i\ovičar iz domacih in ptujili krajev. Iz deželnihzborov. m Kranjski deželui zbor je imel 6. t. j. m. prvo in zadujo sejo. V tcrn zboru je bral cesarski namestnik pred poldnem ncmški po poldae pa tudi vizvirnem slovens k e m j c z i k u pisano cesarjevo pismo, ktero je došlo iz Dunaja, in prvikrat so se slišale, kar Ljubljana stoji, iz stola cesarskega natnestnika v domačem jeziku besede. Po zaslišaucm nemškem pismu Njih Veličanstva, reče deželni poglavar, da je že za ponedeljek odločil vojitev državnib poslancev, in da mu je dr. Bleivveis izročil peticijo častite Št. Jurške dubovščine, ktera prosi, naj deželni zbor ji pomaga, da se po vkazu c. k. okrajne gosposke v Kranju prekliče to, kar je berič Lovro Sejevec okliceval pri več crkvab zastran volitve v deželni zbor in pri tem oklicu nesramno spodkopoval zaupanje dubovstva in n arodnih možev. Št. Jurška duhovščina je te pomoči prosila že g. Derbitscba; ali on jej še dozdaj ni rešil vloge! Potem se vzdigne poslanec dr. Bleiweis in stavi nujni predlog: naj se brž danes volijo poslanci v državni zbor, pa tudi odborniki vdeželni odborin konča ves zbor v enem dnevu. Vsak že dolgo ve, koga bo volil; volitev je ktnalu pri krajuin mi ne prizadevamo deželi nep otrebnih stroškov. Temu predlogu so se vstavljali Apfaltcrn, Kromer in DežruaD, kar vendar nič ni pomagalo in pri glasovanju je obveljal predlog dr. Bleiweisa. Zatim je bilo poročevanje o novib volitvab deželnih poslancev, vse so bile enoglasno potrjene le Postojnska volitev g. Obreza se je zavrgla. 0 volitvi Novomeški ni bilo mogoče zdaj poročevati, ker kaže se pri tej volitvi mnogo veljavnib zadržkov ; ti pa se morajo za gotovo poizvediti. Popoldne se je bralo v slovenskem jezika cesarjevo pismo; zatim je bila naj prej volitev državnib poslancev; izvoljeni so bili grofCornini, dr. Toman, dr. Klun, Svetec, grof Barbo in fajmošter Pintar. Vsi so volitev prevzeli. V deželni odbor so voljeni dr. B1 eiweis, dr. Toman, dr. Costa in Kromer, za njib natuestnike Svctec, Kos, Kozler iu Rudež. Nekako senzacijo ie naredilo tudi to, da veliki posestniki, ki so si dvakrat že volili Langeija, ^so volili zdaj drugače. -- Če s k i dežel ni zbor se je na novo zbral 6. t. m. kakor tudi Kranjski in Moravski, in dokončala se je takratna seja v soboto 13. t. m. Jegov nainen je bil, kakor je to že znano, da bi volil poslance v državen zbor takraj Litave. Okoli tcga namena so se tudi sukale obravnavc jegove. Prvib 5 dni so se potrjevale volitve in pri tem je že bila velika borba, toda vse volitve razun Landskronske, kder se je skoz noč 66 častnib niestjanov vstvarilo, so se potrdile vkljub osem protestomiu nepravilnostim pri voljenjn. Nemškastranka in 54 velikib posestuikov so glasovali skupaj in na razlogc se ni kaj posebuo poslušalo. Veliki posestniki so tudi takrat glasovali, ko se jc odločevalb o veljavnosti jibove volitve same, kar jc proti vsaki zborovski navadi. Večina tega českega zbora se je po znauib zadnjib volitvah in po takem načinu potrjenja obrnolavna nemško stran, da si ravno je Nemccv l'/2 milion, Čebov pak 3V2 miliona v deželi. Takavečina se imcnnje napravljcna uractna večina. Lebko si tedaj že domisli vsak čitatelj sam, kako se je godilo zarad volitve vtako imenovani državni zbor takraj Litave. Državni predlog o volitvi pride pred posebni odsek 15 poslancev, 10 poslancev v odseku je nemških, Sčeskih, poročevalec večine je Hcrbst, menjšine slavni Rieger. V petek pridejo obravnave pred polni zbor. Herbst prebere predlog nemške stranke naj se namreč volitva v državni zbor zvrši, kakor vlada zahteva, Rieger pak poročuje v imenu českih poslancev naj se varuje stališče prejšncga zbora, in sc v takšen državni zbor, ki nima postavne podlage in cele države ne zastopa ne voli in naj se pravice dežele in krone česke neprepustijo je bil bud prepir, in mirno obnašala! grdo, da so cel odkrito izrekli, da kakemu dvoniljivemu novemu zboru, ki zastopa saruo polo vino celega cesarstva. Na to sporočilo pride razgovor, o nemške strani ni noben govornik vpisan, kakor da bi jira razlagov ne bilo treba razvijati, ker so si večine gotovi. Na česki straiii je več govornikov zapisanih in začnejo go voriti seveda vsi česki; nemški poslauci pak mesto da bi s< tega razgovova vdeležili, odidejo zvečine v gostivnico s krepčat. Tudi poročevalec večine Herbst mine. Govori s pri koncu, Herbst bi iniel kot sporočevalec besedo, pa ga n to je očitno razžaljcnje českih poslancev, sporočevalec s išče in kliče, dokler da pride usta si brisaje. Med tem j že seji bil konec napovedan. V soboto 13. še Rieger v raz širjenem govoru razlaga stališče česko, govori in pretresuj dnalizem in naglašuje uevarnosti, v ktere seAvstrija poda s svojo notranjo politiko ter odgovornost odvalja na one, ki gredo v Dunaj na tak zbor. Herbst še govori, potein prid do glasovanja, predlog menjšine pade, Rieger še položi pro test podpisan od vseh 87 českib poslancev proti ravnanj' večine in razvija pravice krone in dežele česke, imenuj natnerjeno volitev po oktoberski diplomi in februamem pa tentu in deželnem opravilniku za nepostavno, terpotrikratnerr ,,Slava" klicu na Jib Veličanstvo in domovino zapustijo vsi česki poslanci dvorano. Ostali poslanci so seveda po tem še ostali in volili ter zbor tudi sklenoli. — V Moravskem deželuem zboru pri kterem se je narodua stranka lepo februaristi so se vendar obnašali tako nemški uam naj bujši nasprotni časniki je obnašanje februaristov bilo sramotno. Ko so se volitve v državni zbor začele, je narodna stranka zapustila zbornico. Izmed narodnih so izvoljeni trije; menje voliti jih pa tud po volivnem redu ne smejo. — Njih veličanstvo je imenovalo sledeče predseduike spe sklicanih zborov v Česki, Moravski in Kranjski: Grofa Edra Hartig-a za višega deželnega maršala v Česki in dr. Ja neza Lim beka za njegovega namestnika. Eman. Dubsky ga za deželnega poglavarja v Moravski in dr. Avg. W e n z liczke-ga za njegovega namestnika, in Drag. Wurzbach-j žl. Tannenberg-a za deželnega poglavarja v Kranjski ir deželnega poslanca g. Fidelija Terpinc-a za njegovega na mestnika. — Francozi bočejo kupiti Luksenburg, deželico z zlo močno trdnjavo na nereški ineji, to vendar Prusi zlo branijo ia zatoraj je med Francosko in Prusko se podignol taki prepir, da se misli, da bo nastala gotovo vojska med njiraa. Avstrija hoče prepir poravnati in predlaže naj se skliče kongres, kteri bi to reč spet poravual. Bog daj, da se le bi, kajti če nastane spct vojska, tudi za Avstrijo ni dobro. Iz Pariza se čujejo hudi glasi, pravi se, da so ljudje z vlado zlo nezadovoljni, in da se je bati, da se podigne punt, kteri pa bi res napravil veliko zmešnjavo v celi Evropi. — Reka je z Ogersko združena. — Hrvaški deželni zbor se bo sklical 1. maja. — Njih Veličanstvo je potrdilo volitev škofa Jožefa Strossmay er-j a za pokrovitelja in kanoiiika Fr an ca Ra čki-ja za predsednika jngoslovanske akademije znanosti in umetnosti. — 12. t. m. so umrli v Gradcu knezoškof Sekovski grof 0. M. Attems. — Njih veličanstvo je 30. marca iruenovalo kanonika g, Fr. Sorčič-a Lavantinske škofije za stolnega dekana v Mariboru. — ,,Politik" je na 3 mesce suspcndovaDa, t. j. ustavljena. Easpar,vodgovorni vrednik ,,Politike" je zaprt. — Iz Šmarske dekanije se je poslalo za Sloinšekov spominek 160 fl. 50 kr. in 5 frankov v zlatu. — Iz Maribora. 31. marca smo imeli v naši narodui čitavnici prav veselo besedo; igrala se je tukaj prvokrat ,,zakonska sol", šaloigra, od g. dr. Preloga prav dobro iz nemškega prevedena. Z urno in gladko besedo natn je predstavljala gospa Š. srečo in blagostanje žene proti velikim nadlegam neomoženib; imela se je res dosti učili in zatoraj lepa hvala njenemu trudu in veseli inarljivosti, s ktero je svojo nalogo dovršila. Tudi gospoda S. in M. sta izvrstno igrala. Prizanesljiva potrpežljivost proti ženski slabosti, od druge strani pa možka resuost, ki ženi nasprotuje, kadar je treba, ste se g. Š. prav dobro prilegle. Za dopisavca nDanice" še omeninio, da se pri nas oui od njega tako sovraženi „1" na koncu deležnikov preteklega časa še zmiraj lepo izgovarja, in želimo, da se ta navada obdrži iz vzrokov, klerih tukaj razlagati ni priložnosti. Zarad ostrega pretresovanja pa, ki ga je igra ,,Crni Peter" v onera dopisu našla, nočemo govoriti, naj sodijo sami, ki so ono igro slišali in brali. — Po igri je bilo pevaDJe, o kterem se sploh more reči, da iinamo dosli pesmi, pa premalo pevcev, prvega tenora posebno pogrešamo. Na to je sledila tombola. Družba, ki je bila vkljub slabemu vremenu mnoga, se je zabavljala do pozne """' 1. julija se bode preselila čitavnica v novo noči. — stanovanje, ktero Tscbeligi-ta. je aajela v novo-zidani pivarni gospoda Slovensko Odgovori na vprašanja, ki slovstvo. so se stavila zarad popiso- vanja Slov. Stajarja, mi še niso od vseh strani, kamor so se razposlala, došli. Prosim torej č. gospode, ki dozdaj še niso rešili vprašanj, naj blagovolijo to skoro storiti, da se potem vsa tvarina lehko izroči dotičnim pisateljera. Res, da politična delavnost posebno v poslednjem času nam ni dopnstila drugega delovanja, pa zdaj se vsaj na Štajarju za kratek čas lehko oddahnemo in na prvo mesto stopi p o d u k naroda. Ljudska nevedno^st je naš naj veči protivnik. Knjiga ,,SIovenski Štajar" pa ne bo samo podučevala ljudstvo, anipak tudi vzbujala in pospeševala ljubezen do domovine in naroda. Da se pa bo vedelo, kako da so si razdeiili predmete g. pisatelji, priložim osnovo knjige »Slovenski Štajar." Čitanka za slovensko ljudstvo. A. Dežela. I. Zemljepisne razmere . II. Zemeljske „ ... III. Meteorologija .... IV. Rodovitnost zemlje . B. P r e b i v a 1 c i. V. Kulturno-historične razmere VI. Telesne razmere VII. Dusevne „ ... VIII. Državne „ ... C. Narodno gosp odarstvo. IX. Statistične razmere prebivalcev X. Produkcija .... XI. Obrtnost  XII. Društva  XIII. Trštvo \ XIV. Konsumcija .... D. Zgodovina. XV. Zvunajna Davorin Trstenjak. XVI. Znotrajna prof. J. Macun. Ker so g. pisatelji že začeli spisovati svoje predmete, ie upati, da se ta knjiga dovrši še v tem letu. V slov. Bistrici dne 20. marca 1867. Dr. JoŁe VoŠnjak. g. spisatelj: prof. Šuman. Andr. Pirnat. Ivan Žuža. dr. Gust. Ipavic. prof. J. Pajek. dr. Jože Vošnjak. Bož. Rajč. dr. J. Sernec. dr. Ivan Gršak.