i :,"--*■ - -S. uga vitk d ocdelj in prmznikov. 4 GLAS NARODA ' / List slovenskih delavcev v Ameriki. The cmljr Slovenje daflj^ in the United Stmtea. Issued every- day" except Sundays and Holidays mM PXAABMS: 4ŠM 9 tSTLAMBT. — ....... ■s Mi »it. •silifcw ti, 1908* s* the Ps* Oflles at He v York. H. Y„ under tke Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLATOT. XO. 92. — STEV. 92. • NEW YORK, TUESDAY, APRIL 20, 1909. — TOREK, 20. MAL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVH. — LETNIK XVTL 1 # Pred odločitvijo. Premogarji in delodajalci. LASTNIKI PREMOGOVIH ROVOV SO VČERAJ SKLEPALI O NADALJNEM ZADRŽANJU. Skoraj vsi so j edini v tem, da se premogafjem plača zniža. PRENEHANJE Z DELOM? Brzojavljenje na Južno republike.. zvezdo Mars. Cubanska vojska. PROP. PICKERING NAMERAVA . PREDSEDNIK GOMEZ JE ODRE- Wilkesbarre, Pa., 19. aprila. W. | A. Lathrop, predsednik odbora organizacije lastnikov premogovih rovov, kakor tudi drugi člani tega odbora, s«o odpotovali v New York, kjer se določi, kako naj se lastniki rovov zadrze v nadalje proti svojim premogsrjem, kteri, kakor znano, ' nečejo da bi s« njihova potekla pogodba podaljšala za dobo treh na-daljaih Jet. Predno so lastniki rovov ; odpotovali. nekteri med njimi priznali, da -o že izdelali načrt, po kterem naj v nadalje nastopajo proti premogarjem. O podrobnostih tega načrta dosed a j ni bilo mogoče mnogo zvedeti. Kljub temu s«? pa trdi, da bode nastopil odbor s tremi različnimi predlogi. Tako bodo pred vsem predlagali, da se delavska plača zniža jn sicer tako. da bode pre-mogaivka plača v nadalje taka. ka-koršnja je bila pred velikim štraj-kom premogarjev. Nadalje se tudi predlaga, da se premogovi rovi za nekoliko tednov zapro, nakar naj se ponndi delo onim premogarjem. kte-ri bodo voljni z delodajalci okleniti take pogodbe, kakoršnje žele skleni- TO DOSEČI S POSEBNIMI OGLEDALI, KI BODO VELJALA 10 MILIJONOV DOL. To se bode zgodilo tedaj, ko se Mars približa zemlji za 5 milijonov milj. PRIČAKUJE ODGOVOR IZ MARSA. DIL, DA MORA IMETI CUBA DO JESENI DOBRO ORGANIZOVANO VOJSKO. Nova vojska bode organizovana skoraj natančno tako, kakor ona Zjedinjenih držav. .C ASTRO VA ŽENA V COST A RIKI. Zadnji ga dnevi turške-sultana. Mladoturška vojska se je približala Carigradu; reakcijanarji se ne bodo upirali. Mlado-turki so obsodili sultana v smrt. Boston. Mass., 19. aprila. Profesor Havana, Cuba,« 19. aprila ska vlada izredno hiti Cuban-novo orga- William H. Pickering, ki predava na nizacijo euhanske vojske, kajti pred-Harvardskem vseučilišču, naznanja, j sednik Gome» želi, da se nova vojska da bode v prihodnjem juliju človeš- j popolnoma organizuje do jeseni. Go-tvu nase zemlje mogoče občerati s i mez je tudi izjavil, da se preje ne prebivalci planeta Marsa, ako je hode čutil predsednikom, dokler ne tam sploh kako živo bitje z razvi-| bode vojska ^popolna, tim umom. V julija se namreč pla- Cubanska vojska bode organizova-net Mars približa zemlji za 5 mil. nr. natančno tako. kakor ona Zjed. milj tako. da bode od nas oddaljen držav. Generalni Stab je že usta-"le" 35.000.000 milj. novljen in je sedaj pod vodstvom ge- Brzojavljenje na Mars po načinu rerala Morti. Poveljnik vojske je imenovanega profesorja, bi veljalo general Pino Guerra. Konjiča bode deset milijonov dolariev, kajti treba štela le 5000 mož. Topniearstvo dobi nabaviti povsem nove inštrumente ' povsem nove topove najnovejšega in ogledala, s kterih pomočjo bode modela in sicer iz Francije. }>otem lahko prebivalcem na Marsu , Puerto Limon, Costa Riea. 19. apr. dati tako znamenje, da bodo nanj Semkaj je dospel parnik Guade-odgovorili, ako je sploh kako življe- loupe in z njim je dospela v Costa nje na Marsu. Rieo tudi senora Castro, žena biv- Medteru, ko vsi zvezdoznanci na j šega predsednika republike Venezu-vetu -feedaj skrajno skrbno opazuje- ele, Cipriana Castra. Tukaj se ni Otesili ga bodo pred palačo Yildiz Kiosk v Carigradu; sultan |e baje pribežal v angleško*poslaništvo, ali pa na rusko vojno ladijo* TE VESTI ŠE NISO POTRJENE. ODPRAVA SULTANA SE BODE IZVRŠILA BREZ PROLI-VANJA KRVI. Rusko in angleško vojno brodovje blizo Carigrada. SOLUNSKA VOJSKA. jo gibanje Marsa in ko so v zvezdar-na\ v Fiagstaffu, Ariz., in v Peru izkrcala, toda izjavila je, da bode nadaljevala svojo pot do San Na- ti lastniki rovov. Večina lastnikov pripravljena nova odkritja na ime- zaire, kamor potuje tudi Castro rovov je sedaj za to, da se z delom za nekaj časa preneha. novanej najznamenitejšej zvezdi, I parniku Versailles, ktera je po mnenju vseh učenjakov j Nek delodajalec je včeraj izjavil, j skoraj gotovo obljudena, izdeluje da je večina njegovih tovarišev za- profesor Pickering aparat, s kterega dovolj rta s tem, da bi se stara pogodba obnovila, toda njemu je neznano, kako bi bilo mogoče kaj tace-ga doseči. Gladom zatrdil tega lastnika rovov, so baje tndi uradniki premogarske unije zadovoljni s tem, ako bi se dalo na tak način priti do sporazuma. Uradniki bodo baje tudi odstopili od zahteve glede pripoz- pomočjo bode mogoče občevati Marsom, kakor hitre se zemlji pri- j bliža. V to s vrh o izdeluje profesor aparat ki obstoji iz raznih ogleda- V lov ki bodo sestavljena tako, da bo- j . 1 do tvorila neke vr.-te reflektor, ki hode okrenjen proti Marsu. Ta reflektor bode tolik, da bode pokrival četrt štirijaške milje veliko zemlji- PODRAŽITEV KRUHA CAGU, ILL. V CHI- nadalje bode veljal hlebec kruha šest ali pa sedem centov. nanja unije, da travno se predsed- šče in iz njega bode solnčna svetloba nik sni je, Lewis s tem ne strinja, lahko odsevala 40.000.000 milj daleč. Vendar pa takim zatrdilom ni takoj Reflektor bode moral stati na veli- verjeti, kajti delodajalcem je mnogo kej osi, ktera mora stati paralelno z na tem ležeče, da sejejo med premo- zemsko osjo. Za gibanje tega reflek- garji in uradniki njihove organizaci- torja bodo skrbeli posebni motorji, jo nejedinstvo. Velika pošiljatev živali. Boston, Mass., 19. aprila. Iz Cal-cutte v Indiji je dospel danes semkaj parnik Tannerfels, ki je nakrcan Z raznovrstnimi živalmi. Tako je na njem nad tisoč opic iz otoka Borneo in drusih krajev; na parniku imajo tudi 14 po 40 čevljev dolzih pitonov (kač), šest krasnih kazuarjev iz Avstralije in nad tisoč druzih ptic, ki so zelo redke in nepopisno krasne. Od tu pošljejo živali v New York. Mornarji in častniki so imeli na 8000 milj dolgem potovanja obilo dela i živahni. Nekega maSinista je neka opica ugrizla ▼ roko, tako, da je moral dalj časa leiati v bolnici Na poti je tndi neka velika opiea nila ia izvršila samomor s tem, da je skočila v morje. Denarje v staro domovino pošOjaaao sa $ 10.36 aa 20.56 sa 41.10 aa 102.76 ■a 206.00 1080.09 ssa as sa 60 kron. je všteta pri teh vsotah iraaaae vsote popohMU izplačajo hrm vinarja otbitka. Vafts taam pottjatv« c kr. hM hfaallal «1 v 11. DeMij« mam pasLs* Js L-J 4* ^SOJO f gotovini v priporo- Mtfte PMtsl Money Order all ya Wmr 7«rfc tak Draft LA MANO NERA. Premožen Italijan je dobil več grozilnih pisem. V Long Island City, N. Y., je najbogatejši tamošnji italijanski lastnik tenementnih hiš samo tekom mi-nolega tedna dobil od znane itali-jnaske organizacije morilcev, La Mano Nera, pet grozilnih pisem, s kte-rimi nepoznani lopovi zahtevajo od njega $2500. Potem, ko je dobil tretje pismo, se je v veži neke hiše, v ktere bližini on stanuje, razletela bomba, tako, da je med tam bivajo-čimi Italijani zavladala nepopisna panika in da je vse bežalo na prosto. Nato je lastnik onih hiš, ki želi, da se njegovo ime ne objavi, dobil še dvoje pisem, s kterima se mn naznanja, da ako ne plača zahtevane svote, bode moral.zajedno s svojo rodbino umreti. Zadevo je naznanil policiji, ktera sedaj stvar preiskuje, ne da bi zamogla zaslediti pisce in prireditelje zadnje raz-strelbe. Chicago, III-, 19. aprila. Kruh v Chicagu se je podražil in sedaj velja hlebec kruha mesto pet šest centov. Peki izjavljajo, da nikakor ni izključeno, da se kruh podraži tudi na sedem centov. Zajedno se pa tukaj tudi zatrjuje, da bode vrhovno sodišče skrbelo za to, da* se bode moral kruh prodajati po pet centov in da bode moral biti vsak hlebec težek po 16 unč. Carigrad. 20. aprila. Macedonsko vojaštvo je zajedlo vso okolico Carigrada in zaplenilo vse vlake in proge, ki vodijo- na zapad. Sploh je sedaj vse izven Carigrada v rokah mladoturkov. Tukajšnja posadka je brez \>ake discipline in brez častnikov in vojaki izjavljajo, da se ne bodo bojevali s solunskimi četami. Včeraj zvečer se je vršila tajna seja mladoturkov, pri kterej se je oklenilo, da se sedaj s sultanom ne sklene nikakega kompromisa in da i se mora sultana Abd ul Hamida obesiti pred palačo Yildiz Kiosk. Vsi zborovalci so nadalje jednoglasno sklenili, da se mora kaznovati vse provzročitelje zadnje po Nemčiji in Avstriji inspirirane prireditelje vojaške revolte. tako, da se kaj tacega ne bode več pripetilo; tudi se je sklenilo, da kronani morilec ne bode več moril. Da je sultan priredil zadnji upor, je sedaj več kot dokazano. Družbo reakcijonarnih mohamedancev, ktera je vodila vstajo, so ustanovili glavni sultanovi evnuhi. Člani te organizacije so bili razni sultanovi dvorjaniki, m-ei temi tudi glavni dvorjanik in nek sultanov sin. Vsi ti ljudjt so bivali v sultanovej palači. Vsi vojaki, ki so se minoli torek zbrali pred Hagijo Sofijo, so bili Včerajšnja vročina. TaJu> vročega 19. aprila dosedaj skoraj še ui bilo, ka^ti popoludne ob 2. uri je kazal toplomer SO stopinj nad ničlo. Le v letu 1896 je bilo na ta dan ravno tako vroče, kajti tedaj je kazal toplomer nekaj nad 80 stopinj nad ničlo. Proti večeru je pričela divjati v New Yorku in okolici nevihta z gromenjem, toda to ni ozračja ohladilo. Za danes je napovedano mrzlo vreme. V Bostonn je včeraj kazal toplomer 84 stopinj nad ničlo. Najhujši vihar je divjal včeraj na Staten Islandu, kjer je bilo vse polno brzojavnih drogov polomljenih, tako, da je bil promet nekaj oviran. C f PROČ Z VLADO! Delavske sknpinje v Franciji so izdale poseben manifest. Pariz, 19. aprila. Revoklcijonar-na zveza, oziroma najradikalnejši del velike zveze francoskega delavstva, je izdala poseben manifest, s kterim poživlja vse delavce in vla-dine vslužbence, naj store vse, kar je v njihovej moči, da uničijo sedanjo ^rnibo, ker le ,na ta način je mogoče doseči, da se vsaka avtoriteta odpravi, tako, da bode zamogla zavladati zopet komunistična doba. London, 20. aprila. Tukaj in na Dunaju se zatrjuje, da se je sultan Abd ul Ha m id že odpovedal prestolu. Vesti sicer še niso potrjene, vendar so pa avtentične. Ako se to še ni zgodilo, se mora v kratkem zgoditi. Mladoturki so nameravali že v juliju sultana pregnati, ker je pa privolil v ustavo, so ta načrt opustili. Sedaj, se mu ne bode več prizaneslo. V Carigradu se niti malo ne pripravljajo na obrambo, temveč so 6000 bivših upornih vojakov poslali v Malo Azijo. da se tako dokaže, da se mesto ne bode branilo, in da se uporne vojake obvaruje pred osveto od strani solunskega vojaštva. Macedonska vojska je poslala svoje prednje straže že do San Stefano in n .a zasede že danes Carigrad. Vojska je zasedla tovarno smodnika v Makrikeni. Vojaštvo je oboroženo z Mau^erjevimi puškami in vsak vojak ima 200 nabojev. Tudi častniki so oboroženi s puškami. Povsodi so sedaj postavljene poljske ^ojaške brzojavne postaje. Pariz. 20. aprila. Iz Carigrada se brzojavlja, da so mladoturki naznanili sultanu, da se mora zvečer do 10. ure odpovedati prestolu. Tozadevne obravnave med sultanom in mladoturki vodi ruski poslanik M. Zinovjev. Na Bospor je dospela ruska križa rka Admiral Graj g, ki je pripravljena, da se sultan na njo ukrca, kadar bode moral bežati. lo, kajti njegovo stališče je nevzdrž-ijivo. Carigrad, 19. aprila. Tukaj vlada nepopisna vzrujanokt. Prebivalstvo re za bližanje solunskega vojaštva i bolj zanima, kakor za poročila o klanju kristjanov, ktera prihajajo iz raznih okrajev Turčije. Vojaštvo odločno zahteva, da se vprizoritelje zadnje vojaške revolte kaznuje in sicer kar naj-trožje. da se tako v nadalje preprečijo taki dogodki. Vojaštvo, ki je sedaj zbrano v Ca- i t ulji, je obljubilo, da ne pride v Ca- ; risrrad, temveč da bode čakalo v Ča-talji toliko časa. da se izpolnijo vse zahteve. Vse železnične proge so sedaj v kontroli Mladoturkov, oziroma vojaštva. Sploh pa vlaki vozijo sedaj le vojaštvo in vojaške potrebščine proti Carigradu. Ministerski svet se sedaj posvetuje, kako naj izpolni želje vojaštva. Zelo težavno bode namreč kaznovati one ljudi, ki ; so uprizorili revolto, kajti med temi ; je tudi sultan. Solunski pododbor za jedinstvo in napredek je poslal sultanu brzojavko, s ktero mu očita kršitev ustave. Mnogo bataljonov carigradske posadke je že pričelo obžalovati, da so se udeležili po sultanu uprizorjene revolte. Vojaki izjavljajo, da so se v to dali zavesti vsled tega, ker so sultanovi agentje trdili, da je ustava vsled nastopanja Mladoturkov v nevarnosti. Iz tega je sklepati, da Na Daljnem Iztoku. Zarota v Pekingu. NEKA JAPONCEM NAKLONJENA KITAJSKA DRUŽBA NAMERAVA V PE-- KINGU IZVRŠITI VEČ NAPADOV. Vsled tega so straže na dvoru morali podvojiti. NOVA TELESNA STRAŽA. Peking. 19. aprila. A' ee>arskej palači je zavladal velik strah. -e .ie včeraj zvedelo, da je prišlo v Peking več članov Jaitoncen. ^sklonjene tajne organizacije, k: - im* rnje "Železo in kri". Namer! teh odposlancev je. v Pekingu vpr./,oiiti več napadov z bombami i ti diiiiimiiom. V novejšem času je priš!«. vet- anonimnih pisem v pisarne kitajskih dostojanstvenikov. V teh pismih zahtevajo pisci, da bodo mogotei morali umreti, ako hitro ne -krbe za to. da dobi Kitajska ustavo. Takih pisem je dobil tudi novi kise tudi earisrradska posadka pridruži , • ,., „ , „ , , , 6 * 1 ta,i>ki vladar nekoliko :n vsled tejra solunskim vojakom, kakor hitro pri-! je ^ p(|VerU svojenm bratu< prin_ dejo slednji v Carigrad. j cu Tsa; Xao ustanovitev nove teles_ Sultan je dal onim vojakom, ki so ne ?traže ktera jp ,ethlj puti poveJj_ priredili revolto, obilo denarja, kte- ništvom ,lveh druzih ee5ar*kih prin_ rega sedaj vojaki zapravljajo, tako. j Cf?v Vsi dvorni liradniki brez ozira da je skoraj dokazano, da je v res- j na njihovo dostojanstvo so sedaj do-nici hotel odpraviti ustavo. Brzo- j bm nalo„ da „ dajo foto?rafirati> javne zveze med Carigradom in vso da Se tako 51anom imen0Tane orga_ okolico so že v oblasti mladoturške nizacije onemo-oči vtihotapiti se v vojske, ki se hitro bliža glavnemu prepovedano mesto pod pretvezo, da mestu, Vsled tega sedaj ni mogoče ^ dvorni uradniki, več dobiti poročil o gibanju vojaštva. Imenovana tajna organizacija ima I Znano je le toliko, da prihajajo vo- svoj giaVni sedež na Japonskem in 'jaški vlaki povsem točno in da je j 5iani "te organizacije imajo na vesti vojska opremljena z vsemi potrebščinami. Vse je sedaj odredjeno tako. kakor v vojnem času. Vojska se bliža glavnemu mestu tako, kakty v vojnem času. Prednje straže so že v neposrednej bližini Carigrada. Iz Carigrada so pfcslali k vojakom posebne deputacije, da bi jih pridobili zu to, da se vrnejo v Solun, toda de- | V minolej noči so tukajšnji mla- i putacije niso ničesar opravile, kajti | doturki priredili velike demoastra- ! častniki so izjavili, da pridejo v Ca-cije. pri kterih je ljudstvo kričalo: rigrad, ako se takoj ne popravi ono.! 'Živela Francija, proč s sultanom!' kar se je po sultanovej krivdi za-i Vse popoludne se je včeraj zatrje- grešilo, valo, da je sultan že odstopil, aa je j Oni vojaki, ki so minoli torek bežal na nekej vojnej ladiji itd. To- j vprizorili sultanovo revolto, sedaj da potrdila teh vesti ni bilo mogoče j dobro vedo, da je bilo to sultanovo že vse polno političnih umorov. Iz Avstro-Ogrske.,1 m:'- dobiti. Pred angleškim poslaništvom se je zbrala velika množica ljudi, ker se je zatrjevalo, da je pribežal v , ... . _ . — . ,, j poslaništvo. Ker*so tukaj dokazali, preskrbljeni z zlatim denarjem, kte- ^ sult- Povodnji v Michigan n. Grand Rapids, Mich., 10. apriUu Po zapad nem Michigan u je vsled deževja nastala povoderrj. ki je napravila dekaj škode. Obe nogi mn je odtrgalo. Jednajstletnr- -deček James Gra-zioea iz Hobokena, N. J., je včeraj skočil na nek tovorni vlak, ki je vozil v Jersey City. Na meji mesta je pa padel raz^vlak in sicer tako nesrečno, da sta prišli njegovi nogi pod kolesa, ktera so mu odtrgala obe nogi. Dečka so takoj prepeljali v bolnico, kjer trdijo afeasmki, da mn bodo režili življenje. F « 42 let Sing Singa. V Brooklyn Borough v New Torku je polieijsko sodišče vSeraj obsodilo 31 let starega Gritznendlerja v 421etno ječo, ktero mora prebiti v Sing Bingn, ker je vlomil v stanovanje nekega policaja in odnesel malenkostne predmete. rega so dobili od sultana. Ta denar je bil deloma avstrijski. Ako je kedo , vprašal vojake, kje so dobili denar, j so jednostavno odgovorili, da imajo , denar od "starega očeta". Sedaj se ni več bati, da bi prišlo . v Carigradu do kakega večjega pro- , livanja krvi, kajti tudi kristjani so , dobro oboroženi. Tu ni nijednega siromaka, ki bi bil tako siromašen, da bi ne imel saj jednega revolverja, d očim imajo Armenca, ki so tajno dobro organizovani, obilo bomb. Poleg tega se je tndi rusko čmomorsko vojno brodovje približalo Carigrada in je sedaj usidrano pri vhodu v Bospor, dočim se angleško vojno brodovje mudi pri Dardanelah. Tudi bolgarska vojska je, kljub vsem de-mentijem pripravljena na maoedon-skej meji, kjer pričakuje le povelja in se potem napoti proti Carigrada. r.na ni v poslaništvu, se je množica napotila pred rusko poslaništvo, kajti ljudje so "hoteli zvedeti, je li resnica, da je sultan bežal na neko ru>ko vojno ladijo. Na obeh poslaništvih so izjavili, da jim ni ničesar znanega kje se mudi sultan. Carigrad, 19. aprila. General Hus-ni paša je sultanovej vladi, kakor tudi inozemskim poslanikom brzojavno naznanil, da se je vsa vojska danes napotila proti Carigradu, da odstavi sultana Abd nI Hamida,"""kte-rega bode vojaštvo prisililo, da odstopi. Dva oddelka mladoturške prednje straže, kterih vsaki šteje po tisoč mož. med kterimi je skoraj polovica častnikov, bodeta takoj zasedla Pero in Galato v Carigradu, da čuvata tam živeče inozemce. Ker je tudi večina v Carigradu nastanjenega vo~ Poveljniki macedonske vojske so ! jaštva mladoturkom naklonjena, ni brzojavili vsem poslaništvom, da se pričakovati velikega odpora. inozemeem ni ničesar bati, dočim sedanji turški vladi niso poslali nika-ke brzojavke, kajti te vlade in sultana vojaštvo »iploh več ne pripozna. Šele avstrijski poslanik. kteremu mora biti izredno mnogo znanega o London, 19. aprila. Neka tuk. banka je dobila danes brzojavno naznanilo. da bodo še tekom današnjega j avl j a, da je tamo&nji mladotur- vojska je sedaj v Makrikeni, .sedem milj daleč od Carigrada. Vojska ne pride v mesto, dokler ni tako velika, da zamore vsak nadaljni upor nemudoma udušiti in varovati Galato in Pero. To se bode zgodilo najkasneje v četrtek. Vojska bode potem razorožila vse sultanove straže in vse ro-akeijonarje. Za sedaj je dežela pod vojaško dikaturo Ceftek paše, ki je poveljnik tretjega vojaškega zbora. Vse brzojavne naprave v Turčiji so sedaj pod cenzuro mladoturkov, kterih glavni sten js —če »no t ski odbor obsodil sultana v #mrt. Turško vojno brodovje, ki je usidrano v Smirni, je obljubilo mladotur-kotn vsestransko pomot. Položaj t Carigradu je skrajno kritičen in sultana je sedaj vse ostavilo. Pariz, 19. aprila. Is Carigrada se. javljs, da je tamkaj vse prepričano, da pride odbor za jedinstvo in napredek že te ^ni zopet na krmilo. Poroča ee tudi, da je imenovani odbor potitivno sklenil sultana pregnati. Novo ministerstvo bode najbrie že tokom danažnjega dneva odatopi- delo, kajti sultan je nameraval odpraviti ustavo s pomočjo vojakov. Tedaj so zaprli tudi vse kapitane v luki se nahajajočih turških vojnih ladij. " Prvotno se ni nihče zmenil za nje, sedaj se pa vsakdo povpra-, šuje, kje so ti častniki, kajti dosedaj se še ni nijeden pojavil. Poveljnika vojne ladije Asari so, kakor se je sedaj zvedelo, na direktno sultanovo povelje na grozen način umorili. Pred revolto je baje sultan izjavil: "Predno dovolim, da bi v Turčiji vladal odbor za jedinstvo in napredek, bodem raje cesarstvo vpro-pastil, tudi ako moram pri tem^sam poginiti." Najdaljše ime na svetu. Paducah, Ky., 19. aprila. Tukaj je utonil človek, ki je imel najbrže najdaljše ime na svetu. Zginol je minoli petek in sedaj so našli njegovo truplo v Perkins Creek u blizo Paducah. Pokojnikovo popolno ime se je glasilo: Arthur Hugh Thomas T. De Witt T aim age Hardin Eddy Lane Arland Ldnnie Marion Branch Sam Jones Pigg Reuben Walker Chiles. Strela udarila v parnik. Na parniku Admiral Schley, 19. aprila. V petek dopoludne je pričel divjati izreden vihar na morju one širine, po kterej smo pluli iz Jamajke v Boston, Mass., in sicer ko smo bili oddaljeni od svetilnika Nantu-ckett 700 milj. Tem- povodom je udarila strela v prvo jamboro parnika, kteri je dokaj poSkodovan. V Boston pridemo v ponedeljek ali torek. dtrajk na Filipinih. Manila, 19. aprila. Na vseh železniških progah na otoku Luzonu so pričeli železničarji štrajkati. Delavci, ki so prenehali z delom, so večinoma domačini, kteri so vlake in kolodvore jednostavno ostavili. Vladina nasilja. AVSTRIJSKA VLADA JE NA ČEŠKEM DALA RAZPUSTITI 270 RODOLJUBNIH ORGANIZACIJ. Te organizacije so imele nad 15 000 članov; narodna zavest. BOJAZLJIVA VLADA. Dunaj, 19. aprila. Avstrijska vlada se nepopisno boji slovanskega gibanja in slovanskih organizacij, po kterih je ves svet zvedel, da je Avstrija za Rusijo največja slovanska država. V vsakej rodoljubnej češki organizaciji vidi sedaj avstrijska vlada velikansko nevarnost in tako je pričela preganjati rodoljube, ki so ustanovili patrijotična družtva po vseh čeških deželah. Vlada je sedaj v svojem strahu odredila, da se mora 270 čeških radikalno - narodnih družtev razpustiti. Dan za dnevom so sedaj hišne preiskave na dnevnem redu in policija mora zapleniti vse, kar ni nemškega. V vsakej narodne j listini voh** j o avstrijski organi "veleizdajo" in žalitev starega "veličanstva". Vlada preganja rodoljube, dasiravno dobro ve, da • tem ne more kaj doseči, kajti 4im večje je preganjanje. teniKeeja je rodoljubnost, tako, da s tem slovan-skej stvari le koristi. Dunaj, 19. aprila. Avstrijski eesar si je dal v nedeljo prirediti v Sohoenbrunnu ^veliko denKmetra*ijo, pri kterej so ga morali demonstran-tje proslavljati kot "kneaa mirnM, ki je preprečil vojno na Balkana. Demonstracija je bila prirejen* nekoliko prepozno, kajti že v nedeljo so jela prihajati iz Balkana skrajno vznemirljiva poročila, ktera so taka, da zagotovljenem miru po saslugi Avq£rije, za sedaj še nikakor ne re biti govora. I POZOR! VSE PAROBRODNE DRUŽBE SO POVIŠALE CENO VOŽNJIM UST-KOM SA 83.00. v" . : «S v' l ' at BMim efthe mi above offices: 82 Cortlandt •f lUnhrtUn, Hew Tot* - T. hat a« Ameriko m u.*ku> New York . ol -»t* t a men to New York '»np' *» leto . :: fi leu >trt leta 98.00 L50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.7S roj« [x^iiiamo eknpno tri Številke. .AS 3 A BO-DA" izhaja v Hat? dan it-▼semii nedelj in praznikov "QLA8 NARODA" ("Vaiee of the People") satwn d*v, except SundayB and Holidays. Subscription yearly $2-00 Advertisement on'tpecment. c pin orwi pod pirn is oeobnoati se ne stisnejo r)enar na; ««* ilagovoli pošiljati po ifuaey Or4mi J ^ri «pr*Mcuutj: kraja uvočnikoT »fujime, da aam tad i prej^n)© ^ilvallAče nsxnani, da hitreje naj- 4a«no naalovarita. 0 jouod iu poeiijatvam naredite aaalor: "GLAS NAWODA" « Oectlsad t Street, New Yoak City. T>iefeii 4687 Cortland t Pijančevanje nekdaj in sedaj. žene in otrok, ktere običajno ost*vi nepripravljene za samostojno Jborbo v valovih življenja. Tacega človeka, ni smatrati smešnim, ker on predstavlja v pravem pomena besede žaloigro ne le samega sebe, temvež vse svoje rodbine. • * * TučB v glediščih postajajo predstave, v kterih nastopajo pijanei, \ edno redkejše. Slike pijancev v ilu-strovanih tednikih in mesečnikih so skoraj popolnoma zginole in tudi število pijancev iz navade postaja manjše. * o. * * V tem oziru torej napredujemo. Še pred sto leti so se ljudje smejali slaboumnim nesrečnikom. Sedaj pa skrbe občine za nje, da jim po možnosti olajšajo žalostno osodo. In v novejšem času se je pričelo že premišljati, kako bi bilo, ako bi se s pijanci na jednak način postopalo. Krasne besede. "Delavci so deloma podobni psom. Bodite z njimi prijazni in podali vam bodo svojo taco!" Tako je te dni govoril v svojem govoru neki Gibson iz Clevelanda, Ohio, in sicer povodom nekega banketa, kterega je priredila pri nas v New Yorku zveza lastnikov tovarn. kterih izdelujejo kovinske potrebščine. V tem smislu je imenovani govornik govoril ves svoj govor, s. kterim je predlagal, da bi bilo umestno, ako se z delavci lepše postopa, da se skrbi za to, da se delavska vzgoja izboljša — kajti čim boljša bode ta '.zgoja, tem ložje bode baje delavce po tovarnarjih izkoriščati in tem večji bodo dobički, koje dobe potem tovarnarji od svojih d Slavce v. Imenovani Gibson je perzonificira-na "blagobotnost", s ktero se tu pa turn obračajo delodajalci do svojih delavcev. Mr. Gibson izjavlja, da povprečni DOPISI. Večkrat se je že pripetilo, da je prišel kak pijanec v voz ulične .železnice, kjer se je v pravem pomenu besede zvalil na sedež. Ko pride sprevodnik po voznino, tak človek običajno preišče vse svoje žepe, ne da bi v njih našel potrebnega denarja. Opaževalcu se dozdeva, da do-tičnik niti sam ne ve, kam je namenjen in čemu je prišel v voz ulične železnice in za trenotek je o njem prav lahko misliti, da je blazen. Sprevodnik, mesto da bi se pričel z n jim prepirati in končno še prete- I delavec v tovarni dandanašnji za šti- pa; in tako vznemirjati druge pod "deset odstotkov manj izdela, kakor FlllV D*S±Tl JT^1 pr6Sto1 v Pa" nike, jednostavno pozvoni za "cash,ki moral izdelati. Tovarnarji bi za-register". kar j>omenja, da plača iz [ mogli imeti od svojih delavcev za lastnega žepa voznino za pijanca. Pri j Štirideset odstotkov večje koristi, ka-tem se pa temu potniku ne smeja in kor jih imajo danes, ako bi skrbeli tudi drugi potniki se ne smejajo, kar za to> bi zavladale v tovarnah je brezdvomno ugodno in dobro zna- boljše razmere in ako bi bili prosto-menje. i ri, v kterih se dela, lepši in večkrat * * prebeljeni — z rumenkasto < D«bena, Odo. Cenjeno uredništvo:— Naznanjam rojakom tem potom tužno vest, da je nek zločinec p klad-vom ubil mojega brata Antona Šolana, kterega je z vso silo udaril po glavi. Pokojnik ostavlja tukaj dva brata in tri sestre in v stari domovini mater in jedno sestro. Pokojnik, ki jc bil star 25 let in je dojpa iz Gor- r.je Slivnice pri Šmarju, ubit je bil pri Mr. Ivanu Goršiču v Pueblu, Colo. ^ Tem potom se zahvaljamo vsem društvom J. S. K. J., kakor tudi društvu Sokol za udeležite v pri pogrebu. Nadalje izrekamo zahvalo vsem prijateljem in znancem, kakor tudi starišem malih deklic, kteri so skrbeli za to, da je bil pogreb tem lepši. Hvala tudi za prekrasne vence. Nepozabnega pokojnika smo pokopali na Veliko nedeljo iz hiše njegove sestre Frančiške Krojačic. Marija Šeme, žalujoča sestra. Gibanje delaveev na Francoskem. IL Prvi početki do nastopa Proudhona. Z delavskim vprašanjem so se pričeli pečati teoretiki na Francoskem v pričetku minolega stoletja. Ideje, so jih zastopali Saint-Simon in njegovi učenci, Enfantin, Fourier. Considerant in drugi, so bile zelo fantastične in niso imele z realnim življenjem nobene posebne zveze. Izvirale so iz raznih političnih špekulacij, vendar se jih v splošnem smatra kakor ustanovnike one smeri, ki si je kasneje nadela ime: socialistična. Pričetkov delavskega gibanja na Francoskem je iskati namreč ob času, ko je pretkani Orleanec Louis D«U*i so upMi na tfvojo zastavo novo sahtpvo, Id j® prvič ločila maičanskih aeeijalistov in postali bo *vtdno bolj dostopni komunizmu. Tako ni čuda, če je imel Cabet 8 svojim utopičnim "Voyage en Icarie" ("Potovanje v Ikariji") tako velik uspeh. Mnogo delavskih voditeljev je romalo pod orleanskim kraljem v ječo. Reyolucija 1848 je pahnila Louis Filipa s prestola in Francija je postala iznova republika. Provizorično vlado so tvorili poleg zmernega Ar ago in Lamartine še Ledru-Rollin, Louis Blanc, Flocon in delavec Albert. Revolucionarni klubi, ki sta jih vodila nekoč Barbes in Blanqui, so zopet oživeli, ko sta prišla njih stvarnika iy ječe in so pričeli glasneje in odločneje stavljati svoje zahteve. Prej so klicali po politični, sedaj že po socijalni revoluciji. Ob tem času so dobili francoski delavci svoja prva teoretika v oso- mizo, jfelepila je B^g ve koliko ^Istih pčree in-nataknila za njimi potno cvetkah in iIpe t oknih so *e svetile, kakor da bi se nserfkrat aoln-ce tfprlo v vse s svojimi žarki. Bilo ni niti preti praznikom, niti ni bil praznik. Potemtakem je bilo jasno, da so čakali pri Palonckovih na izredne goste. D asi se Lukaš v teh šestih tednih, ko mn je bilo treba žalovati, iz dostojnosti ni shajal Vendulko, jo je bil gotovo po kaki zaupni'osobi obvestil, kdaj in po kaj pride k njim. Najbrže je tudi hčerka napram očetu kaj omenila o tem, sicer bi stari Paloucky, kteremu so ljudje, ko (tega ni "slišal, rekali tudi boter Muhač (kft: je v svoji preveliki pobOžnosti našel v vsaki stvari povod za tožbe in sitnosti), ne bil imel "ta dan" na sebi praznične obleke, las na obeh straneh suhega obraza gladko počesanih in v roki polne Skatljice svežega tobaka. Vsprejel je vdovca in njegovega Slovensko katoliško bah delavcev Leroux in Proudhona.! svaka sposobno in vljudno, a pri tem Slednji je postal kmalo glava novemu gibanju. Z, vso silo je zapričel boj najprej proti soeijalistienim demokratom. \ Provizorična vlada se je v svojih prvih dneh popolnoma udala delavskim zahtevam po "Droit au Travail.". Louis Blanc. Ledru-Rollin in Flocon so imenom vlade v uradnem "Moniteur" z dne 27. februarja 1848 objavili slovesen dekret, v kte-rem se republika zavezuje, da hoče garantirali delavcem eksistenco s tem, da jim preskrbi delo pod vsakim pogojem. Osnutek ustave z dne 19. junija je obsegal še vedno to točko. "Vsaki človek ima pravico, da se preživlja delom." Polagoma so prodirale nove tendence. V zbornici so bile dan na dan hude borbe. Ledru-Rollin in Louis Blanc sta se pomikala vedno bolj proti desni in njunemu izgledu jc sledilo mnogo drugih. Ko je bila na jesen 1S48 nova ustava končno sprejeta z ogromno je globoko vzdihnil. Premišljeval je namreč neprestano o grehih tega blodnega sveta, kako nespametna so haša .pota in kako gleda Bog na nas grešnike. Bil je radi tega ves izmučen. Ponudil je prišlecema naslonjač ter ju pozval z jokavim glasim, naj sedeta in si odpočijeta. A nista hotela sesti. — Za to je dovolj časa, dokler opravimo pri vas, rekel mu je Luka-šev svak. — saj veste tudi brez tega, po kaj smo se odpravili k vam. Stari Paloucky je zopet vzdihnil; zelo nerad se je ukvarjal z ničemur-rostmi tega sveta, ali nič ni pomagalo, moral je vgrizniti y kislo jabolko. Najbrže si je mislil, da bi bilo te za njega pohujšljivo opravilo zvr-šeno kar najprej, ako bi se delal kakor da nekaj že ve. 4 Zato je takoj odkrito priznal: — Lagal bi, ako bi rekel, da ne vem: Lukaš boče našo Vendulko za ženo. Svak se je nasmehnil, ker se je podp. društvo g = sveteBarbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v driavl PennsylvaaijL ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZA.VEBL, P. O. Box 874, Fersst City, K Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠ TIE, 1143 E. 60tfc St^ Cleveland, Ohis. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Porast City, Pa. -oo- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edbora, Weir, KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa. FRAN KNATELJg, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa -o-o- POROTNI IN PBIZJVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porstnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj pešiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa. -o o ■ Društveno glasilo je "GLAS NARODA." se dandanašnji s pijanče- j ker to je boliše za 051 barvo, ako bi bila okna v tovarnah vedno cela in ne razbita itd. Skratka, govornik je predlagal, naj se skrbi za to, da bo »•kolica delaveev v tovarnah lepša in udobnejša, tako, da v teh prostorih ne ®more zavladati otožnost. To so vanjem in pijanstvom vec ne ravna kot s kako Šalo, kajti ljudje dobro razumejo tragedijo, ktera je s takim |K>četjem skoraj vedno v zvezi. Možki in ženske, ktere vidijo, kako se vrača pijanec proti svojemu! ^.....^ domu, da potem muči svojo ženo in; v J1 'deali . otroke, v tem ne vidijo prav nič Ako dosežejo delavci navedene smeš:,.-,, pač pa premišljajo, kak "višje ideale", potem se po Gibso-bode :ij. _ ». jtrihod domov; ljudje novem zatrdilu ne bode več pripe- delavci povodom delav-z dinamitom razstrelje-vali stroje v tovarnah, kteri so veljali desettisoče dolarjev; potem tudi * | ne bodo več zastrupljevali konje pod- Ko postanejo Ljudje inteligentnejši jetnikov, kakor se to sedaj dogaja in bolj civilizovani, potem bode tudi in tudi ne bodo provzročali velikan-pajančevanju konec. Bili so časi, ko j sk0 škodo s tem, da nepričakovano \ Zjedinjenih drža\ah ni bilo nič iz- prenehajo z delom in da sploh ne-\a- rciln 'ju. da zvezini senatorji, ctjo več delati, kakor predpisujejo ugledni odviMniki in «-elo sodniki skr- I njihove unije, beli za t<>. da so j>«>stali začasno bol- ijeg razumejo, da je dotičnik na nepravej i rilo, da bi poti življenja in da mu bode le te-' skih bojev zavno vrniti se zopet na pravo pot i':zu (1830). Eno leto potem so se uprli delavci v južno-francoskem mestu Lyon. Vojaki so upor s >ilo zadušili. \ eeino 739 glasov proti 30, je bila: danes boter ^ruhač proti svoji na-bitka za delavce že davno izgubi je-f vadi tako odločno oprijel stvari; sina. O kardinalnem }« istulatu Droit ' c-er je vedno najprej pol ure razmi-au Travail ni bilo n.- duha ne slnlia j šljal, da ne bi česa rekel, kar bi bilo vp<"- XXX. j lahko v škodo zveličanju njegove du- Poljub. Ta prvi poskus delavskega gibanja —o— se ni opiral na nobeno teorijo, na Povest iz gorskega življenja češkega nobeno tradicijo. Vskipel je sam iz i ljudstva, sebe, kakor gorje ki je doseglo ne- g ^^ g^ kega dne svoj vrhunec. Nobene gotove in izražene oblike ni imel, am- j ° pak bil je kakor nejasen kaos, kakor zamolkel .spontan klic celih delavskih armad po pravici delavca do svoje eksistence. S tem je stopil objednem bistveni problem delavskega vprašanja v ospredje. Šele teoretiki, kakor Louis Blanc in Proudhon, so dali temu gibanju točen in jasen izraz. Prvo politično organizacijo so dobili francoski delavci v raznih revolucionarnih klubih, ki sta jih vodila Barbes in Blanqui. Ali, dasi jih je napolnjeval instinktiven socijalisti- II. Zgodilo se je za las tako, kakor so se botre s cerkovnikom zmenile pod lipo. Zvest stari navadi ali pravzaprav razvadi v naših gorah, se je mladi vdovec, spremljan od vseh svojih možkih sorodnikov, po maši, ki se je čitala šest tednov po pogrebu njegove pokojne žene, napotil v gostilno, da bi tam z njimi v vinu u?"opi! svojo žalost. Ostal« je tam z. njimi čez poludne, čen duh, Čut stanovske samozavesti, : Jih Pestil z bogatim kosilom, ka-vendar so tvorili še levo krilo repub- kor se sPodobi ta-ki priliki. Po Ako poslušamo Mr. (libsona, po- j tem so [kkIjetniki, oziroma tovarnarji naj večj; reveži na svetu. Med drugim je izjavil, da imajo delodajalci svoje skrbi, dasiravno po- .. . , čivajo njihove noge na preprogah iz r»oslovanju >Kra)uo redka poja- _ . „ * . ' , . . .. I Smirne in da je cestokrat najti v naj- Alrri na bi taccf»a nrinetl. " ni na duhu. kar prihaja od pijanosti. O teh ljudeh se j.- mnogo pripovedovalo, kako so se vedli, ko so bili pijani, in ljudje so se temu smejali. Dandanašnji je pa pijanec v jav^ va. Ako se pa kaj tacega pripeti, potem se mu ljudje ne smejajo, temveč ga obžalujejo. In le malokedo se smeje, ko se pripovedujejo anekdote o pijancih in njihovem vedenju. * • * V trgovini, kakor tudi pri vsakem poslu so delodajalci pro našli, da pi-tudi ako je še tako zmežen, ni ee primerjati s treznim člove-kem. Sploh mora tak človek vedno nvaževati alternativo, da ako se v dragic kaj tacega pripeti, mn ne preostane nič druzega, kakor skrbeti za to, da si poišče drugo delo. Mnogi ljudje so 5e mnenja, da za-nore marsikedo opraviti svoje posle boljše, kadar je nekoliko pijan, kakor kadar je trezen — toda še več ljudi je pronašlo. da zamorejo v trez- Iikancev. ki sta jim načeljevala de mokrat I^edru-Rollin in socijalist Louis Blane. Njih organ "Reforme". ki so si ea ustanovili leta 1843. se je, imenoval "glasilo šest milijonov duš. ki so belotje v svoji lastni domovini* Nemški nacijonalni ekonom, Lo-renz von Stein, ki je živel dolgo časa v Parizu in zasledoval na lastne oči francosko delavsko gibanje, je izdal leta 1850 troje zvezkov zname- Zdravju najprimernejša pijača je ^LEISV PI V O <*?> ktero je varieno iz najboljšega impertiranega češkega hm-!i Radi te ja naj nikdo ns zamudi posliusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v koi i; svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelijy pi vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vse L ooijsin gostilnah. Vse podrobn' Sti zveste pri Geo. Tra^nJkar-ju 5J02 St. Clair s E kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN\ CLEVELAND, O. večjih avtomobilih najtežja srca. Oni! nitega dela .«Geschichte der SQzia. ljudje pa, ki žive le od roke do ust,! len Bewegung in Frankreich von 1789 so po njegovem mnenju najsrečnejši I bis auf unsere Ta?e„ y tem del^ na svetu, kajti njihova jedina skrb ki je bilo dolgo časa edini yir ni družeča, nejro jed, ktero bodo po-vžili jutri. Da se pa tako neznosno stanje podjetništva spremeni in poboljša, zahteva sedaj Gibson, da je treba skrbeti za to, da se delavstvu vcepijo v glavo "višji ideali", da se popravijo okna na tovarniških poslopjih in da se dvorane, v kterih se dela, pobeli. Poleg tega naj se stene v delavnicah okrase z raznimi pregovori in slič-nimi napisi, ktere naj se natiska tudi na kuverte, v kterih dobivajo delavci svojo plačo. Vse to bode namreč služilo v to, i da se delavcem omislijo "višji ide- nosti svoje delo mnogo boljše izvršiti, ---- , r, . . . ali . Ako se pa ti ideali uresničijo, nego tedaj, ko so nekoliko vinjeni. V slučajih pa, v kterih opojna pijača odveze jezik, ga običajno odveze preveč in pijance tedaj govori o ;vojih in svojejra delodajalea poslih toliko, da potem, ko se strezni, običajno obžaluje bodo prinašali, kakor trdi Gibson, podjetništvu štirideset odstotkov znavanja modernega proletarskega gibanja, omenja zlasti popularnost voditelja Ledru-Rollina, češ, da je iskati to v fiksiranju stavka, ki je bil razglašen tedaj na Francoskem prvič in je veljal nato kakor nepo-biten aksjom: "politična vprašanja ne smejo biti nič več samo namen javnega gibanja, ampak morajo biti samo sredstva in pota, po kterih je pričakovati socijalnega poboljšanja in sploene od pomoči delavskemu stanu." Pojmi so se jeli polagoma bistriti. Besede, ki jih je zapisal jeden izmed lyonskih tkalcev na delavsko črno zastavo: "Vivre en travaillant ou mourir en combattant" ("Živeti ka- obedu se je vsem srčno zahvalil za njihovo spremstvo danes in pri pogrebu. Prosil je tudi vse, naj bi mu obranili tudi vnaprej prijateljsko mišljenje. Samo ob sebi umevno, da s>> mu takoj obljubili, mu podali roko ter zahtevali za-se, da bi jim tudi on še nadalje ostal odkritosrčen in zvest sorodnik in prijatelj, kar jim 1 .je obljubil s tem, da j;m je podal roko in svojo besedo. Po velikem vseobčnem objemava-nju in napijanju se je Lukaš dvignil s stola, pomignil svojemu najbližjemu svaku, ki je tudi vstal in želel ostalim, naj bi se še nadalje dobro imeli. Zapustil je z njim gostilno, ne da bi ga kdo vprašal, kam se mu tako mudi. Vsi so se za njim smehljali in si mežikali prekanjeno. To so se gnetli radovedni obrazi na oknih vsake hiše, ko sta šla ta dva skozi vas. Dasi ni imel pravzaprav nihče niti najmanjšega dvoma, o tem, kam da sta se napotila, hotel se je vendar vsakdo prepričati na lastne oči, da li gresta vendar le k Palouckovim po privoljenje. Ko so ju sosedje res videli tam vstopiti v hišo, jeli so se takoj pripravljati, da pojdejo za njima. Pri nas je taka navada, ko vidijo ljudje, da se ženin kam napoti s svojim snubcem, jima hite za petami, da tfi euli, ko se bo- Napačno je tudi smejati se onim ljodem. ki se opijanijo zato, da pozabijo kake bolesti, kajti njihovo početje je slično obupu, v ktereni se človek ne zmeni za to, da se tem hi-traj&e bliža grobu. Tak človek nni-imje svoje življenje in poleg tega le življenja onih, kteri so od odvisni, kakor stariiev, svoje večje dobičke, kajti potem bodo za- nit") vplivale tedaj kakor elek-mogli delavce za štirideset odstotkov triena iskra. Fourier jih je formu-I bolj izkoriščati, kakor sedaj, in tako liral na kratko kakor "Droit au Tra-bode podjetništvo za štirideset od- vail" (pravico do dela) in te besede stotkov bogatejše, kakor je sedajr ko so bile desetletja geslo francoskega smo še v dobi, v kterej so delavcem ' delavstva. kor delavec ali umreti kakor bojev- sta obe stranki pogajali. Zelo prostorna se pri tem ločujejo sosedje v ;višji ideali" nepoznani. ! Droit au Travail Tovarna igorela. pravica do . dela —, ki je tvorila v manifestu "de la Democratic", ki ga je izdal Considerant leta 1843, eno prvih in V Money Pointu, nedaleč od Nor-j glavnih zahtev, se je smatrala objed-folka, Va., je zgorela tamošnja to- j nem kakor jedna najbistvenejih tovarna nmetnih gnojil, ki je največja! ček vseh človeških pravic. V znate vrste v Virginiji. Škoda znaša menju tega postnlata ^toji delavsko $150,000. gibanje na Francoskem do letf 1848. dva tabora. Ta pomaga, ako se ne moreta sama sporazumeti, a!i pa ako zahteva jeden od druzega kaj nemož-nepa, tastu, oni zopet ženinu. Pri Palouekovih so imeli vodno snažno in lepo pospravljeno. Saj pazi Vendulka tako zelo na red, kakor da bi bila prišla kje iz mesta Danes je bilo tam posebno vse pome-teno in zribano, kakor ob opasilu. Natrosila je po sobi in veži toliko belega peska, da bi se celo noge udirale v njem. Na črne okvirje svetih podob, obešenih v kotu nad rudečo be. Seveda je malo več takih ljudij \ naših gorah, a v starih časih je bil \ sakdo tako vesten in previden. Lukaš se je tudi smehljal. Zara-jal je v svojem srcu, ko je slišal Venci ulčino ime izgovarjati skupno s svojim. Sedaj šele se mu je zdelo, da je resnica, kar se godi z njim. Teh šest tednov žalovanja je prebil kakor v sanjali; ni se mogel prav uživeti v ta nagli preobrat svoje osode. — Kaj ne, stričko, je iz srca "spregovoril k staremu, — midva bi se bila že pred tremi leti sporazumela, ako bi se ne bili vmešali moji stari ši T — Kako misliš to? je izustil boter Muhač nekoliko v »zadregi. — No, kako to mislim! Da bi mi bil Vendulko ravno tako rad dal, kakor hi si jo bil jaz rad vzel. Stari je zopet osupnil in ni odgovoril dolgo; slednjič je malo zgenil z rameni. Na tak odgovor Lukaš, bogat kmet sosed in tako ugleden človek seveda ni bil pripravljen. — Kaj bi bil imel proti meni in v čem vam nisem ugajal, je zakričal in zardel do ušes. Starec se je ustrašil njegovega močnega glasu. — Samo mi ne kriči tako, ga je boječe miril. Ali ne veš, da z gnje-vom in jezo kolnemo Boga po nepotrebnem ? — Torej povejte mi naravnost, zakaj mi tistikrat ne bi bili dali hčere r:id? Ali ste me imeli za zapravljiv-ca in vetrnjaka, ali ste mislili, da bo pri meni stradala? Morda mi je tudi sedaj ne daste? — O dam ti jo rad, dam! Kako bi ti je ne dal rad, ko ti je toliko za njo? — In radi ničesar druzega? — Nehaj vendar ^nkrat s svojimi vprašanji, ako se hočeš tako srditi pri njih! — Ne neham! Vedeti hočem, kaj vam ne ugaja na meni in zakaj mi ne daste hčere s tistim veseljem, kakor bi si jaz želel? Boter Muhač je dolgo premišljal; poznalo se mu je, da ne ve, kako bi storil, da bi bilo prav. Konečno sej j<- odločil za ravno pot, ponavljaje si v duhu, da človek po tej poti vendar najdalje prihaja in^ njemu se niti n^ snodobi. da bi se sukal po Bog ve kakih ovinkih. ; — No, ako ti imam povedati kakor j kr:stjan čisto resnico, tedaj... — Kaj tedaj? — Tedaj ti moram priznati, da' ti jaz kakor oče dam sičer zelo radi svojo hčer, ker =«e vem. koga bi si i raje želel za zeta nego tebe, toda jas bi ne svetoval k nji in tudi njej k tebi. Stari Palouck^ si je otrl pot s čela. Ta-le Lukiš. to ti je znal nastopati, nihče se mn ni mogel ogniti. Sicer je bilo dobro, da je obstal pri svojem, vsaj je moral Palouek£ po- vedati, kar mu je tako težilo vest od tistega trenotka. ko mu je hči povedala, da se napravlja Lukaš k njim in po kaj. Vedno je odlašal, ima li priti pred njim s to stvarjo na dan, kako in kedaj. Sedaj je bilo vsaj prestano to, ali — bilo je neprijetno delo! Lukfiš in njegov svak sta po teh besedah utihnila od začudenja in z njima so onemeli vsi sosedje in botri, ki so se polagoma nabrali v sobi, da bi bili priče Vendulčine zaroke. Vsakdo bi se bil preje nadejal Bog ve česar, nego podobne izjave. Saj je vladalo o tem po vseh gorah že toliko let samo eno menenje, da še nikdar nista dva človeka tako lepo skupaj spadala in se tako rada imela, kakor Lukaš Paloucky in Vendulka Paloueka. Povest njiju nesrečni ljubezni, o občudovanja vredni vztrajnosti ljubice in bolesti ljubega, priklenjenega k drugi za večno, šla je od ust do ust. Vsakdo se je veselil in jima privošČal, da bi konečno vendar postala svoja. Njuno poroko so pričakovali z največjo napetostjo, kakor kako javno slavnost — a naenkrat prihaja boter Palouck^ s tako izjavo na dan! LISTNICA UREDNIŠTVA. A. O.. Cleveland. O. Ono, kar pišete. smo že poročali, in sicer s posebnim iz Clevelanda nam priposla-nim dopisom, tako, da v drugič iste stvari ne moremo objaviti. Sploh pa dopisov, v kterih nam dopisnik ne navede svojega imena, ne moremo OGLAS. Podpisani naznanjam, da imam za oddati v najem tri sobe; eno veliko in dve manjši. Sobe so pripravne za vsako obrt, bodisi za grocerijo, mesarijo ali pa za saloon ter hlev za enega konja. Vprašajte pri: John Intihar, 426 Spruce St., Collinwood, Ohio. JOHN KRAKER EUCLID, O. objaviti. F. J.. Milwaukee. Wis. Dotično ne objavimo: sicer bi spadalo v javnost, toda za sedaj je bolje, da ne kalimo miru. V ostalem bodete pa imeli še obilo prilike... NAZNANILO. ' % Znancem :n prijateljem naznanjam žalostno vest, da je moj mož IVAN TRUŠNOVIO dne 5. aprila v Gospodu zaspaL Ran j ki bil je zelo priljubljen v tej okolici. Bodi mu lahka tuja žemljica ! Slippery Rock, Pa. Žalujoča žena: (19.20—t) Agnes Trnžnovic. Kje je JAKOB HER V AT? Doma je iz vasi Ferbišje. fare Semič na Dolenjskem. Iz Leadville, Colo., je lansko leto z ženo vred odpotoval v Calumet. Mich. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Math. Oolob, Bo* 669, Leadville. Colo. (19-22—4) Priporoča rojakom svoja Izviataa VINA, kt«ra v kakovosti nadkrilja-jejv vsa draga ameriška vina. Kndeče vino (Concord) pnxttjaa po 50 centov galono. Bilo Tim® (Catawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAXOdlLO KA TV KO JB »0 tiALOK. BRINJE V EC, xa kteroga fMANK MEDOS, predsednik, 9483 Ewing Are., So. Chicafo, DL IT AN GERM, podpredsednik, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. GE«. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Mina. MAES KEJtŽI&NTK, pomožni tajnik, L. Box 383, Roek Spnngs, Wyo. rVAN GOVŽE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. • Gtebj Si., So. Loraii; O. IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box 641 Eveletk, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7fch St., Calumet, ttisk POROTNI ODBOR: IVAN KERŽISNIK. Predsednik porotnega odbora. P. O. Box 138, _ Pa. IVAN N. GOSAR, drugi porotnik, 6312 Bsrtler St., PittaJmr*, Pa. rTAN MERHAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, m™. Trbont •drsvttik, DR. MARTIN J. IVEC, 7LL N. Chicago St. Joliet, Dl. Krajovaa drnitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be s do v m drmgm litine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, By, M3»a^ po svojem tajnika in nobenem drugem. Diutm poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: AjO GOD ŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem ssstopoiku in nobe-mmm dragem. Zastopniki krajevnih društev saj pošljejo dvplikat vsake faiUjatre tmdi na glavnega tajnika Jednote. pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamcamkov saj oo pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽlftNTK, 199. Bardina, Pa. Pridejani morajo biti "atanfni podatki vsake Društveno glasilo je "GLAS NARODA.1 Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Prijet velcflepar. Kakor smo že STojesattno j»oroeali, je prišel začetkom meseca februarja v Ljubljano neki fico oblečen gospod z ženo in drema otrokoma v starosti od 7 do 11 let ter ve nastanil z vso družino v koteiu "Lloyd". Imeli so s seboj tndi p*a V*a finega je sobarico tako premotila, da ni zahtevala sprotne preaečniae, posebno še, ker je tujec, ki as je podpisal na zgasilnico za Wwma, rekel, da bode toliko časa ostal v hotelu, dokler ne dobi pripravnega zasebnega stanovanja. Vse zaspanje 3i je pa tujec pridobil z izredno dairžijivostjo in prijaznost-j«L Po dveh mesecih se je cela družba odpeljala na kolodvor z izvošč-kom, ne da bi bila poravnala svoj dolg" v znesku 600 kron. Med tem časom pa je tuji gospod spravil na led hotelskega najemŠcka za 20 K, od dragih strank v mestu pa je z gotovimi pretvezami izvabil do 500 kron. | Ker družine le ni bilo nazaj, je so- ! bariei začela zadeva slednjič postajati vedno -»mljivejša in jo je čez nekaj dni naznanila policiji, a je bila takrat družina že davno odšla. Obvestile s<> se tedaj vse oblasti in dognalo se ]e. da je bil tujec prej v Mosakovem. od tam je šel v ZagTeb, potem pa v Ljubljano. Tudi pohištvo je dal za seboj pošiljati na ime Rara-ling. Iz Ljubljane je šel v Line, od tam pa v Berolin. Tu je bil dne 16. cufiea prijet. Dognali so, da je slepar, ki se je izdajal tudi za Wurma, Worma In Wolfa, Teodor Budna po poklicu knjigovodja, rojen 26. oktobra 1870 na Vranskem, žena pa Elizabeta roj. Ramlingova. Premetenec je iigoljufal v Monako vem po ponarejeni menici 6000 mark, potem jo pa zopet odkuril v svojo očetnjavo. Ker »o mu pa tndi tukaj postala tla prevroča, je zopet odšel, kakor že povedano v Berolin, kjer ga je dohitela Ustanovljeno Bol. Pod. Društvi. 16. januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: P. O. Box 164, Karol etiin k« , podpredsednik, Mulberry; Las Hroanek, tajnik, P. O. Box 263, BImk Mm, blagajnik, P. O. Box 294, Frank Prask Frank UPRAVNI ODBOR: Marko viš, Prank, Cherokee, Badley, Cfaaaopee, . Grozna zima v aprilu. Iz Logatca se piše z dne 4. aprila: V logaških in rovtarskih hribih divja strahovita burja. Poleg pol metra starega snega je padlo do 30 cm novega snega, soihega kakor moka, s kte rim počenja burja grozni ples. Čez dva metra visoki snežni zameti so nakopičeni na občinski cesti iz Rovt na Veho vče. Na okrajni cesti iz Rovt v Logatec je poštni voz s konji vred obtičal v zametih. Nemci streljajo Slovence. Dne 2. aprila ponoči je neki tirolski Nemec aa Količevem pri Doipžalah streljal na Antona Jereba. Kroglja je šla Jerebu *kozi telo tik pod srcem. Ne-7arao ranjenega Jereba so prepeljali t doželno bolnišnico v Ljubljani. Sodna preiskava proti mokarju Josipu Lončarju v Ljurbljani, ki je bH obdolžen, da je ukradel pri šentjakobskem župniku Rozmanu neke kranihiične knjižice, je ustavljena. Koliko js bilo v marcu dvignjenih vfc* ix nemške "Kranjske hranilni-ss"? Po izkazu, priobčenem v urad- ni "Laibacher Zeitung", je meseca marca dvignilo 2322 strank iz nemške "Kranjske hranilnice" 2 milijona 848.739 kron. Stanje hranilnih vlog je padlo na 47 milijonov kron. Ker je stanje hranilnih vlog znašalo pred septemberskimi dogodki 67 milijonov kron, je s tem dokazano, da je bilo od septembra pa do 1. aprila t. 1. dvignena iz nemške "Kranjske hranilnice ogromna svota 20 milijonov kron. Pogorela je v ponedeljek, dne 29. m area zjutraj ob 3. uri hiša kajžar-ja Antona Pibra v Mlinem št. 18, po domače Trojčioev. Sosedje so prihiteli hitro na pomoč, da se niso už-gale sosedne hiše, ki so postavljene zelo skupno ob jezernici, ki prihaja iz Blejskega jezera. Ogenj je nastal najbrž po neprevidnosti. Ošpice v Kranju. V Kranju so se zadnje čase splošno razširile ošpice. Vsled te^ia ne smejo otroci in dijaki iz prizadetih hiš obiskovati šol. dokler bolezen ne preneha. Umrla sta v Kranju Rudolf Dri-noue, policijski nadzornik v pokoju, in v Novakih Marija Dolžan, rojena I Logar. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu marcu 1909 je 191 strank vložilo 74.204 K 75 vin. 284 strank vzdignilo 92.664 K 32 vin. 2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1100 K. Stanje hranilnih vlog 1,726.127 K 59 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,265.000 K 90 vin. Denarni promet 276.646 K 81 vin. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem je imelo 1. aprila občni zbor. Govorilo se je vse nemški. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima društvo naloženega blizu 13.000 K denarja, od tega niti vinarja v slov. denarnih zavodih. Lepa »l:ka! V Ljubljani je umrl 2. aprila sodni svetnik v pok. Viljem Martinak. V Škofji Loki je umrl 2. apr. učitelj Jos. Svetlič. primorske novice. Tramvaj je povozil 41etno M. Packo, v Trstu kčerko gališkega izseljenca, ki je čakal z družino na odhod parnika. Deklica se je na tiru igrala, preslišala znamenje, voznik pa vsled klanca in mokrega tira voza ni mogel ustaviti. Bila je na mestu mrtva. Srbskega princa Gjorgja so šli 1. aprila trnmoma gledat na kolodvor Lahi v Gorici, ker jih je "II Gazze-tino" potegnil, da se ta dan pelje Gjorgje skozi Gorico v Italijo! Štajerske novice. Odlomljena pečina. Dne 31. marca se je odtrgala v Perneggu na Zgor. Štaj. \elika pečina s hriba na posestvu barona Lippitta in pridrvela v trah ko>ih v vas, ki leži pod hribom. Dva kosa te pečine po 4 četv. metre sta podrla vogal hiše, v kteri stanuje oskrbnik bar. Lippitta, Mit-terling, tretji je pa obtičal po sreči v jami za gnojnico, drugače bi lahko hišo na sredini porušil. Oskrbnik Mittarling je dobil precej poškodb. Umrl je 3. aprila Kari Dolanc, posestnik na Kalu poleg Dola. Zadela ga je srčna kap. Mož je bil delaven član obč. odbora in kraj nega šolsk. sveta. HRVATSKE NOVICE. Goreča nafta. V tovarni za petrolej na Reki se je vnel kotel nafte. Vsled razstrelbe ni bil sicer nihče ranjen, pač se je do smrti opekel 1 delavec. Ogenj so pogasili na ta način, da so odvedli tok goreče nafte v me-rje. Laški napisi na Reki. Stalni odbor mestne uprave na Reki je sklenil in odobril v svoji seji dne 31. marca, da morajo biti vsi javni napisi na Reki napisani v laškem jeziku. Če pa še kdo hoče napraviti napis tudi v slovenskem ali drugem jeziku, mu je to dovoljeno le pod laškim napisom s primerno manjšimi črkami. Prestopki se bodo kaznovali z globo od 1—100 kron. O tem sklepu, kteri tako jasno svedoči laške pojme in namene o prostosti obrta in trgovine, o kterih so tudi Nemci peli svoječasno visoko pesem, so obvestili seveda tudi ministra notranjih zadev Andrassyja. BALKANSKE NOVICE^ Delovanje makedonskih čet. V Makedoniji zopet živahno delujejo vstaške čete. Minoli teden je bilo umorjenih 11 oseb. Zlasti so čete živahne v bitoljskem vilajetu. Srbski konzulati v Bosni. Belgrad, 4. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da bo Srbija prosila za dovoljenje, da sme v Bosni in Hercegovini ustanoviti šest konzulatov. V Sarajevu in M os t aru se ustanovi generalni konzulat. RAZNOTEROSTL Nemci naj ne prenapenjajo strune. Lvov, 5. aprila. "D. P." zavrača z nenavadno ostrostjo nemški mane-var, da bi se prikazalo Nemce kot jedine patriote in kot rešitelje Avstrije vzpričo avstrijsko - srbskega spora. List konštatuje, da so Poljaki, Čehi in Jugoslovani votirali vladi rekrute prav tako kakor Nemci, da-si so vedeli, da votirajo te rekrute za eventualno vojno proti slovanski državi — Srbiji. Če bi se šlo za vojno proti Nemčiji, bi tega nemški poslanci prav gotovo ne storili. Nadalje naglaša list: Res je, da je Nemčija v srbskem spon- podpirala Avstrijo, toda storila je to iz egoistič-nih namenov, da utrdi že omajano zvezo z Avstrijo, ki je za njo živ-Ijenskega pomena. Nemčija nima med velesilami niti jednega prijatelja. zato si skuša ohraniti vsaj Avstro - Ogrsko kot svojo zaveznico, ker bi bila sicer popolnoma osamljena. "D. P.M končuje: Nemci naj ne prenapenjajo strun v Avstriji in naj jim vedno le bdi pred očmi dejstvo, da je Avstrija po pretežni večini slovanska Irifarra, ki si lahke pridobi zaveznike pri drugih velesilah, kar pa je Nemčiji nemogoče... Na Dunaju straši Na Dnnaju je vladala nedavno velika razburjenost. Raznesla se je namreč vest, da je dospel tjakaj — o groza — srbski princ Gjorgje. Sprevodnik spalnih voz na južni železnici je namreč obvestil na kolodvoru službujočega detektiva, da se je brzovlakom pripeljal na Dunaj princ Gjorgje, ki je baje pred par dnevi prišel preko Črne gore in Dalmacije na Reko. Mladenič, ki ga je sprevodnik pokazal detektivu, je bil res docela podoben srbskemu princu zato se je detektiv takoj odpravil za interesantnim tujcem v mesto. Na splošno razočaranje pa je zvedel v hotelu, kjer se je tu-ječ nastanil, da je interesantni mladenič neki italijanski aristokrat. In dunajski "pilherji" so si oddahnili. Žaloigra na železniškem tiru. Nedavno je povozil dunajski obmestni vlak krojaškega pomočnika I. Sama-liila. Obležal je hudo ranjen na tiru, in se ni mogel dvigniti. V strahu, da ga ne povozi še drugi vlak. je potegnil v obupu nož in si zadal 12 vbod-Ijajev v prsi, kteri pa so bili vsled njegove oslabijenosti jako slabi. Sle- dnjič se mu je vendar posrečilo preobrniti se s tira na stran, kjer so nezavestnega dobili čuvaji in ga odpeljali v bolnico. Pred porotnim sodiščem v Bidgo-I šču na Poznanj skem je nedavno stal kmet Andrej Freilihovski. Vzrok njegove obtožbe je sledeči: Na tablici pri vozu je imel kmet svoje ime pi sano v poljskem jeziku. Srečal ga je pruski orožnik in ukazal izpremeniti Andrej v Andreas preteč z globo. Za nekoliko dni je prišel v stanovanje Freilihovskega orožnik ter je vprašal, ali je že tablica izpremenjena. Ker je dobil zanikalen odgovor, je kmeta naznanil uradu, ki mu je naložil globo v znesku 15 mark. 'Land-rat' je globo potrdil, vsled tega se je kmet pritožil pri sodniji utemeljujoč svoj priziv s tem, da ima pravico svoje ime pisati v poljskem jeziku. Zagovornik je sicer vneto branil svojega klijenta, toda sodišče je vendar kmeta zopet obsodilo, ali samo na 2 marki globe. V Novogradu na Ogrskem nekteri mažaronski učitelji obešajo na vrat tablico z napisom "panslav" tistim šolarjem, ki so se v Šoli pre drznili slovaško govor*ti; le to tablico morajo ditiČni otroci nositi cel teden in drugi otroci jih morajo zasmehovati. To je nečuven napad na narodnostno čustvo otrok in starišev. Potem se še mažaronski učitelji čudijo, da šolarji ne uspevajo. VttUaaska toča. Dee Moines, Iowa, 19. aprila. Tukaj in v osrednjej Iowi je včeraj padala velikanska toča, ki je uničila vse sadno drevje. V sodišče Polk countyja je udarila strela, ki je pa napravila le majhno škodo. Toča je bila tako velika, da je pobila skoraj vsa okna v mestu. V Stuartu je padala toča, ktere zrnje je bilo po pol funta težko. V Cedar Falls je udarila strela v nek hlev in tu je bilo 24 konj ubitih. V 2 čevlja globokej vodi ntoniL Nedaleč od Youngstowna, Ohio, je utonil 77 let stari farmer L. Vrum v 2 čevlja globokej vodi. Nezgoda na železnici Grand Rapids, Mich., 19. aprila. Miljo hoda zapadno od tukaj je vsled deževja skočil raz tir nek tovorni vlak. Pri tem so bile tri oso-be ubite in jedna je nevarno ranjena. Bel« Fort Worth, Iz Ade, Okla., se linčali tri bele. premožen trgovec je so bili zaprti, pore naskočili in Texas, If. aprila, poroča, da sa tam Med temi js nek z živino. Vsi tri-toda linear ji so za-jetnike obesili. Kje je PETER BRANKO VIČ f Doma je iz Cerkelj pri Kranju, Gorenjsko. V Ameriki je prišel okoli Božiča leta 1905 in je bival dolgo v New Torku. Prosim drage rojake, ako kdo ve aa njega, naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj se čim preje sam javi. — Mary Pečak, Box 695, Canon City, Colo. (14-29—4) Pb«m246 Jflk Frank Petkovšek /A m 718-720 Market Street, JU WAUKEGAN, & & & ILLINOIS. * '^k' > n-.j-t- fm«vina.mjboul*2ganjetar riOQaJa u*r.t>« smodke- patento- vana zdravila. Pridaja ^ pr*ko-°" Pošilja denar * ttari krijlubmtsto ta Išče se BARBARA TEŽAK, ki je meseca junija ali julija leta 1895 prišla sem s svojo hčerko za svojim možem, ki je bival takrat že v Ameriki. Kdor zna za njen naslov, naj ga naznani: Frank Sa-kser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (19-21—4) SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! Velika zaloga vina in žganja. Marija O rili Prodaja belo vino po..............70c. gallon " črno vino po .............50c. " Droinik 4 galone za....................$11.00 y Brinjevec 12 steklenic xa...............$13.00 ali 4 gal. (sodček) za..................|16.00 & Za obilno naročbo se priporoča i ^ MARIJA GRILL, Cleveland) O. 1 f mai^ia^iikiii f h S308 St. Clair Ave., IN. E NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjam, da sem odprl na 1382 E. 43rd St., N. E.. svojo KLEPARSKO DELAVNICO. Izdelujem in popravljam vsa v kleparsko stroko spadajoča dela, ter se priporočam rojakom, da me posetijo. Naročila in popravila izvršujem točno po primerno nizki ceni. John Zdovec, 1382 E. 43. St., N. E., Cleveland, O (14-20—4) NA PRODAJ je malo posestvo na Strmici pri VeL Laščah, po domače pri Bregarju. Posestvo sestoji (brez gospodarskega poslopja) iz 2 vrtov, poldrugi oral gozda in treh njiv, na kterih se po-seje do 20 mernikov iita. Proda vse skupaj, ali pa tudi posamezno dražb enim potom. Natančneje se po-e pri lastnici: Mary Novak, roj. Skerl, 5234 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (19-24—4) POZOR ROJAKI! Novoiraajdcno garaattraao j&amlls t* plešaste km golobradce, od katerega tednik iep^lasie, brki In brada po psi noata zrastejo I Rsvmatiseaa aH trganji v nogah, rokak ia krita Vara po polaoma odstranim. Potne aoge k« je očesa, bradovice in otsbltao Vas v 3 dneh popolnoma odstranim, da j. to reanica se jamči $500. UpraSajt« •> JAKOB VAHCIC, P. 0. Box 69, CLEVELAND, 0 NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA linpagoie Generale Uansaiianiiir (Francoska parobrodna družba NA PRODAJ od 85 do 90 cento* vtna. Dobro črno in belo vino centov galona. Staro belo ali črno vino galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 23 gal mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.5u galona. Sladki moSt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebno nizko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costa Ca., California. mtm OBTA Dfl HAVRE, PARIZA. ŠVICE. INOMOSTA IN UUBUMU Poštni p&miki so:] '1L*. Pro* ence" na dva vijaka................................ 14,200 ton. 3U,00<_- u.r & Sll..r j "USavoie" vf ^ ..................12,000 „ 25, VM> *LA LORRAINE 24. junija 1909, P08ZBKA PLOV1TBA Lepi parnik na dva vijaka "CHICAGO'' odpluje is New Yorka 4. maja I ir^arjiis.v •> * v,**«** v:.r. »>' »A-I- -P*j S. [s&K. VV'o H.O%mtt1SKI« -e-is PROŠNJA Podpisani prosim rojake širom Amerike, da po možnosti prispevajo malimi denarnimi prispevki za našega rojaka Josipa Gerbaca, kteremu se je pripetila velika nesreča. Pri njem je stanovalo vež ljudi in med temi je bil nekdo tako nepreviden, da je v hiši na peči grel dinamit, ki se je vsled tega razletel. Dotičnik je bil na mestu nbit, dočim je našemu rojaku razdejalo vse pohištvo ter mu poleg tega odtrgalo jedno roko in izlilo jedno oko, vsled česar ni več sposoben za kako delo. Poleg tega nesrečnik ni bil pri nobenem podpornem društvu. Tu ima ženo in dvoje otrok, ki so brez vsega najpotrebnejšega. Znano nam je, da so se rojaki drage volje odzvali proinji uredništva "Glas Naroda" za vdovo Marijo Sladič, kterej so pomagali, tako da je brezskrbi odpotovala 7 staro domovino in vsled tega smo nverjeni, da se bodo rojaki v ravno toKkej meri odzvali tej prošnji, to tem bolj, ker je tn nesreča večja in tudi beda izdatnejša. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme in imena darovalcev objavimo v "Glasu Naroda'*. Sarver, Pa. Filip Gulič. AVSTRO-AMERIKANSKA CHth (preje bratje Cosulich.) m Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črti za Slovence ut mm s ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poštnine prosto po sledečih cenah : Mittelfoiner Tur-kisehor 26 h (drajcener) po 13 ct. Feinei Herzegovina 34 h. (zipcener) po 17ct. Po sebne cene za prodajalce. Zaloga avstnj. bosnia. in here, tobaka A. Logar, 26 E. 119. St., New York. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". ^SGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN &m v m spodaj mas eden: »ovi parcbrotl »a vijaka ln.ajO br«sli£mi * brzojsv: J ALICE, LAURA, MABTHA WASHIK&ffOa, AJteiBimvA. V ZLaaMik aMl* in Jamica* bode u sgtn] BSVtiflBatti« bteder^ pri-irmilll it #w irift am pctsiSka T parnik.*. Gin ftžilb listka? Iz NEW YQftKA za HI. rezrrisi U\ fittJTA....................... LJUBLJANI................... 2S£i........................ S aCIKEIsjL..................... K A&LOVOA................ "» turi A au II. KA2&SD d« _______ _ .... Phelps Bros. & Co., Gen. Agent*, $50.00, 956.00 tn 2 Wafibingtoo Street« NEW Y03£ \ V padlšahovej SplMl Karol May. CBTRTA KNJIQA. V balkanskih soteskah. r J.TF-- {Nadaijavaaj*! Take ležim dolgu časa in zrem napol odprtih oči na ogenj, ki gori na kasnaja. Tu sedi osem mož, kteri s svojimi nožmi režejo meso pečene ovce ta je marljivo nosijo v svoja usta. Med njimi spoznam debelega peka, Ij obe žaljivega prosjaka in častnega Urjana, ki se mi je ponudil za kažipota. ko sem jezdil v Kabač. Teke je toraj mi-lil pek. k> je preje prisegel, da se itak še vidiva. Pri te«n seveda ni mislil, da me bodo ubili. Le čakaj, debeljak, jaz upam, da ti bodem še lahko "natolcevaje" dokazal, da sem še pri življenju. la moj vodja se je znal izvrstno spremeniti! Cemu neki je tako skrbno gledal med drevje t Ah, sedaj se spominjam! Ko sem čakal za pekovo hiSo, je pekov pomočnik na skrivaj odjezdil. Odposlal mrtveca, toda tudi to je le male vrednosti. Vse-kako me b«>d<> odne-ii g»>znejš<> porab". Xa ta račin zamorejo moje roke postati zopet proste. Mogoče je tudi, da grrobn ne bodo privoščili ipojih hlač in srajce. Ako me faorej<> sle«i. potem morajo roke odrezati. Tudi v iein slučaju imam potem še vedno nado. -la -f- -aj laliko zadnji«" v življenju branim. kajti na i>eg mi itak ni misliti, ker bi bil v?ak tak poskus odveč. Za £edaj mi toraj Ee preostane nič druzega. kakor potrpežljivo čakati na ono. kar ima priti. Možje gotovo ne bodo vedno molčali in njihovo govorenje zamore imeti indi zame kake koristi. I* ravno sedaj odloži oni mož. čegar glas mi je bil nepoznan in o ktere m misJim, da je izdelovalec orožja iz I-milana, zadnjo kost svojega obeda. Nož si obriše ob hlačah, ga vtakne za pas in reče: "Tako! Sedaj smo jedli in tako lahko zopet govorimo. Jaz plačam ovco. Koliko je veljala?" "Nie'% odvrne prosjak. "Ukradel sem jo." "Tem bolje. Dan se toraj zelo po ceni pričenja. Jaz prihajam, da vam naznanim dober zaslužek, in med tem ste že izvršili drugo delo, ki je morda še večje vrednosti. Pravzaprav pa še ne vem, kako se je vse to dogodilo. Prišel sem k Bošaku, ko se je namenil na pot in potem sva tako hitro jezdila, da na poti :*koraj nisva zamogla govoriti." "Alah '1 Alah! V vsem življenju še nisem tako jezdil!" pritožuje se debeli pek. "Sedaj niti ne vem, ako sem še pri življenju." "Pomiri se. saj še živiš! Toda nisi mogel preje na pot T" "Ne. kajti na razpolago imam samo jedno mulo in sel, ki je preje jezdil na njej se je kasno vrniL'* "Toraj, kedo je bil ta tujec f" "Kristjan iz Frankistana." "Alah naj vniči njegovo dušo. ravno tako, kakor ste vi vničili njegovo truplo! — Kako je prišel k tebi T" "Na poti je srečal mojo ženo in jo po meni vprašal. Znana so mu bila vsa naša znamenja in vse naše tajnosti. Pretil mi je. da me da kaznovati, ako ne dam svojo hčer Sahafu za ženo." "To dobi naš zaveznik Mosklan. Kedo je pa tujcu povedal vse tajnosti?" "Tega ne vem, ker o tem je previdno molčal. Govoril je o Mosklanu, o Žutu in sploh o vsem; vedel je tudi za naš grm na polju in tako me je končno prisilil, da sem privolil v njegovo zahtevo." "Toda obljube ne izpolniš!" "Napram pravoverniku držim dano besedo; toda ta je kristjan. Pojdite v Stambul in govorite tam z neverniki. Tam je vse polno katoliških kristjanov, kteri trdijo, da jim ni treba držati dane besede, ako že tedaj, ko jo zastavijo, sklenejo, da jo prelomijo. Čemu naj toraj jaz proti njim ravno tako ne postopam, kakor oni proti nam t" "Prav imaš." "Poslal sem toraj skrivaj svojega pomočnika k Zabanu in ostalim ■ prijateljem, kterim je naznanil, kaj je treba ukreniti. Zaban je dobil nalog, da mora igrati vlogo bolnika; Murad je pričakoval ptujca na polju, da ga gotovo dovede semkaj, in ostali so se poskrili za drevjem v gozdu, da pridejo potem za njim v kočo. To je ono, kar jaz vem, a ostalo naj .ti drugi povedo." -v "Toraj, Zaban, kako pa je bilo potem T" vpraša izdelovalec orožja. ,"ZeIo lahko in prav dobro. Tujec je prišel z Mura dom, ki je navidezno hitro pnmesn in priUfMB k sebi, nakar je dobil udarec po glavi, tako, da je takoj izdihnil. Potem smo 1« slekli in sedaj zamoremo vse razdeliti, kar smo našli pri njem«." "Bodemo li delili njegovo lastnino, je ie vprašanje. Saj pa je im«J pri sebi!" Lopovi na vedo vsak posamezni predmet in pri tem ne pozabijo niti najmanjše malenkosti. Celo iglice, kterih imam vedno nekoliko pri sebi, ne pozabijo. Igle so za tukajšnje kraje velike vrednosti, kar jib skoraj nikjer ni mogoče dobiti. Končno pričnem nekoliko gledati proti njim in opazim, da ima izdelovalec orožja iz Ismilana v rokah mojo veliko puško. "Ta puška ni vredna niti pare", reče Ismilanec, "kedo naj jo nosit Težja je kakor pet navadnih turških pušk in pri nas tudi nimamo tako velikih nabojev, da bi se dala nabiti. Puška je stara najmanj dvesto let." Možak najbrže še nikdar ni imel kaka west manske ameriške puške v svojih rokah. Še bolj pa zmaje z glavo, ko mu podajo mojo brzostrelko. To puško obrača na vse strani in jo nekaj časa preskušava, nakar se prične zaničljivo smejati in pravi: (Dalje prifasdojii.) 82 Cortlandt Street, Podružn lea 6104 ST. CLAIR AVa IN. E., New York, K Y CLEVELAND, Cenik: knjig, kater« se dob« t zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW^YCKK, N.Y DARINKA, MAT.* ČRN OGORKA, DUŠNA PAŠA (pisal škof Ft. Baraga.) platno, rudeča obresa 75^, brožirana 60t o-ihoda. -la mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, dč pr'rif en dan pred odhodom parnika v New Verk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav. Kca-pride v New York in na kt^ro postajo; nas človeK ga pride iskat in vse potrebno ukrene zapn^aec ter ga odpelje na parnik. za kar nima potnik nobenih stroškov, Če kdo dospe v New York, nt al nam naznanil svojega piihoda. nam lahko iz postaje telefonira po številki 46H7 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega činveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožmn angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m slrparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zeic važne za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po N'ew Vorku obilo sleparic«- "t ljudi dvomuive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zapete vc veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važne >x koristno* Denafje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. .t narna pošiljatev po nas poslana pride v stari Zri ______ _ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k jestn* hfraniluica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes-krat ču;e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl'..ve hranilnice a., posojilnice po 4 in 4)2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obretr u«i dneva ulojje. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. KAKO POSTANEMO STARI, KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN I., cesar mehikan- ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* vezan MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKL0VA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 10* MLADI SAMOTAR, 15* SO*. nekaj časa jezdil dalje. Vse to sem opazoval skozi okno in potem sem se j SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM-hitro vlegel. Tujec pride v kočo in mi prinese ono, kar mi je poslal pek." S ČINE BREZ UČITELJA, 40^. "Toda vino mi zopet vrneš!" oglasi se pek, "kajti poslal sem ti je j SPRETNA KUHARICA, brriuvra- le navidezno, ker imam le Se to steklenico. Pecivo si lahko pridržiš." ^ "Kaj t Vina si mu poslal t" vpraša Ismilanec. ; "Pa," ' "Tega ne dobiš več nazaj." ~ "Čenml" "Ker ga bodemo mi popilL" "Kako za morete vi piti vino t Vsi ste pravoverniki in prorok nam je prspevedal piti vino." "Ne, toga ni prepovedal, kajti 00 je le dejal, da je vse ono, od Sesar m ttovek opijani, prokletof Od jedne steklenice ee pa vendar ne moremo opijaniti I" "Vino je moja last!" Glas v k te rem spregovori ta stavek, je tak, da je takoj lahko spre-viffefei, da je pek zatrdno sklenil svoje vino rešiti; toda prosjak se sedaj smeje oglasi: "Ne prepirajte se o prorokovih zapovedih. Vino se ne more izpiti." "Čemu net" hitro povpraša pek. "Ker je že izpito." "Človek, kaj pa govoriš! Kedo ti je dal pravico piti vino T" oglasi se zopet pek, "Ti sam. Ssj si vendar vino izrecno le meni poslal in tako smo je s tovariši izpili. Evo, tam leži steklenica, vzemi jo seboj in jo duhaj, ako ae ti poželi po v inn." "Vražji lopov! Nikdar v življenju, ne dobiš več kakega daru od BMSt!" * "Saj jih itak ne potrebujem, dariravno nastopam kot prosjak; to ti ravno tako dobro vsi, kakor jaz." "Ne prepirajta se", prekine ju izdeloval« orožja, "pripoveduj dalje Eabaal " Prosjak poten nadaljuje in reie: "Tujce je mislil, da spim. Ko pride k meni, me glasno pozdravi, nakar se vedem tako, kakor da sem se ravnokar probudil. Vprašal me je, jaa Zaban in ako poznam barvarja Bošaka, kteri mi pošilja razna Potem poklekne kraj mene, da odpre zavoj, v k te rem so bila da-Sedaj pa ogledam tovariše, ki so prišli tiho k vrstim. Vsled tega ga no 80*. ^ VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVESE, 60*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, M*. ZABAVNE nr RAEME BKOOE mm. ANDREJ HOfEK, M*. AVSTRIJSKI JUNAKI, nevea. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA. 00*. BfeRON TKEMK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 10*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, BO*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 26*. BURSKA VOJSKA, 80*. BOJTEK V DREVO VFttEflBH VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 00*. ČRNI BRATJE, 90*. ČRNI JURU, 82 zveskov 06.66. CERKVICA NA BKATJ, 10*. CESAR FRAK JOSIP, «0*. CESARICA ELIZABETA, IS*. CIGANOVA OSVETA, 00*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, £0*. DAMA S KAMELAMI, 01.00. elegantno MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 30* MUČENIKI, A. Aškerc, vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, M* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, &x*v*ik, 0 zvezki, ves. vsak po 00* NARODNE PRIPOVEDKE, 0 srsa- ki, vsak po 20* NASELJENCI, 10* KASEUflKOVA HČI, M* NAŠ DOM. Zbirka s>iw*L Vsak NA VALOVIH JUŽNEGA MWKJA, lft* NEDOLŽNOST PUGAJANA 1» POVEUČANA, 20* NEZGODA NA P ALA VANS, tO* NIKOLAJ ZRINJ8KI, 90* OB TIHIH VEČERIH, Ko rmmmm, PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 10* repofrtev, 20* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, M* ROBINSON, brožiran, 80* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, • zvezki $2.50. ROK OVNA Čl, narodna igra 40* ROARSKO ŽIVLJENJE, 10* RUSKA japonska VOfSKA, 5 zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, veMks, 90*. SENTLIA, 15* SITA, mala TTiadsstsaks, 90* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 909 SLOVENSKI Šaljiv ec, I cvetka po 20* SFISJE, 15# SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, li* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 70A STRELEC 20* . _ 'STRIC TOMOVA KOČA, $0* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 16* ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vsak po 10* Šaljivi SLOVENEC, 76* S PRESTOLA NA MOEIŠČE, 90*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 00* TIMOTEJ IN FILEMON, 91* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 61 svsakov 06.50. TRI POVESTI GROFA TOIMOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, knjiiea i-^-'" $2.90 ; ZEMLJEVID EVROPE. 26*. mal i 10* ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25* OPOMBA. Naročilom j« pnlofat denarno vrednost, bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih zaam cah. Poštnina je pri vseb teh eenal te všteta. KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki odplujejo is NEW YORKA V HAVRE, (francoska proga) 22 aprila .............. La Savoi* ; 29 aprila ............ La Tevrain« 6 maja .............. La Lorrain« 13 maja ..............La Proveme« 20 maja .............. La Savei* j 27 maja ............. La Toarain* 3 junija .............. La Lorrain« i 10 junija ............ La Provene« ] 17 junija .............. La Savoi« I 24 junija ............ La Lorrain« OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIH A, 20* PARIŠKI ZLATAR, 964. PESMARICA "GLASBENE MATICE" šao veaaaa *L90. POTOVANJE V LHJPUT, 90? POSLEDNJI MOHIKANBC, 90* PRAVLJICE (Msjsr,) 90* FRED NEVIHTO, 90* PREGOVORI, PRILIKE, EEKT, 90* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 00* PRINC EVGEN, 90* PRIPOVEDKE, T svezki pa 90* 27 V BREMEN. (seTsroaemški lAojd.) ... Kaiser Wilhelm der Grom T KAMBURO. (Xambmrg Aml IAm.) 20. aprila .........President Granl 24 aprila Kaiseria Augasta Vietorii 29 sprila ............ Deatwhlaa* 19 marca............. Fhilade2pfaij ▼ SOUTHAMPTON. (Anacrlcaa Um.) 94 aprila .............. New Yes* 1 maja ................. 81 8 V delu je REŠITEV, 90? venček PRIPOVESTT, 90* V GOR8KEM ZAKOTJU, 90* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 90* V ZARJI MLADOSTI, 99? WTNNETOU, rdeši giiOmi , tri svsski, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDKATHj, 60* ZLATA VAS, 96* ZLATOROG, 0L96. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, «SJ0. ŽENINOV A SKRIVNOST, 90* ŽALOST IN VESELIH, 46*. ZEMLJEVID KRANJSKE Eflfe LE, maK 10* ZEMLJEVID AVSTRO - SGBSKB veliki 25*, maH 10* T (Rad Star M spriU ......... WHITE STAR UME. 21 aprila ................ T« 28 aprila ................ Adnata« 6 maja .................. Maji 12 maja ................ 10 maja ................. Ti 90 maja ................. Afeiatfi T ROTTERDAM. 90 97 tajft NASTANILO V zalogi imamo sledeče knjige: GROF MONTE ORISTO, svetovna knjižnica v dveh ime ^ nih knjigah, eena $4~66 GROFICA BERAČI0A. 100 tvezkov, eena t&Jr:-MALT VITEZ. 3 zveski, eena $2.25. RODBINA POLANRŽKUL S zvezki, eena $2.50. TISOČ nr ENA NOČ 51 zvezkov, cena $6.56. TRIJE MUiKETERJZ rvetevaa knjižnica, broširana flno vezana $3.00. S OGNJEM IN MEČEM, eena $2.56. Vse te knjige je dobiti za ceno poštnine proste pri: SLOVENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Za pevce ! ! V zalogi imamo lepe vezan« Pesmarice Glazbene Matice za štiri moike gia-aove. V tej pesmarici so pri^j^hijece slovenske pesmi s sekiricami (reda-mi) v partituri za wak pev^i «i»i, kvartet ali oktet. Veljajo $L98 s ito vred. SLOVENIC PUBLISHDfa M. 82 Cortlandt St., New Yeck. X. T. HARMONIKE ka«lal kahsriackeli vrst« popravljam pe aajai^tt ttaslus ki aaaesl|iva. v nasljlve vsakdo poKfe, k« IS let takaj v les posla ia setaj v )es> lastaem ioni. V pepravA vmm-msss kranjske kakee vse drage harme-ntks ta rahnm po dela kakeriae bde zahteva teas aadaliaifc avraAaa). ' JOHN WENZEL, 1017 C. %2md Str. Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW tmodernlm kogl)ld6em Sveže pivo v sodičkih in buteljkah is druge raznovrstne pijače ter aočal* smodke. Potniki dobe pri meni Sedat prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in iz borna. Vsem Slovencem in drugim Slovaaast «e tsplo priporoča Martin Potokai m So. Center Au. Chicago, li ? B