339
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Pretekli petek odgovoril je mini-sterski predseaaik grof Taaffe na interpelacijo poslanca Groholskega zarad izganjanja avstrijskih podložnikov iz Pruske slede(^.e:
Vlada je z globokim obžalovanjem dobila vednost o siromaškem stanji, v katero so prišli nekateri naših državljanov vsled nenadnega izgnanja iz Pruske. Takoj se je vlada zarad tega obrnila do kr. pruske vlade izrekoma, da bi izvedela podlago in razširjenje tega izganjanja.
Po odgovoru na to prejetem smatra kr. pruska vlada to izganjanje kot čisto notranjo iz premikanja verskih in narodnih razmer nastalo naredbo. - Pri tem stališči kr. pruske vlade, katera ne obeta povoljnega vspeha od sklicavanja na mednarodno pravo in na trgovinsko pogodbo od dne 23. maja 1881., vlada ni v stanu zarad preklica teh ua-redeb poskušati daljnih korakov.
340
Vlada pa ni zamudila v slučajih posebnega ozira vrednih posredovati ia bo tudi prizadevanje pomočnih odborov za pregnane pospeševala.
Ta odgovor ni zadovolil nikogar, ker le preživo priča, koliko je za naše državljanje vredna pogodba z Nemško ali pa prijaznost Bismarkova.
Akoravno  se  na Balkanskim   polotoku   kupičijo nevarni oblaki,  ki pretijo vso Evropo  oropati  dobrot miru, vender se ta trenutek pozornost še bolj obrača na viharne borbe državnega zbora v adresni razpravi. — Prav viharna postala je ta razprava v pondeljek, ko sta levice govorila govornika „najojstrejih besedi" Krepek in Knotz in so  z desnice branili stranko dr.  Greger,  knez  Lichtenstein  Alfred  in minister Taaffe, zoper katega sta se še posebno strastno obračala  Plener in pa  antisemit  Fiegl.    Začetkom se je odgovoril je ministerski  predsednik Taaffe na dve interpelaciji Plenerjevo in Kiegerjevo v zadevah narodnega nasprotja na Češkim in dotičnih dogodb zadnjega časa. Grof Taaffe odgovoril je, da vlada obžaljuje one dogodbe, da so mnogostransko pretirane, da je vlada vse storila zabraniti one nerede,  kolikor ji je bilo to mogoče in da bo tudi dalje vse potrebno  storila  zabraniti jih, — da tedaj tudi (grof Taaffe) odločno odbija očitanje Plenerjeve interpelacije, kakor, da bi Nemci na Češkem ne  imeli  potrebnega vladinega  varstva; ravno tako odločno pa je zavrnil ministerski predsednik očitanje,  kakor bi se bil narodni  razpor  zalezil celo v vojno, dejal je da mu bo mogoče to na drobno dokazati iz uradnih pisem; z največjo ojstrostjo pa je zavrnil ono, ki si z vso silo prizadevajo narodni razpor zanetiti tudi v vojni. — To je grozovitno razjarilo Plenerja in Fieglna tako, da sta zahtevala, naj predsednik k redu pokliče zarad tega izraza ministerskega predsednika.   Oba levičarja  bila sta v toliki strasti, da predsedniku ni ostalo druzega,  kot odtegniti jima besedo,  glede klica k redu pa izreči, da nima povoda zanj. Izmed govornikov stal je Krepek na gospodarskim polji na videz braneč kmeta, — strašno udrihajoč po plemstvu,   velikem posestvu in po  vladi. — Ven ec dneva zaslužil pa si je Greger.   Knotz udrihal je po svoji stari navadi. Knez Lichtenstein, predsednik svojega kluba, pa je sklicaje se na zgodovino Avstrijske države kazal,  da je vsak dober Avstrijec dolžan, pravičen biti nenemškim avstrijskim narodom,  ker le tako je mogoč obstanek mogočne naše države.
Včeraj nadaljevala se je razprava o adresi: pervi govoril je Ed. SIIs s, kateremu je prostor prepustil miljonar Auspitz, — za njim pa naš poslanec Klun.
Po dogovorih imela bi se bila včeraj skleniti razprava tako, da bi danes govorila samo dva glavna govornika in pa oba poročevalca. — Da tudi zmiren nemec s Češke pride k besedi, prepustil je češki poslanec 'Wiedersperg svoje mesto edinemu zastopniku one stranke poslancu Heinrichu, ki je včeraj tudi še priti k besedi.
V včerajšnji seji prebral je predsednik vabilo ministerskega predsednika, po katerem naj se udje delegacije avstrijske jutri v četrtek ob 12. opoludne zbero v dvorani gosposke zbornice k prvi seji.
Hrvatska. — V ponedeljek praznovala se je v Zagrebu preroda hrvatske literature. V novo zidani dvorani za mrliče razpostavljeni so bili izkopani ostanki mrličev pisateljev grofa Babukič-a, Demetra Kuralec-a, Vraza in pa skladatelja Lizinske-ga. Skoraj sto in petdeset vencev doposlanih iz česko-polskih in drugih slovanskih in ožjih domačih krogov venčalo je rakve. Velikanska množica ljudstva vdeležila se je sprevoda.
Navzoč je bil predsednik deželnega zbora Hrvat, bivši ban Mažuranič, mnogo pisateljev, profesorjev, umetnikov, mestni župan in skupni mestni zastop bili so navzoči. Sprevod vodil je predsednik akademije kanonik Eački in pa pravoslavni župnik Pavlovič. Med duhovnim opravilom blagoslovljenja pela so pevska di^uštva, potem pa je mestni župan Badovinac v jedrnatem govoru hrvatskemu narodu izročil pavilon, ki je bil prav v ta namen zgrajen. Potem opisaval je vseučilišni profesor Markovič v navdušenem govoru pomen literaričnega gibanja za kulturelni razvitek Hrvatske in pa delovanje pisateljev one dobe.
Rnska. — Za naslednika grofa Tolstoj-a v ministerstvu notranjih zadev je odbran senator Pleva, ljubljenec carjev, drugi imenovani kandidatje za to mesto: Gurko, Dondukov-Korzakov so zdaj odpravljeni.
Bolgarska. — Od dneva do dneva presukavajo se tukaj razmere. Danes čuje se, da bode srbska vojna prestopila bolgarske meje, da zasede toliko bolgarskega ozemlja, da bi se s tem moglo poravnati moteno ravnotežje na polotoku. Takoj potem preklicala se je ta vest rekoč, da se v uradnih srbskih krogih prav ničesar ne ve o takih namenih. — Potem prišli so naznanje sklepi zastopnikov evropejskih ve-ledržav v Carigradu, po katerih se odločno obsoja korak bolgarskega kneza in izreče pričakovanje, da se bode mirnim potom ustanovil prejšnji stan na polotoku. — Koj potem poročalo se je, da je bolgarski knez Aleksander obljubil, večidel svoje vojne poslati nazaj v severno Bolgarsko. Pa ravno v tistem trenutku brzojavlja se iz južne Bolgarske, da se knez ne vrne v severno Bolgarsko, ob enem pa se ponavlja novica, da namerava srbska vojna v malo urah prekoračiti bolgarsko mejo. Tako se sme trditi, da še zmiraj mir evropejski visi na lasu.
Francoska. — Vsa Evropa je z razumljivo pozornostjo čakala izida ožjih volitev, katere so se minulo nedeljo vršile na francoskem. Znano je, da so pri prvih volitvah dne 4. oktobra združeni konservativci nenadoma priborili blizo 180 mandatov, republikanci pa samo nekaj nad 130 poslaniških mest. Ta nepričakovan propad napravil je velikansk strah med republikanci na francoskem pa tudi pri onih sosedih, kateri iz sebičnih uzrokov ne žele propada te oblike Ijudovlade, ali pa se boje močne samovladarske roke. Se le po drobnejšim opazovanji prepričali so se republikanci, da so konservativci posebno za to toliko novih sedežev priborili, ker so bili oni sami (republikanci) razdvojeni. Ožji so se tedaj sklenili za druge volitve in večinoma podvrgli so se pravilu, da vsi različni deli protimonarhičnih strank glasujejo za onega njihovega kandidata, kateri je pri prvotni volitvi imel največ glasov. Tega so se tudi držali in tako se je zgodilo, da so konservativci zdaj pridobili samo 26 mandatov, republikanci pa brez Pariza 208 mandatov. Vsega skupaj bodo tedaj konservativci v zbornici imeli nekaj nad 200 mandatov, republikanci pa okrog 350.