leto LXVH ToStnlna plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v Četrtek, dne 16. novembra 1939 štev. 263 a Cena t din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/lli SLOVENEC Telefoni uredništva ia ■ prave: 40-01, 40-08, 40-08, 40-04, 40-05 «■» izhaja vaak dan s]utra) razen ponedeljka in dneva po praznika Cekavnl račun Ljubljana itavilka 10,650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Izjalovljen poskus Dne 7. oktobra sta belgijski kralj Leopold in nizozemska kraljica Viljeinina v Haagu, kamor je vladar Belgije prišel nenadno na obisk, sklenila, da pošljeta vladarjem vojskujočih se velesil, to je nemškemu kanclerju Hitlerju, francoskemu pred sedniku Lebrunu in angleškemu kralju Juriju brzojavno obvestilo, da se njim stavljata na razpolago kot posredovalca za začetek mirovnih pogajanj. Izrazila sta globoko prepričanje, da bo njuna ponudba, ki je prišla iz najbolj plemenitih nagibov, vpoštevana in da bo s tem evropski omiki storjena neprecenljiva usluga. V nedeljo, dne 12. oktobra sta skoraj istočasno odgovorila angleški kralj Jurij in predsednik francoske republike.in sta.bjla njuna odgoyora takoj v polnem obsegu objavljena, v torek je izročil nemški poslanik v Haagu odgovor nemškega vladarja nizozemski kraljici, toda besedilo te listine do sedaj še ni bilo objavljeno. Časopisi so prinesli samo nekatere domneve, ki pa se oslanjajo na službene vire. Iz vseh treh odgovorov na belgijsko-nizozem-sko mirovno ofenzivo izhaja jasno, da jo je treba smatrati kot izjalovljeno, ker niti Francija, niti Anglija, niti Nemčija ne sprejemajo posredovalne ponudbe vladarjev Belgije in Nizozemske, čeprav ne zanikajo plemenitosti, ki jo je narekovala. Razlogi, ki jih za to navajajo, so različni. Spričo dejstva, da sta Anglija in Francija v tej vojni zaveznika in da je vse njuno delovanje, vojaško in politično, tako rekoč zlito v eno samo življenje, ie bilo na prvi pogled nekam čudno, da francoski in angleški odgovor nista imela istega besedila, ali vsaj iste vsebine, marveč, da sta vsak po svoje razlagala pogoje, pod katerimi bi ena in druga bili pripravljeni zaključiti vojno in govoriti o miru. Medtem ko je angleški odgovor zvenel precej splošno in se zadovoljil z naštevanjem pogojev zelo splošnega značaja, je bila francoska listina mnogo bolj določena, lahko rečemo, da tudi mnogo bolj jasna in je s pravimi imeni naštela nekatere vojne cilje, ki jih irancoski predsednik republike imenuje kot bistvene predpogoje za vsake mirovne razgovore. Iz tega navideznega navzkrižja so nekateri takoj sklepali, da obstoja glede skupnih vojnih ciljev Anglije in Francije nesoglasje med obema vladama in da je Francija čisto določeno objavila težnje, ki jih njena zaveznica Anglija izraža še zelo zadržano v zamegle-nem besedilu, kot da bi se ne marala v naprej nanje obvezno vezati. To je padlo v oči predvsem tam, kjer Lebrun zahteva obnovo Avstrije, Češkoslovaške in Poljske, medtem ko kralj Jurij vsa ta imena izpušča in še razširja v splošnih izrazih o popravljanju storjenih krivic in ustanovitvi novega reda, ki da bo zagotovil trajni mir V svobodi vseh narodov. Navzkrižje je očividno samo navidezno, kajti angleški kralj bi se bil moral posvetovati z vladami vseh dominionov, preden bi bil mogel postaviti zahteve v tako določeni obliki kot predsednik Lebrun. Za to pa ni imel časa. Zaradi tega se je zadovoljil samo z rečenicami, ki odgovarjajo sklepom, ki so jih do-minioni že prej osvojili, a med katerimi pa očividno še ni bilo govora o kakšnih obnovah Avstrije ali Češkoslovaške ali Poljske. Toda če izpopolnimo to — rekli bi — tehnično vrzel z izjavami, ki sta jih v svojih govorih dala Chamberlain in Halifax na primer dne 8. oktobra, ali ki jih je dal Churchill dne 12. oktobra, ne bomo smeli trditi, da se angleški vojni cilji ne ujemajo s irancoskimi. Med obema vladama je popolna edinost, o tem ni dvoma, glede, pogojev, pod katerimi bi sprejeli belgijsko in nizozemsko mirovno posredovanje. Če Nemčija te pogoje sprejme, dobro, če ne, pade odgovornost za propad belgijske in nizozemske mirovne ponudbe nanjo. Nemški kancler Hitler se je v svojem odgovoru oslonil na stališče, ki sta ga zavzeli Anglija in Francija v svojih govorih. Mirovni pogoji, kot jih navajata angleška in francoska vlada, za Nemčijo niso sprejemljivi. Tako nemški kancler zavrača vso odgovornost, da se mirovna prizadevanja Belgije in Nizozemske niso posrečila, na nasprotni tabor, češ da je vnaprej onemogočil vsak nadaljni poskus za vzpostavitev častnega miru. Mirovni poskus, ki sta ga napravili Belgija in Nizozemska ne samo zaradi tega — kar bi nekateri radi dopovedali — ker se bojita neposredne nevarnosti, ki da jima preti od strani Nemčije, ker ju njuna zemljepisna lega tako nesrečno postavlja tako rekoč sredi med dve ognjeni črti, ampak iz najbolj plemenite ljubezni do miru sploh, torej ni rodil uspehov. Vrata, ki vodijo k miru, so se bobneče zaprla. Odslej bo govorila vojna, kajti v sedanjih okoliščinah ni nobenega upanja, da bi se še kmalu spet pojavil kakšen posrednik, ki bi hotel stopiti med oba boreča se tabora in ju pozval, naj odložita orožje. Vendar pa bi ne bilo prav, če bi trdili, da mirovni poziv iz Haaga ni storil nobenega koristnega dela. Je storil in še le v razvoju bodočih dogodkov bomo imeli priložnost, da pravilno vrednotimo ta navidezno ponesrečeni poskus. Do sedaj namreč ne ena, ne druga vojskujoča se velesila svojih vojnih ciljev ni jasno izrazila. Sedaj pa ležijo kolikor toliko jasno začrtani že na mizi, okrog katere bodo enkrat morali sesti nasprotniki. In to je že velik napredek. Odslej se ne bo več govorilo v prazno, mnogo sanjarenja se bo razblinilo v nič, in javna mnenja, ki vodilno so-odločujejo pri oblikovanju dogodkov, bodo imela nekaj trdnega, česar se bodo mogla oprijemati, ko bodo začela siliti k odločitvam. Mirovni pogoji, ali še boljše rečeno, vojni cilji Anglije in Francije, ki jih Nemčija odklanja ter jim nasproti postavlja svojo trdno voljo, da jih prepreči, tičejo v glavnem srednjeevropskega prostora in njegove bodoče ureditve. Do tega spoznanja pridemo, ako razčlenimo ves potek belgijsko-nizozemskega posredovanja. Marsikaj, kar se dogaja na bojiščih in na diplomatičnih frontah, nam bo sedaj bolj razumljivo. Zemunska vremenska napoved za 16. november: Oblačno, od časa do časa dež. Toplina se ne bo dosti spremenila. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s krajevnim dežjem. Nemški odgovor na Haag „Med angleško-francoskim in nemškim stališčem o vojnih ciljih zija nepremostljiv prepad" Rim, 15. nov. t. Iz Berlina poročajo, da je nemški zunanji minister danes poslal poslanikom v Bruslju in v Haagu odgovor nemškega konclerja na mirovno posredovanje nizozemske kraljice in belgijskega kralja. Odgovor bo še nocoij predan obema vladarjema, istočasno pa v prepisih tudi obema vladama. Vsebina nemškega odgovora pa še ni objavljena. V prizadetih državah, to je v Belgiji in na Nizozemskem, kakor tudi v Angliji in Franciji mnogo ugibljejo o vsebini nemškega odgovora. Toda po poročilih iz poluradnih virov ne more biti dvoma o tem, kakšna bo ta vsebina. Nemčija bo posredovanje odklonila iz razloga, da odgovora francoskega in angleškega vladarja postavljata takšne pogoje, ki za mirovna posredovanja niso sprejemljivi. V Londonu sa samo » T i -m e s«, ki izražajo nekoliko upanja, da Nemčija ne bo popolnoma zaprla vrat, medtem ko je irancoski tisk enodušen v napovedovanju popolnoma odklonilnega odgovora, češ, da zija med angleško - i r a n c o s k i m in nemškim stališčem glede mirovnih pogojev nepremostljiv prepad. Rimski listi objavljajo tudi posnetke francoskega tiska glede nemških namenov v Belgiji in na Nizozemskem. Francoski tisk — tako pišejo v Rimu — priznava, da Nemčija sedaj nima namena napasti Belgije ali Nizozemske, pač, da jih bo vklonila svoji volji s politiko neprestanega pritiska. Drugi listi pa pravijo, da je Nemčija sprva imela namen lasesti eno ali drugo teh dežela za to, da bi mogla proti Angliji in Franciji začeti obsežno napadalno vojno, toda vojaški poveljniki da so ta načrt zavrgli, ker bi koristi bile mnogo manjše, kakor dejanska gospodarska in moralna škoda. Poročila % bojišč Na suhem ...............mmmmmmn........' Pariz, 15. nov. AA. Havas. Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva od 15. novembra zjutraj se glasi Ponoči le omejena delavnost, Berlin, 15. nov. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodu ni bilo nobenega posebnega dogodka. Snoči se je le delno udejstvovala arti-ljerija. Angleška admiraliteta je objavila, da je potopljena ena angleška kontratorpedovka, ki je zavozila na nemško mino. Angleška tovoma ladja Matra (8600 ton) je uničena po eksploziji. Neka naša podmornica je potopila v zadnjih dneh več ladij (26.000 ton), eno pa je pripeljala v nemško pristanišče. V zraku Uspehi angleških letal London, 15. novembra. AA. Reuter: Kljub neugodnim vremenskim razmeram so poleti, ki jih je angleško vojno letalstvo v zadnjih tednih izvedlo nad Nemčijo, rodili uspešne uspehe. Angleški letalci so prinesli s teh poletov odlične posnetke, med drugim tudi izredno podrobne in jasne slike posameznih letališč, pristanišč in drugih vojaških objektov. Vse te slike so naredili z neznatne višine. Angleška letala so naletela pri teh poletih na srdit odpor lovskih letal in na nemško protiletalsko topništvo. Kljub temu pa so angleški letalci stalno dosegli svoje uspehe in zadovoljivo rešili svojo nalogo. Fotografski in drugi posnetki, ki so jih letalci prinesli s svojih pohodov nad Nemčijo so izredne važnosti za pristojne angleške vojne oblasti. O priliki enega samega navedenega poleta so angleški ogledniki naredili 16 odličnih posnetkov posameznih nemških letališč, med drugim slike izredno srdito hranjenega vojaškega letališča pri Hamburgu ter pomorskega letališča pri Emdenu, znani nemški pomorski postojanki. Pri teh pohodih so angleški letalci redkokdaj preleteli manj kot 800 milj. Na morju , m—a———r Parnik zadel v razbito ladjo in se potopil London, 15. novembra, t, Admiraliteta javlja, sestavila nova vlada, vendar brez posebne rusofilske orientacije. Izjava Narodna odbrane o Bosni Predsednik Narodne odbrane p Ilija Trltu-novič je izdal oklic, kjer v imenu Narodne odbrane odločno nastopa zoper to, da bi se Bosna odcepila od'Srbije. Na koncu pa pravi: »Naj bodo torej Srbi iz teh naših mučeniških deiel brez ozira na svojo vero, pravoslavni in muslimani, prepričani, da Srbi iz Srbije, zlasti pa Narodna odbrana, ki jih je dobro s|>oznnla v krvavih in mučnih dneh, ne bo nikdar pozabila, da so oni zaradi svoje legendarne privrženosti Srbiji ter zaradi svoje pomoči njeni zgodovinski misiji izdihali na kolih, na vešalih in temnicah.« — Dr. Drljevič odgovarja ministru dr. Kulenoviču Dr. Sekula Drljevič velja za vodjo črnogorskih federalistov. Kot tak je te dni dal med drugim tudi tole izjavo: »Mislim, naj bi prihodnja ureditev državne skupnosti bila organska graditev ne pa delitev. Z ustvaritvijo banovine Hrvatske se je dobro začelo, ker je to zgodovinska enota. Logika tega dejstva vodi k enakopravnosti vseh zgodovinskih enot. Verjamem, da se bo to zgodilo. Z nasprotnim stališčem ministra socialne politike dr. Budisavljeviča, ki ga je povedal v svojem govoru v Osijeku, bom počakal, da se najprej izreče še dr. Duda Boškovič, ki se bori za enakopravnost Vojvodine... Izjava dr. Kulenoviča me je zelo neprijetno zadela. Zavzel je stališče, kakor da bi bil na mirovni konferenci, kjer bi mu premagani sovražnik ponujal Črno goro, on pa bi izjavil, da je ne mara, ker njena vrednost ni tolikšna kakor njegove vojne žrtve. Mi Črnogorci smo vodil: dve vojni, eno s Carigradom, drugo z Dunajem. Logika teh zgodovinskih dejstev bi prej lahko privedla Črno govo, da zahteva Bosno. Kar se tiče pasivnosti Črne gore, je g. dr. Kulenovič v zmoti, ker je Metohija vsekakor večje bogastvo kakor Bosna. Metohijo pa je Črna gora dobila od sultana in je zdaj menda ne bo še morala zahtevati od dr. Kulenoviča. Sodim pa, da je g. dr. Kulenovič pomotno zavzel tako stališče do Črne gore. Zato mu tudi tako blago odgovarjam.« »Pravda« nasprotnikom bosanske avtonomije Muslimansko glasilo »Pravda« piše o odmevu, ki ga je povzročila v javnosti izjava muslimanskega ministra dr. Kulenoviča. List pravi, da je ta izjava znatno razjasnila politični položaj ter stališče muslimanov. Naglasa, da ni mogoče razumeti, zakaj je ministrova izjava povzročila tako demagogijo, ki se zdaj oglaša. Dobro misleči, ki dobro vidijo, za kaj gre, zaradi de-magoške vihre niti do besede še niso mogli. Na tistih konferencah, ki so bile v Sarajevu zoper izjavo dr. Kulenoviča, s katerih so pošiljali celo nekake protestne brzojavke, se je videlo, da je resnih ljudi vendar le več ko kričačev. Na vseh teh konferencah je bilo le kakih 10 ljudi, ki pa so povsod bili isti Vsi drugi pa dobro vedo, da bi bilo Sarajevo obsojeno na gotov pogin, da bi sto tisoči ljudi ostali brez kruha in da bi pošten ter delaven narod 09tal brez prihodnjosti, zato vsi ti niso prišli protestirat s tisto peščico demagogov. Kateri Sarajevčan bo pristal na to, da Sarajevo postane navadno okrajno mesto? Ali je morda naša kraljevina oslabljena, ker je. ustanovljena ena hrvatska upravna enota in ker se bo ustanovila še ena 6lovenstca? Mi moramo živeti, vendar se od raznih fraz ne da živeti Ako zahtevamo ustanovitev Bosne in Hercegovine v zgodovinskih mejah, ki naj bi bila upravna enota v naši kraljevini, to zahtevamo iz gospodarskih, socialnih in splošnih življenjskih vzrokov. Zoper čubrilovičevo izjavo Po poročilih srbskih listov je kmetijski minister dr. čubrilovič na svojem shodu v Valjevu med drugim tudi dejal: »Ne delam razlike med Srbijo in Bosno. Mi smo eno.« Nato je govoril: »V banovini Hrvatski je vlada narodnega sporazuma po hrvatskem banu že izdala zakon o zaščiti najmanjše kmečke posesti. Ta zakon se bo razširil na vse kraje zunaj Srbije, kjer je že davno v veljavi.« Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« navaja te ministrove besede ter jim dodaja ta le 6voj odgovor: »Ne vemo, ali je list »Vreme« natančno ponatisnil besede dr. Čubriloviča, vendar moramo ugotoviti, da ni vee tako, kakor je rečeno v teh izjavah. Niti v Srbiji v veljavi docela tak zakon o varstvu najmanjše kmečke posesti, kakršen je bil izdan za Hrvatsko, niti ni tega zakona izdala osrednja vlada po hrvatskem banu, ker hrvatski ban ni organ vlade, kakor je na primer ban vr-baske ali kake druge banovine Ta zakon, ali bolj natančno povedano, uredbo z zakonsko močjo je izdalo kraljevsko namestništvo na predlog hrvatskega bana, ki jc kot šef avtonomne hrvatske banovine neodvisen od osrednje vlade. Prav tako pa ni točno, da sta Srbija in Bosna eno, ker je Bosna kot celota sestavni del Jugoslavije, ne pa sestavni del Srbije. Sodimo sicer, da govor dr. Čubriloviča ni bil natančno podan, vendar se nam je zdelo potrebno to omeniti, da ne bo nobene pomote.« Vprašanje javnega notarijata na Hrvatskem Kakor poračajo zagrebški listi iz Belgrada, so v Belgradu politični krogi teh misli v zvezi z nameravano odpravo javnega notarijata na Hrvatskem, da je to splošno vprašanje, ki spada pod delokrog ministrstva pravde ter da more zaTadi tega biti rešeno le s 6plošnim zakonom za vso državo. V zvezi z nameravano odpravo javnega notarijata na Hrvatskem ee je te dni mudil v Belgradu gosp. Danilo Dimovič, javni notar v Zagrebu, ki se je o tej stvari informiral pri ministru za pravosodje g. dr. Lazarju Markoviču. Hrvatski politični kaznjenci organizirani Hrvatski politični kaznjenci, ki M bili izpuščeni iz zaporov, so ustanovili svoje društvo. Član tega društva je tudi dr. Maček. Obrtniki Iz Baranje hočejo ostati v srbski enoti Osiješka obrtniška zbornica je obravnavala vprašanje razmejitve ter je predlagala, naj bi okraji Darda, Beli Monastir in Batina, ki leže v Ba-ranji, bili pripojeni njej, ker ti okraji v Baranji gospodarsko teže v Osijek ter bodo pri končni ureditvi države priključeni Hrvatski. Z ozirem na to, eo v nedeljo obrtniki teh okrajev imeli zboro-i - - skleni!!, ds sicer okraji r» gospodarsko teže v Osijek in Slavonijo, da pa kot srbski kraji *» marajo priti pod Hrvatska. Najvažnejše notranje vprašanje Belgrad, 12. novembra. Že dolgo ni bilo politično tako živahnega tedna, kakor je bil pretekli. Osnovni ton vsem akcijam in političnim manifestacijam sta (lajala trenutno najvažnejši vprašanji: volitev ter kako naj se končno preuredi država. S temi vprašanji se je na eni strani pečala vlada, na drugi struni se je pa o njih na dolgo in široko razpisalo časopisje. Zadnje dni prejšnjega fn prve dni sedanjega tedna so prevladovale volitve. Zagovorniki stališča, da je treba izvesti najprej občinske volitve, navajajo zato celo vrsto razlogov. Glavni med njimi so ti-le: Občinske volitve je treba izvesti že radi tegu, ker je večini občinskih odborov že potekla zakonita doba ter je že radi tega treba obnoviti občinske uprave, ki so ljudstvu najbližje in tudi najpotrebnejše. Ti krogi navajajo tudi ta razlog, da so se zadnje občinske volitve izvedle po sedaj še veljavnem zakonu, ki kakor znano, predvideva javne volitve. Z dosego sporazuma s Hrvati in po nastopu vlade narodnega sporazuma, se je stanje bistveno spremenilo, ker se je vse naše notranjepolitično življenje postavilo na čisto demokratično podlago. Zato je tudi sedanja vlada takoj napovedala nove politične zakone, svobodne in tajne volitve. Čeprav se morda javne volitve izvedejo še tako svobodoljubno, vendar večina, pridobljena s takimi volitvu-mi, nima tiste moralne moči, kakor pa večina pri tajnih volitvah, pri katerih je vpliv te ali one strani na izid volitev vendarle bolj omejen, če že ne docela odstranjen. Zato bi bilo po mnenju teh političnih krogov potrebno občinske volitve izvršiti tudi iz tega razloga. To bi bilo tudi lažje izvedljivo, ker bi te volitve manj pretresle in vznemirile ljudstvo, kakor pa državnozborske, kar je za sedanje napeto mednarodno stan je tudi važno. Drugi pa zopet odločno vztrajajo na stališču, da se morajo čimprej izvesti državnozborske volitve. Za to navajajo ravno sedanje težko zunanjepolitično stanje, ki po mnenju teh krogov ne dopušča, da bi mogla vlada in država, ki se je sedaj postavila na demokratske osnove, ostati dalje časa brez parlamenta. Poleg zagovornikov omenjenih stališč, se pa uveljavlja vedno bolj glas resnih političnih krogov, vladuih in tudi zmernih opozicionalnih, ki sicer niso proti volitvam, ki pa pravijo, da težišče vprašanja ni v volitvah, temveč na vprašanju končne preureditve države, t. j. na vprašanju, ki se je postavilo na dnevni red po sporazumu s Ilrvati in ustanovitvi Banovine Hrvatske, ki se je sedaj Hrvati oklepajo z vso svojo ljubeznijo ter jo 7. vso potrebno skrbjo grade, da bi jo napravili sposobno za samostojno življenje. Zaenkrat so svojo banovino dobili samo Hrvati, ki gotovo tega zdaj privilegiranega položaja nočejo imeti stalno zase ter se zuvzemajo za to, da se tudi vprašunje drugih fiokrajin reši na zadovoljiv način. Gotovo no->en pameten rodoljub ni proti sporazumu s Ilrvati in proti vsemu, kar so s sporazumom dobili, ker se zavedajo, da je res bil že skrajni čas, da so Hrvati prejeli to, kar so želeli in za kar so se tudi borili. Domovina bo od tega iinela samo korist, ker'bo razprti ja med brati odstopila mesto poštenemu tekmovanju, kdo bo svoj vrt lepše obdelal in si čim lepše uredil lastno ognjišče. Toda ti politični krogi poudarjajo, da se vprašanje končne ureditve države ne sme vlačiti v nedogled ter prepuščati ulici in neodgovornim elementom, ki se oglašajo na raznih straneh. Treba jo je v državnem interesu pospešiti, da se posamezne pokrajine ne bodo več izpraševale: Kaj je pa z nami in kje smo pa »ni zdaj? Zato ti krogi zagovarjajo stališče, da je treba najprej izvesti končno ureditev države in šele nuto razpisati poslnniške volitve. Pred tak parlament bo potem vlada narodnega sporazuma res lahko stopila že z rešenim državnim vprašanjem ter bo istočasno dotedanje provizorno stanje dobilo potrebno končnoveljavno zakonito podlago. Vprašanje občinskih volitev bi bila potem igrača. Novo ustanovljene samoupravne enote bi jih razpisale, kadar bi smatrale za potrebno. Nikjer tudi ne bi smelo biti rečeno, da morajo te volitve biti povsod istega dne. Po mnenju teh krogov se pač ni treba več tako bati različnosti, ki jih dosedaj nismo tako opužali, ker se je moralo skoraj vsako še tt^ko maleukostno vprašanje reševati po skupnem kopitu tako na severu, kakor na jugu. Državna celota in njen ugled ne bo niti malo trpel, ker bo ravco ta pestrost najbolj izpričevala zndovoljnost sinov in hčera skupne, vsem drage domovine. Kakor žele Slovenci, da se čimprej uredi njihova banovina, prav toko žele to Srbi. Kljub vsem težavam, ki se ponekod pojavljajo, bo že pred volitvami izvedena oficielnn kontura končna ureditev države, ker bi so sicer moglo srbsko javno mnenje zanesti v nezadovoljnost, katera bi mogla bistveno škodljivo vplivati na srbske množice. Poudariti je treba, da belgrajski resni politični krogi proti avtonomiji Slovenije nimajo sploh nobenih pomislekov. Zato se je »Jutro« s svojim pripovedovanjem nekih »gospodarskih krogov«, češ da ti dvomijo, ali l>o Slovenija sploh mogla gospodarsko živeti kot samostojna samoupravna enota, v tukajšnjih resnih političnih krogih osmešilo. Kakor že omenjeno, vsi ti krogi odobravajo stališče slovenskega političnega vodstva in slovenskih zastopnikov v vladi, ki pravijo, da bomo Slovenci že znali urediti svojo banovino in jo tudi vzdrževati, in je čisto naša stvar in skrb, če bomo živeli v njej malo skromnejše ali pa obilnejše. Saj Slovenci nismo nikdar živeli na račun drugih, temveč smo še vedno dajali svoj velik delež k vzdrževanju skupne države. Srbi in Slovenci za decentralizacijo socialnega zavarovanja Sklepi delodajalskih in delojemalskih stanovskih zbornic izven Hrvatske Belgrad, 15. nov. m. V Belgradu je bil danes sestanek vseh delodajalskih in delojemalskih zbornic izVen področja banovine Hrvatske. Do malega so bile zastopane vse zbornice. Namen sestanka je bil, da se prouči vprašanje socialnega zavarovanja delavcev, predvsem centralne ustanove tega zavarovanja, to SUZORJ-ja. Sestanek j bil v sejni dvorani okrožnega urada v Belgradu in je trajal od 9 do pol 2 ter pop. od 4 do 6. Na sestanku 6e je podrobno pretresalo današ«ije stanje SUZOR-ja ter se je zlasti kritiziral način kritja deficitov nekaterih pasivnih okrožnih uradov s suficiti aktivnih okrožnih uradov. Po splošni vsestranski debati je bila predlagana sledeča resolucija: 1. Delavsko zavarovanje mora tudi v bodoče počivati na enotni zakonodaji za vso državo. 2. Izvrševanje tega zavarovanja naj se izvrši samostojnim nosilcem delavskega zavarovanja. Število teh nosilcev naj se določi edimole po stvarni potrebi. V zvezi s tem naj se likvidira dosedanji SUZOR s sodelovanjem polnopravnih predstavnikov, službodajalcev in 6lužbojemalcev s področja teh organov. Politična ugibanja o volitvah in volivnem zakonu Belgrad, 15. nov. m. V zvezi z nedeljskimi senatnimi volitvami in po izpopolnitvi senata ie z imenovanjem senatorjev, kar , je pričakovati^ najkrajšem času, tukaj in jo politično javnost' sedaj predvsem zanima vprašanje ali in kdaj te bo sestal novi senat. Kakor vse kaže, to vprašanje še. ni rešeno. Ko so se merodajni činitelji odločili, da razpišejo volitve za senat, je gotovo prevladovala odločilna okolnost, da je nujno potrebno imeti politično telo, ki bi bilo širše od same vlade in ki bi se moglo sklicati v primeru nujne potrebe za sprejetje važnih sklepov. Kakor znano, se senat po sedaj veljavnih določilih za senat ne more sestati tako dolgo, dokler ne bo izvoljen nov parlament. Tako politični krogi znova prihajajo na vprašanje nove narodne skupščino in na poslanske volitve. Z razpustom narodne skupščine je bil razveljavljen tudi dosedanji volivni zakon. Sedanja vlada je po pristojnih ministrih že ponovno izjavila, da bodo poslanske volitve po novem volivnem zakonu, ki se že izdeluje. Ta naloga je izročena posebnemu odboru ministrov, ki ga imenujejo -tudi politični odbor ministrov. Izdelava načrta za nov volivni zakon pa je izročena pravosodnemu ministru. Poučeni krogi že vedo nekaj podrobnosti novega volivnega zakona, katere smo že deloma objavili. Isti krogi so danes znova zatrjevali, da je nesporno, da bo novi volivni zakon izdelan na podlagi tajne neposredne in enotne volivne pravice. Glede samega volivnega sistema vprašanje še ni končnoveljavno rešeno. Politični krogi mislijo, da bo volivni sistem na podlagi okrožnih list za okrajne kandidate. To načelo se trdovratno vzdržuje. Ni izključeno, da bo novi, volivni zakon uvedel novost, da bo nosilec okrožne liste lahko izvoljen samo takrat, če si bo priboril zmago tudi kot okrajni kandidat. Na vrsti je še vprašanje tako imenovane državne liste, ki je tudi še večji del odprto. Postavitev državne liste, naj bi imela ta smisel, da bi se ostanki glasov, ki jih dobe posamezne stranke, prav tako izkoristili pri razdelitvi mandatov. Glavni princip v vsej kandidaturi bo ta, da bo razdelitev mandatov v sorazmerju z glasovi, ki jih bodo dobile posamezne politične stranke. Omenili smo že tudi vprašanje kandidature ljudi, ki ne pripadajo nobeni politični strankin Nekateri krogi mislijo, da bi bilo dobro, Če bi sa te kandidature tako zvane »divje kandidature« preprečile, da bi se tako vse politično življenje usmerilo v posamezne politične stranke. PoedincL bi se radi prikradli na površino mimo jx>liticne!i stranke, kar se je v našem političnem življenju že dogajalo in ni prineslo dobrih sadov. Kakor to vprašanje ni rešeno, prav tako še ni določeno število poslancev, ki jih bo imela prihodnja narodna skupščina. Še ni določeno, koliko volivcev bo prišlo na en poslanski mandat. Nerešeno je tudi vprašanje, katere volivne enote l>odo. Precej zagovornikov je, naj bi ostali še na-diilje administrativni okraji, pri čemer bi se morale izvršiti potrebno popravila zaradi velike neenakosti tako glede velikih okrajev, kakor tudi glede števila prebivalstva. Po mnenju političnih krogov bo najbrž ostal le princip, naj bi vsi okraji imeli svoje poslance. Ce bi bila sprejeta taka rešitev, bi v novi skupščini imeli okrog 370 poslancev, to je približno toliko, kakor jih je bilo sedaj. To vprašanje je pa, kakor rečeno, Se vedno odprto. Glede prireditve drinve politično javnost seveda tudi zanima vprašanje, kakšno kompetence bo imel novi parlament glede na pokrajinske zbore. To vprašanje je že rešeno z uredbo o organizaciji banovine Hrvatske. Nova skupščina bo imela vso zakonodajno oblast. Za ostale resore, katerih posli so se s posebno uredbo prenesli na banovino Hrvatsko, bo pa parlament izdajal samo okvirno zakonodajo. V zvezi s poslanskimi volitvami politično in ostalo javnost zanima tudi vprašanje, ali bodo poslanci, recimo. hrvatskega sabora in drugih upravnih enot, tudi lahko istočasno poslanci osrednjega parlamenta. Funkcije poslanca v samoupravnem telesu do-tičnega poslanca ne bi tako ovirale, da ne bi mogel sodelovati tudi pri delu osrednjega parlamenta. Funkcije poslanca samoupravne enote, se ne morejo v nobenem primeru primerjati s funkcijo, recimo, župana, ki je že po naravi poslov vezan na bivanje v občini. Zato je tudi že dosedanji volivni zakon določal omejitev za župane, ki so se morale odločiti ali za funkcijo župuna ali pa podati ostavko na poslanski mandat. Zato je zelo verjetno, da bo taka koristna omejitev za župane ostala še nadalje v veljali tudi v novem volivnem zakonu. Javnost se je te dni mnogo zanimila za novi državni proračun v proračunskem letu 1939-1940. Kakor znano, mora vlada po veljavnih zakonskih določilih vsako leto do- 1. novembra predložili narodnemu predstavništvu načrt državnega proračuna za prihodnje leto. Ta rok je, kakor znano, že potekel. Ker narodni skupščini vlada tega načrta še ni predložila, tega tudi ne bo mogla storiti tako dolgo, dokler ne bo rešeno vprašanje samoupravnih financ. Pred izdelavo načrta državnega proračuna bo treba rešiti vprašanje razdelitve dohodkov zaenkrat med državo in banovino Hrvatsko. Šele potem, ko bo znano, koliko dohodkov bo država prepustila banovini Hrvatski, bo mogoče določiti in razdeliti izdatke v skladu s preneseno pristojnostjo na banovino. Gibanje SDS in socialistov Belgrad, 15. nov. m. V Banjaluki je bila snoči seja banovinskega odbora SDS za vrbasko banovino. Sejo je vodil predsednik tega odbora prota Dušan Kecmanovič, ki se je zadnje dni mudil v Belgradu, kjer je sodeloval na seji izvršilnega in glavnega odbora SDS. Na seji je prota Kecmanovič obširno poročal o svojih političnih razgovorih v Belgradu ter o razgovorih, ki jih je imelo vodstvo stranke v Belgradu. Med drugim je Kecmanovič izjavil, da je iz poročila, ki ga je v Belgradu izročil predsednik izvršilnega odbora SDS g. Večeslav Vilder, razvidno, da stojimo na pragu velike socialne reforme. Da bi se pa ta akcija razdelila na vso državo, je po izjavi Kecmanoviča potrebno sedanji vladni blok razširiti ter pritegniti vse demokratske sile. Za dosego tega cilja je po izjavi prole Kecmanoviča predsednik SDS dr. Sr-djan Budisavljevič pričel akcijo, da bi se z združitvijo vseh naprednih moči onemogočili tudi zadnji poskusi reakcije. Nazadnje je Kecmanovič izjavil, da bo na banovinsko konferenco SDS, ki bo v kratkem v Banjaluki, prišel tudi predsednik stranke minister dr. Budisavljevič poleg Vilderja in glavnega tajnika stranke Kosanoviča. V Belgradu samem se je pa konstituiralo vodstvo socialistične stranke. Predsednik glavnega odbora je dr. ?Avko Topalovič, tajnik pa je Peter Rajkovič. Iz Slovenije so člani glavnega odbora Viktor Eržen, časnikar iz Maribora, Josip Petejan, bivši poslanec, iz Maribora, dr. Celestin Jelene, odvetnik iz Ljubljane, Alojzij Sedej, zasebni uradnik Iz Ljubljane, in Klenoviek, župan iz Trbovelj. V teku današnjega dne je imel v Mladenovcu In Kragujevru sestanke s tamkajšnjimi radikali pravosodni minister dr. Laza Markovič. Na vprašanje časnikarjev o novih političnih zakonih, ki jih pripravlja vlada, je minister izjavil, da bodo ti zakoni objavljeni prej kot kdo misli. Glede samih volitev je dr. Markovič poudaril, da vlada Se ni sprejela nobenega tozadevnega sklepa, katere volitve bodo prej razpisane, ali občinske ali državnozborske. Nazadnje je minister dr. Markovič izjavil, da se izdeluje nova uredba o raz-dolžitvi kmeta, po kateri siromašnim kmetom, ki imajo mnnj^kot pet hektarov zemlje, sploh ne bo treba plačati dolgov. Iz Kragujevca se je dr. Markovi« odpeljal v Kraljevo In dalje v Zičo na obisk k pravoslavnemu škofu Nikolaju. S. Zaradi zaščite interesov krajevnih organov in zaradi čimprejšnje in uspešne izvršitve sklepa pod točko 2. ie potrebno, da se takoj vspostavi v osrednjem uradu samouprava na podlagi sorazmernega zastopstva interesentov iz vse države, to pa po predlogu pristojnih delodajalskih in delojemalskih zbornic. Na resolucijo eo pristali večinoma vsi prisotni, ki so imeli mandat za tak pristanek. Drugi, kateri mandata niso imeli, pa bodo resolucijo predložili svojim zbornicam s priporočilom, naj se tiste stanovske zbornice tudi formalno priključijo stališču izraženem v gornji resoluciji. O vsem tem bodo zborovalci obvestili Trgovsko zbornico v Belgradu zaradi nadaljnjega postopanja. Kova župnija na Rakeki' Belgrad, 15. nov. m. Pravosodni minister dr. Markovič. je odobril sistematizacijo nove župnije na Rakeku in mesto župnika na tej fari s pripadajočimi zakonitimi prejemki. Za Izseljenski dom v Ljubljani Belgrad, 15. nov. m. Na posredovanje grad-i benega ministra dr. Kreka je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisav-IjefVi odobril iz izseljenskega sklada socialnega ministrstva posojilo dva milijona din za zgra-< ditev izseljenskega doma v Ljubljani. Osebne novice Belgrad, 15. nov. m. V 16. skup. je napredoval na juridični fakulteti vseučilišča kralja Aleksandra v Ljubljani tajnik Karel Sketel. Belgrad, 15. nov. m. Po prošnji so prestavljene naslednje učiteljice: Alojzija Senica iz Št. Iluperta v Slov. goricah v F ram pri Mariboru, Marija Jerina iz Starega trga rpi Ložu v Semič in Vida Dolanc iz Srednje Bistrice v dolnje-lendavskem okraju v Studence v krškem okraju. Belgrajske novice Belgrad, 15. novembra, m. Te dni je zaključil šolanje peti razred dirigentskega tečaja vojaške glasbene šole v Belgradu. Ta tečaj sta uspešno končala tudi Slovenca Tomaž Zaje in Janez Žnidar. Belgrad, 15. novembra, m. V četrtek, 23. nov. bo slovesno izročena prometu nova mednarodna cesta Zemun-Florgoš. Po otvoritveni slavnosti v Zemunu si bosta predsednik vlade Cvetkovič in gradbeni minister dr. Krek ogledala cesto. Belgrad, 15. nov. AA. Minister za telesno vzgojo ljudstva je danes poleg drugih zastopnikov sprejel tudi zastopnike akademikov-športnikov iz Ljubljane, ki 6ta jih vodila Stanko Junes in Tone Rozman. Delegacija je zaprosila ministra, naj podeli podporo za zgraditev smučarskega doma v Črnem vrhu nad Jesenicami. Minister Tomič je obljubil, da bo šel njihovim željam na roko. 0 volivni pravici hrvatskih žensk V »Hrvatskem Dnevniku« je napisala gospa Pavla Balenovič, ki je predsednica ženskega oddelka v HSS, članek o ženski volivni pravici ter med drugim tako pravi: »Komaj je s pomočjo HSS zmagal hrvatski narod ter je ustanovljena banovina Hrvatska, se je nekaterim ženskim društvom zdelo potrebno započeti akcijo za žensko volivno pravico. Tako Hrvatska žena sklicuje zborovanje ter vabi nanj vsa ženska društva, da bi obravnavala to vprašanje. Isto dela »Udruženje akademski obrazovanih ženac, zganil pa se je tudi »Ženski pokret«, ki o njem slišimo, da se bo spremenil in bo tudi ime spremenil v Hrvatski ženski pokret. Ker na ta zborovanja vabijo tudi clanice ženskih oddelkov HSS, je treba v njihovem imenu nekaj v javnosti reči. Ženski oddelki HSS ne bodo sodelovali v nobeni akciji za žensko volivno pravico, ker se drže Radiceve ideologije ter vedo, da je v programu HSS ženskam zajamčena popolna ravnopravnost in ženska volivna pravica. Zavedne pristašinje vedo, da naše vodstvo, ko pride čas za to, ne bo nanje pozabilo. Kavno ženske IISS bi bile najbolj upravičene, da bi zdaj^ rekle svojo besedo za svoje pravice, ker so zdržale s svojimi možmi in brati v tej težki borbi. Toda nam je vzgled kmečka ženska, ki so trudi in dela, pa ne zahteva za to kakega posebnega priznanja, saj dela le svojo dolžnost do naroda in družine To ve vsaka ženska, ki je vzgojena v Radicevem duhu. Ženske v HSS vedo, da se morajo boriti za svoje pravice. Ni jim bilo treba na svoje pravice posebej opozarjati politikov, ker so opozarjale že s svojim delom.« Nato pravi, da so druga ženska društva stala ob strani ah pa celo uničevala prizadevanja hrvatskega naroda, zdaj pa hočejo govoriti v imenu vseh hrvatskih žensk. Pravi, da Hrvatom ni treba nikakih surragetk in emancipirank. ker ves hrvatski kmečki narod temelji na' stališču, da mora tudi ženska biti ravnopravns. »Po svojih dolžnosti bodo uživale ženske tudi svoie pravica!« II Do zmage smo pripluli na valovih petroleja" (TardieUfsPomini) Romantična zgodovina petroleja in borbe zanj - Kako se bo Nemčija oskrbela s potrebnim gorivom Čudne male ladje počasi vozijo iz Haife v Palestini proti zapadu na Gibraltar. So to ploski, globoko v vodo segajoči čolni. Edin dimnik in poveljniški most sta čisto zadaj. Stopnice, ki vodijo v medkrovje, so silno skrbno zavarovane in s posebnim prostorom oddeljene od ostale ladje; kjer je tovor. Na ladji je strogo prepovedano kaditi. Na jamboru, ki pa je čisto spredaj, plapola angleška zastava. Ti mali čolni, ki jih takoj za gibraltarskimi pečinami skrbno sprejmejo v varstvo angleške torpedovke in jih spremljajo do Liverpoola, so petrolejske ladje, ki vozijo nalto V Anglijo. Angleško tovorno brodovje za prevoz petroleja je daleč najmočnejše na svetu. Njegova to-naža presega tri milijone ton in je torej za 400-tisoč ton močnejše kakor ameriško, ki je na drugem mestu in za več kot milijon ton močnejše od norveškega, ki je na tretjem mestu. Vse druge države so v tem pogledu na slabšem in sploh nimajo številnih ladij za prevoz nalte. To delo večinoma opravijo imenovane tri pomorske države. To angleško brodovje treh milijonov ton za prevoz nalte je eden največjih angleških zakladov. (e se »črni življenjski sok« osuši Za zmago je treba treh reči: denarja, denarja in zopet denarja. To je izrek Julija Cezarja, kralja Henrika IV., Macchiavelija in carja Petra Velikega. Kar je bilo 2000 let pravilno, velja danes le še pogojno. Za vojskujoče države velja danes star pregovor, da denar sam ne osrečuje. Za denar se mora nekaj kupiti, dandanes predvsem petrolej, ki je za vojevanje nujno jx>treben. Toda petrolej je treba tudi pripeljati domov. To pa so vprašanja, na katera vse vojujoče države ne morejo zadovoljivo odgovoriti. Nafta je v vseh svojih oblikah in proizvodih življenjsko važna za motorizirano armado: kot surovo olje, parafin, mazout, bencin in benzol. Splošno računajo, da porabi država, ki je v vojski, še enkrat toliko nafte kakor v mirnem času. Nekateri pa računajo, da celo trikrat toliko. — Anglija porabi v miru letno 12 milijonov ton, Nemčija 7 milijonov iti pol in Francija prav toliko. Ako te številke podvojimo, si lahko napravimo približno sliko, kako silno je petrolej za vojevanje potreben, oziroma da je država, ki bi ga ne imela, obsojena na neuspeh. Petrolej — Izvor moči In bogastva Narava je težišča nafte porazdelila zelo neenakomerno po svetu. Evropa se je pri razdelitvi slabo odrezala: razen ležišč v Romuniji je le še nekaj malo nafte v Galiciji, kjer je letno pridelajo pol milijona ton ki nekaj malega v Albaniji. Zelo dobro pa je preskrbljena Prednja Azija. Petrolejska ležišča v Mosulu, v Iraku in Perziji dajo letno pet milijonov ton nafte. Sovjeti dobe v svojih kavkaških petrolejskih ležiščih toliko nafte, da krijejo svojo potrebo in da morejo do sedaj izvoziti še skoraj letno en milijon ton. Vse pa zasenči Amerika. Severne ameriške države proizvajajo letno tri četrtine vse svetovne proizvodnje. Pridružuje -se- jim Mehika z 10 milijoni tonami in Venezuela tudi z 10 milijoni tonami. To je tista srečna dežela, v kateri nihče ne plačuje davkov, ker vsa država živi od nafte. Nizozemska Indija pridela letno tri milijone ton. To so glavni producenti. Sedaj tudi vemo, kako je z vojskujočimi se državami, ki bodo letno morale imeti približno 50 milijonov ton nafte na razpolago. Francija krije svoje potrebe: 40% iz Mosnla, 35% iz Severne Amerike, 20% iz Južne Amerike in le 5% iz Romunije in Sovjetije. Anglija krije polovico potrebščine iz Venezuele, 20% iz Mo-sula, 18% iz USA, 3% iz Rusije in 12% iz Romunije, Mehike in nizozemske Indije. Nemčija pa jc v mirnem času krila 70% svoje potrebščine v Severni Ameriki, Mehiki in Venezueli. Toda ta pot je sedaj z angleško blokado zaprta. Iz Romunije pa je Nemčija dobivala le 11% in iz Sovjetije približno prav toliko. Tudi če Romunija in Sov- jetija podvojita svoj izvoz v Nemčijo, bo Nemčiji še vedno manjkalo približno 10 milijonov ton nafte letno, ki jo bo zelo težko dobila. Kaj pa petrolej iz vode in premoga Toda ali je nafta v resnici nenadomestljiva? Ali si ne bo človeški um znal tudi drugače pomagati? Kemiki vseh dežel se pečajo s tem vprašanjem. Posebno v Nemčiji so šli sistematično na delo. Danes vemo, da je mogoče sestaviti sintetičen petrolej. Z destilacijo premoga se dobi snov, ki je podobna mazoutu in je zelo dobro pogonsko sredstvo. Tudi govorice, da je mogoče z elektrolizo dobivati iz vode neko snov, ki bi mogla služiti kot pogonska sila, niso prazna domišljija, ampak prvi korak k morebitnemu pomembnemu uspehu. Ne sme pa nihče misliti, da so to le skriv- god so odklonili pridobivanje sintetičnega pogonskega sredstva iz premoga, ker je predrago in ker imajo nalte dovolj na razpolago. Le v Nemčiji so se v velikem obsegu vrgli na destilacijo in letno dejansko pridelajo skoraj dva milijona ton sintetičnega pogonskega sredstva iz premoga. Vprašanje pa je, če bo Nemčija mogla na ta način inozemski petrolej pogrešati. V tej zvezi je razumljivo, zakaj je zasedba poljskih rudnikov bila za Nemčijo tolike važnosti in prav tako tudi čeških in zakaj se prizadeva, da popolnoma potisne Francoze iz P o s a a r j a. Premog je za Nemce življenjsko važna surovina za nadaljevanje vojske, zlasti zaradi angleške blokade, ki jim zapira dovoz čezmorskega petroleja. >Do zmage smo pripluli na valovih petroleja«, piše bivši francoski ministrski predsednik Tardieu nosti nemške kOT v -ojih spominih na vojno leta 1914-1918. znajo kemiki vseh industrijskih dežel. Toda dru- 1 Ali velja isto tudi za vojno 20 let pozneje? Italija noče Sovjetije v Podonavju in na Balkanu Nenapadalni pakt med Romunijo in Bolgarijo z obljubo Dobrudže — po vojni? ne težnje. Potemtakem je izključeno, da bi se Bolgarija spuščala v kakšne pakte, dokler njenim skromnim teinjam ni ugodeno. Z vsemi tistimi državami pa, kjer Bolgarija nima nobenih zahtev, pa je pripravljena, kakor je to v prošlosti dovolj udarno pokazala, sklepati pogodbe, ki bodo koristile miru in nevtralnosti Balkana. Sovjeti napadajo Turčijo Rim, 15. nov. b. Tukajšnji listi beležijo članek moskovske »Pravde«, v katerem ostro napada pisanje turškega lista »Tan«, ki je objavil fantastično in tendenciozna poročila, da noče Sovjetska Rusija izzvati vojno na Balkanu in da sta se Sovjetska unija in Nemčija sporazumeli, da si med seboj razdelita Indijo, kakor tudi, da je Sovjetska Rusija ponudila Japonski mir, ki bi bil dosežen na temelju razdelitve interesnih območij in ki bi omogočil tudi ustanovitev kitajsko - mongolske republike. »Pravda« trdi, da to poročilo turškega lista očividno kaže napore, da se v korist Velike Britanije in Francije poslabšajo odnosi med Sovjetijo in Nemčijo ter balkanskimi državami, kakor tudi odnosi z državami, ki so doslej ostale nevtralne. Mussolini: Pri knjigah Imejte puške pripravljene Rim, 15. novembra, t Mussolini se je danes ob g-iliki začetka akademskega leta prikazal na balkonu eneške palače ter nagovoril tisočeroglavo množico, ki mu je ploskala. Mussolini je dejal: »Glejte, da bodo vaše puške osna žene in pripravljene, ko boste sedeli pri knjigah. Mir, ki ^a je izbrala Italija, ni mir slabičev, ampak oborožen mir.« Predno se je Mussolini prikazal na balkonu, je bilo tu in tam med množico slišati vzklike: »Korsikal«, ki pa so takoj zamrli. Spanci varujejo mladino pred slabimi filmi Španski notranji minister je izdal z*lo stroge odredbe glede filmov in obiska mladoletnikov. Zanimivo pa je, da se ipanska zakonodaja ne omeji le na to* da izvestne filme označuje ko neprimerne za mladino, temveč da je tudi poskrbela, da dobi mladina dovolj sebi primernih filmov na pogled. Uvod k zakonu pravi: »Silna razširjenost filmov in vpliv, ki ga imajo na navade, miselnost in nravnost mladine, zahtevajo od države nstrezajočih ukrepov, ki naj mladino zavarujejo pred škodo, ki bi jo mogla imeti od neprimernih filmov.« Odredba določa, da mladina pod 14 leti k splošnim predstavam nima pristopa. V primeru, da bi se taka določba ne upoštevala, je kaznovan podjetnik kina in pa starši mladoletnika, oziroma njih namestniki. Lastniki kina morajo od mladostnikov zahtevati potrdilo njih starosti. Pri nadaljnem neupoštevanju te ministrske odločbe se lastniku, oziroma najemniku kina vzame koncesija. Nadalje zahteva odredba neko število predstav, ki jih mora vsak kino dajati za mladino. V krajih, kjer je več kino-dvoran, mora vsak dan eden izmed kino-gledališč igrati mladinske predstave. To so gotovo jako pametne odredbe. Španija, ki je toliko pretrpela v državljanski vojni, se zaveda, da bo samo z zdravo mladino, ki bo poštena in nravna, mogla znova zgraditi državo k novi moči in novemu življenju. Žal, da pri nas tega spoznanja še nimamo« Rim, 15. nov. t. »Lavoro Fascista« o delovanju italijanske diplomacije na Balkanu in pravi, da so se zadnje čase dogodila tri dejstva, ki to izpričujejo, namreč novi trgovinski pogodbi, ki jih je Italija sklenila z Jugoslavijo in Bolgarijo, utrditev prijateljstva med Italijo in Grčijo, ter ostro stališče, ki ga je Italija zavzela proti Kominterni, to je proti razmahu Sovjetske Rusije v Podonavju in na Balkanu. Italija je s tem hotela poudariti, da noče podjarmiti balkanskih držav, marveč jih samo krepiti v njihovi nevtralnosti, da ne bi padle pod vpliv kakšne tuje velesile, nadalje pa tudi to, da Italija ne bo dovolila, da bi kakšna tuja velesila (Kominterna itd.) ogrožala njene življenjske interese na Balkanu in v Podonavju. i Italijansko-turško zbliževanje Budimpešta, 15. nov. b. Priprave za i t a 11-jansko-tnrški sporazum ugodno napredujejo. Po mnenju dopisnika lista »Mag-gyar Nemszet« bo pakt med Turčijo in Italijo predstavljal trdne temelje, na katere se bo mogla nasloniti vsa jugovzhodna Evropa v svoji nevtralnostni politiki. Rim, 15.. novembra, b. Poročila londonskega »Daily Maila«, da Italija pripravlja sklenitev novega pakta z Jugoslavijo in Grčijo, ponatiskuje italijanski' tisk brez kakršnegakoli komentarja. »Relazione Internazi-onali« poudarjajo, da so prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo ter Bolgarijo okrepljeni z novimi gospodarskimi sporazumi, istočasno pa je sklenila Italija tudi koristno sodelovanje z Grči jo. V članku opozarjajo, da je tvorno delo Italije na Balkanu in v Podonavju naletelo pri mnogih na pohvalo. Italija danes prehaja preko teh pohval, zlasti če te pohvale prihajajo od strani onih, ki italijanski pobudi dajejo takšno tolmačenje, ki odgovarja njihovim interesom. fBrez Dobrudže ni pakta' Sofija, 15. nov. t Po inozemskem časopisju se je razširila novica, da je Romunija ponudila Bolgariji sklenitev nenapadalnega pakta, ki bi zanj prevzele poroštvo tudi druge balkanske države,. Romunija pa da bi se v tej pogodbi obvezala, da bo po končani vojni Bolgariji odstopila Dobrudžo. Na merodajnih mestih v Sofiji izjavljajo, da jim ni nič znanega o kakšnem takšnem načrtu. Pa tudi tedaj, če bi bolgarska vlada sprejela kakšno ponudbo v gornjem smislu, da bi se ne mogla z njo ukvarjati, ker bi ne mogla za trdne, takoj veljavne obveznosti sprejeti obljub, ki so plačljive še le v bodočnosti. Evropski javnosti je miroljubno stališče Bolgarije znano. Znane pa so ji tudi njene skrom- Amerika se ne umakne s Kitajske Japonoi zasedli Takoj na južni kitajski obali Tokio, 15. nov. t. Angleške in francoske 8eti se že umikajo iz sevcrnokitajskih mest, kjer st ostale le skromne posadke po nekaj mož. Japonski tisk to s priznanjem jemlje na znanje ter dodaja lo željo, da naj bi Angleži in Francozi izpraznili tudi mednarodne koncesije v Sanghaju. Japonski listi podčrtavajo, da so Zedinjene države Severne Amerike niso pridružile angleški in francoski politiki, kar pomeni, da bo Amerika vztrajala pri vseh svojih pravicah in da bo sedaj zastopala tamkaj tudi angleške in francoske koristi. Tokio, 16. nov. AA. Reuter. Objavljeno je novo pojx>Inejše poročilo o izkrcanju japonskih čet v Pakoju v Tokinskem zalivu (južna Kitajska). Poročilo pravi, da je bilo izkrcanje klub slabenuj vremenu izvedeno brez j>osebnih težav. Izkrcali so tam pehoto, pomorske strelce, strojniške in topniške oddelke in pomožne čete. Vsi ti oddelki, ki so se izkrcali v Pakoju, prodirajo v notranjost. Nova italijanska bojna ladja fflmpero^ Genova, 15. nov. t. Danes je bila spuščena v morje nova 85.000 tonska italijanska bojna ladja »f m p e r oc. Zgradili so jo v ladjedelnicah An-saldo pri Genovi. Nova italijanska bojna ladja je dolga 231 m, široka pa 81 m. Ona lahko razvije moč 130.000 ks in doseže hitrost 90 vozlov (55 knO na uro. Njene pomorske sestre so »Roma«, >V;' rio Veneto« in »Litorio«. Ladja ima 9 topov 381 mm, 12 tojjov po 152 mm, 12 protiletalsk. topov po 99 mm ter posebne krove za letala. Strašno odkritje v Pragi Pred preganjanjem Judov na češkem Berlin, 15. nov. t. Nemški poročevalni urad poroča, da je nemška policija odkrila zločin, ki ga sedaj vsestransko proučuje. V neki praški hiši je policija odkrila truplo mlade žene, ki je bilo razsekano s strokovno roko, toda tako, da ni nikjer sledu o krvi. Policija meni, da gre spet za »ritualni umor« (strašen verski obred, ki so ga svoje dni očitali gotovim judovskim sektam, kjer so umorjenemu človeku izsesali vso kri). V inozemskih krogih v Berlinu menijo, da jo objava tega zločina v Pragi le uvod v splošno preganjanje Judov na ozemlju češko-moravskega protektorata. Byrd odhaja na Južni tečaj Boston, 15. nov. AA. Havas. Admiral Byrd odpotuje danes z ladjo »Severna zvezda* v južne polarne kraje, kjer bo nadaljeval proučevanje, v krajih, ki jih je odkril v toku svojih prejšnjih ekspedicij. Admiral Byrd nemarava zasaditi ameriško zastavo v teh krajih, katerih površina jo večja od površine Zedinjenih držav, Kanade in Mehike skupaj. Razen tega bo proučil vprašanio letalskega prometa med Avstralijo in Zedinjenimi državami čez Antarktik. Byrd pelje s seboj ogromen avtomobil, ki je težak 27 ton, na avtomobilu ie posebna radiopostaja ter [>oseben laboratorij. Na ladji se nahaja dalje tank, ki je stal 150.000 dolarjev. Tank je 20 m dolg ter lahko napravi pot 9000 km. Byrd bo proučil tudi vprašanje ustanovitve stalne ameriške kolonije v Mali Ameriki. Prvi kolonizatorji so prebivali v tem kraju 13 mesecev, nakar so jih zamenjali. »Sovjeti hočejo ribariti v kalnem« Tokio, 15. nov. AA. Havas. Japonski konzul v Vladivostoku je po svojem prihodu v Tokio izjavil zastopnikom časopisa poleg drugega, da Sovjetska Rusija ne kaže posebnega zanimanja za evropsko vojno in jx>skuša v ka I n e m ribariti. Konzul je pripomnil, da je zdaj sovjetska politika osredotočena, kakor se zdi, na razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu in v Sibiriji. Na podlagi načrta, ki je bil določen za tretje leto petletke Sovjeti pošiljajo v vzhodne kraje Sibirije »gotove evropejske izseljence«. V Tokiu se kažejo Sovjeti v novi luči in žele rešiti vprašanja, ki so Ootala do zdaj Še odprta. Sovjetski načrti s Finsko Moskva, 16. nov. b. V torek zvečer je sovjetska radijska postaja izredno ostro napadla Finsko in zagrozila, da bo Sovjetska Rusija v primeru, če bi dalje o9talo pri sedanji napetosti, morala zasesti finsko področje blizu Leningrada. V sveži s tem je bilo izdano tudi naslednje poročilo: Finska vlada je zbrala čete na sovjetski meji, ki ogrožajo Leningrad. Nadaljnje trajanje tega stanja Sovjetska Rusija ne more dopustiti. Če Finska ne bo popustila, bo Sovjetska Rusija storila druge ukrepe. Opominjamo Finsko, da bo Sovjetska Rusija prisiljena pritisniti na gospodar- Preiskave med monarhisti po vsej Nemčiji V zvezi z monakovskim atentatom Dunaj, 15. nov. t. Tajna policija je na Dunaju kakor v podeželju izvedla obsežne hišne preiskave pri nekaterih plemiških družinah, o katerih je znano, da so pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji pripadali tako imenovanim »1 e g i t i m i -s t o m«, to se pravi tisti struji, ki je stremela za obnovo monarhije k Avstriji. Nekateri vidnejši predstavniki tega plemstva so bili tudi že priprti. Tako govorijo, da so nahaja grof Stiirgkh v zaporu. Poizvedbe proti drugim članom nekdanje avstrijske visoke aristokracije so v teku. Širijo se novice, da je policija zasledila, da je monarhistič-no delovanje trajalo dalje. V tem primeru M& premoženje teh ljudi zaplenjeno v korist države. Znano je, da ima nekdanje avstrijsko plemstvo še vedno ogromna veleposestva in dragocene zbirke, ki predstavljajo visoko denarno vrednost. Tudi iz Bavarskega poročajo, da je policija usmerila svojo preiskavo v monarhistične kroge, kjer je delovanje zadnje čase baje precej oživelo in sicer v prid kraljevski družini Wlt-j.lahn.hAv Po nnvnrskem SO trosili tudi Ifi-take s primernimi napisi o obnovi monarhije. Ka- ko daleč sega to delovanje, se bo še le dognalo. Prav gotovo pa je, da bodo vsi, ki jim bo dokazano, da so se trudili za obnovo monarhije na Bavarskem, hudo prizadeti in jim bo njihovo premoženje prav tako zaplenjeno. Poročila, da je policija napravila preiskavo tudi pri nekaterih Slanih družin pruskih »Jnnkerjev«, še niso bila potrjena. Resnično pa bo, da je vsa družina bivšega nemškega tesar js Viljema pod najstrožjim nadzorstvom, bivši prestolonaslednik pa je celo priprt (kot je »Slovenec* že poročal, op. ured.). . Ako bi se izkazalo, da je bil mona-kovski atentat na kanclerja Hitlerja pripravljen v vrstah slruj, ki želijo strmoglavili sedanji režim v Nemčiji in ga nadomestiti z monarhijo, nakar bi se takoj pogajali za mir, potem ni dvoma, da bo narodnosocialistični režim vporabil najstrožja sredstva, da to gibanje zatre v kali, ogromno premoženje krivcev pa zaleže v vrid državnim Dotrebam. sko plat Finske, ki itak nazaduje in jo bo prisi lila k popolni kapitulaciji z blokado finskega izhodišča na Vzhodno morje. Sovjetska Rusija ne bo trpela nobenega ogrožanja Leningrada in Kronstadta, ker sta ti dve mesti za ruski nacionalni razvoj največjega pomena. Sovjetska Rnsija bo znala i vsemi silami varovati svoje življenjske interese. Ce bo Finska še naprej ogrožala, bomo zasedli področje blizu Leningrada ter razpršili koncentracijo finske vojske. Naša sveta dolžnost je, da branimo domovino. Helsinki, 15. nov. t. Finska delegacija se je vrnila. Sprejeta je bila takoj pri vladi in je posvet trajal tri ure. Po posvetu je voditelj finske delegacije finančni minister Tanner — ki je 6voje dni Stalinu rešil življenje — izjavil časnikarjem, »da pogajanja s Sovjetsko Rusijo niso prekinjena, da ni bilo nobenih groženj in nobenih ultimatov. Razgovori v Moskvi so bili v prijateljskem duhu in odhod Fincev ne pomeni preloma. Finci upamo, da se bodo pogajanja kmalu nadaljevala. Napačno pa računa tisti, ki misli, da bo Finska zaradi denarnega napora, ki ga ji nalaga stalna pripravljenost, klonila. Finska fe v denarnem oziru dobro preskrbljena in dobro urejena.« Urobne novice New York, 15. nov. AA. Štefani: Prejšnji teden je prišlo v USA zlata za 27,057.000 dolarjev (eno milijardo in pol dinarjev), to se pravi za 7 milijonov dolarjev (350 milij. din) več kakor predzadnji teden. Parii, 15. nov. t. Francoska vlada je podelila znanemu avstrijskemu komponistu R. Straussu, ki je po priključitvi Avstrije pribežal v Francijo, francosko državljanstvo. London, 15. nov. A A. Štefani: Poslanski klub delavske stranko bo izvolil danes svojega predsednika. Mislijo, da bo major Attlee spet izvoljen. Jeruzalem, 15. nov. AA. Reuter: Prvič, odkar se je vojna začela, so včeraj pustili v Palestino ilegalne židovske begunce. V Tel-Avivu se je izkrcalo 500 mož, žensk in otrok. Pripeljali so se z majhnimi ladjami iz Varne. Ve-I čina jih je iz Madžarske. Plenarna seja Zbornice za TOI Uredba o pobijanju draginje in špekulacije ter gospodarstvo — Zbornični preračun za loto 1940 Ljubljana, 15. novembra 1939. Na danaSnjo preračunsko sejo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je sestalo 41 članov zborničnega sveta pod predsedstvom g. Ivana Jelačina. Seji je prisostvoval tudi načelnik oddelka za trgovino in industrijo banske uprave g. dr. Dragotin Trstenjak. Najprej so bila podana predsedstvena naznanila, iz katerih posnemamo, da jo banska uprava odobrila računski zaključek zbornice za lansko leto s presežkom 29.665 din. Nadalje jo odobrila tudi izpremembe, odnosno dopolnitve zborničnih pristojbin glede dajanja naslovov. Na zaprosilo okrožnega sodišča v Murski Soboti je zbornica predlagala po zaslišanju zainteresiranih združenj stalne sodne izvedence pri okrožnem sodišču v Murski Soboti. Nadalje je imenovala svoje delegate v centralno borzo dela: gg. Antona Krejčija, Albina Smrkolja in Karla Kavko, v upravo Zveze za tujski promet v Mariboru g. Frana Sereca, v odbor Zveze za tujski promet g. Albina Smrkolja ter za člana s posvetovalnim glasom tajnika g. dr. I. Koceta. Na osnovi odloka trgovinskega ministra Je predsedstvo zbornice soglasno sklenilo, da «e z ozirom na izredno razmere na zborničnem področju odloži razpis dopolnilnih volitev v zbornični svot za dobo treh mesecev, t. j. do 7. januarja 1940. V odbor za pobijanje draginjo in brezvestne Špekulacije je v Ljubljani zbornica imenovala za trgovce g. Albina Smrkolja, za proizvajalce pa g. Ivana Ofcrina, za člana kuratorija banovinske poklicne posvetovalnice in posrodovalnice g. Ivana Ogrina. Na poziv okrožnih sodišč v Mariboru, Celju, Novem mestu, Murski Soboti in Ljubljani je predlagala zbornica za častne sodnike večje število strokovnjakov. Zbornica je sprejela v upravo ustanovo pok. Marije Hrašovec roj. Homan iz Radovljice za obubožane trgovce. V nacionalni komite za normalizacijo je imenovala zbornica g. Ivana Ogrina in dr. Cirila Pavlina. Na mesto pok. g. Alojzija Midorferja iz Novega mesta je prišel v zbornico njegov namestnik Ferdinand Stanič, pek iz Črnomlja. Zbornica se je oddolžila spominu pokojnika. Draginja in gospodarski krogi Iz obširnega poslovnega poročila je prečital predsednik same pasuse, ki govore o uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Pravi, da je uredba prišla v času, ko je bila dobava kolonialnega in špecerijskega blaga iz inozemstva zelo otežkočena in ko so se tudi industrijski izdelki kovinske in manufaktur. stroke že podražili. Po svojem obsegu je uredba mnogo širša kot protidraginjski zakon iz leta 1921. Striktno izvajanje uredbe bi pomenilo, da je trgovec zašel med kladivo in nakovalo, ker so že mnogi zasebniki pohiteli, da si nabavijo zaloge. Važno je, da se pri razpravi ovadb, sporov in pritožb zaradi cen blaga sliši tudi glas gospodarstvenikov. Zele pa. da ne bi bili zaradi neutemeljenih ovadb izpostavljeni administrativnim šikanam, materialnim škodam in nezasluženemu moralnemu žigosanju. V ostalem resno dvomi, da bi uredba prinesla konzumentom kakšno zaščito, dokler so kmečkim pridelkom puščene proste roke in niso obvezni, da morajo svoje pridelke prodati po običajnih cenah in sproti, temveč jih smejo pridrževati doma in špekulirati na višjo ceno in dokler bodo mogli konzumenti na svoji strani nakupovati zaloge za mesece naprej, namesto da bi se preskrbovali sproti, kar bi bilo v danih prilikah edino umestno. Kot kurioznost ugotavlja še, da ta uredba v sosedni banovini Hrvatski ne velja. Na ta izvajanja je g. predsednik nanizal še mnogo besed, v katerih pa se je v glavnem obračal proti časopisju, ki da uganja dvorezno demagogijo. Za glavnega krivca navaja senzacionalno hujska-rijo časopisja, da so se proizvodi podražili. Na te očitke je nam za naše citatelje kaj lahko odgovoriti, ker kaj takega doslej še ni nihče pogruntal in je prepuščeno predsedniku tako odlične gospodarske ustanove kot je ljubljanska zbornica, da je našel prave krivce 7.a draginjo. Časopisje Re zaveda svoje odgovornosti, pa ne samo zaradi faktorjev, ki so izven njega, ampak tudi zato, ker se zaveda svoje moralne dolžnosti napram ogromnim masam našega prebivalstva. Ce so se cene dvignile, naj gg. lepo obrazložijo, zakaj so se dvignile, nihče pa jim ne bo verjel, da so se cene dvignile delavec. Pri pouku jezika in spis)a naj se priuči vajenec pravilnih slovenskih označb, nauči naj se najenostavnejših manipulacij denarnega in blagovnega prometa. Glede sestave učnega načrta naj se zaslišijo prizadete gospodarske korporacije, zlasti zbornica, strokovna združenja ter strokovnjaki iz vrst obrtništva. 3. Za učne moči naj se namestijo strokovnjaki-mojstri ter se naj v ta namen priredijo posebni tečaji. Za predmete splošnega značaja pa naj se namestijo v prvi vrsti učitelji, ki so dovršili v ta namen poseben tečaj. 4. Sestavijo in založijo naj se praktično prirejeni učbeniki, ki bodo kratki, jedrnati in poljudni in iz njih izločeno vse, kar vajenca strokovno ne zanima in mu za njegovo starost in življenje ter udejstvovanje v stroki ni neobhodno potrebno. V ta namen naj se povabijo priznani strokovnjaki, prirede naj se tudi ankete s predstavnik obrtništva. Knjige naj se založe v takem številu in po takih cenah, da jih bodo imeli vsi učenci. 5. Vse šole naj se opremijo z zbirkami surovin in raznega materiala. Učilnice je opremiti z risarskimi potrebščinami. 6. V večjih mestih, kjer Je dovolj vajencev posameznih strok, naj se zgradijo posebna poslopja za učilnice in učne delavnice. 7. Poklicna posvetovalnica naj se pritegne k proučevanju učencev in pouka. 8. Za vzdrževanje naj se v večji meri pritegne banovina, prispeva pa naj tudi država. Občine naj dajo iz proračunov zadostne zneske. 9. Industrijska podjetja naj sama nosijo stroške za vzgojo obrtnega naraščaja in ga specializirajo, da s tem nadomestijo inozemce z domačini Referat je bil sprejet z odobravanjem Samostojni predlogi Sledilo je enajst samostojnih predlogov, katere so vložili posamezni zbornični svetniki. Prvi je prišel na vrsto predlog g. Joža Ilraslelja Iz Gornje Radgone o vprašanju sezonskih delavcev v tujini. G. Hrastelj je med drugim izvajal, da vprašanje naših sezonskih delavcev v tujini ni samo gospodarsko vprašanje Prekmurja in naših severnih krajev, ampak narodno gospodarskega značaja. Letno gre nad 10.000 slovenskih ljudi v tujino za kruhom, namesto da bi našli zaposlitve doma in se ne bi izgubljali za naš narod in naše gospodarstvo. Zakaj je tej mladini usojeno, da si išče svoj borni kruh v tujini. G. Hrastelj je končno predlagal, naj se opozore vse merodajne oblasti na Blabe gospodarske in socialne razmere prekmurskega in obmejnega prebivalstva Slovenskih goric. Iz posojila za večja gradbena dela naj se takoj določijo večja javna dela v teh krajih, da bodo delavci vsaj delno zaposleni, namesto da so navezani na zaslužek iz tujine. Ostale delavce iz Prekmurja in obmejnih krajev, katerih ne bi bilo mogoče zaposliti v domačem kraju, naj bi zaposlili pri raznih večjih delih v ostalih krajih Slovenije. V to svrho naj se preosnuje dosedanji urad za Rezonske delavce v tujini, ki naj s pomočjo oblastev preskrbi tem delavcem delo doma. Vsa zbornica je sprejela predlog, ki naj na merodajnih mestih tolmači potrebo prizadetim delavcem ustvariti doma boljše življenjske razmere, kakor jim je doslej jib nudila tujina, z velikim odobravanjem. Enako je bil z velikim odobravanjem sprejet tudi drugi predlog g. Hrastelja glede izboljšanja materialnega položaja državnega uslužbenstva. Za izboljšanje plač drž. uslužbencev Službeni prejemki po izvajanjih g. Hrastelja že doslej niso bili docela v skladu z dejanskimi potrebami. V nižjih in srednjih položajih ostajajo pod življenjskim minimom. Saj zadostujejo skromni prejemki komaj za hrano in stanovanje. Naše gospodarstvo trpi ravno zaradi tega dejstva. V zadnjem času se položaj ostri. Najnujnejše življenjske potrebščine se postopno draže, ker so tudi trgovčevi nabavni pogoji težji. Danes državni uslužbenec ne zasluži toliko, da bi se pri življenju iz rok v usta po vedno višjih cenah mogel skromno preživeti. Posebno so prizadete družine s številnimi otroki. Predlagal je naslednjo brzojavko na predsednika ministrskega sveta: Zbornica kot predstavnica gospodarstva Slovenije opo- l Temperamentna - iz filma „ČA1K0VSK1" nepozabna MorthG ROHK v veseleih glasb. Slagerju ki ho vsnkomnr prijetno razvedrilo. Zato »Vrhlta tudi GEORG KARUSSEIL ALEXANi>ER ln PAUL HENCKElj!) KINO MATICA, tel. 21-24 Ob j6.. 19. in 21. uri zaradi listov. Povedo naj točno račune in vzroke za dvig cen, pa jim bodo v upravičenem primeru ljudje verjeli. Na ta način ne bomo prišli v diskusiji o vzrokih in ukrepih proti draginji nikamor naprej. Nismo pa krivi, če ugotavljamo dvig cen ' in iščemo razloge zato. (Op. uredništva.) Stvarno so se slišala le njegova izvajanja glede cen riža, glede katerih je g. Jelačin kot poznavalec trga povedal, da je Italija ukinila izvozne premije in da sama dviga ceno, ker hoče delati z rižem dobičke, zato so tudi cene pri nas narasle. Potrebno bo tudi regulirati uvoz surovin in organizirati izvoz. Končno je apeliral na člane konzultacijskih odborov za pobijanje draginje, da pazijo pri svojem delu, da ne bi prišlo do nepotrebnih žrtev. Za g. Jelačinom je govoril s svojega stališča g. Rebek o razmerah v obrtnem odseku. Zbornični preračun Predlog zborničnega proračuna za 1940 znaša v dohodkih 3.871.754 din (za 1939 3.783.459), v izdatkih pa 3.865.305 din (za 1939 je znašal predlog proračuna izdatkov 3.790.142 din), tako da bo presežka 6.449 (6.683) din. V kritje zborničnih potrebščin se bo leta 1940 pobirala ista doklada kot za leto 1939, t. j. 8 odstotkov od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka. Pavšaliranci pri-dobnine plačajo kot lani 10 do 20 din, minimalni prispevek znaša v drugih skupinah 20 din, podjetja, zavezana javnemu polaganju, plačajo v primeru, da se jim odobri minimalni davek, poleg doklad še letni prispevek, ki znaša 0.1—0.5% do največ 50%. Predlog proračuna je bil soglasno sprejet Strokovno nadaljevalno šolstvo O vprašanju izpopolnitve strokovnega nadaljevalnega šolstva je poročal zboroični tajnik g. dr. Jos. Pretnar. Iz njegovega referata posnemamo, da obiskuje od 9851 vajencev obrtne nadaljevalne šole le 6604 vajenci. Važen problem za pouk je tudi učni načrt, katerega bo treba bolj prilagoditi dejanskim potrebam v življenju. Učnih knjig in pripomočkov manjka. Posebno poglavje so tudi lične moči, nadalje učni prostori in končno vzdrževanje obrtnih nadaljevalnih šol. Veliko važnost imajo tudi industrijske vajenske šole. Poklicna posvetovalnica bo tudi koristila nadaljevalnemu šolstvu. Na koncu je referent predlagal naslednje ukrepe: 1. Mojstri naj bi sprejemali v uk načelno samo take vajence, ki so res uspešno dokončali ljudsko šolo in po možnosti še kakšen razred meščanske ali srednje šole. 2. Učni načrt naj se izdatneje prilagodi praktičnim potrebam obrta. Tvarina naj obsega samo ono, kar je vajencu potrebno, da obvlada ono, kar se v teoretskem pogledu zahteva pri pomočniških izpitih in da dobi v tem oziru podlago za nadaljnjo izobrazbo kot pomočnik ali kvalificiran posebno dovoljenje banske uprave. To stališče ni pravično, kar je priznal tudi državni svet s svojo razsodbo, ker uredba in torej tudi pravilnik nista v skladu z zakonom o obrtih. Zato naj zbornica naprosi ministrstvo trgovine in industrije, naj izpodbijano uredbo spravi v sklad s to razsodbo, odnosno izda avtentično tolmačenje, da so trgovci tudi brez posebne dovolitve upravičeni dostavljati blago svojim odjemalcem tudi zunaj kraja svojega obrta. Tudi ta predlog g. Seniarja je bil soglasno sprejet. Uredba avtomatske telefonske centrale v Celju G. Anton Fazarine je stavil dobro utemeljen predlog za uvedbo avtomatske telefonske centrale v Celju za Celje in okolico. Obrazložil je svoj predlog s tem, da ima Celje staro telefonsko centralo, ki je zelo pomanjkljiva. Aparati so izredno slabi, baterije pešajo in jih je treba pogosto obnavljati. Brezhibno delovanje je skoraj nemogoče. Vsa prizadevanja lokalnih faktorjev so se izkazala doslej za brezuspešna. Celje z okolico pa ne more več brez škode čakati, da se tej upravičeni želji ustreže. Mesto in okolica se izredno razvijata. Mesto leži v središču svetovnoznanih kopališč in zdravilišč, v sosedni Savinjski dolini je v hmeljski seziji velik mednaroden telefonski promet. Celje je izhodišče za ture v Logarsko dolino in Savinjske alpe. Celje Ima znatno trgovino in industrijo. Celjska ekspozitura OUZD ima 17.000 zavarovancev, podjetja v Celju in okolici pa imajo nad 300 uradnikov in do 3000 delavcev. Samo poštno ministrstvo je priznalo nujnost avtomatične centrale, ki je sprejeta v investicijske uredbe, toda žal šele na desetem mestu. Zato naj zbornica opozori s posebno spomenico na nujnost nabave avtomatske telefonske centrale v Celju, ki naj bo tako urejena, da bo mesto zvezala v enotno sku-. _ . . - pino tudi z daljšo okolico. Ob tej priliik so zbor- prodano blago na dom. To zahtevajo predvsem nični svetniki opozorili tudi še na nekatere druge železniška oblastva, češ da morajo imeti trgovci | pomanjkljivosti v telefonskem prometu. Za decentralizacijo socialnega zavarovanja potrebna zopetna uvedba drugega nočnega brzo-vlaka na progi Ljubljana—Belgrad in najmanj polovice ukinjenih potniških vlakov. Ta predlog g. Ivana Škrlja. ki ga je stavil v imenu gostinskega odseka, je bil z odobravanjem sprejet. Razširitev kompetenc podružnic Narodne banke Med težavami, ki občutno ovirajo normalni razvoj poslov v izvozu lesa, so gotovo formalnosti, ki so v zvezi z izvozno kontrolo. Način izvajanja kontrole pa ne bi smel po nepotrebnem zavirati in otezkočati izvoza samega. Zato bi mogla Narodna banka pooblastiti svoje podružnice, da smejo v okvirju določenih mesečnih kontingentov same izdajati odobrenja za izvoz. Iskanje teh odobrenj v Belgradu je zamudno in večkrat celo onemogoča izvozniku točno izpolnitev prevzetih obveznosti. Podružnici N. b. v Ljubljani in Mariboru bi lahko sami izdajali dovoljenja za izvoz, kar je admini-strativno-tehnično lahko mogoče. Saj ima Narodna banka možnost dnevne kontrole nad izdajanjem zato ni pomislekov proti temu, da bi podružnici v Ljubljani in Mariboru saj za les sami izdajali predpisana izvozna odobrenja. Zbornica je odobrila tud? ta predlog. Po javni seji je bila tajna seja. ki Je ohrav-navala stvari, ki se tičejo zborničnih uslužbencev. zarja osrednjo vlado na vedno bednejši položaj državnih uslužbencev, posebno onih s številnejšo družino. Položaj je ravno v današnjih časih, ko so najnujnejše življenjske potrebščine od dne do dne dražje, tako neugoden, da je pomoč nujno potrebna. Prosimo, da osrednja vlada posveti temu vprašanju vso pozornost, ker ni niti v državnem niti v gospodarskem interesu, da stan državnih uslužbencev vedno bolj propada in se proleta-rizira. Dostava prodanega blaga na dom odjemalcev zunaj kraja trgovčevega obratovanja Zadnje čase preganjajo obrtna oblastva zaradi prestopka obrtnega zakona trgovce, ki dostavljajo zunaj kraja svoje trgovine svojim odjemalcem Nato je g. Fazarine ob splošnem odobravanju ponovno opozoril na zahtevo vseh naših gospodarskih organizacij, da se delavsko zavarovanje decentralizira. To je sedaj še bolj aktualna tade-va. Če je decentralizacija kjerkoli potrebna, je prav gotovo nujno potrebna v delavskem zavarovanju. Centralizem je do skrajnosti škodljiv ne samo zavarovancem, ampak tudi boc. zavarovanju samemu. Okrožni urad v Ljubljani mora postati popolnom samostojen nosilec delavskega zavarovanja, kakor mora postati bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva popolnoma samostojen nosilec zavarovanja za trgovske in zasebne nameščence v Sloveniji. Naša banovina daje dovolj veliko podlago za izvedbo tega. Sličen predlog je stavil tudi g. Anton Krejčl, ki je zlasti poudaril, naj se izvrši tudi razmejitev obstoječih zasebnodruštvenih blagajn za nameščence, tako da bo imelo TBPD izključno pravico izvajanja bolniškega in nezgodnega zavarovanja v Sloveniji. Tudi naj se ljubljanskemu OUZD poveri samostojno izvajanje nezgodnozavarovalne panoge, ker je njegovo število članstva zadostno v ta namen. Za zopetno uvedbo potniških vlakov Ker je glavno Železniško ravnateljstvo ukinilo od 358 vlakov samo v Sloveniji 90 vlakov, je to prevelik udarec za naše gospodarstvo in je zato Zaposlitev delavstva v oktobru zmanjSana Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Je število zaposlenega in zavarovanega delavstva pri uradu padlo od septembra na oktober od 10.687 na 96.857. Tudi v primeri z lanskimi oktobrom se je število zaposlenih zmanjšalo. Skupno pa se je od avgusta do okto bra 1939 število zaposlenih zaradi konjunkturnih in sezijskih razlogbv zmanjšalo od 108.401 na 98.857, torej za skoraj 20.000 oseb (točno 19.544). * Kako bo z davki. »Jugoslovanski Kurir« V svoje številki od 13. nov. objavlja poročilo o bivanju finančnega ministra dr. Suteja v Pančevu ter pravi, da je pri tej priliki minister Šutej izjavil svojim prijateljem, da v finančnem ministrstvu pospešeno delajo na spremembi obstoječega davčnega sistema v naši državi. V zvezi s tem poročilom na pristojen) mestu pravijo, da izjava ministra Suteja, objavljena v »Jugosl. Kurirju« ni točno ponatisnjena. Na sestanku v Pančevu — v kolikor je bilo govora o davčni zakonodaji — je potekal razgovor le o tem, da se čim strožje in pravičnejše izvajajo obstoječi predpisi, ne pa, da gre za neke radikalne spremembe v davčni zakonodaji. Nova delniška družba v Belgradu. Znana ljubljanska tvrdka Sever & Komp., veletrgovina z deželnimi pridelki, semeni itd., je imela že delj časa svojo podružnico 1 Belgradu. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je bila v svrho prevzema te podružnice osnovana delniška družba Sever in Ko. z glavnico pol milij. din, ki je razdeljena na 500 delnic po 1000 din imenske vrednosti. Ustanovitelji družbe so Sever Maks, dr. Vekoslav Kisovec in drugi. Seja obrtnega odseka. V včerajšnjem poročilu o seji obrtnega odseka se nam je pripetila pomota, da smo navedli število navzočih članov z devet in predsednik odseka, kar pa ni točno. Navzočih je bilo osem članov in predsednik odseka, torej skupno devet članov, kar e tem popravljamo. Licitacija. Dne 21. novembra bo v pisarn! štaba za utrjevanje v Ljubljani pismena licitacija' za dobavo 16 zimskih sestavljenih barak. Borze Dne 15. novembra 1939. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3.441.630 din, na belgrajski 6.23 milij. din. Prometa v efektih na belgrajski borzi je bilo 495.000 dinarjev. Ljnhljana — Uradni tečaji London 1 funt ....... 173.70— 176.90 Pariz 100 frankov..... 98.15— 100.45 Newyork 100 dplarjev .... 4417.50—4477.50 Ženeva 100 frankov . t . . . 995.00—1005.00 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2344.70—2382.70 Bruaselj 100 belg...... 721.50-733.50 Ljubljana — Svobodno tržišča. London 1 funt . ......214.94— 218.14 Pariz 100 frankov.....121.51— 123.81 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..........1230.26—1240.26 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2900.78—2938.78 Bruselj 100 belg ...... 892.65— 904.65 Ljubljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka...... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring. Solun 100 drahem....... 35.73—36.43 Curih. Pariz 9.92, London 17.50, Newyork 445.50, Bruselj 72.75, Milan 22.50, Amsterdam 236.37, Berlin 178.00, Stockholm 106.225, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Atene 3.40 bi., Helsing-fors 8.80, Buenos-Aires 10.4. Vrednostni papirji Vojna škodai V Ljubljani 436.50—437.50 v Zagrebu 438 blago v Belgradu 437 —437.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. pos. 97—99, agrarji 52.50—54, vojna škoda promptna 436.50—437.50, begi. obveznice 81—82, dalm. agr. 75.50-76.50, 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 90—91, 7% pos. DMB 98-100, 7% stab. posojilo 92—94. Delnice: NB 7000-7100, Trboveljska 200 do 210. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 den., agr. 52 den., vojna škoda promptna 438 bi., begi. obvez. 81.75 bi., 6% šuinske obveznice 76 den., 8% Bler. pos. 94.12—95.50, 7% Bler. pos. 90 den., 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 91 den. Delnice: NB 7050 den., Pri v. agr. banka 205 den., Trboveljska 200—210, Outmann 45 den., Sladk. tov. Osijek 100 den., Osi. livarna 150 den. Belgrad. Državai papirji: 7% invest posojilo 99 den., agr. 53.50 den., vojna škoda promptna 437-437.50 (437), begi. obvez. 80.75-81 (80.75), dalm. agr. 76—76.25, 4% sev. agr. 52 den., 6% šumske obvez. 73—74, 8% Bler. pos. 93.75—94.25 (94.25), 7% Bler. pos. 89.50-90, 7% pos. DIIB 98.50 den. Delnice: NB 7050 den. (7025), Priv. agr. banka 204—205. Sitni trg Na žitnem trgu je nastopilo mirno zatišje, kajti vse čaka na nadaljni razvoj cen, ki so dosegle izredno visoko stopnjo. Notacije novosad-ske borze so bile malo zvišane. Ponudba je padla na minimum in promet je tudi skrčen na izredno majhne količine, ker ni mogoče zaradi izostanka ponudbe dobiti nobenega blaga. Cene so ostale trenutno nespremenjene, vendar pa so zaradi slabe kupčije in izostanka ponudbe le nominalne. Novi Sad. Pšenica: bač. okolica N. Sad 204 do 206, srem. 202—204, slav. in baranj. 203—205, gornja bač. 206—208, bač. ladja Tisa 209—211. — Moka: bač., ban. og ogg 300—310, 2S0—290, 260- 270, 240-250, 210-220, 130-140. srem., slav. og ogg 295-305. 275-285, 255-265, 235-245, 205—215, 130—140. Tendenca neizpremenjena. —i Promet srednji. Sijajni in izredno napeti francoski film iz življenja v cirkuški areni! — Izvrstna režija, odlični igralci! življenjski roman enega najdrznejših krotilcev divjih zveri I — Odlični vrizuri dresure levov in iigruv. Atrakcije v ogromnem pariškem cirkusu. Zalo-lgra, ki se ja konCaln, b dompterjevo smrtjo pod kremplji razjarjenih zveri. V levjih krempljih KINO SLOGA — Telefon štev. 27=30 Predstave danes ob 16, 19 in 21 url. Cenena in lepa stanovanja za delavce Nova delavska stanovanjska kolonija za Bežigradom v Ljubljani V letošpjem letu ie mestna občina ljub-nska zgradila med Kobaridsko, Einspilerje-vo, Lavričevo ulico in Ulico za Bežigradom ve- liko novo delavsko stanovanjsko kolonijo. Na veliki parceli sta že od prej stali dve stanovanjski hiši mestne občine, sedaj pa je vsa parcela lepo zazidana, saj stoje na njej štiri stanovanjske hiše, v sredi med n jimi pa sodobno urejeno skupno otroško zavetišče. Novi stanovanjski hiši bosta sprejeli stranke že s prvim decembrom, otroško zavetišče pa bo popolnoma urejeno spomladi. Mestna občina ie povabila te dni časnikarje, naj si ogledajo kolonijo. 48 stanovanj Vsaka od novih stanovanjskih hiš ima po 24 stanovanj. Tako v pritličju kakor tudi v prvem in drugem nadstropju je na istem stopnišču samo po dvoje stanovanj, tako da stanovanja niso na dolgih hodnikih in so stranke skoraj popolnoma ločene med seboj. Vsaka stanovanjska hiša ima v kleti dve prostorni sušilnici za perilo, dve pralnici in štiri pršne kopeli. Na dvanajst strank pride torej ena pralnica in ena sušilnica, na šest strank pa ena prha. Vsaka stranka ima v kleti, ki je prav za prav podpritličje, svoj ograjen prostor za drvarnico. Stanovanja imajo svojo predsobo in svoje stranišče, nadalje spalnico in prostorno stanovanjsko kuhinjo, ki je šest in pol metra dolga in štiri in pol metra široka. Večina slovenskih družin prebije pretežni del dneva v kuhinji in zato je ta rešitev v resnici zelo pametna. Če je družina velika, spijo v kuhinji lahko tudi starejši otroci. Stanovanje je tlorisno tako rešeno, da ga je lahko hitro in popolnoma prezračiti, ne da bi se pozimi preveč shladilo. Vsaka kuhinja ima tudi svojo umivalno nišo, nad njo pa roč- Msgr. Janez Gorišek -70 letnik Danes obhaja sedemdesetletnico svojega življenja msgr. Janez Gorišek, župnik na Gornji Ponikvi pri Žalcu. Rodil se je 16. novembra 1879 v Stični na Dolenjskem v ugledni kmetski domačiji. Po končani ljudski šoli v Stični so ga dali starši v Ljubljano na gimnazijo. Po maturi se je vpisal v mariborsko bogoslovje in ga je pokojni knezoškof dr. N^pot-nik posvetil v mašnika 26. junija 1893. Kot kaplan je služboval na Bizeljskem (3 leta), v Laškem (3 1.), v Braslovčah (1 1.) in nato 12 let v Celju, kjer se je zelo udejstvoval v raznih katoliških društvih. Ustanovil je tudi celjski orlovski odsek. 1. maja 1913 je prevzel župnijo Gornjo Ponikvo, kjer deluje še danes. V tem času si je pridobil veliko zaslug ne samo v dušnem pastir-stvu, ampak tudi na prosvetnem in gospodarskem polju. S pomočjo svojih zvestih in udanih župlja-nov je leta 1926 zgradil novo župnijsko cerkev sv. Pankracija. Ustanovil je podružnico Kmetijske družbe, sadjarsko in vrtnarsko podružnico, Marijino družbo in mladeniško kongregacijo, dalje orlovski odsek in sedaj fantovski odsek. Pri vseh teh organizacija z vso vnemo sodeluje. Naš jubilant je tudi ves čas član in blagajnik okrajnega šolskega odbora razven treh let za časa režima JNS. Njegovo zgledno župnijo krasi 55 poljskih križev in 21 ličnih kapelic. Msgr. Gorišek je skromen mož, ki ne išče zunanjega sijaja, ki pa neutrudljivo opravlja sveto delo sredi slovenskega kmetskega ljudstva za njegov dušni in telesni blagor. Z vsemi silami se trudi, da bi vas Gornja Ponikva dobila vodovod in elektriko. Ustanovljena je bila že vodovodna zadruga, ki je dobila od ministrstva 50.000 dinarjev kredita za začetek del. Tudi dela za električni vod so se pred kratkim začela. Za svoje velike zasluge je bil imenovan za škofijskega svetnika, sv. oče papež ga je pa imenoval s posebnim pismom za svojega tajnega ko-mornika. Kljub temu, da že nad 25 let upravlja svojo hribovito župnijo in da ima že sedem križev na hrbtu, je še vedno čvrst in neustrašen pri svojem dušnopastirskem delovanju. Hvaležni župljani želijo svojemu priljubljenemu župniku še prav mnogo let zdravja in duhovnega veselja v vinogradu Gospodovem in se mu za njegovo dosedanje plodonosno in požrtvovalno delovanje iskreno zahvaljujejo. , „,, no shrambo. Nad vse pomembna pa je rešitev kurjave. Vse stanovanje ima namreč le štedilnik, ki greje tudi spalnico. Če upoštevamo, da delavskim družinam večkrat primanjkuje kuriva celo za kuhanje, je ta rešitev res dobra. V spalnici je del stene, ki se naslanja na štedilnik v kuhinji, obložen z ličnimi lončenimi ploščami, ki jih grejejo vroči plini, ki uhajajo iz štedilnika. Ker se kuha najmanj trikrat na dan, ta stena spulnico nrav lepo ogreje. Poleti in kadarkoli ne bo treba greti spalnice, pa se z enostavnim premikom ročice lahko ogrevanje spalnice izklopi. Obe stanovanjski hiši sta postavljeni tako, da so stanovanja sončna. V prvi hiši imajo sonce dopoldan v kuhinji, popoldne pa v spalnici, v drugi pa obratno. Spalnica je bila namenoma napravljena siimo tako velika, da v njej udobno prebivata le oče in mati in najmlajši otrok, saj je pri skromnem obsegu stanovanja treba upoštevati in vzdrževati higieno in etiko družinskega življenja. Majhna najemnina - veliko zanimanje Stanovanja v tej novi koloniji so namenjena na manj premožnim slojem in bi družina, ki bi hotela s svojo stanovanjsko opremo posnemati premožnejše, pač ne mogla namestiti v tem stanovanju vseh svojih polic in stojal. Delavec pa, ki s pametjo ve, kaj res potrebuje, bo zlahka namestil svoje pohištvo, pa če tudi bi bilo starinsko in razmeroma veliko Prve stranke se bodo vselile v hišo s prvim decembrom. Najemnina za vsako stanovan je znaša 250 din mesečno in bo delavec poleg tega moral plačati le še električni tok za razsvetljavo. Razumljivo je, da je bilo za tako cenena stanovanja v lepih in udobnih hišah velikansko zanimanje in da je mestni socialni urad prejel 272 prošenj, medtem, ko je mogel oddati le 48 stanovanj. Pri reševanju prošenj se je mestni socialni urad oziral posebno na družine z otroci. Zato ni v obeh stanovanjskih hišah dobila stanovanje niti ena stranka, ki ne bi imela otrok. Najštevilnejše pa so družine, ki imajo po štiri do pet otrok, nekaj pa celo takih, ki imajo po osem otrok. Vsaka družina bo imela na vrtu tudi svojo leho, kjer bo lahko sama pridelala vsaj nekaj za kuhinjo najpotrebnejše zelenjave. Začetek pomembne socialne akcije Druga polovica vrta bo namenjena otroškemu vrtcu in vmesnim potem, potrebnim za dovoz goriva in drugih potrebščin. Precej bo tudi zelenih trat, na katerih se bo lahko izživljala šolska mladina kolonije. Zaradi tega mladina ne bo prav nič v najioto sosedom, ki se morda že sedaj boje prav po neftotrebnein otroškega živžava v stanovanjski koloniji. V novo stanovanjsko hišo se bodo preselile nekatere stranke, ki so stanovale doslej v hiši na Hmeljnikih. Ta hiša, ki stoji pred Žalami, grdo zapira razgled na veličastno poslopje. zaradi česar bodo to stavbo prihodnjo pomlad podrli. Prav tako bodo prišli v ta stanovanja nekateri stanovalci z Gradu in drugih delavskih stanovaj. Mestna občina si je postavila namreč za nalogo, da v prihodnjih letih z zgraditvijo takih sodobnih delavskih stanovanjskih kolonij, kakor je sedaj zrasla za Bežigradom, končno reši vprašanje delavskih stanovanj v Ljubljani. Odpraviti .namerava še številne delavske barake, ki stoje jk> raznih gramoznih jamah in na. periferiji mesta. Prav tako bo skušala izprazniti Grad in bo vse te najrevnejše skušala namestiti v lepih tipiziranih hišah, ki jih bo še j>ostavila. Za te najbed-nejšp bodo morale biti najemnine seveda manjše in stanovanja še bolj skromna, vendar bodo zda-leka bolj zdrava in lepša od barak in od kazemat na Gradu, v katerih še sedaj prebivajo stanovalci. Otroško zavetišče Na južno stran vsake stanovanjske hiše je akademski slikar Slavko Pengov napravil velik okrogel sgrafit. Na prvem je upodobil veliko družino, na drugem pa prizor iz otroškega življenja. V sredi med obema stanovanjskima hišama pa stoji enonadstropno zavetišče. V pritličju je otroški vrtec za približno 40 otrok od tretjega do šestega leta. V prvem nadstropju pa so prostori za dnevno zavetišče, kamor bodo stanovalci lahko čez dan, enega metra višine obložena s stemnosivimi lesenimi tablami, podobnimi šolskim tablam. Na njih se bo lahko vadil drohiž v risanju z barvastimi kiedami, ki jih bo dobil v vrtcu. V otroškem vrtcu bo nadalje čajna kuhinja in umivalnica z otroškimi stranišči, kakor tudi garderoba in 6oba s kopalnico za otroško vrtnarico. Prav tain bo tudi pisarna za oba zavoda. Kajalnica je 7 m široka in 12 m dolga. Daljšo steno ima obrnjeno na jug in se da vsa stena odpreti na sončni vrt, ki bo obdan z živo mejo Na otroškem vrtu pred rajalnico pa bodo postavljeni vrtiljaki, gugnlnice, pešfene jame in otroške gredice, tako da drobižu ne bo nikdar dolg čas. Dnevno zavetišče v prvem nadstropju ima veliko spalnico z 12 posteljami za dojenčke, nadalje rajalno sol>o za otroke do treh let in sobo za nadzorstvo in kopalnico. Ne manjka seveda čajna kuhinja in soba za previjanje ter pritikline. Posebna soba je določena tudi za matere, ki bodo prihajale dojit Pred spalnico in igralnico pa je velika in sončna terasa, na kateri se bodo malčki lahko sončili. Zavetišče za otroke bo z vso opremo vred veljalo okrog 380.000 din. Vsa kolonija z zavetiščem pa velja okrog 3 in pol milij. din. Stavbna dela je solidno opravilo j>odjetje Vili Battelinn, ki je stanovanjske hiše že jiopolnoma dogradilo, z zavetiščem pa bo pohitelo tako, da ga bo mogoče odpreti že 1. februarja. S to kolonijo je mestna uprava storila šele prvi korak k zboljšanju stanovanjskih razmer v Ljubljani. Načela, ki so jo vodila pri tem delu, zaslužijo vse priznanje in upajmo, da se ji bo fiosrečilo najti tudi primerno rešitev za dograditev stanovanjskih ko bodo odhajali v službe, oddajali v varstvo j kolonij za tiste, ki ne zmorejo niti tako nizkih svoje najmanjše od dojenca pa do treh let. Tu bo lahko kakih 24 malčkov pod skrbnim in izurjenim vodstvom uživalo nadomestilo materine skrbi in ljubezni ves dan, ko bo mati v službi ali pa pri delu izven doma. Otroški vrtec obsega velik dnevni prostor ali rajalnico, ki bo ob treh stenah do najemnin, kakor so določene v tej koloniji. Če se ji bo to jx>srečilo, bo prav gotovo rešila najvažnejše socialno vj>rašanje Ljubljane, hkrati pa tudi mnogo doprinesla za zdravstveno in duhovno okrepitev najrevnejših slojev ljubljanskega prebivalstva. Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja za Slovenijo Po predpisih zakona o zavarovanju delavcev iž 1. 1922. posluje na sedežu vsakega okrožnega urada za zavarovanje delavcev sodišče delavskega zavarovanja, ki je pristojno za to okrožje. Ta sodišča poslujejo v prvi stopnji. Pritožbe proti razsodbam sodišča delavskega zavarovanja pa rešuje Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja, ki bi se moralo po predpisih zakona o zavarovanju delavcev (§ 172.) ustanoviti za vso državo na sedežu osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Do ustanovitve takega vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja, ki bi bilo popolnoma samostojno in posebno sodišče, pa do danes, še ni prišlo, čeprav je zakonodajalec to ustanovitev predvidel že leta 1922. v zakonu o zavarovanju delavcev in predpisal v § 173. njegovo organizacijo. To sodišče bi odgovarjalo po stopnji apelacijskemu sodišču, ker bi moral biti predsednik po činu enak sodniku kasacijskega sodišča, katerega čin zopet odgovarja predsedniku apelacijskega sodišča. Za sodnike vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja pa bi morali biti postavljeni sodniki, ki izpolnjujejo pogoje, ki se zahtevajo po zakonu o sodnikih za sodnike apelacijskega sodišča. Kakor že navedeno, je pa ta določba ostala doslej samo na papirju in posluje kot vrhovno sodišče delavskega zavarovanja Stol sedmorice v Zagrebu; pritožbe, ki so prihajale iz ■■.mi-•ni*«*'**'.' Kot zastopnik diplomatskega zbora v Berlinu je nuncij Orsenigo prišel čestitat Hitlerju zaradi rešitve pri atentatu. Na sliki: nuncij z ministrom dr. Meissnerjcm in zadaj višji skupinski vodja Briickner na častnem dvoru nove državne pisarno Marte Velikonja: Pot v Slovenske gorice (Konec.) »Kar vesel bodi, da ni več!« je zašepetal Nerga. »Vesel bodi in plačaj!« Hotel sem mu povedati, da mora tudi on prispevati polovico, a je že sedel v vozu in godrnjal, da je bilo treba samo mene še čakati, da se nismo odpeljali. »Saj imamo še dovolj časa!« je miril potnik, ki je bil gotovo krojač, če sodiš po njegovih nohtih in zlikanih hlačah. »Oh, zmerom se nikomur ne mudil« je vzdihnil. »Tebi se pa! Kaj pa imaš važnega v Ljutomeru?« »In če bi imel goli nič, red je red in vožnja vožnja!« »In Nerga je Nerga!« sem nadaljeval po tihem. »Šel sem na trgatev, zdaj pa divjaš okoli. Tistih pet grozdov, ki sem jih dobil včeraj, ali je to trgatev!« »Zakaj ne erefi v gorice?« sem ga vpra- šaL »Kdo bo pa šel v to blato. Ali bi rad ostal v njem?« »Zdaj pa res ne vem, kako bi ti postregel. Veš kaj: drugič ostani doma!« »Kolikokrat sem že mislil!« je odvrnil v trenutku, ko se je avtobusa prestrašil na cesti voz in so konji zbežali s ceste. »Ali vidiš? Avtobus je podrl žensko!« je pokazal na kmetico, ki se ji je zapletla veja, da je padla daleč na njivi, ko je bežala s ceste. »Ah, taka šoferska neroda!« »Pa saj ni kriv šofer! Ali ne vidiš, da se je prevrnila na njivi?« »Kaj na njivi? Zakaj je morala s ceste?« »Drugič, bom rekel, mora avtobus na njivo!« Do Ljutomera je šlo skoraj brez nergan.ja. Menda ga je prevzela pokrajina. Če izvzamemo, da je enkrat tožil, kako je vse lepše na Gorenjskem, ,k' so visoče gore, če izvzamemo, da je godrnjal, zakaj je tako vijugasta cesta po Murskem polju, če so ga motili klopotci in če mu je cerkev sv. Duha zakrivila nekakšen pogled, ^otem moramo reči, da je do Ljutomera «»s slo vse po sreči. Toda v Ljutomeru. »Najbolje bo, če kar greva! Ali je sploh vino, ki ga pijeva!« »Oprosti, to je vendar ljutomerčan!« »Da,« je začel naš znanec, ki se nama je pridružil na Glavnem trgu. »Zdaj mislimo na zadružno klet in vino tipizirati.« In je razvijal, da bodo začeli vino razpečavati v steklenicah po pol litra, litru in dveh litrih. »O, kaj boste Ljutomerčani? Videl sem zadrugo v Venčcu, to ti je zadruga! Kaj takega ne dosežete nikoli!« fi »Kako,« sem se vtaknil, ker sem vedel, da spremljevalec ne pozna nergaških navad mojega prijatelja. »Kaj veš, morda so pa tudi v Ljutomeru ljudje, ki vedo, kaj je prav.« Povedal sem rečenico, ki jo svojim otrokom jovem pred vsako nalogo: »Če je šlo toliko mn-.ih oslov čez ta most. zakaj pa še jaz, ki sem velik, ne bi mogel?« Tudi spremijevulcu v Ljutomeru sem dejal, naj koj začno, ker je vsake minute škoda, ko se vse mogoče in ne mogoče brozge prodajajo za 1 jutomeržana. Na trgatev sva pa šla v Desnjak. Če greš na »bralev«, ne moreš več pozabiti, kolikor gre, ne moreš več jesti ne zelja ne svi-njetine, kakor gre, ne moreš več piti, kolikor gre in naj te še tako vabi curek mošta izpod stiskalnice. Brenta za brento, nosili so jih fantje, da sem se čudil pisani besedi, ki je trdila, da je vse pri vojakih. In dekleta! Mladi rod drži skupaj! Starec brentač je moral čakati staro vdovo, da mu ie napolnila brento, okoli fantov so se pa zgrnila dekleta kakor čebele in ščebetnlu kakor vrabci. Oh, koliko zavidnih po-pogledov je bilo med njimi in koliko vzdihov in koliko smeha in šal! Moj prijatelj Nerga je pa nekam čudno vtihnil. Nič ga ni moglo navdušiti. Ves zamišljen je postajal in tudi klopotec ga ni več motil, niti se ni mnogo zmenil za streljanje iz možuarjev, samo pokazal mi je, da bi bilo le bolj primerno, če ne bi zapravljal za smodnik. »Pomisli, koliko stane!« Nenadoma je pristopil k meni. Če vem, kam se gre, če je potreba nekam iti. »V koruzo!« sem dejal. Slovenije in Dalmacije, pa je reševal Stol sedmorice v Zagrebu, oddelek B do svoje likvidacije, t. j. do 31. oktobra t. 1. Letošnji finančni zakon je v § 109. točka 3. izrecno odložil ustanovitev vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja, omenjenega v §§ 172. in 173. zakona o zavarovanju delavcev. Obenem je določil, da pristojnost tega sodišča po zakonu o zavarovanju delavcev preide na kasacijsko sodišče na sedežu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, torej na zagrebški Stol sedmorice. Sto! sedmorice v Zagrebu je torej po sedaj veljavnih predpisih pristojen za reševanje vseh pritožb proti vsem prvostopnim sodiščem delavskega zavarovanja. Ko se je s 1. nov. 1939. ustanovilo Vrhovno sodišče v Ljubljani, se pa vprašanje vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja ni spremenilo. Slejkoprej pripada sodstvo delavskega zavarovanja v zadnji stopnji tudi za Slovenijo, kakor za vse ostale dele države, Stolu sedmorice v Zagrebu. Kakor smo informirani, so merodajni krogi že napravili potrebne korake, da se člen 109. točka 3. letošnjega finančnega zakona tako spremeni, da se vrhovno sodstvo delavskega zavarovanja decentralizira tako, da bomo tudi Slovenci imeli v Ljubljani Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja. Seveda pa pri tem ni misliti na ustanovitev kake nove pravne ustanove, ker za okrog 300 pritožb, kakor jih ie približno v Sloveniji vloženih na leto zoper sodbe prvostopnega sodišča delavskega zavarovanja, bi se tako posebno sodišče ne izplačalo. Pač pa bo to sodišče uvrstiti v sestav že obstoječega vrhovnega ali apelacijskega sodišča v Ljubljani. Če se to vprašanje ne bo pre« rešilo, bo potrebno, da se reši skupaj z reorganizacijo ljubljanskega apelacijskega in vrhovnega sodišča. Isto velja tudi za vrhovno sodišče rudarskega zavarovanja, ki posluje za vso državo danes pri belgrajskem kasacijskem sodišču (§ 38. Pravil bratovske skladnice). Iz navedenih informacij, ki smo jih prejeli od poučenega mesta, je razvidno, da se pravni položaj sodstva delavskega zavarovanja v Sloveniji s 1. novembrom še ni spremenil; spremenil se je le v (oliko, da za to sodstvo ni več pristojen oddelek B Stola sedmorice, ki je že likvidiran, niti njegov naslednik, t. j. Vrhovno sodišče v Ljubljani, ampak zagrebški Slol sedmorice. Zato naznanilo, ki je bilo te dni objavljeno v Iisfih, da Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja od 1. novembra 1939. posluje v Ljubljani ni pravilno in ne odgovarja zakonitemu stanju, čeprav bi vsi želeli, da bi nam tudi v stvareh delavskega zavarovanja v zadnji stopnji sodila naša domača slovenska sodišča. Slovenski dijaki in dijakinje! Dne 19. novembra 1939 vas revna slovenska deca na naši severni meji kliče na delo ! »Tja pa ne grem!« je dejal. »Zakaj ni primernega prostora?« Nisem mogel povedati, ker je že hitel v prvo grmovje ob obronku. Kako je zabavljal, ko se je vrnil, da je to zelo nehigiensko, da je zdravju nevarno, da... »Ali ste preveč mošta?« je prekinil močan fant njegove besede. »Vsak škric misli, da se ga mora navleči za sedem let, pa brez zamere.« »Pojdiva!« se je obrnil k meni Nerga. »Povabijo te, potem te pa zmerjajo!« Bes, da se katere stvari ne spomnim, a da bi ga bil kdo povabil, nisem slišal, in zmerjal ga tudi ni! Med tem je gospodar že naročil dekli, naj naloži vsakemu košaro, »da bo nekaj za domov!« V Žerovincih je nenadoma Izginil v drugi vagon in odnesel s seboj vse, kar nama je dal gosj)odur na pot. »Da veste, gospodična, kako se je naredil! Oh, uniforma!« Gospodična, ki je sedela nasproti, je bila veselo zamišljena. Kakor da se ni zmenila za sosedo, je govorila: »In jiotem sem jo vprašala, ali bo za kosilo .tudi kruh! In zdaj so dejali, da deset dni še ni treba priti, ker so počitnice za trgatev. »Trgatev!« je rekla, torej ni bila štnjerka. »Sto dvajset dinarjev! Že bluza se dobi za to,' pa ne kažejo, da bi bili preveč sitni! O, in sto dvajset dinarjev se pozna!« Iz pogovora in tudi če bi ne bil gospodične spoznal nekje iz neke pisarne, bi bil koj vedel, da gre za novo pečeno učiteljico. >Okno da sc siccr zdaj še ne zapira in tudi da uporablja včasi sobo svakinja, ko pride do- novice Koledar Četrtek, 16. nov.: Otmar, opat; Neža Asiška, devica. Potek, 17. nov.: Gregorij Čudod., škof; Šaloma, devica. . ^^ ,. ,. , , Iz ljubljanske škofije Umeščena sta bila: Josip Stupiva, župnik v Prežganju, na župnijo Kresnice, in Ivan Poljanec, župni upravitelj v Lučinah, na župnijo Trstenik. Podeljene so bile župnije: Bela cerkev Jožetu Strahu, župnemu upravitelju istotam, Prežganje Leonu Kristancu, kaplanu v Ribnici, in Dol pri Ljubljani Francu Lovšinu, župniku v Rakitni. Za župna upravitelja sta bila imenovana: Stanislav Skvarča v Kočevju in Viljem Pipp, kaplan v Polhovem Gradcu, za župnijo Lučine. Premeščeni so bili kot kaplani: Janez Oražem iz Smihela pri Novem mestu k sv. Jakobu v Ljubljani, Ivan Sitar iz Tržišča v Ribnico in Jožef Ferkulj iz Moravč v Polhov Gradec. Nameščen je bil za kaplana v Št. Golard Anton Zidan, duhovnik reške škofije. V senjsko škofijo je šel službovat Ignacij Berglez, kaplan v Stopicali. Konkurzni izpit sta opravila Alojzij Jenko, kaplan v Preserju, in Franc Urbane, kaplan v Cerknici. Mašniško posvečenje je 29. X. prejel v Rimu Karel Truhlar. Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: Duhovnik Jožef Gregorič je bil imenovan za su-plenta narodnega jezika na škofijski klasični gimnaziji. ______ Članom in članicam SDZ! V nedeljo, dne 19. t. m., bo po vsej Sloveniji dinarski dan za pomoč revni slovenski deci na naši severni meji. Slovenska Straža v Mariboru, slovenska na-rodno-obrambna organizacija, se je obrnila na Slovensko dijaško zvezo s prošnjo, da bi njeno članstvo prevzelo skrb za izvedbo nabiralne akcije po slovenskih mestih. Zvezni upravni odbor SDZ je prošnji Slovenske Straže radevolje ugodil, saj je narodno-obrambno delo važna točka našega delovnega programa. Zato pozivamo vse članice in člane krožkov SDZ, da se odzovejo temu klicu za pomoč slovenski deci na naši severni meji. Poglavarji krožkov so od Zveznega upravnega odbora SDZ prejeli vsa potrebna navodila za pripravo in izvedbo dinarske akcije 19. t. m. Zato poziva Zvezni upravni odbor vse članice in člane SDZ, da brezpogojno upoštevajo vsa navodila, ki jih bodo v tej stvari dobili od svojih poglavarjev (glede nabiralnikov, znakov, časovne in ulične [»razdelitve itd.). 19. novembra mora biti naše članstvo na ulicah, da opozori slovensko meščanstvo na njegovo narodno-obrambno dolžnost. Bodite v skupinah jxi dva, eden z nabiralnikom, drugi za propagando. Trdna meja — varna domovina. Slovenska dijaška zveza kot predstavniška organizacija slovenskega dijaštva hoče k temu utrjevanju doprinesti svoj dolžni delež. Zvezni upravni odbor SDZ. — Razpisana je župnija Kočevje. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škofijski ordinariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 31. decembra 1939. — Železniški promet z Nemčijo čez Maribor. Pričenši od 15. novembra t. 1. vozi na progi Maribor—Št. I i j—Špielfeld—Strass dnevno potniški vlak št. 614, ki odhaja iz Maribora ob 7. uri, in potniški vlak št. 611, ki prihaja v Maribor ob 17.37. Zato pa izostane dnevno na progi Maribor —Št. 11 j vlak št. 9662 z odhodom iz Maribora ob 5.30 in ob nedeljah in praznikih vlak št. 9611 s prihodom v Maribor ob 7.38. — Splavarski praznik. Iz Sv. Ožbalta ob Dravi nam poročajo: V nedeljo, 12. novembra smo slavili običajni splavarski praznik. Do Martinove nedelje se v glavnem vrši splavarstvo po Dravi in se ta dan zaključi z zahvalno službo božjo, pri kateri se splavarji spominjajo predvsem svojih med letom pri nevarni službi ponesrečenih tovarišev. Dravski splavarji so večinoma organizirani v JRZ in je bil na ta dan tudi občni zbor krajevne organizacije pri Sv. Ožbaltu. Poročal je bivši narodni poslanec g. notar Ga j še k iz Marenberga, ki se je posebno zavzemal za naše splavarje, da so dobili polovično vožnjo, nadalje, da je dobil Sv. Ožbalt javno telefonsko govorilnico in železniško postajališče, katero služi prebivalstvu ne samo od Sv. Ožbalta, ampak cele občine Kapla, Gradišča in Sv. Duha na Ostrem vrhu. Predsednik novega odbora organizacije pri Sv. Ožbaltu je zopet agilni Tevže Čas, les. trg. in veleposestnik. Sestava odbora je gotovo jamstvo za dober uspeh organizacijskega dela. — Cele nogavice, čiste čevlje, zdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga: dzogerija Jan-čigaj, Ljubljana, Krekov trg. — O pričetih in izvršenih delih na banovin, sklh in občinskih cestah na območju okrajnega cestnega odbora Kočevje, za dobo od 1. do 15. novembra 1939 nam poročajo: I. Pričeta dela: Na banovinski cesti 11-165 Kočcvje-Koprivnik-Črno-melj se je pričelo v odsekih od km 21—22.000 z razstreljevanjem skalnih cestnih predelov v cestišču 6amem (cesta ni tlakovana). II. Končana dela: Na banovinski cesti 11-163 Dolenja vas-Kočevska Reka—Novi Lazi se je končal del novogradnje in valjanja cestišča. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 15. t. m, je objavljena »Dopolnitev pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo«; dalje »Dopolnitev odstavka 5, člena 10. pravil o tari«; »Dopolnitev odločbe glede sestava deviznega odbora«; »Vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic« in »Poročilo volivnega odbora za dravsko banovino o izidu volitev senatorjev.« — Divje svinje v Medmurja. Dne 14. t. m. se je čakovškim lovcem nasmehnila lovska sreča. Posrečilo sem ji je izslediti celo čredo divjih svinj, ki so najbrž zašle z južne strani, t. j. iz hrvaškega Zagorju. Divjih svinj drugače ni dobiti v tukajšnjih loviščih. Zato je nenaden pojav te divjačine zbudil mnogo zanimanja in ugibanja med prebivulci. Ustreljena je bila velika, okrog 80 kg težka svinja, in mala, okrog 45 kg težka. Prvo je ustrelil in zadel tik pod srce železniški restavrater v Ča-kovcu g. Štrukelj Mirko, drugo pa njegov logar Stefek. — Najden vol. Dne 9. novembra so našli v okolici Višnje gore ob državni cesti štiri leta starega vola, rujavkaste dlake in z belo liso na hrbtu. Vol je bil zelo blaten in je najbrž padel s kakega tovornega avtomobila. Na stegnu ima vrezani črki I. K. Dosedaj se muči z njim orožni-ška postaja v Višnji gori. — Pri zaprtju, motnjah ▼ prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Za 100 ukradenih din 13 mesecev strogega zapora. Mali kazenski senat v Ljubljani sodi ta teden male tatove in sleparje. Včeraj je bil pred senatom obsojen 39 letni Ivan Ježek iz Podgorice, stanujoč pri Sv. Jakobu ob Savi, na 13 mesecev strogega zapora, ker je letos 1. septembra v Zgornjih Dupljah ukradel Mihaelu Dolinšku, ki sta bila skupaj zaposlena pri cestnih delih, znesek 100 din. Obtoženec je tatvino tajil. Nepobitni dokazi, kako je z Do-linškom stanoval, pa so govorili za njegovo krivdo in zato ga je senat obsodil na strožjo kazen, ker je ukradel delavcu trdo zasluženi denar in ker je bil obtoženec zaradi tatvine že večkrat kaznovan. po> ebi£av£ m * Zanimiva razprava pred belgrajskim sodiščem, Uradnica Državne hipotekarne banke v Belgradu gospa Jelena Ruljov je tožila mestno bolnišnico, dva zdravnika v bolnišnici in babico za odškodnino 222.920 dinarjev, ker je njen otrok, ki ga je rodila v bolnišnici, zaradi zanikarnosti zdravnikov in babice takoj po porodu umrl, med. tem ko je ona sama tudi zaradi krivde zdravnikov visela več tednov med življenjem in smrtjo. V tožbi zatrjuje Ruljova, da je otrok prišel živ na svet. Zdravnik, ki je bil navzoč pri porodu, pa trdi, da je bil otrok mrtvorojen. Tudi ostale točke tožbe, ki govore o zanikarnosti zdravnikov in babice, toženci zavračajo. Toženci navajajo, da je Ruljova hotela imeti v bolnišnici gotove predpra-vice, ki pa jih ji niso mogli dovoliti, ker morajo V6e bolnike enako negovati. Znesek 222.920 din sestavljajo različne postavke. Glavna postavka je odškodnina za otToka, za katerega zahteva Ruljova 100.000 dinarjev. Pred civilnim senatom okrožnega sodišča za mesto Belgrad se je pretekli torek začela razprava. Sestra tožiteljice je, zaslišana kot priča, potrdila V6a v tožbi navedena izvajanja, nekatere bivše bolnice mestne bolnišnice pa so povedale, da je gospa Ruljova 6ilno nervozna in je z vsemi sobolnicami občevala »od zgoraj navzdol«. Nobena reč ji ni bila prav in je pogosto s svojim vpitjem motila ostale bolnice. Sodišče zaslišuje še nadaljnje priče, ki sta jih predlagali obe stranki. * Pranečakinja škofa StrossmayerJa umrla. V Babini Gredi na Hrvatskem je te dni umrla Berta Kutuzovič roj. Stros6mayer, pranečakinja škofa losipa Juraja Stros6mayerja, stara 68 let. Otroška in dekliška leta je rajna preživela v škofijskem dvorcu v Djakovu, ker je bil njen oče Andrej Strossmayer v službi svojega slavnega strica. Ko se je poročila z učiteljem Kutuzovičem, mu je sledila v Babino Gredo, vendar je še vsako leto večkrat obiskala Djakovo, da bi videla svoje prijateljice iz mladih let in da je e cvetlicami okrasila grob svojega velikega strica, Z Berto Kutuzovič je izumrla družina Strossmayer. * Aparat, ki zanesljivo ugotovi, ali fe neki kovanec pristen ali ponarejen, je izumil v zaporih oikrožnega sodišča v Petrinji samouk Ivan Sovič, ki mora zaradi ponarejanja kovancev odsedeti dve leti in tri mesece robije. Sovič je star 30 let in je zelo bister človek. Neprestano se ,'e bavil z raznimi tehničnimi iznajdbami in ni bilo stroja, ki ga on ne bi znal popraviti, Njegov največji cilj pa je bil, izumiti stroj, ki bi na poseben način pomnožil učinek človeške energije. Soviču 6e je posrečilo, da je dokazal vsaj princip te svoje ideje. Sestavil je bicikelj, na katerega je naložil tri osebe in ga z navadnimi pedali brez posebne težave vozil po strmem klancu navzgor. Ta poskus je napravil pred več stotinami svojih tovaščanov. V glavnem gre pri njegovem izumu za način prenašanja in razdeljevanja sile s pomočjo sistema koles in vzvodov, vendar na nek nov način, katerega pa Sovič skrbno drži v tajnosti. Sovič trdi, da bo zgradil avtomobil, ki ga bo lahko vsak člo- mov, a dobila sem jo le po dolgem iskanju in zdaj sem brez skrbi!« »Jaz tudi! Zelo me je skrbelo, če bi mogel priti brat!« »Ali ni vaša Hilda bila tudi premeščena! Kaj nji? Ona je prišla v mesto!« Oh ta sestra je zmerom hotela več vedeti ko mi vsi!« Deklica je pogledala svoje roke in menila!« »Tri leta sem čakala, pa sem le pričakala!« »Moj brat pravi, da bo zdaj boljše, ker bodo morali fantje k vojakom!« »To čakan je človeka ubije, ali verujete, gospa, da sem si često želela, da bi bila mrtva!« »Tudi za fante je bilo isto! Zdaj pa pravi brat, da jih bo nekaj šlo v pokoj! Sama ne vem, zakaj ne gredo, ko je vendar toliko mladih fantov, ki komaj čakajo, da bo prostor?« Med tem pogovorom je prišel sprevodnik in dajal listke. »Sa j ne prideš do tega, da bi zmogel, toliko jih ie v vlaku.« Na tej progi kupiš listek med vožnjo. Kaj bi vse povedal, ko je bil pogovor res vsakdanji, samo če je dekle pripovedovalo, da otroci še niso bili videti zabiti, četudi so razcapani, iz česar sem sklepal, da je deklica i t. mesta in meri nadarjenost po obleki, je mlada gospa vedno bolj postajala navdušena in raz-vneta: »Boste videli, kako se je naredil! Ne bi ga poznala, če ne bi bil sam stopil k meni!« V Ormožu je čakal na kolodvoru mlad fant v uniformi. »To je moj brat!« je vzkliknila gospa ln vrat na nos drvela iz voza, ne zmenivši se niti za mlado spremljevalko niti za potnika, ki je godrnjal, da se nikamor ne mudi. Če še nisi bil na tem kolodvoru, potem moraš vedeti, da se vlaki križajo iz Kotoribe proti Pragerskem in narobe, da greš v Ljutomer, da je v Ormožu Majeričev sanatorij, da je s kolodvora senčnat drevored, da so v Ormožu zelo lepe sprehajalne steze, da te na cesti lahko ustavi glasan ovčjak in te zavrne, če si sumljiv, da pa ta ovčjak ni nikogar, če vprašuješ, čigav je, da vidiš visok stolp ormoške graščine, če paziš na to in podobno. Čakal sem vlaka, da pride iz Kotoribe in sem mislil, da Nerga niti ne mara več z meuoj, ko je prisopihal od vhoda. »Od kod?« sem se začudil. »Orl kod? Tako gospodarstvo! Ni čuda, da gre vse po zlu! Meni ni mogel več dati listka sprevodnik v vlaku, pa je dejal, naj kupim karto sam pri blagajni.« »In si jo kupil?« Zamahnil je z roko. »Kako pa, pri blagajni! Pri blagajni sem vendar kupil karto za naprej, ne pa za nazaj! Tako gosjjodarstvo!« »Oprosti,« sem rekel, »lahko bi bil kupil listek« Državljani moramo gledati, da ne ško: dujetno državi! Čemu zabavljaš zaradi gospodarstva, če sntn pomagaš! V Angliji imajo v časopisu »Kotiček vesti« in tam lahko bereš, da je n. pr. John Stra\vford vplačal 23 funtov in 12 penijev, ker je preračunil, da mu je davkarija zaračunila za davek toliko premalo.« »Zdaj vidim, da s teboj ni mogoče govoriti pametno!« je zagodrnjal, obrnil se in nič ne vem, kako in kdaj se je peljal domov. Samo to vem, da mi je odnesel obe košari. Meni se je zdelo, da se mi jo sanjalo, ko ga nisem več videl pri sebi. Naj ima košari, »Bog ga obvaritl vek s silo svojih" nog gnal tudi po najslabših cestah, Za vse to pa bi Sovič potreboval mnogo finega materijala in orodja, za kar pa ni imel denarja. Zaman je skušal dobiti posojilo pri bogatejših sovaščanih in slednjič ee je odločil, da začne ponarejati denar, da bi si tako lahko nabavil potrebno orodje. Toda roka pravice ga je dohitela, preden je mogel nakovati toliko novcev, da bi si kupil potrebno orodje. Pred sodiščem se je sicer zagovarjal, da ni ponarejal kovancev iz golega koristoljubja, vendar mu to ni pomagalo. Obsojen je bil na dve leti in tri mesece robije. Da bi se rehabilitiral, je v zaporu sestavil aparat, ki zanesljivo ugotovi, ali je neki kovanec pristen ali po-narejen. Sovič je ta aparat izdelal s samim žepnim nožem, načrt zanj pa je narisal na 6tene celice, Aparat je pokazal pred sodniki, ki 60 presenečeni uvideli, da aparat brezhibno deluje. Aparat je zabojček, ki ima zgoraj zarezo in na vsaki strani po eno odprtino. Skozi gornjo zarezo 6e vrže v aparat kovanec, katerega pristnost je treba preizkusiti, Ako je kovanec pravi, bo padel ven na levi strani, ako je ponarejen, pa na desni. Pri vseh poskusih, ki jih je napravil pred sodniškim zborom, se aparat niti enkrat ni zmotil. Ves notranji mehanizem čarobne skrinjica je sestavljen iz magneta, nekaj koleščkov in vzvodov. Principa, na katerem je napravljen izum, Sovič ni hotel izdati, povedal je le, da je najvažnejši del njegove iznajdbe magnet. — Ravno v teh dneh, ko je Sovič pokazal sodnikom svoj izum, pa je prišla z višjega sodišča odločba, s katero je Sovičeva kazen v iznosu dveh let in treh mesecav robije potrjena. Dozdaj je bil namreč še zmerom v preiskovalnem zaporu. Sovič ni bil žalosten, ko 60 mu sporočili, da je njegova kazen, proti kateri se je bil pritožil, potrjena, dejal je le, da bo po dveh letih, ko bo odsedel kazen, presenetil svet z novimi senzacionalnimi iznajdbami. * Angleški rušilec ustavil jugoslovanski parnik. Predsnočnjim je priplul v splitsko pristanišče na povratku z redne proge iz Grčije parnik »Var-dar«, last Dubrovniške plovbe, ki je pripeljal v Split tovor olja in 6uhega grozdja. V bližini Krfa je neki angleški rušilec ustavil parnik. Dva angleška častnika in nekaj mornarjev so prišli na parnik, pregledali ladijske listine ln tovor pt mika. Vse skupaj je trajalo 20 minu. Nato je »Var-dar« mogel nadaljevati vožnjo, * Spomenik pokojnemu hrvatskemu prvaku dr, Trumoiču bodo to nedeljo odkrili v Splitu. Spomenik je izdelal znani hrvatski umetnik Ivan Meštrovič. Ta spomenik je eno najlepših Meštro-vičevih del. Izdelan je iz kamna z otoka Brača, modeliran in vlit pa je bil v Splitu, To je že tretji veličastni spomenik, ki ga veliki hrvatski umetnik poklanja mestu Splitu. * Prometna nesreča v predoru. V predoru št. 1 med Sarajevom in Bistrikom v Bosni je v ponedeljek popoldne prišlo do hude prometne nezgode. Tovorni vlak je vozil iz Sarajeva proti Bistriku. Tik. pred vhodom v tunel je strojevodja opazil na železniškem znamenju, da jc vhod na postajo Bistrik zaprt. Zato je ustavil vhk kar v tunelu. Dve minuti kasneje pa je za vlakom pri-brzela motorna drezina, na kateri 6e je peljal poslovodja telegrafske delavnice Franjo Pregernik z nekaj delavci. Šofer motorne drezine v predoru ni videl pred seboj vlaka in je z vso silo zavozil v zadnji vagon. Pri trku se je drezina razbila, Pregernik pa je dobil občutne poškodbe po vsem telesu, Tudi v6i delavci, ki 60 bili na drezini, so lažje poškodovani. * Letina slabša, kakovost vina pa boljša. Po dosedaj zbranih podatkih o letošnji trgatvi v Dalmaciji je ugotovljeno, da je količina pridelka za 25% manjša, kakor so pa pričakovali. Vzrok temu 60 številne vremenske nezgode, ki se v letošnjem letu zadela dalmatinske vinograde, hkratu pa tudi bolezen, ki ee je pojavila na grozdju. Kakovost vina pa je precej boljša kakor lansko leto. Tudi cena jc višja, na drobno se prodaja vino po 4,50 din za liter, na debelo pa za 20% ceneje. * Dramatična borba detektiva x vlomilcem pri belem dnevu sredi Zagreba. V Vinkovičevi ulici pred hišo šl. 3 v Zagrebu je prišlo v torek v opoldanskih urah do dramatične borbe med vlomilcem Vinkom Lazarjem, ki je pred nekaj dnevi pobegnil orožnikom Iz drvečega vlaka pri Zaprešiču, in detektivom Franjem Debevcem. De-bevc je v opoldanskih urah opazil pred omenjeno hišo človeka, o katerem je zasumil, da drži stražo vlomilcu. Zaradi tega je detektiv stopil v hišo in tam na stopnicah srečal znanega vlom!!ca Vinka Lazarja. Ko mu je napovedal aretacijo, ie vlomilec pobegnil po stopnicah do podstrešja, detektiv pa za njim. Potegnil je revolver bi ga nameril na vlomilca. Vlomilec pa se nI hotel tako poceni udati. Spustil se jc v detektiva in se pričel z njim ruvati. Detektiv je sprožil samokres, da bi vlomilca ranil, toda orožje je odpovedalo. V tem 6e je vlomilec iztrgal iz detektivovih rok in stekel po stopnicah navzdol do prvega nadstropja, kjer je skozi okno skočil na dvoriče. Detektiv mu je sledil, toda tudi tu se je vlomilec pognal > prvega nadstropja na dvorišče in nato stekel na ulico. Detektivu je priskočil na _ pomoč neki ključavni-čaiBB.! pomočnik, toda tudi oba nista mogla užu-gati močnega vlomilca. Šele neki stražnik, ki je pritekel na klice, je užugal Lazarja in ga uklenil. Ljubljana,16. novembra Gledališče Drama. Četrtek, 10.: »Striček Vanja«. Red Četrtek. Petek, 17. ob 15: »Upniki, na plani« Ljudska popoldanska predstava. Izredno znižano cene od 16 din navzdol. Sobota, 18.: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 19. ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20: »številka 72«. Izven. Znižane cene. Opera. Četrtek, 10.: »Boris Godunov«. Gostovanje Josipa Križa ja. Red B. Petek, 17.: Zaprto. Radio Ljubljana Četrtek, 16. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Ljudski plesi in napevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 šramel »štirje fantje« —14 Poročila — 18 Pester spored Radijskega orkestra —1 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Cankar« — 20.45 Plošče — 21.10 Klavir, koncert (prof. A. Trost) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Rad. orkester. Drugi programi Četrtek, 16; nov.: Zagreb: 20 Madrigalistl — 21.30 Tamburice. — Bratislava; 20 D'Annunzijeva »Gioconda« — 21 Ork. konc. — Sofija; 20 Instr. konc. — 20.30 Vok. konc. — Beromiinster; 20.40 Ork. konc. — Budimpešta; 19.55 Vok. konc. — 20.20 Operni ork. — 22.05 Madžarske narodne. — Bukarešta; 19.15 Slovansek narodne — 20 Simf. konc. — Hilver&um: 20.15 Zbor. — Stockbolm-Horby: 21.10 Čajkovskega V. simfonija. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Kvartet — 21.40 Ork. konc. — Rim-Bari; 21 Operetna gl. — Florenca; 20.15 Napolitanske pesmi. — London: 19.30 Ork. in zbor — 22.20 Vojaška godb« Prireditve in zabave Simfonični koncert v petek. 17. t. m. ob 20 v Unionu bo podal v izvedbi orkestra ljubljanske filharmonije, ki šteje 70 godbenikov klavirski koncert Rahmaninova v c-molu s sodelovanjem klavirskega virtuoza Antona Tro-sta, prof. dunajske glasbene akademije, Lajov-čev »Caprice« za veliki orkester in Čajkovskega VI. simfonijo »Patetično«. Dirigiral bo D. M. Šijanec. Opozarjamo, da se vstopnice z obširnimi sporedi prodajajo pri blagajni kina Uniona vsak dan od 11—12 in od 15 dalje po cenah od 10 do 40 din. Najnovejši tragediji dramatika Ivana Mraka je naslov: »Stari Rimljan«. Dejanje ee godi tik po svetovni vojni v Ljubljani. Krstna predstava tega dela bo v najkrajšem času v dvorani »Delavske zbornice «v Ljubljani. Uprizore ga člani Mrakove igralske skupine. Avtor je delo sam zrežiral in prevzel tudi glavno vlogo. Predavanja V četrtek, dne 16. nov. t. I. bo predaval ob 18 kot gost v okviru kemičnega inštituta g. prof. dr. Wo, Ostvvald iz Leipziga o »uplivu elektrolitov na koloide«, •— Predavanje bo v mineraloški predavalnici na univerzi in bo dostopno vsakomur.,, Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi v ponedeljek, 20. t. m. ob 20 v gledališki dvorani Salezijanskega mladinskega doma predavanje o Dolomitih. Predaval bo profesor g. Janko Mlakar. Sestanki FO Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek 6 predavanjem g. prof. Filipa Terčelja o narodnih običajih. Radi aktualnosti tega predavanja je udeležba strogo obvezna. Naše dijaštvo Na volitvih dne 11. novembra 1939 je bil izvoljen naslednji odbor Društva slušateljev juridične fakultete: predsednik Vilfan Sergij, cand. iur.; podpredsednik Ivanetič Mirjan, c. iur.; tajnik Pezdir Alojz, cand. iur.; blagajnik Lenardič Stane, stud. iur.; knjižničar Cvetko Štefan, cand. iur.; referent za skripta Hribar Zvonimir, stud. iur.; gospodar Zolgar Danilo, cand. iur. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Reslje-va cesta 1; mr. Bahovcc, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič - Tržaška cesta. Anekdota Znani nemški violinist Alojz Spohr je prav rad občeval z raznimi umetniki. Ko se 1 1 fe MARIBOR Cene živtjenskim potrebščinam se dvigajo Akcija nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev Srednjeveiik obrežni top, ki ga mornarji nagla napolnijo Pisali smo že o skrbi našega okoliškega kmeta, kako se bo pretolkel skozi zimo, ker mu letošnja letina pač ni dala toliko, da bi zadostovala za potrebe družine in njegovega gospodarjenja. Nič manjših skrbi pa tudi nima mariborski meščan, zlasti državni in zasebni nameščenec ter delavec, ki živi od svojih skromnih mesečnih pre-jemkov. Cene skoraj vsem življenjskim potrebšči- ' nam silovito naraščajo, dohodki, s katerimi razpolaga in s katerimi je že doslej komaj životaril, pa so vedno enako majhni in nezadostni. Tako je neka gospodinja izračunala, da bo morala zaradi dviga cen v zadnjem času za svojo štiričlansko družino izdati 250 dinarjev mesečno več za življenjske potrebščine. Koliko pa je takih name-ščenskih in delavskih družin, ki bodo tako vsoto zmogle? Družine bodo še bolj morale skrčiti izdatke za obleko in kulturne potrebe, ki pa so že sedaj bili skrčeni na minimum. Zato je najbolj verjetno in skoraj gotovo, da bo večina družin morala še bolj zmanjšati izdatke za prehrano ali drugače povedano, marsikdo si ne bo mogel kupiti tega, kar je za zadostno prehrano nujno potrebno. Menda vsem življenjskim potrebščinam, razen sladkorju in soli, so se zvišale cene. Tako je cena moki samo v zadnjem tednu porasla za 60 par pri kilogramu. Isto velja tudi za koruzno moko, kar gre na račun slabše letošnje letine in močnemu izvozu, deloma tudi velikemu povpraševanju po moki, ker so kot močni kupci nastopile večje mestne občine in direkcija za prehrano prebivalstva. Posledica podražitve moke je seveda podražitev kruha, ki je že nastopila v večjih mestih. Svinjska mast je poskočila za tri dinarje pri kilogramu, kar je bržkone posledica velikega izvoza svinj iz naše države. Enako močno je poskočilo tudi olje, bučno za tri dinarje, namizno za štiri dinarje pri litru, do česar je prišlo zaradi letošnjega pomanjkanja oljnatega semenja. O porastu cen krompirja in fižola smo že poročali. Slednji je letos za več sto odstotkov dražji kakor lansko leto. Zaradi pomanjkanja krme grozi tudi dvig cen mleku, ki je ponekod že pričel. Tudi milo je zaradi pomanjkanja surovin močno poskočilo v ceni, poleg tega pa je tudi slabše kvalitete. Najmočnejši je porast cen pri kolonialnem blagu. Dvig znaša pri tem blagu skoraj 150 odstotkov, ki je razumljiv zaradi mnogo višjih prevoznih stroškov, ki so jih povzročile nevarnosti, ki se sedaj javljajo v prekomorskem prometu. Močno so se dvignile tudi cene manufaktur-nemu blagu. Vsa nova naročila pri tovarnah so za 30 odstotkov višja od prejšnjih. Pri domačih tovarnah je čutiti pomanjkanje in podražitev surovin, pri uvoženem blagu pa povzroča dvig cen tudi riskanten prevoz pa — razumljivo — tudi špekulacija v inozemstvu, ki bi iz trenutne situacije pač rada potegnila svoj dobiček. Povsod je torej opaziti močan dvig cen. Zaenkrat je kurivo še ostalo pri starih cenah, pa tudi najemnine se niso zvišale, ker je vsako zviševanje najemnin pač po vladni uredbi onemogočeno. Bog ve, kaj bi bilo z najemninami, da nismo dobili omenjene uredbe? Zadruge državnih uslužbencev v državi so pričele na merodajnih mestih v zvezi s pojavljajočo se draginjsko akcijo, da bi se v zaščito konzumen-ta zabranil, oziroma omejil izvoz domačih produktov, ki je sedaj v polnem razmahu, na drugi strani pa, da bi se dovolil uvoz tistih produktov, ki bi bili za znižanje cen nekaterim življenjskim potrebščinam nujno potrebni, tako zlasti oljnata semena. Vprašanje je seveda veliko, kako bodo merqdajni faktorji reagirali na to akcijo, od katere bi bil v veliki meri odvisen razvoj cen življenjskim potrebščinam. Cen vseh produktov pa tudi s takimi omejitvami ne bi bilo mogoče regulirati, ker so tu na delu faktorji, na katere država nima nobenega vpliva. Življenje bo vkljub tem ukrepom ostalo dražje, kakor je bilo doslej. Zato pa je za konzument edini izhod iz težav povečanje dohodkov. To je pa vprašanje, ki ga naj rešijo po zakonih socialne pravičnosti javni in zasebni delodajalci 1 m Novi predsednik banovinske hranilnice, I Na zadnji seji upravnega odbora Hranilnice | dravske banovine v Mariboru je bil za predsednika izvoljen odvetnik dr. Josip Leskovar. m Akademska kongregacija ima v petek ob 20 v kapelici oo, jezuitov svoj redni sestanek. m Kongrengacija za gospe ima danes popoldne ob štirih redni sestanek. m Maistrovi borci, pozor! Prošenj za podelitev spominske kolajne zaenkrat ni treba vlagati, ker bo Zveza Maistrovih borcev razposlala svojim članom tiskane formularje za prošnje, ki jih bo treba točno izpolniti. Potrebno pa je, da si vsakdo že sedaj oskrbi potrebne dokaze, listine, katerih prepisi morajo biti sodno overovljeni. Rok za dostavljanje prošenj Zvezi Maistrovih borcev je 1. januarja 1940. Zveza bo poskrbela le za prošnje onih koroških borcev, ki so člani zveze. Nečlani bodo morali prošnje vlagati pristojnemu vojnemu okrožju. m Na vsak način v predprodaji. Prosimo mariborsko občinstvo, da kupi vstopnice za po: nedeljski koncert »Maribora«, katerega čisti dohodek je namenjen za obdarovanje revnih otrok na naši severni meji, že v predprodaji, da tako olajšajo sebi in drugim dohod v frančiškansko cerkev, kjer bo koncert. Predprodaja vstopnic je v Cirilovi prodajalni na Aleksandrovi cesti 6. m Prostovoljni prispevki za prenovitev notranjščine naše stolnice. Stolni in mestni župnijski urad sprejema prostovoljne prispevke za prenovitev notranjosti stolne in župnijske cerkve. Naj bi bilo čimveč Mariborčanov, ki bi doprinesli vsaj majhno žrtev za lepoto največje mariborske cerkve! m Prva odvetniška pripravnica v Mariboru. Te dni je na mariborskem sodišču stopila v prakso prva ženska kot odvetniška pripravnica. Koliko jih bo še sledilo? m Ljudski oder ima drevi ob osmih na odru sestanek. Vsi in točno! ............_ m Uprava Narodnega gledališča prosi obiskovalce gledališča, naj prihajajo v gledališče že pred osmo uro, da pred blagajno ne povzročajo gnječe in da ne zamujajo predstav, s čemer motijo ostalo občinstvo. m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla Terezijo Rozman, soproga mizarja, na Magdalen-skem trgu je umrla soproga magdalenskoga organista ga. Marija Ilauptman, v Sokolski ulici na Pobrežju pa je umrla Jožefa Jerič, soproga železničarja v pokoju. Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožalje! m Ljubljanski kanarček v Maribora. Učenka Slomškove šole v Mariboru Terezija Ceber Zavedni Slovenci In Slovenke I Dne 19. novembra 1939 bo dinarska akcija Slovenske straže za našo severno mejo. Pokažite svojo narodno zavest in darujte za revno slovensko deco ob severni meji I Trdna meja, varna domovina! Celje je na vrtu hiše Metelkova ulica 7 ujela obroč-kanega kanarčka. Na obročku so odkrili označ-ko Ljubljana, Št. 46—:A. m Nepošten krošnjar. 81Ietnemu Starmanu je neki krošnjar ponujal svojo robo. Pri tem pa mu je iz gornjega žepa v telovniku tako spretno izmaknil 1000 dinarjev vredno srebrno uro z majhno verižico, da je Starman tatvino opazil šele doma. Zadevo je prijavil policiji, ki bo nepoštenega krošnjarja menda kmalu zasledila. m Ubijalca so aretiroli. Slovenjebistriški orožniki so v zvezi z ubojem v Klopcah, katerega žrtev je kmečki sin Simon Dobnikar in o katerem smo že poročali, aretirali pod sumom uboja 23ietnega tovarniškega delavca Antona Pliberška, deset drugih fantov pa je bilo prijavljenih sodišču radi soudeležbe pri tepežu. Puneršek zanika, da bi on Dobnikarju zadal smrtonosni sunek z nožem. PlaSci, elegantni pri ,,LAMA", Jurčičeva ul, 4 (prost ogled) m 14 ukradenih ur so našli pri raznih osebah pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Te ure je Pekiar prodal na mariborskem svinjskem sejmu. Vse ure izvirajo iz tatvine dragocenega kovčega, o katerim smo poročali. Ena od teh ur, ki so jih dobili pri Sv. Martinu, je bila vredna 1000 dinarjev. Pekiar pa io je prodal za 50 dinarjev, O Klavžu, ki je tudi zapleten v tatvino kovčega, se policija vedno bolj prepričuje, da je nevaren tat in da se je mnogo bavil s prodajo ukradenih predmetov. m čigavo je kolo. Službujoči stražnik na Glavnem trgu je v torek zvečer na stojalu za kolesa pred avtobusno postajo našel moško kolo brez znamke in evidenčne tablice. Kolo hranijo na policiji. m Motorno kolo je hotel ukrasti. Močno se je začudil trgovski pomočnik Miro Konrad, ko je stopil iz prodajalne zadruge žel. uslužbencev, ko ni več bilo njegovega motornega kolesa, ki ga je tam pustil. Takoj se je podal na lov za tatom in res ga je v neki sosednji ulici ujel, ko je mimo potiskal kolo, katerega ni znal voziti. Ko je tat spoznal nevarnost, je kolo hitro pustil in pobegnil. Policija ga išče. Gledališke četrtek, 16. novembra, ob 20: .»Navihanka«. Red C. c Zveza velikih Bcster sv. Klare priredi v ne deljo, 19. novembra, ob 4 popoldne v Slomškovem domu Mlakarjevo čudežno igro »Roksana«. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni. c Pogodbeno uradniško mesto na mestnem poglavarstvu v Celju jo dobil abiturijent g. Gorišek Stanko iz Teharja. c 2.000 sadnih drevese je kupila Sadjarska podružnica v Mozirju od Gabrijela Korena in jih daje svojim članom in tudi drugim sadjarjem v Savinjski dolini. Podružnica jo napravila prošnjo na kr. bansko upravo za prispevek k nakupu.' Sadjarstvo v Savinjski dolini zadnja leta zaradi agil-nosti Sadjarskih podružnic lepo napreduje in so razvija. Nekateri sadjarji v Savinjski dolini bodo letos dobili prav lepe deflarce za namizno sadje. c Krajevna protituberkulozna lisa v Celju ima drevi ob 8 sejo upravnega odbora v prostorih Zdravstvenega doma. o Občni zbor okrajne Kmečke zveze za celjski okraj bo v nedeljo, 19. novembra, ob 9 dopoldne v Domu. o Ustanovni občni zbor krajevne Unije ra zaščito dece v Colju. V sredo ob pol 7 zvečer je bil pod vodstvom predsednika celjske mestne občine g. dr. Alojzija Voršiča ustanovni občni zbor krajevne Unije za zaščito dece v Celju. O važnosti Unije je govoril tajnik banovinskega odbora g. Ja-godič iz Ljubljane. Na občnem zboru je bil izvoljen poseben odbor za zaščito otrok v slučaju vojne. V odbor so bili izvoljeni: senator g. Alojzij Mjhel-čič, direktor Šubic, .lagodič, ga. Sernečeva, gdč. Zupančičeva, prof. Kovačič. dr. Ganter Kajetan, Mikeln, ga. dr. Kalanova Ela, upravitelj Kramer in poštni kontrolor v p. g. Gams. c VIL oddelek — zaščitni oddelek se je organiziral na celjskem mestnem poglavarstvu. Njegovi prostori so v pritlični dvoriščni sobi. Oddelek se deli v odsek za splošno zaščito, odsek za zaščito dece in odsek za tehnično zaščito. Temu odseku so dodeljeni strokovnjaki poleg drugega urad-ništva. c V celjski bolnišnici je umrl 55 letni cmkar-niški delavec Štefe Lovrenc iz Slane pri Teharjih. Naj počiva v miru I c Mlada tatica. V torek zvečer je Joško Mla-ker iz Celja prislonil svoje kolo pri celjskem kolodvoru in odšel za trenutek v kolodvorsko poslopje. To priliko sta izrabila dva fantka, še oba šoloobveznika, stara 10 in 13 let, ter skušala odpeljati kolo. Lastnik kolesa pa se je še pravočasno vrnil, ko sta se fantiča ravno skušala odpeljati. Videč, da sta v nevarnosti, sta kolo pustila in skušala zbežati, toda eden je vkljub temu še padel v roke stražnika. c Orožništvo je pričelo preiskavo zaradi ustreljenega Gojšnika Pavla, katerega so našli ustreljenega na Konjiški gori na kraljevi drči. Razširjajo se namreč vesti, da je bil Pavle najbrže žrtev divjega lovca in da ni padel po nesrečnem naključju. Puška je namreč ležala na ustreljenem Pavletu čez prsa. Zdravnik, ki je pregledal mrtveca, ne izključuje, da bi bil fant ustreljen od koga drugega. Preiskava je otežkočena, ker so fantje truplo odnesli s kraja nesreče, preden je prišla komisija. črešnjevec pri Slov. Bistrici Prosvetno društvo uprizori v nedeljo, 19. t. m., ob 3 popoldne lepo igro v osmih slikah »Samostanski lovec«. Bralcem »Slovenca« je gotovo znana globoka vsebina istoimenskega romana. — Prijatelji lepe igre vljudno vabljeni. Sevnica ob Savi Sevniški dekliški krožek priredi s sodelovanjem fantovskega odseka v nedeljo 19. novembra t. 1. ob 3 popoldne v »Slomškovi dvorani« akademijo Na sporedu so razne telovadne točke, zborna deklamacija, govor. Sodeluje godba iz Radne. Pridite vsi! Pridite mladi, da boste videli delo deklet in fantov iz Scvnice, pridite stari, da boste videli delo mladine, da boste videli, kaka je prava vzgoja za vaše otroke, sinove in hčere. Na svidenje toreji Kranj Odda se takoj oskrbništvo planinske postojanke na Šmarjetni gori nad Kranjem. Takojšnje ponudbe poslati na podružnico SPD v Kranju. Potrebna kavcija 10.000 din v gotovini. škofja Loka V četrtek ob 8 zv. predava v društvenem demu glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin o sodobnem komunizmu. K aktualnemu predavanju priznanega strokovnjaka v tem vprašanju vabimo širše loško občinstvo! Novo mesto Strelska tekma. Dasi so izredne letošnje prilike nekoliko vplivale tudi na delovanje naše strelske družine, vendar je ta z lepim uspehom zaključila letno vežbanje s tekmovanjem. Tekmovalo se je v štirih tarčah. Tekem se je udeležilo 27 članov in 2 članici ter so zasedli prva mesta: Na tarči Novo mesto (stav stoječi, klečeči in ležeči): 1. Kovačič Fr ml. (prehodni pokal ter uro — dar občine); 2, Koncilija Anton (lepo darilo »Keramike«, Novo mesto); 3. Sedaj Vilko st.; 4. Okroglič Avgust; 5. Zukovec Franc; 6. Sterbenc J.; 7. Košir Stane in 8. Gabrijelčič Angel. — Na zmagovalni tarči (stav kakor prvič) pa so dosegli: 1. mesto Žukovec Franc, 2. Koncilija Anton, 3. Košir Slane, 4. Sedaj Vilko st., 5. Okroglič Avg., 6. Sterbenc Joža, 7. Kovačič Fr. ml. — Na tarči Trška gora (stav poljuben): 1. Sterbenc Joža, 2. Koncilija Anton, 3. Sedaj Vilko, 4. Kovačič Fr. ml., 5. Okroglič Avg., 6. Košir Stane, 7. Gabrijelčič A., 8. Wachtar Matija, 9. Robas Ivan, 10. Bevc Rudolf in 11. Bučar Milena, ki je dosegla še predpisano število točk za dosego diplome. Dosegla je 65% dosegljivih točk, kar je lep uspeh pri prostem streljanju. — Na tarči Ljubljana (stav stoječi) so dosegli odlikovana mesta: 1. Sterbenc Joža, 2. Košir Stane, 3. Kovačič Fr. ml., 4. Zunkovec Fr., 5. Bevc Rudolf, 6. Gabrijelčič A., 7. Okrndlič Avg. — Vsi navedeni so prejeli diplome, večina pa tudi lepe nagrade. KULTURNI OBZORNIK! četrti zvezek Erjavčevih Zbranih spisov V Jugoslovanski tiskarni je zdaj izšel IV. zvezek prirodoslovnih spisov Frana Erjavca, enega naših prvih m najboljših prirodoslovnih pisaiteljev sploh. Tako se Zbrani spisi Frana Erjavca bližajo svojemu zaključku, kajti napovedan je samo še en zvezek njegovih pripovednih crtic. Slovensko knjigotrštvo bo tako bogato še za lepo izdajo slovenskega klasika v uredništvu profesorja dr. S 1 o d n j a'k a , ki se bo postavila lahko v vrsto najboljših in najlepših izdaj slovenskih klasičnih del. I. zvezek je obsegal slike iz prirode, II. in III. pa sta vsebovala en del Erjavčevih klasičnih Domačih in tujih živali v podobah, namreč domače četveronožce, živali po tujih krajih udomačene ter divje četveronož-ne živali (II. zv.); dalje tujezemske četveronožne živali in ptice: domačo perutnino ali živad, naše poljske in gozdne ptice, naše močvirne in povodne ptice ter najimenitnejše ptice iz tujih krajev. IV. zvezek Zbranih spisov pa prav tako prinaša na 441 straneh nadaljevanje Domačih in tujih živali v podobah, in sicer golazni, ribe ter škodljive živali. Pod golaznijo si ne smemo misliti navadni mrčes, temveč plazilce, take kot so krokodili, kače, želve, kameleoni, baziliske žabe in nazadnje tudi — postojnsko človeško ribico, s katero Erjavec zaključuje svoje »golazni«. Vsi ti plazilci in krkeni so opisani na str. 19—138, ter so tvorili v nekdanji Mohorjevi izdaji Domaših in tujih živali v podobah III. del. Erjavec sam je hotel dati popolno podobo živalskega sveta ter je pridno nabiral tudi gradivo za opis rib naših voda kakor tudi tujih.. O tem pričajo že napovedi v Koledarju Mohorjeve družbe, še bolj pa poročilo pesnika S. Gregorčiča v njegovem življenjepisu. Gregorčič piše, kako je Erjavec zbiral gradivo po vsej Sloveniji in Hrvatski, da je imel že registrirana vsa imena — latinska m slovenska — s pripombami, da pa se je vse to, verjetno že precej urejeno gradivo izgubilo. Kakor poroča urednik dr. Slodnjak, je storil vse, da bi to gradivo našel. Pa zaman. V uvodu se za/to še enkrat obrača na vso javnost — kar mi ponavljamo —, da naj vsak, kdor kaj ve o tej zapuščini, javi to založbi ali uredniku, da pride Erjavčev opis rib vsaj v odlomkih v nadaljnji zvezek, Da pa bo ta ponatis živalskega sveta popoln, je urednik naprosil prof. Rafaela Bačarja, znanega prirodoslovnega pisatelja, da je on podal opis rib, ki slede na str. 139—298. Bačar v uvodu priznava, da ni hotel Erjavčevega sloga privzemati ali ponarejati, ter je zato ta oddelek napisal tako, kakor ustreza Pri intimnem nastopu ge. Bernot-Golobove v Rimu Toplo rimsko novembersko opoldansko 6once je sijalo, ko so 6e v Circu Massimu pevci od generalke za Cavallerio rusticano umaknili internemu nastopu novih umetnikov. To moderno, veliko gledališče, ki stoji 6redi prostornega, z romanskim okusom opremljenega razstavnega prostora, človeka ne preseneti 6amo z veščo akustično arhitek-toniko, ampak tudi s posebnim zunanjim videzom. Nobene običajne gledališke teže razkošja ni v njem; svetlozelena barva daje temu talijinemu hramu neki svojevrsten veder svež izraz. Resnobno svečanost vzbudi šele temnovijoliča6ti zastor na odru. Tega dne pa je poleg vedrosti in resnobe ležalo v ozračju še brezizrazno drhteče pričakovanje. Samo prve vrste 60 bile zasedene. Sodniki, najvišji glasbeni strokovnjaki, pa nekaj pevcev in pevk, ki jih je privedlo zanimanje, koga bo stroga rimska kritika priznala in koga zavrnila. Mlada pevka, ki čaka na nastop, je že trikrat odložila kožuh in ga zopet ogrnila; baritonist, ki bo tudi danes prvič nastopil, se nervozno preseda na svojem sedežu in pokašljuje. Poleg njega popolnoma mirno sedi naša rojakinja Francka Go-iobova; tudi ona bo pela. Ko jo pokličejo na oder, vstopi skromno in naravno, toda samozavestno kakor stopa človek, ki si je svest zmage. V trenutku je njen glas napolnil ogromni prostor. Izginili so sodniki, izginili poslušalci, zavladala je Amneris sama. »L'abborrita rivalc a me sfuggia .. .« Njen glas obtožuje, dolži, obupuje, joče, kljubuje, prosi, hrepeni, grozi, sovraži, ljubi. Kdor jo je včasih poslušal v Ljubljani, mora osupniti. Da je mogoče tolikšno stopnjevanje v tem kratkem času! Ne samo, da si je močno razširila obseg glasu in znatno povečala njegovo ja-kost, tudi način njenega podajanja je prepričeval-nejši in zrelejši. Lepa je, ko poje, in v dvorani ni čuti diha. Nižino njenega glasu je nekoč cenila V6a Ljubljana, zdaj je dosegla še posebno občudovanje za visoke lege. Zgornji b — brez težave. »De' miei pianti la vendetta.« Njen izgovor tujega jezika je neoporečen in V6i, ki jo poslušajo, ne vedo, da ni Italijanka. Človeku pa, ki je z doma prišel sem in sam doživel njen uspeh, je dvojno dobro pri srcu: za lepoto, ki jo je užil, in pa ponos nas V6eh. Zmagala je. Vidim glave, ki se stikajo in odobravajo. Slišim zveneče italijanske superlative. Spoštovani maeetro Pe6cia, njen profesor, «e smehlja, kakor da je sam odpel svojo vlogo. Nekdo si briše solzne oči. Ona pa odhaja mirno, kakor je prišla brez prevzetnosti, tako kakor 6prejNowy Kurjer Warszawski«. Ta listič, ki je zdaj edino glasilo in edini vir novic varšavskega prebivalstva, pa ni prav nič podoben nekdanjemu najstarejšemu poljskemu listu »Kurjer Warszawski«. Novi listič ne vsebuje drugega ko poročila nemškega dopisnega urada in navedbe iz »Lodževiskega vojaškega časopisa«. Ker so Nemci Kardinal Gerlier pri letalcih Kardinal Gerlier, lyonski nadškof, je maševal ▼ hangarju letališča v Bronu in je pri tem imel govor zbranim častnikom in moštvu francoske letalske armade in se je z besedami pohvale in vzpodbude spominjal mučeniške Poljske. Kardinal Verdier in mir Ob spominu na dan premirja v svetovni vojni Je opravil pariški nadškof, kardinal Verdier v kapeli pariške vojaške akademije službo božjo, ki so ji prisostvovali številni visoki častniki in tudi general Hering. Po evangeliju je imel kardinal kratek nagovor, kjer je izrekel trdno zaupanje, da bo francoska armada še enkrat izvojevala svobodo sveta. Po sv. maši je kardinal podelil vesoljno odpuščanje vsem padlim vojakom v svetovni vojni 1914— 1918, in vsem žrtvam nove vojno. Plinska maska v dovtipih Zdaj nima v Parizu nič več vsak človek plinske maske na cesti s seboj; Zdaj jo že pustijo doma, čo gredo po opravkih ven. In že so začeli zbijati šale iz tega važnega predmeta. Tako so začele o nekem uradniku, ki doslej ni nikdar pustil plinske maske doma, krožiti govorice, da ima pravo masko doma, a s seboj da nosi pod pločevinasto površino steklenico žganja, da zdaj pa zdaj srkne požirek iz nje. ln neka umna gospodinja, ki se je zmeraj hudovala, da je plinska maska neuporabna, je mahoma odkrila, da je uporabna za lupljenje čebule. V Parizu ga pač ni človeka, ki bi ne imel plinske maske Neki optik svetuje tistim, ki so kratkovidni, naj okence plinske maske nadomestijo z lečami naočnikov. Neki skrbni stari oče pa je dal svojemu vnuku ob rojstnem dnevu po meri narediti plinsko masko, tako da jo je novi zemljan dobil že čez 85 ur, odkar je bil na 6vetu. Srečni časi l Golob-prsmonosa že 2000 let star Navzlic radia in brzojava, kljub avtomobilnim Štafetam in letalom Ima sleherna armada, vsaj pehota, v vseh državah golobe-pismonoše za poročevalsko službo. Vojaštvo tako zelo ceni svoje pernate zaveznike, da se navzlic vsem tehničnim napredkom noče ločiti od njih. Vendar je komaj znano, da golobje-pisrmmoše niso šele pripomočki sedanjega vojevanja; da so takšne golobe brez dvoma uporabljali v vojnah že v najdavnejših časih. Najdeni hieroglifi pričajo, da so že Egipčani uporabljali golobe 5-a poročevalsko službo. Ko je leta ,43 pred Kr. rojstvom rimski general Antonij oblegal Madero, je bil poveljnik obleganega mesta po golobih-pismonošah v zvezi z Brutom, rimskim nasprotnikom Antonija. In pesnik Tusso pripoveduje v svojem romanu »Osvobojeni Jeruzalem«, kako so križarji menili, da je to božje znamenje, če so sprejeli kakega goloba ali sokola-pismonošo s sporočilom, ali če so točno oddali po njem svoje vesti. po zasedbi zasegli vse radio aparate, nimajo Varšavci nobene prilike, da bi zvedeli kake novice iz inozemstva. Se med obleganjem mesta 90 poljske oblasti razglasile, da ne sme biti nihče po sedmi uri zvečer izven hiše. Nemške oblasti te zapovedi niso razveljavile, in tako je Varšava zvečer povsem izumrlo mesto. Podnevi morajo prebivalci na ukaz oblasti pospravljati grušč in razbitine poškodovanih hiš in poslopij. To delo še zdaj ni opravljeno. Večkrat nemški vojaki ustavljajo ljudi na cesti in jih na-ženejo na delo. čemur se ne more nihče odtegniti. Vendar opravlja ta dela večidel judovsko prebivalstvo. V Varšavi skoraj ni nobenega zaslužka. Prebivalstvo je bolj in bolj v stiski. Največ ljudi že zdaj prestaja lakoto, in nikjer ni kuriva, da bi si kaj skuhali ali- segreli stanovanje. Na tieoče se jih preživlja s suhimi skorjami kruha in s tem, kar jim daje vojaška kuhinja. Prebivalstvo živi povsem zase v hišah in se ne druži z nemškimi uradniki in vojaki. Zbegani, potrti in lačni varšavski meščani s strahom in grozo gledajo v bodoče, mrzle zimske dni, 6pominjajoč se hkrati svoje nekdanje sijajne prestolnice. Redovnice v službi domovine Kakor poročajo lz Pariza, so vse francoske redovnice mobilizirane, da nudijo pomoč v stiskah, ki jih je vojna povzročila. Tako je dejansko pomagalo 250 redovnic pri evakuaciji Pariza. Pre-fekt okraja Seine je javno pohvalil službo redovnic. Okrog 600 redovnic je opravilo v Parizu poseben tečaj za varstvo proti letalskim napadom. Več kot polovici pariških sanitejskih postojank bodo pri letalskih napadih redovnice nudile pomoč. Nekaj stotin redovnic je v bolnišnicah Rdečega križa in pri ambulancah zadaj za fronto. Njujorški stadion, kjer je 50.000 gledalcev opazovalo igro s povodno žogo. Slika je letalski sne tek Naivečia država manjšin na svetu Sovjetskoruska Akademija znanosti je nedavno izdala seznam narodnosti v Sovjetski Rusiji. S seznama je razvidno, da je v Sovjetski Rusiji 59 različnih narodnosti in 96 narodnostnih skupin ki govorijo skupno 141 jezikov l Luč In ilvllenje: Razsvetljava v svoji zgodovini Zdaj, ko so velemesta bojujočih se držav na večere brez luči, se ljudje šele zavedajo, s kakšnim razkošjem so prej tratili luč, kako so se blestele hiše in ceste in kako je kar na mah za-žarelo na tisoče obločnic. Ogenj na ognjišču, ki segreva in razsvetljuje najstarejša bivališča, je dajal le malo luči. Premalo je bilo svetlo za kako rokodelstvo, in ljudje iz ledene dobe v španskih jamah so iznašli prvo svetilke. To je bil stenj, prepojen z živalsko mastjo, ki so ga prižgali v lončeni posodici. Iz teh začetkov razsvetljevalne tehnike so se razvile nadaljnje iznajdbe do začetka našega šteja časa. Svečnike iz lončevine in lesa so našli v izkopaninah prvih pokopališč. Wi'kingi so že znali izdelovati laterne iz železa, ki so jih prižigali na svojih ladjah. Iz leta 285 pred Kr. r. Izhaja najstarejše poročilo svetilnika. Zgradil ga je Sostratos s Kni-dosa pred otokom Farosom v Aleksandriji. Na svetilniku je gorel dan in noč ogenj, ki so ga netili s lesom in oljem. V antiki so imeli oljnato svetilko s štirimi plameni. Nad eno ali več svetilkami je-bila posoda z oljem, ki se je iz nje iztekalo olje. Rimljani so narejali stenje iz konop- Delavska zbornica za rudarje V vrsti ukrepov, ki jih je podvzela Delavska zbornica za zaščito ekonomskih, socialnih in kulturnih interesov vseh delavcev in nameščencev v Sloveniji, je gotovo eden najvažnejših: ustanovitev posebnega rudarskega odseka. Nad 8000 rudarjev je v Sloveniji, ki imajo celo vrsto še nerešenih zahtev tako v pogledu delovnih pogojev in zaslužkov, kakor glede socialno-zaščitnih odredb, zlasti njih preskrbe za slučaj brezposelnosti, onemoglosti in smrti. V nedeljo, 12. nov. 1039 je zasedal rudarski odsek, ki si je nadejal nalogo, da bo: 1. proučeval in razpravljal o vseh osnutkih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tičejo rudarjev, 2. zbiral podatke o položaju rudarjev in sestavljal iniciativne predloge za zboljšanje položaja, 3. sodeloval pri mezdnih akcijah v okviru zakonskih določb in ustvarjal čim tesnejše stike med rudarji in Delavsko zbornico. Po temeljiti proučitvi položaja in razmer, v katerih se nahajajo rudarji, je sprejel odsek soglasno sledeče zaključke: 1. Zaradi ugotovljenega porasta draginje pri živilih za ca 10% naj se takoj ukrene potrebno, da se sedanje mezde zvišajo za procent porasta draginje, za bodoče pa s posebnim sporazumom, veljavnim za vse rudnike v Sloveniji, zagaranlira avtomatično prilagoditev mezd draginjskim spremembam. 2. V okviru gornjega zaključka naj se izvrši akcija za zvišanje "mezd pri Trboveljski premogo-kopni družbi na podlagi sedanje kolektivne pogodbe, pri ministrstvu za šume in rudnike pa akcija, da se mezde in akordi odgovarjajoče zvišajo brez predhodne odpovedi delovne pogodbe. lje in so jih obdali z voskom. Cezar je hodil ponoči »ob svitu luči« na Kapitol; spremljalo ga je 40 slonov, ki so nosili plamenice. Od srednjega veka dalje so se zrcalili odsevi sveč v renesančnih in rokokojskih dvoranah in še dandanašnji je razsvetljava s svečami najmi-lejša luč, zlasti za poslušanje glasbe. Leta 1414 so v Londonu priredili prvi poskus razsvetljave cest z oljnatimi svetilkami, in v Parizu so bile od leta 1667 dalje pozimi razsvetljene ceste. Leta 1766 so se pojavili na cestah žarometi. Leta 1783 so si v Angliji prvikrat skušali svetiti s plinom iz premoga. Leta 1826 so v Berlinu prvikrat prižgali plinske svetilke. Pariz, mesto luči, je imel prvi električne oh-lnfnice. Leta 1847 so prvikrat prišle petrolejke na dan. A že Leonardo da Vinci, ta vsestranski genij, je uporabljal steklene cilindre, da je imela luč več kisika. Najvažnejše za razsvetljavo pa je leto 1883, ko eo uvedli električno žarnico, in z letom 1879 si je elektrika s praktično uporabo električne luči odprla pot po svetu, in razsvetljava vfelikih mest že tekmuje druga z drugo, kje bo razsvetljava še bolj bajna in razkošna. Amerika čuva Panamski prekop. 3. Z vzemi močmi naj se dela na spopolnitvi in spremembi socialne zakonodaje, da se ukinejo vsa poslabšanja, prizadeta rudarjem z novimi pravili o bratovskih skladnicah in ostalimi uredbami in pravilniki. Brezpogojno se mora rudarjem za-garantirati uživanje vseh ugodnosti, ki jih predvideva splošna socialna zakonodaja za vse delavstvo, poleg tega pa je treba rudarjem priznati z ozirom na vrsto njih zaposlitve še posebne pravice. 4. Plačani dopusti, ki so že uvedeni v državnih rudnikih, se morajo razširiti tudi na privatne rudnike. 5. Zasigurati in spopolniti se mora recipro-citeta med rudarskimi in ostalimi zavarovanji ne samo v mejah države, marveč tudi mednarodno, da ostanejo obvarovane pravice ne oziraje se na kraj zaposlitve. 6. Posebno pažnjo naj se posveča bratovskim skladnicam z ozirom na centralno urejen sanacijski fond in dejstvo, da je število rudnikov v Sloveniji največje ter presega že 50% staleža aktivnih rudarjev, da ne bi bili pri event. likvidaciji centraliziranih fondov oškodovani. Delavska zbornica je pristopila k takojšnjemu izvajanju ter zaključkov in je sklicala za ponedeljek, dne 20. nov. 1939 v Ljubljani konferenco predstavnikov rudarskih strokovnih organizacij, druge skupine rudarske zadruge in članov rudarskega odseka, na kateri se bo razpravljalo o ukrepih za prilagoditev mezd porasta draginje. Litija Shod MJRZ v Litiji. V nedeljo dne 5. nov. t. 1. ob 8 zvečer je bil v dvorani Ljudskega doma sestanek MJRZ. Izčrpno poročilo o naši zunanji in notranji politiki je podal g. Rojnik iz Ljubljane. Vsa izvajanja govornika so zborovalci sprejeli z odobravanjem. Zlasti 60 z veseljem pozdravili sklep odbora banovinske MJRZ o rednih sestankih krajevnih odborov MJRZ. Posebno pa moramo povdariti razveseljivo dejstvo, da se tudi litijska katoliška mladina zaveda resnosti današnjega časa, važnosti poslanstva, ki ga bo enkrat morala prevzeti na svoja ramena! Shod je uspel v vsakem pogledul Delo Zveze združenih delavcev v Litiji. ZZD v Litiji obstoja že delj časa, vendar je s pravim delom začela |ele, ko je prevzel njeno vodstvo mladi in agilni zaupnik g. Prebil Janko ml.! On je namreč prvi prišel do spoznania. da ie delavcem poleg materialnih dobrin potrebna tudi duS-na hrana. Vsi dosedanji delavski zaunniki mlajše generacije so se brigali za vse drugo, le za to ne, za kar so bili poklicani! Dolžnost vsakega delavskega zaupnika mora biti, da pribori delavstvu čimboljše življenjske pogoje, mora pa skrbeti tudi za to, da se delavstvo tudi na prosvetnem polju udejstvuje! ZZD priredi v soboto, dne 18. nov. t 1. ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 19. nov. t. 1. ob 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma v Liliji krasno dramo iz delavskega družinskega življenja »Mati ljubi«. Vse, zlasti pa delavce vabimo, da si ogledajo to lepo družinsko dramo! Jesenice Kino Krekov dom predvaja dva velefilma. L pevski velefilm »Havajske melodije« se predvaja v petek, 17. nov. ab 8 zvečer. V soboto, 18. nov. ob 4 popoldne matineia »Havajske melodije«. Zvečer ob 8 se predvaja 11. iiim biser francoske produkcije »Kneginjja Tarakanova«. Za dodatek izbrani predfilmi, Letna sezona In prehod v zimsko sezono v Rogaški Slatini 2e lani smo poročali, da zaznamuje Rogaška Slatina od leta 1935 sem vsako sezono zvišanje števila gostov. Ta vesel pojav je tudi letos pokazal čvrsto tendenco, saj smo konec julija imeli že nad 300 gostov in 2000 nočnin več kakor lani ob istem času. Veselili eno se, da bomo letos mogli zabeležiti nov rekord v frekvenci in bi ga — po prijavah sodeč — gotovo tudi dosegli, če se ne bi pojavili v avgustu znani zunanjepo1 I dogodki, ki so vznemirili svet. Zaradi nastan-ga negotovega položaja je mnogo gostov predčasno odpotovalo, drugi pa so svoj že najavljeni prihod odpovedali. Ko pa so se v septembru pričeli resni spopadi, smo si bili na jasnem, da je posezona za nas zgubljena, pa najsi je jesensko sonce se tako prijazno sijalo na naše bujne nasade in gozdnato okolico. Kljub vsemu pa zaznamujemo ob koncu sezone samo 216 gostov manj kakor lansko leto in z zadovoljstvom povemo, da je bila tudi letošnja sezona v vsakem pogledu izredno dobra. Skupna frekvenca izkazuje 7849. Od tega odpade: 6789 na naše državljane, 10C0 pa na ino-zemce. Število inozemcev jo torej občutno padlo: vzroki so deloma že pojasnjeni. Drugi vzrok pa je ta, da Grki že tri sezone ne morejo priti k nam, ker ne dobivajo dovoljenja od svojih oblasti. V letih 1935 in 1936 smo imeli po 250 grških gostov, letos pa komaj 161 Največji kontingent inozemskih gostov daje še vedno Madžarska (565), za njo pa Nemčija (335). Število domačih gostov pa raste stalno od leta do leta in je letos za 2029 večje kakor v sezoni 1934. To dejstvo je zelo razveseljivo: kajti čo računamo s tem, da se bo vojna onstran našo meje zavlekla v redogleden čas, bomo morali napeti vse sile, da nadomestimo inozemske goste z našimi, ki so radi obiskovali tuja, pa četudi manjvredna zdravilišča. Število prenočnln znaša 116.150, od teh odpade tretjina na privatne, dve tretjini pa na zdraviliške hotele. Z navedenimi številkami smo zaključili letno sezono in skoraj neopazno prešli v zimsko, ki obeta letos biti prav živahna. Vsi pogoji za njo so dani: najmodernejša stavba »Jugoslovanski kralj« s 86 sobami sprejema goste v svoje tople in prijazne prostore; strogo dietična kuhinja posluje tu neprestano dalje; zdravilne kopeli so v hotelu; skratka vse, kar je gostu potrebno za zdravljenje, je združeno v tej reprezentančni Btavbi. S tem je uprava zdravilišča ustregla vsem onim, ki v letni sezoni ne morejo priti semkaj. Sedaj jim je dana možnost, da se pozimi okoristijo z vsemi zdravilnimi sredstvi, ki jih zdravilišče more nuditi. Ni sicer krasnih koncertov v parku, pač pa si pri radiu lahko vsak sam izbere program, ki mu pač najbolj prija. Za one pa, ki so potrebni miru, je zimska sezona naravnost idealna. Sv. Jurij v Slov. goricah Križ Kristusa Kralja. Praznik Kristusa Kralja je bil prelep dan za vso župnijo. Sončnega, jesenskega popoldne se je vsa župnija podala na bližnji hribček, kjer je bil blagoslovljen križ Kristusa Kralja, ki ga je postavilo Aposlolstvo mož in fantov v spomin na svetovni kongres v Ljubljani. Z ljubeznijo in požrtvovalnostjo mož in fantov, kakor tudi Rošherjeve, Cafove, Drašohove družine je bilo postavljeno znamenje božje. Dekleta krožka so križ vpletla s cvetjem in venci. Vesela šolska mladina pa je zapela po blagoslovitvi, ki jo je izvršil g. svetnih Bosina z g. kaplanom v pozdrav Kristusu Kralju. Sevnica ob Savi Odkritje spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju bo v Sevnici na narodni praznik, dne 1. decembra t. 1. Kljub vsem oviram in težavam bomo vendar pričakali dan ko se uresničijo naše želje, da že vidimo trajen spomin na pokojnega kralja. Dan 1. decembra t. 1. bo za našo dolino še poseben praznik. Skrbimo vsi, da se odkritja udeležimo v čim večjem številu. Pozivamo tem potom vse organizacije, brez razlike naziranj političnih in svetovnih, da se ta dan vsi kot bratje in sestre snidemo pred njegovim likom in si že enkrat zaobljubimo, da bomo čuvali Jugoslavijo. Cerkev v Nemčiji Kakor poroča holandski »Maasbode« z nem ških obmejnih pokrajin, so preteklo nedeljo v vseh aachenskih cerkvah prebrali prvo papeževo okrožnico »Suinmi Pontificatus« s prižnic. Branje je trajalo eno uro. Dalje so s prižnic oznanili, da je prepoved zvonjenja pred službo božjo spremenjena tako, da se sme zdaj pred kako nedeljsko slovesno 6veto mašo tri minuto dolgo zvoniti. Nova ruska Izdaja Tolstega V državni založbi Sovjetske Rusije izhaja že od leta 1980 nova izdaja spisov Tolstega, ki jih bo skupno izšlo 90 zvezkov. Izdaja se ozira na vse načrte poedinih spisov, saj je znano, da mu je morala njocova žona kak spis po osemkrat prepisati. V izdaji bodo tudi vsa pisma in dnevniki in bogata zbirka slik. Doslej je izšlo že 50 knjig. Ptuj Tečaj Katoliške akcije za dekleta. V nedeljo, dne 19. t. m., priredi škofijsko vodstvo dekliške katoliške akcijo celodnevni tečaj za dekleta iz vseh župnij ptu -ske in završke dekanije, Zelja gospoda knezoškofa je. da bi se čim več deklet spoznalo z delom na področju KA. Zato se vljudno naprošajo vsi gg. župnik omenjenih dveh dekanij, da pošljejo vsak po neka dobrih deklet, bodisi članic Dekliških krožkov ali pa Marijine družbe, na ta tečaj v Ptuj. Tečaj se prične ob 8 s skupno sv. mašo v minoritski cerkvi. Nato bodo v društveni sobi minoritskega samostana važna predavanja. Govorili bodo: g. Oberžan Drago, voditel dekliškega gibanja, katehistinje in voditeljice KA iz Maribora. Stroški znašajo samo 3 din. Ker bodo predavanja zelo lepa in važna, prosimo, da pride čim več deklet v nedeljo v Ptuj. Občni zbor ptujskega dekliškega okrožja. Ob pri liki nedeljskega tečaja KA bo v minoritskem samostanu tudi redni občni zbor ptujskega dekliškega okrožja z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora so se v smislu pravil dolžne udeležiti vse odbomice vseh sestrskih krožkov ptujskega okrožja. Računski zaključek mestne občine za preračunsko lefto 1938-39 je v smislu § 122 zakona o mestnih občinah javno razgrnjen pri mestnem knjigovodstvu od 11. no 18. novembra t. 1. Vsak občan je upravičen računski zaključek pregledati in predložiti svoje opazite med uradnimi urami za stranke od 9 do 12 v mestnem knjigovodstvu. Ljutomer Naša elektrika. Iz dneva v dan se posamezne stranke mesta Ljutomera in njegove okolice pritožujejo nad organi električnega podjetja, ki popravljajo električne naprave ali pa pobirajo mesečne prispevke za uporabljeni tok. Ti so namreč nasproti nekaterim tako zvanim naprednim krogom silno uslužmi in taktni ter pustijo celo posameznim strankam, da po več mesecev ne plačajo prispevkov za uporabljeni tok, dočim so proti drugim zelo neuslužni ter so dopustili, da so eni stranki, ki ni takoj plačala za isti mesec gotove vsote za uporabljeni tok, za nekaj ur odklopili električni tok. Mnogi se tudi povprašujejo, ali velja po-nočna mestna razsvetljava samo onim, ki zvečer hodijo po mestu ali se pozno vračajo na svoje domove, tisti pa, ki zjutraj zgodaj hočejo hoditi po mestu ali imajo svoje opravke, pa morajo po Ljutomeru hoditi skozi egiptovsko temo. Ker trpi na omenjeni način ugled ne samo električnega podjetja, marveč tudi občine same, prosimo merodajne kroge, da te nedostatke v kratkem odpravijo, Iz Julijske Krajine Povodenj je zahtevala mlado življenje. Prejšnjo soboto in nedeljo smo imeli po vsem Goriškem močne nalive. Dež in južno vreme sta naglo jedla in topila tudi zapadli sneg. Vse vode v deželi so zato hitro naraščale. Tudi Soča je zadivjala in valila svoje grozeče valove po Soški dolini. Pri elektrarnah, ki so v gradnji pod Doblarjem in pri Plavah, je pobesnela vodna sila napravila precejšnjo škodo. Govore o osemdesetih tisočih. Voda je odnesla mnogo materiala, zlasti lesa, in je pred Plavami vdrla tudi v rove, po katerih bodo napeljali Sočo, in pokvarila več strojev. Na bregovih so mnogokje potrebni prebivalci lovili plavajoča drva in les. Pod Solkanom sta se lotila tega nevarnega dela tudi dva mlada fanta. 16-letnemu Cvetku Gabrijelčiču je pri tem spodrsnilo na opolzkem bregu in je zletel v peneče se valove, ki so ga takoj pogoltnili in odnesli, ne da bi prestrašeni tovariš mogel kaj pomagati. To se je zgodilo v nedeljo dopoldne. Bele v torek so našli nesrečnega utopljenca na 6ipinah pod Štandrežem. Ubogi Cvetko je bil mizarski vajenec, priden in skrben dečko. »Svetogorska Kraljica«, mesečnik svetogorske-ga svetišča, št. 11 in 1'2. Pred nami ležita zadnji dve številki tega edinega slovenskega lista v Julijski Krajini. Zaradi odredbe pristojnega obla-stva je decembrska številka izšla skupno z novembrsko, zato oi)sega list tokrat 8 strani. Vsebina je prav živa. Prinaša nekaj tehtnih člankov, zaključuje spis >Iz svetogorske zgodovine« in razpravo »Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo« ter ima prav zanimive »Naše novice« in lep pregled po »Cerkvenem svetu«. Razen tega objavlja zadnje popise 4001etnega jubileja in več nabožnih pesmi. List krasi več slik iz svetogorske zgodovine in njenih slovesnosti. Lastništvo in uredništvo se v toplih besedah poslavljata od sotrudnikov, naročnikov in bralcev, in pravita med drugim: s Na m in vam je gotovo težka ločitev od tega lista, ki je brez dvoma v vsakem pogledu zelo blagodejno vplival na naše verno ljudstvo. Negujmo skrbno seme, ki ga je ta listič sejal v naša srca, zlasti ohranimo ljubezen in zaupanje v našo sveto- Malt oglasi V !"*!'5 J?'1"?«^ VMf .f,ak« b®«ed« 1 <"«: tenltovanlskt MlMl I din. Debelo tiskane naslovne besedo ae raSunnln . . - i, -----------r- naslovne besede se računajo ■vojno. Najmanjši snesek ia maU oarlas IS din. . Mali •rlaal se plačujejo takoj pri naročilu. . Pri orlaslh rek I a m n eva inafaja se računa enokolonska, 1 mm visoka pclltna vrstica po I din. • Za pismene odgovore dede oslih arlaaov treba prlloilU inamko. Prodajalka poštena, res agllna, želi premestitev v Ljubljano. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Zanesljiva« 17991. Inteligentna gospodična pisarniško izvužbana ter vajena samostojnega gospodinjstva, želi kakršne koli namestitve. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zmožna«. Mizarski pomočnik Izurjen - želi premenltl službo aH gre kot hišni mizar z lastnim orodjem. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Izurjen 1518« 17.725. (a Praktikantinja za pisarno, event. gre za blagajničarko, z znanjem nemščine, išče službo za takoj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Poštena 2360« 17.704. (a tlužbodobe Prakfikanta sprejme veledrogerija. — Prednost Imajo ne nad 17 let etarl absolventi nižje srednjo ali meščan-Bke šole. Ponudbe v upr. Slov.« pod šifro »Zanesljiv« št. 18010. Vzgojiteljico za 2 otroka po 6—7 let, iščem za 1. december. -Biti mora mlajša, zdrava ln boljše zunanjosti. — Prednost Imajo Nemke, pa tudi druge, ki govore perfektno nemščino, ker otroci govore In se uče nemško. Plača 5—600 din mesečno, stanovanje In hrana. Ponudbe s sliko poslati na: dr. Bodan Lazarevič, lekar, Poža-revae, dunav. banovina. Slike vrnem takoj. (b Za dijaka (sina) II. razr. gimnazije, Iščem stanovanje v LJubljani pri boljši družini z vso oskrbo. Ponudbe s ceno na R. Dolinar, Jesenice. HMH2DI Stanovanjsko opravo staro, dobro ohranjeno, prodam. - Požar Ivanka, Ljubljana, Poljanski nasip 10/11., desne stopnice. Kupimo Vsakovrstno Zlato srebro in briijante kupuje vsako količino po najvišjih eenah fl. Boži«, Ljubljana Frančiškanska ulica a Čajno maslo večje množine, kupujem skozi vse leto. Ponudbe z navedbo množine ln cene tedensko poslati v upravo »Šlov.« pod »Čajno maslo« št. 18005. otroški kotiček SLON SAMBO (143) Kmalu nato sta našla nekaj desk. »Napraviva si plav,< je predlagal Filip. >Kako boš pa deske strnil?« je vprašal Jan, in potem je nasvetoval, naj jih zve-žeta s pasovoma. To se je dobro obneslo. Tukan je z zadovoljstvom motril gradnjo plava. »Na tem plavu so bomo peljali dol po reki,« je rekel Jan. Tukan pa si je dejal: »Ali sta ta dva človeška otroka brihtnal« .Vsakovrstno zBato kupuje po najvfSjih cenah CERNB, juvelir, LJubljana SVolfova ulica it. 8 Bukova drva sveža, rok dobave mesec Januar, februar ln marec, kupujemo po kubičnem metru vsako količino za gotovino. Ponudbe z navedbo cene na Export, Meštrovlč, Zagreb, Jela-čičev trg 15. Telef. 23-612 Prodamo Najugodnejši nakup mofiklb obleta nudi Presker, Sv. Petra a. 14, Ljubljana. Otroške vozičke najugodneje kupite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1 Štajerska jabolka (voščenke), takoj ugodno prodam. — Trgovina Martino, Tyršova 17. Gospodje!' Izpadanje las vam prepreči novi preparat! Steklenica 20 din. Frizerski salon »Polanc«, Kopitarjeva ulica. Razpis Občina Sv. IIj pri Velenju, srez Slovenj Gradec, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občin, usluž- gorsko Kraljico in Mater v teh hudih časih, ki bencih, je vložiti' pri tej občini v roku enega nam bodo po njeni priprošnji ohranjeni. Marija meseca, to je do 15. decembra 1939. nam izprosi tudi kmalu še boljšega sejavca božje Uprava občine Sv. Ilj pri Velenju, besede in pevca njene slave.« I dne 12. novembra 1939. (144) Precej težko je bilo plav spraviti na deročo reko. Fanta sta skočila nanj. Tukan je letel zraven, potem pa se je usedel zraven njiju. »Brez dvoma bova Samba našla na koncu te reke,« je poln zaupanja dejal Jan, in Fi-lip je govoril Tukanu, kaj bosta vse storila, kadar bosta spet naravna človeška fanta. B2235 Hišo prodam za 37.500 din.- ; Kocjan, krojaštvo, Dolenjska cesta 23. Hišo ali stavbišže v Ljubljani - kdor Ima naprodaj, naj ponudi z opisom ln ceno v upravo »Slov.« pod »Novo« 17907 Stavbne parcele ob Grablovičevi ulici v izmeri 749 m«, ob Haydri-hovl ulici v izmeri 875 m! in vogal Ptujske in Mariborske ulice v Izmeri 604 m" - pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila daje Ljudska posojilnica v Ljubljani. itanotanja ODDAJO: Prosto stanovanje nudim za opravljanje hišnih del. Slomškova ul. 7, prt hišnici. Enosobno stanovanje oddam. Kodeljevo, štepanja vas 123, ob Ljubljanici. II Glašba I Harmonije in pianine moderno izdelane, z garancijo, dobavlja Ivan Kacin, Domžale. Sprejemajo se popravila. Uglasila. Zahtevajte cenik! Hranilne knjižice 3% obveznice In druge vrednostne papirje kupuje tn platSa najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOB Aleksandrova cesta 40. Preklic Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Stanislava. — Rudolf Kalčič, Ljubljana, Staničeva 19. Ali ste že naročiti letošnje Mohorjeve knjige? Naročajte in širite . »Slovenca« ! i Loterija! V smislu S 39. uredbe o vojnih invalidih želi Združenje vojnih invalidov prirediti sporazumno z Narod, invalidskim fondom narodno loterijo v vsej državi. Zainteresirani naj dostavijo svoje predloge ali načrte v oceno na: SREDIŠNJI ODBOR UDRUŽENJA RATNIH INVALIDA »PRIVREDNI OTSEK« Beograd Balkanska cesta št. 46, II. nadstropje Telefon 29-108. Zapustil nas je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod JOSIP MODER šolski ravnatelj v pokoju in hišni posestnik v torek, dne 14. novembra, v 78. letu starosti. L e i b n i t z, Dob pri Domžalah, Pekre, Graz, Wien. Marija Moder, soproga; Micika in Evgen, otroka; Anton in Gustav, brata — ter ostali sorodniki. Svetlobni znaki Detektivski roman. — Priredil Fr. Koleno. »Ujamemo jih... ste lahko mirni!« »Seveda,« je tiho dejal Duvall. »Od moje strani je vse to Ie domneva, ki sem jo zidal na ono, kar sem v šoferjevi sobi zasledil; lahko se zgodi tudi drugače, kakor sem povedal, toda petdeset stavim proti eni, da se posreči.« »In k je bodete vi?« »V Francovi sobi. Ne verjamem, da bi pobegnil. Nadalje ne vem, ali domneva z ozirom na znake proti Passy ni zmotno. Morda bo šel dol in telefoniral. V tem slučaju mu bora sledil. Ali pa lahko da vsled kuke trenutne spremembe napačen znak; v tem slučaju ga premagam in podam pravilni znak.« Detektiv je vstal. »Sedaj pa predlagam, da greva na eno križišče in po-gledava, kako se bo dalo najbolje narediti. Ravno tako se lahko nekoliko orientirava tudi iz šoferjeve sobe, kakor hitro se Stapleton odpelje od doma.« Prižgal je cigaro, oblekel suknjo in šel proti vratom. Skupno sta se peljala notri do Are Triom-phe, potem pa sta se počasi sprehajala po Ave-nue du Bois de Boulogne. Pri križišču Avenue Malakoff sta obstala in se ozrln okrog, pri tem sta pazila na to. da bi ne vzbudila pozornosti. Hitro sta dognala, da je vse tako, kakor jc Duvall povedal. Okna v zadnjem delu Stapletono-vc hiše nista mogla takoj najti; kmalu pa se njima je tudi to posrečilo in videla sta, da je iz mesta, kjer sta stala, prost razgled. Vernet je. bil zelo zadovoljen, ko sta odšla. Ni se jima zdelo potrebno, da bi tudi on šel v šoferjevo sobo, ker bi bilo nekoliko nevarno, ako bi ju v bankirjevi hiši skupaj videli. Ver- net je odšel, da bi za večer pripravil vse potrebno. Duvall mu je izrecno naročil, da policijskemu šefu ne izda ničesar. »Gre za stavo,« je dejal Duvall Vernetu, ko se je poslavljal od njega. »Upam, da jo dobiva.« Potem je Duvall šel v Stapletonovo hišo, da bi govoril z bankirjem. Izvedel je, da sta se z ženo odpeljala v Bois, ker bo sveži zrak dobro vplival na njeno potrtost. Gospa Stapleton je skoraj že omagala. Duvall ie šel gor, da bi še enkrat pogledal šoferjevo sobo. Včeraj zvečer je bilo že mračno in tako ni imel prave slike o razgledu, ki se je nudil iz okna. Vse je bilo na istem mestu, kakor pri prejšnji priložnosti: žepnu svetilka na umivalniku; barvana steklena okraska sta visela na pisanem traku. Iz severnega okna se je točno videlo križišče obeh ulic, kakor sta to z Verne-tom spodaj že prej dognala. Drugo okno je puščalo še bol j obsežen ruzgled. V bližini so ga pretrgale hiše in dimniki, videle pa so se v solnčni svetlobi vile in hiše na Passyju. Ta razgled je Duvalla najbol j poučil o zvitosti lopovov, ki jih hoče ujeti. V eni izmed mnogih hiš — ki so se vrstile pred njim — je bil skrit Stapletonov otrok in je potreben le en žarek modre svetlobe, da se reši. Dnvall je s prstom malomarno potegnil po barvanem steklu; takoj je začutil v beli barvi dve praksi, ki sta bili zarezani najbrž s konico noža. Pokleknil je in med finima črtama pogledal ven. Videl je nuravnost proti Passy. Detektiv se je obrnil proč, se nasmelinil in je sedaj skrbno pregledni šoferjevo stensko omaro. Sem se skrije. Bil je zagotovljen, da šofer v sobi ne prižge luči. Ne le radi tega, da bi on bolj videl svetlobne žarke in da bi drugi lažje videli njegove, marveč tudi zato, ker ni hotel, da bi ga od spodaj videli. Na ta način lahko ostane skrit, je sklepal Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Duvall, dokler znak ne bo oddan, nakar bo skriti otrok nepoškodovan in zdrav vrnjen. Kakor hitro se to zgodi, se takoj vrže na šoferja.' Ako ta lopov tovarišem ne poda pravega znaka, potem ga sam odda. . Stenska omara je bila blizu severnega okna m Duvall je v temni sobi lahko odprl vrata, da bi videl, kaj počenja Franc, ne da bi ga pri tem oni opazil. Nekoliko pozneje je zapustil hišo in je šel obedovat v neko znano gostilno na Boulevard des Itahens. Do sedaj je bil s položajem zelo zadovoljen. Komaj je čakal, da bi končal to zadevo, ker je hrepenel po Graciji in domačiji. I ako se je zamislil, da ni opazii, ko se je nasproti njemu vsedel neki gospod, dokler se ta ni nagnil k njemu in se dotaknil njegove roke. . Tu,elektiv se ie šele takrat ozrl kvišku. Bil je Lefevre. XV- Onih" nekaj sekund, ko je Gracija v samotnem ateljeju pričakovala, da vstopi ona oseba, ki je priha jala po stopnicah navzgor, je bilo za njo prava večnost, tako je bila preplašena. >Kaj naj stori... Kaj lahko stori?« Kaz lčni načrti so ji migljali pred očmi in, io motili... Predstavljali so se kot neizvedljivi. Vedela je, da je izgubljeni fantek tako blizu, da lahko sliši Gracijin glas. Ravno v trenuku, ko so stopnice .škripale pod usodnimi koraki, se jc zaslišala tiha, plaha otroška tožba; Graciji se je dozdevalo, da prihaja iz zraka in ni mogla zaslediti, kje da je otrokova ječa. Vsa obupana je plcdala po sobi. Koraki so se vedno bolj bližali. Sobe ni mogla zapustiti, ker bi zadela s človekom na stopnicah skupaj; ako ostane tam, kjer je, potem mora najti za nov/ročnost neki izgovor in bo morala oditi, ko moz vstopi v sobo. Da, toda ravno tega ni hotela. Ta lopov, gotovo drzen, brezvesten surov potepuh, jo la- izdajatelj: inž. Jože Sodja hko napade — zapre, dokler ne spravijo otroka drugam na varno in tako je izgubljena vsa nada, da bi ga zopet našla. Na ta način bi bil ves trud zadnjih dvanajstih ur brezuspešen. In ako bi tudi pustil G racijo, da bi odšla, bi se vendar lahko zbudil v njem sum in bi tovarišem sporočil celo stvar. Brezdvomno: edini možni izhod je, da se skrije v sobi. Za to pa je edina prilika, ki ji daje upanje, da je ne zasledijo, omara. Ta ji bo nudila le trenutno varnost; zelo verjetno je, da jo oni mož iz kateregakoli vzroka odpre in izsledi, da je ona tam. Neka možnost pi je bila v tem in Gracija se je te možnosti oprijela. Ravno takrat, ko so se slišali bližajoči se koraki pri ovinku, je Gracija zbežala po sobi, v stensko omaro, katere vrata je počasi za seboj zaprla. V naglici je z vrati zagrabila rokav nekega visečega jopiča, tako da se vrata niso zaprla popolnoma. Za odstranitev ovire je bilo že prepozno in Gracija se je stisnila k zadnji steni omare. Od razbu-jenosti se je vsa tresla. Rokav je povzročil, da so bila vrata nekoliko odprta — odprtina je bila tako velika, da bi lahko potisnila skozi njo prst. Skozi to je Gracija videla del sobe. Pozorno je gledala velika vrata, ko so se odprla. Vstopil je oni mož, ki ga je videla v pekarni. 1 nnesel je nekaj majhnih zavitkov in jih ie položil na mizo ter je takoj začel pripravljati zajutrek. Na sumovarju je kuhal kavo; iz papirnatega zavitka je privlekel na dan maslo, pecivo in sadje. Prinesel je tudi mleko. Gracija se je vprašala, ali je prinesel to za otroka? Brez besede je pripravljal zajutrek. Gracija mu je od časa do časa dobro videla v obraz. Bil je mož kakih tridesetih let, temnega obraza in črnih las. V vedenju in v vsem pojavu je imet nekaj, kar je bilo Graciji nekako znano, a ni vedela, od kod. Na vsak način je bila prepričana, da je tega moža tudi že prej videla. Urednik: Viktor Cenžiž