2IVL7EN7E IN IVET
TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA«
ŠT. 17.	V LJUBLJANI, 14. DECEMBRA 1935.	KNJIGA 18.
У, JEKLARNICI (Foto).
bakterije - pomočnice življenja
ENA IZMED NAJČUDOVITEJŠIH ŽIVLJENJSKIH OBLIK NABAVE
akterije pomenijo večini ljudi nekaj groznega, kar se veže 3 predstavami o boleznih iin epidemijah. Ljudje preradi pozabljajo, da so naim bakterije lah-
- ko tudi velike pomočnice. V
kuhinji so nam neobhodno potrebne, brez njih bi ne bilo nobenega sira na naši miizi. Toda te vr3te bakterij, ki jih človek večinoma nevede uporablja v domu. kuhinji in gospodarstvu, nas tu ne zanimajo. Spregovorili bomo o drugih, ki niso življenju nič manj potrebne. Prav tako potrebne kakor neki živalski mikroorganizmi.
Vzemimo primer. Med termiti so neke vrste, ki žrejo sam les. Ljudje, ki so bili kdaj v kolonijah, vedo povedati, kako je kakšnega stola, ki so ga postavili zvečer v šupo, zjutraj zmanjkalo-Na njegovem mestu so našli kupček lesa, ki mu je bilo le težko videti, kaj je bil prej. Termiti so stol požrli. A kako so to storili, saj je vendar znano, da živali v normalnih okoliščinah ne morejo prebavi jati lesa ? Stvar je ta, da žive v njih črevesju neke mrkroskopično majhne živalce, ki so jih osumili, da imajo pri tem poelu termitov morda glavni delež. Ta sum se je potrdil z eksperimentom. Termita so izpostavili visoki temperaturi, dovolj visoki, da so mikroorganizmi v njem poginili, dovolj nizki, da termit sam ni poginil. Potem so mu dali žreti 1ез. Žival je žrla in žrla in je končno od gladu umrla. Namesto lesa bi ji lahko dali žreti celuloid ali pločevino ali druge neprebavljive stvari, efekt bi bil isti. Če so pa dali tako prepariranim termitom, preden so utegnili od gladu poginiti, tistih mikroorganizmov, so živeli dalje, ker so mogli spet prebavljati les. To se pravi, s svojimi izločmami eo ga predelovale mikiroskopično drobne živaJce v njih črevesju tako, da je mogel organizem termitov tako predelani les potem dalje predelovati kot brano.
To pa ni osamljen primer. Pri mnogih pticah in sesalcih so posebni oddelki črevesja urejeni kot oddelki za vret-je. Temu namenu rabijo n- pr. debelo črevo in slepo črevo pri pticah in sesalcih, ali pa tudi sprednji želodec pri pre-
žvekovalcih. Tu predelujejo vsakovrstne bakterije in praživalce hranô. V vampu prežvekovalcev najdemo poleg tega praživalce, ki prebavljajo pred vsem celulozo. V vsakem kubičnem cen. timetru ovčjega prežvekovalnika dobimo kakšne milijon teh mikroorganizmov. ki živijo in se množijo v živalskem telesu in ki so temu neobhodno potrebni. S hrano pridejo ti mikroorganizmi seveda v naslednji del črevesja in se tu prebavijo ž njo vred. Tako si prežvekovalci sami redijo živalsko hrano, kajti količina živalske beljakovine, ki se pri tem izkoristi, nikakor ni majh. na. Ovci, ki se tako mirno pase po travi, bi pač noben človek ne prisodil, da je tako rekoč neke vrste skrita meso-jedka.
A najbolj čudovite stvari se nam pokažejo v tem pogledu pri žuželkah, žuželke namreč, ki žrejo listje, semena, les in trqhnobo, imajo v sebi vedno skrite, precirobne pomočnike, ki jim pomagajo to neužitno hrano prebavljati, kakor smo videli pri termitih. V mnogih primerih imajo v telesu gostitelja posebne organe, v katerih opravljajo svoje delo. A kako prihajajo ti nevidni gosti v telo? Tudi to je zanimivo, ker dokazuje, kako modro skrbi narava za svoje stvore že v naprej- Ti mikroorganizmi. glivice, bakterije in praživalce ne pridejo namreč v telo gostitelja šele potem, ko odrase. temveč že ob njegovem rojstvu. Ko žuželka leže jajčeca, se ta ob posebnih vrečicah namažejo s poznejšimi gosti. Ličinka se izleže in požre jajčno lupino, pa tudi mikroorganizme na njej, tako da pridejo ti v njeno telo in pričnejo 3Voje delovanje. Pri neki vrsti žuželk se namaže celo samo tisti del jajčne lupine, ki ga ličinka potem prežre. da pride na prosto!
Še bolj komplicirane so naprave pri žuželkah, ki se redijo od rastlinskih sokov, kakor pri raznih drevesnih stenicah, listnih ušeh in škržatih. Ti imajo najrazličnejše aparate v ta namen in kjer živi v telesu po več vrst drobnih gostov, dobi vsak gost svojo posebno sobico, svojo posebno vrsto stanic, vka. terih domu je.
Tudi bitja, ki se preživljajo s krvjo višjih .živali, kakor pijavke, pršice in
komarji, imajo takšne aparature in se družijo z bakterijami. Za te bakterije so urejeni posebni domovi in imajo posebne naprave, da morejo inficirati jajčeca ali zaplodke gostiteljev.
Videli smo. da so mikroskopični gosti v bitjih potrebni za predelavo drugače neužitne hrane. Toda novejša raziskovanja so odkrila, da imajo še drugo važno nalogo, če steriliziramo neke uši, ki vsebujejo drožne glivice, če te glivice v gostitelju torej pomorimo, se pojavijo motnje, kakor smo jih imeli priliko opazovati pri termitih. Te motnje pa lahko odpravimo, če damo živali kvasnega ekstrakta, torej neživo tvar-Iz tega jasno sledi, da pripravljajo gostje gostitelju tudi vitamine, M primanjkujejo, in morda je to sploh glavni pomen tega čudnega sožit-
mark twain in žare
,	aba ima v Zedinjenih državah
I'	kupčijsko in kuhinjsko ceno. ->Sko-
J ' W• j kici nevesta in nje ženin dolgo-! f J krak« pa tudi «kačeta. Zakaj ne .',,,. '' bi torej priredili žabjih dirk V Misel ni nova. Take igre uprizarja mestece Angels Camp v Kaliforniji že nekaj let. Ali ta otročarija s pacifičuega obrežja ni nikoli resno zanimala umerjenega prebivalstva ob atlantski obali.
Priti je morala šele Twainova rojstna stoletnica, da so se na vzhodni strani odločili obhajati sredi New VOrka žabje tekme. Slavni ameriški humorist je dal enemu svojih spisov nasiov:»Slavna žaba skakalka iz grofije Kalaverske«. . In njegovi občudovalci so želeli počastiti njegov spomin s tem, da bi poslati na športno po-priJfe brezrepce. ki se jim pravi: korant, kuret, kvaka. rakovee, rega, regelj. rohtač, rohtan, rohtelj, tončič, tomažek, urh. vega. božja žabica, zelena žaba, rosnica, hrženica, sékulja. uscanka. i.t.d.
Akoprav pa je Samuel Langhorne, ki si je nadel pisateljsko .inie Mark Twain po mornarskem vzkliku »zapiši dve'-«, zagledal luč ali noč tega sveta 30. novembra 1835. so Newyorêani otvorili šampionat brezrepih krkonov kar že tam v početku julija. Takrat so dolgopetke vsekako živahnejše. na koncu listopada pa bodo že okrepenele. Zato se mi ne vidi posebno srečna primera, ki jo Peter Kiepec izusti v trenutku ko malo neprevidno zagrabi hrvaškega Uskoka, tako da mu nehote zlomi vrat:> Primem. pa ti otrpne ko žaba na soncu«, žaba se kajpada na suhem dolgo ne ohrani, vendar Klejjčeva poteza je hčerka trenutka (1. Zoreč, Stiski tlačan, 1935., str. 83),
.ja. S' tem je pojasnjeno, da vsebujejo živali, ki se redijo samo od krvi, vedno bakterije, da jih pa nimajo, če si poleg krvi privoščijo še drugo hrano.
Tako skrbi narava na čudne načine, s čudnimi simbiozami (sožitjem različnih bitij) za svoje življenje. Toda to poglavje s tem, kar smo navedli, še dav. no ni zaključeno. Večina svetečih živali živi s svetečimi bakterijami v takšni simbiozi, ki je vodila prav tako do najbolj kompliciranih organov, žarometov z lečami itd. Ta tesna združitev usod med organizmi, ki so si med seboj popolnoma različni, je ena izmed najčudovitejših življenjskih oblik narave. To nam je jasno. Bolj težko bi bilo seveda pojasniti, kako je do teh oblik prišlo.
Po razpravi dr. Graupnerja —kk
Ob začetku meseca žetnika torej so se zbrali v Central Parku radovedneži, nad 8000 oseb, da bi občudovali uspehe 175 skokopetih živalic. Organizacija je bila vzorna, je poročal Pierre Dénoyer v »Petit Parisien«.Tekmovanje se je vršilo v 5 različnih okroglih arenah, zaznamenovanih z istosrednimi progami naHk tarči pri streljanju. Udeleženke so imele pravico do treh skokov, katerih dolžina se je seštela. Ugledni razsodniki so nadzirali učinke. Bivši pestilec Jack Dempsey je bil med njimi in je svojo nalogo resno opravljal.
Palmo je odnesla tolsta žabura iz Lui-zijane. težka 2 funta, po imenu Abbie Vil-laret. Že Fran Erjavec je povedal, da žabe ob Mehikanskeui zalivu dosežejo 1/3 in in rjovejo ko vol, odtod naziv bullfrog (Brallfrosch. Ochsenfrosch, rana mugiens), a nedavno sem čitai, da je žaba v Kauie-runu še večja, rana Goliath
Naša slavljenka. žabica babica Abica- Vi-laretova, je torej zmagala, čeprav ne s sijajnim izidom 1.07 m za tri skoke, to je skoraj 2 ш manj ko zadnji prvak v Angels Campu. Neradi so podelili šampionki krono. Toliko bolj pa je bilo občinstvo navdušeno, ko so povzdignili za častno kraljico res izredno žabavsljo. povsem belo. najdeno lani na nekem travniku države New York in živečo sedaj na državne stroške v prirodopisnem muzeju. To prikazen po imenu Whitey (Belka), so prinesli v Osrednji park v stekleni kletki, ki so jo postavili na prestol. Deset dekličic, oblečenih v zeleno in rumeno, je poskakovalo po žabje okoli kletke, nato. pa je zamorček iz Bmoklyna. letošnji prvak v biljardu položil svojo novo krono na Belkin zatoj, ki so ga hitro odpeljali v muzej, da se ne bi častna kraljica prenapihnila in pri tem morda še počila kakor Lafontaine-ov žabec.	N. K.
BIKOBORSTV
IN CERKEV
HENRI DE MONTHERLANT
Naš pisec, velik prijatelj športov, je pred leti objavil roman Les Bestiaires, vodeč nas v deželo tavruonahije in galanterije- Pariški plemič, srednješolec Alban, vnet aa konje ш bLke. ki jih šteje mea svoje brate, pride v AndaJuziijo, da bi kol amater posegel v to zabavo. Naše stalnice proti tem krvavim igram zastopa Eepimko. precej poangležen Portugalec:
»Rad bi imel te durke. če ne bi pni tem tekla kri.«
»Ne. шеш se bik ne more smiliti«, odvrne gospodična Soledad. «Tn. štiri, peit let prostega im obtsnem udobij »ga življenja za deset minut trpljenja — vprašajte težaškega konja, tovornega osla. ki ga nemilo pretepajo, aJj vprežnega vola, ali ne bi svoje usode BaimenjaJi z ono!«
»Še več«. je poudaril vojvoda (njau oče). »Nove raziskave fiziologov dokazujejo. d.a med dlnrko biik.nič ne trpi. ali pa prav malo.« »Recite takoj, da mu stvar ugaja U »Vsakdo ve, da rano v početlku komaj čutimo, tu paita m niitii ne vemo, da smo ranjeni, zdi se nam, da nas je kdo s pestjo sumil.
Muke pridejo šele pozneje. Toda pozjieje se bilk ue uiore trpiučiti, ker je poginili. Četrt ure njenega ž vijanja živad dražimo m je-simo; to je vsa naša kruUst nasproti njej.«
Kdor je proti dirkam, pravijo âpanei. bi moral biti protii lovu. ribarstvu. udomačeva-nju živali, proti fiakarskim konjem zaprtim ptičem, prmezanim p soin ; tak človek né bi smel jesti nikakršnega mesa. se ue bi smel oiblaôi'ti v nič živalskega, ne bi smej ubijati bolh.
Miladl Alban je ves nemiren na dan pred svojim nastopom v areni. D a se pomiri, cita neko knjigo »Toreadorska umetnost«. Vzemimo si odilomek njegovega besedila (str. 196—204):
Daleč je segala ta vera v Bika, h kateri je pripadal Alban, gu-bila se je v vekove. Nepoučen in radoveden glede njenih od-nošajev do Cerkve, je zdaj vno-
_j vič odprl knjigo in si v srce
zapisal njeno zgodovino v starem svetu. In zvečer si. jo je šiloma obnavljal v
V mnogih španskih krajih imajo še vedno velike »bikove slovesnosti« v zvezi z bikoborbami. Slika kaže bike v areni, kjer jih mladi možje dražijo ia tako »pripravljajo« na nevarno borbo
v Vedi je božanski bik, kakor Marduk, Ninib in Anu v Babilonu, kakor Horus v Egiptu. Heliopolia je bil središče oboževanja za Ra-jevega bika. Na Kred so pred 6000 leti v sijajni zibki predhelen-ske omike obhajali kult bika *. bikov-skimi igrami, ki so bile verska in narodna uredba. Na Grškem se je Tupiteir utelesil v biku, da b> zapeljal Evropo. Pasdphaé se je vdala belemu biku. k' 30 je napravil mater Mmotavru. Pio.iz iz mlsterijev se je prediVeval v nodobi bika, ali vsaj z rogatim čelom. E^ske žene (v Italiji) so za pomladnih praz-
so bile tavrokathapsije aliène španski t i e n t i ali camarguinsild (juž-nofrancoeki) ferradi. V EleusidS so se mladeniči borili z junci. V Efeâki Tauirijï so se istovetili z bogom, se sami imenovali »bike«. Nešteviilne predstave s predirimskimi junci po vsej Španiji so se nanašale na potovanje Herkula. graditelja Se vil ie. na podariene krave, ki jih je junak poklonili domačemu kra-ljličku, in na sveti značaj, kakršnega je po Diodoru Siciiekem imel vol v ftnqniii.
Sevilia je bilo mesito .Tu H in Oza.riia, nasprotno pompe jevski Kordobi. In Ju-
spominu ob uri, ko je čutil, da mu je potrebno vse njegovo navdušenje, če hoče premagati težave.
Mazdeizem je učil, da je bil bik prvi med ustvarjenimi bitji. Indira (ozračje)
ZAČETEK BORBE
nikov pele slavno himno: »Priitecd, božanski Liber, na svojih govejih nogah! Priliki, božanstveni bik, o bilk dobrodelni!« V Beotiji se domneva, da so častili Pozejdona-bika, »Mukača«. V TesaMji
lij Cezar je bil tisti, ki je uvedel borbe z biki v Rim, kjer so se obranile do konca renesanse. Potem sta prišla tau-robol*) in češčenje Matra bikomorca, vojaško verstvo, ki ga je Alban tako globoko občuitil, da je ob nekih urah pogledal svojemu duhu do dna, vprašujoč se, ali ni določen, da ga poživi. Čudnejiša dejstva so se še vrivala v spomin mladeniču, čisto prežetemu in krilatemu od svojih sanj. Kolikor tesnejši so naši stiki z naravo, toliko bliže simo niadna-ravtnemu.
Alban pl. Briooule je bil prišel na svet v noči od 20. na 21. aprila z reko krvi Ta kri je uhajala iz njegove matere z njim in jo je malone ubila, kajiti poslej si ni mogla več opomoči in ugasnila je kmalu po času te pripovedi: nekaj pa ti ostane, če si dobil življenje na ta način, da si ga drugemu vzel. No, 21. april pa je bil natale u r b i s, dan, ko sta dvojčka ustanovila Rim in ki se slavi po vsej Italiji: omamijivo srečanje. Toda kako ga je presumlo, ko je zvedel, da to ni bil kakršen si bodli dian malega travna, pač pa ponoči med 20 in 21, ko Sonce stopi v znamenje Bika, zaradii česar so Haldejoi in Perzi semkaj postavili pričetek stvarstva! Ti sijajni znaki njegove določitve in mnoga čuda, ki so spremljala njegovo rojstvo, so dajali neizčrpno pobudo njegovim sanjarijam.
*) Spremna da rtov, piri karteri ee ie duhovnik alli eo se verniki knapili e krvjo žrtvo-vanega jiurnca. Op. ured.
In neprestano so se trije geniji, Rim, Bik in Alban, takisto srečavali. Herkul je bil ustanovitelj Seviilje in bikovskega kulta na Španskem — in grb pl. Bri-couleov sta podpirali dve Herimlovi postavi. Alban je posebno čislal Julija Cezarja — in Julij Cezar je uvedel biko-borbe v Rim. Nenavadno je ljubil radi njegove nežnosti in miline Scdpioma Afriškega, kateremu je bil v svojem 11. letu posvetil kratko zgodovinsko kompilacijo — in Italica, predmestje bikoborske Sevilje, je bàla naselbina Soipiona Afričana. Včasi je cenil zavoljo njenega realizma družino Borgio —-Borgie pa so imeli junca y svojem ščitu. Njegov duh je vneto prhutal okoli cesarja Julijana, — Julijan pa "je bil privrženec Mitire, čigar misteriie je obhajal v svojem dvorcu v Carigradu. Človek bd bil rekel, da se vse Vlbanpvo življenje venomer zbira pri teh dveh svetih zvereh, B;ku in Volkulji, ki si jih lahko videl oklesani eno tik druge na vratih pred areno v Nîmesu.
Julijan ! Nocoj je mislil nanj pred naslovom poglavja »Biki in Cerkev«. Krščanstvo in mitrovstvo sta se svoje dni bridko bojevala, ravno zbog medsebojnih podobnosti. Mar ni Renan zapisal: »če bi bila katera smrtna bolezen ustavila krščanstvo, bi bil svet mitrovski«? Miitirovska duhovščina je nekoč očitala kristjanom dokaj izposojenk, i~ed drugimi to, da so v svojem »očiščenju z Jagnjebovo fcrvjo« posneli očiščevanje z volovsko krvjo. Kristjani, ki so tudi postali preganjalci, brž ko so dobili tako
»OKQ 3t OKOU
moč, so morili mitriaste. Ker ni mogel dobiti v knjigi strokovnih nasvetov za poslednjo minuto, je Allban v njej s
v	stikih
r. Raymond L. Ditmar, ravnatelj zoološkega vrta v New Yorku, je objavil knjigo z naslovom »Čudne živali, s katerimi sem se seznanil«. Četrt stoletja stikov z živalmi in izkušenj ž njimi govori iz te knjige.
V	Ditmarju se je že zgodaj pokazal poklic, ki mu je bil namenjen. 2e kot deček se je silno zanimal za kače. Začel je kot časnikar, a je kmalu porabil priliko, da je mogel slediti svoji strastu V New Yorku so osnovali živalski vrt in so mu ponudili, da bi vodil oddelek kač. Danes upravlja ves vrt, toda ta oddelek mu je še vedno posebno na srcu. Ditmar je menda tudi mož, ld je nabral največjo količino kačjega strupa, da pridela iz njega serum za imuniza-cijo proti kačjemu piku. Ta serum pridobivajo iz konj, ki jim vcepljajo čedalje večje količine strupa.
Pridobivanje tega strupa ni nedolžna stvar. Z veliko spretnostjo mora operater zagrabiti plazilko s palcem in kazalcem za vrat pod čeljustjo. Z drugo roko dvigne potem telo živali in ji pokaže posodo, ki je pokrita s pergament-no kožo. Kača ugrizne v pergament in strup ji kane iz votlih zob na dno posode. Pri tem ni potrebno samo, da se paziš ugriza, temveč tudi vdihavanja par, ki se dvigajo iz posode in ki so sposobne povzročiti težke motnje.
Strup je treba posušiti, ker je uporaben samo v obliki praška. Sušiti je vredno seveda le večje količine in dr. Ditmar je zbral v svoji karieri na litre naočarkinega strupa, ле da bi imel pri tem najmanjšo nezgodo. Pravi, da je v 25 letih nabral že dovolj kačjega strupa, da bi ž njim rešil življenje četrti m:-Iijona ljudi.
Njeuove izkušnje pa se ne omejuiefs? np kače. Silno dosti je potoval, iščoč novih rejencev za svoj živalski vrt. Mei temi rvotovanji se mu je nrimeri'a mar-sikakšna zabavna in huda. Nekoč je ušel na ladii ogromen piton iz svoie kletke in po=p*-al po krovu. Paniko med potniki si lahko mislimo. Drug'r sta ušli dve onici, vdrli ns povelin'Skem mostu v sobo za karte, prevrnili in
toliko večjo strastjo iskai opore zia obojno ljubezen svoje globoke pri rode. D	A	L	J	E
2 I V Â L M Î
zmešali vse, končno pa splezali pred zasledovalci na vrh jambora. Nekoč se je velikemu orangutanu v vlaku, s katerim se je peljal, posrečilo polastiti se noža, ki je bil v njegovih velikanskih rokah strašno orožje. V trenutku je nastala ob njegovi kletki praznina in treba je bilo dosti spretnosti, da so mu nož iztrgali.
V Ditmarjevi knjigi je polno spominov in anekdot, veselih in žalostnih. V divji goščavi, pravi, se je človeku vse-kako bati kač in zveri, a nikoli ne toliko, kolikor komarjev in drugih žuželk. Te človeku neprestano zastrupljajo življenje. Krilati svet je nasprotno najbolj dražesten med živalmi. V posebnem poglavju »Borba za obstoj« obravnava veliki zakon narave, katerega bistvo je izraženo v stavku: »Požrite drug drugega !■«	kk
E. Lilljestrom: ROŽA
O, ZEMLJA, ŽEMLJICA m©JA?
ANTON INGOLIČ
d i: A
n
Leta 193 3.
t...........................
svojega, toda sit je bil vedno, oblečen tudi za silo, pozimi ni prezebal, tu in tam si je celo privoščil pol litra jabolč-niika, včasi celô četrt vina in cigaro.
Tako slabo kot to zimo pa se mu ni godilo še nikoli, niti na fronti ne. Ne njemu ne ženi Lizi ne njegovim petim otrokom-
Ves dan je posedal za pečjo, stiskal roke v žep in se tiščal k peči, ki se je naglo ohlajala. Otroci okoli njega so se podili, premetavali in vpili, da ne bi slišal svojega glasu, če bi jih skušal umiriti. Sicer pa tega ni poskusil: tako so vsaj pozabili na mraz i'n glad. Lize ni bilo že ves teden doma, šla je k svojim sorodnikom na Pohorje, da bi izprosila nekaj drv in zrnja. Po ves dan se je oziral skozi okna in tehtal in meril svoje -sedanje in nekdanje stanje.
Z desnim, pravim očesom se je zamaknil v bodočnost, ki bo — kakor je še vedno upal — lepša, levo — stekleno — pa se mu je ves čas smejalo in ga dražilo.
»čuček, ali ni bilo nekdaj bolje?« ga je hudomušno spraševalo. Tedaj, ko si še delal na graščinskem, ko si dobival za delo zemljo v najem in drva in ste. ljo? Kaj ti je tedaj manjkalo? Si bil kdaj lačen? No, mogoče, ker si že od nekdaj velik požeruh in ti ni nikoli dovolj. A če pravično presodiš, ti kruha nikoli ni primanjkovalo. In z delom se tudi nisi pretegnil. Ce so te gledali oskrbnik, grof ali grofice, si Se sicer potil in trudil, a takoj ko so odšli, si se lepo naslonil na sekiro, motiko, lopato, vile, ikoso, grabi je ali karkoli in 'si pošteno oddahnil. Ne. čuček, nisi se pretegnil! In če je bilo le mogoče, si graščino opeharil. Grof te je celô zasačil, ko si jemal iz nastavljene zanke zajca. No. in kaj se je zgodilo. Vzel ti ga je. a ti si nastavil novo zanko. Za žegnanje si vselej kupil Lisi novo ruto,
L	J	E
na zimo obleko in obutev. Otroke si pošiljal lepo v šolo in jim kupoval zvezke in knjige. Celô o tem si razmišljal, da bi kupil Lizi sto1 v cerkvi. Za nič se ti ni bilo treba brigati. Ko je bilo delo, so te poklicali, sicer pa si lahko obdeloval svoj košček zemlje, šel h komu drugemu ali ležal v senci. Nobenih skrbi nisi imel. Grofje so skrbeli, da si bil oblečen in sit, župnik pa ti je vsako nedeljo povedal, kar smeš in česa ne smeš. No. čuček, povej, ali ni bilo tedaj lepo?«
čučkovo desno oko зе je meglilo, polodprto je neodločno ugovarjalo:
»Res, bilo je. A vendar. Sam svoj nisem bil. Grof, grofice, oskrbnik, grajski hlapci, celô grajske dekle, vsakdo mi je zapovedoval. Če je bilo ukazano na delo, sem moral iti Ugovarjati nisem smel- Delal sem, a svojega nisem imel
ucek je preživel mladost kot grajski hlapec, od svojega pet in dvajsetega leta, ko se je oženil, pa je bil grajski gos-tač. Mnogo je pretrpel in pre-p-a.ra! Ho leta 1931 ni imel nič
E. Linkenbach: MLADE KMETICE (lesorez)
nič. Ko sem se oženil, sem imel toliko kot deset let pozneje. Nič, sploh 'nič. In niisem imel tega, brez. česar ni mogoče živeti: svoje zemlje.«
Tedaj se je stekleno oko šele za-smejalo :
»Svoje zemlje nisi imel? Zemlje torej! Zaradi tega nisi bil zadovoljen? O, ti slepec ti. Dvoje oči si tedaj še imel, a nisi prav videl. Mogoče, da vidiš zdaj z enim bolje. Res, zdaj imaš zemljo, skoraj poldrugi oral. Si agrarni interesent z vsemi pravicami, ki jih določa agrarni zakon in vsi zakoni v državi! Ali ne. čuček? Toda sam vidiš, da se ti ni še nikoli tako slabo godilo. še veš. kako si se prejšnje zime lepo grel za toplo pečjo in zadovoljno puhal iz svoje vedno natlačene pipe ? Liza ti je zjutraj skuhala žgancev in zelja, opoldne si se najedel krompirja in repe, zvečer fižola, za južino dopoldne in popoldne pa luka in kruha. Tunka tudi ni bila prazna. Kaj pa zdaj? V miznici že od božiča ni kruha, v tunki ni nič. v peč kuriš samo enkrat na dan, na mizi se samo enkrat kadi iz sklede, luk ješ osoljen z rdečo živinsko soljo, pipa leži nekje v kotu in n;ti ne diši več po tobaku. Kdaj je zadnjič gorela pod stropom petrolejka? Kdaj si se zadnjič umi! z milom? Kdaj si bil zadniič v
trgovini? V gostilni? No, kdaj, čuček? Ali sploh veš?«
»Kako bom vedel, predolgo je od tega«, je odgovorilo desno oko in se zaprlo od boli-
»In tvoji otroci? Doma se podijo im. uničujejo hišo, ki ni tvoja, namesto da bi šli v šolo. Franček in Tonček nista bila že od vseh svetih, ker nimata čevljev, Lizika hodi v raztrganih šolnič-kih, ki ai jih je sama priberačila v mes. tu, Juižek pa gre le tedaj, če mu ti daš svoje škornje. Zvezkov, svinčnikov in knjig jim ne kupuješ že dve leti. Kaj bo iz njih? Prav tako zabiti in zaostali bodo, kakor si ti. A z njimi bo še slabše, saj niti k maši ne hodijo, čuček, po. misli : k maši. Nobene vere nimajo. Zvečer namesto da bi molili, pravijo, da so lačni. Franček celô krade! Da, tako je s teboj, ljubi čuček. Revež si, berač, čeprav imaš skoraj poldrugi oral zemlje.«
Toda v desnem očesu je še tlela iskrica upanja:
»Res, hudo je. Mnogo trpimo. Kakor še nikoli- Toda minilo bo. Časi se bodo izboljšali. To preizkušnjo bomo pretrpeli, potem pa bo bolje. Luk bo dražji in vsi bomo rešeni.«
»čuček, čuček, ali si res takšen bedak: luk se bo podražil? Ali res ver.
C. BROCKMANN
jaimeš v to pravljico? Kako se naj podraži? Misliš, da ga drugod toliko pojedo kot tu pri vas v Lukariji, kjer drugega nimate? In sploh, ali je luk kaj posebnega? Se ga sploh naješ? Saj sam veš: če ga poješ trd glave, si lačen; če poješ kos kruha in pol glave luka, pa si sit. No. pa misliš, da od lu. ka? Luk je postranskega pomena za človeka. Nič ni izrednega, povsod ga je dovolj! Nikoli več ne bo dobil cene, ki jo je imel. To misel si kar lepo izbij iz glave in drugo leto posadi svojo njivo rajši s krompirjem, potem vsaj stradal ne boš.«
A v čsučku je še vedno ugovarjalo:
»Vse зе bo uredilo, mora se urediti, in tedaj bom šele prav videl, kaj se
pravi živeti, kaj se pravi živeti na svoji zemlji. Kljub vsemu imam zemljo, ki je moja za vselej!«
»Tvoja?« stekleno oko je kar poskočilo. »Ali res misliš, da bo sploh kdaj tvoja? Deset let si jo imel v najemu, potem si jo odkupil za izposojeni denar. Osem jurjev in pol je dolga na njej in skoraj dva jurja na obrestih. Kdaj boš pa to plačal? O, čuček, ti lahkovernež lahkoverni! Še za obresti nimaš in tudi ne boš imel, pa bi kdaj izplačal dolg?«
»Ne mudi se- Pod kmetsko zaščito sem. Dvanajst let imam časa, dotlej pa se bo vse izravnalo«, se je čuček še vedno upiral.
DALJE
telefonski pogovor okrog sveta
ehnični žurnal Bel'.ove telefonske družbe v Ameriki je objavil kratko toda silno zanimivo poročilo o telefonskem poskusu, ki so ga izvršili prejšnjo pomlad. Inženjerji telefonske družbe so si zastavili nalogo, telefonirati iz- sobe v nekem newyorškem nebotičniku v sosednjo sobo. toda s komplikacijo, da je moral teči telefonski razgovor krog in krog zemeljske krogle. Za ta eksperiment so bile potrebne obsežne priprave, saj so morale sodelovati pri njem telefonske družbe raznih držav tn kontinentov Britanska, holandska in holandskomdijske poštna uprava ter Bellova družba so stavile na razpolago ves svoj tehnični aparat.
Pogovor je tekel po naslednji poti: Od New' Yorka do San Francisca deloma po pu-piniziranih kablih, deloma pa po sistemu visokofrekvenčne telefonije vzdolž navadne telefonske linije. Do San Francisca je bilo treba premostiti razdaljo 5600 km. Od tod naprej je šel pogovor brezžično do Bandoenga v Nizozemski Indiji. Razdalje znaša 14.000 km in so jo premostili z dvema oddajnima postajama na kratke valove 27,7 odnosno 31.9 tn Iz Bandoenge je šel pogovor spet brezžično naprej v Amsterdam na daljavo 11.700 km. Tudi na tej progi sta prenašali pogovor kratkovalovni brezžični postaji na valovih 15,5 m v smeri od vzhoda proti zapadu in 16.4 m v obratni smeri. Od Amsterdama so šle besede po 480 km dolgem kablu do Londona, iz Londona pa spet s pomočjo dveh radio postaj na valovih 24.7 oziroma 17,3 m do 5(500 km oddaljenega New Yorka. V celoti je bilo treba premostin 37.380 km kar je nekoliko manj od dolžine ekvatorja, ki znaša kakor znano 40 000 km.
Oko b je. ki je moralo pomagati pri tem razgovoru, je delalo ob zelo različnem
dnevnem času. V New Yorku se je pričel pogovor ob 9.30 ko je bila v Sen Franci-scu ura šele 6.30 zjutraj. Med San Franci-soom in Bandoengom na otoku Javi lefci tako rvana meja datumov, tako da se je pogovor vršil hkrati 25 in 26 aprila. V Ban-doengu je bila o pričetku pogovora ura 22 ponoči, dočim so beležili v Amsterdamu 14.50 v Londonu pa 14 30 popoldne
Po tej dolgi poti se je razgovarjal iz svoje sobe v 26 nadstropju medkrajevne telefonske centrale v New Yorku predsedn k ameriške telefonske in telegrafske družbe Mr. Gifford e podpredsednikom Millerjem, ki je sedel v sosednji sobi. Pogovoru so prisluškovali tudi mnogoštevilni drugi interesenti.
V celotno žično in brezžično telefonsko linijo je bilo med prenosom vključenih ni manj ko 980 oddajnih in sprejemnih elektronk, kar je razumljivo, ako pomislmo, da se je morala š bka energija človeškega glasu na poti okrog sveta na neštetih točkah milijonkrat in milijonkrat ojačiti, in da delujejo brezžične transat'antske telefonske postaje z ra;meroma zelo veliko energijo.
Zanimivo je. da je potreboval vsak zvočni odtenek tega razgovora samo četrtinko sekunde za pot okrog sveta Elektrika ee sicer razširja normalno s hitrostjo svetlobe in bi morala preteči vso razdaljo v pičli sedminki sekunde, toda v kablih teče zaradi pupinizaciie nekoliko počasneje in od tod je prišla malenkostna zamuda Pogo. vor, ki bo ostal edinstven v zgodovini svetovnega prometa je trajal pol ure in je bil prilično d-obro razumljiv.	nj.
m
tehnsčni obzornik
TROPSKA KLIMA V TEHNIČNIH OBRATIH
C"e stopimo v tropski .astlinjak, ki je prepojen s toplini in vlažnim zrakom, smo si takoj na jasnem, da je umetna tropska klima namenjena palmam in južnim rastlinam. Tudi pri vstopu v tropsko ozračje, ki vlada v nekaterih industrijskih obratih, se ne začudimo, ker smo pač prepričani, da potrebuje ali napravlja vlažni in vroči zrak nek kemijski ali morebiti celo mehanski proces, ki je lasten tej industriji I oda če bi nas slučaj zanese) v vlažnotopel pekel, ki je namenjen le reprodunciji tropske klime, bi si takoj stavili vprašanje: »Pa čemu to? Ali nam to koristi?« Preden bi mogli vprašati spremljevalca, ki nas je bil pripeljal v umetne »trope« — pogoj za ogled tehniških obratov je namreč spremljevalec — nam le-ta že razlaga: »Ta prostor, v katerem so »klimatske razmere« izenačene z najslabšim tropskim podnebjem, uporabljamo s pridom za preizkušnjo izdelkov, ki so namenjeni v južne, s soncem in vlago prepojene pokrajine.« Ko smo izvedeli za vzrok temu neobičajnemu početju, nas bodo brez-dvomno zanimale podrobnosti.
Pot v atmosfero tropskih krajev nas vodi preko prostora, ki je nekoliko toplejši od tropskega, toda zelo suh. V njem vlada temperatura okoli 42' Celzija. V njem se pripravljajo priprave za vstop v . resnično tropsko vročino. Kajti hladne priprave bi se takoj' pri vstopu v vlažno klimo močno orosi-le, slično kot se orosi kozarec mrzle vode v vročini ali oprava v mrzli sobi pri zračenju ob vlažnotoplem pomladanskem dnevu. Neznosna vročina in vlaga nas zajameta šele v tropskem prostoru, ki je električno kurjen ter vlada v njem temperatura 40° C. Ob steni vidimo ogromno kad vroče vode, k» neprestano izhlapeva; vlažnost prostora je zato 97 °/o f Preden si dodobra ogledamo prostor, že čutimo vlago. Blago, ki ni bilo prej. /segreto na tu vladajočo temperaturo, se napoji z vlago ko goba v vodi. Ni čuda, torej, da vzdrži v tej klimi le redek matériel dalj časa.
r ,'Toda te temperaturne prilike vladajo le podinevi. Ponoči znižajo temperaturo na 35°! C.,, a čimer skušajo posnemati tropsko noč. Pri 37° je prostor popolnoma nasičen z vodnb paro. ki se useda v obliki ro°e v vsako; še tako majhno režo. med navoje žic v aparatih, na vsako kolesce, vsako os, vsak ležaj. .Vso noč ostane nato temperatura nespremenjena (85" C"), da morejo zarana v tej »hladni« atmosferi preizkusiti material ter dognati njegovo obstojnost. Po pregledu vključijo takoj električni tok in dnevno segrevanje se pričenja znova.
- Tro'p'ski prostor je zgrajen nrimerno zahtevam, ki jih nanj stavimo. Pred vsem je
toplotno kar najbolje osamljen: njegove stene niso pleskane, temveč so prepojene s snovmi, ki jih napravljajo nepropustne za vlago in zrak. V strop je vdelana pariia kurjava, ki preprečuje, da bi se na njem nabirala vlaga. V prostor vodijo električni vodi, ki omogočavajo ogrevanje ter opazovanje prostora, kakor tudi meritve kar z vnanje plati. Samo ob sebi je umevno, da so žice, ki preprežajo prostor, do skrajne meje osamljene.
V glavnem je tropski prostor namenjen preiskavi aparatov in materiala glede na trajnost in uporabljivost v tropskih krajih. Povrh tega služi še za natančno preizkušnjo materiala sploh. Primerjalni poskusi na otoku Celebesu so pokazali, da škoduje tehničnim pripravam umetna tropska klima dvakrat bolj ko prava, naravna.
Naj navedemo še nekoliko podrobnosti o rezultatih preiskav v tropski klimi. Les, posebno pa še s klejem pritrjeni listi furnirja, se razkroji v dveh do treh dneh. Kovine, ki so v naših krajih obstojne dolga leta, uniči tropska klima v kratki dobi enega ali dveh mesecev. Isto velja za izolacijska sredstva. Signalne in merilne priprave vseh vrst, načini pričvrščevanja navoja na steklo pri žarnicah, da, še celo zavojni papir in njegova impregnacija nista izvzeta od opazovan jai Ker se z uničenjem materiala istočasno pokvarijo tudi priprave, ki so iz njega izdelane, uvidimo takoj, da so tropski prostori nujno preizkuševališče. Brez njih bi ob ravniku kmalu prenehal vpliv zapad-noevropske civilizacije.	(trna)
TEHNIŠKE ZANIMIVOSTI
Z nakupom vzhodino kitajske železnice je dosegla Niponska zase obsežne gospodarske in trgovske koncesije. Ker se bo odlkup vršil v blagu, grade sedaj za bivšo lastnico železnic, Rusijo, v niponskih ladjedelnicah 24 velikih ladij. Z gradnjo te,h ladij eo zaposlili Nippnci vse svoje ladjedelnice
Svetovno znana ameriška dirkalna jah. ta » i ankee« je kot prva jadrnica zame-njšula lesen jambor s kovinskim jamborom, ki je izdelan iz jeklene, z nikljem po-plemenitene pločevine. Novi jambor je 50 metrov doig ter meri v premeru spodaj 4«, zgoraj pa 18 centimetrov. Debelina pločevine znaša spodaj 4,8, zgoraj pa 3,2 mi. limetra Vsi d^talni deli jambora so nanj. privarjeni. Jambor tehta 2.fi tone In ie za ?00 kilogramov lažji od prejšnjega lesene ga jambora.
V okviru borbe proti brezposelnosti je na predlog italijanskih gospodarstvenikov prepovedal vlada umorah.n strojev pri žetvi. Vsa dela pri žetvi celo košnjo travnikov. bodo morali izvrševa/ti v Italiji z rp-kaimi
ем 80 ---------
RADIO
Poenostavljeni sprejem z zvočniki Pri vseh količkaj važnih prireditvah ima danes poglavitno vlogo zvočnik, ki pravilno ojača govornikov »šibki« glas. Toda iz-
та—имиииг- иni i i ■ ni——
klenske muke. Kajti napake mu pri pospešenem delu postopoma naraščajo.
Za odpravo opisanih nevednosti so izdelali elektrotehniki ojačevalce, pri katerih so vse motnje izključene (gl. sliko 1!) in ki so obenem sprejemnik, gramofon in mikrofon.
SI.
knstva so pokazala, de jo skoro ni prireditve, pri kateri deluje zvočnik brezhibno.
SI. 2.
Običajno odpovedo zvočnika tedaj, ko je že zbrana radovedna tisočglava množica. V takih slučajih doživlja radiotehnik pe-
Tudi pri zvočnikih samih moremo opaziti v najnovejšem času očitno zboljšanje. Še nedavno zanje v dvoranah ni biLo moči najti pravega, akustično povsem za do voljivega mesta. V bližini je namreč ved. no tako močno »tulil«, da so poslušale« boleli slušni organi. Z uvedbo zvončasteg« zvočnika (si. 2) bo za vselej konec teh nedostatkov. Z. njim bo mogoče oddajati zvok tudi v prostorih, ki imajo sami po sebi najneugodnejšo akustično obliko Tro-basti zvočnik namreč pred vsem odpravlja kvarne posledice odboja. Ker so pri njem vse smeri enakovredne in ker je tudi estetično neoporečen, ga moremo namestiti kjerkoli.	(trna)
Po naredbah francoskega ministra za pošto in brzojav Mandela bodo pričeli na Eiflovem stolpu oddajati za poskušnjo televiziji namenjene valove. Oddajo naj bi posredovala Barthelemyjeva priprava s 180 vrsticami. Francozi upajo, da bo po. skusom kmalu sledila redna oddaja.
Dela na novem finskem 220 kilovatnem veleoddajalcu v Lahtiju bodo kmalu končana. Prj novem oddajalcu so že pri grad. nji mislili na morebitno poznejšo poveča, vo. Zategadelj so gradili vse naprave v obsegu, ki bo dovoljeval poznejšo zvečanje oddajne energije na 450 kilovatov.
abesinija
Henry Darley »Slaves an Ivory« —'London 1935.
Major Darley, bivši obmejni opravnik angleške vlade v Abesiniji, je še pred današnjo vojno napisal z nazorno stvarnostjo to knjigo, ki je zdaj izšla v ponatisku. Med svojim 71etn m potovanjem po visoki deželi je kot angleški pooblaščenec krepko deloval za odpravo in omilitev suženj-etva, vendar skuša z globokim pogledom dojeti to družabno uredbo, zakoreninjeno v svojevrstni duševnosti. Abesinski trgovec s človeškim blagom, ki ga tu spremljamo na njegovih pohodih in lovih, seveda ne obstoji pred sodbo evropske humanitete, pač pa se pokaže umijiv kot domač, akoprav že zapoznel sad družbenih tel, ki so nam čisto tuja.
Carlo Z a g h i »Le origini della Colo. nia Eritrea.«
Ta lam natisnjena knjiga prikazuje osvojitev italijanske naselbine Eritreje v severni Afriki med leti 1885/89, torej po zavzetju Massaue pa do pogodbe v Učaliju. To je prvi poskus sistematičnega obravnavanja italijanske kolonijalne zgodovine. Pisec je kar se da nepristransko izvršil svojo nalogo in knjigo je vredno citati tudi glede na svetovno kolonijalno politiko.
Fritz Klein »Warum Krieg mit lAbe-ssinien?« (1935).
Vešče razlaga zgodovino, politiko in gospodarski položaj Abesinije, zaključek pa marsikomu ne bo po volji, ker avtor krat. ko malo odreka Društvu narodov sposobnost, da bi v italo-abesinskem sporu moglo doseči kakršnokoli »omejitev in sporazum.«
Bitka pri Adui, kakor jo je prikazal abesinski umetnik: cesar Menelik vodi »kristjane« proti »katoličanom«, katerih desno krilo, po večini iz domačinov, se že umika, med tem ko sv. Jurij v zraku hrabri abesinsko vojsko. Cesarica je pod šotorom (na levi)
Raimondo Franchetti »Nella DancàLia Etiopica. Spedizione Italiana 1928/29.«
To je knjiga raziskovalca, ki mu je politika povsem od rok. Tem plodneiša je usedlina dvoletnega znanstvenega križarjenja po pokrajinah, ki si jih lasti Italija. Podatki o gospodarstvu, plemenski prinad-nosti. veri. geografiji, o razvojnih možnostih so nanizani brez predsodkov ali pri-stranoeti.
KAST RUSKEGA PREBIVALSTVA
Po najnovesih podatkih se je rusko sta-novništvo lani povečalo za 4,500.000 oseb Tolikšne številke doslej še niso nikoli dosegli. Ta prirastek vladi ni nevšečen. Na. sprotno Rusija, ki zavzema šestino zemeljskega površja ter ima neomejene priirodne vire. tako zagotavljajo v Kremljii. lahko preživi še novih sto milijonov ljudi. V zadnjih 10 letih se iP prebivalstvo Rusije pomnožilo za 25 milijonov duš
iz literarnega sveta
EDINSTVEN IZVOD »DON KIHOTA«
Krožek lepih umetnosti v Madridu je letos dal na ogled privlačen in edinost ven pri-merk CervaJitesovega romana Don Qu,.jota, ki predstavlja umetniško delo znatne vrednosti. Gre za ročen prepis v gotskih èrkiàih, 1м ga je izročil ravnatelj nekega obzornika v Ва/гсвкш. Vse velike začetnice so barvane in pozlačene. Vsaka stran je okrašena z okvirom, različnim po zasnutku. risbi :m beir-vi. Nadalje je glaive slednjega odstavka na dinugačen način poslikana. Ta ekseniplar, ki obsega 2б0о strani velike oblike, je zahteval nad 4 leta pridinoeti. Potakem eo na svetu še zmerom osebe, ki se bavijo z benediktinskimi posli.	D.
ODMEV HOHATIJEVE
DVATISOCLETNICE PO KOivIANDIJI
Kakor poprej za Virgila tako so švicarski laUmetii po Romandiji pnoelavilii drugo Usoč-letnico Horatijeve.ua rojet.a. Te prureditve niso vzgibale širšega občinsitva, Avtor «Od<, »Satir« m »EpitoK je m mnoao ljudi bledo ime, ta ali oni je morda že slièau njegovo geelio »Carpe dnem< (uživa) dan) li »Aurea medioeritas« (zlata sredina), marsikak dijak ga uma v slia>bem spominu, ker »га je moral v sredmji šoli e tolikšno težavo prevajati. Honati ta gladko umeti pač u' lahka stvar. Vendar se dobe po romanski Švici možje ki »o rimskega pesnik;, do dna proučili. Edem njih. André Oltrwmare. je b4 v njem teko podkovan, da je za banket iatin:-stov sestavil jel^vmiik iz samih "*di. Id jih je opeval apuilijeki bard. Večune takih strokovnjakov ozinačuieio splo&ni vtisk V Ho-ratijevih umotvorov takole: plemenit turizem. dovrîencet obliiike. smisel za pravo mero in d"ber okus. Léon Savarv meni. da bi se dal sestaiviiiti za Francoze v niih ieziku izbor, opremljen s pičlim komentarjem m pod naslovom »Le« plue belles page« d' llo-mfM. Tak avetaik bi ee Prodajal kakor maslen kruh-	A. D.
VELIKANSKI KNJIŽNI NATEČAJ
Neki Švedski; aailožniik ie letos sprožil misel o razeežneni slovstvenem natečaju. Gre za nekakšno Gonoou rt-OVO velenegrado. 12 založnikov iz 12 glavnih evrop&ib drža* bi izročilo svoje najboljše rokopise dvanajstim visokovrednim rnzsodiSčem. Ta bi rbrg-la po en roman in poslala na Švedsko, kjer bi vrhovna porota priznala r)ai'br»lj4°-mn izmed 12 romanov natrrado nekako 300 000 švioairskih frankov Ne la nnàin plti-kovano delo bi se izdalo in »e prevedlo v večino svetovnih jezikav 4irečn pisetW j umotvora bi takisto zaalužrLI vsoto, ki se c.e-ni že na milijon frankov.	T. G.
f ilatelija
Nove znamke
Danska: v spomni ua Andersena i je izdala Danska šest lepo izdelanih znamk in sicer svetlo zeleno pO 5 oerov, violča.-io po 7 oerov. oranžno po 10 oerov, rdečo po 15 oerov, sivo po 20 oerov in višnjevo po 30 oerov.
E k u a d o r : Ob odkritiu spomenika osvoboditelja Ekuadorja Bolivarta so pritiskali skoraj vse trankovne in letalske znamke s posebnim priložnostnim napisom.
Paragvaj; Tu so izdelali trikotno letalsko znamko po 17 pesov.
Peru: Izpremenili so barve doplačil-nih znamk.
Madžarska: V spomin na 300 letnico budimpeštanskega vseučilišča je izšlo 6 priložnostnih znamk po t> tU. zelena, 10 fil. olivno zelena, 16 lil. sivo violčasta, 20 fil. violično rdeča. 32 fil. temni karmin in 40 fii. temno višnjeva.
USA. V spomin na otvoritev Boul-derskega jeza je izšla posebna znamka po 3 cente (violčasta).
Andorra: t rancoska poštna uprava v Andom je vzela iz prometa dosedanji provizorij za 20 centiinov in bo v kratkem izdata posebno znamko za to vreunost.
Avstrija : Letošnje znamke za zimsko pomoč so izšle 15 novembra Posamezne vrednote smo že omeniti pri napovedi. Znamke ' bodo v prometu le kratko dobo. Z izdajo letošnjih dobrodelnih znamk «o lanske izgubile svojo fiankalurno vrednost.
Novi Zeland: Izšla je nova portov-na znamka za 12 in pol šilinga v škrlatni barvi. Znamka se bo uporabljala tudi za kolekovanje.
Sudan: Ta država je dobila dve novi letalski znamki za 7 in pol in 10 piastrov, razen tega pa frankovno znamko za 20 piastrov. Baje bo izšlo še več višjih vrednot.
Afganistan : Poštna uprava v Afganistanu je izdala novo znamko zu 50 pu-lov v temnovišnjevi I arvi š sliko nekega spomenika.
Perzija: Z novo sliko šaha so izšle vrednote po 40 dinarjev (oranžna), (30 dinarjev (ultramarin). 70 dinarjev (rdečeo ranžn«J. 90 dinarjev tkarmin), 2 R (zelena). 3 R- (višnjevosiva).
Gdansk: Izšle so nove letalske znamke po 10. 15, 25. tO pfenieov in 1 goldinar. Po slikah 90 preoei podobne dosedaniim.
EstonSka: Estonska te naznanita (k bo v naslednjih p^tih jet i h izdala vsako leto po eno «erijo dobrodeln h znamk. Ser!ja bo obsesala všelej 4 vrednote po 10. 15; 25 in 50 santimov.	1 ; ; '. '
Lukeemb urg: Izšla je nova znamka po 10 frankov v zeleni barvi s liiko Ouraké druline. Igla Bnamka je 1ob>le tud' »'Hrek kot uradna anfttrok« Kakor veako leto- uidejo tudii letne dobrodelne znamk« z istim dr-težem kakor lani.
ZA LJUBITELJE CVETLIC
CVETLICE POZIMI
Cvetlice so vedno naš najlepši sobni okras, a sedaj pozimi jih še posebno ce. niimo in si bomo prizadevali, da jih ohranimo kolikor mogoče dolgo sveže. Za vsa. ko odrezano cvetko je voda tisti element ki ji ohranja življenje. Cim več se je lahko nasrka, tem dalje živi. To ohranjujoče vlago sprejema s spodnjim koncem Svojega stebla. kjer je odrezana, čim več. Ja je tu ploskev ki nastane po odrezanju, tem več vode lahko sprejema cvetlica, prerez mora biti tudi kolikor mogoče gla. dek. Bolje, da uporabimo v ta namen oster nož nego škarje, ki utegnejo stisniti vhode žil, po katerih se voda pretaka.
Cim smo dobili cvetke, jim stebla spo. daj malo obrežemo, toda čim bolj poševno. Pri cvetlicah z lesenim steblom, ka. kor vrtnicah in španskem bezgu, odstranimo nekoliko centimetrov skorje od spo. daj navzgor. Cvetke vsrkavajo vodo naj. lažje v višino, če jih obrežemo v široki posodi pod vodo. Rastline, ki vsebujejo mlečni sok, moramo na prirezanem kan. cu takoj pomočiti v mlačno vodo. da soka ne izgube, če so cvetke zvezane v šopek, nit čim prej odstranimo. Prvo noč v tvo.' Jem domu naj odrezane cvetlice prebijejo v dovolj visoki ali Široki posodi, do svojega »vratu« v vodi.
V hladnih prostorih se odrezane evet. lice držijo dlje nego v toplih prostorih š suhim zrakom. Najbolje jim je izmenjati vodo vsak dan ali vsaj vsak drugI dfln. Pri vodovodu siplaknemo pri tem sluzasto plast na steblu in odrezanem koncu, ëe bolje jo odstranimo s cunjieo Vsaka dva ali tri dni odrežemo m^ihen konec «tebla. Voda v posodi ostane dalj časa «veža. če damo vanjo ščevnc чои ali košiek lesnega oglja. V novejšem času se dobe v ta namen, tudi posebne kemične snovi. kc.
PRAKTIČNE NOVOTE
Za odstranjevanje pepela iz peči
Najsi imajo peči kot kurilni pripomoček se toliko prednosti, vendar imajo nedosta-tek, da povzročajo velik prah po stanovanju, kadar odstranjujemo pepel iz njih. Izumili so sicer vsakovrstne priprave, ki naj bi odpravile to prašno nadlego a te pri-
prave imajo razne nedostatke. Najbolj praktični so pač predali za pepel v pepelišču, ki jih enostavno odneseš ven in zunaj izprazniš. Ce lih izprazniš v kuhinjskem' vedru za pepel, se praši po kuhinji. Da ni treba z vsakim predalom za pepel ven, so si izmislili poseben nosilnik. ki ima prostora za tri predale in se da zapirati. Da se pot do smetišča izkoristi do zadnjega, ima ta nosilnik v zgornjem delu še predal' za vsakovrstne kuhinjske odpadke. A uporabljati se da ta priprava tudi kot nosilnik za brikete, pri čemer rabi zgornji predal kot shramba za drva.
ŠKOTSKA VAS — MOSKVA
V južnem delu Škotske stoji vas ki so jo domačini krstili za Moskvo Mimo sela teče rečica, ki so ji dali ponosno ime Volga. Dve kmetiji so nazvali Gornja Rusija in Spodnja Rusija Izletniki se radi ustavljajo v tamkajšnji gostilni in opazuiejo posebnosti teh »Mosikovitarjev« ki niso kdo-ve kai podobni prebivalcem sovietske prestolnice To muhavo preimenovanje povzroča nekoliko neprilik Ravnateli Garaže toži, da dobiva pisma г veliko zamudo Uora-va britanske pošte in brzo.^va ih namreč prav pogosto pošilja v pravo Moskvo ixi ta jih vrača škotski posestrimi.
ав % a н es
Problem 140
A . R o t i n j a n Prva nagrada >šahmata« 1934
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 139 1. Da8—a6. Dobre so variante: 1... S x e3 ali eG — e5, 2. Sdf6 mat. 1... еб x d5, 2. Dd3 mat.
za bistre glave
186
Rodovnik Nekega moža- so vprašali za njegov rodovnik. Odgovoril je: »Moja družina, kolikor jo poznam, sestoji iz treh očetov, treh mater, treh sinov, dveh hčera, treh soprogov, treh soprog, dveh sester, enega brata, dveh tastov, dveh snah. dveh dedov, dveh babic, petih otrok, štirih vnukov, enega pravnuka. dveh tet, enega nečaka, treh svakinj, enega pradeda, ene prababice.« Koliko članov šteje ba družina in kako je zgrajena?
Rešitev k št. 185 (Ce dva storita isto) Bilančno število je bilo 102.664, 4krai 102.564 je v resnici 410.256. Takšno število s samimi šestimi mesti dobimo samo s po-četvorjenjem, za multiplikator 2 dobimo število z 18, za 3 število z 28. za 5 celo število z 42 mesti. Takšnih števil v bilanci seveda ni mogoče uporabiti. Ta števila dobimo, če naslednje ulomke izračunamo z
delitvijo v periodična decimalna števila: za multiplikator 2 ulomek 1/19, za 3 ulomek 1/29, za 4 ulomek 1/39 itd. Iz nadaljnega računa, ki velja z primer 4, spoznamo takoj resničnost tega pravila:
40 x 102.564 je 4,102.560 1 x 102.564 je 102.564 z odštetjem dobimo
39x102.564 je 3,999.996 ali 4ï (1,000.000 - 1).
Tako pridemo najprvo do 102.564 je 1,000.000 x 4/39. in prehod k 1/39 je popolnoma očiten.
19 in 29 sta temeljni števili in dajeta 18-mestno ozir. 28-mestno periodo. Nasprotno Pa je 30 enako 3x13, in ta razvitek povzroča, da nam število 13 prijazno daje samo 6-mestno število namesto 12-mestnegu.
REŠITEV ODREZOVANKE V ŠT. 15:
Anatolija, Natalija. Atalija, Talija, Ali-j,a, lija (srbsko), lij, li (=442 m), i!
Ameriška filmska naraščajnica SHIRLEY TEMPLE kot stara mati
UREDNIK rVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznašalcih dostavljena Din 5.—!