V LETU 1983 ZAPOSLOVANJU ŠE VEČ POZORNOSTT
Trenutni kazalci zaskrbljujejo
V skupnosti za zaposlovanje naše občine si resno prizadevajo, da bi delavd v vseh delovnih okoljih v letu 1983 hitreje uveljav-Ijali dogovorjene kadrovskc usmeritve, da bi z izboljšanjeni izobrazbene ravni /aposlenih delavcev in z boljšim delom povečali j>ro-duktivnost dela in dohodek ter tako omogo-čali odpiranje novih delovnih niest in pro-duktivno zaposEovanje strokovnih delavcev,
Res je, da statistični kazalci o gibanju zaposlo-vanja v občini v letošnjem letu niso zaskrbljujoči. Čeprav je namreč zaposlenost narašcala nekoliko hitreje od resolucijskih predvidevanj, se je v obči-ni, v globalu izboljšala prcxluktivnost dela, kar pomeni, da se je postopoma le začela uveljavljati politika produktivnega zaposlovanja in vse večje-ga aktiviranja notranjih kadrovskih rezerv. Ven-dar statističnih kazalcev v Ijubljanskih občinah tudi ne kaže obravnavati prevcč izdvojeno, vsaj na področju zaposlovanja ne, saj že selitev posa-
mezne organizacije iz občine v občino, ali njihova preregistracija iz ene dejavnosti v drugo, lahko pomeitibno vpliva na takšne statistične kazalce.
Vso pozornost je treba nameniti dejstvu, da na področju zaposlovanja ne dosegamo v občini sko-raj nobenega pomembnejšega napredka pri uve-Ijavijanju širše dogovorjenib kadrovskih dljev. Tudi v drugih občinah mesta Ljubljane ne uresni-čujejo v celoti kvalitetnejših elementov kadrov-ske politike in zaposlovanja, vendarle je zaostaja-nje oziroma stagnacija v tem pogledu v naši občini najbolj očitna.
Tako je, denimo, izobrazbena sestava v tem letu na novo zaposlenih delavcev neuslrezna, kar pomeni, da ohranjamo dosedanje stanje (50 od-stotkov zaposlenih delavcev je brez strokovne izobrazbe) in je opazno slabša kot v drugih Ijub-Ijanskih občinah. V osmih mesecih smo v naši občini zaposHIi le immj kot desetino vseh zaposle-nih pripravnikov v LjuMjani in še to skoraj dve tretjini za določen čas, kar je družbeno zelo vprašljivo in bistveno slabše kot v Ljubljani in v Sloveniji, Postavlja se vprašanje ali je združeno delo v naši občini resnično v tako specifičnem položaju, da opravičuje takšna odstopanja od družbenih ciljev.
Preveč pogodbenega in nadurnega dela
Število nezaposlenih delavcev se postopoma povečuje. Čeprav samo število morda ni najbolj kričeče, je vendarfe relativno stanje nezaposleno-sti v občini še enkrat višje od stopnje v Ljubljani in višje od po>prečja Sloveraje. Izredno pereča je izobrazbena in starostna struktura začasno neza-poslenih delavcev. Pri tem pa imamo, po nepo-polnfli podatkih v občini še vedno več kot 730 sldenjenih pogodb o delu in opravljanju preko 330-tisoč ur preko poinega delovnega časa. Že v pivem polletju smo tudi ugotavljali, da se nam zmanjšuje število razpisanih kadrovskih štipendij.
Delegati so na zadnjih dveh sejah skupščine skupnosti za zaposlovanje razpravljali o gibanju in o problematiki zaposlovanja v tem letu. Tako so 16. novembra sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlo-vanja za leto 1983. Temeljna usmeritev tega sa-moupravnega sporazuma je, da se doseže večja rast delovne in celotne družbene produktivnosti dela ter prispeva h kvalitetnemu in povezanemu razvijanju kadrovske in tehnološke usposobljeno-sti združenega dela v naši občini in tako zmanjšu-jejo problem začasne nezaposlenosti, zlasti med mladimi iskalci zaposlitve.
Povečanje zaposlenosti le v neposredni proizvodnji
V prihodnjem letu naj bi se zaposlenost pove-čala le v neposredni proizvodnji oziroma dejavno-sti organizacij združenega dela. Pri režijskih delih
in opravilih in v delovnih skupnosti organov druž-benopolitičnih skupnostih, samoupravnih intere-snih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, v bankah in finančnih organizacijah pa se zaposle-nost v letu 1983 ne bi smela povečevati. Samoupravni sporazum nalaga delavcem, da
nadaljujejo z aktivnostmi za boljšo organizacijo in racionalnejšo delitev dela, za odpravo slabo produktivnih del in opravil, za zmanjševanje stro-škov poslovanja, za odpravo pogojev za vse obli-ke dopolnilnega in nadurnega dela ter z aktivnost-mi, da preverjajo ali imajo sistemizirana dela in naloge kadrovsko primerno zasedena. Delavce, ki ne zadovoljujejo potreb delovnega mesta, ki ga zasedajo in ki pri svojem delu niso učinkoviti je namreč potrebno razporediti na ustrezna dela in naloge. Samoupravni organi v organizacijah zdru-ženega dela naj bi do konca prvega tromesečja.
obravnavali pregled in rezultate prizadevanj v tej smcri in sprejeli ukrepe za intenziviranje aktivno-sti na tem področju.
V samoupravnem sporazumu je predvideno, da bodo v vseh tistih organizacijah združenega dela, kjer je nadumo delo in pogodbeno delo stalen pojav, sprejeH do konca prvega poiletja 1983 sanacijske programe za odpravo takšnega stanja in da bodo že pri spremljanju planskih aktov za leto 1983 predvideli tain, kjer je to ekonomsko in širše družbeno smotrno in možno, glede na mate-rialne bilance, uvedbo ali povečanje obsega izmenskega dela in podaijševanje obratovalnega
Zaposliti najmanj 50 odstotkov pripravnikov
Sporazum vsebuje tudi usmeritve za izboljšanje izobrazbene ravni delavcev. Do konca apriia 1983 naj bi sleherna organizacija zdmženega dela obja-vila razpis o svojih izobraževalnih potrebah oziro-ma o vrstah vzgojno izobraževalnih programov, v katerih bo omogočala izobraževanje delavcav iz dela in ob delu. V prihodnjem šolskem letu naj bi organizacije razpisale najmanj dve kadrovski šti-pediji na vsakih 100 zaposlenih delavcev. Zapo-slile naj bi vse svoje štipendiste, ki bodo končali izobraževanje na proizvodnjih vzgojno izobraže-valnih smereh, drugim štipendistom pa omogočile smotrno dopolnilno usposabljanje v okviru svojih kadrovskih potreb in jim zagotovile ustrezno de-lo. V sporazumu je tudi predivideno, da naj bi organizacije zaposlile najmanj 50 odstotkov pri-pravnikov na vseh tistih delih in nalogah, kjer se zahteva strokovna izobrazba poklicnega delavca in od te ravni višja strokovna izobrazba.
Samoupravni sporazum vsebuje usmeritve tudi za zagotavljanje ustreznih življenjskih in kultur-nih pogojev pri zaposlovanju novih delavcev in usmeritve produktivno zaposlenost delovnih inva-lidov ter za prednostno zaposlovanje strokovno usposobljenih invalidnih oseb.
V skupnosti za zaposlovanje pričakujejo, da bodo delavci v organizacijah zdruienega dela te-meljito obravnavali pripravljeni osnutek samou-pravnega sporazuma in hkrati s pripombami, ki jih bodo izoblikovali, pripravljali tudi take plan-ske akte o poslovanju svojih organizacij združe-nega dela v prihodnjem Ietu, ki bodo omogočali zares potrebne premike v uveljavljanju kakovost-nih kadrovskih ciljev. Pričakujejo tudi, da bodo pri tem še posebej dejavne osnovne organizacije ZSS in ZSMS.
Drugi krog obravnave samoupravnega sporazu-ma bo predvidoma v drugi polovici meseca de-cembra, ko bo skupšdna občinske skupnosti za zaposlovanje na osnovi pripomb in stališč organi-zacij združenega dela in dnižbenih dejavnikov v občini sprejela prediog samoupravnega sporazu-ma in sprožila postopek njegovega sprejemanja.
EDO GASPARl