List
28.
* a




J
• I
Tečaj XLIII.
ars
Kj
I
r
na


ne
i
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.. pošiljane
po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 15. julija 1885.
Obseg". Seme japonske ajde.
Vloga glavnega odbora kmetijske družbe zarad dolenjske vinarske šole.
vati kopita, da se ohranijo zdrava. (Konec.)
in narodopisni obrazi.
Mnogovrstne novice.
Vprašanja in odgovori. Naši dopisi.
Gospodarske izkušnje
Kako oskrbo Zemljepisu
i
Novičar.
Gospodarske stvari.
v smislu kmetijske družbe in kojo razpravo naj vis. c. k. kmetijsko ministerstvo blagovoli ob enem sprejeti
Seme japonske ajde
dobi se pri opravništvu vrta c. kr. kmetijske družbe na Poljanali v Ljubljani.
kot utemeljitev te prošnje.
Kranjska ima dve veči vinarski pokrajini ste ena od druge dalječ narazen ločeni ter v svojih
koji
Vloga glavnega odbora kmetijske družbe
zarad dolenjske vinarske šole.
lastnostih popolnem različni. Notranjska vinarska pokrajina, ki zavzema 1202 hektarov vinogradov, ima po večem popolnem južno podnebje brez slane in snega. Dozorenje grpzdja v tej pokrajini ni nikdar dvomljivo in trgatev zgodnjih grozdnih sort je mogoča uže konec
Visoko c.
poljedelsko ministerstvo
avgusta. Skoraj vse notranjsko vinarstvo je v vipavski dolini in zemlja te doline je obstoječa iz
sovdana brez zadostne sprstenine, koja zemlja
i dano podpisani glavni odbor c. kr. kranjske izvanredno temeljitem obdelovanji pridnega vipavskega kmetijske družbe usoja si s pričujočim visoko c. kr. kmeta -da primerno majhen pridelek.
Skoraj desetkrat veča vinarska pokrajina na Do-
poljedelsko ministerstvo prositi, da slavno taisto bla govoli v smislu prošnje vis. deželnega odbora kr
skega iz dne 3. januarija t. 1., št. 7615, dovoliti pod-	pa rodovitna tla, koje podnebje se~ve da ni tako ugodno poro za ustanovitev deželne vinarske m sadjarske kot vipavsko. Elementarna omika dolenjskega vino-
lenjskem z 10.499 hektarom vinogradov ima hribovita

šole na Dolenjskem v korist opešanemu kmetijstv
skoz in skoz peča
te
pokrajine, koje prebivalstvo
se
s kmetijstvom
Razlogi.
ki
so
privedli podpisani odboi
tej
gradnika je v splošnem še precej zaostala in s tem tudi napredek v vinarstvu.
Vspeh več kot desetletnega delovanja dobro urejene in izvrstno vodene vinarske in sadjarske šole na
prošnji, ne obstoje le v opravičenih prošnjah dolenj-	Slapu je nasproti vladajočim deželnim razmeram le
skih kmetijskih podružnic in občin za ustanovitev vi-	neznaten, nasproti neugodni legi šole pa jako velik,
narske šole, ampak v dobrem prepričanji o neobhodni	Slapenska šola ni zamogla iz pozneje navedenih vzro-
potrebi take šole glavnega odbora samega, kateri ve,	kov primerno vplivati na uspešen razvoj dolenjskega
da je mogoče ustaviti vedno hitreje propadenje dolenj- vinarstva, je pa vsled energičnega delovanja in do-skega kmetijstva le z umnim kmetovanjem in z do- slednega postopanja svojega vodje popolnem reformo-
vala notranjsko vinarstvo ter ta vpliv deloma celo razširila na sosedno Primorsko. Vse to se je zgodilo
brim gospodarjenjem.
Akoravno ima kranjska dežela v vinarski šoli na
Slapu uže enak zavod

želnih
?
o vendar vsi poznavate!]
de
pri
kar mogoče neugodnih razmerah, kajti vodstvu
azmer tega mnenja; da bi bila preložitev te uže iz začetka svojih namer vinogradniki niso prišli
šole na Dolenjsko v neizmerno korist dolenjskemu vi-	nasproti le z nezaupanjem in sumničenjem, ampak ono
narstvu in slavni deželni zbor kranjski stavil je tudi	se je moralo tudi bojevati s pomanjkanjem strokovno
v svoji seji dne 14. oktobra 1884. uvaževajoč dejanske	izobraženega osobja ter upornimi delavci, ki niso ho-
"azmere, ukrep, da se ima v nadi na državno podporo	teli izvrševati neobičajna vinogradska dela. Še le po
nstanoviti na Dolenjskem vinarska in sadjarska šola, skoraj pretečenem desetletji je cvetočo in uzorno šol-kmetija slapenške šole naj se pa ohrani deželi kot sko gospodarstvo zadobilo priznanje pri sicer jako in-uzorno gospodarstvo.	teligentnem pa nekoliko konservativnim in ošabnem
Ker
se pa omogoči naši malopremožni deželi iz- vipavskem vinogradniku. Akoravno glavni odbor
vedenje tega važnega deželnozborskeg
ukrepa
po
zanikava važnosti mnogobrojnega obiskavanja vinarska
dovolitvi primerne državne podpore, usoja si tudi udano šole mora vendar staviti lep vspeh slapenske
podpisani glavni odbor predložiti vis. c. kr. poljedel- na šolsko kmetijo, katera je z dejanji dokazala
skemu ministerstvu razpravo k utemeljitvi gori nave- umnega vinarstva. Vzlic temu, da je slapenska topt5
denega deželno-zborskega ukrepa, koji je po vsem tudi deželni zavod, je bilo njeno delovanje radi
212
vendar omejeno le na Notranjsko in cela Dolenjska imela je od te šole le majhen ali pa nikakega dobička.
Vsled povprečne, več kot 100 kilometrov velike oddaljenosti slapenske šole od dolenjskih vasi, vsled
pomanjkanja železničnih zvez in pri sploh slabih prometnih zvezah je naravno, da vinarska šola na Slapu ni zamogla vplivati se svojo kmetijo neposredno na dolenjske vinogradnike. Še celo oni Dolenjci, koji so prišli ogledavat slapenske nasade, niso zamogli verjeti mogočo izvršitev slapenskih del na vinogradih popolno drugače Dolenjske. Ta neopravičen predsodek je največ kriv, da se je napredno vinarstvo slapenske šole na Dolenjskem tako malo posnemalo ter da izšolani učenci slapenske šole z malimi izjemami niti služeb na Dolenjskem niso dobili. Vse to je tudi vzrok majhnega števila dolenjskih učencev na slapenski šoli.
Velika večina dolenjskih vinogradov je v rokah kmečkih posestnikov, koji so gmotno tako opešali, da je največim skoraj nemogoče, svojega sina na Slap po-sljati in to zarad obilih stroškov in zgube delavne moči. Vzlic temu so pa kmečki vinogradniki najbolj prepričani o potrebi preustrojbe njih gospodarstva in le nespoznanje pomočnili sredstev naredi, da sicer od
narave jako nadarjeno ljudstvo, nekako apatično v prihodnost zre.
Pokorno podpisani glavni odbor usoja si visokemu
c. k. kmetijskemu ministerstvu svojo trdno prepričanje
izreči, da bode vinarska šola v sredi dolenjske vinorodne pokrajine, ako bode nje vodstvo enako ustrajno in energično postopalo kot na Slapu, ravno tako lep vspeh doseglo. Z ozirom na značaj dolenjskega ljudstva in z ozirom na obstoječe razmere, je edino sredstvo, dolenjsko gospodarstvo povzdigniti le taka šola. Glavni odbor je prepričan, da bode šola zadostno obiskovana, a vendar smatra on za važneje neposrednji vpliv šolske kmetije na kmečke vinogradnike. Uki šole bodo popolno med ljudstvo prodrli, ako bode vodstvo s pomočjo šolske kmetije enkrat pokazalo, da se da z razumnim obdelovanjem vinograda, pravim trt-nim sortam in umnim kletarstvom pridelati, neodvisno od neugodnega podnebja, vendar dobro vino, kojo ima vse lastnosti kupčijskega blaga. Pri vsem tem bode pa šola imela jako važno nalogo, Dolenjce učiti tudi druge stroke kmetijstva, ter jih napeljevati k boljši izrabi njih rodovitne zemlje. Neobhodno potrebna je pa postala ustanovitev vinarske šole na Dolenjskem,
odkar se je zaplodila trtna uš, kajti ravno šola bode morala učiti gospodariti kmeta na okuženih vinogradih
ter tako dovesti vinarstvo k boljši prihodnosti. Dežela kranjska kakor dolenjski vinogradnik, sta prerevna, da bi z vspehom zamogla uvesti kulturalno postopanje proti trtni uši in slednjič ostane v tem obziru zadnja
nada dolenjskega vinogradnika amerikanska trta, katere pomnoževanje in razširjevanje bode mogla z vspehom le vinarska šola prevzeti. Ako amerikanska trta potrdi nade, ki se v njo stavijo, ne sme se misliti z ozirom na vladajoče razmere, da bi morebiti nalogo,
zadevajočo amerikanske trte, zamogla izvesti slapen-ska šola.
Udano podpisani glavni odbor upa pri vis. c. kr. kmetijskem ministerstvu dobiti toliko poprej naklonjeno oceno svojih razprav, ker je visoko taisto uže z dopisom iz dne 21. januarija 1875. 1., št. 15959, pripravljeno bilo , dati za ustanovitev kmetijske šole na Dolenjskem 20 do 30 tisuč gold., katera ustanovitev se ve da je bila zaprečena vsled velikih stroškov, ki jih je imela malopremožna dežela s zidanjem neobhodno potrebne deželne norišnice. Z ozirom na gori navedene razloge vsoja si podpisani glavni odbor, še en-
krat ponoviti v uvodu stavljeno prošnjo za podporo
k ustanovitvi vinarske šole na Dolenjskem v roke visokemu deželnemu odboru kranjskemu.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 5. julija 1885.
zdrava.
(Konec.)
3. O primernem porezovanji kopit.
____ —
K oskrbovanju podkovnih kopit se šteje tudi po-rezo vanje in o kraj še vanje spodnjega kopitnega okraja blizo za toliko, za kolikor izraste čez ravan dilje. To je sicer delo kovača pri podkovanji, ali tudi vsak gospodar mora vedeti to, da ne daje svojega konja preredkoma podkovati, in da ve presoditi, je li kovač imenovani okraj zadosti porezal in okrajšal ali ne.
Potrebo tega porezovanja za varno hojo konja in za zdravje kopita in vse noge nam kažejo kopita, ki se sama po sebi obrusijo in obuosijo pri ne-podkovanih konjih, Pamet mora tedaj uže človeku dati, da, ker rog vedno raste, se zavoljo podkve ne more obnositi sam, mora ga tedaj kovač primerno okrajševati.
Za koliko je stena predolga zrastla, se vidi očitno, ako se konju noga vzdigne, na visokost, za koliko nosilni okraj ali rob stene preveč čez diljo stoji.
Pri zdravih kopitih naj se tega roba poreže toliko, da z diljo blizo na ravnem leži; vendar je svetovati, da naj na prstni steni ta rob za 6 ^ više ostane — zato, da se dilja nikakor ne more tal dotikati in otiskovati.
Pri žebetih pa, ki imajo kopita dobra, naj se posebno zadnja polovica stranskih sten močno porezuje; ako se tudi kaj krvi pokaže, nič ne de, da le strela prav popolnoma do tal pride in se more razširjati. Na dobri, močni streli, ki se dotika tal, leži več kot pol zdravja kopita in noge.
Da se pri porezovanji nosilnega okraja tudi na dilji in iz strelnih jamic potrebi ves pršivi in ločeni rog, je uže znano; kakor zdaj uže tudi vsak ve, da trdnega roga na streli se ni dotikati.
Nepodkovanim konjem v kobiliščih, ki se pod milim nebom na pašnikih le sprehajajo, se praviloma porezuje kopito vsakega četrt leta; pri naših vprež-nih in podkovanih konjih se mora pa to praviloma vsacih 6 tednov, ali k večemu vsakih 8 tednov goditi.
Bolj ko je kopito strmo, bolj se mora pri žebetih zadnja polovica stranske stene, če tudi do krvavega, porezovati, da se sčasoma zboljša postava kopita. Pri plošnjatih kopitih se mora pa ravno
nasproti ravnati; pri tacih se mora prstna stena bolj porezovati; pri Šved rasti h kopitih se mora po- -vešena (zvegana) stran varovati, zdrava pa močno porezovati; žebeta z okroglimi, ozkimi in tesnimi kopiti naj se nikar ne podkujejo, kolikor dolgo se le da, in naj se gonijo na pašnike po dežji in rosi, da se kopita dostojno močijo, ker je moča glavno zdravilo za taka kopita. Tudi uže vpreženim konjem s takimi kopiti prav dobro tekne, ako spomladi brez podkev orjejo po vlažnih njivah; s tem se močno poboljša kopito. Sploh pa se mora pri tacih okroglih in tesnih kopitih zadnja polovica stranske stene — če tudi do krvavega — porezovati tako, da se majhna
223
in skrčena strela, kolikor je mogoče, do tal pripravi, da se bo mogla dostojno razširjati, ker, kolikor bolj se ona razširja, toliko širje postaja tudi zadej kopito. Obročna kopita (Ringelhufe), ki so večidel ozka kopita, potrebujejo posebno mokrega stališča.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 29. Pred petimi leti kupil sem v Gorici 2 kilograma Lucernega semena, a uže prva leta pokazala se je predenica. Ker jaz tega plevela nisem poznal, tudi nisem nič ukrenil proti njemu in tako se je predenica razširila uže čez celo njivo. Sedaj sem skusil vse, kar se mi je svetovalo v pokončevanje pre-denice, a ne morem jo zatreti, le vedno več jo je. Prosim Vas, dajti mi tudi Vi kateri svet, kako bi ta nadležni in škodljivi plevel popolnem umoril. (M. G. v Podmelcu pri Tominu.)
Odgovor. Najgotovejše sredstvo za uničevanje pre-denice je; kolikor možno nizko pri tleh požeti tiste prostore, koder je predenica. To se ve, da se more zgoditi, predno predenica naredi seme. Druga sredstva so: V jeseni položi se na dotična mesta slama, katera se potem zažge, ali pa se prekopljejo dotična mesta, mšnja se posuši, ter zarad veče sigurnosti potem še na ognju sežge. Vsa ta sredstva so draga in največkrat brez vspeha. Najbolj priprosto sredstvo je sejtev čistega semena.
Čisto novo sredstvo za pokončevanje predenice smo pa pred kratkem izvedeli. Nek francoski kmetovalec imel je pol hektara veliko njivo, ob-sejano z lucerno, ki je bila čez in čez s predenico zaprežena. Vsa mogoča sredstva je poskušal, a ni mogel plevela zatreti. Slednjič sklene vso rušnjo (ledino) njive porezati ter jo potem sežgati. K sreči pa on tega sklepa ni izvršil. Dotični gospodar imel je
tikoma njive uže dlje časa ležečo rabljeno čerislo. Ker je mislil, da mu bode to čerislo pomagalo pri sožiganji rušnje, pusti v mesecu marcu z njim potrositi 2 centimetra na debelo vsa mesta, koder je bilo kaj predenice. V teku poletja pa zraste na teh mestih najlepša detelja in predenica izginila je brez vsega sledu. Tudi drugod se je potem to sredstvo poskušalo in povsod je bil vspeh enako ugoden. Priporočamo to sredstvo v izkušnjo tudi našim gospodarjem, vsaj je voz čerisla kmalu kje dobiti. Svetujemo pa raje bolj na debelo trositi, ker je vspeh gotovejši.
Gospodarske izkušnje.
Da se meso poleti sveže obdrži,
delajo Japonci tako-le: Meso denejo v porcelanasto skledo ter ga najprvo polijejo s prav vročo vodo, tako, da je vse meso z vodo pokrito; na vodo pa vlijejo olja. Na ta način obvaruje se meso pred dotiko s zrakom ter se dolgo časa sveže ohrani.
Sredstvo proti ovčjim grintam.
Najboljše sredstvo, grinte na ovcah ozdraviti je kopanje ovc v 30 do 40 stopinj topli vodi, kateri se doda na vsakih 100 delov vode 1 del karbolne kisline. Čez 14 dni naj se kopanje še enkrat ponovi. Kar-bolna kislina je v vsaki lekarni za dobiti.
Premogov pepel je dober gnoj za krompir.
Premogov pepel, katerega je v nekaterih krajih prav lahko dobiti, da se kot gnoj za krompir izvrstno
porabiti. V ta namen nasuje se v kako jamo pol čevlja na debelo presejan premogov pepel, katerega se tob'ko z gnojnico iz stranišča polije, da je skoz in skoz premočen. Na to premočeno plast nasuje se zopet na poldrugi čevelj na debelo drug pepel ter potem zopet enako z njimi ravna. To delo ponavlja se tolikokrat, da je jama polna. Spomladi porabi se ta gnoj tako, da dobi vsak vsajen krompir eno dobro perišče
tega gnoja.
Paradižnike sveže ohraniti.
Vrtnar Kohler priporoča na ta-le način si paradižnike sveže obdržati: Odbero naj se najlepši in popolnem zdravi paradižniki, ter naj se zavijo vsak posebej v trtne liste. Tako zaviti paradižniki zlože
se v majhne sodčeke ali lonce ter se polijo s svežo vodo, tako, da voda vedno krije paradižnike. Vsaka dva dneva se voda odlije ter se s svežo nadomesti. Priporočamo to lahko izpeljivo sredstvo našim gospodinjam v poskušnjo.
Sredstvo konjem obtolčena kolena ozdraviti.
Vsak ve, da konj dosto zgubi od svoje vrednosti, če se mu pozna na kolenih rana ali pa sploh znamenja nekdanje rane, kar se tudi iz tega sklepa, da konj pada.
Če pade konj na koleni, pelje naj se počasi v Mev ter rana izpere s polivanjem vode, ne da bi se kaj rane dotaknili. Rana se potem izsuši, in sicer ne
z brisanjem, ampak z rahlim pritiskanjem kake mehke in čiste cunje. Potem naveže se na rano karbolovani bombaž (v lekarni se dobi), katerega se s lianelo na koleno priveže ter pokrije z usnjem, ki je prirejen za pokrivanje kolena. Konj naj tri do štiri dni ostane pri miru v hlevu. Četrti dan odvzame se konju vsa obveza z bombažem vred in sicer varno brez poškodovanja skonje, ki se je na rani naredila. Konj naj se potem počasi okoli vodi in predno se zopet v hlev pelje, da se mu nova taka obveza. — Čez 12 do 13 dni odpade ta škorija in vidi se nova koža z dlako, ki se od sosedne kože prav nič ne loči. Opozoriti moramo, da pri prevezovanju se oni bombaž, ki se skorje drži, ne sme odtrgati. To sredstvo je priprosto ter je vredno, da se poskusi.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o si a v.
6.
Pri šahu perzijanskem.
Šah je uže vedel, da pridemo. Samo to je še belilo glave mnogim Perzijancem, da bi vestno in točno se izpolnile vse predpisane posameznosti. Pred mestom smo, ali va-nj še ne smemo. Šlo je pismo za pismom, izjava za izjavo, tajni pisarji in zaupljivi berzoseli so bili vedno na potu med Teheranom in našim stanom, samo da bi se nič ne opustilo, nič prenaglilo, nič pregrešilo. In čemu? Sloveč zvezdogled ispahanski je bil uže poprej določil, kateri dan, katero uro in minuto morajo poslaniki v Teheran stopiti, da bode vse srečno se izšlo. To je v posebnem pisanji objavil tudi dvora šahovemu. Na vsak način je bilo toraj treba natanko se držati določbe. Iz Teherana nam je več ur daleč naproti prišlo 600 konjikov šahove životne straže s plemiči dvorskimi na čelu, da nas slovesno spremijo v mesto. Opravili smo premnogo dvorljivosti drug dru-
gemu, in mi načelniki poslanstva smo
to,
Tako
vedno gledali
na
da nismo storili ne več ne manj kakor Perzijanci na primer, smo oboji ob enem se zemlje dotak
smo se pozdravili. Zunaj mesta so nas pri
Celo vrli minister Ibrahim je bil pozneje žrtv
sa-
on posadil na
nili, ked
čakovali životni čuvaji kralj
zabavali z različnimi rečmi zgolj zato, da smo se mudili in nismo poprej stopili v mesto, kakor je bilo določeno, gre!" da
mosilstva in trme kraljeve, da-si ga je
prestol. In tega ministra se je kralj še vendar nekama bal!
Kedar je kralj po otročje razsajal iu razne beda
in tu smo se dalj časa rije uganjal, tedaj so ga ljublj
imenom ministrovim
če
s.
Naposled smo vendar prilezli v predmestja. Naš sprem
so ga
anci njegovi strašili z
da „Ibrahiin gre, Ibrahim
pametovali in ugnali. No, in tudi ta
ljevalec

Mir je imel natančno uro
po kateri je
meril našo hojo in ježo, da se je v vsem točno vjemala
vrli možak je padel kot žrtva samosilja in trme kralj
Vse to ie Ibrahim tndi sam slnH! fo, ^
z zvezdogledovimi določbami. „Se deset minut imaš
pri
uc
Ibrahim tudi sam slutil, ter je poslaniku
Dve leti pozneje je Ibra-
naravnost omenil
omenil je pologlas
je zaklical: „Sedaj pa hitrej hipov: ,,
tedaj le počasi
Kmalu na to

him umrl okrutne smrti. Po barbarskem običaj janskem je zadela nemila sodba tudi sinove
In zopet čez nekaj njegove; ene so pomorili, ene

Počasi, počasi!" Naposled je zavpil: „Sedaj pa ob premoženje
perzi-
in brate lepili, vsi pa so prišli
in ta hip je stopil inoj konj skozi mestna vrata, devah na vso moč
r\	i u	1-^1 • a	* m •	i	.
Zato pa je kralj pozneje ob važnih za
n
Hvalo Bogu!" zavriskal je Aga Mir, in ob
se mu
je veselja posvetil. „Kakor nalašč, ravno pravi hip
mi to dobro de!"
in je
po
(jresal svojega modrega ministra
eč potov potožil: „Kje je Ibrahim, kje? On edini
\7 »• O 1 1 11 ClTfAf AtT4%f i U
Kako
etovati
Hj 4 FTI^MCr-j gff "TMBCT11	'z	f
Jezdili smo po ulicah in cestah teheranskih tako
smo prijezdili do poslopja prvega ministra
znal kralj
Take okrutnosti so bile nekaj vsakdanjega na Per
dolgo, da Hadši Ibrahima
Ta slavni mož je bil takratneg
šaha
zijanskem. Malcolm se je seznanil slučaj
deželnim načelni plemič je bil osleplj
t •
po imenu
Kuli
z nesim Ta stari
v onem času, ko ste se rodovini
na prestol posadil. Kmalu je prišel Ibrahim, da nas Cend ia Kadšir prepirali za prestolj perzijanski. Pove
sprejme in pozdravi
razgovoru
pamet, odkrisosrčnost in dovolj du
pokazoval zdrav
dal nam
sile
Ko smo
------ j\j	a v u
pomilovali, amnak zato
odbo svoje nesreče
pa
ne zato, da bi ga
se po dolgem obravnavanju pomenili zastran naslovov. že^>
v kateri se tak
_____ ___ _ . .	•	1 .	• 1	■	m * *	.	1	# #	•
nas zabaval, kajti v de
nagovorov in drugih dvorljivosti, ki so navadni ob za- bajajo, smatrajo se kot slišanji, prišla je ura, ob kateri smo smeli stopiti pred tako grozne, kakor
in enake okrutnosti pogostem na-
veličastvo perzijanskega kraljestva
Sijajno opravljeni
Jaz
adna dogodba ker jih niso vajeni
se ne zde
smo jezdili h kralju, po ulicah pa se je kar trlo ljudi, Pričei Je pripovedovati stari mož ki so v nas zijali, in celi oddelki vojakov peš in jež v ler10 obvezo preko praznih oči. „Ko
azijskem nagizdju so izdrževali red
hove palače stali so in Ijeni konjiki. Od tu smo dvorano, in tu še
Na preddv
pričakovali dragoceno oprav-
na vrt pred sprejemno
m bil iskren privrženec Kadiirovemu domu".
je nosil sedaj svi-
,	, .-. ^	- sem pozneje prišel
v roke podli rodovini Cendovi, čudil sem se. da me ni
zadela huja kazen. Poslali so nekega hlapčona s skr-
hanim nožem, da mi oči iztakne
zijanske
dvora
smo se prepričali o sijajnosti per
20 tomanov
Jaz
da
sem mu poaudil
mi z mojim žepnim nožičem oči iz-
Tu so stali vsi princi, plemiči in taknil, pa ni hotel. Pital me je s hudobcem, očital mi
sak
v
dvorjani, pa viši državni služabniki vsak pri svojih po svojem zvanju od častnika pri vratih pa tje do pre
je, da sem mu bil brata ubil
obžaloval je
to
da
*
stoljenaslednika Abbas Mirze. Vsak je imel zlat ročaj Č8Š> da ?em pokoren
nima dovoljenja umoriti me. Jaz sem se vlegel na hrbet
je brzo zavihal rokava, vzdi
pri meču, in kašemirski šal okrog života ovit. Nad vse nil nož	hotel poklekniti na prsi. Jaz pa sem ne
pa je sijal kralj sam. Bledemu lepemu obraz
j- —j— —uicuumu lepemu ourazu se je ~—T^ui6ui
vrlo podala dolga črna brada, po obleki pa je bilo na- da se Je kar prevrnil
nadoma nogo vzdi
ter ga tako silno sunil v trebuh
No
da
šitih toliko dragih kamnov, da je kar vid jemalo ie kralj na solncu stal
si ga
ti
idel
to
se
dokler
stolu
Vzdigneta se obrednika ter
slovesno bližata pre
bil smejal. Jaz šinem po konci, on tudi, ali ker je bil močneji od mene, pomedel me je na tla, in oči iztaknil.
in ko je rodovlna Kadširova
Ran
ste se kmalo zacelili
Po dvakratnem priklonu spregovori sprejemnik
»Stotl?ik Malcolm, poslanik namestnega kralja
e kralj
indijskega, prišel je k tvoji visokosti." Na to
mene
pogledal
ter glasno rekel: „Dobro došel!" Ko
smo se tako pozdravili, stopali smo potem po stopnicah v dvorano, in postavili se vsak na svoje zaznamovano
zopet na površje splavala , bil sem bogato nadarjen za
prestale muke. Ničesar mi ne manjka, živim v tako
lepem miru, da malokdo tako pri nas, če tudi dobro vidi. Kedar se primeri, da i;
pravi kralj: „E, ubogi Rica Kuli kan
poslanik moj
mesto.. Odprli so pismo namestnega kraija, ki so ga'do ?r0t} nesreči > kako? da	najbolj
denar iz blagajnice
Pustite ga!" No nisem pri vsej slepoti bolje zavarovan
Na to se
i
i
oči?
kako
prečitali ga
sedaj nosili v malih zlatih neškati tem me je začel šah izpraševati/	______
škemu, kako namestniku indijskemu, kako sem"bil
Po
]e kralju angle-
je glasno zasmejal
Mnoge pokrajine perzijanske so prekrasne,
gate prirodnin, tudi zemlja je bila svoje dni dob
jeman po Perziji, ali sem zadovoljen
Zaslišanje je trajalo 20 minut
j
in drugo tako
delana
Ali ljudstvo vendar huj
in bo
ro ob
in
smo od kralja. Poznej mnogo me je izpraševal
j
ko je bilo pri kraju, šli
angleška, kako se ima njen vladar itd
nič ni bilo po volj
sem bil še več potov pri njem
ejena je pač država
Dvoje mu kar
uje leze v siro-
visoko
Perzija je izsesana od prevelikih davkov.
maštvo. da-si je bogato nadarjeno in primeroma
kako
prvič, da ima kralj angleški samo
naobraženo.
Po cele vasi se izselijo kamor roka tlačiteljev ne moi
upirajo lakomnim
umaknejo v oddalj
seči
davkarjem, grozno
kraj
, ostale pa, ki se
kaznujejo. Pobero
eno ženo, drugič, da ga zakoni omejujejo v oblasti. Jlm .1iBetJe'. Pokp^ajo poslopja, in polje se zaraste z

Taka mogočnost sicer dolgo traj
u
ljaje
ii
ali
nima pravega užitka in moči
omenil je smeh
i
kakor moja
rmičjem in, mladim lesom, ali pa kar pusto in zane
marjeao leži.
Gledi, tu stoje Soliman, kan Kadir in drusi velikaši
moje kraljevine, in jaz morem vsem glave posekati
hotel u	.....^
In obrnivši se
ako
je
n
No, povedite, ali je res ali
dostojanstvenikom omenil
Mnogovrstne novice.
ni
„Res je, vsi od kraja
moreš, samo da hočeš!" odgovorili so
pol
ljai
* Varujte se sleparjev! Minuli petek zjutraj ob
. uri srečata pred frančiškansko cerkvijo v Ljub-
kupčevalca s cunjami Janeza Capoletti-ja s Kopra
225
dva neznana moža, katera sta ga nagovorila in vpra
Sicer pa še sledi, da je uže mesto zapustil
kdor
šala
koliko se bo mudil v Ljublj
Med razgovar- je mogel, dijaki se odpravljajo, uradniki in trgovci iščejo
janjem, xw	...j« — r— -------- ------> — ---- — —-- —^ -----* —o-
odpade enemu neznanih višnjeva žepna ruta, ne da bi zdavnej preselili na svojo grajščine
bi	• . •	« *	»	« I •	•	a	l	v	1 • i	1 w	•	t
ko so vsi trije šli proti gledališnim ulicam, si tudi na deželi kaj hlada, bogatini pa so se uže
ile
Odkar so
bilo videti, da bi bil to zapazil oni, ki jo je izgubil, končane volitve za držav Janez Capoletti hitel je pobrati jo in izročiti izgubniku, harno, politično življ
zbor
prestalo je tudi vi
kateri jo je z živahnim zahvaljevanjem prevzel
vogal
bene
rute razvozlal in razvil tam zavezan bankovec za pet deset goldinarjev dostavljaje, kako huda zguba bi ga
litev
enje, brez kakoršnega se tukaj no-olitve misliti ne morejo.
Le tu in tam čuje se še o praski kot posledici vo
Brati je oiio
kako
baron Czedik za ušesa
lica C L guiuiuaijvi uuouu i xj ^ ,	----- - —----o ~ ----J	v,	v^vuiu uiai uovo l»
bila zadela, ako bi Janez Capoletti rute ne bil zapazil zgrabil državne železniške uradnike, ki so se izrekoma
in njemu vrnil. Oba neznanca povabita na to poštenega
na
Gornjeavstrijskem odlikovali
po
strastni agitaciji
najdenika Janeza Capolettija iz hvaležnosti v kavarno	zoper ministra Falkenhayna in Pinota; Czedik prepo
Fischerjevo na Kongresnem trgu na črno kavo, katero	vedal je železniškim uradnikom najstrogeje utikati se v
sta hotela plačati. Komaj bila je kava natočena, pova-	politične borbe, zažugal je, da bo najstrogeje postopal,
bita hvaležna moža kupčevalca s cunjami na igro s	ako še kedaj kaj tacega čuje in da resnico pokaže, pre-
kockami, pa Capoletti je ponudbo odbil. Toda kmalu po-	mestil je takoj nekaj najhujših agitatorjev v take kraje,
ker sta mu ptujca gotovo skrivaj omotnice	kjer jim bo veselje prešlo za strastno strankarstvo
tem zaspi, stresla v kavo
ko se Capoletti zbudi, pogreši takoj
Tudi minister Pražak stresil je državno-pravdni
dva petdesetaka, katera je imel v žepu životnika, tujca škega namestnika Sturcza, brata bivšega poslanca ter
pa sta zginila

zarad širokoustenja v političnem društvu „Eintracht
Prav tako sta osleparila gotovo ravno tista dva prestavil z Dunaja v malo mestice Stever
sleparja človeka v
Šiški
pridružila sta se kmetu
1
ki je
Ko je Vaš ljublj
minister Conrad videl toliko
Ljubljani prodal vole. Eden tujcev izgubi polo, katero poguma pri druzih ministrih in se je očitalo, kako so
kmet pobere in izgubniku vrne.
Ptuj
kolike vrednosti je zgublj
sleparja trdita, se pa različni učitelji, viših in nižih vrst ne samo pri
ladanj
pola in v zahvalo povabita zadnjih volitvah, temveč ves čas Taaffej
kmeta na polič vina. Tam se prične takoj igra s koc- očitno in brezozirno stavili na čelo protivladine agita
in ko kmeta osleparita za 45 gold., popihata jo cije, mislil si je, da bi se s tem znal prikupiti krogom
kami nagloma naprej
pri katerih je uže zdavnej zgubil
zaupanje, ev. In
Ko so se te dogodbe mestni policiji naznanile, bili	ako tudi on nekaj reče proti politikovanji učitelj
so sleparjema za petami kmalu mestni redarji. Ker sta	res izdal je naredbo, nekoliko po izgledu Czedikovem,
sleparja govorila laško in slovensko, misliti je bilo na-	deloma pa ji pridejal nekoliko „klasične humanitete" in
ravno, da se bodeta tička vrnila proti Trstu. In res,	tako si je mislil: sedaj vendar nihče več ne poreče, da
mestna stražnika Lukman in Orehek zasačila sta	nasprotujem Taaffejevi sistemi, ker je v njegovem pro-
sleparja v Logatcu. Eden je bivši trgovec iz Trsta Anton	gramu tudi narodna enakopravnost in krščanska od
Toniatto, drugi je sekalec iz Gorice Anton Defent
goja
»
Našli so pri njima ukradenih 100 gold
tedaj mi niti Slovenci niti Tirolci ne morejo več
precejšnjo nasprotovati
Pa ;;besedew ministra Conrada dosti
svoto denarja. Stražnika pripeljala sta malopridna tička vedo ceniti vsi njegovi poznanci in nasprotniki
telje
v kletko na ljubljanski Žabjek, kjer bodeta Tončika imela prilike dosti časa premišljevati, da sleparstvo še
nikdar nikomur ni sreče prineslo.
So priljudne Stajarke. Lojzika Ledinek služila
pnj
nima med nobeno stranko In tako je tudi ta naredba rodila ves drug sad, kakor si ga je minister pričakoval; ker ravno one dni, ko je naredba zagledala svitli dan, počil je iz novega
je skupaj z nemškim Tatzerjem v eni hiši, in ker je glas, da naučni minister odhaja. Nekateri časniki pra bila Lojzika mlada in čedne postave, Tatzer pa tudi še vili so o zelo burni ministerski seji, katere so se vde
bilo je znanje kmalu storjeno in Tatzer je
se
mlad,
popraševal, jeli ima Lojzika kaj pod palcem. Ta spo
ležili tudi načelniki desniških klubov in po tej seji
>
se
znavši, da njen ženin ne poreče „ja
5
ako ne čuti de
v Išel
je minister Conrad odpeljal naravnost
da
cesarju
narja
lagala se mu je tako debelo, da je sama sebi
Meni se je ta dogodba bolj verjetno pripovedovala
verjela. Rekla je, da ima 4000 gold. spravljenih pri drugače. Po tem poročilu, naznanil je tukaj živeči po-sodniji na hranilnični knjižici, 2000 gold. da podeduje litik ministrom, da bi bil obstanek ministra Conrada vsi
po bratu mesarju, ki se je nezdavnej razprl s svojo desnici državnega zbora gotov povod soglasnega upora
i	v 1	§	•	i •	* •	1	•	i i	Tl	i	i t	t
ženo in se zato sam končal; njeni stanši pa
>
ki so
zoper njega in tako zoper vlado, kar
bilo enako ne
v resnici zapustili 30 gold., da so ji zapustili hišo
sobami, vinogradi in pristavo, pa sto oralov polj
20
varno za vlado kot za večino. Rešitev narodnega vprašanja dano je skoraj popolno v roke naučnega ministra,
ix, yxn u^lmul iu. j/iiuvmiu) j-tmi	---j —---- j —--~ ~	fvfv*"v * ~ ~ " ~
nemški ženin ji je vse to vrjel, z enakimi lažmi za katerega pa ne mara ne desnica ne levica, tedaj klic
preslepila je krčmarja
da
upal ženitvansko poj
po novem naučnem ministru skoraj soglasen:
dino
katera je stala 235 gold., tudi trgovec ji je upal
atovsko obleko
Pa po poroki denarj
posestva
Kostanjevica.
11. julija zvečer prišel je
cr
ospod
ni bilo nikjer, še le 20 let stara poročena ušla je možu pretekli teden pa je bila pri graški sodniji obsojena 13 mesecev ječe.
?
na
Naši dopisi.
baron AVinkler, ko je ta dan Veliko dolino, Čatež in Sv. Križ obiskal, da se prepriča osebno o šKodi po toči, tudi v Kostanjevico. Občinsko svetovalstvo, gosp. gar-dini stotnik in uradništvo se mu je poklonilo zvečer in zjutraj pri odhodu. Gardina godba, da-si še jako mlada, je gospodu baronu napravila podoknico.
Dunaja 11. julija.
Planine pri Vipavi 12. julija. (Izv. dop.)
Uže
Pasji dnevi pričenjajo se dolzih 50 let minulo je ravno o sv. Jurji, odkar pasti
tudi tukaj in čutijo se pri nas tem huji, kolikor več
ruje pri nas velečastni gospod Josip Nakus
pač
pasjih
ljudi se nahaja pri nas. — Vročina je huda zelo redka prikazen vsaj v ožji domovini naši! Da bi
in tako se podnevi skriva vse, kar se more po različnih se obhajal spomin nenavadnega dogodka kolikor možno
sencah in še le na noč pričenja se bolj živahno živ jjenje izrekoma v »Praterji" in po različnih vrtih.
slovesno, pregovarjali so preponižnega, 811etnega go-
spoda duhovnjani z njega prijatelji.
veliko veselje
_ 226__
vseh uklonil se je želji vroči ter ukrenil, posvetovaje se	ne bode zaman, tempreje, ker čestiti starček je še trd-
z merodajnimi osebami, da slavnost praznuje 7. dne te-	nega zdravja in duha Distrega. Fiat!
kočega meseca.	V Slavini 13. julija. (Delitev Kalistrovih premij za
V soboto dne 4. julija zajutra uže zapeli so lepo,	cepove. Letina. Zgodnji deviški roji.) V soboto dne 11.
harmonično vbrani zvonovi ter 3 dni oznanovali Pla-	t. m. je bila tukaj delitev Kalistrovih premij za posa-
nincem in celi vipavski dolini zjutraj, opoludne in zve-	janje in cepljenje sadnega drevja. Prejel je Jakob Gla-
čer, da bliža se nenavadno praznovanje; zvonovom	žar iz Slavine 30 gold. za 432 čepov, 750 presajenih
pritrjeval je mogočni grom domačih topičev ter v po-	češpelj in 8 orehov; France Bole iz Slavine 15 gold. za
nedeljek mnogobrojni kresovi na prijaznih planinskih	143 čepov in 576 presajenih češpelj. Po 7 gold. 50 kr.
holmcih; tudi zvonik se je razsvetil istega večera in	so dobili: Ivan Korošec iz Št. Petra, Jernej Črnač iz
skoro vse hiše domače županije, ki je hotela svojega	Grobišč, Jakob Kalister iz Koč. Jakob Moravec in Mar-
duhovnega predstojnika počastiti in s tem , da se je	tin Ižanec iz Slavine , Janez Hrovatin in Karol Vilhar
oblekla v torek 7. julija v lepo praznično krilo. Skoro	iz Matenje vasi.
raz vseh hiš in cerkvenega zvonika vihrale so ponosno	Letina dozdaj dobro kaže. Sena, ki se ravno zdaj
zastave cerkvene, cesarske in narodne ter pota ozaljšale	spravlja, je razun po mokrotnih mlakah obilno posebno
so se z mlaji in cvetjem, vzlasti pot od hiše župnijske	po gričih in hribih. Žito obeta bogato žetev, ki se bo
do domače glavne cerkve; tu zapazili smo tri lepe sla-	pri nas pričela še le konec meseca. Krompir, poglavitni
voloke z napisi: »Pozdrav gostom"; „Plauina se danes	živež tukajšnjega ljudstva, lepo raste, Bog ga varuj bo-
raduje"; „Slava jubilantu", — skoz katere pomikal se	lezni. Potrebni smo dobre letine, vsaj še tedaj skoraj
je okrog 10. ure dopoludne slovesni sprevod v hram	vsi gospodarji brez malih izjem morajo fermentin kupo-
Božji. Stopala je za križem šolska mladina z lipovim	vati, kaj še le o slabih letinah, kakoršnih smo imeli
cvetjem v roci se svojim učiteljem gosp. Peganom; za	zdaj uže več zapored. Sadja, razun hrušek, ne bo kaj
njo uvrstil se je občinski zastop, krajni šolski svet,	prida, škodovalo je deževno vreme o cvetenji,
cerkveni ključarji in za njimi 14 gg. duhovnikov s pre-	Posebno dobro se obnašajo dozdaj čebele. Uže v
častnim gospodom jubilantom na čelu; sedaj šla je dolga	začetku maja so bile pripravljene na roje, a zadržalo
vrsta vernikov domačih in lepo število vipavskega ljud-	jih je slabo vreme, in večidel so jele rojiti še le konec
stva občudovalo je velečastni prizor pred cerkvijo. Še	maja in v začetku junija. A kar so se bile zakasnilef
malo trenutkov in gospod slavljenec vstopil je z dolgim,	so pozneje prihitele. Nisem še doživel, sam tudi ne
čestitim spremstvom v svetišče Božje, kjer pozdravili so	slišal od druzih čebelarjev, da bi bili prviči dajali tako
ga vipavski pevci z lepimi, izvežbanimi svojimi glasovi	hitro deviške roje kot letos. Prvec od 29. maja mi je
pod vodstvom organista in pevovodje gosp. Pogačnika,	rojil uže 21. junija, toraj čez 23 dni, drugi prvec od
Govor prečastnega gosp. dekana M. Erjavca segal je	istega dne 26. junija, toraj čez 28 dni, prvec od 4. ju-
jubilantu in vsem prisotnim globoko v srce, kar so jasno	nija je rojil 30. junija, ravno isti dan prvec od 5. junija,,
pričala rosna očesa. Službo Božjo opravljal je gospod	toraj 26. in 25. dan. Ako bo vreme še dalje ugodno,
slavljenec z veliko azistenco z ginljivo pobožnostjo ter	bodo čebele težke, in dale lep dobiček čebelarjem. Sploh
peval: „Predglasje" , „ Oče naš" in ^Molitve" s tako	je tukajšnji kraj za Čebelarstvo pripraven, ker ni treba
krepkim glasom kot bi bil obhajal še le novo mašo	za pitanje spomladi nič izdati, kdor si le količkaj močne
in ne petdesetletnico svojega pastirovanja na Planini,	panje čez zimo pusti. Umni gospodarji so se jeli čebe-
Po daritvi Najsvetejši in zahvalni pesmi vračal se je	larstva čezdalje bolj poprijemati, a še premalo. —
sprevod v istem redu v župnijsko hišo, kjer so čestitali	Edina nadloga je ta, da se jeseni med težko proda pa
gospodu jubilantu duhovni sobratje in takoj za njimi	pošteni ceni; čez 12 soldov stari funt v trganje pre-
občinski zastop, ki mu je izročil krasno diplomo	kupci ne plačujejo radi. Medičarji pridite toraj jeseni
»častnega občana" s primernim nagovorom župana	na Pivko čebele skupavat in trgat. J. S.
J. Kobala. Poklonil se mu je: krajni šolski svet,	Prem 12. jul. (Okrajna učiteljska konferenca. Javna
cerkveni ključarji in prejšnji dan domača dekleta,	zalivala. Letina.) Naj mi bode dovoljeno, da letos ,No-
v katerih imenu mu je izročila Marija Lavrenčičeva v	vicam" našo okrajno učiteljsko konferenco, katera bila
izraz udanosti in globocega spoštovanja prekrasno, zelo	je dne 8. t. m. v Postojini, nekoliko natančneje in ob-
umetno narejen šopek. Tudi šolska mladina došla je	širneje popišem. Točno ob 10. uri predpoludne prične
svojemu duhovnemu očetu čestitat, a ne prazna — pri-	naš p. n. gosp. okrajni šolski nadzornik Ivan Thuma
nesla mu je vencev, šopkov, še celo petelinčeka, golob-	zborovanje z bratovsko-prijaznim pozdravom na zbrane
česa , zajčeka itd. Vse to je do solz ginilo častitega	učitelje in učiteljice, katerih bilo je vseh skupaj 50 na-
starčeka, katerih se ni zamogel vzdrževati i čestokrat	zočih; dve učiteljici bili ste zavoljo bolehavosti izostali,-
pri obedu, pri katerem se je napivalo po običajnih na-	Našo konferenco bili so letos s svojo navzočnostjo po-
pitnicah duhovnim in svetnim najvišjim dostojanstveni-	častili tudi še sledeči gospodje: Anton Globočnik, c. kr
kom, vsestransko njemu kot velezaslužnemu, vrlemu slu-	okrajni glavar; Ivan Škrjanec , kurat in učitelj v Ha-
žabniku Gospodovemu, vzbornemu šolskemu prijatelju,	rijah; Ivan Lavrenčič in Ivan Strnad, duhovna pomoč-
kar pripozual je v prvem oziru sam milostivi gospod	nika, prvi v Postojni, drugi pa v Knežaku, katerim se
knezoškof s tem, da ga je imenoval aprila meseca	je gospod nadzornik za čast, katero so nam s svojo1
t. 1. svojim duhovnim svetnikom, a v drugem	navzočnostjo skazali, vimenu konference še posebej
c. k. okrajni šolski svet, da mu je pri tej priliki izročil	zahvalil.
po svojem udu, prečastnem gospodu dekanu J. Hof-	Potem omenil bil je gosp. nadzornik smrti g. Raj-
stetterju pohvalno pismo.	munda Pirkerja, kateri opravljal je službo deželnega
Žal, da je med zabavnimi, podučljivimi, duhovitimi	šolskega nadzornika skoz celih 12 let in ga je neizpros-napitnicami in splošnim srčnim razveseljevanjem preurno	ljiva smrt dne 22. septembra 1884. 1. v boljši svet pre-potekel čas in da so morali uže pred večernim mrakom	selila. A dne 26. maja t. 1. umrla sta pa: Bartol Marko, ostaviti čestiti gostje Planino — sigurno pa ostavili so	bivši učitelj v Orehku, in Gustav Cuderman, bivši učijo s srčno željo, da milo nebo še dolgo, dolgo hrani jim	telj v Nadanjem Selu; bila sta oba še mlada; prvi umrl zvestega prijatelja in nam iskreno ljubljenega duhovnega	je v ljubljanski, drugi pa v goriški deželni bolnišnici, pastirja, knezoškofijskega svetnika in zlatomašnika Josipa	oba za jetiko. Vsi nazoči želeli so jim večni mir in Nakusa! Nadejamo se, da želja njihova in prošnja naša	pokoj ter so tudi svoje sožaljenje dejanskim znamenjem

javili.
Naj v miru počivajo iu večna luč naj jim sveti!
Blag jim spomin!
Gospod nadzornik poroča dalje o napredku in pomanjkljivostih v posameznih predmetih po šolah tega
Prične se oficijelni del konference izvrševati. Gosp. okraja, namreč: o čitanji, slovnici
nadzornik imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja čunstvu, prirodoznanstvu, zemljepisji
pravopisji. spisji, ra-
odovini
ob
gg-
likoslovji in risanji
petj
telovadbi in ženskih ročnih
M. Zamika, a konferenca izvoli pa zapisnikarjema
H. Perneta in P. Kavčiča. Iz gosp. nadzornikovega po-	-----7--------------Fuuaau.
ročila, katero bilo je v resnici zanimivo in stvarno, na-	čilo o tem bilo je strogo stvarno, pedagogično
vedem naj sledeče podatke iz šolske Statistike tukajš-	prav pohvalno; bil je z vsestranskim napredkom* po
njega šolskega okraja: Celi tukajšnji šolski okraj šteje	šolah in trudapolnim prizadevanjem svojih podrejenih
delih, kakor tudi o kmetijskem poduku. Njegovo poro-
sploh
35 šol, med temi je 27 eno-,
dvo-,
tri- in
štiri-
učiteljev s prav malo izjemo toliko kot popolno zado
volj
Da se v tem obziru
še nahajajoče pomanjk
prav
razrednic, na katerih podučuje vsega skupaj 52 učiteljev in učiteljic. Izpit učiteljske sposobnosti ima 32 vosti v prihodnje odstranijo;, opominjale učitelj učiteljev in učiteljic, od katerih jih je 26 za trdno na- ljubeznjivo in očetovsko n* njihove težavne, a važne in
meščenih. Poduk je v 10 šolah celodneven, v 25 šolah imenitne stanovske dolžnosti; priporočil jim je posebno,
pa poludneven. Učni jezik je po vseh šolah slovenski, da naj pri podučevanji v šoli vselej lepo in pravilno Šolska poslopja pa v tem okraji svojemu namenu ta- slovensko govore, se strogo izogibajo germanizmom in
drugim nepravilnim lokalizmom.
deloma po izprašanih, prašanih učiteljicah 896 deklic
kole zadostujejo: 6 popolnoma dobro, 16 dobro, 10 za-
dostno in 3 nezadostno. Dasiravno so ventilacije pri
Na 27 šolah podučuj
se
šolah tega okraja radi od časne do časne burije neob- deloma pa tudi po
hodno potrebne, se vendar taiste po nekaterih šolskih sobah še vedno pogrešajo. Nove klopi napravile so se
z dobri
ii
in povoijnim vspehom v ženskih ročnih delih
Kmetijski poduk deli se mladini na 20. šolah tega
v 16 šolskih sobah, a v nekaterih so se stare pravilno okraja. Pri tem poduku želeti je več praktičnih vaj popravile, po nekod so pa klopi še tako neukretne,
da
kar
v
naj se rabijo šolski vrti, a poslužujejo tudi druge
morajo otroci pri pisanji v taistih stati; proč ž njimi! prilike, kakoršnih se ob gotovih časih nikjer ne manjka
Za šolo zadosta starih otrok bilo je v tekočem šolskem
letu v tem okraji 5085, a od teh obiskuje pa šolo 4753
Šiba
Disciplina
j
katera bila
po
vseh
šolah
sploh hvale vredna
tu ob gotovih slučajih
otrok; brez poduka ostalo je toraj zavoljo raznih vzro- gotovo v šoli tudi na svojem pravem mestu
kov 332 otrok. Povprečno pripada na enega učitelja
prepovedana
momentih
žal!
časom
iw >	\j\jv\jl\. J. \j T [JIV^UU	IJSlAKAl* Liu. V/UU^l* U-^IU^AJU, ^. v^v , vv*«««. ^ V>lAOVLU pa ^UtUVU LUUi LIH LCJU VČIZLLULU
(učiteljsko moč) letos v tem okraji po 91 šolskih otrok, mestu zopet svojo staro pravico zadobi, ker se je uže
otovo tudi na tem važnem
a v resnici pride jih pa po nekod na učiteljsko osebo do sedaj za njeno vpelj po 40, po drugod pa tudi po 180 do 200 šolskih otrok, zborov oglašati pričelo Pričetkom prihodnjega šolskega leta premenite se eno-razrednici v Slavini in pa pri sv. Petru v dvorazredni
in potrebo več učiteljskih
ljudski šoli.
Šolsko obiskovanje je sploh prav povoljno; da se v
tem obziru še pomanjkljivo zboljša, priporoča g. nadzornik zbranim učiteljem strogo po obstoječih predpisih in zaukazih ravnati se.
Ponavljavcev bilo je v celem okraju 1081, od katerih se je doma
Ljubljane. Druga obletnica cesarjeve svečanosti
katere se zmeraj enako živo in veselo spominjamo,
obhajala se je minulo nedeljo na čitalničnem vertu v
Ljubljani. Program bil grama pa posebno povolj šalo je občinstvo gosp
uže mičen, izvrševanj
pro
Meden
posebno pohvalo poslu
domačih šolah) 967 otrok ponav-
skladbo^
Pribil, Štamcar, Pelan
l/. ifjLouo	P 6 tj 8 ^
Vilhar-jevo; pa tudi oktet
Mrtva ljuba v
u
Razing
t f
Kruleč, Pucihar, Noli in Pater
ljavnega poduka udeleževalo.
učnimi pripomočki je 24 šol popolnoma,
noster, ki so peli Eisenhut-ov osmospev
šol
dobro,
skrbljenih.
šola zadostno
3
a
šoli pa nezadostno pre-
moral se je ponavljati
Posebnost veselice
Moj
ljuba v
u

bil je
bazar", v katerem so
Snaga bila je sploh po
vseh šolah tega okraja do-
i vuviivv ujli ju ^ uaLai 9 ▼ aaiui vili ou
naše krasotice, pod vodstvom neumorno delujoče gospe Murnikove razprodajale na korist „Narodnemu domu
u
tičnim predpisom zadostujoča in dobra.
»S _ i i _ _ ___v _ ___•_________• i __ _ i _ _ _
bolske sobe naj se pravilno
med velikimi počit
od loterije ostale dobitke dobrim vspehom
kakor čujemo s prav
nicami ne pa med šolskim letom belijo.
Krajne šolske knjižnice po vsem okraju prav dobro in hvalevredno napredujejo. Učitelji naj bodo pri odbiranji knjig za šolske otroke namenjenih zelo previdni in jako strogi. Krajna šolska bukvarnica naj bode v dva dela razdeljena; prvi del naj obsega one knjige, katere so po zapopadku svojem učitelju in odraščenim
Prav veseli zabiležimo to krasno in zelo obiskano veselico, kar nam je nov dokaz, da srca našega naroda enako živo gore za naš narod, kakor za ljubljenega našega cesarja in skupno našo avstrijsko domovino.
Dopolnilne volitve za deželni zbor kranjski
razpisane so in to
za
kmetske občine kočevsk
na
mesto umrlega Karola Rudeža na dan 25
gusta
v poduk in zabavo
namenjene, drugi del
pa one knjige
t. 1
za
j
drijsko mesto pa namesto umrlega viteza
katere sme mladina brez nevarnih posledic glede morale
prejemati in čitati. Veselo znamenje dobrega napredka
Schneida na dan 26. avgusta.
Zoper demonstrativno politikovanje učiteljev
je to, da se mladina kaj pridno knjig iz krajnih šolskih srednjih šol izdal je c. kr. deželni šolski svet kranjski
bukvarnic za čitanje na domu poslužuje. Nevezane knjige razpis , iz krajnih šolskih bukvarnic naj bi se skoraj in sploh telje na Kranjskem, naj se ne vdeležujejo političnih
v katerem strogo svari vse srednje-šolske uči-
v trde platnice povezati dale; krajni šolski sveti naj bi demonstracij.
To je prava beseda in spregovorjena že
od leta do leta v svoje šolske proračune v ta namen v skrajnem času, kam sicer pridemo, kje ostane vspeh
primerne svotice stavili; g. Šeber, tiskar in knjigovez podučevanja, ako takim c. k. uradnikom po glavi rojijo v Postojni, tako vezanje prav dober kup, trdno in točno izvršuje.
Veronauk podučevalo je v tem okraju šolsko mladino 32 častitih gospodov duhovnikov; a v 5 šolah pod-učevali so šolske otroke v tem prevažnem predmetu svetni učitelji.
vse druge stvari, kot podučevanje mladine, in kako mo
rejo tudi stariši z zaupanjem izročati svoje otroke učiteljem, kateri so jim zagrizeni politični nasprotniki!
Gosp. državni poslanec P. Hren vložil je, kakor
pise jj JU* ul. 5	vjol1jkj £jix 1 jj\j ix WJ U J •	j^
slanec pred izvolitvijo svojo obljubil pustiti državno
L. Z.
U
prošnjo za vpokojenje.
Ker jč
po
2'iH
službo, uverjeni silo tudi bili, da to stori, kakorkoli katerih se pa po moči vse prikriva, ker zadevajo levi
uže treba. Prvi korak je tedaj storjen.
Konec šolskega leta. Na srednjih in ljubljanskih ljudskih šolah je sklenjeno danes šolsko leto. Tudi izpraševanje zrelosti je dovršeno.
Gosp. Ivan Urbanec, rojen Vodičan, iskren
čarske pristaše
Nemška. — Tudi Bismark podal se je v toplice
bo nabiral gradiva za daljno jesensko in zimska delovanje. Za sedaj pa se sme mirno spočiti na zadnjih
ehih notranje nemške politike, ker prvo vprašanje o
v
narodnjak, v pisarni g. dr. Gregoriča v Ptuju, umrl je prestolnim nasledstvu brunsviškim rešeno
minulo nedeljo večer. Lahka mu bodi zemlja!
prav po
njegovi volji, vojvoda cumberlandski je srečno odstra
Toča pobila je v več občinah kostanjeviškega njen. Menj povoljno je stanje v afrikanski nemški kolo-okraja, minuli ponedeljek pa na Rakeku in pri sv. Ka- niji v Kamerunu, kjer je imela nemška posadka zopet
ta rini.
krvave boj
Cesar nemški dokončal je včeraj ko
Novoposvečeni mašniki ljubljanske bogoslovnice panje v kopeli Ems in se poda čez nekaj dni v Gastein
so letos sledeči gospodje: Jan. Ambrož, Miha Bu- med tem pa obišče

lovec, Mat. Er z ar, Miha Klemenčič, Jos. Kos, zdravljenji
»
katera je tudi
poletnem
Jos. Krama rič, Jan. Kun a ver, Ant. Mali, Marka Pa ki ž, Jan. Pavi i č, Alojzij Peha ni in
Laška
Avg. Šin
Zadnj
k o ve c.
čas čuli so se glasovi o pribli-
laškega kralja, govorilo
žanji politike papeževe i
se je celo, da je poravnava zarad odškodovanja, katero
bil papež pripravljen sprejeti za odvzeto mu posvetna jela je 14. t. m. razpošiljati knjižice z markami. Pover- kraljestvo, do malega gotova. Pa ta trditev se je mero-
Kraj carska podružnica „Narodnega Doma
to
da
jeniki dobe jih torej v teku prihodnjih dni. Vsak naj	dajno preklicala in edino resnično bo gotovo ulagovoli z listnico blagajniku dr. Staretu	papež v blagor krščanstva želi zboljšati razmere svoje naznaniti prejem knjižice odboru v gotovost, da	politike z onimi večjih držav, kakor Nemške, Francoske je prišla v prave roke. — Zanimanje za krajcarsko po-	in Ruske, tako tudi Laške. Videti pa je, da enako podružnico raste vedno bolj. Vsaki dan dobiva odbor ogla-	trebo čuti laška vlada, ker gotovo je razvitju laškega sila od vnetih in odličnih rodoljubov, ki izrekajo, da	kraljestva v veliko škodo nestrpljiva razmera z glava prevzamejo poverjeništvo. Celo iz daljnega Ljubna na	jem vesoljne katoliške cerkve. Zgornjem Štirskem, iz južnega Pulja oglasili so se na- Morebiti pokaže se namen laske vlade, bolj opirati vdušeni možje, ki bodo delali za podružnico ; upati je,	se na konservativne elemente uže pri prihodnjih volit-da se kmalu javijo blagodejne posledice rodoljubnega	vah za državni zbor. Govori se namreč, da ministerski
podjetja. Na delo tedaj, rojaci!
predsednik namerava razpustiti državni zbor v nadi
da
Nova zanimiva politična knjižica z naslovom: si vlada pridobi pri novih volitvah bolj trdno in zanes-Bemerkungen iiber die Flugschrift" des H. ljivo večino. Sploh se misli, da sedanja vlada, kakor Franz v. Zallinger itd., došla nam je te dni.
r
tej
je
knjižici obsoja se odločno in po zasluženji ojstro v imenu državnim zborom
sedaj prestrojena, ne bo dolgo vladala s sedanjim
konservativnega volilnega odbora tirolskega delovanje
Zallingerjevo opisuje se pa tudi razrušenost Lichten-
steinovega kluba, kot povod peš^nja desnice koncem
Francoska
Kolonije pri daljni Kitajski na
pravljajo Francozom nove zadrege. V pogodbi s Kitajci
stvo čez Anam,
dogovorj
je za Francoze pokrovitelj
zadnjega zasedanja državnega zbora. Sodi se, da je sedaj pa je kralj pobegnil, francoska posadka je sicer
knjižico spisal državni poslanec b^ron Ignacij Giova- premagala upornike in rešila kralj
nelii, vodja konservativnih Tirolcev. širneje spregovorimo pri drugi priliki.
knjižici ob-
zega kralja iščejo si Francozi in si ga bodo
palačo, toda dru-
konečna
našli
ker s prisvojenjem Anama nakopali bi si
tako
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja. — Vročina odrinila je politiko na stran Ijenih kolonijah.
cozi z novega vojsko s Kitajci. Ako si pa izberejo izmed anamskih princov novega kralja, pa upora Anam-cev ne bo kmalu konec. Tako se Francozi ne bodo
kmalu rešili sitnosti nastajajočih tudi v druzih odda

da je skoraj ni dogodbe vredne, da se je omenja.
Angleška.
Iz Egipta raztrosila se je govorica
f
Cesarjevič podal se je tudi k razstavi v Antwerpen, ka- da bi bil, kar gotovo žele vsi Angleži, Mahdi umrl in teie se je vdeležilo več avstrijskih obrtnikov. Ko je ce- da so Mahdijevci med seboj v krvavem boju. Pa, kdor
serjevič razstavo in posebno še avstrijski oddelek ogledal, povabil je avstrijske razložnike na obed in jih je dokler ni neovrgljivo dokazano, tam po napitnici na cesarja pohvalil z gorkim prizna- trasigent" pa objavlja drugo novico , katera bo , če ni
ve, kako se v Egiptu »delajo*' novice, ne bo verjel tega
Francosk list „In-
njem vspehov , katere
so
dosegli s svojimi izdelki v prav gola raca, iznajdena za puste pasje dni, na An
sreui tako odličnih razstavljavcev. Cesarjeviča spremlje- gleškem napravila veliko vriša. Pripoveduje namreč
i
da
vala je tudi cesaričina.
osnovi klubov desnice je Mahdi, prej ko je
zasedel Chartum, ponudil bivšemu francoskemu zastopniku Billingu izročiti Gordona, če
namerava se sklicati pred državnim zborom shod zaupnih mož vse desnice, da se dogovore o sredstvih po se mu izplača 1,250.000 frankov, angleška vlada je pa katerih bi se mogle zaprečiti nepriličnosti, s kakoršnimi odbila ponudbo in tako moral je Gordon storiti grozna se je imela boriti večina deržavnega zbora koncem zad- smrt. njega zasedanja. Ker so uzroki znani, nahajajoči se de
loma v klubu Lichtenstein-ovem,
deloma
v
napakah
sredi vlade, zato trebalo bo v merodajnih krogih samo resne volje, da se večina državnega zbora postavi na
trdno podlago, izbere primerno vodstvo in odpravijo na-
Zitna cena
v Ljubljani 8. julija 1885. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 15 kr
pake, katere so zadržavale napredovanje in ojačenje 7 gold. 80 kr
turšice 5 gold. 50 kr
banaške
soršice 6 gold
vladi prijazne večine.
53 kr
rži 5 gold. 85 kr
Županstvo dunajsko dalo je pregledati nekatere bla- prosa 5 gold. 85 kr. — ajde 5 gold
ječmena 4 gold. 87 kr
4 kr
ovsa 3 gold
gajnice tamošnjih okrajev in našlo več neredrosti
f
o
36 kr
Krompir 4 gold
kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani