Pomenki o s lov ensk em p is anji. XI.. U. Kdor grajo spodobnosti ali ograjo svojega stanu prestopi ali celo preskoči, si pa nakloni vso drugačno grajo. Od kod pa ta beseda graja (Tadel), grajati, grajanje? T. Mislili so nekdaj, da ni slovenska. Kopitar sam je s pervega djal: ,,Ta je pa Markova — Ein P. Marcusisclie s Wort!" — Ali pozneje si je spremislil. Dobil jo je že pri Krelu, prav dobrem pisatelju iz perve dobe novoslov. slovstva. Ker je Vodnik sam, kakor se mi zdi, posnel nekaj Krelovih misel, naj ti povem, kako piše Sebastianus Krellius v Span- genbergia Karfhanfki Poftilli: ,,Ne moti fe pak, ako bode lih mnogi, na to nafhe Pifmo merdal, inu se obresal: Bdan fentencie, drugi belede, tretij puhftabe, zheterti tipfelne alli zherke, peti ne vem l'am kai li, g r a i a 1. Sakai hudizhova natura ie, da ne more obeno ni boshie, ni karfhanfko delo pres tadla pultiti. Inu navada ie par liideh, da snaio bulie opravliati, kakor popravliati. Inu bersh v'drusih ozheh bijl, kakor vTvoih trame vidio: Da f e tudi vzhafy krulievac sa krulievcom pofmehuje. Inu gdo ozhe, alli more, vfim liidem, vfakateri glavi, vrtrezhi?« (cf. Kop. 420. 421.) V. In kaj pravi Kopitar na to? T. ,,Wir bitten bey dieser Gelegenhelt dem guten Verbo graiati (was wohl zu gerd, und zum gurši anderer Dialekte gehort) das Unrecht ab, dass wir es S. 141 fiir ein Pa- ter Markusisclips gehalten haben. Das Conipositum zgrajati (abtadeln, durch Tadeln verleiden) liaben wir inzuischcn selbst gehort". U. Ali je pa res iz gerd in gurši (gerši ali gorši)? '/'. 0 tem primeri pomen. XI. tega leta. Xekdaj sem res mislil, da je iz stsl. gr'd', gr'diti iz 4. in grajati bi bilo iz 5. reda. Tudi v serbskem je grditi a) foedare in 6) convicium facere, kar bi se vjemalo s slovenskim grajati vituperare. — Prav zanimljiva ia naravna je razlaga te besede, ktero ima Jarnik (Etymologikon pg. 225), ker se strinja s poprej razloženo. Jarnik pravi: grajati tadeln d. i. fig. dem Menschen Schranken setzen; grajati se, pass.; ograjati, einschranken, rings herum befestigen; grajanje oder grajenje, das Tadpln (iz graditi, kakor saditi — sajenje, kaditi — kajenje): graja Dannn, Zaunung, Schranke; Tadel j grajavec Tadler; zagraja Redoute; vertograd altsl. der Garten itd. U. Skorej bi djal, da je ta resnična. T. Spet drugač piše Vuk Stefanovič v slovarji str. 98: grajati vide govoriti , in grajati vide graktati (crocito, krachzen) in graja vid. govor, in grAja crocitus, das Gekrachze. U. Po tem se pa s krokati, krokar (cora.\) vjema in inia res gerd pouien. Bog me varuj graje in grajanja! T. Da je res tako, se vidi iz Mikl. lex. str. 141: graj cantus. rad. gra: nsl. grajati vituperare serb. grajim loquor, grajem crocito Iit. gro crocitare, in koj po tem grakanije, grakati. Pa tudi grajati crocitare. nsl. graja riihmung dain. 98. grajati vituperare cf. grakati, gracati lit. groti et ahd. krajan crocitare kra\vu crocito: vera rad. est gr, unde rad. secundaria gra. ztscbr. 8. 257. U. Kakor krokar kroka in krokota ali krokoče, kdor graja! Sram ga bodi! T. Kdor graja brez potrebe; torej glej, da ne boš nikdar grajal druzih brez potrebe, pa tudi, da sam ne boš kterikrat vreden in potreben graje ali irrajanja! - XU. U. XTekteri so celo besedo natora (naturo) razlagati hotli namesti natvora iz natvoriti? T. Mnogi tudi pišejo natvora, natvoren, natvoroznanec itd., in Murko ima besedo natura za ptujo, neslovensko zaznamvano, natvora pa mu je prav slovenska. U. XTatura je iz latin. nascor-natus, torej slovenski roda ali naroda, e? T. Bolj navadna je priroda zlasti v českem, pa tudi v poljskem in ruskeni, kar po besedi pomeni kaj prirojenega (etwas Angebornes t. j. XTaturell, einen Zmvachs). Tedaj se velikrat lahko reče last, lastnost, lastnija ; niu je lastno, vrojeno, naravno; bitje, bitstvo ali bistvo (die XTatur — das Wesen der Dingp); časih se da kako drugač povedati: je močan, je slaboten (er hat eine starke, sch\vache Xatur); v blagn dati, plačati (in natura); pod milim nebom, na planein živeti (in der Xatur Ieben); izvirno, samo na sebi ali po sebi ali od sebe (von Xatur, natiirlich) itd. U. Kako pišejo drugi Slovani ? T. Vsem je pač znana bescda natura (natora), p. PoIjakoni, Serbom, Rusom, v dvojnem smislu (die in allen korperlichen, inateriellen Dingen liegende Kraft als Eins gedacht, so wie auch der Inbegriff aller werdenden Dinge). 17. Ali nimamo za to ktere bolj doniače besede? T. lmamo, in sicer v pervem pomenu se kej lepo reče stvarnica, in v drugem stvari, stvarstvo, stvarjenje itd. Ł7. Sej že Vodnik poje svojim rojakom: Glej stvarnica vse ti ponudi, Li jemat' od nje ne zamudi ! T. In v tem pomenu (die schaffende, schopferisciie XTatur) je zlasti sedanjim naravoslovcem (nekdo se ini je odmel: naravo-oslovcem) kej všeč! xlii. U. Sej res! XTarava pišejo sedanji slovenski pisatelji. ali ni to dobra beseda za omenjene reči ? T. Narava pisarijo še le nekaj časa serbsko-hrovaški, in po njih noveji slovenski knjižniki; dmgim Slovanom, kar vem, v tej obliki ne rabi. U. V kteri pa? T. Gutsman že in Vodnik imata narav, i v ženskem spolu (Xatur, Xaturell), in ravno (ako Vuk Stefanovič v serbskem (indoles). (7. Kako pa ini ali drugi Slovani? Ali v staroslovenskem slovstvu ni te besede? T. V staroslovenskem je nrav' mos in blag' nrav' virtus (nravi dobri, blazi-boni mores, virtutes), in tako več ali menj v vseh sedanjih jezikih slovanskih (Sitte, Gewohnheit; Lebens- Gemuthsart; Charakter). Tudi v novoslov. se bere sim ter tje in piše nravna t. j. vpda (scientia, doctrina moralis), kar je v rus. nravoučenie, nravstvennost'(Moralitat; Moral), nravi se inu t. j. dopade mu, všeč mu je, nravno t. j. prijetno, prijazno. U. Torej se rabi v duhovnem in telesnem ali notranjem in vnanjem pomenu. XTarav je se ve le raztegnjeno iz nrav. '/'. Čudno ali po ruski tudi nravno — in skorej smešno je, da Oehi imajo namesti nrav (v staročeskem je še nrav, u nios, indoles) sedaj mrav, u in mravny (mravni) je v novočeskem inoralis (sittlich). U. To je pa res čudno. Ali v nobenem drugem ni te spremembe ? T. V starosl. in v druzih je mrav', mravij in mravija, kar v novosl. mrav , mravlja ali mravljinec; v českem mravec, mravenec. Primpri zdaj besede uiravni (formicalis, čes. moralis), nravni (moralis) in naravni (naturalis). 17. Pa X>a voslo vec, nravoznanec in naravoslovec, naravoznanec — kako lično , in vendar — kako različno! T. RazliČDo bi ne bilo, da bi mravov vmes ne bilo! Ali — kar je spustil stari zlodej (II. mon. frizing.) mravljince po človeku, in je človek znejeveril se Gospodu ter zatajil svoje pervotne nrave, oh — kolika razlika je in bode med nravno in naravno (vedo), nravoslovci in naravoslovci! U. Da bi pač tudi v življenji sploh, v vsem našem djanji in nehanji ne bilo tiste nesnčne razlike !