oar DredBlitTo |a t Kopitarje*! nltal iter. 8/01. Hokoplai se u vračalo; notraak Irana pisma so no = sprejemajo. — Uredniškega tolotona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntštvo |e t Ko ittarjeyi allot iter. 8. " = Sprejema narocu.no, tnaerate In reklamacije. == Upravni&kega telefona iter. 188. .
Današnja številka obsega 18 strani.
Svobodomiselno jakobin-stvo.
Nič novega pod solncem; revolucij naznanja svetovna zgodovina mnogo krvavih in nekrvavih. Prav kaj posebno dobrega ni še nobena rodila, naj se že imenuje angleška, francoska ali portugalska. Kdor ima priliko, da zgodovino študira, si mora z gnjevom v duši klicati v spomin tiste strašne prizore ob takih časih, ko se razvname ljudska strast in besni in kolje in padajo žrtve kakor pšenično klasje pod srpom žanji-ce. Cerkev ni bila nikdar prijateljica revolucije, ker je varuhinja miru in reda, in ve, da odpira revolucija vrata novi vrsti zločinstev, umorov in nasilstev. A nekaj povsem novega pri portugalski revoluciji pa je to, da dela svobodomiselno časopisje odgovorno za vsa ta klanja, ki jih vprizarja po Portugalskem podivjana soldateska in lizbon-ska pocestna druhal, — klerikalizem. To, kar se godi s cerkvijo na Portugalskem, da vojaki samostane rušijo, duhovnike in redovnike kakor razbojnike po cestah pretepavajo, nanje pljuvajo, katoliške žurnaliste morijo in jih potem umorjene po cestah vlačijo, kakor se je zgodilo v Oporto, da redovnice iz bolnišnic in otroških zavetišč izganjajo, na vozove mečejo, in skrunijo, da pijana poulična druhal po oltarjih pleše, cerkve in samostane razbija, da lizbonska sodrga po cerkvah in samostanih tuli, krade, ropa in da s sekirami, noži in bodali za redovniki stika, kakor to očividci pripovedujejo, da dragocene samostanske knjižnice na cestno blato venkaj meče — to je škandal za ves civilizirani svet. To je torej tista izobrazba in kultura, katero liberalizem tako mogočno oznanjuje! Naj je že kdo cerkvi prijazen ali neprijazen, naj že misli o cerkvi kar hoče, toda, kdor to odobrava, ni vreden, da ga solnce obsije. Ja dobijo se na svetu ljudje, ki tega ne odobravajo, ampak trdijo,- »da je ravno klerikalizem vedno in povsod tisti povod, ki provzroča krvave preobrate v raznih deželah«, in pripovedujejo »da so tam, kjer je najbolj razvit klerikalizem, najboljša tla za revolucionarno gibanje«. Pišejo »da klerikalci goje v ljudstvu navadno najnižje instinkte in da vzgajajo v ljudstvu revolucionarni duh, ki pride prej ali slej do izbruha«. (»Slovenski Narod« št. 334.) Odkrito povedano, takih neumnosti nismo še ni-
LISTEK.
Portugalska ln njeni prebivalci.
Ni daleč od nas dežela Portugalska ln vendar od nje silno malo slišimo. Portugalska, nekdaj kraljica in gospodarica morja, njene ladje so jadrale po vseh morjih, nje prebivalci odkrili tuje dežele, prvi, ki so svet objadrali in odkrili nova morska pota, — danes je ta dežela pozabljena, gospodarsko zanemarjena in kar nam pride na ušesa so navadno pretresujoče vesti, kraljevi umor, revolucija, podkupovanje in večne zarote. Portugalska loži na robu Evropo; velika svetovna trgovinska cesta, ki gre od vzhoda proti zahodu, gre mimo Portugalske. Od vsega nekdanjega bogastva in moči so ostaii samo žalostni spomini, ob katerih ponosni Portugalec svojo žalostno sedanjost prenaša. Dežela meri 88.954 km5 in ima približno pet milijonov ljudi. Poleg tega so naselbine v Afriki in v Vzhodni Indiji, ki merijo 2,000.000 km1 in na katerih živi 15 milijonov ljudi. Zemlja je silno rodovitna in bi lahko pri umnem gospodarstvu petkrat toliko pridelkov rodila, kakor jih rodi. Portugalec obdeluje svoje polje še po predpotopnih rneto-
kjer brali. Da bi katoličani sami sebi vrv za vrat spletali, — to je preneumno!
Nadalje se trdi »da je narava južnih narodov na Laškem, Francoskem, Španskem in Portugalskem, veliko bolj dovzetna za klerikalne ideje, nego severni narodi; da je klerikalizem poganjal v teh državah zelo bujno cvetje. Da je bilo ljudstvo duševno in telesno popolnoma odvisno od raznih samostanov in redov, da je bila vsa vzgoja in vse narodno gospodarstvo odvisno od edi-nole klerikalnih mogotcev in da revolucija na Portugalskem kaže, kam vodi klerikalna politika«. (»Slovenski Narod«, št. 334.)
»Klerikalizem« imenuje navadno liberalno časopisje, snovanje in delovanje katoliških političnih strank. In teh v južnih deželah sploh ni, ker imajo katoličani premalo praktičnega čuta za snovanje strank, ki temelje na katoliških načelih. Zgodovina Portugalske nas uči, da je stal ves razvoj te dežele od leta 1750. sem vedno pod vplivom framasonstva in proticerkvenih liberalnih elementov. Že leta 1750., ko je postal Pombal državni tajnik, je bilo prvo njegovo delo, da je Jezuite zapiral in jih z najkrutejšimi kaznimi zatiral. Leta 1759. so bili vsi Jezuitje vjeti, njih posestva pa konfiscirana. Večji del teh redovnikov je umrlo v ječi, druge je pa brez sredstev pustil v cerkveno državo v Italijo odpeljati. Pretrgal je vsako vez z Rimom in cerkev šikaniral; starčka Malagride iz reda Jezuitov' pa pustil na grmadi sežgati. Pombalovo delo jc^ nadaljeval princ Janez in šele Don Mi-guel je napravil leta 1826. tem nasilst-vom konec. Ta je pa bil že leta 1833. pregnan in pod njegovim naslednikom Don Petro je zavladalo še silovitejše preganjanje kakor kdaj prej. Ta je Jezuite vnovič pregnal, papeževo poslanstvo odpravil, vse škofe odstavil in ukazal veliko duhovnikov zapreti. Nastavil je pa framasone za škofe tako, da jim je moral papež Gregor XVI. vsako potrditev odreči. Za župnike pa je take nastavljal, ki so bili framasonstvu udani. Od 36 lizbonskih župnikov je bilo 34 framasonov. In tako je cerkev ves čas od leta 1750. ječala z majhnimi presledki pod jarmom framasonstva in svobo-domiselstva.
Ves liberalni svet kriči in vpije, da je klerus kriv revolucije, ker je ljudstvo sistematično v nevednosti vzgajal. Zgodovina pa uči, da je to zlobno obrekovanje in podtikanje, ker so imeli od Pombalovih časov sem deželo popolnoma v oblasti prostozidarji in liberalci. Če je torej dežela kulturno zaostala,
dali in se poslužuje vozov, kakršne vidimo na izkopanih vazah starih Rimljanov naslikane. Na severu raste pšenica, v južnem delu pa sade večinoma koruzo. Portugalska ima tudi lepe iglaste in listnate gozde; na jugu, kjer je klima ugodnejša, rastejo palme, mirte, ciprese, oranže in drugo južno sadje.
Portugalci so mešano ljudstvo; prvotno so stanovali v deželi Lusitanci, ki so bili keltskega plemena. Pozneje so jih podjarmili Rimljani, od katerih so sprejeli jezik, kulturo, njih šege in navade. Rimska kultura je vtisnila prvotnemu prebivalstvu pečat Rimljanov in pustila v deželi velike sledove. Za časa preseljevanja narodov je prišlo ljudstvo v dotiko z vzhodnimi Goti; leta 716. so si osvojili deželo Arabci, ki so bili gospodarji dežele do leta 1147. Tega leta si je osvojil deželo Alfonz I. Od tega časa se je dežela dvigala, trgovina rastla, tako da je bila v 15. stoletju Portugalska na vrhuncu. Leta 1580. so jo imeli v oblasti Španci, dokler niso bili leta 1640. iz dežele pregnani. Nenavadno visoko je število Judov in ciganov, ki so se v deželi v srednjem veku naselili.
Portugalec je bolj majhne, stisnjene postave, rjavkaste barve, upadlih lic; na severu v gorovju so ljudje bolj
nosi za to odgovornost samo liberalizem in prostozidarstvo, ki je tod neomejeno paševalo. Revolucija ni izbruhnila zato, ker je cerkev na Portugalskem gospodovala, ampak zato se je aranžirala, da bi cerkvi še tisto trohico pravic vzela, ki jih je dosedaj imela. Tudi pred revolucijo ni živela cerkev na Portugalskem v rožnatih časih; redovna obleka je bila prepovedana, duhovniki so hodili civilno oblečeni, ugled in vpliv duhovščine silno majhen, v majhnih občinah so opravljali občinske posle duhovniki, verski poduk iz ljudskih in srednjih šol popolnoma izbac-njen. Le tu pa tam na deželi je poduče-val veronauk ljudski učitelj; armada popolnoma razkristjanjena; samo en slučaj: v Lizboni je lansko leto v šoli, kjer se vojaki za podčastnike izobražujejo izmed 300 gojencev, opravilo po predpisih 30 vojakov za Veliko noč svojo versko dolžnost. Kralj Manuel je poklical na državno krmilo najbolj liberalno ministrstvo, kar jih je bilo na Portugalskem. Podpiralo je brezverske šole, zaprlo več samostanov. Republikanski časopisi, kakor »Secolo«, ki ima 130.000, »Mundo« 100.000, in dva druga 80.000 naročnikov, je hujskalo ljudstvo proti monarhiji in cerkvi dan na dan in ga popolnoma podivjalo. Da je revolucija sad svobodomiselnega brezver-stva, dokazujejo možje, ki so sedaj na krmilu vlade; Costa, judovski advokat, glava portugalskega prostozidarstva, je justični minister. Teofil Braga, premi-er-minister, ki hoče »filozofične misli v deželi udejstvovati«. Magalhaes Lima, voditelj zarote, framason prve vrste! Ti možje hočejo sedaj popolnoma s cerkvijo pomesti!
Republikanska vlada je začela z brutalnostjo in silo proti cerkvi; svoboda tatovom, zločincem, oskrunjeval-cem, duhovnike pa v ječo. Amnestija za lopove, izgon za redove! Sedaj Portugalski novo solnce vzhaja; sedaj bo v deželi pravi Eldorado, kakor bi bilo s tem, da se kraljeve dvore ruši in cerkev preganja, že vse storjeno. Kakor britka ironija doni iz ust preganjavcev republikanska pesem onim nasproti, ki jih preganjajo: »Žarki lepe jutranje zarje so kakor poljubi matere, ki nas varuje proti vsem krivicam usode. »Ti dogodki nas uče, da gremo časom nasproti, kjer zvestoba in religijoznost izginja, kjer veljajo izdajstva in nezvestoba kot čednost in poštenost. Osoda je hotela, da je vojaštvo, v katerem je država iskala svojo oporo in zaščito, tisto, ti je postalo rabelj državne oblasti. Dokaz temu so zadnje vojaške revo-
veliki, blondisti; na jugu se jim pozna bolj afrikanska kri; ljudje so črnih las, okroglega obraza, vitke postave, imajo podolgaste, mandeljem podobne oči, polno ustnice. Portugalec je resigniran, mehak, neodločen, resen, melanholičen, manj živahen od Italijana, ki se vedno smeje, poje, muzicira in okoli sebe maha. Na drugi strani pa je len, domišljav, samozavesten, vitežki in poln pretiranega častihlepja. Portugalski delavec je manj sposoben za težka dela, kakor pa severna ljudstva. Vsa težka dela oprti ženi na pleča. Po mestni ulici ne nese najmanjše reči, ker bi to njegov ponos in samozavest žalilo. Portugalci ljubijo, kakor vsi južni narodi, okraske in blesk; ženske hodijo tudi po mestih bose, ali nosijo vse polno prstanov in uhanov. Pri pogrebih igrajo veliko ulogo pojedine, procesije s svečami, katere prirejajo na čast umrlemu. Glavna zabava poleti je ples in godba na kitaro, katerih so se naučili od priseljenih ciganov. Melodije so težke; pesmi preveva duh melanholije in otožnosti. Portugalec je sila uljuden; objemi, poljubi, stiskanje rok je na dnevnem redu; ne štedi tudi s komplimenti; vsakega človeka imenuje eksce-lenco; gospodar nagovarja svoje posle z »Vaša milost«.
Glavno mesto dežele je Lizbona;
lucije v Srbiji, Perziji, Grčiji, Rusiji in Portugalski. Vzrok temu je pa dosledno izpodkopavanje in smešenje vsake, posebno cerkvene oblasti. V takih časih sc postave iluzorične; kjer izgine spoštovanje pred božjim redom, tam izgine tudi respekt pred svetovno oblastjo. Dokler je ljudstvo res katoliško, je an-tirevolucionarno. Katoličan ne dela re-volucije! Pač pa s svobodomiselstvom zastrupljena masa. Država, ki cerkev preganja, sistematično katoličane zapostavlja, je gnila.
Katoličane pa ob teh dogodkih no »pretresa grozovit strah in nam tudi zobje strahu ne šklepetajo.« (»Slovenski Narod«, št. 337.) Ampak nas navdaja zavest, da se cerkev žalibog ne moro zanašati na nobene kraljeve prestole, ampak da njena moč leži v nje božjem poslanstvu in pa na vernem, politično organiziranem ljudstvu. Kjer so močne katoliške politične stranke, ki temeljo na katoliških temeljih, tam je taka korupcija in demoralizacija monarhičnih strank in osebno štreberstvo nemogoče, tam so pa tudi portugalski dogodki nemogoči. Zato ostane naloga vseh katoličanov, ljud«tvo organizirati v močno politično falango, ki je steber vsega državnega reda! To je resnica o Portugalski — vse drugo je kleveta!
Iz Dallnlega Vzhoda.
O. Veselko Kovač.
Človek ne bi verjel, a je vendar gola resnica: Nemci imajo strah pred Slovenci celo na — Kitajskem. Zadnji teden je prinesel tednik »Kiandschan-post« tole, ves omikani svet pretresu-jočo novico:
»Razglasiti je treba, da sc prusko naselniške politike, nad katero se Poljaki in vsi sovražniki nemštva tako zgražajo, tudi Slovani poslužujejo nasproti Nemcem, Na Spodnjem Štajerskem meri naselniška politika Slovencev namreč na to, da se nemštvo vedno bolj nazaj potiska. Ta politika pa nikakor ne izvira iz na Spodnjem Štajerskem naseljenih Slovencev, ampak je sad agitacije kranjskih Slovencev. Ti namreč s svojim brutalnim terorizmom najprej ogrenijo Nemcem bivanje v ondotnih krajih, potem pa pokupijo njih posestva ter jih razdele med slovenske koloniste. Nemška »Siidmark«, ki ima nalogo ogroženo nemštvo na celi južni črti z gospodarskimi in raznimi drugimi organizacijami okrepiti in skrbeti za to, da ostane nemška posest v nemških rokah, nima dovolj sred-
glede lege, na kateri stoji, spominja na Neapclj in Carigrad. Pravijo, da je Lizbona eno najlepših evropskih mest. Mesto leži na desni strani reke Tejo in sc razprostira po kotlini in nje obronkih. Ena stran je odprta proti morju, ki tvori z izlivom reke veliko pristanišče. Mesto je jako staro; Rimljani so je imenovali Felicitas Julia, vzhodni Gotje pa Ulyssipona. Leta 1775 je izpre-menil strahovit potres velik del mesta v razvaline; ta del mesta je dal na novo sezidati kralj Jožef, ki si je splošno za povzdigo mesta pridobil velikih zaslug. Samo ta del mesta je zidan pravilno in v ravnih črtah. Iliše v drugih delih mesta so nakopičene ena vrh druge, zvezane črez ulice z neštevilnimi oblo-ki, visijo na obronkih, ki se na robu kotline kvišku vzpenjajo. 1'lice so silno ozke, stisnjene, krive in peljejo venomer gor in dol. Razven par državnih poslopij, v katerih so nastavljena ministrstva, pošta in mestne palače, ni drugih monumentalnih poslopij, ka-koršne najdemo v Starih nemških, laških in francoskih mestih. Portugalska ne pozna slikarskih, umetniških in stavbenih šol, kakoršne so imela španska in italijanska mesta. Med znamenitosti v mestu bi bilo prištevati lep spomenik. ki predstavlja portugalskega leva. Krasen spomenik ima tudi na trgu
ss Velja po pošti: es
b oelo lat« naprej . K 28 — aa pol lota » . » 13-— sa četrt» » , > t-M sa ea meseo » . » t-M aa Nemčijo oeloletao » 2t-— ia ostalo laosemstro »36*—
a v opravništvo: m
ta celo leto aapra] . K 83-40 «a pol leta » . » u-20 ia četrt» • , » 5-60 sa en meseo » . » i-so S pollllanlem aa dom atane aa meaec 2 iC Posamezne i 1.10 v.
štev. 235.
V Llnbljanl. v soboto, dne 15. oktobra 1910.
Leto XXXVIII.
. mseratl: -m
Enostoipna petltvrata (72 mm):
sa enkrat.....po 15 t
sa dvakrat . . • . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » B »
T reklamnih notloah stane enostolpnn garmondvrata 30 vtnarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popuat.
vsak dan, lsvsemil nedelje Ia praznike, ob 5. url popoldne.
SLOVENEC
stev, da bi proti slovenski naselniški politiki povsod uspešno nastopila.«
To lažnjivo in hinavsko jadikova-nje je prinesel imenovani časopis pod zaglavjem »Politische Rundschau« — »Österreich-Ungarn«. Nič več in nič manj. Pomislite: v državi, ki štoje 50 milijonov duš, je tekom enega tedna to edina splošnega zanimanja vredna novica. Vzklik: »Živela Slovenska Straža!« nadomešča, mislim, vsak komentar.
Sicer pa to ni prvi pot, da se tukajšnje časopisje bavi s Slovenci. Ko se je lansko loto v Ljubljani ustanovila »Vseslovenska Ljudska Stranka«, so to beležili tudi nekateri tukajšnji listi, češ, da stremijo avstrijski Jugoslovani pod vodstvom Slovencov po ustanovitvi jugoslovanskega kraljestva pod avstrijskim žezlom.
V adresni knjigi, ki jo je izdala lansko leto v Tsingtavu neka tvrdka, sem bral tudi pristno slovensko ime »Novak«. Par tednov nato sem naletel na vlaku na Evropejca, ki se mi je predstavil: »Novak, nadzornik ielez-ničnega brzojava«. »Rojak,« sem si mislil, a dejal som: »Gotovo ste Avstrijec.« Mož je na mojo prijazno opazko zavestno odgovoril: »Ne, ampak Nemec iz rajha sem.« »No, je bil pa Vaš oče ali praded Avstrijec, ime je popolnoma slovensko,« sem ponagajal. A mož je skoro užaljen odvrnil: »Moj rod je pristno meklenburški.« »Tako, sedaj razumem. Meklenburg je bil namreč pred štiristo leti še pristno slovanski.« S tem se je najina konverzacija kon-
Č tL 18> • • •
Letos je izšla naslovna knjiga v novi izdaji. Listal sem zopet po njej ter z zadovoljstvom opazil, da mojega imena niso prehudo zmrcvarili. Manjkala je samo strešica na zadnji črki; a to sem nemškemu tiskarju velikodušno odpustil. Poiskal sem ime svojega meklenburškega »rojaka«, hoteč se naslajati nad njegovo slovensko pristnostjo. Ves trud je bil zastonj. »Novak« je iz naslovne knjige izginil, a mesto njega se je naselti res pristno meklenburški »Novack«; to spako, ki pomenja isto osebo, — za imenom stoji namreč istotako kakor prej pri »Novaku«: nadzornik železniškega brzojava — je povzročila brez dvoma moja lanska nedolžna opomba. Da ni tiskarska pomota, sem spoznal iz njegove poset-nice, ki mi je prišla pred par tedni v roke; a videl sem tudi Novakovo vizit-nico, ki jo je mož oddal mojemu znancu pred dvema letoma. Na njej je ime pravilno slovensko! Gotovo sem »pristnemu« Nemcu povzročil s svojo opazko par nemirnih nočij, dokler ni z dovoljenjem oblasti spačil in z nemškim firnežem prevlekel slovenskega imena. Pa reci kdo, da ni smešnih ljudi na svetu ! —
Kaj pa kaj Kitajci ? Princregent se je že precej utrudil. Prej je odstranil od sebe vse zmožne može, hoteč opraviti vse sam. Zaupal je preveč v svoje vladarske zmožnosti, katerih morebiti niti imel ni. Sedaj je to svojo napako sicer uvidel, a si ne ve pomagati. Izkušenega diplomata Juenšeke-ja, ki ga je pred dvema letoma tako lahkomiselno odstranil, bi sedaj zopet rad imel v Pekingu, a ta se njegovemu vabilu neče odzvati. Zakaj? Vzrokov je
Jožef I. Med lizbonskimi cerkvami je ena najlepših ona sv. Vincenca, sezidana iz barvanega marmorja in s krasnimi mozaiki. Tu ležita pokopana tudi oče in brat pregnanega kralja Manuela; položena sta v steklene krste, čez katere je potegnjeno pregrinjalo. Ohranjena sta tako, kakor sta bila umorjena, oče s prestreljenim čelom in sicer s od kroglje razmesarjenim obrazom, katerega kose gips skupaj drži.
Omeniti bi bilo tudi velik, krasen botanični vrt, kateri nima para v Evropi in velika mornarična vojašnica v pristanišču, kjer je bil sedež vojaške zarote. Na desnem bregu stoji lepa kraljeva palača Necessidades, in starodaven vojaški arzenal, kjer se vlivajo topovi in puške. Mesto šteje nad 400.000 prebivalcev in ima živahno trgovino z angleškimi, francoskimi in nemškimi obrežnimi mesti. V mestu živi polno Angležev, Francozcv, Nemcev, Špancev in zamorcev, ki imajo tu opravka vsled kupčijskih zvez z Lizbono. Življenje v mestu je zelo živahno; pred trgovinami in kavarnami polno ljudstva, ki bere časopise in debatira o prihodnjih časih. Vino je zelo poceni, za par vinarjev dobiš velik ilnat vrč vina. Pivo se prodaja v steklenicah in je zelo drago. Na trgu dobiš fig, banan, ananas, ali najboljša slaščica za Portugalca so suho s cu-krom potresene češpljc. Portugalske gospe so silno komodne; kar z balkona pokličejo branjevko s ceste, ki dónese zaželjenega sočivja.
Vojakov ima Portugalska v mir-
brez dvoma več. UŽaljenost in pa bojazen, da utegne najti na dvoru močno sebi sovražno stranko, ki bi ga ovirala pri vsakem koraku, so bržkone najtehtnejši vzroki, ki mu no puste na državno ladjo. Da imajo nesposobni možje državno krmilo v roki, pokazali so zadnji meseci, ko sta Rus in Japonec tako svojevoljno brez vsega ozira na Kitajca določevala glede na bogato Mandžurijo. Sedaj se Kitajci ozirajo po kakem zavezniku, a ga ne morejo najti; deloma, ker jim manjka zadostne vojaške moči — kitajska vojna mornarica še skoro v povojih ni — deloma pa, ker se vsaka oblast boji povzročiti s svojim zavezništvom sum ali kak konflikt pri drugih, zavisti polnih oblasteh . . , Bodočnost Kitajske je negotova . , ,
Zviti Japonci so navsezadnje vendar anektirali Korejo. Spretno so od rusko-japonske vojne sem skrivali svoje zvite nakane. 27. avgusta pa so naenkrat razglasili osuplim Korejcem, da njihovega cesarstva ni več. Znano je, da so iz državne tiskarne v Seulu, kjer se je imela tiskati proklamacija, prejšnji dan odstranili vse domačine; delo je bilo izročeno popolnoma zanesljivim osebam. Pozaprli so po vsej deželi tudi vse količkaj sumljive elemente, da ne bi na dan proklamacije nihče ščuval in vznemirjal ljudstva. In res se je posrečilo tako ohraniti popolen mir v deželi . . .
Z priklopitvijo Koreje se je Japonska brezdvomno silno ojačila. Če je bila že prej nevarna ruskim interesom v vzhodni Aziji, bo sedaj še bolj. Sicer si oblasti sedaj prijazno gledajo v oči — kot zaveznice, a komu ni znano, da je Japonska z v e s t a zaveznica le svoji koristi. Za splošno korist — svetovni mir — njej ni mnogo. Ko se bo čutila dovolj močno, posegla bo po bogati Mandžuriji, ne zmeneč se, je-li to Rusiji prav ali ne. Da utegne priti do tega, menda tudi ob Nevi ne dvomijo . . .
Zdravstvujte ! !
Idrijske novice.
i Deželnemu odboru je Katol. politično društvo za idrijski okraj poslalo sledečo prošnjo: »C. kr. zavod za žensko domačo industrijo na Dunaju sprejema od čipkaric idrijskega okraja pravilno izdelane čipke in jih potem ali kot take sam prodaja ali pa sestavlja iz njih razne okraske za namizje, hišno opravo, posebno pa ženske toalete. V ta namen ima dotični zavod določene vzorce, stalne cene in plačuje takoj v gotovini sprejeto blago. Čipka-rice vedo natanko, koliko bodo zaslužile in ko oddajo svoj izdelek, dobe takoj gotov denar na roke. Temu so se pa uprli čipkarski trgovci cele Avstrije, podpira pa jih Zveza industrijcev na Dunaju, ki je imela 21. julija en-keto, kjer je protestirala proti temu, da c. kr. vlada podpira trgovino s čipkami, ki jo ima c. kr. zavod za žensko domačo industrijo. Želja teh industrijcev je, vlada naj se ne vtika v prodajo in konfekcijo čipk, sami pa se hočejo organizirati, da bodo sami določevali cene čipkarskih izdelkov. Tako bi bile naše čipkarice zopet izdane na milost in nemilost različnim trgovcem
nem času 30.000; v vojskinem času na-rase to število do 150.000. Vojaške dolžnosti so splošne in obvezne za vse; vendar se Portugalec lahko od nje odkupi za 150.000 reisov po našem za 700 K. Izobrazba ljudstva pa je zelo pomanjkljiva; 79 odstotkov ljudi niti brati ne zna. Bog daj Portugalski boljših časov!
Preteklo sredo je predaval v prostorih »Slov kršč. soc. zveze« ravnatelj deželnega muzeja g. dr. Mantuani o »umetnosti v povojih«.
Namen predavanju jc bil, vpeljati navzoče občinstvo v starodavno Čase, v človeško življenje in delovanje v teh časih iji zlasti predočiti jasno sliko o postanku in prvotnem razvoju umetnosti.
Nekateri učenjaki so trdili, da se je človek razvil iz opice. Povedati pa so pozabili, zakaj šc danes živi ona vrsta opic, o kateri so trdili, da se je človek razvil iz nje. Kako to, da se sedaj več ne razvijajo? Vse one vrste živali, ki žive dandanes, so živele tudi pred tisoči in tisoči leti.
Le človek se jc kazal vedno duševno posebna stvar. Imel jc vedno vzravnano hojo: roke jc imel torej proste in zato je mogel s svojimi t ibčnimi prsti ustvarjati potrebno orodje in umetne izdelke. Opice, kot najbolj razvite živali, imajo štiri roke, pa niti
in zopet bi nastopila doba izkorišče-vanja ubogih delavk. Znano je, da se ogromna večina naših čipkarskih trgovcev ne peča samo z nakupovanjem čipk, ampak ti ljudje imajo prodajalne, v katerih prodajajo predvsem razno drugo blago za različne potrebe in čipkarica je prisiljena mesto denarja jemati razna živila i. dr., kar potrebuje ali pa tudi niti ne potrebuje. Država je ustanovila več čipkarskih šol in jc sploh v zadnjem času veliko storila posebno v hribovitih krajih za to •obrt. Njena dolžnost je torej skrbeti, da imajo pravilno izdelane čipke primerno ceno, tako da se izplača pečati se s to obrtjo, da dobe ljudje doma toliko zaslužka, da ga jim ni treba iskati v tujini. Odkar ima centralni tečaj na Dunaju svojo prodajalno, se je čipkarska obrt zelo povzdignila, glede pra-vilnejše izdelave in glede višjih cen. Ne opazi se pa, da bi bil radi tega kak trgovec opustil svojo trgovino s čipkami, ravno nasprotno se je zgodilo, da je kak trgovec obetal še višjo ceno, kakor jo je določil centralni tečaj na Dunaju. Ta faktum dokazuje, da se še vedno trgovcem izplača pečati se s trgovino čipk, le monopola nimajo več. Cene so se regulirale in čipkarice oddajajo lahko svoje izdelke, kamor jim bolj kaže, ali centrali na Dunaju ali pa posameznim trgovcem. Zato prosi podpisano društvo: Slavni deželni odbor naj se primerno zavzame, da ostane prodaja čipk kakor dosedaj in naj bode vedno čipkaricam na prosto dano, oddajati pravilno izdelane čipke ali trgovcem ali pa c. kr. zavodu za žensko domačo industrijo na Dunaju, oziroma da se omenjenemu zavodu ne odvzame pravica prodaje in konfekcije čipk. Katoliško politično društvo za idrijski sodni okraj v Idriji, 3. oktobra 1910. — Mihael Arko, predsednik. — Ivan Svetličič, tajnik.
i C. kr. čipkarski tečaj obiskuje tudi letos prav lepo število idrijskih deklet. Začetnic, t. j. ljudskošolskih učenk, je 115, ki prav pridno obiskujejo izven šolskega časa čipkarski tečaj, da se izurijo v tej za Idrijo zelo važni domači industriji. Rednih delavk je 48, izmed katerih jih 12 obiskuje posebni trgovski tečaj; domačih delavk ima pa tečaj sedaj okoli 200. Da-si je v zadnjem času trgovina s čipkami nekoliko zastala, čemur je gotovo največ moda kriva, vendar je idrijsko prebivalstvo toliko zavedno, da kljub temu v obilnem številu pošilja svoje deklice v čipkarski tečaj, ker ve, da bodo v času vsestranskega napredka in velike konkurence mogle le dobro izvežbane čipkarice svoje delo po primerni ceni prodajati.
i Škodo, katera je povzročila povo-denj 24. septembra t. 1., so ta teden popravili. Izplačali so namreč onim posestnikom, katerim je voda prišla v hlev ali hišo, malo svoto, kakor jo je določila cenilna komisija. Samo malo preveč stroškov si je komisija ali kdo drugi prisvojil. Kajti ako se ceni škoda na 30 kron, a izplača se samo 25 kron, je pač malo preveč. Čudno se je zdelo poškodovancem, kam gre toliko odbitka, ker natanko se jim ni povedalo. A imeli smo še hujšo povodenj in večjo škodo dne 21. decembra pr. 1. in za tisto še niso nič dobili odškodnine. Men-
ene umetnine niso izdelale. Čebelice, male živalice, ustvarjajo satovje, ki je res umetno izdelano. Toda to satovje je danes ravnotako, kakor je bilo pred tisoč in tisoč leti. V nobenem oziru ni napredovalo, ker čebelice tega uči naravni nagon, ne prosti preudarek.
Človek pa se je razvijal od naj-skromnejšili početkov do današnje višine. Ravno umstveni razvoj človeškega rodu pa nam dokazuje, da stoji človek nedosežno visoko nad živaljo. Vse nasprotne trditve so zmotne in kot zmotne tudi dokazane.
Kako je začel človek umetno delati?
Človeku je treba stanovanja, hrane in obleke. ..aradi teh svojih temeljnih potreb si je moral človek iskati sredstev, da vzdrži svoje življenje in v tem tiči tudi prvi razvoj umetnosti.
Človek si je že v najstarejših časih, ali žc gradil stanovanja, ali pa je stanoval v skalnatih duplinah, ki jih je zase primerno uredil, pregradil, da so bila samo njemu dostopna. Kjer ni bilo podzemeljskih jam, si je gradil.
Tu pa je prišel v poštev človeški um. Zgled, kako naj si gradi stanovanja, mu jc dala žc rast dreves. Videl je, kako so se veje v gozdu proti vrhu druga proti drugi sklanjale in tvorile naravno streho; tudi on je zabil v tla v krogu več kolov, ki jih je na vrhu povezal skunaj s protjem in je ohrial te kole z vejevjem in kožami. In imel je stanovanje. Taka stanovanja imajo že dandanes zamorci v Afriki in Be-
da se vrši tožba med gozdnim erarjem in interesenti. Nekateri so cenili Škodo, katero jim je voda napravila, previsoko in radi tega se brani gozdna direkcija v Gorici jim priznali prisojene zneske, in čaka, naj jim sodnija razsodi. Nočemo več o tem pisati, saj v Idriji vsak ve, kake so razmere, in drugod bi se pa ne zanimali za one vesele obraze, ki so kažejo takrat, ko voda narašča in sili do njih hiš in pro-dajalnic.
i V protislovju si je zadnji »Naprej«, ko se na »Slovenca« jezi. Mi smo nekatere stvari razložili lin z zgodovinskimi podatki podprli, katere je dr. Turna na shodu proti klerikalcem po svoje zasukal. »Naprej« nam šteje v zlo, da še le teden pozneje pišemo v list, med tem ko se je nas na shodu pozvalo k besedi, pa se nismo upali ugovarjati. Tako piše »Naprej« na strani 7. A glej pajka! Na šesti strani iste številke pa se hvali, kako je Straus pri občinski seji dne 16. septembra zavračal Gostinčarja glede draginje mesa. In Gostinčar je govoril na javnem shodu dne 7. septembra in ni mu na shodu sodrug Straus ugovarjal, temveč šele čez devet dni se mu umestno zdi popravljati Gostinčarjeve trditve. Na dolgo in široko razpravlja, kako stališče on zavzame, a na drugi strani maha po nasprotniku, katerega je sam s svojim vedenjem posnemal. No, pa ravnatelj Straus si iz tega nič ne store in sodrugi bodo pa tako rekli: »Ja no, le mi znamo in naš očka Straus!«
i česa so klerikalci vsega krivi? Pri nas si vsako leto nekateri dovolijo šalo, da kaj izmišljenega pišejo v list o svojih tovariših. Recimo po domače: on bi rad nekatere iz svoje družbe potegnil, ker pozna njih lastnosti in mu marsikatera ni všeč, se ponor-čujc v listu v šaljivi obliki. Občutljivim osebam pa to ni všeč, zato nastane radi tega veliko smeha, veselosti, a tudi ogorčenja. Tako je pred nekaj leti bilo o naših uradnikih v nemškem listu mistifikacij, da so bili nekateri prav zelo nejevoljni. Iskali so krivca le v svoji sredi. Nobenemu ni na misel padlo, da bi šel med politične nasprotnike pisatelja iskat. Kmalu pozneje so precej razburjenja povzročila pisma brez podpisa na nekatere inteligentne osebe. Ni bilo dotičnim ljubo tako ravnanje, poizvedovali in primerjali so različne pisave, a da bi bil kateri iskal krivca preko mej svojegra okrožja, ni nobenemu na misel prišlo. Saj so vedeli, da take napake ali izmišljotine so mogoče samo pri onih, ki vedno med sabo občujejo. Pozneje je to posnemal liberalni dopisnik, ki je v nekem primorskem listu se ponorče-val iz naših liberalcev. Sedaj so pa zagnali krik, češ, tega je kriv klerikalec in dolžili več časa prejšnjega gerenta, da je on si privoščil svoje nasprotnike malo potegniti in to celo v glasilu njihove stranke. V novejšem času pa je bil v »Rdečem Praporju« dovtip o »meščanskem klubu v Idriji«, ki hode v kratkem 'omislil razna predavanja. Zopet ogenj v strehi, katerega je zažgal klerikalec. Zadnji »Naprej« vpije: »To je klerikalna lumparija, to je duSevno barabstvo, katerega je v kler. taboru obilo itd. To je izpričevalo lastne nizko-sti.« Kako nizki so se pokazali v tej
duini v Arabiji, to so ljudje, ki se radi selijo in niso stalno naseljeni na enem in istem kraju. Taka stanovanja opažamo pri vseh nomadih.
Včasih so prepletli kole s protjem in zamazali z ilovico. Podobna so bila ta stanovanja uljnakom in močno nas že spominjajo na zidanje hiš.
Ker takrat človek še ni znal obdelovati kovin, rabil je za orodje kamen. Če je rabil ostro orodje, je odkrušil kos kremena in klesal kamen ob kamen toliko časa, da je dobil ost, ob strani pa ostrino. Ta kamen je vtaknil v precep dolge palice, palico povezal in imel je prvo sulico. S tem primitivnim orožjem so šli naši pradedje na lov na medvede, jelene in druge divje zveri.
Zakaj pa so za ostro orožje rabili ravno kremen in ne kakega drugega kamna? Zato, ker kremen najdalje obdrži ostrino. Naravnost čudovito je, kaj so vse naredili iz kamenja. Delali so iz njega čisto male drobne osti itd. Ako bi dandanes dali kakemu kamnoseku kos kremena v roke, bi bilo nemogoče, da bi z onimi primitivnimi sredstvi kaj takega naredil. Takrat pa je človek obdelaval kamen s kamnom (brez kovinskih orodij seveda), da jc služil njegovim potrebam. Misliti si jo lahko, koliko potrpežljivosti jc moral imeti. da. je izdelal tenko ost.
To so bili prvi praktični počet ki v umetnosti. Rabila se jc roka in prsti. Dandanes se strnšno vpije o umetnosti. Vse hoče biti umetnik, vse se ho-
stroki naši liberalci in socialni 'demokrati, kaže ravno zgodovina takih dov-tipov v Idriji. Nemci naši ali uradni-štvo je precej vedelo, da je iz njih srede se eden ponorčeval, le naši zavezni nasprotniki se ne morejo višje povspe-ti, kakor le povsod videti klerikalca. Ste res smešni. Ravnokar slišimo, da je v »Jutru« zopet eden se iz liberalcev ponorčeval. Najbrž bo šel tudi ta dov-tip na rovaš klerikalcev! No, dober tek!
i »Naprej« priobči prihodnjič med idrijskimi novicami sledeče: Vsake šole more biti enkrat konec. Predavali smo vam leta in leta in pisali o Šuster-šičevih kanonih, puškah, bombah in sabljah, o prihodnji državi, o pravici, ki je podlaga držav, o pomenu veteranskih društev itd. itd. Imeli smo odlične podpornike, zaščitnike in prijatelje, katerim izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Ker upamo, da naš trud ni bil glas vpijočega v puščavi in se je sedaj v Lizboni odprl praktičen kurz o naših predavanjih, nameravamo iz novega mladeniškega društva, ki je cvet Idrije, nekaj članov tja poslati, da se tudi praktično iz-vežbajo v tem, kar so se doma učili. Priglase sprejema direktorij konzuma.
i Vprašanje. Ker v občinski pisarni niso vedeli kam s časom, skrčili so pred par leti uradni čas na šest ur. Pa kljub tem skrčenim uradnim časom vidimo mestnega tajnika ravno med uradnimi urami vedno na cesti in se opravičeni povprašujemo, je-li mestni tajnik v službi občine ali kakega drugega podjetja?
Jeseniške novice.
j En vagon zamorcev se je peljalo pretekli torek skozi Jesenice v svojo južno domovino. Zamorci so se vračali z Dunaja, kjer so tvorili svoj oddelek pri tamošnji lovski razstavi. Na Jesenicah so stali tri četrt ure ter venomer prepevali svoje pesmi, ki pa so bile tako otožne in neubrane, da so poslušalce že kar ušesa bolela. So se menda težko ločili od avstrijske prestolnice.
j Nesreča. V torek je neki delavec na Plavžu pri Jesenicah popravljal streho. Stal je na lestvi. Mimo pripelje voznik, ki je zadel ob lestvo; delavec je tako nesrečno padel raz lestve, da si je zlomil obe roki. Nesrečni delavec ie oče številne družine.
j Čudne plakate smo videli pretekli teden po Savi in Jesenicah. Društvo »Sava« je vabilo k neki prireditvi. Spodaj je bil naslikan debel možic v Črnem fraku in z velikim cilindrom na glavi. S tem je hotel menda nekdo per-siflirati nekatere neljube mu osebe. Ljudje so gledali lepake in možica ter se popraševali, kaj to pomeni. Neki hu-domušnež pa jo je takoj »pogruntal«, češ: Kaj ne vidite, da predstavlja »ta malega« s Save? Ti porednost poredna!
j Nemško hajianje. Preteklo nedeljo so imeli Nemci neko zborovanje na Savi. Udeležilo se ga je tudi precej koroških kričačev. Na poti proti kolodvoru je zvečer cela tolpa rjula na mirne mimoidoče ljudi »heil« in jih izsmi-havala. Mirni slovenski krvi se imajo zahvaliti, da ni prišlo do izgredov. Nazadnje bi se nam res ne zdelo nič čud-
če pogrezniti v umetnosti. Že otroka v šoli se uči umetnosti. Tega pa, kar so izvedli nekdaj, ne more narediti nihče več z enakimi primitivnimi sredstvi. Pri tem se je ozirati na marsikaj.
Podstava umetnosti je dvojna:
1.	Umetnostna ideja ali misel na umetnost.
2.	T e h n i k a ali način izdelovanja.
Vsaka teh dveh podstav ima svoja tla.
Umetnostna ideja se je razvila iz češčenja božanstev in mrtvecev; torej ji je podlaga bog ali smrt.
Tehniki pa je podlaga sila. Sila je učila ljudi, kako se morajo braniti, kako preživljati itd. In sila kola lomi.
Prava višja umetnost pa se je razvila šele potem, ko je bila že tehnika razvita.
Ljudje so imeli vedno čut, da je neka sila nad nami, ki vlada. Videli so nebesne pojave, blisk, čuli grom, spoznavali so razliko med dnevom in nočjo, in ker si niso znali vsega tega tolmačiti, so imeli velik strah pred silo, ki vse to vodi.
Da bi te neznane moči pridobili zase, so jim darovali, kar so imeli. Za to darovanje so izbrali posebne prostore, ki so jih ogradili, da bi ne bili vsakemu pristopni. Da so te prostore ogradili, so postavili okoli njih v kolobarju mnogo velikanskih stebrov, na te so položili počez druge, ravno tako velikanske, da je bilo vse zvezano. V tem slooovju ~ včasih so bili stebri
nega, ako bi brezmejna predrznost koroških hajlovcev postavila meje slovenski potrpežljivosti!
j Izlet napravi jutri v nedeljo orkester našega delavskega društva na Bohinjsko Bistrico. Ker pri orkestru sodeluje mnogo delavcev, ki so bohinjski rojaki, hočejo svojo hvaležnost do domače cerkve na Bohinjski Bistrici pokazati s tem, da bodo jutri ob priliki, ko se tamkaj slovesno obhaja pet-indvajsetletnica, odkar je bila posvečena tamošnja cerkev, proizvajali orkestralno mašo. Mnogi izmed naših delavcev so že sami sodelovali pri gradnji bistriške cerkve. Vseh sodelujočih članov s pevci pohiti v Bohinj okrog 40. Na Bistrici se pripravljajo velike slovesnosti. Naši delavci bodo na plemenit način pokazali svoje domoljubje in osvežili svoje stare spomine. Sami so naročili tudi sveto mašo za tedanjega bistriškega župnika pokojnega g. Mesarja. Takim delavcem čast in naše spoštovanje!
j Veliki jeseniški Slovan in starosta Sokolov Humer je pri neki tomboli na Savi kaj ljubeznjivo stikal glavo z ljudmi, ki slovenskemu življu na Jesenicah nagajajo, kar le morejo. Ilm, — nič ne rečemo!
j Vabilo k predstavi, ki se vrši v »Delavskem domu« na Savi v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. Predstavlja se ša-loigra v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Pri igri sodeluje društveni orkester. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina navadna. Vstopnice se dobe pri blagajni eno uro pred začetkom.
j Katoliška delavska družba je v četrtek po posebni deputaciji izročila č. g. župniku Lovrenciju Lahu diplomo častnega članstva. Krasna diploma, obstoječa iz dveh listov v lepih platnicah, ni navadno tiskarniško delo, temveč prav mojstrsko domače ročno delo. Naslikal jo je absolvirani gojenec grafičnega učnega in poizkusnega zavoda na Dunaju, tukajšnji domačin g. Josip Tušar.
Tržiške novice.
t Žrtev alkohola. V četrtek, 13. t. mes., zjutraj je skočil skozi okno črev-ljar Anton Sitar, 351etni vdovec v sami nočni srajci in padel v pod oknom tekočo vodo ter ondi utonil. Zjutraj so ga našli mrtvega. Bil je strasten alkoholik. Že dalj časa se ga je loteval delirij. Za cerkev se ni dosti brigal, zato je splošno mnenje: kakoršno življenje, taka smrt. V dobrem mesecu že dve žrtvi alkohola. Eden se je ubil, ta utonil.
t Društveno gibanje krščansko mislečega delavstva je dokaj živahno. Vsak torek je v društvenih prostorih predavanje. Zadnji torek je govoril ob zelo dobri udeležbi gospod župnik o revoluciji na Portugalskem in njenih vzrokih ter pripravah. Prihodnji torek prične s predavanji o romanju v sveto deželo gospod kaplan Čadež. Upati je mnogobrojne udeležbe. — Ženski odsek si nabavi v kratkem šivalni stroj, na katerega bodo poučevale društvenice-šivilje svoje sotovarišice. — Ob sredah imajo Orli sestanek. Na tem se razlaga »Zlata knjiga«. Dosedaj so bili trije. — Tudi »Čebelica« ženskega in moškega
postavljeni tudi v dveh ali več kolobarjih — so v sredi darovali neznani moči. (Tempelj — beseda latinskega izvora, ki pomeni od soseščine odločen, zavarovan, obkoljen prostor.)
Čudno je, kako velikanske stebre so postavljali, kakršnih bi v sedanjem času z vsemi pripomočki zelo težko zmagali. Ti kamniti stebri so bili visoki do osem in več metrov, široki pa do dva metra. Kako so jih postavili, se ne ve; gotovo pa je bilo ogromno delo. Mnogo takih stebrov še dandanes stoji.
Če je tedaj kak junak umrl, so zaznamovali grob s posebnim kamnom. Postavili so nad grobom štiri stebre, počez pa položili veliko ploščo. Dostikrat pa so postavili na grob velik koničast kamen, nanjga položili drugega podolgatega, tako da se je lahko zibal, ako ga je kdo zagugal.
Takih zgledov bi se lahko navedlo mnogo.
V vseh navedenih slučajih, dasi je bilo treba ljudem misliti, kako izvršiti kakšno stvar, je prišla v poštev samo tehnika.
Drugače pa je bilo, ko so začeli ljudje misliti na lepoto. Človek ima pač nagnjenje, da stremi po vedno boljšem in lepšem.
Na lepe oblike svojega orodja in orožja so začeli ljudje intenzivneje misliti, ko so jih začeli izdelovati iz kovine. Tu pride v prvi vrsti v poštev bron. Kdo je bron iznašel in kje, so ne ve. Gotovo pa je, da se je k nam razširil iz Jutrovega. Na Kranjskem
odseka pridno prinaša in nalaga svoje prihranke.
Še enkrat: „Kdo ie kriv?"
V odgovor »Slovenskemu Narodu«.
Niti v tako resni in za cel narod poljski tako bolestni zadevi, kakor so čenstohovski dogodki, ko je duša celega bratskega poljskega naroda bolestno zaječala, se ni mogel »Slov. Narod« držati na primerni višini in ostati v mejah navadne časnikarske dostojnosti.
Ni mogel drugače, kakor da je zavil tudi v tej stvari na polje malenkostne domače osebnosti. Mislil sem, da je mogoče na Slovenskem mirno kulturno delovanje brez osebnih polemik in imel sem trden sklep, da se nikdar ne bom spustil v nobeno stvar, kakor hitro bodo na površqe prišle osebnosti. Toda uvidevam vedno bolj, da je to pri naših razmerah nemogoče in da ne gre drugače, kakor da se z gorjačami udriha po hijenah. To razočaranje mi je bolestno, toda ako ni mogoče drugače delovati, potem naj ho in če bo treba, bom znal udrihati tudi jaz brezobzirno in brez usmiljenja.
Povodom grunvaldskih slavnosti so pisali poljski listi z ozirom na netaktno pisavo »Slov. Naroda«: »Vedno bolj se kaže, da zamoremo samo v vrstah Slovenske Ljudske Stranke iskati pravih in odkritosrčnih prijateljev, a prijateljstvo slovenskih liberalcev je vedno bolj nezanesljivo.« Kaj bodo pisali sedaj, ko se obnaša »Slovenski Narod« kakor se ne niti najgrji čifutski list. Tudi najbolj liberalni poljski listi pišejo z bolestjo o stvari, ki je tako globoko zadela milijone vernega poljskega ljudstva. A naš »Slov. Narod« ima za vse to samo surovo zadiranje in škodoželjno zabavljanje in se ne more povzpeti višje nad stališče malenkostnih domačih zlobnosti.
Čenstohova je sveta vsakemu Poljaku že zaradi zgodovinskih izročil, ki so združena z njo. Čenstohova je bila eno izmed ogromnih središč, okrog katerega se skupljajo misli poljskega naroda. Iz daljne Litve in Ukrajine je prihajalo sem ljudstvo in si krepilo pri tem tudi narodno zavest in utrjevalo prepričanje, da pripada k enemu velikemu narodu. Vzemite ljudstvu Čenstohov in razbita bo ena glavnih vezi, ki drže te daleč razpršene množice skupaj in jih vzdržujejo v narodni zavednosti.
In za tako veliko in pomenljivo stvar nima »Narod« nobenega smisla in ne more drugače, kakor da jo izrabi v malenkostne namene, in naj se to zgodi tudi na škodo ugleda slovenskega naroda in tudi slovenske liberalne stranke med Poljaki. Potem se bo pa še pritoževal, da Poljaki ne marajo simpatizirati s Slovani!
»Slovenec« je pisal, da je čensto-hovskih dogodkov sokriva pred vsem tudi ruska vlada, ker ni dovolila reformirati samostana in izbacniti nevredne menihe. »Slovenec« je pisal, da je vlada kriva radi tega, ker se je vmešavala v najinternejše reči samostana, kakor so notranja pravila redovnikov, in to na veliko škodo samo-
imamo več točk, kjer so kopali v starodavnih časih baker. Dandanes se o tem več ne ve. Ena izmed teh točk je v bližini Št. Jurija pod Kumom, kjer so našli raztopljeno bakreno rudo z žlindro obdano.
S tem, da so začeli izdelovati iz brona orodje, so začeli delati tudi lepše. oblike. Pri kamnitem orodju tega. ni bilo mogoče ali vsaj zelo otežkočeno, ker je kamen pač preneokreten. Pozneje, ko so začeli bron vlivati, je bilo delo veliko lažje. Napravili so v ilovico obliko, kakršna se jim je zdela primerna, in treba je bilo v to obliko samo bron vliti. Od tedaj ima vse orožje ja-ko lepo in prikupljivo obliko.
Bronaste sulice imajo popolnoma drugo obliko, kakor kamnite. Ost se pri bronasti sulici lepo razširja navzdol, v sredi ima izbočeno rebro, tako da se rana, prizadeta s to sulico, razširja na vse strani. Še bolj značilno pa se kaže človeški prevdarek pri meču, ki ima ob vsaki strani žlebič, po katerem naj se odteka kri. Če se pa že tu kaže prevdarek bolj na umetniško stran, se nam kaže še veliko bolj pri posodah.
Za posodo so morale skrbeti ženske, ki so jo izdelovale same. To izdelovanje je bilo zelo enostavno. Vzele so kepo ilovice ter jo gnetli. Zanimivo pa je, da danes do XX. veka po Kristu nismo prišli do drugih načel, kar se tiče izdelovanja posode, kakor so jih imeli nekdaj. Vsaka dobro ustrojena posoda ima stojalo, trebuh, vrat in
stana. »Narod« pa piše, da »Slovenec« vladi očita, zakaj se ni vmešavala v notranje zadevo samostana. No vem, ali naj se imenuje tako zavijanje neumnost ali hudobija, brez dvoma se pa tako pisanje ubija samo sebe in »Slovenski Narod« mora potem pač tudi samo sebi pripisati v veliki meri krivdo razsula liberalne stranke na Slovenskem.
»Narod« hoče dokazati, da čenstohovski dogodki niso nič tako izvanred-nega v katoliški cerkvi in navaja v ta namen enega ali dva drugih slučajev iz katoliškega sveta. Jaz nimam časa, da bi se pečal s škandalozno kroniko in ne morem preiskovati, v koliko sta ona slučaja resnična. Pribiti je pa treba, da »Narod« s tem pravzaprav potrjuje stavek, katerega sem izrekel mimogrede. Advokatov je menda veliko manj na svetu kakor duhovnikov. Toda ako bi kdo hotel iskati takih slučajev med advokatskim stanom, bi jih našel veliko več kot dva ali tri. S tem bi pa še nikakor ne bil opravičen napadati cel advokatski stan. V dokaz pa, da je glavni neposredni krivec čen-stohovskih dogodkov ravno ruska vlada, hočem navesti dejstva, kakor so se dalje odkrila.
Ruska vlada je zaprla vse samostane na Poljskem. Ostalo je samo šo nekaj ostankov, ki tudi izumirajo, in pa samostan na Čenstohovi, katerega si doslej še ni upala odpraviti. Nekoč je že prepovedala sprejemati novince, potem se je pa toliko udala, da je pustila izbrati Rajmana za prijorja, in je zopet dovolila sprejemati novince. Rajman je bil takrat najmlajši med menihi in je bil izvoljen za prijorja samo radi tega, ker vlada ni marala potrditi nobenega drugega. Vsako tretje leto bi morala biti volitev novega prijorja, toda Rajman je bil prijor celih 15 let breiz vsake volitve, ker vlada ni marala nobenega drugega. Ril je sicer dober gospodar in je kolikor mogoče vpeljal red, polepšal in prenovil cerkev in samostan. Toda hlapčevati je moral neprenehoma pred vlado, ki tudi ni marala dovoliti, da bi se uvedla strožja pravila. Proti njemu je nastala močna opozicija poštenih in po-bož. menihov, njim na čelu so stali oče Pij Brzedziecki, ki je bil poprej vodja duhovskega semenišča v Plodsku in jo znan po vsej Poljski radi svojega strogega življenja, oče Justin Velonski, brat. slavnega poljskega kiparja Velon-skega, Česlav Dambrovvski, ki je pozneje prestopil k Benediktincem, da bi imel strožja pravila. Ta opozicija je imela med menihi dvetretjinsko večino in Rajman so je držal samo še a pomočjo vlade in onih menihov, ki so bili najslabšega življenja, a so se mu vedno klanjali, da bi jim zato dovolil delati, kar bi hoteli.
Letos bi imele biti volitve novega prijorja že meseca majnika, a Rajman je stvar protipostavno zavlekel, da so se vršile šele meseca julija, zato da jo še on izvrševal slovesni obred kronanja Matere Božje z novimi kronami, katere je poslal papež. Pri novih volitvah je bil izvoljen z dvetretjinsko večino novi prijor Justin Velonski, 70-letni starček. Menihi so se zavedali, da se s to volitvijo tako zamorijo vladi, da izpostavijo v nevarnost celo obstanek
mogoče še ročaje. To vse so imelo starodavne posode tudi.
Bile so oblikovane, kakor je bilo potrebno njihovemu namenu. Posode n. pr., ki so bile namenjene samo shranjevanju raznih tekočin in so torej največ mirno stale, so bile bolj široke in vzbočene ter niso imele ročajev. Posode pa, iz katerih se je izlivalo in prelivalo, so bile podolgovate in so imele ročaje, kakor n. pr. razni vrči.
Kako so ljudje te posode okrasili?
Najstarejši ljudje niso delali okraskov. Toda že pritiski rok v ilovico pri gnetenju so jih dovedli do okraševa-nja posode, kar so izvrševali potem z leseno ali koščeno iglo. Treba je bilo samo male zareze okoli posode, pa jo imela pas, okrasek.
Ženske, ki so imele ves dan čas gnesti posodo, so si izmišljevale seveda okraske na razne načine.
Danes pravzaprav razmeroma nismo dalje prišli kot so bili takrat.
Na starodavnih okraskih vidimo, da vlada med njimi nekaka zakonitost ali urejenost. Vidimo tudi, da igra glavno vlogo — nasprotje. Oboje skupaj pa je nekaka, umerje-nost ali ritem. Potem vidimo, da črte, ki se neizpremenjene zaporedno vrste, tvorijo vrste.
Ta zakonitost se da zasledovati povsod in to so dobili ljudje po svojem naravnem čutu. In tega, kar so ti judje ustvarili v starodavnih časih kot temelj, se moramo še dandanes mi držati, če hočemo pravilno postopati.
samostana, a »o vendar riskirali. Izvolili so tega starčka, ker so upali, da bo on še najlažje dobil potrdilo od vlade. A zaman. Vlada ga ni marala potrditi. Prvi čin novega prijorja je bil, da je vrgel nevredne člane iz samostana. A vlada tega ni marala potrditi.
Že popred so se trudili menihi, ki so bili za reformo, da bi se reformiralo življenje v samostanu. Obrnili so se na papeža, ki je že leta 1907 poslal iz Dunaja patra Krizostona Lamoša, provin-cijala bosonogih karmelistov v Čen-stohovo. A ruska vlada ga ni marala pustiti v deželo. Šele po dolgih obravnavah se mu je posrečilo dobiti pristop v Čenstehovo, kjer je res upeljal znatne izpremembe.
Ne glede na osebno krivdo zločincev moraimo torej reči, da je teh dogodkov v prvi vrsti kriva vlada, ker ni pustila vpeljati v samostanu pravega reda in ni dovolila, da bi se izpolnjevali cerkveni predpisi.
Sicer pa imamo vzroka dovolj sumiti, da je vlada, oziroma gotovi organi, neposredno sokriva zločinov. Ne samo krščansko socialni dnevnik »Glos narodu«, ampak celo tako resen list, kakor konservativni »Čas«, ki piše vedno silno previdno in narodno demokratični »Slovo polskie«, glasilo dr. Glabinskega, kateri list nikakor ne stoji na katoliškem stališču, trdi naravnost, da je bil Macoh agent provo-kater ruske vlade, ki se je vrinil v samostan. »Slovo polskie« trdi izrečno, da ima za to dokaze.
Sicer imamo pa tudi podobne slučaje iz nedavnega časa. Vlada je hotela v katoliška duhovska semenišča na Ruskem vriniti svoje nadzornike. Ker so se škofje tem ubranili, je vrinila med bogoslovce svoje ^igente provokaterje. Najprej so se začeli po semeniščih požigi, potem razni zločini. Nekdo je bil zaloten na svežem učinku in pokazalo se je, da je bil zato najet agent. Podobno je v Čenstoovu pred leti požar nastal in pogorel je zvonik. Sedaj so se odkrili novi zločini. To spominja močno na dogodke, ki so se nekdaj vršili v semenišču in o katerih se je izkazalo, da so bili najeti.
Macoh je bil poprej občinski pisar, človek brez izobrazbe, a jako prebrisan v praktičnih zadevah, sicer pa majhnega razuma in za uk jako trde glave. Občinski pisar je bih do nedavnega časa na Ruskem ena najpodlejših vrst ljudi. To so bili ljudje brez vsake vesti in poštenja, popolne propalice, katere je vlada vrinila županom, da so bili takorekoč vladni agentje. Sien-kievič je ovekovečil postavo tacega pisarja v znani povesti »Škice z ogljem«. Ako je hotela vlada imeti v samostanu svojega agenta, je bil za to gotovo najpripravnejša oseba kak propadel občinski pisar.
Ne glede na dokaze, o katerih trdi. da jih ima »Slovo polskie«, je torej samo na seibi verojetno, da je bil Macoh, ki je bil spreten a duševno malo razvit in podel značaj, samo slepo orodje neke tretje osebe.
Nekateri ljudje trdijo, da so umetniki našli umetnost. To je temeljita zmota. Res je, da je umetnost zasledilo in ustvarilo ljudstvo, ki ima zato gotovo do umetnosti vse pravice, ker je to prav za prav njegova last, ne kakega posameznika. Umetnost je za ljudstvo, ker je izšla iz njega, in naj bi se tudi med in z ljudstvom konti-nuitetno razvijala. Ako pa hočemo še posebej Specializirati in ozirati se oso-bito na estetično stran, da je to v prvi vrsti delo žene.
h Zupančiče na Martinova cesta, na zadna večerja! Uš vidu, kuku se uma mel dobr!« M je reku unkat tam pred arbajchauzam Mulačku Francel, tist, ke je na rotuš za šribarja in ke sm se jest iz nim skuz Zancka seznanu.
»Kakšna zadna večerja? Al gre tud pr vas use iz lima?«
Več kot čudno je tudi postopanje vlade po odkritju zločina. Ko je bila lansko leto tatvina odkrita, ni bilo policiji mogoče odkriti tatu, dasiravno jo bilo mnogo in jasnih sledov. Ko so potegnili mrliča iz vode, ga ni bilo mogoče spoznati, dasiravno je umorjenec poštar ne ravno daleč od tam. Ko so ljudje sami prišli na sled, da je bila zofa z mrličem prenešena iz samostana in so menihi povedali, da je bila zofa lastnina meniha Macoha, se je ta Človek lahko še nekaj časa potikal po Varšavi in po drugih krajih. Slednjič je bilo treba policijo kar prisiliti, da ga je začela loviti. Ivo je nekdo spoznal Macoha in povedal načelniku policije, da je tukaj iskani morilec, mu je načelnik odgovoril: to ni moja reč in jaz nimam povoda se v to vtikati. Res je Macoh še dobil priliko, da je odpotoval v Krakov v Avstrijo, kjer ga je aretirala avstrijska policija. Vse izgleda torej, da se mu je hotela dati prilika, da bi mirno odšel v tujino.
Tudi obnašanje Macohovo v ječi mora potrjevati sum, da čuti za sabo močno varstvo. Obnaša se popolnoma mirno in samozavestno. V svojih odgovorih pa skuša kolikor mogoče notri potlačiti druge menihe. Njegovo obnašanje dela vtis, da je umetno.
Čudno je tudi, da policija nikakor ne more najti Macohovega glavnega sokrivca brata Zalogo, ki se potika po Ruskopoljskem. Vse to dela vis, da je bilo vse le naročeno in umetno prirejena gonja zoper slavno poljsko svetišče in ognjišče poljskega naroda.
Celo zadevo je treba smatrati le kol člen v verigi sistema, ki je rodil Azefa, Arsenjeva, Hurka in druge junake žalostne postave. Take reči se pa zamorejo razvijati samo na gnilih tleh ruskega državnega sistema.
Volivci m Dolenjskem!
V torek 18. t. m. usi na ooiiSče proti od Idrijskih socialnih demokrata!) ndcls-nemu Engelberfu Ganglu! Usi napiSSte na glasovnice:
Eugesi J&rc»
deželni odbornik o Ljubljani.
„Slovenska Straža."
Podružnicam. Agitacija za blago »Slovenske Straže« je še vedno premajhna. Uspehi so sicer zadovoljivi, a mi smo v naših organizacijah navajeni: Pametno skleniti, še hitrejše izvršiti! Energično in dosledno povsod! Naši ljudje kupujejo dosledno samo blago v korist »Slovenski Straži«!
Tedaj , naši ljudje kupujejo to blago:
Narodni kolek: Einspieler, Slomšek, Slovenska zemlja, Liepa naša domovina, Št. Ilj, en kos po 2 v. Naše podružnice, izobraževalna društva, Orel, Bogomila, trgovci, trafikantje, sploh razprodajalci dobe 20 odstotkov popusta.
»Kaj še! Mi še zmeri fejst skp držema; učaseh že tku skp držoma, puseben če s sežema u lase, de nas usi iblansk pulcaji na strgaja narazen.«
»Za kua pa pol zadna večerja?«
»Veš, naš prstaš in prjatu G . . . gre preč, in zatu mu je naš pulitičen izubraževaln društvu za Udmat pršti-mu zadna večerja; de pridema še en-kat usi skupi, de pukažema, kuku se znama skp držat in sluvu uzet. Le prid, uš vidu, de u fajn!«
»No, um pa pršov, če že ni drgač; um saj za moj izubražejne kej prefete-ru; soj člouk na ve, kdaj mu kej prou pride. Pusebn, če me zvolja pr prhod-neh vulitvah za mestnga učeta, kokr je reku unkat dohtar Tavčar, de raj vol Boltatuga Pepeta, kokr pa dohtar Uražna — m zna tu prou hodet. Astn, um pršov, le zanes se.«
In ke se je naredu večer, sm ja mahnu na Martinova cesta u štarija h Zupančiče.
Lepa ramunda se nas je zbrala skupi, al ta prauga žeulejna le ni blu. j Use se je držal kisi, kokr de b pršli ud pugreba.
»Ti, Francel! Kdaj se u pa začeu izubražvajne?« sm zašeptov zatu Mu-lačkumu Franclno na ušesa. »Če se na uma začel hmal izubražvat, um jest Še tlela za miza zaspan.«
»Oh, kuku s siten, Pepe! Saj mejč-ken putrp, de saj za sila soja žalast dol puplahnema!«
»No, pa dejma ta peru soja žalast dol puplahnt; um pa potrpov. Ampak hitr, gespudi!« sm predlagu in začel sma iz takmu ajfram žalast dol puplahvat, de sa se nam kar uči svetilo, kokr mačkam pu noč. In predli je
Užigallce. Edino prave: V korist obmejnim Slovencem! Ravno za vžigalice, ki so blago, ki se največ rabi, z največjo agitacijo na dan! Stvar gre tako: Velika agitacija; užigalic se veliko proda; »Slovenska Straža« pa dobi lepe stota ke in tisočake. Društvena dolžnost člana je: 1. rabiti vžigalice v korist obmejnim Slovencem; 2. pridobiti druge, da tudi oni te rabijo; 3. od trgovcev zahtevati, da jih prodajajo in 4. zabičevati našim ljudem, da si ne smejo pustiti vsiljevati, česar nočejo. Agitacija in značajna doslednost v tej zadevi pomeni za »Slovensko Stražo« tisoče kron. Storite svojo dolžnost!
Kavina primes. Pazite! Zahtevajte tisto, kjer je na ovitku vsake škatljc društveni pečat:
»Slovenska Straža« narodno - obrambno društvo v korist obmejnim Slovencem v Ljubljani.
Tudi taka kavina primes bo prinašala »Slovenski Straži« tisočake.
Računski listki, pripravni za trgovino in gostilno. Razprodajalci dobe 20 odstotkov popusta
Tolstovrška slatina. Vsaki steklenici je priložen kupon za 20 v. Zbirajte kupone in jih pošiljajte »Slovenski Straži«!
Pozor kupci! Slovenska zemlja Slovencem!
Glede posredovanja pri prodajanju in nakupovanju posestev bodi povedano vsem: špekulantom in razkoseval-cem naših posestev »Slovenska Straža« ne daje pojasnil!
Poštenim, resnim kupcem sporočamo za danes:
1.	Veliko posestvo, ki meri okrog 152 oralov in sicer 108 oralov gozda in 44 oralov travnikov, arondirano se proda. Dve hiši, vsaka z več gospodarskimi poslopji, pri prvi hiši zidan hlev za 16 do 20 glav živine, pri drugi hiši zidan hlev za 18 glav živine, zraven pre-šičji hlev, ovčji hlev, zraven več drugih gospodarskih naprav. V gozdu najmanj 3000 sežnjev bukovih drv, mnogo smrek, nad 10 do 12 eol, clrobnojših več tisoč, do 300 hrastov (debeli do 12 eol), nad 100 orehov, zelo mnogo črnega gabra, ki je zelo trd in vsled tega silno drag. Na posestvu je tudi kemično preiskana ruda, sena je še za 3000 K. Cena z opravo vred 40.000 K. Več pove »Slov. Straža«.
2.	Naprodaj je posestvo sestoječe iz mlina, žage, lepih stanovanjskih prostorov, trije svinjaki, 1 oral njive, linpol orala travnika, deloma zasajenega z jablanami, 2inpol orala gozda. Žaga je nova, postavljena na beton, dnevni zaslužek 10 do 16 K, mliu, na dva tečaja, daje tudi lep zaslužek. Njiva, gozd in travnik so oddaljeni od poslopja samo osem minuta Redi se dve kravi, 5 do 6 svinj. Posestvo leži ob okrajni cesti, ob bodoči postaji, ki se otvori to jesen. Cena 22.000 K. Več pove »Slovenska Straža«.
3.	Enčetrt ure od mesta na Spodnjem Štajerskem, je naprodaj hiša, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, kleti, dr-
menil pu ure, sma že začel soja ta pu-plahnena žalast vn na duriše nost. Ke je bla enkat usa žalast vn znošena, se je začeu pa izubražvajne. Začeu ga je pa moj prjatu Mulačku Franci, kokr se samu od sebe zastop, ke du zdej je na iblanskem rotuže člouk še ta nar več izubražvajna prefeteru, in izubraž-vou nas je tku douh, do se je nahterm že zdel mal predouh in sa ga zatu nosi vn prod urata. Ke pa Mulačku Franci še jji biu čist fertik iz izubražvajna m, nas je še uzuni naprej izubražvou, dokler ni pršla na vrsta ta druga »točka dnevnga reda«, kokr prauja pr Ud-matskem pulitičnem izubraževalnem društu, in scer »skpdržajne«. No, jest ke nimam ne aktiune ne pasiune pravico pr pulitičnem 4zubraževalnem društu za Udmat, se toga skpdržajna nism mogu udeležet; zatu sm gledu raj ud zdeleč, kuku sa se skp držal in se frezeral, dokler nism biu teh špasu st in sm j a iz celem prefitam na izubra-žejn dam pupihu. Kuku sa se še naprej izubražval in skp držal, se nism več tou brigat, ke za ena sama nuč je blu že tku zadost, kulkr sm s u glau ubdržu; sam druh dan sm še vidu, kuku je mou moj prjatu Mulačku Franci ud tega skpdržajna rdeča ušesa. Tu je blu use.
Kedr u spet kakšna taka prložnost za izubražvajne, se ja um na usaka vi-ža spet puslužu in na um dau preh gmaha, de um tku izubražen, de um lohka šou h leberalcem za mešetnrja, kokr gespud hofrat Ploj; ke tak moše-tarejne zmeri več vn kaže, kokr če člouk mešetar za krave al pa bike; tu se že pu tem vid, ke u ulada gespuda hofrata Ploja za ta mešetarejne za iblanskega žepana nardila clu za ri-
varnice, zidana leta 1909. Sedaj še 11 let davka prosta. Okrog hiše 260 kvadratnih sežnjev vrta; hiša v zelo mirnem kraju. Cena 7000 K; vknjiženega je 3000 K. Sedaj izplačila samo 4000 K. Več pove »Slovenska Straža«.
Opozarjamo na prihodnjo številko »Narodnoobrambnega Vestnika«.
Popravek. Zadnjič smo sporočili kot novega ustanovnika č. g. Valentina Weis, župnika v Zitarivasi na Koroškem. Omenjeno ustanovnino je po č. g. Weisu poslala duhovščina deknnije Doberlavas na Koroškem.
Nova ustanovnika:
Miloš Šmicl, župnik, Solčava, 200 K.
—	Janez Novak, kanonik in dekan, Radovljica, 200 K.
Slomškov dar po 20 K:
138.	Ivan Čebašek, župnik, Polhov Gradec, 20 K.
139.	Anton Stenovec, župnik, Duplje, 20 K.
Slomškov dar čez 20 K:
Neimenovan, 30 K. — Miloš Šmid, župnik Solčava, 50 K. — Nabral A. Ar-zenšek na godovanju mil. g. arhidija-kona v Konjicah, dne 4. vinotoka, 21 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Matija Ljubša, c. kr. kurat, Gradec, 10 K. — Ivan Šiška, kolar, Ljubljana, 2 K. — Ivan Košak, gimn. dijak, Maribor, 1 K. — Ivan Oswald, c. kr. davč. oficijal, Idrija, 4 K 40 v. — Rud. Potočnik, stud. teol., Selca pri Škofji Loki. 5 K 28 v. — Josip Humar, Grgar, 1 K 50 v. — Terezija Grabner, Motnik, 3 K.
—	SI. k at. izobraževalno društvo na Slapu pri Vipavi, 2 K. — Dekliški odsek »Bogomila« v Vipavi, 10 K. — Ob priliki blagoslovljenja novega javnega križa, nabral Fran Meško, posestnik v Po-lencih v prijateljski družbi pri Francu Pluško, posestniku, 4 K 53 v. — Uradniki Kolinske tovarne, Ljubljana, 16 K.
—	Konrad šeško, kaplan, Hoče, 3 K. — Omizje pri Križu, 10 K. — Anton Krek, gostilničar, Št. Vid nad Ljubljano, pod naslovom: »Naj »Slovenska Straža« se ojači in nad sovragom moč dobi, zato nji pošljem krone tri, v to pomozi Bog, da se rešimo teh nadlog«, 3 K. — Ivan Majhen, poštni oficijant, Ljubljana, mesto venca na grob umrli mami, 10 K,
—	Prva mehanična pletilna industrija nogavic itd., Fran Kos, Ljubljana, 3 K.
Nabrano na dan seje podružnice »Slovenske Straže« v Trnovem, 4 K.
Nabrali trnovski Orli na dan pogreba g. učitelja I. Kranjca, 1 K 40 v.
Nabrano pri občnem zboru Katol. bralnega in gospodarskega društva v Hočah, 10 K.
Gostje na primiciji č. g. Franca Slana pri Sv. Juriju ob Ščavnici, 19 K 54 v.
Sialerske novice.
š Cesar je potrdil izvolitev č. gosp. Franca Zdolšeka, župnika v Št. Juriju ob Taboru, za načelnika, in g. Mihaela Jezovšeka kot podnačelnika okrajnega zastopa na Vranskem, nadalje je potr-
tarja, tku, de se mu na u več rekel sam hofrat, ampak »dohtar Fridrih edlei von Vahholdar«.
Tu se ja leuš sliš, kokr pa Boltatu Pepe iz Kudeluga in sammu gespude Hribari b se vem de na fržmagal, če b mu ulada drlaubala saj en mejčken soj ime pudalšat. Sevede b »Vahholdar« zajnga na pasu in b se mogu kašn druh ime pugruntat. Jest mislem, de b še ta nar leuš na ušesa zgunil »Johan Hribar edler von Paradiž«. Ta ime b se žo zatu gespude Hribari prlegu, čeu res ratu derehtar iblanske mestne hranil-nco, kokr se guvari, de ga uja naredi za derehtarja kokr za udškodnina za tisteh deset taužent krone, ke jih je dubivu kot iblansk žepan in pa zatu, ke neče ratat za bogeh šter taužent krone deželn štipendist, kokr je sam reku. Kar so tega, namreč gnarja am tiče, je gespud Hribar še zmeri mošk, na druh plat se je pa precej unesu; tu sm vidu unkat, ke sm šou za Tostitum pugrebam. Preh, ke je biu še iblansk žepan, še pugledu ni nobenga rotuške-ga pejomtarja na cest, če Zancka vn uzamema, ampak je kar sfrču meni iz soja kučija, tku do be enkat hmal gespuda placrešpehtarja puvozu, ke mu je iz sojmu klubukam preveč pud kučija silu. Zdej, no zdej je pa vse drgač! Zdej pa sa pa tist rotuške pejomtari. ke sa se jm souza ud obšita že mal pu-šušle, tku mošk, de sa s pusti ud gespuda Hribarja pr Tostitum pugrebe naprej kuplumenle delat, in gespud Hribar jo ratu tku punižen, de vem, de b iz rok zobu še men
»Slovenski Narod« dne 14. t. m. se podlo norčuje iz naših poročil o strašnih grozodejstvih ki jih uprizarjajo liberalci na Portugalskem. Toda glasilo kranjskih liberacev se kruto moti, če misli, da bo s svojimi nizkotnimi šalami odpravilo iz sveta dejstva, ki so vsak dan grozovitejša. Kar smo poročali, so poročali vsi svetovni nekleri-kalni listi — pa še več! — Danes so poročila iz Lizbone še strašnejša. Liberalci so pokazali, da so bestije, če pridejo kje do oblasti in bogobvari, da bi prišli kdaj pri nas do kake veljave. »Slovenski Narod« je umore na Portugalskem veselo pozdravil kot »luč od zapada«, zdaj pa jih hoče naenkrat utajiti, ker mu je postalo tesno pri srcu. Pa ne bo šlo. Čisto nepristranska poročila pravijo:
Vsi jezuiti ali poklani ali vsi v ječali!
R i m , 14. oktobra. Socius provin-ciala jezuitskega redu na Portugalskem biva zdaj v Rimu in izjavlja: Odkar je izbruhnila revolucija v Lizboni, ni nobenega ne oiicielnega ne privatnega poročila od kakega člana jezuitskega reda v Lizboni, niti general ne ve ničesar. Socius provinciala se je zato podal v Burgos, da na meji kaj izve o usodi svojih portugalskih bratov in doznal, da se je doslej posrečilo le enemu iz zavoda v Campolitu uiti. Ta redovnik je povedal, da se boji, da je sodrga in soldateska poklala vse jezuite v campoiitskem samostanu ali pa so pometali vse v ječo. Sumljivo je, da od dne 13. t. m. dalje liberalni listi o dogodkih v Lizboni molčijo!
Jezuitski zavod v Campolitu, v katerega so vojaki vdrli in s kanoni razdjali (o razdjanju samostana se poroča, o usodi patrov pa ne), je bil najvažnejše vzgojevališče v Portugalu. V njem je bila gimnazija in tehniška visoka šola; učila se je glasba in šport in je bil zavod najmodernejše opremljen. Profesorjev je bilo 38, med njimi tudi laiki, možje velikega znanstvenega svetovnega slovesa, tako profesor Torrend, član akademije znanosti, profesor Pinto, tajnik naravoslovne družbe, slovit radij olog, Louise, ki slovi po svojih raziskovanjih glede kryp-togam in drugi. Dijakov je bilo 385; od-nekdaj so se v Campolitu vzgajali sloveči in odlični možje.
In danes? Zavod znanosti in kulture so svobodomiselne bestije porušile!
Tako bi liberalci naredili tudi pn nas, če bi mogli! In zato ga ni poštenega krščanskega Slovenca, ki bi mogel s takimi ljudmi iti, s stranko, ki slavi razdejanja in umore, ki hvali nasilja in vsakega, ki ni z njo, s »svobodo« na ustih ubije!
Taka stranka se ne sme nikoli več predrzniti stopiti pred naše verno ljudstvo, ki časti Boga in prestol, taka stranka mora biti od našega ljudstva še tepena, tepena lako, da si bo zapomnila, kdaj je, poveličujoč umore in grozodejtsva, beračila nase Dolenjce za mandat!
Najnovejša poročila o klanju.
Pariz. Med množico in vojaštvom, ki oblega Campolido in ga ruši, je eksplodirala bomba. To je bil povod, da so zopet napadli še ostali del kolega in umorili tri patre. (To poročilo iz liberalnega vira odkriva grozote v Lizboni z bengalično lučjo. Najbrž spuščajo zdaj polagoma v svet notice o klanju, ki se je najbrŽe že končalo s splošnim pokol,iem.)
Ni še zadosti krvi!
Madridski list »E1 Liberal« poroča: Po lizbonskih predmestjih tolpa Še vedno pleni. Plenjenja so vedno bolj resna. Ker je v Lizboni oblegovalno stanje, je nemogoče dobiti obširnejša poročila. Kje se pleni, si lahko mislimo in predstavljamo. Vojaki so zopet umorili tri redovnike samostana Campolido. Poroča se tudi, da portugalska re-publičanska vlada pusti v svet le taka poročila, ki slikajo položaj kot. ugoden.
Umore duhovnikov in redovnikov, onečaščenje in pretepanje nun, zadu-šenje redovnikov z žveplom in druge take lumparije seveda hvali »Slovenski Narod«, a nekoliko ga je pa le sram, ker danes taji umore katoliških duhovnikov in druge liberalne lumparije na Portugalskem. Ampak vse prav nič ne pomaga. Na Portugalskem more liberalci katoliške duhovnike, to je stvar, ki jo danes nihče več ne more vtajiti. Naši slovenski liberalci v svojih listih hvalijo te umore in s tem dokazujejo, da ko bi imeli količkaj moči, bi šli s sekiro in z bodalcem na katoliške redovnike. Slovansko ljudstvo naj zna po portugalskem zgledu, kaj bi počeli 11-. beralci tudi pri nas, če bi imeli kaj moči!
Na tla s tako stranko za vedno! Odgovor proslaviteljem lizbonskih kr-voprelitji dne 18. oktobra!
dil izvolitev g. dr. Jos. Georga za načelnika in g. Franca Ferlinca za pod-načelnika okrajnega zastopa Šmarje pri Jelšah.
š Petrolejka povzročila požar. Dne 11. t. m. proti pol deveti uri zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje Če-bularja, podomače Ciglar, posestnika na Grobelnem. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti otrok. Ti so namreč vzeli s seboj v skedenj petrolejko, ki se je pa prevrnila in poslopje, ki je bilo polno sena in slame, je bilo kmalu vse v ognju. Živino so rešili. Ako bi ne bilo vreme mirno, bi bila pogorela cela vas, ker hiše so oddaljene komaj par korakov druga od druge in vse krite s slamo. Obračamo se do dobrosrčnih ljudi, da bi se usmilili ubogega kmeta ter mu po svojih močeh pomagali.
š Slovensko gledališče v Mariboru. Na splošno željo, da bi se vprizorila enkrat kaka domača drama, se je Dramatično društvo odločilo pokazati dr. Vošnjakovo »Lepo Vido«. Kakor znano je dr. Vošnjak spisal po narodni pesmi ljubko dramo, ki bode gotovo kar najbolj ugajala, tembolj ker nastopi v naslovni ulogi dobro znana ljubljanska igralka, ki bo nam »Lepo Vido« pred-očila ž vsemi lastnostmi, ki jih čitamo v narodni pesmi o njej. Obeta se nam lep umetniški užitek in naj nikdo ne zamudi prilike ogledati si delo našega zaslužnega domačega pisatelja. Začetek je točno ob pol osmi uri zvečer.
š Tatvine. Posestniku Jerneju Stranjšaku v ljutomerski okolici je bila ukradena hranilna knjižica v vrednosti 800 K, ena boljša suknja, klobuk in več drugih reči. Tatvine so osumljeni cigani in mažarski potepuhi, ki zadnji čas pogosto nadlegujejo ljudi po naših krajih. — Kočijažu na graščini Plona pri Gotovljah Štefanu Korenu je ukradel neznan uzmovič zeleno livrejo, obstoječo iz hlač, telovnika in dvojnih boljših škornjev.
š Ptujski »teater« bo vodil v letošnji sezoni ravnatelj mariborskega nemškega gledališča Fischer. V to svr-ho se mu prepuste brezplačno vsi potrebni prostori, razsvetljava in kurjava. Mestna uprava preskrbi celo za plakatiranje na svoje stroške. Pa naj kdo reče, da ptujska mestna uprava nima dosti denarja!
š Ptujski mestni očetje so v seji občinskega sveta dne 12. t. m. sklenili pozvati vlado, da odločno nastopi proti nameri Hrvatov, ki hočejo v bližini Varaždina napraviti elektrarno. Neod-■pustno se zdi ptujskim mestnim očetom, da bi Hrvatje uporabili za svojo elektrarno vodo iz Drave, ki teče mimo »nemškega« Ptuja. Pa res modro, da je kaj!
š Sv. Lenart v Slov. Goricah. Zapisovanje v šulferajnsko šolo se vrši do začetka novembra vsako nedeljo. To pa iz namena, da bi se zamoglo čim več starišev vloviti, ki bi dali svojo de-co v to mučilnico. Letos so postali sta-iriši, ki so dali lansko leto zapisati svojo deco v to šolo, že bolj treznomi-sleči. Ko bi se le vsi zaslepljenei enkrat spametovali, bila bi šulferajnska šola prazna!
š Obsojeni razgrajači. O priliki otvoritve »Slovenskega doma« v Št. Ilju je nek 161etni pohič imenom Jurij Hernet z nesramnim izzivanjem (sramotil mariborskega slovenskega trgovca g. Iv. šoštariča. Pri sodniji je dobil ta nezreli smrkolin dne 14. oktobra zasluženo kazen. Plačati mora tudi oba zagovornika.
š Protestantovski pastorji-misijo-narji. Zadnji 5as prirejajo protestantovski pastorji dr. Mahnert, dr. Albani in drugi po spodnještajerskih večjih krajih shode v svoje losvonromovske namene. Po časnikih se razglaša, da služijo ti shodi za protestantovsko službo bdžjo. Pravzaprav pa so le vse te prireditve glavni tabori losvonro-movcev, kjer se love lutrovstvu najbližje stoječe »katoličane«.
š Marburgerca, glasilo ronegatov in nemčurskih janičarjev, je vsa iz sebe radi odpora občanov v Ceršaku in Selina ob Muri proti novi šulferajnski šoli v Ceršaku. V četrtkovi številki (13. t m.) napada na ostuden način naše može radi tega, ker nihče v tej občini ne mara za to šolo. Nemci že vnaprej vidijo, da je ves njih trud zastonj in da I a vsenemška nakana ne bode dosegla svojega zaželjenega namena. Delavce v cirberški tovarni hočejo agitatorji z lažnjivimi obljubami pridobiti to, da bi poslali svojo deco v to mučilnico. A tudi ti so jim odrekli. Najnovejša vest o lej šoli pravi, da je že imenovan nadučitelj za to šolo. In ta slavni mož je pred kratkim penzijoni-i'ani nadučitelj Breznik. Ta nesrečni 'nož hoče torej v dosedaj mirnem Ceršaku prvi sejati ljuliko nemira in zastrupljati mluda sloveuska srca.
š Konjice. Kljub temu, da je naš okraj po ogromni večini, rekel bi, skoraj izključno katoliški, sega vendar predrznost losvonromovcev in pripadnikov Lutrove vere tako daleč, da se je vršila v nedeljo, dne 9. t. m., v prostorih okrajnega zastopa protestantov-ska služba božja ali pravzaprav agitacija za razširjenje losvonromovske ideje. Škandal je, da je dovolil okrajni odbor konjiški prostore, za katere plačuje najemnino s svojim davčnim denarjem vse katoliško slovensko ljudstvo celega konjiškega okraja. Kaj bi neki rekel okrajni odbor, če bi kako katoliško ali celo slovensko narodno društvo prosilo za prepustitev prostorov okrajnega zastopa. Tako se ravna z nami, a vkljub temu še mnogi naši možje ob času volitev ne sprevidijo, v kateri stranki se nahajajo prijatelji našega ljudstva.
š Na kolodvoru v Poljčanah so dne 12. t. m. aretirali nekega židovskega trgovca z dekleti imenom Ilen-zelman. Aretacija se je izvršila ravno v trenotku, ko se je mislil odpeljati s svojimi žrtvami. Nabranih je imel že dvanajst deklet. Pri sebi je imel mnogo avstrijskega in raznega tujega denarja.
š Kako lovijo? Po Mariboru so nabiti lepaki, na katerih se vabijo Mariborčani k predavanjem, ki se bodo vršila odslej vsako nedeljo in četrtek v kazini. Predaval bo potujoči profesor nekega vseučilišča v Nemčiji. Spored ima ta »modrijan« sledeče sestavljen: 1. »Gott: Kann der moderne Mensch noch an ihn glauben?« 2. »Christus: Ist er Gottes Sohn?« 3. »Die Wahrheit: Wo ist Sie zu finden?« 4. »Der Mensch: Was ist sein Ursprung und der Zweck unseres Daseins?« 5. »Die Welt: Was beweist ihr gegenwärtiger Zustand?« Z velikim pompom se love lahkoverni Mariborčani na ta predavanja. Poulični fantje nosijo reklamne tablice po mestnih ulicah. Ta predavanja služijo svobodomiselnim idejam. Uspeh bo majhen, kajti ljudje, ki bodo šli k tem predavanjem, so ali pristaši Mah-nertovi in Marburgerčini ali pa pravcati svobodomiselci.
Izrsd sodišča.
Tat kolesov. Ivan Katern, 16 let star tiskarski vajenec iz Trsta, je dne 2. julija t. 1. Viktorju Fleretu na glavni pošti v Ljubljani izmaknil kolo, cenjeno 240 K ter ga v Postojni prodal za 80 kron. Dne 27. avgusta je pa tudi izmaknil 40 K vredno kolo, ki je bilo last nekega poročnika. Tudi to kolo je skušal v Postojni prodati, kar se mu pa ni posrečilo ker so ga prijeli. Za kazen mu je bilo prisojeno štiri mesece težke ječe.
Tatinska tovariša. Posestniku Janezu Švigeljnu na Brestu, so te dni izginile tri kokoši in en petelin, ki so na vrtu na nekem drevesu nočili. Poleg tega je bilo še vzetih iz kuhinje 40 mesenih klobas. Ta tatvine sumljiva sta Janez Erjavc iz Bresta, katerega klobuk se je našel pod dotičnim drevesom, na katerem se je perutnina nahajala in dninar France Pucihar iz Gomnič, kateri je pri Švigeljnu 14 dni delal ter so mu bile domače razmere dobro znane. Oba osumljenca so videli razni domačini dotični večer se okoli Švigeljnove hiše potikati. Pucihar jo je neznano kam proti Ljubljani krenil.
Za tovariša se je potegnil. Dne 18. septembra t. 1. ponoči je prišel mestni stražnik v bufet v Lattermannov drevored, kjer so se gostje nekaj prepirali ter napovedal policijsko uro. V prvi vrsti je pa pozval nekega Roberta Karl-bauerja, naj zapusti lokal in ker se ta temu ni hotel pokoriti, ga je stražnik aretoval. Tedaj se pa zavzame za svojega tovariša Jožef Lenger, delavec pri gugalnicah iz Aflenca na Štajerskem doma, udari stražnika po roki in omogoči, tla je Karlbauer ušel. Tudi jo stražnika psoval, da Bogu dan krade in mu zagrozil, da se mu bode slabo godilo, če na cesti preoblečenega zasači. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
Imena ni hotel povedati. Dne 23.
septembra t. 1. je mestni redar v Škofji Loki ustavil delavca Franceta Mikliča, brez stalnega bivališča zato, ker se mu je zdel sumljiv. Vprašal ga je, kam da gre? »Kaj tebi mar baraba, lump, rav-bar,« je bil moža odgovor. Aretovanec, priveden na stražnico, ni hotel povedati svojih osebnih podatkov in ko ga je hotel redar preiskati, se je Miklič ¿emu uprl, zgrabil redarja za prsi ter za desne nadlehti s tako silo, da je zadobil redar krvave podplutbe. Obdolženec le v toliko priznava, da je bil proti stražniku neroden in popolnoma pijan, kar pa ni bilo resnica. Obsojen je bil ua šest mesecev ječe.
Volivno gibanje.
+ Na liberalnem učiteljskem shodu v Novem mestu je sedanji liberalni kandidat Gangl govoril o tem, kakšna ima biti šola. Zahteval je, da se šola preustroji po načelih velikega brezverca Rousseauja in krščanski nauk izroči v pouk svobodomiselnim učiteljem. Razun tega pa je na tem shodu, na katerem je imel prvo besedo Gangl, zdaj zavoljo tega odstavljeni profesor Jug na banketu dejal, da se v šolah ne sme otrok vzgajati preveč črno-rmeno, to je v avstrijskem duhu, čemur so liberalni učitelji, ki jih komandira Gangl, živahno ploskali. Kdor se torej zavzema za liberalno učiteljstvo, se zavzema za brezverstvo in protiavstrijstvo in pospešuje načrte liberalcev, ki hočejo po zgledu Portugalcev, šolo razkristjaniii in vzgajati mladino v verolomstvu proti prestolu. Zato naši dolenjski možje kandidatu, postavljenemu od svobodo-miselcev, ne bodo dali svojih glasov!
-r »Za republiko« naj volijo dolenjski kmetje, piše »Slovenski Dom«, ko priporoča Gangla. Pravi dobesedno: »Saj se zgodi celo to, da postane kraljestvo republika, kjer vlada ljudstvo samo. Zato pa na dan volitve pokažimo, da je nam tega dovolj, da se ne pustimo farbati ter volimo za državnega poslanca Engelberta Gangla, učitelja v Idriji.« Gangla naj kmeti torej zato volijo, da bi se osnovala tudi na Kranjskem republika kakor na Portugalskem, da bi liberalni advokati požrli vse ljudsko premoženje in obešali tiste, ki jim niso po godu. Ampak slovenski kmet prav gotovo ne bo volil za republikance, ker slovenski kmet ima za geslo: Vse za vero, dom, cesarja!
+ Svetopisemski Gangl na svojih dolenjskih shodih neprestano opleta rek: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! in se pred našim dobrim ljudstvom dela na vse kriplje pobožnega, da mu bo kmalu svetniška glori-ja okolo modre glave zasijala. Ampak brumni mož naj bi šel učit ljubezen do bližnjega portugalske liberalce ki svoje bližnje tako ljubijo, da so jih do-malega vse poklali. Zakaj Gangl mora
imeti pri portugalskih učencih morilca Frančiška Ferrera vendar nekaj besede, ker je njegov list »Učiteljski Tovariš« tako ginljivo slavil Ferrera in hvalil njegova barcelonska zločinstva. Ivo bo Gangl spokoril Portugalce, ki so mu tako všeč, bo pa lahko Dolenjcem, ki bodo medtem volili v državni zbor Evgena Jarca, naprej oznanjal svoj ginljivi nauk o ljubezni.
Laži zdaj kar cveto v liberalnem časopisju, ko gre liberalcem za to, da vlove kaj glasov za oboževalca Ros-seauja, Gangla. Tako piše zdaj lažnjivi »Slovenski Dom«, da ni v deželnem zboru stavil poslanec Novak predloga, da se naj zapre meja in izvoz naše živine. Vsak ot ročaj že ve, da je Novak ta predlog stavil in Gangl je glasoval zanj. ker to od njega zahtevajo njegovi volivci, soc. demokrati v Idriji, ki so načeloma zato, da bi se uničila domača živinoreja. »Slovenski Dom« se tudi laže, da se bodo deželne naklade zvišale od 40 na 70 odstotkov, čeprav so si to liberalci sami zadnji hip izmislili, da ščuvajo ljudstvo, kar pa ni nič čudnega, ko je bil glavni urednik tega lista zaradi obrekovanja in častikraje obsojen na 14 dni ričeta. Gangl je glasoval tudi zoper lovski zakon, česar si »Slovenski Dom« ne upa utajiti, ker ima največji falot včasih dobre trenutke.
-f »Gangl je učitelj, ki ve, kaj sta trud in trpljenje,« piše o kandidatu liberalno-socialnodemokratične stranke lažnjivi »Slovenski Dom«, kojega glavni urednik je bil nedavno v Ljubljani pred okrajnim sodiščem obsojen na 14 dni zapora, ker je v tem listu ob-rekoval može lastne stranke. In zato ni čudno, če se zdaj zopet laže, zakaj Gangl v resnici prav nič ne ve, kaj sta trud in trpljenje, ker se mu je vedno dobro godilo, danes pa ima največje plačo kakor katerikoli kranjski učitelj in profesor.
+ Pravi svetnik je glavar svobodomiselnega. učiteljstva Gangl, kakor »Slovenski Dom« poroča. Piše namreč, da se kranjski župniki »trikrat do petkrat na dan maste z mesom, pečenko, kuretino in ali Bog ve se čim«, dočim je Gangl najbolj skromen človek na svetu. S takimi smešnimi rečmi hočcio lihe-
ralci Garigiu pripraviti s par glasovi nekaj veselja. Gangl, ki ima v Idriji tako lepe dohodke, je gotovo vsak dan samo nezabeljeno solato in sirove polže, kakor bi se dalo po pisavi »Slovenskega Doma« posnemati. Ali so ti ljudje neumni!
Volivci na Dolenjskem!
Mož, ki bo delal za Vas, je kandidat Slovenske Ljudske Stranke:
v
Evgen Jarc,
deželni odbornik v Ljubljani.
Vsi za Slovensko Ljudsko Stranko, Slovenska Ljudska Stranka pa za Vasi
DEŽELNI ZBOR KRANJSKI.
Dnevni red XXVIII. seje deželnega zbora kranjskega dne 19. oktobra 1910 ob 10. uri dopoldne. Naznanila deželnozborskega predsedstva. Poročila deželnega odbora z zakonskim načrtom o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin, o zvišanju deželnega prispevka k stroškom za starovrhniški vodovod, o prošnji Mlekarske zveze v Ljubljani za podelitev brezobrestnega posojila v svrho ustanovitve osrednje prodajalnice v Trstu, o vlogi, s katero se predlaga prošnja »Obrtnokreditne zadruge v Ljubljani« za posojilo, glede zvišanja pokojnin nekaterih že umirovljenih deželnih uslužbencev, oziroma glede zvišanja posameznih vdovskih pokojnin. — Poročila finančnega odseka: o nujnem predlogu g. poslanca dr. Lampcta in tovarišev glede škod vslcd elementarnih nezgod in po črvu, o dovolitvi mestni občini ljubljanski, da sme ostanek že dovoljenega posojila v znesku 1,450.000 K najeti proti kl/%°/o obresto-vanju, o dovolitvi mestni občini ljubljanski, da sme za svojo zastavljalnico najeti posojilo 200.000 K, o dovolitvi pobiranja doklad v davčnih občinah Jasen in Vrbovo in v vaseh Vrbica in Kuteževo v svrho obrestovanja in amortizacije posojil za vodovode za celo amortizacijsko dobo, o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1909, o računskih sklepih pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1909, o računskih sklepih ustanovnih zakladov za leto 1909, o odpravi mostarine na mostu čez Kol-ro pri Brodu, o računskem sklepu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1909, normalno-šolskega zaklada za leto 1909, deželnokulturnega zaklada za leto 1909, muzejskega zaklada za 1. 1909, o dovolitvi pobiranja lOOodstotnc doklade v davčni občini Stara Vrhnika v pokritje posojila za vodovod, o računskem sklepu pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1909, o računskem sklepu garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1909, o ustanovitvi posebnega zavarovalnega zaklada za deželna poslopja, o izplačilu zvišanega zneska 4000 K c. kr. deželni komisiji za agrarske opcracije za leto 1908, o prošnji Terezije Prelesnik, vdove po deželnem knjigovodji, za odpis predujema 320 K, o prošnji tovarne za papir v Radečah, da se dovoli pav-šaliranje mitnine za radeški most, o prošnji vodovodnega odseka za vasi Pivka, Cegelnica in Malo Naklo za podporo v pokritje vodovodnih stroškov. — Ustna poročila upravnega odseka: o nujnem predlogu g. poslanca dr. Novaka in sodrugov radi uvoza klavne živine in južno-ameriškega mesa, o nujnem predlogu g. poslanca Lenarčiča in tovarišev glede izvolitve zastopnikov v deželni železniški svet, o nujnem predlogu g. poslanca dr. Zajca in tovarišev glede reorganizacije c. kr. deželnega zdravstvenega sveta, o nujnem predlogu g. poslanca Matjašiča in tovarišev v zadevi pomočne akcije za vinogradnike, o prošnji županstva občine Račna za razširjenje tamošnjih požiralnikov, o prošnji občine Draga-tuš za uravnavo potokov Turnšca, Ne-rajčica in Lahina, o prošnji občine Žil-ce pri Št. Vidu za zvišanje subvencije za preložitev ceste Bcgunje-Št. Vid, o prošnji katol. pol. društva za idrijski okraj radi prodaje čipk, o načrtu novega zakona o varstvu planinskega, cvetja, o prošnji občine Mošnje za preložitev klanca na državni cesti od Pi-rašice do Malega Dobrega Polja.
Volivci na Dolenjskem!
Liberalci o svoji stranki sami govore, da je to stranka lenuhov. Zato vsi na volišče za kandidata S. L. S., ki je stranka pravega ljudskega dela. Napišite vsi na giasovnice:
Ev gen J ar c t
Dnevne novice.
-f- Z brinjem pomešane lovorike, ki
si jih je žalostni hofrat nabral v Hribarjevi zadevi, niso posebno mehko ležišče in hofrat na njih kar ne najde pokoja. Sedaj se tudi v »Agr. Tagblattu« na dolgo in široko zagovarja in pritožuje, da v njegove čiste in poštene namene v tej reči nobeden noče verjeti. Seveda pa je učinek tega zagovora isti, kakor če bi se kdo hotel umiti s pomijami.
-f Shod S. L. S. na Čatežu ob Savi.
Po večernicah v nedeljo 9. t. m. smo imeli shod, na katerega je prišel naš državni poslanec dr. Hočevar, ki je isti dan zjutraj priredil že tudi shod na Veliki Dolini. Prišlo je precejšnje število mož, skoraj samih posestnikov. Dr. Hočevar je obširno poročal o delovanju poslancev S. L. S. v deželnem in državnem zboru, za kar so mu zborovalci izrekli srčno zahvalo ter popolno zaupanje njemu in poslancem S. L. S. Prosili pa so, naj deželni odbor in zbor tudi v naših krajih pomaga in poskrbi za toli potrebne ceste in vodovode.
-f V nedeljo dne 16. oktobra v Staro Loko! Blagoslovljena bo nova, krasna zastava telovadnega odseka, prva v loškem okraju. Sprejem gostov je ob 2. uri popoldne Vsi sosednji bratski odseki so vljudno povabljeni. Na svidenje! Na zdar!
-f- Nekaj iz Novega mesta. Iz Novega mesta se nam piše: Engelbert Gangl je postal konkurent ljubljanske? ga Rohrmanna. V Ljubljani ima monopol na kostanje znani Viki Rohrmann. Po Novem mestu pa sedaj govore, da je Gangl šel Rohrmanna posnemat in da je postal — kostanjar. Gangl je namreč dal po vseh novomeških kostanjih nalepiti lepake s svojo kandidaturo. No-vomeščani se zato prav odkritosrčno smejejo soe. demokratičnemu kostan-jarju Engelbertu Ganglu, ki je tako naiven, da meni, da bomo zaupali njemu, ki je podpisal pogoje idrijskim soc. demokratom. Gangl je zavezan plesati tako kot mu godejo idrijski soc. demokratični konsumarji in zato tudi ni smel vstopiti v klub narodno-napred-nih deželnih poslancev in je še v tem klubu le hospitant. Če cel narodno-na-predni deželnozborski klub nič ne stori, kaj bo storil torej naš Gangl, ki je le hospitant? Kaj bo storil za nas Nomo-meščane Gangl, ki je privezan na daljno Idrijo, kjer so njegovi poglavarji soc. demokraški rudarji, ki imajo popolnoma druge interese kot pa Novo-meščanje! G. dež. odbornik Evgen Jarc pa je naš domačin in se, kakor čujemo, ako bo izvoljen za državnega poslanca, naseli v Novem mestu. Ker je njegova izvolitev že sedaj zagotovljena, bi ravnali le proti interesom našega mesta, ako bi nastopali proti domačinu na ljubo soc. demokraškemu konsumarju. Kostanjar Engelbert Gangl naj torej le na kostanjih obvisi!
-j- Zlata knjiga. Zadnji »Slovenski Učitelj« piše: »Urednik Fr. Terseglav je spisal lepo knjižico, ki vsebuje pravila in navodila za življenje slovenskega mladeniča. Vsa raznovrstna vprašanja so rešena z izredno lahkoto in veliko spretnostjo. Knjigo hvalijo celo naši nasprotniki ter priznavajo, da so našli v njej veliko zlatih resnic in globokih naukov. Knjiga jc kot nalašč primerna tudi za kandidate učiteljskega stanu in za mlade učitelje, zato jo priporočamo tudi v našem listu.«
+ čenstohovskih dogodkov so se naši liberalni listi prezgodaj veselili. Mislili so, da so dobili mastno kost, da bi jo zdaj, ko so volitve na Dolenjskem, obirali, a so se zelo zmotili. Iz-boren poznavalec poljskih razmer, ki jc čenstohovske razmere študiral na licu mesta in večino menihov osebno pozna, je že zadnjič pojasnil žalostno afero in jo v današnjem listu obravnava z ozirom na »Narodovo« laganje še bolj temeljito, na kar opozarjamo. Po teh izvajanjih je več kot gotovo, da je bil iz samostana izgnani, a od ruske vlade protežirani falot Maczoh agent-provokater ruske vlade, njen špion, ki jo svoje rope na čcnstoliovski Materi Božji izvrševal sporazumno z rusko policijo, s katero je svoje tatvine delil in ki ga je, ko se je našlo truplo od njega umorjenega brata, pustila uiti na avstrijska tla, kjer so ga naši žan-darji prijeli. Maczohu se zato tudi ne bo nič zgodilo, kar kaže njegova mirnost in samozavestnost v zaporu. Ruski agent-provokater Maczoh je sad korumpiranega ruskega sistema, ne pa katoliške cerkve. »Narod« ne more ovreči dejstva, da katoliški duhovniški stan izkazuje med vsemi stanovi najmanj zločincev in pogreva dalje za-derskega župnika Tomaševiča — en sam slučaj, za katerega dela seveda odgovorno samo rimskokatoliško cerkev. Kaj bi rekel »Narod«, če bi mi
kopje obrnili in stikali za tistimi ne-brojnimi advokati, profesorji, učitelji in drugimi pristaši liberalnega mišljenja, ki stoje dan na dan pred tribunali zaradi milijonskih defravdacij, umorov, perverznih zločinstev itd. Pa mi tega ne delamo, ker lumpov je v vsakem stanu zadosti, ne da bi bil tega stan kriv. Zakaj »Narod« ne vidi zločinstev in škandalov pri nekatoliški duhovščini? Te dni se je ustrelil ko-torski srbski škof Jovič, ker je zalum-pal velikansko premoženje cerkvene občine, a liberalni listi tega ne izrabljajo, ker se ne gre za katoliškega škofa! Sicer pa imajo liberalci, ki odo-brujejo umore na Portugalskem, o zlo-činstvih molčati!
-f Od portugalskih dogodkov »Slovenski Narod« ne ve zdaj ničesar drugega poročati, kakor da so se nahajali pod samostani podzemski rovi in v svoji bujnolepi domišljiji sklepajo, da so ti rovi služili v bogvekakšne nečedne namene. Čemu so pa v srednjem veku služili rovi pod gradovi in trdnjavami, ali tudi za ljubimske pare? Mnogo samostanov je zidanih ravno na kraju prejšnjih gradov ali pa so se gradovi prezidali v samostane, časih pa so samostani sami služili v času vojne sile za trdnjave. Zato taki podzemski izhodi niso nič čudnega, le naš »Slovenski Narod« tulita, kaj utegnejo pomeniti. Z zgodovino se »Narodov-ci« res malo pečajo.
+ Kmečka zveza za ljubljansko okolico s sedežem v Ljubljani priredi 23. t, m. dopoldne ob 10. uri svoj letni občni zbor v prostorih Krščansko-soc. zveze (hotel »Union«). Dnevni red obsega poročilo odborovo, volitev novega odbora in slučajnosti. Govorila bosta tudi gg. drž. in dež. poslanca dr. Šu-steršič in Povše. Člani, agitirajte za udeležbo.
+ P. n. naročnikom! S prihodnjo ponedeljkovo številko ustavimo dopošiljanje lista vsem p. n. naročnikom, ki doslej niso obnovili naročnine. Kdor želi, da se mu dopošiljanje ne prekine, naj torej n c m u d o m a odpošlje odpadli znesek, najbolje po nakaznici, ker bi plačilo po položnici prišlo v roke uprave šele v torek ali sredo.
+ Proslavo v čas» Ferreru je oblast v Gorici prepovedala,
+ imenovanja. Davčni oficijal g. Jožef Vardijan je imenovan ža upravitelja. Davčni asistent g. Franc Adamič v Ribnici jeimenovan za oficijala. Podčastnik g. Jožef Pivk v Beljaku je imenovan za davčnega asistenta za Ljubljano, podčastnik Jožef Peršak v Celovcu pa je imenovan za davčnega asistenta v Črnomelj.
+ Za reciprociteto zagrebškega vseučilišča se je dne 9. t. m. v Zadru vršil zaupen (!) sestanek, na katerem je govoril tudi — dr. Tresič. Sklenila se je resolucija za dalmatinski deželni izbor ter poziv na občine, da se s prošnjami obrnejo na ministrstvo; priredile se bodo ljudske manifestacije itd. Na vse se je mislilo, le ne na avstrijski drž. zbor, v katerem igrajo svoje čudne vloge Tresiči in Biankiniji. To se pravi vso javnost za norca imeti.
-j- Nazadovanje socialne demokracije. V zadnjem času so pokazale marsikatere volitve, da nazaduje socialna demokracija. Sedaj priznava tudi socialno demokraško časopisje že, kako beži delavstvo iz rdečega tabora. Tako n. pr. pripoveduje »Leipz. Volks-zeitung«, da so češki socialni demokrati izgubili vslcd njihovega boja med separatisti in centralisti v teku zadnjega leta izmed 91.000 sodrugov nič manj kot 40.000 ter da tudi strankarsko časopisje močno nazaduje. Češki separatisti skušajo seveda skrivati svoje izgube. Sodrug Tušar je namreč na strokovnem kongresu na Dunaju izjavil, da imajo separatisti samo v Brnu 6000 članov nasprotno pa je tajnik Steiner konstatiral, da imajo separatisti na celem Moravskem samo 3100 članov, vslcd česar se niti ne more misliti na ustanovitev treh separatističnih strankarskih tajništev v Brnu, Olumu-cu in Moravski Ostravi, za kar naj bi se izdalo 11.000 K. Kdo je torej govoril resnico? Socialni demokrati se kažejo v vedno lepši luči.
—	Občinske volitve v Veliki Loki. Pri občinskih volitvah v Veliki Loki je zmagala s par glasovi liberalna stranka, Slovenska Ljudska Stranka bo imela v občinskem odboru 10, nasprotna 14 glasov. Po novem občin, volilnem redu pride tudi ta liberalna trdnjava v naše roke.
—	Semenjski sleparji na delu. —■ Kmet prodal vole in našel »zeta«. Doslej so navadno goljufali semenjski sleparji na ta način, da se je kmetu, ki je šel s semnja z denarji domov, pridružil kak neznanec, ki je med potjo našel denarnico. Kmalu na to je za njima priletel nekdo drugi, ki je zakli-
cal obema:»Vi ste našli moje denarje!« Nastane prerekanje, kmet pokaže svojo denarnico, eden mu jo iztrga in oba tujca pobegneta. O podobnih slučajih smo že večkrat poročali. No, pa ta način tatvine je že postal obrabljen, ljudje so postali pozorni na one, ki »izgubljajo« denarje, za to menda več ne »nese«. Kako premeteni so sleparji in tatovi na semnjih, nam dokazuje sledeči slučaj, ki se-je zgodil na Hrvaškem. Pred nekaj dnevi, na dan sv. Mihaela, je bil v Miholjancu pri Virju na Hrvaškem veliki letni semenj. Ko se je vračal neki kmet iz Gjurgjevca, ki je prodal za 2000 K raznega blaga, se mu je prisedel na voz v bližini Vir-ja nek gosposko oblečen človek. Tujec mu je pripovedoval, da ima zelo dobro službo, zelo veliko plačo ter da bi se sedaj rad oženil. Obenem je vprašal kmeta, ako nima hčere, godne za možitev. Ta mu je pritrdil, in gosposko oblečeni človek je bil tega tako vesel ,da je začel objemati bodočega »tasta«, ki se je objemov komaj ubranil. Ko sta prišla ne neki veliki most na poti Gjur-gjevac, je stopil tujec z voza, češ, da opravi »svoje potrebe«. Odšel je pod most, kmet pa ga je zgoraj čakal. Ker pa »zeta« le ni bilo izpod mostu, je šel gledat, kaj dela. Tujca ni bilo nikjer, zginil je brez sledu. Kmet je pognal konje in ko se je v domači vasi ustavil pred neko gostilno, da bi izpil kozarec vina, je opazil, da nima v žepu niti vi-vinarja. Takrat, ko ga je »zet« objemal, mu je ukradel 2000 K, potem pa ga je silila »potreba«, da je odšel pod most in pobegnil. Sedaj iščejo orožniki ubeglega »zeta«.
— Vičdince. Nek slovenski časnik, kateremu javnost že zgodaj pokoj prerokuje, je te dni obelodanil dopis iz tukajšnje občine, v katerem se g. županu in »fajmoštru« očita, češ, da bosta čisto slovensko občino — ponemčila. Člankar se je pa v svoji gorečnosti sam izdal, kje da ga čevelj žuli. Njemu je narodnost deveta briga, pač pa toči debele solze vsled .stroge odredbe glede policijske ure, na katero morajo gostilničarji paziti. Dopisnik, ki je ali strasten ponočnjak in alkoholist ali pa eden tistih, ki od tega polni svoj žep, dolži, da je g. župan po pritisku »faj-moštra« skrajšal policijsko uro in tako — strašno krivico gotovim ljudem povzročil. Prijatelj dragi! ta odredba ne velja le za tukajšnjo občino, ampek^ za vso Kranjsko. G. viški župan in »faj-mošter« pa nista, kakor znano, zakonodajalca za vso Kranjsko. Torej nista ona te »grozne krivice« povzročila. Pač pa so to dosegli gg. abstinenti in drugi rodoljubni možje, ki v resnici ljubijo slovenski narod, ki se ne boje samo po-nemčenja milega našega naroda, ampak tudi — vesoljnega potopa v alkoholu. Na prošnje in prigovarjanje teh so okrajna glavarstva vendar enkrat vdarila na struno, ki bo vsaj nekoliko omejila pogubonosno popivanje zlasti v poznih nočeh. Tudi pri nas je bil skrajni čas, da se v tem oziru kaj stori. Popivanja, kričanja, bogokletstva v poznih nočeh ni bilo ne konca ne kraja. Dolgo časa smo čakali odpomoči tem kričečim razmeram. Hvala Bogu, prišla je pomoč — stroga policijska ura. Vsi dobromisleči, trezni občani smo t veseljem pozdravili ta odlok. Tudi mnogi gostilničarji so z njim za-voljni, ker jim je s tem vsaj ponočni mir zagotovljen. Zgražajo se nad policijsko uro tisti, ki noč spreminjajo v dan in narobe in ki do 10. ure zvečer še ne morejo utolažiti svoje velikanske žeje in tisti, ki nimajo nobenega srca z ubogimi delavskimi družinami. In med temi je najbrž tudi dopisnik imenovanega članka. On dobro ve, koliko gorja v občini povzroča neizmerno, zlasti nočno popivanje v posameznih delavskih družinah. Ve za jok in stok in stradanje žena in otrok, ko oče poseda čez polnoč v gostilnah pri igri in pijači. Ve, koliko mladih mož je postalo že žrtev nesrečnega alkohola in koliko jih je še na tem potu. Sliši kra-valsko kričanje in razgrajanje po alkoholu omamljene mladine, ki stari* šem povzroča neštetih skrbi — vse to vidi in sliši — a njegovo veliko samo-ljubje — njegov kšeft — sta višje nego občni "blagor in mir v soseski. Vsled tega roti g. župana, naj izposluje preklic, da se vrnejo zopet prejšnje kričeče razmere, da se odpro zopet, vrata popivanju. Upamo, da niti previdni g župan niti c. kr. okrajno glavarstvo se ne bo dalo omehčati, da bi se ga usmililo. Pač pa svetujemo, naj merodajni krogi vstrajajo pri tem občekoristliem odloku in naj tudi podnevi včasih pokukajo v razne prostore, kjer se v raznih časih in oblikah toči strupeni — geruš. Ako se bo tudi v tem oziru k a ukrenilo, se bo posušilo v teli časi! splošne draginje mnogo solza in reši lo mnogo mladine in starine nred nrc
zgodnjo smrtjo in raznimi boleznimi. Seveda dopisniku in njegovim kompa-nom to tudi ne bo po volji. Nam je splošni blagor in red in mir v občini bolj na srcu, ko pretirano samoljubje in koristolovje — enega.
—	Neresnična vest o koleri. »Slovenski Narod« je iznašel zopet kolero na Kranjskem. Te dni je v Osilnici obolel neki iz Ogrske došli krošnjar. »Slovenski Narod« je o tej bolezni zapisal, da so zdravniki konstatirali kolero. Pa je ravno nasprotno resnica! Zdravniki so konstatirali, da to ni nikaka kolera. Tudi graška univerza je konstatirala, da se ne more govoriti o koleri. »Narod« naj bi se drugič o zdravniških preiskavah bolje informiral, da ne bi po-nepotrebnem strašil ljudi.
—	Vsled razbite steklenice — smrt. V Trstu je padla 17-letna deklica Lu-krecija Poscet s steklenico mleka. Deklica tudi pri padcu ni izpustila steklenice, ki se je razbila in je ostrina nekega razbitega kosa prerezala deklici žilo na vratu. Dasi so deklico takoj prenesli v bližnjo bolnico, je bila vsaka pomoč že prepozna. Deklica je izkrvavela.
—	Samoumor. Iz Kovorja pri Tržiču se nam poroča: V četrtek popoldne se je ustrelil v glavo več kot 60 let stari kajžar Dacar. Ležal je bolan že nekaj tednov ter bil tudi previden s sv. zakramenti. Ko mu popoldne prinese nekaj jedil njegova sorodnica, ga najde mrtvega. S puško si je nesrečnež, ki je bil na zelo slabem glasu in tudi žganjar, vzel življenje.
—	Iz šolske službe. Izprašani učiteljski kandidat Fran Škof pride kot začasni učitelj in voditelj na dvoraz-rednico v Vremah in prevzame tudi pouk na ekskurendni šoli v Gor. Le-Žečah. Izprašana učiteljska kandidati-mja Angela Sila je imenovana za su-plentko v Senožečah. Kot suplentki sta nastavljeni: Marija Kramar v Šmarje«, Olga Vrbič v Št. Petru pri Novem mestu. Izprašani učiteljski kandidat Feliks Kovačič pride kot suplent v Mirno peč, Elizabeta Zupančič pa kot začasna učiteljica na Goro pri Sodra-žicL
—	Tatovi vlomili v crngrobsko cerkev. V Crngrobu, slavni božji poti sta-rološke fare, oglasili so se včeraj ponoči tatovi. Tatvine v tej cerkvi nikdo ne pomni. Tatovi so vlomili skozi okno, vrgli na tla železno ograjo in skozi vttrte šipe prilezli v cerkev. Imeli so pa smolo. Pri velikem oltarju je nabiralnik, ki je imel to pot v sebi res lepo svoto, čez 400 kron, ki pa je za tatove Blučajno nepremagljiv. Tatovi so morali oditi žalostno skozi okno nazaj, ne da bi odnesli vinarja, škoda je le malenkostna. Potem so odšli na mestno pokopališče, kjer so tudi vlomili in odnesli le par kron. O tatovih, dasi se živahno zanje zanima žandarmerija, ni sledu. Morda so bili isti, ki so vlomili na porcijunkulo pri kapucinih.
—	Portugalski konzul v Trstu ima Se vedno razobešen stari grb portugalskega kraljestva. Zakaj ga noče zamenjati z novim, oziroma ga odstraniti, ni znano. Da pa mora biti policija o čem obveščena, dokazujeta dva policaja, ki ga ves dan stražita, ponoči varujejo kar štirje policaji portugalski stari grb.
—	Učno knjigo: Mazi, Geometrija za drugi razred srednjih šol je odobrilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk z odlokom dne 23. septembra 1910, št. 40.015.
—	Demon žganje. Anton Sitar, 34 let stari čevljar v Tržiču, je bival pri zakonskih Ahačič. V noči na 13. t. m. spala sta v isti sobi s Sitarjem še dva druga delavca, in sicer en čevljar in en usnjar. Sitar se je vedel celo noč kot blazen, tako da sta bila tovariša pri-morana ga do 5. ure zjutraj stražiti, ker je nameraval skočiti skozi okno. Ko sta pa tovariša vsled utrujenosti zaspala, je Sitar izginil. Zjutraj okolu pol 6. ure je zapazila Jožefa Sitar v vodnem koritu nago možko truplo ležati. Obvestila je takoj sosede in ti so spoznali v ponesrečencu Sitarja, ki je v koritu, v katerem se je nahajala komaj 40 cm globoka voda, bodisi samovoljno ali pa po nesreči utonil. Sitar je bil strasten žga-njepivec in brezdvomno je, da se mu je vsled tega um omračil, ker si je domneval, da ga vse preganja.
—	Meje silobrana prekoračil. Letos na sv. Petra dan je popivala večja družba fantov v Završanoi gostilni v Kapljivasi. Okoli 5. ure se je odpravilo več fantov in deklet iz Našovčev in Ber-nika proti domu. Med temi je bil tudi dosedaj neoporečeni fant Luka Verhovnik iz Vopavlj s svojima tovarišema fožetom Goljatom in Francetom Reme-:om. Na cesti jih je napadel Matija Remšak, posestnika sin iz Cerkljanske Jobrave z dvema drugima fantoma, »letali so kamenje za njimi in tekli ob-Jroženi s količi za njimi. Prvi, ki jih je lohitel, je bil Remšak. Verhovnik in
Remc sta zavila v obcestni gozdič. Galjot je pa šel po cesti naprej. Kmalu ga je došcl Remšak, ki ga je takoj napadel. Na Galjotov klic sta iz gozdiča priletela Verhovnik in Remc tovarišu na pomoč. A Remšak je vrgel Remca na tla, nakar ga je Galjot parkrat po glavi udaril, da je padel; v tem hipu, ko se jo pobral Remšak od tal, je sunil z nožem Verhovnika v levo stegno, ne da bi mu bil ta kaj žalega storil. Sedaj je pa začel tudi Verhovnik Remškarja z nožem suvati ter mu je zadal devet ubodlin, od katerih so bile tri težke okvare. Tako opisujejo dejanje tudi zaslišane priče. Sodišče je Verhovnika zaradi prekoračenja silobrana obsodilo na en mesec zapora in na odškodnino 50 kron.
—	Mladi uzmovid. Gabriel Omerza jc služil kot trgovski vajenec pri Antonu Primožiču v Žireh. Kakor fant sam priznava, vzel je svojemu gospodarju v gotovini in na raznem blagu v večkratnih ugrabkih 102 K 28 vin. Imel je pa prijatelja v osebi Martina Veharja, krojaškega vajenca, kateremu je večkrat dajal denar. Spočetka je mislil Vehar, da dobi Omerza od svoje matere denar, končno je prišel do tega, da jemlje denar svojemu gospodarju. Mesto da bi ga bil posvaril, napeljaval ga je k tatvini, češ, da bosta kupila kolo, kar sta tudi storila. Nekoč je dal Omerza Veharju 4 vinarje, naj mu prinese cigaret. Ker pa Omerza ni opazil, da mu je dal mesto 2 vinarjev cekin za 10 kron, je Vehar denar zase pridržal in tovarišu utajil, da mu ni takega denarja dal. Sodišče je obsodilo Omerzo na en mesec ječe, Veharja pa na en teden zapora.
—	Vlom. Pretečeni teden je neki uzmovič v župni cerkvi v Polhovem Gradcu vlomil v dva nabiralnika, jih izpraznil ter odnesel okoli 60 kronic. Par mesecev prej se je enaka tatvina zgodila v dvorski cerkvi sv. Nikolaja. Vlomilec je dobil morcla kakih 6 kron. Zločinca zasledujejo.
—	Vrhpolje pri Vipavi. K. si. izobr. društvo naznanja vsem predavanje za nedeljo dne 16. oktobra ob 5. uri popoldne. Dr. Lavrenčič: o »Zlati knjigi«.
—	Zglaševanje črnovojnikov. Črno-vojnikom, ki so bili vojaki in imajo črnovojno knjižico ali namembnic.o, in črnovojnikom, ki niso bili vojaki pa imajo namembnico, se je osebno zgla-siti meseca oktobra pri županstvih v bivališču, v Ljubljani bivajočim črnovojnikom v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Črnovojnik, ki opusti zglasitev, se kaznuje z globo 4 do 200 kron ali z zaporom. Po razglasu mestnega magistrata se je v Ljubljani bivajočim črnovojnikom zglasiti od 10. do 19. oktobra, onim, ki so zglasitev zamudili, pa 26. oktobra.
—	Umrl je v Zatičini včeraj zjutraj priljubljeni gostilničar Viljem F rit z. Pogreb bo v ponedeljek, 17. oktobra, ob pol 10. dopoldne. Naj počiva v miru!
š Društvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Trbovljah ima tokrat svoje mesečno zborovanje prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri v društvenem domu; predavat pride g. dr. Anton Švab iz Celja. Ker bo razpravljalo predavanje o raznih boleznih in zdravilstvu sploh, so vabljeni tudi nedruštveniki in ženske, ker bo predavanje za vsakega zelo poučljivo. — Pridite tedaj vsi v mnogobrojnem številu!
š Poroči se v Framu občinski in posojilniški tajnik g. Franc Koren s poštarico Amalijo Kokalj v Framu.
Tat kovaškega orodja. Jožef Kosec, kovač iz Podreč, je prišel dne 11. avgusta t. 1. zjutraj v Medenovo kovačnico v Rudnik, pod pretvezo, da bi se z mojstrom radi službe pogovoril. Ker pa je bil ta odsoten, pobral mu je Kosec več kovaškega orodja, cenjenega na 104 K in ga naprej prodal. Obdolženec priznava tatvino z izgovorom, da ga je beda do tega zapeljala. Ker je bil že dvakrat radi tatvine kaznovan, prisodilo se mu je zato eno leto težke ječe.
Iz gostilne ga je vrgel. Janez Šu-steršič, dninar iz Fužin, je v Babnikovi gostilni sitnaril. To se je zdelo Francetu Sternišu, krojaškemu mojstru, že malo preveč, prijel je šusteršiča in ga vrgel iz gostilne s tako silo, da si je pohabil levo nogo.
Volivci na ¿Dolenjskem!
Jtaš kandidat
Svgeti 3farc,
deželni odbornik v £|ubliani
ima za seboj veliko In močno Slovensko £judsko Stranko, vse naše državne in deželne poslance, stranko, ki ima deželno gospodarstvo v rokah in po kateri edino je mogoče kaj doseči.
USODA ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA
je zapečatena. Nemški nacionalci so namreč odklonili zahteve Slovencev, za katere se je zavzela tudi vlada. Sklep se je naznanil »Slovenskemu klubu«, ki je imel včeraj sejo v Mariboru. O sklepu »Slovenskega kluba« se je izdalo sledeče pojasnilo: »Ker so večinske deželnozborske stranke v svoji današnji klubovi seji odklonile kratko vse vladne posredovalne predloge, vzame to »Slovenski klub« obžalovaje na znanje, da še vedno ni prišel čas za mirno in uspešno sodelovanje v štajerskem deželnem zboru.« — Sklonilo se je tudi, da se skliče 30. t. m. v Maribor velik shod zaupnikov. V nemško-nacionalnem taboru vlada vsled tega grozna žalost. V. L. S. gre naprej svojo zmagovito pot za prava slovenskega ljudstva. Svojo trmo bodo štajerski nemški nacionalci še drago plačali Slovencem.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje v S. K. S. Z.
Ker je gospod dr. Jure Adlešič v sredo službeno zadržan, predava v sredo ob pol 8. uri zvečer v S. K. S. Z. gospod dr. Leopold Lenart: Kako so nastale slovanske države. Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor S. K. S. Z.
lj V Staro Loko pri Škofji Loki priredi ljubljanski »Orel« v nedeljo dne 16. t m. ob ugodnem vremenu pošizlot k blagoslovi jenju zastave tamošnjega »Orla«. Vabi se torej vse br. člane na tozadeven razgovor v telovadnici ljubljanskega »Orla« v soboto zvečer ob 8. uri. Pridite vsi! Na zdar! »Ljub. Orel«.
lj Moški zbor »Ljubljane« poleti jutri k slavnosti v Št. Jurij pri Kranju. Zbirališče ob četrt na 12. uro na državnem kolodvoru v Šiški.
lj Umetniška razstava v proslavo 80. rojstnega leta Nj. Veličanstva cesarja Frana Jožefa I. Vsem, ki se za to razstavo zanimajo in se nameravajo udeležiti otvoritve, se vljudno naznanja, da se radi nepričakovanega dogodka ista vrši namesto dne 16. t. m. šelo, in sicer nepreklicno v ponedeljek dne 17. t. m. ob pol 12. uri dopoldne.
lj Odlikovan Ljubljančan. Belgijski kralj je povodom svojega bivanja na Dunaju podelil nadporočniku v domobranskem polku št. 1 gosp. Antonu Krejčiju vitežki križ kronskega reda. Nadporočnik Krejči je sin tukajšnjega meščana in hišnega posestnika Antona Krejčija.
lj Rodbina grofa Gvidona Auers-perga je pastorju Hegemannu poravnala dolg 54.000 K in sedaj toži Ilege-mann svojo nepokorno ovčico le še za 9 K 99 vin.
lj Uradniki proti draginji. Sinoči so priredili ljubljanski državni uradniki večji shod, na katerem so sklenili sledečo resolucijo: »Občeznana in še vedno naraščajoča draginja vseh nujnih življenskih potrebščin, kakor tudi že nedosežne visoke stanarinarske najemnine so privedle vse državno urad-ništvo in učitoljstvo v skrajno neugoden položaj. Ker nobeno dosedaj vpo-rabljeno ali šele obljubljeno sredstvo za omejitev draginje ne more prinesti pomoči, ker torej ne poznamo druge rešitve, se obračajo dne 14. oktobra leta 1910 na draginjskem zborovanju združenih organizacij ljubljanskih državnih uradnikov zbrani državni uradniki vseh vrst na visoko c. kr. vlado s prošnjo, da jim v vsaj delno zboljšanje obupnih gmotnih razmer nemudoma dovoli primerno draginjsko doklado.« — Zahteva uradnikov je upravičena in upamo, da da vlada ljubljanskim uradnikom to, kar s popolno upravičenostjo prosijo.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, na praznik posvečevanja vseh cerkva, se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa Seraphica, zl. p. Hugo-lin Sattner, gradual »Locus iste«, zl. Anton Foerster, ofertorij »Dominus Deus«, zl. Stanko Premrl.
lj Parcele na prodaj. Naprošeni smo v izpopolnitev inserata o prodaji parcel na knezoškofijskem posestvu pojasniti, da se razume cona 5 Iv 50 vin. kot najnižja, da pa je cena za nekatere parcele po njihovi legi in kakovosti višja in znaša po 6, 7 do 8 kron za kvadratni meter. — Na posredovalce se pri prodaji ne reflektira.
lj Nesreča na železnici. Včeraj je v Kresnicah vlak povozil delavca Ivana Upnika in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Egiptovska tema. V obširnih skladiščih na tukajšnjem južnem kolodvoru vlada prava egiptovska tema. Prostori so stari in razsvetljeni kakor pred tridesetimi leti, dasjravno se [c v
tem času promet več kot potrojn. zdaj bo treba imeti po ves dan luč, a sedanje »kresnice« nikakor ne zadoščajo potre-bi. Če je državna železnica lahko vpeljala v svoje skladišče električno razsvetljavo, zakaj bi tega ne storila južna železnica ? ! Pritožbe prizadetih strank postajajo čimdalje glasnejše, a so vse. skozi utemeljene in upravičene.
lj Izkupil jo je. Na Francovem nabrežju je velik in zastaven pos zalotil tik Ljubljanice mačko ter ji zastavil pot. Reva se je sicer skušala rešiti na bližnji kostanj, toda ni šlo, ker je bil pes preveč predrzen in nasilen. Brez nadaljnjega obotavljanja jo torej skočila v vodo, da se reši na nasprotni breg. Pa tukaj se je zmotila in vštela, kajti tudi pes se zapodi v vodo in jo ubere za njo. V kratkem jo dohiti ter hlastno po svoji sovražnici. Ta pa, ne bodi lena, se zažene iz vode, se mu spravi na vrat in glavo ter ga začne neusmiljeno obdelavati in praskati po gobcu in očeh. Vsled nepričakovanega napada in bolečin je začel pes na ves glas cviliti ter plavati s svojo nadležno krono proti bregu, kjer so je mačka s spretnim skokom rešila na suho ter jo ubrala na bližnje drevo, pes pa je ves razpraskan in premočen potuljeno zbežal proti domu. Najbrže ga je veselje mačke preganjati po Ljubljanici minulo za vedno.
lj Priporočljiva gosta. V neko gostilno v Metelkovi ulici je prišel sinoči nek fotograf s svojim prijateljem, kjer sta oba začela z raznimi neslanostmi nadlegovati navzoče goste. Ko ju je gostilničar opozoril, naj ne delata prepira, se je fotograf še bolj razjezil in začol kakor besen metati v gostilničarja posodice za sol, kozarce in steklenice in ga na glavi in roki znatno telesno poškodoval. Poleg toga sta mu napravila še na drugi posodi okoli 20 K škode.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Kette, sin tovarniškega delavca, pol leta. — Andrej Jančar, ubožec, 74 let. — Ferdinand Rakovec, sin železniškega sprevodnika, 4 leta. — Neža Sedej, občinska uboga, 51 let. — Matija Pomita, dni-nar, 52 let. — Marija Zemljič, sprevod-nikova žena, 56 let. — Fran Sever, užit-kar, 70 let. — Elizabeta Hromada, po-strežnica, 67 let. Virginija Driquet pl. Ehrenbriick, zasebnica, 88 let.
Volivci na Dolenjskem!
Pooille osem sosjlin znancem In prll&teSjem, da je sedaj uvedena na Kranjskem
volivna dolžnost
da mora vsak volivec na volišče, ker sicer zapade denarni kazni. Natančno preberite tozadevne postavne določbe, ki bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmete. Vsi se zavedale, da s tem, da volite dobrega poslanca, na-šeoa kandidata, ki je
Evgen Jarc,
deželni odbornik v Ljubljani
storite dobro delo sebi in svoji občini, ker dober poslanec bo za vas deloval. Od moža do moža to pojasnjujte, dne 18. oktobra pa vsi navdušeno na volišče za kandidata Slovenske Ljudske Stranke!
BILINSKI PRED PADCEM?
Kakor poroča »Prager Tagblatt», je zelo omajano stališče finančnega ministra Bilinskega. Dunajski politični krogi sodijo, da je njegova pozicija popolnoma nevzdržljiva.
IZ DELEGACIJ.
Na nemškega cesarja je napravil prestolni govor najboljši vtis in se je o njem zelo pohvalno izjavil. Tudi nemški vodilni politični krogi so zelo zadovoljni s prestolnim govorom. Časopisje tudi zelo živahno razpravlja o Aeren-thalovom poročilu glede na zunanje državne zadeve. Avstrijski odsek za zunanje zadeve jc imel včeraj sejo. Razprave so se vdeležili Kramar, dr. Baemreither, Selnvegel in dr. Renner. Odsek za armado bo imel sejo v ponedeljek.
PRAŠKA SPRAVNA POGAJANJA
so naletela na veliko oviro. Praški župan se namreč najodločnejše zavzema za to, da se izloči iz vladne predloge določilo, po katerem bi morala urado-vati praška občina dvojezično. Nemci odločno zahtevajo dvojezično uraclova-nje. Vcieposestvo gre Nemcem do skrajnosti na roko. Izključeno ni, da se pogajanja ob tej točki razbijejo. Nemško zahtevo po dvojezičnem uradova-nju čisto čeike Praec z neznatno nem-
ško manjšinco, si bomo Slovcnci dobro zapomnili in zahtevali dvojezično ura-dovanje za Gradec, Celovec in tudi Trst.
lj Utopljenca so včeraj dopoldne na Selu potegnili iz Ljubljanice vojaki tukajšnjega 17. pešpolka. Ko so šli iz vežbališča, so zapazili truplo plavati po vodi in hoteli iz vode spraviti v obližju Gerjolove hiše. Ker pa tam niso mogli do njega, je truplo nesla voda dalje do orožninške postaje, kjer je je bilo šele mogoče spraviti na suho. Ime utopljenčevo nam še ni znano, kakor tudi ne, na kak način in kje, da je zašel v vodo.
POGAJANJA ZA DELOZMOŽNOST ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBO.
RA.
Gradec, 15. oktobra. Pri pogajanjih za delozmožnost štajerskega deželnega zbora se je vlada jako čudno obnašala. Še v zadnjem trenutku, je med posvetovanjem telefonično umaknila na ljubo nemškim strankam ultimatni predlog za šolsko nadzorstvo ter se oprijela predloga, ki bi ustvaril za Slovence slabše sestavljeni dež. šol. svet, kot je bil dosedanji. Vsako drugo, tudi gospodarsko vprašanje, bi moralo biti pri pogajanjih izključeno. Stališče, ki ga naj zavzemajo slovenski poslanci, je bilo s tem dano. Tem lažja je bila odločitev, ko jim je že dopoldne javil cesarski namestnik, da Nemci odbijajo vsak predlog, vsled katerega bo mogel priti sploh kak slovenski zastopnik v to korporacijo. Pogajanja so se torej razbila vsled nemške nestrpnosti in vladne neodločniosti. Deželni zbor štajerski se letos ne bo več sešel. Namestnik Clary se je danes podal na Dunaj, da poroča ministrskemu predsedniku o rezultatu pogajanj. Slovenski klub je izdal komunike, v katerem odvrača odgovornost za neugodni uspeh pogajanj na nemško nestrpnost ter naznanja shod zaupnikov na dne 30. oktobra.
DELEGACIJE.
Dunaj, 15 oktobra. Odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije ima danes cel dan sejo. Prvi je govoril krščanski socialec Axman, Poljak German, dvorni svetnik Ploj in grof Aerenthal, ki je polemizoval proti včerajšnjemu govoru dr. Kramafa, grof Latour in dvorni svetnik Ploj je omenjal v svojem govoru potrebno rešitev jugoslovanskega vprašanja in je polemiziral proti dr. Kramafovem neosla-vizmu.
ZADEVA MECCHIA - BUTTIGNONI.
Rim, 15. oktobra. V pravdi, sproženi po preč. kanoniku Ivarolu dr. Mecchia pri sv. koncilski kongregaciji proti preč. kanoniku Justu Buttignoni, objavlja slednji po višjih ukazih sledečo izjavo: »Jaz podpisani kanonik Just Buttignoni sem v trenutku strasti spisal in objavil, posebno v obliki samostojnega lista, izdanega v tiskarni Dolenc, stvari, ki po krivici škodijo dobremu imenu kanonika Karola Mecchia. Ker sem sedaj stvar mirno preudaril in spoznal svojo krivdo, zavračam in pre-klicujem vse, karkoli bi bil v svojih spisih izrazil proti rečenemu kanoniku Karolu Mecchia, kojemu sem kot katoličan in kot duhovnik dolžan spoštovanje in bratoljubje. Rim, dne 17. septembra 1910. Kanonik Just Buttignoni.«
ZDRUŽITEV ČEŠKIH AGRARNIH STRANK NA MORAVSKEM.
Brno, 15. oktobra. Doslej ločeni skupini čeških agrarcev na Moravskem, napredna in konservativna, sta se združili. Za predsednika izvrševalnega odbora je bil izvoljen poslanec Stanek.
DEŽELNOZBORSKA KRIZA NA MORAVSKEM.
Brno, 15. oktobra. Parlamentarna komisija čeških deželnozborskili strank izjavlja v oficielnem komunikeju, da nima napram želji nemških strank po ustanovitvi nove permanetne sporaz-umnostne komisije nobenih principiel-nih pomislekov, pridržuje si pa pravico predložiti komisiji celo vrsto neizpolnjenih narodnostnih zahtev. Dalje se izreka češka parlamentarna komisija odločno, da se mora sanacija deželnih financ že v tem zasedanju izvršiti.
KOLERA NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 15. oktobra. Iz Slavonije javljajo, da so se novi slučaji kolere pojavili v neki vasi pri Zemunu, v Os-jeku, Vukovaru, Šarengradu.
ZLOCINSTVA RUSKEGA VLADNEGA ŠPIJONA EXMENIHA MAGZOCHA.
Varšava, 15. oktobra. Preiskava je dognala, da je Maczoch s svojimi kom-panjoni razun svojega brata umoril še meniha patra Jodla, patra Ariana in še dva druga meniha. Zoper Maczoclio-va kompanjona patra Bazilija in Izidorja so jo naperil tudi kanonični proces. Umori so so zgodili na grozen način. Knega meniha so Maczochovci umorili tako, da so mu najprej prerezali vrat, potom pa ga s petrolejem polili in zažgali. Ruska policijS je vsakokrat izjavila, da morilcev ni bilo mogoče zasledili. Svoj plen so morilci delili s policijo. Umorjeni menihi so pripadali stranki, ki je hotela uvesti s pomočjo cerkev, oblasti v samostanu red, kateremu se jo pa ruska vlada proti-vila.
BOLEZEN SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Belgrad, 15. oktobra. Bolezen srbskega prestolonaslednika, ki je obolel na tifusu, so je včeraj zvečer poslabšala in je danes postala še hujša.
VELUTA STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA FRANCOSKEM.
Pariz, 15. oktobra. Poroča se, da se le malo stavkujočih železničarjev ni odzvalo vojaškim pozivnieam. Mnogi, ki so se prvotno upirali, da se jih pozove kot rezerviste v železniško službo, so so včeraj predstavili vojaškim oblastim, ker orožniki vsakogar aretirajo, ki se ne odzove pozivu vojaških oblasti.
Pariz, 15. oktobra. »Kralja elektri-kov«, Patauda, ki bi moral biti včeraj aretovan, policija ni mogla izslediti ter se ne ve, kam jo pobegnil. Popoldne so ustavili vsi elektriki podzemeljske železnice delo.
Pariz, 15. oktobra. Pred neko hišo v Avenue Ivleber so našli bombo. Peklenski stroj, ki srečno ni eksplodiral, so prenesli v laboratorij.
Pariz, 15. oktobra. Položaj se vidno boljša in se bo jutri skoro gotovo delo na vseh črtah zopet pričelo. Včeraj je v Parizu zopet funkcijonirala električna razsvetljava, tudi električna cestna železnica že vozi. V Vincentu so bile ponoči razdrte brzojavno zveze, tudi mnogo telefonskih zvez je bilo porušenih, a žice so zopet že popravili. Vsej mostove straži vojaštvo.
Pariz, 15. oktobra. Stavkujoči zl* darji so se včeraj pridružili stavkujo-čim železničarjem. Zidarji so se zapletli v boj s policijo in jo bilo 20 zidarjev ranjenih s streli iz revolverjev. Šest zidarjev je nevarno ranjenih.
ORKAN UNIČIL DVE MESTI.
Havana, 15. oktobra. Orkan je porušil mesti Forildu in Santa Clara. Mnogo oseb je izgubilo življenje.
VELIKA NESREČA VSLED EKSPLOZIJE.
Berolin, 15. oktobra. V novi Frie-drichsstrafie je vsled eksplozije nastal požar. Zgorelo je sedem oseb.
Opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke V. J. Havliček a bratr, Podë-brady (Češko). Ta tvrdka priporoča svoje najmodernejše blago za dame in gospode, dalje raznovrstno sukno, bar-hent, flanele kakor tudi najnovejše opreme za neveste.
Visoko odlikovanje. Poroča se, da je dobila znana tovarna strojev Henrik Lanz v Mannheimu na svetovni razstavi v Bruslju 3 odlikovanja »Grand Prix«.
Ljubiteljem čašo dobre žitno kave ne ugaja noben drugi izdelek tako zelo, kot Franckova Perl-ržena kava z znamko »Perlro«. Perl-rž se naj ne primerja z kakovostjo slabejše pražene rži, katera se nezavita izvaguje. — Primera poskuševalnega poskusa izpriča, da se »Perl-rž« nikakor ne družuje s slabejšim tržnim blagom. Vonj in okus sta veliko žlahtneja. — Prosimo, zahtevajte torej samo paketirano, samo z znamko »Perl-ro«.
k à fc	Ji-: <L ) : -, > i
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 15 oktobra
Pšenica za oktober 1910 ....	10 51
Pšenica za april 1911.....10 47
Rž za oktober 1910......7 88
Rž za april 1911.......7 94
Oves za oktober 1910.....833
Oves za april 1910......8 32
Koruza za oktober 1910 ....	5 50 Efekt, trdneje.
se kol naravna fi*^nianiiznavoda rve vrste in kot zdravilna voda
zoper leikoče organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja najbolj« priporoča.
ŠarC l Mb|Iana
Šelenburgoua ulica Steo. S
na vogal» KnaCove ultce (nasproti
glivne poŠte).
Fani Kumar
(oblastveno koncestjonlranl učni zavod)
Ljubljana, Pred Škofijo St. 21
poučuje v krojnem risanju in praktičnem izdelovanju oblek.	tm
Otroka na rejo
sprejme poštena in zelo skrbna vdova. Naslov
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
— Ooreme za neveste! —
2965
sprejme poštena pove upravnistvo »Slovenca«
3039
lzborna dietlcna ramizna pijača.
O dobroti Bilinske vode nai se vpraSa domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kas'ncriu v Ljubljani.	2590
otimobile
nedosežne v eleganci, hitrosti in zanesljivosti dobavlja:
akc. dr., tovarna za motorne vozove
Mlada Boleslav
Zastopnika: NlUodem a Wetzka Gradec, Kalserfeldergasse 15.
Zahvala.
Po prebridki izgubi našega pre-Ijubljenega očeta, ozir. soproga, strica in brnta gospoda
Frančiška Hafner
posestnika
izrekamo vsem drugim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejSo zalivalo. Prav posebno smo dolžni se zahvaliti preč. g. Ivanu Balohu za nje govo požrtvovalnost ves čas bolezni, dalje čč. oo. kapucinom, preč. g. profesorju GaSperju Po; enta, vsem gg. pevcem za ginljive žalostinke, slavni po- _ žarni bratnbi, kakor tudi vsem drugim posameznikom, ki so v tolikem številu izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Vsem in vsakemu posebej, Bog plačaj 1
Pokojnika pa še enkrat priporočamo v molitev in blag spomin.
Binkelj pri Stari Loki, 14. okt. 1910.
Za njočl ostali.
[Kuharica
želi stopiti v kako župnišče, vešča popolnoma vsemu gospodinjstvu. Naslov pove uprava »Slovenca".	3016 3
Eiektroradiograi „IDEJfL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte Od sobote 15. oktobra, do torka 18. t. m.
SPORED:	3017
1. Božja pot sv. Nikolaja v Bariju. (Po naravi.) — 2. Vrnitev križar a. (Zgod. drama.) — 3. Cesar Viljem na Dunaj ;. (Po naravi.) — 4. Zn časa Faraonov. (V barvali.) — 5. Umrimo skupaj! (Komično.)
Dodatek ob 7. In \29. uri zvečer.
6. Vull(*nibrosso. (Naravni posnetek.) — 7. Lucijina ljubezen. (Drami.) — 8. Opolzka ključavnica. ()ako komično.)
■■M
Pekarija, slaščičarna in kavarna
5 Stari trg štev. 21.
m Filialke:
■ Glavni trg št. 6. § Kolodvorska ul. št. 6.
1810 (52-1)
WMMBMM!B»M81MBMB
Na prodaj je
Poljanska cesta št. 8. — Natančneje pri
hišni posestnici istotam.	2992
pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini R.MIklaBC. Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci* na zahtevo poštnine prosto.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino Hk Iflft^ najboljše sredstvo 2501 jM^B^^A 4 steklenice (5 kg) franko K 4'— BR. NOVJiKOVIC, Ljubljana.
za hišna opravila se sprejme v Sarajevu. Naslov pove uprava.
! POZOR!
Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko
Cenikl s koledarjem zastonj In poštnino prosti.
ff
zelo figurant, sposoben za hitro vožnjo kakor tudi za težo in ježo, zelo zanesljiv, se ne boji avtomobila in ne železnice, visok 14 »/2 pesti, pasme Haflinger, m* f» 7 zraven še en lahek, eleganten ■
za dve osebi ter dve nnP2lU5l vožnji in ena jahalna W ■ dVd Na zahtevo se pošlje slika. Naslov se izve v upravništvu tega lista.	3017 1-2
UNiON"
ker te ure so najbolj trpežni in natančne, dobe se pri
Fr. Čndnn
nrarju in trgovcu » Ljubljani
delničar in zastopnik Švicar Kib tovarn „Unlo.."' Bieln ln Genovi.
700 Uiiani, prstani, brHjantl. (D
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenai
koncesijo
se asSua u najem.	&06 4
Proda se tudi nekaj zabofeu za Zlto (žitnice). Povpraša se pri gospej Louise Lassnik, Ljubljana Wolfova ulica 1.
WÊÈÊbi û f) H SI ÏTT N F Rurar-Prva največja domača r,w,VBr.
Hi '	exportna tvrdka ur.zlatnine stvena 7^mka: "
?*?>•!" * T -. »»T,!-. « -v. 7V/T r* +1-» 1	i	■	« _
———	exportna tvrdka Ur,zlatnine stvcna f^pf
anaMesimtrg-. ,n srebrmne. bastna tovarna ur v
■ ' s ? !1
Pozor!!
Najnovejši in najfinejši
za jopice, nogavice itd. J nudi vsakomur
dober in trajen zaslužek
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2168
•j
manična iusinia pietenia modne Melle.
Prospekti in ceniki brezplačno.
¡oblastveno potrjena potovalna pisarna
iiana, Dunajska c. 18
v novi hiši „Kmetske posojilnica", nasproti „Flgovca".
Izdaja voznih listov za vse razrede francos, prekmorske družbe
Haure-Mein York
lfožnja traja S2HSID 6 ffill
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
presuševalec
Ljubljana
Stari trg št. 19
kupuje mlade prešiče in mlade bike ter plačuje zanje najvišje cene. — Dopisnica zadostuje.
2985
hiša, njive, travniki, gozd in drugo gospodarsko poslopje, vse z opeko pokrito, v dobrem stanu tik glavne ceste, primerno za vsako obrt, gostilno ali za prodajalno se proda. Več pove Fr. Vrečar, Sneberje št. 1, p. Dev. Mar. v Polju. 3028
UNIONOVA DVORANA
Danes o soboto in jutri u nedeljo ob 4. in 8. uri
zadnji predstavi The Royal Bio Co.
Iz lovske razstave na Dunaju.
ni. lfellCanstoo cesar Franc Jo2ef I. na Ionu na dlu|e koze 3019 In pa drugi senzacljonaln! spored.
Cene prostorom: balkon In I. prostor 2 K, II. prostor 1K 50 vin., III. prostor 1 K, siojište 60 vin.
Portoplski revolucija. Lizbona
—«■«■IIWMItimil !!■■ ITOIIH—— MHIHi «1 Ml I HI II—I HIH II« Mil irffirgfiMTUM
in bivši kralj Manue!
■■■■■■«■■■■■BBHHBn
3054 se bode predstavljala od danes do torka 18. t. m. izven sporeda v
Elektroradiografn „1DEHL
3049
15. 238/10 1Ü
Dražbeni oklic.
Dne 8. novembra 1910. dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznamenjeni sod-niji, v izbi št. 4 dražba posestva vlož. št. 346 in/ 374 k. o. Cesta, ki sestoji iz zidane hiše, hleva, svinjaka, poda, 2 šup, 4 njiv in 1 travnika s pritiklino vred, ki sestoji iz 1 krave in različnega gospodarskega orodja.
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 4500 K, pri-tiklinam na 400 K 50 v.
Najmanjši ponudek znaša 3273 K, pod tem zneskom se ne prodaje.
Dražbene pogoje, ki se zaeno odobrijo in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiškoknjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draž-benem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodni j a Vel Lašče, odd. II,
dne 4. oktobra 1910.
JOSIP STUPICA
iermenar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zulogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Najboljše čistilo za kovine na svetu
Kurja očesa, ozebline, potenje nog
izgubite s
CHIRHGR1N
1 zavoj 30 vinarjev, 6 zavojev K t'50. Dobiva sc povsod. 3 zavoji proti poslatvi t K v znamkah franko v drogoriji v Gradco, Sackstrasse. 5051
-,-M-—r r—. ^i-ar-Mn—^-^-."f*-'
i lISE


¡:■{/-.y?*r.Ä'fv*'.' . r*"— "-j-	•
Brez vsakega Winega naznanila.
Naša preljubljena, nepozabna sestra, svakinja in teta, gospa
JOSIPINA
veleposestnica
je danes ob 3. uri popoldne po dolgi, mukapolni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb bo v nedeljo, dne 16. t. m. popoldne ob pol 4. uri od cerkve sv. Petra na pokopališče pri sv. Križu.
Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 13. oktobra 1910.
Žalujoči ostali.
I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
J
i—^^^
m. Drenik
Ženska ročna dela in
Ljubljana
: pripadajoči materijal: .... Kongresnl lrfl ....
Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanhiiriranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.

L-
UMETNIŠKA RAZSTAVA V PROSLA-VO 80LETNEGA ROJSTNEGA DNE
CESARJA FRANA JOSIPA I.
V ponedeljek dopoldne ob pol 12. url se bodo odprli prostori naše historične umetniške razstave. Historično jo lahko imenujemo z ozirom na razna obdobja, katera obsega. Prvi pogled vstopajočega pade na z lovorjem ven-čano hermo našega vladarja, ki se dviguje v ličnem s svežim zelenjem kinčanem zakotju. Karakteristično izdelana glava herme je delo kiparja Bizjaka. V tej dvorani zagledamo krasno in ogromno sliko nestorja naše moderne Antona Ažbeta z naslovom »Pevska vaja«. Sploh mislimo, da moja Ažbe, ki je bil vzgojitelj in mecen vseh naših slikarjev, kateri sedaj rc-prezentirajo našo slovensko moderno, vzbujati obče zanimanje v vseh krogih obiskovalcev te velezanimive izložbe. Ažbe, ki je bil priljubljen in priznan sirom Evrope in katerega je kruta usoda le prekmalo odpoklicala iz njegovega delokroga, je zastopan na razstavi s celo vrsto svojih najboljših umotvorov. Istotam zagledamo drugega izmed naših prezgodaj preminulih prvakov upodabljajoče umetnosti Jurija Šubi-ca. Tudi Jurij je zastopan z vsemi svojimi najboljšimi deli. šubici, ta čisto umetniška rodovina, katere člani so bili vsi odlični slikarji, vsi redoma stopajo s krasnimi slikami pred naše oči. Tam zagleda zopet naše željno oko Langusa, onega slikarja, ki je z veščo roko in ogromno ljubeznijo do umetnosti okrasil nebroj naših cerkva tudi po deželi s svojimi umotvori. Že samo radi teh umetnikov, katerih umotvore, zbrane skupaj na enem mestu še nismo imeli nikdar prilike videti, mora vsak Slovenec pohiteti v jubilejno razstavo. Pijetcta sama do naših premi-nolih velikanov, če ne ljubezen do umetnosti same, bi morala prisiliti vsakega izobraženega Slovenca, da se pokloni veličini in duhu svetovnozna-nih mož. Kakor čujerno, pa vlada tudi za to razstavo izvanredno zanimanje med občinstvom in to ne samo v našem mestu samem, ampak križem po naši lepi domovini, ne samo med Slovenci samimi, ampak tudi med tujerodnim občinstvom. In kake umetniške užitke nam bodo nudili še drugi razstavljeni umotvori! Vse, vse, kar se je pri nas produciralo tekom dolgih osemdeset let, razgrinja se zastopano z najboljšimi deli pred našimi strme-čimi očmi. Langus, Wolf, šubici, Ažbe in cela dolga, dolga vrsta, umetnikov naše krvi, naše domovine! Kdo bi ostal miren in brezbrižen! Kdo ne bi pohitel v razstavo, v svetišče naše domače, slovenske umetnosti?! Mislimo, da ga ni zavednega Slovenca, ki bi to mogel storiti. Nekako hitreje, radostno in ponosno nam utripa srce, če zremo po dvoranah, po teh s čisto krasno umetnostjo okrašenih stenah, saj to je naše, je neoporekljivo delo naših domačih umetnikov. Obširneje spregovorimo o razstavi sami, ko se odpro njeni umetnosti posvečeni prostori.
naravna
alkalična kislina
kot * d r a ti 1 n i v r o I e c žo stoletja znana v v^el bolemih
in
pri protin«, želodčnem in mehurnem fcataru. Izvrstne za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Kariovlh variti Prospekti nastcnj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, veijlb Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jostvir.ami n vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-iu. Peter Lastniku in Andrej Šarahonu, Ljubljana.	J1452--49
Veliko dela prihrani „C I RINE" za parkete!
Dne 7. marca IBfV.
Oa. L. Kugler, Budimpešta lil./2». „Clrlne" HA mm i h niiclii, l*hnt»n Pri
558
je po mojih mislih izbore» Prihranjenega mi je mnogo dela. Prosim pošljite mi zopet 5 kg
Dobi se povsod. 1 steklenici' K 3 — ' , steklenice K 1 70. Edini izdelovalec I. Lorcnc 4 Co., Heb (F.gcr), ( eSko.
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik francka sinovi
v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SirOVin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku * mlinčkom, Tov»™;«*« «»m-«, iz zagrebške tovarne.
■1 saga V. T1162,12i9U.V,
izvežbauo v prodaji špecerijskega blaga, sprejme takoj Ivan Jelene, trgovec v Tržiču, Gorenjsko.	3034 3
Za poučevanje 5 učencev, oziroma učenk na domu se išče	3008
učitelj ali učiteljica
za glasovir in gosli
Naslov in pogoje se naj naznani upravi „Slovenca".
in Kanado
zložna,
in varna
vožnja s Cunard Line =
II 511 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domaČega pristanišča: Carpathia, 26. okt., Saxonia, 8. nov., Paunonia 15. nov., iz Li-verpoola: Lusitanija, največji in najlepši par-nik, 5./11., 17.'12. 1910, Mauretania, 29./10., 19 /11 10./12.1910.
Pojasnila in vozne karte pri Ändrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork IH.razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'—^ za otroka pod deset let vštevši davek.
lotoi Mestni trg štev. i
ustanovljen 1856
priporoča svoja izvrstna namizna
Prodaja na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - 10 letno jamstvo. - Generalno zastopslvo dvorne in komorne tvrdue Czapka, HOsler, Stelzhammcr, Hiiizl £1
Heltzman, Manborg, Horutjel In nr. Popravila in uglašcvanja vseli glasbil sprejema najceneje - Vsak instrument moje zaloge ¡c najskrbnejše preizkušen.
sprejme v trajno delo
Anton Kremžar, ključarski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano.	3052
c. kr. zapriseženi izvedenec in učitelj „Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(poprej GradiSCe šicv ti.) Prva, najstarejša, najve£)a in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi spccialitcti In muzikalij. N.ijraznovrs nejša izbira in nnjcencj. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
pridno in pošteno, sprejme šivilja. Več pove tipraw „Slovenca".	3053
sprejme za vsako delo takoj Franc Čadež, krojač, jesenicc- Fužine, Gorenjsko.	3048
Subskripcija se vrši
A.)	na ta način, da se mesto plačila tnorejo vložiti dne 31. decembra t. 1. zapadle kraljeve ogrske 4'/2% državne zadolžnice iz 1. 1909 pri podpisanem prijavnem mestu v času
od 15. do vštetega 22. oktobra 1910 5
pri pridelitvi se na take podpise ozira v. polni meri;
B.)	ali proti plačilu v gotovini, in sicer
v soboto, dne 22. oktobra 1910
med uradnimi urami.
Subskripcijska cena znaša i v slučaju, da se vpošljejo 4'20o državne zadolžnice iz 1. 1909 kakor tudi pri podpisu proti gotovemu plačilu K 99*40 za vsakih tOO K nominale.
Podrobna pojasnila daje na željo podpisana podpisovalnica pismeno kakor tudi ob uradnih urah pri svoji blagajni.
Ljubljana, v oktobru 1910.
Podružnica t. Itr. pri», avstrijska Hitnega zavoda za trgovino in obrt
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta št. 9.	3on5
v
Izvrstna prilika za potovanje
'n in ostane z novimi parniki
VELIKIMI:
Kaiserin HugusfsUik-	nt» t-i
toria............25.000 ion
Hmerika.....24.000 „
CleiiRiand ....	20.000 „
Cincinnati ....	20.000 „
President Lincoln .	20.000 „
Presides««' Grant . .	20.000 ,,
Brezplačna pojasnila daje
Ljublana, Koiodnorska ml. 28,
Išče se za dobro hišo Rp»
3021
za prodajalno v mestu, v starosti 25—35 let, ki bi bila zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Stanovanje in hrana prosta. Plača primerna po dogovoru. Gospodičina, ki je sposobna opravljati ženska gospodinjska opravila, posebno v kuhinji, ima prednost. Natančnejša pojasnila daje posredovalnica Flux, Ljubljana, Gosposka ul. Nastop takoj.
i*
Xaüm ¿elijo ¿obrv. po ceru (n \m»rtttsl/iiHrpoicrouli na/st? obmtpú
cSinion^í/úneteix*.
v JQ'ubQani ytbioóvorsA*
JSko
pletene srajce
I hlače, jopice in nogavice za	_
moške, ženske in otroke v	aH
veliki izberi pri Miklavžu,	W
® Ljubljana, Dledarska ulica. 2799	®
Dobro ohranjen, še malo rabljen
3022
R£T harmonij
se proda pri organistu v Št. Jerneju na Dolenjskem.
Fotografski umetni zavod
Iv g. Berthold
v LJubljani, Sodna ulica št. U X X K X-X-X XXX
■
■
Izvrševanje vseh v foto-. grafsko stroko spadajo-čih narodi kakor: pove-čavanje, reproduciranje, fotografiranj«; tehničnih predmetov, interijerjev 260S itd. itd.	52
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
Za jesen in zimo:
Blaže, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in <:epice kakor tudi za otroke. KžST Vse športne predn: e.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi 1 'no najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P. MagdiČ, Ljllbij lia
nasproti glavne pošte.
1 kg sivega skubljenetia perja K 2, polbe-lccja K 2'«0, belegn K 4, finega K 6, na|-boljšeriH skubljcnega K S, sivega puha K belega' K 10, prsnega pulia K 12, od 5 kg nadalje poštnino prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega nli rumenega Inlpt-nanklng-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 00X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2o, s pul:om K 24; posamezne pernice K 12. 14, 16, vzglavnlca K 3, 3-50, 4. — Pernice 180X140 cm velike K 15, 18,'20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 cm K 4-50, 5, 5-50. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajnjoče denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah lri vsem drugem posteljnem blagu zastonj lil poStnlnc prosto.	2293
Vrtnarski
čenec
pošten deček, ki je že dovršil ljudsko šolo in ima veselje za vrtnarstvo, se takoj sprejme pri Alojziju Korsika, trgovski vrtnar v Ljubljani,
Bleiweisova cesta štev. 1. 2939 3
Tmrsiai houinsko
J. HILZER & KO. Dunajsko Novornesto. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, metod. !n harmon. zvonila
vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in poln glaa, najčistejšo vglasitev in najboljši materija!. Stojala za zvonove iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni

pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se Izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2375
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100— 1
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjašjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Samo kratek čas!
Predno oddam odjemalcem na debelo iz posebnega oddelka en bloc veliko število jopic paletotov, raglanov in kimono-mantil za dame v vrednosti od K 40 — do K 60— poprečno za K 8'— opozarjam svoje cenjene odjemalke na to ugodno priliko za vreden nakup.
O. BERNATOVIČ,
Angleško skladišče oblek 3046
LJUBLJANA, Mestni trg 5.
Vsak Soluto sS&tsi
tako iz mesta, kakor z dežele
kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.
pri zlatarju
J. Ifecchigt
v Ljubljani, naspr. glavne pošte.
Cene zmerne. Postrežba točna.
"27FT
Dražbeni oklic.
Iz zapuščine umrle Ane Sojer „pri Navžarju" v Ihanu št. 7 pri Domžalah se bo
v pondeljek 17. t. m. ob 9* uri dopoldne
na licu mesta dražbenim potom prodajalo vse premično blago; 7 glav lepe govedi, vozovi, veliko sena, detelje in slame, razno gospodarsko orodje, vinska posoda ter razna hišna in in gostilniška oprava. Kupci se vabijo na udeležitev.	3020
priporoča po znano nizkih cenah
obleke za jesen in zimo
—— ——■■——— —■— hi.IB——
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
želi prevzeti opekarska dela pri kaki neCJi opekarni za prihodnje leto. Ivan Prešern,
Pristava p. Tržič, Gorenjsko. 3038 2
Hiša v Dvorski vasi
pri Radovljici, z gospodnrskim poslopjem, njiv a 9 merniki posetve in travnikov za 10 vozov sena se proda. Vse je v dobrem stanu. Naslov Jože! Dolar, Dvorska vas št. 3, poŠta Begunje Gorenjsko.	3033 2
Dobra
kmetija
oddaljena od Beljaka za eno postajo, pošte v kraju, z arondiranim zemljiščem v ravnini, vzorno polje, primernim gozdom, nova obokana poslopja, stroji z gepljem, se proda z vsem orodjem ali brez njega. — Pojasnil? daje gospod Jan. Vovk, poslovodja v Logatcu ali pa lastnik Jurij Guggenbergei v Podravljah.	302;
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rde£ in Srn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MAAGER-ja
* s prlMtaa.o ¿iMt« % t
ajgfiü^ ribic
• IH'WV	«i
olje
(v zakonito zajamčeni opravi)
rumeno, steklenica K 2 -
pri
Viljemu Maager-jt
na Duneju.
Od 1869 uvedeno splošne v avstro-ogrski monarhiji
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijab.
Glavna zaloga in razpo-Siljalnica za avstro-ogrske monarhijo:
tff. Maager, Dunaj
111/3, Keumarkt 8.
ILiSST Ponarejanja s«
sodnijsko zasledujejo.
Stodvajset hektolitrov
lanskega, belega in rudečega, deloma sorti-ranega se takoj skupaj proti takojšnjemu plačilu in spravi proda v tamošnjem žup-nišču. Cena 50 do 60 kron za hektoliter po kakovosti.	304$
avtuca
primerna za skladišče se odda v najem. Poizve se na Glincah št. 35 pri Ljubljani.	30'4t 3
Proda SG še ena
3043 2
ftnPQi ■111 M ■Él
Kupci naj blagovolijo isto takoj na Jesenicah ogledati, ker sc na pismena vprašanja ne ozira. Rudolf ilorž, JSsssnice Gorenjsko.
™ ltripavost, katar in
če imate:	zasliženje,
oslovski in
dušljivi kašelj nič ciriizega, kakor fino dišeče:
Usisupo m Haramele s mus
■ r.qnn notarsko r >ver]enili izpričeval ml zdravnikov «i
03UU in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavo) 20 In 10 vinarjev. Ovo)iek 60 vlnarlcv.
nnhi w!. t.jlihliana, IM<irnc; Trnkociv. S::!nik, Piccoli, !.n:;tck, Bohinc,CUmtrj drogetijc. Kine, (.vai\ara(. Adrija"). — Lekarne. I'irk, Idrija; Berpnan Novo meslo; Amliijaiuič, Sovo ntrsto: Hhs. Vipava: Vaclia, Metli!Roblck. p.,V!»ci: r.rilli. l itija; Savni k, Kranj; »accirik Postojni': Močnik, K mik; Burdich, ■)()go bkofja Loka; Količki Tržič; Koželj, Jcacnkc. jj

i triovina Hiifnii Schuster
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Solidno blago.	IHzke cene. 2641 Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Trgovci, pozor!
Proda se iz proste roke skoraj nova 3014
iieliha hiša
v zelo dobrem stanu, v kateri je prav dobro idoča trgovina z mešanim blagom in prodajalniška oprava. Oddaljena je 5 min. od tovarne v Vevčah, v kateri se nahaja čez 800 delavcev in delavk, in 3 minute od farne cerkve pri Dev. Mar. v Polju. V hiši so 3 kuhinje, 3 sobe, velika klet, jedilna shramba, velika prodajalna in veliko skladišče, okoli hiše je velik vrt in njiva, Natančni pogoji se izvedo pri g. Jožefu Hromcu, kovaču v Vevčah štev. 5, pošta Dev. Mar. v Polju.
To delo ustreza s svojimi bogato ilustriranimi osmimi zvezki po sodbi splošne kritike vsem zahtevam. Popoln je, priročen, zanesljiv, cen in nadomešča za K 120"— še enkrat tako drage leksike. Dobavljamo te krasne zvezke franko brez pribitka proti mesečnemu plačilu Krasna brošura zastonj.
B.Herder-ieva zaloga. Dunai I.
3318 10—1 VVollzeile 33.
4K
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške
slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k	svojim! Zahtevajte
povsod le Tolstovrško	slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko
kislo vodo.	2921
Ferle za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Naprodaj sta t V
nova, eden 100 cm, drugi 150 cm visok. Cene po dogovoru pri Franc Tomanu, podobarju in pozlatarju, Valvazorjev trg št. 1, Ljubljana.	3007
{Tllačo m cuetoče, zčrauo in ueselo
nemore ostati nobeno dekle fn nobena gospodinja, katera se mara mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi
•ove ga
mila
s^ uarute roke in doseže hitro, brez iruču in napora snežno belo perilo.
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način ♦ 1592 varjeno.	%
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZHLOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroli Trnovo : Hudolf Valenčič Reka-Sušak: flnte Sablich Trst: Schtnidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ - -
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani.
.S,
'C ei
w
E
•vi
IU
•a
ra
fx
ra
UM
M
«J
ca
ra
M S OI M
Trpežno blago.
L

Bsigata zaloga
vezenin, drobnega in modnega blaga kakor: čipk, lišpa, rokavic, nogavic, otroške obleke, perila robcev, ovratnikov, volne, bombaža, sukanca i. t. d.
Zmerne cene. 2556
(D
ca.
E?
PC n> a
N TO
C3
OS
2
SL
C*
pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 2942	ulica št. 6.	i
vešča slovenščine in nemščine, navajena tudi trgovine, želi plemeniti službo. Ponudbe na upravništvo pod „Zanesljiv".
3009
Ljubljana, dne 12 oktobra 1910.
St. 4560 1910.
o
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za oddajo škart in odpadkov konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to oddajo morajo se najkasneje	3031
do 2. novembra t. 1., 12. ure dopoldne
c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani vposlati.
Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko vpogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".
iz belega hrastouega f^MlS lesa, frpeinl, moCnl
RJ
a. a
nn J2
91
M
M
C M
iS X _ ra
in
a a
m
od finena špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. A. Mvg. Tomažii,
Ljubljana. Marije Terezije cesta
(S)
5
ra -i a. m
Si
M	«
H	M a
O	n
03 r
H n X
Cene
nizke in solidne, točna postrežba.
Pozor!
Prodam ročno stishalnica za cementni zidal.
Postavi se lahko na stavbni prostor. — Dalje tudi stiskalnico za mozaik-plošče, več vrst barvane, za tlak z vodnim pritiskom in skoraj nov navijak (Aufzug) za valjčni mlin. — Cena prav nizka. Bogdan Oblak, Logatec.	2823
Hmm izpeljr\ h
I vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in I KREDITNIH PISEM
I za vsa flavns in stranska mesta tu- in inozemstva.
sow? wmarm
C. KR, PRIVIL. BANČNA IN MENJALMCNA DELNIŠKA DRUŽBA
OSREDNIH M ÍNJ.4LNICA:
ú IIM A ■ j - i '' ,L >; E li i.
Pnrlrimiirn "a[lcn, .e$!i« nam k.:-, 1 UUl UZIlJliG. /umoCri, loSlini, Moran,
L , . ,-UX, cv Jioit., .'um, ri-| ,
. to», u ninot, r.aravtk .u i s s o rtovones o, jviiava
NAKUP IN PRODHJil
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev-akeli, prioritet, zastnvnic, sreč,t i. t. d., i. t. d
Zavarovanih iroti m in žmafi M\ invnli. laiiriav
i;rospeste in cenike nremii zasloni m ira iso.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani. Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe ori naipriprostetfe do najelesantnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseb potrebščin, za mrliče, kakor: kovl-naste ln lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon Si. 29?. cvetlice. najnižje cene.
Za slufaj potrebe se vljudno priporočajo	81 52 1
Türk in brata Rojina.
NajcenejSa vožnja v Ameriko.
HÍ M
(tí w
«J
L Kristan
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ämeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 uši	o ■ sa M43 52-1 m sa ■
Najcenejša vožnja v Ameriko.
IS
i
S
s; £5
s
i
¡5 Sß
a
s
s
b
s.
b
G
S
fr « ft » LI g tt S K & B h ri Ü
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovorni pohištva J. J. !<
:: Ljubljana, Turjaški trg šlev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52—1 Najsolidnejše blago.
sooogooonoiii
s
£3
I S
!
ra
i
ra
g
DelnlSka glavnica:
60 milijonov kron
Rezervni ln varnostni zaklad t
16 milijonov kron
Centrala v Praoi.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krak o vu, Lvovu,
Moravski Ostravl,
Olomucu,
Pardnblcah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
L, Herrengasse 12
P
OBRTNA BANKA
Bančni prostori:
Via S-Hlcolo 30
Telefon St. 2157
Menialnlcai
V a Haova 29
izvršuje vse bančne posle obrestuje vloge na vložne knpžice po 4 °|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kapaje ln prodaja vrednostna papirje, devize ln valnte. Daje predujma na vrednostne papirje ln blago. Dovoljnje stavbne ln carin» oko kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavarnje srečke proti knrznl Izgubi. Oskrbuje lnkaso na vseh tnzemskUi in Inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležnjs s svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih Industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
največja m f naistareiSa l1
¥ •!	v•• t
V II I
m m m razntti loncenin izaemov
Hvg. Drelse v Ljubljani

Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
PrlporoCa se slavnemu občinstvu ln prečastlti duhovščini v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preproste ln najfinejše. Izvršene v poljubnih modernih barvali ln vzorcih najbolj strokovnjaškl, solidno ln trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom In šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
r;
18»

1842
Ustanovljeno leta
Slikarja napisov stavbena ln pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchSnfeldovih baru v ::: tubah za akademlin« slikarje. :::
= Električni obrat. =
Telefon 237.
Telaton 23?.
Ivornica umetnega kamenja in marmoria
ZAJEC
IzvrSuJe vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot; stopnice, kiepane in brušene, Postamente, balustrade, ornamente za façade, vr, a ograje, bangsrjo, krasne nagrobne spomenik« ln okvirje, korita In žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirja za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacija ln fundamentlranja strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllne mize, oltarje, votlvna table, obkladanje sten v cerkvah In mtlbullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, dalav-
nlca in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez Spran), nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — tlakovanje cerkev in vež a cementno-mozaičnlml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hiSah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v oeolitu, ki jc trd kot marmor, v raznih barvali.
ProieMiraiiG in izvrševanje žeMeMih stavb : SB PÄnir"uÄnikuMk.
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo In drobno ter „izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 i—1
Mnbljana, Dnnalska cesta 73.
mizarski mojster v Ljubljani
Dnnalska cesta 19 (Hedjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter Jedilne sobe in salone. iDivane vsake vrste. JYCodroce, žimtilce na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno Izvršujejo.	s:
Cenik s podobami zastonj In franko.
1539 1
Najcenejša zaloga. tt Cene brez konkurence.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
čez Aterpen v Ibw-M in čez MwerpenyBoston.
je proga
_„Bed Slar Line".
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeelancl», „Lapland", „Menomi-na", „A\aniton", „Gothland", „A\nrquette" in «Samiand«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborim hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v (tajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnica eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
doli iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v Ncw-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1)
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
j Ljubljana
s Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6.
! Delavnica: igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154. A *	-----x —---■•■—-------------------------
i 1812

Ustanovljeno leta

1812
Zaloga čopiče« za pleskarje, slikarje
in zidarje, štcdilnega mazila za hra-::: stove pode, karboiineja itd. :::
priporočava se tudi slavnemu občinstvu za vsa v najino stroko spadajoča dela v tnc3tu in na deželi kot priznano reelno
::: iti fino in po najnižiih cenah. ::: ---_--p
Pohištvo vsake vrste
najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih .karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije :
DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip Vidmar v Ljubljani
PMoiStJ. Stari tre st. 4. Prešernova ulica St 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
—-barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubali, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alominlnm v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnšl. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za štndije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
= Najnovejši s=
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== prstene ln rudninske barve. =====
s Priznano najboljše in najizdatnejše ::
== oljnate barve
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča =
Moli Haupfmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Urnežev, lakov in steklarskega kleja.
Prodaja najboljšega mizarskega =====
m" lima
po najnižji oenl, =====
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovan v:

Pariza 1905.
mm
Londona 1905.
Tvrdka Fr. Iglic
Ljubljana, mestni trg št. flfl
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in frakov z napisi.
Zunanja naroiila se izvršujejo hitro in točno.
(kST Cene brez konkurence. T zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
31 52-1
Najstarejša domača slovenska tovarna peci.
Založnik
zveze ces. kralj.
Ustanovljena leta 1888.
avstrijskih državnih uradnikov
A, VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnišča znaten popust.	1222

karbolineja
---samo boljše vrste,
glpsa
alabastro in stukaturnega za podo-365	barje ln zidarje.	52—1
Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
BREmEH]l
NEW-Y0RK"
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. =
Lud. Cerne
jnoelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Klobuke,
cilindre in čepice
t najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 117 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železnice.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Edvard Tavčar-iu, v Kolodvorskih ulicah It. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flrlona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos ñires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 6.
Ceniki iranko.
V". '-.ii %
arna m. za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Samoprodaja za Kranjsko:

Znamka F. L. P.

Julija Stor, Ljubljano, Prešernova ul. 5.
Znamka F. L. P.
830 52 1
Književnost.
*	Nova zelo potrebna knjiga. Med
najkoristnejše in najpotrebnejše knjige, kar jih imamo Slovenci, se sme pač prištevati »Knjiga o lepem vedenju«, katero je izdala in založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, kajti to je edina slovenska knjiga, ki obsega najpopolneje obširna in zelo pregledno nujana navodila, kako naj se vede preprost človek ali izobraženec v rodbinskem, družabnem in javnem življenju.
Knjiga je bila že davno potrebna in bo brez dvoma ustrezala svojemu namenu. Vsak človek namreč — naj bo še tako izobražen — zaide pogosto v neprijeten položaj, da ne ve, kako naj se napram gotovim osebam in družbam obnaša, da napravi dober vtis; kajti ravno zunanja oblika, s katero kdo nastopa, je velikanskega pomena v življenju. Človek si s svojim vedenjem povzdigne ali pa podkoplje ugled.
Lepo obnašanje ni sicer toliko plod razuma in poduka, kakor vzgoje in srca, vendar pa vsak človek potrebuje tudi nekaj praktičnih navodil. S tega stališča moramo v resnici z veseljem pozdraviti navedeno knjigo in vsak naj smatra za svojo narodno dolžnost, da ji prpomore do vstopa v vsako rodbino. Vsak se bo iz knjige mnogo naučil in našel v nji obilico zlatih naukov. Knjiga ima dvojno kazalo in je z natančnim abecednim kazalom pregled knjigo zelo olajšan. — Drugi narodi so imeli že vse polno knjig, ki so obdelavale to, med vsemi stvarmi gotovo najbolj praktično in velekoristno tvarino, le Slovenci smo žalibože v tem oziru mnogo zaostali. Zato si je »Katoliška Bukvama« privzela nalogo spopolniti tudi v tem oziru kar najbolje slovensko slovstvo ter podati slovenskemu ljudstvu pod-učno in eno najkoristnejših knjig, katero bode neobhodno potrebovalo. Cena fino vezani na krasnem papirju tiskani knjigi znaša 4 krone, broširani, na navadnem papirju tiskani pa 2 K 50 vin. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, v knjigarni »Ilirija« v Kranju in v knjigarni I. Krajec nasl. v Novem mestu.
*	Fran Marolt. — Nagrobnice. Cena vezani knjižnici v obliki žepne izdaje 2 K 40 vin. — Ta praktična pesmarica katero naj ne pogreša noben pevski zbor, obsega 26 najlepših nagrobnic za 4 glasni moški zbor domačih in tujih skladateljev, dalje še Foersterjevo »Li-bera« in psalm »Miserere mei Deus«; slednji se rabi pri mrtvaških sprevodih. — Ker se bližata praznika vsi svetniki in verne duše, ter je marsikje lepa navada, da pojo pevski zbori popolu-dne ali pa zvečer na praznik vseh svetnikov na grobeh žalostinke in s pretresljivim petjem blažijo plakajoča srca ter obujajo ter poživljajo spomin na drage rajnee, je ta zbirka nagrobnih napevov pevskim zborom neobhodno potrebna; opozarjamo torej iste na omenjene nagrobnice. — Priporočamo dalje cerkvenim zborom večjo izbiro črnih maš (rekvijemov) eno ali več glasnih, s spremljevanjem orgel ali brez, domačih in drugih skladateljev, kakor od: Foersterja, Rennerja, Hlad-nika, Gruberja, Lahamarja, Mittererja, Brunnerja itd. za moške, mešane ali ženske zbore. Vse te navedene skladbe se dobijo v »Katoliški bukvarni v LJubljani«.
Hotel Liburnija
(Harodnl dom v Voloskem)
»J
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. ToCijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. PriporoCa se
^111 arija llledued, najemnica. ^
I

ZaSCitna znamka „Sidro"
Liniment. Capslcl comp.
■ NadomestGh za Sidro - Pain - Expeller
o t-
a
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče in odvodno mazilo pri prehiajenju itd.; cena 80 v., K 110 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, na) se jemljejo le originalne steklenice v Skatljah z naSo zaSCitno znamko „Sidro" potem
se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri
TT^ Dr. Richterjeva lekarna pri T-T^ '	„zlatem levu" v Pragi.
4 I ♦ Ellzabetna cesta Stcv. 5 nova. i I i
parna opekarna in to- ' zarezane opeke
. » SREDNJIH eMIÏlELJilIlfi pri LJUBLJANI
j	Pšsarais ai Ljubljani, Rssljeoa cssîs Sfeu. Z
zarezano opeko, strQjžii_strešiiiky zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke
(1) L in IL vrste se jamči najobširneje. m
1B5SRE11S
ïïïlïiSSESIISIE

co
eu T3
N
CVS »1 QJ 5=
Tnl
«i o i
• i £X QJ >CJ
•a
ti o
CO .i.
N^wwfc "n «Mpr
IémII --JPIP^
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi itna vedno veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadjjočih predmetov. Ozdeluje se vse po najnižjih cenah.
Ljubljana,
cesta 21.

'^Mler") .SSäataK« . .
sa w
dunajska cesta 17, Ljubljana.
316G 52—1
iz prvih tovarn Avstrije: ûrkopp, &tsri® (Puch), Waffonpad.
izborna konstrukciia in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 18Č7. Vezenja poučujemo brezplačno
e
o
psssams s
*" Ceniki zasionj in frarakcs.
BR
-, ...... i. _
¡nm..>t,.i-

Zalivala In priporočilo.
G D
Podpisani sc zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. rjfl- naročnikom, kateri so me počastili z obilimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevi ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče. Obenem naznanjam, da sem svojo
kjučavničarsko delavnico
izdatno povečal in sc preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevi ulici, v popolnoma preurejeno lastno dclavnico
Cesta na RuMovo železnico 10, nasproti restavracije Jovii s^ei'.
g	Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljSe in točneje postrcči, se vljudno pri- .
- poročam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem	m
u
a

Rudolf Geyer, stavbni, umetni in konstr. ključavničar, j-
1909: zlata HoiainaTnajvišja odlika.
W? magdeburg-buckaci
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Hm Keumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
na nasičen par in vroči par
od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski. trpežni in zanesljivi obratni stroji za vse indust. n potiedeiske obrate.
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje
specijalist fOT^I«« Tiare/mi» stavbni in umetni v tej stroki 111S9MS I filIS&K steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
e Jlndrltz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce in trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in kovinske predmete po Miti ali vposM modelih.
tkžT Ponudbe vsak čas radevolje iil brezplačno.
\n i Ljubil
						s
illff			SI	\ m		gnol
cesta it. o pefesg „Figooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna" mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi ia proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjerrialcfem v ogled.
2572
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtopleje priporočati svojo obilno zalogo
: >
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. - Istotam so na razpolago tudi cementni in kamnitni nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin, bodisi iz granita, sijanita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja i. t. d., jako točna in z nizkimi cenami.	„ .... .
Z odličnim spoštovanjem
Poseduj ip.rteinmMi nan (itîO.QUt) F. a.
>J. ...........J.J
« \ J

i1, kamnoseški mojster,
Teleion štev. 16.
ustanovljena delniška družba
i va	g 0 1 «• •
iiHZDu v Ut
S rf)
ii Ci iojf p
¡Jrg
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo iri mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Pri-poroča se za stavbena dela vsak
e vrste.
Palme in vse druge sobne rastline
se dobe zaradi pomanjkanja prostora prar po nizl^H cenah l^al^or tudi cvetlice, čebulice in steklenice in tudi drugi predmeti in izdelki vencet» l^al^cr poprej, samo
veliko ceneje. g odličnim spoštovanjem se priporočam
fl-kWMe
VJELIKfl IZBERfl OBLEK
i®
uuburnr:
DVORNI TRG 3
Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila.
Lastni izdelki !
Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri.
Strogo solidne, stalne cene.
Telefon štev. 291. 2514
m
re<CFII^IM pnšhar u LJubljani • ¿91*11 fkll\9 Zidouska uflica št.S
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in ; 1 ■	tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.	—
Posebno dobre so lahke trocevke in puške jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammcrles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
2301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
© © © © © © ©© © © © ©© © S © © © © © © © © © © © © © © © © ©
© © ©
Velika zaloga trboveljskega premoga g
v kosih (Stückkohle) in orehovnika (Nußkohle)	^
oddaja vsako množino od 50 kg. naprej do cclega vagona, kakor tudi	¡gj.
brlketov in razcepljena drva
■	rst
i	na sežnje in metre se dobavlja istotam. - Vsako množino, bodisi premog, drva ¿S)
^	ali pa brikete, dostavlja se franko na dom.	^
j	Za mnogobrojna cenj. naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem	^
<	Ivana Treo,
ji	Stev. telefona 274. 2863 Cesta na Rudolfovo železnico.	^ i1©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
MARIJA SATTNER
LJubljana, Dunajska cesta 10. II, stop., II. nadstr. (ffledljatova btsa).
91	se priporoča prečastiti duhovžžini za	26 1
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakot« se glasi naroeilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovolino prevzame.
mxmkmxmxmxmxmxmKmxmxmKmxmxmxm
x
ti X
11 X
m
m x
x
H X 11 X
m x
m x
i] X
v Šentpeterskem predmestju na knezoškoiij-
skem posestvu.
Zdrava lega, suh, v temelju peščen svet, cene nizke (od 5'50 K naprej za kvadratni meter). — Poizve se pri: Upravitcljstvu knezoškofijske pristave v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 97, pritličje.
3011 3	Fran Kristan, t. č. upravitelj.
V modni trgovini
Peter Šterk
Ljubljana. Stari tm 18
dobite
587
krasne novosti za lesensko seziio
in po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, /" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d.
Najboljša in najsignrnejSa prilika za Sledenje!
tonami promet do 31. dec. 190U čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-98
Slame vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:•:
1HBB
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do —t^.-.,, , — 1. ure popoldan ter jih obrestuje po -—
ier	T®*
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi sc njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnico na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjicc sc najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Holii, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, karo! Kauschefjg, veleposestnik v Ljubljani. Matija KoJer. stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krccjar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in liiSni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovfc. hiSni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibcr, župnik na Rudniku.	1
JOSSP
stavifelj umetnih mlinov in ter isdeiovafelj mlinov za ročni obrat, na gepclj, vodno in parno silo
v v
"|T ^ ^
Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur
na razpolago.
2111
SE
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
touarna zarezanih streSnlheo ponudi v vsaki poljubni množini patent. doo|no zarezani
strešnik - zakriuač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
tfjgr [¡¿gr Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedan)ostl.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se litelo.
KamnoseSkl Izdelki iz marmorja za cerkoene in pohiStuene opraoe, spominki iz marmorja, granita ali si|e-nitaf apno žioo in ngašeno se dobi pri
Hlojziju Hodniku ¡ÄS
■	kamenarskem mojstra	—■ III llllCfl III
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 32
Mnogo denarja in dela
prihrani pisarnam
,Herkules'
2950 4
stroj za razmnoževanje pisem in izvirnih risb v več barvah.
Josip Švorc, C. Skaltce, Oécby
-— Zahtevajte cenike i „ ......a
Novosti in prospekte | Patent priglašen! |
sprejema bolnike in to moške na živcih bolehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj. Dr. Fran Ceh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru.	2736 12
Valjčni mlin v Domžalah
I. Bončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon Interurb. št. 129.
Telefon Interurb. St. 120.
Priporoča pšenično moko izursfne kakovosti, otrobe in druge mleuske izdelke.
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
Hotel Tratnik'
„Zlata kaplja"
i, Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora. 2072
Lepe zračne sobe. • Priznano fina knbinja. - Izborne pijače. • Nizke cene. • Lepi restavracijski prostori in povsem na novo nrejen
= velik senčnat vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELIK KONCERTI
Kuhati ne znajo
to smo konštcitirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdkiPrva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
Trgovina s špece-	Trgovina z moko in
rijskim blagom.	deželnimi pridelki.
Na drobno in debelo.
|| LJUBLJANA A. ŠARABON LJUBLJANA
velika pražarna za kavo
Glavna zaloga rudninskih voda.
Vsak dan sveže žgana kava.
2851 10
a
M
m
M S* N H S*
Zaloga istrskega in laškega brinja.
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
po
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
01 brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 71/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43/4%
Dr. Fr. DolSak I. r„
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat Ä. Kalan 1. r„
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.