14. številka.
Ljubljana, v četrtek 17. januvarja 1901
XXXIV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izim&I nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ogrske dežele za vae leto Sfi K, za pol eta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden meaee 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znata' poštnina. — Posamezne itevilke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlatvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniitvo pa s Kongresnega trga St 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. — .Narodna TIskarna" telefon št. 85.
„Pranger".
(Prosto predelano po „Slovenca" St. 9. t. 1.)
Tam kjer politični boj postane oseben boj, tam je politična značajnost propadla. Oni stan. kateri pred svetom v svojem stanovskem, v duhovnijskem glasila nače loma sramoti učitelje, grdi trgovce, denun-cira nradnike, samo ker so druzega prepričanja nego klerikalci, njeda se nam tako, da nima več pravice do javnega spoštovanja.
časnikarsko tolovajstvo prve vrste, nekaj takega, kar se ne zgodi nikjer drugje, kakor med najpropalejšo poulično sodrgo, sta začela zdaj uganjati .Slovenec" in .Novi List*. — Začel je delovati njihov „pranger". Podivjanost te svojati je tolika, da je na svoj pranger postavila celo duhovnika, župnika B e r c e t a. Škof kliče v svojem zadnjem pastirskem listu: .Predragi, nikar ne pustite duhovnikov za ničevati" sam pa pusti, da njegovi duhovniki, njegovi zaupniki, v njegovih listih po krivici zaničujejo poštenega duhovnika, le ker se ni vtikal v volitve. Ia kaj šele počenjajo z učitelji! Vsak učitelj, ki ni klerikalec, pride z debelo t-skanim imenom v ^Slovenca". Tu se mu ostudno trga čast, naštevajo vse pregrehe, kar j;h je kedaj storil in kar jih ni stori!, in se javno proglasa za sovražnika dubovskega stanu in katoliške vere, kot izdajalec in neznačajnež.
Ali je to mogoče kje drugje, kakor med klerikalnimi duhovniki ? Ali je sploh kje kak izobražen človek, kak ud kateregakoli, količkaj časti vrednega stanu zmožen kaj tako podlo nesramnega početi, kakor ti klerikalni duhovniku kateri bi imeli oznajevati vero lju bežni? Ali se dobi le kje v kulturni državi taka cinična frivolnost, kakor tiči v tem početju mož, kateri so postavljeni, da Širijo bratstvo in ljubezen? Ali dobite kje kak stan, kateri bi v svoji sredi trpel take voditelje, ne da bi jih s studom ven vrgel ? In duhovski stan, kateri ima poklic, skrbeti za izveličanje duš, je padel na tako stališče, na katerem se v bratski slogi lahko pozdravlja s pouličnimi barabami.
Alt ae more imenovati ona država le kulturna država, katera trpi tako tolovajstvo v stana, ki naj vzgaja verne kristjane, ljubeče sosede in »veste državljane? Ali vlada ne čuti, da mora ljudstvo začeti glasno klicati na pomoč aoper tako frivolnost v stanu, kateremu je prisiljeno izročevati svoje dale- Ce država kazanje onega, ki da dragemu klofato, je dolžna, da tak škandal iz tega stana odpravi.
Mi bomo skrbeli, da vse ljudstvo do zadnje kočeizve, kako delajo klerikalni d uho vni z liberalnimi učitelji, z liberalnimi trgovci in uradniki, kako pišejo oni, ki bi imeli n č i t i i n š i r i t i k r š č a n s k o 1 j u b e zen celo o svojih najboljših stanovskih tovariših.
Ta se gre za izsiljevanje, za javno častikrsjo, za očitno izpodkopavanje učiteljskega in državnega ugleda za očiten bojkot Če država ne poseža vmes, bomo po naših poslancih poskrbeli, da se mnogo citatov iz .Slovenca" in .Novega I/sta" in iz .Siov. Lista" in tudi neke sodne stvari zvedo na merodajnem mestu. Mi primerjamo postopanje oblasti proti ostu-iui klerikalni gonji drugod ia pri nas in upamo, da bo dobro če se ta primera tnsrat obesi na veliki zvon.
Za zdaj pa smo navezani na svojo lastno moč. Som š janika prosimo, naj povsod na shodih gonjo klerikalcev proti liberalnim učiteljem, trgovcem, uradnikom in obrtnikom pujasnujejo, da bo ljudstvo vedelo soditi ravnanje klerikalcev. Tudi najpoštenejši, najmiroljubnejši človek že ni več varen pred klerikalnimi napadi. Vsa cega, kdor ne gre ž njimi Čez drn in strn, napadajo, sramote in tbreku;ejo. Ko bi mi hoteli tako postopati, kakor ti ničvre inežt, bi se lahko maščevali. Dobivamo že dlje časa poročila o smradljivih grdobijah duhovniških, a jih še nismo < bjavili, ker pribijamo take stvari le, kadar to zahteva javna korist. Lahko b marsikaj pisali o duhovnikih, ki so pijani opravljali nedeljsko službo božjo, o zapeljivcfh deklet in žena, o oskrunjevalcih t,-rok, toda naše stališče je, naj se take reči porabijo takrat, kadar to zahteva občna korist
Toda načelne naša pomisleke proti takemu osebnemu bojo, kakor ga vodijo z vso brutalnostjo in hudobnostjo klerikalci, bomo morali zadušiti, ako ta črna zalega ne postane ponižnejša. Samo kjer se odbija klin s klinom, se kaj opravi, in če klerikalci ne bodo odnehali, posegli bomo tudi mi po najskrajnejših sredstvih.
V JLJublJaiil, 17- januvarja. K položaju.
Iz Lvova poročajo, da je poljski poslanec David Abrahamowicz, ki je bil soglasno izvoljen od lvovskega veleposestva, izjavil svojim voliicem, da bo prva na loga poljskega kluba spričo naraščanja radikalnih elementov v državnem zboru skrbeti za to, da bo parlament za vsako ceno ohranjen, kajti najslabši parlament je boljši kot absolutizem. Poljski klub mora podpirati vsako stranko, ki je pripravljena pomagati, da se vrnejo zopet normalne parlamentarne razmere. Krakovski aNowi R-formi" poročajo z Dunaja, da se hoče vlada posvetovati glede predsed-mštva, ker dr. Fuchs nekaterim strankam ni po volji. Dr. Eigel je izjavil, da so go vorice o odstopu R-zeka brez podlage ter da o kakem nadomeščanju ni bilo z njim doslej nobenega govora „N. fr. Pr." je še nedavno pisala, da bodo vesti o različnih krizah pred sestankom parlamenta rastle kot gobe po dežju. Slučaj Rezek -Eagel je že taka goba.
Parlamentarne stranke po volitvah.
V par dneh bodo državnozborske volitve končane, a že danes je možno podati bilanco parlamentarnih strank. Čehi so izgubili sicer le jeden mandat, toda izgubili so vsled pridobitev agrarcev in narodnih socialcev jednotnost svoje politične organizacije. Vendar češka delegacija v narodnem oziru ne bo nastopala v parlamentarnem boju nič slabejše. Slovenci so izgubili koroški mandat. Krščanski socialisti so izgubili, če tudi se prišteje k njim še tirolske mladoklerikaloa Schöpferjeve smeri, 5 mandatov ter so omejeni na Dunaj, nekatere nižjeavstrijske kmetiške občine ter na jeden mandat na Štajerskem in na jeden mandat vPredarlskem. Katoliška nemška stranka je izgubila šest mandatov,
med temi Ebenhochovega in Dipaulijevega Nemška napredna stranka je izgubila 7 mandatov ter jih ima le še 29. Svoje izgube na češkem je mogla z uspehi na Moravakem, Tirolskem in Nižje Avstrijskem I le deloma popraviti Mauthnerjeva skupina je malone docela izginila. Socialno-demokratična stranka je izgubila tretjino svojih mandatov ter se je rešila le deloma z uspehi na Nižje Avstrijskem. Ustavo verni veleposestniki so pridobili 3. mandate ter imajo sedaj 31 poslanoev. Nemška narodna stranka je pridobila 7 mandatov. Schönererjanci so imeli doslej 8 poslancev; sedaj jih imajo 21. Izmed teh jih imajo samo na Češkem 19, po. jednega na Nižje Avstrijskem in v Š eziji. Močnejša se vrneta tudi poljski klub in klub Italijanov. Radikalne nemške stranke so se torej pomnožile na škodo konservativnih in klerikalnih Sovražniki Slovanov pridejo v parlament še močnejši kot so bili doslej. Avspicije za delovanje parlamenta so torej prav slabe
Vojna v Južni Afriki. Z južnoafnčanskega bojišča se poroča' nov uspeh Barov. 2000 mož močan kor Barov je zasedel Clamwilliam v Kaplan-, diji. Spričo sedanjega položaja vorne se čita pač kot ironiziranje samega sebe angleška vest v .Times", da je šel Adrian Hufmeyer,: burski odličnjak, ki je šele pred kratkim dejal, da se je prava vojna z Angleži šele začela, po želji lorda Kitheuerja v Pretorijo, da ondi Bare prepriča, kako brezupen je njihov boj in kako velikodušni so mirovni pogoji Angležev. ,Daüy Mail" poroča, da je. v okolici Matjesfonteina pristopilo veliko število Afrikanderjev k Barom Bliža Matjesfonteina stoji velika četa Burov. Iz Sindneya poročajo, da je v zadnjih dneh mnogo kolonialnih vojakov pobegnilo, ker so se bali odpeljati se v Južno Afriko. Višji poveljnik je zategadelj izdal ukaz, da bo vsak de-zerter zaprt poslej dve leti. Pri Balfastu so ujeli Bari 60 mož, med temi je bilo 40 ranjencev. 12. t m. so Bari napadli obje dnem Kaalfontein- in Zaurfontein postajo Napad je uprizorilo 600 mož pod poveljništvom Hansa Bothe. Tudi železniško in brzojavno zvezo so porušili. Dva vlaka iz Pretorije sta mogla priti le do Kaa'fonteina in do po-
LISTEK.
Izdajalsko srce.
Angleški spisnl Edgar Poe. (Konec.)
A strahotni vpliv tega nevidnega paj-Čolana je bil vzrok, da je starec občutil, dasi je ni videl niti čul — da je občutil navzočnost moje glave v svoji sobi.
Ko sem čakal že dolgo časa potrpežljivo, da starec zopet leže, odločil sem se naposled, da malo — samo prav malo dvignem zaklon svetilke. In dvignil sem ga, odmikajoč ga počasi sproti — tako po-lahko, da si tega ne moreš predočiti — dokler ni skočil iz tesne špranjice jeden, jedincati bled trak, tanek, kakor nit pajče-vine ter se ni zasvetil na starčevem jastreb-skem očesu.
Bilo je odprto, široko, široko odprto, a mene je popadla besnost, ko sem zagledal to strašno oko. Videl sem ga povsem jasno — motno modrino z ono gnusno za vesico, vsled katere je zadrhtel mozek v mojih kosteh; obraza ali telesa starčevega nisem videl, ker sem nameril kakor po
nekem nagonu lučni žarek prav natančno le na ono prokleto mesto.
A tedaj — ali ti nisem že rekel, da ono, kar imenuješ ti blodnjo, ni nič drnzega nego izvanredna ostrina mojih čutil? — tedaj, pravim, tedaj so začula moja ušesa nakrat zamolkel, tih in hiter glas — nekako tak, kot je tikanje ure, ako jo za-viješ v mehko volno. I ta glas sem spoznal dobro. Bilo je to starčevo srce, katero je utripalo. To je razpalilo moj gnjev, kakor podnetf zvok bobna v vojaku hrabrost
A tudi sedaj sem še ostal miren. Jedva sem dihal. Svetilka je visela nepremično v moji roki Nadaljeval sem, da je žarek luči brez prenehanja razsvetljeval starčevo oko. Mej tem se je peklensko utripanje srca ojačilo še bolj. Z vsako minuto je postajalo hitrejše in glasnejše. Starčev strah pa je moral biti izvanredno velik. Trkanje je postajalo glasnejše, povem ti, z vsako minuto glasnejše — me Ii razumeš dobro? Omenil sem ti že, da so bili moji živci vznemirjeni; tak sem pač. A sedaj, v gluhi dobi noči, sredi strašne tišine te lesene koče, je vzbujal ta nenavadni hrup toliko grozo v mojem srcu, da je nisem mogel več prevladati. Ostal sem
še nekaj minut miren, toda to trkanje je bilo vedno glasneje, glasneje! Mislil sem, da mora počiti starčevo srce. A v onem trenotku me objame nov strah — kdo od sosedov bi lehko čul ta ropot! Ni drugače
— starcu je odbila poslednja ura. Z divjim krikom otvorim svetilko ter skočim v sobo. Starec je zakričal, a samo enkrat — samo enkrat Kakor bi trenil z očesom, sem ga potegnil s postelje ter vrgel nanj težko odejo. Ko je bilo to gotovo, sem se veselo nasmehnil. Nekaj časa je utripalo srce z zamolklim glasom, toda za to se nisem brigal, — to se ne more čuti skozi zid. Naposled je pa utripanje prestalo. Starec je bil mrtev. Dvignil sem odejo ter pregledal truplo. Da, bil je mrtev, popolnoma mrtev. Položil sem svojo roko na njegovo srce ter jo držal na njem nekoliko minut Kri v žilah ni tekla več. Bil je mrtev. Njegovo oko me ne bo mučilo več.
Ako me še vedno smatraš blaznikom, tega gotovo več ne boš storil, ko ti opišem, kako oprezno sem skril mrtvo telo. Noč se je odmikala, toda delal sem brzo
— in brez ropota.
Odtrgal sem tri deska od tal starčeve sobe tat vrgel telo v ono luknja Potem
sem položil deske nazaj — ali tako lokavo da nikogar oko — niti starčevo — ne bi moglo opaziti kake napake. Vode nisem potreboval, ker ni bilo v vsej sobi nika-kega madeia — niti ena kaplja krvi ni iztekla. Na to sem pazil posebno.
Ko sem izvršil to delo, je bila štiri' ura — zunaj je bilo temno kakor o polnoči. Prav tedaj, ko je ura odbila, pa sem začni trkanje na vratih. Šel sem doli, da. odprem, brez vsakega strahu, — česa se mi je bilo treba bati sedaj? Prišli so trije ljudje, kateri so mi dejali zelo prijazno, da so uradniki redarstva. Eien sosedov je čul ponoči krik v hiši; porodila se mu je somnja, da se je storil kak zločin; prijavil je stvar policiji, a uradniki so bili poslani, da preiščejo hišo.
Nasmehnil sem se — česa naj bi se bal? — ter sem pozdravil gospodo. Dejal sem, da je krik prihajal od mene, da sem ponoči v sanjah zavpil. Omenil sem, da ja starec odpotoval na kmete. Potem sem peljal svoje posetnike po vsej hiši ter jih prosil, naj preiščejo vse — dobro preiščejo. Naposled sem jih odvede! v njegovo sobo. Pokazal sem jim vse njegovo imetje, dobro spravljeno in nedotaknjena V za-
staje Oliphant Fonteins. Dalje nista mogla radi Barov. Poveljnik Beyer je prekoračil v soboto železniško progo pri Kaalfonteinn ter odmarSiral s svojimi Bari proti vshoda. Rudnike pri Johsnnesbarga so zasedli angleški vojaki, katere je Kitohener sedaj pomnožil še a 250 možmi. Lord Kitchener poroča: Zeerust so Bari napadli zjutraj 14. t. m. Gordon in Plumer sta imela pri Krü-gersdorpu z Buri boj. 7. t. m. so Buri vshodno Standertona vzeli Angležem 100 glav goveje živine Iz Darbana poročajo 12 t m, da je več burskih oddelkov vdrlo v deželo Znlov. Pri Ventersburg-Roadu (južno Kroonstadta) stoji Philipp Botha z veliko vojsko. a Daily Mail" poroča, da so Buri pri Rhenosterkopu napadli angleški transport ter vzeli 12 vozov. Spremstvo se je udalo. Poroča se Se več malih prask, v katerih so nastopali Buri povsod agresivno in z veliko boje vi toatjo, med Angleži pa vlada zmešnjava in malodušnost
Dopisi.
Iz Bele Krajine, 15. januvarja. Na sveti večer ob polnočnici so baje neki fantje bliža farne cerkve ali pred cerkvijo vriskali. To bi bilo — kot dejanje — k večjemu motenje nočnega miru in nič druzega. Toda župnik v Podzemlji je bil druzih misli, naroČil je županu, da naj fante, ki so baje vriskali, polovi. Župan je res šel po žan-darje in prišel ž njimi v hišo Klepca, kjer je sin Jure, prišedši od polnočnics že v postelji ležal To je bilo nekaj po polnoči. Žapan je saukazal žandarjema, da fanta aretujeta in ženeta v zapor v Metliko. Jure Klepec jim je rekel, da ni vriskal, da je bil med polnočno slaibo božjo v cerkvi, da ni nič kriv. Toda župan je ukazal, da ga morata odgnati. Na to so ga oklenili v želez je. Fant je prosil, da ga naj ne oklepajo, ker bode sam rad šel z žandarji. Žapan je pa ukazal da ga naj oklenejo in odženejo. To se je zgodilo. Žandarja sta ga oklenila, obe roke skupaj in ga tirala po tem v drugo vas Mlako, kjer so nklenili še jednega fanta in potem so šli v vas Boršt nazaj, uklenjeni, kakor razbojniki. Tam sta čakala z drugim žandarjem še dva druga uklenjena fanta. Potem so jih zvezali vse štiri skupaj z verigami in so jih gnali v velikem mraza, božično noč v Metliko, kamor so dospeli ob 5. uri zjutraj. Tam so jih zaprli, ker niso vedeli, kaj so storili, toda ko je prišel oče Klepec na božični dan k sodniji in je povedal, kako je s to zadevo, so fante takoj izpustili. Te dni so iz Belekrajine odpeljali v Ljubljano trije kmetje nekega kmeta, ki je znorel. Ima versko blaznost in kriči zmeraj: .dominus vobis-cum". Tega reveža so z vrvmi zvezanega do Novega mesta pripeljali. V našem ljudstvu je Še vera, da je v kakem nmobolnem Človeku sam hudič se nastanil. Čuda, da ga niso v železje oko vali, kakor v srednjem veku. Tema, huda tema je Še pri nas Spremljevalci tega revčka 80 pravili, da je imel pri slednjih volitvah na glasovnici zapisanega Pfeiferja Nekdo pa mu je to ime prečrtal in zapisal Globočnika Na to ga je vzela dubo venska oblast v roke tako, da je
nosu svojega zaupanja sem prinesel stole v sobo ter poprosil uradnike, naj bi se odpočili tu od svoiega posla, a sam sem po stavil v divji drznosti svoje popolne zmage stol na ono mesto, pod katerim je počivalo truplo moje žrtve.
Uradniki so bili pomirjeni. Moje početje jih je uverilo, da je vse v najboljšem redu BI sem posebno dobre volje. Oni so sedeli ter začeli malenkosten razgovor, jaz pa sem jim veselo odgovarjal na njih vprašanja. Toda, ni trajalo dolgo, ko sem začutil, da mi bledo lica; in želel sem, da bi uradniki odšli. Glava me je zabolela, a v ušesih mi je nekako zazvonilo, toda še vedno so sedeli in še vedno so govoričili. Zvonjenje v ušesih je postajalo jasnejše — prestalo ni, še jasnejše je bilo; začel sem se živahnejše razgovarjati, da bi pregnal ta občut, toda prestal ni, razvil se je še bolj, dokler nisem naposled izpoznal, da ti glasovi ne prihajajo iz mojih ušes.
Nedvomno sem zelo prebledel, a go vorico sem Šs vedno nadaljeval — še hitrejše in z močnejšim glasom. No, oni zvok je bil vedno močnejši — kaj naj storim? Bil je to zamolkel, tih in hiter glas — nekako tak, kakoršno je tikanje ure, ako jo zavijeS v mehko volno.
kmet zblaznel. Naši kmetskl župani so reveži, če so v rokah naSih duhovnikov. In koliko jih je, kar jih ni I Naše duhovenstvo je neomikano! Strast političnih bojev podivja neomikanca. Posameznosti zadnjega volilnega boja nam podajajo strašne slike. Ako se podivjanosti dubovenstva skoraj meje ne postavijo, se bo treba posameznemu lotiti silobrana. Podali smo zgoraj slučaja, ki razjasnita naš položaj.
NaSa mladež, ki je po večjem v izgoji našega duhovenatva, je razdivjana Kar se sove pravoverstvo v teh fantih, ni dosti vredno. Proti ljudski Soli hujska duhovnik. Ljudje so revni, rabijo svoje otroke za delo, Sola ne more čudežev delati. Ljudska Sola zamore malo dobrega storiti, če se proti nji Sonje, kakor pri nas. Krščanski nauk! Pri jednem ušesu notri, pri drugem ven. Mladiči-duhovniki imajo popoludanski krščanski nauk; mladeničem in dekletom pridi gujejo pred deseto maSo navadno mladi duhovniki, redkokdaj starejši. Ta nauk se izgubi Lahko se reče, da v večini naših kmetakih okrajev kmetsko ljudstvo v pojmo vanju veronauka še ni dosti prekoračilo meje poganskega zamorca- Naše ljudstvo moli leseno podobo kakega svetnika ali svetnice, kakor kliče zamoreo malike na pomoč. Ne 1000 kmetskih fantov in deklet ne rasume jedra Kristove vere. Vse, kar se verstvo zvati ne zamore. je neka odzunaj pobeljena stvar, notranjost ne ve nič o tej veri. Brezmiselno se moli rožni venec, brez miselno sto in sto očenašev.
Naše ljudstvo je brez nauka Nekaj pisati in brati in druzih koristnih reči se mladina že nauči v šolah, a še to pozabi pozneje. Lahko se reče, da je še polovica Slovencev — analfabetov. Ves trud učitelj-stva je zastonj. Duhovnik sproti razdira, kar je učitelj gradil. In temu duhovniku pomaga revež kmet sam. Zdaj pa nastopa duhovnik še kot državna oblast, župan pa ga uboga Reva je. Kaj naj se z bikom bode ? Neumen je tudi, ker ne ve razločevati kompetence o kazenskih stvareh, in ne pozna svojih pravic. Policijsko svojo moč da župniku v roke, in ta izvršuje potem kazensko oblast. Orožniki pa ubogajo. Ti bi morali vedeti, kaj je prepevanje fantov. Ti bi se morah prepričati o kakem hudodelstvu, predno oklenejo poštene fante ter jih peljejo v zapor. Kak nedolžen je tudi vmes.
Tako se vzgaja ljudstvo, če dobi katoliški duhovnik moč nad ubogo kmetijo v kremplje! Državna oblast pa mora molčati, če ta duhovnik v vladi mogočno sedi. Argumentira se: žapan je kot policijska oblast meje svojega delokroga prekoračil, župana je kaznovati. Politična oblast ne bo mezinca ganila. Župnik in žapan si roke me<jeta. če potem fanti pravni čut, — dosti ga ni-. majo, kje bi ga tudi dobili, — popolnoma zgube\ kaj je na tem! Kaj je tudi na tem, če ljudstvo sploh nima v sebi časti, če mu ne pride v misli, kaj je sloboda hiše, slo boda človeka.
Tako je bilo tudi pred letom 1848. Gremo nazaj v te čase. Slovensko svobodo-ljubje, ali vidiš, kako gorostasno delo te čaka! Ta moraš še abo vsake izomike ljudstvu pripraviti, predno hočeš rešiti kmeta iz krutih rok duhovništva!
Zapiralo mi je sapo — a uradniki ga še niso culi. Govoril sem hitrejše, govoril sem ognjevitejše, toda ono trkanje je bilo vendar le še močnejše. Dvignil sem se ter začel prepir radi malenkosti, kričal sem in živo mabal z rokami, no, ropot je bil vse-jedno hajši. 0 Bog, kaj naj storim? Usta so se mi zapenila, — začel sem besneti — začel kleti. Pograbil sem stol, na katerem se m sedel ter butnil ž njim v deske tal, ali ropot ni potihnil, marveč bil je vedno silnejši. Postajal je glasnejši — glasnejši — glasnejši! A ti ljudje so se vedno jed-nako mirno razgovarjati in se smejali. Je li mogoče, da ga niso culi? Najvišji Bog! — ne! ne! Culi so! — sumili so! — vedeli sol — rogajo se mojemu strahu! — tako sem si mislil, in tako mislim tudi Se sedaj. No, kakor je že bilo, vse je boljše nego ta agonija! Karsibodi, vse je lažje prenesti nego to roganje Nič več nisem mogel gledati tega hipokritičnega smeha. Začutil sem, da moram krikniti ali umreti — a sedaj — zopet — čuj! — glasnejše! glasnejše! glasnejše! glasnejSe!
.Lopovi!" sem siknil, „ne blinite se! Priznavam čini — dvignite deske I — tu, tu! — to je utripanje njegovega gnusnega srca!"
Iz Sevnloe, 15. januvarja. Sevničarji smo mirni, dobrohotni ljudje, razumemo se a človekom, bodisi tem ali onim, ako vidimo, da je značajen in da so interesi celega trga tudi več ali manj njegovi interesi. To zahtevati dolini smo posebno od tukajšnjih uradnikov. Žalibože, da imamo med nami nekega slepca, ki to našo dobrohotnost nikakor ne upošteva in misli, da je kot postaje načelnik tudi načelnik vseh tržanov, koji se mu imajo v vsakem oziru pokoriti. A moti se ta mož, naj rohni po svoji pisarni svojim podložnim uradnikom nasproti Se tako močno s svojim .ich werde diesen schon zeigen* — namreč Ssvnieanom — mi se ga le ne boiimo, dokler pravo pot bodimo, saj so drugi še višji kakor on! To se naj ta mož, gospod Juvan zapomni, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!
Ne bodemo Vam naštevali posame znosti, koje naj bi značile ošabnoat, pri-stianost in robatost v uradu in izven urada tega gospoda, zapeljalo bi nas to predaleč, samo to Vam javimo, da zahtevamo mi Sevničanje naj se slavna generalna direkcija južne železnice enkrat malo pobriga za tega imenitnega gospoda in naj nas reši netaktnega, nepravilnega in robatega obnašanja tega g s p. načelnika, mi bodemo slavni generalni direkciji jako hvaležni. Toliko za danes o tem gospodu. Mislimo, da bode s tem si. generalna direkcija dovolj opozorjena in prišla malo to stvar preiskat — gradiva je preobilo.
Z Notranjskega, 15. januvarja. (Še drug odgovor dopisnikUuSIovenca" štev. 296. z dne 28. dec. 1900). Neki človek znanega stana, ki je v polupretek lern časa se še posebno srečnega čutil v narodno napredni družbi in veselo zabavljal čez svoje stanovske brate, izvolil je z znanim namenom o meni pisati stvari, ki ne odgovarjajo resnici. Dopisnik prične od stavek, zadevajoč mene, tako-Ie: Zelo ime nitna napredna prikazen (se pač vidi, da mož nemško misli) je F Školar Potem pravi, da sem navadno zelo skop. Čajte, to je treba, da ve ves Izrael! Pa vendar je imelo njemu zelo podobno človeče pri meni cel mesec hrano zastonj! Dal|e laže dopisnik, da sem bil ob volitvah čado radodaren. Naj mi vendar pove, komu sem kaj dal ob volitvah? Če sem pa pred več leti poučeval par dečkov, ki so bili name njeni iti v srednje šole za mesečnih 80 novčičev v posebnih urah, to pač ni vredno vlačiti v časopis. Pa tudi to ni nič poseb nega, da mi je dal nekoč mož, kojemu sem napisal par trgovskih pisem, za polič vina. S tem se še ne more trditi, da moja .za kotna pisarna* zelo plodonosno cvete. Jaz sem si tiste krajcarje za privatni pouk pošteno zaslužil in nisem s tem men a nič škodoval kmeta. Pač pa je kmetu škodoval nekdo drugi, ki si je znal s svojim pnlizo-vanjem pridobiti od posestnikov za vžitek lep travnik, na kojem zraste vsako leto za 50 gld. sena. Pove naj mi vendar dopisnik, ali pomaga isti človek več kmetu, ki zastonj uživa kmetov travnik ali pa tisti, ki poučuje par mesecec privatno nekoliko dečkov, izmed katerih jih je zdaj že nekaj na srednjih šolah? Da jaz nisem nikogar obsodil v kako globo, ker bi mi bil kdo mimogrede kaj za mrmral, ve vsako otroče, ker je kaznovanje upornih starišev stvar višje šolske oblasti. Tudi nisem jaz nikdar proti nikomur se izrekel, da se naj vera iz šole od strani, in da bi dopuščal zbog tega škofove zavode. Tukaj 36 je prijatelj zopet grdo lagal. Končno moram popraviti še zadnje obrekovanje, da bode stvar odgovarjala resnici. Pred več leti je res pulilo nekoč par večjih učenk kake tri dni pred šolskim poukom v veži neko žimnico v drnžbi moje soproge, katera jim je pa dala za to malo uslugo vsaki par jabolk in kos kruha Ker je „Slovenöev" dopisovalec komaj dobro leto pri nas, mora vedeti, da ni modro pobirati okrog klepetuljastih bab dvomljive vrednosti starih lažij in polniti ž njimi predale časopisov.
Slednjič mu pa moram vendar priznati, da sem resnično 5 latinskih šol obiskoval, če tudi ne 20 let; a dovršil sem na vse to Se a kr. učiteljišče in to je za me dovelj, če prav smo mi, ki nismo videli lemenata od znotraj, po njegovih nazorih — bedaki. — Pa Se to: Prepričan naj bode, da bi vedel i jaz napisati o njem za njega in njegov stan malo častnih, a
resničnih stvarij, da sem tako nizkotnega značaja Fedor školar.
Iz Bostsnja, 14 januvarja V najlepši ovetosti, 21 let stara, prominola je po dolgem mnčnem bolehanju v pondeljek 14 t. m. v Boštanju gospica Eleonora Račic* hči občeznanega in spoštovanega g uadučitelja Alojzija Račiča v Boštanju! — Bila je vzor dobrodelnosti in ljubeznivosti in priljubljena čez vse pri vseh, koji so jo poznali.
Prezgodaj je pač odišla ta roža narodnih deklet v večni raj. Bodi ji lahka žemljica in blagi spomin!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. januvarja.
— Osebne vesti. Stavbni pristav v Kranju g Ivan Jaksche je imenovan drž. inženerjem. — Poštar v Radovljici g. FranPavlošič je povišan v 1. razreda 3. stopnjo. — Poštni poduradnik v Novem mestu g Fran Srebotnjakje na lastno proSnjo premeščen v Ljubljano. Za poštne poduradnike 3 plačilne vrste so imenovani poštni ekspedijentje gg. Fran Štrukelj v Ljubljani, Matevž Grahar v Kopru in Jakob Skala v Ljubljani Ža poštne ekspedijente so imenovani gg Fran Jamar in Anton Dem je vi č v Opatiji, Josip Kraker v Tržiču, Anton Pod-gornik v Gorici in narednik Fran Kramar v Novem mestu.
— Ludovik Ravnikar, f V visoki starosti 73 let je umrl danes ponoči umirov-Ijeni deželnosodni svetnik gosp. Ludovik Ravnikar. Pokojnik, jeden najodhčnejših preiskovalnih sodnikov, je bil vedno zvest in neustrašen narodnjak. Budi mu žemljica lahka!
— Šusteršič toži. Dr Šašteršič tožil je dra. Slanca radi tega, da mu4 je rekel .osel'. Ko je dr. Slane izvedel, da Šusteršič toži, vprašal je pred pričami (ker se ni spomnil, kaj je v volilni agitaciji govoril in s kom je kaj govoril), v Užbi kot priči navedena dva moža, kaj je ž njima govoril. Tomaž Mervar, grobokob v kapiteljski službi, je izjavil, da je njega in drago- pričo, Kozoglava, dr. Slane vprašal 12. decembra, če sta že volila, da sta odgovorila, da že. Dr. Slane je rekel na to: .Kaj sta volila, sta menda Šusterštfa volila, takega volita, — osla, — ko ne vesta koga 8 Druga priča, Kozoglav pomagajoč Mrvarj i, je dru Slancu rekel, da je leta dejal: .Menda sta Šuster-šiča volila! Osla" — Obe priči sta dru. Slancu izjavili, da ne vesta povedati, ako se je beseda .osla" tikala dra Šasteršiča. Na to je dr Sinne pisni dru Šasteršiču, kaj je izvedel od priö ter mu, izjavil, da njegn ni mislil imenovati osla, ampak navedeni dve priči Čez 4 dni potem je bila obravnava. Obe navedeni priči sta pri ob ravnavi izpovedali, da je dr. Sianc njima rekel: .take osle volita". O tem, kar sta pred 4 dnevi dru. Slancu povedala, ti dve priči pri obravnavi nista hotela ničesar več vedeti. Kozoglav, katerega otrokom je dr. Slane boter je pred obravnavo dru. Slancu rekel, da je Mervarja in njega prost dr. Elbert pred uložitvijo tožbe izpra-seval o tem, kar je dr. Slane ž njima govoril in da mu je Mervar rekel, da ne vesta, če se je beseda .osla" njiju ali Ša-steršiča tikala. Pri obravnavi sta pa tudi rekla, da dr. Slane besede .Šusteršič" ni rabil. Ker se je vzelo, da je dr. Slane vedel, da dr. Šcsteršič kandidira, in ker so le pred sodiščem podane izpovedbe prič veljavne, se je dr. Slane obsodil zaradi besede .osle" v denarno kazen. Omenjeno bodi še, da ti dve klasični priči nista vedeli, koga sta volili. Moža sta sama povedale, da sta oddala listke, kakor jima jih je popisal vikar Watzl V volilni agitaciji so krščanske duše grda obrekovanja Širile mej kmeti o naših agitatorjih, posebno pa o dr. Slancu Temu in dr. Romiha agi-tacijsko delo oteškočiti, bilo je glavno delo farovškega časopisja in šolanib somišljenikov istih pred volitvami. Da zabeležimo le jedno teh zverinskih obrekovanj duhov ščine: Dr Slancu je umrl pred 5 leti jedini sin. Pri pogrebu so bili trije duhovniki. Someščani so Sli mnogoštevilno za pogrebom tega ljubtga fantka Tudi nekateri kmetje so prišli. Znana krščanska kanalija pa je pred volitvami mej kmete tole raztrosila: BDr. Slane je imel jedinega sina m dal ga je, kakor psa, ponoči brez duhovnika za-grebsti".
— Elbertovo maščevanje. Is Novega mesta se nam pise: Zdaj je pričel prost
Elbert strašno sodnijsko gonjo proti njemu nasprotnim agitatorjem. Hoče se prav kristjansko maščevati. Ako bode to častno za njegove agitatorje, razskrila nam bode obravnava, v kateri bodemo natančno poročali. Tudi za njegove stanovske kolege zna postati prav Častna, kajti odprli bodemo širSemu svetu neko tukajšnjo hiSo in nje skrivnosti, katere smo dosedaj iz raznih č 1 o v e S k i h razlogov zamolčali. Ta biSa, ki je nad mestnim mlinom (na Capovem bregu) videla se bode — po celi Sloveniji in svet bo marsikaj zvedel kar smo sedaj radi mirn in sramote zamolčali. Le delajte pot, po kateri se bodete .vierspännig' vozili — v javnost.
— Zsdnji akt afere Turk-Kmetič. Na-Sim čitateljem je pač Se v spominu, kako gonjo so pričeli pred par meseci klerikalci zoper občinskega svetnika ljubljanskega, g Josipa Turka, češ, da je njihovega pristaša Jurija Kmetica iz Trzina v Štrukljevi gostilni brez vsakega povoda pobil s stekle nico, oziroma s stolom in prstanom ter teško ranil Štefe in Kregar sta se peljala v Trzin h Kmetiču ter ga prisilila do ovadbe Dr. Šusteršič je koval in vlagal zoper g Torka gorostasne obdolžitve, klerikalci pa so Sirili po svojih I stih in agitatorjih grozne vesti o ranah Kmetice vih ter namiga vali, da je Turku gotov Žabjek, če ne celo GradiSka. No stvar se je zasukala drugače ter v polni luči zopet jedenkrat pokazala skrajno laž-njivost klerikalcev. Na podlagi podatkov preiskave je državno pravdništvo tožilo g. Turka — prestopka prekoračenja dopustnega silobrana, in celo tega prestopka bil je obtoženec dne 14 p. m. na 1 instanci, danes pa tudi na vzklicai instanci popolnoma oproSčen. Sodišče je namreč spoznalo, da se je g Türk le pravično in v zakonitih mejah branil pijanega razgrajalca Kmetica, in da zapriseženi izpovedi zadnjega ne gre nobena vera, ker je ta izpovedba v kričečem protislovju z izpovedbami vseh popolnoma neprizadetih prič. Klerikalnega po štenjaka Kmetica je sploh le njegova takratna pijanost rešila obtožbe zaradi kri vega pričevanja. Da je bil v to pričevanje naravnost zapeljan, na tem pač noben poznavalec naših razmer ne bo dvomil. Na današnji razpravi zastopal je Kmetica dr. Brejc, kot Substitut dr ŠasterSiča, gosp. Torka pa je branil dr. Triller. — Rado vedni smo le, jeli bodo sedaj .Slovenec" e tutti quanti vrnili g. Turku čast, katero so mu kradli cele mesece. Dvomimo, zakaj sv. Liguori tega ne uči'.
— Sličica z volilnega shods v Rov-tih pri Sv. Lenartu nad Selcani. Kleri kaleč govori: .Možje! Jaz poznam v Železnikih nekega trgovca. Njegova žena mi je pravila, da mož popoldne za .malco" poje .eno pobano piško" in popije pol U-terčka vina. Zvečer pa jesti ne more, ker je presit, pa spije zopet kacega pol literčka. Možje! Ali bi ne bili tudi vi zadovoljni, če bi vam vaše žene vsak dan s pekle eno piško in če bi spili par litrčkov vina ? Preljubi kmetje! To vse gre za kmetov denar." — Ta sličica je primerna za tiste trgovce, ki trobijo v klerikalno trobento, da si jo denejo v zlat okvir in obesijo na najbolj vidno mesio.
— Iz Št. Ruperts na Dolenjskem sa sam poroča: Kakor smo Culi iz zanesljivega vira, je imel naš dušni pastir župnik Janez Mrvec 15. t. m. radi svoje agita-tacije, odnosno radi kolportaže agitacijskih listkov pri c. kr. okrajni sodniji v Novem mestu kazensko obravnavo, pri kateri je bil poleg svojih štirih sodrugov, namreč cerkovnika, župnijskega hlapca in še dveh drugih, krivim spoznan in obsojen na sila milo denarno kazen 10 K. Seveda se je čutil župnik Mrvec vzpričo vsega svojega agitacijskega delovanja popolnoma nekri-vega, ko ga je c. kr. sodišče obsodilo v 3icer ne preobčutljivo kazjn in se je ,ne dolžni mož * vsled tega baje oglasil ter izročil zadevo ljubljanskemu kazenskemu zagovorniku lanu Vencajzu, kateri slednji na| ga reši madež-*, kojega mu je nevedoma provzročila Blaznikova tiskarna v Ljubljani oziroma pristaši njemu nasprotnega lute-ranstva in Fran Povše. Pač bi bilo sveto vati g. Mrvcu, da si poišče zavetišče rajše pri dr. Šasteršiču, kateri bi zamogel v po moč in obrambo svojega varovanca poklicati kar .sv. Duha".
— Pogorel je pri volitvi iz tržaške trgovinske zbornice bivši primorski namestnik baron Rinaldini.  Mož se je na
vse načine trudil, da se dokoplje državno zborskega mandata. Izstopil je oslo iz dru Stva rAustria", ki je bilo nekako pod njegovo patronanoo ustanovljeno kot zbirališče avstrijsko mislečih elementov v Trstu in kjer so združeni večinoma uradniki in pristopil nekemu laškemu društva, kateremu načeluje Attilio Hortis, zastopnik pete kurijo tržaške, ali vse to ni nič pomagalo. Trgovska zbornica je vzlio vsemu pritisku iz .Lloyds" isvolila dosedanjega poslanca Basevija in vsiljivega Rinaldinija posadila pred prag.
— Koncert gozploe Maje markize Strozzljeve se je vršil včeraj zvečer v veliki dvorani .Narodnega doma". Vdeležba bi bila lahko boljša, saj je gdč. Stroszijeva mlada, velesimpatična in rutinirana pevka velikega daru ter prelepih zmožnostij. S svojim skromnim nastopom je mahoma pridobila poslušalce, ki so jo sprejeli z gromkim ploskom. Vsporeda njenega koncerta ne bomo ponavljali, ker smo ga ie priobčili. Gdč pevka pa se je pokazala v vseh točkah koloraturko izvrstne šole, ljubeznivega, v vseh registrih lepo izglajenega glasu Nieni trilčki so dovršeni, njeno fraziranje fino in zlasti njeni pp so eksaktni Gospioa Stroz-zijeva je pela z izborno vokalizacijo v ita lijanskem, slovenskem in francoskem jeziku ter žela za vsako pieco buren aplavz. Gdč. pevka je hčerka slavne hrvatske dramatske umetnice gospe Srozzijeve. Nedvomno se popne tudi gdč. M*ja po lestvi uspehov do ugleda materinega na polju umetnosti! G. profesor Proohazka je zaigral na klavirju troje koncertnih točk ter se izkazal zopet sijajnega tehnika in celega umetnika N|e-gova virtuezno8t je žela takisto mnogo priznanja. Oktet ad hoc je prav točno in fino zapel dvoje čveterospevov ter sta se v samospevih odlikovala gosp. Lileg in gosp Kersnik. Koncert je bil jako lep ter se ga je vdeležilo naše najboljše občinatvo.
— Redni občni zbor ljubljanskega ,,Sokols" se je vršil včeraj ob dobri udeležbi članov, katere je pozdravil starosta dr. Tavčar s toplimi besedami. Poročilo tajnika namestnika J. No lli j a — iz katerega prijavimo poglavitne točke jutri ob širneje — se je vzelo z odobrenjem nt znanje. Istotako poročilo blagajnika Pavla Skaleta in načelnika dr. V. Murnika o telovadbi. Odobrile so se nekatere spremembe pravil, ki se objavijo, ko jih potrdi dež. vlada. Zapisnikarjem občnega zbora je bil imenovan br. S i m o n, overovateljema br. Ander wald in Rohr m an, skrutina-torjema br. Franke in Stricelj in revizorjema br. Fr. Čuden in Roh rman. Starosto je bil vsklikom jednogiasno izvoljen dosedanji starosta dr. Ivan Tavčar, kojemu so vsi Člani burno izražali svoje priznanje, istotako je bil voljen z vzklikom dosedanji podstarosta dr. Jos. K u 5 a r. V odbor so bili izvoljeni: dr V Murnik, Ferdo Krsnik, Avg. Jagodic, J. No 11 i, Pavel Skalo, Al Vernik in dr. Fr. Tomi nše k, ter O. T er gl a v ki vstopi v odbor, ko vlada potrdi pravila Po izvršenih volitvah se je zaključilo zborovanje, ki je bilo povsem stvarno in mirno. In tako naj ostane tudi naprej!
— Za slovensko trgovsko akademijo je zložila rodoljubna družba v gostilni .pri roži" sto kron. Ta požrtvovalnost nas izredno veseli. Naj bi našli naši vrli narodnjaki obilo posnemovalcev !
— Nemško uradovsnje za slovenske stranke. Pred kratkim je neki metliški tesarski mojster zaprosil pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Črnomlju koncesijo za izvrševanje tesarskega obrta. Dobil je od c. kr. glavarstva v Črnomiji z običajnimi pogoji to koncesijo: bilo je te pisave l1/« strani a v — nemškem jeziku! Ta revni tesarski mojster nemškega jezika nezmožen, hodil je od hiše do hiše in prosil, da mu naj kdo razloži kako pisanje je dobil. Moral je celo nekoliko v krčmah zapiti, da je izvedel, kaj mu je glavarstvo pisalo. Konečno se je ta tesarski mojster obrnil do načelnika obrtne zadruge, naj mu ta pove kaj mu naznanja okr. glavarstvo. Bivši glavar gospod Orešek je vendar strankam reševal uloge v slovenskem jezika, sedaj pa se dela skoro vse v nem škem jeziku To je več kakor čudno! Slavno uredništvo blagovoli slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomiji v listu .Slovenskem Narodu' na ta nedostatek, kateri žali vsakega domorodca, opozoriti.
— Umetniške razstava v Zsgrebu. Razstava slovenskih umetnikov, Ceha Ma-
che in Hrvata CrnCida je dobro obiako vena. .Agram. Tagblatt" poroča, da je po-set razstave trajno dober. .Družtvo hrvatskih umjetnika", ki je to razstavo priredilo, se bavi že danes z novim načrtom. O Veliki noči bo namreč v Zagrebu zopet razstava, katere se vdeleže tudi češki umetniki iz društva .Manes".
— Prvi občni zbor ,,ženskega telovadnega društva" v Ljubljani vršil se bode dne 19. januvarja t. 1. ob 5. uri po-poludne v telovadnici učiteljišča na Re-sljevi oesti. Dnevni red je tale: 1 Poročilo pripravljalnega odbora in sprejemanje članov. 2. Volitev starostke, njene namestnice, načelaice, 6 odbornio, 2 namestnic in 2 pregledovalk računov, 3. Posamezni nasveti.
— ..Zagorski Sokol" ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. t m. ob 4. uri popoldne v prostorih g. P Weinbergerja, s sledečim vsporedom: 1. Nagovor staroste 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajni kovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti.
— Nerodne Čitalnics v Celji priredi, kakor smo že poročali, dne 20 t. m. to je prihodnjo nedeljo in sicer v veliki dvorani .Narodnega doma" plesni venček. — Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, vabi odbor tem potom vse častite člane in druge slovenske goste, da se v mnogo brojnem številu venčka udeleže Upamo, da nas bodo častiti zunanji udje in gostje, kakor po navadi, tudi letos 8 svojim pohodom počastili. Nečlani plačajo 1 krono. Ker je mladina že plesne vaje tako pridno obiskovala, ker je odbor skrbel za šopke in bo svirala cela .Narodna godba", smemo pričakovati prav sijajnega večera.
— Učiteljsko društvo zs celjski in Isški okraj ima za I. 1901 naslednji od bor: Armin Gradišnik — Cts'je, predsednik; Frančišek Kranjc — Celje, predsednika namestnik; Ivan K v a c — Šmartin v r. d, tajnik; Fran čišek Voglar — Celje, arhivar; Raj ko V r e Ö e r — Št. Peter v s d., povovodja; Anton Petriček — Žalec, odbornik inZinka Kovačič — Pletrovče, od-bornica. — Društvo je naročnik .Ljubljanskemu Z^ona" ter član .Šolski Ma tiči", Slovenski Matici in .Glasbeni Matici". —
— Slovensko pevsko društvo „Vran-ska Vila" na Vranskem ima v nedeljo, dne 20. j»nuvana t. I. ob 4 nri popolndne v društveni sobi svoj letošnji občni zbor z običajnim vsporedom
— Akademično tehnično društvo „Triglav" v Grsdcu. Slavnost, katero priredi akad. tehn. društvo .Triglav" ob priliki petin dvajsetletnici v Mariboru, se ne vrši, kakor se je pomotoma javilo, 3 s veča na, ampak v soboto 2. svečana. V redni občni z^or tega društva bo dne 19. januvarja ob 8 uri zvečer v dru štvemh prostorih z običajnim vsporedom. Gostje dohro dušli!
— Jugoslovanski klub ..Slovanske Besede" na Dunaju (I B äunerstrasse 7) priredi v soboto 19. t m ob 8 uri zabavni večer s plesom. Redni sestanki (jourfixe) vsak četrtek
— Glas iz občinstva. Na postajališču „Tavčarjev dvor' na Kamniški železnici je razmeroma prav živahen osebni promet, a vendar ni v čakalnici nobene peči. Storili so se sicer že koraki, da se napravi peč, a doslej se to ni moglo izposlovati, in mora čakajoče občinstvo slej ko prej zmrzovati. To gotovo ni v redu, in je želeti, da se temu naredi konec
— Skoro bi se bili zadušili. Na Rimski cesti ao počile plinove cevi in je plin vdaril v pritlična stanovanja Premkove hiše, kier stanujeta stranki Franchetti in Lau. Člani teh rodbin bi se bili danes ponoči skoro zadušili, če bi se ne bili pravočasno zbudili in opazili nevarnost, v kateri so bili Vsi so bili že omočeni in vsem je že pri bajalo slabo Na lici mesta se je vršil ogled in se je sedaj potrebno odredilo, da je dobil v zemlji nabrani plm odtok.
— Poneverjanje. Premogarski hlapec J K. je svoji gospodinji M K poneveril 68 kron, katere je dobil za premog in je pobegnil.
— Izgubljene stvari. Na poti od Mest nega trga do Vodnikovega je izgubila neka dama torbico, v kateri je bilo več denarja.
— V Ameriko je odpotovalo z ljub ljanskega kolodvora v mmolem letu 1563 oseb. Mladeničev, ki so hoteli pobegniti v
; O j
Ameriko, da bi se odtegnili vojaški dolžnosti, je bilo aretiranih 72
* Volilni humor. Ko je propadel general nemške katoliške stranke dr. Eben-hoch, deželni glavar Gorenje Avstrijske, so izdali njegovi politični nasprotniki tele: Durchfalls Anzeige. Vom allertiefsten Schmerze gebeugt, geben die Unterzeichneten allen clericalen Gesinnungsfreunden und Verwandten, insbesondere der tschechischen nnd polnischen Verwandtschaft, sowie der gesinnungsverwandten christlich socialen Sippschaft die erschütternde Nachricht von dem Durchfalle ihres innigsgeliebten Sohnes, des .eminenten Mannes mit dem herrlichen Programm", respective Partei- und Landes• häaptlings, beziehungsweise Ministercandi daten, des Pane(!)Fredi Strebenhocb, gewesenen bemoosten Advocaturs Aspiranten und Intriganten auf der politischen Bühne Oesterreichs, welcher am 11. Jäaner 1901 nachmittags, nach kurzem aber heftigen Wahlkampfe an Stimmenmangel, unselig enttäuscht, im Industr albesirke Wels durchgefallen ist. Die politische Hülle des theu-eren Verbliebenen wurde sofort in selbstgegrabenen Grabe (Abtheilung für die politisch Todten der clericalen Partei) zur hoffentlich ewigen politischen Ruhe bestattet. Die Lamentationen werden in der clericalen Presse abgebalten werden. Kranzspenden dankend abgelehnt. Wels,, am 11. Jänner 1901. Für die tieftrauernd Hinterbliebenen: P Greiter prov. Verweser der Pfarrhofpartei. Das .Todtenamt" wird heute abends mit grossem Orchester und freudebrausenden Grabreden in der Volksfesthalle abgehalten werden.
* Ansrhisti proti Milsnu? Iz Bukarešta poročajo, da je dala ondi dunajska policija zapreti 18 oseb radi anarhistične zarote proti razkralju Milanu. Večino zaprtih oseb pa je morala bukareška policija izpustiti Milan si dela pač — reklamo, da ga svet ne pozabi docela!
* Dva slikarja utonila. Na jezeru Schwillow sta se drsala 14. t. m. bero-linska slkarja Frohberg in Wonde v družbi neke dame. A led se je vdrl in slikarja sta padla v vodo ter utonila. Damo so rešili.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17. januvarja. Kranjski dež. predsednik baron Hein je bil danes v avdijenci pri cesarju.
Dunaj 17. januvarja. Cesar je danes v posebni avdijenci sprejel ru-munskega ministrskega predsednika K a r p a.
Dunaj 17. januvarja. V gorenje-avstrijskem veleposestvu izvoljeni opat Schachinger hoče baje odložiti mandat, da pride dr. Ebenhoch v drž zbor.
Dunaj 17. januvarja. Schönerer razglaša, da nemški radikalci ne ustanove pravilnega kluba, nego združitev vseh nemškommislečih poslancev. Kdor ni za gibanje „Proč od Rima", se sprejme k večjemu kot gost. Vsak član bo moral podpisati reverz, s katerim se zaveže, da bo deloval za pristop Avstrije k Nemčiji, in da bo pobijal vsako vlado, ki se temu upira Stranka se tudi izjav lojalnosti ne bo vdeleževala, dokler bo taka vlada na krmilu
Praga 17. januvarja. „Politik" poroča, da hoče dvorni svetnik Šuklj e iti v pokoj.
Berolin 17 januvarja Poljski poslanci so v včerajšnji seji državnega zbora provzročili veliko razpravo radi zatiranja Poljakov v Nemčiji Minister za notranje zadeve in učni minister sta izjavila, da bo vlada nadaljevala začeto delo, dokler iz Poljakov ne napravi Nemce.
London 17. januvarja Ministrski predsednik lord Salisbury je imel v trgovski zbornici v Nordhamptonu govor, v katerem je rekel, da nihče ne more vedeti, kaka presenečenja se še zgode v bližnji prihodnosti na političnem polju. Salisbury se je izrekel, da radi pridobitve kake dežele se ne izplača voditi vojno.
London 17. januvarja. Buri so 16. t. m. zavzeli Aberdeen, ki leži 60 milj južno od Grafreinesa.
Poslano.
Ko sem dno 12. t. m. po opasni operaciji ozdravljen zapustil uzorno deielno bolnico kranjsko, ni mi bila prilika mila, posloviti se in srčno zahvalo izreči onim, kojih učenost, spretnost, dobrohotnost in prijaznost so mi vtrdile zaupanje ter me rešile smrtne nevarnosti, zato izrekam — sledeč svojim čutilom — (138)
Jarsin.© zsüa-Tretl©
gospodom: dr. Šlajmerju, primarijn; dr. Jenka, asistentu; in dr. Oraznn,
sekundarju v deželni bolnici v Ljubljani.
Ivan W i&sel megaciner o. kr. drž. železnice v Divači.
Ustna voda Dentol
15 kapljic na kozarec vode. Cena 1 K
Dobiva ae pri (18—4) zobozdravnika dr. R. Frlann.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 10. januvarja: Ivan Marn, Crko stavec, 42 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Tliina nad morjem »O«-a m. Srednji mini U.k 78« 0 mm.
'Stanje' Čas opa- j baro- j zovanja j metra
V mm i
Vetrovi
16 17
0. zvečer
7. sjutraj 2. popoL
7434 j— 76 si svzhod
7421 j—12 5 al. jzahod 7411 — 3 3 si. Bever
Nebo
jasno g
megla J jasno K
Srednja včerajšnja temperatura —7-4', normale: —26\
Dunajska borza
dne 17 januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebru .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/, ....
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4V0 .... Av8tro-ogreke bančne delnice ....
Kreditne delnice........
London vista.........
NemSki državni bankovci za 100 mark
■20 maok............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
9830 9815 11725 98-25 117 — 922i 1713 — 661d0 240-57'/, 117'65 2353 19-16*/, 9070 1134
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2
menjalnica v pritličju
sprejema vloge na hranilne knjl-žiee ter iste obrestuje po 4 °;0 od dne vloare do dne d »lic«,
*°/0 rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
izplača tudi veeje svote brez odpovedi. (11-14)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poStno hranilnične položnice na razpolago v Bvrho  poštnine proste
vpoSiljatve zneskov.
Potrti najglobejae laloati naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, da je bil v boljše življenje poklican naS iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat, tast, zet, svak in stric, gospod
Ludovik Ravnikar
c. kr. deželno-sodnl svetnik v pokojl
ki je preminul danes po noči ob 12. uri po daljnem trpljenji, previden a sv. zakramenti za umirajoče v 73. letu svoje dobe.
Zemski ostanki drazega rajnika se v petek, dne 18. t. m. ob */4 3. uri popoludne prepeljejo iz hiše Žalosti, Gledališki trg fit. 6 na pokopališče pri sv. Krištofa in tam polože t lastnem grobu k zadnjemu počitku.
Sv mafie zaduSnice se bodo brale v cerkvi Marije oznanenja.
Pokojnika priporočamo v brumen spomin vseh. (140)
V Ljubljani, 17. januvarja 1901.
Marija Ravnikar, soproga. — Kristina Ravnikar, hči. — Fran Ravnikar, c. kr. davkar; Aleksander Ravnikar, c. kr. dež. sodni svetnik; «abrljrl Ravnikar, sinovi. — Fran Ravnikar, deželni knjigovodja v pok.; Nlkomed Ravnikar, c. kr. sodni pristav v pok.; Rajmund Ravnikar, uradnik se-verno-zahodnje železnice, bratje — Julija Steiner, dvornega svetnika soproga, sestra. — Marija Ravnikar roj. Müller t Riem. Ravnikar roj. Wratseho, snahi. — Vsi vnuki.
Venci se na pokojnikovo željo hvaležno odklanjajo.
Zahvala.
Pre8rčno zihvalo izrekam vsem prijateljem in znancem za udeležbo pri poslednjem potu preljubljene mi sestre, gospodične
Marije Budnar
upraviteljice c. kr. glavnega poštnega in brzojavnega urada v Gorici
posebno pa se zahvaljujem za mnogo-brojne kra ne vence gospodom c kr. postnim uradnikom, gosu dičnam koleginjam, zlasti pa gospodični Antoniji Milauc v Gorici, ki se je med boleznijo in ob smrti izkazala kakor blaga prijateljica.
V Ljubljani, 17. januvarja 1901. (141) Janko Budnar.
Prodajalna
ns najlepšem prostoru z veliko zslogo vsakovrstnega perila in storjenih oblek kakor tudi drobnine se pod ugodnimi pogoji takoj odda.
Več se poizve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. (111—2)
Kompanjon
svložko 2000-3000 gld, ka*tri so ca h ši zavarovani, trgovsko izobražen, se takoj vsprejme za d<bro trgovino s specerijami in pridelki ia z zalogo piva. Plača sta na poleg provuije. (137;
Ponndbe pod: , Dobra eksistenes 3000" upravn 3tvu BSlov. Naroda".
Najudaneje podpisani si usoja s tem ponuditi od eist» sveže došle pošiljat ve
garantirano pristen cognac
od
F. Gonrvoisier & Carlier y Cognac-n
v najboljših znamkah, posebno za rekonvaleacente, kakor ne manj svojo priznano najbolje UMorllrano (2452—8)
zaloga špecerijskega blaga
po najnižjih cenah priporočati, in prosi za častita naročila, katera bode vedno skuSal
najbolje izvršiti. z vele8poStovanjem
Karol Planinšek.
+					4°	4°			
* 4 * * * * * o
Naznanilo in priporočilo.
•saer»-------
Uljudno naznanjam si. p. n. občinstvu, da sem prevzel ž današnjim dnem
trg'OTrin.o z no.ofeo
tukaj na Dolenjski cesti št. 4, (pri Ribču)
koja je do sedaj obstala podvtvrdko Jonlplm
* « « * * *
« «
Lavrenele. To trgovino bodem vodil od sedaj naprej združeno s špecerijskim blagom. * Prosim si. p. n občinstvo, zlasti ono Iz Dolenjske In lake strani, da mi
ai ohrani dosedanje zaupanje, obljubujoč, da bodem vse svoje moči posvetil v to, da se bodem m solidno In cono postrežbo tega zaupanja vrednega izkazal.
q (98-2)
*********************************
Makso Lavrenčič
trgovec na Dolenjski cesti št. 4, (pri „Ribcu").
Vabilo
k
domači plesni veselici
katera bode
v soboto, dno 19.januvarja LI. v gostilnici pri Vospemig-u
i Gospodskih ulicah štev. 3.
Začetek ob S. uri zvečer.
K obilni udeležbi vabiva častite goste in poznate najuljudneje
(136-D       Jakob in Marija Vospernig.
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
kupuje najdražje
trgovec v »Narodnem domu" v Celji.
fl»y* Kdor ima veliko p red Iva, naj naznani sadnjo ceno in množino. (117—3)
Ges. kr. aistrijske gjfe držama železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod lz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno : čez Selzthal v Auasee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, I m.most, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-deliah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovc, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih. Gern vo, Pariz; čez Kleiu Reifling v Steyr, Line. Budejevice, Plzen, Marijine v&re, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V licvo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki:  Ob 6. uri
54 m 'zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljaao jt>ž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih van»v, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob il. uri !►> no dopolndne os-tbni vlak ü Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mariji' ih -arov. Plzua, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra. Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. Ob 4 uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. L ob »a, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobui vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktor.ru in aprilu ob nedeliah in praznikih iz Linea. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob b. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3ü m popoludne m ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhcd iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob V. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamniki. Ob d. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne. ob 6. uri 10 m zvečer.
Poštna upraviteljica
se isöe.
Vstop s 1. februvarjem. Ponudbe naj se pošljejo na „Postni urad Banjaloka na Dolenjskem". (134—1>
V najem ali na račun se bdda takoj za več let
pekarija in gostilnica
v Radovljici pri Pernusu na glavnem trgu.
Najemniki se vabijo na ogled in pogovor_ (121—3)
V najem
ae dajo začenši s 1. majem 1901 v Kapiteljskih ulicah h. St. 3
lep konjski hlev, skladišče, pöd in šupa.
Natančneje v hiši št. 3 na Poljanski
cesti, I. nadstropje. (139—1)
.^a^BshhhhhhhhhhhhhnnnnnnnnBBSsznw.
Krajevni agenti
se iščejo.
Ponndbe pod „Platzagent" upravništvu „Slov. Naroda". (129—2)
~~ VABIJO
k
plesni veselici
katero priredi
Ivan Gcdec, gostilničar na Žabjeku št. 3 I v nedeljo, dne 20 januvarja 1901.
Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina prosta. Godba na lok.
Za dobre pijače in jedila kakor točno postrežbe je najbolje skrbljeno.
K obilnemu obisku uljudno vabi
(136-D Ivan Godec.
Veleflao surovo maslo
prve planinske mlekarske zadruge
priporoča
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
Istotam: (12—13)
Fina narezana svinjska gnjat, angleški Victoria-Punsch-Extrakt, iz-borna zaloga finega vina.
%44
Odvetnik
D= Fran Tominšek
dovoljuje si naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani, na Bregu št 20
ter jo prldrnžil odvetniški pisarni gospoda dr. V. Krisperja (105-3) ▼ IJnbljani.
I
Gg. ženini in neveste!
Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, občeznano veliko izbero vsakovrstne ■latenlne in »rebrnlnf v secesiji, posebno
lepe
poročne prstane
i
KJ
<*ni prave švicarske žepne are, budilke, stenik« ure, prstane itd. itd _. i ,T"  1       "- najboljše
imgtvom.
prave švicarske mepne ur«, »u (0 I Nasaisne »prave (Besteck) in n H 'to po najnižjih cenah in s Jai
Vabim na obilni obisk In ogled z vsem spoštovanjem
»STHfflP        Fr. Čuden,
I hi
ti*o|e vse j j
(ioi-2)  j 5n
urar in trgovec, Mestni trg štev. 25, j
nasproti rotovia. |q
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. ■
ladajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
lastnina in tisk .Narodna Tiskarne".
»