CELJSKI TEDNIK CRUe, 17. AVGUSTA 1967 — LETO XXI. ST. 30 — CENA 50 PAR (50 S DIN) IASILO SOCIAIJSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZAKLJUČNE SVEČANOSTI OB ZAGORSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU I VERO V NAPREDEK številni gostje na svečani seji občinske skupščine praanik, 9. avgusta, Dila v steklem dvorani Lvskega doma svečana jj občinske skupščine, jjere se je mimo odbor- nikov udeležilo tudi več predstavnikov družbeno- političnih in delovnih or- ganizacij zagorske občine ter predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotndk, predsednik me- stnega sindikalnega sveta Ljubljana Rudi Bregar, se- kretar revirskega komite- ja ZK Marjan Orožen, de- legacija pobratenega me- sta Avignon, predstavniki litijske, trboveljske, dom- žalske, konjiške in žalske občine, mnogi prvoborci in drugi. (Nadaljevanje na 8. strani) t) svečani seji občinske skupščine Zagorje so pionirji pozdravili delegacijo rtrafenega mesta Avignon. Pionirka izroča šopek županu g. I^andru Letoquartii Foto: R. Palčič) HRANILNE VLOGE OBRESTUJEMO - navadne po 6% - vezane do 8% v Šentjur bo praznoval Glavna proslava bo na Planini Jutri bo šentjurska občina oblečena bolj svečano kot druge dni. 18. avgusta je dan osvoboditve Planine in ga vsa- ko leto praznujejo v Šentjur- ju kot svoj občinski praznik. Glavna proslava bo v nede- ljo 20. avgusta na Planini, kjer bodo odprli gasilski dom in uprizorili igro »Za staro pravdo«, če bo vreme lepo, bo predstava na prostem pri obnovljeni prosvetni dvorani. Z gasilsko veselico bodo zak- ljučili svečani dan. Na sam praznik, 18. avgu- sta, bo v Šentjurju slavnost- na seja občinske skupščine, po kateri bo ogled in otvori- tev bazena. V avli zadružnega doma bo odprta razstava do- mačih slikarjev in samoukov, trgovsko podjetje Resevna pa bo odprlo novo espreso ka- varno. Udeleženci slavnostne seje si bodo ogledali tudi to- varno Alpos, V soboto popoldne bodo pri bazenu športne prireditve. Tekmovali bodo v nogometu, plavanju, šahu in streljanju na glinaste golobe. V nedeljo, 20. avgusta pa bodo prebivalci iz vse šent- jurske občine pohiteli na Pla- nino, da dostojno proslavijo svotj občinski prajfiuk. M. S. JUGOSLAVIJA — ŠVICA V ATI.ETIKI Visoka zmaga domačih v organizaciji AD Kladi- var, moramo reči odlični, je bil v soboto in nedeljo v Ce- lju meddržavni dvoboj mo- ških atletskih reprezentanc Jugoslavije in Švice. Tekmo- vanje se je proti vsem priča- kovanjem končalo z visoko zmago jugoslovanskih atle- tov 115:96. Jugoslovani so li prednost 14 točk zagotovili že v prvem dnevu nastopa; dru- gi dan pa to razliko še pove- čali. To je vsekakor pomembna zmaga jugoslovanskih atle- tov, ki je prišla v pravem času, zlasti pa še po neu- spelem nastopu v polfinalu tekmovanja za evropski at- letski pokal. Zmaga je bila zaslužena, četudi je goste spremljala smola in so ime- li nekaj nepredvidenih spodr- sijajev. Vendar, to je mikav- nost športa. Po igranju obeh himen je tekmovanje v soboto popol- dne odprla predsednica ob- činskega zbora celjske občin- ske skupščine Magda Kočar- jeva, zatem pa je tekmoval- ce pozdravil tudi predsednik AD Kladivar, Zdravko Ferič. Sicer pa je tovarišica Kočar- jeva za predstavnike obeh reprezentanc in zastopstvo domačega Kladivarja isti dan dopoldne pripravila sprejem. K pomembni zmagi jugo- slovanske vrste so v mnogo- čem pripomogli celjski atleti. Trije tekmovalci* (žuntar, špiler in Kovač) so prinesli štiri zmage in 20 točk. In končno je tu še Homoki, ki je sodeloval v štafeti 4x400 metrov, ki je brez njegove krivde izgubila prvo mesto v finishu. Zlasti je treba po- hvaliti špilerja, ki je nasto- pil kot rezerva, v odsotnosti najboljšega Jugoslovana me- talca kopja Galiča. Tako je špiler prišel in zmagal! S tem nastopom si je priboril tudi prvo zmago na takšnem mednarodnem tekmovanju. V svoji disciplini je špiler dosegel rezultat 70.61 metra, žuntar je za 10.000 — metrsko progo potreboval 30:42,4 mi- nute, za tek na 5000 m pa 14:43,2. Meddržavni dvoboj so iz- pohiile tudi nekatere vmesne točke. Tako so ženske tekle na 100, 200 in 400 metrov, mladinci pa na 1500. V ženski konkurenci je Celjanka Mar- jana Lubej znova dokazala, da je v. odlični formi. Tako je v teku na 100 metrov do- segla čas 11,7, kar je za de- setinko sekunde slabše od državnega rekorda. Zato pa je rekordni dosežek zabeleži- la v teku na 200 metrov. No- vi najboljši čas v državi se glasi 24.1 sekunde. S tem je Lubejeva popravila stari rekord Olge šikovec-Luncer za eno desetinko sekunde. In končno je zmagala še v teku na 400 m s časom 57.1. Med mladinci v teku 1500 me- trov je bil najhitrejši Mea- narič iz Kidričevega. Najbolj, ši Celjan Grorazd Lesničar je zasedel tretje mesto.. M. BOŽIČ Je treba res peš? Velenje se že vrsto let lahko ponaša s svojo na- ravno rekreacijsko prido- bitvijo, ki ji i>a ne posve- ča največ pozornosti. To je jezero. Kakšno korist imajo Velenjčani od nje- ga, se najbrž pokaže ob vsakem takem vročem po- letju, kakršno je letos. Da bi jih zajezena voda vsaj mado osvežila, si go- tovo ne žele samo prebi- valci Veleoija, ampak tu- di ljudje, ki se kdaj pa kdaj slučajno' zadržujejo v tem mestu. Toda jezero ni nekje ob glavni cesti kot bi si marsikdo želel; od nje moraš prej preme- riti približno 2 km in šele potem lahko po vodji na- makaš svoje telo v ne pre- več čisti vodi. Seveda ni to za tiste, ki imajo kakr- šnokoli prevozno sredstvo. nobena težavica, saj šte- vilni smerokazi usmerjajo vsa vozila po lepi asfaltni cesti. Pa tudi vse one, ki morajo peš. Hoditi pol ure ali še več po razmeh- čanem asfaltu v teh dneh, ni najlepši užitek. Pa je treba res peš ...?! d. p. Mladi v CSSR Tričlanska delegacija mla dih celjskega podjetja Kovi- notehna .je preživela teden dni na obisku pri mladih or- ganizacije SONP — Združe- nih jeklam Cehoslovaške. Tako so jim vrnili obisk, saj so tuovemo še, da bo VEGA III. C poletela naj- manj 25 kilometrov visoko. Prva stopnja rakete s 4 ra- ketnimi motorji bo razvila hitrost 300 metrov na se- kundo, druga bo že letela s hitrostjo zvoka, vtem ko bo tretja zažvižgala proti veso- lju z dvainpolkratno hitrostjo zvoka. Pred dnevi so fantje in možje astronavtičnega in ra- ketnega kluba v Celju poka- zali sklopljeno raketo VEGA. Montirali so jo kar ob po- skusnem stolpu za silosne tehtnice na dvorišču »Libele«, tovarne, ki nudi raketarjem gositoljuibno streho. Od tod tudi posnetek, V okviru LT pripravljajo sedaj še lansir- no rampo, s katere bo VEGA III. C i^rsela v višave. Tristopenjsko raketo so v Celju načrtovali in gradili na- tanko eno leto. Če bi morali njene sestavne dele, ki so ve- činoma iz najplemenitejših jekel, naročiti v podjetjih, 3 milijoni starih dinarjev ne bi zadoščali. Vsekakor je grad- nja amaterskih raket draga reč, zahteva ogromno pred- hodnega študija, veliko na- črtovanja, prizadevnosti in potrpežljivosti. S preskusom tristopenjske rakete si bodo celjski raketarji nabrali no- vih podatkov o poletu, nači- nu vžiga ter o ločevanju po- sameznih stopenj rakete med poletom. Kdaj pozneje nameravajo namreč z istim sistemom rakete lansirati v atmosfero tudi meeorološke atmosfero tudi meterološke instrumente. F. K. NA KRATKO ZA 20 CM VIŠJE Garaže, ki jih celjska Ob- nova gradi v Adamičevi ulici na Dolgem .polju (v nepo- sre±ii bližini Sušnice), so med lastniki, kot smo izve- deli, povzročile malce hude krvi. Teren je namreč znano poplavno področje, pa se je porajala bojazen, da se bodo že ob manjših nalivih avto- mobili znašli v vodi. Kot pa nam je zatrdil predstavnik Obnove, je strah odveč, saj so že zdaj dvignili teren za 20 cm, a to še ni dokončna višina. POPRAVEK v zadnji številki smo v sestav- im »Vsak podatek vzrok za skrb« objavili podatek, ki pa je bil na- pačno prepisan iz analize službe družbenega knjigovodstva. Gre za odstavek, ki govori o padcu pro- duktivnosti in v katerem smo na- vedli, da je neto produkt na za- poslenega lani ob polletju zna- šal 15,810.000 Sdin, letos pa 13,580. 000. Tudi če bi bile prave števil- ke, se je prva vejica premaknila za eno mesto v desno. Pravilno je: Lani je bil neto produkt na za- poslenega 1 milijon in 193 tisoč Sdin v prvih šestih mesecih, letos pa je neto produkt v enakem ob- dobju 1 milijon in 8 tisoč Sdin. p. p. 161 Kdo lahko nudi prvo pomoč? če se človek v tej poletni vročini slučajno zadržuje kje na ulici, ga občutek potrebe po osvežujoči pijači mimogre- de prilepi k točilni mizi kakš- nega buffeta, gostilne ali re- stavracije. Tako se je zgodilo tudi meni in potegnilo me je v restavracijo Ojstrica na Ljubljanski cesti. Vendar so me že takoj na hodniku za- držali sveži madeži krvi. Rdeči sledovi so se nada- ljevali v točilnico; vstopil sem. čudno, vse povsem mir- no! Za mizami je ščebetalo nekaj starejših gostov, le to- čajke so z manjšo vznemirje- nostjo opravljale svoj posel. Prestopil sem se, da me ne bi motila rdeča mlakuža pod nogami, in se mimogrede ozrl. Pa ni bil preveč prije- ten pogled. Tik za vrati je sedel prileten moški, za kate- rega me je pošteno zaskrbe- lo: bil je docela okrvav- ljen ... Tudi letna srajca je bila vsa prepita s krvjo. Na obrazu jm curek poleg curka. Pod lasiščem, kolikor se ga je ohranilo še za preostala leta, se je odpirala globoka rana, kot bi nekdo na tem mestu razbil steklenico. Mož je venomer segal s tresočimi se rokami k debelim, močnim naočnikom, da je s krvavimi prsti brisal stekli. Težko je bilo razumeti ta prizor: hu- do poškodovan starček, hlad- no mirni gostje in nekoliko nervozne točajke. Skrbno sem vprašal eno izmed njih, kaj se je zgodilo, pa mi je malo- marno. odgovorila, da je pa- del po stopnicah, ko je šel na stranišče — pač ni bila prižgana luč (!). . pa ne mislite poklico^^. ni avto?« sem še naprl ševal. »Saj smo že 1% telefonirali v ambulQ^\ pravijo, da nam ne ^ pomagati, ker ni tjo^N avtomobila tam p\ sem prosil za oranžado ^^ dveh duških izpil, pUi^J^ enkrat pogledal po go55 | ^ so 5e prav tako mimo u'' H« pri svojih dva decL kel do bližje telefo^M vorilnice. Iz slušalke seZ * bil enak odgovor kot ^^ že slišal. Trgovina in stekW embal -a Celjsko trgovs Merx je zelo znanu pQ ^ dobri kavi, pa tudi po JC drugem, kar nudi poir(l kom. Zelo smo zadovoi^ novo trgovino Bonbo^ kjer ti vljudne in ustre^^ prodajalke postrežejo z ^^ vrstami kave in drugim. Nekoliko drugače je na mer v Savici v Prešernovi ci. Tu sem 2. tega meseca pila steklenico kisa in p^ kavcijo. Ko sem jo domači prla, sem ugotovila, da j^i ^ vrat odkrhnjen. Stekki,^ sem odnesla nazaj v trgo^ vendar je prodajalka, ki ^ je stregla, zanikala, da Sd kis kupila v tej trgovinici pri tem dodala, da tdi^ steklenice ne morejo sprej« Naslednji dan sem stopi do poslovodkinje, ki je dej la, da so v prometu uečjcrL okrašene steklenice, veni g da jih proizvajalec ne spn j me nazaj. Tako torej. Trgon ; za to ve, vendar jih tudi \ te sprejme, saj lahko nosi y j, do navsezadnje potrošnik. | , slim, da bi morala trgotk j nekoliko bolj pogledati, kd ^ ne steklenice dobiva od jr p izvajalcev in jih, kolikor \ ^ okru^ene, tudi vračati Cei« p gre za malenkost, ne moren i dopustiti, da bi posledice \ i sil potrošnik. g F ANI OBUl, i CELJE, Prešernmi IFA si je opomogla • INDUSTRIJA FINOMEHANIČNIH APARATO TOREJ LE NI »ZGREŠENA INVESTICIJA«. • KOLEKTIV JE LETOS DRUŽNO Z OSTALO Kfl VINSKO INDUSTRIJO V CELJU MED TISTIIČ KI SO PRESEGLI FIZIČNI OBSEG PROIZVOI NJE V LANSKEM POLLETJU. • PLAČANA REALIZACIJA JE V IFI OB POLLE! JU UGODNEJŠA KOT PRI LIBELI, KI JE f I ZADNJEM LETU Z IFO V TESNEJŠI PROIZ VODNI POVEZANOSTI! • SO ŠE V VELJAVI RAZLOGI, ZARADI KATERII JE BILA IFA V PRISILNI UPRAVI IN ZARADI KATERIH JE KOLEKTIV BREZ SAMOUPRAV NIH PRAVIC? Razlogi, ki so lani nareko- vali drastičen ukrep — uvedbo prisilne uprave v podjetju IFA v Celju, so znani. Druž- bena sankcija, kot je prisilna uprava, ni trajna, temveč za- časna, prehodna rešitev prob- lema. Izhod iz takega položa- ja je možen samo na dva na- čina: ureditev razmer in vrni- tev v normalno stanje, ali pa likvidacija. Dejstvo, da lahko po enem letu prisilne uprave v IFI go- vorimo o prvi možnosti, je razveseljivo. Izboljšanje po- ložaja in razmer v tem kolek- tivu je dokončno zanikalo dvome, če je bila IFA sploh gospodarsko utemeljena inve- sticija, kajti objekt je nov in relativno moderno oprem- ljen. Iz podatkov polletne bilan- ce, ki jo je opravila služba družbenega knjigovodstva je razvidno, da je IFA precej povečala proizvodnjo v pri- merjavi s polletjem lani. Sa- mo povečana proizvodnja si- cer še ni dokaz boljšega go- spodarjenja, saj je znano, da je to podjetje imelo največ težav na tržišču. Toda tudi v tem pogledu je »IFA« le- tos mnogo na boljšem, saj je tudi njena plačana realiza- cija večja, kot je bila lani v istem obdobju. IFA je prišla pod pri- silno upravo približno pred enim letom. Zakon o usta- navljanju in prenehanju pci jetij pa določa eno le: kot skrajno zgorno mejo tr» janja prisilne uprave, ki sledi bodisi sanacija ih vri * tev v normalno stanje ali ^ ' likvidacija. | J Po teh ugotovitvah se ljuje vprašanje, ali so še' [ veljavi razlogi za prisiW upravo in s tem za odreli* nje samoupravnih pravic lektivu? Kolektiv »IFE« )« za izkušnjo bogatejši kotdr» gi celjski kolektivi. Ve,kaJ lahko pripeljejo neurejen razmere, ve, kaj pomeni / silna uprava, če obrnemo fJ' lo na šalo, ta kolektiv je »ceP Ijen«. In če že teče beseda o nor^ lizaciji razmer v »IFI«, vz® ka še eno vprašanje: V bližnji preteklosti so oj stajali načrti o zdruiSiJ »IFE« z »LIBELO«. 26 ^ krat, kolikor nam je znanj je bilo več gospodarske » družbeno utemeljenih ra^ gov za združitev, kot P^ niji. Zdaj.popc^tkih.kis"* jih deloma objavili, se močno izmenjala P^^^ razlogov, ki so govorili pr priključitvi. Ali bi ne bilo ^ metno odločiti o tem zdaj- j veda če še obstajajo za priključitev, kot pa P''^ je ponovni premiki, ki se^' . niso poceni? -p OBRAZI Rudi Pustinek v soboto je odpotoval v Izolo. Na dopust. Lani je bil v hribih, zdaj ga je zaskominalo spet morje. Pravi, da ob njem in v njem pozabi na vse. Rad plava. Rudi Pustinek je po poklicu telefonist. Dela v telefonski centrali zavoda za socialno zavarovanje v Celju. Njegova centrala se nekoliko razlikuje od osta- lih. Tudi pisalni stroj. Ru- di je namreč slep. Oslepel je kot dvoletni deček. Svetlobe se ne spominja. Sedel je ob centrali, ki je nenehoma zvonila. Z veščo roko je vklapljal in izklapljal, spraševal in od- govarjal. Ze šesto leto. Tu fe začel in ostal. »Včasih, ko zapadem v kakšno depresijo, me to delo utruja. Veš, dan za dnem isto. Zdi se mi, da sem avtomat, robot, ki dela vse mehanično.* Redkokdaj ga lahko kdo sreča slabe volje. Ne po- kaže. Za ljudi ima vedno smejoč obraz, razen v primeru, ko nekajkrat ju- riša na prehod za pešce, pa se Ifiora znova vrniti. Usmerja ga brnenje mo- torjev, po zvoku razlikuje, ili je varen prehod ali ne. Dan za dnem ga lahko srečaš, ko pride v službo in odhaja iz nje. Popol- dne ponavadi preživi v klubu Rojen je bil pred 24 leti v Podkraju pri Velenju. Z devetimi leti je odšel v Ljubljano v šolo, z osem- najstimi se je zaposlil. »V službi sem zelo za- dovoljen. Tovariši imajo res tovariški odnos, zdaj. Po letih že pozabljam, da sem slep, saj se gibljem tako, kot da bi videl. Po- znam prostor in okolje, zato mi je lažje. Danes razmišljam o tem, kako bi bilo, če bi videl. Zdi se mi, da ne bi bilo nič drugače, ker bi ver- jetno bil manj prizadeven. Zal mi je edino to, da ni- sem imel sredstev za štu- dij. Želel bi biti socialni delavec ali fizioterapevt. To pa prav zaradi seda- njega enoličnega dela.« Njegov dan je bogat. Zdaj poleti'obiskuje s taj- nikom Zveze slepih tova- riše na podeželju, ki ima- jo razne probleme. Razda- ja se v pomoči drugim, čeprav ima tudi sam te- žave. Moti in boli ga, da je troje tovarišev s potreb- no strokovno izobrazbo še vedno brezposelnih. »Veste, slepega te stvari bolj prizadenejo. Ne želi- mo hiti nikomur v breme, radi bi se osamosvofUi, si ustvarili svoj dom. Pri nas pa delovne organiza- cije še vedno nimajo do- volj razumevanja za prob- leme slepih.« Rudi je namreč predsed- nik zveze slepih v Celju. Mogoče je ravno zaradi tega tudi bolj prizadet, saj se v imenu zveze bori, da bi tudi drugi, ki so prikrajšani za vid, uspeli najti sebe in si z delom ustvarili enakovrednost. Letos je zaključil prvo leto pouka na glasbeni šo. [i. študira solo petje. Mi- mo tega igra bas v triu, ki so ga ustanovili pred meseci. »Glasba pomeni za sle- pega mnogo, več kot sa- mo sredstvo za pridobitev denarja. Nekoč so se slep- ci morali naučiti določe- nih melodij na posamez- nem instrumentu, da so si služili sredstva za pre- livljanje. Danes je to dru- gače. Kolega, ki igra har- moniko. je prav nadarjen glasbenik, pa se ne more Izpopolnjevati, ker celjska glasbena šola ne kaže pre- več razumevanja. Skoda.« Pred leti si je ustvaril družino, pa se mu je raz- bila. Zopet je ostal sam. Sam pere, lika, posprav- lja in kuha, vendar tega ne omenja, človek mora biti samostojen, pravi. »Nikoli si ne smeš priz- nati, da si na tleh. Prav tako pa ne smeš dovoliti, da bi te že malenkosti spravljale s tira.« Prav ima, vendar je tež- ko reči, katere so tiste malenkostiAn kje so meje tistih »tirov«. On pa se zaveda, da je poln življe- nja in to tudi pokaže. Medtem ko so brneli te- lefoni, sva se pogovarjala o tem, kako se bo kopal. Morje, je dejal. Tam se toliko pretegnem, da Imam nekaj časa dovolj. Ko bo dopust mimo, pa ga bom znova iz dneva v dan srečeval, ko bo zavil čez cesto v službo in po- poldne, ko se bo vračal. Z gotovim korakom bo stopal, šele ob zavoju bo nekoliko podrsal z nogo, da bi se prepričal, če je varno. Vsak dan si ne moreš privoščiti spremlje. valoa, pravi. Vse hoče sam. nani TEDNIK, 17. AVGUSTA 2 - ŠTIRIKRAT O ENEM VPRAŠAN.IU Kako iz začaranega kroga? y prejšnji številki tednika smo poročali, da 22 celj- Industrijskih podjetij kreditira kupce s 4 milijarda- ; 200 milijoni starih dinarjev. Ce bi s to veliko vsoto ' Ij^ali kolektivi, ki so tako vrednost ustvarili, ali ^ bi ta denar obračala celjska banka, bi bilo veliko ^ skrbi. Kreditna banka bo .morala zaradi lastne lik- ati poostriti kreditno politiko, to pa pomeni spet ^nje najnujnejših investicij, odlaganje rekonstrukcij, ^prav že kdo ve kako dolgo govorimo o skrajno izrab- ^ in zastarelih osnovnih sredstvih, omenili smo tudi »začarani krog« medsebojnega kre- jjj^ja in vsestranske nelikvidnosti, pri čemer pa je l^a industrija precej večji upnik kot dolžnik. Vprašali smo se, kje je izhod, kako zmanjšati razliko ^ fakturirano in plačano realizacijo — ne zasilni izhod ^ pred leti s poravnavo ob podobnih okoliščinah, tokrat smo se odločili povprašati v nekaterih kolekti- li»j mislijo o vzrokih za nastanek začaranega kroga, ^ vedo za zdravilo? štirje direktorji celjskih industrij- ^ podjetij so povedali precej več, kot moremo zaradi jstorske stiske v tedniku objaviti. bo krU izgubo ob prodaji glo- boko pod lastno ceno? Ko- lektiv, ki je proizvajal? Tovariš Ceh sodi, da reši- tev v tej situaciji ni v večji proizvodnji, temveč nasprotno, v zmanjševanju proizvodnje. Veliko je napisanega o pove- čanem izvozu. Ali ni morda to izvoz za vsako ceno, izvoa »iz obupa«, izvoz, ki pri do- ločenih izdelkih ne pokriva niti stroškov za reproduk- cijski material? V celjski cinkarni ix) 7&- gotovilu direktorja zaloge niso problem. V cinkarni ra- je zmanjšujejo ali celo ustav- ljajo proizvodnjo tistega bla- ga, ki ga tržišče ne sprejema. Tu so razlogi za cinkamiške proste, toda neplačane sobo- te, za prehod od treh na dve ali celo eno izmeno pri proizvodnji kritičnih izdel- kov. Tovariš Ceh misli, da se bodo kolektivi, ki so se zna- šli v težkih razmerah, mora- li odločiti za zmanjševanje proizvodnje. Posledice ne bo- do prijetne, to je razumlji- vo. Ali bo treba skladno z zananjševanjem proizvodnje zmanjšati število zaposlenih ali pa osebne dohodke. Naj- manj boleča pot bi bila skrajševanje delovnega časa, seveda pod pogojem, da bo treba odstopiti od načela, ki terja nezmanjšane osebne do- hodke. Tako bi se breme razdelilo na ves, vendar ne- zmanjšan kolektiv. Tudi v cinkarni, eni največ- jih tovarn v Celju, nimajo stiskalnice, ki bi zmanjšala razliko med fakturirano in plačano realizacijo brez več- jih posledic. Ta razlika pa v cinkarni znaša 317 milijo- nov starih dinarjev. FRANJO PLEVNIK, DIREKTOR TOPRA Preveč nas je, pa nam diktira trgovina Tovariš Plevnik je omenil 300 konfekcijskih tovarn v državi, ki se borijo za trži- šče in pristavil, da je to do- volj zgovoren podatek za ra- zumevanje gospodarjenja v TOPRU. Le tu morajo biti ve- seli, da nimajo zaskrbljujočih zalog, zato potrpežljivo ča- kajo na plačila. Veseli mora- jo biti, da so uspeli pri iz- vozu, čeprav od tam le ma- lo kane za sklade in' amorti- zacijo. Tudi v Topru ne namerava- jo zaostrovati odnosov s svo- jimi kupci s povečanim iz- terjevanjem zaostalih plačil. To ne bi bilo uspešno. Trgo- vina enostavno ne more pla- čati prej ko proda blago, pa še potem raje zavlečejo... Tovariš Plevnik sodi, da je industrija za široko potroš- njo v specifičnem položaju. Treba se bo sprijazniti s kre- ditiranjem trgovine v večjem obsegu, če se obratna sred- stva trgovine ne bodo pove- čala. V Topru se bodo tru- dili do prihodnjega leta po- večati svoja obratna sredstva, tako da bodo kos kreditira- nju brez pomoči družbe ozi- roma banke. Izboljšanje po- ložaja Toper bo po oceni di- rektorja Plevnika nastopilo drugo leto, prej v drugi kot v prvi p>olovici leta. Škarje v Topru tudi niso ta- ko ostre, da bi prerezale za- čarani toog nelikvidnosti in kreditiranja. 71 milijonov sta- rih dinarjev znaša dolg kup- cev v tem kolektivu ^O JENKO, DIREKTOR »AERA« CELJE Trgovina jemlje obratna sredstva od industrije (»riš RADO JENKO je z janjem začel odgovarjati moje vprašanje, češ kaj stori industrija, katere jvodnja je v celoti name- K široki potrošnji? Trgo- I, ki razpolaga naravnost minimalnimi obratnimi Istvi, si obratni kapital pe od industrije tako, da ja s plačilom poslanega irektor Jenko nadalje so- da je sprostitev uvoza si- spodbudna za domačo in- idjo, ni i>a koristna, če ^bsežna. Jugoslovanska Siiaa je v petih mesecih »uvozila za 40 odst. raz- p blaga od celoletnih jugo- Bnskih potreb, takšne iz- te namreč, kot jih izde- I Aero in ostala tovrstna istrija. Tako obsežen uvoz DO povečuje zaloge doma- hdustrije, zanje veča velik obratnih sredstev. Vrh p pa je sum, da je trgovi- za nakup tujega blaga uporabila denar, s katerim bi morala plačati izdelke, kuplje- ne pri domačih proizvajalcih. Tovariš Jenko je opozoril, da je blago, ki ga izdeluje »Aero«, sezonsko, da bo dru- go polletje glede plačane re- alizacije boljše. Na vprašanje, ali bodo pri Aero zaostrili vprašanje pla- čil, je odgovor, da ne name- ravajo zaostrovati odnosov s svojimi kupci, ker mislijo, da to ne bi bilo niti učinkovito, niti pametno. V zadnjem času opažajo upoštevanja vreden priliv kupcev, ki se odteguje- jo pritisku konkurenčnih pod- jetij, katera ne zdržijo take- ga obsega kreditiranja in so zato nestrpnejša. V Aero torej nimajo čudež- nega zdravila, ki bi razklenil »začarani krog«. 199 milijo- nov starih dinarjev, ustvarje- nih v tem podjetju, se obrača pri kupcih širom po Jugo- slaviji. JANEZ TROFENIK, DIREKTOR LIBELE: Raztegnjen postopek plačevanja Libela ima razdeljeno svo- jo proizvodnjo: 30^/o za ši- roko potrošnjo, 40o/o za nepo- sredne naročnike, predvsem za investitorje. Proizvodnjo za široko potrošnjo odku- puje trgovina, ki ni samo zelo nelikvidna, temveč odku- puje tudi vse manjše količi- ne, za sproti. Libelo je pri- zadelo tudi zmanjšanje izvo- za za okoli 25.000 tehtnic. Vendar s plačili za poslano investicijsko opremo, to so predvsem velike tehtnice, ni dosti bolje. Tehtnice se sicer montirajo v zadnji faai kak- šne investicijske izgradnje, toda 60 dni od dneva, ko je bila poslana faktura, pa do dneva plačila je že kar »hi ter« postopek. Tovariš Trofenik je pove- dal, da jim začarani krog nelikvidnosti povzroča velike težave. Lani so morali vsa razpoložljiva sredstva vl<«iti kot obratni kapital in letos ne bo nič bolje. Zaradi te- ga morajo vedno znova od- lagati prepotrebno rekon- strukcijo, to pa je zaostaja- nje. Tehtnice niso samo upo- rabni izdelki, so tudi modni. Z osebno tehtnico za kopal- nice je kolektiv zamudil le- to dni, prehitel jih je uvoz. Da, v Libeli si prizadevajo zmanjšati razliko med faktu- rirano in plačano realizaci- jo. Vljudno opozarjajo, pro- sijo, pa tudi sodno terjajo kupce. Vse skupaj bolj ma- lo učinkuje, stroški pa so... Kjer nič ni, še cesar ne mo- re vzeti, pravi pregovor. 62 milijonov starih dinar- jev znaša neplačana realiza- cija v ustvarjeni vrednosti proizvodnje ob polletju. Za ta denar je tako Libela kot celjsko gospodarstvo lažje. iG. DRAGO CEH, DIREKTOR CINKARNE: Zmanjševanje proizvodnje je ena od poti..; fl smo tovariša inženirja a telefonično prosili za fovor in omenili kaj nas šna, nas je najprej opo- ■1. da se nismo obrnili na rt naslov, da bi morali ^ti na zveznem izvršnem ^ in pri guvernerju na- De banke. No, med pogovorom iz oči v oči je nanizal še vrsto mi- sli, na primer zaloge, ki v Jugoslaviji ne zaostajajo za lanskoletnim narodnim dohod- kom, Kaj bo z zalogami; ki vendar večinoma niso neku- rantne, nihče ne pove. Lahko je reči, znebite se zalog. Kdo Predlog za spremembo štampiljke NAMESTO: Plačljivo v 8 dneh na žiro račun..... (kar nima nobenega smisla, kajti od kod pa naj plačnik dobi denar v osmih dneh?) PREDLAGAMO: Plačljivo kadarkoli, vendar ne prej, preden plačnik ne dobi plačil od vseh njegovih plač- nikov. PREMALO SINALCA Taikrat, ko je bilo naj^bolj vroče, je v Celju zmanj^kalo pivia in mineralne vode. Pri- manjkuje pa tudi Sinalko kole in Sinalke, dv^ novih pijač, ki ju iz koncentrata znane nemške firme Sinalko prolzivaja celjski obrat Mle- ko. Nova i>roiz7voda sta taikoj osvojila pivce brezalkoholnih pijač in čeprav polnilni stooj v celjski mlekarni dela z naj- večjo zmogljivositjo, je po- vpraševanje še vedno preve- liko. Zato dbrat že raizmišlja o povečanju kaipacitet. V ta namen bodo prihodnje leto nabavili še en polnilni stroj in z njim odločno povečali svojo proizvodnjo. MANJ ALKOHOLNIH PIJAČ Skoraj na vsem celjskem turističnem območju ugotaiv- Ijajo, da je letos močno pa^ dla potrošnja z alkoholnimi pijačami. Kljuib temu pa, da so gostinci zabeležili manjši količinski promet, se jim to ne pozna v finančnem uspe- hu, ki Je boljši od lanskega l«ta. V JUNIJU MANJ OBISKOVALCEV V celjskem kinopodjetju so ugotovili, da si je v mesecu jimiju ogledalo filme prec^ manj ljudi kot v istem mese- cu lani. Takrat je kitiodvorano obiskalo 42 tisoč 714 ljudi, letos julija pa jih je bilo ne- kaj več kot 39 tisoč. Podobno je bilo tudi v letnem kinu, kjer so lani zabeležili v ju- liju 13 tisoč obiskoivalcev, le- tos pa 7 tisoč. Taiko v kino- dvoranah, kot v letnem kinu, pa se je položaj izboljšal t juliju, ko je filme gledala prečeč več ljudi kot v istem mesecu lanskega leta. Iz razgovora s štirimi direktorji celjskih tovarn lah- ko sklepamo, da proizvajalci ne vidijo uspešnega izhoda iz razmer, vsaj takega ne, ki bi ne bU boleč, brez posle- dic. Industrija, ki posluje s trgovino, vidi vzrok nelikvid- nosti v premajhnih obratnih sredstvih trgovine. Zavlače- vanje plačil s strani kupcev se jim zdi manjše zlo, kot pa da bi jim doma zaloge naraščale. Cinkamiški primer zmanjševanja proizvodnje izpričuje realizem, precej oster gospodarstveni realizem. Dvomimo, da je v drugih industrij.skih podjetjih kaj drugače, da bi drugje bili na boljšem. To pomeni, da se praksa kreditiranja ne bo spremenila, obeti so, da se ute- gne celo povečati. Kot smo že zadnjič ugotavljali, bi taka praksa, če jo bomo podaljševali v prihodnost, spravila v nevarnost gospodarsko rast, če ne celo enostavno re- produkcijo. 2e zadnjič smo zapisali, da je celjska industrija večji upnik kot dolžnik v začaran«« krogu nelikvidnosti. To se pravi, da mora biti marsikje še slabše. To je pojav, Id ^ značilen za vso našo družbo, zato ga bo treba najbrž širše in na višji ravni prav resno obravnavati. V kratkem bodo znani podatki tudi o drugih vejah gospodarstva, o razmerah v terciarni dejavnosti, o raz- merah v obrti, trgovini, gostinstvu itd. Kakšna bo skupna podoba? JURE KRAŠEVEC CELJE • 2ALEC • MOZIRJE • VELENJE • ŠOŠTANJ • SLOVENJ GRADEC • DRAVOGRAD • RAVNE NA KOROŠKEM • BRE2ICE • 14 NAGRADNIH POTOVANJ PO JUGOSLAVIJI JE NAMENILA KREDITNA BANKA CELJE SVOJIM VARČEVALCEM V LETU TURIZMA Žreb bo dodelil nagrade varčevalcem, ki bodo^d 1. aprila do 31. avgusta 1967 na novo vložili ali povečali svojo vlogo za 1.000.- Ndin. V žrebanje so vključeni varčevalci vseh vrst hra- nilnih vlog. Izžrebanci si bodo od 15. do 19. septembra 1967 ogledali Plitvi- ce, Zadar, Split, Mostar, Sarajevo, Jajce, Banja Luko in Otočec. Vloge sprejemajo vse poslovne enote Kreditne banke Celje ter Vse pošte na njenem območju. • '^VNICA • LA&KO • iVIE2ICA • RAOUE OB DRAVI • SLOVENSKA BISTRICA • PREVALJE • SLOVENSKE KONJICE • ROGAAKA ST.ATTNA KREDITNA BANKA CELJE »OSTANJ • SLOVENJ GRADEC • DRAVOGRAD AVGUSTA 3 NA KRATKO SOLCEVANIV CRNl Minulo soboto so člani kul- turno prosvetnega društva iz Solčave gostovali z igro A. Benedettija Dva ducata rdečih vrtnic v Črni na Ko- roškem. Gostovanje so orga- nizirali v okviru Koroškega turističnega tedna, ki se je začel istega dne. -ez DOBER OBISK v zadnjih dneh julija in In prve dni avgusta je v Zgornje Savinjsko in Zadreč- ko dolino pripotovalo večje število turistov. Kot smo iz- vedeli od turističnih delav- cev je obisk v juliju in po sedanjih prijavah za avgust po številu gostov enak lan- skemu. Turistična sezona je na tem območju na višku. V teh dneh s težavo dobiš pre- nočišča in oskrbo, saj je ve- čina penzionov in ostalih ob- j ektov zasedena. -ez KNJIGARNE PRIČAKUJEJO ŠOLARJE KMALU BO PRIŠEL CAS, KO BO TREBA MISLITI NA TO, KAKO BOMO POSKR- BELI SVOJIM ŠOLARJEM VSE POTREBNO ZA NOVO eOLSKO LETO; V VEČINI KNJIGARN VAM LAHKO 2E POSTREŽEJO. V prodajalnah s šolskimi potrebščinami zaloga zvezkov in drugih pripomočkov ni več zaskrbljujoča. Priskrblje ne niso še samo z nekateri- mi učnimi knjigami, kot so računici za II. in III. razred ter slovnica za VI. razred. To šolsko leto je prineslo pri šolskih potrebščinah ne- katere spremembe, predvsem v zvezi s cenami. Tako je na primer cena IV. berila posko- čila od 4aO din na 960 din, cena zemljepisne knjige za VI. razred od 435 na 920 din itd. Podražili so tudi nekate- re pripomočke, še posebno usnjene in lesene izdelave. Cene zvezkom pa so se ohra- nile še iz lanskega leta. Torej prav bi bilo, da vsi, ki že zmorete oskrbeti svoje otroke za šolo, stopite v ust- rezne prodajalne, kjer lahko v tem času, ko »sezona« še ni na višku, premišljeno in prav nakupite. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Lives in Science. New York cop. 1957. S. 28809. Gsell P.: Auguste Rodin. Umetnost. Pogovori z moj- strom. Ljubljana 1966. S. 23263/13. Chaucdiard P.: La medecine pscyhosomatique. 2. ed. Pa- riš 1968. S. 24714/656. Giraud P.: La grammaire. Pariš 1958. S.24714/788. Jungk R.: Zrake iz pepela. Smrt i novi život Hirošime. Zagreb 1965. S 18785. Cvetic N.: Himmlerov po- kujsni kunič. Zagreb 1965. S. 18794. Barac A.: Bijeg od knjige. Zagreb 1965. S. 28801. Lekovic D.: La theorie mar- xiste de Talienation. Beograd 1964. S. 28208. Kostič D. M.: Promene u društvenem životu kolonista. Beograd 1963. S. 29210. Dragičevič A.: Teorija i praksa socijalizma. Zagreb 1966. S. 18782. Ogrizovič I.: Problem an- dragogije. 3. izd., izm. i proš. Zagreb 1966. S. 24129/15. Jakšid G.: Bosna i Herce- govina na Berlinskem kon- gresu. Beograd 1955 S. II 3265/228. Pejanovič D.: Stanovništvo Bosne i Hercegovine. Beo- grad 1965. S. II 3265/229. Stefanovič M. P.: O hemi- skom sastavu krvi u letargič- noj hipotermiji. Beograd 1952. S. 3265/202. Popovič V. P.: Priloži ter- mogenezi ohladjenog homeo- terma. Bec^rad 1952 S. II 3265/199. Celje in turški napadi Turki, katerih domovina je bila centralna Azija, so v dveh stoletjih razširili svojo posest preko Male Azije, tako da so v prvi pol. 14. stopili na evropska tla. Ker so bili spretni vojaki in so imeli odlično konjenico. pa tudi pehoto, so hitro pre- magovali staro viteško voj- sko in z lahkoto osvajali ozemlje Balkanskega poloto- ka. Pot jih je vodila proti Ogr- ski in Sloveniji z željo, da bi še bolj povečali svojo posest in pomnožili bogastvo svoje dežele. Ogrožene pokrajine so se začele pripravljati na ne- varnost. Oboroženi fevdalci so ponudili pomoč deželam, ki so bile že napadene. Ce- ljani so sodelovali v borbah di mestna, grajska in samo- m obrambi že od vsega za- četka, saj že leta 1392 zasle- dimo pri bojevanju s Turki celjskega grofa Friderika, šti- ri leta kasneje so se celjske čete priključile Sigismundovi križarski vojski, ki so jo Tur- ki pri Nikopolju premagali. V Slovenijo so prišli Turki prvič leta 1408 in sicer v Me- tliko. Na celjsko posest so prodrli prvič leta 1415; mika- lo jih je namreč premoženje te bogate fevdalne rodbine. Ker so se nevarnosti tur- ških napadov še bolj približe- vale, so voditelji dežel — Habsburžani, Celjani in drugi sklepali o obrambnih ukre- pih; o zažiganju kresov, o utrdbah, kamor bi se skrilo prebivalstvo (starčki, žene in otroci) in vsaj del premože- nja. Glavni napadi Turkov na naše kraje so se začeli z le- tom 1469. Do takrat je bila večina taborov — to je trdnih stolpov ali kar cerkva z moč- nim obzidjem, že urejena, tu- stanska obzidja so bila oja- čana. Mesto Celje je bilo moč- neje zavarovano, samostanu v Gornjem gradu pa so dali obrambni značaj. še danes imamo v arhitek- turi ohranjene dokaze., ki pri- čajo (vsaj delno), da so bile taborne cerkve v sledečih kra- jih našega terena: v Mozirju, Kokarjih, šentandražu, Vele- nju, škalskih Cirkovcah, Šent- janžu, Dobrni, Strmcu, čreš- njicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, na Svetini, na Šmohorju, šentjederti, Mari- ji Gradcu, Zagorju, Bistrici ob Sotli, Žalcu, Taboru, Bra- slovčah, Gotvinu, Podgradu in treh samostanih: v Jurklo- štru, žičah in Gornjem gradu. Turki so osemnajstkrat pri- šli na celjsko, področje, po najrazličnejših poteh: iz Ogr- ske. Dolenjske, Ljubljane pre- sto Trojan ali Tuhinjske do- line, Koroške in Slovenjega Gradca. Prihajali In odhajali so div- je, večkrat tako, da je bilo ljudstvo kljub signalnim do- govorom ob samem napadu premalo pripravljeno. Stalno vojsko je preds^tavljalo plem- stvo, tej vojski je načeloval deželni glavar. Fevdalci so bi- li konjeniki, vsak od njih je imel 2—3 oprode in več hlap- cev, ki so se borili peš ali pa na konjih. Le ob večjih napa- dih je morala dati vsaka hiša za boj sposobnega moža. Ker pa ta način obrambe ni bil zadovoljiv, saj so bili bram- bovci brez vsake izkušenosti, je deželni zbor v l^riboru sklenil, da je poleg plemstva treba najeti tudi plačane vo- jake — deželne najemnike, ki bi služili kot stalna posadka ob meji. Izkazalo se je, da ta vojska ni imela uspehov, saj ni mogla zadržati turških na- padov. Zato je Maksimilijan I., to je cesar, ki ga je naučil slovenščine Celjan, povečal število vojakov z novimi bor- ci, s tkzv. suličarji ali »Landsknechti«. Vse vojake je moralo vzdr- ževati ljudstvo, brez razlike stanu, s plačevanjem vedno večjih davkov, kar je revnim in od Turkov oropanim prebi- valcem skoraj onemogočilo obstoj in normalno življenje. Ko niso zmogli več, so se za- čeli kmečki upori ... Turki — konjeniki so rabljali konjski čelnik, niško avbo, prsni oklep - j« rižne pletenine, ščit, in stremena; pešci pa kladivo, cepec, sekiro, sabljo, sulico, jatagan' S, ni bat. Naša vojska je dala s helebardo, korzeko ko, krivim mečem, ko-', fc škim mečem, jutranjo do, samostrelom in loko^^' se zavarovala z oklepom lado in ščitom. ' ^ Poleg tega je bilo v tudi ognjeno orožje ^^ vi in puške — tako pri^ kih kot pri nas. ^ Zadnji turški napad na cgi sko ozemlje je bil leta 15^ V zgodovini je ohranjen poročilo o strahotah turšijj napadov, ki ga je poslal su nik mesta Celja državnenj zboru v Regensburg leta kjer pravi med drugim; ' »Lepa opatija Stična je razij šena, Pleterje je v razvaling|. tudi Jurklošter in dva sai^ stana v Savinjski dolini (No„ klošter in (]k)rnji grad)! ;(j Štajerskem je požganih j cerkva, odgnanih 5000 Kamorkoli pridejo je vse p^ žgano in pokončano ... O^o^ so brez staršev, revšči^ ljudstva je velikanska, ubi; ljudje leže po cestah in ^ Ijih, ozračje smrdi po požgj nih vaseh in hišah ...« Ohranjen je nagrobnik ivj na Kacijanarja, vzidan v stt no gomjegrajske katedri Nekdanji junaški branil« Dunaja pred Turki, vrho\> poveljnik in vojvoda vojske borbi s Turki v Bosni in Si voniji... Potem premagaijej izgnanec v dunajski ječi, a rotnik Ferdinanda, gost in tj di žrtev bratov Zrinjskih. Vitez v ploščnem oklepu, grbom, zastavo, lobanjo, por. tretoma Zrinjskih na ka;jili glavah, lisico in žerjavom' Peščena ura ob njegovi nogs^ se je iztekla na to, 27. oktobra 1539. Njegov brat tedanji ljubljanski škof ga j dal pokopati v Gornjem gn du. Dal mu je izklesati la grobnik iz kamna — njemi: junaškemu, a ne zadosti mod nemu borcu proti Turkom, Tr tezu Kacijanarju iz grad; Katzenstein na Gorenjskem! MILENA MOŠKOS RDEČI KRIŽ Vzorni podmladkarji v Socki v preteklem šolskem letu je bilo na osnovni šoli v Socki 82 učencev, med njimi so bi- li vsi člani RK. Podmladkarji so pod vodstvom marljive vo- diteljice Katice Pešakove sko- raj v celoti izpolnili svoj načrt. Prav vsi so si pridobili osnovne higienske navade, priskrbeti so si morali copate, kar je bilo zanje novost, saj jih doma niso nosili; med šolskim letom so urejali tudi šolsko okolico. Šola ima namreč velik park, ki je bil vseskozi zapuščen. Pionirji — I>odmladkarji so v njem ure- dili poti, jih posuli s peskom, uredili cvetlične grede in jih tudi ves čas negovali. Prav tako so zasadili več grmičev- ja in postavili v park nekaj klopi. Podmladkarji so dalje ure- dili cesto od šole do ceste, ki vodi v Vitanje in jo posu- li s peskom, prav tito dvo- rišče pred šolo; izkopali od- točne jarke, uredili pionirski park pred šolo... Na šol- skem vrtu so skrbeli za na- sad črnega ribeza, ki so ga obrali in prodali. Denar bo- do porabili za potrebe šolske mlečne kuhinje. Ob vsem tem so našli dovolj časa za različna predavanja, ki so jih prirejali sami; c^ledali so si več diafilmov in zvočnih filmov, med njimi nekaj iz zdravstva, prometne vzgoje, vedenja na počitnicah itd. Prav tako so kupili več sli- kanic, ki jih izdaja GO RK Slovenije, in so jim koristno služile pri pouku. Ob svetov- nem dnevu zdravja so pod- mladkarji RK na osnovni šo- li v Socki pobirali prostovolj- ne prisp>evke za Vietnam; zlasti pohvalno pa je, da že vsa leta zbirajo zdravilna ze- lišča, gobe in jagodičje. Denar p^orabijo za šolske po- trebščine, obleko in izlete. Tudi letošnji izlet v Koper in Postojnsko jamo so mnogi učenci plačali z izkupičkom od zdravilnih zelišč. Poleti mnogi podmladkarji obirajo hmelj in si tudi tako zaslu- žijo za šolske potrebščine. Na območju krajevne orga- nizacije RK v Socki imajo več socialnih pK>dpirancev, ki jim podmladkarji že več let nese- bično pomagajo. Hodijo na- mesto njih v trgovino, jim pripravljajo drva, čistijo sta- novanja itd. Od tako marlji- vih podmladkarjev, kakršni so v Socki, lahko organizacija RK pričakuje, da se ji tudi kasneje ne bodo izneverili in bodo postali požrtvovalni aktivisti RK. FRANKOLOVSKA ŠOLA POD STREHO Te dni so delavci industrij- skega gradbenega podjetja Ingrad v Celju končali z de- lom na ostrešju nove šole na Prankolovem. Kot vse kaže bodo frankolovski otroci za- čeli nov9 šolsko leto že v lep- ših in bolje opremljenih učil- nicah. Do 1. septembra naj bi namreč usposobili tri, do 1. novembra pa še ostale pro- store. Prebivalci Frankolovega so se za novo šolo borili že celo desetletje. Toda takrat, ko bi naj začeli z deli, je zmeraj zmanjkalo denarja. Letos pa je občinska skupščina le o- dobrila 676 tisoč novih dinar- jev kredita, s katerimi bodo zgradili nove učilnice in ka- binete, zbornico ter sanitari- je. Za opremo učilnic ni de- narja, zato bodo v večino prostorov postavili kar dose- danjo. šolski kolektiv pa bo zbral vsa razpoložljiva sred- stva in dve učilnici opremil z novimi mizami in klopmi. Dosedanjo staro šolo bodo adaptirali v stanovanja za prosvetne delavce. Televizija v Logarski dolini TISOČ ŠESTSTO UR SO PORABILI SAMO ZA TO, DA PRETVORNIK STOJI. UREDILI SO PO- SEBNO, DVE URI HODA DOLGO POT, PO KATERI SO NATO ZNOSILI VSO OPREMO. POLEG GO- SPODARSKIH ORGANI. ZACIJ SO OBČANI PRI- SPEVALI 140 KUBIČNIH METROV LESA IN OPRA- VILI VSA DELA RAZEN TEHNIČNIH SAMI. Nadaljevanje na 6. strani TEDNIK, 17. AVGUSTA 4 - še kar pred v rati Vsaka podobnost je samo slučajna v podjetju FIKS živijo u strahu. Ukvarjajo se s ležavami. Težave seveda niso posledica letošnjega stanja, ampak izhajajo iz iasov ekstemtvnega gos- podarstva. Takrat so nam- reč s posebno kadrovsko politiko pobrali najboljši kader iz proizvodnje in ga posadili za pisarniške mi- ze Mislili so. da ie za dobro gospodarjenje naj- važnejše. če imajo močno upravo in v njej čim več Ifudi. kajti več ljudi več je, več ko ie možgan. mnj je lahko nerešljivih \jroblemov. Ni dvoma, da so ga nekako ekstenzivno pihnili Ko je bila torej prostor- nma upravnih prostorov polna, tako da je na vsa- kega prišlo dovolj zraka. so s kadrovskimi manev- ri, kot je rekel kadrovski, na mah dobili celo vrsto lefov in podšefov ter sek- torskih direktorjev Hoteli so uresničiti načelo. po katerem je storilnost u- prave največja, če ima en vodilni dva administrator 11, kajti takšna struktura ustvarja najmanjše eko- nomske enote, te pa so najbolj učinkovite, če so najmanjše. Manjših skoraj ne more biti. »To,« je po- hsnil kadrovski, ki je po- ttal direktor za kadrovske zadeve, »je tako imenova- la mikro struktura, za razliko od makro struktu- re, kt smo mi vsi. O injra strukturi na tem mestu ne bi govoril,« je še dodal in kihnil pri čemer so vsi navzoči diskretno obrnili glave stran, v strahu pred mikro organizmi. Situacija je bila zrela za reformo. Ko so si namreč pometi roke češ zdaj smo na konju. je nenadoma prišla reforma in skušala v trenutku podreti ustvar- jalne napore nekaj let. »Tovariši,« je rekel glav- ni, »za zdaj smo lahko še brez strahu Morali pa bo- mo seveda poiskati vse notranje rezerve.« Ves kolektiv je iskal re- zerve. Odpustili so čistil-, ko. »Tovariši,« je spet rekel glavni »odpustiti bomo moral'' Se vratarja.« Kazalo je, da bo volk sit in koza cela. ko so po ko- lektivu raznesli presunlji- vo novico: »žrtvovati bo- mo morali še strojepisko! Njo, kt re prišla iz proiz- vodnje kot najlepša roini delavka!« »Da.« je, obupano vzdih- nil glavni, »in najbrž še tudi to ne bo dovolj.« Na žrtvenik reforme je padlo še nekaj bujnih ad ministrativnih moči in ne- kaj nazivov: a pomislite, reforma tudi s tem ni za- dovoljna. Se kar pred vra- ti stoji in trka nafije! BUM BUM Obisk vse večji Celjsko kino podjetje je le- tošnjo polletno bilanco za- ključilo dokaj ugodno. Tako so imeli v lanskem prvem polletju blizu 328 tisoč obis- kovalcev, v istem obdobju le- tos pa 12 tisoč več. Na po- rast so vplivale različne oko- liščine — boljši filmski izbor kot prejšnja leta, tretja dvo- rana, ki so jo odprli letos in končno tudi dejstvo, da je filmska predstava še vedno najcenejša kulturna ali zabav- na prir^itev. čeprav je filmski repertoar, tak, kakršen pač je, še ved- no pod povprečjem, saj je v celjskih kinematografih let- no na programu blizu 420 fil- mov in med njimi nujno tudi dolga vrsta kvalitetno šibkih del, je vednarle važno, da se je odnos distributerjev d(u kino podjetja v zadnjem času bistveno izboljšal in ti pri posredovanju filmov upošte- vajo vsaj dogovore. Sicer pa bi to tudi upravičeno priča- kovali, saj plačuje podjetje (kot seveda druga podjetja) kar 20 odstotkov od vstopni- ce za pospeševanje domačega filma. (V 6 mesecih letos več ko 13 milijonov S din.) To je po mnenju kino podjetja zelo velika dajatev, ki poleg tega, da še zdaj nimamo za- kona o filmu, omogoča tudi nastajanje novih distribucij- skih podjetij (kakor da bi jih bilo 12 za vso državo še pre- malo). Posledice so — raz- drobljen filmski fond in višji stroški. Morda ne bi bilo sla- bo, ko bi tudi na tem po- dročju pričeli razmišljati o mtegraciji in odvečno film- sko ustvarjalno silo zaposlili tam, kjer bi prišla do veljave njena produktivnost! Celjski filmski repertoar obsega okrog 80 odstotkov fil- mov zahodne produkcije in 20 odstotkov vzhodnih filmov. V letošnjem prvem polletju si je samo Angeliko ogledalo okrog 16.500 obiskovalcev, medtem ko je bilo mnogo filmov, ob katerih so dvorane ostale povsem prazne. To ve- lja tudi za domači film, ki si še vedno ni ustvaril to- likšnega zaupanja, da bi obi- skovalec brez pomislekov od- štel vstopnino. Vzroke more- mo seveda iskati v pretira- nem poveličevanju zahodnih produkcij in prav tako preti- ranem podcenjevanju vsega drugega. oh VeČina gre mimo nas RAZGOVOR Z DIREKTORJEM KONJIŠKEGA »JELENA« Ce bi se konjiški gostinci nekoliko stegnili, bi si verjet- no lahko podali doke, ne da bi se jim bilo treba premak- niti izpred vrat svojih gostišč. Kljub velikemu številu gostiln in precejšnjim sredstvom, ki so jih zlasti privatniki vložili v obnovo svojih lokalov, pa v Konjicah gostov skorajda ni. Tako je tudi v gostinskem podjetju Jelen, kjer smo se o gostinstvu in turizmu pogo- varjali z direktorjem Gvidom Mrazem. »S tem da se bo v naši ob- čini predvsem razvijal tranzit- ni turizem, moramo pač ra- čimati, saj ležimo ob važni mednarodni cesti. Toda kljub temu le ne moremo biti za- dovoljni z letošnjim številom gostov. Le redkokdo se odlo- ča, da bi pri nas ostal čez noč. Ponavadi so to samo nekateri strokovnjaki, ki pridejo za krajši čas na delo v katero izmed domačih delovnih or- ganizacij.« »Kaj pa ste doslej že storili, da bi turiste opozorili na svo- je območje?« »Za kakšne večje akcije ni- mamo denarja ne ostinci ne turistični delavci. Zato je na- se območje še vedno brez pri- mernega prospekta, pa čeprav ima pravcato bogastvo narav- nih lepot. Da bi goste zadrža- li, pa smo poskušali že vse mogoče. Nakupili smo doma če specialitete, ki jih pa ni- smo mogli prodati, priredili smo nekaj uspešnih zabav, to- da turisti se še zmeraj ustav- ljajo pri nas le za kratek čas. Naš trenutno najbolj renta- bilni obrat je bdfe ob avtcrt>m- ni postaji. Upoštevaje to dej- stvo, smo nameravali posta- viti podoben bife tudi ob ben- cinski črpalki, pa občina ni bila za to. Precej težav smo imeli z našim gostiščem Pri ribnikih, ali kot mu vsi pra- vijo, s Teksasom. »Na domačine pa ne računa- te v svojih načrtih?« »Seve^ računamo, samo to je res, da imajo oni veliko pijače sami. Mnogi kupujejo tudi v trgovinah in v vinoto- čih, ki so legalni ali pa delajo tudi na črno- Vedeti pa mo- rate, da je v Konjicah tudi veliko privatnih gostišč, ki imajo veliko manjše dajatve kot družbeni sektor. Toda kljub temu so nekateri že obupali.« Konjiški gostinci torej tr- dijo, da bi bili pripravljeni sprejeti večje število gostov. Teh pa ni, ker je prešibka tu- ristična propaganda. Zanjo je seveda treba nekaj denarja. In tako se v Konjicah vprašu- jejo, kdo bi ga naj dal. Od obotavljanja pa je bilo še ve- liko škode. I.B. K SINDIKALNI ANKETI V CELJU Mnenje 2.000 zaposlenih Cas in metoda, ko smo jav- no mnenje ugotavljali po po- tekih razprav na sestankih s pičlo udeležbo ali pa celo kar na pamet, so preteklost, kjer pa še uporabljajo tak na- čin, ugotovitve niso veliko vredne. Te dni so v Celju začeli iz- vajat anketo, ki jo je orga- niziral občinski sindikalni svet, se je odločil za reprezen- tativni vzorec strukture za- poslenih v celjski občini, to pomem, da bodo anlceto iz- polnili ljudje različnih pokli- cev, različne kvalifikacijske in izobrazbene stopnje, različne starosti in spola. Anketa bo zajela okoli 10 odst. zaposle- nih ali okoli 2000 ljudi. Vsak anketirani bo odgovarjal na vprašanja iz dveh anketnih vprašalnikov. Dodatno pa bo ob tej množični anketi pote kalo še anketiranje računovo dij in vodij splošnih služb, oziroma sekretarjev podjetij s posebnima anketnima vpra- šalnikoma. Anketa bo res obširna in bo dala v primerjalnem postop- ku izredno veliko odgovorov na vprašanja, ki jih smoter ankete zasleduje. Naj omeni- mo, da vsebuje anketni vpra- šalnik o vlogi sindikata in o delavskem samoupravljanju 27 vprašanj, vprašalnik o dru- žbenem standardu pa 37 vpra- šanj. Anketa je seveda ano- nimna. Omenjenih 2000 zaposlenih bodo anketirali anketarji, ki so bili izbrani v sindikalnih podružnicah in pri občinskem sindikalnem svetu posebej pripravljeni za to nalogo. An- keta, ki so jo že začeli izva- jati, bo predvidoma končana v drugi polovici prihodnjega meseca. Lahko bi bila konča- na prej, toda po&katl je tre- ba Se na kolektive, ki imajo zdaj počitnice, bo pa so pred- vsem prosvetne delovne orga- nizacije. Ugotavljanje javnega mne nja, kot smo že uvodoma re- kli, je koristno in zaneslodvo, če poteka po preizkušnjah saianstvenih metod. Anketira- nje seveda ni zastonj, vseka- kor pa stroški odtehtajo za- nesljivost zbranih podatkov, na osnovi katerih je lažje poznejše konkretne akcije, lažje se je odločiti v upravi- čenem prepričanju, da le-to ne bo na pamet, kar tako p>o slutnjah in nagibih Občinski sindikalni svet z upravičenostjo pričakuje vso resnost pri izvajanju ankete, tako, s struand anketarjev, ra- čuna z dobro voljo in popol- no odkritostjo ljudi, ki bodo anketirani, računa, da bodo kolektivi izvajanje ankete podprli, da bodo v pomoč, ne pa morda narobe. J. Kr. POTOK NAMESTO VODOVODA V Oplotnici pri Slovenskih Konjicah so pred leti uredili nov vodovod. Kaže pa, da so se uračimali pri izviru vo- de, saj so v kraju v sušnh dneh skoraj brez vode. še sreča, da niso porušili prejš- njih vodnjakov in da skozi naselje teče Oplotniščica. KONFERENCE V mladinskih aktivih lašike občine bodo organizirah let- ne kan ference do 31. sep- tembra, občinske mladinske konference pa najkasneje do konca oktobra. Na konferen- cah aktivov bodo med dru- gim določili kandidate za občinski komite. —mar O SERIJI VLOMOV, KI JIH JE IZVRŠIL NEZNANI STORILEC PRED ŠTIRINAJSTIMI DNEVI V CELJU IN OKOLICI TER O TAT\'-INI MILIJONA V ŽALCU SMO ŽE POROČALI. DELAVCI CELJSKE JPRAVE JAVNE VARNOSTI PA SO ŽE ODKRILI J^I STORILCA. PO KRAJI MILIJONA JE ODPO- TOVAL V ZAGREB IN DUBROVNIK. ^^febivalce Celja in okolice .Po prihodu domov prese- ^ dejstvo, da je med njd- odsotnostjo neznan sto- ^ vlomil v njihova stano- Jja. V nekaj dneh je bUo ^vljenih že osem vlomov, i^j za tem pa še vlom v kjer je tat ukradel ^ zahodnonemških mark. Iglavci milice in uslužbenci ^nalističnega odseka so ugotovili, da je vlam- ^n človek, kmalu pa tudi. m Kljub temu ga niso mo- takoj prijeti, ker se je ve- skrival. šele pred dnevi Prijeli so vlomilca v STANOVANJA JE VLAMLJAL MARTIN POČEK IZ CELJA so ga prijeli v Mariboru. Vlamljal in kradel je osem- najstletni MARTIN POCEK, rojen v Celju, brez zaposlitve in stalnega prebivališča. Martin Poček je bil zaradi tatvin že kaznovan kot mla- doletnik na pogojno kazen. Tokrat je povzročal več vlo- mov. Pri vseh vdorih v stano- vanja je iskal le denar. Pri večdni vlomov denaj^ja ni na- šel, medtem ko je v Žalcu ukradel 2.400 zahodnonemških mark Z ukradenim denarjem je nemiidoma odpotoval v Za greb, kjsr je denar zamenjal. Za približno 500.000 dinarjev je nakupil oblek, zlatnine in fotoapjarat. Po nekaj dneh burnega življenja je ugotovil, da so mu varnostni organi na sledi, zato je z letalom odpo- toval v Dubrovnik. Prebarval si je lase in kot »turist« živel v velikem stilu. Ko mu je ukradeni denar začel kopneti, se je vrnil v Zagreb in nato odpotoval v Maribor. V Mari- boru so ga še isto noč areti- rali. Martin Peček je vlome pri- znal. Zdaj je v celjskih preis- kovalnih zai>orih. Po aretaciji so pri njem dobili le še oble- ke, zlatnino in tofoaparat ter 28.000 starih dinarjev gotovi- ne To je ostalo od približrK) ukradenega milijona dinar- jev. —ez IVA KRATKO BAZEN — DRUŽABNI CENTER Novi bazen v Šentjurju pri Celju je postal pravi družab- ni center v teh vročih polet- nih mesecih. Na njem se dnevno zbira veliko domači- nov, Celjanov in tudi tujcev, predvsem turistov iz Avstri- je. Tako so v zadnjih dneh zabeležili dober finančni re- zultat, potrebno pa še bo urediti razsvetljavo, saj bo- do s tem večje možnosti za kvalitetnejše plesne prire- ditve. TRŽNICA ALI ZELE- NJAVNA TRGOVINA Čeprav je Šentjur pri Ce- lju kmetijsko področje, v sa- mem mestu gospodinje po- grešajo tržnico ali posebno zelenjavno trgovino. Mnogo- kje nimajo vrtov, radi pa bi kupovali tudi takšne pridel- ke, ki jih ni mogoče dobiti od okoliških kmetov. Zato se gospodinje čedalje bolj zav- zemajo za tržni prostor. BENCINSKA ČRPALKA Dolgoletna želja voznikov motornih vozil Šentjurja in okolice se bo pričela uresni- čevati. Do sedaj so morali po gorivo za svoje avtomobile v Celje ali celo v Rogaško Sla- tino. Zato je toliko bolj po- membna vest, da bodo v Šentjurju končno le pričeli z gradnjo bencinske črpalke. KAM PRIKLJUČITEV? V konjiški občini so te dni začeli javno razpravljati o priMjučitvi konjiškega zdrav- stvenega doma k mariborsike- mu ali celjskemu zavodu. Razprava je pK>sledica spre- menjenih določil o organiza- ciji zdravstvenih zavodov, trajala pa bo do 15. septem- bra. ZA POMOČ OBČANOM Občinski sindikalni svet v Slovenskih Konjicah se je odločil, da bo organiziral službo pravne pomoči. Delo- vala bo ob sredah, občani pa bodo tam lahko dobili vsa pojasnila o zadevah iz delov- nih razmerij. Službo pravne pomoči bo vodil tovariš Vid- mar, predsednik občinskega sodišča v Slovenskih Konji- cah. IZ SKLADIŠČA MLADINSKI DOM Prvega avgusta je konjiška mladina začela s prostovolj- nim delom obnavljati staro stavbo, v kateri je bilo do se- daj skladišče. S pomočjo ob- činske skupščine in delovnih kolektivov, ki bodo pomaga- li pri obnavljanju stare stav- be, bo mladina prišla do le- pih in velikih klubskih pro- storov. V prvi fazi bodo po- pravili streho in strop ter uredili razsvetljavo, kasneje pa bodo zamenjali še dotra- jana tla in prepleskali ste- ne. V večji dvorani bo do- volj prostora za plese, dru- žabne in kulturne prireditve ter za treninge košarkarske ekipje. Seveda pa bodo imeli v stavbi tudi televizor, knjiž- nico in še nekatere manjše prostore. Obnovitev celotne stavbe bo stala 30 miUjonov starih dinarjev. Konjiški primer je dokaz, da se z dobro voljo, razume- vanjem in medsebojnim so- delovanjem da marsikaj na- praviti. Vsekakor bo potem huliganstva in prestopništva manj. tv TEDNIK, 17. AVGUSTA 5 - pA KRATKO] V VELENJU DOGRAJUJEJO NAJVIŠJO STAVBO Ob glaftmi cesti Velenje— Celje stoji najvišja zgradba arudarskega mesta. To je sta- novanjaki blok, na katerem opravljajo še zadnja dela, ta- ko da bo v začetku septem- bra že v5eljlv. (Slika desno.) Investitor je splošno gradbe- no podjetje VEGRAD Vele- nje, ki ga je po dogovoru z velenjskim rudnikom aačel graditi leta 1963. Zgradba ima 14 nadstropij, v katerih je 78 stanovanj, od teh pa 26 tri- sobnih, 26 dvosoibnih, 13 eno to pol sobnih ter 13 garso- njer. V prvem nadstropju bodo poslovni prostori grad- benega podjetja VEGRAD, v pritličju pa bodo prodajalne, !d jih bosta odkupila BEKO in Semenarna — Ljubljana. Celotna gradnja z vsemi icamuinalnimi nopravami ki objekti bo stala 720 milijo- nov S din. Višina najemnine' Se ni povsem določena, pra- vijo pa, da bo precej visoka. d. p. TEŽAVE S PIŠCANČEREJO Svobodno formiranje cen na trgu Je prizadelo tudi ne- katera večja podjetja, ki se uikvarjajo z varejo piščancev. Po pocenitvi piščancev za približno dvesto starih dinar- jev pri kiloigramu, so po- stavljeni pred dejstvo, ali prodajati piščance po lastni proizvodni ceni ali z rejo prenehati. Mozirska kmetij Sika zadru- ga, ki je imela pogodibo za prodajo 300 tisoč kilogramov piščancev ljubljanskemu pod- jetju Emona, je morala pro- dajno ceno anižati na ceno proizvodnje! V msprotnem primeru bi Emona razvelja- vila pOgOdtK). 24 NOVIH STRUGARJEV Prejšnji teden se je pri de- lavski imiverzi v Slovenskih Konjicah končal sedemme- sečni začetni strugarsko-klju- čavničarski tečaj, ki ga je obiskovalo 24 slušateljev — večina njih je brez dela. Ime- li so 573 ur teoretičnih pre- davanj in pa praktično delo, ki Je zajemalo skoraj četrti- no določenega programa. Stroške tečaja so deloma kri- li slušatelji sami, nekaj so prispevala podjetja, ki jih bodo potrebovala, največji delež pa je dal komunalni za- vod za zaposlovanje v Celju. RAZPRAVA O STATUTU OBČINE Občinska skupščina v Slo- venskih Konjicah je pred kratkim dala v razpravo os- nutek sprememb in dopolni- tev statuta občine. Pri tem gre TA nekatere spremembe, ki jili narekuje nova zakono- daja. Razprava bo trajala do sredine septembra, občinska skupkščina pa naj bi spreme- njeni in dopolnjeni statut sprejela na eni izmed prvih sej v jesenskih mesecih. ZAVAROVALNICA BO VRNILA ŠKODO Kmetovalce v Zgornji Sa- vinjski dolini, ki goje ribez, je močno prizadela toča in slana, ki je uničila skoraj tri četrtine pridelka. Na tem ob- močju Je z ribezom zasajeno 15 hektarov zadružnih 8 hektarov površin v lasti kme tov — kooperantov. Kot smo izvedeli bo celjska aavarovainica povrnila r^v- vzročeno škodo po ocenitvah komisije. -ez V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI POVEČUJEJO ČREDE DVAKRAT VKC MLEKA NA PODROČJU MOZIRSKE KMETIJSKE ZADRUGE SO V PRETEKLIH LETIH VLOŽILI VELIKO NA- POROV, DA BI OBOGATILI IN POVEČALI ČREDE GOVEJE ŽIVINE. PRVI USPEHI SE ŽE KAŽEJO, ČEPRAV ŽIVINOREJA ŠE NI DOSEGLA TISTE PRIDOBITVENE RAVNI, KOT BI JO V DANIH POGOJIH LAHKO. Kmetovalci v Zgornje Sar vinjski dolini, na področju kmetijske zadruge Mozirje, se v zadnjem času le odlo- čajo za sipecializirano kmetij- sko proizvodnijo. Pri tem je zanimivo, da se zanjo hitreje ogrevajo v dolinskih prede- lih ob Savinji in Dreti kot pa v hribovitih. Tako lalhko srečamo naj- boljše in največje kooperan- te pri vzreji goveje živine prav na tem območju, čeprav so pogoji za živinorejo dob- ri tudi v obrobnih predelih plandn. Kljub temu pa po prodaji mleka lahko sklepa- mo, da se v organizirano živi- norejsko proizvodnjo vklju- čujejo že tudi kmetovalci z območja Podvolovjeka in Sol- čave. Odkup mleka na področju mozirske kmetijske zadruge se iz leta v leto močno pove- čuje. K temu je v veliki meri doprinesla ustrezna cena po enoti tolšče in i>a organiziran odkup. V prvem polletju le- tos so na tem področju od- kupili od kooperantov 819 ti- soč litrov mleka. Ce k temu prištejemo še mleko zadruž- nih molznic, 113 tisoč litrov, ugotovimo, da je bik) letos odkupljenega dvakrat več mleka kot lani. Z večjim de- lom na tem območju zbrane- ga mleka oskrbujejo prebi- valstvo na območju Kranja, medtem ko ostalo količino prevažajo za predelavo v Ce- l'je. Tudi odkup pitane goveje živine se povečuje. Letos je zadruga od kooperai*ov od- kupila 320 pitancev, v lastnih hlevih pa so spitali 407 glav govedi. Kmetovalci so sicer nekoliko zaskrbljeni zaradi suše, ki je prizadela travnate površine, saj bo druga koš- nja siromašnejša, vendar pri- čakujejo, da bo učinek dežja bistveno vplival na kvaliteto trav. Veliko kmetovalcev je namreč osvojilo košno — paš- ni sistem v živinoreji, ki skupno z urejeno in obogate- no čredo pomenita bistveni korak naprej v živinorejski proizvodnji gornje Savinjske dolme. S tem se živm, vključuje v največje bitvene panoge tega port*^ in bo postala, če se vijala z istim tempom na ^ po vrednosti proiz^^o^ J^i« kx>j za gozdairstvom. fo bolj, ker na obrobnih rv3 lih doline kmetovalci n^^ širokih pestrih možnost-* druge proizvodnje. ' \ TELEVIZIJA V LOGARSKI Nadaljevanje s 4. strani Predračun je nakazoval* vet milijonov stroškov ] preskrbljenih načrtih je sti naredil Ivan Krivec, kljij^ ničar iz Luč. Sam ga di pc«tavil. Prihranili so jj? sto tisočake. Pred tem pf morali urediti dve uri J dolgo pot na Hiido pe^ ^ Oljševo. Po tej poti so , hrbtih znosili tudi vso op« mo. Pol^ stolpa so zgrj* hišo, v kateri so varno spt» Ijene aparature. Električno napeljavo soj peljali od Ošovnikove km, je, ki je 1200 metrov dal vstran. Samo za ozemljitevi morali izkopati 260 metii dolge jarke, kajti v teh pe^ rade domujejo strele. Te jim tudi pri prvih progra,- najbolj na^jale, ker so » le zelo gosto. Pri tej skupni akciji so delovali vsi občani. Knie( valci so prispevali les, ci pa s prostovoljnim izvršili potrebna dela. Dam ko ob večerih gledajo gram, so sicer že nekolj pozabili na ves napor, ki j niti malo ne krni njihofej zadovoljstva. -d BO PRIDELEK POVPREČEN? LANSKE TEŽAVE S PRODAJO KROMPIRJA SO KMETOVAIXE V 21ADRECKI DOLINI PRISILILE K PREVIDNOSTI. ZA LETOŠNJI PRIDELEK SO NAPOVEDI KMETOVALCEV RAZLIČNE, KAŽE PA, DA BO PRIDELEK POVPREČEN. Lanski paridedek krompirja je postavil našo trgovsko mirežo v težak položaj, saj kmetovalca zaradi politizira- nja s cenami niso sklepali po godb v sezoni. Na pomlad pa je bilo toliko ponudb, da jih tržišče ni moglo sprejeti. Za to je ogromno krompirija se- gnilo, veliko pogodb je bilo razveljavljenih, mnogo neza- dovoljstva pa je bilo na obeh straneh. Žlahtne vrste krompirja, med katere sodi cvetnik in ostale vrste, ki jih gojijo v zadrečki dolini, okarog Boč- ne, skoraj vedno najdejo kup ce. Lani pa je tudi krompir s t^ področja ostal, zgodilo se je, da je morala kmetijska zadruga iz Mozirja pod ceno vračati semenski larompir kmetovalcem, da ji ne bi v skladiščih segnil. Te rsasav&ve so bistveno vplivale na tržno politiko kmetovalcev, ki so se zava- rovali. Z zadrugo so sklenili kolektivne pogodbe za 500 ton krompirja, torej za sko- raj polovico pridelka, ki bo letos povprečen. Tai«) vsaj zatrjujejo nekateri kmetoval- ci iz Bočne, s katerimi smo se pogovarjali. Letošnje suš- no obdobje je namreč vpliva- lo na pridelek. Dež, ki je pa- dal aatem, pa je povzjročil ponovno formiranje gomoljev. Nekateri kmetovalci zatrju- jejo, da bo krompir kljub temu lep m trpežen. Poleg že sklenjenih pogodb za odkup krompirja bo fcme- "tovaloem ostalo še toliko pridelka, da bodo lahko zado- voljili stalne kupce, od kate- rih se prvi že oglašajo z na- vezo-vanjem ustnih pogodb. —ez SKROMNA LIKOVNA KULTURA VELENJE Malokdo bo v Velenju znal povedati, kje imajo likovni salon; veliko pa je takih, ki niti ne vedo, kaj to pomeni. No, pa ga lahko kljub temu najdeš, če te seveda po slu- čajno zanese v Delavski klub. Vendar v tem času foyeir re- stavracije, ki so ga zaenenja- jali za razstavni prostor, ne kaže nobene podobe likovne- ga salona, r^en če zanj za- dostuje nekaj panojev, zlože- nih ob steno. Prav tako težko kot ta prostor, naijdeš tudi organizatorja razstav oziro- ma — ga sploh ne najdeš. Najbolje je, da potrkaš na prva vrata, kjer te bodo le- po sprejeli, ne bodo pa ti znali najbolje pomagati. Si- cer pa tudi tu marsikaj vedo, seveda, če se spomnijo na ka taloge v kakšnem predalu. In potem ugotoviš, da ima velenjski likovni salon le pre- cej pester program. Poleg do- mačih razstavljalcev najdeš v katalogih iz preteklih let tudi kakšnega inozemca, v glavnem dva Poljaka. In ko se poslavljaš od ljubeznivih ljudi v pisarni, kjer je (mi- mogrede) še odmerjen pro- stor za shranjevanje likovnih del, ter ob koncu vprašaš, kaj pripravljajo za naslednjo otvoritev, se lahko kar pri- jazno zahvališ, pozdraviš in greš, ne da bi čakal na od- govor ... Morda pa so organizacijske sposobnosti Velenja, pred- vsem v zvezi s kulturo, le majčkeno večje? Pa kaj, saj ni samo v Velenju tako! d. p. Rekonstrukcija in asfaltiranje c^te od Šoštanja do Gorenja (razen dela pr Gorenjem) je končana. Dela sta opravila celjsko Cestno podjetje in Vegrad' Velenja. Po projektu bi morala biti dela sicer že gotova do 20. julija, vendar se zavlekla. Tako bi naj z gradbenimi deli končali v teh dneh. Novo asfaltno c« šče je široko 4,5 metrov, dela pa so veljala okrog 350 milijonov starih dinarj Posnetek prikazuje delavce Vegrada pri utrjevanju plazu in urejevanju odtoki voda, ki so predstavljale poseben problem, tik ob Šoštanju. (Foto: J. Sever) ARHEOLOŠKO DELO V ŠEMPETRU Sempetrsko grobišče starih Rimljanov bo še vrsto let v ospredju naže arheologije. Zaradi skromnih sredstev so bila letošnja dela omejena na dvanaijst dni. Vodja izkopa- vanj je bila arheologinja Ve- ra Kolšek, kustos celjskega muzeja.. Na terenu tako ime- novane nekropole je doslej opravila že mnoge zahtevne naloge. Med drugim je doka. zala, da je ta s prvo tvorila celoto. Naj povzamemo le nekaj rezultatov dosedanjih del: vrsta grobov se po obliki ločuje od doslej znanih edi- kul. Izredno zanimiva je ke- ramika, ki sama po sebi iz- polnjuje kompletno zbirko rimske provincionaJne kultu- re. Pol^ tega so bile najde- ne steklene žare za pokop, ki so kaj redke na našem ob- močju. Številni kovani žeblji, najdeni v grobovih, so delali arheologom pr^lavice, saj so prvotno mislili, da gre za do- slej neznan kult. &3daj je dognano, da so jih uporablja- li za zbijanje grmad za požig mrliča. Izredno pomembno je odkritje sledov rimske ceste, ki je vodila ob obrežju stare struge Savinje in vetzala tudi prvotno grobišče, Siiroka je bila 9 metrov. Pod njo so odkrili stareijše plasti iz Ilir- ^e dobe. V kratkem času letošnjih izJcopavanj so dela dokončali na zaključnem terenu do usedline, ki deli grobišči. Usedlino je povziročila nek- danja poplava, arheologinja pa domneva, da bodo tu od- kopali kamniti material edi- kul. Ta naloga bo v prihod- nje zahtevala mnogo časa in mnogo gmotnih sredstev. Do sedaj odkopan areaJ Je dolg 315 metrov. Ce k temu doda mo še dolžino prvotnega gro- bišča, se je nekropola razte zala dobrih 500 metrov. Vo- dobn^ najdišča ni nikjer v Jugoslaviji. Pri arheologiji moramo bdti potrpežljivi. Nerealno bi bilo sleherno leto pričakovati senzacij. Sempetrska nekropo- la je tako za domače kot tu- je strokovnjake tehtna sen- zacija. Pred šempetrskim od- kritjem Je bilo v zgodovini marsikaj znanega iz rimske- ga obdobja. Vendar grobišča tolikšnepa obsepra doslel nI bilo najti. Vsako leto se po- glablja naše znanje iz losti, vsako izkopavanje daja k temu svoj delež, tošnji simpozij arheolog Celju je med drugim ^ sel za nas pomembne ^ tate. Tako je neki udel dokazal, da so naš ^^^ (šempetrski) uporabljali^ pri gradnji termalnega lišča v Varaždinskih to^ A ne le to, sedaj je do^ da je naš material segel^ čez sosednjo ogrsko ^ Tudi v Ptuju je marsi^^i kamniti spomenik izkle^" našega materiala. ^ j TEDNIK, 17. AVGUSTA 6 - MALA ANKETA Kaj nudi laško poletje? Pfildipno mestece ob Savinji, ki si že nekaj let prizadeva, da bi se vztrajno vključilo v turistično življenje, je znano s svojo tradicio- njilno prireditvijo »Pivo in cvetje«. V naši an- jjeti smo skušali zvedeti, če nudi laško polet- je domačinom in gostom še kaj drugega. JOŽE DEŽELAK, absolvent ekonomske fakultete: Edina za- res organizirana prireditev je »Pivo in cvetje«, sicer je laško poletje pusto in vroče. Kino spo- red je izrazito komercialen, a kljub temu je dvorana redkokdaj zasedena. Kopanje v Savinji je zdravju škodljivo, zato je možna rešitev v Rimskih Toplicah. Po- trebovah bi lasten bazen. Zdaj je ples ob sobotah v Humu, ob nedeljah v Savinji. MARJANCA BLATNIK, usluž- benka občinske skupščine: Vsak ne more v Rimske, zato bi bil nujen bazen. Plesa je trenutno dovolj. Lahko pa bi imeli nasto- pe dramskih skupin, orkestrov in podobno, saj se štejemo za turistično mesto. S filmi smo kar jadovoljni, četudi poleti ni dosti obiska. V vročini bi bil primeren letni kino. športnih prireditev sploh ni. V vsem je opazno, da gre danes vsakomur zgolj za de- nar, medtem ko so bile včasih pogoste razne akademije in po- dobni nastopi. Posebej problem je, da Laško nima urejene trž- nice. ALOJZ OBLAK, dimnikar: Za- me ni dosti pravih filmov. Plesa je dovolj, ker so plače kratke, pa bi sicer zmanjkalo denarja. V vaseh okoli Laškega uprizarjajo razne igre in kaj takega bi si želeU tudi v Laškem. Včasih so nastopali orkestri z narodno za- bavno glasbo, zdaj tudi teh ni več. O bazenu smo že dosti raz- pravljali, zdaj pa ne vemo, kaj bo. Ce ga bomo kdaj imeli, bo to nedvomno pridobitev, zdaj pa gredo vsi v Rimske. Marsikaj bi še lahko imeli. HILDA «ANDA, Volna Laško: V Laškem ni skoraj ničesar. Zdaj je sicer ples ob sobotah in nedeljah, a lahko bi bile še raz- ne zabave. Dobrodošli bi tudi bili ansambli z narodno in zabavno glasbo. Uspela je samo priredi- tev »Pivo in cvetje«, zdaj pa sli- šimo, da še tega v prihodnje ne . bo. želimo si gostovanja igral- I skih skupin, potrebovali bi ba- zen. Ce je v kinu dober film, je dvorana zasedena, sicer bi v vročih dneh dosti bolj ustrezal letni kino. PROFESOR EGON KUNEJ, rav- natelj glasbene šole v Celju: La- ščam so dejali, da je za prega- njanje dolgočasja takoj ustano- vil pevski zbor med pačienti, kar je dirigent komornega zbora sra- mežljivo zanikal. Ljudje v zdravi- lišču imajo najrajši mir, četudi bi se verjetno ne odrekli kakšne- mu koncertu ali podobni prire- ditvi. Zdaj se kratkočasijo ob televiziji. Sicer so Laščani uspeli s »Pivom in cvetjem«, imajo do- bro godbo, toda nekoliko preveč neurejene gostinske lokale. \aj stane, kar hoče, samo da je položaj Ko je bila še dekle, je bila frizerka, v poklicu, ki je gostovanja in priznanja vreden. Kot frizerko jo je tudi ^znal, on, ki je postal inženir... Ko pa sta se poro- mu je postalo nerodno, da je on inženir, ona pa še faprej frizerka. Ne, to pa ne! Uporabil je svoje zveze, uporabil svoj vpliv. Danes ona lepša več glav žena in deklet. Sedi za mizo (miza je ^^ndar simbol uradništvaj in šteje kamione, ki vozijo mi- ''o nje. Prazni noter, polni ven, morda tudi narobe. „ Narobe? Narobe je nekaj v pojmovanju družbene ve- človeka... Ko sta bila še fant in dekle, sta morda na sprehodu ^hlasno šepetala: , — Ti ne bo kdaj žal, da si si izbral mene. Jaz sem ^^erka, ti pa boš... - -- Beži no. Kaj mi mar, kaj si. . — Kaj hočete. Pravljice niso nikoli resnične. Delavci nazarskega GLIN v teh dneh zaključujejo z gradnjo novega beton- skega mosta ria cesti šoštarj—Bele vode. Ta most bo zamenjal dosedanjega lese- nega, s tem pa tudi omogočil normalni promet po novi cesti v Bele vode. Kot smo že poročali, so cesto gradili občani in pripadniki armade. Cesta je dograjena, ra- zen odseka nad mostom, ki ga bodo uredUi v teh dneh, do praznovanja občinske- ga praznika, ko bo svečana otvoritev. (Foto: J. Sever) BO ŽE PRIHODNJE LETO POVEZANA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Z DOLINO BISTRE NA KOROŠKI STRANI? Še pet kilometrov MINULO SOBOTO JE BILA V ŠENTJAKOBU NAD MATKOVIM KOTOM SKROMNA SVEČANOST OB ZAKLJUČKU LETOŠNJIH DEL PRI GRADNJI GOR- SKE CESTE IZ ČRNE NA KOROŠKI STRANI PRE- KO ROBNIKOVEGA VRHA POD OLJŠEVO. TO, ENO IZMED NAJLEPŠIH GORSKIH CEST PRI NAS, KI JO JE PROJEKTIRALA ING. DESA KOZIČ, SO GRADILI PRIPADNIKI ARMADE. DO POSEST- NIKA KLEMENŠKA V MATKOVEM KOTU, KJER SE PRIKLJUČI NA ŽE ZGRAJENO GOZDNO CE- STO, OSTANE ŠE PET KILOMETROV. Na dograditev dvoje cest čakajo občani Zgornje Savinj- ske doline z veliko nestrp- nostjo. Zanimivo, da pri tem ne omenjajo niti asfaltiranje ceste do Logarske doline, za katero smatrajo, da bo ta- ko in tako končana v nekaj letih. V mislih imajo pred- vsem novo gorsko cesto, ki bo zgrajena od Klemenška v Matkovem kotu, pod Olj- ševo na Robnikov vrh in po oni strani v dolino Bistre, na Koroški strani. Takoj za to cesto pa v pogovoru ome- njajo cesto, ki bi preko Pa vličevega sedla povezovala Logarsko dolino z avstrijsko Koroško. To gorsko cesto, za kate- ro poznavalci trdijo, da bo ena najlepših, če ne najlepša gorska cesta v Sloveniji, je projektirala inž. Desa Kozič, znana gradibenica gozdnih gor- skih cest v Zgornji Savinj- ski dolini. Njeno ime je po- vezano z vsemi novejšimi ce- stami v doslej nedostopne kraje pod visokimi očaki, od »škafa« v Matkovem kotu, do ceste na Menino planino. Od te ceste, ki bo povezo- vala Koroško preko Savinj- ske doline in Črnivca s Kranjsko, si tako Korošci kot prebivalci mozirske obči- ne mnogo obetajo, že danes je povsem jasno, kolikšnega gospodarskega pomena bo ta cesta za te predele. Ce k te- mu prištejemo še turizem, obstanemo ob vprašanju, ka- ko to, da so z gradnjo te ce- ste toliko odlašali? Toda vprašanja ob stran, pripadniki annade so letos zgradili cesto čez najtežji pre- del, preko Robnikovega vr- ha do pod Oljševe. V teh dneh je brnenje strojev in svedrov utihnilo. Vojaki in njihovi starešine so se vrnili v kasarne. Za sabo so pu- stili vreden spomenik napo- rov. Do Klemenškove kmetije v Matkovem kotu je še pet ki- lometrov. Pravijo, da bo ta odsek zgrajen prihodnje le- to. Takrat bi naj gradili tu- di cesto iz Solčave do Ošov- nikove kmetije, kjer bi se priključila na novo gorsko cesto. Ta bi povezovala kme- tije pod Oljševo in Koroško s Solčavo. Kmetovalci teh predelov bodo za dela na tej cesti odstopili cel enolet- ni sečni etat, kar pa bo še premalo. Ze zdaj je v teku akcija za zbiranje potrebnega denarja. Tako bodo prebival- ci tega predela v nekaj le- tih povezani s sosednjimi pre- deli, ki bodo za njih pome- nili izreden gospodarski na- predek. Tega se zavedajo, za- to tudi ne skoparijo z voljo in denarjem, čeprav je obo- jega premalo za tako veliko in pomembno investicijo. Pr- vi uspehi so tu, to pa je tu- di garancija, da bodo uspeli. js RAZGOVOR Z IVANOM KOSMAČEM, ODBORNIKOM IZ SOLČAVE Občani sofleiujejo pri vseh akcijah TEREN, KI GA KOT ODBORNIK ZASTOPA IVAN KOSMAČ, NI MAJHEN. LAHKO BI REKLI, DA JE NAJVEČJI NA NAŠEM OBMOČJU — 6.200 HEKTA- ROV! PO ŠTEVILU PREBIVALCEV PA NE BI SO- DIL V OSPREDJE, SAJ JE NA TEM PODROČJU LE OKROG 700 DUŠ, KI ŽIVE V 152 HIŠAH. ČE BI HOTEL OBISKATI DVA OBČANA NA OBROBNEM PREDELU, BI MORAL ČEZ DAN DOBRO PEŠA- ČITI ... Po vsem tem bi človek so- dU, da je IVAN KOSMAČ od- bornik z največjimi zahteva- mi. kar pa ne drži. »Tako kot jaz vemo vsi občani, v kakšnih razmerah je naša občina, prav tako pa tudi to, da s temi sredstvi, s kateri- mi razpolaga, ne more ne vem kaj narediti«, zatrjuje Ivan. — Pa vendarle se oglasite s kakšnim zahtevkom ali že- ljo občanov? »Tokrat sem prvič odbor- nik. V tem obdobju sem se tolkel za svoje področje le zavoljo hudournikov. Ti po- zavoljo hudournikov. Ti pov- me, da celjska vodna skup- nost teh hudournikov ne po- pravlja, saj bi za ta popravi- la bilo potrebno sedaj, ko so poškodbe še manjše, manj sredstev.« — Kaj vašim občanom, ka- terih volja in odbornik ste, po vsaki seji skupščine naj- teže dopoveste? »To, kar sam ne razumem.« — Bi lahko povedali, kaj je to? »To nenehno spreminjanje uredb in določb. Komaj spre- jetega odloka še nismo niti prav uveljavili, ko moramo sprejeti že nov odlok o spre- membi odloka. Veste, naše ljudi motijo te spremembe, predvsem pa spremembe pri plačevanju davkov, zatem pla- čevanje in vprašanje zavaro- vanja kmetov.« — Pred dnevi smo se po- govarjali z Zvonko Dobnik, odbornico žalske skupščine, ki je omenila, da so v vsa- kem kraju problemi, ki za tisti kraj mnogo pomenijo. Ali imate tudi vi na vašem področju kakšen problem? »Imeli smo. Prvi je bil ne- določen zazidalni okoliš, dru- gi pa televizijski pretvornik. Zdaj smo oba rešili. Občani vedo, kje lahko grade hiše, na večer pa lahko gledajo te- levizijske programe.« — Kaj vas pri delu z ob- čani preseneča ali navdušu- je?« »Lahko bi rekel, da me res preseneča in obenem .navdu- šuje ta edinstvena pripravlje- nost naših ljudi pri reševanju raznih problemov. Poglejte: združeno smo reševali elek- trifikacijo, urejevali cesto in vodovod, zdaj so vsi poma- gali pri gradnji televizijske- ga pretvornika, v teku je zbiranje sredstev za gradnjo ceste, ki nas bo povezovala s Koroško. Naši kmetje bodo odstopili cel enoleten etat za to cesto. Ali zdaj razumete?« — Torej se pri vas nikoli ne zgodi, da bi občani s prstom kazali na vas, češ ti si odbornik, ti si kriv ... »O, tudi naš občan trdo postavi besedo na mizo, toda le takrat, ko je trdno prepri- čan, da bi lahko bilo dru- gače, pa je nekdo kriv, da ni tako. Toda to se redko zgodi. Drug drugemu poma- gajo, kar pa je dandanes dru- gje že redkost.« J. SEVER PBOMETA IZSILJEVAL PREDNOST Voznik motornega kolesa JERNEJ KUMER je vozil po cesti II. reda iz Nazarja pro- ti Ljubnemu, ko se je po ce- sti iz Rečice pripeljal kole- sar ALOJZ JERIC in izsilje- val prednost, kljub znaku »križišče s prednostno cesto.« Pri trčenju je dobil motorist lažje poškodbe, kolesar pa pretres možganov SMRT NA KRIŽIŠČU Prometna nesreča s smrt- nim izidom se je zgodila na križišču Šlandrove in Kaju- hove ulice v Velenju, ko je po Kajuhovi pripeljal s to- vornjakom BOLTEŽAR ŽER- JAV in hotel zapeljati na le- vo. Po Šlandrovi ulici pa je pripeljal traktor, ki je hotel zaviti na Kajuhovo cesto. Ker je bilo križišče ozko, se je tovornjak umaknil, tako, da je zapeljal naravnost pre- ko križišča. Ko je traktor prevozil križišče je voznik to- vornjaka zapeljal vzvratno na križišče in zadel kolesarja ALOJZA ŠINKOVCA rojene- ga 1898 iz Velenja, ki je ob- stal tako tesno za tovornja- kom, da ga voznik ni mogel videti. PADEL Z VOZA Voznik vprege FRANC UREK je vozil iz Globokega proti Dobovi žito, z njim pa se je peljal na vozu otrok HANZI WELWBA, ki je med vožnjo večkrat skočil z voza in nazaj. Ko je tako zopet hotel nazaj na voz je stopil na vago h kateri so vpreženi konji, se je ta nagnila in je otrok padel pod prednje des- no kolo, ki mu je desno no- go zlomilo dvakrat med ko- lenom in kolkom. SKOČIL PRED AVTOMOBIL Iz Dramelj je šel proti Šentjurju peš po desni strani ceste pešec ANTON PIRNAT. Nekaj pred križiščem ceste II. reda Celje—Šmarje in ce- ste III. reda Šentjur—Dram- Ije je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom STA- NISLAV GLOBOCNIK. Pešec se je ustrašil avtomobila in približno tri metre pred njim skočil predenj. Avtomobil ga je zadel tako, da je pešec ob- visel na pokrovu motorja, kjer se je peljal še 58 me- trov. Na srečo je pešec dobil samo manjše poškodbe. PREHITEVANJE Proti Slovenskim Konjicam je vozil mopedist FRANC SO- DIN, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom av- strijske registracije JOHANN ACHTER in ga prehiteval Ko je pripeljal vzporedno z njim je mopedist zapeljal na levo in trčil v osebni avtomobil. Voznik avtomobila se je umaknil na levo stran, v tem pa je pripeljal nasproti IVAN KUKOVIC z osebnim avto- mobilom. Avtomobila sta tr- čila. Mopedist je dobil pre- tres možganov, škodo na vo- zilih pa so ocenili na 4.550 N dinarjev. MOKRA CESTA Proti Laškemu se je peljal z osebnim avtomobilom AN- TON PA VALEČ in v zoženem delu ceste na Polulah ni upo- števal znaka »Obvezen odstop prednosti vozilom iz nasprot- ne smeri«. Nasproti mu je pripeljal z osebnim avtomo- bilom JOŽE PELERC. Voz- nik prvega avtomobila je si- cer zaviral, vendar ga je za- radi mokre ceste zaneslo na sredino. Pri trčenju sta bili lažje poškodovani MARIJA in BARBARA PELERC. Na vo- zilih je škode za 10.000 N-di- narjev. TEDNIK, 17. AVGUSTA 7 ^ NA KRAmO POBRATIMI IZ FRANCIJE V ZAGORJU Pred dvema letoma so v Zago^rju ob Savi podpisali listino o pobratenju z me- stom Avignon v severni Franciji in te dni se je v Zagorju mudila že drugič delegacija iz Francije pod vodstvom župana g. Le- andra Letoquarta. S predstavniki občinskega sindikalnega sveta se je dele- gacija pogovarjala o vlogi sindikata pri nas in v Franci ji, med obiskom jih je spre- jel tudi sekretar revirskega komiteja ZK v Trbovljah Marjan Orožen, nasploh pa so uitrdili uspešnost doseda njega sodelovanja in se do- govorili za razširitev sodelo- vanja v prihodnje. Za konec tedna je franco- ska delegacija odpotovala \ Savudrijo, kjer je bila gost zagorske počitniške skiipno- sti, zatem pa so gostitelji po- ikazali delegaciji še nekaj go renjskih krajev, med njimi Bled, Begunje, Drago, Bohinj in še bolnišnico Franjo. (rap) PRIMANJKUJE INŠPEKTORJEV Že dobra tri leta deluje za občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje skupna inšpekcijska služba. Trenutno zaiposluje devet inšpektorjev, ka.r je glede na obseg dela in dosledno izva- janje ukrepov očitno prema- lo. Toda še v tem obssgu de- la nastaja problem pomanj- kanja denarja, kar je občut- no prav v letnih mesecih. Gre namreč za potrebo, da bi morali v vročih mesecih bolj pogosto preverjati upo- rabnost prehrambenih izdel- kov v prodaji, a v primerih, ko analizira, ugotovi upo- rabnost blaga, moira štroške pregleda plačati medobčinska inšpekcijska služba. Zato pošiljajo v analizio samo tiste Izdelke, ki občutno nivso več primerni za prodajo, kar pa zmanjšuje vrednost, preven- tivnih predlogov. -nk- POSTAJA MILICE Občinska skupščina Zagor- je je na zadnji seji sklenila, da bo za celotno območje ob- čine ena postaja milice s šti- rinajstimi sistemiziranimi de- lovnimi mesti. Območje po- staje obsega 147 kvadratnih kilometrov, kjer živi 15.600 prebivalcev. V občini je 123 kilometrov cest in 10 km že- lezniške proge z dvema po- stajama. V zadnjih treh letih je bilo v občini 347 prometnih ne- sreč, v katerih so štiri osebs izgubile življenje, 136 pa jih je bilo teže ali laže poškodo- vanih. V teh nesrečah je na- stala materialna škoda blizu 42 milijonov SD. V cestnem prometu so u- gotovili 2088 prekrškov. Man- datno so kaznovali 1117 oseb, 971 pa so jih predali v pošto pek sodniku za prekrške. V tem času je bilo 399 kaznivih dejanj, od katerih jih je osta- la skoraj četrtina neraziska- na. Sodniku za prekrške so predlagali v postopek tudi 608 kršilcev javnega reda in mira, proti tovrstnim kršil- cem pa so morali miličniki intervenirati na raznih kra- jih 282 krat. RAZGOVOR Z MLADO VIT-MO IZ ORFRHAUSNA Z dru^o in tretjo generacijo Kakor že običajno so se tu- di letos 10. avgusta zbrali na- ši izseljenci v Trbovljah na svečanosti ob republiškem dnevu izseljencev, ki so pri- šli na obisk iz raznih kra- jev Evrope in še z nekaterih drugih kontinentov. Nasprotno običaju smo to- krat skušali spregovoriti ne- kaj besed z mladimi, zastop- niki naše druge in tretje ge- neracije v tujini. štirinajstletna VILMA HIR- SCHBERGER iz Oberhause- na, ki je letos že šestič na o- bisku v Jugoslaviji, je pred- stavnica tretje generacije. Govori nemško, a razume tu di nekaj slovenskih besed. Ob obiskih v Jugoslaviji je videla Jad.ran do Crikve- nice, Beograd, Zagreb, Ljub- ljano in še nekatere druge kraje, a najbolj ji je ostala v spominu Velika Planina, kamor si vnovič želi. Navdušila jo je sedežnica, lep razgled in pašniki s hra- vami, skratka narava, kakrš- ne v industrijskem okolišu Oberhausna ne more najti. Trdi, da so naše prijateljice boljše Od njenih nemških pri- jateljic, da si z njimi občas- no dopisuje, sicer pa si je mladina povsod precej po- dobna. Njeni stari starši, oba Ju- goslovana, še živijo. Včasih ji tudi kaj pripovedujejo o Jugoslaviji, največ pa je zdaj sama videla. O šoli ne govo- ri rada, zato pa ne skriva, da rada bere pravljice. Prebrala je že brata Grimma, Ander- sena, zdaj pa bere (naslov je povedala v razločni sloven- ščini) zgodbe iz Tisoč in ene noči. Vprašal sem jo, kaj bi si najprej zaželela, če bi imela Aladinovo čarobno svetilko. Najprej se. je malo zamislila, nato pa odgovorila: »Da bi imeli vedno zadosti denarja!« Predstavnica naše druge ge- neracije, MARIANE ZECH, 18-letna lekarniška prodajalka iz Augsburga, ki je bila tokrat v Jugoslaviji drugič po šestih letih, je dejala, da so raz- ločki med našo in nemško mladino občutni. V Jugosla- viji je življenje dosti bolj umirjeno, več je prostega ča- sa, morje je blizu in še mar- sikaj, kar v Nemčiji pogre- šamo. V Nemčiji pa so ne- katere druge prednosti, ki jih v Jugoslaviji še ni. Toda prav zato izkorišča mladina v Nemčiji svoj čas kar je mo- goče živahno, medtem ko je v Jugoslaviji še dosti več možnosti za razmišljanje in čustvovanje. Z Marianne sva govorila si- cer slovensko, vendar je mo- rala tu in tam za kakšen po- jem uporabiti nemški izraz. Ob vprašanju, kaj je njena prva domovina, je bila v ra- hli zadregi, a je izbrala izogib- Ijiv odgovor: »Ob vsem, kar imam, Nemčija. Ce bi pa ime- la vse to tudi v Jugoslaviji, ne bi niti za trenutek okleva- la.« Naših razgovorov z drugo in tretjo generacijo ne ko- mentiramo, ker sodimo, da so odgovori in pojmovanja dovolj zgovorni sami zase. H. SAVODNIK Družina Hirschberger iz Oberhausena; v srea}^ edinka Vilma. V jugoslovanski družini njenega očet! je bilo šest otrok. 'larfanne Zcch REPUBLIŠKI IZSELJENSKI DAN V TRBOVLJAH Prisrčno snidenje rojaiiov PREJŠNJI ČETRTEK SO V TRBOVLJAH NADVSE PRISRČNO POZDRAVILI OKOLI 150 ROJAKOV, KI SO PRIŠLI NA REPUBLIŠKI IZSELJENSKI DAN, KAR JE ŽE PRIREDITEV TRADICIONAL- NEGA ZNAČAJA V ORGANIZACIJI PODRUŽNICE SIX)VENSKE IZSELJENSKE MATICE V TRBOV- LJAH V ČASU KO SO ROJAKI NA OBISKU V STA- RI DOMOVINI V NAJVEČJEM ŠTEVILU. Rojaki, ki so prišli v Trbov- lje že v dopoldanskih urah, so si ogledali mesto in turi- stične postojanke v okolici ter se pozdravili z znanci, a večinoma so prišli v Trbov- lje šele popoldne. V domu Svobode so jih predstavniki podružnice sjj . lepo EKDzdravili, jih ob vst; [ pu postregli z napitkom šopkom n^eljnov . in rožn^ rina. Pozdravi so bili tolii, bolj radostni, v kolikor so srečevali znanci že iz prejj njih let. Na svečanosti se je zbrai okoli 150 rojakov, med njiu večidel iz Francije, Belgije j Zahodne Nemčije. Gostom pozdrav je zaigral domaj »Spet smo skupaj« ansamlj »Veseli rudarj«, ki ga rojaS iz zahodnoevropskih državi poznajo z gostovanj. Zatej pa so pozdravili rojake pre( sednik podružnice SIM Trbo " Ije Nace Klenovšek, podpr« ' sednik občinske skupščin ! Trbovlje Janez Ocepelc j ^ član glavnega odbora SIMi > Ljubljane Tone Kukovica. Vsi trije so zaželeli roja- kom dobrodošlico v skih revirjih in poudarili, vedno številnejši obiski m, ših rojakov iz tujine dokazi š jejo, da naš rod na tujem SI ni pozabil svoje domovin 3 posebej razveseljivo p? j i dejstvo, da prenašajo tradii i jo obiskov tuda na mlaji generacije, katerih obiski ! ' v zadnjem času vedno bo ' številni, da se tako seznanij t z domovino svojih očetoi ^ dedov in pradedov. ^ Za veselo razpoloženje rejj jakov je poskrbel poleg as' sambla Veseli rudarji še n* j šani pevski zbor Svobode !!. Trbovlje pod vodstvom pK ^ fesorja Staneta Ponikva:]) Slovenska pesem se je razif, gala še pozno v noč in rojai; so se poslavljali s klici: »N'; svidenje spet prihodnje i to!« — nk Z vero v napredek (Nadaljevanje s 1. strani) V uvodnem nagovoru je piredsednilk cbčinske skup- ščine Zagorje Dušan Kolenc spregovoril o zgodovinskem pomenu 9. avgusta 1941 za to zasavsko mesto in revolucijo nasploh, zatem je govoril o pomembnosti doslednega iz vajanja reformnih načel in opozoril na uspehe in težave delovnih organizacij, družbe- nih siližb ter turii2ana v ko- muni in o nalogah, ki so pred družbeno politično skupnost- jo v sedanjem času. Ob koncu svojega govora je predsednik skupščine izročil županu mesta Avignon g. Le andru Letoquartu spominsko darilo zagorske občine, nakar je francoski župan v svojem govoru poudaril: »V našem medsebojnem sodelovanju imamo mnogo skupnega. Ka. kor vi, vaša vlada in vaš predsednik Tito, fei tudi mi prizadevamo za svetovni mir. Namen našega sodelovanja je tudi, da sipoznavamo vaše iz- kušnje v uresničevanju soci- alizma, naijpomembnejši cilj stikov pa je, da dosežemo v prihodnje še bolj tesno sode- lovanje dveh demokratičnih sil.« Francoski župan je zatem izročil predsedniku zagorske občine častno medaljo mesta Avignon. Za praznik je bil na roko- metnem igrišču TVD Partizan še promenadni koncert de- lavske godbe iz Zagorja, zve- čer pa revija najboljših ko- talkarjev .iz Velenja, med nji- mi tuidi petnajstletni Franci Blatnik, dvakratni državni prvak. (rap) PREGLED USPEHOV DELOVNIH ORGANIZACIJ Dosegli 46,7 odstotka plana Devet industrijskih delov- nih organizacij s področja trboveljske občine je doseglo v prvih šestih mesecih pro izvodnjo v vrednosti blizu 139 milijonov novih din, kar je za 10 milijonov novih din manj, kot so predvideli. S tem so dosegli 46,7«/o letnega plana vrednosti proizvodnje. V primerjavi z istim lanskim razdobjem je vrednost proiz- vodnje trboveljskih industrij- skih delovnih organizacij manjša za več kot 4 milijone novih din. Zadovoljive proizvodne us pehe so dosegli v Termoelek- trarni, Mehaniki, Iskrini To- varni polprevodnikov in v Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, kjer so presegli polletni plan v vrednosti proizvodnje. Večjo vrednost proizvodnje, kot so jo dosegli lani, pa beležijo še -v Cementarni, Tovarni po- hištva in v industrijskem podjetju Meso. V Termoelek- trarni Trbovlje so do konca junija proizvedli 124.000 Mwh električne energije, v Cemen- tarni so izdelali 115.000 ton portland cementa, v Strojni tovarni so proizvedli blizu 3400 ton razne opreme in re- zervnih delov, v Rudniku rja- vega premoga Trbovlje — Hrastnik so nakopali 569.500 ton rjavega premoga, v Iskri- ni Tovarni polprevodnikov pa izdelali nad 21 ton elementov radio elektro industrije. Po ugotovitvah trboveljskih industrijskih delovnih orga- nizacij se iz meseca v mesec boljša oskrba z reprodukcij- skim materialom; težave v oskrbi z reprodukcijskim materialom so v glavnem po- sledica pomanjkanja obratnih sredstev. Povečale pa so se težave s prodajo izdelkov, saj beležijo povsod pomanj- kanje kupcev oziroma manj- ša naročila. — nk — Hitra prodaja, kakor jo imenuje lastnik stojnice, pripravi Trboveljčanom obilo zabave. Ce želijo, lahko kupijo piskajoče peteline, trobentice, slike, obeske, prstane, kipce in podobno po izbiri in plačajo polno ceno (od 1,50 do 8,00 ali nekaj vec ND). Ce pa se ne morejo odločiti in bi radi izbrali nekaj na hitro, plačajo samo 2,00 ND, potegnejo ovojnico in v njej preberejo, kaj so »kupili«. Običajno je prodajalec s svojo stojnico na tržnici, tokrat pa smo ga ujeli pri domu Svobode, kamor se je preselil zaradi sve- čanosti ob dnevu izseljencev. Jeseni ZK v revirjih reorganizirana v septembru in oktobru bodo v zasavskih občinah ob- činske konference ZK in do tlej bodo v praksi že uvelja- vili načela organizirati ZK in nove vsebine delovanja. Zategadelj je v revirskih organizacijah ZK te dni kljub dopustom zelo živahno. V os- predju so predvsem raziprave o družbeno-političnem izo braževanju članstva in o možnostih za sorejem nove ga članstva. v prihodnjih dneh se bodo občinska vodstva ZK dogovo- rila o enotnem programu za izobraževanje članstva ZK hkrati pa bodo tudi izliišči- li najbolj aktualna vprašanja, o katerih naj bi raapravljali na bližnjih občinskih konfe rencah. Cez poletje so organizacije ZK v revirjih opravile večino formalnih premikov v zvezi z reorganizacijo in opredelile vsebinsko območje svojega delovanja tako, da bo po pri- hodnjih občinskih konferen- cah delo v mnogočem spre menjeno. -nk- Turizem v revirjih Revirji so dokaj zanimivo področje, kjer bi mogli v pri- hodnje dosti bolj razvijati tu- ristično dejavnost. Toda do letos so občine Hrastnik, Tr- bovlje in Zagorje razvijale turizem bolj vsaka zase, za- radi tega ni bilo niti enotne propagande, še manj skupne- ga načrtovanja za nadaljnji razvoj turizma. Letos — posebej v zadnjem obdobju -— se je marsikaj spremenilo. Občinske skup- ';čine vseh treh občin so pri- pravile srednjeročne progra- me o razvoju turizma na pK)- samessnih področjih, ki izha- jajo iz objektivne presoje o možnostih za turistično de- javnost v revirjih. Po tej pre- soji pa so izoblikovali tudi akcijske programe O teh predlogih in progra- mih turističnega razvoja so v zadnjem obdobju razpravlja- li skupaj s predstavniki turi- stične zveze Slovenije, ljub- ljanske turistične zveze, s predstavniki SAP Ljubljan« in še z nekaterimi drugi-i" dejavniki. Iz programov je razvidi^'^ da se medsebojno dopolni^ jejo, vendar je očitno, da f osrednja usmeritev predvs«^ na predel od Trojan do G*' nad Hrastnikom. Izjema ^ zasavski Triglav—Krm, ki " mogel biti predvsem zanii^ za motorizirane turiste, je v neposredni bližini ce® Ljubljana—Celje. Področje od Trojan do ima pogoje za letni in ski turizem. Posebna ra^^^^ nost v zimskih mesecih bi la vsekakor smučanje na lieh, Partizanskem vrhu, žlici ali na Cemšeniski P^ nini, zatem pa kopanje v prtem termalnem bazenji Medijskih toplicah na ^ kah. Načrtov, zamisli in nosti pa je seveda še več ^ ^ TEDNIK, 17. AVGUSTA 8 - gOSEO SOSEDU... ^ličniki in vlak jrez voznega reda ^ zadnjih letih smo toliko- ( govorili o »kmečkem tu- da bi lahko v resnici ?(jučen državljan sodil, ^ so vsi naši kmetovalci j^i ali pa upravičeno pri- koval in se nadejal kakšne- ^^ristu, ki trebi fižol pri ^tu, pipa repo in pada za woin. '^ekaj let nazaj, ko je bil fcsnici začetek »kmečkega Lj^ma« pri nas, je veliko ij^anov z dvomi pričakovalo J^ultate. Prvi so bili takšni ftaki, da so obšli vse ko- ^tarje. Danes pa lahko po- da so tisti kmetovalci, jj so se začeli ukvarjati s postali steber turistič- pih uslug v iiaseonem sek- torju. Večina od teh že toč- o ve, kakšen ekonomski u- inek lahko pričakuje. V Zadrečki dolini je večje Itevilo kmetovalcev, ki se že bekaj let ukvarjajo s »kmeč- |im turizmom«. Med naju- pešnejše sodita zakonca [li Gornjem gradu. V želji, jrbi izvedeli kaj o tem, kako f& si to ustvarila, smo obi- rali njihov »hotel v malem«, B poleg njiju zaposluje še ferko in občasno oba sino- iJDevetinpetdesetletni IVAN RESECNIK je tisto sončno ^poldne, ko je srebno vter- inometru lezlo proti številki JO, obračal seno. Njegovih 18 fostov, kolikor jih trenutno ima, se je prinravljajo na ko- bio. v kuhinji sta hiteli žena in hčerka Marija, proti hiši so prihajali zadnji »zamudniki« s kopanja. ' Ivan nerad govori o turiz- !»u, ker je to v teh sedmih letih, kolikor se s turizmom [Ukvarja, postalo zanj vsak- lianja zadeva. Bil je in osta- ja kmetovalec. Medtem ko se gostje predajajo počitku, 2 enakim elanom opravlja delo na polju in na kmetiji. »Drži, da je turizem do- nosnejši od kmetijstva, pa čeprav traja pri nas še samo iva meseca. Dela je veliko, predvsem v kuhinji, ki je srce tega turizma.« — Koliko stane penzion pri fJis in koliko gostov lahko »prejmete? »Penzion je enak, kot pov- v naši dolini — 22 Ndin. ^ teh letih sem največ spre- 20 gostov. V poletni -'^zo- imamo vedno polno. Lani razmiišljal, da bi ob ce- •tj postavil reklamno tablo. pa vidim, da ne bo treba, ker že brez table ne moremo sprejeti vseh.« Pri njem prežive počitnice ljudje vseh starosti in skoraj- da vseh pK)klicev. Največ je intelektualcev. 2e nekajkrat se je zgodilo, da je gost ostal tudi po mesec in pol. V začet- ku so mu gostje kapljali, v nekaj sezonah je imel s po- močjo turističnega društva že obilico gostov, zdaj pa jih mora odklanjati. Letos ima polno zasedeno vse do polovice septembra. In kaj je to, kar vleče turi- te v tovorstne penzione? Ko smo se z nekaterimi pogovar- jali, so rekli — skrb, mir in kuhinja. »Zahteve so skromne, če odštejem vse, kar jim nudi- mo. Hrana je domača, izdat- na, ne more biti brez mesa, drugače pa se še ni nobeden švaral...« Pri njem se hranijo tudi gostje, ki bivajo pri kmetih v soseščini. Obe Mariji, žena in hči imata polne roke iela v kuhinji. Hčerka je učitelji- ca gospodinjskega pouka in pomaga le poleti. Oba sinova sta tehnika ta vskočita le po potrebi. »V teh letih nismo imeli še niti enega problema z go- sti. Nobeden se ni napil, no- beden na zahteva nekaj, kar ni v naši moči. So pa različ- ni. Ene vesele sprehodi, d.-u- gi posedajo pod drevjem, mladi se kopajo, na večer pa nekaj ur posede pred televi- zijskem sprejemnikom. Voz- nega reda ni.« To trde tudi gostje, nad tem se tudi navdušujejo. Vsi pa so povedali, da ne vsta- jajo od mize vse do takrat, dokler je v njih še kanček moči. Vsaka družina ima svo- jo mizo in svoje sklede, iz katerih zajemajo izdatno hra- no. »Ko bi vedel, bi med oku- pacijo bolj napenjal ušesa zaradi jezika. Prihaja mnogo tujih gostov, pa se žal ne mo- remo sporazumeti, za to jih po večini odklanjam. Večidel letošnjih gostov pa so že sta- ri znanci, saj so preživeli pri nas že prej svoje dopuste. Tako je s tem turizmom. To je donosna stvar, le prav moraš zagrabiti. Dela je res mnogo, predvsem ženske tr- pe, toda izplača se.« Ivan pravi, da tudi zimski turizem poganja korenine. Lani je bilo že večje število gostov. Letos je že doslej ne- kaj prijavljencev, ki žele po- zimi preživeti pri njih dopust. Počutje gostov, predsvem mlajših pa bo odvisno od snega. Lani ga ni bilo, n to so bili smučarji prikrajšani, saj so morali visoko v bliž- njo dolino, kjer je bilo snega nekaj več. Presečnikovi vcdo, kaj ho- čejo. Gostu nudijo to, kar išče pri njih, to je mir in hrano. Tega imajo dovolj, zato se ponavadi vsako leto vračajo. Ivan nima skrbi z reklamo, ker je ta, ko njego- vi gostje hvalijo njihove us- Ivige — najboljša. J. SEVER ^iprcjeni v mladinsko or^aiii/adjo Mea lei(j«n je mladinski ko- "''te zveze mladine v Laškemipravili več predajanj, ki jih je udeležilo precejšnje Jeviio mladih. Med drugim ^ imeli tudi predavanje, ka- delati z mladino. ^ Letos so v Laškem sprejeli 'niadiasko organzacijo^ nad ^ pionirjev. Iz vseh okoli- j^ih šol so jih povabili v La- kjer je bil osrednji spre- jem. Ob tej priložnosti jim je govoril narodni heroj Lu- ka Vidmar, ogledali pa so si tudi filmsko predstavo. V tednu mladosti so Lašča- ni izvedli vrsto športnih tek- movanj v različnih krajih. Priredili so proslavi v La- škem in Radečah, šolarji pa so šli na izlet v partizanske kraje. V. V. PRAKTIČNI IZVOZNI IZDELKI TUDI NA DOMAČEM TRŽIŠČU! VERJETNO VAM SLIKA OMARE NE DA SLUTITI, DA JE V NJEJ VGRAJENA POSTELJA. KLJUB TEMU PA LAHKO PONO- ČI TAKO UDOBNO SPITE NA POSTELJAH, KI SE SKRIVAJO V OMARAH - POSTELJAH DOM /LIT - 150 IN DOM/LIT- 200. MEBLO vam nudi izvozne omare — postelje sedaj tudi na do- mačem trgu po zelo ugodnih cenah. MALOPRODAJNE CENE: DOM/LIT-200 HRAST - N DIN 2.355,00 Z »JOGI« VZMETNICO DOM/LIT-150 MAHAGONI - NDIN 1.913,00 Kupite jih lahko v poslovalnicah »LESNIMA« IN »SLOVENIJALES« v Ljubljani, Celju, Mariboru ter trgovini »Meblo« v Novi Gorici. TEDNIK, 17. AVGUSTA 9 NA KRMKO NERESNOST Kljub temu, da sta julij in avgust dopustniška meseca, to ne bi smelo biti vzrok za nedejavnost mladih v aktivih. Občinski komite ZM v La- škem je dvakrat sklical sejo komiteja, ki pa so se je oba- krat udeležili le trije čla- ni. Vodstvo komiteja je to ocenilo kot skrajno neresnost in celo apolitičnost nekate- rih članov. V bodoče bodo takšne odnose obravnavali na poseben način. V. V. SPREJEM V ZK Mladi v Laškem so se dos- lej pritoževali, da njihova or- ganizacija ptremalo vpliva na sprejem v zvezo komimistov. Zato je ObK ZMS prosil vse aktive, da pošljejo poimen- ske sezname mladincev, ki so si s svojim delom in mo- rahiimi kvalitetami zaslužili članstvo v ZK. Doslej je 34 kandidatov, ki jih bodo spre- jeli v ZK prihodnji mesec. V. MLADINSKI KLUB Kakor v mnogih drugih krajih bi tudi mladi v La- Skem radi imeli svoj klub, vendar ostajajo njihove želje neuresničene, že tri leta se borijo zanj, a za klub nikoli ni dovolj denarja. Občinski komite ZOVIS nima niti toliko denarja, da bi lahko uspešno pomagal aktivotn, družbeno politične organizacije pa za finančno pomoč nimajo do- volj posluha. Mladina v La- fckem sploh nima prostora, kjer bi se lahko shajala, zato ni prav nič čudno, da je v tem kraju vedno več delik- ventnosti. — mar Priznanje amaterjem Na osnovni šoli Primoža Trubarja t Laškem so že pred šestimi leti vistanovili pi- onirski fotografski krožek, ki ga vodi Stane Kužnik; pod njegovim vodstvom je kro- žek dosegel že lepe uspehe. Mladi so v šoli dobili svoje prostore, šola in občinska skupščina pa sta prispevali dovolj sredstev za opremo. Po zatrjevanju vodje krožka imajo mladi fotoamaterji sko- raj idealno opremo. V krožek se lahko prijavi- jo učenci od petega razreda dalje, zanje pa prirejajo za- četniške in nadaljevalne te- čaje. Najboljše tečajnike se- manjajo z osnovami snema- nja filmov, ker imajo tudi svoj kino krožek. Kino krožek je doslej pos- nel več filmov, s katerimi je sodeloval na različnih sreča- njih mladih filmarjev. Dva od teh filmov so ocenili zelo u- godno /Spomin, Na paši/. V Novem Sadu je dobil film Obisk pri babici srebrno pla- keto, film Na paši pa brona- sto. Z obema filmoma so na- to sodelovali na mednarodnih revijah v Pragi in Berlinu. Letos niso sodelovali na re- publiški reviji, ker so imeli za snemanje premalo časa, zato pa so v počitnicah pos- neli film Po češnje. V krat- kem ga bodo opremili z glas- bo, pozimi pa bodo posneli pravljični film Snežna simfo- nija. Del aktivnosti ml£idih fo- toamaterjev iz Laškega prika- zuje tudi lepo urejena sten- ska omarica. In kaj vse so prinesli pio- nirji z različnih srečanj in raz- stav, na katerih so sodelova- li? Dve zlati odličji, dve sre- brni in nekaj bronastih. To pa je uspeh, ki ga malokdaj dosežejo poklicni filmski ust- varjalci. Morda se slovenske- mu filmu obetajo boljši časi, ko bodo pionirji iz Laškega stopili pred velike kamere ... V. Vidmar Protest mladih Mlade zaničujejo zaradi dol- gih las, mini mode, zaradi vsega, kar si želijo in ljubijo. Mladi se razhkujejo od starejših, ker se drugače ob- lačijo, berejo druge časopise in i^slušajo drugo glasbo. Mislim,, da ni noben čudež, ker ima vsaka generacija ne- kaj svojega. Zakaj takšno za- ničevanje in ix)nižanje, Ali ne smeš živeti na svoj na- čin in imeti, kar ljubiš? Ali ni lepša srajca z rožami ka- kor srajca mladeniča na fron- ti, prepojena s krvjo? Mladi se morajo upirati takšnemu ponižanju. Huliga- ni jim pravijo, ker imajo radi vse, kar je noro in vse, kar je lepo in brezskrbno. Berejo revije, v katerih ni politike in člankov o vojni. Zakaj? Pljujejo mladi na lunazano vojno, ki prinaša samo smrt. Koliko ameriških mladeničev umira in ne ve zakaj. Zato mi mladi beremo revije, v ka- terih so članki polni veselja, ljubezni in življenja. Sovra- žimo vojno in protestiramo proti njej. Na Bližnjem vzhodu nihče ne govori o ljubezni, fivijo v strahu in pomanjkanju. Protest, to so dolgi lasje, srajca z rožami, mini — mo- da, beat glasba, na tisoče mla- dih, smeh in sreča, želja po življenju in ljubezni. Milijoni mladih protestira proti imi- čevanju. Ne pišem samo v svojem, temveč v imenu vseh, ki mi- slijo tako kot jaz. VOKALNI SOLIST VIA — MINERALI HARI POSEDEL BREG PRI POLZELI Organizacije nazadujejo Specializarane organizacije mladih v Laškem v zadnjem času ne izpolnjujejo najbolje svojih obveznosti. Izjema so le planinci in mla^ člani hortikultumega društva. Ta- borniki bodo menda p>ostali bolj aktivni, ker so dobili ne- kaj denarja od SZDL. Največ- ji problem v zvezi s pasiv- nostjo omenjenih organizacij je denar. Morda pa je to le fc^ovor mladih, ki nimajo dovolj volje do dela. V. OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU SIGUREN USPEH PREDSTAVLJAMO . VAM,..;. ; Marjana Zahrastnik stara je 21 let, je taj- nica sindikalnega sveta v Laškem, pri mladinskem komiteju pa tehnična se- kretarka. Marjana je pred tremi leti končala ekonomsko srednjo šolo v Trbovljah, zatem pa se je takoj za- poslila. Doma je v Rade- iah, zato se mora na delo <>sak dan voziti z vlakom. Na vprašanje, če je za- iovoljna z delom je odgo- jorila: — Z delom je vse v re- du, le plača je premajhna. Vprašal sem jo, kaj bi storila z denarjem, če bi imela plačo kot nekateri direktorji. — Postavila bi si hišico. Avta si ne bi kupila. — Kako si se navadila na vsakodnevno vožnjo? — Vožnja ni dolga, si- cer pa mi je všeč, ker ta- ko spoznam mnogo ljudi. —- Kako ocenjuješ delo vaše mladinske organiza- cije? — V primerjavi s pre- teklostjo smo opazno na- predovali. Ko sem prišla v Laško, mladinci niso ve- deli za svojega predsedni- ka. Aktivnost se najbolj kaže na dobro obiskanih predavanjih — prej nam- reč mladi niso bili zainte- resirani za ničesar. — Msliš, da bi se dalo delo izboljšati? — Lahko bi ga, če bi imeli več sredstev in do- volj dobrega kadra. Mno- go mladih iz Laškega se ^ loZa v drugih krajih in so tam vključeni v delo mia. iinske organizacije. — Kako vključuješ slv^. bo v delo mladinske orga. nizaoije? — Svoje delo v redu o. pravljam, zato mislim, ^ so moji nadrejeni zado. voljni. Zavedam se, da jš služba prva, zatem pa pri. de vse drugo. — Imaš morda kakšne, ga konjička«? , — Zbiram razglednice. Imam jih že preko 3000] od tega sem jih več kot 2 tisoč dobila na svoj na- slov. Razglednice sem do- bila iz češke, Nemčije, Poljske, Burundije, Liba- nona, ZAR, Amerike, Av- stralije, Kitajske, Japon- ske in seveda menda iz vseh krajev naše domovih ne. — S čim se poleg zbira^ nja razglednic še ukvor- m? — Hodim v Idno in po. magam doma. Nimamo še pralnega stroja, zato ga noram nadomestovati Zbiram tudi denar — se- ■>eda novega. — Prav gotovo imaš nnogo želja. Katera od ijih je največja? — Težko je reči. želela \em si in še želim, da bi e posvetila medicini, če )om imela priložnost, jo H>m vsekakor izkoristila. V. Vidmar Iskrene čestitke OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Moda MODNA KONFEKCIJA ŠENTJUR PRI CELJU LAHKA OBUTEV ŠENTJUR PRI CELJU IZDELUJEMO VSE VRSTE MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH COPAT. PRIPOROČAMO NASE COPATE ZA TELOVADBO IN ZA ŠOLO. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR OB OBČINSKE^ PRI CELJU DRA7MIK1J OBČINSKI SINDIKALNI SVET PRAZNIK OBČINSKI KOMITE ZKS ČESTITAMO OBČANOM OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZMS "N JIM ZELI M OBČINSKI zzB PRIJETNO PRAZNOVANJI OBČANOM ŠENTJURJA PRI CELJU ISKRENO ČESTITA MO ZA OBČINSKI PRAZNIK in jim želimo še več d^ lovnih uspehov LESNA INDUSTRIJA ,,BOHOR Šentjur pri Celil Proizvodnja žaganega lesa iglavcev in listavcev, . proizvodnja plemenitih in slepih furnirjev, finalni lesni izdelki. TEDNIK, 17. AVGUSTA 10 - KO M PAS V AVGUSTU: JplJA-CRNO MORJE— JjliGRAD; rMORirZ—ZtJRICH- JgERN—BERN—MILANO; Sjl - Z LETALOM V SEPTEMBRU: ^NSKI VELESEJEM NA &AJU ^-NEAPELJ—CAPRI AMSTERDAM— StJXELLES—MtJNCHEN JpUST NA AŽURNI ihLi ^NA OBALA— WONIX JRIZ—AŽURNA OBALA ^NA—VICENZA- »ipOVA—BENETKE ^NI—FIRENCE—SAN (ARINO ^GA—BERLIN- ftJRNBERG »ODIMPEŠTA- KRAKOW— fARŠAVA V OKTOBRU: HONCHEN—OKTOBER- fEST fABIZ—AŽURNA OBALA jlCILIJA pllZARJENJE po 5beax)zemlju [jdelane programe za posa- nežna potovanja prejmete v poslovalnici kompas Celje pgiroma vam jih po pošti pošljemo na vaš naslov fsi kompasovi prevozi bo- jo izvršeni z najsodobneje ipremljenimi avtobusi znam- ke »mercedes« pbed vsakim potova- ijem ALI izletom obi- icite turistično avta bsno podjetje kompas je, tomšičev trg 1. ,efon 23-50. k. NA LUNO Nfc MORETE! Il pa ne pomeni, da Di ne mogU Iti v poltretji uri v Beogradu aH B dvanajst minut na Brniktil Cas Dstaja vse bolj dragocen m od fega aavlsljo pogosto velifcl po- lil Si nočete ogledau Izpod ne- ba C3€lje m okolico? lEROKLUB CELJE jvaja novosti lERO rAXl, ta le mimo turlstlfr ne atraktivnosti čista poslovna uja ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 18 — 25. avgusta 1967: Ivan C e r n e j, veterinar, Ccljo. Kajuho- va 11 blok 3/H tel. 22-32 Dopoldne: tel. 25-52 SAMI NE MORETE OBVESTITI ,VSEH LJUDI! TO STORI ZA VAS OGLAS V »DELM« POLAVTOMATIK pralni sitJOj s centrifugo proda: Fajdiga, Celje, Tmovlje 197. TAKOJ vseljivd hišo z nekaj zemlje proda: Aniton Hri- bar, Zvodno 22 — Teharje pri Celju. POPOLNOMA nov nemški elektromotor znamke HIM- MELWERK A. G. TUbingen 5,5, KS prodam ali zame- njam za dobro ohranjen moped. Naslov v upravi lista. GLOBOK itaUjanski voziček »PEG« zložljiv, skoraj nov prodam, šket, 2alec, Sose- ska — Ložnica 21. LEP kavč prodam. Blažen, Zoisova 2. DOBRO ohranjen dvosedežni moped prodam. Naslov v upravi liste- FLAT TOPOLINO C- dobro ohranjen prodam ugodno. Rihter, Sp. Tmovlje 193 a. JABOLCNIK proda. Terbovc, Polule 64 — Celje. SADNO STISKALNICO na vzmet 401 prodam. Jože Ko- želj. Partizanska c. 51, Ce- lje. (Lisce). KOMBINIRAN otroški vozi- ček in stajico prodam. Go- lob, Tmovlje 197. KUHINJSKO pohištvo in hla- dilnik DEL NEGRO prodam. Zidanškova 2/II. GLINASTO peč in 80 1 bojler »INGINS« prodam. Pevec. Žalec. KOMPLETNO dnevno sobo — orehov fximir prodam ugod- no. Naslov v upravi lista- RABLJENO kuhinjsko kre- denco prodam poceni. Celje, Ipavčeva 16-levo. KUHINJSKO kredenco z mi- ao in stoli prodam. Henrik Magajne, Petrovče 53. SREDNJE veliko posestvi3 prodam. Naslov v upravi lista. NOVE sadne stiskalnice (za jabolka in grozdje) prodam po zelo ugodni ceni. Ne za- mudite ugodne priložnosti! Se priporoča: Ivan 2ibret, Liboje — Petrovče. ENOSTANOVANJSKO pritlič- no, takoj vseljivo hišo z vr- tom, malo njivo in sadov- njak prodam. Površina zem- ljišča 19.22 ara. Naslov v u- pravi lista. MLIN žarmlje premer kam- nov 20 in 22 col prodam Naslov v upravi lista. 3iali a y lil si PRODAM Govorni avto mercedes CIPER prodam. Naslov v Upravi lista. Zaradi selitve prodam poce- ni: krojaški šivalni stroj, likahiik, radijski sprejem- nik, električni pekač, želez- no peč in razno kuhinjsko in sobno pohištvo. Naslov v Upravi lls-ta. ENosoBNO stanovanje in parcelo prodam. Naslov v Upravi lista. ^ARazo oddam v centru me- sta. Naslov v upravi lista. ^AVIR, crodebio omaro, ko- niodo, kavč, postelji z vlož b prod?, m. Tončke Cečeve 3 Celje. VREME VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 17. DO 27. AVGUSTA. Trajen lež z ohladitvijo pri čakujemo okrog 25. in 26. av- gusta, lepo vreme okrog 20., 22. in 27. avgusta. V ostalem spremenljivo s pogostimi krat- kotrajnimi ali krajevnimi pa- davinami oziroma nevihtami. Dr. V. M. PRIJETEN IZLET z IZLET- NIKOM CELJE NA GROSSGLOCKNER IN V CORTINO D'AMPEZZO 19 8 IN 20. 8 ZA 190.00 ND RAZNE komade pohištva in žične vložke prodam. Ogled v nedeljo in ponedeljek 20- in 21. avg. 1967 od 9—12 ure, Celje, Kajuhova 6 (Otok). SADNI mlin na motorni po- gon in sadno stiskalnico na vijak prodam. Partizanska cesta 32. POLOVICO HIŠE prvo nad- stropje in tri dvosobna sta- novanja, eno enosobno, skladišča in vrt v Vojniku štev. 75 prodam. I>ve dvo- sobni stanovanji vseljivi ta- koj. Skladišča — možnost preureditve v delavnice ali garaže. Ogled v nedeljo 20. avgusta 1967 od 7 ure dalje ali pa pismene ponudbe na naslov: Franc Ban, Stična 23 — Ivančna Gorica. NJIVO v PECOVNIKU blizu Apnenika prodam. Vprašati: Roje, Košnica — Celje. AVTO STEIER FIAT 1100 prodam. V račun vzamem moped. Vojnik 179. POLAVTOMATSKI pralna sitroj (za pranje ni potre- ben vodovod) in kombini- ran otroški voziček ugodno prc^m. Vengust 6/i — Celje. ZAPOSLITEV ŽELIM SE ZAPOSLITI V GO- STINSTVU! Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO pomočnico ali žensko za dopoldansko pomoč sprejmem takoj. Ve- hovar, CJelje, Oblakova 3. GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe za dopol- danski čas iščem. Naslov v upravi lista. ŽENSKO iščem za 6 urno varstvo otroka, šket, Žalec, Soseska Ložnica 21. STANOVANJA ZAKONCA brez otrok nujno iščeta stanovanje v Celju ali bližnji okolici, po mož- nosti neopremljeno. Viktor Ferčec, Kersnikova 7. DVOSOBNO stanovanje z bal- konom zamenjam za večje. Naslov v upravi lista. DVE dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje v bliži- ni pedagoške gimnazije. Ve- lika soba s centralno kurja- vo. Naslov v upravi lista- ODDAM sobo s posebnim vhodom, centralno kurjavo souporaba kopalnice. Naslov v upravi lista. DIJAK išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. SOBO in kuhinjo, eventualno večjo kurjeno sobo za tri dekleta iščemo. Naslov v upravi lista. STANOVANJE s posebnim vhodom s pogodbo: velika soba, kuhinja, shramba in pritikline zamenjam za sta- novanje v južnem delu me- sta t. j. Slomškov trg, »pred grofijo«, Kocenova ulica. Naslov v upravi lista. NA BREZPLAČNO stanovanje sprejmem pošteno dekle. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo s kuliinjo išče- ta mirna zakonca, za dobo 2 let. Po možnosti v centru ali bližnji okolici. Nagrada 100.000 Sdin. STAREJŠIMA zakoncema nu- dim stanovanje za hišniška dela. Zaželeno brez otrok. Mariborska c. 61. RAZNO SOBO primemo za domačo obrt oddam. Naslov v upra- vi lista. MLAJŠO upokojenko za po- moč v gospodinjstvu iščem. Dam opremljeno sobo in hrano — ostalo po dogo- voru. Javite se ob četrtkih dopoldne v Roški 3 — Celje. GARAŽO za Fiata oddam naj- boljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. OSAMLJENI 75-letni upokoje- nec z lastno hišo potrebuje gospodinjo od 55—65 let. Vsa oskrba v hiši, prednost S imajo upokojenke, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi | lista- I KOŠARE za obiranje hmelja so še v zalogi pri pletarju GRENKO — ORLA VAS BRASLOVCE! BARVE, LAKI, ČOPIČI, MIZARSKE PO- TREBŠČINE, FOLIJE IN STENSKE OB- LOGE, PARFUMERIJA Trgovina z barvami HOERITZSCH RADKERSBURG GLAVNI TRG 22 (nasproti pošte) zLeflmSk 1. POSLOVALNICE CEUE, VELENJ£ MOZIRJE. KRŠKO, KRAPINA, HRASTNK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI rO DOMOVINI Organiziramo izlete, ak- ' skurzij« m prevoze po ožji in širša domovijod ter na ogled turističnih in športnih prireditev 3. IZLETI V rCJINO Enodnevni: - CELOVEC, 10. do 20. avgusta: lesni velesejem — 60 Ndin; - TRST preko Sežane 55 Ndin; - TRST preko (3orice 60 Ndin; - GRADEC 50 Ndan; - 2ABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: • - BENETKE 150 Nddn - CELOVEC - 2AB- NICA - TRST 170 no- Tib din; - BUDIMPEŠTA 205 Ndin Večdnevni: - DUNAJ, velesejem, 10. do 17. septembra, 3 dni - 257 Ndin; - MtJNCHEN, velese- jem, 15. do 24. septem- bra. 4 dni - 412 Ndin; IZLETI SO IZ CELJA. IZ OSTALIH ICRAJEV Da PLAČILO BAZEN V SMERI VOŽNJE organizirane skupme PRO- GRAMI PO ŽELJI! ZA OR- GANIZATORJE POPUSTI VSI PROGRAMI V Pa SLOVALNICAH IZLET- NIKA. PRESELIII SMO SE!!! Ce iščete upravo našega TEDNIKA — RADIA afi URADNEGA VESTNIKA ne iščite drugje kot Gre- / gorčičevi ulici 5 (stavba uprave za notranje zadeve) T sobah številka 28-27 boste urediU vae, kar Je T zvezi z oglasi — naročnino CT, čestitkami in obja- vami za Radio Celje, v sobi številka 4 pa informacije glede Uradnega vestnika. Zato vam priporočamo — PREBERITE tudi to, da ne boste po nepotrebnem izgubljali živcev in časa, ki je dragocen! Uprava CT-Radia Celje in Uradnega vestnika Osnovna šola XIV. DIVIZIJE, DOBRNA razpisuje delovno mesto UČITELJA za določen čas (od 1. septembra do 30. novembra 1967). Rok prijave je 14 dni. VAS ZANIMA? NOVA SIMCA 1100 AVTO NI SKRIVNOST tehnika za vsakogar Izvirni test URNIK SLUŽBE POMOČ-INFORMACIJE V novi številki slovenske avtomobilistične revije avto TEDNIK, 17. AVGUSTA 11 20 let na stezi Te dni je minilo polni dve desetletji, odkar je še da- as aktivni celjski atlet Rudi Ma- le stopil prvič kot tekmova- lec na atletsko stezo. Svojo športno pot je začel pri 2AK Maribor, bil pa je odkritje množičnih šolskih krosov, ki imajo tudi v Mariboru svojo tradicijo. Jeseni 1954"leta se je preselil v Celje in vstopil v vrste AD Kladivarja, kjer je bil nepogrešljivi član atlet- ske ekipe v tekih na dolge proge. Tri leta je bil sloven- ski rekorder v teku na 10.000 metrov, večkratni slovenski prvak v tekih na 5000 in 10 ti- soč metrov in odličen atletski borec. Rudi Male je v času svoje- ga aktivnega športnega udej- stvovanja pretekel oziroma prehodil nad 50.000 km! K-^t se lahko ponaša s takšnimi napori, razdaljami, potoki prelitega znoja, vztrajnostjo in nepremagljivo voljo? še danes pri svojih 36 letih tre- nira vsak dan in preteče od 15 do 20 km. Njegov trud na atletski stezi se je obrestoval s tem, da je po dvajsetih le- tih dosegel celo članstvo v državni reprezentanci v hoji na 20 km, kar mu je vseka- kor največje priznanje za vse garaštvo, ki jo zahteva atleti- ka od tekačev in tekmoval- V hoji na dolge proge. Na lanskih Balkanskih igrah je bil Male dosegel odlično če- trto mesto v hoji na 20 I jtn. Ob svojem športnem jubi leju je Rudi Male med dru- gim dejal: Rad se spominjam prijetnih pa tudi težkih ur, borb, treningov in tekmo- vanj, ki sem jih imel v času aktivnega nastopanja. Ob je- seni svoje atletske kariere sem našel disciplino, ki me je pripeljala celo v vrste dr žavnih reprezentantov. Hoja je naporne j ša od tekov, saj zahteva več vztrajnosti in vo- Ije. Te imam na pretek. Svo je športno nastopanje bi rad zaključil letos na Balkanskih igrah; najivečeje plačilo pa bi mi bila dobra uvrstitev. Takšen kot je bil in je še na atletski stezi je tudi v po- klicnem in privatnem življe- nju. Rudi Male je izredno de- laven človek, odličen anali- tik pri LIK Savinja v Celju, vzoren in skrben oče 4-član- ske družine, v teh dneh pa bo kot izreden študent še di- plomiral na višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Kljub vsej tej zaposlitvi je še vselej našel po tri ure na dan za športno vadbo. Atletu takšnega kova veljajo naše iskrene čestitke. K. JUG Igre v Trbovljah Tudi letos so člani sindi- kalnih podružnic trbovelj- skih delovnih organizacij na- stopali v okviru tradicional- nih sindikalnili športnih iger. Tekmovali so v sedmih pa- nogah, in sicer v malem no- gometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju,, streljanju in šahu. V tekmo- vanju je precej novosti, zla- sti pa je treba omeniti, da je bilo tokrat prvič izvedeno po ligaškem sistemu, zaradi če- sar je bilo zelo zanimivo tudi za gledalce. Za nastope v posameznih športnih panogah se je prija- vilo 75 ekip iz 17 sindikalnih podružnic. Največ ekip so prijavile sindikalne podruž- nice Cementarne, . rudnika rjavega premoga Trbovlje- Hrastnik, Strojne tovarne. In- vesticijskih birojev, Termo- elektrarne, Iskrine tovarne polprevodnikov itd. Najbolj uspešni so bili člani sindikal- ne podružnice rudnika rjave- ga premoga, ki so zmagali v kegljanju, streljanju z zre> no puško in šahu ter tudi v skupni oceni osvojili prvo mesto. Sledijo: Cementarna, Strojna tovarna. Investicijski biroji... itd. Škrat plete mrežo svojo... Tiskarski škrat je imel na športni strani prejšnje številke našega lista pol- ne roke dela. Očitno je, da ni športnik in da se prav malo razume na va- terpolo in podobne pano- ge. Ali pa se je hotel iz vsega skupaj malce po- norčevati? Kdo ve? Tako je naenkrat pripisal tretje mesto v republiškem pr- venstvu pionirjev v vater- polu nežnemu spolu, tiste- mu, ki se v tej igri z žo- go v vodi sploh ne udej- stvuje. Zakaj je tako na- pravil, je težko reči. Mor- da pa si je zaželel videti v tej igri tudi plavalke in ne samo predstavnike ta- ko imenovanega močnej- šega spola. Skratka, naj nam pionirji in pionirke celjskega Neptuna opro- stijo, da so bili prvi ob naslov, druge pa ga do- bile brez osnove. No, poleg tega se je skregal s slovnico. Nič čudnega, saj je z njo sprt še marsikdo. Svojo zmeš- njavo je vnesel v dva na- slova. Kaj bo, če bo svoje mreže razpredel še med atleti in nogometaši; po- tem se zna zgoditi, da bo- mo dobili nekaj, česar še nimamo. In če bo posegel še kam drugam, zna tudi kaj odkriti! —m Šport in srJi v Braslovčah Ob zaključku športnih pn reditev v počastitev praznika žalske občine in dneva slo- venskih hmeljarjev je bil ša- hovski brzotumir, na kate- rem je sodelovalo 35 igralcev Po zelo zanimivih igrah . sta vrh lestvice osvojila Brinar (Žalec) in Storman (Šempe- ter) z 20,5 točke, tretji je bil Skok iz Prebolda. Poleg tega sta bili še rt-* tekmi v odbojki; v obeh 'L kot gostje nastopili eiai^j roma članice SŠD BOR iz i' ® sta. V moškem dvobojv Braslovče premagale Bor ^ 3:2, v ženski tekmi pa ^ ce celjskega Partizana iz Trsta 3:1. i TOKRAT MARIBORČANI v nedeljo, 6. t. m. so se na strelskem tekmovanju sreča- le ekipe Celja, Maribora in Sevnice. Pomerili so se v streljanju z MK puško serij- ske izdelave in pištolo Dru- lov. V ekipnem ocenjevanju je zmagal Maribor 2014 > gov pred Celjem 1813 in Sev- nico 1458 krogov. Tudi kot posamezniki so se najbolj iz- kazali Mariborčani. I P. Komus dobro posluje Kovinsko podjetje Komus v Slovenskih Konjicah je eno redkih v tej občini, ki 'ma sestavljene vse pravilnike in druge akte, potrebne za nor- malno poslovanje neke delov- ne organizacije. Med temi do- kmnenti je posebno zanimiv tisti, ki govori o programu izobraževanja članov kolekti- va. Ena njihovih najbolj bo- lečih točk je namreč to, da imajo premalo usposobljenih strokovnjakov, zato so temu vprašanju posvetili zelo veli- ko pozornosti. Poleg tega, da precej dijakov in študentov štipendirajo, pa so pripravili tudi že nekaj predavanj za vse člane delovnega kolekti- va. število kvalificiranih lju- di tako iz dneva v dan raste in uspelo jim je, da z manj- šim številom zaposlenih op- ravijo zdaj večje in boljše delo kot pred leti. To se po- zna tudi na različnih drugih področjih. Tako Je bil Ko- mus na primer drugi v obči- ni, ki je uvedel 42-urni delov- ni teden, v izredno kratkem času pa Tso dvnili tudi oseb- ne dohodke od minimalnih na 68 tisoč starih dinarjev po'prečju. ŠPORT ŠAH Aktivni Celjani v počastitev 35-letnice ša- hovskega društva Fram je bi- lo prejšnjo nedeljo ekipno brzopotezno tekmovanje, na katerem so nastopUi tudi celjski šahisti, ki so v postavi Draksler, Bervar, Pešec, Per- tinač, Ojstrež in Jazbec osvo- jili častno drugo mesto za moštvom iz Maribora. Poleg tega so celjski šahi- sti sodelovali tudi na brzopo- teznem turnirju posamezni- kov v Peklu pri Borovnici. Tako je Bervar v prvi skupi- ni zasedel odlično 3. mesto, medtem ko je Draksler v isti delil četrto in peto mesto. Ne- koliko slabše sta se uveljavi- la Pešec in Ojstrež. S. P. V avgustu je gornjegrajsko weekend naselje naj- močneje zaživelo. Te dni je bilo v Gornjem gradu skoraj sto turistov, od katerih je večidel bivalo v weekend naselju. Skupina gostov iz Splita, ki je tokrat že četrtič tu preživljala dopust, naselja ne more prehvaliti. Ugodje bi bilo popolno, če bi ure- dili še prhe in vodovod. Celjska tržnica je rezervirala prostor za otroške vo- zičke, kar so tudi označili z opozorilno tablo (na steni), vendar je očitno premoč motornih vozil to- likšna, da najmlajši državljani, ki še nimajo vozni- ških dovoljenj, ne pridejo do svojega prostora. Zaradi zdravju škodljivih izplak in fekalij, ki se sl^ kajo v Savinjo na območju mesta, je prepovedan'' kopanje, ki ga pa nihče ne upošteva. V »teh pasji® dneh« je bilo število "kopalcev v Savinji na območj" mesta skoraj tolikšno kot v kopališču. Občani ne zavedajo posledic, kajti drugače se ne bi i^P®" stavljali nevarnosti. (Foto: J. Sever) Trgovsko podjetje CELJE VESNA Priporočamo se za vaš cenjeni obisk. MEDNARODNI DANCING PROGRAM HOTELI ZA DOMAČINE IZLETNU j KE, POSAMEZNIKE (S SKUPINE ' HOTEL CELEIA ob glavni cesci Veliio- I kvari vsako igro. Skoraj vsi manjša otroci se kdaj stepejo Ob določeni dobi vsi poskušajo s kras- panjem, grizenjem ali plju- vanjem. Fantje radi zasme- hujejo in mučijo svoje tova- - riše, razvijajo razdejano je- zo, goljufajo in so nepravični. Kako ukrotimo takšnega nasilnika? Otrok lahko postane pravi tiran in strah svoje okolice. če preveč in čez določena leta vedno brez vidnega vzro- ka napada okoli sebe, ne da bi bil sploh izzvan. Takšen razvoj ni več zdrav, ampak je resen problem. Kako takšnega otroka ob- ravnavati, je zelo težka na- loga, pred katero se lahko znajdejo vsi starši. Karanje, opozorila ali prepričevanje gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven. Tepež in pre- povedi tudi ne zaležejo. Kaj storiti? Gotovega recepta za to ni. Otroku moramo predvsem pomagati — to pomeni poča- si in potrpežljivo ukrepati. »Pomagati? Zakaj naj mu pomagam?« se čudi jezni oče, čigar sin ob vsaki priložnosti meče otrokoni pesek v oči »Njemu bi moral vreči pe sek v oči, da bo vedel, kako je to, pa ga bo izučilo«. Rav no to ga ne bo. Otrok se na mreč počuti napadenega (te lesno in duševno) in zato mu- či druge. Prvi koraki k izboljšanju: 0 , prenehajte v svojem otroku gledati vzrok večne jeze in prepira; 0 glejte v njem otroka, ki skuša svoje probleme rešiti, manj njega kot problem; 0 skušajte dognati zakaj vaš otrok skuša druge priza- dejati. Devetletni Peter skrivaje, za drevesi in vogali strelja in obmetuje druge otroke. Zelo rad jih škropi z vodo, celo pozimi. Petrova mlajša se- strica, očetova ljubljenka, lahko nekaznovano kriči, zga- nja trmo ali celo udari z no- go ob tla_ Njemu je to seve- da prepovedano, od njega pričakujejo, da se bo obna- šal do sestre kot »odrasli ka- valir«. Ni čudno, da Peter vsakemu manjšemu otroku želi slabo. Seveda ljubosumnost ni edini vzrok otroških tiranov. Rok je strah vseh sosedov. Osemletni deček, plavih oči in nedolžnega videza, je v družbi odraslih pravi vzor. Ne pusti pa otrokom, da se mimo igrajo_ Takoj se jim pridruži, jih'zbada in suva. Vse igrače uporablja kot no- gometno žogo in stopa na roke, ki se stegujejo za igrač- ko ali kocko. V pravo veselje mu je, da otroke pregovori na igro In- dijancev, nakar jih priveže na drevo in enostavno pusti. Nekoč je sunU otroka celo z visokega zidu. Zakaj? Ker je sam doma vedno suvan in vezan. Starši so zelo strogi, nobenega ugovarjanja ne tr- pijo, strogo se mora držati vseh navodil. Igranja v sta- novanju ni, vse mora biti na mestu in mirno. Mati je za- poslena samo s tem, da je v stanovanju vse točno na svojem mestu. Kaj počne Rok zmaj, je ne briga. Če je tudi vaš otrok nasi- len, premislite: ste vašemu otroku nalo- žili preveč dolžnosti in pre- povedi? Črtajte jih večino za kratek čas. Ste bili preveč zaposle- ni s svojimi problemi? Se počuti vaš otrok mogo- če zanemarjenega, zapostav- ljenega? Ce, potem si vzami- te vsak dan nekaj časa zanj, posvetite se njegovim inte- resom; ne svojim. Obvladajte se in skušaj- te svoj čas in nagnjenje po- razdeliti med vse otroke ena- ko, čeprav si kateri mogoče več »zasluži«. Ste mogoče doma pre- strogi, zunaj pa se otrok igra brez nadzorstva, ga kdo v družini zbada, tiranizira, ošteva ali tepe. Prvo pravilo — ne tepsti. To ne vodi nikamor. S tem boste v vašem dečku samo vzbudili prepričanje, da ima močnejši vedno prav. Vrhu vsega pa se s tako metodo postavljate na njegov nivo (tudi vi ste zgubili kontrolo nad seboj Da je zmožen spraviti vas tako daleč, mu da določeno moč in občutek zadoščenja. V primeru, da drug otrok vašega otroka tepe v samo- obrambi (ali da brani dru- ge), potem ne tecite takoj zraven s protestiranjem ali oštevanjem. Drugi otroci ima- jo pravico se pred napadal- cem braniti, vaš otrok naj spozna, da to pravico prizna- vate. Odstranite svojega deč- ka iz pretepa brez jeze (ko- likor je mogoče), vendar za- vzemite odločno stališče. Kar je naredil, je napačno in tega mu ne morete pustiti Ker je vaš deček verjetno prepričan, da je v bistvu ustvarjen samo za tepež in prepir, naj se zaposli s tem, da se nauči raznih spretnosti. Poiščite mu njegovega »ko- njička«. Naj plava, smuča, zbira znamke, škatlice, raz- glednice, rezlja, mizari, riše, fotografira. Skratka, ukvarja naj se z nečim, kar ga veseli. Z znanjem »kako« in pri- dobljenim samospoštovanjem se lahko iz tirana prelevi v dobrega »voditelja« celo dru- gih otrok. Z malimi triki in »coprnijami«, ki ga lahko na- učite, bo vzbudil pozornost pri otrokih, ne da bi jih ve- zal za drevesa. In na koncu: vzpodbudite otroka, da vam bo svoje ob- čutke povedal. Povejte mu (mimo seveda), da ste tudi vi včasih jezni in obupani. Če bo vedel, da se vsakdo včasih počuti užaljenega, ne- srečnega ali odrinjenega, mu bo laže. Seveda vam bo dosii raje ^ pripovedoval in zaupal, če ^ mu njegovih občutkov in iz- , " povedi ne boste zamerili, naj bodo še tako slabi. Laž ima lepe noge SAMO ZA MOŠKE jič ni težjega kakor spre- llati ženo. Posebno lastno, piogoče pa seveda ni. Sku- |l smo vam pK>kazati nekaj ikov, ki govore o ženini irestobi. Vendar bodite pidni — lahko pK>menijo, i se je žena ponovno zalju- |l v vas. Ce te možnosti ni, potem je pač prva ... 0 če ima zvečer večkrat gla- 0 vobol če ima novo obleko, ki jo 0 je v razprodaji »skoraj 0 zastonj« dobila 0 če izgubi ruto ali rokavi- 0 ce, pa jih ne pogreša 0 če sanjari o skupnih do- 9 življajih, katerih sploh ni 0 bilo če posluša vedno isto pe- 0 sem in pri tem gleda sa- 0 njavo če nenadoma razlaga šale, 0 ki jih ni zvedela od vas 0 če prijateljico, ki je že 0 več let nd videla, redno 0 obiskuje če vam telefonira v služ- Il bo, kdaj se točno vrnete 0 domov če naenkrat »gubi strah 0 pred zobozdravnikom in 0 se odpravi na dolgotraj- no zdravljenje 0 Ce vam daje nova Ijubko- 0 valna imena 0 če ima spuščeno zanko na 0 nogavici na levi nogi in ne na desni, kakor je od- 0 šla od doma Če odkrije zanim^je za 0 stvari, ki jih do tedaj ^loh ni imela če ima novo vrsto parfu- 0 ma, čeprav ga je v stari 0 steklenički še pol. 0 Ce upadljivo pogosto rabd 0 nove besede in izraze 0 če pri zvonjenju takoj pla- 0 ne pokonci če nenadoma ve, kako se 0 vežejo razne kravate če se ji naenkrat zdijo 0 vse stvari na vas »nemo 9 goče« če si naroči novo pijačo 0 aU hrano, ki je sploh ni 0 poznala Poletna enoloiuiiica potrebujemo 30 dkg fižola [stročju, 0,25 kg korenja, I kg zrelega paradižnika, Isrednje veliki čebuli, dve piki, pol stroka česna, ; zelene, sol^ 1 del olja, pe- Slj, 0,25 kg krompirja in I pesti testenin. !žol v stročju očistimo, semo, zrežemo na koščke I denemo v tri litre vode. Itoio očiščen in na majh- I koščke razrezan koren, ze- B, peteršilj, na večje kose trezani čebuli in papriki, ladižnik, olupljen česen in licoščke razrezan krompir, 120 minutah pa še dve pe- I testenin. Kuhamo še to- k) časa, da so testenine |D0 prav kuhane. Jed je bn gotova. Ce je pregosta, Bijemo še malo prevrete k^e. Pred serviranjem branimo iz juhe zeleno, pe- išilj in kožico paradižni- Obletnica smrti Florence Ni^in^ale 13. avgusta 1910 je umrla, 90 let stara, ena največjih že- na v zgodovini, Angležinja Florence Nightingal. Marljiva in nadarjena pa tudi zelo sa- movoljna mladenka iz ugled- ne družine je s svojo trdo- vratnostjo dosegla, da se je usposobila za bolniško strež- nico pri usmiljenih sestrah v Franciji in pozneje v Nemčiji v zavodu nekega protestant- skega pastorja, kljub temu, da so šteli Angleži ta poklic takrat kot skrajno nedosto- jen za žensko, ker je pač v tistih časih bilo znano nemo- ralno življenje strežnic v bol- nišnicah. Vojna na Krimu je postala usodna za nadaljnje življenje mlade Angležinje. Ko fe po neM bitki umrlo na tisoče angleških vojakov t turških lazaretih, ker so bile zdravstvene priprave za to vojno popolnoma nezadost ne, je angleški vojni minister pozval mlado Florence, da je odšla v Turčijo in prevzela vodstvo pri oskrbovanju ra- njencev. S seboj je vzela 37 Angležinj, ki si jih je smela izbrati sama. Spričo svojih izkušenj in organizacijske nadarjenosti je kmalu napravila red v dote- danjem strahovitem kaosu v lazaretih. Na tem mestu je vztrajala dve leti vse do kon- ca vojne. Ko se je vrnila v domovino, so jo častili kot svetnico, saj je bilo znano, da je s svojo osebno zavzetostjo rešila življenje tisočem bolni- kom in ranjencev. Pa tudi doma ni mirovala. Pričela in uspešno je dokončala boj za potrebno reformo vojaškega zdravstva, čeprav je imela proti sebi nepremagljivo fron- to intrigantov. Njeno poroči- lo o izkušnjah v krimski voj- ni je postalo temelj za angle- ško sanitetno reformo. Domo- vina je izkazala hvaležnost svoji plemeniti junakinji in je ustanovila sklad Florence Nightingale z osnovno glavni- co 50.000 funtov. Florence pa je ves ta denar uporabila za ustanovitev posebnih šol za vzgajanje strežnic za vojaške in civilne potrebe Dokler je živela, je delala kot socialna reformatorka. Florence Nightingale je velika duhovna sestra Henrija Du- nanta. Doživela je v krimski vojni isto kot on pri Solferi- nu V nekem govoru v Londo- nu je Dunant leta 1872 pri- znal: čeprav omenjajo mene kot ustanovitelja Rdečega kri- ža in pobudnika ženevskih konvencij, gre čast za vse to Angležinji. Garderoba za fanta Prvi predlog: Bluza iz bla- ga, ki jo obleče čez glavo z V izrezom in ovratnikom. Zraven obleče dolge hlače ^ Oboje iz temno modrega dio^ lena (Ljubljanski magazin — ost a ne k) ali močnega bombaž- nega kepra, ki je pralen in zelo trpežen (v trgovini Met- ke pri tržnici). V izrezu se vidi rdeč ali bel puli (2). Blu- zo lahko zamenjate z blaeru- jem (3) ali debelo pletenim puloverjem (4). Ko pa posta- ne zunaj mokro in mrzlo, naj nosi vaš sin »pajaca« iz pre- šitega in pKKiloženega naj Iona (5) ali andrak (6). Praktične in tople bodo hlače iz defti- na ali rebrast^a žameta, za- šite v priljubljenem stilu »kavbojk« (7). Hojo po lu- žah bodo še najbolje prestali gimiijasti škomji, v katere mu napletite več volnenih nogavic (povsod dosti zniža- ne volne). Skrbite, da bo imel v torbi vedno copate in se mu bodo noge v šoli pre- zračile in ostale kljub gumi- jasti obutvi zdrave. Ce boste že sedaj mislile na vašega šo- larja, boste začetek pouka pričakale mirne in brez te- kanja po trgovinah v zadnji minuti, ko je gneča in zmanj- ka ravno tisto, kar iščete. TELEVIZIJA deija, 20. avgust,^ Sporočila (Ljubljana) » poljudno znanstveni ^ film (Ljubljana) "kmetijska oddaja (Beo- grad) t MORNAR NA TRICIKLU — Oddaja za otroke (Za^^reb) "•serijski film za otro- ke (Ljubljana) ^ Nedeljsko popoldne »poročila (Ljubljana) 'PERRY MASON — serijski film (Ljubljana) PROPAGANDNA ODDAJA — . (Ljubljana) JTV DNEVNIK (Beograd) S CIKCAK (Ljubljana) * ZABAVNO GLASBENA OD- . Daja (Beograd) TV DNEVNIK ^EDEUEK, 21. AVGUSTA ''Nas JAKA — film (Ljub- . l^a) * zdraviliški turizem - ..^ristična oddaja (Ljubljana) 'Tedenski športni pre- . GLED (Beograd) JTV OBZORNIK (Ljubljana) JTV DNEVNIK (Beograd) JCIK CAK (Ljubljana) ^Oscar Wilde: IDEALNI SO- PROG — TV drama (Beo- "teme z VARIACIJAMI (Beo- 'TV DNEVNIK (Beograd) 22. AVGUSTA ^^LET NA MARS - dogo- divščine Drejčka in treh Marsovčkov (Ljubljana) 19.00 POPOTOVANJE PO AZIJI - poljudno znanstveni film — (Ljubljana) . 19.30 CIK CAK (Ljubljana) ia,40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIMARRON KID — ameriški westem film (Ljubljana) 21.30 IZ DEL IVE ANDRICA — (Ljubljana) 21.40 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SKEUA 23 AVGUSTTA 18.30 NAPOVED SPOREDA (Ljub- ljana) 1«.15 TISOČKRAT ZAKAJ — odda- ja za otroke (Beograd) 19.00 REPORTAŽA (Ljubljana) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 Luigi Pirandello: KAJ JE RESNICA — predstava Dra- me SNG Ljubljana — (Ljub- ljana) 21.40 JAZZ FESTIVAL V LJUBLJA- NI (Ljubljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) CETRTKK, 24. AVGUSTA 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 LISASTI ZAJČEK — Tik tek (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETA — Oddaja za otroke (Beograd) 17.55 KR.^.TFK FILM (Ljubljana) 17:15 KAM. KJE. KAKO V SOBO TO TN NroEUO (Ljubljana) GLASBENI ZA- SLON (B€<^rad) Koristilo vam bo 0 2^Ienjava bo med ku- hanjem obdržala lepo sve- žo barvo, če dodate vodi žličko sode bikarbone. 0 Svoje goste boste pri- jetno presenetili, če jim pripravite k pijačam le- dene kocke s sadjem, V vsak prostorček po- sodice za led dajte mali- no, grozdno jagodo, limo- no ali kakšno drugo sad- je, lahko razrezano na koščke in kolobarčke, po- tem pa jih zalijte z vodo, ki mora pred tem zavreti, da bodo kocke prozorne. Sedaj pa postavite poso- dico s sadjem in vodo v hladilnik. Sadne madeže odstra- nimo z lesenih predmetov najlaže s slanim oljem. Zelenjava bo prej kuhana, če jo kuhamo v nesoljeni vodi. Dan stare žemlje bo- do spet sveže in hrustave, če jih nekoliko ovlažene za trenutek potisnemo v vročo pečico. Termos steklenice, ki jih poredkeje uporablja- mo, včasih neprijetno di- šijo. žlica soli, žlica kisa in malo vode jim bodo odvzele vsak duh. 19.00 VANDROVEC — humoristič- na oddaja (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CnC CAK (Ljubljana) 20.38 TV DRAMA (Beograd) 21.40 GLASBENI MAGAZIN (Ljub- ljana) 22.25 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) PETEK, 25. AVGU.STA 18.45 VIZITKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 AIDA — italijanski glasbeni film (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SOBOTA, 26. AVGUSTA 18.00 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 18.15 VIJAVAJA — RINGARAJA — V. oddaja (Ljubljana) 19.15 Ipavec-Cipci: M02ICEK - balet (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.P0 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 OHRIDSKO POLETJE — glasbena oddaja (Skopje) 21.40 NEKAJ NOVEGA, NEKAJ STAREGA (Zagreb) 22.00 GOLO MESTO - serijski film (Ljubljana) 22.50 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) TEDNIK — VESTNIK 13 NOTRANJA POLITIKA Tehnološki razvoj in zaposlovanje So mnenja, da tehnolo- ški napredek ni v intere- su samoupravljavcev češ, jto zmanjšuje število delo- vnih rok, potrebnih za iz- delavo posameznega pro- izvoda in s tem omejuje možnosti za zaposlovanje. Zato je v marsikaterem podjetju precej takih, ki nimajo pravega dela in bi jih lahko odpustili, ne da bi se to kaj poznalo na proizvodnji Že s tem bi pocenili proizvodne stro- • Sfce. Vendar tega marsikje ne storijo, ker se bojijo socialnih problemov. Toda pri tem ne bo moč ostati Kjer ne bodo ho- teli ugrizniti v to kislo ja- bolko, ne bodo prizadeti samo . tisti, ki bi si morali poiskati zaposlitev drugje, marveč celotni kolektiv. Kdor ne napreduje, ta na- zaduje! To zlasti še velja zdaj, ko smo se odprli svetu in s tem tudi konku- ' renči razvitejšega gospo- i darstva. Poleg tega ni točno, da modernizacija zmanjšuje zaposlovanje. Nasprotno! Modernizacija namreč za- hteva proizvodnjo* blaga v čimvečjih serijah, čimve- 6je izkoriščanje kapacitet m zato večizmensko delo, torej tudi več delovnih moči. Strokovnjakom pa pravzaprav šele moderni- zacija, zahtevnejši trg od- pirata prave možnosti, da pokažejo, kaj znajo. Razen tega pomislimo samo na to, koliko pov- sem novih, prej neznanih izdelkov je prinesel gospo- darski napredek zadnjega pol stoletja. Naj omeni- mo le avtomobile, radio, televizijo, gospodinjske stroje. Nastale so povsem nove industrijske panoge, ki zaposlujejo armado de- Umcev. Nenehno pa se po- javljajo še novi izdelki in panoge. In kdo je pred de- setletji vedel za turizem, ki ga je omogočilo člove- kovo boljše življenje. Tu- rizem pa zahteva poleg go- stinstva še številne nove dejavnosti, od mehaničnih popravljalnic do izdelova- nja spominkov in vse to spet daje zaposlitev števil- nim ljudem. Seveda pa se na prelom- nici našega razvoja, ki jo oredstavlja reforma, poja- vljajo tudi boleče težave pH zaposlovanju. Ljudje, ki postanejo odveč v posa- meznem podjetju, ne naj- dejo vedno takoj zaposlit- ve drugod, zlasti še, če teh oroblemov nihče vnaprej ne predvidi. Razen tega teh problemov ni moč ure- jati samo v posamezni de- lovni organizaciji, marveč ko to mnogo širše in zap- letene naloge, ki se jih je treba lotevati načrtno, na osnovi razvojnih progra- mov občin, republik in dr- žave. MIRO ZAKRAJŠEK KOMENTAR Odkod denar za kmečko zavarovanje] Novi zakon bo verjetno predpisal prispevek kmetijskim zadrugam in delovnim organizacijai^ Važina stvar, ki jo mora nov zakon o Nravstvenem zavarovanju kmetov določiti, je način zbiranja dohod- kov v sklade zdravstverjcga zavarovanja kmetov. Tudi po spremembi zakona bo kot glavni vir dohodlcov ostal prispevek zavarovancev, t. j. kmetov, kj uživajo kmečko zavarovanje. Tudi republika bo še naprej dolž- na plačevati tiste izdatke za zavarovanje kmetov — borcev, kd presegajo Ladatke v okviru splošnega zdrav- stvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva. Najpomembnejša novost pa naj bi bilo določilo, da so po- seben prispevek dolžne plače- vati tiste delovne organizaci- je, ki občasno in izven red- nega delovnega razmerja za^ poslujejo kmečko delovno si- lo. Mnoge stvari okrog tega določila i>a v sedanjem osnut- ku novega zakona še niso jas- ne. Novela zveznega zakona sicer pooblašča republike, da lahko kmetijskim zadrugam in drugim delovnim organiza- cijam naložijo obveznost in zahtevajo od njih določene prispevke, končna določila v republiškem zakonu pa so od- visna od tega, kako bo v za- konu določen krog zavarovan- cev. Ze v enem prejšnjih pri- spevkov smo omenili, da sta v osnutku še dve možnosti: ali naj bodo zavarovana vsi kmetje v najširšem smislu ne glede, kolikšen je njihov ka- tastrski dohodek, ali pa sa- mo tisti, ki dosegajo neki mi- nimum pri katastrskem do- hodku. Zato je tudi predvideno, da naj bi bU prispevek zadrugam in delovnim organizacijam predpisan le v primeru, če bo osvojeno, da so zavarova- ni vsi kmetje, t. j. tudi so- cialno šibki, tisti, ki razmero- ma malo prispevajo v sklade. Prav denar, ki bi ga plačevale kmetijske zadruge in delovne organizacije, ki zaposlujejo kmečko delovno silo izven delovneg-a razmerja, naj bi uravnovesil dohodke in izdat- ke v skladih in izravnal razli- ke, ki nastajajo, če je zava- rovan precejšen del takih kmetov, ki le malo prispeva v sklad, uživa pa enake pra- vice kot socialno močnejši kmetje, kot tisti, ki več pla- čujejo. če pa bi prevladalo mne- nje, da naj bi kmečko zavaro- vanje zajelo le določen krog kmetov, le tiste, ki izpolnju- jejo pogoje glede višine kata- strskega dohodka, v tem pri- meru pa kmetijskim zadru- gam in delovnim organizaci- jam ne bi bilo treba plačeva- ti v sklade, saj bi bil krog za- varovancev ekonomsko dovolj močan, da bi lako kril vse stroške svojega zavarovanja. Precej stvari je, ki govore v prid temu, da bi s kmečkim zavarovanjem zajeli čim širši krog kmetov in hkrati zadol- žili za prispevke tudi kmetij- ske zadruge in nekatere de- lovne organizacije. V tem pri- meru bi lahko računali, da bodo prav prispevki kmetij- skih zadrug pokrili razlike, ki bi nastale v skladih zaradi za- varovanja socialno šibkejših kmetov. Razen tega bi pK3 ta- ki ureditvi odpadel kup težav, ki bi nastale, 6e bi zavarova- nje zajemalo samo gospodar- sko močnejše kmete ter bi bi- lo potrebno ob takem zavaro- vanju vsekaikor na neki način in z nekimi skladi kolikor to- liko urediti tudi zdravstveno varstvo za kmete, ki imajo prav majhna posestva in ki ne bi bili redno zavarova^ Pri sedanjih razpravah govorili tudi že o tem, kol^ šen naj bi bil prispevek u"- bi ga za kmečko zavarovanj ^ morale plačati kmetijske j^l druge in delovne orgaru2aci je, ki občasno zaposluje^ kmečko delovno silo. Obsi^ jata dva predloga. Po prvejv, bi bil prispevek tako viso^ kolikršen je prispevek ^^ zdravstveno zavarovanje ^ lavcev. Ta je ts. letos določe« v višini 5 odstotkov. Drug predl(^ pa predvideva, ^ naj bi bil prispevek delovni^ organizacij tako visok, ^ot ga bodo za zavarovance knie{. kega zavarovanja določile munalne skupnosti kmetov Zdi se, da bi bil ta drug log bolj sprejemljiv, ker je y višini prispevka, ki se ga pia. čuje za delavsko zavarovanje vštetih nekaj dajatev, ki jijJ: kmečko zavarovanje ne pozna, na primer plačevanje nada mestil, itd. Precej težav pj bo vsekakor nastalo zaradi tega, ker v republiki ni toj. nih podatkov o tem, v kaii^ nem obsegu zaposlujejo de^ lovne organi23acije kmečke lju. di iz\'en delovnega razmerja. MARIJA NAMORS NOVI HLADILNIK Kompresorski hladilnik 130 lit. Absorpcijski hladilnik 80 lit. URESNIČENA VAŠA ŽELJA: DOBRO IN POČEN ZAPIRANJE VRAT Z MAGNETNO GUMO — ŠIROKA HLADILNA GLAVA! KRONIKA ODPRTA VPRAŠANJA NAJ DOBIJO JASEN ODGOVOR - Izvajanje reforme povzroča tudi mnoge idejnopolitične ne- jasnosti in probleme, ob kate- rih se pK>samezniki sprašuje- jo, ali niso s tem načete osno- ve socialističnih družbenih od- nosov. Takšna vprašanja se pojavljajo ob uvozu tujega kapitala, povečani diferencia- ciji med posamezniki, delov- nimi organizacijami in pano- gami zaradi delitve po delu pa tudi mimo nje, ob gospo- darski nujnosti, da koncentri- ramo sredstva ipd. Na vsa ta vprašanja — tako so sklenili na nedavni seji izvršnega ko- miteja CK ZKS — naj bi od- govorila IX. seja CK ZKS, ki naj bi pri tem obravnavala zlasti nadaljnji razvoj samo- upravljanja. KAKO BO S PRIDELKOM KORUZE? Po doslej najobil- nejši žetvi pšenice, pri če- mer smo dosegli visok hektar- ski donos, velja pozornost ju- goslovanskega kmetijstva ko- ruzi, ki jo je T Vojvodini ne- koliko prizadejala dolgotraj- na suša. Vendar meteorologi računajo, da bo dež te dni vsaj nekoliko namočil polja. To bi precej pomenilo, kajti koruza je raivno med 10. in 20. avgustom v fazi tako ime- novanega mlečnega zorenja. UGODNEJŠI NAKUP FIAT 1300? Tovarna avtomobilov Fi- at v Kragujevcu je sklenila, da bo odtlej prodajala na kre- dit tudi Fiat 1300. Odplačilni rok bo trajal 30 mesecev. Medtfem ko je tovarna doslej odobravala kredit maksimalno do 670.000 Sdin, razmišljajo zdaj o tem, da bi v prihodnje povečali višino možnega kre- dita na 1,060.000 Sdin. MNOGO PRIREDITEV - Letošnje turistično leto smo začeli bolj slabo. Zdaj je že precej bolje. Inozemskih go- stov je več kot prej, doma- čih pa manj. Ne sme nam pri tem uiti izpred oči to, da se je letos zelo povečalo število Jugoslovanov, ki odhajajo na izlete ali na dopust v druge države. Značilnost letošnje po- letne turistične sezone je tu- di množica raznih prireditev v številnih krajih. Te priredit- ve turisti radi obiskujejo, zla- sti še, če le-te temeljijo na folklori oziroma domačih obi- čajih. Tedenski pregled Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je v četrtek pri- spel na obisk v ZAR, kamor ga je povabil predsednik Naser. V nedeljo je predsednik Tito odpotoval v Damask, na povabilo .sirskega predsednika E1 Atasija. V ponedeljek pa je na ix>vabilo iraškega predsednika Arefa nadaljeval pot v Bagdad. Ves svetovni tisk z veliko pozornostjo spremlja predsednikov obisk na Srednjem vzhodu in mu pripisuje velik pomen v prizadevanjih za rešitev proble- mov, nastalih z izraelsko agresijo na sosednje arabske države. V glavnem mestu Kube Havani se je prejšnji teden končala konferenca organizacije solidarnosti latinskoame- riških narodov. Udeležile so se je delegacije iz 27 ame- < riških držav m kolonij, ki so" jih sestavljali predstavniki levičarskih gibanj. V resoluciji, ki jo je sprejela konfe- renca je rečeno, da je oborožen boj najprimernejša iKrt za prave revolucionarje. Na konferenci je prišlo do resnih nesoglasij med mnogimi latinskoameriškimi komunistič- nimi partijami, ki so za bolj umirjeno politiko in dc- stremnimi levičarskimi gibanji, ki podpirajo gverilsko vojskovanje. V odgovor na havansko konferenco mnoge latinskoameriške države pripravljajo protiukrepe, med ka- terimi so glavni zahteva po ostrih sankcijah proti Kubi in načrti, da bi Brazilija, Argentina, Paragvaj In Bolivija ustarvonle skupne vojaške sile za boj proti gverilcem. Po dveh mesecih zatišja so v petek ameriška letala spet bombardirala prestolnico DR Vietnama Hanoi. Napad je bil usmerjen na velik most v mestu, ki je važna tran- sportna žila Pozneje so Američani razširili bombardiranje na kraje blizu kitajske meje. Razširitev bombardiranja Severnega Vietnama sveto^ma javnost ocenjuje kot neva- ren korak v stopnjevanju vietnamske vojne. V Nigeriji, kjer že nekaj tednov divja državljan- ska vojna med Biafro (bivša vzhodna provinca, ki se je odcepila od Nigerije in oklicala samostojnost) ter Nige- rijo, se je zadnje dni vojaški položaj prevesil v korist Biafre. Sile Biafre so potisnile daleč nazaj čete zvezne nigerijske vlade ter prodrle v Nigerijo. Po zadnjih poro- čilih si čete Biafre in Nigerije stojijo nasproti približno 240 kilometrov od glavnega mesta Nigerije Lagosa. Beli najenmiki v Kongu, ki jih vodd belgijski pol- kovnik Jean Schramme so začeli upor proti vladi Mo- butuja in zavzeli mesto Bukavu v vzhodnem Kongu, Nar jemniki zahtevajo naj bivši katanški predsednik Combe, ki je zdaj zaprt v Alžiriji, znova dobi položaj v Mobutu- jevi vladi. V glavnem mestu Konga Kinshasi so v pone- deljek objavili, da so proti Bukavuju odšle vladne čete, da bi zatrle upor in zajele najemnike. ZUHMJA P0LITIK4 TROFAZNI MOTOR ZA 10 KONJSKIH MOČI (7,5 kilovatov) NOVI PROIZVOD »ELEKTROKOVINE« JE NAJBOLJŠA NALOŽBA V KMETIJSTVU IN OBRTI „EIektrokovina Maribor" Tržaška 109 Telefon 31-120 SERVISNA SLU2BA Vedno kvalitetno in strokovno opravljena popravila mo- tornih vozil in kmetijske mehanizacije OB NEDELJAH — DEŽURNA SLUŽBA OD 7. DO 13. u TEDNIK — VESTNIK 14 TEDNIK — VESTNIK 15 JOSIP JURČIČ 17 DESETI BRAT Snoči je pa slanca pala po zelenem travniku; je vse cvetje pomorila in vse mlade rožice; meni pa nič ni za rožce, če je slanca pomori, meni je za dekle moj«, če me ona zapusti. Naj bo že tako ali tako; upam, da ne bomo sami ene misli ostali, če rečemo, da je vrlo malo romantič- nega pri mladeniču in da ga vsaj malo po slabejši stra- ni obseva ta resnica, da je konci negotovo meditacije — trdo zaspal, tako da mu njegova najzvestejša ljubdca, pipa, padla iz ust. Zbudi se šele, ko ga nekdo s palico podreza. Odpre oči in vidi svojega očeta pred seboj. »Ali se nisi ponoči naspal?« ga vpraša stari malo osomo. Sin vstane, pobere pipo in klobuk, pa ne odgovori nič. Oče se obrne proč in hoče zopet svojo pot iti, ker veliko še s sinom navadno ni govoril. Pa kakor bi se nekaj domislil, se vrne, nekako ostro p>ogleda sina in vpraša: »Kaj da ne greš danes med ljudi? Ali te niso vabili?« »Ne grem!« Stari malo molče postoji, potem pa pravi: »Sin! Vi- dim nekaj dni sem, da si več doma, kakor si imel na- vado biti. Vem tudi, da se ti je nekaj zgodilo, naj bo že, kar hoče, da si se tako spremenil. Povedi mi, kaj ti je?« Marijan takega vprašanja od svojega vedno tihega očeta ni pričakoval. Dasi je bil budi glas nekako nena- vadno mehek in očetovski, mladenič ni bil vajen razkri- vati srca očetu, ki se vsaj na videz ni pečal za njegovo dej^je in nehanje, zato je tudi zdaj odgovoril: »Nič mi Hi motite se, če menite, da sem se spremenil. Na Slemenice zdaj ene dni nisem šel, ker se mi ravno ne ljubi. Danes pa bo tako dovolj ljudi gori, mene lehko pogrešajo.« »Od kdaj te lehko pogrešajo?« »Jaz le tako mislim, da grem lehko drugo pot gori, ne ravno danes.« »Fant! Ti nisi odkritosrčen! Praviš, da ti ni nič. To lehko rečeš kmetu, ki zna pet šteti in ne dosti več. Tvoj oče pa je videl svet in pozna človeka, kakor ne želi tebi, da bi ga poznal. Mene ne boš preslepil z be- sedo; ne motim se tako brž, kakor meniš. Ker ti meni nečeš povedati, povedal bom jaz tebi, kaj ti je. Vsa ta otožnost izvira iz tega, ker ti ena ženska — imena ne- čem imenovati — ni po volji. Ali ni res?« Marijan je očeta debelo gledal. V tem trenutku bi bil skoro sam sin verjel, kar so ljudje ugibali, da v sta- rem čmerikavcu tiči nekaj vražjega, kajti živi duši ni sam ničesar o tej reči govoril. Kako je oče zvedel? »Odgovori, če te vprašam!« pravi stari in nevoljen nabere elo. »Res je, res,« pravi Marijan poltiho. »Manico sem ljubil pa zdi se mi —« »že vem. kaj se ti zdi; pa pameten bodi. Kadar boš starši, mi boš vedel hvalo, da sem te prav učil. če te ženska neče. jo pusti, še bolj prav je. Tako ne boš imel prilike, pustiti je sam. Svet je velik, na ta kot pa nj navezan. Zdao p)a pojdi v grad med ljudi!« '' »Danes ne grem rad.« »Jaz pravim, pojdi! Dokler si mlad, bodi vf-sel m uživaj! Kadar boš star, tedaj se boš plazil okrog.« Marijan se takemu povelju ni mogel ustavljati, maj pak je dvakrat prestopil, ga oče pokliče nazaj ^ pravi: »Ker že ravno govoriva, naj ti še to povem, o® imaš kaj hvaležnosti v sebi, boš šel po moji smrti od. tod. Šel boš kam, kjer tvojega očeta niso poznali. 2ato se ne zmeni veliko, naj te imajo ženske tu rade ali ne Zdaj pa le pojdi.« Kakor da bi bil več izgovoril, kot je mislil, koračj starec naglo ob robu noste proti domu, Marijan pj prek E>olja proti Slemenicam. Kaj bi bil mladenič ciai, ko bi si bil mogel v tem hipu razjasniti očetove besedet Bil ie ta razgovor z očetom najdaljši; nikdar mu ni ve^ povedal. Zakaj ne bi tukaj smel ostati? Nehote mu je prišla misel da morda oče ni popolnoma sidrave pa. meti; ali greh se mu je zdelo kaj takega misliti in na. šel je več reči, ki so mu naravnost kazale, da so vse besede očetove premišljene. Dasi si je stari nekako pri", zadeval ostro govoriti, je bilo vendar zlasti v posled. njih besedah nekaj srčnega, prosečega in očetovskega in ravno zato ker sin tega ni bil vajen videti pri očetu, ga je ganilo tolikanj bolj čeravno ni mogel razumeti razlogov, zakaj mu oče veli, malo meniti se za lju'oe. zen tukajšnjih ljudi, si je vendar že iz hvaležnosti na- menil ravnati se po njegovem svetu in celo —- ta nam«i je bil malo težak — Manico pozabiti. Ko pride na kolovozno pot, ki drži do Slemenic, zasliši voz za seboj. »Počasi, počasi, prijatelj! Saj vas komaj s konji- čem dohajam po tem kamnitnem potu. Boste se malo obesili in pogovorila se bova kaj!« Tako je klical zdrav- nik Vencelj, ki se je peljal na svojem malem vozičku in zdaj pa zdaj zarentačil, da Slemeničan ne da popra- viti potov. Marijan se usede tik njega. »Kam ste pa Maričko deli, da je ni z vami, gospod Vencelj?« vpraša Marijan. »Saj je že dva dni tu gori pri Manici! In vi ne ve- ste tega? Včasi so ml ljudje praviJd, da ste vedno pri sosedovih — več ko doma,« pravi zdravnik. »Zdaj že več dni nisem bil in tudi danes nisem bil namenjen tja.« »Ne? Tako je ta reč! A že vidim, že vidim, kje je rana. Malo ste se z Manico — svojo nevesto, le dovo- lite, da tako rečem, — razprti in to vam je nekaj midi T glavo dalo. Pa to nič ne de, malo prepira med dve- ma, ki se ne vidita težko, to je ravno tako kakor ka- kova majhna bolezen, človek ne ve, kaj je zdravje, do- kler ni bolan. Sonce zvečer zato zaide, da se ga člo- vek ne naveliča; vsako jutro se mu še lepše zdi. Tako je tudi prepir v ljubezni, ha, ha! Jaz vem, sam sem bil ravno tak v svojih lepših letih. Kajne, da sem uganil?« »Ne, ra^rtja ni bilo nobenega,« odgovori Marijan. »Tedaj vas pa že ne presodim, zakaj bi bili tako samotarji postali. Dvomim, da bi vam bilo doma tako kratek čas. Pa le majhno počakajte, ko prideva na Sle- menice, potlej sva že vkup, precej bom vedel, ali sem prav mislil ali ne. Kaj pa kaj počne gospod Kvas?« Pri tem imenu je Marijan zardel. Zdravnik je to opazil. I »Ne vem nič,« pravi mladenič. »Zdaj vas imam šele, prijatelj!« se smeje Vencelj. »Tako s Kvasom sta si navzkriž! Le tiho, le tiho! To pa že m prav. S poštenim prijateljem pa ne sme pre- pira biti. Le čakajte, jaz bom vaju spravil, če le zlomek ni. Dolgo me že nd bilo tukaj gori. Glejte no, da se še taka mirna duša, kakor je ta Kvas, more skregati s kom. ki je zopet tako neškodljiv ko vi, tega bi ne bil verjel.« Marijan je sprevidel, da bi ga gospod zdravnik v gradu lehko v zadrego pripravil, ko bi govorico nape- ljal na reč, o kateri še mislil ni rad, nikar da bi mo- ral še govoriti. Zato je menil, da je najbolje, če mu vse F>ove Gospod Vencelj je čude se poslušal Marijanovo pri- povedovanje »Ali pa dobro veste, da je to vse res? Ali se niste motili?« vpraša mladeniča. »Slišal sem nekaj besedi v njunem pogovoru, pač težko bi bilo, da bi se motil,« odgovori Marijan. »Verjetno je, verjetno! Mladost je mladost, ne pre- misli, je li mogoče to ali to, ali se da izpeljati ali ne. Sicer je prav pameten mladi mož, jaz sem ga precej rad imel, ko sem ga spoznal; ali če je taka, zdi se tudi meni. da je previsoko pogledal. Svet je že tak. človek v vaših letih meni, da se od ljubezni živi, da za življe- nje ni drugega treba ko malo srca! Pa tiho zdaj, tiikaj sva, naproti nama gre ceio krdelo; le pamet, le veseli bodite, vse se bo dobro napravilo.« Ko se je vozič ustavil pred veliko grajsko lopo, so se bližali z vrta sem gospodar Benjamin s fajmoštrcrn, Manica s starim dosluženim vojakom gospodom Graši- čem in Lovre z zdravnikovo hčerjo. Za vso družbo pak je repil dolgi učitelj Zmuzne, kateri je sam sebi tova- riševal, ker je iz žalostne skušnje vedel, da se ne more nikjer v govor vmešati. Po navadnih pozdraviUh priia gospodar svojega prijatelja zdravnika za podpazduhi in ga pelje proti hiš: Marijan si je sicer prej za trdno namenil, da se bo Manice in Kvasa kolikor mogoče ogibal in z drugimi govoril Ali ko je videl deklico pred seboj, s katero je prve mladostne igre igral, pri«kateri je kakor deček se- deval neskrben in vesel, za katero se je nevede kdaj kakor mladenič vnel in bil srečen v tihi ljubezni, ki si je še skoro sam v svesti ni bil: ko jo je videl pred seboj, je pozabil očetove besede in nekako milo se mu je storilo. Zdaj šele je videl, da je Manica lepa, da on lepše ne najde Lovreta tedaj še fiogledal ni, ko ga je pozdravil. »No, Marijan, kaj pa je tebi,« ga ogovori domača hči, »ali smo se ti kaj zamerili, da te ni več videti? Bala sem se celo da nas še danes ne boš razveselil, ven- dar smo tako srečni, da te še enkrat vidimo. Mislili smo, da si zbolel, pa ljudje so te povsodi videli, samo na Slemenicah ne.« »Tudi na Slemenicah bi me bili videli, ko bi bil vedel, da ni nikomur neprijetno, če pridem, da najdem...» Po L L Idriessu B9*adlalawne€B nn Koralne tn morju Riše Miha A lic 29. Ce ni bilo rib, so iskali školjke in se naučili izogibati strupenim, iskali so plodove uongajev, nekakih svetlonunenih sliv, sku- bili so ubite golobe in bili hvaležni Jakcu, ki je daljnovidno vztrajal, naj ne odbijajo prijateljstva črnih dečkov. Zdaj so ti dečki uživali, ko so Lamorom pokazali, kako si lokom in puščico ustreliš goloba — golobi so bili imenitna poslastica. Jacku in Johnu so se rane naglo zacelile. Vračale so se jima moči, od sonca sta po- rjavela in polagoma sta v vsakdanjih opra- vilih pozabljala na nesrečo. »če ne bi bilo spomina na tovariše z ladje,« je lepega dne zavzdihnil John Sex. ton, »pa če ne bi bilo teh ledenih noči — bi mi to življenje kar ugajalo. Pravzaprav .ie čudovito!« »Res je,« je pritrdil Jakec, »mi se imamo za kulturne, ampak koliko vsega se mora- mo šele naučiti, če hočemo živeti samo- stojno, kakor živijo divjaki.« »To je pač nekaj drugega, kakor če ste- češ v trgoAino za vogalom in si kupiš hra- tio! Če si moraš sam izdelati puščico in se pognati za hrano, te prisili, da začneš raz- mišljati o marsičem.«