01/8, ~.'!!~~~~ STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1989 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 2 Peter Jež Radiotelemetrjjsko proučevanje gibanja jelenjadi (Cer- vus elaphus L.) v snežniška-javorniškem masivu lnvestigating of deer (Cervus elaphus L.) migrations in the Snežnik-Javornik region by means of radio-teleme- try 15 Marjan Zupančič Drevesne vrste za tretje tisočletje Tree species for the third millenium 19 Vesna Tišler Možnosti za kemično predelavo smrekove skorje Possibilities for spruce bark processing 22 Boštjan Anka Sedanje stanje podiplomskega študija gozdarstva 32 Lojze Žgajnar Les kot vir energije v Sloveniji in njegov pomen v gospodinjstvih 35 Franc Firšt Gozdarstvo v razmerah družbene preobrazbe 39 Vitomir Mikuletič Nekaj o zgodovini Panovca 41 Strokovna srečanja 45 Iz tujega tiska 46 Miha Adamič - doktor gozdarskih znanosti 47 Naši nestorji Naslovna stran: Igor Smolej: Zima Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Polletna naročnina za delovne organizacije 200000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 20 000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Novemu letniku Gozdarskega vestnika na pot Gozdarski vestnik stopa z letom 1989 že v 47. leto. Našemu strokovnemu glasilu smo ob tej priložnosti namenili novo obleko. Razlogi so preprosti. Skrb za lepo je del kulture. Želja po lepem je bogatila človeka in njegove stvaritve že v vsej njegovi zgodovini in jo velja negovati tudi danes in v prihodnje. Naš objekt - gozd je tudi prelep, da bi se mogli na veke sprijazniti s tem, da mu celo na prvi strani našega glasila odrekamo barve, ki mu s svojo živostjo in pestrostjo pogosto tako značilno dopolnjujejo slikovito podobo. Naj bo to tudi priložnost mnogim našim kolegom, ki so ljubezen do gozda z/ili z ljubeznijo do fotografije in z mojstrstvom, ki presega ljubiteljsko raven, nudijo širšemu krogu ljudi lepoto gozda ter s sliko ohranjajo v spominu minljive trenutke iz njegovega življenja. Naj bo lepša zunanjost naše revije tudi spodbuda uredništvu in vsem, ki pišete oz. bi lahko in morali pisati v našo strokovno revijo, da se našega skupnega dela - celostne, ob/ikovne in vsebinske podobe glasila - lotimo še zavzeteje. Osrednja skrb vseh gozdarskih strokovnjakov in tudi Gozdarskega vestnika mora biti in ostati nega gozdarske strokovne misli pri nas. Brez nege gozdarske stroke vsepovsod v našem okolju bo tudi vse manj nege gozda. Brez nege gozda pa ni pričakovati njegove prihodnosti, na katero bi lahko bili ponosni; in zaman bomo zrli v nebo in iskali zle duhove, ki nam bodo jemali ugled med ljudmi, v družbi. S to mislijo naj v imenu uredništva vsem piscem in bralcem Gozdarskega vestnika tudi zaželim uspešno in zadovoljno leto 1989, ki smo mu kakšen list v koledarju sicer že obrnili, vendar se za nas po našem štetju s prvo letošnjo številko Gozdarskega vestnika vendarle šele začenja. Urednik Oxf.: 156.1 Radiotelemetrijsko proučevanje gibanja jelenjadi (Cervus elaphus L.) v snežniška-javorniškem masivu Peter .JEŽ* Izvleček Jež, P.: Radiotelemetrijsko proučevanje giba- nja jelenjadi (Cervus elaphus L.) v snežniška-ja- vorniškem masivu. Gozdarski vestnik, št. 1/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V članku so predstavljeni rezultati dveletnega spremljanja gibanja jelenjadi s pomočjo radiotele- metrije. Spremljane je bilo gibanje dveh jelenov in dveh košut na območju snežniška-javorniškega masiva. 1. UVOD Od leta 1976 v gozdnogospodarskem območju Postojna in notranjskem lovsko- gojitvenem območju usklajujemo odnose med rastlinojedo divjadjo in njenim življenj- skim okoljem. V ta namen smo v zadnjih letih analizirali in kvantificirali vplive rastli- nojede divjadi na okolje in obratno. Tako smo hoteli podrobneje spoznati tudi migracijske težnje snežniško-javorniške po- pulacije jelenjadi, kajti prav te nam lahko veliko pomagajo pri boljšem razumevanju številnih nepojasnjenih dogajanj v populaci- ji. že vrsto let poskušamo migracijske tež- nje snežniško-javorniške jelenjadi sprem- ljati z označevanjem odlovljenih živali, ven- dar se ta metoda predvsem zaradi neves- tnega pošiljanja povratnih obvestil o opaža- njih ali odstrelu označenih živali ni posebno obnesla. Zato smo v začetku 1986 začeli za naše razmere novo raziskovalno študijo gibanja jelenjadi z radiotelemetrijo. Prouče­ vanje gibanja prostoživečih živali z radiote- lemetrijo je v svetu že več desetletij uteče na praksa, v Jugoslaviji pa je bila doslej oprav- ljena le ena taka študija, in sicer pri prouče­ vanju medveda v narodnem parku Plitvička jezera. Z našo študijo smo hoteli čim natančneje * P. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, YU 2 G. V. 1/89 Synopsis Jež, P.: lnvestigating of de er (Cervus elaphus L.) migrations in the Snežnik-Javornik region by means of radio-telemetry. Gozdarski vestnik, No. 1/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The article deals with the results of a two year recording of deer migrations by means of radiote- lemetry. Migrations of two stags and two hinds in the Snežnik-Javornik territory were recorded. spoznati vsaj nekatere prvine sezonskih migracij jelenjadi, do katerih nam pri sprem- ljanju z označevanjem ni uspelo priti. Znano je, da se jelenjad v skladu z letnimi časi periodično seli po veliki površini, nismo pa vedeli, kam se seli, koltko časa v določe­ nem predelu ostane in kakšne površine v posameznem predelu potrebuje, da zadosti svojim življenjskim potrebam. Telemetrijske študije so za naše razmere precej drage, saj zanje potrebujemo drago uvoženo opremo in stalno zaposlene ljudi. Glede na dane možnosti smo poizkušali proučiti vsaj dve gravitacijsko različni po- dročji snežniška-javorniškega masiva, da bi vsaj za ti področji spoznali nekatere migracijske težnje tu živeče jelenjadi ter podobnosti in razlike med njimi. Obe področji sta prikazani na pregledni karti Gozdnega gospodarstva Postojna. 2. OPIS RAZISKOVALNEGA OBMOČJA 2.1. Splošne vegetacijske in geološke značilnosti študijo smo opravili na območju gojitve- nega lovišča Jelen Snežnik, ki pokriva 27.601 ha izrazite gozdne krajine snežni- ško-javorniškega masiva. Gozd pokriva 24.358 ha ali kar 88% celotne površine lovišča, 11 % površine zavzemajo pašniki in travniki, 1 %pa je planinskih zemljišč nad zgornjo gozdno mejo. 33% gozdne po- vršine pokrivajo mešani sestoji jelke in bukve s primesjo smreke, javorja, bresta in drugih listavcev, pretežno čisti sestoji jelke in smreke zavzemajo 22% gozdne površi- ne, največ površine ali 42% pa pokrivajo pretežno čisti sestoji bukve, od katerih jih večina pripada višinskim bukovim gozdo- vom in bukovim sestojem nad 1000 m nad- morske višine. Le dobra 2% površine pokri- vajo grmišča. Snežniška-javorniški masiv je izrazit viso- kokraški svet. Izredna topografska razgiba- nost in prepustna apnenčasta podlaga z vsemi značilnimi kraškimi pojavi je pogoje- vala razvoj pestro prepletenih gozdnih združb. 2.2. Podnebje Poleg nadmorske višine in oblikovitosti reliefa je za podnebne razmere Snežniška- javorniškega masiva značilna njegova zem- ljepisna lega med Jadranskim morjem in celino. Ob tej gorski pregradi se vlažni zračni tokovi Sredozemlja in Atlantika hitro dvigujejo, kar povzroči obilje padavin. Pa- davinska maksimuma sta na vsem območju jeseni oktobra ali novembra, spomladi pa od marca do maja. Znatna količina padavin pade kot sneg, ki v nižjih legah pokriva tla pribl. 40 dni, v višjih pa nad 1 OO dni. Sicer pa količina snežnih padavin in zato tudi višina in čas trajanja snežne odeje zelo nihajo zaradi prehodnega značaja značilnega interferen- čnega podnebja tega področja. Zaradi ne- nadnih otoplitev lahko sredi zime snežna odeja tudi izgine, posebno v nižjih legah. Otoplitvam prav tako nepričakovano sledijo močne ohladitve. Zaradi tega lahko deževje že septembra preide v sneženje ali pa pozno v marcu ali aprilu zapade izredno visok sneg. 2.3. Divjad Snežniško-javorniško pogorje je kljub več kot stoletnemu človekovemu vplivu ohranilo osnovne poteze prvobitnosti. To je še vedno največja strnjena in nenaseljena gozdna krajina v Sloveniji. Prav zato, ker se je okolje ohranilo do te mere, na tem območju še danes živijo prav vse vrste prostoživečih živali, ki v ta ekosistem po naravi sodijo, skupaj z drugod že davno zatrtimi velikimi zvermi. Človekovi posegi so med vrstami divjadi kot med drevesnimi vrstami spremenili ko- ličinska razmerja, naravna pestrost vrst pa se je ohranila. Od prostoživečih živalskih vrst, ki jih zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju z lovišči iz leta 1976 označuje kot divjad, jih na območju snežniška-javor- niškega pogorja živi štiriinpetdeset. Vse vrste divjadi so avtohtone in so tod živele že od nekdaj ter po naravi sodijo v življenjsko združbo tega področja. To velja tudi za jelenjad, katere populacija si je po skoraj popolnem iztrebljenju od leta 1848 do 1875 ponovno opomogla šele z živalmi od drugod. Podobna usoda je doletela tudi risa, ki se je v območju znova pojavil leta 1976, to je tri leta po naselitvi na Kočev­ skem. 2.3.1. Ekološke značilnosti in težnje gibanja gostote populacije jelenjadi v notranjskem lovsko-gojitvenem območju Jelenjad kot populacija živi na veliki po- vršini, po kateri se redno seli v skladu z letnimi časi in dogajanji v populaciji, kot so polaganje telet in ruk. število jelenjadi se tako v posameznih predelih snežniška-javorniškega masiva prek leta večkrat popolnoma spremeni. Zato je o gostoti oziroma številčnosti popu- lacije jelenjadi mogoče govoriti na vsem notranjskem lovsko-gojitvenem območju in nikakor le na njegovem delu, kot je to na primer gojitvene lovišče Jelen. V zadnjem času pa je postalo vprašljivo tudi ocenjeva- nje številčnosti na širšem območju, kajti upoštevati moramo povezave in prehajanje jelenjadi med sosednjimi območji ter tako rekoč nepredvidljive dogodke v populaciji, ki jim strokovno nismo kos. Kot smo omenili, je jelenjad v visoko- kraških gozdnih ekosistemih avtohtona. Edina naravna sovražnika v tem območju sta volk (Canis lupus) in deloma rls (Lynx Lynx). Jelenjadi je bilo do marčne revolucije (leta 1848) v snežniško-javorniških gozdo- vih precej, saj kronike poročajo, da so trapi šteli tudi po 3Q-40 glav. O kakovosti pr- G. V. 1/89 3 .votne populacije pričata rogovji dveh jele- nov, uplenjenih leta 1850;-Jkritične mase(( raziskovalno-pedagoškega poten- ciala, potrebne za dober podiplomski študij. Prepričani o svoji samozadostnosti se ni- smo skušali povezovati znotraj Jugoslavije, še manj pa z zamejstvom. Najusodnejšo napako pa smo napravili vsi skupaj, ko smo sprejeli podmeno, da je podiplomsko mogoče študirati ob delu in to šele potem, ko se je posameznik že izkazal v praksi. Ta zmota nas je stala dvajset let frustriranih poskusov, neštetih razočaranj in kot hipoteka lebdi nad prizadevanji, da bi bilo v prihodnje bolje. V podiplomski študij smo kampanjsko vključevali resnično naJperspektivnejše strokovnjake, ki pa jih istočasno nismo hoteli, znali ali mogli razbremeniti vseh drugih skrbi vsaj za tisti dve leti. Kot da študij sam po sebi ni najresnejše delo in vlaganje vanj najboljša naložba. Kolikokrat bi taki dve leti ti ljudje že lahko vrnili s svojim delom. Tako pa v najboljšem pri- meru vztrajajo razcepljeni med službo, domom, družbo in študijem in ko po desetih letih diplomirajo, so bolj grenki in razočarani kot pa pripravljeni za tisti spopad na čelu stroke, za katerega naj bi se bili pravzaprav izobraževali. še slabši zgled mlajšim so G. V. 1189 25 desetine tistih, ki so s študijem začeli, pa ga - največkrat sploh ne po svoji krivdi - niso dokončali. čas je že, da se pomenimo tudi o teh stvareh: noben zakon nam ne prepoveduje, da bi si jih v stroki ne mogli urediti tako, kot je treba. Vse skupaj je le vprašanje iskrenega hotenja. MESTO PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA V SISTEMU GOZDARSKEGA VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA Mesto, ki ga podiplomski študij zavzema v gozdarskem visokošolskem študiju da- nes, je daleč od idealnega. Vzroke za to je iskati predvsem: 1. v številnih nedorečenostih ob presaja- nju tuje zamisli in oblike v naše specifično okolje, 2. v šibko izraženem interesu operative za podiplomsko šolane kadre, 3. v preobremenjenosti kandidatov in subjektivnih ovirah za njihov študij, 4. v preobremenjenosti učiteljev, 5. v kronično nerešenih vprašanjih finan- ciranja tega študija, 6. v pomanjkanju dobrih mentorjev, 7. v majhnem številu kandidatov za posa- mezne programe oz. v ozki izobraževalni bazi nasploh, 8. v pomanjkanju gmotnih pogojev (us- trezne predavalnice, laboratoriji, literatura), 9. v dejstvu, da nekateri učitelji menijo, da so bile nekatere oblike podiplomskega študija (npr. specializacija) vsiljene, ob tem pa da zanje ni ne potrebe ne zagotovljenih osnovnih pogojev. Po vsem tem lahko trdimo, da danes podiplomski študij ni vključen v celoten visokošolski študij gozdarstva. Nove oblike podiplomskega študija smo obvezno spre- jeli kot privesek že utečenih dejavnosti - in to so tudi ostale, namesto da bi podiplomski študij vse bolj postajal osrednji razlog za obstoj šole. Brez razvijanja vrhunskega znanja ne šola ne stroka ne moreta biti tisto, kar naj bi bili. Zato nekaj misli o tem, kakšen naj bi bil naš študij po diplomi v prihodnje: 1. Podiplomski študij naj bi bil najzahtev- nejša oblika pedagoškega dela, ki bi morala tudi pri fakul!etnih delavcih imeti prednost 26 G. V. 1/89 pred vsemi ostalimi zadolžitvami oz. deli. 2. Podiplomski študij naj bi bil >>razvojni laboratorij« oblikovanja dodiplomskih štu- dijskih programov, zato bi moral imeti abso- lutno prednost pri zagotavljanju (načrtova­ nih in preverjenih) potreb po gmotnih pogo- jih. 3. Podiplomski študij naj bi razvijal po- globljene oblike študija, predvsem pa naj bi kandidata usposabljal za nadaljnje samo- izobraževanje- zlasti v pogostih in intenziv- nih stikih z učiteljem. 4. S svojo osnovno usmerjenostjo v širino naj bi bil podiplomski študij gozdarstva odprt vsem diplomantom univerze - ne glede na študijsko usmeritev. Kandidatom naj bi odpiral poglobljene poglede na pod- ročje gozdarstva - z najrazličnejših per- spektiv; izobraževal in vzgajal naj bi zares interdisciplinarno. 5. Podiplomski študij bi moral postati osrednje področje sodelovanja z drugimi domačimi in tujimi šolami v povsem kon- kretnih oblikah (z izmenjavo učiteljev in študentov). 6. Podiplomski študij mora postati pod- ročje sodelovanja med fakulteto in inštitu- tom kot raziskovalno ustanovo. 7. Podiplomski študij mora postati tudi most za prodor gozdarske doktrine (npr. teoretičnih izhodišč gospodarjenja z narav- nimi viri) na druga področja. 8. V okviru razvoja podiplomskega študija doma bi morali posebej razmišljati o načrt­ nem pošiljanju najprimernejših kandidatov na celoten študij v tujino. Ko bi vsako izmed teh točk primerjali z dejanskim stanjem, bi največkrat ugotovili,. da gredo stvari prav v nasprotno smer. Podiplomska predavanja so pač takrat, »kadar imamo čas« - ob terminih, ko bi rednim slušateljem ne hotel nihče predava- ti. Da bi prihranili čas in stroške za potova- nja slušateljev, prihaja do nevzdržnih kon- centracij predavanj, ki so sprte z vsako pedagoško strokovnostjo. Razdrobljenost študija z majhnimi skupi- nami slušateljev vodi v improvizacije in padec kakovosti predavanj. Slušatelji se pogosto pritožujejo, da jim (isti) učitelji pre- davajo snov iz dodiplomskega programa. Zelo razširjeno je očitno tudi prepričanje, daje podiplomski študij najcenejši. V njega- vem okviru praviloma ni ne laboratorijskega ne terenskega dela, dostopna literatura je redka in kadar končno najdeš primerno knjigo, se lahko začneš pogajati, ali bomo kupili pet izvodov ali tri - ali pa bomo za nekaj deset tisočakov prekršili vse civilizi- rana norme - in jo prekopirali. Dokler bo naš podiplomec ujet med štu- dijem in vsemi drugimi obveznostmi (in to velja tudi za tiste, ki so na fakulteti), o resnično poglobljenem študiju ne more biti govora. Posebo poglavje s tem v zvezi je tudi znanje tujih jezikov, ki je pri naših kandidatih praviloma skromno. Širina in interdisciplinarnost programov ostajata bolj želja kot resničnost. Sodelova- nje z drugimi fakultetami je omejeno na močno zasebne konsultacije - organizira- nosti predavanj z drugih področij zaenkrat ni. Na področju podiplomskega izobraževa- nja stikov z ostalimi jugoslovanskimi pa tudi zamejskimi fakultetami tako rekoč ni. O sodelovanju z gozdarskim inštitutom na področju podiplomskega študija še ni- smo razmišljali, prav tako ne o prodoru naše doktrine na druga študijska področja in končno - v vseh letih obstoja s šole nismo poslali na podiplomski študij v tujino niti enega študenta. Res je, da je stanje močno podobno tudi na drugih fakultetah, vendar to ne sme biti vzrok za pomirjenost. Ko premišljujemo o prihodnosti našega podiplomskega študija, vsekakor ne bi smeli mimo pobude rektorja Peklenika za ustanovitev univerzitetne po- diplomske šole. Ta pobuda prihaja prav kot odgovor na splošno razširjeno opisano sta- nje. Ideja posebej išče odgovore na vpraša- nja zaprtosti, neenotnosti, materialne rev- ščine, razdrobljenosti itd. našega podiplom- skega študija (»Pobuda ... «, 1988). Ni neupravičen strah, da bi ustanovitev take šole posredno in neposredno lahko osiromašila materialno in kadrovsko bazo univerze, vendar bi moralo gozdarstvo o svojem mestu na tet šoli pošteno in kon- struktivno razmisliti. Ceprav v sedanji obliki zamisel šole ne upošteva trojne sestavlje- nosti gozdarstva (biološko-tehnično- dru- žbeno) in ga uvršča med tehnične vede. Prav opredeljevanje stališč stroke do po- diplomske šole bi bila lahko dobrodošla priložnost, da v stroki temeljito razmislimo o mestu· podiplomskega v sistemu našega visokošolskega študija. Brez tega razmi- sleka - v katero koli smer že - je iluzorno pričakovati, da se bodo stvari obrnile na bolje. VRSTE IN PROGRAMI PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA Med formalno vodene oblike podiplom- skega izobraževanja zaenkrat štejemo pri- pravništvo, specializacijo, magisterij in dok- torat, razmisliti pa bomo morali tudi o so- dobnih vrhunsko vodeno-svobodnih oblikah takega izobraževanja kot so npr. podoktor- ski programi ali sabatsko leto. o tem, ali med te oblike študija spada tudi pripravništvo, so mnenja deljena, Dej- stvo je, da gre za izjemno pomembno obdobje, v katerem se mnogokrat odloča o nadaljnji strokovni poti mladega strokovnja- ka, predvsem pa o njegovi afiniteti do nadaljnjega študija. Stvari so toliko težav- nejše, ker gre za slabo opredeljeno ob- močje predaje diplomanta med šolo in prak- so. Kot stroka bi se zato morali že enkrat pogovoriti o ciljih, vsebini in obliki pripravni- štya, o mentorstvu, vlogi šole in prakse v oblikovanju, izvajanju in opravljanju tega programa itd., nato pa izdelati strokovno študijo, katere nosilec na] bi bil npr. andra- gog - ne le zaradi strokovnosti, ampak zaradi nepristranskosti, sodelavci pa go- zdarji - iz šole in iz prakse. Želeli bi si, da bi se v oblikovanje in izvajanje pripravni- škega programa močneje vključevala tudi strokovna društva, saj bi morala prav skrb za uvajanje in razvoj novih strokovnjakov biti eno izmed žarišč njihove strokovne dejavnosti. Specializacija je sorazmerno nova oblika podiplomskega študija, ki ima ponekod (npr. v medicini) že dolgo tradicijo in ustre- zno kakovostne programe - predvsem pa jasno izoblikovan profil v praksi. Na bioteh- niki kljub glasnim načelnim opredelitvam, da potrebujemo več znanja, specializacija ni zaživela. Trenutno omogočamo program specializacije le na gozdarstvu, pa še tu so stvari vse prej kot idealne. Vzroke za to je treba iskati že v zakonu o usmerjenem izobr~ževanju (1980), ki specializacijo G. V. 1189 27 opredeljuje kot oblikovanje strokovno oz- kega profila, hkrati pa z njo omogoča pre- hodnost v široki profil doktoranta. Doslej nimamo še nobenega diplomanta te smeri, zato je še prezgodaj za tehtnejšo oceno programa. Iz dosedanjih težav okrog spe- cializacije pa je vendarle mogoče skleniti, da vzroke za neuspeh zaenkrat lahko iščemo predvsem v dveh sklopih, ki sta sicer na videz neodvisna, pa vendarle vpli- vata drug na drugega. V operativi specializacije ne sprejema- mo: 1. ker ni zrasla iz potreb po poglobljenem znanju na točno določenih področjih, 2. ker mesto specialista v praksi ni opre- deljeno, 3. ker nejasna zakonska opredelitev tega profila vzbuja dvome o njegovi uporabnosti in usmerjenosti v prakso. Šola specializaciji v načelu ni naklonjena: 1 . ker jo na splošno sprejema kot vsilje- nega tujka, ki v operativi nima mesta; drugače si le stežka razlagamo, zakaj smo edini na biotehnik!, ki tak program imamo, 2. ker je bil program uveden, ne da bi bila rešena osnovna vprašanja njegovega ustreznega financiranja, prostorov, opreme in kadrov, 3. ker v šoli sumijo, da gre za manj . zahtevno (traja P?č en semester manj kot magisterij) bližnjica do doktorata, 4. ker je očitno, da za specializacijo posebno širokega zanimanja v operativi ni in so tudi povratne zveze temu primerno slabe. 5. ker v določenih krogih vlada predso- dek, da specializacija že v svojem bistvu vodi proč od celovitosti obravnavanja pro- blemov- v enostranskost, strokovno sekta- štvo itn. Oba sklopa teh dejavnikov vplivata drug na drugega sinergistično: brezbrižnost ope- rative do programa specializacije postaja alibi za mlačnost šole- in obratno. Ta začarani krog je mogoče presekati z dvema preprostima resnicama: 1. da z rastočimi problemi in nalogami tudi operativno gozdarstvo potrebuje vse več znanja in 2. da noben učitelj ne bi smel zavrniti nobene iskrene želje po več znanja. 28 G. V. 1189 Rešitev današnjega problema specializa- cije je- vsaj na videz- dokaj preprosta: A. Gozdarska praksa naj pove, za katera področja v gozdarstvu (podobno kot v me- dicini) potrebujemo specialista in na katerih delovnih mestih. B. Šola naj pove, kaj naj bi sodilo v take programe. C. Obe strani pa naj poskrbita: - za točno opredelitev tega študija do magisterija in doktorata ( v bistvu bi morala biti specializacija ))slepa ulica«) oz. za opre- delitev njegove namembnosti, - za zagotovitev osnovnih pogojev štu- dija- tako za specializanta kot za učitelja. če po takem uvodu skušamo oceniti program specializacije v gozdarstvu in nje- govo dosedanje izvajanje, ugotovimo: 1. da osnovna področja gozdarstva v njem niso enakomerno zastopana (primer- jaj tabelo 1 ), 2. da majhno zanimanje operative za vse programe povzroča razdrobljenost in ne- smotrnost pri izvedbi pa tudi improvizacije in mlačnost v šoli, 3. da se programi posameznih smeri med seboj razlikujejo ne le po formatu (številu predmetov), ampak tudi po osnovni usmeritvi v tematsko ožitev (nadaljevanje že poslušanih predmetov na naši šoli) oz. širino (izbor tudi po drugih fakultetah), 4. da je uspešnost tega študija nasploh majhna in preveč prepuščena subjektivnim dejavnikom- tako pri učiteljih kot speciali- zantih (tabela 2). Kakovost in utemeljenost specialistič­ nega študija gozdarstva bo tudi v nekoliko daljši prihodnosti težko oceniti - predvsem zaradi majhnega števila diplomantov po različnih smereh, pa tudi zato, ker v praksi diploma tega študija še ne pomeni tudi takega mesta, kjer bi se kakovost študija lahko tudi potrdila. Glede razvoja specialističnega programa pa se odpira še eno vprašanje: Če specia- lizacija (analogno medicini) ne vodi v širino in neposredno v doktorat, ampak predstav- lja le izobrazbo za vrhunsko znanje na nekem ozkem področju, potem je nujno, da tako znanje razmeroma hitro zastareva in da ga je treba sistematično obnavljati - s Tabela 1: Pregled programov in usmeritev specialističnega študija gozdarstva Število aktivnih Področje Usmeritve kandidatov, vpisanih po letu 1985 Gozdnogojitveno - ovrednotenje gozdnih rastišč 6 Gozdnotehniško - tehnično pridobivanje gozdnih proizvodov O - organizacija gozdne proizvodnje O - gozdne prometnice O Družbeno-ekonomsko - gospodarjenje z zasebnimi gozdovi O - gospodarjenje z divjadjo O - gozdni popis 1 Krajinskoekološko - urejanje hudourniških področij O - urejanje gozdnate krajine 6 Tabela 2: Odstotni delež opravljenih izpitov slušateljev podiplomcev po letnikih vpisa in programih oz. smereh specializacije (stanje 14. x. 1988) Magisterij Specializacija 1985/86 1987/88 24 o 47 20 programi, ki bi jih resnično oblikovali iz potreb prakse, kjer bi vsi specialisti morali položiti določeno število izpitov v določe­ nem časovnem obdobju -sicer bi jim di- ploma preprosto zapadla. Tako misel lahko utemeljujemo še s tem, da je taka oblika dopolnjevanja znanja potrebna tudi zato, ker bodo specialisti na posameznih področ­ jih maloštevilni, med seboj izolirani, v svojih delovnih okoljih pa prejkone osamljeni - v nasprotju npr. z doktorji znanosti, ki jih neprestano družita že narava in specifika dela, za katerega se izobražujejo. Tretje formalno področje podiplomskega izobraževanja je magistrski študij. Zakon o usmerjenem izobraževanju ga v 51. členu (skupaj z doktoratom!) oprede- ljuje takole: ))Programi za pridobitev magi- sterija in za pridobitev doktorata znanosti obsegajo vsebine za razširjanje in poglab- ljanje teoretičnega in praktičnega (sic !) zna- nja na posameznih področjih znanosti ... ter za razvijanje sposobnosti za opravljanje raziskovalnega dela.(( Ta medla opredelitev se ne dotika: - mesta magisterija v podiplomskem izo- braževanju (ali predstavlja končno ali pre- hodno etapa na poti do doktorata), - ne opredeljuje širine njegove usmeri- tve, - ne opredeljuje, komu naj bi bli ta študij namenjen, -ne določa njegovih družbenih smotrov (vzgoja strokovne elite - s posebnimi ob- veznostmi), - ne opredeljuje mesta magisterija v si- stemu združenega dela, - preveč poudarja usmerjenost magi- stranta v raziskovalno delo. Mnoge slabosti, povezane z našim ma- gistrskim študijem gozdarstva danes izvi- rajo prav iz teh nedorečenosti: - Majhna stroka maloštevilnega naroda potrebuje določeno kritično maso vrhunskih strokovnjakov (recimo, da so to doktorji znanosti), ki bo imela v izobrazbeni piramidi nesorazmerno močan delež. če tega ne bo uspela zagotoviti, bo njena naravno in dru- žbeno pogojena samosvojost nenehno ogrožena. Seveda tega ne bomo skušali dosegati z zniževanjem meril, ampak z intenzivnejšo skrbjo za perspektivnejše ka- dre. Zato bi se morali v našem gozdarstvu praviloma odločati za prehodni tip magiste- rija, ki prej ali slej vodi v doktorat. - Če magistrski programi, po katerih smo se zgledovali, dopuščajo ob široki izobra- zbeni bazi in velikih (tudi raznovrstnejših) potrebah široko in ozko usmerjene profile, si mi tega ob tako ozki izobrazbeni bazi enostavno ne moremo privoščiti. Odločiti bi se torej morali za široki tip magisterija; kjer pa narava študija resnično zahteva že zgodnjo ožitev, bi bilo umestno razmišljati G. V. 1/89 29 o pošiljanju ustreznih kandidatov na študij v inozemstvo. - Morda bi bilo proti duhu lažne egalitar- nosti v izobraževanju, nikakor pa ne proti dejstvom, če bi že v zakon zapisali, da je magistrski študij zahteven in zato odprt le najboljšim študentom. - Zakon ne opredeli jasno družbenega interesa (stroke) pri vzgoji vrhunskih ka- drov. Misel, da gre pri tem le za zasebn·e ambicije posameznikov, ne pa za vitalni interes vsake stroke, je pri nas žal vse preveč prisotna. Časi, ko so strokovno konico našega gozdarstva predstavljali trije doktorji znanosti, so minili. Danes stroka brez vrhunskega znanja ne more biti več stroka in še najmanj znanost - je latlko le še obrt. -Naš dvojni odnos do magisterija izvira iz neopredeljenosti vloge magistra v praksi. Ko bi jasno določili, za katera dela v praksi je potreben magisterij in za katera doktorat, bi verjetno že imeli več podiplomskih diplo- mantov tudi v praksi. Element prisile je tu potreben, sicer ne bi absolvente večine naših dosedanjih magistrantov predstavljali prav visokošolski delavci, ki jih je v podi- plomski študij prisilil Zakon o usmerjenem izobraževanju. Sprašujem se, zakaj takih zahtev nismo z enako doslednostjo uvedli tudi za inštitute, strokovne in upravne usta- nove na republiški ravni in seveda za najod- govornejša mesta v operativi. Morda se prav ob tem pokaže »elitnost« podiplom- skega študija. Komu tako stanje koristi in doklej še? Ob tem bomo morali prej ali slej tudi razmisliti o podiplomcih drugih disciplin in njihovem mestu v gozdarstvu. - Zakon tudi spregleduje, da naš magi- sterij vzgaja za tri močno različne poti proti strokovnemu vrhu: • za razvoj in vodenje, • za raziskovalno delo in • za vzgojo novih kadrov. To seveda ne more pomeniti treh magi- strskih programov, ampak predstavlja le argument več za resnično širino kot skupni imenovalec programa magistrskega študi- ja. Če sprejmemo tako izhodišče o magi- strskem študiju kot zahtevni, široki in pre- hodni etapi podiplomskega izobraževanja, ki vodi v tri močno različna področja stro- 30 G. V. 1/89 kovnega dela, je nujna kritična ocena pro- grama tega študija. Pri njegovem sestavlja- nju taka premišljevanja niso bila najbolj navzoča. Ko iščemo vzroke za porazno stanje na tem področju, je prav in pošteno, da razmislimo tudi o njem. V nasprotju s podobnim študjjem drugod je za naš magisterij značilen izjemen odsto- tek osipa: od 98 vpisanih v obdobju 1966- 1986 je doslej diplomiralo le 15 ali 15 % kandidatov (Anko 1987). To je nedopustna potrata in vsak neuspeh bi morali vsi skupaj jemati osebno. Trdim, da ob vseh naštetih objektivnih in subjektivnih zaprekah delež programa ni ravno majhen, zlasti, ker je program zgrajen na napačni predpostavki, da je njegova zahtevnost selekcijski dejav- nik. Zavedajmo se vendar, da bi morali selekcijo opraviti že ob sprejemu, saj ven- dar v veliki večini sprejemamo svoje lastne diplomante in bi si morali biti o njihovih sposobnostih povsem na jasnem. Podi- plomski študij je poseben- zelo oseben- odnos med učiteljem in kandidatom, ki se je že potrdil, zato odpadejo nekatere toge oblike dela s slušatelji, ki v dodiplomskem programu morda še delujejo oblikovalno - vzgojno, v podiplomskega pa ne sodijo. Zato ta študijski program ne more biti zgolj še ena ovira, ampak tisti okvir, v katerem bo dober učitelj do skrajnosti izkoristil in razvil vse kandidatove intelektualne spo- sobnosti na določenem področju. Take metode dela seveda zahtevajo od obeh strani mnogo več resničnega napora kot še tako težki izpiti. Gre za intenzivno, ne nujno le enosmerno, ampak pogosto že obojestransko kresanje in brušenje dveh intelektov, ki predstavlja najžlahtnješo obliko pouka in učenja. Tako zastavljen in izveden program de- luje spodbudno, in oba udeleženca dviga. Vprašanje je le, koliko časa in resničnih pedagoških sposobnosti imamo za to. Takemu pogledu na magistrski študij ver- jetno ne bo nihče ugovarjal, redki pa bodo, ki bi hoteli naš današnji program ocenjevati s teh vidikov. Da bi se izognili polarizaciji, smo v seda- njem magistrskem programu uvedli blok obveznih skupnih predmetov, vendar se mi zdi, da smo pri tem cilj zgrešili. Če smo se za tak blok odločili, potem bi moral biti vsaj toliko širok, da bi ga lahko predavali vsem podiplomcem s področja biotehnike, pred- vsem pa bi ga morali predavati predavatelji z drugih fakultet. Ta skupina predmetov bi se morala v resnici spoprijeti ne le z meto- dološkimi, ampak tudi s filozofskimi, etnični­ mi, moralnimi, pravnimi itn. vidiki delovanja nosilcev vrhunskega znanja - hkrati s po- gledi na lastno stroko od zunaj (recimo vsaj v okviru biotehnike - če ne širše). Naš sedanji program takim pogledom seveda ne ustreza: predvsem so njegovi nosilci domači predavatelji, pri posameznih pred- metih pa bi morda lahko navedli naslednje pomisleke: 1. Organizacija in metode raziskovalnega dela: -Glede na to, da magisterij ne izobražuje le za raziskovalno, ampak tudi za razvojno -vodilno in pedagoško delo, bi teh vidikov pri oblikovanju tega predmeta ne smeli povsem zanemariti. 2. Kvantitativne metode raziskovanja l.: - V bistvu gre za nadgradnjo predmeta »Statistične metode(<, ki v kontekstu podi- plomskega študija predstavljajo seznanja- nje z raziskovalnimi metodami (v najširšem pomenu besede), ne pomenijo pa razvijanja raziskovalca samega. 3. Kvantitativne metode raziskovanja 11.: - Predmet je nadgradnja predmeta Me- tode v operacijskem raziskovanju s poudar- kom na modeliranju. Tako je predmet pred- vsem pomemben pri oblikovanju znanja strokovnjakov, ki se usmerjajo na področje vodenja, razvoja in raziskovalnega dela, kazalo pa bi razmisliti, če sodi v sklop obveznih predmetov. 4. Razvojni problemi gozdarstva: - Če se kar trije od štirih obveznih splo- šnih predmetov ukvarjajo z metodami, bi bilo pričakovati, da se bo vsaj četrti resnično spopadel z načeli. Kompleksno obravnava- nje razvojnih problemov stroke je za to pač dobra priložnost. Pa smo jo zamudili: pr- votna zasnova, po kateri naj bi določeno vprašanje obravnavali z različnih vidikov, je namreč v praksi razpadla na tri nepovezane cikle s treh področij - na četrto, kjer je v prihodnje gotovo pričakovati marsikaj nove- ga, pa smo enostavno pozabili. Gornje pripombe nikakor niso celovita ocena obveznega dela magistrskega pro- grama: so le iztočnica za nadaljnje premiš- ljevanje o njem. Osnovna ugotovitev o doktoratu kot zad- nji stopnji našega formalnega izobraževa- nja je, da je naš strokovni vrh preozek. Dokler se stvari ne bodo izboljšale na stopnji magisterija, seveda tudi tu ni mo- goče pričakovati radikalnejših sprememb. V stroki pravzaprav ne vemo, kaj in kam bi z doktorjem. Večina današnjih doktorjev v stroki je pač doktorirala, ker jo je v to prisilil zakon preživetja na univerzi. V razi- skovalni sferi takih zahtev ni, zato je doktor- jev malo, o doktorjih v operativi sploh nihče ne premišljuje - in zato jih tudi nimamo. Ko nam je oktobra letos predaval dr. Sperber iz ZRN, se nisem toliko zamislil nad tistim, kar je povedal, kot nad tem, da je on kot doktor povsem zadovoljen, da lahko široko in bogato gospodari s 6000 ha gozda - in da ima neka družba posluh in interes za to. Doktorje na univerzi in inštitutih bomo še imeli -ampak svoje pravo mesto v stroki si bo ta profil izboril šele takrat, ko se jih bomo tudi v operativi navadili gledati kot inštitute in razvojne oddelke v eni osebi - ne kot privilegirance, ampak kot resnično najbolj odgovorne za strokovni razvoj go- zdarske prakse. Obračun 22 let našega podiplomskega študija ni ravno spodbuden. Pa vendar nas poti in stranpoti našega razvoja prav v teh letih vse bolj vodijo k spoznanju, da smo se marsikje že približali fizičnim mejam razvoja stroke, da smo jih morda kje že presegli in da nam za prihodnjo rast ostajajo odprte le meje duha in znanja. Prav je in potrebno je bilo, da smo v tem času toliko vlagali v proizvodna sredstva in podobno. Ampak to ne bo odločalo o našem resnič­ nem razvoju. Čas, ko bomo morali več vlagati (pa nikakor ne le v denarju) tudi v človeka, je tu. Opomba: Prispevek je bil v obliki referata podan na študijskih dneh, v podiplomskem študiju v gozdarstvu, ki so bili 24. in 25. novembra 1988 v Martuljku. G. V. 1/89 31 Oxf.: 831.1 Les kot vir energije v Sloveniji in njegov pomen v gospodinjstvih Lojze ŽGAJNAR* še v šestdesetih letih je bil delež lesa v porabljeni energiji Slovenije kar 25-odsto- ten, danes pa je le še šestodstoten. To zmanjšanje je predvsem posledica poveča­ nja deleža drugih virov energije, manj pa uporabe manjših količin lesa. To je razvidno ·tudi iz grafikona, po katerem porabimo zdaj skoraj dvakrat več energije kot v šestdese- tih letih. Pri enaki porabi energije bi bil namreč delež energije iz lesnega kuriva tudi danes še vedno več kot desetodstoten. (graf. 1) Še večji je pomen lesnega kuriva kot domačega energijskega vira. V skupaj po- rabljeni energiji iz domačih (slovenskih) virov je kar 11 odstotkov energije iz lesa. To hkrati pomeni 15 odstotkov energije iz vseh domačih trdih goriv (les, premog, lignit). Skratka, iz lesa pridobivamo vsako leto približno za tretjino več energije kot v jedrski elektrarni v Krškem. (graf. 2) Večino energije iz lesa, 77 odstotkov, porabimo v široki porabi. Prek 90 odstotkov je porabijo gospodinjstva, in sicer pretežno za ogrevanje, deloma pa tudi za kuhanje. Ostalo energijo tj. 23 odstotkov, porabi lesna industrija kot toplotno in tehnološko energijo. Zanesljivih in natančnih podatkov o koli- činski porabi lesa (drv) za kurjavo v Slove- niji tako rekoč ni. Obstajajo le različne ocene, ki pa se med seboj močno razlikuje- jo. Razlogov za to je več, zato naj nave- demo le nekatere pomembnejše: 1. Kot kurivo uporabljamo les v najrazlič­ nejših oblikah, od lesnega prahu, žagovine, oblancev in sekancev, prek kosov lesa, polen, butar in klad pa vse do briketov. Vse te številne pojavne oblike lesnega kuriva nam pri praktičnih meritvah povzročajo ve- * L. ž. dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 32 G. V. 1/89 like težave. V vsakdanjem življenju je pre- cejšnja zmeda celo pri ločevanju med ku- bičnim in prostornim metrem. S tehtanjem in upoštevanjem vlažnosti bi te težave lahko v dobršni meri odpravili. 2. Približno natančna je le evidenca o porabi lesnoindustrijskih ostankov in letni količni drv kot sortimentu pri gozdni proi- zvodnji lesa, predvsem v družbenih gozdo- vih. Vemo pa, da je kot kurivo uporaben vsak kos lesa, vsak lesni ostanek, ne glede na vir. Ti viri pa so zelo različni in številni: drevje in grmovje ter sečni ostanki v gozdu, sečnje zunaj gozda, čiščenja in krčitve Graf. 1. Delež uporabljene energije iz lesa v Sloveniji v različnih obdobjih 1000 TJ 170 150 130 110 90 70 50 30 10 ..... 01 1 CD o ~ obdobje 1 8l kmetijskih površin, grmišč, infrastrukturnih tras, ostanki pri dodelavi in predelavi lesa, odslužen les itd. Jasno je, da je vsakršen popis teh količin lahko le groba ocena. 3. Prek 60 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, lastnikov gozdov je kar 249.000. Pri tolikšni množici lastnikov in razdrobljenosti je tudi razumljivo, da je onemogočen vsakr- šen natančnejši pregled nad prometom z lesom za kurjavo, zlasti še pri neetatni masi. Nikakršna skrivnost ni, da je »črni trg« z drvmi v zadnjih letih spet zelo živa- hen. Po uradnih statističnih podatkih vsako leto v Sloveniji porabimo za energijske namene od osemstotisoč do milijon m3 lesa. Od tega je 600 do 700.000 m3 drv in 200 do 300.000 m3 lesnoindustrijskih Graf. 2. Delež lesa v uporabljeni energiji Slovenije iz domačih virov ter primerjava z nekaterimi drugimi viri (1. 1985) v 000 TJ D energija skupaj 200 - domači viri 100% 180 11111111111111111111 JE Krško 160 -les premog 140 120 100 80 60 40 20 o ostankov. Te količine smo upoštevali tudi pri našem uvodnem prikazu energijskega pomena lesa v Sloveniji. Glede na naštete dejavnike, ki lahko odločilno vplivajo na natančnost evidence, pa s precejšnjo zane- sljivostjo trdimo, da so te količine podcenje- ne. To potrjujejo tudi raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani iz leta 1985. Ugotovitve temeljijo na anketiranju slovenskih gospodinjstev leta 1983, ki ga Zavod SRS za statistiko opravi vsakih pet let. Čeprav avtor omenjene raziskave do- pušča možnost za 1 O odstotkov previsok ih ocen, so ugotovitve presenetljive. Zlasti še zato, ker v ugotovljenih količinah ni upošte- vana večina lesnoindustrijskih ostankov, ki jih lesna industrija porabi za svoje energij- ske potrebe. Teh ostankov anketa torej ni zajela. Raziskave so pokazale, da so slovenska gospodinjstva v letu 1983 porabila za kur- javo 1.647.000 m3 lesa. Od te količine je bilo 934.000 m3 drv (57 odstotkov), kuplje- nih iz različnih virov in 713.000 m3 (43 odstotkov) iz lastne proizvodnje. V pov- prečju je gospodinjstvo porabilo 2,8 m3 drv. Povprečna poraba v kmečkih in mešanih gospodinjstvih je bila 5m3, v ostalih pa 2,2m3. V povprečnem slovenskem gospodinj- stvu jedelež porabljene energije iz drv kar 30-odstoten. Bolj pomemben je le še pre- mog (31 odstotkov). Električna energija je udeležena z 19 odstotki, kurilno olje le s 4 odstotki. Delež energije iz lesa v vrednostni struk- turi (v denarnih enotah) vseh energijskih virov v gospodinjstvih je bil leta 1983 22-od- stoten. če ga primerjamo s količinskim deležem (30 %), vidimo, da je bila energija iz lesa cenejša kot iz ostalih virov. še bolj presenetljivi so podatki iz ankete Inštituta za ekonomiko, trženje in organiza- cijo v Ljubljani. Po teh raziskavah so sloven- ska gospodinjstva leta 1983 porabila kar· 2.254.000 m3 drv, in sicer 1.225.000 m3 kupljenih ter 1.029.000 m3 iz lastne proi- zvodnje. Zanesljivo lahko trdimo, da so te količine močno precenjene, kar priznavajo tudi avtorji sami. Domnevamo, da je glavni vzrok za previsoko oceno prav nerazloče­ vanje med kubičnimi in prostorninskimi me- tri. G. V. 1189 33 Il Za primerjavo naj prikažemo še oceno porabe lesa za kurjavo v Sloveniji z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo za leto 1986. Po tej oceni, v kateri smo potrebne parametre deloma povzeli iz različnih virov, deloma pa jih ocenili na podlagi drugih znanih kazalcev, porabimo vsako leto v Sloveniji za kurjavo 1.330.000 m3 lesa. V prikazani količini so bili upoštevani vsi znani viri- drva: iz letnega poseka, sečni ostanki v gozdu in zunaj gozda ter ostanki primarne in končne predelave lesa. Kljub vsem nezanesljivim in različnim ocenam količinske uporabe lesa za kurjavo v Sloveniji, lahko za sklep strnemo nasled- nje ugotovitve: 1. Kot obnovljiv domač in sorazmerno čist vir energije je v Sloveniji les še vedno izredno pomemben. V trenutnih in bodočih družbenoekonomskih razmerah ter pri na- glem naraščanju cen vseh drugih virov energije tudi ni stvarno pričakovati občut­ nega zmanjšanja porabe lesa za kurjavo. Nasprotno, pričakujemo lahko le večjo po- rabo, saj letni stroški za ogrevanje in kuha- nje v individualni stanovanjski hiši že prese- gajo dva povprečna mesečna osebna do- hod ka. Nezamenljiv vir energije pa les je in bo tudi ostal pri podeželskem, še posebej kmečkem prebivalstvu. Tu je lesno kurivo vse pomembnejša družbenoekonomska sestavina obstoja in nadaljnjega razvoja. (Slika 1) 2. V Sloveniji porabimo za kurjavo od 1,3 do 1,5 milijona m3 vse bolj dragocenega lesa, ki nam ga že vseskozi primanjkuje. Pri tem ne gre samo za količino lesa, ampak predvsem za dejstvo, da les pri tem vse premalo cenimo, in sicer tako v tehno- loškem kot v energijskem pomenu. V prvem primeru mislimo na sedanjo, večkrat nespa- metno in nenamensko uporabo lesa (poku- rimc tudi velike količine lesa, ki so povsem primerne za tehnološko predelavo, celo hlodovina; ne izrabljamo pa velikih količin različnih ostankov), v drugem primeru pa na negospodarno obnašanje pri pripravi in uporabi tesnega kuriva. Zaradi nezadost- nega upoštevanja pomena vlažnosti in zdravosti lesa, uporabe zastarele in neu- strezne tehnike ter nepravilnega načina kurjenja in pomanjkljivega vzdrževanja na- prav so namreč izkoristki ogrevalnih moči le polovični. Pri takšnem kurjenju pa je tudi Sl. 1: Znana podeželska podoba, ki je vse pogostejša tudi v primestnih naseljih in celo v mestih 34 G. V. 1/89 lesno kurivo pomemben onesnaževalec ozračja. 3. Pri dosedanjem raziskovalnem delu na temo biomasa - energija - ekologija smo se že večkrat prepričali, da je to pogosto tabu tema tudi v najodgovornejših upravnih in strokovnih krogih. Lahko se vprašamo, ali gre za nepoznavanje proble- matike, sprenevedanje, ekonomske raz- loge ali pa se sramujemo, ker pokurimo toliko ))za kurjavo predragocenega lesa<<. Menimo, da je ravno »nojevsko obnašanje<< najmanj opravičljivo in tudi neodgovorno, tako do same stroke in gozda kot do širše družbene skupnosti. Vse napredne družbe v zadnjih letih znova odkrivajo gospodarsko in ekološko energijsko vrednost in pomen lesne biomase. Morali bi se zavedati, da bodo tudi v prihodnje izgorevale velike in vse večje količine lesa, pa če nam je to prav ali ne. Prepričljiv dokaz za to so tudi vse številnejše in večje skladovnice drv ob zasebnih hišah in poslopljih, pa tudi ob stanovanjskih blokih in stolpnicah. Dobro vemo, da je les (drva) edino kurivo, ki ga Oxf.: 903 je mogoče pridobivati na številne načine, tako na zakonite kot druge. Predvsem pa upoštevajmo, da pametno kurjenje z lesom ni nikakršna sramota in gospodarska ško- da. Gotovo pa je sra:motno in družbeno škodljivo, če to počnemo skrajno negospo- darno, kar je prav posledica zanemarjanja problema, če že temu nočemo reči sprene- vedanje. Če se bomo odkrito in pošteno lotili problema bo od tega gotovo več koristi kot škode. Menim, da je to edina sprejem- ljiva alternativa. VIRI 1. Energetska bilanca SRS za obdobje 1986- 1990. Gradivo RES, Samupravna interesna skup- nost energetike SR Slovenije, Ljubljana, 1986. 2. Stanovnik, T.: Raziskava možnosti razvoja energetike SR Slovenije do leta 2000. Poraba energije v slovenskih gospodinjstvih. Inštitut za ekono_mska raziskovanja, Ljubljana, 1985. 3. Zgajnar, L.: Les kot vir energije v Sloveniji. Polikopija. IGLG, Ljubljana, 1987. 4. Ekologija, energija, varčevanje. Aktualna tema 41. Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. Gozdarstvo v razmerah družbene preobrazbe (Ali kako naprej?) NEKATERI POSEBNI PROBLEMI PRI GOSPODARJENJU Z ZASEBNIMI GOZDOVI, KI IZHAJAJO IZ ZAKONSKIH DOLOČIL Franc FIRŠT* Gozdovi pred našimi očmi vidno slabijo, zato moramo gozdarji po svoji poklicni etiki storiti in predstaviti javnosti vse ukrepe, za katere menimo, da so v korist gozda, kajti propadanje gozda zadeva človekovo življe- nje, zdravje in kulturo. Spričo dolgoletnega stereotipnega, z državno regulativo podprtega načina lagod- nega razmišljanja in vtirjenega, že kar sa- mozadovoljenega gospodarjenja z gozdo- vi, ki so dajali družbi tudi več kot zmore- * F. F., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Nazarje, 63331 Nazarje, Nazarje 139, YU jo, se moramo danes, zlasti vsled spreme- njenih ekoloških pogojev, hkrati s spremi- njajočimi se družbenopolitičnimi in gospo- darskimi razmerji, močno potruditi, da bi našli sami sebe in se zavestno vpregli v pozitivno spreminjanje razmer, brez obremenitev preteklosti. Naš poglavitni cilj mora biti, da uspo- sobljeni gozdarski stroki omogočimo učinkovito, racionalno strokovno delo- vanje. Ob tem seveda zadevamo ob temelje sedanje organiziranosti gozdarske stroke na terenu, ki se zlasti pri gospodarjenju z G. V. 1/89 35 zasebnimi gozdovi srečuje z anomalijami, te pa postavljajo gozdarja v odnosu do lastnika gozda v nezavidljiv položaj, v strokovnjaka in svetovalca, inšpektorja in policaja, davčnega uslužbenca in prevze- malca lesa. Hkrati je isti gozdar ekonomsko direktno odvisen od blagovne proizvodnje lastnikov gozdov, ki mu tako režejo kruh. Očitno je, da na tako nasprotujočih si odno- sih ni mogoče več graditi. Ne manj nedorečena in nelogična je tudi opredelitev lastništva gozda z vsemi izvedbami na tej osnovi: gozd nemu posest- niku se sicer priznava lastništvo gozda, tudi s pomembnimi pravicami, vendar se kmet kljub temu prevečkrat ne čuti resnični las- tnik, zato se često obnaša kot tujec v svojem gozdu. Zakaj bi se le drugače, saj se tudi zakon- ska odgovornost za stanje v njegovem gozdu končno v celoti prenaša na TOK gozdarstva, mimo lastnika. Jasno pa je, da brez lastnikove odgovornosti za njegov gozd in brez volje za sodelovanje pri gospodarjenju v lastnem gozdu ni možno uspešno gospodariti. Destimulativno deluje tudi sistem vseh obveznosti na evidentirana bla- govno proizvodnjo (biološka amortizacija, tehnična vlaganja v gozd, vključno z davč­ nim sistemom), ki silijo lastnika v nele~ galno obnašanje, vključno z odklanjanjem od kazila. Naša posebnost je tudi obravnavanje splošnega družbenega pomena gozdov: medtem ko je splošni družbeni pomen go- zdov ustrezno poudarjen, pa vsa nadaljnja določila nalagajo celotno breme gospodar- jenja z gozdovi izključno gozdarstvu. Zakon o gozdovih iz leta 1985 je naložil gozdarstvu še novo obremenitev, tj. financiranje ob- nove Krasa. Družba, ki naj uživa dobrote tako postavljenega sistema gozdarstva, se ob tem lahko smeje. Prav je, da so gozdovi odprti vsej javnosti, ni pa prav, da materialni pro- blemi Je javnosti ne zanimajo, kajti ob zastrupljajočem ozračju, povečanem izko- riščanju lesne biomase, neurejenem preko- rriernem splošnem obleganju gozdov kot posledica njihove odprtosti, je gozd vse bolj labilen. Neugodne trende bo možno zausta- viti le ob popolnem razumevanju celotne družbe za vsestransko zmernejše obreme- njevanje in izkoriščanje gozdov. Nasloni- tev na kmečke gozdne posestnike, kot potencialne zaveznike gozda, je lahko izjemno dragocena za očuvanje gozdov. Končno se lahko vprašamo tudi o ustre- znosti obstoječe organizacije gozdarske službe. često ugotavljamo, da je bila seda- nja organiziranost vsiljena, da gozdarji le-te GOZD 36 G. V. 1189 nismo želeli; če je tako, tedaj seveda takšna kot je, ne more biti prava rešitev. Podlaga obstoječi organizaciji gozdnih gospodar- stev je bila politična ne pa strokovna utemeljitev. Znotraj nje in ob njej se lahko obnašamo le toliko racionalno in strokovno, kot to dopušča njen sistem. Toda spone danes popuščajo, nekje bolj, drugje manj, odvisno od vpetosti v okolju. KAJ MENIJO KMET • .IE- GOZDNI POSESTNIK!? V resnici so si kmetje - gozdni posest~ niki že danes izborili drugačen položaj, kot bi ga formalno naj imeli. če jim sprememba položaja ni uspela po legalni poti, je to šlo pač drugo pot; priznati je treba, da smo se s tem sprijaznili tako gozdarji, kot drugi najbolj odločilni družbeni organi. Žal so tako nastala neurejena raz- merja, ki zastrupljajo odnose in škodujejo gospodarjenju z gozdovi. Ne glede na to pa kmetje odločno zahtevajo spremembe v tem, da posta- nejo resnični in priznani gospodarji svoje posesti. Zato nočejo nobene reorga- nizacije gozdarstva brez temeljitih za- konskih sprememb, pri katerih hočejo tudi sami sodelovati. Na tej osnovi hočejo zado- voljiti svoj ekon,.omski interes s spremembo zakona o gozdovih in s tem tudi odnosov v naslednjem smislu: - prodajne cene gozdnih lesnih sorti- mentov morajo na osnovi tržnih pogojev doseči normalno razmerje v odnosu na žagani les; -- promet z gozdnolesnimi sortimenti mora biti sproščen, monopol gozdnih go· spodarstev pa odpravljen; - odbitki od odkupljenega lesa/m3 ozi- roma obremenitve na prodano blago so previsoke; - kmetovi presoji in njegovim potrebam mora biti prepuščeno, kdaj bo izkoristil etat v svojem gozdu; - organiziranost zasebnega sektorja v gozdnih gospodarstvih skupaj z družbenim sektorjem se, kot izraz nezaupanja, odkla- nja; - splošni družbeni interes nad gozdar- stvom naj se izraža v organizaciji .kmetijsko- gozdarske zbornice. BISTVENI ELEMENTI USPEŠNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN POUDARJENA FUNKCIJA LAS"rNIŠTVA GOZDA Glede na znatno mero odklanjanja skup- nega gospodarjenja z vsemi gozdovi je potrebno jasno opredeliti, kaj je pri gospo· darjenju z gozdovi po svoji naravi skup- nega ne glede na lastništvo, kaj pa je tisto, kar je po svoji naravi treba ločiti ali ločeno obravnavati. Vedno znova seveda ugotavljamo, da med gozdovi z vidika funkcij gozda kot OUTPUT, kakor tudi z vidika vlaganj v gozdove kot INPUT, ni razlik. Zavedati se je treba, da so funkcije gozda močno odvi- sne od vloženega dela in da je strokovno delovanje v gozdu prav tako nedeljiva, kot so nedeljive splošno koristne funkci- je. Dovolil bi si poudariti naslednje: 1. Družbeni interes zlasti za vzdrževa- nje splošno koristnih funkcij gozda se bo še krepil, izrazit pa bo tudi v odnosu do lesno-proizvodne funkcije. 2. Ožji, trenutni ekonomski interes, ki izhaja iz lastništva gozda, bo občasno, vendar trajno povzročal konfliktne situacije. 3. Za vlaganja v gozd je dolžan skrbeti lastnik gozda sam zaradi lastnega ekonom- skega interesa, vendar tudi država zaradi splošnega družbenega interesa. 4. Zasebnega lastnika gozda je treba obravnavati enako kot gozdarsko podjetje, torej z enakimi pravicami in obveznostmi (kolektiv, ki opravlja z gozdom v družbeni lasti, nima nič drugačnih interesov kot za- sebni lastnik). 5. Pravice in dolžnosti gozdnega posest· nika izhajajo iz lastništva; kot lastnik nosi poslovno-proizvodni rizik, imeti mora pa tudi pravico, da prosto razpolaga s proizvo- di, ki jih pridobiva iz gozda. Zato pa mora poravnati družbene obveznosti kot fiskalne dajatve, ki se določijo na osnovi donosnosti njegovega gozda strokovno (denimo kot ))vrednostni etat«). Te dajatve lahko vklju~ čujejo tudi obveznosti vlaganja v gozd: sofinanciranje javne gozdarske službe, strokovnih inštitucij in financiranje eno- stavne biološke reprodukcije); možna je varianta, da za enostavno reprodukcijo skrbi lastnik sam. G, V. 1/89 37 6. Družbene dajatve bodo silile lastnika gozda, da se bo obnašal tržno-poslovno, družbeno-gozdarska regulativa pa ga mora prisiliti, da ravna z gozdom skladno z druž- benim in strokovnim interesom glede na splošne koristne funkcije gozda (INPUT kot strokovna obveznost gozdarske stroke - ne glede na lastništvo gozda). 7. Lastništvo mora najti pravo mesto tudi v gozdarstvu: gozdni posestnik mora čuM titi in ravnati z gozdom kot lastnik neM česa dragocenega, nad čemer ima tudi družba v določenem delu poseben interes. Zato se odgovornost gozdnega posestnika kot lastnika ne zmanjšuje, temveč poveču­ je. Te odgovornosti se ne da prenašati na nikogar drugega (kot npr. sedaj na TOK gozdarstva). To pomeni, da mora lastnik upravljati svoj gozd kot dober gospo- dar, plačevati državi obveznosti, ki izhajajo iz lastništva dobrine, ki daje donose; prizna- vati pa mora tudi strokovni nadzor nad usmerjenim (načrtovanim) gospodarjenjem z njegovim gozdom. Ob navedenih pred- postavkah je lastnik gozda suveren gozdni posestnik. S tem odpade tudi umetna pregrada med gozdarjem kot stro- kovnjakom in gozdnim posestnikom kot lastnikom, ki je bila postavljena v sedanjem sistemu. Lastiki gozdov pravijo, da smo gozdarji izgubili zaupanje, v resnici pa se je izgubilo zaupanje v sistem, katerega predstavniki smo v resnici tudi gozdarji. Šele v spremenjenih pogojih postane jasno, da ima ta gozdni posestnik in gozdar isti interes: vitalen gozd, ki bo dolgoročno proi- zvodno sposoben. V takem odnosu bo osveščen gozdni posestnik v lastnem inte- resu iskal strokovno pomoč gozdarja. 8. Problem razdrobljenosti gozdne posesti v Sloveniji je specifičen in velik, reši pa se lahko le dolgoročno v procesu sproščenih ekonomskih zakonitosti ob usmerjeni in racionalni davčni politiki. Admi- nistrativne rešitve se niso obnesle. 9. Glede na velik delež zasebnih gozdov v Sloveniji je pomembna tudi ugotovitev, da bo strokovnost izvajanja del v zasebnih gozdovih najbolj uspešna tedaj, ko bodo gozdni posestniki sami čimbolj strokovno usposobljeni za delo v gozdu. Zato mora biti osnovni cilj gozdarjev usposabljanje lastnikov gozdov za gospodarjenje z go- 38 G. V. 1/89 zdovi skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Morda je to že problem izobraževa- nja, a je tudi problem sistema delovanja gozdarske stroke. ZAKLJUČEK Gozdarji si moramo v spremenjenih raz- merah postaviti ustrezne cilje za gospodar- jenje z vsemi gozdovi in jih z racionalnimi ukrepi uresničevati. Mnogih kritičnih ocen sedanjega sistema ne smemo zavračati, smotrno pa jih je analizirati in vključiti v razreševanje gozdarske politike. Ob novih nalogah in v zaostrenih razme- rah lahko gozdarstvo ubira (tudi) naslednja pota: 1. Po gozdnogospodarskih območjih se je treba organizirati bolj racionalno; poudaM rek mora biti na racionalnem, bolj stro- kovnem delu, ne na številčnosti zaposle- nih. 2. Z racionalnim strokovnim delom je treba pojmovati tudi potrebo po proučitvi vseh strokovnih del, ki ne smejo zaiti v drobnjakarstvo in nestrokovnost. Od tega je odvisen strokovni nivo gozdarjevega dela in njegov strokovni lik, ki je lahko v zaseb- nem gozdu bolj usmerjevalen, manj pa neposredno izvajalski. Med drugim se po- javlja npr. vprašanje, ali se na področju odkazovanja v zasebnem sektorju res ne sme nič spremeniti? Ali od kazilo v vsakem primeru, ali res žig na vsakem drevesu? Posebno vprašanje je poudarjeno izobra- ževanje kmetov gozdnih posestnikov, drugo pa je različno obravnavanje gozdnih posestnikov (kmetov oz. nekmetov), da ali ne. Vprašanj je gotovo dovolj, razčistiti pa jih je treba strokovno, a pospešeno. 3. Pospešeno moramo proučiti možnost organiziranosti gozdarske stroke po teriM torialnem principu (gozdni obrati), seveda ob razrešitvi statusa suverenosti zaseb- nega gozdnega posestnika. Vključiti se mo- ramo v pospešeno spreminjanje gozdarske zakonodaje, skupno gozdarji in gozdni po- sestniki. Ali se bomo gozdarji samo branili (b~anili neki sistem), ali se bomo postavili na čelo oblikovanja novega in boljšega, je bistveno vprašanje. Odgovorni smo pred seboj in pred družbo. 4. Ugotavljamo, da je >>gozd vedno le gozd«, ne glede na to, kako potekajo lastniške meje. Šele trženje z gozdnimi produkti upravičeno razmeji področje lastni- štva- kar pa ne spada več v ožje strokovne gozdarske probleme. 5. Teritorialno prekrivanje interesov se ne kaže samo na področju ožjega strokov- nega delovanja gozdarjev, temveč tudi na področju vseh spremljevalnih dejavnosti (gozdne ceste, medsebojne storitve v goz- du). Zato je treba zahtevati nujnost orga- nizacije enotne gozdarske stroke na te- renu, ki ima enake naloge v vseh gozdovih, tj. enotne javne gozdarske službe. Po drugi strani je treba razviti sistem smotr- nih poslovnih povezav v interesu obeh partnerjev (družbenega in zasebnega), se- veda izključno na svobodni poslovni od- ločitvi (individualno ali bolj organizirano). Gozdni obrat je lahko primerna oblika takih povezovanj. 6. Proizvajalci gozdnih proizvodov, ki bodo v tržnih pogojih izpostavljeni novim preizkušnjam, si bodo v lastnem interesu poiskali primerno )>zaščitno« obliko poslov- nega povezovanja zaradi uspešnejšega na- stopanja na trgu (gozdne zadruge?). Ali gozdni obrat tu ne more nič prispevati? Na drugi strani bo tržno oblikovanje cen gozdnih sortimentov dalo pravo ceno kvali- tetnim proizvodom, kar bo neposredno vpli- valo na kvaliteto delovanja gozdarja in goz- Oxf.: 902 Nekaj o zgodovini Panovca Vitomir MIKULETIČ* V šesti številki lanskoletnega Gozdar- skega vestnika je inž. Iztok Mlekuž objavil zanimiv članek z naslovom Hrastovi go- zdovi na Goriškem. Besedilo se nanaša predvsem na zasebne gozdove, manj pa na gozd Panovec, ki je v družbeni lasti in s katerim gospodari TOZD Gozdarstvo Trnovo (pri Gorici) v sestavi Soškega goz- dnega gospodarstva Tolmin. Glede na današnje stanje hrasta - ne morem reči hrastovih sestoj ev- je zanimivo • V. M., dipl. inž. gozd., 65000 Nova Gorica, Kromberška 14, YU dnega posestnika v gozdu. Zato morata oba poznati tudi tržne učinke. 7. Ustrezen poudarek je možno dati obstoječim SlS za gozdarstvo (alternativa: kmetijsko-gozdarska zbornica) kot mestu, kjer se srečujejo vsi interesi za smotrno gospodarjenje z godzovi. Le-ta je lahko tudi vir in kontrola porabe sredstev za delovanje gozdarske stroke. Ob tem je nujno pouda- riti, da samofinanciranja gozdarstva v spremenjenih pogojih ni več realno. V nobenem primeru pa gozdarstvo ne more samo zagotavljati sredstev za razširjeno biološko reprodukcijo, za sanacijo ))umira- jočih« gozdov, za Kras, za vzdrževanje javnih ())gozdnih«) cest. 8. Ponuja se ideja, da se po območjih (ali po gozdnih obratih) osnujejo nefor- malni strokovni sveti kot posvetovalni organi, ki bi imeli usmerjevalno-povezo- valno funkcijo med gozdarsko stroko, goz- dnimi posestniki, ekologi in drugimi intere- senti za celovito delovanje funkcij gozda. Skratka: povezovanje gozdarjev z javnostjo in javnosti z gozdarji je potrebno v korist dobrih odnosov in v korist gozda. 9. Končno se moramo gozdarji tudi za- vedati, da se takšni, kakršni smo bili doslej, najbrž ne bomo uspešno vključevali v zdru- ženo Evropo, ki je vse bolj prisotna. Leto 1992 za nas ne sme biti samo simbolično, četudi živimo resda na drugi strani Alp. vedeti, kaj se je z njim dogajalo v preteklo- sti. Pri roki imam knjižico Un inventario forestale del XVIII secolo per i boschi co- stieri dell'alto Adriatica, ki jo je za zbirko Collana verde napisal ugledni profesor dr. Pietro Piussi z univerze v Firencah, Italija. Knjižica z zaporedno številko 41 je izšla leta 1976. Gre za prevod (v italijanščino) zapisnika komisije, ki jo je 5. aprila leta 1724 ustanovila dvorna pisarna, zato da bi ugotovila stanje gozdov v območju med reko Tagliamento v vzhodni Furlaniji in Karlobagom v hrvaškem primorju. Komisija G. V. 1/89 39 je dobila navodila za delo, zbrana v dvajse- tih točkah, 7. junija leta 1724, naslednji dan pa je odpotovala iz Gradca v Gorico. 19. junija leta 1724 je začela z delom. Na prvem mestu med opisi posameznih go- zdov je zapis Panovca: )>Panovec poraščajo samo hrasti, deloma stari in veliki, deloma srednje rasti, deloma majhni - z 1, 2, 3, 4 čevlji premera (če­ velj = 31,604 cm). Poleg tega je obilo mla- dja. Gozd meri dve uri (ura = 4,4444 km) v dolžino in četrtino ure v širino. V preteklo- sti so prepovedali izkoriščanje tega gozda, zato je zdaj stari les, ki še stoji deloma gnil, nenehno propada in ovira rast bližnjih dre- ves. Zemljišče je za hrast precej ugodno. Skoraj povsod, razen v nekaterih dolinah, kmetje in okoliški prebivalci že desetletja klestijo drevju veje in vrhove. Tako lepa drevesa propadajo zaradi »črvivosti«. Do- slej gozda niso čistili. To bi lahko naredili brez stroškov, če bi revnemu prebivalstvu dovolili nabirati butare. Seveda bi moral to nadzorovati čuvaj, da ne bi poškodovali hrastavega mladja. Hrastovina debelih in srednje debelih dreves je primerna za izdelavo dog, lahko bi uporabili tudi les propadajočih dreves. Lesa pa ni dovolj za izgradnjo cele ladje.* Do zdaj so za Vzhodno družbo posekali 1607 dreves in les za gozdarske uslužben- ce. Za popravilo mostov na Soči, za cesar- sko predilnico v Fari, za mostove v Renčah, Mirnu in Rubbiji so uporabili smrekovino. To je pomembno, ker hrastovino lahko prodajajo, smrek pa ne bi uporabljali in bi propadale v gozdu. Po drugi strani pa je hrastovina trajnejša in stroški prevoza so precej manjši. Ob sečnjah niso puščali semenjakov, ker je pomlajevanje več kot obilno. V tem gozdu je zdaj približno 6000 zdra- vih in 13.000 poškodovanih dreves, primer- nih za posek. Predvidevamo, da je vsako leto potrebnih petdeset dreves za mostove in gradove. Pri spravilu lesa ni težav, ker leži Panovec v ravnini in je gozdna cesta * V okviru pobude za razvoj Trsta kot luke in trgovskega središča so maja leta 1719 ustanovili Vzhodno družbo (Compagnia Orientale), pri kateri cesar Karel VI. Habsburški ni bil samo najvišji zaščitnik, ampak tudi glavni delničar. Ta družba je imela med drugim monopol nad gradnjo velikih ladij. 40 G. V. 1/89 v lepem vremenu uporabna. Vsekakor pa bi bilo zaželeno, da bi goriško cesto bolje vzdrževali, saj bi olajšali prevoz lesa k morju in v druge kraje. Razen za potrebe Vzhodne družbe bi les lahko uporabili tudi na Goriškem v gradbe- ništvu in za kurjavo. Kar zadeva gospodarjenje, ni težav. Zreli gozd sicer sekajo na velikih površinah, zato pa je mladje obilno in dobro razvito. Iz goloseka, ki je meril 300 x 200 sežnjev (1 seženj = 1 ,8965 m) je Vzhodna družba dobila 182 hrastov s premerom med 3 in 4 čevlji. V gozdu ne pasejo koz, pač pa velike črede govedi, ki močno škodijo gozdu. V tem gozdu nima nihče pravice nabirati drv. Po drugi strani pa ni drugega lesa, ki bi nadomestil hrastovino. Ker je mladja obilo, bi lahko vsako leto posekali na tisoče mladih dreves, srednje debela drevesa pa bi zaznamovali in vpisali v dodaten register. Primerno bi bilo nastaviti še dva čuvaja, ker je treba nadzorovati tudi lov. Poleg tega komisija svetuje obnovo jarka, ki je obdajal gozd, gozdarskim uslužben- cem pa naj ne bi dajali lesa za kurjavo - razen tistega od vej in vrhačev, ki ostanejo po redni sečnji. Komisija tudi ugotavlja, da so na območju gozda vinogradi in pašniki, ki pa jih je treba odpraviti. Glede primernosti prodaje lesa iz gozda Vzhodni družbi ali komu drugemu komisija meni, da je ustreznejša prva ina- čica zaradi mnogih vzrokov - težko bi bilo najti kupca za tako veliko količino lesa, oskrba ladjedelnice v cesarski luki (Trstu) je primerna, poleg tega pa Vzhodna družba gradi mostove in ceste, medtem ko drugod v Avstriji to počnejo gozdni uradi.« Toliko o stanju Panovca leta 1724. Če primerjamo poročilo inž. l. Mlekuža in izvleček zapisnika iz leta 1724, vidimo, kako ogromne so bile spremembe v 260 letih: 1 . nekoč je Panovec obraščal skoraj čist hrastov gozd; 2. hrasti so dosegali premer do 4 čevljev (126 cm); (danes raste v Panovcu samo en tako debel hrast na dvorišču gozdne uprave); 3. težav s pomlajevanjem kljub paši go- veje živine in pomanjkljivi negi (z dana- šnjega stališča) ni bilo. Hrastovo mladje je bilo obilno. Iz podatkov o zastopanosti drevesnih vrst v gozdnogospodarskih načrtih leta 1879/88 in 1889/98 lahko ugotovimo močne spremembe. Okrog leta 1820 so v Panovec začeli vnašati črni bor in načrt iz l. 1879 prikazuje že 68,88 ha kultur, starih od 1-60 let, hrast je obraščal 308,05 ha, ostalih površin (drevesnica, travniki in praznine) pa je bilo 3,09 ha. Načrt 1889/98 pa navaja 78,32 ha površin s črnim borom, 299,28 ha hrastovih in 11,34 ha mešanih sestojev. ln kakšen je današnji sestav drevesnih vrst? Zadnji gozdnogospodarski načrt za enoto Gorica, ki vključuje tudi Panovec, pokaže, da je danes tod precej več drave- snih vrst. Večinoma so jih vnesli, nekatere pa so se naselila same. Ena izmed teh je morda robinija. L. 1888 so takratni gozdarji za razisko- valne namene v sedemnajstemu oddelku STROKOVNA SREČANJA na površini 0,8 ha posadili rdeči hrast, na površini 0,61 ha lawsonovo pacipreso, l. 1898 pa še ameriški jesen in močvirski taksodij. Po razpadu avstroogrske monar- hije so italijanski gozdarji razširili program raziskovalnih ploskev in od l. 1922 do 1926 na 28 ploskvah preizkušali uspevanje 29 drevesnih vrst. Nekatere izmed teh so pro- padle, druge životarijo, uspevajo pa le rdeči hrast, lawsonova pacipresa, gladki bor in duglazija. Zanimivo je, da se pacipresa v določenih pogojih dobro pomlajuje. Za Pa- novec tuje drevesne vrste so tudi jelka, smreka in bukev ( ?) . Medtem ko sta prvi dve gotovo vnešeni, pa izvor bukve ni znan. Sestav drevesnih vrst Panovca se je tako predvsem pod vplivom človeka močno spremenil, na domači hrast pa so nekoliko pozabili. Ravno zgodovina gozda, njegova kolikor toliko naravna podoba, pa je spod- buda za ustreznejše, sonaravne gospodar- jenje z njim. Seminar za vzgojo poklicnih gozdnih delavcev- Finska Pod pokroviteljstvom Mešanega komiteja FAO/ECE/ILO iz Ženeve prireja finska vlada mednarodni seminar za vzgojo po- klicnih gozdnih delavcev. Seminar bo trajal 5 dni od 22.-26. maja, priredili ga bodo v gozdarski šoli Jamsankoski (180 km se- verno od Helsinkija). Na seminarju naj bi izmenjali izkušnje in ugotovili trende pri usposabljanju poklicnih gozdnih delavcev. Udeleženci seminarja se bodo lahko seznanili z najnovejšimi metodami in z najnovejšo opremo, ki jo uporabljajo v območju ECE pri usposablja- nju gozdnih delavcev. Glavne teme seminarja so - sedanje stanje usposabljanja gozdnih delavcev na območju ECE, - osnove usposabljanja mladih ljudi za gozdno delo, - usposabljanje ze delo s sodobnimi stroji, - dopolnilno usposabljanje poklicnih gozdnih delavcev, - usposabljanje delavcev, ki prihajajo v gozdarstvo iz drugih poklicev, - povezava med usposabljanjem gozd- nih delavcev in gozdarji, - usposabljanje poklicnih učiteljev in in- štruktorjev, - povezava med gozdarskimi raziskova- nji in vzgojo gozdnih delavcev. Zadnji dan seminarja je rezerviran za obisk gozdnih delovišč, kjer bodo demon- strirane sodobne metode s področja izkori- ščanja gozdov in pogozdovanja. Za seminar bodo pripravljeni referati v angleškem, francoskem in ruskem jeziku. Prenočišče in prehrana je predvidena v zgradbi gozdarske šole v Jamsankoski. Skupna cena znaša 220 $ v dvoposteljni sobi in 270 $ v enoposteljni sobi. Zadnji rok za prijavo na seminar je do 31. 111. 1989. Ostale podrobnosti in prijavno polo lahko dobite pri Splošnem združenju gozdarstva v Ljubljani, Miklošičeva 38/111. Sporočilo posredoval Viktor Klanjšček G. V. 1/89 41 1 OO let varovanja naravne dediščine - pragozdov na Slovenskem Pragozd - osupljiva mogočnost rasti stoletnih orjakov, spoštljivost pred radoživo starostjo, patinasta večnost in monolitnost, skrivnost življenja na skali- tudi tako bi lahko opisal pragozd na Rogu. Natikam si naočnike umetnika, gozdarja, tehnika, biologa; imenujem Življenje sistem, merim in brskam po njem, poskušam razumeti. Za vedno nove zakaj- ne zapišem zmeraj zato. To je zanimivo- včasih tudi uporabno - naočniki pač. ln vendar- v pragozdu se najraje sprehajam. Človek se tu počutim nekako na pravem mestu v odnosu do narave, zavedam se korenin v naši zemlji. Umni gozdar- Leopold Hufnagel - nam je z drobno pripombo ", .. naj ostane pragozd ... «, že pred sto leti in v srcu nepreglednih pragozdov na Kočevskem, predal v varovanje dragoceno naravno dediščino. Gozdarji smo skozi viharje obvarovali nekaj ostankov prvobitne narave. Ob stoletnici varovanja naravne dediščine - pragozdov, želimo slovenski gozdarji in naravovarstveniki odpreti vrata javnosti, navezati stike, predstaviti pragozdove- naravno dediščino in našo učilno ... Letos 1989 se bomo srečali na ekskurzijah v gozdne rezervata, prireditvah za javnost, tisk, RTV, film; pri delavnici za prenos spoznanj raziskav gozdnih rezervatov za sonaravno delo z gozdom; na okrogli mizi o bodočem raziskovalnem delu; predstavili .se bomo gozdarjem in študentom iz tujine; pripravili uvodno razstavo in razpravo o pragozdu. ln še: odpiramo vrata idejam - povabljeni vsi! Tomaž Hartman Razpis fotografskega natečaja Stoletnico varovanja naravne dediščine- pragozdov na Slovenskem bomo popestrili s sliko in besedo. Uvodna razstava bo primeren začetek prireditev, nato bo kot potujoča informacija krožila - tudi po gozdnih gospodarstvih. V sklopu strokovnih publikacij o gozdnih rezervatih bomo pripravili publika~ cijo o pragozdu. Barvne in črno-bele fotografije- ne samo kot dokument- bi dopolnjevale besedo. Zato so zaželeni pogumni prijemi, grafika; montaža sporočila, dodajanje barv, slikanje vzdušja, detajl ... Skupna naj bo le osnova- pragozd. Gozdno gospodarstvo Kočevje razpisuje ob tej priliki fotografski natečaj na temo PRAGOZD NA SLOVENSKEM. Vsak udeleženec lahko pošlje neomejeno število črno~belih ali barvnih fotografij in diapozitivov. Fotografije formata 30x40 cm ali izvedenke ter diapozitivi naj bodo opremljeni z imenom in naslovom avtorja ter nazivom pragozdnega rezervata. Najboljše prve tri fotografije in diapozitivi bodo nagrajeni z likovnimi deli. Dela bomo vračali septembra 1989 - za objavo in odkup se bomo dogovarjali posebej. Prosimo za pazljivo opremo, ker ne odgovarjamo za morebitno škodo ali izgubo pri pošiljanju. Prispevke pošljite do 1. julija 1989 na naslov: Gozdno gospodarstvo Kočevje, Rožna ul. 39, 61330 Kočevje, z oznako »pragozdcc. Navežite stike: GG Kočevje, tel. 061/852 020, Tomaž Hartman, Janez Konečnik. 42 G. V. 1/89 Oxf.: 931 Sestanek pedagoških in raziskovalnih delavcev jugoslovanskih gozdarskih fakultet in inštitutov s področja ekonomike gozdarstva V Ljubljani je bil po nekaj letnem premoru na pobudo VTOZD za Gozdarstvo 8. in 9. 12. 1988 sestanek pedagoških in razisko- valnih delavcev gozdarskih fakultet in inšti- tutov; glavna tema je bila reprodukcija v gozdarstvu. Udeležilo se ga je 13 strokov- njakov s področja ekonomike gozdarstva, in sicer iz gozdarskih fakultet v Skopju, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani ter inštituta v Jastrebarskem. Vsebinsko in organizacij- sko sta srečanje pripravila prof. Slavka Kavčič in prof. Iztok Winkler, ki je imel tudi uvodni referat, v katerem je predstavil eko- nomske probleme v gozdni reprodukciji naše republike. Udeleženci sestanka so predstavili na- čine zagotavljanja sredstev za gozdno re- produkcijo v svojem okolju, pri čemer so se pokazale velike razlike med republikami. Posebne težave so tam, kjer imajo pred- vsem občinski in ponekod republiški upravni organi vodilno vlogo pri zagotavlja- nju sredstev za razširjeno reprodukcijo, in tam, kjer so gozdarji (pre)tesno povezani z lesno predelovalno industrijo, in to na ne- strokovno in neenakopravo urejenih dohod- kovnih odnosih- na škodo gozdov. Pose- ben problem je tudi slabo opredeljen namen sredstev za enostavno reprodukcijo, ta so bila ponekod uporabljena predvsem na teh- niškem področju, kjer se je pričakoval hi- trejši kratkoročni učinek. Vlaganja v go- zdove se zadnja leta kljub vsem težavam povečujejo. Slovenski model, ki zagotavlja sredstva za reprodukcijo v okviru območij in omogoča vsaj delno prelivanje v republi- ki, so nekateri udeleženci zaradi neurejenih razmer drugod, ugodno ocenili. Poudarjeno je bilo, da bi morali zaradi nekaterih objek- tivnih okoliščin, ki vplivajo na uspešnost in trajnost gospodarjenja z gozdovi, voditi skupno jugoslovansko gozdarsko politiko in s tem omogočiti reševanje skupnih goz- dnogospodarskih problemov. Razprava se ni mogla izogniti pričakova- 44 G. V. 1/89 nim spremembam ključnih sistemskih zako- nov, ki bodo temeljito vplivali tudi na go- zdarstvo. Kljub temu, da bodo tudi gozdar- ske delovne organizacije poslovale na pod- lagi čistega gospodarskega računa in bile hkrati obvezane zagotavljati izvajanje de- javnosti posebnega družbenega pomena brez posebnega nadomestila, so prisotni menili, da lahko s prostim pretokom dela in kapitala na podlagi tržnih odnosov stroške tako znižamo, da bo več sredstev za goz- dno reprodukcijo. Z druge strani je bilo slišati, da lahko probleme reprodukcije v gozdarstvu reši predvsem celotna družba prek proračunov, pri čemer bi dobilo go- zdarstvo status klasičnih infrastrukturnih dejavnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili gozdarji premalo prisotni pri oblikovanju novih zakonov, ki bodo v veliki meri krojili njihovo usodo in usodo gozdov. Prav zaradi tega je bil sprejet sklep, da bo tema nasled- njega srečanja (pripravila ga bo fakulteta v Sarajevu): Gozdarstvo v družbenih spre- membah. Udeleženci sestanka so predstavili svojo znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki zaje- ma: ugotavljanje ekonomske moči gozdno- gospodarskih območij, zagotavljanje sred- stev za gozdno reprodukcijo, vrednotenje splošnokoristnih funkcij gozda s costbenifit metodo, ocenjevanje optimalne pro- izvodnje, zgodovinske raziskave gozdar- stva, raziskave ekonomske učinkovitosti fi- tocenoloških tipov, metode redčenj enodob- nill sestojev s ciljem vzgojiti ekonomsko najvrednejše zrele sestoje, determiniranje vseh škod, ki nastajajo v gozdovih, raz- iskava ekonomskih učinkov bukovih go- zdov, proučevanje integralnega prelivanja sredstev med območji v BiH, proučevanje tehnologij v ))nizkih« gozdovih Makedonije in nekatere oblike sodelovanja z operativo. Ob sestanku je bil organiziran tudi obisk v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Vrhnika. Zaradi velikega zani- manja za delovanje slovenske gozdnogo- spodarske delovne organizacije in pred- vsem zaradi kvalitetne predstavitve organi- zacijske strukture in gozdnogospodarskih problemov (umiranja gozdov) v GG Ljublja- na, ki so jo pripravili Ivan Marolt, Zdenko Otrin in Branko Breznik, je bil obisk na TOZD Gozdarstvo Vrhnika nadvse uspe- šen. Zaradi potreb po medsebojnem sedelo- IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 611 (048.1) vanju in skupnem učinkovitejšem delu, so se udeleženci dogovorili o nekaterih oblikah sodelovanja, ki bi jih morali vpeUati. Pred- logi za sodelovanje so bili naslednji: stalna izmenjava izsledkov znanstvenoraziskoval- nega dela, izmenjava raziskovalcev, izme- njava predavateljev in izmenjava študentov podiplomskega študija. Milan Šinko Sožitje z naravo in načelo trajnosti Schreder, W.: Ober das Verhaltnis des Menschen zu Pflanzen und Tieren (O od- nosu človeka do rastlin in živali). Forstwiss. Cbl., 1988, 5, 254-262. lzumiranje rastlinskih in živalskih vrst nas opominja na ogroženost vse biosfere. Tako izgine tudi marsikaj, kar je pomembno za preživljanje človeka. Že v prazgodovinski dobi človekov vpliv na biosfero ni bil ravno nedolžen. Naglo izumrtje mamutov ob koncu ledene dobe je verjetno tudi člove­ kova zasluga in ne samo posledica podneb- nih sprememb. Tudi v tropskih krajih so že pred tisočletjem in več izumirale rastlinske vrste po krivdi človeka. Vendar je bilo vse to še čisto nepomembno v primerjavi s kasnejšimi dogajanji. Položaj se je krepko poslabšal že po Kolumbovem odkritju Ame- rike, ko so takratne evropske velesile za- . čele s kolonializmom osvajati svet. S tem so uveljavljali tudi svoj ekološki imperiali- zem. V Avstralijo, Tasmanjjo in Novo Zelan- dijo so naselili ovce, na Galapagos koze, žito in nepregledne črede konj v ameriške prerije, da ne govorimo o naseljevanju pro- sto živečih živali. S tem so popolnoma porušili ekološko ravnotežje v novih sveto- vih. Ameriške in avstralske prerije nekdaj sploh niso bile gole. Evropejci so v novi svet navlekli še nadloge, kot so miši, pod- gane, pleveli, mrčes, bolezni itn. Zaradi razmeroma nedolžnih nalezljivih bolezni so na veliko umirali Indijanci in Eskimi. Vdor Evropejcev je pomenil kata- strofo in pustošenje v vsakem oziru. Evro- pejska miselnost, ki zahteva denar, dobi- ček, gospodarsko rast, trgovino, izvoz itn. seveda ni prizanašala naravnim boga- stvom. Načelo trajnosti velja za veliko etično pridobitev novejšega srednjeevropskega gozdarstva. Pa vendar so to načelo poznali domačini v nekdanjih kolonijah že zdavnaj pred prihodom evropskih naseljencev. Ti so znali ustvariti tudi trdno družbeno ureje- nost, ki je varovala njihovo življensko okolje pred zlorabo in uničenjem. Temu so služili tudi plemenska ureditev, sistem verovanj, obredov in tabujev, družbena hierarhija in celo sistem privilegijev in kast. Pisec navaja primer riževih polj na otoku Bali. Pridelova- nje riža je tukaj mogoče le z dobrim siste- mom namakanja in z varovanjem narav- nega gozdnega rastja med temi polji, torej z neke vrste ))agroforestry« oziroma z gozdnopoljskim sistemom. Na vseh po- membnih mestih tega namakalnega si- stema imajo majhne oltarje, namakanje usmerjajo iz tako imenovanega glavnega vodnega templja. Namakanje in vsa dela na poljih, tudi gradbena, ter občasno izsu- šitev in praho posameznih polj določajo stroga pravila in obredi riževega kulta, ver- ski predpisi in odločitve. Žal je od vsega tega danes ostalo le malo. Evropejci so seveda poskusili s svojo ))zeleno revoluci- G. V. 1189 45 jo«, kar je pomenilo hitro izčrpanje tal, razmnožitev rastlinskih bolezni in škodljiv- cev ter podganje nadloge itd. Danes si domačini spet želijo nazaj k prvotnemu načinu pridelovanja riža. Pisec navaja še en primer gospodarjenja po načelu trajnosti. Domačini na pacifiških otokih so popolnoma odvisni od ribolova v plitVem obalnem morju. Drugačen ribolov tam ni mogoč. Ker je ta morski ekosistem zelo omejen in obsega le ozek obalni pas, so nujne tudi omejitve pri ribolovu. Pomem- bno je, da domačini ne poznajo nobene prodaje in izvoza rib drugam. Ob bogatem ulovu ribe konzervirajo. Tako vse ostane na otoku. Tudi tu izraba naravnega boga- stva temelji na sistemu verovanj, na ple- menski ureditvi ter na nekaterih privilegijih in neenakostih. Toda priznati moramo, da vse to doseže svoj namen, to je trajno izrabo ekosistema oziroma obalnega morja in sožitje človeka z naravo. Evropejski vpliv pa žal tudi tu deluje uničevalno. Zaradi vseh zlorab narave, ki se vedno bolj kopičijo, lahko na našem planetu priča­ kujemo drastične spremembe. Sicer so se v zemeljski zgodovini že dogajale hude Oxf.: 902.1 spremembe podnebja in pogojev za življe- nje. Toda te spremembe niso prišle nenad- no, ampak počasi v tisočletjih. Živi svet je .imel še dovolj možnosti za prilagoditev in preživetje, npr. s selitvijo drevesnih vrst v ledeni dobi. Učinek tople grede ozirom? vedno bolj vroče in suho podnebje, ki se nam obeta, prihaja tako nenadno, da prila- gajanje živega sveta ni oziroma ne bo mogoče. Lahko računamo s katastrofalnim izumiranjem rastlinskih in živalskih vrst. Za podobno katastrofo ima pisec tudi eksplo- zijo prebivalstva v vsem revnem in nerazvi- tem svetu. Tako lahko pričakujemo, da bo gozd v tropskih krajih v nekaj desetletjih popolnoma izginil zaradi pritiska prebival- stva. Le v posameznih rezervatih ga bo morda še kaj ostalo. Pisec končuje, da bi naš svet lahko bil raj, če bi znali uveljaviti načelo trajnosti gospodarjenja. Da bi se lahko izognili kata- strofi, moramo popolnoma spremeniti dana- šnjo kulturo. Ni dovolj le antropocentrično varovanje okolja, ampak spoštovanje in priznanje pravic vsega živega. Marjan Zupančič MIHA ADAMIČ - doktor gozdarskih znanosti Slovenska gozdarska znanost je 30. ju- nija 1988 pridobila novega doktorja znano- sti. Miha Adamič je na Gozdarski fakulteti v Beogradu pred komisijo, ki so jo sestavljali prof. dr. Dušan Jovic, prof. dr. Vukoman Šelmic in prof. dr. Marijan Kotar uspešno ubranil svojo doktorsko disertacijo z naslo- vom: ))Prehranske značilnosti kot element načrtovanja varstva, gojitve in lova parklja- ste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cer- vus elaphus L.). Miho Adam iča slovenski gozdarski javno- sti ni potrebno predstavljati. Poznamo ga po njegovih številnih in bleščečih nastopih na posvetovanjih in simpozijih ter po števil- nih strokovnih in znanstvenih prispevkih v slovenski gozdarski literaturi. Prav dobro pa je poznan tudi po evropskih deželah, saj 46 G. V. 1/89 je tam sodeloval na mnogih posvetovanjih s področja ekologije divjadi. Tej znanosti je namreč tudi posvetil svoje delo. Kljub temu, da ga večina nas pozna, pa naj vendarle v nekaj stavkih predstavimo njegovo doseda- njo življenjsko pot. Rodll se je leta 1942 v Ljubljani. Tu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1961 se je vpisal na gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1967 diplomiral. Že v dijaških in študentskih letih sj je pridobil zelo široko splošno izobra- zbo ter znanje tujih jezikov. Po študiju se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Kočevje. Od leta 1970 do leta 1975 je opravljal delo kustosa lovskega in gozdarskega oddelka Tet1niškega mu- zeja Slovenije. V tem času je bil tudi asi- stent na Biotehniški fakulteti in sicer na oddelku za veterinarstvo, v katedri zapato- logije divjadi in lovstvo. Od leta 1975 dalje dela na Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije, v oddelku za gozdno ekologijo. Že leta 1983 je bil na Biotehniški fakulteti izvoljen v naziv docenta za pred- met Ekologija divjadi. Od takrat dalje pre- dava ta predmet študentom gozdarstva. Miho Adamiča odlikuje velika razgleda- nost na področju biologije in še posebej ekologije prostoživečih živalskih vrst. Je NAŠl NESTORJI Oxf.: 902.1 AMER KRIVEC V letu, ki se je izšlo je minilo 60 let od rojstva našega cenjenega strokovnjaka in profesorja dr. Amera Krivca. Dr. Amer Kri- vec se je rodil 22. aprila leta 1928 v Velem lžu. Po veliki maturi na ljubljanski gimnaziji leta 1948 se je vpisal na Gozdarsko fukul- teto v Zagrebu, kjer je leta 1953 diplomiral. Kmalu po diplomi se je začel ukvarjati z gozdarsko mehanizacijo. Zaposlil se je na GG Celje, najprej kot taksator, nato pa kot referent za vzgojo in izkoriščanje gozdov. Projektiral je različne vrste žičnic, žične žerjave, idrijske izvleke, spuščalke, žične drče itd. Analiziral je učinke spravila in ugotavljal gospodarnost dela z žičnicami. Leta 1958 se je zaposlil na GG Postojna kot referent za izkoriščanje in mehanizacijo v proizvodnem odseku. Tu je tudi uvedel uporabo traktorjev pri nas v gozdarstvu. Od leta 1962 je bil zunanji sodelavec IGLG Slovenije, kjer se je ukvarjal pred- vsem s proučevanjem mehanizacije trans- porta lesa. Priredil in vodil je več zveznih in republiških prikazov gozdarske mehani- zacije s posvetovanj i. Kasneje se je ukvarjal z znanstveno organizacijo dela v gozdni proizvodnji, zlasti s pripravo dela, časovnim in količinskim vrednotenjem dela, prouče­ vanjem sistemov dela idr. Leta 1964 je začel predavati na gozdar- skem oddelku Biotehniške fakultete v Ljub- zelo plodovit pisec, njegova bibliografija obsega že prek sto enot. Njegovi kolegi ga cenimo kot odličnega raziskovalca, še po- sebej zaradi njegove »raziskovalne rado- vednosti«, odlike, ki je lastna vrhunskim raziskovalcem. Kolegu Mihi Adamiču k doseženemu us- pehu in časti iskreno čestitamo ter želimo, da bi še v naprej bogatil našo skupno zakladnico znanja. F. Gašperšič ljani. Leta 1966 je doktoriral na Gozdarski fakulteti v Zagrebu in hkrati napredoval v docenta za predmet mehanizacija v gozdar- stvu. V študijskem letu 1970/71 je začel predavati tudi organizacijo dela v gozdni proizvodnji, organiziral pa je tudi podiplom- ski študij s področja pridobivanja lesa L. 1972 je bil izvoljen za izrednega, leta 1 977 pa za rednega profesorja na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vmes je bil na daljših specializacijah na gozdarskih fakultetah in inštitutih v Avstriji in ZR Nemčiji. Vseskozi je sodeloval z gozdnogospo- darskimi organizacijami pri reševanju različ­ nih vprašanj s področja tehnike in tehnolo- gije ter organizacije dela v gozdni proizvod- nji. Dejaven je bil tudi na raznih mednarod- nih simpozijih. Za uspešno strokovno in znanstveno delo je leta 1976 dobil priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije, leta 1977 plaketo in priznanje Biotehniške fakul- tete ob tridesetletnici njene ustanovitve za zavzeto in uspešno pedagoško delo na dodiplomskem in podiplomskem študiju, leta 1980 pa je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Na fakulteti in zunaj nje je opravljal šte- vilne družbenopolitične in samoupravne funkcije. Bil je prvi predsednik skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za go- G. V. 1/89 47 zdarstvo, večkrat predstojnik gozdarskega oddelka, član univerzitetnega sveta, pred- sednik komisije za mehanizacijo pri Poslov- nem združenju gozdnogospodarskih orga- nizacij v Ljubljani itd. Napisal je več znanstvenih in strokovnih člankov ter ra~prav, ki so bile natisnjene v Oxf.: 902.1 ANTON KNEZ Anton Knez se je rodil leta 1908 okraj- nemu gozdarju v lmotskem v Dalmaciji. Ko so očeta pred l. svetovno vojno premestili v Črnomelj, nato pa v Krško, se je z njim preselila tudi družina. Leta 1926 je Anton Knez maturiral na realki v Ljubljani, leta 1930 pa diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu. Odločil se je za podiplomski študij na Visoki gozdarski šoli v Brnu (Češkoslovaška), kjer je študiral urejanje gozdov na fakultetnem gozdnem posestvu v Adamovem-Kršiny in lesnoindu- strijsko tehnologijo na moderni avtomatizi- rani žagi v Banski Bystrici na Slovaškem. Po končanem študiju na Češkoslovaškem je služboval pri državni gozdarski upravi v različnih krajih Hrvaške, predvsem kot ceni- lec. Po osvoboditvi se je vrnil v Slovenijo. Leta 1945 in 1946 je bil šef državnih gozd- nih uprav v Brežicah. Kasneje je v Celju sodeloval pri obnovi lesne industrije v raz- nih okoliških krajih (Šoštanju, Velenju, Sol- čavi, Preserjah itd.). Leta 1947 so ustanovili Savinjsko gozdno gospodarstvo s sedežem v Celju. Anton Knez je prevzel oddelek za lesno industrijo, v katerem je deloval le leto dni, nato pa je bil prestavljen na Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo v Ljubljani, kjer je delal v proizvodnem sektorju lesne industrije. Po decentralizaciji Državne uprave leta 1950 se je vrnil v Celje na gozdno gospodarstvo in prevzel oddelek za urejanje gozdov. Od leta 1954 do 1967 je vodil okrajno upravo za gozdarstvo v Celju. Takrat se je posvetil pospeševanju gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi. Bil je pobudnik in soustvarjalec načrta za gospodarjenje z visokogorskimi 48 G. V. 1/89 raznih strokovnih publikacijah, ter mnogo pomembnih poljudnih člankov s področja mehanizacije v gozdarstvu. Dr. Amer Krivec je umrl 28. oktobra leta 1982 v Ljubljani. Cvetka Koler pohorskimi gozdovi, ki so ga pripravljali na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Izdelal je tudi naložbeni program za izgrad- njo cestnega omrežja na celjskem Pohorju in v gozdnem kompleksu Matkov kot. V tem obdobju je bil član republiške komisije za potrjevanje gozdnogospodar- skih načrtov in republiške komisije za se- stavo pravilnika za urejanje gozdov. Sode- loval je pri oblikovanju predloga, naj z gozdovi gospodarijo gozdnogospodarske organizacije. Od leta 1967 do 1972 je delal pri Gozdarstvu in lesni industriji Nazarje (GLIN), tam je izdelal območni gozdnogo- spodarski načrt in do upokojitve (1972) sodeloval pri izgradnji nove tovarne ivernih plošč v Nazarjih. V teh letih je v Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva deloval kot predsednik in organizator strokovnih seminarjev, predavanj in ekskurzij. Za svoje delo je prejel več strokovnih in družbenih priznanj. Anton Knez je umrl 14. februarja 1985. Cvetka Koler POPRAVEK V članku »Stroški gradnje vlak« v 9. številki Gozdarskega vestnika, leto 1988, so na strani 368 v glavi pregled- nice 1 napačno nadslovljeni stroški. Vsi stroški v navedeni tabeli se nanašajo na 1 (tekoči) m in ne na 1 m3 . Namesto din/m3 je torej povsod v glavi tabele pravilno din/m. OBVESTILO V Gozdarskem vestniku bomo odslej objavljali reklamna sporočila delovnih organizacij in posameznikov, ki izdelujejo opremo za delo v gozdu ali se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je kakorkoli povezana z gozdarstvom. Reklamno sporočilo oblikujete sami ali pa nam pošljete le tekst ter nam priložite morebiten slikovni material. Vse mora biti prilagojeno črno-beli tehniki tiska. V primeru, da bomo spročilo oblikovali sami, vam bomo oblikovano sporočilo pred objavo vsekakor poslali na vpogled. Cene objavljenih reklamnih sporočil bodo v prvem četrtletju leta 1989 naslednje: Cela stran Polovica strani Četrtina strani oz. 12,5 x 19,5 cm 12,5 x 9,5 cm 12,5 x 4,5 cm 6,0 x 9,0 cm 800.000din 500.000 din 300.000 din Hkrati bralce Gozdarskega vestnika obveščamo, da v naši reviji odpiramo rubrike Oglasni kotiček, v kateri bomo objavljali različna sporočila in želje delovnih organizacij in posameznikov. Rubrike Oglasni kotiček uvajamo z namenom, da bi Gozdarski vestnik še bolj živo povezal vse ljudi in delovne organizacije v našem gozdarstvu in ob njem. Sporočila oz. oglase pošljite na naslov Gozdarskega vestnika s pripisom »Za oglasni kotiček«. Uredništvo YU ISSN 0017-2723 02/89 Ljubljanai Slowenjjal STROKOVNA REVIJA SLOWENJSCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 2 Ljubljana, februar 1989 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 49 Iztok Winkler Družbenoekonomski vidiki propadanja go- zdov Socioeconomic aspects of dying back of fo- rests 57 Tomo štefe Slovensko javno mnenje in propadanje go- zdov Slovene public opinion and the dying back of forests 69 Marijana Tav čar Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji Contacts of forestry with the public in Slovenia 77 Bojan Počkar Stik gozdarstva z javnostjo na primeru gozd- nega rezervata črni kal 80 Jernej Stritih Gorsko kolesarjenje izziv za gozdar je? 82 Dušan Mlinšek Bavarci so nas prehiteli 84 Iz tujega tiska 87 Strokovna srečanja 90 Književnost 92 fn memoriam 95 Naši nestorji Naslovna stran: Igor Smolej: Čipke Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Battč. dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Polletna naročnina za delovne organizacije 200000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 20 000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 611 02 Ljubljana )• Oxf.: 903:425.1 :425.3:48 Družbenoekonomski vidiki propadanja gozdov Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l.: Družbenoekonomski vidiki propada- nja gozdov. Gozdarski vestnik št. 211989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. Samo družbena akcija za odpravljanje vzrokov onesnaževanja okolja lahko prepreči naraščajoče propadanje gozdov in omogoči začetek procesa sanacije propadajočih gozdov. Temu se mora prilagoditi tudi gozdarstvo z intenzivnim gojen jem in varstvom gozdov ter z zmanjšanjem sečnje v neprizadetih gozdovih. Gozdarstvo potrebuje tudi gmotno pomoč vseh, ki izkoriščajo lesnopro- izvodne ali splošno koristne vloge gozdov. 1. UVOD številnim razvojnim problemom pri go- spodarjenju z gozdovi se danes izrazito pridružuje njihovo propadanje. Pravzaprav stopa kot problem celo v ospredje in zdru- žuje v sebi tudi številne razvojne probleme gospodarjenja. 2. DRUŽBENE RAZSEŽNOSTI PROBLEMA PROPADANJA GOZDOV Proces propadanja gozdov se je okrepil in razširil na vso Slovenijo. Le še 56,3% drevja je neogroženega, vendar pa le 5,9% jelke in 21,8% smreke. 13,2% gozdnega drevja je zelo ogroženega ali pa propada. Intenzivnost poškodovanosti gozdov je ozemeljsko zelo različna. Črna knjiga o propadanju gozdov (7) razvršča slovenska gozdnogospodarska območja po stopnji po- škodovanosti v štiri skupine. V skupino z najvišjo stopnjo sodijo GGO Slovenj Gra- dec, Nazarje in Kranj. Glavni vzrok za to so območni onesnaževalci, na kranjskem območju pa tudi vremenske ujme: V sku- pino z zelo visoko stopnjo poškodovanosti * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Winkler, 1.: Socioeconomic aspects of dying back of forests. Gozdarski vestnik No. 211989. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 21. Only the social action to remove the causes of environmental pollution can stop the increasing trend of the dying back of forests and turn it into the opposite direction. Forestry must adapt itself to this situation with intensive silviculture and forest protection and the reduction of cuttings in healthy forests. Forestry also needs subvention of all who have the benefit of wood production forest functions or those of general usefulness. sodijo GGO Celje, Kras, Ljubljana in Bled. Vzroki za to so po posameznih območjih različni, od območnih onesnaževalcev do bolezni, stopnja poškodovanosti je velika v predelih z velikim deležem jelke. V skupino z visoko poškodovanostjo sodijo GGO Ma8 ribar. Kočevje in Postojna. To so območja z velikim deležem občutljivih iglavcev, na mariborskem območju vplivajo tudi ob- močni onesnaževalci. V skupino z manjšo stopnjo poškodovanosti sodijo GGO Mur- ska Sobota, Novo mesto in Tolmin. To so območja z visokim deležem listavcev, ob- močnih virov onesnaževanja pa ni veliko. Ta razvrstitev gozdnogospodarskih ob- močij po stopnji poškodovanosti pa kaže le globalno podobo razmer v Sloveniji in kot vsako povprečje skriva v sebi velike ob- močne razlike. V vsakem gozdnogospodar- skem območju so močno prizadeti gozdni predeli, ki zahtevajo intenzivne posege, pa tudi gozdni predeli, ki so manj ogroženi oziroma poškodovani in so lahko jedra, s katerimi bomo v prihodnje pomagali zago- tavljati stabilno gospodarjenje z gozdovi v območju. Propadanje gozdov je posledica grobih človekovih posegov v naravo, za- radi katerih sta porušena naravno ravnote- žje in samoohranjevalni mehanizem gozda. Je tudi posledica premajhne skrbi za go- zdove in vlaganj vanje. že MARX (9) je zapisal: )) Razvoj kulture in industrije na- G. V. 2/89 49 sploh se je kazal od nekdaj za tako dejav- nega v uničevanju gozdov, da nasprotno z vsem tem, kar je napravil na drugi strani za njihovo ohranitev in produkcijo, kar izgi- ne«. Posledica tega je povečana bioekolo- ška nestabilnost gozda, zmanjšana lesna zaloga in prirastek lesa, spreminjajo se podnebne razmere in povečuje erozija. Pro- padanje gozdov v bistvu ogroža trajnost gozda in njegovih vlog, tj. stabilnost go- spodarjenja z gozdovi. Neposredno ogroža tudi našo civiliza- cijo. Zgodovinske izkušnje so nas očitno premalo naučile. CONRAD (6) je že leta 1864 dokazal, da stare kulture Egipta, Asi- rije, Babilona in drugih dežel niso propadle samo zaradi izčrpanosti kmetijskih zemljišč, temveč, da je za ta propad poleg drugih vzrokov krivo tudi uničevanje gozdov. Do- kler je bil v hribovitih predelih gozd, je bilo dovolj vode za vzdrževanje namakalnih sistemov, na katerih je temelji/o kmetijstvo teh dežel. Z izgubo (uničevanjem) gozda so ti vodni viri presahnili, namakanje je bilo onemogočeno, brez tega pa v sušnih krajih ni mogoče kmetovati. Začeli so se erozijski procesi. Hudourniki so brez ovir v doline prinesli pesek in kamenje in jih dokončno uničili. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pri nas na velikih kraških območjih. Ta vprašanja so tudi v sodobnem svetu vse manj samo ozka strokovna vprašanja, vse bolj pa sestavni del celovitih družbenih razvojnih razmišljanj in ukrepanj. Kajti, kot je dejal W. Brandt ob prevzemu nagrade ZN Tretji svet (1985), »prerekanja ne pe- ljejo naprej, če jih izolirano vodi mo o dolgo- vih in surovinah. O hrani in odstotku rojstev. O uničenih tleh, umirajočih gozdovih in drugi neozdravljivi škodi okolja. O tem, ali naj nacionalno ali internacionalno iščemo krivce" (1 ). Ali, kot je napisal Stanovnik: ••Ekološki sistem lahko spravimo ponovno v ravnotežje le s pogojem, da tudi druge sisteme - gospodarskega, družbenega, kulturnega, vojaškega itd. - pripeljemo v ravnotežje z naravnim sistemom in v nji- hovo medsebojno ravnotežje'' (13). Značilno za taka prizadevanja je npr. tudi posvetovanje v Parizu l. 1986, na katerem so se na vabilo francoskega predsednika Mitterranda zbrali šefi držav in vlad, ministri in strokovnjaki iz več kot 60 držav in raz- 50 G. V. 2/89 pravljali o dejavnostih, ki bodo spremenile človekov odnos do narave, njenega dre- vesa in gozda. Značilna je Mitterrandova misel, da >>uničeni gozdovi danes pomenijo sušo jutri in lakoto pojutrišnjem. Tam, kjer umirajo gozdovi, izgine življenje''· Proces propadanja gozdov ima poleg splošnokoristnih (civilizacijskih) razsežnosti in splošnodružbenih posledic tudi očitne gospodarske posledice. Gre za tako re- sno družbeno vprašanje, ki mora biti opredeljeno tudi v družbenih razvojnih dokumentih, od krajevne skupnosti in or- ganizacij združenega dela do družbenopo- litičnih skupnosti. V Sloveniji smo tem vprašanjem namenili resnejšo pozornost v dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje 1986-2000, v dolgoročnem planu gospodarjenja z go- zdovi v Sloveniji in ustreznih srednjeročnih pianih za obdobje 1986--1990. Spreme- njeno stanje gozdov in pogojev gospodarje- nja z njimi, nova spoznanja o procesu propadanja gozdov in nalogah za sanacijo propadajočih gozdov so narekovali dopolni- tve dolgoročnih planov, ki jih pripravljamo v tem letu. Z njimi bo dana zlasti strategija sanacije propadajočih gozdov in oprede- ljena problematika virov sredstev za gozd- no proizvodnjo. Družbenoekonomske predpostavke razvoja gospodarjenja z gozdovi so se spremenile. Stopnjevano onesnaževanje okolja postaja odločilni zaviralni dejavnik pri gospodarjenju z gozdovi. Zato je od- pravljanje onesnaževanja okolja, zlasti vzrokov zanj, temeljna predpostavka, ki jo je treba izpolniti, da bi lahko smotrno in uspešno gospodarili z gozdovi. 3. GOSPODARSKE POSLEDICE PROPADANJA GOZDOV Neposredne gospodarske posledice propadanja gozdov najbolj prizadenejo gozdnogospodarske organizacije in za- sebne gozdne posestnike zaradi trajne izgube donosa lesa in prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in zaradi iz- jemno velikih izdatkov za sanacijo teh go- zdov. Sečnja in spravilo drevja v propadajočih gozdovih sta dražja, proizvodni stroški so višji, čisti donos pa manjši. Povečani pro- izvodni stroški, po nekaterih ocenah tudi do 30 %, so posledica manjše koncentracije sečnje oziroma vsakoletne sečnje slučajnih pripadkov na velikem prostoru. Manjši čisti donos pa je tudi posledica doseženih nižjih prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov zaradi njihove slabše kakovosti. Povečujejo se tudi stroški varstva gozdov in odkazova- nja gozdnega drevja za posek. Vse to zmanjšuje akumulativno sposobnost gozd- nogospodarskih organizacij in možnost, da bi same iz svojih sredstev v večjem obsegu obnavljale propadajoče gozdove. Posebno bo izpad dohodka prizadel tudi tiste kmečke gozdne posestnike, ki so dohodkovno močno odvisni od go- zda. Pri njih ne gre samo za izgubo donosa lesa, ampak tudi za izgubo možnosti za delo v svojem gozdu, kar močno ruši gospo- darsko stabilnost njihovih kmetij. Če je materialna navezanost na gozd zelo velika, bo to ogrozilo tudi obstoj kmetije. Takih posestnikov oziroma kmetij sicer ni veliko, okoli 7300, vendar imajo skupaj več kot četrtino zasebne gozdne posesti in so zlasti pomembni blagovni proizvajalci. Predvsem so to gorske kmetije, ki jih želimo in moramo ohraniti iz gospodarskih, kulturnih in ob- rambnih razlogov. Na takih kmetijah je treba začeti hitreje razvijati nekatere nove gospodarske de- javnosti. Poiskati je treba zlasti take, ki so bolj povezane (komplementarne) s kmetij- sko in gozdno proizvodnjo, in izhajati iz podmene, da morajo to biti predvsem do- polnilne dejavnosti in da zaradi njih dolgo- ročno ne sme trpeti intenzivnost kmetijske in gozdne proizvodnje. V obdobju sanacije okolja, zlasti gozdov, pa bodo take dopol- nilne dejavnosti marsikje morale prevzeti pretežni del materialnih bremen kmetij. Hkrati pa moramo pri uvajanju novih gospo- darskih dejavnosti dosledno upoštevati ekološke in energetske omejitve. Pobude za uvajanje t. i. celične proizvodnje so pri tem lahko dragocene in jih moramo hitreje uveljaviti tudi v praksi. Propadanje gozdov ima neposredno po- sledice tudi za lesnopredelovalno indu- strijo. Slovenska lesnopredelovalna indu- strija je že sedaj v veliki meri vezana na gozdne vire zunaj Slovenije, v drugih jugo- slovanskih republikah in pokrajinah ter na uvoz. Če se bo proces propadanja gozdov v Sloveniji nadaljeval s sedanjo dinamiko, se nam oblikuje črni scenarij za gospodar- stvo. V prvi fazi- trajajoči največ deset let -povečana količina lesa na trgu. Sortimen- tna struktura tega lesa bo drugačna od sedanje, več bo drobnega in manj kako- vostnega lesa. Povečana ponudba bo vo- dila v nesmotrna izrabo sortimentov, do- hodkovni učinek bo kljub povečani količini slabši. Zaradi znižanja lesne zaloge v go- zdu in negativnega vpliva onesnaženega zraka na prirastek lesa in pomlajevanje v gozdu se bo v naslednji fazi bistveno zmanj- šal možni letni posek lesa. Temu bo sledila katastrofa - ne samo gospodarska, saj gozd ne bo mogel izpolnjevati tudi splošno- koristnih vlog. Proces propadanja gozdov ima še drugo pomembno razsežnost. Ni omejen na nekaj ožjih območij, ampak postaja vse- slovenski, vsejugoslovanski in vseevropski problem. To pa pomeni, da ni mogoče reševati oziroma sanirati gozdov samo s solidarno in vzajemno pomočjo gozdarstva samega, ampak je potrebna širša družbena pomoč. Gozdarstvo se lahko prilagodi zmanjšanemu dohodku iz gozda, ne more pa samo zagotoviti sredstev za sanacijo . 4 . ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZA EMISIJSKE ŠKODE V GOZDOVIH Odgovornost za emisije in s tem pov- zročene škode v gozdovih pravno ni enotno urejena. Po zakonu o obligacijskih raz- merjih je vsak dolžan povrniti povzročeno škodo, razen če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za večjo ne- varnost za okolico pa povzročitelj odgovarja ne glede na krivdo. Zakon torej uveljavlja poleg krivdne tudi objektivno odgovornost. Načelo, da tisti, ki škodo povzroči, zanjo tudi odgovarja, ne daje zadovoljivih rešitev, kadar so viri vzrokov številni. Npr. ne samo tovarniške emisije, ampak tudi izpušni plini motornih vozil in tako dalje. Oškodovance bi lahko v takih primerih zavarovali le, če bi imeli npr. poseben sklad, v katerega bi plačevali vsi možni povzročitelji škod. Zakon o obligacijskih razmerjih tudi dolo- ča, da »Vsak lahko zahteva od drugega, da G. V. 2/89 51 odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjenja ali škode ni mo- goče preprečiti z ustreznimi ukrepi«. Posebna pravila pa veljajo, če nastane škoda pri opravljanju splošnokoristne de- javnosti. Dovoljeno obratovanje še ne po- meni dovoljeno povzročanje škode. Tudi pri dovoljenem obratovanju lahko obstaja pravna nedopustnost škode. Nastane torej odškodninska obveznost. Oškodovanec ima pravico zahtevati samo povrnitev ško- de, ki presega normalne meje. Te meje so praviloma določene z zakonskimi normami, izhajajo pa iz splošnega načela, da na območjih, ki so namenjena življenju ljudi, živali in rastlin, ne sme biti takšnih motenj okolja, ki bi lahko spravile v nevarnost obstoj, življenje in zdravje teh živih bitij. Tudi zakon o temeljih lastninsko·prav- nih razmerij določa, da mora lastnik nepre- mičnine »pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežkočajo upo- rabo drugih nepremičnin (dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake itd.) čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo«. V Sloveniji posebej ureja nekatera vpra- šanja škode v okolju tudi zakon o kmetij- skih zemljiščih. Ta zakon nalaga plačilo posebne odškodnine ne glede na pravice oškodovancev po načelih odškodninskega prava. To odškodnino mora plačati tisti, ki izpušča v zrak večje koncentracije škodlji- vih snovi, kot je to dovoljeno po predpisih o varstvu zraka, ali kako drugače povzroči onesnaženje kmetijskega zemljišča ali go- zda. Posebna odškodnina je v sorazmerju z zmanjšano kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo oziroma v sorazmerju z zmanj- šano vrednostjo ~kmetijskih ali gozdnih pro- izvodov. Višino odškodnine odmerja v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Če sta kmetijsko zemljišče ali gozd tako onesnažena, da mora oškodovanec na tem zemljišču opu- stiti svojo proizvodnjo, je povzročitelj one- snaževanja dolžan oškodovancu plačati od- 52 G. V. 2/89 škodnino, ki bo po izbiri oškodovanca za- doščala za: - tolikšno izboljšanje preostalega zem- ljišča, da ta ne bo prikrajšan pri svojem dohodku, - pridobitev drugega enakovrednega zemljišča. Kmetu, ki mora zaradi onesnaženja v celoti opustiti kmetijsko ali gozdno pro- izvodnjo, je povzročitelj onesnaženja dol- žan zagotoviti socialno varnost in stabil- nost. V tem primeru višino odškodnine odmerja pristojno temeljno sodišče. Na podlagi tega zakona je bila izdana tudi enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in go- zda (1986). Imamo torej bolj ali manj zadovoljive zakonske podlage za uveljavljanje od· škodnine za škodo, povzročeno v go· zdovih. Vendar jih v praksi ne uporabljamo dovolj. Konkretnih primerov odškodninskih tožb je, vsaj v Sloveniji, zelo malo. 5. NALOGE V PROCESU SANACIJE PROPADAJOČIH GOZDOV Propadanje gozdov je v marsičem še strokovna neznanka, zato je treba pospe- šiti raziskovalno delo na tem področju. To mora trdneje odgovoriti na vprašanje, kako ravnati z gozdovi ob trajajočem nega- tivnem vplivu biotskih in abiotskih dejavni- kov in kako ravnati pri sanaciji takrat in tam, kjer so škodljivi zunanji vplivi prenehali. Na proces propadanja gozdov in njihovo sanacijo moramo biti pripravljeni s prožnim gozdnogospodarskim načrtovanjem na strateški (gozdnogospodarsko območje) in taktični (gozdnogospodarska enota) ravni. Gozdnogospodarsko območje je pri tem tisti temeljni ozemeljski okvir, v katerem se moramo strokovno organizirati v borbi za sanacijo propadajočih gozdov. Propada- joče gozdove na posameznih rastiščih je treba uvrstiti v posebne gospodarske raz- rede in s tem omogočiti konkreten pristop z načrtovanjem in spremljanjem njihovega razvoja. Pri načrtovanju celotnega sistema ukrepov moramo upoštevati, da imamo opravka z bolnim gozdom. Za dosego istih učinkov morajo biti izbrani različni gozd- nogospodarski ukrepi, medsebojno uskla- jeni in dosledno izpeljani v praksi. Veliko pozornosti je treba posvetiti kakovostni diagnozi. Raje vztrajati pri istih ciljih, če stopnja poškodovanosti ni prevelika. Za prehod na cilje na nižji ravni je vedno čas. Vse to zahteva tudi spremenjen odnos do neprizadetih gozdov v območju. Ti imajo pomembno vlogo pri uresničevanju trajnosti donosov v območju. S krepitvijo teh gozdov bomo skušali obdržati tudi rav- notežje donosov. Z rastišču primerno izbiro drevesnih vrst in intenzivno nego je treba izboljše- vati vitalnost gozda. Izogibati se je treba velikopovršinskim ukrepom ali saditvi ene same drevesne vrste, ker bi s tem ustvarjali nestabilne gozdove oziroma povečevali tveganja, ki so pri monokulturah velika. Omejiti je treba sečnjo na dejansko zmogljivost gozda in jo usmeriti predvsem na hirajoče drevje. Okrepiti je treba varstveno službo in ukrepe za preprečevanje širjenja sekundar- nih škodljivcev. Naloge gozdnogospodarskih organi- zacij se v pogojih propadanja gozdov močno spreminjajo. Težišče njihove dejav- nosti se obrača v gojenje in varstvo gozdov. Obseg teh dejavnosti se bo povečal. To pa pomeni tudi prekvalifikacijo delavcev ali vsaj njihovo dopolnilno usposabljanje. Po drugi strani pa bo za izkoriščanje propada- jočih gozdov treba zaradi težjih proizvodnih pogojev več delavcev. V obdobju sanacije propadajočih gozdov bo gozdarstvo torej potrebovalo več usposobljenih delavcev. Največ teh potreb lahko pokrijemo z vklju- čevanjem kmečkih gozdnih posestnikov v delo v zasebnih in družbenih gozdovih. Gozdnogospodarske organizacije se pri pridobivanju dohodka ne bodo več mogle zanašati samo na dohodek iz gojenja in izkoriščanja gozdov - torej klasičnih go- zdarskih dejavnosti - ampak morajo upo- števati tudi širjenje svoje dejavnosti - alternativne proizvodne programe (goje- nje čebel, komercialno nabiranje in prede- lava gozdnih sadežev, kemična predelava stranskih gozdnih proizvodov, nekateri vi- diki predelave gozdnih lesnih sortimentov, pridelovanje lesa na negozdnih površinah itd.). 6. GMOTNI POGOJI ZA SANACIJO PROPADAJOČIH GOZDOV Proces sanacije propadajočih gozdov in povečane potrebe po varstvu in gojenju gozdov ter vzdrževanje splošnokoristnih funkcij gozdov so povezani z velikimi materialnimi vlaganji. Obsega potrebnih sredstev za sanacijo propadajočih gozdov če bi popolnoma ali pretežno prenehali delovati škodljivi vplivi na gozd - še ni mogoče podrobno izračunati, najbolj grobe ocene pa kažejo, da bi potrebna sredstva skoraj petindvajsetkrat presegla sedanja letna biološka vlaganja v gozdove. Načelo, da mora stroške ekološke sanacije nositi tisti, ki je škodo povzročil, je pri odprav- ljanju posledic dosedanjega škodljivega de- lovanja biotskih in abiotskih dejavnikov na okolje težko uresničljivo. Tako bo treba čimprej konkretizirati stališča in sklepe Skupščine SR Slovenije, ki o tem med drugim pravijo: ,,Pri sanaciji najtežjih ekolo- ških problemov, kjer ni drugih ekonomsko sprejemljivih možnosti, je treba vzpostaviti sistem vzajemnega solidarnostnega zdru- ževanja sredsteV<<. Gozdarstvo ne more več samo v celoti pokrivati naraščajočih reprodukcijskih potreb pri ohranjanju in krepitvi tako lesno- proizvodnih kot splošnokoristnih vlog go- zdov. V raziskovalni nalogi Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, ki smo jo izdelali l. 1987 (WINKLER in sod. 1988) po naročilu Splošnih združenj gozdarstva, le- sarstva in celuloze, papirne in papirnopre- delovalne industrije Slovenije, smo po- drobno razčlenili reprodukcijsko sposob- nost gozdarstva. Ocenili smo, da je pre- majhna, da bi lahko gozdarstvo samo zago- tavljalo vsa potrebna sredstva za reproduk- cijo, še posebej v spremenjenih pogojih gospodarjenja, ki se med drugim kažejo tudi v povečanih proizvodnih stroških in slabši strukturi gozdnih lesnih sortimentov. Podobno je stanje v lesnopredelovalni indu- striji. Tudi reprodukcijska sposobnost pre- delovalcev lesa je prešibka, da bi lahko bistveno več neposredno vlagali v razvoj gozdov. Pri iskanju dopolnilnih oziroma novih virov za vlaganje v gozdno reprodukcijo bi bilo treba: G. V. 2189 53 - zajemati sredstVa tistih dejavnosti ozi- roma organizacij združenega dela ali posa- meznikov, ki so neposredno zainteresirani za gozdno reprodukcijo in izkoriščajo lesno- proizvodne ali splošnokoristne vloge go- zdov, - zajemati nedelovne dohodke v gozdar- stvu, - spodbuditi čvrstejše dohodkovno po- vezovanje gozdarstva in predelave lesa ter drugih uporabnikov gozda in gozdnega pro- stora, - širša družbena skupnost naj tudi kot celota pomaga z gmotnimi sredstvi gozdar- stvu, naj pa olajša tudi pogoje gospodarje- nja z gozdovi. Poleg nekaterih dodatnih možnosti za financiranje gozdne reprodukcije znotraj gozdarstva (zajemanja dela rente iz za- sebnih gozdov, enakomernejša porazdeli- tev stroškov vlaganja v gozdove med vse zasebne gozdne posestnike) smo predla- gali tudi nove zavezance in nove vire sred- stev za financiranje gozdne reprodukcije in splošnokoristnih vlog gozdov: V financiranje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest je treba vključiti tudi druge dejavnosti, ki uporabljajo gozdne ceste, zlasti kmetijstvo, lovstvo in turizem. Za del stroškov gradnje in vzdrževanja gozdnih cest (del, ki je splošnega pomena) morajo gozdnogospodarske organizacije dobiti tudi nadomestilo i4 sredstev, ki se združujejo za lokalne javne ceste oziroma biti opro- ščene plačila tega prispevka. Uporabnike gozdov s posebnim name- nom je treba za vezati, da poleg odškodnine zaradi omejitev pri izkoriščanju gozdov no- sijo tudi del stroškov vzdrževanja teh go- zdov, zlasti dodatne stroške za ohranjanje in krepitev splošnokoristnih vlog teh go- zdov. Gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo svoj dohodek tudi z izkoriščanjem sploš- nokoristnih vlog gozdov, morajo prispe- vati tudi za njihovo reprodukcijo: - v območjih, ki so turistično zanimiva, je treba izločiti del zbrane turistične takse za gojenje in varstvo gozdov, - z zakonom naj bi gozdnogospodar- ske organizacije oprostili plačila sploš- nega vodnega prispevka, - z zakonom naj se elektrogospodar- 54 G. V. 2189 stvo obveže za plačilo prispevka za gozdno reprodukcijo iz tistega dela do- hodka, ki ga ustvarijo hidroelektrarne, s prispevkom za gozdno reprodukcijo je treba zajeti tiste občane, ki gozdne sadeže nabirajo v komercialne namene. Gozdarstvu bi morali odstopiti tudi sred- stva odškodnine za spremembo na- membnosti gozdov, ki jih sedaj dobivajo kmetijske zemljiške skupnosti. Gozdnogospodarskim organizacijam bi morali olajšati pogoje gospodarjenja tudi z znižanjem stopnje davka na dohodek temeljnih organizacij. Davčne olajšave pa bi morali uvesti tudi za vse tiste dejavnosti, ki v gozdove vlagajo. Predlagani novi viri oziroma zavezanci za plačilo prispevkov za gozdno reproduk- cijo bi omogočili širjenje kroga soodgo- vornih za ohranitev in razvoj gozdov in vseh njihovih vlog ter tudi enakomernejšo porazdelitev materialnih obveznosti. Ma- terialni učinki predlaganih rešitev bi bili znatni in bi predstavljali letno okoli 5-6% vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (sedanja letna vlaganja v gozdove so ok. 18% vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov). Uvedba splošnega prispevka za sploš~ nokoristne vloge gozdov in za sanacijo posledic njihovega propadanja bi pome- nila, da vsi delovni ljudje, ki izkoriščajo splošnokoristne vloge gozdov, prispevajo k pokrivanju specifičnih (dodatnih) stroškov vzdrževanja teh vlog. Te so zaradi propada- nja gozdov, ki je posledica škodljivega de- lovanja najrazličnejših biotskih in abiotskih dejavnikov, še posebej ogrožene. Ali so v sedanjih družbenih okoliščinah prizadevanja za uvedbo tega prispevka stvarna? Ali je osveščenost ljudi tako viso- ka, da se že v celoti zavedajo pomena gozdov in njihovih splošnokoristnih vlog ter nujnosti hitre sanacije propadajočih go- zdov? Raziskave javnega mnenja kažejo na sorazmerno naglo krepitev zaskrbljenosti za stanje našega okolja in med njimi tudi zaskrbljenosti zaradi propadanja gozdov. Na vprašanje, ali vas v življenjskem in delovnem okolju moti oziroma ogroža pro- padanje gozdov, so anketiranci odgovorili: Zaskrbljenost zaradi propadanja gozdov Toni Memoti,a Me problem Tome Ogroža Leto v mojem ne moti ne tako zelo me Ne vem okolju hudo moti 1986 22,1 15,9 29,3 23,7 6,6 2,3 1987 15,4 5,4 15,1 43,8 18,6 1,7 Opomba: Pri letu 1986 vsota odstotkov ni 1 OO zaradi zaokroževanja. Vir: S ... IM 1987 Premik v javnem mnenju je torej očiten, stopnja osveščenosti ljudi se izrazito pove- čuje. Zato je treba nadaljevati z intenzivno obveščevalno in propagandno dejavnostjo, s seznanjanjem ljudi z vzroki in posledicami škodljivih vplivov na gozd. Tako dozorevajo tudi pogoji, da z združenimi sredstvi vseh delovnih ljudi Slovenije zagotovimo čim hi- trejšo sanacijo propadajočih gozdov. Potrebna letna sredstva so odvisna od konkretnega programa sanacije in od ča­ sovnega obdobja, v katerem bi sanacijo opravili. V primeru petnajstletnega obdobja bi potrebovali sredstva v višini ca. 0,2% družbenega proizvoda Slovenije oziroma 0,65% čistih letnih osebnih dohodkov de- lavcev v združenem delu Slovenije. 7. SKLEP Katastrofo, ki nam preti z uničenjem go- zdov, lahko preprečimo samo z odločno družbeno akcijo za odpravljanje vzrokov onesnaževanja okolja in drugih negativnih vplivov na gozdove. Samo pod tem pogo- jem je mogoče začeti z učinkovito sanacijo propadajočih gozdov. Novim razmeram pa se je treba prilago- diti tudi z intenzivnim gojenjem in varstvom gozdov in zmanjšanjem sečnje drevja v neprizadetih gozdovih, gozdnogospodar- ske organizacije pa morajo z alternativnimi proizvodnimi programi zagotoviti delavcem socialno varnost. V procesu sanacije propadajočih gozdov bo gozdarstvu potrebna gmotna pomoč vseh, ki izkoriščajo lesnopredelovalne ali splošnokoristne vloge naših gozdov. SOCIOECONOMIC ASPECTS OF THE DYING BACK OF FORESTS Summary The process of the dying back of forests has gained in strength and spread to the whole Slovene territory so that only 56.3% of forest trees are stili unaffected. The intensity of forest tree damage varies according to the territory. Forests in forest enterprises of Slovenj Gradec, Nazarje and Kranj are utmost affected. Due to a quick process of the dying back of forests, socioe- conomic principles of the forest management development in Slovenia have recently changed to a great extent. The process of the dying back of forests has besides the general social dimensions and conse- quences also evident economic consequences. The direct economic consequences of the dying back of forests affect most severely forest enter- prises and the owners of private forests because of a permanent loss of timber yield and the income from the saJe of forest timber assortments and great expenses for the improvement of the condition in affected forests. The dying back of forests has indirect economic influences on the wood processing industry (a reduced supply of timber forest assortments of high quality), which is already strongly dependent on forestry primary material outside Slovenia. The responsibility as regards the compensation for the damage caused by emissions has been legally regulated and it found its most explicit expression in the law on obligation relationships. As regards forests and agricultural areas, it has been specified in the law on agricultural areas, which provides damages for the detriment caused in agricultural or forest production. Damages should be paid by those who em it greater concen- tration of harmful substances than it is permitted by the regulations on air protection into the air or who cause the pollution of agricultural areas or forests in any other way. The dying back of forests is stili the unknown for profesionals. Consequently, the research work in this sphere should be intensified. It should provide the answer how to deal with forests under the conditions of a permanent negative influence of biotic and abiotic factors, how to improve the present condition of forests, especially there where there are no harmful external influences anymore. An effective process of improving the G. V. 2189 55 present condition of forests can only be possible by the simultaneous engaging of the whole society in removing the causes of environmental pollution and other negative influences upan fo- rests. The social climate as well is more and more in favour of these trends. Great concern of people about the condition of the environment and also about the dying back of forests has been increas- ing year after year. A survey of the Slovene public opinion in 1987 showed that already 62% of the people questioned said they felt imperilled or even strongly imperilled by the dying back of forests. ln order to stop the process of the dying back of forests and to improve the present situa- tion, flexible forest managing planning on the level of forest enterprise regions and units should be prepared. The new situation should meet with intensive silviculture and the reduction in cuttings in unattacked forests and with alternative product- ion plans, which would provide social security for workers. ln the process of improving the present situa- tion, forestry needs subvention of all who take benefit from wood production or from generally beneficial forest functions. A special research project (WINKLER and his staff 1988) suggested several new sources and persons liable to finance forest reproduction and the introduction of a general subscription to relieve the necrotic pro- cess of forests and enable the exercising of generally beneficiat forest functions. VIRI 1. Brandt, W., Organizirana blaznost, Ljubljana 1986 2. Cigoj, S., Pravica do prijaznega okolja, Ljub- ljana 1978 3. Cigoj, S., Odškodninsko pravo Jugoslavije, Ljubljana 1972 4. Cigoj, S., Odškodninsko pravo okolja v jugo- slovanskem pravu, Ljubljana 1981 5. Cigoj, S., Teorija obligacij, Ljubljana 1981 6. Con rad, J., Liebig's Ansicht uber die Boden- erschopfung, Jena 1864 7. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljub- ljana 1987 8. Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dela št. 2, Ljubljana 1986 9. Marx, K., Kapital, 2. zv., Cankarjeva založ- ba, Ljubljana 1987 10. Mlinšek, D., Mednarodna konferenca o drevesu in o gozdu, Gozd. V. 44 (1986), št. 2 11. Peklenik, J., Strojna industrija in njen pri- spevek k razvoju ruralnega območja in življa v Sloveniji, v zborniku: Oblikovanje problemov in osrednji problemi v gozdarstvu v Sloveniji, Ljub- ljana 1985, s. 63-70 12. Slovensko javno mnenje 1987, l-jubljana 1987 13. Stanovnik, J., Mednarodni gospodarski si- stem, Ljubljana 1982 14. Strojin, T., Uvod v pravo okolja, Ljubljana 1987 15. Tratnik, M., Lesno gospodarstvo v odvisno- sti od gozda, v zborniku: Stabilnost gozda v Sloveniji, Ljubljana 1985, s. 166-172 16. Winkler, l. in sod., Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, Ljubljana 1 988 17. Zakon o temeljih lastninskopravnih razme- rij, Ur. list SFRJ, št. 6-88/80 18. Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 29/78 in št. 39-398/85 19. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Ur. list SRS, št. 1-5/79 20. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 18-870/ 85 21. Enotna metodologija za ugotavljanje vred- nosti kmetijskega zemljišča in gozda, Ur. list SRS, št. 10-534/87 Najprej bo veliko slabega lesa, sledila bo katastrofa ... Ali smo takšen scenarij sposobni spremeniti? 56 G. V. 2189 1 ~· Oxf.: 903.1 :48:425.1/3.3.(497.12) Slovensko javno mnenje in propadanje gozdov Tomo ŠTEFE* Izvleček štefe, T.: Slovensko javno mnenje in propada- nje gozdov. Gozdarski vestnik št. 2/1989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini. V rednih raziskavah slovenskega javnega mne- nja smo poskušali izvedeti, v kakšni meri prebi- valce Slovenije moti oziroma ogroža propadanje gozdov. Čeprav poizvedovanje v raziskavo jav- nega mnenja še ni sistemsko vključeno, pa že daje dovolj podatkov za nekatere ocene in pred- stavlja izhodišče za nadaljevanje takšnega pro- učevanja. 1. UVOD Ob letošnji res skrajni julijski in avgustov- ski vročini oziroma suši sem tako kot ver- jetno tudi mnogi drugi ljudje bolj kot kdajkoli doslej začutil oziroma dojel povezanost vsega živega. Iz dneva v dan sem bolj zaskrbljeno opazoval, kako se suši trava na vrtu, kako hitro je morala svojo rast končati zelenjava, kako so se kljub vsako- dnevnemu zalivanju začele sušiti celo vrtnice na cvetličnem vrtu, pa o krasno grmi- čevje, da, celo sadno drevje je bilo že resno ogroženo. Prav nič težko si ni bilo predstav- ljati naše odvisnosti od (celotnega) rastja, bodisi neposredno bodisi posredno - prek živalskega sveta. Prav tako si ni bilo težko predstavljati katastrofe, ki bi nas doletela, če bi še dolgo ne bilo padavin. Zakaj prihaja do takšnih suš, se še mnogo bolj obupano sprašujejo ljudje v Afriki, Aziji, Ameriki in drugod (kot se tam, kjer je padavin preveč, sprašujejo, zakaj jih je toliko), vendar je bila tudi ta suša dovolj za občutek ogroženosti. Morda bi bil preskok prevelik, če bi med vzroki za takšno stanje navedli tudi propa- danje gozda, kar ni nujno res, poleg tega " T. š., dipl. soc., Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Gregorčičeva 25, 61000 Ljubljana, YU Synopsis štefe, T.: Slovene public opinion and the dying back of forests. Gozdarski vestnik No. 2/1989. ln Slovene with a summary in English. A regu lar research of the Slovene public opinion tried to get the information to what extent the inhabitants of Slovenia were troubled or felt threa- tened by the dying back of forests. Although the inquiry has not been systematically included in the research, it already offers enough data from which evaluations could be derived and it repre- sents the basis for the proceeding of such inqui- ries. pa je samo propadanje gozda posledica drugih vzrokov oziroma dejavnikov. Tako razmišljanje bi nas vsekakor odvedlo pre- daleč in to v okviru te javnomnenjske razi- skave (ali bolje razčlembe) tudi ni mogoče. Pač pa bi radi ta uvodni del sklenili s splošno ugotovitvijo, da se (industrijska) civilizacija, v kakršni živimo, očitno vrti v zaprtem krogu, saj smo vedno več svojih moči prisiljeni namenjati za reševanje pro- blemov, ki jih sami ustvarjamo. če si si nekoč med Alpami in Severnim morjem zaželel pitne vode, si moral potopiti v reko ali potok vedro ali pa na primernem kraju izkopati vodnjak, danes pa je potrebna zapletena tehnika, saj je do užitne vode mogoče priti le z dragimi čistilnimi napra- vami in zapletenimi razkuževalnimi postop- ki. še pred sto leti je bilo marsikod v Nemčiji vodno bogastvo povsem nedotaknjeno, a je danes že temeljito uničeno. Enako je seveda mogoče in treba ugotoviti tudi za Slovenijo, le da je bila v Sloveniji morda še pred petdeseti mi leti voda v glavnem čista. Doseganje ciljev industrijske civilizacije je očitno povezano z ustvarjanjem ekolo- ških in drugih problemov. To pa ne pomeni, da si ne bi smeli več prizadevati za dosego teh ciljev, saj (še) ne moremo reči, da problemi niso rešljivi, je pa res, da kar 61 ,4% anketiranih Slovencev meni, da je okolje v Sloveniji tako onesnaženo, da bo G. V. 2/89 57 težko še kaj popraviti. Vsekakor lahko reče­ mo, da v tem pogledu delamo preveč napak in da se problemi nevarno kopičjjo. V takšnih razmerah je vse bolj ogrožen tudi gozd, saj je očitno napaden z mnogih strani hkrati. Pri tem pa ne poznamo niti celotnega spektra vzrokov za propadanje gozdov niti posledic propadlega gozda. Po- vezava človeka in človeške civilizacije z gozdom je tako vsestranska in intenzivna, da si današnje civilizacije brez gozda ni mogoče niti zamisliti. Natančnejša prouče­ vanja vzrokov in posledic propadanja go- zdov so zato nujna. Na tem mestu se bomo zadovoljili z zelo splošno ugotovitvijo, da je človek doslej gozd obravnaval in ga še vedno obravnava predvsem kot izvor surovin, kot nekaj, pri čemer lahko (nekaznovano) dokazuje svojo ))premoč« oziroma »obvladovanje« narave. Danes vemo, da to ni nikakršno obvladova- nje, temveč žaganje veje, na kateri sedimo, kajti gozd kljub vsega spoštovanja vredni samoohranitveni oziroma samoobnovitveni sposobnosti ne more več prenašati kom- pleksnega vpliva s tehnologijo oborože- nega človeka. Kaže, daje doslej le razumen kmet znal gospodariti z gozdom tako, da je ohranjal osnovno »čredo« nenačeto. Ekonomija obravnava gozd kot izvor su- rovine, z različnimi koristmi in ugodnostmi, ki jih je treba tudi čim prej in čim bolj vsestransko izkoristiti. še danes se radi pohvalimo, da je skoraj polovica Slovenije poraščena z gozdom in da je gozd eden izmed redkih surovinskih virov, katerega je v Sloveniji sorazmerno obilo in pri katerem smo na boljšem kot nekatere druge dežele. Ekološka logika je v marsičem v popol- nem nasprotju z ekonomsko. V ekonomski največ velja dohodek (profit), pri čemer pa je zanemarjena dejstvo, da je ta pogosto ustvarjen - deloma ali v celoti - na račun okolja. Temu je treba prišteti še >>socialni račune<, s čimer pa je najbrž že »pokrito<< celotno polje, s katerega večkrat izhaja dohodek. Ekonomska logika deluje enako v kapita- lizmu in socializmu, zaradi političnega mo- nopola, kjer ni treba upoštevati mnenja drugače mislečih, pa je stanje okolja v državah realnega socializma najbolj kri- tično. 58 G. V. 2189 2. PROPADANJE GOZDOV V ZAVESTI LJUDI (SLOVENCEV), V >)DRUŽBI<< Z OSTALIMI EKOLOŠKIMI PROBLEMI Mimogrede je bilo že omenjeno, da gre pri tej raziskavi pravzaprav za analizo jav- nega mnenja oziroma natančneje za raz- člembo odgovorov na vprašanje Ali vas v vašem življenjskem in delovnem okolju mo- ti, ogroža: ... Propadanje gozdov se je tu znašlo v nkonkurenci<< z osmimi različnimi skupinami motilcev oziroma ogroževalcev, ki ljudi motijo oziroma ogrožajo v njihovem življenjskem in delovnem okolju: a) onesnaženje zraka, smrad, dim; b) hrup, ropot prometa, tovarne; c) onesnaženost naselij, odpadki, uma- zanija; d) onesnaženost zraka, industrijske od- plake, kemikalije; e) onesnaženost naravnega okolja, od- padki, smetišča; f) uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih; g) neurejenost prometa, nesreče; h) ogroženost zaradi jedrske energije, radioaktivnih snovi in odpadkov; i) propadanje gozdov. Propadanje gozdov se je v vsakoletnih anketah med temi sklopi znašlo najkasneje - šele 1986 - in tedaj zavzelo predzadnje mesto. že v enem letu pa se je prebilo na vodilno mesto. Sicer pa lahko dinamiko ekološke ogro- ženosti (brez propadanja gozdov) v raziska- vah javnega mnenja spremljamo že vse od leta 1973. Pri tem so se stališča do ekolo- ških motenj vse od leta 1973 naprej zao- strovala in dosegla leta i 987 najvišjo točko. Izstopajo zlasti naslednje motnje oziroma grožnje: - propadanje gozdov (62,4 %), - uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih {52,8 %), - neurejenost prometa in nesreče (50,5%), - onesnaženost naravnega okolja, od- padki, smetišča (49,8%), - onesnaženost voda, industrijske od- plake, kemikalije (45,6%), - ogroženost zaradi jedrske energije, ra- dioaktivnih snovi in odpadkov (42.4 %), - onesnaženost naselij, odpadki, uma- zanija (40,7%), onesnaženost zraka, smrad, dim (32,3%). Navedeni podatki (odstotki) povsem ja- sno govorijo o tem, da je v Sloveniji ekolo~ ška zavest oziroma občutljivost dokaj vi- soko razvita. To pa seveda pomeni, da pri nadaljnjem gospodarskem razvoju ekolo- škega vidika prav zaradi visoko razvite ekološke razvitosti v nobenem primeru ne bo več mogoče obiti. To še posebej zato, ker kar 6i .4% vprašanih meni oziroma soglaša s trditvijo, da je okolje v Sloveniji onesnaženo do takšne mere, da bo težko še kaj popraviti. Pri tem pa je več kot polovica vprašanih še vedno prepričanih, da je boljše življenje mogoče doseči le z gradnjo novih tovarn in povečanjem pro- izvodnje, kar pa je v povezavi z drugimi opredelitvami mogoče razumeti kot zavze- manje za selektivni industrijski razvoj, ki okolja ne bo tako kvaril, kot gaje dosedaj. 3. RAZLAGA IZSLEDKOV ANKETE Zelo pomembno za javnomnenjsko raz- iskavo je, da ugotovi morebitne razlike v mnenju ljudi med posameznimi skupinami prebivalcev. Značilnosti, po katerih bomo delili populacijo oziroma njen reprezenta- tivni vzorec, so seveda odvisne od hipotez, ki jih imamo v danem trenutku za tehtne, ter od tega, katere podatke o tistih, ki so na anketo odgovorili, sploh imamo. V predlogu naše raziskave so bile nave- dene naslednje hipoteze: - tam, kjer je gozd bolj uničen, je zavest o pomenu in vrednosti gozda razvitejša; - kdor ima intenzivnejše stike z gozdom, močneje povezuje svojo usodo in usodo naroda ter človeštva z usodo gozda; - lastniki gozdov se čutijo bolj ogrožene oziroma odgovorne za usodo gozda kot nelastniki; - v gozdnatejših območjih je zavest o pomenu gozda bolj razvita kot tam, kjer je gozda malo; - nemestni ljudje imajo višjo zavest o pomenu gozda kot meščani; - starejši ljudje višjo kot mladi; - bolj izobraženi višjo kot manj izobraže- ni; - itd. Takšnih in podobnih hipotez bi bilo se- veda mogoče navesti še celo vrsto. Zdi pa se, da to najbrž ne bi imelo pravega smisla, saj nimamo za to izhodišča. Brez vpogleda v izsledke podobnih Qav- nomnenjskih) analiz oziroma raziskav raz- iskovalec pravzaprav nima razlogov za vna- prejšnjo sodbo (hipotezo) o tem, da je npr. moški del populacije bolj občutljiv do propa- danja gozda kot ženski del in obratno. Iz česa naj bi pravzaprav izhajala ta razlika oziroma zakaj naj bi do razlike med spo- loma sploh prihajalo? Preden poskusimo odgovoriti na to vpra- šanje, moramo navesti še nekatere osnovne podatke o anketi: - z javnomenjsko anketo leta i 987 smo zajeli 2033 anketirancev; - anketiranci so pri odgovoru na vpraša- nje: Ali vas v vašem življenjskem in delov- nem okolju moti, ogroža (skupine motilskih oziroma ogroževalskih dejavnikov so bile • že naštete), lahko izbirali med naslednjimi možnimi odgovori: - to ni problem v mojem okolju, - to me ne moti, - me moti, a ni tako hudo, - zelo me moti, -ogroža me, - ne vem, sem neodločen. Obravnavano vprašanje ima potemta- kem vse značilnosti zaprtega vprašanja, pri katerem anketiranci nimajo možnosti odgo- varjati po svoje (s svojimi besedami), pač pa lahko samo izbirajo med ponujenimi odgovori. Izkušnje kažejo, da vprašanja z vnaprej danimi odgovori praviloma omeju- jejo spraševalce pri odgovarjanju, olajšujejo pa obdelavo oziroma analizo. Zdi pa se, da je spekter ponujenih odgovorov pri tem vprašanju dovolj širok in da ga pravzaprav ni potrebno še bolj širiti oziroma diferencira- ti. Pravzaprav je na tako zastavljeno vpra- šanje zelo težko še kako drugače odgovo- riti. Razporeditev odgovorov po navedenih vnaprej ponujenih odgovorih (modalitetah) pri propadanju gozdov je naslednja: G. V. 2/89 59 - to ni problem v mojem okolju - to me ne moti - me moti, a ni tako hudo - zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj 15,4% (313) 5,4% (110) 15,1% (306) 43,8% (890) 18,6% (379) 1,7% (35) 100% (2033) Razporeditev odgovorov kaže, da je ob~ čutenje propadanja gozdov pri slovenski javnosti že zelo intenzivno, saj kar 62.4% vprašanih propadanje gozdov zelo moti oziroma ogroža. že prej je bilo mimogrede omenjeno, da je s takšnim odstotkom pro- padanje gozdov zavzelo prvo mesto med vsemi devetimi skupinami onesnaževalcev. 3.1. Propadanje gozdov in spor anketirancev Pri odnosu med mnenjem o propadanju gozdov in spolom anketirancev se nismo opirali na nikakršno hipotezo. številčno raz- merje med moškimi in ženskami je bilo 47,9% proti 52,1 %. Verjetno je edini in ob enem najbolj zanimiv sklep o razlikah med spoloma glede propadanja gozdov ta, da je pri mo- dalitetah, ki odražajo visoko stopnjo ogro- ženosti (zaradi propadanja gozda) zastopa- nost moških večja, več žensk pa ima propa- danje gozda za neproblematično. Pravza- prav je razlika največja pri »najskrajnejši« modaliteti ))ogroža me«, in sicer 20,0% proti 17,4% v korist moških, pri ))zelo me moti« pa je ta odnos 44,7%, proti 42,9%. Pri tem pa je treba opozoriti tudi na stati- stično zakonitost, da so majt1ne razlike pri velikih vzorcih pomembnejše kot velike raz- like pri majhnih vzorcih. Zakaj moške bolj prizadeva propadanje gozdov, anketa se- veda ne odgovarja. 3.2. Propadanje gozdov in starost anketirancev Pri starosti nimamo več opravka samo z dvema kategorijama (skupinama) anketi- rancev, ampak s šestimi: do251et od 26 do 30 let od 31 do 40 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let Starost anketirancev je nedvomno ena najpomembnejših značilnosti populacije tudi tedaj, ko gre za ekološka vprašanja oziroma za odnose do okolja, v našem primeru za odnos do propadanja gozda. Tu bomo opozorili samo na razlike med staro- stnimi kategorijami v prizadetih skupinah. Za primer vzemimo odgovor ))zelo me moti«. Odstotki tistih, ki so na vprašanje o propadanju gozdov odgovorili ))zelo me moti«, so za posamezne starostne katego~ rije respondentov prikazani v tabeli 2. V skupnem povprečju je bilo takšnih odgovo- rov 43,8%. Tabela 2. Odstotki odgovora ))zelo me moti<< po posameznih starostnih kategorijah 31 do 40 let 41 do so let 26 do 30 let do 25 let 51 do 60 let 61 in več let 47,2% (254 primerov) 45,0% (177 primerov) 43,8% (98 primerov) 43,1 % (118 primerov) 41,5% (154 primerov) 38,2% (89 primerov} Razpon med starostnima kategorijama, ki ju propadanje gozda najbolj in najmanj ))moti«, znaša celih 9 %, kar je mnogo Tabela 1. Propadanje gozdov ln spol anketirancev v odstotkih to ni problem v mojem okolju to me ne moti me moti, ani tako hudo zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj 60 G. V. 2/89 Moški 14,0 5,3 14,7 44,7 20,0 1,2 47,9 ženske Skupaj 16,7 15.4 5,5 5,4 15,4 15,1 42,9 43,8 17,4 18,6 2,2 1,7 52,1 100,0 pomembneje kot pri »ogroža me<<, čeprav so tu absolutne številke mnogo večje. Izmed 2033 anketirancev potemtakem propadanje gozda ogroža in zelo moti 1269 spraševalcev oziroma 62,4 %, kar je iz- jemno visok odstotek. Po starostnih katego~ rijah se seštevki takšnih odgovorov gibljejo takole: Tabela 3. Seštevki odstotkov odgovorov >>zelo me moti« in >•ogroža me« po posameznih starostnih kategorijah 31 do 40 let 41 do 50 let 26 do 30 let do 25 let 51 do 60 let 61 in več let 66,7% 63,6% 61,7% 61,7% 61,2% 54,1% Rezultat je pravzaprav ugoden, saj pro- padanje gozda najbolj moti in ogroža najbolj dejavne oziroma vitalne starostne kategori- je, ne zaostajajo niti mlajši niti stari od 51 do 60 let (pri "ogroža me« so celo na prvem mestu), občutno pa zaostajajo stari nad 61 let. Ali to pomeni, da se s starostjo začne brezbrižnost do problematike varo- vanja okolja ali pa te zavesti pri ljudeh teh let ni. Za •>moti me, a ni tako hudo« se je odločilo 306 anketirancev oziroma 15,1 %. Gledano statistično ta odstotek ni visok, a tudi zanemariti ga ne smemo. Razlike med starostnimi kategorijami so izredno majhne in skorajda ne dovoljujejo kakršnih koli sklepanj. Najbolj negativna oziroma ignorantska kategorija so seveda tisti, ki so se opredelili za "to me ne moti«, saj so s tem povedali, da proces propadanja gozdov poznajo, vendar se zanj ne zmenijo. K sreči je takšnih >>samo(< 5,4 %. Toda medtem ko se je za »ne vem, sem neodločen« odločilo vsega skupaj le 1,7% oziroma 35 anketi- rancev, zaradi česar tudi razlik med starost- nimi kategorijami nima smisla razčlenjevati, pa se je za »to ni problem v mojem okolju« odločilo celo nekaj več anketirancev kot za >>me moti, a ni tako hudo«. Zdi pa se, da >>to ni problem v mojem okolju« ni tako negativno mnenje, kajti pri mnogih anketi- rancih je to lahko povsem resnična oziroma točna izjava. Takšnih izjav bi bili lahko pravzaprav celo veseli, safgovorijo o tem, da so v Sloveniji še okolja, v katerih propa- danje gozdov ni oziroma še ni problem. Ob narodnem problemu, kar propadanje go- zdov vsekakor je, pa je vendarle vzrok za takšen odgovor iskati predvsem v popolni neobveščenosti ali pa v kratkovidni sebič­ nosti, oboje pa seveda tudi ni pozitivno. Razlike med starostnimi kategorijami pri tem odgovoru so navedene v tabeli 4. Tabela 4. Odstotki odgovora »to ni problem v mojem okolju« po posameznih starostnih ka- tegorijah 61 in več let 51 do 60 let 26 do 30 let 41 do 50 let do 25 let 31 do 40 let 21,5% (50 primerov) 19,4% (72 primerov) 16,1 % (36 primerov) 14,8% (58 primerov) 13,9% (38 primerov) 11,0% (59 primerov) Razlike pri tej modaliteti so velike, celo prek 1 O%. Po vsej verjetnosti jih je treba pripisati razlikam v razvitosti ekološke zave- sti (občutljivosti) oziroma dovršenosti, kajti kategorija z najvišjo stopnjo razvitosti eko- loške zavesti je tudi odgovarjala najbolj logično- starostna kategorija med 31 in 40 leti je sorazmerno najšibkejše zastopana pri ))to ni problem v mojem okolju«. Tabela 5. Propadanje gozdov in starost anketirancev v odstotkih do25 26-30 31-40 41-50 51-60 61 inveč skupaj to ni problem v mojem okolju 13,9 16,1 11 ,O 14,8 19,4 21,5 15,4 to mene moti 5,5 5,8 5,9 5,1 3,8 6,9 5,4 me moti, ani tako hudo 16,8 15,2 13,9 15,0 14,8 15,9 15,1 zelo me moti 43,1 43,8 47,2 45,0 41,5 38,2 43,8 ogroža me 18,6 17,9 19,5 18,6 19,7 15,9 18,6 ne vem, sem neodločen 2,2 1,3 2,4 1,5 0,8 1,7 1,7 skupaj 13,5 11,0 26,5 19,3 18,2 11,5 100,0 G. V. 2189 61 3.3. Propadanje gozdov in vrsta krajevne skupnosti Krajevne skupnosti so bile razvrščene v tri različne vrste z naslednjim številom in deležem anketirancev: mestne krajevne skupnosti 794 oz. 39,1 % primestne krajevne skupnosti 345 oz. 17,0% vaške krajevne skupnosti 894 oz. 44,0% Tudi pri vrstah krajevnih skupnosti si bomo najprej pogledali razlike pri tistih, ki nas na tem mestu najbolj zanimajo. Ob tem je treba takoj povedati, da razlike pri teh modalitetah kažejo podobo, ki je v popol- nem nasprotju s hipotetično pričakovano. Pričakovali smo namreč, da propadanje gozda bolj moti in ogroža tiste anketirance, ki živijo v vaseh oziroma na podeželju in s tem tudi bližje gozdu. Dejansko so razmere ravno obrnjene. Propadanje gozda namreč zelo moti kar 49,1 %tistih, ki živijo v mestnih krajevnih skupnostih in samo 38,0% tistih, ki živijo v vaških krajevnih skupnostih. Pri- mestne krajevne skupnosti so med njima, vendar precej bližje mestni kot vaški stopnji motenosti. Enako je stanje pri »ogroža me((, le da so razlike tu še veliko večje (24,4% : 13,5%). ' Seštevek teh dveh sorodnih modalitet še bolj poudari razliko, na katero smo že opozorili. Tabela 6. Seštevki odstotkov odgovorov »zelo me moti« in »ogroža mece po posameznih vrstah krajevnih skupnosti mestne krajevne skupnosti primestne krajevne skupnosti vaške krajevne skupnosti 73,6% 64,7% 51,5 0/o Vrsta krajevne skupnosti je torej zelo po- membno merilo, saj so razlike med posa- meznimi vrstami značilne. Po drugi strani pa si je podatke mogoče razlagati kot potrditev dejstva, da osveščanje poteka v smeri mesto-vas oziroma da je mesto (tudi) v tem pogledu vas prehitela. Morda pa ima pri tem največ zaslug bolj onesnaženo okolje? Pri izločil nih modalitetah: )>to ni problem v mojem okolju« in ))to me ne moti« so razlike med različnimi vrstami krajevnih skupnosti prav tako zanimive. Pri odgovoru )>to ni problem v mojem okolju« je odstotni razpon takšnih odgovorov od 8,1 % v mest- nih do 22,8% v vaških krajevnih skupno- stih. Propadanje gozda je prej pojav vaških kot mestnih in primestnih okolij, pa je vseeno tistih, ki menijo, da to ni problem v njihovem življenjskem in delovnem okolju, mnogo več v vaških kot v mestnih krajevnih skupnostih. To je težko razložiti in zdi se, da bi morali več vedeti o tem, koga propadanje gozda ne moti, kar še posebej velja za tiste, ki živijo v vaseh oziroma na deželi. 3.4. Propadanje gozda in izobrazba anketirancev Pri proučevanju razlik odnos ljudi do propadanja gozda je izobrazba prav gotovo ena izmed najbolj zanimivih in pomembnih razsežnosti. Za naše potrebe smo opredelili štiri različne stopnje izobrazbe, ki so takole zastopane v celotni populaciji anketirancev: - osnovna izobrazba 42,4% (861) - strokovna izobrazba 20,7% (420) - srednja izobrazba 26,2% (532) - višja izobrazba 10,8% (220) skupaj 1 OO% (2033) Pri razlagi razlik med anketiranci z vidika njihove izobrazbe se velja najprej ustaviti pri najpomembnejših modalitetah, to je pri •>Zelo me moti« in ))ogroža mece. Najprej Tabela 7. Propadanje gozdov in vrsta krajevne skupnosti v odstotkih mestna primestna vaška skupaj KS KS KS to ni problem v mojem okolju 8,1 13,0 22,8 15,4 to mene moti 4,3 7,5 5,6 5,4 me moti, ani tako hudo 12,0 13,0 18,6 15,1 zelo me moti 49,2 46,1 38,0 43,8 ogroža me 24,4 18,6 13,5 18,6 ne vem, sem neodločen 2,0 1,7 1,5 1,7 skupaj 39,0 17,0 44,0 100,0 62 G. V. 2189 opazimo, da odstotek tistih, ki jih propada- nje gozda zelo moti in ogroža, narašča z zviševanjem izobrazbene stopnje. Razlike so sicer nekoliko manjše kot pri vrstah krajevne skupnosti, a vseeno dokaj značil­ ne, kar pomeni, da je tudi izobrazba ena izmed tistih razsežnosti, ki pomembno dife- rencira človekov odnos do propadanja go- zda. Propadanje gozda zelo moti le 40,8% anketirancev z osnovno izobrazbo, a skoraj polovico (48,2%) tistih z višjo in visoko izobrazbo. Tisti s strokovno in srednjo izo- brazbo so med tema dvema odstotkoma. Pri »ogroža mece pa so razlike med različ­ nimi stopnjami izobrazbe še večje. Propa- danje gozda ogroža »samo cc 14,8% anke- tirancev z osnovno šolo, a kar 28,6% z višjo in visoko izobrazbo. Pri strokovni izo- brazbi je ta odstotek 18,1 %. pri srednji pa 21,2%. Razlike postanejo še očitnejše, če sešle- jemo odstotke pri obeh modalitetah. Tabela 8. Seštevki odstotkov odgovorov )>zelo me matice in "ogroža mece po posameznih stopnjah izobrazbe - višja in visoka izobrazba - srednja izobrazba - strokovna izobrazba - osnovna izobrazba 76,8°/o 67,3% 62,9% 55,6% Torej ni pomembno samo to, v kakšni vrsti krajevne skupnosti ljudje živijo, ampak tudi, kakšna je njihova izobrazba, s čimer pridemo do naslednje značilnosti človeka, ki ga propadanje gozda zelo moti in ogroža. Ta je v povprečju dokaj izobražen moški srednjih let, ki živi v mestu oziroma njegovi bližini. Pri modaliteti »moti me, a ni tako hudocc je slika obrnjena - propadanje gozda ne moti predvsem tistih z osnovnošolsko izo- brazbo - 17,0%, v manjši meri pa tiste s strokovno, srednjo, višjo in visoko izobraz- bo. Podobne so razmere tudi pri izločilni modaliteti )>to ni problem v mojem okolju«. 3.5. Propadanje gozda in poklic oziroma kvalifikacija anketirancev Pri poklicu oziroma kvalifikaciji je stanje precej zapleteno, pa ne samo zato, ker je poklicev oziroma kvalifikacij veliko, pač pa tudi zato, ker je poklice težko hierarhično tako čisto razvrstiti kot npr. izobrazbo. Pri tej tabeli smo upoštevali naslednje poklice oziroma kvalifikacije: -- uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo uslužbenci s srednjo izobrazbo - visokokvalificirani delavci - kvalificirani delavci kvalificirani in polkvalificirani delavci - kmetje - obrtniki - gospodinje - upokojenci - ostali skupaj 11,8 °/o (240) 21,3% (434) 4,5% (91) 18,2% (370) 15,5% (315) 8,8% (178} 1,3% {26) 2,7% (54) 11,5% (234) 4,5% (91) 100,0% (2033) Odnos do propadanja gozda z vidika poklica oziroma kvalifikacije anketirancev dokaj zanesljivo napoveduje že njil1ova izo- brazba. Tudi pri poklicih je zakonitost ena- ka, le da so tu odstopanja od povprečja v obe smeri še večja. Propadanje gozda moti predvsem usluž- bence z višjo in visoko izobrazbo, in sicer točno polovico teh uslužbencev. Komaj v kaj manjši meri propadanje gozda moti uslužbence s srednjo (in nižjo) izobrazbo- 49,3%, kar pomeni, da so uslužbenci ne glede na izobrazbo nadpovprečno občutljivi glede propadanja gozda. Tabela 9. Propadanje gozda in izobrazba anketirancev v odstotkih to ni problem v mojem okolju to mene moti me moti, ani tako hudo zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj osnovna strokovna srednja izobrazba izobrazba izobrazb 19,4 15,5 12,8 5,5 6,0 5,1 17,0 14,0 13,9 40,8 44,8 46, i 14,8 18,1 21,2 2,7 1,7 0,9 42,4 20,7 26,2 5,9 5,0 12,3 48,2 28,6 0,0 10,8 15,4 5,4 iS, 1 43,8 18,6 1,7 100,0 G. V. 2/89 63 Najbolj neobčutljivi za propadanje gozda so bili kmetje - 34,3% - kar je seveda največje presenečenje. Domnevali smo na- mreč, da bodo tisti, katerim je gozd tudi gmotna podlaga za kakršno koli blagosta- nje, najbolj prizadeti. V opravičilo kmetom je treba omeniti, da pri tem najbrž ne gre zgolj za nižjo raven splošne razgledanosti oziroma obveščenosti, ampak tudi za nako- pičenje neugodnih (negativnih) značilnosti populacije, s čimer sta mišljeni predvsem starost in izobrazba. Razmerja se skoraj v celoti ponovijo tudi pri modaliteti "ogroža me((, le da na precej nižji ravni. Propadanje gozda namreč ogroža le 18,6% anketirancev. Seštevek odstotkov obeh na.jpomembnejših modalitet še bolj poudari razlike pri občutljivosti anke- tirancev do propadanja gozda. Tabela 1 O. Seštevki odstotkov odgovorov ••zelo me moti<< in »ogroža me<< po posameznih poklicih - uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo - uslužbenci s srednjo in nižjo izobrazbo - visokokvalificirani delavci - kvalificirani delavci - obrtniki -ostali - polkvalificirani in nekvalificirani delavci - upokojenci - kmetje - gospodinje 78,3% 70,7% 64,9% 62,2% 61,6% 61,6% 54,9% 54,3% 48,9% 48,2% Da propadanje gozda ni problem v njiho- vem okolju, meni vsega skupaj 15,4% vpra- šanih Slovencev, pri čemer pa so razlike med poklicnimi skupinami dokaj velike. Prav nenavadno je, da je delež tistih, ki menijo, da propadanje gozda ni problem v njihovem življenjskem in delovnem okolju, največji pri kmetih - 26,4% in pri gospodi- njah- 24,1 %, sledijo jim upokojenci, obrtni- ki, kvalificirani, polkvalificirani delavci, naj- manjši delež tako mislečih pa je med usluž- benci z višjo in visoko izobrazbo - 7,1 % ter med visokokvalificiranimi delavci. 3.6. Propadanje gozda in razlike med območji Poleg delitve prebivalcev po njihovih de- mografskih in socialnih značilnosti je z vi- dika obravnavane problematike zelo zani- mivo opazovati tudi razlike med posamez- nimi območji, v katerih anketiranci živijo. Pri tem naj takoj navedemo, da so te razlike dokaj velike. še pred razlago pa je treba povedati, za kakšna obmo6ja gre. Najprej smo uporabili dve bolj ali manj uveljavljeni regionalni delitvi slovenskega prostora oziroma slovenskih občin. Po prvi so slovenske občine razvrščene v dvanajst planskogeografskih regij, po drugi pa je območje Slovenije razdeljeno na štirinajst gozdnogospodarskih območij. Pomanjklji- vost gozdnogospodarske regionalizacije ni samo večje število regij, ki anketirano popu- lacijo razdeli še na več delov (tako da so nekatere regije še statistično zanemarljivo zastopane), ampak tudi to, da se meje med regijami ne ujemajo vedno z občinskimi in je bilo zato treba »razpolovljene>to ni problem v mojem okolju« in »to me ne moti«. Najbolj problematičnih je pravzaprav tistih 5,4% anketirancev, ki so izjavili, da jih propadanje gozda ne moti, in s tem izrazili svojo indiferentnost do propadanja gozda. K sreči je teh sorazmerno malo. »Me moti, a ni tako hudo<< obravnavamo kot vmesno, prehodno oziroma nevtralno modaliteto. Tabela 12. Vrstni red območij (regij) glede na stopnjo občutljivosti anketirancev do propa- danja gozda (zelo me moti in ogroža me) koroško območje notranjsko območje zasavsko območje ljubljansko območje gorenjsko območje mariborsko območje celjsko območje primorsko območje posavsko območje goriško območje dolenjsko območje pomursko območje 77,6% 77,5% 73,3% 73,1% 63,9% 62,0% 61,9% 52,0% 51,4% 49,5% 40,9% 39,1% Razlika med najbolj in najmanj ))občutlji­ VO« regijo znaša kar 38,5 %, kar je dejansko ogromno. Sicer pa s primerjavo odstotkov dobimo nekakšne skupine območij: 1. koroško in notranjsko, 2. zasavsko in ljubljansko, 3. gorenjsko, mariborsko in celjsko, 4. primorsko, posavsko in goriško, 5. dolenjsko in pomursko. Kaj je mogoče s tem ugotoviti ? Vsekakor je mogoče razumeti, zakaj so prebivalci Koroške tako občutljivi do propa- danja gozda, saj je popis gozdov pokazal, da so koroški gozdovi v Sloveniji najbolj prizadeti. V notranjskih gozdovih je veliko jelke, za katero je znano, da intenzivno propada. Najbolj pa se sušijo prav nižinski jelovi gozdovi, v bližnji okolici naselij, kar zelo vpliva na mnenje ljudi. Zasavsko in ljubljansko območje sta sko- Tabela 13. Propadanje gozdov in plansko-geografska območja območje to ni problem tome me moti, zelo me ogroža ne vem, v mojem okolju ne moti ani hudo moti me sem neodločen pomursko 33,1 7,5 18,0 33,1 6,0 2,3 mariborsko 20,9 3,4 12,3 41,3 20,7 1,4 koroško 1,3 3,9 15,8 61,8 15,8 1,3 celjsko 18,4 4,7 13,2 41 ,O 20,9 1,7 zasavsko 13,3 6,7 6,7 42,2 31,1 0,0 posavsko 4,3 10,0 28,6 35,7 15,7 5,7 dolenjsko 23,6 9,0 27,0 27,0 13,5 0,0 ljubljansko 7,9 4,5 13,3 49,7 23,4 1,2 gorenjsko 12,9 7,7 14,4 45,9 18,0 1 ,O notranjsko 5,0 5,0 10,0 67,5 10,0 2,5 goriško 20,2 5,9 21,8 36,1 13,4 2,5 primorsko 23,5 5,9 13,7 42,2 9,8 4,9 skupaj 15,4 5,4 15,1 43,8 18,6 1,7 G. V. 2189 65 raj enako »občutljivi«: medtem ko se na gorenjskem območju premalo zavedajo problema. Med najmanj »občutljivimi« pa niso samo območja z malo gozdovi - kar bi bilo še najlažje razumeti - temveč tudi območja, kjer je gozda veliko oziroma kjer je gozd pomemben dejavnik v prostoru in gospo- darstvu, npr. goriško območje s tako gozd- natimi občinami, kot sta Tolmin in Ajdovšči­ na. Vsekakor so ti podatki dovolj zgovorni in gozdarjem dovolj povedo o tem, kje je razpoloženje ljudi bolj naklonjeno njihovim pobudam. 4. SKLEP Na koncu lahko vsekakor skupaj z razi- skovalci javnega mnenja ugotovimo, da lahko govorimo o bistvenem dvigu ekološke zavesti slovenskega prebivalstva, zaskrb- ljenosti zaradi nevarnosti ekoloških kata- strof, pa tudi o pripravljenosti za sodelova- nje pri prilagajanju prihodnjega razvoja eko- laškemu merilu. Kako tudi ne, ko pa samo škoda v gozdovih po nekaterih ocenah znaša kar 120 milijard dinarjev. Ker pa gre pri tem za dolgotrajno škodo, ki bo prizadela veliko ljudi, se nam dogaja, da vsak čaka na to, kaj bo storil drugi. če bi do takšne škode prišlo nenadoma, bi najbrž ukrepali drugače. Zgovoren je primer iz Indije. V Bhopalu so po nesreči, v kateri je umrlo 2000 ljudi v enem dnevu, takoj ustrezno ukrepali. Po drugi strani pa v Indiji vsak dan umre okoli 5000 ljudi zaradi bolezni, ki se prenašajo z nezdravo pitno vodo, pa ne storijo dosti za rešitev tega problema. še enkrat moramo ugotoviti, da je bistvo ekološke logike ravno v upoštevanju drugih ljudi (tudi tistih, ki jih še ni na svetu) in vsega živega sploh: bistvo ekonomske logi- , ke, naj bo kapitalistične ali (real) socialistič­ ne, pa je v upoštevanju lastnih koristi na račun drugih ljudi in narave. Zaradi pomembnosti pravilne obvešče­ nosti javnosti o dogajanjih, povezanih z okoljem, bo po tej prvi tovrstni analizi nujno zastaviti načrtnejše raziskave javnega mne- nja o pojavih v okolju in gozdu. Povzetek Pri vsakoletnem proučevanju slovenskega jav- nega mnenja je bilo leta 1987 k vprašanju »~li vas v vašem življenjskem in delovnem okolJU moti, ogroža ... << kot mo teči dejavnik dodano tudi propadanje gozdov. Anketiranci so se morali pri vsakem izmed devetih motečih dejavnikov odločili za enega izmed naslednjih možnih odgovorov: - to ni problem v mojem okolju, - to· me ne moti, Graf. 1. Odnos anketirancev do propadanja gozdov glede na vrsto krajevne skupnosti [ Y.] 60 5~ 40 30 20 10 9 66 G. v. 2189 A B c ~ mestne KS El55l primestne KS ~vaške KS A- ogroža me 8 - zelo me moti C - me moti, a ni tako hudo D - to me ne moti E - to ni problem v mojem okolju E - me moti, a ni tako hudo, - me zelo moti, - ogroža me, - ne vem, sem neodločen. Javnomnenjska anketa je pokazala, da tudi slovenska javnost dojema propadanje gozdov kot največji (najresnejši) problem (če ga primerjamo z ostalimi skupinami ekoloških problemov): - propadanje gozdov (62,4 %), - uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih (52,8°/a), - neurejenost prometa, nesreče (50,5 %), - onesnaženost naravnega okolja, odpadki, smetišča (49,8 %), - onesnaženost voda, industrijske odplake, ke- mikalije (45,6 %), - ogroženost zaradi jedrske energije, radioak- tivnih snovi in odpadkov (42,4 %), - onesnaženost naselij, odpadki, umazanija (40,7%), - onesnaženost zraka, smrad, dim (32,3 %). Graf. 2. Odnos anketirancev do propadanja go_zdov glede na izobrazbo [ 1.] 69 50 40 30 ~ osnovna šola !====<'>~===! strokovna šola nna srednja šola r::::;:J višja, visoka šola A- ogroža me 8 - zelo me moti C - me moti, a ni tako hudo D- to me ne moti E - to ni problem v mojem okolju Graf. 3. Odnos anketirancev do propadanja gozdov glede na območje m -nad75% ~ -66 do 75% ~ -56 do 65% .I2Zl - 46 do 55% D -pod 45% G. V. 2189 67 Razčlemba odgovorov ob propadanju gozdov je pokazala na različnost mišljenja ljudi, glede na: -spol, - starost, - vrsto krajevne skupnosti, v kateri živijo, - izobrazbo, - kvalifikacijsko strukturo in - območja (občine), v katerem živijo. Ugotovili smo, da se moški čutijo nekoliko bolj ogrožene oziroma, da jih propadanje gozdov nekoliko bolj moti kot ženske. Stopnja ogroženosti zaradi propadanja gozdov je najvišja pri ljudeh, starih od 30 do 50 let, nižja pri mlajših, še nižja pa pri starih nad 60 let. Prav izrazite so razlike med mnenjem ljudi, živečih v različnih vrstah krajevnih skupnosti, pri čemer so izsledki povsem nasprotni od pričakovanih. Pričakovali smo na- mreč, da propadanje gozdov bolj moti in ogroža tiste, ki živijo v vaških krajevnih skupnostih, izka- zalo pa se je, da mnogo bolj moti ljudi, ki živijo v mestnih in primestnih krajevnih skupnostih. Pri izobrazbi in kvalifikacijah je zelo opazna zakonitost, po kateri stopnja motenosti in ogrože- nosti raste z višanjem izobrazbe in kvalifikacije. Propadanje gozdov najbolj moti uslužbence z visoko in višjo izobrazbo, manj pa ostale. Največje presenečenje je ugotovitev, da propadanje go- zdov zelo malo moti in ogroža tiste, ki naj bi jim gozd pomenil največ - kmete. Razlike med dvanajstimi slovenskimi območji so zelo velike, od koroškega in notranjskega z najvišjo stopnjo motenosti in ogroženosti do do- lenjskega in pomurskega z najnižjo. Izkazalo se je, da je območna pripadnost ena izmed najbolj pomembnih razsežnosti pri določanju stopnje »Občutenosti« propadanja gozdov. Zaradi pomembnosti pravilne obveščenosti jav- nosti o dogajanjih, povezanih z okoljem, bo po tej prvi tovrstni analizi nujno zastaviti natančnejše raziskave javnega mnenja o pojavih v okolju in gozdu. SLOVENE PUBLIC OPINION AS REGARDS THE DYING BACK OF FORESTS Summary Annual questionary of the Slovene public opi- nion in 1987 included among other questions und er the ti tie "Do you feel disturbed in your living and working surroundings by: ... " also the distur- bing factor - the dying back of forests. Respon- dents had to decide on one of the following answers possible at each of the nine factors of disturbance: - this does not represent a problem in my surroundings, - it does not disturb me, - it disturbs me but it is not a real problem, - it disturbs me very much, - 1 feel threatened, - 1 have no idea about that, 1 feel indifferent. The questionary of the public opinion showed that the Slovene public understood the dying back of forests as one of the most sever problems 68 G. V. 2/89 when compared to other groups of ecologic pro- blems: - dying back of forest (62.4 %), - application of chemicals in alimentary pro- ducts (52.8 %), - poor traffic capacities, accidents (50.5 %), - environmental pollution, waste, refuse dum ps (49.8 %), - water pollution, industrial waste water, che- micals (45.6 %), - imperilment through nuclear energy, radio- active substances and waste (42.4%), - pollution of towns and villages, refuse, filth (40.7%), - air pollution, offensive smeli, smoke (32.3 %). The analysis as regards the dying back of forests itself showed the diversity of people's opinion as regards their imperilment due to the dying back of forests as to: -sex, -age, - type of the local community they live in, - education, - qualification structure and - district (community) they live in. It was established that men felt more endange- red or that they felt slightly more disturbed by the dying back of forests than women did; the impe- rilment degree or the degree of disturbance due to the dying back of forests was most high in people at the age of 30-50 years, it was lower in younger persons and stili lower in those over 60 years. Most explicit differences could be esta- blished in the opinion of people living in different types of local communities with the results being quite contrary to those expected. It had been expected that the dying back of forests represent- ed great concern to people living in local commu- nities of the village type. Yet it turned out that it represented a much graver concern to those living in local communities of the urban or the suburban type. A noticeable principle that the degree of distur- bance and imperilment increases with a higher level of education and qualification has been established, i. e. university graduates feel the utmost concern about the dying back of forests. Surprisingly enough, the necrotic process of fo- rests represents a relatively small problem to those to whom the forest should be of utmost importance - these are farmers. Differences among 12 Slovene districts are enormous, Koro- ško and Notranjsko with the highest degree of disturbance, followed by Dolenjsko and finally Pomurje with the lowest degree of disturbance. The belonging to different regions proved to be one of the most important dimensions in the establishing of the "sensibility" degree for the dying back of forests. Due to the fact that it is of extreme importance that the public be properly informed about the environmental situation and after the first analysis of the kind, a systematic research of the public opinion on phenomena in the environment and in the forest will have to be started. Oxf.: 903.1 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji Marijana TAV ČAR* Izvleček Tavčar, M.: Stiki gozdarstva z javnostjo v Slo- veniji. Gozdarski vestnik št. 2/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini. V prispevku sta prikazana pomen negovanje stikov gozdarstva z javnostjo in stanje stikov z javnostjo v Sloveniji (1987). Slednje smo ugotav- ljali z anketo med predstavniki gozdarskih delov- nih organizacij in ustanov. Prikazani so poglavitni vzroki nezadovoljivih stikov z.javnostjo ter podani predlogi za njihovo oživitev. 1. UVOD Danes si gozdarstvo ne more in ne sme več privoščiti razmišljanja o tem, ali so stiki z javnostjo (npr. popularizacija gozdov} po- trebni ali ne. še vedno sicer samo les stroki prinaša denar, vendar pa so za naše življe- nje vedno bolj pomembne in nepogrešljive prav neproizvodne, splošnokoristne vloge gozdov. Jn če ne bomo kmalu rešili 'pro- blema umiranja gozdov (kar seveda ni in ne more biti le problem gozdarstva), bomo ostali brez lesa in brez drugih dobrin, ki nam jih gozd zaenkrat še lahko nudi. Zato se mora gozdarstvo čimprej vživeti v to, da je gospodarska veja z zelo pomembnim kulturnim in okoljetvornim po- slanstvom, Gozdarstvo se ne sme več zapirati vase, ampak se mora družbi odpreti. Stiki z jav- nostjo ne morejo biti več stvar posamezni- kov, entuziastov, odvisni le od njihove do- bre volje in prostega časa. Delo na tem področju je bilo doslej nenačrtno, sicer tudi uspešno, vendar z občutnimi vrzelmi. Zdaj je čas za vzpostavitev novega, bolje orga- niziranega sistema komuniciranja z javnost- jo. * M. T., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61 000 Ljubljana, Tržaška 2, YU Synopsis Tavčar, M.: Contacts of forestry with the public in Slovenia. Gozdarski vestnik No. 2/1989. ln Slovene with a summary in English. The article deals with the significance of esta- blishing contacts between the forestry and the public and the situation in this field in Slovenia in 1987. The situation has been established on the basis of inteJViews with some representatives of forest enterprises and institutions. The chief rea- sons for insufficient contacts with the public are presented and there are also some suggestions of how to revive these contacts. 2. RAZMERE NA PODROČJU STIKOV Z JAVNOSTJO LETA 1987 Da bi poiskali tiste ovire, motnj!3 in po- manjkljivosti, ki onemogočajo boljše stike z javnostjo, smo poskusili analizirati sedanje stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Pri tem smo hoteli pokazati tudi na vse tisto, kar je dobrega, kar prinaša uspeh in na čemer bi kazalo graditi ustreznejši si- stem stikov z javnostjo. Analiza stanja je bila izdelana v letu 1987. Anketirati smo predstavnike nekate- rih gozdarskih ustanov in delovnih organi- zacij, ki delujejo na republiški oziroma ob- močni ravni. Za vzorec slednjih je bilo izbrano gozdnogospodarsko območje Ljub- ljana. Ker so v Ljubljani, gospodarskem in političnem središču Slovenije, poleg ob- močnih zbrane tudi vse republiške ustano- ve, lahko domnevamo, da sta tako povezo- vanje med njimi kot tudi organizacija stikov z javnostjo olajšana. Ljubljansko območje sicer ne more predstavljati vseh ostalih območij, vendar pa je analiza stikov ljub- ljanskih delovnih organizacij in ustanov z javnostjo ter analiza stikov tistih, ki delujejo na republiški ravni, kljub temu pokazala na glavne probleme, ki bi jih morali v gozdar- stvu rešiti čimprej. Pogovarjali smo se s predstavniki Repu- bliškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo G. V. 2189 69 in prehrano (RKKGP), Splošnega združe- nja gozdarstva Slovenije (SZG), republiške samoupravne interesne skupnosti za go- zdarstvo, zveze inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva Slovenije, ljubljan- skega društva inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva, Gozdarskega vestni- ka, ljubljanske samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnega gospo- darstva Ljubljana in Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Rast. Zastavili smo jim vprašanja: 1. S katerimi metodami, kako in v kak- šnih oblikah navezujete stike z javnostjo? 2. Ob kakšnih priložnostih in kako pogo- sto? 3. Ali prihaja tudi do odzivov javnosti na vaše dejavnosti? 4. Ali menite, da so sedanji stiki gozdar- stva z javnostjo zadovoljivi? 5. Kaj predlagata za izboljšanje stanja (če je bil odgovor na vprašanje št. 4 nega- tiven)? Tako smo si želeli ustvariti podobo o nosilcih, oblikah in načinih, uspehih in po- manjkljivostih stikov ter o javnosti sami. 3. IZSLEDKI ANKETE V tem poglavju navajamo povzetke odgo- vorov sodelujočih predstavnikov na prvi dve vprašanji. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Enkrat mesečno obravnava sprotno pro- blematiko, pomembne dogodke in odločitve na sejah, na katere stalno vabi novinarje vseh občil. O svojem delu poroča republiš- kemu izvršnemu svetu. Ta pomembnejše odločitve obravnava v sklopu treh odborov in tudi vabi novinarje. Republiški komite za informiranje (eden izmed organov izvrš- nega sveta) javr;~ost obvešča o vseh po- membnejših vprašanjih, včasih pri tem so- deluje tudi RKKGP. Splošno združenje gozdarstva SR Slovenije Pripravili so mnogo publikacij, leta 1986 predvsem monografije posameznih GG. Poseben odbor skrbi za objavo člankov v 70 G. V. 2189 časopisju ter za razne oddaje na radiu. Enkrat tedensko sodelujejo v oddaji Kmetij- ski nasveti, redkeje na Radijski univerzi. Ko je bil predsednik odbora Marko Kmecl, so včasih govorili o gozdu in gozdarstvu tudi v oddaji Studio ob sedemnajstih. Na televi- ziji objavljajo razna poročila, včasih je >>go- zdarsko<< tudi Zrno pred Dnevnikom. Go- zdarji so posneli in sodelovali pri snemanju več gozdarskih filmov. Priprava filmov je dolžnost Odbora za tisk in propagando, distribucija (po GG) pa je dolžnost DIT-ov. Ti lahko dobijo tudi plakate, značke, letake. Odbor vsako leto pripravi gozdarski pri- spevek na Gorenjskem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju, vsako drugo leto pa sodelujejo na razstavi Tehnika za okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Pri- reja >>teden gozdov((, predavanja, tekmova- nja gozdarjev, pripravo učnih poti. Odbor je vodil tudi akcijo Mala učna pot - s članki objavljenimi v Pionirskem listu ter šolskih glasilih. Načrtovali so pripravo zbirke diapo- zitivov, namenjene mladini in laikom. Pre- davali naj bi območni gozdarji, ki bi zbirko dopolnili s svojimi diapozitivi. Odbor je pri- pravljal tudi vodnik po evropski pešpoti E-6. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Odbor za tisk in propagando je skupni informativni organ SZG in republiškega SlS za gozdarstvo. SlS samostojno obvešča javnost le prek delegatov, vendar še te informacije večinoma ostanejo le v gozdar- stvu samem. Po zakonu je SlS SR Slove- nije dolžna predlagati rešitve problema umi- ranja gozdov in sofinancira reševanje tega problema, pomembnega za vso javnost. Leta 1986 je omogočila posvetovanje na temo Gozd in okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ter letak Slovenija na pragu ekološke katastrofe, ki pa je bil umaknjen. SlS je sopokrovitelj in sofinancer strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Vsako leto priredi posvetovanje. Teme so vedno nove in aktualne. Zanimanje no- vinarjev za ta posvetovanja je vedno veliko. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Ljubljana Prireja ekskurzije za svoje člane in upo- kojence. Poleg tega pripravi vsako leto pet do šest strokovnih predavanj, na katera pismeno vabi člane društva. Ti obvestijo še druge. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Ljubljana Komunicira predvsem na sejah in sestan- kih, kot so sestanki izvršnih odborov SlS, skupščine SlS, predskupščinske seje dele- gatov. Analize poslovanja in razne druge dokumente redno pošilja na SZDL v pet- najst občin ljubljanske regije. Objavlja pri- spevke v internem glasilu GG Ljubljana, v informatorju. SZDL so predlagali, naj bi vsaka osnovna šola v Ljubljani prevzela določen predel gozda in skrbela zanj pod strokovnim vodstvom GG Ljubljana in Ras- ta. O tem so razpravljali v ljubljanskem SlS za gozdarstvo, nato pa so se povezali z Društvom za varstvo okolja in s pedagogi iz šol. S to akcijo naj bi začela OŠ Miško Kranjec. Gozdno gospodarstvo Ljubljana Izdaja interno glasilo Informator. Ta iz- haja do dvanajstkrat letno, v njem pa objav- ljajo poleg strokovnih tudi članke, primerne za širšo javnost. Stike z javnostjo navezu- jejo tudi prek občinskih glasil ter na zborih krajanov, na katerih vedno sodelujejo pred- stavniki njihovih TOZD-ov. Objavljajo v Go- zdarskem vestniku, Kmečkem glasu ter dnevnem časopisju (dvakrat do petkrat let- no), redkeje tudi na radiu. Izdali so Poročilo o umiranju gozdov v Ljubljanskem gozdno- gospodarskem območju. Javnosti je do- stopno na SZDL Uredili so gozdni učni poti v Bistri in na Šmarni gori. Osnovnošolski mladini pripravljajo predavanja, ki jih pona- vadi združijo z ugledom učne poti. Zato GG Ljubljana svoje delavce izobražuje na semi- narjih za vodiče po učnih poteh. Mladino vključujejo tudi v pogozdovalne akcije. So- delujejo predvsem s primestnimi osnovnimi šolami, ker mestni otroci pokažejo premalo zanimanja za gozd in gozdarstvo. Komunalno podjetje Ljubljana1 TOZD Rast Stiki podjetja z javnostjo (predvsem z meščani Ljubljane) so stalni in pogosti. Eden izmed vzrokov je tudi njihov način financiranja. Sredstva jim zago~avlja komu- nalna skupnost, katere glavni organ je skupščina. V njej so predstavniki vseh upo- rabnikov komunalnih storitev, vseh Ljub- ljančanov. Rast skupščini predloži svoje programe dela, nato pa o njih razpravljajo po krajevnih skupnostih. O vsakem večjem posegu v gozd in gozdni prostor poročajo v dnevnem časopi­ sju in (ali} na radiu (skupaj povprečno dvajsetkrat letno}. Sodelujejo s Hortikultur- nim društvom in z društvi za varstvo okolja - tako da jim pripravljajo predavanja. Izde- lali so knjižico in letak Jesenkova pot Knjižico so razposlali po šolah, na voljo je po knjigarnah, prodajali jo bodo v bodočem grafičnem centru. Letak pa je po besedah predstavnika mogoče dobiti v turističnih poslovalnicah in hotelskih recepcijah. 4. ANALIZA STANJA NA PODROČJU STIKOV Z JAVNOST JO Gozdarstvo lahko pri navezovanju stil~dan odprtih vrat«. To obliko upo- rabljajo že mnoge druge DO in ustanove, tako pri nas kot v tujini. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo in turistično agencijo Mladi turist bi lahko pri- rejali izlete oziroma ekskurzije, na katerih bi mladino popeljali skozi gozdove, seveda pod strokovnim vodstvom učiteljev in go- zdarskih strokovnjakov. Med skoraj neome- jena možnosti sodijo tudi nagradni natečaji fotografij, otroških risb in spisov na temo gozd in gozdarstvo. Z analizo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo vse se je dolžan ukvarjati s stiki z javnostjo. Te naloge v stroki še niso opredaljene. Pokazalo pa se je, da delo med seboj ni usklajeno, da posamezne delovne organi- zacije in ustanove premalo sodelujejo, pa čeprav bi morale sodelovati že zaradi na- menov ustanovitve ter vseh dejavnosti, za katere so zadolžene in zaradi katerih zav- zemajo določeno mesto v gozdarski hierar- hični piramidi. Ker se vsega nikoli ne more ponuditi vsem, ker so hotenja in pričakovanja javno- sti različna, moramo javnost glede na ta hotenja in druge posebnosti deliti na sku- pine javnosti in posameznim skupinam pri- lagoditi način sodelovanja. Gozdarstvo še ni z raziskavo opredelilo posameznih sku- pin javnosti. Da bi lahko ocenili kakovost in uspešnost posameznih oblik stikov z jav- nostjo, smo za namen analize javnost raz- delili na štiri osnovne skupine. To so upo- rabniki splošnokoristnih vlog ali t. i. splošna javnost (tisti, ki večinoma sprejemajo gozd kot nekaj samo po sebi umevnega in si domišljajo, da o njem vedo dovolj), soupo- rabniki gozda in gozdnega prostora (njihova hotenja se le malokdaj ujemajo s hotenji gozdarstva), mladina in potencialni zave- zniki gozdarstva (tisti, ki imajo že zaradi lastnih hotenj in dejavnosti pozitiven odnos do gozda in gozdarstva, npr. društva za varstvo okolja, republiški in regionalni za- vodi za varstvo naravne in kulturne dedišči­ ne, taborniki, planinci ... ). Ta delitev je utemeljena izkustveno na podlagi različnih hotenj, vsebine sporočila gozdarstva posa- mezni skupini javnosti in načinov oziroma oblik stikov, primernih zanje. Ker je najbolj samoumevno, da je treba z mladimi komu- nicirati drugače kot z ostalimi, so mnoge dejavnosti namenjene in prilagojene prav njej. Vendar pa ne dovolj, saj tudi mladina ni homogena skupina, če je že homogena po starosti, pa gotovo ni po svojem življenj- skem okolju. Ker so stiki z javnostjo komuniciranje in ne le enostransko obveščanje javnosti, mo- rajo obstajati tudi poti, po katerih se lahko javnost s svojimi odmevi in odzivi (vpraša- nji, kritikami, polemikami ... ) obrača na go- zdarstvo. Tako se namreč vzpostavi po- vratna zveza. Ta je nujna, saj gozdarstvo ne more delovati drugače kot odprt sistem, katerega gonilna sila pa so prav povratne informacije. Te morajo biti nekakšen kom- G. V. 2/89 73 pas za bodoče ravnanje tistih, ki se ukvar- jajo s stiki z javnostjo, in za vse gozdarstvo. Za zdaj so ti odmevi predvsem naključni telefonski klici in kritike, polemike v rubrikah Pisma bralcev. Javnost se naJpogosteje odzove na dejavnost GG Ljubljana in TOZD-a Rast, in to predvsem splošna jav- nost oziroma uporabniki splošnokoristnih vlog, občutljivi za vse posege na zelenih mestnih površinah, druga vrsta odzivov jav- nosti je žal posledica nezadostnega znanja zasebnih gozdov v ljubljanskem gozdnogo- spodarskem območju. Večina odzivov jav- nost je žal posledica nezadostnega znanja o gozdu in dejavnosti gozdarjev. Odmevov in odzivov ne spremljamo načrtno, nanje praviloma ne odgovarjamo, o njih ne razmi- šljamo in ne iščemo novih možnosti za izkoriščanje povratne zveze. Vsi predstavniki izbranih gozdarskih de- lovnih organizacij in ustanov razen ZIT GL so se strinjali, da sedanji stiki gozdarstva z javnostjo niso zadovoljivi, čeprav je bilo predvsem leta 1986, v letu 18. kongresa IUFRO, veliko storjenega. Vzroki so v go- zdarstvu samem in zunaj njega. V gozdar- stvu predvsem tista dolgoletna miselnost, da so gozdarji nekaj posebnega in da zato ne potrebujejo stikov z javnostjo; pomanj- kanje kadrov, ki bi znali prenašati znanje tako v operativo kot v javnost, kamor sodi tudi načrtno sodelovanje z novinarji. V ured- ništvih paje zelo malo novinarjev, usposob- ljenih za gozdarsko tematiko. O tem problemu smo se pogovarjali tudi z dvema novinarjema, Igorjem Guzeljem, novinarjem dnevnika Delo in Marjano Ho- nigsfeld-Adamič, do nedavnega novinarko revije Moj mali svet. Igor Guzelj meni, da so gozdarji preveč zaprt krog ljudi, ki se je začel šele pred nedavnim zavedati, da mora navezati stike s svojim okoljem in si pridobiti podporo širše javnosti. Meni tudi, da gozdarji svojih znanstveno- raziskovalnih izsledkov nočejo, ne morejo ali pa tudi ne znajo predstaviti novinarjem in tako posredno javnosti. Zato je včasih tudi njemu samemu težko priti do zaželenih podatkov. Problemi in vzroki pa so seveda tudi v samih časopisnih podjetjih. Novinarje premeščajo z enega tematskega področja na drugo, objava člankov je odvisna tudi od značaja odgovornega urednika, članki 74 G. V. 2189 ne smejo biti prepogosti, preostri itd. Po- dobno je tudi mnenje Marjane Honigsfeld- Adamič. Vendar pa novinarji seveda niso glavni problem sedanjih stikov z javnostjo. Pogla- vitni problemi so še vedno v gozdarstvu samem: 1. še vedno niso določeni tisti, ki naj bi se ali se že ukvarjajo s stiki z javnostjo. 2. Stiki z javnostjo so nenačrtni. 3. Nimamo vzpostavljene stalne struk- ture poti komuniciranja. Ni ustrezne komu- nikacijske povezave niti na istih ravneh niti v vertikalni hierarhični piramidi, poti komu- niciranja z javnostjo ne poznamo. 4. Ne poznamo gozdarske javnosti, vseh njenih hotenj in posebnosti, katerim bi mo- rali prilagoditi svoje dejavnosti. 5. Možnih oblik komuniciranja z javnost- jo je veliko, vendar jih gozdarstvo ne zna, ne more ali pa morda tudi noče izkoristiti. 5. PREDLOGI Gozdarstvo se bo s stiki z javnostjo moralo začeti ukvarjati načrtno. Vzpostaviti mora čim ustrezneje urejen, na vertikalnih in horizontalnih ravneh usklajen sistem ko- municiranja. Zato bo treba stike z javnostjo prej ali slej profesionalizirati. To je predla- gala tudi večina sodelujočih predstavnikov gozdarskih delovnih organizacij in ustanov. Profesionalec naj bi bil predvsem povezo- valec dejavnosti. Po poklicu naj bi bil go- zdar. Obvladati bi moral svojo stroko, nje- govo znanje pa bi moralo segati tudi na druga področja, predvsem na področja družbenih ved, moral bi biti vsestransko razgledan. Sam bi moral imeti veselje do pisanja in dar zanj. Imeti bi moral organizacijske in pedago- ške sposobnosti, da bi znal pritegniti sode- lavce in mlajši rod. Ostane še ena lastnost, ki mora biti takemu človeku dana. To je smisel za delo z ljudmi, priljubljenost, dru- žabnost, ljubezen do ljudi. Takih ljudi je veliko tudi v gozdarstvu in z vsako genera- cijo jih je več. To so tisti, ki jim gozd ne pomeni le les in denar. Med prve naloge profesionalca in z njim vsega gozdarstva naj bi sodilo naslednje: 1. Opredeliti je treba nosilce stikov z javnostjo in to na vseh ravneh. 2. Opredeliti je treba dele javnosti, s katerimi hočemo komunicirati v danih raz- merah. Nato je treba ugotoviti, s katerimi deli javnosti in na kakšne načine naj se ukvarja posamezni nosilec stikov z javnost- jo. 3. Določiti je treba poti. po katerih bi se lahko pretakala obvestila med ravnmi in tudi na posameznih ravneh. 4. Posamezni nosilci morajo pripraviti programe dejavnosti. Ti se morajo med seboj dopolnjevati in usklajevati. 5. Določiti je treba nosilce, mesto in način oblikovanja in usklajevanja komuni- kacijskih programov v gozdarstvu. 6. Najti bi morali poti za vzpostavitev komunikacijske povratne zveze (z javnost- jo). ki bi bile prilagojene posameznim delom javnosti in jih vgraditi v celoten sistem komuniciranja. Primerjajmo stanje gozdov v preteklosti s stanjem danes, njihovo vlogo glede na hotenja in pričakovanja (družbe kot celote) z današnjimi zahtevami ter takratni položaj gozdarstva v družbi s položajem danes. Gozdovi so bili sorazmerno zdravi. zdaj pa umirajo. Namenjeni so bili le zadostitvi potreb družbe po lesu, danes pa so vedno bolj pomembne splošnokoristne vloge druž- ba torej od njih pričakuje veliko več. Go- zdarstvo kot organizacijsko in ekonomsko neodvisen sistem je do nedavnega lahko obdržalo sorazmerno visoko stopnjo avto- nomije. s tem pa zaprtost, samozadostnost. Danes pa to ni več mogoče. Gozdarstvo, ki se hoče vključiti v življenje in razvoj družbe prihodnosti, se mora družbi odpreti. Komuniciranje z javnostjo je nedvomno ena izmed najbolj logičnih in smiselnih poti k uspehu. Povzetek Danes si gozdarstvo ne sme več privoščiti razmišllanja o tem, ali so stiki z javnostjo potrebni ali ne. Se vedno sicer le les prinaša stroki denar, vendar pa so za naše življenje vedno bolj pomembne in nepogrešljive prav neproizvodne, splošnokoristne vloge gozda. Gozdarstvo se ne sme več zapirati v svoje strokovno področje, ampak mora navezovati stike z javnostjo. Ti tudi ne smejo več sloneti na ramenih posameznikov, entuziastov. Napočil je čas za vzpostavitev nove- ga, bolje organiziranega sistema komuniciranja. Da bi poiskali tiste ovire, motnje in pomanjklji- vosti, ki preprečujejo boljše stike z javnostjo, smo analizirali sedanje stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Hoteli smo spoznati tudi vse tisto, kar je pri dosedanjih stikih dobrega in na čemer bi kazalo graditi nov sistem komuniciranja. Analiza stanja je bila izdelana leta 1987. Anketiran smo predstavnike nekaterih gozdarskih ustanov in de- lovnih organizacij, ki delujejo na republiški ozi- roma območni ravni. Za slednjo je bilo kot vzorčno vzeto ljubljansko gozdnogospodarsko območje. Vprašanja so se nanašala na metode in oblike navezovanja stikov z javnostjo, na pogostnost stikov, na odzive javnosti, vprašali pa smo tudi po predlogih za izboljšanje stikov. Analiza odgovorov je pokazala dosedanje oblike stikov: A) Z govorjene besedo: - Sodelovanje na sejah in sestankih. - Tiskovne konference. - Vsakoletna posvetovanja Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Strokovna predavanja območnih društev in- ženirjev in tehnikov gozdarstva. - Občasna predavanja gozdarskih strokovnja- kov šolski mladini. Strokovne informacije posameznikom, ki ob- časno telefonirajo na različne naslove. B) S tiskano besedo: V časopisih in revijah. - S plakati, letaki, različnimi informacijskimi gradivi (publikacijami). C} Prek radia, televizije in filmov: - Informacije prek radia so omejene predvsem na oddajo Kmetijski nasveti. - Na televiziji občasno predvajajo gozdarske filme ter drobna sporočila in obvestila Splošnega združenja gozdarstva. - Za proizvodnjo gozdarskih filmov skrbi Odbor za tisk in propagando pri Splošnem združenju gozdarstva. D} Posebne dejavnosti, namenjene stikom z javnostjo: - Gozdarski prispevki na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju ter na razstavi Tehnika za okolje v Ljubljani. - Vodenje (predvsem) šolske mladine po go- zdarskih učnih poteh. - Vključevanje šolske mladine v pogozdoval ne akcije. - Različne dejavnosti ob tednu gozdov. - Tekmovanja gozdnih delavcev, ki pa so za sedaj namenjena predvsem gozdarjem. Z analizo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo vse se je dolžan ukvarjati s stiki z javnostjo. Te naloge v stroki še niso opredeljene. Predlog; za izboljšanje stikov gozdarstva z javnostjo: - Gozdarstvo se bo s stiki moralo začeti ukvar- jati načrtno. Danes ostaja neizkoriščena cela vrsta možnosti. - Vzpostaviti je treba čim bolj organiziran, vertikalno in horizontalno usklajen sistem komuni- ciranja. G. V. 2189 75 - Stike z javnostjo bo prej ali slej treba profe- sionalizirati. Profesionalec na tem področju bi moral biti gozdar z velikim strokovnim, pa tudi širšim znanjem, z veseljem do pisanja in darom zanj. Imeti bi moral organizacijske in pedagoške sposobnosti. CONTACTS OF FORESTRV WITH THE PUBLIC IN SLOVENIA Summary A dilemma for the forestry whether contacts with the public are necessary or not is not to the point nowadays anymore. The fact that wood is the only source of income in this profession is stili true. Yet nonproductive functions of forests, i. e. those of general interest are the ones which become more and more of vital importance and therefore indispensable. Forestry should not iso- late itself within its professional sphere any longer but it must contact the public and it should be open to the society. Contacts with the public must also not exclusively be a domain of individual enthusiasts. It is high time they should be substi· tuted for by a well organized communication system. ln order to eliminate the obstacles, troubles and deficiencies which inhibit better contacts with the public, an analysis of the present contacts of the forestry in Slovenia with the public has been m·ade. All that is positive in a given situation was taken into consideration and could represent a basis for a new communication system. The situation analysis was made in 1987. Represen- tatives of some forestry institulions and enterpri· ses which operate in the scope of the republic or foresty units were inquired, the latter being repre- sented by the Ljubljana forest enterprise. · The questions referred to the methods and forms of establishing contacts with the public, their frequency, reactions of the public and sugge· stions for the improving of the contacts between the forestry and the public. Exlsting contacts with the public evidenced by means of an analysis of the answers are the following: A) Contacts by means of the spoken word: - communication in meetings - press conferences - annual conferences of the Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije (As- sociation of forestry and timber economy gradua- tes of Slovenia} - professional lectures held by associations of forestry graduates within the scope of forest 76 G. V. 2/89 enterprise units - occasional lectures of forestry experts for schoolchildren - professional information to individuals who occasionally call up various authorities in forestry B) Contacts with the public by means of the press newspapers and magazines posters, leaflets, various information publications C) Contacts by means of mass media and films: information through the radio is almost enti- rely limited to the broadcast called Kmetijski nasveti (Agricultural instructions). - Contacts through television are limited to occasional films dealing with forestry themes and short reports and pieces of information by Splošno združenje gozdarstva (Association of forestry en- terprises of Slovenia). - Forestry film production has been organized by the Committee for press and propaganda of the Association of forestry enterprises of Slove- nia. D) Special activities intended for the contacts with the public: - Forestry contributions at the fair of agricul- ture and forestry in Kranj and at the exhibition called Technics for the Environment in Ljubljana - Organizing the visits of forestry educational routes for primary school child ren in the first place - Participating of school children in afforesti- ation activities - Various activities during the ''forest week" - Competitions among forestry workers which have been the domain of foresters up tili now. The analysis was not able to establish those who are in charge of the contacts with the public. These tasks have not been defined within the scope of the profession. Lack of coordination in public communication has been established. Suggestions for the improving of the contacts of forestry with the public: - A systematic aproach in the contacts of the forestry with the public is expected. There is a series of possibilities to contact the public which are made no use of nowadays. - An efficient and well organized public com- munication system with a vertical and horizontal coordination. - Contacts with the public will sooner or later have to be professionalized. A professionalist in this sphere should be a forester mastering exten- ded knowledge in rorestry as well as in severa! other fields. He should also be talented and keen on writing and possess organisational and peda- gogic abilities. Oxf.: 903.1 Stik gozdaJstva z javnostjo na primeru gozdnega rezervata Crni kal Bojan POČKAR* NAMESTO UVODA Časi, ko so gozdarji zadovoljevali le po- trebe po lesu, so dokončno minili. Prav tako so minili tudi časi, ko so bili z gozdom sami in se v njihov ceh ni smel nihče vtikati. Živimo na določeni stopnji človeškega raz- voja, ko se ne smemo več ukvarjati samo s kubičnim metrom kot proizvodom iz go- zda, ampak moramo upoštevati tudi druž- beni vidik. Skupaj z nami mora tudi družba odločati, kaj hočemo od gozda v prihodno- sti. RAZŠIRJENE POTREBE Gozd danes ne sme zadovoljevati samo proizvodne vloge, ampak tudi varovalno, hidrološke, estetsko in ostale okoljetvorne in kulturno pogojene vloge. Družba danes zahteva čisto, zdravo okolje, pitno vodo, rekreacijo v gozdu, zanima jo tudi, kaj se dogaja z gozdom in v njem. Naša naloga pa je, da gospodarimo z gozdom resnično večnamensko in to tako, da širša družba lahko spremlja naše delo, to pa seveda zahteva mnogo več znanja in izpopolnjeva- nja na različnih mejnih področjih gozdar- stva. Ena izmed dejavnosti, na katero smo do sedaj preveč pozabljali, je vsekakor stik z javnostjo. Pokazati in povedati ljudem, kako raste gozd, zakaj je tako pester in različen, prav gotovo ni lahka naloga. STIK Z JAVNOSTJO Obveščanje in dialog z javnostjo sta na- logi, ki nas gozdarje še čakata. Stik z javnostjo lahko pojmuj emo zelo široko, prav tako je tudi pristop k temu lahko zelo * B. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU različen. Glavna naloga pa je osvetliti in izobraziti ljudi o delovanju gozdnega ekosi- stema, pa naj jih vadimo po gozdnih učnih poteh, seznanjamo z rastjo gozda v zao- strenih razmerah, pokažemo ostanke pra- gozdov, posebnosti v gozdu ali pa posku- šamo posnemati delovanje gozda z gozd- nimi učnimi ali posterskimi predstavitvami. NAMEN DIALOGA Z JAVNOST JO Ta je prav gotovo predstaviti svoje delo, se znebiti cehovskih spon, kajti le tako bo naše delo kakovostnejše in družba ga bo znala ceniti. NAŠl GOZDNI REZERVATI Eden izmed načinov stika z javnostjo je tudi predstavitev gozdnih rezervatov, še posebej tistih, ki so blizu javnemu dogajanju in v katerih se občasno ali pogosto zadržu- jejo ljudje. Nove gozdne rezervata (prej so to že bili ostanki pragozdov) so v Sloveniji začeli snovati leta 1973. Izločena gozdne rezer- vata so načrtno prepustili nemotenemu na- ravnemu razvoju -tako naj bi sukcesijsko prešli v pragozdno stanje. Danes imamo v Sloveniji sistematično mrežo gozdnih rezer- vatov, ki predstavljajo njeno rastiščno in podnebne pestrost. 167 rezervatov s po- vršino 9040 ha ima predvsem znanstveno- raziskovalni in hkrati tudi splošno kulturni pomen. V rezervatih so prepovedane vse gospo- darske, rekreacijske, raziskovalne in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spreminjale na- ravno stanje in vp.livale na nemoten naravni razvoj. Gozdni rezervat osnovno opremi, upravlja in vzdržuje gozdnogospodarska organizacija s tega območja. Zaradi razi- skovalne in pedagoške vloge pa pri varova- nju rezervatov sodelujeta Biotehniška fakul- G. V. 2/89 77 teta in Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo. PRIMER GOZDNEGA REZERVATA ČRNI KAL Gozdni rezervat Črni kal je eden izmed štirinajstih gozdnih rezervatov kraškega gozdnega območja. Leži prav pod robom črnokalske prelomnice, na prehodu med kraškim apnencem in istrskim flišem. Na- menjen je preučevanju sukcesijskega raz- voja na rastišču Querco pubescentis - Carpinetum orientalis in zavarovanju neka- terih rastlinskih vrst (Quercus ilex, Phillyrea latifolija - zelenika). Meri 7 ha, nadmorska višina je 300 do 500 m, lega je jugozahod- na, nagib pobočja je okoli 30 stopinj. Zaradi meje med apnencem in flišem so talne razmere v rezervatu zelo pestre, prav tako pestro je tudi rastje, po sestavi in razvoju. Spodnjo polovico rezervata, predvsem na flišu, pokriva odrasel gozd črnega bora, ki se tudi bujno pomlajuje. Zgornji del rezer- vata porašča avtohtono rastje, in sicer hrast puhavec, črni gaber in mali jesen, ki uspe- vajo na skromnih, plitvih tleh na apnencu. Na robovih rezervata najdemo tudi robinijo in manjše melišče, kjer rastejo črni in kraški gaber ter mali jesen. Črničevje (Q. ilex), {__ Gozdni rezervat Črni kai 14109 Črni kal Legenda: ~ stena r.\ votlina D razvalina pot steza meja rezervata 78 G. V. 2189 ..... _f"'o_ območje gnezdenja ptic \ .... , \ .. , ' ... , ' ....... ', ', ~\. ', \ \ ' \ \ \ \ " železnica Koper-Kozina plezališče vpliv vaščanov (sečnja, sm~ti,. hoja) 100 m katerega zaščiti je rezervat tudi namenjen, pa raste raztreseno po razpokah v steni, torej zunaj meje rezervata. Črnokalska pre~ lomni ca omogoča preživetje mnogim ptič jim vrstam, ki zavzemajo vrh prehranjevalne verige (navadna postavka, krokar, na šir- šem območju tudi velika uharica in planinski orel). Nekatere izmed teh ptic tudi gnezdijo tu, so redke ter zelo občutljive na človekove vplive. Rekreacijska raba V steni črnokalskega preloma se je v zadnjih letih razvilo eno izmed najbolj obi- skanih športnih plezališč v Sloveniji. Začetki segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko so obalni plezalci )>odkrili« to steno in začeli po njej plezati. Z razvojem prostega pleza- nja je postajal Črni kal vse bolj priljubljeno mesto za trening vseh slovenskih alpini- stov. Danes, ko je prosto plezanje zelo priljubljeno, je tudi Črni kal vse bolj obiskan. Tu plezajo vse leto, razen v poletnih treh mesecih, ko je prevroče. Spomladi in jeseni se ob lepem vremenu zbere pisana mno- žica plezalcev in njihovih spremljevalcev, dostikrat jih je več kot sto. V hladnih zimskih mesecih pa tam trenirajo samo najbo.ljši, vseeno pa ni nobena redkost, če hladno januarsko nedeljo tam srečamo dvajset ple- zalcev. Problematika Prisotnost plezalcev je občutna tudi v gozdnem rezervatu. Čeprav je stena tudi njegova meja, pa je zaradi plezalcev »ogro- žena« tretjina rezervata (2,5 ha). Negativni vplivi so predvsem: množična hoja po se- vernem in severozahodnem delu rezervata, človeški iztrebki, posekana drevje tik ob plezališču, bori s poškodovanim lubjem od vrvi in deloma tudi smeti (teh zadnji čas, po zaslugi plezalcev samih skorajda ni). Drugi problem je, da skoraj nobeden izmed plezalcev ne ve za gozdni rezervat zaradi izredno slabe označbe - edina tabla je že nekaj let polornljena. Od plezalcev, ki nimajo nič skupnega z gozdarstvom, pa ni stvarno pričakovati, da bodo vedeli, kaj pomenijo modre črte na drevju, še posebej, če so te zelo redke. Majhno območje rezer- vata pa sploh ni označeno. Vloga gozdarstva Kje je zdaj vloga gozdarstva oziroma kaj storiti? Pustiti stvari takšne, kot so- pustiti ljudi, ki tja zahajajo, popolnoma neobve- ščene še naprej, čeprav ogrožajo del rezer- vata in avtohtono živalstvo? Ali pa se dinamično prilagoditi razmeram, torej stopiti v akcijo, dopolniti namen rezervata, z ustreznimi ukrepi pa obvestiti obiskovalce in tako: zaščititi rezervat oziroma ohraniti njegov osnovni namen ter uporabiti rezer- vat kot objekt za seznanjanje širših množic z gozdnim ekosistemom? Vsekakor bi bilo· to edina sprejemljiva poteza, saj bi uresničili poučno vlogo gozda in hkrati propagirati gozdarstvo kot stroko, ki gospodari sana- ravno z živim in dinamičnim gozdnim eko- sistemom. Praktična rešitev Prvotno določene namene rezervata (proučevanje sukcesijskega razvoja, varo- vanje nekaterih rastlinskih vrst) je treba dopolniti z rekreacijskimi cilji, proučevanjem človekovega vpliva na ekosistem in varova- njem nekaterih živalskih vrst. Zaradi veli- kega obiska plezališča (ta bo zaradi vse večje priljubljenosti prostega plezanja ver- jetno še večji), bi bilo treba območje rezer- vata razdeliti na območje rekreacijske rabe, območje varovanja ptičjih gnezdišč in ob- močje ohranjanja naravnega razvoja go- zda. Vsako območje bi imelo poseben re- žim. Rezervat je treba dodatno opremiti, in sicer z bo.ljšim označenjem mej rezervata, označenjem mejnega območja, predstavit- vami s tablami, na najbolj vidno mesto pa je treba postaviti »poučnocc tablo, ki bo predstavljala rezervat kot celoto, njegov namen, diferenciran režim, rastlinstvo in živalstvo. Ta tabla bi imela obvestilni in poučni namen. K dodatni opremi rezervata bi prav tako sodila tudi ureditev osnovne infrastrukture, predvsem v rekreacijskem delu rezervata (steze, poljsko stranišče, prometni dostop, parkirišče). Več namenskost Taka rešitev bi bila optimalna za vse vloge, ki naj bi jih v prihodnosti zadovoljeval rezervat Črni kal. Vse to bi prav gotovo G. V. 2189 79 pomenilo učinkovito popularizacijo gozdar- stva in dela, ki ga gozdarji opravljajo: Tal< pristop k urejanju rezervata pa bi pomenil nelljo je v več različicah. Slika predstavlja bolj skopo opremljen, športnejši model. ft;:-- ~~:- \_J)a ~ .. ---~ G. V. 2189 81 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 374.3 Bavarski gozdarji so nas prehiteli Dušan MLINŠEK* V slovenskem gozdarstvu imamo kaj po- kazati. številni obiskovalci iz različnih kra- jev Evrope že dolgo mnogim slovenskim gozdarjem praktikom dajejo laskava prizna- nja; predvsem zaradi dosežkov negoval- nega ravnanja z gozdom. Pri sprehodu po Sloveniji pa domači gozdarji tudi odkrito povedo, da z gozdovi prav povsod ne gospodarimo vzorno, zakaj s stanjem ni- smo zadovoljni, hkrati pa naštejejo tudi vzroke - objektivne in subjektivna. Vendar se nam na splošno ni treba sramovati - lep gozd je najlepši dokaz za to. So pa stvari, pri katerih zaostaja mo: npr. pri spravilu lesa iz gozda, ki marsikje nima ničesar skupnega z varovalnim odnosom do gozda. Bavarci so nas kot tehnično napredna dežela s ponovno uvedbo konjev pri spravilu lesa krepko prehiteli. Kako se je to zgodilo? Začelo se je na gozdni upravi Ebrach (5300 ha, letni posek 35.000 m3) v sedem- desetih letih. Les, predvsem debelo bukovo hlodovina, so takrat spravljali s težkim goz- darskim zgibnikom in s podobnimi težkimi zgibniki pri sosednjih kmetovalcih (ti so takrat že popolnoma opustili privlačevanje s konji). V okolici je bil le še en par starih konj. Intenzivno gojenje gozdov v tem času, še posebej velikopovršinska redčenja, pa so prav zaradi takšnih transportnih pripo- močkov postala vprašljiva. Treba je bilo povsem spremeniti tehnologijo spravila lesa iz ekstenzivnega, strojnega v negovalno, intenzivno. Poskusili so prepričati kmete, naj namesto strojnega transporta uporab- ljajo konjskega oziroma kombiniranega. Vendar jim ni uspelo, konj je bil povsem iz mode. • Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 82 G. V. 2189 Uprava se je nato odločila, da bo kupila lasten par konj, za primerjavo pa še norve- ški enoosebni vitel na daljinsko upravljanje. Načrti so bili skrbno pripravljeni, prav tako pa tudi gozd s primernimi vlakami. Vitel so kupili predvsem zato, da bi primerjali učin­ kovitost in škodo pri uporabi obeh sredstev. Nakup konj je bil načrten - kmete naj bi navadili na nakup nezahtevnih skromnih konj, kot sta npr. norveški fjordski konj in haflinger. Odločitev za nakup takih konj je bila zelo pomembna, saj je njihovo vzdrže- vanje veliko cenejše od vzdrževanja konj, ki potrebujejo intenzivno nego. Nakup skromnega konja za kmetovalca v bavar- skih razmerah je neprimerno preprostejši (2000-3000 DM) od nakupa žične naprave (15.000 DM). Poleg tega ti konji ne potrebu- jejo posebnih hlevov, ampak le pašnike z ekstenzivno pašo. Uspeh dragega zgibnika se je v povezavi s privlačevanjem s konji neprimerno povečal; še posebej pa se je izboljšala kakovost izvleka. V članku so do podrobnosti navedli vse priprave, stroške za vzdrževanje konj, način vzdrževanja, vprašanje kovanja (konj ne podkujejo, ker to ni potrebno in ker bi podkve delale škodo v gozdu - za naš kras to najbrž ne bi bilo primerno). Do potankosti je opisano delo. Med posebnostmi naj omenim, da so s konji ravnali gozdni delavci, ki so se brez večjih težav privaditi na novo delo. Pri tem je moral mojster za delo s konji opraviti tečaj spravila lesa s konji. Delali so na uro in ne v akordu, ne glede na vreme. Zgibniki v mokrem vremenu niso delali. Škode v sestojih so bile neznatne. Posebej so prika- zani stroški, ki so pri delu s konji zelo ugodni, če ne gre za daljši dnevni prevoz konj. Ti stroški pa so bili pri kmetu občutno nižji kot pri gozdni upravi. Privlačevanje s konji in vlačenje z zgibnikom je bilo občutno cenejše od uporabe brezžično upravljanega vitla. Triletni poizkus je pokazal naslednje: 1. Delo z režijskimi traktorji se ne more meriti z delom zasebnikov. 2. Gospodarnost uporabe konjev je močno odvisna od prevoza konj v gozd in iz gozda. 3. Vzdrževanje konj se je tudi v neugod- nih razmerah gozdne uprave pokazalo za uspešno. 4. Uporaba konj pri gozdni upravi je spodbudila kmete, ki so kljub težnjam po splošni mehanizaciji spet kupili konje. Pre- cej pa je k temu pripomogla tudi občutna subvencjja ministrstva za prehrano, kmetij- stvo in gozdarstvo pri nakupu konj in zaboj- nika za njihov prevoz. Ta znaša 30% na- kupne cene. 5. Pri gozdnih delavcih se je zaradi pred- videnega vzgojnega učinka spremenil od- nos do negovalnega poseka in spravila lesa. Podoben pozitivni učinek pa se je pokazal tudi pri delu z vitlom. 6. Primerjava med konjem in vitlom je pokazala naslednje: - Konji so nekoliko uspešnejši od vitla. - Pri zasebnikih so bili konji bolj uspešni predvsem zaradi visokih nakupnih stroškov za vitel. - Konj ima veliko prednost pred vitlom pri prevezovanju tovora na zgibnik. - Pri vleki s konji so odpadli delo z žično vrvjo, motorni hrup in smrad, kar je priteg- nila tudi tiste delavce, ki so kazali veliko naklonjenost stroju. Presenetljivo je bilo, da so se domala vsi mlajši delavci odločili za konje. - Konj je gibčnejši, še posebej pri težkih terenskih razmerah, potezna moč konja je bolj elastična. - Vlačenje s konjem varuje gozdni sestoj bolj kot uporaba vitla. - Uporaba konj je omogočila redčenje na velikih površinah brez poškodb v sesto- jih. Uprava je po treh letih konje prodala. Spravilo lesa so prevzeli pogodbeni zaseb- niki, ki so si medtem ponovno priskrbeli konje. Medtem je bavarsko ministrstvo začelo močno pospeševati uporabo konj v gozdo- vih. Tako opravi gozdna uprava Regens- burg (največja na Bavarskem) s 155 konji pogodbenih zasebnikov kar 33% vsega privlačevanja in vlačenja pri skupnem etatu 1,200.000 m3 . Zanimivo je, da so pogodbe razmeroma enostavne. Posebnost pa je, da znaša plačilo za skrbno spravilo lesa (spravilo brez poškodb sestaja) po pogodbi celih 30%. Pogodbeni podjetniki in kmetje so v po- govoru povedali naslednje: ))Kaj pa je bolj zdravo za okolje kot pred hlod vprežen ,stroj' z eno KM brez izpušnih plinov. Kme- tje smo konje prodali in jih zamenjali za jeklene, ker gozdarji nekoč niso več hoteli videti konja v gozdu. Toda časi so se spremenili. Spoznali smo, da gozda ne moremo več prepustiti na milost in nemilost brezčutnemu stroju. Kmetje smo posnemali gozdno upravo, konj je spet tu. Delo pri traktorju in vitlu za zmeraj uniči delavca - ropot, smrad, tresljaji, vlačenje težkih žic itd. Delo s konji res pritegne, posebej tiste, ki imajo veselje do živali, in teh ne manjka. Ravnanje s konjem in z gozdom je negoval- no. Tako delo si seveda zasluži boljše plačilo, do 30%. Za traktorjem ostaja v gozdu pošastno bojno polje, še posebej v slabem vremenu. Pri delu s konjem pa je povsem drugače.« Povsod tam, kjer gozdarstvo opušča pri- mitivne sečnje na golo in išče skrbnejše poti, je dobro vzgojen konj zlata vreden. Konj in človek, oba najdeta skupno govori- co. Danes so s konji spet zaposlene cele družine. ln še nekaj. Bavarska gozdarska služba že nekaj let opušča uporabo helikop- terja. Ta stane 50 OM na minuto. Zavedajo se, da bi s takim spravilom uničili še zadnje kotičke ohranjene narave. Tudi tja se uspešno vrača konj. Danes tudi v ostalih deželah ZRN na novo uvajajo konje pri delu v gozqu. V zadnjem času je zato v nemških knjigarnah mogoče najti celo vrsto knjig o negi, vzgoji in uporabi konjev. Vrstijo se tečaji. Na njih poskušajo priklicati v spomin stare prever- jene izkušnje pri delu s konjem v gozdu in uvajajo novosti. številki AFZ 51/52 (1987) in 7 (1988) s številnimi članki obravnavata ponovno uvajanje konja. Dodan je tudi pregled literature. Vidimo torej, kaj lahko pomeni pobuda direktorja ene same gozdne uprave, v tem primeru v Ebrachu na Bavarskem. Sprožila je celo gibanje ))Zdravo delo za zdrav G. V. 2189 83 gozd« z dobro premišljeno kulturno pove- zavo med človekom, živaljo in strojem. Za podobne pobude je tudi pri nas možnosti na pretek. VIRI 1. Sperber, G.: Versuch mit dem Einsatz ver- waltungseigener Pferde beim Vorruecken von Schwachholz im Forstamt Ebrach; Allgemeine Forstzeitschrift, 1981, Marz, S. 270-274. IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 907 2. Klingholz, R.: Komm Lies, 's gibt an hofern; Zeit Magazin, i 984, N° 52 - Dezember, S. i 3.- 14. 3. Oberforstdirektion WOrzburg: Vollzug des Waldgesetzes; WOrzburg, 1982, tipkopis, 5 str. 4. Forstamt Ebrach: Vereinbarung Ober das ROcken von Holz im StOcklohn; Ebrach, 1988, obrazec, 2 str. 5. Forstamt Ebrach; Markblatt Ober ROcken und Lagern von Holz; Ebrach, 1979, tipkopis, i str. 6. Allgemeine Forstzeitschrift, 1987, N° 51/52. 7. Allgemeine Forstzeitschrift, 1988, N° 7. Načini spoznavanja in reševanja ekoloških problemov Alan MILLER1 Int. J. Environmental Studies, 1985, 26. PREDGOVOR Za gozdarstvo je v zadnjem času zna- čilno nasprotje med spoznavanjem in reše- vanjem problemov. Tako gozdarstvo po eni strani vse bolj občutimo kot ekološko pano- go, po drugi pa vanj prodirajo različne, specializirane tehnologije z analitičnim, ne- prizadetim načinom razmišljanja. V članku Alana Millerja, biologa in profesorja psiholo- gije, morda lahko najdemo izhodišče za razmišljanje o reševanju gozdarskih (ekolo- ških) problemov ter za boljše povezovanje in razumevanje med strokovnjaki, ki pri svojem delu uporabljajo različne načine spoznavanja, kakor tudi napotek za njihovo nadaljnjo vzgojo in izobraževanje. * * * NAČINI SPOZNAVANJA Izraz >>način spoznavanja« se ne nanaša na strokovno znanje ali na raven inteligen- ce, pač pa na dosledno strategijo določene osebe pri reševanju problemov. Različne načine spoznavanja je mogoče predstaviti z modelom (slika 1 ), ki ga opredeljujeta dve pravokotni psihološki razsežnosti, subjek- tivno - objektivno in analitično - celost- 84 G. V. 2189 no. Položaj posameznika v modelu niha glede na počutje in okoliščine, vendar pa je to nihanje navadno zelo omejeno. Z voljo se torej posameznik težko prilagodi nači­ nom spoznavanja, ki so drugačni od njemu lastnega. OBJEKTIVNO analitični sistemski o znanstvenik teoretik (') z m 1{.) r i= o :J en <( -t z z <( mistik humanist o SUBJEKTIVNO Slika 1 : Načini spoznavanja a) Analitično-holistična razsežnost aa) Analitična usmeritev temelji na pod- meni, da lahko probleme učinkovito pro- učimo tako, da jih razdelimo na sestavne dele. Z obravnavanjem posameznih delov dobimo podatke, ki jih lahko združimo v izčrpno razumevanje problema. Posledica analitične usmeritve je reduktivno reševa- nje problemov. ab) Celostno (holistično) razmišljanje je nasprotno manj obremenjeno z analitičnimi podrobnostmi, bolj pa se ukvarja z razvo- jem obravnave problema v najširšem smi- slu. Bistvo tega načina razmišljanja je, da upošteva obstoj lastnosti sistemov, ki jih ne moremo razodeti z enostavnim sešteva- njem spoznanj o lastnostih posameznih delov in da so lastnosti celostnega sistema ključnega pomena. Celostni pristop si po- maga s spekulativnim in pogosto intuitivnim razumevanjem problema, kar analitik zaradi pomanjkanja zadovoljive empirične pod- lage ocenjuje kritično. b) Objektivno-subjektivna razsežnost ba) Mislec, ki verjame v objektivnost, meni, da moramo probleme reševati z objektivno logiko, na podlagi empiričnih podatkov, ki jih je treba zavarovati pred onesnaževalnim vplivom subjektivnosti. bb) Subjektivni mislec nasprotno meni, da osebne pristranskosti ni mogoče izklju- čiti iz posameznikovega razmišljanja in da je za učinkovito razmišljanje odločilno vklju- čevanje čustev. c) Štirje načini spoznavanja Na podlagi omenjenih dveh psiholoških razsežnosti je mogoče določiti štiri idealizi- rane ali stereotipne načine spoznavanja. ca) Objektivno-analitično. Ta reduk- cionalistični način je značilen za strokovnja- ka, ki nepristransko išče dejstva, ki bi lahko pomagala pri reševanju problemov, s kate- rimi se srečuje družba. Analitik je od ostalih ved jasno ločen specialist, vrednote ga ne zanimajo, je apolitičen, neoseben, natan- čen, vesten in nedvoumen. Temelj resnice so zanj soglasnost, sporazum, zunanja ve- ljavnost in nadzorovano poizvedovanje. Ceni natančno, nedvoumno in empirično znanje. cb) Objektivno-holistično. Ta način razmišljanja je značilen za sistemske teore- tike. Imajo podobne poglede kot analitiki, od katerih se razlikujejo po stopnji redukci- je. Običajno ne zbirajo podatkov o mejnih vidikih problema, ampak si prizadevajo raz- viti celostno podobo, ki temelji na objektiv- nih in kvantitativnih podatkih, če so ti do- stopni. Verjamejo, da je mogoče kompleks- ne sisteme izraziti matematično, z modeli, ki so uporabni pri reševanju problemov. Meje z drugimi vedami niso jasne, a ravno tako kot analitike jih vrednote ne zanimajo, so neosebni in apolitični. Temelj resnice iščejo v sporu med nasprotujočimi si teori- jami in v izčrpni, povezovalni graditvi svoje. Cilj znanosti je zanje izgraditev najširše mogoče koncepcijske sheme. cc) Subjektivno-holistično. Humani- stični slog je značilen za tiste strokovnjake, ki pogosto presojajo pomen znanosti v družbi, značilen je za ustvarjalno misel, ki je intuitivna in predzavestna. Objektivnost ni izključena, toda čustvom in vrednotam je pripisano pomembno mesto pri razmišlja- nju. Humanist ni specialist in meni, da znanosti brez vrednot ni in da je ta politična. Temelj resnice išče v sporu med objektiv- nim in subjektivnim znanjem, cilj znanosti pa je podpora razvoja človeštva v najširšem smislu. Humanist je pristranski, domiselni, spekulativni pospeševalec, ki hoče biti osebno vpleten v družbeno dogajanje. cd) Subjektivno-analitično. Tako mi- slijo tisti, ki subjektivno povezujejo s posameznim, se obračajo navznoter, v svet mistike, v iskanju razsvetljenja. Podrobno proučujejo posameznikove izkušnje in eko- loška vprašanja povezujejo s posamezni- kovo zavestjo in moralnostjo kot odsev naših izkrivljenih značaj ev. Rešitve iščejo v spreminjanju posameznikovega obnašanja. Znanost bi po njihovem morala izhajati iz poezije, književnosti, glasbe in mistike kot starimi, višjimi načini spoznavanja. Temeljiti bi morala na vrednotah, priznavati bi morala nevzročno in neracionalno, biti bi morala naklonjena, politična in celo akcijska. Te- melj resnice mistiki iščejo v poglobljenem osebnem znanju in izkušnjah, znanosti pa nalagajo, naj pomaga ljudem pri spoznava- nju in doseganju samopotrditve. So pri- stranski, domiselni, poetični razlagalci po- sameznega. G. V. 2/89 85 d) Načini spoznavanja in vedenja Ugotovili so, da so načini spoznavanja vgrajeni v osebnostih posameznikov. Tisti, ki so usmerjeni le v enega izmed njih, se ne morejo obrniti k povsem drugemu in če bi hoteli spremeniti svoj prevladujoči slog, bi morali spremeniti tudi svoje vedenje. To se običajno ne dogaja in zato se specialisti v načinih spoznavanja med seboj ne razu- mejo. RAZVRSTITEV PROBLEMOV Probleme lahko razdelimo na (a) obvlad- ljive in (b) ))hudobne", neobvladljive. Ob- vladljive probleme lahko pojmujemo kot zaprte sisteme, ki se jih lahko lotimo z vpeljanimi metodami in koncepti. Obstaja velika verjetnost, da jih bomo rešili. Neobvladljive probleme lahko ponazo- rimo z odprtim sistemom. So kompleksni in jih je težko določiti, poleg tega pa so do- stopni podatki nepopolni, nejasni ali dvom- ljivi. Razviti je treba nove osnutke in meto- de, ki nas pripeljejo do »rešitve«, ki pa je navadno delna in začasna. Obvladljivi problemi so značilni za geofi- zikalni svet in so rešljivi z objektivno-anali- tičnim načinom spoznavanja, kar je v zad- njih dvesto letih privedlo do izjemnih uspe- hov. Zato je objektivno-analitični slog pre- vladal in pričakujemo, da bo mogoče z njim rešiti tudi »hudobne<< probleme. Mednje nedvomno sodijo ekološki problemi, ki so med najbolj kompleksnimi, saj so sestav- ljeni iz geofizikalnih, psihosocialnih, filozof- sko-etičnih in drugih komponent. Običajna pot pri reševanju »hudobnih« problemov je zmanjšanje njihove kompleks- nosti- pretvarjamo se, da rešujemo obvlad- ljive probleme. Osredotočimo se na tehni- ške vidike in se izogibamo psihološkim in vsem drugim sestavinam, uporabljamo objektivno-analitične metode, kar je seveda napaka. Idealno bi bilo, če bi pri določanju problema uporabili vse načine spoznavanja in tako poskusili priti do rešitve. UJEMANJE IN NASPROTOVANJE ,,Hudobnih« problemov bi se morali lotiti tako da bi najprej dodobra spoznali naravo prob,lema, se. obrnili v svojo notranjost in 86 G. V. 2189 potem primerno razvrstili spoznavne sloge. Tak, sicer idealistično zastavljen pristop bi moral biti conditio sine qua non strokovne kompetence, nekaj, kar bi morale neg~vati tudi šole pri svojih študentih. V praksr pa problemov seveda ne rešujemo tak~. Zdi se škoda časa za razgovor o naravr pro- blema in za oblikovanje najustreznejše stra- tegije pri iskanju rešitve. Navadno se vsak izmed sodelujočih umakne na )>svoje pod- ročje« in obdeluje tisti del ,,problema«, ki mu ustreza po metodi in slogu, katerega navadno uporablja. ZDRUŽEVANJE NAČINOV SPOZNAVANJA a) Integralno razmišljanje pri posamezniku Pri najbolj učinkovitem načinu integral- nega razmišljanja je oseba sposobna u~o~ rabljati vse štiri načine in zlahka prehaJati z enega na drugega glede na zadane naloge. V tem primeru gre za raznolikost ~ razmišljanju. Takšen mislec lahko uporabi subjektivno-holistično znanje pri oblikova- nju problema in pri rešitvah, bolj objektivno- analitičnega pa pri preverjanju hipotez in oblikovanju odločitev. Njegova prednost pred specialistom je dejstvo, da se pri reševanju problemov vsi štirje načini spo- znavanja medsebojno oplajajo. Obenem je pomembno, da lahko nenehno preverja fiziološko-etično plat svojega dela, kar je značilnost mističnega načina spoznavanja. b) Združevanje v skupinah specialistov Ker je razmeroma malo posameznikov raznolikih mislecev, se ponuja rešitev pove- zovanja nadarjenih v izvedenske skupine, ki pa so redkokdaj uspešne, zaradi slogov- nega spora med posamezniki. Tako specia- listi ne morejo doseči sporazuma niti pri oblikovanju problema in nadaljevanje dela je obsojeno na neuspeh. Nujno je torej, da je vsak posameznik izobražen tako, da je sposoben uporabljati vse štiri načine spo- znavanja. VKLJUČITEV V EKOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE Raziskave načinov spoznavanja in izbire poklicev kažejo, da študenti težijo k izbiri tistega poklica, ki se ~jema z njihovimi že vgrajenimi slogi. Če med študijem ugotovi- jo, da niso izbrali pravega programa, se preusmerijo drugam ali pa študij opustijo. Umetnostne in humanistične vede privab- ljajo študente z mističnim ali humanističnim načinom spoznavanja, medtem ko se za tehniko odločajo študenti, ki jim je bližji »analitični<< ali »sistemski<< slog. Ozko us- merjeni programi na univerzi navadno samo poglabljajo zgodnjo slogovno specia- lizacijo študentov in ne spodbujajo tovrstne raznolikosti. Zato se diplomanti različnih ved v praksi ne morejo sporazumeti in se Oxf.: 156 učinkovito lotiti vedno pogostejših ))hudob- nih« problemov. Vendar v Veliki Britaniji ugotavljajo, da je med dijaki tudi precejšen delež takih s smislom za integralno razmišljanje, pri kate- rem uporabljajo vse načine spoznavanja. Ti se navadno odločajo za vede, kot so biologija, zemljepis ali ekologija. V naših razmerah je takšna veda nedvomno tudi gozdarstvo. Zato in zaradi »hudobnih« pro- blemov v njem in na njegovem obrobju pa moramo še naprej negovati prav vse opi- sane načine spoznavanja. Priredil: Sašo Golob Ugotovitve in predlogi s posvetovanja na temo gozd-divjad Ljubljana, 17. in 18. marca 1988 Na posvetovanju GOZD-DIVJAD, ki ga je pripravila strokovna komisija za usklaje- vanje odnosov med gozdom in divjadjo pri Samoupravni interesni skupnosti za go- zdarstvo Slovenije 17. in 18. marca 1988 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo Slovenije v Ljubljani, so bile na podlagi predavanj in razprave sprejete ugotovitve in predlogi. Osnovni namen posvetovanja je bil pri- praviti skupne predloge za skladno načrto­ vanje ter za tako organiziranost, ki bo to omogočila, še posebej uresničevanje načr­ tovanih obveznosti za plansko obdobje 1991-1995 ter obdobje do leta 2000. Za to obdobje bo namreč treba izdelati, uskladiti, sprejeti in potrditi: - gozdnogospodarske načrte območij (1991-2000) za vsa gozdnogospodarska območja v SR Sloveniji, - srednjeročne lovskogospodarske na- črte (1991-1995) za vsa lovišča v SR Sloveniji, - obnovljene gozdnogospodarske na- črte enot (desetletne) za gozdnogospodar- ske enote. Ugotovitve: 1. Na posvetovanju smo izhajali iz ugo- tovitev, stališč in predlogov, ki so jih skupaj izoblikovali gozdarji in lovci na gozdarskih študijskih dnevih GOZD-DIVJAD, ki so bili 28. in 29. januarja 1980 v Ljubljani. Po osmih letih ugotavljamo, da večina takratnih ugotovitev še vedno drži. Vsekakor pa so v sedanjem času veliko bolj jasne poti za urejanje odnosov med gozdom in divjadjo, udeleženci v tem procesu pa so v glavnem seznanjeni z delitvijo obveznosti za skladno in sočasno načrtovanje in opravljanje nalog za ohranjanje naravnega (gozdnega) pro- stora ter divjadi v njem. 2. Širše družbeno dogovarjanje in uskla- jevanje interesov lovskih organizacij z dru- gimi uporabniki naravnega prostora v lov- G. V. 2189 87 ska-gojitvenih območjih pri zagotovitvi skladnejšega razvoja gospodarjenja z divja- djo in okoljem ni dalo pričakovanih rezulta- tov. Na tem področju večina lovskih organi- zacij ni niti izrabila možnosti niti opravila nalog, ki jih določajo družbeni dogovori po lovsko-gojitvenih območjih. Zveze lovskih družin, ki so nosilci nalog za delovanje lovsko-gojitvenih območij, se ukvarjajo predvsem z društvenimi nalogami ter z lovstvom v ožjem pomenu. Dogovarjanje o urejanju medsebojnih odnosov je še najbolj steklo v krimskem, notranjskem in kočev­ sko-belokranjskem lovsko-gojitvenem ob- močju. V kočevsko-belokranjskem. notranjskem in pomurskem lovsko-gojitvenem območju se lovskim organizacijam še vedno ni po- srečilo enotno organizirati. Objektivne možnosti za uresničevanje družbenih dogovorov ovira tudi številnost njihovih udeležencev. V nekaterih okoljih lovske organizacije kljub iniciativnosti, družbenim in strokovnim argumentom pri drugih uporabnikih pro- stora- pri gozdarjih, še zlasti pa pri kmetij- Gih, niso naletele na pripravljenost za sode- lovanje. Tako se učinkovitost podružbljanja lovstva še zmanjšuje. 3. Gozdarske in lovske organizacije pre- malo naredijo za preprečevanje poškodb divjadi in škode, ki jo ta povzroči - tako na področju ohranjanja in izboljševanja narav- nega okolja kakor na področju zaščite. Sporazumov s tega področja večina go- zdarskih in lovskih organizacij še ni spreje- la, čeprav so obvezni (69. člen zakona), osnutke pa so gozdarske in lovske organi- zacije prejele že pred leti. 4. Nekatere vrste divjadi se prostorsko širijo tudi v tista lovsko-gojitvena območja ali njihove predele, v katerih ni primernih pogojev zaradi obnove gozdov in kmetij- stva. To velja predvsem za jelenjad, da- mjeke in muflone. Divjad smo v zadnjih osmih letih kar dvakrat rajonizirali; vendar brez ustrezne strokovne podlage: - z družbenimi dogovori po lovsko-goji- tvenih območjih (1980-1982), - s samoupravnim sporazumom o enotnih gojitvenih smernicah in o rajonizaciji divjadi v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990. Vsi ukrepi v okolju in pri divjadi bi morali 88 G. V. 2189 biti le upoštevanje rajonizacije v najširšem pomenu (definicija s študijskih dni Gozd-di- vjad 1980). Zato ugotavljamo, da rajoniza- cija ni bila dovolj trdna strokovna podlaga za načrtovanje v obdobju 1986-1990. 5. Lovskogospodarsko načrtovanje zdaj sicer ni usklajeno s predpisi o družbenem planiranju, vendar se je načrtno delo v slovenskih lovskih organizacijah močno uveljavilo. Lovskogospodarski načrti za to srednjeročno obdobje (1986-1990) so v glavnem kakovostni, gozdarske organiza- cije pa so sodelovale predvsem s svojimi mnenji in predlogi pri potrjevanju načrtov. 6. V gozdnogospodarskih načrtih obmo- čij in gospodarskih enot še vedno niso zapisane obveznosti gozdarskih organizacij pri ohranjanju in vzdrževanju prednostnih površin (po funkciji) za divjad, kljub temu da je Republiški komite za kmetijstvo. go- zdarstvo in prehrano izdal (začasna) navo- dila za to področje. Lovske organizacije v večini območij niso primerno organizirane za pripravo strokovnih predlogov, ki bi jih nato gozdarske organizacije vnašale v gozdnogospodarske načrte. Posvetovanje je tudi ugotovilo. da mora pri načrtovanju vsak uporabnik naravnega prostora oziroma dejavnosti v tem prostoru opredeliti lastne naloge in pravice, vendar ob upoštevanju večnamenskosti gozdov in naravnega prostora. 7. Število raziskovalcev in obseg ter ak- tualnost raziskovalnih nalog s področja od- nosov med gozdom in divjadjo niso v raz- merju niti s problematiko tega področja niti z drugimi raziskovalnimi področji v gozdar- stvu. Ob tem pa ponovno ugotavljamo, da je še posebej zapostavljeno izobraževalno in raziskovalno delo s področja razmerij med kmetijskim prostorom in divjadjo. 8. V gozdnogospodarskih organizacijah niso niti usposobljeni niti organizirani tako, da bi urejanje odnosov med gozdom in divjadjo spadalo med redne delovne nalo- ge, kljub temu da deklarativno razglašamo pomen vseh vlog gozda (večnamenskost). Predlogi: 1. Na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani bi bilo treba povečati delež raziskovalnega dela in izo- braževanja s področja usklajevanja odno- sov gozd-divjad-kmetijski prostor, kar po- meni odmeriti več prostora ekologiji gozd- nega in kmetijskega prostora. Raziskovalno delo s tega področja naj bi opravljale tudi druge raziskovalne ustanove v SR Sloveniji. število raziskovalcev in raziskovalnih na- log za področje odnosov gozd-divjad-kme- tijski prostor (ekologija gozdnega in kmetij- skega prostora} je treba uravnotežiti ali vsaj prerazporedili, tako da bo to področje obravnavano enakopravno z drugimi dejav- nostmi na Biotehniški fakulteti. Predlagamo pretehtanje možnosti organiziranja po- sebne enote za to področje na Biotehniški fakulteti. 2. V program raziskovalnih dejavnosti naj bi vključili raziskovalno in strokovno delo pri najbolj aktualnih nalogah za obdo- bje 1991-2000 na področju odnosov gozd- divjad: - biotehniška dela - osnovo za ohranje- vanje in izboljševanje gozdne_ga prostora ter za preprečevanje škode od divjadi in poškodb divjadi, - rajonizacija za jelenjad, muflone, da- mjeke in divje prašiče na podlagi razmer v naravnem okolju gozdnate krajine, - metodologija za ugotavljanje merljivih kazalcev v okolju in pri divjadi za ocenjeva- nje teženj razvoja odnosa gozd - divjad (»kontrolna metodacc}, - enotna metodologija za ocenjevanje škod od divjadi v gozdovih, - raba najbolj smotrnih metod in sred- stev za varstvo gozdov. 3. Na podlagi strokovnih ugotovitev bi bilo treba določiti v prostoru intenzivnosti ukrepov pri varstvu, gojitvi in lovu divjadi (rajonizacija), kar bo ena izmed strokovnih podlag (ne samoupravni sporazum!} za gozdnogospodarske in lovskogospodarske načrte. 4. Vloge gozda za živalski svet, s tem pa tudi za divjad, vgraditi v gozdnogospo- darske načrte območij, ki so podlaga za: - gozdnogospodarske načrte enot, - lovskogospodarske načrte lovišč. Vsebino družbenega dogovora v lovsko- gojitvenem območju, ki je že sprejet v vseh območjih v SR Sloveniji, je treba vnesti v gozdnogospodarski načrt območja. Tako postane načrtovanje vloge gozda za divjad sestavni del gozdnogospodarskega načrta območja. 5. Zakonodaja za podtočje planiranja se bo spremenila, še posebej je to nujno za prostorsko planiranje. Pri spremembah in dopolnitvah zakonodaje s tega področja je zato treba dejavno sodelovati s predlogi in utemeljitvami, kar je interes in naloga go- zdarskih in lovskih organizacij. Zato se zdaj lahko opredeljujemo le za strokovne pod- lage gozdnogospodarskih in lovskogospo- darskih načrtov, ki bodo v vsakem primeru potrebne in sestavni del družbenega plani- ranja. 6. Gozdnogospodarske organizacije naj se tako organizirajo ali usposobijo, da bodo zmogle zagotoviti načrtovanje vseh najpo- membnejših vlog gozda in gozdnega pro- stora. Za načrtovanje odnosov med go- zdom in ·divjadjo ter za načrtno delo na področju živalskega sveta je treba organizi- rati skupinsko delo ter sodelovanje z lov- skimi organizacijami in zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine. 7. Lovska zveza Slovenije in Skupnost OZD za lovstvo in ribištvo Slovenije bosta v skladu s svojimi nameni in programi posvetila več pozornosti strokovnemu us- posabljanju in razvijanju tistih oblik dela, ki bodo prispevale k strokovnejšemu delu, na primer: - izvedbi posebnih programov usposab- ljanja za sestavo lovskogospodarskih na- črtov, - dopolnilno izobraževanje za urejanje odnosov gozd- divjad, - delovne oblike posvetovanj za ak- tualna vprašanja pri rajonizacjji (ukrepov v okolju in pri divjadi) za plansko obdobje 1991-1995. Komisija za pripravo sklepov G. V. 2189 89 še nekaj misli s posvetovanja o gozdu in divjadi Na legendarnem Kočevskem Rogu sto- letni jelovo-bukovi gozdovi počasi propa- dajo s krmežljavo bukovino na ogolelih skalnatih grebenih. črna vizija ni pretirana - ob upoštevanju teženj, ki jih ugotavljamo z analizami po- mlajevanja in sušenja jelke; spremljanjem vse večjih zahtev in vlaganj v obnovo in zaščito gozdov; umiranjem in vse težjim gospodarskim položajem. Odnos med gozdom in divjadjo je torej le del problema, a danes na Rogu najtežji. Gre za obstoj gozda. Jelenjad onemogoča obnovo: v mladju ni jelke, višje od 20 cm, javor in brest izgineta pri prehodu v goščo. (Ne )zavestno odpisujemo ponos naših go- zdov in izgubljamo mnogo, mnogo več kot samo les. Tomaž Hartman Zavestno in podzavestno prevzema gozd v vsakodnevni praksi vlogo rezervata. Zlasti v agrarni krajini, kjer je prvobitno življenje najbolj spremenjeno in ogroženo, postajajo gozdni otoki Noetove barke, na katere se rešujeta naravni rastlinski in živalski svet. Noetova barka našega gozda postaja tesna. Nanjo se je zateklo mnogo brado- KNJIŽEVNOST Oxf.: 3(048.1) Gozdni proizvodi LIPOGLAVŠEK Marjan: Gozdni proizvo- di: učbenik, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1988, strani 115. Profesor dr. Marjan Lipoglavšek, vodja katedre za pridobivanje lesa pri Biotehniški fakulteti - VTOZD za gozdarstvo, Univerze v Ljubljani, je prizadeven pedagoški dela- vec, ki svoje vzgojno delo plemeniti in bogati tudi s pisanjem strokovnih knjig s področja izkoriščanja gozdov. Novi učbenik 90 G. V. 2189 lomcev, mnogo izgnancev, pa tudi nekaj slepih potnikov. Nihče nas ni vprašal, če jih hočemo ali ne. Tu so, naši so in naša moralna dolžnost je, da jih ohranimo. če jih vržemo čez krov še gozdarji, ne bodo preživeli. Drug za drugim prihajajo in nam polagajo najdenčke na gozdni prag: lovci, naravo- varstveniki, kmetijci, vodarji ... in nas pre- pričujejo, da bo v gozdu zanje najbolje. Gozdarji pa nih amo med občutkom moralne dolžnosti in vsakdanjo banalnostjo gospo- darskega računa. Z ihto dvomljivca se pre- pričujemo o očitni resnici, da je žival del gozda. Gozd pa je del prostora -torej je žival tudi del prostora pa čeprav le na begu z enega gozdnega otoka na drugega. Gozd in živalski svet bosta trpela, dokler ne bomo vsi, ki nam je mar obeh, dosegli, da naše prostorsko načrtovanje ne bo le tiha in srdita borba za uveljavljanje delnih (sektorskih) interesov, tj. za maksimiranje gospodarskih učinkov posameznih uporab- nikov prostora, ampak celostno usklajeva- nje interesov vsega živega. dr. Boštjan Anko Izbral ž. V. za dijake srednje gozdarske šole je samo nadaljevanje že izdanih strokovnih knjig s tega področja. Do zdaj je izdal knjigo »Goz- dni proizvodi«, 1980, 211 strani, kot učbe­ nik za študij na BF-oddelku za gozdarstvo, nato novo izdajo knjige ,>Gozdni proizvodi«, 1981, 189 strani, kot priročnik kmetom za delo v gozdu, in priročnik ,>Tehnika dela pri sečnji«, 1988, 31 strani, kot strokovni pripo- moček za delo v gozdu. Vse izdane publi- kacije so res velik in zaokrožen prispevek na pomembnem strokovnem področju izko- riščanja gozdov, ki je zadnja faza stolet- nega prizadevanja več generacij gozdar- skih kadrov. Nova knjiga je napisana predvsem kot učbenik za srednje izobraževanje v gozdar- stvu, hkrati pa je dober priročnik vsem kadrom v gozdarski praksi. Vsebina učbe­ nika je podrobno in zelo pregledno razčle­ njena, v desetih poglavjih zajema naslednjo strokovno snov: 1. Proizvodna funkcija gozda 2. Zgradba in lastnosti drevesa 3. Lastnosti lesa 4. Napake lesa 5. Merjenje drevja in gozdnih sortimen- tov 6. Gozdni lesni proizvodi 7. Krojenje gozdnih lesnih proizvodov 8. Promet z lesom 9. Neposredna uporaba in osnovna pre- delava lesa 1 O. Postranski gozdni proizvodi. V prvem poglavju je avtor obdelal no- vejša splošna spoznanja o gozdu kot na- ravni tvorbi in gozdu kot pomembni prvini, ki je krojila zgodovinski razvoj človeštva od pradavnine do danes, nato pa s podatki nazorno prikazal naraščanje porabe lesa doma in v svetu. V drugem poglavju so podrobno opisane zgradba in lastnosti drevesa ter nepravilno- sti in napake v zgradbi, ki vplivajo na lastnosti lesa in so odločilne za presojo kakovosti in uporabnosti gozdnih lesnih sortimentov. V tretjem poglavju obravnava avtor last- nosti lesa. Vsako od lastnosti lesa tudi podrobno obdela. Ugotavlja pa, da imajo lastnosti lesa zelo široko območje vredno- sti, še zlasti, če pomislimo na pestrost vseh lesnatih rastlin. Zaradi preglednosti je vse lastnosti lesa razdelil na več skupin: fizikal- ne, mehanske, kemične, estetske in tehnič­ ne. Vpliv posameznih lastnosti lesa na tehnično vrednost lesa je zelo različen, zato šele skupek vseh lastnosti določa njegovo uporabnost. Posebej so s skicami prikazane tudi mikro- in makroskopske zna- čilnosti, po katerih lahko razpoznamo les posameznih drevesnih vrst. V četrtem poglavju so posebej prikazane napake lesa, ki vplivajo na lastnosti lesa, tako da za njegovo uporabo niso ugodne, čeprav so posledica čisto naravnega raz- voja oziroma rasti drevesa. Prav tako ugo- tavlja, da so številne napake posledica nepravilnih postopkov v samem pridobiva- nju lesa ali nadaljnjem ravnanju s sortimenti zunaj gozda. Tako razvršča napake deblo- vine v tri skupine: napake oblike, napake v strukturi lesa in napake zaradi zunanjih vplivov. Ob bogatih skicah, ki spremljajo tekst, je naveden tudi način izračunavanja stopnje kvarnega vpliva napak. V petem poglavju je avtor obdelal značil­ nosti drevesa, ki jih lahko izrabimo z nume- ričnimi znaki in ki jih tudi merimo; to so debelina, višina, volumen, sortimentna se- stava, kakovost in vrednost sortimentov, pa tudi velikost krošnje, debelina lubja in odpa- dek lesa. V šestem poglavju se spoznamo z gozd- nimi lesnimi proizvodi. Te ločujemo med seboj: po zunanjem videzu in osnovni obliki, - po načinu izdelave, po namenu uporabe, - po pomembnosti oz. množičnosti. Zelo pregledno pa jih razvršča po na- menu uporabe in po obliki. Tako govori v tem pregledu najprej o skupinah sortimen- tov in znotraj skupin o posameznih sorti- mentih. Ker so gozdni lesni sortimenti pri trgova- nju blago, in da se ne bi bilo potrebno vsakokrat kupcu in prodajalcu dogovarjati o značilnostih in kakovosti blaga - sorti- mentov- ter pogojih dobave, so iz trgovskih uzanc nastali nacionalni standardi. Tudi pri nas imamo standarde, ki jih avtor v tekstu podrobno razčleni za vse gozdne lesne sortimente ter jih poda tudi v preglednih tabelah. Tako sta značilnost in uporabnost posameznih gozdnih lesnih sortimentov osvetljeni z vseh strani. Zelo pomembno je sedmo poglavje, kjer avtor obrazloži namen krojenja lesa in na- čine, kako iz posekanega drevja izdelamo čimveč in čim uporabnejših in vrednejših gozdnih sortimentov za nadaljnjo predela- vo. Tako je krojenje samostojen delovni postopek, katerega rezultat je določitev mest prežagovanja na deblu, da bi lahko G. V. 2189 91 najbolje ovrednotili posekana lesno maso. V nadaljevanju podrobno podaja razlike in .značilnosti krojen ja iglavcev in listavcev. V osmem poglavju govori o prometu z lesom, kjer bralca seznanja s svetovno porabo lesa in s proizvodnjo in porabo lesa pri nas v Jugoslaviji in Sloveniji. Pri tem ga hvalevredno seznanja tudi s težnjami in problemi, ki jih srečujemo vsak dan na našem neurejenem lesnem tržišču. Bralca seznanja ne le z teoretskimi osnovami, kako naj bi delovalo normalno tržišče lesa, ampak tudi, kako in zaradi česa je zdaj v praksi drugače in neurejeno. V devetem poglavju pisec prikazuje v prvem delu neposredno uporabo gozdnih lesnih sortimentov iz skupine okroglega gradbenega lesa, drobnega tehničnega le- sa, tesanih pragov in sekundarnih cepljenih sortimentov. V drugem delu tega poglavja pa prikazuje postopke pri impregnacjji lesa in osnove ter tehnologijo pri mehanični predelavi lesa v žagarski industriji, pro- izvodnji turnirjev, proizvodnji raznovrstnih lesnih plošč in kemični predelavi lesa. Na koncu knjige pisec obdela še postran- ske gozdne proizvode, ki jih poleg lesa IN MEMORIAM Oxf.: 902.1 Inž. Ciril KAFOL 1915-1988 Po dolgi in mučni bolezni je 19. decembra 1988 preminil inž. Ciril Kafol, ugleden stro- kovnjak v gozdarski operativi. Bil je nečak Avgusta Kafola, nestorja slovenskega go- zdarstva, ki si je pridobil ugled pri pogozdo- vanju slovenskega Krasa. Inž. Ciril Kafol je bil po rodu iz zavedne učiteljske družine iz Čepovana na Primor- skem. Starši so bili zaradi svoje zavednosti preganjani in so se 1923. leta umaknili v Jugoslavijo, v Ptuj. Na ptujski gimnaziji je Ciril maturiral leta 1934, za svoj poklic si je 92 G. V. 2/89 štejemo v področje gozdnih sortimentov. Ti so, v primerjavi z glavnimi lesnimi sortimen- ti, malo pomembni, zlasti pri nas v Sloveniji, zato so v knjigi opisani sicer nazorno, a le v najmanjšem obsegu. Glavna odlika učbenika je zgoščenost in zelo dober pedagoški in didaktični pristop. Avtor hoče bralcu na hiter in .enostaven način prikazati bistvo obravnavane vsebine. K razumevanju snovi veliko pripomorejo številne, zelo uspele ilustracije izpod risal- nega peresa mag. Boštjana Koširja, ki je celotni učbenik opremil z njimi, kar pove- čuje njegovo strokovno vrednost. Gozdarski šolski center in gozdarska operativa sta dobila jedrnato in poglobljeno strokovno delo s področja pridobivanja in predelave lesa, ki bo obogatilo naše znanje v času, ko smo tudi v naši družbi začeli razmišljati o kvaliteti blaga in smotrnem izkoriščanju naravnih dobrin. Vsem gozdnogospodarskim organizaci- jam priporočam, da si knjigo oskrbijo pri izdajatelju in s tem obogatijo svoje stro- kovne knjižnice. Jože Ajdič izbral gozdarstvo. Diplomiral je leta 1942 v Zemunu in se istega leta tam tudi poročil. Prvi del vojne je prebil v Zemunu, leta 1944 pa se je prebil na osvobojeno ozemlje v črnomelj, kjer se je vključil v delo SNOS- a. Po končani vojni se je zaposlil v Ptuju in Kamniku, leta 1947 pa je prevzel Gozdno upravo v Bohinjski Bistrici, kjer je ostal 17 let. V letih 1964-1970 je bil šef gozdarske operative pri GG Bled. Nemirni duh ga je gnal po svetu. Leta 1970 se je vključil v prvo ekipo Slovenijalesa, ki je šla odpirat tropske gozdove v Afriki, gradit ceste in industrijske naprave v Bayangi. Leta 1975 je bil premeščen v Pointe Noire v Gabonu, kjer je za Slovenijales prevzel posle nakupa in odpreme tropskega lesa. Leta 1982 se je vrnil domov in se upokojil. Tri leta po osvoboditvi se je naša druž- bena skupnost znašla v velikih političnih ln ekonomskih težavah. Da bi prebrodili te težave in pridobili najnujnejša sredstva za izgradnjo industrije, je bil sprejet sklep, da se za nekaj let sečnja v gozdovih poveča na 2- do 3-kratno višino etata. Inž. Kafol pripada generaciji gozdarjev in lesarjev, ki je v letih 1949-1952 prevzela na svoja ramena organizacijo nekajkrat povečane proizvodnje. Delovne razmere so bile ne- normalne. Za gozdno delo so mobilizirali kmečko prebivalstvo, ki za to proizvodnjo ni bilo usposobljeno, mobillzlrali so vso vprežno živino. Pokazale so se velike te- žave pri preskrbi s hrano, senom, orodjem. Mehanizacije ni bilo, posek se je izvajal z ročnimi žagami, izvlek pa z vprežno živino. Kljub izjemno težkim pogojem so naši stro- kovni kadri častno izpolnili svoje naloge. Ta kampanja pa je imela tudi svoje korist- ne posledice. Naprednejši gozdarji so spo- znali, da je treba zamenjati stoletja stare metode ročnega dela v gozdni proizvodnji, gozdno delo je bilo potrebno mehanizirati in reorganizirati. Za cilj so si postavili, da bodo zmanjšali napornost gozdnega dela in bistveno pove- čali storilnost. Tem sklepom so sledile prak- tične akcije. Pri poseku so se začele uvajati nove motorne žage za enega moža, pri spravilu lesa so začeli uporabljati traktorje in nove zgibnike, pri nakladanju lesa hidrav- lična dvigala, ročno gradnjo gozdnih cest so zamenjali z mehanizirana. V 20 letih se je način gozdne proizvodnje preobrazil v celoti, storilnost gozdnega dela se je pove- čala za 5- do 1 O-krat. V tem obdobju smo v Sloveniji še uspeli slediti naglo razvijajoči se tehnologiji zahodnih držav Evrope in Amerike. V teamu, ki je v gozdarstvu uvedel so- dobno mehanizacijo in sodobne metode dela, je inž. Kafol zavzemal vidno mesto. Gozdne žičnice in žične žerjave so največ gradili prav na Tolminskem in Bohinjskem. Inž. Kafol je kot predavatelj sodeloval na zveznih tečajih za gozdne žičnice. Bil je med prvimi, ki so kljub odporom uvajali motorne žage, traktorje kolesnike, zgibnlke in lahke goseničarje. Inž. Kafol je pokazal svojo inventivnost tudi pri začetnih delih v Afriki. Sestavil je program za odpiranje gozdov v Bayangi in ga opremil s potrebnimi kalkulacijami. Inž. Ciril Kafol je bil markantna osebnost v naših gozdarskih vrstah. Odlikovala ga je šegavost, žilavost ln tudi odkritost. Rad je imel naravo, bil je vnet lovec in ribič. Za izvedene modifikacije nekaterih delov pri žičnicah je bil že leta 1951 proglašen za inovatorja. Za svoje vztrajno in uspešno delo je prejel odlikovanje orden dela z zlatim vencem. S svojim zavzetim delom si je zagotovil častno mesto v analih slovenskega gozdar- stva. Viktor Klanjšček G. V. 2/89 93 Oxf.: 902.1 Prof. Josip ŠAFAR 1906-1988 Po plodni dolgoletni strokovni aktivnosti nas je 11 . januarja 1988 v Zagrebu tiho zapustil izreden in prizadeven gozdarski strokovnjak!. profesor, dipl. inženir gozdar- stva Josip Safar. Josip Safar se je rodil 9. oktobra 1906 v Delnicah. Gimnazijo je obiskoval v Gospiču. Na gozdarski fakulteti vseučilišča v Za- grebu je diplomiral leta 1932. Zaposlil se je v rodnem Gorskem kotarju, kjer je najprej delal kot pripravnik v direkciji državnih go- zdov na Sušaku in nato kot upravitelj na gozdnih upravah v Delnicah, Fužinah in v Crikvenici. V začetku leta 1943 ga je italijan- ska fašistična oblast aretirala in obsodila na 18 let zapora. V italijanskih zaporih je bil do kapitulacije Italije. Po vrnitvi v damo- 94 G. V. 2189 vino se je vključil v delo Oblastnega narod- noosvobodilnega odbora za Hrvatska pri- morje. Po osvoboditvi leta 1945 je bil najprej direktor Gozdne direkcije v Reki, kmalu pa je bil premeščen na Ministrstvo za gozdar- stvo LR Hrvatske v Zagreb. S prihodom v Zagreb se začne za Josipa Šafarja obdobje znanstveno-raziskoval- nega dela na Inštitutu za gozdarske in lovske raziskave ter pisanje strokovne lite- rature. Do leta 1954 je bil direktor inštituta, nato pa do odhoda v pokoj, leta 1969, znanstveni svetnik. Z znanstvenim in publi- kacijskim delom je nadaljeval vse do leta 1981, ko mu bolezen ni več dopuščala normalnega dela. Strokovno področje Josipa Šafarja je bilo gojenje gozdov. V letih 1952 in 1953 se je izpopolnjeval na Tehniški visoki šoli v Zu- richu pri prof. Leibundgutu. Svoje strokovno znanje in obzorje je širil in bogatil tudi z vrsto študijskih potovanj v številne evropske države. S študijem in z raziskovalnim ter publicističnim delom si je pridobil široko strokovno usposobljenost, tako da je bil leta 1953 izbran za izrednega profesorja na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in vete- rinarstvo Univerze v Ljubljani, kjer je vse do leta 1959 predaval gojenje gozdov. Pou- dariti je treba, da je zadolžitve izrednega profesorja za gojenje gozdov v Ljubljani opravljal ob rednem delu na matičnem Inštitutu v Zagrebu. Generacijam gozdar- skih inženirjev, ki jim je predaval gojenje gozdov, je profesor Josip Šafar ostal v spominu po zanimivih predavanjih, izredno prijetnem odnosu do študentov ter kot go- reč zagovornik naravnega gozda in prana- ravnega načina gospodarjenja. Prav po- sebno ga imajo njegovi študenti v spominu kot izrednega poznavalca dinarskih visoko- kraških gozdov. Bibliografija Josipa Šafarja, ki je v celoti prikazana v Šumarskem listu št. 9-1 0/1988, obsega nad 200 enot, od znanstvenih in strokovnih del do prikazov in recenzij. Svoje operativne, strokovne, z·nanstvene in peda- goške izkušnje ter znanje je Josip Šafar strnil v knjigi »Ekološki i biološki temelji uzgajanja šuma« (Zagreb, 1963). V knjigo, ki je originalna tako po razporeditvi kot po obdelavi materije, je vtkana dominantna misel o gojenju gozdov, prostem vseh ša- blon. Pomembno je tudi uredniško delo Josipa Šafarja. Že prvo leto dela na Gozdarskem inštitutu v Zagrebu je organiziral sodelova- NAŠl NESTORJI Oxf.: 902.1 Anton ŠIVIC Inž. Anton Šivic se je rodil 13. februarja 1879 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji l. 1899 je študiral gozdarstvo na Visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, kjer je l. 1902 diplomiral. Bil je med ustanovitelji slovenskega akademskega društva >>Kras« na Dunaju in ves čas študija član društve- nega predsedstva. Prva leta je služboval kot gozdarski pri- stav pri Gozdnem ravnateljstvu kneza Schwarzenberga v Murau na Gornjem šta- jerskem, leta 1904 pa pri državni sekciji za zagrajevanje hudournikov v Beljaku. Ves preostali čas svojega aktivnega de- lovanja je delal na področju obče uprave za gozdarstvo in lovstvo, sprva pri Okraj- nem glavarstvu v Radovljici, nato do 1920 pri Deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani kot pomočnik deželnega nadzornika za gozdar- stvo in kot gozdarski referent za okraja Ljubljana in Kočevje. Bil je imenovan za člana deželne Komisije za agrarna operaci- je, v njej je zastopal gozdarstvo V$9 do upokojitve. Ob nastanku velikih županij l. 1924 je bil oblastni gozdarski referent pri ljubljanski županiji do njene ukinitve l. 1929. Takrat je postal šef odseka za gozdarstvo pri Banski upravi Dravske banovine, kjer se je l. 1939 tudi upokojil. nje in uredil ))Šumarski priručnikcc, ki je leta 1946 izšel na 1582 straneh in bil dragocen pripomoček praksi. Ob vsem drugem delu je bil Josip Šafar dve leti (1950 in 1951) urednik Šumarskega lista ter član ured- ništva prve izdaje ))šumarske enciklopedi- ja«. Uredniško in tudi strokovno delo je zaključil z monografijo o svojem Gorskem kotarju (1 029 strani), ki je izšla leta 1981. Franc Gašperšič Po osvoboditvi leta 1945 je bil zaposlen pri statističnem uradu Slovenije ter hono- rarno v Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije. Do leta 1952 je bil pri Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije, kjer je bil kot eden prvih pobudnikov varstva narave na Slovenskem med ustanovitelji ))Alpskega varstvenega parka« v Dolini Tri- glavskih jezer (1924). Zbral je podatke za zaščito več prirodnih objektov ter redke flore in favne. Inž. Anton Šivic se je uveljavil predvsem kot pomemben kreator upravne gozdarske službe v prejšnji Jugoslaviji. Sodeloval je pri poenotenju gozdarskih in lovskih predpi- sov za vse dele združene Slovenije ter sodeloval pri ustanovitvi gozdarskega in lovskega katastra. Bil je med soustanovitelji gozdarske šole v Mariboru (1930). Reorga- niziral je upravo javnih gozdnih drevesnic ter uredil gozdarsko statistiko. Bil je vnet zbiralec in urejevalec zgodovinskega gra- diva za slovenske gozdove in gozdarske kadre, sestavil je gozdarsko bibliografija neprecenljive vrednosti. Zbiral je strokovne gozdarske izraze ter urejeval revije Lovec, Kmetovalec in slovenski del šumarskega lista. Uredil je tudi knjigo Gozdarstvo Slove- nije (1923). V omenjenih revijah je objavil G. V. 2189 95 -..J večino svojih člankov za gozdne posestnike in gozdarje. Inž. Šivic je bil več let odbornik Kranjsko primorskega gozdarskega društva ter sou- stanovitelj Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Zagrebu ter njegove podruž- nice v Ljubljani. Leta 1952 je prejel Zlato diplomo univerze na Dunaju. Za zasluge na področju gozdarstva in lovstva je prejel več visokih odlikovanj. Bil je tudi častni član Kmetijske zbornice Dravske banovine ter častni član DIT za gozdarstvo in lesno industrijo. Bil je izredno ustvarjalen strokovni pisec, o čemer pričajo njegova dela in številni Viktor ŠUŠKOVIČ Inž. Viktor Šuškovič se je rodil4. oktobra 1909 v Mariboru. Po končani osnovni šoli in realki v Mariboru se je odločil za študij gozdarstva na Agronomsko-gozdarski fa- kulteti v Zagrebu, ki ga je l. 1931 tudi US(?ešno zaključil. Ze kot absolvent se je zaposlil in na posestvih Oskarja Koslerja v Ortneku opravljal razne geodetske meritve, po- trebne za izdelavo ureditvenih elaboratov za graščinske gozdove. Po opravljenih de- lih kot mnogi napredni slovenski intelek- tualci dolgo ni dobil službe pri državni direkciji. Leta 1934 ponujenega delovnega mesta pri gozdni direkciji v Ljubljani zaradi bolezni ni mogel sprejeti. Po treh letih zdravljenja na Golniku je nastopil službo praktikanta pri gozdnotehniškem odseku za urejanje hudournikov pri banski upravi v Ljubljani, kjer je deloval do aretacije 1942. S člankom >)Obrestovanje gozdnega kapi- 96 G. V. 2189 članki z različnih področij gozdarstva: Po- ljudna navodila za merjenje lesa, Ljubljana 1914, 1922; Predpisi o lovu in ribolovu v Dravski banovini, Ljubljana 1931 ; Splavar- ski promet po Dravi, Savi, Krki, Dreti, Savi- nji, Gozdarski vestnik 1939; Domovinski prirodni spomeniki, Prirodoslovna izvestja 1944; Gozdarska društva na slovenskem ozemlju, Gozdarski vestnik 1959; Življenje- pisi umrlih, za slovensko gozdarstvo za- služnih strokovnjakov, Ibid., 1959-62. Inž. Anton _Šivic je umrl v Ljubljani, 13. septembra 1963. Cvetka Koler tala((, objavljenim v Gozdarskem vestniku 1940 in s strokovno znanstveno razpravo >>Agrarna vprašanje in kmečko gozdarstvo Slovenije« se je uveljavil tudi na področju gozdarske ekonomije. Inž. Šuškovič je bil eden najbolj požrtvo- valnih članov slovenskega gozdarskega društva ter pobudnik ustanovitve gozdar- skega terenskega odbora OF v Ljubljani. Znotraj le-tega je organiziral marksistični krožek za pet tovarišev in jim razlagal osnove marksizma in leninizma, program KP Jugoslavije in njene cilje. V OF je bil aktivist obveščevalne službe. V rajonu Ljub- ljana-Center je bil odgovoren za narodno zaščito in bil član komisije za ugotavljanje vojnih zločincev. Inž. Viktor Šuškovič je umrl 4. maja 1945 pod streli belogardistov na Turjaku. Cvetka Koler NUDIMO EKONOMIČNA, VARNA IN EKOLOŠKO ČISTA VOZILA TER NADOMESTNE DELE. TAM Avtotrgovina TOZD PRODA'"INA ORGANIZACIJA MARIBOR Maribor, Ptujska c. 184, telefon 413 110 VIJ ISSN 0017-2723 Oi/89 LJubljana Slowenija STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1989 VSEBINA - INHALT- CONTENTS 97 Jože Papež Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi? Does the view into the past enable better manage~ ment with forests? 116 Chris B. Ledoux, Boštjan Košir Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pridobivanja lesa Perspective of the software development in timber harvesting process 122 Vid Mikulič Kako v gozdarstvu razvijati računalniške rešitve? Application development in forestry 126 Iztok Winkler Družbene spremembe in gozdarstvo 131 Vid Mikulič, Jože Skumavec Poskus oblikovanja novega obrazca za odkazilo 136 Ilija Mihajlovič Pomen gozdov pri delu majdanpeških rudnikov 140 Strokovna srečanja :142 Iz domače in tuje prakse Naslovna stran: Janez Černač: Mraz in veter sta si podala roke Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Bat~č. dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chlef Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Polletna naročnina za delovne organizacije 200000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 20 000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana i .! Oxf.: 624 Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi? Jože PAPEŽ Izvleček Papež, J.: Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski vest- nik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 9. V delu je prikazan problem gospodarjenja s propadajočimi jelovo-bukovimi gozdovi na trnov- ski planoti. Ker so se pojavili dvomi o pravilnosti ciljev, zastavljenih leta 1982, smo pregledali stare gozdnogospodarske načrte od leta 1877 dalje. Pregled starih načrtov in poglobljena razčlemba zdravstvenega stanja potrjujeta umestnost pred- laganih sečenj in gojitvenih ukrepov. 1. UVOD V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju je sušenje jelke najmočnejše na trnovski planoti, stanje pa je najbolj kritično v čistih jelovih sestojih v GGE Trnovo. Zaradi močnega znižanja prirastka jelke in velikega deleža sušic v preteklem deset- letju smo se leta 1982 pri reviziji GGE Trnovo odločili za pospešeno umetno ob- novo čistih jelovih sestojev, intenzivnejše pobiranje hirajočih jelovih dreves v mešanih in čistih bukovih sestojih in za kopičenje lesne zaloge v bukovih sestojih. Posledica te odločitve je bil v primerjavi s prejšnjim desetletjem za 55,7% večji etat iglavcev in za 3,1% manjši etat listavcev. Saditev pa se je povečala za 205 %. Strokovna komisija za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov, ki se je se- stala 22. 12. 1987 in 1. 3. 1988 ter obrav- navala načrt v petem in šestem letu trajanja, je imela pomisleke proti tako visokim seč­ njam, češ da je tako ogrožena trajnost donosov v družbenem sektorju SGG Tol- min. Zato je znižala predvideni etat za 45.000 m3 iglavcev, ki zaradi nepredvidljivo- .. Mag. P. J., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, YU. Synopsis Papež, J.: Does the view into the past enable better management with forests? Gozdarski vest- nik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in E11glish, lit. quot. 9. The article presents the problem of the manag- ing with the dying back of fir-beech forests in the Trnovo plateau. Due to the doubt which has arisen concerning the aims agreed upon in 1982, old forest managing plans from 1877 on have been looked over. The inspection of old plans and a detailed analysis of the health condition confirm the decision as regards the cuttings and silvicultural measures proposed as the right one. sti sušenja jelke niso bili razporejeni po oddelkih, višina predvidenih gojitvenih del pa je ostala nespremenjena! Mnenje stro- kovne komisije za obravnavanje gozdnogo- spodarskih načrtov je upoštevano v odločbi RKKGP, s katero je potrjen gozdnogospo- darski načrt GGE Trnovo 1983-1992. Ker se z mnenjem komisije za obravna- vanje gozdnogospodarskih načrtov in od- ločbo RKKGP ne strinjamo, smo se odločili, da bomo temeljito proučill dosedanje go- spodarjenje in zdravstveno stanje gozdov na 879 ha velikem predelu Dolina (21 % skupne površine gozdov GGE Trnovo, 31% lesne zaloge iglavcev in 34% prirastka iglavcev), ki ga poraščajo pretežno čisti jelovi sestoji in v katerem je za obdobje 1983-1992 predvidenega 54% vsega po oddelkih razporejenega etata iglavcev in 65% celotne umetne obnove gozdov. 2. OPREDELI"rEV PREDELA DOLINA GGE Trnovo se razprostira na jugoza- hodnem in severnem delu trnovske planote, na nadmorski višini 800-1445 m, le v pre- padnih Govcih se spusti do 700 m nadmor- ske višine. Skupna površina enote znaša 4144,67ha, od tega 3390,05ha gospodar- G. V. 3/89 97 skih in 754,62 ha varovalnih gozdov. Predel Dolina leži na skrajnem jugoza- hodnem delu enote in je v zadnjem času uveljavljeno ime za valovit vrtačast svet levo od ceste Trnovo-Nemci-Lokve. 879 ha velik predel je porasel pretežno s starimi jelovimi gozdovi, v katerih se jelka močno suši. Manjši del, ki je nagnjen proti Čepovanskemu dolu, pa poraščajo čisti bukovi gozdovi. Razprostira se v nadmorski višini 800-900 m, posamezni vrhovi pa ne presegajo 1 000 m. Skrajni jugozahodni del predela Dolina je iz krednih apnencev, večinski del pa pred- stavljajo jurski apnenci. Mikrorelie'fno se pojavljajo vse lege, sama planota pa je nagnjena proti jugozahodu. Prevladujejo rendzine in srednjegloboka rjava pokarbo- natna tla. -· Za podnebje visokega Krasa je značilna obilica padavfn, ki so posledica bariernega učinka dinarskega masiva, ob katerem se močno odcejajo vlažne zračne mase ge- novsko-jadranskih clklonov, ki prihajajo od morja. Letno povprečje padavin znaša 2000 do 3000 mm, višina padavin pa narašča od roba nad Vipavsko dolino proti Goljakom, najvišjemu vrhu Trnovskega gozda, kjer celo presega 3000 mm na leto. Padavine so ugodno razporejene, saj v vegetacij- skem obdobju od aprila do septembra pade kar ca. 1150 mm padavin. Največ padavin je oktobra in novembra. Srednja letna tem- peratura se v Trnovskem gozdu giblje pod 5 °C, vendar je temperatura na južnem robu nad Vipavsko dolino višja in se proti severu naglo znižuje. Leta 1977 je biološki inštitut SAZU iz Ljubljane proučil in skartiral rastje GGE Trnovo. V predelu Dolina sta bili ugotovljeni gozdni združbi Abieti-Fagetum praealpino · dinaricum (827 ha) in Seslerio-Fagetum Gospodarski razredi v Dolini 1. A-F aceretalna rastišča 2. A-F typicum, asperuletosum 3. A-F typicum, asperuletosum 4. A-F typicum, asperuletosum 5. A-F festucetosum, calamagrostidetosum 6. A-Ffestucetosum, calamagrostidetosum 7. A-Ffestucetosum, calamagrostidetosum 8. A-F mercurialetosum, seslerietosum 9. A-F mercurialetosum, seslerietosum 98 G. V. 3/89 (52 ha). V združbi Abieti-Fagetum praeal- pino dinaricum prevladujejo naslednje pod- združbe: typicum (239 ha), festucetosum (195ha), asperuletosum (146ha), acereto- sum (93 ha) in seslerietosum (32 ha). Ostale štiri podzdružbe se pojavljajo na 51 ha, takrat pa niso skartirali 71 ha nasa- dov. Leta 1982 smo pri reviziji GGE Trnovo v Dolini izločili devet gospodarskih razredov, ki so navedeni v preglednici. 3. METODE DELA Da bi proučili dosedanje gospodarjenje z gozdovi, smo pregledali vse dostopne goz- dnogospodarske načrte za GGE Trnovo (1877-1886, 1887-1896, 1897-1906, 1907-1916, 1931-1940, 1953-1962, 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1992) in si za vsak odsek v Dolini izpisali naslednje podatke: površina, oblika sestaja, starost, sklep, lesna zaloga in prirastek, predvideni etat in gojitvena dela. Podatki o opravljenih sečnjah so bili na razpolago le za obdobje 1931-1940, 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1987. Pri iglavcih pa smo ločili . le slučajne pripadke od ostalih vrst donosov. Podatki o opravljenih gojitvenih delih so bili na razpolago za obdobje 1973-1982 in 1983-1987, popisali pa smo le saditev, vzdrževanje nasadov (žetev in čiščenje) in zaščito pred divjadjo. Vse zbrane podatke je na računalniku DEL TA 644 obdelal go- zdarski tehnik Egon Obid. Podatke o odstrelu srnjadi v predelu Dolina smo dobili iz popisa odstrela v Lovski družini Trnovski gozd za obdobje 1965- 1987. Zdravstveno stanje smo vzorčno ugotovili na površini 239,92 ha, in to v oddelkih 30 -naravni -naravni - zabukovljeni - zajelovljeni -naravni - zabukovljeni - zajelovljeni -naravni - zabukovljeni 42ha 131 ha 109 ha 276ha 37ha 34ha 135 ha 50 ha 65ha a, b, c; 36 a, b, c; 37 a, b; 38 b, c; 42 b in 43 c. Te oddelke so do l. 1982 imeli za najbolj ohranjene in vitalne, zato so v njih pobirali le sušice. Glede na zastopanost drevesnih vrst v posameznih odsekih smo izoblikovali dva stra tuma: naravni mešani sestoji jelke in bukve (več kot 30% jelke in bukve) ter zajelovljeni sestoji (več kot 70% jelke). V vzorčni mreži 1 00x1 OO m smo z metodo šestih dreves ugotovili naslednje parametre: - razdalja do šestega drevesa, - drevesna vrsta, - premer v cm, - višino najbližjega drevesa iglavcev v m, - višino najvišjega drevesa iglavcev v m, - prirastek na 5, 15 in 25 let v mm, - klasifikacija IUFRO (sloj, vitalnost, raz- vojna težnja, gojitvena vloga, tehnična vrednost, dolžina krošnje), - osutost krošnje (1 - do 1 O%, 2 - 11 do 25%, 3-26 do 60%, 4- nad 60%, 5 -sušica), - utesnjenost krošnje (1 - neutesnjena, 2 - utesnjena z ene strani, 3 - utesnjena z dveh strani, 4 - utesnjena s treh strani, 5 - utesnjena s štirih strani). Vse podatke smo šifrirali, na računalniku pa jih je obdelal dr. Milan Hočevar, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 4. IZSLEDKI 4.1 . Gozdni fondi Gozdni fondi so prikazani v tabeli št. 1 in na grafikonih 1, 2, 3 in 4. Zaradi nazor- nega prikaza sprememb so grafikoni izde- lani za leta 1876, 1906, 1930, 1952 in 1982. Površina gozdov se v obdobju 1876 do 1930 ni spreminjala, razlike nekaj hektarjev pa so verjetno posledica različno natančnih meritev. Površina gozdov se je povečala šele leta 1952 z vključitvijo dela bivših zasebnih gozdov. Leta 1876 so Dolino pokrivali mladi čisti sestoji jelke in bukve, mešanih sestojev pa je bilo malo. Poleg mladih sestojev je btlo tudi 206,84 ha bukovih sestoj ev, starih 1 OO do 140 let v fazi pomlajevanja z jelko in bukvo. Lesna zaloga je znašala 122m3/ha, prevladovala pa je bukev. V tridesetih letih so končali pomladitev in posekali stare bukove sestoje. Leta 1906 so tako prevla<;jovali 20-80 let stari jelovi sestoji, povprečna lesna zaloga pa je zna- šala 226m3/ha, od tega 152m3 iglavcev. Do leta 1930 so posekali še zadnje ostanke starih bukovih sestojev. Lesna za- loga je narasla na 353m3, 278m3 iglavcev in 75m3 listavcev, večina sestoj ev pa je bila stara 60 do 1 OO let. Leta 1952 so prevladovali BO do 120 let stari jelovi sestoji. Lesna zaloga je znašala 321 m3/ha, 238m3 iglavcev in 83 m3 1istav- cev, zaradi uporabe Šušteršičevih deblov- nic je bila za 1 O% podcenjena (pri reviziji l. 1962 so ugotovili, da je vsakoletno od ka- zilo dalo za ca. 1 O% prenizke lesne mase). Od leta 1930 do 1952 se je v starostnih razredih nad 60 let precej povečal delež mešanih sestojev. če odštejemo premik iz tretjega v četrti starostni razred, znaša to dobrih 60 ha, kar že nakazuje propadanje jelke. Leta 1982 je bilo razmerje starostnih razredov že popolnoma porušeno. Prevla- dovali so nad 1 OO let stari jelovi in jelovo-bu- kovi sestoji, evidentiranih pa je že bilo 123,15 ha smrekovih nasadov, osnovanih po letu 1952. Delež mešanih sestojev se je ponovno povečal za 32 ha, bil pa bi večji, če ne bi začeli sestoj ev umetno obnavljati. Gibanje prirastka je težko oceniti, kajti do leta 1952 so uporabljali tablične podatke za povprečni starostni prirastek, od leta 1962 pa tekoči prirastek, izračunan po Klepčevi metodi. Tekoči prirastek jelke je npr. leta 1962 znašal 1,4% ali 3,6 m3/ha, leta 1982 pa le 1,0% ali 2,1 m3/ha. Padec prirastka je posledica staranja sestojev in hiranja jelke. Na grafikonu št. 3 je prikazan razvoj površin gospodarskih gozdov po starostnih razredih za GGE Trnovo. Iz prikaza je razvidno, da so dogajanja v Dolini samo odraz dogajanja v celi enoti. Leta 1876 se je v GGE Trnovo začel proces obnove, ki se je končal nekje okoli leta 1906, v letih 1930 in 1952 pa je bilo razmerje starostnih razredov blizu optimal- nemu. Leta 1952 je bil zadnji čas za začetek obnove, leta 1982 pa je razmerje starostnih razredov popolnoma porušeno in je zrcalna podoba stanja iz leta 1906. G. V. 3189 99 4.2. Etat in realizacija sečenj Etat in realizacija predpisanih sečenj sta prikazana v tabelah št. 2 in 3 in na grafiko- GRAFIKON Št.: 1 nih št. 4 in 5. Na žalost so podatki o sečnjah le za obdobje 1931 do 1940 in 1963 do 1987. PRIKAZ RAZVOJA SESTOJEV PO STAROSTNIH RAZREDIH ITIIIJJTI]] sestoji ig lav cev ' ~ mešani sestoji CJ sestoj listavcev ho 300 J 8 7 6 ho30~ 952 200~ tOO~ 20Q- ~oo- i -20 21-l.O 1.1-60 61-80 81-100 ~OH20 no.di20 iCO 1 00 G. V. 3189 V obdobju 1876-1916 so v Dolini konča­ vali z naravno obnovo. Intenzivnost sečenj GRAFIKON Št.: 2 je bila visoka, v posameznih desetletjih pa je bila predvidena naslednja intenzivnost: PRIKAZ RAZVOJA LESNIH ZALOG PO STAROSTNIH RAZREDIH 1876 m3 LOOOO- iglovci lOOOO- Jim 20000- iDOOO-Iiii!oU!!I! '1-20 21-1.0 Li-GO 61-80 8H00 ~H20 nadl20 190.6 m3 70000- 60000- :.oooo- t.oooo- 30000- 2000()- 10000- 1-20 1930 120000- 100000- 80000- 60000- l.OODo- 20000- 1952 IOOOOQ- 80000.. 60ooo- 2000(}. HO 1982 m3 160000- 1l..OOOD- 120000- ~00000- ao o oo- 600()()- 1.0000- 2000()- listavci G. V. 3/89 101 - 1877 do 1886; 32% lesne zaloge in 147% prirastka {163% iglavcev in 132% listavcev), - 1887 do 1896; 16% lesne zaloge in 129% prirastka, - 1897 do 1906; 11 % lesne zaloge in 58% prirastka (19% iglavcev in 117% listavcev), - 1907 do 1916; 17% lesne zaloge in 99% prirastka (42% iglavcev in 208% listavcev). Za obdobje 1887-1896 je bil predviden samo skupni etat. Vendar na podlagi podat- kov iz let 1886 in 1896 lahko sklepamo, da je bil tudi v desetletju 1887-1896 predviden posek več kot 100% prirastka listavcev. Za obdobje 1916-1953 so znani podatki le za desetletje 1931-1940. Predvidene so bile zelo nizke sečnje, 4% lesne zaloge in 30% prirastka. Dejansko so posekali precej več, in sicer 11 % lesne zaloge in 80% prirastka. Za obdobje po drugi svetovni vojni je značilno, da je bil etat iglavcev sprva nizek, nato pa čedalje večji, vendar so ga vedno prekoračili. Predvidena in dosežena inten- zivnost sečnje prirastka iglavcev je bila v posameznih desetletjih taka: - 1953 do 1962; predvidena intenzivnost 91%, - 1963 do 1972; predvidena intenzivnost 116 %, dosežena 127 %, - 1973 do 1982; predvidena intenzivnost 155 %, dosežena 222 %, - 1983 do 1992; predvidena intenzivnost 436%, v petih letih dosežena 261 %. Za desetletje 1983-1992 je bil za GGE Trnovo predpisan tudi nerazporejeni etat iglavcev (45.000 m3). Del tega etata smo prišteli k skupnemu etatu za Dolino, in to v dveh različicah. Pri prvi smo etat iglavcev povečali za 31 %, to je za delež Doline pri skupni lesni zalogi iglavcev v enoti, pri drugi pa za 54%, to je za delež Doline pri skupnem etatu iglavcev, razporejenem po oddelkih. Če primerjamo tako popravljeni etat iglavcev s sečnjami, vidimo, da v petih letih etat ni dosežen 60, ampak le 46 do 51-odstotno. Da je bilo zdravstveno stanje jelke v Dolini vedno vprašljivo, kažejo podatki o deležu slučajnih pripadkov pri iglavcih, ki so prikazani v tabeli št. 3. Delež sh.Jčajnih 1 02 G. V. 3189 pripad kov je vedno znašal 29-35%, le v obdobju 1983-1987 je zabeleženih le 19% slučajnih pripadkov. številka je nižja zato, ker smo po l. 1982 začeli pri redni sečnji pobirati tudi drevesa, ki še niso suha, po oceni pa se bodo kmalu posušila. Drugi razlog je ta, da pomladitvena jedra osnu- jemo v najslabših delih sestojev in drevje posekama prej, preden se posuši. V elaboratu za desetletje 1931-1940 je zelo točen popis sečenj. Iz tega je razvidno, da je za 3% slučajnih pripadkov kriv sneg, za 1 % veter, 27% pa je bilo rakastih dreves in sušic. Slučajno imamo podatke o predvidenih sečnjah na koncu enega pomladitvenega obdobja in na začetku drugega. Podatki potrjujejo znano dejstvo, da so pri vsakem uvajanju in na koncu pomlajevanja po- trebne sečnje, ki so večje od prirastka. Če se je pomlajevanje začelo z zamudo, je predvideni etat precej večji od prirastka in če ne poznamo pravih vzrokov, se zdi, da je nenormalno visok. Kljub temu je bilo v povojnem obdobju vedno več sečenj iglav- cev kot predvidenega etata. Verjetni razlog stalnega prekoračevanja je velik delež slu- čajnih pripadkov. 4.3. Gojitvena dela Pregled za celotno obravnavano obdobje predpisanih del je prikazan v tabeli št. 4, uresničitev gojitvenih del za obdobje 1973 do 1987 pa na grafikonu št. 6. Zanimivo je, da vse do elaborata za obdobje 1931-1940 ne zasledimo predpi- sov o gojitvenih delih. Za obdobje 1876-1906 je značilna inten- zivna obnova gozdov in prevladovanje mla- dih sestojev. Ker naravna obnova ni bila problematična, saditve niso predpisovali. Ker je večina sedanjih čistih jalovih sestojev nastala iz mešanega jelovo-bukovega mla- dja, preseneča, da niso predpisovali nobe- nih sproščanj mladja ali pa uravnavanja zmesi. Vendar so ta dela v določenih oddel- kih gotovo opravljali, drugače zdaj ne bi imeli toliko čistih jalovih sestojev. Leta 1930 so že umetno obnavljali in za obdobje 1931-1940 so predpisali 6,45 ha saditve in nobenih negovalnih del. Po drugi svetovni vojni se je pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta za obdobje 1953-1962 že pokazala potreba po začetku obnove starih jelovih sestojev. Kljub že takrat ugotovljenemu slabemu zdravstve- nemu stanju jelke in njenemu slabemu GRAFIKON št. : 3 pomlajevanju so dali prednost pripravi za naravno obnovo. Ker z naravno obnovo ni bilo nič, so pri reviziji leta 1962 predpisali samo umetno in prvič tudi ustrezne nego- RAZVOJ POVRŠIN GOSPODARSKIH GOZDOV PO STAROSTNIH RAZREDIH V 1876 ha 1906 1-20 2i·40 L.HO 61-80 SHOD iOi-~20 nod~20 1930 ho 1-20 2t-L.O 41-60 Gl-80 8HOO to1·l20 nad~20 GGE TRNOVO 1952 ~ ....----.----1----- .---- -f--- 1-20 2t-L.O l.HO 61-80 81-lDO {OH20 nadf20 1982 1·20 2H.Q l..i-60 6{-80 Sl-lOO ~H20 nodl20 G. V. 3/89 1 03 valne ukrepe. Leta 1972 so pri reviZIJI ponovno obudili upe na naravno obnovo in temu ustrezno zmanjšali delež umetne. Pr- vič pa so predpisali tudi zaščito pred div- jadjo. Pri reviziji leta 1982 so ugotovili, da je naravna obnova čistih jelovih sestoj ev iluzi- ja, da je njihovo zdravstveno stanje čedalje slabše in da prirastek jelke naglo pada. Zato so se odločili za pospešeno umetno obnovo jelovih sestojev (20-30 let), v me- šanih sestojih pa naj bi s pobiranjem shira- nih jelk ustvarili razmere za naravno obno- vo. Posledica te odločitve je predpisanih 171 ha umetne obnove, 593 ha žetve, 350 ha čiščenj in 914 ha zaščite pred divjadjo. Popis opravljenih gojitvenih d.el je na razpolago le od leta 1973 dalje. Za obdobje 1973-1982 je pomanjkljiv, zato tudi ni pri- merjave načrtovanih in uresničenih del, ker ta ne bi bila stvarna. Primerjava načrtovanih in uresničenih del za obdobje 1983-1992 pa je za prvih pet let pokazala: - da je bilo posajenih 56,80 ha (33% plana), da so poželi 109,73 ha (35% plana), - da so očistili na 66,65 ha (19% plana), - da so 219,15 ha zaščitili pred divjadjo (24% plana). Izkazalo se je, da je bila ocena težnje sušenja jelke premila, saj so v petih letih posekali 60% etata iglavcev, razporeje- nega po oddelkih, ali 46-51% vsega etata (če upoštevamo še nerazporejeni etat iglav- cev). Ker je predpisani etat dosežen z večjim deležem sušic in manjšim deležem končnih posekov, problem obnove ponovno samo odlagamo, izkoriščenost proizvodne sposobnosti rastišč pa se manjša. 4.4. Gospodarjenje z divjadjo Gozdnogospodarska enota Trnovo je del lovišča LO Trnovski gozd, predel Dolina pa je v srednjeročnem lovsko-gospodarskem načrtu zaradi svojih posebnosti obravnavan kot samostojen habitat. Po robovih habitata je razpršenih še 38 ha kmetijskih površin. Prepletanje starih presvetljenih jelovih se- stojev (z ugodnimi prehrambnimi pogoji) z mladovji različne staro,sti (v katerih je zave- tje) nudi srnjadi zaenkrat idealne življenjske razmere, zato je ta številčna. Ker je Dolina tudi zimsko stanišče srnjadi, sem se pozimi 104 G. V. 3/89 seli srnjad iz okoliških bukovih gozdov, so škode v nasadih reden pojav in je zaščita s premazi nujno potrebna. Podatke o odstrelu srnjadi imamo od leta 1965 dalje. Iz njih je razvidno, da povprečni letni odstrel znaša 26 živali ali 3/1 OO ha. V razdobju 1979-1985 pa je bil povprečni Jetni odstrel kar 36 živali ali 4/1 OO ha. Leta 1986 in 1987 je odstrel znašal le 2, 7 živali na 1 OO ha, vendar zaradi ne regularnega lova. Leta 1986 je bil Črnobil, leta 1987 pa ni bilo treba upleniti še srne ali mladiča, če si uplenil trofejnega srnjaka. Vsako leto so npr. povprečno uplenili šestnajst srn in mladičev, leta 1987 pa samo osem. Na grafikonu št. 7 je prikazano gibanje odstrela srnjadi v obdobju 1965-1987. Z njega je razvidno, da je bil odstrel do leta 1978 na približno enaki ravni, leta 1979 pa se je občutno povečal. Zanimivo je, da se je leta 1979 precej povečal odstrel trofejnih srnjakov, pa tudi lanščakov. Razlogov za povečani odstrel je verjetno več: - s povečanjem sečnje in saditve (grafi- kana 5 in 6), ki potekata hkrati s poveča­ njem odstrela, so se izboljšali prehrambeni pogoji, nasadi, osnovani po letu 1963, so se strnili in s tem so se izboljšali življenjski ali bivalni pogoji, - izboljšani življenjski in prehrambeni pogoji omogočajo, da na isti življenjski po- vršini živi večja populacija srnjadi z manj- šimi ozemlji, - zaradi škode v nasadih so gozdarji pritiskali na !ovce, naj v tem predelu pove- čajo odstrel, - huda ali mila zima vplivata na selitve in s tem na višino odstrela srn in mladičev in tudi na številčnost populacije v nasled- njem letu. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da imata povečana sečnja in saditev precej- šen vpliv na številčnost populacije srnjadi, na višino odstrela pa vplivajo številni drugi dejavniki (lovska politika, cena goriva itd.). Sodelovanje med LO Trnovski gozd in gozdarji je bilo dosedaj dobro. Zato tudi ni bilo težav pri sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in ob- veznostih pri preprečevanju škod zaradi divjadi in poškodb divjadi, kjer je med drugim za habitat Dolina določeno: GRAFIKON št : 4 GOZDNI FONDI IN ETAT - iglavci D listovci LESNA ZALOGA PRIRASTEK ETAT G. V. 3/89 105 - za izboljšanje zimskih prehrambenih pogojev bodo na prisojnih legah po potrebi podrli jelke (TOZD Trnovo), - težišče odstrela rastlinojede divjadi bo v habitatu Dolina, in sicer najmanj 4 živali na 1 OO ha (LO Trnovski gozd), - če bo ris močneje posegel v populacijo srnjadi, bo odstrel določen z letnimi plani (LO Trnovski gozd in TOZD Trnovo), - TOZD Trnovo bo redno ščitil nasade in dogovorjene površine z naravnim mlad- jem, pri čemer bo uporabljal učinkovita zaščitna sredstva, - če LO Trnovski gozd ne izpolni obvez, ki izhajajo iz tega sporazuma in je zato divjad na nasadih in dogovorjenih površi- nah povzročila nenormalno škodo, je LO dolžna to škodo povrniti. Škodo lahko po- vrne vrednostno ali pa z delom pri zaščiti nasadov in naravnega mladja. Dokler je gozd zdrav, se da z njim in divjadjo nemoteno gospodariti. Takoj ko se reproduktivna sposobnost drevja zmanjša, postane številčnost, ki v zdravem gozdu ni moteča, previsoka in izključuje naravno obnovo. Ker se v danih razmerah jelka in javor v ogradi dobro pomlajujeta (postavili smo jo pred petimi leti), zunaj nje pa o tovrstnem mladju ni sledu, bo treba v Dolini in soseščini povečevati odstrel rastlinojede divjadi toliko časa, dokler se v mešanih jelovo-bukovih sestojih jelka ne bo začela pomlajevati. V nasprotnem primeru jelko lahko odpišemo kot aktualno drevesno vrsto. 4.5. Zdravstveno stanje gozdov Problem zdravstvenega stanja gozdov je pereč, zato smo zastavili obširnejšo razi- skavo. Ker računalniška obdelava podatkov še ni končana, bomo na tem mestu prikazali le del izsledkov, ki dovolj spodbujajo k razmišljanju. Za oba stratuma (mešani je- lovo-bukovi in čisti jelovi gozdovi) smo pri- kazali: - zdravstveno stanje jelke glede na raz- lično stopnjo osutosti iglic in - prirastka po stopnjah osutosti za 25 let nazaj. Stopnjo poškodovanosti drevja glede na osutost iglic smo ugotavljali le pri iglavcih, prikazana pa je v tabeli št. 5, za jelko pa 1 06 G. V. 3/89 na grafikonu ·št. 8. Ugotovimo lahko nasled- nje: - jelka je zelo poškodovana, smreka pa precej manj, - stopnja osutosti iglic je pomembna predvsem v zgornjem sloju, kjer je 86 do 89% vseh jelovih dreves, - skrb vzbujajoč je velik delež poškodo- vanih in zelo poškodovanih jelovih dreves v zgornjem sloju, - v jelovo-bukovih gozdovih je v zgor- njem s loju 40% poškodovanih in 45% zelo poškodovanih dreves, - v čistih jalovih sestojih je v zgornjem sloju 47% poškodovanih in 41% zelo po- škodovanih dreves. Na koncu lahko ugotovimo, da je osutost iglic pri jelki zelo visoka in da normalnih, zdravih jelovih dreves tako rekoč ni več. Pri vseh iglavcih smo ugotavljali tudi prirastek v 25 letih. Pri izračunu povprečne širine branike po posameznih obdobjih in stopnjah poškodovanosti je premer drevesa upoštevan kot kovariabla in njegov vpliv je tako nevtraliziran. Povprečna širina branik je primernejša od odstotka prirastka, kajti tako se izognemo vplivu uporabe različnih tarif. Prirastek jelke je prikazan v tabeli št. 6 in na grafikonu št. 9. Ugotovitve so naslednje: - stvarno primerljivi so le podatki za ogroženo, poškodovano in zelo poškodo- vano drevje ter povprečje, kajti za te stopnje poškodovanosti imamo dovolj meritev, - občuten padec prirastka je zabeležen v obdobju 1973-1982, - med jelovo-bukovimi in jelovimi go- zdovi ni občutnih razlik v prirastku, - prirastek po stopnjah poškodovanosti se razlikuje v vseh obdobjih, - težnja padanja prirastka je očitna pri vseh stopnjah poškodovanosti. Primerjava zdravstvenega stanja in pri- rastka po različnih stopnjah osutosti do- končno pokaže, da je vsakoletno povečanje deleža sušic logična posledica izredno sla- bega zdravstvenega stanja jelke in da je vsako odlaganje obnove čistih jelovih se- stojev neodgovorno početje. 5. GOZDNOGOSPODARSKAPOUTIKA Glede na načrtovano in izvajano gozdno- m~ il.. OOD 12 o 10000 s 000 6 000 L 000 30 GRAFIKON št: 5 SEČNJA 1963- 1987 slučajni donos lglavcev glavni, vmesni, izredni donos ig lovcev m -] CJ vsi donosi listavcev GRAFIKON št.: 6 vzdrževanje jra9:Jcbv GOJITVENA DELA 1973 - 1987 /~----, // \ -- \ \ 1 \ 1 v 1 1 1 1 Fita " 1 i / '\ 1 j 1 \ 1 i 1 " \ li '', / j ·,, \,_ _ _} i 1 / 1 '\ . v / \.. 1 i '\.,..............-' i 1 i / 1 20- ",.---·-·-·-·-·-·--·-·-·-·-._i ",. /sadnja leto 82 83 et. as M 87 G. V. 3/89 1 07 gospodarsko politiko v Dolini lahko razde- limo gospodarjenje z gozdovi na tri ob- dobja: obdobje pred prvo svetovno vojno, - obdobje med obema vojnama, - obdobje po drugi svetovni vojni. 5.1. Obdobje pred prvo svetovno vojno Za obdobje 1877-1916 je značilno kon- čevanje velikopovršinskega pomlajevanja. Zaradi obilice mladih sestojev in sestojev v pomlajevanju so bile lesne zaloge nizke, pri načrtovanem etatu pa so absolutno prevla- dovali listavci. Značilnosti tedanjega gospo- darjenja so naslednje: - v starejših starostnih razredih so pre- vladovali bukovi sestoji s primesjo jelke, s pripravo sestojev na pomladitev so začeli pri 100-120 letih, - pomladitveno obdobje je trajalo 20-40 let, - nova mladja so bila mešana, običajno razmerje drevesnih vrst pa je bilo 6 : 4 v korist jelke ali bukve, z izsekovanjem bukve so ustvarili čiste jelove sestoje, - za uspešno pomlajevanje jelke je bilo v čistih bukovih sestojih potrebno zelo malo jelovih semenja kov, - problema z divjadjo niso poznali, dru- gače se jelka ne bi uspešno pomlajevala, - gojitvenih del v tem obdobju niso pred- pisavaH, čeprav so z izsekovanjem bukve dejansko opravljali uravnavanje zmesi. Na koncu lahko ugotovimo, da pred sto leti naravna obnova ni povzročala težav in da je bil cilj takratnih gozdarjev ustvariti čim več sestojev iglavcev. 5.2. Obdobje med obema vojnama Za obdobje po letu 1916 za Dolino ni podatkov o etatih, sečnjah in gojitvenih delih. Ti podatki so samo za desetletje 1931-1940, za desetletje 1921-1930 pa imamo podatke samo za celo enoto. Kljub temu da so bile v teh dveh desetle~ih sečnje razmeroma visoke, pa lahko na podlagi razpoložljivih podatkov sklepamo, da so v tem obdobju predvsem kopičili lesne zaloge in pobirali zaradi jelovega raka oslabelo in suho drevje. 108 G. V. 3/89 5.3. Obdobje po 11. svetovni vojni Za obdobje po 11. svetovni vojni je najbolj primerno pokazati, kako so v času veljavno- sti posameznih gozdnogospodarskih na- črtov obravnavali, načrtovali in razvijali go- spodarjenje z gozdovi. 1. V planskih letih 1945-1952 gozdno- gospodarskega načrta za GGE Trnovo še ni bilo. Takrat so posekali 205993 m3, od tega 122667 m3 iglavcev. To pomeni letni posek 25785 m3 (15370 m3 iglavcev in 10415 m3 listavcev). Ker se je v Dolini v obdobju 1930-1952 zmanjšala lesna za- loga iglavcev za 40 m3/ha, lahko upravi- čeno sklepamo, da je bilo eno izmed težišč sečenj iglavcev prav tu. 2. Leta 1952 so izdelali prvi načrt po drugi svetovni vojni. Tak~at je bilo v Dolini že 337 ha sestojev, starejših od 100 let (38 %), torej je bil zadnji čas za obnovo. Dr. Wraber je že leta 1952 ugotovil, da je jelka v čistih sestojih starikava, da je na robu svojega areala, da nima najboljših življenjskih pogojev, da je močno pod- vržena rakastim obolenjem in da se zato slabo pomlajuje. Kljub temu so pri načrtova­ nju gospodarjenja dali prednost naravni obnovi in jo predvideli na površini 50 ha, posadili pa naj bi le 21 ,30 ha. Vzrok je verjetno dejstvo, da so do takrat osnovane smrekove kulture močno trpele zaradi sne- golomov. Letni etat naj bi znašai40730m3 (30 402 m3 iglavcev in 1 O 328 m3 listavcev), kar je 125% sečnje iz obdobja 1931-1940. V smernicah za gospodarjenje, ki so bile ustrezne, je bilo zapisano: - obhodnja znaša 120 let, - pri 1 OO letih začeti s pomlajevanjem, - pomladitvena doba znaša 40 let, - predpisano je bilo uvajanje »femel- šlaga«, - v čistih jalovih sestojih so na manjših površinah predvideli setev bukve, - predpisana je bila tudi podsetev jelke. Za ponazoritev navajam naslednjo ugoto- vitev dr. Pipana, ki je bil poročevalec za ta načrt, ne vem pa, ali so njegovo mnenje pri določanju obsega etata in obnove upo- števali ali ne: »Pri tako abnormalnem razporedu dob- nih razredov, kjer imamo velike površine odločno prastarih gozdov brez prirastka, je treba pohiteli s sečnjo, da se na ta način poveča prirastek. V takih primerih se mora odstopiti od načela stroge trajnosti donosov in je na mestu, da stare sestoje čimprej likvidiramo. Pri tem moramo seveda strogo voditi računa o pogojih prirodnega in umet- nega pomlajevanja. Pod nobenim pogojem se ne sme zgoditi, da bi na posekah zavla- dal plevel.« 3. Neuspešna naravna obnova in stanje sestojev sta pri reviziji leta 1962 narekovala večji delež umetne obnove. Zato so v Dolini predpisali 59,50 ha saditve in prvič tudi ustrezne negoval ne ukrepe: 64 ha žetve in 315,36 ha čiščenj. Pri reviziji je urejevalec zabeležil, da umetno osnovanih kultur niso negovali, da so tudi popolnoma propadle, škoda zaradi divjadi pa je bila občutna (srnjad, zajec). Zaščite pred divjadjo sicer ni predvidel, je pa v smernicah za gospo- darjenje napisal naslednje: »Tako kot za gozdnogospodarske enote je treba tudi za lovišče 'Trnovski gozd' napraviti ureditveni načrt, ki naj uskladi obe dejavnosti, pri tem pa je upoštevati gozdno gospodarstvo kot primarno !cc GRAFIKON št.: 7 ODSTREL SRNJADI v OBDOBJU 1965 - 1987 kom Navodilo, ki je tudi danes še kako aktual- no, vendar v praksi ni bilo nikoli dosledno uresničeno. Kot zanimivost naj navedem, da je urejevalec predvidel tudi prepoved paše v gozdu, opozoril na povečani izletni- ški turizem in na potrebo ureditve prostorov za piknik. Predvideli so etat v višini 48 563 m3 (36 427 m3 iglavcev in 12 136 m3 listav- cev), kar je 119% za obdobje 1953-1962 predpisanega etata. V gozdnogospodar- skem načrtu enote pa je bilo predpisano, da se v primeru slučajnega pripadka zmanjša glavni donos. Določba, ki je lo- gična v primeru ujm in vprašljiva pri sanitar- nih sečnjah, še posebej, če upoštevamo ugotovitve o zdravstvenem stanju jelke iz leta 1952. Zanimivo je tudi stališče strokovnega sveta SGG Tolmin, ki je leta 1964 na eni izmed svojih sej obravnaval gozdnogospo- darski načrt za GGE Trnovo in sklenil, da je treba ugotoviti površino in zaloge sesto- jev, starejših od 1 OO let, ter določiti raz- dobje, v katerem jih bodo obnovili. Višina predpisanega etata in obnova pa kažeta, da tega sklepa niso upoštevali. trofej ni srnjaki ---- lonščaki ---·-·- srneči mladiči ·-·------- skupni odstrel G. V. 3/89 1 09 4. Leta 1972 je bila izdelana druga revi- zija načrta iz leta 1952. Urejevalec je že ugotovil slabo zdravstveno stanje in suše- nje jelke in predvidel etat 70 492m3 (48 997 m3 iglavcev in 21 495 m3 listavcev), kar je 145% etata, predvidenega leta 1962. Nera- zumljivo je, da pri tako povečanem etatu ni povečal obsega umetne obnove, ampak je po tihem celo upal na naravno obnovo in jo predpisal na površini 18 ha. Škode zaradi divjadi pa so bile že tako očitne, da je bilo treba predpisati tudi zaščito pred divjadjo. Da so bile urejevalčeve ugotovitve o slabem zdravstvenem stanju jelke in zato povečanem etatu iglavcev pravilne, kaže podatek, da so v obdobju 1973-1982 v Dolini dosegli 143-odstotni etat iglavcev, od posekanih 70155 m3 iglavcev pa je bilo kar 35% slučajnih pripadkov, predvsem sušic. 5. Leta 1982 so pri obnovi načrta GG E Trnovo ugotovili, da je razmerje starostnih razredov popolnoma porušeno, da je na- ravna obnova čistih jalovih sestojev iluzija, da je njihovo zdravstveno stanje čedalje slabše in da naglo pada prirastek jelke. Vse to je narekovalo obnovo čistih jelovih sesto- jev v 20-30 letih. Posledica te odločitve je dejstvo, da smo v Dolini predvideli 42% vsega eta ta iglavcev in 65% celotne umetne obnove. Poudariti je treba, da smo pri izdelavi načrta za obdobje 1983-1992 na žalost uporabili le prejšnji načrt, zato nismo poznali dilem pri izdelavi prejšnjih dveh načrtov. Pregled v prvih petih letih opravljenih sečenj in gojitvenih del je pokazal, da je v Dolini posekanega 46-51% etata iglavcev in 59% eta ta listavcev ter uresničen ih 33% umetne obnove. Temu ustrezna sta tudi vzdrževanje nasadov (29%) in zaščita pred divjadjo (24%). Neskladje med predpisi gozdnogospo- darskega načrta in njihovim uresničeva­ njem je veliko. Da bi pregnali dvome o umestnosti pospešene obnove čistih jelovih sestojev, smo leta 1988 raziskali še zdrav- stveno stanje jelke in prirastek po stopnjah osutosti. Namenoma smo raziskavo opravili v tistih oddelkih, v katerih so do leta 1983 pobirali samo sušica, kajti do takrat so menili, da v njih začetek obnove še ni potreben. Rezultati raziskav so razpršili 110 G. V. 3189 vse dvome in potrdili pravilnost odločitve o pospešeni obnovi čistih jelovih sestojev. Razčlemba zdravstvenega stanja in prirast- kov je namreč pokazala, da prirastek pada že nekaj desetletij in da je vsakoletno povečanje deleža sušic logična posledica izredno slabega zdravstvenega stanja jel- ke. 6. SKLEPI Pregled dosedanjega gospodarjenja je pokazal naslednje: - Večina sedanjih gozdov v Dolini je nastala v obdobju po letu 1848, po kmečki odvezi, ko s pomlajevanjem jelke ni bilo težav. Ali sta na uspešno pomlajevanje vplivala nizka številčnost rastlinojede div- jadi ali način gospodarjenja z gozdovi, pa bo treba še raziskati. - Sedanji gozdovi so ravno tako nastali v času začetkov industrijske revolucije in na njihov nastanek in razvoj še ni vplival daljinski prenos onesnaženega zraka. Se- danji gozd pa je nastal iz vznika, ki je bil pred 1 00-140 leti najbolj prilagojen takrat- nim ekološkim razmeram. - Jelka j~ v Trnovskem gozdu na robu svojega areala. Sestoji so vrh vsega stari, njihova sestojna oblika v glavnem ni narav- na, v zadnjem času ponavljajoči se klimat- ski ekstremi (hude poletne suše in mrzle zime) zmanjšujejo njihovo odpornost. Se- stoji tudi niso prilagojeni vplivu onesnaže- nega zraka. - Povezava zgoraj navedenih vplivov zmanjšuje njihovo sposobnost za pomlaje- vanje, maloštevilno mladje v tem primeru požre preštevilčna divjad. Vitalno jelovo mladje v ogradah pa vzbuja upanje, da je prilagojeno sedanjim ekološkim razmeram, mogoče tudi vplivu onesnaženega zraka. - Gozdovi propadajo in njihova pospe- šena obnova je nujna. Umetna obnova s smreko je v čistih jalovih sestojih upraviče­ na. V ostalih sestojih pa bi si pri obnovi morali prizadevati za čim večjim deležem jelke in bukve. Možnosti za to je več: - V predelih, v katerih je predvidena obnova, in v okolju, iz katerega se divjad v te predele sezonsko seli, je treba močno povečati odstrel rastlinojede divjadi. - Ograditi je treba manjše površine je- lovo-bukovih gozdov, ki so zreli za pomla- ditev in v njih opraviti nasemenitvene seč­ nje. lih vitalnih jelk, vzgajati sadike ter nasade zaščititi pred divjadjo. - Začeti je treba zbirati seme s preosta- - V jelovih sestojih bo treba bolj upošte- vati podstojno bukev. GRAFI KON št.: 8 STOPNJA POŠKODOVANOSTI JELKE JELOVO - BUKOV! GOZDOVI delež v 0 /o 70r----------------------------------------------~ 60~----------------------------------------~ sor-----------------------------~----------~ stopnje JELOV\ GOZDOVI poškodovanosti normalno ogroženo j:X)Škcx:.bvono zelo sušice fX)škodo. stopnje poškodovanosti sloj 3 sloj 3 G. V. 3/89 111 Neizkoriščena proizvodna sposobnost komisije za obravnavanje gozdnogospo- rastišč je pri reviziji GGE Trnovo narekovala darskih načrtov, prikazani samo številčni pospešeno umetno obnovo zajelovljenih podatki, je bila njena skrb za trajnost dano- gospodarskih razredov, kar nujno povzroča sov upravičena, kajti predvidena sečnja višje sečnje in povečan obseg gojitvenih iglavcev je v gospodarskih gozdovih zna- del. Ker so v analizi razvoja gozdnih fondov šala kar 368% njihovega prirastka. Ob in gospodarjenja za GGE Trnovo 1983- primeru Doline pa lahko sklepamo, da sta i 992, ki je bila delovno gradivo strokovne visok etat in velik obseg gojitvenih del v Tabela 1 : Površina gozdov v ha in gibanje lesne zaloge ter prirastka v m3/ha Leto Površina Lesna zaloga (m~/ha) Prirastek (ms/ha) Odstotek prirastka ha iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj 1876 858,68 46 76 122 1,3 1,4 2,7 2,8 1,8 2,2 1886 855,67 74 120 194 1,2 1,2 2,4 1,6 1,0 t2 1896 861,12 116 94 210 2,5 1,6 4,1 2,1 1,7 2,0 1906 861,09 152 74 226 2,5 1,3 3,8 1,7 1,8 1,7 1930 855,81 278 75 353 3,5 1,3 4,8 1,2 1,7 1,3 1952 875,81 238 83 321 3,8 1,2 5,0 1,6 1,5 1,6 1962 879,73 263 92 355 3,6 0,8 4,4 1,4 0,8 1,2 1972 879,30 274 110 384 3,6 2,8 6,4 1,3 2,5 1,7 1982 879,30 212 120 332 2,1 2,2 4,3 1,0 1,9 1,3 1987 879,30 167 123 290 GRAFIKON št.: 9 ŠIRINA BRANIK JELKE V POVPREČNA OBDOBJIH 1963- 1972) 1973-1982 lN 1983-1987 Ir v mm 3.00 2.75 2.50 2.25 2.00 1.75 1. 50 1.25 1.00 0.75 0.50 0.25 0.00 normalno ogro2eno po.škodova. zelo sušice po!kodovo. poško d o va n o st 1 i 2 G. V. 3/89 poprečje R 5 Let ~5-15let § 15-25let ;j GGE Trnovo umestna, če ne nujna, kajti z bolnim gozdom se ne da nemoteno gospo- dariti. Vsako nadaljnje odlaganje problema, ki je bil skrb vzbujajoč že leta 1952, pa bi bilo neodgovorno dejanje. Pogled v prete- klost problematičnega dela gozdov na Tabela 2: Gibanje etata in sečenj v obdobju 1877-1987 Obdobje Etat(m~) Sečnja(m~) Realizacija(%) iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci li stavci skupaj 1877-1886 18247 15745 33992 1887-1896 25970 25970 1897-1906 4117 16418 20535 1907-1916 9175 23475 32650 1931-1940 9717 2535 12252 23052 9481 32533 237 374 265 1953-1962 30402 10328 40730 1963-1972 36427 12136 48563 40508 18665 59173 111 154 122 1973-1982 48997 21495 70492 70155 16300 86555 143 76 123 1983-1992 81980 12110 94090 48955 7162 56117 60 59 60 Tabela 3: Delež slučajnih pripadkov trnovski planoti in poglobljena analiza pri iglavcih zdravstvenega stanja jelke sta potrdila Glavni, Delež umestnost zastavljenih ciljev in ukrepov v Sečnja vmesni in Slučajni slučajnih Obdobje izredni pripad ki GGE Trnovo za obdobje 1983-1992. Na- donos pripadkov mi; m~ m~ o/o daljnje razčlembe preteklega gospodarje- 1931-1940 23052 15999 7053 31 nja v l. stratumu pa bodo pokazale, kako, 1963-1972 40508 28873 11635 29 kje in kdaj bomo morali ukrepati, da bomo 1973-1982 70155 45690 24465 35 zagotovili trajnost donosov v družbenem delu gozdov tolminskega gozdnogospodar- 1983-1987 48955 39551 9404 19 skega območja. Tabela 4: Predpisana gojitvena dela v obdobju 1877-1992 Obdobje Naravna obnova Saditev Žetev Čiščenje Za~čita Skupaj ha ha ha ha ha ha 1877-1886 1887-1896 1897-1906 1907-1916 1931-1940 6,45 6,45 1953-1962 50,00 21,30 38,52 109,82 1963-1972 59,50 6,4,00 315,36 438,86 1973-1982 18,00 31,00 117,00 133,00 56,00 355,00 1983-1992 1,00 171,00 593,50 350,00 914,00 2029,50 Tabela 5: Stopnja poškodovanosti drevja JELOVQ-BUKOVI GOZDOVI SLOJ JELKA SMREKA Stopnja osutosti iglic v % Stopnja osutosti iglic v o/o 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 1 18 53 60 133 10 14 2 27 2 6 7 2 15 4 4 3 2 2 2 7 3 3 2 8 Skupaj 19 61 69 5 155 10 21 5 2 39 G. V. 3189 113 JELOVI GOZDOVI SLOJ JELKA SMREKA Stopnja osutosti iglic v % Stopnja osutosti iglic v % 1-10 11-25 26-60 nad60 su !ii ice skupaj 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 2 23 104 92 222 4 9 13 2 1 12 5 18 1 1 3 4 2 3 9 2 Skupaj 2 24 120 99 4 249 4 11 16 Tabela 6: Povprečna širina branik jelke v obdobjih 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1987 1963-1972 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 26-60 nad 60 sušice Jelovo-bukov gozd 2,60 2,67 1 ,80 1 ,38 1 ,80 1,76 Jelov gozd 1,70 2,75 1,77 1,45 Oba stratuma 2,15 2,71 1,78 1,43 1,80 1,74 1973-1982 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 26-60 nad 60 sušice Jelovo-bukov gozd 1,90 1 ,68 1,06 0,84 0,90 1,06 Jelov gozd 0,90 2,35 1 '11 0,77 1,08 Oba stratuma 1,40 2,03 1,09 0,80 0,90 1,08 1983-1987 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 Jelovo-bukov gozd 2,60 2,06 Jelov gozd 1,20 2,16 Oba stratuma 1,90 2,11 POVZETEK Leta 1982 so pri reviziji gozdnogospodarskega načrta enote Trnovo povečali etat iglavcev za 55,7 %, saditev pa za 205 %. Strokovna komisija za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov je imela pomisleke proti tako visokim sečnjam in je predvideni etat zmanjšala za 45 000 m3 iglavcev. Ker se z mnenjem komisije predlagatelj načrta ne strinja, je temeljito proučil dosedanje gospodarje- nje in zdravstveno stanje jelke v Dolini na 879 ha velikem predelu, kjer je stanje gozdov najbolj kritično. Pregled starih načrtov in poglobljena analiza zdravstvenega stanja jelke sta pokazala nasled- nje: - Po naključju imamo na razpolago podatke o predvidenih sečnjah na koncu enega in na za- četku drugega pomladitvenega obdobja. Podatki nam dokazujejo poznano dejstvo, da so ob vsa- "'1 "'14 G. V. 3/89 26-60 nad60 suši ce 0,95 0,56 0,60 0,95 0,99 0,59 0,93 0,97 0,58 0,60 0,94 kem uvajanju in koncu pomlajevanja potrebne sečnje, večje od prirastka. če se je pomlajevanje začelo z zamudo, je predvideni etat precej večji od prirastka in če ne poznamo pravih vzrokov za to, se zdi nenormalno visok. - Kljub visoko postavljenemu etatu se je poka- zalo, da je bila ocena težnje sušenja jelke premila, saj so v petih letih izvajanja načrta uresničili 60% etata iglavcev razporejenega po oddelkih in le 33% saditve. - Dokler je_ gozd zdrav, lahko z njim in divjadjo nemoteno gospodarimo. Takoj ko se razmnože- valna sposobnost drevja zmanjša, število divjadi, ki v zdravem gozdu ni moteče, zavre naravno obnovo. Ker se v danih razmerah jelka v ograjah pomlajuje, zunaj nje pa o jelki ni sledu, bo treba povečevati odstrel rastlinojede divjadi toliko časa, dokler se jelka ne bo začela pomlajevati. V nasprotnem primeru lahko jelko odpišemo. - Zdravstveno sta11je jelke je porazno, saj ima 40 % drevja 26-60 % osutih iglic, kar pri 45 % drevja pa je osutih iglic več kot 60%. Temu primeren je tudi občuten padec prirastka, ki se razlikuje po stopnjah poškodovanosti drevja. - V obdobju pred l. svetovno vojno oziroma pred dobrimi sto leti, z naravno obnovo ni bilo težav, saj so bila novo nastala mladja mešana, običajno razmerje pa je bilo 6 : 4 v korist jelke ali bukve. Ker je bil cilj takratnih gozdarjev imeti čim več sestojev iglavcev, so bukev izsekovali; z vprašanjem obnove čistih jelovih sestojev pa se ukvarjamo sedaj. - Za obdobje med obema svetovni ma vojnama imamo bolj malo podatkov. Vendar se da iz njih razbrati, da so v tem odobju predvsem kopičili lesno zalogo in pobirali zaradi jelovega raka oslabelo in suho drevje. - Za obdobje po 11. svetovni vojni je značilno, da so takoj opazili porušeno razmerje starostnih razredov, vendar so z obnovo starih sestojev odlašali kljub naraščajočemu deležu sušic. Pogled v preteklost problematičnega dela go- zdov na trnovski planoti in poglobljena analiza zdravstvenega stanja jelke sta potrdila umestnost zastavljenih ciljev in ukrepov v GGE Trnovo za obdobje 1983-1992. Nadaljnje razčlembe prete- klega gospodarjenja v gozdovih družbenega sek- torja pa bodo pokazale, kako, kje in kdaj bomo morali ukrepati, da bomo zagotovili trajnost dono- sov. DOES THE VIEW INTO THE PAST ENABLE BETTER MANAGEMENT WITH FORESTS? Summary The revision of the forest managing plan for the Trnovo unit from 1982 determined the in- crease of annual cut by 55.7% and that of planting by 205 %. A committee of experts for the dealing with forestry management plans expres- sed doubts about the great extent of cuttings and diminished the anticipated annual cut by 45 000 m3 of coniferous trees. The author of the submitted plan being in disagreement with the oppinion of the committee, has carried out a detailed analysis of the management up tili now and the health condition of the fir tree in Dolina, an area of 879 ha, where the situation in forests has been most serious. A swvey of old plans and a detailed analysis of the fir tree health condition exhibit the following situation: - Data on the anticipated cuttings at the end of the regeneration period and the beginning of the following one happen to be at our disposal. Based on the data, it could be derived that at the introducing of regeneration and at its end, cuttings are required which are greater in extent than the annual increment is. ln case the regeneration starts with a delay, the annual cut anticipated is much greater than the increment and it seems unusually high if the real reasons are unknown. - Despite the fixed annual cut which was high, the estimation of the fir tree necrotic trend turned out to be inaccurate. The five years of the carrying out of the plan witnessed the exercising of 60% of conifer annual cut distributed in sectors and only 33% of plantation. - The conditions for the management with the forest and the game are normal as long as the forest is healthy. As soon as the regeneration ability of trees has diminished, the rate of deer, which does not interfere with the situation in a healthy forest, becomes too high and it makes natural regeneration impossible. The regenera- tion of the fir tree is possible exclusively in enclosures with not a trace of this tree species outside them. Consequently, the kill of herbivo- rous game will have to be increased as long as the fir tree starts to regenerate otherwise the fir tree could not be numbered among the relevant tree species any long er. - The health condition of the fir tree is cata- strophic. The rate of needle loss in 40% of trees is 26-60 % and in 45 % of trees it is more than 60%. Adequately, a decrease in increment could be stated which differentiates according to de- grees of tree damage. - ln the period before the First World War, i.e. more than one hundred years ago, natural rege- neration did not represent a problem because new young forests were of mixed type with a usual ratio of 6 : 4 in favour of the fir or the beech. The aim of foresters of those times was to get as much conifer forest stands as possible so they thinned beech trees. Consequently, the problem of the regeneration of unmixed fir forest stands represents the preoccupation of forestry at pre- sent. - There are not many data available for the period between the two Wars. Nevertheless, an impression could be derived from them that this was a period of timber-growing stock accumula- tion and the gathering of weak trees and dead standing trees due to fir cancer. - It is characteristic of the period after the World War 11 that the problem of age class proportion collapse was immediately recorded. On the other hand, the regeneration of old natural stands was postponed despite an increasing number of dead standing trees. A view into the past of the problematic forest areas in the Trnovo plateau and a detailed analy- sis of the health condition of the fir tree prooved the aims and measures set in the Trnovo Forest Enterprise Unit for the period from 1983-1992 to be appropriate. Further analyses of the past management in socially owned forests will show how, where and when the measures will have to be taken in order to ensure the sustained yield. VIRI Gozdnogospodarski načrti za GGE Trnovo za obdobje 1877-1886, 1887-1896, 1897-1906, 1907-1916,1931-1940,1953-1962,1963-1972, 1973-1982 in 1983-1992. G. V. 3/89 115 i: li.J 11 l, 1 1 l l: ~ ! il ii t'i 1 !.':.:',,.···.,.· ~ : ! ! 1 ! l f 1 ' ! Oxf.: 0""01 O Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pridobivanja lesa Chris 8. LEDOUX*, Boštjan KOŠIR** Izvleček Ledoux, C. B., Košir, B.: Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pri- dobivanja lesa. Gozdarski vestnik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 16. V članku pisca na kratko opisujeta nekatere programske pakete, ki jih uporabljajo v procesu pridobivanja lesa v ZDA. Sledi nekaj izkušenJ pri razvoju uporabnega programa za ocenjevanje stroškov spravila lesa z žičnimi žerjavi. 1. UVOD Računalniki so v gozdarstvu že dlje časa nepogrešljiv pripomoček, posebej še v raz" vitih državah, kot so ZDA. Njihova uporaba pa je popolnoma odvisna od razvoja pro- gramske opreme, ki mora biti prilagojena uporabnikovim zahtevam in znanju. Novo obdobje pri uporabi računalnikov se je za- čelo, ko so ti postali razmeroma majhni, poceni in zato množični. V zadnjem času smo tako priče razvoju računalniške opre- me, ki je napravila več revolucionarnih korakov, ter razvoju kakovostne in specia- lizirane gozdarske programske opreme. V tem sestavku se bomo omejili na nekatere primere programske opreme za potrebe procesa pridobivanja lesa, hkrati pa bomo opisali nekaj izkušenj pri razvijanju uporab- nih programov. Ti so največkrat združeni v programske pakete, ki so dostopni uporab- nikom ZDA. Pri oblikovanju uporabnih pro- gramov ustvarjalci niso uporabljali enot- nega informacijskega sistema, ki bi omogo- čal enotno zajemanje podatkov o sestojih. * Dr. L. C. B., inž. gozd., U. S. Department of Agriculture, Forest Service, Northeastern Forest Exp. Station; 180 Canfield Street, Morgantown, West Virginia 26505, USA "* Mag. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 11 6 G. V. 3/89 Synopsis Ledoux, C. B., Košir, B.: Perspective of the software development in timber harvesting pro- cess. Gozdarski vestnik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 16. The article offers a brief description of some software packages which have been in use in timber harvesting process in the USA. They are followed by some experiences gained in the development of an application programme for wood skidding cost evaluation by means of mobile tower yarders. S programi so hoteli pripomoči pri določanju obsega proizvodnje, zalog in obremenitev delovnih sredstev ter nadziranja količine, rokov in stroškov gozdne proizvodnje. Upo- raba teh programskih paketov v sloven- skem prostoru bi bila zato omejena. Pov- sem umestna pa bi bila uporaba tistih delov že razvitih programov, ki bi se ujemali z našimi cilji. Na sliki 1 prikazujemo deleže programske opreme za gozdarstvo ZDA leta 1985 (COONEY in dr. 1985). 2. NEKATERI PRIMERI PROGRAMSKIH PAKETOV ZA POTREBE PRIDOBIVANJA LESA V ZDA Opise programskih paketov smo povzeli deloma po obsežni literaturi s tega področ­ ja, deloma pa navajamo tudi lastne izkuš- nje. Programi so napisani za različne raču­ nalnike in trenutno niso vsi prilagojeni za rabo na računalnikih tipa IBM PC-XT/AT. SURVEY PACKAGE- omogoča projek- tiranje gozdnih cest z razčlembo terenskih podatkov (prečni in vzdolžni profil). Pro- gram prikaže položaj ceste z vsemi potreb- nimi prvinami ter diagrami zemeljskih del. FOREST PLANNING - ustvari podat- kovno bazo sečišč z vsemi podatki, ki so nujni za operativno načrtovanje proizvod- 40 35 - 30 ~ .e.... > o E 25 ~ O) e Q. 20 1 >N Q) "ij) '"O 15 1 1 10 1 ~ 1 11 1 5 - 1 1 1.1 ~ o ~ ~ ~'~ ~" . a:l Q) ff) 'E' ~ «1 Cl) tl ·~ Q) .E € > ::s ~ ~ '2 Q) oS .o :::1 Q) Ci O) >(.) E '2' Q) e e a:l c:: Q. 1 ci > > .o :0 ili .g o '2 o > ~ o o "ij) >(.) 'til .o n:f '"O i:5 m '"O e g N t '"O c:: o o a:l ·e .~ o O) ~ m o Cl) a.. o. m o. -~ ~ ~ ~ ::s > Q) (\'! .E f! -~ '2 m 'E' ta 'E a:l O(J.) ~ ~ a:l '"O ·c o -c:: ff) Q) !2 .!!? "ij) c:: ff),_ ·~ •N ~ ·~ N >U o e·ro ~ ~ '"O o Cl) ~ :::> ..!:::! (!] (/) w o..~ 0: :E 0: 0: Slika 1 : Področja uporabe programske opreme v gozdarstvu 1 Fields of application of forestry software nje, kot so količine lesa, produktivnost in stroški. LOG PRODUCTION ACCOUNTING- je sistem programov za shranjevanje podat- kov in poročanje o proizvodnji lesa po proizvodnih stopnjah in izvajalcih (koope- rantih). Poročila so lahko dnevna, mesečna ali pa se nanašajo na poljubno izbran časovni razmik. ENGINEERING UTILITIES zajema več uporabnih programov za obdelavo teren- skih meritev, izračunavanje površin in dol- žin. SKYLINE ANALYSIS -je namenjen pro- jektiranju linij žičnih žerjavov. Podolžne pro- file lahko vnesemo na podlagi terenskih podatkov ali naravnost iz karte. Pot bre- mena lahko vizualno razčlenimo na ekranu. DIGITAL TERRAIN MODEL - omogoča predhodno razčlembo naših posegov v gozdni prostor, npr. zaradi ugotavljanja estetskih sprememb. APHTI N - je programski paket, s katerim razčlenjujemo in izboljšujemo naše posege v gozd tako z gospodarskega kot biološko- tehničnega vidika. · PERSPECTIVE PLOT - omogoča vi- zualno oblikovanje videza delov gozdne površine z vidika naših ukrepov v gozdu. Program lahko uporabljamo pri odločanju G. V. 3/89 117 o legi gozdnih cest, tras, žičnih žerjavov, končnih posekov, smučišč, hudourniških pregrad in drugih ukrepov, ki spreminjajo podobo krajine. MANAGE - spremlja naše posege v gozd po tehnološki in gozdnogojitveni plati. Z njim se odločamo za čas in intenzivnost naših posegov, seveda kar najbolj gospo- darno. PLANS - skupina programov omogoča projektiranje žičnega spravila lesa (različni sistemi), gozdnih cest in vlak, razčlembo digitalnega modela terena, prostorske raz~ poreditve sečišč ter razčlembo stroškov proizvodnje. THIN - krajši program, s katerim lahko razčlenjujemo dogajanja pri redčenjih se- slojev. Spremljamo lahko učinke naših ukrepov z vidika razvoja sestojev in skupne gospodarnosti gozdne proizvodnje. Razčle­ nimo lahko tudi stroške in vpliv vseh dejav- nikov, ki omogočajo boljšo produktivnost dela pri spravilu lesa z žičnicami. OP-PLAN -je programski paket, ki omo- goča načrtovanje gozdne proizvodnje po proizvodnih fazah z vidika stroškov in po- maga pri izbiri najustreznejših možnosti. Programski paketi, ki tako ali drugače vključujejo zgoraj naštete možnosti, so še: SAWCOST, TRKCOST, YCOST, LO- GREPS, LOGREPV, MACHINER, MACHM-82 in mnogi drugi. Nekateri izmed naštetih programov s si- mulacijami (slučajna števila) poiščejo naj- boljšo rešitev problema, seveda pa je od uporabnika odvisno, katere vhodne prvine bo izbral, to pa je odločilno za izhod simu- lacije. Programski paketi so nastali na go- zdarskih znanstvenih in raziskovalnih usta- novah. vendar so našli pot tudi do uporab- nikov v deželi, kjer je smotrnost ukrepanja na prvem mestu. Zahteve uporabnikov po razumljivih in enostavnih programih so zato odločilne pri razvoju novih programskih pa- ketov. 3. RAZVOJ PROGRAMOV ZA RAZČLEMBO SPRAVILA LESA Z ŽIČNICAMI Na primeru razvoja programa. s katerim lahko razčlenimo stroške pri spravilu lesa 118 G. V. 3189 z žičnimi žerjavi, bomo pojasnili nekatere naše izkušnje, za katere menimo, da so pomembne za ugoden odziv uporabnikov programa. 3.1. Zbiranje podatkov Zbiranje podatkov za sečno-spravilno načrtovanje je drago in zamudno. Za znan- stvenika je izziv zadovoljiti tako znanstveno javnost kot tudi uporabnika iz prakse. Zelo pomembno je uglašeno statistično načrto­ vanje poskusov. Pri proučevanju časov in učinkov moramo pritegniti le dovolj izku- šene in motivirane delavske skupine. Upo- rabiti moramo dejanske gojitvene ukrepe ter gozdnogojitvenim ukrepom prilagojene ter sprejemljive sečno-spravilne metode. že ob začetku načrtovanja poskusa pa se mora zbiralec podatkov posvetovati tudi s končnim uporabnikom. Izsledki morajo biti primerni za uporabnika iz prakse. 3.2. Izbor spremenljivk Cilj moramo doseči čim uspešneje in učin­ koviteje, zato naj pri meritvah sodeluje tudi čim manj ljudi. Praktičnemu uporabniku zadostuje, če spozna skupen čas ciklusa. Čase posame- znih operacij moramo poznati le, če prouču­ j emo delovanje posameznega stroja in učinkovitost posameznih sestavin (npr. vi- tel-voziček). Zato izberemo le nekaj najpo- membnejših spremenljivk, jim določimo raz~ pon vrednosti in vztrajamo pri natančnih meritvah. Pri žičnih žerjavih je dovolj, če izberemo poševno spravilno razdaljo, raz- daljo zbiranja, število kosov v bremenu, velikost bremena, naklon in število delav- cev s tem lahko statistično pojasnimo spremenljivost časov in učinkov. Vpliv na- štetih spremenljivk na skupni čas ciklusa zagotavlja dovolj dobro oceno za prakso. Razpon in srednje vrednosti vplivnih spre- menljivk zlahka dobimo od uporabnika iz prakse, ki jih poišče v sečno-spravilnih in gozdno-ureditvenih načrtih. Držimo se na- čela, da pri vsakem stroju iz iste vrste spravila obdržimo iste spremenljivke. Dobro je, če imamo tudi podobna rastišča in primerljive sestojne razmere. Enake spre- menljivke in primerljivi sestoji omogočajo lažje in natančnejše primerjave. 3.3. Razvoj programske opreme za sečno-spravilno načrtovanje Z uporabniki se moramo posvetovati o obliki in vsebini izsledkov in obliki prikaza. Dobro je, če upoštevamo individualnega uporabnika in ne uporabljamo računalnika le za shranjevanje podatkov, razčlembe in obdelave, ampak tudi kot pripomoček pri nadzoru in odločanju. Vnos podatkov in prikaz izsledkov naj bosta enostavna, izogi- bati se moramo pretirani zapletenosti. Pre- nos tehnologij in delovnih metod, posebej če so dobre, moramo opraviti med ljudmi iz prakse. Vsako dobro zamisel čimprej posredujmo uporabnikom. Razvijajmo po- polne sečno-transportne pakete, ki omogo- čajo spremljanje in predvidevanje dogajanj Slika 2: Ocenjevanje sečno-spravilnih stroškov 1 Harvesting cost estimator Terenske meritve časov in učinkov za stroje in sestojne razmere Field time and motion studies for machine and stand conditions Povratne zanke iz prakse izvirajočih odzivov in predlogov izboljšav Field implementation and feedback loops Prenos tehnologije za masovno uporabo Technology transfer efforts for mass use Povezava programov za ocenjevanje stroškov z modeli rasti in donosov Linkage of cost estimating methods with growth and yield studies Osnovna statistična analiza podatkov: deskriptivne metode in regresijska analiza lnitial statistical data analysis descriptive and regression methods Metode simulacije za sestoje in gozdne razmere, ki nas zanimajo Simulation methods for stand and forest conditions of interest Statistični prenos s strojnih na sestojne parametre Statistical transition from machine parameters to stand param ete rs Izdelava programov za oceno stroškov in učinkov na primernih računalnikih Computerisation of cost and production methods on suitable computers G. V. 3189 119 od sestaja do porabnika lesne surovine. . Uporabnik želi imeti oceno stroškov od panja do tovarne in ne le ločenih poročil o sečnji in spravilu. Večina končnih porabni- kov nima virov in znanja, da bi povezali vse prvine, ki so pomembne pri racionalizaciji celotnega proizvodnega procesa. Uporabnikovo sprejemanje temelji na enostavnosti, zato je pomemben miselni obrat, če si za izhodišče izberemo parame- tre sestaja in ne trenutno uporabljeni stroj. Načrtujemo v glavnem že v gozdu, in sicer z naslednjimi sestoj nimi parametri: sestoj ni prsni premer, etat in poševna spravilna razdalja. Končni rezultat je uporabnejši, primerljivejši in sprejemljivejši, če se stroški nanašajo na sestojne parametre. Rezultat mora biti preverljiv in ponovljiv. Slika 2 povzema zbiranje in računalniško obrav- navo podatkov, prenos rezultatov in po- vratne zanke pri odnosih, o katerih smo razpravljali. 3.4. Nadaljnji razvoj Zaželeno je, da so vsi osnovni podatki meritev dobro dokumentirani in shranjeni. Koristno je, če za vsako vrsto strojev upo- rabljamo iste spremenljivke, pa tudi, če v pokrajini uporabljamo podobne ali enake sestojne parametre. Tako olajšamo razi- skave vpliva tehnologij pridobivanja lesa in gozdnogojitvenih ukrepov na razvoj sesto- jev. Primerjava strojev za alternativne teh- nologije in različne sestojne razmere je tako lažja, smiselnejša in natančnejša. Naša vizija je, da bi imeli mrežo (računalni­ ških) ocenjevalcev za proizvodne stroške za več pokrajin, povezanih z modeli rasti in donosov teh pokrajin. Tako bi lahko na PC hitro natančno in poceni opravljali po- krajinske, državne in meddržavne analize. Napočil je čas, ko računalnika ne bi smeli več izko~iščati le za shranjevanje podatkov, obdelavo in analize, ampak tudi za pomoč pri izbiri optimalne poti za doseganje zada- nih ciljev. 4. SKLEP Večanje števila uporabnikov računalnika v gozdni proizvodnji pomeni tudi povečeva­ nje njihovih zahtev po uporabni programski 120 G. V. 3189 opremi, ki mora podpirati predvsem prak- tično uporabo. Večkrat so zelo natančne, vendar zamotane in nepregledne metode manj primerne kot hitre in nekoliko manj natančne ocene, ki temeljijo na manjšem številu vhodnih elementov, vendar omogo- čajo boljšo preglednost in boljše primerjave med različnimi ukrepi in tehnologijami. V razumnih mejah je računalniku vseeno, s kakšnimi enačbami in koliko spremenljiv- kami ima opravka, za človeka, ki vhodne elemente pripravlja, uporablja in nadzoruje, pa pomeni vsaka racionalizacija veliko olaj- šanje. 5. POVZETEK Paketi računalniških programov, kisa jih razvili v ZDA, omogočajo uporabnikom smotrnejše gospodarjenje z gozdom iz eko- loškega in tehnološko-ekonomskega vidi- ka. Na modelih ali s simulacijami lahko preizkušamo učinke naših ukrepov in izbe- remo tiste, ki so z vseh vidikov najprimer- nejši. Pri razvijanju programskih paketov se moramo držati načela enostavnosti upo- rabe, celovitosti zajemanja problemov in primerljivosti v okviru podobne tehnologije in podobnih sestojnih razmer. To storimo lahko s smotrnim izborom vplivnih spre- menljivk pri proučevanju časov in učinkov strojev, vse primerjave pa se morajo nana- šati na sestojne razmere, ki so temeljni okvir poteka gozdne proizvodnje. Uporaba računalnikov bo prav zaživela takrat, ko bomo sposobni opravljati analize, primer- jave in racionalizacije tudi na pokrajinskih in meddržavnih ravneh. PERSPECTIVE OF THE SOFTWARE DEVELOPMENT IN TIMBER HARVESTING PROCESS Summary Software packages which have been develop- ed in the USA enable better management of the forest in the ecologic as well as in the technologic- economic sense. The effects of the measures performed can be tested by means of models and simulations. Consequently, those giving the opti- ma! results can be selected. The principles of application simplicity, the wholeness, as regards data embracing and the comparability in the scope of similar technologies and simifar forest stand conditions should be observed in software package developing. This could be performed by a rational selection of variables of influence in the studying of times and machine effects. Further- more, all comparisons should be related to forest stand conditions, which rep rese nt a basic physical framework for the forest production. Only then, when the carrying out of analyses, comparisons and rationalisation is possible also on regional and international levels, the use ot computers is going to be made real use of. LITERATURA IN VIRI 1. Anan. (1987): Software overview; Digital Resource Systems Limited; Nanaimo, British Co- lumbia 2. Baumgas J. E. (1986): APHTIN: A micro- computer Program to Evaluate Multiproduct Utili- sation Alternatives for Thinnings in Appalachian Hardwood Stands; USDA Forest Service, NE WV; Morgantown 3. Cooney T. M., Massey J. G. (1985): How to get Forestry Software, Journal of Forestry, 6 4. Cooney T. M. (1986): Dessisions Support Systems, Journal of Forestry, 1 5. Fight E. D., Ledoux C. 8., Ortman T. L. (1984): Logging Costs for Management Planning for Young-growth Coast Douglas-fir; USDA, Fo- rest Service, PN Forest Exp. Stat., PNW-176 6. Košir B. (1985): Učinki spravila lesa z več­ bobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi; Strok. in znan. dela 78, IGLG 7. Košir B. (1988): Učinkovitost večboben- Spravilo skega žičnega žerjava Moxy na kratkih razdaljah - primer Selbu; Zbornik gozdarstva in lesarstva 32 8. Ledoux C. B., Butler D. S. (1981): Simulating Gable Thinning in Young-Growth Stands; Forest Sci. 27 (4) 9. Ledoux C. 8., Brodie J. D. (1982): Maximiz- ing Financial Yields by lntegrating Logging and Silvicultural Techniques; J. of For., nov. 1982 10. Ledoux C. B. (1984): Gable Yarding Resi- due after Thinning Young Stands; For. Prod. J. 34 (9) 11. Ledoux C. 8. (1984): 8reak-Even Zones for Gable Yarding by Log Size; Symposium on Mountain Logging, WV 12. Ledoux C. 8. (1985): Stump-to-Mill Timber Production Cost Equations for Gable Logging Eastern Hardwoods; USDA, Forest Service, NE- 566 13. LedoiJX C. 8. (1986): MANAGE: A Compu- ter program to Esti mate Costs and 8enefits Asso- ciated with Eastern Hardwood Management; USDA Forest Service NE-GTR-112, Morgantown 14. Ledoux C. 8., Fight R., D., Ortman T. L. (1986): Stump-to-Truck Gable Logging Cost Equations for Young-Growth Douglas-tir; WJAF 1 (1) 15. Ledoux C. 8., Starnes L. W. (1986): Gable Logging Production Rate Equations for Thinning Young-Growth Douglas-Fir; For. Prod. J. 36 (5) 16. Twito R. H., McGaughey R. J. (1984): Computer Aided Timber Harvest Planning, An Example; Mountain Logging Symposium Proc., WW Univeristy G. V. 3/89 121 Oxf.: 0--01 O Kako v gozdarstvu razvijati računalniške rešitve? Vid MIKULIČ* Izvleček Mikulič, V.: Kako v računalništvu razvijati raču­ nalniške rešitve? Gozdarski vestnik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1. V prispevku je obravnavan pomen poenotenih organizacijskih rešitev razvijanja računalniških programov za potrebe obravnavanja podatkov v okviru povezanega računalniško podprtega infor- macijskega sistema za gozdarsko dejavnost. Pri- kazana je tudi arhitektura tega informacijskega sistema. 1. UVOD Vsi si želimo dobrih, trajnejših računalni­ ških rešitev. Pri tem pa si zastavljamo naslednja vprašanja: - ali je do trdnih računalniških rešitev mogoče priti brez trdnih organizacijskih re- šitev, na katere bi jih lahko oprli, - ali je do trdnih organizacijskih rešitev mogoče priti s proučevanjem v enem gozd- nem gospodarstvu, - ali gozdna gospodarstva za oblikova- nje informacij ne uporabljajo enakih podat- kov, - ali bi prilagajanje računalniških rešitev gozdnega gospodarstva posplošenemu po- datkovnemu modelu ne prispevalo k pove- čanju učinkovitosti in uspešnosti računalni­ ške obravnave podatkov. Preden odgovorimo na posamezna vpra- šanja, si oglejmo, v kakšnem okolju in s kakšnim namenom razvijamo računalniške rešitve. Ker je vsaka računalniška rešitev sestavni del obravnavanja podatkov, obrav- navanje podatkov pa je podsistem informa- cijskega sistema, je za razumevanje obrav- navane snovi potrebno poznavanje na- mena in vsebine informacijskega sistema za gospodarsko dejavnost. * V. M., dipl. inž. gozd .• Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 122 G. V. 3/89 Synopsis Mikulič, V.: Application development in forestry. Gozdarski vestnik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. qout. 1. The article deals with the significance of unifor- med application conceptions for the development of computer programs intended for data proces- sing in the scope of integrated information system in forestry. The article also presents the architec- ture of information system ln forestry. 2. INFORMACIJSKI SISTEM ZA GOZDARSKO DEJAVNOST Da bi spoznali vsebino informacijskega sistema za gozdarsko dejavnost, smo se najprej lotili izdelave celovite arhitekture informacijskega sistema. Pri izdelovanju in- formacijskega sistema gozdarstva smo si zastavili cilj, da mora povezani računalniško podprti informacijski sistem zagotavljati kratkoročne in dolgoročne potrebe po infor- macijah v gozdarstvu. Te pa morajo biti v skladu s primarnim ciljem v gozdarstvu. Po metodologiji BSP (BUSINESS SY- STEM PLANNING), ki jo je l. 1978 razvil IBM za potrebe strateškega načrtovanja informacijskih sistemov delovnih organiza· cij, smo opravili naslednje delovne korake: 1. opredelitev primarnega cilja gozdar- stva, 2. opredelitev procesov, 3. opredelitev podatkovnih razredov, 4. izdelavo arhitekture informacijskega sistema. V ta namen smo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo dobili računalniški program SAMO od Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane za računalniško obravnavo procesov in podatkovnih razre- dov. 2.1. Opredelitev primarnega cilja gozdarstva Po ZAKONU O GOZDOVIH smo povzeli, da je primarni cilj v gozdarstvu: Trajno vzdrževanje in krepitev splošno- koristnih vlog gozda: lesnoproizvodne, va- rovalne, hidrološke, klimatološke, higien- sko-zdravstvene, estetske, turistično-re­ kreacijske, poučne, raziskovalne in ob- rambne. 2.2. Opredeljevanje procesov Pri tem koraku smo izdelali poslovni mo- del gozdarstva, ki nam v grobem prikazuje poslovanje za dosego opredeljenega cilja. Da bi preverili popolnost našega poslov- nega modela, smo izdelali tudi matriko PROCESI: ORGANIZACIJSKE ENOTE. 2.3. Opredeljevanje podatkovnih razredov Podatkovni razredi predstavljajo smi- selne skupine podatkov o stvareh ali po- slovnih prvinah, ki so za gozdarstvo po- membni. Pri vsakem procesu smo ugotavljali, ka- teri podatkovni razredi se oblikujejo in kateri podatkovni razredi se uporabljajo med pro- cesom. Pri oblikovanju razredov smo do- sledno upoštevali zahtevo metodologije, da se vsak podatkovni razred lahko oblikuje samo v enem procesu. Rezultate analize potreb po podatkih smo prikazali v matriki PROCESI: PODAT- KOVNI RAZREDI. 2.4. Izdelovanje arhitekture informacijskega sistema Arhitektura ali ustroj informacijskega si- stema je prikaz informacijskih podsistemov in povezav med njimi. Do nje smo prišli tako, da smo najprej toliko časa preurejali vrstice in stolpce v matriki PROCESI: PO- DATKOVNI RAZREDI, dokler niso bile črke K (kreiranje podatkov) razporejene po dia- gonali matrike. Naj pojasnimo, da smo s črkami U in K v tabeli opredelili, kateri podatkovni razredi se v določenem procesu _oblikujejo (kreirajo - K) in kateri podatkovni razredi se uporabljajo (U). Sledilo je razme- jevanje med skupinami procesov posame- znih informacijskih sistemov in ugotavljanje povezav med njimi. Zaradi preglednosti prikaza arhitekture informacijskega sistema smo iz matrike izpustili črke U in K ter podsisteme preuredili tako, da se povezave med njimi ne sekajo. Rezultat oblikovanja arhitekture informacijskega sistema je pri- kazan na pregledni shemi. Na sliki so informacijski podsistemi prika- zani s pravokotniki. Na levi strani pravokot- nikov so izpisani procesi v informacijskem podsistemu. Nad pravokotnikom pa so izpi- sani podatkovni razredi, ki jih informacijski sistem ustvarja. S črtami so prikazane po- vezave med podsistemi, s puščicami je nakazana smer pretoka podatkov iz enega v drug podsistem. Na sliki navedena delitev na procese in podatkovne razrede je zelo groba, ker je bil naš cilj v pregledni obliki prikazati celoten informacijski sistem za gozdarsko dejavnost. Na podlagi zbranih podatkov je namen informacijskega sistema za gozdarsko de- javnost zagotavljanje podatkov in informa- cij: - za potrebe odločanja o oceni stanja, potreb in možnosti razvoja gozda, ki naj trajno vzdržuje in krepi splošnokoristne vlo- ge, - za odločanje o nadaljnji vsebini dela, programu izvajalcev ter načinu zbiranja sredstev za financiranje izvajanja tega pro- grama, - za sprejemanje odločitev pri sprotnem poslovanju in nadaljnjem razvoju organiza- cije združenega dela ter drugih oblikah organiziranosti v gozdarski dejavnosti. 3. IZDELOVANJE RAČUNALNIŠKE REŠITVE Z izgradnjo povezanega računalniško podprtega informacijskega sistema za go- zdarsko dejavnost smo začeli v informacij- skem podsistemu NAČRTOVAN .. IE, ker so potrebe po podatkih za izdelavo gozdnogo- spodarskih načrtov gospodarskih enot in območij vsebinsko poenoteni, pri izdelavi načrtov so zbrani bistveni podatki za obliko- vanje odločitev o nadaljnjem razvoju gozda, zbrani podatki so večinoma izvirni in jih potrebujemo tudi v drugih podsistemih. G. V. 3189 123 1\:) ~ ~ 'f=, ~ IQ ARHITEKTURA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA GOZDARSTVO Oblikovanje zakona o gozdovlh Nadzlra:nje Izvajanja zakona Izdelovanje na~r1ov GGO ln GE Nadzira:nje izvajanja. načrtov Oblikovanja poslovna pollllka Srodnjeroč:no planiranje Nadziranje srednjeročnih planov Zagotavua~je kadrov F'lipravljanja samoupravnih aktov Nadzlra:nje samoupravljan)a ProjektiranJe splo§ne organl:l:aclje Projektiranje dokumenl. sistema Razvijanje računalnlMce obravnava podatkov Izvajanja računalnl§ke obra:vnave podatkov Letno planlra:nje Nadziranje letnih planov Organlzl ra nje gozdne proizvodnje Evidentiran)& gozdne proizvodnja Nadziranje gozdne proizvodnje Projektiranja prometnic Organiziranja Izdelava prometnic NadziranJe Izdelave prometa Vzdrževanja delovnih sredstev Preskrba z materialom Skladl§čenje materiala Preskrba z delovnimi sredsM Vodenje . -·· _ -~- •• - ... Vodenje knjigovodstva osnovnih Vodonjo knJigovodstva drobnega Obračun&vanje OD Vodenje saldakon!ov Vodanje finančnega knjigovodstva AnaliziranJe slroškov Dogovarjanje o prodaJI Fakturiranje Analiziranje prodaJe ,e :>;! ~ .. ~.jl!. .. ~ g :SE!' &;ii>.,s.~t:§ 11 }; ~ lll~il• g~o~~.g.";iS ~~.S,~~'i,!!: ·.g ~o.~~~ii;~~ '>'~·-&§~·~§ilr~i~ ;~~~~~~i!i-i~~~ej~~~~"'~ !!'J,I:!NJ:!:6o o. 1!! Soooo .". .,8 ~~~~-:g~S ~~~:xE:x2:x~~~ g. ;s !:':i a. ~ ., tt ~ ii :x :x >1 • .t~ • .ii: 1il E '8 .~:~ -~~~~8. ... =••~&s&~IR~~ ~ 0 -~"'fl•ifJJt;~~~~~&:g& ~g lt<>!l.!ga>:Si~.g\lill'!i'31š\'l5~~~ ~~~~~~~~55~~~~~~~~~~ 1 SPIO!NA DELA i11!i! ..,.g .~€ lii~·a- c:i~:i.>! '5. !!'E'j: .s;; ci!le o O(h,5 i5,_ fi ,.e«< O$!. &.lG~ "if iS ~,g ... ~~ ~ i5.~~fi ~~":~~0 ~ - ·"'"'c: "' "'1=!fi5. c.~0!·-~.8 c. 1 l~~ii i f~a~~*a~~"~ re ~ .es:ar-s: !'2e~~ec:E~!R~~ :/: ·-..t.,.~s_l:J ·-<=·~o-mECI•-ON~ ·::Oon · .,." 2 - 00 :iij :ii"' iii O>.<:~ 2.!::l.<:;x·".-;g:l2",. 2 ~~~~ai5.•··~~~c.a~•~t~~~ J2 ·č e .5 g. o. ·c: .~ § .~ es. og .8 g o. og 8. 8. 1 ~ .5 .. !'lj 1!l.l!!,e.;::>1;1! o~ o·g 0 5 13·;: o . ·- E !:!~ j!! c. "; lt !!! 5 'lš o !!'l o .!'l ~ ·oo ., 8, .j;; ·- S :S .E ~ 'c '(j 'iirsf!!.lif-..a~~?'tl""1l"'""e .. ~"'"'"'e>

•uradnik teore- tično-praktično usposobljen gozdarski upravitelj« je bil Edvard Scheider (Nemec), ki je v Majdanpeku delal kratek čas. Po njem se je najdlje zadržal (i 850-i 856) Josif Viktorovic, Poljak (rojstno ime Viktor Drozdovski). Sledili so: Hugo Winkler gozdni upravitelj, Dragutin Kralovec-Josi- povic, Miroslav Jandric (Kralovec in Jandric sta bila nekdanja šefa okrožne gozdne uprave v Brzi Palanki); bila pa so tudi obdobja, ko uprava rudnika ni imela niti enega gozdarja. 3. IZKORIŠČANJE GOZDOV Majdanpeško območje je bilo v začetku rudarjenja popolnoma obraslo z obsežnimi in gostimi gozdovi. O njih so pisali med drugimi: Pirh (i 829), pozneje pa rudarski strokovnjaki Herder (i 835) in Žerner (i 857). Pirh je na primer na svojem potova- nju od Poreča2 prek Liškovca do Majdan- peka videl >•Velike in goste hrastove in bukove gozdove« in Herder »da oni lahko dajejo kurjavo za topilnice, četudi bi se te povečale petkratno«. žerner je predvidel ob načrtovanju nadaljnjega dela majdanpe- ških rudnikov med drugim, da »na površini od okoli 120.000 »lancev«3 gozdov, na G. V. 3/89 137 9/1 O rastejo lepi nedotaknjeni hrastovi in bukovi gozdovi« in da ))to gozdno bogastvo za dlje časa več kot zadovoljuje potrebo večjega števila visokih peči«. V svojem predlogu za delo majdanpeških rudnikov piše žerner o gozdovih tudi naslednje: »Predpostavljamo, da bo en oral (lanac) dal samo 30 kubičnih sežnjev uporabnega lesa.4 ln če gozdno površino razdelimo za 60-letno rabo, dobimo letno na razpolago 1800 oralov (lancev) gozdov. če pomno- žimo teh 1800 oralov z 8, dobimo 432.000 meric oglja.5 Ta količina zadostuje za po- rabo podjetja, ki je petkrat večja od Majdan- peka«. Pri tem on računa, »da se bo letno sekalo 35.370 sežnjev lesa, in sicer za visoke peči 26.250 sežnjev, za železno peč 7350 sežnjev in za razne druge potrebe 1800 sežnjev. če računamo, da bo en oral (lanac) dal 30 sežnjev lesa, potem bo letno potrebno sekati na 1179 oralov gozdne površine«.6 Pojasnila prevajalca: 2 Poreč je območje ob Porečki reki, ki se pri Donjem Milanovcu izliva v Donavo; planina Uško- vac se razprostira zahodno od Poreča. 3 »Lanac~' ali merilna veriga je bila uvedena z Jožefovim patentom leta 1784; dolga je bila natanko 1 O sežnjev oz. 18,965 m. Od takrat je »lanac·~ postal neuradno merska enota za zem- ljišča na Hrvaškem, v Slavoniji, Vojvodini in Srbiji; vendar spremenljive velikosti. Prava površina >•lanca<< znaša 359m2 ali nekaj manj kot 3,6 ara. V Srbiji ga jemljejo za 1160 m2 oz. 11 ,6 ara, drugod se približuje velikosti enega orala oz. 5754m2• 4 Kubični seženj (klaftra) je stara prostorninska enota, ki meri 6,821 m3• Klaftra oz. seženj je stara prostorninska enota s 3,596 m3, ki jo v današnji praksi enačimo s 4 prm. V pričujočih računih je )•lanac•< enak oralu iz dveh razlogov: prvič, ker samo taka površina daje _sprejemljive lesne za- loge na ha, in drugič, ker Zerner kot tujec zanes- ljivo Di poznal lokalnih srbskih površinskih enot. 5 Zerner je 60-letno obdobje določil glede mož- nosti sečenj s 30 kub. sežnji na oral (lanac), s približno 50 % intenziteto sečenj, ki bi dala 204,6 m3 uporabnega lesa na oral oz. 355 na hektar s povprečno lesno zalog okoli 700 m31ha. Letni površinski etat je (120.ooo- 12.000): 60 = 1800 oralov s sečno maso 54.000 kub. sežnjev. Kub. seženj daje 8 meric oglja (merica je 10,5 m3), pomnoženo z količino lesa daje 432.000 meric oglja. Potreben površinski etat je določil na osnovi dejanske potrebe rudnika in topilnic po drveh v višini 35.370 kub. sežnjev, in ta količina deljena s 30 daje potreben površinski etat v višini 1179 oralov oz. 678,5 ha. 138 G. V. 3/89 V arhivskem materialu je precej podatkov o izgradnji rudnika, sečnji lesa določenih sortimentov, o žganju oglja itd., toda gra- divo je neurejeno; dokumenti so pisani z gotico v nemščini, v mnogih primerih so nerazumljivi in nečitljivi, ker so v dolgih letih zbledele številke in črke. Tam so našli tudi popolne podatke o izdelavi sortimentov za potrebe rudnikov, ki jih zaradi ilustracije tudi navajamo. V obdobju od 1 . 11. 1853 do 31 . 1 O. 1854 (obračunsko leto 1854) je Gozdna uprava oddala drugim sektorjem naslednje vrste in količine lesnega materia- la: Vrsta materiala Količina lesno oglje (po 1 0,5 m3) 21.776 1/4 drva v kubičnih sežnjih 4.570 gradbeni les: izdelan (kom) 11.482 neizdelan 1.099 deske: mehek les (kom) 1" 418 1,5" 16.960 2" 3.120 ~ 3ro deske: trdi les (kom) 1,5u 13.327 2" 1.713 2,5" 100 311 997 žagane late (kom) 14.949 šintli (šindre) drobni (kom) (6) 47.470 skodlje: male (kratke) (kom) 376.698 velike (dolše) (kom) 32.150 naperki in platišča (kom) 2.469 koši za oglje (kom) 14 gradnjeva vretena (kom) 12 sodarski les 2.000 Vrednost: 21.431 goldinarjev in 30 kron V času, ko so bili majdanpeški rudniki državno lastništvo, so plačevali za izdelavo posameznih sortimentov: - za žganje oglja poleti 30, pozimi 40 srbskih krajcerjev za eno merico (merica= 10,5 m3), - za izdelavo enega sežnja (klaftre) drv 1 srbski goldinar, - za ročno žagane deske gradna in bukve 8 ali 1 O kron po deski. S prvimi sečnjami so začeli v neposredni bližini Majdanpeka, v Rajkovi in Grabovi Reci, potem pa v Crnoj Reci. V arhivskem materialu ni bilo najti niti enega dokumenta, ki bi dokazoval, da so bila drevesa pred sečnjo strokovno od kaza- na. Tudi navodila Gozdarskega nadzorni- štva pri upravi rudnika o tem strokovnem delu niso ničesar predvidevala. Izbirala so se predvsem tista drevesa, ki so ustrezala potrebam rudnika za izdelavo posameznih sortimentov. Iz plačilnih spisov delavcev je razvidno, da so za izdelavo tesnega oglja sekali bukova drevesa, za drva pa gradne- va; za izdelavo desk, lat, šinder in skodelj so sekali gradnova drevesa, ki so morala biti ravna, brez grč in zdrava; tudi jamski les, vretena, tramove, sodarski les so pri- pravljali iz gradnovega lesa. Šele s predajo rudnika v izkoriščanje zasebnim družbam, posebno po izidu za- kona o gozdovih (1891) ter osnovan ju okrožnih gozdnih uprav (1900), pod katere pristojnost so prišli tudi gozdovi, ki jih je izkoriščal rudnik, so odkazovanje drevja za posek opravljali gozdarski strokovnjaki, ki jih je poslalo na zahtevo rudnika resorsko ministrstvo. Tako je po nekem dokumentu podgozdar Dušan Popovic odkazal 1904. leta v februarju 18.000 sežnjev lesa za oglje, 1640 sežnjev za kurjavo parnih ko- tlov, 14.000 sežnjev za praženje rude (raču­ najoč pri tem seženj po 4 prostorne metre), 6000 podpornikov, 5000 pragov in 25.000 gredic. (Arhiv Srbije, š. F. XXII, 14/964; š. br. 4464). V istem arhivskem dokumentu je navedeno, da je podgozdar Čebinac v istem času odkazal 10.600 dreves za po- trebe majdanpeškega rudnika. 4. POSLOVNI PROBLEMI RUDNIKA Po mišljenju mnogih takratnih strokovnja- kov so imeli majdanpeški rudniki bogato železove in bakrovo rude, obsežne gozdo- ve, vodno moč, in čeprav so v izgradnjo vložili velika materialna in finančna sred- stva, niso dali pričakovanih rezultatov. Na- vajamo neke probleme v tej zvezi, ki so navedeni v poročilu Ministrstva financ Skupščini z dne 27. junija 1857. leta, ANO 1080 in v drugih virih. Iz njih se vidi, da majdanpeški rudniki niso imeli nikoli zados- tno število delavcev niti dovolj dobrih delav- cev. Če bi imeli dovolj dobrih delavcev, predvsem ogljarjev, ne bi zaradi pomanjka- nja oglja prenehale obratovati topilnice že- leza in bakra ter drobilec-kladivo; če bi imeli dovolj tesarjev ne bi nikdar primanjko- valo potrebnega gradbenega lesa kot npr. va[jkov, zapornic itd., na katere so morali čakati po nekaj mesecev ali celo vse leto. Pomanjkanje tesarjev in ogljarjev je bilo veliko. S tem delom so se ukvarjali pred- vsem Bolgari. Iz navedenih poročil se zaključuje, da je oglje imelo v proizvodnji zelo pomembno, celo odločujoče vlogo. Upravitelj topilnice železa gospod Barten je sporočal, da ne ve, na katero delo naj razporedi strokovne delavce (topilničarje), če se mu ne dobavi oglje za delo visoke peči. Tudi vsi drugi upravitelji so tožili zaradi pomanjkanja og- lja. K tem glavnim delovnim problemom majdanpeških rudnikov je omeniti še, da so imeli uslužbenci in drugi zaposleni svoje delo za breme nna katerega gledajo samo, kako bi si ga olajšali, po možnosti pa se mu celo izognili((. Žerner je predlagal med drugim, 1>da bi dela pri žganju oglja in izdelavi sortimentov zaupali samo Srbom in bi pri tem delu uporabili po potrebi mobilizirane mladeniče, ki bi v kratkem dobili potrebne izkušnje in na ta način dali domovini svoj delež, ki ga je dolžan dati vsak državljan za razvoj njenega bogastva, tako kot zdaj za neodvi- snost«. Tudi predlogi drugih strokovnjakov in ukrepi uprave rudnika niso pomagali ozdraviti in normalizirati dela majdanpeških rudnikov. Ti so bili leta 1858 ukinjeni (kot državna ustanova) in v naslednjih letih dani v zakup tujim družbam, skupaj z gozdovi, v smislu Rudarskega zakona iz l. 1866. (V tem zakonu je med drugim predvideno: )>če se na istem območju nahajajo vladni ali državni gozdovi, se ti po potrebi odstopijo v uporabo podjetju brez vsake odškodni- ne«). ~ 5. SKLEP Opisali smo jasen primer pomembnosti gozdov za razvoj rudarstva v Srbiji po njeni osvoboditvi izpod turškega jarma. Pa ne samo rudarstva. Gozdovi so pripomogli k splošnemu socialnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Srbije v tistem času. V primeru Majdanpeka je bilo to še posebno izrazito. Vse je slonelo na lesu in gozdu. Današnje stanje majdanpeških gozdov je G. V. 3/89 139 posledica eksploatacije zakupnikov maj~ danpeških rudnikov, ki so gozdove eksploa- tirali na podoben način kot rudo. Ministrstvo financ je poročalo Skupščini da »Bolgari strašno pustošjjo gozdove pri svojem delu«. Jandric, šef okrožne gozdne uprave v Brzi Palanki (pod katero so spadali takrat majdanpeški gozdovi), je poročal mi~ nistrstvu narodnega gospodarstva o delu zakupnika majdanpeških rudnikov v >>svo- jih« gozdovih za dobo 1889-1899 leta in navedel, »da se je osebno prepričal, da sečnjo opravljajo na škodo prihodnosti državnih gozdov ... , da je gospodarjenje z majdanpeškimi gozdovi nestrokovno in laične in da (zakupnik) teži za tem, da izvleče čimveč koristi iz gozdov, ne misleč, kaj bo potem na tej izsekani površini ... «. Posledice njihovega dela občutimo danes, občutili pa jih bodo tudi še zanamci. STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 907:12 Pripis prevajal ca: Pričujoče delo je tudi za nas poučno in zgodo- vinsko pomembno, ker so slovenski gozdovi do- življali podobno usodo ob nastajajoči železarski in steklarski industriji od 16. do 19. stoletja. Žage so prevzele vlogo porabnika tehničnega lesa šele potem, ko je koks zamenjal oglje, premog pa drva v bazični industr~ji. Zanimiv je tudi podatek, da so morali pripeljati iz tujine okoli 200 gozdnih delavcev, med njimi tudi žagarje za ročno žaganje desk v novo zgra- jenih »testerdžinicahcc. Podanemu dopisu lahko postavimo ob rob 350 let starejši primer Idrijskega rudnika živega sre- bra, ki je obširno opisan v knjigi dr. Franja Kordiša »Idrijski gozdovi skozi stoletja«. Idrija 1986. Prispevek je prevedel in pojasnila dopisal Franjo Sgerm, dipl. inž. gozd. Ugotovitve in priporočila udeležencev seminarja »Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu« 8. in 9. decembra 1988 je VTOZD za gozdarstvo BF v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine priredil na IGLG seminar z naslo- vom >>Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu''· Seminarja se je udeležilo okrog 115 gozdarjev in strokov- njakov s področja varstva obeh vrst dedi- ščine. Sedemnajst referentov je predstavilo dvajset referatov, objavljenih v publikaciji Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu. Udeleženci so obiskali tudi Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine in Gozdarski oddelek TMS v Bistri. Zvečer prvega dne so bile organizirane še projekcije o Krakovskem gozdu, gozdnih železnicah v Bosni in Her- cegovini ter o Gnezdovem izvleku. V dveh plenarnih razpravah je sodelovalo 39 razpravljalcev. Za oblikovanje zaključ­ kov seminarja so udeleženci soglasno ime- 140 G. V. 3/89 novali delovno skupino v sestavi: Iva Miki- Curk, Stane Peterlin, Dušan Robič, Anton Simonič, Peter Skoberne in Boštjan Anka, ki naj bi povzela glavne misli iz referatov in iz razprave. Ta skupina je pripravila naslednje zaključke: Ideja varovanja naravne in kulturne de- diščine v gozdarstvu ni tuja in ima v stroki že dolgo tradicijo. Glede na njen prihodnji razvoj so bili glavni c'ilji seminarja pred- vsem: 1. Utemeljiti zakonsko uvrstitev funkcije varovanja naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju dediščinskovarstvene funkci- je) med kulturno pogojene funkcije gozda. 2. Izoblikovati izhodišča za vključevanje dediščinskovarstvene funkcije v gospodar- jenje z gozdovi in gozdnato krajino. 3. Okrepiti in izboljšati tudi institucio- nalne oblike sodelovanja med dediščinsko­ varstveno in gozdarsko dejavnostjo. Pri tem so bila sprejeta naslednja pripo- ročila: 1. Da bi se konkretizirala določila o go- spodarjenju z naravno in kulturno dedišči­ no, ki jih smiselno prinaša Zakon o naravni in kulturni dediščini in da bi s tem zagotovili takšno načrtovanje in vsakodnevno gospo- darjenje, pri katerem bi upoštevali dediščin­ skovarstveno funkcijo v gozdu, je treba to funkcijo kot enakovredno drugim funkcijam gozda uvrstiti v skupino kulturno pogojenih splošno koristnih funkcij gozda, kot jih na- vaja Zakon o gozdovih. 2. Zakonsko je treba opredeliti vlogo in naloge gozdarstva pri varstvu avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter gospodarje- nju z vsemi zvrstmi in oblikami naravne in kulturne dediščine v smislu Zakona o na- ravni in kulturni dediščini. 3. Zakonsko je treba opredeliti pristoj- nost gozdarstva tudi pri gospodarjenju s posameznimi drevesi ali skupinami dreves zunaj gozda, ki imajo ekološki, estetski ali dediščinskovarstveni pomen. 4. Z izročilom in naravo smiselno pove- zana raba prostora je ena osnovnih oblik varstva kulturne krajine. Operativno go- zdarstvo naj bi zato tudi v tej zvezi prevzelo odgovornost za aktivno varstvo človeko­ vega avtohtonega obstoja v prostoru in za varstvo ostankov - vzorcev tradicionalnih rab zemljišč z vključenim gozdnim drevjem, ki predstavljajo naravno in kulturno dedi- ščino hkrati. 5. Dediščinskovarstvena in gozdarska stroka morata v prihodnje še bolj sodelovati pri oblikovanju ustreznega zakonodajnega gradiva. 6. V sodelovanju obeh strok je treba izoblikovati izhodišča za vključevanje de- diščinskovarstvene funkcije v gospodarje- nje z gozdom in gozdnato krajino, in sicer: - s pripravo metode valorizacije gozdnih površin z izjemno (že) poudarjeno ali poten- cialno dediščinskovarstveno funkcijo; - z doslednim obojestranskim upošteva- njem postopkov in nalog, predpisanih v procesih družbenega planiranja; - s skupnim ·oblikovanjem izhodišč za konkretno gospodarjenje z gozdom v tipič­ nih in posebno zahtevnih primerih. 7. Sodelovanje med strokama bo boljše in plodnejše, če se bosta stroki bolje spo- znali in stiki med njima ne bodo omejeni na naključne ali sporne situacije. V ta na- men naj bi predvsem: a) preverili možnost, da se predstavniki obeh dejavnosti vzajemno vključijo v delo ustreznih samoupravnih interesnih skupno- sti; b) izdelali podrobne smernice za sodelo- vanje med strokama v procesih sektor- skega in splošnega družbenega planiranja. 8. Nadaljnje sodelovanje med strokama naj se poleg tega razvija ob konkretnih akcijah, kot so: - prizadevanja, da se več gozdarskih strokovnjakov vključi v organizacije za var- stvo naravne in kulturne dediščine; - redna in sistematična predavanja de- lavcev spomeniškovarstvene službe za člane društev inženirjev in tehnikov gozdar- stva; - pogostejše objave s spomeniškovar- stveno vsebino v gozdarskem strokovnem tisku; - ustreznejša opredelitev dimenzij, nad katerimi so posamezne drevesne vrste za- konsko zaščitene; - prizadevanja za ustreznejši odnos go- zdarstva do tehnične dediščine stroke; - medsebojna pomoč pri izdelavi in ažu- riranju inventarja naravne in kulturne dedi- ščine po gozdnogospodarskih območjih; - akcija snovanja palinoloških rezerva- tov; - seminar o gospodarjenju z gozdom za ohranitev gozdnega živalskega sveta; - prizadevanja za načrten razvoj dre- vesne kirurgije; - izdelava praktičnih smernic za vzgojo in varstvo drevesnih orjakov; - prizadevanja, da se v redni program študija gozdarstva vključi več znanja s po- dročja varstva naravne in kulturne dedišči­ ne. 9. Udeleženci posebej podpirajo priza- devanje TMS za ohranitev Pantzove žičnice v Soteski, ki predstavlja izjemen spomenik tehniške kulture. 1 O. Ti zaključki naj se objavijo v revijah ,,varstvo narave«, »Varstvo spomenikov« in »Gozdarski vestnik«. Delovna skupina za pripravo zaključkov G. V. 3/89 141 še nekaj misli s seminarja o varovanju dediščine Z gozdom upravljajo gozdarji. Ob vseh službah, uredbah, zapovedih in prepovedih je torej ta pomembna razsežnost sloven~ skega gozda in slovenske gozdne naravne dediščine predvsem odvisna od gozdarjev in gozdarstva kot stroke. Ta stroka lahko narod za sedaj in za naprej bolj oškoduje kot katerakoli naravna katastrofa. Lahko pa mu kot dober gospodar - imetnik te dedi- ščine - zato tudi bolj koristi od vsake druge ' službe, od vse državne moči in prisile. Nevarna ni samo stroka kot celota. Glo- boke rane lahko zadeva slovenski gozdni dediščini že premalo pozorno ali premalo vešče ravnanje posameznika v okviru izpol- njevanja gozdnogospodarskih nalog in del. Vse to terja v gozdarstvu v celoti, od njegovih znanstvenih in pedagoških višin do zadnjega delavca v gozdnem gospodar- stvu, zavesten odnos do gozdne dediščine in njenega varovanja. Te zavesti, samo- vzgoje in budnosti ni nikoli dovolj, nikoli si IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 232.42 je ni moč enkrat za vselej vzpostaviti ali pridobiti. Tudi ni dovolj, če je ta zavest le obča, načelna: uveljaviti se mora v vseh oblikah urejanja gozdarstva, od učnih iri študijskih programov preko zakonodaje in drugih predpisov do izpopolnjevanja ob delu in na delovnih mestih in do lastnega nadzora nad načrtovanjem in delovanjem. dr. Vladimir Kavčič Potrebujemo gozdarja novega časa, go- zdarja s širokim znanjem in še večjim razumevanjem za dogajanja v naravi, go- zdarja, ki bo življenju zavestno naklonjen, tudi in predvsem življenju drevesa; gozdar- ja, ki bo umetnik, filozof in ekonomist hkrati. Miha Marenče Izbral ž. V. Kako spomladi podaljšati čas pogozdovanja Nekoč smo imeli na TOZD Gozdarstvo Podturn v višjih predelih Kočevskega Roga, na nadmorski višini od 600-750 m, nekaj manjših gozdnih drevesnic. Tako na primer na Pogorelcu, Daleč hribu, Podstenicah (dve) in na Kunču. Verjetno pa v prejšnjih obdobjih še kje. Merile so od 2 do 6 arov. Na dobrih tleh v ograjenih vrtačah so pride- lovali kvalitetne sadike, zlasti smreke, ki so jih v istem revirju tudi posadili. Vzgojene so bile iz doma nabranega semena in prilago- jene istim podnebnim in rastiščnim razme- ram. Seveda so vsa dela opravljali ročno. Človeško delo pa je postajalo čedalje draž- je in takšna proizvodnja sadik neekonomič­ na. 142 G. V. 3/89 Po letu 1963 smo začeli te drevesnice opuščati in smo proizvodnjo prenesli v do- lino. Razširili smo že obstoječo drevesnico v Rožeku na najboljša kmetijska zemljišča podturenskih kmetov. Mnogo hude krvi je bilo zaradi tega. Toda zdaj je vse pri roki: od delovne sile do vodovoda za škropljenje ob suši. Pogoji za uporabo mehanizacije pri obdelavi zemljišča in zaščiti sadik pa zelo dobri. Pokazalo pa se je nekaj čisto drugega. Višji predeli Roga so včasih, tudi do konca aprila pod snegom. V dolini je že dolgo pomlad, vse je ozelenelo, tudi sadike v drevesnici so pognale. Pravega časa za pogozdovanje v takih primerih skoraj ni. Razmišljali smo o tem in ugotovili, da bi s pravočasnim izkopom in shranjevanjem sadik na hladnem lahko začetek vegetacije nekoliko zavrli. No, tako seveda že dolgo delajo večje drevesnice, ki imajo za to ustrezne hladilnice. Mi pa problem rešu- jemo tako, da spomladi iskopane sadike, ko popki še niso nabrekli, odpeljemo v Rog. Nekje v bližini mesta, predvidenega za pogozdovanje, poiščemo na senčnem kraju primerno vrtače. lzkopljemo jarke, razve- žemo šope in sadike začasno zakop.ljemo. Da bi odpadlo ponovno štetje z količki označimo od kod do kod je zakopano po 50 oziroma 100 sadik. Včasih pa sneg ravno tam, kjer naj bi sadili, še ni skopnel in začasnega shranje- vanja sadik zato ni možno opraviti. Spomnili smo se na kraško jamo Jazbine, v nepo- sredni bližini naše drevesnice. Leži na nad- morski višini 190 m. Razmere za shranjeva- nje v njej so idealne. Takoj pri vhodu je zemlja in se dajo sadike zakopati. Tempe- ratura zraka je ves čas, poleti in pozimi enaka, to je med 9-1 O °C. Zračne vlage je dovolj, saj ponekod s stropa kaplja voda. Prav do jame vodi pot in je možen prevoz s kombijem ali celo s traktorjem. Zaradi hitre manipulacije s sadikami in dežja, ki po navadi dokaj obilno pada v maju, je uspeh pogozdovanja tak kot pri normalnih sadikah. Na ta način smo možnost pogo- zdovanja zavlekli do 15. maja. Omenil bi še to, da so na začetku jame celo vzidana vrata, ki se dajo zakleniti. To je pomembnejše takrat, ko imamo tu shra- njene kakšne redkejše in dražje sadike, primerne tudi za hortikulturo, in bi jih lahko kdo vzel. Letnica 1887, vklesana v kamen nad vrati kaže od kdaj je odprtina zaprta. V prejšnjem stoletju je jazbine uporabljala pivovarna iz bližnje Soteske za hlajenje in shranjevanje piva. Med vojno pa so imeli v njej partizani meso. Več o zgodovini in opisu notranjosti piše v turističnem pro- spektu zdravilišča Dolenjske Toplice, ki ga je že leta 1903 napisal Pavel pi. Okrog. Na travniku, pod visokim cerom pred jamo, smo gozdarji že večkrat imeli tekmo- vanja sekačev. Ta naravna posebnost je vkllučena tudi v gozdno učno pot. Ze nekaj let tako v tej naravni jami shranjujemo poleg sadik za pogozdovanje tudi dveletne semenke za strojno pikiranje v drevesnici. Sadike pridejo tako v zemljo sveže in ne napol posušene. Precej dalj časa pa so v poletni pripeki uporabne tako shranjene tudi butarice jelovih vejic za izde- lavo svežih žalnih vencev. To dobro vedo naši vrtnarji, saj jamo redno uporabljajo in imajo v njej vedno večjo zalogo. Le kot zanimivost bi rad omenil še neko prigode. Nekoč smo v temni votlini pozabili nekaj šopov smrekovih sadik. Našli smo jih sredi junija. Kljub že pognanim kratkim klorotičnim poganjkom smo jih vseeno takoj posadili. Na naše presenečenje ni bilo ve- likega izpada. Popolnoma posušilo se je 6,6% sadik, suh vrh pa je imelo še 7,5% primerkov. V zadnjem primeru je potem vlogo vrhnjega poganjka prevzela ena od vej. Le poganjki so bili tisto leto zelo majhni, kar četrtina bolj slabo olesenelih in nevar- nost je bila, da jih poškoduje zimski mraz. Seveda slednji primer nima nobene prak- tične vrednosti, saj bomo še vedno rajši sadili le v najprimernejšem času. Vem, da nisem v zvezi z zadrževanjem začetka vegetacije sadik in podaljševanja časa pogozdovanja odkril nič novega. Morda pa se bo kdo, ko bo prebral ta članek spomnil, da ima tudi sam v bližini tako podobno prirodno hladilnico, ki mu bo prišla prav. Slavko Klančičar G. V. 3189 143 riko- ribnilik& kovinska industrija 61310 ribnica,lopovoo 23 slovan lja. jugoslavija tol. (061) 1!61611, 861147 tulox 31482 yu riko · klasične normalno temperaturne sušilnice · · vakuumske sušilnice · digitalni sistem za vodenje procesa sušenja · · lakirne tehnike · lakirne stene in kabine · · naprave za dovod svežega zraka · 144 G. V. 3/89 ambienta AMBIENTA '89 e 16. MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA, SPREMLJAJOČE INDUSTRIJE IN NOTRANJE UREDITVE Zagrebački velesajam, v svetu dobro poznana sejemska organizacija, z dolgo in uspešno tradicijo, je z letom 1988 svoj sejemski program obogatila z novo samostojno specializirano prireditvijo s področja lesne industrije. želimo vas seznaniti, da bo Zagrebački velesajam po uspešnem začetku v letu 1988 nadaljeval z organiziranjem te specializirane prireditve s področja lesne industrije, ki se imenuje AMBIENTA- mednarodni sejem pohištva, spremljevalne industrije in industrije notranje opreme. Sejem AMBIENTA '89 bo trajal od torka 9. 5. do sobote 13. 5. 1989. Prireditev ima v programu predstaviti pohištvo za vse namene, industrijske naprave za proizvodnjo pohištva, od reprodukcijskih materialov in okovja do zaščitnih sredstev za površinsko obdelavo. Prav ta del predstavlja nov prispevek pri predstavitvi lesne industrije na zagrebškem velesejmu. Predstavitev bodo na tem sejmu zaokrožili izdelki za notranjo opremo stanovanjskih prostorov in za dekoracija prostorov. Program sejma bo pester. Pohištvo (Iz vseh materiaiQv) • stanovanjsko pohištvo • pisarniške pohištvo • šolsko pohištvo • pohištvo za gostinstvo in turizem • pohištvo za bolnice • ostalo pohištvo za javne in druge prostore Surovine in pribor za proizvodnjo pohištva • surovine • polproizvodi in deli pohištva • materiali za prevleke iz tkanin, usnja in sintetike •žična jedra, polnila in drugi materiali za tapeciranje • sredstva za površinsko obdelavo in oplemenitenje • barve, laki, zaščitna sredstva • okovje, ključavnice in razni mehanizmi Stroji, orodja in oprema • stroji, orodja, oprema in pomožna sredstva za proizvodnjo pohištva • oprema za delavnice Izdelki ln oprema za notranjo ureditev • stavbno mizarstvo (vrata, okna, stopnice) • plošče ter zidne in stropne obloge • talne obloge • predelne stene, pregibna vrata • izolacijski materiali • galanterija in pribor • gospodinjski aparati • dekorativna svetlobna telesa • razni dekorativni materiali in izdelki za notranjo ureditev prostorov _Stroji in oprema na AMBIENT! '89 ~:·01:1· zasnovanju AMBIENTE - specializirane sejemske prireditve s področja lesne industrije na ·~agrebškem velesejmu je bilo določeno, da se zaradi interesa lesne industrije vsaki dve leti poleg običajnega programa prireditve razstavijo tudi stroji, orodje in oprema za obdelavo lesa za proizvodnjo pohištva, stavbnega pohištva, panel plošč, furnirjev in laminantov ter stroji in proizvodne linije za nanašanje zaščitnih sredstev, površinsko in končno obdelavo elementov za proizvodnjo pohištva. To je priložnost, da se na enem mestu srečajo projektanti in proizv::1jalci strojne opreme ter tisti, ki jo potrebujejo. Zagreb, ki ima bogato tradicijo v obojem, je gotovo primerno mesto za takšno srečanje. Avtomatizacija z uporabo numeričnega sistema upravljanja je vse bolj navzoča v industriji obdelave lesa, pa je zato pričakovati na sejmu veliko novosti domačih in tujih proizvajalcev. V letu 1989 je torej predvidena v okviru AMBIENTE bogata predstavitev strojev za obdelavo lesa: • stroji za rezanje • stroji za oblikovanje • stoji za spajanje in prekrivanje površin (vključno z lakiranjem) • stroji za stabiliziranje lesa (sušenje in impregniranje) • pomožni stroji (transporterji in stroji za vzdrževanje orodij) • večnamenski stroji • specialni stroji in skupine specialnih strojev za določene proizvode • ročni stroji in orodja • projektiranje in izročitev celotnih proizvodnih linij Predvidene so tudi posebne razstavne prireditve • razstava primerkov dobrega oblikovanja in trendov v oblikovanju e razstava prostorskih rešitev pri različnih specifičih namenih e razstava nagrajenih del - YU dizajn e razstava del mladih talentov (učencev šol) Da bi spodbudili razstavljalce k višji kakovosti izdelkov in razstavljanja, bomo na sejmu razstavljalce ocenjevali in nagrajevali: AMBIENTA- priznanje za najuspešnejše predstavitev proizvodov MOBILOPTIMUM- priznanje za uspešno razvit končni proizvod lesne industrije DOBAR DIZAJN -priznanje za kreativnost in inovacije pri novih proizvodih zagrebački.velesajam YU ISSN 0017·2723 ~ 1 .· 04/89 Ljubljan SloweniJa STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEJTSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 o LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 4 l-jubljana, april 1989 VSEBINA - IN HAL T- CONTENTS 145 Miha Adamič Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi {Cervus elaphus L.) Nutrition Characteristics as the Element of Conservat- ion, Breeding and Hunting Planning of the Ungulate Game with the Emphasis on the Red Deer {Cervus elaphus L.) 163 Niko Torelli, Katarina Čufar, Dušan Robič Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke Mucilage Cells in Bark and Traumatic Resin Canals in Xylem as possible Symptoms of Silver Fir Dieback 168 Dušan Robič Gozdni palinološki rezervati - zakaj? Forest palinological Reservations, why? 172 Vladimir Vilman Gozdarji ohranjamo svojo dediščino, tudi tehniške 176 Anton Prelesnik Kočevski gozdarji v gozdovih dežele Hessen 178 Ugotovitve, predlogi in sklepi lz\·ršnega sveta SRS 182 Strokovna srečanja 186 Stališča in odmevi 187 Iz tujega tiska 189 Književnost Naslovna stran: Pavle Kumer: Zeleno v belem; nevarnost, ki je letos grozila kot le malokdaj Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. ·Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipL inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Polletna naročnina za delovne organizacije 200000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 20000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo {št 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 156.2 Cervus elaphus L. Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.) Miha ADAMIČ* Izvleček Adamič, M.: Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.). Gozdarski vestnik št. 4/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 16. Razprava obravnava prehranske značilnosti je- lenjadi in srnjadi v različnih delih Slovenije. Pre- hranske raziskave temeljijo na analizi vzorcev vsebine vampov uplenjene divjadi in na izsledkih fitocenoloških raziskav v habitatih jelenjadi. Iz raziskav je razvidno, da je prehranski izbor odvi- sen predvsem od razmer v okolju. Generalistični način hranjenja dopušča jelenjadi, da se specia- lizira na najlažje dosegljiv in obenem najbolj kakovosten prehranski vir v okolJu. Znanje o prehranskih značilnostih je pomem- bno izhodišče pri načrtovanju upravljanja s popu- lacijami parkljaste divjadi in posebej pri odločanju o najprimernejših ukrepih v habitatih. 1. UVOD IN RAZISKOVALNI PROBLEM Današnja razširjenost in številčnost di- vjadi v Sloveniji je rezultanta naravnih raz- mer, v preteklosti veljavne zakonodaje, stopnje družbenoekonomskega razvoja po- s.ameznih območij in običajev v odnosu do živalstva ter s tem tudi do divjadi. številčnost in razširjenost divjadi v Slove- niji pa se danes precej razlikuje od stanja v preteklosti (glej tabelo št. 1 ). Srečujemo se s podobnimi težnjami kot drugod v Evropi. Zaradi menjave načinov rabe pro- stora oziroma sprememb v okolju so se spremenile nosilne zmogljivosti habitatov, * dr. M. A., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Adamič, M.: Nutrition Characteristics as the Element of Conservation, Breeding and Hunting Planning of the Ungulate Game with the Empha- sis on the Red Deer (Cervus elaphus L.). Gozdar- ski vestnik, No. 4/1989. ln Slovene with a sum- mary in English, lit. quot. 16. The research work deals with nutrition charac- teristics of the red deer and the roe deer in different parts of Slovenia. The nutrition research is based on the analysis of intestine contents samples taken from the killed game and on the results of phytosociological research in the habi- tats of the red deer. It is evident from the research work that food selection is primarily conditioned by the environmental situation. A generalitic feed- ing manner enables the red deer to specialize on the most easily accessible food source which is at the same time that of highest quality in the environment. The knowledge about nutrition characteristics is an important starting point in the ungulate game popvlation planning and especially in deci- ding on the most appropriate measures to be carried out in habitats. s tem pa tudi njihova primernost za posa- mezne skupine divjadi. Kot del biocenoze je divjad sestavna prvina ekosistemov. Ker se vse spremembe na eni trofični ravni odražajo tudi na drugih ravneh v ekosiste- mih, se torej spremembe načina ali sama intenzivnost rabe prostora odražajo tudi pri populacijah divjadi oziroma njihovi gostoti, razširjenosti in dinamiki. Glavna značilnost prostorskih sprememb na ozemlju današnje Slovenije v zadnjih sto letih je naglo narašč­ anje površine gozdov (glej tabelo št. 2). Zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč je osnovni razlog za naraščanje deleža gozdov. Z zaraščanjem, ki je najmočnejše v zahodni in južni Sloveniji, so bila najmoč­ neje prizadeta tista kmetijska zemljišča, ki jih ni mogoče strojno obdelovati in zemljišča v manj razvitih, odročnih območjih, od ko- der so se prebivalci množično izseljevali. G. V. 4/89 145 Z zaraščanjem se povecujeJO nosilne količinske, kakovostne in prostorske zmog- ljivosti za rastlinojedo parkljasto divjad. Spremenijo se torej prehranske in varo- valne razmere~ z njimi pa tudi pestrost in gostote živalskih populacij. Naslednji vzrok dviga nosilnih zmogljivo· sti za parkljasto divjad je tudi intenziviranje izkoriščanja gozdov v zadnjem stoletju. Svetlobni jaški1 ki nastanejo s sečnjo odra- slega drevja, dovajajo na tla več svetlobe! zaradi česar se v gospodarskih gozdovih v primerjavi s pragozdnimi oblikami gozdov povečata pestrost in biomasa rastlin v zeliščni in grmovni plasti~ s tem pa tudi količina in kakovost hrane za rastlinojede. Izboljšajo pa se tudi varovalne razmere v gozdu. Pomemben vzrok za naraščanje gostote populacij parkljaste divjadi je tudi ureditev razmer v lovstvu in oblikovanje zakonodaje, ki daje prednost tej skupini divjadi. Tu je treba opozoriti na predpisova~ nje kratkih !ovnih dob, dovoljenih načinov lova ter drugih omejevalnih ukrepov. V to skupino sodi tudi načrtno uničevanje plenil- skih vrst (volk!). Sočasno z intenziviran jem gospodarjenja z gozdovi in naraščanjem gostote populacij parkljaste divjadi so se začele v večjem obsegu pojavljati tudi poškodbe gozdov od divjadi. Med temi posebej izstopajo po- škodbe zaradi jelenjadi. S podobnimi teža- vami pa se srečujemo tudi v kmetijskem prostoru. Tabela 1: Primerjava višine odstrela nekaterih vrst divjadi na ozemlju današnje Slovenije v obdobju 1900-1904 in 1980-1984. Prikazana so petletne povprečja, ~reračunana na po- vršino 1000 ha oz. 10 km2 (ADAMIČ 1986) · Vrsta Odstrel 1 Odstrel 1900-1904 ndeks 1980-1964 Indeks Srnjad 3,9 100 14,9 382 Jelenjad 0,02 100 1,5 7500 Gams 0,3 100 1,0 330 Divji prašič 0,9 Poljski zajec 9,1 100 5,2 57 Poljska jerebica 5,2 iOO 0,6 i1 Lisica 1,5 100 3,8 250 Današnje gospoda~enje z gozdovi izhaja iz večnamenskosti ciljev ob poudarjeni le- snoproizvodni vlogi. Mesto in vloga parklja- ste divjadi je v večnamenskem gozdu pre- cej drugačna oziroma omejena v primerjavi 146 G. V. 4/89 Tabela 2: Obseg in časovna dinamika narašča- nja gozdnih površin na ozeQtlju današnje Slo- venije v zadnjih sto letih (ZUMER 1976, GA~ ŠPERŠIČ in sod. 1985) Leto 1875 1974 1961 1970 1980 Površina go:zdav 1000ha 737 860 943 1008 1027 0/o površine Slovenije 36,4 42,4 46,5 49,8 51,0 Indeks 100 1 i7 i28 137 i39 z gozdom iz obdobja brez jasno določenih gozdnogospodarskih ciljev. Zaradi ugodnih prehranskih in varovalnih razmer je ekolo- ška nosilna zmogljivost visoka. Ker pa je dostopna rastlinska biomasa v odvisnosti od gozdnogospodarskih ciljev tudi repro- duktivni del gozda, je zato delež biomase, ki ga lahko divjad izkoristi za hrano, odvisen od teh ciljev. V večnamenskem gozdu se zato srečujemo z ekonomsko nosilno zmogljivostjo, ki je podrejena gozdnogo- spodarskim ciljem. Zaradi nerazumevanja mesta in vloge parkljaste divjadi v gospodarskem gozdu se pojavljajo nejasnosti pri razlikovanju do- pustne in mejne poškodovanosti gozda. Običajno pozabljamo, da presežena do- pustna poškodovanost gozda še ne pomeni ekološkega osiromašenja gozda. Različna pojmovanja vplivov jelenjadi in druge park- ljaste divjadi na gozd nato (še) onemogo- čajo oblikovanje dinamične strategije upravljanja s parkljasto divjadjo in so glavna zavora v procesu dogovarjanja in usklaje- vanja ciljev gozdarstva in lovstva. Posebej so se ti miselni stereotipi okrepili ob spozna- nju, da so današnji slovenski gozdovi že skoraj kritično destabilizirani zaradi po- škodb od onesnaženega ozračja, vetrolo- mov, snegolomov, pretiranih sečenj v prete- klosti, ponekod pa tudi zaradi obsežnih poškodb od parkljaste divjadi. Naše raziskave so zato usmerjene v proučevanje in spoznavanje nekaterih ka- zalcev in mehanizmov, ki naj služijo kot usmeritve v novi strategiji dinamičnega upravljanja s populacijami jelenjadi in dru- gih divjih rastlinojedov. Med temi kazalci smo v naših raziskavah posebno pozornost namenili spoznavanju: - prehranske strategije jelenjadi v različ­ nih letnih obdobjih in različnih območjih; - prehranskih interakcij jelenjadi in dru- gih simpatričnih rastlinojedov, potencialne kompeticije in kombiniranih prehranskih vplivov na rastje; - vpliva dosedanje politike varstva, goji- tve in lova na dinamiko populacij jelenjadi; - pomena dopolnilnega zimskega krmljenja in drugih usmerjenih ukrepov v okolju jelenjadi; - dolgoročnih možnosti upravljanja s po- pulacijami jelenjadi v gozdovih z upadajočo bioekološko stabilnostjo. Ta spekter raziskav smo izbrali zato, ker je po naših ocenah od poznavanja in upo- števanja teh informacij odvisna prihodnost varstva, gojitve in lova jelenjadi v Sloveniji. 2. POMEN POZNAVANJA PREHRANE PARKLJASTE DIVJADI Iskanje hrane in samo hranjenje sta pre- vladujoči dejavnosti divjih rastlinojedov. Za- nju porabijo 4D--60% dneva (WICKSTROM et al. 1984). Današnje spreminjajoče se razmere v okolju omejujejo človekove mož- nosti za načrtno in pomembnejše usmerja- nje odnosov med populacijami parkljaste divjadi in njenimi habitati. Zato je znanje o prehrani divjadi prvinska sestavina ekolo- gije divjadi, strategije upravljanja s popula- cijami divjadi ter osrednji temelj razumeva- nja dinamike populacij. Na vprašanja, kot so pomanjkanje hrane, konkurenca med vrstami, ocena nosilnih zmogljivosti, uprav- ljanje s habitati, pravilno zimsko krmljenje itn., s pomanjkljivim poznavanjem prehrane divjadi ni mogoče zadovoljivo odgovarjati. Osnovna vrednost prehranskih raziskav je v tem, da nam pomagajo spoznavati pomen posameznih prehranskih sestavin v celotnem prehranskem spektru posamezne živalske vrste. Vendar pa moramo za obli- kovanje pravilnih sklepanj poleg samega izbora poznati tudi splošne prehranske raz- mere oziroma »ponudbo« okolja. Zato so prehranske raziskave usmerjene v iskanje odgovora na vprašanja: - s čim se žival hrani in - kje, kdaj in zakaj se s čim hrani. Naše raziskave so namenjene spoznava- nju celoletne prehrane jelenjadi in sezon- skega pomena posameznih prehranskih sestavin ter možnosti praktične vgraditve teh ugotovitev v naloge varstva in gojitve park[jaste divjadi. S posebnimi vsakoletnimi odločbami Republiškega komiteja za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS o od- strelu jelenjadi v raziskovalne namene smo zbrali dovolj vzorcev prehrane tudi v zim- skem in spomladanskem obdobju, torej zu- naj lovne dobe. Iz izsledkov raziskav lahko zato oblikujemo ugotovitve o pre::: :mskem izboru v celem letu ter območnem in sezon- skem pomenu posameznih sestavin. Pred- vsem pa lahko tako pridobljeno znanje tudi praktično uporabimo pri upravljanju s popu- lacijami jelenjadi in njihovim okoljem, kar je osnovni smisel teh raziskav. 3. IZBOR OBMOČIJ PREHRANSKIH RAZISKAV, ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV PREHRANE IN UPORABLJENA METODOLOGIJA 3.1 . Območja prehranskih raziskav Ker je v samoupravnem sporazumu o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 območje Kočev­ skega in Notranjske opredeljeno kot osred- nje območje za gojitev jelenjadi v Sloveniji, smo težišče naših raziskav usmerili v ti območji. Kot primerjalna območja pa smo vključili lovišča na Pohorju, v Karavankah, širšem območju Ljubljanske kntline ter v Prekmurju (glej karto št. 1 ). Tako smo poleg osrednjega območja v raziskavo pre- hranskih značilnosti vključili tako rekoč vsa pomembnejša območja z jelenjadjo v Slo- veniji. Povsod, kjer je bilo mogoče, smo v istih območjih opravili tudi primerjalne razi- skave prehrane srnjadi, na Pohorju pa tudi prehrane gamsa in damjaka. 3.2. število odvzetih vzorcev prehrane Skupaj smo pri prehranskih raziskavah analizirali 1417 vzorcev prehrane jelenjadi, 598 vzorcev prehrane srnjadi (glej tabelo št. 3), 36 vzorcev prehrane gamsa in 23 vzorcev prehrane damjaka. Posamezni vzorec prehrane je približno 1 kg vsebine vampa odstreljenih živali, odvzete in pri- merno konzervirane nepo~redno po odstre- lu. G. V. 4/89 147 3.3. Uporabljena metodologija Vzorce prehrane smo v laboratoriju ana- lizirali v mokrem stanju (Korschgen 1980). Uporabili smo prirejeno metodo makro- skopske analize, pri kateri smo pod stereo- mikroskopom pri majhni povečavi (1 O do 25-krat) vzorec razdelili na posamezne pre- hranske sestavine. Posebej smo ugotavljali prostorninske deleže sestavin (V%) v posa- meznem vzorcu. Iz podatkov o sestavi posameznih vzorcev smo s posebnim raču­ nalniškim programom izračunali mesečno in sezonsko pogostnost (RF%), povprečja prostorninskih deležev (V%) ter indekse pomembnosti (IP =V% x RF%) prehran- skih sestavin v primerjalnih območjih. Po vidnih razpoznavnih znakih in z refe- renčnim gradivom smo določili posamezne rastlinske taksone v vzorcih. Posebno po- zornost pri tem smo namenili taksonom lesnatih rastlin, ki so prevladujoč zimski prehranski segment. Iz podatkov o sestavi posameznih vzorcev smo izračunali me- sečno in sezonsko pogostnost (RF%) tak- sonov lesnatih rastlin. Iz tako urejenih po- datkov smo sestavili ranžirne vrste lesnatih rastlin v prehrani proučevanih vrst divjadi v primerjalnih območjih. Podobnost v sestavi prehrane simpatrič­ nih rastlinojedov istega območja in v istem obdobju smo računali na dva načina. Po- dobnost v prostorninski sestavi smo raču­ nali z indeksom podobnosti (Kulczynski 1972, cit. THILL 1984, GRANT et al. 1985) S (similarity) = __g_yy_ a + b W = vsota manjših vrednosti parov pro- storninskih deležev (V%) sestavin, prisotnih v prehrani obeh (primerja- nih) vrst, a vsota prostorninskih deležev vseh sestavin v prehrani vrste X (a = 1 = 100%), b vsota prostorninskih deležev vseh , sestavin v prehrani vrste Y (b = 1 = 100%). Podobnost med vrstama se giblje v raz- ponu: O < S < 1. Pri vrednosti S = 1 je podobnost popolna, pri vrednosti S = O pa je sestava prehrane popolnoma različna. Na enak način računamo tudi podobnost (različnost) v prehrani iste vrste v različnih obdobjih na istem območju in razlike v prehrani mladičev in odraslih živali. Z indeksom prekrivanja prehranske niše (SCHOENER 1968, SKOGLAND 1984): n Ro = 1 - 0,5 2 (Pxi - Pyi) i=1 Tabela 3: Analizirani vzorci prehrane jelenjadi in srnjadi (časovna in prostorska razporeditev) Območje Il 111 IV v VI VIl Vlil IX x Xl Xli Skupaj JELEN 7 18 30 30 47 35 18 15 53 52 42 88 435 MEDVED 27 69 82 24 23 27 14 26 14 32 52 27 417 'O SNEŽNIK 7 21 17 1 4 8 3 26 26 113 «S ŽITNA GORA 5 15 5 3 4 31 24 26 37 150 c Q) Skupaj KOČEVSKO 39 105 104 25 23 31 17 30 53 59 104 90 680 Q) LJUBLJANSKI VRH 7 7 22 11 25 72 '"':) POHORJE 3 4 1 1 3 10 31 38 22 114 KOMPAS 3 1 6 6 6 2 4 10 39 KOZOROG 2 1 14 5 13 36 GROSUPLJE 1 9 11 11 8 41 .. JELEN 5 19 15 19 25 40 16 26 29 38 30 30 282 MEDVED 2 9 4 6 2 4 4 2 33 'O SNEŽNIK 1 5 6 «S c ŽITNA GORA 2 2 16 11 3 6 41 '- Skupaj KOČEVSKO 3 12 6 6 23 15 7 8 80 (J) LJUBLJANSKI VRH 5 3 3 4 7 4 3 29 POHORJE 1 22 7 9 14 21 19 5 98 GROSUPL..IE 9 6 1 3 8 14 17 49 109 148 G. V. 4189 Karta 1: Prikaz območij prehranskih raziskav: 1 -lovišča na Kočevskem, 2 -lovišče Jelen, 3 -lovišče 'Ljubljanski vrh, 4 - lovišče Pohorje, 5 - lovišče Kozorog, 6- LD Grosuplje, 7- lovišče Kompas. Osrednje območje gojitve jelenjadi je omejeno s prekinjeno črto. Pxi = frekvenca i-te sestavine (rastlinske vrste) v prehrani vrste X, Pyi = frekvenca i-te sestavine (rastlinske vrste) v prehrani vrste Y, smo ugotavljali podobnost (prekrivanje) po- gostnosti (RF%) lesnatih vrst v prehrani dveh rastlinojedih vrst na istem območju v enakem obdobju. Na enak način smo ugo- tavljali razlike (podobnost) v izboru iste vrste na istem območju, vendar v različnih obdobjih, in razlike v prehrani mladičev in odraslih živali. Stopnjo prehranske specializacije ozi- roma širino prehranske niše rastlinojedov v posameznem mesecu ali letnem obdobju smo računali z Levinsovim indeksom širine niše (Levins 1968, cit. HUEY, PIANKA 1977, CIAMPALINI, LOVARI 1985): B (breadth) n 2 p~ i=1 P1 = prostorninski delež (V%) i-te sesta- vine v prehrani (2 P1 = 1 OO%). Čim bolj se vrednost indeksa B približuje 1, tem večja je prehranska specializacija in obrnjena, čim večji je indeks širine, tem večja je stopnja prehranske generalizacjje. Za lažje razumevanje prehranskega iz- bora parkljaste divjadi smo se na Kočev­ skem lotili tudi primerjalne analize rastja. V ta namen smo opravili fitocenološke popise na 78 vzorčnih ploskvah velikosti 7 x 7 m in 111 ploskvah velikosti 1 O x 2 m v območ­ jih poletnih in zimskih habitatov jelenjadi. Poleg tega smo na ploskvah ugotavljali tudi pogostnost in objedenost taksonov lesnatih rastlin. Iz združenih podatkov popisov na vzorč­ nih ploskvah smo za mladje drevesnih vrst računali stopnjo preference, priljubljenosti pri prehrani (RIESENHOOVER, BAILEY 1985, WRIGHT 1980) po obrazcu: PR (preference rate) pik pii uporabljeno razpoložljivo ' Pii = delež (%) vrste v skupnem številu osebkov na ploskvah, Pik = delež (%) vrste v skupnem številu . o.bjedenih osebkov na ploskvah. G. V. 4189 149 Priljubljenost je nakazana pri vrednostih PR > 1, če pa je PR < 1, je nakazana. da se rastlinojedi določene vrste izogibajo ozi- roma da je prehransko nepriljubljena. Odvisnost med številčnostjo mladja dre- vesnih vrst in odstotkom njihove objedeno- sti smo preverjali s Spearmanovim rangko- relacijskim količnikom (LEWIS 1966: 82). Na enak način smo preverili tudi odvis- nost med objedenostjo in srednjo pokrovno vrednostjo grmovnih vrst na ploskvah. Posebno pozornost v raziskavah smo namenili zimskim prehranskim značilnostim jelenjadi ter povezavam med zimskimi pod- nebnimi razmerami ter prehranskim izbo- rom. Pri tem smo uporabili interpolirane vrednosti povprečnih dnevnih vrednosti več meteoroloških postaj na območju Kočev­ skega in lovišča Jelen v letih 1978 do 1985. Uporabili smo podatke o: - minimalni dnevni temperaturi, - povprečni dnevni temperaturi, ..... dnevni višini snežne odeje in - dnevni višini novozapadlega snega. V analizah uporabljeni podatki o telesnih težah jelenjadi na Kočevskem, ki smo jih uporabili za ponazoritev vpliva zimskih raz- mer na jelenjad, izvirajo iz lovišča Medved na Kočevskem. Živali so bile odstreljene v redni lovni dobi l. 1977-1983, upoštevali pa smo tudi vse podatke o jelenjadi, odstreljeni v zimskim in spomladanskih mesecih. Po- datke smo uredili in analizirali s program- skim paketom STAT JOB (CYBER), prilago- jene srednje vrednosti (Xp) telesnih tež po posameznih letih pa s programom AKO- VAR. 4. UGOTOVITVE PREHRANSKIH RAZISKAV V nadaljevanju prikazujemo ugotovitve analize vzorcev vsebine vam pav ter analize prehranskih razmer v nekaterih proučeva­ nih območjih. Pri razlagi izsledkov uporab- ljamo nomenklaturo, kakršna je v rabi v tovrstni evropski literaturi (FIŠER, LOCH- MAN 1969, JACKSON 1980, CEDERLUND 150 G. V. 4/89 et al. 1980, KIOROGLANIDIS 1981 itn.) in ki temelji na prehranski podobnosti seg- mentov. ki smo jih združili v posamezne sestavine. Dovolj vzorcev za razlago celoletnega prehranskega izbora jelenjadi smo analizi- rali le v loviščih na Kočevskem in v lovišču Jelen. V drugih primerjalnih območjih je večina analiziranih vzorcev iz redne lovne dobe, torej jesenskega obdobja. Zato smo primerjavo pomena posameznih sestavin omejili na jesensko obdobje. Podobno smo le v lovišču Jelen lahko proučevali celoletno prehrano srnjadi, v drugih območjih pa smo analize omejili na jesensko obdobje in jih tako tudi prikazujemo. V nadaljevanju so strnjene sklepne ugo- tovitve te razprave. Sklepi so oblikovani tako, da je mogoče iz njih izbrati praktična izhodišča in usmeritve za upravljanje s populacijami jelenjadi in njihovimi habitati. 1. Po svojih prehranskih značilnostih spada jelenjad med generalistične rastline- jede s poudarjeno nag nje nostjo do trav. Trave oziroma njihova dostopnost in koli- čina odločilno vplivajo na sezonsko in celo- letno prehransko usmerjenost jelenjadi. Čim manj je trav, tem bolj generalistično se jelenjad hrani. in obratno - čim več je trav, . tem večja je specializacija na ta prehranski vir. Trave so pomembna celoletna sestavina prehrane jelenjadi. Posebej očiten je po- men trav v vegetacijskem obdobju. Na Kočevskem so trave od aprila do oktobra v vzorcih prehrane zastopane s povprečno 50.7 ± 7.8% prostorninskega deleža (gra- fikon št. 1 ). V zimskem obdobju je delež trav v vzor- cih odvisen predvsem od snežnih razmer. Pomen trav v prehrani jelenjadi v petih zaporednih zimah na Kočevskem je v zna- čilni pozitivni korelaciji s številom dni z manj kot 1 O cm snega (r = 0,950, n = 5, a: < 0,05). Z naraščanjem debeline snega upada delež trav v vzorcih prehrane jelenja- di, narašča pa pomen značilnih zimskih sestavin, kot so iglavci in krma. Večina trav v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem izvira s kultiviranih travni- kov. Površina travnikov v območju, kako- vost, količina in dostopnost trav na njih torej odločilno vplivajo na prehranski izbor in tudi 100 OSTALO KRMA ZELISČA 50 TRAVE LISTAVCI IGLAVCI 1\1 IV V VI VI\ Xlll IX X Xl Xli ~ l-XII 27 67 82 24 23 27 IL 26 lL J2 52 27 4/7 Grafikon 1. Spreminjanje mesečnih prostorninskih deležev (V%) sestavin v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem. Desni stolpec prikazuje povprečje prostorninskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 417). na razporeditev jelenjadi. Slednje je raz- vidno tudi iz podatkov o višini petletnega odstrela jelenjadi v dvanajstih lovskih revir- jih v lovišču Medved. Iz preskusa odvisnosti med deležem kmetijskih površin (travnikov in pašnikov) ter višino petletnega odstrela v lovskih revirjih, je očitna pozitivna korela- cija (rs = O, 789, n = 12, a < 0,01), medtem ko je višina odstrela v značilni negativni korelaciji s površino gozdov v revirjih (r x = -0,785, n = 12, a < 0,01). Površina in razporeditev travnikov torej vplivata na raz- poreditev jelenjadi v prostoru, s tem pa tudi na lažji odstrel (tabela št. 4). Na splošno je delež trav v vzorcih pre- hrane odvisen od dostopnosti te sestavine ter splošnih prehrambenih razmer v kon- kretnem primerjal nem območju. Največ trav smo ugotovili v vzorcih z območja lovišča Kozorog in lovišča Pohorje. V prvem se jelenjad jeseni, preden zapade sneg, za- držuje na alpskih pašnikih in se hrani pred- vsem s travami. V vzorcih prehrane jele- njadi s Pohorja pa smo ugotovili predvsem trave, ki rastejo v presvetljenih gozdovih, manj pa je trav s travnikov in drugih negozd- nih površin. Trave v prehrani srnjadi praviloma nimajo pomembnejše vloge. Očitno se srnjad s travami hrani le naključno. Nekoliko pogo- steje se trave pojavljajo le v poletnem obdobju, v času cvetenja. Prehranske značilnosti gamsa in da- mjaka smo proučevali le na Pohorju. V Tabela 4. Izsledki opazovanj jelenjadi na Kočevskem od aprila do oktobra (n = 205) v letu 1980 in 1981 Število Skupaj opažene n/1 opa- Stopnja Območje opazovanja opazovanj jelenjadi zevanje priljubljenosti n % n o/a (PR) gozd, gozdni rob 41 20,0 134 15,2 3,3 0,76 nasad, poseka 54 26,3 188 21,3 3,3 0,81 grmišče 21 10,2 86 9,7 4,1 0,95 travnik 76 73,1 443 50,2 5,8 1,35 ostalo* 13 6,4 32 3,6 2,5 0,57 skupaj 205 100,0 883 100,0 4,3 * ostalo: krmna njiva, cesta, vlaka, krmišče G. V. 4189 151 vzorcih prehrane obeh vrst je delež trav visok. 2. Zaradi pogostnosti v okolju, dostopno- sti, vsebnosti hranilnih snovi in vsebnosti vode so zelišča pomemben prehranski vir. Vendar pa je pomen te sestavine odvisen predvsem od splošnih prehranskih razmer. Zelišča so v prehrani jelenjadi prisotna celo leto. V bistvu so zelišča komplementarni pre- hranski vir, s katerim jelenjad nadomešča primanjkljaj trav. Prostorninski deleži zelišč in trav v vzorcih prehrane jelenjadi v lovišču Jelen v obdobju od maja do oktobra so v značilni negativni korelaciji (r = -0,969, n= 6, a. < 0,01 ). Upad deleža trav in povečan delež zelišč v prehrani snežniška jelenjadi je še posebej očiten v obdobju od julija do septembra. Delež te sestavine v vzorcih prehrane v teh treh poletnih mesecih (n = 86) znaša povprečno 49,4 ± 3,0 %. Med zelišči, ki se pogosteje pojavljajo v poletnih vzorcih, prevladujejo vrste, ki rastejo v goz- du pod zastorom drevja. Jelenjad se v tem obdobju zadržuje globlje v gozdu in se hrani z večjo količino zelišč. Razlog za povečan pomen zelišč v prehrani v polet ... nem obdobju je verjetno dozorevanje trav ter košnja na sicer skromni površini travni- kov, ki sovpada s poletnim padavinskim minimumom. Ker v osrednjem delu lovišča Jelen poleti tako rekoč ni dostopnih površin- skih vodnih virov, je tudi večja sočnost zelišč, ki rastejo pod zastorom, verjetno eden izmed razlogov za to poletno prehran- sko prilagoditev jelenjadi. Poseben pomen imajo zelišča v zimski prehrani jelenjadi. V tem obdobju so v vzorcih prehrane zastopane izključno na mraz odpornejše vrste, ki ostanejo pod snegom žive. Jelenjad te vrste koplje izpod snega in išče pod gostejširni krošnjami iglavcev ter na kopnih mestih. Zelišča imajo v zimski prehrani izrazit dietetični pomen. Rastline, ki ostanejo pozimi zelene, vsebu- jejo več beljakovin in vode ter so tudi lažje prebavljive kot lesnate rastline, ki sicer sestavljajo glavnino zimske prehrane. še pomembnejša vlogo kot v prehrani jelenjadi imajo zelišča v prehrani srnjadi. V skupaj 282 analiziranih vzorcih prehrane srnjadi v lovišču Jelen smo to sestavino ugotovili v 94,3% oziroma v 266 primerih. 152 G. V. 4/89 3. Čeprav so iglavci v majhnih količinah zastopani v vzorcih prehrane jelenjadi tudi v drugih letnih obdobjih, pa sta njihov koli- činski pomen in pogostnost izrazito poudar- jena v poznojesenskem in zimskem obdo- bju. V zimskem obdobju je prostorninski delež iglavcev v vzorcih prehrane jelenjadi značilno odvisen od višine snega (lovišče Jelen: r = 0,242, n = 161, a < 0,01; lovišča na Kočevskem: r = O, 185, n = 163, a < 0,05). V lovišču Jelen so vejice in iglice iz krošenj podrtih jalovih dreves glavni vir iglavcev v vzorcih zimske prehrane jelenja- di. V obdobju od decembra do aprila smo to vrsto hrane ugotovili v 90,8% vseh analiziranih vzorcev (n = 173). Glavne razloge za tako pogostnost jelke v vzorcih moramo iskati v razporeditvi in dostopnosti sečišč v območju ter velikih količin sečnih ostankov na posameznem sečišču (grafi- kon št. 2). Jelka iz sečnje je tudi priljubljen zimski prehranski vir srnjadi. To vrsto hrane smo ugotovili v 74,4% analiziranih vzorcev iz obdobja od decembra do aprila (n = 78). Obe rastlinojedi vrsti sta torej svoj zimski prehranski izbor prilagodili najlažje dostop- nemu viru hrane. Čeprav smo v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem ugotovili večino prisotnih vrst iglavcev, pa v vzorcih po pogostnosti in prostorninskem deležu posebej izstopa smreka. Razloge za visok delež in pogost- nost smreke v vzorcih zimske prehrane (RF = 68,3%) moramo iskati v razmerah, ki vladajo v zimovališčih jelenjadi. Izbor zimo- vališč oziroma določeno območje zasede- nosti je odvisno od debeline in trajanja snežne odeje v posameznih letih. Po opa- zovanjih v lovišču Medved se zimovališča nahajajo večinoma v pasu na nadmorski višini 500-700 m, prevladuje jugozahod na lega. To pa je hkrati tudi območje, v kate- rem se nahaja večina po l. 1985 osnovanih smrekovih nasadov s skupno površino prek 3000 ha. Visok delež smreke v vzorcih zimske prehrane jelenjadi je torej posledica prekrivanja zimovališč in smrekovih nasa- dov oziroma pogostnosti in dostopnosti smreke v zimovališčih. V višjem snegu se jelenjad urnika v starejše nasade v fazi drogovnjakov. V njih se zadržuje dalj časa 100 OSTALO KRMA ZELIŠČA so TRAVE LISTAVCI IGLAVCI \11 IV V VI VIl Vlil IX X Xl Xli l-XII 1a 30 Jo 47 3~ 18 1S '!>3 !i2 1.2 aa us Grafikon 2. Spreminjanje mesečnih volumskih deležev prehranskih komponent v vzorcih celoletne prehrane jelenjadi v lovišču Je!en. Desni stolpec prikazuje povprečje volumskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 435). in se tam tudi hrani. Ker je smreka najlažje dostopen vir hrane, je torej njen delež v vzorcih prehrane odvisen od višine snega {r = O, 185, n = 163, a < 0,05). Posledice teh prehranskih povezav pa so obsežne poškodbe smreke v nasadih. Ker se jelenjad hrani tako rekoč z vsemi prisotnimi vrstami iglavcev, vendar v majh- nih količinah, je posplošeno povezovanje pojava iglavcev v prehrani s poslabšanimi prehranskimi razmerami nepravilno {tabela št. 5). 4. Čeprav so listavci celoletna sestavina v prehrani jelenjadi, pa so sezonski pomen- ski viški jasno izraženi, tako glede posame- zne vrste kot glede njihove skupne količine. Iz primerjave pomena listavcev v lovišču Jelen in lovišču Medved na Kočevskem je razvidno, da je ta posebej poudarjen v zimskih in poletnih mesecih. Medtem, ko so lesnate rastline, med katerimi po pestro- sti prevladujejo listavci, pozimi najlažje do- stopen prehranski vir v območjih zimova- lišč, pa je njihova velika prehranska po- membnost poleti povezana s hranilnostjo in visoko prebavljivostjo v tem obdobju. Listavci, posebno zeleni, so na začetku olistanja bogato hranilni in lahko prebavljivi, s staranjem listov pa ti lastnosti upadata. Na splošno težko govorimo o kakšni značilni specializaciji jelenjadi pri prehranje- vanju s posameznimi, posebej priljubljenimi Tabela 5. Pogostnost (RF %) iglavcev v vzorcih prehrane jelenjadi v obdobju september- december Območje Število Abies Picea Juniperus Pinus Pinus vzorcev alba excelsa communis sylvestris slrobus Jelen 235 54,0 4,7 0,9 0,9 Medved 125 18,4 9,6 1,6 4,0 0,8 Snežnik 63 9,5 22,2 1,6 Žitna gora 118 5,9 5,1 5,9 0,9 Ljubljanski vrh 65 33,9 16,9 9,2 Pohorje 101 29,7 16,8 Kozorog 33 36,4 39,4 6,1 Kompas 14 Grosuplje 39 7,7 5,1 2,6 G. V. 4/89 153 100 ~o OSTALO GOBE ZELISCA TRAVE POLGRMI LISTAVCI IGLAVC1 111 IV V VI VIl Vlil IX X Xl Xli l-XI 15 19 25 r.tJ 16 26 29 38 30 lO :E282 Grafikon 3. Spreminjanje mesečnih volumskih deležev prehranskih komponent v vzorcih celoletne prehrane srnjadi v lovišču Jelen. Desni stolpec prikazuje povprečje volumskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 282). vrstami v tej skupini. Vendar pa je iz naših raziskav razvidno, da se v vzorcih prehrane jelenjadi iz jesenskega obdobja v primerjal- nih območjih najpogosteje pojavljajo leska (Corylus avellana), robide (Rubus fructico- sus aggr.) in bukev (Fagus sylvatica). Pomen listavcev v prehrani jelenjadi v primerjalnih območjih je na splošno odvisen od njihove dostopnosti, pestrosti in količine. Pomen te sestavine posebej izstopa v lo- višču Žitna gora na Kočevskem, kjer lahko govorimo o prehranski specializaciji jele- njadi na ta vir hrane. Listavci so pomemben celoletni vir v prehrani srnjadi. V vzorcih prehrane srnjadi v vseh primerjalnih območjih v jesenskem obdobju po pogostnosti posebej izstopajo robide (grafikon št. 3). Iz primerjave prehranskih značilnosti jele- njadi in srnjadi v lovišču Jelen je očitno, da je pomen listavcev večji pri srnjadi kot pri jelenjadi. Slednje moramo upoštevati tudi v procesu usklajevanja hotenj gozdarstva in lovstva oz. pri načrtovanju upravljanja s populacijami divjadi v habitatih z majhnim deležem listavcev. Še posebej pa je to pomembno tam, kjer želimo delež listavcev v zmesi drevesnih vrst povečati. 154 G. V. 4/89 5. Zaradi velike količine dostopne rastlin- ske biomase na enoto površine, vsebnosti hranilnih snovi in visoke stopnje prebavlji- vosti so kmetijske kulture priljubljena pre- hranska sestavina jelenjadi in drugih vrst parkljaste divjadi. Povsod, kjer se v širšem območju arealov aktivnosti jelenjadi naha- jajo površine njiv, si jelenjad na njih poišče pomemben del hrane in to v vseh letnih obdobjih, seveda glede na razvojno stopnjo kultur na njih. V območjih s kmetijskimi površinami jelenjad svojo aktivnost obi- čajno prilagodi tako, da se giblje med go- zdom, kjer se čez dan skriva, in njivami, na katerih se ponoči hrani. Ta priljubljenost kmetijskih rastlin pa se odraža v narašča­ joči škodi zaradi divjadi v kmetijskem pro- storu. Prav škoda je razlog za to, da park- ljasta divjad v kmetijskih območjih ni zaže- lena. 6. V območjih z intenzivnim režimom gojitve jelenjadi je krma oziroma dopolnil na ~Irana iz krmišč pogosta sestavina v zimski prehrani jelenjadi in drugih vrst parkljaste divjadi. Sama pogostnost in količina krme v vzorcih prehrane pa je odvisna od razpo- reditve krmišč, vrste krme, obdobja krmlje- nja, splošnih prehranskih razmer in ostrine IV V VI VIl Vlil IX X Xt Xli jelenjad ~------------------------------------~------------------------1 Grafikon 4. Mesečna pogostnost (RF %) jelke v vzorcih prehrane jelenjadi in srnjadi v lovišču Jelen. Celoletna povprečna pogostnost v vseh pregledanih vzorcih je prikazana črtkano (------). zime (grafikon št. 4). Količina krme v vzorcih prehrane jele- njadi v lovišču Jelen narašča sorazmerno z naraščanjem višine snega (r = 0,389, n = 51, a < O,Oi). Na Kočevskem te povezave nismo ugotovili, pač pa smo tu ugotovili, da je pomen krme v vzorcih pre- hrane odvisen od števila dni s povprečno temperaturo pod -i0° (r = 0,901, n = 5, a < 0,05). Očitno se »hladnost« zime, ugotovitve se namreč nanašajo na izsledke prehranskih analiz v petih zaporednih zi- mah (i981-i985), izraža v večji porabi energije za vzdrževanje telesne tempera- ture ter povečani porabi hrane kot posledici tega. Kljub intenzivnemu krrnljenju pa si jele- njad pomemben del potrebne zimske hrane poišče v zimovališčih zunaj krmišč. Zato z dopolnilnim krmljenjem negativnih posledic koncentracij jelenjadi na okoliška rastlinstvo ne moremo popolnoma preprečiti. Pač pa s pravilno organiziranim zimskim krmlje- njem in privlačnimi vrstami krme zmanj- šamo pritisk na okolje in obseg poškodb v širšem območju zimovališč. 7. Med ostalimi, količinsko manj pomem- bnimi prehranskimi sestavinami imajo gobe posebej dietetičen pomen. Pomen te sesta- vine pa je večji v vzorcih prehrane srnjadi kot pri jelenjadi. Gobe so pomemben zgo- ščeni vir beljakovin, pospešujejo pa tudi prebavljivost drugih vrst hrane. Prehanski pomen sadja oziroma plodov divjega in domačega sadnega drevja je odvisen od prisotnosti in vsakoletnega obroda teh vrst v območjih habitatov jele- njadi in srnjadi. Poleg navedenih sestavin smo v posameznih vzorcih prehrane jele- njadi in srnjadi ugotovili tudi praproti, ma- hove in lišaje, vendar vse v nepomembnih količinah. 8. Iz ugotovitev prehranskih analiz je razvidno, da jelenjad svoj prehranski izbor prilagaja količini, kakovosti in dostopnosti rastlinskih vrst in prehranskih sestavin v habitatih. Pri tem načrtno izbira le majhno število rastlin, z večino pa se hrani glede na njihovo pogostnost v okolju. Izogiba se le tistim vrstam, ki vsebujejo višje koncen- tracije sekundarnih toksičnih snovi, ki zmanjšujejo prebavljivost zaužite hrane ozi- roma povzročajo funkcionalne motnje ali celo smrt živali (grafikon št. 5). Generalistični rastlinojedi, med katere spada tudi jelenjad, si v pestrih prehranskih razmerah običajno izbirajo tako sestavo hrane, da z njo zadovoljujejo vse količinske in kakovostne potrebe. Očitno je torej, da prehranskega spektra posamezne rastlino- jede vrste tako rekoč ni možno v celoti spoznati. Zato je tudi pospeševanje ali celo saditev posameznih priljubljenih rastlinskih vrst za izboljševanje prehranskih razmer za parkljasto divjad neučinkovito opravilo. Mnogo učinkovitejše in cenejše je vzdrže- vanje naravne pestrosti v habitatih oziroma takih razmer, pri katerih si lahko jelenjad v G. V. 4189 155 100........------------ ABIES ALBA RUBUS SP so FAGUS SYLVATICA ACER PSEUDOPLATANUS SORBUS AUCUPARIA VISCUM ABIETIS 50 Grafikon 5. Mesečna pogostnost (RF %) najpomembnejših lesnatih vrst v vzorcih prehrane srnjadi v lovišču Jelen; ----- povprečje v vseh analiziranih vzorcih vseh letnih obdobjih izbere primerno se- stavo hrane (tabela št. 6). 9. Posebej je ohranjevanje naravne pe- strosti rastlinstva pomembno v območjih zimovališč jelenjadi. Zimovališča so območ­ ja, kamor se jelenjad pred nastopom zime umakne in ki se po svoji primernostj razliku- jejo od poletnih delov habitatov. V primer- javi z njimi je v zimovališčih manj snega v istem obdobju, večja pestrost in pokrovnost lesnatih rastlin ter več toplotnega kritja. Med ukrepi za povečevanje količine in 156 G. V. 4/89 kakovosti dostopne hrane v zimovališčih je treba opozoriti na pomen prisekovanja in pomlajevanja lesnatih rastlin, posebej grmovnih vrst. S prirezovanjem spodbu- jamo odganjanje in tako povečamo delež tanjših, lažje prebavljivih poganjkov. Pomembne prehranske učinke v zimova- liščih dosežemo tudi z načrtovano sečnjo tistih vrst drevja, katerih poganjki, iglice in lubje so običajna hrana jelenjadi. Tako skorajda brez dodatnih stroškov povečamo količino dostopne hrane v zimovališčih. Tabela 6: Priljubljenost (PR) mladja listavcev pri rastlinojedih na vzorčnih ploskvah v štirih gozdnogospodarskih enotah na Kočevskem (1, 2, 3, 4), v Gorskem Kotarju (5) in na trasi 380 KV daljnovoda (6) 1 2 Vrsta Kolpa Ravne (58 pi) (28pl) Fagus sylvatica 0,78 0,72 Acer pseudoplatanus 0,97 1,47* Ul mus glabra 1,54" 2,25 .... Quercussp. 1,13* 2,00** Acer campestre 1,48" 3,50 ... Acer platanoides Sorbusaria 1,60* 3,25** Sorbus aucuparia 2,33** Sorbus torminalis 1,67~ Fraxinus ornus 1,45 .. 2,00** Pyrus pyraster 1 ,60* Prunus avi um 1 ,18" 2,76**" Populus tremula 1,92* Sali x caprea 1,00 2,35** Tilia sp. 1,00 Ostrya carpinifolia Betula pendula Carpinus betulus 1,34~ 3,00** Število ugotovljenih taksonov na ploskvah 14 11 * zmerna priljubljenost ** velika priljubljenost 1 O. Pomembna sestavina upravljanja s populacijami jelenjadi je pravočasno in pra- vilno organizirano dopolnilno zimsko krmlje- nje. Pri tem moramo upoštevati, da s krm lje- njem preoblikujemo skupinske areale aktiv- nosti jelenjadi in povečujemo koncentracije v širši okolici krmišč, s čimer ustvarjamo tudi nova žarišča poškodb zaradi jelenjadi. Zato se moramo s krmišči izogibati tistih delov sestojev, kjer bi lahko jelenjad pov- zročila občutnejše poškodbe. če bi radi s krmljenjem dosegli zaželene učinke, morajo biti krmišča postavljena ta- ko, da so jelenjadi dostopna tudi v nadpov- prečno visokem snegu in seveda tako, da bodo negativni učinki koncentracij jelenjadi čim manjši. Na splošno postaja dopolnilno zimsko krmljenje nujna sestavina upravljanja s po- pulacijami jelenjadi. Jelenjad je zaradi me- njave načinov izrabe prostora danes prisi- ljena prezimovati tudi v suboptimalnih zimo- vališčih, ki posebej po količini dostopne 3 4 5 6 Koče Željne G. Kotar 380KV (25pl) (24pl) (14pl) (31 pi) 0,69 1,22* 1 ,13*" 0,93 1 ,os~ 0,99 1,01~ 1 ,14 .. 1,50* 0,90 2,20** 2,00** 1,00 1,00 2,66** 1,48" 6,oo·· 1,60* 1,47* 1,67* 1,02* 2,00 .... 1,67* 6,73 .. 1,69*" 3,00** 1,67* 2, 12** 2,00** 1 ,14* 1,00 2,oo•• 0,82 1,00 0,60 0,70 1,00 1,45* 1,00 1,00 0,92 11 14 5 11 hrane, varovalnih razmerah in primernosti lokalnega podnebja zaostajajo za optimal- nimi območji. Poleg tega pa številčnost jelenjadi v Sloveniji v povojnem obdobju ves čas narašča, tako da imamo danes opravka s povečanimi gostotami te divjadi, ki so še posebej izrazite v obdobju zimskih koncentracij. Ugotovitev, da zimsko krmlje- nje nima pomembnih učinkov na zmanjše- vanje normalnega zimskega pogina, tudi zavrača očitke, da je prav zimsko krmljenje eden izmed najpomembnejših vzrokov za naraščanje številčnosti jelenjadi (grafikon št. 6). 11. Velike koncentracije jelenjadi v zimo- vališčih povzročajo povečane obremenitve okolja, povečane poškodbe okoliških go- zdov ter visoke stroške zimskega krmljen ja. Zato je uravnavanje gostote jelenjadi z odstrelom zelo pomemben ukrep pri uprav- ljanju s populacijami jelenjadi in njihovimi habitati. Pri tem moramo opozoriti na po- men na~rtovanja dinamike odstrela med G. V. 4/89 157 l' 1 1' 1 f, 6000 soo o LOOO ).O (lO 2000 lODD x Xl xu 111 Grafikon 6. Pomen (IP) krme v obdobju od oktobra do marca v vzorcih prehrane jelenjadi na Ko_č:ev­ skem: lovišče Medved (1). Snežnik (2) in Zitna gora (3). veljavnimi lovnimi dobami, ki so dokaj krat- ke. Zato je pomen zgodnje uresničitve čim večjega dela načrtovanega odstrela še to- liko pomembnejši. Iz naših raziskav na Kočevskem je na- mreč razvidno, da že decembra v prehrani jelenjadi značilno narasteta delež in pe- strost lesnatih rastlin. Z značilnim zimskim hranjenjem začne jelenjad očitno že de- cembra. če hočemo torej razbremeniti les- nate vrste v zimovališčih, je treba čim večji del načrtovanega odstrela uresničiti do konca novembra. S tem pa hkrati zmanj- šamo tudi stroške zimskega krmljenja in vplivamo na smotrnejše izkoriščanje krme, predvsem pa lahko tako omejimo obseg zimskih poškodb gozda zaradi divjadi. 12. Čeprav prebije jelenjad v zimovali- ščih nekako 100 do 130 dni, v dolgotrajnih zimah pa tudi več, pa njihov pomen obi- čajno precenjujemo. Brez maščobnih ener- gijskih zalog, ki jih jelenjad in drugi rastline- jedi oblikujejo v poletnem in jesenskem obdobju, bi skrajne zimske razmere samo s hrano, ki jo najdejo v zimovališčih, težko preživeli. Zato lahko primernost in vlogo zimovališč ocenjujemo le v povezavi z zmogljivostjo poletnih delov habitatov. Ta poletna območja pa je zaradi drugačne 158 G. v. 4/89 socialnosti in razporeditve jelenjadi mnogo težje upravljati kot zimovališča. Jelenjad je razporejena v širšem območju gozda. Po- seben pomen pri oblikovanju poletne razpo- reditve jelenjadi imajo prehranske krpe, deli poletnih območij, ki po količini in kako- vosti dostopne hrane presegajo okoliška območja. Vlogo prehranskih krp imajo trav- niki in jase v gozdu, poseke in površine v pomlajevanju, gozdni rob in druge za divjad dostopne površine. Stopnja izkoriščanja prehranskih krp je odvisna od njihovih prehranskih in varoval- nih razmer. Jelenjad se izogiba velikim odprtim površinam oziroma izkorišča le robno območje v bližini gozdnega roba. Raje izstopa na manjše površine, ki jih tudi enakomerneje izkorišča. Pomembno je, da se prehranskih krp izogibamo pri gradnji gozdnih cest, saj ceste, ki vodijo preko alil ob robu takih površin, bistveno zmanjšajo njihovo privlačnost in izrabo. Travniki, jase in druge negozdne površine v gozdu so pomembni tudi zaradi lažjega odstrela jele- njadi in druge parkljaste divjadi, zato je zagotavljanje čim manjše vznemirjenosti teh površin pomembno tudi s tega stališča. 13. Poseben pomen in privlačnost za jelenjad in druge divje rastlinojede imajo prehranske krpe, ki jih oblikujemo s sečnjo. Te površine so namreč razporejene v šir- šem gozdnem prostoru, zato so dostopne večini živali, in to tako rekoč ob vsakem dnevnem času. Ker pa namen teh površin praviloma ni usmerjen v izboljševanje pre- hranskih razmer za rastlinojede, ampak v obnovo gozda, je ravno prehranska privlač­ nost teh površin razlog povečanih zaviralnih vplivov divjadi na obnovo gozda. Privlač­ nost posečnih površin je odvisna od njiho- vega površinskega deleža v širšem območ­ ju, velikosti, števila, oblike in dostopnosti teh površin, vznemirjenosti območja in go- stote populacij divjadi. Ta dejstva moramo v gozdnogojitvenem načrtovanju vsekakor upoštevati, sicer lahko nezaželene težave z divjadjo samo še povečamo. 14. Pomemben ukrep, s katerim lahko že pri samem načrtovanju velikih nasadov iglavcev predvidimo in omejimo nastanek poškodb bodočega gozda zaradi divjadi, je upoštevanje razlik v lokalnih gostotah jele- njadi. Posebno pozornost moramo v takih 50 I.J~IISKI I'OHOI'I..E I 20 10 o 10 20 30 VIŠINA SNEGA primerih nameniti izboru območja bodo- čega gozda in izbiri drevesne vrste. Z nepravilnim izborom drevesnih vrst namreč dolgoročno slabšamo prehranske razmere za rastlinojede in obremenjujemo bodoči 40 --JELEN 1 --- KOČEVSKA 2 so 60 -1 -KRMA 2 -IGLAVCI 3 -TRAVE cm gozd z dodatnim tveganjem, poškodbami zaradi divjadi. Zato moramo že v zasnovi predvideti, kako bomo načrtno poslabšali njegovo varovalno in izboljšali prehransko vlogo. To pa dosežemo s saditvi jo v progah, G. V. 4/89 159 manjših otokih, pasovih itn. S tako obliko saditve izničimo blagodejni učinek gostih, strnjenih sestojev iglavcev (toplotni učinek, ugodnejši snežni režim), izboljšamo pa pre- hranske razmere in olajšamo odstrel. Dosledno. pa se moramo pri snovanju večjih nasadov iglavcev izogibati območjem zimovališč jelenjadi. Povsod, kjer se pro- storsko prekrivajo zimovališča in smrekovi nasadi, prihaja v obdobju z višjim snegom do obsežnih poškodb nasadov, ki so pose- bej problematične v starejš!h kulturah s tesnim sklepom krošenj. Taki sestoji so za jelenjad zaradi svojih varovalnih lastnosti zelo privlačni, vendar so prehransko revni in zato delujejo kot ekološka past. Jelenjad se v sestojih koncentrira, hrani pa se pred- vsem ali zgolj z objedanjem in obgrizova- njem lubja. Take poškodbe pa so običajno povod za zahteve po povečanem odstrelu ali celo zmanjšanje številčnosti jelenjadi. 15. Intenzivni odstrel je glavno orodje, s katerim oblikujemo in vzdržujemo ekonom- ski nosilni zmogljivosti prilagojene gostote populacij jelenjadi in drugih divjih rastlinoje- dov. Z intenzivnim odstrelom tudi najhitreje razbremenimo rastlinstvo, kar je še posebej pomembno v območjih s povečanim obse- gom poškodb gozda zaradi divjadi. Na dobrih rastiščih in v semenskih letih lahko določene pozitivne učinke dosežemo že v prvem letu, praviloma pa je proces razbre- menjevanja gozda dolgotrajen. Ob pričako­ vanju hitrih učinkov intenzivnega odstrela torej ne smemo biti neučakani. Opozoriti pa je treba na možne negativne stranske učinke intenzivnega odstrela jele- njadi v razmerah zdaj veljavne kratke !ovne dobe. (Pre)kratka !ovna doba in načini lova jelenjadi omejujejo možnosti za usklajen, visok odstrel, ob katerem bi lahko dosledno upoštevali starostno in spolno strukturo odstreljenih živali. Osiroteli mladiči, ki z nepravilnim odstrelom izgubijo vodeče sa- mice-matere, imajo le malo možnosti, da preživijo ostrejše zimske razmere. Naše raziskave na Kočevskem opozar- jajo na tovrstne probleme. Višina vsakolet- nih poginov jelenjadi je namreč v značilni korelacjji z višino in trajanjem snežne odeje, večina najdenih poginulih živali pa spada prav v starostni razred mladičev. Iz povedanega je razvidno, da višino 160 G. V. 4189 zimskih poginov lahko omejujemo, pa tudi povečujemo z ustreznim ali neustreznim predzimskim odstrelom. Če z naraščanjem odstrela ne bo podaljšana tudi !ovna doba, in to v poletne mesece, lahko v prihodnje pričakujemo še večji pogin mladičev. 16. Zaradi velikih prehranskih potreb je jelenjad pomemben ekološki dejavnik, ki prostorsko in časovno deluje na proizvajal- ca, rastlinstvo. V nekoliko manjši meri velja ta ugotovitev tudi za drugo parkljasto divjad. Od tega, kako nam bo uspelo ugotovitve o prehranski strategiji jelenjadi vgraditi v za- snovo sodobnega večnamenskega gospo- darjenja z gozdovi, je odvisen tudi okvir možnosti za upravljanje s populacijami jele- njadi oziroma dolgoročna prihodnost te vrste v Sloveniji. Posledice dosedanjega neusklajenega upravljanja s populacijami parkljaste divjadi nas opozarjajo in silijo v oblikovanje dru- gačne dinamične strategije varstva, gojitve in lova teh vrst. V tej strategiji moramo prostorski pojem rajonizacije nadomestiti s sistemom dinamičnega coniranja intenziv- nosti varstva, gojitve in lova jelenjadi. Pri upravljanju s populacijami jelenjadi in nje- nimi habitati moramo torej slediti naravnim procesom v populacijah in upoštevati ka- zalce o njihovi gostoti in razporeditvi v prostoru, dinamiki, količini dostopne rastlin- ske biomase in deležu, ki ga lahko divjad izkoristi kot hrano, stopnji ogrožanja ciljev drugih dejavnosti itn. Upravljanje s populacijami divjadi vse- buje številne prvine, ki so zunaj vplivnega območja lovske organizacije, vendar lahko odločilno vplivajo na spremembe prehran- skih razmer. Gozdarstvo ima pri tem ne- dvomno pomembno vlogo. Zato moramo med gozdnogospodarske cilje kot dopolnil- ni, kompatibilni cilj vgrajevati tudi pospeše- vanje prehranskih in varovalnih vlog za parkljasto divjad. Z nepravilnimi gozdnogo- · spodarskimi odločitvami lahko te vloge usodno prizadenemo in tako sproži mo nove probleme v odnosu med gozdom in divja- djo. Zato moramo svoje odločitve oblikovati le ob objektivnih ocenah možnih posledic naših ukrepov. Upravljanje s posameznimi prvinami gozdnih ekosistemov je namreč neperspektivno, potratno in tvegano in torej ni zdruŽljivo z zamislijo o večnamenskem gozdu. če hočemo te zapletene odnose sprem- ljati in jim slediti z ukrepi, moramo vzposta- viti občutljiv sistem nadzoroval nih mehaniz- mov, s katerimi bo mogoče nadzorovati odzive v popUlacijah divjadi in se odločati za spekter posegov v populacijo divjadi in njihovo okolje. Za to pa potrebujemo več znanja kot ga imamo danes, več strpnosti in več razumevanja tistega, kar se trajno dogaja okoli nas. Temu je namenjena tudi ta razprava. NUTRITION CHARACTERISTICS AS THE ELEMENT OF CONSERVATION, BREEDING AND HUNTING PLANNING OF THE UNGULATE GAME WITH THE EMPHASIS ON THE RED DEER (Cervus elaphus L.) Summary The present occurence and the number of the game in Slovenia greatly differ from those in the past. It is evident from the kill analysis that the number of some game species (the roe deer, the red deer, the chamois, the boar) was much greater in the eighties than at the beginning of the century. Yet some other game species (the hare, the partridge) were essentially more scarce. The trends of these changes as well as the reasons for them are similar to those eleswhere in Europe. (table 1) The overgrowing of the abandoned farm land (first of all the land which is inconvenient for machine cultivation) increases the carrying capacity of the habitats for the herbivorous ungulate game as regards the quantity, quality and space. More intensive forest management (more intensive thinnings, shorter periods of the silvicultural rotation) causes the same con- sequences due to greater light influx into forest stands. Finally, the game law has also contributed to the increasing of the ungulate game number because it gives the highest priority to this game group. Considerable damage is caused to forests and agricultural areas by the herbivorous ungulate game which is not in accordance with the environment. Nutrition knowledge represents the basis in the dealing with the ecology of wild herbivores as well as in the searching for the method of how to manage their populations. One should also be well acquainted with the nutrition situation of the environment of the food offer in the environment. The purpose of the present research work is to give an explanation of the nutrition habits of the red deer all the year through and the significance of some nutrition components in different seasons. For this purpose, a certain number of the red deer was caught with a special licence allowing the hunting also out of the shooting season. The analysis comprised the red deer from severa! Slovene areas, especially that from Kočevsko and Notranjsko which have been defined as the central red deer populated areas in Slovenia. Where possible, a parallel analysis of the roe deer nutrition was pertormed and the same was carried out for the chamois and the fallow deer in the Pohorje. The nutrition analysis required a 1 kg intestine contents sample of the killed animals immediately after the kill. The following number of nutrition samples of killed game were analysed: 1417 for the red deer, 598 for the roe deer, 36 for the chamois and 23 for the fallow deer. The samples were analysed in wet state (Korschgen 1980), under a stereomicroscope of low magnification (x1 D-25), the samples were classified into individual nutrition components and their volume shares (V%), monthly and seasonal frequency (RF%) as well as their indices of importance (IP =V% x RF%) were established. lndividual plant species were determined in the samples, with a special emphasis on woody plants. The similarity of food composition in various herbivores of the same area (S), the index of their food niche coinciding (Ro) and the nutrition spe- cialization rate or the herbivore food niche width in individual months or seasons (B) were also established. ln the Kočevje region, a phytosocio- logic inventory was performed in 189 pilot areas, the preference rate for young trees of tree speci es and their popularity as nutrition were calculated. The conclusions made on the basis of the research are the following: - The red deer is a generalistic herbivore with a marked affinity towards grasses. ln the period between April and October, the grass volume share in the red deer nutrition is 50.7 ± 7.8% in the Kočevsko region. Most of the sample grasses were taken from cultivated grassland. ln winter time, the grass share in the reed deer nutrition decreases with the increasing of the snow thick- ness. Grasses do not play an important role in the nutrition of the roe deer. A small number of the chamois and fallow deer nutrition samples have evidenced a great share of grass in their nutrition. - A characteristic negative correlation between the grass and the herb share in the red deer nutrition shows that herbs primarily represent a complementary nutrition source which enables the red deer to compensate for the grass shorta- ge. The significance of herbs in the red deer nutrition is extremely great during the summer and winter months when animals try to get herbs, rich with proteins and water, even from beneath the snow. An even more important role is played by herbs in the nutrition of the roe deer. Their share was as high as 94.3 %. - The significance of conifers in the nutrition of the red deer is especially great during the late autumn and winter period. Felled coniferous trees represent a very important food source in winter, G. V. 4/89 161 which holds true of the red de er as well as of the roe deer. The presence of a certain conifer tree species in the food depends primarily of food possibilities. - The significance of deciduous trees in the red deer nutrition is extremely important in winter and summer months. ln winter, because lhey are more easily accessible and in summer, due to the high nutrition value of young leaves. Deciduous trees represent an important food source for the roe deer all the year round which cannot be claimed for the red deer as well. - Agricultural produce is a highly wished for food source of the game. The share of supplied fodder in the winter food of the red deer is despite intensive feeding not big. Among other food sources, mushrooms, fruits of forest trees and fruit trees also have to be mentioned. Only small quantities of ferns, mosses and lichens were established in the sam ples. The red deer makes a systematic choice only among a small number of species and avoids only some of them, the toxic ones. The above facts lead to the conclusion that a variety of nutrition sources should be present in the environment which is the habitat of the herbi- vorous game so that it could choose from them according to the given situation by itself. The establishing of proper relations between the game and the environment requires also the food patch conservation, i.e. areas extremely rich with food, a corresponding extra food supplying for the game, correct gamekill and a sensitive system for the control of game populalion reactions and environment reactions to human intervenlion. literatura 1. Adamič, M. 1986. The land use changes in Slovenia and their influence on range and density of some (game) wildlife species. Proc 181h World IUFRO Congress, Div. 1/2: 588-600. Ljubljana. 2. Cederlund, G., H. Ljungquist, G. Markgren, F. Stalfelt 1980. Foods of moose and roe-deer at Grimsa in Central SWeden. Results of rumen conte nt analysis. Viltrevy 11 : 169-24 7. 3. Ciampalini, B., S. Lovari 1985. Food habits and trophic niche overlap of the badger (Meles me les) and the red fox (Vulpes vulpes) in Mediter- 162 G. V. 4/89 ranean co asta! area. Ztschr. Saugetierkunde 50: 226-234. 4. Fišer, Z., J. Lochman 1969. Untersuchungen uber die natOrliche Nahrung des Rot- und Rehwil- des in Riesengebirge. Opera Corcontica 6: 139- 161. 5. Grant, S. A., Suckling, D. E., H. T. Smith, E. Torell, T. D. Forbes, J. Hodgson 1985. Compara- 1ive studies of diet selection by sheep and cattle: the Hill garsslands. Journal of Ecology, Lond. 73: 987-1004. 6. Huey, R. B., E. R. Pianka 1977. Patterns of niche overlap among broadly sympatric Kalahari lizards (Scincidae: Mabuya). Ecology 58: 119- 128. 7. Jackson, J. 1980. The annual diet of the Roe deer (Capreolus capreolus) in the New Forest, Hampshire, as determined by rumen content analysis. Journal of Zoology Lond. 192: 71-83. .. 8. Kioroglanidis, J. 1981. Nahrungswahl und Uberlegungen zur Nahrungsnische bei Reh (Ca- preolus capreolus), Rothirsch (Cervus elaphus) und Gemse {Rupicapra rupicapra) im National- park Berchtesgaden. Dissertation. Forstwissen- schattlichen Fakultat Munchen: 1-62. 9. Korschgen, L. J. 1980. Procedures for food- habits analyses. p. 113-127 in S.D. Schemnitz ed.: Wildlife Management Techniques Manual. Wildlife Society, Washington. 10. Lewis, A. E. 1966. Biostatistics. Reinhold Publishing Corporation, New York: 1-227. 11. Risenhoover, K. L., J. A. Bailey 1985. Foraging ecology of mountain sheep: implications for habitat management. J. Wildl. Manage. 49: 797-804. 12. Schoener, T. A. 1968. The Anolis lizards of Bimini: resource partitioning in a complex fauna. Ecology 49: 408-418. 13. Skogland, T. 1984. Wild reindeer foraging- niche organization. Holarctic Ecology 7: 345-379. 14. Thill, R. E. 1984. Deer and cattle diets on Louisiana pine-hardwood sites. J. Wildl. Manage. 48: 788-798. 15. Wickstrom, M. L., C. T. Robbins, T. A. Hanley, O. E. Spaldinger, S. M. Parish 1984. Food intake and forage energetics of elk and mule deer. J. Wildl. Manage. 48: 1285--1301. 16. Wright, J. M. 1980. Spring and summer vegetation preferences of semi-domestic reindeer on the Northwest Seward Peninsula. Proc. IL Int. Reindeer/Caribou Symp. Rdlros, Norway 1979: 167-173. Trondheim, 1980. Oxf.: 174.7 Abies alba MiH. :811.1 :48 Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke Niko TORELLI*, Katarina ČUFAR**, Dušan ROBIČ*** Izvleček Torelli, N., Čufar, K., Robič, D.: Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptome umiranja jelke. Gozdarski vest- nik, št. 4/1989. V slovenščini, cit. lit. 9. Pri 57 jelkah različnih stopenj prizadetosti z eksperimentalne ploskve pri Bistri so bili odvzeti vzorci skorje in lesa v prsni višini. Ugotovljeno je bilo število sluznih celic v skorji ter travmatskih smolnih kanalov v lesu. V nasprotju s Finkam in Braunom (1978) pojav sluznih celic in barier travmatskih smolnih kanalov ni bil povezan s stopnjo obolelosti oz. prizadetosti dreves. Zahvala Posebno zahvalo smo dolžni delavcem GG Ljubljana - TOZD gozdarstvo Vrhnika, zlasti njenemu direktorju dipl. inž. gozdar- stva Ivanu Maro/tu, ki so nam dobrohotno pomagali in omogočili eksperimentiranje v naravnih razmerah, pa čeprav so morali pogosto prilagoditi svoje delo spremenje- nim razmeram zaradi n.aših raziskav. Pri več obolelih jelkah sta Fink in Braun (1978} v ranem lesu zadnjih branik in v neprevodnem (skladiščnem} floemu skorje obolelih jelk opazila bariere smolnih kana- lov oz. številne »sluzne celice«. Čeprav nista opazila nikakršnih mehanskih poškod, menita, da gre za patološko obrambno reakcijo. Običanjo jelka v lesu ne tvori smolnih kanalov, prav tako ne sluznih celic v skorji - vsaj v večjem številu ne (Fink & Braun 1978}. Sluzne celice naj bi vsebovale viskozno raztopino kislega polisaharida, ki * prof. dr. N. T., dipl. inž. gozd. *"' mag. K. č., dipl. inž. les., Biotehniška fakul- tet~, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Razna dolina C. VIli. 34, YU **" mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU Synopsis Torelli, N., Čufar, K., Robič, D.: Mucilage Ce lis in Bark and Traumatic Resin Canais in Xylem as possible Symptoms of Silver Fir Dieback. Gozdar- ski vestnik, No. 4/1989. ln Slovene, lit. quot. 9. The number of mucilage cells in living (inner) bark and the presence of traumatic resin canals in xylem at DBH in 57 silver fir trees from experimental plot near Bistra was determined. As opposed to Fink & Braun (1978) no correlation between the number of mucilage cells or barriers of traumatic resin canals and state of health was found. v vodi močno nabrekne, nastajajo pa s preobrazbo tloemskega parenhima oz. pa- renhima "floemskih trakov, deloma ob lizi- geni vključitvi sosednjih celic. Proces za- jame na,jprej najmlajše dele neprevodnega floema, nato še starejše. Sluzne celice se pojavijo najprej pri šibkeje prizadetih dreve- sih in naj bi zato bile občutljivejši odziv na domnevne patološke spremembe od tvorbe smolnih kanalov. Po Finku in Braunu (1978} naj bi bile sluzne celice in travmatski smol ni kanali obrambni reakciji, ki varujeta kambij s floemske oz. ksilemske strani. Vzrok za navedene spremembe v lesu in skorji kot tudi za nenadno povečanje prirastka l. 1977, patološko kopičenje škroba v obolelih iglicah in njihovo rumene- nje ter zastoj rasti poganjkov imenovana avtorja pripisuj eta hipotetični virusni okužbi. Kot možni prenosniki infekcije naj bi nad zemljo prišli v poštev predvsem rastlinske uši in pelodni prah, v tleh pa koreninske fuzije, nematode in glive. Pri tem poudarja- ta, da pride obolenje do izraza le, če je drevo zaradi skrajnih podnebnih razmer k temu nagnjeno. Prenos virusov naj bi bil vsekakor mogoč tudi v ,>normalnih« obdo- bjih, seveda pa mora biti jelka dovolj vitalna, da ne oboli. Stresni dejavniki okolja poveču­ jejo možnost okužbe. G. V. 4/89 163 Slika 1. - Abies alba Mili. - prečni prerez: sluzne celice (na sliki jih vidimo kot večje svetlejše pike na spodnjem robu skorje) v neprevodnem floemu žive skorje.- 100 ,um. Slika 2.- Abies alba Mili.- prečni prerez: bariera travmatskih smolnih kanalov v lesu.- 100 ,um. Z našo raziskavo smo želeli preveriti le zvezo med pojavom travmatskih smolnih kanalov v lesu in sluznih celic v skorji ter stopnjo obolelosti oz. prizadetosti jelke. Raziskovalna ploskev, na kateri smo oce- njevali zdravstveno stanje jelk in odvzeli vzorce za histološka analize, se nahaja v ljubljanskem gozdno-gospodarskem ob- močju, na območju TOZD in TOK gozdar- stvo Vrhnika, v gozdno gospodarski enoti Vrhnika, oddelku 12, ter v gozdno gospo- darski enoti Bistra, v oddelkih 6, 7 in 11 . Oddelek 12 enote Vrhnika je v višinskem pasu od 590 do 650 m n. m., v valovitem prisojnem pobočju, na sivih, gostih in oolit- nih apnencih z vložki zrnatega dolomita jurske starosti, na katerih je nastal kom- pleks rendzin in srednjeglobokih rjavih po- karbonatnih tal. Prevladujoča oblika gozd- nega rastja so različne regresijske stopnje združbe Abieti-Fagetum dinaricum denta- rietosum, kajti gozdni sestoji zaradi naglega sušenja jelke pospešeno razpadajo in so · 164 G. v. 4189 dosegli razvojno fazo pomlajenca. Oddelki 6, 7 in 11 enote Bistra pa so v višinskem pasu od 495 do 61 O m n. m., v valovitem kraškem svetu s plitvimi vrtačami na oolitinih in gostih temnosivih apnencih s prehodi v zrnat dolomit jurske starosti, na katerih je nastal kompleks rendzin, s sred- njeglobokih in globokih rjavih pokarbonat- nih tal. Prevladujoče gozdno rastje sestav- ljajo različne oblike dinarskega jalovega bukovja in sicer Abieti-Fagetum dinaricum hacquetietosum, galietosum odoratae { = omphalodetosum) in dentarietosum. Goz- dni sestoji na raziskovalnih objektih so debeljaki jelke, smreke in bukve, ponekod vrzelasti. V strukturi lesne zaloge prevladu- jejo iglavci, saj predstavljajo tri četrtine lesne zaloge, od tega je dobra polovica jelke, vendar pa se njen delež zaradi pospe- šenega sušenja vse bolj zmanjšuje. Zdravstveno stanje testnih jelk smo oce- nili: a) vizualno, z osemstopenjsko lestvico, ). pri čemer smo navidez popolnoma zdravo drevo ocenili z 1,0, močno prizadeto drevo tik pred odmrtjem pa z 8,0; b) z meritvijo širine zadnje in zadnjih treh branik v prsni višini, kjer so fiziološki gra- dienti najbolj izostreni in c) z meritvijo upornosti kambijeve cone (CER) za pulziran istosmerni tok, prav tako v prsni višini. Vzorce skorje in lesa smo odvzeli v prsni višini julija l. 1987, jih pred mlkrotomiranjem prepojili s polietilenglikolom in po rezanju diferencialno obarvali (krizoidin/astra mo- dro oz. safranin/fast green). Frekvenco in razmestitev sluznih celic v živem delu skorje smo ugotavljali na štirih mestih, v: A - prevodnem noemu, B notranji tretjini, C - srednji in D - zunanji, najstarejši treljini neprevod- nega floema, tj. tik pod najmlajšim feloge- nom. Julija l. 1988 smo pri treh jelkah podrobno opazovali odziv na rano, do katere je prišlo zaradi odvzema vzorcev prejšnje leto. V najmlajšem delu skorje so vidne razloč­ ne branike z jasno diferencirano rano in kas- no skorjo (kot npr. pri macesnu in drugih pina- cejah). ·Rana skorja je sestavljena iz treh do petih plasti velikih sitastih cevi, ki jim sledi večinoma sklenjeni pas parenhimskih celic in nato še ena do tri vrste sitastih cevi, ki pa so vse manjše in na meji skorajda sploščene. V več primerih se pojavi še ena vrsta parenhimskih celic. Na slabših rastiš- čih ali v suhih letih so branike zožene, in sicer na račun kasne skorje, katere tvorba lahko v skrajnem primeru izostane, kot npr. l. 1940 (Holdheide 1951). Tedaj je meja sovpadala s prvim pasom parenhimskih celic, pa tudi ta ni bil povsem sklenjen. Vsako branika torej običajno označuje pas parenhimskih celic, ki leži večinoma blizu notranje meje. Sitaste cevi so vlaknaste in od drugega leta naprej postopoma kolabirajo (Hold- heide 1951). Trakovi so razločni, enoredni, in potekajo spočetka poševno, nato pa valovito in so brez kristalov. Floemska vlakna manjkajo. Sklereide, ki nastanejo s preobrazbo aksialnega floemskega paren- hima, se masovno pojavljajo na ;;;ačetku neprevodnega floema. V kristalnih mešičkih in posameznih kristalnih celicah se naha- jajo kristali kalcijevega oksalata. Jelka ohrani prvi perjderm zelo dolgo. Ritidom (lubje) je luskast in se kmalu olupi. V zunanjem delu žive skorje so tangen- cialno ovalni, bolj ali manj veliki smolni kanali s premerom do 2 mm. Difuzno ali v vrstah vzdolž trakov se pojavljajo večje >Jsluzne celice« (Holdheide 1951 ). Vsekakor je pojav sluznih celic v literaturi pomanjkljivo opisan. Fink in Braun (1978) »priznavata«, da so posamezne sluzne ce- lice normalna sestavina skorje, pa tudi Holdheide (1951 ), ki velja za avtoriteto na področju anatom ije skorje srednjeevropskih drevesnih vrst, jih navaja v opisu jelove skorje očitno kot normalen pojav. Pri neka- terih vrstah jelk (A. hofophylla, A. mayriana} sluznih celic niso opazovali (Eremin 1972a, b; 1973), najbolj obilne pa so pri A. balsa- mea, A. cephalonica, A. concolor, medtem ko jih je bilo v skorji A. pinsapo in A. numidica (Lotova 1987) malo. K slednjim naj bi sodeč po Holdheideju ter Finku in Braunu prištevali tudi našo jelko. Aksialni travmatski smolni kanali se pra- viloma pojavljajo v tangencialnih barierah, dolgih do nekaj cm. Navadno so omejeni na rani les (PANSHIN & DE ZEEUW 1980). Epitelne celice travmatskih smolnih kanalov so praviloma debelostene, s piknjami in očitno lignificirane. Redno spremljajo me- hanske poškodbe. Iz tabele 1 sledi, da zveza med pojavom sluznih celic in zdravstvenim stanjem ni jasna oz. je nl. Sluzne celice so se pojavile pri zdravi jel ki (npr. št. 1 08}, manjkale pa so tudi pri zelo prizadetih (npr. št. 38 in 105). Povezave med številom sluznih celic na mestu B (kjer so praviloma najštevilnejM še) in stopnjo obolelosti oz. prizadetosti jelke prav tako ni. Travmatske smolne kanale smo zasledili le pri sedmih obolelih in zdravih jelkah (št. 9, 15. 23, 43, 1 03, 135 in 140), pri čemer ni bilo jasne povezave med njihovim pojav- ljar]em in prizadetostjo. Ce naj bi travmatski smolni kanali veljali za simptom močnejše prizadetosti, potem bi morali imeti vsi osebki z njimi tudi veliko sluznih celic, kar pa se ne dogaja. V vseh treh primerih analize učinka me- G. V. 4189 165 Tabela 1 : število sluznih celic na štirih mestih skorje 1 in obstoj bari er travmatskih smolnih kanalov2 • Širine branik Število sluznih celic r posameznih Bariere Vizualna h= 1.3m CER mesli travmatskih Drevo ocena zadnja zadnje3 1988 N N N N smolnih st. 1988 [mm] [mm) [kohm] A B c o kanalov 63 1,0 3,35 10,05 o o o o 18 1,0 2,84 8,91 9 o o o o 108 1 ,o 1,73 4,39 11 o 15 30 o 11 1,5 6,04 18,12 8 o 1 o 17 1,5 3,00 8,40 9 2 o o o 15 8 o o 101 2,0 1,46 5,69 8 2 6 o o 117 2,0 1,48 4,07 8 7 119 25 34 149 2,0 2,95 8,85 8 o 4 o o 143 2,0 3,10 9,33 8 o o o o 16 2,0 3,06 9,18 9 9 6 10 67 2,0 1,30 4,98 9 o 94 2,0 0,43 1,50 10 6 o o 103 10 o o o 74 10 o o o 59 11 o 1 2 6 2,0 3,00 9,00 11 o 4 o o 129 2,5 2,87 9,01 8 o o o 9 135 2,5 2,04 8,43 8 o 23 o o 1 30 2,5 2,46 8,34 8 o o 1 o 29 2,5 2,67 8,66 8 o o o 124 o 142 o 31 10 o 7 22 3 122 11 1 23 9 18 10 13 37 4 1 141 2 6 16 o 83 1,08 13 o o o o 42 5,0 0,22 0,74 :- o o o o 99 5,0 0,55 1,60 9 o 3 o o 144 5,0 0,78 2,83 10 o o 4 1 140 5,0 1,09 4,67 11 o 1 o o 86 5,0 0,30 1,14 12 o o o o 147 5,0 0,79 3,09 16 o o o o 107 5,5 0,43 0,81 12 o o o 166 G. V. 4189 Drevo st. 104 Vizualna ocena 1988 Širine branik h=1.3m Število sluznih celic po posameznih Bariere CER -~--m~e_st_ih ____ travmatskih 1988 N N N N smolnih [kohm] A B C O kanalov 10 3 16 o 87 6,0 0,86 1 o 4 63 o o 120 6,0 0,35 0,73 11 o o o o 41 115 1 ____ 4_6 ____ ~6~,o ______ o~,_22 __ ~---0~,81 ____ 1_3 __ ~ ____ 9 ________ o ______ __ 105 6,0 0,19 0,64 14 o o o 88 6,0 0,19 0,48 14 76 o 3 139 6,0 0,18 0,44 16 o 4 o o 84 6,0 0,20 0,76 17 o 24 6 o 38 6,5 0,20 '1, 1 o 15 o o o o 114 7,0 0,13 0,48 7 o 54 3 o 113 7,0 0,03 0,42 11 o 211 9 1 148 7,0 0,13 0,55 13 o o o 14 7,0 1,08 3,04 13 o 1 1 3 24 7,0 0,32 1,31 13 7 o o 9 7,0 0,12 0,30 15 o 34 4 o 123 8,0 0,77 1,12 o 20 o o 53 8,0 0,11 0,20 7 87 o o o 1 glej besedilo 2 1 -obstoj travmatskih smolnih kanalov hanske poškodbe smo opazili masiven po- jav sluznih celic in bariere travmatskih smolnih kanalov. Slednje je tedaj mogoče razlagati kot barierno cono oz. steno št. 4 v smislu modelnega koncepta CODIT (SHIGO in MARX 1977). To hkrati dovoljuje sklep, da so vsaj travmatski smolni kanali posledica prezrtih mehanskih poškodb. S preiskanim gradivom nismo mogli potrditi zveze med prizadetostjo in pojavom trav- matskih smolnih kanalov v lesu oz. sluznih celic v živi (notranji) skorji pri jelki. Literatura 1. Braun, H. 'J. 1985. Untersuchungen uber Ursachen der gegenwartigen Walderkrankung. V: Was wir uber das Waldsterben wissen (izd. E. NieBiein & G. Voss): 216-221. Deutscher lnstitutsverlag, Koln. 2. Eremin, V. M. 1972a. Osobenuosti anatomi- českogo stroenija kory piht o. Sahalina. Lesn. žurn. 3: 11-14. 3. Eremin, V. M. 1972b. Anatomičeskoe stroe- nie kory eli sibirskoj i eli korejsko]. Lesnaja geobo- tanika i biologija drevesnyh rastenij. Brjansk: 34-42 (Mežuv. nauč. tr. po lesn. host-vu, vyp.1). 4. Eremin, V. M. 1973. Anatomičeskoe stroenie kory piht belokoroj i pihty cel'nolistnoj. Lesn. žurn. 3:34--38. 5. Fink, S., Braun, H. J. 1978. Zur epidemischen Erkrankung der WeiBtanne Abies alba Mill. 1. Untersuchungen zur Symptomatik und Formulie- rung einer Virose-Hypothese. Allg. Forst-u. J.- Ztg. 149: 145-150. 6. Holdheide, W. 1951. Anatomie mitteleuro- paischer Geholzrinden (mit mikrophotographi- schem Atlas). V: Handbusch der Mikroskopie in der Technik. Vol. 5: Mikroskopie des Holzes und des Papiers. l. del. (izd. H. Freund): 191-367. Umschau Verlag, Frankfurt am Main. 7. Lotova, L. l. 1987. Anatomija kory hvojnyh. ANSSR Moskovskoe obščestvo ispytateljej priro- dy, Nauka Moskva. 152 str. 8. Panshin A. J. & de Zeeuw C. 1980. Textbook of wood technology. 4. izd. McGraw-Hill Book Comp. New York itd. 9: Shigo, A. L. & H.G.. Marx. 1977. Compar- tmentalization of decay in trees (CODIT). U. S. Dep. Agric. Int. Bull. 405. 73 str. G. V. 4/89 167 Oxf.: 182.1 Gozdni pa li no loški rezervati - zakaj? Dušan ROBIČ* Izvleček Robič, D.: Gozdni palinološki rezervati- zakaj? Gozdarski vestnik, št. 4/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V prispevku je skicirana vloga palinoloških rezervatov, ki so vir neposrednih informacij v gozdnovegetacijskih raziskavah in pri oblikovanju gozdnogospodarskih usmeritev. V raziskovalno nalogo Zgodovina gozda in gozdarstva smo l. 1988/89 vključili sno- vanje mreže gozdnih palinoloških rezerva- tov. V sodelovanju z Znanstvenim razisko- valnim centrom pri SAZU in gozdarji iz operative bi radi načrtno uredili mrežo manjših gozdnih površin, na katerih so ohranjeni taJni profili edinstveni arhivi za palinološko proučevanje preteklosti naših gozdov. O pomenu palinoloških študij za gozdar- stvo bom spregovoril iz dveh vidikov: - gozdnogospodarskega in gozdnovegetacijskega. Oba pa se nanašata na GOZD, ki je naravni pojav in gozdarski objekt obenem. GOZDNOGOSPODARSKI POMEN PALINOLOŠKIH RAZIS KA V Zaradi večnamenske rabe gozdov, ki jo poskušamo uresničevati, in naraščajočih obremenitev gozdov in gozdnega okolja postaja gospodarjenje z gozdom iz dneva v dan zahtevnejše. Ker je učinkovitost gospodarjenja z go- zdovi odvisna tudi od kakovosti informacij, ki so nam o procesih in pojavih v gozdu na voljo, smo si vedno prizadevali pridobiti kar se da popolne informacije o dogajanjih v · gozdovih in ob njih. Brez ustreznega upo- * mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 168 G. v. 4/89 Synopsis Robič, D.: Forest palinonological Reservations, why? Gozdarski vestnik No. 4/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The article gives a brief account of the role of palinologic resevations, which represent a source · of direct information in forest vegetation research and in the defining of the directions in forest managing. števanja časovnih razsežnosti je vsakršno načrtovanje sto in več let trajajočih pro- izvodnih ciklusov nemogoče. Kljub častitljivem načrtovalskem izročilu -za nekatere gozdove so na voljo podatki o tem, kaj so gozdarji v njih delali v zadnjih sto letih (gozdnogospodarski načrti, karte, popis, gozdna kronika ipd.), pa občutimo pomanjkanje ustreznih podatkov o podobah gozdov v časovnem intervalu zadnjih stole- tij. ln prav tu lahko zaznamo pomembno vlogo palinologije in njenih metod v pridobi- vanju zanimivih podatkov za gozdarstvo. V članku M. CULIBERGOVE (1987) najdemo zanimive razlage pelodnih diagramov, ki posegajo v mlajšo zgodovino naših gozdov in gozdnega prostora. Hkrati pa so poučen zgled za to, kako se je mogoče z ustreznimi načini vzorčenja in spretno razlago pelod- nih diagramov dokopati do zanesljivih in pomembnih podatkov. Palinološki dognanji - 1) primarni raz- vojni ciklus gozdnih faz se je pri nas končal že pred 7000 leti in 2} bukovja so obvlada~ vala naš gozdni prostor že vsaj 5000 let prej kot onega z druge strani Alp - sta v očeh palinologa in biogeografa zelo zanimi- vi, privlačni, morda celo spektakularni. Za gozdarja, ki pa se denimo ukvarja s pro- blemi obnove pohorskih gozdov, pa bo vsekakor pomembnejši palinološki poda- tek, da so v Hudem kotu (pod Veliko kopo na Pohorju) našli v pelodnem diagramu poleg peloda žit le nizke vrednosti bora (2 %) in razmeroma visoke vrednosti bukve (22 %). Očitni sta namreč vsaj dve dejstvi: 1) v gozdovih Hudega kota je bilo nekoč znatno več bukve kot danes in 2) ljudje (pelod žit!) še niso bistveno posegali v zgradbo in sestavo gozdnih sestojev (nizke vrednosti bora in visoke vrednosti bukve). Zanimajo nas torej zelo konkretne ugoto- vitve v povsem določenih gozdnih okoljih, npr. koliko so stara številna barja po Pohor- ju, ki so na mariborskih gozdnogospodar- skih kartah označena kot odseki s črko »m(c (močvirja). Kakšna je zveza med njiho- vim nastankom in gospodarje njem z gozdo- vi? Zato bo od gostote in razmestitve pali- noloških rezervatov (natančneje od izsled- kov raziskovanj v njih) v marsičem odvisna tudi njihova uporabnost. Današnja podoba gozdnega rastja je an- tropogene predrugačena, ponekod bolj, drugod manj. Ker se srečujemo z motnjami v delovanju gozdnih ekosistemov, npr. s težavami pri naravnem obnavljanju gozdov, alternaci- jami drevesnih vrst, obnovo primernega gozdnega rastja na opuščenih kmetijskih zemljiščih, spreminjanjem vrstne sestave in podobno, so zanesljivi podatki in pred- stave o prvobitnih ali pa vsaj ne pretirano predrugačenih gozdovih in njihovi razvojni dinamiki nujno potrebni in vedno bolj iskani. POMEN PALINOLOŠKIH RAZISKAV ZA RAZUMEVANJE GOZDNE VEGETACIJE Po splošnih predstavah in ocenah veljajo gozdovi za nekaj trajnega in stanovitnega; do nedavnega bi jim marsikdo pripisoval celo neuničljivost, saj poznamo citate na temo »in večno šume gozdovicc. V resnici pa je gozdno rastje izrazito dinamičen pojav - zgrajeno je iz številnih rastlinskih skupnosti (rastlinskih združb, fi- tocenoz), v katerih so si gozdne rastline med trajnim rojevanjem in umiranjem izobli- kovale takšen način vzajemnega sobitja in sožitja, da so v danih razmerah lahko preživele. Prav zaradi tega je sledenje poteku doga- janj in razkrivanje mehanizmov, ki usmer- jajo in uravnavajo sukcesijske spremembe - izjemno težavno. S tem mislim predvsem na objektivizacijo raziskovalnih metod v sindinamiki, ki je na slabem glasu prav zaradi kroničnega po- manjkanja zanesljivih podatkov o dogaja- njih v preteklosti. Mnogi menijo, Josias BRAUN-BLANQUET pa je zapisal, da je prav sindinamika tista veja fitocenologije, v kateri se >>resnica in izmišljotina tako nara- združljivo prepletajo . . . in kjer se je fanta- zija tako razmahnila, da je večkrat težavno razločevati resnično od domnevnega« (1964: 608). Glede na dolžino oziroma trajanje in naravo spreminjanja lahko razlikujemo splošne in posebne spremembe rastlinske odeje. Tako štejemo med splošne spremembe filocenogenezo ali tudi fitocenogenezo (BY- KOV 1953), v kateri nastajajo in se obliku- jejo nove oblike, novi tipi rastja. Teh sploš· nih sprememb rastlinske odeje- regionalne sukcesije (COWLES), sekularne sukcesije (GAMS), klimatske in geološke sukcesije (FURRER), paleogene sukcesije (BRAUN- BLANQUET & PAVILLARD), filogenetske spremembe (SUKAČEV), etape eoserije (CLEMENTS), stoletne spremembe (RA- MENSKIJ, LAVRENKO), splošne spre- membe (JAROŠENKO) - ni mogoče prou- čevati z neposrednimi opazovanji in z eks- perimentalnimi metodami in jih lahko ugotavljamo le po njihovih posledicah. Med posebne vrste sprememb pa šte- jemo tiste, ki se uresničujejo na vsaki posa- mezni površini, ki jo pokriva rastlinska odeja -gre torej za spremembe popolnoma dolo- čenih fitocenoz. To so lokalne sukcesije (GAMS), aktualne, tudi recentne sukcesije (LODI), kratkotrajne sukcesije (RAMEN- SKIJ), kratkotrajne spremembe (LAVREN- KO), neocenogeneza (SOČA VA}. Med njimi navadno razlikujemo: - nenadne ali katastrofalne; - takšne, ki nastopijo zaradi ustvarjanja skupnosti kultiviranih rastlin, in posebne zaporedne spremembe ali tudi sukcesije v ožjem pomenu. Za vsakodnevno gozdarsko prakso so zadnje - tj. sukcesije v ožjem pomenu še posebej zanimive. Tako v gozdnogospodarskem načrtova­ nju kakor tudi pri ukrepanju je koristno (da G. V. 4/89 1 69 ne rečem nujno), če upoštevamo razvojne težnje rastja določenega kraja v določenem času. Tega pa seveda ni mogoče opraviti brez poznavanja sukcesijskih enot, kot so stadiji, faze in sukcesijske serije ter razu· mevanja mehanizmov njihovega delovanja. Ob tem želim poudariti, da so naše pred- stave o mehanizmih delovanja sukcesij zelo pomanjkljive. Deloma je za to kriva sama narava raziskovalnega objekta - rastlinske skupnosti spadajo med nadorganizemske biološke sisteme, ki so stohastične narave in je napovedovanje dogajanj v njih silno težavno - deloma pa je krivo pomanjkanje temeljnih znanj, ki odseva v velikih razloč­ kih pri razlaganju sukcesij in klimaksa in neučinkovitosti pri uporabi na eni ali pa v pretiranem poenostavljan ju na drugi strani. še nečesa ne bi smeli prezreti: v fitoce- nozi so rastline vselej prilagojene konkret- nim rastiščnim razmeram in ne morda sosednjim rastlinam posameznih vrst. Edifikatorji tj. rastline, ki v 'fitocenozi najmočneje soustvarjajo okolje, razmeroma nespecifično vplivajo na okolje. če denimo edifikator močno zasenči talno površino, se bo v senci izoblikovala sinuzija sencovzdrž- nih rastlin, ki bo ohranjevala podobno flori- stično sestavo tudi pod edifikatorjem druge vrste npr. smreka - jelka, še očitneje je to pri raznovrstnih osebkih istega rodu: Rusi navajajo zglede za Picea abies in Picea obovata; Američani pa za Picea glauca, Picea mariana in Picea rubens. Medvrstna konkurenca torej ni usmerjena v ohranitev same skupnosti, ampak preži- vetje rastlin v spreminjajočih se razmerah okolja. Zato je močno verjetno, da je število tipov rastlinskih skupnosti (rastlinskih združb) v procesu filocenogeneze posto- poma vendar trajno naraščalo. S tem pa se je seveda zmanjševala verjetnost za ponavljajoče se nastopanje enotipnih sistemov ali drugače povedano - nastajanje enakih (ali natančneje podobnih) fitocenoz je z napredujočo evolucijo manj verjetno. Potrebujemo torej čimveč materialnih do- kazov o tem, kaj se je z rastlinsko odejo v preteklosti v resnici dogajalo. O filocenogenezi, kakor navadno imenu- jemo evolucijo fitocenotskih sistemov, ni 170 G. V. 4/89 veliko znanega. Predvsem je treba pouda- riti, da o tem nimamo prav nikakršnih nepo- srednih paleontoloških pričevanj. Preosta- nejo nam namreč le bolj ali manj posrečena sklepanja in razmišljanja o tem, kaj naj bi v preteklosti bilo. Razmišljamo lahko o ekobiomorfni sestavi paleofitocenoz in o tem, kako so se rastline porazdeljevale glede na tipe rastišč. Edina materialna podlaga za vse to so neposredni podatki o rastlinstvu minulih obdobij in zato je pe- lodna analiza tista, ki lahko prispeva najbolj tehtne dokaze. Tako na primer Linda BRUBAKER (1981) v analizi dolgoročne dinamike severnoame- riških gozdov ugotavlja, da ni nujno, da bi se v preteklosti že kdaj izoblikovali takšni kompleksi oziroma povezave rastlinskih vrst, kakršne opazujemo danes. Ista avto- rica opozarja, da je potrebna precejšnja mera previdnosti pri posploševanju in eks- trapolaciji tovrstnih podatkov. Primer navajam zato, da bi podkrepil potrebo po natančnejših podatkih o dogaja- njih in pojavih na povsem določenem proM storu, ki pa jih lahko pridobimo le z gostejšo mrežo palinoloških preiskav. Palinologijo oziroma palinološko metodo dela prištevamo (glej: V. D. ALEKSAN- DROVA 1964} v širšem sklopu metod za proučevanje sprememb v rastlinski odeji med neposredne, kamor spadajo še dolgo- trajna neposredna opazovanja sprememb v rezervatih, eksperimentalne metode in metode primerjanja sodobnega rastja z mo- deli iz njene preteklosti (npr. stari načrti, karte, opisi, fotografije ipd.). Pri tem je treba poudariti, da je arzenal uporabljenih neposrednih metod soraz- merno skromen in da se imamo za večino dognanj o sukcesijski dinamiki zahvaliti po- srednim metodam, katerih objekt je bodisi samo rastje ali pa ekotip, zgodovinski viri, etnografija, ljudsko izročilo idr. ln prav v tem je motiv za živo zanimanje gozdarjev za delo in ugotovitve palinologov. Zato menim, da je prav, če po svoji moči prispevamo k odkrivanju in ohranjevanju tovrstnih )>arhivov«. ln koristi, ki naj bi jih gozdarji imeli od vsega tega? Ne bi rad napovedoval, kje in kako bomo lahko te podatke uporabili tako, da bodo prinašali denar, ker tega ne vem. Vendar pa sem prepričan, da bodo uporabni pri oblikovanju gozdnogospodarskih ciljev, pri modeliranju v gospodarjenju z gozdovi in najverjetneje še kje. Povedal bi pa rad, da ne gre le za zbiranje gradiva zaradi pregovora ))čez se- dem let vse prav pride«: z odkrivanjem, varovanjem in preiskova- njem ostankov rastlin, ki so pred stoletji naseljevale naš prostor in zapustile nepo- sredna sporočila o tem, bogatimo zaklad- nico znanja, hkrati pa se bomo s tem izognili morebitnim očitkom, da smo iz ne~ vednosti ali pa zanikrnosti spregledali, za- pravili ali pa celo uničili del naše kulturne dediščine. FOREST PALINOLOGICAL RESERVATIONS, WHV? Summary When discussing the purpose of the "Forest palinological reservations" research work, it should be pointed out that palinological results might be of great interest for forestry scientists from theoretical as well as from practical point of view. Palinology is a branch of science which essentially contributes to the gathering of direct information on the past forest events and on the forest space. Without this information, the under- standing of the forest vegetation of today is incomplete and the argumentalion at the defining of forest managing aims, measures and models too poor. Successful cooperation between forestry scien- tists who are active in forest field work and those who are · members of the Scientific Research Centre at the Slovene Academy of Science in Ljubljana (ZRC SAZU) offers a firm material basis for successful research work. VIRI 1. Aleksandrova, V. D., 1964: lzučenie smen rastitel'nogo pokrova. V: Po lev aja geobotanika, T. 3. Nauka, Moskva, Leningrad, str. 30o-447 2. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziolo- gie. Springer, Wien, New York, 865 str. 3. Braubaker, L. B., 1981: Long-Term Forest Dynamic. V: Forest Succession, Concepts and Application. Springer, New York, Heidelberg, Ber- lin, str. 95-106 4. Bykov, 8. A., 1953: Geobotanika. Izd. AN Kazah. SSR, Alma-Ata 5. Culiberg, M., 1987: Palinologija in njen po- men za gozdarstvo. Gozdarski vestnik, 45, 3: 140-144 Primer pelod nega diagrama: Ledine na Jelovici (iz A. Šerce lj: Palynological evidence of human impact on the forests in Slovenia. Human influence on forest ecosystems development in Europe, 47-57 ESF FERN-CNR, Prtagora Editrice, Bologna, 1988) G. V. 4/89 171 Oxf.: 375.12:907:(497.12) Gozdarji ohranjamo svojo dediščino, tudi tehniško Vladimir VI LMAN* 1. UVOD že kmalu po prihodu v muzej sem se jel vpraševati, v kolikšni meri utegne gozdar operativec pri svojem vsakdanjem delu pre- mišljevati o pomenu v naravne in kulturne dediščine za stroko. Ce se spomnim svojih prvih delovnih dni na Vranskem, moram priznati, da mi kaj takega tedaj niti na misel ni prišlo. Jasno, začetnik se mora i~uriti v marsikateri pomembnejši zadevi. Clovek zori počasi, pogostokrat postopno odkriva neka svoja nagnjenja, postopno se tudi seznanja z ljudmi podobnih ali sorodnih nazorov. Vsaj tako je bilo doslej v mojem iskanju somišljenikov, kolegov, ki se zave- dajo ali vsaj čutijo, da so redka cvetlica, pragozdni sestoj ali stara žaga, neka po- sebna kategorija, ki nimajo zgolj funkcijske ali uporabne vrednosti. Naš odnos do take cvetlice, sestaja ali žage je v bistvu zrcalna slika našega odnosa do narave, kulture ali zgodovine nasploh. če bi želel odgovoriti na preprosto vpra- šanje, kakšen je v bistvu pomen dediščine za današnjega človeka, bi se mi porajali vedno novi odgovori. Eden izmed mnogih bi bil tudi tale. Zavedamo se mej rasti, zato zgrožena opazujemo umiranje narave. Za- vedamo pa se tudi udobja razvite družbe, zato se zgrozimo, če nas sosed prehiti. Misel na dediščino je lahko tudi balzam za našo ranjeno dušo, saj je to misel na čas, ko je bila narava bolj zdrava in ljudje boljši, ko še niso toliko zabredli v uničevanje svojega najtesnejšega zaveznika zaradi lastnega udobja. Skrb za dediščino je lahko tudi odraz naše vesti, ki nas opozarja, da moramo vsaj spregovoriti o stvareh, ki pred- vsem zaradi nas samih počasi odhajajo. Bodimo pošteni in iskreni. Ta hip smo zaščitili planiko ali staro venecianko, na- * V. V., dipl. inž. gozd., kustos gozdarskega . oddelka TMS, Tehniški muzej Slovenije, 61353 Borovnica, Bistra, YU 172 G. V. 4/89 slednji trenutek pa že planemo v objem velemesta. Ta dvojnost našega značaja je naša realnost, specifika, prirojena in razum- ljiva zgolj človeku. 2. SEMINAR V decembru preteklega leta je potekal v Ljubljani republiški seminar o varstvu na- ravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu. Cilj seminarja, utemljitev pred- loga, da se spomeniško varstvena funkcija gozda uvrsti med kulturno pogojene, je bil nesporno dosežen. Nabito polna predaval- nica na IGLG, živahna razprava in posebno vzdušje je dokazalo, da gozdarji resnično čutimo svojo dediščino in jo doživljamo kot pomembno etično prvino svoje stroke. Težišče referatov in razprav je bilo v problematiki varstva naravne de~iščine. Ohraniti in zavarovati pred človekom in za človeka vsaj najredkejše in najbolj vredne elemente našega prostranega zelenega bo- gastva je bila temeljna misel seminarja. To prepričanje, ki je že celo stoletje prisotno v zavesti slovenskih gozdarjev, nikakor ne sme zamreti. Nasprotno, potreben je nov polet, večje priznanje stroke in širše skup- nosti. Kot sestavni del kulturne dediščine je svoje mesto dobila tudi tehniška dediščina. Presoja, ali sta dva referata na to temo preveč ali premalo, je stvar posamezniko- vega nagnjenja. Zame je bistveno, da smo o tehniški dediščini spregovorili. V celoti pa bom zadovoljen, ko .bo delovna skupina za oblikovanje zaključkov seminarja potrdila, da je potrebno zakonsko opredeliti nalogo gozdarstva glede varstva nepremične in premične tehniške dediščine. Vsaj tiste, ki dokazuje pomembno stopnjo razvoja proiz- vajalnih sil na Slovenskem. Pa ne zaradi poveličevanja izkoriščanja gozdov, temveč kot odraz naše kulturne osveščenosti in priznanja prednikom, ki so si nenehno trudili olajšati muk polno gozdno delo. Zel im si, da se uresniči pobuda udeleže.n- cev seminarja, da predavatelji na srednji šoli in fakulteti razširijo tista poglavja, ki se nanašajo na našo dediščino. Dijaki in štu- dentje so dovzetni za marsikatero informa- cijo, potrebno jo je le doživeto podati. Naša skupna skrb bo toliko lažja, kolikor bodo šolo zapuščali mladi [judje s pozitivnim odnosom do dediščine. 3. PANTZOVA ŽIČNICA V SOTESKI Z velikim zadovoljstvom sem sprejel mo- ralno podporo udeležencev seminarja pri- zadevanjem Tehniškega muzeja Slovenije za ohranitev najstarejše gozdarske žičnice na Slovenskem v Soteski v Bohinju. Po načrtu metalurga in strojnega inženirja vi- teza Lamberta von Pantza, prvega tehnič­ nega direktorja Kranjske industrijske druž~ bet so jo zgradili leta 1882. Od tedaj je obratovala vse do leta 1964. Ob tej prilož- nosti se ne bi spuščal v opis tehniških podrobnosti. Predvsem želim opozoriti na podatek, da je Pantz spadal v najožji vrh svetovnih žičničarskih konstruktorjev. To nam potrjuje dejstvo, da je bila zgrajena prva žičnica, namenjena masovnemu tran- sportu rude l. 1868 v Coloradu v Ameriki, Pantzova žičnica za prevoz manganove rude z Begunjščice pa je začela obratovati že l. 1873. Tega leta je stekla tudi prva gozdarska žičnica v kantonu Unterwalden v Švici, v Bohinju pa istonamenska spra- vilna naprava l. 1876 v Podkoritu. Veličino konstruktorjevega dela ne povejo zgolj mi- nimalni časovni zamiki za svetovnim razvo- jem žičničarske stroke, ampak tudi geni al ne tehnične inovacije, ki so ostale edinstvene v teoriji in praksi svetovnega žičničarstva. če zremo na zapuščena in propadajoča poslopja nakladalne, izogibalne in odkla- dalne postaje v Blatnem grabnu skozi zgo- dovinsko optiko, potem nikakor ne moremo imeti popolnoma čiste vesti. Niti gozdarji niti varstveniki niti muzealci, saj se v tem trenutku prav vsi odločno upiramo vsakršni lastninski pravici. Ne bom se spuščal v polemiko razčiščevanja, kdo je formalno pravno lastnik objekta, saj vsakdo vztraja na svoji inačici. Začenjam s podmeno, da smo vsi dolžni poskrbeti za zavarovanje tega enkratnega objekta pred propadom. To dolgoročno nalogo sem si zamislil pri- bližno takole: a) formirati operativno jedro, ki bo nosi- lec teoretičnega in praktičnega dela; b) popularizirati pomen objekta tudi zu- naj gozdarskih vrst, zlasti v regionalnem merilu; c) pridobiti finančno podporo za začetek najnujnejših vzdrževalnih del; d) zagotoviti načine zbiranja denarja za najnujnejša nadaljnja vzdrževalna dela; e) prepričati Skupščino občine Radovlji- ca, da trajno razglasi objekt za kulturni spomenik; f) izdati publikacijo o pomenu konstruk- torja. za slovensko gozda~stvo. Ad a) Najverjetneje je to jedro že formi- rano, pa čeprav nismo imeli kakšnega po- sebnega ustanovnega sestanka. Menim, da smo Ivan Veber, Lojze Budkovič (TOZD gozdarstvo Bohinjska Bistrica}, Tadej Brate (Republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine) in jaz pripravljeni največ storiti. Ta krog nikakor ni zaključen. Na- sprotno, veseli bomo vsakega aktivnega sodelavca. Ad b) Članek v ljubljanskem Dnevniku, dne 31. januarja 1989, je bil prvi korak popularizacije pomena objekta v širši javno- sti. Zagotovljeno pa imam objavljanje tudi v drugem dnevnem časopisju, odvisno od poteka vzdrževalnih del. Zičnica nima zgolj strogo strokovne vrednosti, temveč tudi zgodovinsko in turistično, zato ne sme ostati neznana širšemu krogu ljudi. Prvi stiki s tem širšim krogom ljudi glede kakr- šnekoli pomoči ob obnovi vlivajo zelo rahel optimizem, niso pa odklonilni. Prezgodaj bi bilo navajati potencialne sponzorje, objek- tivno pa lahko računamo na katero od DO iz radovljiške ali jeseniška občine, ki bi zadevo podprla. Ad c) Najnujnejša vzdrževalna dela se morajo začeti na spodnji postaji, ker luknja- sta streha in trhli podporni stebri ogrožajo stojnost stavbe. Strošek za les in delo bo velikt zato sem se obrnil po pomoč na Splošno združenje gozdarstva, direktorja . GG Bled in direktorja TOZD Bohinjska Bi- strica. Načelno so vsi podprli zadevo, ver- G. V. 4/89 173 jamem pa, da jo bodo tudi konkretno. Bi- stveno pa je začeti z delom čimprej. Ad d) Nadaljna vzdrževalna dela naj bi potekala po strokovnih navodilih ing. Bra- teta z Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Potrebna je zaščita vseh kovinskih elementov pred na- daljnjim rjavenjem, izdelava najpomem- bnejših manjkajočih delov mehanizma in insekticidna zaščita napadenih lesenih de- lov. Nerešeno je vprašanje načina zbiranja denarja za ta dela. Popolnoma jasno mi je, da bo objekt propadel, če celotno slovensko gozdarstvo ne bo podprlo te akcije. Prekra- tek čas delam v kulturi, da bi v celoti dojel · zamotana pota prerazporejanja denarja, ki nam ga gospodarstvo nakazuje. Zato mo- ram še raziskati v kolikšni meri lahko za ta dela denarno prispeva tudi Kulturna skup- nost. Ad e) Pomemben korak k organizirani skrbi za zavarovanje spravilne naprave bi storila Skupščina občine Radovljica s trajno razglasitvijo Pantzove žičnice za kulturni spomenik. Trenutno je le evidentirana kot kulturni spomenik. Na ta način ne bi zgolj legalizirali nadaljnjih denarnih zbiralnih ak- Največjo težo vozička so na svojih ramah prenesli Lojze Budkovič (sl. 1 ), Martin Šolar (sl. 2) in Ivan Veber (sl. 3). Slika 1 174 G. V.4/89 cij, temveč predvsem objektivno priznali njen izjemen strokovni in zgodovinski po- men. Na podlagi strokovnega mnenja Re- publiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine lahko Tehniški muzej Slovenije da pobudo Regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju za razglasitev. Slednji pa da na temelju lastne presoje pobudo Skupščini občine Radovljica. Takšen naj bi bil razplet dogoakov; kako bo potekal, pa bomo videli. Slika 2 Slika 3 Ad f) Priznati moram, da sem se navdu- šil za ohranitev žičnice šele pred kratkim, ko sem v dokumentaciji TMS naletel na določeno fotografsko gradivo, ki ga je po- snel Miloš Mehora leta 1953, ko je naprava še obratovala. Dokončno pa sem se zadeve lotil po prebranem članku mag. Smoleja v Presekih, kjer je zgoščeno prikazal Pantzov žičničarski opus v času in prostoru. Šele tedai sem v celoti dojel pomen konstruktor- jevega dela v domačem in svetovnem me- rilu. Nikakor pa kot kustos ne bom mogel biti . zadovoljen le z zamenjavo preperelih sko- del in tramov. Lambertu Pantzu je potrebno dati priznanje tudi iz gozdarskih vrst, vsaj v obliki brošure ali skromne knjižice, ki bi še bolj približala gozdarski stroki in širšemu krogu njegove delo. S samostojno sveto- valko v Arhivu SRS sva se že lotila te naloge. Literature je zelo malo, vsaj tiste, ki bi se nanašala direktno na Pantza. Upam, da bova stopila tudi v kakšen avstrijski arhiv in našla karkoli zanimivega, saj se je tam šolal, ob koncu življenjske poti pa nekaj časa tam tudi živel in deloval. Glede žičnice v Blatnem grabnu moram ob koncu zapisati, da smo 1. februarja Ivan Veber, Lojze Budkovič, Martin Šolar in jaz izvlekli iz korita hudourniškega potoka origi- nalni voziček za spravilo hlodovine. Težko je določiti njegovo starost in vzrok padca. Po besedah Alojza Žnidarja iz Nomnja, verjetno najstarejšega še živečega žičničar­ ja, ki je tam delal, so vozički dokaj pogosto iztirjali. Brez Lojzove in Martinove spretno- sti, moči in alpinistične opreme, ne bi bili uspešni, saj voziček tehta ca. 70 kg, korito hudournika pa navpično sekajo številni več- metrski slapovi. Namen izvleka vozička je shranitev originala na gozdnem obratu ali v muzeju ter izdelava kopije. (sl. 1., 2., 3.) 4. SKLEPNE MISLI Seminar je mimo. Vse dobre želje in misli na to temo so ostale zapisane na papirju. Ostala je tudi naša dediščina, ki je je iz dneva v dan vse manj. Sicer nastaja tudi nova, vendar je za nas in zanamce tista najstarejša tudi najvrednejša. Želimo si biti vsestranske osebnosti in vsestranski go- zdarji, za'o si ne bomo dovoli'li brezplodnih razprav o prioriteti naravne ali kulturne dediščine. Za nas sta pomembni obe, saj obe najkonkretneje materializirata zgodo- vinsko perspektivo, ostrita zorni kot našega dojemanja in pojmovanja naravnih in druž- benih procesov. Izogibanje entropije vedno močneje označuje doktrino sodobnega življenja. Ali lahko najdemo kali podobnega ukrepanja in razmišljanja tudi v skrbi za našo dedišči­ no? Lahko jih, le poiskati jih je treba. Dejstvo, da jaz raje zbiram stare žage, moj kolega pa skrbi za redke cvetlice, naj bo dokaz >>gozdarskega pluralizma<<, ki naju oba bogati, nikakor pa ne izključuje. Upam, da bodo tudi sklepi delovne skupine o potrebi zakonske opredelitve naloge go- zdarstva glede varstva naravne in kulturne (tudi tehniške) dediščine, v tem duhu. G. V. 4/89 175 Oxf.: 946.2:(43 Hessen) Kočevski gozdarji v gozdovih dežele Hessen Anton PRELESNIK* Junija lani smo štirje gozdarji iz GG Kočevje (Prelesnik, Andoljšek, Hartman, Vilhar) vrnili obisk nemškim gozdarjem, ki so bili na obisku v Sloveniji jeseni l. 1987. Povabljeni smo bili v tisoč kilometrov odda- ljeno deželo Hessen, tri druge skupine slovenskih gozdarjev pa so potovale v druge zahodnonemške dežele. V Marburgu smo se v nedeljo pozno popoldne oglasili pri upokojenem, vendar še zelo dej avnem gozdarju dr. Hassenkam- pu, ki nas je nato štiri dni od jutra do večera vodil iz gozda v gozd, kot je to že kar običaj na gozdarskih ekskurzijah. Kot posebnost omenjam dejstvo, da so nam nemški kolegi plačali vse stroške bivanja in prevoza. Dežela Hessen leži med pogorjema We- ser-Bergland in Schwarzwaldom. Je zna- čilna valovita, s polji, travniki in gozdovi pokrita pokrajina. Največje mesto, ki smo ga videli, je bilo staro univerzitetno središče Marburg, ki je pobratena z našim Maribo- rom. Ker je vojna prizanesla temu predelu, so mesta in vasi ohranila značilno arhitek- turo predalčne gradnje. Stare hiše in cele predele skrbno vzdržujejo, kar gotovo ni poceni, vendar pa ohranja duh časa in kulturo naroda. Dežela Hessen ima 872.000 ha gozdov (gozdnatost je 41,3-odstotna), v katerih je 45 % listavcev (največ v vsej Zahodni Nem- čiji). Državnih gozdov je 40%, občinskih 35% in zasebnih 25 %. Lesna zaloga znaša v povprečju 250 m3/ha, prirastek 7 m3/ha, etat 6,8 m3/ha, sečnja pa 38 milijonov m3, kar je vredno 450 milijonov DM. 46% gozda je ogroženega, izumi ra pa 12% gozda. Z ogroženostjo gozdov zaradi emisij in divjadi imajo podobne probleme kot pri nas. Bivali smo v hiši revirnega gozdarja v majhnem mestecu Rauschenbergu, dr. Hassenkamp pa nas je vodil po različnih * A. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, TOZD Gozdarstvo Rog, S1330 Kočevje, Roška 40, YU 176 G. V. 4/89 gozdnih upravah in njihovih gozdovih. Mar- sikaj je bilo drugačno od tistega, kar so nas učili, vendar je bila ta različnost utemeljena s praktičnim dolgoletnim delom in uspehi pri gospodarjenju z gozdom. Obisk gozdne uprave v Lichu, ki upravlja zasebne gozdove, nas je prepričal o labil- nosti smrekovih monokultur in drugačnih možnosti gospodarjenja z njimi. Gozdarski nadsvetnik g. Kuhi nam je prikazal obnovo od vetra in žleda prizadetih gozdov smreke z listavci. Sadijo bukev in hrast, saj za zaščito pred srnjadjo zadošča že nizka ograja. Gospodarijo malopovršinsko, pa so stroški manjši in dohodek večji od goloseč­ nega sistema. Bukev daje do 70% hlodo- vina in se prodaja na licitaciji, kjer so razponi v ceni za m3 7o-400 DM. Zanimivo je, da izbor nosilcev prepuščajo naravi, kar se kaže v slabo izraženem izbirnem redče­ nju. Kljub nemškim cenam iglavce poleti lupijo ročno v gozdu, kjer se ob hladu srečujeta konj in radijsko vodeni traktor. Res pa je teren gladek, brez vsakih teren- skih ovir in strmin. Popoldanski obisk gozdov državne goz- dne uprave Butzbach pod vodstvom nje- nega upravnika dr. Stahi-Streita nas je presenetil z velikimi razsežnostmi bukev in hrastov. Ta velika drevesa so dokazovala, da je osnovno vodilo gospodarjenja vred- nostni prirastek. Bukev goje do premera 70 cm in starosti 140 let, hrast pa do premera 90 cm in starosti 200 let. S sečnjo se vračajo pogosto. Bogate izkušnje z bukvijo jih navajajo na potrpežljivost in celo uporabo prebiralnega načela (ne sistema) pri gospodarjenju z njo. Gozdnogospodarski načrti za državne gozdove so zelo preprosti. Vpisi so stiskani računalniško in vsebujejo vse taksacijske podatke in gozdnogospodarske usmeritve. Karte v drugi knjigi so izdelane za vsak oddelek. Na prekrivajočih se folijah so vri- sane spremembe in stanja sestoj ev. Vsaka drevesna vrsta ima svojo barvo, razvojne stopnje pa označujejo odtenki te barve. Uvajajo terenski računalnik, v katerega go- zdar med delom na terenu vnaša vse podat- ke, ki jih ob koncu dneva sporoča central- nemu računalniku. Ker šele začenjajo, s tem še niso bili preveč zadovoljni. Drugi dan smo si ogledovali uvajanje malopovršinskega gospodarjenja v gozdo- vih državne gozdne uprave Knullwald. Lepo jim uspeva saditev bukve, med katero se praviloma naravno nasemeni hrast. Vedno si prizadevajo za večslojni sestoj, ker omo- goča kopičenje lesnih zalog in preprečuje zapleveljenost tal. Popoldne smo bili turisti. Ogledali smo si lovski muzej in mesto Melsungen. Mesto je bilo zanimivejše od muzeja, ki dokazuje Je, kako zelo Nemci cenijo lov in vse, kar je z njim povezano. Naša ekskurzija je dosegla svoj strokovni višek tretjega dne z obiskom gozdov na področju gozdne uprave Schweinsberg. V treh zasebnih gozdovih je naš vodič dr. Hassenkamp gospodaril dvaintrideset let. Uvedel in dokazal je pred- nosti sonaravnega gospodarjenja takrat, ko so se še malokje v Evropi odločali zanj. Te gozdove sedaj vsak dan obiskujejo gozdar- ske ekskurzije, ker so vzor uvajanja sona- ravnega gospodarjenja. Čeprav so ti gozdovi zasebni, je lastni- štvo le zemljiškoknjižno, ker ni terenske razmejitve. To je seveda omogočilo uvedbo sproščenega gospodarjenja, ker je lastnike zanimal le dohodek in ne gozdnogospodar- ski sistem. Od pričakovanih 1 OO DM/ha je lastnikom danes zagotovljen dohodek 300 DM/ha. Zanimive so izkušnje in misli dr. Hassenkampa, ki jih zaradi poenostavitve taksativno navajam: - osnova gozdarskega dela je gojenje in ne pridobivanje, ki je samo del gospodarje- nja z gozdom; - gozdarsko delo zahteva veliko samo- kritičnosti, neprestano izpopolnjevanje in nepretrganost; - vsako uvajanje novega, zlasti v go- zdarstvu, rojeva nasprotnike; - ekonomsko uspešna je le celostno obravnavana gozdna proizvodnja, kar se dobro pokaže pri primerjavi uspešnosti ma- lopovršinskega in golosečnega sistema go- spodarjenja (visokovredni sortimenti in maj- hne izgube zaradi ujm nasproti malovred- nim sortimentom in pogostim ujmam); - drevesne vrste se v različnih podnebjih in v naravi pogosto obnašajo drugače, kot učijo učbeniki; - manjši gozdni obrati so boljši, ker je ukrepanje lahko bolj intenzivno, predvsem pa je mogoče delati to, kar je potrebno, in ne, kar je predpisano; - če je mladja veliko, ga ne more uničiti niti veliko divjadi; - gospodarjenje z odpiranjem sklepa je neugodno, ker mladje brez zastara poško- dujejo slana, mraz in vročina; - manj intenzivni posegi so vedno boljši od intenzivnejših, ker nekaj ostane za po- pravni izpit; - kar v sestoj prinese narava, je vredno negovati s pravo mero, saj je vsako mlado drevo narava testira la, zato naj ostane; to načelo naj velja tudi za mešanost in vred- nostni prirastek; - vzdrževanje gozdnega reda in vseh členov biocenoze je več vredno od vseh pasti za lubadarje (v teh gozdovih jih ni). Veliko gornjih sklepov temelji na Back- manovih ugotovitvah (npr. vzgoja svetlob- nih vrst pod zastorom) - tega dr. Hassen- kamp zelo ceni, sicer pa naštete predpo- stavke za nas niso odkritje. O tem ali onem bi seveda lahko razpravljali. Dr. Hassenkarnp zadnjih nekaj let gospo- dari s 300 ha velikim kmečkim gozdom, ker tudi kot upokojenec ne more mirovati. Na- rava se je že odzvala na nekaj njegovih odkazil, ki vodijo v sonaravni gozd. Pri tem niti ni pomembno, če so monokulture še dokaj mlade in bi jih po pri nas veljavnih merilih bilo še prezgodaj pomladiti. Nekaj časa nam je ostalo še za ogled mesta Marburga, nato pa je sledilo uradno slovo od dr. Hassenkampa in njegove prija- zne soproge. Zjutraj smo se poslovili še od našega gostitelja, g. Henninga in se polni vtisov napotili proti daljnemu domu. V deželi, ki velja za trdnjavo golosečnega monokultur- nega gospodarjenja, smo se srečali z uve- ljavljenim malopovršinskim sonaravnim go- spodarjenjem; in to tam, kjer je ekonomska učinkovitost gibalo vsega gospodarjenja. Uspehi teh nemških gozdarjev so preprič­ ljivi in nam potrjujejo pravilnost usmeritve G. V. 4/89 177 slovenskega gozdarstva, ki pa je vse pre- več odvisno od netržno naravnanega go- spodarstva. Danes ni veliko razlike med ceno hloda za luščenje ter žagovcem in samo upamo lahko, da bo kdaj drugače - k sreči drevje raste počasi. O malopovršin- skem gospodarjenju v naših gozdovih zato ne sme odločati zgibni traktor, ampak v gozdu delujoči gozdar, ki ima smisel za gozd in celostno gozdno proizvodnjo. Biti mora gozdarski idealist, še posebej v dana- šnjih razmerah, pa vendar naravnan v kar Oxf.: 425.1:425.3:48:903 najbolj pridobitno gospodarjenje. Prepričali smo se o veliki strokovni koristi le nekajčlanske ekskurzije gozdarjev. Stiki majhne skupine so tesnejši, intenzivnejša je izmenjava misli in več se da videti na terenu. Pot v svet nam potrdi pravilnost našega dela, česar s primerjavami med gozdnimi revirji ne moremo ugotoviti. Občasno potrje- vanje je nujnost, sicer postanemo malodu- šni. Ugotovitve, predlogi in sklepi Izvršnega sveta SRS Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 150. seji dne 2. februarja 1989 ob obravnavi Poročila o umiranju gozdov in o možnostih za zagotavljanje sredstev za ohranitev gozdov sprejel naslednje ugotovitve, predloge in sklepe. A. UGOTOVITVE 1. V Sloveniji smo začeli sistematično raziskovati propadanje gozdov zaradi one- snaževanja ozračja že v letu 1969. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je v sodelovanju z gozdnogospodarskimi organizacijami prvi popis poškodovanosti drevja v slovenskih gozdovih izvedel leta 1985 in ga v letu 1987 ponovil. Za ugotav- ljanja poškodovanosti gozdnega drevja je lnšUtut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije modificiral metodo ECE (United Nation Economic Commission For Europe) in daje rezultate, ki so primerljivi z rezultati drugih evropskil1 držav. Skupaj z VTOZD za gozdarstvo Biotehni- ške fakultete, Splošnim zduženjem gozdar- stva Slovenije, ·Samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo Slovenije in repu- bliškimi upravnimi organi, pristojnimi za go- zdarstvo in varstvo okolja, se Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije aktivno vključuje v jugoslovanske in medna- 178 G. V. 4/89 rodne aktivnosti proučevanja propadanja gozdov. Njegovo metodo je Zvezni komite za kmetijstvo sprejel za ugotavljanje poško- dovanosti gozdnega drevja tudi za ostale republike v Jugoslaviji, sodeluje pa tudi z OZN, Alpe-Jadran, AGREALP, Donaulan- dern, IUFRO, CIPRA in z raziskovalnimi inštitucijami evropskih držav. Močno onesnaženo okolje je osnovni vzrok propadanja gozdov, hkrati pa postaja tudi odločilni zaviralni dejavnik pri gospo- darjenju z njimi. Zato je odpravljanje one- snaževanja okolja, zlasti vzrokov zanj, te- meljni pogoj, ki ga je treba izpolniti, da bi lahko racionalno in uspešno gospodariti z gozdovi in jih ohranili kot dobrino splošnega pomena. Sanacijski ukrepi, ki jih sedaj izva- jajo gozdnogospodarske organizacije, lahko le upočasnjujejo proces propadanja gozdov. 2. Funkcije gozdov kot dobrine splošnega pomena so ogrožene, zato je ogroženo uresničevanje pogojev iz 3. člena zakona o gozdovih, ki so: - trajnost gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in odnosov, - medsebojna usklajenost gojenja in iz- koriščanja, - trajna in racionalna regeneracija go- zdov in - najustreznejše izkoriščanje gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb. 3. Propadanje gozdov je posledica grobih človekovih posegov v naravo. Zaradi njih sta porušena naravno ravnotežje in samo- ohranjevalni mehanizem gozdov. Poleg onesnaženega ozračja na stanje gozdov vplivajo tudi vsi uporabniki prostora: infra- struktura s strokovno premalo načrtovanimi posegi v prostor, gozdarstvo z nedosledna uporabo okolju primernih tehnologij, lovstvo v primerih preštevilčne rastlinojede divjadi, ki onemogoča naravno obnovo gozdov, itd. Za tako oslabljene gozdove so podnebni stresi, žuželke in glive vedno bolj nevarni in težje obvladljivi. Raziskave poškodovanosti gozdnega drevja in primerjava z rezultati poškodova- nosti gozdnega drevja v evropskih državah uvrščajo Slovenijo med dežele, ki imajo največji delež ogroženih in zelo ogroženih gozdov. Zadnje raziskave (Druškovič, 1988) kažejo, da je 61 % smreke v Sloveniji genetsko toliko poškodovane, da ji zdrav- stvenega stanja ni mogoče popraviti niti, če bi se takoj prenehalo z onesnaževanjem. 4. Razmere pri gospodarjenju z gozdovi se slabšajo. Proces propadanja gozdov ima poleg splošno družbenih razsežnosti in splošno družbenih posledic tudi očitne go- spodarske posledice. Spremenjeno stanje gozdov in pogojev gospodarjenja, nova spoznanja o procesu propadanja gozdov in nalogah za sanacijo propadajočih gozdov so narekovan spremembo strategije gospo- darjenja z gozdovi in dopolnitev dolgoročnih planskih aktov. Proučiti pa je treba tudi zakon o gozdovih in druge zakone ter predlagati rešitev za zagotavljanje sredstev za sanacijo poškodovanih gozdov. 5. Neposredne gospodarske posledice propadanja gozdov najbolj prizadenejo goz- dnogospodarske organizacije in zasebne lastnike gozdov zaradi trajne izgube do- nosa lesa in s tem prihodkov od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in zaradi iz- jemno velikih izdatkov za sanacijo teh go- zdov. Zaradi zagotovitve trajnosti gozdov bo treba etate časovno in krajevno preraz- poredili in sečnje zmanjšati za 10-20%. Proizvodnja lesa je zaradi stalnega pobira- nja slučajnih pripadkov na veliki površini dražja za okoli 30 %, vrednost sortimentov pa je manjša. Vse to poslabšuje ekonomski položaj gozdarstva in zmanjšuje akumula- tivno sposobnost gozdnogospodarskih or- ganizacij in s tem možnost, da bi same iz svojih sredstev v večjem obsegu vlagale v gozdove. Za vsa na podlagi gozdnogospo- darskih načrtov planirana dela pri dejavno- stih posebnega družbenega pomena manjka že sedaj sredstev za okoli 10% vrednosti blagovne proizvodnje. Izpad dohodka bo posebno prizadel kmete -lastnike gozdov, ki so dohodkovno povsem odvisni od gozda -približno 7.500 gorskih kmetij, ki jih želimo in moramo ohraniti iz gospodarskih, kulturnih in obram- bnih razlogov. 6. Družbenoekonomske razmere gospo- darjenja so se spremenile. Združevanje sredstev za vlaganja v gozdove na podlagi samoupravnih sporazumov ne daje ustre- znih rezultatov. Zaradi nizke reproduktivne sposobnosti lesnopredelovalne industrije v zadnjem letu gozdarstvo ni dobilo niti polo- vice sredstev, ki so sicer bila planirana s samoupravnimi sporazumi. Z drugimi upo- rabniki gozdnega prostora samoupravni sporazumi o združevanju sredstev niso bili niti sklenjeni. 7. Propadanje gozdov bo imelo nepo- sredne posledice tudi za lesne predeloval- ce. Z zniževanjem prirastka se bo zniževal tudi možni posek. 8. Družbeni dogovor, s katerim bi bila natančneje razčlenjena merila za organizi- ranje gozdnogospodarskih temeljnih orga- nizacij združenega dela in temeljnih organi- zacij kooperantov, kljub zakonski obvezno- sti, ni bil sklenjen in se gozdarstvo ni organiziralo, čeprav bi bilo to potrebno. Samoupravna in poslovna organiziranost gozdarstva namreč ne omogočata uveljav- ljanja osnovnih načel za zagotavljanje traj- nosti gozdov, niti racionalnega gospodarje- nja v gozdnogospodarskih območjih. 9. Proces propadanja gozdov ni omejen na ožja območja. Postaja vseevropski pro- blem. To pomeni, da ni mogoče reševati oziroma sanirati gozdov samo s solidarno in vzajemno pomočjo gozdarstva samega, temveč je potrebna širša družbena pomoč. Za sanacijo poškodovanih gozdov na pod- lagi sanacijskih načrtov bo treba po oceni G. V. 4/89 179 iz leta 1986 letno zagotoviti 0,2% družbe- nega proizvoda Slovenije. 1 O. Na podlagi stanja gozdov, ugotovlje- nih motenj in jasno opredeljenih ciljev za ohranitev in krepitev večnamenske vloge gozdov je treba nujno uveljaviti vse tiste ukrepe, ki bodo vsaj dolgoročno vodili k izboljšanju stanja, v procesih še prevelike onesnaženosti ozračja pa čim bolj omilili posledice in preprečevali še večje škode. Za nekatere ukrepe mora poskrbeti gozdar- stvo samo, za druge širša družbena skup- nost. B. PREDLOGI Na podlagi naštetih ugotovitev Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga: 1 . Raziskovalnim in izobraževalnim orga- nizacijam, Inštitutu za gozdno in lesno go- spodarstvo Slovenije, VDO Biotehniški fa- kulteti- VTOZD za gozdarstvo, da: - s celovitim programom raziskovalnega in izobraževalnega dela dajo trdnejši odgo- vor na vprašanja, kako ravnati z gozdovi ob trajajočem negativnem vplivu biotskih in abiotskih dejavnikov in kako ravnati takrat in tam, kjer bodo prenehali škodljivi vplivi, in nova spoznanja učinkovito prenesejo v prakso; - oblikujejo predlog ustrezne metodolo- gije za celovito inventarizacijo in valoriza- cija vseh funkcij gozdov kot izhodišče za postavitev gozdnogospodarskih ciljev in kot pripomoček za vnaprejšnje preve~anje ob- čutljivosti gozdov in gozdnega prostora; - izdela rajonizacijo gozdov v Sloveniji glede na stopnjo poškodovanosti in opre- deli ustrezne ukrepe za sanacijo gozdov. 2. Republiški raziskovalni skupnosti, da dopolni skupni raziskovalni program in vključi raziskovalni projekt: Poškodovanost gozdov in gospodarjenje z njimi v razmerah obremenjenega okolja. 3. Raziskovalnim organizacijam, da iden- tificirajo okolju škodljive snovi in izvore onesnaževanja. 4. Gozdnogospodarskim organizacijam, da: a) s prožnejšim gozdnogospodarskim načrtovanjem predvidijo celovito gospodar- jenje s poškodovanimi gozdovi; b) težišče aktivnosti prenesejo na varstvo 180 G. V. 4/89 in gojenje gozdov in tako zavirajo proces propadanja gozdov, dokler ne bodo zago- tovljeni pogoji za sanacijo gozdov. 5. Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo Slovenije, da skladno s spreme- njenimi pogoji gospodarjenja spremeni in dopolni srednjeročni plan gozdarstva Slo- venije in kvanti'ficira obseg potrebnih sred- stev, ločeno za: povečane stroške gospo- darjenja zaradi onesnaženega okolja, za obnovo propadajočih in propadlih gozdov in za vzdrževanje in krepitev splošnokoris- tnih {nelesnoproizvodnih) funkcij gozdov. 6. Zadružni zvezi Slovenije in Splošnemu združenju gozdarstva Slovenije, da proučita najracionalnejšo in strokovno najprimer- nejšo obliko organiziranosti kmetov -lastni- kov gozdov in gozdnogospodarskih organi- zacij. Poslovna in samoupravna organizira- nost gozdarstva morata zagotoviti učinko­ vito izpolnjevanje vseh nalog, ki jih zahte- vajo spremenjeni gozdnogospodarski cilji v gozdnogospodarskih načrtih. C. SKLEPI Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na- laga: 1. Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiškim komite- jem za industrijo in gradbeništvo, Republi- škim komitejem za družbeno planiranje, Republiškim komitejem za zakonodajo, Re- publiškim sekretariatom za finance, Za- družno zvezo Slovenije, SlS za gozdarstvo Slovenije, Splošnim združenjem za gozdar- stvo Slovenije, Splošnim združenjem lesar- stva Slovenije, Slovensko kmečko zvezo in Zvezo kmečke mladine Slovenije pripravi analizo izvajanja zakona o gozdovih in drugih predpisov, ki urejajo dejavnosti, ki so sočasni uporabniki gozdnatega prostora in obenem pripravi predloge za ustreznejšo ureditev zlasti : - samoupravne in poslovne organizira- nosti gozdarstva; - zagotavljanja sredstev za dejavnosti posebnega družbenega pomena na po- dročju· gozdarstva in sredstev za ohranitev in razvoj vseh splošno koristnih funkcij gozdov ter za sanacijo poškodovanih go- zdov. Pri tem je treba pripraviti predloge za uvajanje dopolnilnih virov (sredstva OZD, ki so neposredno zainteresirane za lesno- proizvodne in druge splošno koristne fun- kcije gozdov: lesnopredelovalne OZD in posamezniki, papirne OZD, turistične OZD ipd.}, oprostitev organizacij, ki gospodarijo z gozdovi, plačil davkov oziroma olajšav pri davkih ter zajemanja sredstev onesnaže- valcev gozdov; - skupnega gospodarjenja z gozdovi, predvsem prometa z lesom; - strokovnih osnov za usklajevanje inte- resov v prostoru. 2. Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za finance pripravi predlog za sistemsko zagotavljanje sredstev za izpolnitev vseh potrebnih del v dejavnostih posebnega družbenega po- mena v gozdarstvu, planiranih za to sred- njeročno plansko obdobje. 3. Republiškemu komiteju za energetiko, da usklajuje aktivnosti za izpeljavo naloge čiščenja dimnih plinov iz velikih termoener- getskih objektov ter za pospešeno uvajanje čistejših goriv, še posebej zemeljskega pli- na. 4. Republiškemu komiteju za varstvo in urejanje prostora, da v sodelovanju z Repu- bliškim komitejem za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano zagotovi sistematično izva- janje nadzora, preventive in sanacije tal zaradi onesnaževanja. 5. Republiškemu komiteju za industrijo in gradbeništvo, da usklajLije in usmerja tiste aktivnosti v industriji, katerih razultat bo njeno prestrukturiranje ob hkratnem zmanj- ševanju ali odpravi emisij. V tej smeri je potrebno upoštevati tudi vlogo razvojnega dinarja. 6. Republiškemu komiteju za varstvo in urejanje prostora, da zagotovi dosledno izvajanje predpisov glede mejnih emiSIJ škodljivih snovi v zrak ter Republiškemu sanitarnemu inšpektoratu, da zagotovi učin­ kovit nadzor izvajanja. 7. Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje, da v analizo razvojnih možnosti za naslednje srednjeročno plansko obdobje vključi narodnogospodarski izračun finan- čnih posledic propadanja gozdov in stro- škov za odpravo vzrokov emisij. Takoj je potrebno pripraviti tudi strokovni predlog financiranja aktivnosti za razreševanje tega problema. 8. Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za gozdarstvo poskrbi, da lovske organiza- cije, ki upravljajo loviš9a, gozdnogospodar- ske oraganizacije združenega dela, kmetij- ske organizacja združenega dela, kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne organizacije in skupnosti s področja vodnega gospodarstva, varstva okolja, druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter občinske skup- ščine v skladu s 33. do 36. členom zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravlja- nju lovišč sklenejo družbene dogovore o določenih skupnih zadevah pri gospodarje- nju z divjadjo in upravljanju lovišč, na pod- lagi katerih bo zagotovljena usklajenost številčnosti populacije divjadi s prehrambe- nimi možnostmi gozdnega ekosistema. Re- publiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora ob potrjevanju gozdnogo- spodarskih načrtov preveriti njihovo uskla- jenost s sprejetimi družbenimi dogovori. Hkrati mora Republiški komite za kmetjj- stvo, gozdarstvo in prehrano zagotoviti učinkovit inšpekcijski nadzor izvajanja spre- jetih družbenih dogovorov, lovskogospo- darskih načrtov, planskih aktov in samou- pravnih sporazumov lovskih organizacij. G. V. 4/89 181 STROKOVNA Oxf.: 945.31 Podiplomski študij - potreba in zahteva sodobnega časa (Gozdarski študijski dnevi 1988) 24. in 25. novembra 1988 so bili v Gozd- Martuljku tradicionalni Gozdarski študijski dnevi, tokrat na temo Podiplomski študij- potreba in zahteva sodobnega časa. Zanje je bil vnaprej pripravljen zbornik referatov, v katerem so s prispevki sodelovali prof. dr. Iztok Winkler, doc. dr. Boštjan Anka, prof. dr. Dušan Mlinšek, mag. Jože Ajdič in asistent Milan Šinko. Razen tega pa je pet udeležencev - Igor Dakskobler, Franček Kolbl, Ivan Kolar, Hubert Dolinšek in Maks Sušek- v zborniku predstavilo tudi vnaprej pripravljene diskusijske prispevke. SKLEPI Referenti so prikazali star1je podiplom- skega študija gozdarstva in opozorili na njegov pomen za nadaljnji razvoj stroke. Opozorili pa so tudi na njegovo premajhno razvitost in učinkovitost. Podiplomsko izo- braženi strokovnjaki se tudi v gozdarstvu še niso uveljavili kot strokovnjaki, ki bi bili tesneje vključeni v našo strukturo visoko- strokovnih kadrov, posebej ne v materialni proizvodnji. Na srečanju se nismo več na splošno prepričevali o pomenu podiplomskega študija ali celo znanja sploh. Opozorili pa smo na dileme in odprta vprašanja - omeje- no na organizirane oblike podiplomskega študija - in jih kar se da razrešili oziroma poenotili mnenja o poteh in končnih reši- tvah. V razpravi smo zbližali tudi poglede na nekatera vprašanja, ki so bila obravna- vana v referatih. Odločitve o teh vprašanjih pa morajo sprejeti pooblaščeni organi v gozdnogospodarskih organizacijah, na fa- kulteti, v izobraževalni skupnosti in še kje. Le tako bodo gozdarski študijski dnevi pri- spevali k večji učinkovitosti in kakovosti podiplomskega študija ter uporabnosti pri- dobljenega znanja v praksi. 1. Pogledi na namen podiplomskega študija še vedno niso dovolj poenoteni. Najširše soglasje je doseženo v opredelitvi, 182 G. V. 4/89 da je njegov ključni namen usposabljanje in razvoj. Cilji in metode študija morajo biti prilagojeni našim razmeram in možnostim pa tudi specifičnim potrebam gozdarske stroke. Ne smemo podlegati šablonam in uniformnosti. Podiplomski študij je po svoji naravi na- daljevalni študij v sistemu visokošolskega izobraževanja. Z magistrskim in doktor- skim študijem usposabljamo slušatelje predvsem za uspešno raziskovalno in raz- vojno delo. To znanje je potrebno za širjenje razvojnoraziskovalnega dela v pod~ jetjih, pa tudi za uspešno kompleksno vode- nje nekaterih zahtevnih proizvodenj. Na specialističnem študiju pa slušatelji prido- bivajo specializirana znanja iz študijskih disciplin, ki jim omogočajo uspešno stro- kovno delo in vodenje posameznih ožjih delovnih področij v gozdarstvu. Pri oblikovanju programov podiplom- skega študija je treba ob upoštevanju dogo- vorjenih enotnih okvirov izhajati iz namena (cilja) študija in potreb kandidata. Tako oblikovan program dobi končne značilnosti bodisi magistrskega bodisi specialističnega študija pač glede na opredeljeno vsebino, zahtevnost in končni cilj. 2. Magistrski študij je lahko zasnovan kot podiplomski študij z veliko predavanj ali pa s povezanostjo z raziskovalnim delom. Prvo za gozdarstvo ni najbolj primerno, med drugim zato, ker bo gozdarski podi- plomski študij že zaradi števila kandidatov bolj ali manj individualen oziroma v majhnih skupinah. Možnost študija v majhnih sku- pinah je naša prednost, ne pa slabost. Pri magistrskem študiju morajo slušatelji poleg metodoloških znanj še bolj utrditi tudi teoretična znanja na določenem študijskem področju in se seznaniti z novostmi. Opo- zorjeni morajo biti na morebitna sporna vprašanja. različne rešitve in spremembe pojmovanj, da bi lahko kar se da svobodno razmišljali in suvereno sprejemali stališča. Zato so temeljna znanja nujen sestavni del magistrskega študija. Magistrski štu- dij pa mora biti predvsem študij ob raziskovalnem delu. To pomeni čim manj klasičnih predavanj in čim več študija in študijskih pogovorov, pa tudi posebnih oblik terenskega pouka. Primerne so zlasti semi· narske oblike študija, ki morajo biti hkrati odprte tudi za druge gozdarske strokovnja- ke. To ima trojni pomen. Poleg pridobivanja novega znanja tudi usposabljanje v pis- nem in javnem nastopanju. Sedaj ima naš magistrski študij gozdarstva štiri skupne predmete: Predmet Razvojni problemi gozdarstva v praksi ni usklajen z zapisano zasnovo. Posebej so obravnavani razvojni problemi s področja gojenja gozdov, gozdnogospo- darskega načrtovanja in ekonomika goz- darstva, predmet pa je bil zamišljen kot interdisciplinarna obravnava razvojnih vprašanj gozdarstva. Namen ni toliko pridobivanje novega go- zdarskega znanja kot spoznavanja inter- disciplinarnega obravnavanja proble- mov. Vključiti pa je treba tudi nove vidike (discipline) kot npr. urejanje krajine, tehno- logijo gozdne proizvodnje itd. Predmet Organizacija in tehnika raz- iskovalnega dela, v katerem slušatelj spo- zna razvoj znanosti in spošne znanstvene metode, organizacijo raziskovalne dejavno- sti in problematiko prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso, je treba razširiti s ciklam raziskovalnih metod glede na ožjo študijsko usmeritev slušatelja in s problematiko infor- macijske tehnologije, v izvajanje predmeta pa vključiti tudi več zunanjih predavateljev oziroma strokovnjakov za posamezna ožja področja. Je značilni primer predmeta, ki bi ga lahko v največji meri predavali skupaj za vse podiplomce na Biotehniški fakulteti all celo na univerzi. Posebno je vprašanje dveh predmetov iz sklopa matematičnih metod - Statistične metode in Kvantitativne metode. Oba sta nadaljevanje vsebine iz dodiplomskega štu- dija. Očitno študente tudi zelo obremenjuje- ta. Zahtevnost predmetov pa ne sme biti razlog za njuno odpravo. Proučiti pa je treba, ali sta oba predmeta res potrebna za vse slušatelje ali pa sta lahko alternativ- na. Vsak podiplomec naj po pridobitvi osnov- nih metodoloških znanj dela z mentorjem predvsem pri konkretni raziskovalni nalo· gi, iz katere nastane magistrska naloga. Pregled dosedanjih tem magistrskih nalog in doktorskih disertacij kaže na preveliko nenačrtnost oziroma nepovezanost. Zaradi večje smotrnosti je teme bolje oblikovati tako, da bodo vsebinsko povezane oziroma da bo tema doktorata praviloma poglobitev teme magistrske naloge. Za raziskovalno delo je potrebno tudi še poglobljeno znanje iz nekaterih special- nih področij (predmetov). Tega podiplo- mec pridobiva predvsem individualno ob konzultacijah z učiteljem. Mentor pa ne sme biti edini strokovnjak, s katerim slušatel.i pride v stik. V izvajanje podiplomskega študija je treba vključiti tudi vrhunske domače in tuje strokovnjake (iz operative, inštitutov in drugih fakultet). Idealno bi bilo, da bi imel podiplomec so- mentorja tudi v svoji gozdnogospodar- ski organizaciji. Ne glede na pretežno individualnost po- diplomskega študija mora fakulteta zagoto- viti tudi občasna srečanja vseh podiplom- ... cev zaradi nujnih strokovnih interakcij. 3. Lastnih izkušenj pri specialističnem študiju še nimamo veliko. Jasno pa je, da stroka na določenih področjih potrebuje tudi strokovnjake s specialnimi znanji. Manj pomembno je, ali so to znanje pridobili s formalno ali neformalno obliko študija. Spe- cialistični študij pa omogoča tudi formalno pridobitev znanja in ni razlog za to, da bi se mu odrekli. Specialistični študij je se- stavni del visokošolskega izobraževanja. Ena izmed značilnosti tega izobraževanja pa je (ali mora biti) odprtost in vertikalna in horizontalna prehodnost. Zato speciali- stični študij ne sme in ne more biti »slepa ulica«. Specializacija pa ne sme pomeniti zoževanja palete znanja. V pro- gram specialističnega študija sodijo tudi nekatera splošna znanja, zlasti z mejnih področij, ki jih v dodiplomskem študiju ni. Tako je zasnovan tudi program našega specialističnega študija. Specializacija ne pomeni manj znanja od magisterija, ampak drugačno znanje. Specialistični študij je treba razširiti tudi na nova področja, katerih pomembnost s~- G. V. 4/89 183 daj podcenjujemo, npr. na zunajgozdno proizvodnjo lesa, drevesničarstvo in podob- no. 4. Fakulteta se mora pri podiplomskem študiju še bolj odpreti v svet tudi s tem, da sprejme na ta študij tudi slušatelje iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin in iz tujine. Gmotna vprašanja pri tem ne smejo biti pre huda ovira. Prav tako moramo nekaj strokovnjakov poslati na podiplomw ski študij v tujino, zlasti za usposabljanje na novih področjih in tudi v druga jugoslo- vanska gozdarska središča. 5. Vpisni pogoji za podiplomski študij so še preveč togi in formalni. Vstop na podiplomski študij mora biti rezultat spremljanja nadarjenih študentov in us~ pešnih diplomantov, pa tudi rezultat raz~ vojnih potreb gozdnogospodarskih organi- zacij. Mentorjeva vloga pri izbiri kandidatov je sicer pomembna, ne pa edina in ključna. Osrednji problem ni starost slušateljev oziroma diplomantov podiplomskega študija, ampak dejstvo, da jih je premalo. Vstop na podiplomski študij je treba od- preti kandidatom ne glede na sedanje de- lovno mesto in odpraviti zahteve po pred- hodnih enoletnih delovnih izkušnjah pri vpisu na magistrski študij. 6. Kandidati brez osnovne gozdarske izobrazbe se praviloma ne morejo vključiti v specialističlni študij, lahko pa se v ma- gistrski študij, kjer pa bi taki kandidati v okviru posebnih predmetov morali bolj spo- znati tudi nekatera temeljna gozdarska po- dročja. 7. Za uspešnost podiplomskega študija morajo biti izpolnjeni zlasti naslednji pogoji: 7.1. Moralna in materialna motiviranost kandidatov za študij. 7.2. Pripravljenost kandidata za študij in vse obremenitve, ki iz tega izhajajo. študirati na podiplomski stopnji pomeni predvsem in naJprej biti veliko sam s seboj, kar pa pomeni začasno se odpo- vedati mnogim drugim stvarem. 7.3 .. Pripravljenost visokošolske or- ganizacije, da nudi podiplomski študij s smotrnim programom in tako izvedbo, ki zagotavlja najbolj smotrn način za pridobi- tev novega znanja in ki spodbuja (privlači) slušatelje k študiju. Odgovornost fakultete kot izvajalke podiplomskega študija se 184 G. V. 4/89 mora odraziti zlasti v doslednem uresniče­ vanju dogovorjenega programa, kakovosti izvedbe in zagotavljanju možnosti za študij- ske pripomočke. 7.4. Ustrezni materialni pogoji za štu- dij tako za slušatelje kot za visokošolsko organizacijo (sredstva, oprema). 8. Treba je ustvariti pogoje, v katerih bodo slušatelji študij lahko končali v pred- videnem roku. Zato se upravičeno postav- lja vprašanje, ali je podiplomski študij mogoč ob polni delovni obremenitvi na rednem delovnem mestu? V gozdnogospodarskih organizacijah morajo slušateljem podiplomskega študija omogočiti vsaj del delovnega časa za študij, , npr. en dan v tednu, še bolje pa skoncen- trirana najmanj dva meseca letno. Idealno bi bilo, če bi podiplomci bili vsaj prvo leto razbremenjeni vseh drugih delovnih obvez- nosti. Ustvarjati pa moramo možnosti za redni podiplomski študij. V materialnem smislu moramo za to bolj izkoristiti možno- sti, ki jih ponuja akcija 2000 novih razisko- valcev. 9. Sredstva za financiranje podiplom- skega študija (in vsega pošolskega izobra- ževanja) morajo praviloma zagotavljati gozdnogospodarske organizacije, bodisi - vzajemno, z združevnajem namenskih sredstev v posebni izobraževalni skupnosti ali drugi obliki združevanja, ali - neposredno, za svoje slušatelje (ude- ležence). Cena podiplomskega študija mora vključevati le dejanske stroške študija po dogovorjenih normativih. Jasno je treba prikazati finančno zgradbo podiplomskega študija gozdarstva, šolnino pa določiti na podlagi dejansko opravljenih storitev. 1 O. Za podiplomski študij, ki je tesno povezan z raziskovalnim delom, mora imeti fakulteta več sodobne raziskovalne opre- me. Izdelati je treba srednjeročni program nakupa take opreme in zagotoviti gmotna sredstva. 11. Za učinkovitejše vključevanje goz- darskih strokovnjakov v podiplomski študij je treba v Ljubljani zagotoviti primerne bi- valne pogoje. Gozdarstvo bi moralo zdru- žiti materialna sredstva za nakup oziroma zgraditev nekaj takih bivalnih enot (5 do 1 O ležišč). 12. Rezultati boljšega dela (večjega zna- nja) v gozdarstvu niso hitro vidni, zato večjega vložka znanja tudi ni mogoče ovrednotiti. Žal tudi rezultati slabega dela večinoma niso vidni takoj. Prav zaradi tega je treba v gozdarstvu z določeno prisilo zagotoviti kakovost dela in postaviti po- goje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje posameznih del. Podiplomsko izobražene strokovnjake potrebujemo najprej na fakulteti in v inšti- tutu. Tu ne sme biti nobenega pedago- škega delavca ali raziskovalca, ki nima vsaj osnovne podiplomske izobrazbe ali ni vklju- čen v podiplomsko izobraževanje. Odločneje si moramo zastaviti tudi vpra- šanje, kako dobiti podiplomsko izobražene strokovnjake tudi na odgovorna mesta v osrednjih gozdarskih ustanovah oziroma organih, ki so zadolženi tudi za gozdarstvo (Republiški komite za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano, gozdarske inšpekcije, Za- vod SRS za družbeno planiranje, Splošno združenje gozdarstva, Samoupravna inte- resna skupnost za gozdarstvo). Mnenja o tem, kje potrebujemo podiplom- sko izobražene strokovnjake v gozdnogo- spodarski praksi, pa so še različna. Odločiti se moramo najprej za tista delovna mesta, kjer se je treba ukvarjati z razvojnimi vprašanji. Magistre gozdarstva potrebu- jejo gozdnogospodarske organizacije zlasti pri razvojnem delu (vodje in delavci v razvojno-raziskovalnih službah) in pri kom- pleksnem vodenju zahtevnejših gozdnih ' proizvodenj oz. dejavnosti (vključno z vodenjem večjih oziroma pomembnejših ozemeljskih enot), specialiste pa zlasti za vodenje posameznih sektorjev oziroma služb. Pri tem morajo biti podiplomsko izobraženi strokovnjaki, zlasti specialisti vključeni v širše strokovne delovne skupine, ki omogočjo interdisciplinarno' obravnavo problemov. Diploma na podiplomskem štu- diju pa ne sme biti končni cjlj, ampak predvsem izhodišče in obveza za nadaljnje poglobljeno strokovno delo. To je treba zagotoviti z ustrezno ureditvijo v splošnih aktih gozdnogospodarskih orga- nizacij, pa tudi s skupnim dogovorom celot- nega gozdarstva o kadrovski politiki. Vse to zahteva tudi tako kadrovsko politiko v gozdnogospodarskih organi~ zacijah, ki bo pri izbiri in napredovanju kadrov temeljila na promociji strokovnosti in povečala strokovno odgovornost za opravljeno delo. 13. Prav tako moramo v vseh gozdnogo- spodarskih organizacijah spodbuditi po- stopno organiziranje razvojnoraziskoval- nih oddelkov (službe ali skupine). Ti morajo biti vez med fakulteto oziroma inšti- tutom zlasti pri prenosu raziskovalnih do- sežkov v prakso, sami morajo tudi organizi- rati raziskovalno delo za sprotne potrebe lastne gozdnogospodarske organizacije, biti pa morajo tudi organizacijsko jedro, ki povezuje vse ustvarjalne (inovativne) sile v gozdnogospodarski organizaciji. Vse večje potrebe po novem in svežem znanju, zlasti razmah vseh oblik podiplom- skega študija, bodo zahtevale bogatejše knjižničarske enote v gozdnogospodar~ skih organizacijah in njihovo tesno pove- zanost z Gozdarsko knjižnico v Ljubljani. Za uspešen podiplomski študij je dobra knjižnica eden izmed temeljnih pogojev. Gozdarska knjižnica zaradi vedno dražjih knjig in periodičnih publikacij ne more več kontinuirano dopolnjevati svojega fonda, kar pa pomeni, da zaostaja. Podobno je z dokumentacijsko dejavnosljo. Poiskati je treba možnosti za dopolnilno financiranje teh dejavnosti. Pogoj za uspešen podiplomski študij in uveljavitev podiplomsko izobraženih stro- kovnjakov v praksi so tudi hitra odprava blokad v odnosih med fakulteto in inštitutom ter med njima in drugimi osrednjimi gozdar- skimi ustanovami, pa tudi njuno tesnejše vsakodnevno sodelovanje z gozdarsko operativo. Na študijskih dnevih smo spregovorili tudi o pripravništvu, ki sicer ne sodi v okvir organiziranega podiplomskega izobraževa- nja. Zato smo menili, da bi o njegovi vsebini in uresničevanju morali podrobneje sprego- voriti posebej. Diskusijski prispevek Franč­ ka Kolbla na to temo je koristna pobuda za tako razpravo. Fakulteta bo skupaj s Splo- šnim združenjem gozdarstva pripravila kon- kretnejša izhodišča za posebno obravnavo o pripravništvu v gozdarstvu. dr. Iztok Winkler mag. Dušan Robič G. V. 4/89 185 STALIŠČA IN ODMEVI Oxf.: 903.1 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji V drugi številki Gozdarskega vestnika (1989/2) je bilo objavljenih kar pet prispev- kov, ki so tako ali drugače obravnavali stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Za nekaj hipov sem pomislil, da imam v rokah t. i. »tematsko« številko našega mesečnika, vendar sem po natančnejšem branju ugoto- vil, da je izbor prispevkov bolj ali manj slučajen. K razmišljanju me je spodbudil prispevek Marijane Tavčar Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji, po naslovu sodeč skoraj strateško zastavljen, pri katerem sem, ravno zaradi njegove širine, pričako­ val še več odgovorov. Ker tudi sam menim, da je čas za vzpostavitev novega, bolje organiziranega, dodal bi tudi strokovnega komuniciranja z javnostjo, bi ob omenjenem prispevku rad zapisal še nekaj svojih misli, ki jih v grobem lahko strnem v štiri poglavja: 1. Cilji 2. Metode 3. Profesionalizacija 4. Financiranje 1. Cilji Tudi v omenjenem prispevku je že takoj na začetku poudarjeno, da v gozdarstvu ne moremo in ne smemo razmišljati o potreb- nosti stikov z javnostjo. No, pogrešal sem jasnejšo pojasnitev razlogov (CILJEV) teh stikov. Z jasno razčlenjenimi cilji stikov gozdarstva z javnostjo bi si v gozdarstvu pri razvijanju te dejavnosti zelo olajšali delo in bi bili tudi učinkovitejši. Zaradi trenutnega stanja gozdov oz. go- zdarstva in zaradi vzrokov za umiranje gozdov bi cilje časovno razdelil na kratko- ročne in dolgoročne. Kratkoročni cilji {1-5 let oz. vsaj do stopnje ireverzibilnosti pro- cesa umiranja gozdov) so: 1. vključiti v saniranje posledic umiranja gozdov celotno družbo in 2. vzpostaviti tak sistem družbene reprodukcije, ki bo z ekonomskimi ukrepi zagotavljal optimalno raven kakovosti na- 186 G. V. 4/89 ravnega okolja (gospodarski sistem mora kaznovati povzročitelje negativnih vplivov na naravno okolje). Gozdarstvo bi moralo izkoristiti sorazmerno visoko ekološko za- vest prebivalcev v Sloveniji za to, da bi se kot družba - država začeli ekološko odgo- vorno obnašati (primer take akcije: z instru- menti komuniciranja z javnostjo ustvariti tako javno mnenje, ki bi omogočilo uresni- čitev pobud in zahtev, navedenih v članku Družbenoekonomski vidiki propadanja go- zdov (WINKLER, GV 2/1989) in sprejem za gozdove »Čim ugodnejšega«' novega za- kona o gozdovih). Dolgoročni cilj stikov gozdarstva z javnos~o pa je sodelovanje pri izoblikovanju ekološko odgovornega po- sameznika, katerega vedenje bo usklajeno z zahtevami naravnega okolja izključno za- to, ker se zaveda negativnih učinkov svo- jega ravnanja. Ta cilj je povezan predvsem s problemi neusklajenosti proizvodnje oz. gospodarske rasti z naravnim okoljem. Člo­ vek se v tem primeru pojavlja predvsem kot potrošnik in kot takega ga je treba tudi obravnavati. Stiki gozdarstva z javnostjo zdaj temeljijo predvsem na dolgoročnih ci- ljih, katerih dosežki - upoštevajoč vedno slabše stanje gozdov so le pičli. 2. Metode Oblike stikov z javnostjo, ki so navedene in dodatno predlagane v prispevku, so pe- stre in resnično preslabo izkoriščene. Dodal bi le, da je za pridobitev položaja, ki si ga gozdarstvo v družbi zasluži, potrebna veliko večja agresivnost v občilih kot do sedaj. Boj za ugodno mnenje v javnosti, ki lahko kijub abstraktnosti tega pojma odločilno vpliva na sprejem pomembnih odločitev, je postal gola borba za preživetje. To so že ugotovile tudi nekatere družbene dejavnosti (zdrav~ stvo), da sploh ne omenjam potreb po učinkovitejšem političnem marketingu. V gozdarstvu npr. sploh ne uporabljamo eko- nomske propagande (kot enega izmed in- strumentov komuniciranja z javnostjo) in le učimo se lahko, kako naraščajočo ekološko zavest ljudi s pridom izkoriščajo tudi neka- teri veliki onesnaževalci naravnega okolja. Ali nam bo z nekaj milijoni posajenih sadik uspelo ustvariti tako ugoden odmev kot tovarna Belinka s svojimi dvatisočimi v akciji pogozdovanja 1987/88 in ekonom- skopropagandnimi sporočili, v katerih se posredno kaže, kdo je največji škodljivec v gozdu (spomnimo se učinkovito prikaza- nega zgibnika in motorne žage v TV-spo- tu)? Ali pa tako ugoden »naravno-varstveni image((, ki si ga izključno iz komercialnih razlogov ustvarja Videm s svojo akcijo Ohranimo okolje? 3. Profesionalizacija Profesionalizacija je edini odgovor na prej zastavljena vprašanja. Komuniciranje z javnostjo je visoko strokovno delo, zaradi česar se ne morem strinjati s tem, da naj bi za stike z javnostjo skrbel gozdar. Taka »profesionalizacija« bi pomenila samo to, da bo nekdo plačan za to delo, ne zagotav- lja pa potrebne učinkovitosti. Usklajevalec stikov gozdarstva z javnostjo mora imeti ustrezno družboslovno izobrazbo. če bi se odločili za gozdarja, bi zaradi lastne narci- soidnosti pokazali naš (dostikrat omalova- žujoč) odnos do drugih strok in neznanje ter onemogočali uporabo sodobnih komuni- kacijskih metod. Seveda bi morali pri uskla~ jevalčevem delu sodelovati tudi gozdarji, in IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 187 (048.1) to predvsem s postavljanjem ciljev, ki jih je treba doseči, in strokovnimi usmeritvami. Delo bi moralo potekati v skupini, ki bi vključevala tudi psihologe, sociologe, novi- narje in sorodne profile. 4. Financiranje Sistemsko financiranje dejavnosti stikov z javnostjo je eden izmed ključnih pogojev, ki jih je treba omogočiti. Urejenega, načrt­ nega, usklajenega, strokovnega in pred- vsem učinkovitega komuniciranja z javnost- jo ne more biti, dokler ne bodo zagotovljena namenska sredstva (npr. del prispevka za gozdnobiološka vlaganja). Komuniciranje z javnostjo mora postati ena izmed dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Na koncu bi rad omenil še nekaj. Ali smo res sposobni skrbeti za stike z javnostjo, ko pa se niti med seboj ne moremo ustre- zno obveščati. Kot v posmeh prispevkom o stikih z javnostjo namreč deluje objava ugotovitev in predlogov s posvetovanja na temo gozd-divjad, ki je bilo pred dvanaj- stimi meseci. Pa naj bodo objektivni razlogi za to še tako številni! V svetu namreč kroži misel, da je najstarejša stvar na Zemlji pravzaprav včerajšnji časopis in nekaj po- dobnega velja tudi za pozno informacijo. Vsem, ki jih obravnavana tematika zani- ma, priporočam knjigo lče Rojšek, Trženje in varstvo naravnega okolja (Gospodarski vestnik, Ljubljana 1987). Milan Šinko Logi - izgubljeni naravni paradiž Dister, E.; Kalble, F.; Sielmann, H.: Die Auenwalder (Logi), Wilhelm-Munker-Stif- tung, Heft 19, D-5900 Siegen, 1988, strani 64. Logi (nemško Auenwald) so gozdovi, ka- terim življenjske pogoje in razvoj odločilno oblikujeta taina in poplavna voda. Na loge naletimo ob tekočih vodah predvsem na ravninskem in občasno poplavljenem svetu. Za srednjeevropske razmere so značilni logi vrb in topolov ter doba in bresta s primesjo raznih plemenitih listavcev in log črne jelše. Sicer logi spadajo med najtvor- G. V. 4189 187 nejše in bujno razvite gozdne združbe, še zlasti dobovi in brestovi. Občasne poplave prinašajo mulj in tako gnojijo tla, pa tudi taina voda navadno vsebuje obilo mineral- nih snovi, ki jih drevje porabi za svojo prehrano. Logi se navadno nahajajo v niži- nah, kjer ne manjka poletne toplote. če so hkrati tudi tla primerno vlažna, so razmere za uspevanje gozda odlične. Logi nas z buj nostjo in raznolikostjo rastlinstva in žival- stva, še posebej pa s svojo večslojno zgrad- bo, spominjajo na tropski deževni gozd. Današnji še ohranjeni logi so zavetišče za mnoge redke ptičje vrste, netopirje, dvo- živke itn. Najlepši in najbolj razsežni logi v Evropi so bili najbrž nekdanji slavonski gozdovi, od katerih je danes ostalo zelo malo. Na loge smo se spomnili, ko nam načrto­ vane elektrarne na Muri grozijo, da nam bodo vzele približno 1600 ha logov. Še po vojni logov v Sloveniji ni manjkalo, čeprav so bili razmeroma skromni. Sava je imela na Ljubljanskem polju še naravno strugo s stranskimi in mrtvimi rokavi. Na ravnini ob Savi so rasla vrbovja, avtohtoni topoli, hra- sti, bresti, lipe, javorji itd. Danes ni od vsega tega ostalo skoraj nič, gladina talne vode se je močno znižala. Na večje strnjene površine logov naletimo le še v subpanon- ski Sloveniji, v brežiško-krški kotlini in v Pomurju. Možnosti za njihovo ohranitev so neznatne. Žal se logi navadno nahajajo na zelo lahko dostopnem in gosto naseljenem rav- ninskem svetu. 2e nekdaj so bili pod moč­ nim pritiskom prebivalstva, ki je v njih iskalo les, pašo, steljo in še kaj. Poleg tega so vodotoki v gosto naseljenih krajih privlačni za vodogradbenike, regulatorje voda, osu- ševalce zemljišč. Velike panonske reke so začeli regulirati že pred sto leti. Razni vodogradbeniki danes segajo po zadnjih ostankih naravnih rečnih krajin. Ekološko ravnotežje v ravninskih logih je izredno občutljivo. Že s poskusi uravnava- nja vodne struge ali osuševalnimi kanali lahko logom vzamemo njihovo nepogreš- ljivo življenjsko prvino -taina vodo, z zaje- zitvami pa jih lahko spremenimo v močvirje. To prizadene velike površine, kot vidimo npr. pri katastrofalnem propadanju slavon- skih gozdov. 188 G. V. 4/89 Knjižica obširno opisuje ekologijo logov z rastiščnimi dejavniki, kot so poplave, taina voda, usedanje naplavin iz poplavne vode, erozija bregov itn. Obširno predstav- lja vrste logov, oz. njihove gozdne združbe. Barvne fotografije lepo prikazujejo bujnost in razvitost ohranjenih logov. Presenečajo nas avtorjevi podatki, po katerih logi prene- sejo dosti več poplavne vode, kot si na- vadno predstavljamo. To velja tudi za naj- bolj bogate in gospodarsko zanimive loge, za gozdno združbo doba in bresta, ki se v naravnih pogojih odlikuje z bogastvom raz- ličnih drevesnih vrst listavcev, z večslojno zgradbo gozda, z raznodobnostjo. Čeprav knjižica obravnava razmere v ZR Nemčiji, je zanimiva tudi za nas. Logi so gozdne združbe, ki so izrazito odvisne od vodnih razmer rastišča, vpliv drugih rastiščnih de- javnikov pa je dosti manj pomemben. Tako imajo logi pri nas in v Nemčiji veliko skup- nega. Na ozemlju današnje ZR Nemčije je bilo nekdaj gotovo na stotisoče hektarjev logov, predvsem ob Renu, ob pritokih Donave, ki prihajajo iz Alp, ob Donavi, pa tudi v severni Nemčiji. Za severnonemške loge je zna- čilna jelša. Bolj raznoliki so logi v južni Nemčiji s svojim bogastvom vrb, topolov in plemenitih listavcev. Vodne tokove so za- čeli uravnavati že v začetku 19. stoletja (npr. velikopotezna dela na Renu). Ta v logih še niso napravila večje škode. Ka- sneje je bilo vodogradbeništva vedno več in več. Najhuje je bilo v povojnih desetletjih, ko so začeli graditi elektrarne na vseh velikih rekah. Zaradi umetne struge z viso- kimi nasipi so logi odrezani od reke, ki jim je prej dajala vodo. Kljub vsemu je danes v Nemčiji še več deset tisoč hektarjev dobro ohranjenih logov s pomembno varo- valno. socialno, rekreacijsko, navsezadnje pa tudi gospodarsko vlogo. Zaščita logov je pomembna naloga var- stva narave, saj so ti življenjski prostor za redke rastlinske in živalske vrste in tako med drugim tudi genski rezervoar. če gremo po Donavi iz Nemčije v Avstri- jo, naletimo med Dunajem in Hainburgom na 40 km dolg pas sklenjenih logov z ohranjenim naravnim vodnim režimom. Tudi te so že hoteli žrtvovati zaradi velike zajezitve za elektrarno. Ker je bila javnost proti temu, bodo logi ostali. Drugače je z velikimi logi ob Donavi na meji med Madžar- sko in Slovaško, kjer gradijo gigantsko zajezitev pri Grabčikovem. Razsežni logi so torej izgubljeni. Pomembni logi so še v Slavoniji, pa tudi v Franciji, Švici in verjetno še kje. V Nemčiji se danes že sramujejo, da so toliko vodnih tokov spravili v uravnana ko- KNJIŽEVNOST Gozdarska založba Tudi v gozdarstvu niso več tako redki primeri, ko izidejo samostojne strokovne publikacije. Kar nekaj jih je bilo v zadnjem času, ki so pomembno obogatila predvsem operativno intelektualno orožarno naše stroke; predvsem so takšne, ki pomagajo tistim strokovnim področjem, ki veljajo za specialistična. V nekem smislu so ta pod- ročja tudi alternativna in konfliktna. Neka- tera so bila še do nedavnega zapostavlja- na, ideološko izključena in podobno. Gozdarska založba pri Zvezi društev in- ženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je v poslednjih mesecih s po- močjo raznih izdajateljev podaljšala stro- kovno knjižno polico za pet novih knjižnih enot, na poti pa je tudi že šesta. PODLUBNIK! SLOVENIJE OBVLADOVANJE PODLUBNIKOV Janez Titovšek: Podlubniki Slovenije, Obvladovanje podlubnikov (dva dela v eni knjigi -opomba recenzenta), 128 strani, 95 slik, 86 skic, faksimile prvega opisa smreko- vega lubadarja v slovenščini iz leta 1876, izdala ter založila Gozdarska založba, ti- skala tiskarna Jožeta Moškriča v Ljubljani v 900 izvodih, ovitek oblikoval Vinko Roz- man, 1988. Delo je napisano tako, da ga strokovnjak lahko obvlada, zelo primerno (ne pretežko) pa je tudi za kmete in druge, ki se zanimajo za varovanje gozdov. Seveda pa bo tudi nepogrešljiv učbenik za študente. rita in med visoke nasipe. Svoje napake skušajo popravljati. Medtem se v nerazvitih državah izživljajo z megalomanskimi zaje- zitvami, pri katerih izginja najbolj rodovitna zemlja, najlepši logi in gozdovi. Preskus naše razvitosti ali nerazvitosti so tudi na- črtovane elektrarne na Muri. Priredil dr. Marjan Zupančič Zdi se, da smo Podlubnike dobili kar pravi čas. Nekaj zaradi tega, ker že zelo dolgo niso bili celoviteje opisani, predvsem pa zaradi aktualnosti varovanja gozdov (tudi pred podlubniki), ki zanesljivo prido- biva vse večji, morda celo največji pomen v gozdnogospodarski pa tudi družbenova- rovalni problematiki naravnega prostora. Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji v tem pogledu preveč sloni na predpostavki, da pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi ne potrebujemo intenzivnejšega varovanja gozdov. Risbe Boštjana Tarmana potrjujejo nje- gov talent in odkrivajo možnost, da postane pravi naravoslovni ilustrator, ki ga nima vsaka generacija. Škoda, da so fotografije marsikje medle, za študi.i premalo eksaktne in risbam neenake. Domala vsa naklada knjige je bila razde- ljena gozdnogospodarskim organizacijam Slovenije, nekaj izvodov pa je še moč dobiti pri založniku. Snov v knjigi je razdeljena v, za takšne monografske opise, značilna poglavja: - Morfologija podlubnikov - Biologija in ekologija podlubnikov - Sistematika - Strategija in tehnika obvladovanja v sistemu varstva gozdov pri nas Namesto uvoda je avtor dodal faksimile prvega opisa lubadarja v slovenščini, ki ga je leta 1876 izpod peresa Ivana Salzerja izdalo avstroogrsko Cesarsko kraljevsko G. V. 4189 189 Sk. 70. Knaver (!ps typographus), hrošč, tipalnica ministrstvo za poljedelstvo. Lepa gesta pisca J. Titovška, ki se je tako z dolžnim in dopadljivim spoštovanjem priklonil svojemu predhodniku pa tudi avstroogrskemu mi- nistrstvu, ki je zmoglo in hotelo ( !) dati Slovencem knjigo stroke in omike v njiho- vem (slovenskem) jeziku. (Ne iščite podob- nosti v sedanjih razmerah!) Pravzaprav se vse premalokrat spominjamo naše nacio- nalne strokovne prehojene poti - vsaj za kakšnih 140 let nazaj! NAVODILO ZA VARNO DELO PRI SEČNJI IN SPRAVILU V GOZDU Jernej Ude in Bogo Špiletič: Navodilo za varno delo pri sečnji in spravilu v gozdu, 48 strani manjšega formata, 27 risb Boš- tjana Koširja, izdalo Splošno združenje go- zdarstva Slovenije, založila Gozdarska za- ložba, tiskala tiskarna Pleško Ljubljana v 10.000 + 5000 izvodih, 1988. Razumljivo, jedrnato, kratko in ilustrirano navodilo, kako naj ravna tisti, ki seka, razžaguje in klesti gozdne lesne sortimente. Navodila ne veljajo le za gozdne delavce, tudi za kmete, obrtnike in vse, ki se posku- šajo s tem resnim delom, pa jim je lastna glava dragocena in pri srcu. Nesreče pri gozdnem delu so dokaj po- goste - zaradi težavnosti tega dela in zaradi nepredvidljivosti poteka dela. Te ne- sreče so tudi praviloma zelo težke. in za posameznike in družine usodne. · Seveda se s knjižico nesrečam v gozdar- stvu ne bomo mogli povsem izogniti. Toda 190 G. V. 4/89 ,Sk. 71. J. typographus, koničnik samčka in sami čke že zavest o možnosti nesreče in znanje o tem, kje najraje počiva, bo izboljšala pri- pravo dela, povečala previdnost in izbolj- šala strokovno ravnanje pri delu. Pri sestavljanju in pripravljanju te, po obsegu dokaj skromne izdaje, je sodelovalo kar neverjetno veliko ljudi. Pa se je zgodilo tisto, kar se ne bi smelo. Je že tako, da še vedno velja: Mnogo babic, kilava dete. Navodila namreč ne obravnavajo varnosti pri spravilu v gozdu, kot je zapisano v naslovu izdaje. Napako je prvi opazil tedaj že močno bolan avtor J. Ude, ki zaradi bolezni h končni pripravi knjižice ni bil vključen. Napako je odkril kajpak šele ob izidu knjižice, ko se ni dalo ničesar več storiti. Menim, da neustrezni naslov ni zavaja- nje, ampak je samo napaka. Knjižica, ki je skrbno pripravljena in opremljena z original- nimi risbami Boštjana Koširja, bo avtorjema v čast, mnogim ljudem pa koristen napotek, ki ima svoje korenine v dragocenih izkuš- njah avtorjev in njunem poštenem namenu, kako obvarovati delavca in človeka. Naklada, ki je bila skoraj v celoti razde- ljena med gozdna gospodarstva Slovenije, bi morala po najkrajši poti v prave, gozdar- jeve in kmetove roke. GOZD - DIVJAD Janez Černač, Boštjan Anko, Marko Ac- cetto, Miha Adamič, Franc Gašperšič, Ma- rijan Kotar, Janez Čop, Franc Perko, Blaž Krže, Marko Berce, Iztok Ožbolt: Gozd - divjad, 116 strani, izdala in založila Samou- pravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije, natis organizirala Gozdarska za- ložba, tisk Pleško Ljubljana v 800 izvodih, 1988. Samoupravna interesna skupnost goz- darstva Slovenije je spomladi leta 1988 organizirala posvetovanje s to temo ter v tej knjižici natisnila referate pa tudi pomembnejše razprave. Enajst referatov strokovnjakov za gozdarstvo in lovstvo po- skuša razčleniti ekologijo divjadi in ekolo- gijo gozda ter organiziranost gozdarstva ter lovstva za težko nalogo usklajevanja poru- šenega ravnotežja med gozdom in divjadjo, ki na mnogih mestih ne dopušča gozdu optimalnega razvoja. Odveč bi bilo opiso- vati mnoge ugotovitve in stališča, ki v tej knjigi niso prvič zapisana. Nestrpno pa pričakujemo, kdaj bomo lahko zelo na kratko zapisali o sporazumu med lovci in gozdarji, kako bodo v prid razvoja gozda in družbe dosledno upoštevali vse strokovne in znanstvene ugotovitve. Po strokovni strani namreč o gozdu in o divjadi vemo »skoraj« vse, manjka pa nekaj družbene in politične volje. Vsekakor pa je knjiga Gozd - divjad dragoceno strokovno gradivo, ki bo genera- ciji, ki bo z voljo odstranila mnoge sedanje kaprice, ki preprečujejo rešitev tega pro- blema v Sloveniji (podobni problemi pa so tudi drugje po Evropi), dragocen strokovni pripomoček, napotilo in zgodovina. Zato zaslužijo organizatorji posvetovanja, zlasti pa izdajatelj te zbirke referatov zahvalo in spoštovanje za vztrajnost in neodnehljivost. Zapisa vreden je uredniški pristop Ja- neza Černača, ki je dal izdaji trajni opera- tivni značaj, kar aktualizira zbirko za daljši čas. S tem je zbirka referatov pridobila na vrednosti, saj pričakujemo, da bodo raz- iskovalne in znanstvene resnice o divjadi kot integralnem elementu gozdne bioce- noze prej ali slej tudi praktično uporabljene. Takrat bodo takšne izdaje hvaležno brane. KATALOG GOZDNIH ZDRUŽB SLOVENIJE Ivan Smole: Katalog gozdnih združb Slo- venije, 154 strani besedila, izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, založila Gozdarska založba v 200 izvodih, tiskala tiskarna Pleško Ljubljana, 1988. Mislim, da smo bile vse ali pa mnoge generacije gozdarjev po vojni (v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih) zastrup- ljena s fitocenologijo. Kakor da so se nam odprla sezamova vrata v skrivnost naštetih procesnih vzgibov, odvisnosti, pogojenosti itd. , ki tvorijo naravni razvojni proces gozda. Zdelo se je, kot da fitocenologija odkriva vse. Skratka »Zgodila« se je fitocenologija. Vsi smo bili ali pa smo hoteli biti fotoceno- logi. Pluralizem pogledov na združbeno analizo gozda je odpiral nove privlačnosti v naši stroki, celo strokovne konfliktnosti, ~ar v gozdarstvu ni tako zelo pogosto. Stevilne fitocenološke šole in mnogi posa- mezniki so dajali neracionalno mnogo fito- cenoloških pobud. Še vedno verujoč v fito- cenologijo, ki zmore »skoraj« vse, smo jo vgradili kot temelj gozdnogospodarskemu načrtovanju, čeprav še vedno nismo imeli sistemskega konstrukta, vzorca njene ope- rativne zmožnosti. Posamezniki, toda zelo redki, so poskušali hlastnemu in ponigla- vemu širjenju statusnih oblik in rešitev te perspektivne znanosti vdahniti tudi dialek- tični smisel. Toda teh idej stroka že ni bila več voljna sprejeti in razvijati, tudi zaradi njenega naraščajočega pragmatizma. Kot rečeno: to obdobje nam je dalo nešteto novih združb, podzdružb, nešteto novih značilnic, veliko fitocenoloških avtorjev in fitocenologov. Fitocenologi na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo so ocenili, da šole in šolanje (fitocenološko seveda!) niso dovolj, da je fitocenologiji treba poiskati operativno obliko, ki bi lahko prispevala k boljšemu ekološkemu razumevanju gozdnih siste- mov. Vsem nam je ta hip zelo blizu in razumljiva tako imenovana jugoslovanska komunistična sinteza. Kakšna je možna vzporednost med to idejo in našo fitoceno- logijo odnosno Inštitutom pri sestavljanju kataloga gozdnih združb v Sloveniji. Vzpo- redba je metodološke narave: Evidentirati in zbrati vse, kar je bilo v Sloveniji nareje- nega na osnovi srednjeevropske fitocenolo- ške šole, urediti in povezati, da bi bilo primerljivo, ali kakor temu radi pravimo: vse sisteme in združbe spraviti na skupni ime- novalec. Gre za fitocenološke sisteme, ki G. V. 4/89 191 so jih razvijali po srednjeevropski metodi na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo, na nekdanjem Biroju za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani in na Znanstveno- raziskovalnem centru pri Slovenski akade- miji znanosti in umetnosti. Avtor Ivan Smole je dosledno spoštoval načine in obli_ke, ki so jih uporabljale sloven- ske fitocenološke avtorske hiše, da bi tako ohranil legitimnost novega dokumenta. To načelo morda nekoliko škodi razumljivosti sinteze, vendar je bil tak pristop zaradi znanstvene in zgodovinske doslednosti ra- zumljiv in racionalen. Zato lahko brez pri- držka sprejmemo oceno, da je katalog po- snetek razvoja srednjeevropskega fitoce- nološkega sistema v Sloveniji, hkrati pa inovativna sinteza, ki tej fitocenologiji odpira nove možnosti, saj sedanje ))prestreljeno« stanje ni dopuščala nobenega nadaljnjega produktivnega razvoja, celo aplikacije ne! Nekaj izvodov Kataloga gozdnih združb Slovenije imajo še pri Gozdarski založbi. Knjiga je »komorna(( študijska izdaja in je namenjena predvsem specialistom, ki slo- vensko fitocenologjjo profesionalno po- znajo. HERBlClDI V GOZDARSTVU Marjana Pavle: Herbicidi v gozdarstvu, 117 strani, štiri fotografije oziroma narisi, izšlo v zbirki Poljudna knjižnica, ki jo izdaja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, založila Gozdarska založba, tiskala tiskarna Pleško Ljubljana v 230 izvodih, 1989. Kemija je v slovenskem go zdarstvu še vedno skoraj brez pravic. Sana- ravno gospodarjenje z gozdovi jo zelo od- klanja. Pred leti je bilo težko zagotoviti vsaj minimalni raziskovalni program o spremlja- nju kemičnih preparatov, s katerimi povsod po svetu poskušajo racionalizirati. delo v gozdarstvu in ga napraviti učinkovitejšega. Temu se sodobno gozdarstvo enostavno 192 G. V. 4/89 ne more izogniti. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo kljub opisani nenaklo- njenosti spremljajo razvoj rabe kemijskih sredstev v gozdarstvu. Domači in tuji prepa- rati so atestirani na inštitutskih poskusnih ploskvah. V knjižici navedene lastnosti teh preparatov niso zgolj prepisana iz prospek- tov, ampak so tudi preverjene z domačim poskušanjem. Raba različnih kemijskih pripravkov je sistematsko in pregledno predstavljena. Preglednost povečuje tudi naslavljanje na vsaki strani. Najprej so preparati zbrani glede na na- čin njihovega učinkovanja, kasneje pa tudi po načinu njihove rabe. V knjigi so tudi druge koristne informacije, tako za začet­ nike kot za specialista. Na koncu je dodan pregled vseh preparatov in pripravkov v strokovni in komercialni nomenklaturi ter slovarček manj znanih tujk. Področja rabe kemijskih sredstev so v slovenskem gozdarstvu zelo slabo razvita. Gozdarji nimamo nobenih izkušenj in no- bene tradicije. Praktično ta razvoj samo spremljamo in se ga po krivici niti ne loteva- mo. še človeka, ki ga neprimerno bolj spoštujemo kot gozd, hranimo in varujemo s kemljo. Resna in kompletna gozdarska stroka se temu področju ne more odreči, pa čeprav ga neguje le v miniaturnem obsegu. Ob tej priliki bralce Gozdarskega vestnika tudi obveščam, da je v uvodu prispevka ome~enaše~ak~~naen~a NAVODILA ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM V GOZDU že v pripravi za tisk. Takšna navodila so pred časom že izšla. Tokrat bodo prenovlje- na, zlasti v pogledu ilustracij, ki so delo Boštjana Koširja. Marko Kmecl V BISTRO 1\JAIVIESTO NA »DINOS« Zavedajoč se preobremenjenosti naše gozdarske javnosti z vsakodnevnimi eksistenčnimi problemi, sem prvotni osnutek prispevka skrčil na obseg malega oglasa: Gozdarski oddelek TMS želi pridobiti naslednja spravilna sredstva: 1. traktor Fe-35 s priključki· Uarem, oplen, prednji vitel, kabina, gosenične verige) 2. gozdarsko polprikolico GPP-1 ali GPP-2 3. traktor goseničar - katerikoli tip 4. zgibnik Timberjack 5. večbobenski žični žerjav 3BV-250 ali 3BV-450 6. žični žerjav KS-1 s standardnim ali univerzalnim vitlom Kustos Vladimir Vilman Adaptirani traktor Fe-35 . . Foto: prof. Krivec YU ISSN 001 7-272~ 05/89 LJublJana · Slowenija STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 1989 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 193 Lojze Čampa . Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij - na primeru obmejnega območja Žumberak -Gorjanci The Role of Agricultural and Forestry in the Process of Revitalization of the Poorly Deve lo ped Areas -the Example of the Žumberak - Gorjanci Border Area 208 Marijan Kotar Določevanje lesne proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč The Establishing of Natural Site Wood Production Capacity 218 Metka Culiberg, Alojz šercelj Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti The Forest of Region of Prekmurje in the Near and Remote Past 224 Adolf Trebec Preizkus delovanja radijsko vodenega vitla LIV GV 2H 50 Operation Test of the LIV GV 2H 50 Radio controlled Winch 228 Mitja Cimperšek Računalniški obračun del pri gradnjah gozdnih pro- metnic 230 Lado Eleršek Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda 234 Iz tujega tiska 238 ln memoriam 240 Naši nestorji Naslovna stran: Marko Figar: Življenje Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc BatLč, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Letna naročnin·a za delovne organizacije 500.000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 50.000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 904:(497.1 žumberak-Gorjanci) Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij na primeru obmejnega območja žumberak-Gorjanci Lojze ČAMPA* Izvleček Čampa, L.: Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 16. Območje žumberak-Gorjanci na meji med Slo- venijo in Hrvaško, kljub bližini večjih mest raz- vojno že dlje časa propada. Vzrokov za to je veliko, posledice so vsesplošne, ponekod zelo hude - izginevanje naselij in celotne kulturne krajine. Z razvojnim projektom, izdelanim na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, so bile razčlenjene razmere ter nakazani načini in mož- nosti za oživljanje tega manj razvitega območja. Obravnavana je predvsem vloga kmetijstva in gozdarstva, ki naj z aktiviranjem vseh svojih potencialov in v povezavi z drugimi dejavnostmi pomembneje prispevala pri oživitvi območja. 1. UVOD Dobršen del slovenskega, pa tudi dru- gega jugoslovanskega prostora je v hribovi- tem svetu, za katerega so že dlje časa, zlasti pa po zadnji vojni značilni zmanjševa- nje gostote prebivalstva, procesi staranja in povečevanja deleža ostarelega prebival- stva, odseljevanje aktivnega prebivalstva in postopno praznjenje posameznih območij. Nadaljevanje teh procesov, ki povzročajo opuščanje rabe kmetijskih zemljišč, ote- ženo gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi viri, propadanje naselij in infra- strukturnih objektov, izginjanje kulturne kra- jine, ima lahko glede na delež hribovskih območij v celotnem jugoslovanskem pro- * L. č., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot, 2, YU Synopsis čampa, L.: The Role of Agliculture and Forestry in the Process of Revitalization of Poorly Developed Areas. Gozdarski vestnik. No. 5/1989. ln Slovene with a summary in Englisb, lit. qot. 16. The inhabitants of the Zumberak-Gorjanci area, which is situated at the border between Slovenia '.and Croatia, have been leaving this region for quite 'some time despite the vicinity of great cities. There are rhahy reasolis for 1hat and the consequences reach to all spheres of life, sometimes they are even catastrophic - the disappearing of villages and of the entire cultural country type. The situation has been analysed and some possibilities and ways how to start the revitalization process of this poorly developed region have been made in the development plan elaborated at the Institute for Forest and Wood Economy in Ljubljana. The emphasis has been laid on the role of agriculture and forestry, which should play an important part in the revitalization process of the region by activating all their possibilities in connec- tion with other activities. storu težke gospodarske in družbene posle- dice. Eno izmed takih večjih območij je mec;lre- publiško ozemlje Žumberak-Gorjanci, ki je v zgodovinskih obdobjih, zlasti med zadnjo vojno, imelo odločilno vlogo, zatem pa je začelo vse bolj propadati. v tem območju se na skupnem pogorju stika kar osem slovenskih in hrvaških občin, ki jih poleg dobrih sosedskih odnosov zdru- žuje tudi nerazvitost. Za hitrejši in skladnejši prostorski in družbenoekonomski razvoj tega ozemlja smo v projektu razčlenili vzroke in posledice razvojnega propadanja območja ter iskali in opredeljevati razvojne možnosti, upoštev~joč poseqnosti posame- znih predelov. Način obravnavanja je bil za celotno območje, ne glede na občinske in republiške meje, enoten. G. V. 5/89 193 Celovit pristop k vsesplošni oživitvi ob- močja je zahteval kompleksnost obdelave vseh področij: od naravnih danosti in pro- stora, zgodovinskega razvoja, demografije in poselitve, gospodarskih in družbenih de- javnosti, področja infrastrukture, naravne in kulturne dediščine ter varstva okolja do načinov urbanističnega, prostorskega in družbenega planiranja. Zelo obsežna in kompleksna raziskovalna naloga, ena več­ jih in obsežnejših na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v zadnjih letih, je vse bolj dobivala značaj neformalnega regional- nega plana s poudarkom na razvoju pode- želja in s trdnejše in smotrnejšo navezavo na vplivna območja razvitih aglomeracij. Pri izdelavi projekta je sodelovalo več raziskovalcev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in veliko zunanjih sodelavcev in ustanov, kar je dalo celoti interdiscipli- narno naravo. Raziskave in razvojne usmeritve smo v prakso prenašali na različne načine: z ela- borati, ekspertizami, študijem, javnimi pred- stavitvami in tematskimi razpravami, z akti- viranjem nosilcev razvoja ifl z javnimi občili. Izkušnje in spoznanja, ki smo jih pridobili s tem in podrobnimi projekti, so dobra naložba v znanje, ki ga bomo kot stroka potrebovali v skorajšnjem nastopu doslej še neuveljavljenega, pa nujno potrebnega planiranja slovenskega podeželja. Glede na podeželsko in hribovsko naravo žumberka-Gorjancev in prevladujočih na- ravnih danosti kot )>osnovnega sredstva<( tega ozemlja smo se v projektu posebej · osredotočili na obravnavo primarnih dejav- nosti: kmetijstva, gozdarstva, mineralnega in vodnega gospodarstva, lova in ribolova, turizma in rekreacije, ki naj bi skupaj s sekundarnimi dejavnostmi odigrale v pro- cesu oživitve območja pomembnejša vlogo. V tem prispevku želimo predvsem pred- staviti vlogo kmetijstva in gozdarstva v bodočih družbenoekonomskih in političnih usmeritvah. 2. OPREDELrrEV RAZVOJNE PROBLEMA"riKE OBMOČJA Območje Žumberak-Gorjanci, od l. 1978 proglašeno za spominsko, spada v okviru 194 G. V. 5/89 SR Slovenije in Hrvaške med manj razvita območja, slabo razvito je bilo že pred vojno. Zajema 47 krajevnih skupnosti z območja petih slovenskih (Brežice, Krško, Novo me- sto, Metlika, Črnomelj) in treh hrvaških občin (Ozalj, Jastrebarsko, Samobor). Ob- sega okoli 97.000 ha površine z okoli 40.000 prebivalci, od tega v SR Sloveniji 28.000 in na Hrvaškem 12.000. številni vzroki so privedli do zaostajanja v razvoju in celo do nazadovanja, z že v uvodu omenjenimi spremljajočimi negativnimi po- javi: odseljevanje mlajšega prebivalstva, povečevanje deleža ostarelih in praznjenja nekaterih delov območja. Ti pojavi so še posebej akutni na hrvaški strani, na žum- berku, ki je bil v času Vojne krajine poseljen predvsem iz strateških potreb. Povojni razvoj naše domovine se ob- močja skoraj ni dotaknil, regresijski procesi so se po vojni nadaljevali in se nadaljujejo tudi danes. Gospodarstvo se ni razvijalo, kmetijstvo je nazadovalo in površine pre- raš1ča grmovje, v izčrpane in degradirana gozdove niso dovolj vlagali, obrt in domače dejavnosti izumirajo. Tudi infrastrukturni objekti se niso razvijali, propadajo naselja in z njimi celotna kulturna krajina. Posa- mezni predeli območja ostajajo neposeljeni, več vasi je že povsem izumrla ali pa v njih živi le še ostarela prebivalstvo. Gospodar- ski in družbeni razvoj, ki naj bi zaustavila odseljevanje, sta se ustavila na robu ob- močja. Žal je zunanji interes iz razvitih središč usmerjen predvsem v črpanje na- ravnih virov, pogosto le z izkoriščevalskimi težnjami, kar območje še dodatno siromaši. Nadaljevanje teh procesov bi imelo nepo- pravljiva družbenoekonomske, socialne, prostorske, kulturnokrajinske posledice, kar bi pomenilo dokončen propad osrednjega dela območja Žumberak-Gorjanci. Na sedanji stopnji našega družbenoeko- nomskega razvoja in splošnega osveščanja si ne smemo več dovoliti tolikšnega gospo- darskega zaostajanja nekaterih delov naše domovine. Dosežena raven materialnega napredka v nižinskih, razvitejših območjih daje možnosti za učinkovitejše diferen- cialne ukrepe, ki naj zavrejo neugodne težnje v hribovskem svetu. Ob tem ugotav- ljamo, da so druge dežele s podobnimi naravnimi razmerami in na podobni razvojni stopnji prevrednotile hribovski svet in uve- ljavile diferencialne ukrepe za razvoj hribov- skih območij. Odpravljanje razlik v regionalnem razvoju zahtevata tudi zvezna in republiški ustavi ter vrsta zakonov in odlokov. Spominsko območje pa si je hitrejši in skladnejši razvoj zaslužilo tudi zaradi svojega dragocenega zgovinskega prispevka, zlasti v NOB. 3. DRUŽBENI CILJI Na podlagi širših družbenih prizadevanj za zaustavitev negativnih pojavov in nadalj- njega propadanja tega območja je bila l. 1978 ustanovliena Skupnost spomin- skega območja Zumberak-Gorjanci, da bi po zgledu sodelovanja obmejnega prebival- stva v preteklosti, posebno v času NOB, zdaj naprej negovali in razvijali pridobitve osvobodilnega boja, hkrati pa s skupnimi prizadevanji vseh osmih občin in širše druž- bene skupnosti oživili in pospešili družbe- noekonomski razvoj tega manj razvitega območja. Ob tem se je zastavila osnovno vpraša- nje, ki je še danes aktualno - kako zajeziti odliv prebivalstva in ga zadržati doma ter ga obnoviti in pomladiti. Območje se mora razvijati v skladu s svojimi razvojnimi mož- nostmi. že po dosedanjih ugotovitvah ima bogate in široke možnosti za razvoj kmetij- stva, zlasti živinoreje, gozdarstva, drob- nega gospodarstva in obrti, raznih zvrsti turizma in rekreacije. Velike prednosti ob- močja so sorazmerna čistost naravnega okolja, bogastvo zgodovinskih dogodkov, naravna in kulturna dediščina, bližina veli- kih mest in razvitih območij idr. Pri oživitvi območja bodo imele prednost dejavnosti, ki bodo: - spodbujale, razvijale in povezovale do- brososedske, tradicionalne, kulturne, druž- benoekonomske in druge dejavnosti vseh občin in obeh republik za celovitost območ­ ja, - aktivirale lastne surovinske in druge reprodukcijske osnove __ (kmetijstvo, gozdar- stvo, obrt, gostinstvo, turizem), - pogojevale tržne možnosti, - zaposlovale domače prebivalstvo, - izobraževale in poklicno usmerjate mladino, - usmerjate naložbe tako, da bodo na- menjene oživitvi območja (zaposlitev, ener- getska in cestna infrastruktura, uporabljanje kmetijskih in gozdnih zemljišč idr.), - zagotavljale čistost okolja in ohranje- vale kulturno krajino. 4. METODE DELA Že ob zasnovi projekta smo se z naročni­ kom dogovorili, da nosilec obdeluje celotno območje po enotni metodi, ne glede na občinske in republiške meje ter trenutne delne družbene oziroma prostorske plane. Pri tem naj bi upoštevali metode višje ravni, ki bodo dale uporabnejše rezultate. Okvirno smo se sicer navezovati na me- todologijo Zakona o sistemu družbenega planiranja SRS in SRH ter iz nje izhajajoče obvezne kazalce, vendar se to ni izkazalo za dovolj uporabno. Glede na prevladujoč kmetijski značaj obravnavanega območja smo morali navedeno metodologijo bi- stveno dopolniti s prvinami naravnih dano- sti, vrednotenja, rabe in varstva naravnega prostora, podrobneje smo obdelali primarne dejavnosti in delovanje podeželja. S tem je nastala nekakšna metoda ruralnega plani- ranja, ki jo bo treba še razviti za skorajšnjo tovrstno obdelavo Slovenije. Po zakonu o sistemu družbenega in pro- storskega planiranja za območja oziroma regjje še ni planerske zakonodaje (SRH ima vsaj »Prostorski plan posjebnih namje- na«, SRS krajinske zasnove), zato projekt ni oprt na ustrezno zakonodajo in tudi ne na obveznosti, ki bi iz nje izhajale. Zato pa so občine ob sprejemanju tega projekta vgrajevale njegove razvojne prvine v svoje srednjeročne in dolgoročne plane in tudi skrbele za njihovo uresničitev. Večino dejavnosti smo obravnavali po obstoječih slovenskih metodologijah, tako tudi kmetijstvo in gozdarstvo, saj imamo področje vrednotenja in rabe primarnega prostora Slovenci vendarle nekoliko bolj proučene. Uspešnejši smo tudi na področju interdis- ciplinarnosti planiranja, kjer nam je urbani- stom in planerjem le uspelo dokazati nuj- nost vključevanja primarnih dejavnosti v kompleksne planske postopke. G. V. 5/89 195 Največ težav pri našem projektu je izha- jalo iz nepopolne, neusklajene, pogosto manjkajoče izhodiščne dokumentacije, ki so nam jo posredovale občine. Veliko tema- tik je bilo treba obdelati sploh na novo. Nerazvitost se je izkazala tudi v ••nerazvito- sti« podatkovne baze in sistematskih obde- lav sploh. ~ PROSTORSKEOSNOVE REGIONALNEGA RAZVOJA OBMOČJA 5.1. Geografski in prometni položaj Obmejno območje Žumberak-Gorjanci je robno, prostrano planotasto apneniško-do- lomitsko gorovje, osamljen gorski čok, ki se dokaj strmo dviga nad nizkim Pokolpjem in Krško kotlino. Značilna je slemenitev za- hod-vzhod {alpska smer) oziroma jugoza- hod-severozahod in dinarska zgradba, robno lego pa v naravnem pogledu pod- črtuje lega na stiku dinarskega in panon- skega sveta (MELIK i 959). Gre torej za gorski, gozdnati čok med dolinama Kolpe in Krke z dinarsko zgradbo in tektoniko, alpsko smerjo in značilnostmi kraškega sveta. Današnji gorstvi žumberka-Gorjan- cev in zagrebške Medvednica sta bili v daljni geološki preteklosti celota, ki sta jo kasneje ločila tektonika in reka Sava. Tako so nastala ))vratagozdno prirasto- slovje« in ne le ))lesno prirastoslovje<<, kot bi ga smeli imenovati v večini ostalih držav. Njihove donosne tablice podajajo vrednosti za lesno maso, maso listja oz. iglic, ter maso pritalnega rastja. 3. OPREDELITEV POJMA RASTIŠČE Pri določevanju proizvodne zmogljivosti rastišča, ki jo lahko imamo za rezultanta dveh vektorjev: to je drevesnega sestaja ter rastišča, moramo še jasno opredeliti, kaj je rastišče. Pri drevesni vrsti ne more priti do nesporazuma, pri rastišču pa lahko, ker ga različni avtorji različno pojmujejo. Tako navaja Dengler, da je rastišče skupnost fizikalnih in kemičnih dejavnikov okolja, ki so pomembni za rast gozdnega drevja ter ostanejo konstantni oziroma so nagnjeni k zakoniti izmenjavi v eni generaciji goz- dnega sestaja (DENGLER 1971). Mi pa bomo rastišče opredelili kot kompleks de- javnikov žive in nežive narave, ki določajo življenjske razmere v gozdu, ki ga naseljuje neka konkretna življenjska skupnost. V tako definiranem pojmu rastišča so zajeti tudi tisti dejavniki, ki so nastali zaradi same biocenoze ter zemljepisna komponenta. Rastiščne razmere se z.rcalijo v življenjski skupnosti rastlin, ki so nastale z naravnim združevanjem rastlin v določenem času in prostoru. Te življenjske skupnosti imenu- jemo tudi fitocenoze in zavzemajo osrednji položaj v ekološkem kompleksu {KOŠIR, 1979). če imajo podobna rastišča podobno sestavljene fitocenoze, potem lahko skle- 214 G. V. 5/89 pamo tudi obratno, da podobna zgradba fitocenoz kaže na podobna rastišča. More- bitne razlike med rastišči se morajo zato odražati v vegetacijskem sestavu. Nastane pa vprašanje, katero merilo z enim znakom dobro karakterizira rastišče, ker je rastišče kompleks dejavnikov. Kot smo že navedli, je eno izmed takšnih meril vegetacijska sestava, drugo merilo pa je količina bio- mase fitocenoze. V našem primeru, ko ugotavljamo lesno proizvodno sposobnost rastišč, bo merilo količina lesne mase dre- ves v sestoju. Ta pa je s količino fitomase v korelacijski povezavi. Ker nimamo popol- noma enakih rastišč in popolnoma enakih fitocenoz, jih moramo razvrščati v skupine. Fitocenoze razvrščamo v mejah določe­ nega intervala istovetnosti v sintaksonom- ske enote združbe, podzdružbe. Merila isto- vetnosti za grupiranje v združbe so: - floristični sestav, - rastiščne razmere, - fiziognomija združbe, - vzajemnost odnosov med fitocenozo in okoljem, - sorodnost v zgradbi fitocenoze (KOŠIR 1979). .. Sedaj pa se pojavi vprašanje, ali nam tako razvrščene fitocenoze zagotavljajo takšno podobnost njihovih rastišč, da se njihova proizvodna sposobnost giblje na intervalu, ki je sprejemljiv v gospodarjenju z gozdovi. Ce to velja, potem so združbe in podzdružbe dobro merilo za uvrščanje rastišč v rastiščne skupine. Vrsta razisko- vanj v tujini (KELLER 1978), pa tudi pri nas (KOTAR 1980, 1986), kaže da v večini primerov meje sintaksonomskih enot dobro razmejujejo tudi rastiščne enote. V posameznih primerih pa so razlike v proizvodni sposobnosti v isti združbi ali pozdružbi le prevelike {Enneaphyllo-Fage- tum, Abieti-Fagetum din.-omphalodeto- sum), zato bo treba te enote deliti še po dodatnem ekološkem dejavniku, kot je npr. nadmorska višina itd. Pri teh združbah je v fitocenozah, ki spadajo v isto sintaksonom- sko enoto, razpon v proizvodni sposobnosti prevelik, saj obsega kar 6 m v zgornji višini pri isti starosti. V isti rastiščni enoti se pojavljajo kar trije rastiščni koeficienti (SI). Iz dosedaj napisanega je gotovo razumljivo, da smo pri podajanju osnov uporabljali izraz rastišče za skupnost rastišč, katerih fitocenoze so uvrščene v isto sintaksonom- sko enoto. Verjetno bi bilo primerneje, če bi zato v primerih prejšnjega poglavja upo- rabljali namesto izraza rastišče besedo ras- tiščna enota. V sedanjem času je v naših razmerah rastišče še vedno najbolje opredeljeno s sintaksonomsko enoto. V skandinavskih razmerah, kjer se floristično sestava rastli- nja ne bistveno menja, tudi če se spremenijo pogoji rasti za gozdno drevje, neposredno ugotavljajo proizvodno sposobnost na po- sameznih površinah in ne posredno prek vegetacijskih enot 4. UGOTAVLJANJE RASTIŠČNIH INDEKSOV (SI) V PRAKSI Samo ugotavljanje SI je razmeroma eno- stavno, vendar pa nam sami SI le malo koristijo, če jih potem ne moremo uporabiti. Sam Sl100 ne pove nič drugega kot - kolikšna je zgornja višini sestaja pri starosti "100 let na danem rastišču. Prava vrednost in uporabnost SI pride do izraza, če imamo na razpolago še donosne tablice, v katerih je razvoj zgornje višine podoben kot v sestojih, ki rastejo na obravnavanem ras- tišču in, če je celotna proizvodnja v obrav- navanem sestoju približno enaka kot v tabličnem sestoju. Z drugimi besedami, se- staviti moramo donosne tablice, ki ustrezajo sestojem na naših rastiščih ali pa preskusiti uporabnost tujih tablic v naših razmerah. Lastnih tablic nimamo in vprašanje je če jih bomo sploh kdaj imeli. Izmed tujih tablic pa je le malo primernih, ker je večina sestav- ljena za sestoje z nizkim redčenjem in so nastale na povsem različnih rastiščih. Leta 1968 so v Švici izdali tablice za smreko, jelko, bukev in macesen, na osnovi Sl50• Te tablice, ki se v kakovosti bistveno razli- kujejo od prejšnjih, imajo še vedno nekaj pomanjkljivosti in sicer: l. Edini vhod je zgornja višina in starost, manjka pa razčlenitev na ravni proizvodno- sti. 2. Izdelane so za starosti do največ "120 let, kar pa je odločno premalo za naše gorske gozdove. 3. V skupni proizvodnji je bistveno previ- sok delež redčenj v drugi polovici proi- zvodne dobe, kar pomeni, da obstajajo precejšnje razlike med naravno temeljnico (maksimalno temeljnico) in tablično temelj- nico pri polni zarasti. Zaradi tega so proi- zvodne sposobnosti ocenjene s temi tabli- cami nekoliko nižje od dejanskih v naravi. Ta velik delež redčenj v višjih starostih sestaja je lastnost skoraj večine donosnih tablic in je gola špekulacija, ki nima ničesar skupnega z naravnim razvojem sestaja. Tako visok pa je zaradi tega, ker je odstotek priraščanja visokih lesnih zalog v višji staro- sti manjši kot pa obresti v banki. Nižje zaloge (kar pomeni močnejša redčenja v razvojni fazi debeljaka) imajo sicer nižjo skupno lesno proizvodnjo, vendar je to zmanjšanje manjše, kot pa vrednost obresti od kapitala, ki jih dobimo za kapital od močnih redčenj. Torej so donosne tablice še vedno model, ki temelji deloma na zako- nitosti rasti sestaja in deloma na profitarski ekonomiki, ki izhaja iz manipulacije z denar- jem. Na to je opozoril že Assmann pred tridesetimi leti, vendar je večina tablic te končne prenizke zaloge še obdržala. To je do neke mere tudi razumljivo, saj je večina gozdov v zasebnem lastništvu, tu pa je pomembno, da gozdovi dajejo najvišji čisti donos in ne toliko, da gozdovi maksimalno izkoristijo rastišče. V najnovejšem času (HALAJ 1987) so v ČSSR izdelali tablice, ki imajo kot vhod višino ter raven proizvodnosti. Po prvih preskusih se bistveno bolje prilagajajo na- šim gozdovom kot švicarske. Potrebno jih bo prirediti za naše razmere. Pri smreki so izdelali tablice za gorske ter posebej za ravninske predele. Tudi starosti sestojev so nanizane vse do 160 let Preskus primerno- sti švicarskih ali češkoslovaških tablic opra· vima takrat, ko določamo SI na terenu. Razvoj zgornje višine, ki ga ugotovimo z debelnimi analizami na terenu nam pokaže, katere tablice so primernejše - primernejše so tiste z večjo- skladnostjo v razvoju zgornje višine. Ker smo v Sloveniji pravzaprav šele za· čeli z ugotavljanjem SI (delna iijema je GG Nazarje in Postojna) je primerno, da v kratkem podamo tudi celoten postopek. V vsaki sintaksonomski enoti (tj. združba oz. podzdružba) poiščemo sestoje, ki so v G. V. 5/89 215 razvojni fazi debeljaka. V teh sestojih za vsako drevesne vrsto (samo glavne vrste) poiščemo enomerno in homogeno skupino ali gnezdo dreves. Tu si izkoličimo ploskev velikosti 20 X 20 m, ali 30 X 30 m. Dreve- som na tako postavljeni vzorčni ploskvi izmerimo prsni premer. Pri štirih (če je ploskev velikosti 4 ara) oziroma devetih (če je ploskev velikosti 9 arov) najdebelejših drevesih ugotovimo višino in starost. Pov- prečje višin je zgornja višina pri starosti, ki jo dobimo na podlagi starosti teh dreves (povprečje individualnih starosti). Starost lahko ugotovimo z vrtanjem izvrtka do stržena v višini i ,30 m ter dodatnim prište- tjem starosti mladja na istem rastišču, ki je visoko nad i ,30 m in ni pod zastorom matičnega sestaja. V tem mladju ugotovi- mo, koliko let je osebek potreboval, da je dosegel višino 1 ,30 m. Ta leta dobimo tako, da tvorimo razliko med ugotovljenim števi- lom letnic, ki jih imajo osebki pri korenin- skem vratu ter številom letnic v višini i ,30 metra. če pa imamo na razpolago sestoje, ki bodo ali so na vrsti za obnavljanje, pa na teh ploskvah štiri najdebelejša drevesa posekama ter naredimo debelno analizo. Prvi odrezek odrežemo v višini panja, na- slednjega pa v višini h = 1 ,30 m. Ostale kolobarje izberemo pri tistih višinah, ki ustre- zajo krojenju na najboJ] primerne sortimente. Skupaj potrebujemo 7-10 kolobarjev. Na podlagi odrezkov pri posameznih hlo- dih lahko izrišemo krivuljo njihove višinske rasti. Ker so to najdebelejša drevesa, so običajno tudi najvišja (ker mora biti sestoj na ploskvi enomeren in približno enodoben) in ta so bila z veliko verjetnostjo najdebe- lejša tudi v preteklosti, zato predstavlja njihova višinska rast tudi razvoj zgornje višine sestaja v preteklosti. Ta višinska krivulja nam bo služila za ugotavljanje pri- mernosti posameznih donosnih tablic, za ugotavljanje starosti, ko sestoj preide iz ene razvojne faze v drugo ter za določeva­ nje pogostosti vračanja z redčenji v sestoj ih na teh rastiščih. Ko ugotavljamo prsne premere na ploskvah, določamo tudi so- cialni položaj posameznih dreves (po Kraf- tu). število dreves, ki se nahajajo v razredu nadvladajočih, vladajočih in sovladajočih, nam služi za ugotavljanje gostote sestaja, ta pa nam služi za izračun drugih pome mb- 21 6 G. V. 5/89 nih prirastoslovnih kazalcev razvoja sesta- ja. Za vsako rastiščno enoto in vsako dre- vesna vrsto bi morali postaviti približno 5-8 takšnih ploskev. Bolje je osem 4 are velikih ploskev kot 5 ploskev po 9 arov. Tako dobimo vpogled v razpon SI v rastiščni enoti. Za vsako ploskev izdelamo posebno višinsko krivuljo, odčitamo vrednost višine pri starosti 1 OO let (razvojno starost 1) in to je 81100. Ko izračunavamo iz podatkov de- belinskih analiz prilagojeno višinsko krivu- ljo, moramo biti posebej pozorni, da izbe- remo tak tip funkcije, ki da najboljšo prilago- ditev v višjih starostih. Ko iz višinske krivulje izračunavamo pogostost vračanja z redče­ nji, potegnemo vzporednice abscisni osi na vsake 3 ali 4 m višinske rasti, pričenši pri 5 ali 6 m višine (odvisno od drevesne vrste ter intenzivnosti gospodarjenja). Prese- čišča teh vzporednic z višinsko krivuljo projiciramo na absciso ter odčitamo razliko v starosti med temi odsečki. Ta razlika predstavlja tudi leta, ki naj pretečejo med eno in drugo ponovitvijo redčenja. Kolikor bolj se višinska krivulja izravnava, toliko večje je število let med dvema ponovitva- ma. Pri izbiri ploskev za ugotavljanje SI ni nujno, da so ti sestoji dobro ohranjeni, to so sestoji, v katerih smo normalno gospo- darili. Za ugotavljanje ravni proizvodnosti pa je potrebno za lažji izračun naravnih gostot izbrati nekaj ploskev z naravno za- rastjo oziroma maksimalno temeljnico. ·Starost, ki predstavlja mejo med posame- znimi razvojnimi fazami, ugotovimo na gra- fikonu, kjer smo na absciso nanesli starost, na ordinato pa doseženi prsni premer. Ko ugotovimo SI, imamo že dano lesno proizvodno sposobnost rastišča izraženo v m3/ha na leto za dano drevesne vrsto. Ta je enaka vrednosti povprečnega volumen- skega prirastka v času njegove kulminacije (iM,MAx). če smo ugotovili še raven proi- zvodnosti, potem moramo iM,MAX čitati v istem bonitetnem razredu, vendar pri pripa- dajoči ravni proizvodnosti. Samo ugotavlja- nje ravni proizvodnosti pa je že opisano v naši strokovni literaturi (KOTAR i 985). S 1 ugotavljamo po fitoklimatskih teritorijih ali povedano z drugimi besedami, v vsakem gozdnem gospodarstvu posebej. Ni nujno, da se bodo rastišča iste vegetacijske enote, ki so med seboj zemljepisno precej nara- zen, razlikovala v vrednosti za SI; precej verjetno pa je, da se bodo razlikovala v ravni proizvodnosti. 5. SKLEP Racionalno gospodarjenje z gozdovi za- hteva poznavanje številnih prirastoslovnih kazalnikov, od katerih je gotovo eden izmed najpomembnejših lesna proizvodna spo- sobnost rastišča oziroma rodovitnost. Ker ne razpolagamo z vrednostmi za posame- zne ekološke dejavnike, ki vplivajo na rast, njihovo ugotavljanje pa je dolgotrajno in povezano z velikimi stroški, uporabljamo tiste kazal nike razvoja sestaja, ki so v tesni povezavi s celotno lesno proizvodnjo sesta- ja. Celotna lesna proizvodnja sestaja pred- stavlja tudi proizvodno sposobnost rastišča, če je bil ta sestoj prepuščen naravnemu razvoju ali 'pa so bila naša poseganja le tolikšna, da nismo bistveno zmanjševali maksimalne temeljnice. Dober kazalnik rodovitnosti rastišča je zgornja višina, ki ima tudi to prednost, da ni odvisna od jakosti in vrste redčenja. Zato zgornjo višino pri določeni starosti uporab- ljamo za postavljanje in ugotavljanje boni- tetnih razredov. Vendar pa isti bonitetni razred na podlagi zgornje višine še ne zagotavlja enako proizvodno sposobnost rastišča. Ta se lahko razlikuje zaradi raz- lične ravni proizvodnosti, ki je posledica različnih naravnih gostot sestaja v istem bonitetnem razredu. Sanitetne razrede ugotavljamo z vzor- čnimi ploskvarni, ki jih postavljamo v eno- mernih in enodobnih delih sestaja. Zgornja višina je definirana z višino 1 OO najdebelej- ših dreves na ha oziroma z višino najdebe- lejšega drevesa na enem aru. Vendar pa naj vzorčna ploskev ne bo manjša od 4 arov. Proizvodno sposobnost rastišča pred- stavlja vrednost povprečnega volumen- skega prirastka v času njegove kulminacije. To dobimo z donosnimi tablicami ter boni- tetnim razredom na podlagi zgornje višine. Za določevanje te vrednosti so uporabne le tiste donosne tablice, ki imajo enak razvoj zgornje višine kot sestoji na obravna- vanem rastišču ter tablice, katerih delež redčenj ne presega 36% celotne lesne proizvodnje sestaja. THE ESTABLISHING OF NATURAL SITE WOOD PRODUCTION CAPACITY Summary Rational forest managing requires the know- ledge of numerous growth indicators, one of the most important certainly being the wood produc- tion site capacity or the fertility. Due to the fact that there are no values known as regards indivi- dual ecologic factors which influence the growth, their establishing, however, requires a lot of time and great expenses, the use of those natural site development indices which are in close correla- tion to the entire natural site wood production is made. The entire natural site wood production represents also the site production capacity pro- vided that the natural site in question has been left to natural development or the extent of human intervention has not been such as to essentially diminish the maximum basal area. A valuable indicator of natural site fertility is the top height. lts advantage is also the independence of the intensity and the art of thinnings. Conse- quently, the top height at a certain age is used for defining and establishing of the site index. However, the same site index established on the basis of the top height does not guarantee for the same site capacity. The latter may vary due to a different productivity level, which is the conse- quence of various natural forest stand densities within the same site index. The site index is established by means of sample areas which are set in evenaged forest stand parts. The top height has been defined by the height of 1 OO trees of the greatest diameter per 1 ha or by the height of the tree of the greatest diameter in 1 are. The extent of the sample area should not be less than 4 ares. The site production capacity is represented by the value of the average volu me increment at the time of its culmination. It could be established by means of yield tables and the site index based on the top height. Only those yield tables are taken into consideration which evidence the same top height development as the forest stands in the natural site in question do and the tables whose thinning share does not exceed 36% of the total wood production of a forest stand. LITERATURA 1. ANDERS, S., et al: 1985. Quantifizierung der Leistungspotenz naturliche Standartproduktiv~ krafte... Beitr. Forstwirtschaft 19 (1985) 3. s. 97-109. 2. ASSMANN, E.: 196i: Waldertragskunde, BLV Verlagsgesellschaft Munchen, Bonn, Wien. 3. CURTIS, O. R. et. at.: i974. Which dependent Variable in Site index-height-age regressions? Forest Science, 20 (1974) 1, p. 74-87. 4. HALAJ, J. et al.: i 987 Rastove tabulky hlav- nych drevin ČSSR, Priroda i 9~7, Bratislava (Nadaljevanje na 227. strani) G. V. 5/89 217 Oxf.: 182.1 (497.12 Prekmurje) Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklos~i Metka CULIBERG*, Alojz ŠERCELJ** Izvleček Culiberg, M., šercelj, A.: Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. V članku so predstavljeni rezultati pelodnih analiz, ki so bile v zadnjih letih opravljene po različnih krajih v Prekmurju, skrajni severovzhodni pokrajini Slovenije. Opravljene pelodne analize so znatno prispevale k poznavanju nekdanjega razvoja vegetacije Prekmurja. 1. UVOD Začetki vseh naših današnjih gozdov se- gajo v konec zadnje ledene dobe, v pozni glacial. Tedanjo ))severnjaško« tundro ali tajgo, kjer so gospodarili orjaški mamuti in severni jeleni, so kot pionirji začeli poraščati borovi in kasneje brezovi gozdiči. To se je dogajalo pred 15 000 do 1 O 000 leti. Ko se je podnebje postopoma ogrevalo, so se iz ledenodobnih ))zavetišč«, refugijev. začeli naseljevati toplotoljubni listavci in v zapo- rednih fazah tvorili pestro zaporedje raznih gozdnih tipov. Sporočila o nekdanjih gozdovih so raz- novrstna: stare listine, ustno izročilo, topo- nomastika itd. Najtrdnejši dokazi pa so »materialne« narave, namreč (sub)fosilni rastlinski ostanki v zemeljskih plasteh iz različnih obdobij. To so plodovi, listi, les, oglje, predvsem pa cvetni prah. Pelod na- mreč lebdi v zraku vedno in povsod. Za severovzhodno Slovenijo imamo še malo omenjenih podatkov, ker pač ni pri- mernih sedimentov, v katerih bi se rastlinski ostanki nabirali v daljših obdobjih in bi se v njih tudi ohranili. Zato se bomo omejili le ,. dr. M. C., dipl. biol., *"dr. A. š. dipl. biol., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, YU 218 G. V. 5/89 Synopsis Culiberg, M., Šercelj, A.: The Forest of Reg ion of Prekmurje in the Near and Remote Past. Gozdarski vestnik, No. 5/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article deals with pollen analyses the author performed in different parts of the Prekmur· je, the north-eastern part of Slovenia, in recent years. The pollan analyses which were carried out considerably conlributed to better understand- ing of the past vegetation development in the Prekmurje. na mlajše, postglacialne najdbe, pa še iz teh ne moremo dobiti nepretrgane časovne podobe razvoja tukajšnjih gozdov za celotni postglacial. Doslej imamo podatke le za nekatere odseke mlajšega holocena. 2. StiBFOSILNA DREVESNA DEBLA V gramoznici pri Petišovcih so pri kopa- nju gramoza odkopali tudi vrsto drevesnih debel, nekatera celo s koreninami (AC- CETTO 1982). Debla so bila bodisi naplav- ljena ali pa kar s koreninami vred zvrnjena v tedanjo strugo Mure. Vsega skupaj so tedaj odkrili 38 debel. Od teh je bilo 28 hrastov, 7 brestov in 3 vrbe. Po analizah Inštituta Rudjer Boškovic v Zagrebu je starost enega od hrastov 1570 ± 1 OO (radiokarbonskih) let. Rasel je torej približno med 400 in 500 letin. š. Drugi primerek, hrastova >~rogovila((, pa je star le 955 ± 1 OO let, torej izvira iz časov okrog l. 1000 n. š. Ob regulaciji Krke pri Hodošu so blizu mostička pri Cardi zadeli na skoraj 50 cm debelo hrastovo deblo, ki je ležalo 4,5 m globoko. Po analizi C14 naj bi bil ta hrast star 1270 ± 70 let. To pomeni, da je rasel med leti 600 in 800 n. š., približno ob času naseljevanja Slovanov. Slika 1: Pelodni diagram Čepinci Figure i : Pollen diagram Čepinci :1() :1D 'D $() f_O 70 .?0~4t t IHIII BEl 111 • • I>INIJS O - BEIVI.A C. ~ 1'/CE:A O • AUN!S ~ L ~ i 1\) -l., (.0 1 1 a El e..: 1 1 '=':;m::::u' 1: l 111 r11 ·. ·. r~---· 0 [?""'= 1 lf 1 ~~~FEI?AE Sllt«iUSCRIIA tHJJE.lliFERAC ERH:ACE.AE t1 1 r 1!7'& ~ F 1 D~ w Bt 1 IV 1lAHTHitH f'OI.YOOHIJH IJI!IICACEAC XAHrii!.IH ... ~1 1 ......... 11 ~1· .. ·~· 1 -li ITI w ~ "' ::! :! ~ ~ ~ ~ ! ~ CYPERACEAE An•l; 8 CEREAl/A ~ ~ 1 HCvt;hrg ~ •• ... ... <'1 ... 3. PALINOLOŠKE RAZISKAVE 3.1. Hodoš, Krka Ob deblu omenjenega hrasta v strugi Krke je odložena 60 cm debela plast sivoze- lene gline. Izmed devetih vzorcev so le štirje dali uporabne izsledke, v ostalih petih so le spore praproti. Rezultati analiz so prikazani v tabeli 1, in sicer le za gozdno rastje v odstotnih vrednostih. Značilne spremembe v teda- njem gozdu (okrog leta 700) se kažejo v upadanju prisotnosti sicer že dotlej šibko zastopanih vrst bora, smreke, bukve, leske in gabra. Vedno bolj pa sta se širili lipa in jelša. Izredna razširjenost jelše je gotovo znamenje zamočvirjenih oziroma poplavnih površin zaradi zasipanja dolin z erozijskim materialom, lipa pa se je bohotila po okoli- ških suhih gričih. Zaradi tega je vredno malo podrobneje pogledati razmere v stra- turnu iz globine 4 m, kjer pelod jel še pred- stavlja več kot 55% celotne vrednosti dre- ves nega peloda. Tolikšna vrednost jelše seveda občutno znižuje odstotne vrednosti drugih partnerjev. če pa bi pelod jel še kot močvirske prvine z obilo peloda izločili iz drevesne skupine in upoštevali zgolj ostalo gozdno drevje, bi lipa po takem računu obvladovala 41 % tedanjega gozda. V res- nici pa je je bilo še veliko več, saj lipa kot entomofil v primerjavi z drugim drevjem oddaja v zrak zelo malo peloda, čeprav ga sicer zaradi veliko. Vegetacijska faza, ki jo predstavlja ta profil je lahko trajala kvečjemu 200 do 300 let, tj. do leta 1000 n. š. Od tistega časa naprej sicer na tem mestu nimamo •)pelod- nih zapisov cc, pač pa so zelo zgo_vorne 4 ~ debele peščene glinaste naplavine eroZIJ- skega materiala z okoliških terciarnih gri- čev. Te nam pričajo o močni eroziji in ogolitvi zaradi krčenja ~ozd~v in i~.tenzivne izrabe tal bodisi za paso ah kmetiJStvo. Vendar pa v času nalaganja tega profila ni nikakršnih znamenj poljedelstva, kar se- veda v tistih burnih časih naseljevanja sta- rih naseljencev tudi ni bilo mogoče. Stara agrikultura je pač propadla, noya pa se še ni razvila. 220 G. V. 5/89 3.2. Čepinci Le nekaj kilometrov loči profil pri Hodošu od 1,3 m globoke ročne vrtine v Čepincih, toda med njima je precejšen ~asovni pre- sledek. V raztresenem naselju Cepinci smo v položni grapi pod obmejno stražnico ~?­ krili manjše šotno barje (sphagnetum), k1 Je nastalo ob izviru solzilcu. Sotni mah namreč seže le 40 cm globoko, pod njim pa je zelenkastosiva glina. Pelodne analize tega profila so dale po- polnoma drugačno podobo g~~da (~1. 1). Opozorimo le na glavne znac1lnost1 tega rastja. Med drevesnimi vrstami ves čas popol- noma prevladuje bor kot pionir na s~rajn~ degradiranih in izčrpanih tleh. _ToreJ s~ t1 (sedaj že bivši) bor~vi goz_d~vl. zaneslJIVO sekundarni in nimaJO s ttsttml s konca ledene dobe prav nobene povezave. Od drugih prvin dosegata občasne ~re?no~ti 1 o do 15% le les ka in hrast. Jelsa Je b1la v začetku diagrama še kar močno zasto- pana (močvirna tla!), a je kasneje njena zastopanost upadla. Vrednosti. gabr~ .in b_u- kve pa sta še nižji (do 5 %) .. L1pa, k1 Je. b~a v teh krajih pred 1 000 let1 prevladuJoca gozdna vrsta, se pojavlja le še tu in tam. Očitno imamo pred sabo podobo antro- pogene spremenjenega gozda. Da pa je bila še pred ne tako davnim časom bukev tu veliko bolj razširjena kot kaže pelodni diagram, pričajo kar štirje toponimi v bližnji okolici: Bukovnica, Bukonja, Bukovje, BOk- kalja. V diagramu naleti~ o na bu.kev le .še v spodnjem delu, v zgornJem delu Je analiza ne zabeleži več. To pomeni, da se diagram začenja tik pred iztrebljenjem bukve. . . v zeliščni vegetaciji (NAP) prevladuJeJO trave, šaši in košarnice. Predvsem pa so pomembne kulturne rastline: žita, ajda in koruza. Človekova spremljevalca pa sta tudi glavinec ( Centaurea) in trpotec (Pian- tago). v v • Ker je peloda ajde ze v zaeetku dtagram~ precej, je to dober časovni kazalec, saJ pomeni, da ta nekdanji borov gozd ne mor~ biti starejši kot 300 let, verjetno celo manJ. Vendar pa ne gre dvomiti, da so bila žita, torej poljedelstvo, tu že davno prej in še pred profilom pri Hodošu, kar nedvomno dokazuje naslednji pelodni diagram. 3.3. Dolnji Lakoš V Dol njem Lakošu blizu Lendave smo ob robu arheološkega nahajališča izvrtali več ročnih vrtin 230 cm globoko. Na tej globini smo zadeli na peščeno podlago. Bronasto- dobni arheološki stratum leži med 135 in 95 cm globoko. Pelod ne analize enega iz- med izvrtanih profilov predstavljajo gozdno rastje od začetka neolitika do danes, to je časovno obdobje okrog 5000 let (sl. 2). V spodnjem delu diagrama je zelo malo iglavcev, bora, smreke in jelke, skupaj naj- več 1-1 o%. Proti vrhu diagrama, od glo- bine 60 cm navzgor pa naglo naraščajo vrednosti bora in v mlajšem času dosežejo do 70%. To pomeni, da je človek v železni dobi in kasneje, zdaj tu, zdaj tam, zemljo tako izčrpal, da ni bila več ne za kulture ne za pašo. Prepustiti jo je moral borovcu. Takšne razmere so trajale prav do najno- vejšega časa, ko je človek začel množično krčiti borove gozdove, ki so med tem že opravili svojo pionirsko nalogo. Izreden dvig pelodnih vrednosti žit (Cerealia) in koruze (Zea) nedvomno dokazuje, da so te po- vršine postale žitna polja. Breza je razmeroma slabo zastopana in ni bila glavni pionir tako kot v Beli krajini. Vendar pa je na začetku železne dobe le dosegla vrednosti nad 1 O%. Kmalu za brezo pa se je gaber s prejšnjih vseskozi nizkih vrednosti 1-2% dvignil nad 25%. To je dosegel predvsem na račun breze in leske, ki ju je normalno nasledil, .· vendar pa ne za dolgo. Leska je bila sprva prav tako pomembna sestavina rastja in nam lahko pove marsi- kaj. Najprej moramo poudariti, da obdobje, ki ga zajema ta diagram, ni več v času primarne faze leske, ki jo postavljamo v čas pred 9000 do 8000 leti. Torej je zanesljivo ta faza leske sekundarna, čeprav nastopa z vrednostmi nad 30 %, ki niso običajne za Slika 2: Pelodni diagram Dolnji Lakoš, bronastodobno nahajališče Figure 2: Pollen diagram Dolnji Lakoš, Bronze Age archaeological site G. V. 5/89 221 Tabela 1: Hodoš, Krka- rezultati pelodnih analiz Table 1: Hodoš, Krka- results of pollen analyses Glob.(m) Pinus Picea Be tu la Ain us Corylus 4,0 1.3 1.3 4.3 55.7 3.7 4,2 6.7 0.2 13.2 29.5 3.4 4,4 + + 4,6 5.3 1.8 9.0 21.0 8.8 * C14 :1270±70 let B. P. naše kraje. Tudi normalna prisotnost bukve nedvomno govori za sekundarno fazo. So- razmerno visoke vrednosti leske je prej mogoče razlagati kot posledico pašništva v mezolitiku in neolitiku. Ta človekova dejav- nost je bila vsekakor starejša od poljedel- stva. ln v resnici vidimo, da je poljedelstvo tu kar precej zamujaJo, saj se pelod žit pojavi v diagramu šele v bronasti dobi. Pelodne vrednosti leske močno upadejo šele, ko so začeli borovi gozdovi poseljevati zaradi paše degradirana zemljišča. Hrast, lipa in brest, prvine mešanega hrastavega gozda, dosegajo 1 0-20 % skupno udeležbo. Tudi ta »Združba« ni Slika 3: Časovna razmerja Figure 3: Chronological situation leta years ~~~~~~--1--l 2 . 103 >QI o 'C o :::: pelodni diagram pollen diagram deblo stem 222 G. V. 5/89 o Carpinus Quercus Tilia Ulm us Fagus Jug lan s 2.6 0.7 17.8 0.2 0.9 0.2 14.2 3.6 22.1 0.7 2.2 0.2 + + 13.0 0.7* 27.0 0.7 8.6 primarna, nastopa pa bolj ali manj enako- merno vse do najnovejših časov krčenja. Bukev je glede na njeno sorazmerno majhno pelodno produktivnost v nižjih delih profila kar zadovoljivo zastopana. Vendar pa jo je človek vedno bolj iztrebljal, tako da je končno tudi tu komaj še zaznavna. Posebej je treba obravnavati tudi jelšo. V sami analizi so pelodne vrednosti jelše namreč štirikrat višje, kar pomeni, da v preparatih pelod jelše absolutno prevladuje. To pomeni, da je bila poplavna okolica ob Muri v celoti porasla z jelšo. Zato smo (kot je v pelodni analizi pravilo) vrednosti nje- nega peloda delili s štiri (zato oznaka R !) in smo šele s temi vrednostnimi računali vsoto dreves nega pelod~.: Jn:.še nekaj vidi- mo: jelševi »>gaji« so bili· dejansko najbolj »Stabilna« vegetacija, saj so ves čas paraš- čali močvirne površine. Jelševje je bilo trajno pač zato, ker je z zadrževanjem vode sproti obnavljalo močvirne razmere. POVZETEK O recentnem rastju severovzhodne Slovenije imamo že nekaj dobrih fitocenoloških raziskav (WRABER 1959, 1961, 1969; ŽUPANČIČ, ČARNI 1988). Vsem je skupna nekakšna negoto- vost ob vprašanju ali je tamkajšnje rastje primar- no, to je »naravno«. Vsi raziskovalci pa so se odločili, da so borovi sestoji sekundarni. Pelodne analize, ki jih je opravila M. Culiberg (ŠERCELJ 1987) prepričljivo dokazujejo, da so borovi sestoji iz najnovejšega časa, da so torej resnično sekundarni. Še več, iz pelodnega dia- grama se vidi, da je bilo gozdno rastje na tem območju že od neolitika naprej pod močnim človekovim vplivom. Najprej je prevladovalo paš- ništvo, od bronaste dobe naprej pa se je začelo intenzivnejše poljedelstvo. Torej lahko govorimo za vse tipe gozdov. da so sekundarni, ne le za borove. Izsledki dosedanjih paleobotaničnih raz- iskav v tem prostoru še bolj potrjujejo to tezo. V rečnem produ Mure pri Petišovcih so odkrili zasuta debla hrastov (28), brestov (7) in vrbe (3). Radiokarbonska starost tega lesa je 1570 ± 1 OO let (ACCETIO 1982). Pri Hodošu pa so ob regulaciji struge reke Krke zadeli v globini 4 m na hrastovo deblo, ki se je prevrnilo v strugo pred 1270 ± 70 leti. Pelodna vsebina gline, v kateri je ležalo deblo, kaže, da so v tedanjem času, v letih okrog 600 do 800 n. š. tu popolnoma prevladovali lipovi gozdovi - zaradi paše (tab. 1 ). V bližnji vasi Čepinci pa pelodni profil iz manj- šega barja kaže, da je največ pred nekaj stoletij do nedavnega tu prevladoval borov gozd. Razvil se je na antropozoogeno skrajno degradiranih tleh. Danes je tudi tu gozd že iztrebljen (sl. 1). V Dolnjem Lakošu pri Lendavi je pelodna ana- liza profila iz vrtine ob bronastodobnem naselju pokazala podobo bolj ali manj nepretrganega pettisočletnega razvoja gozdnega rastja (sl. 2). V spodnjem delu diagrama, ki časovno spada v neolitik, je gozdno rastje bolj ali manj normalno, le jelševje v zamočvirjenih rokavih Mure in poto- kov moti gozdno sliko. Za ta čas nenavadno visoke vrednosti leske dokazujejo neolitsko pašni- ško gospodarstvo z rejo goveje živine. Bor, smreka in jelka dosegajo tedaj le nizke vrednosti, kar je bilo pričakovati. Nekoliko bolje so bili zastopani listavci - bukev, hrast, brest in jelša. O poljedelstvu v tem obdobju še ni nobenih sledi. Pelod žit se namreč pojavi šele v bronasti dobi, to je pred približno 3000 leti. V začetku železne dobe so se v tem območju nepričakovano razbohotlli gabrovi gaji, vendar ne za dolgo. Bor je namreč začel zdaj tu, zdaj tam močneje zaraščati. Prevlada borovca se je tu začela že pred več stoletji, še preden je sem prišla ajda, to pomeni pred več kot 400 leti. Te gozdiče so v najmlajšem času iztrebili in na teh površinah uredili žitna polja, kar nedvomno dokazuje izreden dvig vrednosti žitnega peloda. O samih začetkih postglacialnih gozdov sicer nimamo materialnih dokazov, ker doslej še noben profil ni segel v tisti čas. Toda ker so bili vsi gozdovi primarni, lahko sklepamo, da so bili prvi gozdovi borovo-brezovi sestoji kot povsod po Evropi. Tem so sledili mešani hrastovi gozdovi, nato leskova faza in končno bukev. Na tej stopnji se je razvoj tu najbrž ustavil, saj za Abieti·Fage- tum, kot ga poznamo iz gorskih predelov Pohorja (CUUBERG 198~J. v Alpah (CUUBERG, ŠER- CELJ, ZUPANČIC 1981) in Dinarskem gorstvu (CLILIBERG, ŠERCELJ 1981) ni bilo pogojev, ker jelka tu pač ni imela možnosti za širjenje. Zato bo najbrž pravilna domneva Zupančiča in Čar­ nega (1981 ), da se je klimaksni razvoj gibal v združbi Querco·Luzulo-Fagetum ali kaj podobne· ga. Tudi Querco-Carpinetum je bil le epizodna združba. Zgornji del diagrama iz Lakoša in dia- gram iz Čepincev zgovorno dokazujeta, da so borovi gozdovi sekundarne tvorbe kot posledica antropozoogenega delovanja. Bor je bil v starejših obdobjih zastopan celo' šibkeje kot drugod po Sloveniji. Najbolj »trajnacc združba so bili jelševi gaji, ki so se lahko ohranili zaradi vedno novih zamočvir­ jenih površin v slepih rokavih rek ali so sami vzdrževali zamočvirjenost z zadrževanjem vode (npr. Črni log). Na take površine se drugo rastje pač ni moglo naseliti. THE FORESTS IN THE REGION OF PREKMURJE IN THE NEAR AND REMOTE PAST Summary The recent vegetation of north-eastern part of Slovenia has been investigated phytocoenologi- cally by M. Wraber (1959, 1961, 1969) and by M. Zupančič and A. Čarni (1988). The authors came to the conclusion that the pine-woods were a secondary vegetational type. Pollen analyses of a core from near Dolnji Lakoš (Fig. 2) performed by M. Culiberg (ŠER- CELJ 1987) brought a convincing proof of these pine forests being a secondary formation. More yet, all types of vegetation turned out to have been under strong human impact since the neo- lithic - first by pasture and since the bronze-age also by agriculture. Further palaeobotanical inve- stigations only confirmed this statement. Altogether 38 stems of oak, elm and willow have been excavated from the gravel of the river Mura (ACCETIO, 1982). Their age proved to be 1570 ± 1 OO radiocarbon years. ln the riverbed of Krka near the village Hodoš and oak stem has been excavated from a layer of clay at a depth of 4 metres. The pollen contents of this clay demonstrated a Jime-dominated forest in the years between 600 and 800 A. D. (1270 ± 70 radiocarbon years age) (Tab. 1). ln the village Čepinci near Hodoš in a small Sphagnum marsh a core has been taken. lts pollen contents shows complete dominance of pine-forests du ring the last centuries (200 to 300 years or less) with pollen of cereals, buckwheat and corn (Fig. 1 ). LITERATURA 1. Accetto, M., 1982: Subfosilno drevje iz gramoz- nice pri Petišovcih. Gozdarski vestnik 40/9: 377- 379. 2. Culiberg, M., 1986: Palinološka raziskovanja na Lovrenškem in Ribniškem barju na Pohorju. Biološki vestnik 34/1: 1-14. 3. Culiberg, M., A. Šercelj, 1981: Pollen analyses of the sediments of Plitvička jezera (Lakes of Plitvice). Acta botanica croatica 40: 147-154. 4. Culiberg, M., A. Šercelj, M. Zupančič, 1981 : Palynologische und phytoz6nologische Unter- suchungen auf den Ledine am Hochplateau Jelo- vica (Slowenien). Razprave SAZU 4. razr. 23 {6): 175-190. 5. Šercelj, A., 1987: Podnebje in rastlinstvo: Bronasta doba na Slovenskem. Narodni muzej, Ljubljana: 19-24. 6. Wraber, M., 1961: Gozdna vegetacija Sloven- skih Goric. Biološki vestnik 9: 34-57. 7. Wraber. M., 1969: Die bodensauern F6hren- walder des slowenischen pannonischen Randge- bietes. Acta botanica croatica 28: 401-409. 8. Zupančič, M., A. Čarni, 1988: Nova združba bora v slovenskem predpanonskem obrobju. Bio- loški vestnik 36/3: 1 07-126. G. V. 5/89 223 Oxf. ~ 375.11 Preizkus delovanja radijsko vodenega vitla LIV GV 2H 50 Ado.lf TREBEC* Izvleček Trebec, A.: Preizkus delovanja radijsko vode· nega vitla LIV GV 2H 50. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 2. V prispevku so podani rezultati meritev učinka· vitosti dela z novim radijsko vodenim hidravličnim traktorskim vitlom LIV GV 2H 50. Prikazane so primerjave učinkovitosti radijsko vodenega in obi- čajnega hidravličnega villa ter navedenih nekaj značilnosti dela z daljinsko upravljanim vitlom. 1. UVOD Razvoj gozdarske opreme oz. mehaniza- cije na področju spravila lesa je dosegel v obdobju 1970-1980 velik razmah, po tem obdobju pa kaže občutne znake stagnacije. Tudi opredeljevanje izhodišč in razvojnih usmeritev za obdobje 1990-1999 ne kaže na revolucionarne spremembe. Tako bomo v prihodnjem desetletju v zmernejših terenskih razmerah od pan ja do kamionske ceste les še vedno pretežno spravljali z vlačenjem po tleh. Od izboljšav tehnologije traktorskega spravila pričakujemo predvsem: - večjo učinkovitost dela, - zmanjšanje stroškov, - razbremenitev delavca, ergonomsko ustreznejše ter varnejše delo. Podjetje LIV iz Postojne, ki se vse bolj uveljavlja kot proizvajalec gozdarske opre- me, je l. 1983 izdelalo traktorski vitel s hidravličnim upravljanjem. Z domačim zna- njem je ta izdelek uspešno dopolnilo in izdelalo prototip radijsko oz. daljinsko vode- * A. T., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, YU 224 G. V. 5/89 Synopsis Trebec, A.: Operation Test of the LIV GV 2H 50 Radio controlled Winch. Gozdarski vestnik, No. 5/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 2. The article deals with the results of the work efficiency measurement when the work is being performed with the new LIV GV 2H 50 radio controlled hydraulic tractor winch. The compari- son of the efficiency of radio controlled win eh with that of the usual hydraulic type are presented in the article and there are also some characteristics of the work with the remote controlled winch stat ed. nega traktorskega vitla. Pri Gozdnem go- spodarstvu Postojna smo novo napravo preizkusili in izmerili, v kakšni meri uporaba naprave za daljinsko vodenje traktorskega vitla skrajša čas, potreben za zbiranje lesa. Izsledke preizkusa smo podali ob pred- stavitvi gozdarskega programa podjetja LIV novembra 1988 v Postojni. 2. OPIS SISTEMA RADIJSKEGA (DALJINSKEGA) VODENJA VITLA Sistem radijskega upravljanja z vitlom omogoča daljinsko opravljanje naslednjih operacij: - sprostitev zavore bobna (za vsak bo- ben posebej) - vklop navijanja vrvi (za vsak boben posebej) - dodajanje plina traktorskemu motorju. Naprava je sestavljena iz več enot: iz oddajnika in sprejemnika z antenami ter iz električnih stikal v kabini traktorja. Oddajnik, ki ga ima delavec pri sebi, polnima z zunanjim polnilcem, npr. z avto- mobilskim akumulatorjem napetosti 12 V. Obratovalni čas napolnjenih nikelj-kadmije- vih baterij je približno 12 ur. Doseg radijskih komand je vsaj 150m. Komandni sistem prek uporabe elektron- skih ključavnic in različnihJrekvenc kristalov omogoča, da skupaj dela več traktorjev z daljinsko upravljanimi vitli, ne da bi lahko prišlo do motenj pri njihovem upravljanju. V našem primeru je bil daljinsko voden hidravlični vitel nameščen na prilagojeni kmetijski traktor IMT. 3. METODA DELA V skladu z namenom poizkusa smo merili samo čase zbiranja lesa, to je čas razvlače­ nja vrvi, čas vezanja lesa in čas privlačeva­ nja lesa. Poudariti moramo, da smo pri preizkušanju naprave za daljinsko vodenje vitJa ugotavljali le časovne prvine dela. Drugih, tudi pomembnih prvin pri zbiranju lesa (npr. obremenitev delavca, varnost dela itd.) se pri naših preizkusih nismo dotaknili. časovne vredno.sti zbiranja lesa smo me- rili po ničelni metodi. Dobljene izsledke smo nato primerjali z ustreznimi normativi za zbiranje lesa z običanjimi hidravličnimi vitli LIV GV 2H 50, ki jih sicer uporabljamo pri GG Postojna. Za beleženje časovnih in količinskih vred- nosti pri zbiranju lesa smo uporabili sne- malni list, izdelan na podlagi snemalnega lista za spravilo lesa s traktorji (2). Terenske meritve so bile opravljene na različnih terenih ob različnih pogojih dela. Brezpotja so bila v času meritev zasneže- na, blatna, mokra, zemljata, kamenita. Iz naštetega lahko sklepamo, da smo meritve učinkovitosti in uporabnosti radijsko vode- nega vitla LIV GV 2H 50 uporabljali v takšnih različnih razmerah, pri kakršnih so bili določeni tudi normativi za zbiranje lesa z običajnim hidravličnim vitlom LIV GV 2H 50. Organizacijska oblika dela je bila 1 +0. Vitel je bil nameščen na traktorju IMT 565. Z meritvami smo zajeli 113 delqvnih qi- klov zbiranja lesa na terenu dveh različnih težavnostnih kategorij. Skupaj smo spremljali zbiranje 293,0 m3 lesa (537 kosov). · Meritve smo opravili od oktobra 1987 do novembra 1988 z občasnimi, tudi daljšimi prekinitvami zaradi popravil in dopolnjeva- nja sistema radijskega vodenja vitla, vse do uporabne zanesljivosti sistemov. 4. IZSLEDKI PREIZKUSA Osnovne podatke o značilnosti terena pri delovni fazi zbiranja lesa in o količinah in strukturi bremen prikazujemo v preglednici 1. V preglednici 2 prikazujemo ugotovljene čase in izračunani faktor dodatnega časa. V neproduktivni čas zbiranja lesa smo uvrstili objektivne zastoje (to so bili pred- vsem prehodi do traktorja po privlačevanju, prevezovanje, razpleti verižic, vitlanje, si- dranje, umik za breme) ter odmore in oddi- he. Izločili smo čase, ki bi motili našo analizo, to so bili prerezovanje, premiki traktorja, dodelava, ročno zbiranje ... Normative zbiranja lesa z radijsko vode- nim vitlom smo izračunali iz regresijskih enačb, izračunanih po posameznih katego- rijah terena ter skupaj za vse kategorije terena. Normativi so podani v preglednici · 3, kjer so prikazani primerjalno z ustreznimi normativi za zbiranje lesa z običajnim vitlom LIV GV 2H 50, prav tako nameščenem na prilagojenem traktorju IMT. V preglednici 3 navajamo na podlagi regresijskih krivulj izračunane potrebne čase za zbiranje 1 m3 bremena le za tisto območje velikosti kosov, ki so bili med našim poskusom dovolj pogosti. Prihranek časa pri zbiranju lesa z uporabo radijsko vodenega vitla je pri l. kategoriji terena 18 %, pri 11. in 111. kategoriji terena pa 25%. Časovni prihranek pri delu z radijskim vode- njem vitla se torej povečuje z večanjem težavnosti terena. 5. SKLEPI Opravljeno časovno in količinsko prouče­ vanje zbiranja lesa z novim, radijsko vode- nim vitlom LIV GV 2H 50 je pokazalo, da pri zbiranJu lesa z daljinskim upravljanjem vitla prihranimo od. 18% (v zmernejših te- renskih razmerah) do 25% časa (v .težjih terenskih razmerah). Brez dvoma ima delo G. V. 5/89 225 z daljinsko vodenim vitlom še vrsto drugih prednosti, kot so varnejše delo, humaniza- cija dela idr., vendar teh prvin v naše proučevanje nismo vključili. Časovni prihra- nek pri delu z radijsko vodenim vitlom je v celoti posledica zmanjšanja dodatnega ča­ sa, sa.i potrebni časi za razvlačevanje vrvi, vezanje lesa ter privlačevanje bremena niso odvisni od načina vodenja vitJa. Še nekaj dobrih lastnosti in pomanjkljivo- sti nove naprave. a.) Dobre lastnosti: - lahkotnost upravljanja s komandnimi stikali, - zmanjšanje obremenitev delavca od ropota in vibracij (med privlačevanjem bre- mena je zunaj traktorja), - zmanjšanje možnosti poškodbe de- lavca zaradi prevrnitve traktorja, naletov hlodov do traktoja ipd., - ker daljinsko upravljanje z vitlom skoraj obvezno zahteva zanesljivo sidranje trak- torja, je podjetje LIV razvilo tudi nov način hidravličnega vodenja zadnje naletne de- ske. Poleg boljšega sidranja traktorja omo- goča to tudi učinkovitejše in kvalitetnejše rampanje lesa ob uporabi zadnje naletne (rarnpne) deske, saj lahko desko nastavimo skoraj na centimeter natančno. b.) Pomanjkljivosti: - trenutno je daljinsko upravljan le vitel, tako da še ni mogoč zagon traktorja na daljavo, vendar bo to mogoče dopolniti. Pri našem preskušanju še nekoliko prevelik radijski oddajnik, ki ga delavec nosi pri sebi, je že nadomeščen z manjšim, pri- bližne velikosti 6 x 3 x 20 cm. Tabela 1: Podatki o terenskih razmerah pri zbiranju lesa in o bremenih Kategorija Razdalja zbiranja Nagib terena Velikost bremena $tevilo kosov Povp. terena min. maks. povp. maksimalen povp. min. maks. povp. mln. maks. povp. kos m % m kom m 4 23 12 +22 -25 -9 0,36 3,57 2,43 2 17 6 0,39 11.-111., 4 21 10 +62 -54 +4 0,54 5,15 2,70 2 7 4 0,45 Povprečje 11 -1 2,59 5 0,42 Tabela 2: Sestava delovnega časa Kategorija Faktor Produktivni Neproduktivni čas terena dodat- čas zbiranja objektivni odmori zastoji nega zastoji oddihi časa % l. 1,78 56,2 33,7 10,1 43,8 11./111. 1,73 57,8 42,2 42,2 Povprečje 1,76 57,0 38,0 5,0 43,0 Tabela 3: Normativi zbiranja lesa Povp. Povp. l. kat 11.-lll.kat Skupaj drevo kos LIVGV LIV GV razlika LIVGV LIV GV razlika LIVGV LIV GV razlika 2H50 2H50 2H50 2H50 2H50 2H50 -radio -radio -radio m~ minut za 1m~ o/o minut za 1m~ o/o minut za 1m~ % 0,20 0,12 9,90 11,40 -13 0,30 0,18 7,27 8,82 -18 9,95 9,79 +2 7,21 9,31 -23 0,40 0,24 5,96 7,53 -21 7,48 8,33 -11 5,78 7,99 -28 0,50 0,27 5,52 6,76 -18 6,66 7,46 -11 5,31 7,11 -25 0,70 0,34 4,80 5,88 -19 5,30 6,46 -18 4,52 6,17 -27 1,00 0,43 4,22 5,22 -19 4,20 5,71 -26 3,88 5,47 -29 1,30 0,50 3,91 4,86 -20 3,62 5,31 -32 3,55 5,09 -30 1,70 0,57 3,68 4,58 -20 3,18 4,99 -36 3,30 4,79 -31 2,00 0,62 3,54 4,44 -20 2,93 4,84 --40 3,14 4,64 -32 226 G. V. 5/89 Uporabljene regresijske enačbe po kategorijah: l. 1 y .vT2 = 2,0246 + 0,9445 Q 11.1111. Y,vT2 = 0,0592 + 1,7812 Skupaj: v4rr2 = 1,4865 + 1 ,031o y,vT2 ... čas zbiranja za 1m 3 (min./m3) O ... povprečen kos (m3) r xy ... multipli korelacijski količnik 1 Q 1 Q rxy = 0,9608 rxy = 0,9348 rxy = 0,9321 Vsi podatki so izračunani na povprečno razdaljo zbiranja 10m. POVZETEK V postojnskem podjetju LIV so v okviru gozdar- skega programa razvili napravo za radijsko ozi- roma daljinsko vodenje hidravličnega vitra. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna smo preizkusili novo napravo in izmerili, v kakšni meri uporaba novega načina vodenja traktorskega vitra skrajša čas, potreben za zbiranje lesa. Meritve so poka- zale, da z radijsko vodenim vitram pri zbiranju lesa prihranimo v povprečju od 18% (na lažjih terenih) do 25% časa (na težjih terenih). časovni prihranek se povečuje z večanjem težavnosti terena. V primerjavi z običajnim vitlom ima radij- sko vodeni še vrsto drugih prednosti: zmanjšanje obremenitev delavca zaradi ropota in vibracij, ker je delavec med privlačevanjem zunaj traktorja, zmanjšanje možnosti poškodbe delavca zaradi prevrnitve traktorja, naleta hlodov do traktorja idr. OPERATION TEST OF THE LIV GV 2H 50 RADIO CONTROLLED WINCH Summary ln the Postojna enterprise LIV, a device for the remote control of the hydraulic winch was develo- ped in the scope of the forestry program. The (Nadaljevanje z 217. strani) 5. HOFMANN, G.: 1985. Die potentielle naturliche 1\Jettoprimarproduktion an oberirdischer Pflanzen- trockenmasse ... Beitr. Forstwirtsch. 19 (1985) 3, s. 110-116. 6. KELLER, W.: 1987. Einfacher ertragskundli- cher Bonitatsschlusser fur Waldbestande in de Schweiz Mitt schweiz. Anst. fur forsll. Versuch- swes. 54, 1 : s 1-98 Zurich. 7. KOŠIR, ž.: 1975. Zasnova uporabe prostora. Gozdarstvo. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, lJubljana. 8. KOŠIR Z.: 1979. Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev. Zbornik gozdarstva in lesarstva, L. 17. št. 1. Ljubljana. new device was tested in the Postojna forest enterprise and measurements as to the time saving in wood gathering when the new tractor winch control system is used were taken. It was established that on the ave rage 18% of time in easy terrain to 25% of time in difficult terrain was saved by the use of a radio controlled winch in wood gathering. The more the terrain is difficult, · the more time is saved in the hauling process. There are al so other advantages the radio control- led winch has in comparison to the usual (hydrau- lic) one: reduction of worker's exposure to noise and vibrations because the worker needn't be in the tractor when the process of hauling is being carried out; it is less possible that a worker be injured by the turning over of a tractor, by trunck run against tractor etc. VIRI 1. GG Postojna, DSSS: Računalniškaobdelava podatkov snemanj časovnih in količinskih vredno- sti zbiranja lesa z uporabo radijsko vodenega villa, GG Postojna 1988. 2. KRIVEC, A.: Proučevanje traktorskega spra- vila lesa, IGLG, Strokovna in znanstvena dela 65, Ljubljana 1979. 9. KOTAR, M.: 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znan- stvena dela št. 59, IGLG, Ljubljana. 1 O. KOTAR, M.: 1985. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 (1985). s. 107-126. 11. SLOBODA, 8: 1975. Die Bewertung der Standorte mit absoluter Bonitierung. CBL. ges. Forstwesen 92 (1975), 1, 25-46. 12. STERBA, M.: 1974. Ertragskundliche Hypot- hesen uber den Standort. Institut f. forstliche Ertragslehre der Hochschule fur Bodenkultur, Wien 1974. G. V. 5189 227 Oxf.: 0~~01 O Računalniški obračun del pri gradnjah gozdnih prometnic Mitja CIMPERŠEK* Z uveljavitvijo panožnega sporazuma smo med redna opravila sprejeli tudi podrobno členitev in ovrednotenje del pri gradnjah gozdnih cest in vlak. Po zagotovilu predlaga- teljev tega sporazuma so normativi skupek terenskih snemanj in raziskav, praktičnih iz- kušenj in že preverjenih splošnih gradbeni- ških meril za ugotavljanje učinkov. V nespre- menjeni obliki smo jih sprejeli tudi v Gozdnem gospodarstvu Celje. Pri praktičnem delu pa smo ugotovili, da tako razdrobljenih del ne moremo določati z enostavnimi merjenji in izračuni. Zato smo izdelali posebno metodo terenskih snemanj in obdelavo podatkov na računalniku. 1. MATEMATIČNA REŠITEV Osnovo našega izračuna sestavljajo tri enostavno merljive količine: - nagib terena (T), - višina izkopne brežine (H) in - nagib brežine (B). Izpeljava obrazcev je razvidna iz priloge 1 in se nanaša samo na mešane profile, ki pre~ladujejo v večini primerov. Površino celotnega profila dobimo iz for- mule (1). Če imamo v profilu tudi kamnita tla, sočasno z brežino izmerimo tudi tisto višino kamnine (K), ki smo jo morali prej zdrobiti z razstrelivom. Ploščino tega dela profila izračunamo po obrazcu (2). Izpeljava vzorca je zasnovana na predpostavki, da sloji kamnite hribine potekajo vzporedno s površino terena. Pri delu z bagrom dodatno ovrednotimo še tiste količine materiala, ki so bile škarpira- * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Celje, TOZD gozdarstvo Boč, 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 17, YU 228 G. V. 5189 ne. Te izračunamo po obrazcih, ki so poja~ snjeni na prilogi 2. V vsakem profilu izmerimo tudi širino z buldožerjem zglajenega dela planuma. Iz tega podatka dobimo površine planiranja. Z izmerjeno razdaljo in nagibom nivelete med dvema sosednjima profiloma dobimo vsa iskana povprečja. 2. TERENSKE MERITVE Prevzem gradbenih del lahko opravita dve osebi, vendar gre delo hitreje od rok, če je navzoč še tretji. Običajno pri prevzemu sode- ljujejo predstavniki gozdnega obrata kot vla- gat~lji in zastopniki izvajalca, to so gradbeni- ki. Merilna mesta - snemalne profile - izbe~ remo tam, kjer se občutneje spremeni vsaj en vplivni dejavnik. Razdalje merimo s tra- kom, brežine pa s 5-6 m dolgo zložljivo lata. Za merjenje nagibov brežin uporabljamo po- seben kotomer, s padomerom pa merimo nagibne kote terena in po potrebi preverjamo nagibne nivelete. Dvojica lahko prevzame zemeljska dela na kilometer dolgi trasi v poldrugi uri. 3. RAČUNALNIŠKI PROGRAM Računalniški program je izdelan tako, da pred začetkom del ažuriramo cene gradbenih storitev. To je pomemben predpogoj zaradi inHacije. Sledi vnašanje izmerjenih podatkov po posameznih profilih. Na koncu zahteva program še vpis števila panjev (združenih po debelinskih stopnjah), ki smo jih prej razstre- lili. Računalnik najprej izpiše vstavljene podat- ke. Druga ~abela vsebuje izračunane količine po posameznih profilih. Te so ločene po vrstah del, kategorijah, pogojih miniranja in razvrščene v razrede (do 2m3, od 2 do 4m3 Priloga 1: Obrazec za izračun površin izkopa <;-- ,~ ~~~~==~~======~~----- ~ _""...' ~ J /A""i ~- A? - ~--_.-J / -· 1(".-n;...-----~-~ ::;.,.--:r- - 1 zemlja P=h*(A1 +A2)/2 - h* A2/2 =h/2*(At +A2 -A2) = h/2* A1 TAN(n=h/(A1 +A2) / "" kamen A1 =h/TAN(T)-A2 A2 = COS(B} * H h=SIN(B)*H A 1 = H * SIN(B) /TAN(n- H * COS(B) = H * (SIN(B) /T AN(T) -COS(B)) P = H * H * SIN(B) * (SIN(B) /TAN(n-coS(B))/ 2 ... (1) F=K/H PK=P*F* F ... (2) V računalniških jezikih imajo znaki naslednji pomen: .. množenje 1 deljenje Priloga 2: Obrazec za izračun površin škarpiranja V računalniških jeZikih imajo znaki naslednji pomen: *množenje, 1 deljenje Za F glej prilogo 1 . / .;' .,.,. kamen SIN(90-B) =Z/V Z= V*(90-B) TANT(T) = V/A1 V=A1 *TAN(T} PSZ=H*Z/2 PSZ= H*A1 *TAN(n*SIN(90-B}/ 2 ... 3 PSK= PSZ*F*F ... (4} G. '\1. 5/89 229 in nad 4m3). V tretji tabeli- rekapitulaciji, so vse količine seštete in pomnožene s cenami. Za kilometer vlake ali ceste trajata vnaša- nje in istočasni izpis manj kot 30 minut. SKLEP Po dveletnih izkušnjah in primerjavah ugo- tavljamo, da so normativi zanesljiva podlaga za vrednotenje gradbenih storitev. Nekoliko prenizki so pri nižjih kategorijah in tam, kjer so izkopne količine na tekoči meter večje od 3-4m3• V takih primerih so gradbeni stroški previsoki. Obratno pa potegnejo krajši konec Oxf.: 907.1 gradbeniki pri majhnih izkopih in v kamenju. Najneugodnejši je položen kraški svet, kjer je veliko miniranja in malo odrivnega materia- la. Kot je razvidno iz sestavka, je izračun količin enostaven, hiter in natančen. Odpa- dejo vsa risanja in planimetriranja profilov ter veliko zmotljivega računanja. Z manjšimi popravki bodo postali normativi gradbenih storitev kakovostna podlaga za ugotavljanje učinkovitosti gozdnega gradbe- ništva. To pa je trdno izhodišče za smotrno načrtovanje optimalne gostote in poteka goz- dnih komunikacij. Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda Tudi pobuda gozdnim gospodarstvom za osnovanje »GOZDNIH GAJEV«· Lado ELERŠEK* 1. O LEPOTI GOZDOV RAZMIŠLJAMO TUDI GOZDARJI Da tudi gozdarji ne živimo le od lesa in kruha, dokazuje dobro obiskan seminar O lepoti drevesa in gozda, ki sta ga priredila VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakul- tete in Splošno združenje gozdnogospodar- skih organizacij SR Slovenije 19. in 20. novembra 1987 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. O nekaterih svojih estetskih »srečanjih« z go- zdom sem v tej reviji že pisal (4), a so se mi po poslušanju seminarja porodile na to temo še nove misli. Saj se nam tudi gozd vsak dan prikazuje v drugi luči in drugi izrazni podobi. Znanost o lepem imenujemo estetiko. Estetsko kot vrednostni pojem izraža ·celo vrsto čustvenih odnosov, ki temeljijo na človeški biološki, psihološki in socialni biti. * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 230 G. V. 5/89 Izvor estetskih doživetij je v vidnih, zvočnih, besednih in drugih zaznavah. Estetiko go- zda pa opredeljuje ANKO {2) kot nauk o vseh vidikih lepega, povezanega z gozdom. Doživljanje lepote je ugodje, vendar so za to doživetje različni ljudje različno ))od- prti<<. Slikarske razstave in koncerte obi- skuje le manjšina. Podobno je z estetskimi vrednotami gozda: doživljajo jih le nekateri ljudje. Čeprav so naši predniki živeli v gozdu in ob robu gozda, je današnji mestni človek od gozda zelo odtujen. Očitno mu mesto nudi več in silnice, ki ga vežejo nanj, so močnejše od tistih, ki ga povezujejo z naravo, tudi z gozdom. Zato se tudi mesta tako razraščajo, medtem ko se podeželje vse bolj prazni. Nekateri vplivi na razporeditev ljudi v prostoru: Razlogi, ki vplivajo na to, da živi ve- čina ljudi v urbanih naseljih (močnejši): - želja po življenju v večji skupnosti - ugodje komunalnih uslug - bližina delovnega mesta - kulturne ustanove - itd. Razlogi, ki nas trajno ali vsaj občasno vežejo na (gozdno) naravo (šibkejši): - gibanje na svežem zraku - beg pred mestno nesnago {materialno in moralno) - želja po tišini - stik z lepoto gozda - nabiranje gob in gozdnih sadežev - itd. Gotovo je tudi stik z lepoto gozda eden izmed razlogov, zaradi katerih ljudje zaha- jajo v gozd, za nekatere seveda bolj, za druge manj tehten. Po drugi strani pa človekova navezanost na gozd le ni zanemarljiva. »Sodobne razi- skave potrjujejo, da pridobitve civilizacije ne morejo popolnoma nadomestiti narav- nega okolja. Clovek se namreč nanj ču­ stveno in fiziološko popolnoma drugače odziva kot na kakršnokoli svojo stvaritev, stik z naravnim okoljem ostaja človekova prvinska potreba« {GOLOB, 5). V istem članku so objavljene tudi zanimive ugotovit- ve različnih anket. Iz njih je razvidno, da tako Slovenci kot Nemci, Avstrijci in Fran- cozi najraje zahajajo v gozdove in šele nato na morje, v gore ter k jezerom, rekam in livadam. DELITEV ESTETIKE GOZDA PO RAVNEH --------------- 1 ------------ l. VIDNAZAZNAVA 11. ZVOČNA ZAZNAVA 111. ZAZNAVAZDRUGIMI ČUTILI A Različna oddaljenost od opazovalca A. B Vrsta narave 1. Gozd, gozdna krajina 2. Prvine gozda 3. Detajli 4. Miniature B. 1. Rastlinski svet 2. Živalski svet 3. Neživa narava c. 1. Nedotaknjena narava c Povezanost s človekom 2. V gozdu je prisotno človekovo delo (gozdna pota, znamenja, posekan les, ... ) 3. Človek v gozdu, ko je gozd človeku Povezanost z letnim časom D Glede na umetniški način dojemanja E ? samo prostor za dejavnost {gozdni delavec, sprehajalec, nabiralec, lovec, ... ) č. 1. Pomladanski gozd 2. Poletni gozd 3. Jesenski gozd 4. Zimski gozd D. 1. Grafično videnje 2. Ekspresionistično videnje 3. lmpresionistično videnje 4. Gotski vtis 5. Renesančni vtis 6. Baročni vtis G. V. 5/89 231 Spomenik (C2 : A3) Smreke v megli (C1 : Č3) Sprehajalca (C3 :Č4) Svetloba meglenega jutra (03 : C1) 232 G. V. 5/89 2. POSKUS RAZVRŠČANJA GOZDNE ESTETIKE Ker se pojavlja estetika gozda na različ­ nih ravneh in v različnih oblikah, jo lahko tudi razveji mo in prikažemo njeno zgradbo. Predstavljena shema je le poskus delitve gozdne estetike, po kateri sem razporedil tudi fotografski del prispevka. Oznaka v oklepaju pri fotografiji pomeni pripadnost področju gozdne estetike po tej shemi. Tako si lahko tudi sicer razvrščamo fotogra- fije, kar nam omogoča lažje iskanje zažele- nih motivov. Popis in iskanje motivov si lahko uredimo tudi na računalniku. Pri dojemanju estetike gozda lahko dolo- čene ravni in prvine izrazitQ prevladujejo ali pa se poljubno mešajo. Menim, da je delitev gozdne estetike umestna. Kar razčlenimo, lažje obvladamo. To velja tudi za gozdno estetiko. Vprašanje je seveda, kako to narediti? Kot sem že poudaril, gre le za poskus takšne razčleni­ tva. Razčlenitev doreči je kaj zahtevna naloga in jo prepuščam času in boljšim strokovnjakom. 3. POBUDA GOZDNIM GOSPODARSTVOM ZA OSNOVANJE >>GOZDNIH GAJEV« Pri gospodarjenju z gozdovi postajajo »ostale« vloge gozdov vse pomembnejše. Tudi v Gozdarskem vestniku beremo: >>da gozdarji uspavani od zakonske zaščite de- lujejo vse preveč togo in zbirokratizirano, ... spremembe pa naj bi gozdarja resnično približale gozdu in naravi« (6). Prav o tem, kako približati čim več ljudi gozdu in lepoti gozdne narave, so veliko povedali tudi sami gozdarji (razpravljalci) na omenjenem seminarju. Gozdarji naj družbi ne bi posre- dovali le gmotne dobrine »kubikecc, ampak tudi duhovne dobrine njim >>Zaupanecc goz- dne narave. O enem izmed možnih načinov tega udejanjanja pa govori moj predlog. Predlagam, da bi zaradi poudarjanja estetske vloge gozda in povezovanja s širšo javnostjo gozdna gospodarstva (ali obrati) oblikovali večdesethektarske gozd- ne objekte z izrazito poudarjeno estetsko vlogo (kar pri nekaterih GG v skromni obliki tudi že obstaja). Ti objekti pa ne bi bili namenjeni samo obiskovalcem, ampak tudi gozdarjem, ker bi se v njih učili in izpopol- njevali pri negovanju estetske vloge gozda. Konec koncev bi se s posrečeno urejenim »gajem(( (morda je boljši izraz »parkcc ali »zeleni pas(() gozdarji tudi postavili. Drevje v nekdanjih grajskih parkih, s katerimi so se nekoč postavljali )>grajski((, nas še vedno navdušuje, spodbuja k izvedbi te zamisli. Takšen gozd ne bi bil enonamenski, deloval bi v vseh svojih vlogah. Estetsko vlogo bi tu gozdarji le izrazito poudarili, kar na celotni gozdni površini s prevladujoča lesnopridelovalno vlogo ni mogoče. Skozi takšne sestoje bi bilo primerno speljati tudi gozdne učne poti. Pri oblikovanju gozdnega parka oziroma gaja naj bi upoštevali (ne brezpogojno) tudi naslednje: - nenavadno oblikovano drevje, - nadpovprečno debelo ali visoko· dre- vje, - barvne kontraste (npr. brezov nasad pred nasadom iglavcev), - drevje, ki se odlikuje z jesensko barvi- tostjo (npr. rdeči hrast), - živo cvetoče drevje in grmovje (npr. divje češnje, črni trn), - tudi nekatere tuje drevesne vrste, ki so se pri nas že uveljavile (npr. tulipovec, mamutovec, različne jelke), - oblikovati je treba gozdne jase, s kate- rih lahko drevje zaznamo v celoti, - uredili naj bi ustrezne steze in postavili napisne table z okolju primerno vsebino. Navedeno značilno drevje bomo deloma našli že v naravnem gozdu, pogosto pa ga bomo morali šele posadili. Primerno rasti- šče, gozdna zasnova, gozdarjeva vnema, deloma tudi denar in razumevanje predpo- stavljenih so najpomembnejše prvine pri snovanju takega >>parka((. ln ker raste dre- vje počasi, potrebujemo poleg vsega nave- denega tudi čas. Dilema, ali poudariti estetsko vlogo ena- komerno v vsem gozdu ali tudi izraziteje v določenem ožjem predelu, gotovo obstaja. če se zgledujemo po naravi, vidimo, da so tudi same naravne danosti prav neenako- merno razporejene. Vzorna ureditev dolo- čenega predela gozda je tudi bolj opazna. G. V. 5/89 233 Moj zap1s Je le pobuda. O umestnosti osnovanja· »gozdnih gajev>Kakšno zemljo ljubijo gozdna drevesa in kakšna lega je zanje prava«, Ibid. 1871. »O gospo- Novice iz Bistre Spodnja postaja gravitacijske žičnice v So- teski spreminja podobo. Na sliki je Janez Cvetek, tesar iz Ukanca pri Bohinju, z eno od 3300 skodel, ki jih je namestil na njeni južni strani strehe. Ob tem smo dolžni posebno zahvalo vodilnim delavcem GG Bled in njegove TOZD Bohinjska Bistrica ter tovarišema Cirilu Remicu in mag. Ja- nezu Pogačniku iz Splošnega združenja Gozdarstva Slovenije, ki so pokazali veliko razumevanja za pobudo, da objekt iztrgamo zobu časa in s tem omogočili, da so se obnovitvena dela na njem pričela in da tako lepo napredujejo. 240 G. V. 5/89 darstvu v gozdih na Krasu«, Ibid. 1882. »Sad imo smolnati bor!<<, Ibid. 1884. »Opazke pri pogozdovanju«, Ibid. 1886. Občina Zgornje Vreme je leta 1886 ime- novala Franca Padarja zaradi zaslug pri pogozdovanju golih kraških zemljišč za častnega občana. Cvetka Koler V Jelendolu in na Jezerskem smo naleteli na ogrodje Vrtačnikovih obes nih postaj nek- danje žičnice. Najdene dele smo odpeljali boljšim časom naproti. Za pomoč pri delu se zahvaljujemo direktorju TOZD Transport in mehanizacija GG Kranj tovarišu Viljemu Novaku in kolegu Miranu Hafnerju. ,.. • .., .• . --.:-•·1~4· J~;;~ti4~M~~~~~~~t~~}tii~~~~3~~~ NUDIMO EKONOMIČNA, VARNA IN EKOLOŠKO ČISTA VOZILA TER NADOMESTNE DELE. TAM Avtotrgovina TOZD PRODAJNA ORGANIZACIJA MARIBOR Maribor, Ptujska c. 184, telefon 413 11 O YU ISSN OOii-2723 lik 06/89 Ljubljana SloweniJa STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO "1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 6 Ljubljana, junij "1 989 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 241 Janez Pogačnik Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije The Planning and Exercising of Forest Re- creation 252 Niko Torelli, Andrej Kermavnar, Katarina Čufar, Dušan Robič Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem Correlation between the Reproductive Growth in Silver Fir and its Decline 256 Janez Titovšek V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč maces- nov zavijač (Spilonota laricana Hein.) Besides Zeiraphera diniana Gu. also SpiJo- nata laricana Hein. has emerged in Slovenia 260 Lojze Žgajnar Vrste in uporabnost strojev za cepljenje lesa 267 Slavko Klančičar Destilarna eteričnega olja v Obrhu 271 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - mnenje o MHE Zadnjica 273 Živan Veselič Strokovna ekskurzija slovenskih gozdarjev v gozdove ZR Nemčije 279 Marjan Zupančič, Miran čas Kamenodobna narava sodobnega človeka 282 Iz domače in tuje prakse ~84 Sporočilo - stoletnica izločitve pragozdov na Slovenskem 285 Strokovna srečanja Naslovna stran: Igor Smolej: Na Ciglarjevi poti Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir,. Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anke, dr. Franc Batlč, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta "1 5 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 0"1 -678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Letna naročnina za delovne organizacije 500.000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 50.000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. "1 974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 907.2 Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije Janez POGAČNIK* Izvleček Pogačnik, J.: Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije. Gozdarski vestnik št. 6/1989. V sloven& ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Avtor definira rekreacijsko območje in podaja nekaj domačih in tujih izkušenj o načrtovanju rekreacije sploh. Na teh izkušnjah je oblikovan sistem in opisane so stopnje načrtovanja in plani- ranja gozdne rekreacije. Rezultate posameznih stopenj načrtovanja je mogoče vključiti tudi v sistem gozdnogospodarskega načrtovanja. 1. UVOD Hkrati z naraščanjem prebivalstva, ki je tudi vedno bolj gibljivo in ima več prostega časa ter vse hitrejšim razvojem urbanizacije se povečujejo tudi zahteve in potrebe po gozdni rekreaciji. Razvoj rekreacije v gozdu je nujno treba strokovno usklajevati z go- zdom kot naravno tvorbo in z njegovimi ostalimi vlogami. Pri tem je potreben inter- disciplinarni pristop. Gozdarji se moramo pri svojem rednem delu vključevati v zbira- nje nekaterih podatkov o obiskovalcih go- zdov, kakor tudi o tistih dodatnih informaci- jah, ki omogočajo ugotavljanje primernih površin za rekreacijo. Le tako bomo že od vsega začetka lahko dejavno sodelovali pri načrtovanju rekreacije ljudi v gozdni krajini. Zato bom skušal na podlagi domačih in tujih spoznanj podati faze načrtovanja in planiranja gozdne rekreacije. Tako bi lažje raumeli, koliko in kdaj moremo in moramo že pri gozdnogospodarskem načrtovanju vsebinsko upoštevati posamezne stopnje načrtovanja rekreacije, ko uveljavljamo več- * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, YU Synopsis Pogačnik, J.: The Planning and Exercising of Forest Recreation. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The article gives a definition of the recreation area phenomenon as well as it presents some experiences in the planning of recreation in ge_ne- ral. Based on these experiences, the system of planning and exercising of forest recreation has been formed and a description of planning and exercising stages has been made. The results of individual planning stages can also be incorpora- ted into the forest management planning system. namensko vlogo gozda. Na območjih, kjer bo gozdna rekreacija dobila velik pomen, jo bomo gotovo morali načrtovati tako, kot je prikazano v tem prispevku. Izdelati bo treba ustrezne (posebne) načrte, na podlagi katerih bomo usklajevali interese in dejavno usmerjali razvoj gozdnega prostora. S temi načrti bomo morali predvsem zagotoviti: - določene usmeritve (poučitve) za obi- skovalce; - prilagoditev gozdnogospodarskih ci- ljev; - prostorsko in funkcionalno členitev po- vršin za rekreacijo; - program potrebne opreme za načrto­ vane dejavnosti; - kalkulacijo stroškov za vsa dela v ob- močju, ki jih zahteva spremenjena raba gozda. 2. OPREDELITEV PROBLEMATIKE Načrtovanje rekreacije sploh (in tudi goz- dne) ima nalogo zagotavljati razumno iz- rabo rekreacijskih možnosti, ki jih ponuja določen prostor. Pri tem je treba določiti zadovoljive rekreacijske površine in na- prave za sedanje in bodoče potrebe prebi- G. V. 6/89 241 valstva. To pa pomeni določiti tipe uporab- nikov rekreacije, kakovost, lokacijo (pro- stor) in časovno merjenje rekreacijskega razvoja. Za vse tipe uporabnikov moramo predvideti razvoj in vrsto rekreacije, kdaj in v kakšnem obsegu bo določena lokacija uporabna za javnost. Določiti moramo tudi, kdaj in v kakšni meri razviti določeno ob- močje za uravnotežen prostorski razvoj. V primeru načrtovanja rekreacije moramo tudi ugotoviti kako bo vplivala na ostale gozdne površine. Rekreacijsko območje je slabo določeno, pojem različno uporabljajo, saj ga je težko opredeliti in omejiti. Rekreacijsko območje je lahko vsak prostor nepozidane krajine, v katerem prevladujejo naravne prostorske prvine. Pri izločanju rekreacijskega območja od- ločajo na splošno merila rekreacijske dejav- nosti in merila 'fiziognomske narave. Merila dejavnosti izbiramo na podlagi ugotovitve, kaj je za določeno dejavnost primerno (npr.: za taborjenje, smučanje, sprehode ... ). Me- rila fiziognomske narave pa izražajo značil­ nosti območja, ki jih zaznavamo in opisu- jemo z izrazi kot lepo, raznoliko, privlačno itd. Rekreacijska območja so območja, ki omogočajo ljudem sproščanje in krepitev duševnit-1 in telesnih moči. Izločanje površin za rekreacijo sodi po svoji naravi k regionalnemu načrtovanju (razen gozdnogospodarskega območja), kjer je mogoče zahtevam za rekreacijo iz večjih mest zadostiti šele v širšem prostoru. Rekreacijo je mogoče uspešno načrtovati le, če imamo pred očmi vso krajino in vse rabe prostora (npr. ne le gozdarstva v gozdu). Zato moramo vedeti, da je pri izdelavi načrtov za rekreacijo nujno po- trebno tesno sodelovanje med krajinskim in urbanističnim načrtovanjem ter med kra- jinskim načrtovanjem in načrtovanjem dru- gih strok (npr. kmetijstva, gozdarstva, na- ravne dediščine itd.). Krajinski načrtovalec je najbolj poklican za to delo, ker pozna razvojne potrebe v prostoru in s krajinsko- načrtovalskim raziskovanjem osnov izdela predloge za večstranske in sočasne inten- zivne rabe krajine. Možnosti, da bi lahko enostransko razvijali določeno območje, bodo vedno manjše. Pri obstoječem si- stemu urejanja prostora je izločanje rekrea- 242 G. V. 6/89 cijskega območja pri družbenem planiranju in urejanju prostora na ravni republike in občin. 3. DOMAČA IN TUJA SPOZNANJA Domače izkušnje z načrtovanjem rekrea- cije segajo v preteklo desetletje, ko je bila za Regionalni prostorski plan SR Slovenije izdelana študija o zasnovi uporabe prostora za rekreacijo (Jeršič, 1976). Z njo so poda- ni: - vsebinski in metodološki temelji na- črtovanja rekreacije, - osnovna izhodišča izbire, oblikovanja in opremljanja rekreacijskih območij, - stanje ter predvidevanje razvoja re- kreacijskih navad in - določitev primernosti prostora za re- kreacijo v Sloveniji. Na teh izkušnjah in po tujih zgledih so bile napravljena nekatere študije, ki vključu­ jejo tudi vrednotenje rekreacijskega poten- ciala (1, 12) ali izdelane analize ritma dnev- nega in letnega obiska v gozc;lu, dejavnosti obiskovalcev in njihove socialne strukture itd. (1 O, 13). številni avtorji (1, 2, 4, 1 O, 11 ... ) pri ugotavljanju območij za rekrea- cijo poudarjajo pomen naravnih dejavni- kov. Tako kot merila vključujejo: gozdne in vodne robove, razgledišča, višinsko razliko, tipe tal, podnebje itd., s katerimi je mogoče opredeliti naravno osnovo območja. Za do- ločitev dostopnosti jim služijo merila, kot so vrsta, obseg in kakovost komunikacij ter časovna oddaljenost od večjih krajev, med- tem ko pri družbenoekonomski opremljeno- sti prostora vključujejo vse možne poto- valne cilje (npr.: naravni in kulturni spome- niki ali znamenitosti, gostišča, rekreacijska oprema itd.). Seveda pa pri tem upoštevajo tudi moteče dejavnike, kot so: onesnaže- nost ozračja, hrup, neprimerne zgradbe, neprimerni sestoji, daljnovodi, smetišča itd. Na podlagi potreb po rekreaciji in norma- tivni površini za posamezne rekreacijske dejavnosti ter z opisanimi merili so že izločena rekreacijska območja okoli večjih uporabnih središč, okrevališč ali počitniških območij. Ugotovljeno je, da so potrebne skupne osnove za gospodarjenje z gozdom in razvoj rekreacije (11 ). Tujski promet prinaša obveznosti tudi gozdarstvu (SCHEIRINA 1982), saj so gozdovi tudi prostor za rekreacijo ter dejavnik varovanja širšega okolja. Po nekaterih virih ugotavlja~ mo, da je znatna povezanost med gozdna- tostjo in vrednostjo površin za rekreacijo. Tako Turovski uporablja trigonometrično funkcijo in dobi najvišjo vrednost pri 40% gozdnatosti. Bergman uporablja eksponen- cialno krivuljo, ki daje optimalno vrednost pri 60% gozdnatosti. Po Harwegu naj bi bilo v rekreacijskem območju minimalno 30-40 %, maksimalno 80% in optimalno 67% gozda. Ni pa v rekreacijskem območju vsa površina enakomerno obremenjena. Po neki raziskavi (9) v izrazito rekreacij- skem območju, v katerega je prihajalo do 90 obiskovalcev/ha v enem dnevu, na 60% gozdnih površin sploh niso opazili obisko- valcev. 4. OSNOVNE STOPNJE NAČRTOVANJA REKREACIJE Stopnje načrtovanja in planiranja rekrea- cije so: l. Opredelitev stanja in problemov JI. Razvojni del: globalna prostorska, ekonomska in socialna politika (opredelitve ciljev) liJ. Ugotovitev stanja in napoved potreb lV. Vrednotenje prostora V. Izločitev prednostnega območja za rekreacijo VI. Usklajevanje s strokovnimi in delnimi plani VIl. Detajliranje in oblikovanje plana in ukrepov Vlil. Predstavitev plana v končni obliki Težišče načrtovanja je na prvih petih stopnjah, medtem ko gre pri zadnjih treh predvsem za proces planiranja; naloga načrtovanja je, da pokaže alternativne možne rešitve. 4.1. Opredelitev stanja in problemov V tem delu zajemamo: osnovno oprede- litev prostora, naravne razmere, obstoječe rabe tal, obstoječe prednostne površine, škode in nevarnosti ter pomembnost ob- močja za rekreacijo. Prikažemo jih opisno, tabelarno in s kar- tami. Večino podatkov lahko dobimo iz osnovnega gozdarskega informacijskega sistema, prikažemo pa jih prirejene oz. dopolnjene glede na potrebe in zahteve rekreacije. 4.2. Razvojni del, opredelitev ciljev Kompleksni cilji razvoja rekreacije so se- stavni del globalne prostorske, ekonom- ske in socialne politike. S splošnimi cilji naj bi vplivali tudi na rekreativna navade. Družbeni cilji razvoja rekreacije v prostoru so opredeljeni z ustavnimi in zakonskimi določili. Zajeti so v različnih dokumentih, ki se nanašajo na dolgoročni razvoj prostora. Stopnja konkretizacija teh ciljev je še nizka, ker je vrednotenje zahtev in potreb družbe lahko zelo različno. Nastal je problem, ker ne vemo, kaj je za človeka največja vred- nost: manjkajo merila in količinski kazatelji nekaterih vrednot, tudi rekreacije. Vrednost posameznih prvin se hitro spreminja, zato jih prav v navedenih dokumentih za prostor- ski razvoj navadno ni in jih je treba šele smiselno izluščiti iz osnovnih izhodišč zako- nodaje. 4.3. Ugotovitev sedanjih in prihodnjih rekreacijskih potreb številne raziskave kažejo, da se želje in potrebe po rekreaciji na posameznih re- kreacijskih območjih razlikujejo. Statistika zajema zelo malo uporabnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko odgovorili na vse želje in potrebe. Za ugotavljanje rekreacij- skih potreb in navad prebivalcev lahko uporabljamo različne metode: - metoda opazovanja: • postopek trenutnih posnetkov na vid- nem območju, • postopek intervalnih posnetkov, • celodnevno opazovanje po programu na določenih točkah. Opazovanje je lahko vezano na: • opazovanje v določenih dneh, • celoletno opazovanje; - metoda anketiranja obiskovalcev; - kombinirana metoda. Ločimo: - izvirno območje, G. V. 6/89 243 - izvirno in ciljno območje, - ciljno območje. Uporabljamo: - pragmatsko merjenje, štetje, hipote- tične cenitve, neposredne cenitve. Za napoved povpraševanja po rekreaciji uporabimo splošna izhodišča za napovedo- vanje: - ankete, - ekonomske kazalce in - matematično statistične modele. Izhodišča: - prevzeto ravnanje, - različno časovno razdobje in težnje, - gospodarska teorija z eno ali več ja- snimi spremenljivkami. Prvi dve izhodišči sta razum ljivi, pri zadnji pa uporabljamo npr. zakonitost gibanja šte- vlla ljudi, ki se rekreirajo, v odvisnosti od osebnih dohodkov in izobrazbe, tj. oslonimo se na tiste zanesljive spremenljivke, ki so v tesnejši povezavi s kazalci, ki nas zanima- jo. Za izračun omenjenih povezav (odvisno- sti) uporabljamo različne enačbe: linearne, potencialne, eksponentne ali hiperbolske. Sinteza podatkov nam omogoča, da opre- delimo: - število udeležencev v rekreaciji, - normative potrebnih površin za posa- mezno dejavnost na prebivalca, - izračun potrebnih površin za posame- zne oz. skupne dejavnosti v določenem prostoru. Načrtovalci skušajo ugotoviti rekreacijske navade prebivalcev z višjim standardom ali pa iščejo primerjavo z razvitejšimi država- mi. Vsekakor bi morali glede bližnje rekrea- cije, izletniških potovanj ali počitniških oddi- hov z anketo ugotoviti: - koliko ljudi hodi na omenjene oblike rekreacije, - zakaj hodijo na določeno rekreacijsko območje, - odvisnost posameznih motivov, ki pri- vabljajo obiskovalce, - kam hodijo, - kaj potrebujejo za rekreacijo, - morebitne težnje spreminjanja zahtev, ki jih narekujejo dejavniki (razvoj prebival- stva in urbanizacije, gospodarska rast in družbeni razvoj, možnost reševanja delov- nega časa, spremembe standarda in so- 244 G. V. 6/89 cialne strukture, spremenjene transportne razmere) in tudi endogeni dejavniki (spre- menjene potrebe, prestiž, modne spre- membe ln težnje, spremenjene rekreacijske ponudbe, vprašanje presoje usmerjanja razvoja v prostoru ipd.). 4.4. Vrednotenje prostora 4.4.1 . Uvodna razlaga Pri vrednotenju prostora za rekreacijo moramo upoštevati: - katere so pomembne rekreacijske de- javnosti obiskovalcev območja, - kakšne zahteve (merila) so pomembne pri izbiri prostora za določeno dejavnost, - kako določiti prioriteto posameznih de- javnosti, - kako povezati različne dejavnosti glede na zahteve po naravnih dejavnikih, dostopnosti in opremo prostora. Raziskave kažejo, da je mogoče na pod- lagi določenih meril opredeliti območja, ki so bolj ali manj primerna za razvoj rekrea- cije na prostem. V osnovi imamo tri osnovne skupine meril - omejevalne, - razmejevalne, - diferencialne. Prva skupina upošteva zahteve po varno- sti ljudi pred škodljivimi vplivi. Zajema ne- varnosti in tveganja (rušenje kamenja, vi- soke vode, plazove itd. pa tudi imisijo, hrup, onesnažen zrak, kakovost vode itd.). Druga skupina meril išče območja, ki so dosegljiva peš ali z avtom, vključujejo na- ravno pestrost (rabo tal) in okolje. S tretjo skupino meril razmejimo prostor po primernosti rekreacije glede na vredno- tenje: - naravne primernosti, - dostopnosti, - razpoložljivo opremo za rekreacijo. Uporabljamo lahko široko paleto prvin iz vseh treh skupin meril ali pa damo prednost le eni skupini. Več raziskav in tudi izkušnje doma potrju- jejo velik pomen naravnih danosti prostora za rekreacijo in turizem. Njihova prednost sloni na: - optično-estetskih vtisih, ki jih nudi kra- jina, - neposrednem vplivu na človeški orga- nizem, - uporabnosti krajine za različne vrste rekreacije in dejavnosti. Za analizo in vrednotenje naravnih dano- sti prostora so potrebni številni podatki. Lahko so tudi manj natančni, da jih le pridobimo z enotno metodo in določeno stopnjo podrobnosti. Na podlagi take ana- lize lahko usmerjamo razvoj in planiramo prostor za rekreacijo. 4.4.2. Izbira meril Za vsako dejavnost v določenem rekrea- cijskem območju veljajo merila, s katerimi je mogoče definirati stopnjo primernosti prostora. Merila morajo biti izbrana tako, da definirajo postavljeni cilj, so sprejemljiva, prepričljiva in uporabna. Izberemo merila, ki so skupna za vse ali za glavne dejavnosti rekreacije v gozdnem prostoru, le da bodo vrednosti različne za posamezne dejavno- sti. Skupne vrednosti po vseh uporabljenih merilih dajo potencialno vrednost opremlje- nosti območja za rekreacijo. Pri izbiri meril moramo upoštevati specifičnost območja glede na trenutne in mogoče potrebe. Osnovne skupine meril za potencialno vrednost rekreacije so: - naravna opremljenost krajine, - dostopnost, - potovalni cilji. Izbrana merila morajo zadostiti osnovnim zahtevam (predpostavkam) vseh dejavno- sti rekreacije: - določena stopnja miru, gibanja in so- cialnih stikov, - določena stopnja splošne priljubljeno- sti, - športno rekreacijski učinki in - delovanje brez večjih vlaganj v opre- mo. Pri analizi izhajamo iz ravni minimalnih zahtev in cenitve kakovosti po posameznih merilih. Za cenitev se pri vseh merilih upo- rablja mreža s celico 1 km2 (Nemci 4 km2). Cenilna lestvica je lahko v absolutnih števil- kah ali pa določimo relativen odnos. Merila za cenitev rekreacijskega prostora ponazarjamo v obliki primera, ki je bil upo- rabljen na vzhodnem Pohorju (glej prilogo 1 ). Pri tem so bila zajeta naslednja merila: a) naravna opremljenost: dolžina gaz- dnega roba, število gričev- vrhov, višinska razlika, vrsta rabe (obseg gozda - %, obseg kmetijske površine), osvetlitev in vrsta ter velikost vode, b) dostopnost: vrsta in obseg komunika- cij, c) potovalni cilji (gostinski objekti, re- kreacijska oprema, zanimivosti in znameni- tosti). Gozdni rob je lahko izrazit ali neizrazit. Izraziti gozdni rob, ki je posebno privlačen za sprehode, navadno sledi reliefu (terase, grebeni, prelomi nagiba), kjer so lepi raz- gledi po okolici. Gozd je prostorsko jasno ločen od druge rabe prostora. Neizraziti robovi nastanejo z goloseki, pri zaraščanju negozdnih površin ali pri neurejeni stano- vanjski gradnji do gozda ipd. Tudi griči ali vrhovi so lahko bolj ali manj vidni in imajo vlogo razgledišč z različnim pomenom. Daljši panoramski greben je lahko vsaj tako pomemben kot en sam izrazit vrh, če ne celo bolj. Višinska razlika v ožjem prostoru pri- speva k večji pestrosti in privlačnosti kraji- ne. Način rabe tal vpliva tudi na možnost rabe za različne dejavnosti. Zato pomeni intenzivna raba tal za kmetijstvo omejitev za rekreacijo. Nasprotno pa je pašnik lahko podlaga za različne rekreacijske dejavnosti. Primerna gozdnatost med pašniki je pravi- loma najbolj privlačna za rekreacijo. Osve- tlitev se neposredno veže na nebesno stran (ekspozicijo). Vrsta, velikost in kakovost vode dajejo poseben značaj krajini. Pri cestah je treba ločiti kategorije cest in njihovo povezavo. Take kategorije so: steza, kolovoz, neutrjene, vzdrževane in nevzdrževane ceste, utrjene in asfaltirane ceste. Istočasno pa moramo ugotoviti lo- kalne in regionalne, primarne in sekun- darne povezave. Potovalni cilji najbolj privlačijo ali pa tudi usmerjajo obiskovalce v naravi. Zato je treba napraviti posebej skrben popis vseh objektov in naprav, ki predstavljajo poto- valne cilje, in jim določiti pomen za rekrea- cijo. Tako imajo različno privlačnost ožja območja, ki se razlikujejo po številu, vrsti ali kategoriji gostišč, rekreacijske opreme ali objektov kulturne in naravne dediščine in drugih znamenitosti. G. V. 6/89 245 Dalje je treba določiti cenilno lestvico za nost naravne danosti. Če vključimo še vred- vsako merilo, maksimalno možnost skupne nosti za ostali dve skupini meril, dobimo vrednosti, enoto mere za vsako merilo, absolutno vrednost rekreacijskega poten- minimalne zahteve in opredeliti vrednosti ciala. Relativno vrednost rekreacijskega po- brez značilnosti. Tako dajo absolutne vred- tenciala izračunamo na podlagi absolutnih nosti v celicah 1 km2 , ocenjenih v skupini vrednosti v posameznih celicah in maksi- meril za naravno danost, absolutno vred- maine možne skupne vrednosti. Na podlagi Priloga 1 : Merila za cenitev rekreacijskega potenciala Zap. 0 . . 1 Enota Brez. Cenilna skala v točkah št. ptsme(l a mere znač. 2 3 4 5 1. Naravna-opredeljenost krajine 1.1. Dolžina gozdnega roba km o -0,5 0,5-1,0 1,0-1,5 1,5-2,0 nad2,0 1.2. Število gričev razgL kom o 1 +1 2 2 3 in več manj izr. 1 manj izr. 1.3. Višinska razlika m do20 2Q-100 100-200 200-300 300-400 nad400 1.4. Vrsta rabe tal a) obseg gozda % o do 50 50-75 50-75 nad70 nad75 b) obseg kmet. površ. OJe, 100 nad 50 25-50 25-50 1Q-30 1Q-25 c) njena kakovost primer- 1+11 1 1 (11) 1+11+111 11 {1) 11+111 nost ali ali ali a) zazidano do SO 90-100 90 b) nad 50 do 10 10 c) 1+11 1+11+111 111 1.5. Osvetlitev eksp. o sever sev-vzh vzhod jugo-vzh sev-vzh zahod jugo-zah jug 1.6. Vrsta in velikost vode km o manjši manjši manjši ribnik jezero potok potok potok in ali do1,5 nad 1,5 nad 1,5 manjši Drava ali in potok ali večji večji ali več potok potok večji ribnikov do1,0 do0,5 potok ali ali nad 1 ostale ribnik in kombi- ali manjši nacije večji potok potok nad 1 nad 1 2 Dostopnost ali odprtost krajine nad 1,0 nad 1 ,O 2.1. Vrsta in obseg km do nad 1,0 nad 1,0 nad 1,0 prim. asfaltne komunikacij 1 km poti gozdne sek. povezov. ceste poti nižje ceste povezov. ceste nižje kat. ali ceste ali kat. ali pod ali pod 1,0 pod 1,0 1,0 pod 1,0 asfaltne gozdne sek. pri mar. ceste ceste povezov. povezov. ceste ceste 246 G. V. 6169 ~tP· Opis merila Enota Brez. s. mere znač. 3.1 . Potovalni cilji kom o Cenilna skala v točkah 2 3 4 5 2 spomenik spomenik spomenik turist. hotel 111. kat. 11. kat. 11. kat. objekt ali nižjega naravni ali ali ranga ali 2 3 in npr. kulturni spomen. več gostilna spomenik 111. kat. spomenik. bife l. kat., 111. kat. plan. dom ali ali njegovo počit. dom območje pod30 (NP) ležišč Vir: Pogačnik, J.: Vzhodno Pohorje, ekološka študija, 1980 določenega matematičnega modela lahko absolutne (relativne) vrednosti združujemo v skupine (npr. zelo primerne /nad 60 %/, primerne /45-60 %/, delno primerne /30 do 45 %/ ali neprimerne površine /do 30 %/ za rekreacijo), ki pregledno nakazujejo dife- rencirano stopnjo primernosti površin za rekreacijo. 4.4.3. Postopek določanja primernosti ob- močja za rekreacijo V prejšnjem poglavju smo prikazali: - opredelitev in izbiro meril za ugotavlja- nje potencialne vrednosti območja za re- kreacijo; - katalog meril; - za vsako merilo smo opredelili enoto mere, v kateri je izražena cenilna lestvica za merilo, in določili, pri kateri vrednosti določeno merilo ne kaže značilnosti; - opredelili smo pojme absolutne in rela- tivne potencialne rekreacijske vrednosti, oz. vrednosti za naravno opremljenost krajine, za dostopnost in potovalne cilje. Na teh izhodiščih lat1ko preizkusimo iz- brana merila na terenu in po potrebi me- njamo merila ali vrednost pri posameznih merilih. Tako dobimo dokončni katalog me- ril. Šele nato sledi ocenitev vrednosti za vse območje v celicah 1 km2 na topografski karti, iz katere lahko odčitamo vse vrednosti cenilne lestvice za vsa merila v katalogu in določimo absolutne in relativne vrednosti za posamezno merilo, za skupno merilo (tj. za naravno danost, dostopnost in potoval ne cilje) in za skupno potencialno vrednost rekreacije. Vse celice, ki imajo relativno vrednost rekreacijskega potenciala 50% in več, že lahko vključimo v primerne površine za rekreacijo. Ker se merila dostopnosti in delno potovalnih ciljev spreminjajo z razvo- jem, je v večji meri treba računati z naravno danostjo. Površine velikih naravnih vredno- sti moramo varovati in ohraniti ali pa že vključiti v načrten razvoj rekreacijskih ob- močij. Po enakem postopku je mogoče oceniti potencialno vrednost rekreacijskega poten- ciala na podlagi modela privlačnosti pro- stora za rekreacijo. 4.5. Izločitev prednostnega območja za rekreacijo Ko imamo določene vrednosti rekreacij- skega potenciala in ugotovljene potrebe po rekreaciji v tem prostoru, opredelimo izho- dišča, na podlagi katerih naj bi omejili območje, ki je najustreznejše za rekreacijo. To najustreznejše območje za rekreacijo imenujemo tudi prednostno območje za rekreacijo. Ta izhodišča praviloma morajo upoštevati: - omejitve, kot so nevarnost zaradi emi- sij, poplav, plazov itd., kakor tudi zaradi drugih obremenitev ali rab prostora, ki ne omogočajo sočasno rabo za rekreacijo; - načelo varovanja najvrednejših kako- vosti prostora; G. V. 6/89 247 1\) .f:>. CD p ~ Ol m 1.0 1 1 1 1 ::l (!) -o o 3" "8 3 ~3-:::;:cr .-...crc:om -g§~;! 1\) o..-~ 1\) ·- _.. f\) o~-- ~.!..~~?? g,c:oo Cii ;<;"()t'J O< 2~t;lo ~26,~ o. oo o..w ., N wo~· oJ,...,::~ ::$?- ... ~~ O v•l» @~~@i f[-· og--~ E:~ ~ ..... ::l ..:::;;. o ~- Priloga 2: Vrednosti rekreacijskega potenciala razpon točk 0-40 (54) velikost celice 1 km2 14 1 21 1 17 21 1 21 1 25 1 17 20 1 15 1 15 1 25 1 17 1 15 15 1 16 1 17 1 27 1 14 1 15 15 1 15 1 14 1 26 1 21 1 14 15 1 14 1 24 1 38 1 24 1 17 18 1 15 1 19 1 12 1 16 1 19 14 13 20 20 16 11 1 17 1 12 22 1 22 1 20 25 17 1 14 1 17 22 16 1 20 1 19 21 1 11 22 1 35 16 421 20 26 30 1 25 26 33 1 25 20 20 1 28 20 25 1 19 19 1 16 1 14 1 13 1 24 1 23 1 17 1 17 1 25 1 23 1 17 1 19 1 21 1 20 1 3 1 27 l 15 1 15 1 23 1 27 1 22 1 23 1 25 1 22 1 24 1 24 1 22 1 21 18 1 22 1 30 1 24 1 24 1 30 1 18 1 21 1 15 13 15 4 3 8 13 16 16 12 11 17 16 18 24 16 27 18 17 21 17 25 18 19 14 14 14 18 21 19 16 23 21 17 18 17 28 13 16 18 21 1 17 1 19 19 1 20 1 13 17 1 18 1 10 20 1 13 20 1 21 1 20 1 18 1 20 1 1 4 1 1 6 1 1 o Vir: Pogačnik, J.: Vzhodno Pohorje, ekološka študija, 1980 21 1 23 1 16 1 15 2 1 15 1 13 1 12 Povezanost rekreacijskega potenciala s planiranjem potencialna vrednost za rekreacijo - merila za določitev vplivov na naravne in druge sisteme ali dejavnike, ki jih priča­ kujemo z razvojem rekreacije; - merila za izbiro površin za rekreacijo glede na izračunane vrednosti rekreacij- skega potenciala; - zahteve in usmeritve za vzdrževanje krajine. Tako bomo v prednostno območje za rekreacijo vključili: - vse površine, ki imajo nadpQvprečno vrednost rekreacijskega potencial~; - določen del površin s povprečno vred- nostjo rekreacijskega potenciala; - nepomemben delež površin s podpov- prečnimi vrednostmi rekreacijskega poten- ciala. Iz obravnave pa bomo izključili: strnjene zazidana površine, večje kompleksa kmetijskih površin, ki so inten- zivno obdelani, varovana območja, vse po- vršine, kjer bi z razvojem rekreacije povzro- čili nepopravljiva škodo ali ogrožali varnost ter zdravje ljudi in podobno. Merila za izločitev prednostnega območja je treba posebno skrbno proučiti. Merila morajo upoštevati vse posebnosti rekreacij- skega območja. Ko smo ugotavljali vredno- sti rekreacijskega potenciala na Vzhodnem Pohorju (ekološka študija, 1 980), je imelo 20 °/o obravnavane površine (251 km2) nad realno uskla- jena raba prostora planiranje 60% vrednost rekreacijskega potenciala (nadpovprečno), 39% površine pa je imelo to vrednost med 45-60 %. Vse te površine (skupaj 59%) smo predlagali vključiti v prednostno območje za rekreacijo. 4.6. Postopek planiranja rekreacije Šele ko so pripravljene strokovne osnove (od 4.1. do 4.5.), lahko začnemo planirati. Tedaj primerjamo strokovna področja in ugotovimo, kje se pojavljajo glavna naspro- tja med uporabniki prostora. Na podlagi ugotovljenih potreb in potencialne rekreacij- ske vrednosti v sistemu družbenega plani- ranja oblikujemo realno usklajeno rabo pro- stora. 4.7. Izdelava plana Na.ipomembnejša dela pri planiranju re- kreacije so: - oblikovanje konkretnih ciljev z upošte- vanjem vseh naravnih možnosti in potreb (sinteza); - izdelava programov za razvoj posame- znih dejavnosti in ukrepov za ureditev kra- jine: - izdelava podrobnosti pri posameznih dejavnostih (skice, preseki prostora); - izdelava plana stroškov za predvidene ureditve; G. V. 6/89 249 - prikaz območja v obliki slikovnega gra- diva; izdelava pregledne karte posameznih dejavnosti za rekreacijo; - izdelava karte obstoječe in predvidene opreme za rekreacijo. 4.8. Predstavitev plana v končni obliki (opisni del, tabele, slike in karte) 5. SPREMLJA VA PLANA Na podlagi plana izdelamo konkretne ureditvene načrte za posamezna ožja ob- močja rekreacijske dejavnosti. Ti vsebujejo prikaz stanja, oblikovanje in ureditev pro- stora, prikaz potrebnih ukrepov, predračun stroškov na podlagi normativov, potrebne detajle, prereze itd. 6. SKLEP Načrtovanje in planiranje gozdne rekrea- cije je zahtevno, a potrebno delo. Čeprav je odprta še vrsta vprašanj, pa moramo gozdarji že pri območnem načrtovanju {vse- binsko) do določene stopnje uveljaviti prvih pet stopenj načrtovanja rekreacije. Stvarno usklajeno rabo prostora je tudi za gozdno rekreacijo mogoče ugotoviti in uveljaviti le v procesu planiranja. z oblikovanjem plana določimo pogoje za varovanje, vzdrževanje in izboljšanje naravnih danosti. Za to pa so potrebne strokovne usmeritve} kako lahko varujemo in povečujemo rekreacijsko vred- nost gozdov. To dosegama tako: - da varujemo najpomembnejše vred- note prostora: - da krepimo in izboljšujemo naravne dej{!Vnike {npr. uravnavanje ustreznega raz-merja drevesnih vrst in gozdnatosti, obli- kovanje razgledišč, urejanje tekočih in sto- ječih voda, izvirov, zajetij} izločanje zanimi- vih rastlinskih vrst ali dejavnikov nežive narave itd.); - da dograjujemo ostalo opremo za re- kreacijo (npr.: nove komunikacije in pešpo- ti, kažipote, obvestila, počivališče, kurišča, parkirišča itd.); - da bogatimo potovalna cilje (npr.: učne poti, trim steze, predstavitev naravnih zna- čilnosti ali znamenitosti itd.). V vseh gozdnogospodarskih načrtih mo- 250 G. V. 6/89 rajo biti ustrezne usmeritve za ravnanje z gozdom, diferencirano glede na število obi- skovalcev. Tako predlagamo: - Na območjih, ki jih izločimo v območ­ nem načrtu, kjer je rekreacijska vloga že izjemno poudarjena, tj. v gozdovih s poseb- nim namenom (npr.: nad 1 O obiskovalcev na 1 ha v 24 urah) je treba izdelati načrt rekreacije in s planom uveljaviti vse po- trebne pogoje in ukrepe, kot je v prispevku navedeno; - na vseh dostopnih gozdnih površinah, kjer je že stalni obisk (npr.: nad dva obisko- valca na 1 ha v 24 urah) je treba ovrednotiti rekreacijski potencial in v načrtih gospodar- skih enot podati ustrezno usmeritev za njegovo varovanje, vzdrževanje in krepitev rekreacijskih vlog gozda; - na vseh ostalih gozdnih površinah je treba s sonaravnim gospodarjenjem in vsaj s skromno pozornostjo (z ugotovitvijo zna- čilnosti in posebnosti, obvestili, opozorili, kažipoti itd.) ohraniti možnosti za rekreacijo sedaj in v prihodnosti. POVZETEK Hkrati s povečanjem prostega časa ljudi in vse hitrejšim razvojem urbanizacije nastajajo vse večje potrebe in zahteve po rekreaciji v naravi. Razvoj rabe prostora je nujno treba usklajevati tako, da upoštevamo naravne danosti in usmer- jamo razvoj za sedanje in bodoče potrebe prebi- valstva. V ta namen služi sistem načrtovanja in planiranja gozdne rekreacije, ki naj pomaga go- zdarstvu pri dejavnem vključevanju v proces pla- niranja in urejanja prostora na vseh tistih območ­ jih, kjer je rekreacija v gozdu pomembna. Pri tem smo iskali zglede v domači in tuji literaturi in skušali izluščiti ter prilagoditi spoznanja pri nepo- srednem delu v gozdnem prostoru Slovenije. Osnovne stopnje načrtovanja in planiranja so: 1. opredelitev stanja in problemov; 2. razvojni del- opredelitev ciljev; 3. ugotovitev stanja in napoved potreb; 4. vrednotenje prostora; 5. izločitev prednostnega območja za rekreaci- jo; 6. usklajevanje s strokovnimi in delnimi plani; 7. detajliranje in oblikovanje plana in ukrepov; 8. predstavitev plana v končni obliki. Težišče načrtovanja je na prvih petih stopnjah, medtem ko gre pri zadnjih treh predvsem za proces planiranja. Opredelitev stanja in problemov je specifična za vsako rekreacijsko območje, kar narekuje tudi prilagoditev pri zbiranju podatkov. Zbiranje podat- kov je tr~~a prilagoditi tudi ravni načrtovanja. Razvojni cilji so odvisni od globalne, prostorske, ekonomske in socialne politike. Za ugotavljanje rekreacijskih potreb in navad prebivalcev lahko rabimo različne metode: me~ tode opazovanj, metode anketiranja in kombini- rane metode. Za napovedovanje potreb po re- kreaciji uporabljamo: anketiranje, ekonomske ka- zalce in matematično-statistične metode. Izho- dišča so: povzeto ravnanje, različna časovna razdobja in težnje, gospodarske teorije z eno ali več jasnimi spremenljivkami. Pri vrednotenju prostora za rekreacijo upora- bimo tri osnovne skupine meril: omejeval ne, raz- mejevalne in diferencialne. Prva skupina upo- števa zahteve po varnosti ljudi pred škodljivimi vplivi. Druga skupina meril išče območja, ki so dosegljiva peš ali s prevoznimi sredstavi. S tretjo skupino pa razmejimo prostor po primernosti za rekreacijo glede na vrednotenje naravne primer~ nosti, dostopnosti in razpoložljive opreme (ciljev) za rekreacijo. Uporabljamo lahko široko paleto prvin iz vseh teh skupin meril ali pa damo prednost le posame- znim pomembnejšim. Merila morajo zadostiti osnovnim zahtevam vseh dejavnosti rekreacije; morajo biti sprejemljiva, prepričljiva in uporabna. Izdelamo katalog meril, ki ga uporabljamo za vrednotenje vsakega km2 površine. Ko imamo ugotovljene današnje in bodoče potrebe po rekreaciji, opredelimo izhodišča, po katerih pripravimo strokovni pregled za prednos- tna območja za rekreacijo. V procesu planiranja pri usklajevanju vseh interesov na podlagi poten- cialne vrednosti za rekreacijo, potreb in možnosti oblikujemo stvarno usklajeno rabo prostora tudi za rekreacijo in dokončno izdelamo plan. Za vsa rekreacijska območja, kjer naj bi bili gozdovi s posebnim namenom, je treba izdelati posebne načrte in plane za rekreacijo. Vsebinsko pa prvine prvih petih stopenj načrtovanja vključu­ jemo pri gozdnogospodarskem načrtovqnju z raz- lično intenzivnostjo- glede na raven načrtovanja in izražene potrebe. PLANNING AND EXERCISING OF FOREST RECREATION Summary Parallel to the phenomenon that people have more and more free time and quick urbanisation development, increased needs and demands for recreation in nature can be established. The development of the space use must necessarily observe natural conditions and meet the present and future human needs. For this purpose, the system of planning and exercising of forest re- creation has been developed. lts task is to enable the forestry to have an active part in the process of planning and space organizing in all those areas where forest recreation gains importance. The study includes examples taken from Slovene and foreign literature. It tries to present some conclusions adapted to the forest work in Slovene forests. The basic stages in planning and exercising are the following: 1. the definition of conditions and problems; 2. the developmental part - the definition of anticipated aims; 3. the establishing of c;:onoitions and predicting of future needs; 4. space evaluation; 5. demarcation of prefer~ntial areas intended for recreation; 6. coordination with professional and partial plans; 7. defining of details, the plan and rrieasures; 8. the presentation of the plan in its final version. The first five stages are related to planning, while the last three stages comprise the process of exercising. The defining of conditions and problems is specific for each recreqtional area which also requires an appropriate adaptation in data collec- ting. The latter must also be conformed to the level of planning. Developmental aims depend on the global, spatial, economic and social policy. Different methods can be applied for the esta- blishing of human recreational needs and habits: the observation methods, questionaire methods, methods of combined character. Questionaires, economic indicators and mathematical-statistical models are used to prognosticate future recrea- taion needs. The starting points are: recapitiula- ted acting, different time periods and trends, economic theories taking into consideration one or more explicit variables. Three basic groups of criteria are used in the evaluation of the space as reg ard s recreation: the limitating, the delimita- ting and the differential ones. The first group takes into consideration human demads for safety against harmful influences. The second group of criteria exposes those areas which can be reac- hed on foot or by means of transportation. The third group demarcates the space according to appropriateness for recreation as regards the evaluation of: natural appropriateness, accessibi- lity and available equipment (aims) for recreation. Either a variety of elements or criteria from all three criterion groups can be used or only indivi- dual, more important ones, can be given preferen- ce. The criteria must meet all basic requirements of all recreation activities; they must be accepta- ble, convincing and applicable. A catalogue of criteria which is used for the evaluation of each square kilometre of the area is usually worked out. Once the present and future demands for recreation have been established, the starting points, on the basis of which an expertise sugge- sting preferential recreation ares is woked out, are defined. ln the process of planning, while observing various interests, the potential recrea- tion value, needs and possibilities, a realistically coordinated use of the space, also for recreation, is formed and a plan in its final version is worked out. G. V. 6/89 251 Special plans and exercising plans as regards recreation ought to be worked out for all those recreational areas where there rnight be forests of special purpose. As regards the contents, the elements of the first five planning stages are taken into consideration in forest managing plan- ning with different intensity - as to the level of plannig and the needs expressed. LITERATURA 1. BECHMANN, A., KIEMSTEDT, H., SCHARPH, H.: Autgaben und lnstrumentarium 6kologischer Landschaftsplanung, Raumfor- schung und Raumordnung, let. 32 (1974), št. 2, str. 76-88 2. DOUGLASS, W. Robert: Forest Recreation, 1. ed., Oxford, Pergamon Press, 1969 3. JACSMAN, J.: Bistva in vsebina krajinskega planiranja v Švici na primeru vzorčnih študij, Zborniki BF »Krajinsko planiranje", 1972, Ljub- ljana 4. JACSMAN, J., SCHILTER, R.: Zur Bewer- tung der Erholungeignung der Landschaft, DISP Nr. 42, 1976, ORL-Institut ETZ Zurich S. JERŠIČ, M.: Podiplomsko predavanje »Pla- niranje rekreacije", 197 4, Ljubljana Oxf.: 174.7 Abies alba:181.52:48 6. POGAČNIK, J.: Napovedovanje vplivov na naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gor- skem svetu, Zbornik gozdarstva in lesarstva, let. 14, št. 2, str. 221-314, Ljubljana 1976 7. POGAČNIK, J.: Vzhodno Pohorje - ekolo- ška študija, Zavod za spomeniško varstvo Mari- bor, 1980 8. JERŠIČ, M.: Zasnove uporabe prostora - Rekreacija, Zavod SRS za družbeno planiranje, Ljubljana, 1976 9. Forstliche Forschung Berichte Munchen: Analyse und Prognose Erholungs nach Frage in Waldern als forstlicher Auftrag zum Raumpla- nung, Munchen, 1982 1 O. Ministerium fOr Landwirtschaft und Um- welt: Erholungsplan Klein Enztal, Forstdirektion Tubingen, 197S 11. WERNIG KE, F.: Ergebnisse der Erho- lungswaldprojektierung und Gestaltung in der DOR, 1974 12. MARUŠIČ in soavt.: Krajinska oc~na va- riant razmestitve objektov rudnika urana Zirovski vrh, BF, Ljubljana 1976 13. ANKO, B.: Analiza nedeljskega obiska pri- mestnega gozda na primeru Šmarne gore, Zbor- nik lesarstva in gozdarstva, Ljubljana, 29, 1987, str. S9-84. Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem Niko TORELLJ*, Andrej KERMAVNAR**, Katarina ČUFAR*, Dušan ROBIČ** Izvleček Tore lii, N., Kermavner, A., Čufar, K., Robič, D.: Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem. Gozdarski vestnik, št. 6/1989. V slovenščini, cit. lit. S. Med zdravostjo in reprodukcijsko rastjo je pozi- tivna zveza. Semenitev je očitno odvisna pred- vsem od velikosti listne površine in njene fotosin- tezne aktivnosti. Opazovanj, da imajo celo močno prizadete jelke številne storže, ne moremo potrdi- ti. ZAHVALA Synopsis Torelli, N., Kermavnar, A., Čufar, K., Robič, D.: Correlation between the Reproductive Growth in Silver Fir and its Decline. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slovene, lit. quot. S. There is a positive correlation between the state of health and reproductive growth. Seed production obviously depends on leaf area and its photosynthetic activity. Observations that even heavlly damaged si Iver firs bear numerous cones cannot be confirmed. Zahvaljujemo se vodstvu in delavcem GG Ljubljana, TOZD Logatec in TOZD Vrhnika za razumevanje in pomoč med opazovanji. . . . V literaturi se vztrajno pojavlja podatek, Intenzivna reprodukcijska rast naj bi tako da imajo celo močno prizadete jelke šte- veljala celo za simptom umiranja jelke. vilne storže (npr. SCHUTT 1984, str. 39). Tezo smo preverili v gozdovih nad Bistro 252 G. V. 6/89 in na Ravniku, spomladi "1988. Raziskovalni ploskvi ležita v ljubljanskem gozdnogospo- darskem območju, in sicer prva v gozdovih TOZD in TOK gozdarstvo Vrhnika, gozdno gospodarska enota Vrhnika, oddelek 12, in gozdnogospodarska enota Bistra, oddelki 6, 7 in 1 "1, druge v gozdovih TOZD gozdar- stvo Logatec v gozdnogospodarski enoti Ravnik v oddelkih 13, "14, 17, 18, 19, 20, 2"1, 22, 24, 25, 26, 28 in 29. Druga vzorčna ploskev ima obliko 7,5 km dolgega transek- ta, ki zajame vso rastiščno pestrost gozdno- gospodarske enote. Oddelek 12 gospodarske enote Vrhnika se razprostira v višinskem pasu od 590 do 650 m nad morjem v valovitem prisoj nem pobočju, na sivih, gostih in oolitnih apnen- cih z vložki zrnatega dolomita jurske staro- sti, na katerih je nastal kompleks rendzin in srednje globokih, rjavih pokarbonatnih tal. Prevladujoče obliko gozdne vegetacije predstavljajo različni regresijski stadiji zdru- žbe Abieti-Fagetum dinaricum dentarieto- sum, kajti gozdni sestoji zaradi naglega sušenja jelke pospešeno razpadajo in so dosegli razvojno fazo pomlajenca. Oddelki 6, 7 in 11 enote Bistra pa so v višinskem pasu od 495 do 6"10 m nad mor- jem, v valovitem kraškem svetu s plitvimi vrtačami, na oolitnih in gostih temno sivih apnencih s prehodi v zrnat dolomit jurske starosti, na katerih je nastal kompleks rend- zin, srednjeglobokih in globokih rjavih po- karbonatnih tal. Prevladujoče gozdno rastje sestavljajo različne oblike dinarskega jelo- vega bukovja, in sicer Abieti-Fagetum dina- ricum hacquetietosum, galietosum odora- tae (= omphalodetosum) in dentarietosum. Gozdni sestoji na raziskovalnih objektih so mestoma vrzelasti debeljaki jelke, smreke in bukve. V strukturi lesne zaloge prevladu- jejo iglavci, saj predstavljajo tri četrtine * prof. dr. N. T., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU ** A. K., dipl. inž. gozd., novi raziskovalec, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška, YU * mag. K. č., dipl. inž. les., Biotehniška fakul- teta, VTOZD za lesarstvo, 6i 000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU ** mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU lesne zaloge, od tega je dobra polovica jelke, vendar pa se njen delež zaradi pospe- šenega sušenja vztrajno zmanjšuje. Vzorčni transekt, ki gre prek oddelkov 13, 14" "17, 18, 191 20, 2"1, 22, 24, 25, 26, 28 in 29, poteka po kraškem ravniku z razgibanim mezoreliefom v višinskem pasu od 510 do 570 m. Večina transekta (severni del) je na sivih rudistnih apnencih kredne starosti, zlasti južni in jugovzhodni del pa je na belem zrnatem dolomitu v menjavi z belimi apnencl jurske starosti. Na obeh substratih srečujemo rendzine in rjava po- karbonatna tla, pri katerih je zlasti za se- verni del značilna večja površinska skalovi- tost. Gozdno rastje uvrščamo v različne oblike dinarskega jelovega bukovja Abieti- Fagetum dinaricum, in sicer galietosum odoratae ( = omphalodetosum), denta- rietosum, hacquetietosum in asaretosum clematidetosum). Gozdni sestoji so raz- meroma dobro ohranjeni, strnjeni debeljaki. V lesni zalogi prevladujejo iglavci, zlasti jelka. Ustavci predstavljajo primes, ki ne presega 25%. Zdravstveno stanje dreves je zadovoljivo. Skupaj smo natančno pregledali 453 odraslih, zdravih in različno prizadetih jelk, . pri čemer smo stopnjo prizadetosti vizualno ocenjevali po naslednji shemi: "1.0 - vi- zualno popolnoma zdravo drevo, 7.0 - drevo v zadnji fazi propada, s stopnjeva- njem ocene za 0,5. Stopnjo obolelosti smo preverjali še z meritvami električne upornosti kambijeve cone za pulziran istosmerni tok (CER), na ploskvi nad Bistro pa še z meritvami širine zadnje in zadnjih treh branik, oboje v prsni višini, kjer so fiziološka merila najbolj izo- strena. Pojav mikrostrobilov moška socvetja) in megastrobilov ( = ženska socvetja) smo ocenjevali po naslednjih shemah: mikrostrobili O - manjkajo ~ = oceni predstavljata vmesni stopnji 3 - obilen pojav na večini vej megastrobi li O - manjkajo 1 - do vključno 5 2 - do vključno 1 O 3 - nad 10 G. V. 6/89 253 Poleg tega smo beležili še barvo mikro- strobilov in število vraten, tj. osi razpadlih storžev, rast in razvoj vegetativnih poganj- kov ter pojav bele omele, za katero menijo nekateri, da utegne biti v zvezi s propada- njem jelke. V nadaljevanju se omejujemo predvsem na pojav megastrobilov in mikrostrobilov. Poudarjamo, da so Izsledki rezultat enolet- nih meritev, ki jih bomo v naslednjih letih nadaljevali. Z opazovanji smo začeli 15. aprila in jih končali 4. junija 1988, pri čemer se je zaradi obsežnosti ploskev opazovalec vra, čal na isto lokacijo vsake tri dni. Izkazalo se je, da je bil tridnevni opazovalni interval pravšen, saj z našo metodo fenoloških Jelka semeni (Foto: D. Robič) 254 G. v. 6189 sprememb v krajšem obdobju ni mogoče zanesljivo ovrednotiti. V navedenem obdo- bju smo fenološka opazovanja lahko pono- vili desetkrat. V tabelah 1 in 2 navajamo število mega- strobilov v odvisnosti od stopnje prizadeto~ sti 1estnih jelk za ploskvi na Ravniku in na Bistri oz. Vrhniki, v tabelah 3 in 4 pa pojav mikrostrobilov, prav tako za vsako ploskev posebej. Tabela 1. Megastrobill- BistraNrhnika: poraz- delitev dreves po vizualni ocenl prizadetosti in pojavu megastrobilov Stopnja Pojav megastrobilov 1 število prizade- dreves tosti2 o 2 3 skupaj 1,0 2 1 4 1 ,S 2 2 2,0 6 8 16 2,5 8 5 13 3,0 7 2 9 3,5 8 3 11 4,0 23 2 25 4,5 4 4 5,0 21 22 5,5 6 6 6,0 22 2 24 6,5 2 2 7,0 6 7 Število dreves skupaj "115 22 5 3 145 1 ' 2 glej besedilo Tabela 2. Megastrobili - Ravnik: porazdelitev dreves po vizualni oceni prizadetosti in pojavu megastrobi 1 o v Stopnja Pojav megastrobilov 1 število prizade- dreves tosti2 o 1 2 3 skupaj 1,0 5 9 7 11 32 '1,5 1 2 4 7 2,0 21 16 8 24 69 2,5 6 5 2 2 15 3,0 12 8 4 2 26 3,5 3 2 1 3 9 4,0 23 7 3 2 35 4,5 2 1 1 4 5,0 26 7 3 1 37 5,5 7 i 8 6,0 39 3 3 45 6,5 8 8 7,0 13 13 Število dreves skupaj 165 60 33 50 308 1· 2 glej besedilo Tabela 3. Mikrostrobili- BistraNrhnika: poraz- delitev dreves po vizualni oceni prizadetosti in pojavu mikrostrobllov Stopnja prizade- tosti2 1,0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5 7.0 Število dreves skupaj 1 • 2 glej besedilo Pojav mikrostrobilov 1 o 2 3 3 1 2 6 4 2 4 7 3 2 1 6 1 2 4 2 2 3 22 1 2 4 14 5 2 5 1 20 3 1 2 6 . 99 19 13 14 število dreves skupaj 4 2 16 13 9 11 25 4 22 6 24 2 7 145 Tabela 4. Mikrostrobili- Ravnik: porazdelitev dreves po vizualni oceni prizadetosti ln pojavu mikrostrobilov Stopnja prizade- tosti2 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5 7.0 število dreves skupaj 1• 2 glej besedilo Pojav mikrostrobilov1 o 2 3 4 2 9 17 1 2 4 19 9 22 19 2 3 7 3 9 6 10 1 3 2 3 1 15 10 6 4 2 1 1 13 13 10 4 3 1 28 8 8 8 9 3 117 60 80 51 število dreves skupaj 32 7 69 15 26 9 35 4 37 8 45 8 13 308 Iz tabel sledi, da vsaj na opazovanih ploskvah prizadetih jelk ne odlikuje inten- zivna reprodukcijska rast, temveč prej njeno poje manje, dokler pri močno prizade- tih drevesih popolnoma ne zamre. Rezultati so pričakovani, saj potrjujejo že tolikokrat opazovano zvezo med semenje- njem in fotosintezno učinkovitosljo (npr. KRAMER & KOZLOWSKY 1960; LYR, POLSTER & FIEDLER 1967; KOZLOW- SKY 1971). Dejavniki, ki prizadevajo neto- fotosinteze, vplivajo tudi na zmanjšanje se- menjenja in obratno. Tako drevesa na pro- stem praviloma obilneje semenijo od dre- ves v sestoju, diferenciacije pa je mogoče opaziti tudi v krošnji, kjer bolje osvetljene in s hrano oskrbljene veje semenijo obilne- je. Pešanje fotosinteze je sploh značilno za prizadeto drevje in začetek njihovega konca (stresna hipoteza umiranja gozdov). Pri mladih iglavcih gre približno tretjina neto snovne proizvodnje za oskrbo drobnih in najdrobnejših korenin in mikoriznih gliv Uelka velja za obligatnega mikotrofa), pri starejših pa še enkrat več (SCHUTT 1984, str. 192). Prav tu utegne biti razlog za to, da stresna situacija zaradi onesnaženosti zraka najprej prizadene starejša in velika drevesa. Obolela drevesa prav gotovo ne morejo »investirati« v semenje, vsaj v večji meri ne, vzpostavlja pa se tudi novo ravno- vesje med fotosinteze in transpiracijsko površino ter prostornino beljave. To je tudi verjetni razlog za nastanek anomalnega mokrega srca pri jelki, ki se jezikasto širi v beljavo (ef. Torelli, Čufar, Robič 1986) in ki pravtako velja za simptom umiranja jelke. LITERATURA 1. Kozlowsky, T. T., 1971 : Growth and deve- lopment of trees. Vol. 11. Cambial growth, root growth, and reproductive growth. Academic Press. New York & London, 514 str. 2. Kramer, J. P. & T. T. Kozlowski, 1960: Physiology of trees. McGraw-Hill Boo k Company, New York, Toronto, London, 642 str. 3. Lyr, H.; H. Polster & H. J. Fiedler, 1967: Geholzphysiologie. VEB Gustav Fischer Verlag, Jena, 444 str. 4. Schutt, P ., 1984. Der Wald stirb and StreB. C. Bertelsmann, Munchen, 264 str. 5. Torelli, N.; K. Čufar & D. Robič, 1986: Some wood anatomical, physiological, and silvicultural aspects of silver fir dieback in Slovenia (NW Yugoslavia),IAWA Bulletin n. s. 7 (4): 343-350. G. v. 6/89 255 Oxf.: 145.7 (Spilonota laricana Hein): 174.7. Larix decidua Mili: 453 V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein.) Janez TITOVŠEK* Izvleček Titovšek, J.: V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein.). Gozdarski veslnik, št. 6/1989. V slovenščini, cit. lit. 4. Na semenski plantaži sudetskega macesna v Markovcih pri Ptuju se je pojavil doslej v Sloveniji še neugotovljen macesnov škodljivec - rdeči macesnov zavijač (Spilonota Jaricana Hein.) V sestavku ga pisec predstavlja domači strokovni javnosti. 1. UVOD L. 1980 sem pri sestopu s Črne prsti proti Kobli na n.v. okoli 1600 m naletel na v drugih alpskih deželah sicer dobro znane- ga, pri nas pa dotlej še neugotovljenega macesnovega škodljivca, na sivega zavi- jača (Zeiraphera diniana Gu., Tortricidae). Glede na število ocenjenih naseljenih tulcev se mi njegova gostota tedaj ni zdela kritično visoka, saj je bil le na vsaki tretji do četrti dosegljivi veji po en zapredek. Toda že naslednje leto je zavijač v Julijskih in Savinj- skih Alpah ter v Karavankah prešel v fazo gradacije in ponekod do golega obrstil tudi večje skupine macesna. Obrščeni macesen je sredi poletja istega leta ponovno ozele- nel, vendar se je odel s precej kratkimi iglicami. Zavijač je istega leta tudi kulmini- ral. L. 1982 se je njegova populacija spet znašla pod železnim pragom. Obrščeni ma- secen je preživel. V Sloveniji se je sivi macesnov zavijač v l. 1980-1982 pojavil na večjem delu ob- močja naravne razširjenosti alpskega ma- cesna, v višinskem pasu od 11 oo m n.v. do zgornje gozdne meje. Močneje je bil gosti- telj prizadet le na rastiščih, ki so ležala nad * doc. dr. J.T., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 256 G. V. 6/89 Synopsis Titovšek, J.: Besides Zeiraphera din iana Gu. also Spilonota laricana Hein. has emerged in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slo- vene, lit. quot. 4. A pest species which has not been established in Slovenia until now- Spilonota laricana Hein. - has emerged in the seed plantation of the Sudeten larch in Markovci. ln this article, the author gives its description intended for Slovene and foreign professional public. 1200-1250 m. Potemtakem je sivi mace- snov zavijač vezan izključno na življenjske združbe z macesnom, ki se nahajajo v zgornjem montanskem in subalpinskem ve- getacijskem pasu. Strokovni javnosti ga je v Gozdarskem vestniku predstavil inž. S .Bleiweis l. 1982. Rdečega macesnovega zavijača (Spilo- nota laricana Hein.) smo v Sloveniji opazili že v letu 1978, celo prej kot sivega. Ker se je sivi macesnov zavijač (Zeiraphera dini- nana Gu.) v letih 1980-82 pojavil množično, smo mu v Sloveniji tedaj posvetili večjo pozornost, medtem ko rdeči macesnov za- vijač vse doslej v slovenski literaturi ni bil podrobneje opisan. Kot je Že omenjeno, sem že v letu 1978, in sicer sredi aprila, v semenski plantaži sudetskega macesna v Markovcih pri Ptuju zasledil rdečega macesnovega zavijača. Sredi aprila so se njegove gosenice zadrže- vale na ženskih in moških cvetovih sudet- skega macesna v semenski plantaži. Za zanesljivo diagnozo je bilo treba počakati na metulje. V insektariju so se pri sobni temperaturi prve gosenice zabubile v tednu dni, dva metulja pa sta izletela že med 2. in 4. majem. V času eklozije prvih metuljev v laboratoriju je bil na plantaži zavijač še vedno na razvojni stopnji starostne gose- nice (zadnja razvojna stopnja gosenice). Slednje so medtem zapustile mačice in spredle na kratkih poganjkih sredinske iglice v šopek (tulec) ter se naselile v njem. Na podlagi razvitih osebkov in gosenic v tuJcih je bil končno določen rdeči macesnov zavijač oz. zavijač macesnovih iglic (Spilo- nota laricana Hein., Tortricidae). V rod Spilonota Steph. (= Tmetocera Led) je uvrščenih vsega okoli 50 vrst metu- ljev. Večina jih domuje na indoma.lajskem, avstralskem in novozelandskem območju. Na območju palearktika so le tri vrste, od katerih v Evropi živita dve: rdeči brstni zavijač (Spilonota ocellana F. sin. Tmeto- cera ocellana, Grapholitha ocellana) in rdeči macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein. = S. laricana, sin Grapholitha ocel- lana F.var. laricana Hein., Tmetocera ocel- lana F. var. laricana Hein., Spilonota ocel- lana var.laricana Hein., Tmetocera Jaricana (Zli.) Hein., Tmetocera zellerana H. Borgm., Tmetocera ocellana lariciana Hein.). 2. MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBEH ZAVIJAČEV IZ RODA SPILONOTA Rdeči macesnov zavijač (Spilonota lari- cana) je morfološke in biološko precej po- doben rdečemu brstnemu zavijaču (Spilo- nota ocellana), znanemu škodljivcu na sad- nem drevju, s katerim je v bližnjem sorod- stvu. Entomologi so rdečega macesnovega zavijača dolgo obravnavali kot varieteto rdečega brstnega zavijača. Danes mu ve- čina avtorjev priznava rang samostojne vrste. Obravnavana zavijača se med seboj razlikujeta po naslednjih znakih: Metulj rde- čega brstnega zavijača je v povprečju neko- liko večji od metulja rdečega macesnovega zavijača. Prvi meri prek kril 12-16 mm, drugi pa 10-14 mm. Pri S. laricana so prednja krila po dolžini ožja in bolj stegnjena kot pri S. ocellana. Značilna razlika med obema vrstama je v obarvanosti prednjih kril. Belo srednje polje sega pri S. ocellana do ogla krila. Pri S. laricana valovijo tem- ·nejši znaki prek celega belega srednjega polja. Meja med svetlim belim srednjim poljem in temnejšim zunanjim poljem je pri rdečem brstnem zavijaču bolj razločna kot pri rdečem macesnovem zavijaču. Pri pr- vem poteka ta meja poševno in je usmer- jena vedno naravnost proti oglu krila, med- tem ko je pri drugem temnejše zunanje polje bolj enakomerno široko, meja med obema poljema pa nikdar ne poteka narav- nost proti koničastemu oglu krila. Rdeči brstni zavijač se ponaša s svinčene sivo- črnim apexom in s temnim praetornalnim madežem, rdeči macesnov zavijač pa je brez teh temnih svinčenosivih znakov. Zad- nji par kril je pri obeh vrstah svetlo pepela- sto siv. Na razvojni stopnji gosenice in bube so morfološke razlike med obema vrstama neznatne. Gosenice so umazanorumene do rjavordečkaste. Porasle so z redkimi posamičnimi finimi dlačicami. Glava in vratni ščit sta črna do bleščeče črna, tergit analnega segmenta pa je temno rjav do črn. Črnkaste so tudi oprsne noge. Odrasle merijo 9-12 mm. Bube so rjave do rdeče­ rjave in brez kremastra. Na zaobljenem koncu zadka je šest kratkih trnov ter štirje šopki ščetin s kljukastimi vrhovi. Dolge so 6,5-7 mm. 3. RAZŠIRJENOST RDEČEGA MACESNOVEGA ZAVIJAČA Rdeči macesnov zavijač spremlja mace- sen (Larix sp.) na dobršnem delu njego- vega areala. V nasprotju s sivim macesne- vim zavijačem, ki je prebivalec altimontan- skega in subalpinskega vegetacijskega pa- su, se rdeči macesnov zavijač pojavlja predvsem v gozdovih z macesnom, ki po- raščajo hribski in submontanski vegetacijski pas (400-700 m). Z nadmorsko višino nje- gova gostota hitro upada. Ker rdečega macesnovega zavijača dolgo niso razliko- vali od rdečega brstnega zavijača, podatki o njegovi razširjenosti niso povsem zanes- ljivi in popolni. Prav zaradi tega tudi njegov areal še ni dokončno opredeljen. V srednji Evropi se pojavlja na Larix decidua; na določenih rastiščih macesna ponekod prav vsako leto. Po Schremmerjevih (1960) na- vedbah je prisoten povsod v zahodnem in redkeje v južnem delu Dunajskega gozda (Wienerwald) ter v Ennstalu. Našli so ga tudi v južnih predelih švedske. V Sibiriji je pogost v različnih tipih macesnovih gozdov na območju Bajkala. Odkrili so ga tudi v severozahodnem predelu Kitajske. G. V. 6/89 257 4. BIOLOGIJA Po Borgmannu {1895) in Boveyu (SCHWENKE 1978) živi rdeči macesnov zavijač monofago na macesnu (Larix sp.), po Kennelu pa se loti tudi listavcev (cit. ESCHERICH 1931 ). Življenjski ritem rde- čega macesnovega zavijača še ni popol- noma raziskan, kaže pa, da je podoben ritmu rdečega brstnega zavijača. Dom- nevno razvije v severnejših predelih eno, v južnih predelih pa dve generaciji na leto. V območjih, kjer razvije eno generacijo, se pojavljajo metulji od konca junija do avgu- sta, tam pa, kjer je generacija bivoltina, letajo metulji prve generacije od druge po- lovice maja do sredine junija, metulji druge generacije pa 6-8 tednov pozneje. Po rojevanju zalegajo samice ovalna (le- čas1a) jajčeca na iglice. Embrionalni razvoj traja 14-16 dni. Gosenice L1 in L2 se lotijo nežnih iglic na dolgih poganjkih, ki jih pri vrhu spredejo skupaj. Na dolgih poganjkih imajo izlegajoče se jajčne gosenice celo poletje na voljo dovolj mladih mehkih iglic za hrano. Na majskih poganjkih se pojavijo štrleči in upognjeni šopki spredenih iglic julija in avgusta. Med spredenimi iglicami se skrivajo in gostijo 1-3 mm dolge umaza- norumene do rjavordečkaste gosenice. Go- senice objedajo najprej epidermo in paren- him na zgornji strani iglice, nato pa izjedajo mezofil tako, da napravijo v iglice globoke kotanjaste izjedine. Obžrte iglice rjavijo in se sušijo. V Sibiriji so opazili, da so se gosenice lotile tudi mladih stor.žev, v Mar- kovcih pa so se lotile ženskih in moških mačic. Po Escherichu (1931 ), ki se sklicuje na Bergmanna (1895), prezimuje S. laricana domnevno v stadiju jajčeca. Dejansko pa prezimuje podobno kot S.ocellana v stadiju gosenice (SCHREMMER 1960, BOVEY 1978). V diapavzo zapade navadno po drugi levitvi. Preden jeseni iglice odpadejo, si pripravi gosenica majhno prezimovališče (hibernakulum) na 1- do 4-letnem dolgem poganjku ali v pazduhi med dolgim in krat- kim poganjkom. Napravi ga tako, da pri- prede na dolgi poganjek ali v pazduho med dolgim in kratkim poganjkom nekaj iglic. Posamezni zapredki so tudi brez priprede- nih iglic. V hibernakulum so pogosto vple- 258 G. V. 6/89 Sl. 1 a, b: Metulj rdečega macesnovega zavijača Sl. 2: Starostna gosenica rdečega macesnovega zavija ča 2 .~ il 1 Sl. 3: Buba rdečega macesnovega zavijača 1) teni tudi goseničn i ekskrementi. Ker je zim- sko bivališče precej podobno lubju, ostane površnemu opazovalcu prikrito. Ko pokukajo aprila konica iglic iz brstečih popkov, postanejo gosenice spet aktivne . Najprej odprejo zimsko bivališče, nakar spletejo rahel zapredek od hibernakuluma do šopka iglic na najbližjem kratkem po- ganjku ter pričnejo od strani izjedati konice iglic. Ker ostanejo gosenični iztrebki vple- teni med nitkami nastajajočega cevnega zapredka, nastane pokrit hodnik, v katerem se zadržuje gosenica. V naslednjih dneh 3-4 mm dolga gosenica zapusti cevni za- predek in se poda na pot po vejicah, iglicah in mačicah, da bi našla za hrano in bivališče primeren šopek iglic na kratkem poganjku . Na koloniziranem kratkem poganjku sprede v njegovi spodnji polovici notranj_e iglice v cev (tulec) in prične z gostijo. Ce poteg- nemo v začetku maja posamezne iglice s takšnega spredenega šopka, se pokaže belosiv zapredek, v katerem tiči gosenica. V zapredku objeda predvsem notranje iglice od vrha proti osnovi. Odraščajoča gosenica večkrat menja svoje bivališče in splete tako več tulcev. Ti tulci so podobni onim, ki jih spredejo mlade gosenice sivega macesnovega zavijača (Zeiraphera dinia- na). Starostna gosenica se zabubi v posled- njem obžrtem ali pa v novem, še ne objede- nem tulcu. Po dosedanjih izsledkih je znanih pet vrst zajedalcev rdečega macesnovega zavija- ča. Njegove gosenice parazitirajo Pimpla alternans Grev., P. maculator F., P. calc bata Grav. (lchneumonidae) in Actia mak symowi Mesnil (Tachinidae), bube pa Mf-. crodes cingulipes N. (Branconidae) . 5. ŠKODLJIVOST Escherich, Schremmer in Schwenke (Bo- vey) poročajo, da S. lar1cana v Evropi doslej še ni napravila večje škode, čeprav so nihanja njene gostote na določenih ras- tiščih kar precejšnja. V semenski plantaži v Markovcih smo l. 1978 našteli na posame- znih macesnih do 30 praznih in naseljenih tulcev, vendar škoda po defoliaciji ni bila omembe vredna. Ker pa je bilo v l. 1976 in 1977 zasušenih mnogo ženskih mačic , kaže podrobneje proučiti njeno morebitno vlogo pri tem pojavu. Sl. 4: Gosenica rdečega macesnovega zavijača v rahlem zapredku (v razdrtem tulcu) Sl. S: Obžrte iglice tu lea (Vse slike - foto: J. Titovšek) LITERATURA 1. Escherich, K.: Die Forstinseklen Milteleuro- pas, Bd. 111. , Berl in 1931, str. 339-341 2. Schremmer, F. : 8eobachtungen und Unter- suchungen Ober die lnsektenfauna der Larche. Zeitschrifi. fOr angew. Entomologie, Teil l. in 11., Bd . 45, l. 1960 str. 12-15 3. Schwenke, W.: Die Forstschadlinge Euro- pas, Bd. 3, str. 154-155, Verlag Paul Parey - Hamburg und Berlin, 1978 4. Sorauer,P.: Handbuch der Pflanzenkrankhei- ten. Bd. 4., Verlag Paul Parey in Berlin und Hamburg 1953 G. V. 6/89 259 Oxt.: 363.5 Vrste in uporabnost strojev za cepljenje lesa Lojze ŽGAJNAR* 1. UVOD Ročna izdelava prostorninskega lesa z običajnim orodjem je gotovo eno izmed fizično zahtevnejših opravil pri pridobivanju lesa. To še posebej velja za izdelovanje drv za kurjavo v obliki polen, ki so primerna za običajna kurišča. Vse do začetka se- demdesetih let, ko je energijska kriza preki- nila obdobje energijskega blagostanja, tej problematiki ni bila namenjena posebna pozornost. če pri pridelavi drv odmislimo motorno žago, je bilo vse ostalo orodje za pripravo lesa za kurjavo dotlej že tisočletja nespremenjeno. Stopnja mehaniziranosti priprave lesa za kurjavo je bila sorazmerno nizka. Tudi kurilna tehnika (peči, kotli) pred tem ni doživljala občutljivejših sprememb. Temu je sledilo obdobje t. i. ))renesanse lesa za kurjavo«. Kot domač, obnovljiv in čist vir energije naj bi les- in tudi vsa druga bio masa- vsaj delno pripomogel k ublažitvi krize in zmanjšal odvisnost od drage, uvo- žene nafte. Tako je les tudi v razvitem svetu spet postal iskan in cenjen energijski vir. Hkrati se je začela hitreje razvijati tudi tehnologija pridobivanja, predelave in upo- rabe lesa za kurjavo. (Slika 1) Odločilna dejavnika, ki sta povzročila »re- nesanso« lesnega kuriva, torej ponovno uvajanje in širšo uporabo lesa, sta bila zlasti: a) Razvoj in uporaba novih delovnih sred- stev in metod, ki so vsestransko racionali- zirali pripravo in uporabo lesa za kurjavo v klasični obliki (pol ena); b) Izenačenje lastnosti lesnega kuriva s prednostnimi lastnostmi fosilnih kuriv, ki naj bi jih les nadomestil, torej prilagoditev les- nega kuriva navadam razvajenih uporabni- kov ter možnostim uporabe za vse vrste in oblike energije. Vse skupaj pa v smislu * L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, Večna pot 2, YU 260 G. V. 6/89 znanega gesla: ekologija - energija - var- čevanje. Pri uresničevanju teh ciljev je intenzivnim raziskavam sledll nagel tehnološki razvoj na področju celostnega izkoriščanja lesa in biomase sploh. Čeprav se ta vir danes že uporablja v najrazličnejših oblikah (sekanci, briketi, plin, tekočina), je še vedno najma- sovnejša uporaba lesa v klasični obliki po- len dolgih 25-60 cm). Močno pa je napredo- vala tehnologija pridobivanja in uporabe lesnega kuriva v tej obliki. J\la evropskih tržiščih je namreč v zadnjih 10-15 letih zelo bogata in pestra ponudba različnih strojev za cepljenje lesa. Takšni stroji se sicer počasi, vendar vztrajno uve- ljavljajo tudi v naši praksi, saj je domača ponudba vse bogatejša in izbira vse pe- strejša. Žal spet ponavljamo stare napake, ker kupca (mislimo predvsem na zasebne lastnike gozdov) prepuščamo njegovi lastni Sl. 1 : Ročno cepljenje lesa je zamudno, naporno in tudi nevarno opravilo strokovni presoji, oziroma večji ali manjši poslovni spretnosti proizvajalca in trgovca. Vsaj piscu tega prispevka namreč ni znano, da bi že obstajala neka domača razprava ter ocena in primerjava uporabnosti različ­ nih strojev, ki bi lahko bila v veliko pomoč kupcu pri izbiri zanj na.jprimernejše napra- ve. Prav to je namen tega prispevka, v katerem bomo na kratko prikazali vrste in glavne tehnične značilnosti teh strojev ter podali nekaj napotkov, ki so predvsem plod tujih izkušenj in priporočil. Menimo, da bi bila nujna znanstveno-strokovna ocena in medsebojna primerjava posameznih doma- čih tovrstnih naprav. a. v vodoravni izvedbi. 2. VRSTE STROJEV ZA CEPLJENJE LESA IN NJIHOVE OSNOVNE ZNAČILNOSTI Po namenu poznamo dve skupini strojev: a) stroji za cepljenje (enostavni), b) stroji za cepljenje in sekanje ali preža- govanje (kombinirani). S stroji iz prve skupine lahko les le cepimo, bodisi pred dokončnim prežagova- njem na želeno dolžino ali bodisi že naža- gane klade. Stroji iz druge skupine pa omogočajo obenem cepljenje in prežagova- nje ali presekovanje lesa v polena želene dolžine in debeline. Pri kombiniranih strojih poznamo dva osnovna principa delovanja: - Cepljenje s kljunastim klinom in odse- kavanje polen z vrtečimi se noži. Klin in noži so nameščeni na glavni osi stroja. Obe opravili si sledita v zaporedju cepljenje - sekanje. - Prežagovanje s krožno žago na želeno dolžino, ki mu sledi cepljenje z drugo na- pravo v sestavi stroja. Obe opravili si sledita v zaporedju ali pa sta časovno ločeni med seboj (najprej razžagamo in nato klade razcepimo). Pri kombiniranih strojih večjih zmogljivo- sti in pri večjih količinah lesa (skladišča, proizvodnja za trg) ter pri izdelovanju drv neposredno v gozdu (na poti, ob cesti) običajno vključimo v sistem še tračni trans- porter, ki odmika polena od stroja na kup ali pa jih naklada neposredno na prevozno sredstvo. Podobne naprave so tudi za do- b. v navpični izvedbi Sl. 2a, b: Vijačni cepilki - tritočkovni priključek traktorju Sl. 2c: Lahka, kombinirana naprava (žaga-cepil- ka) s krožno žago in vijakom, ki ju poganja elektromotor G. V. 6/89 261 dajanje lesa (goli, klad, metrskih polen) v stroj (slika 2 d). Glede na položaj obdelovanca oziroma smer delovanja cepilnega orodja pri stroju ločimo: - vodoravne cepilke, - navpične cepilke, -kombinirane (obe možnosti). Prednost vodoravnih cepilnih naprav je predvsem v tem, da običajno lesenih klad ni treba dvigniti od tal ali postaviti v pokon- čni položaj, pač pa jih zavalimo v ležeče cepilne naprave. Zato so večkrat pri cepil- nih strojih tudi posebne naprave (žični vitli, dvigala) za primikanja, dvigovanje in pokon- čno postavljanje težjih klad. Po načinu razcepljenja oziroma vrsti oro- dja, ki to delo opravi, so znane različne izvedbe cepi ln ih strojev: SI_. 3a, b: Različna orodja pri hidravličnih cepilkah desno: noži spodaj: kllni Sl. 2d: Kombinirani stroji s tračnima transporter- jema za premik oblovine in odstranjevanje (nakla- danje) polen. Sl. 4a, b, c: Različni tipi hidravličnih cepilk. a: Težja cepilka, traktorski priključek z možnostjo cepljenja v vodoravnem in navpičnem položaju ' 262 G. V. 6/89 - cepilke z vijakom (vijačne cepilke), - cepilke s kljunastim klinom, - cepilke z noži in ploščatimi klini (enoj- nimi, križnimi). Vsi našteti stroji so lahko enostavni (le cepilka) ali pa Jih sestavljata· obe napravi (cepilka in žaga ali sekira). Vijačne cepilke so tudi pri nas najbolj znane in uporabljane pri kmečkih posestni- kih - lastnikih gozdov. Preprosta konstrukcija, hitra montaža in demontaža prek kardanske gredi na pogon- sko os traktorja, sorazmerno velika zmoglji- vost ter cenenost so prednosti te naprave. Vendar pa je po ugotovitvah avstrijskih strokovnjakov delo s to napravo vedno nevarno in jo kljub neprestanim izboljšavam (zaščitne stranske deske) ne priporočajo. Zlasti pri daljših kosih (1 m in več) ter pri žilavem in grčavem lesu tudi razcep ni gladek in popoln, saj ostanejo številni ne- pretrgani snopi vlaken, ki jih je treba ročno presekati. S tem se tudi zmanjšuje učinko­ vitost dela, povečuje delež trsk in iveric, kar predstavlja tudi oviro pri nadaljnji obdelavi (prežagovanju) (sl. 2 a). Povsem varna pa je takšna naprava v navpični izvedbi, ki je pritrjena na posebni, podaljšani konstrukciji in obešena na hid- ravlični mehanizem traktorja. To je pravza- prav edina cepilka, ki omogoča cepljenje oblovine neomejene dolžine in debeline in pri kateri ni nujen primik lesa k stroju, saj se lahko sam stroj približa k lesu (sl. 2 b). Vse večje vijačne. cepil ke so prirejene za mehanski traktorski pogon prek kardanske osi. Potrebna moč traktorja je nad 25 kW. Zlasti manjše, kombinirane stroje (za kratek in drobnejši les), poganjajo tudi elektromo- torji (sl. 2 c) . b: Lahka cepil ka z elektromotorjem c: Hidravlična cepilka na podvozju Pogon: bencinski motor G. V. 6/89 263 S kljunastim klinom delujejo le .kombini- rane naprave za cepljenje in sekanje. Zelo številni in raznoliki sta skupini cepilk z noži in klini. Vse znamke in vsi tipi pa imajo naslednje skupne značilnosti: - Zaradi zahtevnejše konstrukcije so vse hidravlične cepilke dražje, toda zanesljive in varne pri delu. - Naprave delujejo na hidravlični pogon, bodisi s samostojnim agregatom ali prek hidravlike traktorja. - Običajno jih poganja motor traktorja (kardanska gred), lahko jih poganja tudi elektromotor ali poseben motor z notranjim izgorevanjem. Pri nekaterih cepilkah je možna tudi uporaba različnih pogonskih strojev. - Vse te cepilke so prirejene predvsem za cepljenje v vzdolžni smeri (v smeri vlaken, v čelo klade). Manj primerne so za cepljenje pravokotna na vzdolžno os (obod- no). - Lahko cepimo le polena in klade do največ 120 cm dolžine in 1 OO cm debeline. - Lahke (majhne) cepilke potrebujejo za pogon 2-3 kW moči. Pritisna sila pri teh Sl. Sa: Kombinirana naprava (cepljenje-sekanje) za izdelovanje kratkih polen s tračnim transporter- jem 264 G. V. 6/89 strojih je 40-80 kN (4-8 ton). Z njimi lahko razcepimo 2-3 m3 drv na uro. -Velike cepilke, ki so primerne za obrtni- ško (drva za trg) in industrijsko proizvodnjo (tovarne celuloze, lesnih plošč) potrebujejo pogonsko moč 20-25 kW in imajo pritisk do 240 kN (24 ton). Učinek teh naprav je 5-6 m3/h. klin Sl. Sb: Princip delovanja cepilke - Z uporabo različnih nožev oz. klinov lahko naenkrat razcepimo na 2, 4, 6 ali 8 delov (polen) (sl. 3a, 3b). - Vse hidravlične cepilke lahko uprav- ljamo nožno s posebno ročico, kar omo- goča sprostitev obeh rok in varnejše delo. - Velike cepilke običajno prevažamo obešene na hidravliko traktorja. Nekatere imajo tudi lastno podvozje in jih kot polpri- kolice priključimo na vlečno vozilo. Tudi lahke cepilke so običajno na dveh kolesih, ki olajšata premikanje in prevoz (sl. 4a, 4b, 4c). Kombinirani stroji (cepljenje - sekanje) so prirejeni za izdelovanje drv iz oblovine le do 20 cm premera (sl. Sa, 5b) . Pomanj- kljivost teh strojev je tudi v tem, da izdelana polena niso izenačenih debelin in tudi raz- cepna ploskev ni gladka. Takšna drva pa niso povsem po volji kupcev. Enakomerna in lepa drva pa izdeluje kombinirana cepilka z žago (prežagovanje- cepljenje), s katero izdelujemo drva iz oblovine do 30 cm pre- mera ·(sl. 6a, 6b). Obe vrsti kombiniranih strojev omogočata izdelovanje polen, dol- Sl. 6a: Kombiniran stroj : žaga-cepil ka s transpor- terjem za nakladanje (odmikanje) polen gih od 20 do 60 cm. Za pogon je potrebna moč nad 25 kW. Zato so to običajno traktor- ski priključki. S traktorjem jih tudi prevaža- mo, bodisi obešene na hidravliko ( trotoč­ kovno) ali pa jih vlečemo na posebnem podvozju. Sl. 6b : Princip delovanja kombiniranega stroja žaga-cepil ka G. V. 6/89 265 3. SKLEP IN OBRAVNAVA V Sloveniji so drva še vedno pomemben vir energije, zlasti na podeželju. V običajno obliko lesnega kuriva, polena, dolga od 25 do 60 cm, predelamo in uporabimo letno okoli 600 000 m3 lesa. Ročno izdelovanje takšnih drv je zamudno, naporno in tudi nevarno. Zlasti še, če smo gospodami in uporabljamo za kmjavo le najslabši les, ki je običajno grčav, zavit, zverižen in težko cepljiv. Podobne težave so pri izdelavi pro- storninskega lesa (gozdarstvo, industrija plošč in vlaknin), saj predstavlja ročno cep- ljenje tudi pomemben del proizvodnih stro- škov. S prenosom izdelave prostorninskega lesa iz gozda k trgovcu in uporabniku se je gozdarstvo tem stroškom izognilo. Vendar pa je pri tem tudi izgubilo delo, ki bi ustrezno mehanizirana lahko prispevalo k zmanjša- nju tehnoloških presežkov delovne sile in sredstev ter tudi k večjemu dohodku. Podobne so tudi možnosti za izdelovanje in dobavo drv v obliki končnega proizvoda, to je polen dolžine 20-60 cm. V razvitem svetu se je ta dejavnost v zadnjih letih spet močno razširila, zlasti v zasebnem sektorju (lastniki gozdov, obrtniška dejavnost). V skandinavskih državah so v vrečah emba- lirana polena celo zelo iskan in donosen izvozni proizvod za Evropo. Na našem tržišču bi takšna izdelana drva zaman iskali. Osnovni pogoj ekonomična in varne pri- prave polen za~kurjavo je mehanizirana izdelava, ki pomeni v primerjavi z ročno veliko racionalizacijo in tudi humanizacijo dela. Raziskave so namreč pokazale, da potrebujemo za pripravo enoletne zaloge drv pri individualni stanovanjski hiši (kmečko gospodarstvo) kar 1 0-12 dni. Pri tem je najzamudnejše cepljenje, za kate- rega porabimo kar tri četrtine časa. Strojno to delo lahko opravimo v nekaj urah in z neprimerno manjšim naporom. Pri nakupu cepilnega stroja mora biti odločilni dejavnik varnost pri delu in ne le cena naprave. Na podlagi večletnih izku- šenj, raziskav in priporočil Avstrijcev odsve- tujemo nakup vijačnih cepilk. Izjema so cepilke v navpični izvedbi, s katerimi lahko 266 G. V. 6/89 cepimo na tleh ležečo oblovino (klade). Za samooskrbe pri individualrlih uporabnikih pa priporočamo nakup manjših, lahkih hi- dravličnih cepilk, ki so zanesljive in tudi varne za delo. Z nabavo v solastništvu (npr. strojna skupnost) tudi cena takšne naprave ne. bi bila previsoka. Za večje količine prostorninskega lesa (gozdarstvo, industrija celuloze in plošč, trgovina s kurivom, obrtniki) pa so primerne težje hidravlične cepilke, zlasti v vodoravni izvedbi, pri kateri ni treba dvigovati težkih bremen. Za morebitno organizirano proizvodnjo večjih količin polen za tržišče (gozdarstvo, trgovska podjetja, obrtniki) so zelo primerni kombinirani stroji, in sicer le žage- cepil ke. Sekire- cepilke so iz že navedenih razlo- gov manj primerne. Menimo, da bodo naše sicer grobe ana- lize in ocene uporabno izhodišče za lažje odločitve pri nakupu teh strojev. Obenem pa se zavedamo, da bi bila nujna podrob~ nejša domača študija in primerjava uporab- nosti tovrstnih domačih naprav. še posebej bi se za to morali zanimati vse številnejši proizvajalci teh naprav. VIRI 1. Jonas, A: Gortler, F; Grill, F.: Heizen mit Holz. Kammer fOr Land und Forstwirtschaft in Salzburg. Salzburg, 1985. 2. lsachsen, O.: Trebrensel trenger ,.fodsels- hjelp«. Bioenergi i Norge. Norges Landbruksviten- skapelige Forskningrad Energiforskningen. Oslo, 1985. 3. Gislerund, O.: Fort brensel er best. NLVF. Oslo, 1985. 4. Žgajnar, L.: Sekanci - nova oblika kuriva iz sečnih in drugih lesnih ostankov. Poljudna knjiž- nica 1. zvezek. IGLG, 1986. 5. Žgajnar, L.: Biomasa- domač, obnovljiv in čist vir energije. Nova proizvodnja št. 1-2. Ljublja- na, 1987. 6. Žgajnar, L.: Les kot vir energije v Sloveniji in njegov pomen v gospodinjstvih. Gozdarski vestn!k št. l. Ljubljana, 1989. 7. Stevilni prospekti in obsežen reklamni mate- rial različnih domačih in tujih proizvajalcev in posrednikov cepilnih naprav. Opomba: Vse slike so iz različnih prospektov in drugih virov. Oxf.:866.1 Destilarna eteričnega olja v Obrhu Slavko KLANČIČAR* Le dobre 3 km iz Dolenjskih Toplic, v vasi ~br_h pri Podturnu stojita na desnem bregu 1sto1menskega potoka dve z lesenim mo- stičkom med seboj povezani stavbi. To je obrat za destilacijo in pridobivanje eteričnih olj. Zaradi večjega kovinskega dimnika mu domačini pravijo kar ))tovarna« (fabrika). V eni stavbi je skladišče igličevja, v drugi pa samo destilarna. Obrat dela zaradi občas­ nega pomanjkanja iglic z manjšimi, nese- zenskimi prekinitvami že od l. 1951. Takrat je bilo poslopje tudi zgrajeno. Dela pri izgradnji tega objekta in tehnologijo po- stopka v prvih dneh obratovanja je vodil i~ž. Dušan Butara. Prvi kurjač in strojnik je bli Ignac Osana iz Dol. Toplic, sledili so mu Ignac Pršina, Franc Markovič iz Podturna in Ignac Koncilja iz iste vasi. Knjigovodske posle v zvezi z nakupom igličevja, obraču­ nom zaposlenih in prodajo pa je prvi oprav- ljal tov. Julij Smrke. Do konca l. 1977 je destilarna spadala pod gozdno upravo Po- ljane, sedanji TOZD Gozdarstvo Podturn z ustanovitvijo TOZD Vrtnarstvo in hortikul~ tura l. 1978 pa k tej temeljni enoti, ki se ukvarja tudi s stranskimi gozdnimi proizvo- di. Za to dejavnost je zadolžen Alojz Serini. Destilarna eteričnih olj v Obrhu je ena izme? zadnjih še obratujočih v Sloveniji. Kaj so pravzaprav eterična olja? To so ostrodišeča, hlapna olja svetlo rumene bar- ve~ ki na zraku izhlapijo brez ostanka. ~pora~ljajo se kot izhodiščna surovina pri IZdelavi parfumov, v kozmetičarstvu in zdra- vilstvu. Med drugim uporabljamo olja za razne kopeli in pršila za osvežitev zraka. . V n~ši destilarni pridobivamo predvsem Jelovo tn smrekovo eterična olje. Surovina za pridobivanje teh eteričnih olj so iglice smreke in jelke, ob·semenskem letu jelke pa tudi jelovi storži. Vse to odkupujejo od zasebnikov, ki igličevje - vejice do 2 cm *S. K., dipl. inž. gozd., Gozdno Gozdarstvo Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Podturn 68350 Dolenjske Toplice, Podturn 17, YU ' pr_emera - naklestijo na sečiščih, v svojih ah družbenih gozdovih. V letih takoj po u~tan?v!tvi des!ilarne so nakleščene iglice pnpeiJah prodajalci sami s svojimi vozovi krajše obdobje ob začetku razši~anja trak~ tarske mehanizacije po vaseh pa predvsem Gozdno gospodarstvo. Cena za prevoz z našim. traktorjem j: bila enaka ne glede na razdalJo. Na ta naein smo spodbujali doba- vitelje od daleč. Naj na kratko opišem proizvodni proces V eni izmeni delata dve delavki in kurjač, ki je hkrati tudi vodja destilarne. Dolga leta so iglice in tanjše vejice prepeljevali z vozičkom prek mostička, ki povezuje obe stavbi, do sekalnega stroja (prirejene sla- moreznica) s puhalnikom. Sedaj vejice se- sekljaj o na novejšem stroju Blasius 900 S že v skladišču, močan puhalnik z deset metrsko cevjo pa premeče material v pro- stor nad kotli v sosednji stavbi. Tako nakla- danje in prevoz z vozičkom odpadeta. Prostor za pripravljeno surovino ima v tleh tri lopute natančno nad odprtinami treh ~otlov. Skozi odprte lopute se ti kotli polnijo 1n po napolnitvi neprodušno zaprejo. V posamezni kotel gre običajno 700 kg jelovih ali 600 kg smrekovih iglic, ker so zadnje trše. V kotle je speljana para po ceveh iz parnega kotla, ki je v posebnem prostoru. Vodna para izloči eterična olje. Hlapi vode in olja se nato vodijo skozi preprosto hla- dilno napravo v obliki zavitih cevi, hlajenih z vodo (podobno tisti pripravi za žganjeku- ho), kjer se kondenzirajo. Kondenzat se zbira v steklene posode posebne oblike imenovane florentinke. Olje, še zelo uma- zano, se zaradi nižje gostote nabira zgoraj, voda pa pri nižji odprtini sproti odteka. Vedno priteče približno toliko kondenzata, kolikor spodaj odteče vode. Tako pridob- G. V. 6/89 267 ljeno olje je črno od umazanije, zato ga je treba prefiltrirati skozi papirnati fllter. Do- bimo zlatorumeno in močno dišeče olje, ki pa je običajno še motna zaradi drobno razpršen ih vodnih kapljic. Te odstranimo z nadaljnjim filtriranjem ali pa z dodatkom natrijevega sulfata ( Na2 804), ki veže nase kapljice in voda se pojavi na dnu posode. O tej soli mi je nekdanji kurjač in vodja destilarne Ignac Pršina povedal zanimivo zgodbo: Pred leti so vsakokrat pred oddajo olja poklicali iz Zagreba nekega magistra, ki je odstranil vodne kapljice. Mož je bil seveda dobro plačan, zato je bil postopek stroga tajnost. Najrajši je delal sam in zdelo se je, da je stvar zelo zapletena. Nekoč pa je po nesreči raztresel nekaj tega srivnostnega praška. Pršina je to slu- čajno videl in takoj drugi dan tisto, kar je postrgal z mize, odnesel v analizo. Ugoto- vili so natrijev sulfat in od takrat magistra niso več klicali. Pogled na destilarno s ceste Soteska-Podturn. Postopek destilacjje traja osem ur, s tem da narežejo igličevje vedno za dan vnaprej, ko se v kotlih izlužuje prejšnja polnitev. Po končani destilaciji kotlarn, ki so na kolesih, odstranijo pokrove in jih zapeljejo po tračni­ cah skozi vrata na prosto, kjer jih prekuc- nejo in iztresejo vsebino. Pogodbeni voznik nato te odpadke občasno odvaža na pro- stor za odlaganje. Precej teh prekuhanih iglic pa kmetje porabijo za steljo. Največji izkoristek je pri ))kuhanju«, kot destilaciji pravimo po domače, jelovih iglic, in to 2,5-3 kg eteričnega olja na kotel. Iz kotla smrekovih iglic dobimo le kilogram olja. S tremi kotli torej proizvedejo v naši nfabrikicc v eni izmeni dnevno 7,5-9 kg jelovega oziroma 3 kg smrekovega olja. V zimskih mesecih je izkoristek manjši, ker so iglice mokre ali celo zmrznjene. Največji je izplen, kadar so iglice malo uleža~e (verjetno zato, ker jih gre več v kotel). Ce pa iglice niso sveže, dobimo pri jelki iz enega kotla komaj 2 kg eteričnega olja. Na desni je z latami obito skladišče igličevja in k njemu prislonjena baraka s strojem za rezanje vejic. V levi stavbi je zgoraj skladišče že pripravljenega igličevja, v zidanem spodnjem delu pa parni kotel za proizvodnjo pare in kotli za destilacijo. Široka trojna vrata se odpirajo na odlagališče odpadkov. Dobro se vidi kovinski dimnik in del povezovalnega mostička. Od l. 1963, ko je nastal ta posnetek, se zunanjost destilame ni spremenila. · .. -./"'/') ~? ,- ( ' ~ t / ~ ..""..- .,._ .. >:.: c -~'r;/ 268 G. V. 6/89 Količinsko dajo največ olja jelovi storži, ki jih je treba na.jprej sesekati in nato še zmleti v mlinu. En kotel storžev je dal tudi že 8 kg olja (oleum templini). Vendar se obrat ne ukvarja le s tovrstno proizvodnjo. Destilarna je vsestransko upo- rab ljiva. Tako so nekoč destilirali tudi meto, ki so jo sami gojili. Redno pa smo destilirali in prodajali vodo za polnjenje avtomobilskih akumulatorjev. Pred leti smo destilirali celo brinove jagode. Za popestritev kronike naše tovarne bom destilacijo brinovih jagod podrobneje opi- sal. Tovarni zdravil »Krka« se je pokvarilo trinajst ton brinovih jagod, zato so jih pripe- ljali k nam. Jagode smo na posebnem mlinu zmleli, da so počile in nato po stan- dardnem postopku izločili brinovo olje. Od- padke je s kamionom odvažala tovarna Dana v nadaljnjo predelavo. Vsega pa niso odpeljali in nekaj časa je ležal manjši kup odpadkov pred destilarno. Pa se je, ne vem več v čigavi glavi, porodila zamisel, da bi tudi sami poskusili, če bi se dalo iz teh ostankov dobiti še kaj brinove »kačje sline«. Vodja destilarne, Franc Markovič - Murenček, je preskrbel veliko kad, v sindikalni režiji in na Jastne stroške smo kupili sladkor, ga dodali namo- čenemu brinju in počakali. Uspeh je bil presenetljiv in kar na hitro naj povem, da smo, ko je bilo vrenje končano, nakuhali 30 1 odličnega brinjevca. Ko so bili vsi sodelujoči (od tistega, ki je posodil kad, kotel za žganjekuho in žganjekuhci sami) izplačani v naturalijah, nam je ostalo še 1 O 1 za reprezentančne namene in potrebe sindikata. Dragoceno tekočino smo spravili v poseben balon in ga prepustili v varstvo destilarni. Neko popoldne pa kot iz uma priteče k meni v pisarno vodja destilarne. »Tovariš upravitelj. . . tovariš upravitelj«, je hitel in lovil sapo. Bil sem prepričan, da je šla destilarna v zrak. •• Tovariš upravitelj, ... brinjevca ni . .. odpeljali so ga(<, Končno je le povedal, da je moral nekdo vzeti brinje- vec. Ker je nekaj ur pred tem oddajal podjetju Gorjanci destilirano vodo, je ver- jetno ravno od teh kdo pomotoma vzel naš brinjevec. Voda je bila namreč uskladiš- čena v istem prostoru kot brinjevec. Vodo Proces destilacije je končan. Delavci na odlagališču prevračajo kotel s preparjenimi jglicami. G. V. 6/89 269 pa sta poleg našega vodje nosila ven še dva in jo prelivala v svoje, večje posode na avtomobilu. Takoj sem zavrtel telefon, referent Lukšič pa je pohitel z avtom v Stražo. Seveda je bil tam prej, kot sem jaz dobil zvezo. K sreči vode še niso porabili in je bila tako preprečena še večja škoda. Čudno se jim je le zdelo, kako da je v eni izmed posod voda tako bela. Seveda smo to belo vodo, naš močno preredčeni brinje- vec vzeli nazaj. Zopet so možje potrpežljivo kuhali in dobili nazf!j 8 1 tekočine. Bila pa je precej motna. Se enkrat so ponovili postopek, a zaman. Šele, ko. smo tekočino prefiltrirali skozi papirnati filter, se je kon- čno pojavil isti stari, čisti brinjevec. Bilo pa ga je le še 6 l. Naš uspeh z brinjevcem se je hitro razširil po dolini. Čez noč je izpred destilarne izginilo še preostalo brinje. Celo tisto močno pomešano z iglicami. Kakšno SHEMATSKI PRIKAZ DESTILACIJE LEGENDA: 1. Kotel z iglicami 2. Kapa 3. Hlapi olja in vode 4. Kolo 5. Dovod pare iz parnega kotla 6. Hladilna naprava 7. Zavite cevi 270 G. V. 6/89 brinjevo žganje so sosedje nakuhali iz tistega pa ne vem. Zgodba o brinjevih jagodah in brinjevcu se je še enkrat ponovila l. 1985. Takrat so v destilarno pripeljali deset ton jagod in TOZD »Vrtnarstvo(( je spet destilira/o. Od- padek pri procesu pa so prodajali. Ta dogodek so naši ljudje pričakali bolj pripravljeni in pokupili vse že prekuhano brinje. Po mnogih hišah v naši dolini je takrat prijetno dišalo po vrenju v kadeh in kuhanju brinjevca. Kamorkoli si prišel, pov- sod so ti ga ponujali. Sedaj že dlje časa destilarna dela le občasno. Vzrok je pomanjkanje surovine in pa zelo nespodbudna cena olja zaradi ce- nejšega uvoza. še pred dvajsetimi leti smo nakuhali 1517 kg olja. Od tega 1264 kg jelovega, 27 kg smrekovega in 266 kg stor- ževega olja. Proizvodnja pa je čedalje bolj 13 upadala. Na začetku tega leta spet kaže bolje, saj so do srede aprila nakuhali že 170 kg jelovega olja. Večino, več kot 75 % igličevja pa so morali naklestiti v lastni režiji, kar je zelo drago. Odkupa od zaseb- nikov ni, kljub ceni 200 din za kg. Nekoč ni bilo tako. Revirni gozdar Alojz Puhan st pripoveduje, da je svoje dni na skladišču visela posebna tabla, na katero so napisali, kdaj lahko kdo pripelje ig lice. Dovoza je bilo namreč toliko, da je bilo skladišče iglic natrpano do strehe. Da se ne bi igličevje vnelo, so morali delati v njem rove za zračenje. Destilarna je delala v treh izme- nah, neprekinjeno noč in dan. Po pripovedovanju Julija Smrketa, ki je bil v prvih letih zadolžen za obratovanje destilarne, so se resno ukvarjali z mislijo, da bi obrat obnovili in razširili. 1\Jabavljen je bil že drugi, vodoravni parni kotel. Do ure- sničitve tega pa potem ni prišlo, ker je kmalu nato odkup iglic močno padel. Mlajši ljudje so se zaposlili v novih obratih Novo- lesa, starejšim pa so se uredila pokojninska vprašanja. Tako jim ta vir dohodka ni bil več potreben. Novi kotel je nekaj let še čakal zamenjave, nato pa smo ga oddali. Naj bo proizvodna cena olja poslovna skrivnost. Zaradi visoke stopnje inflacije prodajna cena olja ne velja dolgo. Ta hip, 15. avgusta 1989, velja kg jelovega olja 700.000 din, smrekovega 850.000 din, bri- novega pa 1,700.000 din za kg. Očitno je, da je cena za smrekovo olje nespodbudna, saj je izkoristek pri proizvodnji skoraj trikrat manjši kot pri jelki. Olje smo večinoma izvozili in to prek izvoznih podjetij Kemika- lija in Chromos. Sedaj ga kupujejo od nas Silva produkt in Vedrog Ilirija iz Ljubljane, zdravilišče Rogaška slatina in Dolenjske Toplice. Za našo destllarno se je dolgo zanimal nekdanji direktor Tehniškega mu- zeja Slovenije inženir Franjo Sevnik. Kot tehnični objekt je destilarna zelo zanimiva ne samo za strokovnjake, ampak tudi za druge obiskovalce. Razkazujemo jo šolski mladini in drugim. Blizu nje poteka gozdna učna pot Rožnik, v bližnji baraki ob dreve- snici in v prostorih TOZD-a Gozdarstvo Podturn pa načrtujemo gozdno učil no, novo obliko seznanjanja širšega kroga ljudi z gozdarstvom. Vsakokratni obisk v naši de- stilarni pusti na obiskovalcih tudi poseben pečat: Vsa oblačila in celo lasje po odhodu prijetno dišijo po smrečju oziroma eterič­ nem olju. S kapljico mentolovega olja smo tudi že marsikomu v trenutku pripravili ,,mentol cigarete«. Eterična olje bi lahko obiskoval- cem prodajali v majhnih stekleničkah kot spominek ali zdravilo. Toda to je že druga zgodba. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - mnenje o MHE Zadnjica Mnogim gozdarjem je znan primer >,male hidroelektrarne na Zadnjici« (tik pod triglav- sko skupino, onkraj Vršiča), saj že nekaj časa teče ogorčen boj med Triglavskim narodnim parkom, ki se za takšno gradnjo zavzema in drugimi privrženci gradnje (tudi nekateri gozdarji so med njimi) ter ostalimi, ki trdo branijo nacionalni konsenz o varova- nju Triglavskega narodnega parka, ki je med drugim zapisan tudi v posebnem za- konu o TNP. Žal (ali pa na srečo) imamo vse to lepo zapisano v zakonu, glave, zlasti tistih, ki bi po funkciji morali varovati ta konsenz, pa mislijo precej drugače. Skratka gre za načelno vprašanje, za moralo in za razum (vsa zveličavna samoupravna eko- nomija nima z gradnjo v Zadnjici prav nobene in to zares prav nobene zveze) - za ohranitev determinantne filozofije in raz- voja slovenskega bivanja. Ali bomo nekaj takšnega imeli, ali ne (TNP!). Ali nam proučevanje preteklega razvoja nekaj po- meni pri razmišljanju o bodočem! Tl\1 P je simbol narodovega duhovnega in praktič­ nega odnosa do narave. V tem prostoru so tudi sicer nabite mnoge nacionalne sim- G. V. 6/89 271 bolne vrednote itd. Zato je Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo z veseljem sprejel povabilo Urbani~ stičnega inštituta SR Slovenije, da po svoji ,meri oceni nameravano gradnjo v Zadnjici. Naj za začetek dodam, da nas sprva pole- mika v časopisju, ali naj se ta elektrarna gradi ali ne, ni posebej motila, ker smo računali, da je takšna pobuda že brez dokazovanja absurd. Ko pa smo videli, kdo je kdo, pa nas je zadeva bolj zaskrbela in kot rečeno, veseli smo bili edine prošnje urbanistov (zanimivo!), da tudi naša inštitu- cija pove svoje mnenje. Ker gre za načelni primer, smo ocenili, da naše stališče sporočimo tudi naši go- zdarski stroki, zato ga objavljamo v Gozdar- skem vestniku v celoti. Pismo Urbanističnemu inštitutu SR Slo- venije, Jamova 18, Ljubljana ZADEVA: Stališča IGLG do izgradnje MHE na Zadnjici V nadaljevanju vas na vašo željo (dopis AE/kd, 4. 4. 1989) seznanjamo s strokov- nim mnenjem našega inštituta o gradnji MHE na Zadnjici, ali bolje o predvidenih novih razmerjih naravnega prostora in v naravnem prostoru, ki je sicer posebnega nacionalnega pomena in ki je tudi varovan s posebno nacionalno pravno zaščito. A. Za sestavo tega mnenja je bila na Inštitutu imenovana posebna strokovna skupina, sestavljena iz izvedencev za tista področja, ki so v analizi obstoječega narav- nega stanja in v analizi izvedbe najpomem- bnejša. Ta področja so: 1. Ekologija gozdnega prostora 2. Urbana raba in urejanje gozdnega prostora 3. Socialna ekonomija 4. Gradnje v gozdovih Skupino so sestavljali: Janko KALAN, dipl. inž. gozd., predstoj- nik znanstveno-raziskovalnega oddelka za gozdno ekologijo IGLG, Ivan ŽONTA, dipl. inž. gozd., projektni koordinator za urejanje in prostorsko načr­ tovanje IGLG, Marko KMECL, dipl. inž. gozd., oec., direktor IGLG, 272 G. V. 6/89 Mag. Andrej DOBRE, dipl. inž. gozd., predstojnik znanstveno-raziskovalnega od- delka za gozdno tehniko IGLG. 8. Metodologija priprave mnenja 1. Analiza strokovnih gradiv predlagatelja gradnje (gradiva je posredoval Urbanistični inštitut Slovenije) 2. Analiza gozdnogospodarskih in pro- storsko-razvojnih gradiv, ki jih ima gozdar- stvo Slovenije 3. Terenske meritve in analize 4. Sinteza C. Mnenje l. 1. Gradivo predlagatelja nameravane gradnje MHE na Zadnjicl ( namenoma se izogibamo predlogu v Zadnj ici) je preskrom- no, da bi bila kljub najboljši volji možna kolikor toliko resna obravnava odnosno ocena posledic v naravnem prostoru, če bi bila takšna gradnja izvedena. 2. Pogrešamo primerjalno kalkulacijo cene proizvedene energije na predlaganem objektu. 3. Predlagani sistem variant ima očiten namen ))potegniti« objekt MHE Zadnjica iz ožjega območja TNP, kar daje predlagatelju formalne možnosti predlaganja. 4. Predlog je predvsem moralno in kul- turno vprašanje. ( Obveznosti družbe do tamkaj živečih ljudi izhajajo iz takšne karak- teristike problema.) 5. Kljub mnogim variantam se predlaga- telj ni spopadel še z drugimi možnostmi. 11. 1 . Absurdno je predlog utemeljevati s skrbjo družbe za tamkajšnje prebivalstvo. Še manj se zdijo sprejemljiva namigovanja (ki sicer niso nikjer eksplicitno zapisana), da bi predlagani hidroenergetski objekt ko- ristno dopolnjeval elektroenergetski sistem Slovenije in še posebej severne Primorske. 2. Na kakršnokoli gradnjo v ožjem ob- močju TNP ni možno pristati iz praktičnih in načelnih razlogov: Slovenci smo se odločili varovati in ohra- niti del našega naravnega prostora. Da bi se izognili skušnjavam, smo to svojo nacio- nalno odločitev zavarovali celo s posebnim zakonom. Če smo bili pri sprejemanju tega zakona neobremenjeno praktični in modri, tedaj bomo to odločitev morali načelno spoštovati in tudi braniti do konca. 3. Gradnja zunaj ožjega območja TNP pravno ni tako dosledno omejevana kot v ožjem delu. Zatorej gradnja zunaj ožjega območja TNP ostaja predvsem pomembno moralno vprašanje in dejanje sedanje gene- racije. 4. Ekološka občutljivost doline Zadnjice kot tudi celotnega zgornjega toka reke Soče je izjemno velika. Prostorski ekološki aglo- merat se ne prekriva (pomeni, da se ekolo- ške funkcije ne morejo kompenzirati z več­ jim deležem drugega aglomeratnega ele- menta). Obnova poškodovanih ali celo uni- čenih ekoloških aglomeratnih elementov je dolgotrajna in lahko traja tisočletja. To velja zlasti za gozdni in hidrološki del obravnava- nega prostora. 5. Analiza gradbenega postopka je poka- zala: -zahtevno in težko gradnjo bi otežilo še pretežno klasično ročno delo z minimalno rapa razstreliva, - vzdolžni profil cevovoda bo prelomljen, ali pa bodo izkopi nenormalno globoki (kar pa iz gradiv ni bilo razvidno), Oxf.:946.2 - tehnika gradnje zahteva sorazmerno širok operativni koridor (ocenjeno je, da najmanj 1 O m širine), poleg tega bo potre- ben sorazmerno kakovosten dovozni objekt. To dvoje in vsa spremljajoča grad- bena aktivnost, bi povzročila velike prostor- ske spremembe, ki jih bo nemogoče popra- viti - tako v gozdnem kot v ostalem delu odprtega prostora, - zajetje in strojnica sta sorazmerno velika objekta. 6. Socialni in ekonomski vidiki predloga niso prezentirani. Nekateri poskusi dajejo vtis ne razumnega in dogmatskega podpira- nja predloga. Prioritetno velja podpreti tiste funkcije tega prostora, ki so izpostavljene tudi v zakonu o TI\IP - vse ostale so marginalne in ne morejo imeti posebne teže. 7. Estetska konfiguracija prostora bi bila z gradnjo trajno degradirana. 8. Analiza ni pokazala ali potrdila nobe- nega pozitivnega argumenta za predlagano gradnjo MHE Zadnjica, zaradi tega na tak- šno gradnjo ni mogoče pristati. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Strokovna ekskurzija slovenskih gozdarjev v gozdove ZR Nemčije V dneh od 25. junija do 1. julija 1989 je skupina slovenskih gozdarjev opravila stro- kovno ekskurzijo v gozdove ZA Nemčije. Ekskurzije se je udeležilo osem gozdarjev, pretežno gojiteljev, iz različnih gozdnih go- spodarstev in dr. Horvat-Maroltova, ki je z naše strani ekskurzijo tudi v celoti organizi- rala in jo vodila. Ekskurzijo bi lahko označlli za vrnjen strokovni obisk zahodnonem- škem kolegom, predvsem profesorjem z Visoke strokovne gozdarske šole v Freisin- gu, ki so v preteklih letih s študenti večkrat obiskali slovenske gozdove in v njih spo- znavali naše delo. Med nemškimi kolegi je glavno breme pri organiziranju ekskurzije in pripravi strokov- nega programa opravil dr. Freda Ritters- hofer, profesor za gojenje gozdov na ome- njeni visoki šoli, ki je ob vsem drugem celo sedel za volan svojega kombija in nam tako tudi povsem konkretno npribližal« prika- zane strokovne zanimivosti, ki so bile iz- brane po vsem južnem delu ZR Nemčije, po pokrajinah Bavarske in Baden-WOrttem- berg. Pri pripravi strokovnega programa ekskurzije so se gqstitelji resnično potrudili in pripravili strokovno izredno bogat in zani- miv program. Zaradi izbire vsebinsko pe- G. V. 6/89 273 strih strokovno zanimivih točk so bile razda- lje med njimi nekaj večje, a ob ugodni cestni mreži to ni predstavljalo nepremost- ljive ovire, omogočilo pa nam je videti veliko južnonemške pokrajine. Ker je bil program ekskurzije vsebinsko v glavnem razdeljen po dnevih, se lahko vtisov z ekskurzije tudi lotimo kar kronolo- ško. PNi dan strokovnega programa nas je ob obisku Visoke strokovne gozdarske šole v Freisingu, manjšem mestu, ki leži 30 km severovzhodno od Munchna, precej zapo- slila vprašanje organiziranosti zahodno- nemškega gozdarskega strokovnega šol- stva, tudi v zvezi z delom njihovih diploman- tov v operativi. Odgovore na številna vpra- šanja je mogoče strniti v naslednje ugotovi- tve: - V ZR Nemčiji imajo tri gozdarske fakul- tete, vključene v okvir univerz: v Munchnu, G6tingenu in Freiburgu. Na teh fakultetah izobražujejo diplomate za znanstveno razi- skovalno delo in za vodilna delovna mesta v operativi (od vodij gozdnih obratov na- prej). - Poleg gozdarskih fakultet imajo v ZR Nemčiji še Visoke strokovne gozdarske šole - dve večji: v Gotingenu in Freisingu, omenjena pa je bila še ena manjša, ožje povezana s prakso, ki izobražujejo diplo- mante (tudi diplomirane inženirje gozdar- stva, z oznako f.h.) za bolj operativno delo vodij gozdarskih enot. Te so v družbenih gozdovih velike 1 000-1500 ha, v zasebnih gozdovih pa približno 3000-4000 ha. Tudi na visoki strokovni gozdarski šoli traja študij osem semestrov, pri čemer 3. in 6. seme- ster študentje upreživjjo« v praksi, pod nadzorstvom visoke šole. Težišče študija je na bioloških predmetih. Od okrog 700 vsako leto prijavljenih kandidatov za vpis na Visoko šolo v Freisingu jih sprejmejo le 90 (na osnovi srednješolskega spričevala), od tega pa jih diplomira okrog 70. - Diplomanti visokih strokovnih šol ni- majo težav pri zaposlovanju, medtem ko se fakultetni diplomanti večkrat srečujejo z njimi. Po obisku Visoke strokovne šole v Frei- singu smo se napotili v gozdove, približno 35 km južno od Munchna, iz katerih se Dr. Georg Sperber (levo} in prof. dr. Fredo Rittershofer nam kažeta sestojno karto gozdov gozdnega obrata v Ebrachu 274 G. V. 6/89 mesto Munchen v pretežni meri oskrbuje z vodo. Zaradi ugodnih geoloških razmer se padavinska voda, zbrana v višje ležečem vodozbirnem območju, na tem mestu zlije in se na vsega deset metrov približa površi- ni. Zato je mesto Munchen te površine (okrog 1700 ha) zaradi oskrbe z vodo že pred sto leti odkupilo. Tedaj kmetijske po- vršine so pogozdili, v tistih časih seveda s smreko, danes pa s tem gozdom gospoda- rijo sonaravne, ob upoštevanju vseh spo- znanj, ki jih zahteva gospodarjenje z go- Med mogočnimi hrasti skrbno go- spodarjenega go- zda v osrčju po- krajine Spessart zdom, ki ima izrazito vodooskrbovalno vlo- go. Zlasti si želijo imeti v gozdu primešan znaten delež listavcev, pri katerih je inter- cepcjja manjša kot pri iglavcih in tudi prispe- vajo k ugodnejši obliki humusa, od iglavcev pa pospešujejo predvsem jelko, ki povečuje stabilnost gozda in z globokim koreninskim spletom izboljšuje dreniranost tal. Preostale smrekove kulture močneje red- čijo in postopno sanirajo - spreminjajo v naravnejši gozd. G. V. 6/89 275 Od 5000 litrov pitne vode v sekundi, kolikor je potrebuje mesto Munchen, je načrpajo v tem gozdu 4000 litrov v sekundi oziroma 80%. Kakovost vode je še vedno zelo ugodna, celo klorirajo jo le ob večjih nalivih, kljub vsem varovalnim ukrepom pa se v njej postopno le povečuje vsebnost nitratov in v zadnjem času tudi zaščitnih sredstev. Vsa večja nemška mesta z vodo seveda nimajo tolikšne sreče kot Munchen. Pozornost, s katero v mestu Munchen skrbijo za svoj vodni vir, bi lahko bila svetel zgled vsem, ki bi morali pri nas skrbeti za varovanje površin, pomembnih za oskrbo s pitno vodo, npr. na Soriškem polju, v Beli Krajini ipd. Drugega dne smo se iz okolice MIJnchna napotili proti severu in dobrih 50 km seve- rozahodno od NOrnberga obiskali gozdni obrat v Ebrachu, ki ga vodi dr. Georg Sperber, slovenskim gozdarjem poznan po odmevnem predavanju ))Gojenje gozdov kot varstvo narave«, ki nam ga je nedavno podal v Ljubljani. Gojenje gozda z upošte- vanjem živalskega sveta v njem in brez zmanjšanih ekonomskih koristi je moto dela Ob izviru Donave v Donaueschingenu 276 G. V. 6/89 dr. Sperberja, ki nam ga je želel ob našem kratkem obisku tudi predstaviti in razložiti na konkretnih primerih; po vsem, kar smo videli, bi lahko zapisali tudi: na konkretnih uspehih. Skrbi za živo v krajini po mnenju dr. Sperberja ni mogoče deliti. Pri negovanju živega v krajini smo lahko uspešni le, če varovanje živega razumemo celovito in kra- jino tudi celovito obravnavamo. V ta namen pušča med gozdovi nekatere prej košene površine ponovnemu zaraščanju z najra- zličnejšimi grmovnimi vrstami, travnike ko· sija le enkrat letno, osnovali so tudi deset umetnih ribnikov, vse z namenom, da v okolju povečajo pestrost rastlinskega in na njem ter od njega živečega živalskega sve- ta. Na območju so na primer tudi zaščitili netopirje. Vse navedeno predstavlja pomembno filozofsko izhodišče, ki zagotavlja tudi ustre- zno širok in ekološko osveščen način go- spodarjenja s samimi gozdovi. Na v povprečju kvalitetnih rastiščih, pred- vsem združb Luzulo-Fagetum in Querco- Carpinetum gospodarijo v celoti po načelu sonaravnega gospodarjenja, izrazito us- merjenega v gojenje kvalitetnega lesa. Naj- več jim seveda napade kvalitetne hlodovine gradna in bukve, a v deželi, kjer očitno znajo ceniti in ovrednotiti, kar je vrednega, si ne pomišljajo vzgojiti furnirsko hlodovina celo breka in skorša (Sorbus domestica); ta dosega na trgu celo zelo visoko ceno. Obiskali smo dva rezervata bukovih go- zdov z lesno zalogo okrog 800 m3 po hek- tarju. Ob ogledu enega od njih smo se počutili kar malo počaščene, saj predstavlja enega od dveh povsem zaprtih gozdnih rezervatov na Bavarskem, kamor dostop ni dovoljen niti raziskovalcem. Kot piše na tabli ob meji rezervata, se vstop v rezervat kaznuje s 50 000 (petdeset tisoč!) nem- škimi markami. Ko človek stoji ob meter in več debelih in prek 40 metrov visokih buko- vih drevesih, se mu zdi snovanje labilnih smrekovih in borovih sestojev na teh rasti- ščih resnično nesmiselno. Tistega, ki na gozd gleda preveč z ekonomske plati po- magajo prepričati tudi številke: naj kvalitet- nejšo smrekovo hlodovina prodajo za 450 nemških mark, najkvalitetnejše bukovo hlo- dovino za 600-700 mark, za najkvalitet- nejšo hrastovo hlodovina iztržijo celo prek 4000 mark. Ves les prodajo na licitacijah ob kamionskih cestah. Z namenom, da bi lahko bolje spoznali strategijo njihovega dela z bukovimi in hra- stovimi gozdovi, smo si ogledali več meša- nih gozdov bukve in gradna, z manjšo primesjo tudi drugih vrst, zlasti rdečega bora. Bistvo njihovega načina gospodarjenja z mešanimi hrastovo bukovimi gozdovi je v gojenju hrastovih prihranjencev. Prihra- njencev, med katerimi so tudi najkvalitet- nejša bukova drevesa, ni le nekaj po hektar- ju, ampak ob snovanju novega, podraslega, pretežno bukovega sestaja nJihova pokrov- nost presega 50 %. Kvalitetni hrasti in naj- kvalitetnejše bukve torej »preživijocc še na- slednjo generacijo bukev, nato pa sestoj v celoti obnovijo, s ciljem osnovanja hrastovih gozdov s primesjo bukve. Čeprav zelo lo- gično, srečujemo takšno gospodarjenje pri nas na podobnih rastiščih zelo redko in nam je v precejšnji meri tuje. Gotovo tudi zaradi neurejenega trga lesa, ki ne spod- Skrbno izdelani količki so pripravljeni za impregniranje. (Vse slike- foto: ž. Veselič) i 1 G. V. 6189 277 ; 1 1 1 buja vzgoje najkakovostnejšega lesa. Tretjega dne nas je pot vodila proti WOrz- burgu, kjer nam je višji gozdarski svetnik gospod Holler pokazal v obsežnejšem goz- dnem predelu več poučnih hrastovih in bukovih sestojev ter predstavil nekaj razi- skav, ki so obravnavale vprašanje pomlaje- vanja hrasta in bukve. Pri tem je poudaril, da je v večini primerov odločilni dejavnik, ki onemogoča pomlajevanje hrasta, prešte- vilčna rastlinojeda divjad, pri njih predvsem srnjad, zato je prva naloga pri obnovi hra- stovih gozdov, da izločimo njen prevelik vpliv na mladje; če ne gre drugače, pač z postavitvijo ograj. V večini hrastovih go- zdov, ki smo jih obiskali, so se nemški kolegi res kar nekako sprijaznili z pomlaje- vanjem v ograjah, čeprav so se strinjali, da bi b'ilo vprašanje odnosov med gozdom in divjadjo potrebno rešiti drugače. Tudi dr. Sperber je menil, da kot vse kaže vsaj še deset let ne bodo mogli gozdov obnavljati brez ograj. Na poti proti oddaljenemu Freiburgu, na skrajnem jugozahodnem delu ZR Nemčije, smo se v osrčju pokrajine Spessart za trenutek ustavili v tamkajšnjih čudovitih hra- stovih gozdovih. V vsem prostranem grad- novem arealu slovi pokrajina Spessart po rastiščih, kjer oblikuje graden najlepše dre- vje. 500-600 m nadmorske višine, 800 mm padavin, zelo težko preperljivi rdeči triasni peščenjaki, ki jih odlikuje tudi skromna vsebnost hranil, je nekaj ~>skrivnosti« ras- tišč, na katerih graden sicer ne raste po- sebno hitro, zato pa ob svoji zrelosti (ne- kako pri starosti 300 let, ko njegova debe- lina preseže 70 cm) oblikuje debla, katerih vrednosti dosegajo vrtoglavih 12 000 do 15 000 nemških mark po kubičnem metru. Med kupci je menda že kar stvar ugleda, kdo bo kupil najdražji hrastov hlod. Naslednji dan smo pri Donaueschingenu, rojstnem kraju reke Donave, le nekaj kilo- metrov od Švicarske meje, obiskali za- sebne gozdove ter lesno industrijo kneza FOrstenberga, ki je sicer tudi lastnik večje pivovarne in pomemben kulturni mecen tistega kraja. Njegovih 20 000 ha gozdov predstavlja največjo zasebno gozdno posest v pokrajini Baden-WOrtemberg. Med gozdovi močno prevladujejo smrekovi, ki pa so zaradi hlad- 278 G. V. 6/89 nosti rastišč naravni, ra.stiščno pogojeni. Večino posekanega lesa pripeljejo na nji- hovo centralno mehanizirana skladišče ob lesni industriji. Omenimo nekaj značilnosti njihove tehnologije pridobivanja lesa in iz- koriščanja lesne mase. Do 35 cm debelo drevje vozijo na mehanizirana skladišče v celem (sam tovor na kamionu sme biti dolg do 25m). Tam čakata drevje dva kombini- rana stroja za lupljenje in kleščenje. Po- polno avtomatizirana sortirna linija, ki tudi zelo podrobno sortira sortimente po debe- lini je le uvod v izredno skrbno obdelavo tudi najtanjših sortimentov v razne kole, ki jih nato tudi impregnirajo. Dober zgled za izrabo najtanjših sortimentov, ki so pri n.as vse prevečkrat še vedno le v napoto. , Predzadnji dan našega bivanja v ZR Nemčiji smo si v Schwarzwaldskih gozdo- vih ogledali primer prebiralnega gospodar- jenja v razmerah drobne zasebne posesti. Gozd jelke, smreke in bukve ima na površini 7000 ha povprečno lesno zalogo blizu 400m3/ha. 400m3/ha imajo za nnormalno<< hektarsko lesno zalogo. Z gozdom gospo- darijo enotno, ne glede na lastništvo in parcelne meje, na kar so tudi zelo ponosni. Prebiralno gospodarjenje, pri katerem ni stroškov za obnovo in drage negovalne ukrepe, tudi z ekonomskega vidika zelo cenijo, zato s skrbjo spremljajo upadanje vitalnosti jelke, ki v njihovih gozdovih za zdaj še ni kritično, posamezne osute jelke pa je bilo vendarle mogoče opaziti. Z ožjega gozdnogojitvenega vidika je zanimivo, da obžagujejo drevje, vendar ne le zaradi proi- zvodnje kvalitetnejšega lesa ampak tudi zaradi zmanjšanja zasenčenosti tal, zaradi česar lahko vzdržujejo prebiralno strukturo sestojev pri nekaj višji hektarski zalogi. Strokovno ekskurzijo smo zaključili z obi- skom uspešno gospodarjenih gorskih go- zdov v bližini Bad Reichenhalla pri Berc- htesgadnu ob avstrijski meji. Tamkajšnji gorski gozdovi imajo bogato zgodovino, a žal predvsem zaradi njihovega pretiranega izkoriščanja. V dolini so že pred skoraj 4000 leti pridobivali sol, zaradi česar so bili okoliški gozdovi preveč izsekavani. Les, ki so ga potrebovali pri pridobivanju soli, so z gorskih predelov spravljali v dolino z več klavžami, sprva lesenimi, nato zidanimi. Ko je sredi 19. stoletja ob izgradnji železnice v dolino premog razbremenil te gozdove pretiranih sečenj, pa si je tamkajšnja go- spoda v teh gozdovih zasnovala z divjadjo prebogata lovišča. Leta 1970 so z gozdovi, ki imajo izjemno pomembno varovalno vlogo - zaradi varovanja doline pred snež- nimi plazovi, pričeli gospodariti strokovneje. Med najodločnejšimi ukrepi je bila ureditev gospodarjenja z divjadjo. Stalež srnjadi in gamsov ohranjajo zelo nizek z intenzivnim odstrelom, jelenjad pa prek zime zapro v ograjena zimovališča, podobno kot ravnajo pri nas v območju GG Kranj v Karavankah. A v Bad Reichenhallu so dos ledni: jelenjad, ki prek zime ostane zunaj ograd, odstrelijo. Pred ureditvijo lovskega gospodarjenja je- lovo mladje ni moglo pre rasti višine 15 cm, danes je poškodovanega manj kot 5 %, le izjemoma do 1 o% in z naravno obnovo nimajo težav. Na koncu naj navedem še nekaj značil­ nosti gospopdarjenja z zasebnim gozdom v ZR Nemčiji, s katerimi smo se seznanili v času ekskurzije. - Ureditveni elaborati za zasebne go- zdove niso obvezni, večji lastniki gozdov pa si jih pogosto dajo izdelati. -V zasebnih gozdovih strokovno gozdar- sko osebje brezplačno le svetuje, kako gospodariti z gozdovi. Če lastnik gozda želi, da mu revirni gozdar tudi odkaže, mora odkazilo plačati. Lastnik gozda lahko torej odkaže tudi sam in po svoje, le v primeru končnega seka mora gozd obnoviti. - Lastnik mora posebej plačati tudi iz- mero lesne zaloge, prirastka in druge iz- Oxf.: 902.1 Konrad Lorenz mere v svojem gozdu, če jih želi imeti opravljene. - V primeru gradnje gozdnih cest in traktorskih vlak državna gozdarska služba brezplačno pripravi načrte, stroške same gradnje prometnic pa plačajo lastniki sami. - Zasebni lastnik nima od posekanega lesa do države nobenih obveznosti, pri prodaji lesa pa mora državi odvesti davek, podobno kot od vsakega drugega dohodka. Naj končam nekaj daljši zapis z zelo dobro pripravljene in nadvse poučne stro- kovne ekskurzije po ZR Nemčiji. Čeprav izrazito strokovna ekskurzija je udeležen- cem ob obisku nekaj nemških mest in turističnih zanimivosti vendarle dala prilož- nosti, da smo zaokrožili tudi bolj posvetno podobo dežele, ki smo jo obiskali. Naj se na koncu v imenu vseh osmih gozdarjev, ki smo se iz gozdnih gospodar- stev udeležili ekskurzije, tudi na tem mestu zahvalim dr. Horvat-Maroltovi za nadvse skrbno pripravo in vodenje v vseh pogledih zelo uspešne strokovne ekskurzije. Na tem mestu se želimo zahvaliti tudi našemu go- stitelju prof. dr. Fredu Rittershoferju, ki se je ves čas našega bivanja v njegovi deželi več kot trudil, da bi v strokovnem pogledu čimveč videli in spoznali ter da bi nam bilo bivanje v času ekskurzije tudi sicer kar najbolj prijetno. V lepem spominu nam bo ostala tudi izredna gostoljubnost nemških kolegov, ki smo je bili deležni ves čas obiska pri njih. Živan Veselič Kamenodobna narava sodobnega človeka (Ob smrti etologa Konrada Lorenza) UVOD Na začetku tega leta je v svojem rojst- nem kraju Altenberg ob Donavi blizu Du- naja umrl Nobelov nagrajenec Konrad Lo- renz. O njem smo lahko brali že v Gozdar- skem vestniku 1987, št. 1 O. Znan je pred- vsem kot utemeljitelj etologije, vede o vede- nju živali in človeka. Že kot deček je z zanimanjem opazoval življenje in obnaša- nje obvodnih ptic v naravnem paradižu obdonavskih logov blizu njegovega rojst- nega kraja. Njegovo poznejše zanimanje in raziskovanja na tem področju so veliko pripomogli k boljšemu razumevanju obna- šanja živali. Sicer je bil zdravnik in se je G. V. 6/89 279 posvečal raziskovanju človekove etologije. Znano je tudi, da je kot ugledna osebnost odločilno pripomogel k temu, da so se Avstrijci l. 1979 z referendumom odrekli svoji edini jedrski elektrarni Zwentendorf. Tako se Avstrijcem sedaj ni treba bati lastnih jedrskih elektrarn, pač pa naše v Krškem. Prav tako je Konrad Lorenz odlo- čilno vplival na to, da so se Avstrijci l. 1985 odrekli graditvi vodne elektrarne Hainburg na Donavi, ki bi sicer potopila vse bogastvo vodnih logov na Donavi blizu Dunaja, ki so med zadnjimi v Evropi. Konrad Lorenz je bil rojen l. 1903 v družini uglednega zdravnika v Altenbergu pri Dunaju. študiral je medicino in zoologijo in iz obeh strok naredil tudi doktorat. L. 1940 je postal redni profesor za primerjalno psihologijo v Konigsbergu v takratni Vzhodni Prusiji (današnji Kaliningrad). L. 1949 je ustanovil inštitut za primerjalno etologijo v svojem rojstnem kraju Altenber- gu. L. 1957-1973 je bil profesor na univerzi v Munchnu, l. 1961-1973 je bil direktor oddelka Max-Pianckovega inštituta za pri- merjalno etologijo blizu Munchna. Od l. 197 4 je delal kot direktor oddelka za žival- sko sociologijo pri inštitutu za primerjalno etologijo avstrijske akademije znanosti in umetnosti. L. 1973 je dobil Nobelovo na- grado za fiziologija in medicino. Konrad Lorenz in etologija Lorenz je v etol og ijo uvedel problematiko 280 G. V. 6/89 in metode, ki so bile sicer v biologiji pri- znane že od časa Darwina naprej. To je predvsem Darwinov evolucijski nauk. Žival- sko in tudi človeško vedenje je po Lorenzu močno odvisno od prirojenih načinov vede- nja, ki izvirajo od pradavnih prednikov. Svoj pomen imajo vtisi iz nežne mladosti in sploh izkušnje vsakega osebka v času njegovega doraščanja. Človek se bistveno loči od živali po tem, da je njegova nagnje- ~a oblikovala njegova kulturna zgodovina. Clovek je torej v svojem bistvu kulturno bitje. Sicer pa je današnji človek ujet v svojo evolucijsko dediščino bolj kot katera- koli visoko razvita živalska vrsta. Prirojeni način vedenja lahko človeka spelje v uniče­ vanje svojega življenjskega okolja, pri pro- stoživečih živalih pa te nevarnosti ni. Dana- šnji človek je s svojimi prirojenimi nagnjenji in načini obnašanja še v veliki meri nekak- šen kamenodobni lovec, ki vozi najsodob- nejši avto. Iz pradavnine smo podedovali nagnjenja, ki očitno niso primerna za dana- šnji čas. Razvoj človeške civilizacije je daleč prehitel razvoj človeške vrste. Za kakršenkoli omembe vreden premik pri raz- voju človeške vrste je treba nekaj sto rodov ali pri bl. 16.000 let. Vsa civilizacija v najbolj- šem primeru traja le nekaj tisoč let. Samo v zadnjih desetih ali dvajsetih letih pa je tehnološka revolucija oz. ,,razvoj cc povzročil neverjetne spremembe na vsem svetu. Evolucija človeka niti približno ne more slediti podivjanemu razvoju civilizacije. Z miselnostjo kamene dobe smo zabredli v sodobni čas vsemogočne tehnologije. Po- sledica je propadanje narave in našega okolja, umiranje gozda in sploh težke člove­ ške stiske. Veliko svojega dela je Lorenz posvetil človeškim stiskam. Omenimo samo nje- govo knjigo o napadalnosti (Das sogenann- te Bose. Zur Naturgeschichte der Agres- sion, Piper Verlag Munchen-Zurich, 1984). Gotovo je eno najtežjih vprašanj etologije in psihologije, kako prirojeni načini obnaša- nja, dediščina stotisočev let evolucije, vpli- vajo na ravnanje človeka. Napadalnost in brutalnost sta bili gotovo značilni za pračlo­ veka, recimo za kamenodobnega človeka. Vendar je bilo to morda upravičeno v boju za obstoj. Preživetje takrat ni bilo lahko in v boju za preživetje si tudi ljudje med sabo niso prizanašali. Vendar je človek imel tudi prirojene načine obnašanja, ki so ustavljali njegovo napadalnost. Nasmeh nedolžnega otroka je npr. razorožil napadalca. Danes se v anonimnosti in prenaseljenosti in sploh v stalnem stresu naših življenjskih razmer prehitro sproži prirojena napadalnost. Vča­ sih se sprevrže celo v zlobno, uničevalno agresijo, ki je živali ne poznajo. Pri tem se ne morejo uveljaviti prirojeni mehanizmi, ki napadalnost zaustavljajo. Želimo si torej toliko človeške kulture in razmere, v katerih ne bi doživljali stresov in nesmiselne napa- dalnosti. Zelo znana je Lorenzova knjiga Osem smrtnih grehov civiliziranega človeštva (Die acht TodsOnden der zivilisierten Mensch- heit, Pi per Verlag Munchen-Zurich, 1 973). Prirejena je po njegovih nastopih po radiu. Knjiga razpravlja o sedanjih največjih stiskah človeštva. Čeprav daje vtis razmiš- ljanj, ima svojo trdno znanstveno logiko in utemeljenost. Zanimivo je, kako avtor pove- zuje spoznanja etologije živali in etologije človeka, ne da bi spravljal v nevarnost človekovo dostojanstvo. »Smrtni grehi človekove civilizacije« so: 1 . eksplozija prebivalstva, 2. pustošenje naravnega življenjskega prostora, 3. tekma človeka s samim seboj (nezno- sne duševne obremenitve zaradi previsokih ambicij), 4. poplitvitev človeka (nezmožnost za močnejša čustva), 5. genetsko propadanje človeštva, 6. prelom s tradicijami, 7. podleganje indoktrinaciji (ekonomska propaganda, totalitarne ideologije), 8. atomska oborožitev. Ta zadnji greh avtor odpravi zelo na kratko, očitno se mu zdijo ostali grehi nevarnejši. Kaj ima človekova etologija opraviti z gozdom in lovom? Ob smrtnem grehu •>pustošenje narav- nega življenjskega okolja«, kot ga navaja Lorenz, ne moremo mimo problema ••gozd-divjad«. Skušajmo ga analizirati na Lorenzev način. Lovski nagon je iz pradavnine podedo- vana človekova lastnost. Kot dediščina evolucije je globoko vsidrana tudi v sodob- nem človeku, pa čeprav mu lov že dolgo ni potreben za preživetje. Drugače je bilo recimo v kameni dobi, pred približno 10.000 leti. V surovih naravnih razmerah na ta- kratni stopnji človekovega razvoja je bila odvisnost preživetja od lova neposredna in brezkompromisna. Temu primerno je bila podrejena tudi vsa miselnost človeka in urejanje medsebojnih odnosov v praskup- nosti. Trofeje so bile verjetno dokaz lovske spretnosti in so tako pomenile tudi dru- žbeno veljavo in moč oz. privilegije. V zgodovinski dobi je lov postal pred- vsem šport in rekreacija nekaterih. Lovno pravico so si izbojevali in ohranili le močni in vplivni predstavniki družbe. Dediščina vsega tega razvoja je bilo tudi gledanje na divjad. Za človeka nevarne in konkurenčne zveri so bile v gozdu skrajno nezaželene in iztrebljane, lovna, rastlinojeda divjad pa priljubljena in varovana. Novejša spoznanja prirodoslovnih ved spodbujajo naravnejše poglede na gozd in divjad kot medsebojno povezano celoto. Kljub temu se stara miselnost o >•škodljivi« in »koristni« divjadi še danes marsikje ohranja. Na koncu vseh dobro zastavljenih strokovnih prizadevanj lovstva in gozdar- stva vplivni ljudje v družbi še vedno po svoje, nelegalno odločajo o številčnosti div- jadi in namembnosti gozda. Neupoštevanja strokovnih spoznanj in gojitev preštevilne trofejne divjadi se odraža predvsem v po- pašenosti gozdnega mladovja. Ob splo- šnem propadanju odraslega gozda zaradi drugih načinov pustošenja naravnega živ- ljenjskega okolja je ta problem še hujši. Velike površine prizadetih gozdov ostajajo kljub prizadevanjem gozdarjev in nekaterih lovcev brez pomladka in s tem brez zago- tovila za nadaljnji obstoj gozda. Vseeno so rešitve mogoče. Lov lahko ostane pristen stik z naravo, ne da bi povzročal škodo v gozdu. Za lepo lovsko doživetje niso nujne le vrhunske trofeje in črede divjadi. S tem pa bi odpadlo tudi obžiranje in izpad mladega gozda, kar pomeni, da bi se marsikje v Sloveniji gozd zopet naravno obnavljal. Tako bi bile zago- tovljene številne koristi gozda in tudi ohra- nitev živalstva oz. divjadi. G. V. 6/89 281 Sklep , Na kletki za opice v frankfurtskem žival- skem vrtu je napisan hudomušni Lorenzov izrek: ))Dolgo iskani manjkajoči vezni člen med o pico in p ravi m človekom - to smo mi«. Lorenz v vseh svojih delih ne pušča dvomov o odgovornosti človeka za svojo usodo. Evolucijsko dediščino, ki tako močno vpliva na naše ravnanje, . moramo IZ DOMAČE IN TU,JE PRAKSE Oxf.: 36/37 : 945.24 BAUMA 89 BAUMA v Munchnu je največja razstava gradbenih strojev in drugega gradbenega materiala na svetu. Prireditev pripravijo vsake tri leta in vselej nudi dober pregled vseh novosti s tega področja. Prek 1300 različnih razstavljalcev je na letošnjem raz- stavnem prostoru, ki je obsegal več kot 38 000 m2 , razstavljal o svoje programe raz- ličnih gradbenih strojev, orodij in ostale mehanizacije za gradnjo cest, predorov in spraviti v okvir resnične človeške kulture. To je postal problem našega preživetja. Naše navade ter ustaljeni odnosi naj bodo taki, da zaradi njih ne bosta propadala gozd in narava. P ravi človek mora prevzeti nase odgovor- nost za razsojanje in odločanje. dr. Marjan Zupančič, Miran Čas druga gradbena dela. Med razstavljalci so se tokrat pojavili tudi predstavniki vzhodno- evropskih držav (ČSSR, SZ). Žal tudi tokrat, kot na BAUMI 86, ni bilo nobenega razstav- ljalca iz Jugoslavije. Ob izredno velikem številu različnih raz- stavljalcev, ki že vrsto let sodelujejo na BAUMI, je za letošnjo razstavo značilna ;udeležba novih proizvajalcev, in to pred- vsem na področju gradbenih strojev. Tudi Sl. 1: Priključek RUBBERMAT pričvrščen na viličarja. Na sliki je njegova večja različica- s šestimi gumami 282 G. V. 6/89 s področja gozdnega gradbeništva je bilo .opaziti veliko novosti. Naj omenimo le naj- zanimivejše. - Novost (RUBBERMAT), ki je bila kot nagrajena inovacija predstavljena že l. 1984 v Luksemburgu in je dobila tudi zlato medaljo na 33. svetovnem sejmu inovacij v Bruslju, je bila prikazana tudi na BAUMI 89. RUBBERMAT je zelo preprost priklju- ček, sestavljen iz niza dveh do šestih vrtlji- vih kovinskih obročev s premerom okoli 60 cm, na katerih so pritrjene vzdolžno prerezane avtomobilske gume. Deluje po principu grederske deske s tem, da se gume na obročih zaradi pritiska ob tla vrtijo istosmerno, ter tako čistijo ( odstranjujejo material) oz. ravnajo podlago pred oz. za vozilom, odvisno od mesta priključka. V Švici omenjeno napravo že s pridom upo- rabljajo pri vzdrževanju gozdnih cest ln poti, namenjena pa je tudi za čiščenje in vzdrževanje drugih površin Qavne ceste, letališča, dvorišča, parkirišča ... ). Kot pri- ključek jo lahko uporabimo na traktorju, vlličarju, nakladalniku ali celo manjšem ka- mionu (Unimog) (slika 1). -številni različni proizvajalci iz Italije, ZR Nemčije, ZDA, Japonske ... so predstavili tudi novo konstrukcijo gosenic za gradbene stroje, ki so prevlečene s plastiko. Tako je omogočena uporaba gradbenih strojev na gosenicah tudi na že izdelanih in občutljivih površinah (asfaltirane ceste, travnate po- vršine ... ). Uporaba takšnih gosenic v znatni meri rešuje tudi problem krajših pre- mikov samega stroja med delovišči, saj ni potreben poseben prevoz na prikolici. Tak- šna konstrukcija gosenic tudLpovečuje upo- rabnost tovrstnih strojev. - ČSSR je tokrat predstavila dokaj zani- mivo izvedbo majhnega bagra-pajka DH 0115, ki je namenjen predvsem za manj zahtevna zemeljska dela. Dvema hidravlič­ nima nogama in dvema kolesoma so dodali za sedežem strojnika hidravlični stabiliza- tor, kar omogoča boljšo stabilnost stroja med delom. z ozirom na številno udeležbo različnih rastavljalcev na BAUMI 89 lahko posame- zne značilnosti prireditve strnemo v nasled- nje misli: Poleg laserske tehnike, ki je bila na letošnji BAUMI predstavljena veliko bolj kot pred tremi leti (številni novi proizvajalci z novimi izvedbami), je bila letos močno za- stopana tudi računalniška tehnika. Prika- zana je bila vsestranska uporaba računalni­ kov pri projektiranju javnih in gozdnih cest, izračunavanju statike, risanju samih na- črtov, do kombinacije z delovnimi stroji in napravami (uporaba računalnika v separa- cijah, pri pripravi armatur, vodenju delovnih operacij posameznih gradbenih strojev itd.). - Med vrsto novih proizvajalcev gradbe- nih strojev, ki so prikazovali svoje pro- izvodne programe, so bili tokrat v zelo velikem številu predstavljeni predvsem stroji za komprimiranje tal in drobljenje kamnine. Zelo številna so bila predvsem manjša hidravlična udarna kladiva v kombi- naciji z miniaturnimi stroji za zemeljska dela (majhni bagri, nakladalniki ... ) - Velik delež prikazanih gradbenih stro- jev je v zgibni izvedbi in na kolesih, kar kaže na prilagajanje proizvajalcev potre- bam trga. Ob tem so izvedene tudi številne drobne tehnične izboljšave (hidravlično po- daljševanje ročice pri bagru, mesto in način vpenjanja delovnih ročic pri nakladalni- kih ... ). - Pri gradbenih strojih je opazen tudi velik napredek v izboljšanju ergonomske ureditve delovnega prostora strojnika (udobne in varne kabine), izpopolnjena je hidravlika in s tem upravljanje samega stroja, poenostavljena je zamenjava posa- meznih delovnih priključkov itd. Prireditelji razstave BAUMA 89 so že na sami prireditvi vabili obiskovalce na BAUMO 92 od 6. do 12. aprila 1992, kar kaže na njihovo poslovnost in dobro orga- niziranost teh prireditev. Borut Bitenc Igor Potočnik G. V. 6/89 283 Sporočilo - stoletnica izločitve pragozdov na Slovenskem V letošnjem letu mineva 1 OO let, od- kar so pri nas nastali prvi pragozdni rezervati. To se je zgodilo na Kočevskem v času, ko je pri nas deloval Leopold Hufnagel in izdeloval gozdnogospodarske načrte za tedanje gozdove kneza Auersper- ga. Gre za zanimiv jubilej, ki ga ne bi želeli proslavljati s ,,pločevinaste« glasbo in reza- njem rdečih vrtnic, temveč drugače. To pomembno opravilo smo v Sloveniji nada- ljevali s tem, ko smo v letih 1970-1980 zasnovali mrežo 165 gozdnih rezervatov (9000 ha). Naslonjene na stoletnico in v njeno počastitev od začetkov uresničevanja te zamisli bi želeli izvesti obširnejše naloge letos in v zimskih mesecih 1989/90. Gre za skupne naloge gozdnih gospodarstev Ko- čevja in Novega mesta, Biotehniške fakulte- te, Splošnega združenja gozdarstva SRS in drugih gozdnih gospodarstev ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 1. Interdisciplinarno ))pragozdno o- mizje« (Kočevje, Rajhenavski Rog, maja 1989) Namen: seznanjanje drugih strok z na- ravo pragozda in iskanje stičnih točk med gozdom, naravoslovjem, medicino, bioteh- niškimi vedami in drugimi. 2. Učitelji in profesorji iz Kočevja v roškem pragozdu Gunija 1989) Iskanje in prikaz pomena ter dogajanja v npranaravi(( za vsakodnevni pouk in delo z mladino. 3. Mednarodni tabor študentov go- zdarstva (GG Novo mesto, Straža): štu- dentske raziskave v pragozdovih in pouk gozdarja prihodnosti (avgust 1989) (Na Biotehniški fakulteti, VTOZD za go- zdarstvo, je Informacijski center medna- rodne zveze študentov gozdarstva.) 284 G. V. 6/89 Prireditev je namenjena mednarodni afir- maciji naše gozdarske stroke; propagiranje naravnejšega dela z gozdom, kot se to dogaja le v nekaterih deželah; krepitev mednarodnih vezi gozdarjev. 4. Ustanovni občni zbor >>Mednarodne zveze organizacij gozdarjev za sena- ravno gospodarjenje z gozdovi« (Ljublja- na, septembra 1989) Ustanovni občni zbor zveze je predviden v Sloveniji na našo pobudo in na pobudo nekaterih drugih dežel v Evropi. Velik po- sluh za sonaravne delo z gozdom in velika kriza okolja hkrati sta zelo ugoden trenutek za ustanovitev te mednarodne zveze, ki bo sistematično pospeševala misel in prakso zdravega dela z gozdom. 5. »Pragnzdno omizje(( učiteljev biolo- gije iz Slovenije (Kočevje - Rog, septem- bra 1989) Namen: prikaz pomena nedotaknjene narave in njenih zakonitosti pri pouku biolo- gije in naravoslovja nasploh. 6. Republiška delavnica: Prenos razi- skovalnih izsledkov iz pragozdov v go- spodarski gozd (Kočevje, oktobra 1989) Večletne raziskave po svetu in pri nas prinašajo veliko novih spoznanj o pristni naravi gozda. Gre za bistvena spoznanja, ki morajo močno vplivati na delo z gospo- darskim gozdom in za iskanje nadaljnjih poti dela z gozdom v času trajne ekološke krize. Predvidena je delavnica z vsemi elementi prenašanja znanja v prakso. 7. Razstava: FotQgrafjja v pragozdu (Kočevje, oktobra 1989) Delavnico o prenosu znanja iz pragozd- nih raziskav v prakso bodo spremljale posa- mezne samostojne prireditve. Med njimi razstava fotografije, nastale na podlagi po- sebnega razpisa. 8. Posterska konferenca na temo pra· gozd in pregled študij o pragozdu na Slovenskem (Kočevje, oktobra 1989) Prireditev je razumeti kot ••opremo« de· !avnice o prenosu znanja. Namenjena je udeležencem delavnice, širšemu strokov- nemu krogu in novinarski konferenci. 9. Publikacija pragozd (oktobra 1989) Poljudnoznanstvena, bolje opremljena STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 302 : 971 publikacija, v kateri naj bi našel gozdar napotke za svoje delo. Laiku pa naj se ob njej odpirajo novi pogledi in razmišljanja o nekaterih bistvih narave v našem prostoru. 1 O. V programu sta še otroška slikanica o pragozdu in RTV 'film o pragozdu (pred- videna za zimo 89/90) dr. Dušan Mlinšek IUFRO skupina Ergonomija je zasedala v Brnu Gozdarska fakulteta v Brnu je koncem maja organizirala enotedensko delavnico z naslovom: n Ergonomske raziskave in nji- hova uporaba v gozdarstvu«. Udeležili so se je člani IUFRO P.3.03 skupine Ergono- mija iz 1 O evropskih držav in predstavnika ILO in IUFRO sekretariata. Skupaj le bilo 30 udeležencev, največ seveda iz CSSR. Delavnica je bila organizirana tako, da se je začela v Brnu s splošnimi referati, nato pa nadaljevala z ekskurzijo po Čehoslova­ ški do Prage. Med 4-dnevno ekskurzijo so bili poleg ogledov vsak dan na programu referati in razprave o rezultatih ergonom- skih raziskav v gozdarstvu. Referati so govorili o organizaciji varstva pri delu v posameznih deželah, predvsem o skrbi za zdravje gozdnih delavcev. Pri raziskavah prevladuje iskanje vzrokov za obolenja in nezgode pri delu. Skandinavci poudarjajo predvsem bolečine v hrbtu, druge bolj za- nima težavnost dela in posledice ropota ter vibracij pri delu v gozdu. Poleg gozdarjev so bili navzoči tudi zdravniki, fizioterapevti in psihologi, tako tokrat ni bilo obravnavano samo ,,tehnično varstvo«, oblikovanje de- lovnih sredstev je bilo bolj na robu glavne razprave. Večina referatov je objavljena v posebni publikaciji, nekaj udeležencev pa jih je prineslo kar s seboj v več izvodih. Iz naslovov referatov lahko najbolje povza- memo vsebino seminarja. SLAMA, O.: Uporaba rezultatov ergo- nomskih raziskav v gozdarstvu ČSSR RULEC, V.: Skrb za gozdne delavce v ČSSR in prispevek ergonomskih raziskav k oblikovanju varstva BERANEK, J.: Socialna politika in skrb za gozdne delavce ŠURA, J.: Ergonomsko spremljanje de- lavcev na šolah za gozdne delavce v CSSA PETA, J.: Raziskovalne metode, inter- pretacija podsistema ••človek-stroj« in upo- raba v gozdarski praksi SIEGELOVA, J in dr.: Zdravstvene zna- čilnosti gozdnih delavcev na Južnem Mo- ravskem FI LO, P.: Problemi ugotavljanja psihične težavnosti dela operaterjev KOHOUT, V.: Ergonomija in trening mla- dih za poklice v gozdarstvu ČSSR PODMOLIK, L.: Dejavnost oddelka za ergonomijo na gozdarski fakulteti Brno ONO RAČEK, K.: Splošna informacija o gozdarski fakulteti Brno HULZ, F.: Ergonomski in medicinski pro- blemi v gozdarstvu G. V. 6/89 285 RONA Y, E.: Uporaba znanja o telesnih obremenitvah pri pripravi dela za spravilo lesa GELLERSTEDT, S.: Nevarnosti za zdra- vje pri gozdnem delu KANNINEN, K.: Nesreče pri delu in nji- hovo preprečevanje pri pridobivanju lesa KOTI K, M. A.: Raziskave ergonomske kvalitete osebnih varovalnih sredstev LIPOGLAVŠEK, M.: Vpliv tehničnega razvoja na obremenitve delavca pri spravi lu lesa ŠNEPSTE, M., MEŽALA, J.: Ergonom- ske raziskave pri pridobivanju lesa KOHOUT, V.: Kratkoročni načrt ergo- nomskih raziskav v ČSSR (1991-1995) MAKINEN, P.: Vibracije telesa pri spra- viru lesa (forwarding) STALL, D.: Ergonomske raziskave v go- zdarstvu in lesni industriji v Zambiji JULICH, L.: K vprašanju ugotavljanja, kvantificiranja in ovrednotenja zahtevnosti dela v okviru gozdarskega študija časa SIEGL: Dejavnosti IUFRO na ergonom- skem področju med kongresoma HAGEN, K.: Biomehanska analiza obre- menitev hrbtenice pri sečnji Na ekskurziji smo si ogledali raziskovalno postajo brnske fakultete za ergonomske raziskave v Krtini, več izobraževalnih in rehabilitacijskih centrov za gozdne delavce, srednje tehniško šolo in eno centralno me- hanizirana skladišče. Raziskovalna postaja Krtina je oprem- ljena za antropometrične, psihofiziološke, fiziološke in ekološke raziskave gozdnega dela. Z ergonomijo se na brnski fakulteti ukvarja celo 6 sodelavcev in temu primerni so tudi rezultati raziskav. Z njimi tesno sodelujejo še strokovnjaki s področja medi- cine dela. Dobro skrbijo tudi za uveljavitev raziskovalnih rezultatov v gozdarski praksi. Vedno znova smo presenečeni, kako dobro je na Čehoslovaškem poskrbljeno za predhodno rehabilitacijo gozdnih delavcev. Praktično vsako gozdno gospodarstvo ima poleg svojega izobraževalnega centra tudi center za zgodnjo rehabilitacijo delavcev. 286 G. V. 6/89 Vsakih nekaj let mora vsak delavec na eno- do tritedensko dopolnilno izobraževanje in ob tej priliki je deležen medicinskega pre- gleda in terapije za preprečevanje posledic škodljivosti, ki jim je izpostavljen pri delu. Vsak center ima medicinsko osebje in las- tno opremo za fizioterapijo, hidro in elektro- terapijo. Tudi šolski del teh centrov je zelo dobro opremljen. Vsi so opremljeni z video napravami, s katerimi je mogoče najučinko­ viteje popravljati napačna ravnanja pri delu. Vsi imajo tudi posebne poligone za učenje dela z motorno žago, s traktorji in z nakla- dalnimi napravami. lnstruktorji so npr. z učenci v radijski zvezi za dajanje navodil pri delu. Gozdarska tehniška šola v Pisku ima skoraj 1 OO-letno tradicijo, lep arbore- tum in zbirke, vendar tehnično ni tako dobro opremljena kot so šole za gozdne delavce. Centralno mehanizirana skladišče Proti- vin obdela na treh linijah letno 140 000 m3 lesa, predvsem iglavcev, za kar je potrebna temeljita organizacija dela. Praktično ergo- nomsko oblikovanje delovnih mest strojni- kov pa šepa, podobno kot na naših meha- niziranih skladiščih. Le na eni novejši liniji za debelejši les in na žagi (30 000 m3) so tudi kabine operaterjev ergonomsko obliko- vane. Čeprav ergonomske podobe dela v gozdu nismo mogli videti, velja češkim organizatorjem sestanka priznanje, da so se lotili organizacije sestanka in da so nam pokazali nekaj njihovih dosežkov varstva pri delu. Najpomembnejše pa je bilo, da smo lahko ergonomi v gozdarstvu izmenjali zadnje rezultate raziskav in utrdili tudi osebne stike. Češki kolegi so na koncu seminarja v razmislek podali tudi predlog, da bi organizirali v bodočnosti ergonomsko poletno univerzo za študente gozdarstva. Iz razprave ob zaključku seminarja je mogoče tudi domnevati, da bodo imeli bo- doči sestanki skupine bolj regionalni kot svetovni značaj. Razšli smo se v upanju, da se znova sestanemo prihodnje leto na svetovnem IUFRO kong'resu v Montrealu. dr. Marjan Lipoglavšek Oxf.: 161 :971 Mednarodni simpozij o problemih fiziologije drevja Tharandt, NDR, 13.-16. 6. 1989 Na mednarodnem simpoziju v Tharandtu (NDR) smo obravnavali probleme fiziologije drevja v onesnaženem okolju in interakcije drevja z mikroorganizmi. Gostitelj in organi- zator simpozija je bil biološki oddelek go- zdarske fakultete v Tharandtu, ki pripada tehniški univerzi v Dresdenu. Gozdarska fakulteta v Tharandtu je trenutno edina gozdarska fakulteta v Nemški demokratični republiki. Simpozija se je udeležilo prek 50 raziskovalcev iz vzhodnoevropskih držav. (NDR, Češkoslovaška, Poljska, Madžar- ska, Bolgarija) in preostale Evrope (ZRN, Avstrija, Švica, Turčija, Jugoslavija). Sim- pozij, ki je bil v tem mestu že drugič po vrsti, se je odvijal v obliki predavanj in s predstavitvijo posterjev, na koncu pa je bila še enodnevna strokovna ekskurzija. Ni na- ključje, da je bil simpozij s to problematiko ravno v tem delu Evrope. Znano je, da je onesnaženje ozračja v tem predelu našega kontinenta (NDR, Južna Poljska, SZ, če­ škoslovaška) izredno veliko in da traja že zelo dolgo. V teh deželah se soočajo s klasičnim propadanjem gozdov, pri čemer povzroča njihovo propadanje predvsem emisija žveplovega dioksida iz termoelek- trarn in industrijskih obratov. Kljub dolgo- letni zaverovanosti v rešilno moč težke industrije postaja tudi tu vse bolj jasno in javno, da je meja dopustne prizadetosti naravnih ekosistemov, predvsem gozdov, presežena in da je treba nekaj ukreniti. Pri iskanju vzrokov propadanja, diagnostike in inventarizacije uporabljajo podobne me- tode kot drugod po svetu, pri iskanju poti za rešitev perečega stanja gozdov pa se veliko posvečajo iskanju odpornih dreves- nih vrst, križancev, provenijenc in klanov, s katerimi hočejo ozeleniti najbolJ prizadeta območja. Na simpoziju predstavljeni referati in po- sterji so obravnavali različne vidike fiziologi- je, ekologije in anatomije dreves v onesna- ženem okolju. Uvodna predavanja so kot ponavadi obravnavala osnovne mehani- zme vstopa polutantov (S04, NOx, fotooksi- dantov, težkih kovin itd.) v tkiva in organe ter njihov vpliv na zgradbo rastlin in procese v njih. Predavatelji iz NDR, Avstrije, Švice in ZRN so prikazali rezultate poskusov, kjer so z različnimi količinami in koncentracijami raznih polutantov vplivali na procese kot so fotosinteza, transpiracija, transport asimila- tov in opazovali spremembe v njihovem poteku, analizirali pa so tudi prizadete or- gane in tkiva. Velik poudarek je bil na interpretaciji odziva rastlin, pri čemer je delovanje polutanta predstavljalo stres, na katerega so se rastline odzivale podobno kot pri delovanju drugih stresov (suša, mraz, napad patogenih organizmov). Reak- cije na dražljaje polutantov (sprememba strukture, tvorba zaščitnih snovi, spre- memba procesov) so bile specifične ali pa tudi ne ! V tem srn is lu so za potrebe bioin- dikacije prikazali različne možnosti zgod- njega odkrivanja poškodovanosti drevja in tudi odpornosti na posamezne polutante. Poudarjeno je bilo stališče, da je potrebno pri proučevanju propadanja gozdov zaradi onesnaženja ali kakšnega drugega vzroka gledati na drevo kot na bolnika v medicin- skem smislu in se odkrivanja vzrokov ter saniranja stanja temu ustrezno lotiti. Na splošno na tem področju nismo slišali veliko novosti, saj je večina predavateljev prika- zala le že znane posplošitve o delovanju polutantov ali pa rezultate delnih poskusov. Najpomembnejši povzetek vseh splošnih referatov bi bil ta, da pri diagnozah ne smemo posploševati oziroma ne smemo nekritično prenašati spoznanja iz kraja v kraj oziroma iz vrste na vrsto ali delovanje enega polutanta na delovanje drugega. S področja proučevanj odnosov mikroor- · ganizmov in drevjp. je bilo največ referatov o raz.iskava.h mikorize gliv, manj pa o epifitih in virusih. Vse bolj postaja jasno, da je obstoj dreves, še posebej v onesnaženem okolju, odvisen od prisotnosti mikorize in številnih parazitskih gliv, med katerimi je G. V. 6/89 287 bila na simpoziju najbo"lj obravnavana što- rovka. Zdi se, da je delež, ki ga ima ta gliva pri propadanju gozdov v emisijskih območ­ jih, velik in da ga še ne poznamo dovolj. Govor je bil tudi o interakciji parazitskih in simbiotskih gliv ter abiotskih dejavnikov, kot so vodni stres, mraz in motnje v mine- ralni prehrani, kar lahko vse privede do propadanja drevja. Raziskavam mikorize posvečajo pri proučevanju vzrokov propa- danja gozdov v zadnjem času na splošno veliko pozornost in videti je, da ne brez razloga. Posebno tam, kjer je onesnaženje že dolgotrajno in je prišlo že do spremembe tal, je stanje mikorize najboljši indikator prizadetosti gozdnega okolja. To so zelo lepo prikazali češki raziskovalci, ki imajo na tem področju največ izkušenj. Vloga virusov kot primarnih povzročiteljev propadanja go- zdov je bila ovržena. S področja ukrepov za sanacijo stanja je treba posebej poudariti velika prizadevanja strokovnjakov v NDR pri vzgoji odpornih vrst drevja (smreke, macesna, bora, dugla- zije), pa čeprav to verjetno ni dolgotrajna rešitev. Iz preživelih osebkov na emisijskih območjih in na osnovi križanj z drugimi vrstami in proveniencami poskušajo dobiti odpornejše vrste, kar jim je v praksi delno tudi uspelo. Pri tem je treba omeniti izredno visoko raven osnovnih raziskav v zvezi z biokemičnimi, fiziološkimi in genetskimi te- sti odpornosti in uporabo rastlinskill hormo- nov in bioregulatorjev v te namene. Ogle- dali smo si del teh selekcijskih poskusov v njihovi drevesnici v Graupi in že zasajene kulture v okolici. V večini primerov so morali nadomestiti smrekove kulture. Zamenjujejo jih bodisi z macesnom (evropskim, japon- skim in križanci), z bodičasto smreko ali celo omoriko, ponekod pa tudi z bukvijo in hrastom. Podobne načrte imajo tudi pri nas, kjer smrekov gozd propada. Morda je zanimivo tudi spoznanje, da se v emisijskih 288 G. V. 6/89 predelih spremeni oziroma poslabša kvali- teta lesa, v kar pri nas nismo prepričani. Pri preprečevanju poškodb zaradi gozdar- skih dejavnosti je bil zanimiv referat L. Dimitrija ( Hannover-Munchen, ZRN), ki je poročal o poškodovanosti koreninskih siste- mov smreke zaradi uporabe pretežke me- hanizacije, o upadu prirastka drevja v oko- lici zgrajenih cest zaradi spremembe vod- nega režima in o vestni sanaciji ran, na- stalih pri podiranju. Gledano v ce;loti je večina prispevkov potrdila, da je onesnaženo okolje povzroči­ telj klasičnega in novodobnega propadanja gozdov, vendar ne v celoti. Velik delež pri propadanju naj bi imela tudi sprememba klime in z njo povezani napadi patogenov. To naj bi še posebej veljalo za sušenje hrastov (gradna, cera, doba, sladuna), kjer naj bi bila suša primarni vzrok in šele nato razne glive, insekti in polucjja. To so potrdili z analizami povišanja temperature in zmanjšanja padavin v zadnjih desetletjih in z njimi povezanim sušenjem hrastov vsi referenti, od Slovakov, Čehov, Nemcev do Madžarov. Vendar se tu postavlja vpraša- nje, če ni tudi segrevanje ozračja antropo- gen pojav zaradi vse večjega sproščanja ogljikovega dioksida in njegove premajhne vezave. Hipoteza je stara že nekaj let in vse kaže, da gre človekov vpliv tudi v tej smeri. Na koncu lahko zaključimo še to, da je vsem, ki se ukvarjajo z gozdom, še posebej pa s problemi njegovega propada- nja jasno, da se je treba reševanja gozdov lotiti temeljito, tako kot to zahtevajo razi- skave v naravoslovju. Potrebno je tovrstno delo na terenu (gozdne inventure, gojitveni 'ukrepi, vzdrževanje stalnih raziskovalnih ploskev) kot tudi poglobljene laboratorijske raziskave posameznih segmentov procesa propadanja gozdov. Franc Batič .. ." jf: ±f.~~~:~t~~~f;~,t- :;;~ -~~'[,?'-'~~~~~;~:J~; ~ ~;.:_...6. '-;.,.,:~ ~~:p~~~_".~~ ~ .. · ~ -: ~?1~~~~~ , ,. :_r:;j4rt_: ~[,-.~~ J.;:,f1!,":.;~f7'";-- +· ~ ... ~: · : ., .- ~....,;;; • --- • • ..... ~- __. T ......1.... :..t.Y . ..... <" •• ...--, J.... T~ _. - #'• < ,,_ ... , ..... .-: .- >\:st! • ~.. .._ ;::::,. . _ .""'-8 ..s.l..__"'- NUDIMO EKONOMIČNA, VARNA IN EKOLOŠKO ČISTA VOZILA TER NADOMESTNE DELE. TAM Avtotrgovina TOZD PRODAJNA ORGANIZACIJA MARIBOR Maribor, Ptujska c. 184, telefon 413 11 O 1 1 ~ ~ YU ISSN 0017·2723 ~-8 /89 Ljubljana Slowenlja · STROKOVNA REVIJA SLOWENJSCHE FORSTZEITSCHAIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1969 • LETNIK XLVII 6 ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana. september-oktober 1989 VSEBINA INHAI_T- CONTENTS 239 Mirko Perušek Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporedi!ev in gostoto ptic v gozdu The influence of Some Ecological Factors upan Distri- bu!ion and Density of Birds in the Forest 300 Branko Južnič Predelava drobne oblovine iglavcev v trame The Processing of Smaii-Sized Coniferous Round Wood into Beam 306 Jože Kovač PNa generacija študentov gozdarstva v Ljubljani- ob rob štirideseti obletnici gozdarskega študija v Ljubljani 312 Strokovna srečanja 318 Poročilo Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije o uresničevanju Samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana Samoupravne interesne skupnosti za go- zdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1988 Sklepi, sprejeti na 20. zasedanju Skupščine Samou- pravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije N!!slovna stran: Barbi Vrčon: Preproga Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Bat~č. dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Letna naročnina za delovne organizacije 500.000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 50.000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421·1n4 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 148.2 Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu Mirko PERUŠEK* Izvleček Perušek, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavni- kov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cii. lit 4. Avtor prikazuje rezultate opazovanja ptičev v gozdovih Ribniške Velike in Male gore. Ugotovil je, da obstajajo značilne razlike med populacijami ptičev glede na ekspozicijo, nadmorsko višino, mesece v letu in vegetacijski tip. Na podlagi teh razlik uvaja »ptičje tipe(<, Od posameznih vrst ptičev posveča največ pozornosti dominantnim vrstam v vseh točkah. 1. UVOD V pticah so gozdarji vedno videli pomoč­ nike pri ohranjanju ekološke stabilnosti go- zda. Poudarjena je bila njihova varstvena vloga, pri tem pa so ptice delili na škodljive in koristne. Zaščita, varstvo in pomoč »ko- ristnim<< pticam z zimskim krmljenjem in postavljanjem gnezdnic so bile glavne go- zdarjeve naloge v zvezi s pticami. Lovci pa so in ponekod še skrbijo za zatiranje »Škod- ljivih« gozdnih ujed, da bi s tem povečali številčnost »koristnih« vrst. Od druge polo- vice šestdesetih let pa je vedno bolj nav- zoče ekološko gledanje. Ptic se več ne deli na škodljive in koristne. Vsaka vrsta pomeni sestavni del dinamičnega mozaika prehra- njevalnih verig in spletov. S proučevanjem naših ekotipov vrst pa se znanje in pogled na ta del favne vedno bolj izpopolnjuje. Med višje razvitimi živalskimi skupinami imajo ptiči nekatere posebnosti; te so: in- tenziven metabolizem, visoka mobilnost in genetsko fiksirani vedenjski vzorci. Njihova razporeditev in gost9ta je odvisna od eko- * M. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ul. 39, YU Synopsis Perušek, M.: The Influence of Some Ecological Factors upon Distribution and Density of Birds in the Forest. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1989. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 4. The author shows results of bird watching in the forest of Mala gora and Velika gora over Ribnica (Slovenia, Yugoslavia). Existence of sig- nificant differences between birds populations related to exposition, altitude, month of the year and vegetation type was found. According to these differences and grouping of species, the author introduces "bird type". Among different species of birds, most emphasis is given to those dominant bird speci es on all the watching points. Joških razmer, primerne hrane in gnezdišč. V gozdu imajo ptiči različne prehranjevalne in gnezditvene habitate. Tako so lahko prehranjevalni habitat del krošnje, iglavci ali listavci, drevesna skorja, gozdna tla, gozdni rob, zračni prostor med drevjem ali nad njim ·itd. Po vrsti prehrane so lahko specialisti (hranijo se izključno z rastlinsko hrano ali s hrano živalskega izvora) ali generalisti (hranijo se s hrano rastlinskega in živalskega izvora). Nekatere ptice sezon- sko menjajo vrsto hrane in habitat, vendar le toliko, kolikor to dopuščajo morfološke in vedenjske značilnosti vrste. V okviru diplomske naloge sem v ribni- ških gozdovih spremljal celoletno dinamiko ptic (Perušek, 1989). Spoznati sem hotel, kolikšen je vpliv nekaterih ekoloških dejav- nikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. Kolikšen je -vpliv letnega časa, nad- morske višine, rastlinskega tipa, ekspozici- je, orografije ltd. Poznavanje tega nam lahko pomaga pri boljšem razumevanju dogajanj v gozdnem ekosistemu. G. V. 7-B/89 289 2. MATERIAL IN METODE 2.1. Značilnosti popisnega območja Velika in Mala gora pripadata dinarskemu gorstvu z značilno potekajočo lego v smeri SZ-JV. Med njima leži tipična kraška Ribni- ška dolina na nadmorski višini 500 m. Naj- višji vrhovi Male gore so med 900 in 1 000 m, Velike gore pa med 11 OO in 1200 m nad morjem. Geološka podlaga sta apnenec in dolomit, na katerih so se razvila rjava gozdna tla in rendzina. Območje pri- pada dinarskemu fitogeografskemu območ­ ju. Prevladujoča gozdna združba v višjih in na osojnih legah je dinarsko jelovo bukovje (Abieti-Fagetum dinaricum), pod njo bu- kove združbe (Hacquetio-Fagetum, En- neaphyllo-Fagetum), v nižini na prisojnih legah pa je največ združbe hrasta z belim gabrom (Qerco-Carpinetum). Po dolini so redki gozdni ostanki, naselja z njivami in travniki ter pet večjih potokov. Ponekod na $trmih pobočjih gora so v preteklosti izkrčili gozd za laze, ki se zdaj zaraščajo. Nižinski sestoji listavcev na prisojnih legah so bili pod vplivom steljarjenja, ki so ga pred leti opustili, zato je tam močno razvit pester grmovni sloj. V okolici Ribnice sem od leta 1979 do 1988 opazil čez 140 vrst ptic, ki pripadajo 16 rodovom. Prevladujejo vrste iz reda pevcev, od katerih jih večina tudi gnezdi. 40% opaženih vrst je iz drugih redov. Več kot polovica teh se pojavlja ob potokih ter zamočvirjen ih travnikih kot selivci in klateži. 87 vrst ima status gnezdilca. Večina gne- zdilcev je povsem ali deloma navezana na gozd, gozdne ostanke in loge. Fenologija spomladanskega pojavljanja selivk je zelo odvisna od vremena. Od leta 1983 do 1988 sem npr. opazil vrnitev škorca med 22. februarjem in 7. marcem, kmečke lastovke med 26. marcem in 11 . aprilom, črnoglavke med 8. in 13. aprilom. Popisne točke ležijo v liniji Ojstri vrh- Jurjevica in Žlebič-špičnek. Prvi del (14 točk) teče po severovzhodni strani Velike gore. Drugi del linije z 12 točkami poteka v Mali gori na jugozahodni legi. Točke 1 do 6, 12, 13, 14, 27 in 28 ležijo v jelovo-buko- vem gozdu; točke 7 do 11 in 24, 25 in 26 na površinah v zaraščanju, kjer so bukove združbe; točke 17 do 23 pa v združbi 290 G. V. 7-8/89 hrasta z belim gabrom v degradiranem gozdu, kjer je primešana smreka. Na toč­ kah 12, 13 in 14 je večji delež iglavcev. Na njivah in travnikih leži točka 16, v sadov- njaku ob vasi pa točka 17. Točki 14 in 17 ležita na gozdnem robu, točke 1, 6, 11 in 28 na vzpetinah (slika 1 ). 2.2. Metode Ptice sem popisoval 2-krat mesečno na vsaki izmed 28 izbranih točk s petminutno točkovno metqdo, leta 1985 v Veliki gori, 1986. leta v Mali gori. Vsaka točka je bila označena s piastičnim trakom, poleg kate- rega je bilo stalno stojišče. Popisoval sem dopoldan, v jasnem vremenu, brez megle ali vetra, z začetkom ob jutranjem svitu na točki 16 oziroma 17. Popis sem končal na točki 1 , oziroma 28. Za en popis sem porabil dobri dve do štiri ure, pozimi ob visokem snegu v Veliki gori pa do pet ur. V obdelavo smo vzeli samo frekvenco vrst, zato ker je zunaj gnezditvene sezone nezanesljiva določiti število osebkov ene vrste, še posebej tistih, ki se zadržujejo višje v krošnjah iglavcev. Vizualna, pred- vsem pa akustična zaznava ptic pa v meša- nih in listnatih gozdovih zelo variira prek leta (listje!). Vrstno diverziteto na vsaki točki smo izračunali s pomočjo Shanon-Wieaewerje- vega diverzitetnega indeksa (Kos, 1988): D (S.W.) = -[SUM(Pi*ln(Pi))] pri čemer je Pi relativna abundanca posa- mezne vrste. Dominantno porazdelitev vrst v posame- zni točki smo dobili z indeksom dominančne porazdelitve (Pielou, 1984): ln = D(S.W.)/InS kjer pomeni S število vrst. Za vse točke skupaj smo izračunali domi- nanco vrst. Vrste s 5 % ali večjo zastopa- nostjo smo uvrstili med dominantne, tiste s 2-4,9 % zastopanostjo pa med subdomi- nantne. Ptičje tipe smo dobili tako, da smo izraču* nali matrika korelacijskih koeficientov vseh 28 točk, ki smo jih razvrstili s programom Hierarchical cluster analysis (Norušis, 1986). Razlike med posameznimi točkami smo izračunali z analizo variance za ponovljene meritve {Norušis, 1986). 3. REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1. Splošen pregled Skupna frekvenca vrst na vseh točkah in ob vseh popisih je 3200, in to pri skupno 75 opaženih vrstah, kot je razvidno iz tabe- le. vranov, ki so po vrsti prehrane generalisti in se ne selijo. Druge vrste, ki ne spadajo . v red ptičev pevcev, so večje in se hranijo z vretenčarji (sove in ujede) ter vrste, ki se prehranjujejo na deblu, na tleh in zunaj gozda. Med gnezdilci je največ stalnic, kar potrjuje, da je gozd varno zavetje z dovolj Tabela 1. Status vseh opaženih vrst (stalnice so vrste, ki se celo leto pojavljajo na popisnih točkah; klateži se selijo na krajše razdalje v Sreddzemlje in iz višjih v nižje lege; tropske selivke prezimujejo južno od Sahare; zimski gostje se pojavljajo samo v zimskem času). Status Vse vrste Red pevcev Druge vrste Gnezdilci Negnezdilci stalnice 33 21 12 28 5 klateži 26 21 5 23 3 tropske selivke 13 9 4 9 4 zimski gostje 3 3 1 1 3 število vrst 75 54 21 60 15 V zimskem obdobju se nekatere popula- cije zamenjajo. K nam pridejo vrste iz severne Evrope (npr. kanje), nekatere naše vrste pa gredo na jug. Stalnice, ki spadajo med negnezdilce, so težje opazljive vrste in jih na točkah v gnezditvenem obdobju nisem opazil. Te vrste so: divji petelin, troprsti detel, kozača, lesna sova in kavka. Vse te vrste gnezdijo v okolici popisne linije. Podobno je s klateži in tropskimi selivkami, ki jih nisem opazil v času gnezdi- tve. V gozdu je precej več vrst iz reda ptičev pevcev, ker so manjši in zato lažje iščejo hrano med gozdno vegetacijo. Večje vrste iz reda pevcev so le predstavniki iz družine hrane tudi poz1m1. Večji del klatežev in tropskih selivk se zadržuje zunaj gozda na njivah, travnikih in sadovnjakih. Zimski gos- tje se pojavljajo izključno samo v selitveni periodi ih med obema selitvenima perio- dama zunaj gnezditve. Te vrste so mala cipa, pinoža in brinovka. 3.2. Indeksi, dominanca, frekvenca, število vrst na točko Oba diverzitetna indeksa ne kažeta izra- zitejših odstopanj vrednosti med točkami. SH-WI indeks je nekoliko višji v spodnjih točkah in na prisojni legi (od 2,6 do 3,3), Tabela 2. Frekvenca in dominanca ptičjih vrst skupno za vse točke in popise (O - dominantna vrsta s 5 all več odstotno zastopanostjo, SO - subdominantna vrsta, z zastopa nostjo med 2 in 5 %) Vrsta Frekvenca Dominanca Status (n) (%) kraljička (Regu/us sp.- 2 vrsti) 271 8,5 O ščinkavec (Fringilla coelebs) 247 7,7 O tašč ica (Erithacus rubecula) 201 6,3 O vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 196 6,1 O kos (Turdus merula) 167 5,2 D menišček (Parus ater) 166 5,2 O šo ja (Garrulus glandarius) 165 5,2 D močvirska sinica (Parus pa/ustris) 134 4,2 so velika sini ca (Parus major) 117 3,7 so brglez (Sitta europaea) 117 3,7 so krivokljun (Loxia cuNirostra) 117 3,7 so črnoglavka (Sylvia atricapilla) 103 3,2 so gorska si nica (Parus montanus) 90 2,8 so veliki detel (Dandrocopos major) 88 2,8 so drevesna cipa (Anthus trivialis) 86 2,7 so kalin (Pyrhul/a pyrhulla) 82 2,6 so drugih vrst je 58 853 26,7 1 vsota 3200 100% G. V 7·8189 291 kjer je večja pestrost drevesnih in grmovnih vrst. Indeks dominančne porazdelitve kaže na veliko mobilnost ptičev, ki hitro zase- dejo prazne habitate. Obsega vrednosti od -0,87 do -0,93. Habitati so zasedeni vse leto, le da je drugačno vrstno in številčno razmerje vrst. Odvisno je od načina prehra- njevanja, vrste hrane, gnezditvenih možno- sti in različnih sezonskih habitatov. Dominantnih vrst je osem, subdominan- tnih devet in oseminpetdeset drugih, kot prikazuje tabela 2. Kraljička in menišček nakazujeta iglavce. Pogostost kraljičkov narašča z večjim dele- žem iglavcev in letnim časom. Največ jih je jeseni in v začetku zime. V septembru in oktobru se seli na jug rdečeglavi kraljiček (R. ignicapillus), k nam pa pridejo prezimo- val severne populacije rumenoglavih kra- ljičkov (R. regu/us). Ščinkavec in taščica sta vrsti s široko valenco, saj ju najdemo v različnih tipih gozda in na različnih nadmor- skih višinah. Taščica ima rajši nekoliko hladnejša in vlažna rastišča, ne glede na tip gozdne vegetacije. Ob selitvah se pogo- steje pojavlja na površinah v zaraščanju in zunaj gozda. Vrbja listnica naseljuje pre- svetljene sestoje z gostim zeliščnim slojem in mlajše razvojne faze. Kos išče hrano pri tleh, ghezdi pa v gostih šopih gošče in letvenjaka ter v grmovju. Jeseni se hrani s plodovi (zoohorija !). Šoja je največja domi- nantna vrsta. Gnezdi najraje v drogovnjaku iglavcev ob deblu. Subdominantne vrste (razen gorske si- nice in krivokljuna) naseljujejo presvetljene in toplejše listnate in mešane gozdove. Indikator za močnejše presvetljenosti je drevesna cipa, za gošče in grmovja pa črnoglavka. Veliko je sekundarnih duplar- jev, kot so: brglez ter močvirska in velika sinica. Od)_primarnih duplarjev je pogost veliki detel. ' Druge vrste so redkejše in navadno bolj vezane na določen habitat, ali pa so manj konkurenčne in nekatere težje opazljive (npr. sove in ujede). Pestrost in frekvenca se zmanjšujeta z naraščanjem nadmorske višine (slika 1 ). V nižini, na prisojni strani in na površinah v zaraščanju je večja letna pestrost ptičev. V nižjih legah in na prisojni strani je tudi bolj pestra drevesna in grmovna sestava, kar 292 G. V. 7-8/89 pomeni več hrane prek celega leta ter še posebej v selitvenem in zimskem obdobju (plodovi, semena). Manj ptic je na izpostav- ljenih vrhovih in grebenih (npr. točke 1, 6, 11 ). (Manjša pestrost ptic nakazuje krajše prehranjevalne verige, ki pomenijo manjšo stabilnost sistema in s tem večjo občutlji­ vost.) Relativna primerjava med frekvenco in pe- strostjo ptičev (slika 1) pokaže, da je pe- strost v primerjavi s frekvenco na osoj ni legi večja kot na prisojni strani (večje število vrst kot frekvenca). Iz tega razmerja lahko sklepamo, da je na prisojni legi večja po- gostnost pojavljanja oziroma večja gostota ptičev. Podobno je, če primerjamo višje in nižje ležeče ·predele. Na točki 20 v večji vrtači so podobne razmere kot na osojni strani in v višjih legah. Točki 9 in 1 O na površinah v zaraščanju imata največje raz- merje med frekvenco in številom vrst, kar kaže na raznolikost habitatov, pestrost ptič­ jih vrst in manjšo gostoto. Točki zunaj gozda se najbolj razlikujeta od vseh drugih in spadata v ptičji tip bela pastirica. V naslednjem tipu šoja so točke na prisojni legi, razen najvišjih dveh in točka gozdnega roba na osojni strani. Na površinah v zaraščanju na osojni legi spa- dajo točke v samostojen tip vrbja listnica. Najbolj homogen ptičji tip kraljiček sestav- ljajo točke v združbi jelke in bukve (Abieti- Fagetum dinaricum). V ptičjem tipu bela pastirica je več vrst, ki so stalni ali sezonski generalisti (npr. dominantni škorec, kos, ščinkavec, lišček) in iščejo hrano izključno ali sezonsko na tleh. Bela pastirica je edina dominantna vrsta, ki se hrani samo z nevretenčarji. Večina vrst v tem tipu gnezdi v grmovju, drevju, duplih in v naseljih; prehranjujejo pa se na travnikih, njivah in v sadovnjakih. Njihovo število je največje ob jesenski seli- tvi (slika 2). Ptičji tip vrbja listnica je sestavljen iz devetih dominantnih vrst. Najpogostejša vrbja listnica je tipičen gnezdilec tega z redkejšim drevjem in grmovjem poraslega prostora. 3.3. Letna dinamika ptic Z analizo variance smo ugotovili, da ob- stajajo značilne razlike po parametrih, kot so prikazani v tabeli 3. 5lika št. 1 FREKVENCA IN ŠTEVILO VRST "' PO TOCKAH nadmorska ZXS višina 1100 J v Tip vegetacije': 1100 ~""['_ 1000 f'., gora - DQV!sine .V. ~arasconju Hala gora ~ Velika ~- AbieJi-Fagetum ... 1'.. - A- F v mzmt 900 1 · 'f'-.. - Oerco :-- Car:pinetum /r- l\. -gozdni rort . / 800 1 "f' : ~d~v~gknik i / ~~ rYlih-. d soot::::::::::J[~~~~~I;IIIf~~/~iE~~~~~~~~~~~~~tll~~ 1 2 3 4 s 6 1 s 9 tJ 11 11 n 14 15 16 11 1e 19 a:J Z1 n 23 24 25 26 21 2a točke Pti eji tipi: SOlO . ~ - ~r~ljiČek -bela pastir1ca -vrbja lis tnica O-frekvenca Tabela 3. Značilne razlike po nekaterih para~ metrih c· -značilne razlike so ob manj kot 5 % tveganja;,.,.- značilne razlike so ob manJ kot 1 % tveganja ln ... - značilne razlike so ob man) kot eni promiU tveganja) Parameter razlik po višinskih pasovih med višinskimi pasovi po mesecih po rastlinskih tipih med rastlinskimi tipi po mesecih med gozdom in negozdno površino v gozdu med meseci po ekspoziciji med ekspozicijama po mesecih po ptičjih tipih med ptičjimi tipi po mesecih Značilnost Razlike med gozdom in negozdno po" vršino (točki 15t 16) so značilne ob manj kot enem procentu tveganja. Nazorno sliko razlik prek leta daje graf na sliki 2. Iz njega vidimo, da je v gozdu najmanjše število vrst r- 1-st. vrst -- r--_r-1--r-- v februarju. Ob spomladanski selitvi v mar" cut aprilu in maju se število vrst naglo poveča. Najbolj izrazito je to povečanje v drugi polovici marca. V prvi polovici aprila je spomladanski maksimum. potem je do poletja število vrst precej konstantno. V drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta je poletni minimumt ki nastopi zaradi mene perja. Ted aj se ptiči zelo redko oglašajo in ne pojejo, zato je določljivost zmanjšana. Jesenska selitev v gozdu ni izrazita. Maksi- mum števila vrst je v prvi polovici oktobra. število vrst upade po končani selitvi v drugi polovici novembra. Zimski maksimum je v drugi polovici januarja na vseh točkah. Ptičji tip bela pastirica (točki 15, 16) se najbolj razlikuje od drugih tipov zaradi spe- cifičnih ekoloških razmer. Temperaturna in energetska nihanja so čez leto na kmetij- skih površinah največja. Podobna nihanja G. V. 7-8/89 293 slika Št. 2 LETNA DINAMIKA PESTROST\ PTIC /\ '' -- - - - - ' J J ', ..... , ______ ./ '---, kmetijsko povrs1na gozd \ \ \ \ ' .... JAN FE8 MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MESEC so tudi v populacijah ptičev, ki na neugodne vplive okolja reagirajo z migracije v ugod- nejše predele. Ponudba hrane je na kmetij- skih povriiinah največja jeseni, zato je v tem obdobju pestrost in gostota ptic v tem habitatu največja. V gozdu so mnogo manjša nihanja. Večja so le v marcu, ko ptiči začnejo zasedati območja. V gozdu se prej izoblikujejo terito- riji. Gnezdilna dupla so poleg ustrezne hrane faktor minimuma za sekundarne du- Velika sinica (Parus major) pozimi. Pomanjkanje dupel v gospodarskem gozdu je vzrok manj~ gostote sinic in drugih sekundarnih duplarjev 294 G. V. 7-B/89 slika št. 3 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC l- IJ) Cl:: 10 > 9 o .....J 8 > L.LJ )tr; 6 o z )u ~3 o._ > 2 ~ ~ 1 1 1 / 1 '-.... 1 '-....1 /\. / 1 ' 1 / \t 1 r-------~ prisojna lega osojna lega /' 1 \ " 1 \ ... , \ '- --, \ \ \ \ 1 \ 1 \ 1 ............. , O +-~~~--~~~-~~~--~~~~-r~--~~~~~~--~ JAN FEB MAR APR HAJ JUN JUL A'.'G SEP OKT NOV DEC MESEC plarje, zato tudi močna vrstna in medvrstna konkurenca za dupla najbrž ·pospešuje vzpostavitev teritorija. Značil_ne razlike med Malo in Veliko goro so ugotovljene tudi z analizo variance. Na prisojni legi je celo leto več vrst kot na osojni (slika 3) . Osojna stran ima dva izra· zita zimska minimuma v začetku decembra in februarja . Prisojna lega ima minimum števila vrst v drugi polovici decembra, ja- Mladiči šk~anča~a (Falco subbuteo) v gnezdu, ki ga naredi visoko v krošnji iglavcev, najpogosteje v gozdnih ostankih G V. 7-8/89 295 Jeseni je šoja (Garrulus glandarius) eden glavnih pr 3naš.alcav težjega semena drevesnih vrst. Pozimi išče hrano tudi v bližini naselij (Vse fotografije M. ·~erušek) nuarja in ves februar. V vegetacijski dobi je minimum v avgustu. Maksimuma sta ob obeh selitvah aprila in oktobra. Na prisojni legi je v marcu večji vzpon, ker je več sekundarnih duplarjev. Obe seli- tveni periodi sta na prisojni Mali gori izrazi- tejši. !z tega bi lahko sklepali, da poteka spomladi močnejša selitev na prlsojni legi, kjer je več toplote in hitrej~i razvoj flore in favne ter s tem hrane za selivce. Na prisoj ni legi je več raznovrstnega grmovja in drevja, zato je jeseni več vrst na tej, kot na osojni Veliki gori. Razlika med jelovo-bukovim gozdom \(Abieti-Fagetum) na osojni strani ter med hrastovo-gabrovim gozdom (Qerco-Carpi- netum) prikazuje graf na četrti sliki. Strmo naraščanje števila vrst je v marcu, večja nihanja so na osojni legi. V jelovo-bukovih sestojih v višjih legah je manj vrst, še posebej na .osojni strani. V selitvenem obdobju ni večjega števila vrst. Minimuma sta pozimi na osojni legi dva. Primami duplar ve1ikl detel (Dendrocopos major) je stalnica. Pogostejši je 1am, kjer je več su~ic in iglavcev 296 G. V. 7-8/89 slika št. 4 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC 11 l- ............... A-F zg. prisojna lega -- A -F z~- osojna lega -·-·-·· Querco -Carpinetum ----- A -F nizin~ki, osoj na lega .... -----. ..-'1 1 \ eJ> 10 0:::: > 9 1 ' ,...- \ 1 \ 1 ',........ \ 1 1 .,_ ~\~ / \ : \ o 8 ....J :;: 7 w , ... ., \ -'l··, 1 1 \--:.1\ 1 1 • /. 1·-t-·,_ / " 1- 5 >Cl> ~ t. v t>·/\_··~.-. \.v./·'v ,/"'~:~ ...... \., r•. .•· ·--.... ~~ , ..... ___ .. _, "• •. :;.\. ' 1 'S':~ ·,:::. )trl 3 g: 2 > o CL Zimski maksimum števila vrst na osoj ni legi je januarja, minimum pa februarja (~lika 4). Na prisojnih višjih legah imajo nekateri manjši ptiči dva zarodka. Vmesni minimum pa nastopi zaradi krmljenja prvega zaroda. Takrat so ptiči previdnejši in se manj ogla- šajo. Na prisojni legi je v času mene perja minimum števila vrst, kar je razlika v primer v javi z nižinskim jelovo-bukovim gozdom. Jeseni je več vrst ob selitvi v oktobru. Iz grafa na 4. sliki lahko tudi sklepamo, da je struktura gnezdilcev bolj v ravnovesju kot v nižinskem jelovo-bukovem gozdu, zato ker je več vrst, ki gnezdijo v duplih. Na prisojni legi v hrastovo-bukovem go- zdu je več vrst spomladi, zaradi številnejših primarnih in sekundarnih duplarjev, ki prej gnezdijo. Največje razlike v številu vrst so v poletnih mesecih. Vzroka za večje število vrst v nižinskem jelovo-bukovem gozdu v poletnih mesecih sta najbrž dva. Prvi je, da je to običajna selitev ptic iz prisojnih na osojne lege. kjer so drugi nevretenčarji s poznejšim razvojem. Drugi vzrok pa je pomanjkanje sušic, dupel in listavcev. V tem gozdu ni primarnih duplarjev, sekundarni pa pridejo šele v poletju, in to najbrž prvoletni osebki iz prvega legla. V prvem letu starosti ptiči pevci večinoma ne menjajo letalnega perja, zato najbrž tu ni minimuma števila vrst zaradi mene perja v avgustu. Največ domi- nantnih vrst je v krošnjah. Kraljički so najpo- gostejši ptiči. Menišček, gorska in čopasta sinica pa so pogostejši od julija naprej, ko je konec gnezd itve. Iz tega lahko sklepamo, da primanjkuje dupel. Stržek, taščica in vrbja listnic.a, ki se zadržujejo pri tleh, so tudi pogostejši konec gnezdenja. Te vrste so prostognezdilke, zato prej pot~jujejo prvo domnevo povečanja števila vrst. Sčinkavec, ki je po vrsti prehrane generalist, poleti odide, ker ni konkurenčen specialistom v krošnji, ki tedaj pridejo (sinice !). Največja pestrost in gostota ptic je na gozdnem robu. Na prisojni strani se poveča število vrst že v februarju in narašča do julija. Na osojnem gozdnem robu je mini- mum v februarju, potem število vrst narašča do junija. Ob jesenski selitvi je večja pe- strost na osojnem gozdnem robu. V primer- javi z drugimi rastlinskimi in ptičjimi tipi ima gozdni rob največ vrst v gnezditvenem obdobju, ker se pojavljajo tudi vrste iz kmetijskih površin (ekoton). Vrstam, ki se prehranjuj~jo na tleh, se habitat razširi na travnike in njive. Dovolj je svetlobe za razvoj grmovja, ki daje ugodne razmere za gnezdenje in prehrano. Ta robni efekt (edge effect) je najbolj izrazit spomladi in ob obeh selitvah. Zimski minimum števila vrst traja najmanj časa in se ostro loči. G. V. 7-8/89 297 slika št. 5 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC 13 12 ~ C.f) 11 ~ > 10 1 j ,-·-·-· A !i 1. i i 1 -·-·-gozd. rob 1 prisojna lega --gozd. rob 1 osojne lego o 9 __l 8 > w 7 1- . , .... ~ 1 \ 1 ..... >C.f) 6 o 5 :z i \ .... ~,(~"·~....... \/ l // / 1 ... -.......... j... \ ... -~:··· .. ·····1'\~··· .............. _ ...... -~·=-·::.·fx"~\. .>U w 3 0::: a_ 2 > 01 a_ / 1 i ',// \ ., / \ /! \ 1 - •.. / \ ,... ,j \// '·-······· ..... ) '.Jf "'/ ---- pov. v zara se. , prisojne ··· .... ............ pov. v zarašč. , osoj na ···-... ; o+-~--~~--~~,~~--~~~~~-+-.-.~~~~~~~-- JAN FEB NAR APR NAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MESEC Površine v zaraščanju imajo veliko vrst v obeh selitvenih periodah in manj pozimi ter poleti (slika 5). To je na Mali gori izrazitejše zaradi južne ekspozicije. Na površinah v zaraščanju sonce spomladi močneje se- greje vso površino, kar je ugodno za razvoj favne, ki je hrana ptic. Jeseni je podobno, le da tedaj igrajo večjo vlogo plodovi in semena, zato je na prisojni strani tedaj več ptic, ker je bogatejša drevesna in grmovna sestava. 4. ZAKLJUČEK Ptiči so odlični bioindikatorji razmer v okolju. V gozdu so vse leto. Njihovo število in gostota niha najmanj, saj so večinoma stalnice. Največ vrst je iz reda ptičev pev- cev, ki so tudi najštevilčnejši. Selivk je največ na kmetijskih površinah in nekoliko manj na gozdnem robu ter na površinah v zaraščanju. Čez leto se ptice precej enako- merno zadržujejo v vseh habitatih, vendar različno po mesecih oziroma letnih časih. Prevladujejo vrste, ki si iščejo hrano v krošnjah in gnezdijo večinoma v duplih. Ptičji tipi, ki se tu pojavljajo, le deloma sovpadajo z rastlinskimi. Nekatere ptičje vrste se zadržujejo samo v določenem rastlinskem tipu, na iglavcih ali pretežno na 298 G. V. 7·8189 listavcih itd. Kraljička sta samo tam, kjer so iglavci, gorska sinica samo v jelovo-buko- vem gozdu, drevesne cipe ni v sklenjenem, hladnem sestoju, stržek se zadržuje v za- prtih sestoj ih z dovolj vlage itd. Zadrževanje ptic v istih ali različnih habitatih prek leta kaže na njihovo ekološko valenco. Na vrstno in številčno razporeditev ptic vpliva: - ekspozicija (na prisojni legi je večja gostota in pestrost ptic, manjša je na osoj ni ter še manjša na izpostavljenih vrhovih in grebenih); - višinski pasovi (v nižjih predelih je večja pestrost in gostota ptic); - letni časi (najnižja številčnost ptic je v februarju, večja je v celi vegetacijski dobi, največja v prvi polovici oktobra); - rastlinski tipi (v zaprtem gozdu je manjše letno nihanje pestrosti ptic, največje je na kmetijskih površinah. Površine v za- raščanju imajo najbolj pestro ptičja favno ob obeh selitvah, gozdni rob pa celo vege- tacijsko dobo. V hrastovo-gabrovem gozdu je večja pestrost v gnezditvenem obdobju, v nižinskem jelovo-bukovem gozdu pa celo vegetacijsko dobo); - ptičji tipi (ptičji tip šoja zajema več rastlinskih tipov, kjer je večja pestrost in gostota ptic. Tipi kraljiček, vrbja listnica in bela pastirica pa sovpadajo z enim od rastlinskih tipov, zato ker tam prevladujejo bolj značilne vrste). V gozdu ne bi smeli motiti gnezdečih ptic spomladi, še posebno ne vrst z nižjo repro- duktivno sposobnostjo {npr. ujede, sove). V jesenskem času pa bi morali več pozor- nosti posvetiti vrstam, ki pr-enašajo semena drevesnih in grmovnih vrst {npr. na površi- nah v zaraščanju, gozdnem robu, ob novo- zgrajenih cestah, v pomlajencih). ·Starejša drevesa, ki obilo semenijo, ter sušice {du- pla) pomenijo pogoj za obstoj nekaterih vrst, zato bi jih moralo biti več v gos.podar- skem gozdu. Pri načrtovanju v gozdu, kakor tudi v širšem prostoru bi morali bolj upošte- vati favno, da bomo ohranili in povečali preventivno varstvo gozdov, oziroma nji- hovo ekološko stabilnost. Ptice imajo po- membno vlogo kot regulatorji nevretenčar­ jev, manjših vretenčarjev ter kot prenašalci plodov in semen, zato so pomembni bioin- dikatorji ekoloških razmer. Povzetek Pticam so včasih posvečali več pozornosti ter jih delili na škodljive in koristne. Z novo ekološko miselnostjo je ta delitev izginila. V okviru diplom- ske naloge sem ugotavljal vpliv nekaterih ekolo- ških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. S tem naj bi dobili boljšo predstavo o ptičjem svetu v gozdu. Ptice sem popisoval v gozdovih Ribniške Velike in Male gore. Popisoval sem zkozi vse leto dvakrat mesečno po točkovni metodi na 28 točkah. Leta 1985 na osojni Veliki gori in 1986 na prisojni Mali gori. Višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko je 600 metrov. Opazil sem 75 vrst, največ v jesenskem in spomladanskem času ter najmanj pozimi v fe- bruarju. Dominantne vrste so bile: kraljička (Re- gulus sp.), ščinkavec (Fringilla coelebs), taščica (Erithacus rubecula), vrbja listnica (Phylloscopus collybita), kos (Turdus merula), menišček (Parus ater) in šoja (Garrulus glandarius). Na kmetijskih površinah je največ ptic septembra ob selitvi. Tu je največje letno nihanje pestrosti in gostote ptic. Gozdni rob ima skozi vso vegetacijsko dobo visoko zastopanost ptic, površine v zaraščanju pa tedaj najmanj, več ptic imajo le ob obeh selitvah. Najbolj stabilna pestrost in gostota ptic je v zaprtem gozdu, kjer je največ stalnic, ki gnezdijo v duplih. Na različnih rastlinskih tipih sta pestrost in frekvenca ptic različni. Ptičji tipi ne sovpadajo vselej z rastlinskimi. Najbolj sta si podobna tip kraljiček in jelovo-bukov gozd. Tip šoja pa edini zajema več rastlinskih tipov. Razporeditev in gostota ptic kaže na razmere v okolju, oziroma na ekološko stanje gozda, zato bi jih morali pri gospodarjenju v gozdu bolj upoštevati. THE INFLUENCE OF SOME ECOLOGICAL FACTORS UPON THE DISTRIBUTION AND DENSITY OF BIRDS IN THE FOREST Summary ln order to attain better notion about the birdlife in the forest, the influence of some ecological factors upon their distribution and density was studied. Along a transect over the Ribnica valley in Slovenia, Yugoslavia an inventory of birds was made on 28 points twice a month throughout a year. The altitudinal difference between the low- est and the highest point was 600 m, transect including several types of the forest and the agricultural land. 75 bird species were noticed, the greatest number in autumn and spring, the smallest in february. The dominant species are: crest (Regu- lus sp.), chaffinch (Fringilla coelebs), robin (Eri- thacus rubecula), chiffchaff (Phylloscopus collybi- ta), blackbird (Turdus merula), coal tit (Parus ater) and jay (Garrulus glandarius). The greatest annual oscillation of variety and number of birds occurs on agricultural land, the number of species reaching its peak in septem- ber, during the migration. Forest edge hasa high abundance of birds throughout the vegetation period, while areas under succession have the lowest abundance in this period, increasing only in the migration periods. The variety and density of birds is most stable in closed forest, where resident nesting in cavities predominate. Similarly to plant community classification an attempt to form "bird types" named by dominant species was made. Bird types don't allways coincide with the forest type. The greatest coincidence there is between the bird type "crest" and the fir-beech forest, while the type "jay" spreads over severa! plant types. The distribution and density of birds are good indicators of the environmental conditions and the state ot the forest. Being also an important part of the forest life community they should be given more attention in forest management. LITERATURA 1 . Kos, l., 1988: Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopo- da). Mag. delo, VTO biologija, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana 2. Norušis, M. J., 1986: SPSSPC + Advanced + Advances Statistics. SPSS Inc. (Chicago), str. 203 3. Pe ruše k, M., 1988: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v go- zdu. Dipl. delo, VTO gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, ljubljana 4. Pielou, E. C., 1984: The lnterpretation of Ecological Data. A Primer on Classification on Ordination John Wiley-Sons, Toronto, 263 str. G. V 7-8'89 299 Oxf.: 832.1 Predelava drobne oblovine iglavcev v trame Branko JUŽNIČ* Izvleček Južnič, B.: Predelava drobne oblovine iglavcev v trame. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. V prispevku je prikazana izdelava tramov s skobljanjem v skobljarni v Dobrepolju in z žaga- njem na žagalnici v Ribnici. Podatki so bili zbrani z dvanajstdnevnim snemanjem proizvodnje štirih delovnih skupin. Prikazan je izkoriste~ lesa, po- raba časa pri izdelavi, slika deJavnika, učinki pri delu, ekonomski izkoristek izdelave ter razlika med primerjanima metodama izdelave tramov. 1. UVOD Predelava lesa je nadaljevanje proizvod- nega procesa, ki v gozdarstvu poteka od poseka drevesa do prodaje sortimenta in je za gozdarja postranska dejavnost. Ima predvsem namen oplemenititi gozdne lesne sortimente in hkrati nudi dodatno zaposlitev delovne sile. Eden izmed načinov predelave lesa je izdelava tramov iz drobne oblovine iglav- cev. V Gozdnem gospodarstvu Kočevje jih izdelujemo na dva načina: - s skobljanjem izdelujemo trame v skobljarni v Dobrepolju (TOZD Lašče), - žagane trame izdelujemo v žagalnici na Melesu v Ribnici (TOZD Jelenov žleb). Pri velikih površinah mladih sestojev iglavcev, iz katerih napade vse več sorti- mentov, primernih za predelavo v trame, imamo vse pog.oje in možnosti, da z izde- lavo tramov pridobimo dodatni dohodek. Saditve smreke ne bomo zmanjšali. Zato bo izdelava tramov zanimiva tudi v prihod- nje. Prav zaradi tega smo tej temi posvetili nekaj več pozornosti. Podrobneje smo .. B. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61.330 Kočevje, Rožna ul. 39, YU 300 G. V. 7·8/89 Synopsis Južnič, B. : The Processing of Smaii-Sized Co- niferous Round Wood into Beams. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The articfe presents the manufacturing of beams by means of planing in the Dobrepolje planing works and by means of sawing in the sawing works in Ribnica. The data were provided by means of a study of the production which included four Working teams and was going on for 12 days. lncluded are t.he wood yield, the time consumption in the manufacturing, a picture of the working day, the work performance, the eco- nomic yield of the production and the difference between the compared methods of beam manu- facturing. proučili obstoječe stanje izdelave tramov na našem območju. Namen tega prispevka je prikazati izkori- stek lesa, porabo časa pri izdelavi tramov, sliko deJavnika, učinke pri delu, ekonomski učinek izdelave ter razlike med izdelavo skobljanih in žaganih tramov. 2. OPIS ZBIRANJA PODATKOV IN OBJEKTOV RAZISKOVANJA 2.1. Opis zbiranja podatkov Podatke smo zbrali s snemanjem izde- ·lave skobljanih in žaganih tramov, uporabili smo ničelno metodo snemanja. Na vsakem objektu smo snemali šest delovnih dni, ki smo jih izbrali po naključju. S snemanjem so bile zajete vse štiri delovne skupine. Porabljeni čas smo merili v stotinkah minute (min/100). Drobno oblovino smo oštevilčili ter izmerili njeno dolžino in pre- mer, izdelanim tramom pa presek. Vse posnete podatke smo razvrstili v cm debe- linske razrede. Skupaj smo posneli izdelavo 1802 tramov. Pri snemanju smo naredili povprečno 0,64 % napake, kar je v mejah dovoljenega. 2.2. Objekta raziskovanja a) Izdelava skobljanih tramov Izdelavo skobljanih tramov smo snemali v skobljarni v Dobrepolju. Izdelava tramov ima v skobljarni že lepo tradicijo, saj je tod delo steklo že l. 1973, ko je bil nabavljen skobeljni stroj Bechautomat super 11. Ta stroj, ki še vedno obratuje, je avtomatski, upravlja ga en delavec. Skoblja z dveh strani hkrati. Oblovino in trame si prek dveh transporterjev in izmetalcev pripravlja sam. Potrebna sta le transportiranje sortimentov iz deponije do stroja ter odvoz izdelanih tramov. Zaradi nenatančnih dolžin oblovine je potrebno še dodatno krojenje na deponiji. Delo poteka v dveh izmenah. V vsaki skupini so zaposleni strojnik in trije pomoč­ niki. Pri izdelavi skobljan ih tramov nastajajo kot stranski proizvod skobljanci in odčelki. Skobljance prodajajo za kurjavo, odčelke pa za celulozo. b) Izdelava žaganih tramov Izdelavo žaganih tramov smo snemali na žagalnici v Ribnici. Z izdelavo tramov se je začelo l. 1987. Dobavitelj strojne opreme in žagalne linije je TOM - Rudnik Mežica. Osnovni stroj je štirilistna krožna žagiil (ko- pija švedske žage tovarne MABO}. Zaradi nenehnih zastojev in neenakomerne obrabe krožnih žag so prešli na rez z dvema krožnima žagama. Pot kosa drobne oblovine od trenutka, ko ga viličar položi na dozirno mizo, do žaganega trama je avto- matizirana in vodena iz komandne kabine. Izdelani trami se odlagajo v bokse, ki jih prazni viličar in vozi na prostor za zlaganje. Krajniki padajo na prečni transporter, kjer jih pomožna delavca krojita, sortirata in zlagata. Delo poteka v eni izmeni. V vsaki skupini so zaposleni strojnik in dva pomožna delav- ca. Pri žaganih tramih napadejo kot stranski proizvod krajniki, ki se jih večinoma prodaja za celulozo, in žaganje, ki ga prodajamo za kurjavo. 3. IZSLEDKI Za popolnejšo predstavo obeh načinov izdelave tramov in razlik med njima poda- jamo nekaj osnovnih povprečij znakov iz obeh vzorcev (tabela 1 ). Skoraj vsi povprečni podatki se med seboj razlikujejo in so odvisni predvsem od načina izdelave tramov. 3. 1 . Izkoristek lesa pri izdelavi tramov Izkoristek lesa smo izračunali kot raz- merje med prostornino trama in oblega lesa. To je le fizični izkoristek, kjer ne upoštevamo stranskih proizvodov. Več kot povprečni izkoristek nam pove izkoristek glede na velikost premerov drobne oblovi- ne, ki jo uporabljamo za izdelavo tramov. Dobljene podatke za izkoristek lesa smo razvrstili po cm debelinskih razredih in izra- čunali povprečne izkoristke po razredih (ta- bela 2). Opomba: V tabeli so podane tudi pov- prečne porabe časa izdelave na tekoči meter trama, obdelane v podpoglavju 3.2. Na izkoristek lesa vpliva poleg premera še dolžina. Zato smo najprej z multiplo regresijo ugotavljali odvisnost povprečnega izkoristka lesa od premera in dolžine oblega lesa. Ugotovili smo, da ni odvisnosti med povprečnim izkoristkom lesa in povprečno dolžino (Fs= 1,61, Fž = 1,19). Obratno pa Tabela 1. Povprečja za osnovne znake pri izdelavi skobljanih in žaganih tramov Znaki Premer oblovine Dolžina Prostornina oblovine Prostornina trama Dimenzija trama Izkoristek lesa Poraba časa/m Učinek Enota mere cm 0/o min/100 m/dan m3/dan Skobljarna Dobrepolje 15,65 5,78 0,12 0,08 11,0 x 12,4 72,53 20,08 1018,00 14,66 žagal nica Ribnica 19,73 5,59 0,18 0,10 12,3X13,9 57,12 34,48 693,50 12,33 G v 7-8 89 301 Tabela 2. Povprečni izkoristek lesa, povprečna dolžina oblovine in povprečna poraba časa izdelave m trama po debelinskih razredih Skobljarna Dobrepolje Žagalnica Ribnica Debelinski frek· dol· izka- poraba frek· dol- izka- poraba razred venca žina ri stek časa/m venca žina ristek časa/m m % min/100 m o;., min/100 9 6 5,00 99,99 19,11 10 32 5,19 90,96 18,04 11 49 5,18 79,74 17,59 12 87 5,59 76,64 17,23 13 94 5,60 76,42 17,81 9 5,11 78,55 30,60 14 120 5,63 72,86 18,46 15 4,93 73,36 32,82 15 134 5,72 71,00 19,11 46 5,07 64,77 33,14 16 132 5,55 70,82 19,20 56 5,25 59,00 32,92 17 107 6,05 72,33 20,12 83 5,14 58,80 34,25 18 104 6,07 71,66 20,70 63 5,25 58,56 33,59 19 78 5,97 67,42 22,69 96 5,69 56,98 33,78 20 53 6,26 68,71 23,87 70 5,44 56,26 35,05 21 27 6,22 63,71 25,84 84 5,88 55,39 34,28 22 24 6,42 59,73 32,26 92 5,71 54,91 34,77 23 10 7,60 55,52 27,90 39 5,79 55,37 34,77 24 34 6,24 52,24 35,92 25 23 6,22 50,19 34,98 26 15 6,60 48,02 37,24 27 12 6,25 46,92 43,69 28 8 6,88 50,87 44,34 Skupaj 1057 745 Povprečje 5,78 72,53 20,08 5,59 57,12 34,48 obstaja tesna povezava med povprečnim Odvisnost je visoko značilna - s stopnjo izkoristkom in premerom CFs = 639,93xxx, tveganja a = 0,001 (tž = 48,03xxx, t5 = F2 = 362,82xxx). Zato smo v nadaljevanju 55,05xxx). Izračunana determinacijska količ- vključili v analizo le debelina oblega lesa. nika kažeta, da je 76 % oziroma 7 4 % Analiza je pokazala, da povprečni izkori- variabilnosti povprečnega izkoristka lesa stek z večanjem premera oblega lesa pada pojasnjenega s premerom oblega lega. (graf 1 ). Graf 1. Odvisnost povprečnega izkoristka lesa od premera pri izdelavi skobljanih in žaganih tramov Izkoristek lesa(%) 302 G. V 7·8189 BO 70 60 50 10 15 Ys = 97,836 1,617 X (rxY = 0,86) Yž = 82,664 1,295 X (rxY = 0,87) 20 skobljani trami 25 žag ani trami 30 premer (cm) Pri izdelavi skobljanih tramov je pri naj- večjem premeru izkoristek lesa za 1 ,80-krat manjši kot pri najmanjšem premeru, pri žaganih tramih pa 1,54-krat. Povprečni iz- koristek je pri skobljanju 72,53 %, pri žaga- nju tramov pa 57,12 %. Povprečni izkori- stek za izdelavo skobljanih tramov je med 15 in 16 cm, žaganih tramov pa med 19 in 20cm. S primerjavo regresijskih enačb z analizo kovariance smo ugotavljali razlike med iz- delavo žaganih in skobljanih tramov. Pov- prečni izkoristek lesa je odvisen od različne metode izdelave tramov in debeline oblovi- ne. Z analizo kovariance smo izločili vpliv debeline oblovine. Analiza je pokazala, da je povprečni izkoristek lesa med primerja- nima metodama značilno različen (F = 14,7oxx), medtem ko test količnikov regre- sije (F = 3,74) in test homogenosti nepoja- snjenih varianc (F 1.42) ni pokazal zna- čilnih razlik. 3.2. Poraba časa pri izdelavi tramov Poraba časa je odvisna od debeline, dolžine in kakovosti oblega lesa ter sposob- nosti strojnika. Pri izračunu smo upoštevali le efektivna porabo časa, to je čas, ko strojnik dela s strojem. Tako smo izločili zastoje zaradi slabe kakovosti oblovine (o- bjektivni zastoji) in zastoje zaradi nespret- nosti delavcev (subjektivni zastoji). Z izra- čunom porabe časa za izdelavo m trama smo izločili vpliv dolžine. Te podatke smo razporedili po centimetrskih debelinskih razredih in dobili povprečno porabo časa izdelave m trama po razredih (tabela 2). Z analizo smo ugotovili, da povprečna poraba časa izdelave m trama z debelina narašča (graf 2). Odvisnost je visoko značilna - s stopnjo tveganja a = 0,001 (tž = 30,46xxx. fs = 56,80xxx). Izračunana determinacjjska količ­ nika kažeta, da je 56% oziroma 76% variabilnosti povprečne porabe časa za iz- delavo m trama pojasnjene s premerom oblega lesa. Pri izdelavi skobljanih tramov je pov- prečna poraba časa pri največjem premeru ob lovi ne za 1 ,46-krat večja kot pri najmanj- šem premeru, pri žaganih tramih pa je večja za 1,45-krat. Povprečna poraba časa je na žagalnici med 19 in 20 cm in v skobljarni med 15 in 16 cm oblega lesa. S primerjavo regresijskih enačb z analizo kovariance smo ugotavljali razliko med iz- delavo žaganih in skobljanih tramov. Po- raba časa za izdelavo m trama je odvisna od različne metode izdelave tramov in de- beline oblega lesa. Vpliv debeline oblovine smo z analizo kovariance izločili. Analiza je pokazala, da med metodama obstaja zna- čilna razlika v povprečni porabi časa za Graf 2. Odvisnost povprečne porabe časa za izdelavo m trama od premera oblovine Poraba časa za m trama (min/1 OO) 35 JO 20 15 ID 15 žagani trami Y1 = 26,032 + 0.428 X (rx9 = O, 75) Ys = 7,191 + 0,824 X (rx9 = 0,87) 20 skobljani 1rami 25 premer (cm) G V. 7·8189 303 izdelavo m trama (F = 138,85)()()(). Test količnika regresije (F = 1,25) in test homo- genosti nepojasnjenih varianc (F = 1, 15) pa ni pokazal značilnih razlik. 3.3. Slika delavnika S sliko deJavnika smo prikazali, koliko časa se porabi za posamezno opravilo, zastoje in odmere. Najpomembnejši je efektivni čas dela. V tabeli 3 je podan porabljeni čas za posamezna opravila. Tabela 3. Slika delavnika Posamezno opravilo Pripravljalno-zaključna dela Nakladanje in pripravljanje oblovine Skobljanje- žaganje Zastoji- objektivni -subjektivni Odmori Skupaj Efektivni čas Efektivnega časa je v obeh primerih manj kot 50 %. Razdeljen je na nakladanje in pripravljanje oblovine s strojem in na žaga- nje oziroma skobljanje. Na žagalnici se veliko časa porabi za nakladanje in pripravo oblovine predvsem zaradi neizurjenosti strojnikov. Veliko rezerve je v organizaciji dela, in to predvsem pri pripravljalno-za- ključnih delih. V ta dela je vključeno priprav- ljanje in pospravljanje delavnice, priprava stroja in oblovine ter pospravljanje tramov. Visok odstotek pripravljalnih del v skobljarni je posledica ročne obdelave in priprave oblovine. Vzroki za objektivne zastoje so pri skob- ljanju star izrabljen stroj, pri žaganju tramov pa sortimenti slabe kakovosti (krivost, grče) in nedodelani izmetalec krajnikov. Subjek- tivni zastoji so posledica nespretnosti de- lavcev. Iz navedenega lahko sklepamo, da je pri izdelavi tramov po obeh načinih delež efek- tivnega časa premajhen in ga bo treba z boljšo organizacijo dela, nekaterimi tehnič­ nimi izboljšavami in bolj izurjenimi delavci povečati. 3.4. Učinki pri delu Učinke smo ugotavljali v m3 in m izdela- Skobljarna Dobrepolje Žagalnica Ribnica min/100 % min/100 % 90.830 31,7 42.726 15,0 39.675 13,8 63.297 22,2 81.518 28,4 76.666 26,8 25.384 8,9 55.139 19,3 14.662 5,1 18.448 6,4 34.611 12,1 29.366 10,3 286.680 100,0 285.642 100,0 121.193 42,3 139.963 49,0 nih tramov na dan. Izračunani učinki na delavca so prikazani v tabeli 4. Učinek v· m3/dan za skupino je v skob- ljarni povprečno za 1,19-krat večji kot na žagalnici, v tekočih metrih pa je večji za 1 ,47-krat. Večja razlika je v tekočih metrih zato, ker v skobljarni predelujejo tanjši obli les. To smo potrdili s testiran jem premerov oblega lesa med primerjanima metodama (z 21.46)()()(). S Snedecor-Brantovim testom smo ugo- tovili, da je med primerjanima metodama različna struktura napadlih sortimentov po debelin.i (x2 = 189, 19xxx). Učinek delavca je v m3 večji na žagalnici, v m pa v skobljarni. Primerjava učinkov v m/dan na delavca med izdelavo skobljan ih in žaganih tramov ni pokazala značilnih razlik v učinkih Tabela 4. Učinki v m3/dan in mldan tramov na delavca Snemalni dnevi Skobljarna Dobrepolje m3/dan m/dan 1 4,120 296,50 2 2,165 182,75 3 2,695 185,25 4 3,538 279,50 5 4,808 299,25 6 4,658 284,25 Povprečno na delavca Povprečno na skupino 304 G v 7-8189 3,664 254,58 14,66 1018,00 žagalnica Ribnica m3/dan m/dan 4,673 257,67 1,551 72,33 3,828 206,00 4,61 o 236,00 4,909 302,67 5,095 312,33 4,111 231,17 12,33 693,50 (t = 0,50). Enako velja za učinke, merjene v m3/dan po delavcu (t = 0,57). Zaradi boljšega izkoristka in manjše po- rabe časa za izdelavo je ugodnejše izdelo- vati trame manjših dimenzij. Tako se učinek izdelave tramov, merjen v m, dvigne, učinek v m3 tramov pa se zmanjša. Zato je smotrno in stimulativno postaviti normo v m/dan in ne v m3/dan. Tako dobijo delavci motiv za izdelavo tanjših tramov. 3.5. Ekonomski izračun Zelo pomembna postavka pri ugotavlja- nju razlik v izdelavi skobljanih in žaganih tramov je finančni rezultat poslovanja. V izračun stroškov smo vključili vrednost po- rabljene oblovine iglavcev in stroške-pro- izvodnje. Od teh stroškov smo odšteli pri- hodke, ki jih dobimo s prodajo tramov in stranskih proizvodov, in dobili dobiček, ki nastane pri izdelavi tramov (tabela 5). Eko- nomski izračun je izdelan na podlagi ceni ka in kalkulacij GG Kočevje z dne 1. 3. 1989 in je specifičen za konkretna primera. Namen tega prispevka je bil prikazati izkoristek lesa, porabo časa pri izdelavi tramov, sliko delav- nika, učinke pri delu, ekonomski učinek izdelave ter razlike med izdelavo skob]janih in žaganih tramov. Izdelavo skobljanih tramov smo proučevali v Dobrepolju, izdelavo žaganih tramov pa na žagal- nici na Melesu v Ribnici. Snemali in opazovali smo dvanajst dni. V snemanje so bile vključene štiri delovne skupine. Povprečni izkoristek lesa je visoko odvisen od premera oblega lesa in z večanjem premera pada. Metoda izdelave tramov vpliva na razlike v povprečnem izkoristku lesa. Pri skobljanju tra- mov je povprečni izkoristek 72,53 %, pri žaganju tramov pa 57, 12 %. Povprečna poraba časa za izdelavo m trama je tesno povezana z debeline oblega lesa in z večanjem premera narašča. Metoda izdelave vpliva na razlike v povprečni porabi časa za izdelavo tramov. Povprečen izkoristek lesa in povprečna poraba časa za izdelavo skobljanih tramov je pri premeru 15-16 cm, za žagane trame pa pri premeru 19 do 20 cm oblega lesa. Efektivnega časa je pri izdelavi skobljanih ·tra- mov 42 %, pri izdelavi žaganih tramov pa 49 %. To je premalo. Povečamo pa ga lahko z boljšo organizacijo .dela pri izdelavi tramov. Učinek pri izdelavi žaganih tramov za skupino Tabela 5. Ekonomski izračun izdelave žaganih in skobljanih tramov Kazalci Cena Skobljarna Žagal nica din/m3 din/m3 tramov din/m3 tramov Drobna oblovina iglavcev 507.000 699.843 883.558 Stroški proizvodnje 233.450 350.180 Skupaj odhodki 933.293 1,233.738 Trami (povprečna cena) - skobljani 1,000.000 1,000.000 - žagani 1,305.000 1,305.000 Krajniki Žaganje Odčelki Skobljanci Skupaj prihodki Razlika (dobiček) Izračun je pokazal, da je pri izdelavi žaganih tramov v Ribnici povprečno 2,32- krat ugodnejši finančni rezultat kot pri izde- lavi skobljanih tramov v Dobrepolju. Povzetek Eden izmed načinov predelave lesa je izdelava tramov iz drobne oblovine iglavcev. V Gozdnem gospodarstvu Kočevje jih izdelujemo na dva nači­ na: - s skobljanjem izdelujemo trame v skobljarni v Dobrepolju (TOZD Lašče), - žagane trame izdelujemo v žagalnici na Me- lesu v Ribnici (TOZD Jelenov žleb). 289.300 148.990 79.750 18.821 87.000 17.313 50.000 18.950 1,036.263 1,472.811 102.970 239.073 je 12,33 m3/dan oziroma 694 m/dan, pri izdelavi skobljanih tramov pa 14,66 m3/dan ali 1018 m na dan. Testiranje povprečnih učinkov na delavca ni pokazalo razlik med metodama izdelave tramov. Zaradi boljšega izkoristka lesa in manjše po- ~abe čas? za izdelavo tanjših tramov je ugodneje rzdelovatr trame manjših dimenzij. S tem se uči­ nek izdelave tramov, merjen v m, dviga, učinek, merjen v m3 tramo.v, pa pada. Zato je smotrno postaviti normo v m tramov/dan. Tako so delavci spodbujani k izdelavi tramov iz tanjšega oblega lesa. Ekonomski izračun je pokazal, da je izdelava žaganih tramov v finančnem pogledu 2,32-krat ugodnejša kot izdelava skobljanih tramov. G. V 7-8'89 305 THE PROCESSING OF SMALL-SIZED CONIFEROUS ROUND WOOD INTO BEAMS Summary One of the ways of wood processing is the manufacturing of beams of small-sized coniferous round timber. ln the Forest Enterprise Kočevje, they are manufactured in two ways: - by means of planing, they are manufactured in the Dobrepolje (BOAL Lašče) planing works, - sawn beams are manufactured in the Meles sawing works in Ribnica (BOAL Jelenov žleb). The purpose of this article is to present the wood yield, the time necessary for beam manufacturing, a picture of the working day, the work performance, the economic performance of the manufacturing and the differences between the planed and sawn beams. The manufacturing of planed beams was researched in Dobrepolje and that of sawn beams in the Meles sawing works in Ribnica. The studies and observations were going on for twelve days and they we re carried out by four working tea ms. The average wood yield highly depends on the round wood diameter and it diminishes with the increasing of the diameter. The method of the manufacturing of beams influences the dif- ferences in the average wood yield. ln beam planing, the average yield totalls 72.73% and in be am sawing 57.12 %. The average time consumption for the manu- facturing of 1 m of a beam is in close relation to the diameter of the round wood and it increases with increased diameter. The differences in the average time consumption for the manufacturing of beams are influenced by the method of manu- facturing. The average wood yield and the average time consumption for the manufacturing of planed be am s are ach ieved at the di am eter of 15--16 cm and in sawn beams at the diameter of 19-20 cm of rou nd wood. Oxf.: 945.31 Effective time in plane beam manufacturing amounts to 42 % and in sawn beam manu- facturing to 49 %. Both valued are too low. They could be increased by better organization in the process of beam manufacturing. . The performance of sawn beam manufactunng totalls 12.33 m3/day per team i.e. 694 m/day and in plane manufacturing 14.66 m3/day or 1018 m/day. The testing of the average performance achieved by a worker did not prave any dif- ferences between the beam manufacturing methods. Due to a higher wood yield and smaller time consumption in the manufacturing of beams of smaller diameter, it is more profitable to manufacture beams of smaller dimensions. The performance of beam manufacturing, measured in m increases and the performance measured in m3 decreases. Consequently, it would be wise to set the piece work standard in m of beams/day. This provides stimulation for workers to manufacture beams of round wood of smaller dimensions. The results of the economic calculation proved, that the production of sawn beams is 2,32 times more economic than that of planed ones. LITERATURA IN VIRI 1. KOTAR, M.: Statistične metode, izbrana poglavja za študij gozdarstva, Ljubljana 1977 2. KRIVEC, A.: Organizacija dela v gozdni proizvodnji, Ljubliana 1974 3. LIPOGLAVSEK, M.: Gozdni proizvodi, Ljub- ljana 1981 4. TURK, Z.: Metodika kalkulacij ekonomično­ sti strojnega dela v gozdu, Ljugljana 1975 5. ZORE, J., VILHAR, Č., JUZNIČ, B.: Izdelava tramov na skobljarni v Dobrepolju, študija, Koče- vje 1988 ~ 6. ZORE, J., BARTOL, M., JUZNIČ, 8.: Izde- lava tramov v žagalnici Meles - Ribnica, študija, Kočevje 1988 Prva generacija študentov gozdarstva v Ljubljani Ob rob štirideseti obletnici gozdarskega študija v Ljubljani Jože KOVAČ* O UVOD Okrogle obletnice so zanimive predvsem zato, ker se v desetletnem obdobju marsi- kaj zgodi. Med jubilanti, ki smo skupaj * Prof. dr. J. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU. 306 G. V 7-8/89 preživeli mladostna leta, in to študentska, pa to še posebno ·velja. Če pa je to že štiridesetletna obdobje, se spremembe to- liko stopnjujejo, da postanemo do njih spoštljivi in jih z vso potrebno pozornostjo začnemo obravnavati. še več, začnemo jih negovati in jim pripisovati vse večji pomen in vrednost. Z leti se namreč vedno bolj oziramo nazaj in dogodki iz preteklosti nam postajajo vedno bolj zanimivi, dragi in blizu. Ker je tudi naša prva generacija gozdarskih diplomiranih Inženirjev v Ljubljani na Go- ldarskem oddelku takratne Agronomske in gozdarske fakultete natanko takšna kot dru- ge, vendar pa za sebe nekaJ posebnega, ln ker številka 1 v generaciji nekaj pomeni, se bomo te obletnice spomnili tudi tako, da bomo spregovorili o sebi, o naših študent- skih letih, o študiju gozdarstva, o naših profesorjih ln morda še o čem. 1 NASTANEK GOZDARSKEGA OD· DEL KA Leto 1949 je bilo v znaku velikih družbe- nih in gospodarskih sprememb. Obnova porušene domovine Je še vedno trajala. Edino bogastvo, ki je bilo tedaj takoj na razpolago, je bil les v naših gozdovih, ki je moral zato nositi največjo težo pri obnovi porušene domovine. Zato ni naključje, da l;)e je tudi v Sloveniji Intenzivno razmišljalo, da bi se omogočil študij gozdarstva do najvišje stopnje izobrazbe. Gozd oz. les je tedaj dobil v družbi zelo visoko ceno. Go- spodarjenje 2: njim je pomenilo ohranjanje tega bogastva za tekoče gospodarske po- trebe ln za prihodnje rodove. To pa bi la.hko zagotovili le strokovnjaki, ki bi znali to bogastvo tudi ohraniti in plemenititi. Tako so na Ministrstvu za gozdarstvo SloveniJe razmišljali že leta 1947, da se za potrebe Slpvenije ustanovi visokošolska us- tanova za študij gozdarstva. Končno po- budo za skupno fakulteto za agronomijo in gozdarstvo je dal 1948. leta tedanji zvezni minister za gozdarstvo dr. V Čubrilovic. Vlada LAS je njegov predlog sprejela in minister za gozdarstvo in lesno industrijo Tone Fajfar je dne 28. junija 1949 izdal odločbo in Imenoval dva matičarja, diplomi- rana inženirja gozdarstva Stanka Sotoška in Franja Savnika. Skupaj z že obstoječo agronomsko fakulteto sta pripravila vse po- trebno za vpis prvih študentov v študijs~em letu 1949/50. To se je tudi zgodilo in prva generacija študentov gozdarstva se je rodi- la. 2. PRVA GENERACIJA ŠTUDENTOV Vsi, ki smo tedaj želeli študirati gozdar- stvo, smo morali misliti na odhod v Zagreb. To je seveda bila tedaj velika in zahtevna naloga. Zagotoviti si štipendijo in prostor v študentskem domu v Zagrebu ni bilo lahko. Zato so mnogi izmed nas v letu 1949 razmišljali o vpisu na druge oddelke ljub- ljanske univerze, čeprav jih je študij gozdar- stva zelo veselil. Objavljeno je sicer bilo, da se organizira v Ljubljani gozdarska fakulteta, torej tudi študij gozdarstva, vendar pa ni bilo vse do septembra jasno, kako in kje se bo študij začel. Vsi ki smo se prijavili za gozdarski študij v Ljubljani, smo končno v septembru dobili obvestilo, da je vpisovanje v 1. letnik gozdarskega študija v Hacquetovi ulici na tedanji agronomski fakulteti. Tako se nas je v šolskem letu vpisalo veliko več, kot je bilo predvideno. Prepričevali so nas, naj se vpišemo na druge fakultete. Končno se nas je vpisalo 65, ki smo kot prva generacija začeli popolnoma na novo, skupaj z učitelj­ skim kadrom, oblikovati visokošolski študij gozdarstva v Sloveniji. Naj vpisane študente navedemo po abe- cednem redu: Ahačič Janez, Ajdič Jože, Bernjak Anton, čandek Franc, Deržaj Irena, Dolgan Nikolaj, Habjan Ivan, Hafner Zdray~ ko, Hladnik Marijan, lvanek Franc, Jese Pavle, Jahanowsky Karel, Jug Dušan, Kaj- zalj Marjan, Kalin Marijana, Kamnikar Ja- nez, Kavčič Silvester, Kelih Ivan, Kocmur Alojzij, Kolarič Kristina, Koritnik Ivan, Kovač Jože, Kovač Slavko, Kovačevski Rade, Ko- šir Živko, Krapš Josip, Krasnov Boris, Ku- har Mira, Lapajne Vera, Lutman Milan, Majcen Vladimir, Matičič Marko, Mekinda Edvin, Metlika Stanislav, Morozov D. Zav, Novšak Valerija, Oblak Jože, Ocvirk Vladi- mir, Ogris Kristl, Oset Hrvoje, Pahor Miloš, Pavec Vladimir, Pavlovec Damjan, Petrič Zdenko, Pintar Jože, Pogorelc Drago, Pot- nik Nada, Potokar Bojan, Požar Ljudmila, Preželj Frančiška, Preželj Viktor, Pristav Miloš, Sadar Vladislav, Samide Valter, še- ruga Janko, šerbec Smiljan, šturm Nejko, Tavčar Marija, Turk Vladimir, Vagaja VIa- sta, Vernik Eva, Zadel Milan, Zorman Jože, Zupet Janez in Žlajpah Vladimir. V oktobru 1949 so se začela predavanja, o katerih smo vnaprej vedeli zelo malo. Začeli smo s temeljnimi predmeti skupaj s tretjo generacijo agronomov. Ti so bili pre- cej na boljšem od nas .• saj so že imeli dve G. V 7-8t89 307 generaciji predhodnikov. Veliko prepotreb- nih informacij smo zato lahko dobili le od agronomov v višjih letnikih, ki so nam tudi pomagali prebroditi prve težave. Sicer pa smo bili prepuščeni sebi in svoji iznajdljivo- sti. Predavanja so bila praktično po celi Ljub- ljani, saj smo temeljne predmete poslušali na matičnih fakultetah. Tako smo poslušali anorgansko kemijo in matematiko na ta- kratni realni gimnaziji v Vegovi, geologijo in meteorologijo v zasilni stavbi na Hacquetovi ulici, organsko kemijo v )>stari kemiji« na Aškerčevi cesti, itd. Stanje se je nekol.iko izboljšalo, ko je fakulteta dobila poslopje na Krekovem trgu in se vanj vselila 1. februarja leta 1951. Vendar pa je bilo še veliko predmetov, ki smo jih morali poslušati zunaj matične stavbe na Krekovem trgu. Poleg težav s prostori smo občutili tudi stisko in zadrego novih učiteljev, ki so bili vsi po vrsti, razen učiteljev splošnih pred- metov, strokovnjaki iz gozdarske operative in nevešči pedagoškega dela. Veliko impro- vizacij smo doživeli na lastni koži, saj smo bili največkrat poizkusni zajčki in smo pač morali prevzeti nase vse nevšečnosti prve generacije. Posebno nam je v spominu ostala se- mestrska praksa na terenu. Ta je na mnoge od nas tako močno vplivala, da smo precej spremenili dotedanje navade in obnašanje. V petem semestru smo odšli na teren, kjer smo praktično preizkusili delo v gozdu in na žagarskem obratu. Tako so posamezne skupine študentov odšle za nekaj časa v Stahovica na žagarski obrat, v Kamniško Bistrico, Veliko Nedeljo, T emnar, Vinski vrh pri Jeruzalemu, Kromberg, Komen in Kla- nec pri Kozini, kjer smo opravljali razna gozdna dela od pogozdovanja, redčenja, do sečnje in izdelave drv. Pomagali smo tudi pri urejevalnih delih in računanju uredi- tvenega elaborata. Prehrano smo si morali na posameznih mestih {Velika Nedelja) sami oskrbeti, kar je bilo v tistih časih precejšnjega pomanjkanja kar težavno. Ve- liko veselega, zabavnega in tudi neprijet- nega smo doživeli. Danes ocenjujemo, da je bila semestrska praksa tedaj premalo strokovno oziroma pomanjkljivo organizi- rana in preveč razvlečena, vendar pa nam 308 G. V 7-8.'89 je vsem začetnikom dala dragocenih stro- kovnih in življenjskih izkušenj. V času študije. ..,.,.v ..-'ltJ.Jvluv""-11 v~~::;~ vttčje in pomembn&jše gozdove v Sloveniji. Z absolventsko ekskurzijo smo spoznali tudi slavonske in bosanske gozdove. Temeljite vaje iz strokovnih predmetov so nam prak- tično približale teoretično snov s predavanj. Lahko sklenemo z mislijo, da je bil takratni študij gozdarstva, kljub vsem začetnim po- manjkljivostim, kvaliteten, saj smo dobili dovolj teoretičnega in praktičnega znanja za uspešno delo v gozdarski operativi. 3. PROGRAM ŠTUDIJA IN NAŠl UČITELJI Zanimivo za primerjavo nadaljnjega raz- voja je, kakšen je bil prvi program študija gozdarstva. Naj ga opišemo tako, kot smo ga vpisali v indekse, z vsemi učitelji in urami predavanj in vaj v zimskem in polet- nem semestru. Študijski program je bil v drugem letniku izredno natrpan s predmeti, ker je bilo predvideno, da bo v tretjem letniku semestr- ska praksa. Večja obremenitev je zaradi tega nastala tudi v VIl. semestru. Zdaj pa še nekaj besed o naših učiteljih. Lahko že takoj na začetku poudarimo, da so nam vsi, posebno pa še učitelji strokov- nih predmetov, ostali na različne načine trajno v spominu. Prof. Sotošek prav gotovo po uspešnih ekskurzijah v sloven~ke go- zdove. Posebno ekskurzije na Pohorje ne bomo pozabili, kq je večina prespala na prostem, ker so se izgubili v obsežnih gozdovih. Ali pa prof. Šlebinger, ki je znal povedati anekdoto o vsakem pomembnej- šem kamnu v Sloveniji, prof. Manohin, ki je vedno nosil dežnik, tedaj ko je sijalo sonce. Prof. Petkpvšek je bil skupaj s kemiki in prof. Vadnalom glavni selektor na prehodu iz prvega v drugi letnik. Vendar pa so bile njegove ekskurzije in vaje izredno zanimive in dobro organizirane. Prof. Šlander je bil pravi gozdarski romantik in velik ljubitelj narave, medtem ko nam je prof. Sgerm pokvaril veliko študentskih uric s svojo na- tančnostjo in doslednostjo. Vseeno pa je prav o njem največ zgodb in z njim prežive- tih največ dogodivščin, ki se jih prav radi spominjamo. Pri prof. Možini smo posebno cenili zelo korekten odnos do študentov in bogato strokovno znanje s področja lesne industrije. Prav gotovo so nam ostali v lepem spominu prof. Klemenčič, prof. Turk in prof. Ditrich. Prvi po izrednem talentu za govorništvo in očetovskem nastopu, drugi po svoji izredni zagnanosti za delo in priza- devanju, da študente čim več nauči (neu- smiljen je bil posebno pri praktičnem delu na terenu, kjer nas je neutrudna ves dan, ne glede na vreme, mučil s standardi in metodami gozdarskega dela) in tretji po zelo humanem odnosu do študentov, ven- dar po govorniško malce monotonih preda- vanjih. Seveda ne smemo pozabiti tudi prof. Sevnika, ki je predaval tudi bolj dolgo- časno, se je pa kot matičar vseskozi trudil, da bi bil študij gozdarstva na dostojni ravni. Posebno njegova skrb za lep slovenski jezik je marsikomu pri seminarju podaljšala delo. Prof. Rainer je bil naš zgled pravega učitelja pokončne drže, neomajno samoza- vestnega in strokovno pertektnega. Mar- sikdo od nas študentov si ga je stavil za l. Jetnik UČITELJ PREDMET B. Brčič Anorganska kemija L. Guzelj Analitska kemija Vaje V. Petkovšek Splošna botanika Vaje C. Bernot Zoologija Vaje zgled kot diplomiranega gozdarskega inže- nirja. Seveda ne bomo pozabili asistentov Cveka, Varacha in Petričeve, ki so nam veliko pomagali, da smo lahko uspešno študirali. Naj se na koncu spomnimo še tistih, ki smo jih na.jprej srečali, ko smo prišli kot bruci v kvesturo. To so bili Marija Acceto, ki nas je imela včasih zelo rada in nam je pomagala, včasih pa nas ni mogla videti, tajnik Z. Lapajne, ki nam je dajal napotke za naše delo tudi zunaj študija, pa K. Medved, ki je bil naš dober tovariš in svetovalec v stiskah. 4 SKLEP Seveda je še veliko zanimivih stvari, ki bi jih želeli zapisati. Vendar ne spadajo v tak informativni članek. So le preveč osebne dogodivščine, zato bodo ostale samo last prve generacije. Pa še od teh vpisanih 65 bo o njih govorilo z veseljem le 34, kolikor jih je tudi diplomiralo oz. 37, če štejemo še tri, ki so se nam pridružili SEMESTER 1 IJ 3 2 5 3 3 1 1 1 C. Šlebinger Geolog~ja, mineralogija in petrografija 2 2 Vaje 1 2 A. Vandal Višja matematika 3 3 Vaje 2 3 V. Manohin Meteorologija s klimatologijo 2 1 Vaje 1 Predvojaška vzgoja 2 2 J. Gričar Marksizem, leninizem 2 2 F. Premrl Organska kemija 3 V. Petkovšek Gozdarska botanika 2 Vaje 2 S. Sotošek Dendrologija 2 Vaje 2 S. Sotošek Uvod v študij gozdarstva 1 M. Radin Opis na geometrija 2 Vaje 2 SKUPAJ 31 36 G. V. 7·8'89 309 .. Il. letnik UČITELJ PREDMET SEMESTER 111 IV B.Vovk Pedologija 4 1 Vaje 2 3 G. Tomažič Gozdarska ekologija in fitocenologija 2 2 Vaje 1 1 J.Šiander Gozdarska entomologija in fitopatologija 2 2 Vaje 1 1 l. Možina Anatomija in tehnologija lesa 3 3 Vaje 2 2 A. Kuhelj Tehnična mehanika 3 2 Vaje 2 2 8. Ditrich Lesna kemija 2 Vaje 1 M. Radin Opisna geometrija 2 A. Trček Geodezija 3 3 Vaje 3 4 A. Orthaber Politična ekonomija 2 2 Predvojaška vzgoja 2 2 A. Konjajev Mikrobiologija 2 Vaje 1 F. Kovačec Splošno strojništvo 2 F. Sgerm Dendrometrija 2 Vaje 2 S. Valentinčič Lovstvo 1 1 SKUPAJ 39 41 111. Letnik UČITELJ PREDMET SEMESTER v S. Sotošek (vodja) Semestrska praksa (5. semester) x J.Šiander Varstvo gozdov in čuvanje lesa 3 Vaje 2 F. Rainer Zagrad be hudournikov in plazov 5 Vaje 2 J. Klemenčič Gozdne in lesnoindustrijske gradnje 4 Vaje 2 F. Sgerm Dendrometrija 2 Vaje 2 R. Turk Metod ika raziskovalnega dela 2 Vaje 1 S. Sotošek Gojenje gozdov 3 Vaje 2 Z. Turk Izkoriščanje gozdov 3 F.Kovačec Splošno strojništvo 2 Vaje 2 Predvojaška vzgoja 2 SKUPAJ 41 310 G. V 7-8189 pozneje in z nami diplomirali. O teh dogo- divščinah bomo zelo radi govorili, ko se bomo srečevali osebno, službeno ali pa na podobnih jubilejih, kot je sedanja štirideset- letnica. Vse več stvari pa bo šlo v pozabo. Z njimi kmalu tudi prva generacija. Ostalo bo le to, kar je zapisano ali kako drugače ohranjeno, v naše zadovoljstvo seveda in v poduk našim zanamcem. IV. letnik UČITELJ F. Rainer J. Klemenčič l. Možina .8. Ditrich F. Tavčar F. Sevnik S. Sotošek F.Sgerm Z. Turk G. Kušej G. Jeglič O. Muck Vsega skupaj PREDMET Urejanje hudourniških področij Vaje Gozdne in lesnoindustrijske gradnje Vaje Predelava lesa Vaje Kemijska predelava lesa Vaje Računovodstvo Ekonomika gozdarstva in lesne industrije Vaje Gojenje gozdov Vaje Urejanje gozdov Vaje Izkoriščanje gozdov Vaje Predvojaška vzgoja Osnove prava in zakonodaje Pejsažna dendrologija Kmetijstvo za gozdarje SKUPAJ l. letnik 11. letnik 111. letnik IV. letnik SKUPAJ SEMESTER VIl Vlil 2 2 4 2 2 2 2 4 1 1 2 1 2 2 4 4 -2 3 1 2 3 1 2 3 2 2 2 2 2 2 36 30 31 + 36 = 67 39 + 41 = 80 -+41 =41 36 + 30 = 66 =254 + semestrska praksa G. V 7·8i89 311 SREČANJA Oxf.: 156:5(497.12 Pohorje) Konfliktne razmerje med gozdom in divjadjo Društvo gozdarskih inženirjev in telinikov Maribor in Gozdno gospodarstvo Maribor sta 14. marca 1989 organizirala v Mariboru enodnevno posvetovanje na temo gozd - divjad. Namen posvetovanja je bil seznaniti čim širši krog gozdarjev, lovcev in drugih upo- rabnikov gozdnega prostora s stanjem, ugotovitvami, problemi in predlaganimi reši- tvami za sanacijo propadajočih gozdov na Pohorju, ki jih vse bolj ogroža preštevilna divjad. Na posvetovanju naj bi bil dosežen tudi miselni in akcijskih premik za izboljša- nje razmer. Zanimanje za tvorno razreševanje kon- fliktnega razmerja med gozdom in divjadjo je pokazalo kar 68 udeležencev: gozdarji GG Maribor, direktor DO GG Maribor, direk- tor TRS Maribor in predstavniki Mestnega komiteja za gradbene in komunalne zade- ve, Gozdarska inšpekcija Maribor, Zavod za spomeniško varstvo Maribor, gozdarji iz Lesne Slovenj Gradec in GG Celje, tajnik SlS za gozdarstvo Maribor, republiški lovski inšpektor. V skladu s programom prirediteljev smo bili na posvetovanje povabljeni predstavniki Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane, kjer smo predstavili izsledke večletne inštitutske raziskovalne naloge: POŠKODBE MLAJŠIH SMREKOVIH MO- NOKULTUR ZARADI DIVJADI NA PO- HORJU TER IZDELAVA METODOLOGIJE ZA OBNOVO PRIZADETIH SESTO ... IEV. Vsebinsko in metodološko kompleksnost raziskovalne naloge smo predstavili v petih sklopih oz. referatih: - opredelitev problematike škod zaradi divjadi na Pohorju, metodologija in potek raziskave, naravni ekosistemi in gozdna vegetacija, - ocena odnosov med gozdom in divja- djo, - dendrometrijske analize poškodova- nega drevja, - fitopatološke posledice poškodova- nega drevja, 312 G. V. 7-8189 - gozdnogospodarske posledice škode zaradi divjadi in gozdnogojitveno ukrepanje v prizadetih sestojih. Tu podajamo nekaj bistvenih ugotovitev raziskave. Gozdni masiv Pohorja je za slovensko gozdarstvo, gospodarstvo in družbo nadvse pomemben naravni vir lesa. Les je ob vsesplošnem pomanjkanju drugih naravnih virov še toliko pomembnejši, ker se obnav- lja. Še večji pomen kot lesnoproizvodni imajo gozdovi Pohorja po svojih varovalnih in o~oljetvornih funkcijah, še zlasti zaradi specifične ekološke zgradbe in izredno ob- čutljivega, labilnega ekosistema, ki lahko nemoteno in brez posledic deluje le v urav- noteženem biotopu rastlinstva, živalstva in človeka. Vsako večje spreminjanje teh od- nosov oz. poseganje v zgradbo ekosistema z biotskimi dejavniki, slabi ali celo uničuje gozdno vegetacijo, kar lahko sproža vrsto regresijskih procesov: zamočvirjanje, ero- zijo tal, hudourniško delovanje, zemeljske usade in plazove idr. Postavlja pa se lahko tudi vprašanje varnosti človekove poselitve in njegovih dejavnosti ob vznožju masiva, če bi prišlo do večjih degradacij gozdov na Pohorju. Kljub tej labilnosti ekosistemov pa go- zdove Pohorja vse bolj obremenjujemo z različnimi negativnimi vplivi, ki po vseh dosedanjih napredujočih težnjah zanesljivo vodijo v njihovo postopno odmiranje in celo popolno· propadanje. S tem pa ne prepa- data le gozd in gozdni prostor, ampak tudi ves ostali naravni prostor, skupaj s kulturno krajino in človekom. Poleg vsesplošnega propadanja gozdov zaradi onesnaževanja ozračja, ki na Pohorju že presega vrednost 50% poškodovanega drevja in še narašča, uničuje gozdove tudi preštevilna rastlino- jeda divjad. Če k temu dodamo še vse večje pritiske družbe za povečanje sečnje, vdor >>sodobnega« kmetijstva in gozdne paše, urbanizacije in vikendaštva, nadaljnji razvoj infrastrukturnih omrežij~ negativni učinki turizma in rekreacije, razne deponije idr., potem grozi gozdovom Pohorja re- snično najhujše. Pol1orske gozdove odlikujejo precej skrajne ekološke razmere. Kislost podlage in tal kot prevladujoča ekološka dejavnika Pohorja pogojujeta skromno grmovno in zeliščno rastje, tako glede vrstnega sestava kot glede pokrovnosti. To ima za posledico skromen osnovni naravni vir prehrane rast- linojede ·divjadi. Že tako skromen prehram- beni vir pa je še dodatno osiromašen zaradi neustreznih oblik gozdnih sestojev (mona- kulture smreke, enodobni sestoji idr.) - podedovanih iz preteklosti, velike gozdna- tosti brez večjih travniških, pašniških po- vršin in gozdnih jas ter z vse večjim zara- ščanjem kmetijskih površin. Ne oziraje se na navedene prehranske, pa tudi bivalne neugodnosti, so na Pohorju v treh desetletjih prekomerno pospeševali rastlinojedo divjad in celo naseljevali neav- tohtono, ne glede tudi na pričakovane uni- čevalne posledice na gozdovih. Kot nikjer drugod po Sloveniji in sosedstvu, se v mnogo skrornnejših eksistenčnih razmerah za divjad na Pohorju znajdejo kar štiri vrste parkljaste rastlinojede divjadi: jelenjad, srnjad, gams in jelen-lopatar in to v preve- likih staležih. Zadnje čase vdira v gozdove tudi paša goveje živine in drobnice, kar še dodatno obremenjuje skromno prehransko ponudbo. Ker preštevilna divjad nima dovolj naravne paše niti v gozdnem podrastju niti zunaj gozda, prihaja do katastrofalnega uničevanja pohorskih gozdov v vseh njego- vih pojavnih oblikah in razvojnih fazah. Pri uničevalnem početju je ne zaustavlja niti človek, še manj pa naravni sovražniki (volk, ris), ki jih tu ni. Politika gospodarjenja z veliko divjadjo se mora prilagoditi današnjemu stanju go- zdov na Pohorju in ne idealnim stanjem, ki jih nikoli ne bo. Varovati je treba avtohtono vrsto divjadi - srno in gamsa, jelenjad, številčnost neavtohtone pa je treba zmanj- šati na minimum. Škode zaradi divjadi se pojavljajo v vseh oblikah: od neopaznega po pašen ja klic dre- vja (ta pojav radi pripisujemo naravnemu nepomlajevanju!! !), opaznega objedanja mladja in nasadov do zelo vidnega lupljenja in ogrizovanja debel mlajših smrekovih se- stojev. Čeprav so vse škode potrebne prou- čevanja in saniranja, smo se pri navedeni raziskavi največ zadržali pri proučevanju slednjih -- poškodovanih mlajših smrekovih sestojih, ki zahtevajo takojšnjo sanacijo. Teh je na Pohorju nad 700 ha, na 4 kompleksih nad Lovrencem na Pohorju in na Močnik Planini -v pasu 1 000 do 1300 m n.v. Zaradi obgrizovanja in lupljenja poškodo- vano drevje začne gniti, se lomiti, pridružu- jejo se še sekundarni škodljivci ter razne bolezni in sestoji so zapisani popolnemu propadu. Z dendrometrijskimi analizami poškodo- vanega drevja smo proučevali pojavnost ran na drevju, njihove dimenzije in vpliv na trohnenje in zlome drevja, širjenje trhnob po drevju, odnos prirastka in trohnobe, propadanje lesa idr. Največ tror~nenja drevja smreke pov- zroča gliva krvavordeči skladanec (Stereum sanguinolentum), manj pa smrekova rdeča gniloba (Heterobasidion annosum), ki bi sicer pomenila veliko nevarnost za smreko tudi v prihodnje. Škode, ki jih povzroča divjad v gozdovih, nimajo le velikih gozdnogojitvenih in goz· dnogospodarskih posledic, ampak prispe- vajo tudi k splošnemu siromašenju gozdnih združb. Poleg gozda divjad uničuje tudi kmetijske kulture Pohorja in tako prispeva k opuščanju rabe kmetijskih zemljišč, kar ima za posledico zmanjševanje proizvodnje hrane in pospešuje praznenje naselij zaradi odhajanja ljudi v dolino, propadanja kul- turne krajine, slabitev vlog SLO idr. Nujno potrebno gozdnogojitveno ukrepa- nj~ v gozdovih, ogroženih zaradi divjadi, bo še nadalje neuspešno, če bomo zdravili le posledice in ne odpravljali vzrokov. Da ne bo 1ako, mora čimprej priti do uskladitve odnosov med lovstvom, gozdarstvom in kmetijstvom: lovstvo mora poskrbeti za zmanjšanje staležev in smotrno gospodar- jenje z divjadjo v obsegu neškodljivosti, kmetijstvo ukiniti gozdno pašo v vseh go- zdovih Pohorja, največ nalog pa čaka go- zdarstvo. Sanacije poškodovanih sestojev ne bo mogoče izvesti radikalno in kratkoročno, ampak postopno in dolgoročno. Glavne naloge gozdarjev bodo pri tem: iz sestoj ev izsekati najbolj poškodovano drevje, ostalo G. V 7-889 313 puščati v sestojih, nastale praznine zaščititi za nemoten razvoj naravnega mladja ali nasadov, pospeševati listavce, ki jih po potrebi tudi saditi - vse skupaj usmerjati v mešane gozdove. Gozdove bo treba sani- rati po izdelanem gozdnogojitvenem načrtu ter upoštevati merilo nujnosti, kakovosti rastišča, vrste poškodb, razvojne faze pri- zadetega gozda, dostopnosti idr. Tako bo ob sanaciji poškodovanih go- zdov kakor ob snovanju novih sestojev nujno sodelovanje gozdarjev in lovcev, kmetijcev, naravovarstvenikov idr., kajti le ob skupnem in usklajenem delu se bodo našle najboljše rešitve za vse uporabnike Pohorja, s čim manj konfliktov in nadaljnjih uničeni naravnega prostora. V nadaljevanju programskega dela po- svetovanja so problematiko škode zaradi divjadi v gozdovih Pohorja predstavili tudi strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Mari- bor, in sicer v treh referatih: - gozdnogojitvena problematika sanacije poškodovanih in snovanja novih sestojev na Pohorju v trenutnih razmerah neusklaje.- nosti med gozdom in divjadjo, -posek smrekovega drogovnjaka, ki ga je poškodovala divjad, da bi finančno ovred- notiti predčasni posek, - prikaz poškodb zaradi divjadi na Po- horju z diapozitivi. Po vseh referatih, ki so dovolj nazorno in argumentirano osvetlili celovitost ogrože- nih gozdov na Pohorju, se je razvila živahna razprava. Vsi prisotni so si bili edini, da je treba navedeno problematiko čimprej rešiti. Dosedanje razreševanje problematike, ko so se kljub povečanemu odstrelu škode še širile in poglabljale, ni prineslo pozitivnih rezultatov. Ogrožene so vse razvojne faze gozda, dolgoročno najbolj pomlajenci, saj škoda v njih pomeni izginjanje naravnih drevesnih vrst: jelke, jesena, javorja, delno bukve. V takšnih razmerah so gozdarji prisiljeni snovati biološko nestabilne smrekove se- stoje, kar pa vodi k nadaljnjemu siromaše- nju rastišč in zmanjšanju prehranskih zmož- nosti že tako preštevilne divjadi Pohorja. Nad 800 m n.v. se na Pohorju naravno ne obnavlja nobena drevesna vrsta več, zelo negotove pa so tudi vsakršne umetne obno- ve. 314 G. V. 7-8189 Nesporno je dejstvo, da na Pohorje sodi divjad 1 vendar usklajena s prehranskimi in bivalnimi možnostmi, kajti sicer bo tudi · sama ogrožena. Odstrela odvečne divjadi se je treba lotiti temeljito, vzdrževati pra- vilna spolna razmerja (ne le po merilu trofej), se dogovoriti o režimih in čimprej doseči uravnoteženost njene številčnosti ter spolne in starostne sestave z okoljem. Na osnovi široke razprave so bili obliko- vani naslednji sklepi in predlogi: 1 . Usklajevanje odnosov med gozdar- stvom in lovstvom zaradi problematike škod, ki jih povzroča parkljasta divjad, po- teka na podlagi osnov sanacijskega pro- grama GOZD-DIVJAD od l. 1982. Cilji sanacijskega programa še niso doseženi. Zato si morajo vsi uporabniki gozdnega in negozdnega prostora na Pohorju prizade- vati odpraviti vzroke nastajanja škod. 2. Povečati moramo selektivni odstrel parkljaste divjadi v takšne·m obsegu, da bo mogoče sonaravne. gospodarjenje in da bodo doseženi cilji sanacijskega programa GOZD-DIVJAD. Lovskirn .organizacijam se nalaga, da z odstrelno politiko v kratkem času zmanjšajo stalež parkljaste divjadi. 3. Ugotoviti in odpraviti moramo vzroke, ki motijo usklajeno gospodarjenje lovstva, gozdarstva, kmetijstva in drugih uporabni- kov gozdnega in negozdnega prostora na Pohorju. 4. Vpeljati moramo kakovostno vsako- letno ugotavljanje novih škod ter učinkovito informiranje o pojavih vseh vrst in obsega škod. Gozdnogospodarskim organizacijam na- ročamo, naj sproti ugotavljajo škode zaradi divjadi in nadomestila zanjo uveljavljajo pri področnih lovskih organizacijah. 5. Pohorje moramo obravnavati kot ce- loto ·in kot občutljiv ekosistem, katerega ravnotežje je že porušeno. 6. Na podlagi analize stanja moramo z načrtnim delom sanirati poškodovane se- stoje in doseči njihovo stabilnost ob zmanj- ševanju staleža parkljaste divjadi. 7. Na neograjenih ploskvah s kontrolno metodo sproti ugotavljati vpliv divjadi na gozd. 8. Z merljivimi kazalci stanja posameznih vrst rastlinojedih živali moramo spremljati njen razvoj po k~kovosti in strukturi ter dinamično uravnavati stalež. 9. V okviru rastiščnih prostorskih možno~ sti bomo zagotavljali prehrambene pogoje za divjad tako, da bomo pospeševali pol~ nilni sloj ter ohranjali travne površine. 1 O. Zaščita pred divjadjo bo še naprej individualna, postavitev ograje pa le izjemni ukrep. 11. S prilagajanjem dela v gozdu na območju zimovališč in rastišč ter z :zaporo GOZD - DIVJAD Organiziranje raziskovalnega dela Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo je bila 22. junija 1988 razširjena seja Odbora za gojenje, varstvo in urejanje go- zdov, posvečena vprašanju organiziranja raziskovalnega dela na področju odnosov gozd-divjad. Na seji so poleg članov od- bora sodelovali tudi direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo z razisko- valci tega področja, predstavnik SlS za gozdarstvo Slovenije, Lovske zveze Slove- nije in republiški lovski inšpektor. Tema seje odbora je bila izbrana na pobudo Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo, ki so jo spodbudile predhodne razprave raziskovalcev inštituta, predstav- nikov raziskovalnega sosveta Lovske zveze Slovenije in seja Komisije SlS za gozdar- stvo Slovenije za usklajevanje odnosov gozd-divjad. Na seji odbora so obravnavali dosedanje raziskovalno delo na področju odnosov gozd-divjad in se dogovorili za način, kako še učinkoviteje organizirati raziskovalno de- lo, v čem dopolniti program dela s tega področja in kako izsledke raziskav in vsa nova spoznanja tudi čim učinkoviteje prene- sti v prakso. Bilo je poudarjeno, da število raziskoval- cev in strokovnih delavcev za področje gozd-divjad pri nas ni v ustreznem raz- merju z obsežnostjo te problematike v na- šem prostoru. posameznih gozdnih cest bomo zagotovili mir za divjad. 12. Prek SlS za gozdarstvo GGO Maribor naj se nadaljujejo do sedaj zastavljena dela in naloge v odnosih gozd-divjad. 13. Delovati moramo tudi s propagan- dnimi akcijami in osveščanjem širše javno- sti o pomembnosti gozdov kot ekosistema z večnamensko vlogo. Lojze Čampa Dr. Kotar - predstavnik raziskovalnega sosveta pri Lovski zvezi Slovenije - je poudaril, da je Lovska zveza Slovenije spoznala, da je lovstvo stroka, ki ji je potrebno znanje. Če bi se dogovorili za ustrezen dolgoročni raziskovalni program tega zelo kompleksnega raziskovalnega področja, bi Lovska zveza Slovenije vseka- kor pomagala pri financiranju raziskovalne dejavnosti na tem skupnem raziskovalnem področju. Naj navedemo še nekaj misli iz razpra- ve: - Raziskovalno delo mora potekati ce- lostno, podrejeno zahtevam gozdnega eko- sistema, gozdarstvo pa ga mora uveljaviti pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo. - Celoviteje in prioritetno je treba skrbeti za pretok znanja iz okolij. ki imajo bolje razvito raziskovalno delo s tega področja. - Gozdarji bi morali aktivneje, brez dvo- ličnosti in na osnovi enotnih strokovnih izhodišč sodelovati pri oblikovanju lovnogo- spodarske politike. Iz bogate razprave je bilo povzetih vrsta predlogov in usmeritev: 1. Na osnovi celovitega raziskovalnega programa s področja odnosov gozd-okolje, ki naj ga pripravi raziskovalni sosvet pri Lovski zvezi Slovenije in uskladi pri SlS za gozdarstvo Slovenije, je treba pri Inštitutu G. V. 7-8189 315 za gozdno in lesno gospodarstvo oblikovati jedro treh raziskovalcev za to področje. S timskim delom in vključevanjem zunanjih sodelavcev je treba zagotoviti interdiscipli- narni pristop k raziskavam, ki postajajo v zaostrenih ekoloških razmerah še posebno zahtevne. Vzporedno z oblikovanjem pro- grama, ki mora biti dolgoročen, se morajo zagotoviti tudi stalni viri financiranja (Lov- ska zveza Slovenije, SlS za gozdarstvo Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije in slovensko združeno delo), ki bodo omo- gočili stabilno ·raziskovalno delo na tem področju. 2. Ob številnih prireditvah v zvezi z razre- ševanjem neusklajenib odnosov med go- zdom in divjadjo je bilo sprejetih že veliko predlogov in sklepov, ki postajajo vse bolj aktualni. Tisti, ki so zadolženi za njihovo uresničevanje, naj v vseh okoljih poskrbijo, da se ti predlogi in sklepi čim hitreje uvelja- vijo v praksi. 3. Čim hitreje in ustrezno je treba rešiti zlasti naslednje: - spremeniti lovnogojitvena območja in jih prilagoditi gozdnogospodarskim območ­ jem; - spremeniti sistem lovnogospodar- skega načrtovanja; - spremeniti lovne dobe, režim lova in napraviti ustrezno rajonizacijo divjadi; - zagotoviti usklajeno izobraževanje go- zdarjev in lovcev s tega področja; - dopolniti in spremeniti dogovore in sporazume na osnovi že znanih enotnih strokovnih izhodišč. 4. Republiški komite za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano naj čimprej: - začne postopek za spremembo za- kona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, - zagotovi učinkovito lovsko inšpekcijo pri razreševanju neusklajenosti gozd-di- vjad. Po zabeležki mag. Janeza Pogačnika pripravil ž. Veselič ~oročilo o srečanju .projektne skupine IUFRO P1.13_00 »Herbicidi v gozd.arstvu« V času od 22. do 26. maja sem se udeležila posvetovanja o herbicidih v go- zdarstvu, kije potekalo v največjem gozdar- skem institutskem. centru Francije IN RA v Champenouxu pri Nancyju. Posvetovanje je bilo organizirano' v okviru projektne sku- pine P1.13.00 (»Herbicides in Forestry«) mednarodne gozdarske organizacije IUFRO. Na posvetovanju so bili navzoči najvid- nejši strokovnjaki tega področja iz Amerike in Evrope. Iz Jugoslavije sva bila dva ude- leženca. Prvi trjje dnevi posvetovanja so bili name- njeni referatom in delovnemu sestanku, druga dva dneva pa sta bila namenjena terenskim ogledom. Iz povedanega je bilo mogoče ugotoviti, da prevladujeta v gozdarstvu nekako dva trenda obravnave herbicidov. 316 G. V. 7-8/89 - Iz ameriških referatov je bilo razvidno, da je poraba herbicidov v Ameriki velika (odvisna je tudi od vremena v posameznih letih), kar omogoča predvsem avionsko škropljenje v različnih izvedbah in metodah dela. Hkrati z veliko uporabo herbicidov pa potekajo tudi intenzivne raziskave glede vpliva na okolje, predvsem na vodne ekosi- steme in talne mikroorganizme. Na območju vzhodnega dela Severne Amerike, na te predele so se v glavnem nanašali referati, se za pripravo površin pri obnovi gozdov s herbicidi škropi kar 78% površin, 20% površin je prepuščeno na- ravni obnovi, 2% površin pa genetski izbiri. Glavni herbicidi, ki jih uporabljajo so: glyfosat, 2,40, triclorpir, heksazinom in si- mazin. To so herbicidi, ki jih poznamo tudi pri nas. Poleg teh herbicidov pa uporabljajo za lesnate rastline, predvsem za Rubus vrste še novejše herbicide, ki jih pri nas ne poznamo: metsulforon, imazapyr in sul- fometuron methyl. Velika poraba herbicidov je odraz pred- vsem velikih gozdnih kompleksov in zahtev papirne industrije, ki izkorišča velik del teh gozdov. -Težnja, ki jo je bilo slediti v evropskih referatih, pa je bila poleg zmerne uporabe herbicidov tudi iskanje še drugih načinov zatiranja plevelov. Med temi načini zastopa vidno mesto zamenjava vegetacije (compe- titive replacement), tako s setvijo kmetijskih rastlin kot s herbicidi povzročeno zame- njavo nekaterih plevelnih vrst, ki ugodno vplivajo na gozdne sadike. Zanimiva je bila ugotovitev, da imamo gozdarji podobne poglede na obravnavano problematiko, ko skušamo porabo herbici- dov tako prikrojiti, da bo poseganje v okolje čim manjše. Tudi na našem inštitutu smo začeli že pred leti samoiniciativno z zame- njavo vegetacije, tako s setvijo bele detelje kot s širjenjem že rastočih plevelov, ki lahko v posameznih primerih vplivajo pozi- tivno na določene kulture. Iz referatov je bilo razvidno, da tudi drugod uporabljajo za te pomožne rastline poleg različnih rastlinskih mešanic pred- vsem razne vrste detelj; pri naravnem širje- nju rastlin pa dajejo prednost predvsem plazeči zlatici (Francija). Pozitivna vloga teh pomožnih rastlin se lahko odraža v zadrževanju vlage v tleh, v dušenju nadležnih plevetov in v mikoriznem delovanju. O mikorizi določenih plevelov in drave- snih vrst je bilo veliko povedanega in iz teh raziskav sem tudi jaz našla odgovor na nekatera naša vprašanja. Glede uporabljenih herbicidov pri nas in v drugih evropskih državah lahko rečem, da ni bilo govora o herbicidih, ki jih pri nas ne bi poznali vsaj po imenu. Veliko je bilo povedanega o novem her- bicidu za trave Fusiladu (pri nas naj bi bil namenjen kmetijstvu), ki naj bi zamenjal sredstva na osnovi dalapona (Nemčija). Vsi referati, ameriški in evropski so se nanašali tako na nasade kot gozdove ter tako na uporabo herbicidov pri pripravi površin kot pri negovalnih delih. Terenski del posvetovanja je bil v različ­ nih predelih. v neposredni bližini Nancyja, v širšem področju Lorraine in Bourgundije. Vse terenske oglede bi lahko strnili v nekaj značilnih skupin. - Ogledali smo si razne izvedbe in de- monstracije mehanizacije )) T ecnoma« za uporabo herbicidov v nasadih in za pripravo površin pri obnovi gozdov ter posebne kul- tivatorje za mehanično odstranjevanje le- snatih plevelov, predvsem Rubus vrst, ki predstavljajo velik problem pri pogozdova- nju in negovalnih ukrepih. - Na številnih primerih smo si ogledali učinke različnih herbicidov na različne dre- vesne vrste in ,plevele. - Na številnih poizkusnih površinah smo si ogledali različne druge možnosti zatiranja plevelov z mulčenjem, črno folijo in s poseb- nimi ščitniki za sadike. - Zanimivi so bili prikazi zamenjave nad- lažnih plevelnih vrst z vrstami, ki jih je bilo ob škropljenju manj, a so se nato razširile kot monokulture in so ugodno vplivale na sadike drevja. - Vpliv brezplevelnih površin pri oskrbO- vanju sadik stalno vodo smo si ogledali na poizkusih, kjer so obravnavali s herbicidi različno široke pasove med sadikami, pri tem pa so merili fotosintezo sadik in talni vodni potencial. Omenila bi še, da so bile na delovnem sestanku dane smernice za prihodnje delo skupine P1.13.00 na osnovi referatov in terenskih ogledov ter informacij, ki smo jih podali za posamezne države. Potekati naj bi tudi že začele priprave za posvetovanje, ki bo v naslednjem letu v Montrealu v okviru svetovnega IUFRO kongresa. Ugotovljeno je bilo, da je področje uporabe herbicidov v gozdarstvu preraslo dosedanje okvire, ker gre za širši pogled na omenjeno proble 8 matiko. Tako gledanje pa narekuje, da se ime IUFRO skupine P1.13.00 »Herbicides in Forestrycc preimenuje. IUFRO odboru bo predana želja za novo ime skupine in sicer »Forestry weed management«. Za~ljučki posvetovanja so bili predloženi tudi navzočim ljudem od tiska in televizije. Marjana Pavle G. v. 7-8/89 317 Oxf.: 903 Poročilo SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1988 Za področje gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v naši republiki je bil za sedanje srednjeročno plansko obdobje v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990, katerega podpisnik je tudi Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije (republiška skupnost za gozdarstvo). v prvi polovici leta 1986 sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (samoupravni sporazum 1986-1990) in nato na njegovi osnovi srednjeročni plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (srednjeročni plan 1986-1990). Samou- pravni sporazum 1986-1990 je bil hkrati temeljni planski akt, v okviru katerega so samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskih območij (območne skupnosti za gozdarstvo) sprejemale samoupravne sporazume o temeljih svojih srednje- ročnih planov za obdobje 1986-1990. Udeleženci samoupravnega sporazuma 1986-1990 so območne skupnosti za gozdar- stvo ter temeljne organizacije, ki so ustanovile in se združujejo v območnih skupnostih za gozdarstvo, njegovi neposredni podpisniki pa so poleg območnih skupnosti za gozdarstvo tudi temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperan-. tav v okviru gozdnogospodarskih organizacij. Samoupravni sporazum 1986-1990 sq v letu 1986 sprejeli in podpisali vsi njegovi potencialni podpisniki, tj. 14 območnih skupnosti za gozdarstvo, 57 temeljnih organizacij združenega dela v okviru gozdnogospodarskih organizacij in 41 temeljnih organizacij kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organi- zacij. Na podlagi in v skladu z opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986-1990 se planski cilji in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za posamezno leto v obdobju 1986-1990 določijo z letnimi plani republiške skupnosti za gozdarstvo. Plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 je skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo sprejela na svojem zasedanju junija 1988. V tem poročilu prikazano uresničevanje del in nalog na posameznih področjih gospo- darjenja z gozdovi ter oskrbe z lesom in lesnobilančnih razmerij v letu 1988 temelji na podatkih temeljnih organizacij v gozdarstvu· in predelavi lesa, statistike in drugih informacij. Uspešnost uresničevanja teh del in nalog pa je podana v primerjavi z ustreznimi postavkami v planu republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1988 in samoupravnemu sporazumu 1986-1990 ter doseženo realizacijo v letu 1987. Podatki razčlenjeni po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ali drugače razčlenjeni podatki iz tega poročila so prikazani v priloženih tabelah št. 1-11 . 1. POSEK V letu 1988 je bilo v vseh gozdovih posekana 3.433.000 m3 (iglavci 2.045.000 m3 , listavci 1.388. 000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.603.000 m3 ( iglavci 1.013.000 m3, listavci 590.000 m3) in v zasebnih gozdovih 1.830.000 m3 (1.032.000 m3 iglavci, 798. 000 m3 listavci). Posek je v lanskem letu bil na približno isti ravni oziroma za 0,5% manjši kot v letu 1987, in sicer za 0,9% manjši pri iglavcih in za 0,2% večji pri listavcih. Posek 318 G. V. 7-8189 gozdnega drevja v letu 1988 na podlagi gozdnogospodarskih načrtov predstavlja: osnovni posek 78% (iglavci 83%, listavci 70 %), posek v mladih in srednjedobnih sestojih z redčenji 19% (iglavci 16%, listavci 24 %) in posek v malodonosnih gozdovih, ki so bili lani meliorirani 3% (iglavci 1 %, li stavci 6 %). Poleg poseka lesa v gozdovih na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bilo v lanskem letu posekana tudi 27.000 m3 lesa (iglavci 6. ooo m3, listavci 21.000 m3) v plantažnih in drugih zunajgozdnih lesnih nasadih, od tega v družbenem setorju 16. 000 m3 (~lavci 1.000 m3 , listavci 15.000 m3) in v zasebnem sektorju 11.000 m3 (iglavci 5.000 m , listavci 6.000 m3). Posek lesa na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bil v letu 1988 v odnosu do poprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednje- ročnim planom 1986-1990, odstotno realiziran takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Posek 103% 90% 95% -iglavci 106% 99% 102% -listavci 98% 80% 87% V primerjavi s planiranim posekom na podlagi gozdnogospodarskih načrtov za leto 1988 je bil v lanskem letu ves posek skupaj realiziran 99% (iglavci 103 %, listavci 93 %), pri tem v družbenih gozdovih 106% (ig la vel 107%, listavci 104 %) in v zasebnih gozdovih 93% (iglavci 1 oo% , listavci 86 %). Planirani posek so v letu 1988 dosegli oziroma presegli v štirih gozdogospodarskih območjih, med 90%-98% so ga realizirali v osmih območjih in v dveh območjih 86% oziroma 89 %. (Tabele št. 1.1 in 1.2.1-1.2.3) . 2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1988 znašala 2.540.000 m3 (iglavci 1.616.000 m3, listavci 924.000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.412. 000 m3 ali 56% (iglavci 873.000 m3 ali 54 %,.1istavci 539.000 m3 ali 58%) in v zasebnih gozdovih 1 .128.000 m3 ali 44% (iglavci 7 43.000 m3 ali 46%, listavci 385.000 m3 ali 42 %). Ta proizvodnja je bila v letu 1988 nasproti letu 1987 manjša za 46.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjša za 97.000 m3 ali 6% in pri listavcih večja za 51.000 m3 ali 6 %), od tega v družbenih gozdovih za 28.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjša za 55.000 m3 ali 6% in pri listavcih večja za 27.000 m3 ali 5 %) in v zasebnih gozdovih za 18.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjša za 42.000 m3 ali 5% in pri listavcih večja za 24.000 m3 ali 7 %). V odnosu do povprečih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1988 odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 105% 98% 102% -iglavci 106% 103% 105% -listavci 102% 89% 96% V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto 1988 je bila ta proizvodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani dosežena 104% ( iglavci 106%, listavci 101 %), pri tem v družbenih gozdovih 109% (iglavci 108%, listavci 11 O%) in v zasebnih gozdovih 1 OO% (iglavci 104%, listavci 92 %). V družbenih gozdovih so planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali G.V.7-8189 319 presegli v dvanajstih gozdnogospodarskih območjih, v preostalih dveh območjih pa so ga realizirali 96% oziroma 97%. V zasebnih gozdovih so svoj letni plan blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v treh območjih so ga realizirali med 90 %--93% in v štirih območjih med 85%--89%. (Tabele št. 2.1 in 2.2.1-2.2.3). 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Bilanca lesa v letu 1988 (Tabela št. 3) zajema tako kot že vsa leta nazaj vso porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa ter ostalo neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov (tehnični les za druge namene in drva). Podatki o porabljenem lesu v mehanski predelavi lesa, v proizvodnji celuloze in lesovine in proizvodnji lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in porabnikov lesa ter statistke, medtem ko so podatki o porabi tehničnega lesa za druge namene in drv ocenjeni na podlagi podatkov statistike in podatkov gozdnogospodarskih organizacij. Bilanca lesa obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodih, kot so žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza in lesovi na ter podobno. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodinjstvih in gospodar- stvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov. Bilanca lesa je grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobavljenim količinam gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske porabe lesa. Pripomniti je še, da je v bilanci lesa po področjih porabe lesne surovine podatkovno upoštevana dejanska poraba gozdnih lesnih sortimentov po namenu predelave ali. uporabe ne glede na njihovo siceršnjo standardno asortimentacijo. Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa v letu 1988 znašala 3.656.000 m3, od tega 2.192.000 m3 ali 60% iglavcev in 1.464.000 m3 ali 40% listavcev. V tej skupni porabi je bilo v mehanski predelavi porabljeno 1. 590.000 m3 ali 44% (iglavcev 1.020.000 m3 ali 46% in listavcev 570.000 m3 ali 39 %), v proizvodnji celuloze in lesovi ne 883.000 m3 ali 24% (iglavcev 649.000 m3 ali 30% in listavcev 234.000 m3 ali 16 %), v prozvodnji lesnih plošč 695.000 m3 ali 19% (iglavcev 264.000 m3 ali 12% in listavcev 431.000 m3 ali 29 %), tehničnega lesa za druge namene 290.000 m3 ali 8% (iglavcev 259.000m3 ali 12% in listavcev 31.000m3 ali 2%) in lesa listavcev za drva 198.000m3 ali 5% oziroma 14% od vse porabe lesa listavcev. V primerjavi z letom 1987 je skupna poraba lesa bila lani večja za 1 % (pri iglavcih manjša za 3% in v listavcih večja za 8 %). Pri tem je bila večja v mehanski predelavi lesa za 1 % (v iglavcih manjša za 3% in v listavcih večja za 8 %), v proizvodnji celuloze in lesovi ne za 1 % (v iglavcih manjša za 3% in v listavcih večja za 14 %) in v proizvodnji lesnih plošč za 17% (v iglavcih za 4% in v listavcih za 26%); manjša pa je bila pri tehničnem lesu za druge namene za 8% (pri iglavcih večja za 6% in pri listavcih manjša za 55%) in pri drveh (li stavci) za 21 %. V odnosu na plan za leto 1988 pa je realizacija lanskoletne porabe lesa bila naslednja: vsa poraba lesa skupaj 100% ( iglavci 103%, listavci 97%), poraba lesa v mehanski predelavi 103% (iglavci 107%, listavci 95 %), poraba lesa v proizvodnji celuloze in lesovine in proizvodnji lesnih plošč ter poraba tehničnega lesa za druge namene skupaj 98% (iglavci 1 oo%, listavci 96 %) in porabe lesa listavcev za drva 1 04%. Skupna poraba lesa v obsegu 3.656.000 m3 je bila v letu 1 ~88 pokrita z lesno surovino iz Slovenije 78% (z gozdnimi sortimenti 70% in z lesnimi ostC!nki 8 %), z dobavami lesa iz drugih republik 16% in iz uvoza 6 %. Po posameznih področjih porabe lesa so se lesnobilančna razmerja lani oblikovala takole: - V mehanski predelavi je bila poraba lesa v obsegu 1.590.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije 89%, iz drugih republik 1 O% in iz uvoza 1 %. Pri tem je bila poraba lesa iglavcev skoraj v celoti, tj. 98 %, pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije, poraba 320 G V 7-8189 lesa listavcev pa je bila pokrita iz Slovenije 73 %, iz drugih republik 26% in iz uvoza 1 %. Dobave hlodovina listavcev iz drugih republik so bile lani na približno enaki ravni oziroma za 3% večje kot leta 1987, izrazito pa je zopet upadel uvoz hlodovina tropskih listavcev, in sicer od 30.000 m3 v letu 1986 in 18.000 m3 v letu 1987 na vsega 8.000 m3 v letu 1988. - V proizvodnji celuloze in lesovi ne je bila poraba lesne surovine v obsegu 883.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 55% (z gozdnimi sortimenti 45% in z lesnimi ostanki 1 O%), iz drugih republik 21 % in iz uvoza 24%. Pri iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 64% (z gozdnimi sortimenti 50% in z lesnimi ostanki 14 %), iz drugih republik 6% in iz uvoza 30% ter pri listavcih iz Slovenije 32%, iz drugih republik 61 % in iz uvoza 7%. Dobave lesnih ostankov iz Slovenije ter gozdnih sorti metov in lesnih ostankov iz drugih republik za proizvodnjo celuloze in lesovine so bile lani količinsko enake kot leto poprej. Dobave gozdnih sortimentov iz Slovenije pa so bile za to proizvodnjo lani v primerjavi z letom 1987 manjše za 8.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjše za 29.000 m3 ali 8% in pri listavcih večje za 21.000m3 ali 38%) in iz uvoza večj~ za 20.000m3 ali 10% (pri iglavcih večje za 22.000 m3 ali 13% in pri listavcih manjše za 2.000 m3 ali 11 %). - V proizvodnji lesnih plošč je bila poraba lesne surovine v obsegu 695.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 64% (z gozdnimi sortimeti 34% in z lesnimi ostanki 30%) in iz drugih republik 36%. Uvoza lesa za proizvodnjo lesnih plošč v letu 1988 ni bilo. Pri iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 83% (z gozdnimi sortimenti 13% in z lesnimi ostanki 70%) in iz drugih republik 17% ter pri listavcih 'iz Slovenije 53% (z gozdnimi sortimenti 48% in z lesnimi ostanki 5%) in iz drugih republik 47%. V primerjavi z letom 1987 so bile dobave lesne surovine za proizvodnjo lesnih plošč iz Slovenije lani večje za 37.000m3 ali 9% (pri iglavcih za 4.000m8 ali 2% in pri listavcih za 33.000m3 ali 17 %), pri tem gozdnih sortimentov za 21. 000 m3 ali 1 O% (pri iglavcih manjše za 11.000 m3 ali 25% in pri listavcih večje za 32.000 m3 ali 18 %) in lesnih ostankov za 16.000 m3 ali 9% (pri iglavcih za 15.000 m3 ali 9% in pri listavcih za 1.000 m3 ali 5 %). Prav tako so bile tudi dobave gozdnih sortimentov in lesnih ostankov iz drugih republik za proizvodnjo lesnih plošč lani večje kot leto poprej, in to za 63.000 m3 ali 34%, od tega iglavcev za 7.000m3 ali 18% in listavcev za 56.000m3 ali 38%. - Poraba tehničnega lesa za druge namene v obsegu 290.000 m3 in poraba drv za kurjavo v obsegu 198.000 m3 sta bili v celoti pokriti iz Slovenije. 4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV Pri obnovi gozdov so bila dela v letu 1988 opravljena na površini 4. 719 hal od tega v družbenih gozdovih na 2.324 ha in v zasebnih gozdovih na 2.395 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Obnova gozdov-ha 2.324 2.395 4.719 -priprava tal 77~ 929 1.704 -priprava sestaja 478 360 838 -sajenje 701 808 1.509 - podsajanje 17 3 20 -setev 93 39 132 -spopolnjevanje 135 72 207 -gnojenje 113 159 272 -ostalo 12 25 37 Obseg opravljenih del pri obnovi gozdov je bil lani za 627 ha, ali 12% manj~i kot leta 1987. od tega v družbenih gozdovih za 37 ha ali 2% in v zasebnih gozdovih za 590 ha ali 20%. G. V. 7-8189 321 V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjefočnim planom 1986-1990, so bila dela pri obnovi gozdov v letu 1988 odstotno dosežena takole: Obnova gozdov Družbeni gozdovi 83% Zasebni gozdovi 86% Vsi gozdovi 84% V odnosu na plan za leto 1988 so bila dela v obnovi gozdov lani izvršena v družbenih gozdovih 103% in v zasebnih gozdovih 1 04 %, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 1 04 %. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov dosegli oziroma presegli v enajstih gozdnogospodarskih območjih, v treh območjih pa so ga realizirali med 58%-90 %. V zasebnih gozdovih je bil letni plan obnove gozdov dosežen ali presežen v desetih gozdnogospodarskih območjih, v štirih območjih pa so ga realizirali med 29%-90%. (Tabela št. 4) Pri negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 24.204 ha, od tega v družbenih gozdovih na 12.767 ha in v zasebnih gozdovih na 11.437 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Nega gozdov -ha 12.767 11.437 24.204 -obžetev 3.888 3.749 7.637 -čiščenje 4.530 5.129 9.659 -uravnavanje zmesi 319 513 832 -prvo redčenje 2.252 1.381 3.633 -drugo redčenje 1.696 663 2.359 - obžagovanje vej 82 2 84 V primerjavi z letom 1987 je bil lani obseg opravljenih del pri negi gozdov v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj manjši za 360 ha ali 1 %, od tega v družbenih gozdovih za 11 O ha ali 1 % in v zasebnih gozdovih za 250 ha ali 2%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, so bila dela pri negi gozdov v letu 1988 odstotno dosežena takole: Nega gozdov Družbeni gozdovi 95% Zasebni gozdovi 91% Vsi gozdovi 93% Glede na planirani letni obseg je realizacija dela pri negi gozdov lani znašala tako v družbenih kot v zasebnih in torej tudi v vseh gozdovih skupaj 98%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v negi gozdov dosegli ali presegli v šestih gozdnogospo- darskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali med 74%-93% in v enem območju pod 50%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan nege gozdov dosežen oziroma presežen v šestih gozdnogospodarskih območjih, v osmih območjih pa je bil realiziran med 71%-97%. (Tabela št. 5) Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem imenovalcu prikazati le vrednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1988 porabljeno 4.201 milj din, od tega v družbenih gozdovih 2.895 milj din in v zasebnih gozdovih 1.306 milj. din. 322 G. V. 7·8/89 5. MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE V letu 1988 je bilo meliorirano 2.700ha malodonosnih gozdov, od tega v družbenih gozdovih 1.249 ha in v zasebnih gozdovih 1.451 ha. Z direktno premeno je bilo meliorirano 706 ha (družbeni gozdovi 265 ha, zasebni gozdovi 441 ha) in z indirektno premeno 1.994 ha {družbeni gozdovi 984 ha, zasebni gozdovi 1.01 O ha). V letu 1988 je bilo meliorirano za 612 ha ali 29% več malodonosnih gozdov kot leta 1987 (z direktno preme no za 116 ha ali 20% in z indirektno premeno za 496 ha ali 33 %), in to v družbenih gozdovih za 218 ha ali 21 % več kot leta 1987 (z direktno premeno za 11 ha ali 4% in z indirektno prem eno za 207 ha ali 27 %) in v zasebnih gozdovih za 394 ha ali 37% več kot leta 1987 {z direktno premeno za 105 ha ali 31 % in z indirektno preme no za 289 ha ali 40 %). V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986--1990, je bilo melioriranje malodonosnih gozdov v letu 1988 odstotno doseženo takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Melioracije gozdov 89% 43% 56% -direktna prem ena 98% 75% 82% - indirektna premena 87% 36% 50% Plan melioracij malodonosnih gozdov je bil v letu 1988 realiziran 83% (direktna preme na 94%, indirektna premena 80 %), pri tem v družbenih gozdovih 88% (direktna premena 96%, indirektna premena 86 %) in v zasebnih gozdovih 80% (direktna pre mena 92%, indirektna preme na 75 %). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 51 %-97% in v enem območju pod 50%. V gozdno- gospodarskem območju Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov za leto 1988 v družbenem sektorju niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj plan melioracij malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 52%-92% in v dveh območjih pod 50%. (Tabele št. 6.1 .1-6. 1.~) Plan za leto 1988 je predvideval pogozditev 17 ha negozdnih zemljišč, pogozdeno pa je lani bilo 22 ha, in to v družbenem sektorju 17 ha in v zasebnem sektorju 5 ha. Leta 1987 je bilo pogozdeno 11 ha negozdnih zemljišč. Poprečni letni obseg pogozdovanja negozdnih zemljišč določen s samoupravnim sporazumom 1986--1990 znaša 62 ha. Med neposredne naloge pri melioracijah malodonosnih gozdov in pogozdovanju sodi tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1988 opravljena na površini 5.458 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2.189 ha in v zasebnih gozdovih na 3.269 ha. Plan vzdrževanja nasadov za leto 1988 je bil tako lani realiziran v družbenih gozdovih 101 % in v zasebnih gozdovih 117%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 11 O%. Vzdrževalna dela v že osnovan ih nasadih so bila lani opravljena na 1.028 ha ali 23% večjih površinah kot leta 1987, od tega za 531 ha ali 32% večjih površinah v družbenih gozdovih in za 497 ha ali 18% večjih površinah v zasebnih gozdovih. (Tabela št. 6.2) 6. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELAVA LESA Zunajgozdna namenska pridelava lesa sicer ni predmet obravnave in sklepanja v okviru samoupravnega sporazuma 1986-1990, je pa to področje obravnavano in opredeljeno v srednjeročnem planu 1986-1990, kar je narekovala po eni strani zahteva celovitosti prikaza pridelave lesa v našem prostoru in po drugi zahteva kontinuitete glede na pretekla srednjeročna obdobja. G. V. 7-8189 323 V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je bilo v letu 1988 osnovano 49 ha topolovih nasadov in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih na površini 414 ha. Vsi ti to polovi nasadi se nahajajo na zemljiščih družbenega sektorja lastništva. Topolove nasade so v letu 1988 osnovale in izvajale vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih naslednje organizacije: Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozda gospodarstvo Brežice Gozdno in lesno gosp. Murska Sobota Ljubljanske mlekarne-TOZD Posestva Osnovanje nasadov ha 8 25 16 Vzdrževanje nasadov ha 353 21 40 Za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov je bilo v letu 1988 porabljeno 415.034.000 din (lastna sredstva 133.152.000 din, sredstva SOZD "Slovenija papir« 281.882.000 din), od tega za osnovanje nasadov 237.339.000 din (lastna sredstva 82.849.000 din, sredstva SOZD »Siovel')ija papir« 154.490.000 din) in za vzdrževanje nasadov 177.695.000 din (lastna sredstva 50.303.000 din, sredstva SOZD »Slovenija papir« din 127.392.000). V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa, ki ga izvaja SOZD »Slovenija papir«, je bilo v letu 1988 na kraškem območju osnovano 5 ha intenzivnih nasadov iglavcev in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih nasadih iglavcev na površini 56 ha. Za osnovanje teh nasadov je bilo porabljeno 13.138.000 din in za vzdrževanje 66.330.000 din, tj. skupaj 79.468.000 din (vsa sredstva SOZD >>Slovenija papir«). 7. GRADNJA GOZDNIH CEST V letu 1988 je bilo zgrajeno ali rekonstruirano 209 km gozdnih cest, od tega 112 km v družbenih gozdovih in 97 km v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajeno ali rekonstruirano za 19 km ali 8% manj gozdnih cest kot leta 1987, in to v družbenih gozdovih za 4 km ali 3% in v zasebnih gozdovih za 15 km ali 13% manj kot leta 1987. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila gradnja gozdnih cest v letu 1988 odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Gradnja gozdnih cest 73% 56% 64% - novogradnja 77% 53% 64% - rekonstrukcija 61% 72% 66% Letni plan novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani realiziran 92 %, pri tem v družbenih gozdovih 96% in v zasebnih gozdovih 87 %. V družbenih gozdovih so svoj letni plan gradnje gozdnih cest dosegli oziroma presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali med 52%-95% in v enem območju pod 50%. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan v gradnji gozdnih cest dosegli oziroma presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 66%-87% in štirih območjih pod 50%. (Tabele št. 7.1-7.3) 324 G, V. 7·8189 8. IZVAJANJE DEJAVNOS"rl POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA KRAŠKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Na podlagi in v skladu z 20. in 33. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo zagotavljajo sredstva in sofinancira izvajanje naslednjih dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju: varstvo gozdov pred boleznimi in škod ljivci, gradnja in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek, obnova gozdov na pogoriščih, odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih ter urejanje gozdov. Za izvajanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju je bilo v letu 1988 vloženo 917.620.000 din, od tega 31.960.000 din lastnih sredstev Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana in 885.660.000 din združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo. Ta sredstva so bila porabljena za (1) varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 34.645.000 din (družbeni gozdovi 13.594.000 din, zasebni gozdovi 21.051 .000 din), (2) gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek 194.331.000 din (družbeni gozdovi 174.883.000 din, zasebni gozdovi 19.448.000 din), (3) obnovo gozdov na pogoriščih 95.267.000 din (družbeni gozdovi 58.037.000 din, zasebni gozdovi 37.230.000 din), (4) odkazilo drevja za posek 283.195.000.din (družbeni gozdovi 55.492.000 din, zasebni gozdovi 227.703.000 din) in (5) urejanje gozdov 310.182.000 din (zase bi gozdovi). 9. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE V letu 1986 je bil sklenjen družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu v obdobju 1986-1990, katerega podpisnik je tudi republiška skupnost za gozdarstvo. V skladu s tem dogovorom in na njegovi osnovi sklenjenim samoupravnim sporazumom o medseboj- nih obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev in koriščenja sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1988 je republiška skupnost za gozdarstvo prispevala 15.892.000 din za sofinanciranje mladinskih delovnih akcij v lanskem letu. 1 O. RAZISKAVE IN PUBLIKACIJE Republiška sku post za gozdarstvo je z Institutom za topolarstvo iz Novega Sada sklenila pogodbo za obdobje 1987-1992 o sofinaciranju znanstveno raziskovalnih projektov (1) Pospeševanje proizvodnje in predelave hitrorastočih listavcev - topolov in vrb in (2) Aplikacija raziskav za pospeševanje proizvodnje trepetlike na območju SR Slovenije. V ta namen porabljena sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo so v letu 1988 znašala 6.600.000 din. Republiška skupnost za gozdarstvo je v letu 1988 izdala publikacijo »Kako rešiti gozdove«, ki je veljala 23.500.000 din in so·financirala izdajo seminarskega gradiva »Gozd - divjad« v znesku din 12.000.000 din ter sodelovala pri postavitvi gozdarskega dela razstave )) Tehnika za okolje~< in v ta namen prispevala 15.126.000 din. Tako kot v prejšnjih letih je republiška skupnost za gozdarstvo tudi v letu 1988 sofinancirala izdajanje strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les, in to revije Gozdarski vestnik v znesku 24.840.000 din in revije Les v znesku din 12.890.000 din. 11. VREDNOSTNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE V tem poročilu so v kompleks vlaganj v gozdove všteti obnova, nega in varstvo gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z G. V. 7-8189 325 direktno premeno in pogozdovanjem), odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostala poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje območnih skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaganja v gozdove so bila v letu 1988 financirana iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospo- darskih organizacij, sredstva porabnikov lesa (združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo in združena sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD )•Slovenija papir«), združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo ter krediti bank in ostali viri. Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v letu 1988 porabljeno 65.118 milj. din (1986: 12.086 milj. din, 1987:24.176 milj. din), od tega lastnih sredstev gozdnogospodarskih organizacij 52.581 milj. din ali 80,8% (1986: 75,3%, 1987:77,8%), sredstev porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 3.041 milj. din ali 4,7% (1986: 8,1 %, 1987: 6,5%), sredstev industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir<' 1 .180 milj. din ali 1,8% (1986: 1,2 %, 1987: 5,0 %), sredstev republiške skupnosti za gozdarstvo 6.131 milj. din ali 9,4% (1986: 11 ,8 %, 1987: 8,6 %), kreditov bank 270 milj. din ali 0,4% (1986: 2,1 %, 1987: 0,9 %) in ostalih sredstev 1.915 milj. din ali 2,9% (1986: 1,5 %, 1987: 1,2 %). Po posameznih področjih vlaganj v gozdove je bil njihov vrednostni obseg v lanskem letu naslednji: - za obnovo, nego in varstvo gozdov je bilo porabljeno 26.346 milj. din ali 40,5% (1986: 38,0%, 1987: 45,2%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 97,0%, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 0,8 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir« 1,0 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,1 %, ostala sredstva 0,1 %) ; . - za melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov) je bilo porabljeno 7.327 milj. din ali-11,2% (1986: 12,4%, 1987: 9,6%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 12,2 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 1 0,0 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir« 9,7%, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 67,9 %, ostala sredstva 0,2 %) ; - za odkazovanje drevja za posek, urejaje gozdov in ostalo porabo sredstev za GBR je bilo porabljeno 17.252 milj. din ali 26,5% (1986: 22,9, 1987: 24,6%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 95,7 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo O, 1 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 3,4 %, ostala sredstva 0,8 %) ; - za novogradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest je bilo porabljeno 14.193 milj. din ali 21,8% (1986: 26,7%, 1987: 20,6%} od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna-sredstva gozdnogospodarskih organizacij 67,8 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 14,6 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ,,Slovenija papir<< 1 ,4%, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1 ,9%, krediti bank 1,9% ostala sredstva 12, 4%). Razčlenitev vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letu 1988 po gozdnogospodar- skih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ter vrstah vlaganj in virih financiranja je podana v tabelah št. 8.1-8.3 in 9.1-9.3. Od skupne vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v obsegu 2.540.000 m3 (1986: 2.625.000 m3, 1987: 2.586.000 m3), kj je v letu 1988 znašala 320.395 milj. din (1986: 50.787 milj. din, 1987:106.129 milj. din} (družbeni gozdovi 173.011 milj. din, zasebni gozdovi 147.384 milj. din}, je delež sredstev za obravnavana vlaganja v gozdove lani znašal 20,3 % (1986: 23,8%, 1987: 22,7%). Razčlenitev tega deleža po posameznih virih sredstev za vlaganja v gozdove je naslednja: lastna sredstva gozdno- gospodarskih organizacij 16,4% (1986: 17,9%, 1987: 17,7%), sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 0,9% (1986: 1,9 %, 1987: 1,5 %), sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD nSiovenija papir« 0,4% (1986: 0,3%, 1987: 326 G. V. 7-8/89 1,1 %), sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,9% (1986: 2,8%, 1987: 1,9%), krediti bank 0,1% (1986: 0,5%, 1987: 0,2%) in ostala sredstva 0,6% (1986: 0,4%, 1987: 0,3%). V preteklem srednjeročnem obdobju, tj. 1981-1985, v vrednostnem prikazu vlaganj v gozdove ni bilo všteto odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostala poraba sredst~v za GBR. Zato moramo za primerjavo med sedanjim in preteklim srednjeročnim obdobjem v tem pogledu od vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letih 1986-1990 odšteti porabljena sredstva za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostalo porabo. sredstev z~ GBR ter prišteti porabljena sredstva za osnovanje in vzdrževanje topolov1h nasadov 1n tako za leto 1988 dobimo znesek 48.361 milj. din (1986: 9.389 milj. din, 1 ~87: 1 ~.344 r:nilj. din), katerega delež v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesmh sort1mentov v tem letu znaša 15,1% (1986: 18,5, 1987: 17,2%). Na enak način izračunan d~lež sredstev za vlaganje v gozdove v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je v obdobju 1981-1985 znašal popr(3čno letno 17,2% (1981: 15,3, 1982: 18, 7%, 1983: 19,0%, 1984: 17,1 %, 1985: 15,9%). Poleg obravnavanih vlaganj v gozdove porabijo gozdnogospodarske organizacije znatna sredstva tudi za vzdrževanje gozdnih cest in gradnjo gozdih vlak. V letu 1988 je bilo porabljeno za vzdrževanje gozdnih cest 11.428 milj. din (1986: 1.999 milj. din, 1987: 4.475 milj. din), od tega 90% za redno vzdrževanje in 10% za investicijsko vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak je bilo v lanskem letu porabljeno 8.432 milj. din (1986: 2.044 mio din, 1987:4.476 mio din). Zgrajeno je bilo 1.203 km (1986: 1.871 km, 1987: 1.339 km), od tega 605 km v družbenih gozdovih in 598 km v zasebnih gozdovih. V odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je delež porabljenih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1988 znašal 3,6% (1986: 3,9%, 1987: 4,2%) ter d~lež porabljenih sredstev za gradnjo gozdnih vlak 2,6% (1986: 4,0 %, 1987: 4,2% ). (Tab eli št. 1 O in 11 ) 12. OCENA USPEŠNOSTI URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 1986--1990 V LETU 1988 Planski cilji in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom so bili za leto 1988 določeni na podlagi in v skladu s smernicami in opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986-1990, pri čemer so bile upoštevane danosti in pogoji za njihovo realizacijo v tem letu. Podatki o izvršenih delih v gozdovih, lesnobilančnih razmerjih, porabljenih sredstvih za vlaganja v gozdove in druge informacije kažejo, da so bili tako postavljeni planski cilji in naloge v letu 1988 na splošno vzeto zadovoljivo uresničeni ali presežni v poseku; b·lagovni proizvodnji gozdnih les ih sorti men- tov. oskrbi z lesom iz Slovenije ter obnovi in negi gozdov, medtem ko so v t.i. razširjeni gozdni reprodukciji bili realizirani zaznavno pod planirano ravnijo, in to v melioracijah malodonosnih gozdov za skoraj 20% in v gradnji gozdnih cest za okoli 1 O%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je realizacija v letu 1988 globalno vzeto bila dosežena Je v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov in oskrbi z lesom iz Slovenije, na vseh področjih vlaganj v gozdove pa v tej primerjavi beležimo zaostajanja, ki še posebej izrazito izstopajo v melioracijah malodonosnih gozdov in gradnji gozdnih cest. V lanskem letu je bilo posekana 3.433.000 m3 lesa, kar predstavlja 95% realizacijo pose kov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990. V družbenih gozdovih je bil posek v odnosu do obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 dosežen 1 03% in v zasebnih gozdovih 90 %. Dejanski posek v zasebnih gozdovih pa je bil verjetno večji, kajti v tem prikazu niso zajete t.i. neevidentirane črne sečnje v gozdovih zasebnega sektorja. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je lani znašala 2.540.000 m3 . Obseg te proizvodnje, določen s samoupravnim sporazumom je bil G. V. 7-8/89 327 realiziran 102 %. V poseku in blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov se že vrsto let kot z neko stalnico soočamo z zaznavanirni razhajanji med planiranimi in realiziranimi razmerji med iglavci in listavci. To seveda velja tudi za leto 1988, čeprav morda v nekoliko manjšem razkoraku kot prejšnja leta. Tako so ta razmerja med iglavci in listavci s samoupravnim sporazumom 1986--1990 predvidena v poseku 56:44 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 62:38, realizirana v letu 1988 pa so bila v poseku 60:40 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 64:36. Kot je bilo ugotovljeno že za leti 1986 in 1987, so na strukturo posekov in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov tudi v letu 1988 vplivali sanacijski poseki zaradi propadanja in umiranja gozdov ter ujm. Ocenjuje se, da od vseh posekov v naši republiki v zadnjih treh letih že ena tretjina in v nekaterih predelih še znatno več odpade na poseke hirajočega ali odmrlega drevja zaradi onesnaženega okolja ter drevja prizadetega po ujmah in tudi gozdnih škodljivcih. Skupna poraba lesa je v lanskem letu znašala 3.656.000 m3 (iglavci 2.192.000 m3, li stavci 1.464.000 m3), kar je 93% v odnosu na obseg te porabe, planiran s samoupravnim sporazumom 1986--1990, (iglavci 93%, listavci 93 %) in 1 OO% v odnosu na plan za leto 1988 (iglavci 1 03 %, li stavci 97 %) . Pokritje te skupne porabe v lanskem letu je bilo v odnosu na samoupravni sporazum 1986--1990 uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije 1 02% ( iglavci 1 OS%, listavci 96 %) in lesnih ostankov iz Slovenj je 75% (iglavci 75 %, listavci 73 %). V odnosu na plan za leto 1988 pa je bilo pokritje te skupne porabe v lanskem letu uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije 104% (iglavci 106%, listavci 102 %) in lesnih ostankov iz Slovenije 89% (iglavci 97%, listavci 44 %). Kar zadeva oskrbo z gozdnimi Jesnimi sortimenti v letu 1988 iz Slovenije, je potrebno tako kot v letih 1986 in 1987 izpostaviti oskrbo z gozdnimi lesnimi sortimenti iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesovine. Le-ta je v letu 1988 znašala 320.000 m3, kar je sicer za 8% manj kot v letu 1987, vendar še vedno na zadovoljivi ravni, doseženi v letu 1986, saj se je v preteklem srednjeročnem obdobju ta oskrba gibala od 172. OOOm3 v letu 1981 do 281.000m3 v letu 1985. Takšni trendi oskrbe z gozdnimi lesnimi sortimenti za proizvodnjo celuloze in lesovine so po eni strani odraz napadle sortimentne strukture, cenovnih razmerij in stanja na lesnem trgu ter po drugi angažiranja industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir cc, da si z vlaganji v gozdove zagotovi čim boljšo trajno oskrbo z lesom iz domačih virov. Obseg vlaganj v gozdove, določen s samoupravnim sporazumom 1986--1990 in srednje- ročnim planom 1986--1990, ni bil v letu 1988 globalno vzeto v celoti dosežen ne na področju gojenja gozdov ne na področju gradnje gozdnih cest. Kar zadeva področje gojenja gozdov, so bili planski cilji in naloge za obdoje 1986--1990 določani na podlagi in v skladu z opredelitvami gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990. S tem v zvezi je omeniti, da so za obdobje 1986--1990 planirani znatno večji povprečni letni obsegi v melioracijah malodonosnih gozdov kot v obdobju 1981-1985, in to za 1.760 ha ali 58%, od tega z direktno premeno za 646 ha ali 43% manj in z indirektno premeno za 2.406 ha ali 15p% več, kot tudi da je realizacija planiranih melioracij malodonosnih gozdov v preteklem srednjeročnem obdobju bila dosežena vsega 56% (direktna preme na 69 %, indirektna pre mena 48 %). Kar zadeva gradnjo gozdnih cest, je njen obseg za obdobje 1986--1990 bil planiran v okviru realnih danosti in možnosti, tj. predvsem predvidevanj o razpoložljivih sredstvih za te namene, kar velja tudi za plan in njegovo realizacijo v letu 1988. Vzrok teh odstopanj oziroma zaostajanj na področju vlaganj v gozdove med samoupravnim sporazumom 1986--1990 in doseženo realizacijo v letu 1988 je predvsem finančne narave, kar je nesporno tudi odraz našega splošnogo- spodarskega stanja in trendov v zadnjih letih in znotraj tega doseženih poslovnih rezultatov v gozdnem in lesnem gospodarstvu. To stanje in trendi se manifestirajo v upadanju združevanja sredstev porabnikov lesa za gradnjo gozdnih cest v območnih skupnostih za gozdarstvo, nadalje v upadanju in razvrednotenju t.i. bencinskega dinarja, krediti bank 328 G. V. 7·8/89 za gradnjo gozdnih cest so le še simbolični itn. Propadanje in umiranje gozdov, pogoste naravne ujme in porast pojavov gozdnih škodljivcev zvišujejo stroške gospodarjenja z gozdovi, tako v izkoriščanju gozdov kot vlaganjih v gozdove (sanacije), ob hkratnem zniževanju tržne vrednosti pri tem napadle strukture gozdnih lesnih sortimentov. V nekaterih gozdnogospodarskih območjih v povezavi s tem ugotavljajo, da niso več ali da ne bodo več z lastnimi sredstvi finančno sposobni izvajati gospodarjenja z gozdovi v smislu zakona o gozdovih, skladno z gozdnogospodarskimi načrti ter stvarnimi potrebami in stanjem njihovih gozdov. Z letom 1988 smo stopili v drugo časovno polovico izvajanja in uresničevanja planskih ciljev in nalog določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990, tako da na podlagi doseženih realizacij v letih 1986--1988 že lahko dobimo globalno predstavo o stanju in trendih na področju gospodarjenja z gozdovi v sedanjem srednjeročnem planskem obdobju. To predstavo dajejo realizirana letna povprečja 1986-1988, ki so v odnosu do planiranih letnih poprečij 1986-1990 bila odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 106% 101% 103% - iglavci 110% 108% 109% - listavci 98% 90% 94% Obnova gozdov 83% 99% 91% Nega gozdov 94% 91% 93% Melioracjje gozdov 94% 45% 59% - direktna preme na 127% 83% 97% - indirektna premena 86% 37% 51% Gradnja gozdnih cest 85% 69% 76% - novogradnja 82% 65% 73% - rekonstrukcija 94% 85% 90% Za popolnejšo predstavo o realizaciji gradnje gozdnih cest v letih 1986--1988 je prednji prikaz treba dopolniti še s potekom teh gradenj v preteklih treh letih, kot sledi: samoupravni sporazum 1986-1990- 325km (100%), 1986- 307km (94%), 1987- 228km (70%), 1988- 209km (64%). (Za leto 1989 je planirana gradnja 195km gozdnih cest.) Republiška in območne skupnosti za go~darstvo ter gozdnogospodarske organizacije so v skladu z zakonskimi obveznostmi in usmeritvami srednjeročnega plana 1986--1990 v letu 1988 nadaljevale z ugotavljanjem vplivov imisjj škodljivih snovi v gozdove ter po enotni metodologiji organizirano in celovito spremljale stanje in trende propadanja in umiranja gozdov zaradi teh imisij. Hkrati je v zvezi s tematiko propadanja in umiranja gozdov potekala v letu 1988 na republiški ravni vrsta aktivnosti, med njimi: (1) Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je računalniško obdelal podatke popisa propadanja in umiranja gozdov iz leta 1987 in rezultate te obdelave objavil v ))Črni knjigi o propadanju gozdov v Sloveniji leta 1987 - nadaljevanje«, ki jo je predstavil širši javnosti na tiskovni konferenci. (2) Republiška skupnost za gozdarstvo je za širšo javnost izdala publikacijo >>Kako rešiti gozdove<<, v katero je vključila rezultate popisa propadanja in umiranja gozdov v letu 1987 in v posebnem poglavju tudi predstavila vlogo samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in gozdnogospodarskih organizacij v procesu propadanja in umiranja gozdov. (3) V okviru razstave ))Tehnika za okolje 88« je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavljena tudi tematska razstava o pomenu gozdov pri ohranjanju naravnega okolja. (4) Lani so bile pripravljene in februarja 1989 sprejete spremembe in dopolnitve plana SR Slovenije za obdobje 1986--2000. Dopolnitve s področja gozdarstva opozarjajo na katastrofalne posledice, ki se na nekaterih območjih Slovenije kažejo zaradi propadanja gozdov ter hkrati opredeljujejo tudi naloge posameznih G. V. 7-8/89 329 nosilcev planiranja v skrbi za ohranitev in krepitev gozdov in njihovih funkcij. Lani je bil dopolnjen tudi dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, ki v svojih opredelitvah in usmeritvah upošteva novonastale razmere zaradi propadanja in umiranja gozdov. (5) V letu 1988 je Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju Splošnega združenja gozdarstva Slovenije in republiške skupnosti za gozdarstvo pripravil »Poročilo o umiranju gozdov in o možnostih za zagotavljanje sredstev za ohranitev gozdov«, ki je letos bilo posredovano v obravnavo, presojo in sklepanje Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in nato Skupščini SR Slovenije. (6) Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo sta v letu 1988 pripravila raziskovalni projekt »Poškodovanost gozdov in gospodarjenje z njimi v razmerah obreme- njenega okolja«, ki naj bi že v bližnji prihodnosti dal strokovno aplikativne odgovore in usmeritve o gospodarjenju z gozdovi v ekološko ogroženih in prizadetih območjih. Na področju usklajevanja odnosov gozd-divjad je republiška skupnost za gozdarstvo v mesecu marcu 1988 organizirala posvetovanje gozdarskih in lovskih organizacij v SR Sloveniji o urejanju odnosov gozd-divjad. Osnovni namen posvetovanja je bil pripraviti, uskladiti in sprejeti skupna izhodišča in predloge gozdarskih in lovskih organizacij za skladno in medsebojno povezano načrtovanje ob hkratni zagotovitvi take organiziranosti, ki bo to omogočala ter zagotavljala uresničevanje načrtovanih medsebojno usklajenih obveznosti na tem področju za plansko obdobje 1991-1995 in do leta 2000. Zbirka referatov in razprav je bila, skupaj z ugotovitvami in predlogi posvetovanja, objavljena v brošuri ))Gozd--divjad<(, ki je v 800 izvodih izšla v mesecu oktobru 1988 v založbi republiške skupnosti za gozdarstvo. Tabele k poročilu Tabela 1.2.1. Posek lesa v letu 1988 Družbeni gozdovi iglavci lis tav ci skupaj ma %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 73.125 122 64.361 131 137.486 126 2. Bled 96.755 110 10.510 102 107.265 109 3. Kranj 63.188 97 21.847 97 85.035 97 4. Ljubljana 68.370 110 36.156 103 104.526 108 5. Postojna 143.975 108 30.830 121 174.805 110 6. Kočevje 121.203 111 102.755 99 223.958 105 7. Novo mesto 67.508 107 94.632 106 162.140 106 8. Brežice 11.333 116 34.068 102 45.401 105 9. Celje 27.235 97 21.539 92 48.774 95 10. Nazarje 45.700 101 16.178 98 61.878 100 11. Slovenj Gradec 115.932 109 10.811 81 126.743 106 12. Maribor 111.490 100 60.080 103 171.570 101 13. Murska Sobota 6.620 93 26.210 95 32.830 95 Radgona 1.606 85 6.265 114 7.871 106 14. Kras 6.740 107 7.470 170 14.210 133 Skupaj 1-14 960.780 107 543.712 105 1,504.492 106 Gozdovi pri drugih OZD 52.000 105 46.000 100 98.000 103 Vse skupaj 1,012.780 107 589.712 104 1,602.492 106 330 G V 7·8189 Tabela 1.1. Posek lesa v letu 1988 m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj ig lav ci listavci skupaj 1. Tolmin 73.125 64.361 137.486 45.207 75.024 120.231 118.332 139.385 257.717 2. Bled 96.755 10.510 107.265 71.253 9.909 81.162 168.008 20.419 188.427 3. Kranj 63.188 21.847 85.035 121.896 56.047 177.943 185.084 77.894 262.978 4. Ljubljana 68.370 36.156 104.526 185.004 142.015 327.019 253.374 178.171 431.545 5. Postojna 143.975 30.830 174.805 80.854 34.476 115.330 224.829 65.306 290.135 6. Kočevje 121.203 102.755 223.958 49.765 22.785 72.550 170.968 125.540 296.508 7. Novo mesto 67.508 94.632 162.140 27.770 80.700 108.470 95.278 175.332 270.610 8. Brežice 11.333 34.068 45.401 9.690 53.269 62.959 21.023 87.337 106.360 9. Celje 27.235 21.539 48.774 66.590 102.696 169.286 93.825 124.235 218.060 10. Naza~e 45.700 16.178 61.878 95.620 12.726 108.346 141.320 28.904 170.224 11. Slovenj Gradec 115.932 10.811 126.743 152.841 15.795 168.636 268.773 26.606 295.379 12. Maribor 111.490 so.oao 171.570 98.954 124.675 223.629 210.444 184.755 395.199 13. MurskaSobota 6.620 26.210 32.830 15.356 25.325 40.681 21.976 51.535 73.511 Radgona 1.606 6.265 7.871 2.927 8.999 11.926 4.533 15.264 19.797 14. Kras 6.740 7.470 14.210 8.490 33.550 42.040 15.230 41.020 56.250 Skupaj 1-14 960.780 543.712 1,504.492 1,032.217 797.991 1,830.208 1,992.997 1,341.703 3,334.700 Gozdovi pri drugih OZD 52.000 46.000 98.000 - - - 52.000 46.000 98.000 Vse skupaj 1,012.780 589.712 1,602.492 1,032.217 797.991 1,830.208 2,044.997 1,387.703 3,432.700 p <:: "'-1 &:. (i) U) (...) (...) ..... Tabela 1.2.2. Posek lesa v letu 1988 Zasebni gozdovi iglavci listavci skupaj m3 %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 45.207 141 75.024 90 120.231 104 2. Bled 71.253 98 9.909 37 81.162 81 3. Kranj 121.896 126 56.047 105 177.943 118 4. Ljubljana 185.004 102 142.015 88 327.019 96 5. Postojna 80.854 105 34.476 96 115.330 102 6. Kočevje 49.765 90 22.785 40 72.550 64 7. Novo mesto 27.770 90 80.700 66 108.470 71 8. Brežice 9.690 88 53.269 74 62.959 76 9. Celje 66.590 87 102.696 100 169.286 94 10. Nazarje 95.620 89 12.726 108 108.346 91 11 . Slovenj Gradec 152.841 109 15.795 99 168.636 108 12. Maribor 98.954 BO 124.675 108 223.629 93 13. Murska Sobota 15.356 85 25.325 105 40.681 96 Radgona 2.927 84 8.999 101 11.926 96 14. Kras 8.490 88 33.550 86 42.040 86 Skupaj 1-14 1,032.217 100 797.991 86 1,830.208 93 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 1,032.217 100 797.991 86 1,830.208 93 Tabela 1.2.3. Posek lesa v letu 1988 Vsi gozdovi iglavci listavci skupaj m3 %do m3 %do ma %'do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 118.332 129 139.385 105 257.717 115 2. Bled 168.008 104 20.419 55 188.427 95 3. Kranj 185.084 114 77.894 102 262.978 110 4. Ljubljana 253.374 104 178.171 91 431.545 98 5. Postojna 224.829 107 65.306 106 290.135 107 6. Kočevje 170.968 104 125.540 78 296.508 91 7. Novo mesto 95.278 102 175.332 83 270.610 89 8. Brežice 21.023 101 87.337 83 108.360 86 9. Celje 93.825 90 124.235 98 218.060 94 10. Naza~e 141.320 93 28.904 102 170.224 94 11. Slovenj Gradec 268.773 109 26.606 91 295.379 107 12. Maribor 210.444 90 184.755 106 395.199 97 13. MurskaSobota 21.976 87 51.535 100 73.511 96 Radgona 4.533 84 15.264 106 19.797 100 14. Kras 15.230 95 41.020 94 56.250 94 Skupaj 1-14 1,992.997 103 1,341.703 93 3,334.700 99 Gozdovi pri drugih OZD 52.000 105 46.000 100 98.000 103 Vse skupaj 2,044.997 103 1,387.703 93 3,432.700 99 332 G. V. 7-8189 Tabela 2.1. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1988 m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci li stavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci lista v ci skupaj 1. Tolmin 62.091 59.544 121.635 29.865 47.585 77.450 91.956 107.129 199.085 2. Bled 74.509 10.200 84.709 57.070 1.220 58.290 131.579 11.420 142.999 20.504 112.414 148.820 41.268 190.088 74.153 219.648 207.098 111.136 318.234 s·. Kranj 56.910 20.764 77.674 91.910 4. Ljubljana 61.603 36.983 98.5.86 145.495 8.767 65.449 185.261 35.654 220.915 12.680 55.522 149.124 106.737 255.861 5. Postojna 128.579 26.887 155.466 56.682 6. Kočevje 106.282 94.057 200.339 42.842 7. Novo mesto 58.648 85.097 143.745 15.410 45.987 61.397 74.058 131.084 205.142 8. Brežice 11.359 30.413 41.772 3.686 38.407 42.093 15.045 68.820 83.865 9. Celje 23.965 20.850 44.815 40.838 76.298 117.136 64.803 97.148 161.951 10. Nazarje 39.845 14.893 54.738 69.053 4.239 73.292 108.898 19.132 128.030 11. Slovenj Gradec 97.037 8.875 105.912 115.014 2.854 117.868 212.051 11.729 223.780 12. Maribor 96.024 54.594 150.618 66.346 29.326 95.6'72 162.370 83.920 246.290 13. Murska Sobota 5.625 26.273 31.898 2.920 1.872 4.792 8.545 28.145 36.690 2.456 2.815 2.168 8.115 10.283 18.500 24.240 11.130 25.290 36.420 Radgona 1.809 5.659 7.468 359 14. Kras 5.390 6.790 12.180 5.740 Skupaj 1 ~572.906 886.727 2,459.633 Gozdovi OZD 43.000 37.000 80.000 43.000 37.000 80.000 Vse skupaj 872.676 538.879 1,411.555 743.230 384.848 1,128.078 1,615.906 923.727 2,539.633 o < ...... 0:, a; ~ ..... Co as 1.0 c.u ~ Tabela 8.1. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1988 Družbeni gozdovi Odkazovanje, Obnova, nega urejanje in ostala Melioracije gozdov in varstvo gozdov poraba sredstev in pogozdovanje zaGBR 2 3 1. Tolmin 1,229.492 442.478 342.818 2. Bled 847.299 538.192 1.914 3. Kranj 707.227 337.971 163.862 4. Ljubljana 1,568.459 657.326 53.239 5. Postojna 1,280.409 314.351 198.978 6. Kočevje 1,224.610 1,110.201 666.052 7. Novo mesto 1,568.440 614.615 373.856 8. Brežice 415.806 350.923 257.973 9. Celje 533.837 154.839 163.981 10. Naza~e 603.908 460.719 15.496 11. Slovenj Gradec 1,538.243 739.905 12. Maribor 1,225.274 1,709.205 357.941 13. Murska Sobota 466.123 56.833 120.964 Radgona 101.880 49.871 29.558 14. Kras 292.608 63.432 246.722 Skupaj 1-14' 13,603.616 7,600.861 2,993.354 Gozdovi pri drugih OZD 563.000 350.000 40.000 Vse skupaj 14,166.616 7,950.861 3,033.354 v OOOdin Gradnja Vsa vlaganja gozdnih cest v gozdove skupaj (4 + 5) Gojenje, varstvo in urejanje gozdov skupaj (1+ 2+ 3) 4 5 6 2,014.788 837.238 2,852.026 1,387.405 981.129 2,368.534 1,209.060 720.011 1,929.071 2,279.024 227.435 2,506.459 1,793.738 955.000 2,748.738 3,000.863 726.311 3,727.174 2,556.911 432.104 2,989.015 1,024.702 155.105 1,179.807 852.657 312.177 1,164.834 1,080.123 390.587 1,470.710 2,278.148 456.406 2,734.554 3,292.420 452.717 3,745.137 643.920 14.781 658.701 181.309 181.309 602.763 12.552 615.315 24,197.831 6,673.553 30,871.384 953.000 224.000 1,177.000 25,150.831 6,897.553 32,048.384 cu +>- 1\) p ~ '-1 cD iii "' Tabela 8.2. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1988 Zasebni gozdovi Odkazovanje, Obnova, nega urejanje in ostala Melioracije gozdov in varstvo gozdov poraba sredstev in pogozdovanje zaGBR 2 3 1. Tolmin 758.019 297.496 383.562 2. Bled 601.537 619.123 12.442 3. Kranj 1,255.256 820.517 349.606 4. Ljubljana 2,815.735 1 ,07b.vvi ..... ...",.., .. ...,~/!! 5. Postojna 1,226.392 165.692 157.697 6. Kočevje 356.086 313.608 123.728 7. Novo mesto 809.661 745.917 632.158 8. Brežice 309.594 402.430 641.967 9. Celje 943.135 629.465 328.776 10. Nazarje 505.942 870.951 101.774 11 . Slovenj Gradec 1,501.008 1,142.872 22.781 12. Maribor 789.804 1,589.956 392.617 13. Murska Sobota 46.643 33.225 174.052 Radgona 19.977 32.899 55.680 14. Kras 240.594 561.142 626.309 Skupaj 1-14 12,179.473 9,301.300 4,293.681 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 12,179.473 9,301.300 4,293.681 v OOOdin Gojenje, varstvo in urejanje gozdov skupaj (1+ 2 + 3) Gradnja Vsa vlaganja gozdnih cest v gozdove skupaj (4 + 5) 4 5 6 1,439.077 800.978 2,240.055 1,233.102 466.091 1,699.193 2,425.379 540.153 2,965.532 4,182.274 682.244 4,864.518 1,549.781 955.000 2,504.781 793.422 489.326 1,282.748 2,187.736 589.920 2,777.656 1,353.991 61.051 1,415.042 1,901.376 352.848 2,254.224 1,~78.667 378.892 1,857.559 2,666.751 493.406 3,160.157 2,772.377 1,374.794 4,147.171 253.920 - 253.920 108.556 7.590 116.146 1,428.045 103.211 1,531.256 25,774.454 7,295.504 33,069.958 25,774.454 7,295.504 33,069.958 0 :< -.J Oo Ci 10 (.,.) ~ (.,.) Tabela 8.3. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1988 Vsi gozdovi Odkazovanje, Obnova, nega urejanje in ostala Melioracije gozdov in varstvo gozdov poraba sredstev in pogozdovanje zaGBR 2 3 1. Tolmin 1,987.511 739.974 726.380 2. Bled 1,448.836 1,157.315 14.356 3. Kranj 1,962.483 1,158.488 513.468 4. Ljubljana 4,384.194 1,733.333 343.771 5. Postojna 2,506.801 480.043 356.675 6. Kočevje 1,580.696 1,423.809 789.780 7. Novo mesto 2,378.101 1,360.532 1,006.014 8. Brežice 725.400 753.353 899.940 9. Celje 1,476.972 784.304 492.757 10. Nazarje 1,109.850 1,331.670 117.270 11. Slovenj Gradec 3,039.341 1,882.777 22.781 12. Maribor 2,015.078 3,299.161 750.558 13. MurskaSobota 512.766 90.058 295.016 Radgona 121.857 82.770 85.238 14. Kras 533.203 624.574 873.031 Skupaj 1-14 25,783.089 16,902.161 7,287.035 Gozdovi pri drugih OZD 563.000 350.000 40.000 Vse skupaj 26,346.089 17,252.161 7,327.035 v OOOdin Gradnja Vsa vlaganja gozdnih cest v gozdove skupaj (4 + 5) Gojenje, varstvo in urejanje gozdov skupaj (1 + 2 + 3) 4 5 3,453.865 1,638.216 5,092.081 2,620.507 1,447.220 4,067.727 3,634.439 1,260.164 4,894.603 6,461.298 909.679 7,370.977 3,343.519 1,910.000 5,253.519 3,794.285 1,215.637 5,009.922 4,744.647 1,022.024 5,766.671 2,378.693 216.156 2,594.849 2,754.033 665.025 3,419.058 2,558.790· 769.479 3,328.269 4,944.899 949.812 5,894.711 6,064.797. 1,827.511 7,892.308 897.840 14.781 912.621 289.865 7.590 297.455 2,030.808 115.763 2,146.571 49,972.285 13,969.057 63,941.342 953.000 224.000 1,177.000 50,925.285, 14,193.057 65,118.342 (JJ ~ ..j::,.. 0 ~ -..1 Oo 05 tO Tabela 9.1. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj ln virih flnanclranta v letu 1988 Družbeni gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. bank sredstva g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije mio din % % miodin % % mlodin % % miodin % % miodin % % mlodln % % mlodin % % 1 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje 96 gozdov 25.151 78 100 21.963 60 87 163 19 1 627 82 2 2.247 9 - - - 151 27 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 14.167 44 100 13.702 50 97 26 3 206 27 1 222 10 2 - - - 11 2 - Obnova gozdov 3.435 11 100 3.194 12 93 - - - 195 26 6 46 2 1 - Nega gozdov 7.837 24 100 7.803 28 100 26 3 8 1 - - - - Varstvo gozdov 2.895 9 100 2.705 10 94 - - - 3 176 8 6 - - - 11 2 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 3.033 9 100 512 2 17 121 14 4 421 55 14 1.970 84 65 - - - 9 2 - Melioracije gozdov 1.760 5 100 233 1 13 9 1 1 343 45 19 1.195 51 67 · direktna premena 1.124 3 100 143 1 13 9 1 1 336 44 30 636 27 56 · indirektna preme na 656 2 100 90 14 - - - 7 1 1 559 24 85 - Pogozdovanje 68 100 36 53 - - - 32 4 47 - - - - Vzdrževanje nasadov 1.185 4 100 243 1 21 112 13 9 46 6 4 Tf5 33 65 - - - 9 2 3. ~drevjazaposek 3.784 12 100 3.729 14 99 - - - - - - 55 2 1 4. Urejanje gozdov 2.324 7 100 2.324 8 100 - - - - - - - - - 5. Ostala poraba sred. za GBR 1.843 6 100 1.696 6 92 16 2 1 - - - - - - - - - 131 23 7 11. Gradnja gozdnih cest 6.897 22 100 5.532 20 80 678 81 10 140 18 2 92 4 1 49 100 1 406 73 6 Skupaj l. + 11. 32.048 100 100 27.495 100 86 841 100 3 767 100 2 2.339 100 7 49 100 557 100 2 Tabela 9.2. Vrednostni obseg ln struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj ln virih financiranja v letu 1988 Zasebni gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. bank sredstva g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije mlodln % % miodin % % miodin % % miodin % % mlodin % % miodin % o/o miodin % % 1 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 2s.n4 78 100 20.999 84 82 801 36 3 353 86 1 3.614 95 14 - - - 7 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 12.179 37 100 11.853 47 97 189 8 2 62 15 70 2 1 - - - 5 - Obnova gozdov 3.223 10 100 3.138 12 97 - - - 53 13 2 32 1 - Nega gozdov 7.650 23 100 7.455 30 97 189 B 3 6 1 - - .,... Varstvo gozdov 1.306 4 100 1.260 5 97 - - - 3 1 38 1 3 - - - 5 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 4.294 13 100 383 2 9 612 28 14 291 71 7 3.006 79 70 - - - 2 - Melioracije gozdov 2.305 7 100 162 1 7 239 11 10 270 66 12 1.634 43 71 · direktna pre mena 1.640 5 100 94 6 239 11 15 270 66 16 1.037 27 63 · indirektna pre mena 665 2 100 68 10 - - - - - - 597 16 90 - Pogozdovanje 21 100 - - - - - - 21 5 100 - - - - Vzdrževanje nasadov 1.968 6 100 221 1 11 373 17 19 - - - 1.372 36 70 - - - 2 3. ()d(azovanje drevja za posek 5.061 15 100 4.833 19 95 - - - - - - 228 6 5 4. Urejanje gozdov 3.157 10 100 2.847 12 90 - - - - - - 310 8 10 5. Ostala poraba sred. za GBR 1.063 3 100 1.083 4 100 - - - - - - - - - Il. Gradnja gozdnih cest 7.296 22 100 4.087 16 56 1.399 64 19 60 14 1 178 5 2 221 100 3 1.351 99 19 Skupaj l. + IL 33.070 100 100 25.086 100 76 2.200 100 7 413 100 1 3.792 100 11 221 100 1 1.358 100 4 p ~ ...... Co iXi . <.n t.) +>-m p ~ '-1 o, ii; (D Tabela 9.3. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranJa v letu 1988 Vsi gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. bank sredstva g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije mio din % % miodin % % mlodin % % mlo~in % % mlodln % % miodln % % miod+n % % 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 50.925 78 100 42.962 82 B4 964 32 2 980 83 2 5.861 96 12 - - - 158 8 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 26.346 40 100 25.555 49 97 215 7 1 268 23 1 292 5 1 - - - 16 - Obnova gozdov 6.658 10 100 6.332 12 95 - - - 248 21 4 78 1 - Nega gozdov 15.487 24 100 15.258 29 99 215 7 1 14 1 - - - Varstvo gozdov 4.201 6 100 3.965 8 95 - - - 6 1 214 4 5 - - - 16 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 7.327 11 100 895 2 12 733 24 10 712 60 10 4.976 81 68 - - - 11 - Melioracije gozdov 4.085 6 100 395 1 10 248 8 6 613 52 15 2.829 46 69 · direktna pre mena 2.764 4 100 237 9 248 8 9 606 51 22 1.673 27 60 · indirektna premena 1.321 2 100 158 12 - - - 7 1 1 1.156 19 87 - Pogozdovanje 89 100 36 40 - - - 53 4 60 - - - - Vzdrževanje nasadov 3.153 5 100 464 1 15 485 16 15 46 4 2 2.147 35 68 - - - 11 3. Odkazov8f1e drevja za posek 8.845 14 100 8.562 16 97 - - - - - - 283 5 3 4. Urejanje gozdov 5.481 8 100 5.171 10 94 - - - - - - 310 5 6 5. Ostala poraba sred. za GBR 2.926 5 100 2.779 5 95 16 1 1 - - - - - - - - - 131 7 4 11. Gradnja gozdnih cest 14.193 22 100 9.619 18 68 2.077 68 15 200 17 1 270 4 2 270 100 2 1.757 92 12 Skupaj l. + 11. 65.118 100 100 52.581 100 81 3.041 100 5 1.180 100 2 6.131 100 9 270 100 1.915 100 3 Tabela 10. Porabllena sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1988 v OOOdin Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi redno invest. skupaj redno invest. skupaj redno invest. skupaj 1. Tolmin 215.003 22.779 237.782 76.785 5.083 81.868 291.788 27.862 319.650 2. Bled 273.460 14.258 287.718 41.001 23.459 64.460 314.461 37.717 352.178 3. Kranj 125.570 - 125.570 145.000 - 145.000 270.570 - 270.570 4. Ljubljana 89.423 40.778 130.201 455.044 186.634 641.678 544.467 227.412 771.879 5. Postojna 1,238.153 - 1,238.153 542.857 - 542.857 1,781.010 1,781.010 6. Kočevje 968.512 - 968.512 76.399 - 76.399 1,044.911 1,044.911 7. Novo mesto 720.000 - 720.000 227.000 - 227.000 947.000 - 947.000 8. Brežice 96.400 - 96.400 24.780 - 24.780 121.180 - 121.180 9. Celje 250.558 29.892 280.450 316.379 16.072 332.451 566.937 45.964 612.901 10. Nazarje 177.343 129.581 306.924 480.784 82.694 563.478 658.127 212.275 870.402 11. Slovenj Gradec 494.207 136.677 630.884 507.027 491.340 998.367 1,001.234 628.017 1,629.251 12. Maribor 1,866.152 - 1,866.152 641.013 - 641.013 2,507.165 - 2,507.165 13. Murska Sobota 81.418 - 81.418 6.000 - 6.000 87.418 - 87.418 Radgona 14.227 - 14.227 7.589 - 7.589 21.816 - 21.816 14. Kras 3.963 - 3.963 26;569 - 26.569 30.532 - 30.532 Skupaj 1-14 6,614.389 373.965 6,988.354 3,574.227 805.282 4,379.509 10,188.616 1,179.247 11,367.863 Gozdovi pri drugih OZD 60.000 - 60.000 - - - 60.000 - 60.000 Vse skupaj 6,674.389 373.965 7,048.354 3,574.227 805.282 4,379.509 10,248.616 1,179.247 11,427.863 p .< ...... m iii w cu .p.. ...... w ~ oo p ~ -..J Co (j) <.0 Tabela 11. Gradnja gozdnih vlak v letu 1988 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi zgrajeno vložena sredstva zgrajeno vložena sredstva zgrajeno vložena sredstva km OOOdin km OOOdin km OOOdin 1. Tolmin 32,7 319.335 52,8 247.562 85,5 566.897 2. Bled 19,5 193.088 15,0 164.249 34,5 357.337 3. Kranj 20,4 528.692 70,1 591:505 90,5 1,120.197 4. Ljubljana 48,2 195.345 103,8 363.690 152,0 559.035 5. Postojna 177,5 998.720 112,5 813.926 290,0 1,812.646 6. Kočevje 133,7 1,445.990 10,4 246.889 144,1 1,692.879 7. Novo mesto 60,0 332.238 31,0 62.162 91,0 394.400 8. Brežice 24,9 74.589 25,2 79.827 50,1 154.416 9. Celje 14,3 128.225 53,2 216.288 67,5 344.513 10. Nazarje 17,9 143.043 32,7 183.360 50,6 326.403 11. Slovenj Gradec 8,6 79.395 49,0 316.239 57,6 395.634 12. Maribor 34,9 518.471 30,1 77.144 65,0 595.615 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras 2,3 5.250 11,9 37.227 14,2 42.477 Skupaj 1-14 594,9 4,962.381 597,7 3,400.068 1.192,6 8,362.449 Gozdovi pri drugih OZD 10,0 70.000 - - 10,0 70.000 Vse skupaj 604,9 5,032.381 597,7 3,400.068 1.202,6 8,432.449 SKLEP o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1989* l. V skladu s finančnim načrtom skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1989 bo v tem letu porabljeno za melioracije gozdov in pogozdovanja 23.000.000.000 din in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami 500.800.000 din. 11. Sredstva za melioracije gozdov in pogozdovanja v znesku 23.000.000.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji, navedenimi v točki A 1.2 osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove in upoštevanju, da znaša strošek za delovni dan, upoštevajoč pri tem 8 urni delovni dan, za dela pri melioracijah gozdov in pogozdovanju 450.000 din. 111. Sredstva za odpiranje z gozdnimi cestami v znesku 500.800.000 din se s tem sklepom dodeli v skladu s kriteriji, navedenimi v točki B 1.2 osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganje v gozdove, tistim območnim gozdnogospo- darskim organizacijam, ki imajo najmanjšo odprtost gozdov z gozdnimi cestami in ki po obsegu pripadajočih sredstev predstavljajo 50% delež. IV. V skladu z določili v 11. in 111. točki tega sklepa se posameznim udeležencem razpisa za melioracijo gozdov in pogozdovanja ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1989 dodelijo sredstva do naslednjih zneskov: Udeleženci razpisa 1. SGG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana 5. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GGCelje 1 O. GG Nazarje 11. LESNA Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. GLGMurskaSobota 14. ZPMK Sežana 15. KK Radgona 16. SNEŽNIK Kočevska Reka 17. M-Ljubljanske mlekarne 18. KK Vipava SKUPAJ Sredstva za melior. gozdov in pogozdov. din 2.476.112.000 64.017.000 1.383.240.000 1.243.772.000 420.687.000 1.438.111.000 2.727.610.000 4.282.324.000 1. 623.304.000 219.488.000 148.612.000 1.865.657.000 1.158.183.000 3.591.848.000 220.481 .000 61.740.000 27.951.000 46.863.000 23.000.000.000 Sredstva za odpiranje gozdov z gozd. cestami din 155.773.000 62.019.000 82.978.000 62.019.000 49.805.000 88.206.000 500.800.000 G. V. 7·8/89 349 V zneskih sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanja je pri GLG Murska Sobota vštet tudi znesek 40.340.000 din za semensko plantažo ozkolistnega jesena v k.o. Gančani (2. faza). V znesku za odpiranje gozdov z gozdnimi ·cestami je pri SGG Tolmin vštet tudi znesek 50.080.000 din za gradnjo gozdnih cest, ki jih je potrebno graditi zaradi naravnih nesreč. v. Pogodbene pravice in obveznosti med posameznimi udeleženci razpisa in skupnostjo za gozdarstvo Slovenije se v skladu z osnovami in merili za dodeljevanje sredstev uredijo s posebnimi pogodbami. VI. Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja odbor za planiranje in razvoj družbenoeko- nomskih odnosov skupnosti za gozdarstvo Slovenije. OBRAZLOžrrEV PREDSEDNIK SKUPŠCINE Dušan Novak, dipl. ing. k sklepu o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1989 Po sklepu 5. seje strokovne komisije za usmerjanje sredstev v melioracije gozdov in pogozdovanja ter gradnjo gozdnih cest z dne 15. 2. 1989 in 9. seje odbora za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov z dne 23. 2. 1989 je bil objavljen razpis za dodelitev sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za sofinanciranje vlaganj v gozdove v letu 1989. V razpisu za dodelitev sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanja je bilo udeležencem razpisa sporočeno, n~j zahtevke za tonamenska sredstva pripravijo v skladu z določili točk A 1.3 in A 1.4 osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove (nadalje: osnov in meril). Sporočen jim je bil tudi znesek stroška za delovni dan 350.000 din, ki ga naj udeleženci razpisa upoštevajo pri vlaganju zahtevkov ter predračunska vrednost zahtevka, ki je bila izračunana po kriterijih točke A 1.2 osnov in meril in na osnovi višine razpoložljivih sredstev po osnutku finaričnega načrta skupnosti ia gozdarstvo Slovenije za letošnje leto. V zvezi s sredstvi so bili udeleženci razpisa tudi seznanjeni s stališči odbora za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov, da se bodo zneski zaradi inflacije v teku leta valoriziral i. Razpisa za pridobitev sredstev za melioracije gozdov se je udeležilo 18 organizacij združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi. Zahtevki se nanašajo na sofinanciranje- melioracij malodonosnih gozdov in grmišč ter semenskih plantaž oziroma nasadov. O zahtevkih, ki so bili pregledani, je bilo sestavljeno poročilo, ki ga je obravnavala strokovna komisija za usmerjanje sredstev v melioracije gozdov in pogozdovanja ter gradnjo gozdnih cest na seji dne 18. 5. 1989. Glede na to, da so bili zahtevki usklajeni z razpisnimi pogoji, se je komisija z njimi strinjala. Ker je obseg sredstev t. i. ,>bencinskega dinarja((, ki je pri skupnosti za gozdarstvo Slovenije praktično edini vir za sofinanciranje gradnje gozdnih cest, zelo majhen, je odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih · odnosov sklenil predlagati skupščini te skupnosti, da se v letošnjem letu dodeli ta sredstva tistim območnim gozdnogospodarskim * Sklep je bil sprejet na 20. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije, dne 14. junija 1989. 350 G. V. 7-B/89 organizacijam, ki imajo najmanjšo odprtost gozdov z gozdnimi cestami in ki po obsegu pripadajočih sredstev predstavljajo 50% delež, drugo leto pa vsem ostalim območnim organizacijam. Na osnovi tega predloga bodo v letošnjem letu dodeljena ta sredstva naslednjim območnim organizacijam: SGG Tolmin, GG Kranj, GG Novo mesto, GG Brežice, GLG Murska Sobota in ZPMK Sežana. V razpisu je bil prej navedenim območnim organizacijam sporočen znesek pripadajočih sredstev za sofinanciranje gradnje gozdnih cest v letošnjem letu, izračunan na osnovi določil točke B 1.2 osnov in meril Pristojna komisija in odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pa skupščini tudi predlagata, da se 10% razpoložljivih sredstev za sofinanciranje gradnje gozdnih cest, ki se na osnovi določil ,točke B 1 .1 osnov in meril lahko dodeli za sanacijo posledic naravnih nesreč, v letošnjem letu dodeli Saškemu gozdnemu gospodarstvu Tolmin. Predlog sklepa o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z go?dnimi cestami je obravnaval odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov na seji dne 25. 5. 1989. S predlogom se je strinjal in predlaga skupščini skupnosti za gozdarstvo Slovenije, da ga sprejme. SKLEP TAJNIK SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Janez Trošt, dipl. ing. o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1989* l. Za varovalne in lesnoproizvodno manj pomembne gozdove na kraškem gozdnogospo- darskem območju se dodeli Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana 2.693.428.000 din in sicer za: 1. varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 2. gradnjo in vzdrževanje protipožarnih- zidov in presek 305.900.000 din 988.239.000 din 282.511.000 din 3. obnovo gozdov na pogoriščih 4. odkazilo 1.116.778.000 din 11. Za urejanje gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju se dodeli Zavodu 1.906.572.000 din. 111. Skupni obseg sredstev, ki jih bo za namene v točki l. in 11. v letu 1989 skupnost za gozdarstvo Slovenije zagotovila Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa znaša 4.600.000.000 din. PREDSEDNIK SKUPSČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Dušan Novak, dipl. ing. G. V. 7·8/89 351 OBRAZLOŽITEV k sklepu o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1989 Na podlagi in v skladu z določili 4. in 5. alineje 20. člena zakona o gozdovih je Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana poslal skupnosti za gozdarstvo Slovenije zahtevek za zagotovitev sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1989 za naslednja dela: A. 1. Pri varstvu gozdov pred boleznimi in škodljivci bo opravljenih 4.500 ur dela. 2. Izdelanih bo 18,00 km protipožarnih presek; vzdrževalna dela bodo potekala na protipožarnih zidovih v dolžini 7,1 O km in protipožarnih presekah v dolžini 113,25 km. 3. Obnovljeno bo 153,50 ha pogorišč in sicer s setvijo 153,00 ha· in s sadnjo 0,50 ha. 4. Odkazano bo 43,700 m3 gozdnega drevja. B. Pri urejanju gozdov bo v tem letu v rednem delovnem času opravljeno 19.800 ur in preko rednega delovnega časa 3.600 ur. Urejevalna dela bodo potekala v GGE Vremščica, Čičerija in Istra. Poleg tega pa bodo v tem letu zaključeni elaborati vseh ostalih GGE in opravljena potrebna dela za območni načrt 1991-2000. Zahtevek je obravnavala strokovna komisija za dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju na 7. seji dne 11. 5. 1989 in se z njim strinjala. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije je na svojem 20. zasedanju dne 14. junija 1989 obravnavala zaključni račun Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 in o tem sprejela naslednji Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1989 je skupaj s poročilom o zahtevku Zavoda obravnaval tudi odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov na seji dne 25. 5. 1989. S sklepom se je strinjal in ga posreduje v sprejem skupščini za gozdarstvo Slovenije. TAJNIK SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Janez Trošt, dipl. ing. " Sklep je bil sprejet na 20. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije, dne 14. junija 1989. 352 G. v. 7-8/89 YU ISSN 0017-2723 lik 09/89 LJublJana Slevenii~ STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1989 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 353 Franc Perko Ekološka niša in gospodarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa The Ecologic Niche and the Economic Signi- ficance of the Spruce Tree in the Fir-Beech Natural Sites of the High Karst 380 Georg Sperber Gojenje gozdov kot varstvo narave? 392 Jani Bele Smrekovega semena bo dovolj 397 Iz domače ln tuje prakse 398 Vesna Tišler Terpeni v smrekovih iglicah 400 Strokovna srečanja 404 Iz tujega tiska 406 Pojasnilo k prispevku o MHE Zadnjlca 407 Naši nestorjl Naslovna stran: Marjan Močivnik: Greben Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marl zgornja višina lll 20 22 .26 28 30 32 G. V. 9/89 365 Če želimo doseči ustrezno visoke končne zaloge in visok prirastek, ni dopustno z redčenji zniževati števila dreves v 1 . in 2. socialnem položaju po 70. letu starosti, hkrati pa je vsaj za določeno obdobje po- trebno ohraniti kot rezervo in za proizvodnjo del dreves iz 3. socialnega položaja. V mlajših sestojih smreke je zato potrebno opraviti visoka redčenja, v poznejših obdo- bjih pa preiti vse bližje načelom nizkega redčenja, ko se iz sestaja odstranjujejo le osebki z majhnimi prirastki, ki jih tvorijo predvsem socialni položaji 4 in ·s ter delno 3, in pa vse drugače prizadeto drevje. 5.9. Zgornja višina in lesna proizvodna sposobnost rastišč O tesni zvezi med zgornjo višino in pro~ izvodnjo sposobnostjo rastišč nam pričajo številne sestojne tablice, ki imajo kot enega najpomembnejših vhodov za določitev bo- nitete rastišča višino določenega deleža najmočnejših dreves v sestoju pri določeni starosti. Tako je tudi Kotar (KOTAR 1980) za smrekove gozdove na naravnih rastiščih v Sloveniji ugotovil tesno zvezo med zgor- njo sestojno višino ter lesno proizvodnjo na danem rastišču (R 0.73). Podobno smo ugotavljali odvisnost med zgornjo višino in skupno lesno proizvodnjo tudi za smrekove sestoje na jelovo-bukovih rastiščih viso- kega krasa. Skupna proizvodnja do časa izvajanja analize na terenu, ki zajema poleg obstoječe zaloge še redčenja v zadnjih 50 letih (ki predstavljajo 81% vseh redčenj do te dobe), ima z zgornjo višino naslednjo povezavo: Skupna proizvodnja danes 178.467 42 + O. 716284 Hzg2 Korelacijski koeficient R O. 70 tudi v na- šem primeru kaže na tesno povezavo. Na drugi strani pa smo ugotavljali tudi pove- zavo celotne lesne proizvodnje do zrelosti sestaja in zgornje višine in ugotovili nasled- njo zvezo: Skupna proizvodnja do zrelosti = 83.135 + 0.93305 Hzg2 s korelacijskim koeficientom R = 0.73 Tudi za smrekove sestoje na jelovo-bu- kovih rastiščih velja torej visoka stopnja odvisnosti med zgornjo višino in skupno lesno proizvodnjo, kot je to ugotovila že vrsta avtorjev. 366 G. V. 9/89 Pri bonitiranju rastišč se v svetu v vse večji meri uporablja tako imenovana me- toda rastiščnih indeksov (site index). To so metode bonitiranja, ki temelje na zgornji višini sestaja. Vendar pa so raziskave v svetu in tudi pri nas pokazale, da so še vedno precejšnje razlike v celotni lesni proizvodnji lesa med sestoji, ki uspevajo na različnih rastiščih in imajo isti rastiščni in- deks, torej enako zgornjo višino pri isti starosti. Te razlike niso ravno velike, so pa kljub temu pomembne. Pri isti zgornji višini praviloma raste v gorskih gozdovih na enoti površine več dreves kot na nižinskih rasti- ščih istega bonitetnega razreda in zato je tudi celotna lesna proizvodnja znotraj istega višinskega razreda višja v gorskih gozdovih kot v nižinskih. Zaradi tega so prirastoslovci uvedli tako imenovano raven proizvodnosti. Lahko bi rekli, da je zgornja višina odsev 'navpičnih učinkov', raven proizvodnosti pa 'vodoravnih učinkov' rastišč. Kolikšni so ti 'vodoravni učinki' ali razlike med proizvod- nostnimi ravnimi, vidimo, če pri enaki zgor- nji višini primerjamo celotno lesno proizvod- njo različnih sestojev. Višja raven proizvod- nosti seveda daje tudi višje prirastka sesto- jev. Na naših ploskvah smo pričakovali tesno zvezo med tekočim prirastkom in lesno zalogo oziroma temeljnico, vendar so bili rezultati nepričakovani, z nizkimi korela- cijskimi koeficienti, ki so bili obenem še neznačilni. Ko pa smo za rastišča, ki imajo enako stare sestoje, izračunali Hart-Beckingov in· de ks razdalje med drevesi (KOT AR 1985), smo za ta rastišča dobili zvezo med indek- som razdalje med drevesi (S%) in tekočim prirastkom: S% 1 OO V 1 0000/N h N- število dreves 1., 2. in 3. socialnega razreda na 1 ha h - zgornja višina sestaja v m Za Abieti-Fagetum din. elymetosum: Tekoči prir. 0.51114- 0.01871 S2 R = 0.43 Za Abieti-Fagetum din. omphalodeto- sum: Tekoči prir. = 18.99767 - 0.02681 S2 R = 0.42 Smrekovi sestoji na rastišču A-F din. elymetosum imajo pri starosti po ploskvah 84-86 let S% 13.3079 - 16.0946, smrekovi sestoji na rastišču A-F din. omphalodeto- sum stari 80-83 let pa S% 15.2891 do 18.0528, kar potrjuje trditve, da imajo višje ležeči smrekovi sestoji (A-F din. elymeto- sum 1000 m nadmorske višine) večjo gostoto kot nižje ležeči smrekovi sestoji (A-F din. omphalodetosum - 650 m nad- morske višine), saj nižja vrednost S% po- meni večje, višja vrednost pa manjše število dreves na ha. 5.1 o. Primerjava lesno proizvodne s poM sobnosti smrekovih kultur in naravnih sestojev na jelovo-bukovih rastiščih Proučevali smo rast in razvoj smrekovitJ sestojev na jelovo-bukovih rastiščih, kjer sta jelka in bukev glavni graditeljici sesto- jev. Na rastišču A-F din. lycopodietosum bukev nadomešča smreka, na rastišču A-F din. clematidetosum je bukev prav tako zastopana v manjši meri, glavna graditeljica sestoja pa je jelka. Opraviti primerjavo rast- nosti med smreko ·;n jelko ter bukvijo na istih rastiščih pa sploh ni tako preprosta naloga. Primerjavo med smreko in bukvijo je možno opraviti dokaj zanesljivo, saj imamo danes vrsto bukovih sestojev v op- timalni fazi tako na rastišču A-F din. elyme- tosum kot na A-F din. omphalodetosum. Tu smo si poleg primerjav dejanskih podat- kov pomagali tudi s tablicami donosov, s tem da smo vhode poiskali preko zgornjih višin. Primerjave z jelko pa so veliko težav- nejše, saj danes praktično nimamo ohranje- nega sestoje jelke primerljive starosti, go- stote in vitalnosti in smo si zato pomagali s podatki iz gozdnogospodarskih načrtov, ki so bili izdelani v letih 1954-1964 in s podatki Tregubova {TREGUBOV 1957). Rezultate vseh možnih primerjav med proizvodno sposobnostjo jelke in smreke lahko strnemo v pričakovano ugotovitev, da je lesnoproizvodna -sposobnost jelke nekaj višja lmt pa smreke na istem rastišču. Seveda to velja le za vitalne jelove sestoje, medtem ko sedanji nevitalni, ki so na drugi strani tudi občutno starejši kot današnji smrekovi, po lesnoproizvodni sposobnosti občutno zaostajajo. Primerjavo med lesnoproizvodno spo- sobnostjo smreke in bukve smo opravili na osnovi primerjav podatkov iz naših ploskev za smreko in iz raziskovalnih ploskev (KO- TAR 1987) za rastišče Abieti-Fagetum din. omphalodetosum, ter s tablicami donosov z ustreznimi vhodi na osnovi zgornjih višin za rastišča Abieti-Fagetum din. omphalo~ detosum, Abieti-Fagetum din. elymetosum ln Abieti-Fagetum din. mercurialetosum. Za ugotovitev SI smo za smreko uporabili po 9 podatl>Še nikoli ni bilo o ekologiji toliko govora, kot danes in še nikoli nismo tako malo vedeli o tem, kaj manjka našim ne naravnim gozdovom. To je namreč postopna gozdno- gojitvena preobrazba k večji notranji stabil- nosti, torej naloga, ki se po svoji razsežnosti lahko primerja z nalogami gozdarskih pio- nirjev pred 150 do 200 leti« (MUDLER 1986). Tudi Seitschek, referent za gojenje gozdov pri bavarskem gozdarskem mi~ nistrstvu, ima vzgojo stabilnih gozdov za osrednjo nalogo pri gojenju, kajti katastrofe, kot so vetrolomi, snegolomi, napadi škodlji- vih žuželk jasno razkrivajo slabosti naših gozdov. Že več desetletij količina posprav- ljenega poškodovanega lesa po takih kata- strofah predstavlja četrtino vsega poseka na Bavarskem, v deželi Rheinland-Pfalz pa 30-40 %. Katastrofe pa so bile posebno pogoste v zadnjem desetletju. Izmed dreve- snih vrst je prizadeta posebno smreka, pa tudi bor. Listavci so se izkazali za mnogo bolj stabilne. Dežela Unterfranken, kjer je veliko listavcev, je mnogo manj prizadeta. Sedanje poškodbe zaradi onesnaženega zraka zaenkrat niso zahtevale kakšnih več­ jih posekov poškodovanega lesa (SEIT- SCHEK 1988). Pa vendar se tako rado zgodi, da »onesnaženemu« zraku oz. emi- sijam pripisujemo krivdo za vse, tako med drugim za slabo naravno pomlajevanje bu- kve, za vetrolome in snegolome. V našem hitro potekajočem času pozabljamo, da je bilo že nekdaj veliko škode in neuspehov v nemških gospodarjenih gozdovih (MOL- DER 1986). Seveda so sedanje škode zaradi onesna- ženega zraka smrtna nevarnost za gozdo- ve. So posledica naše civilizacije, ki je tako močno odvisna od tehnike. Toda samo družba in tehnični napredek lahko rešita gozdove pred to škodo. A ekološka nesta- bilnost naših nenaravnih gozdov je posle- dica dvestoletnega nenaravnega gospodar- jenja po metodi dobnih (starostnih) razre- dov gozda. Gozdarstvo mora to spremeniti. O VREDNOSTI STARIH GOZDOV ZA VARSTVO NARAVE Raznolikost živega sveta v starih gozdovih V zreli dobi gozda in na začetku t. i. faze razpadanja število rastlinskih in živalskih vrst doseže svoj vrhunec. To velja seveda za naravne gozdne življenjske združbe. Toda, če jih primerjamo s pragozdovi, pose- kama naravne gozdove že v prvi polovici njihove naravne življenjske dobe. Z gle- dišča varovanja biotipov in vrst bi si torej morali prizadevati, da bi čim več gozdov G. V. 9/89 381 doseglo čim višjo starost in da bi tudi faza staranja in pomlajevanja čim dlje trajala. Mlade razvojne stopnje enodobnega goz~ da, to so mladja, gošče, drogovnjaki, so življenjski prostor le majhnemu številu vrst. Vzemimo za primer domače vrste ptic. V stopetdesetletnem sestoju bukve in gradna z začenjajočim se pomlajevanjem v skupi~ nah so v Steigerwaldu na desetih hektarjih našli sedemnajst različnih gnezdečih vrst ptic. Poleg so na nekdanji golo~ečni površi- ni, porasli s petnajst let starim pionirskim gozdom trepetlike, breze in vrb,. našli le devet takih ptičjih vrst na desetih hektarjih. V naravnem gozdnem rezervatu na istem rastišču, kjer so rasla do 250 let stara bukova drevesa in kjer ni manjkalo umirajo~ čih in mrtvih dreves so našli na desetih hektarjih 24 ptičjih vrst. če se število vrst s starostjo gozda pove- čuje, se gostota naseljenosti po številu gnezdečih parov s starostjo gozda le malo spremeni. V omenjenem primeru imamo v starem sestoju šest gnezdečih parov na hektar, na nekdanji goli površini s pionir~ skim sestojem 5,3 in v naravnem rezervatu 6,3 para na hektar. Opazovanje ptic je razmeroma preprosto. Ptice so zelo primerne kot kazalec števila vrst v določenem življenjskem prostoru. Mladi gozdovi so prostor za ptice, ki gne~ zdijo na tleh, kot je npr. drevesna cipa, ali so prebivalci grmišč, npr. črnoglavka, vrtna penica, siva pevka. Navadno imamo pri tem opraviti z vrstami, ki jih najdemo tako rekoč povsod in ki niso ogrožene. Najmanj ugodna razvojna stopnja gozda za ptice, . tako po številu vrst kot po gostoti naseljeno~ sti sploh, so drogovnjaki. Prebivalci drevesnih krošenj, kot je kra- gulj, sršenar, kanja in prebivalci debel, kot so različne vrste žoln, in uporabniki dreves- nih duplin, kot so duplar, koconogi čuk, sinice, muharji, potrebujejo stare gozdne sestoje. Čim večja je ptičja vrsta, tem večja drevesa praviloma potrebuje. Tako se veliki detel in uporabniki njegovih duplin, kot so velika sinica in črnoglavi muhar zadovoljijo že s šestdesetletnimi gozdnimi sestoji. Za črno žalno in stanovalce duplin, ki pridejo za njo, kot so duplar, lesna sova in koco nogi čuk itn. so zanimivi šele nad. sto let stari sestoji. 382 G. V. 9/89 Samo v starih gozdovih so ohranjene vrste iz ))rdeče listecc ogroženih vrst Vrste, katerih obstoj je ogrožen ali ki celo izumirajo, uvrščamo na t. i. »rdeče liste«. Od 219 gnezdečih ptičjih vrst, kolikor jih v Zvezni republiki Nemčiji redno najdemo, jih 86 spada med »ogrožene« in ••izumirajo- če". 24 vrst na tej rdeči listi potrebuje gozd za svoj obstoj. V narodnem parku Bavarski gozd je lepo ponazorjen pomen starosti gozdnega sestaja za ohranitev ogroženih vrst. V gozdnem mladju in goščah sploh ne najdemo ogroženih ptičjih vrst. v drogovnja- kih gnezdi zelo ogrožena vrsta- skobec- a obilne možnosti gnezdenja v drogovnjakih očitno ne zmanjšujejo njegove ogroženosti. V debeljakih naletimo že na osem vrst z rdeče liste; v gospodarskih gozdovih, kjer ne sekajo, je do enajst, v pragozdu podob- nih ostankih starih mešanih gorskih gozdov pa do štirinajst ogroženih vrst. Prekomerna razmnožitev miši in parkljaste divjadi v mladih gozdovih V pragozdovih naših zemljepis.nih širin močno prevladuje stopnja zrelosti, na mlade razvojne stopnje 9ozda naletimo le na majhnih površinah. Se najbolj so tem pragozdovom podobni prebiralni gozdovi z visoko lesno zalogo. V naših sedanjih go- spodarskih gozdovih je delež mladij, gošč in drogovnjakov nenaravna velik. Zato ni čudno, da živalske vrste starih gozdov ne- varno nazadujejo, pa naj bodo to gozdne kure, divji petelin in gozdni jereb ali redke vrste žoln, kot je srednji detel, tropski detel ali pa duplar, mali sko~ik in ko~~nogi čuk .. Zivalske vrste mladrh razVOJnih stopenJ gozda pa se tako lahko prekomerno raz- množijo. Velike težave povzroča občasna prenamnožitev gozdnih miši, kot so gozdna krtica, poljska in gozdna miš. Prav tako je problem mladih gozdov in problem našega stoletja sploh prenarnnožitev srnjadi in jele- njadi. Iz severne Amerike poznamo prime- re, ko so posekali pragozdove duglazije in tuje (Thuja sp.), v mladih sekundarnih go- zdovih pa se je v nekaj številčnost črnore­ pega jelena tudi do dvajsetkrat povečala. Pomen starosti gozda za ohranjanje ži- valskih vrst je večji od pomena mešanosti drevesnih vrst. Tako je star borov nasad ali celo stara smrekova monokultura za ohra- njanje živalskih vrst pomembnejša od mla- dega mešanega gozda z vsemi rastišču primernimi drevesnimi vrstami listavcev. če stare drevesne nasade posadimo s primer- nimi vrstami listavcev in jih nato polagoma presvetlimo in pospravljamo, ohranjamo trenutno prednost starih drevesnih nasadov in hkrati zasnavljamo bolj stabilne in zdrave mešane gozdove, ki bodo kasneje veliko pripomogli k ohranjanju ogroženih vrst. Pri primerljivi starosti imajo seveda se- stoji domačih in rastišču primernih dreves- nih vrst več živalskih in rastlinskih vrst kot sestoji rastišču neprimernih vrst ali celo eksotičnih iglavcev. Stari obvodni logi, gor- ski mešani gozdovi, bukovo-hrastovi go- zdovi, srednji gozdovi z veliko nadstojnih dreves so pri varovanju biotopov in vrst v gozdovih najbolj pomembni. Raznolikost življenja v mrtvem Jesu V prezrelih naravnih gozdovih - na stop- nji razpadanja -je veliko bolehnih, umirajo- čih in mrtvih dreves. Prav pomanjkanje odmrlega lesa ustvarja razliko med starimi sonaravnimi gospodarskimi gozdovi in med pragozdom. Razpadajoči les je življenjski prostor za celo množico gliv, hroščev {polo- vica vseh vrst hroščev je sploh navezana na mrtev les), lesnih os, mravelj itn. ln te žuželčje vrste so hrana žolnam, sinicam in brglezom. Bolni in gnili les dajeta v duplih živečim živalim zavetje in gnezdišče. Zolne, ki so specialisti za obdelavo lesa, si tu naredijo votline za gnezdenje in prenočevanje. Po- samezne ptičje vrste se pozneje vselijo vanje in so odvisne od njih. Prostorne votline črne žalne naselijo prebivalci votlin kot so duplar, lesna sova, koconogi čuk, kavka in nekdaj tudi zlatovranka, ki je medtem izumrla. Tudi majhne vrste: brglez, pogorelček (rdečerepka), črnoglavi muhar in belovrati muhar, velika sinica, plava sini- ca, netopirji jih uporabljajo za poletna gnez- dišče. Hudournik lahko v njih celo prezimi. Sršeni in čebele gradijo v njih velika satovja. Brezupen položaj nemškega varstva narave L. 1986 je bilo v Zvezni republiki Nemčiji 2380 področij zavarovane narave s skupno površino 280.000 ha, to je 1,1 % skupne površine. K temu moramo prišteti tri na- rodne parke s 35.000 ha ali O, 1 % skupne površine. Varovanje gozdnih ekosistemov je pri tem daleč najpomembnejši cilj teh območij! Toda samo 80.000 ha površine območij zavarovane narave in 10.000 ha površine narodnih parkov uživa polno var- stvo narave, tam so prenehali kmetijsko in gozdarsko izrabljati tla, prenehali z lavam in ribolovom. Torej le 0,3 do OA% državne površine uživa polno varstvo narave {ERZ 1987). V zadnjih letih se je. število območij z zavarovano naravo opazno povečalo -leta 1961 jih je bilo samo 738- toda povprečna zavarovana površina je vedno manjša in ta območja so tako bolj občutljiva za moteče vplive. Leta 1936 je bilo 98 takih območij s povprečno 1044 ha površine, leta 1961 jih je bilo 738 s povprečno 233 ha in leta 1986 2380 s povprečno 125 ha površine. Ob pregledu 514 zavarovanih območij so ugotovili, da je v treh četrtinah primerov narava slabo ohranjena ali celo »uničena<< (HAMANN IN PRETSGHER 1985). Po izsledkih kartiranja so na 4 do 8% površine Zvezne republike Nemčije biotopi, ki so posebej vredni zaščite in ki bi si z vidika varstva narave zaslužili polno zašči~ to. Ob teh žalostnih razmerah varstva nara- ve, ki jih spremlja dramatična izguba rastlin- skih in živalskih vrst, je razumljivo, da si uradno in organizirano varstvo narave želi novih popolnoma zavarovanih površin predvsem gozdnih. Meje za polno vastvo narave Varstvo narave si mora prizadevati, da učinkovito zavaruje do sedaj izločena zava- rovana območja pred izrabo, npr. gozdnim gospodarjenjem, lovom, rekreacijo. Prav tako bi bilo več kot potrebno, da bi imeli še en narodni park, v katerem bi zavarovali najpomembnejši naravni ekosistem naših zemljepisnih širin, to je bukov gozd. Pa vendar so možnosti za nove rezervata s polnim varstvom narave ozko omejene. Tudi če bi dosegli ideal varstvenikov nara- ve, to je polno varstvo na 4 do 8% površine vse države, kjer imamo varovanja vredne biotope, bi ti otočki pomenili hudo malo v morju »urejeno gospodarjenih« agrarnih G. V. 9/89 383 step in drevesnih nasadov, zato ne bi mogli rešiti ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Nemška dežela je pregosto naseljena. Že stoletja gozdove intenzivno izrabljamo in smo jih tako temeljito spremenili. Zvezna republika Nemčija lahko v svojih gozdovih zadovolji le dobro polovico potreb po lesu, preostalo polovico mora uvažati. Če zmanjšamo lastno preskrbo z lesom zaradi velikopoteznega polnega varstva na- rave, potem bi bilo treba še več lesa uvaža- ti, kar bi še bolj prizadelo gozdove v deželah v razvoju. Tam na.rnreč drugače kot pri nas gozd v glavnem še vedno brezobzirno izko- riščajo. Izrabi gozda sledi krčitev in naseli- tev domačinov, vse to pa pomeni uničeva­ nje gozda na velikih površinah ter naglo propadanje gozdnih tal, kot nam to pona- zarja grozljiva usoda tropskih deževnih goz- dov. V našem zmernem pod neb ju so posebno dobre razmere za okolju primerno in nara- vovarstveno usmerjeno gozdarstvo. Z nemškimi gozdovi že dvesto let gospo- darimo po načelu trajnosti, torej ne sekamo več lesa, kot ga prirašča. Ze takoj na začetku sodobnega gozdarstva naletimo na zamisel o trajni izrabi gozda. Do·teh spoznanj smo prišli po več stolet- jih bolečlh izkušenj pri zlorabah naših goz- dov. ln to je najpomembnejše spoznanje, ki ga lahko na podlagi naših dolgotrajnih izkušenj pri uničevanju naravnega okolja posredujemo ))razvijajočim« se narodom. Tu bi lahko začeli plačevati odškodnino, ki jo najrazvitejše države dolgujejo tistim, ki so jih izkoristile. Naša naloga je, da člove­ štvu pokažemo poti, po katerih naj bi goz- dove v skladu z naravo trajno izrabljali, ne da bi pri tem uničevali tla, rastlinski in živalski svet. Trajno gospodarjenje z gozdo- vi, kot se je uveljavilo v Nemčiji, nam odpira veliko možnosti za tako naravovarstveno gospodarjenje. V primerjavi s kmetijstvom in lesnimi plantažami v primorskih deželah pri tem ni treba dodajati veliko energije. Obdelava tal, gnojenje, uporaba pesticidov so le izjema. Z umetno selekcijo pridobljeno seme in sadike so malo pomembni. Že najmanj sto let poznamo načine sonarav- nega gospodarjenja, ki se lahko izognejo pogubnosti dobnih starostnih razredov in golosekov. S temi spoznanji lahko gozdove 384 G. V. 9/89 ohranimo in jih obnovimo, tako kot ustreza hotenjem gozdnih posestnikov in splošnim koristim. Naravovarstveno gozdarstvo na vseh površinah je za ohranitev biotopov in vrst koristnejša kot nekaj otočkov ohranje- nih biotopov v morju ,,urejenega gospodar- jenja« v propadajoči krajini. Nekaj podobnega poskušajo že v kmetij- stvu. Urejeno varstvo narave ne zahteva opustitve velikih površin manj donosnih kmetijskih zemljišč, ampak si prizadeva, da bi na njih gospodarila družinske kmetije po ekoloških načelih in okolju primerno. Sedaj od varstva narave pričakujemo, da bo v gozdu spoznalo možnosti sonarav- nega gospodarjenja, jih podprlo in uzakoni- lo. Drugače kot v kmetijstvu gozdarstvo že dolgo pozna sonaravne načine gospodarje- nja in jih je v praksi že dobro preskusilo. Z znanstvenimi raziskovanji je potrjena nji- hova gospodarska prednost. Prirastoslovna raziskovanja kažejo, da je donosnost v sonaravnem gozdu večja kot v enodobnem. Stabilnost sonaravnih oblik gozda je pre- pričljivo prestaJa svojo preizkušnjo v vihar- jih, snegolomih in v letih s katastrofalnimi napadi škodljivcev. že dolgo znan gozdarski načrt: Gozd kot varstvo narave 14. decembra 1928 je imel svetnik dr. Rebel, referent za gojenje gozdov, urejanje gozdov in varstvo narave pri bavarski vladi, zelo pomembno predavanje za bavarsko zvezo za varstvo narave (prvi predsednik te zveze je bil gozdarski botanik profesor von Tubeuf). Pri tem je rekel: ,,Ne varstvo narave v gozdu, ampak raje gozd kot var- stvo narave. Pri tem predpostavljam, da gozd ne sme biti umetna tvorba, ampak mora biti ne glede na svojo gospodarsko namembnost nekaj naravnega, imeti mora nekaj prvobitnega, v njem morata vladati raznolikost in spreminjanje ... «. ))Zgradba gozda naj bo mešana, razno- dobna, raznolika, od tal do vrhov krošenj primerno gosto izpolnjena, pri tem naj bosta izraba in obnavljanje gozda stalna, malopo- vršinska, v pasovih ali šopih, čim bolj pod zastorom starih dreves in z naravno nase- menitvijo. « ))Naš gozd ne prenese uniformiranosti: raznolik, bogat z vrstami in oblikami naj ostane ali postane. Nekaj divjini podobnega mora biti tudi v gospodarskem gozdu, sicer se njegova narava zaduši v izumetničeno­ sti.« Gospodarjenje z gozdovi nam je dolžno zagotoviti lepoto in varstvo narave ter kra- jine. Kar naj bi bilo gospodarsko, mora biti predvsem sonaravne. .,Goloseki in pogozdovanja na velikih površinah so v iglastem gozdu velika napa- ka, v listnatem pa gozdnogojitveni smrtni greh .. ·'' ,,če je gojenje gozdov gojenje na visoki ravni, je to že varstvo narave.« ln če je tako, potem velja tudi: ••Gozd ne potrebuje olepševalnega društva in načel­ nika varstva narave ... « Toda Rebel je bil naklonjen tudi varstvu narave v ožjem smislu, to je polnemu var- stvu narave v rezervatih: )}Odkar imam čast, da sem referent za varstvo narave, je uprava državnih gozdov dala že neka.i po- bud in je tudi sama veliko gozdnih področij razglasila za rezervate. Ti so veliki in majh- ni, z različnimi stopnjami zaščite - od ome- jitev izrabe pa do popolne prepustitve na- ravnemu razvoju.« Pri tem Rebel razlikuje: a) velika pogojna območja zavarovane narave, kot so Berchtesgaden, Karwendel, b) velike ljudske naravne parke srednje velikosti z velikim obiskom in c) majhne posebne rezervate, ki so na- menjeni predvsem za znanost in umetnost in kjer je obisk omejen. Manjka nam še velik narodni park, kot ga ima Švica, kjer ni slišati udarcev sekire, zamahov kose, strelov iz lovske puške in kjer ni pašne živine. Tako je Re bel že naštel današnje katego- rije zavarovanosti in namembnosti. Državni zakon o varovanju narave iz l. 1935 je pripomogel k temu, da so bili doseženi nekateri cilji, predvsem ustanovitev velikih območij zavarovane narave in razglasitev naravnih spomenikov. Šele v novejšem času so bili urejeni Reblovi »ljudski parki«, zavarovani njegovi »majhni posebni rezer- vati•c v obliki naravnih gozdnih rezervatov in nazadnje je bil kljub znatnemu odporu bavarske uprave državnih gozdov l. 1970 ustanovljen narodni park Bavarski gozd. Gozdarji Rebla še danes visoko cenijo kot gozdnogojitvenega klasika, vendar se njegovo naravovarstveno gojenje gozdov v praksi ni dovolj uveljavilo. V najboljšem primeru se je uresničilo na nekaj odstotkih gozdne površine, sicer pa smo morali med- tem doživeti huda nazadovanja - tja do golosečnega gospodarstva in nekulture iglastih nasadov, kar je že Rebel imel za davno preživelo. Stanje gozda se je med- tem, ne glede na umiranje gozda zaradi onesnaženega zraka, gotovo poslabšalo: naravne oblike gozda, kot so mešani gorski gozdovi bukve, jelke in smreke ter gozdovi bukve in hrasta, so na velikih površinah degradirane v nasade iglavcev. Srednji gozdovi z njihovim bogastvom redkih dre- vesnih vrst so se z državnimi subvencijami spremenili v iglaste umetne nasade. Zadnje ostanke obvodnih logov so izkrčili za koru- zne njive ali pa jih prekrili z naselji in cestami. Golosek je še vedno prevladujoč način pomlajevanja nemških gozdov. Gozdarsko naravovarstveno misel svet- nika Rebla je natačneje določil gozdar in kasnejši profesor von Vietinghoff-Riesch v svojem delu Gozdarsko oblikovanje krajine, ki je izšlo l. 1940. V njem razkriva pomen takrat še zelo razširjenih močvirij in barij za vodno gospo- darstvo, rastline in živali, pomen resišč z brinjem ter pustih površin. Pri njihovem kultiviranju priporoča zmernqst. Svari pred možnostjo, da bi nemška gozdnata krajina v vnašanjem eksotičnih vrst in naseljeva- njem tujih živalskih vrst nazadovala ))v ponesrečeno mešanico arboretuma in ži- valskega vrta«. Visoko ceni vrednost starih dreves, ki so jih nekdaj pogosteje zaščitili kot ))naravne spomenike«. (Pojem ))naravni spomenik« je l. 1819 prvi uporabil Aleksan- der von Humboldt.· Gozdar Gottlieb Konig je l. 1849 zahteval: )) Redka, posebno velika in mogočna drevesa in sestoje moramo ohranjati, kolikor se da ... če enkrat do konca uničimo mogočne ostanke pradavni- ne, ne bo ostalo ničesar, kar bi v prihodnosti lahko opozarjala na zvesto upoštevanje večnih naravnih zakonov). Toda von Vietinghoff-Riesch je pozornost namenil predvsem naravovarstvenemu rav- nanju z gospodarskim gozdom: »V zamisli o trajnem gozdu je utemeljena zahteva po sonaravnem gospodarjenju z gozdom in po sonaravnih oblikah gozda. Tako ravnanje z G. V. 9/89 385 gozdom se v mnogih primerih ujema z načeli nege krajine. cc "Bolj kakor druge oblike gozda kaže prebiralni gozd tudi bo- gastvo in uravnoteženost živalskih življenj- skih združb ... cc Von Vietinghoff-Riesch se je zavedal, kal•femelšla- gac<, da bi v praksi uveljavil svojo zamisel o šopasto in skupinsko mešanem enodob- nem gozdu. V bavarskih državnih gozdovih so metodo uvedli kot obvezni gozdnogojit- veni postopek, vendar so bili uspehi zelo skromni. Pozneje so izumili celo množico gozdno- gojitvenih postopkov, ki so izhajali iz Gayer- jeve zamisli in so se hoteli izogniti slabim stranem t. i. ))femelšlaga((. Začelo se je s ••senčna robno sečnjo, ki jo je izumil goz- darski znanstvenik in poznejši direktor wur- ttemberške uprave Christoph Wagner, na- daljevalo pa do robnega >~femelšlagac< in kombiniranega postopka, ki je še danes v rabi v bavarskih državnih gozdovih. Vendar so bili vsi ti ••sonaravni(( nac1n1 obnavljanja gozda le različice pri reševanju l)trajni gozd(( Čisto drugače si je Gayerjeve zamisli razlagal Alfred Moller, profesor za gojenje gozdov na gozdarski akademiji v Eberswal- du. Njegova "zamisel o trajnem gozdu« se opira na Gayerjeve misli - kot v tehle navedkih: »IZ narave gozda moramo spo- znati zahtevo in zakonitost stalnosti in stroge kontinuitete.« ))V harmoniji vseh v gozdu delujočih sil je skrivnost produkcije.u Drugače kot pri vseh dosedanjih gozdnogo- jitvenih postopkih, ki so se ukvarjali pred- vsem s pomlajevanjem gozda, Moller močno poudarja nego gozda. Zahteva •>go- spodarjenje z visokimi lesnimi zalogami in prirastki«. ••Trajni gozd sploh ne pozna pojma pomlajevanje« (MOLLER 1922). Moller je postavljal naslednje zahteve, ki jih je povzel iz načina gospodarjenja gozdnega posestnika von Kalitscha v Barenthorna: - ravnotežje vseh sestavnih delov goz- da, - zdravje in aktivnost tal, mešanost gozda, - raznodobnost, - lesna zaloga, ki vedno in povsod us- treza zahtevam po vrednostni proizvodnji (obstajati morajo drevesa, ki prevzemajo vlogo posekanih dreves). Zaradi Mollerja je postal gozd v Baren- thornu znan po vsem svetu. Gibanje za trajni gozdi ki se je začelo z Mollerjem, se je kasneje moralo razvijati brez njega, saj je ta kmalu umrl. Zamisel o trajnem gozdu je v dvajsetih in tridesetih letih povzročila velike spore v strokovni literaturi. Mollerjevi posnemovalci pojma niso znali jasno določiti. Krutzsch in Week (1935) sta namesto obrabljenega izraza »trajni gozd« (Dauerwald) uporabila G. V. 9/89 387 oznako >>sonaravni gospodarski gozda (na- turgemasser Wirtschaftswald). »Sonaravne(( rešitve problema Očitno grobo nasprotje med slabim sta- njem naših godzov in med visokimi pričako­ vanji družbe sili državne gozdne uprave k ukrepanju. Že več let si na splošno spet prizade- vamo za sonaravnost. Najpomembnejše merilo je pri tem delež drevesnih vrst iz ustrezne naravne gozdne združbe, kar v glavnem pomeni večji delež listavcev (BURSCHEL 1987, WEIDENBACH 1984, EDER 1986, SEITSCHEK 1988). Več listavcev v mešanih sestojih, po možnosti naj se ti naravno pomlajujejo (višje obhodnje) take cilje varstvo narave gotovo z veseljem pozdravlja. Toda v ZR Nemčiji še ni odločilnega preobrata k sona- ravnejšim oblikam gozda, za kar si prizade- vamo že od Gayerjevih časov in ki naj bi segale tja do >•trajnega gozda« in prebira- nja. »Strah zbujajoče je, da Gay er za večino gozdarjev očitno sploh nikoli ni živel. Posta- vili so mu sicer spomenik iz kamna in brona, toda njegovih zamisli in teorij niso razvijali in uvajali v prakso. Gozda niso rešili prisilnega jopiča - pospravljanje go- zda ob koncu obhodnje kar duši naravne proizvodne moči v gospodarskem gozdu. Tega edinega dostojnega spomenika Gayerju niso postavili(( je l. 1937 ugotavljal Ammon, znameniti švicarski izvedenec za prebiralni gozd. Torej do preobrata ni prišlo. Vrnitev k sonaravnejšim gozdovom, kot je npr. prebi- ral ni gozd, se ni posrečila. Danes »sonarav- ni cc smeri ustreza Gayerjeva predstava o mešanem gozdu, ki je seveda izpopolnjena z novimi spoznanji o rastiščih in zanje primernih drevesnih vrstah. Pri tem si po- magajo, kolikor si pač morejo, s sonaravnim načinom pomlajevanja - z robno ali za- storno sečnjo. Toda pri tem se krčevito držijo domnevno nepogrešUive dediščine velikih gozdarskih časov preteklih stoletij, kot je načelo enodobnosti in dobnih razre- dov, obhode nj in vsega, kar spada zraven. Po preteku obhodnje sestoj bolj ali manj hitro pospravijo, pri tem pa radi še pohitijo. 388 G. V. 9189 Drevesa, ki so jih izdolble žalne, kot kazalec za sodobno trajnost gospodarjenja? Enodobni gozd je že od vsega začetka urejen tako, da zagotavlja trajnost donosov. Toda danes je načelo trajnosti mnogo širše, tako da obsega trajnost, stalnost in enako- mernost družbenih, gospodarskih, krajin- skih in drugih koristi gozda (SEITSCHEK 1988). Tem zahtevam enodobni gozd ne more več popolnoma ustrezati. Tako načrti vlog gozda za gozdove s posebnim name- nom, kot so gozdovi za zaščito proti plazo- vom ali močno obiskani rekreacijski gozdo- vi, najraje predpisujejo raznodobne, po možnosti prebiralne strukture, ki naj bi vo- dile k t. i. trajnem gozdu. Tudi varstvo narave zaradi nege biotopov in ohranitve vrst podpira trajni gozd. Naj spet navedem primer za gozd značilne črne žalne: ta za izdal avo svojih velikih duplin za gnezdenje potrebuje bukve, stare najmanj sto let. V enodobnem gozdu vsi sestoji, stari manj kot sto let, ne pridejo v poštev kot biotop za žalno. Če bukove sestoje posekama pri 120 ali 140 letih njihove starosti, je za gnezdenje žalne in številnih vrst, ki uporabljajo žolnino duplo. neprimernih 5/6 oziroma 5/7 vseh enodob- nih bukovih sestoj ev! Po zaslugi varstva narave se je v držav- nih gozdovih dežele Hessen uveljavil )>pro- gram otokov starega gozdau, ki je zelo nezadovoljiva rešitev. Nekaj neznatnih oto- kov starega gozda v morju za rejo jelenov primernih enodobnih gozdov je le nekakšno popuščanje gozdarski nesposobnosti, ki varstva narave ne zmore vključiti v svoje delo. V prebiralnem oziroma trajnem gozdu je vsa gozdna površina hkrati tudi biotop za črno žalno. Gozdarstvo v skladu z naravo Drugače kot v Nemčiji so Gayerjeve za- misli medtem temeljito in ,,sonaravne(( spremenile podobo gozda v dveh evropskih deželah. Švica je po zakonski prepovedi golosekov zaradi okrepitve varovalnih goz- dov 1876 navdušeno sprejela Gayerjeve zamisli. Tam so razvili t. i. švicarski >>femel- šlag«, poleg tega je velikopotezno zaživela zamisel o prebiralnem gozdu. Arnold En- gler, profesor za gojenje gozdov v Zurichu, je prepričano in učinkovito zagovarjal Gayerjeve ideje in je v 26 letih dela na univerzi celo generacijo švicarskih gozdar- jev pridobil in navdušil za sonaravno gospo- darstvo. Biolley je s svojo kontrolno metodo (1920) zavrnil kritike, ki prebiralnemu go- spodarstvu očitajo, da ne omogoča urejene izrabe gozda in da pomeni nevarnost za trajnost gospodarjenja. Profesor Hans Lei- bundgut, najpomembnejši švicarski učitelj gojenja gozdov, meni, da lahko s postopki prebiralnega in skupinsko-postopnega go- spodarstva vse srednjeevropske gozdove napravimo bolj naravne. Drugi primer, ki danes vzbuja občudova­ nje daleč po svetu, je gospodarjenje v skladu z naravo v jugoslovanski republiki SlovenijL Tu je bil po vojni golosek kot način gospodarjenja z gozdom z zakonom prepovedan. Podobno kot v Švici je nadalj- nji razvoj oblikovala izstopajoča osebnost: profesor Dušan Mlinšek, ki na univerzi v Ljubljani že več kot 25 let gozdarskemu naraščaju posreduje načela sonaravnega gospodarjenja. Vožnja čez Korensko sedlo že laiku po- kaže očitno razliko med enodobnimi dre- vesnimi nasadi in med trajnim gozdom, gospodarjenim po prebiral nem načinu: na avstrijski strani vidimo surove goloseke od dna doline do gozdne meje, enodobne kulture in v glavnem smreko. Na drugi strani državne meje: sklenjena gozdna ode- ja, stari gozdovi z mogočnimi drevesi vseh rastišču primernih vrst, visoke lesne zaloge, pomlajevanje, ki se polagoma pojavlja pod zaščito starih sestojev in v katerem so dovolj dobro zastopane vse domače dreve- sne vrste. V ZR Nemčiji najdemo le nekaj majhnih ostankov gozdnih površin, na katerih se je obdržalo izročilo prebiranja. To so pred- vsem kmečki gozdovi na robu Alp, v Schwarzwaldu in v Bavarskem gozdu. Ven- dar imamo med gozdnimi posestniki skupi- no, ki si dosledno prizadeva za ohranitev Gayerjeve in Mollerjeve dediščine in za uveljavitev sonaravne oblike gozda in na- čela prebiranja. Delovna skupnost Sonaravno gozdarstvo Kljub nesrečnemu razvoju v tridesetih in štiridesetih letih Mollerjeva očarajoča misel ni mrtva. L. 1950 je 21 uglednih gozdarskih znanstvenikov in praktikov ustanovilo de- lovno skupnost Sonaravno gozdarstvo. Skupnost je bila ustanovljena zaradi skrbi, da bi bila zaradi izvedenih pogozdo- valnih del na golosekih, ki so nastali kot posledica vojne, oslabljena nega ostalega gozda. Takrat je bilo namreč 5% vse goz- dne površine v ZR Nemčiji posekana na golo. Razglas ob ustanovitvi te skupnosti te- melji na naslednjih predpostavkah: - gozd moramo razumeti predvsem z biološkega vidika, šele nato s tehničnega, - odločno zavračanje gozda dobnih sta- rostnih razredoV. - vrnitev k pragozdu ni možna, - okoljetvorne koristi gozda in vidiki nege krajine presegajo ozke gospodarske vidike, - trajnost donosov lesa ne moremo več zagotavljati z nadzorom površin, ampak s preverjanjem lesne zaloge in prirastka, - ta načela je treba uresničiti v zglednih gozdnih obratih. Ta razglas je ob ustanovitvi sprožil iz- redno hudo polemiko v gozdarski literaturi. Večina državnih gozdnih uprav je sana- ravno miselnost odločno odklanjala. Utrujeni od brezplodnih razpravljanj so se člani skupine umaknili v svoje gozdove in tam z vzornimi gozdnimi obrati nemoteno uresničevali in razvijali svoje zamisli. Na vsakoletnih delovnih sestankih so izsledke praktičnega dela kritično preverjali in govo- rili o nadaljnjem razvoju. Na pomen sonaravnega gospodarjenja kot sodobnega in odgovornega načina rav- nanja z gozdom je postalo pozorno ekolo- ško gibanje. L. 1976 so ob veliki prireditvi v Lohru na Maini sklenili novo zvezo med »sonaravnimi« - Naravovarstveno zvezo Bavarske, skupino Ekologija in Skupnostjo za varovanje nemškega gozda. Od takrat so vse pogostejše pobude zvez za varstvo narave - iz publicističnega in političnega prostora - naj bi sonaravno mise.lnost uve- ljavili v gozdovih v javni lastnini. Gozdarska mladina ima sonaravne gozdne obrate za zgled pri njihovem prihodnjem poklicnem delu. Profesorja za gojenje gozdov, Burschel in Huss (1987), ugotavljala: »Čeprav se je G. V. 9/89 389 sonaravno gospodarjenje uveljavilo le na neznatnem delu gozdarske površine, je njegov pomen zelo velik.c< Delovno skupnost Sonaravno gozdarstvo je bila vedno naklonjena idejam in organiza- ciji varstva narave. Bavarska deželna skup- nost je varstvo biotopov in vrst sprejemala med svoje naloge celo s statutom. Kaj nas odvrača od sonaravnejšega gojen ja gozdov? Kaj danes odvrača uprave naših javnih gozdov, da bi prišle do podobnih ugotovitev kot pristaši sonaravnosti? Gayerjeve zami- sli so znane že sto let in medtem smo dobili dovolj izkušenj z raznimi napakami in stran- potmi. Nikoli ni bil čas za gozdnogojitveni preobrat tako ugoden, kot danes. Družba si želi zdravih, stabilnih in mešanih večna~ menskih gozdov in naši gozdni zakoni to celo predpisujejo. To je popolna novost, kajti če je v Gayerjevih časih državljan iskal v gozdu del. steljo, gozdno pašo, zemljišče za poselitev ali pa vsaj gobe in jagode, se je država zanimala predvsem za denarne dohodke. V današnjem času ekološkega vprašanja bi moralo uspeti tisto, kar je bilo v Gayerjevem času socialnega vprašanja uto pija. Tudi tehnični predpogoji so danes boljši kot kdajkoli: nikoli prej gozdovi niso bili tako odprti s cestami, vlakami raznih vrst, žičnimi linijami. Še nikoli ni bila tehnika podiranja in spravila tako visoko razvita. Za danes je samo po sebi umevno, da lastnik sam spravlja les iz gozda, toda v Gayerjevih časih so to počeli lesni trgovci. Tudi gozdni delavci so tako dobro izobraženi, opremlje- ni, plačani in socialno zavarovani kot še nikoli. Ena izmed objektivnih ovir je dramatično poslabšan kadrovski položaj gozdnih uprav. Dunajski profesor gojenja gozdov Hannes Mayer (1980) za skupinsko-postopno go- spodarjenje postavlja naslednje kadrovske zahteve: akademsko izobraženi gozdar na 1 000 do 2000 ha gozda, gozdarski tehnik na 300 do SOO ha gozda. Po reformah v začetku sedemdesetih let nobena državna gozdna uprava v ZR Nemčiji ne ustreza tem zahtevam. ))Gozdarska znanost je predvsem gojenje gozdov in gojenje goz- dov zahteva veliko ročnega d.ela v posa- 390 G. V. 9/89 meznih sestojih. Trenutno ni tako pomem- bno, da imamo več znanosti, ampak da lahko opravimo več ročnega dela,<' je dobro označil položaj munchenski profesor goje- nja gozdov Peter Burschel (1987). Gojitev divjadi onemogoča gojenje gozdov Glavna ovira za napredek gozdnogojitve- nih prizadevanj je bil v tem stoletju in je še vedno lov. Ko so razpravljali o trajnem gozdu in je ravno dve leti že veljal usodni rajhovski lovski zakon, je gozdarski profe- sor Konrad Rubner (1936) zapisal: ))Najbolj boleč izmed vseh problemov je problem škode zaradi divjadi . . . Srnjad in jelenjad tako pustošila naše kulturne gozdove z objedanjem, drgnjenjem in lupljenjem, da si marsikje resno zastavljamo vprašanje, ali je gospodarjenje z gozdom sploh še mogoče. V današnjih razmerah v revirjih s preštevilno divjadjo ta najbolj ogroža razvoj gozda k večjim lesnim zalogam in pomlaja- vanju na majhnih površinah.« Do danes se ni nič spremenilo, le parklja- ste divjadi in škode, ki jo ta povzroča je več kot v vzvišenih lovskih časih tretjega rajha. Toda nekaj se je le spremenilo: danes je širša javnost bolje seznanjena s problema- tiko. Umiranje gozdov zaradi onesnaže- nega zraka je usmerilo pogled tudi k umira- nju gozdov zaradi objedanja divjadi. Lov je v defenzivi. Gozdarji so pred veliko odločitvijo ali naj se pridružijo naravovarstvenim skupinam družb in se tako zavzemajo tudi za gozd in za svojo poklicno dolžnost ali pa naj v zgrešeni zgodovinski povezanosti z večno včerajšnjimi lovskimi organizacijami še na- prej sklepajo kompromise, ki so bili vedno v škodo gozda. Ta odločitev veliko zahteva od gozdarjev, kajti današnja lovska in lov- skogojitvena ideologija, zaradi katere gozd toliko trpi, je v bistvu gozdarska ideologija prejšnjega stoletja. Od takega ))izročila(< gozd ne more imeti prav nobene koristi več. Vedno nujnejši postaja duhovno-moralni preobrat. že stoletja vladajo v naših gozdovih ne- znosne, protizakonite razmere. Zaradi div- jadi brez ograje ne moremo pomlajevati niti glavnih drevesnih vrst, kot je hrast na Frankovskem ali jelka v gorskih gozdovih. O tem je dokazov več kot dovolj. Upravam javnih gozdov moramo postaviti ostra meri- la: čemu naj služijo državni lovski revirji, če v njih ni omogočeno zakonsko predpisano uravnavanje števila park lj aste divjadi? Tudi tu je potrebna nova usmeritev gozdarjev. Predolgo so bile državne gozdne uprave vzor za ideologijo gojitve parkljaste divjadi, ki je konec koncev zelo pogubna. Kdor je s svojim loviščem mejil na državne gozdo- ve, temu je bil zagotovljen stalen dotok skoraj neizčrpnih zalog parkljaste divjadi v državnih gozdovih. Državna lovišča: od gojitve parkljaste divjadi do varstva živalskega sveta v gozdu Državni gozdovi naj ne bodo vzorni samo zaradi sonaravnega gozdarstva, ampak tudi po sodobnem razumevanju lovstva. Sodobne predstave o ciljih varstva narave in varstva živali lahko tukaj takoj uresniču­ jemo, ne da bi čakali na spremembo zako- nodaje. Lov v državnih revirjih kot službeno dolžnost gozdarjev bi lahko zmanjšali na najnujnejše uravnavanje parkljaste divjadi. Lahko bi se izognili običajnim pubertetni- škim indijanskim igricam in s tem poveza- nemu kultu trofej, ki razkraja moralo. Tukaj, kjer niso prizadeta lovska hotenja zasebnih gozdnih posestnikov, lahko varstvo narave zahteva, da so prav tako kot ••neopredelje- ne" vrste -zajec, velika divja raca, grivar, zaščitene tudi plenilske vrste. Danes vemo, da kragulj ne potrebuje prav nikakršnega uravnavanja populacije, prav tako kot lisica ali kuna ne. Morilske pasti, ki brez razlike ubijajo tako zaščitene kot lovne živali, bi morale biti v vsakem primeru takoj prepove- dane v državnih loviščih, če se zakonoda- jalec ne more odločiti za njihovo splošno prepoved. Tudi nesmiseln~ streljaštvo, ki iztreblja šojo, je preživelo. Ze pred več kot petdese- timi leti je znameniti zdravnik in gojitelj gozdov August Bier hvalil šojo kot ptičja vrsto, ki gradi gozd, ker sistematično potika želode in tako največ prispeva k naravnemu pomlajevanju hrasta, drevesne vrste z veli- kim in težkim semenom. Toda prav do sedaj je večina gozdnih posestnikov in gozdarjev rada nasedala gonji uradnih za- stopnikov varstva ptic, ki so ubogo šojo brez dokazov dolžili najbolj sramotnih poče­ tij. Danes v državnih loviščih še streljajo ogrožene živalske vrste z rdeče liste, kar je hudo neodgovorno. Na Bavarskem stre- ljajo velikega kljunača in še kakšno bavar- sko posebnost, celo kragulja in kanjo. V bavarskih gozdnih obratih na avstrijski stra- ni, neposredno ob meji narodnega parka Berchtesgadel1, smejo streljati celo divjega petelina in ruševca, ker salzburško lovsko pravo to še dopušča! Kot bavarski zakon o varstvu narave na splošno zahteva za prostoživeče živali, bi morali vsaj v državnih loviščih spet naseliti iztrebljeno domačo lovno divjad, če je to le možno kot npr. risa in divjo mačko. če bi se dosledno omejili na vzorno uravnavanje parkljaste divjadi in na so- dobno varstvo vrst, ne bi bilo več nobene potrebe po tem, da bi državna lovišča dajali v najem ali še vodili trofej željne lovske goste v režijska lovišča. Nemški gozdarji naj bi se že enkrat rešili nesrečne zgodovin- ske dediščine, to je usodne vloge dvojnikov. Po eni strani so lovci, ki se ukvarjajo z lesom, po drugi pa gozdarji, ki gojijo jele- nja~. Iz tega bi že enkrat lahko prerasli v skrbnike gozda, nenadomestljivega narod- nega bogastva z vsemi njegovimi Javnimi in nelovnimi živalmi. Švicarskim in sloven- skim gozdarjem, ki gotovo niso slabi, se po uradni dolžnosti sploh ni treba ukvarjati z lovom. Ko bo v državnih gozdovih število srnjadi, jelenjadi, gamsov znosna, potem ne bo nobene tehtne stvarna ovire več za konec golosečnega gospodarjenja in s prebiralnim gospodarjenjem lahko začnemo vsaj v jav- nih vzornih gozdovih in se tako napotimo po poti sonaravnih oblik gozda. Morda so nas k temu že prisilili gospodarski razlogi. Tako gospodarstvo bi gotovo pomenilo tudi eno izmed uporabnih oblik varstva narave. Majhna nemška zvezna dežela Saarland je l. 1988 prepovedala goloseke v javnih gozdovih in vpeljala sonaravnejše načine gospodarjenja kot obvezne. Za konec nekaj razveseljivega Gozdne uprave so že zdavnaj spoznale, da je gozd, ki jim je zaupan sredi uničenega okolja, postal rešilna Noetova barka. Nale- G. V. 9189 391 tirno na razveseljive primere, ki pričajo, kako resno se gozdarji lotevajo varstva narave. Naravni gozdni rezervati, ki jih je že l. 1934 zahteval gozdar Hesmer, na Bavarskem obsegajo več kot 4000 ha in varujejo dragocene ostanke naravnih goz- dov pred človekovimi posegi. Ohranjena so močvirja in oblikujejo se nova. Drevesa z duplinami in šope dreves skrbno hranijo. Za redke grmovne in drevesne vrste, kot so skorš, brek, divja hruška, ali različne divje vrtnice imajo posebne programe za varstvo in gojitev. Mehke listavce spet uva- jajo kot biotop za žuželke, in to ne samo na robovih poti. Gozdarsko varstvo ptic prerašča enostransko gojitev >>delovnih ptic(( v nastavljenih valilnicah, in se zanima tudi za žolne, ptice roparice in duplarje. Pojavljajo se prvi obrisi realistične strategije mrtvega lesa: štrclji in ostanki zaradi vihar- jev in snega zlomljenih dreves ostajajo naravi, prav tako tudi drevesa, primerna za žolne, drevesa, ki jih je zadela strela, nag- nite sušice itn. Počasi se prebija spoznanje, da gozdnih živali ne moti samo vedno večja Oxf.: 232.31 reka obiskovalcev, ampak da lahko tudi podiranje in spravilo lesa povzročata hude motnje. Toda s primarnim znanjem se lahko tem motnjam v veliki meri izognemo, tako da se pri razporejanju teh del v času in prostoru čim bolj oziramo na naravo. (Kako obzirni smo do sedaj morali biti do jelenov v času ruka, pred njim in po njem!). Hudo skromna je zahteva, naj maja in junija, ko je ves gozd ena sama otroška soba, opu- stimo moteče in uničujoča posege v mla- dovju. Nobena gozdna uprava, ki nekaj da nase, ni zamudila z razvojem posebnih progra- mov za ekološko tako pomembne gozdne robove. V deželi Hessen so gozdni rob in travnik v gozdu proglasili za •>biotop l. 1989«. Vse lepo in prav, toda sedaj se moramo posvetiti tudi samim gospodarskim gozdovom, da bomo uresničili tisto, kar je svetnik Rebel zahteval že pred šestdesetimi leti: gojenje gozdov kot varstvo narave. Smrekovega semena bo dovolj Jani BELE* 1. UVOD Za navadno smreko, Picea abies Karst., je značilno, da obrodi vsakih 4-7 let. Pri nas je na celotnem območju Slovenije zad- njič polno obrodila leta 1980. O polnem obrodu govorimo tedaj, ko v sestojih se- meni nadvladajoče in vladajoče drevje, pri prerezu storžev pa je najti vsaj 70% polnih semen. Pozneje so se pojavili polni obrodi le na posameznih območjih, kot npr. leta 1982 v pokljuških gozdovih in leta 1985 na območju Loškega potoka ter obronkih Po- horja. Jeseni leta 1988 pa je smreka spet • J. B., dipl. ing. gozd., Semesadike Mengeš, 6i 234 Mengeš, Prešernova 35, YU 392 G. V. 9189 polno obrodila po vsej Sloveniji, in to v višinah nad 800 metrov, medtem ko je v nižjih legah slabo obrodila (delno so obro- dila posamezna drevesa, v sestojih pa le nadvladajoča). Zaradi potrebe po semenu iz kvalitetnih sestojev so na pobudo de- lovne organizacije Semesadike iz Mengša in pododbora za drevesničarstvo in seme- narstvo pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije slovenska gozdna gospodarstva organizirala obiranje storžev v svojih se- menskih sestojih. 2. KRAJ OBIRANJA STORŽEV Storže se je obiralo v semenskih sestojih. Seznam stalnih semenskih sestojev je bil narejen leta 1971 in je upošteval regionalno razdelitev Slovenije na sedem seminarskih okolišev, znotraj katerih lahko poteka izme- njava semen in sadik. Leta 1982 se je začela revizija teh sestojev, ki je bila kon- čana leta 1986. Ta revizija je odpravila semenarske okoliše in uvedla semenarske enote, ki združujejo površine več gozdnih združb. V okviru takšnih semenarskih enot je dovoljeno izmenjavati sadike. Nekatera gozdna gospodarstva so ob pomoči sode- lavcev Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo izločila začasne semenske sestoje, ki so jih označili kot prehodne. Upoštevani so kvalitetni deli sestojev, v katerih so opravili sečnje in s tem olajšali obiranje storže v. 3. ČAS OBIRANJA Začetek obiranja smrekovih storžev je zelo problematičen. Po eni strani se obira- nje ne sme začeti prezgodaj, ker so storži še zeleni in je seme v njih nedozorele, po drugi strani pa jo predvsem v višjih legah rad zagode sneg in onemogoči obiranje. Tokrat je svoje prispevala tudi zelo topla jesen, saj so bili še zeleni storži na sončni strani že napol odprti. Prva obiranja so se v višjih legah začela že v začetku oktobra, zadnje storže pa so obrati proti koncu februa~a. 4. NAČIN OBIAANJA Obiranje storžev s podrtega drevja. Nekatera gozdna gospodarstva so z red- nimi sečnjami in semenskimi sestoji poča­ kala na dober obrad, druga pa so zaradi dobrega obroda izločila začasne (prehod- ne) semenske sestoje in v njih opravila sečnje. Storže so ponavadi obirali sekači. Obiranje storžev na stoječem drevju. Nekaterim gozdnim gospodarstvom pa se je zdelo škoda sekati najlepša drevesa zaradi semena, zato so se odločili za znatno dražjo varianto obiranja storžev s stoječega drevja. V semenskih sestojih So- škega Gozdnega gospodarstva in Goz- dnega gospodarstva Kranj, TOZD Gozdar- stvo Tržič, so storže obirali alpinisti. V Tržiču so pri plezanju na drevo uporabljali posebno tehniko, ki je imela veliko skup- nega s plezanjem alpinistične naveze. Na drevo so plezali s plezalnim pasom in krampižerji (izdelali so celo svoj prototip). Varnosti pri plezanju so posvetili zelo veliko skrb. Plezajoči je dal na vsakih nekaj me- trov okoli drevesa najlonsko zanko z vpon- ko, drugi pa ga je z vrvjo stalno varoval. Po končanem obiranju se je obiralec spet po vrvi spustil z drevesa. Včasih, če sta bili dve drevesi blizu skupaj, je obiralec zan ih al krošnjo in preskočil na sosednje drevo. Seveda je tudi to izvajal ob varovanju z vrvjo. Storže so obirali v vrečko, ki so jo potem vrgli dol. Za gozdni gospodarstvi Bled in Postojna so obirale storže ekipe podjetja Semesadike iz Mengša, ki jih tvo- rijo obiralci z dolgoletnim stažem. Tudi oni so uporabljali za vzpenjanje varnostni pas in krampižerje. Varnostni pas je dejansko gasilski pas z vrvjo, s katero obiralec objame steblo in se na ta način vzpenja. Ko pride na vrh, se z vrvjo spet priveže okoli debla, da ima roke proste za obiranje. Krampižerji so narejeni iz ploščatega žele- za, ki se prilagaja stopalu. Na notranji strani imajo konico, ki se zapiči v skorjo, na zunanji strani so jermeni, s katerimi se pričvrstijo okoli noge. Mnogi so mnenja, da krampižerji zelo poškodujejo deblo, vendar je bojazen odveč, saj je skorja do prvih vej dokaj debela in trda, obiranje pa zaradi periodičnosti obrodov tudi ne po.teka vsako leto. Lestev pri obiranju niso uporabljali zaradi zamudnega sklapljanja posameznih elementov. 5. UČINKI OBIAANJA Postavljati normative pri obiranju storžev je skoraj nemogoče. Objavljeni rezultati v literaturi imajo razpon od 40 do 150 kilogra- mov storžev, obranih v osmih urah. Na količino obranih storžev vpliva veliko dejav- nikov: kvaliteta obroda, vlažnost in velikost storžev, vremenske razmere, debelina in višina debla, vejnatost, način plezanja, raz- dalja med drevesi, vrsta skorje in nenazad- nje sposobnost in razpoloženje obiralca. Na Pokljuki so en teden snemali obiranje sodelavci šumarskega inštituta iz Jastre- barskega. Količine obranih storžev so bile zelo raz· lične. že pri trganju storžev iz podrtih dre- G, V. 9/89 393 ves so bile velike razlike med delavci goz- dnih gospodarstev (12 kg/uro) in delavci Semesadik, ki so bili plačani po učinku (40 kg/uro). Obiralci s stoječih dreves so na dan lahko obrali 5--7 dreves, na katerih je bilo po 25-40 kilogramov storžev. Vendar bi bili rezultati čisto drugačni, če bi obirali dva tedna pozneje, ko so bili storži zaradi hitrega sušenja znatno lažji. Ko ~o storži obrani in spravljeni v vreče, sledi za mnoge obiralce najtežji del pri tem poslu. Vreče je potrebno znositi na ramenih do kamionske ceste. 6. SKLADIŠČENJE STORŽEV Storže so s kamionom pripeljali do seme- n arne v Mengšu. Preden smo jih spravili v skladišče, smo izmerili njihovo vlažnost. Stehtali smo er:~ kilogram storžev, jih na majhni pečici posušili, da so se popolnoma odprli in jih ponovno stehtali. Razlika obeh tež nam je dala vlažnost, izraženo v odstot- kih. Pri vsakem vzorcu smo ugotovili tudi število storžev v enem kilogramu. Storže smo uskladiščili v lesenem skladišču tako, da je bila vsaka provenienca v svojem boksu. V skladišču je omogočeno gibanje Storži so bili tudi na, spodnjih vejah 394 G, V. 9189 zraka, zato se storži že tu delno posušijo. Drugi namen skladiščenja je v tem, da seme v stožcih popolnoma dozori. 7. SUŠENJE STORŽEV Po končanem predsušenju v skladišču smo storže sušili v sušilnici. Sušilnica v Mengšu je tunelskega, horizontalnega tipa s tremi etažami, ki jih napolnimo s storži. V sušilnica gre ponavadi naenkrat okoli 5 ton storžev. Pri tokratnem sušenju je bilo vsakokrat v sušilnici okoli 2,5 tone storžev, ker so bile količine storžev s posameznih semenskih enot manjše in smo morali med vsako provenienco pustiti približno 2 metra prostora. Storže smo suši li s toplim zrakom, ki piha od spodnje proti zgornji etaži. Tem- peratura suše nja je bila 45° C. Su šili smo toliko časa, da so se storži popolnoma odprli. Trajanje sušenja je odvisno od vlaž- nosti storžev, ti se začnejo odpirati pri 17-19% vlažnosti. Sušenje vsake polnitve je trajalo približno 20 ur. Ko so bili storži popolnoma odprti, smo jih stresli na vibra- cijsko sito, kjer se je seme iztresla. S posebnim strojem smo seme razkrilili in z mlinom ob dovajanju vetra očistili do zahte- vane čistoče in popolnosti zrn. 8. KVALITETA SEMENA V laboratoriju smo ugotovili vlažnost, či­ stočo in kalivost semena. Vlažnost semena. S tem razumemo ko- ličino vode v semenu, izraženo v odstotku mase vzetega vzorca. Vlažnost semena je pomembna predvsem zaradi nadaljnjega shranjevanja. Seme se shranjuje, ko je njegova vlažnost 4--8 %. Pri vlažnosti 12- 14% seme plesni, pri 18-20% se seme ,,vžge«, vlažnost semena nad 45% pa povzroči začetek kalenja. Seme, ki pride iz sušilnice in se ga takoj očisti, ima vlažnost v mejah dopustnosti. V primeru, da seme nekaj časa stoji na zraku, se zelo hitro navlaži in potrebno ga je ponovno sušiti. Vlažnost smo merili z elektronskim apara- tom Steinlite, ki deluje na principu prevod- nosti električnega toka. Pri takšni meritvi damo vzorec 1 OO gramov semena v aparat, Semenski sestoj št. 361 na Pokljuki odčitamo rezultat in v tablici poiščemo us- trezno vrednost za vlažnost semena. Čistoča semena. S pojmom čistoča izra- zimo odstotni delež čistega semena v skupni masi vzorca. Neželjene primesi so: druge vrste semen in interne snovi ( delci zdrobljenega semena, krilc, iglic, smola). Ker v Mengšu nimamo natančnih aparatov za ugotavljanje čistoče, so nam analize nekaterih vzorcev opravili na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani. Količina čistega se- mena se je gibala od 97,9 do 98,5 %. Kalivost semena. Ta pojem nam pomeni odstotni delež zrn, ki so ob določenih pogo- jih v določenem času vzkalila od vzorčnega števila semen. Kalivost semena smo takrat določali po naslednji t. i. biološki metodi: 1 OO zrnc položimo na Steinerjev kalilnik (okrogla plošča iz opeke, do polovice po- topljena v vodo). Vodo segrevamo, da ima stalno temperaturo 20° C. Prvo štetje opra- vimo po sedmih dneh. Za vzkaljeno seme štejemo tisto, pri katerem je kalček prišel skozi mikropilo in razvil vse glavne ele- mente za normalen razvoj rastline - pri tem Plezanje na smreko v semenskem sestoju na Pokljuki G. V. 9/89 395 mora biti koreninica daljša od dolžine zrnca. število zrnc, vzkaljenih v sedmih dneh nam hkrati pove tudi energijo kalivosti. Prešteta vzklila semena odstranimo iz kalilnika. Šte- tje ponovimo še dvakrat v razmiku sedem dni. Skupno število vzklilih semen po 21 dneh nam da kalivost semena. 9. DONOS S tem pojmom razumemo količino či­ stega semena, dobljenega iz 1 OO kilogra- mov storž ev. Na donos vpliva več dejavni- kov. Eden glavnih je vlažnost storžev. Iz Gozdnega gospodarstva Kranj, TOZD Go- zdarstvo Tržič smo npr. dobili iz istega semenskega sestaja dve pošiljki storžev, nabrani v razmiku enega meseca. Prva je imela vlažnost 25 %, druga pa le še 11 %. Pričakovali smo, da bo donos druge po- šiljke znatno večji, vendar je bil manjši. Vzrok je bil v delnem odpiranju storžev in izpadanju semena pred drugim obiranjem. V nekaterih primerih je donos zmanjševala Nakladanje storžev na kamion (Vse fotografije: Jani Bele) 396 G. V. 9/89 velika črvivost storžev, zaradi katere so se storži le delno odpirali. Če bi želeli dono- snost natančneje proučevati, bi bilo po- trebno stehtati vsakodnevno nabrana koli- čino storžev, izmeriti njihovo vlažnost in izluščiti seme. 1 O. SHRANJEVANJE SEMENA Če vlažnost semena ustreza zahtevam, seme spravimo v pločevinke ali pa v pla- stične vrečke, ki jih neprodušno zavarimo. Tako spravljeno seme hranimo v hladilnici pri stalni temperaturi + 4° C. Po podatkih, ki jih imamo, obdrži tako shranjeno smre- kovo seme kalivost tudi do 20 let in več. 11. ZAKLJUČEK Z akcijo nabiranja smrekovih storžev so slovenska gozdna gospodarstva pokazala, da jim ni vseeno, kakšne sadike bodo sadili v svojih gozdovih. Zbrano je bilo 47.631 kilogramov storžev, iz katerih smo izluščili 1378 kilogramov semena. Osrednja sloven- ska drevesnica podjetja Semesadike Men- geš in drevesnice drugih gozdnih gospodar- stev so tako preskrbljene s smrekovim semenom za. naslednjih 1 O let. Še pomem- bnejše pa je pri današnjem stanju gozdov to, da imamo kvalitetno seme 38 prove- nienc, ki nam pomenijo semensko banko neprecenljive vrednosti. LITERATURA 1. Lipovšek, M.: Oprema za zbiranje gozdnega semena in način njene uporabe (skripta). 2. Regent, B.: ~umsko sjemenarstvo, Jugoslo- vanski poljoprivredni-šumarski centar, Beograd 1980. 3. Pavle, M.: Semenski sestoji, IGLG ljubljana 1987. 4. Stilinovic, S.: Semenarstvo šumskog i ukra- snog drveča i žbunja, ~umarski fakultet Beograd 1985. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 232.424 TOPLAN - plošče za zastiranje - pripomoček za nego nasadov Ob obisku in ogledu 5. mednarodnega sejma Tehnika za okolje ENVITEC 89 v DOsseldorfu sem med izdelki iz odpadnih surovin opazil zanimive osmerokotne plošče različnih velikosti z imenom TO- PLAN plošče za zastiranje. Prodaja jih Rudolf Bungens, Bonn, ZR Nemčija. Pripo- roča jih kot sredstvo, s katerim naj bi pospeševali zakoreninjenje in rast sadik v nasadih in tako povečali uspeh pogozdova- nja. Plošče TO PLAN so debele okoli 1 ,5 mm in )>premera<( 30 do 50 cm, izdelane pa so iz lepenke iz odpadnih surovi. Plošče imajo na sredini odprtino, na eni strani pa so prerezane do odprtine. Te plošče približno tri leta ovirajo rast trav in zelišč v območju koreninskega sistema sadik. Pri vzgoji nasadov so nam dobro znani primeri, ko hitro rastoče trave in zelišča ovirajo gozdne sadike pri njihovi rasti. Po- sebno neugoden je njihov vpliv na sušnej- ših rastiščih, izpostavljenih vetru in močni sončni pripeki, kjer se že tako manj vitalne sadike ob hudi konkurenci trav in zelišč nemalokrat tudi posušijo. Doslej so poskušali problem reševati s saditvijo sadik na brazde, z zastiranjem ali s pogostimi negovalnimi ukrepi. Ti ukrepi so dragi, lahko pa so še škodljivi. Pri oranju po padnici izpostavljamo tla eroziji, ob žetvi trav in zelišč poškodujemo sadike ali jih celo odrežemo, z rabo kemičnih sredstev (herbicidov) pa onesnažujemo olutrudi- li«. Na enodnevni strokovni ekskurziji od Helsinkov preko Jokoinena do Tampereja so nam predstavili finski gozd, gozdarstvo, gozdarski raziskovalni inštitut, raziskovalne postaje in projekte, ki so v neposredni povezavi s pojavom propadanja gozdov. Sprejele so nas pomembne politične in strokovne osebnosti, pogovori so potekali brez dlake na jezikul Spoznali smo zani- mivo naravo in ljudi, ki sta jih trdo delo in demokratični odnosi v kratkem času pripe- ljali med vodilne države v Evropi in na svetu. Ne bi bilo pošteno, če ne bi omenil in se tako tudi zahvalil, da mi je tako rekoč vse stroške udeležbe na tem strokovnem po- svetu pokrila finska vlada ter mi s tem tudi omogočila udeležbo. Prav nerazumljivo je, da za drugega jugoslovanskega predstav- nika ni bilo niti sredstev za vozovnico. Gre za uradni nastop Jugoslavije v pomemb- nem mednarodnem okolju. Marjan Šolar G. V. 9/89 403 IZ TUJEGA TISKA Oxt.: 0--01 o Vsakodnevna tveganja igrane varnosti Tony Wray: The Every Day Risks of Playing Safety, New Scientist, 8. september 1988 V članku: Vsakodnevna tveganja ig rane varnosti Tony Wray opisuje drugo, manj svetlo plat uvajanja računalnikov v naše vsakdanje življenje in delo. Čeprav veljajo za nezmotljive, so kot zapleteni elektronski sistemi podvrženi najrazličnejšim napakam, ki so posledica napak v sistemu, ali pa človeških napak pri delu z njimi. Z nekaj primeri iz vsakdanjega življenja v članku kaže na tveganja, ki smo jim izpostavljeni in ocenjuje možne posledice teh napak. Pisec se poklicno ukvarja s področjem varnosti in je raziskovalec v Safety Engi- neering Laboratory of the Health & Safety executive v Sheffieldu. Po mnenju avtorja so nadzorovani siste..- mi, ki temeljijo na računalnikih, zelo nepred- vidljivi. Strokovnjaki porabijo na milijone funtov za zmanjšanje tega tveganja. Ukvar- jajo se predvsem s strateško pomembnimi sistemi, kot so krmiljenje jedrskih elektrarn, kontrola zračnega prometa, na vojaškem področju pa kontrola medcelinskih raket in uravnavanje drugih orožij ter sistemov. Naj- manjša napaka v računalniku enega izmed naštetih področij ima lahko katastrofalne posledice. Zmožnost sistema delati pravilno je znana pod pojmom ,,vgrajena varnost« in vključuje tudi lastnost, da v primeru napake ustavi postopek ali nalogo, ki jo nadzoruje (če je to seveda mogoče). Oceniti »vgra- jeno varnost« sistema je zelo težko, saj proizvajalci dajejo podatke samo za svoj del opreme ali posamezne sestavine. Šele povezane med seboj pa tvorijo sistem in od povezav je odvisno, kako bo ta sistem varen. Spoznanje, ki so ga pri tem dobili, pa je, da je tudi najpreprostejši sistem prekompleksen, da bi konstruktorji lahko dalJ absolutno garancijo proti napakam. že računalniški program za preprost teh- nološki postopek je razmeroma komplici- 404 G. V. 9/89 ran, v sistemu pa nastopa izredno veliko najrazličnejših kombinacij podatkov, uka- zov in stanj, tako da je nemogoče preverjati vsakega posebej. Le posamično preverja- nje čisto vseh možnih stanj pa je zagotovilo za »absolutno varnost«, ki jo je tako že vnaprej nemogoče doseči. Zato skušajo načrtovalci zmanjšati verjetnost napake (odpraviti jo je skoraj nemogoče) in upora- biti druge metode. Ena izmed teh je pove- zava dveh računalnikov v ))vzporedni« si- stem, v katerem izvajata isto nalogo vsak po svojem programu in v svojem program- skem jeziku. Programa pa morata napisati dve med seboj neodvisni - nepovezani skupini programerjev. Predpostavljajo, da obstaja izredno majhna verjetnost, da bi obe skupini naredili enako napako na istem delu programa. Ta metoda, znana pod imenom >,diversity« je bila izpopolnjena npr. v vesoljskem programu Space Shuttle, kjer deluje v letalu kar pet vzporednih računalnikov. Izkušnje kažejo, da se pri pisanju progra- mov v povprečju pojavi trideset do sto napak na vsakih tisoč vrstic programa. Pazljiv pregled in preverjanje zmanjšata to število na manj kot deset. Okoli polovica teh napak izvira iz izpustitve določenega ukaza; ker računalniški testi odkrivajo le pravopisne napake, ostane napaka skrita vse dotlej, dokler v sistemu ne pride do takšne kombinacije ukazov, ki sproži napa- čen del programa. To napako imenujemo ))napako izpustitve« in se pojavlja pri vnosu v računalnik. Naslednja vrsta napake, ki se pogosto- krat pojavlja, je vnos napačnega parametra. če bi bilo npr. vtipka no število osemsto, ki naj bi pomenilo pritisk v mm živega srebra, v parameter za temperaturo, bi tako dobili osemsto stopinj Celzija. Najverjetneje bi se vse skupaj končalo vsaj z okvaro, če ne še s čim hujšim. Iz navedenega sledi, da mora sistem >>poznati« skrajne vrednosti posa- meznih parametrov in v primeru odstopanja čez mejo opozoriti na napako in ne sprejeti podatka. Vse ostale napake je zelo težko predvi- deti in odkriti. Eden izmed možnih vzrokov za napake je tudi premaknitev ure pri pre- hodu s poletnega na zimski čas ali obratno, na časovnih in datumskih mejah ipd. Pri procesih, v katerih igra čas pomembno vlogo, na primer peka kruha (kot najprepro- stejši primer), lahko ta preskok povzroči hude težave. Kljub tveganju pa nam elektronski sistemi čedalje bolj prevzemajo najrazličnejše nalo- ge, posebno tiste, ki so za človeka dolgoča­ sne monotone ali pa nevarne. Poleg tega pa so s svojo sposobnostjo v kratkem času obdelati ogromno podatkov postali nepo- grešljivi pomočnik pri delih, kjer se je treba odločiti >>V trenutku« in izbrati najustrez- nejšo rešitev med množico možnih. Ena sama napaka v kompleksnem tehno- loškem postopku lahko sproži verižne reak- cije alarme na drugih delih procesa in pride do tako imenovanega '~Knock-on«, učinka, pri nas znanega pod imenom ))do- minoefekt«. V takšnih razmerah se operater lahko zmede, ker ne pozna pravega vzroka in napačno ukrepa. Znan je primer iz l. 1979 v jedrski elektrarni na Otoku treh milj, kjer se je že nekaj sekund po prvem alarmu sprožilo nekaj sto drugih. Šele po nekaj urah, ko je bil reaktor že pregret in je prišlo do znanih posledic, so odkrili primarni vzrok. V elektrarni niso imeli računalni­ škega nadzornega sistema, s katerim bi najverjetneje pravočasno odkrili napako in preprečili škodo. Poleg napak v računalniku in človeških napak pa so računalniki podvrženi tudi zunanjim motečim vplivom. Pri osebnih ra- čunalnikih, ki nimajo takšnih zaščit kot veliki sistemi, so kmalu ugotovili, da so ti zelo občutljivi na statično elektriko, ki dosega veliko višje napetosti od delovne napetosti procesorja. Rezultat so zmedeno delo raču­ nalnika, zgubljeni podatki ali celo okvare na hardwaru. Podobne napake v delovanju se lahko pojavijo tudi zaradi radijskih signalov. Iz tega razloga so začeli pospešeno raz- vijati različne sisteme zaščite, ki bi računal­ nik čim bolj izolirali pred zunanjimi vplivi. Vendar elektronski sistemi- računalniki niso povzročili toliko novih oblik napak, kot bi na prvi pogled mislili, ampak se je z rastjo kompleksnosti obdelav in števila podatkov povečala verjetnost in seveda tudi število ))konvencionalnih napak«. * * * Čeprav opisuje članek področje tehnike in primere, ki jih v gozdarstvu nikdar ne bomo imeli, je zanimiv tudi za nas gozdarje. Prav tako tudi mi na veliko uporabljamo in uvajamo računalnike v naše delo, hkrati pa se jezimo nad njimi, saj so nam zelo spre- menili način dela. Veliko časa porabimo za pripravo in vnos podatkov v računalnik in, ko so izpisi že narejeni, še za iskanje napak, če rezultati niso takšni, kot bi morali biti. Svoje delo smo bolj, kot bi hoteli, prilagodili računalniku. Z najrazličnejšimi šifranti in včasih tudi prisilnim razvrščanjem podatkov v predalčke, da jih računalnik končno sprejme v obdelavo, tudi če to večkrat ne ustreza dejanskemu stanju n·a terenu, smo izgubili neposreden stik z de- lom in podatki. To pa ima za posledico tudi večje število napak. Tako je »računalniška revolucija« tudi v gozdarstvu prinesla poleg hitrejše obdelave podatkov tudi večje šte- vilo napak. Napak, ki so posledica ))člove­ škega dejavnika<(, bodo rekli vsi, ki jim je računalništvo poklic. Res je, da računalnik nima nič pri tem in da je le izvrševalec napačnih ukazov in podatkov, vendar - ali nista šele človek in računalnik skupaj tisto, kar danes pričakujemo samo od računalni­ ka? časi uporabne umetne inteligence in nmislečih strojev« so kljub izredno hitremu napredku na področju elektronike še vedno daleč. Zato se bomo pri svojem delu tudi v bodoče gozdarji hočeš nočeš morali spopa- dati tudi z računalniki. To, ali se bomo spopadali ali sodelovali z njimi, pa je odvi- sno le od nas samih. Samo Dečman G. V. 9/89 405 Pojasnilo k prispevku o MHE Zadnjica Ker mnogi gozdarji, očitno tudi pisci članka v naši reviji št. 06/89 ne poznajo primera )>male hidroelektrarne na Zadnjicicc prosimo, da v vaši reviji objavite naše obvestilo za javnost. Bralci vaše revije so namreč preko članka Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo- mnenje o MHE Zad- njica- napačno obveščeni o )•neaktualnem dogodkU<<, zaradi pavšalnih mnenj o ravna- nju delovne organizacije Triglavski narodni park pa so dobili tudi popačeno sliko o )>primeru''· Zakon o Triglavskem narodnem parku v 1. členu določa odnos slovenske družbe do tega prostora in življenja v njem. V zakonu je izrecno navedeno, da se cilji uresničujejo z razvijanjem gospodarskih in družbenih dejavnosti v skladu s sprejetimi planskimi akti in varnostnimi ukrepi, določenimi s prepovedmi in omejitvami v tem zakonu in z drugimi predpisi. Skladno s tem je naloga vseh, ki želijo uresničevati svoje interese na območju parka, da v svojih planskih aktih upoštevajo cilje narodnega parka, SR Slovenija in občine z območja parka pa v dolgoročnih družbenih pianih opredelijo razvoj parka ter določijo sestavine kot ob- vezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov. Sočasno s planskimi akti občin in republike se sprejme skupni program razvoja narodnega parka. Za sred- njeročno obdobje 1986-1990 je bil sprejet skupni program razvoja, ki v poglavju »Energetika" določa naslednje: >)Občina Jesenice, Radovljica, Tolmin bodo do konca leta 1989 pripravile usklajen predlog programa gradnje malih hidroelektrarn na območju Triglavskega narodnega parka (iz- ključno za oskrbo manjših območij znotraj parka oziroma v njegovi neposredni bližini) na podlagi družbenoekonomskih utemelji- tev in soglasja področja varstva naravne in kulturne dediščine.'' Skladno s tako usmeritvijo so v proučeva­ nju možnosti za gradnjo nekaterih malih hidroelektrarn na območju Triglavskega na- rodnega parka. Proučevanje takih možnosti za gradnjo na Krajcarci v dolini Zadnjica oziroma v naselju Na Logu je pričelo v letu 406 G. V. 9/89 1986 in je še v teku. Vsi predlogi, ki jih imajo po našem mnenju v mislih avtorji citiranega članka so bili iz naravovarstvenih vidikov zavrnjeni. Tako odločitev so sprejeli vsi zainteresirani na javni obravnavi stro- kovnih podlag za ureditveni načrt dne 31. 5. 1989, zato ni nobeden od teh predlo- gov predmet nadaljnjih proučevanj oziroma obravnav. V proučevanju je le še inačica male HE na Krajcarici na mestu, kjer je nekoč že bila HE, ki je pokrivala takratne energetske potrebe prebivalcev Trente. (V naselju Na Logu vzporedno z obstoječo žago.) V različnih postopkih, ki so jih v zvezi s predlaganjem različnih inačic male HE na Krajcarici sprožile Soške elektrarne Nova Gorica od leta 1986 naprej so poleg TNP sodelovali tudi Zavod SRS za varstvo na- ravne in kulturne dediščine in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica ter upravni organi SO Tolmin, repu- bliški upravni organi, Slovensko društvo za male hidroelektrarne ter Urbanistični inštitut Slovenije. Potek teh postopkov in ravnanje delovne organizacije TNP lahko bralci raz- berejo iz naslednjih navedb (o čemer ob- stoji dokumentacija v arhivu TNP): - V letu 1986 so Soške elektrarne zapro- sile TNP za mnenje o nameravani gradnji HE na Krajcarici na lokaciji v dolini Zadnjice v osrednjem območju Triglavskega narod- nega parka. TNP je na podlagi izrecne prepovedi v zakonu o TNP (13. člen) v pismenem mnenju tako možnost zavrnil. - Soške elektrarne so za gradnjo HE na tej lokaciji pridobile pozitivno mnenje pri- stojnih republiških upravnih organov na podlagi uporabe 14. člena zakona o TNP, ki izjemoma dovoljuje ,,poseg v prostor oziroma gradnjo objekta za potrebe sploš- nega ljudskega odpora in družbene samo- zaščite.« - TNP in pristojna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so tudi po izdaji takega mnenja (odredbe) vztrajali, da iz naravovarstvenih vidikov poseg v osred- nje območje ni možen. - Ne glede na tako mnenje so pristojni organi SO Tolmin naročili ureditveni načrt pri čemer so želeli, da se z vseh vidikov ponovno proučijo možnosti tega posega v prostor. Dejstvo je, da je oskrba z električno energijo v dolini Trente nezadovoljiva in da je to vprašanje potrebno čim hitreje rešiti bodisi z gradnjo novega daljnovoda ali s proizvodnjo manjkajoče energije v mali HE na območju Trente. Zakon o TNP v 12. členu dovoljuje grad- njo objektov, če to terja >>oskrba z vodno energijo manjših območij znotraj narodnega parka oziroma v njegovi neposredni bližini<<, seveda pod pogoji, ki so opredeljeni v ustreznih prostorskih aktih. Zato je DO TNP predlagala, da se ob pripravi ureditvenega načrta opravi vsestranska strokovna pre- soja več energetsko sprejemljivit) oziroma možnih malih HE na Krajcarici (v območju naselja Na Logu). - Izvajalec strokovnih podlag za uredit- veni načrt je bil Urbanistični inštitut Sloveni- je. Ugotovil je, da nobene od predlaganih inačic male HE ni možno sprejeti. V obrav- navo pa je sam predložil novo inačico, za katero je ocenil, da bi bila iz prostorskih, naravovarstvenih, vodnogospodarskih in drugih vidikov sprejemljiva. - V razpravo in oceno vseh teh inačic sta bila vključena tudi Zavod SRS za var- NAŠl NESTORJI Oxf.: 902.1 Karel Rakušček Karel Rakušček se je rodil 29. avgusta 1889 v Kobaridu. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel na dveletno kmetijsko gozdarsko šolo. V l. 1906-191 O je delal pri okrajni gozdarski inšpekciji v Tolminu. Po opravljenem strokovnem izpitu iz gozdarstva in lovstva v Trstu je odšel k vojakom. Bil je dejavni udeleženec 1. sve- tovne vojne in borec za slovensko severno mejo. Od l. 1919 je bil okrajni gozdar za okraj Maribor - levi breg. Na območju od Sv. Duha na Kozjaku pa skoraj do Negove stvo naravne in kulturne dediščine in Zavod iz Nove Gorice, ki sta ocenila, da nobena od predlaganih inačic, vključno z zadnjim predlogom Urbanističnega inštituta Slove- nije, iz naravovarstvenih vidikov ni sprejem- ljiva. Z argumenti Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine se je strinjal tudi TNP, ki je to tudi javno izrazil na javni obravnavi strokovnih gradiv za ureditveni načrt Trente dne 31. 5. 1989. - Končnega predloga za rešitev pro- blema oskrbe Trente z električno energijo še ni. Ko bo proučena tudi inačica MHE v naselju Na Logu, na mestu, kjer·je nekoči že obratovala HE, bodo tudi za to. inačico opravljene vse potrebne strokovne presoje, odločitev pa bo lahko sprejeta le v skladu z veljavnimi zakoni. Sodbo o tem, kaj je v tem ·~primeru« moralno in razumno in >,kdo je kdo<< si bodo bralci morali ustvariti sami. Dejstvo je, da hidrocentrale v Zadnji ci ne bo! če pa bi kdo hotel komu pripisovati zasluge za to, pa moramo povedati, da jih gotovo ne gre pripisati Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo, medtem ko si nekaj zaslug pri tem delavci in celotno delovna organizacija TNP, kljub drugačnim pogledom nekaterih, vendarle lasti. Triglavski narodni park Bled v Slovenskih goricah je opravljal gozdarsko inšpekcijsko službo. Med 2. svetovno vojno je bil izseljen v Slavonsko Požego in v Drvar, od koder je pobegnil v Ljubljano, kjer je kot strokovnjak ravnateljstva razlaščenih veleposestniških gozdov skrbel za oskrbo Ljubljane z drvmi. Kmalu po osvoboditvi se je vrnil v Maribor in se posvetil vzgoji sadik v drevesnici v Radvanju pri Mariboru. To drevesnico je vodil polnih 19 let, do svojega 80. leta. Umrl je aprila l. 1977 v Mariboru. Cvetka KOLER G. V. 9/89 407 Oxf.: 902.1 Dr. Franc lvanek Franc lvanek se je rodil v Prekmurju, 5. oktobra 1929. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti. Diplomiral je 4. marca 1954 na Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljub- ljani in je njen prvi diplomant. Do l. 1956 je bil vodja gozdne uprave Silva v Veliki Nede- lji. Zatem je dve leti vodil gozdno upravo Ruše, kjer je organiziral službo za gojenje in izkoriščanje gozdov v slabo dostopnih pohorskih gozdovih. Kot dober načrtovalec in organizator dela je l. 1958 nastopil mesto vodje sektorja za urejanje gozdov pri GG Maribor. Leta 1968 je prevzel še vodenje sektorja za plan in analize. Ob svojem rednem delu je vneto študiral in l. 1973 magistriral na gozdarskem od- delku BTF v Ljubljani. Zatem se je posvetil znanstveno-raziskovalnemu delu in bil zu- nanji znanstveni sodelavec IGLG v Ljublja- ni. Leta 1976 je na gozdarskem oddelku BTF v Ljubljani tudi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo )) Vrednotenje po- škodb pri spravilu lesa v gozdovih na Po- horju« in bil imenovan za honorarnega predavatelja predmeta ekonomika podjetij. S svojim delom na področju urejanja gozdov v mariborskem gozdnogospodar- skem območju je postavil temelje načrtova­ nemu gospodarjenju z gozdovi v tem delu Slovenije. Vodil je sektor za izdelavo goz- dnogospodarskih načrtov in jih tudi sam izdeloval. V njih je s pomočjo statističnih metod ugotavljal stanje proizvodnih dejav- nikov, analiziral vzroke dejanskega stanja sestojev in ob upoštevanju naravnih, go- spodarskih in splošnodružbenih dejavnikov dotočil ukrepe za gospodarjenje z gozdovi. Bil je član republiške komisije za obrav- navanje gozdnogospodarskih načrtov ter vodja komisije za razširjeno gozdno repro- dukcijo pri SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Za aktivnost v samoupravnih organih DO je bil odlikovan z redom dela. Objavil je mnogo strokovnih člankov in znanstvenih ekspertiz. Dr. Franc lvanek je umrl 29. aprila 1978 v Mariboru. Cvetka KOLER 408 G. V. 9/89 Oxf. :· 902.1 Franc Dolgan Inž. Franc Dolgan se je rodil l. 1889 v Gornji Košani pri Postojni. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Postojni. real ko pa v Ljubljani. Po maturi se je odločil za študij gozdarstva na Visoki šoli za zem- ljedelstvo na Dunaju. Ves čas študija je prejemal Kalištrovo štipendijo, kar dokazuje njegovo izredno marljivost. Prvo zaposlitev je dobili. 1921 na Okraj- nem komisariatu za gozdarstvo v Postojni, kjer se je skupaj z Avgustom Kafolom uveljavil pri pogozdovanju Krasa. V l. 1925 do 1934 je bil taksator prib l. 14.500 ha gozdov na veleposestvu kneza Schonburg- Waldenburga. zanje je izdelal gospodarske načrte za desetletje 1923-1933. Pod priti- skom fašizma se je l. 1934 zaposlil na bivši veleposesti knezov Odescalchi v lloku in izdelal gozdnogospodarski načrt za 9000 ha gozdov ter vodil upravne posle. L. 1938 se je zaposlil pri bosanskem les- noindustrijskem podjetju Šipad, od koder so ga pregnali ustaši. Po osvoboditvi je bil kratek čas okrajni gozdar v Trstu, nato pa v l. 1945-1951 šef Uprave snežniških gozdov v Ilirski Bistrici. Hkrati se je kot sodelavec Gozdarskega inštituta v Ljubljani uveljavil pri znanstveno- raziskovalnem delu in proučevanju snežni- ških gozdov. Od l. 195i do upokojitve je bil taksator pri Gozdnem gospodarstvu Postoj- na, kjer je s svojim delom bistveno prispeval k napredku gospodarjenja s snežniškimi, javorniškimi in nanoški mi gozdovi. Inž. Dolgan je bil tudi vnet lovec. Kot človek si je nenehno prizadeval zaščititi družbena in gospodarska hotenja in pravice delovnega človeka. Umrl je l. 1965 v Postojni. Cvetka KOLER OBVESTILO Bralce in naročnike Gozdarskega vestnika obveščamo, da je izšla 3. knjiga Bibliografije Gozdarskega vestnika, ki vsebuje pregled vseh prispevkov, objavljenih v naši reviji v obdobju 1983-1987 oziroma v letnikih 41-45. Smo ena redkih slovenskih strokovnih revij, ki smo doslej uspeli, po zaslugi skrbnega, žal že pokojnega avtorja vseh dosedaj izdanih Bibliografij tovariša Viktorja Prežlja, pri- praviti takšne preglede prispevkov in njihovih avtorjev. Bibliografija Gozdarskega vestnika vam omogoča lahek pregled vseh prispevkov, ki so v omenjenih letnikih izšli v naši reviji. Prispevki so razvrščeni po vsebinskih sklopih, po letih, avtorji tudi po abecedi, zato vam pride zelo prav, ko želite iz množice objavljenih člankov poiskati članek določene vsebine ali določenega avtorja. Hkrati vas obveščamo, da imamo v uredništvu še nekaj izvodov 1. in 2. knjige Bibliografije, tako da si lahko celotne preglede prispevkov, ki so doslej izšli v naši reviji, po potrebi dopolnite. Vse Bibliografije naročite na naslov Gozdarskega vestni- ka, Erjavčeva 15, Ljubljana. Cena 3. knjige Bibliografije je za organizacije 350.000 din, za posameznike 200.000 din. Cena izvoda 1. in 2. knjige Bibliografije je za organizacije po 200.000 din, za posameznike pa po 100.000 din. Uredništvo l YU ISSN :PRO-SILVA« Izhodišče za takšno odločitev je mnogostranska ogroženost gozdov. Zveza se je s tem odločila razviti gibanje za stabilne in zdrave gozdove po vsej Evropi in v prihodnje razvijati takšno gozdarstvo, ki temelji na vsestranski negi gozdnih ekosistemov. S sproščenim, sonaravnim, zadržanim gozdnogojitvenim ravnanjem je potrebno pospeševati pestrost, bogastvo struktur, naravno obnovo ter rast gozdov, in to z domačimi in rastišču primernimi drevesnimi vrstami. Naloge zveze so: - pospeševanje sodelovanja in medsebojne pomoči med deželami; - aktivno podpiranje iniciative in dela gozdarjev praktikov, gozdnih posestnikov in prijateljev gozda; - pospeševanje in organiziranje izmenjave izkušenj, še posebej med primerno gospodarjenimi gozdnimi obrati; - razvijanje zahteve do gozdarskih znanosti za koordinirano in gozdno-ekosistemsko raziskovalno in pedagoško delo; - podpiranje zakonodajalstva pri pospeševanju celostnega gledanja na gozd; - negovati stike vseh z vsemi, ki se zavzemajo za izboljševanje stabilnosti, življenjske moči in vsestranske produktivnosti evropskega gozda. Kolege gozdarje in gozdne posestnike, ki so pripravljeni tvorno sodelovati pri opisanih ciljih in nalogah, naprošamo, da vzpostavijo stike s podpisniki tega sporočila. Mednarodna evropska zveza PRO-SILVA Robanov kot (Slovenija), dne 22. septembra 1989 PODPISNIKI Franz BAUER, ZR Nemčija Francois BESSIERES, Francija Spiros DAFIS, Grčija Hubert DOLINŠEK, Jugoslavija Andre-Thomas EID, Norveška Louis-Andre FAVRE, Švica Helge L. FRIVOLD, Norveška Willi GAYLER, ZR Nemčija Rudolf GERBALILET, ZR Nemčija Michel HUBERT, Francija C. D. KLEMP, ZR Nemčija štefan KORPEL, Češkoslovaška Željko KRAMARIČ, Jugoslavija Bernd LEICHTHAMMER, ZR Nemčija Maurice LORNE, Francija Marcel Van MIEGROET, Belgija Dušan MLINŠEK, Jugoslavija Hans-Jurgen OTTO, ZR Nemčija Janez POGAQNlK, Jugoslavija Branko PRPIC, Jugoslavija Heinrich REit\llNGER, Avstrija Peter ROSKAMS, Belgija S. Freicherr von ROTENHAN, ZR Nemčija Hilmar SCHOEPFFER, ZR Nemčija J. F. SCHUETZ, Švica Pavlos SMIRIS, Grčija Georg SPERBER, ZR Nemčija Josef SPOERK, Avstrija Franz STJ3AUBINGER, ZR Nemčija Maks SUSEK, Jugoslavija Brice De TUERCHElM, Francija Bela VARGA, Madžarska Martin WEL TECKE, ZR Nemčija Herman WOBST, ZR Nemčija G. V. 10189 409 Oxf.: 624 Gozdnogojitveni cilji in njihova vloga v procesu načrtovanja razvoja gozdov Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Gozdnogojitveni cilji in njihova vloga v procesu načrtovanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik, št 10/1989. V slovenščini, cit. lit. 10. V prispevku avtor izhaja iz ugotovitve, da je v praksi naše gozdnogospodarsko načrtovanje obremenjeno s številnimi nejasnostmi, ki močno prizadenejo kakovost gozdnogospodarskih načr­ tov. V razpravi je podrobno pojasnjena teorija gozdnogojitvenih ciljev in njihova vloga v procesu odločanja pri načrtovanju razvoja gozdov. i. UVOD Pri načrtnem oblikovanju gozdov se v praksi pojavljajo številne nejasnosti pri poj- movanju in uporabi gozdnogojitvenih ciljev. Ko govorimo o načrtovanju razvoja go- zdov, moramo imeti povsem jasno oprede- ljeno predstavo o tem, kakšen gozd si pravzaprav želimo, da bo ustrezal postav- ljenim zahtevam (gozdnogospodarskim ci- ljem) in bo glede na naravne in gozdnogo- spodarske možnosti tudi uresničljiv. Vprašanje načrtnega oblikovanja gozdov oziroma vprašanje gozdnogojitvenih ciljev je eno izmed osrednjih vprašanj pri načrto­ vanju razvoja gozdov. Na to je opozoril že Orlov (1927). Gozdnogojitveni cilj je osred- nji pripomoček pri odločanju o gozdnogoji- tvenih ukrepih za usmerjanje prihodnjega razvoja gozdov. Potrebno ga je do kraja razumeti, sicer bomo imeli v procesu načr­ tovanja kar naprej opravka z zmedo. če se npr. pripravljamo na gradnjo hiše, izdelamo načrt. Ta nam omogoča povsem jasno predstavo o še nezgrajeni hiši in njenih funkcijah. Izhodišče za načrt so po eni * Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 410 G. V. 10/89 Synopsis Gašperšič, F.: Silvicultural Aims and their Role in the Process of Forest Development Planning .. Gozdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slovene, lit. quot. 10. The author of the article proceeds from the statement that the question of silvicultural aims in the practice of Slovene forest management planning is handicapped by numerous obscurities which affect the quality of forest management plan s to a great extent. The paper gives a detailed explanation of the theory of forest management aims and their role in the decision-making process within the forest development planning. strani zaželene (zahtevane) funkcije, po drugi strani pa naše ekonomske možnosti. Na podobnih načelih načrtnosti in smotrno- sti temelji vsa organizirana gospodarska dejavnost, saj gradi z jasno opredeljenimi zahtevami in izračuni, ki imajo določen cilj (cilje). Pri gospodarjenju z gozdovi je stvar ne- koliko drugačna. V večini primerov priha\ jamo v gozd, ki je po naravi že dan, da bi ga ustrezno preoblikovali oziroma prilago- dili za opravljanje določenih funkcij (ORN LOV 1927). Tudi to oblikovanje (prilagaja- nje) v naravi danega gozda je možno smo- trno uresničiti le, če vemo, kaj od gozda pričakujemo in kako bomo ta hotenja ure- sničili. Imeti moramo torej predstavo o go- zdu, ki naj bi skladno uresničeval vnaprej zahtevane funkcije oziroma gozdnogospo- darske cilje. ldejna podlaga za ngozdnogojitvene ci- lje« je teorija o ciljnem oziroma večnamen­ skem gozdu. 2. TEORIJA O VEČNAMENSKEM GOZDU Potrebna je kratka predstavitev razvoja ideje o ciljnem (večnamenskem) gozdu. Ta je tesno povezan z razvojem in postopno širitvijo načela trajnosti. 2.1. Začetni korak je bil storjen s pojavom teorije o normalnem gozdu Iz praktičnih potreb pri uresničevanju pr- votnega načela trajnosti donosov lesa sta Hundeshagen in Heyer že na začetku prejš- njega stoletja zasnovala model normal- nega gozda. Gre za shemo enodobnega gozda z golosečnim sistemom gospodarje- nja, tj. za enakomeren (normalen) razpored sestojev po starosti, ki ob predpostavki polne zarasti in povsem homogenega ras- tišča zagotavljajo trajnost donosov lesa. Trajnost donosov lesa ima v modelu nor- malnega gozda čisto računsko podlago v odnosih med površino gozdov po starostnih razredih, lesno zalogo in prirastkom. Iz tega odnosa izhaja stalen in trajen letni etat, ki je enak letnemu prirastku v tej seriji sestojev (normalnem obratovalnem razre- du). Tako zamišljen model normalnega gozda predstavlja le eno in edino funkcijo gozdov - pridelavo lesa in še to le za prvotni pogoj trajnosti, tj. normalno razmerje površin se- stojev po starosti, saj ne vključuje trajnosti rastnih pogojev: ohranitve proizvodne zmogljivosti rastišča in proizvodne varnosti sestojev. Odnosi med površino, lesno zalogo, pri- rastkom in etatom v modelu normalnega gozda imajo seveda trajno vrednost, upo- rabljamo jih še danes kot ))modele normal- nega razmerja razvojnih faz sestojev>gozdno arhitekturo«). Pri tem je nujen funkcionalen in načrten pristop, ki temelji na trdnih in objektivnih izhodiščih. Gozdnogojitvenih ciljev ne mo- remo izbirati subjektivno iz nekakšnih »ka- talogov ciljev«. Oblikovanje gozdov (gozd- nogojitveni cilji) mora biti gospodarno, odvi- sno je torej od tega, česa smo zmožni (tudi ekonomsko) v določenem prostoru (na gozdnogospodarskem območju ali njego- vem delu) in času. Pri oblikovanju gozd- nogojitvenih ciljev mora biti funkcionalno upoštevana območna gozdnogospodarska politika. Kot izhodišče pri oblikovanju gozdnogo- jitvenih ciljev služijo: - naravne razvojne zakonitosti določene gozdne združbe z njenimi možnostmi in omejitvami; - gozdnogospodarski cilji z zahtevami (funkcijami) po večnamenski zgradbi go- zda. Z gozdnogospodarskimi cilji kot izhodi- ščem so v oblikovanje gozdnogojitvenih ciljev vključeni tudi ekonomski pogoji, saj so gozdnogospodarski cilji sinteza potreb in možnosti. Izredno pomembna zahteva pri oblikova- nju gozdnogojitvenih ciljev je vsestranska stabilnost oziroma odpornost gozda proti silam žive in mrtve narave. Ta je prvi pogoj za ustrezno proizvodno varnost in var~ G.V. 10/89 413 nost splošnokoristnih funkcij. Odpornost gozdnih ekosistemov se kaže v ohranjeni kompleksnosti njihove zgradbe. Ta je nam- reč pogoj za normalno delovanje samo- uravnalnih mehanizmov v gozdnih ekosiste- mih, ki jih vzdržujejo v dinamičnem ravno- težju. Sorazmerno ohranjena naravna dre- vesna sestava je nedvomno odločilen člen pri vsestranski odpornosti oziroma stabilno- sti gozdov. Gozdnogojitvenih ciljev ne prilagajamo dejanskemu stanju sestojev (po drevesni sestavi, kakovosti itd.}, s tem bi si zaprli možnosti za vplivanje na njihov razvoj (spre- minjanje}, seveda pa trenutnega stanja pri oblikovanju gozdnogojitvenih ciljev ne oma- lovažujemo, saj bi se lahko oddaljili od stvarnosti. Gozdnogojitveni cilj mora ustrezati še naslednji zahtevi: predstavljati mora model gozda, ki v danih okoliščinah v največji možni meri izrablja potencialne proizvodne sposobnosti določenega gozdnega rasti- šča. Oblikovanje gozdnogospodarskih in obli- kovanje gozdnogojitvenih ciljev sta miselno precej različna procesa. Oblikovanje sled- njih (konkretnega modela večnamenskega gozda} je proces sinteze, pri katerem za opravljanje določenih funkcij (gozdnogo- spodarskih ciljev} iščemo ustrezno zgradbo gozda na konkretnem rastišču. V tako opredeljenem modelu gozda mo- rajo biti pravilno vgrajene vse funkcije v skladu z relativnim pomenom posameznih gozdnogospodarskih ciljev in naravnimi možnostmi zanje, upoštevaje pri tem tudi omejitve zaradi . naravnih pogojev. Vsak gozdnogospodarski· cilj v določenem smislu zahteva specifično grajeni gozd. Odločilen vpliv na model gozda imajo goz- dnogospodarski cilji, ki so po svojem relativ- nem pomenu v ospredju. Večnamensko oblikovan gozd je podobno kot kak večna­ menski objekt (stavba}, rezultat razum- nega kompromisa. Primer enonamen- skega gozda je lesna plantaža (lesna njiva). če iščemo podoben enonamenski objekt v gradbeništvu, bi to bil npr. hangar za letala ali enostavna tovarniška hala. Pri teh objek- tih podobno kot pri lesni plantaži že po zunanjosti ugotovimo njihovo ozko oprede- ljeno namenskost. Izrazito večnamenski 414 G. V. 10189 gozd se oblikuje po kompleksnosti svoje zgradbe. če si tudi tu pomagamo z analo- gijo iz gradbeništva, si izberimo za primer vsem znani Cankarjev dom v Ljubljani, ki prav tako že v .svoji zunanjosti odseva večnamenskost. Drevesna sestava in način mešanja ter opredelitev za kakovost gozdne proizvodnje · (ciljni sortiment) sta temeljni prvini gozdno- . gojitvenega cilja. Odvisni sta po eni strani od naravnih pogojev, po drugi pa tudi od gozdnogospodarskih možnosti, ki določajo stopnjo intenzivnosti gospodarjenja z go- zdovi. Pestra drevesna sestava v modelu gozda ter visoka kakovost gozdne proizvod- nje sta zahteven gozdnogojitveni cilj, ki je uresničljiv le v razmerah intenzivnega gospodarjenja z gozdovi. To ponovno opo- zarja na zahtevo po stvarnosti pri oblikova- nju gozdnogojitvenih ciljev. 3.3. Gozdnogojitveni cilji morajo biti v besedilu načrta zapisani kratko, natančno in tekoče! Da bi to dosegli, je treba posamezne prvine cilja zapisati v naslednjem zapo- redju: - sestojna zgradba; - drevesna sestava in način mešanja, pri čemer posamezne drevesne vrste nava- jamo po vrstnem redu njihovega deleža v končni lesni zalogi ter z oznako tega deleža v%; - opredelitev za kakovost proizvodnje (proizvodni cilj). Nato sledijo po potrebi še ostale kvantifi- kacije, kot so ciljna oziroma optimalna lesna zaloga, dolžina proizvodnega obdobja, dol- žina splošnega pomladitvenega obdobja, modelno razmerje razvojnih faz. Primer: Skupinsko raznodobni ter skupinsko in posamično mešani gozd jelke (50 %}, smreke (40 %), bukve (10 %}. Proizvodnja hlodovine je in srn Ž/1 ter bukve UŽI. Nato sledijo ostale opredelitve gozdnogojitvenega cilja. 3.4. Gozdnogojitveni cilj kot vodilo za usmerjanje razvoja v vseh razvojnih fazah sestojev Načrtovanje razvoja gozdov je priprava odločitev za ustvarjalno vplivanje na razvoj gozdov od zgodnjega mladostnega ob- dobja do končnega zrelostnega obdobja. Lahko bi celo rekli, da pri gospodarjenju z gozdovi oblikujemo oziroma »produciramo« sestoje. Očitno je, da moramo pri tem opravilu imeti stvarno miselno predstavo o modelu (ciljnem stanju) gozda. Do odločitev za usmerjanje prihodnjega raz- voja gozdov pridemo na podlagi vzporeja- nja (primerjave) dejanskega in ciljnega stanja gozdov po posameznih razvojnih fazah. Gozdnogojitveni cilj, ki predstavlja stanje na koncu zrelostne faze sestojev, je mo- goče miselno preoblikovati v ciljna stanja na koncu posameznih razvojnih faz. Ta stanja nam predstavljajo etapne cilje v dol- goročnem procesu razvoja gozdov (pro- izvodnem obdobju). Usmerljivost oziroma možnost oblikova- nja sestojev se s starostjo (od ene do druge razvojne faze) naglo zmanjšuje, zato je tudi uporabnost gozdnogojitvenega cilja kot vo- dila v procesu odločanja v posameznih razvojnih fazah zelo različna. Največjo oblikoval no moč imamo v sesto- jih za obnavljanje. Tu pridejo v poštev kot vodilo naslednje prvine gozdnogojitvenega cilja: - drevesni sestav in način mešanja; - opredelitev za sestoj no zgradbo; - opredelitev za kakovostni sestav pro- izvodnje lesa (kakovostni sestav pod- mladka/mladja ob koncu pomladitvenega obdobja). V razvojni fazi mladovja imamo še vedno precejšnjo oblikovalno moč pri vplivanju na: - drevesno sestavo in način mešanja ter na - kakovostno sestavo mladovja. V drogovnjakih lahko vplivamo le na kako- vostni sestav in na gostoto sestojev. V dozorevajočih debeljakih so že močno zmanjšane možnosti za oblikovanje kako- vostnega sestava. Sestoji so po drevesni sestavi in kakovosti že skoraj popolnoma oblikovani, lahko pa vplivamo na gostoto sestojev, pri čemer kot vodilo uporabljamo ciljno (finalno) lesno zalogo. 3.5. Odnos med gozdnogojitvenimi cilji na posameznih ravneh načrtovanja Gozdnogojitvene cilje uporabljamo kot vodila pri načrtovanju razvoja in gojenja gozdov na naslednjih ravneh: - Na ravni območnih gospodarskih razredov, kjer gre za izrazito okvirne gozd- nogojitvene cilje, saj je površina območnih gospodarskih razredov tudi nad 10.000 ha, kar pomeni, da gre znotraj razredov za precejšnjo stopnjo heterogenosti po dreves- nem sestavu oz. glede potencialnih možno- sti za proizvodnjo kakovostnega lesa itd. - V bistveno ožjih gospodarskih razre- dih v načrtih gospodarskih enot, katerih površina znaša nekaj sto, pa tudi prek tisoč hektarjev. Gozdnogojitveni cilji so prilago- jeni tem ožje opredeljenim razmeram. - Pri podrobnem gozdnogojitvenem načrtovanju (v načrtovalnih enotah), kjer so gozdnogojitveni cilji natančno prilagojeni rastiščnim, razvojnim, sestojnim in funkcij- skim razmeram oziroma potrebam. Na višjih ravneh so gozdnogojitveni cilji okvirni, na nižjih pa vedno bolj konkretni in prilagojeni specifičnim razmeram. Okvirni gozdnogojitveni cilj v območnem gozdnogospodarskem razredu je nepo- sredno vodilo v procesu odločanja le na tej ravni, ne moremo pa ga uporabiti v ustrez- nem gospodarskem razredu v gospodarski enoti, čeprav spada v ta širši območni gospodarski razred. Okvirno oblikovani ob- močni gospodarski razred se v načrtih go- spodarskih enot razcepi v več ožje in spe- cifično oblikovanih gospodarskih razredov. Gozdnogojitveni cilj v konkretnem gospo- darskem razredu določene gospodarske enote oblikujemo v skladu s tipičnimi rastiš- čnimi, razvojnimi in sestojnimi razmerami tega gospodarskega razreda in s specifič­ nimi gozdnogospodarskimi cilji te gospodar- ske enote. Gozdnogojitveni cilji na nižjih ravneh načrtovanja morajo biti vedno bolj prilagojeni specifičnim razmeram, na katere se nanašajo (načelo prilagaja- nja). Isti odnos velja med gozdnogojitvenim ciljem v gospodarskem razredu enote in gozdnogojitvenimi cilji pri podrobnem gozd- nogojitvenem načrtovanju (v načrtovalni enoti). Gospodarski razred v enoti, ki za- jema nekaj 100 ha, je zlasti sestojno (dre- vesna sestava, kakovost) notranje še vedno precej neenoten. Tej neenotnosti se je treba prilagoditi z oblikovanjem načrtovalnih enot in prilagojenih gozdnogojitvenih ciljev pri G. V. 10/89 415 gozdnogojitvenem načrtovanju. Površinam z izjemno poudarjenimi splošnokoristnimi vlogami, ki so pogosto močno dispergirane, se prav tako lahko prilagodimo le s speci- fično oblikovanimi cilji pri podrobnem gozd- nogojitvenem načrtovanju. Gozdnogojitveni cilji na posameznih rav- neh tvorijo sistem medsebojno povezanih in soodvisnih gozdnogojitvenih ciljev, v katerem vlada hierarhični odnos, tj. cilji višjih ravni vplivajo na cilje nižjih ravni. Z opredelitvijo gozdnogojitvenega cilja v ob- močnem gospodarskem razredu, zlasti z opredelitvijo drevesne sestave in zahtev za vrednostno proizvodnjo, smo dali temu go- spodarskemu razredu določeno vlogo v strategiji gospodarjenja z gozdovi v območ­ ju. Razumljivo je, da je treba takšno usme- ritev spoštovati in uveljaviti na vseh nižjih ravneh, vse do podrobnosti. Posebno je treba poudariti, da moramo takšne usme- ritve v obliki gozdnogojitvenih ciljev višjih ravni uveljaviti prožno oziroma prilago- jeno konkretnim naravnim razmeram in specifičnim zahtevam (gozdnogospo- darski cilji oziroma funkcije) na nižjih ravneh. Kjer gozdnogojitvene cilje eno- stavno prepisujejo z višjih na nižje ravni, zelo grešijo. Gozdnogojitveni cilj je objek- tivno produkt konkretne odločitve v procesu načrtovanja na določeni ravni. Povsem ne- združljivo s tem je razmišljanje o nekakš- nem vnaprej pripravljenem katalogu ciljev. 3.6. Dinamično prilagajanje gozdno- gojitvenih ciljev spremembam, ki jih prinaša čas (razvoj) Po gozdnogojitvenih ciljih (modelih več­ namenskega gozda) tako rekoč vsak dan »jemljemo mere« pri konkretnem oblikova- nju gozdov, zato je ustreznost teh modelov zelo pomembna. Načrtovanje gojenja gozdov je načrtova­ nje določenega razvoja gozdov, ij. ustvar- jalno vplivanje na ta razvoj od zgodnjega mladostnega do zrelostnega obdobja. V tem izjemno dolgem procesu smo nujno postavljeni pred zahtevo, da je treba gozd- nogojitvene cilje, a tudi ukrepe, vedno znova preverjati in prilagajati, skratka jih aktualizirati v skladu s spremenjenimi gozdnogospodarskimi cilji, pa tudi v skladu z bistveno spremenjenim stanjem gozdov 416 G.V. 10/89 samih. Pri vsaki obnovi gozdnogospodar- skih načrtov je treba preveriti ustreznost gozdnogojitvenih ciljev in jih aktualizirati. Glavni motivi, ki zahtevajo prilagajanje ozi- roma aktualizacijo gozdnogojitvenih ciljev, so: potrebe po novih vlogah gozdov, bi- stveno spremenjene gozdnogospodarske možnosti (npr. odprtost gozdov in drugo), bistveno spremenjene družbenoekonom- ske razmere v določeni kategoriji zasebne gozdne posesti, bistveno prizadeta odpor- nost gozdov zaradi škodljivih vplivov iz okolja itd. Zamišljati si gozdnogojitvene cilje kot nekaj dokončnega in večnega je čista utopija. Modeli {cilji) se s časom spreminjajo v skladu s spremenjenimi potrebami in možnostmi. Gozdnogojitveni cilj je izrazito dinamična kategorija. Statično pojmovan gozdnogojitveni cilj je nestvaren, tak cilj ne more biti operativno vodilo v procesu na- črtovanja (odločanja). 4. VLOGA GOZDNOGOJITVENIH CILJEV V PROCESU NAČRTOVANJA RAZVOJA GOZDOV Temeljni izhodišči, na katerih sloni proces odločanja pri oblikovanju smernic za urav- navanje razvoja gozdov, sta: - stanje gozdov gospodarskega razreda (tudi njegov komplementarni položaj s sta- njem gozdov v območju) in okvirni gozdnogojitveni cilj. Obe izhodišči sta prikazani na naslednji shemi in ju je treba podrobneje razložiti: 4.1. Podrobno strukturirano stanje gozdov gospodarskega razreda Smernice so odločitve (konkretnejši na- potki) za usmerjanje razvoja gozdov v go- spodarskem razredu. Temeljiti morajo na preciznem miselnem postopku, saj gre za pomembne odločitve o veliki površini go- zdov in imajo v veliki meri tudi inventivni značaj. Pri odločanju o usmerjanju prihodnjega razvoja gozdov na površinah, ki gredo v tisoče hektarov, je nujen podrobnejši vpo- gled v njihovo notranjo strukturo. Osnovni skelet notranje strukture gozdov v območnem go~podarskem razredu pred- Proces odločanja pri oblikovanju smernic za uravnavanje razvoja gozdov v gospodarskem razredu :. 1 ODLOČITEV 1 ... ... t 1 .. ... J STANJE AKTER l_ GOZDNOGOJITVEN! GOSPODARSKEGA 1 RAZREDA 1- CILJ podrobno t z strukturirano po miselni mi razvojnih fazah in KRITERIJI ODLOČANJA predstavami ciljnih naprej po raznih stanj po razvojnih sestojnih kazalcih O VARIANTAH fazah sestojev .. VARIANTNE REŠITVE ..." .. ZNANJE + IZKUŠNJE stavlja razčlenitev po razvojnih fazah sestojev. Mladovje, drogovnjaki in debe- ljaki morajo biti naprej razčlenjeni po sestoj- nih zasnovah (zastopanosti nosilcev funk- cij}, stopnji sproščenosti konkurence, kako- vosti in vitalnosti sestojev ter drugih kvalita- tivnih znakih. Za drogovnjake, debeljake in sestoje v obnavljanju (matične sestoje) je zelo zani- miva notranja razčlenitev po sklepu krošenj in višini lesne zaloge. Sestoji v obnavljanju morajo biti notranje najprej razčlenjeni po stopnji razširjenosti pomladka, sam pomla- dek pa po gostoti, drevesni sestavi in višini. Oblikovanje smernic za uravnavanje raz- voja gozdov v gospodarskem razredu zah- teva celo vrsto odločitev v vseh razvojnih fazah sestojev, odločati pa se je mogoče le na podlagi informacij. Pri sedanji obnovi območnih načrtov ne bomo povsod imeli potrebnih informacij, še zlasti pa ne dovolj podrobnih informacij. V takih primerih se bomo morali opreti tudi na ocene oziroma na naše ožje poznavanje gozdov določenih gospodarskih razredov. 4.2. Okvirni gozdnogojitveni cilj S sistemom gozdnogojitvenih ukrepov pri gospodarjenju usmerjamo razvoj gozdov v vseh razvojnih fazah, od mladostne do terminalne. Temu bi lahko rekli, da »produ- ciramo sestoje«. Očitno je, da moramo pri takem opravilu imeti stvarno miselno pred- stavo o modelu (cilju) gozda, ki je uresničljiv »danes in tukaj«. Gre za stvarno uresničljiv model go- zda, po katerem tako rekoč vsak dan »jemljemo mere« pri oblikovanju sesto- jev. Gozdnogojitveni cilj predstavlja model go- zda (ciljno stanje) v zrelostnem obdobju, neposredno pred uvajanjem v obnovo. Na podlagi tega končnega ciljnega stanja si moramo v procesu odločanja ustvariti mi- selno konstrukcijo ciljnih stanj po raz- vojnih fazah: - za sestoje v obnavljanju moramo imeti jasno predstavo o pomlajeval nem cilju, tj.: - o drevesni sestavi mladja, načinu me- šanja ter njegovi kakovosti ob koncu pomla- ditvene dobe; - o sestojni zgradbi, ki jo želimo doseči z obnavljanjem sestoj ev; - za mladovje: - o drevesni sestavi in načinu mešanja; - o kakovosti mladja (sestojni zasnovi); - za drogovnjake: - o kakovosti oziroma sestoj ni zasnovi; - za debel jake: - o sestojni zasnovi (kakovosti); - o ciljni (končni) !~sni zalogi. Zadostuje torej miselna predstava le tistih prvin ciljnega stanja, ki so v posa- meznih razvojnih fazah racionalno še usmerljivi. Temeljna zahteva za gozdnogojitveni cilj je njegova stvarnost, uresničljiv mora biti »danes in tukaj((, tj. pri »današnjih mož- nostih (tudi finančnih) in v konkretnih rastiščnih in sestojnlh razmerah. G. V. 10/89 417 Nestvarnost gozdnogojitvenega cilja je najbolj pogosto posledica nedialektičnega oziroma statičnega pojmovanja. Gozdnogo- jitvenega cilja ne smemo razumeti statično, kot nekaj idealnega in zato dokončnega (večnega), ki naj bi bilo uresničljivo >>enkrat v perspektivi«. Razumeti ga moramo razvoj- no, v skladu s stalnim spreminjanjem zah- tev in možnosti za njegovo uresničitev in zato tudi v skladu· z večjimi (bistvenimi) spremembami gozdov samih. Gozdnogojit- venega cilja ne definiramo za neko časovno odmaknjenost v perspektivi, ampak za se- danje razmere. Uresničljiv mora biti torej danes in tukaj. če gozdnogojitveni cilj ni tako razumljen in tako oblikovan, je popol- noma neuporaben kot vodilo v procesu odločanja. Podobno je npr. brez koristi načrt za luksuzno hišo, če zanjo še zdaleč ni- mamo potrebnih sredstev; tak načrt deluje kot neuresničljiva želja, torej to ni načrt, po katerem bi se konkretno lotili gradnje. 4.3. Proces izbire in oblikovanja smernic za uravnavanje prihodnjega razvoja gozdov Proces odločanja oziroma izbire naj- ustreznejših rešitev (ukrepov) za usmerja- nje razvoja gozdov se začne s primerjanjem podrobno strukturiranega dejanskega sta- nja gozdov v gospodarskem razredu s ciljnim stanjem. Funkcija gozdnogojitve- nega cilja v procesu odločanja je najprej pokazati, . KAJ JE TREBA IN .. lE TUDI MOGOČE DOSEČI? Gozdnogojitveni cilj kot dejansko uresnič­ ljiv model gozda deluje v procesu odločanja kot vodilo in motivator. S primerjanjem dejanskega in ciljnega stanja gozdov gospodarskega razreda je treba na.jprej opredeliti naloge, tj. odgovo- riti na vprašanje, KAJ JE TREBA NAREDITI za postopno premeno dejanskega v ciljno stanje. Pri opredeljevanju nalog oziroma presoji o tem, kaj je treba narediti, moramo upo- števati: - temeljne strategije za usmerjanje raz- voja gozdov v območju; - potencialne možnosti v sestojih vsake razvojne faze, npr. neizkoriščene rastiščne 418 G.V. 10/89 potenciale, sestojne zasnove, določene za- nimive razvojne procese v sestojih itd., - usmerjenost oziroma možnosti pri obli- kovanju sestojev, ki so v starejših razvojnih fazah vedno manjše, in - smotrnost oziroma gospodarnost vla- ganj v razvoj gozdov. Ob primerjavi dejanskega in ciljnega sta- nja nam najprej padejo v oči odstopanja dejanskega od ciljnega stanja. Pri opre- delitvi nalog moramo razsojati pametno. Med naloge vključujemo ·le spreminjanje tistih razlik med dejanskim in ciljnim stanjem, ki je smotrno (racionalno). če npr. sicer zelo kakovostno mladje po dreves- ni sestavi (mešanosti) odstopa od cilja, bi bilo nesmotrna takemu mladju za vsako ceno umetno dodajati manjkajoči delež do- ločenih drevesnih vrst. ·· Iz opisanega postopka opredelitve nalog sledi, da je zahteva po smotrnem gozdno- gojitvenem cilju naravnost nujna. Ob primer- janju dejanskega stanja z nestvarnim ciljnim stanjem bi sledile nestvarne nalo- ge. Očitno je torej, da gozdnogojitveni cilj ni nekakšen okrasek pri načrtovanju, am- pak ima zelo konkretno vlogo vodila v procesu odločanja. Šele pri konkretnem opredeljevanju nalog se torej izkaže, ali smo gozdnogojitveni cilj postavili stvarno; če ga nismo, ga je treba vrniti v stvarne meje. Opredelitev nalog je v procesu odločanja miselno mostišče, s katerim lažje oprede- limo ukrepe oziroma delovni postopek. Če to miselno mostišče ni predhodno vzpo- stavljeno, je veliko nevarnosti, da z odločit­ vijo o ukrepih zgrešimo cilj. S spoznavno- teoretskega vidika ima opredeljevanje na- log svoj izvor v prirojeni človekovi težnji po k ciljem usmerjeni in smotrni dejavnosti. Torej, na.iprej je treba presoditi: KAJ JE TREBA NAREDITI (naloga), in šele nato se lahko odločimo: KAKO TO NAREDITI (ukrep oziroma de- lovni postopek). Tako pri opredelitvi nalog kakor tudi pri odločanju o ukrepih je veliko možnosti za ustvarjalne rešitve. Ponujajo se številne različice usmerja- nja naravnih procesov v posameznih gozd- nih ekosistemih (gospodarskih razredih), ki jih je treba dobro presoditi. V procesu odlo- čanja pride tu do izraza znanje in domisel~ nost (glej shemo). V razvojne zakonitosti in specifične probleme gozdov posameznih gospodarskih razredov se je treba poglobiti, poiskati je treba izvirne (inventivne) rešitve. Zavedajmo se, da odločamo o prihodnjem razvoju razmeroma velike površine gozdov. Prav pri načrtovanju ukrepov (smernic za uravnavanje razvoja gozdov) se mora poka- zati razvojno-raziskovalni pristop h goz- dnogospodarskemu načrtovanju. Uporabiti je treba izkušnje in nova spoznanja, do katerih smo se dokopali s preteklim gospo- darjenjem z gozdovi v posameznih gospo- darskih razredih. študiju ukrepov za opti- malno usmerjanje naravnih procesov v goz- dnih ekosistemih še zdaleč ne namenjamo ustrezne pozornosti pri obnavljanju gozdno- gospodarskih načrtov. Smernice so v obliki napotkov oblikovane odločitve za usmerjanje razvoja gozdov v posameznih gospodarskih razredih. V ob- močnem načrtu so smernice načeloma okvirne, vendar tudi dovolj izčrpne v vsem tistem, kar je pomembno za usmerjanje gozdov v gospodarskem razredu. Podati morajo vsa pomembna napotila tistim, ki bodo območni načrt uporabljali kot vodilo pri obnavljanju načrtov gospodarskih enot. V načrtih gospodarskih enot morajo smer- nice vsebovati konkretnejše rešitve za gozd- nogojitveno obravnavo gozdov v rastiščno, razvojno in problemsko ožje oblikovanih gospodarskih razredih v gospodarski enoti. Takšne smernice so uporabne kot nepo- sredna podlaga za podrobno gozdnogoji- tveno načrtovanje. Pri odločanju {izbiri ukrepov) in oblikova- nju smernic za uravnavanje razvoja gozdov {območni načrt) oziroma smernic za gojenje gozdov (načrt za gospodarsko enoto) ve- ljajo naslednja splošna načela: Upoštevati je treba zakonitosti rastišča in zakonitosti naravnega razvoja gozdnih združb, ki predstavljajo posamezne gospo- darske razrede. Raziskati je treba možnosti smotrnega vplivanja na naravni razvoj go- zdov in izbrati temu ustrezne ukrepe. - Računati je treba s širokim izborom različnih ukrepov, saj je zoževanje na nekaj standardnih rešitev (šabloniziranje) v nepo- srednem nasprotju z naravno pestrostjo. - V smernice je treba vgraditi izkušnje in nova spoznanja, do katerih smo se doko- pati s temeljito razčlembo preteklega gospo- darjenja. - Maksimalno je treba izkoristiti razpo- ložljive izsledke raziskovalnega dela. - Upoštevati je treba dejstvo, da se gozd in prav tako tudi vedenje o njem neprestano razvijata in je zato treba smernice za urav- navanje razvoja gozdov stalno preverjati, prilagojevati in inovirati. Od obnove do obnove gozdnogospodarskega načrta se s skrbno spremljavo (kontrolo) gospodarjenja z gozdovi informacije stalno dopolnjujejo ter omogočajo izpopolnjevanje in inoviranje našega celotnega dela z gozdovi konkret- nega gospodarskega razreda. Na nekatera teh načel pri oblikovanju smernic za uravnavanje razvoja gozdov je opozoril že Baader (1942). V besedilu načrta morajo biti smernice zapisane jedrnato in sistematično v jasno ločenih odstavkih za posamezne razvojne faze sestojev, od smernic za mladostno fazo do smernic za sestoje v obnavljanju. Posebej je treba podati smernice za varstvo gozdov. LITERATURA 1. Baader, G.: Forsteinrichtung als nachhaltige Betriebsfi.ihrung und Betribsplanung, Frankfurt a. M. 1942. 2. Biolley, H.: Die Forsteinrichtung auf der Grundlage der Erfahrung und insbesondere das Kontrollverfahren, Karlsruhe 1922. 3. Gašperšič, F.: Temeljni principi polifunkcio- nalnega gozdnogospodarskega načrtovanja, Go- zdarski vestnik 1987/6. 4. Knuchel, H.: Planung und Kontrolle im Forst- betrieb, Aaran, 1950. 5. Kurth, H.: Forstschritte in der Nochhaltrege- lung, Potsdam, 1977. 6. Leibundgut, H.: Das zeitgemasse Waldbau- ideal, S.Z.f.F. 1973/12. 7. Losickij, K. 8., čuenkov, V. S.: Etalonnije lesa, Lesnaja promišljenost, Moskva, 1980. 8. Moisejev, N. A.: Vosproizvodstvo lesnih re- sursov, Lesnaja promišljenost, Moskva, 1980. 9. Orlov, M. M.: Lesoustrojstvo, tom L, 11., Lesnoje hozjajstvo i lesnaja promišljenost, Lenin- grad 1927, 1928. 10. Sagl, W.: Operationale Zielsetzung im Forstbetrieb, Cenlralblatt fOr das gesamte Forst~ wesen, 1971/4. G. V. 10/89 419 Oxf.: 652.54 Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine , Lojze ŽGAJNAR* Izvleček Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine. Gozdarski vestnik, št i O/ 1989. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 10. Propadanje gozdov je večvzročen pojav. V alpskem svetu so snegolomi pomembni vsako- letni povzročitelji škode v gozdovih. V sestavku so prikazane ugotovitve raziskave neposredne škode zaradi količinskih in vrednostnih izgub pri gozdnih lesnih sortimentih v smrekovem sestoju, ki ga je prizadel snegolom. Analizirani so bili trije najpogostejši tipi poškodb drevja, količina in vred- nost odpadka ter vpliv poškodb na spremembo sestave in vrednosti sortimentov. 1. UVOD IN PROBLEMATIKA Kljub nekaterim razlikam v razmišljanju o vzrokih propadanja gozdov se danes vse bolj uveljavljajo celostne večvzročne teorije o tem pojavu. Raziskave (7) na temelju popisa znanih, na terenu določljivih škodlji- vih biotskih in abiotskih dejavnikov kažejo, da je okrog 30 % vseh poškodb drevja posledica bolezni, škodljivcev, divjadi, žle- dolomov, vetrolomov, snegolomov in drugih znanih škodljivih dejavnikov. Preostalih 70 % poškodovanosti slovenskih gozdov je torej predvsem posledica onesnaženega ozračja, ki pogojuje znani pojav umiranja gozdov. . V sklopu znanih in izmerljivih abiotskih vplivnih dejavnikov so ujme zagotovo najpo- membnejši dejavnik poškodb v naših go- zdovih. Odločilni so zlasti vetrolomi, snega- lomi in žledolomi, ki so sicer običajen vsa- "' L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 6"1000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 420 G. V. 10/89 Synopsis Žgajnar, L.: An Attempt of Estimating the Da- m age caused by Snow Break deduced on the Basis of Quality and Quantity Losses of Wood Raw Material. Gozdarski vestnik, No. 10/i989.1n Slovene with a summary in German, lit. quo t. 1 o. The dying back of forests has various causes. ln the Alpine region, a high percentage of annual damage in forests is caused by snow breaks. The article presents the establishments of the re- search on the direct damage due to losses as regards the quantity and value in forest timber assortments of a norway spruce tree forest stand which had been affected by a snow break. Three types of tree damage which occur most frequent- ly, furthermore the quantity and the value of the waste as well as the influence of the damage on the mutation of the composition and value of timber assortments have been analysed. koletni pojav, občasno pa zavzemajo kata- strofalne razsežnosti. Obseg in posledico teh ujm nam dobro ponazarja podrobna raziskava škod za obdobje od leta 1966 do 1982 (1 ). Iz raziskave je razvidno, da je bilo v tem času zaradi ujm vsako leto poškodo- vanih povprečno 154.483 m3 lesa. Največji delež poškodb (47 %) so povzročili žledolo- mi, sledijo snegolomi z 39 odstotki in vetro- lom! s 24 odstotki. V povprečju je bilo zaradi ujm poškodovano okrog 5 % letnega etata. Pri gmotnem vrednotenju propadanja go- zdov ločimo poškodbe, ki prizadenejo les- noproizvodne vloge gozdov in tiste, ki okr- nijo splošnokoristne vloge. Medtem ko v prvem primeru škodo znamo izračunati, je ocena v drugem primeru, kljub številnim teorijam in metodologijam še vedno proble- matična. Zagotovljeno je le, da je vrednost splošnokoristnih vlog gozda vedno in pov- sod večja od njegove lesnoproizvodne vloge in da z vrednotenjem neposredne škode merimo le »vrh ledene gore«. S takšno primerjavo pa seveda ne zmanjšu- jemo lesnoproizvodnega pomena gozdov in škode, ki je posledica propadanja gozdov. Škoda v lesnoproizvodnem pomenu, ki jo v gozdovih povzročajo ujme, je kratkoroč­ nega in dolgoročnega značaja. Med števil- nimi kratkoročnimi posledicami ujm je tudi škoda zaradi količinskih in kakovostnih iz- gub lesne surovine, ki nastanejo pri sečnjah v prizadetih gozdovih. Čeprav gre tu za povsem stvarno, izmerljivo škodo, je naše vedenje o količinskih in vrednostnih kazal- cih posledic teh naravnih pojavov še vedno razmeroma skromno. Zato se moramo obi- čajno zadovoljiti z bolj ali manj približnimi ocenami, ki pa največkrat niso dovolj pre- pričljive niti v strokovnih, kaj šele v laičnih sredinah. Upoštevati moramo, da so le številke dovolj zgovoren dokaz, s katerim gozdarstvo lahko prepričljivo prikazuje vso širino in resnost problematike propadanja gozdov. S to raziskavo, ki je bila opravljena v okviru inštitutskega raziskovalnega projekta Propadanje gozdov v Sloveniji, smo skušali ugotoviti neposredne količinske in kakovost- ne izgube lesne surovine pri pridobivanju lesa v sestojih smreke, ki jih je prizadel snegolom. Menimo, da so ugotovitve razi- skave dobrodošel prispevek k boljšemu poznavanju in gmotnemu ovrednotenju po- javov propadanja gozdov. Iskreno se zahvaljujem kolegom iz GG Bled, zlasti še inž. Kapusu in inž. Remcu, za vso pomoč pri pripravi in izvedbi raziskav na terenu. 2. OBJEKT IN METODA RAZISKAVE Snegolomi se v naših gozdovih pojavljajo enakomerneje in pogosteje kot ostale ujme. Pojavljajo se sicer na celotnem območju Slovenije, vendar po intenzivnosti in pogo- stosti prevladujejo v alpskem svetu, kjer je tudi največ snežnih padavin. Obenem to območje spada med najpomembnejša ob- močja smrekovih gozdov v Sloveniji. liJ so snegolomi ne le ekološki, pač pa tudi obču­ ten splošni gozdnogospodarski problem . Srn reka je drevesna vrsta, ki ostane zelena tudi pozimi in je zato bolj izpostavljena snegolomom kot macesen in listavci. To so bili tudi glavni razlogi, da smo raziskovalni objekt izbrali na območju GG Bled, v gozdnogospodarski enoti Mežakla - Radovna, v oddelku 116. Pozornost pa smo namenili le smreki kot prevladujoči in gospodarsko najpomembnejši drevesni vrsti. Izbrani objekt se nahaja na skrajnem severnem obrobju pokljuške planote nad dolino Radovne, v nadmorski višini 1500 m. Gre za skupinsko raznodoben, zaradi neodprtosti nenegovan sestoj smreke, s posamično primesjo macesna, bukve in gorskega javorja. Za smreko so značilne dolge in goste krošnje, ki zavzemajo štiri petine drevesne višine. Močna vejriatost (grče !) je bil odločilni dejavnik (napaka) pri krojenju in razvrščanju sortimentov. Snegolom je prizadel objekt že v začetku novembra l. 1987. Šlo je za običajen pojav, ko je na krošnje, pokrite s primrznjenim snegom, zapadla velika količina novega snega, ki je podiral drevje, lomil debla in krošnje. Po vsej površini so bila poškodo- vana posamezna drevesa, na izpostavljenih legah pa tudi večje in manjše skupine dreves. Po naših grobih ocenah je bilo v povprečju poškodovanih 1G-15% dreves. Za določitev in razčlembo količine in vrednosti izgub lesa (povečan odpadek, manjša vrednost sortimentov) smo uporabili izvirno metodo primerjave količin in vredno- sti sortimentov, ki bi jih dobili iz nepoškodo- vanih dreves, s količinami in vrednostjo dejansko izdelanih sortimentov. Pri krojenju smo uporabili klasično sortimentno metodo, in sicer s tablicami za krojenje in klasificira- nje, izdelanimi na podlagi veljavnih določil JUS za posamezne gozdnolesne sortimen- te. Pri krojenju smo upoštevali le najpogo- stejše sortimente, in sicer: hlade za žago 1., 11. in 111. razreda, hlade za luščenje in furnir, drogove, celulozni in jamski les. Za- radi neznatnega deleža smo pri obdelavi podatkov združili hlade za furnir in luščenje s hladi za žago l. razreda, jamski les pa s celuloznim lesom. Raziskave smo opravili po naslednjem zaporedju del: - izbira, označevanje in oštevilčenje . vzorčnih dreves, - podiranje še stoječega drevja oziroma delov dreves, - iskanje in sestavljanje poškodovanih delov dreves v celoto, G. V. 10/89 421 - prvo krojenje in razvrščanje sortimen- tov iz debel, kot da so nepoškodovana, - krojenje in klasiranje debel z dejan- skimi poškodbami, -popis in izmera poškodovanih delov debla - odpadka. Vse podatke smo vpisovali v posebej pripravljen snemalni list, v katerega smo poleg splošnih podatkov in že omenjenih meritev zabeležili še: - vrsto oziroma tip poškodbe, - prsni premer in celotno dolžino debla (od prereza pri panju do debeline 7 cm pri vrhu)", - mesto (na kateri višini - dolžini debla) poškodbe. že pri izbiri objekta za raziskavo je bilo očitno, da prevladujejo tri vrste oziroma tipi poškodb, ki smo jih zato posebej obravna- vali. Pri tem smo ločili: 1 - izruvanje dreves (podrtice), 2 - odlome dreves pri panju (do višine dveh metrov od tal), 3 - prelome debla. Vrste poškodb so razvidne iz skice. Skupaj je bilo vzorčenih 62 dreves, s tem da sta bili pri štirinajstih drevesih po dve vrsti poškodb, ki smo jih obravnavali pose- bej. Tako je bilo dejansko število analiziran ih vzorcev 76. Skupaj je bilo treba opraviti blizu 1600 meritev. Urejene terenske podatke smo analitično in grafično računalniško obdelali s program- skim paketom REFLEX. 3. REZULTA1"1 RAZISKAVE 3.1. Struktura in mesto poškodb Od že navedenega skupnega števila ana- liziran ih poškodb je bilo daleč največ prelo- mov debla, to je 70 %. Pri povprečnem prsnem premeru 44,0 cm in povprečni dol- žini debla 27,85 m smo pri drevesih s to vrsto poškodbe glede mesta poškodb ugo- tovili naslednje (tabela 1 ) : GLAVNI TIPI POŠKODB 1 - izruvanje 2 - odlom drevesa 3 - prelom debla Iz tabele je razvidno, da je 83 % vseh prelomov v zgornji polovici drevesa oziroma 52 % v zgornji tretjini. Najpogostejši pa so bili prelomi v višini med 15 in 25m, in sicer je tu kar 63,5 % vseh poškodb. Na splošno je bilo to območje hlodov za žago 11. razre- da. Delež izruvanih dreves je bil 17%. Pov- prečna dolžina debel pri teh drevesih je bila 24,7 m, povprečni prsni premer pa 42 cm. Sečni odpadek pri teh poškodbah je večji ali manjši kos debla, ki ostane pri panju zaradi stabilnosti panja in varnosti delavca ali zaradi terenskih ovir. Povprečna dolžina teh kosov je bila 1,14 m, v intervalu med Tabela 1: Razporeditev prelomov po višini (dolžini) debla Višina pre loma v m: 0-5 5-1 O 10-15 15-20 Deležprelomovv%: 1,9 5,7 9,6 30,8 Povprečni premer v cm: 39 34 30 26 422 G. V. 10/89 20-25 32,7 19 25-30 Skupaj 19,3 100,0 11 \ so ~5 40 35 30 25 20 15 lO 5 o ' 45 40 35 30 25 20 15 10 5 o 'i 90 80 70 60 50 40 30 20 lO o Graf. 1. Sortimentna sestava iz navidezno nepoškodovanih dreves 2 3 Graf. 2. Dejanska sortimentna sestava 2 Graf. 3. Sortimentna sestava odpadka 2 3 3 11 žl. mil ž 11. ffiill ž 111. ~ drogovi ~ celulozni les 1, 2, 3 - tip poškodbe G. V. 10/89 423 0,65 m in 2,00 m. Večji del teh ostankov (odpadkov) gre na račun Žl., torej najvred- nejšega sortimenta. Za poškodbo ))odlom drevesa« smo upo- števali vse odlome dreves do višine 2 m nad tlemi. Za ta razpon smo se odločili zato, ker običajno odlom ni bil oster (na kratki razdalji), pač pa je bila poškodba daljša, s številnimi trskami in ivermi. Teh poškodb je bilo 13%. Tudi ta odpadek gre pretežno na račun najvrednejše hlodovina. 3.2. Količina in sestava odpadka (izgub lesne surovine) po sortimentih in vrstah poškodbe Povprečni delež odpadka glede na skupni volumen neto sortimentov je 6,1 %. Velike razlike med deleži so pri posameznih vrstah poškodbe. Močno prevladuje delež odpadka pri izruvanih drevesih (13,2 %), sledijo odlomi drevesa (10,8 %) in prelomi debla (3,8 %). Takšno zaporedje je tudi razumljivo, saj gre tako pri izruvanih, kot tudi pri odlomljenih drevesih za poškodbo · najdebelejših delov debla. Običajno je tu poškodba tudi obsežnejša kot pri tanjših premerih v zgornjih delih drevesa. Sestava odpadka po sortimentih in vrstah poškodb je prikazana v tabeli 2. 3.3. Vpliv poškodb na sortimentno sestavo Škoda zaradi ujm ni le v povečanem odpadku, tqrej zaradi manjše količine pri- dobljenih sortimentov, pač pa tudi zaradi spremenjene, slabše sortimentne sestave. Z izločitvijo poškodovanih delov debla se seveda spremenijo tudi prvine (dimenzije, napake), ki pogojujejo vrsto in kakovost sortimentov. Sortimentna sestava iz navi- dezno nepoškodovanega drevja, dejanska sortimentna sestava ter sestava odpadka so razvidne iz grafiko nov 1, 2, 3. Iz prikazanih analiz (tabela 3), ki smo jih napravili z medsebojno primerjavo sorti- mentne strukture pri obeh krojen jih, vidimo, da se je pri vseh vrstah poškodb zmanjšal delež žagavcev l. in 11. razreda in povečal delež 111. razreda. Še posebej občutno je povečanje deleža celuloznega lesa. 3.4. Gmotno ovrednotenje škode zaradi snegoloma Poleg količinskih kazalcev posledic sne- goloma, to je količinskih in kakovostnih izgub v obliki povečanega sečnega od- padka in slabše sortimentacije, nas zanima tudi, kolikšna je neposredna finančna ško- da. Kot osnovo za izračun smo uporabili že znane količinske kazalce, ki smo jih finanč- Tabela 2: Sestava odpadka po sortimentih in vrstah poškodb Deleži po sortimentih (v %) Sestava Vrsta odpad ka poškodbe Žl Žil Žlll drogovi ceJ.Ies skupaj po vrsti poškodbe 1 87,7 17,3 4,0 100,0 33,2 2 69,0 28,9 2,1 100,0 21,5 3 12,4 30,9 27,1 0,1 29,5 100,0 45,3 Skupaj 47.0 26,0 11,8 0,1 14,6 100,0 100,0 Vidimo, da je nastalo pri proučevanem no ovrednotili, in sicer s prodajno ceno snegolomu kar 45,3% vsega odpadka lesa gozdnolesnih sortimentov, ki je veljala od zaradi prelomov debla. Tretjina odpad ka je 1. 1 O. 1989 dalje (GG Bled). posledica izruvanja, dobra petina pa odlo- Tudi pri finančnem ovrednotenju sta nas mov drevja. Skoraj polovica vsega odpadka zanimala oba dejavnika, to je količina od- j~ iz najvrednejšega sortimentnega razreda padka in poslabšana sortimentna struktura. (ZI), velik delež pa je tudi pri celuloznem Izsledki analiz so prikazani v tabeli 4. lesu. Močno prevladujoč delež odpadka Iz tabele je razvidno, da se je v prouče­ najvrednejšega lesa je pri izruvanjih in odlo- van ih razmerah vrednost pridobljenih gozd- mih dreves, pri prelom ih pa je odpadek tudi nolesnih sortimentov zmanjšala približno iz manj vrednih sortimentov. . za desetino. Največja škoda je nastala pri 424 G. V. 10/89 Tabela 3: Sprememba sortimentne sestave zaradi poškodb po snegolomu Vr~ta Sprememba sortimentne sestave {v %) poskodbe Žl Zil Žlll drogovi cel. les 1 --4,5 --4,2 +20,7 +18,2 +32,1 +21,2 2 -6,5 -9,9 +3,5 -1,2 3 -4,8 -3,4 +3,5 -5,5 Povprečno -2,9 --4,5 +4,8 -3,2 +22,4 Opomba: - je zmanjšanje deleža {% m3 lesa) + je povečanje deleža Tabela 4: Relativni kazalci finančnih škod po vrstah poškodb in dejavnikih škode (v % dinarske vrednosti) Vrsta Dejavnik škode Razmerje (%) slabša Skupaj poškodbe odpadek sortimentacija odpadek : sortimentacija 1 -12,3 --4,5 2 -5,2 -4,7 3 -3,4 -2,6 Povprečno --6,4 -3,1 izruvanjih, sorazmerno najmanjša pa pri prelomih debla. V povprečju sta dve tretjini škode nastali zaradi povečanega sečnega ostanka in tretjina zaradi slabše kakovosti sortimentov. 4. SKLEP Prav tako, kot so številni in različni vzroki propadanja gozdov, so različne in številne tudi posledice tega pojava. Raznovrstnost in medsebojna soodvisnost vzrokov in po- sledic v času in prostoru pa nam povzročata velike težave tudi pri ovrednotenju posledic propadanja gozdov. Ne le, da so težave pri ocenjevanju poškodb splošnokoristnih vlog gozdov. Naše znanje in vedenje je po- manjkljivo tudi glede neposrednih in izmer- ljivih posledic, kot so npr. izgube pri lesni surovini. Obenem pa vemo, da so za osve- tlitev širine in resnosti problema propadanja gozdov še najbolj prepričljivi prav materialni dokazi in številke. Teh pa nam nemalokrat primanjkuje. Raziskavo smo opravili v specifičnih eko- Joških in sestojnih razmerah alpskega go- zda. Zato je tudi uporabnost te raziskave omejena na to območje. Za celovitejša poznavanje obravnavane problematike v okviru vseh slovenskih gozdov bi bile go- tovo potrebne nadaljnje raziskave, ki bi upoštevale ekološke in sestojne posebno- -16,8 73,2:26,8 -9,9 52,5:47,5 --6,0 56,7:43,3 -9,5 67,4:32,6 sti, tako v času kot v prostoru. še posebej pa bi morale upoštevati sledeče dejavnike: ekološke dejavnike, vrsto in obliko ujme, starost (razvojno fazo) sestojev, drevesno vrsto in vrsto poškodbe. 5. POVZETEK Ujme so pomemben dejavnik propadanja slovenskih gozdov. Med najpomembnej- šimi ujmami, to so vetrolomi, snegolomi in žledolomi, so snegolomi po obsegu na drugem mestu. Škode zaradi snegolomov imajo kratkoročen in dolgoročen značaj. Med številnimi drugimi kratkoročnimi posle- dicami je pomembna tudi neposredna škoda zaradi količinskih, kakovostnih in finančnih izgub lesne surovine. O teh po- membnih kazalcih vemo razmeroma malo. Na območju pokljuške planote, v nego- spodarjenem, do 160 let starem sestoju smreke na rastišču alpskega bukovega go- zda, smo proučevali nekatere kazalce in posledice močnejšega snegoloma, ki je prizadel sestoj novembra 1987. še posebej so nas zanimali tile kazalci: a) količina in vrednost zaradi poškodb nastalega odpadka, b) vpliv poškodb na vrsto, kakovost in vrednost pridobljenih sortimentov. Vse prvine smo proučevali po treh glav- nih vrstah poškodb drevja, in sicer: G. V. 10/89 425 11 .~ - izruvanje dreves (podrtice), - odlomi dreves pri panju, - prelomi debla. Pri vseh meritvah in izračunih smo upo- števali le neto lesno maso, brez lubja in nadmere. Na podlagi medsebojnih primerjav količin in kakovosti med sortimenti iz navidezno nepoškodovanega drevja ter dejansko na- stalimi sortimenti smo ugotovili naslednje: 1. Po vrsti poškodbe je bilo 17% izruva- nih dreves, 13 % odlomov in 70 % prelo- mov debla. Pri prelomih je kar 83 % vseh poškodb v zgornji polovici debla. 2. Povprečni delež odpad ka je 6,1 %. Pri izruvanih drevesih je ta delež 13,2 %, pri odlo mih 10,8 % in pri prelom ih 3,8 %. 3. Poškodbe po snegolomu značilno vplivajo na sortimentno strukturo. Na sploš- no se zmanjša delež vrednejših sortimentov in poveča delež manjvrednih. 4. Zaradi poškodb se iztržek za sorti- mente zmanjša v povprečju za 9,5 %. Za- radi povečanega odpad ka je iztržek manjši za 6,4 %. Manjši pa je vpliv slabše sorti- mentne strukture, to je za 3,1 %. VIRI IN LITERATURA 1. S. Bleiweis: Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. GV, letnik 41, št. 6, str. 233-249. Ljubljana. 2. T. Deankovi6: Snegolomi v Julijskih Alpah in njihovi vzroki. GV, letnik 27/1969, stran 223- 236, Ljubljana, 1969. 3. M. Lipoglavšek: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, Biotehniška fakulteta, Ljub- ljana, 1980. 4. M. Kapus: Gojitveni in sečno transportni načrt- programske osnove. GG Bled, april ! 989. 5. M. Hočevar, J. Pogačnik, M. Šolar: Cas za rešitev gozdov se izteka. SlS za gozdarstvo, Ljubljana, 1987. 6.*: Kako rešiti gozdove.IGLG, Ljubljana, 1988. 7. M. Šolar, D. Jurc, B. Druškovič, J. Kalan: Izbor najpomembnejših rezultatov propadanja go- zdov v Sloveniji v letu 1987, osvetljenih z novimi ugotovitvami in pogledi. Gradivo za novinarsko konferenco, IGLG, Ljubljana, december 1988. 8. E. Rebula: Posledice neu~a iz leta 1965 v 426 G. V. 10/89 gozdovih na območju obrata Cerknica. GV, letnik 27/1969, stran 21D-223, Ljubljana, 1969. 9. Z. Turk: Krojenje gozdnih lesnih sortimen- tov. IGLG, Ljubljana, 1965. 1 O. M. Zupančič: Vetrolomi in snegolomi v Sloveniji v povojni dobi. GV, letnik 27/69, Ljublja- na, 1969. VERSUCH EINER BEWERTUNG VON WERT· UND MENGEN VERLUSTEN IN ElNEM VON SCHNEEBRUCH GESCHADIGTEN BESTAND Zusammenfassung Durch Wettererreignisse verursachte Schaden tragen viel zu den Waldschaden in Slowenien bei. Neben Sturmschaden sind besonders Schnee- schaden von Bedeutung. Die Untersuchung er- fasste einen 15Q-160 Jahre alten und bisher kaum bewirtschafteten Fichtenbestand aut dem Standort des hochmontanen Buchenmischwaldes in einer Seehohe von 1500 m im Waldgebiet von Pokljuka in den ostliche Julischen Alpen. Durch den Nassschneefall von November 1987 wurde der Bestand stark geschadigt. Man analysierte nur geschadigte Stamme, die entfernt werden mussten. Man unterscheidete zwischen drei Schadenstypen: geworfene Stamme (Ante il 17 %), an Stock gebrochene Stamme (Anteil 13 %) und meistens in oberem Teil gebrochene Stamme (Anteil 70 %). Man berechnete nur die Netto-Holzmasse oh ne Rinde und ohne das ubliche Obermass. Ein Vergleich zwischen der tatsachlichen und der Holzausbeute von angenohmen ungeschadigten Stammen ergab folgende Ergebnisse: - der Mengenverlust betragt durchschnittlich 6,1 % und zwar 13,2 % bei den geworfenen Stammen, 1 0,8 % bei den am Stock gebrochenen und 3,8 % bei den Obrigen gebrochenen Starn- men, - der Anteil von wertvollen Holzsortimenten hat sich vermindert, - der Holzerlos verminderte sich durchschnitt- lich um 9,5%. Davon entfallt aut Mengenverluste 6,4 % und aut Wertverluste 3,1 %. Wertverluste durften eher grasser sein, wurde man europaische Preis- relationen berucksichtigen. Damit wurden nur die unmittelbaren Verluste an Holzerlos berechnet. Unberucksichtigt bleiben verschiedene kurz- und vor allem langfristige woldbaulliche und andere Schaden, sowie Mehr- kosten bei Fallung und Ausarbeitung von ge- schadigten Stammen. Oxf. : 232.41 O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti ter o načinih njenega ugotav~janja Lado ELERŠEK*, Franc BATIČ** Izvleček Eleršek, L., Batič, F.: O svežosti sadik kot prvi ni njihove kakovosti ter o načinih njenega ugotavlja- nja. Gozdarski vestnik, št 10/1989. V slovenščini, cit. lit. 16. Prispevek obravnava meritve vodnega poten- ciala pri sadikah smreke kot metodo za ugotavlja- nje kakovosti (svežosti) sadik. Vodni potencial je merjen z bombo po Scholandru. Ugotovljena je pozitivna korelacija med izsušitvijo sadik in pora- stom vodnega potenciala ter negativna med pora- stom vodnega potenciala in nadaljnjo rastjo sadik. 1. UVOD Antični filozofi so menili, da tvorijo pra- snov štiri osnovne prvine: ogenj (energija), voda, zemlja in zrak, prav ti pa pogojujejo tudi obstoj rastlin. Brez vode se rastline ne morejo niti razvijati niti obstajati. Skozi ko- renine se z absorbcijo rastline z vodo oskr- bujejo, v obliki transpiracjje pa voda rastlino zapušča. Le 1-2 % prejete vode rastlina porabi za rast in metabolizem (HACKA VLO 1964). Voda je sestavina citoplazme, v njej so raztopljeni plini, anorganske in organske snovi, sodeluje v procesu fotosinteze in v številnih drugih procesih, omogoča turgor v celicah in prenos v njej raztopljenih snovi. Pri pomanjkanju vode so zato prizadete številne življenjske funkcije, oslabljeno ras- tlino pa praviloma bolj ogrožajo tudi bolezni in škodljivci. Pri umetni obnovi naj bi uporabljali le kakovostne sadike, tako v genetskem kot v morfološkem in fiziološkem pogledu. Upo- raba slabih sadik vodi v draga dopopolnje- vanja nasadov, lahko pa so posledice še hujše. Splošno znano je, da je umetna "' L. E., dipl. inž. gozd., *• doc. dr. F. B., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Eleršek, L., Batič, F.: Freshness of Nursery Norway Spruce Seedlings as Element of their Quality and Methods of Measurements of Water Deficit. Gozdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slove- ne, lit quot. 16. The article deals with measurements of water potencial by Scholander pressure bomb in norway spruce seedlings asa quality measure of nursery seedlings used for artificial forestation. The posi- tive correlation between increase of seedlings water potencial and water loss was found and negative between increased water potential and seedlings survival and further growth. obnova neuspešna, če posajamo izsušene sadike, kljub temu pa v naših gozdovih večkrat sadi mo ravno take sadike. lzsušene sadike doživijo večji presaditveni šok ali pa se sploh posušijo. Ugotovljeno je tudi, da je zmožnost za obnovo korenin odvisna od vodne bilance sadik (GORTH 1976). lzko- pana gozdna sadika naj bi bila pred saje- njem čim manj na suhem zraku, soncu in vetru. Gozdna sadika se lahko izsuši med izkopavanjem v drevesnici, med prevozom do gozda ali pa po končanem prevozu zaradi slabo opravljenega zasipa, lahko pa tudi med sajenjem zaradi površnega prena- šanja sadik po delovišču. Le če bo delo v vseh naštetih fazah dobro organizfrano in vestno opravljeno, bo ostala sadika zado- voljivo sveža. Medtem ko za genetsko neoporečno sa- dika skrbimo z nabiranjem gozdnega se- mena v skrbno izbranih in spremljanih se- menskih nasadih in ko določajo zadovoljivo velikost in tršatost standardi, si ustvarjamo predstavo o svežosti sadik le po videzu sadik in ob zaupanju zadolženim delavcem in gozdarjem. V gozdarski praksi svežosti sadik praviloma ne ugotavljajo, v primeru sporov zaradi manj uspešne umetne ob- nove pa bi bile take meritve še posebej dobrodošlo dokazno gradivo. še večji po- G. v. 10/89 427 men nadzora svežosti sadik pa bi bil v dejstvu, da bi bili gozdarji tako na jasnem, kakšne sadike uporabljajo, s čimer bi do neuspešnega sajenja redkeje prihajalo. Svežost sadik ugotavljamo lahko z meritvijo vodnega potenciala s scholanderjevo bom- bo. Z vodnim potencialom izrazimo preskrb- ljenost sadike z vodo. Metoda je primerna tudi za ugotavljanje vodnega potenciala sadik pred sajenjem in za določanje smrtnih in kritičnih (letalnih in subletalnih) vrednosti za posamezne drevesne vrste in provenien- ce. V rastlinskih delih je od 5 do 95 % vode (npr. v semenu, ki je v latentnem stanju, je lahko le 5% vode). Brez vode rastlinske celice niso življenjsko dejavne. Voda je v rastlini transportno sredstvo, poleg tega pa omogoča funkcionalno zgradbo celičnih pr- vin. Glavni pretok vode skozi rastlino po- teka z absorbcijo vode s koreninami, z njenim prehodom po steblu v liste in transpi- racijo skozi listne reže. A. Tranzitna voda S tranzitno vodo potujejo iz tal v rastlino mineralne snovi. Tranzitna voda, ki izhaja iz rastline s transpiracijo (npr. kutikularna t. - skozi kutikulo, stomatarna t. -skozi listne reže), pa rastlino tudi hladi. Transpiracijski koeficient nam pove, koliko vode je izgubila rastlina za pridobitev enote fitomase (hrast 320, smreka 230, bukev 170, lucerna 840, proso 300). Razmerje med sprejeto in oddano vodo imenujemo vodni bilančni koeficient. V dalj- šem obdobju je ta koeficient praktično 1 (če je manjši, pa rastlina vene). Kadar tla niso zasičena z vodo, ima vodni potencial tal negativno vrednost in nadalje upada, če se tla izsušujejo. V korenine pa prehaja voda le, če je vodni potencial korenin bolj nega- tiven kot vodni potencial tal. Pri vodnem potencialu tal pribl. 15 barov listi mezofilnih rastlin vene jo. Vodni deficit pa lahko rastli na zmanjšuje z zapiranjem listnih rež, s čimer se zmanjša transpiracija in poveča turgor. B. Zadržana voda a) Kemično nevezana voda Svobodna voda Svobodno imenujemo tisto vodo, ki izhaja 428 G. V. 10/89 iz rastline pri sobni temperaturi. To je voda, ki jo je absorbiralo tkivo, ali pa tista, ki se nahaja v medceličnih prostorih. Higroskopna voda Higroskopna voda je tista, ki je na snov mehanično vezana. Ta voda se sprosti šele pri temperaturi 1 oo-1 05 oc. b) Kemično vezana voda Protoplazma je koloidni_sistem, v kate- rem so negativno nabiti koloidni delci, elek- tronegativni ioni, obdani s plastjo protonov oziroma molekul vode. Ti koloidi vežejo vodo s pritiskom več sto megapaskalov. To )>vezano vodo« pa lahko npr. potegnemo iz celic z raztopino saharoze, ki ima visok osmotski pritisk. Voda v protoplazmi je proti okolju omejena z membrano plazmalemo in s tonoplastom proti vakuoli. Elementarna membrana je selektivno polpropustna in predstavlja pregrado pri izmenjavi snovi. Za količino vode v citoplazmi, ki jo uravnava njen osmotski pritisk (oziroma relativni pri- tisk pare na površini celice), se uporablja izraz hidratura (Walter) (izraz hidratura je analogen izrazu temperatura). Ta izraz pa ne smemo zamenjati z izrazom hidratacija, ki pomeni količino adsorbirane vode na celične strukture. Ne glede na vrsto vode pa je stanje vode v rastlini zelo težko opisati. Vzrok za to je dejstvo, da je tok vode iz tal skozi rastlino v ozračje celota in da nanj vplivajo številni dejavniki v okolju (v tleh in v ozračju), pa tudi rastlina (vrsta, sorta, starost, organi itd.). Preskrba z vodo je odločilna za uspe- vanje rastlin. Prebitek ali pomanjkanje vode imata velik vpliv na rast in produkcijo. še posebej močan je vpliv pomanjkanja vode. Pomanjkanje vode v rastlini ali vodni deficit najbolje opišemo z enim izmed naslednjih parametrov - tj. z vsebnostjo vode v tkivu (Q) ali pa z vodnim potencialom ('\V) (KO- ZLOWSKI 1968), v večini primerov pa je za popoln opis vodnega deficita potrebno ugotoviti oba. Glede na to, da se vsebnost vode v rastlini zelo spreminja (dnevno, z razvojem, različni organi in njihova lega itd.), vodni deficit velikokrat raje opišemo z vodnim potencialom, ki je dinamična mera za stanje vode v rastlini. Vodni potencial je definiran kot razlika med prosto energijo vode v sistemu (rastlinska celica- okolje) in proste čiste vode pri standardnih pogojih. Opišemo ga z enačbo: !lw- !low 'tVw = Vw kjer kratice pomenijo: 'tVw - celotni vodni potencial (Pa)_ !lw - kemijski potencial vode v s1stemu (v rasti ini) !low - kemijski potencial čiste vode pod standardnimi pogoji (1 01 kPa, tempe- ratura okolja in koncentracija vode 55,6 mola); (J/mol) Vw - parcialni volumen vode; (1 cm3 mor1) = 18 cm3 · g-1 Ker je kemijski potencial vode v ras~lini običajno manjši od kemijskega potenciala čiste vode, ima celotni potencial navadno negativno vrednost. Celotni p~tencial (-'ljJ) vode lahko opišemo še z enacbo: -'tV = - T -'tVm (±) P, kjer znaki pomenijo: - T = osmotski potencial celice -'tVm = matrični potencial (na~tane ~ara?i nabrekanja koloidov m kaptlarnth sil v celičnih stenah) ±P = turgorski tlak v celici (nastane kot rezultanta osmotskega tlaka n in protitlaka celičnih sten) Pri ugotavljanju vodnega deficita veliko- krat merimo posamezne parametre vod- nega potenciala, še posebej osmotski tlak (rr), vendar so takšne meritve le delne i~ ~ celoti ne pojasnijo vodnega stanja v rast1m1 oziroma celici. Za ugotavljanje celotnega vodnega potenciala je na voljo več metod. Med najstarejšimi in sorazmerno prepro- stimi metodami je ugotavljanje celotnega vodnega potenciala s tlačno posodo, ime- novano scholanderjeva bomba. Ta metoda je še posebej uporabna za ~gota~!janje svežosti sadik, saj z njo ugotov1mo njihovo preskrbljenost z vodo. 2. MATERIAL IN METODE 2.1. Naprava in metoda merjenja Ker je metoda ugotavljanja svežosti sadik (rastlin) s sušenjem, navlaženjem in teht~­ njem zamudnejša in za terensko delo nepn- merna se za tako delo pogosto uporablja t. i. >>S~holanderjeva bomba«, katere glavni del je tlačni lonec. Pri delu s to napravo ne potrebujemo niti vode niti elektrike. V t1~9ni lonec, v katerem lahko nadzorovano zvlsu- jemo zračni pritisk, vstavimo vejico ali _drug del rastline, tako da gleda odrezam del vejice skozi tesnilo iz lonca. Pritisk, ki je potreben, da iztisnemo vodo iz vejice skozi (opazovani) odrezani del, pa je v ~bsolu~­ nem smislu enak sesalni napetosti v ksl- lemu oziroma celotnemu vodnemu poten- cialu v rastlini. Scholanderjevo bombo že dolgo uporabljajo za terenske meritve vod~ nega potenciala. Meritve vršjj~ npr. zar~d1 ugotavljanja presaditvenega so.~a, vpliv~ namakanja, ugotavljanja korelaCIJe med hl- draturo in fotosinteze ter transpiracijo, za določanje različnih podnebnih parametrov ali pa za ugotavljanje kritične i~suše.~o~ti drevja z ozirom na obrambo pre_d skod_ljiVCI .. Scholanderjevo bombo smo 1zdelah sam1 po fotografijah in skicah iz strokovnih časo­ pisov (SCHOLANDER in ~o?. 196?, KREEB 1977). Izračun za tlacm lonec Je napravil inž. Tomaž Virnik, iz~vedbo z mo~­ tiranjem na prenosnem voz1cku pa Joze Grzin. Glavne dele te naprave prikazujeta shema in fotografija (slika 1 in 2). Celotni vodni potencial smo merili na odrezanih smrekov ih vejicah, dolgih 1 O do 14 cm. Na delu vejice, ki gre skozi gumija- sto tesnilo smo odstranili lubje in jo pritrdili v tesnilo t~ko, da je bil zeleni del v tlačnem loncu. Izmed dveh merilcev pritiska kaže prvi pritisk v jeklenki (kj je polnjena s 150 bari), drugi pa pritisk v tlačnem loncu. Zel~ pomembno je, da povečujemo pritisk dovolj zmerno tako da lahko odčitamo vrednost v trenutku ko se vodna kapljica pojavi na odrezane~ delu vejice (v ksilemu). Po lite- raturi (RUETZ 1976) znaša vodni potencial smrekovih sadik pred sajenjem od -D,9 do -40,0 barov, pri naših meritvah pa je bil ta obseg ožji. 2.2. Ugotavljanje odvisnosti med . načinom hranjenja smrekovih sadik 1n njihovo svežostjo Vodni potencial smo ugotavljali jeseni l. 1988 pri štiriletnih srnrekovih sadikah, vzgo- G. V. 10/89 429 J ------- jeklenka y,, Yz • y~- prvi, drugi in tretji ventil M,t. Mh,Mh prvi in drugi merilec pritiska T l ------ tlačni lonec O ------- odrezani del odganjka, kjer se pojavi vodna kapljica Tl TL uiT Slika 1 : Shematični prikaz »Scholanderjeve bombe« in tlačnega lonca Slika 2: Prenosna ~~scholanderjeva bomba«. Foto: Lado Eleršek jenih na dveh različnih tleh, ki smo jih hranili po izkopu: 1 O dni v zasipu, 1 O dni v hladilni omari (v odprtih vrečah pri nizki 430 G. V. 10/89 zračni vlagi) ter na zraku v senci O, 6, 24, 48 in 96 ur. Vzorce smo jemali s 1., 2. in 3. vretena. Vodni potencial smo ugotavljali s scholanderjevo bombo pri 84 vzorcih, vsebnost vode (Q) z metodo navlaženja, sušenja in tehtanja pa tudi pri enakem številu vzorcev. Po odvzetju vzorcev smo smreke ponovno posadili na gredico. 3. IZSLEDKI Rezultate opravljenih analiz prikazujejo razpredelnica 1 ter grafikona 2 in 3. Iz navedenega poskusa je razvidno, da so bile sadike, hranjene v hladilni omari, bolj izsušene kot sadike v zasipu. šestte- densko hranjenje enako starih smrekovih sadik v hladilni omari v zaprtih vrečah in v zasipu v predhodnem letu pa je pokazalo, da se sadike v hladilni omari niso izsušile. Njihov vodni potencial je bli celo za 4 bare višji kot pri sadikah, hranjenih v zasipu. Hitrost izsuševanja izkopanih sadik v času vegetacije smo ugotavljali konec junija pri desetih smrekah. Po 1-, 3-, 5- in 8-urnem hranjenju teh sadik na soncu smo izmerili pri njih naslednje vrednosti: -10,7, -22,9, 10D :> o ~ . ..., c ~ o o. 50 ._) 11) ri eve l l oo 10 dneh 1 - št.meritev razl.časi shranjev. mesto meritve (popr.od 0-~B ur) Graf. 3: Vodni deficit izkopanih smrekovih sadik pri različnih časih in načinih shranjevanja (metoda navlaženja, sušenja in tehtanja) Razpredelnica 1 :Stanje vodnega potenciala in vodnega deficita pri izkopanih smrekovih sadikah Vrsta vzorca število Vodni potencial Vodni deficit vzorcev v barih 1 v %2 Po 1 O dneh hranjenja po izkopu: v zasipu 12 -19,0 15,7 v hladil nici 12 -24,4 36,6 s prvega vretena 8 -19,3 22,9 z drugega vretena 8 -22,3 27,4 s tretjega vrete na 8 -23,5 28,3 Po različnih časih hranjenja sadik v senci po izkopu, v urah: o 12 -9,8 13,8 6 12 -8,6 16,8 24 12 -12,1 28,1 48 12 -17,1 37,4 96 12 -19,2 3 s prvega vretena 20 -11,7 19,54 z drugega vrete na 20 -13,4 21 24 s tretjega vrete na 20 -15,0 31:44 Vzgoja sadik na različnih tleh: tla ))Belocc 42 -15,4 tla))IGLG" 42 -16,1 1 Vodni potencial je merjen s scholanderjevo bombo. 2 Vodni deficit (vsebnost vode) je ugotovljen z metodo navlažen ja, sušen ja in tehtanja po formuli: Wg = (masa nasičenih vzorcev - masa svežih vzorcev) : skupno maso vode v nasičenih vzorcih. Nekateri vzorci pri tej izsušitvi niso več sprejemali vode. 4 Povprečje 16 vzorcev za sadike, hranjene od O do 48 ur. 432 G. V. 10/89 5 4 9 5 28 38 45 50 58 o o 22 7,1 6,6 6,2 6,1 7,1 4,7 5,1 4,5 6,1* 5,1* 2,9* neugodnem (sušnem) obdobju. Merjeni ksi- lerl1ski vodni potencial je pri smrekovih sadikah praviloma zelo razpršen (od -0,9 do -40 kp/cm2, po RUETZU 1976), pri čemer ni povsem pojasnjeno, v kolikšni meri vplivajo nanj različni zunanji in notranji dejavniki. o tesni povezanosti med vodnim poten- cialom in prijemanjem sad~~ dreves je pisal že SCHMIDT-VOGT in GURTH (1967) ter otrv1PFELMEIER (1969). Različni pisci še nisO enotni glede njegovih kritičnih vredno- sti. Vendar obstaja velika korelacijska zveza med vodnim potencialom in prijema- njem ter nadaljnjo rastjo sadik po saditvi. It poskusa, ki ga je opravil RUETZ, je . ' ··- -'~ "" "'r;;QrY'I~niQ i7r;:)zito oosfab- VIRI 1. Braun, H. J., Marte, J., 1987. Zur WasserM aufnahme bei: Baumen nach Ende der taglichen Transpiration und Gedenken zum Trans- pirationsprinzip. Allg. Forst- u. J.-Ztg., 158, 4: 67-70. 2. Dengler, A., 1972. Waldbau. Hamburg, Ber- lin. 3. Dimpfelmeier, R., 1969. Agricil ein neues Mittel, um Forstpflanzen bei der Lagerung und beim Transport frisch zu halten. Forstw. Central- blatt, 88, 2: 80-96. 4. Eleršek, L., 1985. Raziskave pridelovanja kakovostnih sadik ter izdelava kriterijev za določa­ nje kakovosti. Elaborat, Ljubljana, Inštitut za goz- dno in lesno gospodarstvo. 5. GOrth, P., 1976. Forstpflanzen und Kulturfol- greiche LiteraturObersicht. Allg. Forst.- u. J.MZtg., Frankfurt, 147, 12: 240-246. 6. Hacskaylo, J., 1964. Fiziologija i ishrana šumskog drveča. Beograd. 7. Kojič, M., 1987. Fiziološka ekologija kultur- nih biljaka. Beograd. 8. KOZLOWSKI, T. T., 1968. Water deficits and plant growth. Volume l. Academic Press, New York. 9. Kreeb, K., 1977. Methoden der Pflanzen- okologie. VEB Gustav Fischer Verlag Jena, 1- 235. 1 O. Larcher, W. Stress bei Pflanzen. Na tur Wissenschaften, Innsbruck, 74: 158-167. 11. Milanovič, S., Pintarič, K., 1978. Proučava­ nje vodnog režima raznih proveniencija duglazjje (Pseudotsuga taxifolia britt}. Sarajevo. 12. Ruetz, W. F., 1976. Zur Schatzung des Anwuchserfolgs bei Fichte durch Wasserpoten- tialmessungen. Allg. Forstz., Munchen, 31, 39. 13. Ruetz, W. F., 1980. Wasserpotentialmes- sung als Index der Pflanzenfrische. IUFRO mee- ting, Characterization of plant materials, Freiburg. 14. Sarič, M. idr., 1986. Praktikum iz fiziologije biljaka. Beograd. 15. Schmidt-Vogt, H., GOrth, P., 1967. Die Bedeutung des Frischezustandes des Forstpflan- zen fOr den Anwuchserfolg und das JugendM wachstum von Forstkulturen. XIV IUFRO-Kon- gres, Munchen, Referate: 539-558. 16. Scholander, P. F., Hammel, H. T., Edda D. Bradstreet, Hemmingsen, E. A., 1965. Sap pressure in vascu lar plants. Science 148: 339- 345. Tisoče rasti željnih smrekic. Ali jih bomo z nepravilnim ravnanjem po izkopu že vnaprej obsodili na smrt in sebe na neuspeh pri delu. Foto: Lado Eleršek 434 G. v. 10/89 Oxf.: 232.41 Vpliv vodnega stresa na fotosintetska dejavnost sadik smreke (Picea abies) Alenka GABERŠČIK*, Andrej MARTINČIČ** Izvleček Gaberščik, A., Martinčič, A.: Vpliv vodnega stresa na fotosintetska dejavnost sadik smreke (Picea abies). Gozdarski vestnik, št. 10/1989. V slovenščini, cii. lit. 7. Članek podaja rezultate poskusov, pri katerih se je ob različnih svetlobnih razmerah ugotavljala intenzivnost fotosinteze sadik smreke (Picea abies) v odvisnosti od vlažnosti iglic oz. preskrb- ljenosti sadik z vodo. Prikazana je tudi različna sposobnost premagovanja vodnega stresa in raz- ličen čas, ki je potreben za obnovitev fotosinteze po vodnem stresu pri sadikah smreke v različnih letnih obdobjih. 1. UVOD Prav tako kot ogljikov dioksid je tudi voda pomemben del procesa fotosinteze. Zmanj- šana količina vode neposredno vpliva na dejavnost rastlin - na prenos elektronov v procesu fotosinteze in na dejavnost enci- mov v sekundarnih reakcijah. Glavna posle- dica pomanjkanja vode je zapiranje listnih rež, tako je prekinjena preskrba z ogljikovim dioksidom. Izraz suša navadno povezu- jemo z obdobjem brez padavin, vendar pa vemo, da so vzroki lahko še drugje. Do pomanjkanja vode lahko pride zaradi nizkih temperatur, ko voda v tleh zmrzne - to je t. i. fizikalna suša. Preskrba z vodo pa je lahko motena tudi pri presajanju sadik. V naših raziskavah smo poskušali ugotoviti, kako vpliva pomanjkanje vode pri izkopanih sadikah smreke (Picea abies) na fotosintet- ska dejavnost in kakšna je reaktivacija, ko se hidratura rastlin in vodni potencial prsti v okolici korenin obnovi. " Mag. A. G., dipl. biol., Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, YU ** Prof. dr. A. M., dipl. biol., Biotehniška fakul- Synopsis Gaberščik, A., Martinčič, A.: The Influence of Water Stress on the Photosyntetic Activity of Norway Spruce Tree (Picea abies) Plants. Go- zdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slovene, lit. quot. 7. The article deals with the results of the tests in which the intensity of the photosynthesis in Picea abies plants was established in different illumina- tion conditions in relation to the humidity of needles or the water supply rate in plants. Diffe- rent ability of conquering water stress and diffe- rently long time which is required for the reesta- blishing of the photosynthesis after the water stress in Picea abies plants during different pe- riods of the year are also presented. 2. MATERIAL IN METODE Meritve neto fotosintetske aktivnosti Sadike smrek smo prenesli v laboratorij. Fotosintetska dejavnost smo merili na eno- letnih vejnih vršičkih nepoškodovanih rast- lin z infrardečim analizatorjem (IRGA, The analytical Development Co. Ltd., tip 225/2, Hoddesdon, England). Meritve so potekale po metodi odprtega sistema, ki so jo opisali Šestak in sod. (1971 ). Koncentracija C02 v zraku je bila 640-700 f.lg/1. Med posku- som je relativna vlaga v asimilacijski kiveti nihala med 60 in 70 %, temperatura pa je bila 14±2,5°C. Določanje količine vode v iglicah Količino vode v iglicah smo določali iz sveže in suhe teže iglic. Vzorcem iglic smo določili svežo težo. Nato smo jih sušili v sušilniku 24 ur pri 1 OS oc. Računsko smo vrednosti izrazili kot vsebnost vode glede na trenutno svežo težo rastline. teta, VTOZD za biologijo, 61000 Ljubljana, Ašker- WC FWact- DW FWact 100% čeva 12, YU G. V. 10/89 435 Slika 1 : Neto fotosintetska dejavnost sadik smreke v odvisnosti od svetlobe in vsebnosti vode (% sveže teže iglic) v jesenskem času (pokončne črte pomenijo standardno napako, n = 5) we - (water ,content) vsebnost vode FWact- (actual 'fresh weight) trenutna sveža teža OW - (dry weight) suha teža Ker meritve dejavnosti fotosinteze v odvi- snosti od količine vode v rastlini niso zve- zne, smo točko, pri kateri sadike prenehajo fotosintetizirati, določali računsko. Vredno- sti neto fotosinteze (Ya) v odvisnosti od vsebnosti vode glede na trenutno svežo težo iglic (xa) ležijo na logaritemski krivulji. Na semilogaritemskem diagramu smo z regresije določili enačbe premic za meritve dejavnosti pri določenih svetlobnih intenziv- nostih (slika 1, 2). Koeficienti korelacija so bili med 0,97-0,99. Dobili smo enačbe krivulj Ya = ln (kxa + n). Točka, pri kateri dejavnost preneha, je povprečna vrednost izračunanih vrednosti x (vsebnost vode v svežih iglicah) pri različni svetlobni intenziv- nosti, ko je y (neto fotosinteza) enako O. 436 G. V. 10/89 3. IZSLEDKI IN OBRAVNAVA Rezultati meritev fotosintetska dejavnosti v odvisnosti od svetlobe in vsebnosti vode jeseni so prikazani na sliki 1. Ne glede na intenzivnost svetlobe se listne reže zaprejo, ko se vsebnost vode zniža na 50,7 % sveže teže iglic. Proti koncu zime pa tole- rantnost sadik smreke naraste. Neto asimi- lacija co2 preneha pri 44,9 % vode v tkivu (slika 2). Precej se poveča tudi fotosintet- ska zmogljivost rastlin, saj so vrednosti, ki smo Jih izmerili v marcu, približno za četrtino višje. Reaktivacija po rehidrataciji sadik je postopna. Pozno jeseni se dejavnost, kljub hitrejšemu alarmu - zapiranju listnih rež, obnovi v manjši meri kot v marcu. Po 18 dneh je bila pri sadikah, presajenih jeseni, asimilacija C02 le 50% (slika 3). Naklon krivulje pa nakazuje še dolgotrajno reakti- vacijo. Slika 2: Neto fotosintetska dejavnost sadik smreke v odvisnosti od svetlobe in vsebnosti vode (% sveže teže iglic) v poznozimskem času (pokončne črte pomenijo standardno napako, n = 5) ao~--------------------------~ / 1 1 ~ / / / / / /---- / 0~----~----~----.-----.-~ o 4 8 12 čas po sajenju dan Slika 3: Obnovitev dejavnosti sadik srn reke po rehidraciji (-jeseni, ---- pozno pozimi) Iz literature je znano, da se pri večini rastlin fotosintetska dejavnost zniža za 40 %-60 %, če se hidratura (vsebnost vode glede na saturacijsko vrednost) zmanjša za polovico. Edini vzrok za to pa ni pomanjka- nje C02, ampak tudi neposreden vpliv na fotosin!~tski aparat na ravni kloroplasta (KAISER 1987). Dejavnost rastlin pa lahko preneha tudi zaradi drugih sprememb v okolju. Pomemben signal, zaradi katerega se listne reže na svetlobi začnejo zapira,ti, je znižanje relativne zračne vlage. Listne reže se lahko zaprejo, preden se spremeni vodni status rastline (SCHULZE 1986). Da bi se temu izognili, so naše meritve pote- kale pri optimalni zračni vlagi. Drugi vzrok, ki povzroči zapiranje listnih rež in zato tudi G. V. 10/89 437 zmanjšanje fotosintetska dejavnosti, je zni- žanje vodnega potenciala prsti. Ta signal se prenese do listov in reže se začno zapirati tudi, če se hidratura rastlinskega tkiva ne zniža (DAVIES in sod. 1986). Ko sadike, ki jih potrebujemo za pogo- zdovanje, izkopljemo, se vodni potencial prsti v okolici korenin hitro zniža, kar pa povzroči dokaj hitro zmanjševanje dejavno- sti rastlin. Stopnja, do katere se sadike med prevozom izsušijo, pa neposredno vpliva na nadaljnji razvoj rastlin na novem rasti- šču. Dejavnost se postopoma obnovi, če pa se sadike preveč izsušijo, propadejo. El Auoni (1976) je pri raziskavah vpliva vodnega deficita na črni bor ugotovil, da je hitrost reakcije listnih rež odvisna od staro- sti iglic. Pri iglicah, starih tri mesece, se listne reže zaprejo pri padcu hidrature za 22 %, pri starosti desetih mesecev pa se reže zaprejo šele pri padcu hidrature za 28 %. To je najbrž pogojeno s hitrejšim alarmom pri mlajših iglicah (zaradi slabše izdiferenciranosti in prepustnosti kutikule). Tako lahko razliko med jesenskimi in po- znozimskimi meritvami deloma pripišemo tudi različni starosti iglic. Kljub nižji vsebnosti vode, pri kateri de- javnost sadik preneha, pa se je fotosinteza marca obnovila v večji meri kot jeseni. Iz tega lahko sklepamo, da se pri sadikah smreke pozimi poveča odpornost proti suši. Povečana odpornost je logična posledica sprememb na rastišču, predvsem pri od- nosu korenine - fizikalna suša. Lindsay ('1971) navaja, da je vodni potencial pri vrsti Picea engelmannii in vrsti Abies lasiocarpa največji poleti, potem se naglo zniža in je pozno jeseni in pozimi najnižji. Med letom se spreminja tudi kritična meja vsebnosti vode v iglicah. Tranquillini ('1979) je ugoto- vil, da so smreke (Picea abies) za izsuševa- nje najbolj občutljive poleti, v hladnih zim- skih mesecih pa se njihova odpornost po- stopoma poveča. LITERATURA 1. Davies, W. J., Metcalfe, J., Lodge, T. A. & da Costa, A. R., 1986. Plant growth substances and the regulation of growth under drought. Aust. J. Plant Physiol. 13: 105-125. 2. El Aouni, M. H., 1976. Action du deficit hydrique interne sur les mouvements stomati- ques, la transpiralion et la photosynthese nette d'aiguilles excisees de Pin noir d'Autriche (Pinus nigra ARN). Evolution avec l'age foliaire. Photo- synthetica 10 (4): 404-410. 3. Kaiser, M. W., 1987. Effects of water deficit on photosynthetic capacity. Physiol. Plantarum 71: 142-149. 4. Lindsay, J. H., 1971. Annual cycle of leaf water potential in Picea engelmannii and Abies Iasiocarpa at timberline in Wyoming. Arct. Alp. Res. 3: 131-138. 5. Schulze, E. D., 1986. Carbon dioxide and water wapor exchange in response to drought in the atmosphere and in the soil. Annu. Rev. Plant. Physiol. 37: 247-274. 6. šestak, Z., čatsky, J., Jarvis, P. G., 1971. Plant photosynthetic production. Manual of met- hods. Junk W. N. V. Publishers, The Hague. 7. Tranquillini, W., 1979. Physiological ecology of the alpine timberline. Tree existence at high altitides with special reference to the European Alps. Springer Verlag. OBVESTILO Oxfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarstvo (oxf. oziroma ODK), po katerem klasificiramo članke v naši reviji, se je preimenoval v gozdarska decimalna klasifikacija (GDK)1 V treh uradnih jezikih JUFRO je novo ime in kratica sledeča: - Forest Decimal Classification (FDC), - Forstliche Dezimal Klassifikation (FDK), - Classification Decimale Forestiere (COF). To preimenovanje je sprejel izvršilni odbor IUFRO na svojem zasedanju v Portlandu (Oregon, USA) septembra 1988. Tudi v Gozdarskem vestniku je z novim letom predvidena uporaba nove kratice. M. Z. 438 G. V. 10/89 Oxf.: 383.1 Odvisnost širine cestnega telesa od naklona terena in vrste kamnine Borut BITENC*, Igor POTOČNIK** (zvleče k Bitenc, B., Potočnik, l.: Odvisnost širine cest- nega telesa od naklona terena in vrste kamnine. Gozdarski vestnik, št. 10/1989. V slovenščini, cit. lit. 3. Gozdna prometnica v naravnem gozdu pred- stavlja tujek, ki pa je nujno potreben za uresniče­ vanje gozdnogospodarskih ciljev. Ob tem nema- lokrat za seboj pušča tudi vrsto negativnih posle- dic za sam gozd in okolje. V prispevku je delno proučena širina cestnega telesa in njena odvi- snost od naklona terena glede na tri vrste kam- nine (apnenec, dolomit, tonalit). 1. UVOD Sodobno gospodarjenje z gozdovi za- hteva tudi primerno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami. Kolikšna naj bo odprtost gozdov, je odvisno od proizvodnih, okoljetvornih in družbeno pogojenih vlog gozda. Lahko trdimo, da je gozdna promet- nica v naravnem gozdu tujek, ki pa je nujno potreben za uresničevanje gozdnogospo- darskih ciljev. Naš cilj je čimbolj omiliti negativne vplive gozdnih prometnic na gozd. Ti se kažejo kot poškodbe pri sami gradnji gozdnih prometnic, zmanjševanje gozdne površine, večja nevarnost vetrolo- mov, snegolomov in žleda zaradi zmanjša- nja stabilnosti gozdov, slabša sposobnost zadrževanja vode, izpiranje hranilnih snovi iz gozdnih tal, povečana nevarnost erozije, pa tudi kot povečan promet (nemir) v gozdu zaradi dostopnosti gozda (rekreacija, go- barjenje, nabiranje gozdnih sadežev itd.). Na IGLG poteka raziskovalna naloga Vpliv gozdnih prometnic na gozd in gozdni pro- stor. Z njo želimo z več vidikov proučiti vpliv * B. B., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU ** l. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU Synopsis Bitenc, B., Potočnik, l.: The Dependence of the Road Body upan the T errain Slope and Stone Species. Gozdarski vestnik, No. 10/1989. ln Slo- vene, lit. quot. 3. A forest thoroughfare is a foreign phenomenon ina natural forest, which is, however, indispensa- ble for the exercising of forest management aims. It often has a series of negative consequences for the forest itself and the environment. The article is a partial study of the road with and its dependence upan the terrain slope as to three stone species (limestone, dolomite, tonalita). gozdnih prometnic na gozd. Raziskava bo predvidoma končana z elaboratom 1 990. Zaradi obsežno zastavljene naloge je v tem prispevku delno proučena le problema- tika širine cestnega telesa glede na naklon in vrsto kamnine. Izmed gozdnih prometnic smo tu izbrali le gozdne ceste. V prispevku ugotavljamo odvisnost širine cestnega te- lesa od naklona terena ter vrste kamnine, pri čemer širino cestnega telesa omejujeta spodnji rob nasipne in zgornji rob odkopne brežine. Logična je predpostavka, da so odkopne brežine v trdi hribini lahko strmej- še, s tem krajše in je zato cestno telo lahko ožje, posledica pa je manjša izguba lesno- proizvodne površine gozda. Obratno se- veda velja za mehko hribino, kjer morajo biti odkopne brežine položnejše, cestno telo je tako širše in izguba lesnoproizvodne površine večja. Predpostavki veljata v pri- meru enakega načina odvajanja vode, po- dobne povprečne prometne obremenitve cest, enakega načina gradnje ... 2. METODA DELA Med opravljenimi meritvami smo izbrali tiste, ki se nanašajo na tri vrste kamnin: apnenec, dolomit, tonalit. Za ta prispevek G. V. 10/69 439 je bilo za vsako vrsto kamnine izbranih po pet gozdnih cest, na katerih je bilo analizi- ranih povprečno dvanajst izmerjenih preč­ nih profilov. Od vseh vrednosti, izmerjenih na vsakem izmed profilov, smo upoštevali tiste, s katerimi je bilo mogoče opredeliti širino cestnega telesa. Predpostavljamo, da način gradnje (gradnja z buldožerjem - gradnja z bagrom) ni bistveno vplival na širino cestnega telesa, ker so trenutno pri nas pri gradnji gozdnih cest uporabljani neustrezni bagri, sama tehnologija gradnje z bagri pa se šele razvija. Izbrane gozdne ceste so bile v povprečju zgrajene pred desetimi leti, tako da predpostavljamo, da so se brežine že ustalile. 3. ANALIZA ODVISNOS"rl ŠIRINE CESTNEGA TELESA OD NAKLONA TERENA Z ovrednotenjem podatkov, izbranih za analizo, smo ugotovili, da je širina cestnega telesa v korelacijski povezavi z dolžino odkopne brežine, dolžino nasipne brežine, širino izsekanega pasu, kubaturo izkopa, naklonom terena ... V tem prispevku bomo proučili odvisnost širine cestnega telesa od naklona terena. Znotraj skupin, ki predstav- ljajo vrsto kamnine, obstaja značilna korela- cijska odvisnost med širino cestnega telesa in naklonom terena. Z večjim naklonom terena se povečuje širina cestnega telesa. Pearsonovi korelacijski koeficienti so od · 0,62 do 0,73. Ugotovili smo, da dane odvi- snosti najbolje izravnavama z regresijsko črto oblike y = a + bv'X, kjer pomeni: y -širina cestnega telesa v metrih a, b - regresijska koeficienta v'X- kvadratni koren naklona terena, izra- žen v% Tako izračunane regresijske premice so naslednje: A) podlaga 1 -apnenec: y = 2,95 + 0,64 v'X; n = 64 B) podlaga 2- dolomit: y = 4,00 + 0,61v'X; n = 51 C) podlaga 3- tonalit: y = 3,84 + 0,76\I'X; n = 60 rxy = 0,62**; rxy = 0,64**; rxy = 0,73**; Te odvisnosti veljajo za dejanske razme- re, ki so bile posnete na terenu. ODVISNOST SIRINE CESTNEGA TELESA OD NAKLONA TERENA 11 -~- r 1 -~- r 1 -~- r 1 -~- T 1-1 10 -~- 1 1 -~- l l -~- l l-- 1 9 Siri na cest. 8 telesa (m) 7 6 --~ - 1- ,- l - 1- 1 l - - 1 .-:-.1.-:.- T -lj -1-11-- --~~~-t-=-·-r_j-=-t---rl-1 - ~- "1--:-~--r~ 1:--l~ 1 ----~ l - 1 ~-- --. ---r~ r:.,:r--· 1 - r- l - ~- 1 5 -r 1 1 -~- 1 1 -~- T IJ 3 10 20 SO IJO 50 60 70 Naklon terena (%) 440 G. V. 10/89 Horizontalna dolžina odkopne brežine je odvisna od naklona brežine, na katerega pa vplivajo vrsta in stanje hribine, višina brežine, globina planuma v raščenih tleh, način gradnje, rastiščni pogoji v smislu hitre ozelenitve, pomembnosti prometnice in zu- nanji vplivi na brežino. Večja je globina planuma v raščenih tleh, večja je horizon- talna dolžina odkopne brežine. Na horizon- talno dolžino nasipne brežine prav tako vplivata naklon in višina nasipne brežine. Naklon nasipne brežine je funkcija vrste tal, granulacijske sestave nasipnega materiala, vlažnosti materiala, naklona terena, načina gradnje in tujkov v nasipu. Horizontalna dolžina nasipne brežine je odvisna tudi od globine planuma v raščenih tleh. Bolj ko je cestno telo vrinjeno v raščena tla, manjša je horizontalna dolžina nasipne brežine ob enaki širini planuma. Odvisnost dejanske širine cestnega te- lesa od naklona terena in geološke podlage je prikazana na grafikonu. Iz grafikona povzemamo, da je pri istem naklonu terena najmanjša dejanska širina cestnega telesa na apnenčasti podlagi. Glede na strmino terena je cestno telo široko od 5 m pri 1 O % naklonu do 8 m pri 60 % naklonu terena. Na dolomitni podlagi je širina cestnega telesa precej podobna tisti na apnenčasti podlagi, vendar je na celem območju širša za približno en meter. Zanimiva pa je dejanska širina cestnega telesa na tonalitni podlagi. Pri majhnih na- klanih terena se le malo razlikuje od širine cestnega telesa na dolomitni podlagi. Pri 45 %je na tonalitni podlagi cestno telo 1 m širše kot na dolomitni in za 1 ,8 m širše kot na apnenčasti podlagi. Pri 60 % naklonu terena je širina cestnega telesa na tonalitni podlagi skoraj 1 O m. Razlike v širini cestnega telesa na posa- meznih vrstah kamnine nastajajo tudi ,za- radi različnih fizikalnih in kemičnih lastnosti posameznih podlag. Medtem ko apnenec mehansko prepereva počasi, kemično pa hitro, je dolomit manj odporen na mehansko preperevanje in bolj na kemično. llovnato glinasta ·preperi na na apnencu in dolomitu navadno ni globoka, je pa sorazmerno odporna proti površinskemu spiranju. Pre- perina tonalita je globoka, vendar zelo slabo odporna proti vsem oblikam erozije. Te lastnosti geoloških podlag vplivajo na oblikovanje naravnega naklona odkopne brežine, pa tudi na širino cestnega telesa. Sklepamo lahko, da naklon terena in vrsta hribine bistveno vplivata na širino cestnega telesa. Ugotovitve se skladajo z Dobreto- vimi (DOBRE 1978), ki ugotavlja, da je cesta na trdi podlagi široka 6,79 m pri 30% naklonu terena (v tej raziskavi od 6,5 do 8 m) in 8,58 m pri 58 % naklonu terena (v tej raziskavi od 7,5 do 9,4 m, odvisno od vrste hribine). 4. SKLEP V dosedanjih raziskavah odvisnosti širine cestnega telesa od naklona terena in vrste hribine so razčlenjene le razlike v širini cestnega telesa na mehki in trdi podlagi. V tej raziskavi pa je proučena odvisnost širine cestnega telesa na različnih trdih podlagah (apnenec, dolomit, tonalit). Ugotovljeno je, da naklon terena vpliva na širino cestnega telesa na vseh vrstah kamnine tako, da se s povečevanjem naklona terena povečuje tudi širina cestnega telesa. Regresijske črte odvisnosti širine cestnega telesa od na- klana terena za posamezne vrste kamnin so med seboj dokaj vzporedne. VIRI IN LITERATURA 1. Bitenc, B.: Ugotavljanje vpliva gozdnih pro- metnic na gozdni prostor, GV 46, 6, str. 281-282. 2. Dobre, A.: Oblikovanje cestnega telesa in ozelenitev brežin pri gradnji gozdnih cest, IGLG, Ljubljana, 1978. 3. Trafela, E.: Vpliv izgradnje gozdnih pro- metnic na proizvodnjo v gozdu, magistrsko delo, Ljubijana, 1986. G.V. 10/89 441 Oxf.: 232.31 Podatki o smrekovem semenu, ki smo ga v Sloveniji nabrali v letu 1988 Jani BELE* c (].) E (].) rJ'J .!::::! ro c m res res~ oo ~ Il 11 CD 1.0 l ~ ~ l C\1 1 ..... O a:lOI.OCO CO m cocococo co 11 11 Il 11 11 11 ..- MOCOCO M ~HHI 1 ..- ..-C\1..- M ..- ~E ..-C\10 MCOI.OI.O f'..I.OOI'-- M 5 ~~ «:t-- 1.!) v'VC\11.0 ..--v-cnco C\1 -r-C\1 f'.,.l.t),..... ,-C\J 1~1~ ..- co ,..... C\1 CD ,..... ..... C\1 C\1 ..... V 9. številki Gozdarskega vestnika je bil objavljen prispevek Smrekovega semena bo dovolj, v katerem je opisano uspešno organiziranje slovenskega gozdarstva pri nabiranju semena smreke, ki je v letu 1988 po osmih letih v Sloveniji spet polno obro- dila. V članku je bila razložena celotna pot semena od obiranja storžev do njegovega shranjevanja. Nekaj osnovnih podatkov o nabranem semenu je bilo navedenih že v članku samem. Ker je bilo tokrat seme nabrano po novooblikovanih semenarskih enotah, ki združujejo več rastiščno sorodnih gozdnih združb, bilo pa je še posebej skrbno analizirano, je prav, da podatke o njem podrobneje predstavimo. Tudi po- drobnejši pregled količine nabranega se- mena po semenarskih enotah bo gotovo koristen. Vse seme je shranjeno v hladilnici podjetja ))Semesadike« v Mengšu, kjer so zagotovljeni pogoji, ki ohranjajo smreko- vernu semenu ugodno kalivost celo 20 let in več. Odziv gozdnogospodarskih organi- zacij pri obiranju storžev ob lanskem se- menskem letu smreke je bil res ugoden in bi lahko bil kar vzorec za sodelovanje slovenskega gozdarstva ob podobnih prili- kah v bodoče. :S:·§~ - (fi ~ .9 res ..- •OO ~ c C\1 1.!) IC\1 c a.> E a.> Cl} ,f; > Cl) )N o en ..c ctl c ~§ o ~ ..c ·;:: ~ .o ctl c .c ~ a.> Cl') ..c :2 Cl') c a.> E a.> Cl} o :2 ca " J. B., dipl. inž. gozd., Semesadike Mengeš, · "8 61234 Mengeš, Prešernova 35, YU a.. 442 G. V. 10/89 ·:i2 ~~ ~ ~ g' :g c. u.. u.. u.. .!!!~ <(<(<( CJCIJ(J)CIJ _J <( r Ljubljana Spitalič21a 324 k HF 83 40 12 2 2,40 6,9 7-4()-37 =84 390 s BF 384 - - 12 Kranj Preddvor22d - s ANF 235 34 15 7,5 3,19 6,6 1 o-34-32= 76 Jelendol29b 477 s AFP 769 33 25 36 4,68 4,1 16-44-27=87 Jelendol 29b 477 s AFP 60 53 11 2 3,33 6,0 Dovžanka7a s BP 1.060 39 30 37 3,49 5,2 Jelovica4a 365 s AFP 1.207 29 27 44 3,64 3,0 Jelovica 1c 232 s AFP 1.273 36 22 33 2,59 5,2 Jezersko 114b 226 s BF 1.116 - - 41 Bled Jelovica 19a 235 k AFP 4.265 37 20 130 3,04 4,2 12-42-28=82 Pokljuka86 361 k PS 2.570 32 25 53 2,06 4,3 7-25-56=88 Tolmin Vodice 213 k AF 701 - - 18,5 2,63 219 k VPI 283 - Celje Konjiška gora 83a 106 k EF 756 - 21 2,77 Vitanje 18c 471 s LF 761 - - 23 3,02 Slovenj Gradec Leše 205 s LF 188 - - 5,5 2,92 Kresnik 433 k AFP 433 - 10 2,30 Razbor k - 85 2 2,35 Uršljagora 123 k AFP 108 2 1,85 Jekl k - 90 - 3 3,33 Ma taj dl - s - 1.051 - 34 3,23 Breznik - s - 533 - - 10 1,87 Kosova koča - s - 448 - - 13,5 3,01 Bolfenk s 137 - - 3,5 2,55 Hudi kot - s 285 - 7,5 2,63 žag are - s 61 - 2 3,27 Zalog - s 1.277 - - 28 2,19 SKUPAJ 47.631 1387 !i> :::. Legenda k tabeli: DA Dryopterido-Abietetum .... o geološka podlaga k karbonatna podlaga SF Savensi-Fagetum AFP - Abieti-Fagetum praealpinum PS - Piceetum subalpinum !» >koristnih« in »škodlji~ vih« organizmov- vsi imajo določen pomen za življenje skupnosti. Za sam gozd je proizvodnja rastlinske biomase le ena iz- med sestavin življenjskega procesa, zato moramo pri gospodarjenju z njim misliti tudi na ostale: na dejavnost živalstva (od mikro- bov prek ptičev do divjadi), gliv (mikoriza), razgradnjo mrtvega lesa ... Gozd je zgrajen in urejen tako, da kar najbolje kopiči in zadržuje snovi in energijo, deluje gospo- darno in je pripravljen na nepredvidene dogodke. S poenotenjem in šablonskim delom gospodarski gozd v tem smislu osi- romašimo, zato moramo nego posvečati vsem sestavinam ekosistema, ne le izbran- cem. Tudi deževnik, mravlja in duplo so nosilci določenih vlog. Strokovno delo mora to upoštevati. RAJHENAVSKIROG Prvi dan dela v Kočevju smo vsi skupaj obiskali pragozd Rajhenavski Rog. Mirko Perušek je tam predstavil svoje ugotovitve o življenju ptic v gozdu, Špela Habič pa svojo študijo o strukturi sestojev v dinar- skem jelovo~bukovem gozdu. Zanimivo je, da je vrstna pestrost ptic v pragozdovih večja kot v okolici, čeprav je pragozd na videz bolj homogen. Vzrok za veliko pestrost je predvsem obilje gnezdil- nih mest v mrtvem drevju, zaradi česar je pragozdni rezervat pribežališče za ptice. Studjj strukture sestojev pa kaže na neena- komerno, šopasto razporeditev drevja na kraškem terenu. Več drevja raste na skal- natem terenu (robovih vrtač) kot na globljih tleh (dna vrtač). Skozi pragozd smo se sprehodili v nekaj skupinah pod vodstvom domačinov. Ob mnogih zanimivih opažanjih pa smo opazili tudi težave pri pomlajevanju jelke zaradi premočnega vpliva rastlinojede divjadi. Ob tem so se porajala tudi razmišljanja, v kolikšni meri je ta pragozd res pragozd in kako bi ga bilo mogoče učinkovito varovati. Kočevski gozdarji nas niso le strokovno 450 G. V. 10/89 vodili po njihovem pragozdu, zahvaliti se jim moramo tudi za veliko gostoljubnost. PREDAVANJA Drugi dan je v Kočevju potekal >>kabinet- ni« del seminarja. Poslušali smo vrsto pre~ davanj, v katerih so avtorji predstavili svoje vedenje o pragozdu in poglede nanj. Zaradi bolezni žal ni govoril psiholog dr. Hubert Požarnik, ki je v svojem pismenem prispevku poudaril pomen pragozdov in gozda sploh za ekologijo kot nov civilizacij- ski projekt v razvoju človeštva. Zapoved . prihodnosti se ne glasi >>ekonomija ali nara- va«, temveč »ekonomija in narava«. Biolog dr. Kazimir Tarman je opozoril na pomen drobnega živalstva v tleh. V nekaj centime- trih tal namreč najdemo ogromno najrazlič­ nejših organizmov, ki prek mnogih faz raz- grajujejo organsko snov, zagotavljajo kro- ženje hranilnih snovi in so tako nepogrešljiv del življenjske združbe. Na drugo pomemb- no skupino organizmov v tleh je opozorila biologinja dr. Nada Gogala s predavanjem o mikorizi. Mikorizne glive v simbiotski zvezi s kratkimi koreninami drevja izboljšujejo preskrbo drevja z mineralnimi snovmi in jih varujejo pred različnimi škodljivimi vplivi. Ista gliva ima lahko razvito mikorizo z več drevesi in tako preskrbuje drevesa pod zastorom s hrano. Pri razširjanju mikoriznih gliv imajo veliko vlogo različne živali - žuželke in sesalci (miši, veverice, voluhari- ce). Negativen vpliv na mikorizne glive pa imajo gobarji (uničevanje trosnjakov) in onesnažen zrak. V procesu umiranja go- zdov so najbolj prizadeti ravno sestoji z razvito mikorizo, ki brez nje po propadu gliv ne morejo nemoteno uspevati. Profesor Mlinšek je v svojem predavanju v strnjeni obliki povzel pouk iz pragozda za gozdarjevo delo. Uspehe zadnjih petih de- setletij gospodarjenja z gozdom v Sloveniji je namreč potrebno proučiti in zastaviti prihodnje delo - na temelju že znanih in novih spoznanj o naravi gozda. Prizadevati si moramo za ohranjanje trajne rodovitnosti gozda, za oblikovanje pestrega gozda z visokimi lesnimi zalogami. Pri delu z gozdom moramo upoštevati prebiralno načelo, varovalno vlogo kot pri- marno, izvajati moramo gozdno higieno - nego vseh prvin gozda, upoštevati dogaja- nja v tleh, izpopolnjevati sproščeno tehniko gojenja gozdov, skrbeti za vode, razvijati mrežo drobnih biocelic v gozdu in zunaj njega ter se ob vsem tem tudi znebiti zastarelega izrazja, ki vkaluplja naše raz- mišljanje. Dr. Miha Adamič je na primeru preteklosti Kočevske govoril o odvisnosti živalstva od gospodarjenja z gozdovi. Ogrožene so vrste, ki so navezane na pragozdne habi- tate oz. na strnje ne komplekse gozda, med- tem ko številčnost živali gozdnega roba narašča. Pri nadaljnjem upravljanju z go- zdovi bo treba upoštevati te zakonitosti, če hočemo ohraniti ogrožene vrste in se izog- niti negativnim pojavom (objedanja, stekli- na) pri preštevilčnih. Aleš Horvat je usmeril pozornost na pre- pad med gozdnim in vodnim gospodar- stvom, saj tako gozdarji kot vodarji pogosto ppzabljamo na hidrološko vlogo gozda. So- naravno gospodarjenje z vodami pomeni postopno urejanje vodotokov in ne »grad- nje«, vodni režim pa je treba uravnavati Oxf.: 228.81 :945.21 predvsem v vodozbirnem območju - v go- zdu. Po predavanjih smo po skupinah raz- pravljali o referatih, si ogledali fotografsko razstavo o pragozdu v likovnem salonu in končali seminar s plenarno razpravo. Glavna tema razprave je bila, kako v današ- njih gospodarskih in političnih razmerah sonaravni koncept dela z gozdom uresniče­ vati v praksi. Spremembe ne bodo potrebne le v konkretnem delu, ampak tudi pri raz- merjih v gozdarstvu ter med gozdarstvom in ostalo družbo. · V seminarski mapi je vsak udeleženec dobil pet praznih listov, da bi nanje za svoje potrebe zapisal seznam nepredvidljivosti v gozdu, svoje napake pri dosedanjem delu in bodoče izboljšave, za javnost pa predla- gal znak, s katerim naj bi zaznamovali puščena mrtva drevesa ter besedilo za informacijsko tablo o rezervatu. Najbrž smo kar imeli kaj napisati. Jernej Stritih Dušan Mlinšek: Pra-gozd v naši krajini Spoštljiv emu jubileju, ko mineva 1 OO let, odkar je dr. Leopold Hufnagel, gozdarski strokovnjak, ki je nekdaj deloval na Kočev­ skem, delu gozda veleposestnika Auer- sperga namenil usodo, da ostane pragozd, smo se gozdarji poklonili z dolžnim spošto- vanjem. Profesor dr. Dušan Mlinšek se je potrudil dogodek tudi trajneje obeležiti in je ob tej priložnosti napisal knjigo, ki govori o pra-go- zdu, o gozdu torej, ki je kot prvobitna prvina naše krajine v vsej njeni zeleni zgodovini vselej dajal ton njenemu življenju. Danes pa pogosto pozabljamo na vlogo, kj jo ima kot najbolj razvit in stabilen kopni ekosistem za nas in naše okolje. Naj si na kratko ogledamo, kaj nam prof. Mlinšek sporoča v tej poljudni in hkrati strokovni knjigi. V prvem poglavju Prakrajina avtor govori o pradomovinski pravici gozdnega drevja v naši krajini. Preden je človek usodno pose- gel v krajino, jo je obvladoval gozd, ki je skupaj z drugimi ekosistemi, zlasti vodnimi, tisočletja usklajeno vzdrževal njeno življe- nje. Človek je_ grobo posegel v krajino, skrčil gozd, z onesnaženjem okolja pa za- struplja še preostale gozdove in dokončno ruši občutljivo ravnotežje v krajini. V poglavjih Življenje pragozda, Pragozd- ne strukture in v poglavju, ki govori o usodni povezanosti dogajanja v tleh in na površju pragozda avtor opisuje pragozd kot produkt vseh naravnih danosti, ki so ga oblikovale v samodejno, samoohranljivo, tako zelo popolno naravno tvorbo. V razum- ljivi besedi razloži njegov ustroj in zakonito- sti, ki določajo njegov večni življenjski ritem, G. V. 10/89 451 ritem, ki ga odlikuje predvsem dolga živ- ljenjska doba gozdnih dreves, njihovo posa- mično umiranje ·in vznik novega življenja na njihovih odmrlih ostankih. Slednjega v go- spodarskem gozdu ne srečujemo. A za razvoj tal ima odmrla organska snov velik pomen. ln za pestrost življenja v gozdu, ki ohranja njegovo stabilnost, je pomembno to novo življenje. Prof. Mlinšek tu opozori na pomembno vprašanje- o gospodarjenju z mrtvo organsko snovjo v gozdu. V okviru takšnih, sonaravnih razmišljanj prof. Mlinšek izčrpneje razloži neločljivo povezanost gozdnega in vodnega ekosiste- ma. Pri delu z gozdom moramo gozdarji pomisliti na to, da se skozenj pretaka še eno življenje, s svojimi zakonitostmi in s svojimi zahtevami. V poglavju Pripoved mogočne jelke je opisano zaporedje pojavov, ki v vsej svoji slučajnosti vendarle vestno sledijo skozi tisočletja oblikovanim in preizkušenim na- ravnim zakonom in oblikujejo bogato živ- ljenjsko združbo gozda. Pripoved jelke ,,tra- ja cc stoletja in nas opozarja na časovno dimenzijo gozda, ki jo moramo upoštevati in spoštovati, tako pri gospodarjenju z go- zdom kot z vso krajino. V poglavjih Sonaravni gozd- naša vest ter Pragozd in kulturna krajina avtor zao- kroži razmišljanja o gozdu kot naravni tvorbi in jih poveže v povsem konkretne usmerit- Oxf.: 228.81 :945.24 ve, ki jih moramo pri našem delu z gozdom in krajino upoštevati, če ju želimo ohraniti zdrave. Gozdarji moramo biti o vlogi gozda v krajini še posebno dobro poučeni. Dobro pa moramo biti poučeni tudi o njegovem notranjem ustroju in o zakonitostih, ki dolo- čajo njegovo življenje in njegov razvoj, da bomo lahko vzgajali takšne gozdove, ki bodo krajini in nam resnično v oporo. Pri tem so nam prav ohranjeni ostanki prvobitnih gozdov - pragozdovi - s svojimi tisočletnimi ))izkušnjamicc lahko neprecen- ljiv izvor idej o tem, kako gospodariti z gozdom in krajino. Pestrost gozda, visoke lesne zaloge, odmrla rastlinska snov v go- zdu in življenje vodnih ekosistemov v njem so gotovo poglavja, ki jih velja v pragozdu še enkrat podrobneje proučiti. Knjiga prof. Mlinška, ki jo poleg prijetno sproščene besede o zanimivih in aktualnih vprašanjih odlikuje tudi lepa oprema, je vsekakor koristna novost naših gozdarskih knjižnih polic. Kot zanimivo in poučno čtivo bi jo priporočil vsem gozdarjem in tudi vsem drugim, ki tako ali drugače sodelujejo pri gospodarjenju s prostorom oz. krajino. Knjigo bo gotovo z veseljem prebral tudi vsak, ki se skrivnostim narave in življenju krajine posveča le ljubiteljsko. Živan Veselič Razstava fotografskih in likovnih del v Kočevju Z veliko delovnega zanosa, ljubezni do gozda in svojega konjička - naravoslovne fotografije, seveda pa tudi z veliko poguma so kočevski kolegi v okviru prireditev ob stoletnici osnovanja pragozdov na Sloven- skem v Likovnem salonu sredi Kočevja 18. septembra 1989 predstavili javnosti raz- stavo fotografskih in likovnih del na temo pragozd. Pripravo razstave so kočevski kolegi ne- posredno povezali z nagradnim natečajem 452 G. V. 10/89 za diapozitive ter barvne in črno-bele foto- grafije na isto temo. Tako so bili na razstavi predstavljeni vsi nagrajeni in tudi mnogi drugi fotografski izdelki, ki so prispeli na razpisani natečaj. Veliko prizadevanja je zahtevala predvsem predstavitev diapoziti- vov kot velikih in zelo kakovostnih barvnih fotografij. A prireditelji razstave so hoteli tako vse- binsko kot estetsko preseči zgolj predstavi- tev dobrih fotografskih izdelkov. Razstavo so si zamislili kot estetsko in poučno celoto, ki bi obiskovalcu po eni strani obogatila vedenje o naših pragozdovih, bogatih ostankih prakrajine sredi vse bolj moderni- ziranega okolja, hkrati pa mu nudila raz- novrstni estetski užitek. Fotografijam iz natečaja so tako pristavili fotografske utrinke iz vseh večjih slovenskih Slika 1: Ureditev razstavnega prostora je bila zgledna (obe stiki foto : Janez Konečnik) Sl!ka 2: Domiselni poster, ki ga je po zamisli Tomaža Hartmana narisal Božo Kos G. V. 10189 453 l . i ' 1 pragozdov, dva nadvse domiselna velika posterja, ki ju je po zamisli Tomaža Hart- mana izdelal Božo Kos, ter zbirko grafik slikarja - našega kolega mag. Boštjana Koši~a. Tako jim je uspelo pripraviti poučno raz- stavo, zanimivo. lepo in koristno za vsako- gar - od šolske mladine in nepoučenih do starejših in gozdarsko izobraženih ljudi. Vsakdo si je lahko ob ogledu razstave odgovoril na kakšno vprašanje ali pa si kakšno vprašanje na novo zastavil in bo nanj iskal odgovor v prihodnje. Samo otvoritev razstave je popestril na- govor dr. Staneta Peterlina iz Zavoda za ohranitev naravne in kulturne dediščine Slovenije, ki je v nekaj besedah opisal pretekla in sedanja prizadevanja za zavaro- vanje pomembnih objektov naše naravne in kulturne dediščine pri nas ter orisal pomen negovanja takšne dediščine za živ- ljenje vsakega naroda. Nekaj besed so dodali prireditelji o zorenju zamisli o raz- stavi in njenem namenu. Ob tej priložnosti so razglasili rezultate fotografskega nateča­ ja, mlaai kočevski glasbeniki pa so zaigrali nekaj v prireditev odprtja razstave lepo vtkanih glasbenih točk. Z veseljem lahko zapišemo, da so prire- ditelji razstave z njo v celoti dosegli tisto, kar so si želeli. Njihovo delo ni bilo zaman. Celo mnogo več. Veliko in požrtvovalno delo so opravili ob pravem času, v času, ko je zaradi ogroženosti gozdov vsak korak, ki zbližuje ljudi z gozdom in njegovo usodo, še toliko koristnejši. S pripravljeno razstavo Izid fotografskega natečaja Ob stoletnici varovanja naravne dedi- ščine pragozdov na Slovenskem je GG Kočevje v Gozdarskem vestniku razpisalo fotografski natečaj: Pragozd na Sloven- skem. Vsak udeleženec je lahko prispeval ne- omejeno število črno-belih ali barvnih foto- grafij in diapozitivov. Prispevki so bili opremljeni z imeni avtorjev in nazivi pragoz- dnih rezervatov. Na razpis je prispelo 289 454 G. V. 10/89 so tudi pronicljivo in dovršeno pokazali eno izmed možnosti, ki jih ima slovensko go- zdarstvo za popularizacijo svojega dela in negovanje širše skrbi za gozd in okolje. Poleg kolegov Tomaža Hartmana in Ja- neza Konečnika iz Gozdnega gospodarstva Kočevje, ki sta od zamisli do izvedbe na svojih ramenih nosila največje breme te pomembne gozdarske kulturne prireditve, ki jo izraz razstava kar malo utesnjuje, zaslužijo zahvalo in priznanje tudi vsi tisti, ki so pokazali razumevanje in kakorkoli pomagali, da je njihovo delo tako uspešno ugledalo luč sveta. Posebno zahvalo si zaslužijo Gozdno gospodarstvo Kočevje ter pokrovitelja razstave Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije in Samoupravna inte- resna skupnost za gozdarstvo, ki so raz- stavo tudi gmotno omogočili. Kaj naj rečemo za konec? Ne doživimo prav pogosto v našem okolju, da bi gozdar podobo na ogled postavil. Zato smo vsa- kega takega dejanja lahko zelo veseli. če je ta podoba gozd, za katerega se skupno trudimo in je vsebinsko in oblikovno vse tako dodelano, kot so to napravili kolegi iz Kočevja, seveda ob sodelovanju vseh av- torjev fotografij in avtorja grafik mag. Boš- tjana Koširja, smo lahko takšnega dejanja dvakrat veseli. Le želimo si lahko, da bi pripravljena razstava obiskala še kakšen kraj v Sloveniji in tako čim več ljudem prikazala in povedala tisto, kar na tako lep in nevsiljiv način nosi v sebi. Živan Veselič diapozitivov, 15 barvnih in 61 črno-belih fotografij, sodelovalo pa je 13 avtorjev: Janez Papež, Hrvoje Oršanič, Marko Fi- gar, Edo Žitnik, Boštjan Tarman, Marko Master!, Anton Vovko, Mirko Perušek, Oskar Dolenc, Dušan Oswald, Franjo Kor- diš, Janez Konečnik in Tomaž Hartman. Žirija: Stane Jarm- kipar, Boštjan Košir gozdar-slikar in Marijan Smrke - mojster fotografije je po razgovoru določila način ogleda, združila kategoriji črnobelih in barv- nih fotografij zaradi premalo prispelih barv- nih fotografij, ter se odločila za nagrajeva- nje prvih treh avtorjev (posnetkov). Upošte- vala je estetski vtis in pragozdni duh. Nagrade za diapozitive: 1. - Janez Ko- nečnik, 2. - Janez Papež in 3. - Tomaž Hartman; za črno-bele in barvne fotografije: 1.- Janez Konečnik, 2.- Oskar Dolenc in 3. - Tomaž Hartman. Nagrajenci so prejeli likovne nagrade ob otvoritvi razstave: 1 OO let varovanja na- ravne dediščine - pragozdov na Sloven- skem - v· Kočevju. čestitamo! Nekaj zanimivosti in izkušenj: Odziv je bil relativno skromen - morda zaradi inter- nega razpisa in ozke teme ter pravilne samokritičnosti avtorjev - amaterskih foto- grafov. Najuspešnejša so bila osebna pova- bila ter foto-ekskurzije, ki jih je organiziral foto klub Diana- Kočevje. Pragozd se je ponovno skrivnostno izmikal ozkemu iz- saku fotoobjektiva. Vendarle - nastali so enkratni zapisi na filmu, ki smo jih uporabili pri uvodni razstavi v Kočevju, v knjigi Pra- gozd v naši krajini in za plakat Varujmo gozdove. Šele tako so oživeli drobni zapisi trenut- kov mogočne pragozdne narave: z veliko dobre volje in posluha na gospodarstvih, ki podpirajo tudi (še kako potrebno) »nego- zdarsko« delo in stike z javnostjo, ter ne- majhno denarno podporo in spodbudami Splošnega združenja gospodarstva Slove- nije in Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo ter pobudnika Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zahvala vsem, ki ste se udeležili fotograf- skega natečaja. ln naprej: v prihodnje nas čaka morda naš gozdarski koledar o pragozdu ter veli- ka, slikovno bogato opremljena poljudna knjiga o pragozdu ... Zato: se še vidimo in - fotografirajmo! Tomaž Hartman Fotografija, ki je zmagala v konkurenci črno-belih in bar- vnih fotografij. Janez Koneč­ nik: Pragozd Strmec G. V. 10/89 455 STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 2:945.31:971 Evropsko posvetovanje visokošolskih učiteljev za gojenje gozdov v Grčiji Nekaj pred letom 1960 so se začela strokovna srečanja obalpskih pedagoških institucij za gojenje gozdov. Udeleževala se jih je osem fakultet, ki razvijajo gojenje gozdov v alpskem in v obalpskem svetu. Posvetovanja so imela sproščen značaj. Šlo je za vsebino in za način pouka; nastala je družina učiteljev za gojenje gozdov. Za- radi zanimivega dela je bilo udeležencev vedno več tudi iz drugih delov Evrope. Zato smo leta 1985 osnovaH v Ljubljani evropsko skupino visokošolskih profesorjev za goje- nje gozdov. Odziv je bil takrat izreden; izostalo je le nekaj profesorjev iz vzhodnih držav in Španije. Leta 1986 je bilo srečanje spet v Ljubljani, pozneje na Nizozemskem in letos na Kreti. Tema letošnjih pogovorov je bila Pouk gojenja gozdov na degradiranih rastiščih (vsebina in metode). Grčija in še posebej Kreta sta za tovrstni prikaz idealen prostor zaradi uničenih rastišč in gozdov ter zaradi enkratnih uspehov, ki so jih grški gozdarji dosegli v sodelovanju s solunsko fakulteto. Le-ta razvija sonaravno pot revitalizacije uničenega gozda z malo energije in s poudarjenim upoštevanjem narave. Ra· zurnljivo je, da je pot oživitve gozdov po večstoletnem uničevanju zelo dolgotrajna. V poštev ne pridejo površne rešitve s pogo- Oxf.: 425.1:425.3:48:971 zdovanjem iglavcev, npr. z bori, ki povzro- čajo sredozemskih gozdarjem vse večje skrbi. Nekaj misli s posvetovanja: sana- ravno gojenje gozdov na degradiranih ras- tiščih se v temeljih ne razlikuje od gojenja v ohranjenem gozdu - le poudarek je drug· je. Izkušnje gojenja gozdov na degradiranih rastiščih so zelo pomembne za delo v ohranjenem gozdu. Na sploh pa je treba pri sedanjem splošnem gospodarjenju z gozdovi razvijati takšno gojenje gozdov, kot da so vsi gozdovi degradirani, saj to za večino primerov tudi drži. Najučinkovitejši način za revitalizacijo gozda je njegova izolacija - oziroma izločitev človekovih nmotilnih« vplivov. Vse kaže, da degradirana rastišča zares budijo človekovo vest. V prihodnje bo zato osrednja gozdarjeva naloga prav revitaliza· cija naravne rodovitnosti nasploh, kar daje gojenju gozdov pri gozdarjevem delu od· ločno dominanten pomen. Posvetovanja so se udeležili Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Nemci, Jugoslovani, Madžari, Grki, Turki, Italijani, Španci, Portugalci, Norvežani, Švi· carji, švedi, Francozi, Alžirci in Bolgari. Naslednje posvetovanje bo čez dve leti na Norveškem. dr. Dušan Mlinšek Tretji mednarodni tečaj o ocenjevanju poškodb gozdov v srednjeevropskih gozdovih Mednarodni tečaji za izenačevanje meril pri oceni poškodovanosti gozdov spadajo v redni program dejavnosti programskih središč (PC) delovne skupine za spremlja· 456 G. V. 10/89 nje in nadzor pojava propadanja gozdov v državah članicah Ekonomske komisije za Evropo (ECE). Osnovni cilj teh tečajev je, da se naučimo določene poškodbe videti in oceniti vsi enako, da bi tako dobili primer- ljive rezultate. Te tečaje prirejata obe pro- gramski središči (vzhodno in zahodno). Nam je v vseh ozirih bližje zahodno (mož- nosti, ekologija, pokrivanje dela stroškov). Zato sem se ga tako kot lani tudi letos udeležil, s še posebnim namenom, da po tem vzorcu nato neposredno organiziramo tudi našega, slovenskega, ki bi neposredno služil našemu letošnjemu popisu propada- nja gozdov. V prijetni in urejeni slovansko zveneči Weschnitzi sredi Heppenheimskih gozdov v pokrajini Hessen v ZRN se je 2. 7. 1989 zbralo 28 udeležencev iz petnajstih držav z vzhoda in zahoda. Iz Jugoslavije sem bil sam. Strokovno vodstvo tečaja je bilo v celoti zaupano ekipi gozdarskih strokovnjakov zvezne dežele Hessen, sicer pa je bil kot vedno glavni usklajevalec Programskega središča Zahod dr. K. F. Panzer iz Hambur- ga. Prvi dan dopoldne so nam predstavili hessenski, še posebej pa Heppenheimski (Oden-walski) gozd na splošno in z vidika propadanja gozdov. Temeljito smo še en- krat obdelali metodologijo ocenjevanja po- škodb, nato pa tako oboroženi že prvi dan popoldan šli na praktično ocenjevanje v gozd. Delo na terenu je potekalo v dveh fazah - skupnemu ocenjevanju osutosti (ocenje- vali smo samo to) je sledilo posamično ocenjevanje, celoten postopek pa je bil takle: Na določenem stojišču smo se vsi skupaj Oxf.: 425.1 :425.3:48:971 pomenili o deležu osutosti določenega iz- branega in označenega drevesa, poskušali razčistiti določene razlike ali dileme. Nato smo odšli na bližnje drugo stojišče in delali posamično ali v manjših skupinah. Ocenje- vali smo osutost smreke, bora, bukve in hrasta na 5 % natančno. Ko je bilo ocenje- vanje končano, smo se zbrali in pregledali rezultate ter se pogovorili o problemih. Po končanem tečaju smo dobili grafično in številčno podobo naših ocen. Vodstvo tečaja ugotavlja, da je letošnji tečaj uspel mnogo bolj kot lanski v Schwarzwaldu. Kljub temu da je bilo letos več kot pol novih udeležencev, seveda že z določenimi izku- šnjami, je večina sposobna za delo na terenu. Tisti udeleženci, pri katerih so bila odstopanja od standardov, ki so jih določili prireditelji, v mejah ±5 %, pa izpolnjujejo pogoje za vodenje regionalnih tečajev. Med novosti seveda spada že omenjeno ocenjevanje osutosti na 5 % natančno, do- ločevanje igličavosti pri določeni (gorski) rasi rdečega bora (pri nas to že ves čas določamo pri vseh borih). Pojmi o osutosti pa tudi igličavosti borov pa še zdaleč niso razčiščeni. Kljub temu, da smo »vadili« samo osutost, v Srednji Evropi posvečajo vse več pozornosti tudi drugim znakom, ki naj poškodovano drevo čim bolj opredelijo tudi s stališča vzročnosti. Vsakemu delovnemu dnevu so na tečaju sledili tudi organizirani, kulturni in gosto- ljubni prijateljski večeri, ki so prijetno pope- strili uspešen strokovni seminar. Marjan Šolar Poslovni sestanek gozdarskega korpusa Furlanije-Julijske krajine Ob dvajsetletnici ustanovitve gozdar- skega korpusa Furlanije-Julijske krajine je vodstvo te organizacije skupaj s političnimi strukturami 9. in 1 O. junija 1989 priredilo strokovno srečanje s proslavo v Trbižu in pri Belopeških jezerih. Strokovni del je bil posvečen vprašanju propadanja gozdov. V glavnem so se ga udeležile italijanske pro- vince in dežele, povabljene pa so bile tudi sosednje dežele: Slovenija, Hrvaška in Avstrijska Koroška. Srečanje bi lahko po- imenovali tudi Alpe-Jadran v malem ali G. V. 10/89 457 razširjeno srečanje treh dežel. Slovensko delegacijo je vodil predsednik Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano SR Slovenije dipl. inž. Milan Kneže- vič, ožji strokovni del pa sva zastopala z Dušanom Hrčkom, dipl. inž. s Hidrometeo- rološkega zavoda SRS. Govornikov z uvod- nimi političnimi, strokovnimi in družbenimi prispevki je bilo več kot dvajset, med njimi ni manjkalo znamenitih osebnosti iz zgoraj omenjenih struktur. Slovenci smo našo skrb za gozdove predstavili z dvajsetminutnim filmom Propa- danje gozdov (RTV Ljubljana, M. Špan 1989) in referatom D. Hrčka o nekaterih parametrih onesnaženja zraka v Sloveniji. Prof. dr. Branimir Prpic iz Zagreba pa je ob primeru Gorskega Katarja ponazoril raz- mere v hrvaških gozdovih. Iz posameznih poročil je moč povzeti, da so metodološki pristopi pogosto tako različ­ ni, da so neposredne primerjave izsledkov otežene, da tudi v posameznih državah, ne glede na ekološke različnosti, metodika ni enotna. Značilno je tudi, da zelo radi za poškodbe gozdov obtožujemo druge. To je doletelo tudi nas in Hrvate. Prof.. Prpic se je temu odločno in argumentirano postavil po robu. Tudi na tem srečanju smo Slovenci zbu- dili pozornost z našo kompleksno metodo obravnavanja pojava propadanja gozdov, predvsem na področju diferencialne diag- nostike ter lišajske in citogenetske bioindi- IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 237.4:907 kacije. Izražena je bila želja po še tesnej- šem sodelovanju. Naslednji dan je bila proslava pri Zgor- njem Belopeškem jezeru. Zaslužnim čla­ nom ali družinam članov gozdarskega kor- pusa so podelili priznanja in spominske plakete. Priznanja so dobile tudi zamejske dežele, v imenu Slovenije ga je sprejel Milan Kneževič. Na srečanju smo srečali več starih znan- cev, spoznali nove ljudi, ki si tako ali dru .. gače prizadevajo za ohranitev gozdov. Bili smo gostje prirediteljev. Preživeli smo dva v vseh ozirih koristna dneva, dneva zbliže- vanja v stroki in človeških odnosih. Na podlagi izsledkov popisa iz l. 1988 je moč povzeti, da se razmere v gozdu prej slabšajo kot izboljšujejo. Glavni vzrok je onesnaževanje zraka, vse drugo je drugot- nega pomena, tudi gospodarjenje z go- zdom. Tako je bilo tudi zapisano v sklepih strokovnega srečanja. Na koncu se je zvrstilo več razpravljal- cev; eni so zahtevali, naj bi bilo v tem delu Evrope brezjedrsko območje in da je treba našo nuklearno elektrarno v Krškem takoj ustaviti, italijanskih pa niso omenjali. Čisto na koncu je skupina treh ))zelenih« mladincev (domačin, Korošec, Slovenec) predsedujočemu simbolično podarila močno poškodovano smrekico in predsta- vila zamisli iz svojih programov, ki so sicer dobro zamišljeni, vendar marsikje nedore- čeni. Marjan Šolar Kmetje, gnojila in poplave nitratov Addiscott, T.: Farme rs, fertilisers and the nitrate flood, New Scientist, 8. oct. 1988, str. 5G-54. Avtor članka, dr. Tom Addiscott, je vodilni pedolog v Rothamsted Experimental Sta- tion v Harpendnu v Veliki Britaniji. Članek temelji na raziskavah več generacij razisko- 458 G. V. 10/89 valcev iz Rothamsteda, ki so se začele l. 1843. Onesnaženje z nitrati, ki nastaja zaradi pretiranega gnojenja pri intenzivni pridelavi hrane na kmetijah, pomeni težek hazard. Medtem ko se na eni strani kopičijo gore zrnja žitaric ob uporabi dušičnih gnojil, se na drugi strani s preobiljem razgrajenih, vodotopnih nitratov zastrupljajo podtalnica, izviri pitne vode, reke in jezera. Nekatere kmetije v Veliki Britaniji uporabljajo dvakrat več dušičnih gnojil, kot jih je potrebno po priporočilih strokovnjakov. S tem povečajo svoj pridelek le za 1 O %. Zaradi pretiranega gnojenja z dušičnimi gnojili in izpiranja le- teh v podtalnico prihaja do težkih ekoloških posledic, ki že neposredno ogrožajo člove­ ka. Preveč nitratov v pitni vodi povzroča bolezni otrok in verjetno trebušnega raka. Preveč nitratov v rekah in jezerih pospešuje bujno rast vodnih rastlin in »cvetenje« alg. Vodni »plevel« maši vodovodne cevi, alge pa ustvarjajo nelepo sluz na površju voda. Ko alge odmrejo, jih bakterije razkrojijo, pri gnitju pa porabijo toliko vodnega kisika, da ga zmanjka za mnoge druge vodne orga- nizme, ki zaradi tega poginejo. Dušik je ključna komponenta aminokislin v protein ih, ki jih potrebujejo rastline za svoj razvoj. Njihovo pomanjkanje lahko močno zmanjša pridelek. Rastline vsrkavajo dušik, ki ga dobijo iz amonijevih ali nitratnih spojin. Nitratne spojine se močno izpirajo, medtem ko se amonijeve manj, saj jih taJni delci močno privlačijo. Vendar tudi te ponavadi talni mikroorganizmi dokaj hitro razgradijo v nitrate. S tem postanejo dostopnejše rastlinam, obenem pa tudi bolj občutljive za izpiranje. Tako je ves dušik, ki ga rastline ne vsrkajo, podvržen izpiranju. Nobenih razlik ni, če nitrati v zemlji nastanejo iz kemičnih gnojil, iz hlevskega gnoja ali iz razgrajenih organskih snovi v tleh. Količina nitratov, ki prihaja v podtalnico, je odvisna od prepustnosti tal in globine neprepustne matične kamenine. Dušik iz gnojil je neuporabljen, če ga dež spere prej, kot ga lahko rastline vsrkajo, ali če ostane v tleh potem, ko ga pridelek neha vsrkavati. Raziskave so pokazale, da se z mokroto spomladanskega dežja izgubi več kot 30 % dušičnih gnojil. Izguba nitratov spomladi je bolj rezultat denitrifikacije, kjer mikrobi spremenijo nitrate v plinasta stanje, kot pa izpiranja iz tal. Najslabše je pozimi Z izpiranjem nitratov je najslabše pozimi, ko je veliko padavin in so tla razkrita ali pokrita le s posevkom ozimnih žit, ki imajo le malo korenin in zahtev po dušiku. Z označevanjem umetnih gnojil s težkimi izotopi dušika smo spremljali dušikovo pot. Raziskave so pokazale, da pri ozimni pše- nici, ob današnjem standardnem gnojenju s 190 kg dušičnih gnojil, posevek vsrka le od 1 do 5 kg dušika na ha. Velik del preostalega dušika iz gnojil se veže v organsko snov tal. Tako vsebujejo tla le malo nitratov iz gnojil. Vrhnja plast oranih tal {25 cm) vse- buje okoli 5000 kg dušika na ha, vezanega v organskih snoveh. Ta dušik je rastlinam nedostopen, vse dokler ga mikroorganizmi z razkrojem organskih snovi ne sprostijo. Tal ni mikroorganizmi so zelo številni -vsak ha tal jih vsebuje okoli 10.000 kg. Žal nasta- nejo nitrati takrat, ko so talne razmere ugodne, ne pa takrat, ko jih pridelek rabi; to je v jeseni, ko so tla še topla in je veliko vlage. Raziskovalci v Rothamstedu verja- mejo, da ti nitrati povzročajo večje onesna- ženje vod kot direktno izpiranje iz kemičnih gnojil. Zato tudi gnojenje s hlevskim gnojem v jeseni ni učinkovito. Leta 1870 so na njivah v Rothamstedu začeli s poskusi, s katerimi so spremljali potekanje izpiranja nitratov iz tal. Na razi- skovalnih ploskvah, kjer niso gnojili in sejali pridelka, so ugotovili, da so tla v prvih 16 letih z vodo prepuščala povprečno okoli 45 kg dušika v obliki nitratov na ha vsako ieto. Samo 3 do 5 kg tega dušika je bilo prine- šeno z dežjem, drugi dušik pa je nastal z organskim razkrojem. Poskusi so pokazali, da je izpiranje nitra- tov dolgotrajen in neizprosen proces, saj se je po 41 letih začetna vsebnost nitratov v tleh šele razpolovila, po 1 OO letih pa padla na eno desetino. Ministrska svetovalnica Velike Britanije ADAS je zaradi pretiranega gnojenja kme- tom že pred tremi desetletji priporočala uporabo le od 75 do 90 kg dušičnih gnojil na ha. Ugotovili so, da pridelek sprejema dušik iz tal in da 'minira' dušik iz gnojil. Kljub temu pa je veliko kmetov v prizadeva- nju za čim višjim ha donosom in dobičkom povečalo uporabo umetnih gnojil do leta 1985 že na 190 kg na ha. G. V. 10/89 459 Pašniki zadržujejo izpiranje Avtor označuje nitratni problem kot dol- goročen in težko rešljiv. Prekomerna agro- kulturizacija je po njegovem močno spre- menila Evropo, še posebno Veliko Britanijo. Eno od možnosti za rešitev kmetijstva in za zmanjšanje dušičnih odplak v podtalnici pušča v izvzetju kmetij iz produkcije. Zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje opešane njivske površine bi po njegovem bilo bolje pustiti, da se zaraste jo s pašniki ali gozdovi. Njihovi koreninski sistemi bi prečistili tla in posrkali odvečne nitrate. Avtor pri tem opo- zarja na nevarnost, da ne bi kmetje nastale pašnike pozneje nekontrolirano preorali ali gozdove posekali na golo. S tem bi povzro- čili nenaden razkroj velikih količin organskih snovi in ponovno izpiranje nitratov. Z ana- lizo podtalnice v debelih krednih plasteh pod nekdaj preoranimi pašniki, ki prepuš- čajo nitrate počasi - 1 m na leto, so ugotovili do trikratno prekoračitev dovolje- nih vsebnosti nitratov v pitni vodi. Drugo možnost vidi avtor v zmanjšanju presežkov pridelka. Toda pri tem bi še vedno ostale vse vrste pronicanja, saj bi se polja še naprej obdelovala in zmerno gno- jila. Naslednja možnost za ohranitev plodno- sti polj in zmanjšanje nitratnih odplak, ki jo vidijo tudi mnoga ekološka društva, bi bilo sonaravno kmetijstvo. Namesto uporabe dušičnih gnojil bi uporabljali le organska gnojila, kot sta npr. hlevski gnoj in kompost. Toda tudi pri tem obstaja nevarnost mikro- biološke razgradnje in izpiranja. Organsko kmetijstvo vidi možnost tudi v )>organskih sistemih« pridobivanja dušika s simbiot- skimi bakterijami na metuljnicah, ki vežejo nase dušik iz zraka. Vendar tudi tu pride končno čas oranja in s tem do razgradnje večjih količin organskih snovi v nitrate. Avtor zaključuje, da rešitev nitratnega problema še vedno leži v tleh. Treba je iskati konstruktivne dogovore s kmeti, da bodo imeli interes zmanjšati prekomerno gnojenje vsaj na polovico. Rešitve je iskati v strpnem dialogu, zakonskih olajšavah in v strokovni pomočl. Strokovna priporočila za dobro kmetova- nje, ohranitev plodnosti polj in odpravo nitratnih odplak je avtor povzel v nekaj bistvenih točkah: 460 G. V. 10/89 - Ne uporabljaj dušičnih gnojil v jeseni ! - Ne puščaj tal razkritih čez zimo! - Sej ozimna žita in pridelke zgodaj v jeseni! - Če seješ spomladi, pusti tla čez zimo prekrita s pleve lom ali slamo! - Uporabljaj hlevski gnoj previdno! -- Ne orji velikih deležev travniških po- vršin v enem območju v kateremkoli času ! - Podorji slamo! To ohranja nitrate v organski obliki, čeprav lahko v dolgem ob- dobju tudi povzroča naraščanje nitratov v tleh. - Uporabljaj dušična gnojila točno po strokovnih priporočilih 1 Polagaj jih le takrat, ko pridelek aktivno raste. * * * Kaj bi lahko rekli k zanimivemu prispevku? Prekomerno izkoriščanje narave, indu- strializacija in znanstvenotehnični razvoj z ozko pridobitniškim gledanjem so privedli naše okolje in bivanje v njem pred vprašaM nje obstoja. Naravna gozdnata krajina, ki jo je kmet stoletja ohranjal, je v razvitih deželah zahodne Evrope opustošena, ho- mogenizirana za intenzivno kmetijstvo, ša- blonsko urejena, onesnažena z odplakami in zračnimi polucijami ter prepredena s koridorji civilizacije {avtoceste, železnice, daljnovodi, regulacije ... ). Obsežna polja postajajo jalova rešeta, ki vse slabše rodijo in prepuščajo vse več umetno vnesenih kemikalij in nitratov. Na kmetijskih območjih zmanjkuje zdrave pitne vode, hrana je vse bolj oporečna. Gozd je ohranjen le še ponekod in še to v nenaravnih oblikah in zmeseh. Razsipnosti z naravnimi viri in energijo ne opravičuje več nobena zdrava ekonomika. Ob splošni katastrofi okolja se začenja razviti svet zavedati izgubljenih bogastev naravnih ekosistemov in virov življenja. Z velikimi stroški in napori poskušajo svoje dežele vrniti v naravnejše stanje. Ker jim pri tem ne pomaga več skoraj noben tehno- loški ukrep, so v bolehajočem kmetijstvu začeli posnemati naravne revitalizacijske procese in strokovna spoznanja naravo- slovnih ved. Če bo potrebno, bodo nekatera najbolj degradirana polja izvzeli iz inten- zivne proizvodnje hrane in jih prepustili zaraščanju s pašniki in gozdovi, sicer pa že opuščajo prekomerno gnojenje in se odpovedujejo presežkom pridelkov. Iskanje rešitev je vse bliže zgledu nekda- nje kulturne krajine in kmetovega odnosa do nje, ki se je ohranila v nekaterih manj razvitih delih Evrope. Podoba naravne kulturne krajine ni le slučajna. Njive so kot grede razporejene na najugodnejših legah, malopovršinsko pre- pletene z drugimi kmetijskimi in gozdnimi površinami. Med njivami so ohranjeni kolo- vozi in travnati pasovi, žive meje ali ostanki nekoč izkrčenih ravninskih gozdov ter z drevjem obrasla obrežja potokov ali rek. Kmet, ki je nekoč oblikoval krajino, je svojo energijo racionalno vlagal tja, kjer se mu je najprej in najbolje povrnila. Ob tradiciji, svojih izkušnjah in odvisnosti je znal pri- sluhniti utripu narave. V zatišju drevja in gozdov mu je bil pridelek zanesljivejši, ohranil se je bogat živalski svet. Gosti koreninski sistemi pašnikov in sta- bilnih gozdov in počasi odtekajoče vode, ki v takšni krajini obdajajo obdelovalne površi- ne, so kot mreža filtrov, ki zadržujejo, privla- čijo in vsrkavajo velik del odvečnih nitratov v tleh. V gozdnati krajini celkov je njihova pre- čiščevalna moč največja. Prevladujoči de- lež gozda s to svojo sposobnostjo ob zmer- nem kmetovanju in gnojenju prek vsega leta uravnava naravno sestavo podtalnice v svoji okolici. V agrarni krajini so gozdovi, žal, ohra- njeni le v manjšem deležu in zato ne zmorejo opravljati te svoje funkcije. Pre- obremenjeni so s celo vrsto negativnih vplivov človeka in zato tudi hirajo. Tla so nasičena z nitrati in drugimi kemikalijami. Zaradi hidromelioracij se spreminja nivo podtalnice, kar povzroča suše. Gozd in polja obremenjuje onesnažen zrak iz indu- strijskih središč. Po podatkih strokovnjakov za severno Evropo se prek zraka prinaša v tla dodatno še okrog 30 kg nitratov na ha letno (Agren, G., Solna, 1983). Njihova vsebnost v zraku se je glede na podatke iz Velike Britanije v 11 O letih povečala kar za 6- do 1 O-krat. Raziskave vsebnosti nitratov v snežnih padavinah, konzerviranih v arktič­ nem ledu, kažejo, da se je vsebnost nitratov v zraku oz. snežnih padavinah v zadnjih sto letih močno povečala, zlasti še po l. 1950 {Trevor, D.: As pure as the driven snow?, New Scientist, 8. april 1989). Zaradi prenasičenosti z nitrati izgubijo drevesa, evolucijsko prilagojena na njihovo pomanjkanje, svoje notranje hormonsko ravnotežje in po amonijevi hipotezi doživijo nitrogenski stres (Nihlgard, B.: The ammo- nium Hypothesis, Ambio 1985/1). Tako zač­ nejo močno priraščati in tvoriti velike celice, neodporne proti vetru, suši in parazitom. V tleh nastajajo razne organske kisline, ki ob sušah dosegajo še višje koncentracije in prek korenin vplivajo na hiranje dreves in gozda. Slovenija, do nedavnega cvet različnih oblik naravnih krajinskih tipov, žal, vse bolj sledi razvitim na tej kratkoročno uspešni, vendar perspektivno pogubni poti preživlja- nja. Podoba krajine in posledice grobih posegov človeka v okolje so tudi pri nas vse bolj zastrašujoče. Zato postajata zmerno kmetijstvo in pravi delež zdravega mešanega gozda v kmetijski krajini toliko bolj potrebna. Bogat koreninski pletež s sklenjenim pretokom snovi in energije v takem gozdu zadržuje in filtrira nitratne odplake in uravnava naravno sestavo pod- talnice. Gozdarji ga bomo morali znati ohra- niti ali ga na novo osnovati in z argumenti, podkrepljeni mi z raziskavami, opravičiti nje- govo pomembno vlogo v tem prostoru. Miran čas G. V. 10/89 461 .l 1 1 l JUBILANTI Oxf.: 902.1 Prof. dr. Hans Leibundgut - osemdesetletnik Letos je dopolnil naš znanec in dober prijatelj profesor Leibundgut iz Zuricha, upokojeni profesor za gojenje gozdov, visok starostni jubilej. Slovenski gozdarji smo ga spoznali, ko nas je kot izvedenec obiskoval v letih po vojni, ko smo obiskovali švicarsko gozdarstvo in ko je prirejal strokovne poti po Švici. V svojem nekaj deset strani debe- lem zapisu Aus meinem Leben, ki mi ga je poslal, ko je proslavljal rojstni dan, je opisal, kako je prišel v Jugoslavijo kot izvedenec in kako je doživljal nas in naše tedanje čase. Ostal je velik prijatelj Jugoslavije in jugoslovanskih gozdarjev. Na svojih obiskih pri nas je odkril naš svet, naše gozdove in velike možnosti za nagel razvoj gozdarstva v takšnega, ki je naravi dopadljiv. Ker profesorja Leibundguta mlajši rodovi ne poznajo, kaže na kratko opisati njegovo delo in osebnost v evropskem gozdarstvu. Leibundgutovo delo predstavlja pomem- ben mejnik v zgodovini evropskega gozdar- stva, ki je po dolgih letih mehanističnega gospodarjenja in iskanja poti iz njega z njegovimi zamislimi zakorači! na simpatična pot ekološko in gospodarsko usklajenega dela z gozdom. Leibundgut je nadaljeval z razvojem go- jenja gozdov na temeljih, ki sta jih zapisala K. Gayer in Schaedelin v času po prepovedi sečenj na golo (1902) in razvoja kontrolne metode dela z gozdom v Švici. Razvil je koncept nege na znanstvenih temeljih in nego gozda postavil na čelo gozdnogospo- darski politiki in vsemu delu z gozdom. Ta prodor pomeni krono evropskega gozdar- stva po stoletnih zablodah mehanističnega dela z naravo. Njegova zasnova dela z gozdom je oprta na sintezo ekologije in ekonomije, ki pa je izvedljiva le ob skrbnem načrtovanju dela z vsem živim v gozdu. Odlika njegovega dela je bila, da je vse svoje teorije preverjal v praksi. Med Leibundgutovim delovanjem je na visoki šoli v ZC1richu delovala vrsta uglednih profesorjev, s katerimi je Leibund- 462 G. V. 10/89 gut delil svoja razmišljanja in oblikoval svoj gozdnogojitveni koncept. Tisti, ki ga bliže poznamo, občudujemo njegovo nesebično delo. Vedno je bil pripravljen sprejemati mlade ljudi v svoj krog, kjer je tudi vedno prevladovalo enkratno ustvarjalno vzdušje. Evropski gozdarji, še posebej z Vzhoda, so Leibundguta poznali ravno zaradi njegove pripravljenosti pomagati, saj je poznal gmotne in moreče razmere Vzhodne Evro- pe. Kot izvedenec je posvetil vzhodni Evropi posebno skrb, ter konkretno in na- ravno pokazal, kaj in kako kje ukrepati. Te lastnosti številni izvedenci - pomočniki v tistem času niso imeli. Ob več kot tridese- tletnem delu na ETH je oblikoval mnoge švicarske in tuje študente. Njegovih dokto- rantov je nekaj ducatov. Komaj pregleden pa je opus njegovih raziskovalnih del. Za Slovenijo je razvoj gojenja gozdov v Švici še posebej zanimiv. študij razvoja gozdar- stva pri nas in v Švici je namreč precej podoben. Švicarji so pred devetdesetimi leti prenehali z ekstenzivnimi sečnjami. Pri nas se je to zgodilo pred štiridesetimi leti. Do sedaj je ta ukrep šele letos posnemala le še ena dežela v ZRN, in sicer Saarland. Drugod po Evropi pa se pri tem zelo obotav- ljajo. Na Češkoslovaškem celo razmišljajo, da je mogoče gozdove žrtvovati za napre- dek industrije. Torej- najrazličnejša stanja in težnje v Evropi. Vendar pa se že povsod pojavljajo zahteve po negovalnem delu z gozdom. V Evropi prihaja. čas, ko bo sana- ravno gospodarjenje z gozdom postalo nu- ja. Idejno bogastvo Leibundgutovega izroči­ la, ki ga je dal svojim študentom in ki ga načrtno ureja v svojih knjigah v svojem domu v okolici Zl)richa, bo tej Evropi bolj potrebno kot doslej. Zato želimo našemu jubilantu še v naprej obilo življenjske moči pri svojem skrbnem urejanju in zapisovanju svojega bogatega znanja. dr. Dušan Mlinšek Oxf.: 902.1 Dr. Franjo Kordiš - Ob sedemdesetletnici Oktobra letos je dr. Franjo Kordiš zaokro- žil svoje življenjsko obdobje na okroglih sedemdeset. Rodil se je v Ravni Gori v Gorskem Kotarju. Družina Kordiš se je kasneje preselila iz Ravne Gore v vas Majur pri Sisku. Oče je bil uslužbenec na lesnem skladišču. Zelo si je prizadeval, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Kar trije njegovi sinovi so tako dosegli akadem- ski naslov in se pozneje uspešno uveljavili vsak v svoji stroki. Franjo Kordiš je obiskoval gimnazijo v Sisku. Po končani gimnaziji se je odločil za študij na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. Diplomiral je l. 1943. V viharnih vojnih časih ni postal pripravnik na kakšni gozdni upravi ampak borec narodnoosvobodilne vojske. Tako se je bil odločil sam, saj je po svojem prepričanju že od nekdaj velik socialist in tudi velik domoljub. Ob koncu vojne se je kot oficir sedme Banijske udarne divizije demobiliziral in se posvetil svojemu poklicu. V Idriji je našel svojo življenjsko sopotnico in si tam tudi ustvaril družino. Tako kot njegova življenjska pot je tudi njegova strokovna pot polna volje, truda in prizadevanj, ki so mu ob bogatem znanju omogočili, da je poleg številnih operativnih zadolžitev celo pripravil doktorsko delo in postal doktor znanosti. Posebna vrednota njegovega strokov- nega udejstvovanja je brez dvoma tesno povezovanje teorije s prakso. Znan rek pravi, da je teorija brez prakse jalova, praksa brez teorije pa slepa. Tega se je doktor Kordiš ves čas zavedal. Vsi izsledki njegovega znanstvenega dela temeljijo na podrobnem opazovanju naravnih procesov v gozdu. Znanstvene ugotovitve pa je se- veda poskušal čim hitreje in čim smotrneje uporabiti v praksi pri vsakodnevnem delu v gozdu. Le tako se krog znanstvene rado- vednosti in ustvarjalnosti lahko najuspeš- neje sklene. Dr. Franjo Kordiš je pisec kakih sedem- desetih strokovnih člankov, razprav in štu- dij. Najpomembnejše med njimi so: 1. Doktorska disertacija Rastna moč in tekmovalne razmere v mešanem gozdu bukve in plemenitih listavcev na rastišču Abieti Fagetum dinaricum. 2. lzčrpna študija o ostanku pragozda na Trnovski planoti- Pragozd Bukov vrh. 3. Poljudno znanstvena knjiga, ki obrav- nava vsa do sedaj znana dejstva iz zgodo- vine idrijskih gozdov - Idrijski gozdovi skozi stoletja. K razvoju gozdarske misli in stroke na Slovenskem je dr. Kordiš vsekakor prispe- val tudi tako, da je zgodaj in uspešno presajal v našo prakso dognanja pomemb- nih gozdarjev, gojiteljev srednjeevropske šole gojenja gozdov (Schaedlina, Leibund- guta in drugih). Posebej so bili dragoceni njegovi prispevki na za svojčas zelo zanimi- vih, živahnih in zelo ustvarjalnih seminarjih iz gojenja gozdov na republiški, pa tudi zvezni ravni. Marsikatera njegova prodorna misel je G. V. 10/89 463 vtkana tudi v mnoge skupne slovenske strokovne publikacije, ki so izšle v času njegove največje ustvarjalnosti. Omenjene zasluge dr. Franja Kordiša so bile poudarjena tudi ob podelitvi Jesenko- vega priznanja l. 1981, ki ga je dr. Kordiš prejel: · · - za zavzeto in uspešno širjenje naravo- varstvenih načel pri gospodarjenju z gozdo- vi, - za propagiranje in uveljavljanje znan- stvenoraziskovalne misli v združenem delu na področju gozdarstva, - za prizadevno usklajevanje visokošol- skega in posebej podiplomskega izobraže- vanja strokovnjakov z razvojem gozdnega gospodarstva. Jesenkovo priznanje in naslov doktorja gozdarskih znanosti sta po strokovni plati najvišje priznanje oz. dosežek našega jubi- lanta dr. Franja Kordiša. L. 1980 pa je prejel tudi priznanje kot delavec v kolektivu Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin - za uspešno in požrtvovalno delo v delovni organizaciji ter priznanje Skupščine občine Idrija za posebne zasluge pri razvoju obči­ ne. Od l. 1983 je častni član društva inže- Oxf.: 902.1 Dr. Miran BRINAR - Ob osemdesetletnici Doktor Miran Brinar - dinamična, vse- stransko aktivna osebnost, je slovenski go- zdarski javnosti dobro znan, bodisi kot go- zdarski strokovnjak, urednik Gozdarskega vestnika ali pa kot avtor številnih objavljenih razprav in člankov. Ob visokem življenj- skem jubileju na kratko preletimo njegovo bogato življenjsko pot in se ustavimo ob najpomembnejših strokovnih in s stroko povezanih dejavnostih tega izjemnega go- zdarskega strokovnjaka. Rojen je bil v Postojni leta 1909. Maturiral je v Celju, študij gozdarstva pa je končal leta 1933 v manj kot petih letih na Agronom- sko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Doktor- 464 G. V. 9/89 nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Dr. Franjo Kordiš je imetnik še- stih državnih odlikovanj, izmed katerih je tri prejel med vojno, tri pa po vojni - za zasluge za narod, bratstvo in enotnost ter za delo. Od l. 1967 do 1975 je bil ljudski poslanec v skupščini Socialistične republike Sloveni- je. Veliko zaslug ima dr. Franjo Kordiš tudi zato, ker je vzgojil prenekaterega dobrega gozdarja, saj je mladim imel kaj povedati, imel jih je kaj naučiti. Bil je strog, a pravičen mentor in učitelj mladega rodu. Po štiridesetih letih zavzetega in uspeš- nega strokovnega delovanja na Idrijskem, kasneje pa tudi na severnem Primorskem se je dr. Franjo Kordiš kot direktor Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin l. 1983 upokojil. Seveda pa ni prenehal s svojim večnim razmišljanjem. Lahkih nog še vedno hodi po domačih pa tudi tujih gozdovih. V njegovem nalivniku je še dovolj črnila, tako da bo gotovo tudi še kaj napisal. Želimo mu še veliko zdravih in uspešnih let. Ignacij Pišlar sko delo je zagovarjal na ljubljanski Bioteh- nični fakulteti leta 1969. Upokojil se je leta 1973. Prvih pet let po diplomi je Brinar služboval zunaj Slovenije - v Sandžaku, Sarajevu, Tuzli, Lipovljanih in Spačvi. Leta 1939 je prišel kot referent za gradnje in pogozdova- nje na Direkcijo državnih gozdov v Ljublja- no. Po zlomu stare Jugoslavije je delal krajši čas v Kočevju in Crnomlju, že sep- tembra l. 1942 pa se je pridružil partizanom. Deloval je v Belokranjskem odredu, po- zneje pa je v Glavnem štabu NOV in PO Slovenije vodil artilerijski odsek. Septembra 1944 so majorja Brin arja poklicali v AVNOJ na Vis, kjer je bil pomočnik poverjenika za rude in gozdarstvo. Kmalu zatem je odšel v osvobojeni Beograd, kjer je bil imenovan za pomočnika ministra za gozdarstvo FLRJ. Leta 1950 je postal direktor Gozdarskega inštituta Slovenije. Po štirih letih je zapustil Gozdarski inštitut in prevzel mesto vodje okrajne uprave za gozdarstvo v Ljubljani - vendar le za dobo desetih mesecev. Po vrnitvi na Gozdarski inštitut Slovenije kot vodja Odseka za gozdarsko genetiko je razvijal živahno raziskovalno dejavnost na tem področju. Svoje sposobnosti, zanimanje in naravni talent je usmerjal dr. Miran Brinar tudi na področja, ki so z raziskovalnim delom ne- ločljivo povezana: na strokovno revijo Go- zdarski vestnik in gozdarsko strokovno ter- minologijo. Zato lahko Mirana Brin arja pred- stavimo kot - odličnega gozdarskega strokovnjaka in raziskovalca, - urednika gozdarske strokovne revije Gozdarski vestnik in - eksperta gozdarske strokovne termi- nologije. Težišča Brinarjevega raziskovalnega dela so bila: Proučevanje populacijsko genetskega potenciala drevesnih vrst in gozdnih sesto- jev Slovenije. Na tem področju je opravil dragoceno pionirsko delo, katerega rezultat je dinamično sestavljen register priznanih semenskih objektov in plus dreves Sloveni- je. To delo je izhodišče za sodobno seme- narsko in drevesničarsko dejavnost, snova- nje hitro rastočih nasadov in semenskih plantaž ter za nadaljnji razvoj populacijsko genetskega proučevanja. Proučevanju živ- ljenjske krize jelke, še zlasti pa raziskovanju bukve, je Brinar posvetil veliko pozornost. O tem priča bogat seznam objavljenih pri- spevkov. Med drugim je odkrival, analiziral in preizkušal dedne posebnosti jelke, bukve in smreke ter ugotavljal njihovo vrednost. Izreden je Brinarjev prispevek k vsestran- skemu razvoju in vzponu gozdarske stro- kovne revije - Gozdarskega vestnika. Enaindvajset let uredniškega dela, lektor- stva, prizadevanj za obstoj gozdarskega glasila, za vedno zahtevnejši nivo objavlje- nih prispevkov, za afirmacija in razširjanje glasila v domovini in tujini zgovorno pred- stavljajo Brinarjevo osebnost v odnosu do stroke, jezika in pisanja sploh. Tri desetletja in pol je Miran Brinar zbiral in proučeval gozdarsko strokovno termino- logijo. Sestavil in objavil je prvi Gozdarski slovar, ki je dragocen pripomoček gozdar- skim strokovnjakom in študentom. Za raziskovalno dejavnost je Miran Brinar dobil eno naših najvišjih znanstvenih pri- znanj: nagrado Kidričevega sklada. Di- plomo Združenja raziskovalnih organizacij za gozdarstvo in lesnopredelovalno indu- strijo Jugoslavije pa so mu dali za razisko- valno delo in dejavnost v Sekciji za genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja. Za strokovno in društveno aktivnost je bila Miranu Brinarju podeljena zlata plaketa Uredniškega sveta Gozdarskega vestnika, imenovan je bil za zaslužnega in častnega člana ZJT GL Slovenije in prav tako ZIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije. Postal je tudi častni član ZIT Jugoslavije. Miran Brinar je nosilec državnih odliko- vanj: reda zaslug za narod 111. reda, reda bratstva in enotnosti 11. reda, reda za hra- brost in reda dela z zlatim vencem. Naloge, ki jih je tako pionirsko, zagnano in uspešno opravljal tovariš Brinar, strokov- njaki razvijajo dalje. Z novimi dognanji se oblikujejo nove kvalitete: - intenzivno se razvija populacijska ge- netika in genetika drevesnih vrst, - Gozdarski vestnik potuje na vse celine, - terminološka komisija s številnimi so- delavci pripravlja razširjen terminološki slo- var. Kakšna olajšava, da se lahko oplaja in bogati gozdarsko izrazje ob Gozdarskem slovarju, ki ga je izdelal tovariš Brinar. G. V. 9/89 465 Pregled na.ipomembnejše bibliografije dr. Mirana Brinarja Samostojne publikacije: - Navodila o proizvodnji, prometu in uporabi gozdnega semenskega blaga, Ljubljana, Gospodarska zbornica SRS, 1963 - Gozdarski slovar, Ljubljana, ZIT go- zdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, 1970 - Semenski objekti Slovenije, Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 1971 - O naših bukovih gozdovih in bukovini, Beograd, Skupnost gozdarskih in lesnoinM dustrijskih raziskovalnih organizacij, 1968 Razprave in članki: Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami, Gozd. V., Ljubljana, 1964, str. 97-144 - Znana in vendar nepriznana dejstva o naši jelki, Gozd. V., Ljubljana, 1967, str. 286-290 Ein mehrseitig nutzlicher spontaner Tannenmutant, XIV. IUFRO Kongress, 111. Munchen, 1967 - Propadanje jelke v zadnjem desetletju s posebnim ozirom na ekološke razmere in fluktuacija klime, Gozd. V., Ljubljana, 1974, str. 1-17 - Primerjalno testiranje jelovih prove- nienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propad anjem jelke na slovenskem ozemlju, Zbornik inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1974, št. 12 - Kakovost jelovega semena v odvisno- sti od provenienčnih rastišč in klime, po- sebno glede na propadanje naše jelke, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1976, št. 14 - O divergentnosti nekih fizioloških oso- bina različitih provenienca jele, šumarski list, 1982, str. 207-219 - Vpliv ionizirajočega žarčenja na vital- nost in rastnost nekaterih smrekovih varie- tet in ekotipov, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1968, št. 7 466 G. V. 9/89 Preizkušnja dednih zasnov svoje- vrstne smrekove izbranke, Gozd. V., Ljub- ljana, 1972, str. 37-45 - Genetska uslovljenost formi naše smrče, Šumarstvo, 1980, str. 37-51 - Katastrofa v idrijskih gozdovih kot vzpodbuda za raziskovanje o stojnosti bu- kovih sestojev, Gozd. V., Ljubljana, 1954, str. 3-20 - Naša bukev in naši bukovi gozdovi, Gozd. V., Ljubljana, 1957, str. 193-202 - Die Buchenwalder Jugoslawiens mit besonderem Nachdruck auf die Zustiinde in Slowenien, Buk ak priemyselna surovina, Slovenska akademia vied, Bratislava, 1960, str. 69-78 · - O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekotipov, Gozd. V., Ljubljana, 1963, str. 65-70 - Bukove rase in diferenciacija različkov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti, Gozd. V., Ljubljana, 1965, str. 257-288 - Nekatere morfološke značilnosti bukve in njihova odvisnost od reliefa in od genet- ske divergence, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1968, št. 4 - O ekološki in dedni pogojenosti razha- janja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih značilnosti naše bukve, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1972, št. 1 O - O razhajanju morfoloških značilnosti bukovih plodov v odvisnosti od ekoloških razmer, Gozd. V., Ljubljana, 1974, str. 360- 386 - Kakovost bukovega semena in razvoj iz njega zraslih mladic v zvezi z nekaterimi značilnostmi provenienčnih rastišč, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1975, št. 13 - Načela in metode za izbiro semenskih sestojev, Gozd. V., Ljubljana, 1961, str. 1-20 - O vplivu kalinov na kalitev semena v zvezi z alternacijo nekaterih gozdnih drave- snih vrst, Gozd. V., Ljubljana, 1971, str. 65-83 dr. Sonja Horvat-Marolt IN MEMORIAM Oxf.: 902.1 Lojze FUNKL (1908-1989) v • .. }.. - ~t' --~- Slovensko gozdarstvo je siromašnejše še za eno svojo markantno osebnost povoj- .. nega obdobja- za univerzitetnega učitelja dipl. inž. Lojzeta Funkla. Pokojni Lojze Funkl se je rodil leta 1908 v Grižah pri Celju v kmečki družini. Leta 1926 je končal klasično gimnazijo v Maribo- ru, na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Za- grebu paje diplomiral leta 1931. Gozdarske dolžnosti so ga po diplomi vodile na delo v različne gozdarske službe. Tako je delal pri varstvu gozdov v Bosni, na odseku za taksacijo Direkcije gozdov v Ljubljani, na veleposestvu Betnava pri Mariboru in na okrajnem gozdarskem referatu v Mariboru. Od leta 1934 je delal na odseku za urejanje hudournikov pri Banski upravi v Ljubljani in pomembno prispeval k razvoju hudourniške službe v Sloveniji. Od leta 1942 do osvobo- ditve je bil gozdarski referent v Logatcu in deloval tudi kot član terenskega odbora OF gozdarjev na bivši banski upravi. Po osvoboditvi je delal v republiških go- zdarskih organih, od leta 1954-60 je bil direktor Uprave za gozdarstvo LAS, nato pomočnik republiškega sekretarja za kme- tijstvo in gozdarstvo ter pomočnik direktorja Zavoda SRS za planiranje. Leta 1967 je prišel na Biotehniška fakulteto kot višji pre- davatelj za ekonomiko gozdarstva in lesar- stva. Tu je ostal deset let, do upokojitve. Funklovo strokovno delo je tesno pove- zano s povojnim razvojem slovenskega gozdarstva. Aktivno se je vključil v iskanje novih, sodobnejših konceptov gospodarje- nja z gozdovi, sam je neposredno vodil in usmerjal številne etape tega razvoja. V povojnem gozdarskem razvoju najdemo Lojzeta Funkla pri vseh ključnih razvojnih dejavnostih: pri pripravi povojne gozdarske zakonodaje, pri planiranju razvoja gozdar- stva, pri oblikovanju zasnove gozdnogo- spodarskega načrtovanja, pri iskanju reši- tev za financiranje gozdne reprodukcije ter pri zagotavljanju materialnih pogojev za razvoj gozdarskega šolstva in raziskoval- nega dela. Za vso to obsežno dejavnost mu je Biotehniška fakulteta ob 70-letnici podelila Jesenkovo priznanje z utemeljitvi- jo: »za pomemben prispevek k oblikovanju družbenogospodarske politike pri gospo- darjenju z gozdovi v Sloveniji, za razvoj in uveljavitev sodobnih konceptov gozdnogo- spodarskega načrtovanja, za širšo druž- beno afirmacija stroke ter za izreden posluh in skrb za mlajše strokovne kadre«. Ob zahtevnem strokovnem delu, obre- menjenem z dnevnimi vprašanji in proble- mi, je Lojze Funkl ves čas tudi razmeroma veliko pisal, največ dnevno aktualne stro- kovne prispevke in gradiva, pa tudi nekaj strokovno poglobljenih študij. Iz tega časa je nedvomno najpomembnejši njegov delež pri oblikovanju slovenskega prispevka za vsejugoslovansko posvetovanje o ekonom- G. V. 9/89 467 ska-finančnih problemih gozdarstva (1956). Ta je še danes vreden strokovne pozorno- sti. Tudi ko je že ob koncu normalne delovne dobe prišel na fakulteto pomagat premostiti nastale kadrovske praznine, smo ga našli povsod tam, kjer so se začele korenite spremembe starega in preživetega. Najprej je sodobneje zasnoval predmet Ekonomika gozdarstva in lesarstva ter organiziral ma- gistrski študij iz ekonomika lesarstva. Ni zavračal niti odgovornih organizacijskih na- log in bli med drugim tudi predstojnik go- zdarskega oddelka Biotehniške fakultete prav v času, ko se je samoupravno preobli- kovala v temeljno organizacijo združenega dela in so nastajali tudi novi študijski progra- mi. Nosil je velik del bremena pri formalnem in vsebinskem usklajevanju in uveljavljanju novih študijskih in raziskovalnih konceptov. Pri opravljanju teh nalog se je vedno zave- dal, da se morata izobraževanje in znanost tesno povezati s proizvodnjo, vse troje pa mora biti vtkano v celotna družbena doga- janja. Izkušnje iz povojnega obdobja je strnil tudi v nekaterih strokovnih prispevkih, ki bogato označujejo povojni razvoj sloven- skega gozdarstv,~. študija Raziskovalno delo na področjll gozdarstva in lesarstva v Sloveniji v povojni dobi je naša prva problemska analiza dvajsetletnega povoj- nega obdobja gozdarskega raziskovalnega dela v Sloveniji (1969). Za monografijo Gozdovi na Slovenskem (1975) je prispeval poglobljena prikaza o proizvodni zmogljivo- sti gozdov in o gozdnogospodarskih ob- močjih. V študiji Temeljne poteze v razvoju urejanja gozdov v Sloveniji (1979) je prika- zal osebni pogled na razvoj urejanja go- zdov, pri katerem je imel ves povojni čas pomembno usmerjevalno vlogo. Podobno je zasnoval tudi prispevek Slovensko gozd- no in lesno gospodarstvo po letu 1941 (1985). Vse te študije so živo pričevanje o razvoju našega gozdarstva, iz katerih se je mogoče marsikaj naučiti tudi za današnjo rabo. Na fakulteto se je rad vračal tudi po upokojitvi. še vedno mu je zažarel obraz, ko smo obrnili pogovor na naše delo, načrte in prihodnje naloge. še naprej je sodeloval z nami, se aktivno udeleževal strokovnih 468 G. V. 9/89 srečanj, več priložnosti pa je imel tudi za pisanje strokovnih prispevkov; velik del na- šega bremena je prevzel pri oblikovanju prispevkov za Gozdarsko enciklopedija in Enciklopedija Slovenije. Za novo izdajo Go- zdarske enciklopedija je napisal številne predstavitve slovenskih gozdarjev in velik del celovite predstavitve slovenskega go- zdarstva. Žal bodo ostala nedodelana ne- katera gradiva, ki jih je obdeloval prav v zadnjih dnevih življenja in bila bi lahko pomemben prispevek k osvetlitvi povojnega razvoja slovenskega gozdarstva. Lojze Funk! je bil ves čas tudi aktiven in zavzet družbeni delavec. Ob ožjem strokov- nem delu je velik del časa posvetil tudi delu v stanovskem društvu, nekaj let je bil tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Simpatije svojih sodelavcev in vseh slovenskih go- zdarjev si je pridobil s široko splošno in strokovno razgledanostjo. Ni bil prenagljen, ni si postavljal neuresničljivih načrtov. Bil pa je odprt in dovzeten za nove pobude, zlasti mlajših sodelavcev in jih podpiral. Lojze Funk! je sodil med tiste naše sode- lavce, ki so bolj redkobesedni, bil je skro- men in dejaven, priljubljen in občudovan zaradi svojega dela in zaradi svojega čuta za človeka in njegove probleme in naloge. Bil je vedno predvsem tam, kjer je bilo pravo, konkretno delo in pri tem je dajal vzgled tovarištva, discipline in samopožr- tvovalnosti. Za svoje delo je dobil tudi številna družbena priznanja, med drugim red dela z rdečo zastavo in red zaslug za narod s srebrno zvezdo in postal častni član Zveze inženirjev in tehnikov gozdar- stva in lesarstva Jugoslavije ter zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavi- je. Lojze Funk! nam ostaja zgled gozdar- skega strokovnjaka, ki je svojo življenjsko moč usmeril na reševanje ključnih vprašanj našega gozdarstva in videl položaj in vlogo gozdarstva tudi v širših družbenih razsež- nostih. Za današnji in jutrišnji čas nam je pustil bogato zakladnico zgledov, misli, spoznanj in izkušenj, za čisto navadno vsakodnevno življenje pa zgled človeka, skromnega in preprostega. Za vse to mu velja naša zahvala in trajen spomin. dr. Iztok Winkler Gozdarski vestnik Mesečni list za gozdarstvo Letnik XL VIl Ustanovitelj ici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Glavni in odgovorni urednik Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleskander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin- predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boš~an Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 2100 izvodov Ljubljana 1989 VSEBINA 1. Gozdno gospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Sožitje z naravo in načelo trajnosti, Marjan Župančič ..................... . Načini spoznavanja in reševanja ekoloških problemov, Aleksander Golob ..... . Ali pogled v .preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi, Jože Papež .. . Ugotovitve, predlogi in sklepi izvršnega sveta SRS ....................... . Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij - na primeru obmej- nega območja Žumberak-Gorjanci, Lojze Čampa ......................... . Določevanje lesne proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč, Marjan Kotar ..... . Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije, Janez Pogačnik ............... . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo- mnenje o MHE Zadnjica ......... . Pojasnilo o prispevku o MHE Zadnjica ................................. . Gozdnogojitveni cilji in njihova vloga v procesu načrtovanja gozdov, Franc Gašperšič 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje gozdov Radiotelemetrijsko proučevanje gibanja jelenjadi (CeNus Elaphus L.) v snežniška- javorniškem masivu, Peter Jež ....................................... . Drevesne vrste za tretje tisočletje, Marjan Župančič ...................... . Ugotovitve in predlogi s posvetovanja na temo gozd-divjad ................ . Kako spomladi podaljšati čas pogozdovanja, Slavko Klančičar .............. . Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (CeNus Elaphus L.), Miha Adamič ......... . Sluzne celice v skorji in travmatski s malni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke, Niko Tore/li, Katarina Čufar, Dušan Robič .......................... . Gozdni palinološki rezervati - zakaj? Dušan Robič ....................... . Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti, Metka Culiberg, Alojz Šercelj .. Izzivanje podnebnih sprememb, Hrvoje Oršanič .......................... . Ni rešitve pred toplo gredo, Drago Nemec .............................. . Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem, Niko Tore/li, Andrej Kermavnar, Katarina Čufar, Dušan Robič ............................... . V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein.), Janez Titovšek .................................................... . Mednarodni simpozij o problemih fiziologije drevja (Tharandt, NDR), Franc Batič . Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu, Mirko Perušek .......................................................... . Konfliktne razmerje med gozdom in divjadjo, Lojze čampa ................. . Poročilo o srečanju projektne skupine IUFRO P 1.13.00 »Herbicidi v gozdarstvu«, Marjana Pavle ..................................................... . Ekološka niša in gozdarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa, Franc Perko ................................................. . Gojenje gozdov kot varstvo narave?, Georg Sperber ..................... . Smrekovega semena bo dovolj, Jani Bele .............................. . TOPLAN- plošče za zastiranje- pripomoček za nego nasadov, Janko Kalan .. Terpeni v smrekovih iglicah, Vesna Tišler ............................... . 1. statusni seminar projektne skupine za raziskovanje vpliva škodljivih snovi v okolju (PBWV), Marjan Šolar .............................................. . 5. zasedanje delovne skupine mednarodnega programa za oceno in spremljanje učinkov onesnaženja zraka na gozdove v ECE, Marjan Šolar ............... . SPOROČILO o ustanovitvi mednarodne evropske zveze gozdarjev za sonaravne gospodarjenje z gozdovi ............................................. . 470 G. V. 9/89 45 84 97 178 193 208 241 271 406 410 2 15 87 143 145 163 168 218 234 236 2J:;:') •• n ... 256 287 289 312 316 353 380 392 397 398 400 401 409 O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti ter o načinih njenega ugotavljanja, Franc Batič, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 427 Vpliv vodnega stresa na fotosintetska dejavnost sadik smreke (Picea abies), Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 435 Splošna pravila genetske nege semenskih plantaž, Igor Jerman . . . . . . . . . . . . . 444 K ustanovitvi mednarodne evropske zveze gozdarjev za sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447 Ustanovitev mednarodne evropske zveze gozdarjev za sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Primož Ilešič.... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448 Seminar: Pragozdne raziskave- prenos izsledkov v prakso, Jernej Stritih . . . . . . 449 Tretji mednarodni tečaj o ocenjevanju poškodb gozdov v srednjeevropskih gozdovih, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456 Evropsko posvetovanje visokošolskih učiteljev za gojenje gozdov v Grčiji, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456 Kmetje, gnojila in poplave nitratov, Miran čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 458 3. Pridobivanje lesa - organizacija, gozdna mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje lesne mase Možnosti za kemično predelavo smrekove skorje, Vesna Tišler . . . . . . . .. . . . . . . . 19 Les kot vir energije v Sloveniji in njegov pomen v gospodinjstvu, Lojze Žgajnar . 32 Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pridobivanja lesa, Chris B. Ledoux, Boštjan Košir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Preizkus delovanja radijsko vodenega vitla LIV GV 2H 50, Adolf Trebec . . . . . . . 224 Računalniški obračun del pri gradnjah gozdnih prometnic, Mitja Cimperšek . . . . . 228 Vrste in uporabnost strojev za cepljenje lesa, Lojze Žgajnar . . . . . . . . . . . . . . . . . 260 Destilarna eteričnega ol.ja v Obrhu, Slavko Klančičar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267 BAUMA 89, Borut Bitenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 IUFRO skupina Ergonomija je zasedala v Brnu, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . . . 285 Predelava drobne oblovine iglavcev v trame, Branko Južnič . . . . . . . . . . . . . . . . . 300 Odvisnost širine cestnega telesa od naklona in vrste kamnine, Borut Bitenc 439 4. Ekonomika gozdarstva Sestanek pedagoških in raziskovalnih delavcev jugoslovanskih gozdarskih fakultet in inštitutov s področja ekonomike gozdarstva, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Družbenoekonomski vidiki propadanja gozdov, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Poskus vrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub tesne surovine, Lojze Žgajnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420 5. Zgodovina gozdarstva Nekaj o zgodovini Panovca, Vitomir Mikuletič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Pomen gozdov pri delu majdanpeških rudnikov, Ilija Mihajlovic . . . . . . . . . . . . . . . 136 Novice iz Bistre, Vladimir Vi/man . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 6. Kadri, izobraževanje, informacije Sedanje stanje podiplomskega študija gozdarstva, Boštjan Anka . . . . . . . . . . . . . 22 Podiplomski študij -potreba in zahteva sodobnega časa, Iztok Winkler, Dušan Robič 182 7. O gozdarstvu po svetu Bavarski gozdarji so nas prehiteli, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Kočevski gozdarji v gozdovih dežele Hessen, Anton Prelesnik . . . . . . . . . . . . . . . 176 Strokovna ekskurzija slovenskih gozdarjev v gozdove ZR Nemčije, Živan Veselič 273 G. V. 9/89 4 71 8. Ostalo Gozdarstvo v razmerah družbene preobrazbe, Franc Firšt . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 1 OO let varovanja naravne dediščine - pragozdov na Slovenskem (Razpis fotograf- skega natečaja), Tomaž Hartman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Slovensko javno mnenje in propadanje gozdov, Tomo štefe . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji, Marijana Tavčar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Stik gozdarstva z javnostjo na primeru gozdnega rezervata Črni Kal, Jernej Stritih . 77 Gorsko kolesarjenje - izziv za gozdarje, Jernej Stritih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Kako v gozdarstvu razvijati računalniške rešitve, Vid Miku/ič . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Družbene spremembe in gozdarstvo, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 Poskus oblikovanja enotnega obrazca za odkazilo, Vid Miku/ič, Jože Skumavec 130 Ugotovitve in priporočila udeležencev seminarja )) Varstvo naravne in kulturne dedi- ščine v gozdu in gozdarstvu« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 Gozdarji ohranjamo svojo dediščino, tudi tehniške, Vladimir Vi/man . . . . . . . . . . . 172 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 Kamenodobna narava sodobnega človeka - ob smrti etologa Konrada Lorenza, Marjan Zupančič, Miran čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279 Sporočilo stoletnica izločitve pragozdov na Slovenskem, Dušan Mlinšek . . . . . . 284 Prva generacija študentov gozdarstva v Ljubljani, Jože Kovač . . . . . . . . . . . . . . . 306 Gozd-divjad; organiziranje raziskovalnega dela, Janez Pogačnik, Živan Veselič . 316 Poročilo samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 . 318 Vsakodnevna tveganja igrane varnosti, Samo Dečman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404 Razstava fotografskih in likovnih del v Kočevju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 452 Poslovni sestanek gozdarskega korpusa Furlanije-Julijske krajine, Marjan Šolar 457 Dr. Hans Leibundgut - osemdesetletnik, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 462 9. Književnost Marjan Lipoglavšek: Gozdni proizvodi, Jože Ajdič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Janez Titovšek: Podlubniki Slovenije- obvladovanje podlubnikov, Marko Kmecl . 189 Jernej Ude, Bogo Špiletič: Navodilo za varno delo pri sečnji in spravilu v gozdu, Marko Kmecl ...................................................... 190 Gozd-divjad, Marko Kmecl ................ : .......................... 190 Ivan Smole: Katalog gozdnih združb Slovenije, Marko Kmecl . . . . . . . . . . . . . . . . 191 Marjana Pavle: Herbicidi v gozdarstvu, Marko Kmecl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192 Dušan Mlinšek: Pragozd v naši krajini, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 451 1 O. Društvene vesti Miha Adamič - doktor gozdarskih znanosti, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Amer Krivec, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Anton Knez, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 ing. Ciril Kafol - ln memoriam, Viktor Klanjšček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 prof. Josip Šafar, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Anton Šivic, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Viktor Šuškovič, Cvetka Ko/er ...................... : . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Jernej Ude - ln memoriam, Andrej Dobre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 Franc Padar, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239 Karel Rakušček, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 407 dr. Franc lvanek, Cvetka KoJer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408 Franc Dolgan, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408 Dr. Miran Brinar - Ob osemdesetletnici, Sonja Horvat-Marolt . . . . . . . . . . . . . . . . 464 Dr. Franjo Kordiš- Ob sedemdesetletnici, Ignacij Piš/ar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 Lojze Funkl - fn memoriam, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 467 4 72 G. V. 9/89