proti stališčem tržaškega škofa Crepaldij
Tudi ambiciozna tržaška Slovenka Anja Pertot med 18 novimi magistri
poslovne šole MIB /4
Pred stopetdesetimi leti čitalnica v Gorici ": 1	i '1 ■1
If •JL^I	:m /10
Tudi slovenski avtorji in vsebine v bogatem sporedu 24. Tržaškega
filmskega festivala /4
Primorski
Ko pade kralj, je partije konec
Rado Gruden
Kocka je padla. Državljanska lista Gregorja Viran-ta je včeraj sprejela zelo jasno odločitev, ki naj bi že v kratkem privedla do razpleta politične krize, v kateri se je znašla Slovenija po objavi poročila državne protikorupcijske komisije. Ta je namreč pre-mierja Janeza Janšo in prvaka največje opozicijske stranke Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica obtožila sistematičnega kršenja protikorupcijske zakonodaje. To je povzročilo pravi potres na politični sceni z jasnimi zahtevami, naj oba odstopita z javnih funkcij.
Pri tem je bil izredno jasen predsednik Državnega zbora in Državljanske liste Gregor Virant. Včerajšnje zasedanje strankinega vodstva ga je pri tem odločno podprlo, nadaljnji obstoj stranke v vladni koaliciji pa vezalo na odstop Janeza Janše v desetih dneh oziroma na glasovanje o zaupnici vladi. Glede tega je Državljanska lista tudi zelo jasno povedala, da bo v tem primeru glasovala proti zaupnici.
Pritisk na Janeza Janšo je še dodatno okrepila poteza Zorana Jankovica, da zamrzne svojo funkcijo predsednika stranke in se na državni politični sceni umakne na stranski tir. Sicer to še ni odstop, ki bi bil glede na obtožbe protiko-rupcijske komisije edino primerno dejanje, kljub temu pa je s tem vrgel rokavico Janši, naj se tudi on odloči za kaj podobnega. Na kongresu Pozitivne Slovenije je bilo glede Jankoviceve zamrznitve funkcije še rečeno, da je treba včasih v partiji šaha žrtvovati tudi damo, če hočeš zmagati.
Jankovic je na ta način vladni koaliciji in opoziciji tudi ponudil možnost, da brez njega skušata najti rešitev, ki bi bila v teh kriznih razmerah najboljša za Slovenijo in v kateri ne bi bilo ne njega ne Janše. To je bil tudi posreden namig vladni koaliciji, v kateri bi se ob Državljanski listi tudi v Slovenski ljudski stranki in presenetljivo v Novi Sloveniji zadovoljili z žrtvovanjem Janše, samo da ohranijo koalicijo.
Toda Janša v tej partiji ni dama, temveč kralj. To so dali v Janševi SDS zelo jasno razumeti, ko se je zvedelo za odločitev DL. In ko pade kralj, je v šahu partije konec. Prav zato so predčasne volitve, z vsemi problemi, ki jih to prinaša, najbolj verjeten razplet sedanje krize.
dnevnik
NEDELJA, 13. JANUARJA 2013
št. 10(20.638) leto LXIX._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
slovenija - Politična kriza se poglablja
DL pozvala Janšo k odstopu Jankovic zamrznil vodenje PS
Bo sedanja vladna koalicija nadaljevala z delom z drugim mandatarjem?
ITALIJA - Zbliževanje Bersani-Monti
Vsi ga lovijo
Berlusconi bi rad TVsoočenje, a ni premierski kandidat
RIM - Po številnih besednih sporih in spopadih na razdaljo so bili včeraj prvi znaki zbliževanja med tajnikom Demokratske stranke Pier Luigijem Bersanijem, ki je trenutno glavni »favorit« za zmago na prihodnjih volitvah, in italijanskim premierjem Mariom Montijem. Zaznaven je bil skratka zametek morebitnega zavezništva med Demokratsko stranko in ministrskim predsednikom po volitvah, ki bodo 24. februarja.
Nekdanji premier Silvio Berlus-
coni je medtem zahteval televizijsko soočanje z Bersanijem. Vodstvo Demokratske stranke je sporočilo, da je Bersani pripravljen na soočanja, a bo to storil le s kandidati za premiersko mesto. Zato so tudi zahtevali pojasnilo, kdo je pravzaprav premierski kandidat desne sredine.
S sedeža Ljudstva svobode so tudi sporočili, da je bilo sklenjeno formalno zavezništvo s Severno ligo in listo Grande Sud Gianfranca Miccicheja.
Na 17. strani
volitve - Levica
Boris Kobal kandidat z Ingroio
TRST - Gledališčnik Boris Kobal bo slovenski kandidat na listi Državljanske revolucije, ki bo na političnih volitvah kandidirala za predsednika vlade dosedanjega sodnika Antonia Ingroio. Kobala so v okviru zavezništva, ki povezuje družbena gibanja in štiri stranke - SIK, SKP, zelene in Italijo vrednot - predlagali predstavniki iz kulturnih sredin. Tudi sicer bodo na listi večinoma kandidati, ki predstavljajo različne pomembne segmente civilne družbe.
Kot nam je včeraj povedal deželni tajnik SIK Stojan Spetič, so se vse deželne komponente liste dogovorile, naj bi Kobal bil uvrščen na »najvišje možno mesto na listi«. Nosilec za poslansko zbornico bo v vseh okrožjih sam Ingroia, končno odločitev o vrstnem redu drugih kandidatov tako za poslansko zbornico kot za senat pa bodo sprejeli v začetku tedna pri državnem omizju v Rimu.
LJUBLJANA - V Sloveniji se poglablja politična kriza po torkovi objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je ocenila, da sta protikorupcijsko zakonodajo kršila tako premier Janez Janša kot prvak opozicijske Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic. Svet vladne stranke Državljanske liste je včeraj Janšo pozval k odstopu ali pa k predložitvi zaupnice v parlamentu, medtem ko se je na opozicijski strani Jankovic odločil zamrzniti status predsednika PS, kar je potrdil tudi včerajšnji kongres stranke. Pri tem se sprožajo ugibanja, ali bo sedanja koalicija nadaljevala z delom, a z drugim mandatarjem, ali pa je možen kak drug razplet.
Na 16. strani
Trst: dan odprtih vrat na zavodu Zois
Na 2. strani
Na Kraškem pustu letos več vozov
Na 3. strani
Razkošna postavitev odprla operno sezono
Na 3. strani
Sindikat: manj policistov več tatov
Na 7. strani
Mirku Špacapanu posvetili pevski zbor
Na 10. strani
SKGZ: čimprej volitve za skupno zastopstvo
Na 16. strani
štmaver - Kratek stik povzročil požar
Bivša šola gorela
ŠTMAVER - Hitro posredovanje gasilcev je preprečilo, da bi zgorela tudi streha, škoda pa je kljub temu obsežna. V stavbi bivše šole v Štmavru se je v petek zvečer vnel požar, ki je uničil del opreme in povzročil vsaj začasno neuporabnost objekta, v katerem imajo sedež društvi Sabotin in Čarnik ter pevski zbor Štmaver. Vzrok požara, ki je zajel pevsko sobo v prvem nadstropju, je bil po ocenah goriških gasilcev kratek stik. »Škodo bomo začeli točneje ocenjevati v ponedeljek; upamo, da ne bo prevelika, saj bomo v času krize težko prišli do denarja za popravila. V ponedeljek bomo tudi ugotovili, ali je vsaj pritlični del stavbe uporaben,« pravi predsednik društva Sabotin, ki je moralo odpovedati oz. odložiti včerajšnje nagrajevanje jaslic.
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
bč V
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
/
TRST	Nedelja, 13. januarja 2013	2
HHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
šolstvo - Včeraj dan odprtih vrat na Tehniškem zavodu Žige Zoisa
Kam se usmeriti v sedanjem kriznem času?
Nižješolci in njihovi starši so imeli tudi možnost slediti učnim uram - Odprta vrata tudi prihodnji petek
Kaj se zgodi, ko dijak konča petletni višješolski študij na tehniškem zavodu, kaj se na takem zavodu učijo oz. kakšne kom-petence razvijajo, kakšne so možnosti zaposlitve oz. nadaljevanja študija na univerzitetni ravni tako v Italiji kot v Sloveniji? To so vprašanja, ki so jih zastavljali dijaki tretjega letnika nižje srednje šole, še bolj pa njihovi starši, ki so pred prazniki in včeraj dopoldne obiskali Tehniški zavod Žige Zoisa, saj so na šoli v luči vpisovanja v prvi letnik za prihodnje šolsko leto 2013/2014 priredili že dva dneva odprtih vrat.
Na zavodu Zois je včeraj sicer potekal reden pouk, ravnateljica Milena Padovan in profesorji pa so bili vseeno na razpolago za predstavitev značilnosti šole ter njene vzgojno-izobraževalne ponudbe niž-ješolcem in njihovim staršem, ki so na šolo začeli prihajati nekaj pred 11. uro. Drugače, sta nam povedala ravnateljica Pado-vanova in prof. Manuel Purger, tudi sam bivši dijak zavoda Zois, ki danes poučuje fiziko na smeri za gradnje, okolje in teritorij, so precej dober obisk zabeležili ob priložnosti prvega dneva odprtih vrat, ki je potekal še pred prazniki decembra lani. Obiskovalcem so orisali značilnosti šole in njenih dveh učnih smeri (smeri za upravo, finance in marketing oz. stare knjigovodske smeri ter smeri za gradnje, okolje in teritorij oz. stare geometrske smeri), niž-ješolci in njihovi starši pa so poleg razgovora z ravnateljico in profesorji imeli možnost tudi slediti učni uri v razredu in se pogovarjati z dijaki. Osnovno vprašanje, ki so ga - poleg že omenjenih - obiskovalci postavili predstavnikom šole je bilo, kam naj se v trenutnem kriznem obdobju usmerijo dijaki, ki zaključijo študij oz. kakšne so možnosti zaposlitve v tem obdobju. Omenjene možnosti bo morda nekoliko povečala tudi ponudba, ki jo na zavodu Zois poleg rednega študija pripravljajo za dijake: gre za delo na terenu, strokovne ekskurzije, predavanja, tekmovanja v računalniškem risanju in tečaje uporabe računalniških programov, obiske podjetij idr., dijaki petega letnika pa že vrsto let opravljajo prakso v Ljubljani, kjer se seznanijo tako s slovenskim delovnim okoljem kot tudi z življenjem v slovenski prestolnici.
O vsem tem bo na šoli še govor, saj se niz dni odprtih vrat še ni izčrpal, čeprav so že gostili večje število nižješolcev ter njihovih profesorjev in staršev. Na sporedu bo namreč še en dan odprtih vrat in sicer prihodnji petek, 18. januarja, od 17. do 19. ure. (iž)
Nižješolce in njihove starše je zanimalo, kaj se na zavodu Zois učijo in kakšne so možnosti zaposlitve oz. nadaljevanja študija na univerzi
šum - Natečaj
S kulturo v srcu
Kultura je nekaj, kar nas na življenjski poti vsakodnevno bogati. Od pripovedovanja zgodb, zahajanja v gledališče, sprehajanja med knjižnimi policami, listanja časopisov in revij, radovednosti odkrivanja vsega neznanega, do trenutkov, ko nas lahko poezija kadarkoli popelje v svet sanj, v katerem bi morda želeli živeti ...
Petkova mladinska priloga Primorskega dnevnika Šum, razpisuje literarni natečaj ob dnevu slovenske kulture z naslovom S kulturo v srcu. Kaj ti pomeni kultura? Vabljeni vsi mladi, goriški in tržaški višješolci ter študentje od 15. do 25. leta starosti, da v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30.1.2013 pošljete svoje prispevke na tržaško uredništvo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 (s pripisom za Šum). Najboljši prispevki bodo objavljeni v Šumu prav na dan slovenske kulture.
Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti naj udeleženci zapišejo podatke, ki ustrezajo šifri. Želimo vam ustvarjalno pisanje!
šolstvo - Prihodnji petek in soboto dneva odprtih vrat na zavodu Stefan
Vabijo radovedne obiskovalce
Ob tej priložnosti bodo stekle tudi zanimive delavnice od tehničnega risanja in sestavljanja električnih vezij do priprave mila
V petek, 18. januarja in v soboto, 19. januarja, bodo profesorji Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana s svojimi dijaki povabili radovedne obiskovalce v svoj vsakdan. Med 17.30 in 19.30 v petek ter med 9.30 in 11.30 v soboto bodo obiskovalci imeli priložnost, da preživijo nekaj ur na šoli in se pri tem seznanijo, kako poteka pouk ter dobijo vse informacije, ki jih zanimajo.
Kot so sporočili, bodo na šoli prisotnim predstavili in pokazali svoje specifične dejavnosti, ki opredeljujejo zanimiv višješolski izobraževalni program. Na šolski spletni strani http://www.jozefste-fan.org/index.html piše: »Na zavodu Stefan poleg specifične tehniške in strokovne usposobljenosti, posredujemo splošno in temeljno poznavanje in razumevanje naravnih in družbenih zakonitosti. Taka priprava omogoča diplomiranemu tehniku takojšen in učinkovit vstop v svet dela in stroke, a tudi trdno in široko osnovo za nadaljnji študij in poglabljanje znanja tako v specifičnem sektorju kot na drugih predvsem znanstveno usmerjenih področjih.«
Dijaki in profesorji zavoda Stefan pričakujejo obiskovalce
To je zagotovilo, da bodo mladi, ki se bodo odločili za šolanje na zavodu Stefan, pridobili vse v današnjem tehnološkem svetu nujno potrebne veščine in znanje. Zato bodo v sklopu dneva odprtih vrat or-
ganizirali zanimive delavnice, ki bodo nudile vpogled v bogat svet znanstvenih ved.
Mehanski oddelek se bo predstavil z delavnico tehničnega risanja, kjer se bodo dijaki lahko preizkusili v uporabi sod-
obne računalniške programe Auto CAD in SolidWorks 3D. Delo se bo nadaljevalo v laboratoriju pnevmatike z uporabo pnevmatskih panelov ter s poizkusi trdote in hrapavosti poljubnih materialov.
Dijaki, ki se bodo odločili za obisk delavnic elektronskega oddelka, se bodo preizkusili v sestavljanju enostavnih električnih vezij, ki jih bodo testirali z uporabo primerne laboratorijske elektronske in-strumentacije. Ogledali si bodo tudi namakalni sistem, ki so ga dijaki izdelali v lanskem šolskem letu. Poleg tega bodo profesorji stroke prikazali tudi delovanje krožka UAV - tj. akronim za brezpilotne leteče predmete.
Delavnica kemijsko-biološkega oddelka bo zavzemala praktično delo v laboratoriju. Dijaki bodo spoznali očarljivi svet barvil v listnih zelenilih in si s pomočjo mikroskopa ogledali strukturo rastlinskih organov. Iz zelišč in dišavnic si bodo pripravili mila, ki jih bodo lahko odnesli domov. Preizkusili se bodo tudi v risanju molekulskih struktur 3D in njihovi računalniški obdelavi.
arcigay - Omikana demonstracija proti stališčem tržaškega nadškofa Giampiera Crepaldija glede homoseksualcev
Arcigay zahteva podporo javnih institucij
Zotti: Italija je laična država in ne more o pravicah homoseksualcev odločati Cerkev - Romani: Škof Crepaldi si ne sme dovoliti, da zmerja druge - Comelli: Kaj pa IMU?
»Naši sinovi so enaki drugim sinovom in imajo čustva kot vsi ostali. Imajo iste pravice in dolžnosti in si ne sme nihče dovoliti, da jim krati pravice ter da jih ceneno zmerja.«
Bučno ploskanje je sledilo besedam članice združenja staršev homoseksualcev, ki je odločno poudarila, da ni in ne sme biti nobene razlike med istospolnimi in heteroseksual-nimi osebami. Gospa je svoje stališče izrazila na demonstraciji, ki jo je priredil krožek Arcigay Arcilesbica Arcobaleno včeraj popoldne pred sedežem tržaške škofije v Ul. Cavana. Na demonstraciji so geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci iz vse dežele FJK glasno in omikano protestirali proti nedavnim stališčem tržaškega nadškofa Giampaola Crepaldi-ja glede homoseksualcev in njihovih družin.
Pri demonstraciji je pod geslom Homofobna škofija sodelovala vrsta združenj, strank in organizacij, kot so deželni sindikati Cobas, radikalno združenje Certi di-ritti, organizacija Jotassassina in stranka SEL. Med javnimi upravitelji sta bila tržaška občinska odbornika Fa-bio Omero in Elena Marchigiani, ki sta skupaj s številnimi drugimi tudi vihrala veliko mavrično zastavo miru, ki so jo razgrnili pred vhodnimi vrati škofije.
Vse se je začelo, ko je Crepaldi napadel tržaško občinsko in pokrajinsko upravo, ker sta dali svoje pokrovi-
teljstvo za kampanjo proti homofobiji. Zato je bila tudi glavna zahteva v tem, da se javni upravitelji in javne institucije uradno ogradijo od škofovih besed. Škof pa mora razumeti, da je Italija laična država in zato ne more in ne sme o pravicah homoseksualcev odločati Cerkev, kot je to uvodoma poudaril predsednik tržaškega krožka Arci-gay Davide Zotti. Ta je tudi poudaril, da je bila demonstracija omikana in da se škof bolj kot nasilja (zaradi tega so demonstracijo pred kratkim prepovedali) boji soočanja. Megafon so nato vzeli v roke predstavniki raznih združenj. Med temi je bil državni predsednik Arcigay Flavio Romani, ki je povedal, da si ne sme škof dovoliti zmerjati drugih: Crepaldi lahko seveda pove, kar se mu vzljubi, toda homoseksualci bodo vsakič demonstrirali Kar pa je pomembnejše, morajo pravice zagotavljati in ščititi javne institucije, je poudaril Romani, ker je Italija laična država. To dokazuje tudi razsodba kasacijskega sodišča glede možnosti posinovljenj za istospolne pare. Obenem pa je odraz dejstva, da so žal italijanski sodniki daleč pred politiki, je dodal. Kandidatka leve sredine na zadnjih občinskih volitvah Clara Comelli (Certi diritti) pa je bila mnenja, da mora Cerkev plačevati davke in IMU.
A.G.
Pred sedežem tržaške škofije so razgrnili mavrično zastavo miru
kroma
/
TRST
Nedelja, 13. januarja 2013
3
gledališče verdi - Odprtje sezone 2013 z delom Korzar (Il Corsaro)
Razkošna postavitev
manj popularne Verdijeve opere
Opera debitirala v Trstu pred 165 leti - Ob uglednih Tržačanih tudi razveseljivo število mladih
Giuseppe Verdi je svojega Korzar-ja zasnoval za London, splet okoliščin pa ga je nato namenil Trstu: to je glavni razlog izbire manj popularne opere za slovesno otvoritev sezone 2013 gledališča Verdi. 25. oktobra 1848 je Il Corsaro de-bitiral v našem mestu s skromnim uspehom: le dve ariji sta prepričali občinstvo, scenografija pa ga je navdušila.
Tudi nova postavitev, ki je nastala v koprodukciji z Opero iz Montecarla, se ponaša z res okusno scenografijo, ki jo je Pier Paolo Bisleri razvil na podlagi osnutkov slikarja Franca Fortunata. Domiselnost in ustvarjalnost dopolnjujeta sceno s čudovitimi kostumi, ki jih je narisal Giuseppe Palella, Iuraj Saleri pa je z igro luči nadgradil čar predstave. Rezultat je pogosto naravnost razkošen in vtisne nekoliko šibki zgodbi ritem, ki poslušalca nikoli ne dolgočasi, čeprav je režija, ki jo je zasnoval dirigent Gianluigi Gelmetti s pomočjo asistentke Eleonore Paterniti, dogajanje natrpala s simboliko, ki ni vedno jasno razumljiva ter križa in staplja muslimanske, krščanske ter prostozidarske simbole, pa tudi zgodovino in aktualnost. Večina občinstva pogreša nadnaslove, ki so zaradi tehničnih razlogov tokrat odpadli, saj Byronova zgodba ni povsem logična in premočrtna. Običajno je Verdi svojega libretista Piaveja zasuval z nasveti in vsemogočimi zahtevami, v tem primeru pa mu je pustil proste roke tudi zato, ker je parti-turo spisal v naglici za založnika, ki ni bil zvesti Ricordi, temveč Francesco Lucca.
Gelmetti je trdno zaverovan v glasbene vrednote opere in je svojo predanost dokazal z vodstvom, ki je profesionalno natančno usklajalo soliste, zbor in zelo dobro razpoložen orkester (z bi-serčki solističnih in komornih trenutkov), pridih poezije pa je bil le občasen. Za to
Skupinski prizor iz slikovite postavitve
so poskrbeli predvsem nekateri pevci nadpovprečno dobre zasedbe (druga, tudi zelo dobra, je nastopila samo v soboto s posebno pohvalo ruskemu barito-nistu Igorju Golovatenku), v kateri si prvo mesto skoraj enakovredno delijo tenorist Luciano Ganci, v naslovni vlogi ek-spresiven in drhteč, sopranistki Mihaela Marcu - izredno tankočutna Medora - in temperamentna antagonistka Pao-letta Marrocu kot Gulnara ter baritonist Alberto Gazale. Pevsko zasedbo so korektno dopolnili Mihail Ryssov, Romina Boscolo ter Alessandro De Angelis.
V glasbi se oglašajo nekateri zametki poznejših mojstrovin, partitura pa sodi v takozvana »jetniška leta«, v obdobje, ko je skladatelj mrzlično izpolnjeval preveliko število naročil in ni mogel posameznim delom posvečati globlje
pozornosti. Kot je občinstvo ugotovilo že leta 1848, je v operi le nekaj biserov, ki zaslužijo občudovanje, bolj v posameznih arijah kot v skupinskih prizorih, pri katerih je zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero, sodeloval dokaj kompaktno, a ne posebno subtilno.
Gala večer je v gledališče privabil polnoštevilno občinstvo, med katerim sta bila župan Roberto Cosolini in njegov predhodnik Roberto Dipiazza, predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, rektorja tržaške in videmske univerze Francesco Peroni in Cristiana Compagno, germanist Claudio Magris in vrsta predstavnikov politične, ekonomske in intelektualne elite, poleg velikega števila ljubiteljev opere, med katerimi je bilo tudi razveseljivo število mladih.
Čeprav je prodaja vstopnic in abonmajev le kapljica v gledališki bilanci, sta bila nadzornik Orazi in svetnik Marchesi zelo zadovoljna nad uspehom predstave, ki je požela veliko aplavzov, saj je občinstvo najpomembnejši element v obstoju ustanove, ki ji novi zakonski osnutki strežejo po življenju. Preko dvestoletna zgodovina in današnja kakovost bi si zaslužili večje spoštovanje ter bi morali v politični eliti vzbuditi prepričanje, da gledališče ni le stičišče mondenih zmenkov, temveč kulturni hram, ki daje mestu in vsej deželi poseben lesk.
V odmoru so gledališki nadzornik Orazi, občinska odbornica Grim in župan Cosolini sprejeli lepo gručo študentov, med katerimi je bila tudi skupina gojencev Glasbene matice.
Katja Kralj
Mlajši zgodovinarji o novejšem obdobju
V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo jutri ob 20.30 nastopili trije mlajši slovenski zgodovinarji: doktorji znanosti Aleš Gabrič, Bojan Godeša in Aleksander Lorenčič. Zaposleni so na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, prva dva tudi predavata na univerzi. Dr. Bojan Godeša bo predstavil študijo Čas odločitev, Katoliški tabor in začetek okupacije. Knjiga je v Sloveniji vzbudila polemike, vsekakor pa poživila zanimanje za predvojno slovensko politiko. O njej in o začetkih revolucije govori zbornik s simpozija o primorskem rojaku, predvojnem banu in žrtvi Vosa Marku Natlačenu (1886-1942), ki ga je uredil Zdenko Čepič. O tej knjigi, o zborniku o hrvaški zgodovini 20. stol. in o zborniku razprav Slovenska pot iz enopartijskega v demokratični sistem, ki ga je sam uredil, bo govoril dr. Aleš Gabrič. O gospodarskih spremembah, ki jih je obdelal v študiji Prelom s starim in začetek novega, Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem, pa bo govoril dr. Aleksander Lorenčič.
Oddaja Alpe Jadran
Slovenski program Deželnega sedeža Rai vabi k ogledu januarske epizode mozaične oddaje Alpe Jadran. Tudi nocoj bo na sporedu pestra izbira prispevkov s področja Srednje Evrope, ki jih pripravljajo javne televizijske hiše Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Švice in Nemčije. Po ilustriranih zgodbah Mila Manare, bo na vrsti potovanje skozi sotesko Partnach v Bavarskih Alpah, obisk živalskega vrta na Brionih, oživitev spomina na admirala Tegetthoffa v Mariboru in ogled svetopisemskih upodobitev v italijanskem Illegiu. Po krajših novičkah, bodo gledalci spoznali delovanje uspešne socialne ustanove na Bavarskem, odkrili značilnosti alpske arhitekture na Gorenjskem, za konec pa še uživali v zimskih čarih Opatije. Oddaja bo na sporedu nocoj ob 20.50, s ponovitvijo v četrtek ob isti uri.
kraški pust - Obeta se bogata izvedba
Letos več vozov
Prijavilo se jih je kar 10, poleg tega pa še 9 pustnih skupin
Do uradnega začetka letošnjega že 46. Kraškega pusta nas ločuje le slab mesec, vpisni rok skupin in vozov pa je zapadel sinoči ob polnoči. Znani so torej vsi akterji openske pustne povorke, ki se bo odvijala v soboto, 9. februarja.
Prireditelji so z vpisi zadovoljni, saj se je na letošnji Kraški pust prijavilo 10 vozov in 9 skupin, kar odraža trend iz preteklih izvedb. Letos bo konkurenca vozov bistveno bogatejša, saj beležimo dve novosti, vozova iz Šempolaja in Ce-rovelj. Povorke se bo udeležil tudi lanski zmagovalni voz iz Praprota, tako da pustarjev iz devinsko-nabrežinske občine res ne bo primanjkovalo. Prijavili so se še vozovi z Opčin, iz Štmavra, So-vodenj, Medje vasi-Štivana in združenih vasi občine Zgonik. Po vsej verjetnosti letos ne bo voza iz Bazovice. Iz Slovenije so prisotnost zagotovili še pustarji iz Merč, pustni voz pa bodo na Opči-ne pripeljali še iz koprskih Marezig.
Med skupinami bodo lansko prvo mesto branili pustarji iz Padrič in Gro-pade. Ob njih bodo povorko popestrile še skupine iz Boljunca, Valmaure, starši in učenci osnovne šole ter vrtca Grbec iz Škednja, člani openskega društva Fon-da-Savio in skupina socialne zadruge
Z lanskega žrebanja vrstnega reda vozov
kroma
Anfas iz Trsta. Zadnji trenutek se je za nastop odločila tudi pustna skupina Pro-sek-Konotovel, pod vprašajem pa ostaja udeležba Združenja staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine.
Obeta se nadvse zanimiva izvedba, ki bo letos postregla še z nekaterimi presenečenji. Med te nedvomno spada preoblikovanje petkovega defileja. Letos bo ta odprt pustnim maskam vseh starosti, zaznamoval pa ga bo tematski naslov »živalski defile«.
Vse podrobnejše informacije bodo javnosti predstavljene v soboto, 2. februarja, ko bo Tržaška pokrajina gostila tiskovno konferenco v Skladišču idej na Korzu Cavour. Prireditelji Kraškega pusta bodo na ta dan predstavili program letošnje izvedbe, dogodek pa bo spremljala tudi razstava zgodovinskih fotografij Kraškega pusta, ki jih je med leti v svoj objektiv ujel pokojni fotograf Mario Magajna.
Pred uradno predstavitvijo bo v torek, 22. januarja, stekel še zadnji informativni sestanek s predstavniki pustnih skupin. Ob tej priložnosti bo odbor Kraškega pusta sprejemal vso potrebno tehnično dokumentacijo pustnih vozov. (mar)
POSTANI SOLASTNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
4
Nedelja, 13. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
tržaški filmski festival - Od četrtka v Mieli in dvorani Tripcovich
Bogat spored in dvojno prizorišče
Tekmovalni spored odpira film Elisabette Sgarbi, kjer srečamo Magrisa, Dorflesa, Pahorja, Rovereda - V soboto tudi film o Slavoju Žižku
V četrtek, 17. januarja, se bo začel 24. tržaški filmski festival, najpomembnejši festival filmov iz srednje in vzhodne Evrope v Italiji, ki je v vseh teh letih italijansko javnost seznanjal z dogajanjem v prostoru med Baltikom, Uralom, Črnim in Jadranskim morjem. Letošnja izdaja bo po zagotovilih prirediteljev še bogatejša zaradi številnih novosti, med katerimi gre v prvi vrsti izpostaviti novo prizorišče. Po dolgotrajnih prostorskih težavah, ko so projekcije potekale izključno v gledališču Miela, ki ima zgolj eno veliko dvorano, si bo letos filme mogoče ogledati tudi v dvorani Tripcovich.
Prav o tej novosti se je največ govorilo na včerajšnji predstavitvi festivala. Župan Roberto Cosolini in nadzornik ter umetniški vodja Operne hiše Verdi Claudio Orazi sta povedala, da sta se soglasno odločila, da je treba dvorano Trip-covich bolje izkoristiti, iz tega dogovora pa izhaja, da bo dvorana v tem letu kar 60 dni na razpolago različnim dogodkom. To čast bodo najprej imeli filmarji, ki bodo v veliki dvorani svoje filmske produkcije lahko prikazovali večjemu številu obiskovalcem, smo slišali na predstavitvi, na kateri sta tržaški filmski festival pohvalili tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in senatorka Tamara Blažina.
Programu filmskega festivala sta predstavila umetniška vodji festivala An-
Sodelujoči na včerajšnji predstavitvi Tržaškega filmskega festivala
kroma
namaria Percavassi in Fabrizio Grosoli, ki sta poudarila, da jim je kljub čedalje nižjim finančnim sredstvom uspelo pripraviti kakovosten program. V tekmovalnem programu se bo za nagrado potegovalo kar nekaj dobrih filmov, nagrade v treh kategorijah pa bo podelilo občinstvo. V četrtek, 17. januarja, festival odpira italijanski film Elisabette Sgarbi Il Viaggio del-la signorina Vila, v katerem gre za ljubezensko zgodbo med moškim in žensko, ki ste iz preteklosti vržena v današnji Trst. V filmu bo mogoče spoznati Claudia Magrisa, Gilla Dorflesa, Borisa Pahorja, Pina Rovereda in še nekatere druge tržaške intelektualce. Film bodo predvajali v
dvorani Tripcovich ob 20. uri. Dve uri kasneje pa bodo na istem prizorišču v ne-tekmovalnem sporedu Sorprese di genere vrteli film Vaje v objemu, ki ga je režiral lanskoletni zmagovalec v kategoriji dokumentarnih filmov Metod Pevec. Poleg dolgometražnega filma Il Viaggio della si-gnorina Vila je v tekmovalni del uvrščenih še sedem filmov, med drugim tudi film Student, ki je bil premierno prikazan na lanskem cannskem festivalu.
V kategoriji kratkometražnih filmov se za nagrade poteguje 16 naslovov. Izpostavili bi italijanski film Carla Sironija Cargo, ki obravnava zelo občutljive teme; ljubezen, prostitucijo in
imigracijo na periferiji Rima. Ta film bo na sporedu v soboto, 19. januarja, ob 14. uri v dvorani Tripcovich. V kategoriji dokumentarnih filmov pa se bo letos za nagrade potegovalo 9 naslovov, ki bodo v Trstu doživeli italijansko premie-ro. Gre predvsem za zgodbe, ki prihajajo z Baltika.
V okviru festivala, ki se bo sklenil 23. januarja, bodo potekale še predstavitvene delavnice, ki jih bodo vodili priznani avtorji in novi talenti. V sporedu Sorprese di genere se bo, kot rečeno, predstavil slovenski režiser Metod Pevec, ki je lani zmagal z dokumentarcem Aleksandrinke. Novost letošnje izdaje filmskega festivala pa je tudi niz Italian Screenings, v okviru katerega želijo poglobiti sodelovanje tržaškega filmskega festivala s festivalom When East Meets West (WEMW). V okviru Posebnih dogodkov pa bo letos na filmskem festivalu nastopil tudi dokumentarni film Per-verznežev vodnik po ideologiji, ki je nastal v sodelovanju med slovenskim zvezdniškim filozofom Slavojem Žižkom in britansko režiserko Sophie Fiennes. V njem se Žižek poskuša dokopati odgovorov na vprašanja, kot so: kaj nam psihoanaliza lahko pove o ideologiji, kakšne so pretekle in sedanje funkcije ideologije, katere ideologije prevladujejo v sodobne svetu itd. Film bo na sporedu v soboto, 19. januarja, ob 17.30 v gledališču Miela. (sč)
poslovna šola mib - Podelitev 18 magistrskih diplom
Naslov, ki zagotavlja službo
Direktor Vladimir Nanut izpostavil odličnost ustanove - Med magistri tudi Tržačanka Anja Pertot
Na mednarodni poslovni šole MIB School of Management je včeraj potekala slavnostna podelitev magistrskih diplom s področja zavarovalništva in upravljanja rizika. Direktor ugledne šole Vladimir Nanut ter njena člana Federica Seganti in Ermanno Pitacco sta akademske naslove podelila 18 mladim magistrom, ki so lani zaključili svoj podiplomski študij na tej šoli.
Slovesnost je uvedel direktor šole MIB Vladimir Nanut, ki je izpostavil nekaj mednarodnih priznanj, s katerimi se ponaša šola, ki spada med 35 najboljših evropskih poslovnih šol. Prof. Nanut je izpostavil še nekaj statističnih podatkov, ki govorijo v prid odličnosti te ustanove, ob tem pa je še pristavil, da si študentje šolnino delno lahko pokrijejo s pomočjo štipendij, ki jih zagotavljajo ugledna svetovna podjetja. Zanimiv je tudi podatek, da že 13 let podeljujejo magistrske naslove iz programa Zavarovalništvo in upravljanje rizika, diplomanti tega programa pa v 90 % dobijo zaposlitev v obdobju šestih mesecev. V nadaljevanju je odličnost šole opisala tudi Federica Seganti, ki se je včeraj predstavila v vlogi didaktičnega direktorja masterskega programa Zavarovalništvo in upravljanje rizika. Govornica je povedala, da njihova šola vsako leto privabi več mladih, ki bi radi svoje akademsko znanje oplemenitili z dodatnim znanjem, ki jim običajno prinaša tudi večjo konkurenčnost na trgu dela. Segantijeva je prisrčno pozdravila nove magistre in jim priporočila, naj čim bolje unovčijo pridobljeno znanje.
Pozdravnim nagovorom je sledila še podelitev magistrskih nazivov, s katerimi se od včeraj lahko pohvali 18 mladih ljudi, ki prihajajo iz osmih držav (Italija, Bosna, Srbija, Indija, Latvija, Libanon, Mauritius, Romunija). Med novopečenimi magistri pa smo našli tudi 28-letno Trža-čanko; na ugledni poslovni šoli je magi-strirala Anja Pertot, ki je sicer diplomirana medicinska biotehnologinja. Mlada in simpatična magistra nam je zaupala, da se je po končanem študiju odpravila v New York, kjer se je preusmerila na ekonomski sektor. Iz želje, da bi združila ekonomsko in biotehnološko stroko, se je odločila za magistrski program na tržaški poslovni šoli. V svoji magistrski nalogi se je Pertotova lotila analize rizika v farmacevtski industriji. Izvedeli smo tudi, da ima mlada Anja visoke ambicije, s katerimi bi želela uspeti predvsem v tujini, zlasti v Londonu ali New Yorku. (sč)
glasba - SSG
Perpetuum jazzile in Leteči Holandec
Slovensko stalno gledališče vabi svoje gledalce na dva dogodka za glasbene sladokusce. V goste prihaja Perpetuum jazzile, vodilna slovenska pevska skupina na področju jazzovske glasbe. Koncert z naslovom Vokalna ekstaza bo v sodelovanju z društvom Druga Muzi-ka v nedeljo, 20. januarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu. V sodelovanju z Glasbeno matico pa prireja SSG izlet v Ljubljano na ogled Wagnerjeve opere Leteči Holandec. Koprodukcija Opere SNG Ljubljana in Cankarjevega doma je v abonmajski ponudbi zelenega sklopa SSG. Predstava bo v soboto, 26. januarja ob 19. uri v Cankarjevem domu, zeleni abonma in vstopnice (30 evrov) pa vključujejo avtobusni prevoz do Ljubljane in nazaj z odhodom iz Trsta ob 16. uri. Abonenti morajo svojo prisotnost potrditi pri blagajni SSG (tel. št. 040362542), kjer je v teku predprodaja.
kroma
Anja Pertot med kolegi, magistri na poslovni šoli MIB
ssg - Jutri za vrtce in osnovne šole
Harmonikar M. Hatlak od Bacha do tanga
Anna Rossi Illy prejme srednjeveški pečat
Podjetnica Anna Rossi Illy bo v torek v sinji dvorani tržaškega županstva prejela srednjeveški pečat mesta Trst. Vdova Ernesta Illyja (njuni sinovi so Francesco, Riccardo in Andrea, hči je Anna) je od leta 1963 članica upravnega sveta družinskega podjetja Illy-caffe, več let je bila tudi podpredsednica in odgovorna za mednarodno trgovino. Od leta 1977 je članica italijanskega združenja podjetnic AID-DA (predsedovala mu je med letoma 1993 in 1999), od leta 1999 pa tudi častna konzulka Madžarske v Furlani-ji-Julijski krajini. Pred leti (20012004) je bila tudi predsednica združenja industrijcev v tržaški pokrajino, predseduje pa tudi številnim tržaškim združenjem in fundacijam (Goffredo De Banfield, Solidarieta Trieste, kulturni center Albert Schweitzer itd). Je častna predsednica podjetja Illycaffe in fundacije Ernesto Illy, leta 2011 pa jo je predsednik republike imenoval za vitezinjo dela.
Pupkin Kabarett in volilna kampanja
Psihoanalitiki pravijo, da če hočemo premagati depresijo, moramo gledati tiste, ki so v primerjavi z nami na slabšem. To je plemenita funkcija ponedeljkovega Pupkin Kabaretta (ob 21.02 v gledališču Miela), ki se predstavlja prvič v letu 2013. Sredi volilne kampanje pa se Pupkinovi igralci zavzemajo za zagotovljena mesta v parlamentu preko »blindiranih« kandidatnih list. Prva stranka, ki jim bo ponudila to možnost, si bo zagotovila vse glasove igralskega ansambla in tudi glasbene skupine Niente Band ... Predprodaja bo še danes in jutri od 17. do 19. ure, vstopnice lahko kupimo tudi na spletni strani www.vivaticket.it.
Nekdanji odbornik Carlo Grilli v vrstah UDC
Nekdanji tržaški občinski odbornik za socialno zaščito, trenutno pa občinski svetnik Carlo Grilli se »s težkim srcem in brez polemik« poslavlja od Dipiazzove občanske liste in prehaja v vrste sredinske stranke UDC. V tiskovnem sporočilu razlaga, da ta stranka najbolje predstavlja njegove vrednote - družino, krščanske nauke in pomoč šibkim členom družbe.
Priprli hrvaško in srbsko državljanko
Tržaška mejna policija je na Ferneti-čih aretirala 21-letno hrvaško in 24-letno srbsko državljanko, ki sta sedeli v avtodomu fiat ducato. V Bologni so ju v zadnjih letih obsodili na zaporne kazni zaradi tatvin.
Slovensko stalno gledališče bo predstavilo jutri najnovejšo predstavo programa za vrtce in osnovne šole. Tokrat bodo mali abonenti deležni posebnega srečanja z glasbo z avtorskim projektom priznanega slovenskega harmonikarja Marka Hatlaka od Bacha do tanga. Naslov zgovorno pojasnjuje vsebine koprodukcije Hatlak harmonika in SSG, ki ponuja prikaz različnih glasbenih govoric skozi čas in prostor. A to je samo glavna osnova predstave, ki govo-
i ul
J to
£ 11	//7 U
à i ■■ I 1 ■ / J
I fi
ri tudi o poklicu glasbenika in koncertan-ta, o študijski poti mladega glasbenika in o lepoti te umetnosti. V tej »učni uri« bo Hat-lak predstavljal harmoniko kot vsestranski instrument, prvenstveno pa se bo posvetil Johannu Sebastianu Bachu (barok), Johnu Cageju in Sofiji Gubaidulini (sodobna resna glasba) in A. Piazzoli (novi tango). Gledalci bodo imeli priložnost temeljiteje spoznati koncertno harmoniko; kakšna je razlika med klavirsko in diatonično harmoniko ter kakšne so njene zvokovne zmožnosti. Spoznali bodo tudi Markovo osebno zgodbo -kaj pomeni študirati v tujini, kako se iz idrijskega okolja znajdeš najprej na glasbeni šoli v Ljubljani, pa potem v Weimarju, kulturni prestolnici Evrope (1999), ki je že leta 1708 postala središče svetovne kulture. Spregovoril bo o tem, kako premagaš tremo pred nastopom in kako ohranjaš zbranost od začetka do konca nastopa, o vsem tem, kar se umetnik uči in razvija vse življenje.
Matineje bodo na sporedu od ponedeljka do srede ob 10.30 na malem odru SSG, nakar bo Hatlak pričel svojo pot po šolskih prostorih.
tržaški zaliv - V petek pred Gradežem
Jata delfinov
Raziskovalci agencije ARPA zagledali od 20 do 25 primerkov
V petek okrog 15. ure je skupina raziskovalcev deželne agencije za okolje ARPA med plovbo iz Grljana v Lignano naletela na veliko skupino delfinov. Jato delfinov, v kateri je bilo od 20 do 25 primerkov, so zagledali približno dve navti-čni milji od Morga, med Gradežem in Portom Busom. Gre za skupino velikih pli-skavk, ki jih v Tržaškem zalivu opazijo dokaj pogosto, čeprav običajno ne v tako velikem številu. Pri Miramarskem morskem rezervatu priporočajo, da ko opazimo delfina ali drugo zanimivo morsko žival, obvestimo osebje rezervata (lahko tudi na Facebooku). Avtor zgornje fotografije je Alberto Marchesi (ARPA).
/
TRST
Nedelja, 13. januarja 2013
s
fPifiaini axftedte% ffin&g,
prireja
DANES, 13. januarja, ob 17. uri
v prodajnem centru na Dolgi Kroni
NOVOLETNI KONCERT
Sodelujejo gojenci glasbene šole, ter ansambla Klapa z Brega in Ročk na b'ndime
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 13. januarja 2013
VERONIKA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob 8.23 in zatone ob 19.13
Jutri, PONEDELJEK, 14. januarja 2013
SREČKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,6 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, vlaga 51-odstotna, veter 9 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C.
OKLICI: Elia Hrovatin in Julija čjuder, Davide Angiolini in Martina Marzotti, Gaetano Del Prete in Qendresa črye-ziu, Gaddo Cecovini in Maria Giovan-na Umer, Jian Wang in Lianzhen Zhao, Fulvio Benussi in Federica Friedrich, Enrico Tulliach in Valentina Minervi-no, Luca Terreni in Elisabetta Sponza, Duilio Buzzi in Guglielmina Mismas, Giordano Marinelli in Cristina Miche-li, Dario Argenti in Serena Milos, Paolo Cazzato in Michela Balsini.
CI3 Lekarne
KD Ivan Grbec
Skedenjska ulica 124
vabi v svoje prostore danes, 13. januarja, ob 18. uri
na večer božičnih pesmi
Prečudna je nocojšnja noč
Nastopajo: MoPZ Sv. Jernej z Opčin -vodi Mirko Ferlan skupina Citrarke iz Logatca
ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja
-vodi Silvana Dobrilla
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
Nedelja, 13. januarja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Campo S. Giacomo 1, Opčine - P.le Monte Re 3/2.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine - P.le Monte Re 3/2 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Campo S. Giacomo 1, Opčine - P.le Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Campo S. Giacomo 1 - 040 639749.
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. januarja 2013
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 6 - 040 368647.
cPocjteêno podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.40 »Cloud Atlas«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »A Royal Weekend«.
CINECITY - 11.10, 14.50, 18.10, 21.30 »Cloud Atlas - Tutto e' connesso«; 11.10, 13.25, 15.40, 17.55, 20.00, 22.15 »Quello che so sull'amore«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.40 »Asterix e Obelix al servi-zio di Sua maesta'«; 20.00, 22.15 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta' 3D«; 10.50, 13.25, 16.00, 18.35, 21.10, 22.10 »La migliore offerta«; 19.10, 21.50 »Jack Reacher - La prova decisiva«; 20.05, 22.10 »Mai Stati Uniti«; 11.10, 13.20, 15.20, 17.15 »Le avventure di Fiocco di neve«; 11.00, 15.15, 18.35 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45 Disney's Ralph Spac-catutto«.
FELLINI - 15.15, 16.40 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 18.10, 20.10, 22.10 »La regola del silenzio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Master«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 18.50, 22.15 »Mai Stati Uniti«; 17.10, 20.30 »La scoperta dell'alba«.
KOPER - PLANET TUŠ - 12.10, 15.15, 17.50, 20.00 »Ana Karenina«; 13.40, 16.00, 18.15, 20.30 »Brez nadzora staršev«; 20.20 »Hobit - Nepričakovano potovanje 3D«; 20.25 »Jack Reacher«; 18.25 »Ljubezen je vse, kar potrebuješ«; 13.40, 16.05, 20.50 »Nemogoče«; 17.45 »Pijevo življenje 3D«; 12.50, 15.40 »Prelomnica«; 12.00, 14.00, 16.00, 18.00 »Sa-mova pustolovščina 2«; 11.20, 13.30, 15.45 »Samova pustolovščina 2 - 3D«; 18.00, 20.40 »To so 40«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Le av-venture di Fiocco di Neve«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quello che so sull'amore«; Dvorana 2: 11.00 »Sammy 2«; 11.00, 15.30, 20.00 »Vita di Pi«; 17.40, 22.10 »Vita di Pi 3D«; Dvorana 3: 11.00, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta'«; Dvorana 4: 11.00, 15.15, 16.45 »Ralph spaccatutto«; 18.15, 20.15, 22.15 »Jack Reacher - La prova decisiva«.
SUPER - 16.15 »Sammy«; 17.45, 20.45 »Lo Hobbit«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 21.30 »Cloud Atlas«; 16.30 »Le avven-ture di Fiocco di Neve«; Dvorana 2: 15.40, 17.45, 20.00, 22.00 »Quello che so sull'amore«; Dvorana 3: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »La migliore offerta«; Dvorana 4: 15.15, 17.30, 20.10, 22.10 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta'«; Dvorana 5: 22.15 »Mai stati uniti«; 17.20, 19.50 »The Master«; 15.20 »Ralph Spaccatutto«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis na osnovno šolo: COŠ Mara Sam-sa - Ivan Trinko-Zamejski pri Domju v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00; dan
odprtih vrat pri Domju v sredo, 16. januarja, od 8.00 do 10.00; Prežihov Vo-ranc v Dolini v ponedeljek, 14. januarja, ob 16.30; Fran Venturini v Boljuncu v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30; Albin Bubnič v Miljah v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2013/14 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca, prvi razred osnovne šole in prvi razred nižje srednje šole, v ponedeljek, 14. januarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je koledar informativnih sestankov za starše ob vpisih za š.l. 2013/14 v šole in vrtce: v ponedeljek, 14. januarja, ob 16.00 na osnovni šoli I. Grbca-M. G. Stepančiča (Ul. Svevo 15); v sredo, 16. januarja, ob 16.30 na osnovni šoli J. Ribičiča (Ul. Frausin 12), ob 11.00 v otroških vrtcih pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin 12) in v Škednju (Ul. Svevo 15) ter v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Staroistrska cesta 78); v četrtek, 17. januarja, ob 17.00 na nižji srednji šoli I. Cankarja (Ul. Frausin 12).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat na vseh šolah in vrtcih od 16. do 18. januarja v jutranjih urah. Starše vabimo, da se predhodno najavijo.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec, kot sledi: Pika Nogavička v Dolini v četrtek, 17. januarja, ob 16.00; Kekec - Boljunec in Miškolin - Boršt v Boljuncu v torek, 22. januarja, ob 16.00; Palčica v Ricmanjih v sredo, 23. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah v torek, 29. januarja, ob 16.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis na srednjo šolo v četrtek, 17. januarja, ob 17.00 na šoli Gregorčič.
DIZ JOŽEFA STEFANA vabi tretješolce nižjih srednjih šol na delavnice kemije, elektronike in mehanike, ki bodo v petek, 18. januarja, od 17.30 do 19.30 in v soboto, 19. januarja, od 9.30 do 11.30.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v petek, 18. januarja, od 17. do 19. ure. Vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda šole na Katinari v petek, 18. januarja, ob 17. uri v prostorih šole na Katinari (Reška cesta 511), in nižje srednje šole pri Sv. Ivanu v torek, 22. januarja, ob 16. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio, 4.
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekalo srečanje s starši v nedeljo, 20. januarja, ob 10. uri in Dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni!
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; v četrtek 24. januarja, pa prirejata vrtca v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v Lonjerju (Lonjerska cesta 240) dan odprtih vrat. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med jutranjim (od 10.00 do 12.00) ali med popoldanskim (od 13.00 do 15.00) urnikom vrtca.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v sredo, 23. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobra-ževalne ponudbe na posameznih šolah: na OŠ F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marchesetti 16) v sredo, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v ponedeljek, 28. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30.
M Izleti
SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni!
ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 16. do 23. aprila, 8-dnevno potovanje po Romuniji. Prijave in informacije na tel. št.: 335-8186940. Potujemo z letalom in po Romuniji z avtobusom.
H Prireditve
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v svoje prostore danes, 13. januarja, ob 18. uri na večer božičnih pesmi »Prečudna je nocojšnja noč«. Nastopajo: MoPZ Sv. Jernej z Opčin (vodi Mirko Ferlan), skupina Citarke iz Logatca in ZPZ Ivan Grbec iz Škednja (vodi Silvana Dobrilla).
PIHALNI ORKESTER BREG prireja novoletni koncert, danes, 13. januarja, ob 17. uri v prodajnem centru na Dolgi Kroni. Sodelujejo gojenci glasbene šole ter ansambla Klapa z Brega in Rock na b'ndime. Toplo vabljeni.
SKD IGO GRUDEN vabi na božično revijo Nativitas danes, 13. januarja, v cerkvi sv. Roka v Nabrežini, ob 17. uri. Nastopajo zbori iz Sežane, Lipa iz Bazovice in Igo Gruden iz Nabrežine.
TEATRO INCONTRO v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel prireja komično predstavo »Sarto per Signora« Georga Feydeaua danes, 13. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni.
ZSKD IN USCI vabita na pobudo Nati-vitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran: danes, 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
KRUT v sodelovanju z NŠK vabi na srečanje Bralnega krožka Skupaj ob knjigi, 14. januarja, ob 17. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice. Dobrodošel je vsakdo, ki svoje mnenje o prebranem rad deli z drugimi.
SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec vabi v torek, 15. januarja, ob 20.00 v društveni bar na G'rici, na otvoritev fotografske razstave »Mbi bara mo, slike iz srca Afrike«. Razstavlja Alessandro Biondi. Toplo vabljeni!
DOKUMENTARNI FILM o najprepo-znavnejšem slovenskem novinarju in poznavalcu svetovnih političnih pretresov 20. stoletja Jurija Gustinčiča: film bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v sredo, 16. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN
ZTT vabijo v sredo, 16. januarja, ob 10. uri na »Kavo z razstavo«. Otvorili bomo razstavo lesenih izdelkov Franca Armanija.
SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Boršta in Zabrežca vabita v četrtek, 17. januarja, v Boršt na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona; ob 17.00 v cerkvi slovesna sv. maša; ob 20.30 v Srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: Mepz Slovenec-Slavec (dirigent D. Grbec), dramska skupina SKD Tabor z Opčin s komedijo neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem dohtarju« (režija S. Verč).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 17. januarja, v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, potopisno predavanje zgodovinarke, turistične vodičke, novinarke in popotnice Andreje Rustja »Neskončnost do neba; med Inuiti (Eskimi) in severnimi medvedi«. Začetek ob 20.30.
ŽPS STU LEDI v sodelovanju z dolinsko župnijsko skupnostjo vabi na božični koncert ljudskih pesmi. V petek, 18. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Trojice v Krogljah.
NA LICEJU F. PREŠERNA, Vrdelska cesta 13/1, je do vključno 18. januarja na ogled fotografska razstava »Tu ostanemo«. Razstava, ki je v urah, ko poteka pouk, odprta tudi za javnost, prikazuje življenje v Palestini pred Nakbo (v arabskem jeziku »katastrofa«) leta 1948 in po njej. Fotografije sedanjosti so prispevali sodobni slovenski fotografi, tiste izpred leta 1948 pa arhiv E. Matson. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v nedeljo, 20. januarja, ob 18.00 koncert »Od opere do operete -Pozdrav novemu letu« s solisti gledališča G. Verdi iz Trsta: Miriam Spano sopran, Silvia Bonesso mezzo sopran, Francesco Cortese tenor, Damjan Lo-catelli bariton, pri klavirju Tamara Ra-žem Locatelli.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM v nedeljo, 20. januarja, ob 18. uri gledališka predstava »Vse o ženskah«, v izvedbi Gledališke skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč; v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - koncert kitarista Marka Ferija. Vabljeni!
Zapustila nas je naša predraga mama, nona in pranona
t
Ivanka Svetina vd. Hervat
Žalostno vest sporočajo
sin Evgen z Ariello in Alessandrom, hči Marica z Lucianotom, Sabrina s Paolom, Christian z Ilenio ter ostalo sorodstvo
Pokojnica bo ležala v ponedeljek, 14. januarja od 9.30 do 10.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Sledil bo pogreb z žaro v ožjem družinskem krogu.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Boršt, Nabrežina, 13. januarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
Ciao, nona bis
Veronica in Micaela
ZAHVALA
Danila Spacal por. Ukmar
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin naše drage.
Družina
Prosek, 13. januarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Danilo Germani
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega.
Posebna zahvala MPZ upokojencev iz Brega.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Dario Skabar
Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Mitri Merlak
Iskreno se zahvaljujemo MPZ V. Vodnik in vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
13.1.2010
13.1.2013
Antonio CeIea
Vedno v naših srcih.
Tvoja družina
Devinščina, 13. januarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
182
Nedelja, 13. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta
vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3,
-mi r«zi/or«r o —
ititvilt ulitdijult
sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane. Spregovorili bodo zgodovinaiji Aleš Gabrič, Bojan Godeša In Aleksander Lorenčič.
Začetek ob 20.30
□ ^Dstitke
Ü3 Obvestila
KOLEDARJI BAZOVICA 2013 so na
razpolago v restavraciji Pri lipi in v že-leznini Gregori v Bazovici.
POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 3409682129 (Tjaša).
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se nadaljuje sezona acquafitnessa: ponedeljek 19.30-20.10, 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10, 20.15-20.55. Vsak mesec bo ena lekcija potekala v ritmu afriških bobnov. Izkaznico lahko obnovite v uradu, Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in četrtek 9.00-13.00 in sreda 12.3015.00), info@melaniekliein.org, 3457733569.
BARKOVLJE - CERKEV SV. JERNEJA:
danes, 13. januarja, bo blagoslov otrok med mašo od 11. ure.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se od danes, 13. januarja, do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frča-touk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30.
AD FORMANDUM sporoča, da je še do ponedeljka, 14. januarja, čas za prijavo na tečaja Angleščina (stopnja B1, 30 ur) in Družbena omrežja in komunikacija (20 ur), ki se bosta odvijala na sedežu v Ul. Ginnastica 72 v Trstu. Info na tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org.
DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA
vabita v ponedeljek, 14. januarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na razgovor o novih študijah sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane. O njih bodo spregovorili zgodovinarji Aleš Gabrič, Bojan Godeša in Aleksander Lorenčič. Začetek ob 20.30.
BIOTERAPIJA v Bazovici - srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) v dneh 15., 16.,in 17. januarja, od 17.00 do 19.00. Za info 040-226386, (Sms: 328-9563272) - Magda.
BREZPLAČNI TEČAJ po maturi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: upravljanje zavarovalnih proizvodov in finančnega portfelja, tehnike trženja in komunikacija; credit management. Tečaj traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi. Izbor: 15. januarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastia 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org.
CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares in dr. Guido Ma-rotto vabita na konferenco Napovej-mo mir Zemlji v torek, 15. januarja, Ul. Ponchielli 3. Info na tel.: 333-4236902, 040-2602395.
KRU.T obvešča, da bo v torek, 15. januarja, ob 15. uri ponovno stekla delavnica Likovne na sedežu krožka, Ul.
S P DT
1104 ■ ¡404
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja
v četrtek, 17. januarja, ob 20.30
v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2)
predavanje Andreje Rustja
Neskončnost do neba med Inuiti (Eskimi) in severnimi medvedi
Vabljeni!
Naša ANJA PERTOT je na MIB School of Management Master iz Insurance & Risk Management dokončala študij. Veliko življenjskih in delovnih uspehov ji želi nona in vsi, ki jo imamo radi.
Naša odbornika Ladi in Zorka sta nonota postala, odslej bosta malo GIADO pestovala. Z njima se veselimo vsi pri SKD Primorec iz Trebč!
Društvo Rojanski Marijin dom in Rojanski cerkveni pevski zbor iskreno čestitata g. DUŠANUJAKOMINU ob življenjskem prazniku ter mu želita še veliko zdravja in ustvarjalne moči pri delu v svoji župniji in pri novih zadolžitvah v Pastoralnem središču.
SKD Slovenec m
Župnijska skupnost ' iz Boršta in Zabrežca
uabita u Boršt na praznouanie uašhega zavetniKa su. ANTONA
v četrtek, 17. januarja 2013
ob 17.00 v cerkvi SLOVESNA SV. MAŠA ob 20.30 v srenjski hiši KULTURNA PRIREDITEV
MePZ Slovenec-Slavec - dirigent D. Grbec dramska skupina SKD Tabor z Opčin s komedijo Burka o jezičnem dohtarjun - režija S. Verč
Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA
1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju«: v torek, 15. januarja, v društvu Dom Briščiki, od 17. do 19. ure srečanje s fizioterapevtko dr. Karin Vitez »Gibanje in telesna aktivnost«. Informacije na tel. 327-7698531.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 15. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. Vabljeni tudi novi pevci, ki bi radi prepevali v TPPZ.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje, ki bo v sredo, 16. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
UNINT - Višja šola umetnosti znotraj MFU, vabi na konferenco umetnika Leonarda Calva »Tiepolo: moč per-cepcije«, ki bo v sredo, 16. januarja, ob 19.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334236902, 040-2602395.
MFU - MagnaFraternitasUniversalis z dr. Guido Marotta vabi na konferenco »Dr. SergeRaynauld de la Ferriere: njegov doprinos za spremembo paradigm znanosti in mistike« v petek, 18. januarja, ob 19.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395.
SEKCIJA VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi ob 18. uri v petek, 18. januarja, ob dnevu včlanjevanja, na srečanje v društveni dvorani Valentina Vodnika. Po pozdravih ogled dokumentarnega filma o fašističnih taboriščih na otoku Rabu in v Gonarsu. Na razpolago bo knjiga D. Slavca in knjiga o zgodovini Milj in Miljčanov.
SVOBODA HUJŠANJA BREZ DIETE -ŠČ Melanie Klein vabi na predavanje, ki bo v petek, 18. januarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, »Kako lahko shujšamo brez vsake diete? Zakaj se diete ne obnesejo na dolgi rok?«. Izvedeli boste, kako lahko shujšamo in obdržimo idealno telesno formo, kljub temu, da jemo, kar in kadar želimo. Predavata dr. F. Simoni in dr. D. Kriščak. Vstop prost.
OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: 19. in 26. januarja (9.3012.30) v Ul. Ginnastica 72; 25. januarja (14.00-18.00) v gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije na tajništvu šole, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk gostov v domu za starejše »Ie-ralla« na Padričah ob koncertu OPZ F. Venturini z Domja, v soboto, 19. januarja, ob 16.15.
V.Z.P.I. - ANPI Anton Ukmar-Miro vabi na komemoracijo padlega partizana Marjana Stoke, ki bo v Štorjah pri Sežani v nedeljo, 20. januarja, z začetkom ob 11.00. V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih Kulturnega doma pri spomeniku v Štorjah.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2013/14. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel.: 040-2017370 (urad za šolstvo).
VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij
Hfl Osmice
sezona 2012/2013 Georges Feydeau f www.teaterssg.com
sprehaja). \ naga! ft H
režija: Alen Jelen "
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE & DRUGA MUZIKA
in podpor za akademsko leto 2012-13 v ponedeljek, 21. januarja, ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica, 72.
CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares, dr. Guido Ma-rotto in Sergio Musuruana vabijo na konferenco »Spirulina: najstarejša hrana bodočnosti« v torek, 29. januarja, ob 17.30 v Ul. Ponchielli 3. Info na tel.333-4236902, 040-2602395.
ŠUM razpisuje natečaj z naslovom S kulturo v srcu. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30. januarja pošljete prispevke na Ul. Mon-tecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda in petek od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
BREZPLAČNI TEČAJ po univerzitetni diplomi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: teoretične vsebine in praktično oblikovanje marketing plana s posebnim poudarkom na komunikaciji in trženju storitev. Tečaj traja 80 ur. Izbor: 1. februarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-5666360, ts@adformandum.org.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30.
TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Ma-rijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940.
SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnemu številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da nas pred sestankom pokličete. Info in prijave na št.: 3460192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00.
vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
DANES, 13.januarja 2013 ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom samo iz Sesljana!) vozni red:
14.30-Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15-Prašek, Kržada
Naslednje ponovitve: v četrtek, 17. januarja ob 20.30-red T v petek, 18. januarja ob 20.30-reda A,F v soboto, 19. januarja ob 20.30-red B v četrtek, 24. januarja ob 20.30-red T v soboto, 2. februarja ob 19.00-red K v nedeljo, 3. februarja ob 16.00-red C (z avtobusnim prevozom iz Sežane in Milj) v Mali dvorani SSG v Trstu
REZERVACIJA JE PRIPOROČENA
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol prod začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542.
ioi Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. januarja.
Tel.040-229439
KMEČKI TURIZEM je odprl UŠAJ v Nabrežini št.8.
Odprto: petek-ponedeljek.
Tel.339-4193779
v nedeljo, 20. januarja ob 19.00 v Kulturnem domu v Trstu
Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. Spletna prodaja: www.vivaticket.it www.teaterssg.com
m
HfflTIP
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE zeleni abonmajski sklop
V sodelovanju z Glasbeno matico
Opera SNG Ljubljana, ? Cankarjev dom
Richard Wagner
LETEČI H0LANDEC
režija: Matjaž Berger
v soboto, 26. Januarja ob 19.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani
NA OPERO Z AVTOBUSOM! (odhod ob 16.00) VSTOPNICA + AVTOBUSNI PREVOZ = 30 € Za abonente zelenega programa je prevoz brezplačen
rezervacl|a (obvezna) In nakup pri blaga|nl SSG (vsak delovnlk od 10. do IS.ure)
Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com
0 Mali oglasi	S Poslovni oglasi
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v
Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586.
OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON je odprl osmico v Rupi. Tel.
0481-882230. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570.
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 3420664365.
DAJEM V NAJEM trisobno stanovanje v Trstu, Ul. Settefontane, 70 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom, kopalnica, shramba, centralna kurjava. Cena 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stanovanjskih stroškov. Tel. 339-5840600.
IZKUŠENA GOSPA DOMINIKANKA, s skromnim znanjem slovenščine, išče delo kot negovalka starejših oseb, 3-4 ure dnevno. Tel. št.: 3470641636.
IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših ljudi, invalidov in prizadetih, išče delo. Tel. št.: 3356445419.
IZREDNO PRIDNA, poštena gospa, z mnogimi izkušnjami z bolnimi ljudmi, išče delo. Tel. 040-820630.
NARAMNE IN NAGLAVNE RUTE in
še kaj drugega prodam za letošnjo Kraško ohcet. Tel. 040-299820.
OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE dajem v najem na Krmenki. Cena po dogovoru. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 3474879766.
PARKIRNI PROSTOR (Foro Ulpiano) dajem v najem. Tel.: 347-8003883.
PRODAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. m., idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374.
PRODAM 15 starih kamnitih kraških stopnic. Tel. 338-1182211.
PRODAM cevi: dolžina 6 metrov, premer 6 cm. Tel. št.: 040-280910 (od 12. do 14. ure).
PRODAM dve mizi iz inoxa, 2,80 cm. Tel. 040-327222.
PRODAM hišo, ki je potrebna prenove, 1.000 kv.m. zemljišča. Tel. št.: 040-280910 (od 12. do 14. ure).
PRODAM prenovljen scooter, aprilia SR125, 13.600 km, letnik 2001. Tel. 339-1026752.
V	DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701.
V	PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701.
ZIMSKE GUME 156-70R14 s platišči, v dobrem stanju, prodam. Tel. št.: 040-200620 ali 348-0381142.
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj.
Tel. 00386-70426768
NUDIM POMOČ v gospodinjstvu, starejšim osebam v Miljah, Trstu in bližnji okolici.
Tel.00386-40740844
00386-56396357
Loterija 12. januarja 2013
Bari	25	49	3e	20	2e
Cagliari	2e	7e	10	40	89
Firence	11	34	7e	47	71
Genova	44	e8	17	50	e4
Milan	1	79	35	12	e1
Neapelj	5e	48	70	1e	28
Palermo	48	1e	ee	9	80
Rim	89	19	21	73	31
Turin	10	73	21	50	23
Benetke	87	e0	43	71	42
Nazionale	23	1	90	58	5
Super Enalotto št. 6
9 12 13 30 48 86	jolly72
Nagradni sklad	2.442.578,84 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 36.781.354,93 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
12 dobitnikov s 5 točkami	30.532,24 €
1.615 dobitnikov s 4 točkami	227,79€
58.430 dobitnikov s 3 točkami	12,56 €
Superstar	20
Brez dobitnika s 6 točkami	--i
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--i
Brez dobitnika s 5 točkami	--i
8 dobitnikov s 4 točkami	22.779,00 C
251 dobitnikov s 3 točkami	1.25e,00i
3.978 dobitnikov z 2 točkama	100,00i
23.390 dobitnikov z 1 točko	10,00 C
45.894 dobitnikov z 0 točkami	5,00 C
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
Hitro posredovanje gasilcev je preprečilo, da bi zgorela tudi streha, škoda pa je kljub temu obsežna. V stavbi bivše šole v Štmavru se je v petek zvečer vnel požar, ki je uničil del opreme in povzročil vsaj začasno neuporabnost objekta, v katerem imajo sedež društvi Sabotin in Čarnik ter pevski zbor Štmaver. Vzrok požara, ki je zajel pevsko sobo v prvem nadstropju, je bil po ocenah goriških gasilcev kratek stik.
Požar se je najbrž vnel med 21.30 in 22. uro. Na pomoč so poklicali člani društva Štmaver, ki so opazili gost črn dim, ki se je iz prvega nadstropja širil po stavbi. »Nekateri izmed nas so bili na dvorišču, kjer gradimo pustni voz, drugi so v notranjih prostorih pripravljali dvorano za nagrajevanje jaslic, ki bi moralo potekati danes (včeraj, op.ur.). Ko smo zavohali dim, je bilo že prepozno, da bi sami poskusili pogasiti ogenj. Nemudoma smo poklicali gasilce,« pravi predsednik društva Sabotin Valentin Devinar. Ogenj je uničil dober del opreme, ki jo je društvo hranilo v pevski sobi v prvem nadstropju. V njej so bili zvočniki, harmonij, zvočni mikser, otroška glasbila in notne zbirke. »Ogenj je dva zvočnika in harmonij popolnoma uničil, delovanje ostalih naprav bomo preizkusili. Nekaj škode je bilo tudi na notnih zbirkah, a jih bomo k sreči lahko fotokopirali,« pravi Devinar in dodaja, da je med gašenjem voda pronicala tudi v spodnjo dvorano, zato škoda ne bo omejena le na opremo. »Koliko bo znašala škoda, je še težko napovedati. Ob opremi in napravah je treba upoštevati škodo na objektu samem. K sreči so gasilci prišli takoj: če bi požar opazili pol ure kasneje, bi verjetno zgorela še streha,« pravi Devinar, ki je skupaj z ostalimi člani društva spremljal gašenje. Po njegovih besedah so člani društva še pol ure pred požarom vstopili v pevsko sobo, opazili pa niso ničesar.
Gasilci, ki so se na poveljstvo vrnili okrog dveh ponoči, so prepovedali vhod v štmavrsko stavbo. Včeraj so na kraju bili ka-rabinjerji, v ponedeljek pa si bodo notranje prostore ogledali tehniki goriške občine. »Šele takrat bomo lahko začeli točneje ocenjevati škodo; upamo, da ne bo prevelika, saj bomo v času krize težko prišli do denarja za popravila. V ponedeljek bomo tudi ugotovili, ali je vsaj pritlični del stavbe uporaben,« pravi predsednik društva Sabotin, ki je moralo odpovedati oz. odložiti včerajšnje nagrajevanje jaslic. »Če nam bodo v ponedeljek povedali, da stavba do nadaljnjega ne bo uporabna, bo žal pod vprašajem tudi tradicionalni vaški praznik sv. Valentina, ki ga prirejamo februarja. Upamo, da nam bo vsaj pustni voz uspelo dokončati. Zaradi kratkega stika je namreč v delu stavbe zmanjkalo elektrike, nato pa so jo gasilci med gašenjem izklopili tudi v drugem delu poslopja,« pojasnjuje Devinar.
Goriški občinski svetnik Ssk Walter Bandelj je včeraj zjutraj pisal goriškemu podžupanu Robertu Sartoriju in ga pozval, naj čim prej skliče srečanje s predsednikom društva Sabotin in Lovrencem Persoglio, predsednikom združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje, ki je bilo ustanovljeno po ukinitvi rajonskega sveta. Cilj sestanka bo iskanje rešitev za uporabnike stavbe, ki so - vsaj začasno - ostali brez sedeža. (Ale)
bumbaca
gorica - Sindikat opozarja na kadrovsko podhranjenost
Pomanjkanje policistov olajšalo tatovom »delo«
Kadrovska podhranjenost sil javnega reda je pripomogla k povišanju števila tatvin na Goriškem. Na to opozarja Giovanni Sammito, goriški pokrajinski tajnik policijskega sindikata SIULP, ki meni, da problema kaznivih dejanj zoper premoženje ne gre pretirano dramatizirati, napačno pa ga je tudi podcenjevati. »Število kaznivih dejanj v Gorici, Tržiču in bližnjih vaseh se viša. Na občutek varnosti prebivalcev negativno vplivajo predvsem tatvine v stanovanjih in trgovinah, saj gre za kraje, kjer se ljudje navadno čutijo najbolj zaščitene,« pravi Sammito in nadaljuje: »Na zaostritev problema tatvin je prav gotovo vplivalo zmanjšanje kadra sil javnega reda. Če je policistov in karabi-njerjev manj, je tudi nadzor nad teritorijem slabši.« Sammito opozarja, da posledica kadrovske podhranjenosti
niso le tatvine: zaradi pomanjkanja osebja nastradajo tudi preiskovalne in informativne dejavnosti, ki jih izvajajo sile javnega reda na našem območju.
Podobne težave, pravi Sammito, imajo tudi v drugih italijanskih pokrajinah, Goriška pa je nedvomno na slabšem zaradi prisotnosti centra za priseljence CIE v Gradišču. »Pred petimi leti je bilo v goriški pokrajini 650 policistov, danes jih je 570. 300 izmed njih je zaposlenih na goriški kvestu-ri in na tržiškem komisariatu, ki dnevno "izposojata" okrog 30 policistov centru za priseljence CIE. Dalje je treba upoštevati, da se bo v teku leta 2013 upokojilo okrog 20 policistov, ki jih ne bodo nadomestili,« opozarja Sammito in napoveduje, da se bo sindikat SIULP zavzemal za kadrovsko okrepitev, k temu pa vabi tudi druge institucije.
tržič - Prijeli mlada tatova
Vlamljala v trgovino s parfumi v prepričanju, da je draguljarna
Tatova sta poskušala vlomiti v trgovino s parfumi, morda pa sta bila prepričana, da vlamljata v draguljarno le par metrov dlje od kraja spodletele kraje.
Tržiški policisti so aretirali mlada romunska državljana, ki sta sedaj zaprta in na razpolago sodniku v goriškem zaporu. Prijeli so ju v petkovih zgodnjih urah, ko sta se vrnila po furgon, potem ko jima ni uspelo vlomiti v parfumerijo Chesi na Kor-zu Popolo. Furgon sta parkirala v bližini,
izdale pa so ju klešče, s katerimi sta zaman poskusila prerezati rešetke. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je bil poskus vloma opravljen ravno s kleščami, najdenimi v njunem vozilu.
Moška sta stopila v akcijo v noči s četrtka na petek okrog 3.30, v beg pa sta se pognala, ker jih je opazila ženska iz stanovanja, ki gleda na dvor za parfumerijo; njeno pozornost je pritegnil hrup, ki sta ga povzročila med poskusom, da bi rešetke
Nedelja, 13. januarja 2013
APrimorski
~	dnevnik
7
goriška
prerezala ali snela s tečajev. Policisti so v bližnji Ulici Serenissima odkrili furgon z angleško registracijo in posumili, da pripada tatovoma, ki naj bi ga uporabila za prevoz plena. Skrili so se zato v zasedo in ju pričakali. Prijeli so ju, ko sta mladeniča proti jutru prišla na kraj po furgon; v njem so policisti našli klešče. V nadaljnji preiskavi bodo skušali tudi ugotoviti, če sta aretiranca zakrivila še druge tatvine, ki jih je bilo na Tržiškem v zadnjih mesecih na pretek.
Vpisovanje v slovenske šole ostaja »na papirju«
Čez dober teden se bodo tudi na slovenskih šolah in vrtcih v goriški pokrajini začela vpisovanja za šolsko leto 2013/2014. Vpise bodo začeli sprejemati v ponedeljek, 21. januarja, po navodilih ministrske okrožnice pa bodo starši imeli čas za vpis svojih otrok vse do 28. februarja. Za slovenske šole ni predvideno vpisovanje preko ministrske spletne strani. Za razliko od tistih, ki bodo vpisali otroke v italijanske šole, se bodo torej morali starši otrok, ki bodo obiskovali slovenske ustanove, posluževati papirnatih vpisnih pol. Zakaj so bile slovenske šole »izključene«, ni jasno, ugibajo pa, da obrazci niso bili pravočasno prevedeni.
Medtem prirejajo ravnateljstva številna informativna srečanja. Ponudbo vrtcev Večstopenjske šole Doberdob bodo staršem, ki nameravajo otroke vpisati v prvi letnik vrtca, predstavili v prihodnjih dneh. 15. januarja ob 17.30 bo srečanje v vrtcu Barči-ca v Romjanu (Ul. Capitello), 21. januarja ob 17.30 pa v rupenskem vrtcu Živ Žav, ki ima trenutno sedež na Vrhu. 22. januarja ob 17.30 bo na sporedu srečanje v vrtcu Čriček v Doberdobu, 31. januarja ob 16.30 pa v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah. Otroški vrtci Večstopenjske šole Doberdob prirejajo tudi dneve odprtih vrat. V vrtcu Barčica v Romjanu bo dan odprtih vrat potekal 23. januarja med 10. in 11. uro, v vrtcu Barčica v Ronkah pa 21. januarja od 10. do 11. ure. V rupenskem vrtcu Živ Žav na Vrhu bo na vrsti 28. januarja od 10.30 do 11.30, v vrtcu Čriček v Doberdobu pa 30. januarja od 10.30 do 11.30. Istega dne bo dan odprtih vrat potekal tudi v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah (med 10. in 11. uro).
Srečanja za starše prirejajo seveda tudi v vrtcih Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. V vrtcu Mavrica v Bračanu bodo šolsko ponudbo predstavili 15. januarja ob 17. uri, v vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu pa 16. januarja ob 17. uri. Naslednjega dne, 17. januarja, ob 17. uri, bo na vrsti vrtec Pikapolonica v Pevmi, 22. januarja ob 17. uri pa vrtec Kekec v Štever-janu. V vrtcu Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici bo srečanje za starše 23. januarja ob 17. uri, v vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici pa 24. januarja ob 17. uri. V prihodnjih dneh bodo v slovenskih vrtcih goriškega ravnateljstva potekali tudi dnevi odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi letnik. V v Bračanu bo dan odprtih vrat 16. januarja med 10.30 in 11.30, v vrtcu v Štandrežu 17. januarja med 10.45 in 11.45, v vrtcu v Pevmi 18. januarja med 10.30 in 11.30, v vrtcu Kekec 23. januarja med 10.30 in 11.30, v vrtcu v Ul. Bro-lo v Gorici 24. januarja med 10.30 in 11.30, v vrtcu v Ul. Max Fabiani v Gorici pa 25. januarja med 10.30 in 11.30.
Ravnateljstvi prirejata tudi srečanja za starše otrok, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole. V OŠ Prežihovega Voranca v Doberdobu bo srečanje 14. januarja ob 18. uri, v OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovod-njah pa 16. januarja ob 17.30. V osnovni šoli v Romjanu in v osnovni šoli na Vrhu je informativni sestanek potekal decembra. Goriška Večstopenjska šola bo vsa srečanja za starše prvošolčkov priredila ob 17. uri. Na OŠ Župančič v Gorici bo potekalo 14. januarja, na OŠ Erjavec v Štandrežu 21. januarja, na OŠ Abram v Pevmi 29. januarja, na OŠ Gradnik v Števerjanu 25. januarja, na OŠ Zorzut pa 28. januarja. Na vseh osnovnih šolah goriškega ravnateljstva bodo potekali tudi dnevi odprtih vrat. Na šoli Župančič ga bodo priredili 18. januarja (8.30-10.00), na šoli Erjavec 23. januarja (8.30-10.00), na šoli Abram 30. januarja (11.00-12.30), na šoli Gradnik 28. januarja (8.30-10.00), na šoli Zorzut pa 29. januarja (10.30-12.00).
Nižja srednja šola iz Doberdoba vabi na sestanek starše petošolcev. Srečanje za starše romjanskih učencev bo 24. januarja ob 18. uri, srečanje za starše ostalih petošolcev pa 30. januarja ob 18. uri. Slovenske višje srednje šole v Gorici pa vabijo na Dan odprtih vrat v torek, 15. januarja, med 18. in 20. uro.
8
Nedelja, 13. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Polemike okrog usode porodnišnice
»Moratorij le pretveza
«
Goriška splošna bolnišnica
GORICA
»Čeprav skuša desna sredina to prikrivati v pričakovanju na deželne volitve, se zaprtje goriške porodnišnice bliža z naglimi koraki. Ukinitev oddelka je rezultat večletnega postopka rušenja goriškega zdravstva, v katerem sta Tondo in Ro-moli odigrala pomembno vlogo. Predstavnika Ljudstva svobode sta se namreč zavzela za selitev bolnišnice v stavbo Janeza od Boga, kar je odločilno pripomoglo k njeni izpraznitvi.«
Takole je načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani komentiral vsebino zadnjih izjav direktorja goriškega zdravstvenega podjetja Marca Bertolija, ki bo 21. januarja na konferenci županov poročal o krajevnem izvajalnem načrtu zdravstvene ustanove, goriški porodnišnici in projektu čezmejne porodnišnice. Bertoli trdi, da ni z dežele prejel nobenega dokumenta glede »moratorija«, ki bi omogočal goriški porodnišnici, da bi delovala še eno leto. Direktor zdravstvenega podjetja pravi, da mu je dežela prižgala zeleno luč le za čezmejni projekt, ki naj bi bil po njegovih besedah pripravljen v teku treh mesecev, nakar se bo začela eksperimentalna faza.
»Romoli se je zavzel le za rešitev goriške porodnišnice, zanemarjal pa je vse ostalo. Naložb v goriški porodniški oddelek ni že veliko let. Bertoli je deželo zaprosil za 950 tisoč evrov, s katerimi bi zagotovil varno delovanje porodnišnice, saj bi lahko zaposlil 6 pediatrov, 4 ginekologe, 10 babic in 6 bolničarjev, dežela pa je prošnjo zavrnila. Direktor zdravstvenega podjetja je že večkrat izjavil, da porodnišnica v tem stanju ne more delovati,« pravi Cingolani, ki meni, da je bilo enoletno podaljšanje delovanja porodnišnice le Tondova predvolilna pretveza. »Novica o 500 tisoč evrih, ki jih bo goriško zdravstveno podjetje moralo odstopiti tržaškemu, je v upoštevanju teh dejstev še bolj huda. Če nas že skupno zdravstveno območje oškoduje, je jasno, kaj se bo zgodilo z združitvijo goriškega zdravstvenega podjetja s tržaškim. Služilo bo Trstu, ki bo srkal sredstva in oddelke,« meni Cingolani, ki opozarja, da je Demokratska stranka pred tremi leti predlagala čezmejno sodelovanje med goriško in šempetrsko bolnišnico tudi na ravni porodnišnic, Romoli pa je predlog zavrnil. »Danes občani plačujejo posledice nesposobnosti, brezbrižnosti in pomanjkanja daljnovidnosti,« zaključuje Cingolani.
Odprli bodo vrata gostinske šole Ad formanduma, edine, ki ponuja šolanje tudi v slovenskem jeziku
»Ko bom velik, bom ...?« To je vprašanje, ki si ga postavljajo tretješolci nižjih srednjih šol, ki bodo konec letošnjega leta opravili malo maturo. Do konca februarja bomo morali namreč odločiti, katero višjo šolo bodo obiskovali v nadaljevanju šolske kariere. Ena izmed možnosti, ki jih ponuja šolski sistem, je tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje. Tri leta šolanja z velikim poudarkom na praktičnem usposabljanju: to omogoča mladim, da takoj stopijo v stik s poklicem in da po opravljeni poklicni diplomi stopijo na delovno mesto s poklicem v roki. Diploma, ki jo mladi prejmejo ob zaključku triletnega šolanja, je veljavna na deželni, državni in evropski ravni. Zato da si lahko dijaki in starši ogledajo, kako poteka pouk na gostinski šoli Ad formanduma, bodo v januarju priredili dneve odprtih vrat. V petek, 18. januarja, in v četrtek, 24. januar-
ja, od 14. do 18. ure bodo na gostinski šoli v KB centru v Gorici dijaki spoznali, kako je organiziran pouk na programu poklicnega izobraževanja in usposabljanja »Gostinski delavec«; na omenjenem programu se mladi učijo poklicev kuharja in natakarja, ki sta dva izmed najbolj iskanih poklicnih profilov tako v Sloveniji kakor v Italiji.
»Gostinska šola Ad formandum« ima svoj zgodovinski sedež v Trstu, kjer dela na poklicnem izobraževanju že več kot dvajset let. Od šolskega leta, ki je v teku, program izvajamo tudi v Gorici in smo pravzaprav edini zavod za poklicno izobraževanje, ki ponuja tovrstno šolanje na gostinskem področju v mestnem središču,« poudarja direktor zavoda Massimiliano Iacono, ki k temu dodaja: »Šolanje na poklicnih zavodih je v času sedanje hude gospodarske krize solidna alternativa, saj mlade, ki se odločijo za izobraževanje v poklicu, temeljito pripravi na vstop v svet dela. Med drugim je v sistemu višješolskega izobraževanja zavod Ad formandum edini, ki ponuja šolanje na gostinskem področju tudi v slovenskem jeziku.« Podrobnejše informacije o vsebinah in organiziranosti šole bodo interesenti dobili na spletni strani www.adformandum.org in na socialnem omrežju Facebook.
goriška - Prednovoletno srečanje društva upokojencev
Z vrtnico počastili jubilante in nazdravili prihajajočemu letu
Tradicionalno prednovoletno silvestrovanje članov Društva slovenskih upokojencev za Goriško je letos potekalo v restavraciji Primula v Solkanu v petek, 28. decembra. Ze v popoldanskih urah so se tja pripeljali z dvema avtobusoma in nekateri tudi z osebnimi vozili. Ob vhodu v restavracijo so jih natakarji sprejeli z raznimi aperitivi, nakar jim je muzikant Silvo zaigral dobrodošlico, tako da so vstopili v praznovanje res veselo.
Po prvem jedilnem obroku je društveni podpredsednik Emil Tomsič pozdravil vse prisotne in jim naznanil neljubo odsotnost predsednika zaradi bolezni, kateremu je zaželel čimprejšnjo ozdravitev. Nato je prebral program večera in člane seznanil z obračunom opravljenega dela v letu 2012 ter jim prav tako jasno predstavil program za leto 2013. Spomnil se je tudi vseh tistih, ki so za vedno zapustili ta svet, in jih počastil z enominutnim molkom. Kmalu nato je zaželel vsem srečno in uspešno
Med z vrtnico obdarjenimi jubilanti je bila tudi živahna 90-letnica Anica Prinčič
novo leto v zdravju in medsebojnem razumevanju. Večer se je nadaljeval ob glasbi, plesu, petju in pripovedovanju raznih vicev ter tudi ob bogatem sre-čelovu. Sledila je podelitev vrtnic devetim prisotnim jubilantom, ki so v letu 2012 praznovali okroglo obletnico, med temi je bila tudi živahna devetdesetletnica Anica Prinčič. Opolnoči so nazdravili prihajajočemu letu 2013 z veliko torto in penečim vinom. Vesela družabnost se je nadaljevala do poznih ur v prijetnem razpoloženju. (et)
nova gorica - Prazniki v Hitu
Igralnice obiskalo deset odstotkov manj gostov
Del investicijskih sredstev bodo vložili v razvoj spletne ponudbe
Čeprav so v novogoriškem Hitu z obiskom hotelov in predvsem igralnic med prazničnimi dnevi zadovoljni, jih je obiskalo deset odstotkov manj gostov kot prejšnja leta ob tem času. Hitove igralnice je med božičem in 2. januarjem obiskalo 40.000 gostov, po 10.000 so jih našteli v igralnicah v Šentilju in Kranjski Gori. Po navajanju iz Hita so bili hoteli družbe v tem času skoraj 100-odstotno zase-
deni. Ocenjujejo, da je do manjšega obiska prišlo predvsem zaradi finančne krize. Za ohranjanje konkurenčnosti načrtujejo že v letošnjem letu 10,1 milijona evrov investicij, del sredstev bodo vložili v razvoj spletne ponudbe. Hitove igralnice in hotele je v prvih desetih mesecih leta 2012 obiskalo 1.142.000 gostov, zabeležili pa so skoraj 115.000 nočitev, kar je za 5,6 odstotka manj kot v letu 2011.
"COM/sfaULptV
Spremembe iz smeri Podturna so več kot razvidne
Novi Konferenčni center iz ptičje perspektive (zgoraj); izvirna arhitektura Malega semenišča pred rušenjem v prvi svetovni vojni; pogled iz Podturna (spodaj).
Malo semenišče
Mogočno, večnadstropno stavbo je dal sezidati nadškof F.B. Sedej v letih 1908-1912 po načrtih arhitekta Anselma Wernerja. Velik del naložbe so zbrali med bližnjimi in daljnimi verniki. V njej so se šolali številni razumniki vseh štirih goriških narodnosti. Med obema svetovnima vojnama si je predvsem slovenski del prevzel skrb, da v njej ohranja svojo samobitnost. V Veliki vojni jo je topništvo težko poškodovalo. Med drugo svetovno vojno je v Malem semenišču bila vojaška bolnišnica. Bogoslovje so v njem poučevali do leta 1976. Po potresu leta 1976 in do leta 1991 so v njem bile slovenska nižja srednja šola Ivan Trinko, klasični licej Primož Trubar, učiteljišče Simon Gregorčič in poklicni zavod za trgovino Ivan Cankar. Po selitvi višješolskih zavodov v novo stavbo v Ulico Puccini, zraven italijanskega zavoda Galileo Galilei - v njem je kar nekaj let bila slovenska paralelka, in sicer tehnični zavod Jurij Vega -, se je v Malo semenišče, po dograditvi drugega krila, leta 1988 vselila goriška podružnica Tržaške univerze. Še pred glavno stavbo stoji na desni strani ceste vila Boeckman, takoj za njo pa posvečen prostor v votlini s svetimi podobami in oltarjem (1936). Na drugi strani pa stoji najnovejša stavba, Konferenčni center, ki ga je dal zgraditi Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola.
Še naslednji podatek in poimenovanje: poštni naslov Malega semenišča je Alvianova ulica, se pravi nekoč Dunajska cesta. Okrog velike stavbe je sedaj v eno smer parkirišče, na dveh tretjinah kolobarja pa se prosto bohoti rastlinje v smeri Podturna, Rdeče hiše in zidov nekdanje splošne bolnišnice.
Aldo Rupel
Popravek V objavi stanja Na Kornu se je vrinila napaka: Koren ne priteka do Attemsove palače pod Potoško ulico (Via del Torrente), temveč pod Korensko ulico.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. januarja 2013
9
peč - Po rodu je bil iz Števerjana
Bruna Gravnarja hranijo v spominu
Na Peči so se 27. decembra poslovili od Bruna Gravnarja. Kot najmlajši med trinajstimi otroki se je rodil v Števerjanu 29. januarja 1934 očetu Antonu Gravnar-ju in materi Adelini Ciglič. Za preživetje je družina Gravnar obdelovala baronovo kmetijo in pridelek delila na polovico. Zaradi raznih bolezni je v družini umrlo kar osem otrok. Trije bratje in dve sestri so očetu Antonu pomagali na kmetiji, saj drugih zaposlitev tedaj ni bilo enostavno dobiti. Gravnarjevi so bili v Števerjanu med najstarejšimi družinami s tem priimkom, saj je oče Anton leta 1938 prejel državno priznanje, ker je bil njihov rod prisoten v vasi že več kot petsto let.
Fašisti so med vojno preganjali vse člane družine Gravnar, očeta Antona so tudi zaprli. Kljub bednim življenjskim razmeram je družina aktivno sodelovala pri organizaciji NOB. V prvih dneh januarja leta 1943 so v partizanske vrste vstopili sinova Karel in Henrik (Riko) ter hčerka Že-fina. Aprila leta 1943 so v napadu nad italijanske škvadriste pri Doblarju padla oba brata in njun soborec Srečko Padovan, ravno tako iz Števerjana. Bruno je bil pri družini najmlajši, zato je ostal na kmetiji s starši in sestro Bojano. Ker kmetovanje ni zagotavljalo vsem preživetja, se je Bruno leta 1960 odpravil na delo v Nemčijo. Ko se
Bruno
Gravnar
je nekaj let kasneje vrnil v rodni kraj, se je zaposlil v podgorski predilnici, po njenem zaprtju pa se je zaposlil na posestvu baronice Tacco in tam delal do upokojitve.
Pokojni Bruno Gravnar je bil član kulturnega društva Briški grič in celih 40 let član pevskega zbora. Rad je pomagal pri vsaki prireditvi. Leta 1981 se je preselil na Peč in se oženil z Jolando Marušič. Po upokojitvi se je včlanil v društvo slovenskih upokojencev, bil je tudi zvest bralec Primorskega dnevnika. Ob slovesu so mu na pokopališču zapeli ženski pevski zbor društva upokojencev, mešani pevski zbor kulturnega društva F.B. Sedej iz Šte-verjana in moški zbor istega društva. V lepem spominu ga bodo ohranili tudi vsi prijatelji in znanci iz kulturnega društva Briški grič. (sr)
n
IfflTfP
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GORIŠKI ABONMA
Maja Gal Stromar
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU:
v torek, 15. januarja, in v sredo, 16. januarja, ob 20.45 predstava »Atto finale Flaubert«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 13. januarja, ob 17. uri »Tri nori tenorji« (Ken Ludwig) nastopa društvo Smo teater Majšperk; v sredo, 16. januarja, ob 20. uri »Bogastvo« (Aristofan); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
www.teaterssg.com
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
~M Gledališče
GLEDALIŠKO DRUŠTVO KONTRADA KANAL vabi danes, 13. januarja, ob 17. uri na gledališko predstavo »Komedija ljubezni« (Noel Coward) v izvedbi KPD Planina (Sele/Zell - Avstrija); predprodaja abonmajske izkaznice v TIC-u v Kanalu, posamezne vstopnice uro pred predstavo.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 21. januarja, ob 20.45 deželna premiera »Šola za žene« (Molière); informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 13. januarja, ob 16. uri »Il suo-natore meraviglioso«, za otroke med 4. in 7 letom starosti (»Sipario ragazzi«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistiassociatigorizia.it.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.10 »Jack Reacher - La prova decisiva«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La mi-gliore offerta«; 16.15 »Le avventure di Fiocco di neve«.
Dvorana 3: 15.40 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »A Royal Weekend«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.10 - 21.30 »Cloud Atlas«; 16.15 »Le avventure di Fiocco di neve«.
Dvorana 2: 15.40 - 17.45 - 20.00 - 22.00
»Quello che so sull amore«.
Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10
»La migliore offerta«.
Dvorana 4: 15.15 - 17.30 - 20.10 - 22.10
»Asterix e Obelix al servizio di sua
maesta«.
Dvorana 5: 22.15 »Mai stati uniti«; 17.20
-	19.50 »The Master«; 15.20 »Ralph Spaccatutto«.
JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Jack Reacher - La prova decisi-va«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La mi-gliore offerta«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »A Royal Weekend«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »Cloud Atlas«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Quello che so sull amore«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La mi-gliore offerta«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Aste-rix e Obelix al servizio di sua maesta«. Dvorana 5: 22.15 »Mai stati uniti«; 17.20
-	19.50 »The Master«.
Razstave
»JUKE BOX & THE BEATLES. EXPO AN-NI '60: OGGETTI, IMMAGINI, SUONI E INCONTRI« je naslov razstave, ki je na ogled še danes, 13. januarja, v muzeju
palkišče - Umrla v svojem 86. letu
Marica Vizentin, mlekarica in kurirka
Samo pred nekaj meseci, v oktobru, smo zabeležil praznovanje diamantne poroke Marije - Marice Vizentin in Jožefa -Pepeta Crosellija s Palkišča. Marice z včerajšnjim dnem ni več. Smrt jo je pričakala v sobi tržiške bolnišnice, kamor so jo sprejeli v decembru zaradi posledic padca, nazadnje pa jo je zadela še možganska kap.
Rodila se je v Lokvici na goriškem Krasu 29. marca 1926. Kmalu po porodu ji je mama umrla, kar je zaznamovalo njeno otroštvo. K sebi jo je najprej vzela mamina sestra, ki jo je dojila, ko pa se je Maričin oče Alojz Vizentin ponovno oženil, jo je sprejel na novi dom pri Vi-žintinih. Že od otroških let je opravljala kmečka in hišna dela ter tudi sama prispevala k preživljanju družine. Med letoma 1942 in 1956 je nosila mleko v Tržič. Na naporno pot z mlekom se je odpravljala s kolesom ob vsakem vremenu, tudi ob sneženju in burji; rada je pripovedovala, kako je nekoč močan sunek vetra pri svetišču Marcelliana v Tržiču butnil vanjo, da je padla in se je mleko razlilo. Na noge so ji tedaj pomagali kapu-cini, ki so upravljali cerkev, Marica pa je vseeno opravila svojo dolžnost. Svoj doprinos je dala tudi odporništvu. Med drugo svetovno vojno je bila kurirka na Vrhu,
Poljanah, v Opatjem selu in Gabrjah. Med njenimi najbolj trpkimi spomini je bil dogodek iz leta 1944. Z mlekom je prikole-sarila v Doberdob, kjer so po navodilih izdajalca fašisti prijeli njo in še kakih dvajset domačinov. Postavili so jih v vrsto in izmed njih izbrali pet oseb. Te so odpeljali v hišo Jelenovih in poslopje z nesrečno peterico vred minirali.
Moža Pepeta je spoznala, ko je on imel devetnajst let in se je s prijateljem pripeljal k Vižintinom, ker so bila tam lepa dekleta. Leta 1952 sta se vzela v cerkvi na Palkišču. Živela sta pri Vižintinih, na de-dovem domu, kjer je Marica skrbela za hišo in z možem kmetovala; bila je tudi včlanjena v zvezo neposrednih pridelovalcev. Po svojih močeh je pomagala tudi v vasi: od sredine šestdesetih let minulega stoletja je bila angažirana pri prirejanju »ša-gre« pri Devetakih. Leta 1981 sta si z možem uresničila nov dom na Palkišču, kjer sta skupaj živela vse do Maričine hospi-talizacije v decembru. Na svet sta dala dva sinova: leta 1953 je rojen Aldo, leta 1958 pa Dario. Aldo jima je dal tudi tri vnuke.
Marica Vizentin je bila poznana in cenjena, zato se bodo mnogi ljudje strnili okrog moža, sinov in vnukov ob njenem poslednjem slovesu. Družina bo pravočasno sporočila datum pogreba.
Sv. Klare na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici. Ob razstavi bo potekala tudi filmska projekcija ob 16.10 »George Harrison: Living in the Material World«; razstava na ogled s prostim vstopom 10.30-12.30 in 16.0019.30.
0 Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
~M Koncerti
»BOŽIČNI KONCERT« v Romansu v cerkvi S. Marie bo danes, 13. januarja, ob 18. uri nastopata Mauro Maur (tromba) in Francoise de Clossey (orgle).
OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalno »Novoletno srečanje«, ki bo v občinski telovadnici danes, 13. januarja, ob 18. uri. Nastopajo domače pevske in plesne skupine. Na programu bo tudi podelitev prispevkov kulturnim in športnim društvom ter skupna zdravica.
ZSKD IN USCI vabita na koncert »Nati-vitas - Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran«, ki ga organizirata SKRD Jadro in ŽePZ iz Ronk z naslovom »Pozdrav novemu letu« danes, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 25. januarja, ob 20.45 bosta nastopila pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
Ü3 Obvestila
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo z januarjem zdravniška ambulanta delovala v objektu telovadnice v Sovodnjah (vhod neposredno s parkirišča).
AD FORMANDUM prireja »OPEN DAY« na gostinski šoli: v petek, 18. januarja, in v četrtek, 24. januarja, od 14. do 18. ure v KBcentru v Gorici; več na tajništvu šole, Korzo Verdi 51, po tel. 048181826 ali na go@adformandum.org.
AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managemen-ta v uporavljanju gostinskih obratov, marketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org).
AD FORMANDUM prireja »Tehnike promocije teritorija«: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajal-nih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 28. januarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@ad-formandum.org.
AŠKD KREM EN JAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačni poskusni vaji bosta potekali v ponedeljek, 28. januarja in v sredo, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj bo vodila inštruktorica Greta Lefons.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane in prijatelje, ki bi radi sodelovali na letošnji pustni povorki v Sovodnjah, da se prijavijo najkasneje do sobote, 19. januarja, na tel. 338-7956855 (Erika).
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KROŽEK KRUT vabi na II. in III. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar. II.sklop se bo začel 17. januarja in trajal do 14. februarja, III.sklop pa se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča udeležence nedeljskih smučarskih tečajev v Forni di Sopra, da bo avtobus danes, 13. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred goriškim sejmiščem v Ulici della Barca. Organizatorji priporočajo točnost.
Začetek jamarskega leta
Jamarski klub Kraški krti prireja danes tradicionalno novoletno srečanje jamarjev kot uvod v novo jamarsko leto. K udeležbi so povabili tudi člane jamarskih društev iz Slovenije in Avstrije ter posoške jamarske zveze. Dogajanje se bo začelo ob 9. uri pri koči Kraških krtov na Vrhu. Kot je že tradicija, bodo tudi letos odkopali tri že označene odprtine, tokrat pri Vižinti-nih (Dol), v upanju, da se jim bo nasmehnila sreča. Ob 14.30 bodo prijavljene udeležence pogostili, družabnost se bo nadaljevala do večera.
V Sovodnjah praznično
Občina Sovodnje vabi na tradicionalno Novoletno srečanje, ki bo danes ob 18. uri v občinski telovadnici. Ob nastopih bodo na sporedu podelitev prispevkov krajevnim društvom, nagovor županje in skupna zdravica.
Iščejo delavca in uradnika
Občina Zagraj bo v okviru projektov družbeno koristnih del začasno zaposlila delavca in uradnika. Zainteresirani naj se zglasijo na goriškem uradu za zaposlovanje v ponedeljek, 21. januarja, ali v torek, 22. januarja.
Almanah tržaškega inštituta
V goriški knjigarni Ubik bodo jutri ob 18. uri predstavili almanah »Lunarietto Giu-liano 2013«; izdal ga je inštitut za zgodovino, kulturo in dokumentacijo iz Trsta v sodelovanju z goriško državno knjižnico.
0 Prireditve
BOŽIČ V GLASBI IN PODOBAH v cerkvi v Štandrežu: Pastoralna enota Soča-Vipava in PD Štandrež vabita danes, 13. januarja, ob 17. uri na koncert »Božične melodije« ženskega pevskega zbora Univerze za tretje življenjsko obdobje Nova Gorica.
OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalno Novoletno srečanje, ki bo v občinski telovadnici danes, 13. januarja, ob 18.00. Nastopajo domače pevske skupine kulturnih društev Sovodnje, Skala, Rupa-Peč in Vrh sv. Mihaela, recita-torke KD Danica in plesne skupine društva Vipava. Program sooblikujejo Mladi kraški muzikanti in plesni duo Nika Bagon-Miša Cigoj. Na programu bo tudi podelitev prispevkov kulturnim in športnim društvom, nagovor županje Alenke Florenin in skupna zdravica.
Prispevki
V	spomin na moža in očeta Rudolfa daruje družina 200 evrov za CRO iz Aviana.
V	počastitev spomina na Rudija Deveta-ka darujejo goriški prijatelji 125 evrov za KD Danica in 125 evrov za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
Namesto cvetja na grob Dolfota darujejo Vida, Manuela, Maurizio in Ciril Čer-nic 100 evrov za CRO iz Aviana.
V	spomin na Dolfota Devetaka daruje svakinja Angela z družino 100 evrov za CRO iz Aviana.
Namesto cvetja na grob Dolfota daruje sestra Bernarda z družino 50 evrov za CRO iz Aviana in 50 evrov za Sklad Dorče Sardoč.
V	spomin na očeta in moža Rudolfa Devetaka daruje družina 100 evrov za kulturno društvo in žensko vokalno skupino Danica.
Pogrebi
JUTRI V RONKAH: 11.00, Anna Bracco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.30, Angelo Co-viz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
ZAHVALA
Jožef Gergolet
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala Moškemu zboru Jezero, Godbi Kras, cerkvenemu zboru in družini Jelen.
Svojci
Doberdob, 13. januarja 2013
1 4 Četrtek, 10. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR	/
gorica - Pred 150 leti na Travniku Slovenska čitalnica
Pokazala se je zbujena narodna zavest in moč tukajšnjega slovenstva
Uvedba demokratičnejšega delovanja in upravljanja avstrijske države leta je odločilno vplivala na razvoj in napredek slovenske narodne zavednosti in politične miselnosti. Pri tem sta poleg novih deželnih zborov posebno vlogo odigrala zlasti časopisje in društvena dejavnost v podobi čitalnic in sorodnih društev. V prvem ustavnem desetletju je bilo njih ustanavljanje zlasti uspešno na Primorskem. Po nepopolnemu statističnemu pregledu iz leta 1869je bilo od 56 čitalnic na slovenskem narodnostnem ozemlju šestnajst čitalnic na Kranjskem, prav toliko na Goriškem, trinajst na Štajerskem, devet na Tržaškem ter dve čitalnici na Koroškem.
Na Goriškem se začenja čitalniško gibanje leta 1862, ko je bila na začetku leta ustanovljena čitalnica v Tolminu. Sledila ji je isto leto čitalnica v Gorici, urad-
Prvega oktobra 1862 se je osnoval odbor čitalnice, ki so ga sestavljali Andrej Winkler kot predsednik, uradnik Viktor Milharčič kot podpredsednik, odborniki so bili duhovnik Josip Furlani, deželni blagajnik Andrej Jeglič, katehet Andrej Marušič, deželni svetovalec Ferdinand Zörer in učitelj Anton Toman. Ta začasni odbor je vabil na vpis v društvo in vabilu zapisal, da je poglavitni namen društva: »Narodna omika! Čitalnica bo nekako narodno ognjišče, od koder se bo po naravni in postavni poti širila dušna gor-kota slovensko-narodne zavednosti, po hribih in dolinah slovenskih ob Soči in Vipavi.« Od prvega novembra je čitalnica imela svoj sedež v prvem nadstropju prestižne hiše pl. Stabile na Travniku, tu je nato še desetletja domovala. Čitalnica je v ponedeljek, 10. novembra, odprla svo-
Andrej Winkler, prvi predsednik goriške čitalnice (levo), današnji Travnik (zgoraj)
Na Travniku palača Stabile, prvi in dolgoletni sedež Slovenske čitalnice v Gorici (levo), vabilo na »veliko besedo« goriške čitalnice, 12. julija 1863 (zgoraj)
no potrjena 26. septembra 1862. Ustanovitev čitalnice v Gorici se je dalj časa pripravljala, bilo pa je nekaj ovir, kot piše časopisno poročilo, da bi se »o slovenski čitalnici v Gorici že zdavnaj govorilo, ako bi tako lahko bilo, kakor v drugih slovenskih mestih«. Med prepreka-mi, ki jih je morala še ne ustanovljena čitalnica obiti, je bila goriška mestna uprava. V poročilu, ki ga je goriški mu-nicipij poslal dne 17. septembra 1862 (podpisal ga je župan grof Mels Colloredo) tržaški vladi (namestništvu) v zvezi s prošnjo za uradno potrditev čitalnice, je bilo svarilo: »Prvi člen statuta društva govori, da se vzdržuje političnih zadev. Kljub temu pa, da se bo natančno opazovalo to določilo statuta, smo prepričani, da se ne more drugače kot obžalovati ustanovitev slovenskega kazina, ker se bo tako še povečal razdor v družbi tega malega mesta. Tako bomo imeli tri kazine, mestnega, nemškega in slovenskega; zadnja dva so poklicali v življenje tujci v mestu, in prav zato sta lahko priložnost za trenja in razprtije.«
je prostore »brez posebnih slovesnosti«, kot je zapisal leta 1882 njen prvi zgodovinar prof. Franc Kos. V nedeljo, 28. decembra, je imela svoj prvi občni zbor (59 udeležencev), ki je potrdil Andreja Win-klerja za predsednika društva, blagajnik je postal Andrej Jeglič. Za svoje častne člane je goriška čitalnica tedaj izvolila goriškega nadškofa Andreja Gollmayrja, dja-kovskega škofa Josipa Juraja Strossmayerja in urednika Novic Janeza Bleiweisa.
Andrej Marušič, dopisnik Novic iz Gorice, je vtise s prvega občnega zbora goriške čitalnice strnil v obijanje spominov in razmišljanje: »Čitavnica goriška pomeni zanimiv košček naše kulturne zgodovine. Naj pokažem tedaj, kako se je izcimila in začela, kako se razvija in napreduje. Ka smo tedaj, meseca aprila predlanskim rožičke pomolili in svet za-gledovali, ni bilo vreme za čitavnico še ugodno. Pravila čitavnice so že spisana, bile so spet na stran položena. Meseca avgusta šele smo poskusili goloba izpustiti. Pretrgano nit smo na novo povzeli in v drugi polovici avgusta so bile pravila že
oddana, kamor se je tikalo. Malo dni potem se je pokazalo, da nismo bili preslabi vremenski preroki. 30. avgusta namreč je imela tukajšnja gimnazija svojo končno slovesnost. Nepričakovani radostni klici pri slovenski deklamaciji tistega dne zaznamujejo za našo reč pomenljivo dobo; pokazala se je zbujena narodna zavest in moč tukajšnjega slovenstva, kakor nikdar popred. Trezni in pošteni opazovavec te prikazni je moral priznati, da je bilo to plamen narodne zavednosti, ki je bil nenadoma kvišku dvignil. Nauk, ki smo si ga iz vsega tega posneli, je bil ta, da narodno čutje je že širje kroge prešinilo, kakor smo menili in da je treba za kladivo zgrabiti, dokler je železo belo. Pogum velja, si mislimo, zastavo našo začnemo nekoliko drzneje razvijati in družnike za či-tavnico očitno nabirati. Pravila pa so ležala takrat še zmeraj v Gorici. Sem vmes spada imenitni slovenski shod v Ipavi 8. septembra (narodnoprebudno zborovanje na dvorcu Zemono). Kar smo tam vi-dili in slišali, je pritisnilo le še pečat našim sklepom. Čitavnica je odsihmal nam
Obvestilo o ustanovitvi Slovenske čitalnice v Gorici iz oktobra 1862 (izvirnik v Univerzitetni knjižnici Maribor)
geslo, nasprotnikom našim pa zabavljica. Slovenci in Neslovenci stikajo glave. Temu je čitavnica kamen pohujšanja, onemu drevo spoznavanja; ta nam zabavlja, oni se nam posmehuje, tretji nas celo de-nuncuje. Os in sršenov razdraženih se ni manjkalo. Inimici hominis pa - se ve - do-mestici (sovražniki ljudi ... domačini). Naleteli smo pri nabiranju udov na vašo - mlačnost, kakor smo se zanašali; mnoge je oparila neka plahota, pa sami niso prav vedili, zakaj? Na vse to - post tot dis-
crimina rerum (po tolikih nevarnostih) -je dospela konec septembra že znana slovenska rešitev tržaškega namestništva, potrditev naših pravil. To je Goričane osupnilo; žal mi je, da nismo imeli tisti čas 'Figara' ali kacega tacega lista v Gorici; tva-rine bi se mu ne manjkalo. Čitavnica je bila odsihmal en vogue; gostivnice in ka-varnice so jo bile polne. Prve dni oktobra se je volil začasni odbor; od tistega večera je postala zaupljivo, nad vsakoršen sum povzdignjeno slavno Winklerjevo ime zastava našim zahtevanjem, poroštvo našim sklepom, jedro ob katerem se ena-košne čutja in mnenja vse v eno kristali-zujejo ... Oktobra se odbor pogostoma shaja; težav je bilo veliko premagati. Nepremakljivi sklep odborov je bil: 'Dostojno v vsakem oziru'. Treba je bilo goriškemu občinstvu imponovati, prisiliti ga k priznanju in spoštovanju naših poštenih namenov. Po tem takem se bo med drugim razumelo, da in zakaj smo se predrznili najeti za čitavnico najimenitnejše in pripravniše stanovališče v Gorici za 650 fl. In glej! fortes fortuna juvat (pogumnim pomaga sreča), naša predrznost je mestjane močno osupnila; zasmehovanja in zabavljanja je bilo konec, še celo zavidati so nam začeli.«
Tako je pričela delovati slovenska čitalnica v Gorici. Sledila je prvemu slovenskemu društvu v Gorici, leta 1848 ustanovljenemu Slovanskemu bralnemu društvu (1848-1850). V spremenjenih razmerah se je po letu 1860 krepko razmahnila društvena dejavnost na celotnem slovenskem Goriškem. V Gorici se je v razdobju 1848-1927 zvrstilo 30 društev s kulturno-prosvet-no vsebino njih delovanja. V dolgoletnem življenju slovenske čitalnice v Gorici so bili vzponi in padci, v njeni aktivnosti pa se tudi zrcali petinšest-desetletna družbena podoba slovenske Gorice. Čitalnico je ukinila prepoved fašističnih oblasti, saj je, kot druga slovenska društva, delovala »v nasprotstvu z nacijonalnim redom«.
Branko Marušič
podgora - Dobrodelni koncert
Zbor posvetili Špacapanu
Vest o poimenovanju pospremil aplavz občinstva - Terpin: Pokojnikova dediščina se stalno obnavlja in živi v ljudeh
Mešani pevski zbor iz Podgore
foto l.k.
Podgorski mešani pevski zbor od petka nosi ime po Mirku Špacapanu. Vest o preimenovanju je bila glavni dogodek četrtega božičnega dobrodelnega koncerta v spomin na pokojnega zdravnika, politika in glasbenika, ki je umrl novembra 2007. Dobro obiskana prireditev v podgorski cerkvi so organizirali Zveza slovenske katoliške prosvete, Prosvetno društvo Podgora, Združenje cerkvenih pevskih zborov, skavtska organizacija, športno združenje Olympia, stranka Slovenska skupnost in krožek Anton Gregorčič, torej ustanove, v katerih je bil Špacapan dejaven. To je v uvodnem pozdravu poudaril deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki je tudi ugotovil, da se pokojnikova dediščina stalno obnavlja, živi v ljudeh, ki se ga še vedno radi spominjajo.
Božični koncert se je nato začel z nastopom zbora iz Podgore, ki ga vodi Peter Pirih; pred zadnjo pe-
smijo je Sabina Antoni tudi slovesno oznanila preimenovanje in - po bučnem aplavzu - spregovorila o družini Bogomira Špacapana, ki se je s tremi sinovi leta 1963 preselil iz Argentine v Gorico, o Mirkovih številnih zanimanjih in aktivnostih ter njegovi navezanosti na Pod-goro, »na katero ni nikdar pozabil«. Tri primerne pesmi je pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in ob klavirski spremljavi Davida Bandlja odpel Mladinski pevski zbor Emil Komel, pod vodstvom Martine Gereon pa je nastopila skupina mladih kitaristov s Slovenskega centra za glasbeno vzgojo. Špacapanova hči Angelica je zaigrala tri skladbe na klavir, na koncu pa zreci-tirala in zapela božično pesem, ki jo je sama napisala. Priložnostni govor je letos imel podjetnik, politik in dolgoletni števerjanski župan Hadrijan Corsi; orisal je življenjsko pot, kulturne dosežke in politične rezultate
Mirka Špacapana, ki je poleg poklicnih obveznosti znal najti čas in voljo, da se je razdajal za skupnost. Ljubiteljska gledališka igralca Solange Degenhardt in Robert Cotič sta nato prebrala pripoved Dostojevskega o dečku in božični jelki, večer pa je sklenil Goriški oktet Vrtnica, ki je prevzel občinstvo, med katerim so bili tudi vidni javni predstavniki; naj omenimo le deželnega predsednika SSO Draga Štoko, v imenu občinske uprave pa odbornico Silvano Romano.
Izkupiček dobrodelnega srečanja je bil namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov. Vdova Manuela Quaranta Špaca-pan, ki je na koncu v nekaj obrisih opisala letne dejavnosti društva, je z veseljem sklenila, da solidarnost kljub vsemu ne manjka.
/
TEDENSKI POUDAREK
Nedelja, 13. januarja 2013
1 1
POGOVOR Z MARINOM VOCCIJEM
Tri ljubezni: dialog med kulturami, morje in hrana
SANELA ČORALIČ
Na zadnji dan starega leta smo se srečali z znanim tržaškim publicistom, politikom, javnim delavcem in aktivistom Marinom Voc-cijem, ki nam je v prijetnem klepetu zaupal svoje življenjske, službene in kulturne izkušnje. Izogniti pa se nismo mogli niti pogovoru o ohranjanju kulinaričnih tradicij, ki se poslužujejo lokalnih pridelkov. Po mnenju našega sogovornika je hrana veliko več kot le način za potešitev lakote. Hrana mora biti užitek, lahko pa je tudi zdravilo, ki izboljšuje posameznikovo zdravje in življenjski slog, meni Marino Vocci.
Pred kratkim ste gostili ustanovitelja svetovnega gibanja Slow Food Carla Petrinija. Gost nam je povedal veliko zanimivih reči. Bi vi še kaj dodali?
Izpostavil bi predvsem pomen središčnega položaja hrane. To pa izpostavljam iz dveh razlogov; na eni strani se soočamo s problemom nesorazmerne proizvodnje hrane, saj del sveta trpi zaradi pomanjkanja, drugi del pa trpi zaradi slabih prehranjevalnih navad, na drugi strani pa se soočamo z nesmiselno potrato. Po mojem mnenju bi morali ponovno vzpostaviti odnos z zemljo, v središče bi morali postaviti lokalno proizvodnjo zdrave hrane in zre-ducirati potrato ter izboljšati naše prehranjevalne navade. Na tem mestu bi izpostavil tudi projekte, kot je denimo Or-ti in Condotta, s katerimi med drugim naša organizacija želi oživeti tudi spomin, ki nekatere starejše ljudi veže na zemljo. S tem vzgojno-izobraževalnim projektom pa želimo tudi mladim generacijam povedati, zakaj bi lastna proizvodnja hrane lahko izboljšala njihovo prihodnost.
Vi med drugim vodite tudi tržaški Slow Food , ki je bil ustanovljen leta 1987. Kako deluje tržaška podružnica te organizacije? Deluje po enakem principu kot svetovno gibanje Slow Food?
Deluje po principu dobro, čisto in pošteno, s skrbjo do pridelovalcev in potrošnikov. Upoštevamo pa tudi nekatere karakteristike našega teritorija, ki je nekaj posebnega. Gre za mesto ob meji, znotraj takega mesta pa je treba vzpostaviti konstruktiven odnos med glavnimi protagonosti; med prehrano in njenimi proizvajalci, ki so zelo navezani na svojo zemljo. Večina proizvajalcev prehrambenih izdelkov v Trstu je slovenske narodnosti; pridelujejo med, olje, sir, vino in druga živila. Odnos z njimi moramo negovati, saj ti proizvajalci predstavljajo dodano vrednost našega teritorija. Dodal bi tudi, da je na razvoj tržaške kulinarike že od nekdaj vplivala bližina sosednjih držav. Tržaška kulinarika je denimo od uveljavljenih narodnih kuhinj sprejela nekaj kulinaričnih dobrot, ki so jih tržaški ku-linariki kasneje potržačili. Naj omenim sladice, kot so potica, štrudel, gibanica ... Vse te sladice pričajo o kuhinji, ki se je spojila z drugimi kulturami, in prav ta raznolikost predstavlja bogastvo našega teritorija. Vse te aspekte neguje in širi tržaški Slow Food, ki v sklopu projektov želi oblikovati tudi prostor, ki bi izpostavljal lepoto in kakovost raznolikosti našega teritorija. Eden takšnih projektov je tudi Evroregija okusov in znanj. Ob vsem tem pa poudarjamo, da je potrebno ovrednotiti tudi tržaške znanstvene centre, ki slovijo po svoji odličnosti. Prepričan sem, da bi moral tržaški Slow Food še bolj aktivno sodelovati s temi centri.
V današnjih hitrih časih dobro uspevajo restavracije s hitro prehrano, ki je daleč od koncepta zdrave prehrane. Vi se držite t.i principa Slow Food. Si ljudje vzamejo čas za dober obed? Je to prihodnost?
Vsekakor. Z vzgojno-izobraževal-nimi projekti bi lahko revolucionirali odnos do hrane. Ne smemo se primerjati z ZDA in drugimi državami, kjer debelost predstavlja že socialni in kulturni problem. Tudi v Italiji je debelost pereč problem; kar 20 milijonov Italijanov je namreč predebelih, kar je posledica slabih prehranjevalnih navad. Jesti bi morali bolje in večkrat po malo in zlasti uravnoteženo. Jesti pa bi morali tudi z užitkom in ne zgolj zaradi tega, da potešimo lakoto. V prihodnje bi morali izboljšati naše prehranjevalne navade, pri nakupih bi morali biti vedno pozorni, spodbujati pa bi morali tudi pomen gibanja. Le tako se bomo izognili kroničnim boleznim, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga, posledično pa tudi velik strošek za zdravstveno blagajno. Vse to bomo lahko popravili le, če se bomo pričeli zavedati pomena zdrave prehrane . V tem pogledu je princip Slow Food lahko dobra perspektiva.
Pogosto poudarjamo, da je treba spodbujati domačo, lokalno proizvodnjo hrane. Vi kupujete lokalne proizvode?
Zelo se trudim, da kupujem in jem le lokalne pridelke. Vendar pa bi pri tem poudaril, da so nekateri proizvodi tekom let postali del lokalnih prehranjevalnih navad in lokalne kulinarike. Naj omenim bakalar, ki ga zelo rad jem, pa tudi ananas in nekaterea druga živila, ki sicer izvirajo iz oddaljenih dežel. Ab-
surdno pa se mi zdi, da bi decembra jedli jagode, prav tako je nesmiselno, da ne jemo več nekaterih rib, ki jih dobimo pri nas, jemo pa ribe, ki prihajajo od daleč in iz najbolj onesnaženih rek. Spodbujati bi morali trženje proizvodov, ki za seboj nimajo na stotine prevoženih kilometrov, to pa bi dobro vplivalo tudi na energijsko varčevanje. Prevoz prehrambenih proizvodov nenazadnje vpliva tudi na končno ceno izdelka in prav zaradi tega bi se morali odločati za lokalno ponudbo.
Vodite tudi zanimivo oddajo La Barca dei sapori na TV Koper. Kdaj ste spoznali, da vas kulinarika zanima?
Do tega spoznanja sem prišel pred leti, ko sem delal kot politik in bil večkrat primoran obedovati z osebami, s katerimi mi ni bilo prav nič prijetno. Takrat sem spoznal, da bi obed lahko predstavljal tudi prijeten kulturni stimulans, ki bi pomagal doseči družabni užitek. Sicer pa mi je bila kulinarika zapisana v genih. Moja mama je bila kuharica, imeli smo bar ali gostilno, tako da me je prehrana vedno zanimala tudi kot kulturni fenomen. Hrana je predvsem kultura.
Kaj bi izpostavili kot svojo najljubšo jed?
V teh zimskih mesecih zelo rad jem na hitro popečena uležana svinjska ledja. Všeč pa so mi tudi kontaminirane jedi, kot so denimo panirane sarde-
le. V naših krajih smo ponavadi panirali samo meso, paniranje izvira iz srednje Evrope, mi smo ga prevzeli in potrža-čili. Sicer pa sem zelo navezan na sezonska živila.
Kot Istran ste tudi dober poznavalec istrske kulinarike in običajev. Se v Istri kaj spreminja ali Istra ostaja zvesta svojim običajem?
Pred kratkim smo v Kopru imeli zanimiv simpozij, na katerem so nekateri kolegi govorili o istrski kulinariki. Eden od boljših strokovnjakov za istrsko kulinariko je navedel tri menije, ki jih je pripravil nek portoroški hotel. Spoznali smo, kako so se meniji skozi stoletja spreminjali. Večkrat pa je kulina-rika predstavljala tudi element, s katerim so (ne)hote brisali nacionalno identiteto. V večini istrskih restavracij so dolgo časa ponujali čevapčiče in raž-njiče, ki niso bili nikoli del istrske kulinarične tradicije. Pričakovali bi brodet, a ga v Istri desetletja sploh niso ponujali. Danes pa se Istrani končno začenjajo zavedati svojih korenin in tradicije in v menije vedno bolj pogosto vključujejo tipične istrske jedi in s tem izražajo tudi svojo kulinarično identiteto.
No, če zdaj od kulinarike preidemo k vašim koreninam. Prihajate iz družine, ki je morala zapustiti svojo rodno grudo. Kako ste vi to doživljali?
Imel sem štiri leta, ko sem z družino prišel na Opčine. Zame ta selitev
ni predstavljala travme, ker sem bil premajhen, da bi se zavedal, zakaj smo se sploh odselili. Ze kot otrok pa sem pogrešal vonj po podeželju, po pečenem kruhu in štali, saj sem na Opčinah začel spoznavati popolnoma drugačne vonje. Spominjam se vonja po izpušnih plinih in celo vonja po uniformah ameriških vojakov. Vendar kljub vsem tem spremembam, povezanim z vonjavami, nisem občutil izkoreninjenja. Bolj travmatično je bilo za moje starše in druge odrasle ljudi, ki so morali na novo zgraditi svoje življenje. Nekoliko težje mi je bilo kasneje, ko sem postal starejši, ko sem se začel zavedati, da nimamo lastnega doma, da ne morem povabiti prijateljev na rojstnodnevno zabavo, ker jih ne bi mogel kje pogostiti. Večkrat sem se počutil izključenega. Tudi Openci so nas gledali kot vsiljivce, močno je bil prisoten stereotip, da smo Istrani fašisti. A vse to sem presegel, ko sem postal odrasel človek.
Vi ste pogosto veljali za "zgrešenega" Istrana. Niste gledali desno, ampak levo, poskušali ste spoznati Slovence v Trstu. Kakšna je situacija danes? Smo presegli vse te delitve na Italijane, Istrane in Slovence. Je dialog bolj prisoten?
Več različnih obdobij sem doživel. Prve spremembe v odnosih s tržaškimi Slovenci povezujem z 2. vatikanskim koncilom, ki je moderniziral Cerkev in med drugim uvedel bogoslužje v domačem jeziku. Drugo spremebno pa povezujem z letom 1968, ko smo se dijaki različnih narodnosti začeli družiti. Izpostavil bi tudi šport, ki nas je povezoval. Na ta način sem jaz spoznal slovensko skupnost, s katero sem skozi čas še poglobil svoje odnose. Danes pa je družba - po mojem mnenju - v fazi stagnacije, ta pa je lahko nevarna. Delitve smo sicer presegli, vendar to ni dovolj. Med nas se je vrinila ravnodušnost, ki nikakor ne pomeni preseči nesoglasij. Medsebojno sožitje in recipročno spoštovanje ter interkulturnost pa še vedno manjkajo. Vsaka tržaška skupnost posebej brani svoje interese, vsakdo je na svojem bregu. V teh kriznih časih pa je to še bolj izrazito. Prihodnost vidim v aktivni pluralni skupnosti, ki bi pomenila dodano vrednost za naš teritorj. Ideje in projekte bi po mojem morali medsebojno deliti, prihodnost pa bi morali graditi skupaj.
Poznan ste tudi kot okoljevar-stvenik. Kako kot bivši župan devin-sko-nabrežinske občine gledate na vse spremembe, ki jih je v zadnjih letih deležna ta občina?
Jaz sem vedno verjal v projekt se-sljanskega zaliva. Moramo razumeti, da je nekaj samoumevnega, če teritorij doživlja preobrazbo. Vendar pa je nekatere spremembe treba izpeljati preudarno. Res je, da v primeru sesljanskega zaliva žrtvujemo del teritorija za turistični razvoj, vendar pa bi ob tem morali nujno spoštovati naravne danosti tega ozemlja in misliti na njegov trajnostni razvoj, tako z gospodarskega kot z okoljevarstvenega vidika. Kmetijska podjetja, ki delujejo na tem ozemlju, bi morala ostati nosilec kulturne in gospodarske identitete tega okolja. Te t.i. zastopnike teritorialnih posebnosti moramo nujno vključiti v začrtan turistični razvoj, v nasprotnem primeru bo ta teritorij postal podoben turističnim destinacijam, ki jih najdemo v Španiji, Grčiji ali Turčiji. Zal prav v tem vrednotenju lokalnih znamenitosti vidim zamujanje in to zamudo bi bilo treba čimprej nadoknaditi.
Pred kratkim ste se upokojili. Ponavadi se takrat ljudje začnejo posvečati rečem, za katere prej ni bi-Io časa. Vi pa ste bili vseskozi zelo aktivni. Kaj bi dodali v vaš že tako natrpan vsakdanji urnik?
Počel bom to, kar sem počel do zdaj. V mojem življenju so tri ljubezni: dialog med kulturami, morje in hrana. Še naprej bom vzpostavljal dialog in vzpodbujal izmenjavo med različnimi kulturami in mesti, to bom poskušal doseči tudi s pomočjo različnih projektov in združenj. V sklopu ljubezni do morja si bom prizadeval doseči poseben sporazum o Jadranskem morju, pod katerega se bodo podpisale vse države, ki se jih tiče Jadran. In nenazadnje se bom še naprej posvečal hrani in kulinariki ter kulturi prehranjevanja na sploh.
Hvala za pogovor.
188
Nedelja, 13. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR	/
Etiopija: blišč stare prekrit s plastjo d
Pravijo ji novi cvet. V amharščini. Vendar pa Adis Abeba, etiopska prestolnica, ne spominja na cvet. Pesniško prispodobo so si izposodili, ker so izbrali lokacijo zaradi lepega okolja in prijetnega podnebja. Pa še ženska roka je bila zraven: pobudo za novo prestolnico namreč pripisujejo kraljici Taitu, ženi Menelika II. Morda v začetku, se pravi konec 19. stoletja, je bilo mesto privlačnejše, ker je bilo manjše, bolj enovito zasnovano in grajeno. Stare palače in prvi luksuzni hoteli še imajo lepe vrtove, drugače pa je današnja pet milijonska prestolnica prepredena s širokimi avenijami in ožjimi ulicami, lepše urejenim predelom sledijo skromnejši. Tako lahko zavi-ješ izza vogala palače in si na prašni cesti. V mestnem predelu, kjer je veliko hotelov, naletiš tudi na ulico, posvečeno Titu, pravzaprav na tabli lahko prebereš: Josif Tito St. To je nedvomno spomin - z malce popačenim izpisom - na gibanje neuvrščenih.
Adis Abeba je center vsega: državne uprave, gospodarstva, financ, izobraževanja. To področje je za Etiopijo še vedno izredno boleče: po podatkih mednarodnih organizacij naj bi bilo pismenih le 38,5 odst. prebivalcev; osnovno šolo kolikor toliko redno obiskuje 52 odst. otrok, odstotki pa se znižajo na podeželju in na območjih, ki jih naseljujejo plemena; drugostopenjsko šolanje naj bi
opravljalo le 12 odstotkov mladih. Ob državnih šolah pa obstajajo tudi mednarodne šole, seveda predvsem v prestolnici, in pa šole, ki jih vodijo verska združenja. Vpis na te šole, katerih obiskovanje praviloma ni brezplačno, je seveda zelo zaželen, ker je pouk v tujem jeziku, kar omogoča vpis na tujo univerzo in večjo možnost zaposlitve. Sicer pa se tudi v Etiopiji, kjer mobilna telefonija odlično deluje, vendar kjer ne poznajo plačevanja s kreditno kartico, v izobraževanju začenja uveljavljati angleščina. Kot v toliko drugih etnično mešanih državah so za sporazumevanje raje izbrali povsem tuj jezik.
V prestolnici je tudi center etiopske pravoslavne cerkve. Tudi če vam primanjkuje časa, si ga vzemite za ogled katedrale in Muzeja sv. Jurija. Zanimivih je še nekaj muzejev, ki so jih uredili v nekdanjih kraljevih palačah. V nekdanji Selassiejevi rezidenci domuje Etnografski muzej. Najatraktivnejši eksponat pa je pred palačo: gre za svojstveno zavito kamnito stopnišče, ki ima toliko stopnic, kolikor let je bil Mussolini na oblasti, vrh stopnic pa so namestili leva, simbol etiopske državnosti, ki je porazila italijanske osvajalce.
Vse bolj obiskan je Nacionalni muzej, v katerem hranijo tudi kopijo slovite Lucy, «najstarejše človečnjakinje 30. novembra 1974 so v osušenem jezeru blizu Hadarja v vzhodno-severnem predelu Etiopije našli
ostanke ženske, ki je pripadala novi vrsti. Ze dve leti prej je Richard Leakey blizu kenijskega jezera Turkana odkril lobanjo, na osnovi katere so prišli do zaključka, da so pripadniki vrste Homo abilis, katerega naslednji člen v razvojni verigi je Homo sapiens, živeli s pripadniki vrste Australopithecus africanus. Verjetnost, da ima tudi Australopithecus kot Homo svojo razvojno verigo, je potrdilo prav odkritje Lucy, pripadnice vrste Australopithecus afarensis, male človečnjakinje, ki je hodila zravnano že 3,2 milijona let tega. Prav Lucy je Etiopiji in sosednjim državam s Kenijo v prvi vrsti prinesla naslov »zibelke človeštva«.
Voda
največja dragocenost
V Etiopiji voda je, vendar ne nujno na pravem kraju ob pravem času. V sušnem obdobju je zmanjka, v deževnem je je odločno
preveč in povzroča škodo. Na severu teče Modri Nil, ki je še do nedavnega oblikoval slikovite slapove. Nekaj nad 30 kilometrov od mesta Bahir Dar blizu jezera Tana je bila ena od največjih etiopskih turističnih atrakcij. Reko so zajezili, zgradili hidroelektrarno in od slapov je ostalo le za lep vzorec.
Razen v večjih centrih po domovih vode ni in seveda niti elektrike. Ob pomembnejših poteh, kar so lahko ceste ali pa tudi samo pešpoti, so uredili vodnjake, kamor s posebnimi posodami hodijo po pitno vodo in jo tudi več kilometrov nosijo do doma. Naloga navadno pade na ženska ramena. Ta zbirališča so zelo živahna, še posebej, če so blizu kakšne tržnice. Vodo se plačuje, ker vodnjake navadno upravljajo zasebniki.
V južnem predelu države je ob rekah, ki glede na padavine naraščajo in upadajo, tudi več jezer. Za kopanje, predvsem tujcev, je priporočljivo samo jezero Langano, ki je najbliže Adis Abebi. V drugih namreč pre-
Krokodil v jezeru Chamo
Modri Nil

Posebni tudi v prehranjevanju
Osnova vsega je indžera (injera). Etiopsko inačico ne-kvašenega kruha navadno predstavijo na krožniku kot nekakšno spužvasto debelejšo omleto, kateri dodajajo kuhano zelenjavo ali meso in začimbe. Pripravljajo jo iz tefove moke, tef pa je žitarica, ki raste samo na etiopski planoti. Ko ind-žero pokusiš prvič, nad rahlo kiselkastim okusom nisi najbolj navdušen. Tradicija med drugim ne pozna pribora.
besedilo Breda Pahor
fotografije Franka Slavec
• •
inavne civi izaci e
• •
v • •
inasn in težav -2-
v
bivajo večje in manjše živali. In večje niso nujno nevarnejše od malih. Male so namreč neznatne, vendar zdravju nadvse škodljive. In še ubraniti si jih ne moreš. Večje vsaj opaziš, nasprotno opazuješ in fotografiraš. V največjem etiopskem jezeru, Chamo, si nizko vodo delijo veliki krokodili in še zajetnejši nilski konji. Obiskovalci se jim pod vodstvom domačinov previdno približajo na posebnih čolnih. In še Awassa: mesto z istoimenskim jezerom, v katerem mrgoli rib, nad njim pa ptičev.
Plemena v neenakem boju z zahtevami sedanjega časa
Plemena, ki že stoletja naseljujejo južni predel Etiopije, se ne (ali samo deloma) prilagajajo spremembam, ki jih vsiljuje današnji čas, razvojna politika pa ne upošteva značilnosti njihovega življenja. Politični preobrat leta 1974, ko so sile združene v DERG strmoglavile Selassieja, plemenom, ki so v vseh ozirih bila daleč od centra politične oblasti, ni prinesel dobrega. Kljub parolam kot »najprej Etiopija«, »zemljo kmetom« in podobnim, je kasnejše podrža-
vljenje ozemlja za plemena pomenilo veliko nevarnost. Prvič, ker se niso nikoli spuščali v pravno razmišljanje, čigava je zemlja, po njihovem je bila njihova, ker so tam bili; drugič in predvsem, ker so na plemenska območja začeli prihajati etiopski državljani od drugod po kakšnih poplavah ali drugih nesrečah, ko so ostali brez obdelovalnih površin. Danes pa na njihova območja, tudi če so zaščitena, prodira »napredek« s kitajskimi bagri, ki utirajo nove prometne poti. Razvoj in plemena so hodila vsak svojo pot. Nekaj mladih se je izobrazilo in oni zagotavljajo tudi komunikacijo z zunanjim svetom. Tudi stik z radovednimi turisti je večkrat bolj podoben trku: za vstop na njihovo območje ali v vas moraš plačati, kar je povsem razumno, ker vsoto krajevni vodič izroči skupnosti, bolj moteč pa je odnos do »fotografov«, saj morajo pri nekaterih plemenih, na čelu z Mur-siji, za vsak posnetek osebno plačati fotografiranemu. Tako mladi »nastavljanje turistom« jemljejo kot lahko zaposlitev in v bistvu ne živijo več svojega nekdanjega življenja. Vsekakor sobivanje med centralno oblastjo in plemeni ter tudi med nekaterimi plemeni ni lahko. Tudi ker gre velikokrat za pripadnike povsem različnih etnij, tradicij, jezikovnih skupin, načina preži-
vljanja. Z našega vidika seveda živijo skromno in so ujeti v preteklost. S turističnega vidika pa so nedvomno atrakcija.
Nekatere »prodajajo« kot atraktivne zaradi bivališč, druge zaradi oblačil oziroma okrasov. Za turiste so seveda privlačni njihovi običaji , pa obrtniški izdelki in blago, ki ga prodajajo. Po svojstvenih lesenih šilastih kočah, visokih tudi do 12 metrov, so poznani pripadniki maloštevilnega plemena Dorze. Ti pa so nekako le ujeli korak s časom, saj so osnovali tekstilno-obrtniško zadrugo, ki prodaja vse izdelke, denar pa potem razdelijo. Med najbolj učinkovitimi in privlačnimi načini, da srečaš pripadnike različnih plemen, je obisk sejmov. Med posebno atraktivnimi sta sejma v krajih Dimeka in Key Afar, ker se tam vselej zbere veliko ljudi različnih plemen. Tako smo se sprehajali med pripadniki plemen Banna, Hamer in Tsemay, ki so si glede oblačenja v nekaterih značilnostih precej podobni, v drugih pa se razlikujejo. Ob lepih postavah, s katerimi se seveda lahko ponašajo predvsem mlajši, pozornost pritegnejo ženske pričeske, pravijo jim gosha: gre za rdeče obarvane tanke kratke kite, ki gosto prekrivajo glavo. V dolini reke Omo, kjer omenjena plemena živijo, dajejo velik pomen telesni dekoraciji. Ob barvanju obraza in drugih delov telesa so posebej cenjene brazgotine: rane si, tako moški kot ženske, prostovoljno prizadenejo -ženske med nekaterimi obredi naravnost izzivajo, da jih moški biča do krvi -, ko se rana, posuta s pepelom, zaceli, ostane brazgotina, ki ustvari »dekoracijo«. Ženske z veliko brazgotinami na hrbtu naj bi bile, npr. v plemenu Hamer, spolno privlačnejše. Kako ženske izterjajo, da jih bičajo, smo se prepričali v oddaljeni vasi plemena Hamer. Brat krajevnega vodiča je bil namreč pred življenjsko preizkušnjo: čakal ga je - dobesedno - skok iz pubertete v odraslo dobo. Po neobstoječih poteh, ki jih neizurjeno oko sploh ne bi opazilo, smo se po večurni vožnji prebili do vasi, po daljšem pogajanju z va-
škim poglavarjem smo plačali »vstopnino« in doživeli starodavni običaj. Zanimiva je bila že dolga priprava z divjim plesom žensk, s prihodom 16-letnega fanta in njegovih spremljevalcev iz hoste, z nalogami njegovih dveh »prič«, med katere je sodila tudi začasna zadolžitev bičanja žensk, z darovanjem živali in končno s preskokom »bika«. Pravzaprav gre za krave, ki jih postavijo v vrsto in kolikor je krav, tolikokrat mora mladenič, če hoče postati moški, preskočiti njihove hrbte. »Našemu« je, ko se je dan že močno prevesil v večer, uspelo.
Med najbolj znanimi plemeni, ki živijo na etiopskem državnem ozemlju, so Mur-siji. Niso miroljubni, znani so po sporih in obračunavanjih s palicami, so še pol nomadski, svet pa so obkrožili posnetki žensk z glinastimi okroglimi vložki v spodnji ustnici. Dekletom - zadnje čase kaže, da se nekatera odpovedujejo »lepotnim posegom« - najprej zarežejo v spodnjo ustnico, vstavijo mali čep in nato večajo vreznino, dokler
uredilo, da so postali rodovitnejši. In še kralja imajo: Kalla Gezahegn je 20. kralj iz iste družine, ki vlada že 500 let. Priznava ga 9 kla-nov, njegovo kraljestvo pa obsega 47 vasi. V prijaznem pogovoru nam je orisal svojo vlogo, ki predvideva skoraj več obvez kot privilegijev.
Etiopska država je res federativna, saj jo sestavlja veliko različnosti, začenši od na-
Moška
plemena
Mursi
7

m -
Ženski
plemena
Mursi
ni prostora za manjši krožniček. Ženske ga nimajo vedno vstavljenega, ko ga nimajo, jim spodnja ustnica grdo visi. Sicer pa ženske v Etiopiji, ne samo pripadnice plemen, doživljajo - v imenu tradicije - še druge posege, npr. obrezovanje genitalij. Ta praksa, tudi po mestih, še obstaja.
Veliko miroljubnejši in manj »slikoviti« so pripadniki plemena Ari (ali Aari), ki so razkropljeni po precej obširnem ozemlju. Pri ljudstvu Arbore nas je pričakala cela vas. Revnejša je bila vas plemena Borana, kjer so bili manj vajeni turistov in bolj hvaležni za naše darove. Po nižinskih plemenih še ljudstvo Konso, ki je svoje griče terasasto
jopaznejše, semitske kulturno-jezikovne prevlade na severu in mešanice starodob-nih afriških plemen na jugu. Z verskega vidika so na ozemlju današnje države zgodovinsko prisotne ob stari pravoslavni cerkvi tudi muslimanska, Mohamed je namreč to deželo proglasil za muslimanom prijazno, židovska, saj je tu živelo eno od pregnanih izraelskih plemen in končno še rastafarijani, ki so verovali v ras Tafarija, ki je leta 1930 postal Haile Selassie ...Vendar to je spet druga zanimiva zgodba. Teh v današnji Etiopiji, ki se težko prebija v sedanjost, res ne manjka.
Konec
1 4 Nedelja, 13. januarja 2013
SPOMINI
SILVIO KRIŽMANČIČ, ELEKTRIČAR VSE ŽIVLJENJE
Z elektriko včasih ni šlo kar tako
Po spominih, ki jih je zapisala vnukinja Jessica Križmančič
• • •
Na treh posnetkih: Silvio Križmančič na delu, v pogojih, ki so danes le še spomin na dokaj tvegano avanturo
»Edini način za dobro opravljanje svojega poklica je ljubiti to, kar delaš«, je ob neki priložnosti dejal Steve Jobs, eden od glavnih prerokov informatične revolucije. Težko je reči, koliko ljudi dejansko ljubi to, s čemer se poklicno ukvarja, prav gotovo pa to velja za Silvia Križmančiča, ki je dobršen del svojega življenja posvetil električarskemu poklicu. In to dejansko v pionirskih časih električarstva, ko je bilo treba kilometre in kilometre daleč, da si prišel do okvare na električni napaljavi. Treba je bilo skočiti v Brkine, ali do Podgorja v Istri, pa do Škocjana, Razdrtega, ali Dolenje vasi.
Silvio je s kolesom vsak dan prevozil od 90 do 150 kilometrov. In to ob vsakem vremenu, pa naj je pripekalo, ali pa lilo kot iz škafa, v burji ali snežnem metežu. Prav ob najslabših vremenih so bile okvare najbolj pogoste. In Silvio je leta in leta iz ljubezni do zahtevnega in tudi nevarnega električarskega poklica stoično prenašal vse težave ter postal prava inštitucija daleč naokrog.
Rodil se je 25. septembra 1929 v Bazovici kot zadnji od devetih otrok. V magični svet elektrike ga je še kot otroka uvedel brat Vitorio. Sprva je bilo vse le prijetna in zanimiva igra, kot na primer tedaj, ko je kot osemletni otrok speljal po dvorišču telefonsko žico. Kaj kmalu pa je šlo zares. Brat se je leta 1939 odločil, da bo napeljal elektriko do hleva, ki je bil dotlej v temi. Silvio mu je pri tem pomagal, vendar dela brat ni utegnil dokončati, ker so ga poklicali v vojsko. Pred odhodom je zaupal nalogo komaj desetletnemu Silviu, ki se mu je zdel dokaj dovzeten in nadarjen za električar-ski poklic. Silvio se je lotil dela, se držal bratovih navodil, napeljal žice kot je treba in luč v hlevu je zagorela.
Tako se je začelo ter se hitro tudi nadaljevalo, kajti v vasi, kjer ni bilo nobenega električarja, se je kmalu razve-delo za Silvijevo nadarjenost in spretnost in če je pri kakšni hiši prišlo do okvare, so poklicali njega. Pa tudi če je bilo treba na novo napeljati elektriko, so se obrnili nanj. Med vojno je napeljal razsvetljavo v zaklonišče, kamor so se ljudje zatekali pred letalsko nevarnostjo. Če so bile težave z lučjo v žup-nišču ali v cerkvi, se je tedanji župnik Banko obrnil nanj. Pripetilo se je celo, da so ga za popravila poklicali Nemci, ki so tedaj okupirali vas. Duhovnik Banko mu je zaradi vsega tega izposloval pri nemškem poveljstvu dovoljenje, da je lahko prosto opravljal svoje delo po vasi in drugod. Mladi Silvio je dovoljenje izkoristil ne le v električarske namene, temveč tudi za opravljanje kurirskega dela za partizane.
»To me je večkrat spravilo v težave«, se spominja. »Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko so me v Gropadi, kamor sem nesel pomembno sporočilo za partizane, ustavili Nemci in me vpra-
šali po dokumentih. Pokazal sem jim dovoljenje, ki mi ga je priskrbel duhovnik, a Nemci so mi ga raztrgali na koščke ter me začeli spraševati, kdo sem, kam grem, kdo me pošilja, kje so partizani itd. S tresočim glasom sem zatrjeval, da ne vem ničesar, čeprav sem dobro vedel, kje so. Vrgli so me na tla in nato veleli, naj izginem. Hitro sem stekel domov.«
Od februarja 1945 je bil prisilno mobiliziran v nemško zaledno delovno brigado TODT, ki je gradila vojaške jarke in pregrade po cestah, po osvoboditvi pa se je za Silvia začelo sodelovanje z družbo SVEM (Societa Veneta elet-triindustriale metallizzazione). Sprva je pomagal pri cestni razsvetljavi, ne da bi bil za to plačan. Ker se je pri delu izkazal, ga je delovodja vprašal, če bi se zaposlil pri podjetju, kar je seveda z navdušenjem sprejel in 1. oktobra 1946 ob osmi uri zjutraj se je prvič pripeljal s kolesom na delovno mesto v Sežano. Svoje prvo delo je opravil pri Banih (kamor se je sicer preselil), kjer so do poznega večera popravljali glavno cestno električno napeljavo.
Z zaposlitvijo je bil zelo zadovoljen, čeprav je bilo treba nekako skrbeti za razsvetljavo v okrog devetdesetih vaseh in nadzirati 88 električnih kabin ter okrog 140 kilometrov električne napeljave vsoke napetosti za 10.500 kilovol-tov. Iskanje okvar na električnih nape-
ljavah ni bila lahka stvar, zlasti če te je med iskanjem zalotila tema, da ne govorimo o nevihtah, metežih, burji in vseh mogočih drugih nevšečnostih. Težave so bile tudi, kadar je bilo treba odstranjevati dotrajane ali polomljene drogove in nameščati nove.
Kako je potekal njegov tipičen delovni dan? »Treba je bilo vstati navsezgodaj, prekolesariti sedem kilometrov do Sežane in nato odkolesariti nekam, kjer so zaznali okvaro, na primer v Podgorje, kjer se je železniška postaja večkrat znašla brez elektrike. 50 km tja in 50 nazaj, v stalni nevarnosti, da spotoma preluknjaš kolo. Včasih me je pri delu zalotila noč in večkrat sem prespal kar v kakšni električni kabini.«
Leta 1947 so odprli Škocjansko jamo za turiste in je bilo treba urediti razsvetljavo. Poslali so seveda Silvia s sodelavcem. Delala sta do sobotnih poznih ur, vendar jima do noči ni uspelo končati vsega. Zato sta kar prespala v Škocjanu in naslednjega dne, na nedeljo, uredila vse potrebno.
Ob takšnem delu človek doživi marsikatero nenavadno prigodo. Med drugim se Silvio spominja večera, ko se je vračal proti domu in zagledal še kar daleč pred sabo dve človeški senci. Ni si upal naprej. Obrnil je kolo in odpeljal spet proti Sežani. Tedaj je dvakrat počilo za njim. Ni ga zadelo, toda zagnalo mu je takšen strah v kosti, da se pedala
kolesa niso nikoli tako hitro zavrtela kot tedaj. Potem ko se je nekoliko otresel strahu, se mu ni dalo, da bi prespal v Sežani, kot mu je svetoval delovodja Maks. Spet je sedel na kolo in odvihral proti Banom, ozirajoč se na desno in levo, da bi ja ne padel v kako novo zasedo.
Poleg nevšečnih je doživel tudi marsikatero všečno prigodo, kot na primer tisto na večer sv. Štefana, ko mu je delovodja naročil, naj gre v Šepulje k neki družini, kjer je zmanjkala elektrika in so bili v temi. »Tistega dne«, pripoveduje, »so pri hiši zaklali prašiča in gospodar mi je rekel, da bi mi rad skuhal klobaso, a dodal, da je petek in da vera prepoveduje uživanje mesa. Je pa hkrati dejal, da mi kljub temu skuha kaj prašičjega za pod zob, če prevzamem nase greh za to dejanje. Tistim klobasam, ki so visele s stropa, se nisem mogel odpovedati. Prevzamem greh, sem dejal in slastno pojedel klobaso, zraven pa spil še kozarec vina.«
Razmere so se spremenile po septembru 1947, ko se je meja zaprla in so sedež podjetja SVEM premestili v Ul. Coroneo. Odtlej ni bilo treba več kolesariti na dolge proge, delo je potekalo v glavnem po Bregu in tržaškem Krasu. Treba se je bilo sicer še naprej ukvarjati z napeljavami in okvarami, ob tem pa je Silvio dobil tudi manj naporno nalogo, da je po domovih izterjeval plačila za električno porabo.
Razmere so se še bolj izboljšale, ko si je leta 1951 kupil prvo vespo, s katero se je lahko neprimerno lažje in hitreje premikal, tako za delo, kot za prosti čas, ko si je na primer lahko privoščil poletno kopanje v Sesljanu. Z vespo je med drugimi povezan spomin na 27. avgust 1954, ko se je vračal z dela in ga je pri obelisku ustavila policija, ker je prevažal (pre)veliko škatlo. Ko jim je povedal, da se naslednji dan poroči in da je v škatli poročno darilo, ki so mu ga dali delovni kolegi, so se policaji omehčali in ga pustili naprej, potem ko so mu zaželeli srečo v zakonskem jarmu. Naslednjega dne je bratranec z vespo pripeljal na Op-čine bazovskega duhovnika, ki je opravil poroko, nakar sta mladoporočenca, vedno na priljubljeni vespi, odvihrala proti Bledu na poročno potovanje.
Silvio je kot prvi vaščan dobil telefon na dom. Priključili so mu ga, ker je moral biti vsak drugi teden na razpolago tudi ponoči v primeru kakšne okvare. Pred priključitvijo je moral v času nočnega dežurstva presedeti pred javnim telefonom v vaški gostilni, do polnoči ali še dlje.
Delovne razmere so se v splošnem zelo izboljšale, toda tudi z vespo je trda predla, kadar je lilo kot iz škafa ali kadar je pritisnil mraz. Pravi kakovostni skok je končno prišel leta 1962, ko si je lahko privoščil malega fiata seicento. Še dodatni korak k izboljšanju delovnih razmer je bilo leta 1966 podržavljenje električnega podjetja ENEL (Ente Nazionale Energia Elettrica), kot naslednika SVEM. Sedež je bil v Miljah, kamor je bil premeščen tudi Silvio. »Vse se je spremenilo«, se spominja. »Višali so mi delovno stopnjo, dobili smo oblačila in obutev, tako za zimo kot za poletje, česar prej ni bilo, dela nisem nikoli opravljal sam, vedno smo se premikali najmanj v dveh, in za povrh z vozilom podjetja.«
Zadnjega decembra je bilo natanko 30 let od tistega dne, ko je bilo konec njegove dolge in privlačne delovne pustolovščine. Ta dan pa zanj ni bil dan olajšanja po letih napora, kot velja za premnoge, naveličane dolgoletnega dela, stresa in drugih težav. »Sploh nisem mogel verjeti,« pravi, »da nekega dne ne bom mogel več opravljati dela, ki me je vedno tako veselilo.« In dejansko se tudi danes, kljub svojim 83 letom še ni povsem odrekel električarskim opravilom. Rad pomaga doma, ali pri sorodnikih in znancih, ko je treba kaj popraviti ali na novo napeljati. In še vedno se rad tudi nauči kaj novega v zvezi z električnimi napravami, saj je tehnika tako silno napredovala, da ji je kar naporno slediti. »Pri tem mi pomaga sin Igor,« pravi Silvio, vidno zadovoljen in ponosen s tem, da je prenesel svojo ljubezen do elektri-čarskega poklica tudi na druge. »Marsikaj sem ga naučil, danes pa so se stvari obrnile in je on tisti, ki mi razlaga nove tehnologije.«
/
KMETIJSTVO, RUBRIKE
Nedelja, 13. januarja 2013
15
ZA BOLJŠE POZNAVANJE OLJČNEGA OLJA (2)
Sadežno, grenko, Pikantno, pekoče ...
V prejšnjem članku na isto temo smo namenili svojo pozornost predvsem dejavnikom, ki vplivajo na kakovost oljčnih plodov in posledično oljčnega olja. Omenili smo tudi razvrstitev tega proizvoda z namenom, da bi potrošnike pravilno usmerjali pri nakupu. Nazadnje smo poudarili, da je pri določanju razvrstitve oljčnega olja poleg laboratorijske analize tudi senzori-čno ocenjevanje. To ocenjevanje nam namreč s pokušnjo olja pove, če ima proizvod manjše ali večje napake, od katerih je odvisna razvrstitev olja. Pri tem je pomembno, da ekstra deviško oljčno olje ne sme imeti nobene napake, deviško pa lahko ima le manjše.
Ocenjevanje poteka seveda v primerno opremljenih prostorih z ustreznimi značilnostmi (osvetlitev, zvočna izoliranost, brez tujih vonjav ipd) in s potrebno opremo, pri kateri ima kozarec izredno pomembno vlogo. Imeti mora namreč obliko, ki najbolje omogoča dojemanje senzoričnih lastnosti, barva stekla pa mora biti temna. Poku-ševalec (uporaba tujke degustator se nam zdi nepotrebna, saj je pomen isti, kar velja tudi za besedo degustacija, za katero imamo lepo besedo pokušnja ali sodobneje pokušina).
Pri senzoričnem ocenjevanju se upoštevajo tako pozitivne kot negativne lastnosti (napake) olja. Lastnosti, tako pozitivne kot negativne, ki jih pokuše-valec zazna, izpostavi na posebnem obrazcu, kjer navede tudi njihovo intenzivnost. Pri pozitivnih lastnostih so primarnega pomena sadežno, grenko in rezko (pikantno, pekoče). Sadežno je aroma, ki po vonju in okusu spominja na zdrav in svež zelen sadež. Grenko je značilen okus olj, lahko bolj ali manj prijeten, odvisno od intenzivnosti. Pikantno je značilno za zgodaj predelana olja iz zelenih plodov. Zaznava je v nekaterih primerih ostra in jo pripisujejo učinkovanju fenolnih sestavin.
Nič manj pomembne so napake, negativne lastnosti olja, katerih prisotnost (tudi ena sama) prepreči, da uvrščamo oljčno olje med ekstradeviška. Najvažnejše so sledeče: pregreto, plesnivo, morklja, žarko, zakisano. Pregreto je aroma olja pridobljenega iz plodov v fazi fer-mentacije skladiščenih na kupu. Plesni-vo je značilna aroma olj pridobljenih iz sadežev, na katerih se je zaradi večdnevnega skladiščenja v kupih in v vlagi razvilo večje število plesni. Morklja je značilna aroma olj pridobljenih iz usedline v sodih. Žarko je aroma olj, pri katerih je prišlo do avtooksidacije zaradi dolgotrajnega stika s kisikom. Gre za zelo neprijetno aromo, ki je ni mogoče popraviti. Zakisano spominja na istoimensko vino ali kis, predvsem zaradi nastanka acetne kisline in etilacetata, v količinah, ki niso običajne za oljčna olja. Vzroki za prisotnost ene ali več omenjenih napak so slabo skladiščeni plodovi ter predolg časovni razmik med obiranjem in predelavo plodov.
Glede točkovnega načina ocenjevanja oljčnega olja veljajo sledeči kriteriji. Oljčno olje brez napake je ocenjeno z najmanj 7 točkami, ki lahko doseže oceno do 9 točk ob izredno zaznavnih pozitivnih lastnostih (n.pr. izredna oljčna sadnost).
Olje s šibkimi ali komaj zaznavnimi napakami (n.pr. šibka aroma po kateremkoli sadju) se oceni s 6 točkami. Če so prisotne v olju zaznavne napake (dokaj nečista aroma po sadju, nenavadni vonji ali okusi) se mu dodeli 5 točk. Pri napakah kot so jasni nečisti in neprijetni vonji in okusi se dodelijo olju 4 točke. Izpod treh točk, ko so napake izredno jasne in zaznavne, so vonji in okusi za uživanje popolnoma nedopustni, ocena izražena v točkah pa gre od 3 do 1.
Primeri nizko ocenjenih olj so pri nas vedno redkejši, saj se je v zadnjih letih na srečo kakovost domačega oljčnega olja močno dvignila vsled vedno stro-kovnejših gojitvenih posegov v oljčniku
ter čedalje boljšega strokovnega pristo-	karsko tradicijo, ki se jih naši oljkarji ude-
pa do obiranja plodov in skladiščenja	ležujejo, da bi posodobili in obogatili svo-
proizvoda. K temu so nedvomno pripo-	je vedno širše strokovno znanje.
mogli strokovni tečaji iz oljkarstva ter vo-	Svetovalna služba Kmečke zveze
deni obiski krajev z bogato in utrjeno olj-	v sodelovanju z ZKB
V ZIMSKEM ČASU
Zatiranje bolezni sadnega drevja
Tudi v mesecu januarju in v začetku februarja, ko so sadna drevesa v fazi zimskega mirovanja, so potrebni nekateri varstveni posegi. Teh je sicer manj kot v drugih mesecih, ne smemo pa jih zanemariti, saj so »investicija«, ki nam znatno zmanj -ša nevarnost nekaterih glivičnih in bakterijskih okužb ter populacije zuželk.
Jablane - Jablanov rak. - Na jablanah, kjer je prisoten jablanov rak (Nectria galligena - Phomopsis mali) v obliki ran z gobastim robom, ki navadno segajo do lesa, škropimo, ko odpade večina listja. Pri tem uporabljamo bakrove pripravke (Bordojska brozga ali bakrov klorid - Rame Caffaro). Po rezi odstranimo okužene veje in preprečimo morebitne nove okužbe s tem, da premažemo rane s primerno smolo ter po opravljeni rezi razkužimo uporabljeno orodje z varekino.
Pri škodljivcih bomo omenili ameriškega kaparja (Quadraspidiotus perniciosus), ki ga uspešno zatiramo z belim oljem (Oliocin, Ovispral ipd.) ali kalcijevim polisulfidom. Vsa navedena sredstva lahko uporabljamo tudi pri ekološkem varstvu rastlin.
Hruške - Tudi na hruškah je lahko prisoten jablanov rak, ki ga zatiramo s sredstvi navedenimi za to bolezen na jablanah. Tudi ameriški kapar je lahko prisoten na tej sadni vrsti in ga zatiramo s sredstvi, navedenimi za varstvo jablane proti temu škodljivcu.
Dodali bomo še, da je zatiranje te bolezni na hruškah obenem lahko učinkovito proti zelo nevarnem bekterijskem ižigu, ki ga povzroča Erwinia Armylo-vora, bolezen ki v zadnjih letih močno ogroža nasade hrušk. Pojavlja se z vene-njem in sušenjem cvetov, oziroma z venenjem poganjkov. O tem smo izčrpno pisali pred časom.
Breskve - Breskova kodravost (Taphrina deformans). - Vsak sadjar, pa tudi vrtičkar, dobro pozna breskovo kodravost. Spomladi, ko listje odganja opazimo, da je izmaličeno, namehurjeno in skodrano. Listi so odebeljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenordečkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši. Izguba listja ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta. Za zatiranje te glivice uporabljamo poleg že navedenih bakrenih sredstev proti jablanovemu raku, sredstva na osnovi Zirama (Mezene WG, Crittam WG ipd.), Dodine (Dodil WG, Gua-dinol WG ipd.) in Kaptana (Captano 80 WG).
Listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila) - Že ime nam pove, da napade vse koščičarje (slive, češplje, češnje in, čeprav redkeje, tudi marelice). Bolezen napade liste, mlade poganjke, plodove in vejice. Na listih povzroča pege premera 2 do 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. Zatiramo jo s sredstvi, ki smo jih navedli za varstvo proti breskovi kodravosti. V tem času lahko napade koščičarje tudi ameriški kapar, ki ga zatiramo z zgoraj navedenimi sredstvi.
O varstvu trte v zimskem času smo že obširno pisali v Primorskem dnevniku v mesecu novembru (27/11/2012).
Svetovalna služba KZ
Čas za prijave vina 2012 se izteka
Kmečka zveza opozarja svoje člane, da zapade čas za predstavitev prijave vina proizvedenega v letu 2012 dne 15. januarja t.l. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in - ali pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če tega ne nameravajo prodati.
Kmečka zveza vabi zamudnike, da nemudoma zadostijo navedeni obveznosti. Za izpolnitev prijave so na razpolago uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119).
Toplotna zaščita našega doma
Barbara Žetko
Znanost in tehnologija v današnjem času zelo hitro napredujeta in vplivata na naše navade, na naš način bivanja ter posredno na naše mišljenje in na naša prepričanja. Samo pred petnajstimi leti si je redkokdo postavljal vprašanje o najprimernejši toplotni izolaciji svojega doma, morda le kak mlad in ekološko zaveden par, ki si je nameraval graditi hišo. V zadnjih letih pa se o tem vedno več govori in ljudje se vse bolj zavedajo pomembnosti energijsko varčevalnih ukrepov, ki ne pripomorejo samo k nižanju stroškov za ogrevanje, temveč tudi k zmanjšanju emisij okolju škodljivih toplogrednih plinov.
Danes je pri obnovi fasad obvezno, da stavbo dobro izoliramo in zagotovimo izredno nizke vrednosti toplotne prehodnosti zunanjega ovoja. Zakoni so, kar se tega tiče, zelo strogi in predvsem pri starejših zgradbah lahko doseže debelina toplotne zaščite dvanajst ali več centimetrov. Debelina je sicer odvisna od vrste materiala, ki ga uporabljamo, a če se komu zdi, da je ta pretirana, naj omenim, da v Nemčiji pogosto izolirajo fasade s slojem tridesetih centimetrov. Podnebje severno od Alp se sicer razlikuje od našega, ker so pozimi temperature mnogo nižje, poletja pa niso tako vroča in soparna. A naj nas ta ugotovitev ne zavede, ker ima izolacija vsekakor dvojno funkcijo: pozimi zadržuje toploto v bivalnih prostorih, poleti pa preprečuje njihovo ogrevanje, predvsem če imajo izbrani materiali visoko toplotno kapaciteto in velik fazni zamik, kar pomeni, da je hitrost prehoda toplote skozi izolacijo nizka.
Stavbe lahko izoliramo na zunanjem obodu, kar je najbolj priporočljivo, predvsem da se izognemo toplotnim mostovom, lahko pa tudi na notranji strani zunanjih sten. Slednjo varianto uporabljamo predvsem pri spomeniško zavarovanih stavbah, kjer je zaradi ohranjanja estetike aplikacija izolacijskega sloja prepovedana, ali pa na objektih, kjer je iz raznovrstnih razlogov nemogoča.
Toplotnoizolacijskih materialov na tržišču je res veliko in vsak ima specifične lastnosti, ki določajo, za katero uporabo je najbolj primeren. Zaradi tega je priporočljivo, da se pred odločitvijo posvetujemo z energetskim svetovalcem. Pri odločanju o primernem materialu je treba upoštevati več kriterijev. Najpomembnejša lastnost je toplotna prevodnost izolacije, ki jo označujemo z grško črko lambda. Čim manjša je toplotna prevodnost, toliko boljši je izolacijski material.
Poleg toplotne prevodnosti je treba upoštevati še druge dejavnike kot pa-ropropustnost, občutljivost na vlago, protipožarno odpornost, trajnost in nenazadnje škodljivost. Ne smemo pozabiti tudi na okoljevarstvene kriterije in preveriti, če je izolacijski material ekološko neoporečen. Pri izbiri toplotne izolacije pa je seveda nenazadnje važna tudi cena.
Toplotnoizolacijske materiale ločimo predvsem glede na kemijsko sestavo in strukturo. Materiali so lahko organskega ali anorganskega izvora. Organski so lahko naravni kot na primer pluta, celuloza, lesena vlakna, ovčja volna in podobno, ali pa umetni kot ekspandirani polistiren in ekstrudirani polistiren, ki jih pri toplotni izolaciji zunanjih sten uporabljamo najpogosteje, ker je razmerje med toplotno prevodnostjo in ceno najugodnejše.
Anorganskega izvora pa so steklena in kamena volna, vermikulit, perlit, penjeno steklo in drugi, ki pa jih večinoma uporabljamo za izolacijo vodoravnih površin ali streh.
Izolacijskih materialov je torej res veliko in neizvedenec jih večkrat razlikuje s težavo. Morda bo koga zanimalo vedeti, da ima ponavadi vsak material svojo tipično barvo: ekspandirani polistiren je običajno bel, razen v primeru, ko mu primešajo grafitni prah in postane temno siv, plošče ekstrudira-nega polistirena so obarvane z nežnimi barvami (s svetlo zeleno, svetlo vijolično, roza ...), steklena volna je živo rumena, kamena sivo zelena, ostali materiali pa ohranijo svojo naravno barvo.
Poleg tega, da bomo z izolacijo znižali porabo energije in posledično stroške za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti, naj omenim še nekaj razlogov, zaradi katerih je nujno toplotno izolirati naš dom. Zmanjšali bomo možnost kon-denzacije vodne pare v gradbenih konstrukcijah in s tem nevarnost nastajanja plesni. To nam bo omogočilo, da bomo podaljšali življenjsko dobo našega doma in izboljšali bivalne pogoje. Rada pa bi predvsem poudarila visoko kvaliteto bivanja, ki jo dosežemo v izoliranih prostorih zaradi višje radialne temperature zunanjih sten. Ta se v primeru dobre izolacije zunanjega ovoja približuje notranji temperaturi zraka in s tem pripomore k večjemu ugodju. Ker od izoliranih sten ne veje več hlad, lahko ogrevamo prostor za eno ali celo dve stopinji nižje.
Včasih sploh ne opazimo večjih ali manjših razlik v temperaturi zunanjih sten, a bodimo pozorni na naše počutje v različnih prostorih. Lahko se zgodi, da nam je nekje neugodno, tega pa se skoraj ne zavedamo. Pomislimo samo, kako se počutimo v štirideset let stari stavbi z velikimi zasteklitvami, kjer je temperatura zraka sicer primerno visoka, mi pa občutimo neprijeten mraz, ki pronica skozi stekla.
Naše telo nam lahko marsikaj pove tudi v tem smislu, le potruditi se moramo, da bolje zaznavamo njegova sporočila in na podlagi teh prilagodimo okolje, v katerem živimo.
16
Nedelja, 13. januarja 2013
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
slovenija - Politična kriza po objavi poročila protikorupcijske komisije se poglablja
DL: Janša naj odstopi ali predlaga zaupnico Jankovic zamrznil status predsednika PS
Kučan: Koristno, če se Jankovic začasno umakne - SDS: DL naj se neha sprenevedati - Vizjak in Kraljic možna kandidata za mandatarja?
LJUBLJANA - V Sloveniji se poglablja politična kriza, ki je pred nekaj dnevi izbruhnila po objavi poročila komisije za preprečevanje korupcije, na podlagi katerega naj bi tako desnosredinski premier Janez Janša kot vodja največje opozicijske stranke Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan Zoran Jankovic večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo.
Svet koalicijske partnerice Državljanske liste je včeraj pozval premiera in predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, naj v roku desetih dni odstopi ali pa naj pošlje v Državni zbor predlog o glasovanju o zaupnici vladi. V primeru odstopa Janše od SDS pričakujejo, da bo predlagala novega mandatarja, če pa bo prišlo do glasovanja o zaupnici vladi, bodo v DL glasovali proti, je povedal prvak DL in predsednik parlamenta Gregor Virant, po čigar besedah, če Janša ne bo odstopil oz. ne bo poslal predloga o zaupnici, DL ne bo več članica koalicije.
Za Viranta DL ostaja zvesta koalicijski pogodbi, saj je zanjo ključnega pomena, da se uspešno izvajanje reform nadaljuje, kar sta poudarila tudi ministra DL v Janševi vladi, Janez Šušteršič (finance) in Senko Pilčanič (pravosodje in javna uprava), za katera je to v rokah največje koalicijske stranke SDS. Virant, ki vsekakor vztraja tudi pri zahtevi po Jankovicevem
m*?
m
e /
*
m
Zoran Jankovic včeraj na programskem kongresu stranke Pozitivna Slovenija
sta
odstopu, saj zamrznitve zanj niso dovolj, je kot možnega kandidata za novega mandatarja omenil ministra za delo Andreja Vizjaka (SDS), drugo ime, ki je včeraj krožilo, pa je nekdanji direktor svetovalne hiše McKinsey Peter Kraljič.
Na odločitev sveta DL so se prek spletnega omrežja Twitter kmalu odzvali
v SDS, kjer so DL pozvali, naj se neha sprenevedati: »Če želijo zamenjati vlado, naj vložijo konstruktivno nezaupnico. Veselimo se razprave,« so zapisali in dodali tudi, da je Virant v koaliciji zato, da je predsednik DZ, saj je bil to njegov pogoj na sestanku koalicije, sicer je grozil, da bo šel v koalicijo z Jankovicem.
Na dogajanje so se odzvali tudi v drugih dveh koalicijskih strankah. Tako je predsednica koalicijske Nove Slovenije ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak poudarila, da NSi ostaja v koaliciji Janeza Janše, je pa zanje sprejemljiva tudi možnost, da v isti koaliciji SDS predlaga novega mandatarja. Prav tako se v NSi ne bojijo morebitnih predčasnih volitev, vendar če bi do njih prišlo, bi se morala začeti tudi neka prenova desnega političnega pola. V stranki sicer ocenjujejo, da je treba na nastali položaj gledati predvsem državotvorno, kar pomeni, da se morajo odločiti za to, da se začete reforme izpeljejo do konca.
V isto koalicijo, ampak z drugim mandatarjem, pa ne verjame preveč predsednik Demokratične stranke upokojencev in zunanji minister Karl Erjavec, saj bi morali v tem primeru predlagati nekoga, ki bi ga sprejeli vsi partnerji in bi Slovenijo lahko potegnil iz krize. O tej možnosti bo v ponedeljek vsekakor razpravljal izvršni odbor DeSUS, vendar je Erjavec skeptičen, glede možnosti predčasnih volitev pa ocenjuje, da ne bi bile katastrofa.
Predsednik PS Zoran Jankovic pa je zamrznil svoj status, kar je včerajšnji kongres stranke tudi sprejel, kot je tudi sprejel Jankovicev predlog, naj se še letos izpelje volilni kongres. Jankovic se, kot pra-
skgz - Sklep deželnega vodstva
Čimprej volitve za skupno zastopstvo
Skupno zastopstvo Slovencev v Italiji naj se oblikuje na podlagi vse-manjšinskih splošnih volitev in naj deluje v okviru Dežele FJK. Primarne pristojnosti telesa naj bodo namenjene uveljavljanju zaščitnega zakona ter vseh drugih zakonov in mednarodnih listin, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Nov organ naj zastopa Slovenke in Slovence v Italiji na vseh istitucionalnih nivojih v Italiji, Sloveniji in na mednarodni ravni. SKGZ bo dala pobudo (ob sodelovanju drugih sogovornikov, ki podpirajo tako obliko zastopstva), da se volitve čimprej udejanijo in nadgradijo zdajšnje Skupno zastopstvo, ki je svoje meje in šibkosti pokazalo predvsem zaradi nedogovorjenih pobud nekaterih komponent ob pripravah na drugo zasedanje vladnega manjšinskega omizja.
To je mnenje Deželnega vodstva SKGZ, ki se je sestalo v goriškem KB centru. Na seji, ki jo je vodil predsednik Rudi Pavšič, so sklenili, da bodo priredili nekaj srečanj s člani ter s predstavniki komponent narodne skupnosti, da se poišče čim širši konsenz in se čimprej preide v operativno fazo. To se lahko zgodi takoj po deželnih volitvah.
SKGZ izraža zadovoljstvo, da je predlog o vsemanšinskih volitvah dobil podporo tako znotraj naše skupnosti kot v sosednjih slovenskih manjšinskih organizacijah. »S tem bi bilo konec neučinkovitih in nepotrebnih prepirov znotraj slovenske narodne skupnosti, ideoloških bojev in poseganja od zunaj v or-
ganiziranost Slovencev kot samostojnega subjekta,« ugotavlja predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernard Sadovnik, ki je v sporočilu za javnost podprl predlog SKGZ.
Ponovna kandidatura dosedanje senatorke Tamare Blažina na listi Demokratske stranke potrjuje skrb, ki jo ta stranka (in njene predhodnice) kaže do naše narodne skupnosti in njene zastopanosti na najvišji institucionalni ravni. Takoj po sestavi novega parlamenta bo potrebno poiskati rešitev za zastopanost slovenske narodne skupnosti v parlamentu, kot izhaja iz zaščitnega zakona.
Glede bližnjih deželnih volitev pa mora biti skrb vseh, da se ustvarijo najboljši pogoji, da se v deželni skupščini uveljavi čim večje število slovenskih predstavnikov, poudarja SKGZ. Za vso našo skupnost je izrednega pomena, da se čimprej nadgradi zdajšnji odnos Dežele FJK do naše skupnosti. Izkušnja v tem mandatu je potrdila, da obstajajo različni nivoji odnosov do Slovencev v Italiji. Medtem ko je levosre-dinska deželna vlada Riccarda Illyja (ob podpori petih slovenskih svetnikov) zagotovila naši skupnosti zaščitni zakon, je zdajšnja poskrbela, da se členi tega zakona ne uresničujejo in pokazala brezbrižnost ob hudi finančni stiski vseh naših ustanov in organizacij. Rezultat takega odnosa je, da smo leto 2012 zaključili s pri-mankljajem v višini 1,3 milijona evrov. Deželna vlada je bila gluha na vse pozive manjšine, ki je predlagala rešitev, ki bi le minimalno bremenila deželno blagajno.
slovenska komponenta ds
Zadovoljni s potrditvijo Tamare Blažina
m
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in DEŽELNO ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV USCI vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije
NATIVITAS
13.1.2013, ob 15. uri v stolnici v Miljah "S pesmijo vam želimo..."
MIVS Anakrousis-Trst/Gropada 13.1.2013, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah "Pozdrav novemu letu"
OPZ Fran Venturini-Domjo, OPZMini Venturini-Domjo, OPZ KD Souodnje
13.1.2013, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini "Sveta noč"
MePZ Sežana, MePZ Lipa-Bazovica, MePZIgo Gruden-Nabrežina
TRST - Deželno vodstvo slovenske komponente Demokratske stranke je zadnjo sejo v četrtek na Opčinah, posvetilo analizi primarnih volitev in novim političnim scenarijem. V luči pozitivnega razpleta sestave kandidatnih list v deželi za prihodnje politične volitve so izrazili zadovoljstvo, da bo še naprej zagotovljena slovenska prisotnost v rimskem parlamentu in čestitali senatorki Tama-ri Blažini, »ki je skozi svoje petletno delovanje v parlamentu dokazala, da zna trdno zagovarjati interese slovenske narodne skupnosti v Italiji in se zavzemati za razvoj celotnega deželnega teritorija. Prepričani smo, da bo tudi v naslednjem mandatu opravljala svoje delo na vesten in hvalevreden način ter igrala ključno vlogo pri uveljavitvi pozitivnih integracijskih procesov v Furlaniji Julijski krajini,« so zapisali v sporočilu za tisk.
Slovenska komponenta DS ugotavlja, da je tokrat bil celoten postopek uveljavitve slovenske kandidature bolj zapleten, saj si je Blažinova položaj na kandidatni listi izborila legitimno na primarnih volitvah in dokazala, da je deležna velike podpore s strani volivcev.
Primarne volitve so bile tudi priložnost za stranko, da utrdi svoj položaj, k čemur je prispevala izjemna volilna udeležba. To dokazuje, ugotavljajo, da se je odločitev Demokratske stranke, da ponudi možnost ljudem izbrati svoje kandidate (kar, na žalost, ne dovoljuje današnji volilni zakon, izoblikovan po potrebah tedanje desnosredinske vlade), izkazala kot popolna zmaga.
Slovenska komponenta napoveduje, da bo vso pozornost posvetila tudi deželnim volitvam, kjer bodo Debori Ser-racchiani pomagali z vsemi močmi prinesti spremembo, ki jo naša Dežela tako močno potrebuje. Ostaja še določena nedorečenost, predvsem zaradi morebitnega zmanjšanja števila svetnikov, »vendar verjamemo, da s složnim pristopom in z vzajemno podporo lahko dosežemo katerekoli rezultat. Moramo se torej potruditi, da bi ponovno izvolili v deželni svet slovenskega člana Demokratske stranke, saj smo v tej dobi precej pogrešali našega predstavnika«.
Kar zadeva aktualno politično stanje v državi, so ocenili, da obdobje, ki stoji pred nami, ne ponuja lahkih rešitev. Do-
volj je pomisliti, da stopnja brezposelnosti v Italiji še vedno narašča in je vse bližje desetim odstotkom. Še posebno so zaskrbljujoči podatki o brezposelnosti med mladimi, ki se je povzpela na rekordnih 35,9 odstotka, kar je rekordna stopnja vse od zadnjega četrtletja leta 1992. Politiko zategovanja pasu, ki jo je izvajala Mon-tijeva vlada, bo treba nadomestiti s politiko spodbujanja gospodarske rasti, meni slovenska komponenta DS.
»Nahajamo se v trenutku globoke krize, ki ni zajela le finančne in gospodarske plati temveč postaja vse bolj družbena kriza in hkrati kriza politike. Če politika želi spet pridobiti ugled in zaupanje volivcev si mora prizadevati za reševanje problemov, ki zadevajo socialno varstvo, kakovost življenja, trajnostni razvoj in odgovorno upravljanje finančnega trga. Skratka, politiki je treba povrniti bolj človeško podobo in nekatere bistvene vrednote, kot so etika, poštenost, jasnost in skromnost,« ugotavljajo, zato vabijo volivce, naj podprejo Demokratsko stranko.
vi, s tem ne umika iz politike in niti iz stranke, do volilnega kongresa pa se bo odločil, ali bo znova kandidiral, pri čemer upa, da bo imel do takrat možnost pred pristojnimi organi razčistiti situacijo glede poročila protikorupcijske komisije.
Predsednik PS je dejal, da s svojo odločitvijo ponuja možnost vsem, ki so v koaliciji in opoziciji, da lahko razmislijo o novi koaliciji ali o tehničnem mandatarju. Glede zahtev po njegovem odstopu je dejal, da bi po njegovih besedah odstop pomenil priznanje krivde, sam pa ni kriv. Jan-kovic ostaja tudi ljubljanski župan.
Kongres je spremljal tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, za katerega bi bilo »najbrž koristno«, če bi se Jankovic začasno umaknil, dokler se zadeve ne bi razčistile na sodišču. Kučan verjame, da ima Jankovic dobre argumente, da na sodišču dokaže zmotnost teh očitkov, sam pa bi, če ne bi znal javnosti prepričljivo pojasniti oziroma zavrniti očitkov protikorupcijske komisije, odstopil.
Do potez DL in PS pa je bil kritičen predsednik opozicijskih Socialnih demokratov Igor Lukšič, za katerega ne prispevata k reševanju politične krize, ampak le podaljšujeta agonijo. Za Lukšiča je potrebna neka nova parlamentarna večina, ki bo znala izbrati kredibilno vlado, da bo šla lahko Slovenija ven iz recesije. (STA)
Zadnji trije koncerti zborovske revije Nativitas
MILJE, RONKE, NABREŽINA -ZSKD vabi z italijansko zborovsko zvezo USCI danes še na zadnje tri koncerte božične zborovske revije Na-tivitas. Ob 15. uri bo v stolnici v Miljah tradicionalni S pesmijo vam želimo .... Mladinska vokalna skupina
Anakrousis iz Trsta in Gropade vam bo z dirigentom Mauriziom Marc-hesichem zaželela vso srečo ob novem letu. Koncert prireja Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. Prav tako danes bo ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah Pozdrav novemu letu. Na koncertu, ki ga prirejata SKRD Jadro in ŽePZ iz Ronk bodo zapeli OPZ Fran Venturini (dir. Susanna Ze-riali) in OPZ Mini Venturini (dir. Ne-da Sancin) od Domja ter OPZ KD So-vodnje in OPZ KD Sovodnje - mali (dir. Jana Drassich). Sveta noč je ime zadnjemu koncertu v sklopu revije Nativitas, na katerem bo ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini zapel MePZ Igo Gruden pod vodstvom Mi-kele Uršič. Domači pevski zbor vabi v goste MePZ Sežana (dir. Mikela Ur-šič) in bazoviški MePZ Lipa (dir. Tamara Ražem Locatelli). Program obsega ljudske božične pesmi, avtorske skladbe in priredbe domačih avtorjev.
fjk - Obračun obalne straže
V enem letu zasegli dve toni rib
TRST - Pomorska direkcija Fur-lanije-Julijske krajine, ki združuje vse pristaniške kapitanije v deželi, je v svojem letnem obračunu izpostavila predvsem dejavnosti, povezane z reševanjem in varnostjo na morju, kontrole na trgovskih ladjah in v pristaniščih ter poostren nadzor v sektorju ribolova ter prodaje rib in morskih sadežev.
V letu 2012 so pripadniki obalne straže v Furlaniji-Julijski krajini rešili skoraj tristo ljudi - kopalce, člane posadk in ribiče. V sklopu reševalnih akcij so plovila obalne straže preplula dva tisoč morskih milj. V raznih pristaniščih je osebje pregledalo kakih sto trgovskih ladij, osem teh so zaradi pomanjkljivosti v zvezi z varnostnimi predpisi začasno zadržali v pristaniščih ali na sidriščih.
Na kopnem (v pristaniščih in kopališčih) je obalna straža izvedla 12.000 kontrol in odkrila 700 upravnih prekrškov, denarne kazni so v skupnem izkupičku znašale410.000 evrov. V okviru dejavnosti za zaščito okolja so zabeležili 1800 nadzornih akcij, tretjino le-teh samo na območju miramarskega morskega parka.
V letu 2012 je bila posebna pozornost namenjena nadzornim dejavnostim na področju ribolova ter prodaje ribjih izdelkov in gostinstva. V 7300 kontrolah so skupno našteli dobrih sto upravnih prekrškov ter kaznivih dejanj (od goljufij do nespoštova-nja higienskih predpisov), denarne kazni so v tem sektorju znašale 70.000 evrov. Zasegli so dve toni ribjih proizvodov ter 40 kosov ribiške opreme.
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 13. januarja 2013
17
ITALIJA - Nadaljujejo se mrzlične priprave in pogajanja v vidiku februarskih volitev
Prvi znaki zbliževanja med Bersanijem in Montijem
Sklenjeno zavezništvo med Ljudstvom svobode, Severno ligo in Miccichejevo listo Grande Sud
RIM - Po številnih besednih sporih in spopadih na razdaljo so bili včeraj prvi znaki zbliževanja med tajnikom Demokratske stranke Pier Luigijem Bersanijem in italijanskim premierjem Mariom Mon-tijem. Zaznaven je bil skratka zametek morebitnega zavezništva med Demokratsko stranko in ministrskim predsednikom po volitvah, ki bodo 24. februarja.
Monti je namreč včeraj na seminarju gibanja LibertaEguale (Montijevi podporniki v stranki DS) v Orvietu dejansko pozval k sodelovanju med refor-misti. Premier je med drugim izrazil upanje, da »bo prišlo do sodelovanja med vsemi, ki se v raznih strankah zavzemajo za reforme, ne glede na izid volitev«.
Bersaniju so bile te besede všeč, čeprav je Monti (ki ni izključil možnosti, da se vrne na svoje delovno mesto na univerzi Bocconi) tudi zavrnil dosedanjo politično delitev med levico in desnico. To že ustaljeno ločevanje je potrebno po Montijevem mnenju preseči. Sicer se je Monti tudi pošalil glede Nichija Vendole in odgovornega za ekonomijo v Demokratski stranki Stefana Fassine, do katerih je bil v zadnjem obdobju zelo kritičen in oster. »Vendola ni mnogo storil v parlamentu, odkar predsedujem italijanski vladi,« je povedal Monti, ki je nato presenečeno ugotovil, da niti Vendola in niti Fassina ne sedita v parlamentu... Monti se je popoldne sestal tudi z volilnima zaveznikoma Gianfrancom Finijem in Pier-ferdinandom Casinijem, s katerima se je pogovarjal o prihodnjih korakih. Casini je novinarjem povedal samo, da so sezname kandidatov že izdelali.
Bersani je poleg tega tudi posredno odgovoril nekdanjemu premierju Silviu Berlusconi, ki je začel že spet govoriti o širokih koalicijah in je zahteval televizijsko soočanje z njim. V Bersanijevem imenu so odgovorili iz vodilnega štaba DS. Povedali so, da je Bersani pripravljen na televizijsko soočanje, a le s kandidati za premiersko mesto. Zato so tudi zahtevali pojasnilo, kdo je kandidat desne sredine, Berlusconi ali Maroni. Znano je, da na osnovi sporazuma med Ljudstvom svobode in Severno ligo to ni Berlusconi. Če pa je Berlusconi vodja koalicije, kdo je oseba, ki mora določiti kandidata za pre-miersko mesto? je vprašal Bersanijev glasnik Stefano Di Traglia.
Desna sredina je medtem včeraj uradno sporočila, da je bilo sklenjeno formalno zavezništvo med Ljudstvom svobode, Severno ligo in listo Grande Sud Gianfranca Miccicheja.
V
/
Bersani in Monti v italijanskem parlamentu
*r
ČEŠKA - V prvem krogu predsedniških volitev izpadel Jan Fischer
Zeman ali Schwarzenberg
Nekdanji socialdemokratski premier in sedanji liberalni zunanji minister skoraj izenačena
PRAGA - V drugem krogu prvih neposrednih predsedniških volitev na Češkem se bosta za položaj konec meseca pomerila nekdanji premier Miloš Zeman in sedanji zunanji minister Karel Schwarzenberg. Kot kažejo končni uradni izidi prvega kroga volitev, je Zeman prejel 24,22 odstotka glasov, Schwarzenberg pa 23,40 odstotka. Nepričakovano se v drugi krog ni uvrstil nestrankarski nekdanji premier Jan Fischer. Ta je že priznal poraz, ni pa povedal, za koga bo svojim volivcem priporočil, da glasujejo v drugem krogu.
Volišča so se včeraj zaprla ob 14. uri, potem ko so bila v petek odprta med 14. in 22. uro. Volilna komisija ocenjuje, da je volilna udeležba presegla 65 odstotkov. Kdo bo naslednik evroskeptičnega predsednika Vaclava Klausa, bo tako znano šele po drugem krogu volitev, ki bo 25. in 26. januarja, saj noben kandidat ni dobil več kot 50-odstotne podpore.
68-letni ekonomist Zeman je bil kot nekdanji vodja socialdemokratov (ČSSD) premier v letih 1998-2002, danes pa je častni predsednik Stranke državljanskih pravic, ki jo je ustanovil po izstopu iz ČSSD. S svojimi izjavami je večkrat po-
Miloš Zeman
ansa
skrbel za napetosti v odnosih s tujino. Leta 2002 se je umaknil iz visoke politike in zaživel kot upokojenec. V letih 19681970 je bil član komunistične partije, iz katere pa je bil izključen zaradi nasprotovanja posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem.
Schwarzenberg pa je bil svoj čas eden najbolj priljubljenih čeških politikov in je veljal za enega od favoritov na predsedniških volitvah. Vendar mu je podpora znatno padla predvsem zaradi liberalnih reformnih politik njegove stranke TOP 09 v okviru sedanje vlade. Šele nekaj dni pred volitvami je začel pridobivati na priljubljenosti. Opazovalci poudarjajo, da je Schwarzenberg dobro vo-
dil kampanjo in s svojimi prijemi pritegnil mlajše volivce, čeprav je sam decembra lani praznoval 75. rojstni dan. Schwarzenberg se je rodil leta 1937 v Pragi, domovino pa je po prevzemu oblasti s strani komunistov leta 1948 zapustil. Na Dunaju je študiral pravo, v Münchnu pa gozdarstvo. Po padcu komunizma v letu 1989 se je vrnil na Češkoslovaško in takratni predsednik Vaclav Havel ga je leta 1990 imenoval za kanclerja. Maja 2010 pa je s svojo desno liberalno stranko TOP 09 nastopil na parlamentarnih volitvah in dosegel 17 odstotkov glasov. Tako je postal zunanji minister desnosredinske vlade, kar je bil že med letoma 2007 in 2009. (STA)
Grški parlament sprejel sporno davčno reformo
ATENE - Grški parlament je včeraj ponoči sprejel nepriljubljeno davčno reformo in zvišanje davkov, s katerimi želi povečati priliv v državni proračun. Davčna reforma je del dogovora z mednarodnimi posojilodajalci. Grčija upa, da bo s pomočjo davčne reforme samo letos v državno blagajno priteklo 2,3 milijarde evrov. Davčna reforma pa je istočasno pogoj za prejem mednarodne finančne pomoči v višini 9,2 milijarde evrov. Z reformo bodo zaposleni in upokojenci z majhnimi dohodki davčno razbremenjeni, davki pa bodo višji za zaposlene z višjimi dohodki in posameznike v svobodnih poklicih. Z reformo pa so bile odpravljene tudi številne davčne olajšave, ki so zadevale predvsem družine in otroke.
V	Maliju izredne razmere
BAMAKO - Vlada v Maliju je razglasila izredne razmere, v osrednjem delu države pa ob pomoči Francije in afriških držav izvedla uspešno protiofenzivo, s katero je preprečila napredovanje isla-mistov proti jugu države. Pariz pa je medtem Združene narode pozval k pospešitvi napotitve mednarodnih sil v Mali. Malijska vojska je v petek zvečer potrdila, da je prevzela nadzor v mestu Ko-na, ki so ga islamisti, ki od aprila 2012 nadzirajo sever države, zavzeli dan pred tem. Vlada je medtem razglasila izredne razmere, s tem pa prepovedala proteste in javna zborovanja. Prebivalce je pozvala k enotnosti, da bodo znova prevzeli nadzor nad območji pod nadzorom oboroženih islamistov. Francoski predsednik Francois Hollande je potrdil, da francoska vojska na podlagi prošnje ma-lijskega predsednika sodeluje v vojaških operacijah proti islamistom v Maliju.
V	Skopju protivladni protesti
SKOPJE - V Skopju se je več kot 20.000 ljudi udeležilo Pohoda resnice, ki je v organizaciji opozicije potekal s sloganom Odpor lažem režima. Vodja opozicijske Socialdemokratske zveze Makedonije Branko Crvenkovski je dejal, da so edini izhod iz krize predhodne parlamentarne volitve. Protestniki so se sprehodili mimo vlade in parlamenta, kjer so zahtevali odstop vlade in predčasne volitve.
Mehičanka rodila šesterčke
CIUDAD DE MEXICO - Mlada Mehi-čanka je v mehiški zvezni državi Mic-hoacan rodila šesterčke. 20-letna Salud Romero je rodila štiri deklice in dva dečka, vsi pa se dobro počutijo. Pred porodom naj bi mlada ženska zaprosila za plenice in mleko ter pri tem zaupala, da pričakuje šesterčke. Salud Romero in njen soprog Yoskio Salinas, ki je po poklicu zidar, imata poleg novorojenih še-sterčkov še tri starejše otroke, dve deklici in enega dečka. (STA)
SRBIJA - Razprava v beograjskem parlamentu
Resolucija o Kosovu
Vodja urada EU na Kosovu Žbogar: Srbska platforma za EU nima veljave in ne bo vplivala na dialog
BEOGRAD - Srbski parlament je včeraj začel razpravo o resoluciji o Kosovu, ki pomeni osnovo za dialog s Prištino. Premier Ivica Dačič je izpostavil, da želijo z vladno platformo in resolucijo najti rešitev za vprašanje Kosova. Želijo si uresničljivo, realno politiko do Kosova, je dodal.
Medtem ko so leta potekale razprave o resolucijah in deklaracijah, na Kosovu od leta 1990 poteka proces utrjevanja neodvisnosti, narašča pritisk na Srbe, ni vračanja beguncev niti osvetlitve problema pogrešanih oseb, je dejal Dačič. »Suverenost Srbije na Kosovu skoraj ne obstaja. Danes moramo iskati podporo za politiko, ki bo prekinila uspavanko, da zadošča, da se skriješ za resolucijami in da bo problem Kosova rešen,« je dodal. Poudaril je, da so razmere na Kosovu težke ter da so ogroženi ozemeljska integriteta in suverenost ter državni interes Srbije.
Zasedanje, ki se ga udeležuje tudi predsednik države Tomislav Nikolič, so po dobri uri na zahtevo Dačiča prekinili, da
bi amandmaje Demokratske stranke (DS), s sprejemom katerih pogojuje podporo resoluciji, obravnaval s predsedniki poslanskih skupin. DS je v enem od amandmajev zahtevala, da izvorno besedilo Ni-količeve platforme, ki so jo podprli Srbi na Kosovu, vključijo kot del obrazložitve resolucije. Ta je vsebovala možnost prekinitve dialoga s Prištino, pa tudi načelo, da ni nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse. Omenjeno so namreč iz platforme umaknili zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti.
Potem ko se je vlada popoldne sestala na seji, da bi preučila amandmaje DS in DSS, sejo parlamenta pa so znova za nekaj časa prekinili, je Demokratska stranka sporočila, da je omenjeni amandma umaknila, podporo resoluciji pa po-gojila z objavo vsebine platforme. Na stranko se je nato usul val očitkov. Premier Dačič jo je na nadaljevanju razprave obtožil za politične igre.
Proti resoluciji je pred parlamentom protestiralo kakih dvesto pristašev Srbske
radikalne stranke. Menijo namreč, da so Srbom na Kosovu predstavili drugačno vsebino, kot se sedaj sprejema v resoluciji. Resolucija bo obvezovala vlado, da bodo sporazumi, doseženi v okviru dialoga s Prištino, v skladu z njo. Določa tudi, da mora biti tehnični in politični dialog s Prištino usmerjen k avtonomiji srbskih občin na Kosovu, ki bo zagotovila obstoj Srbov na Kosovu.
Platformo o Kosovu in spremljajočo resolucijo sta 9. januarja na skupni seji sprejela vlada in predsednik države Ni-količ. Vsebine platforme niso objavili, predvidela pa naj bi najširšo možno ozemeljsko in politično avtonomijo za srbske občine na severu Kosova.
Dialog Beograda in Prištine poteka pod okriljem EU. Vodja urada EU na Kosovu Samuel Žbogar je že dejal, da srbska platforma o Kosovu za EU nima nobene veljave in da ne bo vplivala na dialog. Edina platforma za ta dialog so sklepi zunanjih ministrov EU iz lanskega decembra, je dodal. (STA)
SOMALIJA - V spopadu z islamistično milico
Franciji spodletel
poskus rešitve talca
PARIZ - Francoska vojska je včeraj ponoči v Somaliji poskušala iz rok islamisti-čne milice Šebab rešiti francoskega talca. Reševalna akcija se je ponesrečila in izbruhnil je spopad. Po navedbah francoskega obrambnega ministrstva je bil v spopadu ubit francoski vojak, pogrešajo pa še enega. Usoda talca pa še ni znana.
O usodi leta 2009 ugrabljenega francoskega tajnega agenta Denisa Allexa so se namreč pojavila nasprotna poročila. Medtem ko je milica Šebab oznanila, da je talec še živ, pa je francoski obrambni minister JenYves Le Drian danes izrazil skrbi, da je talec med akcijo izgubil življenje. Prvotno pa je obrambno ministrstvo sporočilo, da so bili med vojaškim posredovanjem ubiti trije Francozi.
»Prišlo je do silovitega spopada, med katerim, in to izjavljam s vso previdnostjo, so ugrabitelji po vsej verjetnosti Denisa Al-lexa ubili,« je dejal Le Drian. Minister pa je potrdil, da je bil med posredovanjem v mestu Bulo Marer, približno 110 kilometrov južno od somalijske prestolnice Mogadiš, ubit francoski vojak in 17 teroristov iz milice.
Obrambni minister J.-Y. Le Drian
ansa
Tudi iz Šebaba so poročali o izgubah, vendar niso podali konkretnih številk. Vendar so zatrdili, da je Allex še živ in da so ga prepeljali na drugo lokacijo ter bodo o njegovi usodi odločili v nekaj dnevih. Pri milici pa prav tako trdijo, da so zajeli še enega ranjenega francoskega vojaka. (STA)
18
Nedelja, 13. januarja 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.25 Tv Kocka: Gremo skupaj 1. del 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: L'isola 23.10 Dnevnik
Rai Due
7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.10 Dok.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 1.00 Dnevnik
21.00 Nan.: NCIS (i. Cote De Pablo)
21.45 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika
Rai Tre
16.30 Film: Pericolosamente insieme (krim., ZDA, '86) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film: Comandante Florent -Mezzi pesanti (krim., Fr., '96) 21.30 Film: I miserabili (dram., ZDA/VB, '98)
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Ben-venuti a tavola Nord vs. Sud 11.55 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Nad.: Centovetrine 23.30 Nan.: Distretto di polizia
O Italia 1
7.00 Risanke 10.35 Film: L'apprendista mago 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Ladyhawk (pust., ZDA, '85) 16.15 Film: Fire & Ice -Le cronache del drago (fant., ZDA/Roma-nija, '08) 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 18.20 Nan.: Life Bites- Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte
ífW
r Lil
"N IN 5LAC
19.30 Film: MIB - Man in black (fant., ZDA, '97, i. W. Smith) 21.25 Le Iene Show
La 7
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Ti ci porto io...
7.30 Serija: La grande vallata 8.25 Film: Sot-to coperta con il capitano (kom., '59) 9.50 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: Se una farfalla batte le ali... 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 In \\u00BD h 15.05 Rubrika: Alle falde del Ki-limangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob
11.15 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 11.35 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Salomone e la regina di sabbia 16.45 Italialand remixata 16.55 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.35 Film: Il postino (dram., '94) 23.35 Omnibus notte
^ Tele 4
20.10 Talk show: Che tempo che fa
21.30 Presa diretta 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik
u Rete 4
6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Super Partes 9.20 Slow Tour - Italiani non per caso 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Odd.: Ricette di Do-menica 12.45 Rubrika: Pianeta mare 13.45 Ieri e oggi in Tv 14.00 Dnevnik 14.40 Resn. show: Come si cambia 15.35 Nan: Poirot
6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Trieste in diretta
(T Slovenija 1
7.00 Risanke 9.25 Nan.: Polna hiša živali 10.00 Maša 10.55 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 14.50 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana, Ivanko Krašovec in ansamblom Gorjanci 15.25 Film: Trezor 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Deka-
meron 17.55 Legende velikega in malega ekrana 18.25 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 50 let Slovenske popevke - Enkrat še zapoj: Srebrna leta, 2. del 21.00 Intervju 21.55 Dok. serija: Lovci teme 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Nad.: Sinovi anarhije
(t Slovenija 2
6.50 Skozi čas 7.30 Globus 8.00 Alpe-Do-nava-Jadran 8.25 Dvanajst 9.25 32. tekmovanje slovenskih godb Laško 10.25 13.45 Alpsko smučanje: svetovni pokal: slalom (M), 1. in 2. vožnja, prenos 11.40 Alpsko smučanje: svetovni pokal superveleslalom (Ž in ob 15.25 M), prenos 12.5515.30 Biatlon: svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), prenos 14.25 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih tekih, sprint ekipno, prenos 16.20 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), posnetek 16.50 Svet športa v letu 2012 18.00 Koncert Gimnazije Kranj: Oda radosti in hrepenenju 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja 21.00 Dok serija: City folk 21.25 Dok. feljton: Neira... številka v sistemu... 21.30 Dok. odd.: Človek stroj
pop Pop TV
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.30 Serija: Beverly Hills 90210 11.20 Serija: Na trdih tleh 12.25 Dok. serija: Skrivnostno življenje ameriške gospodinje 13.25 Dok. serija: Kuharski mojster 14.20 Film: Maček v klobuku (kom., ZDA, '03) 15.55 Nan: Detektiv na Floridi 16.50 Film: Sestr-
stvo potujočih hlač 2 (kom., ZDA, '08) 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Jutranje veselje (kom., ZDA, '10, i. R. McAdams) 22.00 Film: Večernica (dram., ZDA, '96)
A Kanal A
7.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.15 Film: Boj za poroko 9.50 ŠKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.25 Tuning manija svetovni show 201012.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.25 Film: JFK, onkraj zarote 15.10 Film: Švicarska družina Robinson 16.50 Dok. serija: Šef pod krinko 17.40 Igra: Big Game 18.30 Pazi, kamera!
19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Poslednji križarji 21.35 Nad.: Montevideo, bog te je videl 22.35 Film: Potopljeno mesto
22.55 Tv-igra Žiga Virc: Naša demokracija
(t Slovenija 3
6.10 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.5014.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.55 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip (pon.) 11.20 16.00, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Intervju z Brankom Maslešo, predsednikom Vrhovnega sodišča 16.15 18.15 Satirično oko 16.55 Politik, to sem jaz! 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik
Koper
12.45 Dnevni program 13.00 AS SP: slalom (m) 1. vožnja, povzetek 13.30 AS SP: slalom (m) 2. vožnja, neposredni prenos 14.20 Vse-danes - Svet 14.35 Tednik 15.05 „Q" - Tren-dovska odd. 15.50 Sredozemlje 16.15 Ba-ladoor Jazz Festival 17.00 Dok: City folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Village folk 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Basquiat 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 8. Mednarodni Zborovski festival Koper 23.35 Tarantini Festival 2009
Tv Primorka
16.0017.00 Tv prodajno okno 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Dok. film: Šum v filmu 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 21.30 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, Video-strani
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Nedeljsko popoldne; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste;17.35 Na koncertu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 pun-ti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sono-ricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kro-nika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik iz-
bira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arso-ve spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Vaša pričakovanja so verjetno previsoka, zato boste razočarani nad izidom.
Denar: na tem področju se za vas obeta sprememba, ki vas ne bo pustila ravnodušnih.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu bodite samozavestni. V dejanjih ne oklevajte, ampak se ravnajte po intuiciji, ki vam bo v prihodnjem obdobju v veliko pomoč.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaša samopodoba je zdaj slabša, kar je posledica uspehov v službi. Morda bi bilo najbolje, da bi si vzeli nekaj dni zase in poskrbeli za počutje. Posvetite se družini in prijateljem.
Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Ne pozabite «« na obveznosti, ki se jih v zadnjih dneh ogromno nabralo. Več prostega časa namenite delu, druženje s prijatelji pa za neko obdobje preložite.
LEV 23.7.-23.8.: Vaše splo-(^^r šno počutje se bo v prihodnjem obdobju močno izboljšalo, zato boste uspešnejši na delovnem mestu in v šoli. Denar: s svojimi financami ravnajte bolj gospodarno.
DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjem obdobju boste bolj čustveni, predvsem zaradi močnega vpliva Venere. S partnerjem boste preživela nekaj čudovitih nepozabnih skupnih trenutkov.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaše ^ ^ skrbi glede neke zadeve v zvezi s sodelavci so odveč. Pazite, da ne boste koga obtožili brez utemeljenega razloga, saj se vam to lahko grdo vrne.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Včasih boste precej brezobzirni do ljudi okoli sebe. Vaš ego bo presegel meje dobrega okusa, zato se boste za nekaj časa oddahnili od oseb, ki vam veliko pomenijo.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu boste imeli odlične miselne sposobnosti, ljudi okoli sebe boste očarali s karizmo in pozitivnim odnosom. Dobra karma se bo prenesla tudi v službo.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Glede opravljanja domačih obveznosti boste zelo natančni, s čimer boste obremenjevali vse člane družine. Vaše pikolovstvo bo lahko zelo moteče. Bolje je, da se manj obremenjujete.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjih dneh boste močno izražali svoje predsodke na delovnem mestu, zato lahko precej poslabšate odnose s sodelavci. Ne obremenjujte se z ljudmi, ki razmišljajo drugače od vas.
RIBI 20.2.-20.3.: Več časa posvetite gibanju in zdravi prehrani. Odvečnega stresa se poskušajte znebiti ali pa ga odmislite ter se raje spomnite trenutkov, ki vam prikličejo lepe spomine.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 13. januarja 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
21.05 Film: After the sunset (akc., '04)
22.50 Parlamentarne volitve 2013 - intervju 23.20 Dok.: Correva l'anno
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia
Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan: My life - Segreti e passio-ni 16.50 Film: Agata Christie - Assassinio alio specchio (krim.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quinta Co-lonna 23.55 Terra!
Canale 5
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: L'isola 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Show: Zelig
6.40 Risanke 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Parlamentarne volitve 2013 - okrogla miza 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.25 Glasb. odd.: Emozioni
V Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Futurama 14.05 Simp-sonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Nan.: Fringe
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 9.10 Aktualno: Agora - Brontolo 10.10 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buon-giorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktula-no: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole
15.45 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.30 Nan: Chuck 18.05 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Il vendicatore - Out for a kill (akc., ZDA, '03, i. S. Seagal) 22.55 Film: Presa mortale (akc., ZDA, '06)
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Tobrunk (voj.) 15.50 Nan.: In plain sight 16.50 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte
^ Tele 4
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Kenya, savane infinite e mare incantato 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ri-cette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Gradisca - Triestina, povzetek 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
Slovenija 1
20.00 Film: Ubogi Joe (kom., ZDA, '01) 21.50 24 ur zvečer 22.20 Nan: Maščevanje 23.15 Nan.: Kaos
7.00 Dobro jutro 10.15 15.45, 18.35 Risanke in risane nanizanke 11.05 Nan.: Anica 11.30 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Platforma
A Kanal A
7.10 Risanke 8.0018.00, 19.45 Svet 8.30 Serija: Igrače za velike 9.05 13.50 Nan.: Fra-sier 9.3514.20 Nan.: Moja super sestra 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.50 Film: Pri Addamso-vih 16.35 Nan.: Šola za pare 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Begunec 2
23.35 Knjiga mene briga
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura (pon.) 11.40 Dobro jutro (pon.) 13.1019.00, 23.35 Točka 14.00 Na lepše 14.30 Kaj govoriš? = So vakeres? 14.45 Intervju 15.40 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): Slovenija : Južna Koreja, prenos 17.15 Dok. serija: Čudesa Osončja 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 18.20 Dok.: čudesa Osončja 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 22.00 Nan.: Vares
Jr Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.00 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Od-
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Kino premiere 15.40 Rokomet: Slovenija - Južna Koreja, prenos 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.30 22.30 Športna mreža 18.35 23.40 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Savona 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 „Me-ridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek
1 Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Aktualno 18.00 Brez panike 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.15 Postala sem del slovenske družbe 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo...
22.15 Film: Operacija Delta 23.55
Film: Teroristi v letalu
pop Pop TV
12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00
Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del
23.30 Trieste in diretta
7.10 Risane serije 8.1017.55 Dok. serija: La-rina izbira 9.05 10.15, 11.35 Tv Prodaja 9.20 15.55 Nad.: Brezno ljubezni 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: Detektiv na Floridi 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 15.00 Nad: Ko listje pada 17.00 24 ur popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bojan Pavletič: Devet velikih jokov - 12.nad; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 16.00 Popoldne z vami; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kro-
nika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Nedelja, 13. januarja 2013
APrimorski
r	dnevnik

»DELNO PRIZNANJE?«
NEW YORK - Spletna stran USA Today poro ča in pri tem omenja dobro obveščene anonimne vire, da bo propadli kolesarski as Lance Armstrong v ponedeljkovem posnetem intervjuju s kraljico talk showa Oprah Winfrey delno priznal jemanje dopinga in prosil za odpuščanje. Winfreyevi bo dovolil, da mu postavi katerokoli vprašanje, obljubil pa je poštene odgovore. V preteklih dneh se je Armstrong tajno srečal s predstavniki ameriške protido-pinške agencije, da bi se z njimi dogovoril za pot odrešenja« Zdaj 41-letni Teksačan je doslej vedno zavračal vse obtožbe.
USPEH KARIERE
BAD GASTEIN - Slovenski deskar Žan Košir si bo vikend v Bad Gasteinu zapomnil za vse življenje. Potem ko je v petkovi tekmi zasedel tretje mesto, je v drugem paralelnem slalomu pokoril vso konkurenco in zabeležil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Osemind-vajsetletni Tržičan je v finalu ugnal Italijana Rolanda Fischnallerja, tretje mesto pa je zasedel še en Italijan Aaron March. Preostali Slovenci se niso uvrstili v izločilne boje, Rok Flander je zasedel 19., Rok Marguč 34., Jernej Demšar 35., Izidor Šušteršič 37., Tim Mastnak pa 50. mesto.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
ZAČENJA SE AUSTRALIAN OPEN
MELBOURNE - Od najvišje postavljenih igralcev oziroma igralk bosta prvi jutrišnji dan odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu za grand slam nastopil le prvi nosilec in branilec lovorike Srb Novak Dokovič, ki se bo na Rod Laver areni pomeril s Francozom Paulom Henrijem Mathieujem. Slovenija že dolgo časa med moškimi ni imela toliko predstavnikov na glavnem turnirju. To so Grega Žemlja, Aljaž Bedene in Blaž Kavčič.
ALSPKO SMUČANJE - Smuk v St. Antonu
Tina tik pod vrhom
ST. ANTON - Vodilna v svetovnem pokalu Slovenka Tina Maze je zbrala še en odličen nastop. Na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v St. Antonu zasedla četrto mesto, kar je njen letošnji najboljši rezultat v najhitrejši disciplini. »Rezultat je odličen, moj najboljši v sezoni v smuku. Škoda, da niso bili pravi pogoji, saj bi v primeru, če bi bila proga bolj trda, imela več možnosti za kaj več. Zlasti na začetku sem se zelo lovila, preden sem ujela ritem, saj je bila proga na nekaterih delih mehka, na drugih bolj trda. Smuk ni moja najboljša disciplina, ker niso toliko odvisen od sebe, kot v drugih disciplinah,« je pojasnila Mazejeva, ki je z visoko uvrstitvijo še povečala prednost pred zasledoval-kami. Nemka Maria Hofl Riesch, dru-gouvrščena v svetovnem pokalu, je bila šele 19. Zmagala je Američanka Alice McKennis, ki je bile pred tem najboljša sedma, za prve stopničke italijanskega sezone pa je poskrbela Daniela Merig-hetti (+0,07), ki je s številko 22 po prekinitvi izkoristila dobre razmere na progi in osvojila drugo mesto: na zmagovalni oder je stopila četrtič v karieri. Tretje mesto je pripadlo Avstrijki Anni Fenninger, povratnica Američanka Lindsey Vonn, branilka velikega kristalnega globusa, pa je bila šesta, nastopila pa je prvič po 27 dnevih. Vonnova, ki je dobila vse prejšnje tri smuke, ima sedaj 454 točk in 735 točk zaostaja za Mazejevo.
Zaradi novozapadlega snega so štart prestavili nižje, na kraj, kjer bo danes start superveleslaloma. Mazejeva želi zmage: »Skušala bom izkoristiti priložnost, ohraniti želim hladno glavo in imeti hkrati vroče noge,« je napovedala Mazejeva. Start bo ob 11.45.
MOŠKI VELESLALOM
Ligety izkorstil napako Hirscherja
ADELBODEN - Američan Ted Ligety tudi po veleslalomu v Adelbod-nu ostaja v prepričljivem vodstvu v ve-leslalomskem seštevku svetovnega pokala. Po veliki napaki Avstrijca Marcela Hirscherja, vodilnega po prvi vožnji, je Ligety dobil zahtevno veleslalomsko preizkušnjo pred nemškima tekmovalcema Fritzem Dopferjem (+1,15) in Fe-lixom Neureutherjem (+1,24). Avstrijec Hirscher, , branilec velikega kristalnega globusa se je sicer akrobatsko rešil in ni odstopil, v cilj pa je prišel z zaostankom treh sekund za Ligetyjem in osvojil končno 16. mesto. Zaradi napake je nekoliko zmanjšal vodstvo v skupnem seštevku (755) pred drugou-vrščenim Norvežanom Akslom Lund Svindalom (729), ki je bil tokrat šesti. Ligety - včeraj je osvojil svojo 15. zmago v svetovnem pokalu, četrto v veleslalomu v letošnji sezoni - je s 652 točkami na tretjem mestu.
Najboljši »azzurro« je bil Ladinec Manfred Molegg, ki je osvojil 4. mesto, potem ko je bil po prvi vožnji 12., Davide Simoncelli je bil 10., Max Blardone pa je izstopil, potem ko je prvi del končal na 7. mestu. Edini Slovenec na startu Janez Jazbec se ni uvrstil v drugo vožnjo.
Danes bo v Adelbodnu na sporedu še slalom (10.30 in 13.30), na katerem bosta slovenske barve branila Mitja Va-lenčič in Matic Skube.
Daniela Merighetti (letnik 1981) je s številko 22 izkoristila dobre razmere na progi in prismučala v cilj z drugim najboljšim časom (Mazejevo je tako izpodrinila z zmagovalnega odra). V smuku je stala 32-letnica dvakrat na odru: včeraj in lani v Cortini, kjer je vknjižila edino zmago v karieri
ansa
Jaka Hvala zamudil priložnost za stopničke
ZAKOPANE - Norvežan Anders Jacobsen (273,3 točke) je zmagovalec posamične tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v Zakopanah. Med tremi slovenskimi finalisti sta v «top 10» končala Jaka Hvala in Jurij Tepeš (oba po 254,7), ki sta si razdelila deveto mesto, Peter Prevc (253,4) pa je bil 11. V ospredju je Jacobsen, skupno drugi na minuli novoletni turneji štirih skakalnic, prišel do svoje tretje zmage v svetovnem pokalu to zimo. Za popolno norveško slavje je drugo mesto osvojil Bardal, na veliko veselje gledalcev na skakalnici Wielka Krokiew pa je tretje mesto osvojil domači matador Kamil Stoch, ki je po prvi seriji celo vodil.
Po polovici tekme je bil v igri za stopničke tudi Hvala, ki je bil tretji - v prvi seriji je imel s 133 metri skupaj s Stochom in Andersom Fannemelom najdaljšo daljavo dneva -, a je po slabšem skoku v finalu nazadoval V svetovnem pokalu je rumeno majico zadržal Schlierenzauer (840 točk) pred Bardalom (655) in Jacob-senom (578).
ŽENSKE
Smuk: 1. A. McKennis (ZDA) 1:14,62, 2. D. Merighetti (Ita) +0,07, 3. A. Fenninger (Avt) +0,16, 4. T. Maze (Slo) +0,30, 5. L. Ross (ZDA) +0,32, 6. D. Gisin (Švi) in L. Vonn (ZDA) +0,34, 8. M. Rolland (Fra) +0,49, 9. T. Weirather (Lie) +0,61, 0. C. Hütter (Avt) +0,69, 20. I. Štuhec (Slo) +1,03.
Skupno (19 od 37): 1. Tina Maze (Slo) 1189 točk, 2. Maria Höfl-Riesch (Nem) 699, 3. Kathrin Zettel (Avt) 597, 4. Anna Fenninger (Avt) 510, 5. Lindsey Vonn (ZDA) 454, 6. Viktoria Rebensburg (Nem) 435, 7. Mikaela Shiffrin (ZDA) 426, 8. Julia Mancuso (ZDA) 407, 9. Tessa Worley (Fra) 355, 10. Lara Gut (Švi) 350. MOŠKI
Veleslalom: 1. T. Ligety (ZDA) 2:28,67; 2. F. Dopfer (Nem) +01,15+, 3. Felix Neureuther (Nem) +01,24, 4. M. Mölgg (Ita) +01,57, 5. I. Kostelic (Hrv) +01,73, 6. A. Lund Svindal (Nor) +01,86, 7. P. Schörghofer (Avt) +02,15, 8. B. Raich (Avt) +02,29, 9. M. Sandell (Fin) +02,36, 10. D. Simoncelli (Ita) +02,43. Skupno (17 od 36): 1. M. Hirscher (Avt) 755, 2. A. Lund Svindal (Nor) 729, 3. T. Ligety (ZDA) 652, 4. F. Neureuther (Nem) 501, 5. M. Mölgg (Ita) 367, 6. A. Myhrer (Šve) 343, 7. Kj. Jansrud (Nor) 338, 8. A. Pinturault (Fra) 314, 9. H. Reichelt (Avt) 289, 10. I. Kostelic (Hrv) 285, 39. R. Perko (Slo) 99, 66. M. Valenčič (Slo) 47.
Petrucci novi predsednik FIP
RIM - Gianni Petrucci je novi predsednik košarkarske zveze FIP. Kot edini kandidat je prejel 94,78 odstotka glasov. Košarkarje je voidl že od leta 1992 do leta 1999, nasledil pa je Dina Meneghina. Jutri bo odstopil z mesta predsednika Italijanskega olimpijskega odbora.
olimpijske akademije
Dolgoletni predsednik deželnega odbora CONI Emilio Felluga je postal član italijanske olimpijske akademije, organizacije, ki skrbi za promocijo izvirnih olimpijskih fgesel. Šteej 60 članov, med njimi so tudi Giancarlo Abete, Deborah Compa-gnoni, Luca Cordero di Monteze-molo, Gianni Gola, Gianni Petruc-ci, Romano Prodi, Gianni Rivera in Julio Velasco.
Ženske ne poznajo krize
LONDON - Združenje profesionalnih teniških igralk (WTA) ne pozna gospodarske krize. Iz združenja so namreč sporočili, da se bo nagradni sklad na 54 turnirjih serije WTA v letu 2013 brez štirih turnirjev za grand slam s prejšnjih 53,3 narasel na 58,7 milijonov ameriških dolarjev.
Štirje zadetki Bologne v mreži Chieva
BOLOGNA - V vanprej igrani tekmi nogometna A-lige je Bologna kar s 4:0 (2:0) premagala Chievo. Tri zadetke je dosegel Gilardino, ki je zadnjič zadle pred dvema mesecema, a očitno še ni za staro šaro. Uvodni zadetek je že v 13. minuti dosegel Kone. Zelo dobro je v zvezni vrsti Bologne igral slovenski reprezentant Rene Krhin. Cesar in Jokic na drugi strani, kot celotno njuno moštvo, nista blestela.
Večerni izid: Inter - Pescara 2:0 (1:0). Strelca: Palacio v 31. in Guarin v 54.
min.
Danes: ob 12.30 Torino -Siena, ob 15.00 Cagliari - Genoa, Catania - Roma, Lazio - Atalanta, Napoli - Palermo, Udinese - Fiorentina, ob 20.45 Sampdoria -Milan Vrstni red: Juventus 44, Inter 35 38, Lazio 36, Fiorentina, Napoli (-2) 34, Roma 32, Milan 27, Parma 26, Catania 25, Udinese 24, Atalanta (-2) 22, Bologna in Chievo 21, Torino (-1) 19, Sampdoria (-1) in Pescara 17, Cagliari 16, Palemro 15, Genoa 14, Siena 11.
ROKOMET - Krstni nastop Slovenije na SP v Španiji
Štela le zmaga
Slovenija - Savdska Arabija 32:22 (17:15)
Slovenija: Škof, Prošt, Bilbija, Dobelšek, Kavtičnik 2, Bez-jak 3, Dolenec 5 (1), Skube 2, Bundalo, M. Zvižej 3, L. Zvižej 5 (4), Gaber 4, Zorman 2, Marguč 6 (1), Mačkovšek, Gajic.
Savdska Arabija: Alsaeed, Mo. Alsalem, Ma. Alsalem 1, Al-mohsin, Alhabib 4, Ha. Alobaidi, Alharbi, Hi. Alobaidi 5, Al-hamad 1, Alabas 2, Alzayer, Alabdulali 5 (4), Alzaer 2 (1), Al-hannabi 2, Altaweel.
Sedemmetrovke: Slovenija 6 (6), Savdska Arabija 8 (4). Izključitve: Slovenija 12, Savdska Arabija 16 minut. Rdeč karton: Ma. Alsalem (45.).
ZARAGOZA - Slovenski rokometaši so po petkovem izjemno dolgem in utrujajočem potovanju iz Slovenije do Pirenejskega polotoka v svoji krstni tekmi na letošnjem svetovnem prvenstvu po pričakovanju na kolena položili tekmece z Arabskega polotoka in jim v peti medsebojni tekmi prizadejali še peti poraz. Slovenijo jutri ob 15.45 čaka veliko bolj zahtevna naloga, saj se bo pomerila z Južno Korejo, ki je včeraj izgubila s Srbijo z 22:31 ()Poljska pa je s 24:22 premagala Belorusijo,
Slovenski igralci so si na uvodni tekmi postavili le en cilj, tega pa so tudi dosegli. Tokrat v «ospredju» ni bil umetniški vtis, v mednarodnih krogih ne preveč uveljavljeni rokometaši s Srednjega vzhoda, ki jih vodi hrvaški trener Nenad Kljaic, so po «ena-kovrednem» odporu v prvem polčasu v drugem izgubili korak z veliko kakovostnejšimi in bolj uveljavljenimi slovenskimi rokometaši, ki pa so si v igri privoščili preveč nihanj. Islandski sod-
niški par Hlynur Leifsson-Anton Palsson je spregledal tudi kakšno «koračnico» arabskih rokometašev, ki so nekaj zadetkov dosegli tudi iz naravnost obupanih poskusov. Slovenskega selektorja Borisa Deniča je jezil «mehkejši» pristop njegovih varovancev, a vse je vendarle sprejel dokaj mirno, s številnimi menjavami pa je skušal oživeti slovensko igro. Njena raven se je dvignila šele v drugem polčasu.
Branilci naslova Francozi so prvenstvo odprli z zmago. Olimpijski prvaki, ki so zaostajali tudi za tri gole, so šele v zadnjih petih minutah na krilih Nikole Karabatica strli odpor Tu-nizijcev in se veselili s 30:27. V skupini A so do uvodnih zmag prišli še Nemci, ki so s 33:23 ugnali Brazilce, in vseameriški prvaki Argentinci, ki so bili z 28:26 boljši od Črnogorcev.
V skupini B so Rusi s 30:25 ugnali Islandce, evropski prvaki Danci pa so visoko z 41:27 premagali Katarce. Hrvaški ro-kometaši, bronasti z zadnjega evropskega prvenstva, so v skupini D v Madridu deklasirali Avstralce s 36:13, gostitelji Španci so bili s 27:14 boljši od Alžircev, tihi favoriti prvenstva Madžari pa so z 32:23 premagali Egipčane.
DAKAR - V 8. etapi relija Dakar po argentinskih cestah od Salte do Tucumana (zaradi močnega deževja so jo skrajšali za tretjino na 183 km) se je pri motoristih najboljše znašel Španec Joan Barreda Bort, Francoz David Casteu pa je s šestim mestom prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Med avtomobilisti je prišlo v cilj 12 tekmovalcev, etapo so prekinil, zdaj razmišljajo, kako ovrednotiti izide..
KOLESARSTVO
Na Vuelti kar enajst gorskih ciljev
VIGO - Letošnja 68. kolesarska dirka po Španiji bo v znamenju gorskih ciljev, saj bo teh kar enajst, na sporedu pa bo le en kronometer za posameznike.T oliko gorskih ciljev španska Vuelta še ni imela. Ob tem je tudi novost gorski cilj, ki bo v Franciji, bolj natančno na prelazu Peyragudes, ki je nadaljevanje slovitega prelaza Peyre-sourde, enega najtežjih na vsakoletni dirko po Franciji. A kot pravijo poznavalci, bo odločitev o zmagovalcu tritedenske dirke padla šele predzadnji dan. Kolesarje se bodo na severu Španije podali na izjemno zahtevni, že skoraj mitični prelaz Angliru.
Dirka po Španiji se bo začela 24. avgusta 2013 in končala 15. septembra v Madridu. Začela se bo z ekipnim kronome-trom, tekmovalci bodo imeli le dva dni počitka, po prvem sredi dirke pa jih naslednji dan čaka kronometer za posameznike. Večina dirke bo potekala po severu Španije; start je v Galiciji na severozahodu, nato se bo karavana za nekaj etap podala na žgoče poletno sonce v Andaluziji, od dvanajste etape dalje pa bodo kolesarji nabirali kilometre v Kataloniji in Pirenejih.
09787731
/
ŠPORT
Nedelja, 13. januarja 2013
21
košarka - Deželna C-liga
Bor Radenska napovedal preporod
Bor Radenska - Collinare Basket 67:66 (27:15, 37:32, 50:51)
Bor: Bole 18 (2:4, 2:4, 4:4), Madonia 5 (1:1, 2:7, 0:1), Favretto 3 (3:4, 0:2), -), Cre-vatin 2 (-, 1:4, 0:3), Contento 10 (2:5, 4:6, -), Meden 16 (5:6, 1:4, 3:5), sosič (-, -, 0:1), Gal-lochio 2 (2:2, -, -), Fumarola 11 (1:2, 2:8, 2:2), nv Ghersevich, Devčič, Pertot. Trener: Po-povič. PON: 34. min Bole.
Bor Radenska je novo leto začel na najboljši način: v napeti tekmi, ki se je odločila v zadnjih sekundah, je vknjižil prepo-trebni dve točki in po nizu porazov končno zadihal. Kot sta poudarila trener Popovič in center Fumarola je bila zmaga pomembna predvsem s psihološkega vidika: »Najpomembnejše je, da smo igrali skupinsko, se izvlekli potem, ko smo zaostali, in tako pokazali spet naš karakter. Danes (včeraj op.a.) je bila pomembna le zmaga,« je pojasnil Fumarola. »Nismo pa še v formi, čaka nas še veliko dela, potrebno bo, da vsaj mesec dni treniramo v popolni postavi,« je še dodal trener Popovič, ki je prvič v tej sezoni lahko računal na popolno postavo. Krstni nastop v tej sezoni je opravil namreč Peter Sosič, ki pa še ni v formi, kar je tudi sam potrdil.
Bor Radenska je srečanje začel odločno, kot kaže tudi končni rezultat prve četrtine (27:15), ko je delovalo čisto vse. Fumarola in soigralci so dobro branili in v igri pod košem nasprotnikov pobrali vrsto skokov, v napadu pa je kroženje omogočilo raznoliko igro, predvsem pa več izdelanih metov iz razdalje. S petimi trojkami (po dve Meden in Bole, eno je prispeval Fumarola) pa je Bor prevzel maksimalnih 12 točk pred-
SPORTEL
Jure Kufersin in tudi Branko Zupan
Gost jutrišnjega Športela (ob 18.00) bo Jure Kufersin, ki je že napovedal, da na aprilskih volitvah ne bo več kandidiral za mesto predsednika ZSŠDI. Sodelavka Nikol Križmančič je poizvedovala, kateri bi lahko bil pravi kandidat, ki bi na tem mestu zamenjal Kufersina. Nekaj minut pogovora bodo namenili nogometu, saj bo v studio stopil no-vopečeni trener Krasa Branko Zupan. Ekipa je posnela domače srečanje odbojkaric Zaleta C, Bregovih košarkarjev in še drugih tekmovanj.
Veliko veselje trenerja Bobana Popoviča in njegovih igralcev po včerajšnji zmagi
kroma
nosti. Razliko pa je Bor ohranil le v prvih minutah druge četrtine, nato pa dovolil, da se je Fagagna približala tudi na tri točke (34:31). Igre iz prvega dela ni ponovil niti v tretji četrtini, ko je bilo vse preveč zgrešenih podaj, napak pri lahkih polaganjih pod košem, tudi v skoku so bili nasprotniki v tem delu boljši. Vse to je privedlo do preobrata, saj je borbena Fagagna že v drugi četrtini približala, po odmoru pa z delnim izidom 12:0 povedla (37:44). Sušo je prekinil Bole (najboljši strelec srečanja), ki je kljub četrti osebni napaki prispeval glavnino točk v tem delu in omogočil, da je Bor ohranil stik z nasprotniki. Zadnji del je minil v stalnem izmenjavanju v vodstvu, s tem da predstava obeh ekip ni izstopala. Prevladal je Bor, ki je v zadnjih minutah ohranil mirno kri, s srčno igro in hrabro obrambo zaustavil Fa-gagno pod košem. Še 21 sekund pred koncem so sicer nasprotniki povedli 65:66, nato je Meden hladnokrvno zadel oba prosta meta, v zadnjem napadu pa je Fagagno zaustavila obramba Bora: zadnji met se ni dotaknil niti obroča. (V.S.)
Breg - Latte Carso 93:76 (23:23, 49:41, 72:58)
Breg: Schillani 3 (1:2, 1:1, -), Gelleni 2 (2:2, 0:1, -), M. Grimaldi 2 (-, 1:7, 0:2), Fer-foglia 25 (7:8, 6:8, 2:5), Crismani 1 (1:2, -, -), Semec 1 (1:2, -, 0:3), Nadlišek n.v., Ciglia-ni 17 (3:5, 4:6, 2:4), Mattiasich n.v., Kos 22 (2:2, 7:10, 2:5), A. Grimaldi 2 (-, 1:4, -), Gori 18 (1:4, 7:8, 1:4). Trener: Kladnik.
V taboru Brega so tokrat zmago pričakovali, trener pa je tudi opozarjal, da se bo zanjo treba potruditi. »Šele ko smo postavili vse na svoje mesto, smo prevladali,« je potrdil Kladnik. Breg je namreč začel mehko, medtem ko so bili nasprotniki v
prvih minutah zelo prepričljivi. Brez obrambe so dovolili Videmčanom, da so zadevali in ohranil stik. Od druge četrtine dalje pa je Breg prikazal pravo lice, saj je prevladal z učinkovito obrambo pod vodstvom Ci-glianija in Alberta Grimaldija, v napadu pa je vse igralce povezoval razigrali Kristjan Fer-foglia, ki je bil na koncu srečanja s 25 to-
čkami najbolj učinkovit. S tako vzpostavljenim razmerjem sil je Breg v nadaljevanju stalno večal prednost, tako da zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. »Če igramo v obrambi, potem nimamo težav. Začetek tekme naj bo šola za naslednja srečanja,« je še dodal trener Kladnik, ki je za zmago pohvalil vse igralce.
košarka - Jadran Franco danes v Caorlah
Izkoristiti morajo
«v	v
fizično premoč
Prvi del prvenstva državne divizije C bo Jadran Franco končal z nastopom v Caorlah (ob 18.00), kamor odhaja z željo, da vknjiži še sedmo zaporedno zmago. Med tednom so Murovi varovanci dobro trenirali: vse štiri treninge je opravil tudi Matteo Marušič, ki se vrača v formo in bo v Caorlah dobil večjo minutažo kot v prejšnji tekmi, dva treninga je sicer izpustil Matija Batich zaradi lažje poškodbe, v petek pa si je lažje poškodoval gleženj Borut Ban, njegov nastop pa ni pod vprašajem. »Z opravljenim delom sem v glavnem zadovoljen, na nasprotnike smo se tudi dobro pripravili,« je potrdil trener Mura, ki gostujoče ekipe vsekakor ne podcenjuje. »So nevarni, igrajo hitro, včasih kaotično, visok ritem nadgrajujejo še s cono in pres-singom. Igrati bomo morali torej zelo zbrano in preprečiti, da bi se razigrali. Smo boljši, tako da moramo mi vsiliti naš ritem. Mi moramo voditi igro, izkoristiti pa mora-
mo tudi našo fizično premoč. V obrambi moramo pobrati vse skoke, ne smemo jim dovoliti lahkih šutov, v napadu pa moramo predvajati igro pod košem, saj so pod košem ranljivi.« Caorle res ne izstopa po fizični premoči: ekipo so poleti bistveno pomladili, od lanske garniture ostajata nosilec Rubin in Bravin, tako da ekipo sestavljajo povečini igralci letnika 1992 in 1993. Ob Rubinu (1986, 190 cm) vodita ekipo še organizator igre Gaiatto (1988, 188 cm) in krilo Zanatta (1992, 196 cm).
GSA Udine po včerajšnji zmagi proti Cormonsu nadaljuje pot na vrhu lestvice, drugo stopničko pa bo v primeru zmage Jadrana in Pordenona zapustila Mon-tebelluna, ki je včeraj izgubila proti Oder-zu. Vse tri ekipe so druge z enakim številom točk (18).
Včerajšnji izidi: Cormons - Udine 64:81, Montebelluna - Oderzo 63:67, San Vendemiano - Servolana 79:64.
nogomet - 3. amaterska liga
Mladost se je solidno upirala močnim gostom iz Trsta
Mladost - Montebello Don Bosco 0:2 (0:1)
Mladost; Cucci, Kobal, Pecorari, Peric, Margoni, Bressan, Gon-ni, Cchet, Visitnin, Toffoli, Bertoli.
Mladost se tudi v prvi tekmi novega leta ni mogla izogniti porazu, vendar je bil njen nastop proti visoko postavljeni ekipi Trža-čanov spodbuden, saj so jim dobro kljubovali. Ravnotežje je v prvem polčasu v 20. minuti prekinil le prosti strel z leve strani, ki se je končal u udarcem z glavo znotraj kazenskega prostora. Drugi prilož-nosit ni bilo. V drugem polčasu so skušali igralci doberdobskega društva izenačiti, imeli so tudi nekaj lepih pol priložnosti. Ker so središče igre pomaknili naprej, so se izpostavili protinapadom gostov. V enem izmed teh sta se po dolgi podaji branilca dva igralca Mon-tebello znašal pred enim igralcem Mladosti, vratarja Cuccija pa je eden izmed njiju ukanil z lobom. Novi obrazi v moštvu Mladosti Cucci (prej Mariano), Gonni (Sisitiana) in Margoni, ki z Mladostjo trenira že od septembra, a je šele zdaj dobil dovoljenje za nastop, so zapustili dober vtis.
DRŽAVNI MLADINCI Union Quinto - Kras 1:1 (0:0)
Strelec: Bovino v 80. minuti
Kras: DAgnolo, Tari, Facchin, Simeoni, Cinque, Bianco (Laz-zazera), Bovino, Ridolfi (G. Marocco), Vukovič, Radoševič, Krizman (Petrucci). Trener: Vitulič.
Kljub petemu zaporednemu neodločenemu izidu je bil trener Vitulič po tekmi vesel s predstavo svojih varovancev. Včeraj je
bil Kras pred zahtevno nalogo, saj je na gostovanju nastopil v okrnjeni postavi: Maio in Marocco sta se pridružila članom, šest igralcev je poškodovanih, tako da so morali ekipo dopolniti kadeti, ki so v takih okoliščinah dobili tudi zajetno minutažo. Z izjemo prvih dvajsetih minut, ko sta se ekipi otipavali, je imel glavno besedo na igrišču Kras. Dobra predstava je obrodila že v prvem polčasu dve priložnosti za zadetek: Vukovič je prvič streljal čez gol, drugič pa v vra-tarjeve roke. Tudi po odmoru so Vituličevi fantje nadaljevali s prepričljivo igro in si spet priigrala nekaj priložnosti. Deset minut pred koncem je tudi padel prvi gol srečanja - po protinapadu je zadel Bovino. V končnici pa Krasovi nogometaši niso uspeli ubraniti rezultata, saj so morali gol braniti v desetih, potem ko je sodnik izključil Tarija. Kras v podrejenem položaju ni uspel ubraniti napada gostiteljev, ki so tri minute pred koncem izenačili po prostem strelu.
DEŽELNI MLADINCI Vesna - Sangiorgina 0:0
Vesna: Ghira, Brecevich, Butti (Paolucci), Ramondo, Purič, Pa-triarchi, Renar, del Torre, Furlan (Viviani), Borelli, Drioli.
Izid je pravičen. Kljub temu, da ni padle noben gol, je bila tekma dopadljiva in odprta, na obeh straneh je bilo kar nekaj priložnosti, vsaka ekipa je po enkrat zadela prečko, Vesna z Driolijem, čigar strel bi bil za vratarja neubranljiv. Dobri priložnosti sta pred vratarjem v drugem polčasu zamudila Furlan in Borelli, na koncu pa bi lahko gostje celo zmagali. Za borbeno igro zasluži pohvalo Diego Borelli.
šah
Lakovič in Juretičeva osvojila naslov
Mojster Pino Lakovič in mlada Lej-la Juretič sta zmagovalca zamejskega prvenstva v pospešenem šahu. Med moškimi se je na 2. mesto uvrstil Enrico Gen-zo, tretji je bil Jan Gergolet, četrti pa Mitja Oblak. Juretičeva je pristala na 8. mestu, druga med ženskami je bila na 14. mestu Ajlin Visentin, takoj za njo pa se je uvrstila Mojca Petaros.
V Kulturnem domu pri Briščikih se je zbralo 32 šahistov.
Polet ZKB Kwins izgubil
Hokejisti Poleta ZKB Kwins so v zadnji tekmi prvega dela prvenstva izgubili proti drugouvrščenim Srakam s 3:0 in ostajajo po rednem delu zadnji na lestvici (osmi). Postava: Galessi, Mariotto, Cavalieri, Kokorovec, Fabietti, Battisti, Deiaco, Poloni.

sledi nam na
košarka
Kontovel
spet
uspešen
Kontovel - CB Udine 74:48 (27:11, 39:26, 52:40)
Kontovel: Paoletič 12 (-, 3:6, 2:4), Ma-jovski (0:2, -, -), Daneu (-, 0:2, -), Bufon 7 ( -, 2:3, 1:2), Starc 10 (1:3, 3:7, 1:6), Šušteršič 21 (6:8, 6:11, 1:5), D. Zaccaria 8 (-, 4:9, -), Regent (-, 0:2, -), Hrovatin 14 (6:7, 4:9, 0:2), Gre-gori 2 (-, 1:1, -), trener Gerjevič.
Kontovelci so po uspešnem domačem nastopu sredi tedna proti Perteolam včeraj doma premagali še videmski CBU, ki je predzadnji na lestvici. Zmaga ni bila nikoli pod vprašajem, saj so Kontovelci dejansko zapečatili tekmo že po prvi četrtini, ko so povedli s 16 točkami. Nato so se malce prilagodili igri gostov in so imeli tudi nekaj težav proti njihovi conski obrambi. V drugem polčasu in še posebno v zadnji četrtini so se spet zbrali in z dobro obrambo ter uspešnimi protinapadi dosegli največjo prednost 32 točk (74:42). Tekme je bilo tedaj dejansko konec. Od posameznikov bi omenili Andreja Šušteršiča, ki je bil z 21 točkami najboljši strelec ekipe, in v obrambi Danijela Zaccario, ki je imel skupno 12 skokov (8 v obrambi in 4 v napadu). Sicer pa je bila ta pričakovana in rutinska zmaga pred nadaljnjimi zahtevnejšimi nastopi. Že v prihodnjem krogu jih namreč čaka težko gostovanje proti vodilnemu Gradu. (lako)
PROMOCIJSKA LIGA Na Goriškem Olimpia - Dom Mark 52:53 (14:14, 29:25, 40:46)
Dom: Voncina, Fabrissin, Terčič nv, Zavadlav M. 8, Cej 4, Zagorc 14, Abrami 10, Collenzini 3, Graziani, Kos 10, Zavadlav G. 4, Sanzin nv. PON: Fabrissin in Cej 3T: Zavadlav M. in Zagorc 2. Trenerja: Jan Zavr-tanik in Eriberto Dellisanti.
Za prvi uspeh v gosteh (in tretjo zaporedno zmago) v letošnji sezoni so se morali rdeči tokrat pošteno namučiti. Čeprav tekma ni bila dopadljiva (obe ekipi sta veliko grešili), je vsekakor poskrbela za napeto končnico. Izid je bil namreč vseskozi izenačen in nobena ekipa ni uspela doseči visoke prednosti. Ko je manjkalo 9 sekund do konca srečanja pa je imel Abrami na razpolago dva prosta meta pri izidu 52:51 za Olimpio. Mladi Domov playmaker (letnik 1994) je obdržal mirno kri in bil obakrat uspešen, nasprotnikov poskus ob zvoku sirene pa se je odbil od obroča.
Ob Abramiju bi tokrat omenili Kosa, ki se je tako v napadu kot v obrambi dobro upiral nasprotnikovim centrom. (av)
Domači šport Danes
Nedelja, 13. januarja 2013 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Caorlah: Caorle -Jadran Franco
UNDER 17 ELITE - 11.00 v Dolini: breg - Azzurra RDR
NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Castelfrancu Venetu: Giorgione
-	Kras Repen
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Špetru Slovenovem: Valnatisone - Vesna; 14.30 v Štandrežu: Juventina
-	Tricesimo
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Pro Gorizia; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Esperia
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Fogliano Turriaco; 14.30 v Dolini: Breg -Piedimonte; 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje
-	Torre
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Villi Vicentini: Villa
-	Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Monteebello Don Bosco
NAJMLAJŠI - 9.30 v Žavljah: Zaule - Kras
ORIENTACIJSKI TEK
6. TEK »BREZ MEJA« - 10.00 v Gropadi, organizator
ŠZ Gaja
ODBOJKA
UNDER 19 MOŠKI - 15.00 v Gradišču: Torriana -Sloga Tabor
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Suvich: Virtus
-	Zalet Barich
UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Trstu, Suvich: Virtus -Olympia Hlede A.I.
UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 na Opčinah: Sloga Barich - Altura; 11.00 na Proseku: Kontovel - OMa Junior
22
Nedelja, 13. januarja 2013
ODBOJKA
/
MOŠKA B2-LIGA - Lepa zmaga Sloge Tabor Televita
Z zrelo igro so Trentu zadali prvi domači poraz
ITAS DiatecTrentino - Sloga Tabor Televita 1:3 (25:15, 24:26, 21:25, 18:25)
Sloga Tabor Televita: Cettolo 10; Hlede 4, Jerončič 7, Ambrož Peterlin 9, Sirch 10, Stopar 19, Privileggi (libero), Mirko Kante, Vasilij Kante 0, Matevž Peterlin 0. Trener Lucio Battisti
Sloga Tabor Televita je včeraj odlično opravila svojo nalogo in se z gostovanja v Trentu vrača z vsemi tremi točkami, Itasu pa je tudi zadala prvi letošnji poraz na domačih tleh.
Začetek sicer sploh ni obetal takega razpleta: Slogaši so začeli zelo medlo, verjetno se jim je tudi poznala utrujenost po dolgi poti, niso se zmogli sprostiti in so grešili na vsej črti, še največ v sprejemu, tako da so mladi, a odlični domačini do prvega delnega uspeha prišli brez težav. Od drugega seta dalje pa so se stvari korenito spremenile in Sloga-ši so pokazali svoje pravo lice: na igrišče so stopili izredno zbrani, dokazali taktično zrelost, uspelo jim je ukaniti odličen blok visokih nasprotnikov, poostrili so servis in bili tudi sami zelo učin-
koviti v bloku. Do izraza je prišel ekipni duh, vsi, s kapetanom Ambrožem Pe-terlinom na čelu, so zaigrali zelo borbeno in iz točke v točko učinkoviteje tudi ob podpori redkih, a zelo glasnih navijačev.
Zelo izenačen je bil drugi niz, v katerem sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, a nikoli za več kot dve točki. V končnici je Itasu uspelo izničiti prvo zaključno žogo Slogašev, ki pa potem niso več grešili. Tretji in četrti set sta bila stalno v rokah Slogašev, čeprav so se jim domači igralci ves čas ostro upirali in se nikakor niso hoteli sprijazniti s porazom.
Trener Lucio Battisti: »Od drugega seta dalje so fantje zaigrali res dobro, grešili so zelo malo, nasprotnike so držali stalno pod pritiskom in jim tako onemogočili, da bi bili reaktivni. Premagali smo ekipo, ki ima v svojih vrstah tri državne mladinske repre-zentante, kar daje naši zmagi še večjo vrednost. Vsem fantom iskreno čestitam, ob prikazani igri pa sem tudi sam resnično užival!« (INKA)
Devetnajst točk Kristjana Stoparja v Trentu
kroma
MOŠKA C-LIGA - Ključna zmaga proti videmskemu VBU
Olympia pred ciljem
MOŠKA C-LIGA
Skupina C Olympia - Vbu Videm 3:0 (25:17; 25:13; 25:21)
Olympia: Komjanc 14, Vogrič 9, Terpin 15, Vizin 3, Pavlovič 5, Princi 5, Hlede, Corsi, Peršolja, Cobello 1, Š. Čavdek (L1), A. Čavdek (L2). Trener: Markič
Odbojkarji Olympie so si z gladko zmago proti videmskemu VBU že zagotovili igranje v skupini za napredovanje. Dovolj jim je, da v zaostalem srečanju premagajo na domačih tleh Sočo/Val in si tako zajamčijo drugo mesto v skupini.
Sinočnje srečanje proti furlanskim odbojkarjem se je za goriške fante izteklo kot po načrtu. Gostje so se izkazali za izredno povprečno ekipo, ki predvaja zelo enostavno igro in je brez izrazitih posameznikov. V celotnem srečanju so bili le enkrat v vodstvu in sicer pri stanju 8:9 v tretjem nizu. Obenem razpolagajo z zelo pomanjkljivim blokom, kar je še bistveno olajašalo delo že itak udarnega napada domačinov.
Trener Markič se je tudi tokrat odločil, da poveri vlogo podajalca Samuelu Princiju, ki se je v vsem izkazal in bil gotovo eden boljših igralcev srečanja. Prvi niz je bil od vsega začetka v premoči gostiteljev, četudi so le-ti zagrešili vrsto napak predvsem pri izva-janu uvodnega udarca. V drugem nizu so s tem elementom priigrali nasprotnikom več kot polovico osvojenih točk. Tretji niz je bil edini, ki je delno ogrel publiko, ker so gostje končno reagirali in bili domačinom za petami vse do stanja 23:21. Več pa niso zmogli, ko sta Komjanc v napadu in nato Pavlovič v bloku zapečatila usodo niza in srečanja samega. (Pr)
Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Buia 0:3 (20:25, 24:26, 13:25)
Soča Val ZBDS: Braini 0, Brando-lin 5, I. Černic 8, M. Černic 6, I. Deve-tak 0, R. Devetak 2, Giacomelli 11, Sfi-ligoi 8, Škerk (libero), trener Kuštrin.
Igralci Soče Val so se morali spet sprijazniti s porazom proti sicer favo-riziranemu nasprotniku. V prvih dveh setih so igrali borbeno in dokaj učinkovito, posebno če upoštevamo, da so gostje malo grešili. V drugem setu so bili gostitelji celo na pragu uspeha, saj so v končnici vodili s 24:23, nato pa so jih izdale odvečne napake. To je slabo vplivalo na samozavest fantov, ki so v zad-
Odbojkarice Govolleyja v Trstu niso zadovoljile, 3. mesto in dodatni tekmi za napredovanje pa so si zagotovile že v preteklih krogih
kroma
njem setu popolnoma popustili. Dobra sta igrala oba centra Brandolin in I. Černic, zadovoljil pa je tudi izkušeni Giacomelli, medtem ko je korektor Sfiligoj zbral preveliko število napak. Trener Kuštirn z nastopom svoje ekipe ni bil povsem nezadovoljen.
Fincantieri - Sloga Tabor 3:0 (25:15, 25:14, 25:17)
Sloga Tabor: Antoni 3, Cettolo 1, Milič 6, Romano 9, Taučer 1, Zerjal 4, Fiorelli (libero), Guštin 1, Sosič 0. Trener Ivan Peterlin
Sloga Tabor je proti prvouvršče-nemu Fincantieriju (pri njem igrata tudi bivša Slogaša Rožac in Fermo) nastopila zelo okrnjena, še najbolj se je poznala odsotnost kapetana Mirka Kanteta, ki je šel s prvo ekipo na gostovanje v Trento. Tekma bi bila v vsakem primeru zelo zahtevna, poraz pa povsem predviden.
V vseh treh setih so bili Slogaši »v igri« do prve polovice, nakar so domačini pohitrili tempo, ki mu naši igralci enostavno niso bili kos. Trener je tekmo vsekakor izkoristil za preizkušanje svojih igralcev v vidiku drugega dela prvenstva, vsi so dobili približno enako možnost za igranje, saj je bil rezultat res postranskega pomena, ker je Fin-
cantieri trenutno absolutno boljši od naše ekipe, ki ji za poraz res ne moremo ničesar očitati. (INKA)
Skupina D Vivil - Val Soča Imsa 3:2 (17:25, 18:25, 25:22, 25:15, 15:8)
Val Soča: Faganel 7, Magajne 22, Lavrenčič 24, Masi 11, Devetak 1, Ste-ra 6, Plensičar (libero), M. Juren 0, Černic 0, Nanut 1, E. Juren. Trener Makuc.
V tekmi za zgolj simbolično prvo mesto v skupini (oboji so se že uvrstili v skupino za napredovanje) je Val Soča Imsa spet potegnil krajši kondec in to na enak način kot na prvi tekmi v Štandrežu - po vodstvu z 2:0. V prvih dveh setih so igralci naše ekipe popolnoma nadigrali svojega nasprotnika z napadalnim servisom in učinkovitim napadom. Gostitelji jim niso mogli priti do živega in kazalo je, da bo Val Soča tokrat zmagal z gladkim 3:0. Zal so v tretjem setu odpovedali, učinkovitost servisa je pošla, kar je omogočilo Vivi-lu, da je dvignil glavo in set osvojil. To je precej zmedlo naše igralce, ki so se v nadaljevanju tekme precej zmedli, slabše napadali in nikoli niso bili več v vodstvu.
Ker je bil Černic med tednom bolan, je tokrat v glavnem podajal Stera,
zaradi službenih obveznosti pa sta bila odsotna standardni center Vidotto in Loiacono.
ŽENSKA D-LIGA Altura - Govolley 3:0 (25:15, 25:15, 25:16)
Govolley: Bressan 6, Mania 10, Za-vadlav 2, Princi 4, Valentinsig 6, Pa-nozzo 2, Humar (libero), Černic 0, Pov-šič, trener Vogrič.
Nepremagana tržaška Altura je bila po pričakovanjih pretrd oreh za Go-ričanke. Domače igralke so tudi tokrat postregle s skoraj brezhibnim nastopom. Kot stroj so, ne delajo napak, igrajo zelo dinamično. Govolley se tako razpoloženemu nasprotniku ni mogel resneje upirati. Za kaj več bi moral igrati bolj natančno, nasprotno, pa je v vsakem setu veliko grešil, na koncu je Al-turi s svojimi napakami podaril približno 30 točk. V Trstu so se naše igralke predstavile v nekoliko okrnjeni postavi, Ilaria Černic je prišla na tekmo tik pred njenim koncem in je lahko odigrala le štiri zadnje točke. Tretji set je bil tudi sicer edini kolikor toliko izenačen. Altura je bila sicer tudi v njem stalno v vodstvu, a je Govolley popustil šele v končnici.
Goričanke so že pred to tekmo vedele, da bodo v skupini tretje, kar jim omogoča igranje dodatnih tekem za uvrstitev v skupino za napredovanje.
Ronchi - Zalet D 3:1 (23:25, 25:22, 25:13, 25:17)
Zalet D: Cassanelli 9, Klobas 1, Ghezzo 7, Kralj, Preprost 4, Valič 4, Bembi (L), Rudez 15, Zavadlal 4, Kneipp 1, Škerl, Cabrelli. Trener: Maver.
Zalet D na gostovanju ni osvojil točk, pokazal pa je prvo reakcijo. Začel je namreč z zmago v prvem nizu, potem ko je zaostajal tudi 14:10. S prepričljivo igro so igralke Zaleta nadaljevale tudi v drugem nizu, vendar so v končnici prevladale vse bolj konkretne igralke Ronchija, ki so ojačile predvsem servis in z njim oddaljile igralke Zaleta od mreže. »Pozitivno je, da smo bili stalno v igri in se torej borili do konca, težave smo pa imeli predvsem v sprejemu,« je po tekmi povedal trener Maver. Zaradi številnih odsotnosti med tednom je Zalet nastopil v spremenjeni začetni postavi, tako da sta na krilu zaigrali Klobas in Ghezzo, na centru Va-lič in Kralj, na korektorju Casanellijeva, podajala pa je Sara Preprost, ki si je tokrat zasluži pohvalo.
ŽENSKA C-LIGA
Zalet C si je že priboril dodatne tekme
Zalet C - EstVolley2:3 (25:19, 25:17, 24:26, 15:25, 23:25)
Zalet C: Babudri 21, Bal-zano 12, Crissani 6, Gridelli 11, Spanio 11, Štoka 14, Cvelbar (libero), Bukavec, Anja Grgič 0, Petra Grgič 1, Starec 1. Trener Edi Božič
Zaletovke so včeraj proti odličnemu EstVolleyu osvojile izredno dragoceno točko, s katero so si tudi že matematično zagotovile peto mesto v skupini (njihov direktni tekmec Ma-janese je izgubil s 3:0), bile pa so tudi na pragu zmage, ki se jim je izmuznila res za las in to po zelo izenačenem boju, v katerem sta obe ekipi osvojili enako število točk (112).
Naše igralke so odlično začele, mirno lahko zatrdimo, da so v prvih dveh setih pokazale najboljšo letošnjo igro sploh. Odlične so bile tako v polju kot na mreži in so svoje nasprotnice spravile dobesedno na kolena.
V tretjem je EstVolley silovito začel in si takoj nabral nekaj prednosti. Zaletovke se niso predale, začele so nižati zaostanek, a so bile v končnici le boljše gostje, ki so potem osvojile tudi četrti set. V petem so nato Zaletovke spet začele zelo odločno, čeprav se jim je že krepko poznala utrujenost (tudi v sredo so igrale 5 setov v zaostali tekmi) in po začetni izenačenosti (8:7) ob menjavi igrišča že povedle s 14:11. EstVolley se ni predal, nadoknadil je zaostanek, nakar se je začel ogorčen boj za vsako točko, ki se je končal ob res neobičajnem izidu, žal v korist nasprotnic, vendar zasluži ves Zaletov kolektiv za osvojeno točko resnično vso pohvalo. (INKA)
Ü] Obvestila
ŠC MELANIE KLEIN obvešča da se nadaljuje sezona acquafitnessa z ustaljenim urnikom (ponedeljek: 19.30-20.10, 20.15-20.55; četrtek: 19.30-20.10, 20.15-20.55). Vsak mesec bo ena lekcija potekala v ritmu afriških bobnov. Vse tiste, ki bi radi obnovili izkaznico, spomnimo, da imajo na voljo izkaznico s petimi, desetimi ali petnajstimi vstopi in da je veljavna dva meseca. Izkaznico lahko obnovite v našem uradu, na Ul. Cicerone, 8 (ponedeljek in četrtek 9.00-13.00 in sreda 12.30-15.00). Info: info@melaniekliein.org, 345-7733569.
SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca 2013. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7. Vpisovanje in dodatne informacije lahko dobite	na	smucanje@spdt.org,
mladinski@spdt.org in na 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni!
SO-SPDT organizira 25.,26. in 27. januarja 2013 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627.
ŠD KONTOVEL vabi člane na redni občni zbor, ki bo v dvorani na Kontovelu dne 21. 1. 2013 ob 20.30 v drugem sklicanju.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
primorski_sport
PRIREDITVE, KRIŽANKA	Nedelja, 13 . januarja 2013 23
/—
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	četrtek, 17. januarja, ob 20.30 /
Georges Feydeau / Ne sprehajaj se no vendar čisto naga / režija Alen Jelen. Ponovitve: v petek, 18., v soboto, 19. in v četrtek, 24. januarja, ob 20.30.
V	sredo, 23. januarja, ob 14.30 / Dušan Jelinčič / Kobarid '38 - kronika atentata / režija Jernej Kobal.
V	soboto, 26. januarja, ob 17.00 / H. C. Andersen / Kakor napravi stari, je zmerom prav / režija Sergej Verč.
V	nedeljo, 27. januarja, ob 17.00 / Oton Župančič / Ciciban / režija Primož Bebler.
V	četrtek, 31. januarja, ob 20.30 / Ve-
drana Rudan / Kurba / režija Marko Bulc.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
Danes, 13. januarja, ob 16.00 / Edmond Rostand - Tommaso Mattei / Cyrano De Bergerac / režija Alessandro Preziosi.
Gledališče Orazio Bobbio - La Con-
trada
Danes, 13. januarja, ob 16.30 / Ray Coo-ney: »Se devi dire una bugia...« / režija Gianluca Guidi. Ponovitve: v torek, 15. januarja, ob 16.30, v sredo, 16., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. januarja, ob 16.30. GORICA
Kulturni dom Gorica
Jutri, 14. januarja, ob 20.30 / Maja Gal Štromar / Tretja predstava letošnje abonmajske sezone SSG na Goriškem »Alma Ajka«.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče Koper
V	sredo, 16. januarja, ob 10.00 / Fran Milčinski / Butalci.
V	četrtek, 17. januarja, ob 10.00 in 11.00
/ Jaka Ivanc / Mali medo.
V	soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Nikolaj V. Gogolj / Ženitev.
V	nedeljo, 20. januarja, ob 10.00 / Svet-lana Makarovič / Skok v pravljico -Hrčkova hruška.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Jutri, 14. januarja, ob 10.30 / Marko Hat-lak / Od Bacha do tanga. Ponovitve: v torek, 15. in v sredo, 16. januarja, ob 10.30.
V	nedeljo, 20. januarja, ob 17.00 / koncert / Perpetuum jazzile.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	torek, 15. januarja, ob 20.30 / Ballet revolución / režija: Mark Brady. Ponovitve: v sredo, 16., v četrtek, 17. in v petek, 18. januarja, ob 20.30, v soboto, 19. januarja, ob 16.00 in 20.30.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	tržaškem Skladišču idej - Il magaz-zino delle idee (Korzo Cavour): na
ogled bo razstava »100 Gromovih umetnin«. Preko sto likovnih del Bogdana Groma, ki izpričujejo mojstrsko veščino v uporabi različnih likovnih sredstev, od klasične risbe, slike, grafike in kiparstva, vse do tapiserij in izvirnih izrezank, ter prodornost v razvijanju specifičnih vsebinskih iztočnic. Razstava bo odprta do 3. februarja 2013 s sledečim urnikom: torek in sreda od 10.00 do 13.00, četrtek od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00, sobota in nedelja od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, zaprto ob ponedeljkih.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: od-
prto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA
V	galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina »Harmonija Krasa«. Kipar Hrovatin uporablja pri svojem delu štiri vrste krajevnega marmorja, ljubezen do kamna spremeni v umetnost. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami do ponedeljka, 10. januarja 2013.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
RAZDRTO
Društvo prijateljev Nanos organizira v prostorih bara Nanos fotografsko razstavo »Sozvočje Krasa in morja« Dušana Pavlica. Razstava bo odprta do 31. januarja 2013. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028.
LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00.
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informa-
cije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si.
BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
RUMENO RASTLINSKO BARVILO
NAPAD NA ZNANO OSEBO
REKA V ROMUNIJI CEVAST ORGAN 2U2ELK
VRSTA MAMILA
AVT. OZNAKA REKE
LATINSKI VEZNIK
VELE-KAPITALIST
NAŠ HITRO-HODEC
MOČ ŠPORTNIKA
po Številu točk
REKA V ALBANIJI ROBERT REDFORD
LENNONOVA VDOVA (YOKO)
EVROPSKA NOGOMETNA ZVEZA
STIK DVEH
SAMOGLASNIKOV
NAŠ KOŠARKAR OBERDAN
DEL OBLAČILA
GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
ADA NEGRI
ZDRAVILNA RASTLINA PREBIVALKE EVR. DRŽAVE
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
HLOD ZA PREDELAVO NA ŽAGI
KMEČ. OPRAVILO (ZAST.)
URESNIČE-VALKA
NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK REAGAN
SLOV. TISK. AGENCIJA MESTO V OKLAHOMI
MESTO V SLOVENIJI
FILMSKA ZVEZDA
ŽLEZA V USTIH
UHO ... JOHNA SMITHA
IT. SINDIKAT
ZNANI SAMOSTAN PRI BERGAMU
LIDA TURK
KEM. ZNAK ZA TELUR
NEKD. HRVAŠKI FAŠIST
SUŠICA, TUBER-KOLOZA
SPOSOBNOST DELOVANJA NA BITJA, DUHOVE
/
MEHKONEBNI GLAS
DALJŠA DOBA, VEK
UMETNO MODRO BARVILO FR. PESNIK (CLEMENT)
ALOJZ REBULA FINSKI ATLET (LASSE)
PEC za prido-
BIV. JEKLA IZRASTEK NA GLAVI
LOJZE ABRAM GRŠKA ČRKA
SKLEPNI DEL GLASBE TRINITRO-TOLUEN
IVO ANDRIČ ARABSKI ŽREBEC
HOLANDSKA JADRNICA Z RAVNIM DNOM
PRITLIČJE GLEDALIŠČA
LETOVIŠČE V BOLGARIJI
NICHOLAS RAY
AM. IGRALEC PACINO
RASTLINA Z MESNATIM STEBLOM
TINA TURNER
KRILO RIMSKE LEGIJE
ITALIJANSKI PEVEC
SLOVARČEK - AAK = holandska jadrnica • ANIVA = zaliv ob Sahalinu • ASTINO = samostan pri Bergamu • ENID = mesto v ameriški zvezni državi Oklahoma • ERD = mesto na Madžarskem • FANI = reka v Albaniji, pritok reke Mati
Nedelja, 13. januarja 2013
VREME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
1010
1010
1000
1020
STOCKHOL
-6/-3 O
K0BENHAVN —' <
f2/-1W ° -
-

LONDON O
0/7

AMSTERDAM
-»' ° 0/2
O PARIZ
1/6
BERLIN
-3/0 O
VARŠAVA
O -7/0
MOSKVA
-13/-123
O KIJEV
-6/-1
OBRUSELJ
-3/1
ŽENEVA -3/5 O MILAN
o-2/6
DUNAJ -3/5 O
LJUBLJANA
O -1/6

LIZBONA
C 10/13
MADRID
O 4/7
1020
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
r
V naslednjih dneh se bosta nad Nemčijo združili dve območji nizkega pritiska, Atlantska in Vzhodnoevrop-ska.Med nedeljo in ponedeljkom se bo nad severno Italijo pojavila prva fronta, ki . bo prinesla mrzle vzhodne tokove v nižje	sloje.
SKOPJE O
ATENE v
, J2/16 O-»
Nad srednjo Evropo je območje dokaj enakomernega zračnega tlaka. Nad naše kraje bo pritekal hladnejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45
Dolžina dneva 9.02
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 8.23 in zatone ob 19.13

BIOPROGNOZA
Sprva vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, v drugi polovici dneva se bo vremenska obremenitev krepila. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.32 najnižje -13 cm, ob 10.53 najvišje 40 cm, ob 17.34 najnižje -64 cm.
Jutri: ob 0.37 najvišje 42 cm, ob 6.18 najnižje -12 cm, ob 11.30 najvišje 29 cm, ob 18.04 najnižje -54 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žlebeh . . .100
Vogel..................50
Kranjska Gora.........40
Krvavec................70
Cerkno ................ 50
Rogla..................70
Mariborsko Pohorje . .35 Civetta ............... 115
Piancavallo............45
Forni di Sopra.........50
Zoncolan..............40
Trbiž...................40
Osojščica..............50
Mokrine...............70
Podklošter............30
Bad Kleinkirchheim . . 50
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
-4/-1
TOLMEČ O
-5/2
/V VIDEM O
0/6
O PORDENON
1/5
TRBIŽ O
-6/1
CELOVEC
O -3/-1
ČEDAD O
1/5
o -6/-4 KRANJSKA G.
LrUArUJ

O
TRŽIČ
-2/-1 o
KRANJ
o -5/-3
S. GRADEC
CELJE -2/0 O
MARIBOR
o -4/-2
PTUJ O
M. SOBOTA
0-4/-2
O J
LJUBLJANA
-2/0
POSTOJNA
O-3/0
,/Y /v KOČEVJE
C A \ U«p _ O
IJ	¿iiii5
O N. GORICA
0/3

N. MESTO -3/-2
O ____
ZAGREB -3/0
O
s >
REKA 1/6
Ctó
_ O
ČRNOMELJ
SiS
PAZIN O
(^NAPOVED ZA DANES
Oblačno z rahlimi padavinami v nižinah in sneženjem v gorah, predvsem dopoldne in v večernih urah; na obali bo deževalo. Ob morju in v ravninah bo pihal zmeren severovzhodnik. Zvečer se bodo padavine okrepile in zapihala bo močnejša Burja. Možnost sneženja v nočnih urah.	Oblačno, bo padavine se bodo od jugozahoda postopno razširile nad vso Slovenijo. Na Primorskem bo rahlo deževalo, drugod rahlo snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -1, na Primorskem do okoli 2, najvišje dnevne od -2 do 0, na Primorskem do 7 stopinj C.
	
o
GRADEC
-4/-1

CELOVEC
O -3/1
O.č^
TRŽIČ
-4/-1 o
KRANJ

o -6/-1
S. GRADEC CELJE -3/0
o /
MARIBOR
O-4/0
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-3/0
Q v O
LJUBLJANA
-3/0	N. MESTO -4/-1
POSTOJNA	O ^^
O -4/0	---
KOČEVJE
^ O	„
..... "	_ O
ČRNOMELJ
ZAGREB -2/1
O
-N
REKA 0/8

(NAPOVED ZAJUTRI
Ponoči in zjutraj bo oblačno s padavinami; meja sneženja se bo spustila na 200 m tudi na Krasu, čeprav bo lahko snežilo tudi v nižinah in na obali. Pihala bo zmerna Burja v nižinah, močnejša na obali. Popoldne bo pretežno oblačno z rahlimi padavinami na vzhodu. Burja bo oslabela.
V noči na ponedeljek se bodo padavine okrepile, na Primorskem bo prehodno pihala šibka do zmerna burja. V ponedeljek bo po nižinah Primorske deževalo, drugod pa snežilo. Popoldne bo sneženje oslabelo in predvsem na vzhodu ponehalo. V torek bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo občasno še padavine.
Vsakdanji polet iz vašega doma v svet za le 0,73 evra. Med potjo vam bo na voljo dnevnik.
¡¡¡bSüSSß
Cenjeni bralci, vabimo vas, da se naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov.
Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra!
Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945.
Znižano naročnino za leto 2013 se lahko plača do 31.1.2013:
z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun št. 11943347
> Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8
št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670
Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860
Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289	
Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst	št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje	št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102
Zadružna kraška banka	št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730
Bancoposta
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
št. računa:IT57 H 07601 02200 000011943347
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga
INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu

<2üdríign
Primorski
^	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji
NAROC NIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve!