Leto LXVI Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v Mrtek, "dne 1?. aprila 1938 Stev. 86 a Jena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/111 VENEC Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 —• Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn Zadnja odločitev O tem ne more biti več dvoma, da je politični in socialni red omajan na vseli kontinentih. Čut negotovosti se poiašča človeštva in v ospredju skrbi je misel na najrazličnejše spremembe teritorialnih in državnih meja. Ničesar ni več stalnega, ničesar, kar bi vzbujalo mimo zaupanje na nespremenljivo trdnost in trajnost. Zato se ne čudimo, če se iz tega bolestnega občutka porajajo glasovi o novi svetovni vojni, v katero neizbežno drvi svet, ako se onim, ki imajo v rokah vso moč, ne posreči, da s potrebno pametjo in samopre-magovanjem dosežejo mednarodni sporazum, ki bo izravnal vedno večja nasprotja. Žal, da je po sedanjem političnem razvoju sodeč, pot do splošnega sporazuma še zelo daleč. Še vedno — in to celo v povečani meri — se namreč v veliki mednarodni politiki uveljavlja načelo, da je za dosego velikih državniških ciljev dovoljeno uporabljati sredstva, ki jih sicer naravna morala navadnim ljudem v njih medsebojnem občevanju nikakor ne dovoljuje. Vidimo oboževanje sile in doživljamo, da mogočnejši sveta dan za dnem po tem potu dosegajo presenetljivo velike uspehe. Vsak dan lahko slišimo, kako nam z govorniško spretnostjo in v blestečo dialektiko zavito povedo ono, kar je najbru-talnejši učitelj državnega prava, Macchiavelli s strahotno prostodušnostjo izrekel: Moč gre pred pravico! Naš čas nas s čudovito podobnostjo spominja na višek rimskega življenja pod cesarjem Avgustom. Lov za materialnimi užitki je zadobil prevladajoč vpliv na vse javno življenje. Duhovno gibanje, kolikor se sploh javlja, išče neutešeno za novimi središči, za novim oslonom, pri tem pa vedno bolj izpoveduje docela sproščen liberalizem in popolno emancipacijo tako od sleherne duhovne avtoritete kakor tudi od tistih načel, ki so veljala za nedotakljiva v medsebojnih odnosih dobro urejene družbe. Vse se podreja dobičku in denarju: državljanske čednosti in družabni ugled, pa tudi red in zakon. Lahkomiselnost v nazorih vsakdo rad opraviči, nasprotno pa javno mnenje bojkotira sitnega gorečnika za pravo in poštenje. Ljudje slede pač zgledom! Katero >sveto« načelo mednarodne politike, podkrepljeno s tolikimi in tolikimi izjavami odločujočih in zapečateno s slovesnimi podpisi — ni postalo še predmet čisto navadne politične kupčije? Nastaja zmeda pojmov o tem, kaj je pravično in kaj je krivično in iz tega kaosa vidimo vselej odhajati zmagovalca tistega, ki je s tršo pestjo zahteval svoj delež. Prav isti pojav opazujemo v mednarodnem gospodarskem življenju. Sodobna družba je postavila kolos iz samih gospodarskih organizmov, ki zajemajo le zunanje življenje, ki življenjski krogotok vedno hujše mehanizirajo in so postale čisto brezčutne za duhovno plat življenja. K temu prištejemo že itak povečano nagnjenje h kolektivu in bomo razumeli opojnost tistih urejevalcev in vodnikov tudi javnega življenja, ki so prepričani, da so ogromni masovni nastopi najprimernejše izživljanje ljudskih množic. Opazujemo, kako kolektivi-stifina miselnost mehanizira družbo. Nekoč je stopil človek proti človeku s praoo, danes se zavali vse rušeči tank proti tanku. To je podoba naše družbe: ogromni organizmi se bore med seboj, potegnejo vse v svoj tok, kar pa bi se hotelo upirati, pa neizprosno poman-drajo pod seboj. Mi bi pa tako potrebovali dobrih čutečih src, velikih lepih duš, ki bi znale nesebično in tiho ljubiti — ne veličino, silo in moč, ampak skrito trpljenje, zatajevano pomanjkanje, nebogljeno človeško stvar, ki se šele ob soncu dobrote in ljubezni more kvišku povzpeti. Samoodločba narodov naj bi prinesla mir in red med razburkano človeštvo. To načelo je v resnici dvignilo samozavest marsikakega naroda. Pri tem se je le to pogosto prezrlo, da more svoboda sicer biti pričetek gospodstva pravice na zemlji, da pa more uresničiti resnično človeško svobodo na zemlji le nesebičnost, disciplina in pripravljenost žrtvovati se v korist skupnosti. Tudi svoboda zahteva zakonitega reda. Človek je sam sebi zakon, pravijo danes tisti, ki si postavljajo za cilj svetovno revolucijo. Njihovo propagando najbolj podpirajo tisti, ki kljub pomanjkanju delovnih množic na široko uživajo nakopičene dobrine in razsipajo s premoženjem, ki so ga pridobile žuljave roke drugih. In ti so tisti, ki najbolj razkrajajo družbo, ki najbolj ubijajo v množici vero v pravičnost in zdrave družabne osnove. Toda kljub temnim oblakom na obzorju svetovne politike, kljub dušeči sopari, ki oznanja, da je nemirno vrenje tako v starem, kakor v novem svetu, ni razloga, da bi obupali nad ozdravljenjem človeške družbe. Resnica je, da se bližamo velikim odločitvam, toda mnogokrat odločijo usodne obrate ravno majhne, često skoraj neopazne stvari. Kolikokrat vidimo v vročeni poletju obzorje okrog in okros zastrto s temnimi oblaki Zdi se, da se vse sile narave pripravljajo na strahoten, neizbežen udarec. Povsod se svetlikajo bliski in odmeva votlo bobnenje groma. Vsak hip se l>o huda ura s strahotno silo naravnih ele-mentov sprostila nad deželo... Toda lahen vetrič iz nepoznanih prostorov in vse se je razkadilo. Le še nekaj minut in narava diha zonet sookoino v najlepšem božiem miTu. Francija hoče biti močna Za varnost doma in v kolonijah Ves narod z Daladierovo vlado Pariz, 13. apr. Dejstvo, da jo nova vlada gospoda Daladiera, ko je stopila pred poslansko zbornico s svojo izjavo, v kateri pozivlje francoski narod na obrambo svobode domovine in miru v teh težkih časih, dobila zaupnico s 556 protii 5 glasovom in da je potem še dobila obsežna gospodarska pooblastila za izvedbo svojega narodno-obrambnega programa e 508 proti 12 glasovom, je vzbudilo ogromno pozornost po vsem svetu. To je prva vlada po 24 letih v Franciji, ki ie dobila za svoj program skoraj toliko glasov, kolikor šteje parlament zastopnikov, in posebno značilno je, da eo se za ta program izjavili skrajni desničarji prav tako kakor komunisti. Ves tisk nuglaša, da je to odgovor na priključitev Avstrije k Nemčiji, ki je dobila svojo potrditev s plebiscitom preteklo nedeljo. Francoska politična javnost jc sklenila, da mora imeti za delo sposobno vlado vsaj istočasno, ko bi plebiscit v Nemčiji sankcioniral izvršeno dejstvo priključitve Avstrijo k Nemčiji. Francija se ne boji toliko posledic, ki bi jih mogla izzvati okrepitev Nemčije v Srednji Evropi zlasti z ozirom na Češkoslovaško, kolikor velikega moralnega vtisa, ki ga mora izzvati nemški plebiscit na ves svet kot izraza ogromnega prirastka nemške moči po dvajsetih letih bridke jiokore. Zdaj, ko ima Francija vlado g. Daladiera, ki je poudaril, da želi Francija miru in da bo za njegovo ohranitev delala z vsemi silami na ta način, da bo pred svetom pokazala, da hoče in more zopet uveljaviti svojo besedo v Evropi — ee je čustvo vznemirjenja in nemira umaknilo samozavesti in gotovemu prepričanju, da bo mir v Evropi tem bolj zavarovan, čim močnejša bo Francija. Dobro je povedala »Agente Econoinique et Financiere«: »Plebiscit 10. aprila v Nemčiji je bil za Francijo bolj važnega j>omena nego za Nemčijo. Nemčija je tem močnejša, čim slabejša je Francija.« — »Zato je treba v Franciji vposta-viti notranji red, od katerega zavisi tudi zunanji red,« pravi »Homnie libre«. Podobno piše »Petit. Parisien«, da »morajo vsi narodi napeti vse sile, da bodo kos novemu položaju v Evropi, v katerem je Nemčija zopet zavzela prvenstveno mesto.« „Kdor hoče mir, mora biti močan44 V tem smislu se seveda komentira govor predsednika vlade Daladiera, ki ga je imel v poslanski zbornici. Daladier je dejal, da je sedanja ura v Evropi zelo težka, ker se vsa Evropa spreminja. Pojavile so se nove ideologije. Ene države izginjajo, druge 6e pa organizirajo v nove imperije. Zato mora tudi Francija podrediti vsa svoja gosfiodarska, socialna in jx>litična vprašanja vprašanju svoje varnosti. Obramba domovine zahteva zdrave valute in solidnih financ kakor tudi nemotene proizvodnje. Zato ni mogoče dovoliti neprestanih sporov med delavci in delodajalci. Zlasti se mora delavstvo zavedati, da jx>meni zasedba tovarn, ki delajo za narodno obrambo, zločin, ki bi lahko jx>stal usoden za demokratično svobodo. Brez orožja bi Francija lahko postala plen osvajalca. Mi hočemo mir t vsemi narodi, naj imajo kakršenkoli režim. Zato moramo biti močni, da bomo lahko odvrnili vsako nevarnost, Ri nam preti doma in v kolonijah. Zato moramo še bolj tesno skleniti svoja zavezništva ter ostati /.vesti svojim paktom, obenem pa skušati, da so udeležimo pogajanj na pravični podlagi s komurkoli. Stavkovni vat upada Pariz 13. aprila, b. Velika zmaga Daladierovo vlade v poslanski zbornici je imela močan odmev tudi na stavkujoče kovinske delavce. Komunisti in socialisti so povsod na umiku. Daladier je pravočasno izvršil potreben pritisk na predstavnike delavcev in so se davi že vrnili v tovarne delavci posameznih tovarn za letalske instrumente, brez katerih ne more nobeno letalo iz tovarne. To je brez dvoma prvi veliki uspeh Daladiera kot ministrskega predsednika, predvsem pa kot vojnega ministra, kajti francosko letalstvo že tri tedne ni dobilo nobenega novega letala. Proti pričakovanju se je sedaj Daliulieru celo posrečilo, da bodo delavci omenjenih tovarn namesto 40 ur tedensko elelali 44 ur, da nadomestijo vse zastanke. Glede ostalih stavkujočih delavcev pa se Daladier trudi, da jih vrne zopet na delo, in bo bržkone prišlo še nocoj do sporazuma. Interes državne obrambe zahteva tudi zvišanje delovnega časa v tovarnah, ki delajo za vojne potrebe. Na ta način se je Daladieru posrečilo spraviti z dnevnega reda najtežji problem notranje politike. Iz njegove okolico poročajo, da namerava Daladier potem, ko uredi tudi finančno vprašanje, na temelju odobrenih pooblastil delati na to. da razširi svojo vlado na širšo narodno področje. V Tunisu še ni zanesljivega miru Tunis, 13. aprila, b. Položaj je še dalje napet. Neredov trenutno ni, vendar pa vlada med domačini še vedno veliko razburjenje. Poveljnik vojne posadke v Tunisu je poslal domačinom ultimatum, da se v roku 48 ur popolnoma pomirijo, ker bi sicer trdo nastopil proti vsem onim, ki hujskajo množico k nemirom. Oblasti so tudi storile potrebne ukrepe za obrambo osamljenih francoskih farm, ki jim grozi velika nevarnost zaradi sovražnega stališča domačinov, Pariz 13. aprila. A A. DNB: Parlament je zjutraj ob treh sprejel zakonski načrt o pooblastilih vladi s 508 proti 12 glasovom. Sporazum med Anglijo in Italijo bo podpisan v soboto London, 13. aprila, c. Danes popoldne je bila zadnja seja angleške vlade pred prazniki. Na seji so ministri že dobili besedilo sporazuma med Italijo in Veliko Britanijo. Vsi ministri so sporazum odobrili. Vendar pa sporazum še ne bo podpisan jutri, kakor je bilo objavljeno, ampak prav gotovo v soboto. Jutri popoldne pa pogodba še ne bo podpisana zaradi tega, ker misli predsednik vlade Chamber-lain jutri popoldne podati e sporazumu važnejšo izjavo v spodnji zbornici. Verjetno .je Chamberlain hotel na ta način sani izzvati opozicijo, da naj ga kritizira še pred podpisom pogodbe, Chamberlain bi pa takoj nato zahteval glasovanje o zaupnici. Tako bi Chamberlain že pred podpisom pogodbe dobil zaupnico za to pogodbo. Listi menijo, da sedanja pogodba med Italijo in Veliko Britanijo ni nikak pakt, ampak je samo sporazum, ki pa je vendarle obširnejši in važnejši kol pa znani »gosposki sporazum« med Italijo in Veliko Britanijo, ki ga je dosegel Eden dne 2. januarja 1037. Toda izvajanje pogodbe se bo začelo takoj in ne tako, kakor so jioprej mislili, da šele tedaj, ko bi bila zaključena španska državljanska vojna in bi Zveza narodov potrdila aneksijo Abesinije. London, 13. aprila, b. V tisku vodijo polemiko o zalogah žita, ki naj bi služilo Veliki Britaniji za Notranji razvoj v ČSR mirno poteka Praga, 13. aprila. Glavni ravnatelj največje praške banke, »Živinostenske«, dr. Preiss je na generalnem zboru banke imel govor, v katerem se je pečal tudi z današnjim političnim položajem. Dejal je, da ne veruje v bližnjo vojno, da pa mora Češkoslovaška resno premotriti vprašanje svojo gosjx>darske kulture in svojega političnega položaja. »Mala država, kakor smo mi,« je izvajal dalje, »more svoj položaj predvsem zboljšati tako, če se ji posreči, da si pridobi prijateljstva in simpatije na vse strani. I'o sedanjih velikih spremembah v srednji Evropi stoji češka industrija pred novimi, zelo važnimi nalogami. V življenju malih narodov nobena stvar ni tako nevarna, kakor teoretični eksperimenti in iluzije, do katerih inozemstvo nima pravega zaupanja. Z dobro voljo pa bi se mogla najti pot do sporazuma, ki bi zadovoljil celokupno prebivalstvo države. Treba je računati z razmerami in se jim prilagoditi. Pri tem se ne smemo Čehi zanašati na nikogar drugega, kakor sami nase.« Predsednik republike dr. Beneš je poslal češkoslovaškemu narodnemu svetu brzojavni pozdrav, v katerem pravi, da novi položaj sili Češkoslovaško k razmišljanju, ali ne bi bilo treba, brez škode za sedanjo demokratično ustavo, spremeniti oziroma dopolniti dosedanjo politiko in razvoj republike. »Življenje izpolni samo dej teženj narodnega občestva in ta del je tem večji, čim Nekaj podobnega se često dogaja tudi v zgodovini. Često se dogedi, da v trenutku, ko bi se moral razvoj, ki se je dolga leta pripravljal, kakor mi pravimo, logično dovršiti, — naenkrat nek brezpomemben dogodek, na katerega ni nihče mislil in pa upošteval, usmeri celo gibanje v popolnoma drugi pra-vec. Velikokrat smo doživeli, da so v trenutku, ko bi morale velike ideje zajeti ves svet, nenadoma zadobila premoč čisto nasprotna gibanja. Z drugimi besedami: zadnje odločitve vendarle niso pri ljudeh! Stavbe, ki jih je človeški duh ustvaril in jih s pogumno in drzno voljo gradil in oblikoval, se često zrušijo od nenavadnega piša in v razvalinah so stolpi, o katerih je človek sanjal, da bodo njih vrhovi segali do neba. Afflnvit Donvinus ei dissipantur, ali po slovensko: Gospod je I pihnil in vso se je razpršilo! bolj so naše težnje v skladu s pravičnostjo in čim bolj zna vsak podrediti svoje posebne koristi občim.« Praga, 13. aprila. AA. (ČTK) Iz Užhoroda poročajo, da so se člani vladne koalicije Podkarpat-ske Rusije včeraj sestali v Užhorodu in sklenili sodelovati z zastopniki opozicije za avtonomijo Podkarpatske Rusije, a pod pogojem, da bodo opozicijsko stranke zavzele lojalno stališče do češkoslovaške republike. Na sestanku so koalicijske stranke poudarile, da navaja avtonomijo Podkar-katske Rusije že češkoslovaška ustava in da je izvedba ustavnih določil v tem pogledu po izjavi predsednika vlado dr. Ilodže na programu sedanje vlade. Proslava prisege Praga, 13. aprila. AA. (ČTK) Listi prinašajo danes članke za 20 letnico zaprisege z dne 13. aprila 1918, ko so se zastopniki češkoslovaškega naroda in jugoslovanski odposlanci sestali v Pragi na slavnostno sejo. Na tej seji je Alojz Jirasek protestiral proti obrekovanju zoper Masaryka in češki narod iz ust avstrijskega zunanjega ministra grofa Czernija Kako-- je znano, je Jirasek končal svoj protest z besedami. »Prisežemo, da bomo vztrajali v boju do pojiolne zmage, do popolne osvoboditve našega naroda/-. To zaprisego je poslanska zbornica soglasno sprejela. Kakor je znano, je drugi dan grof Czerni odstopil. Snoči so v zvezi s tem praznikom priredili v praškem gledališču slavnostno predstavo, ki so se je udeležili predsednik republike Edvard Beneš. predsednik poslanske zbornice, predsednik vlade, predsednik senata, notranji minister; vojni minister in minister brez portfelja Ježek ter mnogo jioslaneev in senatorjev in drugih uglednih osebnosti. Pred pogajanji s sudetskimi Nemci Praga, 13 aprila. AA (ČTK.) V zvezi z reševanjem vprašanja sudetskih Nemcev menijo v dobro poučenih krogih, da so sestanki dr. Milana Hodže z zastopniki parlamentarne skupine sudetskih Nemcev še en dokaz več, da se pripravljajo (ormalna pogajanja. Dosedanji razgovori naravno šc niso imeli značaja ^o^j^nj in cilj je bil *amn to, kakor se je lahko ugotovilo iz uradnega poročila samega, da se ustvarijo psihološki pogoji za reševanje vseh, tudi najbolj kočljivih vprašanj. j*rimer vojne. Številni strokovnjaki so izjavili, da bi bilo napačno nakopičiti večje množine žita, ki bi se lahko kaj kmalu pokvarilo. Tudi Francija hiti urejevati razmerje do Italije Pariz, 13. aprila, c. Večerniki objavljajo vest, da misli Bonnet se ta mesec imenovati francoskega veleposlanika v Rimu. Veleposlanik bi tako že pred sklepi v Ženevi izročil poverilne listine italijanskemu kralju in abesinskeinu cesarju. Francija bi na ta način že v nekaj dneh priznala aneksijo Abesinije. Francoska vlada hoče imeti svojega veleposlanika v Rimu že pred prihodom Hitlerja v Italijo. Razgovor med Hitlerjem in dunajskim kardinalom Dunaj 13. aprila, h. Tukašnji politični krogi so prepričani, da je na zadnjem sestanku med kardinalom Innitzerjem in Hitlerjem na Dunaju izročil kardinal Innitzer nemškemu kanclerju sjx>-menico, ki vsebuje vse želje katoličanov v Avstriji. Istočasno je kardinal Innitzer sjioročil Hitlerju papeževo privolitev, da ga lahko obišče v Rimu. Hitler je pristal na sestanek in 1k> vest bržkono prihodnje dni potrjena od Vatikana in Nemčije. Berlin 13. aprila. AA. DNB: Minister za narodno gospodarstvo Funk je z včerajšnjim dnem ukinil vse omejitve, ki so še veljale glede prometa z valutami v turističnem prometu med rajhom in Avstrijo. Slovesnosti ob Hitlerjevem obishu v Florenci Milan 13. aprila. A A. DNB: V zvezi z bližnjim obiskom Hitlerja v Italiji se objavljajo podrobnosti o Hitlerjevem bivanju v Florenci. Na trgu pred gledališčem Vittorio Emmanuele bodo fiostavili tri velike tribune, na katerih bodo razstavili 8 oklopnih avtomobilov. Na trgu bo oddelek vojakov v pojx)lni bojni opremi. Trg l>o preplavljen z zastavami s kljukastim križem in italijanskimi trobojnicami. Za sjxmienikom kraljico Helene bo stalo 8 topov. Reflektorji bodo osvetljevali vojake, oklopne avtomobile in tojiove. Ko bosta oba voditelja zapuščala gledališče, bodo bengalični ognji — rumeni in rdeči — osvetljevali ves trg in množico. Na trgu Santa Trinita bo sprevod, v katerem bodo nosili samo cvetje. Palača bo tudi vsa v zastavah. Streli v danskem parlamentu Kndanj, 13. aprila. AA. (Reuter) Na današnji seji danskega parlamenta je med govorom pravosodnega ministra Steinc.kega neki mladenič ustrelil z galerijo dvakrat z revolverjem na ministra. Atentat ni uspel. Policija je atentatorja prijela in z njim vred več mladeničev, ki so bili v njegovi družbi na galeriji. Vse kaže, da je atentat političnega značaja. Mladenič, ki je danes v parlamentu streljal na danskega pravosodnega ministra, je bil član narodnosocialistične stranke. Na galeriji so bili okoli njega zbrani sami pristaši isto stranke. Vse so zaprli. Preiskava je baje že ugotovila, da je atentator streljal s slepim nabojem. Kopenhagen, 13. aprila, b. V danskem parlamentu je neki britanski Nemec sprožil zahtevo, naj stopi vlada v zvezo z nemško vlado ter izvrši potrebne korake za korekturo meje, ki je po njegovem mnenju nepravična. Danski zunanji minister je takoj odgovoril, da to ni mogoče, ker je plebiscit 1. 1920 pravilno potrdil voljo naroda. Zagrebška vremenska najmved: Oblačno. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno in dokaj toriln vrenie t dežjem tu pa tam. Nekaj ohladitve bo na severozahodu. Dunajska vremenska napoved: Lepše in toplejšo vrenie. Mednarodni jubilejni turnir Dr. Vidmar : dr. Tariakotver — remis Ljubljana, 13. aprila. Prva dva kola sta prmesla zelo lep uspeh članoma Ljubljanskega šahovskega kluba lur-laniju in Preinfalku, ki tokrut prvič nastopata v mednarodni šahovski areni. Oba sta odvzela velemojstru dr. Tariakowerju po pol točke. Fur-lani je z zmago nud Nedeljkovičem prišel celo na čelo tabele, medtem ko je Preinfalk z remijem proti Foitjsu dokazal, da tudi najmočnejši ne bodo imeli z njim lahkega posla. Vse kaže, da tudi dr. Vidmar prihaja v staro formo. S Foltvsom je včeraj kot črni igral svojo partijo v odličnem stilu in pokazal svoje izredne taktične zmožnosti. Danes, v tretjem kolu, je razvrstitev purov prinesla srečanje štirih doktorjev in pa domači arju pa je listine spravil in mu naročil, naj jih objavi, če bi kdo nanj izvršil atentat. Šatiapina b odo balzamirali Pariz, 13 aprila b. Dan, ko bodo pnln*ili posmrtne ostanke Šaljapina k večnemu počitku, šc ni določen. Bržkone bo to v soboto ali nedeljo. Zcm-ske ostanke velikega pevca bodo balzamirali. Belgrad, 13. aprila, m. Poljski prometni minister Ulrich, ki je piišel včeraj v Belgrad na obisk k našemu prometnemu ministru dr. Spahi, je danes položil venec na grob neznanega junaka na Avali in na grob kralja Aleksandra na Oplen-cu. Nato si je ogledal poslovanje venčačke vinarske zadruge. Popoldne se je vrnil v Belgrad. Zvečer bo na čast poljskemu ministru poslovilni večer nn razkošni rečni ladji »Karadjordje«, nakar bo poljski prometni minister v spremstvu našega prometnega ministra dr. Spaha odpotoval v Sarajevo in potom dalje v Dubrovnik. zavoda in se je zanimala za uspehe gojenk, s katerimi se je nato tudi slikala. Kneginja Olga si jc nato ogledala tudi umetniško razstavo društva »Lada« v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič na Kalimegdanu, Na konju po Romuniii Bukarešta, 18. apr. AA. Vsi romunski Meti prinašajo poročila o potovanju jugoslovanskih konjeniških Častnikov Potuje 10 častnikov. Po programu prepotujejo vsak dan po 60 km, da pokažejo svojo zmožnost in vztrajnost. Včeraj ob 15 so prišli v vas Turnisor, kjer jih je sprejel general Peter Nedeljkovič, inšpektor konjenice, z Jugoslovanskim vojaškim odposlancem polkovnikom Mu-šičein in vsemi častniki romunske konjeniške šole, s poveljnikom generalom Atanacescom na čelu. Ob 15.30 so prispeli v družbi svojih romunski h častnikov v Slbijo, končno točko 6vojega potovanja. Tam jim je prebivalstvo priredilo veličasten sprejem. Današnji dan bo posvečen ogledovanju raznih vojaških naprav. Pri tej priložnosti bodo prisostvovali vajam romunskih konjeniških častnikov. Ob 12. bo slavnostno kosilo njim na ča6t. Priredi jim ga poveljnik 7. armadnege zbora. Popoldne bo čajanka v častniškem domu, zvečer pa slavnostni sprejem. Osebne vesti Belgrad, 13. aprila, m. Za policijskega komisarja v 6. skup. je postavljen na komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku Uroš Žun, okrajni podnačelnik iste skupine v Celju. Za okrajnega podnačelnika 7. skup. v Celje je pa postavljen Franc Hartman, politično-upravni tajnik iste skupine na banski upravi v Ljubljani. Upokojen je višji veterinarski svetnik banske uprave v Ljubljani Bogomil Zavadilik. Belgijski bojevniki na Opleneu Belgrad, 13. aprila, m. Skupina belgijskega združenja bivših bojevnikov, ki je z dvema letaloma priletela včeraj na zemuusko letališče, je današnji dan porabila v to, da se je poklonila manom kralja Petra in kralja Aleksandra I. na Opleneu. Ob tej priliki so belgijski bojevniki položili bronast venec na grob naših velikih vladarjev. Belgijski bojevniki so med drugim obiskali tudi vojnega ministra armadnega generala Mariča, ki je ostal z njimi dalj časa v razgovoru. Ker jo med belgijskimi bojevniki tudi podguverner belgijske narodne banke g. Maje, ki je istočasno vodja belgijske delegacije, so belgijski bojevniki obiskali tudi guvernerju naše Narodne banke dr. Milana Radosavljeviča. Popoldne ob 14.30 so z letalom zapustili prestolnico in odpotovali proti Sarajevu. ^^MMMaav ' l-Krmitli Belgrad, 13. aprila, m. Te dni se je mudil v Belgradu član banskega sveta Franc BajlCc iz Murske Sobote. Posredoval je pri pristojnih ministrstvih v zadevi okrožnega sodišča v Murski' Soboti in zaradi podelitve posojila občini Murska Sobota. Skrbi naše industrije Belgrad, 13. aprila, m Danes dopoldne od 10. do 13.30 je bila skupščina centrale industrijskih korporacij, kateri je predsedoval novi predsednik g. Avgust Praprolnik. Seji sta prisostvovala ministra Cvetkovič in Vrbanič, zastopani pa so bili tudi vsi ostali ministri. Tako je zastopal notranjega ministra svetnik Batagelj, finančnega ministra pa ravnatelj dr. Valjavec. Občnega zbora so se udeležili zastopniki industrije iz vseh krajev naše države. Iz Slovenije so bili navzoči: glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Golia, dalje dr. Windi*cher, dr. Pavlin, dr. Vrhunc, Zdenko Knez in dr. Krejči. Trgovsko zbornico sta zastopala dr. Mohorič in dr. Koce. Občni zbor je otvoril novi predsednik gospod Avgust Praprotnik. V svojem govoru je dejal, da položaj industrije v gospodarsko še nerazviti državi ni lahek. Tok političnih in gospodarskih dogodkov v mednarodnih odnosili naravnost pahteva načrtno zgraditev domače industrije. Obžaluje, da velik del naše javnosti še vedno živi v mentaliteti malega, gospodnrsko zaostalega naroda, ker se pogosto ustvarjalno industrijsko delo prikazuje kot kapitalistična eksploatacija širokih narodnih slojev. Zaradi tega bo ena izmed prvih nalog centrale industrijskih korporacij, da bo prikazala važnost domače industrije in njenega razvijanja v smeri zadovoljitve vseh narodnih potreb z našim delom in našimi sirovinami. Če pogledamo na naš gospodarski razvoj v prvih desetletjih naše sedanje domovine, vidimo v vseh panogah znaten napredek, ki pa vendar ni tako velik, kakor bi mogel biti z ozirom na izredno ugodne naravne pogoje, ki obstoje v naši državi za močen razvoj naše gospodarske delavnosti. Govornik vidi glavni vzrok, da se to ni doseglo, v tem, ker se je delalo brez pravega načrta. Zalo bo potrebno, de se s sodelovanjem najboljših strokovnjakov izdela premišljen načrt, ki naj za dolgo dobo določi smer celokupnemu našemu gospodarskemu delu. V tem nnčrtu bo treba predvsem določiti smer za razvoj naše domače industrije. Nove industrije, morda celo z inozemskim kapitalom, se ne smejo ustanavljati zaradi tega, da bi uničile že obstoječa in za življenje sposobna podjetja. Zato bo treba pospeševati induetrlje, ki bodo predelovale domače sirovine, in to v prvi vrsli za domačo potrebo, šele nato za izvoz. Pri odobritvi ustanavljanja novih iti razširjenja obstoječih podjetij ne sme biti merodajna bližina meje, kakor se jo to do 6edaj večkrat dogajalo. Industrija naj obstoja povsod tam, kjer so' zanjo naravni pogoji, kjer so sirovino, pogonska sredstva in dobra ter izvežbana dolovna moč. Upoštevati je pri tem tudi socialne momente, ker so v agrnmo pasivnih krajih države ljudje prisiljeni iskati poleg zaposlitve v domačem delu v prvi vrsti delo pri industriji. Končno je govornik poudarjal, da je uspešni razvoj industrijo in gospodarstva sploh v največji meri odvisen od pravilno razdelitve javnih bremen. Po govoru predsednika Praprolnika so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. Nato je bilo na dnevnem redu več referatov Poročilo o gospodarskem in socialnem stanju v svetu in v naši državi ter o delu centrale industrijskih korporacij v lanskem letu je podal g. čnrčin, referat o finančnih problemih in o delu centrale o teh vprašanjih je imel g. dr. Gregorič, o prometnili vprašanjih in tarifskem odboru je j>oročal g. Windisch, o reviziji zakona o obrtih pa dr. Živa-dinovič. 0 referatu se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več govornikov. Med drugimi je posegel v razpravo tudi glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Golia, ki je obravnaval zlasti pereče vprašanje samoupravnih financ. Opozarjal je na škodljivost sedanje neenotne tro-šarinske politike občin in poudarjal potrebo, da se to vprašanje končnoveljavno uredi. Nadalje je v svojih izvajanjih omenil nekatere nove fiskalne odredbe, ki ue bodo služile pospeševanju naše industrijske delavnosti ter bodo zlasti več ali manj ovirale ustanavljanje novih nacionalnih gospodarskih podjetij. Zahteval je, da se z ozirom na nedavno izvršeno ukinitev carinskih ugodnosti za nove stroje predvidijo primerne predhodne določbe za podjetja, katerih ustanavljanje je bilo ob izdaji dotičnih novih tarifnih odredb že v teku. Končno je^ govornik še opozarjal na zamudno poslovanje državnega sveta, ki ustvarja zlasti v davčnih zadevah precejšnjo pravno nesigurnost. V poteku razprave se je sprožilo tudi vprašanje nameravane ukinitve prisilnosti industrijskih združenj. Po razpravi je centralni zbor zavzel stališče, naj ostane pri sedanjem načinu industrijskih organizacij. Na kraju sta spregovorila še ministra dr. Vrbanič in Cvetkovič, ki sta zagotavljala, da bosta željam industrije ugodila kolikor bo to največ mogoče. Minister Cvetkovič je poudarjal potrebo socialnih uredb, ki jib je sprejela sedanja vlada, ker je edino na ta način bilo mogoče urediti socialna delavska vprašanja brez trenja in razredne borbe, ki bi bila naši industriij prinesla samo škodo. Prisotno so navdušeno odobravali izvajanja gg. ministrov. Zatem je bil izvoljen odbor, ki bo izdelal na podlagi podanih referatov in izraženih želj zastopnikov industrije potrebno resolucijo. Založba letakov Neki politikanti so ustanovili pravo založbo letakov. Skoraj sleherni teden opozorijo s kakim nesmiselnim letakom slovensko politično javnost na to pridobitev. Letaki so kajpada neodpisani, poznavalci razmer pa pravijo, da založba ne bo daleč od JNS-arjev, ti imajo namreč denar za take nepodpisane stvari in zarotniško delo jih veseli. V zadnjih dneh so izdali neki letak o ustanovitvi, oziroma obnovitvi SLS, podpisan je neki »odbor za obnovitev SLS v Ljubljani«. Po besedilu je naslovljen na župane, bere ga pa lahko vsak, kdor ga na cesti pobere. Tudi če bi se kdo hotel pozivom odzvati in obnavljati SLS, ne bo vedel, na koga naj se obrne, ker ni mogoče spoznati, kje ima ta »odbor« svoje prostore. Po ozračju, ki diha iz tega in ostalih letakov, ki so nekaterim prišli že kur v modo, se bodo interesenti najbrž obrnili na kakega veljavnega JNS-arla., Ta bo še najbolj vedel svetovati, kaj naj politični zbeganec ukrene, da bo skrhal narodno enotnost. Belgrad, 13 aprila, m, Iz Aten poročajo, da so srednje šolske balkanske igre, ki bi se morale vršiti 24. t. m., odgodene na nedoločen čas. Vzrok za odgoditev je ta, da se razen Jugoslavije ni prijavila nobena balkanska država. Dunajske slike (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 11. aprila. Končana je gigantska borba za srce in dušo avstrijskega nemltva, 7, impozantno 99 in pol odstotno večino se je odločilo za priključitev k Nemčiji. Še odmevajo danes 6koraj vsako uro iz zvočnikov v kavarnah in lokalih rezultati glasovanja, časopisje je prepolno poročil o plebiscitu, po mestu vihrajo zastave in bodo visele po Gobbelsovi naredbi še tri dni, Dunaj je še ves v bajnem okrasju, s katerim je v soboto sprejemal Ftihrer-ja, vse je še tako, kakor je bilo pred in med plebiscitom, samo pri ljudeh so opaža utrujenost. Ni čuda, saj je štiri tedne take propagande za najtrdnejše živce dovolj. Čuti so naposled že otopeli, in tako so danes ljudje naravnost z oddihom in veseljem pozdravili dan, ko je vse skupaj že mimo. Veseli so pač, da se je Avstrija 6 tako ogromnim številom glasov odzvala klicu Fuhrerja, silno se ponašajo z rezultatom. Navdušenje se umika hladnemu računanju in Dunajčani začenjajo razmišljati, kaj jim bodo novi časi prinesli. Nedvomno je izprememba ogromna. Iz glavnega mesta, četudi male Avstrije, je postalo provincialno mesto, kakor jih ima stara Nemčija več in bolj ugodno ležečih. Gotovo je, da bodo nekatere industrijske panoge veliko profitirale. Tako eo ogromne opekarne, ki obdajajo Dunaj na jugu ter so že leta in leta počivale, naenkrat začele sprejemati delavstvo, kovinska industrija se je preko noči zganila ter išče vsepovsod pridnih, sposobnih rok. Obetajo si mnogo od napovedane gradnje kanala Main-Donava ter mislijo, da bo na Dunaju nastalo naenkrat svetovno rečno prista- Mesto je bilo v Evropi eden svetovnih centrov mednarodnega tujskega prometa. Ce si poprej bil na Dunaju, si videl stotine avtomobilov v angleških, ameriških, francoskih, čeških, jugoslovanskih barvah — dane6 pa skoraj nobenega. Zelo malo vidiš v nadomestek nemških avtomobilskih številk. V hotelih se pritožujejo, da je malo go-številk. V hotelih tožijo, da je malo gostov. Nočno življenje je v zastoju, vzdržuje in dominira sedaj v nočnih lokalih nemško vojaštvo. Slikovite, nekdaj tako prijetno domače »heurigen« krčme v Grinzingu so sedaj prepolne samih uniform. Izpod okovanih peta nemškega vojaškega škornja se krešejo iskre, ko se vrte dunajska dekleta v plesu, opojnost dunajskih melodij 6e meša s trdo nemško vojaško in burševsko pesmijo, med vojaška omizja se vrivajo debeli, dobrodušni dunajski purgairji, nafakajo in plačujejo vino, vsi blaženi objemajo nemške vojake, napitnica za na-pitnico se vrsti Fuhrerju, hrabri nemški vojski, lepim Dunajčankam, dokler naposled vinski duhovi ne objamejo vseh, vse se ziblje in prepeva, končno pa napravlja tem idiličnim slikam raskav konec nemška vojaška patrulja, ki obide gostilno za go6tilno. Kratko, zveneče povelje, pa že šinejo vinjene vojaške postave s klopi, izpuščajo dekleta med plesom, težko se vzravmavajo v vrsto, potem na sledi skupen odhod. Disciplino imajo ti vojaki, Ikar nikoli jih ne zapusti železna, v glavo zabita zavest, da se morajo povelju pokoriti. V mestnih barih in številnih pivskih kleteh, ki so tako Enačil na za Dunaj, pa prevladujejo nemški pod častniki, v boljših varietejih, kakor »Ronacherjut, »Femini« itd., pa izključno samo častniki. Tudi ti so civiliste in pa dunajske avstrijske oficirje docela izpodrinili. Privoščijo si pa lahko vse, saj so sijano plačami. Nemški podporočnik dobi pet sto mark in sedaj še posebno doklado. Nemški podčastnik ima obleko, vso oskrbo in še 90 mark — sedaj zopet lepo doklado, vojak pa ima na dan 50 pfenigov — sedaj tudi več. Ni čuda, če lahko zapravljajo. Če pa ne bi bilo njih, bi bilo nočno življenje sedaj popolnoma mrtvo. Židje, ki eo poprej polnili bare, 6e drže sedaj iz strahu doma, tujcev ni. V židovskih trgovinah eija obupna praznota. Velike trgovske hiše — llerzmansky in Gernogros ter slična podjetja, ki eo v židovskih rokah, obratujejo kakor poprej. A obrat vzdržuje »Betriebsgemeinschafk — arijski nameščenci eo se združili ter vzdržujejo obrat v svoji režiji. Lastnik — Žid — dobiva na mesec 200 do 400 šilingov odškodnine, če dela v obratu ma svojem vodilnem mestu še naprej. In seveda delajo — če ee ne nahajajo v zaporu, pa še s kako vnemo, saj jim je to še edina nada, da si morda svojo pozicijo le še na nek način obdrže. V drugih manjših obratih je za lastnike slabše. Vstopim v tako trgovino, pa mi priteče deset ljudi nasproti, da me postrežejo s servilno vljudnostjo, zlasti ko vidijo, da imajo opravka z inozemcem, Od bo morda le kaj kupil, ki ni prišel samo gledat njihovega mučnega položaja. Vprašuješ, kako gre, pa molče, preplašeni so vsi, kakor ptice. Iz kavarn so izginile njihove bogate, z biseri in plemenitimi kožuhi obložene dame, ki so prihajale vsak dan igrat brič, v okolico ne drve več njihovi luksuzni avtomobili, v katerih so se vozili s svojimi metresami na weekend; avtomobili so formalno še njihova last, plačujejo še zanje garažo, čiščenje in vsakodnevno veliko porabo bencina, »začasno« pa jih uporablja samo narodnosocialistična stranka, zaplenila jih je prve dni po prevratu. Marsikateremu judu se skrči od bolesti srce, ko švigne mimo njega elegantni Daimler, Buick, v katerem je sam še pred kratkim ča6om drvel po dunajskih ulicah, 6edaj pa sedi v njem rjava ali črna uniforma dunajske SA ali SS. Čudovito veliko stvari je sedaj na prodaj na Dunaju. Ce se dobro spoznaš, moreš poceni kupiti trgovine, tovarne, kine, nočne lokale, pohištvo, dragulje — 6ame luksuzne stvari, ki so bile poprej silno drage, sedaj pa — če imas dobre zveze, jih dobiš skoraj za polovično ceno. Židje prodajajo, zlasti ce jim ponudiš tujo, dobro valuto, posebno še, če obstoji možnost, da ee jim kupinina izplača v inozemstvu. Prodali bi tudi dušo, če bi mogli zapustiti to mesto, če bi našli (kje na tujem miren kotiček. Pa ga ne najdejo, potnega lista ne dobe, če pa ga imajo, jih sosedje ne puste čez svoje meje. Obsojeni 60, da čakajo mirno usode, ki se vedno bolj grozeče približuje, stiskajo se doma, mnogi umirajo prostovoljno. Prve dni po prevratu je bilo na dan po 40 do 50 židovskih. pogrebov — toliko jih niso našteli ob času najhujših epidemij! V nemških listih čitaš lahko dnevno oglase: Išče se kapital za prevzem lukrativnega podjetja, tovarne, trgovine, dobiček in sijajna bodočnost je zajamčena. Vse to se sedaj zlahka ponuja podjetnim ljudem, zdi se samo, da ni dovolj pripravljenosti in denarja, da bi se lahko vse te stotere možnosti primemo izkoristile. Nešteto oglasov je, da se iščejo arijski trgovski zastopniki in potniki, reprezentanti velikih inozemskih podjetij in bančnih skupin — vse to je bila do sedaj skoraj izključno domena židovstva. Dnnajska gledališča in dunajska zabavišča eo že dobila arijsko vodstvo ter vsa zopet poslujejo. Židovski direktorji, igral- ci, režiserji, pevci, komiki, artisti so izginili. Arij-skim umetnikom in strokovnjakom se ponujajo nenavadne možnosti, velike in nagle kariere. V radiu jx>grešajo Josefa Schmita, v operi in opereti Tauberja, v vodstvu nešteto židovskih režiserjev in strokovnjakov, jK»vsod so nastale vrzeli za njimi, ki so jih izpolnili šele začasno. Večina gledališč je joo prevratu zaprta svoja vrata, ker ni bilo ljudi pri roki, da bi bili vodstvo takoj prevzeli. Sedaj so jih našli deloma doma, deloma v provinci, deloma v Nemčiji, deloma pa so prišli na površje ljudje, ki se s tem do sedaj sploh niso bavili. Repertoar vseh teh hiš je sedaj za 180 stopinj obrnjen. Lahka, tipična dunajska roba, včasih plažasta, včasih tudi umetniške vrednosti, vedno pa z viškom okusa in režiserske spretnosti ukrojena, se je umaknila junaškim zgodovinskim klasičnim delom iz nemške književnosti, pa tudi kaj slabim, vsebinsko plitvim tvorbam doslej nepoznanih nacističnih piscev. Vsekakor bo trajalo precej časa, da se bo Dunaj na tem področju zopet znašel ter bo zopet začel igrati ono svojo tipično vlogo, ki mu je iz stoletne tradicije sedaj že prirojena. Kakor v gledališču, je Dunaj tudi v modnem življenju Igral veliko vlogo, gotovo največjo za Parizom na evrojiskih tleh. Sedaj je dobil na nemških tleh nič slabšega konkurenta — Berlin, pa tudi Miin-vfien mu je postal nevaren. Izgubil pa je hkrati na stotine spretnih umetniških rok in bistrih glav, ki so krojile dunajsko modo, ji dajale oni tipični dunajski značaj, ki je bil za Srednjo Evropo me-rodajen. Dunajčani se v skrbeh ozirajo proti Pragi, ki se je zadnja leta docela otresla dunajskega vpliva, začela hoditi svoja pota ter je pričela pridobivati na polju mode tudi v inozemstvu. Moda je pač tesno povedana s tujskim prometom, kjer slednjega ni, se ne more razvijati tudi samostojna, na širši krog vplivajoča modno tvornost. — In še nekaj Dunajčane skrbi — kaj bo z njihovim športom, to je sedaj dnevno vprašanje dnnajskih pogovorov. Pod športom razume Dunajčan nogomet; v drugih športnih panogah se skoraj ne udejstvuje, nogomet pa je dosegel na kontinentu svoj višek na Dunaju. Z nobeno stvarjo se Dunajčani pred svetom ni60 tako ponašali, kakor s svojim »Wun-derteam« — čudovita nogometna enajstorica, ki je zapovrstjo bila najmočnejše svetovno moštvo ter je napravila več za propagando Dunaja in Avstrije kakor vse drage, s silnimi stroški in spretnimi pripomočki in sredstvi združene propagandne akcije. Še včeraj je bil »Wunderteam« reprezentant države, nastopal je lahko na vseh mednarodnih prireditvah kot enakopraven nasprotnik, danes pa je le Se reprezentant provincialnega mesta, ki ne more več zastopati državnih barv. Bolj kot vsa Vse dete Štedilnika, če so umazani ali pa zarjaveli, boste lahko in hitro očistili z V i m o m. gospodarska vprašanja skrbi Dunajčane usoda avstrijske državne nogometne reprezentance, časopisje obširno razpravlja o tem vprašanju ter edino glede njega odkrito in jasno zahteva, da ga mora nova država upoštevati. Rešitev vseh drugih vprašanj prejmščajo usodi iz rajha, glede nogometa pa še hočejo ohraniti svojo besedo in zahtevajo, da se mora v prihodnjo nemško reprezentanco postaviti vsaj nekaj dunajskih igralcev, če se ne vzame že vse moštvo kot celota. Da je njihova zahteva upravičena, dokazuje rezultat, ki ga je »Wunderteam< dosegel pred tremi tedni, ko je igral svojo zadnjo reprezentančno tekmo proti moštvu Nemčije: 2:0 so Dunajčani odpravili svoje dosedanje sosede. Vole je gnal, pa ga je doletela smrt Ljubno na Gorenjskem, 13. aprila. Janez Kuhar, doma iz Dupelj na Gorenjskem, je vsak ponedeljek gorenjskim mesarjem gonil na Jesenice kupljeno živino, s tem se je deloma tudi preživljal. Bil je pošten in zanesljiv, zaradi tega mu je tudi vsak mesar živino zaupal. Tudi 11. t. m. je imel odgnati na Jesenice štiri vole, ki so bili last mesarjev Alojzija Rekarja, Janeza Robiča in Matevža Zavrla. Da bi čim več zaslužil, je prevzel v gonjo kar štiri vole. Pri tem mu je kot poganjalka pomagala neka ženska. Živina je bila pohlevna, le največji vol mu je delal preglavice. Prišedši na Posavec, je pustil enega voliča, ker mu je opešal, pri posestniku g. Tavčarju, ostale pa je nekako ob pol 8 zvečer odgnal naprej. Ko so prišli s poganjalko in voliči do klan-čka, ki vodi k peraškemu mostu, je prišel za njima v res počasnem tempu polno naložen tovorni avto, last g. Pirca iz Lesc, katerega je šo-firal šofer, na njegovi desni strani pa je sedel sam lastnik avtomobila. Hotee prehiteti vole, se je šofer umaknil na levo. Pri tem pa je prišel po nesreči Janez Kuhar pod zadnje desno kolo tovornega avtomobila, ki mit je zdrobilo glavo. Voli so ostali na mestu in poganjalka ni niti vedela za nesrečo, čeprav je hodila tik za voli. Kljub temu, da je na tem mestu cesta nagnjena navzdol, je vozil šofer tako počasi, da je voz že 8 metrov od ponesrečenca ustavil. Prijeti cerkveni tatovi Svetinje, 12. aprila, Orožništvu v Ivanjkovcih se je posrečilo raz-krikali široko razpredeno vlomilsko in tatinsko tolpo, ki je pred nedavnim izropala v cerkvi Svetega Miklavža v Ormožu monštranco in ciborij, minulo soboto pa oplenila cerkev na Polenščaku pri Ptuju, o čemer je »Slovenec« že poročal. Nepoštena druščina ima na vesti še vse polno drugih tatinskih grehov in gre ivanjkovskemu orožništvu vse priznanje, da je tako uspešno naredilo temu konec. Na lice mesta je došlo orožništvo in komisija je po zaslišanju poganjalke in po okoliščinah, ki so se videle na licu mesta, dognala, da ' je nesreče kriv samo nesrečen slučaj. Največji | vol, ki je bil precej divji, je najbrž porinil nesrečnega poganjata pod kolo. Truplo pokojnega Janeza Kuharja so pre-| peljali v vas Ljubno, kjer bo obdueirano in nato pokopano. Piujski mestni svet Ptuj, 12. aprila. Zadnjo 6ejo mestnega sveta je vodil podžupan g. Ivan Cvikl, ker je šel gospod župan v Topolščico k gosp. poštnemu ministru, da posreduje za zboljšanje poštnih razmer v Ptuju, kjer primanjkuje osebja, zlasti dostavljalcev poštnih pošiljk na dom. Na ptujski pošti jc bilo v kratkem času upokojenih pet pismonoš, nadomestila pa ni nabenega, tako da so ljudje v okolici brez redne j>°štne dostave. O uspehu svojega posredovanja bo gospod župan poročal na prihodnji seji. Odobrena je bila nabava novega škropilnega voza pri tvrdki Fridau v Mariboru za 149.000 din. Mestni svet je dovolil med drugimi sledeče podpore: Fantovskemu odseku 3000 din, športnemu klubu »Drava« 500 din, Ljudski univerzi 400 din, pevskemu društvu sv. Cecilije 300 din, društvu primorskih in koroških rojakov 300 din. Dalje je mestni svet dal Vincencijevi konferenci brezplačno v najem vrt na »strelišču«. Občina prispeva 10.000 dinarjev g. A. Čučku za napravo odtočnega kanala v Grajeno pod pogojem, da ga še letos zgradi. Kanal bo velja! 20.000 din. Poročal je tudi predsednik krajevnega turističnega odbora g. Berlič. Mestni svet je dal turističnemu odboru na razpolago 9.000 din. Z obžalovanjem je bilo ugotovljeno, da cesta Ptuj—Čakovec— državna meja ni vnesena v program cestnih del. — Na vprašanje g. dr. Vesenjaka, če se bodo tetos nadaljevala regulacijska dela, je odgovoril mestni ravnatelj g. Zavadlal, da se bo s podiranjem starih hiš nadaljevalo, kakor hitro bo odločeno, če 6e bo mestni 6tolp preuredil v vinski muzej. Poljski prometni minister Julij Ulrich v razgo voru s predsednikom vlade dr. Stojadinovičcni. Mayer{eva palača v Ljubljani Na Marijinem trgu, ob Ljubljanici in Wolfovi ulici je zrasla lepa štirinadstropna palača, ki bo s svpjo mogočno zunanjostjo v okras vsemu trgu. Dela gredo zelo hitro od rok. Inštalacijska dela so večinoma že končana in v sredo so že pričeli z zunanjim ometom. Fasada te palače bo ena izmed mr i' r ¥ JpJ^J^ Ji 1 , jjfc^-Ji HJJ.L!J.LLuJJ IL^_|f ] . .V-1 — -o-.........-c--------n - ► i f j !■ : § T'"*''"*? prr"j f jLyiJiiiJlJ.j; * ..—g-------- ifTjmmm p:: [..fcl^:,. najlepših in najučinkovitejših v Ljubljani. Delana bo iz naravnega kamna travertina, obronki oken pa bodo iz umetnega kamna. V tretjem nadstropju fasade, ki gleda proti Marijinem trgu, so okna v monumentalnem beneškem slogu, kar še fioveča prikupnost zunanjosti. V zgradbi je zdaj glavno delo ometavanje. Vsa dela bodo končana že 1. avgusta, ko se ho vselila tvrdka Mayer. Trgovina bo zavzela vso prostore v pritličju; v prvem in deloma v drugem nadstropju bodo prostori za zalogo, tretje nadstropje pa je rezervirano za privatno stanovali,jo lastnika. V četrtem nadstropju bo nastanjen hišnik, so pa še 3, že oddana stanovanja. To ho ena izmed najlepših stavb, zgrajenih v zadnjih letih v Ljubljani. Huda nesreča na Viču Ljubljana, 13. aprila. Danes okoli 4 popoldne se jc na Viču pripetila huda nesreča. Neki avtomobilist jc podrl na Tržaški cesti 27 letno Alojzijo Drobunovo, ženo delavca iz Rožne Doline c. I V, 15. Ženska jc hudo poškodovana na glavi in po vsem telesu, zlasti pa ima nevarne notranje poškodbe. Poklican je bil reševalni avto, vendar je že poprej neki zasebni avto prepeljal poškodovanko v bolnišnico. Njeno stanje jc smrtno nevarno. Plebiscitni golob priletel z Dunaja v Mengeš Mengeš, 12. aprila. Danes dopoldne jo mizarski mojster Anton Bonda opazil med golobi tujega goloba, ki ju bil videti silno utrujen in lačen. Golobom je dal "jesti in posrečilo se mu jo. da.je tujega goloba ujel. Takoj je opazil,, da je ta golob eden izmed tistih, ki so bili v soboto spuščeni na Dunaju. Golob ima na levi nogi obroček iz aluminija s št. 05223 in ležečo št. 34 ter št .174. Na desni nogi ima obroček iz gume /. napisom Traunstein in št. 326 ter še dve besedi Moi 88 Ver. G. Benda je prizavil dogodek orožniški postaji v Mengšu Velenie Kap je zadela kovača Karla Ocvirka. To jc letos že sedmi tak primeri Vsak drugi je umrl nagle smrti. Elektrarno bodo povečali, in sicer za polovico, Tako je prav! Z delom začnejo letos. — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joselova« voda, pomešana z nekoiiko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474/35. / Kaj pravite? Pred nekaj dnevi je nemški propagandni minister razlagal Nemcem, da naj bi vsak Nemec tako nastopal in se vzgajal, da se bo čutilo, da je prežet z ono superiorno miselnostjo, ki naj ves nemški narod preveva. Pripadniki velikih in mogočnih narodov imajo često že radi zavesti, da so člani mogočnega naroda »complexe de superiorite«. Toda to ni njih zasluga, kakor ni krivda nekega drugega, da pripada maloštevilnemu narodu in zato ni niti malo potreba, da se mu na vsak korak in ob vsaki besedi, ki jo spregovori s tujcem, pozna, da je obremenjen z zavestjo inferiornosti (manjvrednosti), kakor se na primer opazuje pri Slovencih. Kajti bodi ud malega ali velikega naroda, resnična vrednost človekova je vedno osebna, to je: vreden si toliko, kolikor je vreden tvoj značaj. Kdor je sam nad seboj superioren, to je gospodar nad nižjim človekom, bo vedno superioren tudi nad svojo okolico, ki bo v njem videla vzor boljšega človeka. Taki kremeniti značaji pa se morejo z resnim trudom oblikovati o vsakem narodu. Šele po njih narod postane »superioren« — brez ozira na svojo številčno moč. Danes in jutri dopoldne ie ie mogoče oddati oglasna naročila za velikonočno številko Koledar Četrtek, 14 aprila. Veliki četrtek. Justin, mu-čenec; Valerij, ščip ob 19.21. Herschel napoveduje dež in sneg. Petek, 15. aprila: Veliki petek. Helena, kraljica; Teodor, mučenec. Novi grobovi ■f Justina Černic. V soboto, 9. t. m. je v goriški bolnišnici umrla gospa Justina Černic, soproga bivšega župana, zadružnega ravnatelja g. Franca Cernica iz Šempetra pri Gorici. Pokojnica je bila vzorna žena in mati, ki je svoje otroke krščansko vzgojila Veličastni pogreb, ki ga jo vodil stolni kanonik msgr. dr. Mirko Brumat, je pokazal, kako spoštovana je bila blaga pokojnica. Žalujočim naše sožalje! Preko 10.000 zdravnikih priznani' Zeleznato KINA-VINO ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH iN REKONVALESCENTOV, Izvrsten Oku* — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah : litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48-, četrtbtrska Din 32'-. Res. S. br. 3290 od 24 II 11)33. mrzle. Minimalna temperatura Kalinovnik —7, maksimalna Veliko Gradište + 15 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno in zmerno toplo vreme z dežjem tu in tam. V severnih in sevrnozahodnih krajih se pričakuje znižanje temperature. — Dravska finančna direkcija v Ljubljani opozarja občinstvo, naj plačuje svoje obveznosti pri davčnih upravah vedno v predpoldanskih blagajniških urah, to je od 8—12, in to zato, ker morajo davčne uprave zaradi varnosti pred vloini odvajati svojo gotovino vsak dan popoldne na svoj čekovni račun. — Peš iz Prage v Tokio. V našem uredništvu se je zglasil g. Bruno Hoglinger iz Novega Ji-čina na Češkoslovaškem. G. Bruno Hoglinger je sudetski Netnec ter priložnostni nemški publicist, ki sodeluje pri več nemških časopisih na Češkem Odločil se je, da peš potuje na olimpi-jado v Tokio. Potovanje je nastopil v Pragi dne 27. februarja ter namerava priti v Tokio februarja 1940, kjer se bo udeležil tako zimske, kakor letne olimpijade. Do sedaj je prepotoval Češko in Avstrijo, sedaj potuje po Jugoslaviji, namerava skozi Bosno in Srbijo v Albanijo, od tam v Grčijo, kjer bo obiskal Olimpijo in Atene, od tam pa bo odpotoval v Turčijo, čez Irak, Perzijo in Afganistan v Indijo, kjer se bo najbrž v Singapuru vkrcal na kakšno ladjo, ki ga bo prepeljala na Japonsko. Hoglinger je star 27 let ter se je športno že mnogo udejstvoval, preživlja pa se s prodajo razgledni" in pa s honorarji od svojih dopisov S seboj ima album, v katerem ima mnogo potrdil raznih oblasti in športnih klubov, ki potrjujejo njegove navedbe. — Zaprtje vpliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je DAR MOL. Ogl. reg. S. Br. 15244/13. VII. 1936. — Na velikonočno soboto, dne 16. t m., denarni zavodi v dravski banovini ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. — Nova uprava Aerokluba. V torek ob 6 zvečer ie bil v Kazini občni zbor Aerokluba za Slovenijo, in sicer prai *am, kjer je bil v ponedeljek občni zbor ljubljanskega Aerokluba. Zborovanje je vodil dr. Rudolf Mam, ki je poročal predvsem o demislji več odbornikov V imenu osrednje uprave je govoril delegat inž. Krstič iz Belgrada, ki je apeliral, naj v slovenskem Aeroklubu zavlada zopet sloga. Po daljši debati je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Filip Orel, podpredsednik podpolkovnik M. Stojanovič, drugi podpredsednik polkovnik V. Andrejka, tajnik A Kepec, blagajnik M. Osana, drugi blagajnik L. Koman. načelnik motorne sekcije dr. Rape, načelnik jadralne sekcije g. Šorn in načelnik 111'adine Aerokluba prof. Ov-senek. Ta lista je bila izvoljena z 18 proti 13 glasovom. — Za šmarnice priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Adamič Kar- KINO SLOGA Telefon 27-30 Pride I Premiera na Vel. soboto ob 21'15 uri Pridet Herojski čin poročnika Perry-a V iilavni vlogi ljubljenec publike Robert Taylor. Celju zborovanje 110 v toren po venai m t. j. 19. aprila ob II dopoldne v kino dvori Metropol Tovariši in tovarišice celjskega šmarskega sreza imajo že ob 10 svoj občni zb — Petdesetega — jubilejnega — letnika Doma in Sveta št. 3./4. izide po enoletnem presledku jutri. Novo uredništvo se nadeja, da bo še ostale številke tega letnika, t. j. 5,—10., izdalo v določenih obrokih do konca tega leta, da torej 5. številka izide 15. maja itd.; tako bo ta letnik obsegal dve leti, 1937 in 1938. In potem pričnemo z 51. letnikom. Ker bo 50. letnik imel manj ilustracij, je izdajateljstvo znižalo naročnino na 80 din. 0 vzrokih tolikšne in tako težke zamude najdejo p. 11. naročnki pojasnilo na koncu te številke. — Velikonočno zborovanje Slomškove družbe. Po sklepu na božičnem zborovanju naj bo velikonočno zborovanje letošnjo veliko noč v Celju Zborovanje bo v torek po veliki noci, , .. , u-- - ki no dvorani in zbor Po prihodu vlakov je sv. maša v opatijski cerkvi. Na zborovanju sta dve važni predavanji: 1 -»Več Don Boskovega duha v naso vzgojo«, ravnatelj dr. Blatnik; 2. »Ob 20-letnici našega šolstva v Jugoslaviji«, ravnatelj Mohrjeve tiskarne dr. Kotnik. - Ker se je od božiča dalje nabralo že prav mnogo snovi, ki se v okrožnicah in pismeno sploh težko obdela, bo po zborovanju sestanek vseh predsednikov podružnic Slomškove družbe. Potem je skupno kosilo, nakar se udeleženci poljubno vračajo — Ljubljančani. Gorenjci in Dolenjci se odpeljejo iz Ljubljane z vlakom ob 8 zjutraj. Na veselo svidenje! , ... — Smrtna nesreča Slovenca pri Sisku. Med postajama Lekenik in Greda blizu Siska so našli te dni na železniški progi nekega mladeniča, ki je bil ves okrvavljen Mladenič je očitno padel z vlaka ter se smrtno ponesrečil. Našli so ga, ko je mladenič že umiral, ler so ga prepeljali v bolnišnico v Sisek, kjer pa je čez nenaj ur izdihnil. I o dokumentih so ugotovili, da je mladenič doma iz Slovenije, in je potoval z vojaškim transportom v Slovenijo. Ime mu je bilo Viljem Mihič ter je doma iz liublianske okolice. _ Motociklistična nesreča v Smartnem pri Kranju. V ponedeljek dopoldne sc je peljal na motornem kolesu v Stražišču trgovski zastopnik tvrd-ke Vovk iz Ljubljane Blizu šmartlnske cerkve se je pripeljal nasproti na motorju Ciril Oblak, doma iz Žabnice Ker jc imel trgovski zastopnik na kolesu težko aktovko in je bil takrat močan veter, se ni mogel izogniti, kakor bi rad, in tako sta oba moto-ciklista treščila drug v drugega. Poškodoval sc jc Ciril Oblak in sicer na nogi. dočim je ostal trgovski zastopnik nepoškodovan. Obe kolesi sta pa močno pokvarjeni. .... «, • _ Telefonski promet, Ministrstvo pošte je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Kokra-Dunaj (4 20), Rajhenburg-Dunaj (3 45). Vur-berg pri Ptuju-Dunaj (3 45), Marbor-Hollabrunn (3 45) Celje-Inomost (4 351, Marlbor-Mi 3 din. Cerar Danilo: Marijine pesmi, godovnice za mešani zbor, part. 18 din. Foerster A.: Šest Marijinih pesmi za ženski zbor, part. 16 din, glasovi po 6 din. Hladnik Ign.: Tri Marijine kantate za mešani zbor. Part. 12 din. Hochreiter E.: Immaculata. Marijine pesmi za mešani zbor. Part. 20 din, glasovi po 4 din. Kiinovec dr. Fr.: Zdrava Marija. 13 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 30 din, glasovi po 4 din. Kogoj M.: Marijine pesmi raznih starejših skladateljev, za mešani zbor. Part. 16 din, glasovi po 6 din. Premrl St.: 40 Marijinih pesmi iz raznih letnikov Cerkvenega glasbenika, za mešani zbor. Part. 40 din, glasovi po 5 din. Premrl St.: Zapojmo Mariji! 18 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 36 din, glasovi po 5 din. Sattner P. H.: in Hochreiter: Pomoč kristjanov. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 32 din, glasovi po 5 din. Vodopivec V.: Kraljici Svetogorski. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 18 din, glasovi po G din. Železnik M., Kraljici maja! 8 Marijinih pesmi za mešani zbor in žensld zbor z or-glami, 13 din. — Kdor ie videl ali zvedel, da sta dva moška po 6 aprilu t. 1 nosila ali piodajala r>d Brezovice naprej proti državni meji ostanke kam-garna, blaga' za ženske obleke, platna, ženske svilene dežnike s pokromanimi ročaji, moske dolge nogavice, svilene ovratne rutice in dr., se nnproša. da to javi najbližjim orožnikom ali pa orožniški postaji na Brezovici. — V Službenem listu kraljevske brniške uprave dravske banovine od 13 t m. je objavljeno »Navodilo za opravljanje desinfekci.je vseh prostorov (stanovanj, vagonov in drugili lokalov, javnih iu zasebnih) s ciklonom B v prahu, z ostalimi že narejenimi ciano-vodiko-vimi preparati kakor tudi s ciano-vodikom, dobljenim po kemični reakciji v prostorih samih«, dalje ^Odločba glede odkupa bombaža letine 1938«, »Tarifa za pobiranje avtorskih naerad /a dramska, dramsko-glasbena, kinomatografska, dBBdZId (ITALIJA) I pantomimičua in podobna dela, ki jih pobira na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije kot pooblaščeno avtorskopravno posredništvo Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev«, »Carinjenje cunj iz št. 23 izvozne carinske tarife« in »Odločba o izpolnjevanju carinskih deklaracij s črnilom oz. s pisalnim strojem« — Za veliko noči Trst-Gorica-Opatija-Reka-Benetke-Padova-Milano- (na velesejem) Rim. Prijavite se takoj pri Putniku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. — V Gorico-Trst in Padovo-Benetkel Za velikonočne izlete sprejemamo prijave in dajemo pojasnila samo do 14. aprila opoldne. Zglasite se osebno pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv, Petra nasip 17. _Prepovedan tisk. Službene novme št 82 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 12. tednika »Zidov« in knjigo »Ognjište« od Mile Budaka. — Elektrifikacija sušaške proge. S Sušaka poročajo, da je vprašanje elektrifikacije proge od Sušaka do Škrl.ie\a oziroma do Srbskih Moravic že dokončno rešeno. Pričakovati je. da se bodo elektrifikaciiska dela pričela izvajati že letos. Elek-trificirana bo proga v dolžini 95 km, kar bo veljalo 110 milijonov din. Določena je tudi velika banovinska električna centrala, do tedaj pa bi za elektrifikacijo te proge dajale potreben tok italijanske električne centrale v Istri. — Zračna proga Belgrad—Tirana. Iz Zeniuna poročajo, da bo še letos uvedena letalska potniška proga med Belgradom in glavnim albanskim me stom Tirano. Še ta teden bo med obema državama podpisan letalski spornzum Na tej progi bodo opravljala letalsko službo naša letala. Odločujoči činitelji pa se trudlio. da bi se uvedla letalska proga Praga-Zagr^b-Sušak-Dubrovnik-Tirana, s čimer bi bila osnovana pomembna krožna proga. _ Lov na srne v Vojvodini prepovedan. Ban donavske banovine Svetislav Rajič je prepovedal v tej banovini lov na vso plemenito divjačino, to je na srne in jelene Ta divjačina se je namreč v tej banovini zelo razredčila ter je bilo potrebno zaščititi io — Nafta blizu Belov&ria. Po zadnjem potresu na Hrvatskem so se blizu Belovarja pojavili nenavadni studenci. Blizu središča potresa je popokala zemlja in izvira sedai iz nje gosta tekočina, jiopol-noma enaka nafti. Dostop do teh izvirov pa je zaradi kra!evr>'h razmer zelo težak. — Obrtniki, obrtnice! Priporočamo vam, da se naročite na list »Slovenski obrtnik«, ki je glasilo Zveze. slov. obrtnikov List bo vsakemu obrtniku le v korist in spodbudo do svojega stanu kakor tudi do svoje stanovske organizacije. List izhaja mesečno, prinaša razne strokovne članke in odredbe, ki se tičejo obrtnikov. Vodi borbo za izboljšanje obrtniškega stanu, za njegov obstanek in napredek. List »Slovenski obrtnik« mora imeti vsak zaveden slovenski obrtnik Velja letno le 18 dinarjev Naročite ga pri upravi Kolodvorska ulica 25 v Ljubljani. — Na cvetno nedeljo je na opoldanskem gorenjskem vlaku med Sv. Joštom in Otočami nekdo zamenjal nov moški dežnik Ker je dežnik last revnega akademika, naj prizadeti prinese dežnik na upravo »Slovenca«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana " V četrtek, dne 14. aprila 1938. Gledališče Drama. Od 14. do 16. aprila: Zaprto. — Velika nedelja, 17. aprila: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Veliki ponedeljek, 18. aprila: ob 15: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 dinarjev navzdol; ob 20: »Nočna služba«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 19. aprila: Zaprto. Opera. Od 14. do 16. aprila: Zaprto. — Velika nedelja, 17. aprila, ob 15: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: »Manon«. Gostujeta Zlata Gjuhgjenac in Gostič. Izven. — Veliki ponedeljek, 18. aprila, ob 15: »Sveti Anton vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Rigoletto«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek, 19. aprila: Zaprto. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi zaradi velikega zanimanja na Veliki petek, dne 15. t. m., ob četrt na 9 zvečer v frančiškanski dvorani »Jezusovo trpljenje v živih slikah«. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum po znižanih cenah kljub visokim režijskim stroškom Zaradi religiozne vsebine in svečanega predvajanja prosimo p .n. občinstvo, da sc pri predstavi vzdrži aplavdiranja. Sestanki Ljubljanska sekcija Jugoslov. profesorskega društva bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 29. maja ob 10 v dvorani Trgovskega doma z običajnim dnevnim redom Fantovski odsek Šempeter ima drevi ob 8 redni sestanek. Pridite vsi, ker potrebujemo vaše osebne podatke. Tajnik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. 1 Nočne častivce presv. Zakramenta vljudno trabimo k celonočnemu čaščenju v stolnici, ki se prične drevl ob devetih. Opravili 6e bosta 23. iu 24. molitvena ura za veliki četrtek ozir. veliki petek. Molitveniki so v cerkvi na razpolago. Novo-došli častivci si izbero lahko poljubno nočno uro Vhod v stolnico skozi stransko zakristijo. 1 Obiskovalce Ljudske knjižnice v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 a/I obveščamo, da si pravočasno izberejo knjige za bodoče praznike. Knjižnica knkor tudi Prosvetna zveza bo zaradi čiščenja in snaženja zaprta od velikega četrtka od 12 dalje do velikonočnega torka 1 Brezposelni delavci Strojnih tovarn in livarn. Vsi delavci Strojnih tovarn in_ livarn, ki medtem še niso dobili zaposlitve, naj se javijo danes in jutri v pisarni Delavske zbornice, da jih ponovno registrirajo kot brezposelne. I Izpred malega senata. Po tajni razpravi je mali kazenski senat obsodil babico Ano Z. zaradi prestopka odprave plodu in mazaštva na 5 mesecev strogega zapora, soobtoženo Nežiko O. pa za isto dejanje na 2 meseca zapora, pogojno za 3 leta. Nedovoljene babičine manipulacije ne bi bile razkrite, če bi ne bil letos januarja izvršil samomor Nežikin izvoljenec. Ta je napisal na policijo obširno pismo, v katerem je na široko navajal razloge, zakaj gre v smrt. Obe sta kazen sprejeli. Zelo dolgotrajna, tajna obravnava pa je nato sledila proti 7 mladoletnikom, ki so kradli staro železje in vlomili celo v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Ta razprava pred senatom se je zavlekla pozno v noč. Na zatožni klopi sedi 11 obtožencev, med njimi tudi nakupovale! starega železja. Velikonočni blagoslov šunke, purani, gos. — Vino v buteljkah in odprto: renski rizling muškatni silva-nec. dalmatinski Pelješac. Klel Gradišče 3. telefon 21-42 — PFZOIR, vinarna. delikatesa, špeccrija, namočena polenovka. EDEN HOTEL ZEHTRAL ob morju Polni penslon od Lil. 40— Posebni prospekti na željo ZbRdVILIŠ« IN FENSION bR. HORVAT Direktno ob morju - Toplo morske kopeli - vso dijote -Moderni komfort P0RT0R0SE (ITALIJA) HOTEL FORTOROSE HOTEL RIVIERA nirektno ob morju - molim atmia plaža - tek voda - pension Lit. 27—4(1. 1 Opozorilo. Frančiškanska prosveta M O. v Ljubljani je bila opozorjena, da nekdo nabira v njenem imeuu odnosno v imenu glasbenega odseka frančiškanske prosvete prostovoljne prispevke Ker v to svrho otl odbora imenovanega društva nihče ni upravičen nabirati kakih prispevkov in tudi nima nihče v to svrho kakega pooblastila, vljudno prosimo, da se nam javi vsaka tozadevna zlorabil event telefonično na naslov našega predsednika (telefon 29-79), da moremo proti dotičnemu kazensko postopati. 1 Za veliki petek Bobenčkova polenovka. I Društvo obrtnikov VIč-LjublJana priredi veliko obrtniško tombolo dne 3 julija. 1 Ženski odsek Šempeterske prosvete vabi članice, da se udeleže velikonočno procesije s svečami. Zbirališče v parku. V procesijo se uvrstimo zu Prosveto. 1 Lastniki psov, ki bi do 7. maja morali prijaviti svoje ljubljence in zanje plačati predpisano takso, le polagoma hodijo v pisarno za pasjo takso v kre-siji, da jih je dozdaj komaj petina opravila svojo dolžnost. Da ne bo zadnje dni prevelikega navala in zato pritožb zaradi dolgotrajnega čakanja in izgube dragocenega časa, še enkrat opozarjamo lastnike psov, naj se čimprej oglase s prijavo. 1 Grda razvada onesnaženja ulic in cest se opaža zlasti pomladi in zato je mestno poglavarstvo spet moralo razglasiti ter prebivalstvo opozoriti na § 63 mestnejja cestnega reda, ki prepoveduje vsako onesnaženje javnih cest, ulic, trgov, nasadov itd. Proti temu paragrafu 6e pregreši tudi, kdor piše in riše po zidovih, pljuje, izliva vodo, pomije in smrdljive tekočine v cestne jarke in požiralnike, prav tako pa tudi prepoveduje izkladanje smeti in odpadkov vsake vrste. Prepovedano je nadalje metanje žarečih vžigalic, tlečih ostankov cigar ali cigaret, papirja, kostanja, kostanjevih lu-ščin, olupkov pomaranč in jabolk ter odpadkov jedil in podobnih smeti že iz estetskih in higienskih vidikov, Poleg tega pa onesnaženje javnih prostorov dela mestni upravi pri čiščenju mesta tudi velike stroške, da bodo prav strogo kaznovani vsi, ki ne bi upoštevali prepovedi. Maribor m Naše interesente prosimo, da nam oglase za velikonočno številko »Slovenca«, ki izide v soboto, izročijo do danes zvečer ob šestih, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da zaradi tehničnih ovir ne bi mogli biti objavljeni. m Obredi na velikonočno nedeljo v mariborski stolnici. Na velikonočno nedeljo bodo ob petih, pol šestih in šestih tihe sv. maše, ob pol sedmih peta blagosiovna sv. maša. ob pol desetih slovesen vhod prevzvišenega knezoškofa in slovesno škofovsko sv. opravilo s pridigo, pontifikalno sv. mašo in s papeževim blagoslovom ob koncu s popolnim odpustkom pod navadnimi pogoji. Od 16. do 17. bo molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob 17. pridiga, nato slovesne večernice in darovanje za farne uboge. — Blagoslov velikonočnega jagnjeta bo na veliko soboto v cerkvi ob dveh, pol treh, treh, pol štirih in štirih pri roženvenskem oltarju. Na Koroški cesti 79. v nekdanji Žnideri-čevi hiši, bo blagoslov ob pol treh, v stolnem žup-nišču pa zvečer po vstajenju. V nedeljo se bodo jedila blagoslavljala zjutraj ob šestih in ob sedmih v cerkvi. m Mariborski denarni zavod išče praktikanta. Glej oglas! m Led in slana v Mariboru. Maribor je v najlepšem cvetju, pa smo le imeli dne 11. aprila ob 6 zjutraj 6 stopinj Celzija pod ničlo, a v čebru na dvorišču, t. j, deloma v zavetju, 8 mm debel led V toliko popravljamo tozadevno včerajšnjo notico. m Prva uprizoritev »Pt.sijona« bo drevi ob 8. v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, Predprodaja vstopnic v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6. ni Lahkoatletska sekcija SK Maratona poziva vse svoje člane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes zvečer ob pol 8 na Livadi Vsi in točno! ni Vprašanje otroškega igrišča. Sedaj, ko bo nastopilo lepo vreme, se bodo v vrstah našega meščanstva menda zopet jjojavliale pritožbe, da v Mariboru ni preskrbljeno za otroško igrišče, katerega v mestnem parku res ni Pač je lepo igrišče v nekdanjem Ljudskem vrtu, ki pa je vse premalo poznano, pa zato tudi precej prazno, čeprav bi •zaradi svoje udobnosti in lepote zaslužilo večjega obiska. m Marijine sestre za privatno nego bolnikov v Mariboru, telefon 26-43. m Zopet goljufija pri kupovanju kolesa. Alojz Godec, trgovec s kolesi, je prijavil policiji, da je 22. marca neki mlajši moški pri njemu kupil kolo ter se predstavil pod imenom Leopolda Ferjana in povedal, da je mesarski pomočnik pri Wogerer-ju, kar je potrdil s članrko izkaznico neke strokovne organizacije. Za kolo je dal na račun 200 dinarjev, ostalo pa je obljubil plačevati v obrokih. Ko ga aprila z nadaljnjim obrokom ni bilo. jo trgovec najprej pri Wogererju in pri dotični strokovni organizaciji za njim povpraševal, pa so mu povedali, da moža pod imenom Leopolda Feriana ne poznajo Sedaj pa je zadevo prijavil oblastem. Gledališče V četrtek, petek in soboto zaprto. Nedelia, 17 aprila: Ob 15. »Nečak«. Znižane cone. Ob 20. »Slehernik«. Premiera. Ponedeljek. 18. aprila: Ob 15. »Slehernik«. — Ob 20. »Pod lo goro zeleno«. Znižane cene. Rečica ob Sav»nii Naraščanje novih vlog. Prve uradne dneve, ko je začela izplačevati naša hranilnica po 10 odstotkov vlog, je bil močan naval vlagateljev. Sedaj sc je tudi to ustavilo in začele so naraščati nove vloge, katere ao vsak čak izplačljive in sc obrestujejo po 4 odstotke. Industrijski zbor v Belgradu Včeraj je bil pod predsedstvom g. Avgusta Praprotnika, predsednika Zveze industrijcev iz Ljubljane, ki je bil izvoljen tudi za predsednika Centrale industrijskih korporacij XX. zbor Centrale industrijskih korporacij. Na tem zboru so bili podani naslednji referati, iz katerih posnemamo najvažnejše: Stanje naše industrije Glavni tajnik Centrale g. Gjoka čurčin je v svojem referatu poudaril, da naša industrija še ni mogla v toliki meri izkoristiti prosperitete, ker velik del naročil za javna dela in druge dobave izvršuje še vedno inozemstvo. Na svetovno konjunkturo je imela predvsem vpliv politična negotovost, ki je povzročila znatne izpremembe na kapitalnih trgih in sploh v svetovnem gospodarstvu. Tudi vojni v Španiji in na Kitajskem 6ta znatno zmanjšali svetovno trgovino in produkcijo. Nato podrobno analizira posamezne panoge naše industrije: rudarstvo, lesno, tekstilno itd. Te so imele več od konjunkture kot n. pr. druge, ki še vedno stagnirajo kot n. pr. mlinska in pivovarska. Naša industrija računa v bodoče s potrebo, da pomaga kmetu pri zvišanju kupne moči, toda vprašanje je, če ne bi mogli biti dosedanji ukrepi izvedeni racionalnejše in brez krutega etatizma? Toda potrebno je, da dobi naš kmet tudi pouk o racionalni kulturi, pakiranju, odpremi itd. svojih proizvodov. Potrebna je tudi v zvezi s tem reforma strokovnega šolstva, zlasti kmetijskega. Glede inozemskega kapitala je mnenja, da je prav, če priteka z one strani, kjer ga je dovolj. Škodljivo je dajati inozemskim podjetjem posebne ugodnosti in ustvarjati na ta način diskriminacijo na škodo ostale iandustrije v državi. Industrializacija je danes z drugimi ukrepi mnogo doprinesla okrepitvi domačega notranjega trga in kupne moči širokih slojev potrošnikov. Kritizira tudi dirigiranje uvoza, zavzema se tudi za to, da bi bilo več razumevanja za industrijske interese, kot ga je bilo doslej n. pr. v narodni skupščini. Glede industrijskih organizacij je mnenja, da bi jih bilo bolje pustiti prisilne, ne pa, kot predlaga novela obrtnega zakona, da postanejo prostovoljne združbe. Najbolj obsežen del referata pa je posvečen vedno bolj naraščajoči etatizaciji v našem gospodarstvu. Referent 6inatra, da so osnovni predpogoji za etatizacijo predvsem odlična uprava, dobra organizacija države, drž. oblasti in njenih izvršnih organov ter izučen ter izkušen uradniški aparat, ki se zaveda svojih pravic, svojih dolžnosti in odgovornosti. Ti pogoji pri nas v celoti še niso izpolnjeni. Navaja primer, da se skoraj vsi graditelji cest nahajajo v sporih z državo in da iztekajo ti 6pori ugodno za podjetnike, za škodo pa ne odgovarja nihče. Potrebno bi bilo tudi skrbeti za boljšo organizacijo kredita zasebnikom. O delu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pravi, da je njegovo veliko delavnost danes objasniti z razmerami in naziranji, ki vladajo danes po vsem svetu o socialni politiki in osebnem zavzemanju samega ministra. Smatra pa, da je tempo, s katerim se uveljavljajo 6ocialno-politični ukrepi, prehiter in ni brez škode za rentabilnost naše industrije ter njeno konkurenčno sposobnost. Danes je ministrstvo radikalnejše kot same delavske organizacije. Pobrigati pa bi ee moralo tudi za izvajanje obstoječe socialne zakonodaje, za kar imajo inšpekcije dela premalo sredstev. Največ dela daje Centrali zagrebška zveza industrijcev, potem ljubljanska in belgrajeka. — Obširno je delo pri proučevanju zakonodaje, zbiranju statistike in pri zunanjetrgovinskih pogajalcih ter pogajanjih o plačilnem prometu. Veliko dela so dala tarifna vprašanja, posebno pa reforma železniške tarife. Davčna vprašanja Iz referata g. dr. Cvetka Gregoriča posnemamo, da je v današnjem davčnem sistemu namenjena industriji vloga finansijerja države in javnopravnih teles. Industrija pobira za državo ali v obliki udeležbe na čistem dobičku ogromno dajatev za državo: ceni jih na 50% čistega dobička in še več Poleg fiskalnih dajatev je industrija obremenjena tudi s prispevki za razne sklade itd. Vseh bremen sama industrija ne more prenesti am jih zato lahko delno prevali na druge sloje naroda v oblild cen, toda plačati mora velike državne dajatve v plačilnih rokih brez ozira na to, če je blago prodala ali ne. Pri tem je v naši davčni zakonodaji in tehniki še daleč od rednih razmer. Gotovo najnepravičnejši način obdavčenja je obdavčenje surovin produkcijskega procesa na splošno. Povečan dotok drž. dohodkov v lanskem letu ni sam rezultat izboljšanja razmer, ampak tudi rezultat fiskalnih ukrepov. Nato pa referent vkljub tožbam našteva celo vrsto olajšav, ki je bila dosežena lani po Centrali industrijskih korporacij: znižanje skupnega davka na moko, oprostitev od skupnega davka pri carine prostem uvozu, povišana je meja vrednosti, od katere se eačne dolžnost plačevanja luksuznega davita na bonbone in čokolado, konfekcija s krznom je oproščena luksuznega davka, ukinjen je luksuzni davek na avtomobile, urejen skupni davek na slad. V skupini neposrednih davkov se popravljajo prejšnje napake in se opaža popuščanje pretiranega fiskalizma odn. načina postopanja. Znižana je nadalje drž. trošarina na bencin. Glede taks so dana dobra pojasnila o raznih zadevah. Glede carin je bilo ugodeno marsikaterim željam industrije z znižanjem carin in skupnega davka na poslovni promet, povečana je bila zaščita za nekatere proizvode. V trg. pogodbah z inozemstvom leta 1937 je ostala carinska zaščita naše industrije neokrnjena itd Gotove olajšave prinaša tudi novi zakon. Nadalje ugotavlja poročilo, da ministrstvo financ v vedno večji meri sprovaja načela glede samoupravnih proračunov, da ne smejo obremenjevati surovin in samega produkcijskega procesa Leta 1938 je prejela centrala znatno manj pritožb glede samoupravnih proračunov. Glede ostalih zahtev pa je centrala še nadalje pošiljala predstavke na merodajna mesta, posebno za novi finančni zakon za 1938-39. Tu posebno in-sistira centrala na ureditvi vprašanja interesne skupnosti, banovinske trošarine na obutev in za preureditev minimalnega družbenega davka in v raznih trošarinskih zadevah. Z 22. januarjem 1938 je bila uvedena carina na razne surovine, ki se ne izdelujejo v državi, in uvedena carina na stroje, ki se ne proizvajajo v naši državi in katere uvažajo nove tvornice, kar je bilo dotlej prosto carine Obširno govori o novem finančnem zakonu, kar Prijave za podpore iz starosta, zavarovanja Ljubljana, 13. aprila. »Službene Novinec od 9. aprila t. 1. objavljajo »Pravilnik o ustanovitvi in porabi podpornega sklada za onemoglost in starost pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.« — Iz sklada, ki se s tem pravilnikom ustanavlja, bo dajal Osrednji urad v Zagrebu že od 1. decembra letos dalje podpore (v razmerju z zaslužkom od 60 do 300 dinarjev mesečno) onemoglim in ostarelim delavcem, ki se bodo prijavili za te podpore. Rodbinski člani nimajo pravice prejemati podpor iz tega sklada. Obrazec za prijave je izdelal Osrednji urad za zavarovanje delavcev in ga dostavil svojim podrejenim organom, ki ga bodo brezplačno dajali na razpolago interesentom pri centralah, ekspoziturah in poverjeništvih. Za sedaj objavlja Osrednji urad: Prijavo za podpore iz Podpornega sklada za onemoglost in starost morejo vložiti osebno delavci (delavke), ki so starejši kot 21 let, onemogli, ki so bili po 1. juliju 1925 zavarovani pri Osrednjem uradu za primer bolezni najmanj 250 tednov, zatem delavci (delavke), ki so dovršili 70. leto starosti in so bili pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev zavarovani od 1. julija 1925 za bolezen najmanj 500 tednov. Vsi onemogli in stari delavci morajo dokazati, da so revni in navezani edinole na podporo ter nimajo pravice do pokojnine, o kateri govori drugi odstavek čl. 4 zakona o zavarovanju delavcev, dalje da nimajo rente po zakonu o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti, niti rente za primer nesreče, večje od podpore, ki mu pripada po Pravilniku o ustanovitvi in porabi podpornega sklada za onemoglost in starost. Poleg tega morajo prosilci dokazati, da niso bili uslužbenci (nameščenci), ki so ali pa bi bili obvezani na pokojninsko zavarovanje, za katere je zo točki 15 b čl. 96 finančnega zakona za leto 1938—39 dana možnost ustanovitve posebnega podpornega sklada. Vse prijave morajo interesenti predložiti najkasneje do 1. julija 1938 tistemu Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev ali zasebni društveni bolniški blagajni, pri kateri so bili v času uveljavljanja te uredbe prijavljeni v zavarovanje. Če pri tem uradu niso bili zavarovani niti 4 tedne, morajo prijavo vložiti v tistem uradu, kjer so bili pred tem zavarovani vsaj 4 tedne — kasnejših prijav ne bodo upoštevali. Za onemoglega po čl. 66 zakona o zavarovanju delavcev je smatrati tiste delavce, ki zaradi bolezni, starosti ali zaradi drugih napak ne morejo izvrševati dela, kakor bi ga sicer po svojih močeh in sposobnosti, z ozirom na svojo izobrazbo in dosedanji svoj poklic, ne zasluži niti tretjine tistega, kar zaslužijo zdravi delavci iste vrste dela in z enako izobrazbo ter v istem kraju. Prosilca je smatrati za revnega takrat, kadar nima nobenega premoženja niti svojega gospodarstva ali če ima majhno imetje in gospodarstvo, od katerega pa se ne more vzdrževat.i Prosilec se sme prijaviti, če nima sorodnikov, ki so ga dolžni vzdrževati po določilih državljanskega zakona, ali če jih ima, pa so ti sorodniki tako siromašni, da ga ne morejo vzdrževati. To siromašnost in navezanost do podporo bodo morali prosilci dokazati s potrdili občine, kjer žive, o njihovem premoženjskem stanju in o pre- prinaša glede vlaganja rezerv industrijskih podjetij v drž papirje za novo državno posojilo. Tu zahteva industrija izvestne preureditve glede davčnih predpisov itd. Tarifna reforma O prometnih vprašanjih in o delu tarifnega odbora je poročal g. Fran Windisch. O nameravani tarifni reformi pravi, da pomeni znatno tehnično poenostavljenje sedanjega tarifnega režima. Nadalje je izvršena osnovna izprememba v samem sistemu tarifnih baremov itd. Ker pa računa žel. uprava zaradi tega na zmanjšanje dohodkov, je na drugi strani povečala tarifo za srednje proge. Sploh je namen nove tarife tehnično poenostavljenje in pa pridobivanje novih transportov za železnice, kar dokazuje znižanje tarif za konkurenčne relacije. Obširno razpravlja o finančnih rezultatih obratovanja naših železnic v zadnjih letih, ki kažejo, da morajo železnice znatne zneske odvajati za splošne potrebe države Če železnice ne bi imele teh obveznosti, bi lahko znižale svoje prevozne stroške Če ne bi bilo še nadalje investicijskih izdatkov, ki se krijejo iz rednih železniških dohodkov, bi tudi to pomagalo pri znižanju tarif. Postavi naj se načelo, da naj se gibljejo dohodki železnic od železniških tarif samo v višini, ki ie potrebna za kritje rednih obratnih stroškov, V zvezi s tem je potrebno, da se popolnoma ukine taksa po 101 taksne tarife ali pa vsaj zniža, event presežek dohodkov, ki ga doseže žel. uprava, naj se refun-dira v korist njene eksploatacije, odn. da se od drž. železnic ne zahteva presežkov v korist fiska. Končno je g. dr. V. Zivadinovič referiral o reviziji obrtnega zakona ter podrobno analiziral vse predlagane spremembe s stališča industrije. moženjskih razmerah njihovih sorodnikov, ki so dolžni, da jih vzdržujejo po določilih državljanskega zakona. Vse rubrike v prijavi je treba izpolniti točno, z resničnimi navedbami in čitljivo,, kakor so postavljena vprašanja. Priporoča se izpisovanje teh rubrik s pisalnim strojem, če je to mogoče. Prijave je treba poslati pristojnemu krajevnemu organu Osrednjega urada po možnosti priporočeno s pošto ali pa osebno pri pristojnemu Okrožnemu uradu ali bolniški blagajni v sedežu urada, eksjiozituri ali poverjeništva. Priložiti je treba dalje prijavi dokazilo o istovetnosti prosilca in sicer so to: krstni list, poročni list ali pri obojem izpisek iz župnijskih knjig, ali železniško legitimaejo, ali policijsko izkaznico, ali potni list, ali vojaško knjižico, ali domovnico, ali potrdilo o državljanstvu itd. Dalje mora biti priloženo prijavi potrdilo od občine, kjer biva, o premoženjskih razmerah prosilca in vseh njegovih sorodnikov, kateri so dolžni prosilca vzdrževati po določilih državljanskega zakona. Ta potrdila občine so po § 11 pravilnika v zvezi s § 189 zakona o zavarovanju delavcev prosta kolkovine. Priporoča pa se, da prosilci prilože tudi potrdila, kakor na primer potrdilo delodajalca o zaposlitvi, morebitna zdravniška potrdila o zdravju, kratko in malo vse, kar potrjuje njihove navedbe v prijavi. * Nova zadruga. V zadružni register Je bila vpisana zadruga »Slomškov dijaški dom v Mariboru«, r. z. z o. z. GLAV M A KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A.REIN IN DRUG OajevaS ZAGREB Illca IS obvešča neobvezno, da so v 1. razredu 36. kola državne razredne loterije 13. t. m. bili izžrebani sledeči večji dobitki: 80.000 din št. 12370 50.000 din št. 73585 30.000 din št. 17782 25.000 din št. 617 25284, 37410, 98490, po 10.000 din po 5.000 din po 3.000 din po 1.000 din 8974, 11.339, 22691, 44703, 85761, 96201, 14768, 17916, 20401, 21706, 31061, 51632, 60989, 64421, 65135, 65622, 66204, 96161, 9003, 11561, 18689, 22166, 22829, 23315, 27205, 28694, 38783, 51354, i 51396, 58263, 60777, 64724, 67802, ! 77005, 82653, 94180. j Naslednje žrebanje je danes, 14. aprila. Kaj ho s Trstom. Neue Ziiriher Zeitung prinaša v gospodarskem delu z dne 12. aprila 1938 članek, v katerem razpravlja o bodoči vlogi Trsta zaradi priključka Avstrije Nemčiji. Pisec članka pravi, da je možno na podlagi prijateljskega razmerja med talijo in Nemčijo pričakovati, da bo tjel avstrijske izvozne trgovine se vedno šel skozi Trst. Možnost je nadalje, da bo Trst z raznimi tarifnimi in drugimi ugodnostmi pritegnil k sebi večje prevoze iz drugih držav, posebno pa so znatne možnosti za Trst zaradi starih zvez z bližnjim in daljnim vzhodom. Članek je zaključen z ugotovitvijo, da bo bližnji obisk šefa italijanske vlade privede! do konkretnih ukrepov, ki bodo Trstu obdržali njegov dosedanji položaj. Mednarodne borzo čvrste. Mednarodni borzni indeks, ki obsega tečaje 11 najvažnejših svetovnih borz je od 2. do 9. aprila narastel od 58.6 na 59.7%. Likvidacija: »Musica«, trgovina glasovirjev in glasbil, dr. z o. z. v Ljubljani. Borza Dne 13. aprila 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v zasebnem krilingu popustil v Ljubljani na 8.83—8.93, v Zagrebu na 8.855—8 935, v Belgradu na 8.8240—8.9240. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.90 blago, v Belgradu 28.65—29.35. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40—14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo maja 14.33—14-53, v Belgradu 1429—1440. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.831.953 din, v Belgradu \806.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1718.000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam lOOli gold. . . . 2407.16—2+21.76 Berlin 100 mark...... 1739.53—1753.40 Bruselj 100 belg ...... 730.25— 735.31 Curih 100 frankov . . » . . 996.45—1003.52 London 1 funt ....... 215.35— 217.40 Newyork 100 dolarjev . . . 4.302.25—4338 57 Pariz 100 frankov ..... 135.06— 136.50 Praga 100 kron ...... 151 19— 152.29 Trst 100 lir....... 227.34— 230.42 Curih. Belgrad 10, Pariz 13.65, London 21.64025. Newyork 435, Bruselj 73.28, Milan 22.875, Amsterdam 241.50, Berlin 174.80, Dunaj 50, Stoek-holm 111.575, Oslo 108.775, Kopenhagen 96.625, Praga 15.175, Varšava 82.10, Varšava 82.10, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.5675, Buenos Aires 110.75. Vrednostni nanirii Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest posojilo 98—100, agrarji 61 50—63.50, vojna škoda promptna 482—484, begi obveznice 93—94, daljn agrarji 93—94. 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 91—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101 — Delnice: Narodna banka 7.200—7.300. Trboveljska 200—210. Zagreb. 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 60—62.50, voj. škoda promptna -180—484, za konec aprila in maja 480 denar, begi. obveznico 91.50 denar, dalm. agrarji 91—93, 4% sev. agr. 60.50 denar, 8% Blerovo pos. 96 denar, 7% Blerovo pos. 91—91.50 7% pos. Drž. hip. banke 99.75 do 100 (100), 7% slab. posojilo 97.50 denar. — Delnice: Priv. argr. banka 223 denar. Trboveljska 210 blago, Gutman 60 denar, Osj. sladk. tov. 110 hlago, Jadranska plovba 405 blago, Oce-ania 600 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100.50 blago, agrarji 62.50 blago (62.25), vojna škoda promptna 4S2—483 (483.50, 483), be-gluške obveznice 93.50—94 (94, 93.50), dulmat. agrarji 92.50—93 (93, 92.75), 7% Blerovo posojilo 91.75 blago, 7% posojilo Drž. hip. banko (102). — Delnice: Priv. agr. banka (227.50). Tečaji drž. papirjev v inozemstvu 12. apr. 1958. London: 7% Bler 24.12—25, Newyork: 8% Bler 25-26, 7% Bler 25-26, 7% Drž. hip. banke 35—40, 5% funding 37—40, Pariz: 7% slab. pos. 312, 5% funding 103. Sitni trs Novi Sad. Pšenica: bač. 182—185, 6roni, 184—183, slav. ne notira, ban. 173—182, bač. potiska 184—187. Moka: bač. ban. Oe; Ogg 277.50 do 287.50, 257.50—267 50, 237.50- 247.50, 217.50 do 227.50, 187.50—197.50, 115—120, srem., slav. 275 do 285, 255—265, 235—245, 215—225, 185—195, 115—120. Tendenca mirna. Promet srednji. Kulturni obzornik Razstava s'ik Maf ie Jame v Jakopičevem paviljonu. Rastavljenih je (po katalogu) sto oljnatih slik. Rezultati eksaktne znanosti 19. stoletja so tudi umetnosti v zadnjih decenijih tega časa vtisnili svoj pečat. Postopno osvajanje narave, odkrivanje njenih zakonitosti in brezob'irno razgaljenje njenih »skrivnosti«, kakor jih je še iz srednjega veka prinašal čas, so rodile nesluteno goro novih spoznanj in vpogledov na življenje. Z renesanso pričeto osvobajanje človeka iz srednjeveških vezi božjega kolektiva je ob tem času suvereno rešeno. Človeško življenje in nehanje se ne presoja več sub 6pccie aeternitatis, marveč z modernih, naravoslovnih vidikov: človek je le kos stvarstva, je v množici naravnega inventarja le svojevrstna 6pecies, njegov postanek nima z Genezo nobenih zvez, kot predmet vzbuja pozornost naravoslovca prav kakor kaka druga zvrst brezmejnega stvarstva. Ločitev stvari od večnostnih aspektov ter nezmagljivo in nezmotljivo orožje eksaktne znanosti pa so prinesli kot neizogibno posiedico neznansko samozavest njihovega tvorca — človeka, samozavest, ki je nujno vodila v skrajni individualizem tega časa. Razumljivo je, da je tako mišljenje nujno rodilo nova spoznanja tudi v umetnosti. Kakor si je naravoslovje s pomočio nove kritične znanstvene metode osvajalo vedno nova spoznanja v svetu stvarstva, tako je tudi umetnost skušala na znanstveni bazi odkriti končnoveljavne zakone upodabljanja vidnega sveta. Po tem, ko so bila znana pravila eksaktne perspektive, anatomije in ostalih oblikovnih elmentov in sestavin umetnosti (po večini vse dediščina stare umetnosti), so pristopila ob njihovo stran nova dognanja! Upodabljanje predmetov v umetni svetlobi ateljejev je nepravilno, ker ne ustreza naravni resničnosti; umetnik mora upodabljati predmete take, kakršni so v resnici v naravi. Slikanski predmeti pa, nahajajoči se v naturi, razpadejo pod vplivom atmosfere in eoln-ca v množico barvnih teles, menjajoče se sence in svetlobe; in take fenomene sedaj upodablja umetnik vključno kot svoj vizualni vtis, ne pa tako, kakor o njih po izkušnji ve, da so. Ta povsem objektivni, le na očesnem vtisu (impresiji) počivajoči način upodabljanja je kot odsev eksaktne znanstvene metode — ki prav tako le sortira in zapisuje 6voja dognanja — postal »uradno« izrazilo konca 19. stoletja, v umetnostni teoriji pa je po svojem načinu upodabljanja dobil naziv: impresionizem. M. Jama spada med umetnike, ki so za svoje slikarsko izrazilo privzeli impresionistični način upodabljanja slikarskih predmetov, ter se tako odločili v glavnem za naturalistično smer v sodobnem razvoju umetnosti. Predmeti, upodobljeni v soncu al, senci, izpostavljeni nagli meni atmosfernih pojavov, tvorijo jedro njegovega umetnostnega sveta. Glavni poudarek leži v niegovi umetnosti na resničnosti upodobitve določenega predmeta in zato je razumljivo, da se vsi elementi umetnosti podredijo tej osnovni zahtevi. Poglejmo samo, kako pojmuje Jama snov, oziroma predmet svoje umetnosti. Kakor panorama 6e vrste slike iz narave, v bistvu le mala okenca ali izrezi iz brezbrižnega sveta. Krave na paš:, večer na Savi, krajina spomladi in v vseh časovnih dobah, človek kot del stvarstva pri najrazličnejših dnevnih opravilih, skratka: na slikarskem platnu upodobljeno življenje in narava, kot je v resnici, brez podtikanja moralnih, osebnih aH kakršnihkoli drugih tendenc. Razumljivo je, da o kaki kompoziciji, kot jo srečamo v stari umetnosti, tu ne more biti govora. Umetnik, ki upodablja naravo le kot jo vidi, ne bo naravnih izrezov iz ve-soljstva »preurejeval« v skonstruirane od njegovih miGelnih namenov odvisne like Podoba sveta se mu ustavi na očesni mrežnici, vsaka miselna ali idejna interpretacija pa je že a priori izključena. Poglejmo samo 6liko »Otroci se igrajo« (44). Otroci se drže za roke in rajajo, njihova vrsta je v resnici postavljena v prostoru kot nekaka diagonala, ki vodi iz desnega kota spodaj proti levemu zgoraj, vendar pa je vrsta otrok spodaj in zgoraj odrezana, torej nezaključena, mi vemo, da se nekje na desni še nadaljuje in da okvir slike ne more zajeti V6ega življenja, ki je vendar brezbrežno in ki pljuska daleč preko tega malega koščka neskončne narave, še doslednejša so v kompozioionalni izvedbi ostala dela, zlasti krajine same. Padajoče linije pobočja, odrezani tok vode, prirezana drevesa — vse nazorno priča, da sc vsi ti predmeti v resnici v naravi še nadaljujejo in da ie upodoblicn le del tega, kar se narava imenuje, Tudi z oblikovnega stališča je narava umetniku dosleden zakonodajalec. Dasi je Jama dosegel z upodabljanjem narave zavidljivo stopnjo popolnosti in čeprav je v avoji umetnosti polagal na to plat največjo pažnjo, bi se vendar motil, če bi trdil, da je ob goli reprodukciji narave Jamova umetnost izčrpana. Znano je, da estetika ali druge umetnostne teorije s svojim orodjem nikakor ne morejo »izmeriti« umetnosti, da se del umetnine vedno odteguje dokončni znanstveni analizi in da vedno ostane na pravi umetnini nekaj, kar se nikakor ne da uicsniii v določene pojme in zakone. Tako je tudi na Jamovi umetnosti nekaj, kar se more samo občutiti in kar bi sc morda dalo zelo grobo povedati z besedo: razpoloženje. Za vsemi temi večeri na Savi, kravami, ki ee pasejo v globoki senci poznega popoldneva, slapovi, nad katerimi leži poslednji soj luči, in otroci, ki eo ožarjeni od prosojne svetlobe obstali, kakor jih je uklenila slikarjeva volja — je skrito polno poezije, ki človeka nehote spomni na našo lirično pesem, zlasti na pesem J. Murna Aleksandrova. Izredno podobno nastrojenje izžareva umetnost teh dveh naših impresionistov: »Glej izza teh brez, polja in poljč tako daleč čez vee nam v zrno gre.« Tako slika Murn v »Pesmi o klasu« razpoloženje v poletni krajini — razpoloženje, ki mora najti od-m_e™ v Jamovih »Hruškah«, »T-polih«, prelepi »Zel)i po nevesti«: »Ajda začrni, gora pordeči, ' polhu dlaka v bukvah vsa se nagosti'—« pri čemer nimam pred očmi samo sorodnosti motivov, ki jih sicer loči druga kvaliteta izražanja, marveč predvsem ono razpoloženje, ki ga dobimo o obeh delih kot celoti. Ko je umetnost po vojni krenila na nova pota, ko so mlajše generacije ob kaskadah modernih tokov iz polnih prgišč zajemale nova spoznanja — dostikrat neprečiščena in nedozorela —, je neutrudni raziskovalec ostal na stari, preizkušeni stezi. Ven-da to na umetno«! če ja motrimo s stališča kvaii-tete, ni moglo imeti vpliva in danes moremo Jamo prištevati že med naše — klasike v umetnosti. Mikuž Stane. ** zavistniki nagajali, da 6e ni mogel uveljaviti. Zato je odšel iz carske opere v zasebno opero, ki jo je vzdrževal petrograjski trgovec Mamantov. Tukaj je potem zaslovel po vsem Petrogradu. Mamantovu in prof. Uzatovu se ima Šaljapin zahvaliti, da je postal svetovna veličina. Že 1. 1899 so ga ze slovečega znova poklicali v carsko »veliko gledališče«. Pred vojno šaljapin v drugih mestih Evrope ni mnogo nastopal ter je le nekaj kratov gostoval v Milanu in Parizu. Zato pa je v Rusiji postal najbolj sloveči pevec, ki ga je vse oboževalo. Celo Sovjeti 60 ga skušali obdržati in so ga bogato plačevali. Leta 1923 pa je odšel iz Rusije na svetovno turnejo, s katere se ni več vrnil v Rusijo. Pel je v najbolj slovečih pevskih mestih sveta. V Newyorku so v operi Metropolitan plafcevali bogataši po 1000 dolarjev za sedež, če je Šaljapin pel. Zato je zaslužil velikanske denarje. Njegov bas je bil nenavadno lep, močan in obsežen. Ni pa bil le dober pevec, temveč tudi sijajen igralec, kar je vrednost njegovih nastopov še povečalo. Leta 1934 je v filmu Don Kichot pel naslovno vlogo. Lanskega novembra pa je dobil bolezen v grlu. Takrat je izjavil, da ne bo več pel Navadno je živel v Parizu s svojo družino, poleti pa je rad hodil na Tirolsko, kjer si je kupil vilo. Predlanskim je bil tudi na Bledu. Z njim je umrl pevec, ki je nesel čast in slavo ruskega imena po vsem svetu; pevec, ki takega doslej svet še ni slišal. In ga tudi ne bo. Sneg na Vezuvu Sredi aprila je nastal velik mraz ne le v gorenji in srednji Italiji, marveč tudi v spodnji tja do konca Kalabrije. Po vseh južnih Apeninih je zadnje dni močno snežilo ter je zapadlo do 20 cin snega. Tudi ognjenik Vezuv je ves v snegu, kar je v čudnem nasprotju s cvetjem in zelenjem, ki je okoli in okoli po vsej nižji pokrajini. Žal so hude burje zadnjih dni na cvetočih mandeljih in breskvah napravile mnoeo škode. Ker ie od nedelje dalje burja bila posebno huda, je tudi pomorski promet v Tirenskem morju močno trpel, Bojujoča se Cerkev v svetovnih velemestih Stiske in težave ter pogum in neustrašenost katoličanov po svetu Žena predsednika katalonske vlade, gospa Compa-nys, se je pripeljala v Pariz 30 mrtvih otrok v kinu V mestecu San Paolo v Južni Ameriki se je preteklo nedeljo v nekem tamkajšnjem kinu zgodila velikanska nesreča. V kinu je pri nedeljski predstavi bilo polno ljudi, zlasti otrok. Naenkrat je nekdo na ves glas zakričal: »Goril Goril« V nabito polni dvorani je takoj nastala prava panika. Ljudje so začeli bežati k izhodom. Vse je bilo obupano in vsak si je za vsako ceno hotel rešiti življenje. Kar je bilo šibkejših, so jih neusmiljeno pomandrali. Ko je bila nazadnje dvo-ravna prazna, so med stoli našli zmečkanih in mrtvih 30 otročičev. Poleg teh mrličkov pa je bilo več ko sto otrok hudo poškodovanih. Ko se je nazadnje V6e nekoliko pomirilo, so šele ugotovili, da sploh nikjer ni gorelo in da je nekdo ali v šali ali po pomoti zaklical nesrečne besede, da gori. Stavni Šatiapin umrl Iz Pariza poročajo, da je v torek v tamkajšnjem sanatoriju umrl veliki pevec Šaljapin, ki je dosegel s svojimi basovskimi partijami tak sloves, da ga bo težko kdo še kdaj dosegel. Rodil se je 13. februarja 1873 v ruskem Kazanu kot sin revnega ruskega kmetiča. Njegova zgodnja mladost je polna trpkega stradanja. Vendar je že na vse zgodaj imel veliko veselje do petja, zato je prosil pevovodjo domačega cerkvenega pevskega zbora, naj ga sprejme v zbor. Ko je to dosegel, je Ie pel. Učil se je sicer čevljarske in mizarske obrti, vendar je njegovo največje veselje bilo petje. Z neko potujočo gledališko družbo je odšel kmalu po svetu in se v Tiflisu seznanil 6 profesorjem Uzatovim, ki ga je brezplačno poučeval v petju. Ko je bil 19 let star, ga je njegov učitelj spravil za basista v opero v Tiflisu. Tam je postal že tako znan, da je bil leta 1893 poklican v petrograjsko carsko opero, kjer pa so mu Stiska v Parizu Potrebno je, da si vsaj na današnji dan ogledamo, kako živi katoliški človek v velemestih sveta in kako se tamkaj Kristusova cerkev bojuje za duše. Socialna beda v New-Yorhu Največje mesto sveta je New York, ki šteje s predmestji vred že blizu 12 milijonov prebivalcev. Mesto brez predmestij šteje okoli 8 milijonov prebivalcev ter se razteza po velikanski površini, kakor na primer od Litije do Kranja na eno in od Kamnika do Borovnice na drugo stran, če si mislimo, da bi Ljubljana bila središče mesta. Med temi 8 mili j. je blizu pol milijona Zamorcev ter dva in pol milijona naseljencev. Katoličanov je v New Yorku malo manj kakor dva milijona, imajo pa 430 cerkva, ki je med njimi najstarejša katedrala sv. Patrika. znamenje, da so jo zgradili katoliški Irci. Je največja in najlepša newyoška cerkev v gotskem slogu ter je bila šele leta 1879 končana. V Ne\v Yorku ima svoj sedež katoliški nadškof. Razumljivo je, da so katoličani tega velikanskega mesta dobro organizirani, če hočejo uspešno, kolikor je sploh mogoče tukaj v modernem Babilonu, izvrševati dušno pastirstvo med svojimi soverniki. Tukaj deluje več redov, imajo svoje šole in druge zavode. Največja skrb tamkajšnjih katoličanov (>a je posvečena skrbi za siromake in otroke. Sedaj je izšlo j)oročilo, kaj so katoliške karitativne organizacije lansko leto dobrega storile. Iz tega poročila povzemamo nekaj, kar bo najbolj zanimalo: Katol. dobrodelne organizacije v New Yorku so lansko leto oskrbovale nič manj kakor 36.000 revnih otrok, med njimi mnogo bolnih in osirotelih. Kaj se pravi skrbeti na 36.000 revnih otrok, bo presodil samo tisti, ki ve, da je armada 36.000 tačnib in revnih otrok več kakor pa, če bi kdo notel oskrbovati vse prebivalce mesta Maribora. To je orjaško delo, ki je zanj treba zbrati prispevke od vernih katoličanov, ki so premožni dovolj, da morejo več dati. Voditelj te katoliške dobrodelne ustanove je pred kratkim o tem poročal tudi v radiu, kjer je naglašal, koliko revščine je v tem svetovnem mestu tik ob največjem bogastvu, ki se grmadi v največjem mestu. Če je med katoličani v New Yorku žo 36.000 revnih otrok, koliko je jx>tem drugih siromakov, ki mora katoliško občestvo tudi skrbeti zanje, da ne uto nejo in ne poinrjejo od lakote. srečnežem, reševati obupane duše in otroke obvarovati, da ne pomrjejo od lakote. Močno zaupam v dobrodelnost Parižanov, ki so res neomejeno dobri. Uspeh mojega klica na pomoč je presegel vse moje pričakovanje. Vzdrževali smo mnogo ustanov in jih moramo še vzdrževati, nimamo pa denarja, da bi mogli plačevati stroške za službo Itožjo. Kdor pomisli na težave francoskih katoliških vernikov, ki morajo sami vzdrževati cerkve, njene ustanove, šole in tudi duhovnike, ne more drugega kakor občudovati jih in jim biti hvaležen. Vkljub veliki stiski pa je število duhovskih |>oklicev v zadnjih letih zraslo. Več ko 800 bogoslovcev se pripravlja na mašniško fiosvečenje. To je 200 več ko pred 10 leti. Enako napredujejo tudi po drugih francoskih škofijah. Ni več daleč čas, ko bodo mogle nekatere francoske škofije odajati duhovnike na pomoč drugim škofijam, kjer bo duhovnikov še primanjkovalo.« Kaho ie v Londonu in na Angleškem London s predmestji šteje dandanes kakih 9 milijonov ljudi, med katerimi je kake 4% katoličanov, kar je še vedno veliko število. Londonski kakor tudi drugi angleški katoličani so zelo živahni iu delavni. Samo vvestminstrska škofija v Londonu je lanskega leta razdelila 72.105 raznih letakov med katoliške vernike in tudi drugoverne Angleže Silo delavna je škofija Salford, ki ima 503 duhovnike. Zadnjih pet let 200 novomašnikov te škofije ni dobilo službe doma, ampak so jih oddali v druge škofije na pomoč. Kakor nagla-šajo, je bilo tudi med katoličani Anglije nekaj časa hudo gibanje zoper krščanstvo, kar pa so katoličani s svojim delom ustavili V zadnjih 5 letih se je zgodilo, da je le en odstotek umirajočih angleških katoličanov na smrtni postelji zavrnil zakramente za umirajoče. Celih 99% vseb zakonov med katoličani je bilo sklenjenih po določilih katoliške cerkve. Nedeljskih maš se udeležuje 60% katoličanov in okoli 200.000 vernikov te škofije, kar je dve tretjini, jih je zadostilo lani velikonočni dolžnosti. To je poročilo o katoliškem življenju v eni škofiji. Angleški katoličani so na splošno izvrstno organizirani. V Londonu so ustanovili posebne domove in zavetišča za mornarje, ki so se imenitno obnesla. To je bilo ustanovljeno že 1. 1922. Od tistega časa je postala iz tega silo razpredena organizacija po vsem angleškem svetu. Dandanes je na svetu 58 takih domov za mornarje, povsod, kjer je kako večje angleško pristanišče. Centrala pa je v Londonu. Po teh domovih deluje blizu 280 pristaniških kaplanov. Centrala pa je v zvezi s 350 pristanišči po vsem 6vetu. VVestininstrski nadškof kardinal dr. Hinsley je pred kratkim sprejel v svoji škofijski palači stotine zastopnikov vseh 33.000 katoliških šolarjev, ki se šolajo v katoliških verskih šolah v njegovi škofiji, katera te šole seveda tudi 6ama vzdržuje. Za veliko engleško svetovno razstavo, ki bo odo na tej razstavi postavili svoj paviljon, posvečen Kristusu Kralju. Pariz je veliko evropsko me6to, kamor se še dandanes stekajo niti mednarodne diplomacije in financ. Glavno meslo francoskega naroda šteje dandanes kakih 5 milijonov prebivalcev, če štejemo vmes še predmestja. To pariško ljudstvo je po imenu do 97% katoliško, ni pa po večini v njem katoliške zavesti in življenja. Stari Parižani so že davno v veliki manjšini, večino imajo naseljenci, ki hite v Pariz od vseh strani Francije in drugega sveta. Zlasti iz slovanskih in romanskih dežel prihaja v Pariz vedno več tujcev, poleg njih pa pokvarjeni Levantinci in črni domačini iz francoskih kolonij. Ti skupaj z Judi se mešajo med francosko in drugo evropsko ljudstvo na robovih pariškega mesta ter ustvarjajo tamkaj svojo komunistične trdnjave. Znan je pariški rdeči pas. Tukaj v tem pasu, kjer živi več milijonov zanemarjenih ljudi, po ogromni večini katoličanov, je sedanji pariški nadškof kardinal Verdier dal od leta 1929 zgraditi 100 novih župnih cerkva, kjer delujejo goreči duhovniki med temi krščenimi in nekrščenimi pogani. Vse stroške za zgradbo teh cerkva je zbralo katoliško pariško ljudstvo samo. Toda prišla je kriza, frank je začel padati. Stiska je zagrabila tudi novo urejeno katoliško dušno skrbstvo v Parizu, ki se je začelo tako lepo razvijati. Zato so pred kratkim po vseh pariških cer kvah in javnih kapelah javno pobirali za uboge pariške fare. Kardinal Verdier pa je časnikarjem dal tole izjavo: »Pariška duhovščina silno trpi zaradi gospodarske krize. Zlasti so padli dohodki ubožnih župnij, pa tudi poprej bogate župnije imajo velike denarne skrbi. Dušni pastirji v okolici, v tako imenovanem »rdečem pasu« imajo le malenkostne dohodke. Njihov pogum in njihova požrtvovalnost pa se ne da prekositi. Sam dobro vem, da je mnogo duhovnikov, ki sami stradajo in si celo najpotrebnejše pritrgajo, da morejo j »omagati ne- Anglcži so priredili avtomobilsko dirko, pri kateri so tekli samo stari avtomobili. Nekateri vozovi so bili še iz 1. 1901, pa so se baje vendar dobro obnesli Katakombe v Liverpootu Delo norca pred 100 leti je dandanes koristna naprava Iz Liverpoola na Angleškem zanimivost: poročajo tole Tudi mesto Liverpool je iskalo možnost, kako bi svoje meščane zavarovalo pred zračnimi napadi. Mestni očetje so iskali jx> vsej okolici, ne da bi bili našli primeren kraj, kjer bi mogli zgraditi varno zavetišče. Nekega dne pa je nekdo mestno upravo opozoril, da je v nekem zasebnem parku okoli velikega gradu cela podzemeljska naprava, ki bi bila nalašč za skrivališče ob letalskih napadih. Mestni očetje so šli gledat in res našli v tistem parku velike podzemeljske rove, ki jih je Št. 104. Črni vitez se bo uie »Ne, sedaj ga zopet vidim I« ga je prekinilo dekle. »S tropom kmetov naskakuje zunanjo utrdbo. Ostrog razdirajo ter s sekirami razseka-vajo palisade. Žo so predrli ogrado! Ze derejo noter. Toda Front de Boeuf vodi brambo. Vrgli so jih nazaj. Moj Bog, kako strašno in kruto je vse to!« Rebeka je vstran pogledala, da bi ji ne bilo treba gledati tega strašnega klanja. Ivanhoe pa, ki je menil, da bi se deklica le rada izognila strelicam, io je priganjal, naj mu še naprej pripoveduje, češ: »Sedaj, ko so se spoprijeli od blizu, stre-lice niso več nevarne. Povej mi no. kaj se sedaj dogaja, « »Front de Boeuf in črni vitez se merita v dvoboju!« je vsa razburjena vpila deklica. »Vsi sveti preroki, pomagajte zatiranim in ujetim!« Naenkrat pa je na ves glas zakričala: »Padel je! Padel je!« »Kdo je padel?« je hitel spraševati Ivanhoe. »Črni vitez!« je žalostna odgovorila deklica. Takoj pa je bolj upapolno zaklicala: »Ne, ne! Že zopet se bori! Tako je močan kakor medved. Sedaj se mu je meč razklali Kmetu jx> je iztrgal sekiro, s katero strašno obdeluje svojega zoprnikn.« tamkaj izkopal pred več ko 100 leti neki Wil-lianison. Mož je bil malce trčen ter je v svojo zabavo začel kopati v svojem parku ter izkopal celo podzemeljsko mesto. Mož se je pisal Jožef Wiliamson. Leta 1810 se je oženil s hčerko bogatega tobačnega tovarnarja. Zakonska dvojica je bila srečna in jima ničesar ni primanjkovalo. Stanovala sta v veliki in prekrasni vili sredi lepega parka. Williamson je bil že od nekdaj čudak svoje vrste. Nekega dne pa ga je zares prijelo. Ko sta z ženo lepo obedovala opoldne pri svoji mizi, je mož sredi obeda brez vsakega povoda planil od mize, zalučal vilice in nož od sebe ter stekel na vrt. Tukaj je vzel lopato ter začel naglo kopati po vrtu. Žena je stopila k oknu ter začudena gledala svojega moža, ki koplje na vrtu, namesto da bi mirno obedoval. Williamson je tudi zagledal obraz svoje začudene žene. Pa ji je na ves glas zaklical: »Kopljem predor za železnico Liverpool—Man-chester! Kateri predor pa ti koplješ, mama?« — Sedaj je nesrečna ženska spoznala, da je njen mož znorel. Odslej Williamson ni več drugega delal, le kopal je. Kopal je najprej en meter, nato dva metra, vedno globlje in globje Je ta človeški krt ril v zemljo. Kopal je od zore do mraka in vsa njegova služinčad mu je morala pomagati. Nazadnje je kopala vsa hiša. Žena je poklicala na pomoč zdravnike, ki so rekli, da je mož sicer znorel. Žena pa, ki se ji je mož smilil, ga je pustila doma, naj počne, kar hoče, ker njegovo kopanje po zemlji ljudem ni bilo nevarno. Pustila mu je veselje. Kmalu je vse mesto govorilo o bogatem norcu, ki koplje od zore do mraka za prazen nič. Spočetka je Williamson delal kar tja v en dan. Potem pa je začel sistematično kopati. Naredil je silo bistre načrte za kopanje. Ni pa se več zadovoljil, da bi bil kopal sam s svojo slu-žinčadjo, marveč je najel za to delo prave strokovnjake. Tako je pod listini parkom nastala prava rudarska jama. Ker je \Villiamson dobro plačeval, se je našlo vedno dovolj kopačev, ki so pomagali norcu kopati. Nazadnje je najel celo vodilnega inženirja. In so skopali te katakombe do 20 ni pod zemljo. Williamson se je otročje veselil svojega dela. Vse dneve je bil v svoji jami in se sprehajal po njej. Tema in tišina mu je očividno bolj ugajala kakor pa šum belega dne. Nazadnje se je kar preselil v svoje katakombe in kar tam prebival tudi ponoči. Le redkokdaj je kak teden prišel na beli dan. Svoje stanovanje v jami je dal lepo opremiti. Zdravniki so svetovali ženi, naj svojega moža vtakne v norišnico. Ker pa je bila zena dobra, ni hotela ubogemu možu kvariti veselja, in ga je pustila mirno živeti v njegovi sreči.' Tako je Wil-liamson do svoje smrti ostal v katakombah pod svojim parkom. Ko je umrl, je seveda njegovo delo začelo razpadati. Tendar v sto letih ni toliko razpado, da ne bi sedaj bilo mogoče vsega obnoviti in pripraviti za varno skrivališče tisočem ljudi, če bi kdaj grozila nevarnost letalskega napada. Celje c Oglase za velikonočne številke bo sprejemala naša podružnica v Celju le danes v četrtek do 6 zvečer. Vse interensente prosimo, da nam prineso oglase in voščila torej še danes. c Na veliko soboto in v nedeljo bo mestna knjižnica zaprta. c Združenje trgovcev za mesto Celje 6poro?a, da morajo biti trgovine na veliko soboto odprte, in sicer: trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, trgovine z dellkatesaml in ostalo trgovine z živili do 7 zvečer, trgovine z inanufakturnim, konfekcijskim, modnim in galanterijskim blagom tel železnlno pa do 5 popoldne. c Kino Union. Danes »Tornado«. Film v naravnih barvah. Lep semenski krompir dobite najceneje pri Kmetijski družbi v Celju. • c Sadna sušilnica v Celju. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Celju namerava zgraditi v Med-logu blizu mestnega zavetišča sadno sušilnico, kjer bi lahko vsi kmetje sušili svoje sadje. Sušilnica je socialnega pomena, saj vemo, kako mnogi puščajo gniti dobro sadje aH pa ga spre-šajo. Z novo sušilnico pa bo dana možnost, da bo marsikdo lahko dobro posušil svoje sadje, ki ga bo pa tudi prav lahko prodal. Zamisel Sadjarskega in vrtnarskega društva je res dobra, kajti z ustanavljanjem sadnih sušilnic v Sloveniji se bo dvignil tudi promet suhega sadja, ki je za nas še posebno velikega pomena ter Je popraševanje po njem veliko. c Kino Metropol. »Živi Mrtvec«. Film po znamenitem dolu Leva Tolstoja. c Slamoreznica mu jo odrezala tri prste. Ko je v torek 32 letni Plahuta Franc iz Gotovlja pr,i Celju polagal v slamoreznico, ga je stroj prijel za roko ter mu zdrobil tri prste na levi roki. Krani Drvttvo slovenskih obrtnikov organizira izlet Jia razstavo v Milano v dneh 23., 24. in 25. aprila t. 1. Ako se prijavi 22 udeležencev, potujemo z avtobusom Goričan. Vožlja bo veljata okrog 400 dinarjev. Prijave in voznino sprejema združenje do torka, dne 19. aprila. Vse informacije in navodila se dobe v pisarni združenja med uradnimi urami. Na Kofcah bo ob praznikih sveta maša ob navadnem času. — Pod Velikim vrhom Košute in Kladvom je še dosti snega za smuko, pa tudi izletniki brez smučk bodo našli ob praznikih dovolj razvedrila in oddiha v pomladanskem solncu. Cerkveni pevski zbor v Kranju bo priredil za letošnje velikonočne praznike skupni izlet v Trst, Benetke in Padovo. Odpotovali bodo iz Kranja na velikonočno nedeljo ob 4 popoldne z dvema Goričanovima avtobusoma. Iz Italije se bodo vrnili v ponedeljek ponoči. Na ponedeljskem sejmu v Kranju je bilo izvršenih 10 žepnih tatvin. Živahni ponedeljski sejem v Kranju 60 izrabili tudi žeparji v svoje namene. Dopoldne je bilo izvršenih na kramarskem in živinskem sejmu kar 10 tatvin. Okrog pol 11 je starejši žepar, doma iz Varaždina, ukradel neki gospe s Huj denarnico, v kateri je imela 200 din gotovine. Gospa je tavino takoj zapazila in kričaje tekla za tatom. Ko ga je dohitela, je pritekel še stražnik in tata aretiral. Pri aretirancu so našli dve denarnici, ki sta bili ukradeni na sejmu. Isti dan sta bili aretirani tudi dve ženski, o katerih domnevajo, da sta bili v tatinski zvezi z aretiranim, dasi vsi tajijo kako zvezo in z raznimi lažmi skušajo uiti roki pravice. Kamnih Šolske vesti. Na ozemlju nove kamniške občine jc že 5 osnovnih šol z 21 oddelki, v katerih prejema osnovno izobrazbo 1032 učencev. Učiteljev je 21, tako torej odpade na vsakega 50 učencev. Poleg osnovnih šol je še v Kamniku strokovna obrtna šola, ki ima 3 razrede in 83 obiskovalcev, ter trgovska nadaljevalna šola s 13 učenci. Nujna potreba in soglasna želja vsega mesta in okolice pa je ustanovitev meščanske šole. Nobene gostilne več! Tako pravijo kamniški gostilničarji in odločno zahtevajo, da se gostilniška koncesija ne podeli nobenemu prosilcu več. V Kamniku je namreč 36 gostiln, kar za daljšo dobo popolnoma zadostuje, 6aj odpade ena gostilna na 166 prebivalcev, če računamo samo mesto, kjer je največ gostinskih obratov, pa na 100 prebivalcev. Spomenik padlim vojakom bo vendarle postavljen v letošnjem letu. Tako je zagotovil gospod župan na zadnji občinski seji. Odbor za postavitev spomenika ima na razpolago le še kratek rok, da se odloči o mestu in obliki spomenika. V poštev prihaja dvoje možnosti; prostor ob vhodu v županove galerije in prostor ob zidu žalske cerkve. Nekateri se ogrevajo tudi za načrt spomenika pod lipo pred pokopališčem, drugi pa spet predlagajo, naj se ob podaljšku pokopališča proti Kalvariji zgradijo nova vrata v obliki originalnega spomenika. Možnosti je torej dovolj in odbor bo lahko za dvajseto obletnico konea svetovne vojne podal končnoveljavno svojo odločitev. Kupčije s hišami in zemtiišči Ljubljana, 13. aprila. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča zaznamuje marca in aprila velike zemljiške in pa hišne kupčijo v mestu in okolici. Svet na Barju je izredno poceni. Tako je bil na Barju okoli Črne vasi prodan neki travnik v obsegu 10.360 m2 za 26.000 din. V središču mesta pa se cene stavbnim parcelam neprestano dvigajo. V k. o. Gradiško predmestje je bila neka parcela v izmeri 956 m2 prodana za 134.000 din. Zadnji čas je bilo v okolici prodanih več posestev, pa tudi v mestu več hiš. V okolici so na prodaj zlasti male parcele. Za te je večje zanimanje, ker se je pojavilo tam živahno gradbeno gibanje. — Tudi v mestu hite 7, gradbami velikih stanovanjskih hiš. Tako Je stavbno podjetje Ivan Bricelj zgradilo v Kotnikovi ulici kompleks visokih stanovanjskih hiš. Zanimivo je, da se kapital, vložen v stanovanjske hiše, dostikrat izredno dobro obrestuje. Tako je bila n. pr. neka hiša 1. 1919 prodana za 195.000 kron. Leta 1932 pa je bila ta hiša kupljena za 1,150.000 din in pred dnevi je bila prodana naposled za 1,400.000 din. Kmetijska družba v Ljubljani je prodala vele-trgovcu in posestniku Karlu Prelogu hišo št. 1 v Tavčarjevi ulici, vlož št. 237 k. o. Kapucinsko predmestje za 3,000.000 din. To hišo je pred vojno zgradil podjetnik Anton Deghenghi, ki je bil tudi lastnik Kolizeja in sedanje Batine hiše. V tej hiši je bil prvi kino. Sedaj je v pritličju te hiše Kmetski hranilni in jxxsojilni dom. — Železniški uradnik Anton Pere je kupil od zakoncev Ivana in Marije Jelen, stanujočih v Mariboru, hišo z vrtom v Koroščevi ulici za 70.000 din. — V Ljubljani stanujoča Marija Stikelj, žena čevljarskega mojstra, je kupila od zakonskih Frana in Terezijo Knez hišo št. 22 vObriiah pri Mostah za 50.000 din. Na trgu ujet žepar Ljubljana, 13. aprila. Danes je bil v Ljubljani tržni dan. Kmetjo iz bližnje in daljne okolice so pripeljali mnogo krompirja, vendar pa ne toliko kot prejšnjo sredo, ko je bilo nad 50 voz semenskega krompirja na trgu. Ljubljanska policija ie računala, da bo med množico, ki ob tržnih dne«ih valovi po vseh tržnih prostorih, tudi mnogo žeparjev. Zato je poslala nekaj svojih Izkušenih detektivov na trg. Med temi je bil tudi detektiv Križman. ki je dopoldne naenkrat zapazil, kako se |e razburila gruča žensk in v kateri je neka ženska na glas zavpila: »Moja denarnica I« Detektiv se je ozrl okrog in takoj zaslutil, da je tej ženski spreten žepar izmaknil denarnico. Videl je, kako se je nek precej visok moški potuhnil k tlom ter v čepeči stoji bežal iz gruče žensk. Dohitel ga je pri javnem stranišču na trgu ravno v trenutku, ko Je žepar jemal denar iz denarnice, si ga tlačil v Žep. denarnico pa ie , hotel vreči v Ljubljanico. Detektiv Je žeparja aretiral, 11111 odvzel denar in denarnico. Ženska, ki je jokala za pogrešano denarnico, je kuharica Marija Čargo iz Smoletove ulice. V denarnici je imela 120 din, ki niso bili njena last. temveč jih je imela za nakup živil. Tat pa je 32 letni Anton Vanček, doma iz okraja Slovenska Bistrica, ki je na ljubljanski policiji zapisan kot spreten žepar. Kuharici je policija vrnila denar in denarnico, Vanček pa je sedaj v preiskavi. Dognano je, da je Vanček skušal okrasti tudi stolno cerkev ter se je davi celo sumljivo smuka! okrog cerkvenih nabiralnikov, vendar pa so ga verniki ob pravem času opazili in pregnali. Koncert »Ljubljanskega Zvona" Med ljubljanskimi vokalnimi zbori je na splošno zavladalo v poslednjem času neko mrtvilo. Nedvomno je temu vzrok dejstvo, da je prišel razvoj zborske vokalne umetnosti pri nas že čez bvoj višek, da je slednja zgubila svojo popolno nadvlado v glasbeni reprodukciji in da se bo morala sedaj v padanju ustaviti ter si poiskati ono raven, kjer bo stopila v |>ravi odnos do rastočega instrumentalnega življenja. Zdi se pa, da je zaenkrat, ko je zgubila stara trdna tla, poslala zbor-ska pevska umetnost nekam negotova in zgubljena. Vsekakor je prikrajšana v nekdanjem umetniškem poudarku. Med pevskimi zbori si vendar utira sledeč pravim umetniškim smotrom nekam trdnejšo pot »Ljubljanski Zvon«, čigar vodstvo je po odstopu dolgoletnega pevovodje Zorka Prelovca prevzel v poslednjih letih Dore Matul. Mladi dirigont si, kot Velikonočni nogomet v Ljubljani Pro Gorizia t SK Ljubljana Naša Ljubl jana bo imela v gosteh Pro Gorizia. V Gorici so imeli naši ligaši priliko spoznati moč in izvežbanost tega moštva in njegovo superiornost na igrišču. Zanimiva je zgodovina italijanskega nogometa To športno panogo podpirajo vsi činitelji, javnost in javne ustanove Organizatorično in kvalitativno je nogomet v Italiji na višku. V vsakem najmanjšem mestecu so športni stadioni. Od vsega po-četka so vabili Italijani dobre učitelje nogometa in izvrstne tuje nogometaše. Pri tem niso pozabili na uvedbo stroge discipline, katere ne bi človek prisodil ital. temperamentu. Nedeljski gost siccr ne snada v ital. nacionalno ligo toda moti se Oni, ki bi presojal moč ital. nogometa samo po nacionalni ligi. Pro Gorizia jc tako močan klub, da ga z lahkoto uvrščamo med boljše klube, kur dokazujejo razni rezultati, ki jih je klub dosegel v prijateljskih tekmah s klubi iz nacionalne lige. Zato smo prepričani, na bodo tudi v Ljubljani j>oknzali svoje sposobnosti in Matevžu' — Trst-Milon: 21 Verdijeva • MnSa« in Hekvijem — Him-Hari. 21 Pasij .n (Enrleo 1'ea) — Prana: 19.30 Ork. kono. — Varšava: 20 Klavir, 22 Konservatorijski koncert — Sofijn: 20.30 Ork. kono., 21.45 f:e«ke pesmi — Vratislava: 20.10 Romantična gl. — Ktiln: !fl Bachov 'Pasijon po Janezu — Slratbouro: 20,30 \Vagoerjova opera . Petek. 15. aprila: Helf/rad: 17.30 blpsko — Zai/rrli: 20 Rezervirano /,h prenos — Dunaj: 19 1(1 Dumijsku dvorna godba, 20 Orkester, zbor in solisti Huilini-pefta: 20 Operni orkester - Italijanske postaje: 20.30 Jnkopono da Todijev dramatični slavospov -Marijine solze- 21.15 Praga — Prana- 30.05 Pvornkov oratorij Stalini materi — Variant: 19.50 Godalni kvartet, 21.31) Simf. kom:. - Sofija: 20.15 Vok. kone. 21 Trio - ller. H n: 19.30 Cimbale in orgle, 20..1O ^ajkovskega lirična opera Legenda n slepi Jolnnti - KtiHiOsehrfi: 19.10 Wngner|evn opern Trlst-an in Izolda — llamhurp: 20 Peer Gynt, sil Itn — Lipskn-Vratislava-Koln-Praiikfuvt-Sfnftpnri: i7 ,«i Wngnerjevn opera Parsifa, Novakovo: 19.111 Kom. gl., 2" Vok. kone.. 20.15 Brueknerjevn fantazija — Ueromiinstvr: 20.25 Sehubertovn velikonočna kantata Ln* »f«. Spoti Sredn!ešo'sha balhanijada v Atenah Od 24. aprila do t. maja t. 1. je bila določena in sedaj preložena na poznejši čas srednješolska balkaniada v Atenah, kamor je Grčija povabila tudi našo državo. Ker v takih srečanjih ne gre samo za prestiž šjx>rta, je zelo važno, kako je sestavljena reprezentanca, ki naj zastopa državo. Naše ministrstvo prosvete je povabilo Belgrad, Zagreb in Ljubljano, da postavijo jk> 9 dijakov-lahkoatletov. Kako so' sestavljali devetorice v Belgradu in Zagrebu nam ni znano, vendar se pa bojimo, da se je tam morda tudi kaj sličnega zgodilo kakor v Ljubljani, ker potem bi dosegli v Atenah rezultate, ki nam ne bodo v čast. Namreč pri sestavi ljubljanske reprezentance so oni, ki so jo sestavljali, prezrli nekaj naših odličnih lahko-atletov, katere mi, ki imamo stalno opraviti s tem športom, prav dobro jx>znamo. Tega jim ne štejemo v zlo, ker se dijaki ne smejo udejstvovati v šjiortnih klubih in se tudi.ne more zahtevati, da bi se vsakdo bavil z lahkoatletskim šjjortoin; oni so pač napravili stvar tako, kakor je po njihovem mnenju najbolje. Vendar pa se sedaj oglašamo aktivni lahkoatletski delavci, da se stvar popravi, ker nam nikakor ne more biti vseeno, kdo zastopa naš lahkoatletski šport v inozemstvu in če je to končno tudi dijaška reprezentanca. Po njih se bo namreč presojal ves naš lahkoatletski šport in to tembolj, ker vsi dobro vedo, da je to naš naraščaj, ki bo danes ali jutri zamenjal seniorje. Kakor rečeno, je balkaniada preložena na poznejši čas in sedaj je nastal ugoden trenutek, da se to. kar se je pogrešilo, popravi. Predvsem priporočamo merodajnim činiteljem, da izvedejo izbirno tekmovanje, na katero naj povabijo vse zavode iz Ljubljane in province. Koga naj se vabi, pa bo dala radevolje na razjx>lago vse podatke zveza slovenskih lahkoatletskih kiubov, ki dobro pozna ves naš dijaški lahkoatletski naraščaj. V naših dijaških vrstah je več prav dobrih lahko-atletov in najboljši med njimi naj pridejo v državno reprezentanco. Pristojno ministrstvo gotovo ne želi, da pošljemo v Atene šibko reprezentanco, doma naj bi pa ostali nekateri odlični atleti, katerim velik del atletov, ki so bili postavljeni v ijubljansko reprezentanco, še malo ni kos. Pri tem se tudi ne smemo jiostaviti na stališče, da morajo biti vsi zavodi zastopani. Pri takih izbirah je samo en izhod mogoč: Kdor je boljši, ta naj pride v reprezentanco, pa naj so jiotem tudi vsi iz enega samega zavoda. Prezreti pa seveda ne smemo province in je vzeti v poštev vse srednje šole. Le na ta način bomo dobili reprezentanco, ki nas bo lahko dostojno zastopala. Upamo, da se bo stvar sedaj jropravila in da se čimprej razpiše izbirni miting, na katerem naj dijaki dokažejo svoje lahkoatletske s[>osobnosti. čahovec : Hermes V nedeljo, dne 17. t. m. imajo Ilermežani v gosteh renomirano moštvo SK Čakovec, in sicer bo to zopet borba za točke za naslov prvaka LNP. Ker se vrše pogajanja med vodstvom kluba Ljubljana in Hermesa glede odigranja te prvenstvene tekme, bomo v prihodnji številki točno javili kraj in čas tekme. Moriborshi šport Nedeljsko četrto kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP je zopet prineslo izpremembe na prvenstveni tabeli. Z naskokom treh točk vodi na čelu agilni Cakovečki SK, ki je tokrat na svojem terenu po poteku igre s previsokim rezultatom 3:1 premagal žilave Celjane, ki jim sreča ni bila naklonjena. Precejšen veter je močno oviral igro. Dočim sta obe moštvi pokazali lepo disciplino, je del občinstva dokumentiral svojo športno« vzgojo na tal; način, da so morali stopiti v akcijo »pendreki«. ki so hitro ohladili nekatere prevročekrvneže. Maribor je v Ljubljani proti Hermežanom pokazal prav dobro igro in se je moral zadovoljiti z neodločnim rezultatom 3:3 ter samo eno točko le zaradi obupne igre svojega »zabavnega« vratarja. Železničarji so na svojem igrišču sigurneje, kot to izpričuje rezultat 2:1, odpravili simpatične goste iz Kranja ter se pomaknili na 4. mesto na tabeli, ki je sedaj takale: 1. čakovec 4 4 0 0 11:4 8 točk 2. Maribor 4 2 1 1 8:6 5 točk 3. Hermes 4 12 1 9:8 4 točke 4. Železničar 4 1 1 2 7:7 3 točke 5. Kranj 4 1 0 3 3:8 2 točki 6. Celje 4 1 0 3 2:7 2 točki Na velikonočno nedeljo se nadaljuje tekmovanje s 5. kolom, in sicer nastopijo sledeči protiv-niki: v Kranju SK Kranj proti SK Celje; v Mariboru lokalni derby ISSK Maribor : SK Železničar in v Ljubljani ŽSK Hermes proti čakovečltemu SK. Prvenstvo II. razreda okrožja Maribor. V nedeljo, dne 10. t. m. sta bili v Ptuju odigrani kar dve prvenstveni tekmi II. razreda: oba Denarni zavod v Mariboru razpisuje pripravniško mesto. Pogoji: srednješolska matura ali praksa v denarnem zavodu in odsluženi vojaški rok. - Ponudbe v upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Maribor 155« Vabilo na redni občni zbor Združene elektrarne r. z. z o. z. v Ormožu ki bo dne 23. aprila 1938 v dvorani Klotarskcga društva v Ormožu ob pol 8 zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poročila načelstva in nadzorstva. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1937. 6. Volitve načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se v skladu s § 26. pravil vrši pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. N a č e 1 s t v o. Trstfe za strope iz naj boljšega materijala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja 10$. R. Plin, Ljubljana zaloga parhelov Gradaška ulica 22 Telefon 25-13 20°/o popusta na vse moško in damsko perilo nudi r. I. Gorttar ■ L|ubi|ano, %%.S.'Ss MALI OGLASI V malib ogtasib velja vsaka beseda Din I'— ; tenl-tovanjskl oglasi Din iJ'—. Najmanjši znesek za tnali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore giede malib oglasov treba priložiti znamko. Pomočnika sedlarskega ln tapetnl-škoga, dobro izurjenega, sprejmem takoj v službo. Ivan Hartt sedlar ln ta-petnik, Prevaljo. (b) i ffi HRSm 3 Perfektna nemška in slovenska ste-nograflnja. strojepiska, ki je verzirana v korespondenci in vseli pisarniških poslih — želi premeniti službo. Lahko nastopi takoj ali pozneje. Ponudbo zaradi osebne predstave v upravo »Slovenca« pod »Perfektna moč« 5862. Za ilužek 2500 din potrebujete da zaslužite 1000 din doma. Dopise: »Anoe« Maribor Orožnova 6 Prllo-) • žlte znamko! (z) ilužbodobe Železninar z daljšo prakso, izložb, aranžer dobi stalno me-sto. Ponudbe s prepisi spričeval v upravo »SI.« pod »Soudeležba« 5864. Potnika za Ljubljano ln okolico, za prodajo motornih koles ln Šivalnih strojev -sprejmem. Kavcije zmožen. Naslov v upr. »SI « pod št. 6896. (b) Za birmo... Darilo za celo življenje Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice nudi najceneje trgovina H. N I Č M A N LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 • iS1.' Telet. 01 Dekle delovno, pošteno, zdravo, vajeno meščanske kuhe -sprejme takoj manjša družina v LJubljani. Zahtevajo sc priporočila. -Ponudbo v upravo »Slov«, pod šifro »Vestna« 5860 Trgovski pomočnik mlad neoženjen po možnosti s prakso pri kožah in usnju, se takoj sprej-mo. Ponudbe na tvrdko Vaclar Vošinek trsovina z usnjem in kožami, Maribor Koroška 13. ' (b) Izvežbana stenotipistinja se sprejme za celodnevno zaposlitev za dobo dveh mesecev. V požtev pride le prvovrstna moč. Nastop takoj. Pismene ponudbe na Zvezo trgovskih združenj Trgovski dom) Ljubljana, (b) Knjigovodja-bilancista ki je obenem dober lto-respondent sprejme industrijsko podjetje v stalno službo. — V primeru osebnega obiska je prinesti s seboj spričevala. -Ponudbe na tvrdko »Ja-ra«. tov. čevljev> Tržič. \\MBM Graščinsko veleposestvo blizu Ljubljane, ugodno naprodaj. Vprašati v upr »Slov.« pod »Edinstvena prilika« P 5809. (p) Osemstanovanjska hiša cnouadstropna, na prometnem kraju v Ljubljani, z obrtnim lokalom, gostilno in velik1'" vrtom, naprodaj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 5468. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev( gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Oglašujte v edino uspešnem dnevni-ku »Slovencu«! Javna zahvala Ljudski hranilnici d. d. - Puftci Stedlonici d. d. Kutina (Moslavlna) Moj pok. last Nikola Turkalj, vpokojenec iz Zagreba, je pristopil 9. novembra 1937 kot hranilec k Vašemu oddelku za stedn o in kredit z delnim vplačilom Din 25—. Pokojnik jo imel namen, da z malo vezano štednjo prihrani skoz deset let znesek Din 16.250 — ter je postavil mene kot koristnika te Slednje, da bi po preteku štednie zgradil hišo in s tem zavaroval skromni dom. Usoda je hotela, da je moj last umrl vsled nezgode vplačivši vsega samo Din <>50-— v štednio; ker je pa vsak Vaš hranilec obenem brezplačno zavarovan za slučaj smrti po nezgodi, prejme konstnik takoj celo vsoto končne hraniive, čim nasiopi sinrt' vsled nezgode. — In tako je bil meni takoj izplačan pri Vas znesek Din 16.2S0'— brez vsakega zavlačevanja in brez posebnega izpraševanja. — Smatram za svojo dolžnost, da to Vašo plemenito gesto priobčim vsej javnosti, ter vsakomur najtopleie priporočam, da bode Vaš hranilec, ker Vi ne skrbite samo za njega, temveč tudi za njegove naslednike, da imajo v najtežjem času hitro in izdatno pomoč. — Meni je sedaj moj življenski cilj pred časom uresničen, po Vaši pomoči, ter se Vam za uslugo, hitro in točno izplačilo najlepše zahvaljujem ter želim, da od Vaše lepe ustanove, ki tako koristno deluje že od leta 1895, ima korist ves naš narod. „ Vedno hvaležen Štefan Lasan, trgovec - Zagreb, Horvačanska ulica 24 Namočeno polenovko pri I. Buzzollni. Llnger-jeva ulica <1) H3ŽBBBB Vsakovrstno ziato kupuje po najvišjih cenab OERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Tiskarski stroj ( »Schwarzdruckpresse« ), velikega formata, dobro ohranjen - kupimo. Ponudbe z opisom in prospektom pod Stampa 1927 na Prapaganda Beograd poštni predal 927. (k) I Pohištvo I Spalnica po1 no vezana, orehova, politima, 7200 din, s 5 letno garancijo. Tovarna Malen-šek, Celovška cesta 258. 6 400.000 din posojila Iščem. Vknjižba na prvo mesto na veleposestvo. -Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prlmo lolco« št P 5808. «11 Sprejemamo vloge na hranilne knjižice ln v tekočem računu pod najugodnejšim obrestova-njem. — Dajemo posojila vsako vrste. — Kupujemo prodajamo in posojujemo vrednostne papirje. — Hranilnica dravske banovine : Ljubljana, Maribor. Celje Kočevje. (d) Bančno kom. zavod - Maribor Atcksadrova cesta St. <0 kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državno razr. loterije mm ODDAJO: Separirano sobo elegantno, sončno, kopalnica, ob sodniji — takoj oddam. Informacije : Res-ljeva 4. (s) lH KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din S50-— naprej. Nova trgovina LJubljana - TyrJeva cesta 36 inasproti Gospodarske zveze) Novosti vseh oblačil šport kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana, (1) Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana Id odporno emajtlrana, z ne-zlomljlvlm okvirjem dobite po ueodnlh obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 14. Za Vellkonoč »Kreko« perilo v ogromni Izbiri po na.JJ nižjih cenah. Tavčarjeva št. 3. (1)] Mreže za postelje dobite najceneje pri An-dlovie mizarstvo zaloga pohištva, Komenskega ul. št 34 ' (1) Širite »Slovenca«! Uradnika za korespondenco in knjigovodstvo, sprejme industrijska tvrdka. — Prednost imajo mlajše moči. z večletnimi spričevali, vešče iszikov (nemščina, srbo-hrv. i. dr.). Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod značko: »Ljubljana/5825« Kožuhovino v hrambo čez poletje! Ob' tej priliki vam na željo isto po ugodni ceni temeljito popravim. — Velika izbira raznih lisic. Sprejemam kože v strojenje in barvanje. — Josip Doleno, krznar, Sv. Petra cesta 19, Ljubljana: telofon 22-62. (r) Padavica (epilepsija) krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi so se dosegli a uporabo skozi trideset let preizkušenega »Epilepsana« Pobllžnja navodila daja lekarna Flšter, Osljek III. POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 POZOR PIVOPiVCI! O priliki velikonočnih praznikov ne pozabite pokusiti izborno letošnje NOVO BOK PIVO IZ PIVOVARNE UNION Hago Wast: 22 Zlato večnega Juda Opoldne se je Marta vrnila domov, vsa omamljena od apokaliptičnih videnj. Popoldne je dobila pismo brez podpisa, ki je vsebovalo samo tele zagonetne besede: »Kralj sionske krvi se bo kmalu rodil.« >Še korak in simbolična kača, Izrael, bo ovila vse narode.« Marla je začutila v sebi tisočletni ponos izvoljenega ljudstva in čutila, da je Judinja po duši in po krvi. Stopila je k zrcalu in se gjedala. Ne I Nikdar ne I Ne na njenem bleščečem čelu, ne na roki se ni kazalo število Antikristovo: 666. VIII. Sionski zapisniki. Tiste dni je v Buenoe Aires prišel veliki severnoameriški bančnik Mili Morton, dfl hi preučil gospodarski položa j države in ugotovil, nI i so razmere toliko ugodne, da bi vladi preskrbel posojilo dvanajstih milijonov dolarjev. Ni potreboval za to meseca dni, niti tedna ne. Takoj je pregledal, kako in kaj je z Argentino. Videl je, kako gore žita, lanu in koruze argentinskih polj padajo v plen nekaj inozemskim trgovcem za cene, ki so pogosto nižje kakor stroški za pridelovanje. Videl je mesno industrijo, ki je bila nekdaj gospodarski ponos naroda, zdaj pa žrtev vsemogočnih trustov. . Bral je članke v liatih. Udeležil se je nekaj predavanj na vseučilišču, ugotovil, kakšni nauki tam prevladujejo, in zmajal z glavo: »V tem siru je podgan«, ki ga ne bo izpustila prej dokler se ne bo sesedel.« Ministru pa, ki ga je čakal, je povedal svoje dognanje na uho v angleščini: »You are being devoured by Jevvs.«1 In pripravil je kovčege za vrnitev. Ker je imel na razpolago še tri dni, jih je posvetil ogledovanju mesta in okolice. S Fernandom Adalidom in z drugimi poslovnimi ljudmi, med njimi sta bila tudi Blumen in Kohen, ler z vojsko časnikarjev za seboj, ki so prežali na njegove besede, je obiskal Collegio Militar. Berta Ram je hodila med časnikarji, Marta Blumenova pa se ie pomešala med spremstvo svojega očeta. Pogledi obeh žensk so se prvič srečali. »Kdo je tisto dekle s platinastimi lasmi?': je vprašal Mili Morton Adalida, ko so šli po prelepih kolegijskih vrtovih. »Hči Zaharija Blumena.« Morton se je namrdnil in povedal Adalidu na uho prav tiste besede, kakor ministru. Toda povedal jih je v francoščini, ker jo slabo govoril špansko, njegov spremljevalec pa ni razumel angleščine. »Vous etos devores par les Juifs«2 Adalidu se je zdelo prav, da pristavi: »To dekle je mojo nečakinja, hči moje sestre.* »Olil I'am sorry! Kajne, da si ne želite, da bi vas požrii tako erčkani zobje, eh?« Zasmeiala sta se oba in Adalid je 7. domačim giboni poklical nečakinjo in jo predstavil Anieri-kancu: >Če bi uganila, kaj je gospod dejal o tebi! Prosi ga, naj ti pove.« »What did you say about me, sir?« jo vprašala Marla Ameriknnrn, ki je zamrmral: »Kakšna čenča k Na glas pa je rekel: »Rekel sem gospodu, da bi bili vaši lasje v Hollywoodu vredni dva milijona dolarjev.« Približa! ee je Mauricio. Da bi ga dražila in vzbudila v njem ljubosumnost, jo odgovorila v angleščini: ' .ludje vas bodo požrli. »Odvedite me v Holly\vood in bova delila.« Obrnila se je in reklo: »Ali bi šli za menoj, Mauricio, če pobegnem?« Mauricio je videl, da tega vprašanja, ki je bilo namenjeno samo njemu, ni razumel nihče. Berta Ramova pa je v koketeriji Blumove hčere zaslutila ljubezen in je čakala, kaj bo odgovoril on. Na srečo ni mogel odgovoriti, ker jih je ravnatelj zavoda, čigar gostje so bili, prišel opozarjat, da bodo po nekaj korakih prišli do delavnice budnega človeka, Julija Rama, čigar dela o razbitju snovi so priobčevaJi najuglednejši listi na svetu. »To je učenjak, vendar ima nekaj norega na sebi.« Berta Ramova je zardela in potiho rekla Kohenu: »Ne veste, da je .lulius Ram moj oče?« Kohen ' jo je začudeno pogledal in njegov obraz je prelelej vesel soj. »Profesor Ram je vaš oče. Kako da sem si mislil, da ste katoličanka? Ram je Jud kakor jaz.« Berta ie odločno zmajala z glavo: »Ne!« ' »Dal« je vzkliknil oni. »Ne!« je ponovilo dekle. »Pozneje vam bom razložila.i Marta Blumenova ni mogla slišati niti besedice, vendar jo je ta zaupni prizor razdražil. To je torej njen prerok, v katerem je menila, da je srečala nadnaravno podotio Antikristovo. Bil je pa v resnici uboa človek kakor vsi drugi. »Julius Ram?« jo vprašal amerikanski bančnik, »koj ni spisal knjige o umetnem pridobivanju zlata?* »Seveda,« je vzkliknil ravnatelj ves očaran, da je delo kakega njegovega profesorja poznala osebnost kakor Mili Morton. »Da,« je rekel Amerikanec, »to je klasična knjiga.« Samo Adalidu pa je dejal: »Mislim, da mora biti Jud. Če bi se njegovi poskusi o razbitju »novi posrečili, bi se v petnajstih minutah zrušila oblast vesoljnega judovstva. Razumete?« 5 Ne, ne razumem,« je odgovoril Adalid in skušal prikriti vtis, ki so ga nanj naredile te besedo. Zdelo se mu je, da se je ozračje razsvetlilo. Stali 60 pred odprto delavnico. Julius Ram jo ravno razlagal študentom svojo glnsovito podmeno. Na ramah je nosil veliko glavo. Na glavi so mu štrleli v zrak štirje rdečkasti kosmi las. Pod nosom je kazal zanikrne brke. Naočnike je imel z zlatimi okviri, tiste vrste, kakršne so nosili 1890. Njegovo telo je bilo podobno telesu drobnega fantka. Lobanja pa je kazala na mogočne možgane. Oči je imel jasne, glas zvočen in gibek, glas človeka, ki govori veliko jezikov, glas, ki se je obrusil in omehčal v vseh jezikih, v ruščini, v hebrej-sčini in arabščini, v latinščini, v angleščini in španščini. Navzočnost toliko ljudi ga ni nič zmedla in nadaljeval je z razlago: »Najgloblje odkritje modernega naravoslovja, kaj mislite, katero je? Ne katodni žarki, ki nam omogočajo, da vidimo skosi trdna telesa. Tudi ne kratki valovi in televizija. Dosti, 6ilno pomembnejše kakor vse to je odkritje, po katerem snovi, ki je podlaga in predmet za vso našo znanost, sploh ni...« »Polušajmo. kako bo ta svoj nesmisel raz* ložil,« je zmmrmral ravnatelj. »Snovi ni. Bistvena lastnost tega, čemur pravimo snov, je masa, tisto, kar ostane stalno in neuničljivo pri vseh reakcijah, tisto, kar je slavni Lavoisierjev aksiom razložil takole: nič se ne izgubi, nič se ne ustvari. A moderni naravoslovci so dokazali, da te stalnosti mase ni. Dvajset stoletij so učenjaki dokazovali, da so osnovne sestavine teles stalne, to je nespremenljive. Zo moderno naravoslovje pa ni tako: atome tistih elementov o katerih ljudje po večini mislijo, da so večni, že razbijajo in spreminjajo v druge preprostejše elemente. Ta trditev zveni kakor krivover-stvo. Ti elementi se po potem razblinijo in ee spajajo z etrom. Za njimi pa ne ostane nič, nič, nič. Snovi torej ni U Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Centii