Dopisi. Iz Maribora. (Z i d a n j e n o v e M a r i j i n e cerkve) pri čč. oo. frančiškanih nepričakovano veselo napreduje. Ge se od kolodvora sem mestu bližaš, zagledaš pred seboj visoko in široko stavbo iz rudečkaste opeke, izmed katere se v lepo razvrščenib predelib blišči kakor sneg beli rezani kamen. Vsa veličastna zgradba je zidana v prijaznem romanskem slogu in so vsled tega okna in vrata vsa v kolobarjih zbočena. Srednja ladja iraa prav umetno strešje in je že z nazobčano opeko pokrita. Zvonika še letos nista klobukov dobila, pa sta itak do viskokih lin dorastla. Dolgov je do zdaj blizo 40.000 gld.; udov podpornega društva zo pozidanje novega Marijiniga svetišča se je nabralo da zdaj 20.300. Hvala Bogu in Mariji! Po krajearjih, ki jih skladajo pobožni društveniki v proslavljenje Matore Milosti, se nabere vsak leden blizo 600 gld. ("<e nam torej stari društveniki tudi zanaprej zvesti ostanejo in novi tako obilo pristopajo, kakor do sedaj, se ne bojimo ne dolgov, ne stroškov in bomo lirara božji prihodnje leto vsaj za prvo silo dovršili in tudi veselo cerkveno jiosve- čevanje veličastno obhajali. Za dobrotnike se bereta vsak dan dve sveti maši! Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. (Volitev.) Naš okraj ima črez 20 tisoč prebivalcev. Obsega lepe Slovenske gorice, rodovitno Pesniško dolino in bogati Jurjevski dol. Da še je tukaj Slovenec skrben gospodar, kaže to, da ima okraj 196 veleposestnikov, in s tem tudi Slovenec okrajni zastop in okr. šolski svet v svoji oblasti. Spomladi so bili voljeni v okr. zastop sami slov. posestniki — do 6 tržanov — zmožni uradovati in voditi celi okraj. Po smrti velep. Kukovca Fr. volili so 27. sept. vsi enoglasno veleč. g. dekana Jurčiča. Ni se bilo bati nasprotnikov, za to je volilcev prišlo le 29; vendar pa je le hvalevredno, da je pri sedanjem obilnem delu izmed 17 veleposestnikov iz Biša pri Sv. Bolfanku prislo 8 k volitvi. Slava! IzLjutomera. (Sadjerejski tečaji.) G.Iv.Bele, učitelj na vino- in sadjerejski šoli v Mariboru, bode predaval o sadjereji in porabi sadja v našem okraju, in sicer po sledečem redu: v nedeljo dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne v IV. razr. dekliške šole v Ljutomeru za Ljutomer in Gorice, pa tudi celo okolico; v ponedeljek 8. t. m. ob 9. uri zaran v gostilnici g. Iv. Slaviča na Kamenščaku za Kamenščak, Starocesto, Desnjak, Mekotnjak, Vidanovce, Vogričovce, Cezanjevce in Branoslavce; v torek dne 9. ob 9. uri zaran pri Sv. Križu v šoli za faro Sv. Križ; v sredo dne 10. ob 9. uri zaran v Vržeju v šoli za Vržej in okolico ; v četrtek 11. ob 9. uri zaran v šoli pri Malinedelji za faro Malonedeljsko. Opozarjamo na ta poduk vse gospodarje, pa tudi viničarje, naj se ga udeleže, posebno pa naj pošlje k temu poduku odraslo mladino. Odbor kmet. podružnice. Iz Gornje Radgone. (Bralno društvo.) Bralna soba (čitalnica) našega društva se je dne 30. septembra otvorila. V njej se nahajajo razni listi, politični, gospodarski in leposlovni. Čitajo jih lahko društveniki in od njih upeljani gostje vsak dan. »Slov. Gospodarja« in »Domovine« je več iztisov, da jih bralci tudi lahko domu vzem6. Jeden iztis pa mora vedno v sobi ostati, dokler ne izide nova številka. Knjige pa se bodo začele izposojevati dne 7. oktobra in se bodo potem izposojevale vsako nedeljo od 8. do 9. ure predpoldne in popoldne po večernicah. Knjižnica je jako mnogovrstna. Posebno opozarjamo na gospodarske spise. V teh bodo društveniki našli mnogo poduka in dobrih naukov, kateri jim bodo pri gospodarstvu v veliki hasek. Da pa pri izposojevanju knjig ne nastane kak nered, mora vsakdo, ki si kakšno knjigo izposodi, isto vrniti najkesneje v enem mesecu. Ako jo pa želi še dalje imeti, naj se oglasi pri knjižničarju. Seveda je dolžnost vsakega izposojevalca, da knjige ohrani v dobrem stanu. Kmetje! poslužujte se torej te dobrote, ki vam je dana z bralnim društvom. Dandanes le tisti kaj velja, ki kaj ve in zna. Znali in vedeli pa bodete mnogo, ako bodete pridno prebirali naše časnike in knjige. Da naše društvo more uspešno delovati in da doseže svoj namen, pa je tudi treba, da vsak ud redno plačuje udnino. Ista znaša 10 kr. na mesec, torej prav malo. Udnina naj se plačuje vsako prvo nedeljo v mesecu v bralni sobi, kjer jo sprejema blagajnik, g. Ivan Pelcl. Njega namestnik je g. Franjo Kavčič, ki ima tudi pravico udnino sprejemati. Kdor pa ne utegne v čitalnico priti, naj plača udnino na domu jednega ali druzega teh dveh odbornikov. Za mesec oktobor bode torej udnino plačati prihodnjo nedeljo, dne 7. oktobra, zjutraj od 8—9. ure ali popoldne po večernicah v bralni sobi. Za bližnjo prihodnjost naznanjamo, da bode bralno društvo meseca decembra t. 1. priredilo v gostilni k «angelju« (čkiTleeu) pevsko veselico in tombolo. Meseca januvarija pa se bode vršil občni zbor, kateremu bode sledilo predavanje potovalnega učitelja o živinoreji, sadjarstvu in trtoreji; potem pa bode zopet pevska veselica. Ako želi kdo kmetskih fantov izučiti in izuriti se v petju, naj se oglasi pri č. g. kaplanu Kosar-ju. Bralno društvo bode torej lepo skrbelo za poduk in zabavo. lz Gornjegagi'ada. (O povzdigi cerkvenega petja.) »Gerkveni Glasbenik« in naš »Slov. Gospodar« sta nam že mnogo koristila za provspeh prave cerkvene glasbe; ali več v Ljubljanski vladikovini, kot v Lavantinski. Kje pa tiči uzrok, da smo mi prepočasni? Gotovo v tem, da se strašijo gg. orglavci pred velikim trudom, ki jim preti, ako bi se brigali za »modo« cecilijanstva. Da je potreba izurjenih orglavcev, razume se samo ob sebi, zakaj v >S1. Gosp.« razpisujejo čč. gg. cerkveni predstojniki službe večinoma le za izvežbane pevovodje, ki so zmožni v vseh zadevah prave cerkvene godbe. Po naših krajih se nahaja precejšno število zvedencev v orgljanju, a so nezvesti in mlačni za svetcf glasbo; temveč se brigajo za tako stvar, ki jih ne zebe in ne peče. Seveda pri tem se ne ozirajo več na dolžnosti svojega poklica,^ ako niso nekateri prisiljeni od svojih predstojnikov. Še večje število organistov je, ki imajo dober namen, preostrojiti in zboljšati eerkveno glasbo, pa si ne vedo pomagati, ker se niso v tem šolali in si prisvojili potrebnih znanostij. Zatorej bi bilo gotovo visokega pomena, ako bi se priredil na slov. Štajarskem, recimo, enotedni poduk (kurz) vsako leto, kakor so imeli pred desetim letom sosednji Kranjci v beli Ljubljani; zato pa so v cerkveni godbi več desetletij pred nami. Res zaniraivo je čitati o vzornem napredku eecilijanske glasbe v Mariboru, ki stoji na vrhuncu cele naše vladikovine. A tudi pri nas na deželi ne spimo, ampak posnemamn dobro stvar, kolikor je v naši moči. Kdor je poznal prerano umrlega dr. Kukoviča, se bode še gotovo spominjal njih besedij: dobrih orglavcev, oziroma dirigentov potrebujemo, potem bodemo lahko ustrezali zahtevam sv. cerkve glede glasbe, ki je v prvi vrsti koral. Od ranogih se željno pričakuje splošni podučni tečaj za orglavce slovenske Štajarske, kaj pa da tudi za izobražene, ki discipline potrebujejo. Za prvi korak naj zadostujejo te vrstice. daljše nasvetovanje naj bi priporočali višji krogi. Brvar. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. (Stavba nove šole) pod nadzorstvom zvedenega palirja g. Krambergerja naglo napreduje, ter se je nadjati, da okoli srede meseca oktobra zagledamo okineano smrekieo na vrhu novega učilišča. Da bi bilo pa delo, ki ni le v telesni blagor, nego tudi v dušno izobraženje naših malih odmenjeno, z Bogom začeto ter srečno dovršeno, so nam naš preč. g. kanonik in dekanijski oskrbitelj dne 15. sept. v lepi svečanosti blagoslovili vogelni kamen. Po šolarski sv. maši napotijo se domači trije gospodje v lepi procesiji, spremljani od gg. učiteljev, .občinskih predstojnikov, udov kraj. šol. sveta, šolske dece in drugega ljudstva pred novo šolsko zidovje k temeljnemu kamenu, ki je bil z narodno in cesarsko zastavo ter z mnogimi različnimi zastavicami ozaljšan, s cvetlicami in venci krasno okinčan. Ustopivši se pred zbrano mnogoštevilno ljudstvo razložijo preč. g. blagoslovitelj v lepi besedi kratko zgodovino šolstva sploh in naše Lovrenške šole posebej: Kakor je šolstvo sploh svoj prvi začetek v samostanskih celicah in duhovskih hišah imelo, tako je tudi naše dosedanje šolsko poslopje, kojega zabeležena zgodovina se zaene prav s začetkom tega stoletja, prvotno bilo ob enem cerkovnikovo slanovanje, torej cerkvena hiša, koji značaj se je seveda v teku let popolnoma zgubil. V prvi polovici tega stoletja še se je za šolsko poslopje le malo storilo, v nuvejših časih začela je država na to gledati, da se nove šole zidajo, le da se tu pa tam premalo gleda na gmotne "WV- ,«.;^n 5r> nnvnia zlatfi .beSeOC sv. i;cinTv,.». in krajevne razmere. Koncavši svoje zanimive besede udarijo preč. g. govornik trikrat s pripravljenim zidarskirn kladivom na temeljni kamen, nadaljevaje blizo takole: Preden blagoslovim la temeljni kamen, hočem s kladivom trikrat na njega udariti. Prvič udarim na ta kamen v znamenje, da ga blagoslovim v ta namen, naj bi delavci, ki bodo novo šolo stavili, zdravi na duši in telesu svoje delo opravljali ter končali. Dtugi udarec na temeljni kainen pomeni, naj bi se deca, ki bodo to šolo obiskovali, zdravi in čvrsti lepih naukov in potrebnib vednostij učili. In tretjokrat udarim s kladivom v znamenje, naj bi vsi, ki bodo to šolo obiskovali, po priučenib naukih tudi živeli ter se v spoznanih čednostih vadili. — Pravičnim željam govornikovim pridružitno se tudi mi, le da pristavimo še četrto, naj bi se za novo štirirazredno šolo preskrbelo tudi potrebno število dobrih, versko-narodnih učiteljev, ki se drže gesla: »Vse za vero, narod in domovino«, kojira je pri podučevanju sv. vera in blaga materinščina temeljni kamen ! Iz Gotovelj v Savinjski dolini. (Požar.) V tovarni za kamenino in porcelan je 27. septembra ob 7*1. ponoči začelo goreti. Kako je ogenj nastal, se ne ve ; nekateri so pravili, da iz dimnika. Domaei ognjegasci so bili takoj na pogorišču, in njihovemu junaškcmu prizadevanju se imata posestnika, gg. Veseli in dr. Sernec v Celju, zahvaliti, da jima ni zgorela cela tovarna. Veselje je bilo gledati, kako vrlo so gasili priprosti Ijudje. Vsi so bili tihi in slušali na glas voditelja. Gast, komur čast! Dobro uro pozneje so še le prihiteli tudi Zavčani na pomoč. Tovarna je bila zavarovana. Od Male Nedelje. (Slovo.) Iznenadila nas je novica, da nas zapusti gospod Frane Zacherl, učitelj in vodja našega pevskega zbora. Za odhodnico priredili so rnu naši vrli pevci slovesen večer dne 9. septembra v gostilni gosp. Rožiča v Radislavcih v zahvalo za njegov preveliki trud in da so mu pri tej priložnosti podarili v spomin svilnati slovenski trak, sprevit s srebrno liro. Zabava se je vršila z najboljšim uspehom. Gotovo je moralo vsakega vnetega narodnjaka veseliti razleganje milih, lepih glasov narodnih in umetnih pesmij. Iz dna hvaležnega srca izrekamo tudi na tem mestu nas zapustivšemu gosp. F. Zacherlu presrčno zahvalo za trud z našimi kmečkimi fanti pri podučevanju petja. priznamo pa tudi hvaležno gospodu gostilničarju, ki nam je bil z vsem tako dobro postregel. ¦ Precetinski. Iz Makol. (Ostanki nemškutarij e.) Pri nas nemškutarija še zmiraj noče potihniti. Nekateri rogovileži še zdaj pa zdaj pokažejo svoje roge. Ker sedaj po trudih nekaterih tukajšnjih narodnih mož drugje nič ne morejo opraviti, pa izobešajo ti po sili Nemci table z nemškutarskimi napisi, kakor n. pr. gospodje Gregoritsch, Mohoritsch. To so vam pristni in rojeni Nemci, ti ičevci, kakor že imena pričajo! No pa o njih rodu se ne bodemo prepirali, ker je stvar že itak jasna, in je dovolj znano, da Nemci nimajo nobenega imena na —ič, da torej tudi naši gospodje gotovo niso nemškega rodu in torej bržčas hočejo, da jih naj prištevamo nemškutarjem. Da piSejo ti gg. Ičevci svoje imena vendar po nemškem pravopisu, s tem menda hočejo svetu le pokazati in se pobahati, da znajo nekaj nemški in si niislijo, da so ledaj že tudi pravi Nemci. Bog ve, kedaj bo Ijudi te vrste pamet srečala! Naš slov. rojak in po vsein svetu znani učenjak vilez Miklošič, bivši vseučeliški profesor na Dunaju, znal je menda kakih 20 jezikov, kakor slovenskega, francoskega, laškega, angleškega, turškega ild., pa zaradi tega ni bil nikoli ne Francoz, ne Lah, ne Anglež, ne Turek itd., ampak vedno se je spoznal za Slovenea. Če mislijo ti naSi po sili Nemci, da so tudi že pristni Nemci, ako znajo malo po nemški zavijali in imajo nad vratmi nemške napise; lahko se jim pač vsak pameten človek, in tudi Nemec, smeje Toliko za tokrat!