Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - Cenjeni bralci in poslušalci! Dan odprtih vrat V petek, 30. januarja, bodite naši gostje. Simona Meznaric ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR 3 Si.mobil Ptuj ,... Rajšpova ulica 2 (J?» nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Spodnje Podravje • Zgodba o dveh milijonih evrov Kako so »lastninili« ptujsko ranco Foto: Črtomir Goznik Podravje Ormož, Slov. Bistrica • Vroča kri zaradi urgenc O Strani 6 in 7 Podjetništvo Kidričevo • Zakaj so radiatorji ■' marsikje odklopljeni O Stran 9 Kmetijstvo Podravje • Trikotnik na traktorju je le (draga) šara O Strani 16 in 17 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si V izgradnjo športne infrastrukture na Ptujskem jezeru se je v minulih letih vložilo približno milijon evrov. Nadaljnji milijon evrov se je izf javne občinske blagajne namenil še za vzdrževanje, upravljanje in skrbništvo te infrastrukture. V čigavih rokah se je koncentriral ta denar? - O Strani 2 in 3 Sodnik na sojenju Volgemutu izločil dodatne dokaze - in sebe O Strani 24 200 150 V proračunih občin 155, za naložbe 71 100 milijonov evrov 50 71 r S Strani 4 in 5 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. t S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Spodnje Podravje • Čez čigave roke in komu v žep denar od plovbnega režima na Ptujskem jezeru Ranca Ptuj: ko javno in društveno post Ranca Ptuj velja za priljubljeno ptujsko družabno in rekreacijsko središče. V zadnjem desetletju se je v razvoj Rance vložilo veliko javnih proračun lijona evrov. Pretežni del denarja se je stekel v roke kroga ljudi okrog Emila Mesariča, predsednika Brodarskega društva (BD) Ranca Ptuj in nekd 923.000 evrov se je v okviru prve faze projekta Vitalizacija Ptujskega jezera namenilo za izgradnjo pomola pri Ranci, vstopno-izstopnih mest v Za-bovcih in pri termah, za osnovno postavitev veslaške proge ter označbo plovbnih poti s prometno signalizacijo. »Iz državnega in evropskega proračuna (Evropski sklad za regionalni razvoj) smo za to naložbo prejeli 769.000 evrov. Preostali znesek, nekaj manj kot 154.000 evrov, sta si v deležu 80,1 in 19,9 razdelili občini Ptuj in Markovci. Večji delež je pokril Ptuj, manjši Markovci. Za zgrajene objekte je bilo izdano uporabno dovoljenje,« so pojasnili na Mestni občini (MO) Ptuj. Vso na novo zgrajeno športno infrastrukturo in izvajanje plovbnega režima sta nato MO Ptuj in občina Markovci leta 2008 prenesli neposredno v upravljanje Zavodu za šport Ptuj. Leto kasneje se je nad izvajanjem plovbnega režima uvedlo še skrbništvo, kar je bilo (prav tako neposredno) dode- Uvodnik O financiranju BD Ranca 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 2010 2011 Prihodki BD Ranca Ptuj 2010 - 2013 2012 2013 Vir: Ajpes Brodarsko društvo Ranca Ptuj letno gospodari z okrog 50.000 evri proračuna. V pretežni meri se financira s sredstvi sponzorjev, pa tudi z javnimi sredstvi in članarinami. Eden izmed večjih mecenov društva je DEM, ki je v obdobju zadnjih desetih let Ranci doniral 153.000 evrov. Od Zavoda za šport Ptuj je Ranca Ptuj po podatkih Supervizorja od leta 2003 do danes prejela 42.000 evrov in od MO Ptuj dobrih 30.000 evrov. Od Javnih služb za izvajanje skrbništva nad plovbnim režimom na reki Dravi in jezeru je BD Ranca v obdobju 2009-2014 prejela 70.000 evrov. ljeno ptujskemu občinskemu javnemu podjetju Javne službe. Leta 2009 se je za potrebe plovbnega režima začel izvajati še naravovarstveni monitoring vodnih ptic. Letne monitoringe Nesmiselne poteze vladajočih Ni kaj. Treba je priznati, da je posadka naše potapljajoče se države izjemno pametmi in še kako premetena pri tem, kako osiromašiti svoje ljudstvo. Pohlep politikov po denarju državljanov je neizmeren. Sedaj še razmišljajo, da bi uvedli bencinski davek ali lepše rečeno bencinski cent. Ja, pa daleč od enega ali nekaj centov. Naftni derivati so že zdaj za več kot polovico obremenjeni z dajatvami in trošarinami. Imamo dražje gorivo kot sosedi Avstrijci, Hrvati in Madžari. Kaj nam torej pomeni ugoden tranzitni položaj, če smo pri tako visokih trošarinah za gorivo med najdražjimi v okolici in zato popolnoma nekonkurenčni. Nič čudnega, da visoke cene pogonskih goriv kupce kar odganjajo preko meje. Slovenski naftni trgovci namreč že opozarjajo na manjšo prodajo pogonskih goriv na obmejnih bencinskih črpalkah in tudi v tranzitu. Poleg tujih avtoprevoznikov tudi Slovenci postajamo pravi bencinski turisti. Še posebej tisti, ki dnevno odhajajo na delo na tuje. Povsem upravičeno se lahko vprašamo, kaj bi torej z novo obremenitvijo pridobili. Odgovor je preprost. Nič oziroma celo manj kot do sedaj. Slovenija je majhna država, ki jo bodo tujci prevozili, ne da bi se ustavili na bencinski črpalki ali morebiti še kaj kupili, kar pomeni nič drugega kot ponoven izpad dohodkov. Spet ne bo denarja za krpanje naših famoznih cest, čeprav za slednje vsako leto ob registraciji jeklenih konjičkov plačujemo sorazmerno visoko cestnino. A kot kaže, vladajoči gledajo samo kratkoročno, brez ciljev za prihodnost in brez zdrave pameti, kaj šele za dobro vseh. Nasprotno. Svoje napake namreč vedno znova in znova prelagajo na naša ramena in še naprej uživajo v svojem lagodju. Mi smo tisti, ki moramo hraniti ta nenasiten državni aparat. Kot da bi polnili sod brez dna. Popolnoma brez smisla, zagona in volje. Monika Levanič opravlja zasebni raziskovalec biolog Milan Vogrin. Za vse našteto (upravljanje, vzdrževanje in skrbništvo špor-tno-rekreacijske infrastrukture oz. plovbne poti ter monitoringe) sta MO Ptuj in občina Markovci od leta 2008 oziroma 2009 namenili 900 tisočakov. Za obnovo pomola 200.000 evrov Dodatnih 200.000 evrov se je v območje Rance vložilo v sklopu sanacijskih del za odpravo škode, nastale v poplavah 2012. Denar za sanacijo je Občini Ptuj in Markovci sta maja 2007 pridobili vodno soglasje in delno vi pna mesta, s tem pa tudi dovoljenje za uporabo vodnih zemljišč, ki so v la do 31. decembra 2022. Slovenija, Ormož • O finančnih nejasnostih sladkorne reforme Primer je v fazi predkazenskeg Pred tednom dni smo v Tednikovem objektivu podrobno obdelali dosje sladkorne reforme v Sloveniji z r Kot smo zapisali, je zadeva že od leta 2011 v rokah tožilcev, sodnega epiloga do danes še ni dobila. Neizpodbitno je dejstvo, da mora Slovenija zaradi domnevno nesmotrne porabe evropskih sredstev v proračun EU povrniti skoraj devet milijonov evrov. Na čigavih ramenih leži odgovornost za finančno kazen, ki je doletela Slovenijo, bo v prihodnje najbrž odločalo sodišče: ali so za nastalo situacijo in finančno kazen odgovorni funkcionarji in birokrati na kmetijskem ministrstvu in agenciji za razvoj podeželja ali pa vodstvo TSO. Ministrstvo za kmetijstvo je TSO-ju z odločbo že naložilo vračilo 1,8 milijona evrov. »Drugostopenjska odločba je pravnomočna. Vračilo sredstev se zahteva, ker niso bile izpolnjene vse zaveze iz Načrta prestrukturiranja,« so povedali na ministrstvu in dodali: »Na Okrožnem sodišču v Ljubljani pa od leta 2011 poteka pravdni postopek glede unovčitve bančne garancije v povezavi s tem, ki še ni končan.« Preiskava ponovno v rokah ptujskih tožilcev V petek smo v članku zapisali, da si tožilci dosje prestrukturiranja TSO kot vročo žerjavico podajajo iz rok v roke. O primeru smo poizvedovali na vrhovnem, specializiranem in ptujskem okrožnem tožilstvu. Prijava o sumu goljufij v okviru sladkorne reforme je namreč od leta 2011 do danes romala po vseh teh naslovih. Nazadnje je v četrtek minuli teden ponovno pristala v rokah ptujskih tožilcev. Vodja Okrožnega državnega tožilstva (ODT) Diana Šeruga Sagadin je v zvezi s primerom pojasnila: »Prijava suma korupcije in kaznivih dejanj KZ Ptuj o prejetih sredstvih: »Ne gre za javni podatek.« Evropska sredstva za razgradnjo TSO so bila med drugim izplačana lastnikom tovarne, med njimi je tudi Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj. Na direktorja zadruge Marjana Janžekoviča smo naslovili vprašanje, koliko sredstev je bila zadruga deležna kot evropsko finančno pomoč v okviru prestrukturiranja tovarne. »KZ Ptuj je še vedno petodstotni lastnik TSO v likvidaciji, pri sredstvih iz likvidacijske mase smo bili udeleženi v ustreznem deležu, višina izplačila pa ni javni podatek,« je povedal Janžekovič. pri izvajanju Načrta prestrukturiranja Tovarne sladkorja Ormož (TSO) z dne 30. avgust 2011 je bila posredovana na Vrhovno državno tožilstvo, ki pa jo je nato v obravnavanje posredovalo na ODT Ptuj in smo jo v delo prejeli 12. septembra 2011. Omenjena prijava je bila zaradi preverjanja dejstev in zbiranja dokazov posredovana na Sektor kriminalistične policije PU Maribor. Kriminalisti so zadevo takrat končali s poročilom z dne 16. januar 2012, ker niso uspeli zbrati dokazov, Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 16. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 aja zasebno skih sredstev. Čez palec izračunano več kot dva mi-anjega lokalnega političnega veljaka stranke LDS. Foto: Črtomir Goznik 3dno dovoljenje za neposredno rabo vode za pristanišče ter vstopno-izsto-isti Republike Slovenije. Delno vodno dovoljenje je izdano za določen čas a postopka azgradnjo ormoške tovarne sladkorja. ki bi potrdili utemeljenost suma, da so bila izvršena kazniva dejanja, ki so bila navedena v prijavi. V nadaljevanju je Specializirano državno tožilstvo (SDT) dne 28. avgusta 2013 prejelo novo prijavo goljufije na škodo Evropske skupnosti v primeru razgradnje TSO, pri čemer je SDT zadevo odstopil v obravnavanje na ODT Ptuj in smo jo prejeli 5. septembra 2013. Zaradi kompleksnosti in obsežnosti predmetne zadeve je zadeva še v fazi predkazenskega postopka, zato nadaljnjih informacij zaradi interesa postopka ni moč posredovati.« Mojca Zemljarič Zidan: »Sladkorna reforma je zgodba o neuspehu.« »Reforma sladkorja v Sloveniji je bila dejansko velika zgodba o neuspehu,« je za STA dejal kmetijski minister Dejan Židan in dodal, da bodo poskušali škodo za državo čim bolj zmanjšati. »Dogodke za nazaj je treba raziskati. Ne le zato, ker je Sloveniji v tem trenutku naložena kazen, ampak tudi kot nek poduk za naprej.« Židan je še pojasnil, da je želela Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja unovčiti garancijo v vrednosti 10 milijonov evrov, ki jo je dal TSO. »Tukaj poteka spor na sodišču. Želim si, da ga bomo rešili v korist države, tako da bo neto škode na ravni države nič ali čim manj, v vsakem primeru pa bomo naredili vse, da zaščitimo interes države.« sicer prispevalo ministrstvo za okolje, transakcija je tekla preko proračuna MO Ptuj, občina pa je bila tudi tista, ki je državi predlagala prioritetne sanacijske popoplavne ukrepe. »Med prioritetne sanacijske projekte, ki smo jih konec januarja 2013 posredovali na državo, je MO Ptuj uvrstila tudi sanacijo nasipa pristanišča Ranca. S sklepom vlade aprila 2013 je bil program odprave posledic potrjen in lokalne skupnosti smo na podlagi potrjenih programov in izvedenih sanacijskih del prejele državna sredstva. Na Ranci se je v letu 2013 izvedla prva faza popoplavnih ukrepov v vrednosti dobrih 205.000 evrov. Dela je na podlagi in house naročila izvajalo podjetje Javne službe Ptuj. Sanacija nasipa pristanišča Ranca je bila v celoti pokrita s sredstvi države,« so povedali na MO Ptuj. Skrbništvo Mesariču, upravljanje njegovemu svaku Pred izgradnjo športne infrastrukture na reki Dravi in Ptujskem jezeru sta občini Ptuj in Markovci leta 2006 potrdili Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, Vlada RS pa je že leta 2004 sprejela Uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na delu reke Drave in Ptujskega jezera. V skladu z določili in spremembami Odloka o plovbnem režimu sta bili na jezeru zgrajena infrastruktura in plovbna pot nato (neposredno) preneseni v upravljanje Zavodu za šport Ptuj in v skrbništvo podjetju Javne službe Ptuj. Oba subjekta sta za izvajanje upravljanja in skrbništva na podlagi javnega naročila izbrala izvajalca, saj da za opravljanje nalog, ki sta jih prevzela, nimata ne ustrezne opreme in ne kadra. Ali je naključje ali ne, da sta obe dejavnosti nato pristali v rokah predsednika BD Ranca Emila Mesa-riča in njegovega kroga ljudi, ne bomo ugibali. Za izvajalca upravljanja je bilo namreč izbrano zasebno podjetje Radial Ptuj, katerega lastnik in direktor je Milan Zupanič, po naših informacijah Mesaričev svak. Za izvajalca skrbništva plovb-nega režima je bilo izbrano Brodarsko društvo Ranca. Javni vložek dva milijona evrov, povračilo 40.000 evrov Iz naslova upravljanja plovb-ne poti upravljavec (Zavod za šport oz. Radial) sicer zbere določena sredstva (pristojbine za spust plovil), ki jih je dolžan povrniti v proračun občin Ptuj in Markovci. V letih 20082014 se je teh sredstev zbralo dobrih 40.000 evrov. Nadzorni odbor MO Ptuj je leta 2012 ugotovil, da pristojbine v občinski proračun niso bile poravnane vse od leta 2010. Po opozorilu NO so se nato pri- O kanalih, preko katerih se pretaka denar Stroške upravljanja, skrbništva in naravovarstvenega monitoringa pokrivata občini Ptuj in Markovci v razmerju 80,1 : 19,9. Od začetka izvajanja do konca lanskega leta sta občini za upravljanje namenili dobrih 756.000 evrov, za skrbništvo 84.000 in za monitoring 81.000 evrov. Sredstva za upravljanje se iz proračunov obeh občin nakazujejo Zavodu za šport Ptuj, ta jih nato nadalje nakaže izvajalcu, podjetju Radial. Enak tok denarja je tudi pri skrbništvu. Občini sredstva nakažeta Javnim službam, te pa nadalje izvajalcu, BD Ranca Ptuj. Poleg tega, da je Radial upravljavec športne infrastrukture in plovbne poti in da je bil izvajalec gradnje te infrastrukture, ima na Ranci še en vir dohodka. V upravljanju ima gostinski lokal. Dejavnost v gostinskem lokalu je izključno tržne narave. Ob vseh naštetih izdatkih je MO Ptuj v minulih letih »Mesaričevemu« Radialu zagotovila še nekaj dodatnega posla. Za nabavo in namestitev boj je leta 2009 družbi Radial občina plačala nekaj manj kot 16.000 evrov in leta 2013 dobrih 12.000 evrov. Leta 2007 je Radial za MO Ptuj odstranjeval naplavine in za to delo izstavil račun v višini 11.838 evrov. Pogodbe, ki so podjetju Radial na letni ravni iz naslova upravljanja plovbne poti prinašale lep del prihodka, so se sicer konec leta 2014 iztekle. Kdo in za kakšen denar bo v prihodnje opravljal ta dela, za zdaj ni znano. Pogodbe pavšalne, cene kar iz rokava, postopki netransparentni ... Pogodbena razmerja med deležniki, ki so vpeti v upravljanje in skrbništvo športno-rekre-acijske infrastrukture na Ptujskem jezeru in reki Dravi, je aprila lani prevetril Nadzorni odbor (NO) MO Ptuj. Kot ugotavlja nadzorni organ, v pogodbah niso dovolj natančno opredeljena razmerja in pristojnosti posameznih pravnih oseb, ki jim je dodeljeno upravljanje določenega področja, prav tako ni konkretiziranih cen za storitve. »Iz pogodb ni jasno razvidno, kakšne so pristojnosti skrbnika plovbnega območja in upravljavca. Zlasti je navedeno pomembno, saj pri opravljanju teh nalog nastopajo kar štirje subjekti (Javne službe Ptuj - BD Ranca Ptuj, Zavod za šport Ptuj - Radial Ptuj). Opredelitev nalog in cene za posamezno storitev bi morale biti že uvodoma jasno opredeljene, tudi z vidika preverjanja konkurence. NO predlaga, da se vse pogodbe ponovno pregledajo, da se opredelijo naloge posameznega skrbnika in določijo cene za storitev. Predlaga se tudi preverjanje konkurence za opravljanje vseh potrebnih nalog. Glede na večje število udeležencev v projektu Vitalizacije Ptujskega jezera se nam zastavlja vprašanje ekonomičnosti in transparentnosti postopkov,« je med drugim navedeno v poročilu NO MO Ptuj z datumom 10. april 2014. Načrti (ali sanje) o nadgradnji Največji naložbeni ciklus je Ranca doživela leta 2007. Takrat se je s pomočjo evropskih, državnih in občinskih sredstev izvedla prva faza projekta ureditve športne infrastrukture na Ptujskem jezeru, vredna skoraj milijon evrov. Od takrat se Ranca imenuje pristanišče. Čeprav brez enega samega pravega priveza za čolne ... Ali bo do realizacije druge faze, za katero je sicer pridobljeno gradbeno dovoljenje, sploh kdaj prišlo (zaradi vprašanja zagotavljanja finančnih virov), pa ta hip ostaja veliko odprto vprašanje. Predsednik BD Ranca Mesarič sicer razmišlja o nadgradnji infrastrukture na jezeru in ob njem. Načrti so, da bi Ranca bila ne samo pristanišče, temveč marina. Glede na podhranjenost slovenskih financ je vprašanje, kje se bodo za tako obsežen projekt našla finančna sredstva. ŠPORTNA INFRASTRUKTURA, PLOVBNI REŽIM MO Ptuj, Občina Markovci / i ^ UPRAVLJANJE, VZDRŽAVENJE SKRBNIŠTVO MONITORING 756.000 €(2008-2014) I 84.000 € (2009 - 2014) 81.000 € (2009 - 2014) I I ▼ Zavod za šport Ptuj ▼ 1 Javne službe Milan Vogrin, zasebni raziskovalec ▼ Radial Ptuj, d. o. o. T BD Ranca Ptuj ' Vir: MO Ptuj stojbine v letu 2013 poravnale. Ptujsko jezero je sicer v lasti Republike Slovenije, na podlagi podeljene koncesije z njim upravljajo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Njihova temeljna dejavnost je proizvodnja električne energije, zato jezero za družbo DEM primarno pomeni energetski in ne turistični objekt. Turističnega ali rekreativnega razvoja na jezeru in ob njem DEM sicer ne zavira, posebej sredstev za razvoj tu- rizma ali rekreacije pa v jezero v podjetju nimajo namena vlagati. Delovanje BD Ranca (kot društva, ki vzgaja mlade športnike) pa sicer DEM financira s sponzorskimi sredstvi. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. januarja 2015 Podravje • S kakšnimi proračuni bodo letos operirale občine in kaj bodo s tem denarjem naredile SvetaJAna Proračun 2,49 Investicije 0,97 Letos za naložbe 71 milijonov evrov Kar precej občin v Podravju v tem času še nima sprejetih proračunov (nekatere še nimajo pripravljenega niti osnutka). Razlog za takšno stanje je predvsem v nedorečenosti ukrepov varčevanja, ki jih tudi na področju lokalne samouprave izvaja sedanja vlada. Tako še vedno ni povsem jasno, koliko bo znašala dohodnina za financiranje primerne porabe po prebivalcu, ki predstavlja velik , finančni del vsakega proračuna, prav tako ni jasno, kako bo z izplačili po 21. členu Zakona o financiranju občin (ZFO), kjer se odstotek finančnega deleža iz državne blagajne že nekaj let konstantno znižuje. Okvirno se bo v letošnjih proračunih 25 občin zbralo 155 milijonov evrov, od tega naj bi za naložbe šlo okoli 71 milijonov evrov. Kako bo v posameznih občinah? Videm V občini Videm so proračun že sprejeli, znaša pa okrog 4,8 milijona evrov. Prihodek od dohodnine naj bi bil 3.681.124 evrov. Za naložbe bodo skupaj namenili 1.0793.493 evrov, in sicer največ za ceste 216.000 in za kanalizacijo 391.000, za športno opremo 20.000; za zbirni center za odpadke in režijski obrat v obrtni coni: 36.000, za internetno omrežje 15.000, za rekonstrukcijo javne razsvetljave 10.000 evrov in za OŠ Ljudevita Pivka 76.000 evrov. Markovci Markovski svetniki proračuna za leto 2015 še niso sprejeli; celo dvakrat so ga že zavrnili. Po predlogu, ki je sicer vseeno v javni razpravi, naj bi občina Markovci v letu 2015 dosegla okrog 4,5 milijona evrov prihodkov, medtem ko naj bi bilo odhodkov 5,1 milijona evrov. Od dohodnine naj bi v proračun prišlo okrog 2 milijona evrov, vseh davčnih prihodkov pa naj bi bilo 2.268.010 evrov. Za investicije naj bi v letu 2015 namenili skupno 2,330.557 evrov. Od tega največ za cestno infrastrukturo (1.031.505 evrov), za javno razsvetljavo (45.000 €), kanalizacijsko omrežje (1.024.052 €), prostorsko načrtovanje (180.000 €). Sveti Tomaž Sprejeti proračun občine za leto 2015 znaša 1.911.777 evrov, za naložbe pa bodo namenili 520.455 evrov, ki jih bodo porabili za obnovo cest, gradnjo vodovoda, nabavo gasilskega avtomobila ter nakup zemljišč. Iz naslova dohodnine pričakujejo enak znesek kot v letu 2014 - 1.526.000 evrov. Benedikt Kot je pojasnila direktorica občinske uprave občine Benedikt Andreja Lorber, je proračun za leto 2015 v pripravi ter še dodala: »Občina Benedikt ima za obdobje januar-marec 2015 sprejet Sklep o začasnem financiranju.« Cerkvenjak Proračun Občine Cerkvenjak za leto 2015 znaša 1.963.355 evrov. Za naložbe v letošnjem letu planirajo 477.102 evrov, ki jih bodo porabili za ceste, vodovod, prostorski načrt, komunalno opremo in vrtec. Sicer pa iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe načrtujejo 1.283.000 evrov. Destrnik Predlog proračuna Občine Destrnik za leto 2015 je v višini 4.007.303 evrov. Za investicije je po besedah župana Vladimirja Vindiša namenjenih 2.129.226 evra, in sicer za vrtec ter opremo vrtca, poslovni objekt, sofinanciranje OŠ dr. Ljudevita Pivka, projektno dokumentacijo ter za nakup računalniške in programske opreme. Iz naslova pričakujejo 1.581.639 evrov, vendar je to še odvisno od odločitve vlade. Slovenska Bistrica Ormož Ormoški proračun za leto 2015 znaša natanko 17.659.182 evrov. Za investicije nameravajo letos nameniti 9.540.343 evrov, kar predstavlja 54 % proračuna. Tako se bodo letos lotili gradnje novega gasilskega doma, sofinancirali bodo nabavo treh gasilskih vozil, gradili bodo parkirišče ter nabavljali opremo za novo knjižnico v Ormožu, sofinancirali bodo gradnjo prizidka in ureditev mansarde v Zdravstvenem domu Ormož, že gradijo nov vrtec v Veliki Nedelji, načrtujejo investicijska vlaganja v osnovne šole, obnavljali bodo Košarkino hišo na Kogu in staro šolo na Humu ter modernizirali bodo 26 odsekov javnih poti in lokalnih cest v skupni dolžini 14 kilometrov. V načrtu imajo tudi gradnjo parkirišča pri OŠ Miklavž pri Ormožu ter ureditev regijskega centra za ravnanje z odpadki Podravje. Letos bodo dokončali dvoletne projekte gradnje kanalizacij s čistilnima napravami v Cvetkovcih, Osluševcih, Trgovišču, Mihovcih, Veliki Nedelji, Miklavžu pri Ormožu in Ivanjkovcih ter dokončanje dvoletnega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave. Iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe, če bo povprečnina 525 evrov, načrtujejo pridobitev 7.652.000 evrov, kar je dobrih 117.000 evrov manj kot v letu 2014. Središče ob Dravi Proračun za leto 2015 občine Središče ob Dravi znaša 5.482.835 evrov. Za naložbe in investicijske transferje je namenjenih 4.081.139 evrov. Največ denarja, kar 3.842.616 evrov, bodo namenili za nadaljevanje gradnje kanalizacije. Poleg tega pa letos načrtujejo potrošiti 118.135 evrov za načrte za kanalizacijo Šalovci in Godeninci. Iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe načrtujejo letos v proračunu 1.292.790 evrov. Proračun 28,20 mio Investicije 14,50 mio A / y - \ = □ Proračun ■ Investicije Juršinci Predlog proračuna Občine Juršinci za letošnje leto znaša 1.940.987 evrov. Za investicijske odhodke in transfere bodo namenili 506.664 evrov, ki jih bodo porabili za ceste, hidrantni vod ter za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila Ptuj. Sicer pa, v predlogu Poljčane Proračun 5,10 mio Investicije 2,30 mio w Lenart Proračun 7,64 Investicije 2,11 1.450.000 evrov prihodkov iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe. Lenart Osnutek proračuna Občine Lenart za leto 2015 znaša 7.636.774 evrov. Po NRP-ju za investicije planirajo 2.113.908,13 evra, s katerimi bodo med drugim sanirali plaz, zgradili vodovod in primarno sanitarno kanalizacijo, uredili naselja ter sanirali knjižnico. Sicer pa v proračunu načrtujejo 4.277.700 evrov prihodkov iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe. Sv. Andraž v Slov. goricah »Osnutek proračuna za leto 2015 zaenkrat znaša 1.113.574 evrov, v primeru nižanja povprečnine pa bo proračun in investicije seveda nižje in bomo morali črtati kar nekaj 0 zastavljenih investicij,« je pojasnila županja Darja Vudler ter še dodala, da za naložbe v letošnjem letu planirajo okrog 350.000 evrov, ki jih bodo porabili za energetsko sanacijo stavb, obnovo večnamenskih prostorov, kanalizacijo in prometno infrastrukturo. Sicer pa iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe predvidevajo 755.747 evrov, ob predpostavki, da bo na prebivalca ostala povprečnina 525 evrov. Sveta Ana v Slov. goricah Proračun za letošnje leto na prihodkovni strani predvideva 2.494.564 evrov, na odhodkovni pa 2.431.874 evrov. Za investicije bodo namenili 974.532 evrov, načrtujejo pa obnovo asfaltnega vozišča na cesti Zg. Ščavnica-Nasova, večstanovanjski objekt, izgradnjo krožišča, ureditev društvenih prostorov pri telovadnici, komunalno opremo stavbnih zemljišč, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter vzdrževanje ~7\ cest. Sicer pa v proračunu 1.608.118 evrov prihodkov iz naslova dohodnine za financiranje primerne načrtujejo Kidričevo Hajdina Proračun Investicij« Proračun 6,12 mio Investicije 1,60 mio 7 Majšperk Mame Proračun 4,30 mio Investicije 1,68 mio Proračun 3,43 mio Investicije 2,00 mio 3,532,521,510,50- in novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka ki še ni dokončen, predvidevajo porabe. 7 Zetale Proračun 2,00 m Investicije 1,07 m 2- 1,5' 11 0,5' 0 L 5 4 petek • 23. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 5 Sveta Trojica v Slov. goricah Proračun Občine Sveta Trojica za leto 2015 na prihodkovni strani znaša 2.589.858 evrov, na odhodkovni pa 2.466.809 evrov. Za investicije planirajo 1.247.944 evrov, s katerimi bodo med drugim _____zgradili vodovod Gočova-Gočovski ,-—vrh, modernizirali del ) ceste Gomila-Osek —J ter cesto Brengova- Zibote. Sicer pa v proračunu načrtujejo 1.264.677,98 evra prihodkov iz naslova dohodnine. Trnovska vas Proračun 2,59 mio Investicije 1,25 mio Cerkvenjak s--- Proračun 1,96 mio Investicije 0,48 mio ft Jt x / Proračun 2,00 mio Investicije 0,97 mio Sveti Andraž Proračun 1,11 mio Investicije 0,35 mio ter štiri avtobusna postajališča, planirajo pa tudi rekonstrukcijo križišča za Vitomarce ter čiščenje vodotoka v Trnovski vasi. Iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe pridobiti okrog 858.000 evrov. Slovenska Bistrica Poračun občine, sprejet decembra lani, predvideva prihodke v višini okoli 28,2 milijona evrov in odhodke v višini 28,6 milijona evrov. Za investicije (že začete in nove) je zaenkrat v proračunu za leto 2015 predvidenih 14,5 milijona evrov, od tega približno 10,6 milijona evrov za dokončanje kohezijskih projektov. »V prvi vrsti gre za dokončanje CERO II, izgradnja kanalizacijskih sistemov in projekti vodooskrbe, investicije na področju otroškega varstva, obnova naselja Šmartno na Pohorju ter več manjših projektov na področju urejanja cestne infrastrukture, kanalizacije in vodooskrbe,« je naštel direktor občinske uprave Branko Žnidar. Trenutno iz naslova primerne porabe v slovenjebistriški občini načrtujejo sredstva v višini okoli 13,7 milijona evrov. Majšperk Proračun občine Majšperk, potrjen decembra, je težek 4,3 milijona evrov. Od tega je za naložbe namenjenih 1,68 milijona evrov, ki bodo namenjeni za izgradnjo vodovoda, ceste, izvedbo agromelioracije ter energetsko sanacijo javnih stavb. V proračunu 2015 občina načrtuje, da bo iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe dobila 2,7 milijona evrov. Makole Osnutek makolskega proračuna predvideva v primeru povprečnine 525 evrov približno 3,43 milijona evrov prihodkov, W v primeru povprečnine 494 evrov pa približno 3,29 milijona evrov prihodkov. Od tega bo za na naložbe namenjenih približno dva milijona evrov. Gre za dokončanje naložbe v vodooskrbo (približno 1,41 milijona evrov), ki jo izvajamo skupaj z Občino Poljčane, ter za izvedbo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Makole (515.000 evrov). V primeru ohranitve sofinanciranja po 21. členu ZFO bo izvedena tudi obnova krajšega odseka ceste Pečke-Slovenska Bistrica. Iz naslova Sveti Tomaž Gorišnica Proračun občine Gorišnica, ki je bil decembra na občinskem svetu v osnutku potrjen, znaša 5.663.593 evrov. Za naložbe bodo namenili 3.679.594 evrov. Med naložbami so agromelioracija, kanalizacija, vodovod, ceste, javna razsvetljava in zbirni center. Iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe bo občina iz državnega proračuna predvidoma prejela 2.181.369 evrov. Dornava Občina Dornava proračuna za letos še ni predstavila, saj po pojasnilu župana Rajka Janžekoviča ne vedo, koliko prihodkov lahko pričakujejo iz državnega proračuna -zaradi nedorečene vrednosti financiranja glavarine oziroma povprečnine. Ptuj Proračun 1,94 mio Investicije 0,51 mio Proračun 1,91 mio Investicije 0,52 mio / 1 Predlog proračuna MO Ptuj za leto 2015 znaša 27.838.086 evrov. »Za investicijske odhodke in transferje je namenjenih 8,9 milijona evrov. Naložbe so naslednje: prenova ostrešja Prešernova 29, investicijsko vzdrževanje cest po četrtih, projekt Live Drava, podhod Borovo, novogradnja javne razsvetljave, gradnja kanalizacijskega sistema, ureditev parkirišča na Zadružnem trgu, dominikanski samostan II. faza, izgradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka ter energetska sanacija osnovnih šol Breg in Olge Meglič,« so pojasnili v ptujski Mestni hiši. Iz naslova dohodnine oziroma povprečnine si MO Ptuj v letu 2015 obeta 11.412.191 evrov prihodkov. Hajdina Predlog proračuna občine Hajdina za leto 2015 znaša 4.498.314 evrov. Za naložbe bodo namenili 2.047.666 evrov. Od tega za gradnjo kanalizacije 1.017.480 evrov, gradnjo ali obnovo cest 376.830 evrov, za javno razsvetljavo 45.000 evrov, komunalno dejavnost 98.836 evrov, šolstvo 60.974 evrov, šport 116.447 evrov in za ostale investicije 332.099 evrov. Kidričevo Proračun občine Kidričevo za leto 2015 znaša 6.116.127,86 evra in so ga že sprejeli. Od tega naj bi za naložbe v letu 2015 namenili 1.600.000 evrov; v glavnem za dokončanje kanalizacije in obnovo krajevnih cest. Iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe pričakujejo, da bodo v letu 2015 pridobili 3.592.530 evrov. s 2,05 mio A m- idem 3roračun 4,80 mio nvesticije 1,07 mio f ✓ ■ / ™ . Proračun 1,64 mio Investicije 0,42 mio Podlehnik Proračun 5,20 mio Investicije 4,00 mio Proračun za letošnje leto znaša 2.004.520 evrov. Od tega je za naložbe predvidenih 967.000 evrov, s katerimi bodo zgradili kanalizacijo s čistilno napravo v Bišu, pločnike in javno razsvetljavo ob regionalni cesti v Bišu in Ločiču, zbirni center Poljčane Po predlogu proračun, ki še ni bil obravnavan na seji, slednji predvideva 5,1 milijona evrov priliva, od tega naj bi bilo za naložbe namenjenih 2,3 milijona evrov. Osrednja projekta poljčanske občine bosta oskrba s pitno vodo in zbirni center. Z naslova dohodnine se občina nadeja 2,2 milijona evrov. Cirkulane Občina Cirkulane je proračun za leto 2015 že sprejela, njegova vrednost je 2.806.429 evrov. Za naložbe (kanalizacija Dolane, modernizacija cestnih odsekov in gradnja trim steze na športnem stadionu v Cirkulanah) bodo predvidoma namenili 1.270.329 evrov. Iz naslova dohodnine za financiranje primerne porabe bo občina iz državnega proračuna predvidoma prejela 1.586.500 evrov. V občini Podlehnik je proračun za leto 2015 še vedno v pripravi, po oceni župana pa bo znašal približno 5,2 milijona evrov. Za naložbe naj bi letos skupno namenili kar štiri milijone evrov. Osrednje investicije letošnjega leta so izgradnja večnamenskega kulturno-turističnega centra Podlehnik, obnova vodovoda Dežno-Gorca ter izgradnja kanalizacije in sanacija ceste. Iz naslova dohodnine naj bi po zadnjih podatkih pridobili 1.289.095 evrov. Zavrč V občini Zavrč je v proračunu za leto 2015 predvidenih 1.634.020 evrov, od tega naj bi za investicije namenili okoli 420.000 evrov. Glavne naložbe letošnjega leta so dokončanje gradnje kulturnega doma, modernizacija javne poti Hrastovec-Plantek ter gradnja zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Zavrču. Za primerno porabo so v občini planirali povprečnino v višini 525 evrov na prebivalca, kar znaša 1.059.570 evrov. Žetale Tudi v občini Žetale proračuna za leto 2015 še nimajo, računajo pa, da bo težak okoli dva milijona evrov. Osnovna investicija leta 2015 je izgradnja večnamenske dvorane v Žetalah. 2 1,5 0,5 0 5 4 3 6 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 27. januarja 2015 Sveti Andraž • Še o sporih okoli šolskih prevozov Arriva »Razpisna dokumentacija ne zajema sporne šolske linije« Po tem, ko je zaradi ukinjenega dela šolske linije Hvaletnici-Javšovec-Gibina ponovno završalo med nekdanjim županom Francijem Krepšem in sedanjo županjo Darjo Vudler, smo vprašanje, ali je bila omenjena linija res vključena v razpisno dokumentacijo, naslovili na samega izvajalca šolskih prevozov, ki pa je trditve Krepša zavrnil. Kot smo že poročali v Štajerskem tedniku, je v začetku leta kakih deset otrok, med njimi tudi trije otroci nekdanjega župana, v naselju Rjavci v občini Sveti Andraž v Slov. goricah zaman čakalo na šolski avtobusni prevoz v podružnično šolo Vitomarci. Županja Darja Vudler nam je takrat pojasnila, da je v veljavo stopila nova pogodba z novim avtobusnim prevoznikom, sklenjena v skladu z razpisom, ki jo je razpisal sam nekdanji župan Krepša in še dejala, da sporna šolska avtobusna linija ni bila vključena. A Krepša je trditve Vudlerjeve ostro zavrnil. Še več. Krivdo je prevalil na sedanjo županjo ter še zatrjeval, da o ukinitvi linije ni bil obveščen nihče. Krepša napako skušal odpraviti s pogodbo, ki ni bila v skladu z razpisno dokumentacijo Da bi preverili, ali je omenjena linija res bila vključena v razpisno dokumentacijo, smo se obrnili na izvajalca šolskih avtobusnih prevozov v občini Sveti Andraž, skupino Arriva Slovenija. »Relacija Vitomarci-Hvaletinci-Rjavci-Gibina-Sla-všina-Novinci, ki je bila razpisana, glede na v razpisni dokumentaciji razpisane kilometre, ni zajeta, niti ne omenja postajališča Javšovec v naselju Rjavci,« je pojasnil vodja operative skupine Arriva Slovenija Dean Čebohin, ki je tako zavrgel trditve nekdanjega župana in še dodal: »Ko smo bili na ome- njenem razpisu izbrani, smo v podpis od občine dobili pogodbo s prilogo, v kateri so bile detajlno navedene relacije in postajališča za izvajanje šolskih prevozov. Takoj smo opazili neskladje z razpisno dokumentacijo in na to opozorili občino. Pogodba, skupaj s prilogami, ki smo jo nato podpisali in na podlagi katere danes izvajamo prevoze, je popolnoma skladna z razpisno dokumentacijo.« Krepša nadaljuje z neresnicami? Po tem, ko nam je izvajalec šolskih prevozov potrdil, da sporna relacija ni bila predvidena v razpisni dokumentaciji, smo nekdanjega župana Krepša ponovno zaprosili za pojasnilo. A slednji je to znova zanikal ter še ostro dejal: »To, da v Arrivi trdijo, da ta relacija ni bila vključena, ne drži. Verjetno to trdijo zaradi tega, ker želijo zaradi znižanja stroškov združiti šolske linije z rednimi. To je na skupnem sestanku s starši nehote povedala tudi županja. Združevanje šolskih prevozov z rednimi po mojem prepričanju ni združljivo, saj bi to ostale ponudnike postavilo v neenakopraven položaj. Vsi vemo, da država Arrivi subvencionira redne linije, ostali pa te bonitete nimajo.« Starši grozijo, da bodo otroke prepisali drugam V dopisu pa je Krepša skupaj z ženo in še šestimi podpisanimi starši med drugim zapisal, da bodo otroke prepisali drugam, kar bi v nekaj letih lahko privedlo tudi do zaprtja podružnične šole v Vitomarcih: »To ni naš cilj, saj bodo posledično za marsikaj prikrajšani vsi učenci, vendar na žalost drugega izhoda ne vidimo. Po našem prepričanju bo v primeru kombinacij v vseh razredih večina staršev v prihodnje svoje otroke raje vpisala tja, kjer teh kombinacij ne bo.« Vudlerjeva: »Menim, da gre za nagajanje« »Menim, da gre za njegovo izkoriščanje otrok za nagajanje meni. Če ne bi bilo tako, bi to linijo dal v razpis, pa je ni,« je prepričana županja, ki dodatne avtobusne linije ne namerava ponovno uvesti, saj gre za izjemo: »Svet za preventivo in vzgojo ni nikoli niti v tem mandatu niti v prejšnjih ugotovil, da gre za nevarno pot.« Vudlerjeva je komentirala tudi grožnje staršev glede prešolanja otrok: »Če je bivši župan, ki naj bi bil pobudnik tega, pripravljen sprejeti odgovornost za to, naj jo prevzame. S tem bo še enkrat dokazal, da je daleč od tega, kar razlaga: da je za napredek in razvoj. Če bodo otroke dejansko pre-šolali, bodo morali prav tako zagotavljati prevoz sami, kar dokazuje, da gre za golo nagajanje. Občina zagotavlja glede šolskih prevozov vse v skladu z zakonodajo, zato krivdo valiti na občino je neodgovorno. Sama sem se in se bom vedno zavzemala za enakopravno obravnavo vseh občanov.« Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Po trditvah izvajalca avtobusnih prevozov Arrive Slovenija v razpisno dokumentacijo ni bila vključena sporna šolska linija, odcep v naselje Rjavci. Ormož • Javna tribuna na temo urgentnih Zbirali bodo po Glede na neodzivnost ministrstva za zdravje glede predvidene Sobota so v Ormožu pripravili javno tribuno. Prebivalci na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, posledično pa tudi župani teh občin ter vodstvo Zdravstvenega doma (ZD) Ormož, so ogorčeni. Delovna skupina ministrstva za zdravje pripravlja namreč dokument, ki umešča območja po Sloveniji pod okrilje desetih urgentnih centrov, ki se sedaj pospešeno gradijo. Ormoško območje se je v tem dokumentu znašlo pod okriljem urgentnega centra, ki ga sedaj pospešeno gradijo v Ra-kičanu pri Murski Soboti. Ker odgovorov omenjenega ministrstva na vprašanja - zakaj se ne gradi urgentni center na Ptuju, zakaj se ormoško območje umešča k urgentnemu centru Murska Sobota in kako bo organizirana mreža urgen-tne službe - niso dobili, so v Ormožu pripravili javno tribuno, na kateri so želeli priti do določenih odgovorov. ZD Ormož bo najverjetneje ponoči zaprt »Zelo sem žalostna, da prihaja do takih dezinformacij. Dobili smo informacijo, da se sklicujete na nek dokument, ki je pravzaprav delovni dokument, neobjavljen dokument, znotraj delovne skupine, kjer so se preigravale opcije,« je dejala članica delovne skupine za pripravo mreže urgen-tnih centrov v Sloveniji in predstavnica ministrstva za zdravje Dušanka Petrič, ki je s strani pripravljavcev dokumenta prišla v Ormož in pojasnila nekatere zadeve, ki tarejo tamkajšnjo prebivalstvo. »Odločno zatrjujem, da to ni res,« je Petričeva zanikala navedbe, da naj bi ormoško območje spadalo pod urgentni center Murska Sobota. »Delo še ni končano,« je dejala ter dodala, da bo sistem postavljen tako, »da nihče ne bo ostal brez nujne medicinske pomoči v življenjsko ogroženih stanjih«. Poudarila je, da zaradi reorganizacije NMP pomoč potrebnim ne bo slabša, bo pa meseca marca natančno znano, kako bodo delovali novi urgentni centri in kako bo nujna medicinska pomoč urejena za bolnike z ormoškega konca, ki spadajo pod okrilje ZD Ormož. Petričeva je še zagotovila, da bo tudi v prihodnje za nujne primere v ZD Ormož prisotno reševalno ekipo - ni mogla zagotovo ——. nM --- ■ » Na javni tribuni je na vprašanja direktorice ZD Ormož Vlaste Zupanič I gentnih centrov in reorganizacije nujne medicinske pomoči odgovore is zdravje. trditi, da bo v tej ekipi tudi zdravnik - in da bo najverjetneje ZD Ormož v nočnem času, med 20. in 7. uro, zaprt. Postregla je s podatkom, da je nujnih primerov, ki so obravnavani v zdravstvenih domovih, malo. Tisti, ki imajo vročino ali vneto grlo, pa nimajo, kot je še dodala Petričeva, kaj iskati na urgenci v nočnem času in morajo obiskati svojega osebnega zdravnika v njegovem dnevnem delovnem času. Bodo iskali pomoč na Hrvaškem? Direktorica ZD Ormož Vla-sta Zupanič Domajnko je na očitke Petričeve, da krožijo dezinformacije o umeščanju ormoškega konca k urgen-tnemu centru Murska Sobota, odgovorila, da do tega ne bi prišlo, če bi bili uslišani na ministrstvu za zdravje, kamor so že novembra poslali dopis s kupom vprašanj in niso dobili odgovorov. Prizadevanja vodstva ZD Ormož, da se ohrani takšna zdravstvena služba, kot je sedaj, podpirajo tudi župani občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Jurij Borko, župan Središča ob Dravi, je na javni tribuni povedal, da se odročnim krajem v zadnjem obdobju ukinja številne institucije, »zato na lepo besedo več nikomur ne verjamemo in ne pristajamo Lenart • Četrti koncert KD Mladi pevci navdušili Mladi pevci kulturnega društva (KD) Slovenskogoriški glasovi so s svojim že četrtim samostojnim koncertom dodobra napolnili prostore Kulturnega doma Lenart in navdušili občinstvo. Oktet mladih pevcev pod vodstvom Andreja Poliča je s prepevanjem raznolikih pesmi zadovoljil še tako zahtevne poslušalce. Ljubitelji glasbe so namreč lahko uživali v narodnih in umetnih pesmih, izredno lepo pa so zvenele tudi dalmatinske pesmi. V lenarški kulturni dvorani so tako med drugim odmevale pesmi V gorjah zvoni, Slanca, Down by the river side, Vilo moja, Frajer itd. Slovenskogoriški fantje, ki delujejo v sestavi Janez in Tadej Kurnik, Andrej Protner, Andrej Polič, Mitja Grajfoner, Tilen Pe-serl, Silvo Fras in Timotej Kur-nik, so koncert popestrili še z dvema glasbenima gostoma, in sicer s harmonikarjem Deja-nom Arcetom in pianistko Zalo Čuček. Monika Levanič petek • 23. januarja 2015 Podjetništvo Štajerski 7 centrov dpise uvrščenosti ormoškega območja pod urgentni center Murska Nespretno izmikanje Dušanko Petrič je zdravstveno ministrstvo vrglo (beri poslalo) na javno tribuno v Ormož kot krompir v žerjavico. Morala je namreč na območje, kjer že nekaj časa vre zaradi dokumenta, v katerem je zapisano, da bi v prihodnje območje treh občin upravne enote Ormož spadalo pod murskosoboški urgentni center. Svoje pojasnjevanje nastale situacije na javni tribuni pred zainteresirano javnostjo je Petričeva pričela precej nespretno. Obtožila je vodstvo Zdravstvenega doma Ormož in vodstva občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, posredno pa tudi medije, da je v javnost prišel dokument, ki je po njenem pričevanju le delovno gradivo. Petričeva je s tem želela fino pod preprogo skriti odgovornost njenih delodajalcev. Že konec novembra so namreč imeli na mizi v Ljubljani dopis, ki je iz Ormoža, takrat še brez vednosti širše javnosti, ponesel številna vprašanja. Več kot mesec časa so imeli, da na dopis odgovorijo in vsaj delno pomirijo javnost. Pa niso. In direktorica ormoškega zdravstvenega doma Vlasta Zupanič Domajnko seje v primeru neodzivnosti ministrstva poslužila najbolj preverjene metode. Če ni odziva odgovornih, se obrneš na medije in še vedno, skorajda vedno, so tisti iz Ljubljane pričeli razmišljati tudi o periferiji in tamkajšnjih težavah. Zakaj v Ljubljani Ormožanom niso uradno odgovorili na vprašanja, povezana z novo mrežo urgentnih centrov in reorganizacijo nujne medicinske pomoči, še danes ne vemo. Očitno je, da še danes odgovorov, kako bodo novosti vpeljali v realnost, nimajo. Sedaj se bolj ubadajo s tem, kako je dokument, kije delovno gradivo in po besedah Petričeve še ni za javnost, prišel v roke Or-možanov. Sigurno so ga dobili z določenim namenom. Najverjetnejši je ta, da je iz zgodbe evropskega financiranja desetih urgentnih centrov po Sloveniji izpadel Ptuj, na katerega so prebivalci z ormoškega konca že od nekdaj vezani. Ptujski center naj bi država gradila z lastnim denarjem. Sredstev pa ni in jih vsaj še nekaj časa ne bo, kar je v Ormožu potrdila Petričeva. Zato se sedaj tudi s protestom v Ormožu poskuša doseči, da se urgentni center na Ptuju nemudoma zgradi. Po drugi strani pa se Ormožane v pomursko regijo potiska že lep čas. Nedolgo nazaj so bili del famoznega Zakona o razvojni podpori pomurski regiji, ki naj bi £ dvignil standard v tem, vzhodnem delu države. Sedaj se jih tako potiska preko Mure tudi v sklopu prenove zdravstvenega sistema. Vse bolj se mi zdi, da so v Ljubljani T ugotovili, da se imajo Ormožani za Prleke in Prlekija je bila ves čas del Pomurja in ne Spodnjega Podravja, kamor je ormoško območje od nekdaj spadalo. Miha Šoštarič Foto: Miha Sostaric Domajnko (levo) glede nove mreže ur->kala Dušanka Petrič iz ministrstva za na neke strokovne odločitve iz Ljubljane«. Ormoški župan Alojz Sok je prepričan, da so v ozadju finančne težave in prazna državna blagajna, omenil pa je tudi razmišljanje, da se bodo, če jim država ne bo prisluhnila in bo vztrajala pri novi mreži urgentnih centrov ter reorganizaciji NMP, povezali s sosedi Hrvati. Tamkajšnji mesti Varaždin in Čakovec sta namreč občanom z ormoškega konca bližji kot npr. Murska Sobota. Na območju vseh treh občin sicer že napovedujejo zbiranje podpisov ljudi, s katerimi bodo poskušali preprečiti napovedane spremembe v zdravstvu. Miha Šoštarič ígS«¡n 1 v v L¿- ^jtiLj BBiu^^^B^l^. '■■SB^BiiB i/ ^r ' i' Slov. Bistrica • Problem urgence je le delno rešen Kdo bo na urgenci delal ponoči »V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica smo imeli zadnje tedne burno situacijo,« je povedala direktorica zdravstvenega doma Jožefa Lešnik Hren. Z župani občin ustanoviteljic, ki so Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica, je vodstvo doma iskalo rešitev za ponovno uvedbo nočnega zdravstvenega tehnika, ki bo prisoten na urgenci, četudi bo ekipa na intervenciji. Dolgoročne rešitve niso našli. V zdravstvenem domu so z novim letom, ko je bila medicinska ekipa v nočni izmeni na nujni vožnji, vrata urgence zaklenili, saj dodatnega osebja iz lastnega financiranja niso več zmogli. Tako bi se lahko zgodilo, da bi kdo izmed 34.000 prebivalcev, ki živijo na območju delovanja slovenjebistriškega zdravstvenega doma, ostal pred zaklenjenimi vrati z napisom, da naj za pomoč pokličejo številko 112. Po dobrih dveh tednih bodo vrata urgence ponovno ves čas odprta tudi ponoči. Župani niso sofinancirali nove zaposlitve. »Če bo zdravstveni dom zaradi zaposlitve izkazoval izgubo, jo bodo občine pokrile, saj so občine ustanoviteljice zavoda in so posledično dolžne pokrivati izgubo,« je rešitev pojasnila Jožefa Lešnik Hren. Dodala je, da je problem slo-venjebistriške urgence le delno rešen. »Zdravstveni tehniki so le eden od problemov, ki se je pač trenutno znašel na naslovnicah časopisov zaradi anonimnega pisanja novinarjem. Na splošno je težava v organizaciji urgence, priznan kader za Slovensko Bistrico ter pomanjkanje zdravnikov - pediatrov,« je poudarila Lešnik Hrenova. Ministrstvo za zdravje Zdravstvenemu domu Slovenska Bistrica čez dan priznava zdravnika in diplomiranega zdravstvenega tehnika v pripravljenosti. »To pomeni, da mora zdravnik poleg redne ambulante izvajati še urgenco. Za naš teren je to grozljivo, da medtem ko delaš polno redno ambulanto, skačeš še na teren in izvajaš urgenco. Ne gre več, nezadovoljni in preobremenjeni so zdravniki, ki niso več pripravljeni delati tako, da so ves čas pod pritiskom, da bodo spregledali kaj usodnega in bodo končali v zaporu,« je opozorila direktorica doma. Kot je poročal Večer, je financiranje nujne medicinske pomoči stvar države, torej ministrstva za zdravje. To je zdravstvenemu domu, tako piše Večer, odgovorilo, da zadeve v Slovenski Bistrici zdaj ne bodo reševali, ker po vsej državi vzpostavljajo mrežo urgenc, s katero se bo tako ali tako spremenil način nudenja nujne medicinske pomoči. »Resnično ne vemo, kaj to pomeni za Slovensko Bistrico in sosednje občine. Upamo, da več urgentnih zdravnikov in tehnikov, ne pa manj. Ampak, kdo ve,« je o napovedanih spremembah dejala Jožefa Lešnik Hren. Za Večer, pa je še povedala: »Smo največja enota B v Sloveniji. Večina enot B ima dvakrat manj prebivalcev. Edino Kamnik je približno tako velik kot mi, ampak je bolj FOTO: Mojca Vtič strnjeno naselje. Mi pokrivamo območje vse do Ruške koče, zato naši tereni lahko trajajo dlje. Postojna pokriva, denimo, 20.000 ljudi, a spada pod C.« S težavo so se že večkrat obrnili na ministrstvo. Tudi zdajšnja ministrica Milojka Kolar Celarc je o tem obveščena. Lešnik Hrenova je izračunala tudi, koliko stane NMP na prebivalca. Slovensko povprečje je okoli 30 evrov na leto, v Slovenski Bistrici je to povprečje 20 evrov, je še poročal Večer. Mojca Vtič Občine niso dolžne sofinancirati Župani se niso odločili za sofinanciranje zdravstvenega tehnika. Za pojasnilo smo se obrnili na občinsko upravo Slovenska Bistrica. Vodja oddelka za družbene zadeve Irena Jereb je odgovorila: »Ustanovitelji zdravstvenega doma so res občine, nimajo pa nikakršnega vpliva na obseg programov in oblikovanje javne mreže ter tudi niso dolžne plačevati zdravstvenih storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje je plačnik storitev in z njim Zdravstveni dom vsako leto podpiše pogodbo o obsegu financiranja. Slovenjebistri-ški zdravstveni dom že vrsto let opozarja in si prizadeva, da bi pridobil za nujno medicinsko pomoč enoto C (priznana je enota B). Glede na to, da pokriva 34.000 prebivalcev na površini 360 km2 in da je število pacientov na zdravnika med najvišjimi v državi, bi bilo nujno okrepiti nujno medicinsko pomoč. Tudi župani vseh štirih občin že vrsto let na to opozarjajo pristojno ministrstvo, vendar ni odziva. V času, ko se občinam zmanjšujejo sredstva in se nam hkrati povečujejo stroški na področjih, ki smo jih dolžni pokrivati (sociala, otroško varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje), ne moremo več pristajati (ker ne zmoremo), da dobivamo dodatne obveznosti.« Izrael • Kongres Demyc Andreja Čuša izvolili za podpredsednika Na 25. kongresu najstarejše Evropske zveze desnosredinskih političnih podmladkov (De-myc), ki je bil 17. januarja v Izraelu, je bil za podpredsednika izvoljen Ptujčan Andrej Čuš, predsednik SDM in najmlajši poslanec DZ. Na njem je sodeloval tudi Žan Mahnič, podpredsednik SDM in drugi najmlajši poslanec DZ. SDM je članica Demyc že od leta 2008, letos pa je ponovno dobila mesto v vodstvu te mednarodne organizacije, kar je po Čuševih besedah velik uspeh, hkrati pa motivacija za nadaljnje uspešno delo tudi na mednarodni ravni. „Izvolitve za mesto podpredsednika sem zelo vesel in je zago- tovo nagrada za preteklo delo. Demyc ima že bogato 50-letno tradicijo. Verjamem, da je pred nami še veliko novih izzivov, ki se jih vsi skupaj veselimo." MG 8 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Slovenija • Energetske izkaznice razburjajo Država zapleta, življenje pa se bolj Že res, da stroški energetske izkaznice zadevajo samo del slovenskih državljanov - tistega namreč, ki bo svojo nepremičnino prodal ali jo dal v najem -, ampak posredno pa zadeva vse nas kot občane, saj jih bodo morale imeti tudi mnoge nepremičnine v občinski lasti. Občina - to pa smo mi vsi. Zlasti ko je treba kaj plačati. Po mnenju mnogih je Evropa z zahtevo po uvedbi energetskih izkaznic (v nadaljevanju: EI) za hiše in stanovanja brcnila mimo (kot pri direktivi o tem, kako ravne morajo biti kumare in kako dolge banane, ali pa pri plačevanju za to, da nečesa ne pridelate ali da neko proizvodnjo ukinete ...), ampak slovenska birokracija je energetsko direktivo prevzela kot kristjani dogmo o papeški nezmotljivosti ... Sedaj jih pač imamo - skupaj z množico dilem, ki jih EI potegne za seboj. In dvomov o njihovi smiselnosti. Seveda pa se nekaterim ob tem smeje. Tistim 268 izvedencem (trenutno jih je toliko na seznamu), ki smejo takšno izkaznico izdelati, prav gotovo. Nekaj podobnega je to, kot so nasmeški vulkanizerjev, ker imajo najmanj dvakrat letno zagotovljen obisk lastnikov avtomobilov. Ampak če si pri avtomobilu še lahko pomagamo v smislu »sam svoj mojster« in se sami lotimo vijačenja, pri EI to ni mogoče. Življenje je še bolj zapleteno kot zakoni Ljudje zakone redko beremo; ponavadi takrat, ko nas nekdo opozori, da smo katerega prekršili. Tako je tudi s tistim, ki je uvedel obveznost, da postanemo srečni imetniki EI; o tem namreč govori ener- Izdelovalci energetskih izkaznic Na Ptujskem se z izdajanjem EI po podatkih iz registra pooblaščenih izdajateljev (vodi ga ministrstvo za infrastrukturo in je bil nazadnje posodobljen 19. 1. 2015) ukvarja sedem podjetij: Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Javne službe Ptuj, podjetje za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, Projekta inženiring Ptuj, ZEON, družba za energetiko, okolje in načrtovanje Ptuj, Pisarniške storitve Klaudija Munda, s. p., Strmec pri Polenšaku, Inženirski biro 2G projekt - Henrik Glatz, s. p., Ptuj in ENEKAS, ekološki inženiring Murska Sobota PE Ptuj; na Bistriškem so to Ideaal projekt podjetje za inženiring in projektiranje Slovenska Bistrica, Impol Infrastruktura, distribucija, storitve in trgovina Slovenska Bistrica in Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica, na Ormoškem pa Gravit Tanja Vnučec Popov, s. p. getski zakon. Sprejeli so ga poslanci 24. februarja 2014, v Uradnem listu je bil objavljen 7. marca 2014, veljati pa je začel 15. dan po objavi, torej 22. marca; EI sta posvečena 333. in 334. člen (celoten zakon vsebuje 557 členov). Odgovore na mnoga vprašanja glede dvomov, povezanih z EI, najdemo na različnih spletnih straneh, na primer: www.e-izkaznica.si ali www. energetika-portalsi. A potem ko smo se pri pisanju članka, ki ga sedaj berete, prebili skozi energetski zakon ter množico vprašanj in odgovorov, ki smo jih našli na spletu, smo za pomoč (da ne bi širili krive vere) prosili še enega od neodvisnih strokovnjakov za izdelavo EI Tomaža Štum- Z VAMI LET OD 1983 žiherprojektiranje Izdelava ENERGETSKIH IZKAZNIC za vse vrste objektov. Podjetje Žiher projekt d.o.o. Pokličite 041487908 ali pošljite povpraševanje na silvo.sok@ziher.si Dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto 125 kWh/m7a T O 50 100 150 Í00 250 300 350 400 450 500+ Dovedena električna energija 56 kWh/maa - ...... 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500+ Primarna energija in Emisije CO 278 kWh/mJa ▼ bergerja, ki je zaposlen v ptujskih Javnih službah; to podjetje je namreč v državnem registru 278 podjetij, ki so pooblaščena za izdelavo in izdajo EI. V vsakdanji praksi se namreč pojavlja veliko vprašanj, na katera ni tako enostavno odgovoriti. Kdaj za svojo nepremičnino potrebujemo energetsko izkaznico? T. Štumberger: »EI je obvezna za nove stavbe, pri prodaji, pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več, za stavbe z uporabno površino nad 500 m2, v katerih je javna uprava oziroma se v njih izvajajo javne storitve za večje število ljudi. Pri novogradnji je EI obvezna priloga projekta izvedenih del (PID). Pri prodaji ali oddaji v najem mora lastnik stavbe ali Foto: Črtomir Goznik Za tiste stavbe v starem mestnem jedru, ki niso vpisane v register kulturne dediščine, potrebujemo energetsko izkaznico ... njenega posameznega dela kupcu oz. najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno EI stavbe ali njenega posameznega dela.« Zakaj pa je njena veljavnost omejena na 10 let? T. Štumberger: »V navedenem obdobju se večina naprav, ki služijo za nemoteno delovanje objekta, po večini že amortizira. Nove tehnologije in nova spoznanja na področju energetske učinkovitosti pa lahko na objektu ponudijo nove izboljšave. Zaradi navedenega je treba opraviti ponoven pregled objekta, ugotoviti njegovo stanje in pripraviti nova priporočila o učinkovitejši rabi energije v njem.« Kako sploh nastaja izkaznica? T. Štumberger: »Energetsko učinkovitost stavb in na njeni osnovi izdano EI izdela- mo na dva načina: z izračunavanjem ali z merjenjem. Merjenje uporabimo pri obstoječih nestanovanjskih stavbah (to so javne in poslovne stavbe), za katere naročnik od distributerjev pridobi račune za porabljeno energijo za obdobje zadnjih treh let in na tej osnovi izdelamo izkaznico. Pri obstoječih stanovanjskih stavbah in novogradnjah, ki so namenjene najemu ali prodaji, pa energetsko učinkovitost izračunamo na osnovi načrtov, vgrajenih ogrevalni in klimatskih sistemov, ogledov ... Računska EI se lahko izda za vse stavbe, tudi takrat na primer, ko merjene ni mogoče izdelati.« Teoretično vzeto torej sploh ni nujno, da izdelovalec EI vidi našo nepremičnino. T. Štumberger: »To drži za stanovanje ali novozgrajeno PE Miklošičeva 4, SI - 2250 Ptuj, T:+386 (0) 2 620 8 816, W: www.re-max.si RE/MAX Poetovio fi ................... Nihče na svetu ne proda več nepremičnin kot RE/MAX. ¡mm Nepremičnine stavbo oziroma njen del. Vendar je v praksi vseeno prav, če si izdelovalci EI stanje ogledamo. Čeprav je tudi res, da po zakonu za verodostojnost podatkov o stavbi in rabi energije v njej jamči naročnik; ta je tudi dolžan opozoriti na vsa odstopanja izvedenih del od projektiranih.« Kaj pa nam, navadnim državljanom, izkaznica pove? T. Štumberger: »EI nam pove energetsko učinkovitost naše stavbe, ki je jasno opredeljena z razvrstitvijo objekta v energetske razrede, zraven pa nam poda še priporočila za povečanje energijske učinkovitosti, s čimer nas posredno seznani o pričakovani višini stroškov za energijo in vzdrževanje.« Pri izračunavanju je najbrž kar nekaj težav, ker ima veliko ljudi svojo hišo zgrajeno precej drugače, kot je bilo narisano v osnovnem načrtu, ki so ga imeli ob izdaji gradbenega načrta. T. Štumberger: »Svojo hišo so nekateri povečali, vgradili dodatna okna, vrata, spremenili streho, dodali kak prizidek ... S tem so njene energetske značilnosti spremenili in zaradi tega se zgodi, da si moramo ka- petek • 23. januarja 2015 Podjetništvo Štajerski 9 kšno nepremičnino iti ogledat in premerit tudi večkrat. To pa seveda izdelavo EI podraži.« Precej zapletov je bilo v zvezi s tem, kako izdelati EI v večstano-vanjskih objektih. Teoretično bi bila dovolj ena iz-kazni-ca za celotno stavbo. Foto: Črtomir Goznik Tomaž Štumberger, neodvisni strokovnjak za izdelavo energetskih izkaznic v Javnih službah Ptuj Toda vsi lastniki niso pripravljeni plačati za njeno izdelavo, ker sploh ne razmišljajo o tem, da bi svojo nepremičnino prodali ali dali v najem, in EI ne potrebujejo. Kaj naj torej storijo posamezniki, ki pa želijo prodati svoje stanovanje v takem objektu? T. Štumberger: »EI je mogoče izdelati tudi za posamezno stanovanje. Pri tem se upošteva lega stanovanja, velikost, površine sten, tal, oken, sestava konstrukcije, moč kotla oziroma toplotne postaje, lastnosti oken ... « Če se še kdo iz te iste stavbe odloči za prodajo ali oddajo v najem - ali velja zanj že izdelana izkaznica za sosedovo stanovanje? »Ne, imeti mora svojo EI. Če pa bi se potem vendarle vsi stanovalci odločili za skupno EI, se izdela samo ena skupna, vse prej izdelane za posamezna stanovanja pa postanejo neveljavne.« Energetski zakon velja od 22. marca 2014, več pa smo začeli o njem govoriti šele pred 1. januarjem 2015. Zakaj? T. Štumberger: »S 1. januarjem 2015 je namreč določeno, da morajo prodajalci in najemodajalci imeti EI pri oglaševanju. 22.marca 2015 bo poteklo prehodno obdobje, po katerem nepremičnin brez EI sploh ne bo več možno prodati ali oddati.« V zadnjem času marsikatero javno stavbo energetsko sanirajo. Je del projekta sanacije tudi izdelava EI? T. Štumberger: »Ne, EI se mora izdelati kljub opravljeni energetski sanaciji.« Zadnjič smo vas videli stopiti v šolo Olge Meglič, ki je bila pred kratkim energetsko sanirana. Ste šli po podatke za izdelavo EI? T. Štumberger: »Ne, ta stavba je varovana v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine in ne potrebuje EI.« Ali torej tudi drugi lastniki stavb v starem ptujskem mestnem jedru, ki ga obravnavamo kot zaščitenega, ne potrebujejo EI? T. Štumberger: »Vedeti je treba, da vse stavbe v starem mestnem jedru niso del kulturne dediščine. Lastniki se bodo morali o tem, ali je njihova nepremičnina vpisana v register kulturne dediščine, pozanimati sami v registru, ki je objavljen na spletu, oziroma se obrniti na Zavod za varstvo kulturne dediščine. Če je stavba v registru, ne potrebujejo EI, ko jo bodo prodajali ali dajali v najem.« Ostanimo še pri težavah 'malega človeka'. Primer: več dedičev deduje hišo, vsak enak delež. Eden od njih želi kupiti deleže vseh ostalih. Ali potrebujejo za to EI? T. Štumberger: »Da.« Še en primer: nekdo podeduje hišo. V njej se kot najemnica naseli njegova hčerka, ki pa ne plačuje najemnine - torej brezplačni najem. Potrebuje lastnik EI? T. Štumberger: »Da.« Torej je 'rešitev' najem za manj kot eno leto? T. Štumberger: »©" Ali je potrebna EI, če smo samo podaljšali najem istemu najemniku? T. Štumberger: »Ne. A to, da je nekdo bil že obstoječi najemnik, se dokazuje s prijavo njegovega stalnega ali začasnega bivališča pred najemom.« Kakšne pa bodo globe za pravne in fizične osebe? T. Štumberger: »Lastnik bo kaznovan z globo 300 EUR, če pri prodaji stavbe ali posameznega dela kupcu ali najemniku ne bo predložil EI. Z globo 250 EUR se za prekršek kaznuje lastnik stavbe ali posameznega dela, če pri prodajanju in oddajanju v najem ne zagotovi, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki. Z globo v višini 1.000 do 10.000 EUR se kaznuje pravna oseba, če ne namesti EI na vidno mesto. Z globo v višini 1.000 EUR pa se za prekršek kaznuje upravljavec stavbe, če v prej omenjenih primerih javnih stavb ne namesti veljavne EI na vidno mesto.« Tristo evrov globe ali približno polovica te vsote za izdelavo energetske izkaznice - to skoraj ne bi smelo biti vprašanje ... Jože Šmigoc Kidričevo • Eltec Petrol, nov koncesionar za ogrevanje Marsikje so radiatorji odklopljeni Na decembrski seji sveta občine Kidričevo so bili svetniki in župan zadovoljni s predstavitvijo novega koncesionarja za ogrevanje, družbe Eltec Petrol iz Bleda. Mesec dni pozneje smo preverili, ali je res tako in o tej problematiki izvedeli veliko zanimivega. Predstavnik podjetja Eltec Petrol Robert Ostrelič, ki je na omenjeni seji zatrdil, da so bili za koncesionarja izbrani zato, ker so ponudili najboljše pogoje in najnižjo ceno ogrevanja za uporabnike, je na vprašanje, ali je sedaj res tako, odgovoril pritrdilno: »Družba Petrol je na javnem razpisu za podelitev koncesije za izvajanje dejavnosti distribucije toplote v občini Kidričevo ponudila najnižjo skupno povprečno ceno, in sicer 86,375 evra/MWh, brez DDV in na podlagi tega je bila izbrana za koncesionarja. Kljub dvigu prispevkov in dajatev s strani države v septembru 2014 in januarju 2015 smo uspeli ohraniti enako povprečno ceno. Za stanovalce pa smo mesečne pavšale oblikovali tako, da so ohranjeni v enaki višini kot v pretekli ogrevalni sezoni. Za skupen strošek ogrevanja za uporabnike pa je polega kategorije cene pomembna tudi količina porabljene toplote, ki jo je s pravilnim vodenjem sistema mogoče zmanjšati.« Kaj je (bilo) krivo za toplotne izgube Glede pripomb stanovalcev oz. uporabnikov Osterlič pravi tako: »Najprej je bila potrebna ročna prenastavitev celotnega sistema, saj so bile obstoječe nastavitve daleč od optimalnih, neurejene pa so bile tudi evidence odjemalcev in podatkov, potrebnih za obračun, ki smo jih prejeli iz različnih virov, od občine ter podjetij Javne službe Ptuj in Komunala Ptuj. Na napačne obračunske podatke in lastništvo prostorov se nanaša tudi največ reklamacij uporabnikov, a jih naše službe sproti rešujejo. Nekaj pripomb pa je tudi na temo vzdrževanja notranjih instalacij v objektih. Vendar je Foto: M. Ozmec skrb za vzdrževanje notranjih instalacij po objektih in radiatorjev v domeni uporabnikov in upravnikov, to dejavnost pa je v preteklosti prejšnji distributer izvajal kot tržno dejavnost.« Novi koncesionar je ob izbiri obljubil tudi zmanjšanje izgub pri distribuciji toplote, a Osterlič ugotavlja: » Prekomerne izgube v distribucijskem omrežju niso posledica prekomernih izgub samega omrežja, ki ga sicer mora vzdrževati občina, ampak so v glavnem posledica slabih nastavitev, tako omrežja kot toplotnih postaj. Zato smo v novembru pripravili projekt posodobitve regulacije omrežja in vseh 50 toplotnih postaj, ki smo ga začeli izvajati že v decembru, zaključen pa bo konec januarja.« V ptujski Komunali poskušajo izterjati zapadle dolgove V Komunalnem podjetju Ptuj, ki je za ogrevanje Kidričanov skrbelo skoraj 30 let, so zadržani. Direktor Janko Širec je povedal, da je bila v dejavnosti ogrevanja v občini Kidričevo večino let izkazana izguba. Težave so nastajale zaradi neplačanih računov stanovalcev: »Zaradi relativno visokih položnic v času ogrevalne sezone ter izjemno slabega socialnega položaja nekaterih odjemalcev je izterjava terjatev dejansko zelo otežena. Trenutna višina vseh zapadlih, neplačanih terjatev iz naslova ogrevanja v občini Kidričevo znaša 118.246,72 evra, najvišji individualni dolg odjemalca pa znaša 12.184,37 evra. Pri sami izterjavi neplačanih zapadlih terjatev uporabljamo vsa razpoložljiva pravna sredstva, vse odjemalce, ki so po zaključku ogrevalne sezone imeli preplačilo, smo pozvali k dostavi podatkov o njihovem TRR zaradi možnosti vračila teh sredstev. Vsem, ki so nam zahtevane podatke dostavili, pa smo sredstva seveda vrnili.« Širec ob tem še pravi: »V tej občini je dejansko veliko občanov, ki so v izjemno težkem socialnem položaju, v vseh letih izvajanja dejavnosti pa smo bili priča posebno dolgotrajnim postopkom izvršbe, kakor tudi izjemno velikemu številu osebnih stečajev naših dolžnikov.« Po mnenju mnogih stanovalcev so cene za ogrevanje v Kidričevem še vedno precej visoke, saj se za dvesobno stanovanje gibljejo od 150 do 200 evrov na mesec. Zato so kljub zimskemu času v marsikaterem stanovanju mnogi radiatorji raje odklopljeni. M. Ozmec Poljčane • Lesno podjetje se postavlja na noge Otroško pohištvo ta mesec potuje v Združene arabske emirate Iz dimnikov podjetja Lip Poljčane se ponovno kadi. Poznani in priznani izdelovalec otroškega pohištva je julija lani začel ponovno proizvodnjo pohištva. Še vedno pa se kupec poljčan-skega Lipa, konjiško podjetje Satler, trudi seznaniti javnost o ponovni prisotnosti znamke Lip Poljčane na trgu, znamke, ki je kar 50 let slovela po kakovostnem otroškem pohištvu. Na javni dražbi je oktobra leta 2013 kot edini dražitelj sodeloval lastnik konjiškega družinskega podjetja Valter Satler in kompleks v Poljčanah kupil po izklicni ceni za nekaj več kot 600.000 evrov. »Z marcem 2014 smo najprej začeli sanacijo stavbe proizvodnih prostorov in nove sodobne kotlovnice za ogrevanje prostorov na lesno biomaso. Proizvodnjo smo julija začeli z manjšo ekipo sedmih zaposlenih. Glede na povpraševanje po naših izdelkih bomo temu primerno tudi dopolnjevali delovna mesta. Prodajno mrežo v Sloveniji namreč še Podjetje Satler okna in vrata, d. o. o., je v lanskem letu ustvarilo za 6,2 milijona evrov prometa, kar pomeni šestodstotno povečanje. Od tega so 50 odstotkov prihodkov ustvarili na tujih trgih, največ v Avstriji. »V letu 2015 želimo prodreti še na trg Švice s stavbnim pohištvom in z lesenim otroškim pohištvom. Zastavili pa smo si tudi desetodstotno povečanje prometa,« je povedala Satlerjeva. postavljamo,« je povedala Jasna Satler iz družinskega podjetja Satler. Izdelki so strankam na voljo preko spletne trgovine, pa tudi fizično v Poljčanah na lokaci- Pohištvo je v celoti izdelano v Poljčanah, torej je 100-odstotno izdelano v Sloveniji,« je dodala Satlerjeva. Sicer pa je Satlerjeva ocenila, da so odzivi kupcev dobri. Še vedno pa iščejo nove ji proizvodnje, kjer je urejen majhen razstavni salon. »Otroško pohištvo Lip Poljčane je izdelano pretežno iz bukovega lesa, kar je prednost v trpežno-sti izdelka in trajnosti uporabe. FOTO: Jasna Satler kupce, tudi na tujih trgih. Ob tem so se odločili tudi za zaščito blagovne znamke Lip Poljčane, saj se žal trenutno soočajo tudi z nedovoljeno uporabo imena svoje blagovne znamke. Sicer pa se je podjetje Satler lani septembra udeležilo sejma Kind&Jugend v Kolnu, kjer so predstavili otroško pohištvo. »Pridobili smo resnega kupca v Združenih arabskih emiratih, s katerim smo v preteklih dneh podpisali pogodbo. Konec meseca gredo prvi naši izdelki na trg v to arabsko državo,« je povedala Satlerjeva. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 23. januarja 2015 Ptuj • V tem tednu kar dva obiska v mestnem gledališču Nocoj Veliki pok za mladino Ta teden nas je ptujski Talijin hram povabil na dvoje predstav: v torek zvečer na predstavo Prešernovega gledališča iz Kranja ABC oder Krieg, nocoj pa nas vabi na ptujsko premiero gledališke predstave za otroke Veliki pok, ki je nastala v soustvarjanju ptujskega gledališča, Zavoda Margareta Schwarzwald in Cankarjevega doma. Obe predstavi povezuje dejstvo, da sta biografski, z osebami, ki jih dobro poznamo iz slovenske in svetovne zgodovine. V kranjski predstavi spoznamo zgodovinsko dogajanje med Slovenci v 30. letih 19. stoletja -obdobje, ki ga je v naši kulturi zaznamovala črkarska pravda. V drami nastopajo osrednje osebe tistega časa: Jernej Kopitar, Matija Čop, France Prešeren in Vuk Karadžic, ob njih pa še dva ženska lika: Karadžiceva hčerka Mina kot Prešernova simpatija in Antonija pl. Höffern, neuslišana ljubezen Matija Čopa. Opisane osebe so upodobili Peter Musevski, Borut Veselko, Jure Ivanušič, Ivan Bekjarev, Aleksandra Balmazovic in Vesna Pernarčič. V nocojšnji predstavi Veliki pok - gre za peto letošnjo pre-miero na ptujskem odru - pa se predstavi šest največjih umov Foto: Črtomir Goznik Direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič v družbi ustvarjalcev Velikega poka. Od leve: dramatur-ginja Nika Leskovšek, režiserka Maruša Kink, scenografka in kostumografka Tina Bonča, produ-centka Mija Špiler ter igralci Tina Gunzek, Jernej Čampelj in Saša Pavlin Stošič; od celotne ekipe je manjkal le avtor glasbe Boštjan Gombač. r Na dnevih komedije dve ptujski predstavi Ob tokratnem obisku ptujskega gledališča nam je direktor Peter Srpčič ponosen povedal, da na Dnevih komedije 2015, ki jih med 26. februarjem in 14. marcem letos pripravlja Slovensko ljudsko gledališče v Celju, tekmujeta kar dve ptujski predstavi: 27. 2. Mali priročnik biznisa z Nenadom Tokalicem, 7. 3. pa Hotel Modra opica, predstava, ki je nastala v sodelovanju z Dramo SNG Ljubljana. V J v zgodovini človeštva: Albert Einstein, Isaac Newton, Charles Darwin, Marie Curie, Galileo Galilei in Nikola Tesla. Predstava je en sam veliki eksperiment: kaj se zgodi, če v isti prostor in čas stisneš šest genialnih umov, šest genialnih idej. To je uspelo Nikoli Teslu kot osrednjemu liku predstave, ki izumlja časovni stroj. Dve igralki in igralec predstavijo vseh šest genijev, pri čemer je dodatna zanimivost, da dekleti Tina Gunzek in Saša Pavlin Stošič igrata moške like, Jernej Čampelj pa žensko (prav- zaprav dve, so se šalili igralci na tiskovni konferenci; katera je ob Marie Curie tista druga, bomo morali ugotoviti na nocojšnji premieri). Čeprav govori predstava o velikih znanstvenikih in njihovih dosežkih, torej zapletenih znanstvenih dejstvih, njeni ustvarjalci zagotavljajo, da so se držali Einsteinove misli: če ne znaš razložiti 6-letniku, potem tudi sam ne razumeš. In čeprav je Veliki pok gledališka predstava za mladino, boste v njej uživali tudi odrasli. jš Kidričevo • Talumovo srečanje s štipendisti Namesto ogleda proizvodnje učne delavnice Tradicionalnega srečanja Talumovih štipendistov se je letos udeležila dobra polovica od trenutno 32 dijakov in študentov, ki prejemajo njihovo štipendijo; namesto ogleda proizvodnih prostorov pa so jim tokrat predstavili film o Talumu ter učne delavnice. Vodja Talumove kadrovske službe Darja Vodušek Vtič je na tradicionalnem srečanju izrazila veselje, da so se dijaki srednjih šol in študentje, ki jih Talum štipendira, kljub času izpitov odzvali povabilu na vsakoletno srečanje, saj je namenjeno predvsem medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju vezi z bodočimi sodelavci. Ob tem je poudarila, da predstavlja kadrovsko štipendiranje eno od ključnih oblik pridobivanja novih mladih sodelavcev. V skupini Talum dajejo že izboru kadrovskih štipendistov veliko težo, saj postane študent ali dijak z dnem, ko postane kadrovskih štipendist, tudi del njihove skupine. Zato štipendiste že v času šolanja aktivno vključujejo v delovni proces, saj se na ta način najbolje med seboj spoznajo in se lažje odločijo za nadaljevanje skupne poti po končanem šolanju. Njihova želja je tudi, da seminarske naloge, diplomsko in magistrsko delo opravijo s pomočjo mentorjev v njihovem podjetju in na temo, ki se določi glede na aktualne razvojne usmeritve v družbi. Tudi predsednik uprave Ta-luma Marko Drobnič je izrazil željo, da bi se njihovi štipendis- ji in gospodarstvu v tem nekaj ti uspešno in tvorno vključevali v vsa dogajanja v tem kolektivu. Ob predstavitvi trenutnega stanja v Talumu pa je poudaril, da kljub težkemu stanju v industri- čez 1000-članskem delovnem kolektivu še naprej uspešno kljubujejo številnim težavam in vztrajajo na začrtani poti. -OM Foto: M. Ozmec Talumovi štipendisti v družbi s predsednikom uprave Markom Drobničem (levo) Tednikova knjigarnica Čokoladni dan Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) pravi na strani 209 prve knjige, da je čokolada živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice. Na isti strani je najti tistega, ki pretirano uživa čokolado in se mu reče čokoholik, čokoladasta je barva, podobna čokoladi, čokoladno je tisto, kar je iz čokolade, čokoladica je manjšalnica od čokolade, enako velja za čokoladko. Čokoladnica pa je prostor, obrat za izdelavo ali prodajo čokolade. Kako močna je vabljivost čokolade, pričajo tudi knjižni naslovi. Če v vzajemni knjižni katalog vseh slovenskih knjižnic (COBBIB. SI) vpišete ključno besedo čokolada (KW = čokolada), dobite kar 369 zadetkov, kar pomeni, da obstaja 369 naslovov knjižničnega gradiva s čokolado. Seznam začenja z diplomskimi nalogami: Zastopanost bio čokolade na slovenskem trgu (2014), Odločitveni dejavniki pri nakupu čokolade (2013), Analiza nakupovalnih navad kupcev čokolade (2014), Poslovni načrt za proizvodnjo čokolade (2011) ... Ko iskanje omejimo izključno na knjige, dobimo 207 zadetkov in tudi ta seznam začenja z naslovi diplomskih nalog, sledijo mu tujejezične knjig, zato dodamo h ključni besedi še izbor jezika: slovenščina. Tako dobimo obvladljivih 86 naslovov in med njimi največ kuharskega čtiva, na primer: Čokolada: 50 preprostih receptov (2014), Čokoladne slaščice (2012), Zapeljiva čokolada (20010), Čokoladne strasti (2007), Čokolada, kot hrana in zdravilo (2006) ..., pa tudi roman Moški, denar in čokolada (2011) in slikanico Kako je nastala čokolada (2012). In med leposlovjem za najmlajše je Čokoladni dan in druge zgodbe v sličicah (2014). Slikopisi, kot radi poenostavljeno rečemo tistim slikanicam, kjer posamezne besede besedila nadomeščajo sličice, so najbolj primerni pripomočki za zgodnje opismenjevanje - zraven stripov in izbranih slikanic, seveda. Ilustratorjevo delo je pri takih knjigah zelo zahtevno, saj mora sličica, ki nadomešča besedo, pojem, upoštevati zraven običajnih likovnih zakonitosti še posebne. Le-ti se nanašajo na jasno prepoznavnost ilustracije, ki meji skoraj na območje znakovne pisave. Takšna odlična ilustratorka je Urška Stropnik, ki podpisuje 318 ilustratorskih enot knjižničnega gradiva. Seveda je enakovredno pomembno besedilo pisatelja. Čokoladni dan, kot se glasi naslov slikanice in današnje Knjigarnice in tudi prve zgodbice izmed enajstih Urše Krempl. Tudi slednjo avtorico je najti v 365 naslovih vzajemnega knjižničnega kataloga, ki zraven knjig beleži še neknjižni gradivo. Očitno sta obe avtorici odličen dvojec, ki v celoti in skladno oblikuje kakovostno izvirno slovensko slikanico, ki ji ne manjka humorja in likovne estetike. V zgodbici Čokoladni dan je muca Rozi, ki obožuje čokolado. Najraje ima tisto z lešniki. Z njo namaže palačinke, vanjo namaka jagode in njena torta za rojstni dan je vedno čokoladna. Če bi lahko, bi celo živela v čokoladni hiši, a ker je tako sladkosneda, bi se najbrž kmalu lotila vrat ali strehe in v njej bi zijale velike luknje. Tudi muc Fonzi ima rad čokolado, a še raje ima muco Rozi. V nedeljo jo obišče in ji prinese škatlo čokoladnih bonbonov. Potem sedeta pred kamin in skozi okno opazujeta plešoče snežinke ... Slikanica ima na bralčevi levi strani celostransko ilustracijo, desni list je namenjen besedilu z velikimi tiskanimi črkami in s sličicami. Naslovi ostalih zgodbic so: Vrtnarja, Danes kuham jaz, Žabja ljubezen, Izgubljeni piščanček, Piknik v nevihti, Izlet v gore, Mucino potovanje, Poletje odhaja, Kaj bo za kosilo?, Jesensko slovo. Slikanica stane 13,20 €, njen izdajatelj je Studio Hieroglif iz Domžal. Prijetno sladkanje z branjem, pa tudi s čokolado, če vam je ljuba, želi Liljana Klemenčič Rokomet Odločitev o zmagovalcu padla v končnici Stran 12 Boks »Začetniški prah je dokončno pobrisan« Stran 12 Strelstvo Nov velik uspeh Kevina Vente-zmaga v Rušah! Stran 13 Atletika Maja Bedrač pričela sezono z zmagama Stran 13 Nogomet Na skupščini sprememba imena v NK Drava Stran 14 Plavanje Dvakrat po štiri medalje za Terme Ptuj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis • OP Avstralije Francoz potrdil visoko vrednost Letošnja sezona se za najvišje uvrščenega Slovenca na ATP-lestvici Blaža Rola ni začela po njegovih željah. Po hitrih izpadih na challen-gerju v Happy Walleyu in ATP turnirju serije 250 v Auc-klandu na Novi Zelandiji, se je podobna zgodba ponovila tudi na najpomembnejšem turnirju uvoda sezone, na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. Če sta prva poraza minila brez posledic za uvrstitev na ATP-lestvici, pa bo tokratni precej bolj boleč. Blaž je namreč lani v Melbournu za tri zmage v kvalifikacijah (Di Mauro, Ram, Herbert) in v 1. krogu glavnega turnir- OP Avstralije, rezultati: 1. krog: Blaž Rola - Adrian Mannarino (Francija) 6:7(7), 3:6, 2:6. ja (Delbonis) osvojil kar 70 točk, ki jih letos ni ubranil, zaradi česar bo izgubil kar nekaj mest. Štiri zaključne žoge za 1. niz ... Žreb je v 1. krogu Blažu namenil Francoza Adriana Mannarina, ki ima prav nasprotno od Blaža za seboj odličen uvod v sezono. Tako je npr. v Aucklandu prišel do svojega prvega ATP-finala in zaseda trenutno 36. mesto na ATP-lestvici. Iz tega razloga je bil v dvoboju na igrišču št. 11 v Melbournskem parku upravičeno favorit. Oba igralca je motil precej močan veter, nekoliko pa tudi glasni navijači Bolgarke Svetlane Pironkove, ki je igrala na sosednjem igrišču št. 10. Blaž je kljub temu odlično odprl dvoboj dveh levičarjev in po-vedel 3:0 v 1. nizu. 26-letni Nogomet • Prijateljska tekma Francoz se je nato zbral in z nekaj odličnimi potezami z reabreakom izenačil na 3:3. Do zaključka niza je bil Blaž tisti, ki je bil bližje odvzemu servisa: prvo priložnost je imel pri izidu 4:3, drugo pa pri izidu 6:5. Slednja je bila že set žoga, Mannarino pa se je rešil z asom. Niz se je tako odločal v podaljšani igri, kjer si je Blaž priigral navidez ogromno prednost 6:3 in kar tri povezane set žoge! Prvi dve je tekmec izničil na svoj servis, tretjo pa je imel v rokah Blaž sam. A je tudi ta ostala neizkoriščena ... V psihološki prednosti si je sedaj Manna-rin priboril prvo zaključno žogo (6:7), a se Blaž ni dal (7:7). Francoz je odgovoril z neverjetno mirnostjo in z naslednjima dvema točkama odločil niz - 7:9 v tie-breaku. Uvodni niz je trajal kar 66 minut, v točkah ga je dobil Francoz 51:54. Ptujčan je imel kar Vzpodbudna predstava prvoligaša ALUMINIJ - ZAVRC 0:3 STRELCI: 0:1 Kelenc (6.), 0:2 Kiš (13.), 0:3 Spišič (90.) ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Leuštek, Zdovc, Medved, Ilič, Pe-čovnik, Škoflek, Vrbanec, Podbre-žnik, Šikic. Igrali so še: Lipovac, Cesar, Ahec, Lonzarič, Čeh, Rogi-na, Ploj, Petek, Elšnik, Vindiš, Nu-nic. Trener: Damijan Romih. ZAVRČ: Ranilovič, Baric, Pe-tanjek, Datkovič, Muminovic, Cvek, N'Diaye, Mitrovic, Kelenc, Matjašič, Kiš. Igrali so še: Čubic, Valenta, Rožman, Brzoja, No-voselec, Korošec, Polic, Balic, Dobaj, Monjac, Zorko, Spišic. Trener: Ivica Solomun. Nogometaši Aluminija in Za-vrča so v sredo na pomožnem igrišču v Kidričevem odigrali 80 % zadetih prvih servisov (tekmec 52), izkoristek pa je bil 60 % (tekmec 79). Prav ta element je odločil o zmagovalcu uvodnega niza. Slab izkoristek break priložnost V nadaljevanju dvoboja je Francoz dvignil odstotek zadetega 1. servisa, Blažu se je ta zmanjšal in slovenski voz je začel močno drseti navzdol. Nekaj priložnosti za vrnitev v dvoboj je še bilo (reabreak priložnost pri 1:3 v 2. nizu in pri 2:3 v 3. nizu), a so ostale neizkoriščene, oziroma jih je Mannarin odlično izničil. Po slabih dveh urah in pol se je dvoboj zasluženo končal z zmago 36. igralca sveta. Blaž je v celotnem dvoboju izkoristil le 1 od 9 break priložnosti (11 %), Francoz pa 4 od 12 (33 %). V Blaževi igri je bilo pogre- 9? \ Blaž Rola letos v Avstraliji ni ponovil lanskega uspeha. šati nekoliko več potrpežljivosti, s prehitrimi poskusi zaključkov točk so namreč prišle tudi neizsiljene napake. Na drugi strani je Mannarino z izjemno »mehko« roko v odločilnih točkah zadeval praktično vse, kar si je zamislil in potrdil odlično formo. Rola je imel med dvobojem nekaj težav z mišico na nogi (v 3. setu je zahteval zdravniški odmor, kjer so mu povili nogo), a se posebej na to ni izgovarjal. Blaž bo po nekoliko spremenjenih načrtih najbrž odšel na mini priprave v ZDA, nato pa bo svetovno turnejo predvidoma nadaljeval v Južni Ameriki. Jože Mohorič drugo pripravljalno srečanje. Posebej je v tem letnem času dragoceno to, da so znova odigrali tekmo v domačem okolju na naravni travi. V obeh ekipah je bilo znova nekaj novincev na preizkušnji, v domači vrsti so priložnost iskali Zdovc, Ilič in Šikic, pri gostih pa Muminovic, Valenta, Špišic ter Senega-lec Pape N'Diaye. Začetek srečanja je potekal povsem po završkih notah, saj so po 15 minutah že vodili 0:2. Najprej je v 6. minuti zadel Doris Kelenc, nekaj minut kasneje pa še Tomislav Kiš. Kidričani so v tem delu igre naredili preveč napak v obrambi, ki so jih gostje znali izkoristiti. Prvoligaši iz Zavr-ča so bili tudi v nadaljevanju prvega dela več pri žogi in so bolje kombinirali. Pri gostih je posebno pozornost pritegnil temnopolti N'Diaye, ki je sicer član italijanske Verone, obstaja pa možnost posoje v Zavrč. Ob polčasu sta na igrišče pritekli drugi enajsterici, v kateri so pri domačinih prevladovali mladinci. Ti so pokazali zelo dobro predstavo in si ustvarili tudi nekaj lepih priložnosti, a jih niso izkoristili. Gostje so na drugi strani v zadnji minuti srečanja izvedli dobro kombinacijo, po kateri je v polno zadel Spišič. Gostujoči strateg Ivica So-lomun je celotno srečanje usmerjal svoje igralce in opo- zarjal na napake. »Nisem še zadovoljen, vedno je lahko boljše,« je dejal po srečanju. Na drugi strani domači strateg Damijan Romih ni bil pretirano zaskrbljen: »Igralci so imeli posebne naloge, zato so naredili kakšno napako več kot običajno.« Kidričani bodo naslednjo prijateljsko tekmo odigrali na domačem igrišču v soboto ob 14. uri s Celjani, Zavrčani pa bodo istega dne gostovali v Zagrebu. Jože Mohorič Nogomet • NK Drava V trenerskem štabu Klinger in Trop Foto: Črtomir Goznik Zavrčani (v zelenih dresih) so bili boljši tekmec predvsem v 1. polčasu, ko so hitro prešli v vodstvo. Trener članske ekipe NK Drava Franc Fridl je na uvodnem treningu, ki je potekal na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju, pozdravil 17 nogometašev. Tem so se v naslednjih dneh pridružili še nekateri, ki so pričeli devet tedenski ciklus priprav na spomladanski del tekmovanja v 3. ligi sever. Ptujski ekipi so se pridružili trije novinci (Aleš Čeh, Marko Roškar in Marko Barun), na prvem treningu smo videli tudi stara znanca Drave Borisa Klingerja in Mitja Tropa - prvi bo pomočnik trenerja, drugi trener vratarjev. O teh spremembah in načrtu priprav je trener Franc Fridl povedal: »Imamo kar precej časa, da se dobro pripravimo na spomladanski del prvenstva in upam, da nam bo naklonjeno tudi vreme. Načrtujemo 11 prijateljskih tekem, tako da bodo priložnost za dokazovanje dobili vsi igralci. Zaenkrat so z nami trije novinci za katere verjamem, da so za nas prave okrepitve. V teh dneh se pogovarjamo še z nekaterimi mladimi fanti, ki bodo prišli k nam na preizkušnjo in bodo morda postali tudi naši člani.« Prijateljske tekme: 24. 1.: medsebojna tekma 31. 1.: Aluminij - Drava Ptuj 4. 2.: Drava Ptuj - Železničar Maribor 10. 2.: Drava Ptuj - Zavrč 14. 2.: Drava Ptuj - Farmtech Veržej 14. 2.: Drava Ptuj - Bukovci 20. 2.: Drava Ptuj - Dravinja 28. 2.: Mura 05 - Drava Ptuj 4. 3.: Drava Ptuj - Strass 7. 3.: Farmtech Veržej - Drava Ptuj 14. 3.: Drava Ptuj - Avto Rajh Ljutomer David Breznik 12 Štajerski Šport petek • 23. januarja 2015 Rokomet • Prijateljska tekma Odločitev o zmagovalcu padla v končnici DRAVA - JERUZALEM 32:35 (14:14) DRAVA: Belec, Šulek, Be-denik; Lesjak 3, Verdenik 6, Janžekovič 1, Požar 3, Žuran 5, Bračič 2, Hrupič 4 (1), Maroh 5, Šalamun 3. Trener: Alan Potoč-njak. JERUZALEM: Balent, Šuta-lo; Bogadi, Petrovič, Rajšp 2, Kirič, Veselko 2, Gregorc 7, Kocbek 6, Levak 4, Čudič 9 (6), Radujkovic 1, Kolmančič, To-polovec, Grizolt. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Drava 4/1; Jeruzalem 6/6. IZKLJU- ČITVE: Drava 8; Jeruzalem 10 minut. V pripravljalni tekmi ptujskega 1. B- in ormoškega 1. A-ligaša se je zmage veselila šestouvrščena ekipa elitne lige, ki je odpor Drave zlomila šele v samem zaključku tekme. V 1. polčasu so gostitelji največ vodili za dva (13:11, 14:12), gostje pa v 2. polčasu največ za tri zadetke (24:27). Drava je zadnjič na tekmi vodila z izidom 29:28, nato so sledili štirje zaporedni goli Ormožanov, ki vodstva 29:32 niso več izpustili iz rok. uk Foto: Črtomir Goznik Ptujski (v belih dresih) in ormoški rokometaši so v sredo v Ljudskem vrtu odigrali prijateljsko srečanje. Boks • Dejan Zavec »Začetniški prah je dokončno pobrisan « Nekdanji svetovni prvak velterske kategorije Dejan Zavec je lani oddelal le en profesionalni dvoboj, ko je oktobra v Mariboru ugnal Madžara Ferenca Hafnerja in se okitil z naslovom evropskega prvaka WBO-verzije. Poleg tekmovalne kariere je vzporedno - kolikor mu je dopuščal čas - vedno skrbel za delovanje v njegovem gymu - telovadnici. V zadnjem obdobju je te aktivnosti okrepil, veliko majhnih aktivnosti pa poteka tudi na področju športne kariere, kjer prav gotovo še ni rekel zadnje besede. Najprej se dotakniva tvojih aktivnosti v telovadnici. D. Zavec: »Vse od nastanka leta 2011 smo nekako brisali 'začetniški prah', sedaj pa lahko z veseljem povem, da je celotno delovanje postalo stabilno. Veliko se dogaja na področju rekreacije, iz te baze pa se je nekako logično izluščilo nekaj tistih, ki imajo tudi tekmovalne ambicije. Sedaj sem jim ponudil štiri lastne termine na teden, na katerem jim ponujam veliko več od rekreacije. Nivo treninga je na najvišji možni šolski ravni, delamo tehnični, fizični, kondicijski, motorični in taktični del. V kakšnem letu lahko pričakujemo, da bodo začeli ob podobnem nadaljevanju vidno izstopati tudi v samem ringu.« »Zelo sem vesel resnosti mladih« Imajo na voljo tudi individualne ure? D. Zavec: »To so me zelo pogosto spraševali in sedaj jih dejansko lahko imajo, bodisi v dopoldanskem ali tudi v popoldanskem času. To si je bilo pred časom na Ptuju praktično nemogoče predstavljati, sedaj je na voljo. Zame je to kazalnik, da smo prisotni že dovolj dolgo in da smo prešli uvodno fazo postavljanja temeljev. Na voljo je zares kompletna ponudba za rekreativce in tekmovalce, torej za vse, ki si želijo izboljšati svoje psiho-fizično počutje. V Dejan Zavec Gymu potekajo številne aktivnosti, zelo se krepi tudi tekmovalni pogon mlajših. To me navdaja z novim ela-nom, zato bomo to nadgradili z maksimalno strokovnim in primerno izobraženim kadrom.« Za kakšno starostno skupino gre pri tekmovalcih? D. Zavec: »Starostna meja se bo stalno spreminjala, trenutno pa imamo v glavnem kadete in mladince, nekaj je tudi članov. Prihajajo v glavnem iz Ptuja ali njegove okolice, tja do 30 km stran živijo. Zelo sem vesel njihove resnosti, predvsem pri najstnikih od 15. do 18. leta starosti. To je prava baza, iz katere se bo črpalo v prihodnje. Velikokrat naletimo na njihova vprašanja ali vprašanja staršev, kdaj bodo lahko začeli boksati v ringu na tekmovanjih, kdaj bodo vidni rezultati. Tukaj moram jasno povedati, da gre pri boksu za dokaj specifično stvar: osvojiti je treba veliko elementov, da si pripravljen za dvoboj. Nekateri jih osvojijo malo prej, drugi pozneje, manj kot pol leta pa ni možno. To je nujno potreben vložek, po tem lahko sam presodiš, ali je tvoja psihofizična pripravljenost zadostna za dvoboj.« Kaj pravzaprav pričakujejo od tebe in kaj ti pričakuješ od njih? D. Zavec: »V osnovi pričakujem, da se bodo sčasoma oblikovali v zrele osebnosti in da jim bo šport dal potreben 'veter v hrbet' za nadaljnje uspehe v zasebnem, poklicnem in športnem življenju. Želim si, da skozi šport najdejo pravo družbo. To je tisto, kar lahko najdejo pri meni, pri čemer jim bom jaz pomagal in jih usmerjal, sami pa bodo vzeli tisto, kar potrebujejo. Lahko jim pomagam Kaj lahko v tem trenutku poveš o načrtih v tekmovalni karieri? D. Zavec: »Skoraj zagotovo nas čaka razburljivo boksarsko leto 2015: minimalno predvidevam dva do tri dvoboje, kar v zadnjih letih ni bila praksa (nazadnje je imel Dejan tri dvoboje leta 2009, op. a.). Sam si še vedno želim vrnitve na sam vrh, zato bo treba 'stopiti na gas'. Leta me zaenkrat pri tem ne ovirajo, a zavedam se, da jih nimam na voljo neomejeno. Če me bo spremljala športna sreča glede poškodb, potem bo res pestro. Zaenkrat so še vedno v igri tri lokacije za dvoboje: Amerika, Anglija in Slovenija. Več pa bo znano v kratkem.« na športni plati najti osebnostni maksimum, vsekakor pa verjamem v to, da se lahko šport in šola lepo dopolnjujeta.« Zametki nacionalnega centra? Bi lahko bile takšne skupine zametki nacionalnega boksarskega centra? D. Zavec: »Točno to! Ni skrivnost, da na Ptuju potekajo aktivnosti za nastanek nacionalnega panožnega centra, pri čemer zelo dobro sodelujemo z Boksarsko zvezo Slovenije, ki ji predseduje Sašo Pučko. Če bi se to uresničilo, potem bi lahko izpolnili vse pogoje za kakovosten razvoj boksa, ki bi ga usmerjal kakovosten trenerski in tekmovalni kader.« Sam imaš še resne tekmovalne ambicije. Kako bi jih uskladil z delovanjem tega centra? D. Zavec: »To je enostavno rešljivo s strokovnim kadrom. Če bi s trenerji skozi leto nastavili smernice dela, potem bi jih lahko brez posebnih težav uresničevali tudi v času moje odsotnosti. Že v osnovi pa je treba delati po zastavljenih strokovnih kriterijih, saj je slabe navade najtežje spreminjati.« Jože Mohorič Rokomet • SP v Katarju Kljub bledim predstavam prvo mesto še dosegljivo Slovenska moška rokometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Katarju še ni prikazala navdušujočih predstav, kljub dokaj medli in bledi, a relativno učinkoviti podobi ima priložnost, da v primeru petkove zmage nad Španci s tremi goli prednosti osvoji celo prvo mesto v skupini A, kar je bil eden od etapnih ciljev pred prihodom v Doho. Slovenska izbrana vrsta bo v primeru zmage z dvema goloma prednosti osvojila drugo mesto, vse druge - slabše opcije - pa ji bodo zavoljo poraza proti Katarju navrgle tretje mesto. Za Slovenijo je najpomembneje, da se bo v osmini finala izognila močni Hrvaški, njene možne tekmice pa so zato Makedonija, Avstrija ali Tunizija. »Ni večjega motiva od tekme proti svetovnim prvakom,« je kratko in jedrnato dejal selektor Denic, medtem ko je eden od junakov sredine zmage nad Brazilci Marko Bezjak dodal: »Španci so zagotovo močnejši kot naši dosedanji tekmeci in so prvi favoriti v naši skupini. Na njih se bomo dobro pripravili in šli na zmago, predvsem pa skušali prikazati veliko boljšo predstavo. Tudi zmage po naši slabi igri se ne bi branil, a vseeno upam, da bomo v nadaljevanju svetovnega prvenstva SKUPINA A Rezultati tekem slovenske reprezentance: 1. krog: Slovenija - Čile 36:23 (16:14) 2. krog: Slovenija - Belorusi-ja 34:29 (17:8) 3. krog: Slovenija - Katar 29:31 (15:18) 4. krog: Slovenija - Brazilija 35:32 (19:18) 5. krog: Slovenija - Španija (petek, 23. 1., od 15.00) 1. ŠPANIJA 4 4 0 0 8 2. SLOVENIJA 4 3 0 1 6 3. KATAR 4 3 0 1 6 4. BELORUSIJA 4 10 3 2 5. BRAZILIJA 4 1 0 3 2 6. ČILE 4 0 0 4 0 naše predstave dvignili na višjo raven in bo všečna tudi slovenskim privržencem.« Slovenci so najboljšo predstavo pokazali v 1. polčasu proti Belorusom ter v drugem delu tekme proti Čilu. Proti Katarcem so ob koncu zapravili možnosti za zmago (28:28 v 55. minuti), proti Brazilcem pa so kljub kriznim minutam v zaključku strnili vrste in dosegli pomembno zmago. Samo upamo lahko, da bodo proti svetovnim prvakom Špancem pokazali dostojno predstavo, v nadaljevanju na izpadanje pa storili korak naprej in si zagotovili čim višjo uvrstitev. sta, jm Rokomet • Moškanjci-Gor. Vrnil se je Tadej Arnuš Že kmalu po praznikih, natančneje 6. 1., so priprave na drugi del prvenstva začeli tudi rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice. Uvod je bil podrejen kondicijskemu delu, vsekakor pa je igralcem bolj všeč tisti del priprav, ko je v ospredju žoga in prijateljske tekme. Ru-meno-črni so do sedaj odigrali že dve, najprej z avstrijskim Baernbachom, s katerim so po solidni predstavi klonili 33:36, višji poraz pa so varovanci Se-bastjana Oblaka doživeli proti Mariboru, ki se v 1. slovenski ligi bori za najvišja mesta -izid je bil 28:46. Ob tem velja spomniti, da so rumeno-črni precej rotirali, medtem ko je Maribor skoraj celotno tekmo odigral z najboljšimi, fizično izjemnimi rokometaši. Igralci Moškanjcev-Gorišnice bodo odigrali še srečanje s Pomur-jem. Ob tem velja dodati, da je rokometne treninge spet začel Tadej Arnuš (letnik 1991). Domačin, ki je pred dvema letoma nehal aktivno igrati, sedaj pa se je spet odločil za vrnitev na parket. Seveda bo za dokončno vrnitev v ekipo potreboval čas, kar velja tudi Jaka Lozinška, ki še ni okreval po težji poškodbi komolca. Prav tako je poškodovan tudi vratar Uroš Mendaš, ki ima težave z zapestjem. tp Rokomet • Velika Nedelja CO Tudi z Janijem Ščavničarjem Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl se pod taktirko trenerja Tomija Matjašiča že od 5. 1. intenzivno pripravljajo na nadaljevanje prvenstva. Uvodni del je bil seveda namenjen fizični pripravljenosti, sedaj pa je v ospredju žoga in tudi igranje prijateljskih tekem. Teh bi si mladi strateg želel več kot le dve z ekipo Radgone, toda v primeru Velike Nedelje gre za mlado ekipo, kjer jih veliko igra še za mladince. Njim se je drugi del prvenstva začel že minuli konec tedna, zato zeleni več kot dveh prijateljskih tekem ne bodo mogli odigrati. Eno so že, v gosteh so bili boljši od drugoligaša Radgone (32:35). Igra v napadu je bila na solidnem nivoju, veliko dela pa mlado zasedbo čaka še v igri v obrambi. Priprave na srečo niso prinesle novih poškodb, nekaj težav ima le Mavrič, ki pa bo kmalu nared. Tudi ostali tekmovalci so zdravi in pridno vadijo, saj se zavedajo, da jih čaka izjemno naporna bitka za obstanek. Pri tem bo zelenim pomagal novinec Jani Ščavničar; gre za igralca, ki se najbolje znajde na položaju levega krila, do sedaj pa je nosil dres Pomurja. tp petek • 23. januarja 2015 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Atletika • AK Ptuj Maja Bedrac pričela sezono z dvema zmagama P"isrj Foto: Črtomir Goznik Maja Bedrač (AK Ptuj) Atletsko društvo Kronos je na stadionu Park Šiška v nedeljo pripravilo mednarodni miting v dvorani v tekih na 60 metrov in 60 metrov z ovirami. V Ljubljani so iz Atletskega kluba Ptuj pod vodstvom trenerja Aleša Bezjaka nastopali Maja Bedrač, Žan Viher, Boštjan Nahberger in Jaka Kostanjevec. Najbolj se je izkazala Maja Bedrač, ki je očitno v odlični formi, saj je zmagala v absolutni konkurenci v teku na 60 metrov, ob tem pa postavila še osebni rekord 7,73 sekunde. Drugo zmago in osebni rekord je Bedračeva postavila v teku na 60 metrov z ovirami, kjer je tekmovala med mlajšimi mladinkami - njena nova najboljša znamka je 8,61 sekunde. Dobro so se odrezali tudi mlajši mladinci v teku na 60 metrov z ovirami, saj so vsi tekli osebne rekorde. Žan Viher je bil tretji (8,84), Boštjan Nahberger četrti (8,88) in Jaka Kostanjevec peti (9,19). David Breznik Atletika • AD Slov. Bistrica Saši Babsek malo zmanjkalo do evropske norme Foto: Boštjan Fridrih Urša Kraševac, Veronika Podlesnik, Saša Babšek in Staša Trajko-vič (manjka Lara Gril) Dvoransko atletsko sezono so članice AD Slovenska Bistrica začele zmagovalno, saj so na otvoritvenem mitingu v Ljubljani osvojile tri medalje. Najuspešnejša je bila 22-letna Saša Babšek, ki je v trosko-ku postavila nov osebni ter klubski rekord, ki sedaj znaša 13,45 metra. Saši je le za pet centimetrov zmanjkalo do izpolnitve norme za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu. Pod vodstvom trenerja Boštjan Fridrih je Lara Gril v skoku v višino osvojila 2. mesto (160 cm). Novega osebnega rekorda se je veselila Veronika Podlesnik, ki je v teku na 60 metrov z ovirami osvojila 3. mesto (8,99). Urša Kraševac in Staša Trajko-vič sta v skoku v daljino z rezultatoma 5,4 in 5,39 metra končali tekmovanje na 5. ter 6. mestu. Mojca Vtič Na stopničkah tudi v Novem Sadu Štirje slovenjebistriški atleti so se 17. in 18. januarja udeležili mednarodnega atletskega mitinga v Novem. Saša Babšek je suvereno zmagala v troskoku z rezultatom 13,22 metra. Tadej Repnik je zmagal med člani v teku na 60 metrov (7,06). Krstni nastop za bistriški klub je z dvema osebnima rekordoma opravil Nino Celec: v skoku v daljino je slavil med starejšimi mladinci (6,60), v teku na 60 m pa je bil drugi (7,33). Staša Trajkovič je nastopila v mnogoboju. Na mitingu na Dunaju je najboljši rezultat izmed slovenjebi-striških atletinj dosegla Veronika Podlesnik: v teku na 60 m z ovirami (9,06) je osvojila 4. mesto med članicami. Strelstvo • 21. MT Ruše 2015 Nov velik uspeh Kevina Vente - zmaga v Rušah! Na dvodnevnem mednarodnem tekmovanju v Rušah se je minuli konec tedna znova zbralo zavidljivo število vrhunskih strelcev, olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov ter zmagovalcev finala svetovnega pokala. Domače Strelsko društvo 1. Pohorski bataljon je gostilo predstavnike iz 11 držav z rekordno 239-člansko udeležbo. Ob stalnih gostih iz Francije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Salvadorja, Italije, Turčije, Slovaške in Avstrije je prvič nastopila tudi predstavnica iz Hong Konga. Tekmovanje v Rušah je vodja 45-članske slovenske reprezentance Andreja Vlah opredelila kot kvalifikacijsko za udeležbo na EP z zračnim orožjem 10 m v Arnhemu na Nizozemskem. Slovenski reprezentan-ti in med njimi tudi številni strelci iz Ptuja (Majda Raušl, Sašo Stojak, Tadej Širec), Ormoža (Kevin Venta, Urška Kuharič, Petra Vernik, Jan Šumak), Miklavža pri Ormožu (Boštjan in Simon Simonič, Aleksander Ci-glarič) so bili zelo uspešni, saj so dosegli nekaj visokih uvrstitev, med vsemi naštetimi pa je izstopal Kevin Venta, ki se je v obeh dnevih tekmovanj uvrstil v finale in v nedeljo, na Veliki nagradi Ruš, tudi zmagal! Brezhiben finale za zmago Kevina Vente Mladi ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta se je na nedeljski VN Ruš kvalificiral v finale s petim najboljšim rezultatom s 574 krogi (po serijah 98, 98, 99, 92, 93, 94) kot edini slovenski predstavnik. V finalu je že od samega začetka streljal brez napak in na koncu slavil prepričljivo zmago. Venta je v finalu v dvajsetih strelih zadel deset desetic in bil nagrajen z bučnim avplavzom v 16. strelu, ko je zadel popolni muš (10,9). Tako je na prestižni tekmi v Rušah po dolgih sušnih letih znova zmagal slovenski strelec. Ekipno je Slovenija le s tremi krogi zaostanka za odli-čjem, s 1711 krogi, osvojila 4. mesto. Zmagali so nepremagljivi Srbi s 1729 krogi, pred Madžari 1121 in Francozi s 1714 krogi. Kevin Venta: »Osebno mi je domače mednarodno tekmovanje v Rušah najbolj pri M Foto: SD I. Pohorski bataljon Ruše Kevin Venta se je v Rušah v obeh dneh uvrstil v finale in se na Veliki nagradi veselil velike zmage. srcu, saj lahko tudi gledalci zaradi majhnosti dvorane dogajanje spremljajo zelo od blizu. V sobotno tekmovanje sem šel sproščeno in za las ujel finale, kar mi je sploh prvič uspelo v Rušah odkar tekmujem. V nedeljsko kvalifikacijsko tekmovanje sem šel še bolj sproščeno kot v soboto, brez pričakovanj in rezultat-skih ciljev. Pred finalom sem dobival motivacije z vseh strani, od strelcev, trenerjev, sodnikov, gledalcev, kar je zame bistveno v pripravi na finale. Misli sem osredotočil na bistvo - tehniko. Zavedal sem se, da je konkurenca zelo močna in da imam majhne možnosti za medalje. V finalu sem začel solidno, nadaljeval še boljše. Nisem pustil, da bi me zmotilo komentiranje rezultatov, niti dobri streli, niti ploskanje in navijanje. Emocije mi je uspelo zadržati, misli so ostale zbrane. Ko sem oddal zadnji strel, me je začelo mraziti od veselja. Za trenutek sem imel občutek, kot da lebdim. Dvorana je bila nabita s čustvi, bilo je evforično. Rad bi se zahvalil vsem navzočim, navijačem v dvorani kot tudi tistim, ki so stiskali pesti doma, strelcem, trenerjem, vsem, ki skrbijo za motiviranost in verjamejo v nas strelce.« Stojak kvalificiran na EP v Arnhem Prvi dan tekmovanja v Rušah je bil zelo uspešen ptujski mladinec Sašo Stojak, saj si je v absolutni kategoriji s 571 krogi priboril visoko 10. mesto. Z visokim rezultatom si je pristreljal prvo izmed dveh potrebnih A-norm za EP na Nizozemskem, drugi dan pa je s 566 krogi ta dosežek le še potrdil in se kvalificiral na svoje tretje zaporedno veliko tekmovanje, po EP v Moskvi, SP v Granadi, še na EP v Ar-nhem. Med dekleti s pištolo najboljša ptujska strelka Majda Raušl ni imela najboljšega vikenda, saj se ni uspela uvrstiti v finale. Med člani s puško se je v obeh dneh tekmovanja dobro boril mladi Ormožan Jan Šumak in si prvi dan s 615,5 krogi pristreljal 16. mesto ter za 0,3 kroga prehitel tudi Rajmonda Debevca. Med dekleti s puško si je prvi dan tekmovanja mlada ormoška strelka Urška Ku-harič pristreljala odličen rezultat in s 413,9 krogi dosegla Judo • Pohorski bataljon 2015 Rezultati: Pištola moški, 1. dan 1 Dimitrije Grgic, SRB 200,1 (587) 2. Damir Mikec, SRB 199,0 (583) 3. Juraj Tužinsky, SVK 178,5 (579) 8. Kevin Venta, SLO 174,1 (573) 10. Sašo Stojak, SLO ml. 571 16. Simon Simonič, SLO 565 18. Boštjan Simonič, SLO 564 44. Tadej Širec, SLO ml. 533 Pištola ženske 1 Zorana Arunovic, SRB 200,0 (382) 2. Viktoria Egri, MADŽ 197,1 (374) 3. Ching Ho Shing, HKG 176,6 (375) 4. Mojca Kolman, SLO 155,9 (378) 13. Majda Raušl, SLO 370 17. Petra Dobravec, SLO 365 Puška moški, 1. dan 1 Istvan Peni, MADŽ 210,6 (622,3) 2. Milutin Stefanovič, SRB 207,7 (624,8) 5. Željko Moičevic, SLO 143,5 (620,1) 13. Robert Markoja, SLO 616,9 16. Rok Šumak, SLO 615,5 17. Rajmond Debevec, SLO 615,2 Puška ženske 1 Andrea Arsovic, SRB 206,8 (414,6) 2. Snježana Pejčic, HRV 205,5 (415,0) 9. Urška Kuharic, SLO 413,9 29. Klavdija Pufič, SLO 405,7 34. Petra Vernik, SLO 400,9 Pištola moški, 2. dan 1 Kevin Venta, SLO 198,3 (574) 2. Dimitrije Grgic, SRB 196,3 (579) 3. Vlado Cindrič, HRV 176,2 (573) 21. Sašo Stojak, SLO ml. 566 23. Aleksander Ciglarič, SLO 565 34. Boštjan Simonič, SLO 559 39. Rok Pučko, SLO 558 Pištola ženske 1 Zorana Arunovic, SRB 202,1 (386) 5. Petra Dobravec, SLO 135,6 (381) 8. Katja Vodeb, SLO 72,6 (379) 10. Mojca Kolman, SLO 375 24. Majda Raušl, SLO 363 Puška moški, 2. dan 1 Peter Sidi, MADŽ 207,5 (626,5) 5. Rajmond Debevec, SLO 142,6 (623,4) 23. Jan Šumak, SLO 614,9 27. Tadej Horvat, SLO 614,2 Puška ženske 1 Andrea Arsovic, SRB 209,3 (419,3) 2. Jelena Živkovic, SRB 206,2 (415,1) 29. Klavdija Pufič, SLO 406,8 32. Petra Vernik, SLO 405,5 34. Urška Kuharič, SLO 404,8 tudi A-normo za EP v Arnhe-mu. Za finalom je zaostala za vsega 0,1 kroga, aktualna evropska prvakinja, Madžar-ka Julianna Miskolcsi, pa je bila boljša od Kuhariče-ve za 0,5 kroga. V odsotnosti najboljše Slovenke Žive Dvoršak, ki študira v ZDA, je Urška v obeh dneh dosegla najboljši slovenski rezultat. Simeon Gonc Tretji mesti za Krajnca in Šlambergerjevo Judo klub Impol je v soboto v športni dvorani v Slovenski Bistrici organiziral tekmovanje Pohorski bataljon 2015. Na 46. tradicionalnem tekmovanju je nastopilo 121 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov. Borbe so potekale v kadetski in članski konkurenci. Med kadeti je imel JK Drava tri svoje predstavnike: Blaža Krajnca, Mihaelo Vogrin in Niko Šlamberger. V kategoriji nad 90 kg je Blaž Krajnc osvojil tretje mesto med prav toliko tekmovalci. Nika Šlam-berger je v kategoriji nad 70 kg vpisala eno zmago in osvojila 3. mesto. Številčnejša je bila konkurenca v kategoriji do 57 kg, v kateri se je borilo sedem judoistk - Mihaela Vo-grin je bila na koncu peta. David Breznik Impolčani skupno tretji 46. Pokal Pohorskega bataljona so ekipno osvojili judoisti iz Šiške, domačini iz JK Impol so bili tretji. Iz domačega kluba je zmago v absolutni kategoriji nad 100 kg osvojil Matjaž Ceraj, med kadetinjami v kategoriji do 63 kg je zmagala Julija Slatinšek. Druga mesta so osvojili Dino Prepelič (do 90 kg), Nejc Kučan (nad 100 kg) in Teja Tropan (do 52 kg), bron je pripadel Tadeju Juhartu, Božu Skeli in Tomažu Topolčniku. Mojca Vtič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. januarja 2015 Nogomet • Skupščina ND NŠ Drava Ptuj Na skupščini sprememba imena Foto: Črtomir Goznik Na skupščini ND NŠ Drava Ptuj so ime društva spremenili v Nogometni klub Drava Ptuj. V sejni sobi športne dvorane Mladika je bila v torek redna skupščina ŠD Nogometne šole Drava Ptuj, na kateri je bilo na dnevnem redu šest točk. Največje pozornosti je bila deležna zadnja, saj je bil soglasno sprejeta sprememba imena: iz ŠD NŠ Drava Ptuj se ime spremeni v Nogometni klub Drava Ptuj. Ob tej pomembni spremembi, h kateri je najbolj strmel predsednik Fredi Kmetec, so na skupščini predstavili tudi delo ND NŠ Poli Drava Ptuj v letu 2014, predstavili so osnovno bilanco stanja za leto 2014 in izvolili so nove člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Znotraj NK Drava Ptuj bosta imela člansko moštvo in nogometna šola Drava Ptuj še naprej ločena transakcijskia računa. David Breznik Rokomet • Mlajše kategorije 1. MLADINSKA LIGA REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Krka 36:31 (16:17), Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 30:30 (18:17), Brežice - Riko Ribnica 33:39 (13:20), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 34:25 (17:14), Slovan - Krško 36:33 (16:20), Dol TKI Hrastnik - Slovenj Gradec 2011 32:23 (17:10). 1. SLOVAN 12 11 2. CELJE PIVO. LAŠKO 12 9 3. RIKO RIBNICA 12 8 4. KOPER 2013 12 7 5. TRIMO TREBNJE 12 6 6. KRKA 12 6 7. URBANSCAPE LOKA 12 4 8. KRŠKO 12 4 9. DOL TKI HRASTNIK 12 4 10. DRAVA PTUJ 12 2 11. S. GRADEC 2011 12 3 12. BREŽICE 12 1 0 1 1 2 2 2 1 4 2 4 1 5 1 7 0 8 0 8 3 7 1 8 2 9 22 19 18 15 14 13 9 8 8 7 7 4 DRAVA PTUJ - KRKA 36:31 (16.17) DRAVA PTUJ: Šulek, Veit, Vaupotič, Reisman, Čeh 4, Krajnc, Bukvič, Rosič, Hrupič 6, Hajdinjak, Jerenec 12, Petrovič, Šalamun 1, Maroh 7, Žuran 6. Trener: Ivan Hrupič Mladi rokometaši ptujske Drave so v prvi tekmi nadaljevanja sezone v nedeljo v domači dvorani dosegli izjemno pomembno zmago v boju za obstanek. Z zmago proti Novo-meščanom so ulovili priključek s tekmeci. Z zadetki so se izkazali Jerenec, Maroh, Hrupič in Žuran. KADETI, POLFINALNA SKUPINA B REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Arcont radgona 37:25, Jeruzalem Ormož - Krško 30:27 (15:12), Gorenje Velenje - Dol TKI Hrastnik 21:30. JERUZALEM ORMOŽ - KRŠKO 30:27 (15:12) JERUZALEM: Šutalo, Caf, Fe-konja; Koderman 2, G. Horvat 7, Žižek Cvetko 1, T. Hebar 1, Ciglar, D. Ozmec 7, Zidarič 3, T. Kosi 9 (3), Šoštarič, Ulaga. Trener: Mladen Grabovac. Po ptujski Dravi (43:30) je v drugi tekmi polfinalne skupine B padlo še Krško, ki se je upiralo do 50. minute tekme (21:22). 2. MLADINSKA LIGA -KONČNICA OD 1. DO 6. MESTA GORENJE VELENJE - JERUZALEM ORMOŽ 32:36 (15:19) JERUZALEM: T. Cvetko, Caf; Kolmančič 5, Petrovič 2, Šan-dor, Kosi 12 (4), Topolovec 3, Kocbek 7, Kirič, D. Ozmec 5, Žižek Cvetko 1, Levak 1. Trener: Mladen Grabovac. Kegljanje • 1. OTS Maribor Dve zmagi za Dravo Drava Ptuj - Invalid 1. 7:1 (3038:2874) DRAVA PTUJ: Čuš 524, Golob 520, Kozoderc (60) 230, Murko 494, Premzl 527, Čeh 530, Podgoršek (60) 213. Krilato kolo 1. -Drava Ptuj 1:7 (2991:3107) DRAVA PTUJ: Čuš 524, Golob 517, Murko 516, Kozoderc 526, Čeh 504, Premzl 520. Kegljaški klub Drava, ki nastopa v 1. ligi Območne tekmovalne skupnosti Maribor, je spomladanski del prvenstva začel z dvema visokima zma- gama. Ptujčani so najprej v go-steh premagali Krilato kolo 1., prav vsi pa podrli več kot 500 kegljev. V soboto je Drava v 11. krogu igrala na kegljišču Deta centra z ekipo Invalidi 1. Tokrat so v ekipnem seštevku podrli več kot 150 kegljev več kot tekmeci. Najbolj razpoložen je bil tokrat Milan Čeh (530), točke so prispevali še Janez Čuš, Robi Golob, Dušan Murko, Boris Premzl in Milan Čeh. KK Drava je v 1. ligi OTS Maribor, v kateri tekmuje devet ekip, do sedaj odigral deset tekem. Dosegli so sedem zmag in tri poraze, kar jih uvršča na 2. mesto - le za točko zaostajajo za vodilno ekipo Invalidi 1. David Breznik V tekmi 1. kroga Lige 6 (Ormož, Gorenje, Krim, Sevnica, Metlika, Jadran Hrpelje) za uvrstitev v 1. mladinsko SRL so Ormožani brez Kavčiča, Horvata, Mavriča, Lukmana, Kocipra, Šutala slavili na gostovanju v Velenju. Jeruzalem je v 1. polčasu največ vodil za sedem, v 2. polčasu pa za deset zadetkov. V ponedeljek, 26. 1., ob 19.50 jih na Hardeku čaka tekma 2. kroga proti Krimu, ki je v 1. krogu z 39:35 premagal hrpeljski Jadran. Cilj mladincev Jeruzalema, ki so na enajstih tekmah slavili desetkrat in enkrat remizirali, je še naprej uvrstitev v elitno mladinsko ligo. jm, uk Mlajši dečki A v Varaždinu in Čakovcu Mladi Jeruzalema, generacije 2002 in mlajši, lani tretji v državi, so sodelovali na dveh mednarodnih turnirjih v Varaždinu in Čakovcu. V Varaždinu, kjer je bila konkurenca izredno močna, so osvojili 3. mesto. V polfinalu so 7:9 klonili proti kasnejšemu zmagovalcu Rudarju Rude iz Samoborja. V Čakovcu je bila kakovost turnirja nekoliko slabša in Ormožani so turnir po petih zmagah osvojili. Po 1. mestu v predtekmovanju so v polfinalu premagali Virovitico 12:9 in v finalu Koprivnico 10:7. Aleš Zemljič iz vrst Jeruzalema je bil proglašen za naj vratarja turnirja. Jeruzalem Ormož & V. Nedelja CO: Aleš Zemljič, Blaž Fer-gola, Denis Škrinjar, Maj Voršič, Gašper Cvetko, Jure Lukman, Žiga Herga Rizman, Rok Rubin, Žiga Borko, Lan Kokol, Enej Kovačec, Alen Kosi, trenerja Uroš Krstič in Davorin Kovačec. Šolski šport • Odbojka Zmaga za Spodnjo Polskavo, Juršinci tretji V torek, 6. januarja, je v telovadnici OŠ Juršinci potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učenke letnika 2000 in mlajše. Poleg domače OŠ Juršinci so nastopile še OŠ Videm-Leskovec, OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava in OŠ dr. Jožeta Pučnika iz Črešnjevca. Prepričljivo so slavile igralke iz Spodnje Polskave, ki so se tako uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Juršinci - OŠ Sp. Polska-va 0:2, OŠ Črešnjevec - OŠ Vi-dem-Leskovec 2:0; tekma za 3. mesto: OŠ Juršinci - OŠ Videm-Leskovec 2:0; tekma za 1. mesto: OŠ Sp. Polskava - OŠ Črešnjevec 2:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 2. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 3. OŠ Juršinci 4. OŠ Videm-Leskovec tp Ekipa OS Juršinci je osvojila 3. mesto. Športni napovednik Rokomet • 1. B DRL (ž) 15. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Litija (SOBOTA ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 13. KROG: Cirkovce Šternmatik - Kema 1 (SOBOTA ob 17.00) 1. SNTL (ž) 9. KROG: Ptuj - Inter Diskont (SOBOTA ob 17.00) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 12. KROG: Komcel - Drava Ptuj (SOBOTA ob 10.00) Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj LIGA MALEGA NOGOMETA - FINALNI TURNIR - NEDELJA ob 16.00: KMN Draženci - ŠD Rim; ob 16.40: revijalna tekma; ob 17.00: Poetovio Plindom 080 73 00 - KMN Draženci; ob 17.40: revijalna tekma; ob 18.00: ŠD Rim - Poetovio Plindom 080 73 00. Strelstvo Strelsko društvo Kovinar Ormož organizira 4. turnir 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno pištolo in puško. V športni dvorani OŠ Ormož bo v soboto tekmovanje potekalo po naslednjem vrstnem redu: ob 9.00: 1. B-liga v streljanju z zračno pištolo, ob 10.35: 1. B-liga v streljanju z zračno puško, ob 12.10 1. A-liga v streljanju z zračno pištolo in ob 15.30 1. A-liga v streljanju z zračno puško. Plavanje • DP v 25-metrskih zaprtih bazenih V Ljubljani od četrtka do nedelje poteka državno prvenstvo v zaprtih 25-metrskih bazenih. Iz PK Terme Ptuj tekmujeta Lora Grobelšek in Klara Benko. Aktivnosti Smučarskega kluba Ptuj Smučarski klub Ptuj je takoj po novem letu na Arehu izvedel prvi smučarski tridnevni tečaj v tej sezoni, sledil je tečaj z otroki OŠ Hajdina in Ptuja. Tečaji se bodo nadaljevali skozi celotno zimsko obdobje, kar pomeni, da se lahko predšolski otroci ali osnovnošolci udeležijo vikend prevoznih tečajev, ki so na sporedu vsako soboto in nedeljo. Ob teh aktivnostih v klubu ponujajo tudi individualne ure učenja smučanja za odrasle. Posebej aktivni pa bodo v SK Ptuj v času zimskih počitnic, saj pripravljajo dva štiridnevna tečaja: prvi bo med 14. in 17. februarjem, drugi pa med 18. in 21. februarjem. Več informacij lahko dobite v času uradnih ur v klubskih prostorih na Dravski ulici 18 vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro ali na spletni strani http://smucarski-klub-ptuj.si/ David Breznik Plavanje • PK Terme Ptuj Dvakrat štiri medalje Plavalni klub Zdravilišče Radenci je v soboto pripravil 5. pokal Zdravilišča Radenci, na katerem je nastopilo 247 plavalcev iz 18 klubov iz treh držav. PK Terme Ptuj so zastopali Klara Benko, Kristjan Risek, Gaja Plohl, Viktorija Rihtarič, Leon Ljubec-Zajko, Sara Lampret in Lora Grobelšek. Slednja je v zadnjih letih najboljša ptujska plavalka, kar je dokazala tudi v Radencih, kjer je osvojila štiri medalje. Zmagala je v najstarejši starostni skupini na 100 m prosto in 100 m hrbtno, medtem ko je bila druga na 50 m prosto in 50 m hrbtno. Najboljši rezultat je dosegla na 50 m prosto, kjer je popravila osebni rekord (27,82). Prav tako kot Grobel-škova se je štirih osvojenih medalj v najmlajši starostni skupini veselila tudi Sara Lampret, ki je bila druga na 100 m hrbtno, tretja mesta si je priplavala na 50 m prosto, 50 m hrbtno in 100 m prosto. David Breznik Od leve proti desni: Klara Benko, Kristjan Risek, Gaja Plohl, Viktorija Rihtarič, Leon Ljubec-Zajko, Sara Lampret in Lora Grobelšek petek • 23. januarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Ptuj • V ustanavljanju dnevni center aktivnosti za starejše Za začetek prvo seniorsko pustovanje Po zgledu razvitih evropskih držav, kjer delujejo številni dnevni centri aktivnosti za starejše državljane, naj bi tudi na Ptuju kmalu zrasel tovrsten center, za katerega si prizadevajo v zadrugi Mozaik generacij. Zadrugo so ustanovili trije posamezniki različnih poklicnih profilov in življenjskih izkušenj, ki svoje znanje nadgrajujejo s študijem socialne gerontologije na Fakulteti Alma Mater Euro-paea, v Mariboru. Prebivalstvo se stara, starejši od 64 let predstavljajo že šestino vsega prebivalstva, čez nekaj desetletij pa se bo ta delež povečal že na tretjino. Zato bodo novi produkti za starejše še kako potrebni. Na tiskovni konferenci so člani zadruge povedali, da želijo v čim krajšem času tudi na Ptuju ustanoviti prvi dnevni center aktivnosti za starejše kot novo obliko pomoči starejšim, predvsem zato, da omogočijo starejšim vzdrževanje telesne, miselne in socialne kondicije z ustrezno strokovno podkovanimi kadri. Zadruga generacij ima pri tem vso podporo MO Ptuj in Fakultete za socialno gerontologi-jo Alma Mater Evropaea. Nastanek dnevnih centrov aktivnosti za starejše oz. medgeneracijsko sodelovanje mladi-starejši podpirajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. „Naši aktivni uporabniki bodo opravili veliko prostovoljnega dela. Gre za pomoč pri varstvu, vzgoji in izobraževanju mlajših družinskih članov in podobno. Na ta način se bo zmanjšal pritisk na vrtce, šole, centre Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference zadruge Mozaik generacij, ki na Ptuju želi v najkrajšem času ustanoviti dnevni center aktivnosti za starejše: (od leve) Uroš Brodnjak, Irena Bone, Lidija Ribič, Darjan Kocmut, Barbara Toplak Perovič (tajnica Fakultete Alma Mater Europaea). Še pred tem pa bodo organizirali prvo vseslovensko seniorsko pustovanje in prvo pustno srečanje upokojenih sodelavcev slovenskih podjetij. za socialno delo, posledično pa tudi na proračun lokalne skupnosti in države. V Ljubljani deluje že sedem takšnih centrov, Maribor premore le enega. Dnevne centre, ki bodo delovali pod našim okriljem, bomo razširili tudi v druge občine, če bo za to zanimanje. Zato, da bi naše poslanstvo spoznalo čim več ljudi, s katerimi želimo delati in aktivno ustvarjati, vabimo na prvo vseslovensko seniorsko pustovanje, ki bo 10. februarja na Ptuju, 12. pa tudi na prvo pu-stovanje večno mladih genera- cij, pustno srečanje upokojenih sodelavcev slovenskih podjetij v karnevalski dvorani, ki ju pripravljamo skupaj s PP Gostinstvom s Ptuja in v sodelovanju s fakulteto. Študentje bomo našemljeni v Rimljane in bomo animatorji starejšim. Zaželeno je, da bi maske nosili vsi in tudi s tem pokazali svoje ustvarjalne sposobnosti. Za začetek naj bi na Ptuju pustovalo več kot tisoč seniorjev. Prepričani smo, da bodo občine podprle naša prizadevanja. Na Ptuju v tem trenutku tudi s pomočjo MO iščemo primeren prostor za delovanje dnevnega centra," so še povedali predstavniki zadruge Mozaik generacij, ki je ki je prvo socialno podjetje na Ptuju, ki bo trajno zaposlovalo ljudi iz ranljivih skupin. Njihova prizadevanja je pohvalila tudi tajnica Fakultete Alma Mater Barbara Toplak Perovič. Povedala je, da so nase opozorili najprej s pomočjo Ptujčanu Frančku, ki mu je požar uničil skromno sobico, sedaj pa želijo uresničiti enega svojih največjih projektov. MG Kidričevo • Obiskali najstarejšo občanko Hajdine Dobra volja prežene vse težave Hajdinski župan Stanislav Glažar je 16. januarja skupaj z direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl in najstarejšim občanom občine Hajdina Maksom Kamplom, obiskal najstarejšo občanko Hajdine, ki jesen življenja preživlja v kidričevskem Domu upokojencev. Katarina je 95. rojstni dan praznovala 24. novembra lani. Katica, kot jo spoštljivo kličejo njeni prijatelji in sostanovalci, je bila Maksova sošolka in vedno odlična učenka. Že po tradiciji so v občini Hajdina čestitke obema občanoma združili. Slavljenka je vdova po borcu Stanetu Petroviču - Ivanu s Hajdine, po njem se imenuje tudi KD Hajdina. Zapustil je mlado ženo in hčerko Gizelo. Gospa Katica se je še enkrat poročila, z možem Milanom je do leta 1975 gospodarila na srednje veliki kmetiji. Po prodaji kmetije se je s Spodnje Hajdine preselila na Zgornjo Hajdino, kjer si je kupila hišo. V domu upokojencev sedaj biva že tri leta. V njem se dobro počuti, vedno je nasmejana in dobre volje, težave jeseni življenja dobro prenaša, vesela je vsakega obiska. Še posebej pa vsakoletnega obiska župana občine Hajdina s sodelavci in sošolca, s katerim rada obujata spomine na mladostno razposajenost. MG Foto: Črtomir Goznik Čestitke hajdinskega župana Stanislava Glažarja in najstarejšega občana občine Hajdina Maksa Kampla najstarejši občanki Katarini Petrovič Nagradno turistično vprašanje Kurent - eden od simbolov slovenske identitete Na Ptuju in v okolici je že čutiti predpustni utrip. Danes je TD Ptuj staro 129 let. Na ta dan je leta 1886 začelo delovati kot Olepševalno društvo, ki si je za osnovno poslanstvo ob ustanovitvi zadalo olepšanje kraja. Prvi predsednik društva je bil Josef Fürst, znani ptujski trgovec z vinom. Zasadili so Mestni park, kjer so leta 1904 postavili tudi glasbeni paviljon, kjer so prirejali koncerte, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja neslavno končal. Mesto pa ga do danes še ni uspelo nadomestiti. V Ljudskem vrtu so postavili eno najlepših gostilnic na Ptuju - Švi-carijo - ki je prav tako neslavno končala, kjer so že takrat uredili drsališče. Leta 1895 pa so izdali tudi prvi pravi popotni priročnik Ptuj in okolica. Dosežkov turističnih entuziastov je bilo od leta 1886 do danes veliko. V času, ko se TD Ptuj pripravlja na 130. jubilej, želi med drugim mestno oblast in odgovorne na področju turizma spomniti, da je čas za novi turistični vodnik po Ptuju. V letu 2016 bo že 20 let od njegove izdaje, nazadnje je bil dopolnjen leta 2003. Osmega januarja je bil ustanovljen klub Skal international Ljubljana. Ustanovili so ga z namenom, da bi Slovenijo še bolj internacionalizirali in jo na področju turizma s tem naredili še uspešnejšo. Skal international je globalno združenje vodilnih turističnih delavcev. Ustanovlje- no je bilo leta 1934 in velja za največjo organizacijo na področju turizma in potovanj v svetu. Vključuje vsa področja turizma in potovanj. V svetu deluje 435 klubov. Slovenski Skal klub, ti delujejo v 85 državah sveta, je ustanovilo 20 vodilnih turističnih delavcev, ki se jim bodo kmalu pridružili še drugi. Sredi januarja letos je vlada RS izdala odlok o razglasitvi Obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena. Rok za podajanje pripomb se izteče 30. januarja. Javna obravnava odloka bo 4. februarja ob 16. uri v okviru 4. srečanja kulturne dediščine Slovenije. Obhodi kurentov sodijo med tradicionalne pustne šege v Sloveniji. S Kurentovanjem, ki se je na Ptuju začelo leta 1960, letošnje bo že 55. po vrsti, je postal kurent najmnožičnejši tradicionalni pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Danes je najbolj prepoznavni slovenski pustni lik. Kot del pustnih ora- čev se kurent dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880. Lik kurenta in njegovi tradicionalni obhodi so močno zasidrani v krajevni tradiciji in so pomemben del lokalne, regionalne in nacionalne identitete ter prepoznavnosti. Lik kurenta po ljudskem verovanju odganja vse slabo, prinaša srečo in zadovoljstvo ter je tudi eden od simbolov slovenske identitete. Za živo mojstrovino se razglasi zato, da se poveča zavedanje o njegovem pomenu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter da se poveča njegova prepoznavnost kot tudi javna dostopnost in da se spodbudi njegovo ohranjanje, poudarja predlagatelj. Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem žive mojstrovine kulturne dediščine bo opravljal koordinator žive dediščine v sodelovanju s krajevno pristojno organizacijo za varovanje premične dediščine, ki je v tem primeru PM Ptuj-Ormož. Za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Angela Petek, Krčevina pri Vurberku 80a, 2250 Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da je 15. princ karnevala Rajko Jurgec -Bertold Draneški. Danes sprašujemo, kdaj je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko-va 3, Ptuj, do 29. januarja. Foto: Črtomir Goznik Odlok o razglasitvi Obhodov kurentov za živo mojstrovino kulturne dediščne v razpravi do 30. januarja, ko se tudi izteče rok za podajanje pripomb. Nagradno turistično vprašanje Kdaj je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo na Ptuju? Ime in priimek:___________ Naslov: Davčna številka, -----------|~Ei 16 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Šikole • Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Se problemi te družbe in krize lomijo le Okoli 30 kmetom, ki so se pridružili predsedniku Sindikata kmetov Slovenije Antonu Medvedu v Šikolah, je ta odkrito povedal, da je problem ministrstvu in v vladi vse manj razumevanja, zato so pogajanja toliko težja. "Še slabše pa je, ker imajo na ministrstvu in v vladi veliko izobražencev in strokovnjakov, med kmeti in v našem sindikatu pa jih imamo bistveno manj. Zato je naša prva naloga, da v sindikat kmetov poleg novih članov pritegnemo tudi čim več strokovnjakov. Uredba o novi finančni perspektivi 2015-20, ki so jo pripravljali dve leti, je tik pred sprejemom, iz Evropske unije je nanjo prispelo kar 286 pripomb, v našem kmetijskem ministrstvu pa so se na to zavili v molk. Šele decembra lani so pričeli predstavljati posamezne podrobnosti," je bil kritičen Medved. Subvencije nižje za 40 odstotkov V obdobju, ki je pred nami, kmetom ne bo lahko, saj ocenjujejo, da se bodo subvencije znižale za 40 %, zaradi česar naj bi padla tudi samooskrba, kajti na udaru so se znašle tudi tržno usmerjene kmetije, ki k temu največ prispevajo. Čeprav v sindikatu vztrajajo, da mora slovenski kmet vso krmo pridelati doma, imajo za to iz dneva v dan težje pogoje. »Zaradi zaščite podtalnice so nam iz seznama dovoljenih škropiv črtali celo vrsto pripravkov. V preteklem obdobju je bilo pri varovanju posevkov koruze največ težav zaradi atrazina, zadnje čase pa naj bi bil največji problem lu-max, tako da nam je za zaščito ostalo le še 25 škropiv; pa še od teh so le tri dejansko učinkovita, tako da določene poljščine sploh nimajo učinkovite zaščite,« je prepričan Medved. Najhuje bo v sektorju za pridelavo mleka Vse večji problemi pa se pojavljajo tudi v pridelavi mleka in čeprav so kmetje v pogajanjih dosegli, da imajo svojega predstavnika v vladni komisiji ministrstva, bo po besedah Medveda tukaj še zelo vroče: »Najhuje bo zagotovo v sektorju za pridelavo mleka, saj napovedujejo padec mlečnih kvot, za dodatne težave pa je poskrbel tudi ruski embargo. Ko je prišel na položaj sedanji kmetijski minister Dejan Ži-dan, je bilo za pomoč kmetom v kriznem obdobju predvidenih 4 milijone evrov, sedaj je ta pomoč 20-krat nižja, saj znaša le okoli 200.000 evrov. Poleg močnega padca te pomoči pa nam grozi še močno znižanje subvencijske podpore za ukrep eko-nič, saj naj bi osnovna subvencija padla s sedanjih 332 na 157 evrov, z nekaterimi dodatki, kot so zelena komponenta in pomoč za strna žita, pa naj bi kmetje dosegali do največ 250 evrov pomoči. Tako naj bi v letu 2015 kmetje dobili le 43 % subvencij. Največ bomo izgubili v poljedelstvu, živinoreji, prašičereji in v mlekarstvu. Obeta se celo zaščita ptičev in metuljev, kar pomeni, da bo država podpirala le še ljubiteljsko in ne več intenzivno kmetovanje.« V programu KOPPOP le 40 odstotkov kmetov Zaradi vsega tega naj bi se večalo nezaupanje kmetov do Foto: M. Ozmec Anton Medved: »Kmetje imamo občutek, da se vsi problemi te družbe in gospodarske krize lomijo le na naših plečih!« države, po besedah generalnega sekretarja sindikata kmetov Milana Unuka iz Zgornjih Jablan naj bi se tudi zato v program KOPPOP vključilo le okoli 40 odstotkov kmetov: »Glavni problem sta predviden kolobar, ki bo veljal tudi za poljedelce, in dušični testi. Težava pa je v tem, da kme- tje na Dravskem polju kme-tujemo na vodovarstvenem območju, zato bodo zaradi zaščite podtalnice za zaščito pridelkov dovoljena le določena škropiva. A teorija je daleč od prakse. O vsem tem v Ljubljani odločajo ljudje, ki sedijo le v pisarnah, kmetje pa vemo, da je v praksi vse čisto druga- če. Med novostmi je predvidena tudi poletna ozelenitev, ki je že v zasnovi problematična, saj je zadnja leta poleti največja suša. Praktično je skoraj neizvedljivo tudi to, da bi moral kmet vnaprej napovedati razvoz gnojnice, saj vsi vemo, da se za to odločamo glede na vreme šele dan pred padavi- Slovenija • Pravilnik o delih in opremi vozil »Trikotnik je le šara, ki jo mora kmet namestiti nekam Tabla ali nalepka za označevanje počasnih vozil, ki ne presegajo 40 km/h, mora biti od 1. januarja obvezno nameščena na počasnih vozilih (razen enosle in opremi vozil, ki je bil sprejet leta 2013. Predpisane varnostne elemente bo mogoče kupiti pri Strojnih krožkih in na AMZS. V prvi vrsti je tabla namenjena preprečevanju naletov od zadaj oziroma temu, da vozniki, ki vozijo za počasnimi vozili, pravočasno opazijo, da je pred njimi počasno vozilo in ustrezno prilagodijo hitrost vožnje ter vozilo na primernem mestu prehitijo. Tabla, ki mora biti homologirana, ima obliko enakostraničnega trikotnika s prisekanimi vogali, notranja površina je rdeče fluorescentne barve, zunanji pasovi pa so rdeče barve in odsevni. Obvezna uporaba table za traktorje in druga vozila pomeni, da bo nameščena tabla za počasna vozila eden od pogojev za uspešno opravljen tehnični pregled pri podaljšanju registracije v letu 2015, so pojasnili na Javni agenciji RS za varnost prometa. Ob tem pa je obvezna oprema traktorjev, traktorskih priklopnikov in vlečnih traktorskih priključkov po tem pravilniku poleg ostale obvezne opreme (varnostni trikotnik, komplet za prvo pomoč) še najmanj ena podložna zagozda. Spletna peticija proti označbam Toda kmetje nasprotujejo temu ukrepu. Tako je Borut Slapničar, kot je razvidno na spletu, oblikoval spletno peticijo proti označbam za počasna vozila. V teh dneh se je pod njo podpisalo več kot 450 oseb. »Ne moti nas cena trikotnikov. Moti nas to, da trikotniki ne bodo bistveno povečali varnosti. Nekdo, ki ne opazi pravilno označenega vozila z vsemi svetlobnimi signali, ga verjetno ne bo opazil niti s trikotnikom. Javnosti, še posebej kmetom, ki smo najbolj na udaru, niso bili predstavljeni rezultati kakršnihkoli raziskav, ki bi ob uporabi posebnih trikotnikov utemeljevale konkretno zmanjšanje možnosti naleta in potrebo po dodatnem označevanju,« je opozoril Slapničar. Dodal je, da je za povprečnega kmeta trikotnik le šara, ki jo mora namestiti nekam na vidno mesto traktorja ali drugega stroja. Kot pravi, večina traktorjev ni skonstruiranih za tovrstne trikotnike, ki s svojo velikostjo skoraj na vsakem delu traktorja ovirajo tako vidno polje kot tudi funkcionalnost. Zato s peticijo zahteva, da se obvezno uporabo trikotnikov črta iz zakona, ker kmetom zelo otežuje delo, varnosti v prometu pa po njegovem mnenju ne poveča pretirano. Naslednje leto še označevanje širših traktorjev in delovnih S 1. januarjem 2016 začnejo veljati še določila glede varnostnih elementov in označevanja širših traktorjev in delovnih strojev. »Pri traktorjih s spredaj nameščenimi traktorskimi pri- Foto: Primož Kunej Med podpisniki peticije je tudi Primož Kunej iz Makol. O uveljavitvi trikotnikov meni: »Trikotniki ne bodo izboljšali varnosti, ker je na traktorjih dovolj drugih luči, ki opozarjajo, da je vozilo počasno ali širše od ostalih vozil. Tisti, ki že sedaj niso imeli ustreznih traktorjev in strojev, sem prepričan, da tudi sedaj ne bodo nadeli trikotnikov. Menim, da bi se moralo več pozornosti nameniti ustreznosti traktorjev na slovenskih cestah. Ob tem pa pri večini traktorjev ta trikotnik zakriva pogled v vzvratnem ogledalu. Na cestah je tudi veliko avtomobilov, ki dosegajo maksimalno hitrost 45 km/h, tudi oni naj imajo potemtakem trikotnike.« Foto: arhiv petek • 23. januarja 2015 Podjetništvo Štajerski 17 na plečih kmetov? iov v slovenskem kmetijstvu iz dneva v dan več, žal pa je na kmetijskem Prihodnost je v združevanju majhnih in velikih kmetij Milan Strmšek, vodja podružnice sindikata kmetov ptujske regije z okolico: »V sindikatu kmetov Slovenije imamo le okoli 850 članov, čeprav je letna članarina le 25 evrov, le s težavo pridobivamo nove člane, kar po mojem ni dobro. Na drugi strani pa imamo kmetijsko zbornico, ki ima celo vrsto strokovnjakov in obvezno članstvo, zato smo v pogajanjih z njo neučinkoviti. Kmetje se moramo zavedati, da bomo močni le, če bomo stopili skupaj in se poenotili glede ključnih vprašanj. Samo v tem vidim prihodnost slovenskega kmetijstva.« nami. Če je država poskrbela za omejitve v kmetovanju, bi morala poskrbeti tudi za določene subvencije kmetom, saj smo zaradi tega dejansko v marsičem prikrajšani. Razhajanj in problemov je res veliko, zato moramo najprej poskrbeti za to, da bo sindikat kmetov močan in enoten,« je menil Unuk. Sicer pa je bilo v vroči razpravi slišati še več podobnih, kritičnih mnenj; tudi taka, da kmet ni najhujši onesnaževalec v državi, saj naj bi bila industrija zagotovo večja packa, med onesnaževalci pa ne smemo zanemariti niti gospodinjstev. Na zgodbah o primernosti in škodljivosti posameznih škropiv pa se po mnenju kmetov lomijo le kopja farmacevtske in kemijske industrije, ki v tem vidita le svoje dobičke. Velike probleme jim povzročajo tudi dodatna obdavčevanja, oziroma uvedba nepremičninskega davka na kmetijah, skratka kmetje imajo občutek, da se vsi problemi te družbe in gospodarske krize lomijo le na njihovih plečih. M. Ozmec na vidno mesto traktorja « dnih), kakor tudi na priklopnih vozilih na zadnji strani, določa pravilnik o delih ključki morata biti, če znaša vzdolžna razdalja med sredino volanskega obroča traktorja in sprednjim robom traktorskega priključka več kot 3 metre, na sprednjem delu traktorskega priključka nameščeni dodatni stranski ogledali,« je povedala Friškovčeva. Pravilnik prinaša tudi določbe o označevanju širših traktorjev in delovnih strojev, traktorskih priključkov, ki so lahko nevarni za druge udeležence v prometu. Pravilnik določa, da morajo imeti izpostavljeni deli traktorja, trak- torskih priključkov in delovnih strojev, ki so nameščeni na višini največ do dva metra nad cestiščem (npr. rezila, konice, žbice, robovi), med vožnjo po cesti nameščene opozorilne table oziroma nalepke. Mojca Vtič Slovenja vas • 16. košicenbal V obdelavi 40 kg bučnic belic V dvorani PGD Slovenja vas je 16. januarja potekal že 16. tradicionalni košicenbal Društva žena in deklet občine Hajdina. Z njim obujajo tradicije nekdanjega življenja na vasi in bogatijo zimske večere z domačo pesmijo in glasbo ter veselim druženjem ob domačih dobrotah. Na letošnjem balu so imeli v obdelavi 40 kg bučnic belic. Iz njih pridobljeno olje bo zadostovalo za društvene potrebe. Nekaj bučnic pa so prihranili za seme. Posadili jih bodo tudi letos, upajo le, da bo letošnji pridelek rasel v mnogo boljših pogojih kot lanski. Obilica dežja je naredila svoje. Sicer pa v Društvu žena in deklet občine Hajdina tudi letos načrtujejo številne aktivnosti, delavnice, udeležbo na etnoloških * Foto: Črtomir Goznik prireditvah po Sloveniji, tudi na Hrvaškem, še najbolj pa so haj-dinske ženske in dekleta znane po rimski kulinariki, s katero se prav tako odmevno predstavljajo na številnih prireditvah. Ena od teh so tudi rimske igre. MG Stoperce • Antonovo žegnanje Dišalo je po antonovih klobasah V Stopercah pri Majšperku je v soboto, 17., in v nedeljo, 18. januarja, dišalo po klobasah, in sicer po Antonovih. »Sveti Anton je naš farni zavetnik in ob njegovem godu priredimo farno žegnanje. Pogostitev s klobasami, domačim kruhom in zaseko po žegnanju pa je že večletna tradicija,« je pojasnila Anica Rejec, predsednica Kulturno prosvetnega društva Stoperce. V soboto so najprej god zavetnika obeležili folklorniki iz Stoperc s 6. antonovo prireditvijo. »Vsako leto svoje delo predstavimo na antonovo in s plesom, glasbo ter igro počastimo svojega farnega zavetnika,« je povedala vodja starejše folklorne skupine Brigita Frlež. Na odru so se izkuše-nejšim folklornikom pridružili še mlajši folklorniki iz Stoperc, ki so sklenili, da bo dražba suhomesnatih izdelkov, kot je bila nekdaj tradicija ob antonovem v Stopercah, naslednje leto. Sicer pa so stoperški folklorniki letos v goste povabili Folklorno društvo Košuta Poljčane. V nedeljo je nato potekalo farno žegnanje, ki se ga je udeležil upokojeni škof Jožef Smej, praznovanje antonovega pa so v Stopercah končali z vin-cenčevo rezjo vinske trte v župnijskem vinogradu. Mojca Vtič Brigita Frlež z antonovimi klobasami, ki so si jih privoščili folklorniki in zbrani na 6. antonovi prireditvi. Foto: Mojca Vtič Studenice • Dražba suhomesnih izdelkov Z denarjem zbranim na dražbi bodo obnovili del tal v cerkvi Turistično društvo Samostan Studenice je na antonovo nedeljo, 18. januarja, na pobudo domačega župnika Tonija Kmeta izvedel licitacijo suhomesnih izdelkov. V okviru dobrodelne dražbe so župljani Studenic na licitacijo prinesli 25 suhomesnih izdelkov in prodani so bili vsi. Člani društva so zbrali 366 evrov, ki bodo namenjeni za obnovo tal na moški strani v cerkvi sv. Treh kraljev v Stude-nicah. »Zahvaljujemo se vsem darovalcem, kupcem in ostalim sodelujočim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi prireditve,« je po dražbi povedala predsednica društva Maja Bračko. Mojca Vtič Foto: TD Samostan Studenice Z dražbo mesa Studeničani zbrali 366 evrov. Foto: OM 18 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Zdravstveni nasveti Alternativna medicina Vata, pita, kapha - tri doše v ajurvedi V ajurvedi, starem indijskem tradicionalnem sistemu zdravljenja, velja prepričanje, da telesno konstitucijo oziroma telesno zgradbo vsakega posameznika določa ravnotežje treh življenjskih energij - vate, pite in kaphe. Po tem nauku so tako imenovane doše najpomembnejše sile v človeškem telesu. Nauk o došah izvira iz teorije petih elementov, ki je eden najbolj temeljnih konceptov v ajurvedi. Po tem konceptu je celotno vesolje sestavljeno iz petih osnovnih elementov, ki jim pravijo tudi večni elementi. 'Mahabhute', kot jih imenujejo v ajurvedi, so prostor, zrak, ogenj, voda in zemlja. Po njihovem prepričanju so prisotni v vseh živih in neživih stvareh, torej tudi v našem telesu. Tako menijo, da element prostora v telesu označuje votline, kot so ustna in nosna votlina, prsni koš, trebuh in podobno. Element zraka povezujejo z delovanjem mišic, s srčnim utripom ter z raztezanjem in krčenjem pljuč in črevesja. Element ognja povezujejo z delovanjem encimov, prebavnega sistema in presnove, element vode pa s telesnimi tekočinami, kot so kri, slina in prebavni sokovi. Element zemlje se odraža v trdnih telesnih strukturah, kot so kosti, zobje, nohti, lasje, koža, mišice, kite in hrustanec. Po ajurvedski filozofiji kombinacija določenih elementov v telesu oblikuje tri doše: zrak in prostor tvorita 'vato', ki ji pripisujejo uravnavanje vseh procesov gibanja in transformacij v telesu; ogenj in voda tvorita 'pito', ki ji pripisujejo uravnavanje procesov metaboliz-ma; voda in zemlja tvorita nje na različne vrste hrane, barve, arome, vrsto telesne aktivnosti in podobno. Tako na primer ljudem s prevladujočo 'vato' pripisujejo, da so vitki, hitri, živahni, duševno 'kapho', ki ji pripisujejo vse, kar je povezano s strukturo. Nauk uči, da so doše odgovorne za našo telesno zgradbo, določajo naš značaj, naše sposobnosti in vedenje, barvo kože, postavo in način hranjenja, skratka oblikujejo vsa področja telesa in duha. Po nauku velja, da so v telesu prisotne vse tri doše, a običajno ena ali dve prevladujeta. Tista, ki je prevladujoča, določa tip človeka, njegovo nagnjenost k določenim boleznim, reagira- zelo aktivni, pogosto boječi in pozabljivi, jih hitro zebe, imajo nereden apetit in slabo prebavo, pogosto slabo spijo, so lahko precej nervozni in imajo lahko revmatične težave. Tipu ljudi s prevladujočo 'pito' pripisujejo, da so normalno visoki in lepega, atletskega telesa, imajo dober apetit, hitro prebavo, so redoljubni, odločni, polni moči, a tudi nagnjeni k jezi in hitro ranljivi ter dovzetni za težave s prebavili. Tipu ljudi s prevladujočo 'kapho' pripisujejo močnejšo telesno konstitucijo, počasno prebavo, srednje razvit apetit in nagnjenje k debelosti, je močan in vztrajen, duševno uravnotežen, prijazne narave, prej lenoben kot športnik, ima dober spomin in se zelo metodično loteva dela. Ajurveda uči, da je človek zdrav, ko so doše v ravnotežju. Če je neravnotežje preveč izrazito ali če vztraja, se lahko razmerje med došami spremeni do te mere, da v nekaj stopnjah lahko pride do bolezni. Iz nauka o došah izhaja, da do nekega obolenja lahko pride pri čisto vseh konstitucijah, vendar je obravnava vsakega posameznika drugačna. Ljudje namreč različno reagiramo na dražljaje iz okolice. Tako bo na primer nekomu kozarec mleka za zajtrk dal občutek sitosti, nekomu drugemu pa neprijeten občutek kisline v želodcu. Ajurveda si s poznavanjem tipa telesne zgradbe oziroma z določanjem razmerja doš pomaga pri iskanju najprimernejše oblike zdravljenja, ki jo predpiše posamezniku. Lea Žnidarič, mag. farm., Lekarna Toplek Tačke in repki Hematurija, pojavljanje krvi v urinu (1.) Problematika pojavljanja krvi v urinu je pri malih živalih zelo pogosta in zelo kompleksna. Vzrokov za omenjeno stanje je res dosti in prav tako imamo mnogo prašanj lastnikov malih živali, ki sprašujejo, kako ukrepati, ko opazijo kri v urinu pri svoji živali. Pozimi, ko zapade sneg, je teh vprašanj še bistveno več, saj je na beli snežni podlagi takoj vidna kri v urinu. Izločanje krvi v urinu imenujemo hematurija, ki se lahko pojavlja kot bolezenski simptom pri mnogih boleznih urogeni-talnega sistema. Ker gre za relativno nevaren bolezenski simptom, bom opisal možne vzroke, ki privedejo do izločanja krvi z urinom, oziroma do krvavega urina. Hematurija se najpogosteje pojavlja pri močnejših in dalj časa trajajočih vnetjih mehurja, kjer pride do prizadetosti nežne sluznice v mehurju. Začetne znake vnetja mehurja, kot je pogostejše uriniranje in uriniranje po kapljicah, lastnik živali najpogosteje spregleda. To se dogaja še posebej pri popolnoma zdravih samčkih, ki zelo pogosto dvigujejo tačko in spustijo nekaj kapljic urina. Pri tem opravilu samec izpusti nekaj kapljic urina na več mestih med sprehodom in to večkrat ponavlja. Temu ravnanju pravimo, da samček markira (označuje) svoj teren. Podobno se dogaja pri vnetju mehurja, kjer je uriniranje zaradi vnetja pogostejše in količina izločenega urina majhna, kar zavede lastni- Foto: Osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. ka, ki misli, da kuža markira, v resnici pa ima kužek zaradi vnetja vseskozi občutek, da ima poln mehur in se zato napenja in zavzema položaj za uriniranje ter izloča urin po kapljicah. Pri samičkah, ki ne markirajo, prej opazimo, da je nekaj narobe, saj se samička z vnetim mehurjem zelo pogosto postavlja v čepeči položaj za uriniranje in se po uriniranju tudi liže po spolovilu. Prav tako težko opazimo, da je urin krvav, razen ko žival uri-nira po snegu. Naslednji pogost vzrok prisotnosti krvi v urinu so kamni v mehurju. Kamni lahko nastajajo zaradi genetske predispozicije, motnje v meta-bolizmu in nepravilne prehrane psa ali mačke. Zaradi svoje oblike in strukture mehansko poškodujejo sluznico mehurja in sečnice in tako povzročijo lokalno krvavitev v mehurju in urin se obarva rdeče. Povzročijo lahko celo zaporo sečnice, če iz mehurja zaidejo vanjo, kar je Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. izredno nevarno in boleče stanje, ki lahko privede do zastrupitve živali z urinom. Problem je še večji pri psih, pri samčkih, ker imajo v spolnem udu kost, imenovano os penis in sečnica poteka skozi zožitev na začetku os penis in tam se pogosto naberejo drobni kamenčki iz mehurja in povzročijo popolno zaporo iztekanja urina. Težave pogosto ne moremo rešiti niti s kateterizacijo živali in je v takih primerih potreben takojšen kirurški poseg, ki je zahteven, saj je sečnica zelo tanka in nežna cevka. Več o vzrokih hematurije v prispevku naslednji teden. Emil Senčar, dr. vet. med. Uporaba zdravil na osnovi konoplje v medicinske namene O uporabi konoplje v medicinske in rekreativne namene se razpravlja že dolgo. Najprej se je vse vrtelo okrog omejevanja uporabe konoplje v rekreativne namene, v zadnjem času pa se je pozornost preusmerila na uporabo konoplje in njenih učinkovin v medicinske namene. Vlada Republike Slovenije je 19. 6. 2014 sprejela novo uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero je THC uvrstila v drugo skupino, kar pomeni, da je do- Mihae, Lah mag farm voljena uporaba zdravil na osnovi kanabinoidov v medicinske namene. Konoplja (lat. Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka rastlina, ki se pojavlja v treh podvrstah: Cannabis sativa (navadna konoplja), Cannabis indica (indijska konoplja) in Cannabis ruderalis. Najpomembnejše učinkovine v konoplji so kanabinoidi (obstaja več kot 100 različnih kanabinoidov). Najbolj znan med njimi je zagotovo delta-9-tetrahidrokana-binol oziroma THC. Med pomembnejše spadajo še kanabi-diol (CBD), kanabinol (CBN), beta-kariofilen in kanabigerol. THC deluje predvsem na receptorje v centralnem živčnem sistemu (centralno delovanje), CBD pa na receptorje v perifernem živčnem sistemu in imunskem sistemu (periferno delujoč). THC je psihoaktivna snov, ki lahko povzroča odvisnost in druga tveganja za zdravje ljudi, zato je konoplja še vedno uvrščena med prepovedane droge. Ta lastnost in zloraba učinkov je dolgo onemogočala uporabo zdravil, ki vsebujejo kanabinoide, v medicinske namene. V nekaterih evropskih državah in v Ameriki so ta zdravila pred leti že dobila dovoljenje za promet in uporabo. Na podlagi rezultatov številnih raziskav, ki so potrdile učinkovitost kanabinoidov, na predlog slovenske stroke in na zahtevo civilne družbe so se spremembe zgodile tudi pri nas. Kanabinoidi so lahko naravnega izvora (fitokanabinoidi; izolirani iz rastlin konoplje) in sintetičnega izvora (pridobljeni s kemijsko sintezo). Registrirana zdravila, ki vsebujejo kombinacije kanabinoidov, se v medicini uporabljajo za lajšanje simptomov, ki spremljajo nekatere bolezni in stanja (npr. preprečevanje slabosti, zmanjševanje bolečine in povečanje apetita pri bolnikih z rakom; zmanjševanje spastičnosti in lajšanje nevropatske bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo ter povečanje apetita pri bolnikih z aidsom). Uporaba konopljinih pripravkov v smislu zdravljenja raka se ne uporablja, saj še ni uradnih dokazov učinkovitosti za ta namen. Po mednarodnih smernicah zdravila na osnovi kanabinoidov niso zdravila prvega izbora, ampak jih pri bolnikih s težje obvladljivimi simptomi uporabljamo kot dopolnilo k uveljavljenim zdravilom. Z novo uredbo je v Sloveniji od kanabinoidov (zaenkrat) dovoljeno uporabljati samo THC. Do nedavnega je veljalo, da je za uspešno zdravljenje pomemben izključno THC, novejše raziskave pa kažejo, da je enako pomemben tudi CBD. THC je psihoaktiven in povzroča prekomerno aktivnost ter spremembe razpoloženja. CBD pa deluje antipsi-hotično in s tem blaži navedene neželene učinke THC-ja. Nekateri strokovnjaki zagovarjajo tezo, da je najbolj učinkovita kombinacija kanabinoidov. V sosednji Avstriji je tako že na voljo zdravilo, ki vsebuje kombinacijo naravnega THC-ja in CBD-ja. V Sloveniji trenutno še ni na voljo industrijsko izdelanega zdravila z vsebnostjo THC-ja. Bo pa v kratkem na voljo učinkovina (THC), iz katere bomo v lekarni na podlagi zdravniškega recepta izdelali magistralni pripravek za posameznega pacienta. Zaenkrat imamo informacijo, da bo zdravnik lahko THC predpisal na beli recept, kar pomeni, da ga bo pacient v celoti plačal sam. Ali bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije to refundiral in kako, ta trenutek še ni znano. Na področju predpisovanja, izdelovanja, izdajanja in plačila zdravil na osnovi konoplje pričakujemo spremembe in bolniki bodo o njih zagotovo pravočasno obveščeni. Na koncu bi dodal še opozorilo, da marihuana, hašiš in hašiševo olje, ki se pojavljajo na črnem trgu, niso registrirana zdravila, zato jih zdravnik ne more predpisati na recept. Še vedno so razvrščena v prvo skupino prepovedanih drog, kar pomeni, da je njihova proizvodnja, prodaja in omogočanje uporabe kaznivo dejanje, posest manjše količine za lastno rabo pa prekršek. Mihael Lah, mag. farm., Lekarne Ptuj petek • 23. januarja 2015 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC kraj pri kočevju bojazen koscek mesa am. igralec (warren) humorist (jože) lojze dolinar prehod tekočine skozi steno angleški Sahist (michael) rakev model daewooja model lancie nasa metalka krogle (barbara) očesna šarenica ivo šorli jezdni konj biološki skupek enakih celic podloga, podveka švedski ekonomist (erik) semitolog 4 - 3 = ? slavko mlinarič priimes krmi, obloda bogastvo gozdov plesalec (miha) smučarka (lindsey) pakist. ver. vodja žabja noga naš ekonomist rimska 501 igralec delon natis četrti rimski kralj sorta korenja zvok, ton petje (zastar.) model suzukija popoln mrak italijanska filmska igralka amanda ljubljana nada dimic 100 rimska boginjja jeze ameriški filmski igralec (james) sodarsko orodje emajl ivo klarič pletivo za sake aldehid glicerina rado časl olga ivanovič jože abram francoski matematik (pierre) nasa pianistka (marina) plodni mehur prebivalka arčonov tropska ovijalka naša arhitektka braz UGANKARSKI SLOVARČEK: AKROLEIN = aldehid glicerina, AMNIJ = plodni mehur, LINDAHL = švedski ekonomist (Erik), MEZNARIČ = slovenski tekač (Janez), MORANO = slovenska metalka krogle (Barbara), OBRNIKAR = pre- bivalec vasice Obrne, OSKRT = kraj pri Kočevju, STEAN = angleški šahovski velemojster (Michael), THESIS = model lancie. mvvi 'VNvn VviNooav TINIAIV '»vaoH 'aauavo 'NBioaviv VNiovs vil oiai Nvvo on n vn A3d sto VNonv vinv ia oianviAi NiAaa vivavi vosiaoa sai VAamao isiiiiabs vviviAaod oiavNZ3i/\i saivo aosaiAi Hvais laviso :ouabjopoa ixnvzihx ai Aaiisaa NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da CilujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. ^^ADIOPTUJ Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015. 89,8 •98,£ -104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: |T| Moški (ustrezno označi) Ženska Bela Modra § Velikost: [H Moški 1 Siva Bela Ženska [T] Rdeča Bela Velikost UI0 [I] [x[]@ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL 2. JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 20 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (48.) Foto: Dani Zorko Ko je zjutraj še vse zaprto, te lakote rešijo samo še stojnice. Končno proti džungli Po vrnitvi v Quito sem si vzel nekaj časa zase, da sem si naredil načrt za zadnja dva tedna, ki sta mi še ostala na tem potovanju, pa tudi Johanna ni mogla ves čas kolovratiti z mano naokrog. Njenemu očetu sem od časa do časa 'poslal' kakšen liter vina, da je ni preveč gnjavil, drugače pa jo je menda že spraševal, kdaj bo tega 'zeta' privlekla domov. Čeprav se mi zdi, da bi možakar glede na svoj značaj lahko imel štajerske korenine, bo pa vseeno za to častno funkcijo moral imenovati nekoga drugega ... Prav v tem času pa se je druga moja znanka Carolina odpravljala na študij v Avstralijo, zato sem ji v zalivalo za spremstvo in za njen čas hotel nekje pustiti drobno darilce, ker ni bilo zanesljivo, da se bova še videla, saj je imela še ogromno opravkov. Lepo sem nabavil neke drobnarije, za katere sem vedel, da ji bodo prišle prav, težava pa je nastala v tem, kje to pustiti. Obiskal sem nekatere lokale, kamor sem se nekajkrat narisal, pa so vsi samo dvomljivo gledali tisti paketek, pa spet mene, kot da sem privlekel bombo. Nihče ni hotel nič storiti na svojo roko, vsak je šel spraševat svojega predpostavljenega in seveda dobil negativen odgovor, na nekem informacijskem uradu pa so celo od nekod privlekli psa, ki je bil izurjen za odkrivanje drog. Malo je manjkalo, pa bi verjetno poklicali policijo. Ljuba Neža, koliko komplikacij ... Na koncu sem le prepričal poba v nekem ho-stlu, ki je bil bolj odprte sorte, da sem darilce pustil tam in sem lahko potem brez skrbi šel naprej. Moj naslednji cilj je bil obisk džungle, nato pa sem jo nameraval mahniti za nekaj dni še v Kolumbijo, od koder sem imel let domov. Kar sam nisi mogel v džunglo, je pa bilo v mestecu en kup agencij, ki so ti uredile vse, razen prevoza do tja. Ja nič, to je bilo še najmanj, glavno da bo avantura. Vsi so ponujali bivanje v odprtih kočah, raziskovanje v pragozdu, opazovanje raz- Foto: Dani Zorko Naftni delavci čakajo na prevoz . * j , ■_« Naftovod na robu džungle ličnih živali, obisk nekaterih staroselcev in podobno, med vrsticami pa sem izvedel, da nekaterih aktivnosti ne bo mogoče izvesti. Razlog za to je bil sila preprost, namreč glavna prometna pot v džungli je reka, in ker trenutno ni imela dovolj vode, do staroselcev preprosto ni bilo mogoče Foto: Dani Zorko priti drugače kot po zraku. Nad tem sem bil sicer malce razočaran, saj bi rad videl te lokalne vrače pri njihovem hokuspokusu, vendar mi je ta informacija podala izjemno izhodišče za barantanje s ceno, ki sem ga spretno izkoristil. Prav na dopoldne, ko sem se hotel prijaviti, me pokliče Johanna s presenetljivo ponudbo. Ker bi kmalu imela rojstni dan, se je njen oče ponudil, da ji plača izlet v džunglo. In ona bi seveda takoj šla z mano, če bi jo vzel zraven. Ti posredovani litri so imeli res izjemen učinek, ker je bilo vse skupaj podobno, kot če prosiš Štajerca, da ti čuva špricer, za kar je jasno, da ne gre skupaj. Hja, pa pojdiva skupaj za slab teden v džunglo, samo da bo mir pri bajti. Bog ve, kdaj bi se spet videla, vsekakor pa je vedno dobro imeti nekoga poznanega zraven. Izhodiščna točka za pohod v džunglo je bila kar za eno nočno vožnjo stran, tako da sva si za naslednji večer rezervirala nočni avtobus za mestece Lago Agrio, od tam pa sva morala potovati še približno dve uri proti Cuyabenu, naselbini, ki bi si težko zaslužila to ime, ko sem se znašel tam. Že sam transport do tja se je začel sila stresno, saj sem skoraj zamudil najin prevoz iz terminala Quitumbe. Šel sem z lokalnim avtobusom, ki je prav tisti dan zaradi dela na cesti imel močno spremenjeno ruto, zato je celotna pot trajala skoraj dve uri. Po tej ihti pa je sledil še drugi mini šok. Namesto sodobnega avtobusa na dolge proge smo dobili navaden avtobus, kjer si se komajda lahko zleknil, da pa bi bila mera polna, pa je šofer klimo držal tako hladno, kot da gremo na zakol. Edina pozitivna točka večera so bili potniki, ki so ob glasni glasbi držali vzdušje in prešerno peli. Lago Agrio je tipično mesto, kjer se vse vrti okoli nafte. Mesto nima nekega utripa, vsak dan se množično valijo avtobusi delavcev do bližnjih rafinerij, ljudje tu živijo posebno življenje. Po prihodu sva takoj zjutraj poiskala prevoz do najine končne točke, ki pa je bil poln teh delavcev, na katerih se je videlo, da živijo trdo, garaško življenje, da so se lahko naftni mogotci bogatili. Vsak je nosil vrečko z malico, kakšno pivo in delovno opremo, zato me je vse močno spominjalo na naše gradbince, ko se je gradila avtocesta. Okoliški hribi so postajali gosto poraščeni in po dobrih dveh urah sva pri neki uti sestopila. Bila sva v Cuyabenu. OVEN (21.3. - 20.4.) Spremljala vas bo sveža energija. Zastavljenih nalog se boste lotili na deloven in odgovoren način. Izdelali boste tudi načrt in imeli možnost osebnega razvoja. V ljubezni bo v ospredju prijateljstvo. Na delu bo tudi Amorjeva puščica, ki bo zadela samske predstavnike. Izziv tedna so poslovna sodelovanja. BIK (21.4. - 20.5.) CO" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba; čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čakajo v pogledu navezovanja novih kontaktov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kaj vas veseli. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Notranje boste občutljivi in le s težavo boste odšli naprej. Spodbudno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Zdrav način življenja vključuje dovolj gibanja. Na področju doma sledi določena prenova. Vez s preteklostjo bo močna in se zaenkrat ne bo končala. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Blesteli boste na delovnem mestu. Obdani boste s svežimi idejami in zamislimi. Našli boste tudi neko paleto priložnosti za kreativno izražanje. Teden bo označen po več krajših poteh in prijetnih razgovorih. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Blizu vam bo raziskovanje duhovnih znanj. Igro usode boste igrali Mi boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati je pozitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intuicija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. Dogodkov ne prehitevajte, kajti potrpljenje je božja mast. _ STRELEC > $ (23.11. - 21.12.) Optimistično gledanje na življenje prinaša izzive in dobre iztočnice prihodnosti. Označevala vas bo tudi jeklena volja in trdnost odločitev. Omenjeno bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost je dobrodošla. Zdrava previdnost se bo pričakovala S^ (2L 6 ~ 22 V (22.12. - 20. L) RAK KOZOROG Sj Notranja moč se bo okrepila. Pridobili boste tudi zaupanje in tako našli ugoden veter za spremembe. Njihov tok bo počasen in temeljit. Sodelovanje, družabne dejavnosti in pogovori bodo v osredju in zaščitni znak. V ljubezni sledijo harmonične spremembe in romantično doživetje. Jj " J Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spora. Dinamična energija vam bo podarila krila. Skozi pogovor boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Vsekakor bo tako, da boste imeli veliko dela in natančnih opravil. Izkazali se boste kot ročno zelo spretni. Vaši nasveti bodo dragoceni! (23.7. - 22.8.) Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnostih. Po zvezdnih namigih je moč razbrati, da bo več priložnosti v skupinskem delu. Notranji nemir bo posledica stresa in zaradi tega se sproščajte. Zimski športi bodo balzam za dušo! VODNAR (21.1. -18.2.) Pluli boste po valovitem morju usode. Uspehi se bodo vrstili in vendarle mnogo bolj počasi, kot si želite. V čustvenem življenju obstaja možnost novosti in zadev se boste lotili drugače. To prinaša zadovoljstvo in posledično notranji mir. Vsekakor se varujte iskanja bližnjih in lažjih poti. RIBI Jt DEVICA ____ M (23.8. - 22.9.) (19.2 - 20.3.) Pridobivanie. znanja ^^ Združili boste duh Pridobivanje znanja bo vaša strast. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti in našli vir navdiha. Otroci bodo vaši učitelji in pravilno bo, da se sprostite. V primeru, da boste na morebitne težave pogledali iz drugega zornega kota, najdete tudi smisel in med vrsticami vodilo. Združili boste duhovna znanja in intuicijo. Ce se boste poslušali, boste našli moč in energijo. Počasi bo čas, da dokažete moč osebnih znanj neki večji skupini. Obstaja povečana možnost ugodne rešite finančnih zadev. V ljubezni, bodo daleč na prvem mestu nežnost in romantična doživetja. Filmski kotiček V kinocentrih Cineplexx ■ v Poročna priča d. o. o. Vsebina: Doug je mednarodni svetovalec za davke, zato zasluži ogromno. Po srcu je živa dobriči-na, zaradi okrogloličnega videza in mehkega srca pa pri ženskah nima uspeha. Fant je tudi brez prijateljev in znancev. Zato se znajde v godlji, ko se zaljubi v hudo lepotico, ki proti vsem pričakovanjem privoli v njegovo snubitev. Ker za poroko potrebuje pričo in še šest spremljevalcev, najame pretkanega Jimmyja Callaha-na, ki se preživlja prav s tem, da na porokah za plačilo igra najboljšega prijatelja ženina in poročno pričo. A ker potrebuje še šest prijateljev, gre za projekt, kakršnega še ni izpeljal. Naokoli poišče osebe sumljivih mo- ralnih in telesnih kvalitet (zapornika, debeluha, palčka itd.) in veselica se lahko začne ... Film Poročna priča d. o. o. je sicer čisto navadna, niti ne posebej izvirna komedija, vseeno pa nehote boleče ujame sodobni utrip družbe, v kateri ni več občutka povezanosti, druženja in pravih prijateljstev. Sodobni kapitalizem nas bodisi prav suženjsko vpreže za 24 ur na dan ali pa nas izvrže brez osnovnih sredstev za preživljanje in s tem tudi brez osnovnega človeškega dostojanstva, zaradi česar je ves tisti vsiljeni prosti čas naravnost moreč. Srednje poti ni več, svoje pa so storili tudi novodobne igračke od pametnih telefonov naprej. Ljudje še nikoli niso bili tako daleč vsaksebi, kar film najbolj kruto prikaže ob poroki, kjer prijatelje enostavno moraš imeti, sicer zdrsneš po lestvici družbene sprejemljivosti. Ne le to, film kljub komični zasnovi lepo pokaže, da še tisto malo odnosov, kar jih je, temeljijo le na koristi, ki jo druženje, tudi ljubezensko, prinaša. Vse izven tega je odveč in nezaželeno. A ker je film vendarle komedije, scenarij pritiska na vse običajne gumbe in na avtopilotu lepo zvozi do pričakovanega konca. Glede na to, da v filmu nastopa celotna skupina junakov, so scenaristi vsak lik predstavili izjemno plastično, navkljub njihovim sicer klišejsko zastavljenim vlogam zgodbovnih statistov. Od smeha se sicer ne krohotamo ves čas, morda le tu in tam, a glede na stanje ameriške komedije, je to danes (žal) že presežek. Poročna Wedding Ringer Igrajo: Kevin Hart, Josh Gad, Kaley Cuoco-Sweeting, Ken Howard, Cloris Leachman, Jenifer Lewis, Mimi Rogers, Olivia Thirlby Režija: Jeremy Garelick Scenarij: Jeremy Garelick in Jay Lavender Žanr: komedija Dolžina: 101 minuta Leto: 2015 Država: ZDA priča d. o. o. je tako izrazito moški film za sodobne nedorasle moške, ki so v najstniških letih pozabili formirati svojo osebnost skozi pristna moška prijateljstva, a to do konca filma seveda nadomestijo, ko se zavedo pomembnosti takšnega bivanja in v katarzični poplavi čustev minirajo sicer popolno poroko in popolno zastavljeno življenje glavnega junaka. Film je tako ena tistih vedno bolj pozabljenih komedij, v katerih začutimo dosledno teksturo dogajanja in okolice in ni sestavljena zgolj iz butastih enovrstičnic in nepovezanih gegov, čeprav roko na srce, film vseeno kazijo preveč razvlečeni prizori, ki so proti koncu zgolj namen sami sebi (ples, tekma ragbija ...), in odvečni, a zdaj očitno že obvezni prizori, ki se spogledujejo z mejami dobrega okusa (pes in arašidovo maslo, npr.). Matej Frece petek • 23. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Vsak dan prihajata k vam beseda in glasba Radia Ptuj, dvakrat na teden vas obišče Štajerski tednik. RADIO)!) i . F # I laEifiS - ! 1 S Tako prijateljujemo ze desetletja ••• X \ www.radio-tednik.si V petek, 30. januarja, bodite vi nasi gostje! «rasa Vabimo vas na košček torte velikanke, na spoznavni klepet in ogled prostorov, kjer nastajata vsebini Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Pridite na Osojnikovo cesto 3, v tretje nadstropje! Pričakujemo vas od 12. do 17. ure. 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 27. januarja 2015 a^i? ai/tohiSa petoyia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D FORD CM 1,6 HCl AUDI A4 AVANT 2,01 BMW116D CiïRDEN C4 2,0 VTR FOADmpCI !T., NAR. SERVIS, SERVISNA KNJIGA 02/2007 06/2012 05/2010 PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 HDI IMAM 1,41 PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI VW PASSAT SW 2,0 TDI VW PASSAT SW 2,0 TDI RENAULT CU01,216V, EXPRESSION C0NF. VW POL01,4 T. MODRA 1.LAST., NAR 06/2000 11.999 T.MODRA 1M,NAR 199 T. MODRA IM., NÄVI 199 RDEČA 1.LAST., NAR 199 BELA 1.LAST., NAR 199 T. MODRA 1.LAST.. NAR 199 BELA 1.LAST., NAR IM., NAR IM, NAR IM, NAR IM, NAR 2M..NAR IM, NAR 01/2011 10.999 ČRNA IM, NAR SV. MODRA ČRNA 11.999 ČRNA 13.299 01/2006 3.600 SERVIS, SERVISNA KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA IIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH, PREGLED, ZA VSA VOZILA D01, LETA JAMSTVA (GARANCIJE). [TOP/AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ IISIB Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 l=111=1511! UVoVJ I Mtl l 3 MI M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. AUDI A4 AVAMT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 316D TOURING NOV MODEL 2013 23.490 1.LAST, TOP OPREMA SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 13.490 1,LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DFUVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN BELA IN MODRA BMW 320D LIMUZINA 2003 3.890 2.LAST. SREBRNA BMW 320D TOURING USNJE XENON 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV CITROEN 04 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.490 1.IAST, TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI 2009 6.490 1 .LAST., KOT NOV VEČ BARV MERCEDES C 220 CDINAVI XENON 2005 7.490 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA NISSAN PRIMERA1.9DCI 2004 2.690 2.LAST. KOV. MODRA OPEL INSIGNIA TOURER 2.0 CDH COSMO 2010 10.990 1.IAST, ODLIČEN VEČ BARV RENAULT SCENIC 1.5 DO SL0 FAMILY 2008 4.790 2.LAST. KOV. ZLATA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.790 1.LAST., K0TN0V BELA VW PASSAT 2.0 TDI DSG 2012 15.490 1.LAST., TOP OPREMA KOV. ČRNA VW TRANSPORTER 1.9TDI KRPAN 2006 8.490 1.LAST, ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje Z g(asbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva CITROEN BERLING01.6 HDI MULTISPACE 2010 7.600,00 € SERV. KNJIGA KOV. PEŠČENA MAZDA 6 2.0 D LIMUZINA 2003 2.990,00 € AVT. KUMA RDEČA CITROEN XSARA PICASS01.616VXCLUSIVE 2006 4.340,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA FORD FIESTA 1.3 SV AMBIENTE 2004 2.150,00« KLIMA KOV. OLIVNA FORD FOCUS C-MAX1.8 TDCI TREND 2005 4.850,00« SERV. KNJIGA K0V.T.M0DRA NISSAN QASHQAI 2.016VTEKNA 2009 8.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETT11.416V STAR+ 2008 3.300,00« SERV. KNJIGA KOV. ČRNA TOYOTA YARIS1.0 WT-i TERRA 2008 5.450,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA ÜKODA OCTAVIA1.416V AMBIENTE 2009 7.850,00« PRVI LAST. BELA RENAULT CLIO U16VAVT. 2009 5.390,00« 58.000 PREV. K0V.B0RD0 RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE AVT. 2006 5.900,00« SERV. KNJIGA kov. Črna OPEL MERIVA 1.7 CDU ENYOJ 2007 4.950,00« KLIMA BELA FORDS-MAX 2.0 TDCI TREND 2006 7.700,00« PRVI LAST. kov. Črna CITROEN Gill 2.0 HDI TEDENCE 2011 10.900,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN EXCL 7 SED. C4 PICASSO 1.6 HDI AVT. GRAND 2009 8.900,00« PRVI LAST. KOV. ZLATA VOLKSWAGEN POL01.2 COMFORTLINE 2010 7.390,00« PRVI LAST. RDEČA RENAULT MEGANE 1i DCI DYNAMIQUE PLUS 2009 5.350,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA SEAT ALTEA 1.9TDI REFERENCE 2009 8.62s/ne SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V DYNAMIUQE 2009 5.900/10« 54.000 PREV. kov. siva VOLKSWAGEN LIMUZINA PASSAT 2.0 TDICOMF. 2007 7.450/10« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. CENTRALNA KURJAVA VODOVODNE INSTALACIJI PLINSKE INSTALACIJE MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustinaJah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. -R* PTUJSKA TELEVIZUA Petek 23 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhmjica, pon. 9:45 Otroci razmišljalo o frizurah, pon. 10:00 Gospodje ntujski, pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja), 41. oddaja, pon. 11:35 Mndro, pon. 12:00 Pregled tedna. pon. 12:25 Mura Drava, 20. oddaja 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Regi TV Gorišnica jon. 10:00 To no moj poklic: Policist, pon. 10:35 Kuhinjica 17:20 Ptuj pred pustom, 1. predpustna oddaja 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 20:00 Ptujska krvnika, pon. 20:20 Plesna preobrazba 20:30145 let Gimnazije Ptuj 21:10 Povabilo na kavo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Ren IV Ormož 23:20 Info kanal Sobota 24.1. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Otroci razmišljajo o modi, pon. 9:55 Plesna preobrazita, pon. 10:05 Glas iz zamejstva: Železna zavesa, 2. oddaja, pon. 11:00 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 11:35 Modro jon. 12:00 Mura Drava, 20. oddaja, pon. 12:30 Pomurski tednik, pon. 13:00 Pregled tedna 16:35 Kuhinjica """ : —J lustom. PROGRAMSKA SHEMA PeTV Niklja 25.1. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Film Campus: Vilinski gaj, pon. 9:50 Jtroci razmišljajo^ strahovih^ pon. 0ll5 Bodi previden, pon. 1:00 Glasbena 8, (tuja) 41. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon. 2:00 20 let Mambo Ptuj, pon. 3:00 Pregled tedna, pon. 3:20 Infolianal 4:00 Gostilna >Pri Francet«; 114. oddaja 6:10 Kuhinjica 7:00 Plesna preobrazba, pon. 7:10 Otroci razmišljajo o frizu 17:20 Konservatorslio - restavratorske Ii.vu ■ tuj pivu uuuiuim, 1. uredpustna oddaja, pon. 17:40140 let Splošne bolnišnice Ptuj, pon. 18:00 Ptujska Kronika, pon. 18:40 Sekvenca. 6. oddaja 18:55 Info kanal 19:30 Glasbena 8 (tuja), 41. oddaja, pon. 20:00 Moč glasbe nas združuje, T. del 20:50145 let Gimnazije Ptuj, pon. 21:30 Mod glasbe nas združuje, 2. del 23:05 Sejem sLOVErotika 2014, pon. 23:50 Imo kanal 7:10 Otroci razmišljajo o Frizurah, pon. """ Konservatorslio - restavratorske delavnice Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Povabilo na kavo, pon. 18:55 Kako so kuhale nase babice, pon. 19:15 Film Campus: Svoboden kot kokoš, [ 19:25 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Rozmarinkina ljubezen, pon. 23:05 Sejem sLOVErotika 20T4, pon. 23:50 Info kanal Dnedeljek 26.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o modi, pon. 1:00 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon. 3:00 Ptujska kronika, pon. 3:20 Info kanal 6:35 Kuhinjica 7:00 To bo moj poklic: Tehnik in inženir mehatronikejon. 17:30 Mura Drava, 21. oddaja 8:00 Ptujska kronika 18:20 Pomurski tednik mstom 1. predpustna oddaja, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 4T. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Pravična trgovina, pon. 20:40 Dobrodelni Koncert Leo kluba Murska sobota 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal £ty'mfca bvuhJIka 89,8 98,2 104,3 M ta f^)óiu$ajte naó tudi na ipLtu: www. radio-ptuf.ôi RADIOPTUJ 89,8-98,2-1043 Smučanje • Smučarski tečaj Druga izvedba Sole smučanja za ucence četrtih razredov občine Hajdina ASOSSKA PONUDBA V MESNICAH 0©ÍETA MMŠTA MESOT^IZDELKI * (riflHlf) trmtsif jšit SV. POLOVICA J Z KOŽO, BREZ GLAVE m SAMO 2,99 €/KG y KMEČKA SUHA SALAMA SAMO 3,8O €/ KOS » PEČENA MESNA SLANINA „ ^Mlfc^-v • SV. MESNATE KOSTI SAMO 3,99 C/KG Q,95€/KG SAMO 3,38€/KG SAMO 2,99€/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ.. TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96C/KG _PREKAJENE SV. MESNATE KOSTI SAMO Q,98€/KG_ OB NAKUPU NAD 25C DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUOTE DOBRO IN POCENI, KUPUOTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: O2/8O-39-15O Udeleženci smučarskega tečaja na Arehu Od minulega petka do nedelje je na Arehu potekala Šola smučanja za učence 4. razredov iz občine Hajdina, ki se je je udeležilo devet učencev. Preko izvajalca, Smučarskega kluba Ptuj, se jim je pridružilo še 18 otrok iz ptujskega območja. Projekt sta pripravila Damijan Cebek, član UO ŠZ občine Hajdina, in Bojan Kocjan, predsednik SK Ptuj. Del stroškov so nosili starši, za preostanek financiranja pa sta poskrbela Občina Hajdina in ŠZ občine Hajdina. SK Ptuj je poskrbel za prevoz, izposojo smučarske opreme, malico in topel čaj. V lepem sončnem vremenu so udeleženci v petek in soboto uživali ob učenju smučanja in spoznavanju osnov pri nas najpopularnejšega zimskega športa. Nedeljska smuka je potekala v pravem zimskem vremenu, šest strokovno podkovanih učiteljev smučanja pa je poskrbelo za zanimivo dogajanje na snegu. Pred pričetkom tečaja so udeležencem predstavili pravila obnašanja na smučiščih, izvedli testiranje in jih razdelili v dve večji skupini. V prvi so izvajali začetno šolo smučanja, v drugi, nadaljevalni skupini, so izvajali niz vaj prehajanja iz klinastega v paralelni položaj s koordinacijo z vbodom palice. Nato so se razdelili še v manjše skupine, s šest do osem člani, in nadaljevali vadbo pod vodstvom enega ali po potrebi dveh učiteljev. Temeljni namen Šole smučanja je bil, da se otrokom 4. razreda omogoči spoznavanje osnov smučanja po sprejemljivi ceni, v SK Ptuj pa so ponovno pokazali, da se znajo prilagoditi potrebam udeležencev. Glede na pozitiven odziv otrok in staršev, dobro sodelovanje in podporo ravnateljice OŠ Haj-dina Vesne Lorber Mesarič ter ravnatelja OŠ Breg Milana Fakina je želja projekt nadaljevati tudi v prihodnje. David Breznik www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 23. januarja 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PREVOZ IN SPREMSTVO k zdravniku, nabava živil, čiščenje bivalnega prostora, urejanje okolice, spremstvo pri sprehodu, kratki izleti. Možna še druga dela po dogovoru. GSM 041 923 391, Danijel Forštnerič, Ul. 5. prek. 9, Ptuj. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroin-štalacij, peletnih gorilnikov, prodaja peletov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. amnoseK Boštjan ZEMUAKs.p. KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: 031 584 965, kamnosestvo. zemljak@gmail.com. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAM breje telice. Tel. 041 517 059. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 30.1.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -25% ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. Odkupujemo debele krave in te-lice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. PRODAM ječmen. Telefon 040 571 404. KUPIM kravo ali telico ter trosilnik hlevskega gnoja. Telefon 051 336 879. PRODAM prašiča, težkega 200 kilogramov, domače reje. Tel. 031 724 649. ODKUPUJEMO hrastovo, orehovo in jelševo hlodovino ter hlodovino iglavcev. Vlado Medved, s. p., 041 610 210 ali 02 769 15 91. PRAŠIČE mesnate pasme, težke do 140 kg, ugodno prodajo, po dogovoru jih tudi očistijo. Tel. 031 743 951. KUPIM dele za nakladalko SIP, 17 m3, stari tip. Tel. 051 316 591. PRODAM odojke. Tel. 041 848 359. PRODAM suhe senene bale, kocke. Tel. 781 01 71. PRODAM 8 koz in kozla. Tel. 041 816 101. 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz preteklosti 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 13:00 Glasbena oddaja 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV SIP 08:00 Kronika iz občine Markovci 09:30 U ž ¡vajino 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 1B:00 Glasbena oddaja 13:45 Ptujska Kronika 20:00 Oddaja iz občine Markovci 08:00 Otroški program 21:00 uJemi sanje, Polka in Majolka 09:00 Večer vinskih ljudskih pesmi program v živo tudi 11:00 Oddaja iz občine Videm preko spleta: 13:00 Koncert-Mi za gasilce 1 del www cintv ci 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev WWW.SipiV.5l 17:00 Koncert-Mi za gasilce 2.del 18:30 Glasbena oddaja Oddaje IZObCin 20:00 Starše-Tamburaški koncert 2015 Spodnjega Podravja 23:00 Video strani 08:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi 09:25 ŠKL 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Svet zavoda OŠ Videm Videm 47 2284 Videm pri Ptuju razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2015. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, opravljenem ravnateljskem izpitu, program vodenja zavoda, potrdilo iz kazenske evidence (potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku) in kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ VIDEM, Videm 47, 2284 Videm pri Ptuju, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja/-ico". Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. osnov petja? še uživati in se zabavati? prislužiti še kakšno nagrado? Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! Prijavite se na brezplačno PEVSKO PREOBRAZBO Radia Ptuj in Štajerskega tednika! S pomočjo pevske učiteljice Teje Letonja Hajšek si boste v februarju in marcu enkrat tedensko urili glasove. Osvojeno znanje pa boste lahko pokazali na naši zaključni prireditvi konec marca. Na pevsko preobrazbo se prijavite z izpolnjeno prijavnico, ki jo pošljete na Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pošljite sporočilo na natalija.skrinjar@radio-tednik.si. Prijavite se lahko vsi, ki ste stari med 10 in 60 let. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 26. 1. Vse prijavljene bomo povabili na avdicijo in izbrali 3 kandidate. Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju. PRIJAVNICA za pevsko preobrazbo Ime in priimek:_ Naslov, kraj:_ Starost: Telefonska št.: Zakaj ste se prijavili na našo akcijo in zakaj naj izberemo prav vas: Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo očetovo šli, delo za zmeraj končali, v miru počivali vsi. (Slomšek) ZAHVALA V 84. letu nas je za zmeraj zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Ivan Kokol S POBREŽJA 86 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, darovali za svete maše, nam pa pisno in ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovnikoma za molitev in opravljen cerkveni obred, gospe Ivanki za molitev ter pevcem za odpete pesmi. Zahvala gre tudi podjetju Talum za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Videm ter podjetju Mir za opravljene storitve. Tvoji najdražji Prireditvenik Petek, 23. januar 10:00 16:00 18:00 Ptuj, Potrčeva 91, enota Mačice Vrtca Ptuj: prejem donacije podjetja Petrol, kulturni program Ptuj, Dom Franca Krambergerja, Čučkova 1: odprtje razstave Branka Gorjupa Benedikt, športna dvorana: dobrodelna prireditev s Čuki, Daj, pridi bliže, da slišim in začutim ta tvoj nori ritem srca, OŠ Benedikt 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: Modna revija ob zaključku projekta Barvanje tekstila z naravnimi barvili, s kulturnim programom, Društvo žena in deklet Gerečja vas 18:00 Rogoznica, Dom krajanov: Pozdrav sosedu, območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, JSKD 19:00 Zg. Hajdina,dvorana DU: večer stand up komedije Matjaž Javšnik 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Maruše King Veliki pok 21:00 Ptuj, CID: Jazz v Cidu, Jam session z zasedbo Otmar Taber Trio Sobota, 24. februar 15:00 Kog, telovadnica OŠ: Antonovanje na Kogu, Antonov turnir v malem nogometu 18:00 Dornava, Kulturni center: Pozdrav sosedu, območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, JSKD 18:00 Hajdoše, gasilski dom: Redni letni občni zbor PGD Hajdoše 18:00 Ptuj, Kava bar Orfej: Vinilnica - klub ljubiteljev gramofonskih plošč, prinesite jih s sabo in dajte na gramofon 19:00 Draženci, Dom vaščanov: redni letni OZ TeDE Korant 19:00 Majšperk, KPC: večer magije, dramska sekcija UD Ustvarjalec Majšperk 19:00 Oplotnica, športna dvorana: Tadej Toš 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za izven Nedelja, 25. februar 10:00 Polskava, Kulturni dom: lutkovna predstava Malina, KUC Lendava 11:00 Cirkulane, Sv. Ana nad Borlom: Vincekova rez in rez modre kavčine, blagoslov rezi in vincekova malica, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze 16.00 Kidričevo, Zgodovinsko društvo Kidričevo: ob 100. obletnici avstro-ogr-skega taborišča Sternthal (Strnišče), komemoracija ob spomeniku padlim v prvi svetovni vojni, v Lovrencu na Dravskem polju, ob 17. uri odprtje začasne razstave v dvorcu Sternthal, ob 18. uri gledališka predstava Dobri vojak Švejk v Športni dvorani Kidričevo. Ponedeljek, 26. februar 10:00 Ivanjkovci, OŠ: predavanje Marinke Bečela, Odgovornost otrok in pomembnost pravil in mej v družinskem sistemu Mestni kino Ptuj Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. januar: 16:00 Medena koža; 18:00 Pot k zvezdam; 20:00 Zimsko spanje. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Vodstvo Cestnega podjetja Ptuj sprejel ptujski župan; Dokumentarni film Cestno podjetje Ptuj; Srečanje občanov ČS Center Ptuj s pisateljem Tonetom Partljičem; Zdravstveni dom Ptuj ponosen na nove pridobitve; Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, skrbi za varnost občanov; Javna tribuna o prihodnosti ptujskega jezera; 5. knjiga izpod peresa Ptujčana Rajka Topolovca; Predstavitev knjige Mirana Potrča - Klic k razumu; Sedemletna pot Dominike in Igorja Osvalda v sliki in besedi; Razstava likovnih del slikarke Nade Ivančič; Ptujsko labodje jezero; Z glasbo v sobotno noč. Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIM pajek SIP na štiri vretna in kosilnico BCS ter klinaste brane. Tel. 041 261 676. PRODAM, žrebčka, starega 9 mesecev, križan posavec, pet srnastih koz in kozla brez rogov. Tel. 031 313 227. PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,70 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766 Ptuj. KUPIM mlajšo jalovo kravo ali telico. Tel. 040 727 779. PRODAM traktor IMT 539, letnik 1991, registriran do maja. Tel. 051 658 083. NEPREMIČNE V NAJEM oddam mansardno stanovanje do 50 m2 za obdobje do enega leta. Tel. 031 623 079. PRODAM vikend v izmeri 5 krat 8 m, v Turškem Vrhu, s 43 ari zemlje, za 30.000 €. Tel. 02 796 31 41. NA ELITNI lokaciji na Ptuju zelo ugodno prodamo gradbeno parcelo. Več informacij na telefonu 040 462 150. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Ptuj • Zapleti na drugem sojenju Milanu Volgemutu Sodnik izločil dodatni dokazni material, ker je bil pridobljen nezakonito Potem ko je višje sodišče iz Maribora prvo sodbo razveljavilo, se je na okrožnem sodišču v Ptuju v sredo, 21. januarja, nadaljevalo že drugo sojenje upokojenemu policistu Milanu Volgemutu, ki ga obtožnica bremeni umora ptujskega gostilničarja Franca Klinca. A tokrat so se zadeve začele resno zapletati. Kot smo poročali, je bila prvotna sodba okrožnega sodišča v Ptuju, ki je junija lani po odločitvi višje sodnice Bi-serke Rojic upokojenemu policistu Milanu Volgemutu za domnevni umor gostilničarja Franca Klinca prisodilo 20 let zaporne kazni, na Višjem sodišču v Mariboru razveljavljena in vrnjena na prvo stopnjo. A zadeva se je začela zapletati že na drugem predobravnavnem naroku, ki ga je 22. decembra lani na okrožnem sodišču v Ptuju vodil drugi sodnik Marjan Strelec. Presenetila je že višja državna tožilka Diana Šeruga Sagadin, ki je sodišču predlagala dopolnitev kazenske ovadbe zaradi ugotovitev naknadne kriminalistične preiskave opuščenih vojaških objektov v Mestnem Vrhu, ki jo je 16. decembra lani opravila policija na podlagi izjave ene od prič. Ta priča naj bi namreč navedla nekaj novih okoliščin, ki naj bi bile povezane z umorom Franca Klinca, zato je tožilka predlagala razširitev sodnega procesa na veliki senat, ki naj bi bil sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov. Dodatno zaslišanje nekaterih prič in sodnih izvedencev je predlagal tudi Volgemutov zagovornik, ptujski odvetnik Matic Kle-menčič, za dodatno presenečenje pa je poskrbel drugi Volgemutov odvetnik Janez Koščak iz odvetniške hiše Če-ferin, saj je predlogu tožilstva ugovarjal, zato ker obramba ni bila seznanjena s kriminalističnim ogledom opuščenih objektov na Mestnem Vrhu, s čimer naj bi bila obdolžencu kršena pravica do obrambe in ugovora. Presenetil pa je tudi obdolženi Milan Volgemut, ki V sredo je prišlo v odmoru med prvo glavno obravnavo na hodniku pred razpravno dvorano okrožnega sodišča v Ptuju tudi do medsebojnega prerekanja med bratom obdolženega Volgemuta in bivšo ženo umorjenega gostilničarja, Marijo Klinc, ki je zaradi domnevne žalitve že zagrozila s tožbo in zajokala. Sicer pa sta poleg novinarjev sojenje spremljala tudi obdolženčev sin in hčerka. Foto: M. Ozmec Obdolženega Milana Volgemuta so s prestajanja zaporne kazni v ptujsko sodno dvorano pripeljali trije pravosodni policisti. je sodniku predlagal, da zasliši še pričo, ki naj bi potrdila, da je med treniranjem psa uporabljal tudi plašilko, katere naboji naj bi imeli enak smodnik, kot je v pravih nabojih. Po vseh teh predlogih pa se je sodnik Marjan Strelec odločil, da bo v nadaljevanju sodil sam, kot sodnik posameznik, za razjasnitve predlogov vseh nasprotnih strank pa je določil osemdnevni rok. Dokazni material je bil pridobljen nezakonito! Še bolj pa se je celoten sodni postopek zapletel na prvi glavni obravnavi ponovnega sojenja, v sredo, 21. januarja. Obdolženi Milan Volgemut, ki ga obtožnica bremeni, da naj bi decembra 2013 v prostorih lokala Deta Center na Ptuju s streli iz pištole umoril gostilničarja Franca Klinca, se je sodniku Marjanu Strelcu ponovno izrekel za nedolžnega. Presenetil pa je obdolžencev zagovornik, odvetnik Matic Klemenčič, ki je zahteval izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni 16. decembra lani, po razveljavljeni sobi višjega sodišča. Šlo naj bi za forenzično poročilo o pregledu tulcev in krogel, ki naj bi bili najdeni v zapuščenem vojaškem objektu na Mestnem vrhu in naj bi bili povezani z obdolžencem. Tožilka Diana Šeruga Sagadin je sicer menila, da razlogi za izločitev dokazov niso podani, saj tedaj ni šlo za samostojno preiskavo, ampak le za preverjanje izpovedi ene od prič, na podlagi česar je policija opravila kriminalistično-tehnični ogled kraja, ki naj bi bil po na- Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Tagliata V "» : V: || Ramsteak FH.V y -.t® T-bone steak \ ' >ne steak Riba II . Pričakujemo vas Vratovina v Rebrca - ribs vedbah priče povezan z obdolžencem, oziroma z umorom. Sodnik se želi izločiti Sodnik Marjan Strelec je sporočil svojo odločitev, da se sporno dokazno gradivo, ki je bilo pridobljeno 16. decembra in po tem datumu, izloči iz sodnih spisov in obravnave, »ker so bili pridobljeni na nezakonit način, kršena pa je bila tudi pravica obdolženca do obrambe«. Ob tem je Strelec poudaril, da zoper ta njegov sklep pritožba ni mogoča ter dodal, da bo zaradi tega vodji Okrožnega sodišča predlagal tudi svojo izločitev iz obravnave. Odpovedal pa je tudi vsa tri že razpisana nadaljevanja glavne obravnave. Po neuradnih podatkih naj bi bila na Okrožnem sodišču v Ptuju le še ena sodnica, ki bi lahko nadaljevala omenjeni, očitno vse bolj zapleten sodni primer. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Sodnik Marjan Strelec (desno) se je na zahtevo odvetnika Matica Klemenčiča (v sredini) odločil, da se sporno dokazno gradivo izloči iz obravnave. Napoved vremena za Slovenijo Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO A04/ 'O RS Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO UGO, Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v južni in vzhodni Sloveniji se bodo zjutraj ali dopoldne iznad Hrvaške začele pojavljati manjše padavine. Snežilo bo nad okoli 600 m nad morjem. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod se bo nekoliko okrepil severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, v dolinah Julijskih Alp do -3, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskem do 13 stopinj C. Obeti V soboto se bo na zahodu delno zjasnilo, drugod pa bo zmerno do pretežno oblačno in suho. Veter bo oslabel. V nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki je bo več v vzhodnih krajih. Severni veter se bo tam spet nekoliko okrepil.