Itev. 161 T rt t, v soboto 30. dooombra 1911 IZHAJA VSAK DAN M «» In praznikih ib 5., al panad«l|klh »k 9. jjatrij. p-eaaatftae lt®T. ro prodajajo po S nvfl. (6 atot.) v mnogih *>bakarnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranja, št. Petru, Portojni, Sežani, Nabreiini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele lt«T. po 5 nv{. (10 stot.) 0«l>»l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 fealone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. oaoartnice, zahval«, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO rt. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka »udarna vrsta K 2. Kali oglasi po 4 stot. beseda, nai-tuad p* 40 cstot Oglase sprejema Inaeratni oddelek oprave „Kalnostiu. — Plačuje se iikljufcno le upravi „Edinosti". Platijlvo In ioiljivo v Trstu. Tečaj XXXVI NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega druitva „Kdino»t" za Primorsko. ura „F td.noiti jt mo? "" —,„-----—.. --------------- ------ — aa celo lato 24 K, pol lota 12 K, 3 meseca 0 K; aa «*- roibe brea dopoalana naročnine, aa uprava na osira. ■arrtalM m i»e«lj*a« HUUaj« ..KSZVOOTI" ttu*: m Mil lat« Efu S-SO, mm »*1 lil« Kron aao. Vsi dopisi naj se pošiljajo na urodniitvo lista. Nefrankv vana plama aa aa cprsjama]a la rakaplal •• aa vraiaja. Narotnlno, oglas« ia reklamacije ja pofcljutt na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgl > fialatt 2« (Nareda! «oa). Izdaj atali in odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA. LastaIk konsoreg lista .Edinost'. - Natisnila Tiskarna .Edinort*, vpisana zadrug* s omajenlu poroštvom v Trstu, ulica Giorgio dalatti lt«v. 20. Poltno hraollnltnl ratun Štev. 641-652. TELFFOM It 11-57 DELEGACIJSKO ZASEDANJE. (Izvirno telefonično poročilo.) DUNAJ 29. Delegaciji ste danes odpravili skupni proračunski provizorij. Avstrijska delegacija |e tudi sprejela nuncij svoje ogrske tovariŠIce in s tem je končano pred-■ovoletno deiegacijsko zasedanje. Glavni rezultat delegacijskega zasedanja je ta, da je minister zunanjih zadev grof Aehrenthal dosegel moralno zmago v onem sporu, ki je dvignil v zadnjem času toliko prahu. Ogrska delegacija mu je izrekla zaupnico, a tudi v avstrijski delegaciji je poročevalec pl. Grabmayer poudarjal, da je Aehrenthalova izjava v zadevi zunanje avstrijske politike izzvala popolno zadovoljstvo. Manj dobro je uspel skupni vojni ml-■ister vit Auffenberg, katerega ekspoze so ostro kritizirali v ogrski delegaciji, v avstrijski pa so ga skoraj popolnoma — zamolčali. Zanimivi so bili tudi govori voditeljev razlili avstrijskih parlamentarnih strank. Nemci niso bili posebno navdušeni z izvajanji zunanjega ministra, češ, da je njegova politika premalo „nemška", splošno pozornost pa je izzval govornik nemškega „Nationalverbanda", dr. Lecher ki se je 2e danes zavzel za novo brambno reformo. Delegat dj. K r a m a t je med drugim govoril tudi o ukrajinskem vprašanju. Pri vsem spoštovanju napram temu odličnemu slovanskemu politiku pa je treba te podvomiti, ali je dobro, da se vpleta slovanski politik v Še nerešena vprašanja slovanskih narodov, na način, da ustvarja naprotstva ne le proti samemu sebi, temveč tudi proti svojemu narodu. Delegatu dr. Kramaf u le bodo hvaležni za njegov govor niti Rusini niti Rusi. Posebno pozornost so vzbudili tudi socijalni demokrati, ki so z velikim poudarkom izjavili, da hočejo podpirati mirovno politiko grofa Aehrenthala. Prav toliko, ali pa še več opazk pa so povzročili nemški krščanski socijalci, katerim se je pridružil tudi slovenski delegat dr. Korošec, ker so očivldno pokazali, da ne nameravajo še opustiti svojega boja proti grofu Aehren-thalu. V slovanskih krogih Je vzbujal posebno pozornost zlasti oni pasus govora delegata dr. Korošca, v katerem je hvalil aneksijsko politiko Aehrenthalove diplomacije, od katere se toliko razlikuje njena sedanja pasiviteta. Glede našega razmerja z Italijo je naša delegacija mnenja, da je treba vzllc italijanskim hujskanjem varovati mir, dasiravno je io res težavno. Italija naj bi resno preuda-rila, kam bi jo znala privesti njena Avstriji sovražna politika vsled katere ostane medsebojna zveza obeh držav brez vsake realne vrednosti. Ta glas iz avstrijske delegacije naj bi našel tudi v Italiji odmeva, ker so sicer trajni prijateljski odnošajl med obema dtžavama gotovo izključeni. Interesantna je bila ob koncu seje tudi debata o nujnem predlogu delegata dr. Baernreltherja v zadevi železniške proge Banjaluka—Jajce, ki Je bil sprejet soglasno, izvajanja skupnega finančnega ministra bar. Buriana^ v tej zadevi so zadovoljila jako malo. Če (e bilo piav razumeti ministra, je popolnoma upravičena bojazea, bo tudi tu minilo 30 let, predno bo zgrajena ta železniška proga. Ogrska delegacija. DUNAJ 29. Danes dopoldne ob U. se je sešta ogrska delegacija k svoji drugi seji. Navzoči so vojni minister vit. Auffenberg, poveljnik mornarice grof Montecuccoli, skupni fin. minister baron Burian in Štirje ogrski ministri. Poročevalec delegat P a p je podal poročilo četvernega odseka o skupnem proračunskem provizoriju in je priporočal, da delegacija sprejme proračunski provizorij, pri čemur je posebno povdarjal, da je odsek s pomirjenjem In zadovoljstvom vzel nazna-nje poročilo ministra vnanjih zadev o vnanjem položaju. Nato je delegat grof A p p o n y i izjavil v Imenu opozicije, da Ogrska neomajno vzstraja pri vzdržanju trozveze In prijateljskih odnošajih napram ostalim vlastlm. Delegat M i ki o s predlaga, da naj sklene delegacija, da smatra na podlagi trozveze temelječo zunanjo politiko za neomajno podlago mirovne politike avstro-ogrske monarhije. Odobrava se delovanje imnistra zunanjih zadev in se mu izreka zaupanje. Delegat H o 11 o pravi da je pisanje nemških listov v zadevi italijansko-turške vojne krivo, da se je kolikor toliko ohladilo razmerje med Nemčijo In Italijo. Napačno je tudi, da se vodi pri nas boj proti vojni stranki, katere nI. Delegata Hollo In Bakony odklanjata proračunski provizorij in tudi zaupnico grofu Aerenthalu. Delegat Franc Nagy prlvošča Italiji Tripolitanijo, Je pa zato, da se zavrnejo italijanske aspiracije na severu in ob Adriji. Minlsterski predsednik grof K h u e n Hedervary je izjavil, da se bo rešilo tudi vprašanje grbov In emblemov, da bo s tem zadovoljen ves ogrski narod. Sekcijskl načelnik fml. GI n z I izjavi v imenu vojnega ministra, da se minister strogo drži ustave in da uravnava svoje delo solidarno z ostalimi ministri. Nasprotne časniške vesti ne odgovarjajo ministrovim nazorom. Delegacija je zato sprejela proračunski provizorij z vsemi proti dvema glasovoma in tudi zaupnico grofu Aerenthalu. Prihodnja seja jutri v svrho ugotovitve sklepov avstri|ske delegacije. Avstrijska delegacija. DUNAJ 29. V današnji seji avstrijske delegacije se |e začelo drugo branje skupnega proračunskega provizorija. Poročevalec dr. pl. Grabmayr je poudarjal, da je izjava ministra zunanjih zadev grofa Aerentliala, kolikor poudarja, da ostane naša zunanja politika tudi nadalje vseskoz konservativna in da se trudi naš zunanji urad kolikor le mogoče, da obvaruje mir, izzvala v odseku splošno zadovoljstvo. Priporoča sprejem provizorija. Delegat dr. K o r o š e c je izjavil, da Slovenci tudi žele ohranitev trozveze. Posebno je poudarjal, ua noče imeti nobeden avstrijski državljan niti kučeka zemlje apeninskega polotoka. Toda Italija, ki sicer vedno zagotavlja, da se hoče držati trozveze, poplačuje naše napram postopanju Italije za PODLISTEK Jug. Hlrtori&on roman. — Spinal Prokop Ohocholouuek. Poslovenil H. V. Dan pred svojim odhodom je jahal vojvoda, odet v kaftančič, ki so mu ga poslali v dar, v slavnostnem sprevodu proti razsežnemu stanovanju velikega vezira, da ga zagotovi še enkrat o vernem izpolnjevanju vse obveznosti, dogovorjenih s porto, s strail kralja Štefana. Pred hišo velikega vezirja je stopil s konja, kajti turški napuh ni dovoljeval, da bi on, kakor krščanski vojvoda prljahal na konju na dvorišče prvega dostojanstvenika otomanske države. Stopil je na dvorišče in strašno se je začudil, ko je opazil, da je dvorišče močno zastraženo, in da so mu straže takoj zapirale pot nazaj. »Kaj vraga I- Je zmajeval resno i glavo, *morda pa Je ta Turek vendar-le zvltejši nego jaz, In oni pregovor o njem In o starem lisjaku je morda vendar resničen. Kaj pomaga! V pasti sera, In zdaj gre za to, kako naj izmuznem glavo I*4 Med tem pogovorom, ki ga je samo v mislih izvel, je prekoračil dvorišče in se je nahajal pred širokimi vrati, skozi katere se je prihajalo na široke marmornate stopnice, vodeče k selatnliku velikega vezirja. Kakor navadno, pričakovali so ga tudi danes pri vhodu služabniki velikega vezirja, toda izginila je njihova prejšnja prijaznost lica in so z izrazom velike strogosti, da celo mrko sprejemali vojvodo, In ga molče spremljali guri po stopnicah proti stlamllku svojega gospodarja. Veliki vezir Meh med ga je, sedeč na divanu nasproti vratom, že pričakoval; njegovo lice je bilo strogo In niti zmenil se ni za prepokorni pozdrav vojvode. Radić, ki je bil že izskušen posredovalec pri Turku, je na videz hladno obstal na mestu ne daleč od vrat, čakajoč potrpežljivo, da se velikemu veziru izljubi, ogovoriti ga. Ko pa je to precej dolgo trajalo, se je pečal s tem, da je motril z veliko pozornosljo preproge, pogrnjene po tleh, ali pa različne arabeske naslikane v krasnih barvah na stenah se-lamlika. Vezir je med ten od trenotka do trenotka srkal Šerbet, ne da bi velel podati tudi vojvodi te pijače, kar je sicer navadno storil; niti mu ni rekel, na) sede na dlvan, ki se je vil krog stene vsega selamlika. To je bil pač dokaz, da je hudo razjarjen na časa aneksijske krize popolnoma kontrasti-rujoče postopanje napram njeni „Trlpoli-tanskl ekštraturi" s pomaknitvljo več vojnih zborov na našo mejo. Ni to politika, pač pa dolžnost naše vojne uprave napram tem pojavom, da skrbi za varstvo naše južne meje. Aneksijska kriza v naši politiki kaže neko pasivlteto, ki je posebno prišla do Izraza v balkanski politiki. Nismo še prišli do tega, da bi si zagotovili simpatije balkanskih narodov, In posebno v Albaniji ume Italija „pomirjevalno delo" mnogo bolje kakor pa mi. Delegat F u c h s (kršč. soc.) je pogrešal Izvajanjih ministra zunanjih zadev izjav v notoričnih nesporazumljenjih med Avstrijo In Italijo in med Avstrijo in Nemčijo. Delegat dr. Lecher (nem. nac.) je v imenu nemškega „Nationalverbanda" izrazil zaupanje ministru zunanjih zadev, katerega politika sloni na podlagi nemško-avstrljske zveze. Delegat B111 n s k i je tudi odobraval mirovno politiko grofa Aerenthala. Delegat dr. M a s a r y k je obsojal ruski absotutizem. Delegat KI o f a č Je izjavil, da vidi naravno obrambo balkanskih narodov v njihovi konfederaciji. Delegat dr. Ellenbogen (soc. dem.) toplo zagovarja mirovno politiko. Delegat dr. K r a m a f je poudarjal, da more Avstrija voditi edino le konservativno politiko, kakor je že poudarjal minister zunanjih zadev, in to konservativno per exce< lence. Govornik je vedno svaril pred preozko naslonitvijo na Nemčijo, ker bi to moglo zaplesti našo državo v konflikte, kar se je tudi že zgodilo preteklo poletje. O močni trozvezi sploh ni več govora dandanes. Gotovo je, da nas v Italiji ne ljubijo preveč, in močnejši nego Je diplomacija, je glas ljudstva. Morda bodo zopet podpisali trozvezo, toda oboroževanje se bo vzllc temu nadaljevalo in meje se bodo utrjevale še nadalje. Karakteristično |e, da stoji v tripoli-tanskl zadevi Rusija na strani Italije. Gotovo pa |e zasluga naše politike, da se je posrečilo obvarovati mir na Balkanu. Kar pa zadene posledice vojne, pa Italija najbrž ne bo Imela povoda, da bi se Še bolj oklenila trozveze. Italija ima sedaj kar najugodnejšo pozicijo. Simpatije napram Italiji so vzlic vsemu, kar se dogaja, ob priliki aneksije Tripolitanske, tako velike, da bo javnost ob tem pozabila Tripolitanijo. In za ta sijajni položaj se mora Italija zahvaliti le dejstvu, da ni tako trdno priklenjena k trozvezi, kakor Avstrija k Nemčiji. Tripolitansko vprašanje je dokaz, kako je dobro, če si zaveznik pri zavezništvu ne zveže popolnoma rok. Poročevalec dr. pl. G r a b m a y r |e v svojem zaključnem govoru govoiil o razmerju med Avstrijo in Italijo. Poudarjal je, da se je sicer v Itn boljše, da pa se Italiji v zadnjih časih Avstriji. Italija zoper Avstrijo, Iji mnogo obrnilo na e žal, javno mnenje v zopet obrnilo proti se pač ne sme pritoževati In če so nekateri avstrijski listi v Tripolitanskem vprašanju prekoračili mejo, naj v Italiji le pomislijo, kaj se je pisalo leta 1908 v Italiji ob priliki aneksije Bosne. Kar se tiče oficijelno Italijo, je tudi treba poudarjati, da se tudi z oficijelne strani dogajajo stvari, ki so nezdružljive s trozvezo. Čemu so potrebna nakupičevanja Radić), katerega je tudi motril s strogim pogledom ln premikal glavo pri tem. „Kaj vraga bo zahteval?" si je mislil vojvoda v duhu. Ko pa mu je to miganje z glavo predolgo trajalo, se je predrznll stopiti za korak bližje: „Prihajam, jasni vezire I" je pričel. „Da mi vržeš novo laž v obraz," mu je vezir jezno pretrgal govor. „Marl sem jaz tvoj pes, ti kaurin, da ml pljuješ svoje laži v obraz in mi mažeš brado?" „Kdo pa me je očrnil pri tvoji visokosti, je dejal vojvoda osuplo, „da me dol-žlš laži?" „Kaki mojstri ste v potuhnjenosti, vi neverni p>i I" je rekel vezir Mehmed za-ničljlvo in je, srknivši šerbeta, vprašal nepričakovano: „In kake smrti je umrl kralj Štefan ?« „Kake smrti?" je ponavljal vojvoda, ki se je nehote stresel ln celo prebledel za trenotek ; takoj pa se mu je povrnila hladnokrvnost, da je odgovoril mirno: „Že enkrat sem pripovedoval tvoji visokosti, da ga je pod gradom Belajom ugrabila nagla smrt." Niti dogovoril še ni in že mu |e letela posoda s šerbetom na glavo In samo s hitrim sklonjenjem glave se je rešil, da se mu ni posoda razbila na glavi. (Pride še.) Italijanskega vojaštva ob naši meji, ko je vendar ofenzivna vojna z naše strani popolnoma izključena! O tem so si edine vse stranke. Ker je splošno prepričanje, da ne more ln ne sme biti vojne z Italijo, tudi ni vojne stranke v Avstriji. Čemu torej oboroževanje ? 1 Govornik upa, da bodo tudi v Italiji prišli čim prej do tega prepričanja. Nato Je bil sprejet proračunski provl-zo:lj v drugem branju. Nato je utemeljeval delegat dr. B a e r n-r e i t e r svoj nujni predlog glede zgradbe železniške proge Banjaluka-Jajce. Zahteval je, da naj skupni finančni minister poskrbi za to, da se čimprej dokončajo pripravljalna dela za to železnico In nabavijo sredstva za zgradbo te proge, da se bo moglo začeti z graditvijo 2e spomladi. Delegat dr. Ellenbogen (soc. dem.) podpira predlog in predlaga, na| vlada v prihodnjem zasedanju predloži spomenico o celokupnem materijalu bosensko hreegovskih železnic. Skupni finančni minister se strinja s tem predlogom In poda pojasnila o pripravah za bosenske železnice, nakar je bil proračunski provizorij sprejet s predlogoma delegatov dr. Baernreitherja in dr. Ellenbogna. Ob ya8. zvečer je imela avstrijska delegacija zopet sejo, da zameni nuncije z ogrsko delegacijo. Po konstataciji soglasnosti sklepov je bil proračunski provizorij sprejet v tretjem branju, nakar Je predsednik Dobernig zaključil sejo. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Demisija skupnega finančnega ministra barona Buriana? GRADEC 29. (Izv.) „Grazer Volksblatt" |avlja, da Je skoraj pričakovati demisije skupnega finančnega ministra bar. Buriana. Prišla je na dan baje neka kotupcijska afera, v katero so zapleteni razni uradniki skupnega finančnega ministra v Bosni, kar jt zelo omajalo Burianovo stališče. Pozicija grofa Aerenthala utrjena. DUNAJ 29. V političnih krogih vzbuja veliko pozornost dejstvo, da so delegacije oou.?rlte politiko zunanjega ministra grofa Aerenthala. Splošno se smatra Aerenthalovo stališče zopet za utrjeno, in to potrjuje tudi vest, da bo v najkrašem času vsled intervencije preSt Jonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda odstavljen od svoje funkcije načelnika časniškega odseka v vojnem ministrstvu polkovnik Hoen, ki ga imajo za odgovornega za vse napade, ki so bili v zadnjem Času naperjeni proti grofu Aerenthalu in pride na njegovo mesto generalštabni major Spajič. Bosensko-hercegovske železnice. DUNAJ 29. (Izv.) Jutri se vrši v skupnem finančnem ministru konferenca mlnlste-rljalnih zastopnikov z deputacijo bosanskega deželnega odbora v zadevi zgradbe bos.-hercegovskih železnic. Poljaki proti dr. KramAfu. DUNAJ 29. (Izv.) Poljska konferenca protestira v Imenu Poljakov proti današnjemu govoru posl. dr. K r a m 4 f a v delegaciji in mu očita, da ne pozna razmer v Galiciji. Obenem pa izraža tudi začudenje, da se dr. Kramar, ker je govoril o Rusiji, ni nič zavzel za zatirane Poljake na Ruskem. Uspehi agrarcev. DUNAI 29. (Izv.) V poljedelskem ministrstvu se v najkrajšem času ustanovi poseben melijoracijski oddelek kot trajna institucija. Ustanovitev tega oddelka je uspeh energične akcije agrarcev in med njimi v prvi vrsti posl. PovŠeta. Cesarjevo zdravje. DUNAJ 29. (Izv.) V večernih urah so se širile po Dunaju zelo vznemirljive vesti o cesarjevem zdravju, katero se je baje znatno poslabšalo. Govorilo se je celo o najhujšem. DUNAJ 29. V informiranih krogih se je pozno zvečer zatrjevalo, da so vesli o poslabšanju cesarjevega zdravja popolnoma neresnične, za kar je najboljši dokaz to, da se vrši na novega leta dan cesarski dint\ h kateremu je povabljenih več državnih dostojanstvenikov Oskrunitev grobnice srbske kraljevske rodbine. DUNAJ 29. (Izv.) Danes zvečer se je govorilo tu, da je dospela iz Belgrada vest, da sta bila v Belgradu aretirana dva uradnika srbskega zunanjega ministra, ki sta b>ia tik pred božičnimi prazniki na Dunaju ih sta osumljena, da sta v zvezi z oskrunltvljo grobnice Karadjordjevlčev na Dunaju. Poslanik - dekliški zapeljivec. PETROURAD 29. (Izv.) Francoski poslanik na inskem dvoru se je pritožil pri ruski vladi proti ruskemu poslaniku v Pe- Stran II. > EDINOST« St. 361. V Trstu, dne 30. decembra 1911. kingu Konstorcu, ki je začel ljubimsko razmerje s 16 letno hčerko francoskega poštnega ravnatelja v Pekingu In končno pobegnil ž njo. Očetu se je sicer posrečilo zopet ujeti dekle, poslanik pa |e odpotoval naravnost v Petrograd. Afera vzbuja v političnem svetu veliko senzacijo. Izgubljen zrakoplov. SOLNOGRAD 29. (Izv.) Prošli torek se je tu dvignil v zrak zrakoplov „Salzburg" s poročnikom Wernerjem. Kakor se splošno sodi, je zrakoplov, o katerem do danes ni sledu Zgubljen. Poslednjikrat so ga videli ob St. VVolgangskem — jezeru. Sodijo, da je zrakoplov ponesrečil v alpski sneženi burji. Vojaški vohun pobegnil. KLADSKO 29. (Izv.) Iz zaporov v tukajšnji vojaški jetnlSnlci je pobegnil francoski stotnik Lux, ki je bil zaradi Špljonaže obsojen na večmesečno ječo. Državni pravdnlk ki podkupuje. PARIZ 29. Generalni državni pravdnik de la Vallette bi bil Imel biti premeščen v Alžir. Ker mu je pa bilo mnogo ležeče na tem, da bi ostal v Parizu, se je obrnil na uplivnega državnega poslanca Ceccaldlja, ki {e tudi obljubil, da upotrebi svoj upliv zanj. 5ar dni poten! je poslanec dobil od generalnega državnega pravdnika priporočeno pismo, v katerem Je bilo tisoč frankov. Poslanec je državnega pravdnika ovadil radi podkupovanja. Pravosodni minister je uvedel Srelskavo. De la Vallette protestuje, da bi il on zakrivil podkupljenje. Prvi predsednik Kitajske republike. NANKING 29. Dr. Suniatsen je bil enoglasno imenovan predsednikom Kitajske republike. MUKDEN 29. Podkral| je Izjavil, da ne more odposlatl Čet v Peking, ker ni mir v Mandžuriji zavarovan. HARBIN 29. Delegatje Mandžurije br-zojavljajo iz Sangaja, da je na mirovni konferenci konečno nadvladala republikanska struja. Zmešnjave v Perziji. TEHERAN 29. Angleški konzul Slnart je dospel zdrav v Kaserun. Perzijska vlada je obljubila, da bo napadalce strogo kaznovala. Dunaj 29. Ministerskl predsednik grof Stiirgkh je danes ob 10 30 predpoludne po-setil ogrskega minlsterskega predsednika grela Khuen-Hedervary-ja v ogrski palači. Sebastopol 29. Danes opoludne je na jahti „Standard14 dospela semkaj ruska carska rodbina. Pariz 29. Avstro ogrska je privolila v ncrnško-francosko pogodbo od dne 4.&0-vembra t. I. _____ / Italijansko-turška vojna Nikakih mirovnih pogajanj. RIM 28. (Ag. Štefani), Londonski listi prinašajo poročila, ki so jih objavili Že pariški listi in ki se tičejo otvoritve mirovnih pogajanj na inicijativo Italije, a turško javno mnenje je pa proti temu. Vendar je treba ugotoviti, da so ta poročila brez vsake podlage. Intervencija za ugotovitev miru med Italijo in Turčijo. DUNAJ 29. (I ev.) Kakor se zatrjuje v diplomatičnlh krogih, je italijanski poslanik na Dunajskem dvoru, vojvoda Avarna, obiskal po nalogu italijanske vlade grofa Ae-renthala in mu priporočal, da se tudi Avstrija priključi akciji velesil, ki naj bi vplivale na Turčijo, da čimprej sklene mir z Italijo. Odgovor grofa Aerenthala nI bil baje posebno zadovoljiv, In se poudarja, da je grof Aerenthal Izjavil, da bi bila Avstrija le kdaj pripravljena za posredovanje, če bi se sklenil tak mir, da bi vsled njega ne trpela moč in ugled Turčije na Balkanu. Mestni svet tržaški. (Seja dne 29. dec.) Sinočnje seje mestnega sveta se slovanski zastopniki vsled klubovega sklepa niso vdeležlll. Zato so gospodje od italijansko-narodne večine In — kakor je rekel v seji od četrtka dr. Wilfan — italijansko na-renlne manjšine (socijalisti), bili lepo sami med seboj, ter so s kinematografično naglico rešili tretje čitanje proračuna za leto 1912. Konečna skupna potrebščina rednega proračuna znaša 16,989.550 K, pokritje 7,561.610 K, torej primankljaja 9,427.940 K. Prt izrednem proračunu znaša potrebščina 7,324.750 K pokritje 759.000 K torej 6.565,750 K primanjkljaja. Ker Je za sklepanje o pokritju potrebna prisotnost dveh tretjin (54) članov mestnega sveta, a tega Števila ni bilo, ie župan moral sejo zaključiti ob 9. zvečer. Prihodnja seja je sklicana za drevl. * * * Resen memento vladajoči stranki tržaški! Tretje čitanje proračuna za 1. 1912. v občinskem svetu tržaškem, ki se je bilo pričelo v predsinočnji seji pozno zvečer, se |e nadaljevalo v sinočnji seji In je dospelo — kakor poročamo tu gori — do točke, kjer bi bilo za veljavno sklepanje potrebno, da bi bilo navzočih najmanj 54 občinskih več je Še vedno pomanjkljiva slovenskemu svetovalcev. Po občinskem statutu tržaškem elementu na škodo. Z absolutno, matema-se zahteva namreč med drugim za veljav- tlčno gotovostjo more se namreč trditi, da nost glasovan|a o novih dokladah in o je v mestu goriškem Še več Slovencev, novih posojilih navzočnost dveh tretjin In nego jih je ugotovila revizija. In ker je ta pritrditev absolutne večine členov občin- ugotovila, da Slovenci tvorijo blizo polovico •skega sveta (torej navzočnost 54 in pritrje- prebivalstva goriškega mesta, moremo ra-vanje 41 od skupnih 80). Primanjkljaj, ki čtinatl z mirno vestjo, da Je vsaj polovica izhaja iz proračuna za prihodnje leto toliko vseh prebivalcev slovenska, pri čemer niti v rednem kolikor v izrednem delu, pa je ne računamo vseh tistih slovenskih izrodov prisilil finančno komisijo, da predloži zvl- in degenerlrancev, ki vojujejo danes v ita-šanje občinskih doklad in najetje novega lijanskih vrstah in ki pomagajo — seveda posojila. Zato se tržaški občinski proračun brezvspešno — ustvarjati dokaz, da je Go-za I. 1912. ravno v najvažnejši točki, rica Italijansko mesto; in slednjič niti ne glede pokritja, ne more veljavno rešiti, računaje, da je Gorica ne le glavno mesto ne da bi bilo navzočih vsaj 54 svetovalcev, po veČini slovensko dežele, ampak da Slo-— V sinočnji seji se mestni očetje niso venci sestavljajo naravnost ogromno veČino zbrali v tem Številu, italijanska narodna 11- njih, ki gospodarski gravitirajo v to mesto, beralna večina sama šte|e sicer celo 58 tako, da je od njih odvisna vsa gospodar-členov. Od teh jih je pa 4, ki so bili 5e-le ska eksistenca mestnega prebivalstva, ravnokar izvoljeni v nadomestnih volitvah Ali dejstvo, da „Plccolo" goni Slovence in ki še ne morejo v smislu občinskega iz mesta s tako narodnostno sestavo in s volilnega reda tržaškega sodelovati, dokler tako gospodarsko odvisnostjo od sloven-se mestni svet ne skliče kakor deželni zbor skega elementa, da temu poslednjemu odreka In se njihovi mandati ne overovijo v tam vsako pravico do svobode, do uživanja deželnozborskem zasedanju. Od večine pre- vsake občinske in državljanske pravice — ostaje torej z vštetim županom samo 54, to dejstvo nam kaže kaj nazorno, kakovovo katerim je vendar malo težko zbrati se za enakopravnost si misli „Piccolo" med Slo-določeno sejo v polnem številu. ; vani in Italijani Primorja!! Hvala lepa na V danih razmerah italijanska narodna taki enakopravnosti I Mi jo odklanjamo isto-liberalna večina ne more zlahka spraviti tako uljudno kakor odločno. Italijani naj le proračuna pod streho, ne da JI ena ali pišejo dalje svoje dovtipe, ml pa se ne druga od obeh manjšin, slovensko narodna maknemo iz Gorice, marvćč hočemo posta-ali italijanska socijalno-demokratična, ne jati vedno bolj — nadležni za tisto „Plc-pomaga vsaj s tem, da pošlje v dotično colovo" koterijo v Gorici, ki upropašča sejo toliko svojih članov, da se vkupno šte-i mesto na brezvesten način v gospodarskem vilo navzočih mestnih svetovalcev ne dopolni( socijalnem in moralnem pogledu, ker iz tega na 54. j mesta, ki bi bilo lahko E'dorado za ptujski Slovenski okoliški zastopniki so se v promet, odganja tudi tujce se svojimi orgl-sinočnji seji odtegnili tej nehvaležni nalogi.'jami italijanske netolerancel Liberalna italijanska veČina jim je odklonila! Proti tej koteriji morajo Slovenci voje-zaporedoma, najprej v seji 14. t. m. pri;vati neizprosen resen boj torej — brez do-drugem čitanju občinskega proračuna, pred- vtlpovl log svet. Miklavca glede postavke 30,000 K Italijani in jednakopravnost. Praška za ljudsko šolo za okraj pri Sv. Mariji „Union" piše: Zavarovalnica proti nezgodam Magdaleni Spodnji, potem v seji 27. t. m., | v Trstu, h kateri spadajo Trst, Gorica, Istra, pri tretjem čitanju istega proračuna, še Kranjska in Dalmacija, objavlja razpis ene skromnejši predlog svet. dr. Wllfana, ki se Je omejeval le na načelno pripozvavo potrebnosti omenjene šole. Slovenski občinski klub je bil svojemu ugledu in ponosu svojih volilcev dolžan, izvajati iz brezobzirnega in brutalnega postopanja italijanske večine vsaj to posledico, da je prepustil tej-le sami skrb in trud za to, da doseže zakonito Število za veljavno sklepanje o pokritju svojega, po tako enostransko nacionalnih, brutalnih in brezobzirnih načelih prikrojenega proračuna. Naj se slovenski klub le drži svojega sklepa; prepričani smo, da bo naša zavedna in ponosna slovenska okolica hvaležna svojim zastopnikom, da so z mirno in fino taktično potezo dali izraza opravičenemu ogorčenju radi tega, da so tržaški borltelji za italijan- uradniške službe v V. člnovnem razredu, a to razun v vladnem „Osservatore Triestino" le še v Iredentističnem „Piccolu". Italijani ne tvori|o v delokrogu zavoda niti dvajset odstotkov prebivalstva, Slovani so štirikrat močneji nego Italijani; ali ta zavod nastopa tako, kakor da gre za čisto italijansko ozemlje in da za rečeno mesto ne bi smel kompetirati nikdo, razun Italijanov. Tako umevajo Italijani narodno enakopravnost tam, kjer Imajo moč v rokah. V zadoščenje nam je, da Je ravno češki Ust priobčil to ilustracijo italijanske pravičnosti. „Slovanska Čitalnica" priredi danes že naznanjeni društveni večer na Čast trem novoizvoljenim častnim članom gg. Filip IvaniŠevič, Ivan Mankoč in dr. Ryb&F. Po vsporedu sodeč in kolikor smemo sklepati sko vseučilišče napram skromni slovenski |z predpriprav, obeta prireditev najlepši šolski zahtevi pokazali svojo resnično kul- uspeh. turno potrebnost, koliko jim namreč resnične kulture še treba. Sedaj |e stvar italijanske socijatnode-mokratične manjšine, da priskoči liberalni večini na pomoč. Ni pričakovati niti zahtevati, da bi se pridružila slovenski manjšini in tudi ona pustila večino na cedilu. V naprej bi radi odvezali svet. dr. Puecherja, Če bi nas sploh zato praŠal, obveznosti, da zmodruje kak nov posebno lepo zavit izgovor za to, da bo njegov klub (njegov ljubi „gruppo socialista") vendar pomagal večini, rešiti občinski proračun. Dr. Puecher naj Štedi svoje izgovore: saj jih bo še tolikokrat potreboval, ko bo zopet, kakor pri podpori za „Lega Nazionale", v bolj očitem nasprotstvu s svojim programom. Da bi za nas protestoval, tega zares ne moremo zahtevati od dr Puecherja. Konstatujemo z zadoščenjem, da je prišla prilika, da se bahatni večini občinskega sveta tržaškega enkrat prav občutno pokaže, da vendar ne gospodari več liključ-no niti na najugodnejšem ji torišču. Silvestrov ve£er Tržaškega „Sokola". Da bo vstreženo splošni želji, ter da ne bo pomanjkanja prostora, bodo na „Silvestrov večer" tudi na galerijah postavljene mize, kjer se bo serviralo gostom istotako, kakor v dvorani. Opozarjamo, da ostane o cene jedil in pijače Iste, kakor so v restavraciji. Prešeren In „Krst pri Savici". O tem velezanlmivem in poučnem predmetu bo predaval g. prof. dr. Ivan Merhar danes v soboto 30. t. m. ob 8. url zvečer v Čitalnici pri sv Jakobu. Upamo, da poseti posebno ŠentjakobŠko občinstvo to velepoučno predavanje v velikem Številu. Vstop brezplačen. Gostovanje g.ce Angele Janove v Ljubljani. Subreta našega gledališča g.ca J a n o v a gostuje danes zvečer na ljubljanskem deželnem gledališču. Nastopi v ulogi Juliette v Leharjevi opereti »Grof Luksemburški. Gospici želimo na ljubljanskem odru najboljši uspehi Vspored koncerta tržaške podružnice „Glasbene Malice", ki bo v petek 5. janu-varja 1912 ob 8 30 zvečer v „Narodnem domu", je sledeči: 1. Wagner: Slike iz glasbene drame „Mrak bogov", za veliki orkester. 2. Prohaszka: „Ljubezen", mešani zbor! 3. Narodna - Sonc: .Na srčku bolan....", Domače vesti. Iz veterinarske službe. — Imenovana sta: c. kr. okr živinozdravnik Just Rebek v Pazinu višim okr. živinozdravnlkom rav-notam ; žlvinozdravnlški asistent Arminlj moški zbor. To maši ć c. kr. okr. živinozdravnlkom v i 4. a) Mlrk: „Grave" (št. 5 iz suile Poreču. D-mol), za veliki orkester. „Piccolo" za enakopravnost! „Pic-i b) Dvofak: „Slovanski plesi" Št. 8, colo" je napravil v svoji predvčerajšnji šte- za veliki orkester, vilki Izboren dovtip: silno se ogreva za 5. „Jugoslovanske Narodne": (mešani enakopravnost med Italijani In Slovenci v zbori) a) Dev: „Glej čez jezero..." (slovenska); b) Andćl: „Igra kolo" (hrvatska); c) Andčl: „Sva se gora listom sasta..." ,Tam ja vidjel djevu...' Primorju No, pa čujte 1 Govori o razmerah na goriški gimnaziji v Gorici in navaja kar celo vrsto dispo- (srbska); ziclj od strani šolskih oblasti, ki da pome- d) Slavjanski: njajo toliko krivic za Italijane na tem zavo- (bolgarska), du. Povsod da imajo Slovenci prednost. j (10 minut odmora). Na ta jadikovanja ml ne bomo odgo- 6. Čajkovsklj: 1812, slavnostna ouver- varjall meritorno. To naj store oni iz uo- tura za veliki orkester, rice, ako se jim zdi potrebno. 7. Mlrk: „Katrlca", osmerospev. Odgovoriti pa moramo na zaključni 8. Schvvab: „Na llplcl", mešani zbor vsklik v „Piccolovi* jeremijadl. To pa nI več s spremljevanjem orkestra, dovtip, ampak najnesramneje potajevanje, 9. Jenko: Zbor ciganov iz spevoigre oziroma (alzificlranje dejstev ugotovljenih „Vračara", mešani zbor s spremljevanjem dokumentarlčno. Vsklika namreč : Ne smemo orkestra. pozabiti, da se vse to dogaja v Gorici, ki 10. Liszt: „Ogrska Rapsodija" št. 2, je italijansko mesto 11 Po nedavno izvršeni za veliki orkester. reviziji ljudskega štetja v Gorici more napi- Božični prazniki pri Sv. Ivanu. — sati tako trditev le železno-drzno čelo, ki ne Minuli so najidealnejšl prazniki v letu. Naj-zna pordečiti od sramu. Posebno pa Še, ko ldealnejši ponavljam, kajti med njimi je ona tudi ta revizija ne govori vse resnice, mar- noć, v kateri se je rodil največji Idealist miru in ljubezni. Minuli so. Žal nam Je po njih a še večja žalost bi nas obdajala, ako bi si imeli očitati, da smo o priliki idealnih praznikov popolnoma pozabili na ideale aa-šega revnega naroda. Toda pozabili nismo. Nismo Bog ve kaj storili vendar storili smo nekaj, za kar nam so domačini kva-ležni in od česar bode imel narod ko. risti. Oglejmo si torej kaj in kako. Na preddan praznikov t. j. 24. t. m. imeli smo tu predavanje — o uzroklh in bistvu velike francoske revoluci|e. Predavatelj g. F. Klelnmayer je s svojim prav dobrim predavanjem opisal mnogoštevilalm slušateljem, vso predzgodovino te svetovne revolucije. S svojim govorniškem talentom in z zanimivo snovjo se je prikupil vsem. Sledili so mu z napeto pozornostjo, zato oi čuda, da Je koncem predavanja Žel zaslu-ženo pohvalo. VdHežba in zanimanje pričujeta, da je naše ljudstvo zavedno in, da si želi še mnogih enaclh predavanj. Z gotovostjo računamo, da se bodo število predavanj pri nas pomnožilo. Naj bi se to jemalo v ozlrl Drugi dan, na Božič, nam Je preskrbel naš otroški vrtec Božičnlco. Množica obojega spola je napolnila dvorano do zadnjega količka. Kako bi tudi ne? Saj vse rado gleda mladino, ki mnogo, mnogo obeta aa-šemu narodu. Nič nI čuda, če si je marsikdo otiral z očesa solzo ganotja, solzo veselja in solzo hvaležnosti. In če pomislimo, da bi marsikateri teh nadebudiih palčkov utonil v morju tujinstva, ako bi nam družba CM ne vzdrževala vrtcev, nam je še-le jasno pred očmi, koliko dolgujemo naši Diužbi. Oh, da bi taki nastopi naših malik odprli vsem slepcem, da bi zaupali svojo kri vestni in marljivi vrtnarlci, hčeri našega naroda In ne — fabrikantom Italijanov 1 Na Sv. Štefana dan Je jak. Štoke: „Moč uniforme" resnično pokazala svojo — moč. Privabila Je nepričakovano mnogo občinstva — a CM družbi lepo novoletio darilo. Najprej bi omenil plemenitega čina avtorja samega. G. Stoka ni le osebno vodil igre in s tem veliko pripomogel do lepšega moralnega vspeha, marveč se je tudi odpovedal tantjemi, a po vrhu še daroval potrebne izvode svoje burke Igralcem. Hvala g. Stoki na rodoljubni požrtvovalnosti I Torej kakor rečeno, Igra Je vspela v splošno zadovoljnost. Igralci so bili večina na mestu. Salve smehu so Izvabljali posamezni prizori. In še danes sili marsikateremu smeh na dan če se le spomni Cvlrna (Kemperle), kako je cmoke smodil, posodo omlval, čepinje pobiral, rezance mesil in s sveto potrpežljivostjo lasanje, klofute in suvanje svoje ljubeznjive ženice Agate prenašal. Agata (g. Germekova) je tako imenitno igrala svojo vlogo, da se je njen mož Cvirn že pri samem njenim pogledom tresel, kakor šiba na vodi. Milek (g. Adolf) se je izkazal neprisiljeno dobričino, ki bi vse, tudi svojo ljubico Lizo, zastavil, da bi ie mojstra Cvlrna rešil iz pesti prebrisanega Žida Ma-|erja In njegove žene Agate. Tudi Liza (g.ca Subanova) je dobro rešila svojo nalogo. Posebno dobro je pela kuplet v drugem dejanju. Žid Majer (g. Karti) je igral neprisiljeno. Njegov balet z Agato je ugajal vsem. Ravnatako sta dobro rešila svojo vlogo logar In eksekutor. Župan In veČina svetovalcev so bili dobri, vendar pa ne bi hotel, da bi tako strahopetni možje vodili tržaški „komun". Vse je šlo gladko in dobro in splošna želja je, da bi igro ponovili. Tako so končali božični prazniki pri nas. Da se pa dobro pričeto delo tudi temeljito s starim letom zaključi, priredi ,Vr-deljski Sokol" jutri v nedeljo ob 7. uri zv. v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu „Silvestrov večer" z jako bogatim vsporedom. Novost tega večera bo nastop narodnega „salonskega orkestra" pod vodstvom g. E. Adamiča. Pa tudi pevske točke, ki jili bo pela izborna domača pevkinja g.ca Subanova s spremljevanjem gospe Lore Hrastove, obetajo poseben užitek. Senzacija večera bo brezdvomno nastop mladega nadarjenega solista na gosli. — Slednjič bo na vsporedu tudi burka enodejanka. Za mladino, za loteriste in enake Igralce bo tudi nekaj. Vsa prireditev bo — z mojstrom Hilarijem rečeno: „Kolosalno, alti tata" I Odkupite se na korist bv. Cirila ifl Metoda! V sedanjem realnem času marsikdo pozabi na Častitke svojim prijateljem in znancem o praznikih ali o godu, od katerih Ima poŠta največ dobička. Odkupite se rajši o novem letu s primernim zneskom v prid družbe sv. Cirila in Metoda I Potem se vam nI treba bati, da bi pozabili kako častitko, ker vam ne bo treba častltati. Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg-: 953. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dunlo Pa. št. II. priglasil g. L. Strle; 954.—incl. 963. (10 kamnov) Mihael Vo-šnjak posestnik In ingen. v Gor el (plačal 2000 K). Nevročljive poštne pošiljatve. Tukajšnje poštno in brzo|avno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih navadnih i« prlproročenih nevročljivih poštnih pofilljatev, H so bile v mesecu novembru 1911 v od- V Trstu, dne 30. decembra 1911. »EDINOST« št 381. Stran III. delku za nevročljve poštne pošlljatve Tr^tu odprte, a so jim odpošiljatelji ne-£nani. Ta seznam je objavljen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu. Nedeljska dopolu danska služba pri kr. ravnateljstvu drž. železnic v Trstu v različnih oddelkih različna. Posebno nato nedeljskega počitka je v oddelku „kon-rola prejemkov", kjer mora biti skupina 20 uradnikov vsako nedeljo, oziroma V3ak praznik, dopoludne v službi. Vsak uradnik tega oddelka ima v letu 15 nedelj, oziroma praznikov dopoludansko službo. Ce se pa pomisli, da je mnogo teh uradnikov vsled ,terminskega dela" primorano razven teh nedelj presedeti še marsikatero drugo nedeljo v uradu, potem ta uredba gotovo ne odgovarja intencljam drŽave, ki sicer vendar strogo pazi, da se pri raznih obrtlh, oziroma po trgovskih pisarnah, ne dela ob nedeljah. — Namesto skupine 20, bi za omenjeno službo gotovo zadostovala sku-)ina 4 uradnikov, in bi taka uredba mnogo jrlpomogla k zadovoljnosti uradnikov, ki so gospodom načelnikom vred pač potrebni nedeljskega počitka, kar naj blagovoli c. kr. drž. ravnateljstvo upoštevati. Tombola v korist podpornih zakladov NDO. — Predsinočnjlm ob 7l/a. uri zbrana komisija ]e konstatirala, daje srečka 3t. 200 zadela činkvlno z Številkami: 19, 15, 25, 30, 31. Lastniku srečke g. Ivanu Levlčer sta-nujočemu v ul. Monfort 4, se |e izplačal dobitek v znesku 150 K odbivši 20% finančne takse, torej v čistem iznosu 120 K. Na to so bile izžrebane sledeče številke: 59, 70, 72, 35, 69, 51, 44, 62, 61, 60. Do sedaj Izžrebane Številke so torej po vrsti sledeče: 31, 15, 19, 43, 21, 17, 25, 30, 66, 59, 70, 72, 35, 69, 51, 44, 62, 61, 60. — Lastniki sreček, ki so zadele s temi številkami tombolo, mora|o to naznaniti pismeno predsedniku odseka tombole, g dru. Franu Brnčl ću, ul. Nuova 13/11. •ajdalje do četrtka dne 4. januarja 1912, ali pa ustmeno komisiji, ki se zbere v četrtek dne 4. januvarja 1912 ob 7. uri in pol zvečer v prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška Asiškega 2/11. Na pozneje došle prijave se odsek, z o žirom na svoječasno izdano navodilo, ne jo oziral.__ Naše gledališče. V nedeljo, 31. t. m. ob 4. url popoludne se ponovi priljubljena Straussova opereta „VALČKOV ČAR«. S to reprizo se hoče omogočiti obisk onim, ki so morali na praznik sv. Štefana vsled velikega navala oditi. Zvečer ni predstave. V ponedeljek, 1. januvarja, na dan novega leta popoldne ob 4. url po ljudskih cenah Bernsteinova drama „V. H AR" („Bacoarat"). Zvečer ob 8. uri repriza Audranove operete „PUNČKA" (La Poupp6), ki je pri premijeri dosegla sijajen vspett. Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrtja* v Barkov- ijah priredi jutri na zadnji dan tega leta običajni „Silvestrov večer" v barkov-Ijanskem „Narodnem domu". Kakor vsako leto, tako je tudi letos vrla „Adrija" poskrbela, da bo jutri zvečer v dvorani Nar. doma lepa domača zabava. Da bo res tako, nam jamči program, ki obsega lepe pevske točke, enodejansko veseloigro in posebno pa tra-dicijonelni prehod iz starega leta v novo. „Adrija" se pridno pripravlja! Prihillte torej . ------ --------------------- jutri na to zabavo 1 Začetek ob 8. uri zveč. Skorkljo. Denar hrani g. Hinko Kosič, ulica Pevsko društvo .Slava" pri Sv. Mar.! Carradoti 18. Magd. Spodnji, priredi jutri v nedeljo svoj j — Ubožnlm barkovljanskim otrokom, običajni Silvestrov večer s petjem, godbo,1 pod geslom: ker je samec dobil samico, igro „Brat Sokol" in Šaljivo tombolo. Delo- so zaostali zložili enokronsko petico. vala bo tudi šaljiva pošta in prodajanje -—-— narodnih Štruklje v v korist magdalenske. \/ Xacll podružnice Ciril Metodove. V IddU ^Ul dVlJtJIlJa. Pevsko društvo „Skala" v Sv. Križu v^iirdar im *«ii priredi dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer vi Vs.kdar ko si človek zel. moči, po- dvorani Jakoba Maganje „Silvestrov večer" ,sebno P° boleznih v času zdravljenja, se je z raznovrstnim programom, med drugim se leta zabavo v Konsumnem društvu v Ric-manjih Začetek s plesom ob 4. uri popoldne. Ples bo trajal do 8. ure zvečer. Od 9. ure naprej razne pevske točke, kupleti, Šaloigra itd. Ob polnoči slovo starega in nastop novega leta. Nato svobodna zabava in ples. Meščani, ki bi hoteli napraviti prijeten izlet, so vabljeni v Ricmanje na to lepo zabavo. Odhod z vlakom državne železnice ob 215 pop. In ob 4 30. pop. Delavski odbor „Tržaške pekovske zadruge" vabi tovariše na VII. izredni občni zbor, ki se bo vršil jutri, dne 31. t. m. ob 9 30 uri dopoludne v dvorani Carducci, ul. Giosuć Carducci št. 20, I. nadstropje, s sledečim dnevnim redom: 1.) C tanje zapisnika zadnjega obč. zbora; 2.) Nedeljska zatvoritev pekovskih prodajaln po zahtevi pekov, gospodarjev in sklepan|e o rečeni zatvoritvl; 3. Slučajnosti. — NB. V slučaju, da bi občni zbor ne bit sklepčen, se bo vršil uro pozneje v drugem sklicanju ob vsakem številu navzočih. Pevsko društvo „Trst". Jutri v nedeljo ob 5. url pop. (po gledališki predstavi Valčkov čar) pevska vaja za moški zbor v prostorih Del. podp. društva (Nar. dom). Pevske vaje vodi društveni kapelnik g. M. Polič. Zvečer sodeluje naš zbor na „Sllve-strovem večeru" Sokola v Rojanu. Vrdelski „Sokol". Kakor vsako leto priredi tudi letos naš Sokol „Silvestrov večer". Vsakemu so v dobrem spominu večeri Vrdeljskega Sokola. Letošnji Silvestrov večer najbrže prekosi vse dosedanje. Špored je jako obsežen. — Drevi se vršijo običajne plesne vaje, poučevalo se bo nove plese. Nar. del. organizacija. — „Konsumna zadruga članov NDO" vabi vse zadružnike, naj se v čim večjem številu vdeleže rednega občnega zbora, ki se bo vršil danes, v soboto, dne 30. januvarja točno ob 7. uri zvečer v prostorih NDO (ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 2). — Skupina tovarna olja pri Sv. Andreju NDO sklicuje za jutri 31. t. m. ob 4. ur popoludne občni zbor v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Prlčaku|e se polnošlevilno udeležbo. — NDO Skupina uslužbencev c. kr, glavnih skladišč vabi vse odbornike, namestnike, zaupnike in pregledovalce računov, danes, v soboto ob 8. uri zvečer v svoje prostore ulica Sv. Frančiška št. 2, na zelo važno posvetovanje. — Silvestrov večer NDO se bo vršil v krasno odičenl in električno razsvetljeni dvorani ul. Sv. Frančiška št. 2, II. s petjem, deklamacijo, Šaljivimi prizori, igrokazom ln plesom po sledečem vsporedu: V nedeljo, ob 4. pop. plesne vaje; ob 8 uri zvečer veselica in svobodna zabava pri pogrnjenih mizah; o polunoči prestop iz starega v novo leto; po polnoči društveni ples, ki bo trajal do 3. ure zjutraj. Natančneje se objavi v jutrŠnji številki. DAROVL — Za božičnico je poslala gospa Julija Kovačič-eva K 10—. — O priliki novega leta |e poslal gosp. Gregor Zidar iz Rocola K 30 — za novo Šolo. Denar hrani uprava. — V počeščenje spomina pok. gosp.1 Frana Hmelak darujeta rodbini Godina-Abram K 15 — za dijaško kuhinjo v Trstu. —; Denar hrani uprava. — Iskrena zahvala gosp. Josipu Gre-' gorčiču, ki je povodom krsta svoje hčerke' poslal mal dar v gostilno članov NDO. Ta dar Je bil dne 16. t. m. stavljen na, dražbo, ki |e donesla K 17*76 za podružnico diužbe sv. Cirila in Metoda za Belveder in JAVNA ZAHVALA. Podpisani se najpriprčneje zahvaljujejo v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem, ki so na katerisibodi način tolažili našega nepozabnega gospoda Urbana Lencek kakor tudi vsem, ki bo tolažili nas na ti prebridki izgubi. Dalje se najiskrenejše zahvaljujemo vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so v tako impozantneni številu spremili pokojnika k večnemu počitku, kakor tudi one, ki so blagovolili podariti toliko krasnih vencev. — Vsem, vsem iskrena zahvala ! TRST 29. decembra 1911. Marija udova Lenček, Anton, brat in Marija Urankar, nečakinja. Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecctta 38 ^^^^ Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naSe zadruge. - ftPBEJBKAJO SE TUDI POPRAVE. _ dr. uprizori tudi Štokovo burko „Trije tički". Sokolski vesellčnl odsek. Vse brale člane vesellčnega odseka vabim, da se jutri vtčer že pred sedmo uro zbero v veliki dvorani „Narodnega doma", ker nam bo po popoldanski gledatisčni predstavi urediti dvorano in kar bo potrebnega. Nazdar! Predsednik. Sokolska plesna vaja. Vsled jutršnjega „Silvestrovega večera" odpade današnja plesna vaja. Silvestrov večer z božičnim drevesom priredi jutri ob 8. uri zvečer Čitalnica pri Sv. Jakobu v prostorih „Kons. društva". Ker je Čitalnica v neugodnem financijelnem stanju, se darovi za drevo hvaležno sprejemajo. Pevsko druttvo „Primorec" v Treb-cah priredi jutri „Silvestrov večer" v dvorani Gospodarskega društva. Začetek ob 7. uri zvečer. Na sporedu so: godba, petje, igra, srečkanje, in prehod iz starega leta v novo. Vstopnina k veselici 50 stot., sedeži 20 stot. Pevsko drufitvo „Ilirija" pri Sv. Ja-* v Trst priredi jutri na zadnji dan tega Scottova emulzija že večkrat sijajno obnesla. Scottova emulzija je sama na sebi zelo bogata na redilnih sredstvih, pospešuje tek, kar je glavna stvar. Pri tem je Scottova emulzija zelo lahko prebavljiva in tako okusna, da jo odraščeni, kakar tudi otroci radi jemljejo in dobro prenašajo. izroeno zahteva NOOTT-ova „Scott", ki jo upuljana i.o 36 za dobroto iti u*]>eh. C«na ot ip;, Htt'klonici K 2'50. Dobi so v vaeh lekarnah. Pri nakupu naj 8i emulzija. Zuuiuka let, j unići Poziv za novoletna voSčilal Prosimo vse naše cen|. inserente naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratnl odd. „Edinosti". Odlikovana pekarna In sloStlčarna VINKO SKERK - TRST Trikrat na dan avel kruh. Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokaf in vse predmete ta peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najnitf ceni. Fini iuoeemna vina in Ukeri v steklenicah. Beeplačna £ot«trežba na dom. le* •• Isdalnja l|iulfiklm •laktrlAkim a trojem UMETNI ZOBJE Plombiranja zobov Izdiranje zobov bre2 = vsake bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik kontes. zobni tehnil • TRST - I ulloa della Caserma ftt. 13, II. n. Dr. Albert Botten okulist večletni prvi asistent na vseučilišču v Inomostu Trst, Piazza della Borsa 7. II. ord. od 10-11, 3-4. Telefon I47IVIM „Slavija" uzd], za narav, banka u Prosi Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine In kapltalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej Izpl. K 2,596 081-86. Po velikosti drupa vz.ujomna zavar. naSe države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNAR, ul. Caserma 12,1. Kupujte „Narodni kolek » t „f\V £rtigiano" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). Jzgotovljene oblek« za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki delavce, — Jopiči od kron 13 do 43. VELIKI KINEMATOGRAF iBELVEDERE" - TRST Od sobote 30. dec. do nedelje 31. decembra: z TRST — ulica Bolvederc »r Ste v. 1. Obrt z maskami, po resnici. - 2. Prokleta skala, drama. - 3. Komičen prizor. V pondeljek 1. januarja 1912 vesel program, traja t uro, za začetek nov. teta. .EDINOST« it. 361. Tržaška mala kronika. Pre,skavo na Hrenovem stanovanju. Vspeh Grožnje ln teoeZ. — 82.1-mi Aih-. U P'^5*3^ je bil, da |e našel množino Detrič iiVelllre K«^7n, n.^l,, i?? raallh predmetov, o katerih nI dvoma, da ben v cirkusu Ivana K8n?«a v ul M»"' bl" ul,radcn' ^ Lloydovlh parniklh. kUcem.,er mu gro.ll,,mrt^Zato |e bl. j pozna ob,o- — 24-letnl kurla* lak^K i !ženca- ker ie ta zahajal v njegovo krčmo, le. « v uHcI ffiL^f E" 'f i NekcMe obtoženec darovanu novfarko v Trstu, dne 30. decembra 1911, Btaile, stanujoč v ulici Riborgo 5t. 14 se je silno raztogotU nad lahkožlvko Veroniko Kristinlč, stanujočo v ulici Fortino štev. 6 in jej je začel s pestmi dokazovati svojo "" Tudi n|ega 50 8Pravl,i P°d Iz maščevanj« zabola brambovca. Na vogalu ulice Bacchl in Stadion je sinoči neko dekle z nožem zabolo v hrbet nekega brambovca, ki je bil nedavno premeščen sem iz Pule. Omenjena sta v Puli Ijubim-kovala, a ko je on prišel v Trst, je njegova ljubezen kmalu i/puhtela, zato je ona na-vlašč prišla v Tr r, da se maščuje nad ne-zvestim ljubimcem, in sinoči Je slučajno naletela nanj na gori omenjenem mestu. Koje dekle izvršilo svojo osveto, Je zbežalo, ranjenega vojaka je pa neki civilist odvedel na zdravniško postajo, kjer so mu obvezali rano, ki pa ni nevarna, ker je nož obtičal v kosti. Nato |o je popihal tudi vojak ne ve se kam in to iz strahu pred kaznijo. Požar. Ko je sinoči trgovski pomočnik prižigal plinovo svetilko v Izložnem oknu prodajalnlce papiria Mestron v ul. Carducl, se je nakrat vžgalo tamkaj razstavljeno blago. Pozvali so hitro gasilce v ul. Frančiška, ki so kmalu pogasili ogen, vendar Je skupne Škode okolu 200 K. Samomor. Včeraj popoludne se je 58-etnl mešetar Ivan K. Sentler na pokopališču pri sv. Ani za kapelo zastrupil z neko neznano struoeno tekočino in je kmalu potem umrl. Truplo so spravili v mrtvašnico na pokop-,Ušću. Poskus samomora. 20-letna sobarica Tereza KanJuš, stanujoča v ul. Vltello 1 se je včeraj popoludne vrgla s pomola I v svobodni luki v morje, ravno ko je odplul parnik Austro- Airerllrane .Argentina-, in sicer iz obupa, ktr je s tein parnlkom odpotoval v Ameriko njen IJubček. Sobarico so hitro potegnili iz morja in jo potem spravili v mestno bolnišnico. "iofedar i« -teme. — Dsnt*s: David kralj. - Jutri: Nedelja po Božiču. Silvester pap. fempetatura včeraj ob 2. uri popoludnr + 10 5° Ccls. - Vreme včera|: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Tupatam oblačno. Semtertja dež. Hladno. Vztočni vetrovi. Ispred sodiiča. Tatvina je bila irvrSena, tat je obsojen, a okraden nI . . . nihče. Včeraj predpoludne Je sedel na zatožni klopi deželnega sodišča 39-letni Viljem Hren ki je bil gkozi S let zaposlen kakor težak pri Lloydu. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Llon; vetantje so bili: svet. Minlo in bar. Farfoglia in sodnik dr. Luccardi. Državno prav iništvo je zastopal državni pravdnik dr. Tomlčič, dočim je toženca branil dr. Rossl. Viljem Hren, ki je rojen v Trstu a pristojen v Gorico, je bil obtožen, da je v dobi od leta 1905 do 1911, ko je bil v stalni službi kakor ležak pri Lloydovi paro-brodni družb?> na parniklh te družbe ukral več razrtovrsttlh predmetov v skupni vrednosti K 131 02, kteri predmeti so bili last raznih ekspedicljskih tvrdk. Stvar pa je sicer precej meglena: Že mnogo časa se je opažalo na Uoydovih parniklh, da primanjkuje blago, ki je bilo ua dotične parnike vkrcano. Nadzornik policijskih agentov Karol Tic je bil nekoč konlidencljalno obveščen, da Viljem Hren, ki je zaposlen pri natovorjanju parnikov, krade razno blago, in da more Imeti mnogo tako ukradenega blaga skritega doma. Ko je rečeni nadzornik policijskih agentov pozneje izvršil hišno preiskavo na stanovanju Viljema Hrena, je našel množino raznih predmetov, kakor žepnih rut, pletenic, otroških nogavic, rokavic, čopičev, kap, gumbov iz kovine, škatelj voščila za čevlje Itd., in celo takih stvari, ki v Trstu sploh niso na pn daj. Na podlagi vspeha te hišne preiskave je bil Viljem Hren aretovan in pozneje izpuščen na svobodo ter obtožen zločina tatvine v smislu § 171 kaz. zak. Na včerajšnji razpravi je obtoženec — kakor že pred preiskovalnim sodnikom — tajil, da bl bil na njegovem stanovanju o priliki hišne preiskave najdene predmete ukradel. Rekel Je, da je del teh predmetov kupil pri raznih krošnjarjlh na trgu, del istih da je naročil pri raznih tvrdkah na Duna|u ln drugod, a del istih da mu je poslal kakor darilo njegov polubrat Alojzij Wtater, ki je nastanjen v Carigradu. Povedal je, da je že 8 let v službi pri Lloydu in da se ni še nikdar dotaknil tu|e lastnine. Res Je, da Ima veliko družino, a krasti mu zato vendar nI bilo treba, ker je zaslužil po 200 K na mesec. Priča Karol Tic, nadzornik pollci|skih ' gentov, je povedal, da je bil konfidend-jalnim potom obveščen, da obtoženec Hren krade na parniklh razno blago. Pazil je nanj delj časa, a slednjič je sklenil Izvršiti hlino in glavnik, a dekli krčme štiri pletenice (maje). Obtoženec je tu pojasnil, da nI one maje dekli daroval, marveč, da jih je le izročil v shrambo, ker jih je bil ravno istega dne dobil potom pošte od tvrdke, pri kateri Jih je bil naročil. Marija LIpuŠ, obtoženčeva ljubica, Je potrdila, da sta ona in obtoženec o priliki hišne preikave zaplenjene predmete kupila v raznih prodajalnah in pri raznih krošnjarjlh. V podrobnostih je pa ta priča zašla v razna protislovja. Priča Anton Antončič, nekak „kapo" v Lloydovem hangarju (Pred par dnevi je ta priča spdel pred sodiščem na zatožni klopi ker je bil obtožen zločina po § 128, ker da je zlorabil neko 7-letno deklico, a je bit oproščen. In v razpravi proti njemu, An-tončiču, je bila zaslišana kakor priča sestra Viljema Hrena) je povedal, da je bil pozvan k ravnatelju zavoda za zapiranje ln čuvanje, da pregleda predmete, ki so bili zaplenjeni o priliki hišne preiskave na stanovanju obtoženca Hrena. Spoznal je takoj, da so bili ti predmdti ukradeni na Lloydovih parniklh, ker se tako blago navadno z Lloydovimi parniki izvaža na Jutrovo. Prečitana je bila lz|ava Alojzija Wln-terja, ki je zanikal, da bi bil kedaj poslal kaj polubratu Hrenu v dar. Istotako so bile prečitane izjave raznih tvrdk, pri katerih je Hren trdil, da je naročil pri njem najdeno blago. Nekatere teh tvrdk so Izjavile, da se ne spominjajo, da bi bile kedaj kaj poslale Hrenu vsled naročila, nekatere so pa to naravnost zanikale. Državni pravdnik dr. Tomičič je predlagal, da se obtoženca proglasi krivim in da se mu odmeri primerno kazen, a bra-niteli dr. Rossi je trdil, da ni dokazano, da je Hren dotične predmete ukradel. „Gre za tatvino — Je rekel — s katero ni nihče okraden 1" Menil je, da s tem, če obtoženec ne more natančno povedati, kje je pred morda 5 leti vkupil kak predmet, Še ni dokazano, da je dotični predmet ukradel. No, sodišče Je proglasilo Viljema Hrena krivim In ga obsodilo na 5mesecev težke Ječe. Hren je potom svojega branitelja takoj prijavil pritožbo ničnosti. Najboljše in najcenejše gorivo Briquettes i*,Klara' Izključna zaloga SILVIO MALOSSI Trst, ulica Golši ž tov. 3 TELEFON 18-89. Cena: R 450 - 100 Kilogramov > dostavljanjem franko. Prirfpn 'n mo'-eri ,nož iBfie službo, zmoten ra » ■ IUCI1 vsako delo, povori ulov. nemA ital. — Nrslov povo iriserntni odcHek Edinosti. 2197 Hj$a no,a> 5 prostorov, vrt, vodnjak, bre« davka, iiioa ?0t0v dohodek, se proda takoj. Barkovlje za oboki. VprnSati v Bukovljah St. ž-78. 2401 V prodajalni likerjev Ch Crismanoich, Trst v ulici Caserma St. 8. se bo prodajalo o priliki Božičnih praznikov maršala Florlo po K 2 — liter od »/. 1. dalje stari Clpro . . „ 2- „ „ „ . „' Vermout .... 140 _ - _ _ _ Amerikanski bazar via della Scalinata št. 3. Velika prilika! Velika prilika! Partije blaga po skrajno nizkih cenah. FinI rum . . . . K I 60, 2:~, 240 JTT H, T„ Stari konjak........K 3— platneno blago, brisalke, rute m šerpe iz „ malaga....... 3 * "*nnA —• JCine-Bioskop ,£dria< svile, žepne rute in drugi manuf. predmeti Uellk Izbor posod Iz železa po kron 160 kg —-— V <5W»Hn!.. ' ,kakor tudi porcelana, lončene posode, -rr^MV.M.m,M..MM7ff„~^±...........jkozarcev- buteljk, krožnikov, kuhinjskih - VSAKO NEDELJO - I predmetov itd. itd. nov interesanten program j IZB0R ^ARUj Dobro jutro! Kam pa kam?;j|OUMCl lil MM! ai v sl-S^t^^ V Ulico Riborgo sta 31 I št* ,3» za t0 se Vara toPlQ priporoča udani (,A1 buon Operaio*) ANTON NOVAK tam dobito vsakovrstno obuvalo od najfinejše V*. rirv, do najnavadnejSe vrste po nizki ceni." SVOJI' brivec. „ c-------- ~ ■ - SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! K SVOJIMI — Priporoča ao lastnik M. 1VANČIG P 1*97119 8llhH E ""g^dnm na morje se odda « I Hi.ua V na em v ul. Mramar 23, V. n 2402 Umni živ'nnrejfc> »t»r 20-26 let iSČc primerno Ullllll aiuJbo pri kaki raebni družini ali dru Stvu, plača zmerna. N&bIov pove inseratni idcfelek Edinosti. 2406 PrnilS) 96 ^ica 1 vrtt,m kub'njo in 3 obami. rillUa Obrniti ee treba na tobakarna' n, ul ca srtt« fontane H4. 2406 Pianino Črn. imn en, se takoj proda po nieki ceni. Ulica Btlveder.) 57, II _____2407 PrnHsiollia Ztt 1 bhkamo ie taVoj sprejme I I UUOjaincl Preluo?t ma iivežbana in n kn cijo. Ponudbe na inser oddelek EdinoBti pod nFrodajHlkau, maknroni In testenine e jajem „Monopol* higifiiičuo pripravljene nado-mestujejo uHpcSno vsako drugo hrsni'o 1'aeite ra znbmke na zavitki-: „Monopul 2, 4 in 6 jsje". 2115 Kdor hoče sveže domače klobase in nsjboljSe vi| avsko vino, naj se obrne ua gostil- o Valentin, na Hnrrieri 5t 34. — Za obilen obi-k ne priporoča A. Dekleva 2378 Rezanci, Pozor! |/|Q|n 7e)j°> delikatno, franko postaje Trst in |\I9IU PuIh po kg kion 23.50; tO kg kron 13; kumBrc itd. razp.fiilja po povzetju Ant. K. Unek, Znojmo Cenik na zahtevo. 2-'23 M lotesrsil le Anton Jerktt, Trst, Via d t Ne Font>- 10 — GORICA, gosposka ulica 7. I. dolVi odlikovani aa >sch razstavah. ■ La zaupno k ni umu J115 Skladišče žagoviae co • O iS 1 o s cd s a • »i o CD CSl N ) 0) M co cO o u