Iz Jugoslavije. - Redukcija državnega uradništva in učiteljstvo. Po poročilih bi se morali reducirati uradniki no sledečih načelih: Oui uradniki, ki nc znajo službenega jezika in ki doslei še ne Doznajo obch pisav. Odpuste sc dalje cnii nanieščenci. ki so se r>regrešili v svoii uradniški službi s tem. da so delovali proti državi. Od kvalificiranih uradnikov se imajo odpustiti ored vsem oni. ki so izpolnili 40 let dižavne službe, ali pa, ki so stari že 60 let. Dalje se odDuste nekvalificirani inadniki. ako so odveč. — če so ta- načcla najboljša, je vprašanje. Drugo načelo bn izzvalo miiogo kiivic in pristranosti. zlorabe.. Da bi se pri učiteljstvu odpustili vsi oni s 40 službenimi" leti, je težko izvedljivo, ker ie veliko poman.ikan.ie učnih oseb in se nič ne prihrani s tem. Država bo moral.a plačcvati polno penzijo in šc naniestnika z.i ono mesto. —- Učitelistvo se mora vrniti k šolstvu. Po čleiiu 8. zakona o budžetnih dvanajstinali ie ministrstvo prosvete napotilo vsem drutrim miiiistrstvom oredstavko. v kateri iih pozivlja, da dajo vse učiteljske osebe. ki sedai nosluiejo v delokrogu drugih ministrstev, prosvetnemu miniitin na raznolago. — Učiteljska mesta v pisarnah šolskih oblastev. V zakonu, s katerim so nam nekoliko povišali dnevnice. je določeno. da mora vsak uradnik službovati le na oneni mestu. na katerega ie postavlien z ukazoni. Patemtakern mora učiteljstvo le poučevati, in sc inoraio vsi učitelii od_straniti \z naše naivišie jiblasti — ministrstva nrosvete. S tem nam ie nrizadeiana velika krivica! V današnjih dneh tvori vsak stan zase enoto, ker hoče sam sebe avtonomno vladati, pa bodi to s pokrajinskega ali državnega. federalističneea ali centralističnega stališča. Več decenii so stremili vsi stanovi po vseh napredujočih državah za tem. da se osamosvoie ter prevzamejo y h»stnem stanu sami vajeti v roko. N,i en stan ne pusti več vodstva d.rueemu stanu! Vse to pa nai bo za nas zrušeno z eno samo potezo: z zakonom o regulaciji dnevnic. Po oreobratu nas |e Jugoslaviia nodržavila ter ie bila celo toliko dernokratična. da ie v ministrstvu namcstila pek^i učitel.iskih ¦moči. ki naj izvršujejo naš referat. S tem nam ie bi'1 priznana enaka vrednost z drugimi stanovi. Na isti način so v voinem ministrstvu oficirji. v pravosodnem iuristi. pri Došti Doštn! iiradniki itd.. toda nihče se ne bo upal zapoditi oficirja in druge s teh mest. Nihče se ne bi protivil temu. uko učitelistvo na teh mestih ne bi bilo potrebno. toda mesto učiteliev moraio priti tia drugi — neučitelii. Prihranjenega s tem ne bo niti para. ker tam ni odveč niti eno mesto, pač na bo šolstvo trpelo mnoeo. ker šolske razmere more pravilno nreso.iati le učitel.i. a vsak drug bo stvari le škodil. Toda. kakor nekdai. nas tudi sedai hočejo smatrati zopet za nezrele samostojnosti ter nam hočejo postavljati varuhe in tutore. Ta odredba se je zdela krivjčna celo ministru prosvete in ni mogel verieti, da se mora vse učiteljstvo odstraniti iz ministrstva. Vsled tega ie stavil vprašanie na ministrski svet, ki pa je zakon le potrdil. S tem ie zakliučeno. da izgubimo v lastnem ministrstvu svoie Hudi, čcprav s tem ne prihrani država niti enc pare. Učitelistvo je s tem postavHeno Dred činienico, da \ tem pogledu zavzame svoie stališče in oovzdiene svoi glas Dredno je odobren in podoisan novi zakon o osnovnem šolstv«. Naša zahteva ie vedno bila: o šolstvu in učitslistvu odločai učiteli. zato ne smemo odstooiti niti koraka od te naše načslne zahteve. Ne smemo se zadovolišti sarno z drobtinicami. amnak zahtevajmo vsc. kar nam do oravici gre. Enkrat za vse lej se mora odločiti. da ima referat za osnovno šolstvo v mii.istrstvu v rokah ljudsko-šolsko učiteljstvo. kateremu so prideljeni kot pripadaioče moči zopet le učitelij. Posebno pa govori za našo zahtevo činjenica, da bomo v bližnji bodočnosti imeli učiteljske moči z višjo pcdagoško izobrazbo. ki na.i razen nadzorniških mest zasedeio tudi mesta v ministrstvu in pri prosvetnih oblastih. Ko se bodo v kratkem vsa ministrstva reor«ranizirala. se mora v ministrstvu za prosveto pri oddelku za osnovno šol.stvo odrediti, dn more tnesto načelnika, referenta in sekrctara zasesti samo lc ljudskošolski učiteli po izbiri in predlogu taiste komisi.ie. ki namešča tudi ostalo učiteljstvo. Ako se izpolni ta naša zahteva, bo imela država od nie le dobiček, kar dandanes merodajni faktprji v svojem birokratskcm licnriDoznavaniu vscli pravic našemu stanu ne vidijo, ker jih ne poznajo. Mnogo nčiteljstva odide v prezgodnji pokoj, ker v poučevanju toliko oslabi, da ne more več izvrševati aktivne učiteljske službe, mogel pa bi marsikateri še delovati v admtnistraciji. S tem načinom bi se doseglo, da se ne bi razmetalo preveč denarja za pokojnine. — Kai ie krivo. da so vspehi v srednji šoli slabi? Na želo komoden način je na zadnji seii višjega šolske^i sveta viš. šoj. nadzornik Wester z golo konstatacijo navedel med vzroki slabih vspel )v na srednjih šolah tudi to, da ljudska šola slabo pripravlia učence za srednjo šolo. Seveda so vsi dnevniki hlastno popadli to uradno iziavo in so prinesli na prvem mestu to kot eden glavnih vzrokov. Med učitelistvom ie zc.vladalo ogorčenje, ker se mu ie storila krivif.a. Oglasilo se je več učiteliev-očetov. ki imajo svoje otroke v srednji šoli. Nai navajamo vzroke. ki jih navaia.io oni: 1. Pozabljati ne smemo. predno izrečemo tako kritiko, da ie šele sekundarna naloga liudske šole pripravljati mladino za srednio šolo. 2. Metoda nouka v srednii šoli nosi naiveč.io krivdo. Učenci se rrjorajo učiti ponaiveč brez rnetodične razlage. oa katero so bili doseda.i vaieni v ljudski šoli in ki jih je prisilila. do učenia. Pove se iim. in naj se uče kakor vedo in znajo. Znaš — dobro; ne znaš — tudi dobro! Prehiter skok k samostojnosti! 3. Gg. profesorji goje premalo stika z Iiudskošolskim učiteljštvom, da bi se z njimi sporaziimeli glede. priprave učencev za srednjo šolo; ka.i zahtevajo in kai naj bi se zahtevalo od učencev. ki gredo v srednjo šolo?! Stika med srednjo in ljudsko šolo ni, ker si ie učitelistvo tuje! 4. Tudi v učnih načrtih ie nekaj krivde. ker se v različnih iezikih istega razreda obravnava istočasno različna tvarina. da sc učence razprši in preobloži v mišljenju na različna Dolja. niesto da bi se koncentriralo v vseh lezikili istočasno. na isto snov, s tein jo močno utrdilo in razbremenilo učenca. 5 Nujna notreba bi bila za to, da bi učil jezikovne pr^dmete v enem razredu isti profesor ali bi se vsaj spprazumeli gg. profesorii v tem oziru medseboj. 6. Manika tudi stika med učiteljstvom in starši. ki bi daial staršem navodila za domači oouk njihovih otrok. 7. Slabih vsnehov ±o krivi tudi srednješolski ravnatelji, ki spreiemaio otroke brez obiskovalnih soričeval. in še celo proti volji liudskošolskega učiteljstva. (Slučaj Krani.) — To bi bili važnejši vzroki! Ne bomo delali. spričo obilih dopisov. iz izjave viš. šol. nadzornika Westra ori seji viš. šol. svcta — afere. ker smatramo izjavo g. v. š. n. Westra za njegovo ¦osebno mnenie in naziranic. — V delokrog oblastne samouprave spada tudi sodelovanje Dri napredku prosvete v oblasti in sodelovan.je pri strokovnem izobraževaniu. — Tovariši in tovarišice! Ne pozabite dne 1. aprila se spomniti »Rezervnega sklada« našega poverjeništva UJU in poslati. na naslov tov. Ivana Petriča, Ljii.bljana. VII.. Gasilska cesta 172 tudi nar dinarjev za našo organizacijo, ki jih nujno potrebuje ravno sedaj. ko je akcija za nov[ šolski zakon v teku. — Meščanstvo si ie pridobil s skle-* nom zadnje seje občinskega sveta v Liubljani g. Jakob Furlan. nadučLteli na dcski mestni Ijudski šoli v Šiški. — Mesec" ianuarja so se vršile volitve zastopnikov učitelistva v nov^"1"škem okrainem šolskem svetu. Izvol.iena sta naša tovariša: Davorin Matko. nadučiteli v, Novem mestu ter Fran Hočevar. nadučiteli v Birčni vasi. Nasprotni tr!asovi so bili cepljeni. — Karagiorgjev konak. zibelko naše dinastiie v Topoli ie poklonil Ferijalnemu Savezu sam kralj. Stari dvor je hotelo društvo popraviti in opremiti za eno svoiih kolonii. Popraviti pa bi ga hotelo baš s prispevki Slovencev. Raznoslalo ie torej zbiralne pole tudi na vse Iiudske šole v Sloveniii — in ne zaman. Haše učiteljstvo se ie odlikovalo. Zbralo je med seboj in šolsko deco 2148 Din. Medtem pa je. naš krali — naš dobrotnik sam obljubil popraviti stari konak za Ferijalni Savez. Tako šteje F. $. tudi našega velikega kralia med svoje dobrotvore. Prispevki, zbrani mcd našim učitel.istvom. se bodo uporabili za inventar feriialnega doma v Topoli. — Glede izplačila 1. aprila opozarjaino vse tovariše(ice). da obsega to izplačilo prejemke za mesec april (po novem) in pa diferenco za 45 dni nazai. Predno posameziii. ki so glede izplačila v dvomu. reklamiraio na knjlgovodstvo iili na strokovno tajništvo, nai dobro preračunijo po tabeli. obiavljenj v zadnji štev. Učit. Tov. — Članicam »Društva učiteliic v Mariboru« kakor vsem drugim tovarišicam! Na cvetno nedeljo, t. j. 9. aprila priredi Narodni Ženski Savez po vse.i Sloveniji »daritveni dan mater« v prid dečiega doma v Ljubljani. Na bivšem Štaierskem se nai priredi ta zbirka v prid otroški bolnici v Mariboru. Oboje, otroška bolnica kot dečji dom je naši Sloveniii nujno potrebno. oboje ima_na tudi veliati ob ciiem kot poročni dar kralju in kraliici. Tovarišice! Naša dolžnost je, da storimo vse, kar iiam je mogoče, da bode imel ta dan v orid osirotele in bolne dece nase Slovenije kar najlepši uspeh. Potrebna bode asriiacija v šoli, potrebna v krosrih znancev in pri.iatel.iev. potrebna soloh med liudstvom. Mnogokrat se. zlasti na deželi, takšni oklici in humanitarne zbirke urezro. ker ni človeka. ki bi za nje zainteresiral tudi preprosto liudstvo, čeprav ie ono za to včasib boli dovzetno nego meščanstvo. Nai bi v kraju, k.jer deluiemo. ne bilo nikogar. tudi ne učenca. ki bi ta dan ne daroval za našo deco vsai 1 djnar. Ogromne svote so se nabrale rned nami za ubogo rusko deco. Tu pa gre za našo deco. Vzemimo toraj ta dan tudi me same puščico v roke! Če ie .ijspela kdai kakšna zbirka, ta mora uspeti, to skrb prevzamemo. kai ne tovarišice? Prosimo. da se nabrani znesek pošlie pripravlialnemu odboru za otroško bolnjco v Maribor. Strossmaverieva ulica_ in da se o uspehu zbirke čim preje poroča na naše tainištvo, kaiti nujno potrebno ie. da imamo delovanie našili članic in nečlanic v evidenci. DaUe prosimo vse ge. in gdč. zastopnice našega društva, da nam nošljeio seznam do sedaj priKlašenjh članic, Zborovanje društva se bode vršilo takoi. ko se nam vrneio pravila Že sedai Vas nujno prosimo in vabimo. da se sra udeležite v orav obilnem številu. — Odbor. — AH bomo nabirali pirhe za ».lugoslovensko Matico«? Blaeor vam. ki to lahko storite! Pri nas je nemogoče; zaka.i? Nadučiteli ie po pouku preteklo zimo učencem iavno rekel, naj prinese. kateri more. nekaj žime. da iim bo pokazal. kako se delajo ščetke. Pristavil ie da brez dovol.ienia staršev, ji^j ničesar ne prinesejo. Res, prinesel je samo eden. Novoizvolieni. a Še ne vladaioči klerikalni člani kraineea_šol. sv^ta so to nriliko brž pograbili ter naredili ovadbo. da nadučiteli navaia otroke k tatvini. - Kaj bi šele rekli. ko bi učiteljstvo začelo pobirati iajca za navedene pirhe! Torej bodimo Drevidni, ker oko hudobnega duha ne spi nikoli! — 25 lenica »Slovenskega čebelarske^a društva« in Slovenskega čebelarja. Ob lej priliki je izdalo Čebelarsko društvo slavnostno številko Slovenskega čebelarja, ki obsega štiri številke. Jubilejna izdaja prinaša zanimivo zgodovinsko sliko razvoja čebelarstva pri nas. Iz nje je razvidno tudi sodelovanje učiteljstva pri tem delu. Mnogo spisov izhaja izpod peresa naših tovarišev čebelarjev. Tovariš Likozar priobčuje poseben članek o tem, »Napredek v čebelarstvu in učiteljstvo«. Jubilejna številka prinaša poleg drugih slik tudi slike naših tovarišev čebelarjev Črnafeoja, L.ikozarja, Rojine, ki je bil prvi nrcdiiik »Slov. čeb.««. liinko Likarja, Verbiča. Močnika, Cerneja, Jan. Šmajdeka i. dr. — Šolska mladina na Breznici je darovala za letošnje »pirhe« (Jugoslovenski Matici«) K 576.60 (Din 144.15.). —g Vabilo na II. redni občni zbor »Učiteljskega doma v Rog. Slatini« registrovane zadruge z omejeno zavezo. ki se vrši v torek, dne 18. aprila 1922 ob 10. uri v mestni deški osnovni šoli v Celju po nastopnem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo načelstva o računskem zaključku za leto 1921. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in o predlogu glede uporabc čistega dobička. 4. Predioi: o podelitvi odveze načelstvu glede ooslovaiija. 5. Slučajnosti. Ako bi 1. občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen. se vrši eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki ie sklepčen ob vsakem številu zastoDanih zastopnikov. Načelstvo. — Oklic učiteliicam! Na sestanku slovenskih društev dne 2. februarja t. 1. ie bilo sklenieno ustanoviti »Otroški dom« v Ljubliani v spomin in proslavo kraljeve poroke. Ta dom naj bi bil zavetje naibedncjšini zapuščenim otrokom od najnežnejše mladosti dalje. Načrt je velikopotezen a stroški bodo seveda tudi tcmu priinerni. Društva so sprejela nalog, vsako v svojem področju zbirati v ta namen. Dne 9. aprila bo zato vseobče daritveni dan. Obračamo se zato na vse učiteljice osobito na članice našega društva. da zbiraio in pomagajo zbirati prispevke za »Otročji dom« kraljice Marije. Nabrane vsote pošljite na »Društvo slov. učiteljic« v roke tajnice Karle Šinkovčeve, v Ljubljani. Bleivveisova c. 9. Lahko jih pa tudi osebno izročite na društvenem sestanku. ki se vrši na veliki četrtek dne 13. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne na dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Odbor »Društva slovenskih učiteljic«. — Udeležnikom lanske naše koncertne turneje. Tov. Ivan Tavčar je izgotovil v sponiin na to turnejo slike (razsrlednice): 1. Prihod na ljutomersko postajo. 2. Spreiem na trgu v Ljutomeru. 3. Pri banketu v Ptuju (na verandi v Švicariii). — Slike se naročaio v pisarni strokovnega tajništva (cena a 2 Din.)