BM*
PROSVETA
glasilo slovenske narodne: podporne jednote
Ovetelikl tn oprtT&likl pre
»tort: 9687 8. Laftadels IV.
Offlcs of puhUoetlee:
S057 80. LatraiUls TeU|>hoov: Lewn«Ule
leTCV^YEAR XI.	r^IZttrrJ^^ViMSiT CHICAGO, ILL., PETEK, 23. AVGUSTA (AUG.) 1918 ^JS^not STEV.—NUMBER 198.
p^biiskoi	.......
OctoW €, ltIT. oa ftU ol Iko r^oi Offt— »f Cklo—. IUU»U. ordor ol t k« Pr-U—t. A. S. B«rl—». P-fM»tor Acc.pt.nc. for m. i I in g -,--:■ ' "'"'t T""	H—d o» JuilTlTlSlS.
Francozi so razcepili
kajzer je prepovedal t govoriti 0 revoluciji
Naredba generala Ludendorffa omenja, da nemiki vojaki nosijo orožje domov sa revo-lncijo.
VOJNA SODlMlA IMAJO POLNE BOKE DELA.
Britiški vojni atan v Franciji, 22. avg. — Nemške militaristične glavarje je pričelo resno skrbeti, da morda res pride do revolucije v Nemčiji. Tajna naredba generala Ludendorffa dokazuje, da je kuj-zer že storil korake za potlačenje wker revolucije, ki so se pojavile tupatam. Naredba, ki je prišla v roke Angležev in ki je naznačil-nejša, kar jih je prišlo iz Nemčije tekom vojne, se glasi:
"Iz pisma, naslovljenegu kraljevemu pruskemu vojnemu ministru,, je prišlo na dan, da mnogi vojaki na dopustu govore o revoluciji, ki ima izbruhniti po vojni. Vojak, ki je doma iz industrijalne-ga okraju renske Westfalske, je dejal na vlaku, da možje iz njegovega kraja jemljejo orožje s seboj domov, kadar gredo na dopust. 0-rožje sestoji večjidel iz revolverjev ln ročnih granat, ki se lahko razdele v dva dela iu skrijejo, da jih nihče ne vidi.
ovarnardl neva2nih industrij v strahu,
Illinoiški podjetniki se boje, da bodo izgubili delavne, ki niao v vojni industriji.
BERAČILI BODO PRI VLADI
Chieago, Dl. — Tovarnarji v lllinoisu se boje, da zvezni biro za posredovanje delu vzame s prvim oktobrom nevažnim industrijam v lllinoisu 40,000 ncizučenih delavcev.
Tovarnaji so vsled tega vznemirjeni in odločili so se, da pošljejo poseben odbor v VVashing-ton, ki nuj vloži ugovor proti pošiljanju neizuČenih delavcev iz države Illinois.
Tovarnarji pravijo, da vojni kontrakti niso enakomerno razdeljeni in ta neenakomerna razdelitev zdaj povzroča, da vzamejo neizučene delavce iz države lllinoia, ki so se v nji nastanili stalno in jih pošljejo drugam. To pomeni, da se število delavcev v državi stalno zniža.
V tovarniških krogih je povzročila še poseben strah govorica, da mogoče kongres sprejme postavo, ki daje posredovalnemu uradu za delo moč, da nanovači delavce. Četudi ne bo tak zakon sprejet, ima posredovalni urad za
nova vojaška predloga v senat«.
Predloga sa razširjenje vojaške starosti je ob tem času najbrž ie sprejeta.
DODATKI IZZIVAJO DEBATE.
Waahington, D. O. — V četrtek zjutraj stu bili zbornici pripravljeni, du pričnetu z razprav*) o vojaški naborni predlogi, kl je velike važnosti za hitro ln odločilno zmago.
V	zbornici pričakujejo, da bo predlogu sprejeta že v četrtek, v senatu pu v soboto.
Če pride radi McKenaiejevegu dodatnega predlogu do viharne debate v zbornici, pokale tflle razpruva sama, kajti proti njegovemu predlogu še ni bilo vloženega protesta iz Bele hiše.
V	kongresnih krogih sodijo, da senat sprejme predlogo, kot jo je predložil senatni odsek, kljUb temu du pričakujejo obširnejšo debato radi štrajkovnega dodiat-ka.
Zbornični odaek je predložil predlogo zbornice že v sredi. Kongresnik Lunn je dodal dodatni predlog, da Zdruiene države nadaljujejo z izobrazba mladeničev, ki so bili pozvani- v armado. Kongresnik Kahn je kritiziral ostro McKeuziejev predlog.
sovjet napovedal vojno ameriki?
Bolševiška vlada jt baje iajavila, da js v vojnem stanju s A- , merita; bolševiki poročajo o smagi.
NEMCI BO POBEGNILI IZ MO 8KVE, KO JIM BOLIEVIKI NI BO DALI ZA60ITE.
Waahington, 22. avg. — Driav-ni department je dnnea Izvedel, da js bolševiška vlada isjavila, du obstoji vojno stanje med sovjetsko republiko in Združenimi državami. Ameriški podkonsul Im bris T Petrograd u je odstranil a-morilko »stavo, saprl konzulat 1» iaročil ameriške sadeve norveškemu konsulu v oskrbo.
..Stockholm, 22. avg. — "Delavski vojni stan" v Moskvi poroča, da lo sovjetske Čete na severni fronti v okolišu roke Onega reo-kupirale vas Purgaaovo.
li nihče ne vidi.	- v^i -- ------------ —-^—	, Jakov, Katero je zauvevai iieu
jj-Li h. JLil uiiiiWr£liaHri rirr	U> mQC ' ' "U"'TOJNA »AZt^A V OBAlTt' rl^. Nato so	/alM,vaM nt
/•eioti je, da nr*j* palnifmfffv*" ~ ko bo sprejetanova naborna j	,......i„4.„«k »kub.i, t.. Kntft.v
iščejo obleko vojakov, ki gredo na dopust. To se lahko izvili v kopališčih ali na postajah za oblačenje. Vifcji častniki morajo zatreti vsako govorico o revoluciji brez odloga. Domače oblasti in ravnatelj vojaških železnic je že dobil navodila, kako mora postopati napram vojakom, ki krše postave na ta način".
Druga vplenjenu naredba, ki i-ma podpis šefa divizijskega štaba 41. infanterijske divizije, se glufi, da imajo vojna sodišča zadnje čase opraviti /. nenavadno velikim številom slučajev nepokorščine. Vojaki nočejo ubogati, kadar jim poveljniki ukažejo iti na frontno črto, častniki pa tudi nočejo mnogih slučajih uveljaviti kazni, ki je odrejena za take strahotepec. Naredba veleva, da morajo čud niki strogo nastopiti proti nepo komežem in v skrajni sili ae morajo poslužiti orožja in ustreliti vsa ke*«, kdor bi sc branil iti, kamor mu je ukazano.
Iz drugih listin, ki so prišle v roke Angležev ,je razvidno, da so nemške čete po pomoti izst relile na "h enmški eroplan iu ko so dotič-»iiki spoznali napako, so avijataka in njegovega tovariša skrivaj po kopali. Višji poveljnik strogo ob *>ja ta čin in pravi, da "procedu fa te vrste je sramota za nemško armado".
Dalje jc Ludendorf izdal nared K v kateri strogo prepoveduje vojakom na dopustu govoriti neuspehih nemških čet ali jih celo kritizirati. Za zgled navaja Luden dorf nekega častnika v Berlinu, ki i«* govoril na javnem prostoru, ds J* vsaka uadaljna nemška ofenzi v« nemogoča, ker primanjku. Nemcem ketij in ovss. Ludendorff zapoveduje, da morejo vojaki * i-htl položaj na bojišču z "rožnatimi" namesto s črnimi bsrvsmi.
Velike skrbi delajo nemškim mi-litertKtičnim glsvsrjem tudi čete i* Al racije in Lorene, ki ao ae zdaj Prvič pojavile na zapadnl fronti. N*ka naredba nemškega kron-prim-s navaja, da "potreba sili vposlevenje alzaško-lorenakih čet P^i Francozom, toda te čete mo-biti nepreatano pod nadzor «v<Ha, kajti med njimi ae pojav ^»jo številne dezertacije".
postava, po kateri so vsi moški v starosti od 18. do 45. leta podvrženi vojaški dolžnosti. Odločba, ki pravi "na delo ali na bojišče," je veljavna za vse moške, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, likalni odbori za oprostitev od vo-jaške službe imajo na podlagi to odredbe moč, da odrede delavce nevažni industriji v vojno ali važno industrijo.
Značilno na gibanju tovarnarjev je le to, da se niso preje brigali za delavce in da so sedaj naenkrat odkrili, da so dclavci res važen faktor v industrij«. Da ni več vojne industrije v državi II -nois, so tovarnarji tudi večsli-nmnj sami krivi. Ce bi sc bili to varnarji ob pravem času pobri Kali, da dobe vojna naročila m preuredili svoje tovarne tako, da bi lshko produciruli vojne potrebščine, bi bilo tudi več vojne industrij« v lllinoisu. Tega niso storili, in sedaj se to nad njimi ms šČuje.
Delavcem je hc ved a vseeno kj> delajo; v državi Illinois sli v ?Wvaniji. Pri njih odloča de avni čas in mezda. In če je mer,
H vojni industriji v < rug, dr-
Lvi boljša, normalni delovni <as
krajši, i delavci prav ra F--i; i/, k h it i vsakdo sc rsjsi sei m brijto V vojni indunlriji jo
m.lni o,omurni d«^^.2"'"^
p. deUvei bolj -"volJ" . ' *
jo v vojni industriji kol > važnih iiidu«lnj«h__
^SSSSSSt
M..tp.lkr, Vt. -
..............
u « komitejevi aknji
.r /it„ ki bo predloženo le-
Jsrt bi^i 'komisar Wil; lUms^ejil. da ^Jgtl
priobčeno izjavo hama z ozirom m £££ /re izkazujeji knjige raču.mk u glednika.
PABKU.
Chieago, Dl. — Nu potu v Chieago je zračna eakadra, obatoje-ča iz desetih ainerižkih fn treh jritskih letal, ki nupravi polet prek srednjezapadnih držav in gu konča v Chicagu.
Obiskovalci vojne razstave v flrant Parku bodo imeli priliko, da vidijo, kaj bi se zgodilo mestu, če bi bilo hkratu napadeno iz zračnih višnv, z morju in na su-tem.
Po programu prileti nad mesto tudi zračna ladju iz nekega vzhodnega »nest a. Ladja bo ue vetu oborožena. V parku bo tudi u-meriška butcrijH iu ameriški top-ničurji.
armade.
FRANCOSKE ČETE PRIŠLE DO J1EKE AILETTE,
Več kakor 100,000 Nemcev je bilo vje-tih od 18. julija. Angleži prodirajo neovirano od zapadne strani. Velika panika v nemiki armadi. Noyon in Bapaume pred padcem.
PREISKAVA VOLILNIH PABIJ V PANAMI.
Panama. — Komisija, sestoje-ea iz Chester liardiuga, governer-ju panamskega prekopnega pasi-, Frank Feuilla, državnega pravilnika v prekopnem pusu, iu polkovnika <lcorge F. Handersa jc pričela z zaslišanji, da dožene, kdo jc odgovoren zu volilne slepsrije v Panami, ki so povzročile inter-venci jo Združenih JrŽsv, ko j« predsednik odložil volitve s po-nebnim dekretom.
MILJON FUNTOV PŠENIONE KAfiE ZAPLENJENE
New Vortc, N. Y. - A. Mit-ehell I'si mer, varuh tujezemskr lastnine, nsznanja, ds je zs|>e nil 1,067,000 funtov pšenMne ks-ie, ki nej bi šle skozi Kvie« v Nemčijo. V predvojnem čssu je je bils Jišeničns ksšs vredns r2tK),001) Kupils jo je neks nem-*k(l tvrdke, ds jo odpošlje v Nem-r.jj„. Dne 26. evguate pr<»dsjo to ksšo ns jsvni drsžbi.
Pšeničns ksšs služi zs Irdelovs „j, raznih redilnih živil in živil-ekih izvlečkov.
Stockholm, 22. avg. — Nehl švedski trgovec, ki je pravkar prilel ia Petrograda, pripoveduje, da ae je vozil iz Moakve na vlaku, na katerem je bU nemški j>o*luuik Helfferich. Poslanik in oatali Nemei ao pobegnili iz Moskve tajno, ko jim je Lenin odrekel stražo, obstoječo ii bataljona nemških vo-J Jfckov, katero j« zahteval llellfo —'Nato so *0Wl zahtevali etra lo y civilpih oblekah ln bolševUl so ie udali, toda vodstvo železni Čerske unije je odločno izjavilo, du t,c vzame na vlak nikakršne .>t*a ie. Tedsj je poslsnlk skrivoma zapustil Moakvo brez vaake stra>.e ln še oelo brez I^enlnovoga jamstv« za varno potovanje do Pskova.
Iz Petrograda javljajo, da so soclaltd revolucionarji ln menjše-viki okupirali Lugo ln druga vest piavi, da imajo tudi Oačino. H»-eialnl revolucionarji imajo lO.tkK) do 100.000 mož močno armado.
Amsterdam, 22. avg. —"Frankfurter Zeitung" javlja, opiraje sc na poročilo iz Moskve, du so bolie* viki zaprli okrog 15,0<K) častnikov stare ruske srmsde in ds je vc^ žc tastreljenih. Med vjetniki je u-di več generel o v in polkovnikov,
Vladivostok, 22. avg. — Poveljnik ameriške ekspediclje je na prošnjo Čehoslovakov poslal omejeno število Američanov nu bojno črto ob želesnict med Vladlvosto-kom in Nikolskom. Tretji konti-gent ameriških vojakov je doa|>cl v Vladivostok včeraj. Japonski general (Mani, vrhovni poveljnik zavezniških čet, je tudi že tukaj.
Tokljo, 22. avg. — .laponaki vojni urad je včeraj izdal prvo poročilo o boju z Imlševiki v Hi biriji. Poročilo pravi, da j« Ml "eovrašnik odbit." Poročilo omc nji dalje, da Ima aovjet okrog HOOO moš na črti oh reki Uzur lu 17,000 mož — med katerimi jc HMK) evstro-nemških oboroženih v jel ni-kov — ob reki Amur us msndžur-ski meji. V okolišu jezere liajkal ima sovjet okrog 1H,(KJ0 mož, vMevši 10^100 avatro-nemšklh vjet-ni kov; vrhutege ob reki Amur ka-kih «0,000 neoborolenlh avatro nemških vjetnikov. 1
, Parit, 22. avg — Posnješe vesti s bojišča ss ghse, da so francoske čete prekoračile reko Al-letts med Ouny <n Ohsmpiom. Di visija nemške reserve, ki n je pravkar pripravlj.Uu sa protinapad, se j« viled prehudega pritiskaPraneosov naf to umaknila in poysročila voliko paniko v vrata h drugs divizije, kl js hotela pomagati prvi pri protinapadu. — Pr&neosi so msd rokama 01 se In Alsns rasoepill nemške armade v Pikardiji tat ssvorno od Vsals,
SLE
Parig, 22. avg. — "Echo de Parls" javlja, da so Franoosi, An-gisU in Američani vjsli voč kakor 100,000 N«mo«v od II. juUja, ko so pričeli ofsnsivo. — Vojni itan ja-v lja dans«, da »o franoosks č«to reokupirals uedaljnlh sedem vasi med rekama, Ois« in Aists in do-
Noyon js obkoljen od tr«h strani Itsvilo vjetnikov je od n«d«lj« na-raslo na 15,000.
London, 22. avg.—Anglrtk« ar j« danei ijutraj ponovila ofsnsivo msd rekama Anore in iomme. Maršal Halg poroča, da js bilo vteraj vj«tih okrog 8000 N«m osv. Angleške tet« prodirajo neovirano diOj«. V Flandriji io britU-k« čsts naprsdovals dvs milji ss vemozupudno od Msrvilla.
Harden napada bolševtks
London, 22. svg — lz Amster dsms pofočsjo, de je zneni nem škl žumelisi Mskitimlljsn lisrden posvetil, dolg členek v sadnjl šte.
t.i.i . ____ i..li,il> i /ii-
Chieago »n okoliea: V petek ja-«,o in bledno. Uhki zapedni ve-t rovi. Povprečna temperatura v zadnjih 24 ureh: 75 Holnee izbe-^ 6 ^>5, zahaja ob 7 :40.
vllkl avojega tednika I'" t* kunft" p«dožaju v Ktialjl. Ilarden piše, da je "ruski mir" nejvečje nevarnoet za Nemčijo in da niso mirovne pog<sltie na vzhodu rodi le/niti enege pravege prijatelje, peč ps eeli roj novih eovrsžnikov, s ksterimi je trebs rsčutisti. Iler (Dsljs os S. str^ L kol.)
London, 22. avg. — Zavezniki mi včeraj izvojevali dve veliki sinu gi. Angleške Čete jmd vodstvom generala Byngu so prodrle do prt milj ns deset milj dolgi črti .ued reko Anere iu Moyenvllhnu (šest milj južno od Arrsas) iu okupl rale dolgo vrsto postojank. Angle il uo oddaljeni še eno miljo od lis pa um s.
Istočasno sta dve francoski ar-msd i, prvs pod generalom lluiu-hertom lil de*ela pod gene rs lom Man ginom, prodrli več kot tri milje ua južnem krilu pikardske fronte lu med rekeme OUe lu Ais ne. Francozi so okupirali Us*iguy in dosegli so predmestje Noyoua. Padec Nojrona je vprašanje psi ur. Francozi so nspredovall na tri deset milj dolgi fronti ln u rodilo poročajo lz Pariza, da je bilo v če raj okupiranih več kakor dvaj»cf vasi in trgov.' Na tisoče Nemcev je bilo vjet Ih. Hlnočl so fren^mke čete stale pred Hempignom.
Francozi so v zadnjih dveh dneh zabili veliko zagozdo v nemško fronto med Hoieeonsom lu reko Olse. Hovrsžno levo krilo ob reki Vesli je ostalo <laleč v ozadju lu kstaatrofa nemških Čet med Veslo iu Alsno je neizogibne, ako w Nemci hitro ne umaknejo daleč gori za hribe <1i*»nln des Damrs ZdsJ Ja Jssno, de nsčrt msršals Foch s je, zmečkstl obs nemške krile us piksrdskl fronti, v^le« česar ae mora eovrašnik avtoma tično umakniti Iz aredlAče v okoli-šu Koya, kjer ae Še vedno drži
pa so odprli naval nehrojnl "tenki" v gosti jutranji megli. Zu tenki Je pa drlu angleška pehota, kl je a lahkoto atrla vsak odpor sovražne obrmnbe.
Teren, čez katerega sc je vršil naval, tvori staro somško bojno fronto iz leta Ittltt—17, valed česar je vsa pokrsjlns pokrits a starimi zakopi, granatnimi jamami in neštetimi zemeljskimi utrdbami, ki ao Nemcem ponovno služIle v zavetje. Toda tenki ao brez poseli-ne težave povaljali atare zakope lu utrdbe ln čete so v štirih urah dosegle železnico Albcrt-Arraa in pustile za aeboj celo vrsto vsal iu gozdov, iz katerih so dodobra počistile Nemce ln gnezde njihovih strojnih pušk. Ursduo še ni nsve-detto, koliko Nemcev je bilo vje-tih prvi dan novega angleškega usvslu, uli neuradno Javljajo / bojlššn, du je števil« tfiftf "Mike. ,
Dopisniki s fronte jsvljsjo, ds je bilo prodlrsnje Angležev ukursj igrsčs. Nemci se niso iisjmsuj ns-dejsli večjega napadu ln ssto tudi niso bili priprsvljeiil zanj. Na mnogih krajih so nemški vojaki trdno apeli v za kopih, ku so šil tenki In pehota za njimi preko njih. Ko so prišle hritiške čete na odprto polje sts rega bojišča, je gosta megla šc vedno pokrivala Imj-no poljano in pešci so korskali v skupiiiuh ali celo posamezni skoraj miljo, ue du bl naleteli us kakšnega Nemca. Tupatam so zadeli ob straže ali kakih par al o mož v zakopu, katerih pa niso niti po« gledali .temveč šli so dalje, pu stlvšl Nemce " pometušklm ce«
t sni" zs seboj.
Največ odpore so nudili Nemci zupudno od Auchet leTelite, kjer so včersj popoldne Izvršili proti-napad, kl jc pa bil tskoj zdeob-jen.
Z ameriške fronte.
Z ameriško armado v Franciji, 72, avg. Sovražnik je včeraj po silovitem bombardiranju vpil-Miril vpad nadel ameriških zakopov v Alzucljl, tmia Nemci ok. dosegli niti naše Žične ogrujc »pričo močnega pro! logu Ja naših !<»-po v ln at roju! h pušk.
Na fronti ob Vael i ae nadaljuje topniško bojevanje. Ameriški avl-t jetiki eo včersj met sli bombe lis Fishenville.
Topniška bitka na italijanski fron. U
Bi m, 22 svg - Vojni stan jsv-lja, da so bili včeraj hudi topniški boji ne vmI itelijeiiski fronti. Avstrijske ogledne pertije ob 1'ievl eo bile odbile. Hovrežulk je izgU' bil šllri eroplene.
"Tenki ' so sopet povaljali »ovratnika
iJnidon, 22. svg Ofenziva tretje sngleške ennede jhk! gene rslom Hyngom ee js pričele bre/ običajne trfpnlške prepsrselje, pee
Dnevni sesnam izgub
Washington, 22. avg — Hlnoči je bila objavljena lista l!M Imen. Izgube t II mož ubitih v boju, šeet jih je »mrlo ze ranami, II mo* tel-ko in 25 neznano kako ranjenih, 71 mol pa pogrešajo — Denešnje lieta vsebuje 197 iuien. Izgube i tl mož ubitih v »Kiju, dvs ete smrtno p4#nesrečits In šllrje eo umrli veled bolezni, Ml je težko lu £1 neznano ksko rsnjenlh, ps pogrešsnlh.
GUMILO SLOVENSKE narodni podporni jednote
nadet) Ii pteaaikev.
I a.k m <i ucvtio
LASTNINA SLOVENSKE NARODNI PQPPofl3rfiB5^
.
Naročnin*: UUmjmm driava Q«vs«
jI.M ae 9*1 lata lo 76« aa tri min«; ~' I.Sft aa pol lata, 11.11 Ml tli ■
"PROSVIT
Um. Lm—dmU A»«M,
MTHE ENUGHTRN
_
\mu.4 UUy 9Mtmft Bundar and Holldara.
delamo mi! To je naše delo! Mi se ne borimo na papirju kakor S. R. Z., temveč z dejstvi. Rojaki v stari domovini bodo poučeni, kako delamo; tudi izjavo S. N. Z. dobijo v svoje roke. Poziv Jugoslovanskega odbora ima uspeh. Ali jih vidite, slovanske vojake v starem kraju, kako zapuščajo avstrijsko armado in se podajajo v gorovje, kjer napadajo avstrijske oblasti? Itd."
Kaj naj rečemo? Don Kižot je izgubil svojo slavo. Ukradli so mu jo naši cenjeni monarhisti.
Slovensko RepublIčansko Združenje,
Bedel v Ohto*l, OL
Dat«« v •kUpaj« ee. <J«U 10-U ) pmUm «!•«• laaa»« in a»ilm J« | Im iaCTMI p<t>U> MTH»I—. r«MVW ja
9
Miljon delavcev je treba.
Delavski department vlade v Washingtonu je razgla sil te dni, da vlada nujno potrebuje najmanj miljon delavcev v industrijah, kjer se izdeluje materijal za vojno. Vposlevalni oddelek omenjenega departmenta je naložil državam širom republike, da preskrbe določeno število delavcev po prebivalstvu.
Nikdar še niso bile zahteve po delavcih tako velike kakor so danes. Položaj je razumljiv. Tri miljone mož je vzela armada in naseljevanja ni več. Toda težav še ni konec. Nova naborna predloga bo kmalu zakon in moški od osemnajstega do petinštiridesetega leta pridejo v prvi vojaški razred, iz katerega bo armadna uprava črpala na-daljne moči za aktivno službo na fronti. Amerika si je vzela nalogo, da konča vojno v prihodnjem letu z absolutno zmago in za izvršitev te naloge je treba armade štirih miljonov mož. Z naraščanjem armade bo seveda rastel tudi problem, odkod dobiti delavce.
Vlada namerava rešiti ta problem z odpravo dela, ki nima nobenih koristi za vojno; dalje hoče vlada zame njati, kjer je le mogoče, moško delo z ženskim delom. Anglija je na ta način že davno rešila svoj delavski problem in Francija tudi. To je edina praktična pot in obenem tudi dobra.
V Ameriki imamo nebrojne trgovske tvrdke, ki so popolnoma odveč, vendar pa požro na stotisoČe delovnih moči; predvsem pridejo v poštev takozvane posredovalne trgovine (middlemen), katerih ni prav nič treba. Tam vlada lahko dobi lepo število delavcev in ljudstvo ji bo hvaležno, ker se bo iznebilo profitolovskih trotov. Potem so nešteti borzni Špekulantje, ki samo kradejo čas, prostor in denar; dalje so tvrdke, ki razpečavajo blago prot| pismenim naročilom (mail order houses) in ki drže v svojih podjetjih na tisoče delavcev in delavk; nadalje eksistira najmanj devet desetin preveč tovarn in trgovin za lepo-tičje, dragulje, lišp, dišeča mazila in prašek, katerega si sipi je jo na obraz bogate in gizdave dame. Vsa ta dragocena in mikavna šara, ki za Boga nikomur ne koristi, pač pa le pokvari zdravo kožo, odteguje od produktivnega dela celo armado delavcev in delavk.
Končno bi bilo tudi dobro pogledati v obširne pisarne in agenture raznih reformatorskih organizacij — kot so neštete prohibistične, anticigaretnc in javno moralo nadzirajoče lige — ki nimajo drugega dela, kakor da pod krinko ostudnega verskega hinavstva pridigujejo, kaj smejo in ne smejo ljudje jesti in piti, kako se morajo oblačiti in kopati, kdaj morujo iti spat itd. Armada teh hinavcev obojega spola zdaj kaj rada bobna na veliki patrijotični boben, zato ne bi ljudstvo prav nič izgubilo, pač pa mnogo pridobilo, ako bi se ti "delavci" podali v municijske tovarne, kjer bi res bili delavci za koristno stvar.
Med delavci je prav malo postopačev in če jih je kaj, morajo na delo. Toda največ postopačev je še v naštetih nekoristnih "industrijah" in vlada bo izvršila zelo dobro delo, ako zapre vse take in sorodne brloge in požene trote v tovarne.
Amerika ima dovolj delovnih moči, samo vzeti jih je treba tam, kjer so pasivne in vposliti, kjer jih manjka.
Monarhistično donkičotsvo.
stališče slovenskih 8001 jali8t0v v av8tbo o
or*ki. ;
Ob času letošnjih dem on« t racij •lovanskih narodnosti v Avstro Ogrski v Pragi so imeli v tem mestu sestanek tudi slovanski so-eijalisti ia dnallstične monarhije Na tem sestanku je govoril za I¥>ljake aocijaliste državnozborski poslanec Moraczevvski, ki je dejal, da se Poljaki, kakor Čehi bore sa sainoodloče vanja narodov, za cilj, do katerega moramo priti.
V imenu alovensklh socijalistov je govoril sodrug Anton Kristal, ki je v svojem govoru obrazlolil ideje združenja Jugoslovanov.
Zastopnik aocijalnlh demokratov Bosne In Hercegovine, sodrug Smitran je izražal zadovoljstvo nad sporazumom med Čeho-Slovaki in Jugoslovani in izrazil upanje, da bo kljub neznosljivim razmeram prišlo odrešenje za teptane narode. Tudi Jugoslovani zahtevajo, kakor Čehi, svobodo in neodvisnost za svoje narode, jc dejal Bmitran.
Oovorili so Še zastopnik poljskih socijalnih demokratov, sodrug Stanezyk, dr. Sokoup v imenu češke socijalne demokracije in KlofaČ v imenu čeških narodnih socijalistov. Vsi so povdarjal! potrebo solidarnega nastopa v boju za ljudske pravice in za samoodro-čevanje narodov. > •
To je v splošnem izvleček poročil o nastopu slovanskih socijalistov v Avstro-Ogrski pri manifestacijah v Pragi. Isti dan, ko so se vršile demonstracije po praških ulicah, so zborovali tudi slovanski soci jal isti. Zastopane so bile vse slovanske socijalne demokratične stranke razven rusin ske, ki se vsled ovir ni mogla udeležiti zborovanja. Tako namreč pravi poročilo.
Zastopnike slovanske socijalna demokracije pri zborovanju v Pragi gotovo ni vodil duh pansla-vizma pri praškem zborovanju, kot jim bodo morda očitali nekateri krogi. Kavno nasprotno: vsi ao povdarjal! potrebo demokratičnega osvobojenja vseh narodov in ustanovitev svetovne lige rodov. Vsi vidijo bodočnost vseh narodov. Vsi vidijo bodočnos) človečanstva v zbližnnju narodov, ki pa morajo biti svobodni, ne pa odvisni od avtokratičnih vlad in militarizma. Drugače ljudje, ki razumejo socijalizem v njegovem mednarodnem bistvu, sploh ne morejo govoriti. Socijalizem je za osvoboditev vseh narodov in za poraz vaeh avtokratičnih držav.
Seveda ae dobe ljudje, tudi med acoijalisti aamimi, ki tolmačijo aocijalizem na različne načine. Toda to ga v bistvu prav nič ne izpremeni, pa naj ai ga tolmačijo psevdosocljaliatl in sovražniki aooijalizma kakorkoli.
Slovanski soeijaliati v Avstro-Ogrski zahtevajo samoodločeva-nje narodov in pri tem delujejo v boju za politično osvoboditev svojih narodov. Njihov cilj gotovo ni ohranitev Avalro-Ogrske, toda njihov eilj tudi ni ustanovi janje novih "demokratičnih" monarhij, ps če gospodje kralje vaši še tsko pripovedujejo, kako vse drugsčni so slovenski eocijal ni demokratje v domovini od a meriških slovenskih socijalistov. Prav nič ne bo pomagalo tem go »podom, pa če Ae tako eitirajo posamezne odatavke govorov ali člsnkov (Jolouha in drugih vodilnih' alovensklh socijalistov v domovini. Ameriški Slovenci niso politični otroei, in zsto ne morite nanje nsroditi utiša, kakor da m> slovenski soeijaliati v domovini a avojo taktiko nrhinall krfako deklaracijo Mi vemo, kako*stališče zavzema jugoslovanska aoel-jalna demokracija, ker ae je atavr. no pečala s jugoslovanskim in balkanskim vprašanjem mnog)
Do danes če nismo čitali poročila iz Rima, da je urednik "Clev. Amerike" sedel na eroplanu zračne flote, katero je vodil pesnik D'Annunzio nad Dunaj. Morda še pride poročilo, ali—do danes ga še ni. Ravnotako še niso poročali
iz Rima, da se je veliki monarhistični gromovnik is Cleve-	_
landa udeležil poleta nad Ljubljano, Zagreb, Celovee, itd., Projs, kot ps TisU ijudje, kl "ae ko so padali letaki v omenjena mesta. Odkrito ni tudi, da- hočejo vriniti danea za ssčetek ln li so se dotični letaki tiskali pri "Clev. Ameriki" ali pri J«** jug^iovnakega rpraš. "Ave Mariji/" Vseh teh informacij še manjka in zdi se
nam, da jih bo manjkalo do •otlnjega dne.	hiemc jugoaiovsnskegs vprsšs-
Kljub temu pa pišejo v elevelandskem listu: "Tako nja, ko so ss "nsrodnjakl" zado-
voljili 8 kakimi pouličnimi slav-nostmi, pri katerih so bili* zastopani goatje tudi drugih slovans-kih narodov. To je navidezno dokazovalo njihovo slovansko edin-stvo, toda o kakem edinslvu, o kakem določenem programu vodilnih strank med jugoslovaneki-mi narodi ni bilo govora, kar se tiče rešitve jugoslovanskega vprašanja. V Srbiji so kričali o veliki Srbiji, na Hrvatskem o veliki Hrvateki, dr. Šušteriič je rohnel o trializmu, ki bo utrdil stebre habsburške dinastije in utrdil vpliv katoliške cerkve na ju gu Evrope. Avstro-Ogrska pa jc vodila svojo, za jugoslovanske narode pogubonosno politiko naprej. Gospodarske razmere so postajale bolj in bolj žalostne in narod se je trumoma izseljeval v i nozemstvo,' največ v Ameriko. Med vsemi političnimi stranka mi v jugoslovanskih provincah je bilo najbolj oteškočeno delovanje socijalni demokraciji. Bale so se je vlade in bale so se je druge korumpirane stranke, pa so vodi le proti nji skupen boj, vsaka na svoj način. V takih razmerah ni mogla jugoslovanska socijalna demokracija priti do kake večje .moči. Kljub temu je vsled svoje delavnosti dosegla velike uspehe \sled skupnega programa ali skupnega nastopanja vse jugoslovanske socijalne demokracije. Jugoslovanska socijalna demokracija je Že davno propagirala združenje Jugoslovanov, ne zato, da sc utrdijo "stebri llabsburžanov in kktoli&ko cerkve na Balkana", nego da se omogoči jugoslovanskemu proletarijatu boljše pogoje za kulturno in gospodarsko razvijanje. Jugoslovanska socijalna demokracija je že večkrat povedala, kako naj bo to združenje. Že pred vojno je bil njen cilj federativna republika. Med to voj no so že tudi jaano povedali svoje stališče in čitateljem Prosvete jo lahko znan memorandum, ki sta ga predložila zastopnika bosanske in hrvatske socijalne demo kracije v Stockholmu.
Jugoslovanska socijalna demokracija je posvetila vso pažnjo temu vprašanju vslod njegovega mednarodnega pomena, kajti bal kansko vprašanje je že leta ogro žalo evropski mir. V zadnjih 6. letih je bil Balkan prizorišče treh vojn, toda med tem, ko sta prvi dve bili lokalizirani na Balkanu, ae je tretja razširila po vsem sve tu. Na vse to so opozarjali jugo slovanski jsocijalisti davno pred to vojno; kazali so nevarnost, ki preti "svetovnemu miru, čc sc ne reši balkansko vprašanje v interesu pravičnosti za balkanske nn rode, toda tajna diplomacija je o-atala gluha za vsa svarila. Danes je ta vojna tu, ki bo morala pri nesti rešitev tudi toga vprašanja. Ker so jugoslovanski soeijaliati že preje posvetili mnogo pozornosti temu vprašanju, ga gotovo tudi aedaj tekom te vojne niso iz-pustili z dnevnega reda. Kavno nasprotno: jugoslovanska soci-jalna demokracija je danea de-lsvnejša kakor kedaj poprej, ker so danea kritičnejši časi, kakor kedaj. poprej. Danes je doba dela in jugoslovanska socijalna demokracija ga ne zanemarja. Ona se v polni meri zaveda važnosti rešitve balkanskega, odnosno jug), alovanakega vprašanja za ves mednaroden proletarljat ln vse države Evrope. Zato bo naredila vse, ksr bo vnjenih močeh, da se reši to vprašanje tsko, ds bo od-govarjalo interesom pravičnosti zs bslksnake nsrode. Kavno zato ps je tudi smešno, če prihaja kak kraljevaški list s vprašanjem: "In kaj porečejo naši alovenskl aoeijnliati (v Ameriki) na to!" Smešno je od njih to zato, ker ho čejo slepiti javnost, da so jutro elovanaki soeijaliati kar naenkrat zatajili Svoje aocljallstično j prepričanje, "kajti sedaj vidite, delujejo za program, ki
izvrševale! odbor:
Frank Bostich, Filip Oodina, Frank Kerie, Martin V K o ud* Btbin Kristan, Anton J. Terbovec, Joie Zavertnik.
nadzorni odbor:
Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Varani A
CENTRALNI ODBOR:
John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judnič Ivan a Kaker, Anton Mota, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak v a Pogiodič, Matt Pogorele, John Boael, Joseph Steblaj, Frank Frsnk Udovič, Chsrlis Vesel. Andrew Vidnh, Štefan Zabric JS Kalan, Anton Zlogar, Louls Truf er.	Jc,,ln
(Opomba. Zastopniki organuacij in Batov, Jd ae dozdaj ni* priglasili, postanejo člani centralnega, odbora, čim sa pravilno d javijo in izjavijo, da so strinjajo s temeljnimi nadeli a R z Naslov za piama in denarne poiiljatve jo sledeči: Anton J Terbove"
P. O. Box 1, Ciaero, UL)
Tako razpoloženje poskuša u-stvariti kraljevaško slovensko in hrvatsko čaaopisje mod Jugoslovani v Ameriki. Sedaj so že lahko spoznali, da jim to ne bo uspelo, kajti ljudstvo ve, da alovenaki socijallsti v Ameriki stoje na ravno istem stališču glede jugoslovanskega vprašanja, kot je stala in še stoji jugoslovanska socijalna demokracija. Federativna republika jugoslovanskih narodov je še vedno njih cilj, pa če iz-daste vsak dan kako deklaracijo za kraljevino, jugoslovanske socijalne demokracije nc boste pridobili zanjo.
Kako zelo je razširjen duh demokracije med ameriškimi Slovenci, jc pokazalo Slovensko re-publičansko združenje, ki je danes organizacija, s kakoršno se ne more ponašati nasprotna struja pri nobenem jugoslovanskem narodu. Slovensko delavstvo v A-meriki jc navajeno dc)a, ne samo v tovarnah in rudnikih, nego tudi v političnem in javnem življenju. Tako delavstvo je najboljše orožje demokracije, kajti javno mnenje mase jc danes tisto, kar šteje. Časi, ko je pnr ljudi odločevalo o usodi narodov polagoma izginjajo in upamo, da bodo pred koncem te vojne popolnoma izginili.
Mi bomo vršili naše delo naprej v popolni zavesji, da delam j v interesu najširše demokracije. Kdor je demokrat, naj se nam pridruži. Kdor želi delovati za naš program, ima za to dovolj mesta ~v naših organizacijah. Naša je bodočnost, ne pa tistih ljudi, ki si predstavljajo edino možno (demokracijo le v državah z vladarji jia čelu. Monarhizcm, reakcija fevdalizem in drugi priveski avtokracije so obsojeni na u miranje. Ljudska sila prebujajoče demokracije pa je pozvana prinesti boljše čase človeštvu. Ti pridejo tedaj, kadar bodo svobodni vsi narodi vseh priveskov av-J^okracije. Za tako demokracijo se bori tudi jugoslovanska demokracija. _
dopisi
ne pi-evroč in na
Vandling, Pa. — Rojakom iz Forest Cityja in okolice naznanjamo, da sc vrši dne 26. avgusta ob 7. zvečer seja lokalne organizacije Slov. republičanskega združenja v John Lukosovi dvorani. Na dnevnem redu bo vpisovanje noša organizacija pošlje delegata vih članov in diskuzija, dali nuna konvencijo SRZ. v Chieago. Treba nain bo v tem oziru nekaj ukreniti,, zato je potrebno, da sc seje polnoštevilr.o udeležite.
Odbor.
ski zrak in ni prehladen.
Tu se je nas zbralo pet Sloven-cev in en Amerikanee In amo pri-čel. iskati olje. V teh krajih ae namreč nahajajo oljna polja /, vrtanjem smo pričeli pri Chandler Creeku. Ko smo zvrtali sto cev gev globoko, smf dobili že sled,',, ve olja. Sedaj imamo izvrtano že do štiri sto čevljev globoko in ka-kakor kaže, bomo nateleli na olj. ni vir. Delnice prodajamo po 25c Kadar bomo pričeli s produ. ira-njenl olja, ako bomo pri iskanju imeli uspeh, bodo v ceni seveda poskočine.
Ako kdo želi kaka pojasnila o našem podjetju, naj piše na predsednika naše družbe, Matt Slano-viča, Box 141 Canon City, Colo.
F. K.
(Delnic ne moremo priporočali v dopisu, kajti taka stvar spada med Oglase. Naznanilo priobčimo prihodnjo sredo. Urcd.)
Southview, Pa. — Družini Dem-
ser .je umrl edini sin, star šolo 12 let. Bolan je bil samo teden dni. KJjUb svoji mladosti jc bilvzo-ron deček, katerega st) vsi radi imeli, najbolj pa starši. Tukajšnji rojaki izrekamo rodbini Denisa' našo sožaljc.
Naša naselbina jo stara šele št i-ri leta, pa imamo že pet različnih društev in kakor se čuje, .se
v kratkem ustanovi tudi Slovensko dramatično drušlvo.
Tu imamo tudi svojo dvorano ali briljč* Slovenski narodni dom, katereaa bomo slavnostno otvori-li dne T. septembra na delavski praznik.
Tudi naše društvo štev. 265, S. N. P. J. se jc pridružilo S. R. Z. I*redno smo to dosegli, smo tudi mi imeli poteškoče, katere smo navsezadnje srečno premagali. Ko smo imeli stvar prvič na dnevnem redu, nam ni slo prav po volji. Sklicali smo šc eno sejo dne 11. uvgusta, na katoro hI a prišla Jožef Ambrožič in John Terčel, ki sta nani natančno pojasnila namen organizacijo SRZ. U*pqh jc bil ta, du so sc skoro vsi tukajšnji Slovenci vpisali v lokalno organizacijo. Slovenci in Hrvatje, ki ži-Vit^ v tej naselbini, pridružite se nam, da bomo »toliko večjim močmi izvrševali delo za osvobojen je našega naroda in za zma-w> klovne demokracije.
John Zabkar.
STO UBITIH V VIHARJU.
Forest Oitjr, Pa — Članom društva Mednarodna Zveza,št. 124,naznanjam, da se vrš* v soboto 24. avgusta ob 7. zvečer v Lukasovi dvorani izredna seja. Na dnevnem redu bo razpravljanje o pravilih ln dajanje navodil delegatu. — Ta seja je sklicana po sklepu zadnje redne soje. — Član društva.
(želimo, da nair. prizadeti pošiljajo taka naannt.i11 pravočasno, da jih lahko priobčimo v sredini, to ;e obligatni stevi k*. l'rcd.)
Minncapolis, Minn. — Iz Tylcr-ja, Minn., je došls vest, ds je vi-hur v južni Minnesoti ubil nsd sto oseb.
"kraljevino Srbov, Hrvatov ln Sloveneev". Medtem so pa ameriški alovenaki aocijallatl toliko hudobni, da delujejo v popolnoma nasprotnem smislu avojih aodm-
Oanon Oity, Oolo - Ae nikoti nlse videl dopisa iz te naselbine, dasiravno *o žlv.ell tu Slovenci ie pred mnogimi leti Dela je Mi zahteva''dosti ln ako katerega veseli, lahk i pride sem, kajti delo bo dobil t rudnikih aH na farmah. Tukajšnji kraj je zelo pri jezen. Nshaja med Pueblo ln Kslids, Colo., Denver Rio Orande lelesuiii.
Sioux City, Ia. — Ciklon, ki jr drvil ponoči ob 11:30 prek Tyler-ja, Minn., je ubil trinajst osel'. Podral jc hiše in odnašal strehe. Brzojavne in telefouske zi«'e potrgane in drogovi leže na tleli.
Poinožnj vlak je odšel iz IV-st ona in Rut h vena.
RADI ENE MELONE
gov v jugoslovanskih provincah". I Podnebje je zdravo, pravi plsniu>
La Oroase, Wia. — Hcrmaš Kra
mer, mestni farmar, je obstrelil 13-letnega Fnri Millcrja. FarmHr pravi, da mu je deček hotel ukra-melono. Dečka so pripeljali i bolnišnico, kajti sifoel ga je ve« nal»oj svinčenega srna 11 lovskr puške Farmarja ao odgnali v zapor.
Trikrat na dan ima vsak Američan priliko, ko sede k obedoval ni miri, da ro*e: "Zdaj imam prt" ko, da ilušim."
•
Odpravite posode sa sladkor la nc porabite pri obedu voš kot ko scek ali kavtno žlico sladkorja
Razno iz inozemstva.
krovni manifest angleških socialistov.
London, 22. avg.—Angleška ne odvisna delavska (socialistični) ,tranka je včeraj obelodanila ma-aifest, v katerem apelira na vse fcUvske voditelje v Angliji, da ne udiuijo in izposlujejo mednarodno socialistično konferenco. Med-narodni socializem in delavstvo i-Dia dovolj sredstev — nadaljuje manifest — da lahko doseže mir s pogajanjem. Dalje ae glaiu manifest, da edina večja delavska or-Itnizacija, ki se protivi mednarodni konferenci, je Ameriška delavska zveza, toda ta organizacija nima političnega mandata, medtem ko ameriSka socialistična stranka dobrava sklicanje mednarodne konference.
Verniki kronprinc je dobil "va-kance".
Curih, 22. avg. — Iz Berlina poročajo, da je kajzer "dovolil" tvojemu najstarejšemu sinu, kron-prineu Frideriku Viljemu "počitnice" za Sest mesecev. Kronpriue je vodil tekom vojne celo vrsto bitk, ki so se končale z veliko b'a-mažo, posebno pri Verduuu iu zadnjic ob reki Marni.
žile delavcem in njih družinam, ki I sem delajo v vojni industriji. Tak J
iesu, kot so gu določili. lAsp^dieijo je vodil Theodo-
lm>nlu	*e" R8part- uuizeja. be nikdar
ni stopila no-
__belopoltncga človeka v go-
KAKO SKRBI POLJEDELSKI K*' " ** ^ Pn!ilk*" Ckslwdi-DEPARTMENT ea PODUK. Mr. Ue Bocjr pr.vi. d. prip..
Washington, D. 0. —
/vezni
dajo mnogi indijanski rodovi, katueimi se je sesla ekspedicija k
^U«deleki department izda m-Jmakoanski družini, če "so Kiribi K« dva tedna <>n w, ^ Hi ArovakjJ pa gO uiorc dognati.
K« dva tedna en film, ki je pri-*eu v "Universel Screen Ma-gazinu." Filmi služijo za poduk v raznih poljedelskih panogah. Do aJ st> bili izdelani filmi za pra Korejo v klubih, gradnjo cest
dokler ne napravi filoiogičnih študij.
Mr. D« Uooy izjavlja, dn se rodovi vedno bojujejo med seboj lu <la skrivajo svoje iteze. Žive v
preprečenje gozdnih požarov, pe korali, na svetu, ki *a skoraj v.w rotiunarstva, kako je treba pasti dno pokriva megla. Mraz je, po-povejo živino in ovce v narodnih ' šumah, razne konjske pasiue,'kooperativne jagodne nasade na pa cifičneni severozapadu, kako vla
*ebno ponoči, čeprav ae svet nahaja le deset stopinj od ravnika.
Kkspcdicija je s »abo prinesla mnogo etnologičuih zapiskov sa
da sadi drevje v narodnih goz- nadaljne študije iu lepo zbirko dih, delo gozdarja itd.
Bolgarska vlada odetavlja Nemce.
London, 22. evg. — Vesti lz Bolgarske se glase, da je pričela Malinova vlada odpuščati Nemce, ki so v vladni »službi. Malino v jv« baj izjavil, da Bolgarska noče vež biti agent Nemčije. Popularno sovraštvo do Nemcev in Turkov narašča.
OBRATNI PRORAČUN ZA ŽE
LEZNICE SE JE POVIJAL.
Washington, D. C. - Takozva-ni dolarski proračun, ki ga je potrdil železniški upravitelj za iz-boljšanje železnic, se je izkazal, da ne zadostuje za potrebe. Proračun so povišali nu #1,097,398,-000. K originalnemu proračunu so morali dodati še $156,000,000. Največ od te povišane vsote pojde za vozove in lokomotive.
IZVEŽBANE RAČUNOVODJE POTREBUJEJO.
Avstrija nij zadovoljna s rešitvijo poljskega vprašanja.
Londoiij 22. avg. — Iz Haaga poročajo po vesteh z Dunaja, da poljsko vprašanje s stališča avs-tro-ogrske vlade še ni rešeno. Dunajski listi pišejo, da je Nemčija sklenila nekakšno pogodbo s pro-vizorično poljsko vlado brez ozira na želje Avstrije.
Washington, D. 0. — Zvedeni
ačunovodje so postali tako potrebni pri iztirjanju davkov, da jih vlada namerava oprostiti vojaške službe in jih vpisati v veliko rezervo prostovoljcev, kot je I jo
Španska vzame nemške ladje.
Madrid, 22. avg. — Španska vlada je včeraj uradno naznanila, da se bo držala neutralnosti, toda v zameno za torpedirane ladje bo porabila nemške parriike, ki so internirani v španskih pristaniščih.
Vesti iz Rusije.
(Nadaljevanj* • prva atrani)
den zahteva, da se vse mirovne pogodbe z ruskimi republikami iu Kumunsko popolnoma predruga
žijo.
Dalje napada Harden bolševikc,
o katerih piše, da so "v osmih mesecih svoje vlade prelili več ruske krvi kakor jo je prelil ruski cai
v osmih letih". Bolševiki sc niso Nemčiji prav nič prikupili s tem — pravi Harden — da so ustrelili kakih i:$0 socialistov, ki so bili na »umu, da so v zvezi z umorom nemškega poslanika v Moskvi.
Kje sta Lenin in Trocklj?
Washington, 22. avg. — Prvič po dolgem času so si v konfliktu tvedska in nemška poročila vprašanju, kje se zdaj nahajata Lenin in Troekij. Nemški viri govore, da je Lenin v Moskvi, Troc kij pa na bolševiški fronti, med tem ko javljajo iz Stockholma, da je Troekij v Helsingforou in IjC nin nekje no bojni ladji v prišla aišču Kronfitata. VFkshlngtonski uradni krogi se mnenja, da so •vedske vesti prej verjetne.
lažnih predmetov.
OBSODBA OFICIRJA POTRJE HA.
« »
Wasbingten, D. 0. — Predsednik wilson je potrdil obsodbo lajtnanta Milo O. Franka v Camp Sherldanu, Ala., ki je bil obsojen na odpust is armade in pet let ječe, ker se je dogovoril z nekim drugim oficirjem, da oslepari vlado pri dobavi taboriščnih potrebščin za $1,006.
ŽIVLJENJE EA OHRANITEV DRUOEOA ŽIVLJENJA
Indianapolis, Ind. — Ambulač-ni voz je povozil mrs. Ida Ferris, ko je peljal v bolnišnico dečka, ki je prišel v dotiko z živimi električnimi Žicami. Ferrisovo so takoj naložili na ambulančni voz, da prepeljejo v bolnišnico, to-
Wheelerju, kl je dobil močan e-cktrični udarec, so ohranili življenje, ali zdravniki izjavljajo, da uiu bu treba radi hudih opek-in najbrž odrezati eno roko.
MAŠČEVANJI ZAMORCA.
bila ustanovljena za zdravnike. Ida umrla je na potu V Združenih držuvuh jc le 2,500 Deset-letnemu dečku Forcst javnih računovodij iu 5,000 mlajših računovodij. Po Ropperjevem programu bodo v prihodnjem letu rabili nad 1,000 teh računovodij, ko bodo iztirjali davek.
V vladni službi ui velikega števila računovodij, ker je plača v vladni službi prenizka in ker sko-aj vsaka korporacija v deželi potrebuje še več računovodij rudi razSirjenja svojo industrije.
liadi tega je zakladniški department sugestiral predsedniku Wilsonu, da sc priznajo računovodje kot važen razred za vujnu <ot zdravniki, zobozdravniki in kemičarji, in da niso le izvzeti od nabora, ampak da sc jim priporoči, da naj ne vstopijo v armado kot prostovoljci in naj se prizna vrednost njih dela v civilni službi.
OGENJ V RUDNIKU, OSEBE MRTVE.
ŠTIRI
Sharon, Pa. — Zantbrec Callis Pertilla je prišel na dom zumorke Huey Davisove oborožen z dvema samokresoma. Obstrelll je Davi-sovo in ustrelil Ethel Williamso-vo. Na policiji je dfejal, da ne ob žaluje svojega dejanja, izpovedal je, da sta ga ženski oropali pred nekaj tedni in poiskusili zanulili njegov dom.,	j
Ethel Williainsova je belopAlt na žena ln je preje živela v Whee lingu, W. Va., kjor šc sedaj bi va njcu ločeni soprog Georg O' Neill.
ki jih potrebujejo v štabnih do-partuientih. Prostovoljci v tej st • rostl morajo iiueti liste telesne [ spodobnosti kot mlajši prostovoljci, poleg pa iuorgjo dokazati, du »o zmožni za dele v št sitnem zboru. Štabni departmenti so odprti oskrbnlškem zboru, opremne u I departmentu in signalnem zboru. Potrebujejo razne mohanlčarje, e-lektričarje, šoferje, skladišča rje Itd. l*oleg sprejmejo tudi nelzučc-ne delavce, če imajo sposobnosti, da sc nauče. Tem ljudem plačajo I 30 dolarjev na mesec, hrano, stanovanje itd. Njih avanlma je pit vstopu v armado odvisen od njih ' zmožnosti. Deležni so vladnega zavarovanje ln odmerka družini, | Med 18. in 46. letom ne sprejemajo prostovoljcev.
Informacije za prostovuljen vstop mož med 45. in 55. let uiu da vsak lokalni poštar.
Slitiiski Narodni
Ustapovljona 8. aprila
Padpoma dednot*
ZAVEZNIKI 80 SKRČILI BOJNO FRONTO ZA PETDESET MILJ.
Isker*. IT. JmnlJm 1»0T v lil nitaoia
olivni vran i aes?—58 ho. lawn oaui ava, tiuioaoo, uj.rnom.
OPRAVKI ODBC) a t ---—
l'rodoodmik: Joka Vugri«, boa ISO, La Halla, UU L Pogpredoodnlk; J. Hrntkovl«, R. F. D. 4. boa SO, Oirmrd. Kaša. . IL Peiprodsodnikt Jolaf Kuhelj, »468 Bwlag Avo., So. OkUsgo, UL Tmjnlkt Joka Vord.rbar, «708 Bo. Lawadalo Asa, Cklsago, Ul. Blmgnjalkt Aatoa J. Tprbovoe, P. O. Bos L OUoio, UL Kmpisnlkmr i Joka Molok, 4008 W. list BU, Ghlomgo, lik
NADZORNI OBBBR. Jole AmbroH«, boa 151, Omaomsbarg, ps, Psal Borgor, TAl—Ist BL, Le Bmlle, UL f. B. Taeeksr. 874 Aksoj Ave, Ro.ktprtag., Vj*
porotni oneiai
litN Irut, Boa ltO, Omnonaborg, Po,
,i«lo Radil«k, bos 411, Baltkloa, Pa. Bodolf PUtorlek, bos 418, Rvidgovlllo, Pa. Jakob Mik la v41«, L. Bos I, WUlo«k, Pa, II. Potruviek, 14815 Bslo Av*, Oolttaweog, O,
dvjcdn1k pbobvbtbi
Jolo BovoHmik.
Washlngton, D. 0. — Ocnerni March je izjavil na poltedenski časnikarski konferenci, da so za-1 veznlkl vsled pridobljenih uspehov skrajšali bojno fronto med Nevernim morjem in Tihelmsem za več kot petdeset milj.
Ko so Nemci pričedi s svojim zadnjim navalom, jc bojna fronta merila 250 milj, ^e bi bila razteg-' naslovi
VRHOVNI EBRAVNIK l
P. J. Ksr o, U. D., 0808 Ht. OUIr Ave, Otovslea«, Okle.
VHB DENABNR KADEVI IN BTVA1I, kl ss IIAeJe gL spravsaga odbora ia B. N. P. J. as j so pollljajo as sadovi
JOHN VRRDKRBAR, 8087-58 Bo. Utradalo Avo, Bktoagn, a. PRITOtBR OLEDR OP1NBRALNEGA POBLOVAMJA ss polUlojo as aaslo« JOŽE AMHBUŽlO, bos 881, Oaaoaeberg, Pa.
Prltolbs proplrljlve vsobias, U sta jik foBM prve |s draga taltaaea, es
pollljajo as aaslovi
ANTON HRABT, boa 140, Oaaoaabevg, Pa.
VBI IKJPIHI, rasprovo, flsskt, aaaaaatla HA ae "Preer^o" se poltUsJ«,
0
kot 2tK)
nena. Zdaj meri munj milj.
O zadnjih hritsklh uspehih ni l-mel general March, šef ameriškega generalnega itaba, še1 ofleijel-nih poročil, zato ni komentiral no-1 »ko i.Uto, .ls bo vsska stvar hitro
vih angleških pridobitev. Dejal je, ==a«» js«*. ■ ■------~
da so od njegovega zadnjega po- f jasnila o položaju zavezniki nadaljevali z napadi na določenih frontah, ki so ločene druga od druge.
ftcf ameriškega generalnega štaba je povedal, da jo dosj>elo v Francijo dva in trhlgset divizij.
UKEPNlftTVO "PBOBVSTB", 8887—88 Bo. UirUale Ave, Okteago, nt VHE iTRAVNlftKR BTVARI, aaroialaa, oglasi, se pollljajo aa mostovi ITPRA VNlftTVO "PROBVBTB", 8067—67 Bo. Lamrmdml« Ave, Okiomgo, Dl. V kovmpondonel s tsjmlltvosi B. M. P, J, arodmlltvoss te eprmvmtltvo« Prosvetr " as rstdts Imsa nrsdmtkov, simrvsl oaplltto »ulov, kt Jo tm mavodom,
BOJ
MED DEZERfERJI DEPUTIJI.
IN
Huntington, W. Va. — V hribih
W. Vlrginije sc skriva več dezerterjev pred oblastmi, ki jih iščejo. Med temi dezerterji iu depu-tiji jc prišlo do boja, v katerem sta bilu ubita deputlj Gcorgc Del-Ion iu neki Ellis. Takoj je odšla pomoč Iz Č!harlestoua r. Izrednim vlakom, da polove deserterje. Dvajset mož od rezervne milice je na potu v Mingo.
Ameriške vesli.
5,70» BELOPOLTNIH .REOI 8TRIRANOEV POZVANIH V ARMADO.
John»town, Pa. — V pod postaji rudnika štev. 35 Ilerwlnd-Wliitc Coal kompanije, blizo Windbera, Pa., je nastal ogenj, katerega žrtev so postale štiri o-sebe. 22-lctni George Kevack in 44-letni John Natala sta se zadušila. 45-lctnega Patrick Burnsa in 60-letnega Miehacl P. C<tguey-ja je pa ubila lokomotiva, ki jc prišla na pomoč iz South Forka. Vzroki, kako jc nastal ogenj, ni so znani. Skoda ni velika.
RIBIŠKA KOMPANIJA SE PERE.
Boston, Mass. - B«y Hlate
Fishlhg kompanije, ki je bils obložena od veleporotc v okraju Suffolk, da ima monopol za sveže ribe, jc podala izjavo s ka-tero hoče izbrisati vtis, ki *ga jr napravila obtožba na jasnost. V *P izjavi pravi: "Ml «»• P^ priča ni, kadar bo ljudstvo |>odu-•en0 in bo imelo priliko prcglc dali fakta, da bo lezu.nelo, d |;uy Štete Fisbing kou.pan.ju nI monopol in ni odgovorne, da s» ;|e ccnc za ribe navzgor.
SPOR RADI OLJA ODVRNEN
Washington, D. 0. — Modificiran odlok, ki ga jc izdal predsednik Carranza z oziroin na oljni davek, je odvrnil krizo med me hiško vlado, zavezniki in Združenimi državami.
Carranza je žc 12 avgusta črtal odlok, kl g« je izdal dne 31. juliju radi nerazviti'! oljuih"zem-Ijišl:
PREMO O
ZA OEMENTOVNE OMEJEN.
zadolžnice svobode kot poroatvo za voznino.
Washington, d. 0. — Železni-ške uprava je izdala odredbo, ki dcfvoljuje, da so sprejmejo zudolž-uicc svolntdc kot poroštvo za tu-vorno voznino.
STRIC sam PRIJEL ŽIVILSKE ODERUHE.
Obioa^o, 111. — Pomožni zvezni maršali so zasegli pri tvrdki M. Klapholz A (V 33,H40 kokošjih jajc iu 1.H71 zabojev slročjega fl-Žola, pri trgovcih ua South VVetor ulici. Jajca so bila poslana iz M laso uri ja v protislovju z živilskimi odredbami.
PESKY BED BlIGS'
PrA&ek sa slenlcc.
RlUON STKNIO. Saro« SawUtttai j»n •»-vK«'k aa >•« nuvaaa .Ulova komUnaSa
r. n. u. (pMkr u«vtu' guUtu.), M »»«»••-
mini« m m Svari iim>Um t«ku4iu* iit unlfi in i lian aUnle br«» Ui»ma. kahi» »u v»Uha. «*•• kod au i>rl»U. ali kullko aa .lar«. kaktaa tiar v o a« alt .pola. In ravnotaka u*M vaa JaJ#Jo aaUvo tn laku |.r»i»r»Si novo aaU«o.
oltKKZITK tO. Ta s»va kerollno »mM aa lakko dobi v vnakl lekarni. Kn »avli.k m Hftr naradl en kvari tek..«Ine le«a P. O. (J. In la val vredea kat eell »od eUreaa unMe-valea eUnlc. Sinar pa me inietlte, da hI vam velllll kaklao dru»o MOOaredl.u, aaKlevaJte lo kar ad ravniki S>a4s|»uieio.
ITNICI Sol. H K NA P8KU. Smeln« |a vi-deli. kako | >« i lajn arkime bolhe • pu.
flNICl KOKOSJK lisi. NI ireha. da Imajo kokoši Mih Sla vrodnl aavllek. la k«J»«a aa
naredi en salon uko^lna. unlll vaa Uka iitt.
H v Ai
irot.i
rm lekarnarju, ako pa nima,
lahko lu^l naročile pri njemu.
—T
o»«»oo»e4e»MM8»eoooo»ee
POSEBNO BLAGO, TUDI TAKO KI SE MNOGOKRAT PRIKRIVA.
To jo rssno tako blsgo, kt M ns
mor« dobiti povaod in S* potr« buj« vsak človek, bodisi star ali mlsd, sdrav «11 bolsn, rovsn sil
: fj
ir«iiioii*a. Kolo sauimlv, poduA-.jIv in obsolen snsusmak ln sanik puli jam brespls^no. Knjiga "Mali domači sdraviUk", ooaa 85 oeo-tov; v smlogi imsm tudi vsa v Isti ortlssns »dravlls.
MATH. PRSOZR, Boz 778, Clty HaU Btm.,Nsw York
NA PRODAJ
Washington, D. 0. — Kuiivni upravitelj je oddal odredbo, s ku-tero dovoljuje, da dobe tovarner-jI, ki izdelujejo cement ze ne-
vojno delo, lc 75 odstotkov ure-Btoga od noramalno količine.
produkwa^wlw
NE
SALUNI ZAPRTI RADI PRI HRANITVE LEDU.
Kansas Citv, Mo - Župan Js
Wa*hingtoo, D. 0. — General ('romder je isdal poziv ns osem-n*j>»t držav, xa 5,709 belopoltnih _______
novincev, ki so dokončali najmanj	,||rH («„Kil| je o<lred|l, da m- ....
ljudsko šolo, Pozvani bodo v er-	' Vsi saluni, dokler prin.ai.jKU-
m»do 1. septembra. Prostovoljce	JC jc(iu kot v minolem tednu.
,Mo sprejemali le do M. avgu-
«ta.
Ti novinci bodo poslani v šoto. da dobe posebno tehnično Izobrazbo.
Waebiagton, D. 0. — Produkcija bicikljev ln motorclkljev ne Im znižana po Isjavl vojnega ln-dustrijalnega odbora, ker bidk-Iji ln motorelklji služIjo večino-ma kot potrebne / transportna s»-edst vs.
v bethlehemu zorade delavske hlfie
WuhlngtoB, d. C. — Whitney
nnKRrVATELJl ODKRIU »O VE INDIJANSKE RODOVE.
pmiadelphia, Pa. — Kk,ped^
Lila ki <o je	un,vfr''T1
l^d lphio ns rszkritjs jc -
irUa nep<tzn.ne indij.nske n4o-
- gorsh m«d Venezuelo in Ko
VREDNOST ZADOLŽNIC SVO BODE RASTE
New Vork.^. T. - V sol-ito m ne l>orzi prodajali zadolf.ii u-c prvega poeoplle svoImkIc po 100 . 44. Najvišjo ceno so preje dosegle. ko so jik prode jeli po 100 s •j) Zadolšnice prvtgs posojila svoIhkIs nomijo po V
Bolne ženske
Mi W ns pranakala budih bola&n. krfiev in drugih nsradnoatl oo tolikrmt podvrlone. Ton boietm bl ne bile otkakor poUeba preetaia-U. laoebiu se Jlb še sedaj, ak ed ufteAa Rabi to torel obtesMOe sdravilo ss tensks in sa dekleta.
everas Regulator
S
(Rsverov Regulator). Tojek VMkM m suravtio. eeobrte pn lee-okih bolozAth. To idravilo <i«luje
Proda sc HO akrov obseg«joču farma. 8S ukrov je izčlščeriogn lu posejanega je (I akrov, drugo je trava, detelja, a ostalo pa Jc po rn&čcno s t rdim lesogi. Za vsu Btt-daljna iNtjasnilu glede «m*iic> iu drugih informacijo se obrnite pismeno ali pu ust meno na liiMinlkai John Kii n, P. O. Ho* 62, Wlllard, Wls.
DR. J03. V. GRAHEK
adinl slovenski adrevnik ln renocelnik v Penn/lvenijl. Zdrevi vse otročja, tonske ln moške bolezni	t
U redne ure eo i 10 ure z ju trs j do 2 ure popolden Bell Telephone Cedar 2»t»». 848 E. Ohlo Street, V. S. PITTSBOEOa, PA.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pesi Ave., PIHsburflh, Ps.
Upadanja laa. mlellne v koalah, lit UllaiU vam T
om|tiafa|®f"al»* »anakt
aH. Imm f rsitM kl Ima M mm srak »a 8
pdravlJaMJa tajnik ( molkih
HEmIMi
krvi adraid • ■ Iimi ltlw
Si«
| sli me-
S* JU v im
. pridu kar i.
•ur«ka
■■■ . JBH .. dOa b« kri Ma tehaju, W (a
Vaa Masni, odloku oedravlm
as »u...i, ua Aakajla, lame*! sita ia Jos vam ham aaooi povrag. | ZoSanJa eevt, kl vaSlU mehurja aedfa
kila
v So v
•puSSoojo vai«, aadravlm S a»U*e«Ue.
SevmailMrn, Ir •rbe«Uo, Ikrofla ki naamaaja val« v k talkam MM I
vit'
mi »alrahoa
Uradna srai V ponedeljkih.
SmIML PMsftoO
Po pmM mm
Prof. Dr. Mlin
ZDRAVNIK - SPECIALIST ZA SLOVBNOB
411—4th Avcnuc
(NA SPROTI POlTB)
Pittiburgh, Pa.
USTNICA UPR A VNliTV A.
ve v
^mp.nij7 "vNetr Vorku je dobi l«mbijo Kk^iN-didja J* nsrofilo, da zgradi v Belhle-i#eU -^^T.nogo ben»u, Pa., 1,193 hiš, ki bodo slu-'venezuelske *is<ie
o-
jf dokon-g peroo#jO
srsj-
MOŽJE OD 46. DO M. LETA LAHKO VSTOPIJO KOT PROSTOVOLJCI.
Indianapolis, Ind — Zvezi n er J msdns ns'.ypns p<*stsjs ne šle\ J 53 Hf»uth Illinois Ri. je odprte ui pmstovotjee med 45 in 38. letom, I
| ptfte ee bleg^ianjr
ljudstva. Ako m stHnjll e njeni ml Idejami, podpiraj trgoree, kl ..glaftajo v Proevetl — V zalogi imam vee ea vsakdanje potrebi^ BO PO
Cenjenim naročnikom in Alta tel jem iellmo naznanili, da so ua ši potovalni zastopniki ua agltu ciji za pobiranje potekle iu nove naročnine. Toplo jih priporočamo vsem rojakom, da jim gredo ns roke in se narobe na list. Zaatop nik Louis Kve<kr se nsliajs v Penns> Ivani jI. Zastopnik J oh n Bumik je sedaj v državi Kansas in zastopnik A. .fankovich bo olti skal vse slovenske rojake v d« lavi Ind leni. Uljudno priporočamo, posebno starim naročnikom, dn poravnajo naročnino pri njih in ravnoteko tudi vsem slovenskim rojekom, kl ša nW» neročenl ns "Proeveto" de se neroč#,
Upravitelj.
SZlABBk
Buri la lOBai eirevata. s 88 lotao prakse. Bdravl aspslee le MIm vm bo-laoml. pieAs, leMee, ektail, irgmojo, »orvMoo«, krvno MmoI, kmkmr tmdi drug* boloeei molklk. Osdr.vl vsok« iKiloeeo kalom provsoaM v »vej« mkr-bo. t^fmbijm najboljo ooropsks, Mmnrl Iko la entallk 4olov evmU sdrsvllo. Ni. ko osam. ImvO Btssplslas Toloo pre. glad pnpulasme pala, Prt mmmš m sdMvt veliko Mevllo Bio.ooo.. IJro4oo aro od 8 .Jstrsj go 8 es«lm, nk ljok eesM ei M. ie R popUdma.
"Preevelo", jo obnovHe pravoie mo, da se vrbi b
Spisal Mika Pugelj.
I.
Neko jesensko popoldne, ko ni imel železničar Žalovec slučajno služI**, je potrkttl nekdo na njegova aolma vrata iu še predno ae je bilo mogoče ozreti izza mize po njem, tudi vstopil.
"Goapod tet prani, da bi ae potrudili k njemu doli v pisarno!" —
Bil je atari TomaŽ, pisarniški sluga z dolgo, aivo brado, z modro kapo v roki in z večno irtimi beaedami in bitimi začetki ua jeziku: gospod šef proai, goapod tet želi, gospod tet me pošilja. —
Mladi aspirant je dozdaj čital, a na poziv se je nagloma dvignil, zaprl, knjigo, jo odložU in odšel za slugo, ne da bi ae bil oglaail.
"Blagovolite prečit ati in podpisati!" — je izpregovoril spodaj tet, položil predeni M PilMI* nimi in tiakanami črkami napolnjen list papir-ja in ae naslonil na stolu nazaj. Aspiraut je najprej zardel, pozneje je pobledcl in vidno poza-bil, zakaj ga je njegov pisarniški vodja naprosil.
"Izvolite podpisati!"—se jc oglasil tef v drugo in aspirant se je sklonil čisto avtomatno, oprijel a prati debelužcn peresni k, ga omočil v črnilo in začrtal ž njem na odločenem mestu svoje iuie. Zdelo se mu je, da sedi pri sosednji mizi asistent, tam dalje adjukt in poduradnik, ali o-tri se ni nikomar in vklel nikogar. Sključen in s povešeno glavo je odšel iz pisarne, stopal po stopnicah kvišku v drugo nadstropje, zavil hodniku proti svoji sobi, odprl iu zaprl vrata, sedel za mizo na prejšnje meato in se pričel poglabljati aam vase. Pričel je izgovarjati posamezne beeede, strmel v atrop nad sabo ali v skla-danico leposlovnih knjig na mizi, pritisnil obe dlani na obraz in Ne oglašal razaekano in raztrgano: "Torej, torej" — in zopet vse tiho. In čez trenotje vnovič: "Tako je! Tako je!" —
Spodaj pod okni so žvižgali in puhuli vlaki. Zdajle, ob štirih in trinajst minut je priropo-tal oaebnl vlak iz Ljubljane in takoj zopet odide. Od druge atrani, od Trsta sem iu po levem tiru prihaja tovorni vlak. Že bi jmoral biti tukaj, ali najbrž ima zamudo, Gospod aspirant se izgubi v čudno živahnih mislih, pogleda mehanično na uro, pomaje z glavo in se nenadoma domisli nečeaa grenkega, težkega, neverjetnega.
Direkcija mu je odpovedala službo. Potrebne skušnje je že napravil vse tri, spomladi meaeca maja bi moral poatati defiuitiven, poleti bl se oženH In ustanovil nekje v prijetnih zračnih in domačih sobah, ali zdaj naenkrat — kakor blisk iz oblaka — pride direkcija in ga za-
» podi iz pisarne na ulieo, od kruha med 'kamenje' izmed dostojnih znancev in prijateljev med brezslužbene potepuhe, lene in brezdelne postopače in klativiteze.
"ZakajT — ee je vprašal, dvakrat je hotel izvedeti pravi povod od aobe aamega in je ponavljal vprašanje .-"Zakaj, zakaj f" — Iakal je vae-jiovsod po ,eapoiuinih, pregledaval lastno življenje, ki je ležalo za njim, pretehtaval Vaak korak, ki se mu je zdel važnejši, vse avoje izgovorjene besede je poalušal še enkrat, .1 nikjer ni na šel vzroka. Ko je bil sprejet k Železnici, ae je mudil najprej nekaj mesecev v Trstu, od tam ao ga prestavili na poatajo, kjer biva do danea. Ob avojem prihodu — kaj se je dogodilo tedaj f — Pozneje ob daljnem bivanju in poslovanju — kaj se je pripetilo f Išče med tiaočerimi mislimi iu ničesar ne najde. Nekaj njegovih kolegov je bilo Nemcev, nekaj Slovencev, šef je bil tudi Neme«, ali on, aspirant, je bil do vseh enako ualuŽen, enako priljuden. Govorili so v pisarni, kadar je čas dopuščal, šalili so se in smejali, a vsi enako, on ne- več nego drugi. In v gostilno so šli včasi, ruintam so se peljali na akok v bližnje meato, o-hiskali tam gledališče, kak koncert, kako pleano zabavo, ali vedno vai skupaj, on istotako kakor drugi. Nekoč je govorila ž njim zadaj za postajo na vrtu najstarejša izmed šefovih hčera, goapo-dična Kristina, in se mu na ves glas smejala.
"Vi ste taki" — je rekla — "kakor kaka devica. Nimate ne brk, ne moških potez, ne moških oči — sploh, pokvarjena rasa. Odkod pravite, da ste doma?"—
Aspirant ji je odgovoril: "Z Drenovega; ♦o je trg na Dolenjakem!" —
"Ni mogoče, nI mogoče!" — se je čudila ošabna in domišljava gospodična. "Ali če ste že v navadnem človeškem kraju doma, vi vendar ne spadate v pisarno, v železniško pisarno!" —
Ta nosljajoča govorica je bila nekaj neznosnega, a aspirant je vse to pretrpel in prenesel. Govorila je vendar šefova hči, njegovega gospodarja.
VeČerilo se je, mrak ae je goatil med sobnimi stenami, skozi okna je prihajala le še nekakšna meglena in gosta avetloba .Zdaj jeseni, ko He skrajšajo dnevi, je dozorelo v njegovem domačem kraju grozdje, novino poskušajo veseli kmetje in prepojo v vinskih gorah vse dolge jesenske večere. Najlepši čas je to, človek spoznava njegovo lepoto šele takrat, kadar misli tanj in sc ga spominja v daljnem kraju.
"Kam te zmedene mjplif" — se je hotel nenadoma zavedati aspirant, vstal je, potegnil uro iz žepa in pogledal nanjo. "Sedem bo, službo je treba nastopiti!" — in polotil se ga je nemir kakor včeraj ali predvčerajšnjem, ali pred tednom in mesecem, ko je nastopil večerno službo. Kje je uniforma, bluza, rdeča
-r
Kdo je prodal Rusijo?
v.
Pred revolucijo ao bili ruski ImiI ševiki neznani širši javnosti; kdor se ui posebej zanimal za notranje boje v ruski socialistični stranki, ni sploh nič vedel o njih. Celo socialisti drugih dežel, ki niso lavno bili v teaidh stikih z mednarodnim birojem, niao vedeli ničesar o ruskih revolucionarnih frakcijah. Ves avet je imel ruske revol :cio-narej za eno atranko in vsakdo jih je spoštoval, občudoval njihove herojske boje, njihovo muke v Sibiriji in vaakdo jim je pomagal, kjer in kako jo mogel. Ime "bolše^ik" iu imena Lenin, Trockij, Kaine-nov, Zinovijev, so prišla v širšo javnost šele sredi julija lanskega leta, ko ao bolševiki vprizorili prve krvave demonatracije proti Ko-renskijevl vladi v Petrogradu.
Jn vendar so ta Imena zelo stara v zgodovini ruskega socialistične gu gibanja. Isenin na primer jc že petindvajset let aktiven elan radikalnega krila ruske socialistične stranke. Napisal je 27 knjig o socl-alisinu in socialističnih teorijah; njegove knjige so večinoma prevedene v nemščino In nekaj jil, je tu-, di v francoskem jeziku, toda do danes ni šc niti ene v angleškem jeziku.
Ker jc ljcniu duša ruskega bolševlzma, njegov ustanovitelj in voditelj atranke in aedaj bolše-vlško republike, je potrebno, da poznamo tega človeka malo več kakor pa aamo teh par mesecev odkar je predsednik ljudskega ko m barija t a v Rusiji.
Kdo je I*eninl
Baturinova "Zgodnvmn socialne demokracije v Rusiji" navaja Iz njegovega privatnega in političnega Življenja sledeča fakta:
Leninovo pravo ime je Vladimir Cljanov. Rojen je bil 10 aprila 1870 v 81 mM raku Njegov o.je hll državni avetovalee v guberniji
stvo. Leta 1891 je prišel Leuiif v Pet 1 ograd, kjer je nadaljeval študije in obenem ue je posveti pisateljevanju. Tam je naredil od vetniški Izpit z odliko. Njegova mati je takrat živela ob vladni pcuziji v Podolsku.
Kakor je razvidno iz zapiskov stare tajne carske policije, so Idil vsi njegovi bratje in sestre takoj od mladih let udani revol ucicrar-nemu duhu. Njegov brat Dimitrij je bil pod policljiskim nad/.crst-voni v Podolsku in njegov drugi brat Aleksander je bil leta 1887 obešen vsled obtožbe ,da je bil v zvezi z umorom carja Alek*i.idra III. Sestra Marija je bila v < sem najsi eni letu svoje starosti ubto žena "zločina zoper državo" in druga sestra, omošena Kliza. r.v, je bila tudi preganjana po policiji.
Lenin je bil ves čas avojegu bivanja v Petrogradu pod tajnim policijskim nadzoratvom. Leta 1895 jc odšel prvič v inozemstvo in carska policija je takoj obvestila svoje agente v ftviel, da morajo paziti nauj. Čim je prišel Lenin v Švico Je takoj stopil, v zve-, zo a Plehanovoui, s katerim sta organizirala redno kolportažo revolucionarnih tiskovin v Rusiji. Ae tisto leto ae je Lenin vrnil nazaj v Petrograd, kjer je uatanovil tajni aocialistlčnl liat "Raboči Dje-lo". Leto pozneje je hll zaslišau pri sodišču v zvezi s obravnavo proti gotovim socialistom in 29. januarja 1H97 je bil a posebnim carjevim ukaaoiu pregnan v vzhodno Sibirijo za tri leta. Carska naredita se je glasila, da po preteku triletnega pregnanstva ae ne sme več naaelitL v Petrogradu niti v Moskvi ne v krajih, kjer ao večjo iuduatrijalna središča,
Lenin je živel ob čaau pregnanstva v Sušenakoji in leta 1900 se je vrnil v Rusijo in ae naatanil v Pakovu. Diic Iti. julija omenjenega leta je šel v inozemstvo kot delegat centralnega odbora ruske so-
je bil seveda njegovo delo. V tem programu ae nahaja tudi sledeči odstavek, kl je v arhivih tajne carake policije označen z rdečim svinčnikom:
"Naloga ruske aocialne demokracije je prepojiti ruake delavske in kmečke maae z idejami socializma ter jih organizirati v eno samo revolucionarno stranko, katera mora ovreči carizdui in obstoječi gospodarski red."
Lenin je že takrat propagiral le ekonomski boj in je bil prot vsakemu političnemu kompromisu z neodvisnimi strokovnimi delav skimi organizacijami. Kakor jc čitati v policijtkih zapiskih, je i mela "Iskra" okrog sebe najbolj še talente in zelo popularne vodi telje in bila je velik faktor v utr jevanju revolucionarne stranke Tedaj se je pa pojavila soeialno revolucionarna akuplna v Rusiji ki je propagirala zvezo z malo bur žoazijo. Lenin je takoj začel bo, proti tej stranki in pod njegovin vodstvom se je ustanovil drugi liat "Zarja" ki je vodil oatro po jcniiko z voditelji nove atranke.
Tako je prišlo do prvega notra njega boja qied ruskimi soeialiati leta 1900. Oba liata, "Iskra" in "Zarja" sta apelirala za zdrule nje in akupno delo proti carizmu Dve leti pozneje je Lenin izdal brošuro z naslovom "Kaj nam je ato-riti t"'v kateri je energično ape Ural za združitev vaeh aoclaldemo-kratičnih akupln z eno aamo cen tralno kontrolo. To ni bilo sicer nič novega, kajti parola za skupno delo vaeh aociallatlčnih organiza cij je bila izdana le na prvem zboru v Minsku leta 1998, toda T*nin je znal oaveliti atari apel z novim duhom in njegova brošura je dosegla veliko cirkulacijo.
Ae nekaj drugega je dosegel I*e-nit* a to avojo brošuro. Ko je na-atal v stranki boj, je bila tajna carjeva policija zelo veaela razkola. Ko je pa Lenin pričel delovati aa združenje, je njegove preganjal
Slmbirak in po rodu plcmenltaš. V ^demokratične delavake stran- ^ pHj*| *trah, acn iallatl mor-
Simbiraku je Lenin dovršil gim j 1» '"laj Je v druibl a Marto-naaijo in lota 1887 ae jc vpisal na vo«» (pravo Ime Zedsrbauml in vseučiliAčo v Kaaanu In ale« r jr Port resovom pričel Izdajati glasilo študiral pravo. Ravno tega leta1 "fanke pod imenom "bkra". O-mu jo umrl oče. Takoj prvo leto k rog »'gn N«U ao ae drušUi prista svojih vaeučlliičnih Itudlj je Hll« 1'lchanove skupine In takrat je l*nin Izobčen is univerze valt I l*n»n postal faktor v življenju ru-politične agitacije med dijaki; eb "ke s«M.iali.tične atranke enem je bil prognan ia Kazana iu 1/cniu je v prvi številki "lakre"| akimi organizacijami proti rdru-postavljen pod polieijako nadzor-'objavil novi program atranke, ki'ženju b obljubo, da bo vlada vpe-
da rea zedinijo in postanejo močna aila. Tajna policija je šla takoj na delo, da atvar prepreči. Zuhatov, zloglaanl šef političnega oddelka v polirijakem departmentu v Moskvi je na direktivo WitteJa, Plehveja in Trspova organiziral kampanjo med atrokovnimi delav
t*
Jaz—In moj Admiral kadiva — Helmarice."
Ijala državni socializem. Ijenln se je z vsem ognjem vrgel v boj proti intrigam carjeve vlade in pnM|al je po vsi Rusiji ua stotine agitatorjev, ki ao pojasnevali delavcem keko jih vleče carizcm za nos. Posledica tega boja je bil«, da Zuhatov ni imel uspeha, toda I*nin sel________
tudi ni posrečilo zcdiuiti vseli de-j prvi maj. avakih skupin v eno stranko.
V tem čaau je carjeva vlada ve-dno bolj preganjala soeialiste. V dveh letih (189«—1fH)0) je bilo a-retiranih 385 paeb zaradi "polltič-nih zločinov" in 454 oach j«, bilo pregnanih v Sibirijo; od leta 1901 do 1904 je število aretacij poskočilo na 1203 in v pregnanstvo je bilo ohsojenih 1783 osebe. Čim ve-j čje je pa bilo preganjanje, tem bolj je rasla moč soeialistične! atranke. I«ta 1898 je bilo v Ruai ji le pet krajevnih revolucionarnih
odborov, toda pet let pozneje! Kruh "Viotory" sestoji iz 75% (1903) Uh je bilo ii 3«. Istočasno pšenice in 25% pšoničnega nado se je Leninu in njegovim tovari- mestila. Nosite ga doma na mizo šem okrog "Iskre" posrečilo or- ln pomagali boete prihraniti pie ganlzirati letsko, poljako, Židov- nieo sa zavetnike ako, armensko in georgijansko	#
socialistično gibanje. Leta 1901 soj Vaš odmerek pšenioe tvori dve ruski soeialisti prvič praznovali (dva ko^ka) kruha "Victo
n"v....."J'	rjr", ali štiri unče hitrega kruha
(Dalje prihodnjič.)	|pri vsakem obodu.
■—————
wmmmmmmtmammmm
Telefon urada Court tm.	Telefon aa domu Nevflle 1870 B.
a
FRANCIS A. BOGADEK, slovensko-hrvaiki advokat,
VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE,
•oba 103 Balurwell Build ing, vogal Diamond in Grant Sla.,
(nasproti Court Houaa) PITTSBURGH, PA-