wmM SEUSfilM 'CIA&L I 9,IPrimox*slii List“ izha.ja vsaki 1.. 10. in 20. dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 li., za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. U redništvo in vpravuištvo mu je v Govici, Nunske ulice št. lo. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo O-glase in naznanila sprejema vpravuištvo po pogodbi. Poziv. „ . . . . vsa strašila .... so jim le krinka, pod katero se skrivajo kaki drugi, nameni“. Tako se bere proti koncu uvodnega članka v zadnji „Soči“. — Gospod A. G.! Tu smo vsi štirje, ki smo od naše strani povodom zadnjih dogodkov edini o njih in zaradi njih javno pisali ali govorili: trije duhovniki •, Dr. Mahnič, Dermastia, Knavs, in eden lajik: Pavletič — vsi polnoletni, vsi pred Bogom in zakonom sa svoje namene, za svoja dejanja sami odgovorni. Torej jasno besedo : kje so in kaki so ti drugi nameni ? Pa da nam ne pridete po svojKhafvhdi spet na dan s „zatemnelimi zvezdami", z „orodjem v drugih rokah", s „previdnim - ozadjem" i. t. d.! Vsi smo odrasti; sami hočemo, sami delamo, in vemo, kaj hočemo in delamo — torej še enkrat: kake druge namene imamo, kot ta : Vveljaviti v prid slovenskemu narodu katoliška načela v zasebnem in javnem, v gospodarskem in političnem življenju — in, kajpada, nujno tudi: odstraniti z vsemi dovoljenimi sredstvi zapreke, ki se vstavljajo tej nameri, to je: boriti se proti odkritemu in prikritemu liberalizmu in proti socijalni demokraciji., boriti se tudi proti listom, ustanovam in osebam, ki zavirajo naše gibanje in pospešujejo liberalizem ali socijallio demokracijo ali jima dajejo potuho, torej za sedaj nujno tudi: boriti se proti .Soči" in ..Primorcu", proti „ Goriški tiskarni" in proti Vam, gospod A. (1. ! To so naši nameni. Tedaj na točno vprašanje točen odgovor! — Ker pa vidimo, da škodujemo svoji stvari, če mirno prenašamo nasprotna obrekovanja in psovanja, zato Vam damo dober svet, gospod A. G.: Predno odgovorite, vzemite kazenski zakon v roke in temeljito proučite §§. 487 do 496! . . . Ste že ? Torej v tretje in zadnje: Kje so in kaki so ti naši „drugi4 nameni?! V Gorici, dne '27. julija 1896. Dr. Anton Mahnič, Iran Dermastia, Frančišek Knavs, F ra nčišek Bani e,t i č. (Zbiralci socijalne demokracije na Slovenskem. I. V „Soči“ iz dne 17. julija t. 1. beremo, „da postopanje Mahničevih učencev le pospešuje socijalno demokracijo ! Kedor tega ne verjame, ne moremo pomagati". Milo se mi je storilo, da je mogoča duševna slepota, kateri samo „Sočino“ vred-ništvo »ne more pomagati". Pa kaj, na dnu duše sem začutil, da tudi jaz spadam med take nesrečneže. Tužna mi majka! Bil sem že na tem. da obupam — ko mi 'zasine v temno dušo, kakor solhčni žarek skozi goste oblake, naslov uvodnega članka v »So-čP iz dne 24. julija t. 1.: ,,Pospeševalci socijalne demokracije na Slovenskem". Ti grdo vredništvo. da si me tako prestrašilo ! Na gospoda A. G. nisi mislilo, kaj ?, Torej, pomagati se more, ceha takim revežem, ki ne verjamejo. „da postopanje Mahničevih učencev le pospešuje socijalno demokracijo" — pomagati jim more gospod A. G ! Pa počasi po kameliji: Naenkrat tudi on tega ne zmore — temeljito, po vednostnih pravilih bo zdravil vboge duševne slepce. Poglejmo, kako je začel! Prvo mazilo: On, gospod A. G., je rprvi opozoril v „Primorcu" že. 12. maja t. t. na razširjevanje soeijalno-de.mokratske sile“. — Tristo medvedov! Pa naj kedo še reče, da gospod A. G. nima bistrega očesa za socijalno gibanje! On je že 12. maja t. 1. (beri: dvanajstega maja leta tisočosemsto-devetdesetinšestega) opozoril na socijalno-demokratsko nevarnost, prvi. Prvi ? Stavim, da je tudi Vaš korektor član zarote, o kateri je starosta ,.Goriškega Sokola" govoril s »tresočim glasom" pred nekaj tedni v Devinu. „Prvič" ste pisali na tistem mestu, kaj ne, gospod A. G., ,,prvič" ? Ker. glejte. „prvi“, kakor stoji tam tako suh. pove svetu, ali da se lažete, ali da ste štiri leta brali slovenske liste z neodpust.no vihravostjo. Jaz pa vem, da niste ni lažnik, ni površen politik; zato bacnite iz „Goriške tiskarne A. Gabršček" tistega nesrečnega korektorja 1 Torej »prvič11 ste Vi opozorili na nevarne socijalne demokrate 12. maja t. 1. To je v resnici, kakor sami pripomnite, »prav zanimivo dejstvo". Še bolj zanimivo postane pa, če človek slučajno izve, da je bil 18. aprila t. 1. za goriško postajo že drugi shod socijalnih demokratov, ter da je vabila k temu shodu tiskala »Goriška tiskarna A. Gabršček". To je nekaj posebnega, kako deluje v Vašem smislu vse, kar je z Vami v katei isibodi zvezi, in sicer že naprej ! Še predno ste Vi, gospod A. G., javno posvarili pred socijalnimi demokrati, ki ne poznajo ne Boga, ne domovine, zatirala jih je na tihem »G riška tiskarna" in jim tiskala vabila za shod. Misli! sem si prej »Goriško tiskarno A. Gabršček" kot ponosno drevo, ki razprostira mogočno vejevje čez nase književno polje — pa ta pot zdi se, je bila bolj podobna ponižni vijolici : na tihem je zaduhtela po geslu »Bog in narod" ! in skrivaj v svet postala po-božno-narodne vonjave socijalno - demokratičnih vabil! Drugo mazilo gospoda A. G.: Ravno isti dan, 12. maja t. 1., je g. A. G. „ce1ou obljubil „izdajati ^Primorcu* posebno prilogo „ Delavec1-, ki bi. se pečala le z delavskimi vprašanji v zmislu krščanskih socijalistov dunajskih. “. Tako ste obljubili, gospod A. G ? l’rav res popolnoma tako, nič več, nič manj ? Oj ti hudobni svet, da ne verjameš sami besedi gospoda A. G. ! To je dvojno zlo, gospod kolega, kedar na eni strani peša — spomin, na drugi vera. Torej, če dovolite : prav natanko tako ni bilo. Kajti: 1. Obljubili ste pač izdajati prilogo »Delavec", pa . . . kako bi rekel, da ne bo zamere? : . . Pa samo, če najdete dovolj naročnikov!! Kedo je tako govoril ? Tiskar in za-PožniK ? To je naravno, da taki ljudje tako govore. »Gšeft" je »gšeft" ! Pa tiskar in založnik hoče biti v tem slučaju tudi med narodnimi voditelji, včasih celo nad njimi; 011 je povsod, kjer ga žele in ne žele — ne samo tam. kjer govorijo o vspevanju »Goriške tiskarne", ampak s posebno vnemo tam. kjer se posvetujejo in sklepajo o nnjvažniših zadevah slovenskega naroda. Tukaj neha »gšeft", gospod A. G, tukaj se začne požrtvovalna ljubezen do domovine! Kedor ne premore še drugega rodo-ljubja, kot je ono, ki navdihuje .Sočo", kedar toži o slabih vspehih tega ali onega »velevažnega književnega podjetja" »Goriške tiskarne"; kedor sicer* priznava, da je potrebna organizacija delavskih stanov, pa je ne mara pospeševati, dokler ni gotov, da mu kaj nese ; kedor pozna delavce in kmete samo tedaj, kedar mu donašajo irdo zaslužene groše za »Primorca" ali za katero drugo knjižico dvomljive koristi — tak mož naj dela to, za kar je vstvarjen — pa mej narodne voditelje naj ne hodi, sicer ga prej ali slej zgrabi za tilnik železna pest ljudske nevolje; in ven pojde, naj še toliko brca, vitn iz narodnega svetišča, kjer za barantače ni prostora! F. L. Politični pregled. Notranje dežele. Nemškim liberalcem ljudstvo vedno bolj obrača hrbet. Na graškem shodu je bila očitna njihova razkosanost; le v boju proti Slovencem so jedini. Deželni zbori gornje-avstrijski, štajerski, koroški iu sleški so razpuščeni. Židovske liberalce večinoma postavijo volilci. pred vrata. Dunajski mestni zbor je Židom bolj zopern od trna v peti, ker se vedno odločneje vstalja židovskemu vplivu. V Galiciji se je pričelo živahno volilno gibanje. Po shodih se tlačeno ljudstvo navdušuje, naj ne oda več svojih glasov tlačiteljem, marveč možem, ki imajo resno-voljo delati za blagor trpečih stanov. Po novi davčni postavi bodo posamezne oddaljene občine same pobirale državne davke mesto davkarij. Svobodobnostlju ogerskih liberalcev se kaže na shodili katoliške stranke. Sodniki pod denarnimi kaznimi ljudstvu prepovedujejo vdeležitev, mostove in prehode varujejo orožniki ter branijo k shodom Ker pa se vkljub vsemu zbira na tisoče občinstva, razpuščajo komisarji shode kat. stranke, češ da je govorniški oder preslab. O Magyar — emberne ! ? Na budinipeštanski milenijski razstavi so prišli včeraj na sled novi slepariji. Prodajalci vstopnic so namreč nepo-stavnim potom izvabili od ob>skovalcev večje število vstopnic ter jih potem še je-denkrat razprodajali, vsled česar je navsta-lo za blagajno nad 10.000 gold. škode. V to spletkarko je zapletenih mnogo „odlič-nih“ Mažarov. Vnanje države. Ruska carska dvojica obišče Dunaj, Berolni, Kodauj, Pariza se ruski ca: malo biji. — Malo upanja je, da se kaj premeni stanje ruskih katoličanov. Aleksander, srbski kralj, 10. avg. obišče črnogorskega kneza, ne toiiko iz prijaznosti, namreč da se odtegne političnim demonstracijam, ki jih 10. avg. priredi radikalna stranka. Katoliško gibanje v južni Nemčiji prav veselo napreduje. Koncem 1. 1895 so vže šteli 92 kat. delavskih društev s 25.175 člani, mej tem ko je bilo koncem piejšnega leta le 50 društev s 14.000 člani. — Nemški vojni minister je izdal oster ukaz proti socijalnim demokratskim agitacijam v vojni. Menelik izpusti vse laške ujetnike, toda pravi: Lah plačaj in podpiši pogodbo, drugače ne. Laški listi vže napovedujejo, da se bo jeseni vojska nadaljevala. Ali še nimajo zadosti ? Španci vedno „farbajo“ s zmagami nad vstaši, v resnici pa so navadno tepeni. Na Kreti je položaj kristijanov še vedno žalosten. Sedaj se je ruski car sam pričel potegovati za uboge žrtve. — Dopisi. Tomaj 23. julija 1896. Tukajšnje vinarsko družtvo lepo napreduje. Sedaj je vinograd ves nasajen in meri 6000 □ metrov. Na 2000 □ metrov površja pred 10 leti nasajenega vinograda je trtna uš skoro vse vničila. Na 1200 □ metrov površja se je okužena trta izkopala, pa deloma divja, deloma cepljena riparija nasadila; kar je še okuženih trt ostalo, se bodo priliodno zimo izkopale, in ameriške trte nasadile. Dne 16. avgusta 1.1. ob 4. popoldne bo LISTEK Nekaj sa tobakarje. Kaker na Angleškem, tako je tudi na Nemškem dobil tobak veliko privržencev, pa tudi nasprotnikov. Kaditi so se Nemci naučili od angleških vojakov, ki jih je grof Graj 1620. leta pripeljal na Nemško in odtod na Češko : povedati moramo še to, da je po Angleškem polagoma prenehalo preganjanje tobaka, ko se je neki poljski jezuvit potegnil zanj in skušal dokazati njegovo zdravilno moč Angleži so tedaj tobak zanesli na Nemško in Avstrijsko Kmalu se je začelo preganjanje ; protescantovski pridigarji so na vso moč ropotali zoper kajenje. Neki Jager v Ti-bingu je pridigoval o grehih svojega časa, namreč 17. stoletja: mej drugim je rekel: „ljudje pijančujejo, žro, — kade celo to-baku. Pridigar Kilander iz Sitervalda je takole gromel zoper tobakovanje : „Ko sem videl nekatere tobak piti, mi je rekel Gospod : Človek! vidiš gnjusobo razdejanja, ki se skriva v situ, in se da kakor Bog častiti ? Glej to mnogokrat prekleto kajenje in noslanje, Ki so se ju ljudje navadili vsled zvijače hudobnega duha! Zapomnite si vi tobakovi bratje in sestre, kako vas hudič na mestu tik vinograda pod košatimi kostanji letni občni zbor, v kojem se bo sledeče razpravljalo. 1. Govor predsednika o delovanju pretečenega leta do 16. avgusta 1896. 2. Bilanca t. j. izkaz dohodkov in troškov. 3. Predlogi, ako kdo zna kaj koristnega za društvo nasvetovati. 4. Volitev novega upraviteljstva; kajti zadnja volitev 12. marca t. 1. ni veljavna, ker ni bil navzoč c. k. notar (trda postava! op. pisatelja), k bodočej volitvi je pa napro-šen, da pride. Ako bomo v tem družtvu složni, bomo gotovo marča voljene može jednoglasno volili. — Vljudno se vabijo vsi udje; prosto je pa občinstvu, da se lahko sleharnik prepriča, kako domača trta na ripariji cepljena hitro in obilno rodi. Iz Št. Viškogorske planote. Dne 13. julija t. 1. smo imeli pri nas hudo nevihto s točo, ki pa ni provzročila posebne škode. Nekemu posestniku je med nevihto strela ubila dva konja, ki sta bila v voz vprežena, med tem ko sta šla posestnikova sina v bljižnjo hišo pod streho. Dne 12. julija smo imeli na Pečinah cerkveni shod. Po navadi, kakor vsako leto, se je pilo in zabavalo pod lipo. Ko se je vračal velečastiti g. župnik St. Viškogorski v spremstvu g. vikarja domov, prileti za njima neki pobalin z sledečo kletvino: »Čakaj hfidičev f. Dajte pušo, da ga vstrelinr1 i. t. d. K sreči prilete drugi na pomoč in pretečega vržejo na tla. To je omika pobalina, ki je tri leta obiskoval orglarsko šolo v Ljubljani. Kakor je sploh na Pečinah navada, so se potem precej dobro tepli. Pomilujemo ! Sv. Lucija na Mostu. Strašna nesreča se je tu zgodila 21. julija popoldne. Tomaža Rutarja z Modreje, posestnika, moža in očeta je, strela ubila, ko je „na vrhu“ seno spravljal in kopičil. Ostal je na mestu mrtev. Strela pa je zadela na teme, odtrgala klobuku dno ter šinila ob strani telesa skozi čevelj, ki ga je razgnala. Mlajšega mu brata, ki je pri delu pomagal, je strela omamila, da se je po dolgem času komaj zavedel. Drugi pričujoči delavci, vsi preplašeni, so storili vse, kar so vedeli in znali, da bi obema na noge pomagali ; a pri Tomažu se je pokazalo vse prizadevanje zastonj, prinesli so ga domov mrtvega. Za 32letnim rajnim možem plaka 27letna vdova z dvema majhnima sinoma, Ivanom in Adolfom. Bog se mu duše vsmili in potoloži žalostno in nesrečno vdovo! — Pravijo, da je na ravno tistem kraji pred leti strela ubila čredo ovac. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod ! goljufa: glejte, kaker pogrešneži kažejo, da je trebuh njih Bog. tako vi požirate ogenj, ko' kadite, in spuščate dim iz sebe, ki je znamenje vašega pogubljenja ? Pridigar Skriver s>e je tako-le hudoval nad tobakom : „Glejte, poslušajte, kaj se godi po krčmah! Pijo in da morajo še bolj, napravijo iz vratu dimnik in zažigajo hudiču s tobakom kadilo". Tudi posvetna gosposka se je zarotila zoper kajenje: denarna globa od enega do štirih goldinarjev je bila v navadi po Nemškem. Na Ogerskem je bilo 1. 1689 kajenje celo pod kaznijo 300 gl. prepovedano, na Sedmograškem so kadilcu sodnjisko pobrali za kazen vse premoženje. Na Švicarskem so bili policijski vkazi razdeljeni po zgledu deset božjih zapovedi: ena zapoved, ali boljše prepoved se je glasila: „Ne kadi !“ Kadilca so za kazen privezali k sramotnemu stebru. Tudi na Rusko so Angleži zanesli tobak ; ali tukaj se je kadilcem še slabši godilo, kaker drugod: pretepali so jih, nosove jim prerezovali in pošiljali v Sibirijo. Na Turškem so kadilcu predrli nos, skozi ljukujo pa vtaknili pipino cev; nato so ga posadili na osla in prepeljavali po mestu v zasmehovanje. Ko je leta 1633 v Carigradu nastal hud požar, obdolžili so kadivce, da so oni zažgali. Sultan Murad Iz laškega Terziča (Monfalcone) 25. julija. (Izv. dop.) Da bi Vi bili prejeli kak dopis iz tega laškega mesta ob slo-vensko-laški narodnostni meji, mi ni znano. Menda bi tudi še dolgo čakal Vaš cenjeni in dragi mi list kakšnega izvirnega dopisa odtod, ako bi se jaz in oni dopisnik v „Slov.“ ne spominjal tudi Vašega o tem času potrebnega časnika, ki rad prejema dopise, če le niso preveč vodeni, iz katerega koli kraja. Tedaj kaj naj bi Vam pisal jaz, Vaš brezpogojni pristaš od časa „1. veselega katoliškega shoda 1892 v Ljubljani14, kateri pa imenuje Vaš brezozirni tekmec ,.žalosten čas" ? Nu, bodi mu; nam, ki smo se ga vde-ležili, je pa postal veseli čas in zarja boljše bodočnosti in katoliške zavednosti po vsej Sloveniji. Kaj naj Vam pišem iz tržiških toplic ? Kar imam v srcu, to naj gre skoz pero na papir. Prišel sem semkaj le zato, da si oporavim porušeno zdravje glede bolezni v nogah, za katere je Vsemogočni te toplice kot nalašč vstvaril. Že za rimsko dobo so bile znane te toplice, kajti, kakor je pravil naš topliški zdravnik g. dr. Oon-tento, so jih rabili že Rimljani, ker jih že pisatelj Plinij imenuje in so se našli not rimski napisi in njih ime, ki mi je pa izpadlo, kakor so jih imenovali v tedajni dobi. Sicer ni bilo še dosihmal dosti kopeljnih gostov, menda komaj do 150 jih je bilo do danes, ko Vam to pišem. Imel sem pa v tem času 15 dni, odkar bivam v toplicah, vselej pa dva ali tri slovenske tovariše, „kajti Slovan povsod brate imA, ali jih saj najde-1, le da se mnogi tu naseljeni Slovenci, katere kažejo njih priimki, kmalo v laškej narodnosti potopijo. Korenike mnogih tvrdek kažejo, da so tisti ali saj njih pred stariši bili Slovenci; pa jih kmali nadomestujeja z laškim pravo - ali krivopisom! Tako n. pr. se je neki pek iz „Saksida“ prelevil v „Sassida-‘, „Sevič“ v „Sevig“, „Batističil v „Battistig“ in enakih priimkov je več najti. Kakšni so pa nek ti prebivalci tržiškega trga po veri in narodnosti ? Nil, po veri so, se ve da, vsi katoličani, razim par delovodij v veliki tržaški prejarni „Cottonificio trie-stino“ imenovani. Prosto ljudstvo še kaže svojo vero o nedeljah, ker je navadno cerkev polna; posebno pa rado posluša I. mladega kapelana pl. Maks. Pelka, ki je goreč propovednik; a manj verno se pa kaže tr-žiška gospoda, o katerej mi je že pokojni tudi izborni pridgar in dekan Del Torre tožil, da ona cerkev in službo božjo v malem številu obiskuje. Prosto ljudstvo in mladina je pa strastno nagnjena k plesu, tako da se skoz vse poletje vsakih 14 dni javno pleše v dre-voredni senci, ko dobivajo prejarni delalci svoje trdo zaslužene novce. Da tako pogostno plesanje, — brez zakotnih plesišč, — slabo IV. je vsled tega kajenje prepovedal pod smrtno kaznijo : veliko jih je žalostno končalo svoje življenje, ker so jih pri kajenju tobaka zasačili. Še celo svobodoljubni Amerikanci tobaku niso prizanesli. Do 21. leta je bilo po tako imenovani kolonijalni postavi iz leta 1638 vsakemu prepovedano kaditi tobak; pozneje od 21. leta si je mogel vsa-kedo dobiti dovoljenje, ako je prinesel zdravniško spričevalo, da mu kajenje ne škoduje. Vender javno kaditi je bilo prepovedano. Dosedaj snio videli, koliko so morali kadilci tobaka prestajati preganjanja: glejmo še sedaj, kako se je godilo „šnofarjem“. Acteki v Ameriki so bili baje prvi, ki so jih Evropejci videli tobakoyo rastlino, razdrobljeno v prali, nosljati ali šnofati. V Braziliji je bilo nosljanje splošniše, kaker kajenje. N ijrevniši suženj je imel svojo tobačnico, če tudi ni bila nič druzega, kaker gornji del govejega roga. Kedo je navado noslanja zanesel v Evropo, ni znano, najbrž isti ljudje, kakor kajenje tobaka. Noslanje je moralo biti kaj zoperno in nadležno po cerkvah : kako bi si sicer mogli razlagati strogost papežev nasproti tej navadi. Leta 1624 je žugal papež Urban VIII z izobčenjem vsem. ki bi se drznili po seviljskih cerkvah na Španjskem nosljati. Ze prej so bili cerkovniki pravi sitneži na- vpliva na javno nravnost, ko lazi mladina še mlečnih zob sama v pozni noči domov, kedo bi se temu čudil'?! Da bi se to zlo vsaj omejilo, bi že nekaj veljalo; ali zastonj je govoriti gluhim ušesom, ali ljudem, ki imajo sicer ušesa, pa ne slišijo! — Vidi se tudi marsikaterega rokodelca v nedeljah dopoldne delati v svoji delalnici; popoldne pa gre v krčmo in na ples; drugi dan, v ponedeljek pa obhaja ob zaprti delalnici tako imenovanega (po laško) sv. Krišpina, to je dan vži-vanja in brez dela („Blaumontag“), česar naši Slovenci še ne poznajo, zato nimajo še zanj pristnega zaznamovanja. Da bi ga tudi nikoli ne imeli. Vas pozdravljam. (Ne zamerite, da smo Vaš dopis radi pomanjkanja prostora nekoliko pristrigli. Sicer se priporočamo še za naprej! Op. vred.) Iz Črnič. Veliko se trudijo čč. duhovniki po naši goriški okolici, da bi odpravili javni ples, ravno tako bičajo to grdo razvado vsi pošteni časniki, a vse zaman ! V zadnjem času smo nekoliko pozabili na mnogovrstne izgrede, ki so se pojavljali pri takih, prilikah, a lani in letos so prišli zopet na dnevni red, seveda v največjo kvar mladine in sramoto prirediteljev samih. — Lansko leto je bil iz starešinstva izključen odbornik in podžupan I. P., ker je brez županovega dovoljenja haitijskim fantom dovolil javen ples, in je njegovo mesto zasedel F. K., ki je bil naj-htiji protivnik dovolitvi javnega plesa v Batujah. Ta je pa letos pokazal, da ni bilo njegovo protivljenje odkritosrčno. Sam se je namreč vdeiežil javnega plesa pri zgoraj imenovanem I. F. in pri ti priliki tudi padel, kakor je dolg in širok. Tako je toraj mišljenje novega podžupana in tako ue spolnjujejo sklepi ob priliki dveh misijonov v zadnjih štirih letih, ko so vsi občani slovesno obljubili, da po moči delajo zoper moralično in fizično škodo našega naroda. To si bomo zapomnili pri volitvah, ki jih imamo pred durmi. Na srce polagamo Se-lancem in Batujcem, naj ne poslušajo zakrinkanega L. 1. in naj izbirajo po lastnem prepričanju nesebične, neodvisne in sploh može krščanskega značaja. Iz Sovodenj. Preteklo nedeljo je doletela našo malo občino velika čast, ko je imela v teku šestih let vže tretjo novo mašo, katero je daroval č. g. Iyan Pelicon. Vže cel teden prej je naznanjalo nabiva-nje v zvoniku prelepo slovesnost; v nedeljo pa je bila občina praznično oblečena. (Jesta od vikarišča do cerkve je bila vsa v mlajih in zastavah in bila je domača cerkev vsa v cvetlicah. Novomašnika je spremljalo v slovesnem sprevodu v cerkev ‘J duhovnikov. Slavnostni govor je imel sovo-denjski rojak č. g. I. Rojec, kurat biljenski, sproti nosljačem v imenovanih cerkvah; kogar so zalotili, da je stregel nosu s tobakom v cerkvi, vzeli so mu tobačnico. Leta 1690 je papež Inocencij XII. prepovedal nosljanje v cerkvi sv. Petra v Rimu. Leta 17:24 pa je papež Benedikt XIII. preklical prepoved, ker se je baje sam navadil nosljanja. Posebno hudi pa so bili protestantovski pridigarji na nosljače, ki so s ponujanjem tobaka in kihanjem motili pobožnost v cerkvi. Kakor pa niso mogli zatreti kadilcev, ravno tako se preganjavcem ni posrečilo, odpraviti navade nosljanja. Se ženske so se je poprijele; pa kake ženske! Le samo dva zgleda. Velikanska slavnost kronanja pruskega kralja Friderika L v Konigsbergu leta 1701, kakor se kaže, ui kaj posebno zanimala njegove žene, kraljice Charlotte : • morala se je že dolgočasiti, ali pa se morebiti ni mogla premagati, da ne bi segla po priljubljeni tobačnici in postregla nosu s tobakom, ne zmeneč se za slavnostni obraz svojega moža in drugih navzočih : kralju seveda ni to do-padlo, ker je pozneje Charlotto pošteno oštel. Njegov sin pa Friderik Vilhem L se je vrgel po materi, ker je bil strasten kadilec in nosljač, vstanovil je celo tobačni klub. (Ih" govoreč o časti, oblasti in dolžnosti duhov-skega stanu. Po maši se je pomikal sprevod zopet v vikarišče, kjer je č. g. domači vikarij pripravil „pol hleba in kar je bilo potreba". Novomašniku želimo trdnega zdravja in obilo sreče v vinogradu Gospodovem. Iz Potlgore. 25. julija 1896. -- To je moral biti prizor, vreden sto kron, ko je naš obhodnik in mešetar Brezigar poročal gospodu Gabrščeku o zadnjem podgorskem shodu! . . . „Torej shod je bil! ? In mnogo jih je prišlo ? In Podgorci so poslušali Knavsa in Pavletiča ? Kaj, tudi odobravali so njune govore ! ? Pa za Boga, čemu Vas imam za „poročevalca“ v Podgori!!“.... Gospod Gabršček, ne jezite se nad Brezigarjem ; mi smo priča, mož je storil, kar je mogel: tekal je za dva, lagal za tri! Lagal je s tisto gotovostjo, ki jo daje dobra vest in priprosto srce, lagal je vstrajno: „Sliod se napravlja proti dr. Gregorčiču 1“ Lagal je v vsi nedolžnosti; saj revež ni vedel, da je bil dr. Gregorčič dan poprej prci in o-selmo vabljen k shodu ! Le Vam pa to naše pričevanje ne zadostuje, g. Gabršček. Vam damo še drugi dokaz, da se je Brezigar v resnici žrtvoval za „narodno“ stvar: Kakor ste že povedali svojim bralcem, je Lil v nedeljo pri nas tudi cerkveni shod, in Brezigar je po navadi kmalu popoludne prinesel časnike in pisma g. kuratu, ter bil, kakor po navadi ob takih dnevih, v kuhinji pogoščen. Pa Brezigar ni ostal, kakor po navadi, dalj časa v tako prijetnem obližji, ampak v naglici je spravil pod streho nekoliko tistih božjih darov, pa urno spet šel na „narodno-< delo. Torej vidite, g. Gabršček, mož je imel skrb in trud in tudi samega sebe je zatajeval. Zato mislimo, da bi ne bilo pravično, če bi mu odtegnili ali kakorkoli prikrajšali zasluženo naklonjenost. Izvedel je za shod še le pri deveti maši, in preveč se mu je nabralo „narodnega“ dela za en dan. Zato mu naznanimo prihodnjih shod žp. ikpiii dni poprej (po deputaciji treh mož), da si vbožec delo razdeli. Pa kakega dopisnika imate neki v Podgori, g. Gabršček V Ta se je moral na-vzeti iz „Soče“ presneto malo „odločnosti“. Sicer zlog bi že bil in zlag tudi, pa kako to, da ni našel med vdeleženci nobenega narodnega „izdajalca“, niti ene „vmazane duše“ ! Kaj, morda ni bral v „Soči“ poročila o šempeterskem shodu in drugih fulminantnih člankov ? Kake novotarije so to v Vaših listih ? — Skoda tudi, da ni več povedal o vsebini govorov, iz katerih bi se razvidelo „politično sleparstvo11 „Primorskega Lista“ in krščanskih socijalistov, in politično poštenje „Soče“, „Primorca“ in imenitnih govornikov na šempeterskem shodu: Perozzija, Mozetiča, Karola Prinčiča in Stefana Makuca iz Grojne. Oj Štejan Makuc iz Grojne, da mi ostanete še dolgo zdravi v teh žalostnih časih! Vedno se mi razvedri čelo, kedar se spomnim, kako ste po dolgem klicanju : „Ma-kuc, Makuc ! Kje je Makuc ?“ vendar neza-upno prispeli na govorniški oder, dežnik v levici, klobuk v desnici, pa hoteli nehvaležnemu občinstvu razodeti svoj „plan“ ! Pa tudi podgorski shod je imel nekaj podobnega, lvoj začetka, ko je sklicatelj začel zborovanje s kratkim nagovorom, obregnil se je nad njim študent Drašček. Mirno ga je sklicatelj pozval, da naj prej posluša, potem ugovarja; dana bode beseda vsakemu, ki bo imel kaj opomniti. Pa korajža se je Draščeku kmalu razkadila, iu še predno je gospod kapelan Knavs končal svoj temeljiti in navdušeni govor o krščanskem socijalizmu, se je Drašček tiho izgubil iz sobe. Pa korajža se ne d;i dolgo zatajiti: V Draščeku se je spet vzbudila, ko sta odšla g. Knavs in Pavletič. Stopil je pogumno na mizo, z bridko „Sočo“ v roki, da pobije „izdajalce“ domovine: naenkrat pa — ne ve se natanko, ali ga je pri tem junaštvu previdnost zapustila ali pijača premagala — naenkrat se miza prebrne, in steklenice, kozarci, ..Soča" z Draščekom vred, vse je ležalo na tleh! — Podgorci! Kar Vas je bilo pri shodu, veste, kaj hočemo; kar Vas je pelo in pilo zunaj na dovorišču, ne veste. Vam, ki ne veste, ne zamerimo nič; poslušali ste laž-njivca in mu verjeli. Nič hudega za enkrat : to se mnogim dogaja, tudi takim, ki več vedo in znajo kot Vi. V prihodnje odprite oči, pa dobro, ne na pol — Vaša škoda, če ne zapazite, kdo je Vaš prijatelj in kdo išče pri Vas dobička. Gospod župan podgorski, tudi Vam dve besedi: Tudi Vi niste na naši strani, in tudi Vam tega zdaj še ne jemljemo za zlo, ker poznamo Vaše razmere. Samo dveh mnogokrat izkušenih resnic bi Vas radi spomnili. Prva je ta: (Jasi se spreminjajo in z njimi ljudje, druga: Kdor ljudstvo zapusti, njega bo tudi ljudstvo kmalu zapustilo! Naposled pa povemo vsem, katerim je kaj do tega, da vodilo našega ravnanja bo vselej ono, katero je nedavno svojim pristašem priporočil dr. Lueger: „Prijatelji“, je rekel, „kedar Vas nevedni ali hudobni nasprotniki obsipljejo z lažmi in obrekovanjem — glavo po koncu, in pogumno naprej, skoz dim in smrad,, naprej v boj za oproščenje tlačenega krščanskega ljudstva !“ Iz gor. (Dalje). Ne le sv. oče [papež prigovarjajo katoliškim vernikom, da bi radi edinosti škofi vred eno in isto želeli in delali, ampak tudi škofje priporočajo večkrat medsebojno zvezo. Leta 1892 — poslednjo pobinkoštno nedeljo — izdali so avstrijski škofje okrožnico, v kateri pravijo : ,, Vas opomnimo na dolžnosti pokorščine in ljubezni; skažiti se zveste otroke sv. cerkve; zberite se z nami vred okoli stolice sv. Petra“. Že pri starih Rimljanih je veljal rek: „In uuitate robur“ (v edinosti je moč). Vsak pravi domoljub mora v tem zmislu gojiti iskreno željo, da bi prenehal nesrečni prepir v domačem taboru, in bi bili vsi brez razločka stanu ene misli, namreč te: „ Salus patriae suprema lex“. „ Blagor domovine, ubozega slovenskega naroda naj nam bode prva in glavna dolžnost in za njo v smislu starodavne zastave: „Vse za vero, dom, ■ ce- oavjaU r«jočli.v»iMao VOO o-rvjo oilo. Pod lom n menjem se je vršil 1. slov. kat. shod. Na njem se je sklenila zato ta-le resolucija: „Prvi slovenski katoliški shod smatra ne-premenljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek- slovenskega ljudstva*1. ' Že več let sem ruši Gabrščekova „Soča“ zvezo Slovencev, posebno Goričanov. Kljub temu se imenuje glasilo političnega društva: „Sloga“. Le slepo pokorščino v imenu discipline zahteva od vseh. Ne pripusti nobenega osebnega prepričanja. Če se ji oporeka, gorje. Za svoje delovanje si že naroči kak veljaven izgovor. Ali je temu res tako, pokazala je že dovolj. Njeni vodja dosegel je svoj posebni namen. Lahko se zdaj vleže na pridobljene lavorike. Saj ni nič pridobil celi čas ožji domovini — od takrat, ko je začel pisariti v razne liste — posebno „Slov. N.“, kjer se je podpisoval kot gorski nihilist — noter do sedanjega časa, ko hoče vse vladati. Kar je delal pod krinko »narodnost", imelo je, kakor rečeno, osebne namene. A za narodnost no dela tisti, ki jo nosi pri vsaki priliki v ustih; ki za narod je, pije in spi. Zanj dela tisti, ki ima za to srce in ki to kaže ne z besedami. nego z dejanji. Narod še ni rešen, ako se mu vedno le povdarja, da je že vse pridobljeno, ako se mu ohrani jezik. Duša in telo naroda ostati morata zdrava in nepokvarjena ; materni ježik naj se rabi v po-dučevanje naroda. „Soča“ pa se ga poslužuje za se ne glede na to, kaj k temu pravi sv. vera in zdravi razum. Brali smo iz nje, da ji pride prav večkrat tudi to pravilo: „Der Zweck heiligt die MitteP '— ali po našem : „namen posvečuje in odobruje pripomočke“. Sevede tolmači vse po svojem, da se zamore slučajno izgovoriti. Da je moralo že ''davno prenehati mejsebojno občevanje i delovanje domoljubnih Goričanov, se po tem takem ni čuditi. „Soča“ je bila in je zapreka. Posebno č. duhovščina, katera je izmed vseh stanov največ storila za slovenski razvoj, naj bi ne slišala več, kakor se ji je že opetovauo reklo na „ Sotini “ strani, »politiko iu vse; kar je ž njo v zvezi, prepusti naj drugim!“ Oživeti in razširiti se mora zaupanje posvetnih stanov v duhovniški, da se sporazumno vredi postopanje proti škodljivemu liberalizmu in njegovemu siuu, demokratskemu socijalizmu. Kolikokrat se je že na vseh straneh povdarjalo, da mora tudi zdaj veljati navodilo, katero je naše prednike navduševalo : „vse za vero, dom, cesarja". Učiti narod po katoliških načelih, na podlagi njegove vere krepiti in napeljevati ga k dobremu, to je bila prva skrb voditeljev njegovih. Potem bo ljudstvo tudi ljubilo svojo dom; potem bo tudi v resnici narodno; bo tudi res avstrijsko. Če je bilo to geslo z „ vero“ na prvem mestu takrat dobro, ko so se Slovenci budili iz svojega narodnega spanja, če jili je to geslo pripeljalo do današnjega razvoja, zakaj bi se zdaj na enkrat odtojili temu geslu, in mu odvzeli tisti biser, ki je od nekdaj dičil slov. narod — vero ? Po Sočinem nauku, krščanska vera, kateri se imamo Slovenci zahvaliti za to, kar smo, naj izgine iz javnosti, naj se odreče vsakemu vplivu na osodo slov. naroda — zato ker nekatere ovira v njih sebičnem delovanju. Ne, in tisočkrat ne 1 Naš kmet je konservativen in ta se ne d;L tako kmalu s puhlimi frazami omamiti. In ker ravno tista živa katoliška zavest slovenska najbolj ovira pri nas razvoj liberalizma, zaradi tega toliko hrupa, da je vse, kar nosi na čelu ime „katoliško“, protinarodno, brezdomovinsko. Tako preganjajo tudi naš list, ker povdarja vero najprej, kakor zahteva staro naše geslo. S tem se ljudstvo bega. Vendar bo Bog dal, da se zdani in da napoči tudi za nas boljša prihodnost. Hrvat pravi: „Svaka sila do vremena1'. Tudi gor. „Soča“ preneha izgovarjati: L’ etat c’ est moi!“ Ves nemir, kateri je vprizorila, upamo, porodi pravi mir. Tudi po gromu in tresku nastopi krasno vreme. Bog ga daj le hitro!_____________________________ Dalje. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. — V Dobrničah je vlomil tat v prodajalnico, ter odnesel vrečo kave. Dober tek! — Na Dobrovi je vdarila strela v župnijski hlev. — V St. Jurji so obhajali lepo šolsko slavnost. — G. Jož. Čermak je imenovan za načelnika rudniškega vodstva v Idriji. — Pri sv. Gregorji je trikrat treščilo v cerkev. Škoda ni velika. — Veliki zvon trnovske fare v Ljubljani se je 20 t. m. oglasil prvikrat po potresu. — V Mekinah so zopet izpostavili sv. koščice sv. mučenca Generoza. — Žepno uro je ukradel neznan tat J. Turku. — V Črnem Vrhu so otroci zažgali kozolec M. Lampeta. — V Planini nad Vipavo se je obesil 27letni hlapec. — V Zgornji Hrušici se je obesil mesar Boštjančič. — V Domžalah in Komendi čutili so potres. — Umrl je č. g. župnik Pet. Berčič. — Na Ježici je strela zažgala kozolec. — V Ajdovcu imajo nov križev pot. — V Mengšu je pogorel kozolec, napolnjen z žitom. — Cigani so v Bizoviku ukradli 150 gld. vredno kobilo. — V Slapali pod Ljubljano je gorelo. — V Vidmu, kamniški o-kraj, je strela vžgala skedenj. — V blejskem jezeru je utonil natakar Huber. Ni znal plavati! — V Bohinju straši medved. — V Smledniku je strela ubila Apolonijo Štirn. — Na Bohinjski Beli je zgorelo 7 hiš. Na Štajerskem. — Štajerski Nemci so imeli zaupni shod. Toda kolikor glav, toliko misli, le v sovraštvu do Slovencev so jedini. — Celjski Slovenci priredili so podoknico m. g. opatu Ogradiju. — Celjski nem-čurji sneli so na nekem poslopju avstrijsko zastavo, ter jo nadomestili s prusko. — V Ložnici je utonil hlapec J. Bajžola. — V Rajhenburgu je strela udarila v voz, ter u-bila 271etnega Brinovarja in oba vola. — Na Slatini so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah. — V Rušah blagoslovili so novo šolo. — Pri Sp. Dravbergu se je vnel že-leznični vagon. — Umrl je znani slovenožrc dr. Wokaun, dež. poslanec. — Vč. g. dekan Hajšek v Slov. Bistrici je odlikovan zlatim križcem s krono. — V Vojniku se je oblak vtrgal. — Na Zidanem mostu se je obesil 75letoi starec. Pil je rad žganje. — Na Loki pa si je vzel življenje 801etni prevžitkar Špane. — V Poličanah posvetijo novo cerkev. — Za Šoštanj — Slov. Gradec je kandidat za dež. zbor g. Iv. Vošnjak. Na Koroškem. — V Beljaku je ciganka ukradla 2-letno otroče. — V Ribnici se je ustrelil krčmar Treffer. — V Voglah občine Dobrlaves se je obasil delavec J. Po-glič. — V Celovcu so obsodili na vislice 461etnega Klincerja, ki je vstrelil gostilničarko Hudelist. — V St. Jobu, Št. Lenartu in Randivesi je bila nevihta s točo. — Celovška podružnica sv. Cirila in Metoda je imela dobro obiskan občni zbor. — Na Visoki Bistrici je bil hud naliv. — Na celovški gimnaziji je bilo 418 dijakov, med njimi samo 74 Slovencev. — Prevaljsko kat. delavsko društvo jako živahno deluje po društvenih shodih. — Po mnogih krajih so bili večji požari. It ® ¥ 1 € S. Prev/višem knezonadškof Alojzij in novi tržaški škof msgr. Sterle sta obiskala pjet. teden prevzv. knezoškofa ljubljanskega. Grof Badcni pride 3. t. m. na Bled, 4. obišče Ljubljano. Stalnim k matom v Št. Andrežu je imenovan preč. g. Jožef Kosovel. G. Franc Canevari, dižavni pravdnik v Gorici, je imenovan svetovalcem višjega deželnega sodišča v Trstu. Umrl je v Gorici 24. t m. po noči preč. g. Anton Diak, vpokojeni profesor, za rakom v ustih. Bolehal je 1 leto. N p. v. m. Na Voloskom se nastani kakor odvetnik dr. Konrad Janežič, bivši koncipijent dr. Laginje. V Kanalu je umrl c. kr. pristav g. Karl Franovicli, rodom Lah, Slovencem pravičen tujec. Slovenščino je govoril dosti dobro, slovenskih veselic se ni ogibal, slovenskim namenom je bil gmotno naklonjen, ŽatO pa 'CUlil j'iiljubijeu, kar je jasno dokazal pogreb 25. t. m. Tacih ino-rodcev se ne plašimo. Nad Avčem bo nova sv. maša na snežuico Cerkveni shod nad Avče m na snežnico, nova maša.... to vam bo ljudi! Po odpustke nad Avče 1 ! Duhovne vaje za čč. duhovnike bodo letos od 24 — 28 avg. v tukajšnjem osrednjem semenišču. Posvetovanje slovenskih delavskih stanov se bo vršilo dne 15. in l(i. avgusta v Ljubljani. Izvrševalni odbor nam je do-poslal naslednji „Vspored“. Zborovalci se zbirajo dne 15. avgusta zjutraj v rokodelskem domu v Poljskih ulicah : Ob 8. je sv. maša v cerkvi Jezusovega Srca. Prvo posvetovanje je od 9,—12. v rokodelskem domu. Posvetovanje se nadaljuje od 2.-4. Ob 4. priredi slov. katol. del. pevsko društvo „Zvon“ veselico. Dne 16. avgusta : Ob 8. sv. maša v cerkvi Jezusovega Srca. Ob ‘/a 10- shod slov. katol. del. društva. Vse prijatelje krščanskega socijalizma prosimo, naj kolikor je v njih močeh, delajo na to, da se tudi iz Goriške tega zborovanja vdeleži mnogo obiskovalcev. XI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metodu se bo letos vršila v Ljubljani dne 11. avgusta. Upamo, da se letos kaj vkrene glede prepotrebne reforme nam potrebne družbe. Odredba trgovinskega minister-stva glede poštnih nakaznic in pošilja* tev. Svote poslane po poštnih nakaznicah in vsakovrstne poštne pošiljatve se morajo vsled novega ukaza trgovinskega ministerstva dvigniti v sedmih dneh, računši od dneva, ko je adresat podpisal sprejemnico. Ako se ta rok zamudi, vrnejo se pošiljatve nazaj in poštne nakaznice so neveljavne. Prevrtani srebrni goldinarji se ne sprejemajo pri blagajnicah Vendar pa kupuje finančna državna uprava take goldi narje do 15. julija 1897 po fiO golil, kilogram. Pozneje bo imel tak poškodovan denar le vrednost srebra. Nemški cesar hoče obiskati ogersko razstavo. »Soška podružnica sloven. planinskega društva11 je napravila dne 22. in 23. t. m. društveni izlet na 1643 metrov visoki Matajur nad Kobaridom. V kratkem naredi še kak tak skupni izlet. Učenci „Sloginih šol“ so napravili pretečeno nedeljo popoludue lep izlet na Grad v Miren pod vodstvom č. g. Budina, kaplana pri sv Ignaciju v Gorici. V lepi cerkvi so opravili svojo pobožnost, v Yo 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z svoto 1000 kron. — Sveče slabejših vrst za pogrebe in stranska razsvetljava cerkva prav po ceni. — Kadila za cerkve: Lacrima I. kilg. po 1 gld. 20 kr., lacrima II. kilg. po i gld., granis kilg. po 60 kr.