telovadim tudi s srcem, je od tega še največ koristi," reče dobrovoljno. L·insko leto je bila zelo razočarana, ker je v dobrodelnih organizacijah prišlo do zlorab. Zato raje kar sama zaviha rokave in pomaga tam, kjer ve, da bo pomoč prišla direktno v prave roke. "Sicer pa imam tudi nečakinjo, ki je izgubila moža, doma pa je ostala sama s tremi otroki. Čeprav jim denarja ne manjka, želim, da bi šla večkrat v družbo, da ne bi s svojimi črnimi mislimi sedela doma in tuhtala. Pa vzamem njene tri nagajivčke k sebi in jih kakšen dan malo crkljam, da se ona lahko zbere in malo odpočije. Ob tem moram reči, da naša pomoč ne bi smela biti samo v denarju in drugih dobrinah. .Veliko je ljudi, ki imajo kaj dati v lonec, tudi streho nad glavo imajo, nimajo pa nikogar, da bi jih poslušal in malo potolažil. Do takih je tudi potrebno najti pot, se ti ne zdi?" Angela ne bo nikoli postala Slovenka leta, tudi se ne bo kako drugače izpostavljala. Kot sama reče, se bo do konca življenja trudila, da bo naredila kaj dobrega. Dobrota, če je dana od srca, pa itak ne potrebuje nikakršnega plačila. NE PREZRITE! KLUB ŠTUDENTOV KRANJ Vas vabi vsako drugo sredo na KONCERTE Z OKUSOM In sicer v ccrfe Mana na (bivši John Doe), kjer boste deležni predvsem okusa jazza, etno glasbe, klasike In bluesa. V baru Mitnica Klub se spet lahko zabavate na študentskih žurih . Za glasbo bodo skrbeli razni DJ ji, organizirali pa bodo tudi katerega od koncertov, plesno ali gledališko predstavo, vse skupaj pa bodo popestrili party-jl. Že danes se lahko ob 21 00 uri zabavate na študentskem žuru z D J Želetom, v soboto pa vas bo od 21 oo dalje zabaval DJ Mitja. Literarni sladokusci ste v ponedeljek 13. januarja ob 20.00 vabljeni na literarni večer z naslovom Večer junonske poezije. Za potepuhe po srcu pa bo v sredo 15. januarja ob 20.00 potopisno predavanje o Mehiki z Lukom Mravincem. KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV Vabi vse , ki radi plešete , da se udeležite plesnih tečajev: Izbirate lahko med začetnim, nadaljevalnim In ■zpopolnjevalnim tečajem in sicer v sodelovanju s Plesnim študijem Ritem. Začetek tečajev bo v soboto 11.1 2003 ob 17.30 v avli OŠ Bled. Prijavite se lahko do 10. Januarja 2003. KLUB ŠTUDENTOV BLED Vabi vse knjižne molje, da se še do 15. 01 2003 včlanite v knjižnico Bled. KLUB OSTRIGA IZ ŠKOFJE LOKE Vabi k sodelovanju vse, ki bi radi vrteli dobro glasbo še bolj naglas kot doma. Pridružite se jim lahko vsi, ki radi oblikujete plakate In letake. ŠO FOV in ZAVOD MLADIM Info Točka ŠO FOV Kranj se po uspešnem sankanju zopet vrača med vas in ima za vas pripravljene karte za kino, Plavanje, gledališče, smučanje.... Študentje lahko pri nas dobite zapiske, plonk listke, seminarske naloge in tudi kako knjigo. Z novim letom 2003 Imamo tudi novo spletno stran www.so-fov.org. ali www.zavod-mladim.si, kjer na forumu najdete zase koristno informacijo za študij. Vse tiste, ki pa še niste dobili našega novoletnega darila, pa vas vabimo, da nas obiščete v naših prostorih na Kidričevi cesti 55 a. Čakamo vas. Študentski projekt v treh dimenzijah Praviš, da je to - ZADETEK?! Ustvarjalnost mladih ne pozna meja - skupaj z mediji bomo širili ideje in informacije mladih Bila je bistra v glava, v kateri seje rodila ideja. In tej ideji je pomagala na svet misel, ki ni bila kar tako... Zakaj naj bi ustvarjalna vnema v nas mladih puhtela tja nekam, v prazno?! Zakaj se mladi ne bi pokazali enkrat tudi v tej luči in nebi zanetili iskrice, ki bo morda podžgala še koga in zaplamtela ?! Sicer pa, zakaj bi morali prav mi mladi umirati od dolgočasja, če lahko pokažemo svojo izvirnost in zakaj bi bili mladi neinformirani, če lahko združimo moči ter si s koristnimi informacijami polepšamo sedanjost, ki nas bo pripeljala v lepo prihodnost... Tako je sledil informativni sestanek in bili smo botri rojstva novega projekta. Kmalu je dobil ime, ker smo enostavno bili prepričani, da je to - to! Postali smo ekipa, organizacijske vede Kranj, Zavoda Mladim, Mladinskega sveta Kranj s kar tremi mediji:Gorenjski glas, Radio Kranj in Gorenjska televizija. mladih. Zdelo se nam je prav, da pregledamo dogodke, da smo vedno aktualni, se z mladimi pošalimo, jim pomagamo do zaposlitve, brez reportaže iz terena ne gre, za sladokusce pa smo potešitev našli v nagradni igri. Sledil je radijski krst in z njim smo 11. decembra 2002 prvič zadeli mlade poslušalce. Nismo pozabili na teme, ki mlade še posebej zanimajo. Z vsem tem smo v eter prinesli tudi željo, da bi resnično vse, kar se dogaja približali mladim na gorenjskem! Tako se naša Polona in Dominik v sredinih večerih ob 19:30 prelevita v radijska voditelja, Urška in Gregor pa kot novinarja poskrbiva, da pride vsaka sveža informacija v vsako mlado uho. Radi sodelujemo med seboj in upamo, da vse to odseva tudi vsaka oddaja. To so oddaje nas mladih in upamo, da bomo pred radijske sprejemnike pritegnili tudi vse vas, ki sledite 'Kaj si predstavljajo pod besedo ZADETEK?" vedeli smo, da preprosto želimo biti zraven in se skupaj veseliti ob rasti in razvoju projekta. No, res ni čudno, da smo mu soglasno dali ime ZADETEK. Odslej je ZADETEK zaščitna znamka projekta, pod katerim se skriva sodelovanje Študentske organizacije Fakultete za Z veseljem smo se lotili novih izzivov, ki so se nam veselo smejali v obraz! O, ne, nismo pustili, da bi vse skupaj izpuhtelo v zrak. Vsedli smo se in nastala je shema, najprej radijske, informativne oddaje mozaičnega tipa. Ni se nam bilo težko vživeti v želje in potrebe Mednarodno srečanje ESN v Kranju Morda se spomnite konca prejšnjega leta, ko je vsa Evropa slavila 1.000.000 izmenjanih študentov preko programa EU - Socrates-Erasmus. Temu dogodku se je vsekakor priključila tudi ESN Kranj ter študenti Fakultete za organizacijske vede, ki so takrat organizirali vrsto aktivnosti za vse radovedneže in za ostale željne študija v tujini. ESN Kranj pa še danes ne počiva, saj že tretji dan na Fakulteti za organizacijske vede poteka 4. mednarodno srečanje nacionalnih predstavnikov Erasmus študentske mreže, ki je prisotna v večini evropskih držav. Na srečanju je trenutno prisotnih 15 predstavnikov ESN, katerih naloga je, da pripravijo nadaljno strategijo razvoja in širitve ESN v Evropi, vzpostavijo ogrodje za nadaljne skupne mednarodne projekte (kot npr. zgoraj omenjeni Erasmus Teden v čast 1.000.000 'Erasmovcu'), ter obravnavajo tekočo problematiko, ki se med Erasmus študenti pojavlja na mednarodnem, nacionalnem kot tudi lokalnem nivoju. Stvari je veliko... srečanje pa poteka od 6. do 12. januarja v soorganizaciji študentov iz Kranja (ŠO FOV), Maribora (ŠOUM) ter študentov iz Avstrije (Dunaja). Anita Novak, nacionalna predstavnica ESN Slovenija Janja Železnik, študentka »Zadetek mi pomeni dobitek kakšnega sanjskega potovanja v eksotične dežele!« Igor Milic, študent »Ker sem ravno v t.i. Kransterdamu, me ta beseda najbolj spominja na lastnost tukajšnjih prebivalcev.«;) Irena Hočevar, študentka »Pod besedo ZADETEK si lahko razlagam več stvari, najbolj pa me asociira na enega tipa, ki je pod vplivom čudnih substanc in ponavadi full mori ženskam, pa čeprav še sam ne ve, kaj bi rad sam s seboj!« Tomaž Zelko, študent »Mislim da je to takrat, ko ves zadet zadeneš sedmico na lotu, ko pa se zbrihtaš pa šele vidiš, kaj je to biti ZADETEK!« Í Franc Lautar, študent »Po mojem je to človek, ki je zadet (npr. lahko tudi od droge), al pa je to en poseben patron, ki ga vsak opazi. Poznam jih veliko, P.M. je pa sploh patron na ■ kvadrat!« aktualnim dogodkom in ki radi prisluhnete tudi šalam in dobri glasbi. Veseli smo vašega sodelovanja, kajti vi ste tisti, ki ste soustvarjalci in zaradi vas je postala to vaša oddaja. In tako bomo z vami prijateljevali tudi v Gorenjskem glasu, ki nas bo povezoval preko dogodkov in dogajanj, ki zaznamujejo naša mlada življenja. Približati se vam želimo preko stalnih rubrik in tem, ki so zanimive vsem nam. Potrudili se bomo, da bo prav vsak našel kaj, kar ga prevzame in zanima, spopadali se bomo z vašimi težavami ter poskušali najti rešitve, iskali informacije, ki vam lahko prihranijo kakšno sitnost in seznanili z novostmi, da boste lažje sledili času, ki tako drvi mimo nas. Za vas si želimo ujeti dogajanja, za katera si ne želite , da bi šla kar tako mimo vas! Skupaj z Mladinskim svetom iz Kranja bomo z vami tudi na Gorenjski televiziji (G TV) v ZADETKU od februarja letos naprej, zato nikar ne pozabite prižgati svojih malih ekranov. To je enostavno ZADETEK , ki zadane brez stranskih učinkov, ki poživlja in vedno znova da čutiti, da živiš! Mi smo v ta projekt vdahnili življenje, veselite se z nami. Pustite, da vas prijetno zadane iz vseh treh strani, zdaj je čas za nov, svež veter, ki pripiha skozi eter, se ujame med besede in se pusti uzreti še na televiziji. Postanite del ZADETKA, naj bo to vaš priljubljen običaj. Tu smo, vaši smo - mi smo vas bomo srečevali vrsticami. med Urška Humar ZGODILO SE JE... VESELI DECEMBER ••• preživeli smo najdaljšo noč in vse ostale prireditve, ki so se odvijale v Kranju od 29. novembra do prvega koraka v novo leto. Ob vrhuncu vseh Prireditev so se pri Gimnaziji Pod šotorom zvrstila zveneča •mena kot Vlado Kreslin, Jasmin Stavros, Mambo Kings, Yuhubanda in za silvestrovo Califòrnia, čigar nastop je začinil veličasten ognjemet z Globusa. Najbolj yztrajni so prvi novoletni dan ^koristili za pohod na Jošta. Veseli december je bil po °bisku in po odzivih obiskovalcev zelo vesel, naj oo takšno tudi celo leto 2003. Srečko Štagar, prireditve 1.GALA VEČER ALUMNI KLUBA Ko se končajo študijska leta, se običajno na žalost za mnoge končajo tudi dnevi prijetnega druženja s kolegi ter profesorji iz fakultete. To je bil seveda zadosten razlog, da se je ustanovil Alumni klub Fakultete za organizacijske vede, ki združuje diplomante ter ostale zaslužne člane, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju fakultete. Na Brdu pri Kranju je potekal 1. gala večer članov Alumni kluba ter ostalih diplomantov Fakultete za organizacijske vede. Kot je povedal predsednik Alumni kluba Rok Pipan, je bil omenjen večer le eden izmed mnogih dogodkov, s katerimi želi klub ohraniti povezanost med diplomanti. Večera sta se udeležila tudi slavnostna govornika, dekan FOV prof. dr Jože Florjančič ter župan Mestne občine Kranj, Mohor Bogataj, kateremu je sledil še pester program z motivacijskim seminarjem Smiljana Morija. Da leta minevajo resnično hitro smo ugotovili pri slastni večerji, vendar smo to kaj hitro pozabili in zaplesali v ritmih glasbene skupine Yuhubanda. Ni kaj, želimo si še več takšnih dogodkov. Peter Wolf ml. ŠO FOV prejela priznanje MOK Da je mesto Kranj pravo Prešernovo mesto dokazuje s tem, da je njegov osebni praznik hkrati tudi praznik Mestne občine Kranj. Ob tej priložnosti poteka tudi tradicionalno podeljevanje priznanj ter nagrad. Na svečano podelitev pa je bila povabljena tudi Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede, ki je prejela MALO PLAKETO MOK za delovanje in vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v družbeno okolje. Predlagatelji so bili varovanci Varstveno-delovnega centra Kranj. ČESTITAMO!! Novi minister za šolstvo, šport in znanost Pred kratkim smo dobili tudi novo slovensko vlado. Mirno lahko trdimo, da kakšnih večjih kadrovskih sprememb nismo opazili. Mogoče se lahko nadejamo največjih sprememb prav v šolstvu, saj smo dobili novega (ali pa starega, saj je pred leti že opravljal omenjeno funkcijo) ministra za šolstvo, znanost in šport, dr. Slavko Gaber. Močno upamo, da se bo stanje spremenilo. Na bolje seveda! Peter Wolf ml Mednarodne študentske igre v Kranju Od 14. do 20. decembra je Kranj ponovno gostil študente iz različnih držav Evrope na že tradicionalnem projektu »Mednarodne študentske igre«, ki ga je letos organizirala študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede. Letos se je iger udeležilo 45 študentov iz Madžarske, Italije, Estonije, Slovaške, Finske in švedske, ki so dodobra spoznali lepote Gorenjske in Slovenije. Skratka, veseli december v Kranju je bil tudi mednarodno obarvan, dobili pa smo še en razlog več, zakaj smo lahko ponosni na našo deželico. Peter Wolf ml. Razstava ob 100. obletnici rojstva slikarja Mihe Maleša Sto del za sto let Z odprtjem razstave "100 del za 100 let" včeraj zvečer v galeriji, ki nosi njegovo ime, so Kamničani obeležili stoletnico rojstva znanega rojaka, slovenskega slikarja Mihe Maleša. Kamnik - "Umetnost je vsaki dobi nova, novega izraza, saj je tudi vsaka doba izziv za vsakega od nas," je nekoč dejal priznani slovenski slikar in grafik Miha Maleš (1903 - 1987), zavzet kulturni delavec in popularizator likovne umetnosti. Umetnik, katerega ustvarjalna moč se je oplajala v mnogoterih likovnih izzivih, ki so ga vzpodbujali v njegovem bogatem umetniškem opusu, je bil rojen 6. januarja pred 100 leti na Jeranovem pri Kamniku. Razstavi, ki bo na ogled do 31. maja, bodo v letošnjem letu sledili še nekateri dogodki v spomin velikemu rojaku, obletnico pa bodo obeležili tudi z razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstavo so pripravili v Galeriji Miha Maleša, ki deluje pod okriljem Kulturnega eentra Kamnik in je zagotovo osrednja strokovna ustanova za življenje in delo znanega slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša. Galerija namreč razpolaga z bogatim fondom njegovih del, saj je umetnik še za časa življenja leta 1980 mestu Kamniku (ki je takrat praznoval 750-letnico prve pisne omembe) podaril obsežen opus, več kot 2600 svojih del, slik, grafik, risb, vitražev, poslikanih krožnikov, tapiserij, fotografij... V galeriji so doslej pripravili Številne tematske in pregledne razstave, jih predstavljali tudi drugod po Sloveniji, vsa ta leta pa so skrbeli tudi za dopolnjevanje zbirke /. novimi odkupi. Tokratno razstavo s simboličnim, mogoče tudi nekoliko provo-kativnim naslovom "100 del za 100 let" sta pripravila Marko Lesar in Barbara Savene, ki sta prispevala tudi teksta v priložnost- , 1, <$"' ... Moje oko se ac peha za tem, da bi Iskalo v fttetežu barv v svetlih in temnih lisah Zanimivosti in interesantnosti temveč skuša podati ono stran ^ življenja, v katerem danes živimo ... Posamezne sobe v Galeriji povezujejo misli Mihe Maleša o slikarstvu, umetnosti, življenju... nem katalogu, ki je izšel ob razstavi. "Miha Maleš nedvomno velja za klasika slovenske moderne umetnosti," poudarja Lesar, ki slikarja postavlja ob bok Božidarju Jakcu, saj sta v dvajsetih letih prejšnjega stoletja oba študirala grafično specialko Akademije za likovno umetnost v Pragi in sodita med pionirje sodobne slovenske grafike. Maleš velja za vsestransko zanimivega slikarja v različnih tehnikah, ob tem pa je bil tudi pomembna kulturna osebnost posebej v času pred 2. svetovno vojno. Bilje tudi izdajatelj bibliofilskih in drugih umetnostnih edicij, ilustrator, fotograf, zbiratelj, organizator likovnega življenja in popularizator sodobne likovne umetnosti, še posebej grafike. S tokratno razstavo sta avtorja poskušala prikazati tako nekatere bolj znane Malcševe slike kot njegova javnosti manj znana dela. Simbolična omejitev 100 predstavljenih del v različnih slikarskih tehnikah, ki izhajajo iz obdobja slikarjevega ustvarjanja od začetkov leta 1924 do leta 1968 se začne z vitražem iz leta 1941 in redko razstavljenim avtoportretom iz leta poprej, katerega lastnica je Akademija za likovno umetnost v Ljubljani. Preko Malcševih "Obrazov iz sanj", zgodnjih avtoportretov, se razstava v prvi sobi prevesi v portrete njegove žene, hčere Travice preko njegovih značilnih podob iz. obdobja "rdečih lučk" do osrednje sobe, posvečene ženski. Sledijo dela, ki jih je ustvaril na svojih številnih popotovanjih po svetu, v Parizu, Londonu, Dalmaciji, Makedoniji, da bi sc razstava v zadnji Beg, tempera/ platno(1942) sobi zaključila z redkimi Maleše-vimi tihožitji in njegovimi motivi Ljubljane. Kot je povedala Barbara Savenc, bodo vzporedno z razstavo potekala še javna vodstva po razstavi, pripravili bodo Malcšev otroški likovni salon, kjer bodo predstavili izdelavo različne tehnike slikanja od papirja do knjige, na vrsti bodo predavanja v obliki študijskih krožkov, poleti pa bodo v sodelovanju s sodobnimi likov- nimi umetniki pripravili pogovor na temo njihovega pogleda na Miho Maleša... Umetnikov jubilej bodo obeležili tudi v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer bodo predstavili Maleša tako v vlogi slikarja in grafika kot vsestranskega kulturnega delavca. Kot je povedala muzejska svetovalka Breda llich Klančnik, bodo po razstavi, ki bo odprta sredi septembra in bo trajala dva mese- ca, pripravili tudi postavitev v Pi-lonovi galeriji v Ajdovščini. Prav s Pilonom seje Maleš veliko družil na svojem obisku v Parizu leta 1951. Ob razstavi bodo v Moderni galeriji potekale tudi likovne delavnice na temo različnih likovnih tehnik. Igor Kavčič Mohorjevke" vsak dan in prosti čas 99 Ob koncu lanskega leta je Mohorjeva družba Celje izdala redno zbirko, v kateri so poleg pestrega knjižnega in namiznega Mohorjevega koledarja za leto 2003 ter kuharske knjige tudi knjige z izbranimi pretresljivimi zgodbami. Zanimiva branja slovenskih in tujih avtorjev, nova knjiga Alme Karlin Pod košatim očesom. V zbirki še posebej izstopa nova knjiga slovenske pisateljice Alme Karlin, ki se je sicer imela za Nemko. Potovala je po svetu, svoje zgodbe, doživljaje in opazovani svet pa je mojstrsko opisala v svojih zapisih. Pred nekaj leti jc bilo 0 njej napisanih že veliko besed. Deset let je potovala po svetu, in kjerkoli se je ustavila, je budno opazovala ljudi in njihovo življenje. Res je bila drobna in krhka, a tudi močna, vztrajna, bistrega duha in ostrega očesa. Čeprav je živela sama, je življenje sprejemala. Mohorjeva družba je že izdala eno od njenih del, tokrat pa seje ponovno odločila za njeno pisanje. Pod košatim očesom opisuje življenje ljudi na Kitaj- skem in Japonskem. V kratkih zgodbah iz njej sodobnega sveta lušči resnico za resnico. Ob tem jo navdaja sočutje, ki ni daleč od temeljne evangelijske zapovedi ljubezni do bližnjega. Zgodbe so opremljene z ilustracijami Marije Mahnič Mozetič. Mira Dobravec, pisateljica, pu-blicistka in urednica otroške revije Mavrica, je pri družbi že objavila samostojno knjižico Zakaj je Marija tako bleda'.', leta 1999 pa je z duhovitimi kratkimi kritikami slovenskega televizijskega programa, zastavljenega po mednarodno tržno uspešnih in poneumljajočih vzorcih, z doživetimi zgodbicami iz življenja Blaža in Nežice sodelovala v drobnem zborniku redne zbirke Krotimo televizijo. Rep mavrice je sodobni roman iz zbirke Večernice in je nastal pred sedmimi leti. Nastal je ob opazovanju mladega para, ki se je moral soočiti z težko življenjsko stisko. Skupaj z njima je opazovala sodobni svet in zaprepadena ugotovila, kako je še vedno premalo poskrbljeno za invalide. Knjiga nagovarja zdrave ljudi in telesno prizadete. Našemu razumu postavlja predvsem vprašanja, ob koncu pa ne zapira poti, ki zmorejo osmisliti zaradi stiske trenutka na videz še tako brezizhodne, vase zaprte in tragične življenjske usode. Ob letu invalidov vsekakor dobrodošel opomin družbi. Vsak človek je zgodba zase. Tako je naslov tudi novi knjigi kanadskega avtorja Jeana Vanierja, ki je dokončal študij filozofije v Franciji, kjer je ustanovil društvo Barka. Moški in ženske z motnjami v razvoju živijo s svojimi zdravimi spremljevalci v družinskih skupnostih. Barka se je razširila po vsem svetu, "pluje" tudi v Sloveniji. Njihova voditeljica Manca Sinko Kastelic je napisala spremno besedo k zgodbi, ki opisuje medsebojna ljubezen kot tisto, ki človeka globinsko osmišlja, utemeljuje in odrešuje. "Človek ni toliko animalc racionale (razumna žival) kot bitje, kije sposobno ljubezni, ki ljubezen potrebuje, jo mora prejemati in jo lahko tudi daje, ne glede na svoje siceršnje sposobnosti ali nesposobnosti." Kuharska knjiga oblikovalke Ade Cerkvenik, ki rada tudi kuha in peče, je iz bogatega družinskega izročila in ob pogovoru z mladimi sodelavkami na Mohorjevi izoblikovala zamisel knjige, v kateri so zbrani preprosti recepti. Mohorjev koledar 2003 j c urejen na običajem način. V njem je lunin, setven in koledar svetnikov, v obširnih vsebinah pa predstavlja zanimive slovenske osebnosti in zgodbe krajev. Namizni koledar ima prav tako pestro družbo različnih vsebin, slikovno pa je opremljen z lepimi fotografijami različnih slovenskih in naravnih motivov. Katja Dolenc Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Veliki svetovni biografski leksikon Decembra 2002 je pri 7xiložbi Mladinska knjiga izšel Veliki svetovni biografski leksikon (VSBL). Veliko delo, njegov avtor je Igor Antič. Nas bo na tem mestu najbolj zanimalo, ali se je vanj uvrstilo tudi kaj Gorenjcev? "V leksikon so vključene tudi slovenske osebnosti; pri izbiri imen smo poleg njihovega pomena v slovenskem prostoru skušali objektivno oceniti tudi mednarodni domet njihovega delovanja. " Tako avtor v predgovoru; ko leksikon prelistamo, naštejemo 72 posamičnih in 2 kolektivni slovenski osebi. Slovenci in Slovenke v Antičevi svetovni selekciji so (našteti po abecednem vrstnem redu); pisatelj Untis Adamič, narodno-zabavni ansambel Avseniki, slikar Anton Ažbe, ekonomist Aleksander Bajt, škof in misijonar Friderik trene} Baraga, politik, urednik, zdravnik in veterinar Janez. Bleiweis, letalski kontruktor in načrtovalec športnih objektov Stanko Bloudek, gledališki igralec, režiser in pedagog Ignacij Borštnik, pisatelj Ivan Cankar, umetnostni zgodovinar, pisatelj in diplomat Izidor Cankar, telovadec Miroslav Cerar, protestantski teolog in pisec Jurij Dalmatin, športni strelec Rajmond Debevc, operni pevec in pedagog Anton De r mot a, politik Janez Drnovšek, arhitekt in urbanist Maks Fabiani, skladatelj, dirigent in lrom-bonist Vinko Globokar, flavtistka Irena Grafenauer, pesnik Simon Gregorčič, slikar Ivan Grohar, zoo-log Jovan Hadž.i, alpinist Tomaž. Hu-mar, slikar Božidar Jakac, slikar Ri-hard Jakopič, slikar Matija Jama, pisatelj Drago Jančar, škof Anton Bonaventura Jeglič, režiser in dramatik Dušan Jovanovič, politik Edvard Kardelj, misijonar in raziskovalec Ignacij Knoblehar, književnik in politik Edvard Kocbek, skladatelj Marij Kogoj, jezikoslovec Jernej Kopitar, teolog in politik Anton Korošec, pravnik Viktor Korošec, pesnik Srečko Kosovel, pisatelj Lojze Kovačič, politik, teolog, publicist in sociolog Janez Dr. Janez Bleiweis, Gorenjec, ki se je uvrstil v Veliki svetovni biografski leksikon Evangelist Krek, alpski smučar Bojan Križaj, politik Milan Kučan, glasbena skupina Laibach, pisatelj, kritik, novinar in jezikoslovec Fran Levstik, dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž. Linhart, operna pevka Marijana Lipovšek, slikar in grafik France Mihelič, jezikoslovec Franc Miklošič, slikar in grafik Zoran Mušič, zdravnik Franc Novak, violinist Igor Ozim, smučarski skakalec Primož. Peterka, slikar in grafik Veno Piloti, arhitekt, urbanist in oblikovalec Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, škof, pisatelj in pedagog Anton Martin Slomšek, fizik Jožef Štefan, slikar, grafik in restav-rator Matej Sternen, inženir in izumitelj Aleš Strojnik, gledališki režiser in scenograf Bojan Stupica, skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec Lucijan Marija Škerjanc, filmski režiser France Štiglic, telovadec Leon Stukelj, slikar Jurij Subic, pianistka Dubravka Tomšič Srebot-njok, antropolog, psiholog in teolog Anton Trstenjak, protestantski reformator in pisec Primož. Trubar, filozof France Veber, matematik in častnik Jurij Vega, li- terarni in gledališki kritik, prevajalec in politik Josip Vidmar, elektroinženir in šahovski velemojster Milan Vidmar, pesnik in preroditelj Valentin Vodnik, gospodarstvenik, naravoslovec, mecen in literat Žiga Zois, filozof Slavoj Žižek, pesnik Oton Župančič. Po Antiču smo povzeli tudi, kaj je (bil) vsak od imenovanih, čeprav so nam menda res splošno znani? Podpisanemu je bilo doslej, priznam in se kesam, edino neznano ime slovenskega inženirja in izumitelja Aleša Strojnika (1921-95), Ljubljančana, kije bil v svojem času eden najuglednejših strokovnjakov z.a elektronsko mikroskopijo na svetu. Projektiral je mikroskope, ki so omogočali 10-mili-jonkratne povečave, med Slovenci smo bili očitno mnogi, ki smo tega moža brez drobnogleda povsem spregledali. Sicer pa je med našimi izbranci spet največ pesnikov in pisateljev - 13 (5 + // je glasbenikov, 10 slikarjev, po šest športnikov, politikov, naravoslovcev in tehnikov ter teologov oziroma klerikov, pet je humanistov in družboslovcev, trije gledališčniki, po dva arhitekta in filozofa ter po en gospodarstvenik, ekonomist, zdravnik in filmski umetnik. Pri tistih, ki so se odlikovali na več področjih hkrati, smo šteli le tisto, na katerem so se bolj kot na drugih. Gorenjec Janez Bleiweis, denimo, je v svojem življenju postal politik, urednik, zdravnik in veterinar, " svetovnega formata "je bil predvsem v prvih dveh od naštetih štirih dejavnosti - s katerima se je uveljavil kot "oče slovenskega naroda". ÍÜ?k,10. januarja 2003 DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Metoda ustvarjalnega giba in plesa za osebe z motnjami v duševnem razvoju, za invalide, kakor tudi za vse ostale Gibanje in ples odlična za razvoj Stanka Grubešič, prof. dcfrktologinja in specialistka pomoči /. unietnostjo na OŠ Helene Puhar v Kranju, pri svojem delu že več 'et vnaša metodo ustvarjalnega gib in plesa v učne ure. Pri osebah 2 motnjami v duševnem razvoju se je na področju razvoja samozavesti in zaupanja izkazala za izredno pozitivno in uspešno. Prijavila jo je na razpis Urada za varstvo invalidov Republike Slovenije kot inovacijo, 3. decembra lani pa je na vsakoletnem srečanju ob Dnevu invalidov v Ljubljani za svoje delo prejela Priznanje k izboljšanju življenja invalidov. Metoda ustvarjalnega giba in ptesa je način dela, pri katerem učenci z gibanjem izražajo, obli-kujejo in ustvarjajo različne učno vzgojne vsebine. Stanka Grubešič, ki se z njo ukvarja /c osem let, je nad njo navdušena, saj učencem pomaga oblikovati oseb uost, samozavest, zaupanje, notranjo trdnost, obenem pa tudi zdravi stare blokade in neizražena čustva, ki lahko izvirajo že iz najbolj rosnega obdobja otroka ali pa so se ustvarjala in "nalagala-" skozi življenje in niso bila ustrezno izražena. Metoda ustvarjalnega giba in plesa je ena od metod gib-HO plesne terapije, ki predstavlja proces, v katerem je telesno gibanje, izražanje in ustvarjanje z gibona osnovno terapevtsko sredstvo. Temelji na analizi klientove-£a. v tem primeru otrokovega lii banja in spodbujanju sprememb preko gibanja. V Slovenijo je prišla iz Nizozemske, v okviru SVO jega programa pa jo kot izbirni predmet poučuje Pedagoška fakulteta v Ljubljani. V svetuje metoda zelo razSirjena \ Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Nemčiji, v Skandinavskih država in v Ameriki. Vsako leto je organizirana Evropska konferenca Arts Therapies (terapije z umetnostjo) Hvropskega konzorcija /a izobraževanje terapevtov z unietnostjo. v katerega se zadnjih nekaj let s svojimi izsledki raziskav aktivno vključuje tudi Slovenija. Pri nas se uporablja izraz pomoč z umetnostjo, strokovni izvajalci pa se imenujejo specialisti za pomoč z umetnostjo. Leta 1990 so pri nas napravili prve seminarje in informativne delavnice, iz njih se je oblikovalo permanentno izobraŽevanje na Pedagoški fakulteti, v šolskem letu 1997/98 pa še podiplomski študij Pomoči z. umetnost jo / vsemi štirimi smermi: likovno, glasbeno, gibno-plesno in dramsko. Zdaj so v Sloveniji že prve generacije z zaključenim specialističnim študijem, trenutno pa so pokrila vsa področja, razen dramskega. Pomoč z umetnostjo Bistvo pomoči z umetnostjo je. da zdravljenje poteka skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarja nja z umetnostnimi izraznimi sredstvi, zato obstajajo likovna, glasbena, dramska in gibno-plcsna terapija. Pomoč z umetnostjo si pri nas šele utira pot. je pojasnila Stanka, saj gre za raz meroma mlado znanstveno disciplino, ki nudi pomoč človeku, ki se v življenju srečuje z mnogimi ovirami in problemi. Z njenimi sredstvi lahko posameznik izraža SVOJe občutke, čustva in misli drugim ljudem, njen cilj pa ni dovršena umetniška storitev, temveč osebnostna integracija in samopo trjevanje posameznika. Umetnost je tako v službi zdravljenja različnih motenj, preprečevanja motenj, osebnostne rasti in razvoja posameznika. Umetnostno izražanje pomaga predvsem ljudem, ki v Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu Pomagali bomo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroci. Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski Rlas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po KM) tisoč tolarjev. Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu bo potekala tri mesece. Prostovoljne prispevke zbiramo za 'ttvalidne otroke, ki smo vam jih Predstavili v Gorenjskem glasu 31 • decembra 2002. Dobrodelno wECijo vodi naša novinarka Dani ca Zavrl Žlebir. ki je bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za «oveka v sebi veliko ljudi, le im- nul/ rabijo, da ga potegnejo na Piano." Z nami je Sladžan Umljenovič z Jesenic, ki je bil lani uvrščen med ljudi odprtih "Darovati je posebna sreča. ,lsu- ki niso še nikomur pomaga-Zamujajo najlepše trenutke v «Vljenju. Občutek, da si nekomu r°magal, je nepopisen.'1 Z nami 'c tudi Aleksander Mežek iz Žičnice, živi v Londonu, ki je bil J*bran za dobrotnika leta 2002: n«š. kar lahko. Pomembno je le. u daješ." Svoje prispevke lahko nakažete: /;1 Žana z Bodcšč pri Bledu, ki P°webuje transportni invalidski (,/1^k. na transakcijski račun OZ rSÏSSSS krihl Radovljica 07000-()(K)<>4X7321 (sklic 00 2909) /a Aleksandra. Lmino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Abanki 05100-8010106034 (sklic 555) /a Zorana iz Škofje Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske 07000-0000108633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen) Prvi odzivi dobrih ljudi na akcijo Gorenc Gorencu so že. Poleg nakazil Gorenjskega glasa (300.000 SIT) so za Žana Koma ca z Bodcšč pri Bledu darovali Marko Resman (50.000 SIT), Pc-ternel (3.000), Kcrn Janez (7.000); za Aleksandra, Lmino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic Marko Resman (50.000); za Zorana Komljena. katerega akcijo so ponovno okrepili v mesecu decembru, pa so darovali Šilrar ( K).000). Primožič (12.000). Kožuh (5.000). Mušič (2.000). Termo Škofja Loka (30.000). Šofer d.o.o. (57.000). Benedikt Matjaž (5.000). Jamnik (6.000). Aktiv 3 d.o.o. (15.000), družina Logar (5.000) in Resman Marko (50.000). življenju težko izrazijo svoja čustva. Oseba skozi umetniški proces podoživlja svoje probleme in travme iz preteklosti ter na ta, družbeno sprejemljiv način najlažje izrazi zlasti negativna čustva, kakor tudi ljubezen, razočaranja in druga čustva. Bistvo Pomoči z umetnostjo je tudi v tem. da oseba, ki je v procesu, sama opisuje svoje občutke v ustvarjanju, svoja doživljanja. Terapevt ima samo vlogo poslušalca. Ničesar ne komentira, še manj. da bi koga obsojal. Metoda ustvarjalnega giba in plesa "Pri metodi gre za to. da probleme, ki jih nosiš iz rane mladosti, preko giba in plesa predelaš. Zato so te terapije dolgotrajni vodeni procesi." pojasnjuje Stanka. "Najprej pa moraš biti pripravljen. Ljudje hodimo po svetu z različnimi problemi. Vsak nosi svoje breme v svojem "nahrbtniku", vendar je tega potrebno, ko se napolni, izprazniti. Žal je tako. da pri nas veliko ljudi čaka do zadnjega trenutka, ko stvari izbruhnejo že alarmantno v čisto patologijo, težave pa se pojavijo že veli ko prej. In že takrat bi morali iskati informacije ter pomoč, a pri nas je še vedno tabu priti do psihiatra. Določene težave lahko izvirajo pri posamezniku že iz naj-rosnejšega obdobja, iz časa prve gl stika otroka in matere. Če ta stik ni bil na zaupljivi ravni, občutku varnosti, potem oseba ne more nikoli razviti tega občutka. Občutek varnosti in zaupanja pa ie osnova za življenja. Ce imaš zaupanje, imaš tudi občutek večje varnosti, trdnosti." Pri pouku povezuje Stanka metodo s splošno poučenostjo z gibalno športno vzgojo, glasbeno ritmično, z. delavno in likovno vzgojo. Prepričana je, da mora vsaka stvar, ki se pri učencih z zmerno motnjo v duševnem razvoju obravnava, po različnih poteh priti do njih, da jo zaznajo z vsemi čutili. Eno od teh je tudi gib, ki predstavlja peto informacijo, preko katere dobijo še bolj podrobno informacijo o stvari, o ka- teri se pogovarjajo, jo obravnava jo. Trenutna je njihova tema koledar, šolsko leto po mesecih. Vsak mesec skušajo posebej gibalno izraziti. Pri njih je to dolgotrajen proces. "Osebe z Downovim sindromom so veliko bolj nagnjene k kreaciji gibanja kot pa ostali učen ci. zato začnejo ustvarjati takoj, Navdušeni smo nad njimi in to jih dvigne v njihovi samopodobi. Vidijo, da so tako uspešni, saj sicer skozi proces učenja počasneje do-življajo uspehe. Ko on to spozna in ugotovi, začne njegova gibalna ustvarjalnost rasti iz dneva v dan, Učitelj postane samo še vzpodhu jevalec in usmerjevalec pouka. Druga prednost metode je. da daje možnost gibanja. Najslabše je, da učence, ki so pretirano gibljivi - hiperaktiv ni, koregiramo z besedami Daj mir!, saj on nc more dati miru. Telo mu nc dovoljuje. Njegova pozornost je izredno kratkotrajna. Zaradi tega je v neprestanem gibanju in v neprestanih konfliktih z okolico. Doma ga stalno zaustavljalo, ravno tako v šoli. Bolje je, da se mu ponudi gibanje na glasbo. Za pretiram) gibljive je primerna bučna glasbe, da lahko izrazi čim več impulzi, ne pa mirna. Ko si žalosten, si daj glasbo zajokat in tudi jokaj. Ko si vesel, naj bo to vesela glasba. Pri tistih, ki so počasnejši v gibanju, se na začetku ponudi umirjena glasba, da začutijo svoje telo. nato bolj živo, tla postanejo ustvarjalni. "Na ta način se pozitivno izgrajujejo njihova samopodoba in samozavest, kar je značilno zlasti za učence, ki so prešolani iz šole s prilagojenim programom. Imajo izrazito negativno podobo o samem sebi. saj so neprestano doživljali neuspehe. Doma so od njega želeli nekaj, kar ni zmogel. prav lako v Soli. Velikokrat te osebe prepozno prešolajo na oddelek z vzgojo in izobraževanjem, nato [ia je potrebno po stopničkah gfa diti njihovo samopodobo. Metoda ustvarjalnega niha m plesa to po speSi. Vzpodbudni rezultati Z metodo se izboljšajo telesna samopodoba. koordinacija in motorične spretnosti, socializacija, komunikacija. Vse to pa vodi k povečanju intelektualnih kapaci tel in osebno rast teh oseb. Otroci doživijo [ni izvajanju metode veliko lepega, uspeta m zadovoljstvo, potrdijo SVOJe sposobnosti. Rezultati absolutno so m se [toka žejo kmalu, pravi Stanka, /alo je to visoko motivacijska metoda, saj poteka napredek in razvoj na njihovem intelektualnem področju, kar pa je bistvenega pomena, saj le tako lahko napredujejo. Stanka ima zdaj že kar nekaj iz kušenj pri širjenju metode v slovenski prostor. Imela je že več se minarjev za inštruktorje v Varstveno delovnih centrih, kjer me todo sprejemajo zelo pozitivno. Vedno jo ponudi in predstavi preko delavnice, da posamezniki sami dobijo izkušnje in nad njo so vsi navdušeni. Njena želja je, da bi se metoda širila, da bi postala uporabljena vsakodnevno, kakor poteka delo v tujini. Taki) bi imeli učenci in tudi drugi ljudje več možnosti gibanja m s tem več možnosti izživeti svoje doživljanje in čustva iczc. veselja, radosti preko giba. Zadnje čase se zelo poudarja avtonomnost učitelja in učenca. Glede na učitelja ima ta metoda že pozitiv ne rezultate. Katja Dolenc Matic bo lahko bral in se učil Z današnjo javno objavo se zaključuje akcija "Pomagajmo Maticu brati", ki se je začela 13. decembra minulega leta in se ob sočutni pomoči številnih darovalcev zaključila v slabem mesecu. Škofja Loka - Zbranih sredstev za nakup elektronskega poveče valnika je celo več od potrebnih 923.000 SIT, zato bo Območno združenje Rdečega križa Škofja I .oka njihov ostanek namenilo po- dobni akciji, kjer še primanjkuje potrebnih sredstev za nakup določenega pripomočka. Od zadnje objave darovalcev sredi decembra so do 8. januarja darovali še Rok Korenčan (5.000 SIT), Pavla Strel Tretjič darovala za otroke Ljubljana - V Pediatrično klini ko so tudi tik pred iztekom Starega leta prihajala darila in nove do nacije. Med njimi je darovala Danica Rauh iz podjetja Lira Bled d.o.o. z Bleda, kije kliniko obda rila že tretjič. Poslovna direktorica stare klinike Biserka Marolt Meden je mnenja, da imajo največ razumevanja za stiske bolnih otrok in mladostnikov običajno tisti, ki poznajo razmere, v katerih poteka zdravljenje v stari Pediatrični kliniki. Jernej, vnuk Danice Rauh, seje uspešno zdravil v Pediatrični kliniki. V zahvalo za uspelo zdravljenje je Danica letos že tretjič sredstva, namenjena novoletnim čestitkam, darovala IV diatričnj kliniki. Dvakrat je pri spevala za medicinsko opremo, letos pa za bolj prijazne dni malih bolnikov, ki si bodo čas v holniš- niči krajšali z gledanjem televizije in poslušanjem priljubljene glasbe. Otrokom in bolnišnici je podarila dva televizorja in dva ra- diokasetòfona s cd predvajalni- kom v vrednosti 200.000 tolarjev. Klinika je 27. decembra prejela donacijn tudi od podjetja LB l'actors d.o.o. z Zg. Jezerskega, ki je sredstva v višini dveh milijonov tolarjev, namenjenih novoletnemu obdarovanju in pogostitvi, namenila za nakup medicinske opreme v Pediatrični kliniki: reanimacij-skega vozička, grelne luči za dojenčke, prenosnega aspiratorja in prelagalne blazine. Zdravstveno osebje Pediatrične klinike, ki je prevzelo darilo, je izrazilo hvaleJ nost donatoiju in prepričanje, da bodo poslovni partnerji cenili njihovo humanitarno potezo v dobro širše skupnosti oziroma bolnih otrok in mladostnikov klinike Klinika naj bi bila končana leta 2006. Katja Dolenc (3.000). MuSedinovič Zuhdija (10.000), Bogataj Spela (5.000), Gašper Meiuišar (10.000). Vrtač (10.000). Irance Bašelj (5.000). Inge Kcmperle (3.000). Bogataj Jože (6.000). Rani Ivica ( 15.000), Šmid Liane (3.000), Tolar Milena (5.000). Bohinc Janez (5.000). Jožica Musič ( 10.000). Škrab An ton (5.000), Medja Marija (10.000). Furlan Jože. s.p. (20.000). Makuc Romana (10.000). Viktor Potočnik. Stirp nik (5.000). LLMEG, d.o.o. (30.000), Gartnar Jernej (10.000), Vogrinčič branja (10.000). Ramus Tomaž (lO.(K)O). Mohorič Damja na (10.000), Logar (5.000). Šti-belj Nikolaj, s.p. (5.000), Majda l'rh (10.000), Mohorič Rajko, s.p. (20.000), KS Dolenja vas (20.000). ko RK CeSnjica (20.000), Benedik Sašo. s.p. (200.000). Berce Mirko. s.p. (10.000), JELES d.o.o. Selca (20.000). Ciglič Jožica, s.p. (10.000). Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj (30.000). Tchnoservis d.o.o. (40.000). Košemna AJojzija (10.000). Zveza svobodnih snuli katov (20.000). Zupane Jurij, s.p. (60.000) in Alples d.d. Železniki (100.000). Akcija je s temi zadnjimi naka žili zaključena. Zbralo se je 62.000 SIT več ob upoStevanju, da bodo še starši prispevali k nakupu določen znesek. Marjeta Žagar, ki je pri OZ Rdečega kri ža Škofja Loka spremljala nakazi la. ki so bila še posebej številna pred Božičem in Novim letom, je sporočila, da so bili nad odzivom ljudi, pripravljenih darovali, zelo veseli, še bolj pa bodo verjetno Matic Bogataj in njegova družina. saj se jim bo želja izpolnila. Matic se bo kmalu lahke) začel učiti, saj so pri OZ Rdečega križa Škot ja Loka že naročili elektronski povečevalnik, ki ga pričakujejo konec meseca in bo predan družini. Katja Dolenc Obdarili prizadete .Škofja Loka - Medobčinsko društvo Sožitje Školja Loka je v soboto, 14. decembra 2002, v restavraciji dijaškega doma na Pod-nu pripravilo vsakoletno novoletno prireditev za svoje člane, njihove sorodnike in prijatelje, na kateri so obdarili prizadete. Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Krvodajalske akcije v januarju Rdeči križ. Slovenije prireja na Gorenjskem in v bližnji okolici krvodajalske akcije v naslednjih zdravstvenih domovih: 13. in 14. 1. v Domžalah. 20. in 21. 1. na Jesenicah 23. in 31. 1. v Ljubljani in 27., 28. in 30. I. v Kranju. Območno združenje Rdečega križa Školja Loka vabi v četrtek. 16. januarja, škofjeloške krvodajalce in krvodajalke. tla darujejo kri na Zavodu za transfuzijski) medicino V Ljubljani. Organiziran prevoz bo oh 7.30 iz parkirišča pred Dijaškim domom in 7.35 z avtobusne posta je v Skorji Loki, ob 9.30 uri in 11.30 uri pa z avtobusne postaje v Škof-ji Loki. Prijave na tel.: 51 21 462 Katja Dolenc Društvo je pripravilo kulturni program, ki ga je povezoval Jure Svoljšak. Nastopili so Stanka Kuhar na klaviaturah. Nejc Štalec in Janez. Luznar. ki sta zaigrala na diatonično harmoniko. lovski pevski zbor iz Škofje Loke in an Sambe! Ajda, ki je igral tudi za zabavo. Po kulturnem programu je dobri mož Božiček obdaroval petinsedemdeset prizadeti!) Sla nov društva, sledilo je dobro kosi lo in seveda zabava s plesom. Predsednik društva Filip Moho- rič jc povedal, da se društvo poleg drugih aktivnosti trudi skrbeti tudi za družabna srečanja svojih članov, kot so pikniki, izleti, naj bolj obiskovana pa je gotovo no volelna prireditev, s približno slo osemdesetimi udeleženci, na kateri dobijo veliki in mali otroci darila, starši izmenjajo izkušnje, vsi skupai pa si zaželijo vesele praznike ter srečno in zdravo Novo leto. Katja Dolenc Vsakdanje alternative za zdravljenje in boljše počutje Sadje v boju proti raku Ljudje se pri različnih zdravstvenih težavah vedno več poslužujemo alternativnega zdravljena, kamor spada tudi zdrava prehrana, ki lahko vpliva na potek bolezni, jo ustavi ali celo pozdravi. Verjetno je večina bolezni psihološko pogojenih in je zdravljenje potrebno vzpostaviti na tej ravni, pa je zdrava prehrana za počutje prav tako pomembna. Marsikdo razmišlja, da izdelujejo zdravila le velike farmacevtske tovarne, ki jih nato prodajajo v trgovinah. Klaus Oberheil in dr. med. Christaine Lentz, ki sta spisala izredno praktično knjigo o Zdravilni moči sadja in zelenjave, od koder so vzete tudi informacije o lastnostih obravnavanega sadja in zelenjave, ki zdravilno delujejo na celice, sta zapisala zanimivo misel: "Če bi živali lahko razmišljale, bi nad takim nesmislom s posmeh lj i vo pri zanes lj i vostjo zmajale z glavo. Že zdavnaj namreč vedo, da so v naravi rastoče rastline prvovrstna lekarna." Znan je tudi naš rek, da za vsako bolezen raste roža. Podobno je tudi z rastlinami, sadjem in zelenjavo, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani. Že stari grški filozofi so trdili, da je hrana zdravilo, z.ato naj bi jo okušali zmerno in z občutkom, da bi njene lastnosti lahko začele delovati. Bolj primerno bi bilo, da pri nekem obroku jemo le eno vrsto hrane, saj bo telo tako lažje predelalo in izkoristilo zdravilne učinkovine, ki jih ima izbrana hrana. Po daljšem obdobju bodo rezultati vidni in to je nedvomno dokaz, da izbor hrane in njena priprava še kako vpliva na telesno zdravje in psihično počutje. Rak ni več nepremagljiv o velja tudi v primeru kancero-genih bolezni - raka, ki je nekoč veljal za nepremagljivo bolezen, v zadnjih letih pa mu je na prste stopil že marsikdo, odvisno od področja, bolezenske stopnje, predvsem pa človekovega optimizma, poguma, vztrajnosti in volje. Rak je bolezen, ki napade telesne celice in jih postopoma uničuje. Nivo energije človeku s tem upade in postane šc lažje dovzeten za destruktivne učinke bolezni. Rak se na posameznih organih "obnaša" drugače, nekje napreduje hitro, nekje počasneje, bolj ali manj intenzivna je tudi njegova narava. Človekove organe napade v različnem obsegu in z različno močjo. Ko človek izve za bolezen, je na začetku navadno šokiran, saj raka kmalu poveže s smrtjo. A ne glede na obliko in intenzivnostjo napredovanja bolezni je pri njegovem zdravljenju ključnega pomena človekova pozitivna naravnanost in upanje, da se ga da pozdravili ali pa za nekaj časa vsaj ustaviti. Veliko primerov se je že zgodilo, ko se ljudje, ki so izvedeli, da imajo raka, s tem niso bremenili in so sklenili, da bodo od zdaj življenje le še uživali. Na njihovo in zdravnikovo presenečenje so čez čas bolezenski simptomi izginili. Ljudje smo različnih značajev, v različnih "kondicijah" so tudi naša telesa, zato se bolezni pri vsakem od nas "obnašajo" različno. Tudi v primeru raka. Pomen prehrane Pri vsakem zdravljenju je bistvenega pomena prehrana, saj snovi, ki se nahajajo v njej, izzovejo v telesu kemične reakcije, ki vplivajo na delovanje notranjih organov, ravno tako snovi, ki se pri tem proizvedejo in potujejo po krvnem obtoku do vseh celic v tele- su. Naravna in zdrava prehrana je tudi kemija, a naravna, saj gre za izbor snovi, ki so telesu znane, domače, lažje sprejemljive in izkoriščene. "Človek je del narave, ki se s hrano* skozi prebavila vpleta v približno 70 bilijonov telesnih celic," sta zapisala Oberheil in Lentz. "Prav tako se narava iz tal prek korenin vplete v deblo, veje in liste drevesa, ki tako postane njen del. Tudi vse živali so v tem pogledu le delček enovite narave. Noben čudež torej ni, da je rastlinska prehrana v milijone let trajajoči evoluciji vplivala na našo presnovo in jo začela nadzorovati. Sadje in zelenjava sta hkrati hrana in zdravilo." Zdravilno sadje Papaja izboljšuje beljakovinske razmere v vseh telesnih celicah, deluje poživljajoče, zvišuje kondicijo in daj moč, zdravi bolezni pomanjkanja beljakovin pospešuje nastajanje mišičja, krepi srce in ožilje, krepi imunski sistem in sluznice, skrbi za hormone in za večjo življenjsko radost. Provita-min A izboljšuje celično vitalnost, vitamin B5 je dober za celično energijo, vitamin C pa za imunski sistem in dobro duševno stanje. Osebna kura s papajo En teden vsak dan eno papajo in naše telesne celice bodo prek krvnega obtoka dobile veliko visoko-vrednih in življenjsko pomembnih beljakovin. Tako kot dež iz izsušene pokrajine izvabi cvetoči vrt, tako poživljajo papajini encimi izsušene telesne celice. Že tretjega dne kure opazimo, da vstanemo iz postelje veliko boljše volje kot sicer. Kako si papajo pripravimo in jo použijemo, je popolnoma prepuščeno okusu. V trgovinah je na razpolago vse leto. Doma jo hranimo v temnem predalu za zelenjavo v hladilniku, kjer se obdrži najdalj časa, sicer je ne moremo hraniti prav dolgo. Borovnice so posebej bogate s karotini, ki varujejo imunski sistem in telesne celice pred bakterijami in prostimi radikali. Vsebujejo veliko koncentracijo vitamina C, ki krepi imunski sistem, varuje pred infekcijami in prehladom, ter veliko čreslovin (taninov), ki pospešujejo obnavljanje sluznice. Borovnice preprečujejo in blažijo vnetja ter uničujejo bakterije, obenem pa povečujejo količino urina in odvajajo vodo iz telesa. Modro "črnilo" iz borovničevih plodov je rastlinsko barvilo antocian, ki varuje rastlinske in prav tako človeške celice. Učinkovine hitro prodrejo v kri in delujejo krepilno in pomlajujoče. Borovnice so tudi odlične proti stresu, saj pomirjajo naše živčevje. Breskve krepijo imunski sistem, varujejo pred prostimi radikali, krepijo vezivna tkiva, žile, srce in krvni obtok, povečujejo odpornost proti stresu in pomagajo pri živčnem nemiru, razdražljivosti in občutku strahu. Njena rumena barvila tako zvišujejo kondicijo in vitalnost. Vsebujejo tudi veliko vitamina B, ki nam v povezavi z magnezijem, selenom in cinkom vedri razpoloženje, preganja nemir in živčnost. Brinje vsebuje eterična olja, ki močno dišijo in imajo oster okus. V lupini so nakopičene varovalne Za vas izbira Danica Dolenc Vseeno, če ni vsak dan potica Pa čeprav ni zmeraj kaviar, je naslov neke knjige o tajnih agentih, kjer so si privoščili vrhunske jedi, kadar je seveda bila priložnost za to, bili so pa tudi dnevi, ko je bila navadna št ruca kruha ali riba zlato, da je le bila. Z novim letom smo začeli malo drugače. Izbirali vam bomo jedilnike za ves teden in predstavili po nekaj posameznih jedi. Nekaj jih bo tudi za diabetike in vegetarijance. Ne bomo pozabili na dobre stare domače slovenske jedi. Se vedno ste naprošeni, da nam zaupate kakšen čisto vaš recept; z veseljem ga bomo objavili. Nedelja Kosilo: Goveja juha z. domačimi rezanci, svinjski zrezki po pariško, radič s krompirjem; jabolčno pecivo z viskijem Večerja: domača pica z. gobicami, s sirom, paradižnikom in šunko, pivo ali sok ali zeliščni čaj Ponedeljek Kosilo: Zelenjavna juha, palačinke s skut-nim namazom, kompol iz sliv in jabolk Večerja: hrenovke in solata s krompirjem, bela kava Torek Kosilo: Telečja rižota z grahom in korenčkom, vložena pesa, čaj ali mleko Večerja: cesarski praženec s slivovim kom-potom Sreda Kosilo: paradižnikova juha z. zlatimi kroglicami, ocvrte sardelice, krompir v solati s čebulo Večerja: polenta s parmezanom, mleko ali kozarec terana Četrtek Kosilo: vampi po tržaško, pire krompir, kozarec terana ali jogurt Večerja: palačinke s skuto in jabolčna če-ž.ana Petek Kosilo: skuše s kaprami in pršutom, krompirjeva solata, kozarec malvazije, sadna skuta z bananami Večerja: topli sendviči, mleko ali bela kava Sobota Kosilo: bržola s čebulo, kruhovi cmoki, zelena solata Večerja: narezek s pusto šunko, sirom, kumaricami, trdo kuhanimi jajci in smetanovim hrenom, polnoz.rnat kruh, teran ali cviček Skuše s kaprami in pršutom Za 4 osebe potrebujemo: 4 večje skuše ali kakšne druge ribe, sol, malo limone, olje za cvrenje Nadev: 1 dag drobtin, 2 stroka česna, žlička kaper, 4 rezine pršuta, 1 jajce, žlička olja, zelen peteršilj, žlica mleka Ribe očistimo, operemo, dobro osušimo s papirnato krpo, osolimo in pokapljamo z limoninim sokom. Pustimo jih stati vsaj pol ure, da se prepoje. Nato jih nadevamo z nadevom: drobtine pokapljamo z oljem in mlekom, dodamo s soljo strt česen, sesekljane kapre, drobno zrezan pršut, sesekljan zelen peteršilj in jajce ter vse dobro zmešamo. Nadete ribe damo v pomazano, nepregorno posodo ali pekač ter jih spečemo v pečici. Pečene ribe polijemo s hladnim oljčnim oljem in postrežemo z dobro krompirjevo solato z veliko čebule. Bržola s čebulo 4 goveje bržole, sol, poper, malo moke, 5 dag slanine, žlica olja, 1 čebula, juha za za-litje, zelen peteršilj, 1 dl kisle smetane Bržole potolčemo, solimo, prav malo popo-pramo, po eni strani povaljamo v moki in na vročem olju na hitro opečemo po obeh straneh (najprej opečemo nepomokano stran). Opečene bržole zložimo na krožnik, na olje pa vržemo na kocke zrezano slanino in na tanke rezine zrezano Čebulo. Prepražimo in zalijemo s pol zajemalke juhe. Dodamo bržole in vse skupaj dušimo do mehkega (cca. I uro). Proti koncu dušenja lahko po okusu dodamo tudi nekaj kapljic relbška ali terana. Nazadnje dodamo sesekljan zelen peteršilj in kislo smetano. Jabolčno pecivo z viskijem To je izredno sočno pecivo in tudi zelo aro-malično.) Za testo potrebujemo: 500 g moke, 1 zavitek suhega kvasa, 100 g sladkorja, nariha-no lupinico 1 limone, ščepec soli, slabega četrt litra toplega mleka, 125 g masla ali margarine Nadev: 7 do 8 kiselkastih jabolk (cca. 1 kg), sok 1 limone, za preliv in posip pa 50 g nali-stanih ali sesekljanih mandljev, 50 g masla, ca 1 del škotskega viskija, 100 g sladkorja Vse sestavine za testo damo v skledo in z ročnim mesalnikom zamesimo v mehko testo. Pokrijemo ga in pustimo da vzhaja na dvojno prvotno količino testa. Medtem olupimo jabolka, jih razrežemo na polovice, odstranimo peščišča, nato pa jih zrežemo na tanke rezine in pokapljamo z limoninim sokom, da ne po-rjave. Vzhajano testo enakomerno porazdelimo po pomaščenem pekaču, ga v lepih vrstah obložimo z jabolčnimi rezinami, damo pekač v ogreto pečico in pečemo cca. 50 minut pri 200 stopinjah C. 10 minut pred koncem, torej po 35 do 40 minutah peke, vzamemo pekač iz pečice in pecivo polresemo z mandljevimi lističi ter obložimo z rezinicami masla. Po končani peki ga vzamemo iz pečice in poškropimo z viskijem; najbolj enakomerno bo alkohol porazdeljen, če viski z žličko nanašamo na jabolka in testo. Nato pecivo takoj potresemo s sladkorjem. snovi, ki varujejo pred okužbami, nevtralizirajo strupe, pomorijo glive, dezinficirajo sluznico in pospešujejo izločanje seča. Pospešuje celično presnovo in nastajanje hormonov, krepijo celično membrano, preprečuje arteriosklerozo in nastajanje gub. Prav tako krepi imunski sistem in varuje sluznice, njihovo temno barvilo pa aktivira gene v celičnem jedru. Dati ji pospešujejo energetsko presnovo v vseh telesnih celicah. So izvrsten vir vitamina B5. ki povečuje kondicijo, pospešuje proizvodnjo energije v telesu. Nas naredi budnješe, vitalne in sposobne koncentracije. Vsebujejo tudi veliko železa za rdeča krvna telesca. Grenivke poživljajo presnovo in rast celic, saj vsebujejo veliko folne kisline - vitamina B. Preprečujejo infekcije in prehlade, krepijo imunski sistem in pospešujejo nastajanje hormonov. Grenivke so prave bombe zdravilnih in varovalnih sestavin. Lna grenivka zadosti potrebam odraslega človeka, ki ni izpostavljen čezmernemu stresu, za en dan. Jagode pospešujejo nastajanje krvi in rast celic, krepijo kosti, lase in kožo, krepijo imunski sistem in pospešujejo presnovo. Nekatere njihove čreslovine zavirajo vnetja in uničujejo bakterije. Tudi one imajo veliko folne kisline in vitamina C, od vseh vrst domačega sadja pa največ mangana, ki sodeluje v celotni presnovi, proizvaja kosti in kri, prehranjuje živčevje in možgane ter spodbuja naslajanje hormonov v žlezi ščitnici. Limone izboljšujejo izkoristek železa za celično dihanje, pospešujejo rast celic in delujejo pomla-jevalno. krepijo ožilje, izboljšujejo beljakovinske razmere v telesu in vitalizirajo, krepijo imunski sistem, vezivna tkiva, lase in nohte. Narede nas odporne proti stresu, njen kalcij pa je najboljše naravno pomirjevalo za živce. Ameriški biokemiki svetujejo, da bi čez dan pojedli nekaj limoninih četrtink, skupaj z mesom. Njena izredna kislost se v ustih spremeni v ne- verjetno sladkobo. Poizkusile, presenečeni boste. Marelice varujejo celice pred imunskimi strupi in prostimi radikali, pospešujejo razmnoževanje celic, pospešujejo razmnoževanje celic, izboljšujejo počutje, pomagajo pri utrujenosti in slabi koncentraciji, krepijo sluznice, lase, kožo in nohte. Imajo veliko vitamina A, nadpovprečno veliko ni-nacina za živčevje in energijo, folne kisline, vitamina B in C. Pri strastnih kadilcih delujejo varovalno na pljučno sluznico! Z veliko količine bakra in kobalta so idealno sadje za slabokrvne ljudi. Melone in lubenice pospešujejo celično dihanje in nastajanje krvi. varujejo sluznice v vsem telesu, pomlajujejo in poživljajo, izboljšujejo kožo in lase, izboljšujejo izrabo beljakovin. Imajo veliko vitamina A, ki stimulira človeške gene in s tem inteligenco. Prav tako imajo veliko vitamina B3 in C. folne kisline, mangana in železa, ki skrbi za oskrbo celic s kisikom. Ribez varuje celice pred prostimi radikali, varuje sluznice, pomirja živčevje ion izboljšuje razpoloženje, spodbuja delovanje srca in mišičja, krepi imunski sistem, pospešuje nastajanje hormonov, presnovo in nastajanje krvi. Je naravno sredstvo za poživitev in vitaliz.aciojo. Ima veliko vitamina B3 in B5, kalija, kalcija, mangana in magnezija. Kisle jagode niso v slast vsakomur, a tudi zdravila iz lekarne niso vedno sladka. Zato seje vredno potruditi, saj visoko koncentriran vitamin C skozi črevesno sluznico hitro prodre v kri in po njej do telesnih celic, ki imajo neprestano potrebo po tej biološko aktivno snovi, še zlasti kadar smo v stresu. S samo 35 do 40 ribezovimi jagodami pokrijemo potrebo po vitaminu C na dan. Slive krepijo membransko obrambo vseh telesnih celic, krepijo srce in imunski sistem, optimizirajo presnovo ogljikovih hidratov, večajo odpornost proti stresu, pomagajo pri živčnem nemiru in težavah s koncentracijo. Slive so idealne za zdravilno kuro. Enotedenska slivova kura z 200 grami sliv na dan prežene živčni nemir in depresivno razpoloženje. Slive so najboljši pospeševalec presnove ogljikovih hidratov, za dobre živce, umsko či-lost, delovno moč in odpornost proti stresu. Sipek izboljšuje preskrbljenost telesnih celic s kisikom, skrbi za zdravo živčevje, sposobnost koncentracije, preprečuje infekcije in prehlade. Dober stari šipkov čaj, kajne! Ima neverjetno bogastvo vitaminov in drugih hranilnih snovi, zato so plodovi izvrsten vir hrane. Katja Dolenc, foto: Danica Dolenc Toplo za zimske dni Vendarle jc prišla v deželo zima, ki je v zadnjih dneh resno "zastavila". Iz predalov smo vzeli pozabljene kape, rokavice, šale, se odeli v puhovke in tople hlače. Domače pletene obleke in topli dodatki so vselej v modi, tudi letošnjo zimo, ko še vedno prevladuje etno stil, le da so kreacije v bolj modernih oblikah. Topli pleteni klobučki so moderni, pa dolge pletene jope z domačimi vzorci, vendar v velikih razmakih in iz res debelih voln. Spodnji pulover naj bo kratek in oprijet, v naravni, beli, modri ali pa v toplih rdečih, rjavih, skratka, ognjenih barvah, ki poživljajo. Hlače volnene, žametne, enobarvne ali pa vzorča-ste, predvsem v karu, ozke, še raje pa na zvonec in z usnjenimi kav-bojskimi razširki, kakor jih še vedno narekuje trend. Spodaj tople dolge bombažne ali volnene nogavice, tople podložne usnjene nubuk čevlje ali škornje ali pa čevlje iz gladkega usnja. Šali naj bodo dolgi, s eolki, franžami in "mucki" na koncu, rokavice pa naj bodo v podobnem stilu, predvsem pa tople, da se boste lahko dolgo časa kepali! Ja, ne pozabite na zimske radosti. Katja Dolenc Operacije so nujne, onkološki pa v krizi Zaradi posledic decembrske poplave je kirurška dejavnost na ljubljanskem Onkološkem inštitutu (Ol) zelo okrnjena. Na operacijo čaka 180 bolnikov. Program onkološke kirurgije so sredi tedna preselili v Klinični center. Ljubljana - Trinajsti december. Četrt če/, polnoč. Usodna noč /a ljubljanski Onkološki inštitut. Vroča voda i/ klimatske naprave je uničila velik del opreme ter materiala in zdravil za anestezijo. Slednjih naj bi bilo uničenih za več milijonov tolarjev, celotna škoda pa bo vrtoglavo visoka. Sprehod skozi opustele hodnike razkriva vso bedo osrednje slovenske onkološke ustanove, ki že desetletja čaka na človeku dostojne prostore. Tri stranišča za petdeset žensk. Stara in izrabljena oprema. V dvesto let stari stavbi A, nekdanji šempetrski kasarni, vladajo izredne razmere. V stropu luknje. Operacijska soba in intenzivni oddelek sta bila minuli ponedeljek pozno popoldne pripravljena na izselitev. Začasno v Klinični center (KC). V njem ho za nedoločen čas po tekal program onkološke kirurgije. 01 je najel operacijsko in intenzivni sobi. Minuli torek so v KC preselili opremo in opravili prevzem, naslednji dan pa so sprejeli prve bolnike. Zaradi po- sledic poplave naj bi bila kirurška dejavnost 01 zmanjšana za dobro polovico, čakalna doba se je povečala. Če je dO sedaj na operacijo čakalo 120 bolnikov, jih trenutno čaka vsaj ISO. Zdravstveni in špektoi je operacijsko intenzivni Operacijska soba pred izselitvijo. Doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med. trakt zaprl. Po besedah generalnega direktorja docenta doktorja Alberta Petra Krasa. dr. med.. bodo v KC tedensko lahko operirali okoli 55 bolnikov, manjše posege pa bodo še vedno opravljali v ambulantni operacijski sobi Onkološkega inštituta. "To je za nas hud udarec, saj delujemo v izrednih razmerah. Poskrbeli smo za naše bolnike m jih obvestili o poteku zdravljenja v prihodnje. Čakalna tloba se je seveda podaljša la, kar je še posebej prizadelo hude bolnike, pri katerih je operacija nujna. Zato sta razumljiva tudi njihov strah in ogorčenje. Zelo se trudimo, da bi čakalne v 1 ste čim bolj zmanjšali, saj se zave damo. kaj za bolnika z rakom pomeni čimprejšnja operacija. Za Lani porodna postelja, letos porodna soba Kranj - Minulo leto je bilo za kranjsko porodnišnico uspešno, saj se je povečalo število porodov, kar morda po 'sušnih' letih obeta boljše čase, poleg tega so imeli srečo tudi z donatorji. Z njihovo pomočjo so lahko kupili opremo in naprave, ki so nujno potrebne za zdravje in dobro počutje žensk in novorojenčkov. Darovalci, ki so lani prispevali denar za kranjsko porodnišnico, z gostiteljem direktorjem prof. dr. Markom Lavričem, dr. med. (četrti z leve ). V Bolnišnici za ginekologijo in POrodniStVO Kranj se zavedajo po-'"ena donalorstva. saj z lastnimi Bredstvi ne bi mogli zadostiti niti BajnujnejSim potrebam po posodobitvi opreme. Minulo sredo opoldne so v goste povabili vse darovalce, ki so v letu 2002 prispevali sredstva za lažje in kakovostnejše delo kranjske porodnišnice. Na seznamu darovalcev je Wlo 51 imen: Zvest Apollonio, £r«stina Bajt, Jože Bajželj, jjranka Blenkuž, Predrag Bu-Julj, Kngrotuš, d.o.o., Kstetika 'abjan, d.o.o., Andreja Globoč-n,k< Godler, Gorenjske Lekar-"e< Guta Floria, Hofman La J0««, Matej Imperi, Iskra rJJ*«*! dd< Johnson & John-JJJi Ljudmila Krumpestar, Ll-JJJ Klub Bled Golt MU08 Lipo-gC, Matej Marčun, Mereator •(»^njske, d.d., Tjaša Mezgec, •komedija, d.o.o., Srečko Mr- var, MTB Klub Kranj, Stanislav Murnik, Novo Nordisk, Nu-nar, Miha Oeepek, Pečan, Peterka, Jasmin Požleb, Simon Prevodnik, Janka Primožič-Tavčar, Proloko Trade, d.o.o., Boris Rihteršič, Rotarv Club Kranj, Schering, Si.mobil, Miha Slabe, Steklarstvo Jugo-vic, s.p., Tomaž Stopar, Ljudmila Škafar, Krika Teran, Termo, d.d., Tomaž Trpin, Marija Zaplotnik, s.p., in Živila Kranj, d.d.. Skupaj so prispevali 12 milijonov tolarjev, ki so jih pO besedah direktorja prof. dr. Marka Lavri-ča, dr. med., porabili za nakup porodne postelje za narav ne poro de in kardiotokogral. še ta mesec bodo k 11 p i 1 i aparat za merjenje sluha pri novorojenčku, zbirajo pa tudi denar za obnovo in preuredi lev velike porodne sobe. Gre za velik in drag projekt, saj naj bi preureditev, iz sedanje porodne sobe bodo uredili več manjših samostojnih in ločenih porodnih sob, stala okoli 30 milijonov tolarjev, do Sedaj so zbrali 2,7 milijona tolarjev. Letos bodo nadaljevali z zbiranjem denarja in pripravo potrebne dokumentacije. / deli pa naj bi začeli prihodnje leto. "Za pomoč bomo zaprosili tudi občine, ki so nam do sedaj vedno priskočile na pomoč, kajti brez donatorjev pri nakupu opreme in naprav ne bi mogli slediti koraku časa. Poleg večjih donatorjev sme hvaležni tudi v^em anonimnim darovalcem, ki nam s svojimi prispevki pomagajo uresničevati naše zamisli in vsem, ki nam pomagajo Sponzorirati izobraževanje. Poleg manjših donacij so se lani zvrstile tudi štiri večje akcije, in sicer Mcrcaloi jeva akcija Naj se rodi sreča. Tuševa dobrodelna akcija. Majev sklad in akcija Si.mobila. Dvanajst milijonov tolarjev je za našo bolnišnico velik denar, ki nam je omogočil nakup novih naprav." je na srečanju z. donatorji dejal prof. dr. Lav-rič in jim podelil zahvalne listine, osebje bolnišnične kuhinje pod vodstvom Irene Sitar pa je poskrbelo za okusno pogostitev. Ne le zaradi odmevnih in uspešnih donatorskih akcij, ampak tudi zaradi večjega števila porodov (lani je hilo 12X6 porodov, kar je 58 več kot leto prej) so v kranjski porodnišnici leto 2002 končali /. zadovoljstvom, letošnje leto pa bo v znamenju priprav na obsežna dela preureditve velike porodne sobe. Porodna postelja za naravne poro de, ki SOJO kupili lani, opravičuje svoj namen, saj je po rojevanju v tej sobi veliki) povpraševanje, do sedaj je bilo v njej že 352 porodov. Renata Škrjanc, foto: R. S. časno gostovanje v KC bo velika obremenitev tudi za naše zdrav stveno osebje in že zdaj je jasno, da taka zasilna rešitev v nedogled ne bo mogla trajati," je minuli ponedeljek povedal doc. dr. Fras. Na sestanku kriznega štaba so kirurške onkološke bolnike razdelili v pel skupin. V prvi) spadajo najtežji bolniki, takih je vsaj polovica, v drugo bolniki s posebnimi tumorji v trebušni votlini in sarkomi na ostalih delih telesa, v tretji so bolnice, ki potrebujejo kirurško zdravljenje raka na dojkah, bolni ke četrte skupine bodo lahko operirali v prirejenih malih operacijskih sobah Ol. v peti skupini pa so bolniki, pri katerih pride do Odpovedi organov, sepse in so na kemoterapiji. Zamisel o novem onkološkem inštitutu je že zelo stara, saj seje o njem prvič govorilo po drugi svetovni vojni, pa potem v šestdesetih letih, po letu 1975 so začeli graditi nekatere slav be. Zdaj v Ol spadajo slav be A. B. C. D in TRT, v najboljšem stanju je trenutno stavba D, vseh postelj pa je 332. Gradnja novega 01 napreduje po polžje. Minister za zdravje dr. Dušan Keber je nedavno dejal, da naj bi bila l. faza gradnje Ol končana do leta 2006 oziroma ob ugodnih pogojih celo dve leti prej, 2! laza pa do leta 2008, ko hi slovenski bolniki končno dobili sodoben onkološki inštitut. Za to dr- žava potrebuje dodatne 4 milijar de tolarjev, onkološki inštitut pa poleg pediatrične klinike spada med največji investiciji. Ministrstvo za zdravje bo moralo zagotoviti dodatna sredstva, nekaj ver jetno tudi s prerazporeditvijo denarja. V Slovenskih bolnišnicah se letno zdravi okoli 300.000 bol nikov, razvoj na področju ontologije pa gre v smeri ambulantnega zdravljenja. "To je splošni trend v svetu, zato bomo v prihodnje tudi pri nas postopno ukinjali število postelj, saj se vse več bolnikov zdravi ambulantno in Že prvi dan po kirurškem posegu zapustijo bolnišnico, več kol polovica bolnikov se tudi ambulantno obseva. Predvidevamo, da bomo z dokončanjem I. faze gradnje Ol zmanjšali število postelj vsaj za slo." je dejal doc. dr. Iras. Rak je smrtna bolezen, za neka tere celo sramotna, kajti ponekod je osveščenost še zelo nizka, in diagnozo rak ljudje še vedno najprej povežejo s smrtjo in breziz hodnosljo. Obstaja več kot 200 različnih vrst rakov. Število rakavih bolnikov pri nas še vedno narašča. Leta 1999 je bilo več kol S.400 novih bolnikov, med moškimi je najpogostejši pljučni rak. pri ženskah pa je na prvem mestu rak dojke. V Sloveniji je trenutno okoli 40.000 rakavih bolnikov (novo obolelih, zazdravljenih in oseb. ki živijo z rakom). Podatki o novih bolnikih so zaskrbljujoči, upanje vzbuja le podatek o preži vetju. Petletno preživetje od po stavitve diagnoze se je v zadnjih štirih desetletjih povečalo na več kol 60 odstotkov, kar gre pripisati napredku strokovnega znanja in razvoju naprav, ki so večinoma zelo drage. Najpomembnejše so obsevalne naprave, novembra lani so na Onkološkem inštitutu kupili nov linearni pospešcvalnik. najsi) dobnejSo ameriško napravo, ki je stal 450 milijonov tolarjev, potre bujejo vsaj še enega. Denar zanj naj bi prispevala država. Sicer pa je Že skrajni čas. da Ol začne de lovati v pogojih, ki bodo onkolo škim bolnikom omogočili varne m dostojne bolniške prostore, hitrejše zdravljenje in krajše čakalne vrste. Kajti bolnikom, še posebej rakavim, je vsak dan dragocen, njihovo življenje pa najdragoce nejše. Nemoč, negotovost in čaka nje ubijajo. Včasih bolj kot bolezen sama. Renata Škrjanc, foto: R. Š. S kalijem proti možganski kapi Kranj - Strokovnjaki ugotavljajo, da naj bi ljudi, ki s prehrano zaužijejo premalo kalija, bolj ogrožala možganska kap. Slednje je potrdila tudi raziskava, kije zajela 5.600 moških in žensk, starejših od 65 let, ki dO sodelovanja v raziskavi še niso doživeli možganske kapi. Spremljali so jih od štiri do osem let in v tem času beležili število in vrsto možganskih kapi. ki so se pojavile. Ugotovili so, da seje pri osebah, ki so imele v prehrani najmanj kalija, možganska kap pojavila 1,5-krat pogosteje kot pri tistih, ki so ga s hrano zaužili največ. V prvem primeru so ga dnevno zaužili manj kol 2,4 grama, v drugem več kot 4 grame dnevno. Veliko kalija vsebujejo banane. pomaranče, avokado, mandarine, zelena listnata zelenjava, orehi in mleko, v slednjem je tudi veliko kalcija, ki je pomemben pri preprečevanju osteopo-roze in vpliva na gpStOtO kostne mase. Rezultati raziskave so spodbudili raziskovalce, da bodo v prihodnje z novo raziskavo poskušali ugotoviti, ali lahko povečanje količine kalija v prehrani med drugim prepreči možgansko kap. Raziskave so pokazale tudi, daje pomanjkanje kalija v prehrani povezano z večjo nevarnostjo smrti zaradi možganske kapi. ki zadnja leta prizadene vse več ljudi, med pogoste dejavnike tveganja pa strokovnjaki uvrščajo tudi stres. Možganska kap lahko pri bolniku pusti hude posle dice. npr. težave z gOVOKOm in gibanjem. Na Gorenj skem so bolniki dejavni v društvih bolnikov po mož-ganski kapi, ki delujejo v Kranju, Tržiču in na Blc dtt. R. S. Moj zdravnik 2003 Kranj - Minil je prvi teden akcije Moj zdravnik 2003. v kateri letos lahko sodelujete tudi Go-renjke in Gorenjci ter glasujete za svojega Zdravnika/zdravniCO, ginekologa/ginekologinjo in pedia-tra/pediatrinjo. Veseli smo. da ste akcijo lepo sprejeli, saj smo minule dni v uredništvu Gorenjskega glasa prejeli veliko izpolnjenih kuponov, nekateri pa sle glasovali po telefonu. Več kot ducat različnih imen Zdravnic in zdravnikov iz vseh KUPON VfVCL Glasujem Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika____ Moio ginekologijo ali ginekologa___ Mo|o pediatnnjo ali pediatra_ PRIIMEK NASLOV; KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON Glasujete lahko tudi na tel št.: 04/201-42-00 Spodei podpaaiv dovo**jrn a, stud«, Modema d o o mqe igora) navdano OMbna podatka hram m uponbfr n ttaoaoon« ij>jJ»1»ii». tfpolnavenie pogodbena obmnotti. obveščen* o mUtK6Nf^ml&ttltmWCjmi*fm6^9*ldtmit)*l^tm0* ter n teletonako. pano r eaktroneko anketrsnje Moa onabne podatke lahko SbjOo Modema obdekaB do panoga pnakkca mo|e prwoWw Podpis-. Izpolnjene kupone poslpte na naslov GLAS Zoisova 1, 4000 Kranj gorenjskih domov in bolnišnic. Vse. ki boste v akciji še sodelovali, prosimo, da napišete ime m priimek izbranega zdravnika. Če nam bosle svoj glas sporočili po telefonu, ne pozabile povedali, v katero kategorijo spada vaš izbrani zdravnik (splošni, pediater, ginekolog), poleg tega ne pozabite povedali svojega naslova, kajti vsak teden bomo med bralci, ki hodo sodelovali v akciji Moj zdravnik 2003. izžrebali bralca/bralko, ki bo prejel/a polletno naročnino na revijo za zdravo življenje Viva, vsi Sodelujoči bralci pa bodo sodelovali tudi v velikem žrebanju za več kot 20 lepih in praktičnih nagrad. Tokrat smo med bralci, ki so sodelovali v akciji Moj zdravnik 2003, izžrebali Majdo Jc/.cršek, Podluhnik 317, 4220 Škofja Loka. ki bo pol leta brezplačno prejemala revijo Viva. Nagrajenki čestitamo, bralke in bralce Gorenjskega glasa pa vabimo k sodelovanju v akciji Moj zdravnik 2003. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj, ali glasujete po telefonu na telefonski številki (04) 201 42 00. Glasovanje se bo končalo 21. marca 2003. slovesna razglasitev re zultatov pa bo 3. aprila 2003. Renata fjkrjanc Sezona v svetovnem pokalu se začenja tudi za telemarkarje Z elanom na Finsko V začetku tedna je v finski Yllaes odpotovala naša telemark reprezentanca, na uvodnih tekmah pa bodo Slovenijo zastopali David Primožič, Urban Simčič in Jakob Jovan - Na Finskem tudi svetovno mladinsko prvenstvo V Zalogu in Tivoliju tesni zmagi favoritov V torek zvečer se je začel drugi del letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu, ekipi prvakov in podprvakov pa sta le za gol ugnali tekmeca. Kranj - "Klub temu da na prve nastope še nisem povsem pripravljen, pa sem optimist, saj sezono začenjam s še večjim motivom kot dosedanje. Poleti sem namreč zamenjal opremljevalca, tako da imam sedaj elanove smuči. Žal pa imam nekaj težav s poškodbo križa, za slabšo formo pa je krivo tudi dejstvo, daje bilo malo snega in nam zato manjka nekaj snežnega treninga. Zagotovo pa se bom na tekmah potrudil, kot najbolje znam in zmorem, in upam, da bo to zadoščalo za vrhunske uvrstitve, M je pred prvimi tekmami povedal naš najuspešnejši tekmovalec David Primožič iz Loma nad Tržičem, ki je v lanski sezoni v svetovnem pokalu posegal tudi po najvišjih mestih, na koncu pa v skupni uvrstitvi osvojil drugo mesto. V telemark šprintu je David osvojil celo dve zmagi: eno na tekmi v Mariboru in eno v Les Houchesu v Franciji. 25-letni član Telemark kluba Kranj se tudi le- David Primožič tos že veseli nastopov pred domačimi gledalei. "Upam, da mi bo prav na domači tekmi v Mariboru konec januarja uspelo doseči vrhunske rezultate," si želi David Primožič, ki je lansko sezono zaključil tudi kot drugi tekmovalec svetovnega pokala v telemark šprintu, tretji v telemark veleslalomu in peti v klasičnem telcmar-ku. Sicer pa so se prve tekme na Finskem včeraj že začele (včeraj je bil na sporedu šprint, danes veleslalom in jutri klasični telemark), na njih pa kot tekmovalec nastopa tudi Kranjčan Urban Simčič, ki je tudi direktor sklada za telemark. "Po zaslugi odličnih rezultatov in organizaciji tekme za svetovni pokal v Mariboru, se je telemark smučanje lani uveljavilo tudi v Sloveniji. Ustanovili smo tudi sklad za telemark ter postavili temelje za delo z mladimi," je pred odhodom v Skandinavijo poudaril Urban Simčič. Tokratna finska turneja svetovnega pokala pa je pomembna tudi zato, ker v Yllaesu hkrati poteka tudi 2. FIS mladinsko svetovno prvenstvo. Zato so na Finsko odpotovali tudi naši mladi upi: Dora Štuhee, Melanja Šo-ber, Sergej Primožič in Klemen Žonta. Loške rokometašice za Evropo Ekipa rokometašic Loka kave Jelovice bo prvo tekmo evropskega pokala pokalnih zmagovalk z ekipo Abu iz Bakuja odigrala danes v Železnikih, povratno pa v nedeljo v Škofji Loki. Škofja Loka - Rokometašice Loka kave Jelovice, ki so si lani pomladi z drugim mestom v pokalu Slovenije zagotovile nastop v evropskem pokalu pokalnih zmagovalk (prva je bila ekipa Krim Eta Neutro Roberts), so imele precej nesreče pri žrebu, saj so za nasprotnice 3. kroga dobile ekipo Abu iz Bakuja v Azerbajdžana. Zaradi negotovih razmer v tej državi so se v vodstvu kluba - na pobudo igralk in njihovih staršev - odločili, da bodo obe tekmi (tudi povratno) odigrali doma. Po dolgih pogajanjih z vodstvom azer-bajdžanke ekipe so ti na prošnjo škofjeloškega kluba pristali - seveda proti plačilu stroškov, ki jih bo imela ekipa Abuja s potjo in nastanitvijo v Sloveniji. Ti stroški so okoli 4.000.000 tolarjev, kar je za majhen klub, kot je ZRD Loka kava Jelovica veliko, pa vendar manjši, kot bi bili njihovi za tvegano pot v Azerbajdžan. Tako so včeraj zvečer rokometašice iz Azerbajdžana prek Zagreba že pripotovale v Školjo Loko, Loške rokometašice so si nastop v Evropi zagotovile z odlično igro in drugim mestom v lanskem slovenskem pokalnem tekmovanje. kjer bodo imele danes trening, zvečer ob 19. uri pa se bodo v novi športni dvorani v Železnikih pomerile z domač ekipo Loka kave Jelovice. Povratna tekma bo nato v nedeljo ob 18. uri v športni dvorani na Podnu v Školji Loki. Vabila, prireditve Dcskarji in smučarji na Rogli - Jutri se na Rogli začenja serija tekmovanj v deskanju na snegu "Dirka za Milkins Pisano desko" za otroke do 16 let. Uradni trening bo ob 12. uri, start prvega teka pa bo ob 13. uri. V nedeljo pa se na Rogli začenja tudi trinajsta serija smučarskih tekmovanj Barcaffe Ski Open. Start otroškega tekmovanja za pokal Sladkosned bo ob 10.30 uri, start tekme za starejše od 14 let pa ob 12.30 uri. Dodatne informacije za obe tekmovanji po telefonu 2350 250. Vaterpolski spored - V pokritem olimpijskem bazenu bo ekipa Ko-krejutri, v soboto, ob 20. uri, v mestnem derbiju gostila ekipo Triglava Živil. V Tivoliju bosta igrali ekipi Olimpije in Kopra, v Celju pa Po-zejdon in Branik. Košarkarski spored -VI. slovenski košarkarski ligi bo ekipa Triglava jutri, v soboto, z. začetkom ob 20.15 uri, gostila Elektro. V l.B slovenski košarkarski ligi bo na sporedu gorenjski derbi. Ekipa Radovljice bo namreč v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici gostila ekipo Loka kave. Tekma se bo začela ob 20. uri. V.S. SMUČARSKE DNEVNE KARTE za KRVAVEC po 2.900 SIT Ponedeljek - petek od 7. do 18. ure Mladinski servis Gregorčičeva 8, 4000 KRANJ "Pred obema tekmama lahko povem le, da ekipe nc poznam, dobila pa sem seznam igralk, ki bodo nastopile pri nas. Iz tega sklepam, daje precej deklet v ekipi zelo izkušenih, nekaj pa jc tudi mlajših. Kolikor poznam rusko rokometno šolo se zavedam, da bosta obe tekmi težki. Zato smo v klubu, pri delu z našo res zelo mlado ekipo, veliko pozornosti v zadnjem času namenili psihološki pripravi. Dosti smo tudi trenirali in upam, da se bodo dekleta znala Azerbajdžankam postaviti po robu, " je včeraj povedala trenerka Milija Tomšič. Vilma Stanovnik NAMIZNI TENIS Urban Simčič "Zame je mladinsko svetovno prvenstvo velik izziv, želim pa si tudi ponoviti lanski uspeh, ko sem dvakrat stal na stopničkah za zmagovalce," pravi mlajši od bratov Primožič, Sergej, prav tako član Telemark kluba Kranj. Tekme mladincev bodo na Finskem danes in jutri. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Ljubljana, Jesenice - S 15. kolom se je začel drugi del letošnjega državnega hokejskega prvenstva. V skupini A, kjer se ekipe potegujejo za mesta od 1. do 4., sta se v Zalogu pomerili moštvi Slavije M Optime in Acroni Jesenic, ekipa Bleda pa je gostovala v Tivoliju pri moštvu Zavarovalnice Maribor Olimpije. V Zalogu so z golom Tomaža Razingarja povedli Jeseničani, na 1:1 pa jc izenačil. Gregor Slak. V drugem delu igre je bil strelec gola za Acroni Jesenice Dejan Vari, za novo izenačenje pa je nato poskrbel Marjan Manferda. Zmagoviti gol za Jeseničane je zadel Anže Terlikar in postavil končni rezultat 2:3 (1:1, 1:1,0:1). Tüdi v Tivoliju je bila tekma precej izenačena, v vodstvo pa so prvi prišli domačini, saj je bil natančen Aleš Mušič. Na 2:0 za aktualne državne prvake je drugič zadel Ivo Jan, še pred koncem prve tretjine pa je bil učinkovit Aljoša Javor, ki je znižal razliko na 2:1. Blcjci so v nadaljevanju prek Miša Hafnerja izenačili, dve minuti pred koncem pa je zadel Damjan Dervarič, tako da je bil končen izid 3:2 (2:1, 0:1, 1:0). Na lestvici skupine A tako vodi ekipa ZM Olimpije s 6 točkami, Acroni Jesenice imajo 4 točke, Slavija M Optima 3 in Bled 1 točko. Že danes bosta na sporedu tekmi 16. kola. V gorenjskem derbiju se bosta na Bledu ob 18.45 uri pomerili moštvi Bleda in Acroni Jesenic, ZM Olimpija in Slavija pa bosta v Tivoliju igrala ob 18. uri. Tudi v skupini B so ekipe v torek začele z igranjem drugega dela prvenstva. Na Jesenicah je moštvo Triglava 3:8 (1:2, 1:4, 1:2) ugnalo moštvo HIT Casinoja Kranjska Gora, moštvo Maribora pa je bilo 1:4 (0:2, 0:0, 1:2), slabše od ekipe Marc Intcrieri. Tako na lestvici skupine B vodita Triglav in Maribor s po štirimi točkami, ekipi HIT Casinoja Kranjska Gora in Marc Intcrierov pa imata po tri točke. Tekma med Mariborom in HIT Casinojem Kranjska Gora bo danes v Mariboru, ekipi Marc Intcrierov in Triglava pa se bosta pomerili jutri ob 17.30 uri v Tivoliju. Vilma Stanovnik »U©IMGLAS' Pod Vitrancem bodo grmeli avtomobili V Podkorenu bo od petka do nedelje potekala zanimiva prireditev za ljubitelje vonja po bencinu - 2. zimski avto-moto show. Organizatorji pričakujejo veliko število obiskovalcev, na snegu pa se bodo pomerili tudi slovenski in tuji dirkači. Prometni režim bo enak kot v času smučarskih tekem. Kranjska Gora - Teden dni za smučarji bodo torej smučarski poligon v Podkorenu zasedli avlo-mobilisti. Organizatorji 2. zimskega avto shovva, ki so lani prireditev prvič pripravili pod planiš-kimi skakalnicami, so se tudi za letošnjo pogovarjali s Planiškim komitejem in Turističnim društvom Rateče, ker pa niso našli skupnega jezika, so se odločili za snežni stadion v Mariboru. V zadnjem hipu je interes za srečanje ljubiteljev hitrih avtomobilov in atraktivnih voženj na poledenelih in zasneženih podlagah pokazala Kranjska Gora oziroma tamkajšnja Lokalna turistična organizacija. Organizatorji na čelu s Primožem Lemežem se lahko veselijo tudi vremena, ki je v zadnjih dneh natreslo dovolj snega, da si tisti, ki jih bo'pot konec tedna zanesla v Podkoren, lahko obetajo pravi avtomobilski spektakel. Ob dirkah slovenskih, italijanskih, avstrijskih in hrvaških mojstrov avtomobilskega volana, ki bodo glavna atrakcija, bo na 2. zimskem avto-moto showu še vrsta drugih privlačnih preizkušenj namenjenih obiskovalcem. Na zasneženi progi se bodo s štirikolesno gnanimi audiji pomerili v tekmovanju Audi Quatlro Challenge Chalenge, na ledeni stezi bodo Lani je bila prireditev pod planiškimi skakalnicami, letos pa se bodo tekmovalci pomerili pod Vitrancem. lahko dirkali v kartingu, tisti, ki obvladajo dve kolesi, pa sc bodo z motokros motorji lahko zaganjali v strmino pod Vitrancem. Za najboljše so organizatorji skupaj s svojimi partnerji pripravili privlačne nagrade. Program se pričenja že danes, v petek, 10. januarja, ob 9. uri, ko bodo kvalifikacije za osrednjo dirko, popoldne bodo promocijske vožnje in trening, zvečer pa uradna otvoritev shovva. V soboto in nedeljo bodo dirke potekale od 9. do 18. oziroma 17. ure. sprem- HOKEJ V DVORANI_ ljajoči program pa se vključno z vožnjami s terenskimi avtomobili obakrat začenja ob 10. uri. Organizatorji naprošajo obiskovalce, da se ob prihodu na snežni poligon v Podkorenu ravnajo po navodilih redarjev in policije, vozni in parkirni režim pa je enak kot v času smučarskih tekem za svetovni pokal. Dodatne informacije o prireditvi so na voljo tudi na spletni strani www.winter-au-toshow.com. Matjaž Gregorič, foto: Vilma Stanovnik Edigs iz Mengša prvak prvega dela Škofja Loka - Z odigranim enajstim krogom se jc končal prvi del tekmovanja v prvi gorenjski namiznoteniški ligi sezone 2002/2003. Na vrhu je s polnim izkupičkom ekipa Edigs iz Mengša. Mlinotest PEKS iz. Škofje Loke je z enim porazom na drugem mestu, Picerija Baz.enčck iz. Križ je na tretjem mestu. Te tri ekipe imajo v drugem delu največ možnosti za vrh in osvojitev naslova gorenjskega prvaka. Tekmovanje v drugem delu bo tako zanimivo, do konca odločitve pa bodo padle v medsebojnih srečanjih najboljših. Rezultati enajstega kroga: Edigs : Mlinotest PEKS 10:0, Šenčur 3 : Merkur 2 2:8, Šenčur 1 : Gumar 7:3, Picerija Bazenčck : Sava 8:2 in PPE Erpo Sistemi : Kondor 3:7. Lestvica jesenskega dela: 1. Edigs Mengeš 20 točk, 2. Mlinotest PEKS 18 točk, 3. Picerija Bazenčck 16 točk, 4. Sava 13 točk, 5. Šenčur 1 11 točk, 6. Kondor Godešič 9 točk, 7. Gumar 8 točk, 8. PPE Epro Sistemi 7 točk, 9. Merkur 2 4 točke, 10. Šenčur 2 3 točke in 11. Šenčur 3 1 točka. J.S. Spidersi na vrhu Škofja Loka - Minulo soboto seje v telovadnici osnovne šole Ivana Groharja v Školji Loki nadaljevalo letošnje državno prvenstvo v hokeju v dvorani, floorballu. VIL turnirje organiziralo moštvo ekipe Loški škofi. Rezultati turnirja: FBK Jesenice - Loški škofi 8:7, Zelenci Kranjska Gora - Marmor Hotavlje 7:5, FBK Jesenice - FBC Thunder Jesenice 5:6, Insport Etiketa - Marmor Hotavlje 0:5, ŠD Brlog - Marmor Hotavlje 3:2, Zelenci Kranjska Gora - TVD Borovnica 9:11, Spidcrs Školja Loka - FBC Thunder Jesenice 7:4, ŠD Brlog - Loški škofi 3:2, Insport Etiketa - Loški škofi 0:5 in Spiders Školja Loka - TVD Borovnica 10:2. Na lestvici vodi ekipa aktualnih državnih prvakov, Spiders Škofja Loka z. 31 točkami, sledijo FBK Jesenice z 29 točkami, Zelenci Kranjska Gora z 21 točkami, Insport Pekarna Magušar in TVD Borovnica z 18 točkami. Na 6. mestu ima ekipa FBC Thunder Jesenice 17 točk, ekipa Marmorja Hotavlje ima 11 točk, Loški škofi 8 točk, ŠD Brlog 7 točk in Insport Etiketa na 10. mestu 3 točke. V.S. V dežurni službi Cestnega podjetja imajo te dni polne roke dela Zimska idila nekoliko drugače Soeg imamo v glavnem vsi radi, saj brez njega ni prave gorenjske zime. Ko pada, pa na žalost ne izbira cilja. Zamede tudi ceste pa pločnike, parkirišča in dvorišča, kjer ga ne maramo. V torek zjutraj so se Gorenjci z njim kar korajžno spoprijeli, včerajšnji pa je bil že povsem odveč. Kranj - V dneh, ko sneži, imajo vsi dovolj dela. Stanovalci i/, blokov in hiš odkidavajo garaže in parkirišča, da si z jeklenimi konjički nt njo pot do javnih prometnic. Te imajo na skrbi različ-na Podjetja; državne ceste so praviloma v pristojnosti Cestnega Podjetja Kranj, ki ima zimsko dežurno službo z glavnim centrom v Kranju ter enotami v Školji Loki, Radovljici ter Kranjski Gori °dprto že od lanskega 30. novembra. Skrb za občinske oziroma '°kalne ceste je različno porazdeljena. V nekaterih občinah so jo Pogodbeno zaupali Cestnemu podjetju Kranj, v drugih domači Komunali, v tretjih zasebnikom. Ti skoraj povsod sodelujejo tudi Kot kooperanti cestnega ali komunalnega podjetja. je bilo zaradi poledice potrebno posipanje, ob treh zjutraj pa so bili na cestah tudi že plugi. Kdaj oziroma kam je treba, presojamo bodisi sami, kličejo pa nas tudi iz operativ no-komu-nikacijskega centra Policijske uprave Kranj ali posamezniki. Kot dežurni razporejam ekipe po terenu. Z vozniki sem povezan prek UKYV zvez ali telefona." Silvester Sever Potem ko smo v torek zjutraj, na prvi pravi letošnji zimski dan, I preverili, kako so I ali niso splu/cne nekatere ceste pO Gorenjski ter /a dovoljnj ugotov i I i. da se promet povsod dokaj normalno odvija, smo se podali v dežurno pisarno zimske službe Cestnega podjetja v Kranju. Za telefonom smo dohili Silvestra Se-verja. ki je začel dežurstvo ob sed-n»ili Zjutraj. Povedal je. da so / de žurstvi začeli 30. novembra lani in bodo vztrajali predvidoma do 15. "uarca. V dežurstvu imajo 12-urne tZmene, tako kot. denimo, kranjski Poklicni gasilci. Po dnevnem dežurstvu sledi prost dan. po nasled "jih dvanajstih nočnih urah pa dva Prosta dneva. V torek brez posebnih težav "Res je, danes je precej pestro. Klici so začeli prihajati že v ponedeljek okrog osmih zvečer, ko Plug v križišču pri "spodnji" Iskri v Kranju. Mešanica peska in soli za naslednje posipanje. V torek zjutraj in dopoldne je bil aktiviran celotni avtopark Cestne ga podjetja Kranj. Na cestah je bilo okrog 25 ekip in približno enako število njihovih kooperantov. Zastojev ni bilo. kar so nam potrdili tudi v operativno-komu-nikacijskem centru. Slovenija je bila /aprta le /a tovornjake, ki so želeli vstopiti v državo na mejnih prehodih. "V vseh štirih dežurstvih Cestnega podjetja delamo povezano, se usklajujemo, iz Kranja pa gredo napotki po vsej Gorenjski," je še povedal Silvester Sever in zaupal, da je kot dežurni praviloma glavna tarča kritik ljudi. "Danes se jih je kar nekaj je- zilo, ker so jim plugi z odrinjenim snegom zatrpali izvoze do ceste. Kolikor se le da, rešujemo tudi težave te vrste, sicer pa se ravnamo po prednostnem vrstnem redu čiščenja in posipanja cest." komunikacijskem centru Policijske uprave Kranj Darka Breliha povzročali tovornjaki Vozniki tovornjakov in vlačilcev bi se mora li i/ prometa izločiti s;imi. vendar vsi kljub zagroženi kazni predpisa niso spoštovali. Nasprotno, neka teri so sc do policistov obnašali celo nesramno. Tovornjak, ki ga na zasneženi in spol/ki cesti zanese poprek, namreč celoten promet praviloma /ausiavi /a par ur. Včeraj seje poprek postavil tovornjak na kranjski obvoznici, na bistriškem klancu, v Podvinil kar dva in na blejskem Belinskcm klancu. Prometnih nesreč je bilo kljub Zelo neugodnim vo/nim razmeram malo. saj so vo/niki praviloma vozili počasi in previdno. Bili so Štirje trki. en udeleženec lažje ranjen, nekaj \eč pa skrivljene ploČev. ine "Na Gorenjskem še vedno sneži, zato je vožnja za tovornjake in vlačilce do nadaljnjega prepovedana," nam jc po telefonu povedal Darko Brelih. Na Vršiču m večini mejnih prehodov so /a vožnjo potrebne verige (Ljubelj / avstrijske strani), vsem voznikom pa policisti tudi svetujejo, da gre Komunalci morajo iz starega mestnega jedra Kranja kupe snega odpeljati. NESREČE Umrl še drugi sopotnik Kranj - V torek. 7. januarja, je zaradi posledic prometne nesreče na avtomobilski cesti med Kranjem in Torovim. v kateri je 30. decembra Popoldne umrla sopotnica V. Š., umrl še sopotnik na zadnjem sedežu. *5-letni A. P. i/ Bohinjske Bistrice. Staljeni aluminij brizgnil po nogi Jesenice - V livarni podjetja Kalit seje v torek popoldne med delom Poškodoval 48-letni livar S. G. z Jesenic. S kavljem je v peč nalagal a,uminijasto žico. Pri tem jc nastal temperaturni šok. /aradi česar je tekaj tekočega aluminija brizgnilo i/ peči po gležnju in stopalu njegove leve noge. Pomagali so mu v jeseniški bolnišnici. H. J. Kidanje je še vedno dostikrat najhitrejši način, da se znebiš snega. V torek torej posebnih težav /a radi snega na gorenjskih cestah ni bilo. kol je dejal vodja dežurstva na policiji, so bili bolj problematični pločniki ter parkirišča. Tovornjaki na počivališča Medlem ko je v torek večina snega napadla zgodaj zjutraj in so plugi do prve prometne konice večino cest /e uspeli očistiti in posuti, pa je bilo včeraj drugače. Najbolj Zgodnji vo/niki so jo še kar dobro odnesli, tisti, ki so odšli na pot okrog sedmih ali pozneje, pa precej slabše. Takrat je namreč /elo močno snežilo in snega ni bilo mogoče sproti odstranjevali. Zaradi nizkih temperatur so bile ceste tudi precej spol/kc. Zgodilo se je, da so morali policisti v prid varnosti vo/nikov /a radi poledice od 7.48 do 8.35 Zapreti odsek hitre ceste med Nakloni in Podtaborom. največ preglavic pa so po besedah vodje včerajšnje izmene v operativno- Včerajšnja po KRIMINAL Naklom in Podtaborom. do na cesto res opremljeni /a zimsko vožnjo, naj vozijo počasi in prev idno. Skozi Kranj z dvignjenimi plugi Vodja /miške dežurne službe v Cestnem podjetju Kranj Jože Pir-nat pa je povedal, da so v letošnji Zimi porabili že okroy 900 ton soli in več sto kubičnih metrov peska. Tega imajo dovolj, s soljo pa se jim je prav včeraj rahlo /a taknilo. Štirje vlačilci so sol pripeljali dopoldne. Vendar pa pO manjkanje soli. kol je /alrdil, ni bilo v/rok za jutranjo zaporo t.i. Kacinovega klanca. Dva od tovornikov sta morala na hitro popi a vilo. Zakaj tovornjaki Cestnega pod jerja Kranj po kranjskih cestah vozijo / dvignjenimi plugi, pa smo /e v torek povprašali dežurnega Silvestra Scveija. "laka so navodila. Občinske ceste vzdržuje Komunala." Prvi letoSnji sneg so torej, na splošno rečeno, gorenjski v/drže valci cest dokaj dobro prenesli, v čcrajšnji drugi nav al pa jim je /adal težji udarec. Helena Jelovčan. loto: Gora/d Kavčič Kapelica brez kipa Marije z Jezusom Hotemaže - I/ kapelice v |()temaž.ah je konec prejšnjega •dna izginil nabožni kipec Mari-|c l Jezusom, visok približno 1.2 ni£tra, last senčurskega župni-J^ega urada. Kipec je star okrog 150 let in vreden med milijon do milijon in pol tolarjev. Morebitno posebno zgodovinsko vrednost bodo policisti poskušali ugotoviti z nadaljnjim /.hiranjem obvestil. proti neznanemu tatu pa bodo v vsakem primeru vložili ka/ensko ovadbo. H. J., foto: Gorazd Kavčič Podtaknjen požar v Niku? Železniki - V obratu za galvanizacijo v družbi Niko v Želežnikjh jc nekdo v torek okrog dveh zju iraj na Se ncugoiov Ijen način /ažgal del plastične cevi odzračevalne naprave. Požar je po nestrokovni oceni povzročil /a 2.5 milijona tolarjev škode. S cevi se je namreč ogenj ra/širil in zajel ter uničil ves plastični cevovod odzračevalne naprave. Ob pol treh zjutraj so ga delavci sami omejili, dokončno pa so ga pogasili prostovoljni gasilci i/ Železnikov in Selc. Neznanega piròmana bodo policisti ovadili kazni vega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Popraznična odkritja Bled - Policisti še kar Sprejemajo prijave tatvin, ki so se zgodile med božično novoletnimi prazniki. Tako so blejski šele pred kratkim zvedeli, da si je neznanec i/ zabojnika podjetja Gradbinec GIP i/ Kranja na gradbišču telovadnice pri osnovni šoli v Zgornjih Gorjah "sposodil" osebni računalnik oli-vetti starejšega datuma Z monitorjem in tipkovnico ter barvni tiskalnik hp diskjel 3325. Jesenice - V noči na 4. januar pa naj hi nekdo "ob iskal" tudi stavbo Hladne valjarnc Bela na Sloven skem Javorniku. Odnesel je zaklenjeno škatlo / apa rati in ročnim ter električnim orodjem, vrednim sku paj 1.2 milijona tolarjev. V škatli so bili med drugim svedri za beton, odklopila, lesarska m kl|učavmčai ska kladiva, kotna brusilka. krožna žana. električni kabli, klešče, diamantni plošči /a rezanje in bfUSe nje betona, ključi unior. žeblji, elektrode in drugo. Kranj - Na gradbišču Gorenjskega sejma je med prazniki neznanec (ali skupina) poškodoval več za bojnikov (razvojnega zavoda. Razbijal je stekla, lomil kljuke, skratka, škodo so ocenili na najmanj 40.000 tolarjev. Blejska Dobrava - Z vlomom v podjetje Vbgt Electronic na Blejski Dobravi sii si neznanci med prazniki prilastili za sto tisočakov bakrenih žičnih Odpadkov. Vlomili so tako. da so prerezali žičnalo ograjo in i/ kovinskega zabojnika na ograjenem dvoriSČU odnesli 200 kilogramov žice. Radio, zatem pa še avto C5 Kranj - Med 4. in 6. januarjem jc neznanec vlomil \ poslovni center podjetja A 1. Zamikal ga je avto radio clarion. V av tosalomi je našel tudi ključe oseb nega avtomobila citrom C5 črne barve, registrske oznake LJ V8-14E, ki je bil parkiran na dvorišču AVtO je odklenil, sedel /a volan, ga vžgal in se odpeljal v neznano. Podjetje je olajšal za 3,6 milijona tolarjev. H. J. SPOROČILO O SMRTI Sporočamo, da je v 98. letu starosti umrl RUDOLF KLEMENC upokojenec - vodja energetike V nekdanji firmi Sempcrit se je zaposlil leta 193Í1 in do leta 1965 gradil temelje današnje Save. Bilje mentor mnogim generacijam kasnejših mojstrov, tehnikov m inženirjev. Od njega smo se poslovili v torek. 31. decembra 2002, na pokopališču v Kranju. KOLKKTIV SAVA Vito Rožej, voditelj oddaje Človek, ne jezi se - sosed sosedu..., štrudelj "Sej.kajpajetotacga" Potem ko je Mario Galunič po devetih letih in pol zapustil tisoče in tisoče Slovencev same na nedeljskem večernem kavču, prihodnjo nedeljo v tem elitnem televizijskem terminu na 1. programu TVS pričakujemo nov voditeljski obraz. Novi Mario? Kranjčan Vito Rožej zagotovo ne. Bil pa je izbran za voditelja nove oddaje z naslovom Človek, ne jezi se - sosed sosedu..., štrudelj. Kaj? Nič. Padel sem na rit, ko sem prebral, da bo Vito Rožej vodil novo televizijsko oddajo, ki bo ob nedeljah zvečer nasledila kultnega Maria. Zakaj presenečenje? Mario je bil s svojo oddajo idol naših mam, tetk in starih mam, ljubljenec povprečne slovenske družine, lep in urejen kot rože v maminem vrtu, prijazen kot jutranja kava, vedno nasmejan, hudomušen, a predvidljiv. In kaj ima z njim Vito Rožej, od nedavnega kranjski mestni svetnik, fantom prijazni Luka v seriji TV Dober dan, natakar v predstavi Seks, laži in štrud'1, akter in moderator Impro lige v KUD-u France Prešeren v Ljubljani, govoreči grm v lutkovni predstavi Kdo je napravil Vidku srajčico in nastopajoči v še mnogih lutkovnih predstavah, moderator in nekaj časa tudi odgovorni urednik na Radiu študent, sodelavec na Valu 202, sicer študent filozofije in sociologije...? Komaj kaj. Poznam ga kot svobodnjaka v pravem pomenu besede, človeka, ki se želi preizkusiti v sto stvareh, sto različnih vlogah, na sto različnih področjih. Da bi potešil svojega nemirnega duha, ker mu je to všeč... *Začniva torej s presenečenjem. V kakšni meri ga ob izboru za Mariovega naslednika deliš s prijatelji in znanci, ko bo naslednjo nedeljo zvečer na sporedu prva oddaja, pa najbrž tudi širšim televizijskim avditorijem? Najbrž se strinjaš, da naslediti elitni televizijski termin ob nedeljah zvečer za tako uspešnim voditeljem, le ni kar tako. "Čeprav sem si ogledal zadnjo Mariovo oddajo, nisem ravno pogost nedeljski gledalec. Mogoče si tudi zato ne predstavljam povsem, kaj nedeljski večerni termin na TV Slovenija pomeni. Poleg tega se mi vse skupaj ni zgodilo v enem dnevu, tako da sam ne morem hiti tako zelo presenečen, kot mogoče so oziroma bodo drugi. Bolj kot veselje me je trenutno "zagrabila" velika odgovornost, da vodenje oddaje čim bolje izpeljem. Seveda pa to, da se v nedeljo zvečer, kot v tipičnem družinskem terminu, tvoj obraz pojavi na televiziji, še nc pomeni tudi velike gledanosti. Zato je odgovornost nas ustvarjalcev oddaje še toliko večja." *Menda ste bili v ožjem izboru trije kandidati, poleg tebe še dva taka asa, kot sta Jure Sesek, ra-dijec s številnimi nagradami in priznanji, in Andrej Hofer, eden od obetavnejših kadrov na TVS. Boj je bil najbrž hud? "Izbora nisem razumel. Še manj pa doživel na način, kot ga je prikazal rumeni tisk, ki je poročal o nekem strašnem tekmovanju. Gre za medije, ki tekmujejo v senzaci-onalizmu in zato pogosto dogodke napihujejo. Drži pa, da so bili v izboru tudi še drugi kandidati. Na podlagi skupka različnih kvalitet in lastnosti posameznega kandidata sta se urednika v razvedrilnem programu Miša Molk in Vanja Vardjan na koncu odločila, da je smiselno poskusiti z menoj. Po besedah Molkove na TVS želijo poskusiti tudi z drugačnimi, še ne preizkušenimi stvarmi. Nimajo toliko licenčnih oddaj kot na komercialnih televizijah, zato se v razvedrilnem programu trudijo delati lastne stvari. V tem smislu naj bi bilo moje vodenje drugačno, manj vkalupljeno, kot so bila vodenja do sedaj. Trenutno sicer hodim v šolo za napovedovalce, a sem kljub temu bolj kot drugi kandidati "svobodnjak" in imam zato kakšno drugačno izkušnjo več. Pri tako kompleksni oddaji, kot bo Človek ne jezi se, sosed so- sedu...., štrudelj, seje potrebno spoznati na sto različnih stvari in moja neprofiliranost je pri tem najbrž, prednost." ^Nasprotno sem imel vsa ta leta, ko je za zabavo v nedeljo zvečer skrbel Mario, občutek, da gre za zelo profilirano oddajo. Natančno se je vedelo, kakšna je struktura gledalcev in kaj naj bi se potem takem v oddaji dogajalo, da bi bilo za družinski milje pred televizijskimi zasloni stvar še sprejemljiva. Kot da bi televizija imela željo po menjavi publike? "Kaj takega ne bi želel predvidevati. Mogoče se z leti televizijsko občinstvo tudi samo menja. Sam sem sicer šele na preizkušnji, verjamem pa, da oba urednika dobro poznata svoj posel in da vesta kaj delata. Zagotovo je dosedanja nedeljska publika vajena določenih vsebin in bi mogoče kdo drug bolj zadovoljil njena pričakovanja. Upam, da v voditeljski vlogi ne bom nič slabši, kot je bil Mario, predvsem pa vodenju želim dodati še kaj novega. Sicer pa sem jaz samo voditelj oddaje, katere format skupaj delajo Produkcijska skupina Mangart, Astral film in razvedrilni program TV Slovenija. V Mariovem primeru je bilo drugače, saj je bil sam tudi scenarist in redaktor, s tem pa je oddaji, ki je konec koncev nosila tudi njegovo ime, dal zelo oseben pečat. Moja vloga ni taka, jaz bom predvsem voditelj. Sicer pa zaenkrat tudi ne bi želel toliko časa preživeti na televiziji. Pa ne, da bi bilo tam tako grozno, predvsem želim početi še druge stvari, ki me zanimajo... Seveda bo odslej televizija imela prednost. Se enkrat pa poudarjam, da težko karkoli ocenjujem. Mogoče sem veliko bolj resen televizijski ustvarjalec kot pa gledalec. Ni časa za oboje, treba se je odločiti, ali bo človek pred kamero ali pa pred televizijo. Jaz sem se odločil za prvo." *S Produkcijsko skupino Mangart si že sodeloval. Pravzaprav so te "mangartovci" odkrili za serijo TV Dober dan. Najbrž ti bo lažje, poznaš ljudi, z njimi že imaš izkušnje... "Kaj naj rečem? Ja, seveda je fino delati z ljudmi, ki jih poznam že od prej. Vem, kako kdo funkcionira, kje in kako se lahko zanesemo eden na drugega. To je najbrž ena od odlik Mangarta, da vsak posebej nc deluje tako dobro, kot jim to uspeva s skupnimi močmi. Meni je to v veselje in pomoč. Vem tudi, če bi kdo drug delal to nedeljsko oddajo, najbrž jaz ne bi prišel v poštev, ker preprosto nihče nc bi pomislil name." *Si že poskušal tudi na drugih avdicijah? "Na nacionalki ne, oglasil pa sem se na Pop TV pri uredniku Branku Čakarmišu, ko so še iskali novega voditelja za oddajo Lepo je biti milijonar. Tam se stvari niso iztekle, tukaj upam, da se bodo. Je pa hec, da gre v obeh primerih za nedeljski večerni termin." *Ne vem, če je ravno hec naslediti taka televizijska asa, kot sta Mario ali Jonas? Ti adrenalin ne da miru ali pa ti je v življenju prelepo. Si pripravljen na reakcije javnosti? "Izkušnje z naslova javne osebe imam, zato mislim, da mi bo uspelo prenesti reakcije javnosti. Mogoče pa je prav to tisto, kar te vleče pred kamere. V tebi mora biti nekaj kontroverznosti in čudaštva. Mogoče se sliši kot negativna značajska lastnost, ampak jaz s tem hodim naokrog po svetu. Lahko, da sem še vedno malo naiven in se še ne zavedam vsega, kar me čaka, a imam zdaj čas in možnost to preizkusiti. Vem, da bi mi bilo kdaj kasneje v življenju žal. če bi se odločil drugače." *Pa vendar, se zavedaš nasledstva, ki ga prevzemaš od Maria? "Koncept oddaje bo drugačen, kot je bil za Mariovo oddajo. Mislim, da bo več primerjav mogoče potegniti v primeru kviza Lepo je biti milijonar, kjer bo koncept oddaje ostal isti, novi voditelj bo zamenjal le dosedanjega. Voditelja, ki mu v marsičem v Sloveniji ni para. V tem smislu bo meni vsekakor lažje. Nasledstvo dobre oddaje in zelo gledanega nedeljskega termina je eno, karizma, ki jo ima voditelj pa drugo. Če se oboje pokrije, kot pri Milijonarju, sta to dve jetniški krogli na eni nogi in težko se kam premakneš. Lažje je, če vsako kroglo nosiš na svoji nogi in se vsaj lahko premikaš." *Torej ne razmišljaš preveč o tem, da te bodo gledalci vsaj podzavestno primerjali z njim? "Vem, da se bo to zgodilo, a mislim, da to ni najhujša stvar, ki se mi lahko v življenju zgodi. Bolj bi bil razočaran, če oddaje ne bi naredil tako, kot jo najbolje zmorem. Pred gledalci bi se rad izkazal, še posebej, ker gre za povsem domač format oddaje, ki bo vsekakor novost. Drugo je, če kupiš licenčno oddajo, ki je že preverjeno blago." *Da bi ti mame ušle, te ne skrbi? "Da bi mame ušle? Dosedanja izkušnja na pilotskem snerrtanju govori drugače. V oddaji gostujeta dve družini, ki tekmujeta med seboj, in menda sem bil tudi mamam kar všeč." *Zanimivo, oddajo za nedeljo zvečer v krogu družine vodi Vito Rožej, ne ravno tipičen družinski človek... "To je že res, a ob preteklih nedeljskih večerih ni bilo nič drugače. Izkazalo se je, da to ni pomanjkljivost. Pri mojih letih je zato še čas, da se lotim takšnih projektov, preden pride na vrsto družina." *Kakšen bo koncept oddaje Človek, ne jezi se - sosed sosedu..., štrudelj? Hmm, ta štrudelj se mi nekam ponavlja... "Naključje." *Igraš namreč tudi v produkciji Špas teatra, komediji Seks, laži in strud'L A res Slovenci nimamo še kakšne druge sladice, potice na primer? "Policaje najbrž, najbolj slovenska sladica, ampak speči potico je malo bolj zahtevno kot štrudelj. Vsak je ne zna. Štrudelj je vsaj na prvi pogled enostavnejši. V predstavi štrudelj sicer simbolizira zamenjavo..." *Strudl (preberite kot koroški zamejci)! "O.K. Tudi v nemško govorečih državah in na severu Italije, skratka povsod, kjer rasejo jabolka, je najbrž, prav tako doma štrudelj. Tudi v oddaji gre za simbol nečesa domačega. Ko se bomo šli človek ne jezi se, se bo tekmovalo precej zares, saj bodo tudi bogate nagrade. Zmagovalec na koncu bo le ena oseba. Štrudelj pa ima povezovalno vlogo. Družini ga ena drugi prineseta na pokušino, da bi bilo naše druženje pristnejše in zanimivejše." *Seveda bosta oba štrudlja odlična (za kamero pa se ga bo pljuvalo ven, kot to počnejo preizkuševalci pri oddajah "kuharski nasveti )... "Nasprotno, sam že komaj čakam na prvo oddajo. Kot samski človek s precej neredno prehrano, mi bodo vsaj ti štrudlji v nedeljo zvečer malo pričarali pravo domače "štrudelj" vzdušje..." *Prav, pustimo se presenetiti. Spoznal sem te pred kakimi desetimi leti na Radiu Kranj, v okviru oddaje KRŠ (Kranjski radio študent). Se spomniš, totalna alternativa na radiu, če pa zdaj po-vlečeva vrv, prideva v "mainstre-am" (dominantni trend) nedeljskega večera...? "Lahko se motim, ampak imam občutek, da se tudi "mainstream" spreminja, vsaj generacijsko, če drugače ne. Mislim, daje nastopil čas za našo generacijo, ki je nekoliko drugačna od drugih. Čas, da tudi mi na nek način označimo to dobo in prostor, v katerem se nahajamo. Sicer pa grem, če imam le čas, še vedno na vsa proti glo-balistična, antinatovska zborovanja..." *To me spominja na ameriške filme na temo Vietnama. Prej hi-piji, demonstranti proti vojni v Vietnamu, kasneje borzni posredniki na Wall Streetu... "Misliš, da sem se izneveril koreninam. Na radiu KRŠ smo imeli drugačen program, kot se je takrat poslušal na Radiu Kranj, prav tako je tudi Radio Študent drugačen kot ostali, ki jih je slišati na območju Ljubljane. Znotraj te drugačnosti smo želeli tudi nekaj spreminjati... V medijih je precej možnosti za to. Aristotel jc rekel, da človek ni tisto, kar misli, ampak tisto, kar dela. Zakaj ne bi delal dveh različnih stvari. V kranjskem občinskem svetu kot svetnik govorim o drugih stvareh, kot bom govoril na televiziji. Kako združevati oboje in na obeh področjih biti konstruktiven, je moj problem. Zagotovo bi bilo dobro, če bi dan imel več ur. Zasebno življenje je v tem primeru včasih v drugem planu.", *V občinski svet si prišel na ne-strankarski listi mladih, v želji narediti čimveč za mlade. No, nimaš jih več dvajset... "Pa tudi trideset še ne." *Torej ti je še za verjet'... "Če je za verjet' hipijem, ki so pozneje tako ali tako postali bro-kerji? Deloval sem v različnih organizacijah mladih, študentskih klubih in podobno in se seveda zavzemal za interese mladih. Edino na ta način se mi zdi politično udejstvovanje smiselno. Iti v politiko zaradi lastnih interesov zagotovo ni pravi temelj. Če ne veš, za koga spreminjaš ta svet, potem nima smisla, da ga." *Najbrž se ti bo odslej še bolj spremenilo življenje. Pomanjkanje zasebnosti se je najbrž pojavilo že po seriji TV Dober dan. Imaš v tej smeri kakšne skrbi? "Vem, da bo hujše, kot je sedaj. Sicer pa človeku še vedno preostane, da gre na počitnice v tujino, da se odpočije, sprosti od medijev in se spet lahko vrne nazaj odigrat svojo vlogo." *Kdaj bo najbrž treba reagirati... "Čakam na prvi plaz intervjujev, pa bom videl, kaj bo. Nemogoče je biti vsem všeč in hkrati imeti skrbi zaradi drugačnih mnenj. Zame je bolj kot mnenje množice pomembno razmišljanje ljudi, ki jih zares cenim. Resnica ni odvisna od mnenjske večine, ampak od sebe same." *Ampak tvoji šefi bodo v nedeljo hoteli množičnost in dober ra-ting (gledanost). "Ravno zaradi raznih kontroverznosti bo oddaja nekaj, kar bo mogoče za mnoge razlog, da se bodo v nedeljo zvečer usedli pred televizor in preklopili na 1. program TVS." *Dekle? "Recimo, da mi v zasebnem življenju ni dolgčas. Če človek nekaj počne z veseljem in vso svojo energijo vlaga v delo, ga le to težko razočara. Pravijo "uzdaj se use i u svoje kljuse" (zaupaj sebi in svojemu konju), jaz pa dodajam, če kdo jaha poleg tebe, je še toliko boljše." *Dve slamici v enem Ego jogurtu? "Ha, ha, nekaj ega je pri tem poslu vsekakor potrebno imeti." *Si v kakšnem trenutku, odkar se je pred kakim mesecem začelo vse to na nacionalki, pomislil, kaj pa mi je tega treba bilo? "O ja, vsaj dvakrat. Po dolgem dnevu, sem zvečer pomislil, kaj se pa spet grem. Ampak ob koncu prejšnjega leta, 30. decembra, sem v prijateljski družbi Matjaža Javšnika, Damirja Leventiča in Saša Rajakoviča (v februarju bodo na Pop TV začeli z novo polurno humoristično oddajo Trafika), popival po Piranu in sem si nabral precej energije za naprej. Predvsem smo si vsi štirje obljubili, da ne bomo "zajebali"." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Referendum vreden 151 milijard tolarjev Na Ministrstvu za promet Republike Slovenije ocenjujejo, da bi sprejem referendumske pobude sindikatov Slovenskih železnic stala davkoplačevalce kar 151 milijard tolarjev. Ljubljana - Le deset dni nas loči do nedelje 19. januarja, ko bomo slovenski volivci povabljeni na kar dva predhodna zakonodajna referenduma: o preoblikovanju Slovenskih železnic in vračanju vlaganj v telefonsko omrežje. Če je morda za slednjega med slovenskimi državljani mogoče reči, da vsaj približno razumejo, zakaj pravzaprav gre - predvsem za višino povračil vloženih sredstev, pa je mogoče za prvega zagotovo reči, da večina niti približno ne razume kaj je bistvo nesporazuma med železničarji in državo. Da ljudje ne razumejo, o čem naj bi naslednjo nedeljo odločali na referendumu, jasno kaže tudi ja\ iiomnenjska raziskava, ki jo je izvedel raziskovalni oddelek Komunikacijske skupine SPLM. saj po odgovorih iz 400 gospodinjstev lahko sklepajo, da se bo referenduma udeležila le četrtina, med udeleženci pa več kot polovica Se ne ve, kako bo glasovala. To tudi ni nič čudnega, saj je le desetina anketiranih izjavila, da tema tiko zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske Železnice pozna, dve tretjini vprašanih pa jih sploh ne zanima. Da bi vsaj malo bolje pojasnili problematiko, so se na Ministrstvu za promet odločili sklicati tiskovno konferenco, kjer pa te zelo zahtevne problematike niso znali primerno pojasnili, niti niso bili prepričljivi. Kot osnovni vzrok za to. da se drŽava loteva preoblikovanja že- lezniškega sistema, je minister za promet Jakob Preseenik navedel potrebo po usklajevanju slovenske zakonodaje z bv ropsko unijo, še bolj pomembno pa se jim zdi usposabljanje nacionalnega prevoznika za uspešen konkurenčni boj na odprtem transportnem trgu. Sanacija Slovenskih železnic poteka Že od leta 1993, pri čemer je bil napovedan, po uspešni not ran j i reorganizaciji tudi največji investicijski ciklus na slovenskih železnicah po drugi svetovni vojni. Prve rešitve, ki jih ponuja nov i predlagani zakon, da naj bi bile Slovenske železnice organizirane v koncernski obliki - s holdingom kot obvladujočo družbo in tremi odvisnimi družbami, izvira i/, leta 1997, vendar je ministrstvo pri tem naletelo na odločen odpor že lezničarjev oz. njihovih sindikatov. Da bi lahko v letu 1999 zaprli pogajanja z. EU, so sc dogovorili, da bodo za preoblikovanje že tezniSkega sistema pripravili poseben zakon in kljub enoletnemu delu posebne skupine predloga zakona s predstavniki železničarjev niso uspeli uskladiti. To jc tudi vzrok za to, da je sedaj zakon v hitrem - pospešenem parlamentarnem postopku, ki ga železničarji očitajo. Se pomembnejši razlog za hitenje pa je, po besedah ministra Prcsečnika. da so Slovenske železnice postale kapital sko neustrezne, odstopil je generalni direktor in znašli so se pred stečajem. I/ leta 2001 imajo 4,5 milijard tolarjev izgube, samo iz prvega k v ai tala 2002 pa 3 milijarde. Samo v letu 2002 je država namenila sistemu 33 milijard tolarjev ali 58.000 tolarjev na vsakega zaposlenega državljana v Republiki Sloveniji (povprečna mesečna pokojnina!), kar je po mnenju ministra zadosten razlog za glasovanje proti. Še bolj zaskrbljujoča pa je bila ocena stroškov, ki naj bi jih zalite vale uresničitve zastavljenih referendumskih vprašanj, ki jo je na tiskovni konferenci podal direktor direkcije za železniški promet mag. Anton Medved. Po njegovih podatkih naj bi glasovanje za šest referendumskih vprašanj, ki jih predlagajo železničarji, pome nilo, da bi država - torej mi vsi. Kljub govorenju, ki omenja skoraj dvesto milijard tolarjev, na vprašanje, do kdaj se bomo Gorenjci, edini v Sloveniji, vozili s "prastarimi" in že zdavnaj pretesnimi "gomuljkami", ni mogoče dobiti. davkoplačevalci - morala v naslednjih petih letih zagotoviti 151 milijard tolarjev, skupaj s proračunskimi sredstvi iz letošnjega dr Žavnega proračuna pa celo 191 milijard. To pa pomeni 170.000 tolarjev na zaposlenega (več kot povprečna slovenska plača'), s tem denarjem pa bi lahko izgradili II novih onkoloških inštitutov ali 8 pediatričnih klinik ali 10 tisoč socialnih stanovanj oziroma kar 3 mesece plačevali vse slo venske pokojnine. Ob teli vrtoglavih številkah pa smo novinarji na konkretna vprašanja dobili precej načelne in negotove odgovore. Poudariti velja, da namerava država vodenje in skrb za varnost železniškega prometa obdržali v eni od družb, ki se ne bo privatizirala. medtem ko naj bi družbi za tovorni in potniški promet lahko privatizirali le do 4l) odstotkov. Privatizacija naj bi se začela, ko bodo razmere v sistemu že sanirane, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo davkoplačevalci vse nakopičene izgu be in nujno potrebne investicije še plačali zalo. da bo lahko država nato deleže družb (podobno kot seje to zgodilo / Ljubljansko ban ko) dražje prodala. Slišali smo. da je že v teku posodabljanje signal nih naprav na progi Koper - Divača, dogradili naj bi tudi obe želez mški postaji m postavili protihrupne ograje, kar vse je že tudi del načrtovane graditve drugega tira po letu 2010. Izveden je bil že tudi postopek javnega naročila za nove lokomotive, ki jih Slovenske železnice, ko se bo po naših tirih odprla pot evropskim tovornim tokovom,'ttUjno potrebujejo, ven dar je nabava do nadaljnjega ustavljena. Državni sekretar /a železnice mag. Matjaž Knez je tudi zagotovil, da bodo vsekakor zahtevali spremembo kolektivne pogodbe v kateri so si železničar ji (tudi s stavkami) zagotovili presenetljive ugodnosti. Na vprašanje, kdaj bomo Gorenjci, ki se moramo edini v Sloveniji voziti / že prastarimi in veliko pretesnimi "Gomuljkami" dočakali prokla mirani bolj kvaliteten prevoz, pa nismo dobili odgovora. Le po|as nilo, da naj se pritožimo! Štefan Žargi Nezadovoljni delničarji Dravskih elektrarn Manjšinski delničarji Dravskih elektrarn so prepričani, da si Holding Slovenskih elektrarn prisvaja dobiček, ki bi moral pripadati njim. Maribor - Pred tednom dni smo poročali o poslovanju Holdinga Slovenskih elektrarn, ki očitno še vedno, po dobrem letu in pol od ustanovitve na Štajerskem buri duhove. Po objavi ocen rezultatov poslovanja za preteklo leto smo iz Dialog company prejeli izjavo za javnost, v kateri lahko preberemo trditve o tem, da so dobički od prodaje elektrike ustvarjeni na račun manjšinskih delničarjev Dravskih elektrarn. Že del sporočila dovolj nazorno kaže na to, kakšni so odnosi znotraj holdinga. "Delničarji Dravskih elektrarn Maribor so kljub dvem milijardam dobička brez izgledov za di-vidende, elektroholding jemlje pogačo, drugim delničarjem pa ne pusti niti do drobtinic," lahko preberemo v izjavi za javnost, ki jo je Podpisal Branko Vodušek. Pri •cm trdi. daje po najavi holdinga Slovenske elektrarne, da bo deset milijard predvidenega dobička od Prodaje elektrike svojih članic. s'*'venskih elektroenergetskih Podjetij, v pretežni meri namenil Za svoje rezerve in le tretjino za gradnjo novih HE, je drugim delničarjem elektroenergetskih podjetij postalo jasno, da bodo od svojih lastniških deležev deležni Zgolj manjšinskih upravljavskih Pravic, dobiček pa bo v celoti domena eleklroholdinga. Med najbolj prizadetimi naj bi bili spet manjšinski lastniki Dravskih elektrarn Maribor, ki so svoje deleže kupili v procesu polnjenja sloven- ske privatizacijske luknje. Takoj potem, ko je kakšnih dvajset družb za upravljanje kupilo petino Dravskih elektrarn Maribor, so njihove nakupe razvrednotili z razpolovitvijo vrednosti lega podjetja, da bi v nadaljevanju njen večinski lastnik (elektroholding) začel brez soglasja ostalih samo» Stojno krojiti tudi vse poslovne funkcije v Dravskih elektrarnah. Pot k temu si je najprej odprl z zamenjavo direktorja, ki v Mariboru samo asistira odločitvam v Ljubljani. Zaradi tega je usoda dveh milijard dobička, ki so ga Dravske elektrarne Maribor v preteklem poslovnem letu ustvarile s svojim poslovanjem, takšna, kot so si jo zamislili v holdingu Slovenske elekrarne, in ne takšna, kol bi koristilo Dravskim elektrarnam ali kot bi si jo želeli investitorji v pet-inski lastniški delež Dravskih elektrarn Maribor. Branko Vodušek v imenu sedemnajstih družb n DOBAVA KURILNEGA OLJA Z GOTOVINSKIM PLAČILOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OUA Dvorje 98 4207 Cerklje tel: 04/23 1 5 742 jax: 04/23 1 5 741 za upravljanje in investicijskih skladov dodaja: "Manjšinski lastniki Dravskih elektrarn Maribor, ki se zelo dobro zavedajo svoje vloge pri upravljanju petine Dravskih elektrarn Maribor, so najbolj prizadeti zaradi tega. ker Dravske elektrarne prodajajo clektrohol-dingu energijo po ceni. ki je kar za polovico nižja od tržne. Gre pač za položaj, v katerem elektroholding v celoti obvladuje Dravske elektrarne Maribor in jim mimo dobrih poslovnih običajev odreja njihov poslovni položaj, kakršnega si pravzaprav sam zaželi ali predvidi. Izogiba se sklenitvi pogodbe 0 obvladovanju, po kateri bi moral priznati, da so transferne cene elektrike, ki mu jo dobavljajo iz. Dravskih elektrarn Maribor, dogovorne in ne tržne, ter tako neposredno izigrava družbenike, ki imajo petino lastništva tega sicer urejenega in tehnološko posodobljenega proizvajalca v Sloveniji sicer najcenejše električne energije na Dravi. Ker aparat in procedure skupščinskega odločanja ter uveljavljanja upravljavskih pravic ne omogočajo razvojnega razmišljanja in logike enakomernejšega razmerja med elek-troholdingom in drugimi lastniki Dravskih elekrarn Maribor, ne gre zgolj za porazdelitev ustvarjenega dobička med lastnike, ampak za temeljni odnos do regionalne porazdelitve ekonomske moči v Sloveniji. Interesi holdinga Sloveti ske elektrarne prerazporejajo akumulacijo od tam, kjer nastaja, na območja in področja, ki so v interesu dejavnikov, ki obvladujejo poslovanje eleklroholdinga. Vzpostavljena centralizacija ne vpliva zgolj na zmanjševanje ekonomske moči Maribora in Pod-ravja. ampak se kaže tudi v tako absurdnih zadevah, kot je ocenjevanje oziroma določanje gladine reke Drave." Uspešen vstop Leka na ameriški trg Slovenska farmacevtska družba Lek je na največji trg na svetu vstopila s svojim vodilnim izdelkom co-amoksiklav. Ljubljana - Iz farmacevtske tovarne Lek so sporočili, da so že prvi delovni dan v novem letu, 2. januarja, preko povezane družbe Lek Pharmaceuticals Inc. v /DA prodali za 27 milijonov dolarjev co-amoksiklava in s tem začeli uresničevati svoj največji poslovni cilj. Originator (ilaxoSmithKi-ne svoj izdelek trži pod zaščitno znamki) Augmentin, letna vred nosi prodaje v ZDA pa znaša 1,3 milijarde dolarjev, co-amoksiklav pa je na trgu zaradi tehnološko zelo zahtevne proizvodnje in pravic intelektualne lastnine v ome- jenih količinah. Generični co-amoksiklav proizvaja še ameriška družba Geneva. izraelska družba leva, registracijo pa si je pridobila tudi indijska družba Ranbaxy. Slovenska farmacevtska družba Lek je razvila neodvisni sev za proizvodnjo klavulanske kisline in v sodnem sporu dokazuje las ten in neodvisen razvoj izdelka, poslovna tveganja pa obvladujejo z zadostno kritično maso virov v poslovni skupini Novarlis. S pro-jektom co-amoksiklav so začeli v letu 1989, razvili lastno tehnologijo za proizvodnjo klavulanske kisline in lastne gotove oblike co amoksiklava. Kislino proizvajajo V obratu v Lendavi, gotove izdel-ke pa na Prevaljah. Co-amolf siklav je najširše mednarodno uveljavljen izdelek Leka, saj ga tržijo v 60 državah, na ameriškem trgu pa ga letos načrtujejo prodati za sto milijonov dolarjev s čimer naj bi ameriški trg postal za Lek največji. Po lanski 19,5-odstOtnJ rasti prodaje Lek v letu 2003 na črtuje 21-odstotno rast. če pa so bodo uresničili načrti V ZDA, pa se utegne ta povečati celo na 42 odstotkov. Š. Ž. HiperaV^0'' čez vikend NEKTAR BRAVO 299,00 SIT MULTIVITAMIN 50%, 21 SVEŽI 1.089,00 SIT SVINJSKI VRAT MIR, brez kosti, 1 kq \. SVEŽE URICE v soboto. 11. JANUARJA, od 9. do 13. me: To soboto z NAJCENEJŠIMI LIMONE 199,00 SIT BANANAMI! V petik. 10. in i »loto, 11. laiurja je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje. Slovenska cesta 10. Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Mane aux Mines 4 v Tržiču. Š.Ž. I HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ d d Cesta na Okroglo 3.420? Naklo Vse več denarja v vzajemnih skladih Medtem ko je bilo premoženje vzajemnih skladov ob koncu leta 2000 vredno 10,6 milijarde tolarjev, je bilo leto kasneje 14,6 milijarde, sredi lanskega leta 32,2 milijarde, ob koncu decembra pa je že preseglo 55 milijard tolarjev. Kranj - Dobri poznavalci razmer ocenjujejo, da je vse večje zani-r man je za vlaganje v vzajemne sklade posledica zniževanja obrestnih mer v bankah in hranilnicah, vse boljše seznanjenosti prebivalstva z načinom delovanja skladov ter priliva svežega kapitala od prodaje delnic Leka švicarskemu Novartisu. V Sloveniji deluje osemnajst vzajemnih skladov, s katerimi upravlja enajst družb za upravljanje, med njimi pa je največja KD Investments, ki upravlja s skladi Galilco, Rastko in KD Bond. Ob koncu minulega leta so skladi upravljali /. več kot 55 milijardami tolarjev, pri tem pa so bile med skladi velike razlike. Po zadnjih podatkih je daleč največji sklad Galilco, ki upravlja s skoraj 24 milijardami tolarjev ali s skoraj 44 odstotkov vsega premoženja v skladih. Na drugem mestu je sklad Rastko s skoraj 8,5 milijarde tolarjev premoženja, na tretjem mestu je sklad Alfa (v upravljanju DZU Probanka), ki je ob prehodu v novo leto presegel sedem milijard tolarjev, na četrtem mestu pa sklad Skala (Krekova družba) s 3,2 milijarde tolarjev premoženja. Več kot eno milijardo tolarjev vredno premoženje imajo še skladi Zajček (Abančna DZU) - 1,7 milijarde, Delniški (KBM Infond) - 1,7, Modra kombinacija (llirika DZU) - 1,4 in Hrast (KBM Infond) - 1,1 milijarde tolarjev. Galileo jc ob koncu leta 2000 upravljal s 5,1 milijarde tolarjev, leto kasneje s 6,7, ob koncu lanskega decembra pa že s 24 milijardami tolarjev. Podobno rast je doživljal Rastko, ki je premoženje v dveh letih, od konca leta 2000 do konca lanskega leta, povečal /. 1,6 na 8,5 milijarde tolarjev. Še hitreje je obseg zbranega denarja povečeval sklad Alfa, ki je ob koncu leta 2000 imel vsega 567 milijonov tolarjev vredno premoženje, okto-hra lani je presegel pel milijard, ob prehodu v novo leto pa sedem milijard tolarjev. Čeprav se vlaganja v vzajemne sklade povečujejo, pa v primerjavi s 1756 milijardami tolarjev, kolikor je znašala vrednost vezanega denarja ob koncu predlanskega leta v bankah in hranilnicah, nc pomenijo veliko. Slovenija po naložbah prebivalstva v vzajemne sklade s 125 dolarji na prebivalca zaostaja za vsemi državami Evropske unije pa tudi za večino kandidatk za članstvo v uniji. Različna naložbena politika Naložbena politika vzajemnih skladov se razlikuje, saj nekateri vlagajo predvsem v delnice, drugi v obveznice, tretji pa kombinirajo z naložbami v delnice in obveznice. Skladi Alfa, Galilco, Modra kombinacija. Pika, Piramida, Pol-žek in Renta vlagajo v delnice in obveznice, skladi Delniški, Hrast, Rastko, Skala, SPD, Zajček in Živa pretežno v delnice, KD Bond pretežno v obveznice in Sova v obveznice. Poglejmo še naložbe treh največjih vzajemnih skladov! Sklad Galilco je ob koncu lanskega novembra imel v svoje portfelju 8,89 odstotka delnic Mercatorja, 8,78 odstotka delnic novomeške Krke, 8,66 odstotka delnic Petrola, 5,02 odstotka delnic Intereurope, 4,97 odstotka delnic Save Kranj, 4,23 odstotka delnic Kolinskc in 3,97 odstotka delnic Gorenja, dobrih 44 odstotkov v drugih domačih vrednostnih papirjih, dobrih 14 odstotkov so predstavljala likvidna sredstva, v tujih delnicah pa je imel vsega 0,42 odstotka premoženja. Sklad Rastko je ob koncu lanskega novembra imel največ premoženja v delnicah Krke (8,81 odstotka), Mercatorja (8,81), Petrola (7,2), Gorenja (5,55), Žita (4,86) in Save (4,63), v drugih domačih vrednostnih papirjih 42,53 odstotka premoženja, v tujih delnicah pa dober odstotek. Sklad Alfa, ki se razglaša za sklad ravnotežja s 40 odstotki stalnega donosa (obveznice) in 60 odstotkov spremenljivega donosa (delnice), je ob koncu lanskega novembra imel dobrih 46 odstotkov premoženja v delnicah Krke, v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, v delnicah Cometa, obveznicah Nove Ljubljanske banke, v delnicah Droge, Merkurja, Pivovarne Laško, Intereurope, Mercatorja in Juteksa iz. Žalca, 19,7 odstotka v drugih obveznicah, 18,26 odstotka v drugih delnicah in deležih, 7,7 odstotka v kratkoročnih vrednostnih papirjih in 8,13 odstotka v depozitih. Pretekli donosi niso jamstvo za prihodnost Od naložbene politike je odvisna tudi tveganost in donosnost. Pri delniških skladih so lahko do- nosi višji, a je večje tudi tveganje, medtem ko je pri obvezniških donos manjši, a je manjše tudi tveganje pred velikimi nihanji. Poglejmo donosnost skladov v zadnje pol leta, v zadnjem letu, dveh in treh letih ter povprečno petletno donosnost! V skladu Rastko je vrednost enote premoženja (VEP) v zadnje pol leta porasla za 23,85 odstotka, v Alfi za 22,47 odstotka, v Modri kombinaciji za 21,31 odstotka, Galileu 21,07, Živi 20,97, SPD 20,66, Delniškemu 20,61, Hrastu 20,19, Zajčku 17,78, Skali 17,42, Polžku 15,27, Viziji 14.68, Vipku 13,82, Renti 12,56," Piramidi 10,06, Piki 9,52, KD Bondu 6,43 in Sovi 5,67 odstotka. In kaj se je dogajalo v zadnjem letu? Vrednost enote premoženja sklada Rastko je "poskočila" za dobrih 59 odstotkov, Galilea za 58 odstotkov, Skale in Modre kombinacije za 54 odstotkov. Zajčka in Žive za 53 odstotkov. Alfa za 52 odstotkov, Hrasta za 51, SPD za 49, Delniškega za 46, Vipka in Polžka za 40, Vizije za 34, Rente za 29, Piramide za 28. Pike za 24. K D Bonda za 18 in Sove za 12 odstotkov. V zadnjih dveh letih so najvišjo donosnost dosegli skladi Galilco (98 odstotkov), Rastko (91), Delniški (90), Živa (89), SPD in Alfa (88) ter Skala (87), najnižjo pa skladi Sova (25 odstotkov), KD Bond (30) in Piramida (46). Po donosnosti v zadnjih treh letih je na prvem mestu sklad Alfa (141 odstotkov), na drugem je SPD (112), na tretjem Delniški (109) in na četrtem Galileo (102), v zadnjih petih letih pa jc najvišjo povprečno letno donosnost dosegel sklad Alfa (28,65), sledijo pa mu Rastko (26,4), Galileo (26,3) in Hrast (24,26). Kakšne donose je pričakovati v prihodnje? "Vzajemci" sami opozarjajo, da pretekli donosi niso jamstvo za prihodnost. Ker imajo večino premoženja v delnicah, bo predvsem od tečajev delnic odvisno tudi gibanje vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov. Dobri poznavalci borznega dogajanja ocenjujejo, da na trgu skorajda ni več podcenjenih delnic. Cveto Zaplotnik Vlada znižala trošarino OBČINA JESENICE OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Na podlagi 2. člena Odloka o priznanjih občine Jesenice in 2. člena Pravilnika o izbiri kandidatov za občinska priznanja občine Jesenice (Ur. list RS, št. 1/2000 in sklepa, sprejetega na 1. seji dne 7.01.2003, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE JESENICE V LETU 2003 I. Priznanja občine Jesenice se podeljuje enkrat letno kot posebno obliko družbenega priznanja za izjemne uspehe na posameznih področjih. Vrsta priznanj občine Jesenice je določena v 10. in 14. členu Odloka o priznanjih in se podeljujejo fizičnim in pravnim osebam (posameznikom in kolektivom) za: * posamezne vrhunske dosežke, * življenjsko delo na področju znanstvenega in raziskovalnega dela, * prispevek k razvoju, * prispevek k izboljšavam za posamezna področja, * prispevek k izboljšanju posameznega področja, da je predlagani s svojim neposrednim delom prispeval k avtonomij posameznega strokovnega področja, * prispevek k splošnemu napredku strokovnosti, * prispevek k utrjevanju človekovih pravic, človekovega dostojanstva, * prispevki, izkazani skozi kvalitetno in strokovno delo, * prispevki z aktivnim sodelovanjem na posameznem področju, * prispevki v popularizaciji določene stroke, k tehnični in drugi izboljšavi, * dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev, * kakovosti poslovanja z rezultati kot rezultat razvoja znanja in inova-tivnosti, * tehnične odličnosti, * pomembno obogatitev posameznega področja, * odpiranje novih trgov, * odpiranje novih delovnih mest. II. Priznanja občine Jesenice so: 1. Podelitev naziva častnega občana občine Jesenice 2. Plaketa občine Jesenice 3. Plaketa na področju šolstva, kulture, športa, obrti in podjetništva 4. Diploma za področju šolstva, kulture, športa, obrti in podjetništva 5. Plaketa župana občine Jesenice 1. Podelitev naziva Častni občan občine Jesenice Naziv častnega občana občine Jesenice se podeli posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim delom pomembno prispevali k razvoju družbe, utrjevanja miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti oziroma k ugledu in razvoju občine. Naziv častnega občana občine Jesenice se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku in razvoju ter ugledu občine. 2. Plaketa občine Jesenice Plaketa občine Jesenice je najvišje priznanje občine Jesenice in se podeli največ tri plakete, od tega največ dve (2) plaketi posameznikom in ena (1) kolektivna. Posamezniki prejmejo tudi denarno nagrado. 3. 0. Plaketa za posamezna področja: 3.1. Plaketi na področju šolstva 3.2. Plaketi na področju kulture 3.3. Plaketi na področju športa 3.4. Plaketi na področju podjetništva 3.5. Plaketi na področju obrti Plaketa na področju šolstva, kulture, športa, obrti in podjetništva občine Jesenice je najvišje priznanje občine Jesenice na posameznem področju. Za vsako posamezno področje se podelita največ dve (2) plaketi (posamezniku ali kolektivu). Denarno nagrado prejmejo posamezniki za področje športa, kulture in šolstva. Kolektivna priznanja niso denarno nagrajena. Denarne nagrade tudi ne prejmejo nagrajenci za področje obrti in podjetništva. 4. Diploma za posamezna področja: 4.1. Diploma na področju šolstva 4.2. Diploma na področju kulture 4.3. Diploma na področju športa 4.4. Diploma na področju obrti 4.5. Diploma na področju podjetništva Diplomo na področju športa, kulture, šolstva, obrti in podjetništva občine Jesenice je drugo najvišje priznanje občine Jesenice na posameznem področju. Za vsako posamezno področje se podeli največ ena (1) diploma (posamezniku ali kolektivu). Denarno nagrado prejmejo posamezniki za področje šolstva, kulture in športa. Kolektivna priznanja niso denarno nagrajena. Denarne nagrade tudi ne prejmejo nagrajenci za področje obrti in podjetništva. Priznanja za posamezna področja se podeli, če predlagani kandidati in kolektivi izpolnjujejo naslednje pogoje: * Za Plaketo občine Jesenice najmanj 20 let dela na posameznem področju. * Za Plaketo na področjih: športa, kulture, šolstva, obrti in podjetništva najmanj 10 let dela in ustvarjanja na posameznem področju. * Za diplomo na področjih: športa, kulture, šolstva, obrti in podjetništva najmanj 2 leti dela in ustvarjanja na posameznem področju. 5. Plaketa župana: "Plaketo župana občine Jesenice" podeljuje župan ob posebnih priložnostih, za različna področja posameznikom, delegacijam iz domovine in tujine, po svoji lastni odločitvi. Plaketa župana, podeljena posamezniku ali kolektivu, ni denarno nagrajena. IV. Dokumentacija, ki jo je potrebno priložiti pobudi: Pobuda za priznanje mora vsebovati poleg osnovnih in osebnih podatkov o posamezniku ali kolektivu tudi utemeljenost pobude, v katerem mora biti podrobno opisano delo predlaganega kandidata/kandidatke ali kolektiva s posameznega področja, upoštevaje I. točko tega razpisa, ki je v skladu z besedilom 10. in 14. člena Odloka in določil Pravilnika o izbiri kandidatov za občinska priznanja občine Jesenice. V utemeljitvi posameznih pobud mora biti navedeno, za katero priznanje je pobuda predlagana. V. Kraj in izvedba odpiranja poslanih pobud za občinska priznanja je: 1. Pobude za priznanja občine Jesenice morajo pobudniki poslati v zaprti ovojnici na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu občine Jesenice, najkasneje do četrtka, 6. 2. 2003, do 14. 30 ure, na naslov: Občina Jesenice, Cesta maršala Tita 78, "Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja". Zapečatena ovojnica mora biti jasno označena "ne odpiraj - priznanja občine Jesenice v letu 2003". Zapečatena ovojnica se lahko odda tudi v sprejemni pisarni Občine Jesenice, na Jesenicah, Cesta maršala Tita 78, soba št. 1 (na naslov Komisije). 2. Odpiranje ovojnic bo v četrtek, 6. februarja 2003, v konferenčni sobi Občine Jesenice, Cesta maršala Tita 78 (I. nadstropje), ob 17. uri. 3. Vsaka pobuda za posamezno področje in vrsto priznanja mora biti ločena in točno označena na ovojnici (označeno s točko oz. zaporedno številko, navedeno v besedilu razpisa). 4. Nepravočasne in nepravilno označene ovojnice ter tudi nepopolne in pomanjkljivo vsebinsko poslane pobude bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu s Pravilnikom zavrgla. Priznanja občine Jesenice v letu 2003 bo podelil župan občine Jesenice na osrednji proslavi ob praznovanju občinskega praznika občine Jesenice 20. marca 2003. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Jožef ZIDAR, l.r. Kranj - Porabniki naftnih derivatov so se že navadili, da se maloprodajne cene odvisno od gibanja tečaja dolarja in cen nafte na svetovnih trgih spreminjajo na vsake dva tedna. Čeprav seje neosvinčeni 95-ok-tanski bencin v minulem štirinajstdnevnem obdobju na mediteranskem trgu podražil za 8,8 odstotka oz. za 21,1 dolarja za tono, dizelsko gorivo za 6,69 odstotka oz. za 17,6 dolarja na tono in kurilno olje za 6,68 odstotka ali 17,6 dolarja na tono, se maloprodajne cene v Sloveniji zaradi znižanja trošarine niso spremenile. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina še naprej stane 183,3 tolarja, liter 98-oktanskega bencina 191.6 tolarja, dizelsko gorivo 161.7 tolarja in ekstra lahko kurilno olje 97,2 tolarja. Kot so ob tem sporočili z vladnega urada za informiranje, je vlada na ponedeljkovi dopisni seji v skladu s sklepi gospodarskega kolegija vlade, ki je zasedal v nedeljo pozno popoldne, spremenila uredbo o določitvi zneska trošarine za mineralna olja. Čeprav je vlada trošarino nazadnje povečala 17. januarja lani, se je kljub temu odločila, dajo v skladu s protiinflacijskimi cilji zniža in s tem prepreči povišanje maloprodajnih cen naftnih derivatov. Ce tega ne bi storila, bi se inflacija na letni ravni zvišala za 0,2 odstotne točke. S spremembo uredbe je trošarino za neosvinčeni motorni bencin znižala z. 90.954 na 87.740 tolarjev za tisoč litrov oz. za 3,534 odstotka, za dizelsko gorivo s 63.456 na 61.039 tolarjev oz. za 3,809 odstotka ter za kurilno olje s 7.500 na 5.083 tolarjev oz. za 32,227 odstotka. Znižanje trošarine bo občutil tudi državni proračun, v katerem se bo zaradi tega vsak mesec zbralo 583,3 milijona tolarjev manj denarja oz. na letni ravni sedem milijard tolarjev. Vlada bo razliko nadoknadila z. varčevalnimi in drugimi ukrepi v javnem sektorju. C.Z.' Sklad prodaja poslovno stavbo Jeseniee - Republiški stanovanjski sklad, ki ga po pooblastilu zastopa Meling - ŽJ, Jesenice, je objavil javno zbiranje ponudb za prodajo dvaintrideset let stare poslovne stavbe v dveh etažah in s pripadajočim zemljiščem. Stavba je vredna 307 tisoč evrov in je naprodaj kot celota, kupec pa jo bo lahko dobil v posest in v uporabo v letošnjem prvem četrtletju. Za nakup se lahko potegujejo posamezniki ter podjetja in druge pravne osebe, morebitni kupci pa morajo v ponudbi navesti ponujeno ceno, plačilne pogoje in dejavnost, ki jo nameravajo opravljati. Ponudbe bo ocenila komisija, pri izbiri pa bo dala prednost kupcu, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. CZ. CABLEX Cablex, podjetje za proizvodnjo, trženje in servisiranje elektrotehničnih izdelkov, d.o.o. Smo eno uspešnejših srednje velikih podjetij za proizvodnjo kabelskih vezij v Evropi in pretežni dobavitelj kabelskih snopov uglednega nemškega koncema. Izvozimo preko 90 % naših izdelkov. V svoje delovno okolje vabimo več: • diplomiranih inženirjev elektrotehnike ali strojništva in • inženirje elektrotehnike ali strojništva. NUDIMO: • dinamično in ustvarjalno delo, • redno plačilo s stalnim in stimulativnim delom prejemkov, • možnost izobraževanja in napredovanja. Če ste vestni, ambiciozni in se želite dokazati v mladem, izredno motiviranem delovnem okolju, vas vabimo, da se prijavite na razpis. Vaše pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pričakujemo v roku 8 dni na naslovu:....... CABLEX d.o.o., Selanova 12, 1113 Ljubljana Telefon: 01 / 58 07 605, Fax: 01 / 58 07 777 Email: cablex@cablex.si EfteMO. januarja 2003 PODJETNIŠTVO IN OBRT / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Si.mobil na zemljevidu Vodafona Operaterji skupine Mobilkom Avstrija so sklenili partnersko pogodbo z največjim svetovnim operaterjem mobilne telefonije Vodafonom. Brdo pri Kranju - V torek so vodilni direktorji operaterjev skupine Mobilkom v gradu Brdo pod geslom "Najboljše iz obeh svetov" slovesno podpisali partnersko pogodbo s korporaeijo Vodafone, ki je največji operater mobilne telefonije na svetu. Tako bodo uporabniki avstrijskega omrežja Al, slovenskega Si.mobila in hrvaškega VlP-a lahko pod enakimi pogoji koristili storitve v 28 državah po svetu. Daje drugi največji slovenski operater mobilne telefonije Si.mobil segel visoko, je zgovorne poka/ala /e izbira kraja podpisa partnerske pogodbe, saj so si Za to priliko izbrali osrednji slovenski protokolarni objekt grad Brdo na Brdu pri Kranju. Torkovo vreme je bilo vse prej kot prijazno, posebej še za daljše poti. zato BOM) morali novinarji potrpeti sko- ski Si.mobil (in je tudi večinski lasinik). avstrijski Al in hrvaški VIP s skupaj nekaj nad 4 milijoni uporabnikov in ki je po njegovih besedah vodilni mobilni operater v Srednji in Vzhodni Evropi. Strategijo Mobilkoma pod geslom "Razmišljaj globalno, delaj lokalno" je razložil s prizadevanji, da upoštevajo posebnosti posamezne dežele ter pričakovanja njenih raj eno uro. kolikor so imeli za nuide predstavniki Vodafona, Mobilkoma. VIP-a in Si.mobila. ki so prišli na tiskovno konferenco in slovesen podpis partnerske Pogodbe neposredno iz Avstrije. Prireditelji so hoteli stopnjevati napetost" celo tako, da nam kljub čakanju niso dovolili pregledati gradiva, kije sicer bilo že pri pravljeno. kot da iz razpetih rek lamnih panojev že ob vhodu ne bi mogli Ugotoviti, za kaj pravzaprav gre. Skrivnostno partnerstvo je prvi razkril dr. Boris Nemšič, pred Bedqik Uprave Mobilkom Avstrija, ki V svoji skupini združuje sloven- uporabnikov, pri čemer koristijo enotne rešitve in prenos znanja. Mobilno komuniciranje vedno bolj zahteva globalni pristop, raz širjene možnosti, zlasti zahtev nej-ši prenos podatkov pa tudi uskla ditve načinov prenosov. Zato je po njegovem logično, da so iskali globalnega partnerja, s katerim so ob tej priliki podpisali dolgoročno sodelovanje. Vodafone je znan po svojih rešitvah, je vodilni in ino-vativen pri ponudbi mobilnih globalnih storitvah, hkrati pa ne spre gleduje potrebne enostavnosti uporabe. "To partnerstvo nam omogoča vključenost v globalno omrežje, obenem pa bomo zadržali svojo samostojnost. Takoj bomo začeli s skupnim strateških razvojem produktov na nekaterih področjih in jih dopolnili s BVpji mi prednostmi. Za naše uporabni ke tO sodelovanje pomeni ponud-bo najboljšega iz obeh svetov." je zaključil dr. Nemšič. V imenu Vodafona je nastopil Thomas Geitner. direktor za globalne produkte, ki je pojasnil, tla so se odločili za sodelovanje na enakem nivoju, ki prinaša koristi tako uporabnikom Vodafona kot tudi delničarjem in lastnikom. S Unn sodelovanjem bodo zapolnili sive lise na Vodalonovem zemljevidu Evrope, saj do sedaj niso delovali v državah, ki jih pokriva skupina Mobilkom Avstrija. Oblikovanje partnerske mreže s skupino operaterjev se prvič pojavlja ravno v tem primeru. Vodafone je največji mobilni operater na sve tu. Skupina jc zastopana v 28 državah na petih celinah. Od 30. septembra 2002 Vodafone povsod po svetu oskrbuje 107,5 milijona uporabnikov. Glede na tržno vred nost je Vodafone eno največjih podjetij ETSE 100 in Europtop 300. Sodelovanje na tako imenovanem partnerskem konceptu sc je pokazalo kot uspešno že pri sodelovanju Vodafona z Radiolinijo (finska), TDC Mobilom (Dan ska). MTC (Kuvajl) kot tudi Ra-diolinjo Eesti AS (Estonija). Za slovenske uporabnike je seveda najpomembnejše tisto, kar Inovativnost poslovanja za 21. stoletje Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske in BSC Poslovno podporni center Kranj vabita, da se v okviru projekta "Elarge" inovativnost poslovanja in ustvarjanja vrednosti za 21. stoletje pridružite dvodnevnemu seminarju o elektronskemu poslovanju. Usposabljanje bo potekalo v petek, 17. januraja. od 16. do 20. ure in soboto. IS. januarja, od 9. do 13. ure v računalniški učilnici Srednje elektro in strojne šole v Kranju, Kidričeva cesta 44, delavnica pa je namenjena malini in srednje velikim podjetjem. Teme predavanj in praktičnih vaj pod vodstvom inštruktorja bodo zajele: trende elektronskega poslovanja V svetu, kako izdelati model in strategijo elektronskega DOSlOva nja. kako reševati probleme pove zane z e poslovanjem in preizkus upravljanja e-trgovine po vnaprej pripravljenih scenarijih. Udeležba na delavnici je brezplačna, saj je izvedbo v višini 39.500 tolarjev pokrila preko projekta Enlargc Evropska unija. Ker je število udeležencev omejeno, prosijo, da potrdite svojo udeležbo do srede, 15. januarja, po telefonu 04 20 15 4I()'. Š. Ž. 5> g II s mm....., Ol C ro 2 • m—m % Kranj - V torek dopoldne je na Glavnem trgu 24 v Kranju samostojni podjetnik Anton Božič iz Ljubljane odprl novo trgovino z metražnim blagom Cecilija. To je poleg trgovin v Škofji Loki, na Jesenicah in v Tržiču že njegova četrta tovrstna trgovina na Gorenjskem, kot nam je povedal, pa bo poleg najnovejših modnih tkanin v trgovini mogoče ugodno dobiti tudi tkanine na kilogram. V 50 kvadratnih metrov velikem lokalu v samem središču Kranja, ki so ga vzeli v najem, bo, kot zagotavljajo pri Suknu - Antonu Božiču s.p., največja možna izbira metrskega blaga, poslovali pa bodo od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 15. ure Foto: Tina Doki 1 !-1 (— m « tB.au* NUMlHUUtOS 1 GIMMAMY OINMAMK- ZZ/C Plus POIAM) Bgff"' j ■ ■!• > -i >5 Tjmobil VIP ITAIY ALMNIA L UMU j MOECt ' j umm* CWMTU- prinaša novega to partnerstvo za Si.mobil. Predsednik uprave Si.mobila mag. Bojan Dremelj je bil prepričan, da bo podpisano partnerstvo največ koristi prineslo ravno slovenskim uporabnikom, ki bodo laže in ceneje opravljali pogovore povsod, kjer je Voda Id ne prisoten v svetu. "To pomeni." je dejal Dremelj. "da je Si.mobil tisti, ki Slovenijo v mobilnem smislu približuje Evropi in svetu." Prednosti bodo občutili predvsem uporabniki - 107,5 milijona v sku pini Vodafone in 4,26 milijona v skupini Mobilkom Avstrija. Tako bodo Vodafonovi uporabniki v bodoče lahko uporabljali omrežja Al, VIP in Si.mobil ter tudi v tujini telefonirali enako kot doma. To pomeni globalne storitve, ki so dosegljive v vseh državah, nove storitve in enotne tarife tudi preko meja. Že \ prvem četrtletju letos njega leta bodo uvedli nove pregledne cene gostovanj (tudi pred-plačniSkO tn GPRS gostovanje) za Si.mobilove uporabnike v 26 dr žavah - domala po vsej Evropi in storitev Vodafone Eurocall. Prav tako DO uporabnikom na voljo kakovostna DOmOČ, saj bodo tudi v tujini imeli preprosto možnost dostopa do naročniške službe. Si.mobil je pridobil ekskluzivno pravico uporabe in trženja Voda Ionov ih produktov in storitev na slovenskem trgu. za prihodnje produkte, ki jih bodo oblikovali skupaj, pa bodo nastopili tudi vizualno povezani. Blagovna znam ka Si.mobil bo še večje vrednosti, saj se bo pojavljala z mednarodno znano in priznano znamko Vodafone, je prepričan prvi mož Si.mobila. Štefan Žargi Na koncu pride najboljše. mi Avtomobilski kovčki TRANSCON 04/2023-066, 040/799-567] Tretje in zaključno žrebanje bo v soboto, 11. januarja, ob 11. uri v HIPERMARKETU Črnuče. Izžrebali bomo: • še zadnjih /. datumom od Ki. dO 51. decembra 2(102. katerih izžrebancem bomo v obliki bona do višine 50.000 sil' povrnili znesek na računu iz prodajaln s prehrambenimi izdelki ŽIVILA KRANJ, d. d., • in m nohi I IK o uda i l nt z I. I t d , s tremi vrati, ki ga bomo izžrebali izmed vseh anketnih lističev, Id ste jih med in. novembrom in 51. decembrom oddali v prodajalnah /l\ IE \ KRANJ, d. d., s prehrambenimi izdelki. /a odlično razpoloÉejije bosta poskrbela: Lucije Cirovič \ \l»>i:i čistilke Pate in \ ili nVsnik. Prisrčno vabljeni! Prodali laboratorij in mešalnico Podjetje M - KŽK Kmetijstvo Kranj je ob koncu predlanskega leta družbi Are - Kranj prodalo laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja v Šenčurju, maja lani pa družbi Jata Emona Ljubljana še mešalnico krmil na Trati pri Škofji Loki. Kranj - Že lani so se v javnosti razširile govorice, da bo Poslovni sistem Mercator, ki želi razvijati le trgovsko in bolj donosno dejavnost, kmetijski del KŽK-ja prodal ljubljanski Semenarni. Direktor KŽK-ja mag. Janez Tavčar govoric ni zanikal, povedal je, da sta v "v igri" dve različici in da bo odločitev o nadaljnji (lastniški) usodi KŽK-ja padla že v letošnjem prvem polletju. to je v času, ko se je tedanja Jugoslavija prizadevala, da bi pri oskrbi s semenom za krompir zmanjšala odvisnost od uvoza. S slovensko osamosvojitvijo in odločitvijo države, da v denacionali-zacijskih postopkih vrne po drugi svetovni vojni podržavljena ali kako drugače odvzeta zemljišča nekdanjim lastnikom oz. njihovim dedičem, so za KŽK in njegov center nastale nove okoliščine. V razmerah, ko je kmetijska politika zanemarjala razvoj domačega se-menarstva in ko jim je denacionalizacija zmanjševala obseg kmetijskih zemljišč, je center naenkrat postal prevelik za KŽK-jeve razvojno raziskovalne potrebe, hkrati pa ob vse manjši državni podpori tudi pretežko finančno breme. V KŽK-ju so center ponudili državi, saj so si želeli, da bi postal kontrolni laboratorij za kmetijske rastline in tudi za živila. O proda- Mag. Janez Tavčar Kot je znano, so v KŽK-ju center za fiziologijo in virusne bolezni krompirja zgradili 1987. leta, Javna razgrnitev načrta Bled - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je ob koncu lanskega leta sprejel sklep o javni razgrnitvi gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto Bled, izdelanega za obdobje od začetka predlanskega leta do konca leta 2010. Po tem sklepu bo načrt dva tedna, od 6. do 19. januarja, vsak delovni dan od 7. do 15. ure javno razgrnjen v prostorih blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije na Ljubljanski cesti 19 na Bledu, naslednji petek, 17. januarja, ob II. uri pa bo na istem mestu še javna obravnava. V času javne razgrnitve in na javni obravnavi bodo lastniki gozdov ter predstavniki zainteresiranih organizacij in ustanov lahko dali pripombe na načrt. Načrt, ki zajema gozdni prostor v katastrskih občinah Bled, Bohinjska Bela. Podhom, Poljšica. Rečica, Spodnje Gorje, Višclnica 1 in II, Zasip, Zgornje Gorje in Želeče, predstavlja stanje gozdov v enoti - površino, lesno zalogo, prirastek, funkcije gozdov, stanje gozdnih prometnic, poškodova-nosl ter usklajenost med gozdom in prosto živečimi živalmi, dosedanje gospodarjenje z gozdovi, še zlasti v minulem desetletnem obdobju, ter načrt gospodarjenja z gozdovi in gozdnim prostorom za obdobje 2001 - 2010. Za to obdobje predlaga najvišji možni posek, potrebna gojitvena in varstvena dela ter izgradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak. C.Z. TRGOVINA IN SERVIS Cesta na Klanec 9, 4000 Kranj tel.: 04/2357 710, tel., faks: 04/2331 375, gsm: 041/628 065 - prodaja rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo - popravilo vseh tipov traktorjev - servis kardanov in akumulatorjev Vesna Pri nas kupljen akumulator Vam vgradimo brezplačno. Popusti za plačilo z gotovino. REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE: Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo, Fiat, Creina AKUMULATORJI, REZERVNI DELI SIP, BCS, GUME, KARDANI IN REZERVNI DELI KARDANOV •«••a ELM O IMT ■SiBLED d.d. VIZUALNE KOMUNIKACIJE ELEKTROINSTALACIJE GOSTINSKA OPREMA Elmont Bled d.d., Spodnje Gorje 3a, 4260 BLED objavlja prosto delovno mesto 1. ADMINISTRATOR KOMERCIALE IN SKLADIŠČA Pogoji: - končana vsaj srednješolska izobrazba ekonomske, strojne ali druge ustrezne smeri, - dobro poznavanje računalniških programov Windows, Excell, - pasivno znanje angleškega jezika, - vozniški izpit B kategorije, - zaželjene so delovne izkušnje. Delovno razmerje sklepamo za določen čas (poskusna doba) z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Elmont Bled d.d., Spodnje Gorje 3a, 4260 Bled. Kandidati bodo najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav obveščeni o izbiri. KŽK je mešalnico krmil na Trati prodal družbi Jata Emona Ljubljana. ji oz. nakupu so podpisali že tudi pismo o nameri - eno z. ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri drugem je bil poleg ministrstva podpisnik še Kmetijski inštitut Slovenije. Ker kupčija ni bila sklenjena, se je KŽK po šestletnem čakanju ob koncu predlanskega leta odločil, da ukine dejavnost v centru in objekt s pripadajočim zemljiščem proda družbi Are - Kranj. S prodajo, pri kateri jc skupaj z. opremo iztržil 400 milijonov tolarjev, se mu je že mudilo, saj je denar potreboval za nove naložbe. V centru je bilo nekdaj tudi štirinajst zaposlenih, ob ukinitvi dejavnosti jih jc bilo sedem, ki so jih razporedili v druge KŽK-jeve obrate. Mešalnico krmil prodali Jati Emoni Ko sta se Jata Reja in Emona Krmila Ljubljana združili v družbo Jata Emona, so nastale nove okoliščine tudi za KŽK-jevo mešalnico krmil na Trati, v kateri so na leto zmešali okoli 17 tisoč ton krmil, od tega približno tisoč ton za potrebe svojih farm, ostalo pa za prodajo. Približno dve tretjini krmil so prodali Jati Reji, ostalo pa predvsem gorenjskim rejcem. Ko seje Jata Reja združila z Emono Krmila, ki ima tudi lastno mešalnico krmil, so izgubili pomembnega kupca, hkrati pa so se vse bolj zaostrovali predpisi, ki urejajo mešanje krmil. V takšnih razmerah so mešalnico, ki sojo v prejšnjih letih posodobili in v to vložili dvesto milijonov tolarjev, prodali družbi Jata Limona Ljubljana in za to iztržili okrog pol milijarde tolarjev. Vseh šestnajst zaposlenih je prevzel novi kupec, ki je v mešalnici ohranil dejavnost, razlika je ta, da v njej mešajo le krmila za rejo prašičev. Za mešalnico se je potegoval tudi avstrijski kupec, ki je ponujal celo višjo ceno, vendar bi ukinil dejavnost in lokacijo na Trati koristil le kot distribucijsko skladišče. V Sloveniji jc trenutno še šestnajst mešalnic, tudi v tej dejavnosti pa v prihodnje pričakujejo povezovanje. V KŽK-ju so s prodajo raziskovalne enote in mešalnice krmil iztržili 900 milijonov tolarjev, denar pa so namenili za urejanje vrtnarskih centrov v Mercatorjevih trgovskih centrih. Z vrtnarsko dejavnostjo so navzoči v enajstih Mercatorjevih centrih v Sloveniji ter še v dveh na Hrvaškem (Puia in Zagreb), v kar so v zadnjih petih letih vložili 1,1 milijarde tolarjev. "To je v skladu z našim načrtom, po katerem KŽK zaradi posledic tranzicijc postaja vse manj kmetijsko in vse bolj trgovsko podjetje. S kmetijstvom, pri katerem dajemo poudarek semenski pridelavi in intenzivni živinoreji, ustvarimo samo še 45 odstotkov prihodka," pravi direktor mag. Janez1 Tavčar in poudarja, da v zadnjih dvanajstih letih niso nikoli poslovali z. izgubo in da zdaj poslujejo brez tolarja posojila. Bo Mercator prodal kmetijski del KŽK-ja? Že lani so se v javnosti razširile govorice, da naj bi Poslovni sistem Mercator, ki želi razvijati le trgovskt) in donosnejše dejavnosti, kot je kmetijstvo, kmetijski del KŽK-ja prodal ljubljanski Semenarni. Direktor KŽK-ja mag. Janez Tavčar govoric ni zanikal, dejal je, da se o tem pogovarjajo že približno pol leta in da bo odločitev "padla" še v letošnji prvi polovici leta. In kaj naj bi se zgodilo z vrtnarskimi centri? Mercator naj bi jih zadržal v svoji lasti, vendar naj bi jih po eni različici oddal v najem Semenarni, KŽK-ju oz. skupni družbi, po drugi pa bi jih neposredno vključil v načrtovano "verigo" tehničnih trgovin. KŽK in Semenarna že zdaj poslovno sodelujeta, predvsem pri pridelavi semenskih žit, z nakupom KŽK-ja pa bi Semenarna okrepila tudi delež, pri trženju semenskega in jedilnega krompirja. "Če se Semenarna ne bo odločila za nakup, bomo iskali drugega kupca, ki bi ohranil kmetijsko pridelavo in jo še naprej razvijal," je dejal mag. Janez Tavčar in ob tem pripomnil, da imajo kmetijstvo očitno radi samo še zaposleni, vsi drugi - država, lastnik, podjetja pa se ga otepajo. In kaj si od spremembe lastništva lahko obetajo zaposleni? "Samo lastništvo ni najpomembnejše. Cc bo novi lastnik ohranil sedanji obseg kmetijske pridelave, bo za vse dovolj dela, problemi pa lahko nastanejo zaradi vračanja zemljišč nekdanjim lastnikom oz. njihovim dedičem. Že doslej jim je država vrnila 450 hektarjev nekdanjih KŽK-jcvih zemljišč, v nadaljnjih postopkih jih lahko izgubimo še približno petsto, od tega kar tristo hektarjev na podlagi možnosti upravičencev, da zahtevajo nadomestna zemljišča. S tem delamo gospodarjenju v kmetijstvu veliko škodo, saj iz zaokroženih, več deset hektarjev velikih produktivnih kompleksov ponovno nastajajo tudi nekdanje majhne, od pet do trideset arov velike parcele. Pri tem pa obdelovalna zemlja prehaja pretežno v roke nekmetov, kar ne prinaša ekonomskih učinkov," ugotavlja mag. Janez Tavčar. Cveto Zaplotnik Dodatni ukrepi pri uvozu krompirja Z dodatnimi ukrepi želijo preprečiti vnos škodljivih organizmov v Slovenijo. Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je na osnovi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin izdal pravilnik, s katerim je predpisal dodatne pogoje za uvpz semenskega, svežega ali ohlajenega krompirja, ugotavljanje zdravstvenega stanja krompirja ob uvozu, dodatne fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov ob uvozu, obseg obveznega testiranja pošiljk krompirja ter obvezno vodenje evidenc. Med škodljive organizme, ki so še posebej nevarni krompirju, štejejo bakterije, ki povzročajo obročkaste in rjave gnilobe, ter belo in rumeno krompirjevo ogor-čico. Ozemlje Slovenije za zdaj še ni okuženo s temi škodljivimi organizmi, izjema so le nekatera območja, kjer je okužba navzoča v omejenem obsegu in je pod uradnim nadzorom. Bakterija, ki je povzročiteljica rjave gnilobe, je navzoča na treh parcelah v katastrski občini Kokrica, rumena krompirjeva ogorčica pa na ogroženem območju v katastrski obči- ni Libeliče in v enem od objektov v katastrski občini Šenčur. Pravilnik med drugim določa, da mora fitosanitarni inšpektor pri zdravstvenem pregledu gomoljev pri vsaki pošiljki do 25 ton prerezati vsaj 200 gomoljev, na katerih ugotavlja znamenja rjave in obročkaste gnilobe krompirja. Obvezno je testiranje uvoženih pošiljk krompirja na navzočnost škodljivih organizmov, pri tem pa je obseg odvzema vzorcev odvisen od fitosanitarne nevarnosti. Pri uvozu semenskega krompirja iz držav, članic Evropske unije, in iz Švice, bodo testirali četrtino pošiljk (partij), pri uvozu iz ostalih evropskih držav pa vsako. Pri uvozu jedilnega krompirja bodo testirali tretjino pošiljk (partij) iz. Evropske unije in iz. Švice, iz ostalih evropskih držav pa vsako. Pravilnik določa tudi laboratorijsko testiranje gomoljev na bakterije in testiranje zemlje na ogorči-co. Cveto Zaplotnik Bohinjsko mleko: bil je le sum Referenčni testi so ovrgli sum, da je mleko s treh bohinjskih kmetij vsebovalo prepovedani kloramfenikol. Srednja vas v Bohinju - Vsi trije kmetje lahko oddajajo mleko, v zadrugi pa se ubadajo z vprašanji, kdo jim bo plačal mleko za čas, ko ga niso smeli oddajati, kaj je bil razlog, da je republiška veterinarska uprava v skupinskem vzorcu "zaznala" kloramfenikol, pa tudi to, ali je sploh možno, da triinštirideset litrov mleka z osumljenih kmetij onesnaži deset tisoč litrov mleka. Kot je znano, je republiška veterinarska uprava 8. novembra zaradi domnevne vsebnosti kloramfenikola v mleku zaprla šestnajst od skupno 171 mlečnih prog v Sloveniji, med njimi ni bilo nobene z Gorenjskega. Pri vnovičnem "vzorčenju" mleka iz skupinskih zbiralnic ob koncu novembra so odkrili prepoveda- ni antibiotik na šestih mlečnih progah v Sloveniji, med njimi tudi na bohinjski. Mlekarna Agroind Vipava, kamor večina bohinjskih kmetov oddaja mleko, je tedaj obvestila gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas kot organizatorko odkupa, da mleka ne bo odkupovala vse dotlej, dokler ne bo izločila mleka s kmetij, ki naj bi povzročile onesnaženje. Prepoved je trajala le kratek čas, saj so rezultati analiz, posamičnih vzorcev mleka, odvzetih na bohinjskih kmetijah v prvih decembrskih dneh, vrgli sum na tri oddajalce mleka. Domnevni onesnaževalci so potlej prejeli odločbe o začasni prepovedi oddaje mleka, prepoved pa je prenehala, ko so potrditveni testi, narejeni v referenčnem laboratoriju v Italiji, ovrgli sum na navzočnost kloramfenikola. Na veterinarski fakulteti zavračajo očitke pred- stavnikov združenja govedorejcev in sindikata kmetov, da so hitro testi za ugotavljanje navzočnosti prepovedanega kloramfenikola v mleku (s t.i. presejalno metodo) le desetod-stotno zanesljivi. Kot zatrjujejo, je zanesljivost hitre metode 100-odstotna, saj so vsi negativni rezultati zanesljivo negativni, le nespecifično pozitivne rezultate je treba potrditi s potrditvenim testom. V mlečni aferi je bilo skoraj 95 odstotkov rezultatov zanesljivo negativnih, devetnajst nespecifično pozitivnih vzorcev oz. tri od stotih pa so preiskali še s potrditveno analizo. Metoda je bila torej 97-odstotno učinkovita, ugotavljajo na veterinarski fakulteti in še dodajajo, da preiskava vzorca mleka s hitro metodo stane 2.600 tolarjev. i Cveto Zaplotnik Riklijeva vila korak bližje obnovi Blejska občina in zavod za varstvo kulturne dediščine sta prižgala zeleno luč začetku lokacijskih in gradbenih postopkov. V Riklijevi vili bosta restavracija in nočni klub, bazena in stolpičev pa ne bo. Bled - Riklijeva vila je nekoč spadala med lepše blejske vile in na elitni lokaciji ob jezeru zagotovo privabljala radovedne poglede. Zdaj jih že več let privablja iz povsem drugačnih razlogov. Streha je čedalje bolj podobna situ, saj pušča na vseh koncih in moči opeko, odpadel je ves blišč in čedalje bolj oguljena rebra kažejo vso bedo nekoč mogočne stavbe. Se bolj klavrna je notranjost. In ljudje se upravičeno sprašujejo, ali bodo vilo vendarle začeli obnavljati prej, preden se bo sesedla sama vase. Priprave na njeno obnovo se vlečejo kot jara kača. Po večletnem zatišju se je premaknilo z mrtve točke in je Riklijeva vila korak bližje obnovi. Predstavniki blejske občine, zavoda za varstvo kulturne dedišči-ne in lastniku Marka Omana so se v začetku decembra vendarle uspeli dogovoriti, Oman pa je lahko začel postopke pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Prvotni načrti so bili že veí krat spremenjeni, zadnji projekt pa je v skladu ž veljavnimi pros- torsko ureditvenimi pogoji za središče Bleda. Prvi načrt je v vili predvideva] več kot ducat dejav riOSti; apartmaje, bazen, savno, ribjo restavracijo, slaščičarno..., kar je bila preobsežna vsebina za eno samo hišo. l'o zadnjem projektu naj bi v stavbi uredili restav racijo in klubske prostore. \ kleli pa nočni lokal Bazena v stavbi ne bo in tudi predvidenih stolpičev Riklijeva vila po obnovi ne bo imela. Soglasje k novemu projektu je dal tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj. Pred dobrimi petnajstimi leti sta bila v Riklijevi vili še gostinski lo kal in kegljilče, zadnjih deset tel objekt sameva. Podjetje Kompas je vilo kupilo in jo hotelo celo po rušiti, vendar je zavod za kulturno dediščino to preprečil. Pred leti je objekt, ki je razglašen za kulturni spomenik, na dražbi kupil oče Marka Omana. "Nov načrt predvideva man|še po\cčan|c \ ile. \en dar mora prizidek ustrezati pros torsko ureditvenim pogojem. Pod kletili naj bi prostor pod teraso, vendar je pri tem zaskrbljujoča podtalnica. Zdaj mora lastnik pri- dobili še naravovarstveno dovoljenje, saj je objekt v neposredni bližini jezera. Podjetje za sanacijo Pelko je dosedaj poskrbelo za prerisanje stropov, sondiranje in ureditev vezi pod streho, ki je v zelo slabem stanju, saj zamaka, kar povzroča največjo škodo na Opeki, kajti stavba je opečnata. zato je obnova res nujna," je povedala Nika Leben, umetnostna zgodovinarka in konzervatorska svetovalka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Riklijeva vila je bila zgrajena konec prejšnjega stoletja \ bistori cističnem slogu, enkrat naj r>i bila že podaljšana, po ohranjenih podatkih pa naj bi načrte zanjo, ki niso ohranjeni, izdelal Paul Rikli. bral znanega Arnolda Riklija. Smučišča od danes obratujejo Močno sneženje je ta teden razveselilo smučarske delavce, bolj kot sneg pa pogoji za izdelavo umetnega snega. Kranj - Večina gorenjskih smučišč od danes obratuje, čeprav večja smučišča še nimajo pripravljenih vseh prog. Proge so urejene z naravnim in umetnim snegom, nekatera smučišča pa ponujajo še šolo smučanja, tekaške proge in nočno smuko. V Kranjski gori obratujejo Stili vlečnice ter štiri sedežnica Dolenčev rut. Na smučiščih jc do 50 centimetrov naravnega in umetne ga snega. Gondola na Vogel obratuje od 8. do 18. ure, dostop je urejen, prav tako smučarske proge na katerih je do 35 centimetrov snega. Vlečnice in dvosedežnica obratujejo. Danes je začela obratovati tudi ena sedežnica na Žele niči, kjer je do 50 centimetrov naravnega snega. Na Krvavcu je ■ ll()lll(M /11< i n 1 iiih'iiiíwiiii Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel: 04/50-60-300, 041/647-547 PASJO KOČO prodam IT 041/896-134 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK z monitorjem, tt 596-45-31 182 STANOVANJA ODDAMO V Kranju ODDAM SOBO dekletu ali samski ženski brez otrok. IT 031 /470-808 128 ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE samski osebi, okolica Kranja IT 2591-382 137 ŠKOFJA LOKA ODDAM SOBO s souporabo sanitarij mirnim osebam TT 51-34-228 149 V Ljubnem oddam ENOSOBNO STANOVANJE v najem z enoletnim predplačilom, tr 040/389-518 isa V okolici Bleda ODDAM opremljeno STANOVANJE z lastnim vhodom, mlajši sam-ski ženski tr 041/515-990_\_n Oddam 1 sobno STANOVANJE. tr 031/891-105 16965 ŠKOFJA LOKA, Partizanska, oddamo takoj vseljivo garsonjero, cca. 20,00 m2 z vsemi priključki in opremljeno kuhinjo REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 STANOVANJA KUPIMO KRANJ - ZLATO POLJE. VODOVODNI STOLP kupimo več dvosobnih in trosobnih stanovanje, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13 MIO SIT Agent Kranj, tel 04-23-80-430. 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I . PLANINA II. PLANINA III, kupimo več garsonjer različnih velikosti, za že znane kupce. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem sobo ali manjšo garsonjero v Kranju »041/250-358 49 Tri ali večsobno STANOVANJE vzamem v najem (daljše obdobje), predplačilo, tr 031/451-822 248 STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD.d.o.o., Jesenice, tr 04/580-60-26 116 Gradbenik Rexho in ostali,d n.o., Adergas 13, Cerklje izvaja od TEMUEV do STREHE, notranji ometi, predelne stene, adaptacije, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje. tr 041 /589-996 123 ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU -KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knaut, KERAMIČNA DELA. tr 031/379-256, 23-81-900, JB Splošna zaključna dela. Zlato polje 3 C, Kranj 125 PARKET, LAMINAT, KERAMIKO - polagam ter brusim in lakiram parket tr 040/201-401, Tarle Zdenko, s.p , ul. R. Papeža 5, Kranj 19è Z refleksno MASAŽO STOPAL se znebite bolečin in rehabilizirate težave nog, hrbtenice, glavobola in stresov, tr 040/756-409, Damjan Cafuta.s.p., Na skali 7, Kranj 250 POŠTNI NABIRALNIKI - izdelujemo ročno kovane poštne nabiralnike v črni in bakreni barvi, ki ustrezajo standardnim zahtevam Cena ugodna tr 530-85-20, Rajko Šolar.d.n o. Kamna gorica 57 252 STANOVANJA PRODAMO KRANJ, ŠENČUR PRODAMO NOVA STANOVANJA V IZGRADNJI BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabinetom, 8 nadstr, cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ Planina II garsonjera, 27 m2/l. zastekljen balkon, 8,5 mio SIT, vselitev takoj, RADOVLJICA garsonjera, 30 m2/PR od VI., balkon, nizek blok, 8 mio SIT, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII., balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE 1T 202-33-00, 2369-333.041/333-222 87 FR^ST d.o.o. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 e-mail:nepremicnine@frast.si ŠKOFJA LOKA najamemo manjša stanovanja NEPI nepremičnine 041 425-380 STAN. OPREMA Prodam rabljene RADIATORJE, ŠTEDILNIK 4 P + 2 E, POSTELJO z jogijem in MIZO s stoli. IT 041/884-279 261 ŠPORT Prodam NOVE SMUČI ELAN F1, 168 cm, 40% ceneje, tr 041/318-424 ne Prodam popolnoma novo smučarsko opremo, žensko, tr 531-20-22 133 Prodam doma narejene SANKE male in velike tr 533-62-69 183 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE. ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis Dobava v najkrajšem času, 5% popust! ?5 . Kranj; Tel.: 041 514 547 Vam po ugodnih cenah nudi vse slikopleskarske storitve ZIDARSTVO IN FASADERSTVO IZVAJA vsa GRADBENA DELA - novogradnje, vse vrste fasad, notranje omete, adaptacije, z materialom ali brez tr 2027-031, 041 /760-614, Bytyqi Halim.s p , Glavni trg 14, Kranj STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemeni:, Pokopališka 10, \aklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in POLAGANJE LESENIH OBLOG Plan-inšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, tr 25-31-673,031/504-642 m STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! tr 041/642-097, Urmar, d.o.o , Zakal 15, Stahovica m Kranj - za Zdravstvenim domom prodamo NOVA STANOVANJA. Telefon: 041/647-257 KRANJ Vodovodni stolp 3 SS, 75,5 M2/III od IV balkon, 17,3 mio SIT, KRANJ Planina III 4 ss atrijsko, 94 m2+atrij, 21,6 mio SIT, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 88 Ljubljana, Vič ENOSOBNO STANOVAN-JE/prvo nadstropje, preurejeno, opremljeno (ADSL), prodamo brez posrednika, tr 040/811-811 no ČIRČE - v novi šest stanovanjski hiši prodamo DVOSOBNO 54,20 m2, vsi priključki, parkirno mesto Cena 17,5 mio. tr 031/769-352 m Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU, 2. nadstr, delno obnovljeno, lepo. Cena 9,5 mio SIT. Informacije tr 040/831-251 its Kranj - Planina I. Prodamo adaptirano, pritlično 4ss, 84m2, cena 17000 000 SIT. FRAST nepremičnine 041 / 848 651 04/ 234 40 80 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjsk.i c 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24. 031/322-246,041/703-839 82 alpdom ■ ™ S * ^ • NEPREMIČNINSKO «■£ ■8« •*8" POSLOVANJE < 2 Tel. Fax 5* o KRANJ - STRAZIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61.80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK- trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,80 m2, 3. nadstropju/nizek blok, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II. PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7000.000,00 Sit do 10.000 000,00 sit.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, na zelo mirni lokaciji prodamo dvosobno stanovanje, 60,70 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 45 m2, pritličje/nizek blok, balkon • atrij, vseljivo takoj Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v lepi staromeščanski hiši prodamo zelo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno s kabinetom 50,59 m2, 2 nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 UGODNO! KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m2, 2. nadstropje/nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360 UGODNO1 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, 65,50 m2, 7. nadstropje, velik balkon, KATV - priključek, vseljivo po dogovoru, cena cca 15. mio. SIT.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 59,30 m2, komplet opremljena kuhinja stara cca 2. leti, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ Planina III enosobno s kabinetom 52 m2 NEPI nepremičnine 041 425-380 ŽIRI ugodno prodamo trosobno stanovanje 75 m2 NEPI nepremičnine 041 425-380 ŠKOFJA LOKA Frankovo, prodamo dvosobno stanovanje in kupimo trosobno NEPI nepremičnine 041 425-380 Manjše stanovanje - GARSONJERA, s souporabo sanitarij, 24 m2, v centru Tržiča, obnovljeno, prodam Cena 2.4 mio SIT. tr 041/874-125_ m BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 61 m2, 8. nadstr., sončno, prodam Cena 12,5 mio SIT. tr 041/845-792 '81 IV K C* M m H*«ClU«l\i«5 iFGMiu Jhwn»fj OMMBM, 4220 Sko* Lt*» TM.! 04 813 73 00 OSMi 041 800 »38 www.tridanepmmicnine-ij si Kranj - Planina I Prodamo opremljeno 2ss v I., nadstropju, 59m2, takoj vseljivo, cena 14.900.000 SIT. FRAST nepremičnine 041/848 651 04/ 234 40 80 Radovljica - prodamo 2,5 ss v 1 Nadstropju, takoj vseljivo, cena 16.500 000 SIT. FRAST nepremičnine 041 / 848 651 04/ 234 40 80 Kranj - Planina I. Prodamo garsonjero v 1. Nadstropju, 27 m2, cena 8.600.000 SIT. FRAST nepremičnine 041 / 848 651 04/ 234 40 80 RADOVLJICA: 50 m2, 2ss v 4. nadstropju, zastekljen balkon, klet, vsi priključki, ohranjeno, vredno ogleda ALPDOM, d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si LESCE: 47 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, bivalni prostor s kuhinjo, ločena spalnica, loža, klet, vsi priključki, garancije, ugodno-brez provizije!ALPDOM. d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www alpdom.si LESCE: 80 m2, sodobno 2,5ss v 1. ali 2. nadstropju, lega V-Z, odprti prostori, velika okna. parket, balkon, kletna shramba, vsi priključki, lasten vhod z verande ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, svetlo 2ss v 1. nadstropju, novejša gradnja, velik balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, možen odkup garaže.ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 77 m2, novo, takoj vseljivo 2,5 ss, 2. nadstropje, balkon-loža, klet, ogrevanje po porabi (plin), vsi priključki, zelenica, otroško igrišče na urejenem notranjem dvorišču ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom si z IBN licenco TQAnepremiCnine u«.sedaj tudi na Internetu tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kram GSM: 041-331-886 KRANJ - STRAZIŠČE, prodamo komplet obnovljeno in adaptirano mansardno garson-iero 34,11 m2, 2. nadstropje, balkona, CK-plin, tel priključek, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 97,10 m2, 6 nadstropie, 2x balkon, ISDN -linija, KATV - priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I. prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9.nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III. prodamo dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, možnost prevzema in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA. Partizanska, prodamo 1-sobno stanovanje, 37,30 m2, vsi priključki, balkon, lep razgled, vseljivost in cena po dogovoru REAL KARANT, nepremičnine, škofja Loka, tel: 04 512 74 74 , 040 794 906 UGODNO PRODAMO' ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, takoj vseljivo, 2-sobno stanovanje, 58,00 m2, balkon, dobro ohranjeno cena po dogovoru. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, prodamo v celoti obnovljeno, 2-sobno stanovanje, predelano v 3-sobno, 50,00 m2 + 22,00 m2, atrij 30,00 m2, takoj vseljivo REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 tel.: 583-65-00.041/703-806 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE prodam 2 sobno stanovanje z atrijem in vrtom (72 m2 + 30 m2). staro 18 let, kompletno adaptirano, vseljivo konec januarja tr 041/741-748 212 PLANINA I, 1 ss. 45 m2, 11. nadstr , priključki, balkon, prazno, ugodno prodam, tr 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 233 PLANINA I, 2 ss, 63 m2, 4. nadstr./4, priključki, balkon, ugodno prodam tr 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 234 PLANINA III, 2 ss, 62 m2, 6. nadstr, priključki, balkon, obnovljeno, prazno, ugodno prodam, tr 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE VOZILA DELI CITOREN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli Odkup avtomobilov tr 50-50-500 204 Prodam nove ZIMSKE GUME 185/60/14 tr 041/582-829 259 Prodam ZIMSKE GUME na kolesih za Lado samaro. tr 51-47-159 282 VOZILO KUPIM Največ za vaše pokškodovano vozilo, tudi totalko Takojšnje plačilo, prepis in odvoz, tr 031/770-833 4 R 5 od letnika 1994 naprej, samo res lepo ohranjen, kupim tr 23-23-663, 041/543-876 155 UGODEN ODKUP POŠKODOVANIH in CELIH VOZIL tr 04/2041-168, 041/730-939 170 NAJUGODNJEŠI odkup poškodovanih vozil. Takojšnje plačilo, odvoz, prepis tr 041/643-054 CORK 2000 d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje 222 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I 1992 Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d o o.. Partizanska c 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) tr 5134-148.041/632-577 Prodam LADO SAMARO. I 88, 155 000 km, dobro ohranjena tr 040/599-409 tU Ugodno prodam PEUGEOT 106 1.1 XN PACK, letnik 2001 tr 041/510-116 Iti Prodam MEGANE RDEČ, 5 v, 1.4 motor. I 98 in FORD ESCORT, zelen, metalik, 3 v, 18 motor, I 93 tr 041/614-048 Prodam GOLF III TD, I. 92. tr 041/260- 018 132 Prodam CUO II, 1. lastnica, I. 98, 35000 km, AB, radio, zimske in letne gume. cena 1.100.000 SIT. tr 041 /784-140 138 Prodam CITROEN SAXO 10 I. I 2000. prva lastnica, tr 041 /869-599 143 M. Tominčeva 2 4000 Kranj ■ simMiV jbI 04/2315-600. lax 04/2315*01 gsm 040/200-662 NEPREMIČNINE PIANOVA POSRCDOVANje. ZASTOPANJE, PRODAJA ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, takoj vseljivo 3-sobno stanovanje, 79,95 m2, III. Nadstropje, nizek blok, 2 x balkon, vsi priključki, prodamo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 ITD + nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kronj taL/tac 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAILïtd.nepremicnine© siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO ■ li \. i ■■■ I V- m BMW, 318 I.LET 99, 55.000 KM, MET ZELEN, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, AR, SERVISNA, GARANCIJA, 3.650.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 LAGUNA II 1.6,LET 2001, KOT NOVA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW AVTO-LESCE.SI_ Prodam R 5, I, 93, cena po dogovoru, tr 202-42-72 is? SUZUKI SWIFT 1.3, I 98, lepo ohranjen, rdeče barve, nikoli karamboliran, garažiran, 90.000 km, cena 700.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 ie3 Ugodno prodamo THALIA 1.4 RT I 2001, TRÀFIC FURGON I. 98, MEGANE Al DA 1.6 I. 98, MEGANE RT 1.6 L. 96. LAGUNA BREAK 1.8 I. 98, FIAT MAREA WEEKEND 1.8 I. 98, MEGANE SCENIC 1.6 RN I 99. FIAT BRAVO 1.61. 95 Za vsa vozila možen kredit brez pologa Vozila so servisirana tr 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA.d o o . Cerklje OPEL, ZAFIRA 18 ELEGANCE,LET 99, MET MODRA, 7 SEDEŽEV. KLIMA, EL OPREMA, AR CD, ALU, REG 1/04, SERVISNA, 2.980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SWIFT 10,LET 97, ZELEN, 2X AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, 3V. 750 000 SIT, AVTO LESCE D O.O., TEL: 04-5319-118 CUO 1 4,LET 98, MET SREBRN. 5V, KLIMA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, SERVISNA, 1 230.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL. 04-5319-118 FELICIA 16 LX.LET 97, 1 REG 98. 1 LASTNIK, CZ, 680.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MONDEO 18 AMBIENTE.LET 2001. 53.000 KM, MET SREBRN, AVT KLIMA. 8X AIR BAG. EL OPREMA, AR, 1 LASTNIK 4V NOV MODEL, 3.390.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MONDEO 1 8 TREND KARAVAN.LET 2001, 16.000 KM, BISERNO MODER, AVT KLIMA, EL OPREMA, 1 LASTNIK. SERVISNA, GARANCIJA, KOT NOV, AR, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 dom pla n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO ' na Piano l v Kraniu Nizu kotlarne prodamo lepo ohrameno dvosobno stanovanj v II nadstropju izmere 60,70 m2 ' Na Planini III v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno * kabinet stanovanje s not> sobo v klet. samostotmm vhodom n dvema atrijema anenj 94.50 m2 'na Platmi I v Kraniu prodamo 2 • 2 kabneta stancuenie v VI nadstropju, izmere 91 m2 'vKraniu Savska loka rxia^obrwA^tToeoorostatXNarv je s centralnim ogrevanjem v I nadstropju izmere 85 60 m2 ' na Satira pn Tržiču prodamo obnovtieno dvosobno stanovanje v IV nadstropju, izmete 61 m2 . ' v Savski loki v Kranju prodamo stareise dvosobno stanovanje v mansaroV brez centralnega ogrevanja, v izmen 51,7 m2 ; ' V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pnticju v izmen 56 mz, ' v Kranju na Plano I prodamo 3-sobno * 2 kabineta stanovanje, m nadstropje, v izmen 103 7 m2. ' v Kranju na Planini I prodamo dvosobno ♦ 2 kabineta stanovanje v IV nadstropju izmere 88 6 m2 . ' v starem mestnem jedru Kranj« prodamo starejée trosobno stanovanje brez centralnega ogiwnnja v I ntdsstropju izmere cca 130 m2 ' v Škofji Loki prodamo obnovljeno enosobno stanovanje v M nadstropju, izmere 38 m2 HIŠE PRODAMO ' v Stražisču pn Kraniu prodamo atnjsko niso na parceli velikosti 454 m2, ' v Čircah pn Kranju prodamo stanovanjsko niso ; gostinskim lokalom n ureiemm parkirnim prostorom ' Kranj - bližnja okolica prodamo družinsko enonadstropno raso z 345 m2 ovalne površne in kletjo na parceli vekkosti 1400 m2 llusa je prenovtienal ' v Podbrezjah prodamo vtsokopntlično hiso z gostinskim lokalom v obratovanju m wojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 ' v Carkliah na Gorenjskem prodamo pntacno hiso tlonsa 12 x n m 2 na parceli vekkost 572 ir>2 ' v Radovfco prodamo pntkčie «xxiedslropne stanevanjske hde »irjraoWzgarazozao>«avtomc^narjarceliveikc^ • v Kranju v centru mesta, prodamo na lepi lokaciii starejšo hiéo potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poatovno-stanovanjski objekt, ' v Stražisču pn Kraniu prodamo obnovljeno vrstno hiso na parček velikosti cca 90 m2 ' v Zmmcupn Skofj Loki ixoc^ vsokopntlK^ héo v III gradbeni lazi na parceli velikosti cca 600 m2 ' Iz Bleda 10 km proti Bohiniu prodamo starejšo r»šo na parceli velikost 520 m2; ' na Koknci pn Kraniu prodamo novozgrajeno hiso v IV gradbeni lazi na parceli vehkosti 541 m2 ' v bhzini Nakla prodamo veokopntkčno héo v III gradbeni lazi na parceli 500 m2 " v bJižini àhofpe Loke na zelo led tohaciii prodamo vtsnkoprnkčno rušo na parceli, velikosti 160 m2 ' na Pnmskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti na parceli velikosti cca 1000 m2 POSLOVNI PROSTOR prodamo 'na Jesenicah bkzu železniške postaie prodamo poslovne pros-tore. pnmeme za psame v II nadstropiu v izmen 307 m2 ' v neposredni bližmi Kranja prodamo več skJattsčrih prostorov v skupni izmen cca 450 m2 - lahko tud po dsth. ' na Planin HI v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen vetkoet 78 m2 ' v Kranju bkzu avtobusne postaje prodamo poskvie prostore v lil nadstropju, v izmen cca 135 m2 pnmemo za psame (možnost' prodate tudi rnanjWi kvadratur) ' v Kraneki gon prodamo poslovni prostor v IV gradbeni lazi. pntkčje, v izmen 136 m2 ' v Kraniu na Pnmskovem prodamo v mansardi postavne prostore v izmeri cca 150 m2 ' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pnthčju v izmen 42 m2 ' v Kraniu. bkzu Zavarovalnice TngJav prodamo postavni prostor. pnmeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost v skupni izmen 552 m2 (tnvsi Comrmrg) ' v Kranski gon prodamo postavni prostor v izmen 125 m 2 v 1 etaži stanovanjsko presMxjvalnega centra ' na Plan« III v Kraniu prodamo urejen postavni prostor v izmen 84 m2 najbolj pnmeren za mesnico ' v Hrastju pn Kraniu prodamo postavni prostor v izmen 400 m2 pnmeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem velikosti cca 60 m2 POSLOVNI PROSTOR: oddamo v najem ' v Cirčah pn Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmen 80 m2, ' v Centru mesta Krania oddamo v najem več postovnh prostorov različnih velikosti v i m II nadstropju "na Plani» i v Kranju oddamo v najem postavni prostor v izmen cca55m2 ' v Kranju na Pnmskovem oddamo v rajam postavi« prostor v pnHičju. izmere cca 32 m2 ■ samcatojnivhaj. ' na relaciji Kranj - Stotia Loka • Svat Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen postavni prostor (pnttcje • etaža) v amen cca 150 m2, ' bkzu Kranja oddamo v najem večje panunšce na parček velikosti 860 m2. ' v Kraniu na Cest Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v izmen cca 40 m2, ' v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmen cca 130 m? ivišma 3 30 m) ' V Cirčah pn Kraniu oddamo v najem aMaflècrt» prostore v izmen 50 m2 ' v Tržiču oddamo v najem manjši prjsXNni prostor v izmen cca 30 m2 pnmeren za trgovino ak pisarno PARCELA PRODAMO ' v Kranjski gon - Podkoren prodamo zazdjrvo parcelo v amen 2 500 m2 ' na Zg Jezerskem prodamo zazidivo parcelo velikosti cca 1500 m; ' v Zatosah pn Podvmu prodamo zazKJjrvo parceto z gradbenim dovoljenjem velikost 261 m2 ' v Zirsh prodamo zazKlivo parcelo velikost cca 3000 m2 možnost delitve tudi na marate ' v Žabnci prodamo zazKltvc parcelo velikost cca 2800 m2 -možnost delitve na manjšo. ' v Bitniah pri Kranju prodamo zazKijivo parcelo velikost 1800 m2, VIKEND PRODAMO 'VI 'j'.,r"',"*" .*'.*,'-\» ; ' "M-" -rs RJ| PBJBJBl B> ikost460m2 ' na Krvavcu - Knška planina - prodamo garsonjero v izmen 27,10 m2. VIKEND PARCELA ' pod Jostom nad Kranjem-Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH oren Gorazd Šinik "Zalaufalo je...," seje precej na glas priduševal pokojni Kramber-ger, ko je s svojo alno vzbujal pozornost in prodajal svoje knjige. Seveda tudi pri nas po Gorenjskem. "Zalaufala" je tudi mati Narava in nam nasula snega. Imamo pravo zimo, ki smo jo skoraj že pozabili, Spominjamo se le ne urejenih razmer na naših eestah ob podobnih zimskih razmerah. In ponovno poslušamo, da se ne da, da so cestarji sicer na delu, toda... [Zbrana osebnost leta nikakor ne more imeti teh "ne-jev" - ne moremo in nc gre lastnosti. Četudi bi naj prihajal z Gorenjske. Janez Potočnik je minister z največjo kredibilnostjo v javnosti. Tako mu prisoja anketa, ki jo je pred kratkim naredil časnik ¥'\-nance med gospodarstveniki. Velja za človeka z velikim elanom, prijaznostjo, dobrovoljnostjo in pripravljenostjo, da prisluhne argumentom. Vse to je prepričalo urednike Dela in novinarski kolektiv, da so prvič imenovale Gorenjca za osebnost leta. Prvič po letu 1990, odkar imenujejo osebnosti v tem časniku, in prvič po štirih letih v taki obliki 'izbiranja. Tokrat tudi niso izbirali tuje osebnosti leta, temveč so nagrado podelili še 25- Apihom in odgovornim urednikom Mitjo Meršolom. Zanesljivo bo letos še kaj slišati. Mitja Mer-šol jc kratko prireditev lepo izpeljal. Jure Apih pa seje po prireditvi zapletel v pogovor z vedno prikupno in zanimivo Mišo Molk in Andrejem Lesjakom, direktorjem Dela Revije. Vsi trije so veliki urednik in v slovenskem medijskem prostoru bi se lahko spomnili še kak svoj projekt in zagotovo uspeli. Vsi trije imajo težave, o katerih nas vseskozi obveščajo. Miša Molk na TV, Andrej Les-jak /. revijama Stop in Jana, ki jima pada naklada navkljub odmevnim prireditvam, kot sta Jani- Dr. Janez Potočnik in Marta Gregorčič, Delovi osebnosti leta 2002 Prav Delova osebnost za leto 2002 je Gorenjec, Kropar, doktor ekonomije Janez Potočnik. Na kratko evropski minister, formalno pa minister brez listnice, glavni pogajalec z Evropsko unijo. Ob prejetju nagrade minuli ponedeljek se je dr. Potočnik zahvalil in povedal, da je vse v ljudeh, uspeh v ekipi, ki jo izbereš. Da so pogajanja z LU vseeno pogajanja in ne samo prepisovanje direktiv in daje vstopanje v EU precej dolgočasna in naporna zadeva in da njegovo ekipo čakajo še težki časi. Konflikti in napornejša pogajanja. VRTIMO GLOBUS letni Marti Gregorčič, mladi raziskovalki, ki ravno končuje magisterij i/, sociologije kulture. Njen glas smo slišali lani poleti, ki je postal tudi glas mladih iz Avtonomne cone Molotov. Marta nc pripada politični opciji, je pa sodelovala pri zborniku Ne Nato, mir nam dajte. Je taista Marta, ki je na T V soočanju o Natu dodobra "poklopila" in razjezila ministra Dimitrija Rupla in Antona Grizolda. Se pa borbe in različna mnenja krešejo tudi na Delu. Tudi med predsednikom uprave Jurijem Andrej Lesjak, Miša Molk in Jure Apih na Slovenka leta in Stopovi Viktorji. Slišati je, da oba urednika Melito Berzelak in Igorja Savica menjajo. Leto seje pravkar pričelo in za spremembe bo dovolj časa. Volitve in novo leto je prineslo kup sprememb tudi Janezu Suš-niku, novoimenovanemu predsedniku Državnega sveta. Janez Sušnik je sicer Kranjčan, ki zdaj živi v Šenčurju, kjer je kandidiral za župana in "pogorel". Pravi- Tomaž Rogelj in Janez Sušnik Natalie Imbruglia je srečna Znan avstralski par, pevka Natalie Imbruglia in Daniel Johns. član grunge skupine Silverchair, ki prijateljujeta že štiri leta, sta v ponedeljek potrdila mečmesečne govorice, da se bosta poročila. Praznike sta preživela doma v Avstraliji, zaročila pa sta se tik pred božičem. Povedala sta. da sta zelo srečna, novice pa sta bili veseli tudi njuni družini. 27-letna Natalie, ki sicer stanuje v Los Angelesu, je pred kratkim kupila novo stanovanje v bližini Holly-vvooda, vredno več kot dva milijona dolarjev, saj poleg glasbene slave želi uspeti tudi v filmskem svetu. Michael Jackson ima rad otroke Michael Jackson je v prazničnem sporočilu za javnost razkril načrte za novo leto. 44-letni pevec je povedal, da se bo v letu 2003 posvetil otrokom, ustanovil bo dobrodelno organizacijo, ki bo pomagala otrokom po vsem svetu. Odrasle je nagovoril z mislijo, da nc smemo pozabiti, da so otroci pomembnejši kot vse ostale stvari v življenju, in da je naša odgovornost, da jih učimo, motiviramo, jim svetujemo, pomagamo ter da jih imamo radi. Dodal je tudi, da sam zelo rad osrečuje ljudi in daje najsrečnejši, kadar je ljudem všeč njegova glasba. Usodni riževi cmoki V japonski prestolnici Tokio je med novoletnimi prazniki zaradi Zadušitve s tradicionalno jedjo "moehi" umrlo kar šest ljudi, več kot trideset pa se jih zdravi v bolnišnici. Mochi so lepljivi riževi cmoki, nevarnost pa predstavlja kuhan riž, ki je zmešan v pecivo in ga je izredno težko žvečiti, zelo rad pa se tudi zatakne v grlu. Japonska vlada vsako leto pred prazniki tudi uradno opozori prebivalce na nevarnost, ki jim preti med prehranjevanjem z moc-hiji, še posebej starejše ljudi, in jim svetuje, naj delajo manjše grižljaje in naj cmoke dobro prežvečijo. Božična kazen Američan Clifford Jones iz mesta Colúmbia v ameriški zvezni državi Tennessee je eden izmed srečnih 55ih prometnih kršiteljev, ki se je s petjem božične pesmi izognil plačilu prometne kazni. Sodnik Tom DuBois ima namreč navado, da zadnji delovni dan sodišča pred božičnimi prazniki prometnim kršiteljem namesto plačila prometne kazni ponudi, da zapojejo eno od številnih božičnih pesmi in podarijo pet pločevink s hrano humanitarni organizaciji "Harvest food share" ter so tako oproščeni plačila prometne kazni, prav tako pa kazen ni zabeležena v vozniškem dovoljenju. jo, da bolj zaradi tega, ker so ga imeli za Škofjeločana kot pa zaradi politične opcije. Sušnik je bil dobrih 25 let direktor Alpetourja v Škofji Loki, vse do njegovega konca in prevzema Viator Vektorja, kjer za zdaj še službuje kot svetovalec in pomočnik direktorja. Pravi, da ne bo mogel sedeti na obeh stolih in da se bo službi v Viatorju odrekel. Odprodal je tudi svoje družbeniško imetje v Alpe-tourju in denar zagotovo dobro "obrnil". Spleti okoliščin so bili za Janeza Sušnika več kot uspešni in srečni. Od poslovnega poraza v Alpetourju in prevzema njegove firme do predsednika Državnega sveta. Lepa reč. Mar nc. Tomaž Rogelj, Sušnikov sogovornik, kranjski gimnazijec prav tako kot dr. Potočnik, se je po osmih letih dela v tujini vrnil domov in dela kot šef SIB banke v Ljubljani. O njem smo pisali v Glasu in našem letnem almanahu. Tomaž pravi, da je tujine zaenkrat dovolj in da mu poleg dela doma zadovoljstvo daje tudi družina. Zadovoljstva ob novem letu so si privoščili tudi znani gorenjski go- glasbenik, če ne bi imela z ženo Lili gostišča Lectar, kjer točijo družinski cviček in že 130 let Union pivo. Od samega nastanka pivovarne. Še o vseh bi lahko pisal zgodbo ali več. Kot je konec noči, je konec tudi s prostorom. Naj ostaja Bele snežinke za Rudija, Jožeta in Tonija. In kdo so vsa ta gostinska prijateljska družba? Iz prav tako stoletne gostilne Pr' Bizjak prihajala Veronika in Rudolf Aljančič, iz še starejšega Lectarja Lili in Jože Andrejaš, Toni in Jurka Magdič iz gostilne Ančka, iz gostilne Čubr pri Komendi Miha in Anita Potočnik, Ivica in Tone Arvaj, Jožiea in Boštjan Bernik i/. Križne gore, Vladimir in Andreja Ahlin iz Premetovca. Le Janez Bratovž iz JB-ja je bil tokrat brez žene Eme. A so ga ob uri polnoč potolažile prijazne prisotno. Še posebej Veronika in Ivica. Vrhunska zabava. Lepo silvestrovanje. Harmonika Tomaža Bizjakova Veronika, osamljeni Janez - JB in Ivica Arvaj kaj za prihajajoče številke. Velja. In ko sem po dolgem pravoslavnem božiču in "gostinskem Silve-strovem" odprl oči, sem ugotovil, da me je zamedlo. Ne samo mene. Tudi mojo sosedo, ki vam je bolj znana v kopalkah. Nancy Aljančič, prvo damo slovenske kopalne mode. Silvesterski cvet gorenjskih gostincev Pri Danilu. stinci. Že sedmič so si pripravili silvestrovanje po pravem novem letu. Tokrat v stoletni gostilni Pri Danilu v Retečah pri Škofji Loki. Po naključju prav na večer pravoslavnega božiča in na noč, ko je zapadel prvi letošnji sneg. In ob Silvcstrskem poljubu smo imeli še Belo snežinko in bilo je "nad-romantično". Kdo le si bo pripravil zanimiv in dober jedilnik, če ne prav gostinci sami. Tokrat je kraljevala družina Čarman. Dobesedno. Vesna v kuhinji, Dušan v vinski kleti in sin Gašper v strežbi, s hrano in vinom. Hribarja in orglice Jožeta An-drejaša sta ob zanimivi hrani in Kolker kapic tolko let. Vladimir, Jožica, Dušan, Veronika, Anton, Vesna in Tomaž. Čeprav pravi, da ljubi sneg, ker je navdušena smučarka, je tisto jutro ni navduševal. Zamujala je na službeni dogovor in redno delavno telovadbo v firmi. Nancy končuje svoj deseti modni katalog, ki ga je jeseni posnela v Ameriki. Po lanskem v Braziliji in ostalih osmih i/, praktično vseh Gašper Čarman Začeli so v vinski kleti ob peni-ni in pršutu ter obilici dobre volje in smeha. Nadaljevali pa za veliko mizo s šestimi izhodi v obliki slow fooda. Domačinka Vesna je vodja škofjeloškega omizja "počasi je-dočih", ki z možem Dušanom že 12 leto vodita družinsko gostišče, ki jo je leta 1961 kupil Vesnin oče in jo preimenoval iz takratnega Pri Tilh v Pri Danilu. Družina Čarman, Vesna, sin Gašper in Dušan velikih okusnih vinih naredili nepozabno noč. Vsaj meni. Tudi domačemu Gašperju, ki je prav to noč praznoval še svoj rojstni dan. Gašperju kapo dol in vse čestitke. Že sedaj ve veliko o kulinariki in vinu. Je študent višje gostinske in turistične šole na Bledu, sommelier in prijatelj nekaj "velikih" vinarjev. Bo še slišati o njem. Kot je slišati Jožetove orglice. Tomaž Domicilj pravi, daje Jože Andrejaš največji orgličar med gostinci in največji gostinec med orgličarji. Sam pa pravi, da bi bil Tavčarjeva 22, 4000 Kranj, telefon: 04 2365 360, 04 2380 430 nepremičnine, net//agentkranj RAZMIŠLJATE O NAKUPU ALI PRODAJI NEPREMIČNINE Iz našega širokega spektra ponudbe vam ponujamo tisto, kar iščete. s Za kupce bogat spekter vseh vrst nepremičnin, \ za prodajalce, kupci vpisani v register. ~, Provizija: pri prodaji in nakupu 2 %. J Pri prodaji novih stanovanj PROVIZIJE Nil š NÍ RAZMIŠLJAJTE PREDOLGO, UJEMITE PRILOŽNOST ZDAJUI Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. - 17. ure Nancy Aljančič kontinentov. Nancy pravi, da bo tokratni katalog izjemen. Mi pa upamo, da bo tudi zima izjemna in da prinese dober turistični izplen. Prepotreben na Voglu in ostalih gorenjskih smučiščih. Seveda tudi upamo, da bomo imeli dobro očiščene ceste in parkirna mesta. Dober korak po snežnih cestah in pločnikih vam želim. fetek, 10. januarja 2003 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN PEUGEOT 306 XN 3 V I. 94, bele barve, tepo ohranjen, nikoli karamboliran, 100.000 N», cena 520.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Mik jg_45, Visoko, 275-93-93 HH RENAULT R 19 1.4 RT, I 93, rdeče barve, centralno daljinsko zaklepanje 95000 km, cena 450.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 48j Visoko, 275-93-93 m RENAULT MEGANE SCENIC RN 1.6 I. 98, kovinsko modre barve, nikoli karamboliran, 'epo ohranjen, 90.000, cena 1.510.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, tr 275-93-93 iee ŠKODA FAVORIT 136 L, I 90, bele barve, 'epo ohranjen, 54000 km. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 tez I C| ^,dtov P-ap'otnik 10, NAKLO J Tel /fax 04/2576052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MONROEF Prodam TAVRIO, I. 1995/96, reg. do 28.12.2003, 42000 km, 1. lastnik, ugodno. » 041/965-140 174 Prodam LAGUNO GRAND TOUR 19 TDi karavan, star 3 mesece, še v garanciji, veliko dodatne opreme tr 031 /371 -659 i86 ZAPOSLIM Prodam LADO NIVO 524 87 IT 031/283- Prodam ROVER 200, 1.99, 25.000 km, poškodovan prednji levi del. tr 518-10-86, 041/214-500 189 JEEP vojaški z vgrajenim mercedes motorjem, registriran, v odličnem stanju, terensko opremljen, ugodno prodam tr 531-83-40 191 Prodam OPEL VECTRO 1.8 16 V, 1.12/96, 5 vrat, kov zelena vsa oprema, lepo ohranjena, cena 1.250.000 SIT tr 031/689-193 Prodam BMW 320 I, va tr 040/568-000 92, kovin, črna bar- ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL AC SORA d o.o., Partizanska 3. Šk. Loka, p.e Porme 1, Žabnica tr 513-10-25 238 FORD MONDEO 2.0. 1.97. avtomatik. vsa oprema. AC SORA d.o.o., p.e. Forme 1, Žabnica tr 513-10-25, 041/468-807 ?39 RENAULT 5 diesel, 1.92, 5 vrat. tr 513-10-25, 031/468-869_240 RENAULT CLIO 1.2, 1.94, 3 V, rdeče barve, ugodno, tr 513-10-25, 031/468-869, 041/468-897_m_ FIAT UNO 1.0.1.88, 1. lastnik, serv. knjiga, kov. rdeče barve tr 513-10-25, 041/468-897 2« SVl I NI l>KI Ml<" NINI SUET N NI l>H| MI(*NINI KI Al ISIAM lil : (M/781 1000 i», Mm Mft .... M......... FIAT TIPO 1.8,1.93, 3 V, SV, CZ, ugodno. g 513-10-25, 041/468-897 243 Prodam AUDI 80, I 92, rdeče barve, 145 000 km, cena 640 000 SIT tr 031/669- £50 _ 245 Prodam GOLF diesel II, 1.86, cena po dogovoru Tt 041/811-716 Ml NEPREMIČNINE g5745-444.|}|j:i)l)|{i:ši:i{\0\\,')l) Prodam RENAULT TWINGO EXPRES-SION 1.01, 25 000 km. kov modro - vijolične ^rve^tt 041/382-812 257 Prodam RENAULT TWINGO EXPRES-S|ON let 01, 25000 km, kovinsko modre -^jflo. tr 041/382-812 ?5h Prodam GOLF II diesel, 1.89, lepo ohran-ien, cena 400 000 SIT tr 041 /414-979 264 Prodam RENAULT MEGANE 1 6 RN, 1.96, ggOOO km tr 040/299-853 265 Prodam HYUNDAI H 100 2.5 DLX, I. 93, 6 sedežev + tovor, vsa stekla, bela barva. IT °41/680-068 ,697i Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja), tr 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana Iščemo KUHARJA z izkušnjami in dekle za pomoč v strežbi tr 041/75-11-66, Avto-bit.d.o.o, Zg. Bitnje 191 eo KUHARJA-ico in gospodinjsko pomočnico, zaposlimo. Gostilna pri Bizjaku, Zg Bela 20,0 2555-600,031/640-930 rg Iščemo dekle za delo v strežbi, tr 041/663-095 SEUAK d.o.o., Šiška 12, Preddvor 74 Zaposlimo DELAVCA za krovsko kleparska dela. tr 041/662-557 KK OBLAK d.o.o., Predoslje 125, Kranj 76 Palustris bar, Reginčeva ul. 4, Kranj išče dekle ali fanta za delo v strežbi Pričetek dela TAKOJ! IT 041 /420-616 ,08 Takoj zaposlimo dekle za strežbo in fanta za peko pizz. Možna priučitev IT 041/682-219, Pizzerija Košuta, C. Kokr. odreda 18, Križe 110 Dekle za delo v strežbi in picopeka-kuhar-ja, zaposlimo, tr 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp Bitnje 2 117 Zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje v delo, redna zaposlitev in možnost napredovanja. IT 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o., Žirovnica 87 127 Zaposlimo MESARJA - PRODAJALCA tr 041/637-488, Mesarija Selak, Kopitarjev trg 4, Vodice us Imate svoj avto in prosti čas in ste stari nad 35 let? Lahko pričakujete izredno dobre prihodke V svoje vrste sprejmemo dva NOVA SODELAVCA. Podj.in poslovno stetovanje, Kranjska c. 14, Šenčur, Karmen 041/619-893, Nataša 041/40-22-68 ieo Honorarno zaposlimo študentko za strežbo v lokalu na Drulovki poleg živ trgovine, zažel-jen lasten prevoz Jagro,d.o.o , Vidmarjeva 8. Kranj, 041/848-663 iei nepremičnine Kranj, Stritarjeva A 04 202 33 OO 04 1 333 222 Celi svet d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubl-jana-Crnuče, zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več TRGOVCEV-K v trgovini v Radovljici Pogoj' končana trgovska šola, Kandidati naj oddajo svoie pnjave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni. 182 -i- Redno ali honorarno zaposlimp nekaj TERENSKIH PRODAJALCEV Tt 031/836- 232, Jancomm.d o o , Retnje 54, Križe irs Zaposlimo PRODAJALCA avtomobilskih rezervnih delov. Zaželjeno je, da ima kandidat znanje iz avtomobilske stroke in potrebno šolsko izobrazbo za prodajalca Avto Markovič, Podlubnik 249, Šk. Loka m Delo dobi samostojni KUHAR ali KUHARICA. IT 04/2531-267, 041/335-979, Gostilna Logar, Hotemaže 3 A, Preddvor 210 Zaposlimo MLAJŠEGA MOŠKEGA za enostavnejša dela pri vzdrževanju jadralnih letal Prošnje na naslov: Glider Service, Pod-hom 69, 4247 Zg Gorje, tr 53-53-400 ?u Če ste prijazni, komunikativni in si želite honorarno ali tudi redno zaposlitev v gostinskem lokalu vas vabimo, da nas pokličete tr 041/350-114, Frantar Dejan,s.p , Predilniška 16, Tržič 247 NATAKARICA ali DEKLE za strežbo redno zaposlimo. Izmensko delo, nedelje proste. Bar Jutro Medvode, tr 041 /299-099 251 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem zaposlitev v dopoldanskem času, sem ekonomsko komercialni tehnik. Tel.: 041/516-536_ Iščem zaposlitev likanje, pospravljanje, tr 031/686-150 135 6S5 CS 5 STANIČ,d.o.o. Nepremičnine Kamna Gorica 65 4346 Komna Gorico Tel.: 031/597-488 Iščem zaposlitev ADMINISTRACIJA, RAČUNOVODSTVO tT 070/917-794 194 Iščem delo kot POMOŽNI DELAVEC, tr 031/560-619 199 Iščem zaposlitev: pospravljanje stanovanj, likanje perila .relacija Kranj-Šk Loka. tr 041 /762-632 206 Iščem zaposlitev: lahko tudi za določen čas (pomoč v kuhinji, kuhanje malic ali nega starejših oseb), tr 041/930-918 253 ŽIVALI RJAVE JARKICE, prodam Stanonik, Log 9, Šk. Loka, tr 518-55-46 52 Prodam TELICO simentalko, staro 14 mesecev in potopni HLADILNIK za mleko, IZKOPALNIK krompirja, traktorske GUME IT 03/56-77-283, 070/220-240 113 InepremičnineI I—v /—k rr\ in 1 mike-co si 2026-172 Prodam 8 mesecev staro TELICO simentalko IT 255-15-04 115 Prodam več manjših telet. Naklo, tr 040/75-62-61 129 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice 100 SIT/kom. Jezerska c. 86, tr 20-42-672 Me Menjam TELICO B plavo, staro 8 mesecev za BIKA simentalca enako starega ali manj. tr 25-222-98 150 Prodam JUNICO simentalko, 9 mesecev brejo, tr 572-5603 153 JARKICE rjave 20 tednov in PUJSKE 25-30 kg, prodam TT 01/3627-029, Hraše 5, Smlednik 154 Prodam teden dni stare TELIČKE in BIKCE simentalce Tt 259-12-10_ihh_ Prodam 2 BIKCA ČB. Voklo 35, tr 259- 11-15 197 Prodam BIKCE SIVČKE in TELIČKE simentalce za nadaljno rejo Britof 314 200 Prodam BREJO KOZO. Rebernik, Strahinj 52 * - Prodam TELIČKI simentalki ciki, BIKCA zamenjam za kravo telico, brejo Dizdarevič, H. Verdnika 12, Jesenice 203 Prodam pet mesecev brejo TELICO simentalko tr 588-00-57_208 Prodam ČB BIKCA starega en teden IT 041/873-887 2,3 Prodam ali menjam KRAVO za brejo in pro-dam tudi BIKA tt 031/894-376_215 Prodam 14 dni starega BIKCA čb tr 2551-705 2,8 Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev. IT 531-59-78 2,9 Prodam dva šest tednov stara PERZIJSKA MUCKA, vajena stanovanja (5000 SIT). « 040/342-343 2» Prodam 15 mesecev staro TELICO simentalko tT 5338-420_m Prodam dve TEUCI čb, brejo, tr 257-22- 33 225 TEUCO simentalko v 9 mesecu brejosti, vajeno paše, prodam tr 2561-311 226 Prodam ZLATO PRINAŠALKO, staro 5 mesecev, zelo ugodno tr 041/968-201 Prodam PRAŠIČKE, stare 8 tednov, za rejo ali odojke. Pire, Zg Brnik 56 tr 252-12-39 Prodam OVCE z jagnjeti in samca za pleme ali zakol. tT 533-02-37 237 Rodio Tf icilov Prvi aIaj ftZZjkïjkZV Pivi n\nt*k &of#nlyk»® ® Prvi 9I0/ Corenj/ke^ Prvi ojo/ck Gorenj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čutarja 4, 4270 Jesenice STEREO, ROS na frekvencah 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj V SPOMIN Mineva že četrto leto, odktf je ostala praznina brez tebe draga žena 111 mati ŠTEFANIJA PIPAN Jelovška ul., Radovljica Vsem. ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo ali položite Cvetje, iskrena hvala. Vsi žalujoči Kadovljica, januar 2003 Prodam TEUCO v 9. mesecu brejosti. tr 596-12-83 _ 244 Prodam dva PRAŠIČA, domača krma 130-140 kg. 1T 041 /905-557 popoldan 25è ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO pitano govedo, jagenjčke, teleta, krave, tr 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 69 (R) RADIODMEV 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. « 031/245-415 211 Kupim BIKCA SIMENTALCA od 150 do 200 kg ter TELIČKO sim. težko do 400 kg. «031/889-722 230 G-AVo O <%> emonec kafe^ LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1 vabi v zanimive tečaje - delavnice • RAČUNALNIŠKI TEČAJI v dopoldanskem času - UGODNO! ■ INTERNET in E-POŠTA ■ WORD • ANGLEŠKI - NEMŠKI - ITALIJANSKI JEZIK za starejše odrasle v dopoldanskem času - UGODNO! • PRIPRAVA NA MATURO iz ANGLEŠKEGA JEZIKA in MATEMATIKE • PLESI V KROGU - Študijski krožek Čudoviti svet gibov in glasbe različnih dežel • UČINKOVITO NAD STRES delavnica • RETORIKA - učinkovito nastopanje • RAČUNOVODSKA DELAVNICA za male samostojne podjetnike Predstavitev novega standarda SRS 39 • PRIPRAVA NA IZPITE ZA TRGOVSKEGA POSLOVODJA - 70 ur Informacije na: -n- 280 48 17, 280 48 00 V SPOMIN Prazen je dom. dvorišče, ko zaman oko te išče. a v upanju srce :i\i. da nekdaj se snidemo vsi. 13. januarja 2003 mineva leto dni. kar te dragi mož. ata. stari ata in tast več med nami ni MARJAN KRISTAN Selo 67 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ga s cvetjem in prižgano svečko obiskujete na njegovem grobu. VSI NJEGOVI Srce tvoje več nc bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lijc iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš ljubljeni mož. atek. ata. piacledek. brat. stric in tast FRANC MOLJ Z boleč p.d. Kimovčev Franceti iz Vogety Toplo in iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala dr. Damijani Pogačnik - Peternel, medicinski sestri Vesni, patronažni sestri Lidiji, dežurni službi ZD Kranj, osebju bolnišnice Golnik in dr. Ireni Oblak iz Onkološkega inštituta za lajšanje bolečin v času bolezni. Posebna zahvala patru Andreju Piršu za obiske in tople tolažilne besede ter župniku Cirilu Istcniču za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se pevcem Kranjskega kvinteta za zapete žalostinke, trobentaču, svetu KS Voglje. gasilcem, posebej g. .lane/u Vrtačni-ku za ganljive besede ob slovesu. Hvala tudi sodelavkam in sodelavcem Davčnega urada Kranj, kolektivu Trenca, pogrebni službi Navček, ge. Marinki Kepic in vsem. ki ste / nami soču stvovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ino v srcu: žena Marinka, otroci Magda, Cvetka in Franci I družinami Vodje, december 2002 -t«-___k;, ^iTti V SPOMIN 7. januarja je minilo leto, odkar nas je /apustil ANTON JEREB 23. januarja pa bo minilo deseto leto. odkar nas je zapustila FRANČIŠKA JEREB roj. Benedik, Mežnarjeva s Šmarjetnc gore Vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in se ju spominjate, iskrena hvala, » Žalujoči vsi njuni najbližnji Nagradna križanka HOTEL CREINA, Koroška cesta 5, Kranj V mesecu januarju in februarju Vas vabimo vsak petek od 19. do 21. ure na hladno/topli italijanski bife za samo 1300,- SIT. Restavracija odprta do 23. ure. Lahko pa se odločite za obisk naše restavracije vsako soboto v januarju in februarju, kjer Vam bo na voljo hladno/topli gorenjski bife ob živi domači glasbi za samo 1300,- SIT. Restavracija odprta do 24. ure. Mizo si lahko rezervirate na tel. 04/2024 550. Naročniki Gorenjskega glasa plačate za večerjo ob petkih in sobotah samo 1170,- SIT (10 % popust). S seboj prinesite zadnjo številko Gorenjskega glasa, na katerem je odtisnjen Vaš priimek in ime. Za reševalce smo pripravili 6 lepih nagrad: 1. nagrada: večerja za 4 osebe 2. nagrada: večerja za 2 osebi 3. nagrada: večerja za 1 osebo 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 22. januarja 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. NAGRAJENCI GLASOVE KRIŽANKE Izmed 1476 pravilnimi rešitvami, ki so prispele v naše uredništvo, je komisija izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrado: 30.000 sit prejme ANA TREVEN, Zoisova 48, Kranj 2. nagrado: bon v vrednosti 15.000 sit prejme JOŽE HAFNER, Trnje 9, Škofja Loka 3. nagrado: bon v vrednosti 12.000 sit prejme BORIS KOKOŠINEK, Svetinova 18, Jesenice Čestitamo! ÍStek, 10. januarja 2003 ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27 STRAN V SPOMIN Dolgi SO dnevi in nori. ko tebe več med nami ni, A spomin na te vedno : nami še živi. Danes. K), januarja, mineva leto dni. odkar nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče in tast IVAN ZADRAŽNIK Vsem. ki se ga kakorkoli spominjate, mu prižigate sveče m obiskujete njegov grob. iskrena tnala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame. babice in prababice ANTONIJE ZEVNIK, roj. Draksler iz Praš 11 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala \scin sorodnikom, prijateljem, znancem, gospodu župniku /a lep obred, pogrebniku Navček, Nandetu in pevcem. Hvala zdravstvu Kliničnega centra, ki so ji lajšali bolečine v zadnjih urah. Žalujoči otroci z družinami ZAHVALA V %. letu nas je zapustila naša draga mama in Stara mama JERICA DEMŠAR roj. Vidmar iz Martinj vrha Zahvaljujemo se sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem za podarjene sveče in izraze sožalja. Hvala dr. Špeli Peternelj za zdravljenje, g. kaplanu in g. župniku za duhovno oskrbo m dobrohotno besedo. Hvala tudi pevcem cerkvenega pevskega /bora /ali Log in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Martinj vrh, december 2002 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene. mame. stare mame, prababice, sestre, svakinje, tašče ALBERTE SODNIK sc iskreno zahvaljujemo \sem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem IBI Kranj in Španoviji d.o.o., kolesarjem i/ Britola m Predoselj. gospodu župniku C. Isteniču /a lepo opravljen obred, Franči-škovi družini, pevcem i/ Predoselj in pogrebni službi Navček za izreče no sožalje, cvetje in sveče. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. še enkrat hvala. VSI NJENI Šenčur, Britof, 31. decembra 2002 ZAHVALA Ob smrti našega dragega JANIJA NASTRANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu namenili prelepe aranžmaje cvetja in sveč ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodom župnikom Jožetu Miklavčiču, Valentinu Brgantu in Branku Potočniku za lepo poslovilno mašo in pogrebni obred, pevskemu zboru cerkve Sv. Jakoba za izbrane pesmi, g. Culibrku iz podjetja Niko za poslovilne besede ter podjetju Akris za lepo opravljene pogrebne storitve. VSI NJEGOVI Le to vem, dàje res tako. da dobro z dobrim se povrača, da Bog. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža. očeta, starega očeta. ali pač nekdo drug, ti. kar si dobrega storil. Z dobroto, srečo in veseljem vse poplača. brata, strica in tasta JOŽETA SUBICA Vrhovcovega i/ Srednjega brda sc najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, i/rekli pisna in ustna sožalja, darovali toliko cvetja m sveč m ga v tako velikem Ste \ilu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZPGorenja vas ai dolgo letno zdravljenje, Bolnišnici Golnik, oddelku 300 in Bolnišnici Jesenice, oddelku (TI za vse prizadevat nje in lajšanje bolečin ob njegovi težki bole/ni. Iskrena hvala delavcem Marmor llotuvljc. sodelavcem Kiisiiki d.o.o. Ljubljana. Plektro Gorenjska m ZPI/. Kranj, g. /upniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi ter Anici /a poslovilne besede ob grobu Šeenkral \sein imenovanim in neimenovanim iskrena hvala' Žalujoči: žena \Iici. sin Branko, hčerki Marinka in Zdenka z družinami ter sestre Slavka, Ivanka in Mici z. družinami Srednje brdo, Hotavlje, .Šk. Loka, Jama, Kanina Oorica, december 2002 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega ata in tasta FRANCA URANIČA Hribarjevega ata s Trstenika 15 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družinama Bečan in Košir, znancem, prijateljem in ostalim za spremstvo na njegovi zadnji poti. za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. I hala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem KUD-a Davorin Jenko iz Cerkelj. Komunali Kranj in trsteniškim gasilcem, ki so ga s častmi pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI (•olnik, Stražišče, Zgornji Brnik, januar 2003 ZAHVALA V 57. letuje sklenila življenjsko pot naša draga sestra, teta in svakinja PAVLA PAULIN roj. Pohleven i/. Na/orjeve v Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, stanovalcem Na-zorjeve 2-4, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, i/rečeno SOŽalje ter Spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu /upniku / Bit ga za opravljen pogrebni obred, dr. Mariji Ravnihar. patronažni in dežurni službi Zdravstvenega doma Kranj za lajšanje bolečin, prijatelji ci Olgi za prebrane verze in negovalkam iz upokojenskega doma. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJENI Kranj, december 2002 V SPOMIN Včeraj, v četrtek, 9. januarja 2003. je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi t* FRANC VIZJAK st. Vsem. ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti mame. babice, prababice in tašče ANGELE BALANTIČ se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste pokojnico spremljali na zadnji poti. ji poklonili cvetje in sveče in jo obiskovali v njeni starosti. Lepa hvala uslužbencem in upravi Doma starejših občanov v Preddvoru, ki so jo veliko let obiskovali. Posebna zahvala g. župniku Cirilu za opravljen pogrebni obred, nečaku g. župniku Danijelu za globoko čutene besede slovesa in ge. Mihelci za vso dobroto. ki jo je izkazovala pokojnici. Vsem še enkrat hvala' VSI NJENI Kranj. 10. januarja 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo • o ''IV , >4 * PETEK SOBOTA NEDELJA 's od -8 °C od -9 °C od -15 °C do -6 °C do -7 °C do -7 °C Danes, v petek, bo oblačno, občasno bo še rahlo snežilo. Jutri, v soboto, bo prevladovalo oblačno, vendar povečini brez padavin. V nedeljo se bo razjasnilo. Mrzlo bo, v višjih legah in ponekod po nižinah bo pihal severovzhodni veter. Južna iz babičinga lonca Državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije s področja "Etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja" je bilo decembra lani na kmetijski šoli Grm. Že drugo leto zapored so zmagali dijaki Srednje biotehniške šole iz Kranja. Kranj - Lani so slavili s "poticami", letos z. "južnami iz ba-bicn'ga lonca". Na zanimivo de-korirano mizo so postavili enajst že skoraj pozabljenih narodnih jedi, predstavili svoje enoletno raziskovalno delo in strokovno in suvereno odgovarjali na vprašanja žirije, s čimer so si znova zaslužili pokal. Zamisel za nagrajeno raziskovalno nalogo se je rodila pri pouku slovenskega jezika. Med prebiranjem umetnostnih besedil iz druge polovice devetnajstega stoletja so dijaki ugotovili, da ne poznajo jedi, ki so jih takrat jedli in tudi mnogo mlajših ne. Bodoče živilske tehnike je ta tema začela Učenci in mladostniki iz osnovne šole Roje v zimski šoli v naravi na Jezerskem Ne eno sonce, kar dve bom narisal Na pobudo staršev otrok iz oddelkov vzgoje in izobraževanja so v osnovni šoli Roje razen poletne pripravili še zimsko šolo v naravi. Ponovno so se odločili za Jezersko. Jezersko - Tu so bili namreč že lani. ko je namesto snega padal de/, njim pa zaradi zapolnjenega urnika ni bilo niti malo dolgčas. Letos je bilo podobno; brez snega, le da je bilo nebo tako lepe modre barve, kot ga lahko vidimo le na razglednici in sonce jc bilo tako sončno... Miha jc dejal: "Ne eno sonce, kar dve sonci bom narisal!" Za program Šole v naravi je skrbela ekipa šole gorništva in smu- Reševalna akcija: dobro, da ni šlo zares. Pred plezanjem je treba dobro poskrbeti za varnost. čanja pod vodstvom svetovno znanega alpinista in ekstremnega smučarja Dava Karničarja. Člani ekipe so iz vrst alpinistov, planinskih vodnikov, gorskih reševalcev ali alpinističnih inštruktorjev. Program je bil seveda prilagojen sposobnostim šolarjev. Ti so bivali v prijetnem družinskem hotelu Planinka, kjer jih je razvajala gospa Slavica, vodja hotela. Program zimske šole v naravi je vseboval osnove gorništva in športnega plezanja, ekologijo. pCI KM PO*l,tléAH0 RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si ÇOHNUKI HtfASUtt Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM zanimati, trije izmed njih, in sicer Silva Alič, Uroš Suhadolnik in Natalija Tavčar iz 5-bd, so k stvari resneje pristopili in rezultat njihovega dela je raziskovalna naloga z naslovom Južna iz. babičn-ga lonca. Pomagali in usmerjali sta jih dve mentorici: profesorica za slovenščino Zvezdana Čujo-vič in profesorica za tehnologijo Vanja Subic. Naslov so namenoma zapisali v narečni obliki, saj so s tem že na začetku hoteli opozoriti, da gre za "južne" z Gorenjske. Tudi v nalogi uporabljajo nekatere narečne izraze, zato so za Negorenjce priložili slovarček. Silva, Natalija in Uroš so raziskovali, kaj so kot deklice jedle njihove babice, torej jedi, ki so jih kuhali pred petdesetimi in več leti, ter ugotoviti, kaj od tega še danes kuhamo. Podali so se na lov za recepti oz. za gospodinjami, ki take jedi še kuhajo ali jih vsaj poznajo. Našli so sedem prijaznih sogovornic in skrbno zapisali recepte že skoraj pozabljenih jedi, kot so godla, grmada, krompirjevi žganci, loška smojka, oevirkovi-ca, "jabčnik", pehtranov kruh... Vse to so skuhali in ugotovili, da bi bilo škoda, če bi šli v pozabo. Tridesetih receptov narodnih jedi so zato izdali samostojno kot prilogo k nalogi in pripisali nekaj koristnih strokovnih napotkov za pripravo ali/in kakšno zanimivost gozdarstvo in lovstvo, etnograf ijo. zgodovino ter spoznavanje ljudskih običajev. Za nemoten potek je skrbela Carmen, žena Dava Karničarja, ki je z nevsiljivo pozornostjo in občutkom sledila sposobnostim otrok. Šolarji so v dneh, ki so jih preživeli na Jezerskem, doživljali uspehe, zadovoljstvo, zmage, začutili so adrenalin. Stanka Raz-potnik, ki je bila z njimi, pravi, da so veliko hodili in se ogromno novega naučili: kako nastane mravljišče, kako zrasle novo drevo, prevzele so jih zgodbe o zgodovini Jezerskega, vaja iz reševanja, naučili so se poslušati gorsko naravo, pospravljati smeti, plezati na umetni steni v telovadnici osnovne šole Jezersko, za nameček pa so se šli tudi "šole". Ker pisati ne znajo, so svoja doživetja izražali z risbo. Na koncu so jim Jczerjani pripravili nepozaben poslovilni večer in jih povabili, naj spet pridejo. Z veseljem, so zatrdili vsi. o jedi, npr. zakaj kuhamo ločeno kislo zelje in krompir, če hočemo pripraviti "zele po polanski" ipd. Zanimiva je ugotovitev, daje bilo meso redko na mizi, le za največje praznike in v času, ko so klali; pojasnjujejo tudi, kako so pujsa skrbno razporedili, da je meso čim dlje držalo, saj takrat še ni bilo ne hladilnikov ne zamrzovalnih skrinj. Del naloge predstavljajo rezultati dveh vprašalnikov o poznavanju domačih jedi. Na enega so odgovarjali odrasli, na drugega dijaki živilske usmeritve njihove šole. Ugotovili so, da ne enim ne drugim ni kaj dosti za domače jedi, in poskušali najti vzrok za to. Poglavitno, so zapisali, je drugačen način življenja in pojasnili, kako lahko stare narodne jedi posodobimo in predvsem hitreje pripravimo. Zanimalo jih je tudi, kako je z gostinsko ponudbo starih narodnih jedi, zato so obiskali več gostiln na Gorenjskem, predvsem v okolici Kranja in Škofje Loke, pregledali njihove jedilnike in bili z izvirnostjo zadovoljni le v Kaš-či v Školji Loki, še bolj pri Danilu v Retečah, kjer so na jedilniku našli tudi loško mešanico, loško Goma mm najbolj športna frekvenca smojko, repno juho, najrazličnejše jedi iz prosene in ajdove kaše, sadni kruh, oevirkovico in celo alelujo. V sklepnem delu naloge ugotavljajo, da so jedi, ki so jih predstavili, naše, značilne za naše okolje in naš način življenja, zato bi bil greh zamenjati jih s hotdogom, pomfritom ali hamburgerjem. Trdijo, da se jih z malo domišljije in ljubezni do pristnega da prilagoditi današnjemu času in postreči na izviren način. Prepričani so, da bi z. babičinimi "južnami" marsikomu razdražili brbončice. Žal niso "pogruntali" recepta, s katerim bi ljudem dopovedali, da je vse narodno dobrina, ki s svojo ra/.riplikostjo odseva človeka in narod, dobrina, ki v sebi hrani skrivnosti in lepoto naše dežele. Del tega so tudi narodne jedi, ki jih moramo ohraniti. Oni se tega zavedajo in obljubljajo, da bodo storili vse, da bo tako. Dokaz, da resno mislijo, je njihova naloga. Zvezdana Čujovič Letopis Gorenjska 2002/2003 Pri Gorenjskem glasu je spet izšel letopis Gorenjska. Za mrzle zimske dni prinaša veliko zanimivega branja. »Glasova knjiga« je tokrat posvečena čebelarstvu, saj bo Slovenija poleti gostila čebelarje iz vsega sveta. Letopis so napisali odlični pisci, v njem boste našli kroniko in koledar, predstavljajo se gorenjske občine in podjetja. branje tooo 1 Spoštovane naročnice in naročniki! Zaradi vaše zvestobe vam poklanjamo letopis, ki vas čaka na vaši pošti. S seboj prinesite Gorenjski glas, z njim boste dokazali, da ste naša naročnica oziroma naročnik, saj je na prvi strani {spodnji desni rob) odtisnjen vaš naslov. Letopis lahko dvignete tja do februarja, Na pošto se verjetno odpravljate tudi po drugih opravkih in vam bo to spotoma. Če pa ne morete od doma, prosite vašega poštarja, z veseljem vam bo prinesel letopis. Za vas beležimo čas! GORENJSKA GLAS