POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VErBDM w BS E Im mm n Stev. 208. Leto XII. Maribor, četrtek 15. septembra 1938 Cena 1 din Se zadnji poizkus za ohranitev mira Nemci zahtevajo priključitev sudetskega ozemlja k Nemčiji in šele nato Plebiscit — Po mejah, ki jih v Berlinu zahtevajo, bi C^R izgubila milijon Cehov — Danes se sestane Chamberlain s Hitlerjem v Berchtesgadnu ZADNJI NAPORI V PRAGL PRAGA, 15. septembra. V skoraj brez-“toiem položaju, ki je nastal zaradi zad-Ouh dogodkov po Hitlerjevem govoru, se ela Povsod z vsemi silami, da bi se od-biila grozeča nevarnost nove svetovne ojne. Praška vlada zaseda permanent-Pod Benešovim predsedstvom. Ob-je v stalnem stiku z Londonom in frizom. Tudi misija lorda Runcimana 6 trudi na vse načine, da bi še našla kak ^«°d. Ker je vodstvo SNS zapustilo yraSo in preselilo tudi vse svoje pisarne cheb, so tekom včerajšnjega in da* Nega dneva Runclmanovi odposlan* Pod vodstvom Asthona Gwatkina po-obiskali Henleina in njegove so- NEMCI NEPOMIRLJIVI. (U** teh sestankih se je danes izvedelo, nenlein absolutno odklanja vsaka na- Preti trajanja s Prago, dokler se ne aren °bsedn° stanje, ne izpuste vsi «ro* cl ln umakne češko redarstvo, lj*nlštvo in vojaštvo Iz sudetsko-nem-jC? krajev. Toda tudi obnovljena poga-pj® bi bila mogoča samo na podlagi ^tfrika praške vlade na pravico sa-lto^iočbe. Kako sijNemci to samood* predstavljaj^' dokazuje pisanje skih listov, ki pravijo, da zahteva iia najprej priključitev sudetskega v''friia in šele potem plebiscit, torej po rcu Avstrije. Razmejitev nemogoča. Da frist «a tak° »rešitev« Praga ne more h] „, * n* nobenega dvoma. Pa tudi ako Itn, s teni konflikt še ne bi bil re-je, L a“i Nemci zahtevajo baje take me-tud] ®i odcepile od ČSR razen Nemcev Do al milijon Čehov. Čehi in Nemci nikjerVsod tak° pomešani, da ni skoraj da ^ Popolnoma nemškega ozemlja in ******** meie med njimi sploh ni *traQ| a’ ne da bi ostala na tej ali oni *fro nVe,Jka manjšina. Vojna se more ste, {"^Prečiti samo, ako Nemci popu* W, i iniciativa za to Je mogoča samo v«e „/-eškosIovaške. Sedaj je odvisno Hgj akcije Anglije in Francije, zlasti NtoJ ,»njega sestanka med Chamber* in Hitlerjem. ^MBERLAIN K HITLERJU. % 15* septembra. Včeraj je baje angleške vlade, na kateri je bl-Jdpotui«a Predlog Francije sklenjeno, da ^Main nilnlstrski predsednik Cham* kamhe*. , Hitlerju v Berchtesgaden. Steflr«, ie bil po seji v avdienci pri !* haim« kraliu, ki se je včeraj vrnil ■ Cha.«i.a v London. Danes dopoldne !? Badnn aln odpotoval v Monakovo S. i j®Val Potem pot v Berchtesga* !4,ec su 2 Potujeta tudi vladni sveto-!°^ki »i, Horaco Wilson in srednjeev-John Strong. S Hitlerjem s! se #1^,1Chamberlain popoldne. Potr- u »>da ,e ^šla Iniciativa za ta > In JLL*,dIa- kl *«"• «> “ premi- odvm Se VSe možnosti, kl bi o niberini j svet od vojne katastrofe. »Nočnem ° intormirai Hitlerja tudi Nteška"?1 estaHšču, kl ga zavzemata ^kem v " 2ancoska vlada v češkoslo* i^Rlz iu. Cke> da ’j5č sePtembra. »Le Peuple« 14,beriainFrancozI ,n Angleži sklenili ul, Poizkusi fV odbod k Hitlerju zato, da svetov-6 zadnla možnost za ohra-B|ovnega miru. POGAJANJA DO SOBOTE. LONDON, 15. septembra. Ministrski predsednik Chamberlain se je odpeljal davi ob 8.30 z letalom v Monakovo. Na letališču so se od njega poslovili zunanji minister Halifax, nemški poslanik in časnikarji, katerim je Chamberlain dejal, da ima občutek, da bo mogel osebni stik s Hitlerjem koristiti splošni stvari. Chamberlain se sestane s Hitlerjem ob 16. uri in ostane v razgovoru z njim ves popoldne in tudi jutri. Ta čas bo Hitlerjev gost v Obersalzbergu. V London se vrne najbrže šele v soboto. V LONDONU OPTIMISTI. LONDON, 15. septembra. V Londonu vlada splošno prepričanje, da bodo današnji in jutrišnji razgovori med Chamberlainom in Hitlerjem končno prinesli Evropi pomirjenje in mir. RIBBENTROPOVA IZJAVA. BERLIN, 15. septembra. Nemški zunanji minister Ribbentrop je dal dopisniku »Daily Malta« izjavo, da je vest o potovanju Chamberlaina k Hitlerju izzvala veliko pomirjenje. Ribbentrop je dejal, da je imel priliko spoznati veliiko modrost in realnost Chamberlaina in je zato prepričan, da bo ta sestanek velikega pomena za razvoj v ČSR. Morda bo rodil tudi dober nasledek za razmerje med Nemčijo in Anglijo. VESELJE V ANGLIJI IN DOMINIONIH, LONDON, 15. septembra. Vest, da odpotuje Chamberlain k Hitlerju, je povzročila v Angliji in po vseh dominionih največje veselje. Iz Capctovvna poročajo, da pišejo vsi tamkajšnji listi, da je sedaj posijalo solnce skozi oblake in upajo, da bo še mogoče ohraniti mir. Kanadski mi nistrski predsednik King je izjavil, da zasluži Chamberlain zahvalo vseh narodov, Svoje zadovoljstvo je sporočil Chamberlainu v posebni brzojavki. Prav tako je izjavil irsKi ministrski predsednik de Va-lera v Ženevi, da se bodo morali vsi narodi zahvalit Chamberlainu, ako bo mir rešen. To je edina prava pot. Vsi prosijo Boga, da bi njegova misija uspela. ZADOVOLJSTVO V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 15. septembra. Tu vlada prepričanje, da je Chamberlainov korak zadnji poizkus za mir. Dejstvo, da je Chamberlain že na poti v Berchtesgaden, povzroča tu največje zadovoljstvo. Vpad sudetskih legijonarjev V boju z orožjem se je posrečilo čeSki vojski legijonarje obkoliti In premagati — Novi spopadi v Chebu — Aretacije upornikov - Delna mobilizacija — Doslej 55 mrtvih in več sto ranjenih VPAD LEGIONARJEV. PRAGA, 15, septembra. V zadnjih dneh je pobegnilo čez mejo v Nemčijo več tisoč sudetskih Nemcev, ki so se v Nemčiji formirali v posebne legije. Vdor iz Nemčije, o katerem je včeraj poročal naš poročevalec, so izvršili člani teh legij. Že predvčerajšnjim so se na meji pri Kraslicah zbrali legionarji, okoli 200 po številu, in skušali vdreti na ozemlje ČSR, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Nemški listi so včeraj to dejstvo potvorili in poročali, da je šlo le 200 nemških delavcev, kl so se vračali z dela v Nemčiji. Včeraj pa so napadli legionarji Kraslice v večjem številu in jih tudi zasedli. Polastili so se vse oblasti in proglasili priključitev mesta k Nemčiji. Skoraj istočasno so vdrli legionarji, oboroženi s puškami, strojnicami itd. tudi v Habersbirk, napadli orožništvo in ga premagali. 14 orožnikov je bilo takoj mrtvih, eden pa je umrl tekom dneva. Nad upornike je bilo poslano vojaštvo, 1ci je oba kraja obkolilo in pozvalo legionarje, da se vdajo, česar pa niso storili. Vojaštvo je moralo preiti v napad in razvili so se boji, ki so se končali s češko zmago. Podrobnosti trenutno v Pragi še niso znane. SPOPADI V CHEBU. Ker so oblastva Izvedela, da se v zvezi z vpadi legionarjev pripravljajo Nemci na nov poizkus upora, so oblastva odredila v mnogih krajih preiskave. Prav tako so nastopile tudi proti zborovanjem, kl so jih kljub prepovedi in obsednemu stanju skušali prirediti pristaši SNS. V Chebu je nastal zaradi tega nov oborožen spopad. Ko se je policija pripeljala pred hotel »Viktorija«, v katerem so zborovali voditelji in pristaši SNS, jih njihova straža ni pustila v poslopje, ampak se je celo poslužila orožja. Policija je morala poslopje naskočiti In zavzeti s silo. Pri tem je bil en Nemec ubit, več pa jih je bilo ranjenih. Več ranjencev je tudi med policisti. Policija je zaplenila več orožja. Enako je morala policija s silo zavzeti tudi hotel Wolfl, na katerem je visela nemška državna zastava. Tudi tu je bil eden ubit, več pa je bilo ranjenih. V zvezi z upori je bilo včeraj aretiranih več sto sudetskih Nemcev. V Gorkovu so bili aretirani vsi voditelji tamkajšnje organizacije SNS. DELNA MOBILIZACIJA. V zvezi z vsemi temi dogodki je bilo vpoklicanih pod orožje šest letnikov rezervistov specialnih čet. Vsi vpoklicani so že včeraj nastopili svojo vojaško služ bo, samo nekateri pristaši SNS se vpoklicu niso hoteli odzvati in so bili zato kot dezerterji aretirani. Razen vpoklica' nih se je pa zbralo pred vsemi vojašnl caml tudi na tisoče fantov in mož, ki za' htevajo, da se tudi oni vpokličejo, kar dokazuje, kako velika je zavest In odločnost češkega naroda. Vse meje so sedaj zasedene v bojni razvrstitvi in vse vojaštvo v garnizijah je strogo pripravljeno. Tudi vsa obramba pred napadi iz zraka je že dovršena, zlasti v Pragi in drugih večjih mestih. ŠTEVILO ŽRTEV. PRAGA, 15. septembra. Po zanesljivih vesteh se jo Število pri spopadih ubitih vojakov, policistov, orožnikov in nemških upornikov dvignilo tekom včerajšnjega dneva od 23, kot je bilo uradno objavljeno, na okoli 35. Ranjenih je več sto ljudi. VREMENSKA NAPOVED Vesled vpada zapadnih vetrov oblačno, deževno in hladnejše. Zapiski Manifestacija zatiranih »Neues Wiener Abendblatt« poroča z debelimi naslovi o strahovitem preganjanju in zatiranju sudetskih Nemcev, ki niso niti golega življenja varni, toda v isti* sapi piše tudi o navdušenih manifestacijah v Ustju na Labi: »V Ustju se je zbralo po Hitlerjevem govoru od blizu in daleč 45.000 ljudi, da proslave zgodovinski dan sudetskih Nemcev. Glava je stala pri glavi in neprenehoma so orili proti nebu glasovi nemških nacionalnih pesmi. Z elementarno silo se je glasil »Sieg-Heil!« vodji (Hitlerju). Navdušenje je pa doseglo višek, ko se je na Falkovem dvorcu pojavil simbol nacionalno socialističnega svetovnega nazora, prapor s kljukastim križem. Manifestanti so se potem med prepevanjem nacionalističnih pesmi mirno vrnili na svoje domove.« Zadnji zmagovalec bo mir »Morda bo človeštvo doživelo res novo vojne grozote, ki bodo še večje kakor so bile one v svetovni vojni, toda zadnji zmagovalec bo končno vendarle mir. Prej ali slej bo človeštvo spoznalo, da sovraštvo ni tisti element, na katerem bi se dale graditi trdne in trajne stavbe. Z nasiljem pridobljena nadoblast se tudi z nasiljem izgubi. Nič ne de, ako mora do izpolnitve tega večnega zakona poteči včasih mnogo let, morda celo desetletij ali stoletij.« (Švicarski poslanec Kuster.) Moralična fronta sveta »Prager Tagblatt« poroča iz Londona o seji angleške vlade v ponedeljek: »Ministrski svet je sprejel poročila angleških poslanikov v Parizu, Washingtonu, Moskvi, Pragi, Bukarešti in Beogradu, iz katerih so se mogli ministri prepričati, da je moralična enotnost sveta proti vsaki oboroženi ‘kršitvi miru zagotovljena in trdno podprta:« Odgovor ni potreben Italijanski minister Farinacci je v Niirn-bergu govoril s Henleinom in opisal ta razgovor v listu »Regime Fascita«. Farinacci pravi: »Zdelo se mi je popolnoma nepotrebno vprašati Henleina, kakšni bodo nasledki, ako Praga sudetskim Nemcem ne ugodi. Odgovor je dala atmosfera niirnberškega kongresa. Iz mogočnih manifestacij in Hitlerjevega govora je bilo mogoče jasno razbrati, da je Nemčija pripravljena tvegati vse, ako se demokratska koalicija takoj ne odloči in ne razžene oblakov, ki so se nakopičili na političnem nebu.« Nemška ..filologija" So Nemci, ki razlagajo celo izvor imena Benešov iz nemščine. Ime je nastalo baje iz »Beneschau«, kar je — tudi baje — zloženka iz »Bene-Schau« ali iz »Benesch-au«. (Dr. V. Vojtišek.) Delavci ljubijo domovino, ki jim je pravična »Maribor je danes važen delavski center, ki leži na narodnostno izpostavljeni točki, tik ob državni meji. Zato ni vseeno, kako se temu delavstvu godi. Kakor drugod po svetu, se je tudi v našem delavstvu izvršil v zadnjih letih velik duševni preobrat: iz okorelih pacifistov Pripravljeni naši delavci postati odločni branilci naše narodne samobitnosti in državne neodvisnosti. Pričakujejo pa, da se jim ustvari tako življenje v svobodni državi, da ga bodo smatrali vrednim braniti ga v vsakem položaju. Delavci pričakujejo, da se jim vrnejo pravice, ki so jih že imeli in dajo nove, ki jih še potrebujejo. Na ta način bodo naše meje najbolje zaščitene in notranji red najbolje obvarovan. Delavci niso radi »brezdomci«, oni znajo ljubiti domovino, ki jim je pravična.« (Anton Tanc v »Kroniki delavske kulture«.) Maribor, 15. septembra. Letošnja skupščina Ciril-Metodove družbe je ugotovila mnoga za naš narodni boj pomembna dejstva. Ugotovila je položaj in razvoj našega naroda na Koroškem in na Primorskem. Izneseno gradivo je z vso prepričevalnostjo dokazalo, da se ta položaj v teku zadnjega leta kljub vsem drugačnim zagotovilom in obljubam ni popravil. Naše južno narodno krilo si je le okusilo nove metode, toda cilji so ostali isti; na severu so ti cilji še bolj poudarjeni in metode, s katerimi se skušajo danes doseči, bolj korenite in bolj brutalne. Druga, mogoče še važnejša ugotovitev skupščina, je dejstvo pomanjkanja tiste stopnje narodne zavesti med našim ljudstvom. ki je za današnji čas, ko se hoče majhne narodne streti v njih življenjski rasti, potrebna. Še važnejše kakor dslo onstran meja, je delo na tej strani. Se verna meja, Kočevsko, Maribor in Ptuj, Slovenske gorice, Haloze in Prekmurje na vseh straneh zopet teče kri iz ran, o katerih smo si lahkomiselno domišljali da so že zdavnaj za vedno zaceljene. 'L manjšo jasnostjo kakor v ugotovit vah dejstev je skupščina obravnavala pota in sredstva, ki so potrebna in uspešna v boju za spremembo teh dejstev, Misel o potrebi »prosvetnega, gospodar skega in vzgojnega dela« ni bila razde^ lana, konkretizirana in postavljena v tisto ospredje in s tisio vitalnostjo kakor to danes zahteva dinamika narodnih bojev in vitalnost, ki jo izkazujejo drugi narodi v svojem junaškem boju za obstanek in svobodo. Ugotovitve, ki jih je skupščina pravilno postavila v jasno luč, vpijejo po akciji in delu, po izrabitv vseh razpoložljivih narodnih sil, po pre cizni in v načelu popolnoma izdelani koncepciji tega dela in boja. Pomanjka nje skupne smotrne narodne akcije, kot edino uspešnega kovača najbolj 'občuti mladina, ki se zaveda, da nov čas terja od nas novih metod, novih še nepoznanih naporov in nove vsebine dela. Prva stvar, ki je na tej poti te dni odjeknila kakor neprijeten odmev iz preteklosti, je neobravnavanje problema združitve vseh Slovencev za obrambo Slovenije in Jugoslavije. V nejasnosti, ki je v tem vprašanju vladala, je bilo mo goče, da se je tu in tam vtihotapil duh politike in lomil polet narodne misli. Pozdravljamo ponos, ginjenost in vihar navdušenja, s katerim je bila sprejeta sleherna besedica o bratski Čehoslova-ški! Toda ta ponos in to prijateljstvo terja od nas več kakor golo navdušenje treba se je učiti od naših severnih bra^ tov, proučiti njihovo politično zavest in koncepcijo ter spoznati vzroke njihovih zmag in njihovega junaštva. In prva stvar, katero nas češki vzgled uči, je 'duh skupnosti vseh slojev in strank kadar je domovina v nevarnosti. Spomnimo se samo, kako so bili naši Sokoli sprejeti z isto ljubeznijo in istimi simpatijami na vsesokolskem zletu v Pragi tako od čeških agrarcev kakor od socialistov, tako od desničarjev kakor od levičarjev. Slabi zavezniki smo mi in slabi Slovani, če se le navdušujemo za češki vzgled, v praksi pa delamo obratno. Takoj po marčnih dneh je s formacijo resnično narodnih odborov po naših mestih, bilo mogoče videti, da je češka šola tudi naša šola. Toda poznejši dogodki so pokazr>1i, da je duh politike, ki je na Slovenskem identičen z izmaličenim duhom klikarstva, še močnejši in odločilnejši kakor narodna volja. Boj proti temu duhu, ki ima globoke korenine v naši preteklosti, je težek in dolgotrajen, zato pa tembolj potreben. Drugi narodi imajo polnokrvne močne stranke in celo vrsto drugih organizacij za svoj narodni boj. Mi Slovenci imamo le par narodno obrambnih organizacij. Zato so nam te še bolj dragocene in še bolj odgovorne pred zgodovino. Ptujska skupščina CMD je pokazala kljub svojemu molku nujno in neodložljivo potrebo po koncentraciji narodnih sil. Navdušenje do ČSR in do teženj slovenskega kmečkega ljudstva pa je postavilo pred nas novo nalogo najbližje bodočnosti: razviti ta čuvstva v jasno in globoko zavest, v uspešno narodno koncepcijo. —ko (Ptuj). Položaf na Češkoslovaškem V Mariboru dne 15. IX. 1938. Drobne vesti ČEŠKOSLOVAŠKA JE PRIPRAVLJENA NA VOJNO IN MIR. DOVOLILA PREHOD RUSKIH ČET. ROMUNIJA BRNO, 15. septembra. (Od našega posebnega poročevalca.) če bo vojna? To vprašanje visi v teh dneh nad Češkoslovaško. Še bolj pereče je postalo po poslednjih govorih Goringa in Hitlerja. »Založite se s konzervami!« piše na Ba-tovi veletrgovini v Zlinu. Po trgovinah se prodajajo plinske maske. Hitlerjev govor se je začel malo po našem prihodu v Brno. Prišli smo v to lepo mesto prav v trenutku največjega pričakovanja. Ali bo tisti, ki odločuje danes o miru in ki bi lahko z nekaj besedami razpršil bojno psiho — saj govori vedno, da noče vojne — povedal odločno besedo, ki bo prinesla pomirjenje Evropi? Zdaj beremo v listih ta govor. O vsem govori, samo o miru ne. Oblaki se goste. Brnske kavarne so polne. Obrazi so resni. Pri omizju se živahno debatira. Ne da bi poslušal, vem, o čem. Enako je na ulicah, enako po domovih. Nad mestom krožijo bombniki. Hitlerjev govor. Napadi na »paua pre-zidenta«. Ti napadi bole. Vzbujajo zagrenjenost. Ljudje vedo, da so napadi neupravičeni. In da tudi to niso besede, ki bi si jih smel kdo dovoliti. Manjka jim takta, ki je osnova za znosno sožitje med ljudmi in narodi. ' čehoslovaki so ponosni na svojo demokracijo; vedo, da je le v njej mogoč obstanek. Verujejo v njo. Ali če se nekdo iz te vere norčuje? Po brnskih ulicah so nalepljeni veliki lepaki. Dve silhueti — civilist in vojak. Pod njima je napis: »Mi vsi bomo vojaki, če bo treba.« V češkem in nemškem jeziku. Taka je zunanja slika, ki jo človek najde povsod, tudi v Pragi in v drugih krajih. Toda razodeva še več, z obrazov in iz besed. Skozi resnost sije odločnost, ljudje zaupajo vase in v tiste, ki vodijo državo. Prvi izraz odločnosti so ukrepi, ki jih je takoj po Hitlerjevem govoru storila češkoslovaška vlada. V obmejnih krajih je razglašeno obsedno stanje. Sinoči v poznih urah ie bil naposled sklenjen dogovor med Češkoslovaško, Romunijo in Rusijo, da bodo smele ruske čete prekoračiti romunsko ozemlje. Ista pogajanja se vodijo s Poljsko. Povsod so pripravljeni na vse. »Ne damo se!« — znova čujete povsod ta klic. Zaupanje vase je v njem in zaupanje v tiste, ki se zavedajo, da bi s Češkoslovaško padel poslednji steber demokracije v Srednji Evropi. Češkoslovaška gleda resno, a mirno na vse, kar bodo prinesli prihodnji dnevi. Svari vse tiste, ki rujejo na njenih mejah, opozarja jih, da bodo prve žrtve, če se kaj izcimi, oni sami. Praga je pripravljena za pogajanja z njimi. Povedala je tudi, do katere meje je pripravljena iti in kaj je poslednje, kar more dati. Če se bo to zdelo tistim, ki se čutijo močne, premalo, bodo morali pač občutiti, da so še močnejši od njih na svetu. In da je zelo resničen tisti pregovor, ki pravi: »Svaka sila do vremena!« Ta pregovor je zgodovina že neštetokrat potrdila in morda ga bo kmalu spet. Čeprav bo terjala za to hude žrtve. Še nikoli niso bili tisti, za katerih usodo hočejo drugi vadljati, tako složni, kakor so danes. Neki lord se izprehaja po Češkoslovaški. V Londonu zahtevajo demonstranti, naj ga angleška vlada pokliče nazaj. Hkratu pozivajo vlado, naj jasno pove, da bo priskočila Češkoslovaški na pomoč, če bo napadena, da se ne bo zgo-dila ista usodna napaka kakor leta 1914., ko se je Nemčija spustila v vojno, ker je računala vsaj na nevtralnost, če ne na pomoč Anglije. V Niirnbergu so igrale vojne fanfare. V obmejnih češkoslovaških krajih se vrste provokacije. Nad Evropo so oblaki. Najgostejši nad češkoslovaško. Kaj bodo prinesli? Naj bo karkoli. Češkoslovaška je pri-pravijena za vojno in mir, čeprav ji je mir ljubši. Zaradi žrtev, ki bodo prihranjene njej in drugim. V dvajsetih letih se je naučila uživati svobodo in to svobodo hoče ohraniti za vsako ceno. Zaveda se, da je sama močna in da ima zaveznike, če bo treba. An da je njen sovražnik toliko kakor sam. Zato je toliko vere v klicu, ki odmeva po brnskih ulicah: »Ne damo se!« s. č. Trg v znamerajju pekočih paprik Tako zgodaj kot danes, že dolgo niso bile zasedene stojnice na trgu. K temu jc gotovo pripomoglo izredno lepo vreme in zdi se, kot da se bliža poldjC; ne pa da stojimo na pragu jeseni. Danes jc bilo vsega dovolj. Zelenjave, sadja in sočivja. Izredno Pa vs0 sc kmetice potrudile z dovozom hz0/ la in solate. Tudi precej kupčkov špinače je bilo na prodaj in dovolj jed'*' nih buč, celili in naribanih. Kumare prav tako ni primanjkovalo, (ločini Jc bilo zelene paprike na gore. Prav lepili deset si dobil za dinar. Mulanc#11 jc bilo tudi več kol preveč. Krompir.!*'1 še tudi ne bo zmanjkalo, čeprav nu* je zadnje deževje zelo škodovalo. Zadnji čas je izredno dobro založen sadni Irg. Prednjači seveda grozdje? med katerim sc jc pojavilo tudi nekaj šmarnice. Ne dosti manj je breskev u’ jabolk — vse na kupčke in na kil°-Sliv ni bogve koliko, s košar gledajo še zadnje jagode in tudi hrušk ni 11,1 pretek. Kokošji trg pa je bij danes sil® slab. Le nekaj nebogljenih piščance' in nekoliko kur. Izmed gob je bilo največ lisičk, sl' cer jih pa danes sploh ni primanjk0' valo. Gospodinje so bile danes gotovo zadovoljne z izbiro, nekoliko manj P* s cenami. Sicer so bili pa opoldne naj' brž zadovoljni prodajalci in kupovale1-Prvi, ko so preštevali izkupiček, dr"* gi pa pri dobrem kosilu. - t' Vojaška posvetovanja VRHOVNI POVELJNIKI FRANCOSKE IN ANGLEŠKE VOJSKE SO PRIPRAVILI VSE ZA PRIMER VOJNE. LONDON, 15. septembra. Med angleško in francosko vlado je bil dosežen popoln sporazum glede vseh podrobnosti v vprašanju postopanja zaradi položaja v zvezi s Češkoslovaško. Ministrski predsednik Chamberlain bo govoril danes s Hitlerjem tudi v imenu Francije in drugih zaveznikov. Včeraj sta prispela sem francoski generalisimus Gamelin in ge- neral Waygand z vojaškimi eksperti in se sestala z angleškimi vrhovnimi poveljniki. Namen tega sestanka je bil določiti vse potrebno za primer vojne in skupno nastopanje Francije in Anglije. Obe velesili sta popolnoma pripravljeni za vsak primer. Vsi načrti so že izdelani in ukazi pripravljeni, da se vsak trenutek lahko izdajo in izvedejo. Izjava Anthonyja Edena LONDON, 15. septembra. Bivši angleški zunanji minister Anthony Eden je objavil včeraj v „Timesu“ izjavo, v kateri pravi, da je mirna rešitev su-detsko-nemškega vprašanja edini način, da se prepreči oboroženo nasilje. Češkoslovaška vlada je v svojih zadnjih načrtih pripravljena do najda-'ekosežnejših koncesij, samo da bi ugodila zahtevam sudetskih Nemcev. Popolnoma naivno in iluzorno je misliti, da bi ostal konflikt, ako bi nastal, omejen le na srednjo Evropo. Prijateljstvo med Anglijo in Francijo ne more biti ne oslabljeno ne uničeno. vsakem primeru ,ako bo Francija ogrožena, bo Anglija na njeni strani in to brez ozira na nasledke. Tako sodelovanje pa ne bi slonelo ne na čustvu ne na preteklosti, ampak samo na dejstvu, da pomeni varnost Francije tudi varnost Anglije. PARIZ, 15. septembra. V prvi tretjini 1938. leta je bilo v Franciji 35.684 več smrtnih slučajev kot rojstev. STALIŠČE NOVE ZELANDIJE. ŽENEVA, 15. septembra. Glavni de-egat vlade dominiono Nove Zelandije, Jordan, je izjavil, da konflikt za-adi Češkoslovaške ne zanima samo Evropo, ampak vse oslule kontinente. Jordan upa, da se bo posrečilo mir ohranili, toda ako bo kdo kljub temu mir porušil, naj se ne zanaša niti na nevtralnost tistih držav, ki bi bile od konflikta najbolj oddaljene. KONFERENCE V ŽENEVI. ŽENEVA, 15. septembra. Tu se vršijo med zasedanzem Zveze narodov konference Balkanskega pakta in »Saadaba-škega pakta« (ki mu pripadajo Turčija, Irak, Iran in Afganistan). Romunija predlaga, da se poslaništva Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije izpremenijo v veleposlaništva. OBRAMBA ČSR. PRAGA, 15. septembra. Politični odbor češkoslovaške vlade je imel sinoči sejo, na kateri je sprejel odredbe za obrambo države. POLJSKE VOJAŠKE VAJE. VARŠAVA, 15. septembra. V Voliniji so se pričele velike poljske vojaške vaje, pri katerih sodelujejo tudi motorizirani oddelki. SMRT MARXOVEGA VNUKA. PARIZ, 15. septembra. V Parizu je umrl socialistični poslanec Jean Lon~ guet, rojen 1, 1876 v Londonu. Bil je po svoji materi vnuk Karla Marxa. Socialist je postal že kot študent. Bil je znanstvenik in časnikar. Sodeloval jc pri „Humanitc“ ,,Populaireu“ in drugih diievuikihj tednikih in revijah. Otrok je utoniL Pred dvema 'dnevofl1* je utonil v reki Suliodolnici, ki teče sKO' zi vas Podgorje, 2-letni Franc Svete • Istega dne je mati Jožefa odšla s svo)‘ sinčkom na bližnji travnik grabit sefl • Otroka je položila v travo, toda že & pet minut je opazila, da otroka ni nita® ’ Iskala ga je in klicala; sluteča nesreč ’ je odšla ob potoku in ga res našla mrtv ga pred grabljami neke žage. Skušala * je obuditi k življenju, toda ves njen W je bil zaman, ker je fffl otrok že ‘ Tatvina. Podnajemniku M. Škrabi« Wildenrainerjevi ulici je nekdo ukrf‘L iz nezaklenjene sobe dolge moške h‘a in volneno jopico. Nezgoda na cesti. Angela H. ie yj včeraj peš po cestišču v Tattenbacn ulici. Naproti ji je privozil mestni škf°' JI JC pilVU^ll lUCotu1 jg pilni avto in da bi jc ne zmočil, s® u umaknila nekoliko na levo. V istem 11 j0 je pripeljala za njo neka kolesarka 1° podrla. H. je dobila rano na kolenu Avlo povozil kolesarja. Prl S''-avto* Jakobu v Slovenskih goricah je 0. mobil povozil kolesarja, 21-letnega F sestnika Dominika Snofla. Obleža jj v obcestnem jarku z razbitimi j^jš' in so ga morali v mariborski bo nici operirati. . nevic’ Na vile se je nabodel P/1" siff Mariji v Breznu 8-letni posestnikom’ Gustav Terdin. Padel je tako neSt \er na gnojne vile, da je dobil na levem S ^ nju veliko rano. Deček se zdravi JI kajšnji bolnišnici. Gad jo je pičli. Ko jc 40-letua ^ sestnica Ana Urbas s Slemena na o p nico ob Dravi obirala fižol na po ^ so je v desno nogo pičil gad. P°s*ev'0tj o ter želi ustanovitev otroških jasli, stj Vetovainic za dojenčke in po možno-ViB»°moč revnim doječim materam z ži 2a,‘ 2a malo večje, ki razen vseh teh p0 ?ev hočejo še igre in zabave, je treba SIli. . eti za razvedrilo in vzgojo z otro- Novice Za modernizacijo naše radiofonije Najnujnejša potreba — relejska postaja v Mariboru '•ni vrtci in igrišči. Dijaki potrebujejo s vseh teh osnovnih potreb hrane, Drosf’ s.onca’ zraka in >2er> zračnih in Sled ^ učilnic, stalen zdravniški pre-j Vj, ’telovadbo, smotrni pouk in zdravo I tev°J0,' Počitek v pravem času, ok-repi-I v>Kt.hotnih v počitniškili kolonijah mi smisla za kulturo z mladinski' 4im[11ižnicami in po možnosti z mladin- 1 V “ «, ....... Ko ■ ln°-Predstavami in gledališči. mJa^ina v kritični dozorevajoči vsch u6'* za^'ta mladine obvarovati jo vžg0- a.rilih posledic z zdravo spolno SDoJ . [.bi jih lahko izzvalo nerazumno larašj lz^vlianje, in privzgojiti mlademu do u $misel za družino, spoštovanje :ne ^°sebe, do žene in otroka. — 4lj Soni’ ^rtvam dedne obremenjenosti >- .Cla*ne sredine, želi pomagati, če so Padli, in jih spraviti na pot po kor')ega ž iitf"? člane človeške družbe. — Ža- ^Orjjt^e zl.v'jenia ter tako narediti iz njih ^ar » °,^a *n mladine noče pustiti vne- 1)0 stori1 mater in n-iih otrok ter Sttlade? 3 yse’ ^a pomaga in odkloni ^žba { Ra na nie mcče sodobna 2aš5itln sod°bna zakonodaja. 'r°ko r.a^°tr?lca in niladine ima tore. V SosnVv^ ^e' omagati družini in ženi •s*cem’ moralnem in zdrav-^0iliivit02'ru’ Skuša jih obvarovati vse tabeli ! vPiivov, ki bi lahko zlomili S*°ian$tv 0ne':asti!i njih človeško >io °. tcr i'in pomagati, da se i®3 ži,I,'r°nia vzdržijo na poti normal ?krbj zuJf.nia v družbi. — Pri otroku n du§ev„ ’ da ’z njega naredi telesno livarn ?• z^ravega človeka, ki bo kos r^žitii z,vljenja. da bo koristen svo elikc 'lrot*u '*• človeštvu. t4vila y.Sxv.torc' naloge, ki si jih je po aseita otrok in mladine. Toda V Jugoslaviji imamo danes tri radiofonske oddajne postaje na normalne valove ter ena kratkovalovno v Beogradu, dočim je oddajnik za Skoplje že naročen. Pred dobrim letom je še bila — objektivno — šibka postaja v Ljubljani s svojimi 5 kw jakosti najmočnejša; lani avgusta je bila odprta nova, 20 kw postaja v Beogradu, ki se pa da preurediti brez večjih težav v 100 kw. Povsem podrejeno vlogo pa igra oddajnik Zagreb z 0.8 kw jakosti, kar je tako malo, da sc komaj sliši v mestu in najbližji okolici, če upoštevamo, da n. pr. v Nemčiji oddajajo s tako »ogromno« energijo le nanjnianjše podružne postaje, šele prav občutimo svojo »bogastvo«. Skrajni čas je zato, da se tudi Jugoslavija uvrsti med države z njene velikosti vredno in dostojno radiofonijo, kar pri smotrni in ekonomski radijski politiki niti ni tako nemogoče. Treba bi bilo le nekaj sprememb. Vobče se smatra, da je nabava radijskih oddajnikov blazno draga stvar, vendar temu ni tako. Podružna postaja, ki bi lahko tudi sama oddajala svoj spor§d, z jakostjo 10 do 15 kw ih s kablom, dolgim približno 200 km, bi veljala 2 do 2 in pol milijona dinarjev, seveda pri nepreveliki' spremembi valute in pri poštenem sklepanju pogodbe. Le malenkost več stane jačja aparatura za osrednje oddajnike. Ta denar bi se prav lahko pridobil, če bi država prevzela vse postaje v svojo eksploitaci-jo, se odpovedala za nekaj let svoji tretjini naročnine in dala za začetek na razpolago primerne kredite. Stvar je v podrobnejšem taka: danes je v Jugoslaviji nekaj več ko 90.000 radijskih naročnikov, ki plačujejo vsak mesec 25 din, ali letno 300 din takse. To prinaša torej 27,000.000 din na leto dohodkov, če upoštevamo, da oddajajo postaje na dan povprečno po 8 ur (po 6 ur poleti in po 12 ur ob nedeljah in praznikih) in da stane povprečno vsaka ura oddaje 300 do 500 din, recimo 500 din, v kateri vsoti so všteti izdatki za pogon, honorarje, uradništvo in vso ostalo režijo brez amortizacije, vidimo, da stane vsakodnevna oddaja ene postaje 4.000 din, vseh treh 12.000 din na dan ali 4,320.000 din na leto. če k tej številki, ki predstavlja vse režijske izdatke, pridenemo še 1,680.000 din za razna popravila, obnove in za nepredvidene izdatke, ki se kaj hitro nakopičijo (n. pr. stane prenos opere iz Milana z Giglijem v glavni vlogi približno 5 do 6.000 din), potem lahko predpostavljamo, da znašajo vsi izdatki (brez dividend!) na leto 6 milj. din. če tej vsoti pridenemo še enkrat 6,000.000 din za inventar, glasbila, gramofonske plošče, reportažne avtomobile, ■iparaturo za lastno proizvodnjo plošč in podobno .pridemo do presenetljivega zaključka: 15,000.000 din čistega dobička na leto. Od teh 15 milijonov bi pač lahko naša vrhovna radijska uprava pri smotrnem gospodarstvu uporabila vsako leto vsaj polovico za gradnjo novih oddajnikov in za izpopolnitev naše radiofonije, sčasoma pa bi lahko mislila na znižanje naročnine, še prej pa na uvedbo cenenih praktičnih ljudskih sprejemnikov, ki bi gotovo le koristili narodni in državni ideji. Vse to pri sedanji razdelitvi interesnega območja, ko dobiva Ljubljana pičli 2/3 naročnine iz Slovenije, oddajnik Zagreb enako količino naročnine iz savske, primorske in dela vrbaske banovine, oddajnik Beograd pa iz vse ostale države (kratkovalna postaja ne pobira naročnine, ker jo vzdržuje osrednji tiskovni urad), seveda ni izvedljivo. Situacija celo pri družbi Radio - Beograd ni posebno rožnata. Vsekakor je zato izpopolnitev jugoslovanske radiofonije zelo važna stvar ter dokaj nujna, sicer bomo vojsko v etru kmalu povsem izgubili. Od vseh pa je treba postaviti najprej oddajnik v Mariboru, ker je položaj v njegovem območju daleč nevarnejši ko kjerkoli drugod v državi. Tu ne gre samo za reprezentanco in za prestiž ter naše kraljevine pred tujino, tu gre za mnogo važnejša načela in dalekosežnejše ukrepe proti n^ni tujim idejam in nam sovražnemu mišljenju! Predlogi kinematografov V trgovski zbornici v Beogradu je bil občni zbor Zveze kinopodjetnikov. Sklenili so, da sc sedež zveze prenese v Beograd. Sprejeta resolucija ugotavlja, da kinopodjetniki v zadnjih 10 letih niso bili deležni nobene davčne olajšave; bremena so vedno večja, ;saj morajo plačevati 48% davkov od brullo dohodkov. Zalo zahtevajo kinopodjetniki, da se državne takse znižajo na 10%, da samoupravne takse znižajo na skupaj 50% državne takse, onih krajih, kjer sedaj ni nobenega kina, naj se vsak novi kino za clve leti oprosti vseh taks, kar bo omogočilo ustanovljenje kinematografov tudi v manjših krajih na deželi. Finančni minister naj se pooblasti, da za predvajanje domačih narodnih filmov oprosti kinolaslnike vsch državnih in samoupravnih taks in naj se ukinejo policijske takse. Narodna ustanova za socialno samopomoč V Zagrebu namerava ustanoviti skupina javnih delavcev najrazličnejših političnih strank in svetovnih nazorov veliko institucijo, ki ne bo imela nobene zveze z dnevno politiko, temveč 'bo osnovana strogo na temelju socialnega in kulturnega dela. Celotna ustanova je zamišljena kot društvo s šestimi oddelki, ki bodo obsegali vsa področja človeške dejavnosti. Glavni namen te ustanove je. da ustvari narodu lepše in polnejše življenje s tem, da mu približa in omogoči uživanje vseh sodobnih družabnih, socialnih, kulturnih in tehničnih dobrin, ki bi drugače ostale posameznikom za radi majhnih življenjskih dohodkov neznane in neužite. Ustanova bo združe vala vse brez razlike starosti, spola, socialnega položaja in pripadnosti stanu. zgodnjo povodnijo, so spričo lepšega vremena nekoliko pomirjeni. Vse se izprašuje, kaj bo z regulacijo Sotle, ki opu-stoša leto za letom plodna polja Sotelske doline. o. Usodna eksplozija v tovarni za du* šik v Rušah. V tovarni za dušik je razneslo dva jeklena valja, ki jih polnijo pod pritiskom 300 atmosfer. Eksplozija je dvignila streho nad oddelkom, porušila zidovje in razbila šipe na oknih. Popolnoma je raztrgalo delavca Ivana Strnada iz Selnice, ki je bil na mestu mrtev, težje pa poškodovalo delavca Hinka Dit-majerja. Strnada, ki zapušča ženo in otroke, bodo pokopali na ruškem pokopališču. o. Letalski miting v Celju se bo vršil v nedeljo, 18. t. m. na letališču v Levcu pri Celju. Producirala se bodo motorna in brezmotorna letala. o. Javni nastop Sokolskega društva Sv. Jedert nad Laškim bo v nedeljo, dne 18. t. m. (v slabem vremenu 25. t. m.). Dobiček rednega letnega javnega nastopa je namenjen za dograditev Sokolskega doma. o. Nova gasilska četa je bila ustanovljena v Lutvercih v Apački kotlini. Ceto vodijo kot predsednik Tomaž Simett-tschitsch, tajnik njegov sin Tomaž, blagajnik Franc Wresnig, poveljnik Probst Hinko. o. Težko se je ponesrečil z motor jr Širec Franc, trgovec in mehanik v Ptuju, ko se je peljal s Špinglerjem iz Jur-šincev proti Ptuju. o. Roparja sta napdla duhovnika. Pod Sv. Katarino nad Medvodami sta dva roparja napadla nekega duhovnika. Pretaknila sta mu vse1 žepe, mu odnesla nekaj malega denarja, listine in legitimacijo sta mu pa vrnila. 0. V pijanosti se je zastrupil. 30-letni posestniški sin Breznik Anton iz Trsteni-ka pri Sv. Benediktu je v pijanosti za-vžil neki strup, ker sta se z bratom nekoliko sprla. Poklicani zdravnik je ugotovil smrtno nevarnost zaradi velike množine zavžitega strupa. Breznik je v strahovitem trpljenju izdihnil. o. S koso si je prerezal stopalo JY-letni Lovrenčič Franc iz Sv. Andraža v Slov. gor. 0. Pod vrhniški vlak je skočil 18-letni mehanik Josip Jakopil pri viškem postajališču. Mladi fant je bil brez staršev, zaposlen v Ljubljani, pristojen pa v Ptuj. V smrt je šel najbrž zaradi nesrečne ljubezni. o. Slinavke in parkljevke v Vuzenici ni! Zadnji čas so se razširile vesti, da se je pojavila v občini Vuzenica slinavka in parkljevka, kar pa ne odgovarja resnici. Zaradi teh lažnih vesti so tudi zaprle nemške oblasti promet na meji. ker je to obenem naloga ogromne važnosti, naloga, ki zadeva jedro vsega naroda, ji morajo stati ob strani vse javne oblasti, vse privatne organizacije in vsak posameznih, da tako doprinese svoj delež k zgradbi zdravejše in lepše narodne bodočnosti. z. p. 0. Kralj Peter II. v Ljubljani. Včeraj okrog 11. ure dopoldne se ie nenadoma pripeljal v Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter in sc ustavil pred drogerijo Gregorič, kjer je nakupil več fotografskih potrebščin. Ljubljančani, ki so se ta čas zbrali pred drogerijo, so ga navdušeno pozdravljali. 0. Premestitev. Višji tajnik Dragotin Prič je bil premeščen iz finančnega ministrstva k glavni carinarnici v Mariboru. o. Otvoritev Delavskega doma v Celju bo 18. t. m. ob 9. uri dopoldne. Poslopje ima 3 nadstropja in je stalo 2 milijona 800.000 din. Ogled doma za goste bo od 9.—10. ure, za občinstvo pa od 10.—11. ure. o. Napredovanje. V 5. pol. skupino sta napredovala sreski šolski nadzornik Aleksander Meržin v Murski Soboti in učiteljica Slava Pahor na šoli za defektno deco v Mariboru, levi breg. o. CMD v Ptuju pripravlja predavanje dr. Jule Gabrovška o položaju kmeta in delavca v Nemčiji. Menda bo v četrtek, dne 22. t. m. o. Kaj je z rcgulacijo Sotle? V Erjavici ob Sotli blizu Rogaške Slatine popravljajo most preko Sotle, ki vodi iz slovenske na hrvatsko stran. Most je bil v slabem stanju in stalna priložnost za fne-sreče. Razumljivo bo, če dodamo, da so ga ponekod doslej krpali kar s šibjem. Za Sotlo sc sploh malo brigajo, dasi je nevarna voda. Obsotelski posestniki, ki so pretekli teden trepetali pred pre- 11. Polrcs v Banji Luki. Prebivalci Banje Luke so čutili te dni žc tretji potresni ‘sunek. Tokrat ni bilo nikake škode, pač pa jc potres precej zbegal prebivalstvo. n. Petmilijonski kredit za asfaltiranje cest v Primorju. Vlada je odobrila kredit za asfaltiranje,ceste Herceg Novi—Kame-nari in za izgradnjo ceste Kotor—Trojica. n. Volkovi v okolici Danilovgrada. V okolici Danilovgrada na jugu naše države so se pojavili volkovi in prizadejali kmetom dosti škode. Nekemu siromašnemu kmetu je volk raztrgal vse ovce, nekemu drugemu devet koz. Lovsko društvo je sklicalo vse lovce, da se udeleže gonje za volkovi. n. čebelarski muzej, čebelarji iz okolice Slavonskega Broda nameravajo usta* noviti čebelarski muzej, ki bi naj bil neka oddelek mestnega muzeja v Novent Sadu. n. Gozdarski kongres v Vinkovcih. 2. oktobra se bo vršila v Vinkovcih 62. redna letna skupščina Jugoslovanskega gozdarskega združenja. n. 1559 otrok sc ne more vpisati v Solo. V Novcmgradu pri Karlovcu ni bilo sprejetih v šolo 150 otrek radi pomanjkanja šolskih prostorov. V Ka-ruanju pri Karlovcu pa se jih ni moglo vpisati 209. Oba slučaja nista osam* ljena. n. 2 milijona za dečja zavetišča. Za-* grebški mestni proračun predvideva znesek 2,000.000 din za tri nova otroška zavetišča; tretje zavetišče bo zidano s šolo. Zavetišča bodo lahko sprejela okoli 500 šoloobveznih in še mlajših otrot siromašnejših slojev. Maribor Cestna dela na levem mariborskem bregu Sedaj, ko je bila dograjena cesta Sv. Peter—Ložane in ko bo skoraj dovršena pohorska cesta, bodo tem več pažnje posvetili cestam na mariborskem levem bregu. Pretekli teden so nadaljevali s cestnimi deli na cesti Bresternica—Sv. Križ nad Mariborom. Tam pravkar gradijo nov železobetonski most čez tako zvani Fiirstov potok v Bresternici. Ta cesta, ki bo važnega gospodarskega in tujsko-prometnega pomena, bo dolga 9 kilometrov in bo gradnja veljala 1 milijon 800.000 din. Poudariti je treba, da bodo odslej našemu zapuščenemu Kozjaku posvečali več pažnje. Glavno delo Okrajnega cestnega od- bora v Mariboru je osredotočeno na banovinsko cesto prvega reda Sv. Lenart —Sv. Benedikt, katere 12 km podaljšek do Gornje Radgone je že dograjen. Zgraditi je treba še 6 in pol km odsek Sv. Lenart—Sv. Benedikt, tako da bo dosežena cestna zveza Maribor—Sv. Lenart —Sv. Benedikt—Radgona. Sporedno z glavnimi cestnimi deli gradijo tudi občinsko cesto Marija Snežna— banovinska cesta in Sv. Jakob—Zg. Jakobski dol. Na lenarški cesti pa prelagajo v Zamarkovi cesto v dolžini 2 km, tako da bodo odpadli ostri ovinki in klanci. Neodvisno gledališče V nedeljo, 18. t. m., bo v restavraciji »Novi svet« v Mariboru ob 10. uri dopoldne ustanovni občni zbor zadruge »Neodvisno gledališče«. Zadruga se ustanavlja zato, da bo: pospeševala napredek slovenskega avantgardnega gledališča, ustanavljala in podpirala gledališke šole, prirejala tečaje in predavanja gledališke stroke, propagirala' gledališko umetnost z izdajanjem knjig, revij in brošur ter pridobivala potrebne stavbe in inventar. S tem programom in temeljito organizacijo bo skušala pridobiti čimveč zadružnikov, ki naj s skupno močjo podprejo razvoj naprednega slovenskega gledališča. To bo last vsega naroda, saj zraste iz njega in bo vedno črpalo sile za uspešno delo iz njegovih življenjskih vrelcev. Narodno narodu! To bo geslo zadruge »Neodvisno gledališče«. Da se bo glasilo to geslo iz mnogoštevilnih grl, vabimo vse na občni zbor! Apel bolnikov mariborske bolnišnice Vsaka bolnišnica in tudi mariborska rabi mir. Toda pri nas v tem oziru ni vse v redu. Bolniki mariborske bolnišnice se pritožujejo nad dvema gospodoma, ki večer za večerom povzročajo s svojimi motocikli prav pred bolnišnico tak ropot, ki je vse prej, kakor pa koristen za težko operirane in nevarno bolane ljudi v bolnišnici. Zato so nas bolniki naprosili, da v njihovem imenu opozorimo motociklista oziroma oblast, da napravi red in poskrbi za potrebni nočni mir pred tukajšnjo bolnišnico. mivo pa je, da bodo morali delavci sredi dela odnehati, ker je kredit izčrpan. Dovoljeni kredit banske uprave dopušča renoviranje bolnišnice samo še do 15. t. m., to je do jutri, nakar bodo morali vsi delavci z delom prenehati. Ker pa je popravilo zunanjosti mariborske bolnišnice nujno potrebno, si bolniška uprava ne ve drugače pomagali iz zadrege, ko da bosta delo nadaljevala samo dva stžlna bolniška zidarja. Koliko bosta la dva napravila in kako, je problem, ki zanima ves Maribor. Treba bi bilo, da banska uprava to vprašanje reši tako, da ne bo v škodo mariborske bolnišnice. bilo in sem se končno moral zateči na rešilno postajo. Zato bi bilo umestno, če izvoščki že nimajo nočne službe, da vsaj na določenem mestu objavijo svoje naslove, kakor imajo to lekarne za nočno službo. Prizadeti.« m. Slov. obrtno društvo v Mariboru namerava prirediti ekskurzijo v Beograd in Oplenac 15., 16. in 17. okt. V Beogradu bo tudi ogled J, jug. obrt. razstave. Vabimo vse obrtništvo, da prijavi udeležbo do 18. t. m. v pisarni v Vetrinjski ulici 11/1., kjer dobi natančnejša pojasnila. m. Mariborski šoferji ustanavljajo zadrugo. Tukajšnji šoferji imajo že dalje časa lastno organizacijo, sedaj pa snujejo svojo zadrugo. Ta bo zaposljevala brezposelne šoferje v svojih mehaničnih delavnicah in pri bencinskih črpalkah. Pravila so že vložena in čakajo na odobritev. • Tečaj za italijanski jezik, začetni,® nadaljevalni. Več med malimi oglasi! * Šolske knjige in potrebščine kupu! pri Zlati Brišnik.________________ plsotki skati Za svetovno znamko iščemo zmožnega zastopnika. Samo agilni ,resni gospodje naj pišejo na ogl. oddelek pod šifro „American“ Renovfranje zunanjosti naše boEnišnice Zunanjost mariborske bolnišnice nikakor ni bila v skladu z novim poslovanjem, ki je v gradnji. Zato sq nedaivno pričeli zunanjost urejevati, kar je bilo že zelo potrebno. Zani- m. Nastavitve in premestitve. Na I. deški mešč. šoli v Mariboru je postavljen diplomirani filozof Bizjak Alojzij, na mešč. šoli v Ormožu pa Gnezda Josipina. Premeščena je ga. Mesesnel Adela iz Skoplja na II. dekl. mešč. šolo v Mariboru. m. Zahvala. Akademska podporna zadruga v Mariboru izraža svojo zahvalo gospej Hutterjevi, soprogi industrijca, za podeljeno podporo din 1000.— za dograditev okrevališča na Pohorju. m. Avtobusni promet na Mariborski otok se z današnjim dnem ukinja; otok pa ostane za kopalce še nadalje odprt. m. Stolno ulico tlakujejo. Te dni so zaprli za vozovni promet Stolno ulico, ker jo bodo tlakovali z malimi granitnimi kockami. Z deli so že pričeli. m. Prvi javni vodnjak v Mariboru. V zvezi z regulacijo Glavnega trga so morali odstraniti edini javni vodovod v Mariboru. Te dni pa so na novem avtobusnem kolodvoru zgradili nov moderni dvodelni vodnjak, ki bo kmalu izročen namenu. m. Glas iz občinstva: »Te dni mi je sredi noči nevarno zbolela žena. Treba io je bilo prepeljati v bolnišnico. Toda zamanj sem iskal na Glavnem trgu, Trgu svobode in pred glavnim kolodvorom avtoizvoščka ali izvoščka. Nikogar ni m. Trgovska nadaljevalna šola. V nedeljo 18. t. m. bo od 10. do 12. ure vpisovanje v vse razrede v upraviteljevi pisarni: Zrinjskega trg 1, pritličje. Izpričevalo, rojstni list, 2 izpolnjeni rodovnici in potrdilo o plačani šolnini, ki ga prejmete v pisarni Zdru ženja trgovcev, prinesi vsakdo seboj! m. Več razboritih mladeničev je sinoči prijela mariborska policija, ker so kalili nočni mir in na svoj način izzivali na Aleksandrovi cesti. m. Nepremičnine menjavajo lastnike. Gimn. ravnatelj v pok. Ivan Brgič je prodal hišo in parcelo v Prisojni ul. Frančiški Selec in Mariji Babič za 150.000 din, Paško Zorič iz Šibenika je prodal polovico posestva na Meljski cesti 1 Perini Zorič za 550 tisoč dinarjev, Zdenko Pipuš pa je kupil od Vinku Lašiča hišo in parcelo na Tržaški cesti 98 za 200.000 din. m. Nov zvon za frančiškansko cerkev. V stolpu frančiškanske cerkve bo kmalu zapel nov zvon, ulit v Buhlovi livarni v Račah. Tehtal bo 5500 kg in bo torej zdaleč najtežji zvon v našem mestu. m. Nesreča v tovarni. Davi je v tekstilni tovarni Thoiiia na Pobrežju padel 45-letnemu delavcu Martinu Klemenčiču varilni stroj na levo nogo in mu jo popolnoma zdrobil. Moža so prepeljali v bolnišnico. m. S 7 ni visokega zidu je padel med igro na Vojašniškem trgu 15 letni sin artistinje Alfred Jesenko. Pri padcu si je deček zlomil levo roko. Zdra vi se v tukajšnji bolnišnici. * Zlate zapestne are 230 din ^in0 trgovini M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosp ska 15. — * Sprememba cestnega reda v A j striji. „Turistični oddelek DDAC-Mu chen“ je poslal sekciji Avtomobils' ga kluba v Mariboru obvestilo, velja od noči z 18. na 19. septetnor nov cestni red na področju Nižje A strije, Dunaja in severne Gradišča« - ske, kjer se je doslej vršil promet p® levi strani. S tem velja od 19. septe®^ bra naprej za vso Veliko Nemčijo efl ten predpis vožnje po desni stranj- * Združenje bivših mornarjev v riboru poziva vse bivše mornarje voj* ne in trgovske mornarice, da se u1 ležijo važnega sestanka v soboto 17. sept. ob 20. uri v hotelu »N0 svet“. fjg * Gg. državni nameščenci, zahteval' nakaznice za šolske knjige v Naba’ ni zadrugi za tvrdko Z. Brišnik! * BI radi pogledali v . .. ječe? Sezite po Gideovi knjigi, ki J je izdala Tiskovna zadruga v Lj^' ljani. To je isti Gide, ki je nedavn tega pisal o Sovjetski Rusiji z krajno resnicoljubnostjo. Knjigo bite v Tiskovni zadrugi v Ljublj8® Šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Al® sandrova cesta 13. Cena je broŠ. 65'—, v platno vez. din 85'—, v P° usnje vez. din 95*—. * Varovanje je bolje kakor zdravti* nje. Zato ne zamudi vsak dan zji’ in zvečer negovati zobe z zobno Chlorodont. Tedaj ostanejo zobji beli in zdravi do najvišje starosti- * Izleti »Putnika« z luksuznimi avj£ kari v Graz ob priliki jesenskega v® sejma: 23. sepetmbra (petek) 100 “T 25. septembra (nedelja) 100 din. Prjja te se takoj pri »Putniku«, Maribor! * Nanos. Jutri v petek redna PeVS vaja. Novi pevci dobrodošli. Odbor- * Nanos priredi 1. oktobra v vsehj5^ štorih Narodnega doma svojo nalno prireditev »Rajanje pod _ ^ & - w ‘A šklm latnikom«. Za obilno udeležbo priporoča odbor. * Rdeči križ Radvanje priredi v ljo, 18. t. m. dobrodelno veselico v stilni Šunko v Zg. Radvanju. Ker ie { sti dobiček namenjen za podporo £ dece, vljudno prosimo za obilno u bo. »S* Kino Union kino. Prvič v Mariboru stra Marija, prekrasni velefilm. Horn, Pavel Javor. m Grajski kino. Samo do vključno P J »Kirchfeldski župnik«. V glavni u, Hans Jaray. — Pride »Moj sin j© ster«. Kultura 99 Naš rod“ v desetem letii V mladinskem listu »Naš rod«, ki letos začenja svoj deseti letnik, in pa v štirih letnih knjižnih publikacijah, je skupina požrtvovalnih slovenskih učiteljev ustvarila naši mladini prepotrebno vzgojno, izobraževalno in zabavno ognjišče, in to (radi dobre organizacije, ki je dosegla naklado 20 do 25.000 izvodov) za tako nizko ceno, da je tudi najbolj revnemu pastirčku v zadnji vasi dosegljiva. Res je, da imajo slovenski mladinski listi trdno podlago v slavni tradiciji. Kr-žičev in Volčev »Vrtec«, ki je štel med svoje sotrudnike najboljše glave naše »moderne«, pa tudi »Zvonček«, kjer je rajni Milčinski poleg drugih skrbel za dobre prispevke, sta bila lista, ki smo še danes nanja ponosni. A vse izkušnje iz prejšnjih časov je »Naš rod« pod spretnim uredništvom g. Ribičiča v precejeni obliki, dopolnjene z bistrim opažanjem sodobnih potreb, izrabil, in se je na ta način povzpel v mladinski list, ki je daleč in visoko nad drugimi- kar jih poznamo v ožji In širši domovini, pa tudi pri drugih narodi!1 Mlajši rod naših pisateljev in pesnikov .si družno s starejšim prizadeva nuditi J mladini v »Našem rodu« zdravo, pametjo in tečno hrano, a cela vrsta naših slikarjev prispeva ilustrativno gradivo, ki je v večini primerov umetniško dovršeno. Poučni članki, zanimivi drobiž, pa sotrudništvo mladih čitateljev dajejo listu v obliki, v kateri je vse to podano, značaj dobro premišljenega, široko zasnovanega vzgojnega organa. Prikupna zunanja in tiskarska oprema lista vzgaja zopet okus mladine z drugega vidika. s. š. k. Ljubljansko Slavistično društvo je izdalo prve štiri snopiče svojega glasila »Slovenski jezik« (letno 90.— din, naročila: Mestna ženska real. gimn., Bleivvei-sova c., Ljubljana). Lično opremljena revija obravnava vprašanja, ki se tičejo slovenskega jezika in bo prav prišla vsem, ki se zanimajo za jezikoslovne, literarnozgodovinske in druge probleme. Sodeluje velike **Vnistov s čisto strokovnimi članki (dr. urafenatier, dr. Brez- nik, L. Legiša, S. Trdina itd.), Isačenkov članek o večjezičnosti pa bo zanimal tudi ljudi, ki se poklicno ne bavijo z jezikovnimi vprašanji. V zapiskih je nekaj zanimivih poročil iz domače in tuje literature. Prve štiri številke zaključuje več književnih ocen. k. Huxley v hrvatskem prevodu. Matica Hrvatska je izdala v hrvatskem prevodu zbirko šest novel angleškega pisatelja Aldousa Huxleya pod skupnim naslovom »Giocondin postnijeh«. Knjiga ima 250 strani osmerke. k. Metodika literarnega pouka. Beograjski pedagog in mladinski psiholog dr. Slobodan Popovič je izdal razpravo »Dva priloga metodicl nastave književnosti i psihologije mladosti«. Brošura na 52 straneh je izšla kot 11. zvezek »Savretnene pedagoške biblioteke«. k. Cezarjeva religija. Eugenio Giova-netti je izdal v Milanu 423 strani obsegajočo knjigo »La Religione di Cesare«, v kateri je prikazal velikega rimskega imperatorja z verskega, filozofskega in intelektualnega stališča. Delo spada med najbolj zanimive razprave o Cezarju. k. Knjiga o Poljski. V Varšavi je izšla te dni zelo zanimiva knjiga Boleslava 01-szevvicza »Obraz Polski dzisiejszej« (Podoba sedanje Poljske), v kateri je prika- zana bratska republika z _ kulturnega, statističnega, gospodars stališča itd. Delo je v marsičem naši Melikovi »Sloveniji«. k Ruska dramatika. Iz repert?lfl načrta moskovskega Malega teau" je najstarejše akademsko glfdahlš , Rusiji posnemamo, da so dobili ^ čisto novi dramatizaciji klasičnih $ nov, in sicer Tolstojevega dela s,y.,edali' mir« in Dostojevskega »Idiota*• T.i.flO' šče bo uprizorilo izmed klasičnih o gi goljevega »Revizorja«, dalje goijevega »Kevizorja«, aauc — j uma« in še nekatera druga. Nova fl(jr so vložili: Leonid Leonov »Beg kova«, Aleksej Tostoj tPeter I-«* •i.jjva' ničuk »Bosrdan Hmelnickij« iu fl S. Radzinskii ter dokaže, ali je res igralec s pisal znana slavna odrska dela, ni, P. Pavlenko, Virta. ’|! k. Da se reši spor o Shakespea ofli tem m11”; ** 3,5 V nje posodil samo svoje ime, ^ sila sedaj skupina angleških n ^ zgodovinarjev za dovoljenje. danCe# odprl grob pesnika Edmunda ^ a0W. V grob tega Shakespearejevega s ,# ka so baje položili vsi tedanji lastnoročno spisane ode. Sedaj A’ Sli*1" i; ugotovili, ali je med njimi tudi ^ pearejev rokopis, ki bi služil nat ^ merjavo z onim, ki ga je našel Sggrt J.S.S.K. »Maribor"—„Č.S.K." ^ nedeljo se bo po daljšem odmoru predstavil mariborskemu občinstvu CSK 12 Čakovca, da odigra prvenstveno no-.Soipetpo tekmo s ISSK Mariborom. Go-.*«• letošnji prvak LNP-a, so nasprotnik, vedno privabi na igrišče mnogo ob-pnstva. Predstavljajo^dobro enajstorico; Jehova glavna odlika so oster start, do-“fa kondicija in uspešna defenzivna tak-‘ka^iia tujem terenu. ISSK Maribor pokuša s pregrupacijami v moštvu čim Povečati borbenost svojega moštva, jideti je, da bodo tokrat postavili tno-”Vo> ki nam bo zopet predstavilo ISSK Maribor v igri, ki je še pred kratkim y,2bujala najlepše izglede v prvenstvu. *®žišče moštva je napadalni kvintet; “Ornačini prekašajo nasprotnike v tehtnem znanju in krepki volji, da zrnato. Lanska rezultata 0 : 3 in 4 : 2 '.kujata vtis dveh približno enako moč-moštev; pri upoštevanju domačega ,erena je treba domačinom pripisati več-ie izglede na zmago. Tekma se prične 16. uri na igrišču »Rapida«, prvenstveno predtekmo igrajo juniorji »Mari-in »Rapida«. ».Slavi ja**—S.K. »Železničar** Na stadionu SK Železničarja se bosta ječala v nedeljo gornja kluba v prven-stveni tekmi. »Slavija« je novinec v pr-Ve,n razredu, vendar pa je v pogostili ekrnah z domačimi prvorazrednimi klu-1 dokazala, da ima moštvo, ki ga na-sDrotnik ne sme podcenjevati. Odlikuje izredna požrtvovalnost in žilava Ofaniba. »Železničar«, ki je za letošnje fvenstvo pomladil svoj team, je na pa-izraziti favorit. S pritegnitvijo mlaj-*111 moči je moštvo poleg kondicije predat11 pridobilo tudi na tehničnem zna-Tekma se prične ob 16. uri, v predli se bosta borili za točke rezervni °^tvi SK Slavije in SK Železničarja. . Strelske tekme v V okviru jubileja mariborskega okrožij, Strelskih družin je slavila tezenska i ,tfilska družina svoj peti letni jubilej. Ob v ^ Priliki se je vršilo nagradno streljanje j *reh kategorijah na 200 metrov v stotin in ležečem stavu in so dobili zma-*°valci lepe nagrade. V kategoriji seni-Jev je zmagal g. Drago Cotič, drugi je Stanko, tretji pa Maks Breznik. V Gospodarstvo Dopis zasebnih nameščencev PRIVATNI NAMEŠČENCI ODKLANJAJO VSAK POSKUS ZNIŽANJA RENT PRI POKOJNINSKEM ZAVOD U ZA NAMEŠČENCE. — Dve vesti sta neprijetno iznenadili itak že zaskrbljene privatne nameščence. Listi poročajo o namenu Pokojninskega zavoda v Ljubljani urediti v Račah okrevališče za zasebne nameščence. Ko je Pokojninski zavod na dražbi kupil Bachler-jevo veleposestvo, se je o tem v javnosti precej ugibalo. Strokovnjaki so bili mnenja, da je bil ta nakup nepotreben, če je bilo milijonsko posojilo dovolj zavarovano, kajti za Pokojninskim zavodom je bila vknjižena še Ljubljanska kreditna banka s tremi milijoni dinarjev in je bilo pričakovati, da bo kupila posestvo Ljubljanska kreditna banka. Govorilo se je, da bo kupila posestvo država, da se tu uredi žrebčarna. če se pa namerava sedaj urediti v kraju z neprimernim podnebjem okrevališče, je to le dokaz, da je bil ta nakup nepotreben in morda tudi neekonomičen. Pomisliti je samo treba, koliko denarja bi se moralo investirati za adaptacije te stare ropotije. »Organizatorju« bi bili zasebni nameščenci prav hvaležni, če bi jih s kakim člankom informiral o podrobnostih tega nakupa, posebno glede morebitnega dogovora z drugimi upniki Bachlerja. Porazno pa je učinkovala vest o potrebi znižanja rent ali zvišanju premij. Glasom poročila »Organizatorja«, glasila zasebnih nameščencev, o seji o Pokojninskem zavodu, je ravnatelj tega zavoda poročai, da se obrestuje imovina, ki znaša sedaj 139 milijonov, le po 5.3%, medtem ko bi se morala obrestovati vsaj po 6%. Omenil je morebitno potrebo znižanja rent ali zvišanja premij, ako se položaj ne bi zbolj šal. če se upošteva, da povprečna renta od dela izmučenega družinskega očeta ne znaša več kakor Din 1000.— in če se upošteva s kakšnimi težavami se imajo zavarovanci dostikrat boriti ob priliki upokojitve, si človek učinek te zadnje novice lahko živo predstavlja. Ni namen tega članka kritizirati gospodarstvo zavoda, jasno se pa mora povedati, da mora biti nameščenec zadnji, ki naj nosi posledice gospodarstva, ki imovine ne obrestuje dovolj visoko. Nameščenec nima vpliva na gospodarstvo, niti vpogleda v podrobnosti in ga že vsled tega ne zadene nobena odgovornost. Kar se tiče nalaganja rezerv v državnih obveznicah, se je moralo računati s takimi predpisi in je upati, da ima zavod v zalogi državne papirje tudi iz časa, ko so bili tečaji zelo nizki in ko je bilo obre-stovanje teh papirjev visoko nad 6%. Nov konkurent našemu lesu Znano je, s kolikimi težavami se bori naš izvoz lesa, ki je zadnja leta naravnost katastrofalno padel. Zato tem bolj preseneča vest, da smo dobili na tujem tržišču novega tekmeca za hrastove prage in trdo rezan gradbeni les. Pri licitacijah za nabavo železniških pragov je letos nastopila celo Francija, ki je ponudila pragove za 10 din ceneje ko naša država ter tako zlicitirala celo dobavo belgijskim železnicam. Francija je bila ves čas uvozna država, zato je tem bolj presenetljivo, da se je sedaj nenadoma pojavila kot izvoznica ter zelo resen tekmec našemu lesu. Med našimi lesnimi izvozniki je ta vest odjetnika zelo ne- I u8i kategoriji je odnesel prvo mesto g. ‘van j ? • i_!i _ m..* trer drug’ ie b'l Alojz Bajec in iki}i MlH| I Biljana Luknar. sk I 8' ravnate'j Franjo Luknar. V dam-njš kategoriji je zmagala ga. Henrika Si-- druga je bila Marija Luknar, tretja Vič ?adnH rezultati v tenisu. Kukulje-Wa * Urface 6 : 1, 6 : 3, 6 : 1; Punčec— ko 5 6 : 0, 6 ; 2, 6 : 2; Punčec—Ma- Di “ : 6, 4 : 6, 7 : 9; Kukuljevič—Gelles-: 2, 6 : 2, 6 ; 1. Kukuljevič je še tovJ ^Vr°Pejec v konkurenci za sve-0 Prvenstvo v Forest-Hillsu. — V damski konkurenci pomeni senzacijo zmaga Angležinje Lumbove nad wim-bledonsko finalistko Jacobsovo (Amerika) v dveh setih 7:5,6:2. s. Sodniki za prvorazredne tekme mariborskega okrožja: Maribor—ČSK g. Macoratti, Slavija—Železničar g. Nemec, Mura—Rapid g. Veble. — Ligaške tekme sodijo: Slavija (V)—Jedinstvo g. Nenadovič (Beleslin), Hajduk—Slavija (S) g. Bažant (Mlinarič), Sparta—Jugo- slavija g. Stefanovič (Tomič). s. Trimesečno zabrano igranja prija- teljskih tekem, s katero je ZNP kaznoval »Gradjanskega« iz Zagreba, je upravni odbor saveza izpremenil v denarno ka- zen v znesku 1000 din. g. Sejmi 16. septembra: Št. Lenart nad Laškim, Maribor in Rakek. g. Zaključno poročilo o jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma pravi, da je ta kulturna in gopodarska prireditev prav dobro uspela. Razstavljalo je 439 tvrdk, od teh 91 iz inozemstva. Glavno obeležje prireditvi je dala mednarodna foto-razstava, ki je globoko zarezala brazdo v razvoju slovenskega fotografskega gibanja. Velesejem je posetilo približno 90.000 oseb. Mnogo je bilo ino-zemcev iz Italije in Nemčije, pa tudi iz drugih držav. Pomladanski mednarodni velesejem industrijskega in obrtniškega značaja bo leta 1939 v prvi polovici junija. g. Za izvoz lubenic v Nemčijo je odobrilo nemško ministrstvo za prehrano 25.000 RM, in sicer 13 RM za 100 kr franko meja Bodenbach. g. Za Izvoz zdravilnih zelišč je Nemčija odobrila naši državi izredni kontingent v znesku 40.000 RM. prijetno ter je splošna želja, da se zadeva primerno uredi. Trgovinski razgovori z Nemčijo odgodeni Kot smo že poročali, bi se morali pričeti še ta mesec trgovinski razgovori med našo državo in Nemčijo. Stalni ju-goslovansko-nemški gospodarski odbor bi tokrat zasedal v Kolriu. Po zadnjih vesteh pa ta mesec teh pogajanj ne bo ter se bodo vršila menda šele novembra. Kot znano, bi ta pogajanja med drugim v glavnem veljala povečanju našega izvozi lesa v Nemčijo. To vprašanje je bilo prejšnji mesec načeto že s pogajanji v Crikvenici, vendar pa je takratni odbor izjavil, da ni upravičen razpravljati o tem vprašanju. Verjetno pa je, da je glavni vzrok tega odlašanja zapleten mednarodni položaj. g. Hmeljsko tržišče v Vojvodini je zaenkrat še precej mrtvo. Obiranje je končano, kupčija pa je šele v prvem razvoju. Cene od 12 do največ 18 din za kg. g. Tržišče z jajci je precej živahno. Blaga je na domačem trgu čedalje manj, zato so cene trdne in celo v porastu. Povprečno se cene gibljejo med 65 in 75 para za komad. V nadrobni prodaji pa so celo še višje. Izvoz v Švico in Anglijo je precej popustil. g. V Banji Luki je bil otvorjen prvi jesenski sejem, na katerem je posebno vidna razstava živine in drobnice. Sah Konec turnirja v Plymouthu Jubilejni turnir šahovskega kluba v Plymouthu se je končal z delitvijo prvega in drugega mešat med dr. Aljehinom in sirom Thomasom, ki sta v zadnjem kolu remizirala odločilno partijo. Rezultat pomeni pravi uspeh sira Thomasa, ki je vse partije z lahkoto dobival, le ga. Menčik-Stevenson mu je odvzela pot točke. Svetovni prvak je igral v stari formi, ni pa mogel zmagati, ker razen sira Thomasa ni imel močnejših nasprotnikov, od katerih bi si priboril težje točke. Obadva imata po 6 točk, Milner-Bar« ry in List 3 in pol, ga. Menčik-Stevenson 3, Mallison in Wheatcroft 2 in pol, Bruce 1. V drugem turnirju je zmagal Wallis s 6 in pol točkami pred Holandcem Prinson 6, Alexandrom 4 itd. Ser-geant, ki se je v Brigthonu še dosti dobro odrezal, je bil zadnji z 1 in pol točke. V tretjem turnirju je zmagal Holandec Van Scheltinga s 6 in pol točkami pred Saundresom in Woodopi 5; dr. Seitz je četrti 4, Andersen zadnji 1 in pol točke. š. Turnir za francosko prvenstvo v Nici je bil zaključen. Prvo in drugo mesto si delita z 9J4 točkami Gromer in Raizman, Gotti 7V2, Kahn 5K, Gibaud 5, Baulier, Bergasser in Joinaux 4H, An-glares, Long in Rometti 4 ter Constan-tin 3V2 točke. Gromer in Raizman bosta igrala še poseben match za naslov francoskega prvaka. š. Turnir za prvenstvo severne Evrope. V švedskem mestu Erebru je bil zaključen zanimiv turnir za prvenstvo severne Evrope, na katerem so sodelovali igralci iz Švedske, Danske, Norveške in Finske. Naslov prvaka si je osvojil znani švedski mojster Stahlberg, drugo in tretje mesto sta prav tako zasedla dva Šveda Lundin in Karlson, zelo slabo se je plasiral Danec Petersen, ki je zasedel predzadnje mesto. KRaLJ!CA MARIJA ROMUNSKA: 2 tnejepa žiutfeufa v Pat l0st kalcor sern že dejala, prirejena fitie rllafu- Mogočna palača izza časov carice Kata-*liv v sta'a tik ob jezeru, ki je bilo prav za prav le 6«vkra/'h°dl,ega m°ria* vodometi so zažareli na-Dr zlatu in rubinasti svetlobi. Vkrcanje na čolne >0Pisr^°Z na Pravljični otok je bilo že samo tako ne-Odh0 ,)1Vo' kakor je moglo biti le še v pravljičnem iastia ■ na cythero, klasični otok ljubezni. Noč je bila s6yern skoraj kakor dan svetla, kakršne so pač ^ed „ bele noči.' Negibno iti skrivnostno je ležalo •’ ^zer9’ v katerem je odsevalo tisoč luči ža-‘rj,nov in p0 katerem so se zibale dolge sence naših g.: V ie to v°žnja s tega sveta na krilili domišljije vsi gu° s?»l- Vsi obrazi so žareli neresnično srečno, K 'SOv' so zveneli začarano prijazno in zdelo se ^etne‘u more3° Povedati nič drugega kakor samo ^rQci esede. Mnogi so zveneli kakor pesem. Mi •J tišini u sedeli tesno ^>^3 in smo si v tisti lepoti 'hftti. ’ atero so motili le udarci vesel, komaj upali / Ko rt11'0 ve«V® otok čist0 Pr'kazal pred nami, skoraj ni- ^Vje l-1. sv°ji,n očem: zagledali smo ljubko zeleno 1 ivn0st' Ustvatjalo čarobno ozadje blestečemu in °dob0 ,llernu vilinskemu kraljestvu. Pisano ritmično So izpopolnjevale v plesu se vrteče vile, nimfe in rusalke. Zdelo se je, da jih oživljajo nevidne, tihe, a nepremagljive magične sile sladke godbe. Najade in vešče in druge sanjske prikazni, brez teže, brez teles, samo luči in sence, cel fantastično vzdušni svet harmonije. In sladki, omamni glasovi... kakor zvoki Obe-ronove piščali. Lepa noč, nepozabna noč, čudovita noč na otoku mladosti! Ustvarila te je lahko samo Rusija, tista Rusija sanj in svetih utvar, tista Rusija brezmejne moči in veličastja. Tudi če zdaj ni več tako, tudi če je Rusija razpadla in se razdrobila kakor vsa njena neresnična resničnost, je nekoč vendarle bila: pravljica, sen — kakor tista noč. Misel, da je tisti sen moral biti dosanjan, v svoji grozotnosti skoraj ni nič manj vzvišena kakor zavest, ‘da je nekoč bil resničnost in ne samo utvara. Tudi mogočna postava sestrične slavnega pisatelja, grofice Aleksandrine Tolste, vzgojiteljice moje mame in dobre znanke naših otroških let, ni bila izmišljena. Bila je živo nasprotje teh sanjskih podob. Bila je in je živela, kakor jo bom opisala, in bila je ista Rusija, katero sem pravkar prikazala z njene sanjske strani. Tu pa naj stoji kot dobrodošla, od narave ustvarjena izprememba, da pomaga ustvariti prehod od pravljičnega razpoloženja do trezne vsakdanjosti. Pompozna stara dama je predstavljala tudi še v našem času skoraj neomejeno isto moč, ki si jo je pridobila ali pa prisvojila v mamini rani mladosti. Zdelo se nam je, da ima na mamo nepopisen vpliv. Čeprav je bila mama v tistih dneh, o katerih govorim, že v letih in mati več otrok, se je vendar vedno, kadar je bila grofica v hiši, vklanjala njeni mogočni volji. Ta drama je bila v največji meri kriva, da je mamo vse življenje tlačilo občutje, o katerem sem govorila že v prvem poglavju, občutje namreč, da ni dosegla ideala vzgoje in življenja, ki ga ji je bila vcepila v dušo njena vzgojiteljica. Seveda je skušala grofica, kadarkoli je imela za to priložnost, uveljaviti tudi na nas, na otrokih svoje učenke, svoje vzgojne metode, in prevzgojiti že vzgojene gojence. Kadarkoli se je pojavila, so nas nagnali s tako vnemo k učenju, da smo nazadnje že čisto omagali. Toda pohvale ali vsaj najmanjšega pritrdila od stare vzgojiteljice nismo mogli nikoli pričakovati. Njenega zadovoljstva ni bilo mogoče nikoli doseči. Vendar nas je vsakokrat, kadar je bila pri nas, mojstrila in izpraševala. Kadar se je mudila pri nas, se je povsod čutila njena navzočnost in volja. Njen nastop je učinkoval kakor klic trompete k nastopu. Njena »okupacija« naše hiše (nobena druga beseda za to ne bi bila tako primerna), je povzročila, da so tudi najbolj leni postali marljivi in najbolj počasni hitri. Nobena mlačnost ni bila več mogoča, konec je bilo kratkočasja in šal; njena bližina je naganjala že sama po sebi človeka k točnosti in resnobi, in njen pogled k vzravnanosti. Tak vpliv je imela ta vzgojiteljica, katere se je celo mama bala, a jo je vendarle ljubila. Njej je bila neodstranljiva vez s preteklostjo, z .ljubljeno dekliško dobo v domači hiši. Tudi ona je bila del te hiše, ostanek velikih in dobrih starih časov, markanten veteran stare garde. (Se nadaljuje Stran 6. aVeSernife V MariSoru 'dne 15. IX. 1938. Zanimivosti Vzroki kitajske drame ZAPISKI »ŽELEZNEGA MARŠALA« ČANGKAJŠKA IZ UJETNIŠTVA. V uspehih in neuspehih kitajskih bojev z Japonsko s« na Daljnem Vzhodu vedno rnočnej-.' odraža skoraj že legendarni lik maršala Čangkajšeka, predsednika kitajske vlade in glavnega poveljnika kitajske vojske. Čangkajšek je danes organizator m nosilec borb proti Japonski. Za tega železnega maršala, ki je vojak *n politik obenem, pa ve malokdo, da je katoličan in književnik. Na Daljnem vzhodu ni dogodka, ki si ga ne bi zapisala maršal Čangkajšek in njegova žena, za ka-teto je tudi znano, da pomaga svojemu inož’1 v bojih proti japonskim osvajalcem. Prav zadnje dni je izšla v Parizu in Londonu knjiga, ki sta jo napisala maršal ČangkajšeK in njegova žena. Izšla je pod naslovom »Vzroki kitajske drame« tet osvetljuje senzacionalno ujetništvo maršala Čangkajška pred dvema letoma. Novembra 1936. leta je odšel čangkajšek iz Nankinga, kjer je pustil bolno ženo, da obišče pokrajino Šansi, kjer se je boril Šangcolinov sin Šangsueliang proti kitajski delavski državi. Maršala so spremljali notranji minister, večje število častnikov in okrog 200 vojakov. Dne 12. decembra pa je zašel maršal v past, ki mu jo je nastaval Šangsueliang komaj 10 Krn od prestolnice pokrajine Šansi. Maršalova garda je bila poklana, njega samega pa so odvedli kot ujetnika pred Šangsuel.anga. Ves svet je takrat napeto pričakoval, ali bo maršal kapituliral ali rajše umrl. Prav tole dramatično borbo nam razjasni knjiga »Vzroki kitajske drame«. Takoj, ko je bil ujet, je začel maršal .sprejemat: Šangove odposlance, ali popustil ni niti malo kljub neprestanemu prigovarjanju. Pač pa je med solzami priznal, da si ne bo nikoli odpustil, da je bil kot kitajski maršal tako nepreviden, da so ga lahko ujeli v mestu, kjer vladajo uporoiH. Šang je zahteval temeljito reorganizacijo nankinške vlade, konec državljanske vojne itd. Ultimat je obsegal osem točk, na katere bi bil moral maršal pristati. O tern ultimatu pripoveduje Čangkajšek v omenjeni knjigi sledeče: »Sang me je hotel prepričati o nujnosti njegovih osmih točk. Želel je, da bi razmislil o vsej stvari. Odgovoril sem mu, da je sicer ujel moje telo, da pa moje volja ne bo nikoli zlomil; rajši umrem, kakor pa da bi šiloma podpisal. Takrat mi je Šang rekel, da sem despot in da ima tud! on kot državljan pravico, da pove svoje mnenje o državnih vprašanjih. Na to sem mu odgovoril, da nosim sam odgovornost za svoje ljudstvo in da se morajo vsi državljani pokoriti osrednji vladi in njenemu predsedniku. Če državljani ujamejo svojega predsednika in hočejo s silo, da bi na kaj pristal, niso več dobri državljani. Vi pa ste kitajski častnik, torej nimate niti toliko pravic kakor ostalo ljudstvo.« Šangsueliang je zajokal in priznal, da so bile njegove zahteve zmotne. Tudi Čangkajšek mu je odgovoril skozi solze: »Neki stari kitajski filozof pravi, da je človek dolžan popraviti krivico, ko jo opazi. Vaše kesanje je častno za vas in priča o slavni bodočnosti kitajskega ljudstva, če bo imelo take ljudi.« Končno se je zadeva zasukala tako, da je Čangkajšek odvedel upornega generala s seboj v Nanking. Še vse bolj bodo pa zanimivi maršalov! zapiski iz sedanje vojne z japonskimi osvajalci. Vsekakor pa pričajo zapiski, da je na Daljnem Vzhodu precej drugačna etika kakor naša. BOJ MED ŽENSKO IN DIVJO GOSKO Pri Fischbachu v Nemčiji je doživela neka mlada ženska nenavaden napad. Sprehajala se je sama v bližini jezera, ko se je iznenada pojavila nad njo divja goska in jo začela napadati: Ženska se je je otepala s palico, ali goska je postajala vse bolj divja. Končno je zbežala, goska pa za njo. Vsa Iznemogla se je končno zgrudila, ptica pa je skočila na njo in ji začela zadajati s kljunom težke udarce. Nazadnje se je ženski le posrečilo, da je zagrabila gosko za noge in jo 'i zadnjimi napori zadavila. SOJA BO NOSILA BOMBARDERJE Japonska je ena onih velesil, ki uvažajo velike količine nafte in njenih proizvodov. Da bi se vsaj v neki meri rešili uvoza nafte iz Rusije In Združenih držav, so začeli Japonci in Nemci graditi velike obrate, v katerih pridobivajo nafto na sintetičen način. Kljub temu pa kapaciteta takih japonskih obratov daleč zaostaja za nemškimi tovarnami, a potrebe po nafti stalno rastejo, prav posebno še radi vojne s Kitajsko. Zadnje čase se je udomačila na Japonskem soja, neke vrste fižol, ki so jo začeli saditi tudi pri nas. Japonci jo uporabljajo za ljudsko prehrano, pa tudi za krmljenje živali. Dalje je postala soja na Japonskem prava industrijska rastlina, iz katere pridobivajo olje, neke vrste alkohol, proizvode, ki jih uporabljajo v fa-hrikaciji stekla in porcelana, snov za izolacijo itd. Po mnogih eksperimentih so Japonci iznašli svojevrstne letalske motorje, ki jih poganja mesto nafte iz soje pridobljeno olje. Te motorje bodo radi njihovih velikih moči uporabljali za težke bom-barderje z izredno hitrostjo in nosilnostjo. Končno so v Tokiju ustanovili posebni institut, ki bo nadaljeval z raziskovanji, kaj bi se še dalo iztisniti iz soje, za kaj bi še lahko porabljali njene produkte. SMRTNA KAZEN ZA VREMENOSLOVCE Te dni je srečal v angleškem ministrstvu znani londonski advokat, ki se zanima za stare, še ne razveljavljene angleške zakone, letalskega ministra in mu mirno dejal: »Vi ne veste, g. minister, da vas lahko po naših zakonih obsodim na smrt.« Minister se je nasmehnil, advokat pa je potegnil iz žepa stari pergament, na katerem je zakon iz XIII. stoletja predpisoval smrtno kazen za vsakogar, ki bi se upal napovedati vreme. Tega zakona še do danes niso razveljavili in angleški vremenoslovci niti vedeli niso, da je bilo njihovo delo v tako hudi opreki z zakonom. ‘ MLAD MOŽ - LOTERIJSKI DOBITEK Neko žensko društvo v Newyorku je organiziralo loterijo, ki so se je smele udeležiti samo ženske in ki je imela en sam dobitek — tridesetletnega in zelo čednega ženina. Zavezal se je, da bo poročil tisto, ki bo potegnila njegovo številko; za doto pa bi dobil čisti dobiček, ki bi ga vrgla loterija. Loterija je imela nepričakovan uspeh; ženske so na veliko kupovale 100-dinar-ske srečke. Na sam dan loterije je žensko društvo najprej priredilo zabavo, na kateri je bil edini moški — dobitek. Ali pravo razočaranje je doživel ženin, ko so začeli vleči. Njegovo srečko je potegnila korpulentna, 52 let stara angleška miss, tako da se je nesrečni ženin prestrašil in — pobegnil. Energična miss ga je zaradi tega predala sodišču. Ali ženin se je »stare tetke« branil tudi na sodišču. Končno je sodišče razsodilo, da je bila loterija nemoralna in je potolažilo srečno in nesrečno miss z delom loterijske »dote«. VSE ZA ŠOLO KUPITE NAJCENEJE IN NAJBOLJE V KNJIGARNI IN PAPIRNIC X Novi orjaški zrakoplov „L. Z. 130“. V Friedrichshafnu je znani nemški strokovnjak za gradnjo zrakoplovov dr. Hugo Eckner krstil s tekočim zrakom najnovejšo nemško zračno ladjo „L, Z. 130“. Po opravljenih svečanostih je zrakoplov startal pod dr. Eckenerjevim vodstvom na prvi polet nad Bodenskim jezerom. Vožnje se je udeležilo 74 oseb. Novi zrakoplov je dolg 245 metrov, največji premer meri 31*2 metra. Celice za plin merijo 200 tisoč kubičnih metrov. Zeppelin poganjajo 4 motorji znamke „Daimler Benz Diessel“, vsak izmed njih lahko razvija 800—850 konjskih sil. Največja hitrost je preračunana na 135 km na uro, a povprečno bo letel zrakoplov 125 km na uro. X Češkoslovaški Rdeči križ išče 60.000 prostovoljnih darovalcev krvi. V španski državljanski vojni so rešili zdravniki premnogim ranjencem življenje s transfuzijo krvi. Ker je možno človeško kri za transfuzijo konservirati, se je obrnil četioslovaški Rdeči križ na prebivalstvo, da daruje brez razlike stanu, ver in narodnosti svojo kril »Rdečemu križu je vseeno«, tako apelirajo na prebivalstvo, »ali kliče kdo nemški »Zu Hilfe!« ali češki »Pomoč!« Rdeči križ je za vse, vsi rabijo pomoč... Zato naj vsaka državljanka in vsak državljan daruje nekoliko svoje krvi.« /z sodiiia Poljšakova krivda Znani ponarejevalec denarja Jožef Poljšak je letos spet pričel z delom. Prišedši iz zaporov se je nastanil v okolici Ljutomera in živel od polj- skega dela. Pri tem se je seznanil z domačimi fanti, ki jim je včasi po* daril kak 10 dinarski kovanec, ki Pa se mu je že na prvi pogled poznalOj da ni pravi. — Kljub temu so *e kovače spravljali v promet, posebno po gostilnah in trafikah. Orožništvo je postalo pozorno in ]C 5 fantov aretiralo, Poljšak pa je po* begnil in se še sedaj skriva nežna' no kje. Dobro delo bi storil oni, to bi ga prijavil ter mu s tem onemogoči' še nadaljnje zapeljevanje v kriminal naših podeželskih ljudi, ki bodo za večno imeli zapisan madež kazen* skega paragrafa v svojih konduitnih listinah. V sredo so sedeli na zatožni klop* pred senatom trojice 38-letni Golot) Franc iz Rinčetove grabe, 29-lelni Ba? Balažič Ivan, delavec iz Stročje vasi) 19-letni delavec Hozjan Anton iz Stroj čje vasi, 20-letni posestn. sin Peseri Anton iz Brebrovnika in delavec Per' ger Jože z Vinskega vrha. Vsi so bili obtoženi razpečavanja Poljšakovih kovancev in obsojeni: Golob na 4 meSi strogega zapora, Balažič na 6 meS' strogega zapora, Hozjan in Pesen vsak na 3 mesece strogega zaporaj Perger na 1 mesec strogega zapora* vsak pa še na 180 din denarne kaznij ob neizterljivosti na zapor, Golob, Ba* lažič in Peseri pa še na izgubo častni'1 pravic za 1 leto. Radio Petek, 16. septembra. Ljubljana, 12 Opoldanski koncert. "J 18 Popoldanski koncert. — 20 Večerni koncert. — Orglice in harmonika. — ^ Napovedi, poročila, lahka glasba. — Be0J grad, 12 Opoldanski koncert. — l?^5 Zabavni koncert. — 20 Orkestrski koB' cert. — 22 Napovedi, poročila, la^a glasba. — Sofija, 19.50 Verdijeva opera »Traviata«. — Praga, 20 Dvorakov ora* torij »Sv. Ljudmila«, r— Pariš P.T.T" 21 Sinfonični koncert. — Milan, 21 OPe' retni večer. — Stutgart, 20.10 Mozart' va opera »Fidelio«. — Varšava, 19-^ Orkestrski koncert. — Bukarešta, 19.53 Massentova opera »Manon«. f Mali oglasi Razno HALO! HALO! Opozarjam cenjeno občinstvo, da sem na novo preure dil prostore v Stolni ul. 10, kjer se toči prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov šibeniške okolice, kakor vse ostale dalmatinske specijalitete s kuhinjo. Pripo roča se Oojaraovič Krsta, gostilna, Stolna ul. 10. 1079 Pouk ENGLISH LESSONS Miss Oxley Krekova 18, od 1. oktobra. 687 ITALIJANSKI JEZIK Začetni in nadaljevalni tečaj. Vpisanje v četrtak. 15. sept. od 18.—19. ure na Real. gimnaziji. pritličje, levo. 1037 POMIt ENODRUŽINSKA VILA v V. okraju oddam v najem. Naslov v upravi. 1061 NOVA HIŠA na prodaj. Cena din 15.000, 8 m3 zemlje. Nekai tudi na obroke. Mlakar, Zk. Radvanje, Relserjeva ul. 84. 1077 Prodam Prodam ŠPORTNI VOZIČEK Volfova 16. 1078 VINSKE SODE proda. Greifoner. Zg. Radvanje 71. 1082 STISKALNO ZA SENO proda Krempl, Radvanje. 1081 Stanovanle TRISOBNO SONČNO STANOVANJE s kopalnico in vsemi pritiklinami v novejši izgradbl takoj oddamo. Naslov v upra vi lista. 1076 Kupim PARADIŽNIKA svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič. Ljubljana. 617 KUPIM STELAZO IN PULT Vprašati Rotovži trg 5. 1093 Sobo odda Oddam mirno in sončno OPREMLJENO SOBO Naslov v upravi »Večernika« 1035 Mal’ položi dar domu na oltarl SOBO IN KUHINJO J takoj oddam. Čeh. Betna' ska c. 4. od«Iam. SOBO Uporaba koPalng in telefona. Glavni trfi -j desno, prvo nadstropje- GOSPODA ,udi sprejmem v vso oskrbo, < vpokojenca. Smetanova j 51-1 desno. Službo dob** PREDILNICA išče večje število izve V MARlgS delavcev (moških in za krilna vretena. P°?u *) dbe na upravo lista pod »Fiyer 1075 •" za PRIDNEGA VAJENCA^g manufakturno '■'go r, sprejme. A. Poš, Ma .nii Aleksandrova c. POSTRE2NICO . gjji, pridno, pošteno, sprein a Senekovič Mila, RaZ ,og0 ul. 25-11. PRAKTIKANTINJA is. dobro izvežbana v stroj ,.,J1 ju in Stenografiji. vešča di trgovskih koresP®11^« Naslov v upravi »Večerm* 172_________________________^ ŠIVILJA £ ki dela doma, se takoj j0gf me. Marijina ul. 24. Moderno urejeno VAJENCA Miza mizarstvo sprejme«- mizarstvo »Efka« za stan ske opreme. Korošec, čiSkanska 12. TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ° Velja na mcscc ^rejemoo v upravi ali tp goiti 1Q din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in oprava; Maribor« Kopališka ul, 6. Telefon uredništva it- 25-67. Poštni čekovni račun $1. U.402.