Posanpzna Številka 40 vinarjev. Štev. 122. V LlDUOflflL v sredo, dne 28. mala 1913. »SLOVENEC« velja po pošti aa T«a gtranl Jugoslavije in t Ljubljani: aa oeio leto naprej.. t. 84-— Ki leta trt leta aa en mesec n M 1» •• n h inosemstvo oeloletno K 95-_ E=s Sobotna izdaja: =a Za oeio leto.....K 13-— ■a Inozemstvo •. . . „ 20— LeiO KLVIL Enostolpna petltvrata (59 mm ilroSa ln 3 mm visoka ali nje prostor) ia enkrat ... no K 1*20 Pri naročilo nad 10 obja? popust. !t»jmanjel oglas - 9/9 m-a S 4'— ---Poslano: 7------> Enosioipna poli.vrsta ii 3-— Izhaja vsa'* dan izveemši po« nodellek In daa po prazniku ob 5. uri zjutraj. W Uredništvo le v Kopitarjevi nllol štev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemalo. Telefona štev. 50. Političen list za slovenski narod. Oprava je t Kopitarjevi al. 6. — Račun poštno bran. ljubljansko št. 650 ga naročnino In it. 349 na oglato, avitr. In čeike 24.797, ogr. 23.511, bosn.-hsro. 7563. LDU. Celovec, 27. maja. (DKU.) Dopisni urad koroškega deželnega odbora poroča: Iz dobro poučenega italijanskega vira smo poizvedeli, da izvira le iz praznih kombinacij francoskih krogov poročilo lista »Journal des Debats«, po katerem namerava Italija zahtevati kot kompenzacijo za Adrijo Gorenjo dravsko dolino z Beljakom vred. Gotovo je le to, da porablja Italija ves svoj vpliv, da bi dobila nepretrgano železniško zvezo med Nemško Avstrijo in Trstom ter Benetkami preko Trbiža in tudi preko Jesenic. Italija ne bo nikoli pripustila, da bi zvezno črto srednje Evrope z Adrijo pretrgalo jugoslovansko ozemlje. Posebne razmere, ki jih je ustvarila •vetovna vojna, so kmečki razred na ev-ropejskem kontinentu družabno povzdignile, Stan, ki je bil preje neupoštevan in meščanski polizobraženosti nekak znak zaostalosti, je zadobil pomen in notranjo silo, ki mu daja samozavest in socialni ugled. Gospodarsko se je osamosvojil in se zaveda, da so njegove organizirane mase temelj državnega življenja in izvor vsega narodnega zdravja. Iz njegovih mas se pretakajo osvežujoči, našo kulturo prenavljajoči sokovi; on je vsled tega predpogoj tudi najvišjim duševnim stremljenjem našega plemena. Bila bi pa zmota, ako bi kmet bil mnenja, da si zamore obdržati svoj pribor-jeni socialni položaj v prihodnjih desetletjih brez boja. Kakor kaže razvoj političnih razmer v Evropi, bo vržen kmet kaj kmalu, morda že jutri v težak, trd boj za pravice svojega stanu. Na daljnem vzhodu se je bitka najbrž že pričela. Včeraj smo poročali, da se kmetje v Rusiji upirajo boljševikom s silo. To poročilo se nam sicer ne zdi verjetno in preveč dobro nam je znana težnja francoskega vladajočega meščanstva, da razveljavi v svetu vse, kar je protikapitalističnega in vsled tega seveda v orvi vrsti boljševizem. Kdor pa pozna boliševiška načela vladanja i.i ima vpogleda v njihovo ustavo, ve, da stoji pod njihovim režimom cclo kmetski prole-tariat, vendar v pristranskem, krivičnem položaju. Lenin in Trocki sta zaoočela svojo politično agitacijo v Rusiji, med -drugim z geslom: »Zemlja kmetom!« V trenutku pa, ko sla dobila državni aparat v svojo oblast, sta proglasila zemljo za državno last in odvzela tako pravno kmetom njihovo imetje. Kmetje se sicer tega niso držali in so se začeli upirati, a nastal je zanje vendar neljub položaj, ki jih je potisnil v težak boj proti državni oblasti. Tudi v političnem oziru se je zgodila kmetom krivica. Kdor ni bil boljševiškega prepričanja, je izgubil volilno pravico, ni smel sklicati shoda in ne ustanoviti društva. Vsi listi neboljševiških kmetov so bili ustavljeni in njih nadaljnje izhajanje prepovedano. Vsak odpor je bil z oboroženo silo poteptan. Da, celo kmetje iz boljševiške stranke same so v Rusiji ostalim strankinim pristašem zapostavljeni, V so-vjet izvoli 125,000 kmetov enega ljudskega zastopnika; delavcem zadostuje število 25,000 glasov, da more'o cdposlati enega predstavnika v sovjel. En delavec velja tedaj v boljševiški stranki sami za pet kmetov. Umevno je tedaj, da kmetie v Rusiji ne morejo biti izvanredno navdušeni za politični sestav, ki je bi! tamkaj izključno delavcu, najtrdnejši, opori in zaslombi Lenina, prikrojen. Če bi bil kmet v Rusiji bolj izobražen in imel večjo moč organizacije, bi bil že zdavnaj započel boj za enakopravnost svojega stanu. Iste težnje v presoji kmečkega vpra-šania kažejo tudi špartakisti in reodvisniki v Nemčiji; tam bo napočila za kmeta ura silovitih borb. Če se nc bo strnil v enotno, trdno organizacijo, bo podlegel in roboval v neenakopravnosti drugim, njemu sovražnim razredom. Tudi socialna demokracija v Nemški Avstriji se ne razlikuje mnogo od svojih somišljenikov in prijateliev v Nemčiji. V svojem osnovnem glasilu »Arbeiterzei-tung« je svojim strankinim pristašem nedavno razlagala, da je za zdaj še nemogoče, da prevzame delavstvo diktaturo nad ostalimi sloji države. Kmetje da so premočni in prezavedni, da bi dovolili tako gospod,stvo nad svojim stanom. S tem je pa obenem rečeno, da bi bili socijalni de- j mokratje pripravljeni zagospodovati nad i kmeti, če bi bile prilike ugodne in bi kmet svoje sile drobil in šibil. Jasno je, da nočemo govoriti proti delavstvu. Kajti odličen in trden del naše stranke obstoji iz delavskega pro!ctar;ata. i Naša skrb in naša ljubezen gre vsemu de- ! lavnemu ljudstvu. Smo zato proti nadvladi i enega dela nad vsemi drugimi. Ravno tako jasno pa je, da zahteva splošni cvropejski položaj od našega kmeta enotne, nedeljene organizacije. Železno organizirana kmečka armada mora biti pripravljena. Če bodo pravice in čast kmečkega naroda v nevarnosti, bode korak te armade pretresel zemljo. Vse, kar drobi moč naše kmečke organizacije, je izdajstvo nad najvišjimi interesi tega stanu. Ker je naša država poleg tega še kmečka država, pomenja to v teh časih poskus, ki ga mora kmet podreti na tla. Modrost in politična pamet našega kmeta, skrb za bodočnost in obstanek mora manevre, kakor so »Kmetijska jugoslovanska strnka« zdrobiti v nič. Enotna organizacija je kmetova rešitev! Nemci na Koroške® Ljubljanski dopisni urad poroča dne 27. maja poluradno: V odseku Slovenji Gradec je delovalo nemško topništvo. Oddalo je več kot 100 strelov na naše čete. Sovražne patrole so prekoračile štajersko demarkacijsko črto in napadle naše pred-straže. Bile so odbite. Zanimivo je pri tem, da Nemci nadaljujejo svoje napade na naše čete v času, ko se na mirovni konferenci odločuje meja med Nemci in našo kraljevino, Ker je vprašanje naših meja prišlo v odločilno stanje, je upati, da se bodo sporne točke meja mirnim potom rešile. Mirovni posvet. izročitev pogodbe Nemški Avstriji odgodena. LDU. Lyon, 27. maja. (Brezžično.) V krogih ameriške dclegacije pri mirovni konfercnci vlada veliko razočaranje in nezadovoljstvo, ker se jc izročitev mirovne pogodbe nemško-avstrijskim delegatom žc zopet odgedila na nedoločen čas. Nemčija ne podpiše? LDU. Berlin, 26. maja. (DunKU.) »Berliner Tagcblatt« javlja iz Ženeve, da ja izročila nemška delcgacija skupno z noto g!cde vejne odgovornosti tudi posebno spomenico o vprašanju voina krivde. LDU. Bcriin, 26. maja. (DunKU.) »Berliner Tagebiatt« javlja iz Haaga: Iz raznih virov se domneva, da nemška delegacija i stavljenih pogojev ne bo podpisala. Opti- j mistično razpoloženje zadnjih dveh dni v ; Parizu se js obrnilo v nasprotno smer. Razočarana Nemška Avstrija. LDU Dunaj, 26. maja. (ČTU) Nemško- ! avstrijski uradni krogi so v veliki zadregi zaradi tega, kako v Parizu ravnajo z nemško avstrijsko dcputacijo. Ta zadrega jc najbolj razvidna iz dunajskega časopisja. »Wiener Zeitung« jc vedno obetala najrazličnejše kompenzacije, ki da jih bo dobila Nemška Avstrija. Obetala je, da dobi Nemška Avstrija novo ozemlje in financijelne ugodnosti. S svojimi teritori-jalnimi zahtevami pa Nemška Avstrija ni uspela, in »Arbeiter Zeitung« danes sramežljivo priznava v brzojavki iz St. Ger-maina, da ni šlo za drugo kot za zahodna ogrske komitate, v katerih prebivajo Nemci. Ne more se torej govoriti o teritorialnem odstopu v korist novo nastalih držav na bivšem ozemlju monarhije. Vrhu tega pa so Nemški Avstriji samo neob« vezno obljubili nemške ogrske komitate, Kar pa se tiče financijelnih ugodnosti, trdijo današnji dunajski listi, posebno »N« Wiener Tagblatt« in »Neue Freie Presse«, da hoče ententa Nemško Avstrijo ščititi pred financijelno katastrofo s tem, da bo no samo del predvojnih dolgov, marveŽ tudi del vojnih dolgov naložila novonasta-lim državam. To je menda edina in zadnja tolažba dunajskih politikov, nemškoav-strijski delegati se ne morejo pohvaliti z nobenim drugim uspehom, Ententa se tudi na sobotno noto dr. Rennerja ui ozirala in ni odgovorila nanjo: »Neues Wiener Tagblatt« toži, da pariški listi niti objavili niso dr, Rennerjeve note. Usoda Turčije. LDU. Versailles, 26. maja. (DunKU.) Večerni listi poročajo: Predsednik Wilson je izrazil v včerajšnji seji sveta četverice o turškem vprašanju mnenje, da se bo ameriški senat najbrž protivil, da prevzamejo Zedinjene države ves mandat med Carigradom, Armenijo in Anatolijo. Nato je bil predlagan kompromis, na podlagi katerega bi obdržala Turčija v Evropi Carigrad in ozek pas ozemlja v Mali Aziji, pa tudi nekaj ozemlja in da bi se priznala potem njena neodvisnost. Ta rešitev bo ugajala tudi tistim, ki gledajo na razdelitev Turčije le z nejevoljo. LDU. Amsterdam, 27. maja. (DKU.) Po brezžični vesti javlja »Reuter«, da je prosil VVilson svet četvorice, naj sc pripravi na to, da Zedinjene države ne sprejmejo nobenega mandata za Carigrad aH kak drug del Turčije, Naj sc predlaga, da se stavi Carigrad pod mednarodno komisijo, v kateri bi imele glas vse velesile; če pa to ne bi bilo mogoče, naj se izroči uprava Carigrada Grški. Arabci pači Kaj pa mi? LDU. London, 26. maja. (DKU.) Reu- ter poroča: V poslanski zbornici jc naznanil Harmsvvorth, da jc angleška vlada priznala Čehoslovaško, Poljsko in Finsko. Priznala sta sc tudi estonski in latiški narodni svet kot dejansko obstoječi korpo-raciji. Tudi Arabce so priznali kot vojujočo se silo. D fei ■ Dr, Jos. S-č. StšSna.. (Konec.) V Stični nam vse to stopa pred oči. Nehote se ti zdi, da te zajemljcjo davno prošli častitljivi časi, čc stopiš v samostan. Čestokrat vidiš meniha pri delu po travnikih in vrtovih, posebno v letni dobi. Celo opat sam ne dela izjeme. Ob takih pogledih ti postane ta starodavni samostan še bolj častitljiv; živo se zaveš onih del naroda našega, ki so že dolga stoletja za nami. Prestopi prag samostanskega vhoda v •klavzuro in začudil se boš nad mirom in tišino, ki vlada povsod po prostranih hodnikih. Zdi se ti, da ni življenja v njih. In vendar ima vsaka celica svojega stanovalca s posebnim delom in posebno nalogo. Zamolkli koraki, ki jih morda tu pa tam zaslišiš, ti pridbjo o življenju in delu. Če te po teh prostorih kak menih vodi okrog, govori sicer zaradi gostoljubja s teboj, a tako, da ga jedva slišiš; najrajši pa te pelje v prostore, kjer sme biti iaz-govor svoboden in glasan: v knjižnico, v roVroani Ulrft /Ivnrano ali v soreiemnico. Hodniki so preprosti, brez okraskov in stavbnega nakitja; le malokje vidiš kako starinsko sliko ali kipe, predstavljajoč ti vzore iz samostanskega življenja. Ta kontrast ti ugaja in te vabi k sebi. Če hočeš dobiti globoke vtise, idi v Stično, ostani tam dan in noč, sam bodi, opazuj in ne pusti se motiti. To bivanje v samostanu ti ostane potem neizbrisno zapisano v srcu. Eden najlepših prizorov li gotovo stopi pred oči, če si kadarkoli popoldne po večernicah čisto sam skrit cb kakem stebru v cerkvi, pa se spredaj na desni vrata odpro in se iz njih prikaže proccsija menihov, v dolgih belih haljah, po dva in dva, drugi za drugim. Pojejo. Na koru pa igrajo orgle krasno in ubrar.o in polno ter spremljajo petje meniške procesije ^Salve regina«, »Alma redemptoris mater*, »Ave, regina coelorum«, »Regina coeli lactare alleluja«, kakor je ravno letni čas, sc čudovito lepo in polno razlega po cerkvi, dokler se nc ustavi pred podobo Bo-gorodice na glavnem oltarju. Prizor, ki mu prisostvuješ; glasovi, ki jih slišiš, ti segajo v srce, globoko in nezabno. Idi, poslušaj in videl boš, da je tako, Cistercijanci so že od sv. Bernarda goreči častitelji Marije; to češčenje so širili, kamor so prišli; Materi božji so posvečali svoje cerkve in cerkve, ki so jih za ljudstvo ustanavljali in zidali. Cclo vrsto cerkva imamo oo Dolenjskem, ki so od Stične izšle in od tam dobile nebeško Bogorodi-co za svojo patrono. Tudi stiška cerkev je že od vsega počelka njej posvečena. Vsi Marijini prazniki se tu slovesno obhajajo; vsak dan je pri Marijinem oltarju posebna sv. maša; in če si v cerkvi kak Marijin dan zjutraj, se ti prav gotovo krog sedme ure nudi nezaben prizor: procesija menihov, pojočih Marijine antifone, se pomika od velikega oltarja skozi cerkev in križni hodnik in se konča zopet pri velikem oltarju. Tako lepo in skrivnostno se to sliši in vidi, nehote se ti misli in čustva ustavijo in src6 ti hoče biti tam, kjer so ti menihi, pri mili Bogorodici, pri Bogu .., Za človeka, ki je prežet nadnaravnih resnic, ki želi ves le Bogu živeti, ki hrepeni po božjih globinah, ki ima tako željo, da bi svetu in sebi popolnoma odmrl in se v Bogu izgubil ter sc potapljal v njegovo bistvo in njegove lastnosti, da bi tu v tihem in neprestanem zatajevanju samega sebe žrtvoval za dobrobit cerkve, nesmrtnih duš in svojega naroda, bo imel tak samostan, kakor je stiški, zmerom največjo privlačno silo. 9. Okolico, Lepa jc tudi stiska okolica. Nc more se sicer primerjati z Goriško; drugo je solnce na Goriškem, drugi so kraji, drugo je polje, drugi so vsi letni časi, drug je ljudski značai. Bogoslovci Goriške in moria niso mogli pozabiti nobenkrat. Pa tisti, ki so v Stični bili, bodo gotovo i Stično imeli v najlepšem spominu, že radi velike gostoljubnosti, ki jim je edina omogočila neovirani študij in pristop v svetišče mašništva. Krasna so ob lepih pomladnih dnevih pota, ki vodijo ven med žitna polja. Murva, smokva, črešnja, breskev in trta, ki delijo v dolgih vrstah po Goriškem njivo od njive, polje od polja, ti tukaj pogleda nikamor ne zapirajo in v vsi krasoti lahko zreš na žito, ki težko pripogiba svoje glave navzdol ali pa prošnjo in dražestno valovi pod lahnimi pritiski popoldanskih in več«r-nih vetrnih sapic. Krasna so dalje pota bodisi proti Št. Vidu ali proti Mataaju ali v Selo ali k Sv. Miklavžu na Gradišče, ali morda malo dalje k Sv. Duhu ali na Pristavo do Sv. Lambcrta in razvalin, kjer je nekdaj na svojem gradu stanovala vojvodi-nja Viridis; vodijo te sedaj skozi gozd ali hosto, kakor tu gozd imenujejo, sedaj preko travnikov. Ena najlepših potov je poleti — a samo poleti — ona ob Sliškem potoku, ki prične zadej za samostanom ter gre globoko zaprta ob desni in levi po strmih večinoma gozdnatih gorskih obronkih vedno ob vodi daleč proti severozapadu. Od časa do časa nastane ob potoku kaka ravnica, izpolnjena po mlinih in gospodarskih poslopjih. Poldrugo uro lahko hodiš poleti v najlepši senci, preden prideš do izvira, kier se ti šele odpre pogled in se ti vata- f Opustitev blokade proti Ogrski. LDU Lyon, 26. maja. (Brezžično.) Vrhovni gospodarski svet mirovne konference poroča, da so »klonile aliirane iu asociirane vlade opustiti blokado Ogrske, kakor hitro se bo v tej deželi vzpostavila vlada, ki bo jamčila za povratek normalnih razmer. Japonska za priznanje vlade Kolčaka. Lyon, 26. maja. (Brezžično.) Načelniki ameriške, angleške, francoske in italij. vlade so se sestali k seji v ponedeljek zjutraj. Na dnevnem redu je bila poleg drugih točk tudi proučitev pogojev, ki bodo me-rodajni za priznanje vlade admirala Kolčaka. Japonska sc načeloma strinja s tem priznanjem. Zopet nemška nota. LDU. Berlin, 27. maja. (ČTU.) Besedilo splošne note, ki ga je izdelala nemška vlada kot odgovor na mirovno pogodbo, je bilo odposlano včeraj iz Berlina v Versailles. Nota je sestavljena v jako spravljivem tenu, Najvažnejša točka njene vsebine je izjava, da je Nemčija pri- Sravljena, plačati 100 milijard odškodnine, 'a se ji omogoči plačanje te vsote, predlaga Nemčija, naj se ji puste njene kolonije in ozemlje ob vzhodni meji, čigar od-stopitev zahteva mirovna pogodba. Glede šlezvika in Alzacije - Lorene priporoča Nemčija ljudsko glasovanje, Gornja Šlezi-ja in ozemlje v Vzhodni in Zahodni Pru-siji naj ostane nemško brez ljudskega glasovanja. V noti je sprejeta nadalje tudi zahteva mirovne pogodbe, da se odpravi splošna vojaška dolžnost in da se izvede splošna razorožba, s pogojem, da sc zgodi to tudi v vseh drugih državah. Preveč avstrijskih izvedencev. LDU. Dunaj, 27. maja. (ČTU.) »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz St. Germaina: Nemško-avstrijska delegacija vztraja pri svoii izjavi, da bi bilo popolnoma brezmi-selno, dopustiti, da bi posedalo tako veliko število raznih izvedencev in zastopnikov posameznih dežel brez vsake kori-isti v St. Germainu. Ententa se boji za svoje kupone. LDU. Dunaj, 27. maja. (DKU.) »Neuer /Ta':g« poroča: Ker narodne države na ozemlju bivše monarhije nočejo sporazumne likvidacije, bodo prioritete in delnice cele vrste železniških družb v tekočem letu začasno trpele. Ogrska vlada sploh noče nič plačati, pa tudi ni pričakovati, da bi nemško - avstrijska vlada plačala anuitete ali druge po nekdanji avstrijski vladi prevzete obveznosti onim železnicam, ki te-feejo popolnoma ali večinoma za ozemlju drugih narodnih držav. Po poročilu lista '»Neuer Tag« je prišel pred kratkim na Dunai Francis Oppenheimcr, eden izmed najodličnejših članov finančne komisije entente. da proučuje finančne razmere Nemške Avstrije in drugih novonastalih držav. Odšel bo najbrž te dni v Pariz. Ker bo njegovo poročilo ena najvažnejših pedlag za finančne ukrepe v mirovni pogodbi, in ker je težko misliti, da bi sc besedilo mirovne pogodbe ugotovilo pred prihodom Oppenheimerjevim, je umevno, da bodo tudi nemškoavstrijski izvedenci dotlej od-godili potovanje na mirovno konferenco. Rasna porog&la. Lep, zaveznik. LDU. Berlin, 27. maja. (DKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča po •»Corriere della Sera« iz Curiha: Kakor je sedaj znano, niso samo v Rimu, marveč tudi po drugih italijanskih mestih prepovedali slavje 24. maja, ker se vlada boji izbruha jeze proti zaveznikom. V Rimu so ukrenili vse potrebno za varstvo zavezniških poslaništev. V Milanu so morali demonstrante razgnati i brizgalnami. Zadnji napori boljševikov. LDU. Amsterdam, 26. maja, (DunKU.) »Times« poročajo iz Helsingforsa: Na fronti okoli Gačine, 43 mili od Petrograda, je vrgel rdeči generalni štab v torek in sredo v boj zadnje sile, ki jih je severna ruska armada popolnoma porazila. Finski prostovoljci so zavrnili s pomočjo angleškega brodovja boljševiško desno krilo. Predstraže severne armade se nahajajo glasom zadnjih poročil že na točkah, ki niso oddaljene od Petrograda več ko 30 mili. LDU. Lyon, 27. maja. (Brezžično.) Iz Kopenhagna se poroča: Estonsko poslaništvo je sprejelo brzojavko, da je estonska armada po razrušenju vseh boliševiških postojank, zajela nad 1000 ujetnikov, več topov in da je sedaj še osem kilometrov pred Pskovom. Poslaništvo je uverjeno, da sc to mesto, ki jc velike važnosti, ne bo moglo dolgo držati. Nemiri na Dunaju. LDU. Brno, 26. maja. (DunKU.) Povodom protestnega zborovanja proti draginji, ki so ga sklicali socialisti, so se vršili po dvomljivih elementih povzročeni nemiri. Boji na Ogrskem. LDU. Praga, 27. maja. (ČTU.) Situacij-sko poročilo čehoslovaške armade: Položaj pri Miškovcih je neizpremenjen. Mažari napadajo od včeraj kraje Banreve in Putnok. Skušajo se polastiti ondotne železniške proge. Boj traja dalje. Mažarski oklopni vlak je dospel do Pere, vzhodno od Galše, vendar pa ga je naša artiljerija prepodila. V smeri proti Petroviczi odposlane patrole so trčile pri Tomaškovu na Gastel. Ob Donavi in na vzhodnem Slovaškem je položaj neizpremenjen. V zadnjih bojih so domače čete in legijonarji z uspehom odbili več madžarskih napadov. Boljeviški begunci na Dunaju. LDU. Dunaj, 26. maja. (ČTU.) Dunajski poslanik mažarske boljševiške vlade dementira danes vesti, da so mažarski boljševiški vodje in poverjeniki iskali za svoje rodbine pribežališča v Nemški Avstriji. Nasprotno pa javljajo »Wiener St.«, da jc že nekaj teh beguncev v Nemški Avstriji, da so nastanjeni v Matzleinsdorfu. En del beguncev pa bodo spravili v Dro-sendorf, kjer je bilo v vojni veliko taborišče inozemccv. Bojkot japonskega blaga na Kitajskem. LDU. Amsterdam, 26. maja. (DKU.) »Morningpost« poroča iz Šanghaja, da sc po Kitajskem širi bojkot japonskega blaga. V nekaterih krajih so napadli in izro-pali japonske trgovine. Ladje imajo pri izkrcevanju velike težkoče. V varnost japonskih trgovin so nastopile kitajske čete. Iz Splita. LDU. Split, 26. maja. (DDU.) Danes so vsi parniki v lulci okrašeni z zastavami radi rojstnega dne angleškega kralja. — Občina je odredila, da se morajo prijaviti vse osebe, ki so se naselile v mestu od avgusta 1914. Oni, ki ne bodo dobili dovoljenje za nadaljnje bivanje, se bodo morali izseliti ter bodo poslani v svojo domovinsko občino. Tujci se smejo na svojem potovanju muditi v Splitu samo tri dni. viš ob mlinu, tako v samoti, da se ga skoraj nes, Pisatelji kakor Jurčič v svojem »Juriju Kozjaku«, dr. Janežič v svoji Gospa Silno zanimiva je tudi pot na jug v • iz Pristave« so zajemali iz nje; tudi mnogi Muljavo. Tu je rojstni kraj pisatelja Josipa j drugi bi dobili posebno v socialnih raz- Jurčiča. Še stoji hiša, kjer se je rodil in kjer žive še vedno njegovi sorodniki. Živo je pisatelju podobna njegova nečakinja. V hiši je spominska knjiga, v katero zapisujejo svoja imena gostje in obiskovatelji. Ni jih tekom leta ravno preveč. Tu pri Muljavi so 1. 1475. Turki izvršili grozen napad na ljudstvo, ki se jc k prazniku sv. Nikolaja zbralo na »žegnanje-;. Mnogo domačinov je bilo ubitih; več kot 4000 ljudi, mož in žena, deklet in fantov so Turki odpeljali v sužnost. Še sedaj ni ljudstvu to izginilo iz spomina. Kdor pa hoče imeti krasen razgled nad samostanskimi stavbami, nad Stično in vso dolino doli do bele cerkvice ob Muljavi,, ta naj gre na Nograd zadaj za samostanom. Tu je vse odkrito pred teboj; v dolini spoznaš kraško tvorbo, čisto podobno oni cirkniškega jezera, le da je tukaj vse pokrito z rodovitno zemljo in gozdom. Ampak v času dolgotrajnega deževja sc tudi ta dolina tja do Muljave prekrije s širno vodo, da gledaš nanjo kakor na jezero, iz katerega sc le samostanski gaj ob postaji dviga liki prijaznemu otočku v svobodno ozračje. Obrni se kamorkoli, Stična tvori znamenit del zgodovine našega naroda do da- merab, v katere je Stična s svojo bližjo in daljšo okolico zapletena, marsikateri zanimiv problem za svoje pesniško snovanje.* Ona je v resnici velik spomenik iz davne naše prošlosti, ki bi ga moral vsakdo poznati in ceniti ter skrbeti, da ostane v narodu vedno živ in vedno tak, kakor ga je v svojo sredo dobil. * Znanstvenikom pa bi nudilo hvaležno delo raziskovanje raztresenih stiskih arhivov v cerkvenem in soc.-gospodarskem oziru. Znanstveniki, ki bi se za tozadevne študije zanimali, dobijo še polno gradiva, a je zelo raztreseno n. pr.: v Vidmu v arhivu stolnega kapitelja 5 zvezkov raznovrstnih listin, v nadškofijskem arhivu, fasc. 400, 48 prav tam, dalje prav tam v notariat-skem arhivu in v zasebnih zbirkah; n a D u n a j u v dvorni knjižnici, cod. 7250 in v c. kr. hišnem, dvornem in državnem arhivu, cod. 401; v Z a gr c h u v arhivu stolnega kapitelja; v Ljubljani v deželnem muzeju; v Gradcu v vseučiliščni knjižnici; v samostanskih knjižnicah v Wol-f e n b ii 11 e I u , v Runi itd. Tudi stavba sama in nje zgodovinski postanek čaka še znanstveno-umetniške raziskave. Rudniška nesreča na Češkem. LDU. Moravska Ostrava, 27. maja. (ČTU.) Kakor poroča »Duch Času« znašajo do sedaj ugotovljene žrtve pri premogovniški nesreči 32 mrtvih in 60 pogrešanih. Škoda sc ceni na 4 do 5 milijonov kron. Pridobivanje premoga bo šele približno čez pol leta zopet mogoče. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Nemške pritožbe proti Čehom. LDU. Berlin, 27. maja. (DKU.) »Vossi-sche Zeitung« poroča: Nemška komisija za premirje v Spaa-u je v noti od 25. maja prosila aliirance za pojasnilo o dogodkih, ki so baje 24. oktobra 1918 bili v ujelni-škem taborišču v Samari, kjer je bilo 4000 nemških in avstrijskih ujetnikov. Tega dne so Čehi baje obkolili taborišče in naperili proti ujetnikom strojnice. Češki častnik jc baje vsakega deseiega moža ustrelil z revolverjem, tako da je padlo okoli 400 ujetnikov. L*- / Ncredba ministrskega sveta, s katero se za območje deželne vlade v Ljubljani odrejajo izjeme od obstoječih zakonov. Ker je v ozemlju, ki spada v upravno območje deželne vlade v Ljubljani, proglašeno vojno stanje, se za to ozemlje v smislu zakona od 5. maja 1869, drž. zak. št. 60, vsled sklepa ministrskega sveta, storjenega na podlagi člena 20. državnega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah od 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, začasno suspendirajo določbe 12 in 13 člana tega zakona. Vsled tega nastopajo te-le postavne posledice: 1. Naredbi poverjeuištva za notranje zadeve št. 134 in 135 o društvenem in shodnem pravu, objavljeni v Uradnem listu od 28. novembra 1918, št. XIV, se začasno razveljavljata. 2. Nova društva se brez oblastvenega dovoljenja ne smejo več ustanavljati. Ako oblast tekom enega mesca ne zabrani najavljene ustanovitve društva, je smatrati, da je ustanovitev dovoljena. Politične oblasti smejo iz državuih interesov ustaviti delovanje že obstoječih društev, zlasti prirejanje društvenih zborovanj, ali predpisati posebne pogoje, pod katerimi zamorejo društva nadaljevati svoje delovanje oziroma prirejati zborovanja. Politične oblasti imajo pravico poslati k vsem društvenim zborovanjem svojega zastopnika, ki je opravičen zaključiti oziroma razpustili zborovanje, ako se razpravlja o stvareh, ki ne spadajo v statu-taričen delokrog društva oziroma ki ogrožajo javni mir in red ali so protizakonite ali državi nevarne. Tudi smejo politične oblasti sistirati izvršitev sklepov, s katerimi društvo prekorači svoj statutarični delokrog. 3. Shodi, katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni ali omejeni na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom, se smejo prirejati proti predhodni prijavi politični oblasti. Shode pod vedrim nebom sme politična oblast iz razlogov državnega interesa ali javnega miru in reda zabraniti. Na vse shode smejo politične oblasti poslati svoje zastopnike, ki imajo analogne pravice, kakor na društvenih zborovanjih. 4. Upravna oblast je upravičena, da ustavi izhajanje ali razširjanje tiskovin, da izda zanje poštno prepoved in da začasno ustavi obratovanje obrtov, kateri razmnožujejo literarične in artistične proizvode ali z njimi trgujejo ter s tem ogrožajo javni mir. Prestopki predstoječih določb kakor tudi odredb, ki so jih v svrho izvršitve leh določb izdale oblasti, dalje prestopki policijskih odredb, ki so se izdale na podlagi § 8. zakona od 3. maja 1869, drž. zak. št. 66, se kaznujejo po § 9. tega zakona. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. Politične novice. -f Demokrati in muslimani. Belgrad, 27. maja. V včerajšnji »Demokraciji« razpravlja poslanec Hamid Svizo (musliman) na nedavni napad na muslimane v istem listu. Svizo pravi, da je mogel napisati ta napad samo človek brez moralnega čustvovanja in značajnosti. V Belgradu govore, da je dotični članek napisal minister dr. Krulj. -j- Nesebična politika Francije. Poi naslovom »Izkoristimo Avstrijo« prinaša »Temps« članek, v katerem razvija sicer že znane ideje o potrebi vpostavitve politično in gospodarsko nove Avstrije kot sredstva, da se ta za vedno odtuji Nemčiji. »Temps« pravi: »Ako jc potrebno, da napravljamo vojaške ukrepe proti nepo- mirljivi Nemčiji, pošto jtajmo tako, da bo v trenotku, ko se bo Berlin nahajal v vojni, ostal Dunaj popolnoma miren. Da se to doseže je treba vstvariti Avstriji novo bodočnost; to pa se lahko doseže, ako se pomaga Avstrijcem, dn rešijo svoj finančni problem, ki jih skoraj duši. Dati jim neza-visnost in istočasno odvzeti sredstva za življenje, pomeni nedoslednost, ki bi se obrnila v škodo zaveznikov. Ako se hoče, da sc reši Avstrija po- fiolne propasti, ste potrebni takoj dve od-očitvi. Dolg, ki ga je napravilo bivše avstrijsko cesarstvo med vojno — 68 milijard 479 milijonov kron do 31. oktobra 1918 —1 je razdeliti med države, ki so nastale aH pa se povečal« na račun Cislajtanije. Moglo bi se n. pr. odrediti, da prevzame vsaka teh držav škodo, ki odgovarja svotl dolgov, ki ro bili podpisani na ozemlju, ki pa je potrebno, da zavezniki sami vzamejo v svoje roke za primeren čas kontrolo nad avstrijskimi financami,« Na o razmotriva »Temps«, kako bi se moglo takoj pomagati Nemški Avstriji, posebno z ozirom na njeno industrijo. Istočasno se obrača proti Italiji in pravi, da je ta francoska politika nasproti Avstriji neobhodno potrebna z ozirom na ono proti Nemčiji in zaključuje: »Francija in Italija bi sc mogle medsebojno obvezati, da se združita v obrambo svojih skupnih pravic za slučaj, da bi Nemčija na kakršenkoli način hotela spremeniti sebi v korist polo* žaj, ki ga bo dogovor vstvaril v Avstriji in ostalem ozemlju, ki jc pripadalo Avstro-" ogrski monarhiji. Kajti Francozi imajo legitimen in očiviaen interes, da oddaljijo Nemčijo od italijanskih ravnin in Jadranskega morja, kakor ga imajo Angleška in Amerika, da jo odstranijo od francoskih ravnin in Calaisa.« -f Iz Trsta. »Edinost« z dne 24. maja prinaša žalostno sliko duševnega razpoloženja tamošnjega prebivalstva, med drugim piše: Pretresljivi dogodki so pretresali to življenje do globin. Mnogi so prebili in se nadejajo, da sc dvignejo zopet. Mnogi pa so padli, ker niso mogli prenesti. Mnogo jih je padlo — in šc jih pada. Ne morejo sc dvigniti več... duh jim jc strt, volja zlomljena. Ne morejo se nadejati ničesar več — nada jc zamrla v njih. Izpodmaknila se jim je moralična opora — zapadajo obupu. Moški in ženske! Življenje nima za te nesrečneže nobeno cene več. Mečejo ga od sebe svojevoljno kot stvar, ki je le v trpljenje. Breme, ki pritiska in povzroča; boli. Nada, volja, energija so jim zamrle, Zato beže iz življenja v smrt, ker vidijo v tej odrešenje ...! P. P. -f Zopet Redičeva izjava. Pariški »Temps« prinaša znano pcticijo Radičeve seljačke stranke, ki nosi baje 150 tisoč podpisov. -f Kako delsjo Italijani propagando. Dopisnik »Nkw York Timesa« niše svojemu listu, da mu je pripovedoval neki ameriški častnik, ki je bil več časa v Trstu in Reki, kako delajo Italijani propagando. Med drugim rau je pravil, da so Italijani na Reki prinesli na trg živil in pozvali zbrano ljudstvo, da naj dvigne roke, kdor hoče živil. Ta prizor so fotografirali in razširili slike po svetu kot plebiscit Reke. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da cenilne komisije konj, ki hodijo po deželi, nastopajo dostikrat tako, da ni dvoma o tem, da prihajajo v nasprotja s svojimi predpisi. Posebno iz radovljiškega okraja prihajajo pritožbe. Zatrjujejo nam, da g. Perhavc, ki je vodja komisije, ne obvlada svoje naloge. Prva reč mora biti, da se na njegovo mesto postavi v vseh ozirih sposoben in odločen mož. Naš kmetijski urad naj v tem oziru napravi odločne korake. Dalje nam poročajo o podrobnostih takih nerednosti. Nekaterim kmetom jemljejo konje, medtem ko jih drugim, ki jih nc rabijo toliko, puščajo še več! Zgodilo se je, da so organi te komisije na željo posameznikov, ki sc jim je zljubilo kakega konja, dotičnega konja vzeli kmetu in ga potem oddali dotičniku, ki si ga je želel. Da ^se to ni zgodilo vedno iz golega idealizma v opravljanju službe, za to naj služi v dokaz naslednje pismo iz radovljiškega okraja, ki ga prinašamo v prepisu: »Spoštovani gospod Šari: — prosim pošljite 8e 350 kron, kar manjka na K 400, kakor smo se pogodili, ker jaz nikakor nisem voljan, truditi se zastonj. Čudno se mi zdi, da bi mogli besedo snesti... Da je bila kobila visoko cenjena, zato ne mo rem jaz nič, veste pa, da brez mene ne bi bili kobile nikdar dobili. Zato prosim šc enkrat, da mi pošljete še takoj 350 kron, ker denar ni za mene. ampak za vse. — Upam, da se ne bomo podajali v nobeno razprtijo. —. Vas pozdravljam Sturm, 1. r. narednik. — Pozdrav: Res štabni narednik.« Objavljamo to značilno pismo v vednost nadzorujoči oblasti in zahtevamo, da se zadeva natančno preišče in napravi red. Zahteva Jugoslov. Kmetske Zveze. S tem predmetom se je bavil tudi že odbor »Jugoslovanske kmetske zveze, ki Je v svoji seji 25. t. m, sklenil naslednjo resolucijo: J, K. Z, ugotavlja, aa so se godilo in se gode pri klasifikaciji konj na deželi velike krivice kmečkemu stanu. Dasi so (s'a organizacije kmetov žc opetovano pritožile proti poslovanju cenilnih komisij, trajajo te nerednosti še dalje, v nekaterih krajih n. pr. v Radovljici so se še pomnožile. Zato poživlja J. K. Z. kompetentne oblasti, da dajo cenilnim komisijam toozir-na najtsrožja navodila, da proti vsaki krivici in njenim povzročiteljem najstrožje postopajo, po komisiji storjene krivice in nerednosti pa takoj popravijo. J. K. Z. poživlja vse K. Z., da zberejo nemudoma vse take nerednosti in jih primerno utemeljene sporoče tajništvu Jugoslovanske Kmečke Zveze.« Dnevne — Jugoslov. kat. akad. društvo »Krek«. Na ustanovnem občnem zboru dne 17. maja se je preosnovalo Slov, kat, akad. društvo »Dan« v Pragi v Jugoslov. kat. akad. društvo »Krek«. Izvolil se jc odbor: jur. Anton Kuharič, preds., med. Ivo Pire, podpredsednik, med. Ivan Oblak, tajnik, teh. Vladimir Herakovič, blagajnik, teh. Franjo Divišek, knjižničar, teh. Otokar Belančič, gospodar, med. Jos. Flcger, odb. nam. — Častno občanstvo. Dne 21, t, m, jc Izročila sorška občina 6vojemu bivšemu župniku Fr, S. F i n ž g a r j u umetniško izdelano diplomo častnega občanstva, — Splošna mobilizacija. Vse se giblje,.. Kje? Ali niste videli, kako hite ljudje vseh stanov, kako drve avtomobili vojnih dobičkarjev? Nekaka mrzličavost so je polastila vseh. Le brž, le brž, mudi se nam! Kam? Pustite nas, nimamo časa, država kličel Starikava teta je dvignila s postelje slamnjačo in privlekla na dan zavezano nogavico. Ljubljena tašča je odprla mizni predal, potegnila iz njega hra-nilnično knjižico... Za Boga! Ali tudi ženske mobilizirate? Tudi! Kaj ni moških? Vse premalo! Moški pijejo! Torej je res mobilizacija. Grem na cesto. Pred pošto ljudje ne postajajo, vsakdo hiti resnega lica naprej. Hej, kaj pa to? Ljudje oblegajo banke... Ali preti finančni polom? Ne! Kaj ne veste, da se je vse mobiliziralo, da podpiše v teh zadnjih dneh našega prvega državnega posojala, kolikor ga je mogoče! S 1. junijem poteče rok podpisovanja, zato vse tako hiti! — Ribnica. Občni zbor živinorejske in prašičjerejske zadruge se vrši dne 1. junija ob 4. uri popoldne v društveni dvorani v Ribnici. — Društvo pisarniških oficijnntov, oficijantinj, pomočnikov in pomočnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev za Slovenijo v Ljubljani sklicuje na dan 1, junija 1919 ob pol 15. uri {ob pol treh pop.) v razpravni dvorani št, 79 justične palače v Ljubljani, I. nadstropje, izvanredni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker pridejo na razgovor zelo važne stvari organizacije, se člani poživljajo k polnoštevilni udeležbi. Odbor. — Ribnica. Šolska mladina deške in dekliške ljudske Šole v Ribnici priredi dne 1. junija t. 1. ob 4, uri popoldne gledališko predstavo, 1. »Čista vest«, igrica v enem dejanju s petjem. 2. »Na razpotju«, igrica v enem dejanju s petjem. 3. Petje in deklamacije. — K obilni udeležbi se vabijo vsi ljubitelji šolske mladiuc. — Slov. kmet. družba za državno posojilo. V včerajšnji seji osrednjega odbora je bilo sklenjeno, da podpiše Slov. kmetijska družba 100.000 K državcega posojila. — Cerkno na Primorskem. V soboto so zaprli Italijani g. dekana K u n š i č a in g, K en do, župnika v Novakih. — Bankovci izven prometa. Glasom dopisa jugoslovanskega zastopništva na Dunaju je avstro-ogrska banka potegnila iz prometa bankovce po 25 in 200 kron, emisija 27, oktobra 1918. Dasi ti bankovci niso bili v naši državi nikdar priznani, se opozarja, da tudi avstro-ogrska banka ne sprejema več označene bankovce y plačilo, temveč lc v zameno do omejenega roka. Kdor bi utegnil imeti še kake take bankovce, naj jih čimprej zamenja pri podružnici avstro-ogrske banke. — Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z,, ustanovijo trgovci in obrtniki v Ljubljani. Namen jugoslovanskega kreditnega zavoda bo, preskrbovati srednjega in malega trgovca in obrtnika s cenim kreditom in nabavljati skupno tudi blago za nje. Deleži so po 100 K in jc dosedaj žc nad 150.000 kron deležev podpisanih, zagotovljenih je pa že za 500.000 kron. Do ustanovitve, ki se izvrši kmalu, se upa, da bo podpisanih Se več deležev. Tak kreditni zavod, ki bo ščitil bas srednjega in malega trgovca in obrtnika, je nujno potreben v dobi, ko se začenjata trgovina in obrt zopet razširjati. Uublianske novice. 1 Zahvala, Povodom moje štirideset-letnice bilo mi je izkazano toliko naklonjenosti, da me veže iskrena dolžnost, da se vsem cenj. častilcem in častilkam za krasne vence, šopke, darila in laskave ča-stitke iskreno in najprisrčnejše zahvaljujem. Z globokim umevanjem uvidevam, da slovenski narod ceni iskreno svojo Talijo, da spoznava v svoji lepi slovenski besedi vzvišeno pojmovanje kulturnega napredka, katero stremi v simbolu ljubezni do svobodne in nepresegljive grude naše lepe Jugoslavije, za neovrgljivo vstrajnostjo v nadaljnem razvoju dela za svobodo in kulturo. — Izražujoč željo, da slovenski narod tudi v bodoče ohrani svoji Taliji isto blagonaklonjenost, se za izkazano biago-darnost ponovno in najprisrčnejše zahvaljujem z osobitnim spoštovanjem vdani Anton Cerar-Danilo, igralec in režiser Narodnega gledališča, — V Ljubljani, dne 25, maja 1919, lj Vsi starešine s. k. ak. društev se pozivajo, da pošljejo nemudoma svoje natančne naslove prof. Bogomilu Remcu v Ljubljani, Zarnikova ul. 17. lj Starešinski sestanek se vrši v petek, dne 30. t, m. ob osmih zvečer na verandi hotela Union. Predava tov. Jos. Bi-težnik o boljševizmu.. Vabljeni starešine in somišljeniki-akademiki. Prof. Remec. lj Iz gledaližke pisarne. Vsled nenadne bolezni gospodične Marjanovičeve odpade dne 28. t. m- zvečer predstava »Smrt Majke Jugovičev«, Uprizorila se bo Schčinherrjeva »Zemlja« za abonement C. lj Izlet v Dol pri Ljubljani. Ljubljansko okrožje Orlov priredi v slučaju ugodnega vremena na praznik Vnebohoda, v četrtek, dne 29. maja popoldanski pešizlet v Dol pri Ljubljani. Zbirališče ob 12. uri pri cerkvi sv. Petra, odhod točno ob pol 1. uri popoldne. Dolžnost odsekov je, da skrbe za polnoštevilno udoležbo. V Dolu se vrši potem tudi okrožna seja. Bratje naj se udeleže izleta v kroju, kdor ga nima, pa v navadni obleki. Na zdar! — Okrožno predsedstvo. lj Odborova esja »Slomškove zveze« bo v petek ob 7. uri zvečer. Obravnavali bomo o ustanovitvi zajedničke kat. učit. organizacije SHS. Važno tedaj. lj Vabilo k prireditvi viških šolarjev, ki se vrši v četrtek, dne 29. maja ob treh popoldne v Ljudskem domu na Viču. — Spored: 1. Pozdrav. 2. Deklamacija, 3. Prizor: Cigani in trije možički. 4. Petje. 5. »Kaznovani lažnjivec«, šaljiva enodejanka. Hamovelše, POMNOŽITEV MANDATOV V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU. m Belgrad, 27. maja. Kakor znano, je minister Sv, Pribičevič meseca januarja v Zagrebu svečano izjavil, da število poslancev za narodno predstavništvo ni odločilno in da se morajo vse zadeve reševati sporazumno, Razprava o verifikaciji mace-donskih poslancev pa je dokazala ravno nasprotno. To je dovedlo do zaključka v parlamentu, da sc število mandatov poviša, Kakor se zdi, se bo to povišanje izvršilo na korist Bosne, Črnegore, Dalmacije in Istre, V eni prihodnjih sej narodnega predstavništva se bo volil odsek, ki bo imel nalogo, proučiti to vprašanje, Z ozirom na to, bodo dale vse stranke svojim poslancem navodila, kako stališče naj zavzamejo z ozirom na to vprašanje. PREDSEDNIK DEMOKRATSKEGA KLUBA ODSTOPIL. (Izvirno poroCilo »Slovencu«.) m Belgrad, 27, maja. Dr. Bogdan Me-dakovič je odložil predsedstvo demokratskega kluba. SRBSKE OPO ŽICI JON ALNE STRANKE IN DEMOKRATSKI KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 27. maja. »Hrvat« javlja iz Belgrada: Demokratski zajcdnici na včerajšnji seji ni uspelo izvoliti predsednika, ker so srbske opozicijonalne stranke mnenja, da izvolitev skupnega predsednika ni potrebna. Demokratska zajednica ima biti samo kooperacija strank. IZREDNI DRŽAVNI KREDITI, (Izvirno poročilo »Slovenca«.) m Belgrad, 27. maja. Na včerajšnji seji finančnega odseka je bil odobren izredni kredit za 3 mesece, julij, avgust in september, in sicer v višini 320 milijonov dinarjev in 165 milijonov kron, ki se imajo porabiti na račun državnega proračuna za leta 1919—1920, o katerem sc bo razpravljalo te dni. DRŽAVNI PRORAČUN ZA L. 1919,-1920. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 27. maja. Državni proračun za leto 1919.—1920. te oredložen finanč- nemu odseku v razpravo. Redni in izredni izdatki znašajo 1394 milijonov dinarjev in 1600 milijonov kron, medtem ko znašajo redni izredni dohodkik 519 milijonov dinarjev in 1195 milijonov kron. Računajo, da bo proračunska razprava trajala preko mesec dni, AGRARNA REFORMA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 27. maja. Razprave o agrarni reformi so privedle do spoznanja, da je to vprašanje nemogoče rešiti naenkrat. Posvetovanje v soboto ni došlo do defini-tivnega zaključka. Predvsem je le ugotovljeno, da je v principu odobreno od vseh skupin, da se ima dati odškodnina za zemljišča. V splošnem pa dosedaj ni bilo nobenega drugega razgovora kot samo o razmerah v Bosni, Odsek za agrarno reformo ni dobil dosedaj nobenih vladnih predlogov za ureditev posesti v Hrvatski in Slavoniji. Kolikor je znano, izdelujejo tozadevne predloge strokovnjaki iz Hrvatske, toda v kaki smeri se to delo razvija, še ni gotovo. Znano je, da radikalci, zlasti iz Vojvodine, ne bodo šli v tem vprašanju z demokrati, temveč da se bodo zavzeli za čim pravičnejšo rešitev tega vprašanja. V porlanskih krofih js vzbudilo iznenadenje postopanje v Hrvatski, da se mora tudi mala posest pod 100 orali deliti. ANGLEŠKA BOLNIŠNICA V BET,GRADU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 27. maja. Angležinja Miss Nilgrode je otvorila v Belgradu bolnišnico, ki jo je sama uredila. V bolnišnico se bodo sprejemali samo ranjenci in siromašni meščani. IZPREMF.MBA POSLOVNIKA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. (Izvirno poroCilo »Slovencu«.) Belgrad, 27. maja, Radi nekaterih ne-dostatkov v določilih poslovnika narodnega predstavništva je došlo do revizije poslovnika. Odsek je sedaj dovršil svoje delo. Povodom razprave o poslovniku je pričakovati v zbornici živahne debate. Ob tej priliki bodo tudi razpravljali o delokrogu skupščine, ki se je sestala na podlagi no-vemberskih načel v prvi vrsti zato, da pripravi vse za konstituasito, katero priznavajo vse stranke, ŽELEZNIČARSKI TEČAJI V BELGRADU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 27. maja. Za otvoritev že-lezničarskih tečajev v Belgradu je vlada dovolila 10.000 dinarjev podpore, vsled česar je pričakovati, da se ti tečaji v kratkem otvorijo. , ZAČASNA USTAVA SHS. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 27, maja. Minister za konštituanto dr. Kramer bo predložil že v najkrajšem času narodnemu predstavništvu zakonski načrt o začasni ustavi kraljestva SHS. BIVŠI ZAGREBŠKI ŽUPAN DR, AMRUŠ UMRL, (Izvirno poročilo »Slovencu«) m Zagreb, 27, maja. Včeraj okoli osme ure je umrl v Zagrebu dr. Amruš, bivši župan mesta Zagreba. Dr. Amruš je bil marljiv delavec na kulturnem polju in ima veliko zaslug za udejstvovanje Jugoslavije. Bolehal je že dalj časa in končno svoji bolezni tudi podlegel. POGAJANJA S POSAMEZNIMI NEMŠKIMI DRŽAVAMI, LDU, Lyon, 27. maja, {DKU. Brezžično.) Za primer, da ne bi nemška državna vlada hotela podpisati mirovne pogodbe, namerava Francija začeti mirovna pogajanja s posameznimi nemškimi državami. Bavarska, Saksonska in druge države, bi se po mnenju Francozov v tem primeru gotovo ločile od nemškega rajha. Zdi se, da se Velika Britanija strinja s tem načrtom. NOVE TEŽKOČE GLEDE KOROŠKE. LDU Lyon, 27. maja. (DunKU. Brezžično.) Zdi se, da namerava Italija pred vsem zahtevati od Avstrije vojno odškodnino. Italija se upira sklepu sveta trojice, da se ima bivša avstro-ogrska trgovska mornarica, katere domača pritanišča so bila Trst, Pulj in Reka, razdeliti med zaveznike. Orlando podpira svojo zahtevo s trditvijo, da so bile ladje, ki spadajo v omenjena pristanišča, zaplenjene izključno po e | tah italijanske vojne mornarice; radi tega naj pripadajo Italiji. Južne meje Nemške Avstrije še niso določene, ker so nastale nove težkoče glede škode. Koliko državnega posojila je podpisala ona gospoda, ki si je gotov čas napolnila svoje blagajne v ime »rodoljubja«? Državni gozdovi. (Konec.) Da Je ta slab zgled vplival tudi na priprosto ljudstvo, je lahko umljivo, posebno šc. ko jim gredo dosedanji lastniki v izkoriščanju bodoče državne imovine na roko. Zlasti delajo škodo nemški gozdarji — uslužbenci raznih graščin. Za malenkostni denar dopuščajo devastiratt najlepše gozdne dele, da — po nekod se je celo pripetilo, da dobivajo les samo premožnejši, kot župan in imovitejši posestniki. V nekaterih krajih so gozdarji-uslužbenci tako predrzni, da dopuščajo sekanje le proti odškodnini, ki mora obstojati v blagu. Vzame se, naj bo to žganje, ali svinjska krača — aH kaka druga ljubeznjivost Na ljudstvo tako počenjanje slabo vpliva. Preje nisi smel prestopiti na graščinsko ozemlje. Takoj si bil kaznovan. Danes pa pride graščinski uslužbenec v vas in kliče ljudi, naj gredo sekat, češ, »danes je gozd še naš«. Upati smemo v občnem interesu, da bo vlada takoj nekaj ukrenila v korist vseh, ki bodo morda pozneje rabili drva, a jih ne bo. Na eni strani je jasno, da delajo graščinski uslužbenci nalašč škodo, na drugi pa se bo ljudstvo pohujšalo in tudi pozneje ne bo hotelo respektirati državne imovine. Po nekaterih krajih kažejo brda že goličave, ki so lahko ** okraj usodepolne, Devastacije gozdov* so vsak dan obsežnejše. Predlagamo, da se povsod, kjerkoli se bo odkupil gozd za državno last, občutno cene devastirani deli in odtegnejo cd plačila. Devastacije zakrivljajo po večini lc graščinski uslužbenci in ni izključeno, da po naročilu gospodarjev iz nagaji-vesti in škodoželjnosti, nekateri celo morda, da bodo mogli poznejše hujskati, češ, »ko je bil gozd šc moj, ste dobili, kar ete hoteli, vlada vam ne da nič,« in tako buditi ljudsko nezadovoljnost. Zo bodoče državne gozdove je zelo važno vprašanje o izrabljanju njihovih produktov. Ohraniti jih moramo doblčka-nosne, varovati jih bo treba kot stalen letni državen dohodek, Izrabljanje naj se ne vrši samo s stališča enkratnega dobička, paziti je treba, da se ta dohodek res utrdi in po mogočnosti rcelnega gozdarstva razširi. Državen gozd mora uplivali tudi v tem ožini vzgojno na okolico. Čim več umnega gozdarstva, tem bogatejši kraj! Dobičkaželjno in brezobzirno izrabljanje gozdov ima skoro vedno kot posledice ^poškodovanje gozda, večkrat pa tudi uničenje, Poškodovanje in uničenje gozda bi utegnilo imeti za gozdne okraje usodne posledice. Rodovitnost okraja, klimatične spremembe, vodovje itd, — vse to zavisi v veliki meri od dobro urejenih gozdov. Država je brezpogojno dolžna za svoje gozdove otresti se vseh dobičkaželjnih podjetnikov in trgovcev, ki brezobzirno delajo le na to, da čira več iz svojega podjetja profitirajo. Čuvajmo gozde I Po deželi se ustanavljajo lesne zadruge. Njim naj bi se priznala prva pravica dobave iz državnih gozdov. Po nekod so se lepo organizirali trgovci, kmetje, Žagarji, vozniki, obrtniki itd, — Lesna zadruga bo vršila smisel socijalizacije vsekakor veliko intenzivnejše kot razna vele-kapitalistična podjetja, pa naj se ta imenujejo Sava, Velika Gora, Croatia ali že kakorkoli. Zadruge bodo utrdile ljudstvu njega obstoj, posplošile ljudske dohodke in odstranile oderuštvo velikega trgovskega kapitala. »Zadružništvo budi duha podjetnosti, požrtvovalnosti in nesebičnosti,« je nekje zapisano. Vsega tega smo potrebni v največji meri v naši sedaj še šibki državi. Kapitalisti bodo planili po državnih gozdovih, da jih izrabijo, kot bo kazalo njim. Ni strahu! Zadruge morajo stopiti z njimi v boj; država mora podpirati zadružništvo, ako hoče imeti upliv na gospodarsko življenje države. Kapitalist se skrije pred davkom in državno kontrolo, zadruga vodi odprte račune. Zadruge bodo morale stopiti v tem oziru z odločujočimi faktorji v stik. Po-državljenje veleposestev je prvi korak k socijalizaciji velekapitala. Ako je država na eni strani hotela v živo zadeti veliki kapital, ne sme dopustiti, da se isti raz-pase na drugem mestu. Razna kapitalistična podjetja in akcijske družbe, ki skušajo izključno zase mo-nopolizirati celo lesno trgovino, se bodo v prvi vrsti vrgle na žc od nekdaj dobič-kanosni eksport lesa. V Jugoslaviji bo to blago prvo in morda dalj časa edino eks-portno blago, ki pride v velikih množinah v poštev, — Lesne zadruge morajo v tem oziru misliti na lastno zvezo, ki bi podrejene članice strokovno nadzirala. Tudi strokovno vodstvo mora biti za vse zadruge centralizirano v zvezi, ki bi bila podrejena Zadružni zvezi. Zadružna zveza na-merja že dalj časa ustanovitvi zadružno banko. Zadružna banka bi za lesne zadruge najlažje in najboljše opravljala komerci-jelno delo v zvezi združenih lesnih zadrug. Na ta način bi bila tudi zadrugam zasigurana možnost eksportiranja. — Tozadevne načrte in nasvete naj podajo strokovnjaki v državnem kakor tudi bančnem poslovanju! — Za vodstvo lesnih zadrug po deželi bo dosti sposobnih ljudii na razpolago. Uspeh lesnih zadrug je zasi-guran. Kjer ni lesnih zadrug, qaj se les iz državnih gozdov proda na javnih dražbah trgovcem z lesom, kot je bilo že do sedaj v navadi. Seveda ne smejo veliki izključiti malih; vsakdo naj ima priliko po svojih močeh in znanju biti deležen dobrot. Le na ta način je mogoča zcirava in dobra konkurenca. — Pri oddaji lesa mora odpasti komoditeta uslužbencev v državnih gozdih, kot se jc to do sedaj dogajalo po veleposestniških gozdovih, kjer so oddajali les samo izključno velikim podjetnikom, vča- sih za naravnost smešne cene. Za uslužbence je bil en podjetnik prava dobrota, imeli so veliko manj dela in pa tudi kaka kuverta se je tuintam našla s primevno in prijetno vsebino. Pri državnih gozdovih se m<>ra vršiti oddaja lesa popolnoma nepristransko. Vsaka politika mora biti do cela izključena, kar ni mogoče drugače doseči kot z javnimi dražbami. Da se hoče državne gozdove izrabiti tudi v politične namene, je več kot jasno. Vsak dan imamo nove dokaze. — V nekaterih krajih sklepajo člani samo ene po- litične strni«, kako bodo delili veleposestniške gozdove. Pri stvari je čudno, da spravljajo v svet te misli v prvi vrsti v vojni obogateli dobičkarji. Morda hočejo z vratolomnimi idejami pokriti svoje polne listnice?! — Govoriti o delitvi je nevarno; zlasti še, ako se trdi, kdor ni z nami, ta ne dobi ničesar. Cela zadeva diši po boljše-vištvu! Ljudstvo poučiti o pomenu socijalizacije je dolžnost vsakogar, nikakor pa ne govoriti mu — »ti — mi homo gozde delili«. Tuintam je morda kdo nasedel mamljivim vabam, večina ljudstva pa se otresa krivih prerokov. Opomba: Dobro bi bilo misliti, kaj bo z lastnimi lovi veleposestev. Lovce opozarjamo, da se godi tudi v tem oziru precejšnja škoda. Vsi divji lovci so na nogah. Poskrbite pravočasno za varstvo živali, kras naših gozdov! a Aprovizacija južne železnicc ima v svoji zalogi zopet amerikansko mast in slanino. Dobro sredstvo za šelodac so Fel-lerjevo odvaja ioče rabarbarsko „Elsa-kroglice". Povzročijo dober tok in krep-čajo želodec. rt čkatelj sapio 12 kron. Priljubljene pri ženskah in otrocih. Naročajte od tovarnarja E. V. Feller. Btubica. Elsa tr