Št. 25 V Gorici, v torek dne 2. marca 1909. TačaJ XlfXIX. Iiliaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek {d sobfltO ob 4. ari popoldne ter stane po poŠti orejenana aU v Gorioi na dom poBiljana: vse leto ........ 15 K Vi............10 » V......... PosamiCne Številke stanejo 10 vin. „S0Ca" ima naalodnje izredne priloge: Ob novem leta ..KaJJpot po Goriškem in GradlžCanskem" in ,&aJi'pot po 1|»W> tnTa^ktbmMl'-^*^^ krat v letu „Voznt red teleuuc, "pattlkoV i« poštni! we»". Naročnino sprejema npravništvo i Gosposki ulici * $tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrJieek Ha naročila bres doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice, sa.-iačmrijo^ rftit-vretak č> tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi, VeSje Črke po prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vie » narod, svobodo In napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v OuposU ulici St, T v Gorioi v I. nad ft Z nredaikom je mogoS? govori vsak dan od 8. do 12, dopolni ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. de 12. dopoludne. TJpravniStvo se na haja v Gosposkiulioi5t. 7 vI. nadstr. na levov tiskarn Naročnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo Ig uredništvo. Naročnina, reklamaoije in drage re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le • apravnlitvu. »PRIMORKO" izhaja neodvisno od »Soče' ' sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoBa« in »Primorec« se prodajata v Go i i -naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarzv Jo s« ul., Jollorsitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališSu s Verdi, Peter Krebelj.v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSfini ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaflski v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenCifi na trgu della Gaserma. — Talaffoa it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zai. Iz temnili kotov klerikalne stranke. (Priloge in k o m e n t a r.) Najprvo priloge: Dnevni zapis-n i k, iz katerega so vzeti podatki v »Soči« št 23. in 24., je dobro shranjen. V rokah imamo n. pr. vizitko: F r a n-č iš e k A s. L a v r e n e i e, d u h o v e n -na drugi strani vizitke: »Nosilec tega j e p o s 1 a n o d« ./......4/3 08. Potem vizitko: Zvara Frane — na drugi strani »N o s t e r e o n j i d e liti a riu s«! Naš zaupnik. V rokah imamo vizitko, na kateri stoji to-le: »Frančišek As. Lav-r e n č i e, d u h o v e n. »Affereiitetu liane ehartam quam tna\ifiie coni menda* miis. AgHur enim de fraude veheinenti ritiadani detegenda. Ig. V a 1 e n t i n č i č, P a r o c h u s-d e e a n u s. K o m e u 3/4 1 y 0 8. G o r i š k a. P« slovensko: P r i-u a š a 1 e a t e v i z i t k e najt o p 1 e j e p r i p o r o č a m o. (i r e s e z a t e ž k o s 1 e p a r s t v o, k a t e r o tre b a r a z-kriti. —¦ S to vizitko je bil šel klerikalni agitator v Dalmacijo, da bi tam dobil ^velika sleparstva« poslanca Al. Štrcklja. Sedaj pa »oj te trte!« — Kaplan Lavren-čič je napisal na kos papirja ter ga izročil »zaupniku«, da mu bo služil pri poizvedovanju o »sleparstvih« to-le: »Agencije: Koliko sandoki 1 kg je bilo odposlanih na firmu Pečenko i drug — iz kojega sela, koji dan? Koji parobrod? ¦— Koliko j i li je d o š I o i z K o m n a? Glavarstvo: Dobivaju lože brezplatno ali za plaču? Koliko ima svaki težak dobiti loža i gumija na sodimi? Prosto? Ko.uto proti plačilu? Koliko dobiva težak za dnino v trtnici od vlade? Koliko v resnici? Koliko kolči daje vladna trtnica na leto? Koliko štev.? Cena vrst? — Pri delavcih: 66000 Rip. Rup. Nr. 3309 kdaj so bile poslane v Komen? — Agencije in glavarstvo: Ali je prodajal trte, ki bi jih moral razdeliti? Koliko trti je bilo sekvcstir. v Šibeniku? Dan? Kdo je sekvestiral? Toplik v Kni-nu? Koliko delavcev itd.« • Na drugem papirju pa je pisal kaplan Lavrenčič »izjave«: Lastnoročno podpisani N. N. potrjujem, da nisem dobil iz državne trtnice nobenih trt v letu 1908. Potem: Lasuoročno podpisani potrjujem, da nisem naročil nobenih trt iz državne trtnice in tudi nobene prijel...... Dtto, da sem naročil 2000 trt, a prijel le 400. Pa po hrvatsko: Podpisani potrjujem, da sam kupio lože kod firme Pečenko i drug ali Forčič i Pipan, sani jih platio a 14 filleri Komad.....(Baš najboljše hrvaščine ne zna gospodine kaplan!) Imamo v rokah tudi še listke, na katere je pisal »agrarna« kandidata za Kras: 1) Abrani Anton, posestnik v Tupelčah; 2) Vran. podžupan v Tomaju. In tako dalje! Klerikalce so razkačila razkritja bivšega njihovega agitatorja. Ifodijo okoli zbegani pa pravijo, da tista razkritja so — iniaii, da torej niso resnična. O ti reveži! Resnična so, pa še kako resnična. Tako so jih spekla ta razkritja, da niso mogli počakati konca, ampak so že v soboto napisali notico, v kateri hočejo gospodje kazati nekoliko humorja, pa ta humor je tak, kakor strah, ki je v sredi votel, okoli pa ga nič m. Zatajili bi radi pred vsem »volivne fonde«. Denar bi radi potajili, katerega so imeli nenavadno dosti na razpolago za lanske deželnozborske volitve. Dr. Pavlica se je skrival za kup bankovcev, namenjenih za agitacijo, toliko denarja je bilo. Vedel pa se je dr. Pavlica kot pravi pristni klerikalni kolovodja. Najprvo je kazal a-gitatorju kup bankovcev, češ, da bo toliko bolj delal, mu jih tudi nekaj odštel, pozneje pa, ko je bilo treba končnega plačila, je pa zapodil ubogega agitatorja in še celo redarja mu je klical na vrat. Denar, denar! — Klerikalci pač nimajo zastonj svoje »g o p o d a r s k e o r-g a n i z a c i j e«, nabirati pa tudi zna- jo! Saj vedno nabirajo pod različnimi fir-inafni. Iz nebes jim angeljei najbrže niso poslali denarja, s hudičem pobožni gospodje tako nimajo nobenega stika — torej so ga morali zbrati prav v tej »solzni dolini«, v kateri znajo tako lepo deliti solze na stran ljudstva/ljube denarec pa na svojo. Ljudje so tako pametni, da dajejo klerikalcem denar strašno radi. »Za dober namen«, »za blag namen«, »plemenito svrho« itd. — končno pa je.»dober namen« in »plemenita svrha« nekaj takega, kar ljudje imenujejo čisto z drugim imenom in je »rodoljub«, ki daruje, lepo opeharjen ------, — ~- Morda so dobili kupe denarja tudi iz sosedne Kranjske, kjer znajo klerikalni generali še vse drugače zbirati denar za klerikalne »dobre namene«. Sumina stimniariim! Ljudski denar je, in z ljudskim denarjem sleparijo 1 j u d s tv o. -~ — — Po vseh farovžih po Krasu (koliko pa še dru-godi po deželi) je bilo polno denarja, razni zaupniki in mešetarji klerikalni so razsipali stotake, na vse strani se je bilo trosilo ljudski denar, da bi zmagali ž njim tisti, ki hočejo absolutno vladati nad ljudstvom. Toliko glede denarne strani! Sedaj si oglejmo na kratko pa še ono lepšo, n a m-reč stran, ki nam razkriva g o n j o k o m e n s k e g a f a r o v ž a pro-t i ko m c n s k i m a d o m a č'i n o m a, b r a t o in a A 1. i n .los. Š t r e k e I j. Kako prefrigauo-zlobno, kako peklensko hudobno je bila zasnovana ta gonja proti možema, kterima.so hoteli u-krasti čast in ugled. Ne »Ljubi svojega bližnjega«! ampak »Kradi mu čast, jemlji ugled«!, to je glavni nauk, katerega učijo in po katerem se ravnajo Črni politiki med nami Slovenci na sploh. Zjutraj bere mašo, drži v rokah Najsvetejše, brez greha hoče biti, ali koj nato uči agitatorja laži in obrekovanja ter vodi celo gonjo proti nedolžnemu človeku. Naš naškof in knez naj malce to premišljuje, kajti komenski fa-rovž je v zadnjih časih jako utrdil vero in duhovski ugled po Krasu! Sedaj smo na jasnem, da se je vodil ves trtni boj proti Štrekljema iz komen- skega farovža; od tam so se vršila vsa »poizvedovanja«, izjave so se pisale, gotovo dasso se tam sestavljali tudi vsi nabrani podatki ter pisali članki za »Gorico«, »Prim. list« in »Zarjo«. Glavni faktor na delu proti Štrekljema je bil kaplan Lavrenčič. Svoj žegen je dejal zraven gospod tehant in s teliantovim žeg-iiom je moral »agitator« iti celo v Dalmacijo pogledat, če bi bilo mogoče nabrati tam kaj materijala proti Al. Štreklju. Tako nizko iskanje presega vse meje. To je škandal vseh škandalov. — Ali nabrali niso nič, marveč so se strahovito Maminih. Umazana st-i ostala komenski kaplan in dekan; na duši naj jima leži ostudna gonja proti bližnjemu in v smrtni uri njihovi naj pride nad nju z vso svojo težo! Družba sv. Cirila in Metoda. Poslano vsem p. n, oskrbovalcem nabiralnikov družbe sv. Cirilu in Metoda. — Družba hv. Cirila in Metoda ima v svoji pisarni v evidenci vse nabiralnike in tudi imena hiš, kjer se nabiralniki branijo in tudi imena onih, ki nabiralnike oskrbujejo. — Nabiralnik dobi za vsakih nabranih 200 K družbino diplomo. Takih diplom je oddala družba v dobi enega lata Že IG. datke vsakega nabiralnika in jih tudi objavlja v mesečnih izkazih, — nima pa v evidenci imen in virov prispevkov tistih svot, katere se pošiljajo raznim listom, ker ti pošiljajo družbi le svote brez podatkov. — Iz tega je razvidno, da raznovrstne pošiljatve ne pridejo v izkaz v »Vestniku" pod tistim imenom, kakor so morda pošiljalci želeli, posledica temu je ta, da ima družbina pisarna zapisanih mnogo nabiralnikov za>9,mrtvč", ker nima družba izkazanih prispevkov pod njihovim imenom. Ker se bo splošno vse mrtve nabiralnike poklicalo na delo, utegne biti marsikdo razočaran ali celo razžaljen. — Zato pa prosimo, da se pošiljajo prispevki iz nabiralnikov direktno na vodstvo družbe *. 1 Cirila in^ Metoda v JLjjubljano, pa ne p<; časopisov. Pov<5 pa naj se pri vsaki pošiljatv*, Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski ipiaal: ===== ALEXANDRE DUMAS. ======= — Aramis, pravi Athos, ali se norčujete ? — Ne, dragi grof, ne, jaz pravim, kar mislim in kar mislijo vsi, ki vas poznajo. Toda prav pravite, sedaj ni govora o vas, temveč o Nj« Eminenci in njegovem nevrednem služabniku vitezu d' Herblavu. —- Torej gospod, kaj želite Se poleg splošnih pogojev, o katerih bomo Še govorili ? — Želim, Monseigneur, da se da Normandija gor spe Longueville s popolno svobodo in petsto tisoč lir rente. Želim, da blagovoli Nj. Veličanstvo kralj biti krstni boter otroku, ki ga je ravnokar povila; dalje Želim, da se gre Monseigneur po krstu, pri katerem naj bo navzoč, poklonit našemu svetemu očetu papežu. , -— To se pravi, vi želite, da se odpovem svojemu ministerskemu mestu, da zapustim Francijo, da <;rem v pregnanstvo? — Jaz Selim, da postanete papež, kakor hitro bo izpr i-njena sveta stolica, Monseigneur, in potem bi vas prosil popolnega odpustka zase in za svoje prijatelje. ,; :j Mazarin se namrdne, dav se ne da povedati, uko, — In vi, gospod? vpraša nato d'Artagna u — Jaz, Monseigneur, odvrne Gaskonec, se strinjam v vsem z vitezom d' Herblayem, izvžemši zadnjo točko, v kateri se popolnoma razlikujem od njega. Nikakor ne želim, da zapustite Francijo, Monseigneur, temveč nasprotno, da ostanete v Parizu; nikakor ne želim, da postanete papež, temveč da ostanete prvi minister, zakaj velik politik ste. Kolikor je od mene odvisno, bom celo skušal, da obvladate frondo do cela; toda samo pod pogojem, da se spomnite nekoliko kraljevih zvestih služabnikov, in da izročite poveljstvo prve mušketirske stotnije nekomu, ki ga bom jas imenoval. In vi, du Vallon? — Da, govorite sedaj vi, gospod, pravi Mazarin. — Jaz, pravi Porthos, bi želel, da blagovolite, gospod kardinal, povzdigniti mojo hišo, ki vam je dala zavetišče, v spomin na ta dogodek v baronijo in da obljubite nekov red nekemu mojemu prijatelju pri prvem odlikovanju Nj. Veličanstva. — Saj veste, gospod, da se mora odlikovati, kdor hoče dobiti kak red. — Ta prijatelj se bo odlikoval. Sicer pa, ko bi bilo to neobhodno potrebno, mu poveste, Monseigneur, kako se človek izogne tem formalnostim. Mazarin se vgrizne v ustnico. Udarec ga je zadel naravnost, in nadaljeval je suho x' — Vso to se prav slabo ujemu, kakor se mi zdi, gospodje ; zakaj če ustrežem enim, bodo drugi seveda nezadovoljni. Ce ostanem v Parizu, ne jnorem iti v Ri?n, če postanem papež,, ne morem ostati minister, in če nisem minister, ne morem nar^ditj gospoda d'Ar-tagnana za stotnika, niti ne gospoda du Valkma za barona. — Res je, pravi Aramis. Ker sem pa jaz v manjšini, vzamem svoj predlog glede poti v Rim in vaše demisije, Monseigneur, nazaj, — Torej ostanem minister? pravi Mazarin. — Seveda, vi ostanete minister, Monseigneur, pravi d'Artagnan; Francija vos potrebuje. — Jaz.torej odneham od svojih teženj, nadaljuje Aramis. Ostanete prvi minister, Eminenca, in celo ljubljenec Nj. Veličanstva, če hočete meni z mojim prijateljem privoliti, kar vas prosimo za Francijo in e.. - — Skrbite zase, gospodje, in pustiie Francijo, naj se pobota z menoj, kakor ve in zna, pravi Mazarin. —- Ne, ne: nadaljuje Aramis; treba je pogodbe s fronderji, in Vaša Eminenca jo blagovoli sestaviti in podpisati v naši navzočnosti in se v isti pogodbi tudi zavezati, da izposlujete kraljičino potrdilo. — Jaz morem jamčiti le zase, odvrne Mazarin, za kraljico ne morem jamčiti, če Nj. Veličanstvo odkloni? — O, pravi d' Artagnan, dobro veste, Monseigneur, da vam Nj. Veličanstvo ničesar ne odkloni. -- Glejte, Monseigneur, nadaljuje Aramis, tu je pogodba, ki jo predlaga deputacija fronderjev; blagovolite jo citati in pretehtati, Eminenca, -— Poznam jo, odvrne Mazarin. ( . -- Torej podpišite jo vendar. . , — Pomislite, gospodje; podpis, ki bi ga dal v takit| okoliščinah, v kakršnih smo sedaj mi, bi se lahko smatral za šiloma iztisnjenega. u katerega nabiralnika je dotičai prispevek' , to radi tega, da se vpiše poslano svoto k pripadajočemu nabiralniku. Kakor želi slov. javnost točnosti in jasnosti v družbinih izkazih, prav tako želimo tudi mi točnih in jasnih pojasnil, da je možno redno uradovanje in v javnosti izkazovanje. DOPISI. Goric?. — Prijatelj me je opozoril na 7. štev. »Domoljuba« z 18. februarja t. 1. Naj navedem začetek doslovno: »S tolminskih hribov. Na Svečnico, ko praznujejo verni katoličani- po vesoljnem svetu spomin na darovanje Gospodovo v templju, so naši liberalci Lubinjci vprizorili mesarsko klanje. Enega mladeniča so zaklali do smrti, drugi je dobil smrtno rano, da bo težko okreval, tretja dva pa lažje rane. V e č i n a L u b i n j c e v s o v p r a-vem pomenu: gojenci liberal-ii i h uL i t e 1 j e v. V z ga j a l j i h j e n aj-prei znani temljiski Kenda, bivši urednik »Našega glasu«, sedaj jih pavzgajaničmanj tiha voda, otaleški mokrač Sat-tler. DuhovnikanaLubinjuni... V zadnjih besedah je toliko hudobije, hujskanja in zavijanja, da je vse to težko na kratko primerno zavrniti. Tako nesramno zna pisati samo tista »čast, ki še ni šla mimo solkanskega korita«, znani najstrupe-nejši sovražnik učiteljstva v črni suknji na Tolminskem. Ta strupeni vitez me je hote! že mnogokrat vtopiti v žlici vode — pa ni šlo in ni šlo. Kakor se vidi, sem mu Že zdaj v želodcu. Jaz sem prišel na Ljubinj koncem maja I. 1902. ter ga zapusti! koncem avgusta 1906. Ljubinjci pa so volili v vseh prejšnijh volitvah z napredno stranko. Torej: mene jih ni bilo treba šele vzgajati. Kakršni so bili pred mojim prihodom", takšni so ostali po mojem odhodu, kakor so pokazale volitve 1. 1907. in 1908. — Duhovnika res ni na Ljubinju; a tja prihaja kaplan iz Tolmina vsak teden poučevat mladino. Ti niso torej nič vplivali na vzgojo šolske mladine? Lepo priznanje so prijeli od svojega gospodarja! Ali ne hodijo Ljubinjci ob, nedeljah in praznikih v Tolminsko cerkev kakor drugI okoličani? Torej jih tudi tam nič ne učite! Žalostno!! Vse šolsko zanemarjanje teh mladeničev — pravzaprav je le eden vprizoril vse klanje — ki so se porezali na Svečnico, pa odbijam od sebe, ker niso hodili nikdar k meni v šolo ter sem tudi drugače občeval ž njimi malonič. Če bi bilo teh pobojev Arivo učitelj-stvo, kdo je kriv pa vseh pobojev in umorov, ki so se zvršili recimo pred letom 1870., ko takorekoč ni bilo učiteljev pri nas? Po dopisnikovi logiki je prišiti vse te poboje in rnnore duhovščini! — No, na svetu je pač tako: mladeniči so se pri pijači že mnogokrat stepli in pobili in se še bodd. Le hudobnež more prišiti take poboje liberalizmu ali klerikaiizmu. Dopisniku pač ni mar za resnico ali pravico, ker najraje posluša »Kavščeve Mrjane«, zlobne tercijalke, ki so po farovžih kuhane in pečene. To se ve: gliha vkup štriha. Kristus je prinesel mir na zemljo, vi pa sejete sovraštvo v človeška srca, ker ščuvate brata zoper brata, stan proti sta-mu radi svoje politike, da bi zavladali ye§ svet. Le nevednost in hudobijo imate na svoji strani; zavednost in pamet se pa vas ogibata. «. Josip Kenda. Iz krminskega okraja* V Blijlll je umrl g. Jakob K oži in, tamkajšnji obč. starešina. Pevsko društvo „Lipa* m;i je zapelo,običajne žalostfoke. Bil je vrl, spoštovan mož. Iz goriške okolice. Ni prmlll pri Vipolžali je bil ranjen — kakor se poroča — s strelom iz revolverja neki Anton Kline iz Medane, ko je Sel po cesti s svojo zaročenko. Desno roko ima prestreljeno. Trdi se, da bi bil sprožil revolver nekdo, katerega bi bila Klinčeva ljubica za- -vrnila, ko jej je ponujal ljubezen. i Slkti 1 Mlinu bode imel v nedeljo 7. t ' m. ob 3. popoldne svoj prvi redni občni zbor j v prostorih g. M. Faganeli. Bratje, pridite j vsi! — Na zdar I 1 Iz Št. Afldrežl. (Ljubezenska trage- [ d i j a.) 24-letai Anton Nannt, naš štandrežki domačin, delavec v tovarni v Podgori, je lju- ! bil že nekaj let 20-letno Marijo Pavlin, ki je služila v zadnji hiši proti Sovodnjam; bila ' je nečakinja gospodinje. Nekaj časa že se je opažalo, da se dekle otresa Nanuta ter mu očitno kaže, da ga ne mara. Vendar sta še občevala. V nedeljo zvečer je šel k njej w. J-dom. Gospodinja je šla spat, onadva pa sta se še pogovarjala. Bilo je med 10. in 11. uro. Ko je prišel domači sin domov, je videl luč v hiši ter šel mater prašat, kaj to pomeni. Šla sta dol ter našla Nanuta in Marijo nezavestna na tleh. Vsa prestrašena sta poklicala ljudi in konstatovalo se je, da sta oba ustreljena. Anton Nanut je streljal, naj-brže sta se kaj sporekla, na Pavlinovo ter jo zadel v čelo, pod srce in na roko. Potem je streljal nase ter si pognal dva strela pod Srce. encgft V rnfcn SvinLonkj, ki otn iSli okp , zi roki, so našli. Prvo pomoč jima je dal vo: jaški bolniški pestrežnik, potem so poklicali zdravnika, na kar so ju naložili skupno na voz ter odpeljali v Gorico v bolnišnico. Ona je bila nezavestna, on pa je bil prišel k zavesti. Zdravniki so rekli takoj, da je malo upanja, da bi okrevala. Nanut je bil član klerikalnega izobraževalnega in tamburaškega društva. Naš ku-rat je pridigal lani v cerkvi, da čaka napred-njake štrik in revolver. Sedaj je prišel rer volver, toda ne nad naprednjake, kakor jo prerokoval kurat. Pride morda tudi štrik? —-, Ves Št. Andrež je vznemirjen radi tega dogodka, vse govori le o tem slučaju. ; Dostavek: Marija Pavlinova je umrla včeraj popoldne v goriški bolnišnici; o njem se še ne more reči, ali okreva ali pod- leže ranam. Eno krogljo so mu potegnili iz prsij. Iz Lttlftl. — V soboto zvečer je padel z vrh Btopnic, ko se je naslonil na držalo, katero se je zlomilo, mešetar Josip Toroš, znan pod imenom Meksikanec. Padel je kake tri metre globoko ter se ubil. Prihitel je dr. Perko, ki je mogel konstatovati le smrt. Pokojni Toroš je bil v Meksiki z nadvojvodom Maksimilijanom, odtod priimek Meksikanec. Domače vesti. Goriškemu »Sokolu« je daroval Josip Cernigoj 3 K, ker se ni mogel udeležiti »Maškarade*. — Hvala! JURI prtfmijl, katera se bodo vršila v dvorani hotela „pri zlatem Jelenu* v mesecu marcu in sicer vsako sredo od 8.-9. zvečer, so sledeča: 3. marca: dr. Bogumil Vošnjak: Pomen socijologije; 10. marca: dr. Karol Ozvald: Moderna pesniška umetnina. (Ob Zupančičevem poemu „Dumaa); 17. marca: dr. Alojzij Gradnik: Moderni impresij onizem; 24. marca; dr. Josip Levpušček: Volilni sistemi; 31. marca : prof. Ivan Košnik: Stik šole z domom. Ml ZllSir od 8-9. ure bo predaval v dvorani hotela „pri zlatem Jelenu" dr. Bogumil Vodnjak: O pomenu socijologije. Upamo, da ostanejo vsi dosedanji poslušalci zvesti tem javnim predavanjem v Gorici ter da se njihovo število za gotovo podvoji. Predmet je velezanimiv že sam na sebi. So-cijologija je namreč veda, ki se peča s problemi o početku, razvoju in sestavi človeške družbe v fizijologičnem smislu. Znano je pa tudi, da se g. predavatelj mnogo bavi s soci-jologijo, zato je pričakovati res mnogo zanimivega. Ženska podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda v Gorici bode imela svoj letni občni zbor v nedeljo dne 7. marca 1909 ob 3. uri popoldne v stranski sobi pri „Jelenu". Zborovalo se bode po polurnem čakanju pri katerikoli udeležbi. K obilni udeležbi vabi odbor. IZ Sfldne-plMnlSId Sinili. ~> Imenovani so: C. k. jetniški paznik Tomaž Flegar kan-celijskim oficijantom v Rovioju, kancelijski oficijant v Ajdovščini Anton P etri 6 kance-listom v Podgradn, kaoealijski praktikant Fran Smeccbia kancelijskim asistentom v Trstu. »Niredni Prosiefa" i Striči je imela v soboto zvečer svoj redni letni občni zbor, ki ni bil preveč dobro obiskan. Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Pri točki „slučajnostitt se je unela živahna debata. V odbor so izvoljeni skoro vsi dosedanji odborniki. Dr. Turna — sotrudnik »Gorice«. — Dočiin sem moral jaz poklicati na pomoč celo sodnijo, da je sprejela »Gorica« popravek T. o. z. in moj, je objavila v soboto kar Tumov dopis. Voditelj sočijalne demokracije je postal torej sotrudnik »Gorice«. — No, »Gorica« je pred nekaj leti rekla o Turni, da bi postal celo klerikalec, če bi mu kazalo! Dr. Turna pravi, da knjiga o sklepih izvrševalnega odbora je v njegovih rokah in da je zadnji zapisnik 21. maja 1902. (tri mesece potem, ko je Turna že odložil predsedstvo!) »Vprašalni« zapisnik radi kandidature v državni zbor je jd 5. seje 28. 9. 1900., v kateri se je sestavil osrednji volilni odbor in da sta se postavila že kandidata dr. Turna in Oskar Gabršček, zadnjls pristav-kom,.... »da se umakne dr. Turni, ako ta ne bo izvoljen v 5. kuriji«. Izjavljam še enkrat, da takega zapisnika ni in ga ne more biti. Kar se je zlju-bilo dr. Turni pozneje enkrat narekovati svojemu stenografu, ni sejni zapisnik izvrševalnega odbora, Dr. Turna tudi ni nikdar pokazal v naslednjih sejah takega zapisnika, niti tedaj ne, ko smo se sešli po propadu v 5. kuriji ter razpravljali o možnosti, da bi se g. Oskar Oabršček umaknil Turni. — Ako bi bilo kaj takega sklenjeno, in to celo na predlog g. O. G. samega, ej to bi bil dr, Turna kot predsednik izvrševalnega odbora hitel — izvršiti tisti sklep. Koliko je vreden Tumov zapisnik, je razvidno iz dejstva, da ne povč niti tega, kdo se je udeležil tiste seje, kar je bilo vedno — prvo. -— Pripominjam dalje, da je bila volitev v 5. kuriji šele 3. januvarja 1901. Ali je mogoče, da bi bil izvrševalni odbor___postavljal kandidate že.. . 28. septembra, torej nad 3 mesece poprej? Kandidata sta bila postavljena 16. decembra v Sežani, teden pozneje v Kanalu, a 27. decembra v Gorici. — O kakem pris-tavku giedč g. O. O. ni bilo n i k d a r govora. Gospod A. G. bi se bil tudi lepo zahvalil za čast »Platzhalterja«! Ko je dr. Turna propadel in smo slavili pri Jelenu svojo »moralno zmago«, so nekateri rodoljubi sprožili misel, da bi bilo jako lepo, ako bi g. O. G. odstopil Turni svojo kandidaturo v 4. kategoriji; naprosili su mene, ker sem intimen prijatelj Oskarjev, uaj bi mu to pndlagal. in res sem pisal še tisti večer g. O. O. obširno pismo in mu našteval razloge, ki bi opravičevali tak korak. — Vprašam: Ali bi bilo potrebno vse to, ako bi imel dr. Turna doma črno na belem, da je g. O. G. sam predlagal v seji 28. sept., da še — umak-., ne Turni v slučaju propada? Drugi dan potem smo bili zbrani v Tumovi pisarni Štirje glavni člani osrednjega odbora. Debatovalo se je o možnosti Tumove kandidature v 4. kuriji. Veljavne in ugledne priče lahko javno po-trdč, da dr. Turna pri tej priliki ni niti o-menil takega sklepa izvrševalnega odbora. Ako bi bilo to res sklenjeno, bi bil dr. Turna brezobzirno zahteval, da se___ sklep mora izvršiti. Mesto vsega tega je pričakoval — odgovora g. O. G., ki je res došel še rned tisto sejo in se glasil: »Na j«-ostane, kakor proglašeno, s i- > c e r n e j a m č i m z a v s p e h«. In s tem odgovorom je bilo vprašanje zapečačeno. Ostal je O. G. ter bil izvoljen s 3 glasovi večine. Dokazano je, da bi bil dr. T. — propadel n a j m a n j aj vi sami lahko poveste, da j ste ga dali rade volje. — A če se branim? — Potein, Monseigneur, si pa le sami pripišite posledice svoje trdovratnosti, pravi d' Artagnan. —- Ali bi se drr li dvigniti roko nad kardi naloiii ? -¦.-¦¦'.-- — Vi ste jo dvignili brez. pomisleka nad mušketirji Nj. Veličanstva! ¦ ; — Kraljioa me osveti, gospodje ? —- Ne verjamem, dasT sem prepričan, da bi jo to zelo mikalo; toda pojdeniovParizr z vami vred, Emi-nenca» in P&rižani se nas bodo.že upali braniti. — Kako morajo biti sedaj v skrbeh v Rueilu in v Saint-Germainu! pravi Aramis ; kako so mor?.jo po-; vpraSevati, kje je je kardinal, kaj je z ministrom, kam je izginil ljubljenec! kako vas morajo iskati po vseh kotih in luknjah, Monseigneur! Kako si morajo vse to tolmačiti, in si misliti, kako se mora Fronda veseliti, Če ve, da ste izginili, Monseigneur! — To je strašno! zamrmra Mazarin. — PodpiSite torej pogodbo, Monseigneur, pravi Aramis. — Toda če jo podpišem in se jo kraljica brani potrditi? . ' — Jaz se zavežem, da grem k Nj. Veličanstvu ter dobim podpis, pravi d'Artagnan. ... — Pazite, pravi Mazarin, da vas ne sprejmejo v Rueilu tako, kakor bi smeli vi z vso pravico pričakovati 1 — A, bal pravi d'Artagnan, žo tako uredim, da bom dobro došal; poznam neko sredstvo. — Katero? — Ponesem Nj. Veličanstvu pismo, v katerem ji naznanjate, Monseigneur, da so pošla vsa denarna sredstva. — In potem? — Potem, ko bom videl Nj. Veličanstvo v najr hujši stiski, jo popeljem v Rueil, jo spremim v oranžni paviljon ter ji pokažem neko pero, katero izproži neki zaboj. •«-. a* ._ Dovolj, gospod, 2famrmra kardinal, dovolj! j Kje je pogodba? '' : — Evo je l pravi Aramis. I — Sedaj vidite, da smo plemeniti, pravi d'Artagnan, zakaj s to skrivnostjo bi lahko dosegli marsikaj. I Torej podpišite, pravi Aramis ter mu ponudi pe o. Mazarin V3tane, hodi nekaj trenutkov semintja, bolj zamišljen nego potrt, potem se pa naenkrat vstavi, rekoč: — In kaj mi bo poroStvo, ko podpišem, gospodje ? — Moja častna beseda, Monseigneur, pravi Athos. Mazarin se strese, se obrne proti grofu La Fe- re-ju, opazuje trenutek ta plemeniti, blagi obraz, vzame pero ter pravi: . — To mi je dovolj, gospod grof. In s temi besedami podpiše. — In sedaj, gospod d' Artagnan, pristavi kardi- XXXII. Kako M s ferei oa in grozijo Mtroje in bolje opravi nego i bočob ii idaioitjo. D'Artagnan je poznal svojo mitologijo: vedel je, da ima priložnost en sam Sop las, za katerega jo treba prijeti in on ni bil človek, da bi pustil priložnost mimo, ne da bi jo prijel za lase. Pripravil se je zelo previdno za pot: poslal je nadomestne konje pred seboj v Chantillv, tako da je mogel dospeti v Pariz v petih ali Šestih urah. Toda predno je odpotoval, je prišel do zaključka, da je Čuden položaj za bistroumnega Človeka, podati se v negotovost in pustiti za seboj gotovost. — Resnično, je dejal sam pri sebi v trenutku, ko je hotel zajahati konja, da bi se podal na nevarno pot, Athos je, kar se tiče plemenitosti, junak, kakršni se nahajajo v romanih; Porthos izvrsten človek, a nanj se lahko vpliva; Aramis skrivnosten obraz, s katerega se ne more nikdar citati. Kaj udinijo ti trije elementi, ko ne bo mene več tu, da bi jih združeval med seboj?... morda osvobodijo kardinala. Kardinalov« svoboda pa je pogin za naše nade, in naše nade so do danes edino plačilo za dvajset let napornega dela, poleg katerega so Herkulovi čini čini pritli-koveev. Sel je k Aramisu ter mu rekel: — vi, dragi moj vitez d' Herblav, ste poosebljena Fronda. Ne zaupajte torej preveč Athosu, ki se noče ui. brigati za nikogar* niti sam zase. Ne zaupajte zlasti ««i ™;«„„«;¦„ I«w^«*^.«-^"^"a««^*nrJ«-T«\rr^ iPorthosu, ki bo na ljubo grofu, ki ga smatra kakor nal, .pripravite se, da greste v Saint-Germain ter po-i2ft boffa V,« Mmw ««m««fi *r—«••--. ^ -nesete kraljici moje pismo. za boga na zemlji, pomagal Mazarinu do bega, Če bi le hotel Mazarin malo pojokatf ali se kazati uljud- inega. — Jutri 3. marca od 8. do 9. zvečer predavanje pri Jelena! glasovi. Gosp. O. G. bi bil sicer vstre-gel naši želji, ali vedel je, da dr. T, propa-, de. Imeli smo namreč glasove natančno seštete. Ali 3 glasovi so nam odpadli vsled bolezni in smrti, in vedeli smo, kako so klerikalci mamili nekatere omahljivce. Zato je bilo neobhodno potrebno, z osebo g. 0. G. pridobiti 4-5 glasov,, k i . s o bili e d i n o z a n.j„ ne. pa za dr. T. — Čin politične 'zrelost Wip(J3t^rG.i'm#*»H ni udil dr. Turni. . *'"''""-'''V O kompromisu, da bi šla v državni zbor dr. Turna in dr. Gregorčič, — ne govorim. Tudi to je le Tumova fiksna ide*ja. Dr. Turna nekaj r— išč^i-Ta utegne tudi najti, ker prič je še dovolj živili, — ali ne verujem, da bi dobil le eno samo — za-se! jsiaj ne izziva, da se ne oglasč, in bo s tem zupečačena Tumova slava! A. G—k. CffllRe SOdnl dspozitni urad. — Pravosodni minister je imenoval predstojnika civilno- sodnega depozitnega urada v Trstu Frana Korenčana ravnateljem depozitnega« urada ad personam/' ..... ...... Laika realna ilimlji t Gorici? — Državna poslanca Bugatto in Faidutti sta predložila pred časom deželnemu šolskemu svetu prošnjo za ustanovitev realne gimnazije z laškim učnim jezikom v Gorici. Šola bi bila novega tipa. Deželni šolski svet se je izrekel ugodno oa \a prošnjo ter jo poslal naučnemu minister stvu s priporočilom. VoJaJkl wwrl. ~ Včeraj je zaplapolala cesarska zastava na goriškem gradu, znamenje, da po došli v Gorico višji častniki. Govorilo se je tudi, da pride obilo vojaštva. Vršijo se manevri v goriški okolici in furlanski nižini. O MlElkalol llSfliltflCi. — „SlovenecB je nas nahrulil radi dopisa h ajdovskega okraja, V katerem je bil prav imenitno zafrknjen goneral klerikalnih nov/ostrujarjev radi pridige o vinu. fl Slovenec" je sklepal iz tega čisto napačno, da smo mi proti protialkoholnemu giba- ] nju. Povedali pa smo mu že v soboto, kake ko- j medije uganjajo goriški novostrujarji z abstinenco. — V minolem predpustnem času je Izpred SOdnlje. — 19-letm'Vincenc Velikonja je prosil prenočišča priTugi pri Sv. Luciji na mostu. Ker je bil Velikonja nekoliko natrkan, mu gospodar ni hotel ugoditi.' Velikonja je grozil, radi česar je bil aretiran in pred sodnyo v Gorici obsojen na'5 mesecev teske ječe s postom vsak mesec. 21-letna dekla Katarina Kodelja je bila obsojena radi tatvine * na 10 dnij strogega In^fii^-a^isema paa&ma. . ! Radi tatvine konj v Italiji, radi težke telesne poškodbe in klatenja po deželi je bil obsojen cigan Miha Levakovič na .2 leti joče; potem ga dajo v prisilno delavnico. — ^Zo-perstavljal se- je redarjem 36-letni mornar Štefan Pozzetto iz Gradeža ter ujel zato 13 mesecev težke ječe s posti. — 3 tedne ostrega zapora je dobila 51-letna M. Batistu-ta iž Bergama, ker je žalila duhovnika L. Tomata, ko je poročal AL* in Uršulo Batistuta. Pri ognjišču je sedela 80-letna starka O. Dreossi v Villi Vicentini v Furlaniji. Pri tem se jej je zvrtelo v glavi, da je padla v ogenj ter se tako «peka, jfa jo kmalu na to umrla. ¦ > . _. Vlllk požar je uničil v Crauglio v Furlaniji posestniku Antonu Brumatu gospodarska, poslopja; poginilo je tudi 10 prešičev. ¦Škode1 je 28.000 K. IZ Gradišča ob Soči poročajo, da so potegnili iz vode truplo 42 letnega Jos. Marega iz Fai-e. Marega, ki je mešetar, in ni bil doma ž,e kakih 10 dnij. Morda ga je kdo vrgel v vodo, ker Marega ni bil priljubljen zbog svojega razburljivega značaja. Zveza narodnih društev. Dne 9. maja se bo vršil predpoldne občili zbor »Zveze narodnih društev", popu-ludne ob 4. pa ljudska veselica v vseh prostorih hotela nPri zlatem Jelenu". Brusiva, katera mislijo sodelovati, naj pravočasno sporoče Z. H. D. svojo pevsko točko, da ukrene ta vse potrebno. Pripravljajte se na lo veselico! 9. maj bodi praznik naših Zveze v svrho trgovinske zveze ter se jo poatavi pod kontrolo Avstrije pa pod pogoji, da se ta nima mešati v promet med ¦ Srbijo in morjom. '-— Bojkot od strani Turčije je nehal. KN8tskt*izibrijlirilM društvo »Lomu se zahvaljuje tem potom si. Narodni Čitalnici pri sv. Uieiji za doposlaho svbto &K mesto u-stopnine k plesu zadnje veselice. ! bilo tudi v goriški deželi nekaj klerikalnih Izobraževtlnih ^j^ kakor [m venehe, na katerih so nunci pridno dajali za j ¦ '^-m. ^riaitav" vino in na sploh niso nič branili mladini pi- ' jaSe. Najlepše pa je bilo lansko poletje v iMirnu. Dr. Brecelj in dr. Dermastia sta najprej rohnela proti alkoholu in pijači; potem je bila pa veselica, na kateri je plačal samo en kurat 142 litrov vina. Taka nabstinencaa je pri goriških klerikalcih doma. -— Svoj čas smo tudi Že povedali, kakšni, »abstinenti" so tisti slavnoznani „pašaretarjiB iz Miroa. Najprej pije rdečo »pašareto*, potem pa si da natofiti v njo črnega vina iu vidi se kakor da bi pil Bpašareto", pa pije rajno vlnce. Če se hoče „Sloveuec8 zavzeti za protialko-holno gibanje na Goriškem, naj najprvo odpravi sleparstvo, katero uganjajo z abstinenco klerikalni novostrujarji. Starostrujarji pa so še vedno tega mnenja, da taka abstinenčna novotarija ni za ljudi goriške pasme! ŠirlatlGI se razširja med otroki v Št. An-drežu in Solkanu. Šole so še vedno odprte. TranaJ itd Gorice li Fuilaalji. — Sedaj, ko teče električni tramvaj po Gorici, ugibajo goriški Lahi, kako bi združili potem tramvaja Gorico s Furlanijo; zahtevajo, da se začne nemudoma misliti na to, da se taka zveza čim prej uresniči — Govori se tudi, da{ bi se zveza! tramvaj's Solkanom; seveda bi morali v tem slučaju napraviti takoj tudi slo-napise. * , Mizziiijincl »Gorici so hoteli »meti v soboto velik ples, katerega čjsti dobiček bi. se porabil v prid listu „L' Emancipazlone". Politična oblast pa j« odloČila, da ne dovoli plesov v postu drugim nego društvom. Namesto plesa pa bodo imeli »družinski večer" pri Marziniju. Ran|lfl ji Ml v nedeljo zvečer v Gorici' v vrat neki 27 letni Anton Pavlin, in sicer v Židovski ulici. Prvo pomoč je šel iskat v lekarno, potem v bolnišnico, kjer so mu vsta-^ vili kri. Aretirali so radi tega nekega Fortu-Bata iz Kočinja. NlllGS|| prebita čez ulice ni v Gorici, tako da se mora čloyefc omazati, če gro le nekoliko z doma. Sedaj je deževno vreme; zato je splošna tožba radi prehodov, katerih m' pa so vendar tako potrebni. Kdaj jih mislijo napraviti naši slavni mestni očetje? — »CorriereB piše te dni toliko o rnapredku". v Gorici, — Trotoir naj pregleda, pa bo kma-!« nehal pisati © napredku! trisviko-okrtmi in ppiteike vesti. Enketa dež. odborov o deželni nakladi na pivo se je vršila na Dunaju. Šlo je za enotno postopanje dežel pri nakladi na pivo. Zastopana je bila tudi Goriška, Glavna debata je bila o zakonski predlogi za vse dež. zbore, da se določijo navodila za pobiranje in eksekucijo naklade na pivo. Kranjski zastopnik je zahteval po višek naklade na pivo na 4 K na hI. Da M si Bilja gojita zelenjava v goriški in furlanski ravnini, v ta namen je določila vlada okoli 40,000 K. Kakor čujemo, se napravi velfke vrte v št. Andrežu, pri deželni norišnici in v Tržiču.. ¦ - »Ranontl".--------27. pr. m.- se je vršil semenj „remont" v Gradišču ob Soči, kakor napovedano. Ob tej priliki je razdelil vojaški erar med člane konjerejskega društva v Furlaniji zopet 25 kobil. Prignali so konje tudi iz slov. dela dežele,ali prodalo se ni nobenega! Oriaalzaclja moravskih kietov. — Minulo nedeljo je sklenila zveza moravskih kmetov, ki pridelujejo peso/ ustanoviti v brnski okolici veliko' delniško, tovarno za pridelovanje Na Balkanu. u Današnja poročila trde, da se je položaj nekoliko zboljšal. — Srbska vlada je izdala komunike, v katerem opozarja prebivalstvo, naj ne veruje raznim razburljivim vestem ; odnošaji med Srbijo in Avstrijo da so ;pravilni, vesti o zasedanju Belegagradaitd. so neutemeljene. Srbija zaupa Evropi ter pričakuje pravične rešitve svojih zahtev. Pričakuje se, da predloži Srbija v kratkem svoto ^kompenzacij, ki jih zahteva. — Ker je Rusija baje priredila predlogu francosko - nemškega posredovanja, je zavladala nekaka razburjenost v Belemgradu, ki se pa najbrže poleže. — „Daily Tekgrapb." v Londonu piše, da. željo Srbije po svobodnem potu do morja je izvedljiva brez teritorialne kompenzacije, ako se zgradi železnica med Srbijo in Črnogoro Politični pregled. , > Politični Shodi. — V Ljubljani se je vršil v nedeljo volilni" shod" drž. poslanca Hribarja, ki je bil dobro obiskan. Poročal je o delovanju drž. zbora, povdarjaje, da Jugoslovani bodo* v ostri opoziciji proti vladi. Nar. napr. stranka je iajela shpd v Cerknici, ki je bil dobro obiskan! Govorila sta dr. Tavčar in dr. Švigelj, Osnovalo š'e je politično društvo za cerkniški okraj; tako društvo se je osnovalo tudi za litijski okraj. V Litiji je bil tudi shod nar. napr. stranke; tudi dobro obiskan. |— V Rojanu pri Trstu je imelo shod pol. društvo; »Edinost*. Poročal je dr, Rybaf o pol. položaju; vlada more pridobiti srca Jugoslovanov le s pravičnim postopanjem; prijemal je'slovi''sbc, demokracijo, ki se poslužuje laži v dosego svojih ciljev; aoc. dem^poslanci so na Dunaju hlapci vlade. Zavzel se je tudi za jugdslov. ministra-rojaka. — Dr. Kramar je govoril v Budjejevicah proti vladi ter rekel, naj najprvo zadovolji Jugoslovane, ako že hoče res kazati naklonjenost Srbom, ' DeželRozborska dopolnilni valltev za sodna okraja Idrija-Vipava (kmečke občine) je razpisana na dan 3. aprila t. 1. Papež je dal frančiškanom v Bosni is Hercegovini na znanje, da jim prepoveduje, da bi prevzeli kak poslanski mandat v bodočem'deželnem zboru. Proračun zi angleško vojske. — Vojni proračun za 1909. do 1^10. znaša 27,435.000 funtov šterlingov nasproti 27,459.000 funtov šter). 'V letu 1908.—1909. Izobrazilo se bo ustevši Indijo 804.978 častnikov in mož nasproti 799.G10 v minolem letu. Efektivna vojska šteje (380.107 mož. Razne vesti. , Deputaclja trafikantov v parlamentu in pri finančnih oblastih. — Povodom konference' načelnikov deželnih organizacij je šlajdeputacija, obstoječa iz'gg. Matzku. pf. f.Mokovski, Lecltner (Gradec), Scli-\v ij r4*(Q«meaVEii««lsmamk(Briio)* IMte, iii žoSpa^ropaČek (Dunaj) r finančno mi-nistei^tvb, kjer jo je- sprejel novt tobačni referent dr. K. vitez Galecki. Deputacija Se le ©glasila tudi pri podpredsedniku dr. Spitzmiillerju, tninist. svetniku dr. Kunzu in dvor, svetniku baronu Possanerju. Referent je po\rdarjal, da bo izražene želje Upošteval kar le mogoče. Pri vseh oblastih . se je pripoznala potreba zboljšanja. Tudi je vzbudil novoustanovljeni »jubilejni rjodpomi fond« splošno zanimanje in o-dob^vatije. V parlamentu sso sprejeli delegate poslanci dr. Korošec, baron IV El-•v,ert,.Erb, Renner, Faidutti, Prochaska, Nidssner, Hoffman-pl. Wellenhof. Tobač- • .iieijiu.. referentu budgetnega odseka dr. . Korošcu so izročili dvoje memorandov. Erb papravi ist»teh predlog za državni - zborr Vsi poslanci so obljubili pomoč. ! Demonstracija i cirkusu BiUil v Trsti. — Ta cirkus ima v svojem vsperedu med drugimi točkami tudi dve Amazonki, M nastopajo v garibaldinski obleki. Že nastop je dal povoda za veliko ploskanje. Godba je ob tem nastopu igrala neko znano italijansko koračnico. Obe Amazonki nista izrodili drugega, nego nekoliko,, poskokov s sabljami in so nekoliko ja-1 bale. Na koncil je pa izvlekla, vsaka Ama-zoijk.a svojo- zastavico, "nakar je začelo ita-lijausko občinstvo ploskati, drugo, občinstvo je. pa pričelo žvižgati, da je nadkrililo vse ploskanje. .. ' Bada » Oaliadji. -t: „Nar. List« poroča, * da je dalmatinsko namestništvo prosilo mini-. J sterstvo za daljnih 200.000 kron za ablaženje • bede v Dalmaciji in da je ministerstvo to I svoto dovolilo. Skupno je letos dosedaj pre- I. jelo namestniStvo v to svrho 600.000 K. Društva JVIZOV M OWI|» vabi k za-\ bavtjemnvečerti,ki ga priredi v nedeljo, dne \ % marca 1909. v dvorani BLebrerhausvereinaK l v VIII. okraju, Langeg. 90 (Josefog. 12). j \ Keks strišai ianska, 32-letoa Katarina Bo-j žič, je stala te dni pred sodniki v Trstu. lo$J9B m»>ži ki Je. slaboumen, se je pregrešil _' nad 2*dekncama v , starosti 8, oziroma 10 * let, pn čemiir ifiu je zona pomagala. Jedna 'deklic je dobila grdo bolezen. Nesramna ženska je obsojena na 5 mesecev težke j&Če. ZlRII V Benetkah. — Zadnje dni febr. je padel velik sneg, tako da so morali šole'žsf-preti. Nevarno je bilo hoditi čez mostove, Telefonske črte so bile porušene, vse delo V;;j luki!je počivalo. " ^ Na ladljl „Polaa je padel mornarski pod-časnik Anton Kraljic tako nesrečno, da se je ubil. To se je zgodilo na vožnji iz Pulja v Kotor. Vallka repatica v letu 1910. -Astronomi so preračunili, da se drugo leto prikaže ta-kozvana Halleyeva repatica, ki so jo opazovali leta 1531, 1607, 1682, 1758. Potem se je zopet prikazala leta 1835 s semintja švi-gajočim repom. Mali oglasi. S&Sfii P'1^1111 8tww fi0 vin. Ako je oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. Hajpripravnejie inseriranjo za trgovce in obrtnike! |fflt«ri?°«.k,Jii?.i???]5!b.trgovcov in 0^'nikov v GorloL !W^iS!WBKffSI^no poraa«ke' BOPaVUik ?a5lfic» W. je popolnoma issv.ožhan SKISI !?',tudl v vrtnarstvu iS«5e prjnjorn" -H^.N5?lov^poye_upriivajega lista. Založništvo lg.pl, Kleinniayr&Feil.Bam!)erg v Ljubljani. Pravkar so izšle v najinem založništvu: Guy de (iaupassant: NOVELE. DebeluSka; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil Dr. IVO ŠORLI l)i'. Ivo Šorli, že najbolje znan kot samostojon pesnik, muas to svojo knjigo taboren prevod najlepiib novol oUliciioKa l hranilnica $ $Sjdo*ščini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo._______ Vabilo na XV. redni občni zbor ki se bode vršil 7 nedeljo, dne 14. marca 1.1. ob- 3. uri popoldne d zadružnem uradu u fijdouščini. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Odobrenje računskega sklepa za 1. 1908. 4. Volitev načelstva in pregledovalcev računov. 5. Slučajnosti. Za slučaj, da ob določeni uri ne pride zadostno število udeležencev, se ,skliče drugo zborovanje na isti dan ob pol 4. uri popoldne, katero bode sklepčno ne glede na število zastopanih deložev. V AJDOVŠČINI, 10. svečana 1909. Načelstvo. Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1909., na novo otvorjei «a laifattMa trgovina Franc Souvan, sin stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v1 Jf jabljani. Oenar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Nizka cena! Nizka cena! Telečje aH goveje meso, vsak dan sveže, v stegnu 9 funtov i. j. 4'/» kg Čiste teže K 3*30 razpošilja Qir. Jagolnizer ?odwoloGzyska Se. 78. (ftvsipija). SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocjan 2%S&> za su&no V Humpolcu na Ceikem Tvorniske cene. Vzorci franko. Loterijske šleullke. ^27. februvarja 1909. Trat. Lino. . 29 55 G 67 Ifi . 3 ¦ 25 61 88 80 rieuerjetao!! a uendar resnično!! da se dobi — blago« perkal, batist itd. itd. 40°|o ceneje, nego pousod drugod. GORICA, Trg Sv. Antona št. 0. Carlo Glessig, starlrtar. Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamorc vsak •-- tudi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —- igrati kakoršenkoii komad- prav izvrstno. Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potre! a pojasnila z a g t o p n i k in z a-lagatelj Rajmund Kren Gorica, Tia Teatre. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Taleffon it. 78. BaCon poltne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 4 7, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,#, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni doložl se obrestujejo koncem leta 1907. s 6 %. Stanj* 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 krn. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.*:.. — Reservni zaklad: 85.954'35. — Vrednost hi§: 112.328 — GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske gospodinje! Poskušajte milo iz te inio Marše! Mett je izvrsten. Cene običajne! Poskusite in sodite l Svoji k svojim! Naša špecijaiiteta je: Caprasole :A Koza s solncem Ant. Breščak-uj v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 j (y lastni hiši) j kateri ima t zalogi najbogatejšo 1 ighero pciiiSUa vseh slegov za f vgan rtaa, priprostega in naj- i finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica j ; za tapecirano pohištvo. D I Gete brez koakarenee. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.