1,
öSCk- k. Hufbibhothek,
Wien—
St. 9.
V Gorici, L marca 1884.
„Sni!" izhaja vsnfc petek in velja [><■ |].>i;i |,гит«зпа sli » lioriei na J«
V„.	. . . f. 4.40
t * 1 »	*> 4
' ■ tin l.-ta.....1 « •
i'ri uiteariiriti iu taki) tudi pri „jn>-tirnicah" Je pluüuje iti. lmvadtlo tri>tuj>-П" vrsto:
8 kr. M* tisku 1 krat
' 11 TJ H It - ,Г
f» ....... „ 3 „
Za teti1 orke џо ргвмоги
Tečaj XIV.
Posamezno Številke ae dobivajo po S kr. v tobakarnicah v gosposki.ulici Mizo „trfU krosi", na etnrcni. trgu •■ in v nans k i ulici ter v TrStu, vii' Ca-aerate, S,
Dopisi naj so liliigovoljrio pošiljajo uredništva „Hoje" v Gorici na Travniku ll>, J., itaroüniiia p« opwvniStro „SoEo" Via dfllA Cioce it. 4. II.
Rokopisi e« ne vratnjo; dopis) it&j ic blagovoljno fmikitjej«. — Delalwra in drugim noprautojliiftt en nnrofiiinn euii», akone oglase pri «pravuifclvu,
Včerajšnjo številko nam je zasegel gospod državni pravd nik zarad v vodnega članka B Visoka vlada pa Slovenci* (s ko m šfco-pn morske mej e)» Današnja številka je drugi popravljeni natis včerajšnje.
Goriška ljudska posojilnica.
Pretekli ponedeljek, t. m-> ubrali bo se bili druätveniktfctega najnovejšega slovenskega zavoda k občnemu zboru v piearntci dr. Nikolaja Tiinklija. Med navzočimi bili so tudi: profesor Fr. Erjavec, ntejui grof. A ti t. Obižjii, župnik Filip Kramar, tir. Jožef Tonklt, vsi udje ravnateljstva in dttigi. Izmed 157 opravilnih deležeV zastopanih je bilo tiä, večji del po ikiličmh driištveiiikiii. neLij («tli po pftdlilastilu. Ob It. uri oiipte tav»au|j dr. Sik, Tonkli kIjoi, pozdravi navzoče gospotp ter i;*j!iMHif <!;i temu občnemu zboin ni naloga sklepati o rednem letne 18 računu, ki prt pravilih Sie obVIIllje š" l" köllcc UpiЛi'lti'ga lotil, dd je pa ravnateljstvo pri \аеш tem scslavilo poročilo in tutu ratlin (j (Jepedgfljem delovanji, <Ia izroči vse v Jepem redu ravnatelj siv« in (м»(Ј/оШ4(уц, ki se izvolita v tem £> hinein zbotu. Dosedanje Mivuateljstvo je opravljalo iältiibo (tot oMmvaliti odbor, imffzorniStva pa do zdaj ni Se bilo. Slednjič izrodi ravnatelj željo, naj lit navzoči društveni ki delali vsak v svojem krogu za razširjenje ustanove, ki ima prvi in edini namen, leäiti kmeta iz oderuških rok.
Sa io je porota! v imenu ravnateljstva tajit i k g. Iv, Ui-i buč o dosedanjem ti udu in uspehu društM I/, njegovega poročila. smo pcsucli. de je imela posojilnica dohodkov od 1- junija do 31. decembi^ ISSIi-'.2447 gl. 74 kr., stroškov pa j-142 &Ц 7!t kri, tako da 31. dec. IS83. bili so v denarnici ic 4 gt, :tf> kr. To je jako dobro znamenje, kajti posojilnici takr.it dt.-bro Izbaje, kadar ima. ves denar na ljudeh ; če ji pa v blagojnsci plesni* je slabo za njo. Pariti je imela posojilnica i ni en wva neg a dne 1!Ш gl. $5 ki., katerih je pokrila v meujicfch IK5Ü gl., v državnem dolžnem pismi» 40 vl i v gotovini 4 gt. SJ5 kr. Aktiva, sestavljen« po § 13, in 14- dru&tvemb pravil mi znašala Ш4 (jI, »5 kr., pasiva JŠI'0 gl. öl) kr., lako da je usta j de 31. dec. ISS3. tistega dobička Hi gl. 4j kr.
LISTEK.
Narodno blago na Cerkljanskem.
Iz cerkljanskih hribov.
V novejši dobi so se stave ti a ki rodoljubi lotili zopet težkega, a važnega dela: nabiranja iu priob-ievanja turotl>iega blaga. Važnosti uarovluega blaga Bi ni tiefca opisovati, ker vet ali manj je gotovo že vsakemu гпипа. Sarodno btago je merilo auševue zmožnosti nnš-jga ljudstva. Oao je neminljiv spomenik narodove moä in njegovega uma. Oao je kazalo, katero nam kaže pot, po kateri naj se sedanja literatura razvija. Ali kljub ne^recenljivej vrednosti narodnega blaga se mnogi Slovenci malo, premalo ž njiui pečajo. Rod za rodom izmira iti z rodom giaejo narodni ostanki; kar je zginilo, je zginilo za vedno, nikedar več se ne povrne. Veliko mož seje že trudilo in se Se vedno trudi, da bi ta narodui zaklad, kjer in kolikor je Se mogoče, reSili pogina. Veliko se ga je pogubilo, veliko se ga je rešilo, a Se veliko vet gaje, katero £e vedno pričakuje dneva rešitve. Okraj, kateri že dolgo brez uspeha pričakuje in kliče rešiteljev, je cerkljanski. Zastonj se obrača do svojih rojakov, do svojih razumnikov, zastonj kliče druge slovenske rodoljube na pomoč. Nikilo ga ue sliši, ali pa ga neče slišati. Čudno! Kaj bi bilo temu uarok? Šlorda pa okraj v resnici ue more izpolniti tega, kar obljubnje; morda nima narodnega blaga'( Krivico bi m Moi' № BU tO etiuu Ima p, ia to ne v
Od tega zneska se odbije po drnfitvenih pravilih 10% za teservui fond, öe/Ö za nagrado ravnateljstvu in obresti za izposoji Ia, tako da «slano dobitku, ki se ima razdeliti mi opvnvilne deleže, (i4 g], 78 kr„ kar Ziiftäa okolo 7%0/0. Opravilni deleži nesejo torej dobre obresti in vloženi denar ni zgubljen; obresti se pa ne platajo zdaj. kakor smo Zgore omenili, ampak ^ le koiiec upravnega hita ali pa še, le konce tekočega državnega leta, da se bodo potem društvena leta vjemata z državnimi. Posojilnica je izposodita v zneskih od 40 do C00 g|, vkup 23.10 gl., podaljšala jo izposoji! za 2400 gl., vsega prometa je imela 7000 gl. BO kr.
Pri razpravi o odborovem poročilu prašal je g, župnik Kramar, ali bi ue bilo primerno, da bi w nbva-tala posojilnica pri izpnnojevanji denar» na razna društva po deželi, n. pr, na wnoiejsko druStvu v Dorn-tiergu, in bi izposojevaln novce onim ljudem, katero bi druStvo kot potrebne iu zanesljive zaznamovalo, O'igovoi je dobil, da d» zdaj se taka potreba tii Še pok an alg iu ilu, ako M se pojavila potreba, bi po društvenih pravilih in- zadostovalo, da se prosilce, Mimo priporoči, ampak moi a kdo tudi porok zanj biti. Mo* lalo bi torej za pripor očim ta jamčiti ali celo društvo «Ii pa kateri drnštveuik. Razpravljalo se je pra&aitjc, kako bi se to prekoristuo ditišivo bolj razširilo in utrdilo, tur so se нЈиејеИ ali odobrili v lein oziru nekateri nasveti. Navzoči so bili o tem prepričani, da a pojasnovanje»! in priporočevanji'm ter natuučnini vodstvom se tla še veliko opravili.
Na to je bila volitev ravnateljstvu iti uiulzorstva. N.i picd^i g. dr. .1. Touklija volil: so se v ravnatelj -stvo doseUanjl gosj"itjo, namreč: dr. Nikolaj Tonkli, ravnatelj ; dr. Akksij Rojic, njegov namestnik; kne-zonadAkoiiiski kancler Matija K ravan ja, denarničar; dr. Atit. Gregorčič, kontrolor; profesor Ivan Rerliuč, tnjuik. — V Nadzorstvo so bili Voljeni: profesor Fr. Ivjavce, vodja Fr. Povšc, uradnik Fr. Ferula, župnik Filip KtamaP v Dornbeigu, vikar Andrej Žnid:u(ič v Oiailiicni, K er je bil di:evj:i red končan, sklenil je predsednik prvi občili zbor „Ouriske ljudske posojilnice."
Mnogo lodoljuhov je obečalo, da pristopi temu društvu, a do zdaj so vedno odlašali; dosedanje deblo denarno stanje naj jih pi-spiita, da se jim ni bati za vloženi denar. Ako bi posojilnica imela več dru-štveuikov, lahko bi tudi več izposoje vala in dobički
bi bili večji. Največji dobiček bi bil ta, da H trn kmet rešil iz rok neusmiljenih oderuhov. Rodoljubi, katerim plesni denar v Skrinji, v posojilnico ž njim, da prinese obresti in da prinese marsikomu pomoč v veliki nadlogi. Rojaki na noge I Uradna ura je vsak četrtek od 10. do 12. prod po lud n c, vendar sc sprejema dollar in se izposojajo kedurkoli, ako jo priložnost ali sila, Posojilnica iina svoj sedež pri dr. N. Tonkliji v ulici Asuoli pri sv. Ivanu, b. št. t.
majlini, ampak v veliki meri. Kar se narodnega blaga tits, se naš okraj s ponosom lahko meri z marsikaterim drugim, a vaj to je Sö mrtev zaklad. Cerkljanski okraj je v tem obziru podoben hribu, kateri hrani v sebi najlepše iti najdražje kamene, a nobeden se ue potrudi, da bi jih poiskal, dasi bi bilo treba samo malo zemljo odgrebsti in kameni hi se prikazali.
Ziituiu je, da kraji, kateri so v bližini ali vsaj v ožji dotiki z mesti, so svoje prvotno življenje ali življenje svojih pratledov popolnoma KpiemfiuilU Narodne Sege, noše, običaje, vse je poplavita spreminjajoča se mestna oblizanost. Navzeli s j se mestnega živtjeuja iti mestnih izdelkov, domač- blago so začeli zanemarjati, popuščati, tako da dan Ijj&vs je že težko zaslediti pravo narodno življenje. Pri nas na Cerkljanskem je tO vse drugače. Mestna omika ni imela moči do nas; zato je do novejših časov ostalo med narodom vse to, knrvso od nekdanjih Časov rod z« rodoiu po-dedavali. Šege, u a vade, običaji, narodna slovstvena dedščiua, vse je ostalo sk iro popoluoma ne preme njeno in to večinom do zadnjega desetletja. Do zadnjega desetletja, pravim, kajti kakor se jo v novejšem času začela širiti pri Slovencih nekak» občua tiaro tin» zavest, občno narodno gibanje, tako so se tudi Cerkljani v zadnjih letih zaceli t. veliko navdušenostjo zanimati za napredujočo omiko. Ljulatvo seje začelo zanimati za časnike, za novosii. Ustanavljajo se Čitalnice,; bralna društva, napravljajo se ljudske veselice. Pevovudje se z vso močjo prizadevajo, da bi odstranili grdo popc-vauje in tudi pri nas vcepili in razširili kali umetnemu uatodaemu j>etju, Narod se je pričel zauim^
Dopisi.
V	Gorici, 2H. 1'ohr, — Častiti goepnd urednik! Mislil впш, da so spomni kdo itaäilt mestnih potreb in da Vam bo pisal kaj o stvaroli, ki so za moato preveliko važnosti in katerih ne ho mogočo djati и d n ev noga redit, dokler Hi^staliio no uredijo; stitiio da bi so ne uredilo tako, kakor novo pokopališče, na katero mislijo z nejevoljo njegovi grajulei in njegovi zagovajjulei po «i i i. Kor so pa ninče do zdaj m o-gltisil v cenjeni „hioči" ostrogo mestnih zadevah, m-to dovolite, da jaz danes na kritikom omoniin nuko reč, o kateri tie. mestni očetje posvetujejo že mnogo let in o kateri jo nedavno pisal neki tukajSnji list, ki Slovencem zabavlja, kjer moro. Menim pitno voll o, katere mceto nima dovolj, kakor tvidi vodo za anaŽeuje, pomivanje iu drugo rabo. 8koro nobene stvari Varim tako no potrebuje, ko zadostne dobro vode.
V	rečeno m listu je nekdo caa veto val, naj se plača ltittorju, ki dobiva vsako leto 4500 gl. za vodo, katero daje iz Stračie mestu, nekoliko večja vsota (morebiti 0000 g!.}, da bo dajal mestu več vode, in naj se v lironbeigu, odkoder je speljana sedanja goriška voda, nabere v obstoječe eovi nekaj več studencev, da bo vodotok obilnejši. Stoma dvema sredstvoma bi sü po mislih oni o njo nega dopisnika pomagalo goriSkentn mestu v njegovi potrebi gledč pitno in druge za hiše in vrte potrebno vode popolnoma.
Temu načrtu sem jas; popolnoma nasproten, kolje predrag in nezadosten. Stroški ш nape» Ijanje nekaterih studencev v ICronbergn v sedanje eovi bi no bili v ntkttki raz tn or i z ono množino vode, katoro bi dobili iz teh studencev, bili bi pa tudi pt

г\ to, kar je novo, kar je umetno ; prejšnje se mu dozdeva nepopolno, prenavadno, začenja je zanemarjati, popuščati, S tem se začenjaj« narodni proizvodi polagoma zgubljati v večno pozabljivost. Veliko našega narodnega blaga visi tedaj nad nevarnim, globokim propadom; samo še en rod, ia koliko nam ga zgine v preteklosti.
Cerkljani morejo biti panosni na svojo narodno dedštino. Pomuogih krajih, v katerih so Slovenci v dotiki » drugimi narodi, je več ali manj tuji upliv sodeloval na razvitek narodnega blaga. Naäatnu okraju jo povsod le naš jesik, naš narod mejaš, zato je vse to, kar ima, izrastto ia lastne zemlje brez tujega upi i v it. Vse kar ima, imenuje sad svojega uma, občutke svojega stca, okvir svojega življenja.
Drugo, kar daje našemu okraju častno mesto, je množina starinskih knjig. Tudi v tem obziru se more naš okraj ponašati, ker hrani v sebi veliko takih knjig, katere so dandanes Že jako redke. V mislih so uii knjige z letnico 1690 in naprej: o onih iz našega, stolelja niti «e govorim. Pri tej priložnosti naj omenim pridige Janeza Vipavskega, Poiilinovo slovnico, njjgove „Molitvene bukvice", več zvezkov pobožnih pesmi, katere spadajo v to dobo, in več drugih, kise še vedno med ljudstvom nahajajo, Žalibog, da so začeli te knjige od dne do due bolj uničevati in da se jih jc že veliko uničilo, ker ljudstvo sega sedaj raje po novejših, ker su mu prejšnje dozdevajo brez prave vrednosti. Neizmerna škoda je, da smo toliko Časa zgubili, ne da bi se bili potrudili za stare priče slovenskega slovstva. Розц! smo, skoro ^repoim \ meti
polnoma zavržen L ker bi ne odstranili neobhodne potrebe drngega vodotoka. Ako moramo razen kron-he rekih cevij še za druge skrbeti, zakaj bi ne poiskali takih, ki bi nam dale zadostne vode, ne da bi bilo treba v Kronberg« novih stroškov. _
Vodotok iz StraČie je nerahljiv in p t e-drag, nerabljiv gledö pitne vode, ker voda, ki prihaja iz Stmčie, je pretepla, zarad cevi, ki so premalo globoko v zemljo položene, in ni dovolj čista, ker ni preeejena {filtrirana}. Izgovor, da voda izStra-čtc je samo za pranje iß vrte, ni veljaven, kajti občinstvo, ki je siljeno hoditi po tisto vodo, ne dela razločka, ko iroa vodo rabiti, ampak jo rabi za vse, samo da jo ima. Nasvet, da naj se napravi v Stranicah cedilo {filter) nam nič no pomaga, ker cedilo očisti vodo mehanično nesnage (zemlje, prahu itd.), nikakor pa ne kemičnih zmesij. Kemične zmesi so veliko bolj nevarne, ko mehanično ; to mow priznati vsakdo. Voda iz Strock se pa prav lahko kemično pomeša, ker se zajema pod tovarnami, v katerih so začeli v novejših časih rabiti kemične snovi. To so vidi v Podfo ri, kjer je Hitlerjeva tovarna popolnoma pokvarila pitno vodo, Ako v Stračicah sedaj no rabijo kemičnih tvarm, ne moremo vedeti, ali jih ne bodo rabili a časom (mbili jih bodo gotovo, ako bodo kazale dobiček); zato se ne moremo zanašati na ono vodo gledč üistobe. Pitna voda mora imeti svoj izvir ali začetek nad tovarno.
Voda iz Stračic je pa tudi predraga mestu. Mesto plačuje zdaj 4500 gld. na leto za njo; če so to obresti po 5 od sto od naloženega kapitala, znaša kapital 90,000 gl. Če se zviša letna plača na 6000 gl., bodo to obresti od 120.000 gl. Uazen tega bili bi stroški ee za cedilo in za večje cevi, katere tta-svetnje uže večkrat omenjeni dopisnik. Stroški bi bili torej veliki in sicer za slabo ali vsaj za ne popolnoma zanesljivo vodo. Navedena vsota pa ni edina, ki dela vodo iz Siračic drago j veliko dra?ja je ta voda zato, ker zarad njo je mesto odvisno od Ki 11 er je v. Ali si upa goriški magistrat postaviti mitnico na svojo cesto, ki veže postajo i mestom, na kateri bi se zahtevalo po! krajcarja od kvin-ta!« od vsega blaga, ki se pelje v mesto? Tega si ne upa; zakaj ne P Ker po ti cesti prevažajo največ blaga RittorjE in če bo magistrat zahteval cestnino, bodo Ritterji zahtevali vodni no. Kadar bo v mestnem starešinstvu posvetovanje o imenovani mitnici ali o vodi, ki je mestu potrebna, bilo bi najbolje, da bi vsi oni svetovalci zapustili dvorano, ™i imajo kupčij-вке, denarne ali službene zveze z Ritterji. Prepričani smo sicer, da tudi če ostanejo, bodo glasovali po svojem prepričanji, vendar ako bi tisti čas šli iz dvorane, vzeli bi hudobnim jezikom povod obrekovanja in to je veliko.
Gorici ве da pomagati z vodo t&ko le. Studen-čnice v okolici ni toliko {vsaj znane ne), da bi zadostovala vsem mestnim potrebam. Sočina voda je pa izvrstna, ako se obvaruje kemičnih in mehaničnih zmeaij. Zato naj se napelje voda v mesto iz Soče; vodotok naj se začne nad Solkanom, kjer ni nobeno tovarne. Od Solkana naprej do Plavi naj mesto proti majhni odškodnini dobi pravico, da se ne bodo smele tovarne zidati, da bo voda obvarovana kemične zmesi. Kjer se bo voda zajemala iz Soče. naj se napravi cedilo (filter), da se odstrani iz vode mehanična zmes. Cevi naj bodo široke iu globoko v zemlji, da ве voda po poti ohladi. Iz Solkana do Gorice voda pada in zato bi se lahko napeljala v nižjih dolih mestu tudi v višja nadstropja, kamor bi jo njena teža gnala. Vode bi bilo vedno dovolj ia bila bi dobra za katero koli rabo.— Preračuni!i bo, da tak vodovod bi stal
tem, ko so drugi svojo narodno njivo že davno poželi, in pobirajo zadnje ostanke, leži pri nas še vsa njiva nepožeta, a poteptana, in tedaj m čuda, ako se je že veliko drazega semena izgubilo. Kako žalostno je slišati : „Moj stari oče, ta jih je znal, in kako lepe, dva dneva bt vam jih imet dosti praviti." Mož je umrl in ž njim je umrlo vse, kar je vedel in ami, ker sedanji rod se veliko tega več ne spominja. Ali pa, ako prašaš po kaki knjigi, za katero si zvedel, ti odgovori: „Saj ni dolgo, od kar se je tukaj pova-ljavala; gotovo sojo otroci raztrgali*. Žalostno sicer, a kaj se hoče; kar jc zginilo, je zginilo, tega ne prikličemo več nazaj.
Na noge, Cerkljani I Da»i je preteklost veliko za vselej pogubila, nam vendar sedanjost še mnogo ponuja; ako to -ešite, ste svojo čast pred svetom rešili, Sramotno bi bilo, ako bi se vam moralo očitati, da se niti toliko ne potrudite, da bi njivo, katero so vam drugi nasejali, poželi.
Pokažite svetu, da niste svojih talentov zakopali, ampak da ste modro ž njimi ravnali, kar pričajo obresti, katere sedaj pobirate in katere s ponosom slovenskemu svetu p oka žete. Pokažite svetu, da svoje zaklade tudi sami cenike, da cenite in spoštujete vaše pradede. S tem pridobite da vas bodo tudi drugi spoštovali, — Na delo tedaj 1
Sekec.
200 do 30O tisoč gld. Donimo srednje število 250 tisoč. Kje se dobi denar za to napravo ? 120.000 gld. znaša tisti kapital, od katerega bi plačevali vsrko-letne obresti Kftterju za pomnoženo vodo. 130.000 gl. pa oni. katerega obresti bi nesl-; mitnica na cesti proti postaji, ako bi se napravila, plačila zasebnikov za vodo v svojih hišah, in Še kak dragi vir. Denar bi bil torej vkup. Sicer pa ne vem. aH so v mest« take razmere, do bi se smelo začeti brez strahu kuka veliko podjetje, kajti podjetja zadnjih let niso prinesla sreče našemu m es in. Zato videanr eommles; mestni očetje, imejte blagor občino pred očmi.
voliluika devinskemu kaplanu volilno pravico z ukre-' pom od 7. febr. Ш34. Št. 1243. — Tako si jo kaplan v Devi mi kvnčeito mu pravico priboril.—Toliko ■ v poduk kaplanom sploh, a postimo kaplanom i gradiškega okraj a.—
(Op. medu. Čestitamo gospodu kaplanu za ; moško vedenje ter prosimo vse častite rojake, ti a j so j potegujejo poedini in združeni za svoje iu narodne ' pravice tako, kakor tlevinski kaplan za volilno pravico.)
S Krasa 2C. febr. — Prosim, g. urednik, blagovolite sprejeti nekoliko vrstic v Vaš cenjeni I -t. Mnenje moje je, Vam nekaj o vinu poročat) VcseH« me je, ko sem v cenjeni „ Soći 11 iitsl v preteklem te-tn (i dobri letini v ««Fiških Brdib; Niti Istra hvalila se jc, da ima vina	Radovedni м'Ш bil, kak-
šnega. Lito še nt minulo. Uo sem a? o it ter* kein r<s-fošku v različnih krajih dobro prepričat; se ve, i!o-padal se mi je* Veselilo me je, da si litina Istra s tem tudi opomore in d* dospe do žrijeaega blagostanja. Ali ko se ^a je inaogo, mnogo sodov iti *<»(leskov v tazlične kraje razprodalo, posebno »& Kranjs!;», in se g* vendar Se zdaj tolike v Istri itabajc, zii: !o se mi je nekako čudno, mislit sem: tu mora hiti stna-šiiia", iu menim, d t se nisem varal.
Nekdo pripelje iz severne Istre vino za sv.-jo krčmo in sicer vino, kater» se je jakft hvalilo. I Videm v krčmo, pijem, a dopada se itii ne niti po*barvi iti čem manj po okusu. Vzamem steklenic;*, pM-isn krčmarju, naj mi jo napolni in jo nesem domov, Do-nut pustim jo stati onem dni; p« osmtft dneh jo odprem, vlijent vino v kozarec, n kaj vidim? Spodaj v steklenici dva prsta gošče, temne barve, ki po mojem mnenji ni /dravju prikladna, ampak jako ne varna. Svetoval bi, da bi se v tem oziru ustanovila krajria komisija, katera bi imela nalogo na vini datične občine bolj paziti. Gospodarje pa, pri katerih bi se „jackal! o" vina dobilo, ostro kaznovati; v kratkem bili bi na boljem.
Kraševeem bi pa priporočal še najraje domače, ono, katero lastita zemlja redi. Teran je sicer dražji, a človeku pravo zdravilo.
(Opomba uredništva. Ume se po sebi, da ne pačijo vsi Istiaui svojega vina, ali žalostno je, da so nekateri, ki škodujejo sebi iti celemti okraju z brezvestnim pacenjem vina. Take izglede imamo žalil) og tudi na Goriškem. Ni dolgo, odkar je naš dopisnik iz Kanala tožil o nekem krčintirjl, kateremu su vino na gnoj izlili. V Kanalu jc pa to dobro, da i-шајо izvrstno policijo, ki hitro zavoha, ako se v trgu kaj nerodnega zgodi. Tnko policijo naj bi imeli, kakor tudi g. dopisat^ nasvftuje, po vseh občinah, potem bi bilo poiiurejalcem vina delo vsaj otežene. Najboljša policija seveda bi bila poštenost, ali kaj, Uo je ni kupiti?)
Posestnik.
Devin, 2fi. febr.— Koncem prošlega leča imeli smo tukaj občinske volitve. Devin pripada gradi s k e-mii političnemu okraju. V tem okraji odrekajo nekateri kaplanom volilno pravico ; mej te spada tudi naš g. žup.m. In zakaj to? No, te vrstice nimajo namena odgovarjati na to prašanje. Menim pa. da ne zate. ker je v motnej vodi laže ribariti. — Ko tukajšnji kaplan v imeniku volikev, kije bi! na ogled razpostavljen, ne najde svojega imena, reklam nje svojo pravico pri komisiji, katera je reklame P res oje vala, opirajoč ee na točko 1. 2. a, občinskega, volilni ka. Komisija pa, Utero je bil g. župan, ne zmeneč se za točko 17. obč. volil cika, po svojej volji izbral, prikima predsedniku in kaplan dobi svojo pritožbo odbito. — Pri tej priliki naj omenimo, da je g. župan kot komisije predsednik precej netaktno ia zelo nepristojno ravnal, podtikajoč g. kaplanu sleparijo, češ, da je imenovano točko napačno navedel. Tako je bila komisija omamljena. Gospod župan! predno kaj tacega izustite, t reite stvar resneje premislili I G. kaplan imel je reklamo pišoč slovenski volilnik pred sabo, a ne italiiauskega. Prav in pošteno bi bilo, da bi imela tudi pisarniea slovenske župa-nije vsaj eniztis slovenskega VO tilnika vsvo-jej knjižnici. — Kaplan išče zdaj pravica pri si. c, k. okr. glavarstvu v Gradišči; a tudi to noče mu priznati v §. 1. 2. a. utemeljene pravice, češ, ta točka daje vol'1 no pravico samo duhovnikom krtati-janskih spoznar, ki služijo stalno v dušaem paetirstvu, a de vinski kaplan ne more se smatrati kot stalno služeči duhoven, „perche ad natura (sie) amo-vibilea.—Y svesti se pa, da, čeprav „od nutum amo-vibilie", vendar «luži staluo v dušnem past i rs t nt, ker v slučaji preniešuenja njegova služba ne preneha, se kaplan z glava rs t v enim odlokom ne zadorolt. Pritoži se proti temu odloku pri veleslavneni c. k. ua-mestniätvu v Trstu, opirajoč se uiej drugim na razsodbo vis, c. k. državnega sodišča od 24. o k t. 1S79 št. 138. Ta razsodba namreč priznava kaplanom splošne volilne pvaviee. Visoko c, k. namestuištvo uniči $avwetveai odlok ter prizna v smislu g. 1,2. a.obč.
(2 Brd, 28. febr. V treh mesoeib : decembra, jjiuuarja in februarja so umrli V Ii rdi h trije dušni pastirji: gg. Ignac, Fabiani, župnik v atorrencf, Antoti Žantar, beneficijat na Vrho-.Iji, in Andrej Jug. karat v Kužbani, Zadnji je bil pokopan na pepelmeo «b И1/» utl v pričo velike mtioiiee ljudstva. z!trane iz več duliovnij. Sprevod je vodil proč. g. Al. i'aWant župnik iг Uiljaiie, a pomočjo ö du-Bovtiikov, kterih dva «ta biia u Slovenijo onkraj Idrije : — hvala vsem '
Kožbanski karat je umrl za pijitčni'tO, katero je dobil na dan pogreba гапјке^а Zamacja. Tuli dan je omenjeni gsišpod po poti bitni da bi prišel o pravem čttiu k pogrebu. Vsled tega se je ves prepotil ta ko je prišel na Vrhovlje, jo šol naravnoHt v cerkev, ki je bila ulažna in mrzla, ne da bi ве bil prej v kaki hiši p;: ognji ogrel ali preoblekel. Neki svetni gospod, ki je Id I pri pogrebu pričujoč, je že takrat rekel, da kožbanski gospod si je danes nakopal smrtno holten. Tako se je tudi zgodilo; v mrzli cerkvi je pot udaril v gospoda, začel je bolehati in na tem je umrl. I!og mu daj večni mir in pokoj,
Vsled teh izgub ima gradeaski g. vikar razen svojega priV težavnega vtkarjata šu dvema _ razrešenima duhovnijama dušno pomoč dajati — Štovrencu iu Kožbaiit, Л nadejamo so, tli Siovrent: dobi kmalu. rednega duSnega pastiijn. kajti izvedeti smo, da za to duhovnijo seje oglasil izvraton duhoven: čvrst, mlad, delaven, razumen, zdrav, krepak, vnet za boljo čast in zvoličanje duš, praktičen mož in pošten narod ti j a k. Blagor občini, ki ga dobi!
„ Passer solitariurt",
IZ Brd, f.dir. — Dopis i/. ŠleVfijiti.l v zadnji „Soči" in opazka uredništva oil konci itncga dopisa sta mi dala povod, da seiu tudi jaz napisal par besed it razineiali naših zemljiški gospodov in iiji-hovih Ftaj.'innikiiv ail iioloiinv.
V ikdih, kakor /еаио, j« I- malo la.tnikov aii posest^tkov, vsi drugi so kmetje {najemniki aii koloni), kateri posestnikom zemljišča obdelujejo, Delajo pa. skoro h: (z izjrme, na tretji del vmske^a pndelkn, t. j. gospod ali posestnik ima - dela in kmet l dei. Лко priiUta itajemaik 15 kvinč-v vina, pripade gos-pntiu U> in kmetu ö kwttcev, vse drugo, kar ptidela kmet na goApndoveiii Änlj'S&t, üä drevesu in na zemlji, je njegovo. Davki ill dinge miklade pripadajo gospodu. Od svojima tlela m >ra najemnik še odbiti ioüko. da piača g(w[wdu najemnino za h:.šo, v kateri sUnnje, za travn-k.' g'izdt; itii. Tak i je bt! i nekdaj i i to velja tndi sedjij prt r;(katerih gos)todin. Л drugi, hi sicer vehka večina, so to razmerje premeaili. Mesto tia bi kakor ptej titj. lt o»i svojih n^em^ikov le 'J dela vinskega piMelkt. jL-ml-cjit jim tudi uefji dei ah cefrt p:d 'tii>i vsr ija sadja, katero pndehjo. več, Naiu-jejo se po i> dih Ud? taki posestniki, katerim morajo njihovi koloiii še po vrhu vsega vaa njih ivmljišč;», katera £<* si dom-t olidržaH^ oblesovati v raboto t. j. brez" plačila samo proti pičli hrani, pri ncftaterili Se te »c d-.шЈ Ј. In ta.'iili t.titol ni m..l >. Vr-ak najemnik mora prit: takemu gospodu delat v raj jh> 2 dni v tetina, to raj 104 dni v letu. Misli si, dragi bralec, kaka strašanska butara je w za kmeta. Z^u ti ■se namreč ialtko, tla če spomladi vet O.tsa dežuje^ kmet svojega zemljišča ne mote t-bdciati, da ae more nič v seja t i iu nič vsadki, kajti, k'j Intro vreme pripusti, тла gospodtt sejati iu saditi; ittad tem pa čas beži tu tu z.uinje je — prepozt.o. Ako pa kmet nič ne vseje ali ctlo nt.il*>, kj.' hoče živeža itofnti za zimo? Monis pri gospodu'? Da, oni dan, ko ша dela, ga dobi; pa drttŽiuaS Zakaj pa kmet pit teb okoli-ščtttah kmetije ne zapusti bi prašal kedo. O, Sdj bi vse popustil, zdthnje večkrat tak revež, ako b; ie svojo streho imel I Tako pa sem prisiljen ostati ia trpeti t
Čudne so lake laztüvie in ikoro ueveijetue, ali vendar so resnične. Kjejc pa zakupna pogodba? Kako, ali so kmet hö pogodi z gospodom, predno kmetijo nastopi? Pismene pogodbe gospod ž njim ue dela. Vsako leto ga pokliče pied se, mu vnovič za eno k t o da v najem zemljišče m stanovanje. Gorje mu, ako proti zine; ako nisi zadovoljen tako, zarezi oblastno nad njim, preberi =i. Kaj Uoče družtrga nego molčati tu trpeti. Tak položaj je neznosen. Ni Čuda ako se je že zgodilo, da je kmet med letom obdelano zemljišče popustil tu utikei.
A resnici ua ljubo moram povedati, da takih posestnikov gospodov, ki se svojimi kmeti kot so sužnji ravnajo, «vala B?gu ni veliko, marveč da w
ШШШШВ