Anica in trobentice.
Odšel od nas je beli sneg in Anica je šla na breg — tam cvetke prve  so priklile: »Ob žarkih solnca veselile se bomo tukaj in zapele pomladi nežno pesem . . .«
0  cvetke male in rumene,
kako ste lepe in vesele — !
—  Smehlja visoko se nebo
in solnčece na njem žari,
trobenticam se dobro zdi
in Anici oko žari ...                   O. E. B.