—    412    —
Novičar iz mnogih krajev.
Obstoj 8 razredov (klasov) na gimnazijah in sedanje učilne pravila so po višjem sklepa od 6. t. m. pote rj ene; le v sledečem bo kakošna premtmba potrebna: modroslovna propedevtika se ima obširniše kakor dosih-mal učiti in tudi latinski jezik se ima posebno pridno obdelovati; zastran jezika, v kterem naj se šolski predmeti a če, ima veljati za glavno pravilo to, da se zmiraj in povsod uči v tistem jeziku, po kterem se omika učeneov naj bolj pospeši, tedaj naj bo učil ni jezik tisti, ki je učencom tako znan in gladak, da popolnoma razumejo, kar se jim razlaga; za dosego temeljite omike mora po vsib gimnazijah — zunaj lombarško-benečanskih — saj v višjih razredih nemški učilni jezik prevagovati; ako ni tem pravilom nasproti, pa zna tudi kak drug deželni jezik učilni jezik biti; v letu 1858, ko bo sedanja gimnazijalna osnova v nemško-slavjanskih deželah in oziroma tudi na Ogerskem 81etno skušnjo prestala , ima izvoljeni odbor zvedenih mož iz   mnozih   de-
žel sedanjo osnovo pretresti, in, če bo treba, nasveto-vati kakošne poprave. — Za znamenje zmiraj večje prijaznosti med austrijansko in francosko vlado velja tudi to, da naša vlada je poslala pervemu francoskemu ministru, francoska vlada pa našemu velike križe nju častnih redov. — Ker se je govorilo, da si angleška in francoska vlada niste več tako dobre, kakor ste si bile izzačetka, ker angleški vladi ni po volji, da francoska preveč želi se porazumiti z rueovsko vlado, je vradni list francoske vlade te dni razglasil, da ona ni nobene rusovske ponudbe zastran miru prejela« — Ker ima konec tega leta gotovo biti; ali se misli rusovskavlada udati znanim tirjavam zaveznikov, je poslala pruska vlada poročnika UsecToma v Pariz in London, polkovnika Manteufelna pa na Dunaj s poročilom, kakor pravijo, da le ta daj ona stopi v njih zavezo, ako ne bojo tistij) 4 terja v prenapeti, in se zavežejo, ne več terjati* — Minister Rasel je v poslednjem zboru z večjim zaupanjem govoril od zaveze z austrijansko vlado, kakor pervikrat. — V Krimu se še niso udarili, Francoski vojskovodja Canrobert je razglasil oklic svoji armadi: naj berzda svoje hrepenenje po vojski še malo časa, ker kmali bode ura bila, da bo priložnost imela pokazati svoje junaštvo. — Ni popisati, s kakošnim trudom se pripravljajo Rusi za vojsko prihodnjo spomlad; Dadadmiral veliki carevič Konstantin ogleduje zdaj tu zdaj tam vojne barke in zapoveduje nove priprave. — Le z majhno večino glasov (39) je bilo v deržavnem angleškem zboru dovoljenje za nabiro p tujih vojakov poterjeno. — 26. t. m. se bo snidel postavodajavni zbor v Parizu, kterega bo cesar Napoleon sam začel z ogovorom. — Na Gdanskem (Danzig), poglavnem mestu zahodnje Prusije, je bila 18. t. m. strašna povo-dinj, v kteri je utonilo veliko ljudi in živine« Strašno je bilo ponoči slišati plat zvona, kričanje ljudi in rijo-venje živine v vodi! Reka Visla je bila že zamerznila, južno vreme pa je stajalo led, in ker ni splaval hitro po vodi, je nenadoma stopila Visla čez bregove in potopila spodnji del mesta. — Pruski časnik „Zeita pripoveduje prerokovanje 12 let starega zamaknjenega fanta: kaj bo s Sebastopoljem? Povedal je: »Zavezniki bojo 8., 9., 10. do 13. sušca premagali Se-vastopolj, pa ga v svoji oblasti cbderžali le do mesca rožnika (junia), potem pa bojo popolnoma p o tolče ni; leta 1857 bojo zavezniki v Londona z Rusom mir sklenili". Tako če biti mladi fanteč naj večji politikar sedanjega časa?!