St. 166 Milil poratnim (Mi ancdinils msW v Trstu, v sredo, 14. julija 1926. Posamezna številka 30 stot Letnik Ll List izhaj* vssk dan zjutraj razen ponedeljka. NaroCnlna: za 1 mesec L 8.—, S mesece L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 7S.—, v Inozemstvo mesečna L 6 50 več. — Posamezne Številke 30 stot — Oglasnim za 1 mm prostora 9 Hrokosti i kolone (72mm): za trgovske In obrtne oglase 75 stot, za •mrtnicc, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2,— Mali oglasi: 30 stot za beseda najmanj L 3. EDINOST Uredništvo is oprmvniltvo: Trat (3), ulica S. Franceaco d'Aaaiai 20. To-lefon 11-57. Dopisi nai se pošiljajo izključno uredništvu, otfUai. r*kl» nacaj« in denar pa upravniitva. Rokopisi i« ne mčm^o. Neirsnkirana pisma se ne sprejemsjo. — Last, založba In tisk Tiskanu „Edinost- Podnredntftvo v Gorici: ulica Glosnć Carducd St. 7, L o. _Takt St 327 Glavni In odgovorni urednik: proL Filip Peric. Pokrajinski gospodarski svet V včerajšnji številki med goriškimi vestmi smo omenili mimogrede tudi to novo ustanovo, katera bo imela za posledico odpravo trgovinskih zbornic. Za Gorico pomeni uvedba pokrajinskih gospodarskih svetov udarec v toliko, ker je imela Gorica svojo trgo-vinsko-obrtno zbornico, katera je z uvedbo nove ustanove postavljena v likvidacijo in bo morala v kratkem prenehati. Isto se bo zgodilo tudi z vsemi drugimi trgovskimi zbornicami Vse one funkcije, ki so bile poverjene trgo-vinsko-obrtnim zbornicam, preidejo- na nove gospodarske svete, a poleg tega jim poverja zakon še razne druge funkicje gospodarske in upravne na rave. Spremembe, ki nastopijo z uvedbo gospodarskih svetov, so precejšnje in jato hočemo podati v naslednjih vrsticah splošen obris te nove ustanove. Pokrajinski gospodarski sveti so bili ustanovljeni z zakonom od 18. aprila 1926, št. 731, kateri je bil objavljen v uradnem listu kraljevine «Gazzetta Ufficiale« od 10. maja t. 1. ter je stopil v veljavo 25. maja. V vsaki pokrajini se ustanovi po en gospodarski svet sedežem v glavnem mestu pokrajine. Zakon določa naloge pokrajinskih gospodarskih svetov s temi-ie besedami: «Pokrajinski gospodarski sveti predstavljajo interese proizvajalnega delovanja v pokrajinah ter varujejo in pospešujejo koordinacijo in razvoj proizvodnje v skladu s splošnimi gospodarskimi interesi države. Pokrajinski gospodarski sveti so svetovalni organi državne uprave v stvareh, ki se tičejo proizvodnje«. Kakor se vidi, je delovanje pokrajinskih gospodarskih svetov zelo obsežno ker obsega ne samo onih nalog, ki so jih vršile do sedaj trgovinsko-obrtne zbornice, temveč objemlje delovanje vseh sedanj ili upravnih ustanov gospodarske narave. Vse te ustanove bodo poleg trgovinskih zbornic prenehale ter se zlile v novo ustanovo, ki prevzame vse njihove naloge. Cl. 35. ^ori omenjenega- zakona določa v tem pogledu sledeče: «Pokrajinski gospodarski sveti bodo absorbirali trgovinske zbornice, pokrajinsko kmetijske svete, odbore za pogozdovanje, pokrajinske kmetijske komisije in kmetijske odbore. Pokrajinski gospodarski sveti prevzamejo njihovo delovanje in njihove obveze«. Vse imenovane ustanove se bodo morale razpustiti. Le glede kmetijskih odborov predvideva isti 35. člen, da bodu lahko nadalje obstojali, toda odvzame se jim vsaka upravna funkcija. Ti odbori se bodu .spremenili v kmetijske zadruge ali d-lniško družbe. Kar se tiče podrobnega delovanja pokrajinskih gospodarskih svetov, našteva čl. 3. omenjenega zakona 22 različnih nalog, ki jih bomo v naslednjem le na kratko omenili v izpopolnitev gornje splošne slike nove ustanove. Pokrajinski gospodarski sveti bodo po zakonu poslovali: 1) kot opazovalnice gospodarskega in socijalncga življenja v pokrajini ter bodo zbirali podaike in vesti nanašajoče se na poljedelstvo, industrijo, trgovino in delo. Proučevali bodo splošne gospodarske in socijalne razmere v pokrajini s posebnim ozirom na možnosti nadaljiiega napredka; 2) stavijo vladi in pokrajinski upravi predloge za ukrepe na polju kmetijstva, industrije, trgovine, dela in socijalnoga zavarovanja; 3) predlagajo posebne pravilnike za pospeševanje imenovanih gospodarskih panog; 4) predlagajo ministrstvu za narodno gospodarstvo programe za učne zavode, ki so podrejeni temu ministrstvu; 5) lahko ustanavljajo z dovoljenjem cem rastlin, dalje za pobijanje mala-1 ris odpovedati prestolu. Njegovo poto-rije, za zaščito pašnikov in mišljenje vanje je čisto zasebnega značaja in je glede semnjev in trgov; bilo že davno naznanjeno. Sel je pa v 14) vršijo naloge, ki so jih do sedaj Pariz. _ vršili odbori za pogozdovanje, pokra- jinske kmetijske komisije, živinorejski odbori in nadzorništva; 15) se izrekajo o vprašanju občinskih užitkov in izdelujejo tozadevne načrte; 16) skrbijo za izvajanje zakonov od 15. julija 1908, št. 392 in od 21. junija 1925, št. 1162; 17) vršijo naloge, ki so jih vršile do sedaj prefekture in podprefekture in ki se nanašajo na načrte in vzorce za in na fabrične ter mednarodne znamke; 18) sestavljajo sezname cen v zvezi s čl. 38. trgovinskega zakonika, razen glede borznih poročil, v kolikor veljajo drugačne zakonite določbe; 19) sprejemajo vpise o ustanavljanju, spreminjanju in nehanju firm; 20) sestavljajo seznsme faJimentnih kuratorjev, trgovinskih, industrijskih in kmetijskih izvedencev, javnih teh-tarjev in posredovalcev (mešetarje v); 21) podrejene so jim borze, katere upravljajo, prejemajo njih dohodke in vzdržujejo stroške; 22) izdajajo potrdila o izvoru blaga in legitimacije trgovinskim potnikom. Vsak pokrajinski gospodarski svet se deli na štiri oddelke, in sicer na poljsko-gozdni, industrijski, trgovinski in oddelek za delo in socijalno zavarovanje. Kjer je dovolj pomorskega prometa, bo obstojal Še poseben pomorski oddelek. Pokrajinski gospodarski sveti se bodo vzdrževali s pristojbinami, ki so določene za. njim poverjeno uradovanje, in poleg tega se bodo pobirale v ta namen tudi nekatere doklade. Čl. 28. zakona o ustanovitvi gospodarskih svetov predpisuje, da se morajo naznaniti pokrajinskemu gospodarskemu svetu vsa trgovinska, industrijska in kmetijska podjetja v pokrajini. Tozadevni predpisi se določijo v pravilniku k temu zakonu Kmetje, ki plačujejo le davek na kmetijski dohodek, so prosti take napovedi. flrnalflo Mussoltol pozval na dvoboj šsn. B£3£!MS RIM, 12. Pred nekoliko dnevi je «Po-polo d'Italia» objavil ostre napade proti generalu Bencivengi, ker je policija zaplenila na njegovem stanovanju navodila za ustanavljanje protifašistov-skih akcijskih čet. Radi tega je demokratski poslanec general Bencivenga naslovil na ravnatelja lista :zzetta dello Sport» Adolfa Cotro-j nei. Kot svoja zastopnika je imenoval) Bencivenga poslanca Berlinguera in| ravnatelja opozicijskega dnevnika «11 Mondo» Alberta Cianco. Neviht« In nalivi v južni Italiji NEAPELJ, 13. Iz Siderna, Palmija in Sante * Venere poročajo, da razsaja tamkaj že tretji dan silna nevihta. Danes se je nad imenovanimi kraji utrgal oblak. Voda je poplavila vsa polja ter odnesla več sto glav živine, ki se je nahajala na paši. Vihar je deloma polomil, deloma izrul mnogo nasadov in poškodoval nekatera ^poslopja* Poljski pridelek je poplava uničila. Radi nalivov je temperatura močno padla in povsod je zavladalo, simsko vreme. Uzcnovlćeoe Izftvž glede sedanje vidite Minister dr. Nikić v avdijend pri kralju BEOGRAD, 13. (Izv.) Ministrski predsednik Uzunović je i«nel danes dopoldne enourno konferenco s Pavletom Radićem. Po informacijah iz radikal-skih virov je baje Pavle Radić na tej konferenci zahteval, jla poda minister J tudi ta, da se pogodba lahko revidira dr. Nikić ostavko, sicer bo HSS glaso-jv slučaju, da bi Nemčija manj plačevala, nego bi morala Francoska Angleški. Za prvi obrok je določen moratorij. Angleška bo akreditirala Francoski toliko, kolikor bi dobila več od zaveznikov in Nemčije. Kar se tiče zlata Francoske banke, naloženega v znesku 77.5 milijona šterlingov v Angleški binki, bo imela Francoska možnost, da ga prejme nazaj in sicer za sedaj 24 milijonov. S francoskim dolgom ne bo mogoče trgovati. Caillaux je že odpotoval v Pariz. Sprejem P rimo de Rivera v Parizu PARIZ, 13. Včeraj zvečer je prispel general Primo de Rivera. Ko je stopil s postaje, so mu iz množice komunisti Rakowski pri Briandn PARIZ, 13. Briand je danes sprejel Rakowskega, s katerim sta se razgo-varjala o zadevah, ki zanimajo Francosko in Rusijo.* Spominska svečanost za padle italijanske vojake na Francoskem PARIZ, 13. Na pokopališču v Bligny-ju se je vršila včeraj ob udeležbi italijanskih in francoskih vojaških zastopnikov spominska svečanost za italijanske vojake, ki so padli med svetovno vojno. Kako naj bi se Francozi pomnožili PARIZ, 13. V četrtek bo poslanec Lambert v zbornici predlagal, naj bi se vršila razprava o tujskem zakonu, o katerem je senat že razpravljal, še pred počitnicami. Zakon ima namen, da bi pobijal razljudevanje francoske dežele s tem, da bi olajšal asimilacijo in naturalizacijo inostrancev, ki jih je sedaj na Francoskem okrog 3 milijone. Glavne določbe francosko-angle&kega sporazuma PARIZ, 13. Med drugimi določbami francosko-angleškega sporazuma zavoljo francoskega vojnega posojila je nerala Gomeza prepeljati v Angro, uprla in ga odložila v 0portu. Pet severnih divizij se je izjavilo zanj. Lizbonska vlada pravi, da nI res LIZBONA, 13. Ministrstvo za mornarico zanikuje vest, da bi se posadka križarke Corvalho uprla. Res je, da nadaljuje svojo pot in da vlada v deželi mir. vala proti vsakemu političnemu činu ministra dr. Nikiča. Zvečer je Uzunović v pogovoru z novinarji izjavil, da v političnem položaju ni zaznamovati nobenega novega dogodka. Glede radićevcev je rekel, da ne stavi j a jo ni kakih striktnih zahtev, temveč da predlagajo le nove smernice za delovanje vlade. Radićevci do sedaj še niso izrecno zahtevali, da Izstopi dr. Nikić iz vlade. Pač pa čakar-jo, da se minister dr. Nikić sam orijentira. Sedanja vlada — tako je nadaljeval Uzunović — ima Širšo podlago, ker je delovna vlada. Zato je njen položaj bolj trden, kakor se misli. Z včerajšnjim zagrebškim brzim vlakom je prispel na Bled minister dr. Nikić, ki ga je kralj sprejet danes v avdi-jenci. Ta je trajala skoraj eno uro in pol. 'rtkom dopoldne se je dr. Nikić sestal z zunanjim ministrom dr. Nin-čićem. . Odhod ministrov z Bleda Črnogorski knez Pet-t Petrovič odpotoval v Benetke LJUBLJANA, 13. (Izv.) Zunajiji minister dr. Ninčić je danes ob 16.45 prispel z Bleda v Ljubljano ter nadaljeval vožnjo proti Beogradu. Ob 19. je prišel v Ljubljano tudi minister dr. Nikić. Prenočil bo v nekem večjem hotelu in bo odpotoval jutri v Beograd. Črnogorski knez Peter Petrovič je odpotoval z večernim brzim vlakom z Bleda v Benetke, odkoder se vrne v Pealieu pri Nizzi, kjer ima svojo vilo. Dejanja maroškega sultana v Parizu PARIZ, 13. Maro&ki sultan je bil včeraj popoldne na obiskih pri Doumep-gueju Z državnim predsednikom sta se razgovarjala ob navzočnosti vrhovnega rezidenta v Maroku Steega s pomočjo prevajalca. Sultan je položil bronasto palmovo vejo na grob neznanega vojaka. «Petit Journal» piše, da so ukrenile oblasti vse potrebno, da ne bodo komunisti motili sultanovega sprejema v mestni palači. Abd el Kri m ova usoda uradno zapečatena PARIZ, 13. Uradno javljajo, da odže-nejo Abd el Krima na otok Reunion. Na Madagaskar ga ne odpravijo, ker je prebivalstvo tam večinoma mohame-dansko. BOJI V MAROKU RABAT, 13. Francoske čete napredujejo v tazaškem ozemlju s pomočjo topovskega in letalskega obstreljevanja navzlic srditemu vstaškemu odporu. Poglavar vstaških Azerualcev se je v Berkineju podal francoskim oblastim. MADRID, 13. Kolona Capaz je osvojila ozemlje plemena Tigusisas Ln postojanke Magan Kaserasa, pri čemer je ujela oddelek Rifancev pod vodstvom Ahmeda Budre. Cobhan nadaljuje polet BASORA, 13. Angleški letalec Cob-žvižgaii. Policija Je "^etTr^a'ITakšnih han> ki j? moral zaradi nezgode svo-in oseb. Neki agent je bil lahko ranjen j ^ mehanika ustaviti v Bason je dali roki 'nes P°letel v smeri proti Avstraliji. . . , . . .. . . Njegov prejšnji mehanik je umrl in je Med aretiranci je tudi neki saiutet.ni i ^obil drugega. i Ir 17 Nonrvin H cr n K/% anHila ■ ... 1 ministrstva sami ali pa v družbi z drugimi ustanovami gospodarske šole in dryge koristne zavode; 6) dajejo pobudo za zboljšanje gospodarskega in socijalnega stanja pokrajini; , 7) poslujejo kot krajevni statistični uradi; 8) zbirajo in prirejajo podatke nanašajoče se na skupne delovne pogodbe; 9) imenujejo pokrajinske predstav-jnike v nadzorovalne komisije in svete ln upravne odbore zavodov in konsor-fijev, pri katerih je udeleženo ministrstvo za narodno gospodarstvo ali kako irugo ministrstvo; 10) lahko nastopijo kot civilna stran-la v vseh procesih radi sleparij v proizvodnji, trgovini, kmetijstvu in drugih panogah; 11) zastopajo ministrstvo za narodno gospodarstvo v nadzorovanju raznih ustanov, ako jim ministrstvo poveri to aalogo; 12) zbirajo in prirejajo od časa do 5asa običaje in navade v trgovini in kmetijstvu pokrajine in izdajajo tozadevna potrdila; 13) izdajajo strokovno mnenje glede Italijanske mornarji na grobu neznanega vojaka v Rimu RIM, 13. Danes zjutraj okolu 9.30 se je izkrcalo v Ostii 1500 mornarjev. Odpeljali so se v Rim, da se v imenu celokupne mornarice poklonijo neznanemu vojaku. Pred spomenikom neznanega vojaka so sprejeli mornarje rimski guverner sen. Cremonesi, admiral Soleri in admiral Bucci. Ob 11.15 se je pripeljal k svečanostim prvi minister on. Mussolini. Mornarji so položili na spomenik velik venec ter so nato odšli na trg Colonna, kjer so defilirali pred on. Mussolinijem. Odkritje kamuBlstičD&ga orada t lin Policija zaplenila 15 velikih zaboiev revolucij onarnih letakov in velike vsote denarja RIM, 13. Po dolgem preiskovanju so policijski agenti v Rimu zopet odkrili tajen urad za širjenje komunistične propagande. Njegovo delovanje 1e segalo po vsej srednji in južni Italiji Ta urad je imel svoje prostore v ulici Pa-nisperna. Danes so vdrli vanj policijski agenti ter zaplenili 15 velikih zabojev revolucij onarnih letakov, ki pozivajo ljudstvo k uporu, na pisalni stroj pisane liste, imenik komunističnih pristašev in poročila tretjega mednarodnega komunističnega kongresa, ki se je vršil v januarju v Lionu na Francoskem. Pri komunističnem kurirju visokoćolcu Angeluzziju, takrat v uradu, so agenti našli velike vsote denarja ter jih zaplenili. Denar je poslala italijanskim komunistom baje tretja internacijona-la, da širijo agitacijo proti sedanjemu režimu. Policija je odvedla v zapore sedem oseb. Preiskave se nadaljujejo. Kralj Boris ni zbežal RIM, 13. Bolgarsko poslaništvo zani- tilkakih sporov v radikalni sireki Proglas radikalov na narod BEOGRAD, 13. (Izv.) Današnja radi-kalska «Samouprava« prinaša proglas, ki ga je glavni odbor radikalske stranke naslovil na narod v zvezi s pred-stojeiimi občinskimi volitvami Radikali naglasajo veliko važnost občinskih volitev v političnem oziru ter povdar-jajo njihov vpliv na prihodnje volitve v narodno skupščino. Proglas pravi, da v radikalski stranki ni ni kak i h sporov, temveč da nekateri elementi zar našajo v stranko spletke, ki pa jih radikali ne smejo poslušati. Katastrofalne poplave v Jusoslavll! Naraščanje rek v Bački, Baranji in Bosni - Uničena žetev v Slavoniji - Poplave na Štajerskem BEOGRAD, 13. (Izv.) Glasom poročil iz poplavljenih pokrajin je položaj še vedno kritičen. Pri Somboru Donava še vedno narašča in nevarnost se od ure do ure stopnjuje. Radi naraščanja rek sta Bačka in Baranja močno ogrožena. V Slavoniji je poplava uničila veČino žetve. Samo v osiješki okolici znaša škoda več milijonov Dinarjev. Tudi iz Bosne prihajajo vesti o velikih poplavah. Skoraj vse reke so tamkaj na-rastle in so prestopile bregove. Posebno velika po vodenj je okrog Banjaluke. V Obrenovcu je Sava; podrla nasipe ter je popolnoma zalila vas Krstino. O poplavah javljajo tudi iz Slovenije. Pri Štorah pri Celju je voda porušila 20 m železniške proge, tako da so morali mariborski vlaki voziti proti Ljubljani preko Dravograda. Progo pri Starah so popravili danes okolu 7. ure zvečer. poročnik iz Nancyja, ki ga bo sodila vojaška oblast. Razen štirih so bili vsi aretiranci pozneje izpuščeni. PARIZ, 13. General Primo de Rivera je položil venec na grob neznanega vo- Amundsen na Norveškem OSLO, 13. Amundsen in drugi norveški udeleženci poleta na severni tečaj so prispeli včeraj v Bergen, kjer so jaka. Potem je obiskal državnega pred- J jih slavnostno sprejeli. Amundsen pri-sednika Doumergueja, kateremu je v ! spe v Oslo pojutrišnjem, imenu španske vlade izročil red Zlate1 ovratnice. Opoldne sta z Briandom v Quay d'Orsayu podpisala maroško po- godbo. Briand mu je nato daroval z'a-to pero, s katerim sta pogodbo Pisala. _ General Gomez na peti v pregnanstvo LIZBONA, 13. General Gomez da Co-sta, ki se je branil predati svoje prejšnje funkcije, je bil odpeljan na krovu križarke Corvalho proti Angri. Vlada je izdala na vojaška poveljstva pojas-jnik>, v katerem pravi, da je bil general da Costa pregnan zavoljo svojega velikega političnega vpliva. PARIZ, 13. Poročajo, da se je posadka križarke Corvalho, ki bi morala ge- 30 ur v zraku LE BOURGET, 13. Poročnik Vetrol-ies se je vrnil v Le Bourget, potem ko je v 30 urah preletel progo v Oslo-Stokholm-Kodanj-Bruselj (okoli 3800 kilometrov). _ Avstrijski socijalisti hočejo vlado spraviti na zatožno klop DUNAJ, 13. Vlada je predložila nar rodni zbornici v odobritev dodatni predlog k proračunu za 50 milijonov šilingov, ki jih je izplačala Osrednji banki. Socijalisti so zahtevali, naj se spravi vlada na zatožno klop, ker ni daJa to podpore prej odobriti parlamentu. Žitna letina ni že 25 lot videl tako veličastnega sprevoda, kot ga je imela, prerano umrla Milica. Ko je bila krsta že pred cerkvenimi! vrati, so se še vedno uvrščale ženske pred hišo žalosti in tem ženam je sledila še dolga vrsta moških. Ves bv. Ivan je bil tu zbran, a zastopani so bili Slovenci iz mesta in vse ostale okolice, med njimi dr }S|avik, odbornik pol. društva in predsednik tiskarne «Edi- uje vesti, da bi bila Bolgarska pred.^ poljske policije in borbe proti škodljiv-'novo revolucijo in da se misli kralj Do- delovanjem strinjalo ali ne. Pred normalnimi razmerami na Orftkem ATENE, 13. Pangalos je naložil predsedniku kasači j skega sodiSČa Ziolimo-nu, naj sestavi vlado, ki bo izvedla volitve. Paogalos je tisku izjavil, da bo ob zaprisegi nove vlade uveljavil zopet ustavo in torej prostovoljno omejil svojo diktatorsko oblast. Nove volitve naj pokažejo, če se je ljudstvo z njegovim Smo v času žetve, ponekod že mlatve, drugod je žito že pod streho. Kakšna pa bo letošnja žitna letina? Glede žitnega pridelka v vsej Evropi, so bile letošnje ugotovitve mednarodnega kmetijskega urada za nekatere države p^cej ™ nost». Zastopane so bile večinoma tudi vse zapadni Evropi bo pridelek na sP^šn^!gosPodarske organizacije in narodna dru-mnogo manjši nego lansko leto. Kljun štva mesta in okolice. Našteli smo v spre-temu pa bo presegal povprečno letino. Vodu pred krsto, katero je nosilo 6 fantov, V južno-vzhodni Evropi se predvideva prijateljev družine, 72 belo oblečenih de-letina, ki bo enaka lanski, ponekod pa klic, katere so nosile cvetje, ki ga je bilo še boljša. Tudi v severni Afriki bo le-: vsepovsod in ki ga je pokojnica tako Iju-tošnji pridelek vsaj enak lanskemu. in že,ela- Tu(li ven^ so nosili sveto" V Italiji bo letošnji žitni pridelek nekaj manjši od lanskega, in sicer pri- bližno za 5 milijonov kvintalov, tako ivanski fantje. Sprevod je vodil svetoivan-ski župnik, veleč. g. Sila. Cerkev je bila tako natlačena pogrebcev kot redkokdaj ob cerkvenih praznikih. Svetoivanski pev- da bo po precej zanesljivih poročilih i ski zbor je odpel nekaj kitic Riccijevega znašal okroglo 60 milijonov kvintalov. Po istih poročilih pa bi bil gotovo vsaj enak lanskemu, če bi ne bilo povodnji in toče, ki so napravile veliko škodo v raznih krajih države. Povprečna letina v desetletju 1916-25 je bila v Italiji 49 milijonov kvintalov. L. 1917 se je pridelalo samo 38 milijonov kvintalov, a lanskega leta 65 milijonov. Letošnji pridelek, če se izkaže, da dosega 60 milijonov kvintalov, bi bil sicer slabši od lanskega, toda za celih 11 milijonov kvintalov bi presegal povprečni pridelek zadnjega desetletja. Natančni podatki pa niso še znani in gornje številke podajemo le kot prvo cenitev na podlagi prvih vtisov. Nekateri cenijo leloćnji pridelek žita v Ita-'niu ravnateljstvu prihajajo še vedno pro-liji precej niže. Po teh cenitvah bi zna- šnje in pritožbe glede telefonske služba, šal od 50-55 milijonov kvintalov. Poirtb pok. Kitice Scbisudi Ce da sožalje kaj utehe žalujoči družini, je bil včerajšnji pogreb velikanski izraz sožalja do družine in ljubezni in spoštovanja do pokojnice. Svetoivanski kraj ' posebno državno telefonsko podjetje. «Miserere» potem «iiiagor mu» in «Vi-gred». Sprevod se je zopet uvrstil in se pomikal do križišča mestnega gaja Tu so fantje položili pok. Milico v belo stekleno kočijo, katera jo je peljala do pokopališča, da jo tam izročijo materi - zemlji 24 vozov, bližnji It in daljnih sorodnikov ter znancev jo je spremljalo na tej zadnji poti. Ko je začela padati gruda na krsto, so zmanjkale tudi solze, one solze, katere bi ublažile to nepopisno gorje. Oči so ostale suhe, a srce je krvavelo..« PRISTOJNI URADI ZA TELEFONSKO SLUŽBO. Pokrajinsko poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu sporoča: «Tukajšnjemu poštnemu in brzojavno- Da se javnosti prihrani pisanje in zguba časa, se občinstvo opozarja, da nima poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu od 1. julija 1925. dalje nič več opraviti z zadevami, ki se tičejo telefona. To radi tega, ker je bila telefonska služba izročena za^* eebni industriji ter je bilo ustanovljeno n. •EDINOST® V Trstu, fine 14. julija 192G. Prošnje in pritožbe je treba naslavljati v tržaški pokrajini na «Societ& Telefonica fteile Venezie, Agenzia di Trieste», a glede medmestnega telefona na »Centrale inter-nrtrana dello Stato» v Trstu. Državni kontrolni urad za ves telefon je »Azlenda dl Stato per i servizl telelonici, Ispettorato 2. zona in Venezia*. BOJ PROTI PREKLINJANJU. Ni dolgo od tega, ko je priobčila »Edinost« razsodb Cedadskega sodnika, s katero so bili razni preklinjevalci obsojeni na plačilo precej visoke globe. Med temi je bil tudi Juri Anton iz Čedada, ki nikakor ni hotel plačati globe v znesku L 100, marveč se je pritožil na drugo stopnjo. Doznali smo, da je te dneve najvišji sodni dvor potrdil prvotno razsodbo. Pcdignnće nadgrobnog spomenika naduči-telju pok. Gaši Lic al a Roča. TJ znak poštovanja sjene, blagopokojnog Gaše Licula, narodnog učitelja i vodje, koji je čitavi niz godina neumorno djelovao na prosvetnome i kulturnome polju, odlučio je zahvalni narod i učiteljstvo, da mu podigne na ovdašnjem groblju u nedelju 18. tek. m j. od 10 do 11 sati ujutro nadgrobni spomen - kamen. Iz sriaikega življenja Pozor upepelil bid liJče pri Sv. JerneJu Ogenj je bil podtaknjen? Predpreteklo noč je izbruhnil v morskem kopališču pri Sv. Jerneju med Tenkim rtičem in Lazaretom silovit požar, ki je tekom par ur uničil vse kopališčne naprave. Okoli 23. ure je čuvaj v Lazaretu nenadoma zapazil, da se vali nad kopališčem gost dim; kmalu potem so se med dimom prikazali na dveh različnih mestih plameni, ki so se pričeli naglo širiti. Čuvaj je naglo alarmiral nekatere finančne stražnike in pomorščake, ki so takoj jJoliiteli na lice mesta in pričeli z gašenjem. Toda njihovo prizadevanje, da bi udušili ali pa vsaj omejili požar, je bilo zaman; od močnega vetra podpirani ogenj se je širil z izredno naglico in kmalu so bile vse kopališčne naprave, obstoječe iz 60 lesenih kabin, bufeta in dveh paviljonov, popolnoma v oblasti uničujočih plamenov. Tekom 3 ur je vse pogorelo do tal. Ogenj je tlel ined razvalinami pogorišča do dneva. Požar je izbruhnil ob zelo sumljivih okolščinah; predvsem je Čudno in sumljivo, da je pričelo goreti istočasno na dveh različnih mestih. Razen tega so finančni stražniki, ko so hiteli na* kraj požara, videli bežati dva moška. Sum, da je bil ogenj podtaknjen, podpira dejstvo, da so včeraj zjutraj našli na pogorišču dva prazna vrča iz pločevine, v kakršnih se navadno razpošilja bencin. Škoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na kakih («0.000 lir, a je pokrita z zavarovanjem. Pogorelo kopališče je bilo last g. Josipa Ballaben, stanujočega v našem mestu v ulici Slataper št. 4; upravne posle pa je vodil g. Karel Serbo, tudi Tržačan. Varnostna oblast je odredila strogo preiskavo o dogodku. Nevaren psdec otroka. 7-letni Milan Kuret iz Ricmanj se je včeraj zjutraj igral z nekaterimi sovrstniki na domaČem seniku. Tekom igre je hotel pogledati skozi okno senika, a pri tem se je spotaknil in padel z višine kakih 3 metrov na tla. Obležal je hudo poškodovan; pri padcu si je na kompliciran način zlomil desno nogo v stegnu ter se poleg tega še pobil in opraskal na raznih delih telesa. Ubogi dečko je dobil prvo pomoč od tamošnjega zdravnika, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral približno 2 meseca. Pes obgrizel Štiri osebe. Včeraj okoli 11. ure se je klatil po trgu Unita in bližnjih ulicah majhen pes, pasme Fox, ki je kmalu postal predmet splošne pozornosti in je povzročil med navzočim občinstvom tudi precej strahu. Tekom par minut je ščene, ki se je klatilo okrog brez nagobčnika, popadlo -i osebe in jih obgriz-nilo. Kakor bi trenil, se je med občinstvom raznesel glas, da je pes stekel. Navzočni, zlasti žene in otroci, so prestrašeni pospešili korake, da se kolikor mogoče daleč umaknejo psu, ki so ga pogumnejši začeli loviti. Lov. katerega so se udeležili tudi mestni stražniki in orožniki, je trajal skoro dve uri, toda grda pasja mrcina je končno vendarle zbežala. Upamo pa, da se ne bo več dolgo svobodno klatila po mestnih ulicah. Obgrizene osebe — 56-letni pomorščak Anton Form, 23-letni mesar Giordano Gherdol, 27-Ietni Bruno Benvenuti in 55-letni javni postrešček Leonardo France-sehini — so dobile prvo pomoč na rešilni postaji. Okolščina, da so bile popadene kar štiri osebe zaporedoma, daje povod bojazni, da je bil pes v resnici stekel. To bo pa seveda mogoče ugotoviti šele tedaj, ko bodo žival ulovili in preiskali. Trdno sta spala. Zidar Matej Cerneka, stanujoč v ulici Ponte S. Anna št. 888, se pač ne more pritoževati, da ne spi dobro. Predpreteklo noč je spal tako trdno, da ni čul zlikovcev, ki so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v njegovo sobo in mu ukradli izpod blazine, na kateri je imel trudni zidar naslonjeno glavo, listnico z zneskom 151 lir. Naslednje jutro se je mož seveda silno čudil, kam je mogla izginiti listnica; Sele, ko je ugotovil, da so vrata odprta, mu je postalo vse jasno. Preostajala mu je pač le skromna tolažba, da je javil dogodek orožnikom. — Podobna neprilika je doletela brezposelnega mesarskega pomočnika Matevža Muggia, stanujočega na trgu Cavana Št. 6. Ko je predpreteklo noč zadremal na pomolu Bersaglieri, mu je nekdo skrbno pretipal žepe in mu ukradel štiri potrdila meatne zastavljalnice o zastavljenih predmetih, vrednih 200 lir. Muggia je javil tatvino na policijskem komisarijatu v ulici fianita. Naročajte in Sirke EDINOST" 9«! Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Izvozni trg v Gorici dne 13. Julija 1926. Cene: Vajin od 0.40—0.50; kumarce od 0.50 do 0.60; hruške od 0.80 do 3.—; breskve od 4.— do 5.50; marelice od 2.40 do 3.50; fi#e od 2.20 do 2.50; cim-berji 0.90 do 1.10; krompir od 0.38 do 0.40. Na sploli se je kupčija od prejšnjega dne nekoliko popravila. Zanimanje za vse sadje je bilo večje, zato mu je pa tudi cena poskočila posebno za marelice, hruške in breskve. Krompir si je začel polagoma utirati pot v inozemstvo, dnevno ga gre še precej ven, po večini gre v Avstrijo. Premestitev. Kakor smo sporočali včeraj, je sodni svetnik doktor Anton Bonne premeščen iz Gorice v Belluno. Svetnik Bonne je bil svoječasno goriški župan ter eden izmed voditeljev znane politične struje «Gruppo d'azione». Služboval je pred vojno tudi v slovenskem delu dežele ter obvladuje popolnoma slovenski jezik. Kadi njegovega poštenega in možatega mača j a so ga vsi vzljubili ter je štel tudi med slovenskim ljudstvom prav obilo prijateljev; jii izključeno, da je eden izmed, razlogov premestitve tudi ta sploSna priljubljenost med prebivalstvom naše dežele. Vsi znaki kažejo, da tudi druge že pred vojno v naših krajih delujoče sodne moči ne bodo ostale več prav dolgo na svojih mestih na goriškem tribunalu. Kar je bilo Slovencev, je že davno dalo zgled v tem oziru. OdtiskL Tlak pred ljudskim vrtom leži med dvema kinematografoma, tako da se Človeku vsiljuje misel: Nalašč so ga napravili tako mehkega in raztopijivega, da si od poletnega žarkega solnca razgreti možgani zasnujejo blodne misli o skrivnostnih črnih odtiskih stopinj po bližnjem tratoarju. Škoda, da sedaj dotični tlak posipajo s peskom. Morda bi se kdo, ki išče tajnih sledov in vezi na vseh koncih in krajih, zadovoljil s temi črnimi katramskimi od-tiski. So bili sicer nedolžni in niso daleč peljali, pa ker drugih v Gorici sploh ni, bi zadostovali. Samomor v Gorici. Adamiču Lojzetu, petinšestdesetletnemu možu se je skoraj gotovo zmešalo, ker drugače se ne da razložiti njegovo dejanje. Ko je bil v pondeljek sam s svojim vnukom Viktorjem v stanovanju in sicer v Rabatti št. 7, je najprej prežagal postelje, potem polil rjuhe s Šmiroin, nato je spisal kratko poslovilno pismo, pribil pisanje na vrata, izpil strup, legel zraven svojega vnuka in Čakal na smrt. Ko so prišli domačini domov, so že iz pisma sklepali na nesreč^, hiteli so v sobo in dobiti moža v zadnjih zdihljajih. Zeleni križ je poskrbel za njegov prevoz v bolnišnico, kjer je nesrečnež umrl. V goriških bolnišnicah so umrle v minolem tednu sledeče osebe z dežele: Peršolja Kari, let, težak; Furlan Ivana r. Štefančič, let 2G, iz Vipave; Gad-nik Josip, 05 let, dninar iz Solkana; Droč Marija roj. Mozetič, G5 let; Knez Anton, let 54, klesar; Skcrt Avgust, let 20, dninar s Kala nad Kanalom; Šfiligoj Franc, 52 let, kmet; Vogrič Antonija, let 77; Rustja Alojzij, let 68, kmet. Nadalfne premestitve Premeščen je tudi te dni namestnik državnega pravnika na goriškem kazenskem tribunalu, Gvido Ruggeri, emigrant iz Dalmacije. V par letih ne bomo srečali več na goriškem tribunalu niti enega znanega obraza iz prejšnjih časov. P o višek pokrajinskega prispevka za pogozdovanje Krasa Pokrajinska komisija v Vidmu je sklenila, da se zviša od leta 1924. naprej na 50 tisoč lir prispevek za pogozdovanje Krasa ter na 40 tisoč za pogozdovanje o-stalega dela dežele, seveda pod pogojem, da i država od svoje strani sorazmerno poviša svoj prispevek. MIREN. Zraven pokopališča deluje mlatllnica. Vedno je vse polno vozov pred mlatilnico. polnih žitnih snopov, ki čakajo, da pridejo {na vrsto. Po teh vozovih so se vrtikali otroci, skakali sem ter tja in se igrali. Nenadoma je padel dvanajstletni Ivan Bru-j mat s takega voza z glavo na soro in si j prebil črepinjo. Takoj se je obvestil Zeleni i križ, ki je odpeljal fanta v goriško bolniš-I nico. Upanje je, da rana ni smrtna. ANHOVO. Tri prste izgubil. Štiridesetletni Jermolj Ivan je uslužben .v tukajšnji tovarni cementa. Ko je včeraj mazal z oljem stroje, mu je desna roka spodrsnila in prišla med kolesa, ki so mu na mah odtrgala tri prste. Jermolj se je pripeljal v goriško bolnišnico, njegovi prsti so se pa doma pokopali. fiTEVERJAN Šolska prireditev Je že tako: Navadno človek pride vedno z nekim predsodkom na šolske veselice. — Misli si: Slišal bom pesmice, kako igrico sicer dobro igrano od mladine, toda vendarle z vsemi napakami mladinskih prireditev. Odrasel človek jih nekako le z neko dobrohotnostjo posluša ter smatra za nekaj otroškega, česar kot odrasel človek ne more z istim užitkom doživeti kot pa nedorasla mladina. Tako nekako smo bili polni tega tudi pred pričetkom šolske veselice v Stever-janu. Zato sc je pa to nekako višje stališče kar spočetka že po prvih točkah moralo umakniti čutu uživanja, občudovanja ter enakomočnega umetniškega ustvarjanja mladine kot da bi bila že odrasla. Jako bogati program pevskih in drama-tiških točk je predvsem osvojil srca poslušalcev po svojem pevskem delu. «Kaj ne bila bi vesela» ter «Rože za Marijo» sta se morali ponavljati. Sončev «Turek» je pa tudi jako ugajal. Nismo mogli opaziti pogreškov ne v dinamiki, ne v ritmiki ter prav posebne se je opažala tudi pravilnost dihanja pri petju. Crescendi in diminuendi ter doumevanje motivov je bilo pravilno, ker pač vodeno od roke izkušenega pevca Kumarjeve šole, voditelja Iva Stepančiča. Tudi dramski del predstave s Sardenkovo «Planšarico» in pa Finž-garjevim «Vedcžem» je nele zadovoljil, ampak prav prijetno presenetil občinstvo, ki je napolnilo do zadnjega kotička prireditveno dvorano. Pod vodstovm g. učitelja Jereba Viktorja je bil posebno «Vedež» podan z lepo izgovorjavo ter s pravim doživetjem. Sukčcva dolga in težka uloga je dobila v svojem igralcu pravega mojstra. Tudi palčki z vedežem na čelu so prav častno odigrali svoje uloge. Ljudstvo je poino res najboljših vtisov zapustilo dvorano ter si zaželelo, da bi i domaČe prosvetno društvo zamoglo doseči v delovanju in prireditvah svojo mladino, tako da bi iz naše vasi izginil nesrečni ples, popivanje in pa še marsikaj drugega. V nedeljo ob 4 in pol se prireditev kanovi z istim programom«. DESKIaE. V nedeljo popoldne okoli 3. ure popoldne bi se bila kmalu pripetila pri nas smrtna nesreča. Iz Gorice privozi neki luksusni avto iz Ljubljane. Hoteč se ustaviti pred gostilno Zimic, zavozi v stran, daje signal. V tem času je bilo pred gostilno več ljudi med njimi tudi skupina gospodov tukajšnje cementne tovarne. Gospod Rigi, glavni skladiščnik tukajšnje tovarne, Tržačan, hoteč 9e izogniti ali ni videl avta ali je bil zamišljen v pogovor, se izogne ravno napačno. Kmalu bi bil prišel direktno pod avto. Le prisotnosti duha šoferja, ki je naenkrat zavoril, videč nevarnost, se je zahvaliti, da ga je avto le na tla vrgel, malo pobil na glavi in na nogah. G. Rigi se je tudi trenutno onesvestil. Rane niso težke. Tukajšnja podružnica Zelenega križa ga je za silo obvezala ter poklicala avto Z. Križa, da ga je pripelji v goriško bolnišnico. Dobremu gospodu Želimo čim prej ozdravljenje. Celoletno deževje, posebno zadnji grozni nalivi so napravili tudi v naši občini ogromno fikodo na njivah in senožetih. Kjer je svet zemtjen, so se odtrgali ogromni plazovi Izgleda, kakor da bi bile cele plasti zemlje preložene z enega zemljišča na drugo. Delo na polju zastaja, ravno tako pri košnji in ljudje porabijo vsako uro lepega vremena, da spravijo in posušijo, kar je mogoče. Tako je šel v nedeljo tukajšnji posestnik Andrej Petrnel s svojo ženo in delavcem spravtjat seno v kope. Ravno je dokončava! eno tako kopo sena. ki jo je ovrševaia njegova žena, ko se stožje kope nagne ter uboga Sena pade s kope ravno na kamenito pot. Pri padcu se je močno poškodovala, a upanje je, da okreva. Je pač tako: Nesreča nikoli ne počiva!____ darovi Mesto cvetja na grob pokojni Milici Sch aititovi daruje družina Sila 10.— »Šolskemu društvu«. Ker se ni mogel vdeležiti pogreba pok. Milice Schmid-tove daruje v počastitev Nje spomina g. Kovačič D. L 15.— za »Šolsko dLruštvo.» Srčna hvala! Mesto cvetja na grob nepozabni Milici daruje družina Gergič L 25.— za «£>olsko društvo« in L 25.— za «Dijaško Matico«, (denar za D. M. hrani «Šolsko društvo«.) Mesto cvetja na grob prerano umrli Milici Schmidt darujejo svetoivanski podružnici «Šol. društva«: Družina Daneu, g.a Kristina Delak, gdč. Milka Petrnel, Valerija Košir, Amalija Cok, Štefanija in Stanko Terraovec in družina Ivana Počkaj po 10 L. Gospod UdoviČ star. pa 5 lir vkup-no 75.— L. V počaščenje spomina blagopokojnega I. Kolombina so isti podružnici darovali: Kante Ivan 5.— L, Ščuka Ivan L 3.—, Jaklič Josip L 1.—, gosp Milko pa L 30.—. Pogrebci pri Dt-klcvi nabrali L 20 mesto cvetk na grob Milice Schmidtove za Šolsko društvo. Srčna hvala vsemi SIR, ovčji, pomladni, v piirjah, ima na prodaj Rafael Zimic, stara trgovina s sirom, Deskle. 1095 DLJAK, viSjih srednjih Sol, popolnoma vc5č slovenskega in italijanskega Jenka, išče kakršnokoli službo v mestu aH na deželi. Nastop takoj. Prijazne ponudbe pod »Marljiv« na upravništro. 1083 KAPITAL ALI JAMSTVO! Zelo dobro vpeljano podjetje v Ljubljani s sijajno bodočnostjo sprejme enega ali dva družabnika s kapitalom 200.000 do 400.000 Din v gotovini ali v jamstvu. Ugodnosti: popolno jamstvo, visoke obresti, delež na dobičku eventuelno služba blagajnika itd. Ponudbe pod Kapital ali jamstvo® na upravo lista. 1089 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 958 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich, Trst Via Giu-liani 42. 1068 plačuje 765 ALOJZU POUH, PlflZZfl Gonboim z prvo nadstropje Pazite na naslov' Pazite na naslav! PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhiajalnim afekcijam. Steklenica za od* rasle L 7.50, za otroke L 5,—, Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 106£ KRONE po L 2,3G komad Zlato, trillantž, plaNn. 20-Mg ziale teađe kupuje In plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trsi« Via Mazxinl 46 766 plačuje po L 2.35 zlatarna STERHiH - Trst Via Mazzinl 43 r70 ^—..ML.inffgiingiKi mi Ne najdemo besed, s katerimi bi se naj dostojne] še zahvalili vsem onim, ki so nam stali ob strani v težkih dneh bolezni in smrti naše, nadvse ljub ljene Posebna zahvala gre zdravniku dr. Vitturelliju, ki je skušal z vsemi zdravniškimi sredstvi, da reši smrti našo drago Milico; nadalje se zahvaljujemo č. g. župniku Sili, darovalcem tolikega cvetja ' i vencev, svetoivanskemu pevskemu zboru za — v srce segajoče — žalost,nke na domu in v ccrkvi, našim fantom nosilcem pokojnice in nosilcem vencev, zastopnikom raznih društev ter onim, ki so počastili spomin pokojnice z doneski v korist Šoi. društvu m končno vsej onej nešteti množici, ki jo je spremila na njeni zadnji poti. Vsem, prav vsem, naša najgloblja zahvala. SV. IVAN PRI TRSTU, 13. julija 1926. ©Stali. M tati; viJteT Raj vseli dobrih gospodinj je, aJko pozMiajo ml ttll a Spominjajte se ob vsefc Teeeilh ta žalostnih prilikah «8olskega drnitva*. Vsi darovi naj se poftUfajo Šolskemu društva ▼ Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 29, I. Borzna porotna« Trst, 13. julija. Amsterdam 1190, Belgija 63, Francija 75.25, London 143.75, New York 29.50, Španija 465, Švica 572, Atene 36. Berlin 700, Bukarešt 13.50, Praga 8750, Ogrska 0.0412, Dunaj 415, Zagreb 52.25. — Uradna cena zlata (12. VII) 570. Vojnoodškodninske obveznice 67.48. IMiiij ki odpre danes svoja dobro založena skladišča sviienin, Vse blago je namenjeno za izvoz in tovarne nam ga odstopajo brez dobička, samo da realizirajo...... Mi ne Mi ne darujemo............ Vprašajte vse one, ki so pri nas kaj kupili in dobili bodete odgovor, da so naše cene in :::: blago nekaj izrednega :::: T f DEDI Iff fftfflft! via Torre bianca 21, pouk in DCXLlTt~MinUUL prevodi v vseh jezikih. (1067 HIŠNA SE »ČE za takofien nastop. Judovska bolnica, Trst, tU CdMogom Sco^lctto 2-_1093 UČENEC, začetnik, za trgovino jestvin se išče Novič, via Udine 3. 1094 PODLISTEK JULES VERNE: (65) Skrivnostni otok V sprednjem delu plota so pustili širok vhod, ki so ga zapirala močna dvokrilnata vrata. Stajo so delali preko tri tedne, ker razen plota je stal Cir Smith postaviti iz desk razne velike skednje za pribežališče živali. Na trdnost vseh naprav so morali polagati veliko skrb, ker mufloni so zelo močne živali in je bilo pričakovati, da bodo v prvih časih zelo divji. Zgoraj prišpičeni koli so bili zvezani po povprečnih deskah, a v primernih razdaljah so nekatere kole še posebej odprli. Ko je bil plot dovrien, so se namenili K vznožju Franklinove gore, kjer so se prežvekovalci kaj radi pasli na bujnih pašnikih, in priredili velik lov nanje. To se je zgodilo 7. februarja, krasnega poletnega dne. Lova so se vsi udeležili. Onagi sta nosili Dedeona Spiletta in Harberta ter izvrstno pomagali pri lovu. , Vse delo je obstajalo v tem, da so prepo- | dili ovce in koze v kotlino ter vedno bolj, zoževali krog okoli njih. Cir Smith, Pen-croff, Nab in Jup so se porazmestili na raznih krajih gozda, a jezdeca sta obkrožala stajo v obsegu pol milje, j Muflonov je bilo v tem delu otoka mnogo Lepe živali jelenje velikosti, z močnejšimi rogovi, kot jih imajo ovni, s sivo, mestoma prav dolgo dlako, so bile podobne argalskim ovcam. I Ta lov je bil zelo utrudljiv. Kolikokrat ; so morali teči sem in tja in napenjati glas ; pri kričanju! Od sto ovac, ki so jih pngo-niLi v kotlino, jih je ušlo dve tretjini; • končno pa so vendar prignali blizu staje ' kakih trideset ovc in deset divjih koz. Ker niso videle drugega izhoda, so živali vdrle skozi odprtino v stajo in se tako ulovile. V splošnem so bili naseljenci zadovoljni z uspehom. Večina muflonov je obstajala iz samic, med katerimi so bile nekatere breje. Ni bilo dvoma, da bo čreda prospe-vala in bo v bližnji bodočnosti poskrbo-vala naseljence ne samo z volno, ampak tudi s kožami. Tistega večera so se lovci zelo utrujeni vrnili v granitno hišo. Vkljub temu so se naslednjega dne že zgodaj podali k staji. Videlo se je, da so ujetniki poskušali podreti plot, toda brez uspeha, in zdaj so bili že precej mirnejši. Ves mesec februar se ni zgodilo nič posebnega. Dnevno delo je enakomerno potekalo. Popravljali so stajno cesto in ono k Zrakoplovnemu pristanu in izpeljali še tretjo cesto, ki je peljala od staje proti zapadni obali. Goste Šume Kačastega polotoka so tvorile še nepoznani del otoka Lin-colna. Tam so se zatekale divje zveri, katerim je Gedeon Spilett napovedoval iztrebljenje. Pred nastopom zime so skrbno obdelali divje rastline, ki so jih posadili iz gozdov na planoto Lepega razgleda. Nikoli se ni Harbert vrnil domov, da ne bi prinesel s seboj kakšno koristno rastlino. Nekoč je prinesel vzorce iz družine kikoracej, iz katerih zrn se izdeluje izvrstno olje, drugič navadno kislico, ki je dobro »redstvo proti skorbutu, tretjič tiste dragocene gomolje, ki so jih v Ameriki že zdavnaj obdelovali, namreč krompir, katerega poznamo danes okrog dvesto vrst. Zelenjadnl oset je bil dobro obdelan, skrbno zalivan, obvarovan pred ptiči in razdeljen v gredice, na katerih je rastla salata, kislica, re-, pa, radič in druga zelenjava.