M

I m
i y
m vv \ ^
niten
št. 43/14. avgust 2014
IF^Nv
K
^ l\
I faai
'J

ZLATE UCENCE NAGOVORIL PAVLE RAVNOHRIB ... STR. 3	^
ŽUPAN IN OBČINSKI SVET V MANDATNEM OBDOBJU 2010-2014 ... STR. 6 'FANTASTIČNO 50. PIVO IN CVETJE ... STR. 15
Intervju z ivanom medvedom ... str. 27
INTERVJU Z MAG. JANJO KNAPIC ... STR. 35 LAŠKI KROG - NOVA KOLESARSKA TRASA ... STR. 49	—
ZSAM LAŠKO PROSLAVILO 60 LET ... STR. 57

Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.050 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Rok Deželak | RD2.si: Pivo in cvetje
Naslednja številka predvidoma izide 20. oktobra 2014.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. oktobra 2014 na e-naslov bilten@lasko.si.
Posebna volilna številka predvidoma izide 19. septembra 2014.
Volilne oglase je potrebno oddati do 12. septembra 2014, do 10. ure.
SPOŠTOVANE BRALKE, SPOŠTOVANI BRALCI.
Letošnje leto je v naši občini izjemno pestro in zagotovo nekatere zadeve ne bodo nikoli več takšne kot so bile. V gospodarstvu naj spomnim na prodajo Rimskih term v stečajnem postopku, trenutno ugotovljeno kapitalsko neustreznost Thermane Laško, prodajo Mercatorja, kar ima zagotovo določene učinke na Pivovarno Laško, znane finančne težave lastnikov podjetij Paron in Secaplast. Zgrajen je bil nov trgovski objekt v centru Laškega, skoraj hkrati pa smo dobili še enega trgovca v prostorih nekdanje Laščanke. Za neko majhno evropsko vas precej pestro, se mi zdi. Občina Laško je v zadnjem dobrem letu obnovila Zdravstveni dom Laško, dozidala in obnovila Osnovno šolo Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, vrtec v Laškem, glasbeno šolo v Laškem, skoraj v celoti obudila objekt Savinja, odprla multimedijski prostor za otroke in mlade ter druge zainteresirane v Laškem, obnovila podružnični šoli v Zidanem Mostu in Rečici, zgradila nekaj novih vodovodov in kanalizacij, se pogajala z WTE, s katerim je precej blizu končnega dogovora ... Kar zadeva prireditve, sta Dan Laščanov in decembrsko slovo staremu letu za marsikoga v zadnjih letih postala datuma na koledarju. Imamo številna društva in posameznike, ki ustvarjajo zgodbe, prireditve in dogodke, na katere smo ponosni in privabljajo obiskovalce od doma in drugod. O vsem tem preberete v vsaki številki Laškega biltena. Ni vse lepo in prav, a vendar vsi delamo na tem, da je v naši občini večinoma nekoliko drugače kot v naši državi. V zadnjem času je država deloma sanirala ovinek v Marija Gradcu in to je to. Ne glede na to, koga smo volili, v zadnjih letih je bilo to to. Če odmislim obvezne državne razpise, nujne državne pomoči za izredne dogodke in nekaj »flik« asfalta na državnih cestah v občini. Glede države nisem prav optimističen, za našo občino pa držim pesti, da se nam izide. Obstoječemu prigaranemu stanju mora nujno slediti nadaljnji razvoj. Pot v samozadostnost. Z lastno pametjo. Ne s prepiri in ne z nekritičnim sprejemanjem vsega kar povprek, ampak z odprtim dialogom. Nekateri v naši občini to pot sami že poznate in hodite po njej. Polje pred nami je široko in veliko kot je velik naš globaliziran svet. Ne zapirajmo se v trenutno (očitno napačno) slovensko stvarnost, z njo je namreč potrebno zgolj sobivati. Če nam morda nekdo nekoč v Ljubljani ponudi prst, pa ga je nujno vzeti. Ampak naj bo to takrat zgolj za priboljšek.
Klemen Grešak,
podžupan in član uredniškega odbora Laškega biltena
A
Pravila Laškega biltena za volilno kampanjo lokalnih volitev_
5. oktobra bodo potekale lokalne volitve. V občinah bomo volili župana, občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnosti. V skladu s 6. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Vsem organizatorjem volilne kampanje zagotavljamo enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil ter enakopravnost pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov.
V posebni številki Laškega biltena bomo zagotovili brezplačno predstavitev vsem kandidatom za župana, in sicer tako, da bo za vsakega kandidata namenjena 1 stran. Predstavitev lahko obsega besedilo v maksimalnem obsegu 5.000 znakov (s presledki) in eno fotografijo.
Organizatorjem volilne kampanje za volitve v občinski svet in svete krajevne skupnosti pa bomo zagotovili prostor na oglasnih straneh, in sicer vsakemu organizatorju največ eno stran. Volilne oglaševalske vsebine se bodo v skladu s 7. členom ZVRK objavile z navedbo na-
ročnika, ki je tudi odgovoren za točnost in resničnost navedb v oglasu. Za objavo volilnih oglasov velja cenik oglaševanja, ki je objavljen na spletni strani http:// www.lasko.si/images/bilten2013/bilten--cenik2013-10.pdf.
Brezplačne samopredstavitve kandidatov in volilni oglasi ne smejo vsebovati nestrpnih ali polemičnih vsebin do nasprotnih strank oziroma kandidatov ali vsebine njihovih programov. Za vsebino samopredstavitev in volilnih oglasov Laški bilten ne odgovarja.
74. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) določa, da se za objavo seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. V skladu z 61. členom tega zakona se morajo seznami objaviti najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, zato bo posebna številka Laškega biltena izšla 19. septembra. Glede na navedeno je treba sezname potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov, predstavitve kandidatov za župana in volilne oglaševalske vsebine oddati do petka, 12. septembra 2014, do 10. ure.
Uredništvo Laškega biltena
2

PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Letošnja proslava ob dnevu državnosti je bila v petek, 20. junija, v Kulturnem centru v Laškem, pripravili pa so jo učenci Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Na začetku se je predstavil pevski zbor Sončki, potem pa so učenci iz matične šole in iz podružničnih šol pokazali, kako je bilo včasih v šoli, kako so potekale koline ter kako so si včasih krajšali čas z družabnimi igrami, petjem in plesom.
korakom stopiti na novo pot. Govor je zaključil z verzi iz slovenske himne - Zdravlji-ce Franceta Prešerna: »>Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se
Slavnostni govornik je bil Pavle Ravnohrib, filmski in gledališki igralec ter voditelj znane oddaje Male sive celice. Svoj govor je začel z znamenito Kurentovo pesem Ivana Cankarja, ki je hvalnica lepoti naše domovine in jezika. Povedal je, da Slovenci nikoli nismo imeli ne vojaške, ne ekonomske moči v primerjavi z drugimi. Edina dragocenost, ki smo jo ves čas pestovali, je bil jezik. Po 23 letih samostojnosti bi moral biti na svojo državo ponosen, a je razočaran, saj je naša država postala plen omrežij, ki s pomočjo politike izčrpavajo materialne in duhovne resurse državljanov. Temeljne vrednote, na katerih stoji svet, pa so poteptane. Spraševal se je, kakšen svet bomo prepustili mlajšim. Na koncu je poudaril, da bo potrebno s trdnim in odločnim
vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last!«
Župan Franc Zdolšek je za zaključek proslave tudi letošnjim izbranim učencem, ki so deveti razred osnovne šole končali s povprečno zaključno oceno najmanj 4,5 in dosegli vsaj en uspeh na področnem ali državnem tekmovanju (najmanj srebrno priznanje ali najmanj 3. mesto na državnem športnem tekmovanju) ali natečaju na državni ravni, podelil priznanje »Zlati učenec«. V šolskem letu 2013/2014 je priznanje prejelo 27 zlatih učencev občine Laško in sicer: Denis Barlič, Tanja Belej, Tinkara Blagotinšek, Ana Blatnik, Aljaž Grejan, Iza Hriberšek, Taja Jančič, Nik Kajtna, Žiga Kališnik, Saša Klezin, Larisa Knap, Kaja Kobale, Tina Kramar, David Leskovar, Petra Maček, Sergej Matek, Martin Medvešek, Ana Marija Ojsteršek, Tadej Pasarič, Timotej Počivalšek, Tara Podsedenšek, Tadeja Selič Mlakar, Anže Tratar, Bor Turnšek, Barbara Vičič, Luka Vindišar in Nejc Vovk.
Župan Franc Zdolšek je vse dobitnike priznanj ter njihove najbližje povabil na pogostitev v Thermano Laško, kjer so večer zaključili ob lahkotnem pogovoru.
Jasna Kermelj
občinska uprava
OBČINSKE INVESTICIJE
Bb Naložba v mša prihodnost
Ln A*JPOHH I N!J ITX^WfM I	MIH
Izgradnja kanalizacije Laško_
Na območju Kidričeve ulice, Valenti-ničeve ulice, Podhumske ulice, Kajuhove ulice in pri delu Poti na Kobivjek poteka izgradnja infrastrukture. Dela izgradnje same kanalizacije se zaključujejo, na koncu se bodo uredile še asfaltne površine. Delo je bilo oteženo zaradi prostorske stiske in deževnega vremena.
Da bi se izognili namestitvi črpališč, je bilo potrebno izvesti podvrtavanje pod cesto in vodotokom na primerni globini.
Pod gradom se prav tako izvaja gradnja kanalizacije. Poleg kanalizacije se bodo položile cevi za optiko, javna razsvetljava in meteorna kanalizacije. Na delu, kjer bo širitev ceste, se bosta prestavila elektrika in plinovod. Izvedli se bodo oporni in težnostni zidovi. Ker je dostop za Zahum iz smeri Laškega moten in otežen zaradi izvajanja del, se je za občane uredil obvoz na severni strani Huma do Lackoviča.
4
Izgradnja hodnika za pešce in kolesarje med Thermano in Tušem
V juliju se je pričela načrtovana gradnja dobrih 200 metrov ob državni cesti G1-5. Z izvedbo pločnika za pešce in kolesarje se bo izboljšala varnost udeležencev v prometu. Zaključek del predvidevamo konec avgusta oziroma v začetku septembra letošnjega leta.
Popis greznic_
V	avgustu se bo nadaljeval popis greznic po naseljih v KS Laško in KS Rimske Toplice, ki še niso bile v preteklosti evidentirane. Popisovalci bodo popisali osnovne karakteristike greznice in z GPS izmerili koordinate. Podatki bodo služili izvajalcem javnih služb za načrtovanje v prihodnosti, vzpostavljanje takih evidenc pa je tudi obveza po veljavni zakonodaji.
Izgradnja parkirišča v Zg. Rečici
V	letu 2012 je bil v Zg. Rečici zgrajen poslovilni objekt. Že takrat so se pričele s KS Rečico voditi aktivnosti za novo, dovolj veliko parkirišče med cesto in reko Rečico pod poslovilnim objektom. V teh letih smo pridobili lastništvo, projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. V juliju 2014 je bila podpisan pogodba za izgradnjo parkirišča I. faze, tako da se bodo dela pričela izvajati v avgustu.
Aktivnosti v zvezi z »Občinskim prostorskim načrtom«_
V	sklopu javne obravnave dopolnjenega osnutka odloka in okoljskega poročila je bilo podano ustno oziroma pisno zabeleženo preko 110 pripomb. V glavnem so se pripombe in pobude nanašale na:
•	izvzetje stavbišč v kmetijska zemljišča,
•	ažuriranje stanja vris stavbišč po pridobljenih upravnih dovoljenjih,
•	vzpostavitev stavbišč,
•	potek ene izmed variant tretje razvojne osi,
• problematiko, katera ni predmet obravnave OPN-ja.
Za zavzetje stališč do pripomb podanih v javni razgrnitvi je potrebno pridobiti od pristojnih institucij, občanov in ostalih služb določene informacije. Po uskladitvi in pripravi vsebine stališč bodo stališča javno objavljena. Predvidevamo, da bodo stališča do pripomb po strokovni plati pripravljena v jesenskih mesecih.
Javni vodovodi
V letošnjem letu je bil za območje Male Breze zgrajen javni vodovod v dolžini 6 km, na katerega je na novo priključenih 31 gospodinjstev. Pridobljeno je uporabno dovoljenje. V mesecu avgustu načrtujemo slovesno otvoritev.
Tudi v KS Laško se je za območje Bukovce zgradil vodovod v dolžini 1500 m, nanj pa se bo na novo priključilo 15 gospodinjstev. Dela so potekala v pomladnem času in bila zaključena v juliju.
V prvi polovici leta 2014 se je v skladu z veljavno zakonodajo in vodnimi dovoljenji pristopilo k namestitvi naprav za merjenje količin vode na izvirih ter ureditev daljinskih povezav za spremljanje parametrov vodnih virov Podmevškove-ga grabna, Kala in Marinkovega grabna.
Za območja Zg. Rečice, Tovstega, Zahuma, Paneč in za vodovod Rimske Toplice - Laško se nadaljujejo aktivnosti priprave projektne dokumentacije in služnostnih pogodb, ki bodo podlaga za gradbena dovoljenja ter kandidiranje projektov za pridobitev EU sredstev.
Izgradnja infrastrukture Laško - jug
Občina zaključuje s postopkom sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta Savinje od Marij agraškega ovinka do ovinka Udmat. Po teh spremembah bo možno zgraditi nov podvoz, dva mostova na reki Lahomnici, rondo, povezovalne ceste, ki bodo potrebne ob zapori nivoj-skih križanj pri Pivovarni Laško, pri teniških igriščih, pri Peklar in na železniški postaji v Rimskih Toplicah. Spremembe
občinska uprava
obravnavajo tudi predvideno gradnjo III. mostu v Laškem.
V poletnih mesecih so začele potekati aktivnosti za modernizacijo proge Zidani Most - Celje, zato potekajo ob progi geološke raziskave in polaganje cevne ka-
nalizacije za potrebe Slovenskih železnic.
Ker modernizacija proge vključuje povečanje osnih obremenitev, doseganje večje hitrosti in večjo varnost, se bodo s tem zaprla omenjena nivojska križanja, kot posledica temu, pa bodo SŽ pristopile k
izvedbi novega podvoza pri Marija Gradcu, izgradnji dveh mostov na Lahomnici in rondoja ter pripadajočih povezovalnih cest. Realizacija izgradnje je po sedanjih aktivnostih predvidena za leta 2016-2018.
Luka Picej
- A^»
9 Naložba i' vaso priliocbiost
OE»upiXlJ«riNfcaM EVHCtlUiUiJh
mmei rii sfcatJ
Energetska sanacija Podružnične šole Rečica
Občina Laško je v juliju 2014 pričela izvajati energetsko prenovo Podružnične osnovne šole Rečica. Projekt je sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kohezijskega sklada. V sklopu energetske prenove se bo izdelala nova toplotno izolacijska fasada, izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju in stropa kleti ter kompletna zamenjava zunanjega stavbnega pohištva. Poleg fasadnega ovoja, ki bo doprinesel k boljši energetski učinkovitosti, je potrebna celovita sanacija obstoječega objekta. Predvidena je toplotna izolacija debeline 16 cm iz EPS z izboljšano izolativnostjo. Stavba je delno podkle-tena, neogrevana in toplotno neizolirana, zato je predvidena izolacija stropa kleti s kameno volno pod jedilnico in kuhinjo. Poleg tega pa projekt zajema tudi zamenjavo celotne kritine, ki jo v celoti financira Občina Laško.
Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Na podlagi izvedenega javnega naročila je bil izbran izvajalec del, to je podjetje NGD d. o. o. iz Ljubljane.
Energetska sanacija Podružnične šole Zidani Most_
V juliju 2014 je Občina Laško pričela tudi z deli na Podružnični osnovni šoli Zidani Most. Projekt, ki je sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kohezijskega sklada zajema energetsko prenovo, izdelavo toplotno izolacijske fasade, dodatno izolacijo stropa proti podstrešju in stropa kleti ter kompletno zamenjavo zunanjega
stavbnega pohištva. Predvidena je toplotna izolacija debeline 16 cm iz ekspandi-ranega polistirena z izboljšano toplotno izolativnostjo, topl. prev. 0,032 W/mK. Objekt ima nad stropom nadstropja ne-izolirano podstrešje, zato se strop dodatno izolira v debelini 20 cm. Klet je delno podkletena, neogrevana in toplotno ne-izolirana, zato se izdela izolacija stropa kleti proti ogrevanim učilnicam v pritličju, da hladen zrak ne prehaja v tla učilnic in ostale prostore šole. Na rebričastem stropu kleti se izvede spuščen strop iz pocinkane podkonstrukcije in mavčno kartonskih ploš ter mineralno izolacijo, debeline 10 cm.
Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Na podlagi izvedenega javnega naročila je bil izbran izvajalec del, to je podjetje Mika Dom, d. o. o., iz Celja.
Mag. Andrej Flis
OBISK ČEŠKEGA VELEPOSLANIKA
V juniju je župan Franc Zdolšek gostil češkega veleposlanika Patra Voznico, ki v letošnjem letu končuje svoj mandat. V zahvalo in v znak dobrih odnosov je češki veleposlanik županu izročil spominsko medaljo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Češke kot priznanje k njegovemu osebnemu prispevku pri krepitvi prijateljstva z mestoma Jirkov in Nachod in odličnega sodelovanja ter predstavljanja Republike Češke v Sloveniji.
Veleposlanik si je ogledal Muzej Laško, nove prostore Savinje in Pivovarno Laško. V Galeriji Maleš si je ogledal prvi del ilustracij k pesnitvi MAJ Karla Hyneka Mache ter Maleševe upodobitve Machovega sodobnika in sodelavca Franceta Prešerna ter njegovih del. Ogled drugega dela ilustracij pesnitve
MAJ ter še nekaterih Maleševih knjižnih ilustracij je potekal v Knjižnici Laško, kjer se je veleposlanik udeležil tudi predavanja dr. Toma Korošca o laško-čeških stikih.
TG
občinski svet
IZREDNA AVGUSTOVSKA SEJA
6. avgusta so se občinski svetniki sestali na izredni seji, na kateri so sprejeli dopolnitev Odloka o javnem glasilu Občine Laško, Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško v letu 2014. Za namestnico člana Občinske volilne komisije Laško je bila imenovana Manca Potušek, za nadomestno članico Sveta zavoda Zdravstvenega doma Laško pa Tanja Tušek.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Tanja Grabrijan
Zbiramo predloge za podelitev občinskih priznanj
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je v junijski številki Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2014. Predloge za podelitev zlatega, srebrnega in bronastega grba ter naziva častni občan lahko oddate do srede, 20. avgusta 2013, na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za občinska priznanja«, osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si.
MANDATNO OBDOBJE 2010 - 2014
Mandatno obdobje 2010 - 2014 se počasi izteka. Lokalne volitve župana, občinskih svetnikov in članov svetov krajevnih skupnosti bodo 5. oktobra.
Ob koncu mandata smo župana Franca Zdolška in predstavnike svetniških skupin, zastopanih v Občinskem svetu Laško, vprašali, po čem si bodo zapomnili
svoj mandat v zadnjih štirih letih, kako ocenjujejo delo v občinskem svetu in kakšni so načrti za prihodnost.
Spoštovane občanke in občani občine Laško!
V oktobru se končuje moj drugi mandat župana v naši občini. Skozi obe mandatni obdobji smo želeli kar največ postoriti za lepše življenje vseh občanov v njej. Tako smo se trudili, da se investicije razporedijo po vseh področjih dejavnosti, kot tudi po celotnem teritoriju občine.
Največ truda smo vložili v zadovoljevanje osnovnih potreb. Tako smo zgradili skoraj 100 km vodovodnega omrežja v občini in občutno izboljšali oskrbo s pitno vodo. V skladu z usmeritvijo varovanja okolja smo zgradili velik del kanalizacij -skega omrežja v obeh večjih krajih Laško in Rimske Toplice. Ob izgradnji kanalizacijskih vodov smo hkrati v cestišča vgradili tudi cevi za ostale komunikacijske vode, kot tudi v celoti obnovili kompletna cestišča tako, da je večina ulic popolnoma obnovljenih. Obnovili ali na novo uredili smo preko 30 km lokalnih cest in javnih poti ter sanirali preko 10 plazov.
6
Na področju kulture smo v obdobju 8 let pomagali obnoviti kulturne domove v Rečici, Zidanem Mostu, Jurkloštru, Trobnem Dolu, Mali Brezi, Marija Gradcu, Sedražu, zgradili smo večnamenski dom v Rimskih Toplicah. K pomembnim pridobitvam pa prištevam tudi izgradnjo prostorov za knjižnično dejavnost, ki so bili zgrajeni v Šentrupertu, Rimskih Toplicah in obnovljeni v Zidanem Mostu.
Na področju vzgoje in izobraževanja smo zgradili vrtec v Debru, vrtec in osnovno šolo v Šentrupertu, prizidek k osnovni šoli Rimske Toplice, kjer smo izvedli tudi energetsko sanacijo celotne stavbe. Slednjo smo izvedli tudi na stavbi vrtca v Laškem, podružničnih šolah in vrtcih Zidani Most in Rečica, v tem mesecu pa bomo pričeli še s sanacijo centralne osnovne šole v Laškem.
Izboljšali smo tudi pogoje delovanja na zdravstvenem področju z izgradnjo doma in lekarne v Rimskih Toplicah ter energetsko sanacijo in izgradnjo dvigala v zdravstvenem domu v Laškem.
V letošnjem letu pa smo predali namenu tudi novo mrliško vežico s poslovilno dvorano.
Posebno pozornost smo namenili gasilstvu. Zgradili smo prostore za gasilce v Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu, sodelovali pri nabavi novih vozil, kjer pa so gasilci s svojo prizadevnostjo in požrtvovalnostjo prispevali znatne deleže, hkrati pa smo bistveno povečali finančna sredstva za delovanje zveze in društev.
Turizem je ena od osnovnih dejavnosti v naši občini. Investicije na tem področju
so zahtevale, da se dejavno vanj vključi tudi občina. Tako smo zgradili brv čez Savinjo, ustanovili zavod Stik, uredili nove prostore TIC-a. Skupaj z zavodom Stik smo uredili mnoge kolesarke in po-hodniške poti ter pridobili precej sredstev za delovanje društev in zavodov.
Seveda pa nobenih investicij ne bi bilo brez dobrega sodelovanja med vsemi dejavniki, ki vplivajo na rast in razvoj občine. Tako se moram posebej zahvaliti dosedanjima občinskima svetoma za izredno korektno in konstruktivno sodelovanje, občinski upravi, podjetjem v občini, pa tudi vsakemu izmed vas, saj vaše ideje, delo in znanje pomembno soustvarjajo naš vsakdan, vam pa smo v zameno, da lahko bdite nad našim delom, postavili novo internetno stran. Prav tako mislim, da je Laški bilten že postal prijatelj vam in vaši družini.
Seveda pa mnogo želja in potreb na vseh področjih še ostaja neuresničenih, zato bi želeli v naslednjih letih uresničiti vsaj del teh:
•	Posebno pozornost bomo še naprej namenili protipoplavni varnosti, kjer občina že sedaj aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvedbi protipoplavnih ukrepov, vendar pa se po naši presoji uresničujejo še prepočasi, zato jih želimo še pospešiti;
•	Pridobiti želimo evropska sredstva in zgraditi širokopasovno telekomunikacijsko omrežje;
•	V naslednjem obdobju želimo dati poseben poudarek izgradnji lokalnih cest in javnih poti po celotni občini, seveda
občinski svet
pa tudi vršiti pritisk na državo k boljši ureditvi njihovih cest;
•	Nadaljevati z izgradnjo kanalizacijskega sistem po ostalih predelih občine kot tudi zagotoviti sredstva za sofinanciranje malih čistilnih naprav;
•	Z zavodom Stik in zainteresiranimi občani, predvsem pa nosilci turizma v občini (to sta predvsem oba termalna kompleksa), ustvariti dodatno turistično ponudbo v občini kot npr. kmečki turizmi, penzioni, kartuzija, kampi ipd. Destinacijo Sotočje dobrega želimo ustvariti kot zelo prepoznavno, kar bo ustvarilo precej novih delovnih mest, seveda pa želimo še naprej sodelovati z ostalimi destinacijami na področju Celja, Zasavja, Posavja in celotne države;
•	Z državo moramo nujno doseči in izpeljati modernizacijo železniške proge Laško - Zidani Most ter s tem doseči izgradnjo novih cestnih podhodov, kar
bo omogočilo normalno komunikacijo v občini;
•	Urediti želimo državno cesto Celje -Zidani Most z ureditvijo krožišč, zavi-jalnih pasov in poiskati končno rešitev prometne ureditve v Zidanem Mostu ter sanirati ceste proti Jurkloštru in Šentrupertu;
•	Nadaljevati obnovo starega mestnega jedra v Laškem, urediti vaška jedra v Rečici, Zidanem Mostu, Šentrupertu, Jurkloštru, na Breznem in v Sedražu, urediti kraj Rimske Toplice, kjer moramo čim hitreje doseči dogovor z državo o izgradnji novega mostu čez Savinjo ter možni umestitvi nove brvi;
•	Vse moči bomo usmerili v uresničitev izvedbe državne kolesarske poti Celje - Laško - Rimske Toplice kot tudi izvedbo kolesarskih poti in seveda tudi pločnikov po občini Laško;
•	Energetsko želimo še sanirati vse preostale osnovne šole in vrtce, kar bo za-
gotovilo boljše počutje naših otrok in nižje tekoče stroške;
•	Zgraditi želimo športno dvorano za potrebe osnovne šole in krajanov Rimskih Toplic;
•	Pomagati želimo pri razvoju društvene dejavnosti na področju kulture in športa;
•	Zagotoviti nameravamo nadaljnji razvoj gasilske dejavnosti in društev.
Naših načrtov in idej je še veliko, prav gotovo imate tudi vi še kakšno. Naša želja je, da jih tudi v bodoče skupaj uresničujemo in si s tem gradimo boljšo prihodnost. Še enkrat hvala vsem za dosedanje (po mojem mnenju) dobro sodelovanje z željo, da bo tudi v naprej takšno. Seveda pa je to odvisno predvsem od vas. S spoštovanjem!
Župan Franc Zdolšek
Skozi pisano besedo zadnjih štirih let OO DeSUS Laško
■
Res lahko rečemo, da čas neizmerno hiti in da čas v katerem živimo, gre mimo nas z neizmerno hitrostjo in z velikim utripom po videnju lepšega, boljšega in naprednejšega. Ko smo prejeli dopis uredniškega odbora našega biltena, da naj zapišemo naše videnje, naše poslanstvo v stranki DeSUS - občinski odbor Laško v preteklem obdobju, se moramo najprej ustaviti na zadnjih lokalnih volitvah, kjer smo dosegli zavidljiv rezultat s tremi občinskimi svetniki. To so postali Danijel Dobršek, Jože Kotnik in Matjaž Pikl. Skladno z dogovorom nam je pri razdelitvi posameznih odborov in komisij pri občinskem svetu pripadlo mesto predsednika v Odboru za urejanje prostora
in komunalno dejavnost (Matjaž Pikl), v Odboru za razvoj kmetijstva in podeželja je sodeloval Jože Kotnik, kot član v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa Danijel Dobršek. Svetniška skupina DeSUS je pri pripravah na redne seje občinskega sveta vseskozi aktivno delovala in bila ena izmed tistih, ki je vodstvu občine s svojimi predlogi, mnenji in pobudami narekovala določene spremembe pri posameznih točkah in programih, ki so se obravnavala. Naše delovanje je bilo vseskozi usmerjeno na skupni posluh, ne glede na politično obarvano stranko, saj smo stalno zagovarjali načelo, da se ne bomo obremenjevali s politiko, ampak s programi, ki bodo najboljša rešitev za občino Laško in njene prebivalce. V letu 2013 na rednih volitvah je vodenje občinskega odbora prevzel Matjaž Pikl, sekretarka stranke pa je postala Anica Brečko. V okviru razpisov, ki jih je pripravljala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja smo v različne odbore in svete javnih zavodov predlagali naše člane, ki so aktivno delovali in s svojimi predlogi omogočili tudi izboljšanje pogojev za različne starostne skupine naših prebivalcev. Do občinske uprave smo naslovili predlog izgradnje dvigala v Zdravstvenem domu Laško (upajmo, da bo investicija čimprej zaključena), pri sprejemu Akcijskega načrta za invalide smo dali pobudo, ki je sedaj razširjena za celotno občino in je njegovo izvrševanje predvsem odvisno od predlo-
gov krajanov, društev in pobud posameznih občinskih svetnikov ali svetniških skupin. Ena izmed večjih nalog, ki smo jo in jo bomo tudi v bodoče zagovarjali, je zagotoviti javno dobrino - vodo, da le ta v prihodnosti ne postane zasebna lastnina, ampak ostane dobrina javnega pomena. Zavedajmo se, da je pravica do pitne vode vitalna, a na žalost tudi vedno bolj strateška dobrina, ki jo je treba zaščititi in tu bomo vložili vse napore, da tako tudi ostane. Kaj pravi prihodnost, je težko reči, saj bomo to lahko videli po 5. oktobru, ko bomo izvedeli za volilne rezultate. Če je naše dosedanje delo bilo usmerjeno na pravo pot, bomo takšno pot nadaljevali skupaj s tistimi, ki si želijo lepše podobe naše občine Laško, naše aktivnosti pa bomo nadaljevali s programi, ki bodo omogočali skrb za starejše občane, podpirali bomo programe, ki bodo vključevali izboljšanje vodooskrbe, izgradnjo in dokončanje kanalizacijskega sistema, podpirali bomo razvoj turizma, predvsem izven strnjenih naselij, razvoj kmetijstva, dokončno izgradnjo obrtne cone, obnovo lokalnih cest, poplavno varnost in aktivno bomo podpirali društva, ki s svojim delom aktivno sodelujejo pri uresničevanju svojega poslanstva.
Matjaž Pikl, predsednik OO DeSUS Laško
7
občinski svet
Mlada moč Občine Laško
Spoštovani,
delo MMOL-a v občinskem svetu v zadnjem mandatu je bilo aktivno ter pestro na vseh področjih. Trudili smo se po najboljših močeh za zastopanost interesov mlajših generacij v naši lokalni skupnosti. Vsekakor poudarjamo, da smo v tem mandatu v naši občini ogromno postorili na področju izboljšanja infrastrukture za mlade. Prenovljene osnovne šole, vrtec ter glasbena šola dajejo boljšo materialno podlago za razvoj naših mladih. Prav tako smo lahko ponosni na dejstvo, da vlada v teh časih razmeroma dobro vzdušje med občino in društvi, v katerih delujejo tudi mlajše generacije. Otroci in mladina v Laškem pa so dobili
težko pričakovani svetel, odprt prostor za različne prostočasne dejavnosti zraven osnovne šole. Pričakujemo, da bo slednje korak naprej v osebnostnem razvoju naših otrok. Prav tako smo v MMOL vese-
li dejstva, da v občini Laško prevzemajo odgovornost za prihodnost in se čedalje pogosteje aktivno vključujejo v življenje lokalne skupnosti.
Zahvalili bi se vsem svetnikom za pošteno in dobro delo v zadnjih štirih letih. Glede na okvir dela, ki ga daje država ter zgled, ki ga dajejo občinam v vrhovih države, smo lahko mi njim vzor razumevanja strpnosti in dela v razmeroma težkih razmerah. Zahvalili bi se vsem podpornikom in občanom za izkazano zaupanje ter delo. Želimo si še naprej delati v dobro občine Laško, zato bomo z dobrim programom in podporo mladih sodelovali na naslednjih lokalnih volitvah. Pred nami vsemi je veliko dela in želimo prispevati v dobro skupnosti.
Klemen Grešak
Slovenska demokratska stranka
Po čem si boste zapomnili svoj mandat v zadnjih štirih letih?
Seveda po sloganu v predvolilni županski kampanji »Potoki, postanite reka!«, ki je bil v javnosti dokaj izpostavljen, kot npr. »Prvi kandidat, ki je izpolnil obljubo, še preden je bil izvoljen«, ali pa »Županski kandidat Laškega kriv za poplave na Hrvaškem« ipd. No, šalo na stran. Kandidaturo za župana sem pred štirimi leti sprejel na pobudo košarkarskega prijatelja iz mladosti, ki je bil sicer evidentiran kandidat, a zaradi odhoda na operacijo tega izziva ni mogel uresničiti. Tako sem kot zadnji med kandidati v predvolilne aktivnosti vstopil dobra dva meseca pred volitvami, prav tako pa tudi v stranko, katere večino programa, razen nepotrebnega potiskanja zgodovinskih zablod v načrte za bodočnost, sem že prej podpiral. Sicer sem vesel, da sem skozi štiriletni mandat stkal številna nova prijateljstva, a žal tudi spoznal, da so nekateri posamezniki povsem drugi ljudje,
8
ko se poistovetijo v strankarski duh, kot so sicer v običajnem življenju. Prav tako sem razočaran na celotno slovensko strankarsko sceno, katera domala ne pozna moralnih vrednot. Večina strankarskih voditeljev postavlja v prvi plan ozke osebne interese, čeprav se širokoustijo, da so jim prioriteta državljani.
Kako ocenjujete delo v občinskem svetu?
Podobno grenkobo, ki sem jo že omenil, sem z velikim presenečenjem doživljal tudi v občinskem svetu. Še sedaj ne morem verjeti, da je večina svetnikov le dvigala zelene kartone, zgolj po strankarski liniji, čeprav sam menim, da domala nobena tematika, razen volitev, na občinski ravni ni povezana s strankarskim delovanjem. Izpostavil bom nekaj mojih najbolj izstopajočih predlogov, za katere menim, da bo prihodnost pokazala, da so bili pravilni, a niso doživeli podpore: nerešena problematika čistilne naprave in posledično katastrofalen finančni dolg; izgradnja trgovine SPAR v parkovne površine sredi sicer turističnega mesta, čemur je nasprotovala tudi Krajevna skupnost Laško; nerešena problematika Mercatorjeve »luknje« v Debru; projektantski »kiksi«, kot sta asfaltni desni odcep v Spodnji Rečici pri trgovini Tuš in novo obračališče pri avtobusni postaji v Laškem; nerešena problematika obljubljenega vodovoda v Trobnem Dolu; neustrezno koriščenje evropskih in kohezij-skih sredstev ipd. Nekaj pobud pa je bilo celo realiziranih. Tako nismo oblikovali predvidene civilne pobude zaradi Mari-jagraškega ovinka, saj je država projekt
dokaj uspešno realizirala; ni bila ustanovljena občinska računovodska firma Sedmica, čeprav je občinski svet njeno ustanovitev 90% potrdil; v Zdravstvenem domu Laško bo kmalu zgrajeno dvigalo, čeprav so mojemu predlogu vodilni na občini v začetku odgovarjali, da lahko zdravniki starejše osebe pregledujejo v pritličju; vrnitev plačila posameznikom za nezgrajene kanalizacijske priključke; sanacija posameznih plazov in rešitev nekaterih sporov pri kategorizacijah občinskih cest.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Čeprav sem borbene in športne narave, mi tovrstna politična zvrst, v kateri na strankarskem nivoju kandidirajo vedno znova isti obrazi, pa čeprav niso nikoli izvoljeni, ali pa na lokalnem nivoju za obvladovanje scen ni potrebno ustvariti bistvenih sprememb obstoječega stanja, ne vliva novega elana, tako da z zaključkom mandata predajam vlogo novim in (upam) mlajšim igralcem. Vsekakor pa podpiram angažiranje čim večjega števila posameznikov pri odločanju o naši prihodnosti, kajti pasivnost večine daje krila strankarski manjšini, da se poigrava z usodo celotne nacije. Upam, da bo lepše bodočnosti deležna tudi moja 100 dni stara vnukinja Niki Clara, kateri bom tako lahko posvetil več prostega časa. Vsem novoizvoljenim svetnikom in organom občine Laško pa želim uspešnejše delo, županu pa, da se mu sreča nasmehni in da čudežno reši »Titanik« čistilne naprave.
Srečko Lesjak
občinski svet
I tsHkf
mr ^km
Mandatno obdobje 2010-2014 si bom verjetno zapomnila za vse življenje. Morda tudi zato, ker sem v politične vode zabredla naključno, poprej sem bila namreč zmeraj apolitična, že zaradi literature, ki mi veliko pomeni, pa tudi obe študijski smeri sta me »držali« drugje, da ne omenjam časovno neizprosne, zahtevne in utrudljive službe v celjskem zdravstvu, predvsem pa sem zmeraj bila najprej mati svojima otrokoma, čeprav skoraj odraslima, pa vendar ... Toda v naših življenjih je pač tako, da hočemo v nekem določenem obdobju aktivno sodelovati v družbeni sferi, kar je seveda normalno, zato sem se tudi sama odločila za izziv - postati namreč predstavnica lokalne vlade. Od vsega začetka mi je bila delovna vnema s strani tako svetniške skupine (SDS, prvič v laški občini zastopane s tremi svetniki) kot ostalih članic in članov občinskega sveta, obeh podžupanov in seveda nepogrešljivega župana Franca Zdolška, ki ima odlično ekipo oziroma občinsko upravo,
zelo blizu. Še več, skupna sinergija vseh nas je bila pravzaprav vselej osredotočena na našo občino, cilj pa vsekakor sotočje dobrega v vsakršnem smislu. Osebno sem se največ trudila na gospodarskem področju, saj želim, da bi bilo v občini Laško več novih delovnih mest, trudila sem se nekoliko tudi na področju zdravstva in kulture ter nasploh skušala pravilno ocenjevati priložnosti in nevarnosti iz vse bolj viharnega okolja, z namenom pomagati »ekipno« urediti razmere, kar je bil pravzaprav vselej tudi končni cilj tako župana, podžupanov kot nas svetnikov in seveda celotne občinske uprave.
Menim, da smo v teh štirih letih vsi skupaj naredili kar nekaj bistveno dobrih premikov za naše občane, za dvig kakovosti življenja. Pravzaprav so vse naše seje potekale v naprednem, svobodnem in prijateljskem duhu, čeprav so se včasih »iskre kresale», kot se reče, toda takšno je pač konstruktivno delo. Zase sem vesela, da mi je pri opravljanju funkcije občinske svetnice pomagalo lastno znanje, ob različnih izkušnjah, seveda pa so imeli več izkušenj tisti, ki so občino vodili že prej. Tu mislim predvsem na aktualnega župana, s katerim smo nato »ekipno« marsikaj uspešno razrešili. Prihodnost? Upam, da oktobra v naši občini v vodenju le-te ne bo večjih sprememb, kajti začeto delo lahko dobro opravi le tisti, ki ga je tudi začel, zato je za dokončanje mnogih zastavljenih ciljev potreben vsaj še en odločen in miren mandat, ki bo Laško pripeljal do končnega razcveta. Da je naša občina zacvetela, je bilo videti
že ob letošnji 50. obletnici Piva in cvetja, ponašamo pa se lahko z vrsto tudi drugih pridobitev, ki so ugodne za naše občane. Slednji si to zaslužijo, saj gre večinoma za delavsko-kmečki sloj prebivalstva, ki si od nekdaj prizadevno služi kruh na svoji zemlji, ljubi svoj dom in svoj jezik in ki zna obenem odprto ponuditi domače ognjišče naključnemu tujcu. Vprašanje o moji morebitni vnovični kandidaturi je zaenkrat še v zraku, saj sem zdaj predvsem oseba, ki svoje odločitve prej dobro premisli. Odgovornost opravljanja takšne funkcije je namreč dosti večja, kot se zdi na prvi pogled, pa tudi precej energije je treba. Zgolj prepričanost vase ali bog ne daj v smernice kakšne politične stranke namreč še zdaleč ni dovolj, kar pa je tudi moje osebno svarilo vsem tistim, ki menijo, da je opravljanje bodisi lokalnih bodisi državnih funkcij polje eksperimentov ... Na oktobrskih lokalnih volitvah zato vsekakor pričakujem veliko (politično) »treznost« volivcev. Od njihove odločitve, koga »obkrožiti«, je namreč odvisna nadaljnja prosperiteta. Sem visoko optimistična - ljudje se namreč pred volitvami zmeraj ozrejo naokrog, da bi videli, kaj je bilo v resnici storjenega v nekem časovnem obdobju. Veseli me, da imajo v občini Laško veliko videti.
Danijela Zupan, univ. dipl. sociologinja kadrovsko-managerske smeri, občinska svetnica in podpredsednica Odbora za gospodarski razvoj občine
Slovenska ljudska stranka
■
Spoštovane občanke, občani, intenzivno sodelovanje in vpetost v lokalno skupnost prehitita čas in kar naenkrat so štiri leta premalo, da bi vse naredili, premislili in rešili. Veliko je storjenega v teh štirih letih, seveda ob pomoči vas - krajanov oz. občanov.
Vsak svetnik se mora zavedati, da je poslanec ljudstva in njegovo vodilo so želje občanov. Seveda vsi nikoli ne bomo zadovoljni, vsi enostavno ne pridemo na vrsto v določenem omejenem obdobju. Časa je še dovolj, volja je še močna in zdrava. Suhoparno naštevanje projektov je zahvala za nazaj in obenem pomoč in energija za naprej. Potrebno je dokončati zastavljeno in začeti nove projekte. Laško je staro mesto in to tradicijo je potrebno obdržati, napisati v zgodbo in to prodajati. Dejstvo je, da evropski projekti slabijo, vedno manj jih je, merila so vedno bolj huda, zato bo toliko bolj pomembno držati skupaj in delati enako kot misliti. Vsekakor je potrebno ohraniti nivo kvalitete življenja, seveda ob optimalnih pogojih za občana. Na drugi strani pa hoditi v korak s časom, tehnologijami, standardi in pričakovanji sodobnega človeka in družbe. S svojo strokovnostjo in izkušnjami na teh področjih bom še vedno
pomagal svoji občini ohranjati sloves kot smo ga imeli, ga imamo in želimo imeti, navzven in navznoter.
Rad bi vas povabil na lokalne volitve 2014, ne glede na to, koga boste volili. Sliši se obrabljeno, ampak pojdite na volitve in izkažite svojo voljo. Svet glejte s svojimi očmi, ne z očmi medijev, sosedov, tujcev, ustvarite si svoje mnenje in svoj pogled na našo občino. Tarnanje tistih, ki ne gredo na volišča, se nikoli ne pozna in nikoli ne sliši. Pa vendar vsak občan šteje, vsak občan živi, je del naše skupnosti in mora biti upoštevan!
Dragi občani Občine Laško, en velik hvala za zaupanje, za potrpežljivost in seveda radosti, ki smo jih skupaj doživljali ob novih dosežkih in zaključenih projektih. Želim nam še mnogo uspešnih projektov, nasmejanih obrazov in zadovoljnega sobivanja v naši občini.
Vaš svetnik Matjaž Centrih
9
občinski svet/iz poslanske klopi
Nova Slovenija
Zadnja štiri leta so se zavrtela res neverjetno hitro. V spomin so se mi vtisnila po finančni krizi in vladni krizi in (kar je še najpomembnejše) krizi moralnih vrednot v Sloveniji. Prepričan pa sem, da smo na lokalnem nivoju - občinskem svetu, delovali mnogo bolje kot poslanci v parlamentu.
Realizirali smo večino ciljev, ki smo si jih zastavili ob začetku mandata. Svetniška skupina NSi, ki jo sestavljava mag. Roman Tušek in Jože Senica, je podprla
vse dobre projekte in predloge, ne glede na to, kdo je bil predlagatelj.
Delo občinskega sveta v tem mandatu ocenjujem kot uspešno. Menim, da sledimo razvojni strategiji, ki je dokaj turistično naravnana. Delo v občinskem svetu je potekalo večinoma nemoteno, zaradi dobro pripravljenih gradiv pa smo sklepe potrjevali v 90 odstotkih. Razprave so bile včasih dolge in pestre, občasno tudi strankarsko obarvane.
Ponosen sem, da sem lahko sodeloval pri realizaciji kar nekaj pomembnih projektov v tem mandatu. Ker je voda ena najpomembnejših dobrin, smo v štirih letih napeljali več kot 50 km vodovodnega omrežja, več kot 9 km kanalizacijskega omrežja in asfaltirali preko 15 km cest.
Tudi na šole in vrtce nismo pozabili, saj smo tako energetsko sanirali večino naših šol in vrtcev, zgradili pa smo tudi prizidek k Osnovni šoli AA Rimske Toplice. Adaptirali smo staro pomožno šolo in odprli sodoben objekt za poučevanje glasbe. Zdravstveni dom je prav tako dobil svoj zaščitni plašč in nov izgled. Prenovili pa smo tudi nekaj objektov za mlade, kot na primer stari kino in podobno.
Izboljšali smo trgovsko ponudbo v Laškem in modernizirali avtobusno postajališče. Tudi na področju protipoplavnih ukrepov je bilo marsikaj storjenega, največji projekt pa je bila prestavitev Mari-jagraškega ovinka. Sanirali smo mnogo plazov, ki jih v naši občini ne manjka, v Laškem in Rečici pa smo zgradili tudi novi žalnici in še bi lahko našteval.
Zazrt s pogledom v prihodnost pa se zavedam, da bo potrebno čim prej rešiti problem, katerega smo podedovali v mojem prvem mandatu, to je centralna čistilna naprava. Povečati bo potrebno sredstva za izboljšavo infrastrukture, nadaljevati moramo tudi z izgradnjo proti-poplavnih ukrepov na reki Savinji, nujno pa moramo slediti strategiji, ki vodi našo občino v turistični razcvet.
To so pobožne želje, saj je veliko projektov odvisnih od državnega vodstva in njihove naklonjenosti do lokalne skupnosti. Sem optimist in verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo narediti naš kraj lepši in boljši.
Jože Senica, podžupan
IZ POSLANSKE KLOPI
13. julija so potekale volitve v državni zbor. V 6. volilni enoti, 8. volilnem okraju - Laško, je bil za poslanca izvoljen Matjaž Han. V 5. volilni enoti, 3. volilnem okraju - Celje II pa je bila izvoljena Janja Sluga, ki prihaja iz Rimskih Toplic.
Volivkam in volivcem 8. volilnega okraja Laško - Radeče se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje na letošnjih državnozborskih volitvah. Vesel sem,
da so volivci verjeli vame in mi podelili še en mandat. Zame je to priznanje, da so ljudje opazili moje dosedanje delo in ga tudi nagradili, hkrati pa se zavedam velike odgovornosti za delo v prihodnje. Socialni demokrati bomo še naprej ravnali v dobro ljudi in države. Sam pa bom naredil vse, kar je v moji moči, da bom upravičil vaše zaupanje. Tako bom tudi v tem poslanskem mandatu še naprej aktivno zastopal občini Laško in Radeče, predvsem pa se bom zavzemal za delovna mesta in realizacijo projektov v našem okolju. Še posebej se zahvaljujem tudi vsem, ki so mi pomagali pri izvedbi volilne kampanje.
Matjaž Han, poslanec v Državnem zboru RS
Spoštovane občanke in občani občine Laško,
na letošnjih predčasnih volitvah sem bila izvoljena v Državni zbor RS. V petek, 1. avgusta, se je zgodila konstitutivna seja sedmega sklica Državnega zbora, kjer so bili mandati vseh novih poslancev potrjeni. Istega dne smo poslanci stranke Mira Cerarja ustanovili tudi svojo poslansko skupino.
Ker prihajam iz Rimskih Toplic (kan-
didirala sem v volilnem okraju Celje II.), bom v svojem mandatu lahko zastopala tudi interese vas, svojih sokrajanov iz Rimskih Toplic in Laškega. Trudila se bom delovati v dobro naše občine in naše skupno dobro. O svojem prihodnjem delu vas bom redno obveščala.
Za vsa vaša vprašanja in pobude vam je zaenkrat na razpolago moj elektronski naslov Janja.Sluga@dz-rs.si.
Želim vam lep preostanek poletja.
Janja Sluga,
poslanka Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja v Državnem zboru
10
upravna enota/krajevne skupnosti
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Obveščamo vas, da bodo v avgustu 2014 spremenjene uradne ure na Krajevnem uradu Radeče in sicer :
•	od 4. 8. 2014 do 8. 8. 2014 - ZAPRTO;
•	od 11. 8. 2014 do 13. 8. 2014
OBVESTILO O SPREMENJENEM DELOVNEM ČASU KRAJEVNEGA URADA RADEČE V MESECU AVGUSTU 2014
ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00;
sreda od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00;
petek od 8.00 do 13.00;
od 18. 8. 2014 do 29. 8. 2014
-	ponedeljek od 13.00 do 15.00;
-	sreda od 13.00 do 17.00;
-	petek od 8.00 do 13.00.
Upravna enota Laško
KS JURKLOŠTER
Krajevni praznik KS Jurklošter
KS Jurklošter vljudno vabi na prireditve ob krajevnem prazniku:
Sobota, 23. avgust 2014
•	Pohod po zgodovinsko-tematski Orionovi poti Zbirno mesto: Kartuzija Jurklošter
START: ob 9. uri
Organizatorja STIK Laško in KS Jurklošter
•	Tradicionalni turnir v malem nogometu s pričetkom ob 14. uri v organizaciji ŠD Jurklošter na igrišču pri OŠ.
Četrtek, 28. avgust 2014
Otvoritev razstave slik »Jurklošter od 1944 - 2014« ob »70-letnici Jurkloštrske republike« v Kartuzijski pristavi v organizaciji Muzeja Laško in Združenja borcev za vrednote NOB Laško ob 18. uri s krajšim kulturnim programom. Petek, 29. avgust 2014
Ob 19. uri KD Jurklošter organizira že 7. tradicionalni »Koncert jurkloštrskih godcev«, ki bo v kulturni dvorani. Prijave sprejema KD do 28. 8. 2014 na tel. 031 211 220 Po prireditvi bo zabava z domačimi muzikanti. Sobota, 30. avgust 2014
Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku - dvorišče Kartuzije ob 13. uri (pod šotorom)
•	Spominski pohod po poteh Kozjanskega odreda iz Laškega (ob 6. uri) preko Vrha nad Laškim, Blatnega vrha (ob 9. uri pri Gračner) in Voluša do Jurkloštra
•	Otvoritev na novo asfaltiranih krajevnih cest
•	Obeležitev 70. let Jurkloštrske republike (osrednji govornik bo dr. Tomaž Teropčič)
•	Kulturni program, v katerem sodelujejo MPZ Jurklošter, učenci iz OŠ in otroci vrtca Jurklošter, pihalna godba Laško z nagovorom župana občine Laško
•	Po osrednji prireditvi GD Jurklošter prireja bogat družabni program:
-	Pregled gasilnih aparatov v izvedbi GD Laško
-	Prikaz uporabe gasilnih aparatov in tehničnega reševanja iz vozila udeleženega v prometni nesreči
-	Tekmovanje v nabijanju klade za »Martina Krpana« Jurkloštra
Za zabavo bo poskrbel ansambel KVINTET DO JUTRA.
KS REČICA
Poletje v KS Rečica_
Poletje je čas, ko ga nekako imenujemo »čas kislih kumaric«, toda v naši krajevni skupnosti je bilo v tem času pestro, zanimivo in predvsem družabno. Ob našem krajevnem prazniku smo skupaj z društvi pripravili odmevne prireditve, ki so v našo sredino tako ali drugače pripeljale lepo število obiskovalcev, ki so z lepimi mislimi in doživetji zapuščali to dolino. Osrednja prireditev, ki smo jo organizirali skupaj z Rudarsko - etnološkim društvom Brezno - Huda Jama je ob lepem vremenu, pestrem kulturnem programu
in izjemno lepim obiskom pričarala lepo poletno prireditev in vsem nagrajencem krajevnih priznanj iskrene čestitke. Ne glede na čas dopustov smo v krajevni skupnosti vseskozi bdeli in si prizadevali, da bodo projekti, ki jih imamo v realizaciji skupaj z Občino Laško, potekali v smeri napredovanja in tako lahko opazimo, da naša šola že občutno spreminja zunanjo podobo, tako težko pričakovano parkirišče pri pokopališču je v izgradnji in skoraj dveletno obdobje pridobivanja služnostnih pogodb za izgradnjo javnega vodovoda Zgornja Rečica je v sklepnem delu. Pridobili smo 99% pogodb in sedaj preko občinske uprave pričakujemo izdelavo projekta za pridobitev gradbe-
nega dovoljenja. Prav tako smo končno pridobili pisno informacijo, da se bodo postopki za urejanje kategorizacije javnih poti reševali na skupnem sestanku, ki naj bi bil predvidoma v mesecu septembru 2014, sam postopek kategorizacije pa naj bi bil zaključen v letu 2015. Prav tako se po naših informacijah oddaljuje projekt obnove lokalne ceste Debro - Brezno na odseku od trgovine Tehnika do odcepa za Šmohor. Občina pripravlja idejne projekte za izgradnjo kanalizacije na območju Hude Jame in Sp. Rečice pri gasilskem domu in glede na perečo problematiko, ki se dogaja v strjenih naseljih želimo, da se projekt ne bo zaključil samo na papirju in da bo lahko vodstvo KS aktivno sodelo-
11
krajevne skupnosti/energetsko svetovanje
valo pri načrtovanju omenjenega projekta. Konec julija je bila v prostorih Sindikalnega doma izvedena javna obravnava Odloka o OPPN za del stanovanjskega območja KS3 Rečica - Debro (območje nad trgovino Tuš in Sončne poti), katere se je udeležilo izjemno malo krajanov, ki bi lahko na sami obravnavi podali določene pomisleke, predloge in pripombe. V
Hudi Jami imamo nameščeno novo avtobusno postajo. Hvala Občini Laško za pomoč. Hkrati obnavljamo vse oglasne panoje, izvršili bomo oplesk avtobusne postaje pri domačiji Maček Matej. Spoštovani krajani, v lanskem letu so naši krajani bili prejemniki priznanja v kategoriji urejenega naselja. V letošnjem letu smo s težavo pridobili soglasje lastnikov
objektov, ki so izredno lepo urejeni, a kljub temu bomo tekmovali v kategoriji »javni objekt« s planinskim domom in v kategoriji »hiša« z Lovskim domom na Šmohorju.
Krajani Rečice, naj vas prihodnje dni ogreje sonce. Srečno!
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
KS LAŠKO
Obnovljena vremenska hišica
Vremenska hišica sicer že nekaj časa stoji na novi lokaciji. Tja so jo postavili snovalci novejšega mestnega jedra na desnem bregu Savinje. Lokacija ni najbolj posrečena, saj je hišica postavljena nekako v kot, stran od glavnih pešpoti in stran od pešcev,
katerim je predvsem namenjena. Kakorkoli že, pred kratkim nam je uspelo obnoviti opremo v vremenski hišici. V sodelovanju s podjetjem Birostik d. o. o. iz Celja, Občino Laško, Stikom in Turističnim društvom iz Laškega nam je uspelo obnoviti omarico, v kateri so termometer ter zapisovalci temperature, vlage in zračnega pritiska. Vsa oprema je izjemne vrednosti, še posebej zapisovalci, ki so mehanski in redkokje videni. Lašča-ni in naključni obiskovalci si lahko tako ponovno ogledajo prej omenjene meritve. Stiku Laško, ki je zadolžen za vzdrževanje opreme, pa želimo pri tem delu precej uspeha, saj je od rednega
vzdrževanja odvisno normalno delovanje naprav v vremenski hišici. Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem, ki so pri tej obnovi sodelovali.
Vodnjak pri »štircungi«_
Na pobudo našega svetnika v KS Laško Marjana Grešaka smo pred kratkim zaključili obnovo vodnjaka, ki je nekoč stal na mestu, kjer se je končala rudniška proga. Starejši Laščani se bodo verjetno še spomnili, kako je rudniški vlakec vozil premog iz Rečice na laško železniško postajo, kjer so ga pretovorili na večje vagone. Ob tej priliki želim izraziti zahvalo donatorjem -Komunali Laško in Vodovodu Pivovarne Laško, še posebej pa se želim zahvaliti izvajalcu del Nandiju Jakopiču, ki je ponovno dokazal svoje spretnosti in znanje.
Martin Kokotec, predsednik KS Laško
ENERGETSKO SVETOVANJE ENSVET
M-
V

Ni nas presenetila samo zima s svojimi visokimi temperaturami in majhno količino snega, temveč tudi poletje z neobičajno veliko količino padavin ter relativno nizkimi temperaturami.
Meteorologi sicer ugotavljajo, da so le majhna odstopanja od dolgoletnega
povprečja, ljudje pa po svojih občutkih sklepamo, da je dežja veliko več in da so temperature mnogo nižje od običajnih.
Ljudje smo navajeni, da so v tem času vroči sončni dnevi in da se moramo preko dneva umikati v senco. Prav tako moramo za svoje vrtove temu primerno skrbeti. To poletje nam na vrtovih namesto suše delajo preglavice različne bolezni, ki so posledica velike količine vlage in po-
manjkanje sonca.
Kljub temu, da letos še ni bilo zelo visokih temperatur in močnega sončnega sevanja, naj spomnim, da pretirano izpostavljanje soncu močno škoduje človeškemu organizmu.
Na poškodbe zaradi samega sončnega sevanja, ki lahko na koži povzročajo zelo nevarne poškodbe, redno opozarjajo pri vremenskih napovedih.
Nič kaj manj pomembno pa ni opozorilo, da je zaradi ogrevanja dodatno
12
energetsko svetovanje/podeželje
obremenjeno človeško telo. To mora zagotavljati dodatno cirkulacijo krvi,da lahko telo samo ohranja normalno telesno temperaturo.
Površina telesa sprejema toplotno energijo, ki jo oddaja sonce, prekomerno obremenitev pa mora izenačiti telo samo.
Samo za primer naj navedem, da sonce odda na temno površino okrog 1000 W/ m2. S spremembo barve na približek beli in s kovinskim sijajem, se sprejeta energija zmanjša na približno 1/3, to je 350 do 400 W/m2. Takoj nam je jasno, da se približno za toliko zmanjša tudi toplotna obremenitev našega telesa.
Ne morem razumeti tistih, ki s svojimi modnimi trendi ponujajo v poletnem času oblačila črne barve. Ne verjamem, da so tako nepoučeni o prej navedenih vplivih barve na sprejem toplote. Ne razumem tudi tistih, ki so jih polna usta skrbi za zdravo življenje, v takšnih pri-
merih pa jih ni nikjer slišati. Mislim, da je vsakemu jasno, da obremenjevanje telesa s toploto samo škodi zdravju.
To razmišljanje mi je šinilo v glavo, ko sem ob koncu šolskega leta opazoval mladino, ko v najhujši pripeki hodi naokrog v črnih oblekah. Ali jim tega nihče ne pove, ali jim je malo mar za zdravje.
Kot bi trenil, se bo približala jesen, ki nas bo opozorila na bližajočo se zimo. Ne vemo, kakšna bo, vseeno se moramo nanjo dobro pripraviti. Najpomembnejše je, da pravočasno naredimo redne letne preglede grelnikov in peči, da čimbolj zmanjšamo možnost okvare sredi kurilne sezone.
Tisti, ki kurijo na biomaso, povečini na drva, le naj preverijo, če so drva, ki jih bodo uporabljali, dovolj suha. Oni, ki so si vzeli čas in pogledali spletno stran, ki sem jo navedel v prejšnjem članku, bodo verjetno ukrepali tako, da bo kurjenje ne
samo izdatno, temveč tudi manj škodljivo za okolico.
Prav verjetno bodo najbolj trdovratni »kurjači«, ki tudi sredi poletja ob kurjenju za toplo vodo kurijo plastiko, to počeli tudi naprej. Zanima jih samo lastno počutje, kako pa vplivajo na okolico pa jim ni prav nič mar.
V marcu letošnjega leta sem OS občine poslal predlog o izvedbi ukrepov za dodatno pomoč pri izvedbi okolju prijaznih posegov, kateri so v skladu z zahtevami razpisov Eko sklada. Kar nekaj občin v Sloveniji primakne tistim, ki so pridobili subvencijo Eko sklada, določen znesek, s katerim si pomagajo pri izvedbi okolju prijaznih ukrepov. Laška občina je v LEK-u (lokalnem energetskem konceptu) že v letu 2008 predvidela takšno pomoč za nabave v letu 2014.
Energetsko svetovalna pisarna Laško
EKO ZELIŠČNI VRT »DOBRA MISEL« NASTAL S POMOČJO OBČINSKIH SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA
Včasih razmišljam, ali občinska sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja prispevajo k razvoju kakšne nove dejavnosti v občini. S pripravo meril za izbor vlog za naložbe na kmetijskih gospodarstvih za leto 2013 smo želeli spodbuditi pridelavo in s tem povečano ponudbo zelenjave in sadja. Ob odpiranju vlog smo ugotavljali, da je zopet večina vlog za zamenjavo dotrajane
kmetijske mehanizacije in obnovo hlevov, manj kot druga leta je bilo vlog za urejanje pašnikov in zemljišč. Se pa je pojavila vloga za ureditev zeliščnega vrta in bila tudi odobrena. Višina dodeljenih sredstev je bila manj kot 400 evrov. Je pa lep primer, kako se lahko z majhnimi sredstvi in veliko mero volje do dela in iznajdljivosti prispeva k dodatnemu zaslužku na kmetiji.
Na eko kmetiji Primož, pri Mihelci Deželak Mrgole v Debru 33, je bilo v petek, 13. junija, predavanje o modrostih zelišč, nato pa še ogled zeliščnega vrta Dobra misel. Žal je bilo le malo udeležencev, vsega le šest.
Na 400 m2 se je kljub neugodnim vremenskim razmeram v lanskem poletju, ko so vrt
zasadili, prijelo veliko zelišč, ki v kombinaciji z zelenjavo lepo uspevajo. Vrt je prava mala zakladnica zelišč. Pri vseh so lični napisi slovenskega in latinskega imena.
Na ogled zeliščnega vrta se lahko oglasijo posamezniki in različne skupine, od predšolskih, šolskih otrok, obiskovalcev, ki preživljajo počitnice v naši bližini, do napovedanih različnih skupin odraslih.
Seveda pa zelišča tudi nabirajo in sušijo. Kupiti jih je možno na kmetiji in v prodajalni lokalnih dobrot v TIC-u v Laškem.
Mojca Krivec, predsednica odbora
Kaj o vrtu in njegovem namenu meni lastnica, Mihelca Deželak Mrgole?_
Namen je podučiti ljudi, da resnično dojamejo, kako zares zelo pomembna je samooskrba, da nazaj prebudimo skoraj pozabljene modrosti, znanja in vedenja, ki so nekje zaspala. Kajti prihajajo, lahko bi rekli, vse težji časi oz. časi velikih preizkušenj. Da bomo lahko preživeli, pa bomo nujno morali začeti resnično sodelovati, spustiti vsak svoj ego, začeti živeti iz srca, ne iz glave. V zeliščih-di-šavnicah se skrivajo eterična olja - torej eter, nekaj neoprijemljivega, duh rastline. Delujejo na višjih vibracijah. Širimo polje pozitivnosti. Ne glede na situacije, bodimo močni in živimo v dobri misli, kajti te se posledično udejanijo.
13
podeželje
LAŠKI ČEBELARSKI ROJ V SOTOČJU DOBREGA!
Čebelarsko leto traja nekako od avgusta do avgusta, zato je ravno prav, da obudimo spomin na dogodke, ki smo jim bili priča od pomladi do danes. Zgodnja lepa pomlad nas je čebelarje navdihnila s polno mero optimizma. Vse je kazalo na dolgo pričakovano dobro letino, kar se čebeljih dobrot tiče. Precej optimistično smo si čebelarji zastavili program aktivnosti za prihajajočo sezono, ki jo običajno pričnemo z delovno akcijo na vrtu medovitih rastlin v Zdraviliškem parku. Potekale so priprave na predstavitev čebelarjenja v »Sotočju dobrega«, kar smo izvedli na povabilo Thermane Laško, s pomočjo Stika Laško, Likovnega društva ter Katarine in Boštjana Vrščaja. Dogajalo se je v Thermani v okviru praznovanja njihove 160-letnice. Thermana Laško namreč zelo uspešno razvija svojo medeno zgodbo.
Maj je mesec, ki ga pričakamo polni optimizma. Narava je v polnem razcvetu, čebele v največjem razvoju, pred nami je vsakoletno državno tekmovanje mladih čebelarjev. Letos se je dogajalo v Velikih Laščah. Naše barve so zastopali otroci laških šol. Iz POŠ Šentrupert sta Ana Šmerc in Veronika Horjak prejeli zlato priznanje v nižji stopnji. Srebrno priznanje v isti skupini so prejeli Ema Šolar, Jure Šantej, Aljaž Pajk in Neja Ljutič iz OŠ Primoža Trubarja Laško. Bronasto priznanje sta prejeli Pia Pri-všek in Simona Kristanšek iz POŠ Šentrupert. V srednji stopnji so srebrna priznanja za svoje znanje dobili Ajda Kostevc, Tanja Belej iz OŠ Primoža Trubarja - POŠ Debro. Bronasto pa Antonija Babič in Saša Zepan prav tako iz POŠ Debro ter Jaka Ru-pnik in Marko Vodišek iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Priznanje za solidno udeležbo na tekmovanju sta prejela še Andraž Nemec in Matic Knez iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. V konkurenci skoraj 500 udeležencev so ti rezultati izjemen uspeh tako za nastopajoče kot njihove mentorje. Vsem iskrene čestitke s strani ČD Laško. Da krožki vzorno delujejo, gre vsa pohvala vodstvom vseh omenjenih šol, posebej Renati Kolšek iz POŠ Šentrupert, ki poleg vseh obveznosti namenja ogromno časa še razvoju čebelarstva tako v šoli kot v Šentrupertu.
Junij - običajno je čebelarska sezona na višku, medenja pa od nikoder. Dež je opral sadno drevje, travnike, opral je akacijo ter javor. Prvo lipo, ki je v naših krajih zelo pomembna paša, je dež opral. Čebelarji smo se pripravljali na bližajoči se tradicionalni dan odprtih vrat Laških čebelarjev. Ta dan, letos celo dva, smo namenili našim otrokom, sokrajanom in nenazadnje tudi turistom, ki prihajajo v Laško. Prikazali smo skrivnostni svet življenja v panju, pomembnost ohranjanja naše avtohtone čebele kranjske sivke ter ohranjanja narave za njen obstoj.
Prikazali smo vsa čebelarjeva opravila, potrebna za uspešno čebelarjenje, ki jih opravljamo preko zime, ko potrebujejo čebele samo mir. Prireditev se je odvijala v prelepem okolju na vrtu nekdanjega hotela Savinja. Kulturni program so pripravili otroci vrtcev Laško in Debro ter OŠ Debro, Sedraž, Laško in POŠ Šentrupert. Oba dneva so program popestrili glasbeni vložki učencev Glasbene šole Laško - Radeče. Prireditev je bila zelo odmevna ter dobro obiskana. Zaradi izjemno slabe letine nismo mogli pripraviti degustacije letošnjih laških medov. Našo zadrego je reševala Thermana, ki je za to priložnost pripravila pravo tekmovanje v peki priljubljene laške medene pite. Toliko medu se je pa vendarle našlo. Ekipe Sedraža, Laškega in Šen-truperta - tri pite, tri zmage, vsega je zmanjkalo. Bravo Ireni Škorja iz Thermane. Pri izvedbi te obsežne predstavitve smo čebelarji potrebovali izdatno pomoč. Pomagalo in sodelovalo jih je več: Stik Laško, Občina Laško, Šmocl, Pivovarna Laško, Likovno društvo Laško s prikazom slikanja panjskih končnic, Katarina in Boštjan Vrščaj, ki sta predstavila sajenje medovi-tih rastlin in nenazadnje zvesti laški čebelarji, ki so praktično prikazali čebelarska opravila. Vsi so zaslužni, da je dvodnevna prireditev lepo uspela. Vsem, ki ste kakorkoli k temu pripomogli, še enkrat hvala.
Julij - kostanj in lipovec, za naše čebele zadnja omembe vredna paša, se nekaj dni le nastavljata soncu, čebele se veselijo, čebelarji tudi. Na žalost samo do prvega dežja in veselja je bilo konec. Pred nami je bilo še jubilejno Pivo in Cvetje. Svečana parada ob 50-letnici, na katero smo bili čebelarji povabljeni s strani Hortikulturnega društva, je obiskovalcem pokazala cvetoče aranžmaje, ki jih je na naših vrtovih in okenskih policah žal vse manj. Pogrešajo jih tudi naše čebele, ki jih v dolgih poletnih in jesenskih dneh zaman iščejo.
Franci Šolar, predsednik ČD Laško
14
pivo in cvetje
Jubilejni festival Pivo in cvetje 2014 se je v nedeljo, 20. julija, zaključil s tradicionalnima parado Piva in cvetja ter koncertom pihalnih godb.
In kakšen festival je to bil!
Čestitke in pohvale, ki jih prejemamo od vseh udeležencev našega festivala, potrjujejo, da nam je uspel najboljši festival doslej.
Število obiskovalcev festivala je preseglo lanskoletno. Ponosni organizatorji Pivovarne Laško ter gostitelji Laščani smo poskrbeli, da so se obiskovalci v Laškem prijetno počutili ter uživali v glasbi, druženju, športu, razstavah in domačih šegah.
HVALA ZA FANTASTIČNO 50. PIVO IN CVETJE 2014!
Vsi bogovi vremena so nam bili naklonjeni, program na štirih glasbenih odrih in številnih lokacijah spremljevalnega programa je potekal tekoče in po načrtih. Predstavilo se nam je več kot 40 glasbenih skupin oz. izvajalcev, v pripravo festivala oz. v njegovem zaodrju pa je delovalo blizu 1000 ljudi.
Organizator festivala Pivo in cvetje Pivovarna Laško d. d. se ponovno in iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim, partnerjem, soustvarjalcem, so-sponzorjem in podpornikom festivala za odlično ter ustvarjalno sodelovanje. Meščanom Laškega gredo zahvale za gostoljubje, pa tudi za razumevanje in potrpežljivost, saj se življenje domačinov v času festivala postavi »na glavo«. Zahvala gre Komunali Laškega, saj je Laško vsako jutro v celoti očiščeno in v najlepši podobi pripravljeno na nove goste. Posebne zahvale pa gredo seveda obiskovalcem in ljubiteljem Piva in cvetja. Brez njihove podpore in obiska bi danes težko pisali o vseh zapisanih presežkih. Hvala vsem!
Prihodnje leto, ko Pivovarna Laško praznuje častitljiv jubilej 190 let, bodo organizatorji postavljeni pred izzive doseganja novih presežkov. Skupina Laško sporoča vsem privržencem festivala Piva in cvetja ter vseh drugih blagovnih znamk skupine Laško, da so izzivi postavljeni zato, da jih premagamo. In prihodnje leto bo naš festival še boljši. Že danes dobrodošli ob novem jubileju!
Pivovarna Laško
pivo in cvetje
LAŠKA PIHALNA GODBA IN MAŽORETE - GONILNI SILI SPREMLJEVALNEGA PROGRAMA FESTIVALA PIVO IN CVETJE
Minuli mesec je Laško zopet oživelo in gostilo tradicionalni festival Pivo in cvetje, katerega slogan se je letos glasil: »Hočem dobro glasbo«. Festival, ki je letos štel že jubilejnih 50 let, je navdušil ne le z dobro glasbo, temveč tudi s prijetnim vzdušjem in odličnim spremljevalnim programom, katerega nepogrešljivi del je bila tudi Laška pihalna godba skupaj s spretnimi in elegantnimi Ma-žoretami Laško.
Uverturo v festival vsako leto predstavlja že sredino dogajanje, ki je namenjeno predvsem Laščanom. Tudi letos so mažorete skupine senior in godbeniki iz Laškega poskrbeli za pestro dogajanje na dnevu odprtih vrat Pivovarne Laško, glavnega pokrovitelja in organizatorja festivala. Mažorete, ki se tudi letos lahko pohvalijo z naslovom aktualnih državnih prvakinj v kategorijah senior in kadet, so se že na uvodnem dnevu festivala predstavile z novimi energičnimi koreografijami, ki so jih pripravile posebej za dogajanje v domačem kraju. V vrvežu so se z godbeniki odpravile do Muzeja Laško, kjer so z glasbo in plesom skupaj popestrili odprtje razstave in za konec v poznih popoldanskih urah na Občinskem dvorišču na Dnevu Lašča-nov razveselili tudi svoje sokrajane.
V četrtek, petek in soboto je v večernih urah potekal vsem zvestim obiskovalcem festivala dobro znan promenadni vrvež po ulicah Laškega, katerega gonilna sila so prav laški godbeniki, bobnar-ska skupina in nepogrešljive mažorete,
ki so letos poleg najstarejših in najbolj izkušenih deklet predstavile tudi mlado moč - skupini kadet in cici. S tradicionalnimi postanki pri šanku Laških pivo-varjev in v etno vasi Lepo je res na deželi so popestrili vsakodnevno dogajanje ter bili res veseli toplega sprejema s strani občinstva. V četrtek so vrvež popeljali tudi do odra Jubilejnik na Aškerčevem trgu, kjer je potekalo uradno odprtje festivala. V petek so mažorete in godbeniki presenetili z malo drugačnimi opravami. Njihova zvesta publika jih je vajena videvati v značilnih zelenih opravah, tokrat pa so se nastopajoči pred-
stavili v čudovitih majicah z logotipom festivala Pivo in cvetje. Razočarali niso niti v soboto, ko je festival z veličastnim ognjemetom ob glasbeni spremljavi in vodno simfonijo dosegel vrhunec.
Obiskovalci festivala so lahko vsak dan po promenadnem vrvežu spremljali tudi novost, ki so jo za jubilejnih 50 let festivala v sodelovanju z mažoretno skupino pripravili laški godbeniki. Prikazali so pester »show program«, ki združuje elemente plesa, glasbe in korakanja. Za letos naj bi bila to le testna uprizoritev, ker pa je bil odziv publike izjemno pozitiven, naslednje leto obljubljajo pravi spektakel.
Za piko na i je v nedeljo na sklepnem dejanju festivala Laška pihalna godba popestrila tudi tradicionalno parado po ulicah Laškega, pridružile pa so se jim
seveda tudi vedno nasmejane mažorete cici, kadet in senior skupine iz Laškega. Pivo in cvetje se je zaključilo z mednarodnim festivalom »Plehmuzik« na Aškerčevem trgu, kjer so se godbenikom iz Laškega pridružili številni gostje - Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, Godbeno društvo Prosek, Vaška godba Vrh nad Laškim in Stadtkapelle Leibnitz, laške ma-žorete pa so bile vesele obiska prijateljic Kluba RAP Radeče.
Uspešen zaključek največje prireditve v domačem kraju je dal laškim godbenikom in mažo-retam nov zagon, saj že kujejo nove ideje za dogajanje na naslednjem festivalu, za katerega obljubljajo, da bo zagotovo nepozaben.
Valerija Jakopič Foto: Rok Deželak
pivo in cvetje/stik
ČASTITLJIVA ZGODOVINA LAŠKE PIHALNE GODBE SE V TEM POLETJU PREDSTAVLJA ŠE CELJANOM
Pred dvema letoma je bila v času prireditve Pivo in cvetje v laškem muzeju na ogled razstava o zgodovini Laške pihalne godbe ob njeni 150-letnici. V enaki postavitvi je na ogled v celjski knjižnici, ki kot osrednja območna knjižnica želi okrepiti sodelovanje s partnerskimi institucijami in v svojem okolju predstaviti zanimive domoznanske vsebine na območju. Tokrat se z zanimivo vsebino predstavlja Muzej Laško, s katerim sicer celjska knjižnica že tradicionalno dobro sodeluje.
Razstava bo na ogled v drugem nadstropju celjske knjižnice do konca avgusta, na Kamri (www.kamra.si ), portalu digitalizirane slovenske kulturne dediščine, pa bo uporabnikom svetovnega spleta dostopna obogatena še z ostalimi viri že od srede avgusta dalje. Prav tako bomo od takrat dalje lahko v nadaljevanjih prebirali zanimivo zgodovino laških godbenikov v časopisu Novi tednik. Več o tem pa v naslednji številki.
Srečko Maček, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
MEDNARODNI FESTIVAL »PLEHMUZIK«
Mednarodni festival »Plehmuzik« je čudovit zaključek festivala Pivo in cvetje, ki se že tradicionalno odvija v nedeljo po povorki na trgu pred cerkvijo. Tudi letos smo se posebej potrudili, da smo vsem obiskovalcem na kar najboljši način predstavili zabavni svet »pleh muzik«. Po končani povorki so se vse godbe skupaj z mažoretnimi skupinami odlično predstavile na odru Jubilejnik. Nastopili so Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, Godbeno društvo Prosek iz Italije, sicer društvo zamejskih Slovencev v bližini Trsta, KLUB RAP Radeče, naši severni sosedje Stadtkapelle Leibnitz, Vaška godba Vrh nad Laškim in seveda Laška pihalna godba. Slišali smo lahko najrazličnejše
ritme in melodije, laški godbeniki pa so za dodatno popestritev pripravili zabavno pivsko igrico, v kateri so se godbe preizkusile v hitrostnem pitju piva po slami-ci. Uganite, kdo je zmagal ...
Kljub temu, da je bila na letošnjem festivalu Pivo in cvetje močna mednarodna udeležba priznanih glasbenih skupin, orkestrov in ostalih nastopajočih, se lahko Laška pihalna godba pohvali (malo za šalo, malo za res) z največjim številom poslušalcev in gledalcev. Z vsakodnevnim glasbenim in seveda plesnim vrvežem po ulicah Laškega ter »show programom« na glavnem laškem križišču smo zagotovo pritegnili marsikateri pogled, prisluhnil pa nam je kakšen obiskovalec
Zmagovalci hitrostnega pitja piva: Miha Salobir, Dejan Krajnc in Aljaž Ulaga.
več kot na drugih odrih. Zabave tako ni manjkalo, zato sem prepričana, da se je za vsakega obiskovalca našlo nekaj, kar mu je zvabilo nasmešek na obraz in ga ni pustilo ravnodušnega, v mislih pa si je
dejal: »Se vidimo prihodnje leto.«
Urška Sikovšek
V ETNO PROGRAMU 50. FESTIVALA PIVO IN CVETJE JE SODELOVALO VELIKO DOMAČIH DRUŠTEV IN GOSTUJOČIH SKUPIN
Zveza kulturnih društev Možnar občine Laško in njen Etno odbor Jureta Krašovca sta tudi letos bila s strani organizatorja Pivovarne Laško povabljena k sodelovanju in tako imela pomemben delež pri snovanju spremljevalnega programa na 50. festivalu Piva in cvetja, s t.i. etno programom. V njem smo v vseh dneh prireditve pripravili ducat dogodkov, v katerih je brez preštevanja sodelujočih godb in mažoretnih skupin na-
stopilo več kakor 700 članov društev in skupin laške občine ter gostujočih skupin iz drugih krajev.
Od četrtka do sobote so lahko obiskovalci vsak dan, v času med 16. in 21. uro, prihajali v prijetno vasico, na Valvasorjev trg, kjer so kulturna društva iz laške okolice predstavila priprave na čisto pravo poroko nekdaj, prikazala šege in navade naših prednikov ob tem, gostujoča društva in skupine iz Dravograda, Kobilja
pri Lendavi, Radeč in Rogatca pa so nam predstavila posebnosti iz njihovega področja. Z nami so bili vsak dan številni odlični godci, folkorniki in igralci, v goste pa nam je vsakič znova prihajala tudi Laška pihalna godba z več mažoretni-mi skupinami. Program je bil namenjen obujanju spominov na našo dediščino in odkrivanju lepot ter posebnosti nekaterih slovenskih pokrajin. Možen je bil tudi nakup številnih dobrih izdelkov iz bogate
17
pivo in cvetje
Na etno prizorišču »V naši vasi je lepo« se je vsakič zbralo veliko obiskovalcev in nastopajočih.
Zbralo se je lepo število parov, ki so se poročili na kateri od prireditev Piva in cvetja. Foto: Foto Fleš
stojnične ponudbe, za žejne pa so poskrbeli pri »pušenšanku« in pri stojnici Kluba ljubiteljev laškega piva, vse pod skupnim naslovom »V NAŠI VASI JE LEPO«.
Velik in zahteven zalogaj je bil za nas tudi zadnji dan prireditve, torej v nedeljo, ko smo najprej pripravili srečanje vseh doslej poročenih parov na prireditvah Piva in cvetja. Prva, prava poroka se je na Pivu in cvetju zgodila 1967, pred tem pa so jo prikazovali z igranimi svati. Po osmih letih, ko se je poročilo že 16 parov, je organizatorjem za nekaj časa pošla sapa. Ohcet smo znova postavili na svetlo v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar 1987 in to počnemo še danes. Do letos smo poročili že 29 parov. Odločili smo se, da jubileju v čast pripravimo drugo druženje s pari, poročenimi na Pivu in cvetju. Od 37 aktualnih se je vabilu odzvalo 28 parov. Predstavili smo jih, hkrati pa jim pripravili nekaj iger s folklorniki
iz KUD Lipa Rečica in ohcetnimi godci. Srečanja so se udeležili tudi nekateri župani, nekdanji predsedniki Turističnega društva Laško, matičarji in organizatorji.
Za tem je sledila »Ohcet po starih šegah«, ki ima na prireditvi Pivo in cvetje res dolgo tradicijo. Zato ima kot javna prireditev pridih ene najstarejših ohceti na Slovenskem. Odkar jo pripravljamo v Etno odboru, je zasnovana na izvirnih pisnih virih, ki segajo v čas pred 160. leti in tako, kakor je v župnijski kroniki o življenju in ljudeh zapisoval tedanji župnik v Šmiklavški fari, Dragotin Ferdinand Ripšl. Letos smo pod našim okriljem poročili že 30. par, in sicer Sebastjano Lah in Alena Matka, ki sta tako predstavljala že 46. poročni par na Pivu in cvetju. »Ohcet po starih šegah« so pomagali izpeljati članice in člani KD Anton Tanc Marija Gradec, KUD Šentrupert ter KUD Lipa Rečica ter seveda pravi svatje, ki so si za
to nadeli tudi primerna oblačila.
Vse dogajanje v okviru etno programa pa smo pri ZKD Možnar občine Laško zaključili s sodelovanjem v veliki paradi Piva in cvetja. V naši domeni je bil njen etnografski del.
Letošnja rdeča nit parade je bila za jubilej posvečena bolj svečanim in lepim dogodkom iz življenjskega kroga, in sicer Ohceti. V 13 slikah so društva s preko 160 sodelujočimi predstavila tudi obletnico Možnarja, velike priprave na ohcet, od peke, žehte, kranceljpinta itd., letošnji poročni par, svatovščino, šrangarje in ko-bilčarje, za konec pa smo na dveh vozovih popeljali še vse tiste pare, ki so izrazili voljo po sodelovanju v njej. Zanje smo sicer naročili poseben turistični vlakec, ki pa je žal na poti v Laško zdrsnil s ceste in presenečenja je bilo konec. Še dobro, da zanj niso vedeli.
Vlado Marot
THERMANIN UTRIP V ČASU FESTIVALA PIVO&CVETJE
Družba Thermana, d. d., je svojih jubilejnih 160 let obeležila tudi na največjem dogodku, ki Laško zajame na sredini julija. Na Dnevu Laščanov, kjer so rdečo nit predstavljali številni jubileji društev, podjetij in združenj, smo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje pripravili mini modno revijo prav posebne vrste. Laščankam in Laščanom smo pokazali modne trende, ki so na kopališčih in plažah kraljevali od leta 1880 do 1960. Na tem mestu se zahvaljujemo laškim mažoretam in godbenikom Laške pihalne godbe, ki so zbrali pogum in se obiskovalcem Dneva Laščanov predstavili v malce drugačni luči.
V pasaži hotela Thermana Park Laško smo z začetkom Piva&Cvetja na ogled postavili razstavo 160 let v službi zdravja in dobrega počutja. Razstava na pregleden način predstavlja zgodovino našega kopališča, ugodne učinke laške termalne vode, izpostavlja pa tudi nekaj wellness tretmajev, ki so edinstveni in jih lahko najdete le v naši Thermani. Razstava bo na ogled še kar nekaj tednov, zato vabljeni k ogledu.
18
Laške mažorete in godbeniki Laške pihalne godbe so si v počastitev Thermaninih 160 let nadeli kopalne obleke, ki so bile v modi od leta 1880 do leta 1960.
NP
Foto: STIK Laško
pivo in cvetje/stik
HORTIKULTURNO DRUŠTVO LAŠKO TUDI NA 50. PRIREDITVI PIVO IN CVETJE
Člani Hortikulturnega društva Laško so na prvi prireditvi Pivo cvetje pripravili razstavo domačega cvetja v razredu osnovne šole in okrasili voz s cvetjem za parado. Društvo je do sedaj sodelovalo na vseh prireditvah na najrazličnejše načine. Kakšno leto vmes tudi brez razstave, so bili pa takrat bolj aktivni v paradi ali kako drugače.
Tradicija sodelovanja je ostala vse do današnjih dni. Seveda drugače tudi ne bi smelo biti, kajti društvo je bilo pred 51. leti tudi pobudnik te prireditve.
Kljub temu, da se mediji v tem času vsako leto razpisujejo, da je na priredi-
tvi vse manj cvetja, slednje ne drži. Vsaj kar se tiče hortikulturnega društva. Priti je potrebno le podnevi in se sprehoditi malo po mestu. Največ programa je zvečer in ponoči, zato teh obiskovalcev cvetje najbrž ne zanima, prihaja do vandaliz-ma in delavci komunale v času prireditve na določenih mestih cvetlična korita celo umaknejo.
Res pa je, da je zadnja leta vse manj cvetja na oknih starega mestnega jedra. Po vsej verjetnosti je vzrok ta nesrečna kriza ali pa tudi samo apatičnost lastnikov hiš in javnih objektov. Tako pogrešamo cvetje na železniški postaji, Hotelu Hum, Savinji, občinski zgradbi, bivši upravi Izbire, KZ in pivovarne, starem gasilskem domu in seveda na vrsti zasebnih hiš, ki so pred leti pridno ocvetličili svoja okna in se po vsej verjetnosti bolj zavedali, da je Laško turistično - zdraviliški kraj. Škoda.
Kdor je na letošnji prireditvi želel videti kaj cvetja, je le-tega lahko opazil v obnovljenem parku pri trgovinskem centru Spar, kjer so svoje zasaditve pred-
stavili nekateri cvetličarji. Društvo je s cvetličnimi zasaditvami okrasilo muzejsko lokomotivo na železniški postaji, železniški peron, krožišče nove avtobusne postaje, podeste na mostu in določene prireditvene prostore v času prireditve. Cvetje na teh prostorih ostaja do konca sezone. Dosti cvetja je bilo tudi v paradi, saj so bili vsi vozovi, ki so nastopili v posameznih sklopih zelo lepo okrašeni in aranžirani.
V društvu menimo, da so kritike, da na prireditvi ni dovolj cvetja, izrečene največkrat neupravičeno in na pamet. Vsem sodelujočim na prireditvi, ki so sodelovali v okviru našega društva, pa iskrena hvala za sodelovanje.
Anton Vodišek, predsednik Hortikulturnega društva Laško Foto: Majda Velikonja
E>m
STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM.
INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Dan Laščanov - zbrali smo 850 vpisov_
Letos smo se, zvesti tradiciji, pred pričetkom festivala Pivo in cvetje ponovno družili na Dnevu Laščanov, prireditvi, ki je pred več kot desetimi leti nastala na pobudo Lojzeta Oberžana. Že pred začetkom prireditve se je zbrala množica, ki je pozdravila prihod Laške pihalne godbe in Mažoret Laško. Župan občine Laško Franc Zdolšek in član uprave družbe Pivovarna Laško Matej Oset sta z odprtjem soda nefiltriranega piva tudi uradno otvorila prireditev.
Glasbeno dogajanje se je nadaljevalo z Big Bandom Laško pod vodstvom Franja Mačka ter pevko Majo Šturm. Večer je bil posvečen društvom, zvezi in podjetju, ki so praznovali častitljive jubileje: Turistično društvo Laško 125 let, Kulturno društvo Miklavž 110 let, Zveza šoferjev in avtomehanikov Laško 60 let, Kulturno Društvo Anton Tanc Marija Gradec 35 let, Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar 30 let, Thermana Laško 160 let. S predstavitvijo njihovega delovanja in prikazom fotografij iz posameznih obdobij smo skupaj z njimi podoživljali trenutke izpred več desetletij. Posebno presenečenje večera je bila modna revija s prikazom kopalne mode od leta 1880 do leta 1960. Za vpogled v »Thermanino plažo« je poskrbel Muzej novejše zgodovine Celje ter mažorete in godbeniki Laške pihalne godbe. Predstavil se je tudi Boštjan Vrščaj, ki strastno zbira stare fotografije Laškega in jih objavlja na Facebook profilu Laško in Laščani nekoč. K sodelovanju vabi vse, ki imate kakršnekoli zanimive fotografije iz preteklosti.
Dober vpis v slavnostno knjigo Laščanov je obljubljala vrsta, ki se je ves večer vila pred vodnjakom na Občinskem dvorišču. V knjigo se je vpisalo več kot 850 posameznikov. V zameno za vpis je kot vedno vsem pripadla steklenica piva Laščan, zvarjenega prav za to priložnost, in rožica kranceljpintarice Marice Lesjak.
Za pomoč pri oblikovanju prireditve se zahvaljujemo vsem sodelujočim društvom in njihovim članom, Thermani Laško in vsem posameznikom (Elizabeta Pfeifer, Jožica Slimšek, Valentin Deželak, Alojz Jezernik, Marjan Grešak), ki so prinesli fotografije, ob katerih smo obujali spomine po zaključku uradnega dela programa. Za predvajanje projekcije so poskrbeli fantje iz ŠMOCL-a.
Tina Belej Foto: Boris Vrabec
19
»Pivocvetno« dogajanje v Kulturnem centru Laško
Oder Kulturnega centra je zaživel tudi na letošnjem festivalu Pivo in cvetje. Klasično obarvan program, ki predstavlja protiutež »pivocvetnemu« vrvežu po zunanjih prizoriščih, je v četrtek zvečer navdušil s komornim orkestrom Mladi ljubljanski solisti, ki ga sestavljajo najuspešnejši slovenski godalci. V petek zvečer so oder zasedli saksofonisti, sodobna klasična glasbena
skupina 4 Saxess, za sobotni nastop se je ponovno zbrala legendarna skupina Kladivo, konj in voda, njihovemu nastopu pa je sledil musical Brodway I love 2014, ki je nastal kot zaključni koncert Mednarodne poletne pevske delavnice ISSW. Koncerti, organizirani v okviru prireditve Pivo in cvetje, so privabili zavidljivo število obiskovalcev in glede na dobre odzive se lahko nadejamo, da bodo v naslednjem letu še bolje obiskani.
Tina Belej
Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji prireditev Kulturnega centra Laško!
V prihajajoči sezoni 2014/2015 vas želimo z raznolikim programom abonmajskih prireditev ponovno povabiti v Kulturni center Laško. Z upoštevanjem vaših želja smo pripravili pester izbor različnih predstav. Letos so vam na voljo trije abonmaji, pri čemer smo kot novost uvedli Glasbeno-kulinarični abonma. Slednji predstavlja nadgradnjo glasbenega Abonmaja Laško in je v veliki meri gastronomsko obogaten. Gledališki abonma bo času in razmeram stresnega vsakdana primeren - obarvan z žanrom komedije, polne smeha. Tudi pri Mavrici polk in valčkov ne gre brez novosti ... Mlada povezovalka Nina Palčnik bo s humornim nastopom vodila rdečo nit od prve do zadnje Mavrice, na koncu vsake posamezne pa vas povabila na zakusko in prijetno druženje.
GLASBENO KULINARIČNI ABONMA
Koncert argentinskih, brazilskih in slovenskih pesmi, Juan Vasle, basbaritonist, Ivan Vombergar, klavir in južnoameriško-slovensko kulinarično presenečenje, ki ga bodo omogočile in pripravile RIMSKE TERME - Četrtek, 23. oktober 2014, ob 19.30.
Božično-novoletni koncert Komornega moškega zbora Celje in Vokalna skupina In spiritu ter kulinarično presenečenje, ki ga bo omogočila in pripravila OŠTIRKA - december 2014, ob 19.30.
Glasbeno-kulinarični JAZZ večer z mladim virtuozom na tolkalih Vidom Ušeničnikom - februar ali marec 2015.
GLEDALIŠKI ABONMA_
•	Striptiz, monokomedija, Špas Teater - oktober 2014, ob 19.30.
Igra: Matjaž Javšnik
•	Da, gospod premier, komedija, Šentjakobsko gledališče Ljubljana - november 2014, ob 19.30.
Igrajo: Damijan Perne, Bojan Vister, Srečko Kermavner, Tina Tavčar ali Katja Ogrin, Janez Vlaj, Grega Use-nik, Marko Skok, Tomaž Cvar.
•	Čista norišnica!, komedija, Špas Teater - januar 2015, ob 19.30. Igrajo: Boris Cavazza, Gojmir Lešn-jak - Gojc, Maša Derganc, Bernarda Oman, Primož Ekart, Damir Leventic
•	Štefka Valentin, monokomedija -februar 2015, ob 19.30.
Igra: Alenka Tetičkovič
•	Boris, Milena, Radko, ljubezenskadra-ma, SNG Drama Ljubljana - marec 2015, ob 19.30.
Igrajo: Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza, Alojz Svete, Nina Valič
Točni datumi predstav bodo znani naknadno in objavljeni na spletni strani www.stik-lasko.si ter v mesečnih napo-vednikih.
ABONMA MAVRICA POLK IN VALČKOV
•	Poskočni muzikanti in Ognjeni mu-zikanti - Sreda, 15. oktober 2014, ob 19.30
•	Donačka in Fantje izpod Lisce - Sreda, 19. november 2014, ob 19.30
•	Vesele Štajerke in Navihanke - Sreda, 17. december 2014, ob 19.30
•	Gadi in ansambel Vžig - Sreda, 18. februar 2015, ob 19.30
•	Okrogli muzikanti - Sreda, 18. marec 2015, ob 19.30
Kot organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe datumov in vsebine prireditev. Hvala za razumevanje.
Vpis abonmajev poteka v TIC-u Laško, vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00 ter ob sobotah med 9.00 in 14.00. Abonma lahko rezervirate ali podaljšate tudi po telefonu 03 733 89 50, e-pošti tic@stik-lasko.si ali v prostorih TIC-a Laško, Valvasorjev trg 1, Laško.
Do 10. septembra 2014 si lahko lanskoletni abonenti rezervirate svoje dosedanje sedeže. Pri vpisu po tem datumu vam istega sedeža ne moremo več zagotoviti, saj bodo sedeži na razpolago novim abonentom. Društvom in podjetjem nudimo možnost prenosljivega abonmaja na ime društva oz. podjetja, ki ga lahko koristijo njihovi člani oz. zaposleni.
Ugodnosti pri nakupu abonmaja:
-	stalni sedež,
-	20 % abonentski popust,
-	sprotno obveščanje o prireditvah,
-	popusti pri ostalih prireditvah v organizaciji STIK-a, Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Predstavitev abonmajske sezone
2014/ 2015 in dan odprtih vrat Kulturnega centra Laško bom izvedli 2. in 3. septembra, ob 18.00, v Kulturnem centru Laško.
Tina Belej
20
stik
Proslavi ob dnevu državnosti_
Praznik ob dnevu državnosti smo počastili dvakrat - v petek, 20. junija, v Kulturnem centru Laško, kjer so program pripravili osnovnošolci iz Rimskih Toplic, najboljšim učencem so bila podeljena priznanja zlati učenec, zbrane pa je nagovoril slavnostni govornik Pavle Ravnohrib, ter v soboto, 21. junija, pri spominskem obeležju osamosvojitveni vojni za Slovenijo na parkirišču pod Občino Laško.
V programu slovesnosti so poleg članov Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Laško, Policijskega veteranskega društva Sever (odbor Laško) ter Območne zveze Slovenskih častnikov
Slovenske noči 2014 v Novigradu
Pred pričetkom poletja smo se odzvali povabilu k sodelovanju pri organizaciji prireditve Slovenske noči 2014 v Novi-gradu. Tekom dveh prijetnih dni, ki sta dokaz, da obstajajo dobri odnosi med Slovenijo in Hrvaško, smo združili vse tisto, kar najbolje predstavlja destinacijo Laško - sotočje dobrega ter Novigrad.
V dogodkih, ki sta jih organizirala Tu-ristička zajednica Novigrad - Cittanova in STIK Laško je sodelovalo več kot 200 oseb, med drugimi: Klapa Gambrinus, Laška pihalna godba, Mažorete Laško, Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec, Likovno društvo Laško, Skupina Vesele Štajerke, Thermana Laško, Rimske terme, Špela Horjak (nakit), Zeliščna kmetija Plahtica, Kmetija Krašovec,
Laško sodelovali še Laška pihalna godba, Moški pevski zbor Sedraž ter častna straža garde Slovenske vojske, program pa je povezovala Urška Klajn. Na proslavi smo bili priča izvedbi svečanega veteranskega dejanja s prikazom, s katerim želijo veterani spomniti in opomniti domovino, državljanke in državljane na čas in dogodke ob osamosvojitveni vojni
1991. Častni govornik na proslavi je bil general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Skupaj z županom Občine Laško Francem Zdol-škom, predsednikom Zveze slovenskih častnikov generalom mag. Alojzem Štei-nerjem, predsednikom odbora Sever za Laško Ivanom Rženom, predsednikom OZVVS Laško Samom Lahom in predsednikom OZSČ Laško Zvonkom Zorcem so ob častni straži odkrili spominsko tablo, ki obeležuje in predstavlja spomenik osamosvojitvene vojne za Slovenijo v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in ruskem jeziku. Druženje se je po zaključku proslave nadaljevalo na vrtu Savinje.
Tina Belej, Foto: Foto Fleš
Jesen DU Laško, Vaška godba Vrh nad Laškim z mažoretami pod vodstvom Majde Marguč, Moški pevski zbor Laško, Bobnarska skupina Laške pihalne godbe, Godba Slovenskih železnic, Kulturno društvo Rimljan iz Rimskih Toplic in Vokalna skupina Vodomke Laško. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo!
Janja Urankar Berčon, Foto: Stella Tretnjak
Kapljica veselja na sotočju dobrega
V počastitev 160. obletnice Thermane Laško in v sodelovanju z Občino Laško, JSKD OI Laško in Likovnim društvom Laško smo v soboto, 21. junija, v Zdraviliškem parku pripravili prijateljsko slikarsko druženje.
Ob tem dogodku smo obeležili vseslovenski Teden ljubiteljske kulture, ki je
sicer potekal od 15. do 22. junija in katerega pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza Kulturnih društev Slovenije z namenom promocije ljubiteljske kulture in njenih ustvarjalcev.
V Zdraviliškem parku v Laškem sta župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednik uprave Thermana, d. d., mag. Andrej Bošnjak ob tej priložnosti posadila drevo, mi pa smo poskrbeli za bogat kulturni program, v katerem so sodelovali: Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec, Kulturno društvo Ofi-rovci in koledniki, Mešani pevski zbor
Kmetija Dobra misel, VIRIN (izdelki iz zelišč), Čebelarstvo in lectarstvo Šolar, Galerije-ateliera Agata Novigrad, Vokalna skupina Ajda (Slovensko kulturno društvo Ajda, Umag), KUD Dajla ... Glavni partner dogodka je bila Pivovarna Laško.
Preko tiskovne konference prvi dan, slikarskega ex-tempora, parade Laške pihalne godbe in Mažoret Laško ter razstavnih stojnic drugi dan smo poskrbeli za močno promocijo destina-cije Laško - sotočje dobrega, s poudarkom na 50. prireditvi Pivo in cvetje, ki je bila tik pred vrati.
Naslednji vikend, torej v sklopu prireditve Pivo in
cvetje, smo naše nove prijatelje povabili v goste v Laško, kjer smo jim razkazali lepote destinacije Laško - sotočje dobrega in jim ponudili možnost njihove promocije na največjem turističnem dogodku v Sloveniji. Tako smo le še utrdili temelje našega bodočega sodelovanja.

21
Janja Urankar Berčon Foto: Janja Urankar Berčon, Foto Fleš
Vremenska hišica na novi lokaciji ponovno zaživela_
Turistično (tedaj olepševalno) društvo Laško je po prvi svetovni vojni pred železniško postajo postavilo vremensko hišico in zanjo skrbelo dolgo časa.
Zadnjih nekaj let je hišica samevala in ni delovala, letos, ko je bila prestavljena na novo lokacijo, pa smo na pobudo Krajevne skupnosti Laško v Centru za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško poskrbeli za njen ponovni zagon. Do nadaljnjega tako STIK opravlja nalogo vzdrževanja.
V času letošnje prireditve Pivo in cvetje je vremenska hišica dobila olepšano zunanjo podobo, za kar so poskrbeli člani Hortikulturnega društva Laško.
Janja Urankar Berčon Foto: Boris Vrabec
NOVO! [Vodena] rekreacija v športni dvorani Tri lilije_
Telo nujno potrebuje gibanje, aktivnost ... Občutek, da živi ... Gibanje vpliva na naše splošno počutje in krepi zdravje, prinaša pa nam tudi energijo in samozavest. Kot pravijo, našemu življenju prinese dodatna leta in v naša leta vnaša življenje! Ozaveščenost o pomenu gibanja je danes vsekakor precej večja, kot je bila še mogoče zgolj pred nekaj leti, a hkrati ljudje vse več časa presedi-mo pred različnimi zasloni. Če ste odločeni, da nekaj storite, se vam zagotovo postavljajo različna vprašanja. Kaj izbrati, kako začeti? Kakšne cilje si zastaviti? Ali se odločiti za individualno vadbo ali se pridružiti skupini? Enoznačnih odgovorov preprosto ni. Pomembno je, da vsak posameznik izbor vadbe prilagodi sebi, svojim sposobnostim, željam in tipu osebnosti, seveda tudi vremenu. V mesecih, ki so pred nami, je (vodena) vadba v telovadnici lahko dobra izbira.
Od konca septembra dalje se boste lahko v Treh lilijah preizkusili (tudi) v badmintonu. Slednji je idealna rešitev za vse, ki si želite zgolj rekreacije in tudi za tiste, ki skušate učvrstiti svoje mišice na zadnjici in nogah, poleg tega pa vplivati tudi na pravilno držo. V tretjem tednu septembra vam bomo omogočili enkratni brezplačni obisk vadbe!
Več informacij boste dobili v začetku septembra v TlC-u Laško: tic@stik-lasko. si, 03 733 89 50.
Janja Urankar Berčon
Podelitev priznanj novim turističnim vodnikom po Laškem - sotočju dobrega_
STIK in Občina Laško sta v maju razpisala tečaj za lokalne turistične vodnike
na območju občine Laško. V sklopu tečaja je bilo organizirano tudi izobraževanje za vodnike Pivovarne Laško. S tečajem
smo želeli privabiti osebe, ki imajo rade delo z ljudmi ter lepote našega kraja radi pokažejo turistom in drugim obiskovalcem. Pridobili smo 19 novih vodnikov, ki jim je župan občine Laško 21. junija, v sklopu dogodka Kapljica veselja na sotočju dobrega, podelil priznanja. Novi vodniki se že aktivno vključujejo v aktualno turistično dogajanje.
Polona Zorko Foto: Stella Tretnjak
Dediščina gre v vrtce in šole_
Vsebinski poudarek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD), ki se jim Slovenija pridružuje že 24. leto zapored in bodo letos potekali od 27. 9. do 4. 10., je namenjen izobraževanju o dediščini. Šole in vrtci so vabljeni k sodelovanju na dveh področjih: k obisku brezplačnih kulturnih dogodkov in k
poglobljenemu ter medpredmetnemu obravnavanju področij kulturne dediščine v sklopu posameznih učnih ur, različnih raziskovalnih aktivnosti ter kulturnih, naravoslovnih in tehničnih dni.
Širjenje procesa učenja v poučna okolja tudi izven vzgojnih in izobraževalnih ustanov zagotavlja možnost vnašanja večjega razumevanja, boljšega vpogleda in bolj jasnega pomena tistih področij znanja, o katerih sicer prepogosto le beremo in razpravljamo ter jih le redko izkusimo. Skupina LUNA iz Vrtca Laško - enote Debro, STIK Laško, Čebelarstvo Blagotinšek in Katarina Drobež Vrščaj smo v maju oblikovali zanimiv program izkustvenega učenja, ki smo ga poimenovali Čebele, čebelice in sodi v med-predmetno povezavo področij DRUŽBE, NARAVE in UMETNOSTI. Namenjen je otroškemu odkrivanju skrivnostnega življenja čebel, njihovega pomena za ohranjanje naravne pestrosti in okušan-ju dobrot iz čebeljega panja. Ob vdihavanju dobrodejnega aerosola v čebelnjaku Čebelarstva Blagotinšek, kjer smo prisluhnili živ-žavu v panjih, ter občudovanju raznobarvnih medo-vitih rastlin pred njim,
smo posebno pozornost namenili ogledu in spoznavanju slikovitih panjskih končnic, katerih zgodbe so otrokom spodbudile radovednost in nove izzive za likovno ustvarjanje in poustvarjanje. Pod mentorstvom Katarine Drobež Vrščaj so v naslednjih
22
stik
dneh v prostorih vrtca otroci ustvarjali prave umetnine, čisto prave panjske končnice, ki so bile na ogled postavljene v okviru Čebelarskega vikenda, 13. in 14. junija.
Program, ki predstavlja inovativni pristop k izobraževanju o dediščini, bomo izvedli tudi v okviru letošnjih DEKD, a tokrat z novimi poudarki in učnimi vsebinami iz neskončne zakladnice čebelarske naravne in kulturne dediščine.
Marina Bezgovšek Jerica Laznik Mokotar, Vrtec Laško - enota Debro
Tri v enem - hvala, Laščani_
Muzej Laško se je slavju ob številnih letošnjih za Laško in Laščane pomembnih obletnicah pridružili s postavitvijo razstave, ki združuje dolgoletno delovanje in sodelovanje Turistične-
ga društva Laško in Zveze kulturnih društev Možnar občine Laško na prireditvi Pivo in cvetje.
Največja turistična prireditev v Sloveniji je praznovala petdeseto ponovitev, Turistično društvo svojo stopetindvajseto obletnico obstoja in dela, ZKD Možnar pa trideset let marljivega povezovanja kulturnih društev na območju naše občine. Trije odlični razlogi za veličastno predstavitev.
Pa se je zataknilo ... pri arhivih. Še najbolj urejenega in bogatega imajo „Možnarjevci". Turistično društvo hrani nekaj kopij najstarejših dokumentov iz časa ustanovitve, na srečo pa tudi knjigo o delovanju društva, ki jo je ob stodeseti obletnici vestno spisal Jure Krašovec. Ostalo dokumentacijo, žal tudi fotografije, je v nekaj poplavah odnesla in uničila Savinja. Ker je Turistično društvo bilo organizator Praznika piva in cvetja vse od njegovih začetkov, se je pri pripravi scenarija za obeležitve obletnice prav v primanjkljaju fotografskega gradiva pojavil največji problem.
No, in tu so se izkazali nekateri Laščani. V Muzeju Laško smo bili prepričani, da imajo prebivalci našega kraja in občine doma veliko spominov tudi v fotografski obliki. Nekoč smo že poskusili z zbiralno akcijo, a je bil odziv bolj pičel. Zdaj, ko je bil v igri praznik, ki so ga in ga v določeni meri Laščani še vedno soustvarjamo, pa je bil rezultat zelo dober. Oglasilo se nam je veliko posameznikov, ki so nam dovolili vpogled v njihovo zbirko čudovito ohranjenih črno belih in nekoliko obledelih barvnih posnetkov. In še več, večina Laščanov, ki so te fotografije posneli, ali pa jih hranijo v svojih albumih, nam je svoje zaklade »pivoincvetne« preteklosti zaupala v skeniranje in dovolila uporabo na razstavi. Muzej Laško se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje.
Razstava, na kateri so združene tri za Laško pomembne obletnice, bo v Muzeju Laško na ogled do konca meseca septembra. Lepo vabljeni na obujanje spominov. Na njej pa boste lahko tudi izvedeli, kdo so tisti Laščani, ki so prijazno posodili delčke svojih spominov, da jih sedaj lahko občudujejo in v njih svoje spomine iščejo tudi ostali Laščani in obiskovalci našega kraja.
Tomaž Majcen
POHOD PO AŠKERČEVI POTI
Popotovanje ni potovanje_
Če je kdo mislil, da je potovati in popotovati isto, se je zelo motil. Kaj je popotovanje, je zelo dobro vedel pesnik in popotnik Anton Aškerc, ki je v potopisu Izlet v Carigrad zapisal dogodivščine s te poti leta 1893. Ob obletnici je bil izdan ponatis tega potopisa v slovenskem, angleškem in turškem jeziku. In ravno to je bil razlog, da je bil govornik na 19. pohodu po Aškerčevi poti Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško in prekaljen popotnik.
Pohodniki 19. pohoda po Aškerčevi poti smo v junijskem meglenem jutru, ki je obetalo sončen dan, zagrizli v hrib nad Zidanim Mostom. K dobremu razpoloženju je veliko prispevala Godba na pihala SŽ. V Širju so gospodinje zopet pripravile okusne dobrote in čaj, člani MePZ Spev pa so poskrbeli za kulturno vzdušje. Za piko na i sta odlična harmonikarja Jakob Štigl in Žiga Kališnik pohodnike pospremila s poskočnimi melodijami. Po poti ni bilo težav, saj je STIK Laško s Komunalo Laško poskrbel za urejenost poti, svoj delež pa sta prispevala tudi hišnika OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Dani in Damjan, ki sta uredila okolico lesenih kažipotov. Domačini so pohod-nike lepo sprejeli in nam nudili domače dobrote in okrepčila. Na Aškerčevi domačiji, ki je imela ta dan »dan odprtih vrat«, so se stojnice šibile pod dobrotami, za dobro vzdušje je poskrbela manjša zasedba Godbe na pihala Zidani Most.
Savinja ponovno odpira svoja vrata
Sobe ponujajo udobno bivanje v starem mestnem jedru Laškega.
tKM
rag


v*
laško
sotočje dobregt
Informacije in rezervacije: TIC Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si, www.lasko.info
/laško.Slovenija

■M UM H nimjn LAta
23
stik
S pozdravom predsednika KS Rimske Toplice in župana Občine Laško ter s kulturnim programom, ki so ga oblikovali člani KD Anton Aškerc, KD Rimljan, KD Svoboda Zidani Most in učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, se je 19. po-
hod počasi iztekal. Ob odličnem bograču in pijači so pohodniki še malo poklepetali in si izmenjali mnenja ter izkušnje z vseh 19 pohodov.
Veliko komentarjev pa je izzval govorec Tomaž Majcen, ki je na svoj rahlo hudomušen način prikazal svoje in Aškerčeve popotniške dogodivščine. Iz Aškerčevega potopisa je citiral odlomke in jih aktualiziral. »Še danes popotniki uporabljajo Aškerčev potopis, saj je napisan zelo podrobno, slikovito, z liričnim in patetičnim navdušenjem nad lepotami Carigrada. V njem lahko beremo, da je bil Aškerc ne samo potnik, ampak tudi popotnik.« Razlika med njima je v tem, da potnik potuje od starta do cilja, pomembna je pot, popotnik pa vsrkava vase ne samo pot, ampak tudi ljudi, navade, vonje, okuse, glasbo, jezik ...
»Aškerc je svoje poti načrtoval skrbno in dolgo časa, povezave je iskal na veleposlaništvih, danes pa je potreben en sam klik in že smo na poti. Morda je to dobro ali pa tudi ne. Priprava na pot je
sicer krajša, a popotovanje je še vedno vznemirljivo in to človeka zasvoji.«
19. pohod po Aškerčevi poti je uspel, pohodniki so bili zadovoljni s prehojeno potjo. Govorca so nagradili z dolgim ploskanjem, prav tako tudi nastopajoče. Aškerc je v svojem besedilu zapisal: »Ako se mi je posrečilo s temi skromnimi črticami navdušiti rojake svoje za potovanje ... dosegel sem namen svoj.«
In če smo z 19. pohodom dosegli, da se bodo pohodniki vrnili tudi naslednje leto, smo tudi mi dosegli svoj cilj.
Milena Suhodolčan Foto: Dean Muhovec
PO LAŠKIH POTEH 2014 - Pohod na Hum_
19. aprila smo uspešno pričeli z akcijo pohodov Po laških poteh 2014, na katere že drugo leto zapored vabimo vse ljubitelje hoje v naravi, rekreacije in druženja.
Navkljub praznični soboti in muhastemu aprilskemu vremenu se je po prenovljeni krožni tematski poti na Hum podalo 110 pohodnikov.
PO 0RI0I0VI POTI
v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH
sobota, 23. avgust 2014 start ob 9.00 pred kartuzijo v Jurkloštru
vrsta poti: naravoslovno-zgodovinska pot
dolžina poti: 11 km, čas hoje: 3-4 ure pripovedovalec zgodbe: pater dr. Karel Gržan
Pohod bo v vsakem vremenu. Vsak hodi na lastno odgovornost.
Vabljeni
Organizatorja: KS Jurklošter in Zavod ODON Jurklošter Soorganizatorja: STIK in Občina Laško
24
stik/knjižnica
Zaključili smo z odlično malico chefa Marka Pavčnika in z druženjem ob zvo-
kih ansambla Kvintoni na Gradu Tabor Laško.
Hvala vsem, ki ste bili z nami.
Vabljeni še na ostale pohode v sklopu letošnje akcije: 23. 8. Pohod po Orionovi poti, 20. 9. Pohod po poti treh cerkva in 8. 11. Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Otroci, ne pozabite - tri opravljene pohode v sklopu akcije dodatno nagradimo.
Dean Muhovec Foto: Slavko Pristovnik
__ -m
^BMSHESL JU!
Ekskurzija po knjižnicah v Velenju, na Ravnah, zahvale in sanje_
Knjižničarji si prizadevamo za prostorske pogoje, ki bi bili kolikor toliko usklajeni z zahtevami knjižničarske stroke in njenimi standardi, tako po velikosti kot tudi funkcionalnosti, tehničnih lastnostih in estetskosti. Koristno pa je, če se tudi na tem področju poslužujemo dobrih praks oz. ogledov knjižnic, ki jim je uspelo v danih okoliščinah zasnovati dobre načrte, jih uresničiti ter priti do funkcionalnih in lepih prostorov. Laški knjižničarji smo se že nekajkrat odločili za obisk slovenskih knjižnic v širši družbi, skupaj s predstavniki naših ustanoviteljic - Občin Laško in Radeče, nekaterih javnih zavodov in sveta knjižnice. Doslej smo si ogledali knjižnice v Slovenj Gradcu, Dravogradu, na Radljah, v Krškem, Novem mestu, Kočevju, na Ptuju, v Cerknici, Celju, Šentjurju in Šmarju. Tokrat pa smo se odločili za obisk velenjske in ravenske knjižnice, tudi tokrat s posebnim namenom. Na pot smo šli 11. junija v zelo vročem predpoletnem dnevu.
V Velenju imajo novo, moderno knjižnico v preurejenem nekdanjem trgovskem centru. Velika je blizu 2.000 m2, svetla, pretežno v steklu, skoraj brez predelnih sten. Najbolj so nas navdušila njena čitalniška in klubska območja, kjer posamično ali skupinsko dela šolajoča se mladina pa tudi drugi. Knjižnica se nahaja v centru mesta, obdana s tržnico in trgovinami, le da je na nekoliko privzdignjeni lokaciji in je tako zunanji hrup ne moti. V njej je vedno polno obiskovalcev.
Ravenska knjižnica se nahaja v tamkajšnjem starem gradu, z nekoliko mlajšimi dodatnimi prostori in manjšim sodobnim prizidkom. Z dveh strani je obdana z velikim, razkošnim parkom. Prostori so zelo lepo in dovršeno obnovljeni, dopolnjeni s številnimi detajli in slikami iz preteklosti pa tudi sodobnosti. Ustanova ima kot regijska knjižnica status območ-nosti s poudarkom na domoznanstvu in domoznanskem gradivu, ki ga hrani v za to zelo primernih lepih grajskih sobanah, opremljenih s stilnim pohištvom. V knjižnici smo videli Prežihovo sobo, Suho-dolčanovo sobo, sobo etnologa Kotnika, imajo pa tudi zelo bogato fototeko, nanašajočo se na Koroško in tamkajšnje znamenite ljudi. Prijazni knjižničarji so nas popeljali še v trezorsko skladišče, kjer so nam pokazali vzorno urejeno zbirko rokopisov, med njimi Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. V pritlični sobi, na meji s parkom, so nam postregli s slastnimi češnjami in jagodami, nakar smo polni zanimivih vtisov zapustili veliko knjižnico, še precej večjo od velenjske. Knjižnična dejavnost se tu prilagaja značaju prostora, ki je težje obvladljiv in zahteva preko dvajset zaposlenih. Knjižnica pa je deloma tudi povsem moderna in ta povezava ji daje še poseben čar.
Ker je čas sovpadel z mojim poslavlja-njem od službe, sem udeležence po ogledu knjižnic povabila na druženje v vasico Šentanel, znano po kmečkem turizmu ter lepem pogledu na Peco in Uršljo goro. Tu smo Koroško spoznali še z enega zornega kota. Ob moji posebni priložnosti sem bila deležna veliko lepih želja in izrazov hvaležnosti, za kar še enkrat javno izrekam zahvalo. Jaz pa sem nekoliko izpostavila knjižnične uspehe, se zahvalila za skupno delitev dobrega in slabega kolektivu ter drugim sodelujočim, kakor tudi občinama za financiranje in razumevanje. Izrekla sem nekaj bolj skopih besed, da se ne bi preveč dotaknila same sebe in ob svojem križpotju le ne potočila kakšne solze. Sicer pa kaj bi postajali, vse je pot, na kateri se zgodijo različne stvari, med njimi tudi sanje. Na Koroško smo šli še posebej zato, da bi se nam v tamkajšnjih
25
knjižnicah porodile sanje, razmišljanje, ideje in potem nekaj novega, seveda povezanega z našo knjižnico.
Moram pa se zahvaliti tudi vam, dragi obiskovalci knjižnice, za zaupanje svojih knjižničnih potreb in odzivanje na naša prizadevanja. Trdno verjamem v kvalitete knjižničnega kolektiva, njegovega novega vodje in prepričana sem, da se bo knjižničarstvo v občinah Laško in Radeče še naprej lepo razvijalo.
Metka Kovačič
Zahvala Metki Kovačič, dolgoletni vodji Knjižnice Laško_
V poletnih mesecih se je na vodstvenem položaju v Knjižnici Laško zgodila kadrovska sprememba. Metka Kovačič, najprej prva in nekaj let edina profesionalna knjižničarka v Laškem, potem dolgoletna vodja knjižnice in po ustanovitvi javnega zavoda l. 1996 direktorica, se je upokojila, njeno funkcijo pa sem prevzel Matej Jazbinšek, prej bibliotekar v knjižnici.
Ne bom pisal o viziji knjižnice v prihodnosti, o svojih načrtih, saj bo za to še čas v prihodnje. Poleg tega moramo do konca leta v knjižnici pripraviti tudi strategijo za obdobje petih let, čemur bomo v biltenih še zagotovo namenili pozornost. Tokrat bi rad izkoristil priložnost in se v imenu kolektiva Knjižnice Laško in v svojem imenu zahvalil Metki za vse, kar je v svojem poklicnem življenju in seveda tudi širše dala knjižnici, kar je naredila v knjižnici in za njo.
Metkinih konkretnih dosežkov in uspehov je preveč za ta prispevek, jih pa bomo osvetlili še kdaj kasneje ob primernih priložnostih. Poudarim naj le, da je bilo Metkino strokovno delo prepoznano in nagrajeno v knjižničarski stroki, morda pa ne dovolj v lokalni skupnosti, a skozi čas zagotovo še bo.
Zaposleni se njenega dela in vloženega truda zavedamo in ga cenimo ter se ji zanj še enkrat iskreno zahvaljujemo, prav tako pa za dolgoletno vodenje, dr-žanje kolektiva skupaj, da smo tako lahko dosegli, kar sicer verjetno ne bi, in da je pripeljala knjižnico do sedanjega ugleda in nivoja. Od Metke smo se tudi veliko naučili, tako z zgledom kot pri skupnem delu. Najlepše pa nam je bilo, kadar si je ves kolektiv složno prizadeval za iste cilje.
Vsemu svojemu delu v knjižnici, pa naj bo to pridobivanje in opremljanje prostorov, oblikovanje knjižničnih zbirk, načrtovanje in izvajanje dejavnosti ali opravljanje vsakodnevnih nalog, je Metka vtisnila pečat skrbnosti, premišl-
jenosti, estetskosti in občutka za pravo mero. Verjamem, da smo nekaj teh vrlin prevzeli tudi ostali zaposleni, kot tudi enotnost, požrtvovalnost, solidarnost, delavnost, odgovornost in predanost -vrednote, ki jih je Metka uresničevala pri svojem delu. Tako je iz majhne amaterske društvene knjižnice v skoraj štirih desetletjih vzpostavila zelo dobro ali celo odlično splošno knjižnico, za kar se bomo trudili, da bo ostala še naprej.
Metka, še enkrat hvala za vse in vedno dobrodošli med nami, na pogovoru ali druženju, z nasveti ter tudi pri nadaljnjem skupnem delu in projektih.
Matej Jazbinšek in kolektiv Knjižnice Laško
Z bralci o knjigah na laškem gradu
Pred poletjem, ko dopustniški čas še posebej vabi k branju, smo se letos tretjič preselili iz knjižnice nad mesto, na laški grad. Junija smo v lepem krogu naših bralcev začeli novo, sedmo sezono Bralne značke za odrasle. Uvodnemu delu prireditve, na katerem ste bralci sami predstavljali vsebine predlaganih knjig, je sledil nastop TV-urednika Igorja Pir-koviča, ki nam je prebiral in z razmišljanji pospremil svojo domovinsko poezijo, z domoljubnimi in drugimi slovenskimi pesmimi pa so večer še polepšali pevci Komornega moškega zbora Celje.
Sedma bralna značka torej vabi - vse do aprila prihodnje leto se nam lahko pridružite pri izbiranju knjig s priporočilnega seznama. Ta ponuja pestro izbiro naslovov enakovrednih sklopov domačih avtorjev, romanov tujih avtorjev ter poljudno-strokovnih knjig, kamor smo uvrstili dnevnike in spomine, kratke zgodbe, potopis, pisma, vzgojni priroč-
nik. Brez posebnega mesta poeziji tudi tokrat pri naši Znački ne gre, spet pa smo nekaj pozornosti namenili domačinom. Mesto, kjer v knjižnici izpostavljamo knjige Bralne značke, je nemara prav v teh mesecih videti nekoliko izpraznjeno, saj ste - deloma zaradi predstavitve na gradu, deloma zaradi dopustov - še v večjem številu kot sicer posegli po knjigah, kar nas seveda, veseli. Ker bo branje za Bralno značko potekalo vse leto, pa ne bo prepozno, če po priporočenih knjigah povprašate tudi še jeseni, ko bo izbira, verjamemo, nekoliko bogatejša.
Veselimo se vašega obiska knjižnice!
Barbara Rančigaj Razstava ilustracij Mihe Maleša
Prireditev ob otvoritvi razstave Miha Maleš, ilustrator v naši knjižnici smo napovedali že v prejšnji številki biltena. Ob tej priložnosti je s predavanjem dr. Tomo Korošec zelo izčrpno predstavil češko-slovenske kulturniške odnose. Navdušil pa nas je eminentni gost, češki veleposlanik v Sloveniji, dr. Peter Voznica, ki se je spontano vključil v program in v izvirniku recitiral odlomek iz Machove pesnitve Maj, katere slovensko izdajo je likovno opremil Miha Maleš. Po razstavi nas je popeljala dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, kustosinja Breda Ilich Klančnik, ki je skupaj z gospo Travico Maleš Grešak razstavo tudi zasnovala.
Prijazno vabljeni k ogledu imenitne razstave še do konca septembra.
Matej Jazbinšek
26
knjižnica/intervju
Poletno dogajanje za otroke_
V knjižnici imamo dolgo tradicijo bib-liopedagoških, ustvarjalnih in literarnih dejavnosti za otroke, ki so vedno vsaj deloma povezane s knjigo. S temi dogodki promoviramo našo z zakonom določeno osnovno dejavnost in bomo to počeli še naprej, kljub povečanju ponudbe podob-
nih aktivnosti v našem okolju. Navsezadnje nas k temu obvezuje tudi zelo lep odziv naših mladih bralcev.
V juniju smo v knjižnici pripravili prireditve za otroke iz vrtca in učence ob zaključku naših bralnih dejavnosti ter o tem tudi že pisali v biltenu. Med počitnicami pa je v knjižnici prav tako živahno. Otroci nas redno obiskujejo, prebirajo
knjige in revije, posegajo po »mačku v žaklju«, se igrajo ter pri nas preživljajo svoj prosti čas. Veliko otrok pa se je tudi udeležilo ustvarjalnih delavnic v Laškem in Rimskih Toplicah. Več o tem, kako dobro smo se imeli, pa naj povejo spodnje fotografije.
Martina Ajdnik
«■iiii-
Tskd
J JAVNI SKLAD REPOOLIKE sljovinue
U KULTURNE DEJMH05T1
DELO JSKD OI LAŠKO V PRVI POLOVICI LETA
Vsi tisti, ki se udeležujete številnih kulturnih dogodkov, ki so nam v Laškem na voljo, med organizatorji v veliki večini najdete tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti območne izpostave Laško. Vlogo koordinatorja te izpostave že vrsto let opravlja Ivan Medved. Z njim smo se pogovarjali o izjemno razvejani ljubiteljski kulturi v naši občini pa tudi o številnih dosežkih, ki jih dosegajo naši laški ljubiteljski kulturniki. V ospredje smo postavili delo JSKD OI Laško v prvem polletju letošnjega leta.
Kakšna je vloga območne izpostave JSKD in kaj je njena naloga?
Območna izpostava pokriva dve občini - Laško in Radeče. V obeh občinah z okrog 20.000 prebivalci deluje več kot
35 kulturnih društev in preko 25 sekcij. Imamo res zelo razvito ljubiteljsko kulturo, v kateri se udejstvuje vrsta ljudi. Naša naloga je ta, da soustvarjamo kulturno identiteto, zato se trudimo ohranjati in spodbujati kulturna društva k ustvarjanju kulturnega dogajanja. Moram povedati, da z vsemi zelo dobro sodelujemo. Tudi na različnih proslavah, kjer kot koordinator skrbim za kulturni program le teh. Moja naloga je, da predlagam kulturna društva in posameznike, ki nato pripravijo kulturni program na občinskih proslavah. Tovrstnega modela se poslužujemo zadnjih nekaj let in izkazalo se je, da je to zelo dobra promocija lokalne ljubiteljske dejavnosti, ki je med občinstvom zelo dobro sprejeta.
Območna izpostava JSKD društvom in posameznikom nudi pomoč pri društveni dejavnosti. Tako so v vaši domeni tudi različna izobraževanja, ki jih organizirate za mentorje in vodje?
Na leto se na območni izpostavi izvede do deset izobraževanj na različnih področjih. Letos smo v Radečah izvedli seminar za otroške gledališke skupine. 22 mentoric tako šolskih kot vrtčevskih pevskih zborov se je udeležilo seminarja zborovodij otroških pevskih zborov. Vodila ga je Almira Rogina - strokovnjakinja za uporabo Orfovih instrumentov v otroških zborih. Izobraževanje smo organizirali tudi za aktiv mentoric plesnih skupin.
Organizacija različnih revij verjetno sodi med delovne naloge, ki vam vzamejo največ časa. Katere vse smo si lahko ogledali v prvi polovici tega leta?
Pripravili smo dve reviji otroških pevskih zborov, na katerih se je predstavilo 8 skupin, in revijo vrtčevskih pevskih zborov, kjer je nastopilo 9 zborčkov. Organizirali smo dve reviji otroških folklornih skupin. V Laškem se je na tej reviji predstavilo 9, v Radečah pa 7 otroških folklornih skupin. Na reviji otroških gledaliških skupin se je gledalcem predstavilo 7 gledaliških predstav, pri čemer velja izpostaviti Gledališko društvo Radeče, ki je bilo z delom »Lepotica in Zver« izbrano za državno srečanje, ki se je odvijalo na Jesenicah. Za predstavitev odraslih gledaliških skupin in Linhartovo srečanje sta bili letos prijavljeni 2 predstavi, za mladinske gledališke skupine Vizije pa tri predstave. Izpostavim naj predstavo »Instant« ustvarjalcev ŽabaGleda&Išče Prosvetnega društva Vrhovo, ki se je uvrstila na državno srečanje. Potem je tu likovna dejavnost. Naše izjemno uspešno Likovno društvo Laško vsako leto pripravi pregledno razstavo likovnih del. S svojimi izdelki se jih je letos predstavilo 22.
Pri plesu smo izjemno močni. Letošnja območna plesna revija je bila 30. po vrsti, posvetili smo jo naši Zlati Strel, ki je bila velika zagovornica ljubiteljske kulture, pa tudi tista, ki je nastavila zametke plesnih revij pri nas. Na območnem srečanju plesnih skupin se je v dveh predstavah predstavilo kar 38 plesnih skupin in solo nastopov. Veseli smo, da se je v Laškem odvijala tudi regijska plesna revija. Prav tako v dveh sklopih se je maja v Kulturnem centru Laško predstavilo 24 skupin iz Celjske regije. Vidno vlogo na tem regijskem srečanju so imele domače plesne skupine, ki jih je cel kup. Kar
27
intervju/kultura
V organizaciji JSKD OI Laško in Stika Laško se je nedolgo nazaj pri nas mudil prav poseben orkester. Španski harmonikaši, ki so bili na turneji po Sloveniji, so na hitro obiskali Laško in s svojim nastopom navdušili občinstvo v Zdravilišču Laško. Foto: Irena Škorja
nekaj plesnih miniatur je predlaganih za državno srečanje Pika Miga v Velenju in Živa v Ljubljani - ti dve se bosta odvijali jeseni. Območnega srečanja folklornih skupin se je udeležilo 6 skupin, regijski nivo je dosegla Folklorna skupina KUD Lipa Rečica. Dotakniva se še zborovskega petja ... Imeli smo dve reviji z naslovom Naši zbori. V Laškem se je predstavilo 8, v Radečah pa 6 skupin. Pri malih vokalnih skupinah izpostavljam Vokalno skupino Vodomke, ki se je predstavila na območnem srečanju v Šmarjah, kjer so bile predlagane za regijsko srečanje.
Na regijskem srečanju rock skupin, ki so se ga udeležile 4 rock skupine, pa je za državno srečanje strokovni selektor predlagal skupino Earth Shock iz Laškega. Veliko lepih dosežkov torej, ki dokazujejo, da pri ljubiteljski kulturi nismo le številčni, temveč tudi izjemno uspešni.
Prej ste omenili Zlato Strel. Bila je velika zagovornica ljubiteljske kulture, v kateri je tudi sama zelo aktivno delovala. Napisala je vrsto pesmi in njej v spomin so se zbrali literati.
Res je, pripravili smo dva literarna večera, ki smo jih organizirali Zlati v spomin. Sicer pa smo se na povabilo literarnih ustvarjalcev podali tudi v Mozirje, na tamkajšnji literarni večer.
V Laškem je močna tudi etnografska veja kulturnega delovanja. Kakšna je vaša vloga tam?
Kot koordinator se vključujem v sestanke, ki jih pripravlja ZKD Laško, etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Slednje združuje društva, ki obujajo stare ljudske šege in običaje. Vsako leto pripravijo vrsto prireditev npr. jurjeva-nje, martinovanje, aktivni so pri prire-
ditvi Pivo&Cvetje, kjer postavijo pravo »vasico« in prireditve pod naslovom »Lepo je res na deželi« pa »ohcet po starih šegah«, kjer sodelujejo tudi člani KD Anton Tanc iz Marija Gradca, ki letos slavijo 35 let ... Ta in še številna druga društva imajo v svojem delovanju tudi dejavnosti, ki jih pokriva JSKD. To so ljudski pevci, godci, folklorne skupine . Pomembno je, da so ta društva povezana z območno izpostavo JSKD, saj so lahko tudi z našo pomočjo pri svojem delu uspešnejši.
V juniju se je na ravni cele Slovenije odvijal Teden ljubiteljske kulture. Kako smo se izkazali v Laškem?
Teden ljubiteljske kulture smo izdatno zaznamovali tudi v Laškem. Vesel sem, da se je veliko društev odzvalo na pobudo JSKD in v tem tednu pripravilo katero izmed svojih prireditev. A želim poudariti, da so ljubiteljski kulturni ustvarjalci skozi vse mesece in ne zgolj v tem tednu pokazali neverjetno aktivnost z nastopi na vseh področjih. Na tem mestu se jim seveda kot predstavnik JSKD, ki velja za krovno organizacijo ljubiteljske kulture, iskreno zahvaljujem. Takšnega dobrega sodelovanja si vsekakor želimo tudi v bodoče.
NP
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO
Za prijatelje si je treba čas vzet ...
Naše življenje je nenehno iskanje poti v labirintu razmišljanj in dvomov. Poti, ki so strme, ozke, dolge in podrejene želji po medsebojnih povezavah. Kot je zapisal Tone Pavček:
Prijateljstvo se rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika.
28
Prijateljstvo je zato najlepša oblika sveta, ker jo naslika srce in se dotika - vsega!
Tak je bil naš obisk naših sosedov v Novigradu, kjer smo bili delček kulturnega dogajanja in predstavitve življenja v Laškem. V tem pobratenem mestu so nas pričakali z navdušenjem, likovniki Galerije Agata pa so nam razkazali tudi njihovo galerijo. Saj veste, zanimale so nas slike, kako rišejo drugje, kake tehnike uporabljajo in tako naprej.
Po sprehodu po mestu smo se nastanili v lepem parku tik ob morju - motivov
za slikanje ni manjkalo. In tako smo se poglobili v naše barve. Eni so se zapodili tudi v vodo, kajti bilo je toplo, voda pa takoooooooo vabljiva. Postavili smo razstavo naših slik, potem pa smo se enostavno pomešali, ni bilo važno, kje kdo slika. Skratka, povabila Janje Urankar Berčon - direktorice STIK-a, da sodelujemo na slovenskem dnevu v Novigradu, smo bili zelo veseli. Bil je nepozaben dogodek in verjamem, da se bo še ponovil.
Kapljica veselja je za nami, simbol ljubiteljske kulture, ki smo ga zasadili v parku Zdravilišča, pa bo okras vsem. Verjamemo, da bo zrasel v mogočno drevo in bo na ta dogodek spominjalo ne samo
kultura
163 nastopajočih članov ljubiteljskih društev v občini Laško, temveč tudi številne obiskovalce, ki so se nam pridružili.
Sodelovali smo tudi na dnevih čebelarstva, kjer smo slikali panjske končnice. »V naši vasi je lepo« in res je bilo tako - v času Piva in Cvetja tudi s sodelovanjem članov Likovnega društva Laško, ki so razstavljali svoja likovna dela in ustvarjali nova.
Ker imao likovniki vedno načrte, tudi
letos načrtujemo ... In sicer najprej ex--tempore v Drežnici, nato še udeležbo na Sladki Istri. Upam, da bodo nastala dela pristala tudi na kakšni naši razstavi, na vpogled vsem.
Naj le še obvestimo, da dokaj redno menjamo slike tudi v Thermani Laško, v Pivovarni Laško in na občini.
V našem društvu ni samo kapljica veselja, ampak cela reka veselja, ki se odraža v našem prizadevanju, sodelovanju,
ustvarjanju itd., saj smo del kraja v katerem je prijetno živeti.
Ker sem že začela z mislimi o prijateljstvu, naj tako tudi končam:
Če najdeš pravo prijateljstvo, ga ceni kot bleščeč dragulj. Lošči ga in se kar najbolj potrudi, da ga obdržiš in zavaruješ. Vedno naj bo na varnem.
Mark Swaney
Likovno društvo Laško c.b.
KD TROBNI DOL
30. jubilej ljudskega petja v Trobnem Dolu_
Ljudska pesem na Slovenskem se je gojila, odkar obstaja slovenski narod. Tako tudi korenine ljudskega petja v Trobnem Dolu segajo daleč v preteklost, organizirano pa se ta pevska zvrst izvaja pri Kulturnem društvu Trobni Dol vse od njegove ustanovitve dalje. Letos se obeležuje 30. obletnica organiziranega ljudskega petja v kraju, kar se je pri društvu 22. 6. 2014 proslavilo s posebnim pevskim koncertom.
V prejšnjih časih, ko sta še bili društvena dejavnost in ljubiteljska kultura več ali manj edino gibalo kulturnega in dru-
žabnega življenja na podeželju, sta se pri KD Trobni Dol sprva oblikovali kar dve skupini ljudskih pevcev. Prva je bila ženska, tako imenovana »Trobendolske predice«, druga pa moška z imenom »Curnovčani«. Obe skupini sta svoj čas veliko nastopali po raznih prireditvah in se udeleževali srečanj ljudskih pevcev na občinskem, območnem in medobmočnem nivoju. Večino ljudskih in narodnih pesmi iz svojega bogatega programa sta posneli tudi za več radijskih in televizijskih oddaj, s petjem pa sta popestrili tudi marsikakšno drugo kulturno in družabno prireditev. Tako se je pri društvu in v kraju razvijala pevska kultura, hkrati pa so zaživele in se ohranjale stare, izvirne ljudske pesmi, tudi tiste, ki so se nekoč razvile v teh domačih krajih in drugje niso toliko poznane. Obe skupini sta pustili bogato zapuščino ljudske pete besede in pomemben pečat pri društvu, obenem pa je njun zajeten repertoar tudi neprecenljiv prispevek v narodno zakladnico slovenskega ljudskega petja, ki sta ga skozi svojo dolgoletno pevsko kariero v večini posneli za ta arhiv.
Sedaj pa v Trobnem Dolu to tradicijo nadaljuje šestčlanska pevska skupina ljudskih pevcev, ki se je 22. 6. 2014 v domačem kulturnem domu občinstvu predstavila s samostojnim pevskim koncertom. Prireditev je bila izvedena v počastitev 30. jubileja tovrstnega petja pri društvu in obeleženja dneva samostojnosti Slovenije. Vse skupaj je sovpadalo še z vseslovenskim tednom ljubiteljske kulture, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Koncert so prijetno popestrili tudi gostje - Ljudski pevci iz Šentruperta, ki so se domačim izvajalcem pridružili še ob zaključku, ko je sklepni pesmi pritegnila tudi celotna dvorana. Ob tej priliki so bile ljudskim pevcem s strani predsednika KS Šentrupert izrečene čestitke
29
kultura
in predano lepo spominsko darilo, navzoči pa so prireditev nagradili z odobravajočim aplavzom.
Tako ubrana ljudska in narodna pesem ni zvenela samo na koncertu, pač pa ob prijetnem druženju še dolgo v večer. Po uradnem delu prireditve so se pevcem pridružili tudi nekateri poslušalci iz občinstva ter nekaj nekdanjih starejših članov prejšnjih zasedb »Curnovčanov« in »Trobendolskih predic«, ki jih je bilo po dolgem času zopet veselje poslušati.
Glede na precejšen obisk koncerta, bučen aplavz in števil-
ne pohvale je očitno, da je domača ljudska pesem tudi danes precej priljubljena med ljudmi. Nenazadnje to ni nič čudnega, saj je z njo pospremljena večina raznovrstnih dogodkov v življenju, vpletena je v običaje, prireditve in tudi v vsakdanjik marsikaterega posameznika. V teh večkrat neprijaznih časih je sodobna teorija mnenja, da je pesem učinkovito protistresno zdravilo, star pregovor pa pravi, da kdor poje, zlo ne misli, zato naj čudovita slovenska pesem vedno veselo odmeva povsod po tej naši lepi deželi.
Kresna proslava v Trobnem Dolu
V počastitev 23. rojstnega dne naše domovine je bila v nedeljo, 22. 6. 2014, ob prazniku dneva samostojnosti države Slovenije, ki se praznuje 25. junija, v dvorani kulturnega doma v Trobnem Dolu, v okviru celotne Krajevne skupnosti Šentrupert, izvedena svečana, tako imenovana Kresna proslava, z bogatim kulturnim programom. V sodelovanju s KS Šentrupert je prireditev organiziralo
Kulturno društvo Trobni Dol.
Pri programu so sodelovala društva in organizacije iz celotne krajevne skupnosti: za KUD Šentrupert so nastopili znani ljudski pevci, Strelska družina iz Male Breze je sodelovala z otroško folklorno skupino s pesmijo in plesom, recitacijo in nastopom mladih instrumentalistk na citrah in flavti, KD Trobni Dol pa so prav tako zastopali ljudski pevci, mladi harmonikar z Ipavčevo skladbo Domovini in dramska skupina z mini skečema
»Peto nadstropje« ter »Pri zdravniku«. Nastopajočim se je pridružila tudi Vaška godba z Vrha nad Laškim, ki je z državno himno in domovinskimi skladbami še popestrila to svečano vzdušje. V okviru te prireditve je bila obeležena tudi 30-le-tnica organiziranega ljudskega petja pri domačem kulturnem društvu.
Prireditev je sovpadala tudi z vseslovenskim tednom ljubiteljske kulture, ki je potekal v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti od 15. do 22. 6. 2014, katerega namen je bil poklon in priznanje vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem.
Tega svečanega dogodka so se udeležili krajani KS Šentrupert in okolice, predstavniki domačih in sosednjih društev in organizacij ter župan občine Laško, predsednik ZKD Možnar Laško, vodja JSKD OI Laško ter predsednik KS Šentrupert.
Po proslavi se je ob prigrizku in napitkih nadaljevalo prijetno druženje, ki je bilo pospremljeno z medsebojnimi pogovori, pesmijo in dobro voljo. Prireditev sta finančno podprli Občina Laško in Krajevna skupnost Šentrupert, za kar jima gre, enako kot nastopajočim in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri programu, kot tudi vsem tistim, ki so dogodek počastili s svojim obiskom, iskrena zahvala.
Marija Oprešnik Foto: Jasmina Salobir
ZAKLJUČNI KONCERT VOKALNE SKUPINE CHILLAX
Pesmi smo delili si in sanje, lepe sanje, ceste in nebo, le prijat'li so verjeli vanje, da nekoč se uresničijo, prepevajo Čuki v eni izmed svojih uspešnic. Točno to smo počeli pevci in pevke skupine Chillax dobri dve leti. Zabavali smo se na vajah, izpopolnjevali svojo pevsko tehniko, delili mnoge skrivnosti in risali nasmeške na obraze poslušalcev. Ampak svet je naravnan tako, da vsaka stvar pač ne
more trajati večno. Naš predragi zborovodja Jaka Škapin se je odločil, da svojo glasbeno pot nadaljuje v Londonu na London Centre of Contemporary Music, smer Songwriting. Seveda ga na njegovi poti vsi močno podpiramo, ampak se z grenkim priokusom zavedamo, da je to nekakšen konec našega delovanja. Da pa ne bo vse tako črno, smo se odločili, da združimo moči in zaključimo našo sku-
pno pot tako, kot smo jo začeli - z glasbo! Nam, vam in predvsem Jaki v čast bomo izvedli zadnji koncert. Koncert se bo odvijal v petek, 12. 9. 2014, ob 21. uri na občinskem dvorišču v Laškem. Obljubljamo vam vrhunec našega delovanja. Večer, napolnjen z veseljem, plesom, smehom in pa predvsem z obilico kakovostne glasbe. Vljudno vabljeni vsi, da vam še poslednjič odpremo vrata raznih harmonij in vas ponesemo na pot glasbe.
Saška Nemec
30
tVJOJ
till?371
kultura
KD MIKLAVŽ
Teden ljubiteljske kulture v KD Miklavž_
V tednu od 16. do 22. junija 2014 je po vsej Sloveniji potekal »Teden ljubiteljske kulture«, zato se je temu projektu pridružilo
V KD Miklavž bo vroče_
Ponosno lahko povemo, da Kulturno društvo Miklavž v letošnjem letu praznuje visoko obletnico delovanja, in sicer 110 let. Ob tej priložnosti bomo organizirali praznovanje v mesecu avgustu, natančneje v soboto, 30. 8. 2014, pri cerkvi sv. Miklavža nad Rimskimi Toplicami. Program, ki ga pripravljamo v društvu, je pester.
SOBOTA, 30. 8. 2014
Ob 17. uri bo na ogled komedija »Burka o jezičnem dohtarju«, ki jo bo
KD RIMLJAN
Rimski večer - Rimske terme danes
Ker se v društvu zelo trudimo z dogajanjem v našem malem, a lepem kraju - Rimskih Toplicah, smo v ponedeljek, 9. junija, priredili Rimski večer, z naslovom »Rimske terme danes«.
Na začetku in na koncu nas je pozdravila Vaška godba Vrh nad Laškim pod vodstvom Ivana Medveda. Nato je svoj pridih k lepemu večeru pridala etno skupina - Rimski ljudski pevci in godci, celoten večer pa je vodila Štefka Pavčnik. Obudili smo naše Rimske večere do sedaj, katere smo pripravili z namenom, da se predstavijo novi direktorji Rimskih term. Zato je bila naša glavna govornica Maja Landeker, sedanja nova direktorica Rimskih term, odkar imajo slednje tudi novega lastnika. Razložila nam je njihovo vizijo, za zaključek pa še predstavila novega lastnika z ženo in vnukom.
Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, še posebej hvala za tako lepo pogostitev ob zaključku večera. Seveda pa tako dobre-
tudi Kulturno društvo Miklavž. V ta namen smo v društvu pripravili pester program.
V	petek, 20. 6., je amaterska gledališka skupina premierno predstavila komedijo z naslovom »Burka o jezičnem dohtarju«. Kljub slabemu vremenu se je predstave udeležilo okoli 80 ljudi, večinoma krajanov iz bližnje okolice. Seveda je bilo nekaj začetne treme pri igralcih, vendar je v sproščenem vzdušju hitro izginila. Po končani predstavi so gledalci zadovoljni in nasmejani odhajali domov z željami, da predstavo čim prej spet vidijo.
V	soboto, 21. 6., je sledil vsakoletni zaključni koncert Moškega pevskega zbora KD Miklavž. Tudi tega se je udeležilo precej krajanov, ki radi poslušajo in cenijo zborovsko petje. Po koncertu je sledilo prijetno druženje, kjer seveda ni manjkalo ljudskega petja in dobre volje.
V	nedeljo, 22. 6., je sledil še zaključek tedna ljubiteljske kulture, ki smo ga v društvu obeležili z dnevom odprtih vrat. Krajani so si lahko prišli ogledati prostore društva ter si razstavo na temo »Društvo skozi čas« Tako so izvedeli vse, kar jih je zanimalo o društvu nekoč in danes. Po »uradnem« delu je sledila še manjša pogostitev ter sproščeno druženje, ki ga v današnjem hitrem tempu življenja pogostokrat primanjkuje. Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali in še vedno pomagate, da društvo živi in diha z vami.
žabnimi igrami. Sledila bo podelitev spominskih in častnih diplom najstarejšim v prikazih. V nadaljevanju bo seveda tudi druženje ob živi glasbi. Pridite, luštno bo.
Prireditve bodo potekale pod šotorom.
V šoli Lažiše bo možnost ogleda razstav ob visokih obletnicah delovanja, tako šole (130 let) kot tudi društva (110 let).
Potrudili se bomo, da bo zanimivo in vroče. Jaz bom tam, kaj pa vi?
Vabljeni!
KD Miklavž
ga peciva ne bi bilo, če se ne bi potrudile naše članice društva, ki so vse napekle, za kar iskrena hvala.
Še enkrat hvala vsem nastopajočim, brez vas ne bi bilo tako lepega večera. Ker je bila prireditev namenjena praznovanju naše krajevne skupnosti, se zahvaljujem g. Fistriču, g. Senica in g. Pavčniku za izrečene čestitke vsem krajanom.
Štefka Pavčnik
predstavila amaterska gledališka skupina kulturnega društva. Sledil bo kratek nastop moškega pevskega zbora. Ob 19. uri bo sledilo druženje z ansamblom Pe-pelnjak.
Ker je dogajanja preveč za en dan, bo nekaj prireditev še v nedeljo.
NEDELJA, 31. 8. 2014
Pri cerkvi sv. Miklavža maša za vse nekdanje in sedanje člane MOŽNARJA. Sledilo bo srečanje vseh članov Etno odbora MOŽNAR in članov vseh kulturnih društev s proslavo ob 30-letnici Etno odbora Jureta Krašovca, plesi in dru-
L . *
fjifr^f i
31
V	Laškem in njeni okolici se je dodobra prijelo ime »možnar« in vse, kar je povezano z njim. Pri tem pa tokrat nimamo v mislih pripomočka v kuhinji in ne tistega za pokanje ob velikih dogodkih ter praznikih. Res pa je, da je ime za nekaj posebnega v svojem simbolnem pomenu in sporočilu nastalo iz obeh, prej omenjenih.
V	mislih imamo Zvezo kulturnih društev »MOŽNAR« občine Laško in njen Etno odbor Jureta Krašovca, ki v teh krajih deluje, povezuje in usklajuje delo ljubiteljskih kulturnih skupin in društev že tri desetletja. Pri svojem delu pa uspešno sodeluje tudi z drugimi ustanovami, žu-
Z Možnarjem smo se popeljali v parado in na pot našemu 30-letnemu jubileju
pnijskimi uradi, javnimi zavodi, krajevnimi skupnostmi, šolami in občino.
Poslanstvo Zveze Možnar je, kakor je zapisano tudi v ustanovitvenem aktu, povezovanje društev, ki skupaj z njo ljubiteljsko oživljajo, predstavljajo, zapisujejo in ohranjajo stare ljudske šege, navade in opravila, pesmi, godčevske viže z etnološkimi posebnostmi lokalnega okolja, zlasti laške občine ter s svojim delovanjem bogatijo kulturno življenje in ustvarjalnost.
Etno odbor je aktiven pri ohranjanju žive kulturne dediščine Laškega in njegove okolice ter pomembno prispeva k odkrivanju posebnosti življenja naših prednikov. Skozi različne prireditve preko celega leta poustvarja gledališče zgodovine in z njim odkriva šege, navade in
opravila, ki so bila nekoč prisotna, sedaj pa vse bolj tonejo v pozabo.
Okrog 70 delovnih opravil in šeg, ki sodijo v okvir ljudske dediščine nam je uspelo v tem obdobju postaviti na svetlo. Nastalo je veliko pisnega gradiva, fotografij, avdio in video posnetkov, dve brošuri, avdio kaseta ljudskih pevcev in godcev, novinarskih zapisov in spominov. Med nami so se spletla številna poznanstva z ljudmi v laški okolici kakor drugod in zgodilo se je veliko posnemovalcev obujanja ljudskega izročila tudi drugod.
Za nami je vrsta lepih prireditev, v katere je vpeto delo članov društev, skupin in posameznikov iz laške okolice, znanja in veščin iz preteklosti, nekaj priučenega in naučenega, sicer pa žrtvovanega veliko prostega časa, volje in truda slehernega posameznika.
Obeleževanje 30-letnega delovanja se kaže skozi različne dogodke, ki jih letos pripravljamo. Osrednji, ne pa zadnji, bo zagotovo v nedeljo, 31. avgusta, v okviru dvodnevnega dogajanja, z naslovom: »Veselo z jubileji v Šmiklavžu«. Takrat bomo skupaj s šolo, ki praznuje 130-le-tnico, tamkajšnjim kulturnim društvom Miklavž, ki praznuje 110-letnico delovanja in društvi, povezanimi v Zvezo Možnar, pripravili prireditev z naslovom: »Mi pa praznujemo«. Po njej pa se bomo vsi skupaj družili z ansamblom Pepelnjak in drugimi glasbenimi gosti.
8. pohod » Po Anzekovih poteh« iz Laškega na Svetino_
Pričele so se priprave na letošnji že 8. pohod »Po Anzekovih poteh« iz Laškega na Svetino, ki bo tudi letos prvo soboto v septembru, ko krajevna skupnost Svetina praznuje svoj krajevni praznik. Start bo ob 8.00 na parkirišču pri Železniški postaji v Laškem, nasproti Huma. Pohod bo tudi tokrat zanimiv in slikovit z več vmesnimi postajami in z razlogom. Namenjen je rekreativnemu obujanju spominov ter ena od priložnosti za prijetno in sproščeno druženje. Pot nas vodi preko Ojstrega, Reke, Olešč in Kanjuc do Velikega Vrha, kjer je rojstna hiša ljudskega godca in kapelnika »Svetn'ske godbe« Ivana Ulage - »Vrhovskega Anzeka«. Pot nadaljujemo do Svetine, obiščemo njegov grob in pred cerkvijo Marije Snežne zaključimo pohod, ki se nato nadaljuje s priložnostno spominsko sveto mašo in druženjem godb, s katerimi je bil Ivan Ulaga od nekdaj povezan.
Pot je srednje zahtevna, dolga okrog 12 kilometrov in s postanki traja slabih pet ur.
Ob povratku bo organiziran avtobusni prevoz do Laškega. Pohod je za vse udeležence promocijske akcije pohodov »Po laških poteh«, ki jih organizira STIK Laško nadomestni. Z njim si udeleženci pridobijo manjkajoči žig enega od ostalih pohodov.
Organizator, Etno odbor Jureta Kra-šovca pri ZKD »MOŽNAR« občine Laško, vas skupaj s soorganizatorji KS Svetina, KD Pihalna godba Svetina, Občino Štore, Občino Laško in družino Sikovšek vabi, da ste z nami tudi letos.
Vlado Marot
PO AIZEKOVIH POTEH
sobota, 6. september 2014 start ob 8.00 izpred ŽP Laško
cilj: Svetina vrsta pohoda: kulturno-rekreativni pohod zahtevnost: srednje zahtevna čas trajanja: 4-5 ur (skupaj s postanki) dolžina poti: 11,6 km (v eno smer) potek: Laško, Ojstro, Padež, Oiešče, Kanjuce, Veliki vrh (Anzekova rojstna hiša), Svetina
Pohod bo v vsakem vremenu. Vsak hodi na lastno odgovornost.
Organizator: Etno odbor Jureta Krašovca pri ZKD "MOŽNAR" občine Laško Soorganizatorji: Občina Laško, Občina Štore, KS Svetina, KD Pihalna godba Svetina in družina Sikovšek
32
V LAŠKEM JE BIL PO ŠTIRINAJSTIH LETIH PONOVNO UPRIZORJEN MISTERIJ ODREŠENJSKE DRAME KRISTUSOVEGA TRPLJENJA IN VSTAJENJA
V župnijskem atriju je bila po velikonočnih praznikih ponovna uprizoritev pasijonskih iger, v katerih je sodelovalo več kot sto nastopajočih igralcev, pevcev in glasbenikov. Župnija sv. Martina v Laškem ga je organizirala v sodelovanju s KD Koral ob letošnjem misijonu in novi maši Ivana Hrastnika. V izvedbo Laškega pasijona so bile poleg že »prekaljenih« igralcev vključene vse generacije župnijskega občestva, ki so pripravile lepo duhovno in umetniško doživetje.
Na treh uprizoritvah od predvidenih štirih, premierna na velikonočni ponedeljek je odpadla zaradi slabega vremena, si je pasijon ogledalo 1.000 gledalcev. Med njimi je bila tudi gledališka igralka Mi-lada Kalezic, prejemnica Borštnikovega prstana in nagrade Prešernovega sklada, ki je po uprizoritvi nagovorila publiko in igralce. Na zadnjo uprizoritev, ki je bila 4. maja, pa se je v Laško na ogled pripeljalo osemdeset »pasijonskih prijateljev« iz Ribnice na Dolenjskem, ustvarjalcev njihovega Ribniškega pasijona.
Laški pasijon je zagotovo posebnost v slovenskem prostoru. Najprej že dejstvo, da se je podviga uprizoritve lotila pred devetindvajsetimi leti takratna verouč-na skupina pod umetniškim in režijskim vodstvom Ljudmile Turnšek (por. Tre-ven). Na tej osnovi so bile grajene vse nadaljnje dopolnitve v scenariju, v katerih je režiserka Majda Hrastnik, naslednica Turnškove, v prvi vrsti zasledovala doslednost evangelistom. Umetniška izraznost vtkana v temeljno sporočilo Laškega pa-
sijona predstavlja izvirno in avtonomno umetniško delo, ki je tako enakovredno postavljeno ob bok ostalim pasijonskim besedilom na Slovenskem. Tokratna uprizoritev je bila tankočutno dopolnjena z aktualizacijo polpretekle zgodovine lokalnega okolja. S tem Laški pasijon še bolj pričevanjsko in neposredno podaja odgovor na temeljno in večno vprašanje trpljenja, ki je odrešeno preko križa na Oljski gori in vstajenjske aleluje. Prav zaključek uprizoritve z Handlovo Alelujo, ki jo zapel zbor Koral ob spremljavi go-
Ustvarjalci letošnjega pasijona so poromali na Brezje in obiskali Bohinj.
dalnega orkestra je ustvaril Laški pasijon kot edinstven med tovrstnimi umetniškimi deli. Odrešenje vstajenjskega sporočila namreč v svoji biti vključuje odpuščanje in s tem osnovo za spravo.
Prihodnje leto bo minilo trideset let, ko so se mladi laške župnije odločili takratnemu svetu, ki je bil vse prej kot naklonjen tovrstnim vsebinam, posredovati dva tisočletno Jezusovo odrešenjsko sporočilo. Kar nekaj je nastopajočih igralcev, ki so sodelovali pri (skoraj) vseh dosedanjih izvedbah, so sicer starejši za navedeno število let, so pa tudi tekom vseh teh let pridobili nekaj življenjske modrosti.
Ob letošnji uprizoritvi je bila vzpostavljen Facebook profil www.facebook. com/laski.pasijon, na katerem so bile sproti v času nastajanja in uprizarjanj objavljene aktualne informacije z bogato fotodokumentacijo, ki jo je z izrednim občutkom ustvarjal Damjan Kolšek, sicer eden izmed igralcev. Poleg navedenih objav je bogato fotodokumentarno gradivo, ki je nastalo ob preteklih uprizoritvah, objavljeno na Kamri, portalu digitalizirane slovenske kulturne dediščine (www.kamra.si). Ker pa je navedeni portal vključen v evropsko digitalno knjižnico (http://www.europeana.eu), je to tudi prva tovrstna vsebina, objavljena na navedenem evropskem portalu.
(ff)
Foto: Arhiv Laški pasijon
33
literarni kotiček
NJUNO ŽIVLJENJE
Zima se je prevešala v zgodnjo pomlad. Listnato drevje je bilo še golo. Na počivajočih njivah so tu in tam še ležale zaplate umazanega snega.
»Spoštovani žalujoči, sorodniki, lovci, prijatelji! Tukaj, danes, se poslavljamo ...«
To je bilo slovo od prijatelja, lovca, kinološkega sodnika, kinologa . In človeka, Mirka Stražišarja .
Pozno popoldne je že preganjal večer * * * '
Moja kinološka pot se je začela prav zaradi Mirka Stražišarja. S hanovrskim barvarjem Capijem, tudi on je že v večnih loviščih, sva vse preizkušnje opravila pri njemu. Zame je bil Mirko - Miro, prijatelj, lovec. Rad sem prisluhnil njegovim zgodbam iz kočevskih gozdov - o medvedih, povojnih časih, napakah in dobrih straneh takratnega političnega življenja v Kočevski Reki in okolici.
»Tvoj mentor bom, če se odločiš za kinološkega sodnika,« me je večkrat spodbujal Miro.
»Kje pa, nimam oči za pse, zame so vsi lepi, visoki, najboljši.«
»Sodnik za delo krvosledcev boš! Izkušnje imaš, psa tudi, literaturo dobiš pri meni, prijavi se,« je bil odločen Mirko.
Doma sem razmišljal, zakaj pa ne!
Veliko polen sem moral prestopiti in obiti med mojim sodniškim pripravništvom, toda uspel sem, tudi z veliko pomočjo prijateljev, seveda tudi s Stra-žišarjevo. In potem sva skupaj sodila na kinoloških prireditvah po vsej Sloveniji. Poizkušal sem posnemati njegovo strogost, tudi popustljivost, kjer je bilo to dopustno. Lovci, predvsem kočevski, so pravili, da sem resnično njegov pravi učenec. Ponosen sem bil, ko sem to slišal.
Potem ga dolgo nisem videl. Pred vsakoletnim zborom kinoloških sodnikov sem ga poklical.
»Miro, prideš?« sem veselo dejal v telefon.
»Veš, Jani, z menoj je konec. Težko sem bolan, redka bolezen, neozdravljiva . Ne bom več dolgo pri močeh .«
»Daj, daj, vse se da pozdraviti, tudi tvojo bolezen bodo. Če te v soboto ne bo, se pa vidiva pozneje ...,« me je stiskalo v grlu.
Minevali so meseci, poguma za obisk bolnega prijatelja pa nisem imel.
34
Kolegi iz LKD Kočevje so me povabili: »Prideš soditi uporabnostno preizkušnjo, v Falkenavu se dobimo! Mirko želi videti vse svoje kinološke pripravnike.«
»Pridem zagotovo!«
Popoldne smo se dobili in položili umetno krvno sled. Zvečer naj bi pripeljali Mirka na skupno večerjo. Povedali so mi, da ne more hoditi, da težko govori
»Delo imam doma, ne morem ostati,« sem se zbal srečanja z njim. S solzami v očeh sem se odpeljal domov. Zjokal sem se kot otrok.
Naslednji dan, na dan preizkušnje, sem previdno vprašal o večernem srečanju z Mirom.
»Tudi po tebi je vprašal ...,« so mi povedali.
Na Mirka Stražišarja je v meni ostal spomin: Kako ponosno stoji pred menoj, na kinološki preizkušnji, zdrav, in nama s psom razlaga napake in pomanjkljivosti najinega dela.
»Dobro sta opravila preizkušnjo, nekaj malega bo treba še utrditi; tudi z Bo-kijem bosta tako uspešna, kot sta bila s Capijem.«
Začelo se je že rahlo temniti, dan se je poslavljal. Nad kočevsko pokrajino je sedala tanka temina.
»Adijo, Mirko, hvala za vse .« * * *
Boko je svoje poslanstvo opravljal že vrsto let.
Tistikrat so prejšnji večer goste snežinke pobelile naše kraje. Zasnežen gozd je postal tih. Suho listje se je skrilo pod odejo snežne beline. Na sončnem pobočju smo obsledili trop divjih prašičev. Razporedili smo se na stojišča .
Bližajoči pasji lajež me je zdramil iz zamišljenosti. Z očmi sem hitro prešel večjo frato. Še opazil nisem, kako je lisjak s hitrimi skoki ušel moji pozornosti. Naenkrat so se med lajež pomešali streli. Gozd se je vznemiril .
Trikrat se je oglasil lovski rog. Gonjači in lovci smo se zbrali na zbornem mestu. V gozd se je znova vračal mir. Pred nami je ležal ozimec, svinja je odnesla celo kožo, en prašič pa je bil obstreljen.
Naslednji dan je sledilo delo za mojega psa in zame.
Zjutraj smo stopili na sveže zoran sneg na kolovozu. Ranjeni prašič je ostal v našem območju. Potrebna bo pomoč več lovcev.
blSlj
Strelci so zavzeli svoje položaje. Boko je skrbno pregledal nastrel. Zaradi težjega terena sem mu odpel ovratnico. Pred mano je bila redko poraščena frata. Tu in tam je bil kakšen bukov orjak, ki je skozi desetletja sejal mladje v pobočje. Razmišljal sem in poslušal. Boko se je premikal počasi in previdno. Njegovo vedenje je kazalo, da je ranjeni prašič blizu. Ustavil se je pri debeli bukvi in zalajal.
Začela se je gonja med skalovjem; la-jež, streli, tišina.
Lovski tovariši so prinesli uplenjenega prašiča. Včeraj je bil ranjen v nogo. Boko ga je glasno pregnal pred strelca.
Vrnil sem se do skednja, kjer sem pustil avtomobil. Postal sem nemiren, pes se še ni vrnil. Moram ga počakati .
Tisto noč ga ni bilo. Nisem mogel zaspati. Razmišljal sem, kje, kako ., zakaj se ni vrnil. Pozno ponoči sem se odpeljal na zborno mesto, kjer je pasja odeja ostala nedotaknjena . Naslednje jutro se Boko še ni vrnil. Zaman smo ga iskali še naslednja dva dneva. Z Aleksom sva se odločila, da še enkrat pogledava pobočje. V kopnečem snegu sva iskala rjavo kepo .
»Grem pogledati še pod skalo,« sem slišal Aleksov glas. Kmalu je sledil telefonski klic:
»Našel sem ga, žal .«
Od nekod daleč je prišlo v moje prsi, grlo ... in me stisnilo. Nič nisem odgovoril. S težavo sem zadrževal solze in se spuščal med skalovjem. Dobre pol ure sem potreboval do vznožja skale.
Kmalu je bilo vse jasno. Boko je med pogonom padel čez skale .
Aleks se je spoštljivo umaknil, pustil naju je sama. V želodcu in grlu sem imel kepo. Zeblo me je. Trupelce je ležalo na skali. Kot bi zaspal po napornem iskanju
Utrgal sem dva teloha in ju položil pasjemu prijatelju na pleča, v zadnji pozdrav. Uredil sem mu zadnje počivališče,
nad reko Savo, cesto in železnico. * * *
Doma je ostal enoletni Capi. Čakajo ga preizkušnje, drugi kinološki sodniki, nove dogodivščine.
Morda nadaljevanje njegovega življenja. Kdo ve?
Jani Krivec
Intervju z mag. Janjo Knapič, direktorico Zdravstvenega doma Laško
S STROKOVNOSTJO DO ZADOVOLJSTVA PACIENTOV IN ZAPOSLENIH
Mag. Janja Knapič, nova direktorica Zdravstvenega doma Laško, je dolgoletne delovne izkušnje z vodenjem lastnega podjetja s področja računovodstva in financ prenesla tudi na novo delovno mesto. Že kot vršilka dolžnosti direktorice je spoznala kolektiv in delo v zdravstvenem domu (ZD), kar jo je spodbudilo k prijavi na razpis za mesto direktorice javnega zavoda. Knapiče-va nam je med drugim predstavila finančno situacijo zdravstvenega doma, spregovorila je o bodočih investicijah in projektih ter nekaj besed namenila tudi zdravstveni reformi, o kateri se govori že nekaj let.
Kako vam dosedanje delovne izkušnje iz lastnega podjetja koristijo kot direktorici zdravstvenega doma?
Dosedanje 10-letne delovne izkušnje so bile predvsem s področja računovodstva in financ ter spremljanja poslovanja podjetij in javnih zavodov. Te izkušnje mi pri delu vsekakor koristijo in jih s pridom prenašam tudi v zdravstveni dom. Tudi zaradi mojih dosedanjih izkušenj smo v ZD sprejeli odločitev, da odstopimo od ustanoviteljstva Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije. Tako smo s 1. julijem stopili na samostojno pot. Medsebojna pogodba nas je sicer zavezovala, da prevzamemo enega delavca od Skupnosti, kar smo tudi storili. Prepričana sem, da bomo v ZD s tem nekaj privarčevali, prednost pa je vsekakor tudi v tem, da bomo imeli takoj -šen vpogled v samo poslovanje, kot tudi pregled nad prihodki in porabo sredstev. Zaradi tega bomo lahko racionalnejše trošili sredstva, ki so na razpolago. Naloge direktorja pa ne zajemajo strokovnega vodenja zavoda, za kar je odgovorna Me-lita Zlatečan, dr. med.
Zakaj ste se odločili za prijavo na delovno mesto direktorice javnega zavoda?
Svojo pot v ZD sem pričela dobro leto nazaj, ko sem postala članica sveta zavoda. V mesecu oktobru 2013 sem prevzela funkcijo vršilke dolžnosti. V tem času sem imela možnost, da spoznam delo direktorja in tudi kolektiv. Glede na to, da sem v pol leta, kolikor sem opravljala delo vršilke dolžnosti, videla možnosti za dobro delo in projekte, ki bi se jih dalo speljati, seveda ob podpori in dobrem sodelovanju z zaposlenimi, sem se odločila, da se prijavim na razpisano delovno mesto ter predstavim svoj pogled na razvoj ZD.
Kakšen izziv vam je delovno mesto predstavljalo oz. vam predstavlja zdaj?
To delovno mesto mi predstavlja izziv že od samega začetka in nove možnosti se odkrivajo skoraj dan za dnem. Če govorim o izzivu, je to zagotovo uskladitev delovanja in povezovanja med pacienti, zaposlenimi in ustanoviteljem - Občino. Želim si, da bodo pacienti zaradi strokovnosti in odnosa naših zaposlenih od nas odhajali zadovoljnejši in zato tudi bolj »zdravi«. Prav tako si želim, da bodo zaposleni z veseljem prihajali na delo, ki ga bodo opravljali z zadovoljstvom in da bomo vsi skupaj delovali kot usklajena ekipa. Vse skupaj pa je potrebno povezati v učinkovito, transparentno in pozitivno poslovanje, saj to od nas pričakuje ustanovitelj.
Kaj je bil vaš cilj ob prihodu na delovno mesto? Ste ga že izpolnili oz. kako daleč ste od želenega cilja?
Že od vsega začetka dela v ZD sem prepričana, da smo zaposleni tu zaradi pacientov, ki nas potrebujejo. Zato je bil v začetku eden izmed ciljev usmerjen predvsem v izboljšanje vzdušja med zaposlenimi, saj se le-to v veliki meri prenaša na paciente. Seveda je cilj samo poslovanje, ki mora biti v mejah razpoložljivih finančnih sredstev - z denarjem, s katerim razpolagamo, narediti čim več in čim boljše. Po izpolnitvi enega cilja se vrstijo sleherni dan novi, le-teh ne sme zmanjkati.
S kakšnimi težavami ste se soočali pri dosedanjem delu?
Glede na to, da je zdravstveni dom leto 2013 zaključil v rdečih številkah, je zagotovo velika skrb posvečena rešitvi nastale
situacije, ki se ne sme odražati na pacientih.
Kakšen je vaš pogled na razvoj Zdravstvenega doma Laško? Kakšne investicije načrtujete v prihodnosti?
Žal se vse začne in konča pri denarju. Zelo sem vesela, da je v teku energetska sanacija, ki je že skoraj končana. Sama sanacija nam bo vsekakor prinesla prihranke. V izgradnji je dvigalo, ki bo povezalo pritličje s prvim nadstropjem stavbe in menim, da bo to ena večjih pridobitev v korist naših pacientov. Če bi nam finančna sredstva dopuščala, bi posodobili ambulante in notranjost ZD, naredili okolje, prijaznejše pacientom, kupili medicinske pripomočke. V finančni načrt za leto 2014 smo uvrstili ginekološki laser. V naslednjem letu načrtujemo tudi povečanje števila referenčnih ambulant. V dolgoročnem načrtu je predvidena tudi prostorska razširitev ZD, saj se dnevno srečujemo z nenehno prostorsko stisko. Na ta način bi pridobili prostor za dodatne ambulante in tako zagotovili še katerega od specialistov za občane našega kraja. Večje investicije so trenutno ustavljene, saj smo skladno z navodili v letošnjem letu zaposlenim izplačali dolg neizplačanih plač preteklih obdobij. Razpoložljiva finančna sredstva pa nam omogočajo le tekoče poslovanje.
Kot novost je z avgustom začela delovati samoplačniška dermatološka ambulanta. Zakaj ste se odločili uvesti to področje? Imate v načrtu uvesti še druge ambulante, ki bi bile samoplačniške?
Zaradi povpraševanja pacientov po takšnih storitvah smo se odločili, da specialistko dr. Koser-Kolarjevo pripeljemo v Laško. Če se le da, prisluhnemo željam pacientov in mogoče naj izrabim to priložnost, da pozovem, da nam izrazijo svoje želje in pobude. Vsekakor bomo vsako od teh podrobno preučili. Prav na pobudo krajanov smo konec lanskega leta ponovno oživili ultrazvočno in kardiološko ambulanto. Potrebam pacientov smo prilagodili delovni čas laboratorija, ki bo od septembra dalje deloval med 6.30 in 16.00.
Večni problem v slovenskem zdravstvu so čakalne vrste. Kako se s tem spopadate v Laškem?
Čakalne dobe imamo le na področju zobozdravstva, in sicer 3 mesece, druga-
35
intervju/sociala in humanitarna dejavnost
če pa v osnovnem zdravstvu, kamor se uvrščajo naše splošne ambulante, čakalnih vrst ni.
Če se nekoliko navežem na prejšnje vprašanje. Čakalne vrste so načeloma dolge, hkrati pa v Sloveniji primanjkuje zdravnikov. Kakšno je stanje glede tega v Laškem? Se morda soočate s pomanjkanjem zdravnikov - če da, kako poskušate primanjkljaj čim bolj omiliti?
Število zdravnikov nam na osnovi števila prebivalcev občine določi Zavod za zdravstveno zavarovanje. Po pogodbi nam zavod krije strošek manjšega števila zdravnikov, kot pa jih dejansko zaposlujemo. Razliko skušamo pokrivati s pridobitno dejavnostjo našega zavoda. Seveda bi si želeli imeti še kakšno ambulanto več in zaposliti še kakšnega zdravnika, vendar nam to onemogočajo finančna sredstva in tudi prostorska stiska. V zdravstvenem domu zaposlujemo štiri zdravnike, ki delajo v Laškem, dve zdravnici v Rimskih Toplicah, ginekologinjo, pediatrinjo ter tri zobozdravnike. V lanskem letu smo zaposlili dva specializanta - enega s področja družinske medicine in enega s področja pediatrije, v letošnjem letu pa je pričel z delom še en specializant s pod-
ročja družinske medicine. Na Medicinski fakulteti štipendiramo enega študenta medicine. Za redno delo je število zaposlenih zdravnikov zadovoljivo, težava se zaradi različnih vzrokov kaže pri organiziranju dežurne službe, kar pokrivamo z vključitvijo zunanjih sodelavcev.
Več let se že govori o zdravstveni reformi v Sloveniji. Na katerih točkah sami vidite možnost izboljšav?
Zdravstvena reforma je vsekakor izredno pomembna in bi jo bilo potrebno uvesti čim prej, saj se razmere v zdravstvu iz dneva v dan slabšajo, odteka denar in vse skupaj gre predvsem na škodo pacientov. Želim si, da bi se enkrat dokončno ločilo javno in zasebno zdravstvo, saj bi na ta način prišli do preglednejšega poslovanja v samem javnem zdravstvu. Podpiram tudi idejo, da se dodatno zdravstveno zavarovanje iz zavarovalnic prenese na obvezno zavarovanje. Zavarovalnice s tem ustvarjajo velike dobičke, ki pa jih ne vlagajo nazaj v sistem zdravstva. In to prav tako slabša razmere. Reforma je sicer res zelo potrebna in bistvena za razvoj zdravstva v Sloveniji, vendar pa sem prepričana, da bomo kljub reformam zdravstveni domovi še vedno prepušče-
ni sami sebi in bomo poslovali v okviru svojih zmožnostih. Mi smo se sicer začeli posluževati sodelovanja z ostalimi manjšimi zdravstvenimi domovi, predvsem na kadrovskem področju sodelujemo z ZD Hrastnik in ZD Radeče, povezujemo pa se tudi z OŠ Primoža Trubarja. Upam, da bo teh sodelovanj v prihodnosti še več.
Letos naj bi se začela izvajati projekta eRecept in eNaročanje. Kako daleč je ta projekt v Laškem?
Pri projektu eRecept je informacijska podpora z naše strani pripravljena, na to so pripravljeni tudi zdravniki. Navodila z ministrstva so bila, da se z uporabo začne s 1. 1. 2014. Kljub temu, da smo bili pripravljeni, projekt še vedno ni zaživel in se je tako kot večina zadev ustavil na strani ministrstva. Kar se tiče drugega projekta eNaročanje se pa, kot sem že povedala, vse začne in konča pri denarju. V načrtu je vsekakor, da bi tudi mi prešli na ta sistem, vendar se zaenkrat poslužujemo samo elektronske pošte in telefonskega naročanja, naročanje prek spleta pa upam, da nam uspe vzpostaviti do konca prihodnjega leta.
Nika Košak
S krožki za zaključek še na ekskurzijo_
Prvo soboto v juniju smo si s krožki Rdečega križa in mentoricami rezervirali čas za zaključno ekskurzijo, ki hkrati pomeni tudi uradni zaključek delovanja krožkov Rdečega križa na osnovnih šolah laške in radeške občine v iztekajočem se šolskem letu. V tem obdobju je delovalo sedem skupin krožkov RK na šolah v Jurkloštru, Laškem, Radečah in Rečici ter skupina za prvo pomoč na OŠ Rimske Toplice. Vanje je bilo skupaj vključenih 124 učencev.
Za izvajanje programa so skrbele marljive mentorice, in sicer Dragica Derič, Irena Grešak, Maja Leben, Jožica Krajnc Romih, Magdalena Stopinšek, Renata Topolovec in Milena Žohar, ki se jim ob tej priložnosti za njihov trud in darovan čas iskreno zahvaljujemo, prav tako pa tudi vodstvom šol, ker so nam omogočili omenjeno interesno dejavnost pri njih.
Kakor to počnemo vsaj že 15 let, smo tudi tokrat prizadevno delo krožkarjev nagradili z zaključnim druženjem v obliki ekskurzije. Z dvema avtobusoma smo se podali na pot. Najprej smo si v Celju ogledali film z naslovom Hiša velikega čarodeja, nato pa se po nekaj letih znova podali v Mozirski gaj, kjer nas je pozdravil Darko Bele, predsednik Hortikulturno olepševalnega društva Mozirski gaj. V posebno čast nam je bilo, da nas je vodil njihov prizadevni član in dolgoletni snovalec idej, Božo
36
Plešec. Oba sta nam pri stolpu pripravila posebno presenečenje. Ob njem so nas pričakali trije junaki risanih serij, in sicer Racman Jaka in Miki ter Miny miška. Učenci so se lahko z njimi rokovali, še posebej pa se je bilo lepo z njimi tudi fotografirati. Skozi pripoved in ogled smo spoznali, da je mozirski gaj zelo lep in bogat, ne samo s cvetjem, »gartlcom« in drugim rastlinjem, ampak z vrsto najrazličnejših dodatkov iz etnološke dediščine njihovega območja. Po hladnem jutru se nam je za tisti čas naredil zelo topel dan, zato sta nam okrepčilo in napitek v bližnji restavraciji pošteno teknila. Pred odhodom pa nam je ostalo še nekaj časa, da smo lahko uživali na igralih. Vsem krožkarjem in mentoricam še enkrat iskrena hvala. Znova vas pričakujemo v skupini vašega krožka na šoli v novem šolskem letu. Veseli bomo tudi vsakega novega člana.
Za konec še skupna fotografija v Mozirskem gaju z Jakom, Mikijem in Mini.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
intervju/sociala in humanitarna dejavnost
Zbrana pomoč je šla v Brčko_
Nekaj dni po zaključeni akciji zbiranja pomoči prizadetim v katastrofalnih poplavah, ki so prizadejale nekatere republike bivše Jugoslavije, o čemer smo pisali v prejšnji številki, smo prejeli prošnjo, da bi pri nas zbrano pomoč namenili Rdečemu križu Brcko, distriktu Bosne in Hercegovine. Brcko je mesto Bosanske Posavine ob reki Savi z okrog 87 tisoč prebivalci in je bilo v poplavah močno prizadeto. Po apelu nismo oklevali, ampak smo sami, brez pomoči RK Slovenije, hitro pristopili k izvedbi. Vso zbrano pomoč smo z dvema tovornjakoma prepeljali v Celje, jo tam naložili na veliki kamion in pripravili dokumentacijo za transport po vseh potrebnih predpisih.
Nekaj dni po odpremi so nam iz Rdečega križa Brcko poslali zahvalo. Namenjena je vsem, ki ste skupaj z nami oblikovali lepo akcijo in darovali pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala, prav tako pa tudi Pivovarni Laško, ki nam je s tovornjakom in velikim viličarjem priskočila na pomoč pri logističnih nalogah.
Pomoč smo v Celju iz manjšega tovornjaka preložili na večji kamion za Brcko.
A	A	Email: info@ctbdbih.ba / www.ckbdbih.ba
ID: 4600174920003 / PDV: 600174920003 toMapmiilfdMll	žiro račun: 5620040000016110, NLB Razvojna banka
ZAHVALNICA
Območno združene Rdečega križa Laško, Slovenija
za nesebičnu pomoč u skupljanju i slanju humanitarne pomoči iz opština Laško i Radeče za poplavom ugrožena područja
Svemu Voda život daje, Njen je i kad uzima, Al' probudila je nešto, Najbolje u ljudima,
Svako svoju ruku pruža, Svi k'o jedno dišemo, Sudbina nas vezala, Zajedno ju pišemo.
Brčko, 17.06.2014.
Zahvala Rdečega križa Brcko
Vlado Marot
IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIŽA
V	Rečici nismo počivali_
Čeprav že nekaj časa nismo napisali kakšnega prispevka v biltenu, to ne pomeni, da smo počivali.
V tem času smo imeli delavnice, na katerih smo izdelovali butare, velikonočna jajčka, aranžmaje in voščilnice za praznike. Trgovsko podjetje TUŠ nam je omogočilo prodajo v njihovem Supermar-ketu Laško, za kar se jim zahvaljujemo. Hvala vsem, ki ste naše izdelke kupili in s tem omogočili, da smo lahko pomoči potrebnim pomagali s plačilom položnic in k vsaki enoti hrane dodali še 2 kg sladkorja in 2 l olja.
Zbor članov smo pripravili 11. maja. Veseli smo bili, ker se ga je udeležilo lepo število naših članov. Pred zborom smo jim pripravili zanimiv program. Najprej so nastopili mladi člani krožka RK, ki deluje na podružnični OŠ Rečica pod vodstvom mentorice Irene Grešak. Njihov nastop je bil raznolik, od pesmi in recitacij do poučne pravljice »Križem kapica«.
V	drugem delu je nastopil komorni zbor »ŠUTNA« Kamnik. V njem pojejo prijetni, mladi ljudje. K nam so prišli gostovati brezplačno, za kar smo jim zelo hvaležni. Prisotni so jih nagradili z dolgim aplavzom. Zbor smo zaključili ob prigrizku in dobrih sladicah, ki so jih spekle naše članice odbora, in s pesmijo.
Na zboru smo člane seznanili o našem delu v preteklem letu in predlagali plan za tekoče leto. Med drugim bomo 14. avgusta imeli krvodajalsko akcijo in upamo na dobro udeležbo. Člani, ne pozabite, da bomo imeli v prvi polovici septembra izlet, zato bomo veseli, če se boste odzvali našemu povabilu, saj si želimo, da bo avtobus polno zaseden. Vabilo z več informacijami še sledi. Prepričani smo, da vam ne bo žal.
Prvi dan junija smo organizirali že tradicionalni »Zeliščarski piknik«. Čeprav je še četrt ure pred pričetkom lilo kot iz škafa, se naši »hribovci« in seveda tudi mi, nismo vdali. Kljub slabemu začetku je prišlo okrog 40 obiskovalcev, posijalo je sonce in lepo smo se zabavali do 15. ure. Tudi naše predavateljice, znane zeliščarke Fanike Burjan vreme ni zmotilo. Bila je odlična v svojem predavanju, povedala pa nam je tudi nekaj svojih življenjskih izkušenj. Svoje predavanje je za nas opravila brezplačno in nas pohvalila, da smo dobra »klapa«. Zaključili smo ga z gobovo juho, čevapčiči in sladkimi domačimi dobrotami. Hvala vsem, ki ste
pomagali pri pikniku in posebna zahvala Lovski družini Rečica, ki nam je brezplačno omogočila izvedbo piknika na njihovi lovski koči na Šmohorju.
V juniju smo že drugič delili prehrambene pakete za vse, ki so v stiski. V avgustu bosta odšla na letovanje na Debeli Rtič dva otroka v okviru akcije »Peljimo jih na morje«, za katero tudi mi damo nekaj finančnih sredstev. Prosimo, da akcijo podprete tudi krajani Rečice.
Pohvaliti moramo KS Rečica in PGD Rečica, ki so se odzvali prošnji za humanitarno pomoč Srbiji in Bosni in Hercegovini ob poplavah. Zelo skrbno so pobrali darovano pomoč in jo dostavili na sedež RK v Laško. Hvala tudi darovalcem, ki so se držali navodil.
Redno, vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure deluje postaja RK Rečica. Merimo krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi in se pogovarjamo. Obiščite nas!
Nismo pozabili tudi na obiske ob visokih jubilejih naših krajanov. V tem času smo zaželeli veliko dobrega in predvsem zdravja Veroniki Urankar, Elici Kozmus in Frančiški Jeran, ob 90-letnici Ane Deželak smo ji voščili skupaj z županom Francem Zdolškom, sekretarjem OZRK Laško in predstavniki DU in KS, ob 95. rojstnem dnevu pa smo obiskali še Ano Deželak iz Zg. Rečice, ki biva v Domu starejših Thermane Laško. Srečanje je bilo prijetno. Za vse velja, da pozitivno gledajo na življenje in se rade spominjajo prelomnih dogodkov svojih preteklih let.
Za zaključek pa moramo omeniti še to, da smo v marcu izgubili našo članico odbora Frančiško Šantej, ki jo je premagala bolezen in jo zelo pogrešamo v naših vrstah.
Marija Šmauc
Mladi zbor »Šutna« iz Kamnika je v Rečici obogatil zbor članov.
V Šentrupertu o ločevanju odpadkov in spominu na Soško fronto_
Najprej smo po naši lepi navadi in po pravilih v Mesecu dejavnosti RK laške
ZAJEDNO MOZEMO SVE
Sve nadživjece nas
Novu priču pričace, Da smo kao jedno bili, Zajedno jači od nje. I kad pomiri sve ljude, Svemu ovom doce kraj, Ujedinice nas rijeka, Svemu vraticemo sjaj.
Ref:
Zajedno m Sagradicemo mostove, Dok čuvaš onog do
Ni granice ne postoje.
S poštovanjem, Dragan Matijevič
37
intervju/sociala in humanitarna dejavnost
in radeške občine v Šentrupertu pripravili zbor članov Rdečega križa. Na njem smo poročali o našem delu in vsem tistem, kar imamo namen postoriti letos. Ugotavljali smo, da je bilo minulo leto za našo organizacijo v Šentrupertu izjemno delovno in tudi uspešno. Sledilo je še predavanje, ki smo ga pripravili v sodelovanju z J.P. Komunalo Laško. Tokratna tematika je bila okoljevarstvena, z naslovom »Ločujmo odpadke«. Predaval nam je ing. komunale, Andrej Ilijevec, ki se tudi strokovno ukvarja s temi vsebinami pri njih. V dovolj poljudni obliki ter na zanimiv in prijeten način nam je predstavil vse tisto, kar nas je s tega področja zanimalo, saj je tudi odgovarjal na naša vprašanja. Ob zaključku nas je povabil v Laško na prikaz in ogled ločevanja ter sortiranja odpadkov. S to tematiko smo želeli v organizaciji RK dati naš prispevek k osveščanju krajanov pri sistematičnem ločevanju in zbiranju odpadkov ter skrbi za naše okolje. Žal je pogosto tako, da tistih, ki bi morali slišati, ni zraven.
Andrej Ilijevec iz Komunale Laško nam je nazorno predstavil potek zbiranja in ločevanja odpadkov.
Sredi junija smo članice in člane Rdečega križa Šentrupert popeljali na njihovo 36. ekskurzijo po Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila v zelo oddaljene kraje, kamor še res nismo zašli, in sicer v Posočje. Verjetno smo prav zaradi daljave z njo odlašali tako dolgo. Skoraj pet ur smo bili na poti v eno smer, zato smo morali zelo pretehtati, katere stvari si bomo ogledali, da nam ne bo zmanjkalo časa za povra-tek. Bili smo v krajih, ki jih je zelo zaznamovala 1. svetovna vojna in Soška fronta. Letos mineva natanko 100 let od njenega pričetka. Pričeli smo z ogledom svetovno znanega Kobariškega muzeja ob kvalitetnem, strokovnem vodenju, podkrepljenim s filmom in razstavljenimi eksponati. Z njim smo začutili veličino in grozote Soške fronte. Ob kapelicah križevega pota smo se s težavo z avtobusom povzpeli na grič Gradič, kjer je cerkvica sv. Antona, ob njej pa so Italijani zgradili kamnito kostnico. Od tam je lep razgled na gorsko okolico in mesto Kobarid. Odpra-
vili smo se še v idilično vasico Drežnica, pod Krnsko pogorje, ki smo jo opevali že kot otroci v pesmici »Čin, čin Drežnica ... « in potepanje zaključili po strminah Vrsnega, z ogledom rojstne hiše Simona Gregorčiča. Bila je ena lepa in zanimiva ekskurzija, ki se nam bo vtisnila v lep spomin. Dolgo pot smo si krajšali s petjem, številnimi šalami in glasbo, saj je bil z nami harmonikar in klarinetist Zlatko.
Na Vrhu so obnovili znanje prve pomoči_
Na Vrhu nad Laškim je organizacija Rdečega križa svoj zbor članov združila s predavanjem, s katerim so želeli udeležence seznaniti z nekaterimi novostmi v prvi pomoči in osvežiti že osvojeno znanje iz prve pomoči, ki gre hitro v pozabo, sicer pa je zelo pomembno, če je treba sebi ali komu pomagati.
V goste so povabili mag. zdravstvene vzgoje, Vesno Ratej iz ZD Laško, ki je tudi licencirana predavateljica prve pomoči pri našem združenju. Predavanju so dali naslov: Prva pomoč - sestavni del našega vsakdana. Sestra Vesna se je potrudila in vsebino prestavila na zanimiv ter razumljiv način ter odgovarjala na zastavljena vprašanja, da je čas ob lepem sobotnem popoldnevu kar prehitro tekel.
Z NAŠIMI SLAVLJENCI
V preteklih tednih smo obiskali kar štiri naše občanke in enega občana, ki so praznovali svoj 90. rojstni dan. Območno združenje Rdečega križa Laško, ki je organizator obiskov, se k njim namenilo skupaj z županom Občine Laško Francem Zdolškom, predstavniki krajevnih skupnosti, društev upokojencev in invalidov, če so njihovi člani, in predstavniki Krajevnih organizacij RK. Ponekod pa so se nam pridružili tudi drugi. Poleg Fanike Srebot in Alojza Deželaka, ki sta nam ostala za predstavitev iz prejšnjega obdobja, smo tokrat pozornost izrazili še Angeli Guček, Ani Deželak in Ani Raz-boršek.
Fanika SREBOT iz Trubarjeve ulice v Laškem je svoj 90. rojstni dan praznovala 25. aprila. Domači so ji pripravili veliko presenečenje, ki ga kar ne more pozabiti. Na dvorišču jo je pričakala Laška pihalna godba in ko je v spremstvu svojega soproga Ota prišla izza vogala hiše, se je slavje pričelo bučno, z laškimi godbeniki. Takrat je komaj mogla verjeti, da gre zares in da je preteklo njenih 90 let, odkar
je bila kot prvi otrok položena v zibelko staršema Vovk v Cerini pri Čatežu. Od tam so se kmalu preselili v Krško in nato na Spodnje Pijavško blizu Krškega. Doma je bilo treba pridno delati. Zelo zgodaj je hrepenela po lastnem zaslužku, zato je še zelo mlada pričela z delom v soseščini, malo kasneje pa se je že podala služiti v Zagreb in Beograd. V Brežicah je končala obrtno šolo za šivilje in se zaposlila najprej v Tovarni nogavic Polzela, kasneje pa v laški tekstilni tovarni. Povsod so jo imeli radi, saj meni, da moraš biti dober in prijazen in to se ti zagotovo vrača. Čeprav bi s svojim glasom in stasom morda bila še uspešnejša operna pevka, za kar ji je še danes žal, je svoje zadoščenje našla tudi v tem poklicu. Šivalni stroj znamke Pfaff jo spremlja od rane mladosti. Z njo je potoval, kamor je šla tudi sama in še danes ne počiva. V Laškem je našla soproga Ota, ki sedaj ob hčerki Marjeti in sinu Otu z družinama uspešno krmarita že več kot šest desetletij ter uživata zasluženi pokoj. Oba še vedno skrbita zase, večkrat se z avtom podata v naravo ali na njun ranč na Trojno, se dobro držita in naša velika želja ob slovesu je bila, da bi le bilo še dolgo tako.
Alojz DEŽELAK iz Velikih Gorelc nad Laškim se je rodil kot šesti od devetih otrok na Pangracovi domačiji v Velikih Gorelcah. Pred njim so bila sama dekleta. Žal je od vseh sedaj ostal samo še on. Rojstvo prvega fantiča pri hiši ga je z očetovo željo določilo za naslednika na veliki kmetiji. Še preden je to postal, pa je tudi njega močno zaznamovala druga svetovna vojna, saj je bil dve leti v nemški vojski, po njej pa se je 1944 leta vključil k partizanom in bil v glavnem štabu SNOS-a. 1957 leta se je poročil z Marijo in pričela se je uresničitev njegove želje po naprednem kmetijstvu, sadjarstvu. Pripoveduje nam, kako sta bila včasih bolj prisotna razumevanje in sloga med ljudmi, pa o tem, kako so se veselili pridelka iz velikih njih, ki so dajala tudi po 120 »škafov« pšenice naenkrat. Prav tako pa sta se z ženo veselila vsakega novega družinskega člana, ki so jima obogatili
38
intervju/sociala in humanitarna dejavnost
zakon. Najprej Marija, potem Marjan, ki je ostal doma in kasneje prevzel krmilo kmetije, pa Fanika in za konec še dvojčici Bernarda ter Slavica. Ponosna sta nanje in njunih deset vnukov, tri pravnuke in dve pravnukinji. Zdravje mu dobro služi, je vesele narave, tudi dobro se drži. Rad pomaga, kolikor lahko, zlasti v hlevu, saj mu živina v njem dela posebno veselje. Tudi prebere še marsikaj, da je na tekočem z dnevnimi novicami. Sam zase pravi, da delo ne škoduje, pri hrani pa moraš biti zmeren, pa četudi je vmes kakšna dobra, domača salama.
Ana DEŽELAK iz Spodnje Rečice pri Laškem se je kot edini otrok rodila pri Rupnik v Turju nad Dolom pri Hrastniku. Takrat Sršenovi Ani je bilo komaj 9 mesecev, ko so se preselili v Francijo, kjer je živela do svojega 12. leta. Živeli so v kraju Lille. Tisto obdobje je bilo zanjo najlepše v življenju in če bi imela možnost, bi še enkrat odšla tja, večkrat razlaga svojim domačim. Kar dobro se je naučila francosko. Še vedno jo vonj bližnjega Atlantika navdaja s spomini na njeno mladost, ki pa kasneje ni bila nikoli več tako rožnata in lepa. Na veliki kmetiji v Zgornji Rečici, ki so jo kupili, je bilo treba zelo trdo delati. Kmalu si je našla življenjskega sopotnika Ferda, rudarja, se 1945. leta, po njegovi vrnitvi iz Dachaua, z njim poročila in po petnajstih letih zakona žal že postala vdova s prijetnima hčerkama, takrat dvanajstletno Majdo in devetletno Stanko. Kasneje so Sršenovo kmetijo v Zgornji Rečici prodali in se preselili v hišo v Spodnji Rečici, kjer sedaj živita skupaj s hčerko Stanko. V posebno veselje so ji vseskozi bile rože in šivanje. Danes jih samo še gleda in občuduje skrbno obdelan vrt ter okolico. Zdravje ji namreč ne služi najbolje, težave ji povzroča demenca. Kaj malega še prebere, poskrbi zase, sicer pa ji je lepo, ker je v varnih rokah svojih najbližjih. Njej rod se je iz skromnih korenin vendarle povečal, saj ima sedaj enega vnuka, štiri vnukinje, pet pravnukov in dve pravnukinji.
Angela GUČEK iz Tovstega pri Laškem je na svoj rojstni dan imela druge družinske obveznosti, zato smo obisk in voščilo dogovorili dva dni kasneje. Pa zato ni bilo nič manj veselo in praznično. Že na pragu vhodnih vrat nas je pričakal cvet deklet, bi lahko rekli. Slavljenka Angela, hčerka Rozika in snaha Tončka so nas pričakale, vse nasmejane in vesele našega prihoda. In smeha je bilo veliko tudi kasneje, saj je Angela rada dobre volje in tudi sicer dobro skriva svoja leta. Odraščala je v družbi še treh Škoričevih otrok, od katerih sedaj živita le še ona in brat Martin z družino v Laškem. Za današnje čase se je mlada poročila, pri 21. letih. Bilo je to davnega leta 1945. Spomini na
poročni dan so nepozabni. Pa ne zaradi same poroke, ampak zato, ker jih je bilo neizmerno strah, saj je bil ravno takrat napovedan bombni napad, zato so morali bežati pred nevarnostjo. Štiri leta je delala v tekstilni, kjer je bil zaposlen tudi njen mož Franci, potem pa je doma gospodinjila, ker dela na sedmih hektarjih veliki kmetiji ni nikoli zmanjkalo. Kadar so si vzeli nekaj časa zase, pa so si pripravili tudi malo veselja za razvedrilo. Pri njih se je veliko pelo in tudi plesalo, saj je oče dobro igral harmoniko. Dobre volje manjka, meni Angela, zato nam svetuje, da si je moramo več privoščiti, če hočemo dočakati 90 let. Sicer pa Angela ob skrbni družbi sina Francija z družino in hčerke Rozike, ki je doma čisto blizu, lepo preživlja svoja leta. Nič ji pravzaprav ne manjka. Že nekdaj je rada
brala, zato še sedaj vzame v roke kakšen ljubezenski roman in ga prebere, pogleda kakšno zanimivo oddajo na televiziji ali pa se preprosto poda na manjši sprehod po bližnji okolici.
Zadnja med tokratnimi slavljenci je Ana RAZBORŠEK iz Brodnic pri Rimskih Toplicah. Na nedeljsko popoldne, 22. junija, je bilo pri Razborškovih veselo, ampak tokrat s posebnim razlogom, saj je mama Ana praznovala svoj 90. rojstni dan. Dan je bil kar naporen zanjo. Najprej so bili pri maši v Šmiklavžu, potem pa so nadaljevali praznovanje doma, kjer se je zbralo veliko bližnjih in daljnih sorodnikov, nekaj muzikantov, Vaška godba iz Vrha in še mi smo se malo kasneje pridružili njenemu praznovanju. Čeprav že malce utrujena, nas je z veseljem sprejela in se večkrat zahvalila za izkazano pozornost. Ana se je pri tej hiši rodila kot tretji od 6 otrok in ostala za naslednico njihove velike kmetije. Spomini na otroštvo so bolj žalostni, saj so zelo kmalu izgubili mamo. Pri šestih letih je k hiši prišla mačeha, ki je lepo skrbela zanje. Šolo je obiskovala v Šmiklavžu, do koder je bilo treba vsak dan eno uro peš tja in potem še nazaj. Vseskozi jo je spremljalo delo na kmetiji, po poroki pa še gospodinjska dela in skrb za otroke. Poleg sina Slavka, ki je ostal doma, na kmetiji, so bile še tri hčerke - Cvetka, Ana in Elica. Skupaj z družinami, 10 vnuki in 10 pravnuki se sedaj še vedno radi vračajo na Brodni-ce, kjer je, odkar so pričeli rasti Slavkovi sinovi Boris, Primož in Marko ter ustanovili ansambel Dori, večkrat veselo. Ko smo se pred časom znova oglasili pri njej, da obudimo spomine na prehojeno pot, je sedela na klopci za hišo in brez očal brala časopis. Lepo jo je bilo videti. Sama zase pravi, da se v ogledalo ne gleda več rada, sicer pa je vesela in hvaležna za dar, da se po srčni operaciji in hudih poškodbah zaradi padca tako dobro drži ter da
domači tako lepo skrbijo zanjo, jo imajo radi in so nanjo ponosni.
Vsem še enkrat iskrene čestitke.
Vlado Marot
39
csd/hiša generacij
CSD Laško_
POMOČ STAREJŠIM NA DOMU
Center za socialno delo Laško že več kot 20 let v okviru socialno varstvene storitve pomoč družini na domu - socialne oskrbe, z zaposlenimi socialnimi oskrbo-valkami oskrbuje starejše in bolne občane na domu tako v občini Laško kakor tudi v občini Radeče.
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne pogoje za življenje doma, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa jim zaradi različnih razlogov ne morejo nuditi ustrezne oskrbe. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca. Upravičenci se lahko odločijo za:
•	pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodi pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
•	gospodinjsko pomoč, kamor sodi prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela
prostorov z odnašanjem smeti, posti-ljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
•	pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodi vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Upravičenci do socialne oskrbe na
domu so:
•	osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,
•	osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogoča občasno oskrbo na domu,
•	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
•	kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
•	hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. Socialna oskrba na domu se tako v
občini Laško kakor tudi v občini Radeče izvaja vse dni v tednu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7.00 do 22.00. Upravičenec do socialne oskrbe na domu ima lahko največ 20 ur pomoči na teden.
Ceno socialno varstvene storitve pomoč družini na domu - socialne oskrbe sprejme občinski svet na svoji seji na predlog centra za socialno delo. Cena neposredne socialne oskrbe na domu za uporabnika v občini Laško od 1. maja 2014 dalje znaša 3,60 € na uro od ponedeljka do sobote, ob nedeljah 6,40 € na uro in na praznični dan 7,00 € na uro. Cena neposredne socialne oskrbe na domu za uporabnika v občini Radeče od 1. maja 2014 dalje znaša 3,74 € na uro od ponedeljka do sobote, ob nedeljah 5,24 € na uro in na praznični dan 5,62 € na uro.
Uporabniki storitve socialne oskrbe na domu z nižjimi prihodki kot je določena meja socialne varnosti lahko vložijo vlogo za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialno varstvene storitve pomoč družini na domu.
V	letu, ki je za nami, je bilo v občini Laško zaposlenih devet socialnih oskr-bovalk, ki so nudile pomoč 94 uporabnikom socialne oskrbe na domu, v občini Radeče pa so bile zaposlene tri socialne oskrbovalke, ki so nudile pomoč 42 uporabnikom socialne oskrbe na domu.
V	kolikor potrebujete tudi vi pomoč pri socialni oskrbi na domu, lahko pokličete CSD Laško - pomoč na domu na tel. št. 03/734 18 80 ali na GSM 041 415 021.
Irenca Kovčan, koordinatorka pomoči na domu
G)
CENTIR STAREJŠIH HIŠA GENERACIJ
PIKNIK ZA PROSTOVOLJCE, USTVARJALNO POLETJE S HIŠO GENERACIJ IN RAZSTAVA ROČNIH DEL V ČASU PIVA&CVETJA 2014
V juniju smo skupaj z Medgeneracij-skim društvom za kakovostno starost Laško organizirali že tradicionalni piknik za naše prostovoljce. Letos smo uživali pod kozolcem na Slogih, v Tevčah, kjer smo poskrbeli za jedačo in pijačo, ki sta nam razvezala grla, da sta zazveneli pesem in smeh ob veliki družabni igri, ki je
40
bila narejena po vzorcu televizijske igre Moja Slovenija.
V času letošnjega 50. Pivo&Cvetja
smo skupaj s člani Društva invalidov Laško pripravili razstavo ročnih del: NAREJENO Z LJUBEZNIJO. Občudovali smo lahko številne klekljane izdelke članic klekljarske skupine Hiše generacij Laško - KITICE, glinene kipe, lesene rez-barije, pletene košare, vaze, izdelke iz lič-kanja, volne in blaga, slovenske vezenine, čudovito poslikana platna ... Razstavo so s svojim petjem otvorile Ljudske pevke iz Šmartnega ob Dreti.
Med 7. in 11. julijem smo uspešno izpeljali prvi sklop delavnic Ustvarjalno poletje s Hišo generacij Laško. Tako smo iz papirnatih prtičkov ustvarili pravo cvetoče razkošje v vazi, iz pisanega papirja naredili iris folding sliko, iz volnenega
prediva z obilo milnice spolstili obeske za ključe. Ker pa iger ni nikoli dovolj, smo si
hiša generacij/društvo srečališče
izdelali še družabni igri Spomin in Človek, ne jezi se. Za konec pa pekli slaščice brez pečice: jaffa kroglice, pirine presne kroglice in čokoladne preste.
Drugi del Ustvarjalnega poletja s Hišo generacij Laško bomo izpeljali med 18. in 22. avgustom, ko bomo vsak dan med 9. in 11. uro:
-	v ponedeljek, 18. 8., iz volne oblikovali cofke in vaze - COFKO-COF NA VEJI,
-	v torek, 19. 8., naredili tablo, da ne pozabimo: NEPOZABLJIVA SOVA,
-	v sredo, 20. 8., spletli s pomočjo mak-rame vozljev ter perlic ZAPESTNICE PRIJATELJSTVA,
-	v četrtek, 21. 8., lovili VETER V LASE in izdelovali pisane vetrnice različnih dimenzij,
-	v petek, 22. 8., pa bomo pekli SLAŠČICE BREZ PEČICE.
Delavnice so brezplačne in namenjene vsem generacijam, ki si želite kvalitetno preživeti svoj prosti čas. Za več informacij pa pokličite na 051 436 240, pišite na center.starejsih@siol.net ali pa se oglasite na Savinjsko nabrežje 6 v Laškem.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško
ba paziti na sogovornika, kjer je možno deliti celotno zgodbo z ljudmi s podobno izkušnjo in predvsem, kjer se iščejo svetle točke in viri moči.
Prav tako ustvarjamo mrežo za podporo bolnikom in svojcem v celjski regiji, zato k sodelovanju vabimo vse lokalne NVO, ki se ukvarjajo s podpornimi dejavnostmi ter so pripravljeni ponuditi svojo energijo in čas v podporo bolnikom in svojcem. Veseli bomo tudi raznih donacij, ki bodo podprle projekt in nam pomagale realizirati našo idejo.
Zainteresirane vabimo, da nas pokličejo ali nam pišejo in jim tako pomagamo najti zanje najbolj primerno obliko podpore.
Društvo Srečališče, Vodnikova ulica 13 (1. nadstropje) 3000 Celje e-mail: srecalisce@gmail.com
41
NORVEŠKI PROJEKT V CELJSKI REGIJI
Spoznanje, da je bolnemu človeku poleg medicinskega zdravljenja potrebna čustvena opora, je verjetno skupno vsem, ki se nas je bolezen vsaj malo dotaknila, bodisi direktno bodisi preko bližnjih. Bolezen lahko spremljajo zahtevni občutki, kot so bolečina, strah, osamljenost, ki jih je težko izraziti. In to ne samo tistemu, ki to diagnozo prejme, temveč tudi njegovim bližnjim.
Raziskave in izkušnje kažejo, da je razvoj onkološke bolezni tesno povezan s težkimi in stresnimi življenjskimi dogodki, ki so se človeku dogajali pred tem. V Srečališču verjamemo, da lahko zmanjšanje stresa pomaga pri okrevanju ali vsaj pri povečanju kakovosti življenja.
Z namenom, da preprečimo razvoj čustvenih težav zaradi telesne bolezni smo v društvu Srečališče začeli z izvedbo projekta Psihosocialne oskrbe onkoloških bolnikov ter dolgotrajno bolnih otrok in mladih v celjski regiji, katerega cilj je podpreti celotno družino, ki se sooča z rakom oziroma dolgotrajno boleznijo. Naša ciljna skupina pa so poleg
onkoloških bolnikov tudi dolgotrajno bolni otroci, mladi ter njihovi svojci. Na podlagi projekta je tako psihosocial-
na podpora za bolne in njihove svojce v letih 2014 in 2015 brezplačno na voljo vsem tistim, ki se jih bolezen dotakne.
Projekt v 90% finančno podpira Norveški finančni mehanizem, naši partnerji v projektu pa so Splošna bolnišnica Celje, Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani ter Diakonhjemmet University College (Oddelek za socialno delo in družinsko terapijo) iz Osla, Norveška. Predsednica društva Srečališče je socialna delavka Sabina Rožen, vodja projekta podpore bolnim pa psihologinja Ana Miletic.
Naša želja, da so v domači regiji na voljo brezplačne in strokovno vodene skupine, namenjene dolgotrajno bolnim in njihovim svojcem, je postala realnost z letošnjim majem. Za sedaj enkrat tedensko je ob ponedeljkih od 13.30 do 15.00 na Vodnikovi 13 odprt varen prostor, kjer je možno med ljudmi s podobno izkušnjo izraziti svoje doživljanje (od strahu do upanja), izkušnje in namere v procesu zdravljenja. Nudimo podporne in terapevtske pogovore za posameznike in družine omenjenih skupin in se ne bojimo ubesediti neprijetnih občutkov. Imamo znanja za ravnanje, kako se z njimi soočiti, ozavestiti, poiskati vire, videti svetlo plat. Srečujemo ljudi v različnih fazah bolezni in opažamo izboljšanje razpoloženja po pogovoru, v katerem ni tre-
vzgoja in izobraževanje
»SONČKI« NA KMETIJI!
Zadnji dan pred počitnicami smo se v oddelku »SONCE« vrtca Debro odpravili
na obisk na kmetijo Gotar v Jagoče! Tam je doma naš Luka.
Kar po zajtrku smo se obuli, si nadeli klobučke, žepe napolnili z robčki in v nahrbtnik dali še fotoaparat ter se odpravili peš proti Jagočam. Ker smo že pravi pohodniki, smo bili ena, dve, tri čez most in na cilju. Pričakala sta nas mamica in
ati ter nas prijazno popeljala po kmetiji. Otroci so uživali ob opazovanju živali, skakanju po travi, igranju na igralih pod drevesi in ležanju v šotoru. Videli smo veliko živali, od krav do pisanih papig. Nekateri otroci so določene živali videli prvič v živo in bili ob njih navdušeni. Največje veselje predvsem za dečke v skupini pa so seveda povzročili traktorji in bager. Kar premalokrat se odpravimo na podobne izlete, saj opažamo, da otroci poznajo kravico le vijolične barve (iz reklame).
Če nas bodo še kdaj kam povabili, se bomo povabilu prijazno odzvali in spoznali zopet kaj novega v naravi.
Brigita Lončar, vzgojiteljica v oddelku SONCE
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TftU&AfJA
LAŠKO
Izlet krožka Rdečega križa in prve pomoči_
V soboto, 7. junija 2014, smo se s krožkom Rdečega križa in prve pomoči odpravili na izlet. Poleg učencev PŠ Debro so se nam pridružili tudi učenci iz matične šole Laško, PŠ Rečica, PŠ Šen-trupert in učenci OŠ Radeče. Učenci iz Debra in Rečice smo se pred šolo v Deb-ru zbrali približno ob 8. uri. Na avtobusu
nas je pozdravil sekretar OZRK Laško Vlado Marot, pridružila pa se nam je tudi predsednica KORK Rečica in OZRK Laško Marija Šmauc. Z avtobusom smo se odpeljali do kina v Celju, kjer smo si ogledali risani film Hiša velikega čarodeja. Po ogledu smo se zbrali pred kinom, kjer smo imeli malico. Avtobus nas je nato odpeljal v Mozirje, kjer smo si ogledali Mozirski gaj. Do cerkve sv. Valentina smo imeli vodiča, nato se je vsaka ekipa z mentorji uro sprehajala po Mozirskem gaju. Z mentorico Mileno Žohar smo si ogledali zeliščni vrt, skalnjak, razne vrste papig in vodni mlin. Po ogledu smo kosili v restavraciji Gaj. Po kosilu smo se z
avtobusom odpeljali domov. Izlet je bil prečudovit, saj nam je bilo tudi vreme več kot naklonjeno.
Saška Maček
Zlato kemijsko priznanje_
14. junija 2014 je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani proslava s podelitvijo zlatih priznanj z vseh razpisanih področij Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nik Kajtna iz PŠ Debro je prejel zlato priznanje za kemijsko raziskovalno nalogo.
Milena Žohar
Milena Žohar, Nik Kajtna, Marko Jeran
Vsega je kriva žoga!
Deset mladih pisateljev, učencev 6. B, se je odzvalo na 1. Literarni natečaj Pi-
onirskega doma »Bodi pisatelj 2014«. Prejeli so kar 260 različnih literarnih del, ki so jih člani žirije v sestavi dr. Aksinja Kermauner, prof. Marjetka Krapež ter Jana Kolarič, skrbno prebrali.
Obvestili so nas, da je med nagrajenimi deli tudi kratek esej Matije Cepuša »Vsega je kriva žoga«. Vsi sošolci smo se veselili z Matijem in mu čestitali!
Zmagovalci so priznanja iz rok Vike Potočnik prejeli v okviru programa 19.
42
BODI PISATELJ 2014
Literarni iiiitečaj2. in ), triadu OŽ
PRIZNANJE
m najini j* v Utorumo delo p» liberu iMj* debh
Matija Cepuš
iti igadbp i noil«vbm
Vsega je kriva ¿030 7r S3E53IE3
fii.kii.r-ra: VAn PoMi« A
vzgoja in izobraževanje
Slovenskih dnevov knjige, na glavnem odru Kongresnega trga.
Matija je dogodek opisal takole: »Ko sem prišel na Kongresni trg v Ljubljani, so se predstavljale mladinske glasbene skupine. Najprej so pod oder poklicali vse udeležence, potem deset najboljših in nazadnje smo ostali še trije najboljši. Od komisije smo prejeli priznanja in nagrade. Člani komisije so nato obrazložili gledalcem, zakaj so naša literarna dela prišla med tri najboljše. Z družino smo preživeli lep dan!«
Prav vsi pisci literarnih del smo na šolo prejeli posebna priznanja ter simbolna darila. Še bomo sodelovali, za to je kriva žoga.
Učenci 6.B
Šolski parlament na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice_
Tako kot v preteklih šolskih letih so se tudi v tem šolskem letu člani skupnosti učencev šole oblikovali v šolski parlament - poseben izvršilni organ, ki ima na šoli zelo pomembno nalogo. Na zasedanjih šolskega parlamenta učenci razpravljajo o različnih temah, s svojimi predlogi opozarjajo na to, kaj lahko na šoli izboljšamo ali pa opozorijo, da nekaj delamo posebej dobro in to tudi pohvalijo. Učenci v tej skupnosti v imenu ostalih sošolcev povedo, kakšne želje imajo ter pomagajo pri organizaciji in izvedbi različnih dogodkov na šoli.
Devetošolka Tadeja z navdušenjem opisuje sodelovanje v šolskem parlamentu: »Letos sem v šolskem parlamentu že četrto leto. Všeč mi je, da učitelji upoštevajo naše mnenje in se trudijo izpolnjevati naše želje. Letošnja tema šolskega parlamenta je bila »Razmere v družbi«, zato smo se o tem pogovarjali skozi vse leto. Pogovori na to temo so bili zelo zanimivi in poučni. Najbolj pa mi je bilo všeč sodelovanje med člani šolskega parlamenta, saj smo prostovoljno organizirali Srčkov ples, pustno povorko, sprejem prvošolcev v šolski parlament in sprejem bodočih prvošolcev in šestošolcev iz podružničnih šol. Brez težav
smo žrtvovali svoj prosti čas za to, da smo vse skupaj kvalitetno pripravili.«
Člani parlamenta pridno pomagajo sošolcem pri učenju v tihi učilnici. Zavedajo se tudi pomena bolezni AIDS in zato so ob dnevu boja proti tej bolezni sestavili vprašalne kartončke, da so poizvedeli, koliko bolezen poznajo učenci in učitelji naše šole.
Otroški parlamenti delujejo pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki vsako leto razpiše temo, o kateri učenci razpravljajo na nivoju šole, občine, regije in države. Tako se enkrat letno izvoljeni parlamentarci vseh slovenskih osnovnih šol srečajo na zasedanju Nacionalnega otroškega parlamenta v Državnem zboru v Ljubljani. Letos smo v otroških parlamentih po celi Sloveniji tako govorili o razmerah v družbi. V državnem zboru lahko skupni glas slovenskih osnovnošolcev slišijo tudi vodilni politiki v državi.
Osrednja tema letošnjega otroškega parlamenta »Razmere v družbi« je bila glede na stanje, v katerem živijo prešte-vilne družine, precej resna in je imela na prvi pogled negativni prizvok. Mi pa smo se razprave lotili pozitivno. Ukvarjali smo se z vprašanji, ali lahko iz teh razmer dosežemo nekaj pozitivnega, kreativnega, ustvarjalnega. Kaj lahko dobrega storimo zase in za druge? Kje vi-
dimo priložnosti? Kaj se lahko iz vsega skupaj naučimo? Parlamentarka Ivana je naše ugotovitve povzela takole: »Našli smo veliko ustvarjalnih in zanimivih idej. Naši sošolci so pripravljeni pomagati drugim, mladi moramo širiti pozitivno razmišljanje in smo pripravljeni v teh razmerah iskati dobro...« Parlamentarci so s pomočjo sošolcev izpostavili konkretne primere in oblike pomoči, vse skupaj so strnili in zapisali kot Dobre novice - te so bile resnične in fiktivne - zapisane za potrditev našega dobrega dela in spodbudo za prihodnost. Razpravljali pa nismo le na šolskem zasedanju. V februarju smo se udeležili občinskega srečanja na OŠ Primoža Trubarja Laško, v marcu regijskega na OŠ Zreče. Zasedenja Nacionalnega otroškega parlamenta v Ljubljani pa se je udeležila naša parlamentarka - kot novinarka in poročevalka za celjsko regijo.
Ob izteku šolskega leta smo lahko z delom našega parlamenta res zadovoljni. Uspelo nam je uresničiti zastavljeno, hkrati pa smo cilje še nadgradili. Tudi v naslednjem šolskem letu se bomo parlamentarci potrudili in dali vse od sebe. Za naš parlament, za našo šolo, za naše učence in za našo prihodnost.
Dušanka Klančar in Špela Mišmaš, mentorici šolskega parlamenta
43
glasbena šola

Uspešno zaključeno šolsko leto za Glasbeno šolo Laško-Radeče
GLASBENA ŠOLA
LAS KO - RADEČE
Spoštovani učenci, učitelji in starši, šolsko leto 2013/14 se je zaključilo in za nami so tekmovanja ter nastopi, ki smo si jih zastavili v našem načrtu dela. Učenci so nastopali solistično, v komornih zasedbah in orkestrih. Njihovo delo, vztrajnost in pridnost pri igranju na inštrument, petju in plesu, je bilo nagrajeno z vrsto nastopov, kar je tudi eden izmed vzgojno izobraževalnih ciljev glasbene šole. Poleg rednih nastopov pa smo obogatili kulturne programe mnogim društvom, javnim zavodom in ostalim, ki so nas povabili k sodelovanju. 19. junija 2014 smo obeležili dan šole in pripravili zaključni koncert s podelitvijo priznanj »ZLATA NOTA«.
Rosana Jakšič, ravnateljica
Učenec Luka Šrgan z učiteljem Davidom Kajičem in korepetitor-jem Dejanom Jakšičem, tekmovanje Svirel v Štanjelu, srebrno priznanje.
Učenki Maja Knez, bronasto priznanje, in Manca Knez, srebrno priznanje, z učiteljico Janjo Brlec, tekmovanje Svirel v Štanjelu.
Učenke sodobnega plesa - Taja Padežnik, zlato Učenec Alen Škorjanc z učiteljem priznanje, Ajda Kostevc, bronasto priznanje, in Primožem Razborškom in korepe-Sara Polanc, srebrno priznanje, z učiteljico Ajo titorjem Dejanom Jakšičem, tek-Zupanec, tekmovanje Opus 1 v Ljubljani.	movanje Petar Konjovic v Beo-
gradu, peta nagrada.
V okviru projekta Dan odprtih vrat smo za otroke iz vrtca in učence osnovnih šol pripravili glasbeno pravljico Dežela Glasbil.
Nekaj posebnega
»Nekaj posebnega« je sicer naslov ene izmed plesnih koreografij iz zaključnega nastopa plesnega oddelka GŠ Laško-Rade-če, a bi z njim lahko naslovili celotno šolsko leto, ki se je izteklo.
V	letošnjem letu so vodenje plesnega oddelka prevzele kar tri plesne učiteljice - Aja Zupanec, Kim Kern in Barbara Kanc, ki so skupaj z učenci ustvarjale in dihale v ritmih in melodijah plesa. Dogodkov in uspehov je bilo veliko, zato je vredno narediti manjšo retrospektivo, mini štafeto.
V	drugem polletju so se 4., 5. in 6. razred sodobnega plesa najprej predstavili na Zasavski plesni reviji, ki je 3. aprila potekala v Trbovljah.
Naslednja postaja je bilo 22. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1- PLESNA MINIATURA 2014, kjer so se v Ljubljani, 13. in 14. aprila, predstavile učenke Ajda Kostevc in Taja Padežnik v kategoriji A2 ter Sara Polanc v kategoriji B. Svoj nastop so izvrstno opravile in se domov vrnile z bronastim priznanjem (A.K.), zlatim priznanjem in dogovorom o snemanju sola za RTV (T.P.) ter srebrnim priznanjem in uvrstitvijo na 6. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 (S.P.).
Nato smo vsi skupaj dali v tretjo prestavo, saj je kmalu za tem, 23. in 24. aprila, v Laškem potekala območna plesna revija, kjer so se poleg vseh plesnih pripravnic, šestih razredov sodobnega plesa ter skupine nadaljevalk predstavili tudi ustvarjalni posamezniki s solo plesi, dueti, trii in kvarteti. Revija je potekala pod budnim očesom strokovnega spremljevalca Igorja Sviderskega, ki pri izboru zagotovo ni imel lahkega dela.
Vsekakor pa je bil eden od vrhuncev zaključni nastop. Z dvoumnim naslovom »Mi smo vsi za na Luno«. Na tak ali drugačen način. Nas je zanimal predvsem igiv raz/pre/plet idej, ki smo jih letos črpali iz Pixarjeve risane animacije La Luna. S predstavo so učenci, skupaj s skupino predšolske plesne ustvarjalnice in skupino nadaljevalk, nastopili tako za osnovno šolo in vrtec kot tudi za starše. Na Luni smo pristali 16. in 17. maja, a v raziskovalnem duhu kaj hitro krenili naprej, na regijsko plesno revijo, ki je letos 22. in 23. maja potekala v Laškem. Izbrane koreografije, avtorski plesi in dueti iz Velenja, Celja in seveda Laškega so se predstavili mladi in starejši plesni publiki ter državni strokovni spremljevalki Nataši Tovirac, ki je pripravila izbor plesnih miniatur za nastop na Festivalu otroških plesnih skupin »Pika miga« in za Festival plesne ustvarjalnosti mladih »Živa 2014«.
Oddelkom sodobnega plesa je za konec ostala še šesta prestava - letni izpit, Saro Polanc pa 7. junija v Celju 6. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - PLESNA MINIATURA 2014.
In tako je bilo, to leto. Nekaj posebnega namreč, za vse nas. Naj bo tako tudi vnaprej, kar ob tako ustvarjalnem in številčnem plesnem oddelku in vračajoči se učiteljici Špeli Medved zagotovo tudi bo! Naj bo ta sedma, magična prestava tista, ki bo stvari popeljala čez nova obzorja!
Vodja aktiva učiteljic plesa Barbara Kanc
44
Kot smo že v prejšnji številki omenili, se je 14. junija po zaključnih delih v novih prostorih mladinskega centra, zgodila otvoritev, katere se je poleg ostalih obiskovalcev udeležila pisana druščina laščanov. Pri otvoritvi so pomagali praktično vsi, ki vedo, kaj delamo in kaj si želimo delati še naprej. Dopoldan smo izvedli lutkovno predstavo za otroke, popoldan pa je bil namenjen kuhanju in pripravljanju razno vrstne hrane za večerni program otvoritve, ki so ga čudovito izvedli Otroški pevski zbor Primoža Trubarja Laško pod vodstvom Mateje Škorja, Tina Belej Šon in Matjaž Piavec, pevski zbor »Ofirovci« in kantavtor Rihard Kotar. Še posebej hvala mami Tinci, Urški za štrudelj, gostinstvu Pavus, Miranu Ojsteršku, Rociju, Roziju, Evi, Jaki za fotografije, Luki, Fačotu, To-masu, Mihu, Domnu za kekse, društvu Lak, zavodu Stik, Nevenki Fantinato in vsem, ki nas podpirate in nam zaupate pri ustvarjanju mladinske kulture v Laškem. Otvoritev mladinskega centra si lahko pogledate na naši internetni televiziji Tv Laško.
No, to je bil pravzaprav lažji del celotnega projekta obnove prostorov bivšega Kina, težji del, ki se ga v društvu že veselimo, pa je program aktivnosti in celovita uporaba centra za otroke in občane Laškega. Tako bomo v drugi polovici meseca avgusta začeli izvajati otroške sobote od 9. do 12. ure, kasneje pa celovitejši tedenski otroški program.
Teden po otvoritvi smo lahko v dvorani centra poslušali klasični koncert domačega ustvarjalca Dejana Kušerja, ki je skupaj z gostom Aleksandrom Jovetičem na violini predstavil glasbo avtorja Astor Piazzo-la - Fracanapa.
Takoj za tem smo 21. junija z ozvočenjem in lučmi sodelovali na prireditvi Rock Laško. Sodelovanje je rezultat zdrave filozofije. Že kar nekaj časa nudimo pomoč pri organizaciji in najemu glasbene, svetlobne in video opreme vsem društvom občine, ki se trudijo organizirati kulturne prireditve, pa jim mogoče ravno zaradi visokih stroškov najema tehnične opreme to ne uspe. V tem kontekstu smo tudi teden kasneje pomagali pri osvetlitvi tridnevnega festivala Romanica Antiqua, ki se je med drugimi lokacijami odvijal tudi v cerkvi svetega Martina v Laškem in kavarni Monet.
Ko se oblečejo kratke hlače, majica in slamnik ter pojavi žgoča dehidracija, je tukaj Pivo in Cvetje, ki skozi nefiltrirano čašo tekočine ponuja drugačen, zanimivo zamaknjen pogled na svet. V času Pivo in Cvetja je tudi priložnost za izkazovanje
gostinskih sposobnosti, ki smo jih prejšnja leta tudi mi v društvu prakticirali. Sedaj naše poslanstvo vidimo v organizaciji otroških prireditev, ki smo jih v okviru prireditve izvajali že prejšnje leto. Pri izvedbi je sodelovalo veliko število članov društva in drugih animatorjev, ki so vsak dan v času prireditve organizirali lutkovne predstave, varstvo otrok, likovne delavnice, balonarije z Domenom, footbag s Fa-čotom in njegovo ekipo in še bi lahko naštevali. Hvala Pivovarni Laško za zaupanje in podporo pri izvedbi in organizaciji otroških prireditev v času Pivo in Cvetja.
Po kratkih počitnicah z »lavorjem« na terasi nadaljujemo s prireditvami za različne okuse in želje občanov, ki se bodo odvijale na občinskem dvorišču, mladinskem centru in vrtu hotela Savinje.
Poleg letnega Kina na občinskem dvorišču, ki se je odvijal 8. avgusta in se še bo 22. avgusta, bomo v sodelovanju s Stikom 30. avgusta na vrtu Savinje organizirali Jazz koncert, kjer vas bodo razvajali Bojan Krhlanko Trio, Ella Fitzgerald Tribute Project in Jam Session, vse dokler ne pridejo varuhi reda in miru. Poleg brezplačnega koncerta bo tudi Art tržnica.
V začetku septembra pa bomo skupaj z društvom LAK ponovno organizirali prireditev z imenom Šmoclak, ki nam je lansko leto uspela z dobrim žurom za vse mlade in občane Laškega.
Bodi dovolj in lep pozdrav iz društva ŠMOCL.
Jurij Šuhel
45
mladi/šport in rekreacija
Sonce, voda, LAK, svoboda!_
Besede, ki najbolje opišejo poletje, kajne? Prvi izpiti so preteklost, čas bo že za novo pošiljko učenja. Upamo, da vam je študentom ostalo čim manj obveznosti za jesensko izpitno obdobje ter da vas čaka še mesec in pol počitnic. In upamo, da ste vsi s polno paro poletno razpoloženi ter ste si poleg dela privoščili tudi skok v tuje kraje in tiste prave sproščene zabave. V vsem tem pa najde svoje mesto tudi LAK.
V juniju in juliju smo se člani LAK-a srečevali na raznih dogodkih, ki jih v Laškem ni primanjkovalo. LAK je sodeloval pri prireditvi Pisani balon, ki ga je spet uspešno izvedel ŠMOCL, in Eksploziji športa v organizaciji ŠD Rečica, prav tako pa smo združili moči s ŠD Vrh nad Laškim ter prireditvi Šport in Rock nad Laškim dodali svoj košček programa. Pripravili smo Gostilniški triatlon, kjer so se dvojice tekmovalcev lahko preizkusile v ročnem nogometu, pikadu in ''beerpon-gu''. Lepo število dvojic se je preizkusilo v svojih spretnostih in se potegovalo za nagrade.
Poletje se je nasmehnilo tudi Aqua-splashu. Tradicionalni dogodek na bazenu smo letos še toliko bolj nestrpno pričakovali, saj vreme v drugi polovici julija ni ravno služilo poletnemu razpoloženju. Prvi avgustovski dan nam je po dolgem času k sreči naklonil tople sončne žarke, ki smo jih z veseljem izkoristili v termalnem centru Thermane Laško. Brezplačen vstop za člane in polovična cena vstopnice za nečlane ter akcijske cene pijač so na kopališče pritegnile kar nekaj zabave
željnih mladih. Popoldansko uživanje na bazenu se je prevesilo v večerno rajanje ob dobrih plesnih ritmih, za katere je poskrbel Mr. Andy Deejay iz Radia Antena Štajerska. Udeleženci so lahko sodelovali tudi v družabnih animacijskih igrah z lepimi nagradami Thermane Laško, ki so dobro popestrile dogajanje.
V avgustu nas čakata še dva dogodka: Dolgo pričakovani tritisočak Piz Boe v Dolomitih, kjer bomo 23. in 24. avgusta gulili planinske čevlje in preizkusili svojo kondicijsko pripravljenost, ter tradicionalni LAK-ov piknik v Rečici, ki ga tokrat prirejamo 29. avgusta. Medtem pa že kujemo načrte za jesen, zato pridno spremljajte našo spletno stran www.drustvo--lak.si in Facebook stran Društvo LAK, da česa ne spregledate. Za željne adrenalina pa imamo ves čas ugodnosti tudi pri nakupu kart za karting v Celju, Ljubljani in Mariboru.
LAK-ovci smo združili moči tudi z Mladinskim centrom Radeče in se odločili, da našim članom omogočimo uradne ure tudi v Radečah. Tako se lahko od zdaj naprej ob sobotah, od 10.00 do 12.00, oglasite v prostorih MC Radeče (teniška hišica), kjer se lahko včlanite (prinesite le potrdilo o vpisu) in prevzamete kuponč-ke za kino, knjižnico in odbojko.
Želimo vam nepozabno poletje še naprej. Ne pozabite pa tudi na naš amater-
ski fotonatečaj z LAK-om po svetu, kjer lahko te trenutke delite tudi z nami!
Nina Lenko in Barbara Zorko
Dijaki aktivni tudi med poletjem
Dijaška sekcija LAK-a pridno deluje tudi med počitnicami, saj vemo, da si naši dijaki po napornem šolskem letu zaslužijo obilo sprostitve in zabave. Že na začetku počitnic smo organizirali zabavo ob koncu šolskega leta v Rečici in tako otvorili skok v dolgo in brezskrbno poletje. Družili smo se ob dobri jedači in pijači ter dogajanje popestrili z igro odbojke dolgo v noč. Ker pa je naš moto »prijetno s koristnim«, bomo ob koncu avgusta poskrbeli tudi za vaše šolske potrebščine, saj boš lahko na našem sejmu rabljenih učbenikov napolnil šolsko torbo in prihranil kakšen evro. Če pa te bolj kot zabave mikajo izleti, se nam lahko jeseni pridružiš na izletu v Gradec, kjer se bomo skupaj posladkali v bližnji čoko-ladnici. V primeru, da še nisi naš član, te toplo vabimo, da se nam čim prej pridružiš, saj je v naši družbi vedno poskrbljeno za obilo zabave, sprostitve in dobre volje.
Adrijana Ojsteršek
izečtcA
EKSPLOZIJA ŠPORTA 2014_
Športno društvo Rečica je 5. julija v sklopu krajevnega praznika Rečice pri Laškem organiziralo športno prireditev »EKSPLOZIJA ŠPORTA 2014«. V Rečici se je tega dne potilo več kot 120 ljubi-
46
teljev športa. Priča ste bili lahko petim športnim dogodkom:
•	Turnir mešanih parov (ženska/moški) v odbojki na mivki
•	Turnir v ulični košarki
•	Turnir v nogometu na travi
•	Mini eksplozija za otroke
•	Nogometna tekma med združenjem duhovnikov PAX in Zvezdami ŠD Rečica
Na turnir v odbojki na mivki se je prijavilo dvanajst ekip iz celotne Slovenije: Kanarčka, TMČ, Lepotec in Zver, Hitri Polž, Geschwister, M&A, Plan Ž, ŠD Rogatec,
ŠD Rečica, Sportastično, MI2 in Coffe Team. Kvalitetni igralci so pod budnim očesom organizatorja turnirja v odbojki in sodnika Matjaža Gorenška poskrbeli za vrhunsko odigrane točke. Žal se je med tekmo ena udeleženka poškodovala. Želimo ji hitro okrevanje. Zelo prijetno so nas presenetili Korošci, ki so se letošnjega turnirja udeležili kar s tremi ekipami. Zmagala je ekipa Plan Ž, v sestavi igralcev iz koroškega dela Slovenije. Prvaka v odbojki sta v finalu premagala ekipo Coffe Team iz Maribora. Tretje mesto je osvojila ekipa MI2, četrto pa Hitri Polž.
Turnirja v ulični košarki se je udeležilo osem ekip. Vodja turnirja Marko Napret je tako ob 15. uri označil pričetek tekmovanja za naslednje ekipe: Tifferji Stari, Tifferji Mladi, Tiferji Kr Eni, ŠD Kiuder, Šmarnica, Detpek, ŠDS in To Mi Deli. Med pavzami so za popestritev poskrbele plesalke Zverinice iz Hrastnika. Končni vrstni red ekip po končanem turnirju:
1.	TIFERJI STARI (Božidar Smiljic, Jasmin Kazaferovič, Metod Tomašič, Jurij Pristovnik, Borut Požun)
2.	TIFERJI KR ENI ( Mitja Požin, Jure Brkljačič, Sebastjan Seme, Alen Sačič, Aleš Remškar)
3.	ŠMARNCA (Andraž Vorina, Tomaž Zupanc, Teo Podlesnik, Florjan Kle-zin, Klemen Požin)
4.	ŠDS (Rok Seme, Jan Hribernik, Tomaž Ribič, Oskar Žveglič, Matic Teršek) Potrebno je omeniti, da bi Tifferjem
Starim težko uspela osvojitev prvega mesta brez glavnega stratega Tifferjev Jurija Pristovnika.
Turnirja v nogometu na travi se je udeležilo devet ekip: ŠD Vrh, Sajko Team, PGD Laško, Bako team Hajek, K Pivovar, Rečica, NK Pivovar Jr., Play Off in Lipov list. Vodja tekmovanja v nogometu David Vegel je ekipe razvrstil v tri skupine, po tri ekipe in ob 14. uri se je tekmovanje lahko pričelo. Ko sta sodnika Milan Perko in Denis Motoh s piščalko označila konec skupinskega dela, so v polfinale napredovali najboljši trije in najboljša drugouvrščena ekipa. Na koncu je slavila ekipa ŠD Vrh, drugo mesto je pripadlo NK Pivovar Jr., tretje Bako team Hajek, četrto mesto pa Sajko Team. Naj strelec turnirja je bil domačin David Albreht, naj vratar pa David Sevšek, tako kot lansko leto.
Ob 16.00 je Marija Plavec na prireditev Mini Eksplozija športa sprejela naslednje otroke: Nej (3 leta), Nik (3), Bor (3), Kaja
(3),	Nea Tisa (3), Kiara (3), Ema (4), Tjan
(4),	Vita (4), Nino (5), Ela (5), Timotej (6), Matija (7), Nik (7,5), Luka (7,5), Neža (9,5) in Eva (10 let). Marija Plavec je s pomočjo animatork Natalije Majetič in Tine Sever poskrbela, da so se otroci najprej pobližje spoznali na ustvarjalnih delavnicah. Drugi del je bil športno obarvan in animatorke so poskrbele za igre za ogrevanje in štafetne igre. Otrokom so na koncu podelile medalje, majice in darila.
Prireditev je bila zaključena s podelitvijo nagrad najboljšim tekmovalcem, temu pa sta sledila pogostitev ter druženje ob živi glasbi glasbene skupine STEINBRUCK, ki so odlično izpeljali svoj nastop. Prireditev smo popestrili z plesalkami KAT animacijskega tima, ki
so obiskovalce razvajale s »Seksi bikini BIKE wash-om«.
Izpostaviti je potrebno sponzorje prireditve, ki so poskrbeli, da smo prireditev lahko izpeljali in najboljšim tekmovalcem podelili praktične nagrade. Eksplozijo športa 2014 so podprli: KS Rečica, Laški akademski klub, Arpros Digital Printing, Pizzerija Špica, Maxi Rossi, Thermana Laško, Pivovarna Laško in občina Laško. Vsem sponzorjem se lepo zahvaljujemo. Posebna zahvala gre Mitji Knezu iz TV Celje, ki je pokomen-tiral dogajanje na igriščih ter poskrbel za lep prispevek o dogajanju. Jana Ovter je s pomočjo Helene Grgič v objektiv ujela enkratno vzdušje tega dne. Zahvaljujemo se tudi promotorkam Red Bulla, ki sta podelili precejšnjo količino tega energijskega napitka tekmovalcem.
Vse ljubitelje športa že vabimo na Eksplozijo športa 2015 prihodnje leto, do takrat pa prijeten športni pozdrav.
UTRINKI TURNIRJA V FUTSALU ZA VELIKI POKAL PIVO IN CVETJE 2014
Turnirja v nogometu za pokal Pivo in Cvetje 2014, ki je potekal v soboto, med 8. in 20. uro, se je udeležilo 16 ekip. Namen organizatorjev turnirja je bil dosežen, saj se je več kot 130 igralcev pod močnimi sončnimi žarki potilo, da bi osvojili najboljša mesta na turnirju. V skupino A smo po žrebu, ki je potekal v četrtek, razvrstili ekipe: Delamaris, Ribniki Stranice, ŠD Rečica in Čebelice. V skupino B smo razvrstili: Okrepčevalnica Super Gril Ravne, No Name, Trgovina Polje Mladi in FC Pijemo Čisto. V skupini C so bile naslednje ekipe: NK Pivovar, Bar Lavie, Polna Skleda Velenje, Slončki. V skupini D pa so se pomerile ekipe: Bar Stadion- Litija, E. Leclerc, Antimon in KMN Rem. Po skupno kar 12 urah tekem so najboljša mesta zasluženo osvojili: 4. mesto Športno društvo Rečica, 3. mesto Delamaris, 2. mesto Bar Lavie in 1. mesto Polna Skleda Velenje. Za najboljšega vratarja turnirja je bil zbran
mladi/šport in rekreacija
Mišo Stevic, za naj igralca pa Peter Čus. Največ golov na turnirju j e dosegel Vasko Kugler. Glavni sponzor prireditve Pivovarna Laško je poskrbela, da so najboljše ekipe prejele zajetno količino hmeljne pijače žlahtne barve. Zmagovalci turnirja Polna Skleda iz Velenja so s prikupnimi dresi prikazali najboljši turnir v nogometu in vsem nasprotnikom pred koncem srečanja »zavezali kravato«. Omeniti velja, da se je ekipa Bar Lavie že drugo leto zaustavila tik pred vrhom in dosegla 2. mesto. Pravijo, da bo naslednje leto njihovo, saj v tretje gre rado! Ekipa Delamaris, ki so jo v glavnem zasedali igralci iz domače ekipe Breze je dosegla 3. mesto in je po tesnem izvajanju kazenskih strelov premagala ekipo domačinov Športnega društva Rečica, ki so se vseeno veselili visoke uvrstitve.
Vsem ekipam se zahvaljujemo za njihovo udeležbo na turnirju in upamo, da so uživali tudi po turnirju, na največji prireditvi v Sloveniji. Športni pozdrav!
OBČINSKA LIGA V FUTSALU 2014
Sporočamo vam, da se bo občinska liga v futsalu nadaljevala že zadnji petek v avgustu. Vabimo vas na ogled zanimivih tekem, ki so na sporedu vsak petek, med 16.30 in 22.30, na igrišču Osnovne šole Primoža Trubarja. Naj vas spomnimo, da se je v sezoni 2014 v občinsko ligo prijavilo kar 16 ekip, ki so razdeljene v prvo in drugo občinsko ligo.
Lestvica po zadnjem odigranem kolu:
1.	občinska liga:
1.	Breze 31
2.	Bako'team Hajek 23
3.	ŠD Rečica 22
4.	ŠD Vrh nad Laškim 20
5.	Baumax 15
6.	ŠD Sedraž 13
7.	Zagrad 9
8.	NK Pivovar 6
2.	občinska liga:
1.	Lipov List 28
2.	Amaterji 28
3.	Champion Pub Hudinja 24
4.	Sharks 22
5.	Jurklošter 16
6.	ŠD Vrh nad Laškim 15
7.	Debro 6
8.	PGD Laško 3
Zahvaljujemo se Občini Laško, ki je ligo omogočila. Posebna zahvala gre pokroviteljema nagrad najboljšim tekmovalcem, Pivovarni Laško ter Gostišču in Pizzeriji Bezgovšek.
Športni pozdrav!
47
mladi/šport in rekreacija
OBČINSKA »BASKET LIGA«_
Obveščamo vas, da zadnji petek v avgustu nadaljujemo z občinsko »Basket ligo«, ki poteka v organizaciji Športnega društva Rečica, in sicer na malem igrišču za telovadnico osnovne šole v Laškem. Vabljeni na ogled tekem vsak petek, med 17.30 in 20.00.
Trenutni vrstni red ekip (seštevek točk) po zadnjem odigranem spomladanskem delu je sledeč:
1.	Tiferji stari 9
2.	ŠGD Rimljani 8
3.	Veterani Zlatorog 8
4.	Hirfobir 8
5.	Tiferji mladi 7
6.	Druga liga 5
Lestvica strelcev: 83 - Blagotinšek (Veterani Zlatorog) 60 - Smiljič (Tiferji mladi) 54 - Bizjak (ŠGD Rimljani) 49 - Požin (Hirforbir) 42 - Seme (Veterani Zlatorog)
REČICAFEST 2014_
Zdaj že tradicionalna prireditev Re-čicafest bo 20. 9. 2014 v organizaciji Športnega društva Rečica potekala petič zapored. Rdeča nit prireditve je etnografske narave, saj povezuje krajevne običaje, pivovarsko tradicijo mesta Laško in na-rodno-zabavno glasbo.
Posebnost Rečicafesta bodo dekoracije prizorišča v etno stilu, natakarice bodo
oblečene v noše, poznane iz prireditve Oktoberfest v Münchnu (t.i. »Dirndl«), kar nakazuje tesno povezanost s pivovar-sko kulturo, ki je ena glavnih značilnosti Laškega. Prav tako pa so posebnost prireditve litrski kozarci za pivo (t.i. »Rečiške štangice«).
Prireditev bo obsegala uvodni nastop kulturnega društva v narodnih nošah in nastop narodno zabavnega ansambla Šan-tej. Program se bo nadaljeval s koncertom Laške pihalne godbe in nastopom mažo-retk. Po nastopu godbe bomo program začinili z malo tekmovalnega pridiha - z znanimi rečiškimi pivskimi igrami.
Vljudno vabljeni!
Bojan Šipek, Športno društvo Rečica
V KK ZLATOROG SEZONA NOVITET
Za Košarkarskim klubom Zlatorog je kar nekaj viharnih in vihravih sezon. Zato so se v klubu odločili, da so potrebne spremembe. Še več poudarka se bo dalo na mlajše igralce._
Medtem ko Miro Firm in Predrag Mi-lovic ostajata predsednik kluba in glavni trener članske ekipe pa je bilo novo mesto direktorja zaupano Alešu Antau-erju, mesto podpredsednika pa Tomažu Blagotinšku. Člani upravnega odbora in strokovni kader so prav tako že dorekli strategijo in cilje, za katere se bodo borili v prihajajoči sezoni. Med pomembnejšimi sta uvrstitev članske ekipe v polfinale tako državnega prvenstva kot Pokala Slovenije, tretji prav tako zelo pomemben cilj pa je delo z mladimi. Predvsem k slednjemu želijo pristopiti ambiciozno, saj sta želja po uspehu in razvoju mladih igralcev močni. Vsi, s trenerjem na
čelu namreč verjamejo, da je pot proti vrhu lestvic težka in naporna, a jo je moč osvojiti s kombinacijo dobrih treningov ter povezovanjem izkušenih igralcev z mlajšimi, v katerih tlijo želje po znanju, dokazovanju in seveda igranju z najboljšimi.
Laščani so s pripravami na novo sezono začeli v začetku tega tedna in bodo prvi del treningov opravili kar v domači dvorani Tri lilije. Trener Milovič bo tudi v prihodnje svoje dolgoletno znanje delil Goranu Juraku, Mihi Laporniku (zaradi poškodbe rame je bil odsoten večji del pretekle sezone), Franu Marasoviču, Bojanu Jovanoviču in Maticu Mačku.
V prihajajočem šolskem letu bo KK Zlatorog z Žigo Jugom na čelu ponovno sodeloval z osnovnimi šolami, kjer bo spodbujal otroke k spoznavanju in igranju v Šoli košarke, ki se ji vsako leto pridruži vse več nadebudnih košarkarjev. Informacije dobite na ks.zlatorog@gmail.com ali 03/5730 321.
Novinci so Igor Tratnik, Saša Zagorac in Miha Vašl. Vsi trije so se Laščanom zavezali za dve leti.
Pri mlajših kategorijah ostajajo na mestih trenerjev Blaž Bergant, Miha Čmer, Silvo Brumec in Žiga Jug. Z njimi bo sodeloval še trener članske ekipe, ker želi svoji ekipi priključiti mlajše igralce.
V poplavi vseh novosti, ki jih v klubu že izvajajo, je tudi vključitev v Facebook projekt Laško in Laščani nekoč. Pred samim začetkom sezone bodo na poseben način predstavili ekipo in Laščane ter vse ostale ljubitelje košarke povabili na tribune Treh lilij, da bodo vsi skupaj ekipo spremljali do novih zmag in pri ponovnemu prebijanju med najboljše štiri v državi. Kot obljublja trener Milovič: »Letos bodo moji fantje pustili na parketu ne samo srce, temveč tudi dušo.«
Letos bo članarina za odrasle znašala 30 evrov, v to ceno bodo poleg letne karte zajeta še polo majica ter druge ugodnosti, o katerih bodo člani obveščeni sproti. Za otroke vključno s študenti bo cena 10 ev-rov, poleg letne vstopnice bodo prejeli še majico. Cena redne vstopnice ostaja 4 evre, vanjo pa je še vedno zajeto brezplačno pivo ali brezalkoholna pijača, medtem ko je vstop za otroke do 15. leta prost.
Mojca Knez Jovan
48
mladi/šport in rekreacija
LAŠKI KROG - IZZIV PRED DOMAČIM PRAGOM
Že dolgo me ni kakšna ideja tako podžgala, kot me je v začetku junija predstavitev nove kolesarske trase pod imenom Laški krog. Mogoče pa se je pojavila ravno ob pravem času, ko sem iskala motiv za nabiranje kolesarskih kilometrov. Od nekdaj sem oboževala izzive, ki si se jih lahko loteval izpred domačega praga, hkrati pa sem si želela po štirih letih bivanja v Rimskih Toplicah bolje spoznati nekaj najbližjih kotičkov svojega doma. In Laški krog se je zdel kot nalašč za to! Do prve »uradne« skupne ture je bilo mesec dni, ravno prav, da prebudim speči kolesarski duh v sebi.
Spoznavanja poti sem se lotila po delih in sprva preklinjala strme klance, ki zaokrožajo laško občino. Hkrati pa mi je bilo všeč, ko sem odkrila levi breg Savinje iz Rimskih Toplic do Zidanega Mosta, prevozila Aškerčevo pot, ki za gorskega kolesarja ponudi ravno pravi teren (z vzponom v Marija Širje na začetku, seveda), s kolesom skočila na Lurd in prvič na Zavrate. Kako zanimive povezave med posameznimi dolinami, ki so daleč, a hkrati tako blizu. Prvič sem kolesarila na Šmohor, potem ko sem ga nekajkrat osvojila peš, pa s traserjem Deanom na Svetino, s tisto podaljšano klobaso še v Spodnji Rifengozd, ki ti lahko že na začetku »špure« poseže malo v psiho, če nanjo nisi pripravljen. Prenorela hribe in doline od Šentruperta čez Trobni Dol v Jurklošter in kolesarila po že znani poti skozi Lahov Graben proti Lisci in na Se-lah v smeri Lokavca ter uživala na divjem spustu v dolino Gračnice.
Laški krog [9)
<5 §	|4faT1	2650 m.n.u.
Jutranja meditacija na Svetino
Ko smo v soboto, 28. junija, štartali izpred trgovine Spar v Laškem, je tako bila moja želja, da pridem v Zidani Most čim bolj sveža in da se spopadem z najstrmej-šim klancem na trasi. Bilo mi je v čast, da sem bila blažena med moškimi, saj sem bila med 15 udeleženci edina ženska. Zadnja leta sem res dala prednost drugim vlogam v svojem življenju, a navdušenje nad kolesarstvom in tehnika še iz tekmovalnih časov mi hitro zbudita noge. Jutranji vzpon še v rahlih meglicah na Svetino je bil kot meditacija, noge so prišle kmalu na delovno temperaturo, sonce pa tudi. Počasi so se oblikovale skupine posameznikov, ki smo iskali skupni ritem in zdelo se je, da smo prvi vzpon kmalu odkljukali.
Laški krog na 94-kilometrski trasi z 2.650 metri višinske razlike združuje že obstoječih osem kolesarskih poti v laški občini. Na celotni trasi je skoraj polovica vzpona, zaradi česar je bila dilema, ali si morebiti ne zasluži naziva Laško Extreme. Sedeč na Šmohor-ju, ko nas je čakal le še spust v dolino, smo si bili enotnega mnenja, da se je to ime ne bi ravno otepalo. Prevozna je z gorskimi in treking kolesi, saj nekaj makadamskih odsekov na koncu znese 19 km, največ pa se jih nabere na zadnjem vzponu proti najvišji točki pod Gozdnikom. A še zdaleč niso moteči, popestrijo dogajanje, sploh navzdol!
Kratek postanek na Svetini, da se spet zberemo skupaj, že prvo polnjenje bido-
nov, kajti obetal se je vroč dan in prva malica, da ti prehitro ne pobere moči. Kot nalašč je bil v gostilni ravno komad My feet can't touch the ground v smislu, da kolesarim tako hitro, da se niti tal ne dotikam. Letim! Z nami so DOS-ovci, ja, tisti »norci«, o katerih je bilo govora v prejšnji številki biltena in ja, kar malo sem vzhičena, ko lahko kolesarim skupaj s tistimi, ki imajo v letošnjem letu že na tisoče kilometrov v nogah. Grega z manjšo skupino oddrvi naprej, s Tomažem naju skupaj premetava na makadamskem spustu proti Šentrupertu, oba imava namreč kar preveč napolnjene zračnice, a se gume vsaj v klanec malo manj upirajo, Zoran zadaj skrbi, da bo naš podvig obeležen na »filmski« trak. Od tu naprej so kratki vzponi in spusti kot igra v sobotnem jutru in premagujem jih z neverjetno lahkoto. Prilepi se mi Cveto in doda komentar, ki se mi zdi v moški družbi povsem v kontekstu, da bi takole pa lahko kolesaril brez problema. In da od kje pri hudiču se navzdol lahko peljem tako noro hitro. Razlagam mu, da je potrebno ravno prav sproščenosti na krmilu in vodenja kolesa s telesom, da si lahko navzdol privoščiš nekaj več kilometrov na uro. Druga postaja v Jurkloštru pride ravno ob pravem času, da spet napolnim zaloge vode in vase vržem eno tablico. Pa še na ženskem WC-ju ni nobene gneče, vsaj enkrat.
Najstrmeje v Marija Širje_
Tisti s ta »dolgimi« kilometri v nogah se čudijo, kako, da pot ne zaokroži tudi na Lisco, a traser Dean odgovarja, da Lisca pač »ni naša« (ni v naši občini), da pa ta markantni vrh v teh koncih še z lahkoto odpeljejo, saj se jim na urah v primerjavi z nami ne bo veliko poznalo. No, tako velikega navdušenja spet ni bilo in vsi smo skozi Lahov Graben zagrizli naproti novemu vzponu proti Polani in nato še proti Selam. Tu pa so že malo zapekle noge, se na Selah rahlo odpočile in še malo oddelale svoje v smeri proti Lokavcu. Poznavanje odsekov trase na tako dolgi poti se mi je zdelo kar malo ključno zaradi dobre razporeditve moči, hkrati pa je bilo tudi orientacijsko lažje, glede na to, da pot še ni označena. Uradno naj bi bila odprta letošnjo jesen. Spet se mi je priključil Cveto, češ, da tega dela poti ne pozna in še pred spustom po srč-kovi poti v Lokavec sem ga opozorila na oster levi ovinek, ki pelje v pravi smeri proti Lovrencu. Za prvo skupino je bil ta odsek »usoden« in na ponovni postanek v Zidanem Mostu so prišli z nekaj kilometri več! Spust v dolino Gračnice je bil
49
mladi/šport in rekreacija
uživancija, nagrada po vseh kilometrih v klanec in pred naslednjim skokom mimo tovarne pohištva Sadeko na levem bregu Savinje do Zidanega Mosta. Razgibano in enkrat prekinjeno tudi s prehodom vlaka, za katerim se ravno odpirajo zapornice. Moj vmesni cilj je bil dosežen. Na ta del poti sem prišla sveža, bili smo hitri, tako da ozračje do Marija Širja malo pred enajsto ni bilo preveč pregreto.
Bilo je tudi nekaj takih, ki niso bili seznanjeni s 25 % naklona, pa nisem bila povsem prepričana, ali so večji srečneži oni ali jaz sama. A ne vem, ali je bil kriv mesec dni treninga, dobra družba in motivacija, da mi tokrat tudi ta klanec ni predstavljal večje ovire. Kot da bi bil krajši, kot pred mesecem dni ... Trasa vse do Rimskih Toplic sledi Aškerčevi poti in je z različno podlago ter kratkimi vzponi in spusti dinamična in razgibana, tako da hitro mine. Pa še psom, ki sicer znajo pokazati zobe ob poti, se ob vročem dnevu ni dalo raztegovati svojih pljuč. Spust mimo Aškerčeve domačije v Aqua Romo smo zadeli ravno opoldne, ko se spodobi, da se nekaj konkretnega poje. Špageti so bili s strani organizatorja - Kolesarskega kluba Laško, dobra izbira. Pa še moj mali se je prišel pocrkljati in sva jih skupaj navijala. Moj mali, veliki navijač! In po kosilu se seveda prileže dober počitek ... ampak danes ne, namesto tega je za sladico kar kratek, a sladek vzpon mimo Lurda na Jesenovo Raven ter spust na
S KOLESOM DO OTOKA UGLJAN_
V petek, 18. julija, so se oče in sin, Jože in Dejan Dovjak iz Sevc pri Rimskih Toplicah ter njun prijatelj Žan Korimšek iz Zagorja ob Savi odpravili na 406 km dolgo pot na hrvaški otok Ugljan.
Na pot so se odpravili izpred domače hiše na Sevcah, točno ob polnoči. Pot jih je vodila mimo Radeč in Sevnice, čez Kočevje, do mejnega prehoda Most na Kolpi in naprej čez Delnice do Crikvenice in po Jadranski magistrali vse do Zadra, kjer so se vkrcali na trajekt za Ugljan. V Senju se je kolesarski karavani pridružil tudi Matjaž Sluga, ki se je odločil, da jih spodbudi na ta način. Spremljal jih je vse do Maslenice in se potem vrnil na otok Pag ter tako tudi sam opravil dobrih 250 kolesarskih kilometrov.
Kolesarski podvig je bil v poletni vročini in visokih temperaturah ter več kot pregretem asfaltu izjemen. Sama pot je trajala 17 ur in pol, temu je potrebno prišteti še slabe 4 ure počitka in vožnjo s trajektom na sam otok. Na cilj so prispeli ob 23. uri.
50
glavno cesto proti Hrastniku. Malo se spet pokažemo na magi-stralki, da ujamemo nekaj čudnih pogledov - v smislu, meni je še v avtu na klimi prevroče, vi pa na kolesu. A prijetno pihlja in špageti hitro zlezejo v noge, da že osvajamo predzadnji vzpon na Zavrate. Ta konec mi je bil do nedavnega res povsem nepoznan, zato me je na treningu tisti piknik prostor tam na vrhu izredno prijetno presenetil. Spet napolnimo bidone in stisnemo v usta še zadnje gele.
Županova ideja brez njega? To pa ne!_
Veliko tekočine in dobro razporejeno odmerjanje hrane čez celotno dopoldne sta se mi obrestovala pri naskoku na zadnjo točko Laškega kroga - Šmohor. Lahko bi rekli, da najboljše pride na koncu. Za razliko od ostalih klancev v osrednjem delu trase je vzpon na Šmohor iz Zgornje Rečice mimo Galerije Maleš precej položen, a ga za vraga noče zmanjkati. S Tomažem najde-va zanimivo temo, ko beseda nanese na najine kolesarske začetke in razpravo o ekstremnem podvigu, kateremu je bil kos letos spomladi. Glede na to, da sem pri organizaciji te dirke zraven že od vsega začetka, me vsaj že osem let vztrajno kliče, da pridem enkrat v drugačni vlogi. Ko po kratkem spustu spet zagrizeva v zadnji klanec pod vrhom, se mi ilustrativno zdi, kot da na DOS--u premagujem še Kačje ride, zadnji del dobrih 1.200 km dolge proge ... In ko ugotovim, da je tudi Tomažu že bolj ali manj dovolj, sva oba enako vesela, ko zagledava Kočo na Šmohorju. Kar ne morem, da ne bi izdavila krika zadovoljstva po tako uspešno premagani poti. Ja res je še spust v dolino, a »odkotalila« se bom pa že ... Res dober občutek, ki ga je potem iz minute v minuto premagovala večja utrujenost. Izpraznjene zaloge so na spustu v dolino povzročile pravo tresavico, rahlo načeti diski pa so načeli še samozavest, zato na tem spustu moške spustim naprej.
Zaključno druženje je bilo v gostilni Čater, kjer se nam je pridružil tudi župan, avtor ideje o Laškem krogu. Hm ja, bo moral drugo leto z nami, da vidi, kaj si je »izmislil«! Skupaj smo ugotovili, da je destinacij za dober trening ali pa za turistične namene v naši okolici še več kot dovolj. Odšli smo vsak s svojimi bolj ali manj težkimi nogami, vendar z dobrimi občutki!
Več o poti preberite na http://www.lasko.info/sl/kolesarjenje/ laski-krog.
Urška Kustura Foto: Dean Muhovec
Povprečna hitrost je bila 23 km/h, najvišja temperatura ob Jadranskem morju je dosegla kar 48°C, najnižja čez Kočevje pa le 11. Najvišja nadmorska višina med potjo je dosegla zavidljivih 885 metrov nad morjem.
Na cilju jih je pričakala družina in prijatelji, ki so jim ob izvedenem maratonskem kolesarskem podvigu čestitali za izjemen uspeh. Podvig je bil izjemno naporen, hkrati pa tudi zelo zabaven.
Lidija Dovjak
B
mladi/šport in rekreacija
KOLESARSKO TEKAŠKI PROJEKT: SEVCE - TRIGLAV - SEVCE
Od malih nog se ukvarjam s športom, iščem vedno nove in nove izzive in si postavljam vedno višje cilje. Ker v stvareh, ki jih počnem, uživam, lahko izpeljem marsikatero idejo, ki se v prvem trenutku zdi neuresničljiva.
Ideja, ki je navdušila tako mene kot moje športne prijatelje, se je porodila v nekem trenutku na začetku letošnjega poletja: V enem dnevu na Triglav in nazaj. Vendar ne iz Mojstrane, pač pa iz domače vasi Sevce. Za idejo smo se takoj navdušili Dejan Dovjak, Jože Dovjak in Matjaž Sluga. Takoj je v naših glavah nastal načrt, kako s kolesom od doma pre-kolesariti 150 kilometrov, se povzpeti na vrh Triglava in se nato še v istem dnevu s kolesom vrniti domov.
2. avgusta, pet minut čez polnoč, smo začeli vrteti pedala čez Marno, po Zasavju, do Moravč in nato nadaljevali pot proti Gorenjski. Prešerno smo se razveselili Vrbe. Ko smo ob pol petih zjutraj zagledali tablo Jesenice, smo vede-
li, da smo res že daleč od doma. Vzdušje v ekipi je bilo odlično.
V Mojstrani smo si privoščili močan zajtrk in ob 7. uri zjutraj nadaljevali peš čez Krmo proti Kredarici. Kljub slabi napovedi je vreme zdržalo. V glavah pa smo si že risali sliko Aljaževega stolpa. Iz koraka v korak smo bili bliže polovici naše poti. Ko smo ob 11. uri dopoldne stopili na vrh Slovenije, smo vedeli, da smo zase naredili nekaj posebnega. Po 20 minutah postanka so bile naše misli že usmerjene
na pot nazaj. Po pričakovanju je bil najtežji sestop in pot do koles, ki so čakala v dolini. Kljub Dejanovim težavam z bolečinami v kolenu in daljšemu trajanju sestopa kot smo predvideli, smo ob 15.30 brez oklevanja oblekli kolesarske drese. V prvih nekaj kilometrih se je cilj zdel že povsem blizu. Nihče od nas ni niti za trenutek pomislil, da cilja ne bi dosegli. Bolečino, ki se je priplazila v naša telesa, je pregnala želja in trdna volja.
Domov se nismo vrnili po isti poti, ampak smo vožnjo s kolesom zaokrožili preko Kamnika in Vranskega. Pred nami so bili samo napis Celje in naposled tudi Laško, ki smo ga prevozili že v trdi temi.
Ko smo z glavne ceste zavili desno v domačo vas, smo za trenutek vsi obmolknili in pogledi so povedali vse. Cilj je bil dosežen ob 23.20. Objem, močan stisk rok in fotografija treh, ki so dosegli še en zastavljen cilj.
Bravo Dejan, bravo Jože! Čestitke za nov športni podvig!
Matjaž Sluga
KOLESARSKI VZPON NA ŠMOHOR
si rK
STIK CEHTinU JrOBT, TURIZEM. <NF£l«ll1lltAhJE IN KULIUCO LAiKfl
Vabljeni na 9. KOLESARSKI VZPON Pivovarne Laško
NAŠMOHOR
Sobota, 30. avgust 2014 Start: Debro, dvorana Tri lilije, ob 10. uri.
IO KK Laško
URBANI GLADIATOR LAŠKO
V okviru prireditve Pivo in cvetje je bil v soboto, 19. julija, premierno organiziran dogodek Urbani gladiator, ki je požel val navdušenja. Gre za družabni dogodek, namenjen 2-, 3-, 4-, 5- ali 10-članskim ekipam, ki premagujejo ovire na zanimivi, a hkrati zahtevni trasi dolgi 5, 8 ali 12 kilometrov.
Dogodka se je v Laškem udeležilo preko 450 udeležencev iz celotne Slovenije, ki so se podali na tri zahtevnostne trase s preko 40 ovirami. Start se je zgodil pred Kulturnim centrom Laško. Z nekaj ovirami je bil Gladiator speljan celo skozi Pivovarno Laško, na trasi pa so tekmovalci prečkali Savinjo in hodili po Rečici, preskakovali ogenj, nosili zaboje piva, prestavljali sode piva, se trikrat spustili po drči, prenašali vreče peska, prevračali gume, plezali preko sten, nosili drva ... In se na koncu v gladiatorski areni borili s pravimi gladiatorji. Zmagovalca na koncu ni bilo, so pa vsi, ki so prišli na cilj in premagali traso prejeli spominsko medaljo ter diplomo.
Dogodek je organiziralo Športno društvo Slovenc na čelu z Ninom Co-kanom. Vabljeni na naslednji gladiatorski dogodek - Urbani gladiator Ljubljana, ki bo 6. septembra v Ljubljani.
Nino Cokan

51
mladi/šport in rekreacija
PLEZALNI
KLUB
LAŠKO
POLETJE V PLEZALNEM KLUBU LAŠKO
Kljub poletju v PK Laško ne mirujemo. Poletje je pravzaprav čas, ko se iz umetnih sten v telovadnicah podamo plezat v skalne stene v naravo.
Po uspešnem zaključku tekmovalne sezone, ko so naši mladi plezalci zabeležili vidne rezultate na tekmah državnega prvenstva, vzhodne lige in nekaterih mednarodnih tekmovanjih, je sedaj prišel čas za sproščeno plezanje v naravnem okolju.
Tako se je deset plezalcev iz našega kluba v juliju udeležilo plezalnega tabora Adventures Laško Camp. Tabor je potekal v Mali Brezi, v osrčju neokrnjene narave in v bližini številnih naravnih plezališč. Otroci so kljub nekoliko nepredvidljivemu vremenu poleg plezanja spoznavali tudi veščine preživetja v naravi, pekli hrano na tabornem ognju, urejali taborni prostor, na Slivniškem jezeru pa so se preizkusili v SUP-anju (Stand Up Paddling - stoječe veslanje na deski). Predvsem pa so uživali v naravi in družbi drug drugega ter plezalnih inštruktorjev.
Podoben plezalni tabor se bo izvedel tudi v sredini avgusta.
V okviru promocije akcije »Gremo v hribe«, je bila na letošnjem Pivu in cvetju postavljena tudi plezalna stena, na kateri so se obiskovalci prireditve lahko brezplačno preizkusili v plezanju. Plezalni inštruktorji in rekreativni plezalci iz PK Laško smo poskrbeli za varnost vseh, ki so želeli plezati. Plezalna stena je bila lepo obiskana, med obiskovalci, ki so zbrali dovolj poguma za vzpon pa je bilo največ otrok.
Za finančno in materialno pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo spontorjem: Pivovarni Laško d. d., HANI d. o. o. in Ineko gradnje.
Zadnjo soboto v avgustu bomo že tradicionalno sodelovali na prireditvi Gremo v hribe na Šmohorju. Tudi tam se boste vsi adrenalina željni lahko povzpeli na vrh plezalnega stolpa. Za varnost plezalcev bo poskrbljeno!
Prav tako bomo septembra s plezalnim stolpom že drugo leto zapored prisotni na Želodkovem festivalu na Dolu pri Hrastniku.
Septembra se ponovno začnejo treningi plezanja v telovadnici OŠ Primoža Trubarja Laško. Če se tudi vaš otrok želi spoznati s tem lepim športom, vas vabimo, da se nam pridružite. V septembru bo za vse novince omogočeno brezplačno plezanje.
Prav tako se bo septembra pričela rekreacija za odrasle. Podrobnejši razpored treningov in rekreacije bo objavljen na naši spletni strani http://www.pk-lasko.si/.
Vabljeni, da se nam pridružite!
Vesna Gobec Jazbinšek, PK Laško
DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE IN HRVAŠKE V NATANČNOSTI PRISTAJANJA - RADOBOJ 2014_
ZLATOROGOVCI EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI, MATJAŽ SLUGA NOV DRŽAVNI
PRVAK
Na terenih hrvaškega Zagorja se je od 14. do 16. marca odvijala tekma Fai 2 kategorije in istočasno slovensko-hrvaško državno prvenstvo v natančnosti pristajanja. Ker v Sloveniji nismo našli organizatorja za izvedbo državnega prvenstva, smo se dogovorili s kolegi iz Hrvaške. Na koncu se je takšno sodelovanje pokazalo za zelo pozitivno. Tekma z veliko tekmovalci postane bolj zanimiva, piloti imajo čas spremljati ostalo konkurenco in ne nazadnje se je spletla tudi kakšna močna prijateljska vez.
Vremenska napoved kot ponavadi ni dajala najboljših obetov. Kljub temu
52
se je v petek na uradnem treningu našla kopica pilotov, ki so lahko skozi ves dan preizkušali teren, popravljali kakšne malenkosti pri točnosti pristajanja in seveda radodarno delili svoje izkušnje z ostalimi sotrpini. Podatek, da se je na ta dan dalo samo popoldne narediti več kot 10 skokov, pove veliko o primernosti terena in zagnanosti pilotov. Za naslednji dan je bilo napovedanega malo več za-hodnika, a kljub temu smo optimistično zrli naprej. Po jutranjem sestanku, kjer so natančno opredelili pravila, sistem tekmovanja in vremensko situacijo, smo pričeli s tekmovanjem. Tekmovalo je
okoli 50 pilotov jadralnih padal iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Češke in Madžarske. Vremenska situacija se je iz serije v
serijo slabšala, tako da so bili prisiljeni v tretji seriji prekiniti tekmovanje in do
SOČA OUTDOOR FESTIVAL
Društvo za jadralno padalstvo Metulj je osvojilo 1. mesto na Soča outdoor festivalu, kjer se je več kot 800 tekmovalcev borilo za naslov najboljšega v različnih panogah (tekaških, kolesarskih, plezal-skih, zmajarskih in padalskih). Na glavnih prizoriščih ob sotočju Tolminke in Soče v Tolminu in Kobaridu pa se je nabralo 5000 obiskovalcev. Metuljčki smo svoje člane imeli v kolesarski in padalski panogi. Vreme je bilo res fantastično in vse tri dni smo leteli iz Kobariškega stola. Dirke so se začele z »letečim« startom nad Kobaridom in potem proti bohinjskim hribom in nazaj.
Odlično formo je pokazal naš član Jošt Napret, ki je z dnevno zmago za več kot 5 minut prehitel vso elito. Tilen Ceglar je
večera počakati na ugodnejše pogoje. Severni veter se je proti večeru toliko umiril, da je še zadnjih 10 tekmovalcev opravilo skok in tekmovanje smo zaključili s tremi veljavnimi serijami. Ker je bila napoved za naslednji dan še slabša, smo tudi na ta dan uradno zaključili tekmovanje.
Kot vedno, se je tudi na tej tekmi pokazala odlična pripravljenost zagnanih jadralnih padalcev iz kluba Zlatorog Laško, saj so v ekipni konkurenci deklasirali konkurenco in ponovno postali državni
dosegel končno 2. mesto. Dušan Durko-vič pa je v >>fun« klasi osvojil 2. mesto in v »sport« klasi 3. mesto. Kot ekipa smo skupaj stopili na najvišjo stopničko!
Jošt Napret svojo formo kaže že na naslednji tekmi in sicer na svetovnem
mladi/šport in rekreacija
prvaki. Ekipo so sestavljali Matjaž Sluga, Anton Svoljšak in Franc Unuk. Premoč se je še bolj pokazala v posamični konkurenci - Matjaž Sluga je zasedel 1. mesto in postal državni prvak, Anton Svoljšak 2. mesto, Franc Unuk se je uvrstil na 4. mesto. Rezultat je plod sistematičnega in načrtnega dela. V doseganje rezultata smo vložili kar nekaj truda, volje in časa. Zahvalili bi se radi Občini Laško, ki nam z rednim prispevkom omogoča uresničitev naših sanj.
Franc Unuk
pokalu v Makedoniji, ostali del ekipe pa se prav tako počasi odpravlja v Srbijo na odprto državno prvenstvo. Lep padalski pozdrav.
Alojz Tovornik
po štirih serijah še vedno zaostajal za Čehom Tomažem Lednikom. V tistem trenutku je bila zmaga kar precej oddaljena, saj je Lednik z odličnimi skoki nadzoroval tekmovanje.
Napovedovala se je zanimiva ponedeljkova finalna serija, saj so v boju za zmago ostali kar trije tekmovalci. Pod močnim psihičnim pritiskom je Lednik klonil, Matjaž pa je z enim kazenskim centimetrom odnesel zmago pred Bolgarom Tzvetanovom.
Ekipa Zlatorog Laško je v skupni razvrstitvi zasedla drugo mesto.
Končni vrstni red posamezno:
1.	Matjaž Sluga (SLO) - 29 cm
2.	Valery Tzvetanov (BUL) - 30 cm
3.	Matjaž Ferarič (SLO) - 36 cm
Državna reprezentanca Slovenije, katere član je tudi Matjaž, bo septembra nastopila na evropskem prvenstvu v srbskem Vršcu.
53
NOVA ZMAGA NA TEKMI SVETOVNEGA POKALA
Po daljšem premoru se je Matjaž Sluga 7. junija odpravil ne tekmo svetovnega pokala v Elpe (Olsberg) v Nemčijo. Same priprave na sezono so se pričele malo kasneje, zaradi datumov tekmovanj, ki so bili prestavljeni na kasnejše mesece. Tako kot v lanski sezoni, Matjaž tudi letos leti jadralno padalo češkega proizvajalca Gradient Bright 4.To je bilo za Matjaža
drugo tekmovanje v tej sezoni in po državnem prvenstvu ter osvojenem naslovu državnega prvaka z odličnim rezultatom, je bilo potrebno formo v zadnjih 14 dneh pred tekmo še dvigniti. Napovedana je bila namreč najmočnejša konkurenca v tej disciplini.
Sobota je bila namenjena treningu na tekmovališču. Pokazalo se je, da bo to res velik izziv za tekmovalce, ki sodijo v sam svetovni vrh, saj je bilo tekmovanje postavljeno na enega najtežjih terenov za natančno pristajanje. Po končanem dnevu so bili cilji visoki. V težkih vetrovnih pogojih je trening odlično uspel.
Tekmovanje se je glede na organizacijo pa tudi glede na udeležbo najboljših tekmovalcev pričelo na zelo visoki ravni in boj za končno zmago se je začel že v prvi seriji. Kljub odličnim skokom je Matjaž
mladi/šport in rekreacija
POLNA NAROČJA POKALOV ZA PLESALKE PLESNE ŠOLE URŠKA CELJE
Plesalke Plesne šole Urška Celje pod vodstvom Katarine Maček, Tanje Kucler in Uroša Sihurja so se 24., 25. in 26. junija ponovno izkazale. V športni dvorani Osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici so namreč potekala vsa državna prvenstva (moderni tekmovalni plesi, latinsko ameriški in standardni plesi, rock and roll ...) za sezono 2013/14.
Na državnem prvenstvu so na podlagi rezultatov pokalnih turnirjev določili zmagovalce Pokala Slovenije.
V kategoriji Disco dance pari člani sta si sestri Siria in India Karlatec priplesali najvišjo stopničko in tako osvojili naslov državnih in tudi pokalnih prvakinj. Vita Vlašič in Tamara Tavčar pa sta v isti kategoriji osvojili 2. mesto, tako na državnem kot tudi na pokalnem prvenstvu.
Med članskimi solistkami sta naši plesalki zopet blesteli. Tamara Tavčar se je zavihtela na 2. mesto, v pokalnem seštevku pa je bila najboljša. Siria Karlatec si je priplesala 3. mesto na državnem in pokalnem prvenstvu.
Tudi v Street dance show-u, ki je drugačen od Disca, saj vsebuje tudi zgodbo, smo imeli predstavnico. To je bila Tamara Tavčar, ki je v solo kategoriji osvojila 7. mesto.
Pri mladinkah so naše plesalke dokazale, da plesalci Plesne šole Urška Celje sodijo v sam vrh. V solo
kategoriji je India Karlatec osvojila naslov državne in tudi pokalne prvakinje, Pia Vrbovšek Plahutar 3. mesto na državnem in pokalnem prvenstvu, 4. je bila Ema Turnšek, Ana Šegota pa je osvojila 20. mesto. V parih so dekleta zopet blestela ... Pia Vrbovšek Plahutar in Ema Turnšek sta si priplesali 3. mesto na državnem ter 2. na pokalnem prvenstvu. Ula Dobovičnik je v paru z Majo Ocvirk osvojila 5. mesto, Nives Kolenc in Lara Vita Klinc pa sta zasedli 9. mesto.
Mladinke so svoje odlične uvrstitve zaključile še v kategoriji Disco dance male skupine. Skupina Power (India, Pia, Lara, Vita, Taja, Manja ter Nives) si je priplesa-la naslov državnih prvakinj, Disco Ladies (Nina, Ula, Maša, Ana, Tajda ter Sara) pa so na svojem 1. državnem prvenstvu osvojile 10. mesto.
Med najmlajšimi, v kategoriji pionirjev, je solistka Maja Ocvirk dosegla 3. mesto na državnem prvenstvu. Pri Disco dance parih pionirjih so tudi najmanjši dokazali, da vedo, kako se pripleše do samega vrha. Tia Brance in Neja Turnšek sta se v paru uvrstili na 2. mesto, Živa Tojnko in Larisa Pustatičnik pa sta bili 5.
Naši najmlajši pa so blesteli tudi v kategoriji Disco dance male skupine, kjer so si Ultra super cvetke (Tia, Neja, Živa, Maja, Lana, Zala ter Sara) z odličnim plesom priplesale zmago in osvojile naslov državnih prvakinj.
Letos smo se preizkusili tudi v najštevilčnejši kategoriji - produkciji. S točko »Beach party« se je 80 plesalcev iz Celja in Zagorja uvrstilo na 4. mesto in nas med 8-minutnim nastopom popeljalo na morje.
Čudoviti dosežki so rezultat pridnega in marljivega treniranja vseh generacij plesalcev iz Celja skupaj z obema trenerkama in trenerjem. Ni naključje, da so otroci napolnili naročja trenerk s pokali in vsem narisali nasmeh na lica. Sedaj plesalci uživajo zaslužene počitnice, od 24. do 27. 8. 2014 pa gredo na Poletni plesni kamp v Poreč, kjer bodo dopolnjevali in nadgrajevali svoje plesno znanje.
Katarina Maček
OBČINSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU 2014
Občinsko prvenstvo v kegljanju v ženski in moški konkurenci smo »odkegljali« že v maju, vendar prispevek objavljamo z malce zamude. V ženskem ekipnem delu so nastopile štiri ekipe, pri moških pa je bilo pet ekip. Ekipe štejejo po tri članice pri ženskah ter šest članov pri moških. Nekatere ženske ekipe niso bile v polni sestavi. Tako je na letošnjem prvenstvu skupaj v ekipnem in posamičnem tekmovanju nastopilo 48 tekmovalcev. V statistiki to pomeni, da je bilo izvedenih 5765 metov, v teži pa je to 16 315 kg. Pa preidimo od statistike še na rezultate.
Ekipno ženske :
1.	TIM Laško
2.	Društvo upokojencev Rimske Toplice
3.	Pivovarna Laško
4.	Društvo upokojencev Rečica
705 kegljev
588 kegljev 341 kegljev
217 kegljev
Ekipno moški :
1.	Pivovarna Laško
2.	TIM Laško
3.	Društvo upokojencev Rečica
4.	Kegljaški klub Laško
5.	Društvo upokojencev Rimske Toplice
Posamezno ženske :
1.	Marina Šmauc
2.	Sabina Šmauc
Posamezno moški :
1.	Anže Zajec
2.	Ivan Zorko
3.	Marko Potokar
4.	Janez Anžin
5.	Janko Franetič
6.	Vili Kozmus
7.	Jovo Sunajko Športni pozdrav!
3092 kegljev 3032 kegljev
2860 kegljev 2800 kegljev
2653 kegljev
228 kegljev 216 kegljev
549 kegljev 530 kegljev 528 kegljev 512 kegljev 495 kegljev 466 kegljev 459 kegljev
Organizator letošnjega prvenstva Kegljaški klub »Pivovarna Laško«
54
mladi/šport in rekreacija
NOVI USPEHI STRELSKE DRUŽINE DUŠANA POŽENELA
24. državno prvenstvo v streljanju z MK orožjem_
Rečiški strelci smo sodelovali na 24. državnem prvenstvu v streljanju na 50 metrov z malokalibrskim orožjem. Sodelovali smo tako v disciplini puška kot tudi pištola v vseh kategorijah. Državno prvenstvo smo zaključili kot najuspešnejše društvo, kjer smo v vseh kategorijah in disciplinah osvojili medalje. Pohvaliti se moramo, da smo izboljšali kar dva državna rekorda, tako posamezno kot ekipno.
Skupno smo zbrali 8 medalj, od tega 4 zlate,2 srebrni in 2 bronasti medalji.
Povzetek vseh rezultatov in mest rečiš-kih strelcev:
MALOKALIBRSKA PUŠKA Pionirji posamezno:
MK puška 3x10 pionirji trostav (kleče, leže, stoje) posamezno:
1. mesto Matek Nik - nov državni rekord!
4.	mesto Mrgole Patrik
5.	mesto Rizmal Tomaž Pionirji ekipno:
MK puška 3x10 pionirji trostav (kleče, leže, stoje) ekipno:
1. mesto Matek Nik, Mrgole Patrik, Rizmal Tomaž - nov državni rekord! Mladinke posamezno: MK puška 3x20 mladinke trostav (kleče, leže, stoje) posamezno: 1. mesto Kačič Jana Člani posamezno:
MK puška 3x40 člani trostav (kleče, leže, stoje) posamezno: 5. mesto Kalin Marjan Pionirji posamezno 30 strelov leže: MK puška 30 strelov pionirji leže posamezno:
5. mesto Matek Nik
9. mesto Peklar Alen
16.mesto Špan Domen
18.mesto Mrgole Patrik
21. mesto Rizmal Tomaž
24. mesto Žagar Dominik
Pionirji ekipno 30 strelov leže:
MK puška 30 strelov pionirji leže ekipno:
3. mesto Matek Nik, Mrgole Patrik,
Peklar Alen Kadeti posamezno 30 strelov leže: MK puška 50 metrov 60 strelov leže kadeti posamezno:
8.	mesto Mekše Urban
9.	mesto Pinter Tilen 11.mesto Matek Sergej
Kadeti ekipno 30 strelov leže: MK puška 50 metrov 60 strelov leže kadeti ekipno:
1.	mesto Matek Sergej, Mekše Urban, Pinter Tilen
Mladinke posamezno 60 strelov leže: MK puška 50 metrov 60 strelov leže mladinke posamezno: 5. mesto Kačič Jana Člani posamezno 60 strelov leže MK puška 50 metrov 60 strelov leže člani posamezno:
11.mesto Kalin Marjan 13.mesto Gorišek Boris
15.	mesto Potočnik Gregor Člani ekipno 60 strelov leže:
MK puška 50 metrov 60 strelov leže člani ekipno:
3. mesto Gorišek Boris, Potočnik Grega, Kalin Marjan
MALOKALIBRSKA PIŠTOLA 50m
Člani pištola posamezno:
2.	mesto Aljaž Zorko 9. mesto Peter Tkalec 13. mesto Andrej Brunšek
16.mesto	Uroš Kovač 18.mesto Nenad Vignjevič
Člani pištola ekipno: 2. mesto ekipno (Zorko, Tkalec, Brun-šek)
Naj omenim, da smo za prvim mestom zaostalo samo za en krog.
Vsem nastopajočim iskreno čestitam, posebno našim najmlajšim. Tu je dokaz, da znamo delati z mladimi in da bomo takšno delo nadaljevali še v bodoče. Zahvala in čestitke veljajo tudi našim trenerjem in inštruktorjem, ki svoj prosti čas posvečaju delu z mladimi. Skupni seštevek obeh državnih prvenstev, tako na 25 metrov kot na 50 metrov, je 23 medalj.
Mislim, da so to številke, ki jih bo zelo težko ponoviti.
Državno prvenstvo z malokalibrsko pištolo in pištolo s središčnim vžigom
Strelci SD Dušana Poženela iz Rečice so se udeležili tudi državnega prvenstva z malokalibrsko pištolo in pištolo s središčnim vžigom. Tekmovanje je potekalo na mestnem strelišču v Ljubljani, 4. in 5. julija. Udeležilo se ga je preko 100 strelcev in strelk iz celotne Slovenije.
Strelci Strelske družine Dušana Pože-nela iz Rečica pri Laškem so na 23. državnem prvenstvu v streljanju z MK pištolami osvojili: 2x ekipno zlato, 1x ekipno srebrno in 1x ekipno bronasto. Posamezno so strelci osvojili 3x zlato, 4x srebrno in 4x bronasto medaljo. Skupno smo osvojili 15 medalj.
ČLANI:
Hitrostrelna pištola:
Ekipno:
1.	SK Brežice
2.	SD Kopačevina Škofjja Loka
3.	SD Dušan Poženel Rečica
Posamezno:
1.	Bučan Simon
2.	Peter Jenko
3.	Peter Tkalec SD Dušan Poženel Rečica
Standard MK pištola:
Ekipno:
1.	SD Kopačevina Škofjja Loka
2.	SD Dušan Poženel Rečica
3.	SK Brežice
Posamezno:
1.	Simon Bučan
2.	Peter Tkalec SD Dušan Poženel Rečica
3.	Andrej Brunšek SD Dušan Poženel Rečica
Pištola s središčnim vžigom
Ekipno
1.	SD Dušan Poženel Rečica - NOV DRŽAVNI REKORD!
2.	SD Olimpija
3.	SD Grosuplje
Posamezno:
55
šport in rekreacija/društva
1.	Rudi Rener SD Dušan Poženel Rečica
2.	Andrej Brunšek SD Dušan Poženel Rečica
3.	Peter Tkalec SD Dušan Poženel Rečica ČLANICE:
Posamezno:
1.	Denis Bola Ujčic SD Olimpija
2.	Valerija Kufner SD Dušan Poženel Rečica
3.	Petra Dobravc SD Železniki KADETINTE:
Ekipno:
1. SD Dušan Poženel Rečica Posamezno:
1.	Tkalec Jagoda SD Dušan Poženel Rečica
2.	Tkalec Vesna SD Dušan Poženel Rečica
3.	Vignjevič Alekseja SD Dušan Poženel Rečica
4.	Saška Maček SD Dušan Poženel Rečica MLADINKE:
1. Županc Vesna SD Dušan Poženel Rečica
KADETI:
4.	Žan Javornik SD Dušan Poženel Rečica
5.	Žan Jeran SD Dušan Poženel Rečica
Strelci, želim vam prijeten dopust, napolnite si baterije, kajti septembra se začenja nova sezona 2014/15.
Andrej Brunšek, predsednik SD Dušan Poženel Rečica
POT DO PRVAKA!
Za marsikoga so borilne veščine zgolj izražanje agresivnosti, a so tudi takšni, ki jim to predstavlja življenje.
V to kategorijo štejemo tudi 23-letne-ga Laščana Elvisa Delica, sicer člana KBV SENSU CELJE in starega znanca borilnih ringov, saj se je v preteklosti zelo resno ukvarjal tudi z karatejem, kjer je bil član državne reprezentance. Pot ga je nato vodila v K-1 vode, kjer se ni pretirano dolgo zadrževal, saj je dobil možnost v MMA--ju (Mixed martial arts), kjer je do sedaj na 9 borbah še vedno neporažen.
Ker od zadnje borbe mineva že skoraj 2 leti, si je zaželel novega izziva, ampak to ne pomeni,da je Elvis počival. Intezivno je treniral in izpolnjeval svoje znanje v svetu borilnih veščin s svojim trenerjem
Sašom. Pred kratkim sta prejela povabilo za mednarodno borbo v Makedoniji.
Borba bo predvidoma oktobra v Skopju, in sicer po pravilih MMA v kategoriji do 83 kg. Elvis pravi, da se počuti pripravljenega in da zanj preračunavanja ni, kajti na vsaki borbi se bori, kot da je zadnja. Sam se borbe neizmerno veseli, saj že pošteno pogreša ring, v katerem se počuti izjemno. Do borbe je še precej časa, zato je sedaj v ospredju kondicijska priprava, kjer resnično trpi celo telo, ampak tudi to je sestavni del priprav na borbo.
Ker motivacije ne manjka, so v taboru Delica prepričani,da se bodo iz Skopja vrnili neporaženi. Ob tej priložnosti pa Elvis vabi vse, ki se želijo preizkusiti v svetu MMA-ja, v klub KBV SENSU CELJE, kjer so pogoji za delo izjemni.
Vsekakor pa se Elvis zahvaljuje svojemu trenerju za dosedanjo potrpežljivost
ter delo na vsakem treningu in Igorju Rašicu za njegov čas in trening v svetu boksa.
»KNAPI« SO BILI DELAVNI TUDI PREKO POLETJA
Prvo junijsko soboto so člani »Rudarsko etnološkega društva Brezno - Huda Jama« obiskali nekdanje rudarje v istrskih premogovnikih in si ogledali objekte nekdanjega rudnika v Labinu ter na triurnem pohodu po rovih nekdanjega premogovnika Raša spoznali tamkajšnje rudarjenje.
Zgodovina premogovništva je v Istri, kjer so kopali črni premog, bogata, saj prvi pisni viri govorijo o izkopavanju črne smole že v letu 1626. Z bolj redno premogovno dejavnostjo so se začeli ukvarjati leta 1785, ko je kot energent ta premog začela uporabljati tovarna sladkorja na Reki. Leta 1881 je te premogovnike odkupila Trboveljska premogokopna družba, ki je bila tudi lastnik našega rudnika. Zato so ob pomanjkanju dela v Hudi Jami številni rudarji s svojimi družinami odšli na delo v rudnik Raša. Po prvi svetovni vojni so ti rudniki prešli v last italijanske države in takrat so fašistične oblasti zgradile mestece Raša, ki
sedaj po zaprtju rudnika žalostno sameva in počasi propada. V času fašistične oblasti so zelo povečali izkop premoga kot tudi število zaposlenih, tako da so leta 1942 dosegli rekordno letno proizvodnjo 1,158 milijona ton premoga ob 10.470 zaposlenih rudarjih. Med prvo in drugo svetovno vojno so tu nakopali 10
56
društva
milijonov ton premoga, od druge svetovne vojne do zaprtja rudnika leta 1998 pa še 24 milijonov ton. Zgodovina teh rudnikov je povezana s številnimi smrtnimi nesrečami rudarjev. Največja nesreča se je zgodila leta 1940, ko je v jašku na globini 240 metrov prišlo do eksplozije metana in premogovega prahu, kar je povzročilo smrt 186 rudarjev. Sicer je pa v teh jamah po uradnih podatkih v obdobju od 1935 do 1999 življenje izgubilo 751 rudarjev. Leta 1971 so ob rudniku postavili termoelektrarno Plomin, da bi izkoriščali zlasti drobne frakcije premoga. Po dobrih 20 letih so rudnik zaprli, premog za elektrarno (okrog 700.000 ton letno) pa veselo uvažajo.
ZŠAM LAŠKO PROSLAVILO 60 LET
V sklopu prireditve Pivo&Cvetje so svoj jubilej šestih desetletij proslavili tudi članice in člani ZŠAM Laško. V soboto dopoldne, 19. 7., so pripravili šofersko parado, kateri je na graščinskem dvorišču
Predsednik državnega zbora in predsednik ZZŠAM Slovenije Janko Veber je v svojem pozdravnem nagovoru čestital slavljencem in izpostavil njihove izjemne športne dosežke.
Rudniški rovi so v slabem stanju, ker jih nihče ne vzdržuje. Začeli pa so razmišljati, da bi rove nekdanjega premogovnika začeli uporabljati v turistične namene. Zaradi podobnih namenov so ob obisku dogovorili sodelovanje med nekdanjimi »knapi« iz Laškega in Labina.
Letošnje praznovanje praznika slovenskih rudarjev 3. julija so naši rudarji najprej opravili skupaj z nekdanjimi rudarji iz Zabukovice v Grižah. To praznovanje v organizaciji »Etnološkega društva -Srečno«, ki so se ga udeležili v svečanih rudarskih uniformah so takrat izkoristili za javno podporo velenjskim »knapom«, ki so se tiste dni s stavko borili za svoje pravice. V nedeljo, 6. julija, pa so ob pra-
sledila uradna proslava s kulturnim programom.
V šoferski paradi, ki se je vila po laških ulicah, so obiskovalci lahko videli šalon častnikov, članic in članov, na ogled so bili prapori vseh združenj, sledili so jim policijska vozila in starodobniki, za strumen korak je skrbela Vaška godba Vrh nad Laškim, šofersko parado pa je zaključilo gasilsko vozilo.
Na proslavi je goste v imenu društva pozdravil podpredsednik ZŠAM Laško Martin Pušnik. Proslave so se udeležili predsednik Državnega zbora RS in Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Janko Veber, predsednik Celjsko Zasavske regije Milan Pečnik, župan občine Laško Franc Zdolšek in številni drugi gosti, ki so skupaj s člani ZŠAM Laško proslavili njihov jubilej.
ZŠAM Laško je nastalo leta 1954. Takrat je bilo v Laškem lepo število voznikov in mehanikov. Velik vozni park sta namreč
zniku Krajevne skupnosti Rečica proslavili svoj praznik na Zavratih. Pri tem so jim pomagali Rudarska godba Hrastnik, Rudarski moški pevski zbor »Loški glas« iz Kisovca pri Zagorju in uniformirani rudarji iz Zabukovice, Velenja, Hrastnika in Zagorja. Tega praznovanja se je udeležilo precej čez 500 krajanov Rečice, Sedraža in drugih krajev naše občine.
Člani rudarskega društva so bili v teh tednih aktivni tudi na drugih področjih, na primer pri postavljanju rudarskega muzeja v Laškem. O tem bomo poročali v naslednji številki biltena.
Andrej Mavri
imeli Pivovarna Laško in KZ Laško, manjši vozni parki pa so bili tudi v vseh ostalih podjetjih, ki jih je bilo pred letom 1990 v Laškem kar nekaj. Šoferji in avtomeha-niki so začutili potrebo po združevanju in ustanovili ZŠAM Laško, ki je v najboljših časih štelo blizu 200 članov.
Društvo je doživljalo vzpone in padce. V času vzpona je združenje imelo tovorni avtomobil za prevoz blaga in osebno vozilo za učenje voznikov B kategorije, opravljalo je tečaje za motorje A kategorije. Društvo danes aktivno sodeluje z SPV, AMD pri občini Laško in Policijsko postajo Laško pri vzgoji otrok v akciji »Kaj veš o prometu?« in na kolesarskih izpitih. Prizadevnosti članom ne manjka pri varovanju otrok ob začetku šolskega leta, ki ga opravljajo skupaj s policijo.
Predsednik državnega zbora in predsednik ZZŠAM Slovenije Janko Veber je v svojem pozdravnem nagovoru čestital slavljencem za doslej prehojeno pot.
OBČINA LAŠKO, STIK LAŠKO in RUDARSKO ETNOLOŠKO DRUŠTVO BREZNO -HUDA JAMA vabijo na odprtje RUDARSKEGA MUZEJA V LAŠKEM v petek, 12. septembra 2014, ob 17. uri.
V	nekdanjem zaklonišču ob laškem muzeju bo v jamskem ambientu ogled video predstavitve zgodovine premogovništva v okolici Laškega in prikaz odkopnega mesta v premogovniku.
V	Laškem oziroma njegovi okolici je v preteklih dvesto letih potekala pomembna premogovniška dejavnost. Prvi pisni viri govorijo, da so na obeh straneh Savinje - pod Humom in na Šmihelu, Hudi Jami, Govcah in na Breznem že leta 1766 kopali premog. Ta dejavnost se je zaključila leta 1992, ko je pripeljal zadnji vagonček premoga iz tukajšnjega rudnika. Mlajše generacije tega območja skoraj ne vedo, da je rudnik Huda Jama in
pozneje Rudnik Laško obstajal. Starejše generacije pa z nostalgijo gledajo na »knapovsko« življenje in se spominjajo predvsem lepih trenutkov.
Na odprtju muzeja Vas pričakujejo Godba na pihala Laško, pevski zbor Sedraž in rudarji v svečanih uniformah ter številni potomci nekdanjih »knapov«.
57
društva
Članom je čestital tudi za izjemne športne dosežke, ki jih dosegajo na državnih prvenstvih poklicnih voznikov in na tekmovanjih Celjsko Zasavske regije. Člani ZŠAM Laško so namreč trikratni zaporedni državni prvaki in petkratni regijski prvaki, zaradi česar so prehodne pokale prejeli v trajno last.
Jubilej 60 let je bil pravšnji tudi za podelitev zahval in plaket najbolj zaslužnim članom. Podeljena so bila priznanja tekmovalcem na regijskem in državnem tekmovanju 2014, male plakete, s priznanji so bili nagrajeni tudi člani, ki so v združenju že več kot 50 let, velike plakete pa so slavljenci za dobro sodelovanje podelili
PROSLAVA NA MENINI PLANINI
Kot že veliko let zapored smo se tudi letos udeležili spominske svečanosti na Menini planini, ki je bila 5. julija v spomin na preboj Operativne grupe sestavljene iz Zidanškove in Šlandrove brigade in dela tretje brigade VDV. Pri zelo lepem vremenu se nas je veliko nabralo. Kar nekaj nas je bilo starih znancev iz vseh vetrov Slovenije, pa tudi nekaj novih, mlajših obrazov. Razveseljivo, da se tudi mlajši zanimajo za našo polpreteklo zgodovino. Slavnostni govornik tovariš Klavora, generalni sekretar ZB, je orisal današnjo situacijo v svetu, predvsem v Sloveniji. Izvedeno je bilo tudi več recitalov in glasbenih točk, tako da je čas ob prijetnem druženju zelo hitro minil. Na koncu smo se poslovili do prihodnjega leta, ko se zopet snidemo na Menini planini.
Vili Hladin
58
Milan Sivka je prejel priznanje za kar 59 let članstva v ZŠAM Laško.
prijateljskim združenjem ZŠAM. Zahvalili so se tudi številnim sponzorjem, ki so jim pomagali pri uresničitvi proslave.
Za kulturni program so poskrbeli pevci MePZ Jesen Društva upokojencev Laško, ki so pod vodstvom Jožice Soko zapeli pesem, posebej namenjeno šoferjem. Program so popestrili še člani Vaške godbe Vrh s kapelnikom Ivanom Medvedom, ki so ob koncu proslave zaigrali skupaj z Okroglimi muzikanti. Po uradni proslavi je sledilo prijetno druženje, ki se je nadaljevalo v zgodnje popoldne.
Člani ZŠAM Laško vsem bralcem želijo srečno vožnjo!
NP
Foto: Foto Fleš
OBISK V TOLMINU
V soboto, 14. junija, smo člani Društva Veteranov SEVER Severne Primorske, pododbor Tolmin, sprejeli prijatelje iz Združenja slovenskih častnikov Laško, Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško ter veterane ZVVS in »Sever« iz Laškega, na že petem tradicionalnem srečanju veteranov slovenske osamosvojitve iz Tolmina in Laškega.
Prijatelji veterani so prispeli nekaj pred deveto uro in po krajšem sprejemu in pogostitvi smo odšli do jezu Podselo, si pod vodstvom vodiča Bra-tuž Staneta (član ZVVS Gornje Posočje) ogledali spomenik žrtvam ob delu na jezu, strojnico in objekte HE Doblar - ta prelep in zanimiv objekt. Sledil je ogled ostalin I. svetovne vojne na Mengorah, kjer je naš član Andrej Lampret podal nekatera zgodovinska dejstva, sprejel pa nas je na svojem piknik prostoru, malem muzeju I. svetovne vojne, Podgornik Radko (član
ZVVS Gornje Posočje).
Okoli četrte ure popoldne smo se zbrali še na poznem kosilu, ki so se ga udeležili tudi gostje - župan občine Tolmin Brežan Uroš, člana predsedstva ZVVS Gornje Posočje Igor Rutar in Stane Bratuž.
Po pozdravnih govorih župana Tolmina in člana občinskega sveta Laško Milana Klenovška ter pozdravih obeh predsednikov je Območno združenje slovenskih častnikov Laško Društvu veteranov »SEVER«, pododbor Tolmin podelilo najvišje priznanje društva - Zlato Plaketo OZSČ Laško za dolgoletno prijateljsko sodelovanje, mi pa smo prijateljem veteranom iz Laškega podelili »Listino uporništva« ob 300- letnici Tolminskega punta in uporništva na Tolminskem z uokvirjeno pesmijo »Le vkup uboga gmajna« in predali prehodni pomnik srečanj (okrušek granate iz I. svetovne vojne s prekrižanima bajonetoma - v opomin in spomin na takratno trpljenje vseh na fronti, predvsem pa našega življa, ki je vse to moralo preživeti). Se vidimo prihodnje leto v Laškem in okolici ...
Drago Skrt
S POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
Domoljubne in veteranske organizacije s področja bivše skupne občine, zdaj občin Laško in Radeče, pri uveljavljanju programskih usmeritev in izvajanju letnih načrtov večkrat letno opravimo bolj ali manj plodne razgovore z vodilnimi predstavniki obeh lokalnih skupnosti, pogovorimo pa se tudi z našim skupnim predstavnikom v našem parlamentu - poslancem Državnega
zbora Republike Slovenije Matjažem Hanom. S svojimi pobudami in predlogi skuša tudi predstaviti in uveljaviti probleme in zahteve našega članstva, uspešnost pa je odvisna od razpoloženja njegovih kolegov v parlamentu (ob soju žarometov govore eno, ob uporabi glasovalnih naprav pa pokažejo svojo nrav...).
Gospodu Hanu čestitamo za ponovno izvolitev in tudi v prihodnje upamo na dobro sodelovanje.
Prispevek bomo izkoristili tudi za čestitke članicam in članom ter občankam in občanom Občine Radeče ob občinskem prazniku. Mirno in prijetno praznovanje želimo.
Fotografija je z letošnjega kratkega srečanja ob svečanosti ob dnevu državnosti.
Konrad Zemljič, foto: Viljem Hladin
Uredništvo se opravičuje za napačno navedeno ime stotnika Zvonka Zorca v članku Nekaj o delu med številkama biltena - OZSČ, objavljenega v prejšnji številki Laškega biltena.
PODPIS SPORAZUMA O SODELOVANJU MED ANTIFASISTI IN BORCI NOB IZ HADŽIČEV IN ILIDŽE IN DRUŠTVOM ZA OHRANJANJE SPOMINA NA POHOD XIV. DIVIZIJE LAŠKO
Člani društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško smo bili od 13. do 16. junija 2014 na obisku v Sarajevu, kjer smo se družili s prijatelji iz organizacijskega odbora igmanskega marša.
Med obiskom smo se 14. junija skupaj z antifašisti in borci NOB iz Had-žičev in Ilidže, uradno delegacijo ZZB za vrednote NOB Slovenije in območnega združenja ZZB iz Sežane udeležili tudi spominske slovesnosti na Tjentištu ob 71-letnici bitke na Sutjeski. K spomeniku smo v imenu društva položili venec, seveda je svoj venec prispevala tudi uradna delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki jo je vodil predsednik Tit Turn-šek. Tovariš Turnšek je bil na prireditvi tudi eden izmed slavnostnih govornikov.
Bitka na Sutjeski, znana še kot peta ofenziva ali operacija Schwarz, je potekala leta 1943 od 15. maja do 15. junija. V mitološkem spopadu partizanskih enot pod vodstvom Josipa Broza Tita z nemškimi, bolgarskimi, italijanskimi, ustaški-mi in četniškimi enotami je padlo 7500 borcev. Žal to obdobje čedalje bolj tone v
pozabo pri nas. Še huje je, da ga skušajo nekateri celo načrtno izbrisati iz spomina generacij, ki prihajajo. Tega ne smemo dopustiti, saj je bil narodnoosvobodilni boj predvsem izkazovanje domoljubja, tako kot boj veteranov v vojni za Slovenijo. Pri tem ni pomembno, kako dolg in težak je bil ta boj, pomembno je, da so pravi domoljubi takrat tvegali in tudi dali svoja življenja za domovino.
Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško je prav gotovo društvo, ki zavestno neguje spomin na junaške dogodke iz NOB-ja in ohranja takratne vrednote. Zato se je tudi odločilo skleniti sporazum o sodelovanju z Združenjema antifašistov in borcev NOB (UABNOR) Hadžiči in Ilidža, ki ohranjata spomin na legendarni igmanski marš. Podpis je bil tudi osrednji dogodek našega bivanja v Sarajevu. Naši člani, ki so hkrati tudi veterani vojne za Slovenijo, pa so izrazili željo po sodelovanju z borci domovinske vojne v BiH.
Sporazum so 15. 6. 2014 v hotelu Rimski most v Sarajevu podpisali predsedni-
ki Združenja antifašistov in borcev NOB (UABNOR) Hadžiči Fadil Šehič, UAB-NOR Ilidža Nikola Babič in predsednik organizacijskega odbora igmanskega marša Ibrahim Durmo, v imenu našega društva pa predsednik Boštjan Mlaker. Podpisa se je udeležil tudi Blaž Kravogel, poveljnik pohodne enote zdaj že tradicionalnega pohoda v čast epopeje XIV. divizije.
Po podpisu so se predstavniki vseh združenj strinjali, da je naša najpomembnejša skupna naloga ohraniti spomin na slavne dogodke za mlajše generacije in jih tudi navdušiti za druženje ob spominskih obletnicah.
Naša pot je bila zagotovo uspešna in nepozabna, saj smo se družili s toplimi ljudmi. Menim, da bi se od njih lahko marsičesa naučili, predvsem tega, kako iz težkih razmer potegniti najboljše.
Dajmo miru priložnost.
Aleksandra Jankovič in Lilijana Ratej Foto: Lilijana Ratej
59
policija/križanka
POLICIJSKA POSTAJA LAŠKO
Želimo, da živite varno!_
Policisti Policijske postaje Laško smo v juliju s pomočjo informacij občanov prijeli storilca, osumljenega storitve več kaznivih dejanj vlomov v objekte na območju Šmohorja in Zavrat. Oškodovancem teh kaznivih dejanj smo zaradi uspešno opravljene preiskave v večji meri vrnili odtujene predmete.
Na območju Policijske postaje Laško mesečno obravnavamo vlome v objekte ali tatvine delovnih strojev, njihovih delov in drugih premičnin. Storilci vlome ali tatvine izvajajo tako v nočnem kot v
dnevnem času (v dopoldnevih, ko so vsi
odsotni). Z namenom izboljšanja varnosti
vašega premoženja predlagamo naslednje:
1.	Ne puščajte stvari nezavarovanih (kolesa, otroški vozički, motorne žage ...).
2.	Ponoči osvetlite okolico objekta, skladiščnega prostora ali parkiranega delovnega stroja/vozila.
3.	Angažirajte sosede, da so v času vaše odsotnosti pozorni na vaše premoženje.
4.	V primeru, da imate hišo ali skladiščni objekt na samem, razmislite o postavitvi zapornice na začetku dovoza.
5.	Zapišite si registrsko tablico vozila, ki vam je sumljivo (pred vlomom si storilci kraj večkrat ogledajo).
6.	Ne kupujte predmetov sumljivega izvora ali izredno nizke vrednosti (sum ukradenih ali ponarejenih predmetov),
saj s tem spodbujate nadaljnje izvajanje kaznivih dejanj in se tudi sami lahko znajdete v kazenskem postopku.
7.	Dosledno obveščajte policijo o sumljivih opažanjih ali ravnanjih.
8.	V okviru možnosti si uredite alarmno varovanje ali video nadzor.
Hkrati vas opozarjamo, da je mesec september čas, ko bodo osnovnošolci končali počitnice in zakorakali v novo šolsko obdobje. Zato bomo v okolici vseh šol poostreno nadzirali spoštovanje cestno prometnih predpisov. Pozivamo vas, da ste s svojo vožnjo in obnašanjem v prometu zgled našim najmlajšim.
Kolektiv Policijske postaje Laško vam želi varno preživete poletne dni.
Bojan Šipek, vodja policijskega okoliša
jeseni preorana n neposa-
el. ali
listast,
marogaSt
vol
športna
podčetrtku
18. črka v grški abecedi
nelli
sjovfnc
lojze roz-
cerkveni zgodovinar,
slavKo
kit. klas. filozof. taol
obratja mletje žita
7astava
večji čoin
slikarka piestenjak
najstarejši član
opornja
fr. slikar
ustanova
d. ital.
večno trajanje
»
ptičji glas
istambul
stari avto, stara ...
neizkušen človek
turški velikaš
pesnik elegij
IgJJ GRAWE
Zavarovalnica tí. d
drsalec
slabšalno
uuww.grawe.si
CRAWEfon: oSo 22 1*0
NAGRADNI SKLAD:
1.-3. nagrada: knjiga ali CD
Ime in priimek:
Telefon:
Naslov:
e-mail:
NAGRADNI KUPON
REŠITEV
Kupon izrežite in ga izpolnjenega pošljite do 30. septembra 2014 na dopisnici ali v kuverti na naslov: Nova komunikacija d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana.
Nagrajenci prejšnje številke:
knjiga: Alojz Kumer, Ulica mladih borcev 4, 1430 Hrastnik CD: Darinka Šipek, Pot na Šmohor 11, 3270 Laško
Friderika Kalšek, Zidani most 5, 1432 Zidani most
60
napovednik
AVGUST_
Sobota, 16. avgust
•	Vrt Savinje: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (od 9.00 do 12.00)
•	Thermana Park Laško, Thermanina domača tržnica (od 16.00 do 20.00)
Sreda, 20. avgust
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (od 10.00 do 13.00)
Četrtek, 21. avgust
•	Kavarna hotela Thermana Park Laško: Pianino večer z Geor-gom (ob 20.00)
•	Zlata dvorana hotela Zdravilišče Laško: Polonca Kresal Bizaj - predstavitev knjige Narava zdravi s hrano (ob 20.00)
Petek, 22. avgust
•	Občinsko dvorišče: Poletni kino - Slovenski filmski večer: Ne čakaj na maj (ob 20.30)
Sobota 23. avgust
•	Vrt Savinje: Garažna razprodaja z otroškim kotičkom (od 9.00 do 12.00)
•	Kartuzija Jurklošter: Pohod po Orionovi poti (ob 9.00)
•	Parkirišče pred Zdraviliščem Laško: Thermana Open Street-ball turnir - turnir košarkarskih trojk (ob 10.00)
•	Termalni center: Poletno Ekošportanje in srečanje članov Thermana cluba, (od 10.00 do 18.00)
•	Thermana Park Laško: Thermanina domača tržnica (od 16.00 do 20.00)
Nedelja, 24. avgust
•	Atrij Župnišča Laško: Koncert ob 10. obletnici Vokalne skupine Lilija (ob 19.00)
Sreda, 27. avgust
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (od 10.00 do 13.00)
Četrtek, 28. avgust
•	Kartuzijska Pristava: Otvoritev razstave slik »Jurklošter od 1944 do 2014« ob »70-letnici Jurkloštrske republike« (ob 18:00)
Petek, 29. avgust
•	Kulturna dvorana Jurklošter: 7. tradicionalni koncert jurkloš-trskih godcev (ob 19.00)
Sobota, 30. avgust
•	Planinski dom na Šmohorju: Gremo v hribe - Zlatorogova transverzala ponosa (od 8.00 do 16.00)
•	9. kolesarski vzpon na Šmohor (start v Debru, pri dvorani Tri lilije ob 10.00)
•	Kartuzija Jurklošter: Praznik krajevne skupnosti Jurklošter (ob 13.00)
•	Thermana Park Laško: Thermanina domača tržnica (od 16.00 do 20.00)
•	Laziše: Prireditev ob 110-letnici KD Miklavž - Predstavitev dramskega dela »Burka o jezičnem dohtarju« (ob 17.00) in druženje z ansamblom Pepelnjak in drugimi glasbenimi gosti (od 19.00 dalje)
•	Vrt Savinje: Jazz - Bojan Krhlanko trio (ob 20.00)
Nedelja, 31. avgust
•	Šmiklavž: Prireditvi ob 130-letnici šole in 30-letnici delovanja Etno odbora Jureta Krašovca Možnar - Letni prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško: »Mi pa praznujemo!« (ob 11.30)
SEPTEMBER_
I Torek, 2. september in sreda, 3. september
I • Kulturni center Laško: Predstavitev abonmajske sezone 2014/
I 2015 in Dan odprtih vrat Kulturnega centra Laško (ob 18.00)
Četrtek, 4. september
•	Kolesarjenje Društva upokojencev Rimske Toplice po dolini Gračnice ali v Laško (start na ŽP Rimske Toplice ob 14.00)
Petek, 5. september
•	Rimske Toplice, »pri Purgu«: Rimski večer - KD Rimljan skozi čas (ob 19.00)
Sobota, 6. september
•	Rimske Toplice, Aqua Roma: Kolesarjenje TD Rimske Toplice s piknikom (Jurklošter ali Laško; ob 9.00)
•	Rimske Toplice, Aqua Roma: »Zaplavajmo skupaj« - zaključek kopalne sezone s TD Rimske Toplice (od 9.00 dalje)
Sreda, 10. september
•	Kulturni center Laško: Mednarodni folklorni festival OD CELJA DO ŽALCA (ob 20.00)
Četrtek, 11. september
•	Rimske Toplice - Podčetrtek: Pokrajinsko srečanje upokojencev (odhod ob 9.00 izpred trgovine Tuš Rimske Toplice)
Petek, 12. september
•	Občinsko dvorišče: Zaključni koncert vokalne skupine Chil-lax
•	Muzej Laško: Odprtje rudarskega muzeja v Laškem (ob 17.00)
•	Aškerčeva domačija na Senožetah: 19. Srečanje MPZ, ŽPZ Rimljanke z gosti (ob 17.30)
Sobota, 13. september
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž (ob 19.30)
Torek, 23. september
•	Knjižnica Laško: Predstavitev dobrih praks »Leader« projektov v občini Laško (v okviru pobude Živeti zdravo; ob 19.00)
Ponedeljek, 29. september
•	Hiša generacij Laško: Vezenje z Anko Levičar - delavnica v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2014 (od 9.00 do 11.00)
OKTOBER_
Sreda, 1. oktober
•	Hiša generacij Laško: Izdelovanje rože iz krep papirja z Marico Lesjak - delavnica v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2014 (od 9.00 do 11.00)
Četrtek, 2. oktober
•	Hiša generacij Laško: Pletenje košar - delavnica v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2014 (od 9.00 do 11.00)
Petek, 3. oktober
•	Hiša generacij Laško: Peka kruha s Francijem Planincem -delavnica v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2014
1 (od 9.00 do 11.00)
Četrtek, 9. oktober
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt gasilski dom: Predavanje Vitaminski dodatki pod drobnogledom (ob 17.00)
Petek, 10. oktober
•	Kulturni center Laško: Prireditev ob 35-letnici KD Anton Tanc
Sobota, 11. oktober
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt gasilski dom: Občinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev (ob 18.00)
Sreda, 15. oktober
•	Mavrica polk in valčkov - Poskočni in ognjeni muzikanti (ob 19.30)
61
živali/oglasi
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
Prijazna muca, najdena z mladičem, ki ni bil njen, a je prevzela skrb zanj, bi se najbolje počutila ob skrbniku, ki ji lahko posveti dosti časa. Rada se namreč druži z ljudmi in uživa v pozornosti. Približna starost: 3 leta.
Lady je nezahtevna in prijazna muca, ki je bila najdena s tremi mladiči. Zanjo želimo notranji, odgovoren dom. Približna starost: 1,5 leta.
Jelka
Ljubka, še rahlo plašna muca. Približna starost: 2,5 meseca
Ajka je izredno prijazna in ubogljiva psička. Približna starost: 2 leti.
IŠČETE LOKACIJO ZA GRADNJO SVOJEGA DOMA?
Na privlačni lokaciji v Sp. Rečici ob robu urejenega naselja stanovanjskih hiš prodamo dve zazidljivi parceli, velikosti 692 m2. Prostorni parceli v mirnem in zelenem naselju, izven mestnega hrupa in hitrega ritma življenja, vam ponujata odlične pogoje za mirno družinsko življenje.
Več informacij na mobilnem telefonu 040 753 763.
odraslih
Obveščamo Vas, da od junija 2014 poslujemo na novi lokaciji, in sicer v prostorih Kulturnega centra, Trg svobode 6, Laško.
Za šolsko leto 2014/15 vabimo k vpisu v naslednje programe za odrasle:
-	ekonomski tehnik,
-	predšolska vzgoja in
-	trgovec.
Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice - Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO
Telefon: (03) 733 8 9 38, GSM: 041 611 172
e-pošta: sic.lasko@siol.net internet: www.sc-konjice-zrece.si
cvžu
i 1 H I S K A
62
Thermana vas razvaja
TERMALNI CENTER THERMANA PARK LAŠKO
WELLNESS CENTRI THERMANE LAŠKO
ANTICELULITNA MASAŽA, 30 MIN
Znebite se nadležnega celulita na kritičnih predelih vašega telesa z masažno tehniko v kombinaciji z naravnimi olji.
Rezervacije in informacije:
wellness.spa@thermana.si 03 423 20 40, 080 81 19
TRADICIONALNO SREČANJE ČLANOV THERMANA CLUBA
SOBOTA, 23. 8.
POLETNO EKOŠPORTANJE
v Termalnem Centru od 10. ure dalje, TURNIR KOŠARKARSKIH TROJK
na parkirišču pred kopališčem.
NEDELJA, 24. 8 .
MODNA REVIJA FRIZUR Frizerskega salona Petra
ZABAVA Z DJ-JEM in pestra animacija za otroke.
IZKORISTITE UGODNOSTI IN UŽIVAJTE V PESTREM ŠPORTNEM DOGAJANJU ...
NOVA IGRALA V ZDRAVILIŠKEM PARKU!
Stolpi, tobogani, brvi, dvižna vrata, plezala...
Vabljeni, da se okrepčate v našem gostinskem paviljončku, kjer vas čaka odlična ponudba tortic, sladoleda, sadnih kup ...
Kava samo 1 € • Kepica sladoleda samo 1 €
20% popusta na družinske vstopnice in 50% popusta na celodnevno kopanje*
Popust velja za imetnike Modre in Zlate kartice Thermana Club.
IRDi:7DLAČNO KOPANJE BREZPLAWw v Vodomček club
za otroke vc an]en e ^^ ^^
v spremstvu v»uJ ^^^^^^^^
I ll THERMANA Laško
Ponudba velja za člane Thermana Club a.
DRUŽINSKE VSTOPNICE
Termin: 1. 9. - 30. 9. 2014. Ne velja za nakup darilnih bonov. Popusti se ne seštevajo.
KOPANJE V TERMALNEM CENTRU PO 19. URI ZA SAMO 3,99 €
www.thermana.si | ¡nfo@thermana.si | 03 423 21 00 | 080 81 19
Zlatorogovo transverzaió ponosa" podpira Planinska zveza Slovenije
PLANINSKA
ZYËZA
SLOVENIJE
MPIÑE-.- : ASŠOČmilN' OF SLOVENIA