PRIMORSKI DNEVNIK
____________GLASILO	OSVOBODILNE
Uto VI . Štpv 9m (1 R01 N p°štnina plačana  --- oiev.	/uu	t,10yi;	Spedizione in abboi
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
v gotovini abbon. post. I. gr.
TRST, petek 8. septembra 1950
Cena 15 lir
Varnostni svet bo razpravllal jvaMlu predstavnika LR Kltalshe
Wijski delegat poudarja, da je množično bombardiranje na ^0reji povzročilo v Indiji veliko razburjenje - Prihodnja seja Varnostnega sveta bo v ponedeljek, neuradna seja pa v petek
^SUCCESS, 7. - Bri-
JkL ? ®a3; Gladwyn Jebb, * Htiiu* Varnostnega sveta, b PP°^estu sovjetskega IfcJ?. Žalika sklenil, da -ju-stvuip J5	Predstavnik Priso-
•- e..dana!nji seji Varnost-je nato ob-
WJ?CU>- Malik ..................
k Sovi,!*Zfoke’ 2aradi katerih °tnutw , zveza predložila fltj nrLru uci^e’ ki zahteva, «<irani	an>srlško bombar.
Prečita] Ji3 K°reji._ Malik je e °bt°žbe severno-,'dalskil ?e proti ameriškim r2ojavt Si*5™ ter izvlečke t>Ww am?liških vojnih do-katovai ^°reii> ter je do-
tUttuR , ameriška letala vrnu ji k.oreiska mesta. Za-a .jPatp trditve generala 1ostnPm Urja v poročilu Var-
,k»ttaSbetUl da 50 ameri-
1» stann3 bombardirala civil-
I njih zalnnja’ ker da s° bile Zahtev-,?6 .v°lneea materiala 1 Je-. r.3j Varnostni
v,t takoj konec »zlo-119 Korejh*1"1 interventistov
Malikov eo-ao' ie hfi ?!e?cino ^ franccšči-
^icvaiaNdilP;i .®e3i se je na-iCsoluCif: diskusija o sovjetski ■ede ameriškega ! u ie r-h?13 na Koreji. Ma-'Sat Err«£°r°ril amsri£ki de-?* Austin » 3S’ ki nad'me-
2ln Mar A-tbaV-ede?r P01,0" % 3Vpt Arthurja Varnostne-
-Mašita l-V kat-rem pravi, da
civtinmancla vpdm oro-
T*diu , lln° prebivalstvo po
falski nan	preden izvrši
J ČMie ?3d ,la Koreji. Dejal
t Vla-s'-, , razpolaga ameri-
l **»• da , neovrgljivimi do-
v eici c J3Pnrablj'aio Severno-1 CarU„.	jn bol,
za vejni
JliiljJ a«rkve, j-VL ko*
Sl
skladišča
ratfl brzo se ,n'^a Me^n^rod-Soroča ' 3eSa križa OZN, ki Atipo' ,“a niso predstavniki Prejeli vizu-r(ron v la"ko odpotovali v ^Korejo. Obtoži! je na-
tS w2tu*'d;’-v V2’"
svetu zagovarja napa-
ie govoril Indijski h ii č. m Kau, ki je de-jj.dJa 'množična bombardi-ih ra?butare5i Povzročila ve-M# rl(Jie med indijsko Snait KV? da 3f> ^ede teh iS PH^rU podal Posebno irif v,»	pa	'e-	da	ven-
fS msi0t v v snv3et3k* ra-
,zato ' , dokazane in bo In-^.°luciu S'as°vala proti tej
Glad,',!.1:
Ji pfe Jebb .^VaJ^tavnik , ‘°rejcl
i Tt, če hi spošTnvali
te kot brltan-da bi napravi-
ii!>i k Vnilt dejal, l^^rejci lahko
So Taernoethi s‘
b* 0 je »a-^rnostnoga sveta, sredstvo, da se *to u iJ ?z°te vojne*
Maiik zavrnil, da «Je
čas, da bi gospodje napadalci korejskega ljudstva prenehali vmešavati se v notranje zadeve Koreje*, in je pripomnil: «Erej ko bo prenehalo anglo-ameriško vmešavanje na Koreji, prej bo konec vojne na Korejo),
Prešli so nato k glasovanju. Proti sovjetski resoluciji jg glasovalo devet delegatov, "eden pa za resolucijo (SZ); Jugoslavija se je vzdržala.
Nato je sovjetski delegat protestiral pr,oti glasovanju in dejal, da bo odgovornost za bombardiranje civilnega prebivalstva y bodočnosti padla na večino Varnostnega sveta, ker je ta zavrnila sovjetsko resolucijo. Predsednik. Jebb je odgovoril, da pade odgovornost za vojno na Koreji na tiste, ki so jo začeli.
Tedaj je ameriški delegat Gross predložil ameriško resolucijo. ki zahteva ustanovitev komisije, ki naj jo sestavljata en Indijec in en Sved in ki naj bi napravila preiskavo v Mandžuriji v zveziis protestomvlade LB Kitajske proti ameriškim bombardiranjem y Mandžuriji. Ob tej priliki je zahteval, naj se da pri diskusiji prednost njegovi resoluciji, tako da bi šele potem sledila debata o Formozi.
Malik je nato poudaril, da je vprašanje bombardiranja v Mandžuriji in vprašanje For-moze sprožila vlada LR Kitajske, in je zato zahteval, naj se ta vlada povabi na debato pred Varnostnim svetom. Malik je s svoje strani položil resolucijo še pred sejo Varnostnega sveta, ki ima isti namen. Sovjetski delegat je poudaril, da Varnostni svet ne more odločiti glede prednosti o vprašanju Formoze ali o vprašanju bombardiranja v Mandžuriji, ne da bi prej slišal stališče vlade LB Kitajske.
Ameriški delegat Gross je dejal, da je mnenja, da bi se vprašanje preiskave o bombardiranju v Mandžuriji lahko naglo rešilo, morda tudi brez diskusije, in da v takih pogojih ni potrebno zaslišatj predstavnikov pekinške vlade,
Malik je dejal, da je ameriški predlog za ustanovitev preiskovalne komisije le pretveza in da je namen iega predloga preprečiti predstavnikom vlade LR Kitajske, da b; se udeležili debate o pritožbah, ki so jih predložili glede bombardiranja v Mandžuriji in glede kitajskega vprašanja.
Kot predsednik je Gladwyn Jebb sklenil, da se bo vprašanje povabila vladi LR Kitajske rešilo potem, ko bo rešeno vprašanje prednosti, proti če-
mur je Malik protestiral. O predsednikovi odločitvi so nato glasovali ±er z 8 glasovi proti enemu (SZ) in dvema vzdržanima (Indija in Jugoslavija) sklenili, da se da prednost diskusiji o pritožbi za letalska bombardiranja na kitajskem ozemlju.
Takoj po glasovanju je Malik ponovil svojo zahtevo, naj se povabi vlada LR Kitajske na debato o bombardiranju v Mandžurijii, in zahteval, naj se glede tega razpravlja še pred ameriško zahtevo za usta-
novitev preiskovalne komisije. Varnostni svet je glede tega s 7 glasovi proti 3 (Kuba, Kitajska in Ekvador) in z enim vzdržanim (ZDA), da bo razpravljal o vabilu vladi LR Kitajske če pred zahtevo o u-stanovitvj preiskovalne komisije za Mandžurijo, Nato je bila ssja zaključena. Za petek zjutraj predvidevajo neuradno sejo, na kateri bodo proučili poročilo, ki naj se pošlje glavni skupščini. Debata o pritožbi glede bombardiranja kitajskega ozemlja pa se bo nadaljevala v ponedeljek.
Francoski učitelji
na obisku v FLRJ
BEOGRAD, 7. — V Ljubljano je prispela skupina 9 francoskih učiteljev in vzgojiteljev. V Jugoslaviji bodo gostje ostali 15 dni ter bodo proučili jugoslovansko kulturno in gospodarsko življenje.
Brezuspešna257.seja
namestnikov za Avstrijo
LONDON, 7. — Namestniki štirih ministrov za zunanje zadeve, ki imajo nalogo pripraviti avstrijsko mirovno ■pogodbo, so se danes sestali na 257. sejo. Toda tudi ta sesta. nek je bil brezuspešen. Sklenili so, da se bodo sestali spet v decembru.
Sovjetski namestnik Zarubiti je znova načel vprašanje Trsta in izjavil, da Angloameričani kršijo mirovno pogodbo z Italijo ter da spreminjajo Trst v vojaško bazo. Zarubin je še obtožil zahodne sile, da ne izpol-njujejo v Zahodni Avstriji ae-Inacifikacije in demilitarizacije
T BEOGRAD PRISPELA
delegacija Britanskega nacionalnega sveta za mir
VELIKA POLICIJSKA AKCIJA
proti komunistom v Franciji
Policija pridržala 266 oseb • Izročenih je bilo veliko število izgonskih nalogov - Prepovedana španska KP, glasilo „Mundo obrero“, organizacija prijateljev glasila in enotna socialistična stranka Katalonije
PARIZ, 7. — Danes v zgod-1 daj 300 ljudi njih jutranjih urah je franco-' ska policija izvedla po vsej Franci« največjo povojno akcijo. Policija je izvršila preiskave v številnih hotelih in privatnih stanovanjih. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo poročilo, ki pravi, da je namen te operacij^ »napraviti konec vsem petim kolonam, ki so jih ustvarile tuje komunistične partije v Franciji.*
Kljub temu, da policija molči, je bilo mogoče zvedeti iz neuradnih krogov, da so po vsej Franciji aretirali do se-
Bivši vilcli Mike KP
pred sodiščem?
BERLIN. 7, — Splošna čhtka v vrstah Enotne socialistične stranke je	napravila	povsod
velik vtis.	Glasilo	stranke
«Neues Deutschland* poudarja, da se bo čistka nadaljevala, dokler ne	bodo iz	stranke
končno izključeni «vst agenti v službi sovražnika in	malome-
ščanskih krogov*.
Po pisanju tiska iz zahodnega področja Berlina je prav verjetno, da bodo v kratkem vprišorili običajni množični proces. Sojen naj bi bil tudi bivši voditelj nemške KP in poslanec v Bundestagu Kurt Mueller, ki je bil aretiran pred nekaj meseci 5! Vzhodni Nemčiji.
Nasilje policije nad našimi zastavami !?s spominja škvadrističnih pohodov
V*nsklh ° 04stranj«vanje slo-Svbi zaf*av s privatnih hiš v a#vcj ? °bletnici usmrtitve ■tlClf, ’ Maru*lča, Miloša in Va-R»lt0r 31 bfl »samljen primer. t»U,0 s V Ba*ovlci iu še bolj bru-c'vllna policija zagnala N| Važ en* zastave tudi drugod. htJla D°; ie Počenjajo nasilje ltst0o'1111 Policijski agenti na •Vojn ’B1clativo ali na ukaz
Baar*lenlh. Mi UGOTAV-llitov ’ da Je opezvijala ta fa->11^ *o-skvaaristlčnl posel cL S Policija tn proti temu Si PROTESTIRAMO. Saj S„.na£ln- kako so pripadniki 1) Policije odstranili z dro-d0IS‘> v Vižovljah, spominja V 'e Crnlli srajc po naših *1 v c Prvitl P°lavih fašizma. S, 5es'lanu so se že ob pol S , rai spravili na »važno« N .?as*ranin zastave. Mar i te«, .	***• k* se pripeljejo
kisu ItaHJe, ne opazili, da V« ,na slovenska tla?
•ti^ ki hočejo delati — in ki % krivico našemu ljud-JH«.;. * ,e zavedajo, da nasilj« J4 »c judstva ne bo odvrnilo, Svu, • Proslavljalo spomina
PeliJiiteV" Tls‘l' ki 50 3i“ ** raai na m°riš£e. bi da.
fPotnin ' V na*em ljudstvu zatrli
«?' ^oda*? te DaJe prve mučeni-
“*teČilo ° S* 3im nikdar ne bo
k»k0‘ pa tePrav vse tako ka-. {t ob>— ob b|agohotnl po. <»tna
Raai ie,n‘
h ■ obi«..r ““ b|agohotni po. Nbtna “ j dobivajo vedno vet 5 >l"IČitelnSl nekdanjl zatiralci
kda3 1* -nu- - J? rlvtina policija od
-tvai-	poucija oa-
c ,viseie v Hlanske zastave, ko
»tn h Pr»znu!°Slavo vra* si vedi > nik^alkdv, ki nimajo s Tr. v blkai<» lv*ze. Mi ne prosi-cCWi a'l Prlzaneslji-3a»b0 )' e Policije; mi sa-glasno izjavljamo, .dkea^dH z naših hiš, z
.........
* Vie ***vne borbene
dn*» ko Jo to na-
ša sveta dolžnost, bodisi da sc oddolžimo spominu žrtev fašizma in italijanskega imperializma bodisi da proslavljamo slavne obletnice naše zgodovine. Vsakdo, ki bi nas pri tem skušal kakorkoli ovirati, se sam uvršča med tiste, ki so nas 25 let tlačili, preganjali, mučili in pobijali.
V blatenju spomina bazoviških mučenikov se odlikujejo tudi komin-formisti
Ponekod so »hvaležni« posel, ki ga je v nekaterih vaseh opravljala policija, prevzeli njeni najzvestejši sodelavci — komin-formisti. Ker sl niso upali spraviti se naravnost na zastave, ki so visele s hiš, so svojo »delavnost« usmerili na nalepljene slovenske in italijanske papirnate zastavice. Poleg drugih so sc pri takem delu proslavili ko-minformlsti v Cerovljah, zadnjo noč pa so tako «akcijo» izvedli v Lonjerju. O glavnih udeležencih te »akcije« smo dobro poučeni in Jim lahko samo čestitamo, ko so se tako visoko povzpeli, da že opravljajo policijske posle. S trganjem slovenskih zastavic pa so se postavili obenem visoko na čelo vsakemu dosedanjemu šovinizmu. Da Je njih materin Jezik slovenski, meče nanje le še večja sramoto In Jih nikakor ne rešuje pred ugotovitvijo, da gre pri njih za tipične primere fašističnega škvadrlzma.
Tudi v okolišu okrog Ulice Commerclale In v Barkovljah so ravnali na način, ki Je vreden ko-monformovskega fašizma: na slovenske ln italijanske zastavice z zvezdo so prelepili svoje plakate 'lak način spoštovanja spomin-žrtev fašizma nam je že poznan -- saj so kominformovci n. pr. na Opčinah že ob času volitev s svojimi plakati preleptl napise o žrtvah, ki so jih dale Opčine V borbi za svobodo. Da so česa ta-kega zmožni le ljudje brez vsake morale, niti ni treba poudar-jati. Kakšnih ponovnih »slmpa, tij« sl bodo priborili pri našem ljudstvu« bodo pa lahko sami
ugotovili. Doslej je namreč le redko kdo na tako podel način žalil spomin žrtev fašizma.
in ljudje is „dolar-
Med aretiranimi so sovjetski državljani, dalje državljani vzhodnoevropskih držav in ipanski republikanci. Po nepotrjenih vesteh išče policija tudi španskega republikanskega generala Listera, ki je bij irgnan iz Francije. Vse aretirane osebe bo policija v 48 urah izgnala iz Francije. Državljane iz vzhodnoevropskih držav bodo verjetno prepeljali do meje Vzhodne Nem-čij«, in poslali v države, katere si bodo izbrali, S španskimi republikanci pa bodo ravnali dru rrače. Zaenkrat bodo tc poslali na Korziko. Na vsak način pa pravijio da jih ne bodo silili v Spaniio.
jj prijateljev »Munda obrero* ter zapoveduje takojšnji razpust organizacije in ukinitev delovanja.
Policijske omejitve
v Romuniji
DUNAJ, 7. — Vesti, ki prihajajo iz Romunije na Dunaj, pravijo, da je romunska policija izdala odredbo, s katero je romunskim državljanom naj-strože prepovedano menjati bivališče brez posebnega policijskega dovoljenja.
BEOGRAD, 7. — Sem je prispela včeraj z letalom delegacija Britanskega nacionalnega sveta za mir, ki prihaja v našo državo na povabilo Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru. V delegaciji so profesor oxfordskega vseučilišča Idris Foster, književnik in esejist Keneth Ingram, publicist in novinar John Lav-rence, sekretar mirovne organizacije »Peace pledge u-nion* Stuar Morris, član nacionalnega sveta pacifistične federalne unije Sydney Bailey in predstavnik lista «Manchester Guardian*.
Delegacijo so ca letališču sprejeli predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije in predsednik Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru Josip Vidmar, sekretar Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru Mile Vitorovič, rektor novinarske in diplomatske visoke šole in član izvršnega odbora Nacionalnega komiteja za obrambo miru Dušan Timotijevič in članica izvršnega odbora Nacionalnega komiteja Jugoslavije Marija Vilfan.
Danes je z letalom prispela v Beograd delegacij^ izvršilnega odbora britanske laburistične stranke, ki je prišla v Jugoslavijo na vabilo Osrednjega odbora jugoslovanske Ljudske fronte. Delegacijo, ki bo ostala v Jugoslaviji približno 10 dni, vodi predsednik izvršilnega odbora laburistične stranke Sam Watson. Člani delegacije so tudi Morgan Phillips, glavni tajnik stranke, Harry Earshan, član izvršilnega odbora. Delegacijo bo verjetno sprejel tudi maršal Tito.
Z istim letalom je prispel tudi znani angleški pisatelj in novinar Brailsford, ki bo v Jugoslaviji oseben gost Dmitra Vlahova, podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine.
Brailsford 'je spoznal Vlahova Že leta 1903 med prvim makedonskim uporom proti Turkom na Ilinden Angleško delegacijo spremljata tudi dopisnika »Dai-ly Telegrapha* in «News Cro-nicle*. To je prvi obisk v Jugoslaviji s strani uradne delegacije laburistične stranke.
TRUMANOVA tiskovna konferenca
WASHINGT.ON, 7. — Tudi Truman je na svoji redni tedenski tiskovni konferenci ponovil, da mora o zadevi sestreljenega sovjetskega letala razpravljati lp OZN, in da ne more ničesar dodati k temu.
Večji del tiskovne konference je bil posvečen Koreji. Na vprašanja novinarjev je Truman odgovoril, da kljub sovražnemu napredovanju niso uradne črte sil Združenih narodov na Koreji doživele bistvene spremembe.
Truman je odgovoril, da nima ničesar dodati, k včerajšnjim izjavam, da se ng čuti vezanega dati Spanijj 62 milijonov in pol dolarjev posojila, katerega je odobril Kongres. Dalje ja Truman izjavil, da bo odklonil podpis protikomunističnega zakonskega načrta »zakon Mc Carrana*,
Truman je dal pojasnila glede ukrepov za nadzorstvo nad ameriškim gospodarstvom, katere bo on izvedel v zvezi z zakonom o «obrambni produkciji*, katerega je odobril Kongres. Izjavil je, da bo vodilna mesta zaupal civilistom ter ob-ljubil, da ne b0 vojnega gospodarstva.
Kar se tiče ponovne oborožitve Nemčije, je predsednik odgovoril, da po njegovem mnenju ni on upravičen razpravljati o tem vprašanju,
5»
ske zveze’
Kadar pa gre za to, da se onečasti spomin žrtev fašizma, ne smejo poleg civilne policije in komintormlstov manjkati niti ljudje od dolarske zveze. In tako so prav za dan, ko bomo mi
v Bazovici proslavili spomin bazoviških žrtev, oni pripravili »ljudsko veselico« na Opčinah.
Kdor je sodeloval ■ fašisti, ko je slovenski narod vodil z njimi borbo na življenje in smrt, lahko prireja veselice, ko se ljudstvo spominja žrtev krvnikov našega naroda.
Intollerdbile insulto”
Včerajšnja Lajolova »Unita* izraža svoje ogorčenje, da »titov-ct» pripravljajo spominsko proslavo bazoviškim junakom. V nekaj vrstah svojo umazane pisarije bi radi nekaj govorili o žalit
vi spomina štirih mučenikov. Nc da bi se dlje bavili z njihovo pisarijo, moramo ugotoviti samo to: danes hoče govoriti o žalitvi spomina štirih bazoviških junakov list tistega fašista, ki Je z govorjeno in pisano besedo proslavljal vsa grozodejstva fašizma, torej tudi zločinsko usmrtitev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Ljudje, ki so v svojo sredo vzeli lašiste kot Lajola ln podobne ln ki so danes na Uniji italijanskega Imperializma, Istega imperializma, proti kateremu so se bazoviški junaki borili ln dali v tej borbi svoja življenja — taki hočejo danes govoriti o »intollerabile insulto«. Da ljudje, ki so Izdali borbo bazoviških mu čenikov in vseh borcev narodno osvobodilne borbe, danes zaradi svoje politične špekulacije »sla vijo« spomin žrtev fašizma —to je najpodtejša žalitev bazoviških in vseh ostalih naših žrtev za svobodo, To je žalitev, ki Je naše ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, kakor ne bo nikoli pozabilo fašističnih grozodejstev.
Zvečer je notranje mlnlstr stvo izdalo poročilo, ki pravi, da je policijska akcija Imela namen, resno kontrolirati tuje komunistične partije, organizirane v Francki, katerih delovanje je ogrožalo notvanjo in zunanjo varnost Francije*. Zvečer je bflo veliko izgonskih nalogov izročenih prizadetim, katere sedaj nadzoruje policija, pravi Poročilo. Nekateri izgon-ski nclogi pa niso bili izročenih, ker so prizadeti bodisi odsotni ali do odpotovali v tujino. Ti izgf-ni ostanejo šn vedno v veljavi ter so prizadeti zasledovani.
Poročilo pravi dalje, da je bilo pridržanih 266 liudi med temi 13 Italijanov, 80 beguncev iz SZ in držav ljudskih demokracji ter 60 Spancev. Ra li’ane bodo poslali domov, sovjetske državljane bodo poslali onstran »železne zavese*. Kar se tič” Snancev, si bodo 1i lahko izbrali ali policijsko nadzorstva v Franciji ali emigracijo v države ljudskih demokracij. Poročilo se zakliučuje ■> izjavo da «naj današrja polichska ooeraciia služi kot resen opomin tujcem, ki živijo v Franciji*. češ da »vlada ne bo dovolila tujcem, ki uživajo gostoljubnost, vršiti izdajstvo in demoralizacijo*.
Notranje ministrstvo je podpisalo danes štiri odredbe: prva ukinja špansko komunistično partijo, druga eno'no so-cialistično stranko Katalonije, tretja prepoveduje kroženje, prodajo in širjenje španskega lista «Mundo obrero*, glasila Španske KP, četrta odredba odklanja dovoljenje organizacl-
Nov ameriški umik severno od Taegu
ml katerega so „Sflverai“ Korejci še 10 hm
Ob Naktongu in na južnozahodni fronfi odbiti vsi napadi ^severnih" - Poročilo »severnih'' o velikih ameriških izgubah
KOREJA. 7.	— GLAVNI
STAB SEVERNOKOREJSKE VOJSKE je izdal zjutraj poročilo, ki pragi med drugim, da oddelki ljudske vojske še vedno napredujejo južno od Po-hanga ter da povzročajo sovražniku velike izgube, kljub močnemu odporu. Nato našteva poročilo, koliko sovražnih vojakov in častnikov je bilo ubitih in ujetih, ter koliko sovražnega materiala je bilo zaplenjenega. Poročilo pravi dalje, da so oddelki ljudske vojske, ki so osvobodili Ijkin (Giko), vdrli v obrambno črto 8. juž-nokorejske divizije, ki je skušala izvesti protinapad. Ameriško letalstvo je bombardiralo mesta in kraje na Koreji. 5. in 6. t. • m. so ameriški bombniki barbarsko bombardiral; Piong-iang ir. povzročili veliko žrtev med prebivalstvom.
V večernem poročilu pravi glavni štab severnokorejske vojske, da so oddelki ljudske vojske kljub ogorčenemu odporu sovražnika napredovali na vseh frontah Na vzhodnem bregu Naktonga so se «južne» in ameriške čete umikajo v
naglici, potem ko so doživele velike izgube. Severne čete, ki operirajo na vzhodnem bregu Naktonga, nadaljujejo s prodiranjem, potem ko so odbile vse sovražne protinapade.
Glavni štab severne vojske je izdal poročilo o ameriških izgubah v juliju ip avgustu. Poročilo pravi, da so v tem času Američani imeli 15.176 mrtvih v jakov in častnikov ter 1736 ujetnikov. V istem času so imeli Američani 45.000 ranjencev.
DOPISNIK AGENCIJE «U-NITED PRESS* ROBERT VER. MILLON poroča, da so se edi-nice prve konjeniške divizije, ki branijo dohod v Tgegu z zahodne strani nocoj znova umaknile, da bi skrajšale fronto, medtem pa da še vedno traja najdaljša ofenziva »severnih*. Američanom je uspelo ustvariti novo črto zahodno od ceste Taegu-Tabudong za prejš. njimi položaji vzdolž Naktonga. «Severni» so sedaj približno 10 km severno od Taegu. Vaeg-varj so dokončno zavzele »severne* sile*. Prvi konjeniški diviziji je uspelo očistiti cesto med Vaegvanom in Taegu južno od Tabudonga. «Severni» so
nato znova skušali prekiniti promet na cesti s streljanjem iz minometov in strojnic s sosednih gričov.
DOPISNIK UNITED FRES-SA ROBERT BENNYHIFF poroča iz Kjongjuja 17 milj južr.ozahodno od Pohanga, da so »severni* nekaj pred polnočjo sprožili nov napad 7 ali 8 milj severno od Kjongjuja. Poroča tudi o živahnem streljanju in bojih na riževih poljih in v hribovju na obeh stra. meh neke reke 8 milj južno od Angangnija. Tu na skrajni vzhodni točki severne fronte so zavezniki postavili novo o-brambno črto. S te strani predvidevajo nov napad «severnih», čim bodo slednji preuredili svoje čete.
Taegu je ogrožen vsaj s treh strani. Kaže, da je tudi cesta proti Pusanu odrezana. Na zahodni fronti so si majhne sovražnikove sile skušale odpreti pot z mostišča na Naktongu skozi angleške obrambne črte 11 milj južno od Taegu.
Na južnozahodni fronti so «severni» popoldne napadli zahodno od Hamana. Dosegli so nekaj manjših uspehov toda v protinapadu so izgubili vse in zavzeniška črta je bila znova vzpostavljena.
V nedeljo 10. septembra
v BAZOVICI
počastitev spomina bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča
PREDPOLDNE, OB 10. URI:
na brajn ustrelitve ie na sporedu:
1. F. Venturini: »Bratom«, poje pevski zbor Prosvetnega društva «Skamperlei) iz Sv. Ivana;
2.	verski obred;
3.	govor v slovenščini (dr. Jože Delcleva);
4.	govor v italijanščini (Bortolo Petronio);
5.	F. Venturini: »Pesem talcev«, poje pevski	zbor	Pro-
svetnega društva »Škamperle« iz Sv. Ivana.
6. govor v slovenščini (Lojze Spanger);
7.	med polaganjem vencevpoje pevski zbor	Prosvetnega
društva »Škamperle« iz Sv. Ivana sledeče pesmi:
a) »Žrtvam«,
b) »Dalmatinska partizanska« in
c) »Bazovica«.
POPOLDNE, OB 16. URI:
„Pud urebi“ v bližini Sazuvbe na nesti prsti lobiii ie na sporedu:
1. godba na pihala, Prosv. druŠtVa »Straža« iz Plavij;
2. petje združenih pevskih zborov, ki bodo zapeli sledeče pesmi:
a) Marjan Kozina:	Partizanska,
b) Marjan Kozina:	Naša vojska,
c) Ciril Pregel:	Mlada garda,
č) Venturini Franc:	V nove zarje,
3. govor v slovenščini (Branko Babič);
4. recitacija igralcev «SNG»;
5. govor v italijanščini (Eugenio Laurenti);
6. Združeni pevski zbori zapojejo naslednje pesmi:
d) Matej Bor:	Hej brigade,
e) Marjan Kozina:	Le vkup uboga gmajna,
f) Karel Pahor:	Na juriš,
g) Venturini Franc:	Bazoviška.
7. godba na pihala, Prosvetno društvo «Straža« iz Plavij.
PREVOZNA SREDSTVA
Avtobusi bodo vozili iz Ulice F. Severo zjutraj od 9 do 11 in popoldne od 13.30 dalje vsakih 20 minut.
Poslužite se lahko tudi aviobusa L do Katinare od tam se gre peš do Bazovice.
in
Ob sedmi obletnici
8. septembra 1943
Letošnji osmi september proslavljamo v okaliičinah, kakor da ta obletnica ne pomeni spomin na vojaški zlom fašizma in na zmago antifašističnih sit. Vse preveč je danes dogodkov, ki ne dajejo povoda za veselo proslavljanje te obletnice, temveč narekujejo bolj zaskrbljenost, da se čedalje bolj utrjujejo tiste sile, ki so bile osmega septembra premagane. Polne ječe italijanskih partizanov na eni strani, na drugi pa izpuščanje na svobodo še poslednjih, najhujši h vojnih zločincev, ki so še bili doslej v ječi; ponovno uveljavljanje obsodb fašističnega posebnega sodišča na eni strani in postavljanje dovčerajšnjh fašističnih hlerarhov na odgovorna mesta v državi — to so okoliščine ob sedmi obletnici osmega septembra v Italiji in približno tak položaj je tudi v Trstu, kjer slovenska učiteljica ne more dobiti službe, ker jo je obsodilo fašistično posebno sodišče —- v Ljub-
Venizelosove skrbi
ATENE, 7. — Venizelcsova vlada je še vedno v skrbeh, kakšno usodo ho doživela v zbornici. Venizelos je izrabil premor, katerega mu je včeraj dovolila zbornica, s tem da je odgodila razpravo o vladnem programu in zaupnico. Vcnize. los je vso noč uporabil za to, da bi sl zagotovil vsaj relativno večino. Obljubljenih ima 109 glasov od 250 poslancev, Venizelos izrablja tudi položaj m plaši populiste z novimi volitvami,’ Plastira.sa pa z nevarnostjo, • da bodo populisti odnesli zmago, oziroma dobili mandat. Tako želi Venizelos od obeh, da bi mu dovolili ostati na vladi vsaj do 1. novembra. Csaldaris in Plastiras sta odklonila ta načrt. Plastiras želi, da bi Venizelos čimprej odletel in s tem dobil mandat za sestavo vlade, drugi pa zato, ker bi hotel čimprej nove volitve.
Dr. Fortunat Mikuletič:
II
TRIBUNALE SPECIALE
II
Z ustanovitvijo svojega. Posebnega sodišča si je fašistični režim skoval orožje za teroriziranje italijanskega naroda sploh in še posebej za uničevanje slovensko-hrvaške narodne manjšine v obmejnih pokrajinah
Upravičeno smo bili vsi mnenja, da je za večno pokopan zloglasni «TribunaIe spe-ciale per la difesa dello State* (Posebno sodišče za zaščito države) z vsemi svojimi posledicami. Vsi, pravim, smo bili tega mnenja in ne samo tisti, ki podrobno poznajo zadevne zakone. Kajti logično je bilo in je ie, da z zmago zaveznikov v vojni, ki se je vo-iilu proti fašizmu, ni bil uničen in odpravljen samo fašizem, temveč tudi vse njegove ustanove in v prvi vrsti taka samosilna tvorba, kakor je bil «Tribunale specialen.
Zato smo bili skrajno osupnjeni, ko se je pred mesecem dni raznesla vest, da je bil gor iški odvetnik dr. Avgust Sfiligoj dne 31. julija 1950 — torej pet let po zmagovito dokončani krvavi vojni Proti fašizmu — nenadno aretiran, češ da ima še odsedeti 17 let, 4 mesece in 7 dni ječe, ki mu jih je bil naložil «Tribuna!e specialen v znanem tržaškem procesu s sodbo, razglašeno dne 14. decembra v daljnem letu 1941. Prvemu hipnemu osupnjenju je takoj sledilo splošno ogorčenje vse slovenske javnosti. Kajti vsi smo občutili — in to častno spri-
čevalo za našo politično zrelost — da klofuta ni bila namenjena samo ubogi žrtvi — dr. Sfiligoju, ampak vsem Slovencem brez razlike spola, starosti in politične barve. — Dolžnost točnega kronista mi veleva, da poudarim, da je to ogorčenje delilo z nami prav mnogo treznih Italijanov, katerim pa je, z malimi izjemami, žal manjkal tudi potrebni čas ali poštena srčnost, da bi to svoje ogorčenje tudi javno izrazili.
Moj namen je, da mirno, stvarno, rekel bi; strokovno suhoparno povem v čim bolj kratkih stavkih, kako je »Tribunal e speciale* nastal, kako je deloval (posebno med Slovenci) kako je bil odpravljen in kakšni zakoni so mu sledili, da bo primer dr. Sfiligoja od vseh strani primerno o-svetilen. Ne vem, qe mi bo to popolnoma uspelo in če mi roka ne oo nehote bolj trdo pritisnila Pero na papir; kajti dr. Sfiligoja je leta 1941 obsodil «Tribunale speciale*, ki je bil že dne 29. julija 1943 (tisočdevetstoštirideset-tretjega) odpravljen, aretacija pa se je izvršila dne 31. julija 1950 -- po sedmih letih! To dejstvo je ~ milo rečeno
— gorostasno-
Fašistični režim, ki je imel že prej svoj «fašistični tribunah, je z zakonom od 25.11. 1926 it. 2008 spremenil ta svoj tribun il v «Tribunale speciale per la difesa dello Stat o*. S tem se je režim istovetil z državo in krona (Viktor Emanuel II!.) je ta ukrep kronala s tem, da je dala temu zakonu obliko kraljevega odloka (Regin decreto). Prvotno je bil «Tribunale specialen u-stanovljen za dobo petih let, dne 15.12.1936 je bila ta doba podaljšana s kraljevim odlokom do 31.12.1941 in nato, zopet s kraljevim odlokom dne 9.12.1941 za nedoločen čas. Z ustanovitvijo tega svojega posebnega sodišča si je fašistični režim skoval orožje za teroriziranje italijanskega naroda sploh in še posebej za uničevanje slovensko-hrvaške narodne manjšine it obmejnih pokrajinah, ki je na ta način postalo «legalno». Ukrepom policijskih oblaste«, s kateri-m' so bile stotine Slovencev in Hrvatov poslane v kazenska taborišča na otoke, so se pridružile sodbe tega posebnega sodišča.
Od procesov, ki so bili pred tem sodiščem proti Slo-
vencem in Hrvatom, omenjam te-le štiri;
1. Puljski proces, ki se je končal z ustrelitvijo Vladimirja Gortana. Na ta proces preveč pozabljamo in bilo bi dobro da se ga spomnimo s posebno publikacijo.
2. Bazoviški proces, ki ga «Primorski dnevnik» s hvalevredno obširnostjo ravno te dni kliče v spomin.
3. Proces kalskih kmetov. Tudi ta proces ne bi smel pasti v pozabo, ker jasno osvetljuje, na podlagi kakšnih «do-fcazovi> je «Tribunale specialen sodil in obsojeval. Evo na kratko, za kaj je šlo: Leta 1932 je bil v bližini vasi Kal na Goriškem najden ubit finančni stražnik. Kdo drugi je mogel kaj takega storiti kakor «slovenski uporniki»? Zaprli so 13 kalskih kmetov, ki so zaman zatrjevali in dokazovali svojo nedolžnost. «Tribunale specialen jim je naložil 330 let ječe, umorjeni stražnik je bil proglašen za narodnega junaka in postavljen mu je bil spomenik, češ da je padel v borbi za obrambo domovine proti slovenskim upornikom. Ko je pozneje benečanski «Gazzettino dl Venezta» razkril, da je bil
finančni stnžnik ubit iz ljubosumnosti od nekega svojega tovariša, katerega je vest prisilila, da je izpovedal svojo izključno krivdo na umoru, je oblast časopis zaplenila in «Tribunale specialen je celo zavrnil prošnjo za revizijo procesa
4. Tržaški proces iz leta 1941, prj katerem je sedelo na zatožni klopi 64 Slovencev vseh slojev in vseh političnih prepričanj (dijaki, učitelji, delavci, odvetniki, vse-učiliški profesorji, uradniki, kmetje, trgouci, novinarji; pripadniki narodne napredne stranke, krščanski socialci, komunisti, socialisti, konservativci itd.), med njimi tudi dr. Sfiligoj. Proces se je končal z 9 smrtnimi obsodbami, katerih je bilo pet takoj izvršenih na openskem strelišču, ostali obtoženci pa so bili obsojeni na ječo od 6 do 30 let, skupno na kakih 1000 (tisoč) let. V nadaljnjem poteku jih. je 6 umrlo v ječi, štirje so padli na bojišču, potem ko so bili izpuščeni leta 1943, o čemer bo še govora, drugi pa živijo raztreseni P o Italiji, na Tržaškem ozemlju, ,v Jugoslaviji in drugod.
(Nadaljevanje sledi)]
Ijani za časa okupacije.
V takih razmerah je jasno, da se moramo nujno vprašati, kdo je kriv, da je danes Že skoraj zabrisan pomen in učinek osmega septembra 1943. '
Kapitulacija fašistične Italije je bila rezultat združene borbe antifašistov vseh dežel. Poudariti je treba, da je prišlo do poraza fašizma od zunaj. Ko je italijanska buržoa-zija uvidela, da bo njenega velike ga zaveznika vzel vrag in da torej nima ničesar več pričakovati od zavezništva Z njim, ga je pač pustila in se ponudila drugemu. Globlje vsebine je imel osmi september v sami Italiji le malo. Tam, kjer je še ostala nemška okupacija, se je celo še ohranil fašizem in se udinjal nemškemu nacizmu z naiveč-'jo perverznostjo narodnih izdajalcev.
Svoj0 pravo vsebino pa je imel osmi september tam, kjer je bilo ljudstvo že pred tem datumom mobilizirano, kjer je bilo ljudstvo že davno v borbi s fašizmom. Bilo je to prav naše ljudstvo, k4 ie kapitulacijo Italije »prejelo kot zmago sil, ki so se borile proti nacifašizmu. Med temi silami je imelo veVko vlogo ju. goslavansko ljudstvo, ki je s svojo narodnoosvobodilno borbo zadajalo fašizmu že pred osmim septembrom odločilne udarce.
Osmi september je bil za naše ljudi dan vsesrločne ljudske vstaje. Prav tedaj soI jugoslovanski narodi pokazali, da vodijo borbo ne proti italijanskemu narodu, proti italijanskemu ljudstvu, temveč proti fašizmu. Ko so junaški partizani razoroževali cele italijanske divizije, se italijanskim vojakom ni zgodilo nič hudega. Nasprotno, naše ljud. stvo je v tistih dneh pokazalo toliko zrelosti, da bi težko še kje pričakovali enake. Italijanski vojaki, ki niso ponovno prijeli za orožje in stop:li v borbo proti nemškemu okupatorju, so se lahko pb pomoči mšega ljudstva in jugo-slovanskih partizanov vračali na svoje domove. To so dejstva, ki se danes pozabljajo.
Nai narod je osmega septembra ponudil italijanskemu narodu roko v pomoč v borbi proti nemškemu zavojevalcu. To ni bila zgolj moralna pomoč, temveč pomoč izkušen-j-šega tovariša, ki drag.-cenili izkušenj partizanske borbe ni skrival, temveč pomagal pri organizaciji borbe proti oku-patorju. Ta, pomoč je bila še toltko bolj dragocena in potrebna, ker italijanski narod na osmi september ni bil pri-pravljen in Se ob kapVulaciji Italije m znašel, tako da je imel p lestni hiši ir dovčerajš-nim zaveznika okupatorja.
Uci italijanski narod na prvi vojaški poraz fašizma ni bil Pripravljen, je v veliki meri krivda tistih ljudi, ki tudi po končani vojni in zlomu nemškega okupatorja n soznillpri-boriti ljudstvu oblasti v roke To je krivda neodločnih ljudi ki so na račun svojih kompromisov le davno odrinjeni od vsakega odločanja v državi v kateri bi bili lahko imeli oblast, ako bj se bilt znali pripraviti.
Ob teh bridkih ugotovitvah še bolj izstopa pravilnost ravnanja KP Jugoslavije ki je znala mobilizirati ’ ljudske
borb° Proti oku-patorju in njegovim pomaga-čem. Jugoslovansko ljudstvo si je med borbo samo že obenem ustvarilo ljudsko oblast ki si
odvzeti. Na ta dejstva in na žalostno vlooo. ki jo igrajo v javnem življenju Italije naj raje pomislijo tisti, ki obrekujejo slavno borbo jugoslovanskih narod op pod vodstvom
03 GOVORIH NA VELESEJMU
ZAUDIE SAMO NA JEZIKU
Uprava Mednarodnega tržaškega vzorčnega sejma« je pri svojem prizadevanju, da posta vi sejmu lastno sejmišče in razširi osnovo sejma kot mednarodne gospodarske prireditve, uživala podporo vsega tržaške-ga tiska ne glede na politično orientacijo. Javno mnenje jo je podprlo, ker vidi v sejmu čisto gospodarsko prireditev, katere namen je, pospeševati in utrjevati zlasti mednarodne trgovinske stike ter tako pripomoči k poživitvi vsega gospodarskega življenja v Trstu in na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Takšnim prireditvam je ^res potrebna moralna in grmtna opora vse javnosti, ker je njihov uspeh posebno v prvih začetkih riskantna zadeva in so Združene z velikimi izdatki. V našem primeru je sejem obre menil državne finance za nad '100 milijonov lir — kolikor znašajo krediti rti jaške uprave. Temu je treba prišteti brezobrestna posojila domačih gospodarskih ustanov in finančne žrtve premnogih razstavljalcev, ki razstavljajo samo, da bi dvig nili ugled tržaškega gospodarstva, ne da bi pričakovali neposrednih koristi od razstave. Oni in vsa 'javnost si zamišljajo sejem kot žarišče povsem gospodarskih pobud, ki bi vi-sjofco nad vrvežem političnih strasti in političnega obračunavanja dovajale tržaškemu gospodarstvu svežega zraka.
Ni treba niti posebej poudarjati, da si sejem s takšno nalogo zamišljajo tudi tuji razstav-Ijalci, ki so jim toliko manj mar krajevne politične marnje.
Ce mora uprava vsakega mednarodnega sejma upoštevati ta osnovna načela in te osnov ne naloge sejmov, velja to toliko bolj za upravo mednarodnega sejma v Trstu, ki ima tako občutljiv geopolitičen položaj in ki so mu postavljene posebne naloge kot stikališču dopolnjujočih se gospodarstev raznih narodov in držav.
V resnici je med nalogami tržaškega sejma, kakor so si 'jih zamišljali domači gospodarski krogi, in nalogami, kakor so jih začrtali njegovi prireditelji na tihem in kakor prihajajo do izraza v njihovih izjavah, zazijal globok in nepremostljiv prepad. Sotjfc P<> na3' novejših prireditvah in govorih v sklopu tržaškega velesejma, bi se ta po svojih prvotnih namenih povsem gospodarska prireditev kmalu izprevrgla v čisto politično demonstracijo za priključitev Trsta k Italiji, ako bi se ji ne bližal konec.
Razčlemba razlogov raznih o-biskov italijanskih ministrov bi nam utegnila nakopati očitek, da jim odrekamo gostoljubje; vsekakor je gotovo, da nimajo njihovi obiski samo gospodarskih namenov.
Prav tako ni naključje, da so so na tržaškem sejmu prav v paviljonu Marshallovega načrta sestali absolventi gospodarskih fakultet «iz treh Benečija (tridentinske, beneške in julijske) pod vodstvom italijanskega senatorja — da omenimo samo enega izmed tolikih organiziranih izletov iz Italije.
Ob tem obisku sta bila izrečena dva govora, ki smo ju imeli v mislih že zgoraj, poleg mnogih drugih, ki so jih imeli predstavniki sejmske u-prape in krajevnih oblastev. Predsednik sejmske uprave inž. Sospisio je v svojem nagovoru odmerit tržaškemu sejmu zvezno vlogo med sejmi v Podo-
SLAVA PADLEMU BORCOl
Tw. l/l/lilic Emil
Mitič Emil iz Briščikov 17 r~ edini sin Marije in pok. Alojzija je bil zaveden Slovenec. Ni mu bilo težko izbrati pravo pot, ko se je naš narod uprl nacifašističnemu okupatorju in zgrabil za orožje, da si pribori svobodo. Stopil je v partizanske vrste in bil tankist X. divizije. V borbah o Dalmaciji je bal hudo ranjen 20. decembri/. 1944, čez dva tedna pa je podlegel ranam in umrl. Doma je pustil staro mater, žalostno ženo in otroka, ki ga ni imel sreče videti.
Slava njegovemu spominu/
navju, Posavju in Podravju (na Dunaju, Budimpešti, Dragi in Zagrebu) in italijanskimi (v Milanu in Bariju); Trst naj bi bil most med Vzhodom in Zahodom ter v službi «kompleksa narodov, ki ležijo k našemu mestu in štejejo okoli 100 milijonov Ijudis. Toda na koncu hrepeni po združitvi z Italijo.
Komercialiste je sprejel tudi tržaški župan inž. Bartoli p imenu tržaškega mesta. V svojem pozdravnem govoru je govoru «o vlogi Trsta v italijanskem gospodarstvu, ki je predvsem vdoga asimilatorja naro-doV;» dodal je, uda je Italija lahko mirna, ker je na njenih skrajnih mejah delovni Trst» itd.
Podobne izjave sta dala omenjena govornika ob otvoritvi sejma; conski predsednik prof. Palutan seveda ni smel zaostati.
Ti ljudje torej izrabljajo tudi tržaški sejem, kakor vsako drugo priložnost, v svoje politične namene ter tako izigravajo tržaško javnost in tržaške gospodarske kroge, ki se čutijo prevarane in razočarane. Ti ljudje govorijo v imenu tržaškega prebivalstva, ker so na vodilnih mestih po želji drugih, v resnici Pa ne branijo koristi tržaškega gospodarstva, temveč italijanskega kapitala.
Tržačani s0 siti politike teh gospodov in bi radi dela, dela in zopet dela. Delali bi radi z zaledjem in odbijajo politiko, ki ima zaledje samo na jeziku. * * *
Na letošnjem velesejmu je že prišla «do izraza« tesnost in stisnjenost razstavnega prostora zlasti v obeh paviljonih. Sa-j je celo ob delavnikih ob neko liko večjem navalu vsako ogledovanje pa tudi vsako hitrejše premikanje že nemogoče. S samim povečanjem razstavnega prostora (mogoče drugo leto?) zadeva še ne bo urejena, kajti povečan prostor bo že našel nove odjemalce. Razne pomanjkljivosti v organizaciji velesejma pa bomo še navedli: nekatere so namreč take, da jim bo treba posvetiti nekoliko več besed.
* * *
Obisk velesejma se drži ves čas na zadovoljivi višini, k čemur gotovo pripomore tudi ugodno vreme, s katerim ima letošnji velesejem srečo. Na velesejem prihajajo še vedno razne osebnosti in skupine iz drugih krajev. Pred dnevi je obiskala velesejem tudi skupina študentov ljubljanske ekonomske fakultete in nato še skupina beneških Slovencev, ki so se zlasti dalje časa zadržali jugoslovanskem paviljonu; bili so prijetno presenečeni ob krasno urejenem jugoslovan. skem oddelku velesejma.
* * *
Včeraj je prišel v Trst italijanski minister za zunanjo trgovino I. M. Lombardo. Po ofi-cielnem sprejemu v Tržiču in kratkem obisku pri generalu Aireyu v Devinu je obiskal tu. di velesejem. Popoldne so mu predložili nekako spomenico ki jo je sestavilo vodstvo velesejma, da bi se pod pokroviteljstvom njegovega ministrstva ustanovil v Trstu nek stalni center za mednarodne zamenjave za Srednjo Evropo.
Počastitev bazoviških žrfev po mestnih okrajih
Sinoči je bdi sestanek članov množičnih organizacij I. okraja v počastitev bazoviških junakov, ki so padli pred dvajsetimi leti pod streli fašističnih zločincev. Padli so za svobodo zatiranega slovenskega naroda na Primorskem. Ti borci, je dejal govornik, naj nam bodo za zgled v nadaljnji borbi proti vsakršnim starim in novim zatiralcem. Le .tako bomo izpolnili njihovo željo po svobodj vsega slovenskega naroda.
Na sestanku so obravnavali tudi prepoved conskega predsednika o izobešanju slovenskih in italijanskih zastav z rdečo zvezdo. Prisotni so ostro obsodili to provokacijo, ki je bila otipljivo naperjena samo proti našim demokratičnim organizacijam.
Ob koncu je tov. Reschitzo-va omenila, da je v Trstu kot gost demokratičnih organizacij skupina oirok iz Slovenske Benečije. Otroci so bili namenjeni v počitniško kolonijo v Slovenijo, toda italijanske oblasti jim niso izdale potrebnega dovoljenja za prehod meje. V Trstu bodo ostali 2 tedna. Ker so to otroci revnih staršev, kakor je revna vsa Slovenska Benečija, bodo demokratične organizacije trkale na dobra srca za pomoč v denarju ali živilih. Na sestanku so v ta namen nabrali med prisotnimi 1000 lir.
Tudi v III. okraju je bil množični sestanek članov demokratičnih organizacij. Tov. Janka - Zalašček in tov. Lukša sta spregovorila o zgodovinskem pomenu žrtev bazoviških junakov, ki so pred dvajsetimi leti pričeli prižigati baklo upora proti fašističnim zatiralcem.
nar
igra na stadionu „Prvi maj”
Poletna vročina se je unesla. September se je napovedal z vetrovi im prhami in shladil ozračje. V torek so se ves dan lovile okoli oglov močnejše sape, ki se je zdelo, da uTartuf-fu» niso naklonjene. Zvečer so se poskrile in nebo je potemnelo. Ta in oni, ki prebiva daleč od Sv. Ivana, se ni mogel odločiti za dolgo pot do stadiona.
Mnogih drugih pa to ni oplašilo. Seveda niso prišli goloroki, kakor so prej hodili v kopališče ali k večernemu kozarcu piva. In niso se kesali. Vreme, ki je v juniju prekinilo prav «Tartuffa», mu je zdaj postalo naklonjeno in kakor hitro so se začeli gladki stihi usipati z odra, so se gledalci strnili ž njim in ta tesna povezanost je ostala do konca. Med igro so prihajali novi obiskovalci in se s prejšnjimi poglobili v lepote Moličrove komedije v našem jeziku.
Sredi lepega večera se nam je večkrat vrinila misel, da ne manjka Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu nič drugega kakor zidane stene in
V ponedeljek pogajanja za mirno rešitev spornega vprašanja pekovskih delavcev
Po večdnevnem proučevanju položaja je urad za delo sklenil sklicati predstavnike delodajalcev ter predstavnike sindikalnih organizacij na sestanek, na katerem naj ,bi razpravljali q še vedno nerešenem vprašanju pekovskih delavcev. Določeno je bilo, da se sestanek vrši v ponedeljek 11- t. m. zjutraj.
Vest o sklicanju omenjenega
opozarjali na dejstvo, da je bil sporazum vendarle že sklenjen ter da so določbe nove delovne pogodbe tudi delodajalci sami sprejeli. Delodajalci niso upoštevali upravičenih protestov svojih uslužbencev, zaradi česar so se ti obrnili do sin. dikanlnih organizacij, ki so pričele voditi pogajanja, da bi dosegle mirno rešitev spornega vprašanja. Toda delodajalci so
Glavni odbor ZVEZE PARTIZANOV STO vabi vse bivše partizane in njihove svojce, vdove in svojce padlih v NOB, da se udeležijo komemoracije ob dvajseti obletnici ustrelitve tovarišev BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA, ki bo v Bazovici v nedeljo 10. septembra 1950.
Pridite, da se poklonimo spominu prvoboriteljev za naše narodnostne in socialne pravice.
streha okoli vsega prostora z kompromisno rešitev, na-
sestanka je vzbudila med vrstami pekovskih delavcev ponovno upanj e na mimo rešitev vprašanja, ki se vleče, že več mesecev; uradi za delo je namreč obljubil, da bo najpreje na-
odrom in občinstvom in prenos vsega v mesto samo. Znova smo se spomnili požiga gledališke dvorane v letu 1920 in vse kulturne škode, ki jo je ta zločin prizadel Slovencem v zadnjih tridesetih letih. Znova se je vrivalo prepričanje, da taka krivica ne more in ne sme ostati neporavnana.
V soboto 9. t.m. se ponovijo na stadionu «Prvi maj» Goldo-nija-Rupla «Primorske zdrahe« v novi zasedbi. Ta komedija je doživela v prejšnji zasedbi lepo število uprizoritev in se je tržaškemu občinstvu tako priljubila, da jo zmeraj znova rado gleda. Upamo, da vreme ne bo nasprotovalo. Obiskovalci naj pomislijo, da september ni avgust in da kakšna jopica ali površnik pod zvezdami ali oblački ne bo preveč. uPrimor-ske zdrahe« zaslužijo, da si jih večkrat ogledamo.
kar bo šele pozval zainteresirane stranke na razgovor. Pekovski delavci torej upravičeno upajo, d® je uradi za delo to kompromisno rešitev našel ter da bo to na prihodnjih pogajanjih tudi predložil zainteresiranim strankam. Seveda je sedaj vprašanje, ali 'bodo pogoji, ki jih bo urad' za delo predložil sprejemljivi za pekovske delavce, ki so sklenili, da od svojiih upravičenih zahtev ne odstopijo.
Kot se naSi čitatelji prav gotovo spominjajo, so pekovski delavci že pred več meseci dosegli sporazum Q novi delovni pogodbi, ki bi morala stopiti takoj v veljavo. Nova delovna pogodba je predvidevala razna izboljšanja v korist pekovskih delavcev; prav zaradi tega ni bila nova pogodba po godu delodajalcem, ki jo po sklenitvi sporazuma niso hoteli spoštovati, niti niso hoteli uveljaviti y njeji navedene določbe.
vztrajali pri svojem krivičnem stališču tako, da so bili delavci kmalu nato prisiljeni zaostriti svojo borbo ter stopiti v stavkovno gibanje. Ker tudi* to ni privedlo do zaželenega rezultata, so pred približno H dnevi zagrozili s protestno stav ko, ki bi se morala vršiti 29 avgusta.
Ko so delodajalci videli, da s0 delavci pripravljeni odločno braniti svoje zahteve, so iz-premenili taktiko ter v zadnjem trenutku pristali na začetek pogajanj, q katerih do takrat niso hoteli ničesar vedeti. Cipi so delavci pristali na ta pogajanja, se je izkazalo, da so delodajalci hoteli rešitev vprašanja samo zavleči ter da nimajo nikakega namena ugoditi zahtevam svojih uslužbencev. Na pogajanjih, ki so namreč sledila, so delodajalci izjavili, da nimajo, konkretnih predlogov za rešitev vprašanja ter da bi se morali o vseji zadevi že posvetovati z ostalimi delodajalci. Pogajanja so bila preložena ter so se nadaljevala zopet nekaj dni kasneje. Na teh pogajanjh so delodajalci še bolj odločno nastopili ter niso hoteli ničesar ču
Pekovski delavci so jih zaman I ti o rešitvi zahtev pekovskih
delavcev, ker tudi sindikalni predstavniki niso hoteli sprejeti njih krivičnih zahtev, je urad za delo predlagal, da se pogajanja lodložijo za toliko časa, dokler ne najdejo njegovi predstavniki kompromisne rešitve spornega vprašanja, ki fbi bila sprejemljiva za obe stranki.
Sindikalni predstavniki so pripravljeni odločno braniti zahteve pekovskih delavcev ter bodo pristali na kompromisno rešitev le tedaj, če bo ta vsebovala vse zahteve, ki so jih pekovski delavci predložili že pred časom svojim delodajalcem. V primeru pa, da bodo delodajalci že v naprej vztrajali v svojem stališču, bodo pekovski delavci stopili v protestno stavko, zaradi katere bo ostal Trst brez kruha.
KOLEDAR
Cjftfeda&dce -	-	'Jiadio-
Petek 8. septembra
R M. Device, Gostinja Sonce vzide ob 5.33, zatone ob 18.V,. Dolžina dneva 12.59. Luna vzide c.b 0.42. zatone ob i'-™. Jutri sobota 9. septembra Peter KI., Vsemir
PROSVETNA DRUŠTVA
PEVSKI ZBOR «1. ŠKAMPERLE«. Naprošamo vse pevke in pevce, da se zglasijo danes ob 20.30 v društvenih prostorih zaradi važnega obvestila.
DAROVI IN PRISPEVKI
| SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V SOBOTO 9. t. m. ob 20. uri
gostovanje na stadionu »Prvi maj« z Goldonijevo komedijo
Družina A. P. je darovala za Dijaško Matico 500 • lir.
Delavci!
Poslušajte danes zvečer ob 19.45 ((Sindikalne razglede« tov. B. Petrcmia. Oddaja radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m.
_________________ I
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo - Carmci, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; AUa Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43: Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo.
SINDIKALNE BELEŽKE
v
Se vedno nerešeno
vprašanje nhltatw glavne holmce
Dosežen sporazum glede nove delovne pogodbe za uslužbence barov In kavarn
Vprašanje uslužbencev glavne bolnice, ki bi moralo fciiti rešeno že pred več meseci, je bilo predloženo v proučitev predsedstvu cone. V želji, da bi se vsa zadeva čim prej zaključila, je predsedstvo-cone poklicalo v sredo zjutraj sindikalne predstavnike, ki so podali kratek pregled položaja, ki je nastal po razgovorih na uradu za delo. na podlagi katerih sq uslužbenci glavne bolnice sklenili, da prenehajo začasno s stavkovnim gibanjem ter počakajo še nekaj dni na odgovor, ki bi ga mcraM. prejeti od finančnega odseka vojaške uprave, od katerega odvisi dokončna rešitev vprašanja povišanja plač, ki ga je
ZLOČIN, KI GA TRST NE POMNI
Srečen konec dramalične ugrabitve
Mala deklica že pri svojih starših - Oba zločinca v rokah policije Danes podrobno in temeljito zasliševanje zločinskih ugrabiteljev Raj bo povedala mala Orietta? - Priznanje tržaškim novinarjem
Zopet se smeje in je v naročju svojih nad vse srečnih staršev mala Orietta Glavina, ki sta jo v sredo dopoldne okrog 10. ure ugrabila dva nesramna zločinca, da bi izsilila od staršev visoko vsoto denarja. Sinoči ob 22 se je Orietta v sp repi stvu svojega očeta vrnila domov, ki jo je včeraj okrog poldne šel iskat z avtomobilom v Benetke, kamor jo je peljal njen ugrabitelj. Kakšno veselje v družini Glavina, ki stanuje V Ul. Vrha Sv. Gabriela 2.
Vest o nesrečnem zaključku dogodka, ki bi lahko imel žalostne posledice, se je razširila po mestu kot blisk in razveselila vse meščane. Dogodki so se razvijali s tako naglico in napetostjo kot v razburljivem kritninalnem filmu, da je kar jemalo sapo vsem, ki so bili na tekočem o razvoju kriminalnega dejanja, kakršnega Trst še ni doživel.
Priznati je treba, da je tokrat policija prav rekordno izvršila svojo dolžnost. Za srečen potek preiskave pa se je treba tudj zahvaliti pogumu tete Kristine, ki je imela toliko prisotnosti duha, da ni izpustila iz rak prilike ter ni tvegala niti sekunde, ko ji je mali dečko prinesel torbico, v torbici pa izsiljevalno in grozilno pismo.
Pa pojdimo po vrsti, kakor so se razvijali dogodki. Zdaj jih lahko podrobno in natančno opišemo, ker sta oba zločinca že na sigurnem v kletki v Trstu, mala Orietta pa v naročju svojih ljiubih staršev.
Ze isti dan zvečer smo imeli v rokah podrobne podatke, kako se je vse dogodilo, kako so ujeli sokrivca že v opoldanskih urah in kje je bila mala Orietta. Toda na posebni tiskovni konferenci v sredo ob 22 na tiskovnem uradu civilne policije smo vsi navzoči uredniki tržaških listov obljubili polkovniku Hare-ju, ki je vodil preiskavo, da ne bomo vsega poročali, da ne bi na ta način ovirali dela policije. Ce bi bil zločinec, ki se je zatekel v Benetke, izvedel, da je policija obveščena o vsem in da je bil že aretiran njegovi sokrivec, bi se bil gotovo dobro skril in življenje male Oriette bi bilo v smrtni nevarnosti. Tega smo se vsi dobro zavedali in storili svojo dolžnost. Včeraj zvečer pa je gospod Richardson, ravnatelj za javno varnost, poslal vsem tržaškim novinarjem javno priznanje in zahvalo.
Kako je prišlo do ugrabitve smo na kratko že včeraj poročali. Malg Orietta je šla ku-
pit fižol za kosilo; ko je stopila iz trgovine, se ji je približal neki mladenič in jo povabil, naj stopi z njim v avto. Deklica je ugovarjala, pa ji je zločinec zamašil usta in jo povlekel v avto, kj)er je bil neki drugi mladenič. Naglo sta odpeljala proti mestu. Zaskrbljena mati, ki je doma zaman čakala hčerko, je pohitela v trgovino, spraševala vse, že so kje videli malo deklico. Nihče ni vedel povedati nič gotovega. Nihče si niti ni mislil, da so otroka ugrabili in odpeljali v avtomobilu, ki je stal v bližini trgovine. Sla je na policijo in javila vso zadevo. Toda tudi policija je še tavala v negotovosti. Lahko si predstavljate kako so trepetali oče, mati in teta izgubljenega otroka. Mučne ure. Višek napetosti je bil popoldne okrog 16.30, Na vratih nekdo pozvoni. Kristina Te-desco, teta male Oriette hitro teče odpret vrata. Kar obstane, ko zagleda pred seboj devetletnega dečka, ki ji izroči torbico in hoče zbežati po stopnicah, Ne, ne sme uiti. Drobtinica upanja se zablesti. Morda
dečko zna kje je Orietta. Z vso močjo g'a ubupno zgrabi in vleče v bližnjo mizarsko delavnico, kjer je telefon. Krepko drži otroka in kliče policijo. Kar zvrti se ji, ko odpre pismo in bere: »Deklici se godi dobro. Ce do 11 jutri ne prinesete v drevored P’Annunzio poldrugi milijon lir, je ne boste več videli. Ce javite policiji, jo bomo ubili-«
Policija iz Ul. Cologna prihiti takoj in začne izpraševati malega pismonošo. Dečko pove, da je bil okrog 16.30 na Trgu Ponterosso, da ga je vprašal neki «gospod» v avtomobilu, če želi zaslužiti 100 lir. Pritrdil mu je in se vsedel z njim v avto, ki ga je pripeljal do bližine doma male Oriette. Neznanec mu je izročil torbico in naročil naj jjo ponese Karlu Glavini. Dečko opiše tudi kakšen je bil avto, ki je mel bel madež na sprednjem blatniku. Nekateri policisti takoj pohitijo v bližnjo garažo «Impero», če ne bj bil morda tam omenjeni avto. In po naključju ga tam iztaknejo. Dober znak. Kje je Pa «gospod«?.
Izpred vhoda garaže se hoče oddaljiti neka oseba. Malomarno, tebi nič, meni nič, se pomika po cesti in se hoče izogniti pogledu policajev. To zapazi agent civilne policije D’Urso, Dober nos ima — takoj pohiti za neznancem, ki ne gre več počasi. Kar v tek se je spravil brezkrbni mladenič. Skupina policajev Pa za njim peš in s policijskim avtom. Ko zločinec zapazi, da je v kleščah, se hioče skriti v neki grm pri stopnicah na koncu ulice, v bližini Trga Volonta-ri Giulia,ni. Nič rou ne pomaga — že je v rekah policije, ki ga odpelje na svoj sedež in začne temeljito zasliševati.
Po dveh urah izpraševanja začne govoriti. Vsega noče še povedati. Prizna, da je izvršil dejanje s sodelovanjem nekega Franca, ki mu pravijo «Ci-cillo«. Več noče povedati. To pa je že r.ekaj za policijo. Kaj kmalu mu pokažejo fotografijo njegovega prijatelja in tedaj izpove še ostalo, ime sokrivca in da je že v Benetkah z ugrabljeno deklico ter da se mora z njim. sestati naslednji dan ob 16, potem ko bi že dvignil poldrugi milijon lir. To zadostuje , policiji. Takoj obvestijo leteči oddelek policije v Benetkah in dajo vse potrebne podatke. Včeraj zjutraj ob 4.30 je policija v Benetkah že imela v rokah zločinca in rešila malo Orietto velike nevarnosti.
Malo pred šesto uro zjutraj je bila obveščena o srečnem zaključku tržaška policija, ki je takoj obvestila zaskrbljene starše.
Da je šlo za ugrabitev zaradi izsiljevanja ie bilo jas^o že od prvega začetka. Družina Glavina je dobro stoječa, oče Karlo, ki je rodom iz Šmarij pri Kopru, je trgovec in ima lastno hišico podobno mali vili ob Vrhu Sv. Gabriela, Orietta pa je edina hčerka. Zato sta si jo dva zločinca izbrala za svojo žrtev v upanju, da se jima bo posrečilo in da bosta r.'a tak, ogaben način zaslužila poldrugi milijon lir. Pa sta se presneto uštela in opekla prste, da bosta pomnila, dokler bosta živa.
Kdo pa sta ta dva zločinca?
Prvi, ki so ga ulovili v sredo, je Luciano Comolli, star 19 let, mehanik iz Ulice Rivalta 1. Drugi pa, ki je odpeljal otroka v Benetke, je Framcesco Mara-no, Siciljanec, star 20 let, krojač iz Giarre (Catania), zdaj bivajoč v Trstu v Ul. Molino a vento 51.
Uspešno akcijo je izvršila leteča skupina «CID», s sodelovanjem policije iz Ul. Cologna in pod nadzorstvom polkovnika W. R. Hareja, podrav-patelja oddelka za javno varnost.
Danes dopoldne bodo še podrobno in temeljito zaslišali oba zločinca, ki sta pod dobro stražo v celicah tržaških zaporov. Mala Orietta Glavina, ki se bo spočila doma, pa bo tudi povedala, kako sta jo zločinca ugrabila in odpeljala.
upravni odbor glavne bolnice že pred meseci odobril.
Kot vse kaže je finančni' odsek vojaške uprav« sklenil spremeniti določbe, ki jih je že sprejel upravni odbor glavne bolnice, kar bi seveda pomenilo, da bi uslužbenci ne prejeli tistega povišanja plač, za katerega so se že pred časom tako odločno borili.
Sindikalni predstavniki so predsedstvo cone opozorili na nezadovoljstvo, ki vlada med uslužbenci glavne bolnice zaradi zavlačevanja rešitve spornega vprašanja; poudarili so tudi. da so uslužbenci glavne bolnice pripravljeni zaostriti svojo borbo, če bi ludii v prihodnjih dneh' ne prejeli odgovora od finančnega odseka vojaške uprave. Ce bi tudi zaostritev stavkovnega gibanja re privedla do zaželenega uspeha, bodo uslužbenci glavne bolnice stopiti V splošno stavko, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo dosegli zahtevanega povišanja plač.
V sredo zjutraj so se zaključila na uradu za delo pogajanja glede nove delovne pogodbe za uslužbence barov in kavam. Na podlagi teh pogajanj je bil sklenjen sporazum o novi delovni pogodbi, ki predvideva povišanje plač vsem uslužbencem barov in kavarn; dosežen povišek osnovnih plač znaša okrog 25 odstotkov. Nadaljevala se bodo ce pogajanja za dosego sporazuma o normativnem delu delovne pogodbe.
NI nam pa še znano, kdaj se bodo pogajanja o normativnem delu pogodbe nadaljevala. Na vsak način so sindikalne organizacije dosegle lep uspeh z novo delovno pogodbo, ki predvideva povišanj« osnovnih plač za 25 odstokov. Tudi uslužbenci barov in kavam so namreč že dolgo časa zaman zahtevali izboljšanje svojih delovnih in s tem v zvezi tudi življenjskih pogojev. Delodajalci niso hoteli na te zahteve pristati,^ zaradi česar se je borba uslužbencev barov in kavarn v zadnjem času precej zaostrila. Doseženi sporazum kaže, da so delodajalci svoje stališče spremenili ter vsaj v glavnem sprejeli zahteve svojih uslužbencev.
S tem je bilo dokončno zaključeno vsaj eno izmed tolikih nerešenih problemov, ki stoje l>red delavskim razredom Tržaškega ozemlja.
VINOGRADNIKOM!
Občina opozarja vse vinogradnike (lastnike, zakupnike ali polovinarje), ki nameravajo predelali grozdje v vino. da morajo v treh dneh po trgatvi prijaviti občinski davkariji na posebnem obrazcu sledeče:
1. Im« in priimek lastnika, zakupnika ali polovinarja;
2. količino in kakovost grozdja ter kraj shrambe;
3. preostanek vina iz preteklih let v kleti na dan prijave;
4. za kakšne namene je določen letošnji pridelek vina, oziroma koliko ga bo za domačo potrošnjo, koliko za prodajo;
Obrazce za prijavo dobite pri osrednjem uradu občinske davkarije. Ul. Mazzini 6-II, kakor tudi pri drugih uradih in sektorskih podružnicah občinske davkarije. —• Prijavo so dolžni izpolniti tudi oni, ki imajo pravico do oprostitve. — Proti kršiteljem se b0 postopalo po zakonu.
m citaite
/Ptimoibki dnemikl
II
PRIMORSKE ZDRAHE
Prodaja vstopnic pri Adria - expres danes in Jut” °j* * do 12 tor od 16 do 19 in eno uro pred predstavo na siau «Prvi maj«	—
Sestanlii množičnih organizacij v počastitev bazoviških junakov
Sestanki OF in drugih množičnih organizacij v ZNAKU POČASTITVE SPOMINA bazoviških junakov ob 29. obletnici njihove ustrelitve.
V PETEK 8.9. Ob 20.30 na Opčinah, na sedežu OF; ob
20.30 za Boršt in Ricmanje v dvorani; ob 20. uri za II. okraj na stadionu »Prvi maj«; ob 20. uri v Lonjerju v običajnih prostorih; ob 20. uri v Skednju na sedežu OF; ob
20.30 v Križu na sedežu Prosv. društva; ob 20.30 v Nabrežini na sedežu; ob 20.30 v Sem-polaju na sedežu OF; ob 20.30 v Saležu v običajnih prostorih.
Akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov STO sklicuje v soboto 9. t.m. ob 18.30 plenarno sejo s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o sindikalnem položaju.
2. Ustanovna skupščina Razrednih sindikatov STO. Vsak član Akcijskega odbora bo prejel vabilo za sejo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlasti šterling 7775-7825, papirnati šterling 1570-1600, dolar 653-656, dolar (telegrafski) 660-662, 100 francoskih frankov 165-170, švicarski frank 151-152, avstrijski šiling 24-24,50.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. septembra 1950 se 'je v Trstu rodilo 14 otrok, porok je bilo 14 in umrle so 4 osebe.
Poročili so se: advokat Fran-cesco dr. Nurra in gospodinja Ana Iedrisco, uradnik Giuseppe Sorice in uradnica Ester Levi, trgovec Rodolfo Wallu-schnigg . jn gospodinja Gisella Rebec, natakar Vittorio Ferruc-cio Belleli in postrežnica Marija Bastiani, agent' civilne po-'iipije Antonio Millo in gospodinja Mari-ja Kariš, šofer Ore-ste F.acco in gospodinja Marija Pesaro, trg. pomočnik Nilo De-gano in uradnica Rosa Bertaz-zoni, kurjač pomorščak Jožef Trampuš in vratarica Marija Mattei, podporočnik italijanske vojske Aldo Boschi in gospodinja Girma Fabris, uradnik Gio-vanni Brvnecki in stenografka Edvige Damiani, industrialec Adalfi Missaglia in gospodinja Edda Ccsma, uradnik France-sco Jeza in uradnica Giustina Čelan, geometer Giovanni Cres-sa in uradnica Claudia Ciaut, pomorščak Ivan Velčič in šivilja Concetta Wesič.
Umrli so: 68-letni Ivan Živec, 73-letna Eierina Kociančič vd. Zulič, 69-letna Teresa Simonit Godnič in 79-letna Margerita Kruljač vd. Knez.
Kmo
Hossetti. 16.00: «Rdeča Donava«. Escelsior. 16.30: »Hudobnež -si vendar te ljubim« Jean Peters.
Alabarda. 16.00: «Bc!a cesta«.
Armonia. 15.30: »Akcija se nadaljuje«.
Garibaldi. 15.30: ((Tragedija kapitana Scotta«, John Mills.
Ideale. 16.00: ((Kavalirji z neba«.
Irapcro. 16.00: «Beživa skupaj«.
Italia. 16.00: «Veltka ljubezen«.
Savona. 15.30: »Noč in dan«.
Viale. 16.00: «Divja ljubezen«.
Vittorio Veneto. 16.00:	«Elctri
pristaja žalovanje«.
Azzurro. 16.00:	((Otočje v pla-
menih«.
Belvedere. 16.30: «Crna strelica«.
Marconi. 16.30, na prostem 20.15: ((Čakala te bom«.
Masslmo. 16.00: «Pod dvema za slivama«.
Novo Cine. 16,00: «Zlata vrata«.
Odeon. 16.00:	»V Karaibskem
morju«.
Radie, jo',00: «Moji dve ženi«, Gary Grant.
Venezia. »Nevihta v vetru«.
Vittovla. 16.00:	»Bela grašča-
kinja«.
Ljudski vrt na prostem. 20.45: «MaščevanJe ob soncu«.
Letni kino v Ul. F. Severa. 20.30: ((Legija obsojencev«.
Letni kino Rojan. 19-45:	»Tek
smrti«.
VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE
Vpisovanje V ške vrtce se bo pričelo • -, tembra t. 1. Sprejemali otroke, ki so dopolnili ' starostno leto. K vpisu na] nesejo starši rojstni list P° dilo o cepljenju proti koza davici ter potrdilo o«sn<y zdravnika.
RSII RADIO 'US JU00SL. C0HE TBSTj
(Oddaja ua srednjih v»IB 212.4 m ali 1412 kcJ
PETEK 8. 9. 1959
6.30: Jutranja glasba, 8- 'rf, ročila v italijanščini m _ po-sporeda; 7.00: Napoyed ročila v slovenščini ,ia-trpi. sporeda; 7.15: Jutranja S -j 12.00: Lahek SlaSioeni 12.30:	Telemann: , -črAIeini ?
12.45: Poročila v Italijan«^ objava sporeda; 1 časa - poročila v
13,00:
NsP°
objava sporeda; 13.15:
-	--	-	judska „ živ**,
Kako so se razvija«, pf.
maKO so se	j"";
(slov.); 14.00: Poje ,b?s MarflS Petrovčič, pri klavirju Vodopivec, vmes če pj-jglev Antona Hajdriha; 14-3U- .. pritiska v italijanščini;. **• gled tiska v slovenščini 17.30:	Politične ,a
(ital.); 17.40: Napevi iz 18.00:	Športni pregled train«
18.15: Iz slovenske 0I7 nrva: glasbe; 18.45: Poročila v
slovenske °‘"'"nrva: 45: Poročila v et)igfa ščin-i; 19.00:	Glasbena	‘	nsfjiii;
19.15:	Poročila v
19.30: Napoved časa - g^dik? „
slovenščini; 19.45:
Vsulj
vprašanja (ital.); 20.0°: 'seB^ primorskega	ljudstva'	. uyu5Ha
oddaja v slov.); 20.30- ^ igra (ital.); 21.30:
Lro crlocK-b- 90 fWV NOVO
ka glasba;'22-00: Novo J"jyeč vansko gospodarstvo:	/slo
jem gradbišču v Sloveni)
jeni grauoiscu v 22-10: Nekaj slovenskih ’ ^ samospevov; 22.30:	^fils
glasba; 23.00: Zadnja P~. italijanščini; 23.05: Za«‘Joo?\, čila v slovenščini; 23.*“; j^iaV1* dnevnega sporeda; 23-ia-" i. 23.30: ZakljUČ^'
ski ritmi.
LJUBLJANA,MARljfi rel. postaja NOVA 8%*
(Oddaja na valih 327, ’ 212,4; 202,1 m-’ PETEK S. 9. 195» ^
5.00:	Jutranji
Napoved časa, poročna, slca napoved in objava n2f-sporeda; 5.30:	Vesel1. $-Aj
5.50: Jutranja telovadba, j^jiv poved časa, poročila m ju1 koledar; 6.10-7.00: Lah«4 nji spored.	-n-	Or
11.30: Šolska nra; l2«; danski koncert - <!^ a„erc: suita z istoimenske	l‘U
Napoved časa in P°IS«1rin,(>(5' Veseli zvoki; 13.00: y,?i5: {Si što naših dopisnikov. oO: ‘^r ka ort—■«"' -znani
vorna oanaja; i»-'»y- v.-oo' za brenkala; 15.00: N gu; sa in poročila; 15.10-19'	.
naši zbori.	JU
17.30: Šolska ura, 3, dj, o Orkester Radia LjupR. ra Jakov Cipci; ' Rinie^icel1 kitari v besedi In P jn “Til delujeta Stanko PR* d Čj* jf Draksler; 19.00: Napo« gla$> poročila; 19.15: Uahko. vajajo veliki or k e str • ge<>J jj litični komentar Ra®f. su>?>
20.15: Marjan Lipovž^., Si .
godalni orkester -‘^ge nični orkester Slove
rnontje, dirigira ??f°vitae 20.40: I. Tavčar: Vda ,0v^ 21.00: Pester spored .^eja^g narodnih pesmi. S® g0st ^ man Petrovčič m Avjntet-iJW ter Zenski vokalni k pC^L,
Prenos poročil zY5Lna JI. 11 Beograd; 22.15:	Pl^n
22.45: Komorna	3o:	r»
predklasične dob):	j.
ia; 23.35: Konec
ADEX-lZ|*,?$
• ^ potovalni urad A r
izlet
v Puli. Aidov in Ouatuo
Vpisovanje do l0<
ih-
uradu Adria-expre* Sever« 5. Telefon
ABEX •
22, 23. in 24. sept-«*« izlet	-
v Zagrel*
Z avtopulmano^ra p»
23., 24. in 25. septe* y z vlakom.	0	t. ***: jr.
Vpisovanje do 1 • yj. -uradu Adrla-cxp 1
Severo
Tel<ri°n
»LEK99
TOVARNA ZDRAVIL
Ljubljana, Celovška 135 • izdeluje in ni«
Altropinum sulfurieum U.S.P. XII'-Bismutum subgallicum B.P. 1948. Extractum Filicis maris D.A.B. VI. Extractum Gentiane spissum Ph■ J- ^'
di«
Hydrargyrum precipitatum album B.P-
j g4S-
8. septembra 1950
^. «Messaggero Veneto« je t' 5^mbra in 6. septembra Dort , 1 dva daljša članka slovaS8 J0? ^''■'Uegirama oPg, a duhovščina« odnosno V |1 . e niso vedno rdeče«, »dani- *! Šlankih obravnava liovff 1 ipoložai slovenske du-viin d 6 V gori:ški škofiji, gte-kaL -enskilh duhovnikov in loji*1** iist- njihove «.privi-'fesa ' “Meosagero Veneto« feim * dvema omenjenima
a zbuditi ((pozornost« Sitih ofganov in predvsem fevarr.Cer.kvenih organov na gwio širjenjenje slovenske orne na Goriškem«, le, fcVojero. Prvem članku pi-likje * treba zahvaliti ^rB0mU delovanju nadškofa v Sorišv^’ n3 bUo doseženo r®VnoteŽie	narodnostno
Pa J ' Po tej ugotovitvi
«VnXr^ie; da se te to v S? P°P°lnoma spreme-io n.,.. zadnjih letih na ško-
^ 2’*?V' žež da te Pre-sedi. ^nsfclh duhovnikov za-
, °VOrna mesta v 8°-
Ch wiju. da se danes Vah vseb goričkih cerkvijo ’
slovenske maše
saggero Veneto« se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da živijo v teh krajih Slovenci, ki so se naselili mnogo preji kot oni. Zgražajo se nad imenom Devin in nad ((neverjetno krivico«, ki ®e jim godi v Stan-drežu in Eodgori, (kjer so sami Slovenci) med ted tem ko molčijo in nočejo povedati, da je v Beneški Sloveniji preko 30.000 Slovencev, kj nimajo nobene narodnostne pravice in kjer cerkvena cblastva pošiljajo italijanske duhovnike z namenom raznarodovanja. Stan-drei, Devin, Podgora, Sovod-nje in neštete druge vasi in kraji so čisto slovenske kakor bi bila slovenska tudi Gorica, ker so Gorico ustvarili Slovenci s svojim delom in trudom, če bi ne naseljevali Italijane iz vseh mogočih krajev.
To našo ugotovitev nam potrjuje sam članek Messaggera Veneta, kjer pravi med drugim takole: «Dokaz je v tem, da je danes v g or iški stolnici več slovenskih porok nego italijanskih«. Zato ne moremo razumeti kako je mogoče, da je več
porok med «15.000 Slovenci, kot med «148.000 Italijani«. Tudi te številke je objavil «Messag'gero Veneto« v potrdilo «italijanstva Gorice«. Kje je «Messaggero» dobil te številke ne vemo. V Gorici in v goriški okolici ne, ker Gorica šteje komaj okrog 50.000 prebivalcev. Ce pa so sj vzeli na posodo prebivalce iz raznih furlanskih krajev naj vsaj povedo, da jim bc.mo znali še drugače odgovoriti.
Izlet mladinskega odseka SPD na Ponče
V soboto 9. in nedeljo 10. septembra priredi mladinski odsek SPD izlet na Velike Ponče (2.274 m) nad Belopeški-mi jezeri. Odhod v soboto ob 14.30 s Travnika. Prenočili bomo v koči.
Vpisovanje kakor običajno pri Darku Šuligoju na Travniku še danes.
Voznina za člane mladince 400 lir; za ostale člane 700 lir, za nečlane 800 lir.
Prebrisan lat v
Policija je pred časom aretirala Rajmonda Ramazottija zaradi tatvine. Zaradi tega prestopka je tat dobil eno leto zapora. Med tem časom so prišli iz številnih krajev Italije zaporni ukazi zgoraj imenovanega. Kot rojak iz Ancone je najprej tam začel svoje tatinsko delo. Ker ga je pa začela policija zasledovati, se je sproti umikal in prihajal vedno bolj proti severu, ker je upal, da bo vsaj tukaj v miru nadaljeval svoje akcije. Tako se je prejšnji obsodbi priključilo še nešteto drugih, ki bodo malopridneža precej časa pridržale v zaporu.
Obvestilo trgovcem jestvin
Trgovci jestvin naj pridejo na sedež trgovskega združenja, Ulica IX. Avgusta št. 11-1. nad. po cenik za sladkor proste cone, katerega bodo v kratkem razdeljevali.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - T elefon 11-32
Lahko je raznarodovati v senci bajonetov
Is Gradiške
Določitev prodajnih mest na novem pokritem trgu
Qb otvoritvi novega pokritega trga je posebna občinska komisija določila stalna mesta in posebne trgovine na trgu: Dinu Spessotu, za prodajo žita in moke; Nives Cettul, cvetlice; Bruno Culot-Castellani, clje; Lucijan Marizza, slanina; Ade-laide Bellaraoni, mleko; C. I. L. A., vino (izvoz), Nerina Fi-notti. sir; Peter Prescerni, kruh; Občinska mesnica; Jcžef De Carli, jestvine; Valeri-ja Zol-lia, drogerije.
Določena so bila sledeča dnevna stalna mesta:	Anton
Blažič, Olimpija Lorencon, Li-bero Gregorutti, Isidoro Zanu-tel, Amabile Zorzenol, Rihard Leon, Marija Gobet vdova Spessot, Enrico Toso, Guido Gregorutti, Emilija Prestrosi, Fosca Madrusan, Marija Vidoz in Silvij Ballarin.
Postavila je tudi sledeča dvotedenska stalna mesta: Ana Cotič iz Sovodenj, Giordano Devetak iz Sovodenj, Carletti Karmela iz Cervinjana, Leopold Butkovič iz Sovodenj, Dora Gullini iz Sovodenj, Rozalija Tomšič iz Sovodenj, Karmela Petean iz Sovodenj, Natalija Tomšič iz Sovodenj, Leandra
Tomšič iz Sovodenj,, Jožef Do-leschini iz Rude, Ema Ciga-jna, Susana Comes, Jožef Mesians iz Tržiča, Bernarda Zian iz Sovodenj, Jožefa Skoc iz Stever-jana.
Stalno mesečno mesto so določili samo Barcaroli Zelindi.
Glasbena šola v Gorici
Novo šolsko leto se začne s 16'. septembrom. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 11. ure od 15. do 17. ure v šolski prostorih na Kornu 8. dosedanjim učencem iz mesta in iz neposredne okolice priporočamo, da ne čakajo z vpisom do začetka pouka na svojih šolah, ampak naj se prijavijo in vpišejo čim prej. V Glasbeni šoli se poučujejo klavir, gosli, teorija glasbe, intonacija in zborno petje. Za sprejem v šolo je potrebno, da je učenec dovršil drugi razred osnovne šole.
Posebna komisija bo odločila
m zi
V sredo je bila na prefekturi seja pokrajinske tehnične komisije za določanje zakupnin kmetijskim najemnikom. Po dolgi razpravi komisija ni prišla do nobenega zaključka glede določanja zakupnin kmetijskim najemnikom za zemljišča v okolici Gradiške, Krmina, Gorice in za zemljišča v Brdih. Zato bo imenovana komisija predala zadevo ožji komisiji, ki jo bo imenovalo ministrstvo.
Postajenačelnik opozarja
na čistočo na železniški postaji
Postajenačelnik iz Gradiške sporoča, da je železniška upra. va dokončala popravila in preureditev prostorov na železniški postaji v Gradiški, tako da bo postaja čista in lepo urejena. Načelnik postaje opozarja vse 0sebe, ki se postaje poslužujejo, naj pazijo na red in čistočo, naj ne pišejo po zidovih, da ne bo postaja v takem stanju kot je bila pred popravilom.
šli so zgubljenega sina
Pred časom smo v našem listu objavili primer nekega mla-dela zlikovca Silvija Masolir.a, ki si je skupno z nekim prijateljem na meji v Tržiču hotel prislužiti nekaj denarja s tihotapstvom cigaret. Policija, ki ju je takrat ustavila, je kar nadoma zgubila sled za njima nenadoma zgubila sled za njima. Zaskrbljeni starši mladega fanta so od svoje strani tudi poizvedovali, kam naj bi njih sin zbežal. Po dolgem iskanju so ga s policijo izsledili v bližini Opčin, v Banah, kjer je mladi dečko živel. Pri izpraševanju je Silvij povedal, da se je umaknil z doma, ker je hotel v službo k Američanom.
Nesreče je treba preprečiti
Na križišču ulic Trieste, Ri-stori, Trento in Duca d’Aosta je postavljena na vogalu Ulice Trieste in Ristori črpalka za bencin. Pred to črpalko se stalno ustavljajo avtomobili irj kamioni. Omenjena črpalka je postavljena na tako nesrečnem mestu, da kamioni, ki se ustavljajo pred črpalko onemogočajo vozačem drugih motornih vozil, ki prihajajo iz raznih ulic v Ulico Trieste in nasprotno, pogled na prosto ali zaprto pot po drugem vozilu. Kakor je znano, se je na tem mestu zgodilo že več nesreč, in če se ne motimo, so bili pri teh nesrečah tudi trije ali štirje mrtvi. Do sedaj se ni še nihče spomnil, da bi črpalko bencina pomaknil na drugo mesto, tudi v bližini, da se prepreči nadaljnje nesreče. Ker smo bili o tem obveščeni od številnih vozačev, opozarjamo merodajne oblasti naj posredujejo da se črpalko premesti na drugo mesto.
Is Krmina
Pravila glede prometa z motornimi vozili
Strogo je zabranjeno priklopiti motornim vozilom na dve ali tri kolesa prikolico, ali katerikoli drugo prevozno sredstvo. Dovoljeno je kroženje motornih vozil na treh kolesih z motorjem od 50 ccm naprej, samo če so pravilno registrirani. Vsa ta vozila mo-
rajo imeti dovoljenje za kroženje, evidenčno številko in potrdilo o plačani taksi za kroženje.
Navadna kolesa, ki so opremljena s pomožnim motorjem irj ki se lahko uporabljajo brez motorja, morajo krožiti z brzi-no. ki ne presega 30 km na uro. Kršitelji bodo podvrženi predpisani globi.
Is Krmina
Vzel si je življenje
Danes zjutraj so v Ulici Formica št. 32, našli obešenega na vrv De Cecco, starega okrog 50 let. De Cecco je bil po poklicu zidar. Kakor pripovedujejo njegovi sosedje, je bil vso letošnjo sezono brezposeln in.ni mogel preživljati žer.e in štirih otrok. Obupno stanje, v katerem je živela njegova družina, je kakor vidimo, ubogega De Cecca spravilo do poslednjega koraka-samomora.
SCIN0
VERDI, 16.30: «Dvojna igra«, I. De Carlo.
VITTORIA, 17:	((Opoldanski
svit«, A. Baxter.
CENTRALE, 17: «Ena noč V Lizboni«, M. Carrol.
MODERNO, 17: «Gospa s kamelijami«, N. Corradi.
ESTIVO, 21: Vihravost v puščavi«, E. Scott.
EDEN, 17: «Korak morilca«, Ji Garfield.
Cej :	mase
učujeU sl0V«nski duhovniki po-“alijanskih zavodih ^viln-i ,no’ Na to navaja, da Gorfe \,Slovenski duhovniki v ' “alijanske-
ravaj
avljanst-
■va. Obenem
.Ja tudi, da 5e je t0 stanj,e
PriCe]	__ - _ (j    ^ _
>bXttr?in?ati tak°i p°
list - Vl Gorice leta 1945. VV 0 2graža nad dej-"avan’ 2 +e ^ v Devinu irne-^ Slovi telrikal-bjega župni-da Se • ^ don Komjanc in
fef«!enfu le&a kral'a ]etos 2graj, iz Uuino v Devin.
I6	da
2UPnik Špacapan '^iatM-0 odlk^OTlil sodelovanje S? Ostavk* župiaika- Končno Ja kot «neverjetno naj' bi Se godila p? da so v Stan-^Vnii!. ,°lci anto slovenski Is/ iub bližnjemu na-
ŽSa»no ’ J,naselje- ki ie biI°
ele v zadnjih letih S!ts4 PS°, nai»enoma naselili Ule, da bi spremenili stanje sloven-THm. P*ri Gorici.) Ob ^ tsld pa ugotavlja, da vso ^tar,0nsko naci°nalistično 'V, uje« vodita don Bandac rešeren, ki sta v Ri-imata zaslombo pri A,0 Cerkvenih oblasteh.
da sta oba članka h^hilil Pr0lti slovenskim Vrarla wani J ocl’ umpaik proti Z4* oknu Se v °°rici m go-rt^Usika ci Povsod sliši slo-v teh ^°n.?a> kar jb dokaz “	- ajih živijo Sloven-
IV. mladinska delovna brigada
v Sečjolah v borbi za udarniško čast
postno h;..i?aiev
Pr
ki
1»
H
7 Članki
;a, ki je brez dvo-
3lc	in	pokoren	slu-
S HasWJega očeta, se pri na dejstvo, «kak0 > ^ tolii- J1* danes na Go-t« <asa f ko Slovencev, ki jih
do n! goriška škofija se-
SkH Komna. Idrije
ii1 bib iJ p ”111 “Paziti ali .	j manjšina.« To svo-
že v ,6V ie člankar po-člah>a' Uv°du svojega prve-i.heha ■ ko ie napisal, da «se i. fhju	modremu	de-
doseS?3 Margottiia, da naK*h)rH° v goriški ško-1 .^k«nr,	ravnotežje.«
h e 3e ^.naT°dnostno ravno-
tiSli6 doto6801 žkof Margotti Znano- Po direk-bha^oviade^ijeime-Sl°Ve Popolno iztreblje-b	iz Primorske, je
r,He ^ 1 povedal slo-l,*koliXe V JfOTici in bliž-je Vn’oisto slovenske ivedntf Italijanščino in petje. Na
liSuh'd Margotti v senci C0dhostn^aj'Orietov dosegel
^hvo nraynotežle>>- Ka' ,hotel »Messag-j>Ctrto"JUdi danes, da uhlasti y čisto slo-J^dle itaUjan-\iIU| ' sP°dje pri «Mes-
Od vsega začetka so člani zgoraj imenovane mladinske brigade izredno marljivi ter si prizadevajo, da bi presegli s svojim delom vse dosedanje rekorde. Komaj so zasadili svoje krampe in lopate v blatna tla Rokave pri Sečjolah, so se zavzeli, da mora njihova brigada postati dvakrat udarna.
Toda blato, slab teren je naše mlade brigadnike utrujeval. Vseeno so vztrajno nadaljevali svoje delo in čvrsto tekmovali med četami in posamezniki. Huda borba Se je razvnela tudi za prehodno zastavico. Ne pomaga nič, za udarnike je častno, če pfi četi' plapola prehodna zastavica, ki priča, da, je delovna skupina najbolj požrt. vovalna pri delu, v disciplini, prosvetnem delu in drugod.
V IV. mladinski brigadi je že dalj časa prva četa tista, ki prekaša dnevno vse ostale. Ce zgubi en d-an prehodno zastavico, gre drugi dan v jurišu na delo, samo da si jo zopet pridobi. Z istim poletom tekmujejo za zastavico tudi ostale čete. Brigadniki najbolj zaostale čete gledajo seveda neradi na njihovo polževo pot, ki jo kaže grafikon. Tako spedbu. ja grafikon tako čete, kakor tudi posameznike na uspehe — za dosego udarniške časti. Ta brigada vsekakor zasluži, da se jo razglasi za udarno. Njeno vodstvo bi moralo ugotoviti dnevno njene uspehe, tako du bi bili razvidni vsak dan sproti, ne pa da zaključuje statistične podatke komaj vsakih pet dni. Ne glede na to delajo mladinci in mladinke z vso vnemo naprej.
Gotovo bo prav, če omenimo nekatere med najboljšimi: To so Marija Germanis, Rozalija Furlanič, Klement, Jolanda Sergaš, Renato Furlanič, Silvo Peroša in Natalina Suber. Komandir prve čete Pavel Bonin dela enako vztrajno in je bil žs večkrat pohvaljen. Prizadeven je seveda komandant Bruno Kozlovič, ki hoče da bi dosegla njegova brigada čim večje uspehe.
Poleg ročnega dela se udeležujejo brigadniki še prosvetnega delovanja. Več časa so se pripravljali na kulturno prireditev, ki so jo organizirali skupno z vojaki JA, pripadniki mladinsko - vojaške delovne brigade, ki dela že 2 meseca pri regulacijskih napravah ro-kavske doline. Ta brigada, ki se imenuje «Bratstvo-edinstvo» se prav tako zaveda, da je treba žrtvovati vse za zgraditev
nove družbe in socializma. S svojim sodelovanjem je pokazala tesno povezanost med vojsko JA in našim ljudstvom sedaj v miru, kot pred leti v NOB.
Pri omenjenem kulturnem nastopu je prisostvovalo vse prebivalstvo iz okolice. Prireditev je vsebovala dve enodejanki in nastop združenega nevskega zbora, ki je odpel pra.v čustveno in dobro več slovenskih, italijanskih in hrvat-skih pesmi.
Brigadniki niso pozabili tudi na šport. Nogometaši vadijo kar vztrajno in že dobro igrajo. Bolj množično igrajo še odbojko, pri kateri sodeluje tudi več deklet. Tudi tu imajo dnevno vaje, da bodo tovariši in tovarišice, ko se bodo vrnili domov, naučili odbojke še ostalo mladino v vasi.
Tako delajo in se učijo mladi graditelji socializma v našem okraju!
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesar e Batlisti 2 - Telefon 70
Svečana proslava v Kopru ob 1. obleloici
množične vstaje narodov Istre
Poravnajte naročnino!
Vse naročnike Priinorske-a dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, - da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino.
CENTER TISKA
Izpiti in vpis
na slovenski gimnaziji v Kopru
Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru javlja, da bodo popravni, razredni in predmetni izpiti za vse razrede 11. in 12. septembra t. 1. vsak dan od 8. ure naprej. Prošnjo, kolko-vano z 9 din in s priloženim zadnjim letnim spričevalom, oddajte ravnateljstvu gimnazije ob prijavi za izpit.
Vpisovanje za vse razrede bo 14. septembra ob 9. uri. Prinesite s seboj zadnje spričevalo!
RAVNATELJ.
Vpis in ponavljalni izpili
v Kopru
Vpisovanje v enoletno gospodarsko šolo v Kopru bo 12. t.m. od 8 do 12 v šolskih prostorih.
Ponavljalui izpiti bodo 11. t.m. od 8 do 12 prav tako v šolskih prostorih.
Sinoči je bila v gledališču v Kopru svečana proslava 7. obletnice množične vstaje narodov Istre. Proslavi, ki jo je. organiziral koprski okrajni od. bor SIAU, so prisosivali predstavniki VUJA, JA, ljudske oblasti, množičnih organizacij in številno občinstvo. Oder je bil za to priliko okusno okrašen z zastavami in cvetjem, vsa gledališka dvorana je kazala svečano lice.
Večer je otvorila godba JA. ki je zaigrala z umetniško dovršenostjo ePesem o svobodi», na kar sta tov. K■ Prijon v slovenščini in tov. M. Abram v italijanščini v globoko zasnovanem govoru podčrtala, da je 8-september obletn:c-i dnzva, ko je razpadla fašistična	Italija
pod udarci, ki so ga ji zadale vse demokratične sile	sveta.
Toda kapitulacija Italije ni našla našega ljudstva	nepri-
pravljenega. Po zgledu narodov Jugoslavije, ki so se pod vodstvom KPJ in tovariša Tita dvignili v boj proti okupatorju, so prijeli Za, orožie tudi naši najboljši sinovi, da končno iztrebijo fašizem.
8. septembra, 1943	začeta
vstaja je imela značaj	splošne
ljudske vstaje, da z oboroženo silo razbije fašistični stroj in postavi ljudsko upravo s pomočjo svojih narodnoosvobodilnih odborov. V tej borbi, ki je bila skupna Slovencem, Italijanom in Hrvatom, so se ustvarile trdne vezi bratstva in s tem je bilo dokončno odpravljeno sovraštvo med temi narodi, ki ga je fašizem vnašal med naše ljudi s ciljem, da bi razbil njihovo enotnost.
Tako smo v tej borbi pod vodstvom KPJ in tovariša Tita izvojevali neodvisnost ter z edinicami IV. Armije osvobodili Julijsko krajino s Trstom. Ta oborožena borba našega ljudstva je omogočila tudi Pravilno rešitev pripadnosti velikega dela ozemlja Julijske kra. jine. Pri tem je treba omeniti, da je kot posledica zmage antifašističnega gibanja nastalg SIAU, ki je imela v svojih
vrstah najširše plasti demokratičnega prebivalstva, in to Slovence, Italijane in Hrvate.
Govornika sia nata c menila, da označujejo tržaški kominfor-misti NO gibanje kot nekak pasivni odpor, zanikajo njegov revolucionarni značaj, zanikajo bratstvo naših narodov, skovano v hudi borbi pod ved- tvem Kf J in najhrabrejše borce za svobodo delovnega, ljudstva označujejo Za izdajalce in vohune.
V nadaljnjih izvajanjih	stg
oba govornika poudarila največje pridobitve NOB, v prvi vrsti ljudsko oblast, krajevne okrajne in okrožne NO odbore, ki so izvrševali zakonodajne in izvršilne nalege že v času NOB.
Tako se je zgodilo, da	je
našla Bdeča armada ko	je
prišla na meje Jugoslavije, tu že močno ljudsko armado	in
novo ljudsko državo, ki je z vsemi organi upravljala javno življenje po vsej Jugoslaviji.
Ista ljudska oblast, ki je bila vsdej revolucionarna, v. Jugoslaviji je uničila ostanke fevdalizma z uvedbo agrarne reforme, nacionalizirala je industrijske objekte, s petletnim planom je industrializirala tje. želo, napravila vse narode enakopravne. Podobno ie ljudska oblast izv.edla tudi v našem okrožju smiselno enake zako-
de in politične preganjance in ko sta vzkliknila obletnici S. septembra kot dnevu vstaje našega ljudstva, je Vsa dvorana odgovorila in pritrdila z gromovitim ploskanjem!
Komaj se je navdušenje poleglo od vtisa, krepkih besed obeh govornikov, je godba JA zaigrala z enako bravuro Jen-kc.vo uverturo.
Za tem Je sopranistka Rožica Kozmn z. zanosom iz P. Ma-sc agnijeve opere ((Prijatelj Fric» in arijo iz opere ((Adriana Lecouvreur» Fr. Cilea. Publika je nagradila našo solistko s priznanjem.
Predno je odigrala godba JA še Venček partizt ns.kih pesmi je tov. Ernest Zega, član SNG iz Trsta, deklamiral Borovo pesem «Beseda». S svoj,o čustveno interpretacijo je potegnil za seboj vso dvorano. Nič manj občuteno pa je sopranistka Slavica Batistutova s svojim liričnim sopranom odpela Simonitijevo «Na Krasu» in Čajkovskega «Povej o čem«.
Končno je Komorni zbor pod vodstvom U. Vrabč a precizno in z njemu lastno tehniko zapel Simonitijevo <(Le vkup uboga gmajna«, tri Ven-lurinijeve zbore: Pozdravljena domovina. Mi smo ubežniki in V. nov.e zh/jč. K<St žada}o pesem je imel na sporedu lastno skladbo dirigenta Vrabca «Mi», ki je morda še najbolj po-vzdignila svečani večer. Za zaključek je godba JA zaigrala »Delavsko himno«.
Prihodnjo nedel-jo bo y Bujah športna manifestacija širšega obsega. Tako se bodo ob 9.30 pričele kolesarske dirke pri katerih bodo sodelovali junior-ji in seniorji. Tekmovalna proga bo. potekala v obliki krožne proge, in sicer bo moral vsak dirkač prevoziti 20 krat cesto od zadružnega doma na glavno cesto, ki pelje v Pulj, in nato nazaj po klancu navzgor, kar bo znašalo 50 km. Start in cilj dirke bo na glavnem trgu.
Ob 15. uri pa bo srečanje «Partizana» iz Kopra-s športnim klubom «Buje» v odbojki. Glede na'to da je «Buje» pri zadnji tekmi avgusta meseca zmagala, bo ((Partizan« gotovo storil vse, da se svojim nasprotnikom revanžira.
gaja noue cesle Ptiče ■ murna
V avgustu so domačini prispevali 2126 delovnih ur
Okrajni plenum ZPP
V nedeljo 10. t. m. bo v gledališču v Kopru okrajni plenum Zveze primorskih partizanov.
Preteklo jg že mesec dni, od-1 cesta in sedeš krajevnega ljud-kar so vaščani iz Puč in Ko- skega odbora čimpreje izgotov-
ile in ukrepe. Vsa propaganda italijanske reakcije, angloame-riških irnperialistov m komin- 6~ ......
formistov ne bo spravila teh uspehov s sveta.
Ko sta tov. Prijon in Abram pozvala prisotne, naj se, spomnimo vseh tistih borcev, ki so dali svojo življenja za našo pravično stvar in vseh žrtev fašističnega terorja, dalje na vdove in sirote, m invali-
štabone sklenili, da bodo pričeli z gradnjo nove ceste, ki bo povezala še bolj tesno obe njihovi vasi. Istočasno je bila njihova želja, da odprejo vrata svoji vasi in s tem omogočijo dohod vsakemu prevoznemu sredstvu v vas. Do sedaj to ni bilo mogoče in so po sedanji cesti še z živinsko vprego težko vozili.
Poleg tega so vaščani obeh vasi stopili skupno na delo in začeli graditi novo stavbo, v kateri bo sedež krajevnega ljudskega odbora. Oba objekta delajo z veliko voljo. Prvi dan ob otvoritvi gradnje je bilo prav vse ljudstvo, kar je spo-vaseh,
na gradbiščih ter so dosegli lepe uspehe. Z delom so nadaljevali vsak dan in urejeno imajo tako, da dela dnevno nekaj delavcev in udarnikov.,Ob nedeljah pa sodelujejo skoro vsi prebivalci in s tem pripomorejo k hitremu napredovanju dela, da bosta oba objekta to je ‘
ljena.
Cesta iz Puč v Koštabono bo potekala skoro v ravni črti. Zato je lepo gledati kako prostovoljci odstranjujejo zidove, grmovje, delajo useke in zasipajo prepade. Prav tako se na stavbi bodočega sedeža krajev nega ljudskega odbora vidno dvigajo zidovi, tako da bodo kmalu segali čez prvo nadstropje. Pri teh delih domačini lomijo in prevažajo kamenje pesek, gramoz.
Člani kmečke delovne zadruge v Pučah - Koštaboni pa delajo vrhu vsega nove udobne hleve za večje število goveje Živine in velik svinjak. Obe stavbi bosta zgrajeni po modernih načelih in bosta zlasti odgovarjali vsem higienskim predpisom. Zadruga bo s tema dvema objektoma dobila še večjo gospodarsko osnovo, kar bo pripomoglo k njenemu nadaljnjemu napredku.
Končno so ,se domačini iz Puč in Koštabone lotil; poprav-
 ..........................................................................    Iinillllllltll.............Illllllllllllllllllllllllllllllll......II	MII	IM	M	lil	UMU)	M	MII	III....1IIIIIIII1II........IMIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMM..............IMIMMIIMIIIIMMIMMIMM.....Illlll IMMIMMIMIMIMMMMIMMIMMI................IIIMIMM.......IMIMMIMMI........IIIIII MII
£ODO VINSKI ROMAN
ali ipenilJ1' kake postave ma3hen-
«!Sfee?a obraza?>
'xk> Uh ;kt.V:r I°_v.cs!
37.
5l.°*'tataela d“da‘
deje čez neko-res-
ucJe cez n S ,j kaJJkov; ln »Ha je
1)04
opisati, kar ta-‘OPi ln vpričo
Cudil tem m Ve zda3 pose
Va,,a Nani U,mel' kaj ima S k Izr-i« cseba tu \ uakor »w.eval le dekli-
mater’ a isto zvedel.
Polonica je ostala ves čas mirna.
Le ko naposled komisar izreče sumnjo, da le vendar morda ta Nande ki’v, da Je bi’ stric Blaž ubit, vzklikne deklica živo:
«Jezus, Marija, ne mislite ka.'. takega! On ga ni, on ga ni mogel! On je nedolžen pri tem!»
Pokrila je z rokama obraz ln bridko zajokala-Besede njene in njih naglas, — vse je bilo tako prepričevalno, da tudi za komisarja ona sumnja ni imela prave podlage več- tiho se le snorazumel z oskrbnikom, da je dalje prelskavanje tukaj očivldno brezuspešno, in od^la sta s svojimi spremile.
valci. komisar nejevoljen zaradi slabega uspeha, oskrbnik pa še vedno silno nemiren ln zamišljen.
Okoli poldne se je vrnil Pavlek domov in zvedel od matere grozno novost. Silno ga je razburila in vzdignil Je pest proti sestri, ki je pri-nesla mimo njega naročal polčn k ognjišču, ter kričal:
«To imaš zdaj; to je storil tisti zlodejevi Štajerec, za katerim ti laziš! Ce ni on storil, so storili njegovi ljudje! Stric je vedel, da je to rokovnjač! O, da bi ga jaz mogel!«
Polonica mu ni odgovorila; mati pa ga je ustavila ostro:
«Molčj in ne govori, kar ni nič! Popoldne bc-S ?ei na Rova, da bomo preskrbeli Blažu pogreb! In poglej, če so mu suknjo pustili; novo je imel!«
Materi Pavlek ni ugovarjal; stisnil je zobe in še en-krat pogledal za sestro ter šel ven v hlev.
Tam pa mu je hlapec France s plahim licem pripovedoval o včerajšnjem «zdelu» in da je stric Blaž sam kriv svoje nesreče, ker ni ubogal njegovih svetov.
sestnajsto poglavje
Du fragst so stiirmisch, du boser Mann, ob ich dich liebe?
Wa$ ficht dich an!
Wie soli ich’s uiissen und dir es kiinden, da ich mich selber nicht fassen kann?
Strodtmann
•
Mračilo se je in od vzhoda sem so odmevali enakomerni glasi rovskih zvonov; Blažu je zvonilo tamkaj.
Na vzvišenem parobku nad Mozolovino, v gošči nizke hoste, je stegnil človek, ki je dozdaj tam na mahu zleknjen ležal, roki in nogi od sebe, zazeval široko ln potem počasi sedel pokonci ter z dlanjo potegnil čez oči in zagodrnjal potihoma:
»Prekleto delo je to! Zdaj
moram čakati in oblazovati tu kakor lisjak kokosi, da ujamem ono pritlikavo pu-nico tu doli; rajši bi videl, da kupim nadušljivo kobilo za drag denar ali pa da bi mi rajnki Blaž še trikrat «Rajtguzen» rekel, kakor pa da tukaj dekleta stražim! Pa kaj dekle; otrok je to -tri sto kopit! Ves dan sem naše ljudi lovil, pa še ves teden bi j ib rajši kakor tu oprezoval babo!«
Tako nejevoljno mrmraje je stopil na nogi ter pogledal čez nizko goščo dol proti Mozolovini in jako pazno tudi čez njive in pašnike, ki so se razprostirali pod njim na desno ln levo-
»Zdaj pa menda že lahko dam znamenje«, reče potihoma sam pri sebi; «hoho, to je vendar prekleto neumno, babe na kresilo loviti kakor žrebeta na deteljo; hoho, če konja loviš, mu deteljo moliš, za hrbtom pa bič držiš; = o le čakaj, ti
punica oblčdna, da se tebi ne bo tako godilo!«
Rekši je potegnil kresilo iz žepa; da bi pa vendar tako zastonj ne kresal, je izvlekel še pipo in umazan mehur ter si nabasal tobaka.
Pri Mozolovih je bilo vse mirno. Pavleka ni bilo z Rov domov, mati Mozolka je še v dolini s hlapcem turščico osipala in Polonica je pripravljala večerjo- Bila je skoro gotova in deklica je sedla, ko je pričelo na Rovih zvoniti stricu Blažu, za hišo na kup desak, kjer sta se včeraj zjutraj poslovila z Nandetom.
Včerajšnji in današnji dogodki, — vse ji je brodilo po glavi in, če ji je prišlo vprašanje v misel: kaj sedaj, kaj početi, ni vedela odgovora; najrajša bi bila šla od tod, proč, daleč proč, da bi je nihče ne našel več, ni mati ni drugi ljudje! — In Nande? — Pa taki smo vsi!
Roki je sklenila in zrla proti hosti; ni mislila, da bo prišel Nande, a vendar si je
nehote dejala: «Ko bi pa prišel nocoj, oh!«
In ko bi ji rekel, naj gre z njim, precej, ponoči, — šla bi! Naj reko ljudje, kar ho-čejo, — dosti so že danes govorili!
Ko je sedela tako v svojih bridkih mislih, se je nakrat zaiskrilo gor na parobku pod staro smreko. Stresnilo jo je in nehotč zašepeče: «On je!« Obenem skoči kvišku in teče v vežo k ognjišču; večerja je bila gotova in tudi žito za kravo sivko je bilo kuhano. Urno odmakne lonce od žerjavice, roki si obriše v predpasnik in stopi zopet na prag.
Vnovič se je zaiskrilo gori pri hosti.
«Matere ne bo takoj domov; lahko stopim tja gor, saj sem precej zopet tu,» si reče Polonica; še enkrat se ozre na ognjišče in potem steče po okrajini navzgor proti hosti. Trd mrak je bil že.
(Nadaljevanje)
ljanja poljskih cest in potov ter hočejo da bo to delo dokončano do trgatve, da bodo na ta način brez težkoč in u-dobno vozili svoj vinski pridelek domov.
Vsa ta javna dela zahtevajo od navedenih vasic ogromnega napora, ki ga doprinažajo z veseljem poleg svojega obilnega poklicnega dela. Čeprav sta-tističarji niso vodili točnega pregleda o izvršenem delu so Pučarji in Koštabonci samo za cesto prispevali 2126 prostovoljnih ur. Za vse to gre priznanje starejšim ljudjem, kakor tudi mladini, ki je poslala vrhu vsega še okoli 20 mladincev in mladink v delovno brigado. Tudi žene so y okviru predvolivnega tekmovanja napravile svojo dolžnost. To nam dokazuje, da so Puče in Košla-bona ij.(' dober mesec pravo mravljišče dela.
Kinopredstave v Istrskem okrožju
V KOPRU: 8.,	9. in 10. t. m. «Nekdanji suženj«; 11, in 12. t. m. «Globus»; 15., 16.’ in
17. t. m. «Gozdni potepuh«; 18., 19. t. m. «Glasba na oblakih«;
22., 23. m 24. t. m. «Grešnica»; 25. in 26. t,- m. ((Ljubezen brez pomisleka«; 29. septembra in 1-oktobra ((Dekleta za ženitev«.
V IZOLI - kino Arrigoni:
8., 9., in 10. t. m. ((Odvetnik Avana«; 13. t. :.i. «Globus»; 15., 16. in 17. t. m. «Grešnica»; 22., 23. in 24. t. m. ((Glasba na oblakih«;
V IZOLI - kino Odeon: 8.,
9. in 10. t. m. ((Priprto okno«;
18. in 19. t. m. ((Globus«.
22., 23. in 24. t. m. ((Prehod N. O.«; 29.,	30. sept. in 1. okt. ((Ljubezen brez pomisleka«
PIRAN - kino Tartini: 8., 9. in 10. t. m. e.Fifa je nasedla na
10. t. m. «BTfa je nasedla na pesek«; 11. in 12. t. m. ((Globus«; 15., 16. m 17. t. m. ((Glasba na oblakih«; 18. in 19. t. m. «Grešnica»; 22., 23. in 24. t. m. ((Ljubezen brez pomisleka«; 25. in 26. t- m. «Tajinstven grad«;
29., 30. sept. in 1 okt. «Prehod N. O.«.
ZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Tov. Ražman Karel iz Ankarana je 20. maja izgubil osebr.-o izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno.
Končno bo ob 16. uri nogometna tekma med enajstorico ((Partizana« iz Kopra in športnega kluba «Buje». Ker sta obe moštvi nekako enako močni, bo igra po vsej verjetnosti napeta in živahna.
—H
Prifave v triletno gostinsko šolo
Poverjeništvo za turizem iB gostinstvo okrajnega ljudskega odbora vabi mladince in mladinke do 13. leta starosti, ki šo dokončali osnovno ali srednjo šolo ter imajo veselje do hotelske stroke, naj se Javijo pri Poverjeništvu za turizem in gostinstvo OLO v Kopru, Trg BROLLO za vpis v triletno srednjo gostinsko šolo v Ljubljani. Želeti bi bilo, da se prijavi čim več kandidatov, ker so možnosti zaposlitve v hotelski stroki najširše, zlasti ker imata turizem in gostinstvo na našem ozemlju najboljše pogoje za razvoj.
Cas prijave je do vključno 8. septembra t.l.
Mladinci, vpišite se v dvoletno vrtnarsko in sadjarsko šolo
Znameniti gospodarstvi niki in sociologi napredni narodov in držav nas učij( da sloni gospodarski sociali in kulturni napredek pose meznika, narodov in človt ške družbe na splošni vzgo, in strokovni izobrazbi človt ka. Zato prispeva človek , navedenemu napredku sani v razmerju njegove stopnj vzgoje in izobrazbe.
Vse napredne države po svečajo vso pažnjo zlast dvigu kmeta. Enako skrb oblast našega okrožja Z( strokovno vzgojo našegi kmetijskega kadra. To j( pravilno saj črpamo iz raz ličnih panog kmetijstva naj več dobrin, ki so potrebne zc naš obstoj.
'Pravilno obdelovanje ir izkoriščanje zemlje predstav Ijata zelo pomembno gospodarsko in politično vprašanji našega okrožja. Zaradi tega moramo delati za dvig našege kmetijstva. To bomo dosegli z dvigom strokovnega kmetijskega kadra, ki ima med drugim možnost, da črpa znanje in izkustva na dvoletni vrtnarski in sadjarski šoli v Skoči janu.
Potrebno je, da se naša mladina sedaj ob začetku šolskega leta zanima za to šolo in da se vpiše vanjo čimveč gojencev. Prav bi bilo, da bi člani krajevnih ljudskih odborov in množičnih organizacij na vasi in v svoji okolici propagirali to misel in priporočali staršem naj pošljejo otroke, ki imajo veselje do kmetijstva, v to šolo.
Podobno agitacijo, naj bi izvedli tudi voditelji in čiani kmečkih delovnih zadrug ki potrebujejo vedno boH krc. kovno izobraženih obdelovalcev zemlje.
Mladince pozivamo, naj ne zamudijo prilike in se vpišejo v čim večjem številu v vrtnarsko in sadjarsko šolo v Skocijanu!
Kaho se souieish!! g tržaškega veleseima
general BelHin	6	J
hiijablnuti! hi* že zaceli oh ti ati
Po objavi članka «Kje se nahaja Von'Kleist» je redakcija «Borbe» prejela pismo od, tovarišev Veljka Kljajiča in Ja-noša Sinkoviča iz Horgoša, ki sta bila očividca predaje ime novanega in ie dv:h drugih vojnih zločincev sovjetskim oblastem, Objavljamo to pismo, ne ker bi bilo potrebno dokazovati, kje se nahaja hitlerjevski feldmaršal Ven Kleist. kajti dovolj je te dokazano s službenimi dokumenti, temveč zaradi tega, ker je s svoje strani zelo zanimivo.
V svojem pismu pišeta tovariša Kljajič in Sinkovič med ostalim tudi:
«5. marca 1949. leta smo se nahajali v zgradbi mestnega komiteja KP Srbije v Horgošu. Okoli 9 Je prišel neki miličnik in nam Javil, da pričakuje prihod naše komisije iz Beograda In da bo prav tako prišla tudi sovjetska komisija z Madžarske, ki bo sprejela neke vojne zločince v imenu sovjetskih oblasti in da je zato potrebno pripraviti mesto, kjer se bosta ti dve komisiji sestali. Nekoliko po 10. uri je prišla naša komisija, v zaprtem ’ avtomobilu pa so pripeljali vojne zločince Von Kleista, Maksimiljana dAngeli-sa in nekega ruskega narednika. Po 12 je prišla sovjetska komisija iz Segedina v dveh avtomobilih; v prvem je bil sovjetski general z dvema majorjema, v drugi pa vojaki in podoficirji. General in majorja sta odšla v zgradbo komiteja. Mi smo jih pričakovali z žganjem. Oni so takoj sprejeli vabilo in nazdravili: «Za Stalina!« Ko smo jim ponudili v drugič, Je general odklonil z besedami: »Ruski oficirji pijejo samo enkrat, vojaki pa lahko več«. Verjetno se Je hotel s tem izogniti drugi zdravici, ki bi morala biti na zdravje tov. Tita.
Dokler so pripravljali zapisnike o predaji Von Kleista in drugih, kakor tudi njihovih o-sebnlh stvari, so sovjetski oficirji gledali po zidovih slike naših voditeljev in čitali napisane parole. Po predaji smo Jih povabiti na kosilo, toda oni so odklenili. Sovjetski general se je nekaj razgovarjal v nemškem jtzlku s Von Klcistom, ga posadil poleg sebe v avtomobil In so se odpeljali. Mi pa smo gledali za njimi in se čudili, kako se vojni zločinec Von Kleist vozi skupno s sovjetskim generalom.
Mnogo preprostejši — pravi ob koncu pismo —* so bili sovjetski vojaki in podoficirji. Oni so se pogovarjali z zbranim ljudstvom na cesti in iz razgovora se je dalo sklepati, da oni malo verujejo v to, kar jim njihovi voditelji pripovedujejo o Jugoslaviji«.
JUGOSLOVANSKE COPATE V NARODNIH MOTIVIH ZELO UGAJAJO TR2ASKIM MNOŽICAM. V NEDELJO SO SE KU. POVALCI KAR TRLI PRED KIOSKOM.
TEMU MALEMU KAR NA MIZI POMERJAJO IN ISCEJO PRIMEREN PAR COPAT. KER JIH IMAJO V ZALOGI VSAKE VELIKOSTI, BODO TUDI ZANJ NAŠLI TAKE, DA MU BODO PRAV
Kdor je že bil na velesejmu je pač pregledal vse od začetka do konca. Pravici na ljubo povedano se ljudje največ ustavijo pri jugoslovanskih jjroizvo. dih. Občudujejo stroje, nove avtomobile, idrijske čipke, prte, copate, torbice, kovčke in druge lepe stvari, ki jih je Jugoslavija poslala na velesejem. Le tržaški kominformisti, so videli v strojih staro šaro, na nov0 pre. barvano in z novimi etiketami z naslovi jugoslovanskih tovarn in tvrdk. Toda ljudstvo, ki gleda z lastnimi očmi in premišljuje z lastnimi možgani ve, da je to ena izmed tolikih klevet, ki so na dnevnem redu v komin. formističnem tisku.
Največ zanimanja in prometa pa je, seveda v kiosku, kjer lahko za mal denar okusiš pristne kranjske klobase in jih zaliješ z unionskim pivom ali p a s —-krašklm teranom.
Samo še nekaj dni in velesejem bo zaprl svoja vrata. Raz. stavljalci bodo odpeljali svoje blago in mi bomo z nestrpnostjo pričakovali III tržaškega vzorčnega velesejma, ko bo Jugoslavija razstavila nove stvari in tako pokazala uspeh dela njenih delavcev. Prepričani smo, da nam bo pokazala še več na «n8. vo prebarvanih strojev» z novo setiketo jugoslovanskih tonam«.
IZREDNO ZANIMANJE IN OBČUDOVANJE VZBUJAJO NA VELESEJMU JUGOSLOVAN-
SKI USNJENI IZDELKI.
Ena izmed izredno pomembnih industrijskih razstlin, ki u-spevajo y Jugoslaviji, je hmelj. Največ ga pridelujejo v Sloveniji in sicer v celjski okolici, dravograjskem, kamniškem, šo-štanjskem in trboveljskem o-kraju. Ze od nekdaj najbolj slovi hmelj iz celjske okolice, iz Savinjske doline, po katerem je prav toliko povpraševanja na svetovnih tržiščih kot po češkem žatešikem hmelju.
Slovenski hmeljarji gledajo danes z drugačnimi očmi v bodočnost kot prejšnje čase . V socialistični državi se jim ni trebg več bati, da bodo z njihovim pridelkom bogateli raznj borzni špekulanti, kakor se je to dogajalo pred vojno, ko so dostikrat morah prodajati hmelj pod lastno ceno. Danes dobi hmeljar z enega hektara s hmeljem zasajene obdelovalne zemlje 25-krat več, kot če bi na isti površini prideloval pšenico.
Cisto razumljivo je iorej, da posveča danes socialistična Jugoslavija hmelju še posebno pozornost in si prizadeva, da se hmeljarstvo izboljjša in razširi povsod tam, kjer so za to najboljši pogoji.
„Slovenski štajerski hmelj“
Prvi pričetki savinjskega hmeljarstva segajo v leto 1854.,
toda šele leta 1872 se je priče-lo z intenzivnejšim in načrtnejšim pridelovanjem hmelja. Takrat so poleg poznega virtem-berškega hmelja pričeli gojiti angleški golding, ki. se je aklimatiziral y sedanji prvovrstni ((savinjski golding«.
Se x času Avstro-Ogrske je dobil savinjski hmelj oznako ((Štajerski hmelj«, danes pa je znan v širokem svetu pod imenom ((Slovenski štajerski hmelj«.
Zadnja leta pred prvo svetovno vojno j« znašala površina hmeljskih nasadov 1.800 hektarov, ki pa so bili ob koncu prve svetovne vojne reduci-rani na približno 600 hektar'',v,
Takoj po .vojni cene niso bi. le povoljne, zato se je obnova hmeljišč le polagoma dvigala in je dosegla nekako v letu 1926. predvojno stanje.
Zaradi visokih cen v nekaterih nadaljnjih letih, se je površina hmeljskih nasadov toliko zvišala, da je dosegla v letu 1929. največjo hmeljsko po-
&A1I OVK K A OMMPIADA V DUBROVNIKU
Tudi po srečanju je Jugoslavija še
z Argentino vedno prva
Za r.ujbolj važno srečanje šahovske ollmpiade, za dvoboj med Argentino In Jugoslavijo, je vladalo med prebivalci Dubrovnika veliko zanimanje. Ljubitelji šahovske igre so prišli v tako velikem številu, da jih je bile .treba ločiti od igralcev, da jih niso motili. Občinstvo je potek olimpijskih iger spremljalo na trgu, kjer so bile montirane velike demonstracijske deske. Borbe so bile lepe in ostre.
Gllgorlč—Najdorf 0:1. Igrpla sta zaprto igro sicilijanske obrambe. Najdorf je uporabil v tej svoji igri z Gllgoričem nekaj novosti in pokazalo se je. da je njegova pot v analizi v tej varianti pravilna, ker je zmagal.
Holbochan—-Pirc sta že stara znanca iz Mar La Plate. Igrala sta indijsko obrambo. Zamenjala sta vse lahke figure tako, da
so na deski ostale težke figure in kmetje. Začela se je huda pozicijska borba. V tej dolgi borbi je Pirc dosegel boljši položaj ip ima več izgledov za zmago.
Trifunovič—Hossetto sta igrala samo 20 potez, v kateri je prišlo do izenačenja pozicije in Sta se oba mojstra sporazumela r.a remi.
Pilnik—Vidmar sta igrala  ________________
Karocan. Vidmar je dosedaj na i zapa(jna Nemčija 31,5; 5. Nizo-
New York na proslavo Novega leta. Z njegovim odhodom je ameriška ekipa oslabljena. Na prvi deski bosta igrala menjaje se Horovvitz in Steir.tr,
DUBROVNIK, 7. (ATI). — Po odigranih prekinjenih partijah je stanje na šahovski olim-piadi sledeče:
1. JUGOSLAVIJA 35,5; 2. Argentina 34,5; 3. ZDA 32; 4.
olimpiadi zabeležil najboljše uspehe. Vidmar ima v prekinjeni partiji izglede za remi.
Cile - Finska 2 in pol : 1 in pol. Zapadna Nemčija - Belgija 2:1 (1). Dar.ska - Norveška 1:0 (3), Italija - Švedska 2:1
(1). Nizozemska - Grčija 2:0
(2). Avstrija - Peru 1 in pol : pol (2). ZDA . Francija 2:1 (I).
Reshewsky je v sredo odpotoval iz Dubrovnika preko Beograda na Nizozemsko in nato v
Colja, Fontano! in Sclausero
na nedeljski dirki okoli Emilije (Italija)
Kakor poroča tajništvo kolesarskega odseka ZDTV bodo trije Tržaški kolesarji, in sicer Colja, Foptanot in Sclausero sqdelovali v nedeljo na kolesarski dirki okoli Emilije,
Na tej dirki bodo sodelovali najboljši Italijanski	dileltanti
in profesionlsti in ie zaradi tega malo verjetno, da bi se naši kolesarji plasirali n* kakšno boljše mesto- Vsekakor
Pa bo ta tekma izreden trening za naše ((kolesarje za «Tl. mednarodno kolesarsko dirko okoli Tržaškega ozemlja« za pokal »Trleste Šport«, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob navzočnosti velikega števila tujih kolesarjev, in sicer Francozov, Italijanov in Avstrijcev.
Našim predstavnikom na dir-ki okoli Emilije pa želimo obilo uspeha.
zemska 30; 6. Cile 27; 7. Belgija 26; 8. Avstrija 25 (2); 9. Švedska 24,5; 10. Finska 23; slede: Francija, Italija, Peru, Danska, Norveška in Grčija.
MEDNARODNI ŠPORT
STOCKHOLM, — Na medna, rodnem atletskem tekmovanju, ki je bilo v sredo v Gunorkopi, je bilo doseženih nekaj rezulta. tov svetovna vrednosti: V teku na 100 m je Mac Donald Bailey (Anglija) dosegel čas, ki je samo za desetino sekunde slabši od svetovnega rekorda. Pretekel je to progo v času 10,3 sek. V teku na 400 m je Američani Mac Kenley dosegel čas 46,6. Wint (Anglija) je pre. tekel progo 800 m v času 1:52,7. Sved Erikson je zmagal v teku na 1500 m s časom 3:56,8. V teku na 3000 m je zmagal prav tako Sved Jakobson v času 8:36,6 in v teku na 110 m z zaprekami Hillsdret (Anglija) V času 14,9.
FOREST HILL. — V finalnih tekmovanjih za mednarodno prvenstvo ZDA v tenisu v Forest Hillu je Art Larsen osvojil prvenstvo za moške.
Premagal je Flama s 6:3, 6.4, 5:7, 6:3. Naslov prvakinje ZDA je osvojila Margareth Osborn-Dupont, ki je premagala svojo konkurentko Doris Hart s 6:3, 6:3.
NOV REKORD BARBIERIJA IN LJEPOTICE NA 100 m PRSNO
V počastitev IX. šahovske olimpiade je bilo v sredo plavalno in vaterpolo tekmovanje med Dubrovnikom irj Splitom. Tekmovanje so gledali med drugim tudi člani šahovskih reprezentanc. Izidi so naslednji:
200 m proste: 1. Miloslavič (Dubrovnik) 2:15,1;
100 m prsno: 1. in 2. Ljepoti-ca in Barbierl 1:11,2 (nov jugoslovanski rekord);
štafeta 3 krat 50 m mešano: 1. in 2. ekipi Dubrovnika 1:32,4 in 1:36.
V vaterpolu je zmagal »Split« z rezultatom 6:5 (4:3).
Danes v
„1. krožna kolesarska dirka"
Kakor smo že včeraj poročali in istočasno objavili pravil-nik tekmovanja bo danes ob 9.30 «1. krožn« kolesarska dirka okrog Buj« v organizaciji Športnega sindikalnega društva Proleter in pod vodstvom tamkajšnjega odseka ZDTV.
Za dirko vlada v Bujščmi precejšnje zanimanje. Istrski kolesarji bodo stoodstotno prisotni. zaradi praznika, medtem ko bodo Tržačani verjetno odsotni.
Jutri 9. t. m. ob 19
Občni zbor nogometnih društev ZDTV
Nogometni odsek ZDTV za STO sklicuje v skladu s členom 8 pravil Zveze letni občni zbor nogometnih društev za soboto 9. septembra 1950.
Občni zbor bo v Trstu v DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ« OB 19. URI, V primeru nesklepčnosti pa se bo pričel občni zbor ne glede na ŠTEVILO NAVZOČIH POL URE KASNEJE.
Vsako društvo se lahko udeleži občnega zbora po dveh delegatih od katerih pa bo imel LE EDEN VOLIVNO PRAVICO. Delegati morajo imeti redno pooblastilo, ki ga Izda tajništvo nogometne-ga odseka. Pooblastilo pa mora biti naknadno podpisano od PREDSEDNIKA IN TAJNIKA DRUŠTVA TER OPREMLJENO Z DRUŠTVENIM PEČATOM.
Dnevni red občnega zbora je sledeč:
1. Izvolitev predsednika in podpredsednika občnega zbora in treh članov voli v ne komisije.
2. Poročilo o delovanju odseka v sezoni 1949-50.
3. Diskusija.
4. Volitve novega upravnega odbora.
5. Razno.
FRANCOSKI ODBOJKARJI V LJUBLJANI
V soboto in nedeljo bo v Ljubljani mednarodni turnir v odbojki, na katerem bodo nastopili odbojkarji Bordeauxa (Francija) ter Enotnosti in Železničarja iz Ljubljane. Poleg francoskih in domačih odbojkarjev pa se bodo na tem turnirju odigrale tudi tri tekme zvezne odbojkarske lige.
vršino 2.900 ha in največji donos 3.300 ton, toda najnižje cene, poleg teh pa je ostala več kot ena tretjina hmelja neprodana.
Ker je savinjski hmelj y pretežni večini 95-98 odst. izvozni artikel, so se njegove cene vedno ravnale po cenah na svetovnem trgu, te pa zopet po svetovni produkciji in porabi hmelja. Zato savinjski hmeljar nikdar ni bil gotov plačila, ki ga bo prejel za svoj trud1, posebno še v letih nadprodukcije. ko je Vse njegove težave spretno izkoriščal velik del inozemskih in domačih hmeljskih kupcev in prekupcev.
Sele ljudska oblast je savinjskega hmeljarja rešila pred izkoriščanjem
Sele po osvoboditvi, ko je prevzelo ljudstvo oblast v svoje roke, je prenehalo izkoriščanje savinjskega hmeljarja. 2e leta 1945. so si ustanovili svojo ((Enotno hmeljarsko zadrugo«, ki vodi danes vso produkcijo hmelja, prevzemanje, odpremo ter prodajo hmelja in ima za dosedanji napredek hmeljarstva y Savinjski dolini in za njegov sloves velike zasluge. V zadrugi prav radi pokažejo obiskovalcem številna pisma iz raznih 'evropskih držav, pa tudi iz Amerike. V njih kupci hvalijo kakovost savinjskega hmelja, se zanimajo za njegov pridelek in zahtevajo ponudbo. Prednost savinjskega hmelja je tudi v tem, da v odstotku mehkih grenkih smol druge svetovne znamke še nad-kriljuje.
Borba za nove nasade
Ker so Nemci videli v slovenskem žlatnem hmelju nevarno konkurenco svojemu hmelju, so v času druge svetovne vojne, kot okupatorji uničili dve tretjini hmeljskih nasadov in jih tako reducirali od predvojnih 2.650 ha na 640 ha. Skoda, ki so jo s tem povzročili slovenskemu hmeljarstvu znaša pol milijarde dinarjev.
Ljudska oblast je a takojšnjimi ukrepi pristopila k obnavljanju hmeljskih nasadov. Lani so sklenili še posebno pohiteti z obnovo in sicer naji bi pridobili 1000 ha novih hmeljskih površin. Po tem planu so kmetje v Savinjski dolini gojili hmelj na površini, ki obsega približno 60 odst. vse zemlje. Za nove nasade bo potrebno vsaj pet milijonov sadik in prav toliko hmeljevk, katere bo iz državnih gozdov dodelila hmeljarjem Hmeljarska .zadruga.
Ker pa kmetje tako velikih površin ne bi mogli sami pro-rigolati, so jim prišli na pomoč
traktorji.
Hmeljarji hvaležno ogledujejo svoje jeklene pomočnike - traktorje
Najstarejši hmeljarji v Savinjski dolini ie dobro pomnijo krvave žulje, ko so z golimi rokami za tri višine lopate prelopa.tili stotine hektarov. Prvo odrešenje za njih je pomenila uvedba težkih rigolnih plugov, ki so jih vlekli po trije ali štirje pari močnih konj. Tako je napredek tehnike sicer osvobodil hmeljarje najtežjega dela, pač Pa so se tedne kopali v znoju konji, ko so rezali v njive globoke brazde, Z osvoboditvijo so nastopili tudi slovenskemu hmeljarju novi čast. Lansko jesen so na vseh koncih in krajih Savinjske doline brneli traktorji, ki igraje obračajo mastno zemljo.
Hmeljarski znanstveni institut-korak naprej k izboljšanju hmeljarstva
Hmeljarska zadruga gradi Hmeljarski znanstveni zavod, v katerem bo osredotočeno vse
znanstveno delo, ki b<j letos že v polnem obratu. Tu bodo de. lali predvsem kemične analize hmelja, ki so potrebne pivovarnam in kupcem. Ze prihodnje leto bodo zato prilagali vsaki hmeljski pošiljki poleg oznamkovalne listine tudi izvid o kemijski analizi, kakor to tudi predvidevajo najinovejii jugoslovanski predpisi za izvoz kulture.
V institutu bodo tudi stalno vršili analize zemlje in navajali hmeljarje k umnemu gnojenju.
Poleg kemijskih laboratorijev
bodo imeli v institutu svoje prostore tudi strokovnjaki, ki bodo delali na preprečevanju
bolezni in zatiranju škodljivcev hmelja.
V genetskem oddelku bodo delali strokovnjaki na ustvaritvi novih odpornejših, kvalitetno boljših, dalj trajajočih in obilneje rodečih rastlin. V ta namen gradijo poleg instituta prostoren rastlinjak.
Za boljši in večji pridelek - več deviz,
več strojev !
Hmeljarska zadruga ima že obširne zadružne selekcijske nasade, v katerih so zbrali naj1-boljše rastline iz vse doline, jz teh pa zopet izberejo najboljše,
Dalje vršijo obširne poskus« na izboljšavi ((savinjskega gol-dinga« s križanjem z divjim hmeljem. Uspelo jim je tako vzgojiti novo hmelj e vo sorto, ki zori pozneje cd savinjskega srednjepoznega goldinga in bo tako možno podaljšati spravljanje pridelka za dva tedna ter tako podvojiti kapaciteto sušil-nic, ne da bi jih povečali.
Na lanskoletni razstavi slovenskega hmeljarstva so razstavili sušilnico, ki so jo dve leti preizkušali in dosegli prav lepe rezultate. Cas sušenja j« v primeri z običajnimi sušilnicami skoraj 100 odet. znižan, pri isti, oziroma še celo zboljšani kvaliteti posušenega hmelja.
V pogledu sušenja ie napravljen tudi drug poskus. S tehničnim institutom kmetijske viso. ke šole v Zagrebu so izdelali sušilnico za sušenje hmelja s pomočjo infrardečih žgrkov. To je prvj tak poizkus sušenj« hmelja y Jugoslaviji. Ker so se rezultati poizkusov obnesli, bo. do ta način sušenja uporabljali ne samo pri hmelju, ampak tudi zg ostale produkte, ki zahtevajo umetno sušenje. '
V nasadih delajo poizkuse o raznih načinih obdelave, sajenja. gnojenja, škropljenja, postavljanja hmeljevk, itd.
Hmelj
tudi v zdravilstvu !
Da.lje uvajajo impregniranje hmeljevih drogov, s čimer se podaljša življenjska doba hmeljevk za okrog 100 odst. V ta namen sq zgradili posebne bazene.
Tudi v zdravstven« svrhe se
odpira hmelju večja možnost uporabe. Ze danes predpisujejo zdravniki mnogo preparatov iz grenkih lopulinovih smol za zdravljenje živčnih bolezni, ker so te smole predtvorbe vale-rianske kisline, katere ugoden vpliv na živčevje je splošno znan.
Poleg tega Pa bo postal hmelj v bližnji bodočnosti tudi z®« vilo proti jetiki. Jugoslovan* strokovnjaki če delajo obšite poskuse na izolacij! zdravil« komponent, ki pridejo y štev za zdravilo v borbi P«0 jetiki.
Za zabavo in kratek cas***
reforme
— Misliš, da bo VKP(b),zc<' del v Sovjetski zvezi jezi^ reformo?
— Bo, saj že danes upor^lP jo vrsto novih reformiranih* sed, kadar govore o
PRI GLAVI RIBA SMBDil
Vodstvo Komunistične Madžarske je te
n<Lntff
preočitno pobožnost partiji^
funkcionarjev. To sicer ne meni, da bi bila pobožnot žek za sprejem v partijo. visoki partijski funkciOMP
smejo pogosto kazati v ^ kvi ali pri procesijah, raze % veda, kot zastopniki partij , zave ali vojske. Ni še skW™ če. so fajmoštri lahko P0r ^ funkcionarji ali ne, zdi da bodo v tem oziru neK jitve.
2AL JIM JE
— Kaj si neki mislijo -- -u ko čitajo, da se Jugoslavija ^^ ležuje tolikih mednarodni* lesčjmov: v Chicagu, v .. ^ Smirni, Stockholmu, fran Bariju, na Dunaju-?! „
— Kaj si mislijo? Zal jj** da jim je ušla tako lepa
koreador
Slovar tujk se je neia‘V™vtt. bogatil z novim izrazom- ^ adorjem in matadorjev pridružil še koreador jj' Arthur, poveljnik voja*
OZN na Koreji.	-t
NA VZHODU NIC ^°V
Iz popolnoma zanesljiv***^ ra smo izvedeli, da v ^ ^ vladi najmanj tri dni nf . fi< benih sprememb in so W nasprotne vesti neresnic ■ rC, ni CK VKP(b) so namW « di vročine za tri dni ^ Moskve' na odmor in >e -juti' rte bodo ukvarjali z w
i,
8*
sovjetske notranje poli^1' COKLJA
— Očka, zakaj pravi?9 terim ljudem ecokljan? ,fp
— Zato ker zavirajo 6*“ delo.	j-j{t.
— Aha, že vem: kakof ^ skl delegat Malik v Varh
PODOBE NAŠIH VASI;
Kmečka lu&a cibtibki
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, it. 6, III. nad. - Telefon štev. IJ-M« in 94-83». - Poštni predal »02. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20. r-j Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-13 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, tmančno-’ upravni 100, osmrtnice 90 lir, Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 dm.
Odg. urednik STANISLAV HENKO. — Tiska Trtaškl tiskarski aavod. — Podrui.: Gorica, Ul. S. Pelllco ML, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlst 30la-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dim FLRJ: Izvod 4.50,	tisK*J
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inoze^0^, *
Ljubljana, Tyršev« 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska