Politicen list za slovenski národ.
Pa pošti prejemau veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6- uri popoludne.
^Jtev. 215.
7 Ljubljani, v torek 22. septembra 1885.
Letnilc XIIX.
f
Rrto je kriv političnih izgredov ?
Cestokrat se je povdarjalo, da nekdanja večina v državnem zboru nemško prebivalstvo hujska, da noče mirú, da to dela vztrajno in doslednje, |posled-njič iz tega namena, da bi vrgla Taaffejevo vlado. Ta stranka poslužuje se vsacega sredstva, da bi prišla do svojega namena, do vlade in do imenitnih služeb. Ako tega ne spustimo iz vida, bodemo lože razumeli, zakaj se tudi pri nas na Kranjskem prebivalstvo umetno vznemirja in Nemci pravijo, da so razžaljeni, ko ne morejo več strahovati vlade iu prebivalstva. V tacih okoliščinah je pač vsacemu treba previdnemu biti in ne dati povoda, da bi se neprijatelj po pravici mogel pritožiti, da se mu krivica godi. češki poslanci tudi za Božjo voljo prosijo prebivalce, naj se varujejo prepirov, naj se nikar ne dajo hujskati in naščuvati zoper svoje so-deležane, ker tako le njim (poslancem) in vladi stanje obtežujejo. Dopis iz Prage, ki ga je prinesel „Gratzer Volksblatt" po „Germaniji", dobro kaže, kako se je postopalo na češkem, da je poslednjič vendar prišlo do preljivauja krvi. Med drugim se bere v tem dopisu: „Motil bi so, kdor bi premo-traval to izgrede same na sebi, ne gledé na to, kaj se je že pri nas več let pripravljalo."
Za cesarja Jožefa II. se jo začelo germanizo-vanje nenemških narodnosti, posebno pa Ceho-Slovanov. Cesar Jožef II., dasiravno je imel dobre misli o človekoljubji in izomiki, je bil samovladar, centralist, mnogoštevilni narodi njegove velike države mu niso bili prikladni za njega vseobsežen načrt pri osrečevanji ljudi. Znano je, da je njegova blaga mati, cesarica Marija Terezija zoper nje voljo v poslednjih letih vladanja prišla v roke ministrom framasonom, ki so spodkopavali nje najboljše namene. Framasoni so tudi pri cesarju Jožefu II. veliko veljali. Vstrojiti vse po enem kopitu, po-nemčevati državo, podvreči vse uradniški samovolji, pred vsem pa cerkev verdevati, zato da bi vse to odobravala, je bilo prizadevanje framasonov pred sto leti. Ta vladni sistem je trajal v Avstriji do 1.
1848, a to leto so se majali ti stebri in na mnogo krajih razpočili. Bach, Schmerling, Herbst, Lasser, Auersperg krpali in popravljali so ta sistem vsak po svoje, a vse to krpanje ne bode pomagalo, država se mora postaviti zopet na zgodovinsko podlago, primerno sedanjim premembam.
Taatfejev sistem je na prelazu iz tega liberalno-birokratičnega sistema do zgodovinsko-konservativ-nega. Taaffe menda sam ne ve, da je na tem prelazu, vendar državniki, kakor grof Hohenwart, Clarn-Martinic in drugi se popolnoma zavedajo o tem smotru. Vsaka poskušnja, oslabiti, razdrobiti sedanjo večino v državnem zboru je prav nevarna stvar. Grof Taaffe jo zelo naopačno ravnal, da je konservativno stranko pri zadnjih volitvah tako slabo podpiral. Ou pravi, da je nad strankami, s tem je pa mnogo zgubil na svoji veljavi pri konservativcih. Kdor pomisli, koliko da še vpliva Schmerling in njegova stranka v najviših krogih, mora se čuditi, da je Taafte še na krmilu. Prevdariti moramo še dalje, da je Taaffe začel vladati z uradniki, ki so bili pod Schmerlingom, Herbstom in Lasserjem liberalno izvežbani in če dalje pomislimo, s kakošno peklensko zvijačo mu Herbst in drugovi noge podstavljajo, moramo se zares čuditi, da Taalle še sploh ni padel.
Vznemirjenje mora biti, naj stane kolikor hoče, to je glasilo Herbstovcev, ktere je vlada in večina iz vladnih stolov potisnila. Najpred so poskušali to iz državnega zbora prenesti na ulice, pred vsem pa med dijake. Vendar Dunajčani so dobrovoljčki, niso Belgijanci ali Francozi, ki bi na zapoved framasonov pred palačami izgrede naprav-Ija.1 i in okna pobijali jezuitom in katolikom. Na Dunaji vznemirjenje ni hotelo priti, izvzemši pri sreujskemu odboru, pri nekterih profesorjih, prišlih iz inozemstva in nekterih milijonarjih, ki so to postali po znani teoriji o „napojnini". Tedaj se mora vznemiriti v najviših krogih, popolnoma po frama-sonsko. Z Dunaja se mora prenesti vznemirjenje ua deželo. Pa kako? Nemški Mihel na deželi je skozi in skozi pošten. Zabavlja pri pivu nad Židi, odvetniki, davkarskiini nadzorniki in iztirjevalci,
včasih tudi nad vojaščino, sicer pa le nad posli. Ko so pa prespi, je pa najvrlejši podanik. Kako bi bilo vendar mogočo razdražiti tega potrpežljivca. Treba je ljudstvo dražiti in hujskati tako, da ue bode videti ¡lojalno, pa bode vendar zoper Taaffejo vlado. Cesar Jožef II. bode dober za to. Cesarju Jožefu II. morajo se spominki postaviti povsod po večih občinah, potem pa govoriti zoper Taaffeja —■ tak je bil dobro prevdarjen načrt. Vidiš ljudstvo, to je tvoj svetnik . . . Židje, oderuhi so se vozili po vaseh in so hujskali ljudstvo pri odkrivanji takih spominkov. V Mostu (Brüx) na Ceskem so odstavili fakcijozni po nagovarjanji dr. Spitz-a sv. Janeza Nepomucena in so cesarja Jožefa II. razglasili svetnika nemškemu ljudstvu. Po mestih, kjer je največ Židov, n. pr. v Toplicah, v Mostu, Komatavu, Liberci uganjali so fakcijozni kakor besni. Vsako malo mestice na severnih čehah ima po eden ali po dva lističa, navadno jih židovi vredujejo. Večidel zajemajo iz večih listov v stolnici, in teden za tednom bruhajo ogenj in žveplo zoper vlado po selskih občinah.
Kaj pa so rekli merodanji krogi? Molčali so iu v pest so se smijali. Da še več, vlada je pošiljala takim lističem oglase, razprodaje. To je še v Avstriji videti dandanes, spredaj hujska žid zoper vlado, zadej ali na drugi strani je pa sodnijski oglas, — tedaj z denarji davkoplačevalcev se vzdržujejo ti listi. Vendar tako blagouravno je nemško ljudstvo na češkem, tudi to ni pomagalo. Sicer se je vsedlo več srenjskih županov zapeljanih po srenjskih pisarjih na limance, ter pošiljalo zaupnico Herbstu, Rusu i. dr., a s tem ni imelo ljudstvo nič opraviti. Da se to umetno vznemirjenje vendar ne poleže, vdarili so ua struno bolj brenečo, to se pravi, Knotz, Pickert i. dr. pridrli so v hišo nad poštenega kmeta, ga za roko zgrabili in so mu trobili na ušesa: no, kaj še le ne bodeš rogovilil! Pa še sedaj se ni hotel lasati s Čehi, izvzemši kake pijance ali rogovileže. Ker pa tudi Cehi niso pohlevni janci in so češki listi narodno zavest pri svojih budili, morda tudi še kaj več, kakor je bilo treba, prišlo je poslednjič vendar do prelivanja krvi,
LISTEK.
Opis Motnika in njegove okolice.
(Konce.)
Zgodovina.
Naj se ini dovoli ozreti so tukaj v prazgodovinski čas, ko je naš praded stavil poslopje na strmih gričih, da se jo ložej branil roparjem in zverini. Enak griček imamo tudi na jutrovi strani v Motniku, ki se „Gradišče"*) imenuje, gotovo je stal na tem griču lesen grad. Spodej ste dve njivi, ko se ena Pungert, druga Zazidom imenujete.
V srednjem veku znani grad, sedaj razvalina, na levi strani trga, njegova, kot skala trdo zidana, z opeko pomešana malta, nam pričata, da jo jo oholi Rimoc zidal. Med podrtijo so delavci pred nekimi leti našli kamnito korito in rimski denar, kterega napis pa ni znan.
*) Gradiščo pomeni kraj, kjer so Rimci imeli kake trdnjave, stari Grad pa pomeni zidanje srednjega veka; prvotni stanovalci si brž ko ne niso stavili gradov, to so je zgodilo pozneje, ko so ljudje žo rabili kovino.	Vr.
V	davnih časih so se graščinski posestniki imenovali Konrad, 1. 1247 pa Gerloh „Motniški". Ta rod pa je izmrl, grad in podložniki so padli cesarju v last; on jo dajal grad v najem ali v zastavo. L. 1576 je prešel na rodovino Curler. L. 1624 ga pa kupi Zofija Apfaltrern. Pozneje preide na Skarlihe, kterim je grad 1. 1751 spomladi pogorel in potem jo razpadel. V „Valvazorju" 1689 se' njegova podoba vidi.
L. 1798 so sc bili skupno v sodrugi Gorenji Motničanjo in drugi graščinski podložniki odkupili, in tudi grajsko razvalino in drugo neprodano posestvo so kupili. Kdor je v sodrugo vložil svoj del, bil je prost, čo ne, jim je bil podložen, ker so se ti kmetje potem ponašali z gosposko, to jo, sodrugo. L. 1834 pa kupi od sodrugarjov grajsko podrtijo in nekaj zemljišča Matevž Križnik, ded pisateljev. Sedaj po tej razvalini smreke iu bosta raste. Malo temeljnega zidii še po koncu štrli, ki se kot skala vpira vremenskim nezgodam s trdo zidavo.
V	starih listinah jo Motnik prvikrat znan okoli leta 1129. Pozneje se večkrat omenja, zlasti ker so tii Gornjegraški benediktinci imeli vžitek (desetino).
Tovorna pot je peljala tu skozi iz Ljubljane na Kamnik. Motnik in Ločico, naprej na Stajarsko, ktera jo gotovo Motnik povzdignila. L. 1423 mu je podelil Ernest Železni trške pravice, pozneje 1. 1613 si je pridobil dva sejma, ktera sta o francoski okupaciji 1. 1809 prenehala.
Tudi obrtništvo jo tukaj cvetelo, zlasti usnjarstvo, ktero je od cesarja Ferdinanda 1. 1640 pridobilo posebno privilegijo, in to rokodelstvo je tudi imelo svojo „sodrugo".
Ko so pa južno železnico za Savo naredili, jo vožnja po državni cesti opešala, jo bilo toraj manj voznikov iu zaslužka za Motničane na imenovani cesti. Pravijo, da so tudi žeblje kovali, pa da so ti kovači ob nekem pomoru (1. 1600 ?) izmrli.
Zemljišče (kmetije) so imeli razdeljeno po dvorih (oštatih — Hofstiitten), deli, ki so se k dvoru šteli, niso se smeli od kmetije prodati: kakor tudi brez dovoljenja župana ne drugo parcele (kosi).
Do francoske okupacijo 1. 1809 jo trg .spadal pod štajarsko vojvodino. Marca 1. 1811 bilo jo uradno Motničanom v slovenskem jeziku naznanjeno, da so francoski oblasti predani. Pravijo, da graščinske kmetje po hribih v Gornjem Motniku so pa
k sosedom ua levo, k tistim možem, ktere v najnovejšem času tolikrat in tako hudo pruski krč zvija, da zarad samih bolečin ne vedó druzega, nego v eno mer kričati in tožiti, kako da so zatirani. Še letos poleti je bilo govorjenje, da so levičarji postavili 25 mož, kteri naj bi določili, kako naj so bodoča levica v državnem zboru imenuje. Kolikor je do sedaj gotovega, razpadla je iu se razcepila na dve stranki, kterih vsaka ima svoje nazore, svoja načela in svoj smoter. Jedna polovica z zmernejimi nemško-liberalnimi poslanci, v kteri bodo tudi židje, imenovala se bo še nadalje levičarji, drugi, ki imajo popolnoma veliko-nemško srce, pa nemško-narodni klub. Le-temu klubu bi se pač mnogo bolj podalo ime „nemških irredentovcev", kajti so-stavljeu je iz samih takih mož, kterih vsak bi celo Avstrijo za peščico pruske leče prodal. Vsled tega razdvoja je pa cela levica popolnoma nezmožna postala, da bi se vspela do vladnega krmila in se ji bo tudi po vrhu vsega zgodilo še to, da se desnica niti mnogo pečala ne bo ž njo, temveč jo bo pri vsaki važni in splošno koristni točki, kteri bi se morda opozicija vpirala, v svojih glasovih potopila iu to zato, ker Nemci med seboj niso edini. Slovani so bili mnogokrat razdvojeni, toda tako nikdar ne, kakor so avstrijski Nemci ravno sedaj. Oglejmo si jih le pri luči in takoj se bodete prepričali, da je res. Konservativci so prijatelji sedanji Taaffe-jevi vladi, zato pa je ona hud trn vpeti nemško-liberalni stranki, ktera bi jo na vso moč rada spodbila, da bi se sama tjekaj vstopila. Tretja stranka je pa n e m šk o - n ar o d n a ali radikalna stranka. Poznamo jo pa tudi še pod imenom nemških „irredentovcev". Njene oči so vprte v Berolin na velikonemškega svetnika Bismarka, od kterega tudi pomoč in rešenje pričakuje. Da nemški rod sedaj ni za vlado, je toraj pač razvidno in vendar nam hoče zmirom gospodariti.
Nehvaležnost je plača sveta, imel bo priložnost tudi častitljivi starček in prvi jugoslovanski rodoljub, škof Strossmayer vsklikniti, preden zapusti to solzno dolino. Zasluge njegove naštevati in poveli-čavati, bi bilo toliko, kakor vodo v Savo nositi. Strossmayer je darove tega sveta, kolikor mu jih je prineslo njegovo dostojanstvo, pošteno delil s svojim narodom. On je vtržil veliko denarja za prodan les iz škofijskih gozdov in je ravno s tem denarjem vtrdil hrvaškemu narodu stalno podlago, na kteri se bode še razvijal v poznejih letih, kedar že ne Strossmayerja ne njegovih nasprotnikov več ne bo! Zaslug, kakor jih ima on za svoj narod, ni imel še noben Hrvat in jih nobeden imel ne bo, ker se tako rododarne in požrtovalne roke le redko kedaj rodijo, kakor so se s Strossmayerjem porodile pred 70 leti. In kaj ima vzorni rodoljub od vsega tega? Nič, kakor jezo in sovraštvo svojih nasprotnikov. Dve stranki ste mu sovražni, da se ne da popisati. Vladna stranka bi ga potopila najraje v žlici vode; ker pa tega ne more, črni ga pri svitli kroni, kolikor se ji za to priložnosti ponudi. Na podlagi teh ocen sprejel je zaslužnega rodoljuba nedavno v Brodu presvitli cesar, ter mu je nedvoumno dal razumeti nemilost, v kteri se svitla slovanska zvezda Strossmayerjeva na kraljevem dvoru nahaja. To samo že se težko prenaša; a da se še Starčevic javno proti Strossmayerju dvigne, ničla proti sto-taku, kar se tiče žrtev, ki jih je ta ali oni za svoj narod prinesel, to je grdo, to je ostudno, to je ne-odpustljivo. Starcevic, ki ni druzega storil za narod, kakor krepko ob mizo bil, kedar jc bilo treba in ne treba, ne sramuje se v „Svobodi" („Tiranija" naj bi se list bolje imenoval) Strossmayerja dolžiti, da je on z njegovo stranko vzrok obupnega položaja na Hrvaškem! Da bi ga vendar palica potipala za tako nesramno laž! Dalje pravi Starčevic, da je ravno zavest te krivde povod, da škof Strossmayer toliko za narod stori. Madjarski prelati še mnogo več store za svoj rod, ali pri njih ne vé desnica,
kar dela levica. Ta korak Starčevica je tako ostuden in ima pravi pečat radikalstva na sebi. Habeat sibi ! Strossmayer vkljubu temu ostane in bo ostal zvezda naroda, ko o Starčevicu že duha in «luha ne bo! Kedar bo on sam toliko za svoj narod žrtvoval in mu toliko z ustanovljenjem učnih zavodov k omiki pripomogel, kakor jo to storil škof Strossmayer, tedaj naj dvigne roko proti njemu. Edino z zavihanimi rokavi ni še nihče domovine rešil !
Zanimiva je izjava Bismarkova o avstrijskih Slovanih, storjena o priliki zaupnega razgovora med nekim avstrijskim nemško-liberalcem in železnim kanclerjem. Dotični nemško-liberalec je razgovor pričel z obljubo vdanosti do Nemčije, na opombo Bismarkovo, da so namreč Nenemci v Avstriji jako krepka podpora avstro-nemški zvezi, rekoč: „Kaj pa bo tedaj, ekscelenca, kedar se bodo jeli krhati? Mi Nemci in to kar je nas liberalnih, kterih se nas pa Vam ni treba sramovatj, smo porok za-se; toda kaj pa drugi in krona?" „če nas ima Avstrija res tako rada, kakor ona trdi, mora ona skrbeti, da Slovane sebi in nam prijazne ohrani in morate Nemci sploh drugače ž njimi postopati, kakor do sedaj." „Kako to?" „Ne napravljajte si med Nemci in Slovani ni-kakih tako visokih sten, kakoršne ste začeli postavljati. Vaš cesar je poštenjak in zdravega razuma, poznam ga; on je naš trdni zaveznik, ker pozmi prednosti tega prijateljstva. Tudi o cesarjeviču se govori, da je duhovit mlad mož. če bi pa danes ali jutri na Dunajskem dvoru jel veter od druge strani vleči, oprijeli se bodo Slovani takoj trenutka pod sličnimi okolišinami in se bodo proti nam obrnili. Saj vidite, kako da sem z Rusi prijazen, tako morate delati Vi s Slovani. Saj ni treba, da bi se morala zarad tega država razdeliti in češko kraljestvo vsta-noviti. Slovanska država med Bavarsko in Slezijo bi nam ne bila prilična. Pa tudi sicer bi morali bolj prijatelji biti s Slovani; je že res, da imajo mnogo neprijetnega ua sebi iu povsod razširjajo neprijeten" duh. Jaz ne maram ne njihovih škorenj izjuhtovine in ne njihove mesečne svetoboli. Tudi jako dvomim, da bi mogli svet predelati. Res je pa, da so pleme ki še le raste, in ni nam treba nalašč zamere iskati kajti pri vsem tem so jako razumnega duha. Za nas in za nje je prostora ua zemlji". „Zakaj pa Vi Poljake poneinčujete?" „Le poskušamo to! Sicer se pa nikar z nami ne enačite. Pri nas je poleg 37 milijonov Nemcev le 5 milijonov Nenemcev, pri Vas pa le to stran Litave samo 7 milijonov Nemcev, proti 14 milijonom Nenemcem. Kako jih hočete podjarmiti, če se nočete absolutizma poprijeti in šo s tem ne bote ničesar opravili. Pred sto letimi bi so bilo dalo kaj storiti v tem smislu, ako bi bili imeli tolikanj šol na razpolaganje, kakor dandanes. Dandanes je preveč vzbujena narodni čut in se ne da več zadušiti."
Vnanje države.
„Vox populi vox Dei", mislil si je knez Aleksander, sprejemši povabilo Rumelijotov, da naj pride in vlado prevzame, in šel je. Časniki, kterim je pravica prva iu politika še le druga reč, pravijo, da je prav storil, ko je ubogal. Kaj bode Bismark rekel, ne vemo. zdi se nam pa, da bode prej ko ne s tistim rimskim vladarjem, ki se mu je Oaesar reklo, iznenadjen, če tudi ne do smrti ranjen ves zavzet vskliknil! „Kaj tudi ti Brutus!" Bismark je namreč zahteval, da naj se Bolgari, to najprid-nejše slovansko pleme na Balkanu razcepijo v kneževino in pa v iztočno Rumelijo. Da se ne bodo tako hitro zopet zdruzili, da! jim je nemškega kneza Battenberga Aleksandra. Ravno ta Aleksander se je pa ves pobolgaril in je Bismarkove nakane pogazil v blato. Bolgari zapodé iz iztočne Rumelije turškega kristijanskega guvernerja in Aleksandra povabijo. Le-ta tukaj vojsko pod orožje skliče in tjekaj gré. To vam je pogum, ki bi vsakemu Napoleonu čast delal, kaj pa še le bolgarskemu knezu, kteremu se prej ko ne že o bolgarski kraljevi kroni sanja, če
kar so tako hrepeneče pričakovali — pa vendar le malo. Hujskači vendar niso dosegli svojega namena, dobro osnovana komedija ali bolje rečeno žaloigra vendar ne gré skupaj — cesar je bil ravnokar na Češkem in se je prepričal, da je oboja narodnost Njemu vrlo vdana.
Dopisnik dalje pravi, da nikakor ne more razumeti, zakaj je bil grof Taaffe tako indiferenten pri zadnjih volitvah v državni zbor, on pravi, da si je s tem veliko zakrivil, veliko več pa grešo „ipsissima verba" konservativci, bodisi cerkveni bodisi svetni — v Avstriji, posebno pa na Češkem. „Rekel sem že pred več leti in še dandanes ponavljam, ti krogi še dandanes ne vidijo, koliko pomena ima časopisje, ki je pod dobrim vodstvom. Sicer se je mnogo, mnogo zamudilo, a vendar je še čas zamujeno storiti. V Pragi naj bi bila dva veča lista, eden češki, dvugi nemški, ki bi mogla tekmovati z drugimi, po večih mestih, na deželi naj bi pa bili veči tednik. Ta se bolj ljudstva prime, kakor veči list. Zid, po-hišni trgovec, ume bolj ceniti vpliv časopisa, kakor pa odiičen katolik. V severnih Čehah je vse polno židovskih listov in naši katoliški veljaki se veselé, kedar u. pr. kakšen lep kinč napravijo pri cerkvi, ki je v njih okraji. Najlepše kamenitne cerkve so prazne, ker so živi tempeljni sv. Duha razdejani po slabem časopisji. Ako se ti tempeljni ne postavijo zopet s tem, s čemer so bili podrti, potem so bile boljše stare cerkve, kamor so ljudje radi prihajali. Ako ostanejo v Avstriji še toliko unemarni do katoliškega časopisja, potem bodo pa izgredniki šli nad gradove in palače."
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. septembra.
Notranje dežele.
Ali se nam je skoraj nadejati, da se nam Slovanom v A v s t r i j i pripozna ravnopravnost z Nemci1." Ne, nikakor še ne. Taatfejevemu ministerstvu v resnici na tem tudi ležeče ni, sicer bi se že kolikor toliko potrudilo, da bi se bolj podkrepila v Avstriji. Tista podlaga, ua kteri edino bi se ravnopravnost svoje dni lahko uradno in konečno priznala — to je gosposka zbornica. Le poglejte jo, kakošna je! Avstrija je vendar večinoma slovanska država; v poslanski zbornici imamo Slovani skoraj da polovico zastopnikov, v gosposki zbornici pa komaj četrtino vseh skupaj. Iz tega je pač očividno, da se bo vsak dejansk iu resnoben poskus po vpeljavi dejanske ravnopravnosti v gosposki zbornici zavrgel, naj se taisti v poslanski zbornici še tolikokrat sprejme. Saj tudi drugače mogoče ni v sedanjih okoliščinah, ko se gosposka zbornica edino le z Nemci, če tudi s konservativnimi Nemci popolnuje. To je živ in zadosti jasen dokaz, da Taafleju v resnici ni na izvršitvi ravnopravnosti ležeče, sicer bi zarad svojega vpljiva kolikor toliko na to delal, da bi se tudi gosposka zbornica primerno s Slovani popolnjevala. Dokler ne bode gosposka zbornica imela primernega števila Slovanov pod svojo streho, tako dolgo smatral se bo naš rod v Avstriji vedno za nižji rod, kteri je le v službo pripraven.
Danes prične državni zbor drugo dobo svojega zasedanja pod Taaffejevim ministerstvom. Desno polovico poslaniške zbornice že nekoliko poznamo; pečali smo se nedavno ž njo. Ozrimo se toraj danes
cesarju pustili, ta dol se je k štajarski vojvodinji vtelesil, kamor še sedaj spada.
Francozje so tukaj napravili mejni urad in veliko županijo (Merijo). Pravijo, da se je tedaj, ko je bil Francoz tukaj, denar lahko zaslužil, le to ni bilo dobro, ko so Francozje vse prenarejali.
L. 1820 so tukaj novo cesto delali iz Kamnika skoz Motnik na Ločico na Štajarskem. L. 1832 in 1842 so Motničani pridobili sedanjih dobro obiskanih pet sejmov.
Okoli 1. 1850 so začeli tukaj les prodajati, sicer najprej hraste iu potem smrekove in bukove dilje. Ko se je les dobro prodal , pa so začeli plotove opuščati, govedo in prešiče pa doma krmiti, ktera so so prej prosta pasla po pašnikih.
Okoli 1. 1831 so tukaj začeli za premogom slediti, nek tržan si je njivo Tenk za poboljšek izgovoril, da bo premog kopal, pa ni nič zdatnega naredil. Potem, I. 1852 in 1853, pa so ga iskali tuji gospodje in ga nekaj našli, pa je delo kmalo prestalo. Bolj pogumno se poprimejo 1. 1865 do 1875, pa se podvzetje zopet ni splačalo. Vožnja po cesti je predraga, železnica predaleč, bodisi v Celje ali v Zagorje. Sedaj Motniški premog čaka železnice,
ktero mu Bog in državo daj! Za nekaj smo na upanju na boljem, ko jo bodo v dveh letih do Kamnika dodelali, liadjamo se, da jo bodo potem tudi po Tuhinjski dolini na Motnik.
Ko so okoli 1. 1850 občine prenarejali, vtelesili so k Motniški Zajasovnik in Gornji Motnik, kolikor te zemlje spada pod Kranjsko vojvodi njo. Od tega časa do I. 1873 imel je trg z občino jedno opravo, s trškimi dohodki so se občinski stroški plačevali. Tega leta pa so nekteri spoznali, da je to krivica, toraj so trg od občine ločili in zbrali svoje pred-stojništvo. Občina pa je za svoje stroške potrebni davek krenila, t. j., občinske priklade napravila.
Cerkve sv. Jurja pravi neki zgodovinar, da smejo se postavljati v dobo pokristanjenja, toraj menim, da tudi začetek Motniške farne cerkve sv. Jurja v to dobo spada.
Že pred I. 1360 bila je Motniška cerkev sv. Jurja podružnica Vranski sv. Mihaela. In je imela Motniška svoj beneficium, kteri je bil toga leta prenovljen in pomnožen po Gcrlah-u Motniškem za samostojnega duhovnika v Motniku, a zgodilo se je to še le 1. 1(512. Prej so uživali beneficium Vranski pomočni duhovniki kot potnino, kader so tii službo
božjo opravljali. L. 1833 bila je ta fara od Lavantinske k Ljubljanski škofiji pridružena.
Okoli leta 1404 pa jo znana nova kapela svete Magdalene.
Privatno šolo smo tukaj že imeli okoli I. 1830. Poilučuje tukaj z dobrim vspehom že nad 30 let g. France Sajovic. Smem reči, da v omiki proti drugim krajem na kmetih, kjer imajo postavno vrejeno drago šole, nismo nič zaostali. Računiti, brati in pisati zini slovensko večidel vsak.
Ravno sedaj služi pri vojakih iz Motniške občine sedem mladenčev in še več jih jc na odpustu, koliko, pa nisem podučon. Svedočba, da smo še korenjaki „Motničani".
Rojakov duhovnikov imam omeniti pet, prvi je: Nikolaj' Motničar 1. 13611: potem sta dva brata Glo-vač-a, Gašpar in Martin; poslednji je tukaj nagloma umrl 1. 1745. (¡ašpar je pa v Kropi 1761 volil ustanovo za rodovinca v Motnik. Anton Mejač umrl kot župnik Št. Mihaelski pri Novem mestu 1. 1871, pa g. Janez Piskar, mašnik od 1. 1876, sedaj župnik Sv. Gorski pri Vačah.
Tudi nesreče niso Motniku prizanašale. L. 1600 je kuga razsajala. Pripovedka pravi: Ko je bil spodnji
"ne že celo v balkanski. Na svojo roko knez Aleksander tega ni storil, temveč mora za seboj čutiti strica, na kterega se bo naslonil, če bo treba. Ta pa ni nihče drug nego oče G i er s, s kterim sta si nedavno v Francovih toplicah na Ceskem v roge segla. Giers mu je mignil, Aleksander je mignil dalje v v Filipopel in ondi pa so mignili Krestoviču, da naj gre in stvar zvršila so je, kakor po nitki. Dunajski „Fremdenblatt" sicer zabavlja čez ta korak; a to je vse zarad lepšega. Saj je zuano, da tisti pes, ki hudo laja, ne popada. Nekaj Avstrija mora reči, sivih las pa zarad Bolgarije ne bo dobila prav nič!
Kedive, t.j. namestili kralj egiptovski, peljal se je nedavno po deželi na ogled. Kakor drugim imenitnim osebam prigodilo so je tudi njemu, da mu je bil takoj časnikar za petami, kakor hitro se je namestili kralj domu povrnil. Jel ga je izpra-Sevati, kak vtis da je s seboj prinesel iz tega potovanja. Kedive se jo prav pohvalno izrazil o spremembah, ki so v novejšem Egiptu skoraj čisto novo lico dale. Jako ga veseli, pravi Kedive, da so se razmere med posetniki in delavci tako zboljšale, da so prvi sprevideli, da niso več paše, ki bi s poslednjimi postopati smeli, kakor z neumno živino. Prvim se je v najnovejšem času perje zdatno pri-striglo, delavci se pa svojih pravic vedno bolj zavedajo, dobro vedoč. da se jim ne sme krivica goditi in če se jim zgodi, da se smejo pritožiti. Tudi redarstvene razmere so se zdatno zboljšale. Ljudstvo se je privadilo reda, dii se z lepo voditi in tisto surovo suvanje, ki jo bilo v prejšnjih časih v navadi, jo popolnoma zginilo. Vsled tega jo pa narod tudi več zaupanja dobil do predpostavljene gosposko in javnih organov sploh, dobro vedoč, da mu je za vsako krivico pot odprt do pravice, se tudi po tem ravnil. Na več krajih približali so se mi ljudje, kterim se jo krivica godila, ne da bi se me bili bali in to mi jo prav všeč, da je najmanjši vže prepričan, da si za vsako krivico lahko pravice poišče. Mnogo truda je stalo, preden je to zavest v narodu prodrla, toda, hvala Bogu, zgodilo se je pa vendar-le. Toraj vendar ni bil ves napor Angležev zastonj.
Izvirni dopisi.
Iz Škofjeloške okolice, 20. sept. Ako se voziš po železnici od Medvod proti Loki, zapaziš nekako sredi pota na levo prijazno vas Reteče. Tii pasti-ruje znani gosp. Stanko Sranc, ki je v kratkem času tukajšnjega bivanja pri cerkvi že mnogo preskrbe]. Reteška cerkvica je bila prej podružnica Loške mestne fare in še le v novejšem času (leta 1849) se je vstanovila samostojna fara v Retečah. Ker ji pripadajo še nektere sosedne vasi, je prejšna podružnica za farno cerkev premajhna postala. G. župnik Sranc je preskrbel, da se je za tretjino podaljšala, in da ste si prizidali kapelici. Cerkvica, v podobi križa, je sedaj prav prijazna in dosti prostorna.
Danes so jo Starološki preč. g. dekan blagoslovili. Slovesnost so povzdignili sosedni gg. župniki : Prežel, Soklič, Novak, Porenta, dalje g. Ali-jančič iz Smartna in Loški g. katehet. V. č. g. dekan so pohvalili Retečane zavoljo njih gorečnosti in darežljivosti ter so čestitali g. župniku k srečno dovršenemu delu. Razume se, da so bile Reteče vse okinčane; zlasti je bilo okoli cerkve mnogo vencev in napisov.
V prijazni družbi, — saj je znana vzajemnost in medsebojna ljubezen gorenjskih duhovnikov, — se je želja izrazila, da bi se kmalo k enaki slovesnosti sošli unstran Save — v Sori. Tam kipi zunanje že dodelana nova cerkev na prijaznem holmcu proti nebu. Le Bogu so znane skrbi in težave,
del trga okužen, so ta del pregradili, čez ogrado je duhovnik Spodničanom sv. zakramente delil. Samo dva sta živa ostala, ktera sta pa pokopavala mrliče le po vftili.
Izmed večih požarov mi je oni 1. 1721 znan, ko je pogorelo v Motniku dvanajstero hiš; okoli 1. 1785 župnija in 1. 1809 pa dve hiše. Sicer so jo ogenj večkrat prikazal pa vselej srečno na prvem mostu pogasil.
Motničan je pobožen katoličan, zato ima tudi liišo božjo dostojno ozaljšano. V farni cerkvi kakor v kapeli so zmirom kaj prenovi, od 1. 1872 in 1873 imamo v obeh stolpih novo zvonove. L. 1863 so se v kapelo omislili novi altarji. Lansko leto (1884) pa so bili v farni cerkvi prenovljeni izborno umetniško ]>o slovenskih slikarjih gg. Zajcu in Šubicu.
Da se povzdiguje služba božja, imamo se zahvaliti požrtvovalnosti č. g. župnika J. Goloba, ker so ne vstraši truda, da cerkveno pevce vadi od časa do časa, kakor ravno praznik nanese, v pravem cerkvenem petji, kakoršno je pri službi božji v cerkvi dostojno.
ktere je prestal g. župnik Porenta pri zidanji te farne cerkve. A vse mine na svetu, tudi težave in britkosti bodo minule. K sreči vse to g. župniku na zdravji ne škoduje; vse otrese ter ostane vedno vesel in delaven. Bog ohrani take neumorne delavce! Na svidenje v Sori!
Iz gorenjega Logatca, 20. sept. Znani nemirneži iz dolenjega Logatca napadajo zopet v „Slov. Nar." dne 2. t. m. gorenje Logaške občane zlasti dopisnika, kteri se je v „Slovencu" 26. avgusta drznil le nekoliko površno odkriti razmere ter povedati, kdo vpije po krivicah ali pravicah dolenjega Logatca.
Naša navada ni očitno po časnikih bahati se z napredovanjem bodi si v tej ali oni reči, tudi ne kar bi to ali uno osebo vznemirovati ali žaliti utegnilo; napade pa, s kterim nas po nezadolženji obsipajo , odvračati, smo dolžni, če tudi to nekoliko počasneje storimo. Naj se kri ohladi, da nas ne za-pelja strast; zlasti dopisnik teh vrstic ni tako vročekrven kakor oni dolenje Logaški, kteri v imenu „več občanov" želi, da bi mu na neke, po vsem pretirane, točke odgovarjal. Pač bi se zamoglo veliko o teh povedati, pa pri priliki bode že najmerodavni krog, predno bi se utegnile one „nepotrebne" želje uslišati, sam resno pretuhtal kaj in koliko je na vseh 12 točkah resnice. Gorenje Logaški občani, oziroma dopisnik, jo v dotičnem članku le površno kazal na vzrok vaših tolikih krivic! svet se pa menda malo briga zato, ali vaše krivice iz vaše lastne krivde izvirajo, ali od drugod, zato čemu toliko zagovorne zmožnosti napenjati? Da bode pa svet nekoliko spoznal sredstvo zadevajočih „krivic", naj bode samo toliko povedano, da vsem tistim občanom, kterim je mar za službo božjo in za druge cerkvene obrede, ni bila pot iz dolenjega Logatca (20 do 25 minut po ravnem) do farne cerkve v gorenjem Logatcu nikdar predolga; tistim pa, kteri spoštujejo duhovščino prav po hinavsko in se božje službe le v tem boju po farizejsko vdeležujejo, je pot predolga.
Ce je vaše ljudstvo v cerkvenih razmerah resnično, kakor vi pravite, z največjo težavo krivice prenašati moralo, zakaj se ono v prejšnjih časih nikoli ni pritoževalo in da se tudi sedaj ne pritožuje v tej zadevi, dokazuje nasiljevanje podpisov znane peticije vaše; gotovo se bode pritoževalo pa takrat, kadar mu vi zopet nova bremena v tej zadevi naložite. Blekova vas in Brod vesta veliko povedati, kako so se dobili podpisi, na koje so vi toliko sklicujete, a v vašem dopisu o tem kako ste si jih priborili — molčite! Vprašamo le, mar so gostači, kteri so danes tukaj jutri tam in jih je pri vas toliko kakor le v malo kteri občini na deželi toliko, odiočivni s svojimi podpisi v enakih zadevah?
Dalje pišete, da naši občani ne spoštujejo vaših pravic. To je grda laž, ter gotovo nimate dokazov, da bi se vam od naše strani kteri koli vaših pravic nasprotovalo. Veliko laglje bi pa vi več dokazali, če bi v tej zadevi ravno nasprotno povedali; med drugim vas samo opozorimo na oni vaš modri sklep pri občinski seji, ko ste bili od naše strani lansko leto povabljeni vdeležiti se odprtja naše nove šole. Ravno tako se je tudi letošnje leto o priliki inštalacije novega č. g. župnika zgodilo in to zarad spoštovanja naše občine in velečastite duhovščine. Kaj ne?
Premeščenje uradnij se bode, kakor vaša logika kaže, žo zgodilo, kakor hitro bote merodajnim krogom zaukazali; samo to je vprašanje, če vas bodo
Naj mi bode dovoljeno omeniti Motniških starih pisem. Motniški trški arhiv hrani mnogo starih listin, najstareja jo od 1. .1423, ko podeluje Ernst Železni Motniku trško pravice. Enakih listin je tudi mnogo od poznejših vlada.„ev in več drugih uradniških pisem, po kterih se spoznavajo takratno razmere med gosposko in podložniki. Enakih publikacij hranita tudi „sodruga" gornji Motnik in Gašpar Sajovic pa iz nekdanjega usnjarskega ceha.
Umestno in hvalevredno bi bilo take pisma izročiti v porabo g. Sumi-ju v Ljubljani. Ko z naj-večo požrtvovalnostjo preiskuje domačo zgodovino in objavlja stare listine, da tujci zvedo, da smo bili tudi nekdaj slavni, in kako so se borili naši pradedje za svoj obstanek.
Te listine so mi služilo ko sem pisal ta sestavek, in pa gosp. Orožnov: „Das Bisthum Lavant"; gosp. gumijev preizvrstni „Arhiv" pa „Vollständiges Orts-Verzeichuiss", Wien 1882, in tudi nektera druga slovstvena dela.	Križnik.
po vaši volji ubogati hoteli. In kako vi v tem obziru spoštujete naše pravice? Se li ne spominjate, da vara je občina gorenje Logaška ponujala ob času premestenja uradnij iz Planine v Logatec, za po-zidauje potrebnih prostorov za uradnije 1000 gld. in vi od tega niste hoteli nič slišati? In sedaj ko vidite kaj so gorenje Logatčani že vse storili, da so prezidali svoje hiše in z mnogimi stroški napravili primerna stanovanja za gospode uradnike, premišljujete iu morda že kujete v vaši kovačnici novo peticijo z „nad 700 podpisi" za premestenje uradov. Gospodje! tako početje vas pred svetom ne časti, kajti v vsem tiči gola strast, saj to lahko uvidi vsak pameten človek, kteri še ni od strasti zaslepljen.
Delujmo toraj raje složno po geslu našega presvitlega vladarja z druženimi močmi „za vero, dom in cesarja"!
Toliko vam za odgovor s pristavkom, da na mirne, pa pravične pritožbe smo vselej pripravljeni vam odgovarjati zarad porazumljenja, a na take neopravičene zvijačne ugovore ne več.
Iz Šmartna pri Kranji, 20. sept. Znano je čč. bralcem „Slovenca", da se je naš veliki zvon ubil. Poslali smo ga v Dunajsko Novomesto zvonarju g. Hilzerju, da ga prelije, in prav težko smo čakali in povpraševali drug druzega, kdaj ga zopet dobimo, ker je zdaj zvonenjo tako dolgočasno. Danes pa se je naši radovednosti in želji zadostilo. Zjutraj po cerkvenem govoru nam je g. kaplan A. z njemu lastno zgovornostjo povedal, da je pisal zvonar g. župniku, da je zvon že vlit in da se je vlivanje v vsem posrečilo. Ker pa, kakor pri vsaki reči, tudi tukaj veljii: „Kdor hoče kaj imeti, mora tudi denar šteti", bota pobirala z g. župnikom prostovoljne darove po fari in upata, da bodo stanovniki prelepe Šmartinske fare kakor vselej, tudi če je bilo treba bližnjemu pomagati, zdaj še posebno, ko gre za njih ponos, vsaj premožnejši, nekoliko globokeje segli v žep, ko prideta v hišo. Nadjamo se, da se častita prosilca v upanji ne bota goljufala, in v to po-mozi Bog!
S Krke, 20. sept. „Kjer ni tožnika, ni sodnika", pravi pregovor. Tudi nam se tako godi. Brati je bilo ravno v tem listu nek dopis s Krke, če se ne motim ravno v št. 170, da Breg, ki nam vodo od Višnjegore prinaša, vedno čez travnike sili in ne samo pri nas, nego notri do Višnjegore, ter vsako leto veliko škode napravlja. V občini Gorenja Vas je lansko leto voda štirikrat polje pokrivala ter tako žito pokončala, da nekteri še celo semena niso nazaj dobili. Kaj pa še, ker je bilo vse delo zastonj. In v tem dopisu je bil prošen deželni odbor, da bi se nas usmilil ter zapovedal, da se grabni iztrebijo. In res je slavna gosposka bila to reč precej v roke vzela ter zapovedala na dotičnih krajih oklicati. Ali pregovor pravi: „Sila kola lomi", toraj tudi tu ni zdala beseda. Breg iztrebil je le občinski sluga pred cerkvenimi stopnicami, povsod drugod pa je ostalo vse pri starem.
Sami nikakor ne moremo tega odstraniti, ker so nekteri posestniki svojeglavni, in ako na pr. začne eden trebiti po svojem, drugod pa ostane nesnage poln graben, kaj bo to pomagalo? Druzega nima od tega, kakor delo zastonj. Toraj lahko sprevidite, da, ako nam slavna gosposka ne pomaga, nam ostane tako za vselej!
Tudi smo imeli do zdaj še nekoliko upanja v tem, ker v Gorenji vasi in Mrzlem polji v Zatiški fari Breg že v malih povodnjah čez cesto dere, da bode vendar vsaj cestni odbor zapovedal Breg iztrebiti. Ali raji je po dražbi delo oddal, da se tod na veliki ravnini cesta vzdiguje in z velikimi stroški cesta obvaruje. Kmetom bo pa še bolj voda nagajala nogo poprej. Toraj še škodo napravljati, kakor pa ojstro zapovedati vsem, kteri imajo tod zemljo, Breg iztrebiti ter veliko koristiti.
Žalosten je napredek sedanje čase za kmeta, ker z nobenim blagom ni nič kupčije; še celo z živino je zelo slaba, ako vprašaš ko kmet s sejma žene živino, ali si jo je kupil, dobiš odgovor, da pet do šestkrat sem že gnal v somenj, pa me še nihče vprašal ni, ali sem prignal na prodaj ali samo pokazati. Pšenica lepa je komaj po 2 gld. stari mernik in še tiste se komaj skupi po dva ali štiri mernike. Le samo les je, posebno smrekov, kar še podpira kmeta; ali les pa počasi raste, kedar tega zmanjka, potem pa pride na staro prerokovanje za 1886. leto, da bo ves svet gorje klical, kedar bo sv. Anton o binkoštih.
Gosp. Karol Kurent ostane po dovoljenji premi!, knezo-škofa še za kaplana pri uas.
Domače novice.
(Velika konečna obravnava) začela se je pred tukajšnjo porotno sodnijo včeraj popoludne ob 4. Zatožeuec je vrednik „Slov. Naroda" g. Ivan Želez nikar, tožil je g. Matija Jon ko, župan v Bolci na Tolminskem, predmet tožbi je pa razžaljenje časti. Zagovornik g. Železnikarja je g. dr. Kraše-vec, oni g. Jonketa pa dr. Suppan. Prič je poklicanih 20, zakrivljenih toček pa deset. Obravnava se zarad obširnega gradiva, ki jo tii nakopičeno, vrši silno počasi in je bilo do danes ob 1. popoludne še le šest prič zaslišanih. Obravnava bo spravila tolikanj „umazanega perila" na svitlo, o kterem svet do sedaj niti sanjal ni in ki je za župana in vrh tega za deželnega poslanca, kar je g. Jouke ob euem tako malo častno, da bi bil on pač boljo storil ali sploh ne tožiti ali pa ponudeno spravo sprejeti, če tudi so bili pogoji, ki mu jih je vrednik „Slov. Naroda" stavil, nekoliko trdi. Rekel mu je namreč da odstopi od obravnave, če g. Jonke plača za „Narodni dom" jeden tisoč goldinarjev, kar ga bo tem manj bolelo, ker ga cenija na pol milijona, kterega si je v 27. letih napravil, poleg tega pa poravna tudi še sodnijske stroške. G. Jonke pa tega ni hotel in tako se je obravnava pričela. Redke so te vrste obravnave pri nas. Ljudi, ki poslušat hodijo je vedno polna soba in to večinoma slovensko razuinništvo. Tudi ženskega spola se ne manjka. Priče, kolikor jih je do sedaj na vrsto prišlo, vseh šest vzajemno očitajo in dokazujejo g. Jonku vse tiste pregrehe, na ktere se opira dotični članek „Slov. Naroda", ki je podlaga tožbi. Predbacivajo mu despo-tizem in tiranstvo, ker je svoje odraščene ljudi pretepal, da ne spoštuje sedme božje zapovedi in se ne boji tretjega vneboupijočega greha ker zatira vdovo iu sirote ter ljudi odira. Tako se mu je očitalo, da je kupil hišo na javni dražbi za 16 gold., ki je bila cenjena na 400 gold. Zopet drugi pot odpravil je z ziijačo druge sodražbenike, rekše, da hoče krave, ki so bile zarubljene in na javni dražbi, on sam prav po ceui zlicitirati in to zato, da jih bo potem zarubljencu za ravno tisto ceno prepustil. Ljudje so mu verjeli in Jonke je krave zlicitiral za 55 gold. Ko mu čez tri dni lastnik 55 gold. prinese, pravi Jonke: „Če hočeš krave, plačaj 400 gold. za nje. Dalje mu priče očitajo in dokazujejo goljufijo, sebičnost in terorizem. O postavah Jonke trdi, da so kakor kvas, ki se dajo vleči iu pretrgati, kakor se komu poljubi. Predbacivajo mu tudi, da je prišel na nepošten način v deželni zbor Goriški ker si je glasov nakupil po V/2, 2, 5 in tudi po 6 gold. Predsednik obravnavi je g. predsednik Hočevar sam, prisednika sta mu pa sovet-niški tajnik g. Tomšič, in deželne sodnije sovetnik g. Ledenig.
(Protest Metliških volilcev) zoper nepostavno volitev Dunajskega profesorja se je izročil g. državnemu poslancu kanoniku K1 u n u , ki ga bo predložil državnemu zboru. Od državnega zbora upamo, da bo delal po geslu : Vse po postavi, resnici in pravici.
(Nadvojvoda Rainer) se je včeraj ob 10. uri 48 minutah dopoludne, povrativši se iz Italije, tukaj mimo peljal.
(S Šentvida nad Ljubljano) poroča nam naš dopisnik, da je včeraj prišla procesija od sv. Katarine z g. župnikom na čelu. Šentviščani in šolska mladina so jo slovesno sprejeli tudi s procesijo in vpeljali jo v cerkev. Potem je bilo slovesno sveto opravilo. Tudi ta dan je bil lep praznik za Šent-viščane in došle farane sv. Katarine. ATse je bilo pobožno in navdušeno, nereda nobenega. — K včerajšnjemu dopisu s Šentvida bodi še dostavljeno, da je krasni križevi pot izdelal domači slikarski umetnik g. P r. Tome c, in da imata preko čast. g. župnika Andreja Vole a za napravo te slovesnosti največ zaslug gg. Valentin Za kot nik in F. Belec, ki sta neumorno delovala in žrtvovala mnogo časa in denarja. Posebno tem trem gospodom gré hvala in čast, da se je slavnost tako lepo pričela in se bo, kakor vse kaže, ravno tako slovesno dovršila.
(C. kr. brzojavni urad Ljubljanski) se preseli 23. septembra t. 1. zjutraj ob sedmih v svoje nove prostore na pošti v prvem nadstropji.
(Slovenski telegram pisan nekaj z nemškimi črkami) došel nam jo danes iz telegrafičnega urada, spaček je podoben slovenskemu bosonogemu dečku k cilindrom na glavi.
(V dijaško kuhinjo) sprejelo se je letos mnogo novih ubožnih učencev, ktere prav toplo priporočamo usmiljenim ljudem. Krušni oče jim je č. g. mons. Jeran, kamor naj se vsakojaka podpora pošilja.
(Jesenski dnevi, podobni toplim poletinskiin dnevom), vabijo ljudi na prosto, narava kaže sicer že jesensko podobo, a toplota je taka kakor je bila meseca julija. Najbolj se take vročino veselé kmetovalci, ki spravljajo poljske pridelke, sušč otavo, in vinogradniki, kterim nenavadna toplota grozdje kuha,
—	Kdo zrni, koliko časa bode trajalo. Nas Ljubljančane pa dobrotljiva narava posebno ljubi, kaj bi začeli delavci, ki že toliko časa kopljejo kanale na Tržaški cesti ... No lepega vremena se malokedaj naveličamo !
(Nagrado) pripoznala je c. kr. deželna vlada Mariji Lampič iz Most, ker je rešila llletnega dečka Jugliča iz Ljubljanice. Dobila je 26 goldinarjev 25 krajcarjev.
(Iz Železnikov) se nam poroča : Krasno pod-oknico napravilo je bilo na večer 20. t. m. „Bralno društvo" v Železnikih g. kaplanu in predsedniku svojemu, Mateju Kljunu, k n njegovemu godu. Z lepimi raznobarvenimi lampijoni, ktere je oskrbel g. Josip Demšar iz Prage, pomikali so se društveniki skozi trg pred kaplanijo, kjer so mu pevci pod-okuico izurjeno zapeli: „Bodi zdrava", „Tiha luna" in „Lahko noč". Iz ljubezni in spoštovanja za neumorno delovanje, iz kojega smo mu to napravili, kličemo mu: Bog nam ohrani še mnoga leta vnetega gospoda duhovna in neustrašljivega borilca za pravi blagor ljudstva!
(Vabilo k slavnosti), ktero priredi „Slovensko pevsko društvo" v nedeljo 27. septembra 1885 v Celji. A. Dnevni red za I. veliki zbor, ki bode isti dan tamkaj v Čitalnici ob 11. uri dopoludne. 1. Pozdrav in poročilo predsednika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. a) Volitev predsednika in odbora, b) Volitev preglednikov računa. — 5. Posamezni nasveti. — B. Vspored pevskega zbora s sodelovanjem polnoštevilne godbe c. kr. 47. pešpolka baron Beck-a popoldan ob polu 5. uri v prostorih pri „Slonu" (Hôtel Elefant). 1. Dr. Benjamin Ipavic: Overtura k opereti „Tičnik", vojaška godba. — 2. Kràl : Valse espagnole „Die Schöne von Valencia", vojaška godba. — 3. Dr. Benjamin Ipavic: „Mi vstajamo", moški zbor. — 4. Meyerbeer: „Schattentanz" iz opere „Dinorah", vojaška godba. — 5. A. Foerster: „Slava Slovencem", moški zbor. — 6. A. Leban: „Slovenska deklica", solo na rogu s spremljevanjem orkerstra vojaške godbe. — 7. F. S. Vilhar: „Bodi zdrava domovina", mešan zbor. — 8. J. Köck: Overtura k opereti „Serežan", vojaška godba. — 9. A. Foerster : „Sokolska", moški zbor. — 10. V. Parma: „Pesnij venec", vojaška godba. — 11. Dav. Jenko: „Tiha luna", mešan zbor. — 12. Hoznorek: Polka française „Dijaška", vojaška godba. — 13. Nedvčd: „Zvezna", moški zbor. — 14. Dubetz: Polka mazurka „Harmoniumfreundin", vojaška godba. — 15. Dr. Gust. Ipavic: „Slovenec sem", moški zbor. — 16. Strobl: Popotnica „Spomin na Ptuj", vojaška godba. — Začetek točno o polu 5. uri popoludne.
—	Vstopnina za osebo 50 kr. — Po koncertu prosta zabava. — Vstop imajo čast. p. n. udje, povabljeni in vpeljani gostje. — Pri slabem vremenu bode pevski zbor z godbo v dvorani.	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 22. sept. Starostni predsednik Posselt otvori sejo. Štirje najmlajši članovi imenujejo so perovodji. Članovi slavno oblju-bujejo. Potem pové starostni predsednik, da bode cesar državni zbor slovesno otvoril 26. septembra.
Dunaj, 22. sept. Taaffe je odprl zbor, na-znanjoč, da starosta duhovnik Posselt prevzame predsedstvo. Poslanci store obljubo. Klubi desnice bodo kakor so bili. Levičarji so so delili v dva kluba, namreč v nemškega in»nemško-avstrijskega. Desnica ima 104 glasov. Levica pa Coroninijevci skupaj okoli 150 glasov. Zbor konča čez mesec dni. Okoli 20. oktobra se prično delegacije. 15. novembra pa deželni zbori.
Dunaj, 22. sept. „Polit. Corrosp." javlja iz Belgrada : Pod predsedstvom kralja je bilo ministersko posvetovanje, dolgo trajajoče, potem je izšel razglas, ki
, ukazuje mobilizovanje srbske vojne. Skupščina je sklicana na 1. oktobra v Niš. Tiskovna postava in pravica zborovanje se začasno odpfavi.
Filipopelj, 22. sept. Bolgarski knez je danes prišel tu sem. Ko se odpoje zalivaljena pesem v stolni cerkvi, stopi v komik (uradno poslopje), kjer sprejme začasno vlado in višo duhovščino.
Bukarešt, 21. sept. Ruskih prostovoljcev prihod za Bolgarijo jo naznanjen.
Atene, 21. sept. Grki se nadejajo, da velesilo v Bolgariji obclrže status quo, sicer bodo jeli ropotati. Po ulicah so velike demonstracijo.
Berolin, 21. sept. „Norci. Allg. Ztg". nikakor ne prezira velikega pomena Filipopelj-skih dogodkov, vendar pa se nadeja da se bo kriza za vso Evropo ugodno rešila, ker se vso velesilo zanimajo za njo.
Pariz, 21. sept. Turčija odločila se je za boj, da se obdrži status quo v Bolgariji.
Rim, 21. sept. Včeraj je v Palermi 258 ljudi za kolero zbolelo, 185 pa pomrlo. Sv. Oče podelili so bolnikom večje svoto denarja.
Javna zahvala.
V	sveto dolžnost si štejem, da se očitno in javno zahvaljujem gospodu J a 11 e z u J c n k o t u , poveljniku orožniške postaje v Šiški, za velik trud, ki ga je imel pri gasitvi mojega pogorišča. Le njemu se imam zahvaliti prvemu, da je bil ogenj srečno pogašen, Vsa čast in hvala temu vrlemu gospodu!
Zahvaljujem se dalje vsem drugim dobrim Ljubljančanom in Šentvidcem za hitro pomoč pri ognji.
V	Š e n t - V i d u n a d L j ubij a 11 o dne 21. sept. 1885. Anton Jenko,
po domače „Ccbal".
T11 j c i.
20. septembra.
Pri Maliču: Ed. pl. Lichtenfels, profesor, z družino, z Dunaja. — Josip Meixner, e. k. uradnik, s soprogo, z Dunaja.
—	G. Friedrich in E. Fidawrzinsky, trg. pot., z Dunaja. — Alojzija Beichelt, poscstnica tiskarno, iz Badena. — Adolf Miinhardt, fabrikant, iz Bielitza. — Ed. Grundner, krčmar, iz Landslmta. — Karol Riebel, vinski trg., iz Landshuta. — Ed. Stegmiiller, pos. umetnih mlinov, iz Landshuta.
Pri Slona: Dr. Viljem Schiesstc, odvetnik, z Dunaja. — Dr. Prossinngg, odvetnik, s soprogo, z Dunaja. —• Arnold Albi-neri, zavar. nadzornik, z Dunaja. — V. pl. Eckhardt in Ed. Blumrich, trgovca, z Dunaja. — Henrik Mahanok in Simon Rottenberg. trg. pot., z Dunaja. - - Vojteh Mundt, zasebnik, iz Rothonaua. — Frane Petrlč, zasebnik, iz Gradca. — H Ahniei, zasebnik, iz Trsta. — Dr. pl. Bendie, odvetnik, s soprogo, iz Spljeta. — Dr. Ignacij Mally, e. k. okr. zdravnik, iz Kranja.
Pri Južnem kolodvoru: Anton Paupifi, uradn. sluga, s soprogo, z Dunaja. — Ljudovit ilerg, gled. gardrober, s soprogo, iz Franzensbada. — Fran. Sluga, zasebniea, iz Celja.
—	J. Mlaki«, zasebniea, s soprogo, iz Hrastnika.
Pri Avstrijskem caru: Avgust Pogačar, zasebnik, z Dunaja.
Pri Virantu: Simon Gregorič, župnik, z Loga. — Miha Štrukelj, vikar, z Goriškega. — Sulin, Duriava, Mlekuš, Schuller, Kuttin, Pire, Murnik in Zornik, iz Bovca.
I>imajmku bor/a.
(Telegrafično poročilo.) 22. septembra
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s l(i% davka)	81	gl. 85	kr.
Sreberna ,. 5% „ 100,, (s 16% davka)	82	„ 55
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	109	„20	„
Papirna renta, davka prosta . .	98	„ 90	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	865	„ —	„
Kreditne akcije............282	„70	„
London.......125	„80	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......9	„ 96	„
Ces. cekini.......5	„ 90	„
Nemške marke......61	„ 75	„

Najboljši ipir /m cigarete
I pa]
LE H0ÜBL0N
Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu.
Pred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. Ludwig, dr. ii. Lippmann, profesorji kemijo 11a Dunajski univerzi, jako toplo ¡11 to zarad tega, kor jo jako lin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi pri mešanih.	(2)
ti 00/	\JHmES
(MŽ.	rW
	
iAc-BiMir.il DR l/KTKjuKrrK 17, ru« Bérauytr, i PARIS