AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME slovenian morning daily newspaper ^T0. 182 cleveland, ohio, THURSDAY MORNING, AUGUST 4TH, 1932 Leto xxxiv—vol. xxxiv, Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V slovenski naselbini Willard, Wisconsin, je pred kratkim na- Hoover premišljuje posle- Mestna zbornica bo dovo- Hoover dvorjani pri mo- Poveljnik bivših vojakov Socialisti zahtevajo od go 1* J 1*1 (lif^P1f/V AAA V 1*1 * J 1 1 1 J ' * • J 1 dice nastopa napram vojnim veteranom Washington, 3. avgusta. Armada bivših ameriških vojakov stopil governer države La Fol- je sedaj pognana iz Washingto-lette. Governerja je predstavil na in razkropljena po Ameriki, navzočim rojak Derganc. žu-^In ravno to je velik problem za Pan v naestu Willard je Slovenec 'sedanjo republikansko admini-Klarič. jstracijo. Toda dočim je bila prej V Seward, New York, je po bonus armada koncentrirana v daljši bolezni preminul rojak enem samem mestu, jo je bilo Rudolf Mestek. Prestal je dve lahko kontrolirati, kontrola je lila $570,000 za pomoč brezposelnim v mestu Cleveland, O.—Mestna zbornica v Clevelandu bo imela v pe- krih in suhih v svojem sprejemnem govoru Washington, 3. avgusta. Predsednik Hoover bo imel prihod- tek inzvanredno sejo, da določi!nji teden svoj že dolgo pričako- °Peraciji, a je končno podlegel. Ranjki Mestek je bil rojen leta 1888 v Trbovljah in je prišel leta 1913 v Ameriko. Večino svojega bivanja je preživel v Thomas, West Virginia. Tu zapušča ženo in otroke. . Skupno premoženje Zapadne Slovanske Zveze, s sedežem v Denverju, Colo., je znašalo koncem junija, 1932, svoto $158,-760.13. Mary Damish, iz Girard, Kansas, bi rada zvedela, kje se nahajata brat Pavel in Cene Ostreje- V stari domovini jima je umrla mati. _ V Chicagi je umrla Mary An-'•it»vec, doma iz vasi črnica. Bo-•ehala je dalj časa. Za njo žaluje soprog in šest nepreskrbljenih otrok. pa nemogoča sedaj, ko je armada razkropljena. Poleg tega, so dobivali v Washingtonu redno hrano, danes pa ta razkropljena veteranska armada strada, kjerkoli se nahaja. Ni čuda, da v takih okoliščinah je začelo prevladovati nezaupanje in silna nezadovoljnost med veterani. Dočim prvotno o "rdečkarjih" med njimi sploh slišati ni bilo, se je danes njih število postote-rilo. In kakšen učinek bo imel Hooverjev nastop napram veteranom, katere je dal predsednik z bombami, bajoneti in sabljami pognati iz Washingtona, o tem si republikanska administracija v Washingtonu niti misliti ne drzne. Policijski načelnik v Washingtonu je neprestano priporočal, da se proti veteranom ne sme z nasiljem pošto- Ameriška jabolka bi mo- Pf«- Ritega Pa Hooverjeva i vlada s skrajnim nezadovoljstvom gleda na policijskega načel- rala v Francijo Paris, 3. avgusta. Ameriški p°slanik se je danes zaeno z zaupniki francoskih importnih Vf<*k za sadje oglasil pri polje- j e'skem ministru, da se pregoni francosko vlado, da dovoli ^°Šiljanje ameriških jabolk v rancijo. Tekom avgusta me-Sfica se ameriška jabolka ne sme-Uvažati v Francijo, in v me-Secu septembru je dovoljeno podati samo 12 železniških voz jabolk v Francijo iz Amerike, dansko leto so iz Amerike izvozili v Francijo 100 železniških jabolk. nika. Splošno se pričakuje, da namerava, vlada tudi v ostalih krajih dežele, kjer se pojavi punt, mnogo bolj strogo nastopati zanaprej. Toda v tem koraku vlade vidijo dobro poučeni politikarji silen poraz Hoo-verjeve administracije pri jesenskih volitvah. Lepi dobički Mestna elektrarna v Clevelan-au Ukazuje za prvih šest mese-Cev $329,088.89 čistega dobička, asi je mesto v tej dobi prodalo Za $89,000 manj elektrike, kot v istem času lanskega leta. Od-kar se nahaja župan Miller pri uP*"avi, so se zvršile pri upravi testne elektrarne gotove spre-*ttembe, ki so znižale stroške za ^3,000 v treh mesecih. Ako bi lla mestna elektrarna privatna last> bi morala plačati $188,000 ;fvka, in bi znašal dobiček le $136,000. v Zadnja depresija Verne Reynolds, kandidat so-^'alistične-delavske stranke za Predsednika, je včeraj govoril v ^velendu in se izjavil, da de-'esija, v kateri sedaj živimo, jc ^anja v Zedinjenih državah. ,ajti socialistična - delavska tranka (Socialist) Labor Party) s° Pr|zadj£ia letos kapitalizmu ^mrtni udarec, in nastopila bo . a industrijskega unionizma go pai-adiž na svetu. Govornika 0 tekem njegovega izvajanja movno napadli komunisti. . v Poroka v naselbini - Se ,j?boto ob devetih dopoldne jytiVr'Si v cerkvi sv. Vida poroka p J? Jennie Lužar in Mr- Joe bro ' Nevesta je hčerka do-iz ino°Zna"ne Lužar j eve družine Joe p • E' 69th St- ženin Pa sin "ajkove družine iz 61. ceste. Diktator Mussolini ne veruje v mednarodni mir Rim, 3. avgusta. Svetovnih vojn se nikakor ne more preprečiti, je mnenje laškega diktatorja Mussolinija, in fašizem nikakor ni bil ustvarjen za pacifi-zem, se je izjavil Mussolini. Po njegovem'mnenju prinaša samo vojna polno energijo človeka na dan, in narod, ki se ne boji vojnega meteža, je junaški narod. Tudi demokracija nima dobre besede pri Mussolini ju. Demo kracija, pravi diktator, je za slabiče, ne pa za one, ki se hočejo povzpeti naprej. podporo za potrebne brezposelne, in da naredi korake, da vloži prošnjo pri zvezni vladi za iz-vanredno pomoč. Glasom pota-ve sme mestna zbornica sposoditi si še $570,000 za pomoč brezposelnim, potem tudi mestu ne preostaja nobenega denarja več tozadevno Ido novegia leta. Morala bo priti zvezna vlada na pomoč, ki ima tozadevno $300,-000,000 na razpolago. Da mesto Cleveland v resnici nima več denarja za, brezposelne, so ugotovile tudi dobrodelne družbe, ki bodo na priporočilo in z odobre-njem mestne vlade predložile prošnjo governerju White, in governer bo odposlal prošnjo v Washington, kjer jo bodo morali upoštevati. Računa se, da. bo Cleveland potreboval še letos najmanj $4,000,000, da vsaj deloma pomaga omm, ki so v resnici pomoči potrebni. Proračun za prihodnje leto pa, ako se razmere ne spremenijo, bo znašal $18,'000,000, in če k tej svo-ti prištejemo $4,000,000, kar se še letos potrebuje, dobimo ogromno svoto $22,000,000, ki se mora spraviti skupaj do konca tega leta. Koliko bo Cleveland dobil od davkov, je nemogoče povedati, ker ljudje i*a,vke Jsilno j počasi plačujejo, in koliko bodo znašali prispevki Community fonda, je tudi nemogoče vedeti. -o-- Starostna zavarovalnina Columbus, Ohio, 3. avgusta. V letnem poročilu trgovske zbornice za državo Ohio se ostro napada zavarovanje zoper brezposelnost in starostno zavarovanje, Obsoja se oboje kot "socialistični načrt," ki bi povzročil največje težave prebivalstvu države Ohio. Governer White jt! letos spomladi imenoval poseben odbor, ki naj preiskuje, če kaže, da država Ohio upelje starostno in brezposelno zavarovalnino. Odbor še ni poročal, toda- gotovo je, da se bo s tem problemom bavilo posebno zasedanje državne po-stavodaje, ki je sklicano za september mesec. vani govor, ko bo obveščen, da je bil nominiran od republikanske stranke za predsedniškega kandidata, in bo odgovoril na to obvestilo. Splošno se sodi, da bo govor Hooverja, naklonjen prohibiciji, toda da bo take vsebine, da se bodo pod zastavo Hooverja lahko združili mokri kot suhi republikanci. Baje bo Hoover priporočal, da.se izloči i:: prchibicijskega programa najslabše točke, obdrži pa vse do- zapovedal, da slednji zapustijo vsa taborišča Washington, 3. avgusta. Poveljnik bonus [veteranoiv, Wal- vernerja White, da spremeni volivno postavo Trgovinski tajnik zapustil kabinet. Hoover imenoval namestnika Washington, 3. avgusta, četrtič v štirih letih se je odpovedal Columbus, Ohio, 3. avgusta. Socialistična* stranka izjavlja, kabinetni uradnik Hooverjeve ter W. Waters, je danes izjavil, da bo dobila dovolj podpisov, da i administracije, ko je včera j poda se bonus armada ne bo več prisili državnega tajnika, da da resignacijo trgovinski tajnik tiskati imena socialističnih kan- j kabinetaf Robert Lamont. Hoo-didatov za razne urade na gla-.ver je Sprejel resignacijo in nemudoma imenoval Roy Dikeman koncentrirala v enem taborišču, pač pa bodo morali veterani domov in se v posameznih državah ustanovijo posebna taborišča za nje. Večina bonus armade se nahaja sedaj v Johnstown, Penna., kjer jo je župan odprtih rok sprejel, toda meščani so proti veteranom. Tu se nahaja nekako 4000 veteranov. Dobili so povelja, da porušijo šotore in odpotujejo domov. bre točke. Hoover je svoj po, Walters je izjavil, da nima no- membni govor pripravil z največjo skrbjo. Popravljal, črtal in zopet spreminjal je neprestano. Svojim zaupnim prijateljem je dajal govor v pregled in v mnogih ozirih poslušal njih benega pomena več, da bi veterani bivali v skupnem taborišču, zlasti če so oddaljeni od glavnega mesta, in da je torišče aktivnosti veteranov v bodoče v posameznih državah. nasvete. V splošnem bo Hoover Medtem se je pa tudi župan me- pOvdarjal v svojem govoru, da sta Johnstowjia, McCloskey, pri- rcpublikanska stranka je "var- jazno, toda odločno približal ve na in pametna," dočim demokrati nimajo nobenega programa. In dočim so republikanski mo-kraši pustili Hooverja ob času, ko je delal na, svojem govoru, popolnoma v miru, pa je dobival neprestano obiske od strani voditeljev prohibicijskega gibanja, ki gredo do skrajnosti, da pridobijo Hooverja na svojo stran. --o- Končno jo je pa le dobil Evanston, 111.,—Samuel Harrison, mirovni sodnik v tem mestu, ki je v 37 letih poročil 1700 parov (srečno ali nesrečno, se ne vpraša), ki je star 79 let, je končno tudi sam podlegel zakonskim sladkostim, še aprila meseca je oglasil v časopisih, da bi rad poročil žensko, ki ima rdeče lase. In oglasila se je rdečelaska Emmy, stara 41 let in dobila sta poročno dovoljenje. Pregovor pravi: Kdor drugim jamo koplje . . . teranom, katere je prvotno odprtih rok sprejel, in izjavil, da sovnice novembra meseca. Sydney Yellen, tajnik socialistične stranke v državi Ohio, izjavlja, da je stranka doslej dobila 22,-000 podpisov tozadevno iz 37 raznih okrajev države Ohio. Ta imena bodo predložena državnemu tajniku tekom prihodnjih dni. Toda ti podpisi nikakor ne zadostujejo, da bi po sedanjih volivnih postavah države Ohio socialistična stranka smela na uradnih glasovnicah imeti svoje strankarske znake ali pa predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, pač pa bodo imena socialističnih kandidatov tiskana kot posebna skupina. Raditega nameravajo voditelji socialistov se oglasiti pri governerju White, da izposljujejo od njega, da, v svojem pozivu za izvanredno je njegova, želja, da veterani od- zborovanje državne postavodaje, potujejo proti svojim domovom, župan se boji, da bo nastala strašna epidemija« Veterani nimajo nobenih sanitarnih na- Chapina iz Detroita za n jegovega naslednika. Lamont, dosedanji trgovinski tajnik, je pisal predsedniku Hoover ju, da njegovi privatni interesi zahtevajo, da se nemudoma odtegne" javnemu življenju in se posveti svojim privatnim poslom. Novi trgovinski tajnik Chapin je predsednik Hudson Motor Car Co. v De-tre-itu, in je zopet milijonar, kot so navadno vsi člani Hooverje-vfcga kabineta. Novi trgovinski tajnik je 53 let star. Svoj urad nastepi prihodnji teden. Glede takojšne boljše bodočnosti je zelo optimističen. Izjavil se je, da veruje, da je prišel čas, ko ni treba več obupati in tarnati, pač pa bo treba iti v najkrajšem času na delo. Odstopli trgovinski tajnik, Lamont, je bil znan, kot najožji svetovalec predsednika Hooverja. Svoj urad je nastopil v letu 1929. Predno je postal kabinetni tajnik, je bil direktor kakih pol ducata največjih industrijskih podjetij v deželi. Hoo- ki se ima vršiti septembra mese» ca, navede tudi spremembo obstoječih volivnih postav. Ako državna postavodaja tozadevno prav, nesnaga v taborišču jejkaj ukrene, tedaj se bo dovolilo ogromna, in mnogo otrok in žen, j političnim manjšinam v državi, ki spremljajo veterane, je že|da se tiskajo njih kandidati na jver se je izjavil, da je Lamont obolelo. Mpdtem se pa poroča | uradnih glasovnicah tako, kot! prevzel urad trgovinskgea tajni-iz Washingtona, da so tam na kandidati vseh večinskih strank. ka z velikimi osebnimi žrtvami, sodniji izspustili 15 takozvanih j Socialisti pri zadnjih volitvah v "radikalcev," katere je admini j drža vi Ohio niso dobili niti 30,- 000 glasov, in državna postava zategadelj prepoveduje, da bi imena socialističnih kandidatov prišla na uradne glasovnice. -o-- Dekle v Michiganu naj- Republika izkazuje zadnje časti kralju Lisbon, Portugalska, 3. avgu sta. Truplo bivšega stracija obdolžila, da so hujskali veterane. Imenovali so jih bolj -ševike. Sodnija jih je morala spustiti, ker niso imeli proti njim nobenih dokazov in so vsi se izkazali kot državljani. Položaj na borzi deno mrtvo na domu Luddington, Michigan, 3. avgusta. Truplo 17 letne deklice Evelyn Sanford, je bilo najdeno na domu, v kleti Frank Nas!?a, katerega so aretirali. Dekle je in da je vodil urad tako, da si je pridobil največje zaupanje. -o- Vojaštvo poslano v pre-mogarske kraje Indiane 'si vabij sorodniki in prijatelji so ,. Jeni, da se udeležijo poroke, 1 s sv. mašo. 000 nenK°.S Ai*"e8> ki šteJe 2>000'' vsee- alcev ima eno Petino Prebivalstva Argentine. Kekič razporocen George Kekič, 32 let star, 2641 W. 5th St., je dobil včeraj ra.z-poroko od svoje žene Mary. V obtožnici je George izjavil, da ga je njegova žena večkrat samovoljno zapustila, in dasi ji je dal večkrat priliko, da se vrne domov, tega ni storila. Mary Kekič se je dalj časa potepala okoli z znanim banditom in morilcem Joe Filkowski, ki je dobil pred kratkim dosmrten zapor radi umora in ropa. Mary Kekič je bila tedaj aretirana v New Yorku in obsojena v pet let zapora, ker so pri njej dobili za $60,-000 ukradene tuje lastnine, katero je naropal Joe Filkowski. Zavasky's trgovina Opozarjamo na oglas Zavasky's hardware trgovine v da-našnjepi listu. Tam boste dobili v teh dneh jako, poceni razne predmete, vrhu tega pa še lepo darilo. Dobri oglaševalci General Electric Co. naznanja, da bo začela v septembru z ogromno oglaševalno kampanjo, ki bo trajala 9 tednov in ki bo veljala $600,000. Vsi oglasi bodo potom časopisja. Naslednik Maschketa Ker se nahaja poglavar republikancev v Clevelandu Maschke, v neprijetni kaši, ko je na poziv velike porote moral položiti $20,000 varščine, ker je bil omenjen v zvezi s sleparskim manipuliranjem davčnega denarja, je nastalo med republikanci gibanje, da se izognejo Maschketa in dobijo drugega voditelja. Najbolj se za to mesto omenja Harry l. Davis, bivši župan in governer, in Daniel Morgan, bivši mestni manager. Brez uniform Direktor javne varnosti Merrick se je! izjavil, da je za to, da delajo ognjegasci brez uniforme, samo v civilni obleki. Blago za uniforme morajo ognjegasci plačati, toda mestni krojači jim dajejo delo zastonj. Za delo plača mesto $19,000 na leto. To bi se lahko prihranilo, če bi bili ognjegasci brez uniform. Poljska dvorana Zvezni pravdnik Holsinger v Clevelandu zahteva, da se uradno zaprejo prostori društva št. 6, Poljske Narodne Zveze, ki se nahajajo na 7206 Fullerton Ave. Ko so 22. maja vdrli tam zvezni agenti, so dobili mnogo opojne pijače. New York, 3. avgusta. General Motors korporacija je napovedala splošno divi'dendo na, dobičke, in sicer 25 centov na delnico. Obenem se pa poroča o i zginilo zadnjo soboto z doma. jako živahnem poslovanju na I Trfaplo dekleta je bilo nekako borzi. Cene delnicam so posko- j 18 palcev gjobokjo (zakopano, čile od dveh do sedem točk, in j Odkrila, je truplo policija, ki je tekom poslovnega dne se je pro-1 uvedla obširno iskanje za zgi-dalo 2,500,000 delnic. Cene del- jnulim dekletom. Nash je bil are- pcrtugal- nicam sledečih industrijskih pod-i than, ker je imel več ran na skega kralja Manuela je bilo^da-1 jetij so se dvignile tekom dneva:; svojih rokah, ki so bile enake rane?. pripeljano na angleški vojni i Union Pacific, American Tele-1 nam, prizadete od praskanje, ladji v portugalsko pristanišče, | phone in Telegraph Co., Coca Pozneje je 31 letni Francis Nash spremlja|na po d!veh portugal- Terre Haute, Indiana, 3. avgusta. Governer države Indiane, Leslie, je odredil, da se pošlje več oddelkov narodne g&rde v Vigo okraj, kjer so unijski pi-keti zaprli 60 neunijskih premo-garjev in jih držijo zaprte že 27 ur. Governer se je izjavil, da je poslal tja vojaške čete, ker lokalne oblasti nikakor ne morejo več obvladati položaja. Zaenkrat je bilo poslanih tja 1,000 vojakov. Najmanj 5000 linijskih premogarjev je na piketi-ranju. štrajk je nastal, ker so premogarji odklonili dnevno znižanje plač v visokosti $1.10. skih vojnih ladjah. Ko je truplo dospelo v pristan, je bilo oddanih 19 topovskih, strelov. Portugalska je prepodila kralja Manuela pred 22. leti, ker je zapravljal narodno premoženje. Kralj Manuel'je umrl 2. julija v ! Londonu. Policija ni jkriva umora dveh veteranov Washington, 3. avgusta. Ko-r oner jeva porota je odločila, da policija nikakor ni kriva smrti dveh veteranov, ki sta bila ustreljena zadnji teden, ko je vojaštvo napadlo taborišče bivših veteranov in jih s silo pregnalo iz mesta. Eden izmed obstrelje-nih, John Hushka iz Chicage, je bil takoj mrtev, dočim je drugi šele včeraj umrl na posledicah strela. Prvega so pokopali vsemi vojaškimi častmi. Striženje las Unijski brivci v Clevelandu so sklenili, da znižajo cene za striženje las otrokom. V bodoče se bo računalo samo 25 centov. Cola, Eastman Kodak Co., Uni- priznal, da je umoril dekle ted States Steel, General Electric, New York Central, American Smelting in mnogo drugih. Iz daljne Colorado Sestri .Misses, Josephine Oropan in slečen John Willis je sinoči čakal z avtomobilom na W. 25th St., da se spremeni prometna luč. K Neplačani davki Dasi je bil termin za plačanje davkov že dvakrat podaljšan, in manjka samo še 6 dni, da se plačajo davki, ne da bi bilo treba plačati kazen, pa se je doslej na-I brale vsega skupaj samo šele in njegovemu avtomobilu sta prišla $14,000,000 v plačanih davkih. Skupna dolžna davčna svota Rose Prince in prijateljica Miss,dva moška, ki sta mu zapoveda-Ana Stark sta dospeli k stricu J. [la, da zapelje pod most. Tu sta Slcgar, 1149 Norwood Rd. iz J mu vzela $1.00, rekelc, hlače, daljne Colorade na obisk. Prav čevlje in nogavice, in ko sta vze- dobrodošle med nami. Skušnja za igro V petek ob osmih zvečer se vrši na odru SND skušnja za igro "Domen." Vsi igralci in igralke so prijazno vabljeni, da pridejo.—Režiser. Pozdravi iz domovine Prijateljske pozdrave pošilja iz Sodražice vsem poznancem v Clevelandu Mrs. Mary Lušin, ki je pred kratkim odpotovala na obisk v staro domovino. Kohler je boljši Bivši šerif in župan Frecl Kohler je sedaj toliko boljši, da zna/ša, $36,000,000, torej ljudje niso še plačali $22,000,000. Kakšne posledice bo to imelo za mestno in za druge vlade, si lahko mislite. Dan 10. avgusta je zadnji dan, ko morete postavnim potom plačati davke, ne da bi bila naložena kazen. Včeraj je bilo skupno plačanih davkov v svoti $669,000. Pogoni v Akronu Zvezni prohibicijski agenti so včeraj zvečer naredili pogon v la tudi avto, sta ga pustila v sami spodnji obleki. Takega ga je dobil neki avtomobilist, ki ga je zapeljal na policijsko postajo, kjer je povedal svojo zgodbo. Ogromni dohodki Ko so preteklo nedeljo baseball igralci Clevelanda prvič igrali v novem mestnem stadionu, je posetilo igro nič manj kot 80,184 oseb. Izmed teh jih je I predmestja Akrona in zlasti ro-imelo nekako 3000 proste vstop-j govilili v mestecu Mogadore, nice, dočim so ostali plačali za Ohio, kjer so aretirali tri moške, dobili dva kotla, katerih vsak je držal 200 galon in zaplenili 300 galonov žganja,. Suhači so vdr- vstopnino $86,977. Pritožbe zamorcev Zamorski voditelji v Cleve-vsak dan za eno uro že lahko landu se pritožujejo, da šolske li najprvo na farmo Charles Ga-vstane in čita časopise. oblasti nepravično postopajo na-|nicha, v predmestju Mogadore, Znižane plače pram zamorskim otrokom, ker j kjer so dobili kotel v hlevu. Tu sledhje silijo, da zahajajo v go-j so zaplenili 10,000 galon namoče-tove šole in jim ne dopustijo do- [nega, dva tona sladkorja, 160 stopa v vse javne ,šole. šolske funtov droži, 40 vreč oglja. Are-oblasti bodo uvedle preiskavo. |tirane so odpeljali v Akron. Vas South Euclid, Ohio, je znižala plače vsem svojim 20 uslužbencem za približno 20 odstotkov. / "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAF1B Published dally except Sunday* and Holiday* NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto lfi.ee Za Clereland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «1.00 Za Cleveland, po pofttl, pol leta «3.50 Za Cleveland po ramaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $8.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka ■ cente. Vaa pisma, dopise ln denarne poMljatve naslovite: Ameriška Domovina, 0117 Bt Clair Ave., Cleveland, O. TeL HEnderson 0038 JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 182, Thu., Aug. 4th, 1932 Bratske podporne organizacije Bratska podporna organizacija je med drugimi Slovenska Dobrodelna Zveza, ki posluje po državnih postavah države Ohio in nima svojega delokroga tudi v drugih državah. Da je dobila Slovenska Dobrodelna Zveza pravico pobirati denar od svojih članov za različno zavarovalnino, so morali urositi prvotni člani, ki so Zvezo ustanovili, dovoljenje države, ki je izdala čarter organizaciji, kateri čarter podeljuje Zvezi gotove pravice in privilegije. Pri bratskih podpornih organizacijah vrhovna oblast ni zbor direktorjev ali ravnateljev, pač pa je vrhovna oblast, razsodišče in zadnja instanca — konvencija. Konvencija je zbor v ta namen izvoljenih članov. Ob gotovem času volijo člani vsakega društva takozvane delegate, ki pridejo potem zopet ob gotovem času in na gotovem mestu skupaj in delajo, spreminjajo, umikajo razne postave in določila organizacije. Kar konvencija sklene, tega ne more ovreči nihče, razven ako je dotični sklep v naspi'otstvu postavam države Ohio. Kakor hitro pa konvencija preneha s svojim poslovanjem, tedaj preide vsa oblast in uprava dobrodelne organizacije na vrhovni odbor. Člani tega vrhovnega odbora so vedno izvoljeni izmed delegatov, ki se nahajajo na konvenciji, torej je uprava podporne bratske organizacije jako demokratična, ker izvira vsa zakonodaja in vsa uprava organizacije direktno iz članstva. In ravno, ker Slovenska Dobrodelna Zveza posluje le v državi Ohio, ji olajšuje njeno poslovanje, kajti ni se treba ozirati tej bratski podporni organizaciji na postave številnih držav. Članstvo Slovenske Dobrodelne Zveze je kot ena velika družina, ki ni raztresena p d vsem svetu, pač pa skoro kompaktno skupaj biva. In ker smo takorekoč vsi skupaj, se tudi medsebojno mnogo bolje poznamo, vemo natančno za potrebe članov, in vsako preporno ali težavno zadevo tudi takoj lahko rešimo, ne da bi se zavlačevala s pisanji ali izvanrednimi konvencijami. Obenem je pa pri Slovenski Dobrodelni Zvezi tudi kontrola članstva mnogo lažja, izdatnejša in točna, kot je to mogoče pri drugih bratskih podpornih organizacijah. Vsaka sumljivost se takoj razvidi, vsaka dobra ideja se takoj razvije, večina članstva ima v bližini glavni urad, kamor lahko gre po nasvete in po poravnavo ,ako je kaj narobe. Tako se je v tem več kot dvajsetih let obstanka Slovenske Dobrodelne Zveze zgodilo, da do resnega prepira in nesporazuma med članstvom Zveze nikdar prišlo ni, in da je Zveza kljub številnim drugim bratskim organizacijam krasno napredovala v vseh oddelkih, in da je to edina slovenska podporna organizacija, ki v vseh 22. letih svojega obstanka ni vzela še niti enega samega centa naklade ali izvanrednega ases-men ta. Pomisliti moramo, da tvorijo članstvo Zveze ljudje najbolj različnih prepričanj, mišljenj in idej. Organizirani so lepo po posameznih društvih, kjer se zbirajo ljudje enega mišljenja in prepričanja, in kjer lahko o svojih idealih govorijo in debatirajo in sklepajo, kar hočejo, kjer imajo svoje blagajne in delajo z denarjem kar hočejo. Ta društva so popolnoma samostojna po svoji notranji upravi, in so v zvezi z glavnim uradom le, kar se tiče plačil smrtnine, bolniške podpore in drugih vse članstvo obveznih zadev. To medsebojno poznanje, ta sporazum, ta svoboda, ki prevladuje pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, vse to je pomagalo k sijajnemu uspehu organizacije. Dočim je pri marsikateri drugi bratski podporni organizaciji mnogo slučajev, ko je treba nakladati izredne asesmente, ki se zlasti danes tako težko plačujejo, se to ni še zgodilo pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. In dočim je pravilno, da so ljudje zavarovani pri več organizacijah ,pa mislimo, da privlačnost značaja Zveze, njena močna blagajna, njeno svobodoljubno nazira-nje o mišljenju posameznika, bi pač moralo privabiti slehernega Slovenca in Slovenko v državi Ohio pod okrilje Slovenske Dobrodelne Zveze. slednje leto se je vršil piknik pod pokroviteljstvom teh društev. Uspeh je bil zopet povo-ljen, pol tisočaka je bilo dobička. Takih uspehov nismo bili v Collinwoodu tedaj vajeni, ako-ravno se je vršilo v dobi debelih let. Enkrat za vselej bi si morali zapomniti, da vselej, kadar gre za napredek cele župnije, da tudi vsi skupno delujemo, ker le v skupnosti je moč. Zadnjih par let zveza collin-woodskih društev ni bila nič kaj aktivna. To je tudi eden glavnih vzrokov, da nimamo že več let nikakih farnih prireditev. Po drugih slovenskih farah so bolj delovni kot mi in imajo tudi uspeh. Ako imajo uspeh druge slovenske župnije, je uspeh mogoč tudi pri nas. Malo truda je treba, s trudom se da doseči marsikaj. Jadikovati o slabih časih, to je že stara, pesem, katere melodijo že vrabci čivkajo po strehah. Potreba je sedaj večja ko v dobrih časih, zatorej se moramo zavedati, da je napredek naše župnije odvisen od dobre volje faranov. Zvezo skupnih društev bo treba poklicati k življenju, da se farne prireditve zopet obnove. Oltarno društvo krščanskih mater že deluje na to, ter so se že obdržavale seje tozadevno. Za sedaj se je sklenilo to, da priredi naša župnija piknik na 14. avgusta na špelkotovih farmah. Prvotno se je nameravalo prirediti piknik v manjšem obsegu. Sedaj so pa tudi druga društva pokazala, da so pri volji sodelovati in to nam daje upanje, da bo prihodnji farni piknik imel zopet velik uspeh. To naj bo nekako prednazna-nilo glede piknika vsem onim, kateri niso čuli oznanila v cerkvi zadnji dve nedelji zaporedoma. Glede piknika sledi prihodnjič bolj podrobno. Frank Kovačič. čilo, da je bilo 15 žensk napram skov so spekli na žerjavici in ko ZDRAVJE IN BOLEZEN Dr. F. J. Kern živčne bolezni IV. Veliko primerov živčnih bolezni je — kot sem omenil v zadnjem članku — posledica telesnih slabosti. So pa drugi slučaji, recimo pri mladih ljudeh, kjer ne moremo z najboljšo zdravniško preiskavo doznati nobene bolezni na telesnih organih, in vendar se pokaže pri njih nervoz-nost v prav hudih oblikah. Vsakemu izmed čitateljev so znani takozvani primeri živčne onemoglosti (nervous breakdown), ki se rada loti, mladih ljudi od 18. do 30. leta, torej v najlepših in najbolj zdravih letih življenja. To bolezen je težko opisati; pozna jo le tisti, kdor jo je sam pretrpel. V tem oziru sem bil toliko srečen, da sem sam doživel en napad v drugem letu medicinske šole, torej lahko sočuv-stvujem s sličnimi bolniki. Pri nekaterih traja bolezen od enega do dveh mesecev, pri drugih pa več let. Nekateri popolnoma ozdravijo, pri drugih, pusti bolezen posledice, da so bolniki vedno bolj ali manj razdražljivi in nervozni. Bolniki so potrti in obupava-jo. Vsak pojav, najmanjše bolečine pretiravajo in se bojijo smrti. Nespečnost, slabo spanje, je reden simptom. Težko opravljajo navadna dela. če hodijo v šolo, so v vednem strahu, da ne bodo dovršili tečaja. Apetit je lahko prav dober in bolnik se včasih zredi. Nekateri bolniki so dobre volje, večina jih je pa žalostnih. Podvrženi so vsako vrstnim občutkom. Vse je narobe; nobena stvar jih ne razveseli. Hitro so. razžaljeni, če se jim oporeka. Nekateri imajo posebno zadoščenje, če storijo druge nesrečne, sa-mi pa trdijo, da jih svet ne razume. Skoro vsak bolnik z živčno onemoglostjo trpi vsled strahu, da bo srce vsak čas prenehalo utripati, da se ga bo prijela kaka nevarna bolezen: jetika, rak, pljučnica ali kaj podobnega. Nekateri se bojijo iti med lju- kadar so VEČ AKTIVNOSTI BO TREBA Cleveland (Collinwood), O.— ni je pri srcu. Po kratkem raz-V začetku pomladi, leta 1928, je motrivanju je bilo sklenjeno, da bila na pobudo društva sv. Jo-; nastopajo vsa ta društva v jav-žefa št. 169 KSKJ sklicana seja nosti pod izrazitim imenom vseh katoliških in cerkvi naklo-1 "Zveza collinwoodskih skupnih njenih društev, poslujočih v de- j društev." Namen zveze pa naj lokrogu naše župnije. Namen !bo: prirejati veselice, piknike in seje je bil, da z združenimi močmi pomagamo župniji do večjega gmotnega uspeha. Zborovanja so se udeležila številna društva ter s svojim odzivom pokazala, da se zanimajo za napredek svoje župnije. Sklep seje je bil, da se vsa društva strnejo v bazarje v korist cerkve. Kako* potrebna je bila za našo faro ta zveza, se je pokazalo ob priliki obsežnega bazarja leta 1928, katerega so priredila društva, spadajoča v zvezo, v korist cerkve, odnosno nove šole, katera se je takrat gradila. di, drugi so nesrečni, sami. Boli jih glava, največkrat na temenu, "kakor bi kdo žebelj zabijal vanjo." Vzrokov živčne onemoglosti je lahko seveda več. Kot sem že omenil v prejšnjih člankih, nismo vsi enako rojeni. Nervoznost je včasih že podedovana. Skrb za obstanek, za šolanje, za vzgojo otrok dostikrat povzroča bolezen. Gotova vrsta zdravnikov, pod vplivom nemškega zdrav nika Freuda, smatra večino pojavov te vrste nervoznosti kot posledica seksualnih motenj. Freud trdi, da so zatrti spolni nagoni vzrok nervoznosti med modernimi ljudmi. Nesrečna ljubezen, ljubosumnost, prepir med zaročenci ali med zakonskimi, pogosto povzročijo "nervous breakdown." Kako zdraviti' živčno onemoglost? Večina teh bolnikov se oglasi pri zdravniku prepozno. Čim prej se prične bolezen zdraviti, tem več upanja-.,je, da se ne bo pozneje ponavljala in da ne bo trajala predolgo. Pred vsem je priporočljiva korenita sprememba običajnega dnevnega reda. Kdor zboli vsled preglobokih študij, naj o počitnicah opusti čitanje. Telesne vaje, mrzle kopeli, sprehodi po prosti naravi, po gozdovih, poljih so velike koristi. Včasih pomaga že sama selitev iz enega stanovanja v drugega. Potovanje je eno najboljših zdravil. Veliko zaleže posvetovanje s hišnim zdravnikom in pogovori z dobrimi prijatelji in znanci. Samota, odtujenost od ljudi, premišljevanje na samem takim bolnikom škoduje. Izvzemši en ali dva meseca bolniku delo koristi, pretiranega čitanja knjig pa se je treba izogibati. Če so vzrok bolezni seksualna vprašanja, prepiri med zakonskimi, je treba, seveda razmere preurediti in zboljšati. Pri tem je medsebojna pomoč "članov družine velike važnosti. enemu moškemu. Zato so pa dobili belokožci tam dobro polje za svoje pustolovščine in mnogo si je tukaj ustanovilo svoj dom za vedno. Neki Amerikanec, ki je imel enajst žen in tudi ravno toliko otrok, je živel v vsej brez-skrbnosti. Kako ne, saj je vseh 11 žen delalo in skrbelo zanj. Tudi mnogo Angležev je imelo tam cele hareme in so živeli najsrečnejše življenje. V vasi, kjer je nameraval Richards ustanoviti podružnico za svojo trgovino, je bila navada, da je dal poglavar domačinov svojemu gostu eno svojih hčera za ženo. In bila bi največja razžalitev, ako bi beloko žec tako prijazno ponudbo za vrnil, ker bi se poglavarju strašno pokadilo, če bi tako malo upošteval njegove hčerd. Zatorej tudi Richards ni nič premišljal, ampak je takoj vzel mično rujavko za ženo in za gospodinjo. Poglavar je bil strašno vesel,. ko je pestoval vnuka, ki ni bil tako rujave polti, kot drugi domačini. Ob priliki rojstva prvega otroka, je poglavar priredil veliko slavnost, ki ji po naše je bila pečenka gotova, so potre-sli žerjavico v krogu med plesalce. Bobni zaropočejo in v divjih kretnjah se vrtijo moški v krogu. Ko so bili vsi razhičeni, so potrgali obleko raz sebe in se obmetavali z žerjavico. To se imenuje ognjeni ples. čim več opeklin plesalec dobi, bolj za spretnega plesavca ga smatrajo. Na nekem drugem otoku pa Richards ni dobil tako ugodnih tla za svoje pustodovščine kot drugod. Tukaj so bili možje pena vadno ljubosumni in so celo radi svoje življenje darovali, da so obvarovali svoje žene in dekleta pred tujci. Ko se je nekoč razbila na obrežju tega otoka neka francoska ladja in so se hoteli rešeni mornarji sukati okrog domačink, so povabili domačini mornarje na ribolov v svojih malih čolničkih. Ko so bili daleč na morju, kjer je mrgolelo morskih psov, so domačini nalašč prevrnili vse čolne in tako ostali obenem z vsiljivci žrtve morskih pošasti. Pozneje je srečal Richards na otoku Tahiti neko belo dekle, v katero se je zaljubil, toda ta se Ce verjamete al' pa ne. pravimo botrinja. Pri tej sla-j je prezirljivo obrnila od njega, vnosti so domačini uprizorili j ker je pač vedela, kakšno prete-"ples ognja." Tisoče mladih puj- klost je imel Richards poprej. RAZNE ZANIMIVOSTI NA MORSKEM DNU PUSTOLOVŠČINE BELEGA ČLOVEKA JUŽNEM MORJU skupno zvezo, pod katero okri-;Gmoten uspeh bazarja je bil si-lje naj bi spadala vsa ona dru-jajen, kot še nikdar prej, skoro žtva, katerim je napredek žup- j $4,000 je bilo preostanka. Na- "Mnogokrat si želim, da bi zopet prišel v družbo belih žen. Toda to srečo sem zapasel. Svojo srečo sem zapravil, ker sem vse svoje življenje prebil med ženskami rujavega plemena' v Južnem morju." Tako seje izpovedal trgovec Tom Richards v knjigi, ki je pred nedavnim izšla v Londonu. Knjiga se imenuje "Bel mož, rujava žena." V knjigi popisuje svoje življenje, ki ga je preživel na otokih Južnega morja. Njegov oče, ki je bil doma iz Nove Zelandije, je bil trgovec z biseri, ki jih je kupoval na otokih Polinezije. Ko se je nekoč podal na svojo trgovsko pot v te kraje ,je vzel seboj tudi svojega mladega sina. Svaril ga je pa že takoj v začetku, naj se ne peča z domačinkami. Toda mladi, komaj 15 letni dečko, se je spečal z nekim domačim dekletom, rujavega plemena, ki je bila stara 16 let. Ta mu je kmalu rodila'otroka in od takrat se ni mogel ustavljati čaru zapeljivih domačink in je postal oče številnim otrokom. Na otokih okrog Tahiti si namreč domačinke ničesar bolj ne želijo, kot da postanejo žene belokožča, za katerega potem delajo in skrbe z vso vnemo. V največjo čast si štejejo, da morejo noč in dan delati za svojega gospoda in gospodarja. Tako lahkoživo življenje je našel Richards na otoku Rapa. Moško prebivalstvo se je bilo vsled neprestanih vojsk tako skr- Ne samo površina zemlje ima svoja čudesa, ampak tudi na morske dnu so iste piconašli učenjaki in raziskovalci. Globoko pod morsko gladino se nahajajo gorovja, zajede, vulkani, žveple-ni studenci, oljni studenci in druge zanimivosti. Te stvari so> seveda, neznane turistom, znane so pa raziskovalcu, ki se je dolga leta trudil, da jih je našel in opisal. Zadnjih 115 let že raziskujejo obrežja Zedinjenih držav vladni raziskovalci. Eno najzanimivejših odkritij je Hudson zajeda ali kanjon. Vleče se od newyorskega zaliva kakih 50 milj daleč v morje. Učeni raziskovalci sodijo, da je to zajedo napravila pred mnogimi milijoni leti reka Hudson, ko je bila ta kraj, ki je sedaj pod morjem, še suha zemlja. Ta kanjon je po svoji lepoti še lepši kot je Grand Canyon v Colorado. Je tri milje širok in v nekaterih krajih do 2,400 čevljev globok. Ob obrežju Floride se pa nahaja močan mineralni vrelec. Nahaja se dve milji in pol od omrežja in devet milj južno od mesta St. Augustine. Ta studenec pošilja milijone mineralne vode iz morskega dna. Tam, kjer je ta studenec, se vidijo na mor-r ski gladini mehurčki, ki se lahko opazijo eno miljo daleč. Voda izvira s tako silo, da niti čoln ne stoji mirno nad tistim mestom. Raziskali so studenec in prona-šli, da je odprtina studenca 25 čevljev široka. Globok pa je studenec 70 čevljev, ali 125 čevljev, ako se računa od morske gladine. Drugi zanimivi studenci so oljni studenci, ki se jih najde ob obrežju Californije. Eden takih studencev je v Santa Monica zalivu. Olje prihaja iz morskega dna, iz globočine 75 čevljev. Oljni studenci so bili poznani pomorščakom mnogo prej, predno so začeli vrtati za oljem na zem-ski celini. " Drugi oljni studenec se naha-ja v Santa Barbara ožini, blizu mesta Santa Barbara. Tukaj je bil tako močan duh po petrol ju, da so imenovali bližnji: Coal Oil Point. Ladja, ki rabi 10 minut, da prepluje to vodo, kjer izvira ta oljni studenec, smrdi po petroleju v vsakem njenem delu. Morsko dno je povsod drugačno: v nekaterih krajih je pesek, drugje blato, drugje zopet skalo-vito. Na nekem kraju v Alaski je morsko dno pokrito z zlatim prahom. Mnogi bi se radi okoristili s tem zlatom, toda, žalibog, leži v globočini 600 čevljev in ga je nemogoče dobiti ven. Tako, vidimo, da tudi morje skriva mnogo zanimivosti, ki so zakrite prostemu očesu človeka, ki mora iznajti posebne priprave, če hoče ta čudesa opazovati Dnevna vprašanja 1. Kaj pomeni beseda "Taco-ma?" 2. Kdaj so začele Zedinje ne države izrek "In God We Trust' 'na svojih kovanih novcih? 3. Ali je bankirstvo poklic, ali je trgovina? 4. Kdaj je Angleška banka v Londonu začela s poslovanjem? 5. Koliko prebivalcev je imela država. Ohio leta 1850? 6. Od kod dobila "Me-nišija" svoje ime? 7. Kako se je imenovala Ljubljana za časa rimskega cesarstva? 8. Katera država na svetu meji na dva oceana? 9. Kako se imenuje v angleškem jeziku pravilno ime Jakob? 10. Od katere države so kupile Zed. države Alasko? Odgovori na vprašanja Slepec obogatel Denver, Colo., 1. avg. — Več let je sedel na ogalu ulice star, slep, polomljen mož in prodajal vijolice. Zadnje dni pa ga ni bilo več tem. Poizvedovali so za njim in pronašli, da je J. J. Potvin, tako je bilo njegovo ime,- postal bogat. V rudniku, kjer je bil pred 50 leti oslepljen in pokvarjen po i azstrelbi, so našli novo zlato žilo. In Potvin je solastnik tega rudnika. Sedaj mu ne bo treba več prodajati na ogalu vijolic. 1. Tacoma je indijansko ime in pomeni najvišji. 2. Leta 1864. 3. Bankirstvo je zaznamovano po zveznem števnem uradu pod trgovino. 4. 1. januarja 1695. 5. 1,980,329. 6. Vasi: Begunje, Bezuljak, Do-bec,- Kožljek, Selšček in Topol na Notranjskem se imenujejo s skupnim imenom: Menišija. Kraj je dobil ime po menihih iz Bistre pri Borovnici, pod katerih oblastjo so bile nekoč te vasi. 7. Emona. 8. Država Chile v Južni Ameriki, ki meji na Atlantski in Pacifični ocean. James. Od Rusije. -o-- POZOR! 9. 10. Naročniki v Clevelandu in okolici, ki dobivajo "Ameriško Domovino" po pošti, naj sprejmejo v naznanje, da jih bo odslej naprej obiskoval naš stalni zastopnik Mr. Joško Penko, ki je opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine. Prosimo cenjene naročnike, da sodelujejo v vseh ozirih z našim zastopnikom. Uprava Am. Domovine (x) To se je zgodilo tistega leta, ko je Martin Krpan od sv. Trojice, moj ožji rojak ampak ne sosed, tovoril brusilne kamne in gobo po kraških rebrih. Tiste čase so ljudje še iskreno verovali v čarovnice, moro, vampirje, in drugo nadnaravno silo, ki jim je narobe hodila pri ljudeh iri živini. Torej tiste dneve sta šla dva prebrisana čevljarska pomočnika iz Divače v Trst, da si tam poiščeta boljšega zaslužka. Ko tako krevsata po prašni cesti, vidita pri neki ogradi spečega kmeta, ki je smrčal, da je delal veliko konkurenco celo kraški burji, ki ji ni kaj za reči. Poleg kmeta je stal privezan krepak oslič s sedlom, katerega je najbrže kmetič jahal proti domu. Pomočnikoma takoj šine pregrešna misel v glavo, kako bi kmetu osla odpeljala in ga prodala v Trstu, denar pa lepo za-uckala. "Odpeljala bi ga lahko, am-, pak kaj bo če naju primejo? Zašili naju bodo, da bova črna," reče prvi. "Če boš mene poslušal, se bo vse lepo in prav razšlo," pravi mlajši, ki je bil za nekaj stopinj bolj prebrisan. Pove mu natanko, kako naj ravna, ko se bo kmet prebudil in potem pa naj pride za njim v Trst, kjer bo ta- čas osla že spravil v denar. Mlajši razsedla osliča in pri-f veže starejšemu tovarišu sedlo na hrbet. Na glavo mu natakne brzdo in ga priveže k ogradi, kjer je bil poprej dolgouhec. Nato za j aha osla in oddirja proti Trstu. čez čas se kmet prebudi, za-zdeha po vseh paragrafih, potem-še pa ozre po oslu. Toda oči mu stopijo iz jamic, ko za^ gleda človeka, osedlanega in obrzdanega tam, kjer je prej pustil osla. Naglo se trikrat prekriža in izgovori tri sladke besede, da ne bi imele copernice moč do njega, kot so ga imele do , osla. Pa se končno le skoraj ži in s tresočim glasom vpraša: "Vsi hudi duhovi se Boga boje, kdo pa si ti?" čevljarski pomočnik mu odgovori s tožečim glasom: "Moj oče je čarodej. Ker ga nisem ubogal in mu zapravljal denar po gostilnah, me je preklel in izpremenil v osla. Ravno danes je pa čarovnija izgubila svojo moč in dobili sem svojo človeško postavo nazaj. Pusti me, da grem domov, ker ti sicer nimam kaj koristiti." Kmetu je kar vroče prihajalo nad takim grozodejstvom. V dno srca mu je bilo sedaj žal. ker je večkrat z debelo gorjačo primazal oslu katero čez rebra, ko je bil vendar le človek. Ti revež ti! Pa reče pomočniku: "Pojdi v božjem imenu. S co-perniki in njihovim zarodom nočem imeti nobenega opravka." Pomočnik se kmetu zahvali, dene sedlo in brzdo na. tla in vg-selo odžvižga za svojim prijateljem proti Trstu. Ta je bil osla že dobro prodal in oba si privoščita terana in pohanih sardel v veliki meri. Kmetu pa ni preostajalo drugega, da je šel na sej m v Trst po drugega osla, ker brez njega ni mogel biti. Vesel je bil, da se je rešil začaranega osla, ki bi mu bil morda prinesel še veliko nesrečo. Na sejmu si ogleda več dolgo-uhcev, pa noben se mu ne zdi pravi. Kar naenkrat pa zagleda osla, ki ga je takoj spoznal, da je njegov bivši osel. Pa stopi k njemu in mu začne s pov-zdignjenim glasom govoriti: "Aha, nepridiprav! Si ga že zopet našpilal očetu, da te je zopet spremenil v osla? Prav ti je! Ampak sedaj pa ne maram imeti ničesar opraviti s teboj!" ^iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiuiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiiiiiiiu Zelena žaba Za "Ameriiko Domovino" priredil M. V. 5iMlllllllllllli||||||||||||llllllllllll»llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllr Avtomobil je tiho vozil po bukovem drevoredu. Medtem je nastala noč. V gradu, ki se je dvigal pred njimi na griču, je bilo vse temno. Vozilo je obsta-lo pred glavnim vhodom. Hendon je pozvonil in čakal. Nobenega glasu. Pozvonil je ponovno. Sedaj se je oglasil iz veže Prestrašen ženski glas: "Kdo je?" Glasno je dejal Hendon: "Odprite vrata, prosim." "Kdo je?" "Jaz — Hendon in pa gospod Watkins. žurite se, prosim." Culo se je, kako so se odmaknili zapahi in kako je zarožljal ključ. Vrata so se odprla le za kak palec, pripeta so bila še z Verigo. Skozi špranjo se je videl bledi, prestrašeni ženski obraz — gospe Gilkes, hišnice. Za n.lo pa je stala služkinja ter svetila s svečo. Ko je videla, da je res Hendon, je odmaknila verigo. "Kaj pa pomeni to?" se je čudil Hendon. "Komaj osem je, Pa je v gradu že vse temno in zabarikadirano." Watkins je odprl električne luči. "žal mi je, gospod, a z Emilijo sve same v gradu. Bojive se m sve se zaklenile v kuhinjo." "Kje pa je gospod Barran?" •le ostro vprašal Hendon. "Zdoma, gospod. Ali niste vedeli?" , Tolažeče in bodreče ji je de- •l£d Watkins: "Sedite, gospa, in Povejte nam vse. /'Hvala, gospod," je dejala, a sedla. "Gospod Barran se je cdPeljal predpoldne s svojim Pritateljem in Wilkinsom. O, PreŽiveli smo strašen dan, go- ,sPod. Vsega se je zgodilo." Hendon je pozorno vprašal: Kdo pa je bil ta njegov prijatelj?" / Gospa Gilkes se je spogledala s služkinjo in dejala: "Ne vem, e°spod. Večkrat smo ga videli v družbi gospoda Barrana, a Vendar ne vem, kdo je in od kod Je Prišel. Vedno se sestane z g°spodom Barranom na stezi, a nikdar ne vstopi v grad." "Kako pa izgleda?" ( Gospa je zmajala z glavo. Ne morem vam povedati. Ve-no prav hitro skoči v avtomo-1 ' kje doli na stezi. Ko se on zi» ne dovole šoferju Johnso-('(da bi šel z njimi." /Ali živi šofer v gradu?" , gospod. On živi v hišici jj°h Pod gričem. Vsekakor bi 1 a Poslala po njega, a obe sve se bali' iz hiše." ^Nadaljujte, prosim." se • Ste se vi davi odPeljali> gospod Barran skregal z sPo. Culi smo, kako ste se pre- la> a sobarica Marija je bila vratih. Nato pa je gospa arranova Marijo odpeljala v avtomobilu. Tudi gospod tnSran. Je "kazal Wilkinsu, naj t Popravi kovčeg, ker pojde nari °n zdoma- Zel» eudno se k Je zdelo ,da so se odločili ta-pa nenadoma na odhod. Zatem sta ^ ^ vrnila gospa in zopet Sa S.e Sestala z gospodom v pi-cu . °na je odšla." Ob kon- PetaT Gilkes samo še še" "f? -ln Se PrePlašena ozirala. ? mislite s tem? Odšla je gospodom Barranom?" njej V°SPOd" Ni več sIedu ° pUstil Gotovi pa smo, da ni za-e^i* nise- Ko je govorila z Šali , v Pisarni, smo jo sli- ^J-etbto?" VPraŠal; "Kedaj ^ sSS^ P0lenajstih' kaj- Dekle • dn0 Dn + Je °supnilo ter previ-zo. tLstavil° svečo na neko. mi- Pirala Pri «. ?a- gospa Gilkes.' 11 ste je iskali?" "Vsepovsod. Ko sta gospod in Wilkins odšla, sve preiskale vso hišo, celo kleti. Vendar pa ni sledu o njej." Hendon je pretrgal pogovor: "Dobro, gospa Gilkes. Hvala vam. Sedaj bomo mi trije preiskali hišo. Nikar se ne ustrašite, ako boste culi kak šum ali ropot." "Saj ne bove slišale, gospod. V oddelek za služinčad ne moremo čuti ničesar. Ko so prezida^ vali grad — veste, po onem požaru — so napravili ona velika vrata. Staro poslopje je s tem popolnoma ločeno od novega, ki je varno proti ognju, kakor pravijo." Hendon je postal pozoren: "Razumem. Tedaj v prvem nadstropju —?" "Ne, gospod. S prvim nadstropjem ni iz našega oddelka ncbene zveze. Seveda je dvigalo, a to je v veži." "Zelo zanimivo, gospa." Hendon je počakal, cla sta služkinji odšli, a nato je ukazal: "Sedaj na delo!" Vsi trije so odhiteli v pisarno, kjer so prižgali luči. V kotu je stala zelena žaba, žrelo široko odprto. Hendon je stopil proti njej. "Sedaj imamo priliko, ki smo si jo želeli." Stopil je k žabi ter jo potrepljal po hrbtu. "Bodite pi*evidni, Hendon;," ga je prijel za roko Watkins. "Imeti bi morali rokavice za ta opravek. Nikar se je ne dotikajte z golo roko, za božjo voljo. Jackscn, vi imate rokavice v avtomobilu, stopite ponje." Hendon pa se je zasmejal: "Resnično, ravno taki ste, kakor so vsi drugi. Vem, da tiči v tej pošasti nekaj, a vendar ne ono, kar vi mislite." Ko se je Jackson vrnil z rokavicami, si jih je Hendon nataknil, samo da ugodi svojemu tovarišu. Nato je prijel žabo z obema rokama ter jo skušal vreči s podstavka. Kljub temu da je bil kaj močan, se mu to ni posrečilo. "Hm, pritrjena je na stojalu." Okrenil se je k tovarišema. "Sedaj mi pa po-vejta: zakaj je Barran vedno uredil tako, da so se vsi važni pogovori vršili baš v tej sobi? Spominjata se, da je bilo temu vedno tako." "Gospodična Baynes je bila prepričana, da ima ta pošast nadnaravne moči." "Nadnaravne kvante! Jaz pa sem prepričan, da tiči v stvari vse kaj bolj praktičnega. Pri-mita na drugem koncu." Jackson je držal podstavek, a oba detektiva sta konečno po velikem trudu odtrgala s tega zeleno žabo. Pri tem sta zlomila nagačene noge. Vendar pa ni žaba padla s podstavka, pač pa obvisela na njem. Jackson je vzkliknil presenečenja: dve izolirani žici ste bili porinjeni v žabo. "Mislil sem si tako," je dejal mirno Hendon ter si otresal prah s suknje. "Kaj naj pomeni to?" je vprašal Watkins, ki ni mogel razumeti, čemu bi bili žici. "Kfmalu bomo videli. Jackson stopite do hišnice in prosite jo, naj vam da kako sekiro." Jackson je bil kar mrzličen radovednosti; takoj je odhitel. "Kako neumen sem bil, da nisem stvari takoj prišel na dno. Barran je prebrisano obdal to pošast z misterijoznim ozračjem. Ni dovolil niti, da bi brisali prah raz njo. Seveda razumljivo: ljudi je vodil vedno semkaj — in videli boste." Jackson je prinesel sekiro. Hendon si je slekel suknjič ter zavihal rokave. "Stopita nekoliko na stran" Zamahnil je s sekiro po žabi. Dvignil se je oblak prahu, a čulo se je kakor bi kdo udaril po praznem us-njatem mehu. Na žabi pa se ni poznala niti najmanjša praska. Hendon je zopet udaril — a z istim uspehom. "žaga bi bila na mestu," je pripomnil Watkins. "Dobro, skušajno pa na ta način." Hendon je hotel vtakniti roko v žrelo, a Watkins ga je zadržal. "V žrelu je železna past — ali se ne spominjate Grahamovega poročila? Odrezalo vam bo roko." Vtaknil je v žrelo sekiro. "Sedaj poskusite." Hendon je segel z roko v zrejo in tipal. "Tu je!" je vzkliknil in nekaj izvlekel. Istodobno pa je nekaj kliknilo: strašan nož je udaril ob sekiro s tako močjo, da jo je skoro zbil Wat-kinsu iz rok. Celo Hendon je po-bledel: "Zločinec — tedaj na ta način je čuval svojo tajnost!" Hendon je potegnil roko iz žrela, a v njej malo škatljico, katero je položil na mizo. "Mikrofon! Jasno kakor beli dan. Vidita, zvezanega je imel nekam. Kam, to moramo šele izvedeti. Na ta način je kaj lahko čul vse, kar se je dogajalo v tej sobi." Watkins, ki je medtem zapo-padel ves položaj je dejal: "Sedaj moremo slediti žicama. Moj Bog, saj bi morali prinesti s seboj orodje!" "Nekaj orodja imam v avtomobilu," je pripomnil Jackson. "jStopite ponje, prosim. Ne bi hotel nadlegovati služinčadi." Watkins je preiskoval past. Nož je bil globoko zarit v čeljust. Nikakor ga ne bi bilo mogoče premakniti, "čudno — " je za-mrmral. Hendon se je zasmejal: "Vem/ kaj mislite." "Umorjenec — resnični Barran —" "Tako je. Ali bi 'bilo mogoče, da je poginil tu?" "Mogoče, vendar pa skoro izključujem. Saj ni žrelo dovolj veliko, da bi porinili vanje človeško glavo. Ne — popolnoma izključujem to možnost." Jackson je prinesel orodje, žici sta bili napeljani skozi podstavek, a nato v tla. Dvignili so tepih — deske pod njim niso kazale nobenega sledu, da bi bile pred kratkim dvignjene. "Eno desko bomo morali na vsak način odtrgati," je dejal Hendon ter z železnim drogom udaril ob tla. Uprl se je nato, deska je zahreščala, nastala je mala odprtina, \yatkins je pokazal na steno pri vratih. "V tej smeri vodista." Z nemalim trudom so odtrgali še druge deske ter ugotovili, da sta žici napeljani skozi steno v vežo. Takoj so zapustili pisarno ter se podali v vežo. Tudi tu so odtrgali nekaj desk ter sledili žicama do stopnišča. Od tu je napeljava vodila v Barranovo sobo. V neki omarici so našli električno baterijo in slušalke. Watkins si je obrisal pot raz čelo ter dejal: "Nu, sedaj je pojasnjeno, kako je Barran vsem pogovorom v pisarni prisluškoval." Hendon pa je sedel na posteljo in se zamislil. "Mar ne soglašate s tem?" je vprašal Watkins. Počasi je Hendon dejal: "Pojasnjuje nam sicer, kako je Barran prisluškoval, kakor ste dejali, vendar —" "Kaj?" je začudeno vprašal Watkins. "Nikakor nam ne pojasnjuje pa, kako so prisluškovali pogo: vorom, ko ni bilo Barrana tu — ko ni bilo tu nikogar." Watkins je čakal, ker je vedel, da bo tovariš povedal še kaj več. "Stvar moramo pač gledati tako, kakor je v resnici. Ne verujem v teorijo, o strahovih in drugem, kar se je spletlo okoli zelene pošasti. Kaj nam tedaj ostaja? Pribito gotovo je, da je v ozadju nekaj tretjega, še več, da je celo sam Barran le orodje v rokah tega. V obeh slučajih umora — kajti gotovo je, da je bil Thompson umorjen — se je nahajal Barran kje drugje. In možak ali kreatura, kar je že, ni mogla nikakojr priti v Barranovo sobo, ne da bi je kdo videl. Hiša je bila polna gostov in brezdvomno je čul gospodično Baynes, ko je dejala Thompso-nu, da mu bo povedala, kdo je ukradene stvari položil v skrivališče. Ne verjamem, da bi bila ona vedela, da se nahaja v žabi mikrofon, pač pa je bila prepričana, da ima pošast nadzem-ske moči, kar si lahko predstavljamo, ako se spomnimo E^ar-ranovega pripovedovanja o strašnih dogodkih, ki so se zbijali okoli te živali. Nu, ker je ona detektivu povedala, da je bi! Thompson umorjen, a še isto noč je skušala prikazen vdreti v njeno sobo. Drugi dan pa jo je Graham odpeljal. Sedaj je gospodična izginila — kar je vsekakor njej v dobro. Tile ljudje so se odločili, da čuvajo svojo tajno za vsako ceno." "Kaj nameravate storiti tedaj ?" Hendon je mirno odvrnil: "Odločiti se moram šele. Pojdimo zopet v vežo." Tu je bilo še vse razmetano, kakor so pustili. Glavna vrata so bila še odprta, ker jih Jackson ni zaprl za sabo, ko je prinesel orodje. "Nekdo prihaja," je zašepe-tal Watkins in izvlekel samokres. "Brž — prikrijmo se!" Začule so se stopinje. Nekdo je stal pri avtomobilu in ga skrbno pregledoval. Komaj so videli, da je dotičnik stal sedaj v ozadju ter čital številko avtomobila. Možak je sedaj vstopil v vežo. Watkins je spravil samokres. "Dober večer, gospod O'Brien," je vzkliknil Hendon ter mu podal roko v pozdrav. O'Brien je začudeno gledal razdejanje po veži. "Kaj za Vraga pa počenjate?" Ne da bi čakal odgovora je nadaljeval: "Videl sem luči v gradu in šel naravnost semkaj. Vse popoldne sem bil tu v bližini — ali ste. videli gospo Bai-ranovo?" "Ali nimate nobenega sporočila od nje?" "Pač. Davi mi je poslala list. Sedaj pa sem izvedel, da je Barran odšel — mislim, da vam je Graham to povedal. Hotel sem izvedeti, dali je tudi ona šla z njim." "Trenutek — zdi se mi, da se ne razumemo. Kaj ste dejali o gospodu Grahamu?" "Moj Bog, ali ga niste videli? " Povedal je naglo o sporočilu, ki sta ga z Grahamom prjeela ter tudi, da je Graham takoj odšel, "čim poizvem o gospe Barran, mu bom sledil." "Predvsem moramo dosledno preiskati ves grad. Grad poznam nekoliko, ker me je vodil po njem sam Barran tisti dan po tatvini." "Tedaj mora ona biti tu?" je vzkliknil O'Brien. (Dalje prihodnjič) "mali o(TiaII V najem se da hiša sama za sebe, 6 sob, kopališče, furnez. Odda se radi selitve v drugo mesto. Vprašajte na 14501. Sylvia Ave. Pristopajte. k domači organizaciji, k S. D. Z. Stanovanje se odda v najem na 70. cesti. Hiša sama zase, 5 sob, elektrika, klet in veliko podstrešje. Jako prilična družino z otroci. Cena $18 za na mesec. Poizve St. Clair Ave. se na 6414 (183) (UE Naznanilo članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jed-note, naznanjam, da me od 5. avgusta pa do 9. avgusta ne bo dcma. Nahajala se bom izven mesta, če katera v tem času zboli, je prošena, da se javi pri predsednici, sestri Heleni Mal-ly, 1105 E. 63rd St., ali pa pri blagajničarki sestri Louise Pikš, 1176 E. 71st St. Toliko v blagohotno naznanilo. — Marija Ho-cheva.r, tajnica. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Ud. KEnmore 2518. (V ozadju trgovine Grdina in Sinovi) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov in cementnih grobnic Okrašeni "oatmeal" krožniki zasionj SAMO EDEN, 10c "OATMEAL" KROŽNIK se bo dal v četrtek, petek in soboto ZASTONJ z vsakim 50c nakupom Posebnosti za ta teden Pralni boiler ji, vsi galvanizirani, $1 JQ posebno ........—----------------—.........-......................... Willow košare za perilo, velike, sedaj posebno ...................................................**** Obešalne vrvi za perilo, 50 čevljev 1 dolge, posebno ........... ................ ......................... Pralne deske, velike mere, posebno ............................................................. - ^ Kante za odpadke, 11 galon mere, posebno...........................—...................................... • ^ Zavasky's Hardware 6011 St. Clair Ave. ENdicott 5141 1 DOBER PREMOG! i @ Točna postrežba! ® The Ilill Coal Co. ® © 1261 MARQUETTE RD. ® Stari ClmpermMovl prostori ^ HEnderson 57»U jj frank arko, zastopnik ^ John J. Folin (Ferfolia), M. D. NAZNANJA OTVORITEV SVOJEGA ZDRAVNIŠKEGA URADA ZA SPLOŠNO PRAKSO V ZDRAVILSTVU IN RANOCELSTVU •■4'i? ! T AL I A N LINE na "ITALIA" —"COSULICH" 1 State Street, New York —o— DIREKTNA ZVEZA V Trst in Dubrovnik Razkošni in ogromni parniki. Od New Yorka do Trsta 11 dni. PRIHODNJA PLOVBA: 13. avgusta..................................Augustus 20. avgusta....................................Saturnia 31. avgusta.........................................Roma 6. septembra..........................„..Vulcania 10. septembra....................Conte Grande 17. septembra..............................Augustus ZNIŽANE CENE t eno stran In round trip Izborne udobnosti. Izvrstna kuhinja Vprašajte lokalnega agenta ali dražbo ————^ 8451 Rroadwajr, sobe 15, 16, vogal Harvard in Broadway CLEVELAND, OHIO Uradno ure 10. do 12. dop. 2. do 4. pop. Vsak dan, razen ob sredah Zvečer od 7. do 8. ure. Telefon v uradu: Michigan -1455 Stanovanje Michigan 5164 VAŽNO NAZNANILO! Mr. John Buliovnilt, fotograf v Slovenskem narodnem domu naznanja, da je napravil 10 ODSTOTKOV POPUSTA na vselt slikah. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da bodo vse slike Izdelane z isto pažnjo ln natančnostjo, kot kdaj preje. Rabilo se bo tudi isti inaterijal; torej na kratko povedano: iste slike in blago, toda 10 odstotkov popusta. To je izredna prilika, katere se bo poslužilo gotovo dosti naših rojakov. PRVI SLOVENSKI PLUMBER MOHAR C521 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni ln pošteno, pokličite mene. RAndolph 5188 (Tho. ^imiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinnmiiiiiii: Jos. Zele in S inovi POGREBNI ZAVOD | Avtomobili in bolniški vozs redno in ob vsaki uri na razpolago. E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo j 5 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 = COLLINWOODSKI URAD: S 452 E. 152D STREET Tel.: ICEnmore 3118 = '^Jiiiiiimmmiiiii............................................................... VINCENT (FAT) MARSH Vsled zmage zadnjo soboto, so Pennzolovci zopet na prvem mestu. Prihodnjo nedeljo bodo postavili v vrsto svoje najboljše igralce proti Ro-senblums, ker so ti jako močni. Zadnjo soboto se je posebno odlikoval Francis Krainz. On je najboljši igralec na 2. postojanki v razredu "A." Ray Zorrndn, "sivi orel" iz srednjega polja, je vjel mnogo žog iz zraka, dd je tako pomagal svojemu teamu. Tudi Frank Jeriču se mora dati mnogo priznanja kot metalcu žoge. On je stopil na po-zorišče, ko je bil team za tri točke zadej in team, le vsled njegove velike zmožnosti dobi igro. Rmj Z or man, Francis Krainz in Frank Jerič, so trije slovenski fantje pri Penn-zolovcih. $48.00 $25.00 ČUDOVITO NIZKI POGREBNI STR0SK1! Mi vam oskrbimo pogreb po izredno nizkih cenah, a postrežba je-vseeno prvovrstna. Pri pogrebu za §165.00 dobite: najskrbnejše balzamiranje trupla, mrtvaški venec na hišna vrata, palme, lepo odprto krsto za $48, kakor kaže zgornja slika, železno "bakso" mrtvaški voz, dva osebna avtomobila, in vso drugo tozadevno postrežbo. Oskrbimo vam pa tudi boljše krste in pogrebe, toda ob nepretiranih cenah. Mi se ne poslužujemo nikakih agentov. Agentje pogrebne stroške samo povečajo. Invalidni voz kamorkoli v mestu, po dnevi in po noči, samo $2.00. Pokličite nas v slučaju potrebe: ENdicott 4735. Najvljudneje se vam priporočamo Pogrebni zavod: FRANK ZAKRAJŠEK 1105 Norwood Road Cleveland, O. Glasilo S. D. Z. w»mt»Mitn»»»in>»i»»»»t»ni»»»t»»:»t»»»n»»»»BtitH»tH»titH»»n»»i»m» Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O., 6403 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1932-33-34. UPRAVNI ODBOR! Predsednik: FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave. I. podpred.: JOSEPH OKORN, 1096 E. 68th St. II. podpred.: JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. III. podpred.: JOSEPH ROSA, 1824 Vine Ave. S. W.. Canton, Ohio Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 10B2 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: Predsednik: FRANK KACAR, 1233 Addison Rd. 1. nadzor.: JOSEPH JARTZ, 1364 E. 43rd St. 2. nadzor.: CECILIJA BRODNIK, 4592 W. 130th St. 3. nadzor.: JOHN TRCEK. 15506 Holmes Ave. 4. nadzor.: ALBINA l'OLJANC, 90 — 16th St., liarberton, Ohio FINANČNI ODBOR: Predsednik: FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 1. Financ.: LEOPOLD KUSHLAN. 513 Ulmer Bldg. 2. Finanč.: JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. POROTNI ODBOR: Predsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. 82nd St., Lorain O. 1. porotnik: LOUIS JERKIČ, 727 E. 157th St. 2. porotnik: FRANK ZORIC, 6219 St. Clair Ave. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 0117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se po&ilja na vrh. tajnika. Vse pritožbinc zadeve, ki jih je reSil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA S. D. Z. Vsem cenjenim .tajnikom in posojila v, sledečih slučajih: tajnicam krajevnih društev S. D. Zveze se tem potom naznanja, da v smislu sklepa gl. odbora z dne 26. julija in 30. julija, glede posojila članom in članicam SDZ, sledeče: Zapomnite si dobro, da posojilo bodo dobili samo tisti člani in članice, ki so v resnici revni in potrebni in da ni nobenega drugega izhoda, ker jim društvo tudi ne more več pomagati. Dobili bodo posojilo po spodaj stoječi lestvici, katero je gl. odbor SDZ odobril s pridržkom, da gl. odbor lahko odreče posojilo. Posojila so deležni po sledeči lestvici: 2 letni član za 4 mesecev asesmenta 3 letni član za 6 mesecev ases-menta 5 letni član za 9 mesecev ases-menta 8 letni član za 11 mesecev asesmenta i član za 12 mesecev IZ URADA GL. TAJNIKA S. D. ZVEZE Nekaj nasvetov glede prošnje za posojila. Prošeni ste, da listine izpolnite točno po predpisu. Na vsako vprašanje odgovorite da ali ne. Ako pustite prostor prazen, ali napravite črto, ne pomeni ne da in ne ne. Prošnje ne pošiljajte na glavni urad, dokler niste izčrpali vsote, katero vam je privolila sedma redna konvencija. Tisti denar je bil dan vendar v namenu, da pomagate ž njim brezposelnim. Pri tem ni vprašanja: "Kaj bo celo vsoto eden dobil? Saj Zveza je podarila za vsakega člana po en dolar." (Prečrtajte zapisnik zadnje konvencije, na strani 115, pa boste natančno na jasnem). Člani, ki imate še vedno delne dohodke mesečno in da ne zadostuje za pokritje vseh stroškov, bi bilo v praksi bolj priporočljivo, da dolgujete na enem kraju. Posebno asesment je malenkost napram ostalim stroškom. Zato bi bilo priporočljivo, da obračate dohodke tako, da bo društvo prvo plačano. Za to vam ne bo nihče zameril, če poveste, da je društvo prvo, ker v resnici je društvo vaš najboljši prijatelj. Vsi, ki imate lastna posestva in ista brez dolga, vam Zveza rada postreže, da si izposodite za vaše potrebe na posestvo. S posojilom na asesmente vam ni drugače pomagano, kakor kar imate plačati sedaj, lahko plačate po določenem roku enkrat po- zneje. če pa v splošnem krijete vse stroške, da vam samo za društvo primanjkuje, pa nimate pravega namena za društvo. Oziralo se bo tudi na dobro stoječe člane za Zvezo. Predvsem za člane, ki so že člani od počet-ka in niso za to v Zvezi, da bi jo izkoriščali. Nesreča lahko doleti slehernega, zato ne bo oviralo pri posojilih, če je že tu in tam sprejel morebitno podporo. Da je pa skozi, odkar je član Zveze na bolniški listi, da vsako leto sprejme dvakrat toliko, kar znaša njegov asesment, za prehlad, vnetje sapnika, bolezen v grlu in flu, takih prošenj se za posojila ne bo upoštevalo. Končno imejmo pred očmi, da je glavni odbor upeljal posojila iz sledečih razlogov: Da se pomaga članom, ki so brez vsakih sredstev, posebno še, ki so skozi od ustanovitve ali vsaj zadnjih deset let bili vedno v boju za obstoj in napredek Zveze. Posebno pažnjo bo glavni odbor imel na člane, ki so že prekoračili starost, da nimajo nobene priložnosti biti še kje drugje člani, če sedaj Zvezo izgubijo. Zato glejmo vsi, kakor glavni tako krajevni uradniki, da se ne bo godila krivica ne eni ne drugi strani. Upajmo pa, da ni daleč čas, da si bodo člani sami lahko pomagali in v hvaležnost za pomoč, katero so in bodo sprejeli, delovali v polni meri za Slovensko Dobrodelno Zvezo. P. Kogoj, glavni tajnik 10 letni asesmenta 12 letni član za 14 mesecev asesmenta 15 letni član za 16 mesecev asesmenta 18 letni član za 18 mesecev asesmenta 20 letni član za 20 mesecev asesmenta Vse prošnje morajo biti najkasneje v petek 19. avgusta v gl. uradu in pozneje vsak mesec tisti petek pred redno sejo gl. odbora. Seje gl. odbora se vršijo vsak četrti torek v mesecu Za ta mesec ise bodo upoštevale vse prošnje pasivnih in sus-pendii-anih članov in članic. V slučaju, da je član pasiven že 6 mesecev, posojilo pa se dobi . samo za 4 mesece, mora sam doplačati ali pa društvo, da bo zopet nazaj sprejet. člani in članice, kateri želijo in potrebujejo to pomoč, morajo priti na društveno sejo osebno, da zaprosijo za posojilo in da podpišejo prošnjo, katera se pošlje na gl. urad SDZ. Glavni odbor želi, da ostanete jlobri in zvesti člani SDZ. No benega Člana ni potreba biti sram v teh kritičnih časih. Pridite na sejo in povejte vaš položaj; društvo in gl. odbor bosta delala roka v roki, da se vam pomaga, da se članstvo obdrži v naši dobri domači organizaciji Slovenski' Dobrodelni Zvezi. Obresti na posojila se bodo računale kakor pri drugih posojilih, to je po 51 '■> c/i. V sm;slu sklepa gl. odbora, čir.ni in članice ne bodo dobili 1. Dokler društvo še ni izčrpalo blagajne, katero je dobilo od S. D. Zveze v smislu sklepa zadnje konvencije. 2. članom in članicam, ki imajo posestva brez dolga. Takim članom posodimo na prvo vknjižbo po 5V-2%; vprašajte v gl. uradu. 3. članom, ki niso 2 leti člani S. D. Zveze. 4. če ni listina — prošnja — pravilno izpolnjena in resnično ne odgovarja na vsa vprašanja. Ne delajte črt (—), odgovorite s pisano besedo. 5. Ne posodi se za društvene dolgove in društvene prispevke; posodi se samo za zvezine asesmente. (Društveni tajniki in tajnice lahko dobijo v gl. uradu sedaj note ,da se člani in članice podpišejo, za kar so dolžni DRUŠTVU, v kateri se zavezujejo, da bodo povrnili društvu vsoto, ki jo dolgujejo.) 6. članom in Članicam, ki so zavarovani pri drugih organizacijah in pri zavarovalnih družbah in imajo otroke drugod zavarovane ter nič ne dolgujejo drugim organizacijam in družbam, dolgujejo pa samo Slovenski Dobrodelni Zvezi. 7. Posojila se ne dobi za $2.00 bolniške podpore na dan; dobi se samo za $1.00 in za posmrt-nino. To je: gl. odbor posodi za asesment samo za $1.00 bolniške podpore in za posmrtnino, kolikor se pošlje na gl. urad. Vse tajnike in tajnice prosim, da napravijo naslov prosilca poleg imena, ker se je pozabilo to deti na prošnjo. Vse člane se opozarja, katerim se napravi posojilo za zve-zin asesment, da gotovo pridejo na društveno sejo ter podpišejo menico ali noto, katero potem društveni tajnik pošlje mesto denarja z mesečnim poročilom na gl. urad. Z bratskim pozdravom, Frank Čeme, glavni predsednik. --o--— Seja glavnega odbora S. D. Z. 26. julija 1932 POZIV ČLANOM! člane društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ se opozarja, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej, vsaj enkrat na vsake tri mesece. Na zadnji seji 13. julija se je sklenilo, da se postopa s kaznijo, če se tega ne upošteva. Toliko v blagohotno pojasnilo. Pozdrav! Jakob Jesenko, predsednik. Gl. predsednik Frank černe odpre sejo ob 7:35 P.M. Bere se imena. gl. odbornikov. Odsotni so: Louis Balant (se je oprostil), John Trček, dr. Kern. Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan. Gl. tajnik poroča, da smo dobili dovoljenje za poslovanje za leto 1932 od države Ohio. Dr. Slovan št. 3 sporoča sklep društvene seje ž dn6"20. junija, da se apelira na gl. odbor, da upelje posojila za pokritje zve-zinega asesmenta, da si bodo tudi pasivni člani izposodili za nazaj. Dalje je sklep društva, da se jim zdi 6 mesečna pasivnost krivična, ker je doba prekratka in naj bi se upeljala pasivnost za dobo enega leta. člani naj bi ob pristopu nazaj plačali samo posmrtninski asesment. Glede teh posojil za plačevanje asesmentov se vrši daljša debata in se gl. odbor glede teh posojil strinja v tem, da se daje omenjena posojila po lestvici, ki jo je sprejel gl. odbor in to ne glede na to, če se za člane založi za nazaj ali za naprej. Glede podaljšanja pasivnosti gl. odbor ne more izpreminjati pravil, ki jih je sprejela konvencija, razen ako bi se poslu-žil referenduma. Mnenje večine gl. odbora je, da šestmesečna pasivnost zadostuje, ker ako bi se rok pasivnosti podaljšalo, bi se samo zvezo izkoriščalo. Društvom pa je dano na prosto voljo, če hočejo v tem smislu vzdigniti inicijativo in se zadeva lahko reši potom splošnega glasovanja. Vrhovni zdravnik dr. Kern pride na sejo. •Društvo France Prešern št. 17 sporoča, da je na seji 10. julija razmotrivalo o prošnjah za posojila, toda jih ne razumejo. Prosijo, da pride kak gl. odbornik na njih sejo in jim te prošnje razloži. Poveri se brata Jakšiča in Knausa, da se udeležita tozadevno društvene seje. Društvo št. 21 in 46 protestirata, da je 6 % obrestna mera za ta posojila prevelika in da bi zadostovalo 3—4 odstotke obresti. Društvoma se pojasni, da je obrestna mera 51/2% kot pri drugih posojilih. Tony Zupančič, elan dr. št. 35 prosi za izvanredno podporo. Ta sobrat je pohabljen in brez vsakih sredstev in dolguje društvu 19 mesecev na asesmentu, kar znaša $46.55. Sklene se, da POMNITE! Samo NOVO pohištvo v najnovejših VZORCIH je na tej razprodaji. in ZAUPANJE Sedaj smo v sezoni avgustove razprodaje. Vsepovsod vidite, da se prirejajo razprodaje, toda vse razprodaje niso prave. i , Ako želite pravilno kupiti, si morate naj' prvo izbrati tvrdko, ki je že dolgo usta-novljena, in ki je imela vedno DOBRO IN POŠTENO IME. Taka tvrdka je A. Grdina & Sons Tekom GRDINOVE razprodaje v avgu-stu boste dobili blago najboljše kvalitete, in to po najbolj zmernih cenah. "Ljudje, ki želijo blago fine kakovosti, pridejo v Grdinovo prodajalno, ker Grdina prodaja le blago najboljše kvalitete." Ako želite kako RABLJENO pohištvo, vprašajte pri NAS, predno kupite drugje. OPOMBA: Oglejte si fino pohištvo v naši collin-woodski prodajalni na naše stroške. podpore; ček. se pošlje društvu za zvezin asesment. Predložena je bolniška nakaz-nira za Angelo Kobe, članica dr. št. 4. Nji je bila bolniška podpora od 7. aprila do 20. maja ustavljena radi nezadostnih zdravniških obiskov, ker je označen zdravniški obisk samo trikrat'v dveh mesecih. Pravila zahtevajo najmanj en zdravniški obisk vsaJc teden. Sklenjeno, da se ravnamo po pravilih, in se ne plača podpore. Proletarec ponudi oglas v Družinskem koledarju. Sklenjeno, da se ne vzame. Sklenjeno, da se plača $10.00 za eno stran oglasa v progra-mni knjižici ob priliki konvencije JSKJ v Indianapolisu, Ind. Aktuar, ki je sestavil račune za državo, predloži račun v vsoti $200. Predlagano in sprejeto, da se ta račun plača. Ker ima gl. tajnik na rokah veliko prošenj za posojilo za zvezin asesment, se sklene, da jih v soboto popoldne pregleda poseben odbor, ki ga v to imenuje gl. predsednik. Gl. predsednik imenuje: Jakšiča, Kushlana, Ka-čarja, Kogoja in sam se bo tudi udeležil. Vsi sprejmejo. Ta odbor ima polno moč odobriti ali zavrniti prošnje za posojilo. Sklene se, da ima tudi v bodoče ta odbor sestanek, da pregleda prošnje za posojila in sicer v soboto popoldne pred redno sejo gl. odbora. Ta odbor naj vse prošnje reši in jih predloži potem gl. odboru na seji. Gl. predsednik poroča, da se je informiral glede zavarovalni ne vseh društev proti ropu. Od zavarovalne družbe je zvedel, da bi bila premija za eno leto $352.50, ako bi bila vsa zavaro valnina na eni polici. Sklenjeno, da bi društva plačala polovico te premije, gl. urad pa polovico. Ako so društva pripravljena sprejeti to zavaroval nino, naj se priglase v gl. uradu zveze. Razmotriva se o želji nekaterih društev, da bi ob večerih, ko pobirajo asesment, spravili denar v blagajnico v gl. uradu. Mnenje je, da bi se vprašalo North American Trust banko, ako bi bila pripravljena dati na razpolago svojo blagajnico za te večere. Tozadevno se bo vprašalo banko in se bo o tem na prihodnji seji poročalo. Dr. Kern prosi, če bi se smel oidstraniti od seje radi važnih A. GRDINA & SONS 6019 ST. CLAIR AVE. OPEN MONDAY, T U E S D D A Y, SATURDAY 15303 WATERLOO RD- EVENINGS A GRDINA CUSTOMER IS A SATISFIED CUSTOMER se mu nakaže $50 izvanredne opravkov. Se mu dovoli. Sobrat Kushlan poroča glede zadeve škraba, da je zveza plačala bolniško podporo za umo-Dolnost, ne pa za poškodbe, ki si jih je sam prizadjal; zveza za te poškodbe ni odgovorna. Predlagano in sprejeto, da se mu ne| plača nobene odškodnine. Jaksič poroča, da je nekdo ponudil za hišo na Shawnee Ave. $2,700. Sklenjeno, da ima Jakšič polno moč, da to hišo proda. Gl. predsednik' poroča glede sestanka za brezposelno zavarovanje. Sprejeta je bila resolu-. cija socialistične stranke izmed 15 drugih, ker se je izkazala kot najboljša. Toda resolucija je popolnoma nestrankarska in jo vsak lahko podpira. Prihodnji sestanek se vrši zopet 29. julija v SND. Poročilo se vzame na znanje. Sklenjeno, da se da napraviti mreže pri oknih pri kleti, da bo v večjo varnost. Sklene se, da se pošlje brzojavni pozdrav na konvencijo J S. K. Jednote, ki zboruje v Indianapolisu, Ind. Posmrtnine: Umrl je Leopold Lah, cert. št. 6013, čl. dr. št. 8, umrl 30. junija 1932. Vzrok smrti: prebitje lobanje. Zav. za $500. Dedič Amalija Lah, soproga. Pristopil v Zvezo 17. oktobra 1926 John Eržen, c. št. 200, čl. dr št. 9, umrl 30. junija 1932. Vzrok smrti notranja bolezen. Zav. za $1000. Dediči: žena, Katarina Eržen $550, otroci: John, Stan ko, Milka $450. Pristopil v Zve zo 21. decembra 1913. Mary Peterlin, c. št. 5747, čl dr. št. 37, umrla 12. julija 1932 Zav. za $1000. Dedič Steve Pe terlin, soprog. Pristopila v Zve zo 7. aprila 1926. Sklenjeno, da se vse gori navedene posmrtnine izpfciča, kadar bodo tozadevne listine v redu, Ker ni bilo nobene zadeve več na dnevnem redu, zaključi gl. S. D. Z. News You know folks, all good columnists are doing it and therefore, I can't help but do it. I'm on my vacation this week and since I have no competent al-ernate, I have no news. However, the column and a half that was submitted last week, should keep you nauseated for wo weeks, and by that time I shall be back to administer another emetic. So long! WHIMPY DINKS DOWNED Chinning With Yancy Yinchell By TEENIE SAJOVEC Treasurer of Eastern Stars Another victory was given to the Eastern Stars when they defeated the Modern Crusaders Whimpy Dinks to the tune of 11 to 5. Tony Kastelic was given credit for a home run when he put one over the leftfielder's head. A great round of applause was given to Popeye Modic that would make any grea£ ball player en-1 vious. (Popeye substituted for James Perat in the fourth inning. ) The Whimpy Dinks' mascot proved to be quite a pest when he was determined to keep Frank Marzlikar from stealing home. The Rovers-Utopians victory over the Holy Name Juniors puts the Eastern Stars as the leading contenders in the Class B Interlodge fracas. A large predsednik sejo ob 10:45 P.M. Frank Černe, gl. predsednik, James Debevec, zapisnikar. crowd attended the game. Heinie Martin, winner of oil* baseball prize last week, donated one dollar of it toward our baseball fund. A little surprise party w»9 held at Michael Lah's horn®' Alhambra Rd., Saturday nigl^ where they celebrated Mike'!3 home-coming. Mike boasts of the many different positions he held while on his vacation. Those selected last week represent the Eastern Stars i*1 the pinochle tournament, ai'e John Velkovar, Teenie Sajovec. Stanley Kozely and Joe "Concrete" Kozlevcar. The Blue Boys of CollinwooO are having a dance Thursday evening, Sept. 8, at the Sl°' venian Home on Holmes Ave> Several of the Blue Boys ar® active members in the Eastei'" Stars' Club The next Eastern Stars gam® will be played at Novinc's fiel® Thursday night, Aug. 4. A1 members are asked to attend Let's give them our suppo^' they deserve it. Members of the Easter" Stars, who are automobile otf*1' ers, and who intend driving them to the Interlodge Aug. 14, are asked to get 1,1 touch with Frank Gregorci®1 call EDdy possible. 1542-W, as soon a« txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxr PERRY'S SERVIC® STATION 6619 St. Clair Ave. xxxxxxxxxxxxx xr x xxxxxx**^ BRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324 Strokovniaška popravila na vseh radio aparatov. Zmerne cene za KaraI1j. rano delo. Odprto od 9. zjutraj zvečer. OUR G O A L I IN 1932 DOUBLED MEMBERSHIP kS*• D 9 Zjm O U R G O A L ! DOUBLED MEMBERSHIP IN 1932 On the S2)Z, Soap *Bojc They had worked hard all their lives and now they were enjoying their first vacation. It was all rather strange to them. No getting up in the morning to make the lunches; no trudging off to the factories; no day-long household tasks for mother and no tired homecoming for dad. The children were all married and living in homes of their own; the old couple were quite lost for a While. Dad puttered around the house doing odd tasks that didn't need doing, and mother dusted and baked cookies for the neighbor's children. It Wasn't so easy to adjust themselves to inactivity after a l°ng life of ceaseless toil. They hud worked so long that they had forgotten how to play. Now they were trying to re-learn what memory had dimmed. Slowly they recon-c'led themselves to this new existence and in time they grew to like it. They missed the children but even this was made up for by an occasional by their many freinds. the days slipped by pleasantly; m their own fashion they were enjoying iife. Dad wasn't rich, he owned j-he little home they lived in. The little house with its patch °t' garden was their castle and |hey i0Ved it. Dad had worked °1' many years, but somehow "ey could never save anything. Vhenever they could, they v°Uld begin laying away for a day, and it usually came c'tore they could get very ,,Uch laid away. First it was that Wer, ENJOY STAY AT POPULAR RESORT VILLA MUZIKANT MIKE LAH JR. THANKS COMETS AND EASTERN STARS FOR SURPRISE Only News To Reach Star-lite Is By SDZ News Dear Readers: All the news that has come to me in the past two weeks has been what I have read in the SDZ News, which was sent to me while I was vacationing a^ "Villa Muzikant." The people there are ' very lovely and they treated Mickey and me very nicely. I acquired a nice coat of tan, swimming and exercising daily, but did not peel (peal) as the Modern Crusaders did, from their one-day outing. We enjoyed our stay at the village immensely. Now we are prepared to go back to work. "Starlite." bef, winter when the children e so sick. It was two years ore Dad had paid up the of the doctor's bill. Then tast Car| went off to school and Dad j'gain dug deep to put his boy through college. It wasn't long t$r Carl graduated that Mary VVas badly injured in an automobile accident, and Dad again . a(i to dig into his meager sav-|Jg8 for that rainy day that . ^ays deems tO come. During J11 this they had paid for their °me, and sometime they won-ei'ed how they had managed to do it. Ihat little home and their ^surance was about all they a(i managed to save for them- I wish to express my sincer-est thanks to the many members of the Comet Club and the Eastern Stars, who honored me with a surprise party last Saturday evening. Michael Lah Jr. CHECK-UP FINDS S. D. Z. OLYMPICS LESS THAN ONE MONTH DISTANT Dad, when he was best type of insurance for the had been induced to selves y°unger Join a fraternal order, which ':ud sick benefit. The few blnjes in his life that he had sick> the benefits received °m his fraternal insurance, a