LETO XXXII.. ŠT. 44 Ptuj, 15. novembra 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Današnji številki je priložena skupna priloga vseh slovenskih pokrajinskih časnikov, posvečena 60-letnk:i KPJ-ZKJ in revolucionarnemu delavskemu gibanju na Slovenskem o IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1979 PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ Delegati zborov ptujske občinske skupščine jfbodo tokrat sestali na ločenih sejah, zaseda- li pa bodo 21. novembra. Delegati bodo obravnavali uresničevanje resolucije o politiki Izvajanja družbenega plana občine v tem srednjeročnem obdobju za prihodnje leto rebalans proračuna občine za leto 1979 in (isnutek proračuna za prihodnje leto ter ^isnutke odlokov o delovnem času v trgovskih, jostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj, o jopolnitvi odloka o hi.šnem redu. o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu in o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namemebnosti kmetijskega zemljišča. Poleg tega je na dnevnem redu obravnava in spre- jem odločbe o ugotovitvi splošnega interesa, pa še volitve in imenovanja in vprašanja delegatov. ^ Delegati zbora krajevni skupnosti imajo nekoliko dalj.ši dnevni red. saj bodo obravna- vali in odločali o sprejemu osnutka odloka o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka uvedenega na območju kra- jevne skupnosti Ptujska gora za izgradnjo komunalnih in drugih objektov in predloga odloka o določitvi območja in imena dela katastrske občine Slražgonjca na območju ptujske občine. N.D. Razprava o programu RTV Tako kot drugje v Sloveniji tudi na območju ormoške in ptujske občine teče javna razprava o predlogu programov RTV Ljubljana za leto 1980, ki jo organizira in vodi SZDL. Na območju ptujske občine je tekla javna razprava v KK SZDL in v osnovnih organizacijah sindikata, stališča iz teh razprav pa so bila sumirana na javni razpravi, ki je bila včeraj popoldne v Narodnem domu v Ptuju. O vsebini te javne tribune bomo poročali prihodnjič. V Ormožu se je v ponedeljek, 12. novembra sestal na razširjeni seji Svet za informiranje in tisk pri občinski konferenci SZDL Ormož. Svet se je najprej na seji konstituiral, predsednik je Vlado Ožbolt, ki ga je imenovala že OK SZDL, za podpredsednico pa so na seji izvolili Vido Topolovčevo. Po tem, ko so na seji sprejeli program dela, ki obsega razprave s sedmih področij obveščanja od glasil OZD in KS navzgor, je stekla iivahna razprava o predlogu programa RTV Ljubljana za leto 1980. Razprava je bila sicer kritična, vendar objektivna in stvarna. Oblikovali so vrsto konkretnih pripomb in predlogov, ki jih bodo posredovali RTV prek ustanovitelja RK SZDL Slovenije. Med vsemi velja poudariti zahtevo, da je treba v programski zasnovi bolj upoštevati pripombe in predloge poslušalcev radia in gledalcev televizije. F Del udeležencev na seji sveta za Informiranje in tisk pri OK SZDL Ormož foto: Slovenski arheologi na razširjenem sestanku v Ptuju, (foto: MO) Slovenski arheologi v Ptuju in Ormožu »Problemi Ptuja so eminentni problemi slovenske arneoloeije in ce jih sproti ne bomo reševali, tudi slovenske arheologije ne moremo razvijati.« je na seji slovenskega arheološkega društva v Ptuju de- jal njegov "predsednik prof. dr. Uože Kastelic. kije opozoril še na pomembnost spomeniškega var- stva arheološkin predmetov. Ta razširjeni sestanek v Ptujuje pozdravila tudi predsednica skupščine kulturne skupnosti Marija Magdalene in predsednik SO Ormož Mirko Novak ter pri tem opozoril zbrane sloven.sKe arheologe na nekatere nerealizi- rane nafoge izpred leta 1972. koso se v Ormožu prvič dogovorili o izdaji kataloga arheoloških del in še do danes ni zagledal luči sveta. O arheoloških'izkopavanjih v Ptuju in Ormožu s posebnim po- vdarkom na prazgodovinskem obdobju, antičnem in zgodnjes- rednjeveškem so nato spregovo- rili mg. Biba Teržan. dr. Jaro Sa- šel. ki je dejal, da bi bilo žalostno, če bi se slavne zgodovine Ptuja, mi in mesto ne zavedali ter dr. Paola Korošec. Arheologa Blagoje in Marjana Jevremov sta prikazala tudi najnovejša arneološka odkritja v Ptuju in Ormožu. V odmoru so si člani sloven- skega arheološkega društva iiglcdali tudi zbirke in depoje ter spregovorili še o problematiki v pokrlijinskem muzeju v Ptuju. O lom poročamo na 7. strani. mš V ZADNJEM HIPU ' ^01 da bi Stanko Rotar iz Vodranec vedel, da nam obeta slabo vreme. sneg. dež in druge '^žave. Sicer pa kaj bi razmišljal o lepem vremenu. ^^i srno že zakoračili v sredino meseca. In novem- .^[io zna zagosti, tako kot vinski Martin, ki pravi, '^^.je na .Martina dež. je potem zrmzlina. pozebe '^^"Tiina in je tu draginja. "Najbrž kmet Stanko Rotar ve za te novembrske vremenske preroke, zato ni naključje, da se je pripravil na zimo. Tudi za'živino mora biti toplo ležišče in stelja je kot nalašč za to. je rekel in pridno spravljal velike kupe listja na kmečki voz z visoki- mi in doma izdelanimi »lojtrami«. Enako pridni sta bili ženski, ki sta mu pomagali. In kravici? Potrpežljivo sta čakali kot da bi vedeli, da se zanju trudijo. fotozapis: zk 0RM02 O delegatskih odnosih in družbenih svetih Tudi ormoški komunisti so sprejeli program aktivnosti občinske organizacije ZKS o stališčih pete seje CK ZKS, na kateri so obravnavali razvoj in utrjevanje socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov družbenih dejavnikov in institucij našega političnega sistema v obdobju po osmem kongresu slovenskih komunistov. Največji poudarek bodo posvetili razvoju družbenopolitičnega sistema in krepitvi vloge Zveze komunistov. Poleg obravnavanja tega gradiva pa so ormoški komunisti sprejeli še poseben program dejavnosti v mesecu novembru. Razprava o stališčih zadnje seje Centralnega komiteja ZKS bo tekla po vseh osnovnih organizacijah. Prav bi bilo, če bi o tem razpravljali na programsko volilnih konferencah, tiste osnovne organizacije, ki pa so volilne konference že opravile pa morajo organizirati posebne sestanke na to temo. Komite občinske organizacije bo do 15. novembra pripravil organizirane razprave o vlogi in nalogah ZK. Na razpravah bodo sodelovali sekretarji OO, predsedniki delavskih svetov, delegati in poslovodni organi. Takšna problemska razprava bo v Slovinu in sicer 12. novembra. Na tem skupnem razgovoru bo beseda tekla o koriščenju družbenih sredstev, o izvajanju političnega sistema v praksi itd. Med najpomembnejše naloge ormoških komunistov zagotovo sodi tema o družbenih svetih in delovanje delegatskega sistema v občini Ormož. V novembru bo stekla še razprava o uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in sicer bo beseda o trenutni situaciji stanovanjske problematike. Sredi novembra bo razgovor s člani aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Beseda na tem razgovoru bo tekla o položaju delavca v okolju, kjer živi in dela. Najbrž bo v vseh organiziranih javnih razpravah dovolj novih in svežih predlogov, ki bodo obogatili 6. sejo CK ZKS. Razlog za to je 27. osnovnih organizacij in 550 članov ZK. zk Priprave na sindikalne občne zbore v začetku prihodnjega leta poteče dveletni mandat vodstvom osnovnih organizacij ZSS in konferencam osnovnih organizacij v de- lovnih organizacijah. Zato so aktivnosti usmerjene prav v pripravo občnih zborov, ki bodo tekle po osnovnih organizacijah, konstitutivne seje pa v konferencah osnovnih organizacij sindikata. V Ormožu so se dogovorili, da bodo občni zbori opravljeni od 15. decembra do 25. januarja 1980. konstitutivne seje konferenc pa do 28. februarja pri- hodnjega leta. Predsedstvo osnovne organizacije mora izdelati poročilo o izvedbi občnih zborov in sprejeti politično oceno, v kateri je treba zajeti ocene in usmeritve osnovne organizacije sindikata, kadrovske spremembe in a- naliza vseh razprav. Pravgotovo je najvažnejša naloga sindikata kad- rovanje. Prizadevati si bo treba, da bodo osnovne organizacije vodili sposobni in marljivi delavci. Na občinskem svetu ZSS Ormož so poveda- li, daje široka razprava o planiranju in kolektivnem vodenju že bila, bistvenih pripomb pa na gradivo v osnovnih organizacijah ni bilo. Dogovorili so se tudi. da se bo prve konference Zveze sindikatov Slo- venije. 22. novembra udeležil delegat Franc Polič iz tovarne sladkorja v ustanavljanju. zk MONOGRAFIJA O DELU ZVEZE KOMUNISTOV Člani komiteja OK ZKS Ptuj so na seji, ki je bila v sredo, 7. novembra dali pobudo za pripravo monografije. V njej bi zajeli delo in razvoj zveze komunistov v ptujski občini od osvoboditve do danes, tako da bi dobili zbrane kronološke podatke, ki bi jih uporabljali tudi pri raznih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja članstva. Naloga kadrovske komisije pri komiteju je, da čimprej pripravi predlog članov uredniškega odbora, ki bo skrbel za uresničitev dane pobude. N. D. PRIPRAVE NA PRVO KONFERENCO SLOVENSKIH SINDIKATOV Premalo konkretne razprave če bi v tem trenutku analizirali priprave na prvo konferenco slovenskih sindikatov, bi bila ocena zelo skromna. Sicer začrtana široka aktivnost ni našla pričakovanega odziva. V sindikalnih sredi- nah bi naj stekla konkretna razprava o uveljavlja- nju vloge in odgovornosti delavcev v sistemu samoupravnega družbenega planiranj^a, vendar dalj od izvršnega odbora razprava ni prišla; pri tem pa je znano, da izvršni odbor ni sindikalna organi- zacija. Tudi občinski svet ZS Ptuj, kije eno izmed sej ze posvetil pripravam novih planskih dokumen- tov, ni prinesel vzpodbudnejših rezultatov. Plani- ranje je torej še vedno rezervirano za ozek krog strokovnih delavcev in ne pride do najširšega kroga delovnih ljudi, do sindikalnih skupin. Kako bo torel na konferenci, če ne do zaklju; čkov od tistih, ki so za izpolnjevanje plana tudi zadolženi? Delegati iz ptuj.ske občine bi se naj na konferenci oglasili s konkretno razpravo; v primer- ^ivi z ostalimi slovenskimi občinami smo sicer v prednosti, kljub 'vsemu pa nam ne more biti vseeno, kako se v sindikalnih sredinah pripravljajo na konferenco. Dosedaj občinski .svet ZS Ptuj ni prejel nobene pripombe na gradivo za prvo konferenco ZS Slovenije. To bi po eni strani tudi razumeli, saj pritiskajo sindikalne sredine številne naloge, obilica materialov in tudi časovna stiska, pa vendar je gradivo za prvo konferenco takšnega pomena, da razprava ne bi mogla bili brez pripomb oziroma koristnih predlogov. Tudi na stališča o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije ni bilo iz sindikalnih organi- zacij ptujske občine do.sedaj nobene pripombe. V vseh dosedanjih razpravah, je bilo mnogo več dilem okrog mandatov, kadrovskih vprašanj, kot pa vsebinskega pomena kolektivnega dela in odaoNornosli v zvezi sindikatov. Čeprav bi pri tem že lahko dejali, da so v okviru občinskega sveta v Ptuju že organizirali delo treh svetov in sicer za ekonomska vprašanja in planiranje, za socialna vprašanja in svet za samoupravljanje, ki so v bistvu že zametki kolektivnega dela vobcinski organiza- ciji sindikata, vendar pa bo potrebno njihovo delo še poglobiti. Pri tem je potrebno omeniti še, da je občinski svet ZS Ptuj eden izmed prvih sveto» v Sloveniji, ki ima že ustanovljene svete. Konferenca, ki bo 22. novembra v Ljubljani, bo brez dvoma sprejela konkretne zadolžitve za sindikalne delavce tako' na področju planiranja, kot tudi pri uveljavljanju kolektivnega dela in odgovornosti v zvezi sindikatov; zanje pa bo potrebno najti tudi konkretne rešitve v družbeni praksi. MG 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 15. november 1979 — TEDNIK Banka ima teleprinter Ni iz trte zvita ugotovitev, da se teleprintersko sporočanje pri nas zelo počasi razvija. Temu dokaz je tudi podatek, daje v telegrafskem omrežju PTT Maribor samo 200 teleprinterjev, in prav KB Maribor, poslovna enota v Ptuju je prej.šnji četrtek postala 200. naročnik teleksa. Telegrafsko sporočilo ima pred telefonskim precej prednosti. Je, hitrejše, zveze niso obremenjene in pomeni pismeni dokument, ki je potreben za poslovno korespondenco. Teleprinterje veljal 105 tisoč' dinarjev in je .šele 17. v občini Ptuj. Ob priložnosti, ko so teleprinter; predali namenu, so predstavniki ptujske pošte Mariji Brlekovi. ki bo z; aparatom upravljala, izročili imenik s teleksi in ji seveda pri delu-i zaželeli veliko uspeha. fotozapis: zk i Pogovor Z novinarji v petek. 9. novembra je komite občinske konference ZKS Ptuji pripravil delovni pogovor z novinarji osrednjih, regionalnih in lokalnih-; medijev obveščanja. Na pogovoru so poleg predstavnikov družbeno-^ političnih organizacij sodelovah ptujski gospodarstveniki, ki so prikazali dosedanji razvoj, uspehe in probleme ptujskega gospodarstva. Seveda niso zanemarili nadaljnjih razvojnih usmeritev v občinskem, regio-' nalnem in širšem prostoru. O dosedanjem razvoju in o nadaljnjih perspektivah manj razvitih' območij Haloz in Slovenskih goric ter o razvoju aluminijske industrije jel govoril Franjo Gnilšek. o izvajanju melioracij o naložbah in o problemih; na tem področju ter o preusmerjanju kmetiji sta govorila Franc Tetič-i kovic in Vlado Tumpej. Kmetijski kombinat in njegove razvojne; usmeritve je predstavil Branko Gorjup. o perspektivah razvoja meso-j kombinata Perutnina je govoril Milan Longhino. o kovinsko predelo-i valni industriji pa Vaclav Vrabič. Razveseljive podatke o usmerjeni] stanovanjski gradnji je podal Janez Belšak. o odprtih vprašanjih ku\-\ turne dediščine je govorila Marija Magdalene. Marjan Ostroško je| predstavil načrte o razvoju turizma v ptujski občini. Ferdo Veingerl pa^ je govoril o uspehih mladinskih delovnih akcij na manj razvitih območjih. Novinarje so vsa obravnavana področja zanimala, čeprav je bilo za, temeljite pogovore premalo časa. Vendar namen delovnega srečanja ni^ bil v tem. da bi obširno in poglobljeno razpravljali. Ptujski družbe-j nopolitični delavci in gospodarstveniki so želeli predstavnike novinar-i skih hiš seznaniti s trenutno situacijo v občini in jih vzpodbuditi kj obširnemu, stalnemu in konkretnemu poročanju o vseh problemih in • uspehih, ki smo jih dosegli v tem srednjeročnem obdobju. N. D.! PRED IZDAJO NOVEGA BARVNEGA TURISTIČNEGA PROSPEKTA Turistična informacija ima pomembno mesto v približevanju turističnega kraja Nasplošno ima turistična propaganda in informacija vse večji pomen v celoviti turistični ponudbi. Mora pa biti tako posredovana in v takšni obliki, da je najbolj sprejemljiva za turista in druge goste, ki želijo v kratkem spoznati turistične zanimivosti določenega kraja, območja in podobno. V ptujski občini že dalj časa ugotavljamo, da je naša turistična informacija pomanjkljiva in deloma tudi že zastarela. Barvni turistični prospekt, izdan pred 10 leti je zastarel in več ne dohaja novosti na trgu turistične ponudbe. Zato tudi potreba po izdaji novega barvnega turističnega prospekta, ki bi naj v kratkem predstavil največje spomenike Ptuja in okolice, zlasti tiste zanimivosti, ki vzbujajo najširše zanimanje med turisti in drugimi obiskovalci. Priprave na izdajo prospekta so že tako daleč, da se razpolaga z določenim slikovnim materialom. Na zadnji seji izvršilnega odbora občinske turistične zveze Ptuj in odbora za koordinacijo turističnih aktivnosti je bila glavna pozornost usmerjena v izbiro slikovnega in tekstualnega gradiva za novi prospekt. Prospekt bo imel 8 strani in bo izdan v nakladi 50.000 izvodov, tiskalo pa ga bo grafično podjetje ,,Soča" Šempeter pri Gorici. Natiskan pa naj bi bil do 20. jubilejnega kurentovanja s karnevalom. Ob tej priložnosti je bil v razpravi tudi osnutek samoupravnega sporazuma o sodelovanju in financiranju pri skupni izdaji turističnega prospekta in turisUčnih informacij. Sporazum izhaja iz potreb po izdaji prospekta in temelji na skupnih obveznostih vseh podpisnikov samoupravnega sporazuma o pripravi in financiranju le-tega in turističnih informacij. Podpisniki sporazuma pa so: Perutnina, KK, Emona — Merkur, MIP, Agis, kulturna skupnost, Petrol — motel, Slovenske gorice, Haloški biser. Ptujske toplice, vsa turistična društva v okviru občinske turistične zveze, SO Ptuj, KB Maribor, ki je že odobrila 40,000 dinarjev, Certus — TOZD PotniSki promet Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. Glede izdaje turističnih informacij $ koledarjem turističnih prireditev v prihodnjem letu pa so se dogovorili, da je potreben material potrebno zbrati do konca leta. MCL DRUŽBENO PLANIRANJE V Ormožu bodo izkoristili vse prednosti in priložnosti Ob ocenjevanju uresničevanja družbenoekonomskega razvoja v letih 1976 do 1980 ugotavljajo, da so bile usmeritve pravilno zastav- ljene in dogovorjene. Tako po štirih letih izvajanja družbenega plana beležijo temeljne obrise bodoče strukture gospodarstva in drugih dejavnosti. O družbenem planiranju v občini Ormož je načel- nik za gospodarstvo in urbanizem Ivan Rajh povedal naslednje: ,,Na osnovi široko zastavljene akcije kontinuiranega planiranja in osveščanja nosilcev razvoja na posameznih področjih, je občinska skupščina po predhodni razpravi v delegatski bazi sprejela Smernice za pripravo družbenega plana občine v obdobju 1981 — 1985. Te oprede- ljuje izhodišča bodočega razvoja, kjer so upoštevani določeni objektivni pogoji in možnosti nadaljne rasti gospodarstva, večja zaposlenost ter dvig osebnega in družbenega standarda delovnega človeka in občana. Nadaljnji gospodarski in druž- beni razvoj v letih 1981 do 1985 izhaja iz določenih prednostnih pogojev. Naj jih nekaj navedem: Razpoložljiva delovna sila, ki je bila že v dosedanjem razvoju prisotna kot prednost našega območja. Izrazita prednost v naravnih pogojih (razvijanje primarne proizvodnje). Ugodna je tudi geopolitična lega občine in prometna odprtost. Med najpo- membnejše razvojne možnosti pa smernice uvrščajo samoupravne družbenoekonomske odnose in pripravljenost delovnih ljudi in občanov po hitrejšem gospodar- skem, socialnem in prostorskem razvoju območij, na katerih delajo in živijo. Poleg prednostnih pogojev in možnosti razvoja smernice tudi opredeljujejo določene omejitvene dejavnike in ovire, ki lahko^ nega- tivno vplivajo na začrtan razvoj. Pri tem gre za nizko tehnološko in kadrovsko bazo, pomanjkanje kapitala za razvijanje novih dejav- nosti in višjih oblik proizvodnje oziroma finalizacije izdelkov. Ker še ne razpolagamo s posa- meznimi elementi razvoja in nosilci planiranja, to se šele sedaj priprav- lja, podajam le globalne usmeritve iz sprejetih smernic za sestavo druž- benega plana: Povprečna rast druž- benega proizvoda bo v občini večja kot v SR Sloveniji. Ta bo tudi zmanjšala razkorak med razvitost- jo posameznih območij. Takšno rast pa omogočajo obstoječe kapacitete, nove naložbe v materialni proizvodnji, večji prodor na zunanja tržišča, racio- nalnejše zaposlovanje in ustrezna kadrovska politika. Pri gospodar- skem razvoju naj bi bila prednost usmerjena v industrijo, kmetijstvo, turizem in drobno gospodarstvo. Pri razvoju družbenih dejavnosti pa so sile usmerjene v razvoj osnov- nega šolstva, usmerjeno izobraže- vanje, kulturo, vodooskrbo in razvoj PTT omrežja. Za uresničevanje takšnega gospodarskega razvoja bo seveda treba organizirati lastna produkcij- ska sredstva, samofinanciranje investicij v sistemu skupnih vlaganj. Za uresničevanje pro- grama gradenj objektov v družbe- nih dejavnostih pa bo treba sred- stva še naprej zagotavljati s samo- upravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem uporabnikov. Izhodišča razvoja, ki jih nakazuje občinska skupščina v letih 1981 — 85 služijo nosilcem razvoja in planiranja za izdelavo usklajenih strokovnih osnov elementov in opredelitev lastnega razvoja ter postopek za usklajevanje. Tako bo družbeni plan najširši dogovor o ciljih in razvojni poti do leta 1985. zk Uresničevanje razvoja občin podravske regije člani medobčinskega sveta ZKS Maribor so na včerajšnji seji temeljito obravnavali poroči- lo komisije za gospodarstvo pri medobčinskem svetu o uresniče- vanju srednjeročnega razvoja petih občin podravske regije. Poleg lega so namenili osrednjo pozornost poročilu o uresničeva- nju planskih nalog tega srednje- ročnega obdobja in pripravam na naslednje srednjeročno ob- dobje. Skupne ugotovitve so v tem. da je staiije v vseh občinah podobno. Žal ne dosegamo po- stavljenih ciljev razvoja, razen zaposlenosti, ki jo povsod preko- račujemo. Precej investicij bo iz tega prenesenih v naslednje sred- njeročno obdobje. Osnovni raz- logi za nedoseganje planov so v neupoštevanju zakona o temeljih planiranja, nekatere OZD so ■)rez sprejetih planov, plani med SIS. KS in OZD so neusklajeni, investicije so razdrobljene in podobno. Razveseljivo jc le sta- nje na področju priprav na novi srednjcročiM plan, saj poteka planiranje, z majhnimi odstopa- nji, tako kot smo predvidevali. N.D. ORMOŽ ZIMA JIH NE BO PRESENETILA Prejšnji teden smo se že bali, da nam bo sneg pošteno zagodel. Pa nam k sreči ni. Ce bo tako kot lansko zimo, potem se občanom ormoške občine ni treba bati letošnjega snega in nevarnega ledu. Ormoške ceste in ulice so namreč hitro in dobro očiščene, to so ugotavljali tudi vozniki od drugod. Direktor Komunalnega podjetja Ormož, Alojz Zadravec je povedal, da so na presenečenja letošnje zime dobro pripravljeni. Prek zime bi potrebovali okoli 60 ton soli. Sedaj je imajo 20 ton, v teh dneh pa bodo iz Golubovca na Hrvaškem še navozili drobljenec, ki bo prav tako kot sol uporaben za posipavanje cest, ulic in pločnikov. Pogodbo za ostale količine soli so že tudi sklenili vprašanje pa je, kdaj bo rudnik soli v Tuzli zagotovil ustrezno količino soli. Na razpolago imajo tudi dva avto-pluga, če bo snega preveč pa bodo uporabili še dva. Na Komunalnem podjetju so nam zatrdili, če ne bo Slo s soljo in peskom, se bodo z ledom in snegom spoprijeli še z lopato in rokami. Veliko pomoč pa pričakujejo od občanov, lastnikov hiš, stanovalcev, šolarjev in drugih. zk Nagrajena dva pogrinjka v Ljubljani je bil od 5. do 7. no- vembra že 27. tradicionalni gostin- sko-turistični zbor, ki se ga je z uspehom udeležila tudi temeljna organizacija KK Ptuj — Haloški biser. Tokrat je sodelovala z dvema pogrinjkoma, enim kulinaričnim in enim slaščičarskim izdelkom. Za pogrinjek ,,korantija", ki je posve- čen 20. jubilejnemu kurentovanju so dobili srebrno in za pogrinjek ,,zlati jubilej", posvečen 75. praz- niku ptujskih perutninarjev pa bro- nasto medaljo. V konkurenci pogrinjkov je bilo med 78 razstav- ljeni, ocenjenih le 36 pogrinjkov. Pogrinjek ,,korantija" sta pripravila Janez Cuš in Tone Sven- šek, pogrinjek ,,zlati jubilej" pa Marica Šoškič in JožeTišler. Bojan Kocjan, direktor Haloškega biserja je ob tem povedal, da so z udeležbo na letošnjem gostinsko-turističnem zboru sicer zadovoljni, vendar pa bo potrebno do prihodnjega zbora nabrati še več izkušenj, da bo tudi bera v konkurenci kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov boljša. Letošnji zbor oziroma prireditve so obiskali tudi delavci temeljne organizacije, teh je bilo blizu 100. Ogledali so si več razstav gostinsko- turističnega zbora, pivovarno ,,Union" in ,,Donat" v Rogaški Slatini. Sicer pa v temeljni organizaciji, potem, ko so uspešno prestali martinovanje, že pripravljajo pisano silvestrsko ponudbo. Odločili so, da bo množično silve- strovanje v hotelu ,,Petovio", gradu Bori in v grajski restavraciji ter na Gorci. Ze prihodnjo soboto pa bodo v obratu ,,Rozika" ponu- jali lovske speciaUtete; za to prilož- nost se bodo še posebej potrudili in pripravili za člane zelene bratov- ščine in druge ljubitelje lovskih specialitet, gamsovo juho, lovsko ploščo ,,Diana" in pa lovsko poga- čo. Nasploh pa so v temeljni orga- nizaciji z uvajanjem jedi iz drugih kuhinj zelo zadovoljni, saj so nale- teli na dober odziv med obiskoval- ci. Da v temeljni organizaciji dobro poslujejo, je v veliki meri pripomogla domačnost lokalov, prijetna urejenost in dobra ponud- Na lanskoletnem gostinskem zboru in razstavi, ki je bila v Portorožu, j* zlatu kolajno dobila poročna torta" Foto: D. Ris ba. Tudi za naslednje leto načrtujejo obsežen program obnovitev in preureditev lokalov. Predvsem pa želijo urediti ribjo restavracijo na Hrvatskem trgu, gostilno ,,Pri pošti", pivnico ,,Zlatorog" ter dokončati preuredi- tev bifeja na avtobusni postaji v Ptuju. Skupno jih bodo te prenose veljale okrog 225 milijonov dinar- jev. Velika želja delavcev Haloške- ga biserja pa je še vedno gradnja novega hotela, za katerega bo brez dvoma potrebno poiskati rešitev, saj vemo, da je pritisk gostov na Ptuj velik, da pa jih ne mor« zadovoljiti, če želijo tudi prenočit'' Ob tem še pripomba, če se grenio turizma, brez nočitvenih zmogO'' vosti, ne bo šlo. Zal pa v naši skup- nosti za tako naložbo ne najdejo skupne poti. ker se kljub določenih sistemskim možnostim, ne znanio in nočemo sporazumeti. ^ Mostovi, mostovi... in znova mostovi v okviru programa lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj ima posebno mesto postavka gradnja manjših gradbenih objektov, med kate- re spada tudi gradnja mostov. Da pa so mostovi na območju ptujske občine v slabem stanju je znano, znano pa je tudi, da nam za njih vzdrže- Nanje in tudi novogradnje vedno primanjkuje sredstev. Razpoložljiva sredstva namreč do- voljuje le nujno vzdrževanje in nič več, seveda pa bo potrebno zato v naslednjem srednje- ročnem programu temu problemu posvethi mnogo ve^ pozornosti kot doslej. Na straneh Tednika smo pred kratkim že opozarjali na problem mostu na Vidmu in v Tržcu in ker je bilo v zvezi s tem v zadnjem času več vprašanj,, še več pa namigovanj, smo poiskali odgovora v temeljni organizaciji Vzdrževanje Cestnega podjetja Maribor v Ptuju in lokalni skupnosti za ceste občine Ptuj. Najprej problem mostu na Vidmu. V zvezi z njim je več občanov zastavilo vprašanje, zakaj ponovno dela? Štefan Zelko, vodja temeljne organizacije Vzdrževanje je o tem povedal naslednje: ,,To bi razdelil na dve vprašanji: zakaj ne novogradnja in zakaj popravno? Zakaj ne novogradnja: osnova za izvajanje gradenj mostov je srednjeročni program vzdrževanja, modernizacije in gradnje na magistralnih in re- gionalnih cestah v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980, ki je bil sprejet tudi v okviru ptujske občine. Pri tem pa je potrebno povedati, da v omenjenem programu tega mostu ni. Na drugi strani pa so v občinskem merilu velika prizade- vanja, da se gradnja tega mostu vključi v naslednji srednjeročni program. Ce bo šlo vse po načrtih je lahko novogradnja zaključena že v prvih letih srednjeročnega obdobja 1981-1985 in sicer v letu 1982. To bi tudi pomenilo, da mora sedanji most služiti vsaj še nadaljnji dve leti. Zato tudi v sedanjem trenutku popravilo mostu. Mislimo tudi, da je most na tej povezavi družbeno in ekonomsko zelo važen objekt in je zato tudi nesprejemljivo, da bi ga zanemarili v taki obliki, da bi se porušil. Tudi primerjava videmskcga mostu z borlskim mostom, o kateri smo brali na straneh Tednika ni sprejemljiva, ker je le-ta bil v programu za to obdobje in je bil zato v tem času tudi na novo zgraien. Porušitev mostu je bila sicer nepredvidena in je to tudi vzrok, da je videmski most v nekoliko slabšem stanju, kot bi bil sicer ob normalnem prometnem pritisku. Takrat je namreč ves avtobusni in drugi promet, ves dovoz za gradnjo obvoznice Leskovec—Okič—Cirkulane potekal prek videmskega mostu in ga je tudi prekomerno obremenil ter ogrozil. Vse to pa je narekovalo, da se fnost z najnujnejšii deli usposobi za promet do začetka novogradnje. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je tudi popravilo ekonomsko opravičljivo. Kljub vsemu, da je bilo popravilo oteženo iz več vzrokov, pa se je izvajalec potrudil, da se je gradnja začela v začetku oktobra in da so dela potekala pospešeno, tako, da je bil v času gradnje omogočen enosmerni promet," je zaključil Štefan Zelko. Tudi drugi most in sicer v Tržcu je precej problematičen. Zaprli so ga v lanskem letu za ves promet tonaže nad tremi tonami, vendar se v zvezi s tem pojavljajo številni proglemi. Vpra- šanje, kako se bodo ti problemi reševali v prihodnje, smo zastavili Milanu Pavlici, strokovnemu sodelavcu lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj: Med drugim je povedal: ,,Most v Tržcu smo zaprli za promet nad tremi tonami že v lanskem letu; prepovedali smo torej promet z avtobusi in tovornimi avto- mobili, glede na stanje mostu. Cez most pa lahko vozijo osebna vozila in traktorji. Proble- mi na tem področju so resnični in bi se zato morali držati dogovorjenih sklepov, ki so bili sprejeti v okviru krajevne skupnosti Videm in s katerimi so seznanjeni tudi izvajalci avtobusne- ga prometa, komunalno podjetje Ptuj in Certus — TOZD Potniški promet, ki pa se ne držita obvez, zato so tamkajšnji prebivalci prizadeti pri avtobusnem prevozu; nekateri imajo do najbližnje avtobusne postaje tudi več km. Most v Tržcu je glede na podobne probleme v občini v drugi prioriteti. Pri tem moram poudariti, da je trenutno stanje mostov v občini kritično in zato noben strokovnjak ne more do- voliti prehoda čez most večjim prevoznim sredstvom, tonaže nad tri tone. Zato moramo tudi negirati trditve nekaterih, da je prevoz možen tudi nad to tonažo; v določenih primerih bi sicer še šlo, toda, kdo bo potem odgovoren za nesrečo? Takšnega prevoza ne more dovoliti niti upravljalec cest, niti izvajalec del. Potrebno je torej spoštovati prometno signalizacijo in ne iskati nesreče ob nespoštovanju dogovorjenih sklepov," je odgovoril Milan Pavlica. MG fCDNIK — 15. november 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Kandidacijski postopek za izvolitev manda tarja za sestavo izvršnega sveta SO Ptuj Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije — jjbčiiie Ptuj je v sredo 7. novembra popoldne ^|j(-al v delavskem domu Franc Kramberger posvet predsednikov osnovnih organizacij in ^gnferenc OO sindikata v občini Ptuj. Udeležen- so uvodoma razdelili gradivo, ki so ga na J^svetu tudi podrobneje obrazložili. Gre za ^tek kandidacijskega postopka za izvolitev JJovega mandatarja za sestavo Izvršnega sveta jO Ptuj. Dosedanji predsednik Izvršnega sveta Franjo Gnilšek je bil namreč isti dan imenovan glavnega direktorja TGA Kidričevo. Na podlagi razrešitve njegovih dosedanjih dolžnosti > predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj p3 predlog koordinacijskega odbora za kadrov- ska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ptuj in na pobudo komiteja občinske konference ZKS Ptuj predlagalo občinski kandidacijski konferenci, da za mandatarja za sestavo izvr- šnega sveta SO Ptuj imenuje Martina Berdena, diplomiranega ekonimista, ki opravlja v delovni organizaciji Mesokombinat Perutnina Ptuj dela in naloge finančnega direktorja. Kandidacijski postopek za izvolitev novega mandatarja za sestavo izvršnega sveta SO Ptuj je pričel v četrtek 8. novembra, 1979. Na podlagi tega so osnovne organizacije sindikata v občini Ptuj čim prej dolžne sklicati temeljne kandidacijske konference (če tega še niso stori- le), konference OO pa takoj za tem tudi kandidacijske konference temeljnih kandidacij- skih konferenc, kajti že v torek 20. novembra se bo sestala občinska kandidacijska konferenca. Časa res ni veliko, k postopku je treba pristopiti čim prej. Vsi udeleženci posveta so prejeli tudi podrob- na navodila za izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc. Vsi tisti, ki se posveta niso udeležili pa so gradivo in pismena navodila prejeli po pošti takoj naslednji dan. Se tole opozorilo: za izvedbo pravočasnih in zakonitih postopkov so osebno odgovorni predsedniki osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij ali pa po izvršnem odboru OO sindikata pooblaščene osebe. — OM. POGOVOR S FEUKSOM BAGARJEM, ČLANOM INICIATIVNEGA ODBORA Ustanovni zbor kluba brigadirjev občine Ptuj Na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev Kluba brigadirjev mladinskih delovnih akcij sklicuje občinska konferenca ZSMS Ptuj Zbor brigadirjev MDA, ki bo v četr. 22. novembra v dvorani Narodnega doma v Ptuju s pričetkom ob 16. uri. O tem smo se pogovarjali s Feliksom gagarjem, članom iniciativnega odbora, ki je o glavnih nalogah Kluba brigadirjev uvodoma povedal: ,,Klub brigadirjev občine Ptuj bo nadaljeval in razvijal tradicije mladinskih delovnih akcij in tako vzpodbujal mlade generacije k prostovoljnemu delu. Negovali in razvijali bomo vrednote graditeljev samoupravne socialistične družbe, kot so: tovarištvo, prijateljstvo, bratstvo in enotnost, solidarnost, patriotizem in ljubezen do domovine, spoštovanje fizičnega in umskega dela ter druge vrednote. V raznih krajih ptujske občine bomo organizirali prostovoljne delovne akcije zbirali in urejevah bomo podatke o ptujskih mladinskih delovnih brigadah za celotno obdobje po osvoboditvi. Prirejali bomo brigadirske večere in izlete v znane kraie zveznih mladinskih delovnih akcij, zlasti v SR Bosni in Hercegovini. Vodili bomo skrb za slehernega brigadirja ali brigadirko, skratka združevalo nas bo prijateljstvo, skupno delo in tovarištvo, kot nekoč, ko smo v ptujskih mladinskih delovnih brigadah sodelovali na gradbiščih sirom Jugoslavije''. In kdo vse lahko postane član Kluba brigadirjev, ,,Clan Kluba brigadirjev občine Ptuj lahko postane vsak brigadir ali brigadirka, ki je sodeloval na lokalni, republiški ali zvezni mladinski delovni akciji, s katero koli brigado ali četo. Vstop v članstvo Kluba brigadirjev je prostovoljen. Članstvo je častno vsak član pa ima seveda pravico in dolžnost, da se drži pravil Kluba, ki bodo sprejeta na Zboru brigadirjev prihodnji petek." "TCalco pa boste v okviru Kluba brigadirjev organizirani? ,,Najvišji organ Kluba bo Zbor brigadirjev, ki ga bodo sestavljali vsi člani. Zbor brigadirjev bo imel svojega predsednika in podpredsednika, svet Kluba brigadirjev in odbor samoupravne kontrole. Zbor brigadirjev se bo sestajal najmanj dvakrat letno, obvezno pa vsak 1. april — ob dnevu mladinskih delovnih brigad. Člani Kluba brigadirjev bodo lahko organizirani tudi v sekcije ali delovne čete v okviru svojih krajevnih skupnosti. Težišče njihovega dela bo predvsem v KS, kjer se bomo povezovali tudi z osnovnimi organizacijami ZSMS. Klub brigadirjev je navsezadnje tudi ena izmed oblik dela mladinske organizacije, kjer bomo lahko tudi starejši aktivno sodelovali." Gotovo bo marsikoga zanimalo, kje se lahko vpiše v Klub brigadirjev občine Ptuj? ,,Brigadirke in brigadirji, ki želijo postati člani Kluba brigadirjev občine Ptuj se lahko včlanijo na občinski konferenci ZSMS Ptuj, kjer bo tudi sedež Kluba brigadirjev." Omenili smo že, da se boste v četr. 22 novembra sestali na ustanov- nem Zboru brigadirjev. O katerih vpraSanjih pa bo tam še stekla beseda? ,,Na prvem Zboru brigadirjev bomo najprej razpravljali in sprejemali program dela in pravila Kluba. Izvolili bomo predsednika in podpredsednika. Zbor brigadirjev, Svet kluba brigadirjev in seveda tudi odbor samoupravne kontrole. Želimo, da se brigadirke in brigadirji mladinskih delovnih akcij Zbora udeležijo v čim večjem številu, od najmlajših do najstarejših." —OM ČETRT STOLETJA ALUMINIJSKEGA GIGANTA V KIDRIČEVEM Do leta 1984 - 80 tisoč ton aluminija letno V soboto 9. oktobra 1954 ie bila v novi tovarni aluminija v Kidri- čevem mterna slovesnost ob odlitju prve tone aluminija iz elektrolitske peči št. 336. Natanko ob 11. uri sta delavca .Alojz Svenšek in Anton Šterman segla z velikima zajemalkama po svetli- kajoči se tekočini. To so bile prve zajemalke aluminija iz katerega «kmalu za temodlili »blok št. 1«. V nedeljo, 21. novembra 1954 pa je bila pred novo upravno zg- radbo tedaj že tovarne elinice m iluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo ena največjih slovesnosti v Sloveniji, s katero so proslavili začetek rednega obratovanja to- varne. Tako nekako je zaživel eden riajvečjih industrijskih gigantov v Jugoslaviji, tovarna aluminija, ki «Domenila takrat veliko vec, kot Janes. ko je njena proizvodnja in oprema že sKoraj zastarela. Letos praznuje ta delovni ko- «liv visok jubilej — 25-letnico Joratovanja. Na ta pomemben dogodek so se v TGA dobro pri- Oiaviii ia v ta namen imenovali- posebno komisijo za pripravo praznovanja. Za predsednika te komisije so izvolili Francka '[■'■ajnca. sicer energetika v tej ''klovni organizaciji. Ki nam je o P''ogramu praznovanja povedal: 'jlz naših elektrolitskih peči le f^ekel prvi aluminij pred 25 leti. In ^ft-k to takorekoč četrt stoletja ^i^ratovanja smo se na praznova- nj^ Se posebej dobro pripravili. ^WejTi pa seveda nismo pozabili [{^vse tiste člane, kolektiva, ki so že ^Mi v Dokoi. ki jih ni več med nami. pa tudi na tiste prve, ki so svoje delovno življenje pričeli v TGA in vztrajajo še do danes Moto vsega tega praznovanja pa je: leta 1984 s skupnimi močmi 80 tisoč ton aluminija! Program praznovanj so pričeli z aktivnostmi iz športnega področ- ja. Osem moških in sedem ženskih ekip seje že pomerilo v različnih športnih disciplinah. V soboto, 10. novembra smo za naše delavce firipravili koncert ansambla Novi osili. ki je v veliki dvorani TGA zelo dobro uspel. V sredo 14. no- vembra smo v prostorih restavra- cije pripravili tradicionalno sre- čanje upokojencev TGA. kjer so za njih pripravili prisrčen kulturni program, ob koncu pa smo jih tudi pogostili. Danes opoldne se bomo sestali na svečani seji delavskega sveta, na kateri bomo podelili posebne plakete in priznanja vsem tradi- cionalnim delovnim partnerjem in sorodnim delovnim organiza- Pogled na tovarno aluminija v Strnišču, nekaj mesecev pred otvoritvijo (foto: arhiv TEDNIKA) cijam ter seveda posameznikom, ki imajo zasluge za razvoj' naše delovne organizacije. Delavski svet bo izrekel posebna priznanja posameznikom", ki so zaposleni 25 in več let in imajo pri tem izredne zasluge — podelili jim bodo 29 zlatih znakov TGA. Zlati znak pa bodo podelili tudi častnemu članu TGATrancu Leskošku-Luki. Osrednja proslava ob 25-letnici obratovanja pa bo jutri. 16. no- vembra. Ze navsezgodaj bo naša godba z budnico pozdravila de- lavce, ki bodo odhajali z dela in nato še tiste, ki bodo na delo pri- hajali. Po deveti uri bomo priča- kali številne goste iz sosednjih republik, največjih bo verjetno iz Slovenije. Pričakujemo številne predstavnike naših poslovnih partnerjev od blizu in daleč ter seveda polno udeležbo članov našega delovnega kolektiva, predstavnike občine Ptuj in regije ter številne druge, ki so kakorkoli povezani z TGA Kidričevo. Osrednja slavnostna prireditev bo v TOZD Vzdrževanje, na njej pričakujemo prek 1000 udeležen- cev. Zvečer pa bo za člane delov- nega kolektiva v restavraciji veli- ka zabava. Tudi v soboto bo po- dobna zabava, za vse tiste člane, ki se je ne bodo mogli udeležiti v petek.« / Vsem delovnim ljudem in upokojencem TGA Kidričevo naj veljajo ob vi.sokem jubileju tudi nase iskrene čestitke in želja, da bi izpolnili nalogo, ki so si jo zasta- vili: LETA 1984 — 80.000 ton aluminija.Ce bodo to uspeli, bo to njihova največja nagrada ob pra- znovanju takrat ze 30-letnice obratovanja in proizvodnje alu- minija. M. Ozmec OCENA GOSPODARJENJA V PTUJSKI OBČINI DOBRI POSLOVNI REZULTATI Gospodarstvo ptujske občine je po podatkih J '"formacije, ki jo je izdelala služba ^■"zbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj, aevetih mesecih letos sicer doseglo dobre siovne rezultate, vendar nas to ne sme uspa- [[ ' saj gre v veliki meri za finančne kazalce, so tako narasli tudi zaradi skokovitega ojA^sta cen in sicer za 24 odstotkov. V tem JM^^DJu pa je znatno narastel tudi fizični obseg h "strijske proizvodnje, ki je dosegel stopnjo r odstotkov. J, analizi finančnih rezultatov ie potrebno rtii?^^!. da so ugodno rast zabeležili tudi posa- 0(i„"' elementi; celotni prihodek za 32 (lQ?'otkov, porabljena sredstva za 30 odstotkov, doL^dek za 40 odstotkov in ustvarjeni čisti bi|"^ek za 42 odstotkov. Kljub vsemu pa je tudi v devetih mesecih letos zabeležena 14 Polletna porast izgub, če jih primerjamo z '^nimi rezultati. Skupno je gospodarstvo v tem obdobju izkazalo za 4.389 tisoč dinarjev izgub. Tako ugodni gospodarski rezultati ne pomenijo, da bo tudi končni obračun gospodarjenja dober. V tem trenutku bi se morali zavedati vsi, glede na neurejene gospodarske tokove, da bi znatni delež ustvarjenih sredstev ohranili za dober start v prihodnjem letu in bi teh ne razdeljevali. Ce bi bili dosledni, bi morali upoštevati da je samo delo lahko merilo za delitev in ničesar drugega. Politična koordinacija ptujske občine je na ponedeljkovi seji že razpravljala o poslovanju gospodarstva ptujske občine v devetih mesecih letošnjega leta in kljub dobri oceni, ugotovila določene pomanjkljivosti, ki so redno prisotne v našem gospodarstvu. Predvsem ere za neskladnosti v planiranju in da bo potrebno mesečno spremljanje uresničevanja planskih nalog in ne trimesečno kot je bilo dosedaj. Drugo je neusklajeno delo med posameznimi službami znotraj OZD in to še posebej med nabavo in prodajo, zaradi česar pogosto prihaja do neskladnosti v dotoku in odtoku sredstev. Poseben problem je zaprtost temeljnih in delovnih organizacij ter previsoka izdvajanja za skupne službe. O stališčih politične koordinacije po potrebno spregovoriti tudi na bližnji skupni konferenci o gospodarjenju, ki jo organizirata občinski svet ZS Ptuj in občinska konferenca ZKS Ptuj. Posebej skrbno pa je o gospodarjenju v prvih devetih mesecih letos razpravljal na seji svet za ekonomska vprašanja in planiranje pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Ob tej priložnosti je ocenil še uresničevanje družbenega plana občine Ptuj v letih 1976—1979 ter možnosti razvoja v letu 1980. MG Osrednja proslava Dneva republike Osrednja proslava Dneva republike v Ptuju bo v torek 27. novem- bra ob 18. uri v športni dvorani MLADIKA. Tako je sklenil odbor za organizacijo prireditev v počastitev praznika občine Ptuj in Dneva republike v letu 1979 na zadnji seji in sprejel tudi program proslave. V kulturnem delu programa bodo sodelovali: ptujska godba na pihala, ženski pevski zbor. recitatorji in tamburaški orkester iz Ptuja. Sodeloval bo igralec Janez Rohaček. Nastopila bo tudi folklorna skupina iz Varaždina s plesi narodov vseh republik in pokrajin. Slav- nostni govornik bo predsednik skupščine občine dr. Cvetko Doplihar. Po končanem kulturnem programu bodo podeljena odlikovanja nekaterim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem, sprejeto pa bo tudi večje število mladih v članstvo Zveze komunistov. Odbor vabi občane, da se proslave v čim večjem številu udeležijo in tako dostojno proslavijo Dan republike ob bogatem kulturnem programu. m. g. S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Ustanoviti družbene svete I Člani komiteja so na seji, ki je bila v sredo, 7. novembra obravnavali najprej osnutek sklepov 5. seje CK ZKS, jih potrdili in sklenili, da bodo sestavni del programa dela občinske konference zveze komunistov Ptuj do konca leta ter vnaprej. Poleg tega bodo predvidoma 5. in 6. decembra organizirali seminar za člane sekretariatov OO ZKS, kjer bo osnovna tema prav razprava o stališčih 5. seje. Predlog zaključkov razširjene seje sekretariata MS ZKS Maribor o kmetijstvu so člani komiteja podprli, prav tako pa pripombe Kmetijskega kombinata Ptuj, ki so jih dali na osnutek samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju in medsebojnih odnosih med organizacijami združenega dela primarne proizvodnje, živilsko predelovalne industrije in prometa blaga. Osnutek sporazuma je dala v razpravo sestavljena organizacija združenega dela TIMA Maribor. Omenjeni sklepi sodijo v priprave na sejo občinske konference zveze komunistov v Ptuju, ki bo 24. decembra, govora pa bo prav o kmetijstvu. V nadaljevanju seje so člani komiteja potrdili delovni program občinske konference do konca leta ter sprejeli osnutek finančnega načrta za prihodnje. Precej živahna je bila razprava o kolektivnem vodenju. Člani komiteja so dali pobudo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da morajo v vseh veijih organizacijah združenega dela v ptujski občini uveljaviti kolegijski poslovodni organ. Poleg tega je potrebno takoj ustanoviti družbene svete pri upravi SO Ptuj, komite pa je zadolžil predsedstvo SO Ptuj, da na podlagi sklepov 5. seje CK ZKS in razprave Romana Albrehta takoj prično z ustanavljanjem družbenih svetov v družbenopolitični skupnosti. Med drugim so sklenili, da morajo člani komiteja, zadolženi za posamezna področja, pripraviti gradivo za seje občinske konference do konca tega leta, najprej pa za sejo, kjer bo osrednja razprava o problemih zdravstva v ptujski občini in za konferenco o delegatskih razmerjih. N. D. ,Jisoč delavcev, dopisnikov" v začetku novembra letos je bilo drugo srečanje organizatorjev obveščanja in novinarjev, ki delajo pri glasilih delovnih kolektivov. Tokrat je bilo v Radencih. Udeležba rekordna, saj je bilo okrog 150 udeležencev. Kaj pa značilnost tega srečanja? Lahko bi ga opredelili z geslom, ki se je med drugimi ugotovitvami in stališči izoblikovalo v dveh dneh srečanja, to je: ,,Tisoč delavcev, dopisnikov." Čeprav kratko geslo, pa vsebinsko bogato in akcijsko. Vsebuje tisto, kar so v dveh dneh v svojih uvodih in razpravi povedali udeleženci, med drugimi: Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Lojze Gojčič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, dr. Franc Vreg, dekan fakuhete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Boštjan Pire, predsednik odbora za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, ter vjsta drugih. Med njimi tudi avtorji neka- terih del o obveščanju, ki so izšla v založbi Delevake enotnosti. Čeprav imamo nasploh že bogato razvejan sistem obveščanja, torej tudi v združenem delu, kljub temu še ne moremo govoriti o celovitem sistemu. Še vedno preveč ločimo na primer poslovne od samoupravnih informacij. To ločnico, ki je le formalna, moramo odpraviti. Praktična posledica tega bo, da bo delavec obveščen o celotnem dogajanju v organizaciji, kjer dela. Zato je srečanje tudi potrdilo spisek o tako imeno- vanih minimalnih temeljnih kazalcih informacij. Za uresničitev pa so zadolžene družbeno politične organizacije, samoupravni in poslovodni organi. Za obveščanje delavcev ne more biti le interno glasilo — časopis. Srečanje je potrdilo in se zavzelo za vrsto drugih oblik: od dnevnih kratkih biltenov, razglasnih postaj, kratkih sestankov po delovnih področjih, kjer se naj informiranje opravi z jasnimi in kratkimi informa- cijami, skratka vrsta oblik in načinov naj tvori bogastvo sistema obveščanja. Zlasti je bila poudarjena naloga podružbljanja sistema informiranja. Vse premalo se zavzemamo tudi za jasnejšo in konkretnejšo opredelitev sistema obveščanja in nalog organizatorjev obveščanja, v samoupravnih aktih organizacij združenega dela. Med avtorji nekaterih del s področja obveščanja so nekateri še posebej opozarjali na preobsežnost informacije, ki jih posredujemo delavcem — samoupravljalcem. Tu pa smo pri vprašanju usposobljenosti kadrov, ki skrbijo za obveščanje. V razpravah so se zavzemali za ustrezno usposabljanje preko različnih oblik, pa tudi poziv fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, da oblikuje posebno smer usposabljanja kadrov za obveščanje v združenem delu. Srečanje je po vsebini obravnavanih vprašanj bilo bogato za praktično usmeritev kadrov, ki delajo v organizacijah združenega dela na obveščanju delavcev. Za! je bila udeležba iz ptujskih organizacij združe- nega dela slaba; častna izjema je bilo zastopstvo AGlS-a Ptuj. Franc TETICKOVIC PRIPRAVLJAJO KOLEDAR PRIREDITEV Prejšnji teden so se sestali člani koordinacijskega odbora za proslave in prireditve pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj ter obravnavali program dela odbora in se dogovorili za koledar proslav in prireditev v prihodnjem letu. Danilo Masten, ki vodi koordinacijski odbor je med drugi rekel, da je potrebno prireditve koordinirati in družbenopolitične organizacije določiti za nosilce akcij. zk 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 15. november 1979 — TEDNIK Po delegatski poti do gramoza?! Zadnjega oktobra so delegati zbora krajevnih skupnosti ptujske občinske skupščine prejeli odgovore na delegatska vprašanja. Med njimi je našo pozornost vzbudil odgovor na vprašanja delegacije krajevne skupnosti Stoperce: ,, Vprašanje: Kaj je z nabavo gramoza, ker ga zdaj ne moreš nikjer dobiti, a za naše kraje je nujno potreben? Odgovor: Uporaba gramoza, predvsem pa območje za pridobivanje agregatov so definirana z urbanističnimi programom občine Ptuj. Dogovorjeno je, da so območja za nasipni material predvsem deponijo HE SD—1 in HE SD—2 ter iz območij Zavrča, Zetal in Vurberga. Za material za stene je definirano območje Sturmovca. Podana je usmeritev da industrija gradbenega materiala in OZD s področja gradbeništva organizirajo dejavnost pridobivanja gramoza za stene, kot tudi da komunalno podjetje v sklopu prej navedenih organizira dejavnost gramoza za nasipe. Dogovori so stekli v tem letu, naše vprašanje pa smo naslovili na odbor, ki je za predmetno vsebino oblikovan v občini iz predstavnikov prej navedenih organizacij. Odgovor na delegatsko vprašanje je pripravil član Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj." Tednikovo vprašanje: Kje torej lahko dobimo gramoz? (Opomba: Vprašanje in odgovor smo prepisali dobesedno iz skupščinskega gradiva) N. D. OTROŠKO VARSTVO Kaj pa popoldansko varstvo? Delegati zborov skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so na zadnjem zasedanju med drugim sprejeli tudi razvojne usmeritve in možnosti varstva otrok v obdobju 1981 —1985. Predvsem je zanimivo poglavje o zagotavljanju vzgoje in varstva otrokom v času, ko so starši na delu. Glede na to, piše v gradivu, da znaša delež žena v zaposlitveni strukturi še 42 % in upoštevaje, da je vsako leto več odklonjenih otrok, ki naj bi bili deležni vzgoje in varstva v V VZ predvsem v mestu Ptuj, bi morali vzgojnovarstveno dejavnost širiti vsaj enako kot v tem obdobju. Ocenjujejo, da se število otrok v tej starosti do leta 1985 ne bo povečalo — po demografski projekciji je nakazano celo znižanje — vendar se bo povečalo število otrok v mestu in v koncentriranih naseljih. Ce bi zastavljene cilje do konca srednjeročnega obdobja uresničili, bi bilo v VVZ, ob enakem širjenju kapacitet kot v tem srednjeročnem obdobju, zajetih koncem leta 1985 okrog 1.900 otrok v starosti do 7 let. V igralnici — foto mS Tako bi povečaU osnovno vzgojnovarstveno dejavnost za 35 "lo, kar pome- ni, da bi bilo v varstvo in vzgojo zajete 23,3 "Vo celotne predšolske populacije — do konca srednjeročnega obdobja. S tem pa ne bomo dosegli republiške ravni, ki je že sedaj 31,1 %. Zanimivo je, da se ob sprejemanju razvojnih možnosti ni ooiavilo vprašanje izmenskega varstva. Dejstvo je namreč, da je precej staršev, ki delajo v popoldanskih izmenah in v tem času nimajo organiziranega vaTstva za otroke. Vsi vemo, da pomeni uvedba popoldanskega organiziranega varstva dodatna sredstva, najbrž dodatno zaposlitev vzgojnovarstvenih delavcev in drugega osebja. Pa vendar, toliko govorimo o zagotavljanju vzgoje in varstva otrok v času, ko so starši na delu, ob tem pa pozabljamo na otroke tistih staršev, ki so zaposleni v bolnišnici, banki, v TOZD Delta, v TOZD Elektronika, v TOZD Volneni izdelki Majšperk itd. Marsikje je tudi narava dela takšna, da se starši ne morejo držati ure, ko bi morali po otroka v vrtec, vsaj točno ob uri ne. Prav gotovo bi starši prispevali za tako varstvo — v popoldanskem času — kakšen dinar več, saj bi potem tudi na delovnem mestu ,,dali od sebe vse". Tako pa je sedaj mnogo staršev, ki med opravljanjem svojega delaj razmišljajo o tem, kaj sedaj dela njihov otrok, je sit, se mu ni kaj zgodilo in! podobno. Temu bi se najbrž lahko izognili z dobro organizacijo dela. Sicer! pa bi bilo prav, da bi strokovna služba VVZ Ptuj razmislila o tem inj pripravila predlog za tako varstvo ter ga dala v razpravo združenemu delu,; ki bi odločilo o tem ali bomo imeli tako varstvo ali ne. Kajti, zaposlenili žena ne bo vedno manj — nasprotno. N. D. Izživljanje, zlobnost ali kaj...? Na posnetku vidimo varnostni znak. ki gaje moč videti ob vsaki prometni nevarnosti. Osebe, ki so zadolžene za postavljanje tega znaka si prizadevajo, da je ta pravilno, stabilno in ob pravem Posnetek: Dušan R. trenutku na vidnem mestu postav- ljen. Mnogo teh /nakovpajc kljub temu neupoštevanih in rezultat smo kaj hitro spoznali. Vsakemu našemu državljanu je znano, da so produkcijska in druga sredstva združenega dela. sredstva za za- dovoljevanje skupnih in spk>šnih družbenih potreb dobrine v spUišni rabi. A. to ne pomeni, da ga lahko kakorkoli poškodujemo. Ni ta edini namerno poškodovani, šcjih je in še močneje. Tega znaka ni poškodovala otroška roka. Ali to narekuje člo- veku, njegova zlobnost. morala'.' Neštetokrat smo v časopisu videli folozapise izruvanih. odtrganih in obrnjenih v napačno smer. na- primcr smerokaze in kako se naj znajde icdaj turist'!' S tem ne ško- dujemo samo drugim temveč mnogokrat samemu sebi! Boris C. PRED SEJO SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Neustrezni prostori za izobraževanje Delegati skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj se bodo sestali jutri, 16. novembra. Med drugim bodo obravnavali povzetek analize razvoja vzgoje in izobraže- vanja v SR Sloveniji v tem srednje- ročnem obdobju in razvojne mož- nosti, analizo stanja v ptujski občini in razvojne možnosti v obdobju 1981 — 1985, izhodišča za oblikovanje skupne, splošne in druge porabe v letu 1980 in odločali o sprejemu nekaterih predlogov sklepov. Iz obširnega gradiva povzemamo opis prostorske problematike v osnovnem šolstvu, kije najmočnej- ši zaviralni dejavnik za učinkovito posodabljanje učno vzgojnega pro- cesa. V letu 1975 je bil v osnovnih šolah ptujske občine povprečno 1,7 izmenski pouk, v Šolskem letu 1978/79 pa se je zmanjšal na 1,5 izmene. Enoizmenski pouk so imele v preteklem šolskem letu le osnovne šole Dornava, Polenšak, Kidričevo, Lovrenc, Naraplje, Ptujska gora, Gruškovje, Rodni vrh, Vitomarci in Sela. V treh izmenah pa je bil pouk v šolah Markovci, Franc Osojnik in dr. Ljudevit Pivko. S preselitvijo slednje šole v prostore nekdanje ekonomske šole in z ustanovitvijo nove šole v Ptuju se je pouk v izmenah v povprečju zmanjšal na 1,3, vendar ostaja v Ptuju še vedno problem izmenskega pouka. Prek 70 % šolskih poslopij je bilo zgrajenih pred prvo svetovno vojno, le 30 % po osvoboditvi, vključno z osnovno šolo Markovci in s prizidki. V letih 1970—1975 so bile zgrajene 4 osnovne šole, v tem srednjeročnem obdobju pa osnov- Tudi osnovno Sok) v Stopercah so v tem obdobju delno obnovili, (foto I. k.) na šola Markovci. V letih 1976—1978 je bilo obnovljenih 13 osnovnih šol, letos pa prostori gimnazije in šolskega centra za gospodarstvo in upravo za potrebe osnovnega šolstva. Poleg tega bo obnovljena še osnovna šola Polen- šak, 9 drugih šol pa bo opravilo najnujnejša dela. Zaradi pomanj- kanja sredstev opravljajo na objek- tih običajno le dela, s katerimi odpravljajo večje pomanjkljivosti, tako da malokdaj obnavljajo celot! no poslopje. Posledica tega je, da na posameznih objektih opravljajo obnovitvena dela večkrat. Po srednjeročnem programu so v tem obdobju načrtovane še novo- gradnje osnovnih šol Trnovska vas, Lovrenc na Dravskem polju in prizidek osnovne šole Ivan Spole- njak ter obnova osnovne šole Zavrč. Ob sprejemanju programov za letošnje in prihodnje leto je bila zaradi pomanjkanja sredstev grad- nja prizidka osnovne šole Ivan Spolenjak prenesena v naslednje srednjeročno obdobje. Kljub vsemu naštetemu pa izobraževalna skupnost ugotavlja, da se je oprem- ljenost šol z učili in opremo v tem obdobju precej izboljšala, pred- vsem zaradi načrtnega opremljanja iz združenih sredstev amortizacije premičnin. N.D. Prednost združevanju celotnega transporta To bi bila osnovna ugotovitev zadnje seje občinskega odbora sin- dikata delavcev prometa in zvez, ki so zasedali v delovni organizaciji Agrotransport v Ptuju. Osrednja točka v razpravi je bila namenjena širši obravnavi problematike javnih cestnih prevoznikov. Strnjeno in kritično je to problematiko nakazal Franc Hajduk, predsednik osnovne orga- nizacije ZSS Agrotransport. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih srednjeročnega plana razvoja v javnem cestnem prometu SR Slovenije v letih 1976—1980 je bil sicer izdelam, vendar še do danes ni potrjen. Kljub vsemu pa v delovnih orga- nizacijah javnega cestnega tran- sporta že razpolagajo z analizami izpolnitve plana sporazuma, ki bi naj bile osnova za postavitev planskih nalog v novem srednjeročnem obdobju. Omenjeni samoupravni sporazum oziroma sporazum o delitvi dela med kontinentalnimi prevozniki bi moral rešiti nekatera bistvena sistemska vprašanja, ki so pogojena z razvojem javnega cestnega transporta. Zaskrbljujoč je podatek, da je v SR Sloveniji le okrog 20 odstotkov tovornih vozil v delovnih orga- nizacijah, ki se ukvarjajo z javnim cestnim prevozom, okrog 50 odstotkov kamionov je v režijskem transportu in okrog 30 odstotkov v zasebnem sektorju. V režijskem transportu je izkoriščenost vozil izredno nizka, znaša le 35 odstotkov. Takšna neskladnost narekuje družbeni poseg; nujno je, da se uredijo razmerja med javnim, režisjkim in privatnim transportom. Prva dva bosta morala skupno doseči racionali- zacijo; pri tretjem, to je privatnem transportu pa je tak nered, da bo potrebno odločneje ukrepati. Kar 130 privatnih prevoznikov imamo v ptujski ob- čini. Poseben problem pri javnih cestnih prevoznikih je v tem, da že tri leta ne dobijo dovoljenja za uvoz težjih vozil, na drugi strani pa jih zasebni obrtnik lahko uvaža brez slehernih omejitev. Dohodek slovenskih cestnih transporterjev se tanjša tudi na račun drugih prevoznikov, poleg tega pa še zaradi uvedenih različnih dodatnih prevoznih omejitev. Javni cestni prevozniki negodu- Čedo Mokole, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev prometa in zvez in Jože Pečnik, predsednik republiškega odbora, sta poudarila potrebo po združevanju celotnega transporta. foto: KOSI jejo tudi zaradi kaznovalne politike, tu gre za razlike med privatnim in družbenim sektorjem. Delovna organizacija Agotransport je zaradi tega že sprožila spor na ustavnem sodišču. Odbor je tokrat več razpravljal o delovnih pogojih šoferjev ,delovnem času in nagrajevanju, posebno pozornost zasluži tu vprašanje delovnega časa prevoznikov. Tudi sam družbeno- ekonomski položaj delavcev v javnem cestnem prevozu, zasluži večjo pozornost. Zaradi že znanih mer se jim zmanjšuje akumula- tivnost akumulativna sposobnost in tudi osebni dohodki. Zato bi moral sindikat delavcev prometa in zvez odločneje v razreševanje te problematike, predvsem pa bo potrebno začrtati aktivnost za pespektivnejše sistemske rešitve. Promet oziroma transport pa ima določnejšo pot v integralnem razvoju, v povezovanju cestnega, železniške- ga, luškega in drugega transporta. Odbor je kritično ocenil nastopanje železnic, ki se vse bolj širi na javni transport, zato je potrebno, da se odnosi med javnim in režijskim transportom v kratkem sistemsko uredijo. Ob koncu seje so ocenili tudi devetmesečne poslovne rezultate v organizacijah prometa in zvez ter ugotovili, da so doseženi rezuhati v povprečju dobri, da pa je nekaj organizacij, ki imajo probleme z rentabilnostjo; še posebej pa zaskrbljuje težak ekonomski položaj v PTT Ptuj, ki je posledica neurejenih ekonomskih odnosov v okviru PTT Slovenije. Dogovorili so se, da je potrebno tudi v bodoče tako skrbno razpravljati o gospodarskih rezultatih ter sprotno analizirati pereča vprašanja gospodarjenja. Seznanili pa so se tudi s pripravami na prvo konferenco ZS Slovenije, orga- nizacijskimi, kadrovskimi in vsebinskimi pripravami na bližnje občne zbore osnovnih organizacij sindikata in kolekdvnim delom v zvezi sindikatov. MG VIČANSKI VRH Spet voda iz stolpa Kar precej časa so trajala gradbena dela na vodnem stolpu na Vičanskem vrTiu. Iz njega so se z vodo oskrbovala aospodinistva na Hajndlu, Drakš- lu. Strmcu, v ^ardinjan. Lunovcu. Senešcih. Sodincih in Vičancih. Ko so bila gradbena in zaščitna dela opravljena, je iz stolpa začela proni- cati voda. Potrebna je bila nova in kvaitetnejša zaščita. Komunalno podjetje iz Ormoža je zato upravičeno od izvajalca del zahtevalo, da še v garancijskem roku popravi napake na novo zgraje- nem \i>dnem obieklu. Zaradi slabih vremenskih razmer so se tudi ta dela zavlekla. Izvesti bi jih morali, saj bi bila voda slabše kvalitete in zagotovo bi vmes posegel inšpektor. Dela so sedaj opravlje- na in pričakovati je. vsaj tako zatrjujejo v temelmi organizaciji združenega dela Drava Ptuj, da do obleki \ teli dneh predan namenu. Komunalno podjetje Ormož se ob tej priložnosti občanom zahvaljuje za strpnost, hkrati pa .se opravičuje, ker so bili uporabniki dalj časa brez \odc. So posebej tistim, ki so veliko truda vložili pn vzroji piščancev. Marljivi učenci OŠ „Boris Kidrič" Zares že je skoraj odveč vsak dan prebirali v javnih občilih o nenehnem onesnaževanju okolja, zastrupijaiiiu naših voda, o po- moru rib in njihovega zaroda ter še in še. Toda. ko hodiš po svoji i)kolici. po naših gozdovih in ob potokih ter rekah se skoraj zgroziš, ko vidiš kaj vse leži tam okrog. Zakaj so tolikokrat potrebe razne akcije za čiščenje okolja, zbiranje starega odpadnega že- leza, kije razmetano po gozdovih v okolicah stanovanjskih blokov in še kje. Seveda so največkrat tisti, ki zbirajo tak balast in pred- mete, ki onesnažujejt) okolje, kvarijo videz kraja in še povrh dajejo pečat tistim, ki tod blizu stanujejo, prav otroci. Tudi š(.)larji iz OŠ »Boris Kid- rič<' v Kidričevem sodijo med tis- te, ki večkrat pridno pobirajo vse kar leži okrog zgradb, garaž, po kleteh in podobno. Iz posnetka pa se še lepo \ idi. kaj vse se najde na takozvancm spisku balasta. Vse od štedilnikov, hladilnikov, pral- nih korit, radiatorjev, sesalcev za prah. dimnih cevi in še mnogo t)stalega. Mislim, daje skrajni ča.s. da o tem onesnaževnju tudi vsi skupaj krepki) razmislimo in re- šimo naše šolarčk-e. da ne bodo smetarji za nami! France Meško Divje odlagališče odpadle pločevine Foto: K. Zoreč SLOV BISTRICA Za večjo varnost v cestnem prometu V okviru prizadevanj za večjo varnost v prometu na območju t)bčine je na predlog izvršnega sveta SLO Slovenska Bistrica, svd za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine, pričel z akcijo preizkušenj^ obstoječe promet signalizacije na območju celotne občine. Najprej bodo ocenili stanj*; prometne signalizacije, vseh cest in spremljajočih objektov v mes- tnih središčih in večjih naseljih- Posebni) skrbno ocenjujejo var- nostne ukrepe v bližini šol. gojno varstvenih ustanov in tiitl' delovnih organizacij. V nadalje- vanju pa bodo ocenili še stanje prometne varnosti na vseh ostali" cestah. Pri dosedanjem delu so ugolo- vili največ pomanjkljivosti P""' urejent>sii križišč in zavarovanju okolic šol ter otroških vrtcev. Ne; pravilnosti pa ugotavljajo tudi pr' postavljanju nekaterih prometnic znakov in pri horizont.ilnih i'^' načbah. O ugotovitvah btxlo_P^\' ročali i/vršnemu svetu skupščin*: občine in kt>munalni interesni skupnosti, ki bosta morali v naj; krajšem času pomanjkljivosti 'U<^- odpravili. Viktor H^""^^ TEDNIK - 15- november 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Ali (se) tudi v osnovni šoli idejno- politično izobražujemo? Ljube mamice in očki iz mesta in še posebej i ^a»nike in ateki iz naših idihčnih hribovskih in i ravninskih vasi bi najbrž z rokami in očmi proti j nebu vzkhknih: ,,Ja kaj zaboga (hudiča) bodo še \ naprtili našim malim!" — ..Tršice" v šolah pa; tako ali tako vzdihujejo že od prej. . Ali se v osnovni šoli moramo naučiti : pisati—DA! Ali se v osnovni šoli moramo nauči- ti brati in računati—DA! Ali se v osnovni šoli-* nioramo naučhi, da so nam vse, kar imamo ; danes, priborili naši partizani v NOB in da so ' dajali svoja življenja z.a domovino in svobo- > do—DA! Saj vse to res moramo tudi naučiti [ misliti samo (to je socialistično) in kritično in' jasno povedati svoje misli-hja, tu se pa že rahlo začne—kakor kje! ; Kadarkoli kdo malo plašno pripomni kaj, kar : vsaj malo zadeva šolo, že začnejo naši,,šolniki" ' vik in krik in pol leta shšimo samo še to, da so ■ grozno preobremenjeni in da vzgajati in to ta ; itiale (kaj šele večje) ni kar tako (kar spomnite se ■ samo svojega srčka) in da bodo morali izdelovati, umetne živce samo zaradi njih in naj jih že ! enkrat vsaj kdo pusti pri miru! ' Ja, saj res naši tovariši in tovarišice ne i poslušajo kar naprej rajskega žvrgolenja, ampak j „posel je posel". Naj povem, kar me žuli. Ko smo doslej obiskali večino OŠ v ptujski občini, smo] predvsem mi govorili učencem. Na zadnjem j skupnem srečanju (v petek, 2. novembra v OS F. \ Osojnik) smo bili člani centra marksističnih] krožkov in predstavniki iz OŠ. Iz vsake OŠ, ne '< glede na to, aH ima marksistični krožek ali ne, je \ bilo vabljenih po pet učencev. Zal učencev iz i skoraj polovice OŠ ni bilo, česar si ne znamo i razlagati. i Srečanje je potekalo tako: Najprej je bila' javna tribuna, na kateri je bil'naš gost tovariš. Lešnik iz Slovenske Bistrice, ki seje ljubeznivo; odzval našemu vabilu in nam povedal marsikaj novega in zanimivega o mladih po svetu, predvsem v zahodnoevropskih deželah; potem smo se razdelili v tri skupine. Članice centra so vodile pogovor, ki je v začetku malo spominjal na šokke razredne ure v prisotnosti strogega razrednika, vendar smo se po začetni temi — o predavanju ,,segreli" in pozneje so nam učenci pripovedovali res zanimive in osupljive reči. Tako smo slišali, da imajo v neki organizaciji Z^MS v šoli takšnega mentorja (učitelja seve- da), ki zelo redko, se pravi nikdar, ne najde časa za odgovore na vprašanje učencev. Slišali smo, da se na neki drugi šoli NE SMEJO povezovati z OO ZSMS v KS (ker imajo mladinci sestanke ob 20. uri, takrat pa otročki morajo spančkati!) Slišali smo, da so učenci od 6. do 8. razreda morali ,,brez odstopanja" naročiti Pionirja in Pionirski list, pa če jih zanima aH ne; seveda pa na tej šoli nikakor niso prišli na misel, da bi pokazaH učencem Mladino, ki bi jih seznanjala še s čim drugim poleg raznih Špel in Sinov Marti- nov. Prav tako smo slišali, da imajo v eni od OS pouk organiziran tako, da hodijo v šolo vsi en mesec dopoldne in en popoldne — pouk je dvoizmenski in da ZSMS z ničemer, niti z anketo niti s pritoževanjem in prepričevanjem ni uspela spremeniti tega (čeprav bi mogoče učenci nižje stopnje lažje hodili domov ob 5. uri popoldne, kot dekleta višje stopnje ob sedmih večer, in to naj bi se dogajalo zaradi nekaj učiteljic iz Ptuja (kako malo vedo mladinci o vlogi ZSMS). Slišali smo še mnogo tega, a to so samo najbolj slikoviti primeri in da ne bi kdo, kot se veHkokrat dogaja, očital, da je to kritiziranje brez osnov, povem še to, da so vsi ti primeri vzeti samo iz prakse dveh osnovnih šol, čeprav marsikje drugje ni dosti boljše. Vse preradi namreč skrijemo vsakršno odgovornost za razne ,,objektivne vzroke in razloge". In če samo preletimo vsaj malo tega, se lahko vprašamo, kako naj bi v takih OŠ vzgojitelji s takšnim odnosom vzgajali mladino v dozorevajoče, krhične in sposobne osebnosti s socialističnimi idejami in načeh, če pa je v samih vodstvih OŠ ponekod tako malo socialističnega! Ni socialistična vzgoja samo to, da nekdo kar naprej ,,meče cifre" padlih ljudi (povsod po svetu padajo) in da mlačno iz knjig pridiga o samoupravljanju in hlapcu Jerneju, ki je našel pravico. Vsaj učitelji bi morali vedeti, da je pomemben osebni odnos in to pošten odnos do vsega tega, kar tako glasno in odločno zagovarjajo z besedami in daje bistvo socialistič- ne ureditve skladnost besed in dejanj. Poleg celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa v OŠ naj bi predmet Družbeno-moralna vzgoja podrobneje seznanjal učence z oblikami in vsebino odnosov v družbi in da bi bilo to spoznavanje čim bolj neprisiljeno, se predmet tudi ne ocenjuje. In tako so v precej OŠ narediH iz predmeta uro zabave in veselic ali uro spanja — odvisno od avtoritete učitelja. DMV učijo navadno učitelji ,,po sih prilike" in zato ni učinka. DMV bi morali biti zanimivejša in pestrejša od vseh ostalih predmetov, že zato, ker tu učenci niso prisiljeni slediti, in takšna je redkokje, če pa ponekod učenci poskušajo prodreti s svojimi interesi in predlogi, pa jim to zaradi togosti učitelja ne uspe. Take in podobne slabosti moramo odpraviti, če hočemo učence v OŠ poglobljeno in intenzivno vzgajati v smeri socialističnega samoupravljanja, demokracije, spoznavanja medčloveških in družbenih odnosov ter razvija- nja vseh tistih lastnosti, ki naj bi jih imel vsak zaveden in ustvarjalen človek naše družbe? Danica Petrovič VITAN Želqosi nov obrat Občani krajevne skupnosti Kog. šc posebej pa tisti z Vitana si zelo /ehjo. da ni v njihov zaselek zašel kakšen proizvodni obrat. Marsikdo od mladih bi ostal doma. priložnost bi imeli vozači, ki jih je tod naokoli kar precct. skratka delovne sile je v teh krajin več kot dovolj. Zavedajo se tudi tega. da vsaka vas ne more imeti tovarne, vendar imajo na Kogu več razlogov za kot proti tovarni. PriložiTost za proizvodnjo je na dlani, zatrjujejo na Kogu. Tudi ormoška temeljna organizacija zdru/enega dela Primat je po- kazala nekaj interesa. V prostorih 20spt>darskega poslopja Jožeta Toniažiča bf izdelovali posebne ključavnice. Želje po novem obratu so torej zelo velike, poča- kati pa bo treba na prihodnje leto. ko bgdo sv()je o tem rekli urbanisti, izvršni svet skupščine občine Ormož in delovna organizacija Primat. Šele ko bodo med temi usklajene besede, je upati, da bodo na Vitanu pričeli ropotati stroji. zk KOG Šola z bogato preteklostjo v stari knjigi, ki jo hrani tajnik ''rajevne skupnosti je zapisano: v 'etu 1779 je bila v bližini župniSča Postavljena skromna hišica, v kateri je tedanji ključar Ivan Sef stanoval in začel s poučevanjem ''ogovških otrok. Ko je bil imeno- van za učitelja v Svetinjah, je "jegovo delo nadaljeval brat Jožef, '^'je tako tudi postal prvi stalni uči- 'elj na Kogu. Zato ni naključje, da bodo praz- "'k krajevne skupnosti povezaH s Praznovanjem 200-obletnice osnov- ne šole, ki je danes edina celodnev- na šola v ormoški občini. Prejšnji '^den so se na Kogu tudi sestali Predstavniki osnovne šole, krajev- samouprave in družbenopolitič- "'h organizacij ter sklenili, da bo Praznik krajevne skupnosti potekal ^ 20. novembra, ko je praznik sta- '^jših občanov in nadaljevali 29. "pvembra in 22. decembra. Osred- I|Ja slovesnost ob praznovanju ■"ajevnega praznika in 2(X)-letnica Osnovne šole pa bo 27. decembra, 'akrat bodo pregledali prehojeno razvoja, prizadevnim krajanom P^elili priznanja ter na svečani seji •krajevne skupnosti in družbeno- ''^•itičnih organizacij sprejeli pro- gram razvoja za prihodnje leto in ^^srednjeročno obdobje 1981 — zk Smešnožalostna cirkovška kulturna zgodba Ali je to sploh mogoče, je v nedeljo presenečeno vprašal eden od igralcev ljubljanskega mestnega gledališča, ko mu je vodja abonmajskega odbora pri domačem Prosvetnem društvu razložil kako v Cirkovcah zbirajo sredstva za gledališke predstave. Z dinarjem od veselic, se je začudH, kaj takšnega pa še živ dan nisem slišal, ne videl. Ja, kaj pa občani, občinska kulturna skupnost, občina in drugi? In razložili so mu: 1 ako nekako so mu začeH pripovedovati pripoved o jari kači, ki je imela to nesrečo, da se je rodila v Cirkovcah in je imela nek umetniški navdih v sebi. V Cirkovcah so si namreč pred dvema letoma zgradili dom krajanov, kjer je dvorana s 500 sedeži in oder s 140 kv. metrov površine in ie največji v ptujski obči- ni. Denar za Talijin hram, kot ga nekateri učeni radi imenujejo, so poleg občanov prispevaH republiška kulturna skupnost, krajevna skupnost, občinska skupščina, izobraževalna skupnost občine Ptuj, domače prosvetno društvo, mladina, občinska telesnokulturna skupnost, otroško varstvo, stano- vaniska skupnost. KZ Dravsko polje in drugi. Ko je bil dom zgrajen so financerji črki i dodali še piko rekoč: tako, mi smo svoje opravili. In prav so imeli. Toda ne vsi! Prazna dvorana in prazen oder nam nič ne koristita, so menili občani. Hočemo kruha in iger! Kmalu so dobili eno in drugo. Lani pet abonmajskih predstav, prišli so gledališčniki iz Mari- bora, Ljubljane, Zagreba in Ptuja. Vsi so bih zado- voljni, tisti na odru in tisti v dvorani. Nekaj denarja se je v tistem obdobju zbralo z vstopnino, nekaj z veselico, ki so jo organizirali cirkovški zanesenjaki. Z načinom oderuštva bi kdo rekel. Zato so že lani me- nih, da bi letos opustili tak način zbiranja. Prihodnje leto bomo posegli v plan in finančno konstrukcijo občinske kulturne skupnosti, so si rekli in začeli z be- sedami: zagotovo nam bodo pomagali. Dali so prošnjo, eno vljudno, drugo malo mai!j. V prepričanju, da bodo uspeli. Naslednja poteza je bila napravljena delegatski skupščini: ko bi nam hoteli pokriti stroške ene predstave je bila skromna želja delegata — uporabnika takoimenovane kulturne hrane. Minilo je leto, toda nič. Tako pa vseeno ni bilo. Ponudili so jim predstavo, ki pa žal ni ustrezala vsebinski zasnovi abonmaja in tudi na cenen način so jih hoteli odpraviti... Morda? Člani izvršnega odbora kulturne skupnosti so to vprašanje večkrat prerešetaH. Navdušenja pravega ni bilo. Najbrž upravičeno, kajti razpolagati z denarjem, ki ga m, je najtežje delegatsko delo. Sicer pa kaj bi s kulturno skupnostjo računali, ko pa je poslovala z izgubo in jo dajejo arheološka izkopa- vanja, pa vlažni grajski zidovi, stavba muzeja revolu- cije NOB, pa skupm program, pa staro mestno jedro, osebni dohodki, brigadirji, Dornava. Bori. slikarska kolonija itd. itd. Kdo bi našteval. Denarja ni in ga naj- brž tudi ne bo, je bil odgovor. Planirajte, morda drugo leto! Dobro, pa planirajmo so si rekh vrh m.oža- ki v Cirkovcah. In so planirali nove gledališke predsta- ve. Potrebovali bi nekaj milijonov, dva ali tri, da bi lahko potešili duhovno lakoto kmetu in delavcu. Pa je videti, da je ne bodo. Bomo jo, so oni dan rekU možaki. Priredili bomo silvestrsko zabavo. 30 ali 40 ljudi nam je potrebno in uspeli bomo. 40 takih, ki jim ne bo žal za silvestrsko noč, za tisto najdaljšo noč v letu, ki jo hočejo vsi lepo in prijetno ter imenitno preživeti. 40 mož in žena ne bodo te noči preživljali tako kot drugi, delali bodo in z delom prispevali, da se bo v Cirkovcah še vrtelo gledališko kolo in svetile odrske luči. Vsaj trikrat še v tej sezoni. Ali je to mogoče, je oni dan spraševal... Je mogo- če, so mu odgovorili. Še bi prišli, pa kaj ko za takšno vrsto kulture ni denarja. Kmečki turizem se naj grejo, ne pa kulture! Joj, kako slaboumno nekateri mislijo. Očitno gre v Cirkovcah za nesporazum, ali pa za vprašanje, ki zahteva globljo delegatsko, socialno in ne nazadnje še kulturnopolitično razpravo. Mar ni predstava namenjena občinstvu, mar ni kulturna stvaritev za človeka, mar ni kulturni dinar za vse enak? Na vpra- .šanjc, ali se tam po Dravskem polju gredo zastarelega malomeščanstva in snobizma, bi Cirkovčan takole odgovoril: vaški oder je včasih reševal mestno gledališko eleganco, zakai ne bi sodobno, bogato, dognano, znan.stveno in lepobesedno mestno gledali- šče sedaj reševalo krizo vaškega odra! z. kodrič SAMO ENA ČRPALKA PREMALO Pelrolova bencinska črpalka je edina v ormoški občini. Kersejev zadnjem času povečalo število družbenih in zasebnih avtomobi- lov, se jc povečala tudi poraba naftnih derivatov. Zaradi tega je gneča na edini bencinski črpalki vča.si)i nepopisna in neznosna. Občani, domači in tujivi)zniki se nad tem hudujejo upravičeno. Kiiko iz zagate? 1\h edano preprosto: zgraditi bi morali vsaj še dve bencinski črpalki in problem bi rešili. Pred le- ti seje občinska skupščina že do- govarjala z Istrabenzom o gradnji nove črpalke v Središču oh Dravi, vendar jc vse ostalo samo pri do- govtirih. Druga možnost gradnje se sedaj obeta pri prestavitvi re- publiške ceste. Takt) nameravajo do leta 1981 blizu križišča cest proti Ljutomeru in Središču zgraditi večji servis, avtopralnico in seveda novo bencinskočrpalko. l\)govori o novogradnji črpalke in o prestavitvi republiške ceste, ki sedaj vodi skozi mestno jedro, so že stekli na republiški skupnpsti za ceste. Upajmo, da tokrat ne bo ostalo samo pri dogovarjanju. Besedilo in slika: zk V prometnih konicah je gne^a na edini ormoški bencinski črpalki velika VOJAKI V NOVIH UMIFORMAH Novo blago - nova vetrovka Najbrž ste že zasledili kakšno fotografijo o novem oblačenju vojakov, o novi in boljši tkanini ter o vetrovki. Septembra so namreč pričeli uvajati nove uniforme, ki so jih v jugoslovanski ljudski armadi preizkušali dve leti. Blago, ki je zamenjalo debelo volneno tkanino, je lažje in lepše ter se zato boljše nosi. Uniforma bo sedaj lažja kar za 650 gramov. Tako se bodo vojaki postopoma poslovili od 60 let starega plašča. Novosti pri novi uniformi so naslednje: hlače so ožje, lažje jih je čistiti, podobno je tudij^ Vetrni jopič vojakom omogoča lažje gibanje in boUše počutje (foto: D. Cvetnič) suknjičem. Največja novost je vetrovka, ki ima veliko žepov in na hrbtni strani dve zadrgi, ki tvorita velik žep, dosegljiv za obe roki. Vanj lahko vojak vloži šotorsko krilo in rezervno municijo. Vetrni jopič je podložen, tako da se ga lahko nosi v letnem deževnem vremenu in v zimi. Spremembo uniform doživljajo tudi starešine JLA. Plašči so sodobnejšega kroja, svet- lejši in odpornejši proti vlagi. Pokrivalo vojakov je ostalo nespremenjeno in sicer bodo vojaki kot doslej na glavah nosili titovko. Tudi kurentovanje v koledar prireditev Pred 20. jubilejnim kurentovanjem, ki bi glede na dosedanjo tradicijo in pozornost, moralo imeti drugačne temelje, se ponovno krešejo mnenja. Da je to prireditev, ki ji nasplošno dajemo vso podporo, je znano, vendar dalje od tega nismo prišli. Ne more nam biti vseeno, ker nismo dosegli to, kar si leta in leta želimo, da postane kurentovanje res ptujska prireditev. Tako pa raje vsi stojimo ob strani in odločitve o prireditvi prepuščamo odboru za pripravo kurentovanja. Sporazumevanje in dogovarjanje je že sestavina našega vsakodnevnega dela in odločanja, konkretno pa se pri tej prireditvi ne znamo organizirati. Zakaj bi to ne bila prireditev, s katero bi živeli skozi vso leto? V tem obdobju zbirali sredstva, ideje in postavili vsebinsko zasnovo prireditve, v kateri bi imel vsak svoj delež in odgovornost. Najlažje je priti in si ogledati prireditev: kritizirati, pri tem pa ničesar ne storiti, da se zadeve ne premaknejo. Skupine ki nastopajo, je potrebno poprej pridobiti in ne teden dni pred kurentovanjem. Potrebno jim je Kurentovanje je privlačno za občane od blizu in daleč (foto R) zagotoviti tudi nadomestilo in še kaj. To pa je le mogoče, če odbor razpolaga z določenimi finančnimi sredstvi. Glede financiranja prireditve pa se stvari odlašajo iz leta v leto; tudi lanski smo obljubili novo finančno preobleko. Storili pa nismo ničesar. Tako v tem trenutku ponovno izgleda, kot da se obračamo v temi. Jubilejna 20 prireditev bi že morala biti drugačna od dosedanjih, zato potrebuje tudi več finančnih sredstev. Kako jih bomo zagotovili, če vemo, da bo prihodnje kurentovanje že sredi februarja? Po že ustaljeni praksi bo potrebno ponovno trkati na vrata odgovornih v delovnih in drugih organizacijah, da priskočijo na pomoč. Koliko bo te pomoči, pa je odvisno od ,,dobre volje" teh ljudi. V tem trenutku se sicer stvari premikajo na bolje, vsaj po razpravah, ki so bile zadnje dni v okviru občine; o prireditvi pa je na prvi seji razpravljal tudi odbor z-a prireditve in proslave . -..-bčinski konferenci SZDL Ptui in ii dal vso podporo. Predlagal je tudi, da o njej razpravlja še politična koordinacija in predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. Brez dvoma pa ji je potrebno zagotovhi mesto v koledarju prireditev v občini in ji tudi najti stalno obliko financiranja. MG 6 - IZ NASIH KRAJEV 15. november 1979 TEDNIH PISMO BRALCEV Tudi pri plavanju vsem enake možnosti o tem, kako je še vedno premajhno število šoloobveznih otrok vključenih v različne športne aktivnosti, se veliko govori in piše. Plavanje je gotovo eden tistih športov, ki opravičuje množično vključevanje otrok tudi zaradi drugih dejavnikov in ne zgolj zaradi športnih tekmovanj. V ptujski občini imamo na voljo bazene že nekaj let, toda vse je ostalo le pri plavalnem klubu, v katerega se je sodeč po mnenju mnogih staršev in otrok, svoj čas bilo težko vpisati. Pravzaprav bi že takrat na začetku bilo treba pripraviti množično tekmovanje in vsem otrokom dati enake možnosti ter pri vseh upoštevati enake kriterije pri vpisu o katerem še danes krožijo sila nejasne govo- rice. Vemo, da večje Število zaposlenih staršev s težavo pelje otroka redno na plavanje iz veliko objektivnih razlogov, v katere nenazadnje sodi tudi premajhna finančna zmogljivost. Ne bi bilo odveč, ko bi v šolskih programih tudi plavanje našlo svoje mesto. Ob dobri organizaciji in večji angažiranosti vseh odgovornih delavcev ter ob sodelovanju plavalnega kluba s šolami uspehi gotovo ne bi izostali. Kam pripelje zaprtost ptujskega plavalnega kluba in premajhna angažiranost osnovnih šol, sem si imela priliko ogledati v soboto 3. novembra 1979 dopoldan, ko je bil ptujski plavalni klub organizator tekmovanja osnovnih šol ptujske občine. Ce je to tekmovanje bilo zastavljeno po programu dela ptujskega plavalnega kluba za leto 1979, bi naj vse drugače potekale priprave, v katerih bi morale sode- lovati tudi šole in bi bili učenci pripravljeni (tukaj mislim le tiste otroke, ki niso člani plavalnega kluba). Tako pa so nekaj dni (nek- je le 2-3 dni) pred tekmovanjem, tovarišice in tovariši povprašali po razredih kdo želi tekmovati. Otroci radi plavajo, radi tekmujejo. Končno pa jih nihče ni vprašal če trenirajo in ali bodo zmogli. Prav tako jim nihče ni povedal, da bodo tekmovali skupaj s člani plaval- nega kluba, ki redno trenirajo. Vem, da mislite, saj ni pomemb- no zmagati, pomembno je sodelo- vati. Res je, vendar je enako pomembno — kako sodelovati. Tako kot tokrat, gotovo ne. Prvošolčke so spremljali starši. Na njihova vprašanja o času traja- nja tekmovanja je bilo s strani organizatorja odgovorjeno, da bodo majhni otroci plavali v prvih skupinah. Starši so bili veseli take razumne odločitve, saj končno vsi vemo kako so majhni otroci veliko bolj nestrpni, hitreje se utrujajo in mnogi so prvič prišli na tako tekmovanje. Nekateri niso plavaH od poletja. Večina staršev je ostala zunaj, ker se je bilo potrebno sezuti, tudi nekatere tovarišice so ostale zunaj. Najmlajši so bili precej zbegani. Prostor okrog bazena je bil podo- ben nogometnemu igrišču, kar je močno vplivalo na organizatorje in v nekem smislu ustvarilo tudi časovno stisko. Malčki so čakali. Organizator ni držal obljube. Čakale so mamice za stekleno steno ter z očmi iskale vsaka svoje- ga otroka, čakali so očetje. Neka- teri starši so se le sezuli, stopili v ,,areno", poiskali svojega otroka in odšli domov. Prenekatera pikra pripomba je padla. Neka mati je na kos papirja natiskala vprašanje zakaj še ne plavajo najmlajši in ga pritisnila ob stekleno steno. Toda nič. Le bežen pogled, nasmeh (morda posmeh), zmig z rameni. Nekdo bo rekel, da iz malenkos- ti delam probleme. Površno gle- dano to res ni problem, najmanj pa za plavalni klub, ki je zasta- vljeno nalogo opravil, njihovi člani so dosegli dobre, če ne odlične rezultate. Ni problem za mamico, ki je bila srečna, da je njen otrok sploh vzdržal 50 m plavanja, ko pa ve, da plava le priložnostno. Kvečjemu le razočaranje neka- terih otrok. Vse lepo in prav vendar se zamis- limo nad ,,vsem otrokom enake možnosti že pri startu." Letos je leto otroka. To vemo že celo leto. Vsaj letos bi naj prire- ditve bile v prid otrokom bolje organizirane. Erika Trstenjak, Zelenikova 1, Ptuj KEBELJ Obletnica ustanovitve Pohorskega odreda 8. januar 1943, ko je pri Treh žebljih nad Osankarico v slavnem poslednjem boju izkrvavel legendarni Pohorski bataljon, je bil velik udarec za NOB na območju severovzhodne Slovenije, saj je Pohorje za trenutek ostalo brez večje organizirane partizanske enote. Njihova smrt pa je bila vzpodbuda novim naprednim silam z območja Pohorja ter njegove širše okolice za še bolj ogorčen in odločen boj proti okupatorju. Tako je v začetku meseca aprila 1943 komandant IV. opera- tivne cone Franc Rozman-Stane poslal iz Koroškega bataljona na Pohorje skupino partizanov, ki je bila tudi zametek novega, II. Pohorskega bata- ljona. Že v začetku maja istega leta so to skupino okrepili borci iz Savinj- skega bataljona kar je bilo tudi dovolj za ustanovitev II. Pohorskega bata- ljona, ki je vključil v svoje vrste tudi več novih borcev. V prvi polovici'; avgusta 1943 je glavnina II. pohorskega bataljona s člani štaba s Pohorja i krenila proti Dolenjski kamor sta tedaj odšli tudi Slandrova brigada in I Koroški bataljon. Na Pohorju je ostala samo ena četa, ki je sprejemala ; nove borce. Po vrnitvi skupine borcev II. Pohorskega bataljona s člani! štaba na Pohorje je bil znova organiziran bataljon. Ze 25. oktobra 1943 pa \ je štab IV. operativne cone poročal glavnemu štabu NOV in PO Slovenije.j da je ustanovil Pohorski odred, ki je bilo jedro nove brigade. • 1 Na Pohorje je štab cone poslal okrepitev — bataljon borcev iz- Šlandrove brigade. To pa je pomenilo tudi rojstvo Pohorskega odreda katerega svečan trenutek je bil prav na dan 4. novembra 1943 pri Črnih mlakah pri Pesku na Pohorju, ko sta se II. pohorski bataljon in bataljon i borcev Šlandrove brigade združila v Pohorski odred. Vsa ta dogajanja so bila tesno povezana z življenjem prebivalcev na; območjih današnje krajevne skupnosti Kebelj, kateri so se že od prvega dneva vstaje priključili osvobodilnemu boju proti okupatorju. Borci so tukaj našli zavetišče pa tudi hrano in sanitetni material kot tudi druge potrebne stvari za uspešnejši boj proti sovražniku. Za majhno vasico Kebelj je bilo to obdobje velikih žrtev in odpovedovanja pa tudi trpljenja saj je sovražnik vedel za njihovo delovanje. Kljub vsem naporom so pohorski kmetje pokazali svoje pravo narodno zavednost in za ceno žrtev aktivno sodelovali v vsem obdobju narodnoosvobodilnega boja in tudi v povojni izgradnji. Tako tudi ni nič nenavadnega, če so si prebivalci KS Kebelj nad Oplot- nico, ene najvišjih pohorskih KS na območju bistriške občine, izbrali dan ustanovitve Pohorskega odreda, 4. november, za svoj praznik. V nedeljo, 4. novembra so ga praznovali prvič in zato tudi toliko bolj svečano. Na osrednji prireditvi so v svoji sredini pozdravili najvidnejše družbenopolitične delavce občine Slovenska Bistrica pa tudi bližnjih krajev. Med gosti pa so bili deležni posebne pozornosti borci II. pohorske- ga bataljona in odreda. O pomenu bojev pohorskih partizanov, posebno še o velikem prispevku prebivalcev krajevne skupnosti Kebelj za uspešne boje pohorskih partizanov, je na osrednji svečanosti v nedeljo 4. novembra dopoldne govoril prvi komisar drugega pohorskega bataljona in odreda Franta Komel. Letošnjo osrednjo prireditev ob 1. prazniku KS Kebelj pa so zaključili z bogatim kulturnim programom, ki so izvedli učenci osnovnih šol Pohorski odred Slovenska Bistrica, Pohorski bataljon iz Oplotnice in učenci osnovne šole na Keblju. Med posebno prijetna doživetja pa je uvrstiti tudi srečanje mladih z preživelimi borci in pohorskimi partizani. Seveda pa ni manjkalo tudi partizanskega golaža. Viktor Horvat Koncert za varčevalce v Narodnem domu v Ptuju je bil 30. oktobra koncert moškega pevskega zbora ,,Slava Klavora" iz Maribora, ki ga je poslovna enota KB Maribor v Ptuju organizirala za svoje varčevalce ob svetovnem dnevu varčevanja. Številni poslušalci so izredno toplo pozdravili priznane mariborske pevce, ki jih vodi profesor Branko Rajšter. foto: B. Rode O GRADNJI ŠnSKIH PROSTOROV V OBfilNI ORMOŽ Kako zagotoviti dovolj denarja? To je vprašanje, ki si ga v ormoški občini zastavljajo že nekaj časa. saj izobraževalna skupnost ne more zagotovit 105 milijonov dinarjev, kolikor bi veljale nove šole. Naj še enkrat omenimo, da gre za gradnjo novih šol v Ormožu in Ivajnkov- cih ter za prizidek osnovni šoli v Veliki Nedelji. V delovnih orga- nizacijah in krajevnih skupnostih bo stekla javna razprava o uved- bi občinskega samoprispevka, ki ga ima že večina slovenskih občin in je edini način in zagt)ta- vlja realizacijo plana o i/gradnji šolskih prostorov v obdobju 1980-1985. Anketa v nadaljeva- nju sestavka naj bo prispevek javni razpravi, dokazuje pa. da se občani zavedajo potreb po novih .šolskih objektih. Na vprašanji, ali so občani za gradnjo novih šolskih prostorov in ali so za uvedbo občinskega samoprispev- ka, so odovorili: Franc PUCKO, tajnik KS Ormož: »Prav je. da se odločimo /a uvedbo občinskega samopri- spevka .za obdobje 1980-1985. Mislim, da moramo dati razvoju šolstva poseben povdarek. razmi- slili pa moramo tudi o gradnji vrtcev. Poleg šolskega prostora imamo v naši KS v planu tudi gradnjo komunalnih objektov.« Štefka PETEK iz Ormoža: »Slišala sem že, da je v pripravi akcija za uvedbo občinskega samoprispevka. Ker vem, da so šolski prostori nujno potrebni in ker imam sama bodočega šolarja, bom na referendumu glasovala ZA. Pri gradnji novih šolskih prostoro\. predvsem teh v Ormo- žu, moramo upoštevali, da bo z novo tovarno tudi število prebi- valstva večje in tako bodo večje potrebe na področju izobraževa- nja. Nič nimam proti, da se zgradijo nove šole tudi v ostalih krajevnih skupnostih, vendar mora v mestu imeli prednost.« Valerija RAJH. iz Ormoža: »Ni še dolgo, kar .sem končala osnovno šolo v Ormožu, zalo vem. da sedanji šolski prostori ne ustrezajo. Ni dovolj prostora za razne krožke, ki v šoli delujejo, ni telovadnice — skratka ni dovolj prostora za vse šolske aktivnosti. Prepričana sem, da moji starši ne k^do oklevali in se bodo na referendumu odločili ZA samo- prispevek.« Marija BRATUŠA iz Veličan: »Zelo si želimo šole v ivanjkovi cih. saj morajo naši otroci sedaj obiskovali šolo v Ormožu., referendumu se bom odločil^ ZA. saj bodo novo šolo potrebo- vali tudi moji otroci.« Karel PLECKO iz Trgovišča: »Z gradnjo novih šol smo že v nekajletni zamudi, zato v celoti podpiram program razvoja šol- stva v ormoški občini. Težava pa je v tem. ker imamo v KS Velika Nedelja že 3 odstotni samopri- spevek in bi zato še'občinski pomenil preveliko breme. Velja- \o bi razmislili o znižanju krajev- nega samoprispevka. Jasno pa je, da nove šolske prostore zelo potrebujemo.« JB fotografije: zk Franc Pucko Štefka Petek Valerija Rajh Marija Bratuša Karel Plečko Da bodo starejši lahko več brali Družbena skrb za kar najboljše počutje starejših ljudi v domu Dr. .ložela Potrča v Poljčanah. se kaže tudi v tem. da so obnovili staro zgradbo in jo razširili z novim prizidkom. Pred nedavnim paje Matična knjižnica iz Slov. Bistrice v prizadevanjih, da bi omogočila kar največje zbližanje oskrbovancev doma s knjigo, ki jim lahko nudi tako razvedrilo kot širitev obzorja, ustanovila v prostorih preurejenega doma tudi izposo- jevalnico knjig. V izposojevalnici imajo za začetek čez 200 raznih knjig, izbrane predvsem po željah in okusu starejših občanov. Med knjigami je tako največ zgodovinskih tem, zlasti še iz časov NOB. precej paje tudi povesti iz kmečkega življenja, pa še z leposlovno vsebino, pustolovskih zgodb in podobne). Na podlagi zanimanja za branje nasplošno in za posamezna pt)dročja. bodo knjižni tbnd obnavljali, dopolnjevali in širili. V. Horvat Za vodovod v Cerkvenjaku Okrog 300 gospodinjstvom na t)bmočju krajevne skupnosti Cerkvenjak že več ne zado.šča za- jetje iz dosedanjega krajevnega vodovoda. Zato je KS začela s pripravami. Z delom so že mislili začeti, vendar se je zataknilo pf' finančnih sredstvih. V Cogetincih namreč načrtujejo gradnjo nove- ga vodovodnega zajetja, na naj- višji točki Cerkvenjaka pa bi na- redili vodovodni rezervoar. ___J. Lorber V osnovnih organizacijah sindikata ocenjujejo preteklo dejavnost SLOV. BISTRICA v osnovnih organizacijah zveze sindikatov na območju občine Slovenska Bistrica potekajo te dni intenzivne priprave na občne zbore, medtem ko bodo v tem času v konferencah OO ZSS izvedli konstitutivne seje in v koordinacijskih odborih volilne seje. Posebno pozornost bodo sindikati bistriške občine v samih pripravah kot tudi na zborih in sejah v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, posvetili volitvam novih vodstev in članov izvršnih odborov v OO ZSS. Za uspešnejše uresničevanje te naloge, predvsem v smeri kadrovske krepitve vodstev sindikalnih organizacij, tesno sodelujejo z vodstvi družbeno političnih organizacij v svoji delovni sredini, še posebno z OO ZK in ZSMS. V občini načrtujejo, da bodo evidentiranje vseh možnih kandidatov za člane sindikalnih vodstev in predsednikov OO ZSS za prihodnje, dvoletno mandatno obdobje, predvidoma zaključili v vseh delovnih sredinah, po planu to je do 15. novembra. Kadrovsko oblikovanje novih vodstev OOS je tudi osnova, da bodo lahko že v naslednjih dneh izvršni odbori OOS sprejeli operativne plane priprav na občne zbore, ki bodo v bistriški občini trajali od 15. decembra 1979 do 15. januarja 1980. Pri vseh akcijah evidentiranja in kadrovanja bodo z osnovnimi organizacijami sindikata tesno sodelovali tudi člani predsedstva OSS Slovenska Bistrica. V ta namen že sprejeli potrebna navo- dila za delo. Na vseh občnih zborih in sejah OO ZSS na območju bistriške občine bodo skupno z kadrov- skimi rešitvami ocenili tudi rezultate minulega delovanja in sprejeli delovne usmeritve za prihodnje, dvoletno obdobje. Posebno pozor- nost bodo morali v naslednjem obdobju posve- titi vključevanju novih članov ocenili bodo ures- ničevanja krepitve in razvoja kolektivnega vod- stva in dela ter odgovornosti članov izvcJnih^ odborov kot tudi delovanju sindikalnih skupijj- Pomembni napotki za uspešnejše delo v pr"*'''^' njem mandatnem obdobju bodo tudi zakljii*|" ocene dela delegatov iz OO ZSS v krajevnih konferencah SZDL in njenih organih kot tuO' analiza doseženih pogojev za delo in odnos poslovodnih organov in strokovnih služb do del^ družbenopolitičnih organizacij v posameZ(" delovni organizaciji. Za uspešno uresničevanji vseh teh nalog v prihodnjem obdobju odigrala pomembno vlogo tudi dosežena stopnJ stalne povezanosti OO ZSS z občinskim svetoi", ZS ter njegovimi sindikati. Z namenom, da bi lahko v prihodnjeiJ> j obdobju poenotili mandate v koordinacij s" odborih, OO ZSS in konferencah sindikatov nj območju celotne občine, s tem pa tudi volit^^.'^ konstitutivne seje, bodo te opravili v celoti tistih delovnih sredinah, kjer dosedanjim org nom v postavljenih rokah še ne poteče mandat- Viktor Horva« TEDNIK - 15, november 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 ARHEOLOŠKI PTUJ Slovensko arheološko društvo jena svojem sestanku 8. 11. 1979 v jjtuju razpravljalo o problematiki /arheološkega oddelka Pokrajin- jlceea muzeja Arheološko delo v Ptuju se že j,el<.aj let nazaj vrti v začaranem krogu. Na eni strani potrebe in- yeslitorjev, na drugi strani, pred- vsem kadrovski in prostorski ,roblemi arheološkega oddelka Jokrajinskega muzeja. Obseg zaščitnih izkopavanj se je v zad- njih letih glede na usmerjeno stanovanjsko izgradnjo v Ptuju j^^edno povečal, s tem pa se je povečal tudi obseg izkopanega gradiva. Število arheologov je ostalo isto, prostori za deponira- nje novo pridobljenega gradiva in razstavni prostori se niso povečali. Gradivo se danes hrani v hodni- lih. na podstrešju, na terenu in še l(je. Razpoložljivi prostori tako onemogočajo vsakršno sistema- tično ureditev gradiva in kot tako, je to gradivo danes le mrtev ka- pital. Poseben problem tako sta- rejšega kot novega gradiva pred- stavlja preparacija in konservaci- ja. Kovinsko gradivo s starejših izkopavanj je že močno načela korozija, z novejšTHTzkopavanj pa sta preparirana le dva odstotka gradiva. Za preparacijo že obsto- ječega gradiva (kovinskega, koš- čenega, steklenega) bi muzej v naslednjih petih letih potreboval pet preparatorjev. Za utrditev kamnitega gradiva bi en kon.ser- vator potreboval dve leti, poseben problem pa predstavlja prepara- cija lesa. ,Da bi ta »gordijski vozel« ven- dar le enkrat presekali, seje Slo- vensko arheološko društvo odločilo, da se z navedeno pro- blematiko seznanijo tako člani društva kot predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij občin Ormož in Ptuj, katerih območje pokriva muzej. Glede na to, da bo v prihodnjih petih letih potrebno samo v Ptuju sprostiti 52.500 m^ zemljišča, je takojšnja akcija ne- izbežna. Tako bo potrebno takoj pristo- piti k postopni izpraznitvi stano- vanj v Dominikanskem samosta- nu za potrebe arheološkega oddelka skupaj z obema ustano- viteljema muzeja, občinsko in re- publiško Kulturno skupnostjo ter Samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Glede na srednjeroč- ni zazidalni načrt mesta Ptuja bo izdelan predlog zaščitnih arhe- V sedanjih prostorih arheološkega oddelka je obiskovalcem na vpogled k' dva odstotka Foto: Kosi oloških izkopavanj po letih. Za- gotoviti je potrebno ustrezno kadrovsko zasedbo v arheološ- kem oddelku, v obdelavo že obstoječega gradiva, pa naj bi se vključili študentje arheologije v okviru seminarskih in diplomskih nalog. Pospešiti je potrebno pod- pis družbenega dogovora o upravljanju in financiranju arhe- oloških izkopavanj in raziskovanj na spomeniškem območju občine Ptuj —Poetovia. Ob planiranju za naslednje petletno obdobje je potrebno opredeliti vlogo Kul- turne skupnosti Slovenije, ki v okviru spomeniško-varstvene de- javnosti do arheoloških spomeni- kov nima posluha. Preko Razis- kovalne skupnosti Slovenije je potrebno najti sredstva za obdelavo gradiva. Zavedajoč se dejstva, da so 5tujski problemi, sloven.ski pro- blemi so predstavniki arheološ- kega inštituta. Narodnega muze- ja, fakultete in Slovenskega ar- heološkega društva pripravljeni sodelovati in pomagati pri razre- ševanju problerhatike arheološ- kega Ptuja. Nemogoče je namreč pričakovati, da bi lahko samo dva arheologa sledila in se vključevala v razvoj obeh občin ob nesporni ugotovitvi strokovnjakov, da ar- heološke najdbe na našem območju od neoUta do srednjega veka presegajo krajevni ter re- gionalni pomen in jih lahko uvrščamo med najpomembnejše v Evropi. Ob tem pa se odpira cela vrsta čisto strokovnih, pa tudi manj arheoloških strokovnih vprašanj, od samega pristopa k zaščitnim izkopavanjem vrednotenja arhe- ološkega dela, obveznosti inves- titorja, strokovnost arheologov pa vse do obdelave in objave gradiva in nenazadnje tudi ustrezne pre- zentacije le-tega. Problematika je torej široka in vključuje ter zavezuje mnoge tako v občin kot v repubUki. Ena od možnih rešitev je pravgotovo Družbeni dogovor o upravljanju in financiranju arheoloških izko- pavanj in raziskovanj na spome- niškem območju občine Ptuj-Po- etovia, ki naj bi zajel najširši krog vseh. katerih naloga je varovanje kulturne dediščine. Zal pa aktiv- nosti v zvezi z družbenim dogo- vorom iz neznanih razlogov te- čejo vse prepočasi. N. B. i Začele so se priprave na revijo pevskih zborov Zveza kulturnih organizacij v Ptuju je tudi letos organizator občinskega srečanja odraslih pevskih zborov, ki bo v začetku meseca decembra in v počasti- tev dneva republike ter bližnjega praznika JLA. Na dosedanjih sestankih z zborovodji so že izdelali okvirni program nastopa, spregovorili pa tudi širše o problematiki zborovskega petja v ptujski občini. Na letošnji občinski reviji bo nastopilo osemnajst odraslih — moških, ženskih in mešanih pevskih zborov in med njimi tudi dva nova. To sta pevski zbor dništva upokojencev iz Kidričevega in Kungote. Na terenu so pričele z delom tudi gledališke skupine in iz nekaterih krajev že poročajo o letošnjem prpgramu. Tako bodo v Stopercah po nekajletnem premoru v tej sezoni naštudirali Novakov Gugalnik, perspektivna in mlada skupina iz Kidričevega se je lotila študija komedije Zares čuden par, dramska družina v Podlehniku bo uprizorila Finžgarjevo Razvalino življenja. Igralci v Zetalah bodo nadaljevali svoje delo z drugim delom Partljičeve O ne, ščuke pa ne, začeli pa so z delom še na Grajeni, na Vidmu, Hajdini in Kungoti ter v nekaterih drugih krajevnih središčih. Pred tremi tedni so se sestali tudi mentorji oziroma vodje dramskih skupin in določili razpored sodelova- nja s posameznimi skupinami, ki jim je potrebna strokovna pomoč pri režijskem delu in pričakujejo, da bo delo ponovno dobro steklo. Prihodnje leto bi zveza kulturnih organizacij rada ponovno pripravila občin- sko dramsko revijo na kateri bi tudi preverili kvalitet- no rast posameznih dramskih skupin. mš Mladost v pesmi, besedi in spretnosti v soboto, 10. novembra je bilo v Ptuju tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki so se ga udeležile dcipe OO ZSMS iz Centra srednjega usmerjenega izobraževanja TOZD gimnazije, Franc Kramberger Rogoznica, Bratje Reš, Turnišče, Trnovska vas, Boris Ziherl, Podvinci, Ivan Spolenjak in Destrnik. V finale, ki je bilo popoldan v ptujskem gledališču, so se uvrstile ekipe TOZD gimnazije, Franc Kramberger Rogoznica in Bratje Reš. Tričlanske ekipe so odgovorile skupaj na devet vprašanj, največ znanja pa je pokazala ekipa OO ZSMS TOZD Gimnazija ki so jo sestavljale skupaj z najboljšo ekipo vojašnice Dušan Kveder zastopala OK ZSMS Ptuj na področnem tekmovanju, ki bo v Ormožu. Med sobotnim finalo so se maloštevilnim, a bučnim navijačem predstavili s kulturnim programom mladi iz TurniSča, Rogoznice, gimnazije in krajevne skupnosti Ivan Spolenjak. Ob koncu so finalisd prejeli knjižne nagrade — prispevale so jih DPO občine Ptuj — podelila pa jih je predsednica OK ZSMS Ptuj Dragica Voda, ki je mladim čestitala in jim zaželela mnogo uspeha na področnem tekmovanju. N. D. Koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj POZIVA družbenopolitične organizacije, skupščino občine, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, društva in zveze društev občine Ptuj, da najpozneje do 15. decem- bra 1979 sporočijo proslave in prireditve v letu 1980, ki jih predlagajo za vključitev v program občinskega in širšega družbenega pomena. Predlogi morajo vsebovati: 1. politični, zgodovinski in kulturni pomen ter idejnopo- litični smoter proslave 2. organizatorja proslave 3. čas in kraj proslave 4. obseg finančnih sredstev in vire za njihovo zagotovi- tev 5. predlog govornika, če je ta predlagan iz vrst članov občinskih ali republiških organov. Koordinacijski odbor bo na podlagi sprejetih poročil izdelal skupni predlog programa proslav občinskega pomena in ga posredoval v dokončni sprejem predsedstvu Občinske konfe- rence SZDL Ptuj. S tem želimo doseči vsebinsko usklaje- nost in pravočasnost načrtovanja proslav in prireditev ter zagotoviti usklajenost programa z materialnimi možnostmi. Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbene organizacije in društva v krajevni skupnosti pa do 10. de- cembra 1979 z istimi podatki dostavijo poročila koordina- cijskim odborom za proslave in prireditve pri SZDL v KS, če v letu 1980 za svoje okolje ali tudi širše načrtujejo proslave in prireditve. Tudi na tem področju želimo doseči sodelovanje, usklajenost in pregled nad pomembnejšimi delovnimi in drugimi jubileji v občini s tem, da materialne obveznosti za te proslave in pri- reditve prevzemajo organizatorji sami. ' Koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri predsedstvu O K SZDL Ptuj UPORNE SLOVENSKE GORICE 1122. nadaljevanje) MINERCI LACKOVEGA ODREDA IN TERENCI OF NAPADAJO dnevnih poročil Lackovega odreda za februar zvemo, da je mi- J^rska skupina tega odreda zajela 7. februarja pri Zg. Kungoti pet '•alijanov in dva Nemca ter jim zaplenila opremo. Od tuje odšla k Jurju * Pesnici po šest »pancer-faustov.« Skupina je že 2. februarja minirala l^lezniško progo med Pesnico in Šentilje. Eksplozija mine je iztirila '*l'orni vlak. Znova je minirala železniško progo 9. februarja. ^- februarja so mladinci OF napadli šolo v Jurovskem dolu, razbili šipe "peči in tako onemogočili pouk. Nemški učitelji so se odselili v Lenart 1^ oktobra 1944 iz strahu pred partizanj in se vsak dan vozili učit v '^obski dol. Sedaj paje pouk prenehal. Čez teden dni so partizani spet il^Padli šolo. Tedaj so zažgali uradne knjige in nemško knjižnico. (Vir: J. ^^^h: NOB občine Lenart, arhiv muzeja NO Maribor). '• februarja so partizani obračunali z izdajalcem Rudolfom Grego- 'cem (44) v Placarju. Čez pet dni .so zanetili požar pri »šturmfirerju« ■f^^manšafta Martinu Lašiču v Hermancih v občini Mala Nedelja. I^nevnik kazenskih postopkov pri javnem tožilstvu Maribor za leto ^''5; arhiv muzeja NO Maribor). ^^MŠKA HAJKA V RADEHOVI Okrog 40 policistov in orožnikov je hajkalo 11. februarja 1945 v '*9ehovi pri Voličini. Orožniki so bili iz Lenarta, kjer so imeli dve "^'^"■Jeni postojanki, v hiši izgnanega dr. Gonška in v nasprotni Koroščevi. Koroščevo hišo so iz strahu pred partizani napravili visok nasip, J^nškovo hišo pa so oprenili z železnimi križi na oknih in utdili vhodna )o!If' y.Lenartu je bilo okrog 40 do 50 orožnikov, ko so jih leta 1944 y "inožiii. V Radehovi so Nemci iskali partizane pn Sumanovih in 'ejevih. Pri Sumanovih niso našli. Ko pa so se približali Vutejevi iiaciji. sta od tam streljala na orožnike in gestapovce partizana ,>sta Jeršek-Smilja n iz Ljubljane in Franc Bric-Franjo iz Šmartnega y^reti. Pri temjeotiležal mrtev nemški orožnik. Nemci so nato metali "l^cjevo hišo ročne bombe, vdrli vanjo, prijeli gospodarja, ga privezali '^^orišču k vodnjaku in ga strašno pretepali s pištolo. jjAigeia Vute, njegova žena. je medte, kurila v hiši partizanski torbi s 1^ oin Qp Q|,j partizana pa sta tolkla po sovražniku iz pcxlstrešja, '■'^or sta se zatekla. Na zadnjo bombo sta se vlegla, kijuje pokončala. jij^osnodar Radko Vuteje moral hudo pretepen po mrtva partizana in Pi^inesti na dvari.šče. ^^■"^žniki so odpeljali obe družini. Šumanovo in Butejevo. Vulela so v * hnn "^Prej mučili tako. da mu )e viselo meso s telesa. Po Šumanu vi,./*^'h. mu zlomili rebra in ključnico. Suman je bil zaprt do konca I ^^/^'uie paje pobegnil izmaribt^rskih zaporov ob bombnem napadu ^^Pnla. Odšel je v partizane. V)j^'^^'2ana Smiljana in Franja so pokopali na lenarškem pokopališču in ^^ojci po vojni prenesli na svoji domači pokopališči. Po spopadu v Radehovi so Nemci zapdi več Lenarčanov: Matildo Devidejevo. Ivana Slatiča. Alojza Muhiča, Jožeta Babica in Ivana Pirherja. MOBILIZACIJA Iz januarja se spomnimo, da je osvobodilno gibanje načrtovalo mobilizacijo v Slovenskih goricah, ki naj bi bila širokopotezna in bi se zaključila 10. januarja. Toda mnoge ovire niso dovolile, da bi v redu opravili to nalogo, zato je bila naloga aktivistov OF. da nadaljujejo z mobilizacijo tudi februarja in kot bomo zvedeli pozneje, so se trudili z mobilizacijo do konca vojne. V ljutomerskem okrožju .so ustanovili februarja posebno mobiliza- cijsko patruljo, ki je nato spremljala novince v partizane. Več patrulj ni.somogli ustanoviti.kernibilozanjedovoljorožja.PalruljojevodilFerdo Špelak — Lojze, ki je bil zato oproščen drugih dolžnosti. Z vojaškimi obvezniki so vodili v okrožju masovne sestanke. Sklenili so tudi, da bodo napravili potrebne mobilizacijske spiske in da bodo izdali letak, ki bo poziv vsem vojnim obveznikom NOV. Povečali pa bodo tudi napade na sovražnika. Mobilizacija je bila ovirana zaradi oddaljenosti ljuto- merskega okrožja od večjih vojaških enot NOVin POS. Drugi vzrok, da je slaho^potckaUuje bil oportunizem ljudi pa tudi aktivistov, kljub temu. da se je Slovenskim goricam že bližala Rdeča armada. Aktivisti ,so zgubljali voljo, ker so skoro vse skupine mobiliziranih padle na poti na Kozjak ali na Pohorje že v Slovenskih goricah v zasede. V takih primerih so se novinci razgubili. nekatere paje sovražnik ujel. Slabo je vplivala na ljudi tudi vrst, ki sojo Sirili dezerterji iz Lackovega odreda in iz raznih brigad, češ. daje tam premalo orožja in drugih potreb.ščin za mobilizi- rane. (Dok. 16268—poročilo o seji OOOF Ljutomer 25. 2. 45, zg. arhiv CKZKS). V poročilu OK KPS Maribor z dne 24. februarja 1945 Oblastnemu kom. KPS. ki gaje napisal Sergej Kraigher, beremo, daje mobilizacija iz dneva v dan nujnejša zaradi nemške in četniške mobilizacije. Štab IV. operativne cone mora dati stroga navodila svojim rednimenotam. da se ne bodo branile sprejemati novih neoboroženih borcev. Že v prejšnjem poročilu z dne 4. februarja je Sergej Kraigher pisal o mobilizaciji in navedel, da je bilo do tedaj mobiliziranih v okrožju 2000 novincev. Poročilo ne navaja, koliko od teh je bilo iz Slovenskih goric. V poročilu navaja Kraigher, naj bo mesec februar še dalje posvečen geslu »Vse za našo vojsko!« Vičarjeva hi<^a v Rotmanu, kjer je delovala od Januarja do marca 1945 Tehnika Reš Katja Rupena, aktivistka OK v ljutomerskem okrožju, je padla 25. februarja 1945 Janez Trstenjak (21 let) dijak iz Pušenc, obešen pri Frankolovem, 12. februarja 1945 TISK Navedli smo, daje februarja delovala v ptujskem območju Slovenskih goric Tehnika Reš v Rotmanu v Slovenskih goricah, ustanovljena ja- nuarja in je z delom prenehala marca. Poznamo "še okrožno tehniko Osojnik v ljutomerskem okrožju in tehniko Rajnč, kije delovala v vasi Žvab pri Runču. Tehnika Rajnč je prenehala z delom tudi marca 1945. Veliko tiska jc prihajalo v slovenske gorice od drugod. Za to so skrbeli po okrajih referenti za agitacijo in propagando. Tehnika Lacko v Sto- govcih pod Ptujsko goro je 6. 2. 1945 zabeležila, da je poslala v Tjutomersko okrožje 590 izvodov glasila NOVI ČAS. Ker so poti. po katerih je prihajal v ljutomersko okrožje tisk OF, polne zaprek je okrožni odbor OF" sklenil tiskati več letakov in brošur. Natisnili bodo letak, ki bo poziv v NOV. letak četnikom, koledar OF, diagram o ljudski oblasti, letak: Klevete in resnica o komunizmu. Pesmarico partizanskih pesmi, Brošuro o zgodovini OF. Titovo sliko in drugo. »Domača tiskarna redno izdaja Radio vestnik. v katerega vnaša domače dogodke in iz bližnje Hrvaške.« beremo v dokumentu. V druge predele Slovenskih goric, bližje Mariboru in Pohorju je prihajalo največ tiska iz tehnike Mernik na Pohorju. Redno je tiskala tednik Pregled dogodkov, dnevno pa Radio-vestnik. Ista glasila sta ponatisnili Tehnika Lacko v ptujskem okraju in tehnika lic v dravog- rajskem. Vse tri tehnike so natisnile tudi dvakrat po trideset tisoč izvodov pafolnih lističev za proslavo obletnice prihoda 14 divizije na Štajersko in za 24-letnico Rdeče armade. Od brošur so izšle: Kratek pregled NOB, Govor maršala Tita. Z Rdečo armado naprej. Zbirka važnejših člankov. V tisku paje Krimska konferenca. (Dok. 16279 8. 2. 1945 — poročilo OK KPS Maribor — obl. kom. arhiv CK ZKS). Vporočilu OK KPS Maribor — oblastnemu komiteju, kijajenapisai 4.2.1945 Segej Kraigher, beremo o treh največjih tehnikah v man- borskem okrožju: lehniki Lacko, tehniki Mernik in Stane lic. ki so razmnožile okrožnico CK KPS o organizacijskih in kadrovskih vpra- šanjih, brošuro Proletarska revolucija in diktatura proletariata. in o politiki Vatikana. »Na študijskih sestankih, ki smo jih začed.« beremo v portKiju. »bomo obdelali tale vprašanja: Zgodovino in strukturo naše oblasti. Teorijo Partije. Kmčeko in agrarno vprašanj^e.« (dok. brez štev., arhiv CK ZKS-dopisi obl. kom.) Nadaljevanje prihodnjič 8 - naSi dopisniki 15. november 1979 — TEDNIK ZA PRIJATELJE ESPERANTA Na področju espcranlajc mn(.)go zaninuvcga na vseh koncih naše /emeljske oble. Nas pa seveda najbolj zanima SAT kongres (svetovne delavske esperantske organizacije), ki bo na Reki. O tem in o drugih dogajanjih na področju esperanta bomo ptidrobneje govorili na ses- tankih oziroma konvcrzacijskih večerih. Zato s tem obveščamo vse člane in prijatelje FSPFRANTA.da bodo v prihodnje ti sestanki ob ponedeljkih od 17. dt) 19. ure v Narodnem domu v Ptuju (I. nadstr. šank soba). Pričeli bomo tudi z nadaljevalnim tečajem, zanj se naj oglasijo tečajniki z »A{< izpitom. J.D. PRAGERSKO Nova šola, nove možnosti organiziranega varstva otrok v kraju Pragersko so pred nedavnim svojemu namenu predali j prenovljeno šolsko poslopje, s tem pa tudi omogočili sodobnejše pogoje izobraževanja in varstva najmlajših krajanov. Medtem ko je stara šolska zgradba s svojimi neprimernimi, predvsem • pa utesnjenimi šolskimi prostori, zavirala razvoj mnogih, sicer nujno potrebnih aktivnosti in organiziranosti za najmlajše, pa so z pridobitvijo prenovljene šolske zgradbe nekateri problemi našli trdnejšo podlago za hitrejšo rešitev. Posebno pozornost je tako kmalu vzbudila želja krajanov, predvsem staršev šoloobveznih otrok, od katerih večina se vsakodnevno, prevaža na delo v oddaljena industrijska središča, predvsem v Slovensko Bistrico in Maribor, po organiziranju kosil v šoli, saj se starši zaradi oddaljenosti med delovnimi mesti in domom zelo pozno vračajo. To pa je tudi vzrok, da je vzporedno z željo po rednih šolskih kosilih nastala tudi potreba po organiziranju podaljšanega bivanja otrok, predvsem tistih v najnižjih razredih. Za začetek si želijo, da bi ustanovili oddelek podaljšanega bivanja, medtem ko se zavzemajo, da bi vprihodnjem šolskem letu na šoli delovala dva takšna oddelka. Viktor Horvat SLOVENSKA BISTRICA Z novimi delovnimi zmagami se bodo spomnili žrtev v prizadevanjih, da bi prebivalci občine Slovenska Bistrica kar najbolj svečano proslavili bližnji občinski praznik 8. januar 1980 in se tako spomnili težkih bojev pohorskih partizanov, še posebej tragičnega dogodka, ko je 8. januarja 1943 v neenakem boju do poslednjega borca izkrvavel legendarni Pohorski bataljon, so že sedaj pričeli s pripravami na praznovanja. Pred kratkim se je sestal odbor za praznovanje občinskega praznika. Sprejel je nekatera stališča in predloge, s katerimi je seznanil vse krajevne skupnosti, delovne organizacije in družbenopolitične organizacije ter društva v občini. Predvidevajo, da bo svečana seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij občin 8. januarja v krajevni skupnosti Pragersko, kjer so prav v lanskem in letošnjem letu beležiU velike gospodarske in samoupravne aktivnosti. V vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah bistriške občine pa se bodo v naslednjih dneh pogovorili o možnostih za odprtje novih objektov širšega družbenega pomena, kot tudi možnosti organiziranja večjih kulturnih prireditev ter športnih manifestacij in srečanj, posvečenih občinskemu prazniku, tako na ravni občine kot tudi delovnih organizacij in krajevnih skupnostih. Viktor Horvat Predavanja o varstvu pri delu Te dni potekajo v največji delovni organizaciji na območju občine Slovenska Bistrica, v bistriškem IMPOLu, enodnevna predavanja o varstv.u pri delu in preiskusi znanja za delovodje in njihove pomočnike. V skupinah z okoli 20 udeleženci organizirajo predavanja tako, da jih lahko obiskujejo delavci iz dnevno proizvodnih izmen. Načrtujejo, da bodo udeleženci tako obnovili pridobljena znanja ali pa zagotovili nova znanja predvsem mlajšim kadrom, okoli 130 zaposlenim. Ze v naslednjih dneh pa bodo za zaposlene v Impolu organizirali posebne tečaje za voznike žerjavov in viličarjev. V vse te oblike izobraževanja, katera so že postala stalna praksa usposabljanja zaposlenih v bistriškem IMPOLu, so pritegnili lastni kader. Viktor Horvat Zadnja trofeja Učenec 8. razreda osnovne šole Polde Berce iz Središča, Ivan Potočnik iz Obreza, je na koncu gobarske sezone našel tega jurčka — dvojčka težkega 80 dkg. Fant bi se rad po končani šoli posvetil poklicu šoferja, konjiček pa mu je iskanje gob, kot je bil tudi za vse njegove prednike. Zehmo mu še mnogo gobarske sreče! Tekst in foto: R. Rakuša Jurček velikan Družbenoekonomski problemi in naloge mladine Fna največjih družbenih nalog, ki se danes postavlja pred vse organizirane socialistične sile. je boj za nadaljnjo stabilizacijo gospodar- skih tokov, krepitev materialnega položaja združenega dela in družbe v celoti ter krepitev samoupravnih odnosov na podlagi ustave m zakona o združenem delu. Delavski razred in delovni ljudje v vseh t)koljih so se pripravljeni konkretno angažira- ti pri teh nalogah. Takšna pripravljenost je • tudi med mladino. Na celotne odnose pa še vedno precej vplivajo posamezniki in manjše skupine s pozicij t)blasti. Na te pojave je tovariš TITO zelo kt)nkretno in jasno opt)zoril tudi na osmem kt)ngresu Zveze sindikatov Jugoslavi- je. Titova opozorila je treba dojeti tako. daje že skrajni čas. da dejstvom odkrito pogleda- mo v oči in da konkretno imenujemo tiste, ki so odgovt)rni za takšen razkorak med norma- tivnimi rešitvami in družbeno prakso. Veliko mladih ljudi je v samoupravnih organih, v Zvezi komunistov, sindikatih. Zato nimajo le možnosti rispevati k hitrejšemu reševanju teh problemov, temveč imajo svoje obveznosti in st) konkretno odgovorni. V nekaterih okoljih so še vedno pojavi, da se na sestanke ožjih vt)dilnih struktur pokliče predsednik organizacije, da pove kaj v imenu mladine. Od njega se pravzaprav zahteva, da podpre tisto, kar namerava izpeljati poslovod- ni organ ali direktor skupaj s predsednikom delavskega sveta, sekretarjem organizacije ZKS in predsednikom sindikata, mladinska organizacija pa ni vključena v reševanje osnovnih problemov delovne organizacije. Podobne stvari se dogajajo tudi v nekaterih občinah, kjer pogosto nekaj vodilnih ljudi ob prisotnosti kakšnega direktorja ali strokovnja- ka za gospodarska vprašanja odloča o zelo pomembnih stvareh na področju investiranja ali o drugih zadevah, kar neposredno sega v življenske interese delovnih ljudi in občanov. Tovariš TITO je v zvezi s temi pojavi na kongresu sindikatov med drugim dejal: .>Ko gre za vsiljevanje o/kih parcialnih, pravza- prav sebičnih interesov, se ponavadi misli, da je lehnobirokratski monopol nosilec teh tendenc. To je v bistvu točno. Vendar pa ne smemo pozabiti, da tehnokratizem ne bi imel takšne moči, če ne bi imel podpore določenih političnih dejavnikov to je politične birokraci- je... la ocena tovariša flTA je v bistvu naslo- vljena na konkretne naslove na vseh ravneh. Torej je lahko spoznati, kako se kaže vpliv te birokracije, vendar pa je potrebna odločna akcija za zatiranje takšnih pi)javov. F.no od velikih vprašanj mladine je boj za povečanje produktivnosti dela. O tej temi se veliko piše in govori. Jasno je. da so možnosti in rezerve naše družbe takšne, da lahko produktivnost raste veliko hitreje. V okviru vseh ukrepov za povečanje produktivnosti ima nagrajevanje po delu osrednje mesto kot osnovni stimulans. Bolj energično se moramo boriti tudi proti subjektivnim slabostim. Tukaj je predvsem vprašanje odnosa do dela. l^fekliven delovni čas je veliko krajši kot pa celoten dek)vni čas. Ta pojav je zlasti opazen v različnih družbenih službah, v administraci- ji in drugih storitvenih dejavnostih. Delavec je pogosto ves dan ali pa še več odsoten od dela. da bi opravil kakšno formalnost v občinski administraciji, da bi opravil kakšen zdravniški pregled in drugo. Pripravljanje predlogov posameznih skle- pov, kijih morajo sprejeti ustrezni organi ter njihovo izvrševanje je pogosto odvisno od učinkovitosti dela in ažurnosti teh služb in organov. Se vedno je veliko neopravičenega izostaja- nja z dela, pri tem pa je razlika med delavci iz proizvodnje in tistimi, ki delajo v različnih službah, ker se pri slednjih to veliko boh tolerira. Veliko bi lahko rekli o subjektivnih slabo, stih in slabem odnosu do dela tudi pri učencilj in študentih. Tisti, ki ne zadovoljujejo z uspg. ht>m v šoli dojemajo to kol svojo osebno slv^^ ■ in osebni problem, v katerega se nima nihče pravice vmešavati. Vendar pa so v zmoti, ne dajejo iz svojega žepa materialnih sredstev i ki so potrebna za izobraževanje. 1 a pa nis(J' majhna. In končno, od tega. ali bodo pravo, časno končali in kakšno znanje si bodo pridobili mladi ljudje v izobraževalnem procesu, je odvisen tudi njihov prispevek prj delu kasneje, odvisna je tudi produktivnost dela. Zato mora imeli ZSM vprašanje odnosa do dela. vprašanje prt)duktivnosli dela. nenehno v svoji aktivnosti kol prioritetno nalogo. Tojj zelo šrok kompleks. V sistemu socialističnega samoupravljanja je odgovoren, vesten in disciplinira tnlnos do dela v bistvu odnos do materialnih, humanih in vseh drugih socialističnih vrednot naše revolucije. Odnos mladih do dela je torej odnos do največje vrednote humane .sociali- stične družbe. Danes ni čas. da bi se herojsivo dokazovalo z orožjem in dobro je, da ni tako. Zalo pa se visoka zvest in dejanska opredeli- lev za socialistične vrednote dokazujeta i odnosom do dela. Družba lahko doseže vrhunec svoje sreče takrat, ko ljudje vidijo srečo v delu. ko jim delo pomeni zadovoljstvo. Nobena družba ni uspela zgraditi pravilnega odno.sa ljudi do dela samo s sistematskimi rešitvami, z zakoni in kaznovanjem. Zato moramo voditi tudi idejnopolitično akcijo, sistem vzgoje otrok in mladine pa še bolj postaviti v funkcijo uresničevanje takšnega cilja, ker so to generacije, ki se še oblikujejo, ki šele ustvarjajo delovne navade. B. Zupanič^ Veselje s ščetinarji Letošnja, doslej pretežno lepa jesen je veliko pripomogla, da so kmetovalci lahko skoraj v celoti pospravili poljščine, zato se lažje sedaj posvečajo tistim opravilom, ki so potrebna za kar najboljšo preskrbo skozi zimske dni. lastniku teh rejenih In krotkih ščetinarjev prav gotovo ne bo povzročalo skrbi, kaj za domači praznik, da bodo vsi zadovoljni in povrh še polna skrinja Ena od takšnih skrbi je tudi pripraNa na domači praznik, ki mu v zimskem času pravimo koline. Kako bo ta praznik »težak in masten«, je odvisno od velikosti in leže domačih pitancev. Res je. da so hladilne skrinje že marsikaj spremenile in poenostavile, toda največj'ega še vedno prihranijo za domači praznik. Takrat se namreč zberejo vsi sorodniki in prijatelji. Letos bo tak dan treba še posebno skrbno izbrati, da ne bodo motile parne ali neparne številke avtomobilov. Tak praznik je po- memben, ne samo zaradi domačih specialitet. temveč tudi zaradi sproščenega pogovora in veselja, ki ga današnji človek vse bolj pogreša. l,eti)s se temu pridružuje še pomanjkanje mesa v mesnicah. Besedilo in posnetek: V. Horvat Na pragu zimskih dni Jesen jc prav gotovo najlepši letni čas, ki se nam je letos pokazala v vsej svoji lepoti. Jesenski veter je vrtinčil zlatorumene liste v parku, sadovnjakih, gozdovih. Z letino, tako sadno, v vinogradih in na poljih smo lahko zadovoljni. Nekaj mrzlih dni in dež, pomešan s snegom zadnje dni pa nas opozarja, da se neizbežni) bliža zima. čez dober mesec tudi koledarska. Zlasti otroci zimo željno pričakujejo v upanju, da jim bo nasula veliko snega, kije pogoj za njihovo veselje in razigranost. Pa tudi kmetje pravijo, daje za polje, zlasti za oziminc veliko holje. če leže pod snežno ooejo. Žal pa se zime nič kaj ne veselijo tisti, ki jim ni uspelo si zagotoviti dovoljnih količin za takšno ali drugačno ogrevanje, pa tudi voznikom — uporabnikom javnih cest in njihovim vzdrževalcem povzroča mraz in sneg premnoge nevšečnosti, pa tudi hišnim svetom in še marsikomu. U- pajmo. da bo lett>šnja zima takšna, ki bo vsakemu prinesla nekaj veselja in tudi nekaj skrbi, .saj drugače življenje ne bi bilo zanimivo. B. Cafuta Kritično o letovanju v Biogradu Dopusti in počitnice so že zdavnaj minile. Prav tako je po- teklo že precej časa od letošnjih sedmih izsnenotrok ki .so leto- vali v liiogradu na morju. Naj ponovim, daje letos letovalo 756 otrok, od tega jih je bilo 136 iz ormt)ške občine. Ce to številko delimo s sedem, vidimo daje le- tovalo v povprečju 108 otrok. V teh sedmih izmenah se je veliko ljudi oz. osebja, ki je skrbelo za otroke zvrstilo v Biogradu. Razumljivo je. da ima skoraj vsak udeleženec kolonije svoje mišlje- nje in novo spoznanje. Da. neka- teri so bogatejši za spoznanje, drugi imajo zopet pripombe in tako naprej ... Vsi delavci, ki so dehili v kolo- niji v Biogradu bi se naj zbrali na sestanku.^To seje tudi"zsiodilo-3. t)ktobra 1979. vendar je Bila ude- ležba slabša kot .so pričakovali, samo 21. Razširjeno sejo smo fričeli brez navzočnosti upravni- a doma v Biogradu. ta seje pri- kazal dve uri kasneje z opraviči- lom, da je imel rocfiteljski sesta- nek. Na "tem sestanku smo slišali veliko pripomb na delo pedagoš- kega vodje, hrane, izletov na otok Pasnian. o prevelikem številu otrok, o prodajanju oranžade Lera itd. Vzgojitelji so povedali, da je v prvi Izmeni bila hrana dobra, vendar se je s skupinami tudi spreminjala. Po besedah sodeč hrana ni hila taksna kot bi morala biti. Obrok ni bil dovolj velik, otroci pa tudi niso mogli dobiti RFPFTF. kol jim je. to prvi dan upravnik obljubil. Če je nekdo veliko časa v vodi. ga le ta izčrpa, pa naj si bo to starefsi ali pa olrt)k. Z izletom na Pašman je isto. kajti otroci st> .>morali« biti dvakrat ob suhi hrani, nekateri pa celo tri- krat. Povrh tega pa otroci razen ko- panja na Pašmanu niso imeli tam kaj začeti. Za nekatere je bilo to preveč naporno. Ob tej hrani bi dodal še nekaj. Po besedah ku- harice so se gt)stje prijavljali vča- sih ledve uripred kosilom, kisoga hoteli imeti se isti dan. Razumlji- vo je. da je potem prišlo do koli- činsko manjšega obroka pri otrocih. Otroci bi naj imeli v koloniji na razpolago vse. od hrane pa tudi do pijače za odžejanie. Vsi smo ugo- tovili, daje bil veuno na razpolago čaj. Boljše čaj. kol pa nič! Seveda pa je bilo vsem na razpolago Lero poceni, ki seje gibalo od 3.50do4 din. čeprav JC nabavna cena Lera bila 2.60 din. Otroci so morali plačevali Lero seveda s promet; nim davkom. Nekoč jc bila tudi praksa, da ni.so zaposlovah mla- doieinih oseb. pa so jih v.seeno. .Mene osebno je molil alkohol, prav hiko pa ncKaterc druge. Zmogljivost doma je največsto otrok, skupine pa so bile veliko številčnejše. Več pozornosti bi morala skupnost otroškega var- stva posvetiti, kako si bo zagoto- vila konstantno število otrokMe/ večjega osipa in ne, da bodo ne- kelcre sprejeli tik pred odhodom avtobusov. Na dveh avtobusih pa se potem drema do 130 otrok in vzgojiteljev. V^ četrti izmeni so otroci spali v šotorih, ker je bilo v domov lil premalo prostora, sreča, da ni bilo dežja. Stvar odgovornih je. da upoštevajo zmogljivo^ doma. še posebej, če delajo v skupnosti otroškega varstva. M bi se zgodilo, če"bi starši našli zvečer svojega otroka doma. Nj-!: kaj bi se j in rhoralo vrnili pa bin" pravi halo . . . Neka uslužbenkaje povedala, da je imela na moiju dva otrcika za enega je plačala drugega pa ne. Oba sta potj^''^ prezivx'la ob enem obroku. V ko- loniji pa je bilo tudi nekaj drugi" olriik ... Torej, da bi oblikovali stališčii- ki bi naj prispevala k boljšemu bivanju in počutju oirok. sprejeli vrsto sklepov. Med drf' mm. da pedagoški in organizacij- ski vodja ni v celoti opravljal log in opravil, ki so določena ^ opisu del in naloii. Delavci US'^' lavljaio. daje bilifpremalo goškega dela. Res. daje bilodt^''' upravTiika težko, vendar pa tako. da se ne bi dalo bi'^]'- opravljati. ka|ti pritožbe oscnk zaposlenegci \" koloniji imajotii|'! svojt) težo. Niisem sirokt>vnjakji', laik v zvezi z delom z otroki. \ i^^^ in nazadnje na seji tudi slišal p''' iz različnih ust marsikaj, karsc" bi smelo več poni)viti. .. Dd bi se res razmere i/M',,^ bo morala skupnost otrt)šk'-'^ v.rrstva najti ljudi, ki bodo P' pr.ivljeni delati v koloniji. ^P'' sujcm se ali bo prihodnje ^^^f^L upravnika vt>dovodni instala' ali bomo imenovali kakega P dagoškega vodjo, ki bo opravljal svojo nalogo. Na regijskem posvetu cenir^^^^ obveščanje in propagando ■'>'-j^j slišal, da opozarjati na napa*''-... prepovedano, ampak celo /-^(^^ \]cno. če so v širšem dru/bei"-^^, mieresu. To p.i prav kolonija. Kajii kolonija neobs |, zaradi" skupnosti oirošKcea ... siva in zaradi upravnika afiv^W•'^^, Vsi ii se morajo zavedali, zaradi letovanja t)trok obratniv . ...v Danilo Klain"^' Kaj smo zvedeli na Bledu? Brez dobrega obveščanja ne more biti dobrega samoupravljanja — tega bi se moral zavedati vsak član naše samoupravne socialistične družbe. Na seminarju o informiranju v šolah, ki je bil od 19. do 21. oktobra 1979 na Bledu, smo najprej govorili o pomenu informiranja v naši družbi. V razpravah in razgovorih smo spoznali, da se mora delo na tem področju pričeti čim prej že v osnovnih šolah. Tu naj bi učenci spoznali predvsem osnovne načine pisanja. Kako torej pričeti? Učenci naj pri urah slovenskega pouka čim večkrat pišejo tudi neliterarne sestavke, torej sestavke v stilu informacij. Učenci naj se vadijo v javnem nastopanju. Pomembno vlogo pri tem usmerjanju imajo tudi razna tekmovanja, ki jih organiziramo znotraj posameznih šol ali na ravni občinske konference. Takšna tekmovanja so lahko: tekmovanje za najboljše informativno-literarno glasilo (predvsem informativno), za najizvirnejšo fotografijo... Učence, ki pri oblikovanju šolskega glasila, pri vodenju šolskega radia, pokažejo največ zainteresiranosti, je potrebno vključevati v delo novinarskih krožkov na srednjih šolah. Vse to pa lahko steče le z načrtnim usmerjenim delom pri C"OP-u. Naloga lega centra jc, da usmerja delo vseh ■ komisij za informiranje (novinarskih krožkov.) na šolah. Mlade ,,informatorje" je potrebno še dodatno izobraževati. Tudi to je ena izmed nalog COP-a (centra za obveščanje in propagando). Člani centra v naši občinski konferenci ZSMS s z delavci Radia-Tednik Ptuj že dogovarjamo o načinu takega izobraževanja. Vemo, da smo ,,copovci" še kako potrebni izobraževanja, tako se bomo skupaj z udeleženci seminarjev izobraževali sami. Velja? Slavica Pičerko TEDNIK — 15. november 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 SNL:DRAVA-MURA3:1 (2:1) Zmaga v pomembnem srečanju Stadion Drave v Ptuju, gledal- (.gv 200, igrišče razmočeno in ,f?ki' za igro, sodnik Skerjanec (Ljubljana); prava; uoiob, Malek, Tement, trnigoc. Radolič. Matic. F.meršič, fušr Selič (Topolovec), Skok (Kmetec), Vrabi; Mura; Kuhar, Jančar, Bencik, prjavec. Kosi, Ivančič, Fridrajh, glavič. Kovač (Serdt), Janev, Gomboši; Strelci; 1:0 (3J Selič, 1;1 (19, ll-m) Ivančič, 2; I (37, 11 -m) Selič, 3:1 (84i Topolovec; Igralci pete selekcije N K Drava so srečanje z Muro, ki je bilo po- membno za obe moštvi, odigrali v nedeljo popoldan. S to zmago so se Ptujcani povzpeli na sedmo niesto m imajo sedaj osem točk. fa uvrstitev je z ozirom na slabe igre v začetku prvenstva pravgo- tovo uspeh. Nedeljsko srečanje ni navduši- lo. Razlog za slabšo igro gre pri- pisati tucii razmočenemu igrišču m neiznajdljivosti domačih no- gometašev, ki so večinoma napa- dali skozi sredino, kjer je bilo več blata kot trave. In prav na tak- šnem Igrišču se Igralci najhitreje utrudijo. Zato bi morali več igrati prek kril. kar ne bi bilo tako na- porno, po drugi strani pa tudi bolj učinkovito. Domači nogometaši so srečanje začeli odlično in že v tretji minuti povedli. Po odlični podaji Vrabla je Selič po samostojnem prodoru IZ težkega položaja zadel. Za tem so domači zamudili še dve lepi priložnosti, vse niti igre imeli v svojih rokah in pričakovali smo zanesljivo zmago. Vendar so se gostje otresli pritiska in večkrat hitro prodrli pred vrata Goloba. V enem takšnih napadovje po strelu Kroti vratom žoga v roko zadela latiča in sodnik ie takoj pokazal na belo točko. Nekoliko srečno je Ivančič zadel, saj je bil Golob za las {irekratek in mu ni uspelo zadržati spolzke žoge. Do 37. mi- nute smo gledali enakovredno igro brez priložnosti. Takrat pa so branilci Mure v svojem kazen- skem prostoru nepravilno zaus- tavili Skoka in Selič ie zanesljivo zadel z bele točke, v prvem delu velja omeniti še izključitev Slaviča zaradi nešportnega obnašanja. VrabI (desno) je bil zaslužen za dva zadetka Drave (foto B. Rode) pred tem je ta igralec že dobil ru- meni karton. Drugi polčas velja hitro poza- biti. Gostje .so bili celo boljši na- sprotnik in si priigrali dve zreli priložnosti. Domači igralci so preveč komplicirali. borbeni gostje so iim vse akcije pravočasno ustavili. V sredini drugega dela je sodnik zaradi nesportnega obnašanja izključil še enega ig- ralca Mure. Rdeči karton je prejel Gomboši. ki si je v prvem delu »prislužil« že rumeni karton. Ob tem pa bi sodnik lahko kaznoval tudi domačega igralca Radoliča. kije preveč nagnien k razpravam z nasprotnikovimi igralci. Do- mačim so tretp zadetek dosegli po lepi akciji Vrabla in Fmeršiča, akcijo pa je brez težav zaključil Topolovec. V tej akciji se je po- škodoval Vrabl in domači so sre- čanje zaključili z igralcem manj. Malo pred koncem srečanja lepe priložnosti ni izkoristil Topolo- vec. Pri domačih igralcih, ki so zmagali zasluženo, ni nihče po- sebej izstopal, pri gostih pa sta najboljši vtis zapustila Janez in hitri Fridrajh. V naslednjem, zadnjem kolu, se bo Drava v gosteh pomerila z Vozili. Mladinski vrsti Drave in Mure sta se v predtekmi razšli z ne- odločenim izidom 2;2 čeprav so domači z zadetkoma Kozenbur- gerja vodili že z 2:0. Kotar KEGLJANJE Ponovno uspešen nastop Razlagove v soboto in nedeljo je bilo na kegljišču Gradisa v Ljubljani državno prvenstvo parov za žen- ske, na katerem je sodelovala tudi Ptujčanka Silva Razlag, čla- nica Konstruktorja Maribor sku- )aj s svetovno prvakinjo v parih .jubo Tkalčič. Nastop na držav- nem prvenstvu sta si zagotovih z uspešnim nastopom na republi- škem prvenstvu, kjer sta za.sedli 4. mesto. Prav tako 4. mesto sta zasedli na državnem prvenstvu, vendar se jima je bronasta meda- lja »izmuznila« predvsem zaradi slabšega rezultata na »čiščenju«, saj sta dosegli isti rezultat kot tretjeuvrščeni tekmovalki in sicer 801 podrti kegelj. Pri tem velja poudariti, da sta prav takšno uvrstitev dosegli pred dvema letoma na enakem tekmovanju v Skopju. Nič nove- ga ne bi bilo, če ne bi takrat prav tako podrli 801 kegelj s tem, da sta tudi vsaka posamezno dosegli enak rezultat kot letos in sicer Silva 409 podrtih kegljev. Ljuba pa 392. Skoraj neveijetno. da se je lak rezultat ponovil po dveh felih. Upamo, da bo Silva uspeš- no nastopila tudi na izbirnih tekmovanjih za sestavo državne reprezentance, ki so v teku in na l^aterih je po tretjem kolu še ^edno na tretjem mestu. S. R. II. ZRL SEVER - ČLANICE: PP DRAVA-ALPLES 8:12 (6:7) Jesenski del zaključile s porazom Stadion Drave v Ptuju, vreme deževno in hladno, gledalcev 50, sodnika Dekovič (Poreč) in Ma- ru.šič (Umag); PP Drava; Sitsenfraj, Čeme 5, Ivančič 1, Krivec, Čuš, Novak 1, Lepej, Mumlek 1. Kmetec, Vičar, Vršič, Farič: Alples; Šolar, Pavlin, 1. Irena Lušina 7. Vrhunc, Kankelj, Jen- sterle. Jelka Lušina 2, Kristan, Benedik 2, Benedičič; Sedemmetrovke; Alples 3 (2), PP Drava 2(1) V soboto in nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo jesenskega dela tekmovanja v severni skupini druge zvezne rokomente lige čla- nic, vendar lestvica zaradi večjega števila predstavljenih srečanj še nimadokončneoblike. Ptujska PP Drava je zadnje srečanje odigrala v nedeljo dopoldan v hladnem in deževnem vremenu, kar seje po- znalo tudi v igri. Domačinke so začele odlično in v tretji minuti vodile s 3:0, v 12. minutipašes6:3. PPDravajezelo dobro izkoriščal vrzeli v obrambi Alplesa, izkazala pa se je Černe- tova. Od 12. minute dalje pa seje domačinkam v napadu popolno- ma ustavilo, po drugi strani pa so gostje zaigrale veliko bolje. Do- mačim igralkam v teh minutah zamerimo forsiranje meta tam, kjer je to bilo najmanj možno in praktično nemogoče doseči zade- tek, levi zgornji kot pa je kot Tesno pokrivanje v obrambi je bilo v začetku srečanja zelo uq>e$no (foto B. Rode) magnet za strelke PP Drave, ve- čina strelov gre namreč v to smer. To paje voda na mlin nasprotni- kovim vratarkam. Igralke Alplesa so počasi in vztrajno zmanjševale razliko in v zadnji minuti prvega dela prešle v vodstvo. V začetku drugega dela beleži- mo nekaj zaporednih napak do- mačink, zlasti Černetove. v na- padu, v obrambi pa dokaj uspešno tesno pokrivanje zunanjih igralk Alplesa. In če pri takšni igri. ki zahteva dobro telesno pripravlje- nost in koncentracijo, nekdo »zaspi«, potem padajo zadetki. Pri rezultatih 8:7 in 9:8 za Alplesje nekaj možnosti za domačinke še bilo. vendar gostjam ob ne- organizirani igri PP Drave ni bilo težko zmagati. Alples»se tokrat ni predstavil v takšni luči. kot bi lahko pričakovali. Vendar odlične Jelka in Irena Lušina ob pomoči Pavlinove lahko odločijo srečanje, na nedeljskem srečanju pa se je izkazala tudi vratarka Benedičičeva. Z ozirom na pri- kazano igro. po.'-az PP Drave proti Olimpiji kljub vodstvu ni več presenečenje. S takšno igro. odnosom do igre in telesno pri- pravljenostjo več ne morejo do- seči. Z nedeljskim porazom in skromnimi petimi točkami kljub težavnemu jesenskemu tekmo- valnemu razporedu je PP Drava ob polčasu prvenstva na pre- dzadnjem mestu. Spomladi se bo potrebno veliko boj potruditi, če Dravašice želijo obdržati drugo- ligaški status, v primeru izpada bodo naredile medvedjo uslugo sebi in rokometu v ptujski občini. Vendar vse še zdaleč ni izgublje- no, saj jih od sedme Koke ločijo le tri točke, od novinca v ligi Velenja pa že pet. Torej, dobro izkoristiti zimski premor in marsikaj raz- čistiti tako v pristopu do vadbe, srečanj do same organizacije prvenstvenih srečanj, ki je v zad- njem času prej slaba kot dobra. Volje do dela ne gre izgubiti, saj je znano, da je kritično drugo leto dela. ko o pravih izkušnjah še ne moremo govoriti. L. Kotar PIKADO Prvo mesto za Perutnino v okviru letošnjih delavskih športnih iger je pretekli teden bilo tekmovanje v Pikadu za ženske. Največ uspeha so imele predstavnice Perutnine med posamez- "'cami pa Kristina Forstnerič iz ekipe SO Ptuj. Ekipni vrstni red; Perutnina 295. r*="pSčina občine 261. Kmetijski kombinat 256, Agis 216. SDK 215, VVZ 84 p^ogov. Posamezno: Kristina Forstnerič (SO) 79. Dušanka Djordievič 74, Marija '^odgor^ek (KK) 72 itd. Tekmovanje je bilo v športni dvorani Mladika. i, k. COOPERJEVTEST BREZ PRIČAKOVANEGA ODZIVA Prejšnjo sredo, četrtek in petek sta smučarska sekcija pri Klubu mladih m ZTKO občine Ptuj izvedla preskus telesnih sposobnosti s pomočjo Cooperjevega testa. Kljub doorim pripravam in seznanjanj akcija ni naletela na ugoden odmev. V vseh treh dnevih je telesne spo- sobnosti pri teku na 2400 m prišlo preverjat le 39 občanov. 1. k Med preverjanjem na stadionu Drave (foto B. Rode) KOŠARKA Drava-Dravograd 74:89(43:43) športna dvorana Mladika, gledalcev 100, sodnika Inkret (Maribor) in Trofenik (Celje). Drava: Filipič 2, Beranič 3, Marčič 4, Kosender, Bedrač 11, Cobl 17, Beranič R. 23, Savurdžič, Dobrijevič 10 in Musič 20. Dravograd: Pudgar 8, Laznik 6, Struc 11, Dlopst 9, Lazik 12, ParadiS 3, Dolst 22, Vadiš 4 in Nahbar 4. Domači košarkarji so začeli izredno dobro. Skoraj ves prvi polčas so bili v vodstvu, le tik pred odmorom je gostom uspelo povesti, vendar so na odmor odšli z neodločenim izidom. Tudi nekaj minut po odmoru je dobro kazalo za košarkarje Drave. Vendar so naredili nekaj napak in go,stje so obrniH rezultat sebi v prid. Domači so igrali ves čas tekme izredno borbeno. Videlo se je, da si želijo zmago in v tej želji so naredili nekaj nepotrebnih napak: Gostje so igrali dokaj dobro in z natančnimi meti s pol razdalje dobro zadevali. V igri mladih igralcev Drave se je videlo, da so borbeni, da veliko znajo, vendar jim je tokrat sreča nekolikokrat obrnila hrbet Velikokrat je žoga krožila po obroču, vanj pa ni ,,hotela". Ze v prihodnjih tekmah se lahko nadejamo dobre igre in pa seveda točk. Danilo Klajnšek Kladivar:Alumlnij 2:3 (2:2) Stadion na Glaziji v Celju, gledalcev okrog 150. Aluminij: iSajnSek, Kokot, Smigoc, Dončec, Panikvar, Letonja, Paučinac (Kuret), Skrjanc, Dončec, Bek in Krajnc. V derbiju Slovenske nogometne lige — vzhod so nogometaSi Aluminija presenetili in zasluženo premgali ekipo Kladivarja iz Celja. Na zasneženem igrišču so pokazali več borbenosti in želje po zmagi kot domači, ki so sicer prvi povedli, vendar to ni vplivalo na napadalno igro nogometašev Aluminija. Najprej je Krajnc rezultat izenačil, nekaj trenutkov kasneje pa je Bek dosegel še drugi zadetek za Aluminij. Domači so izenačili v zadnji sekundi prvega polčasa po grobi napaki nogometašev Aluminija. Po lepi akciji je Krajnc dosegel tretji zadetek in s tem postavil tudi končni rezultat. Najboljši pri Aluminiju so bili Krajnc, Bek in Albin Dončec. Mladinci Aluminija so izgubili srečanje v Šoštanju z istoimenskim klubom s 3:2: Po dobri igri v obeh delih bi si zaslužili vsaj neodločen rezultat. Danilo Klajnšek TENIS V PTUJU USMERITEV ZA Tenis je bil še do nekaj let tako imenovani kraljevski šport, ki so ga igrali samo premožnejši ljudje. Dandanes se je ta šport izraino priljubil tako starejšim, kot tudi mlajšim rodovom.' V Ptuju je najprej peščica zanesenjakov ustanovila klub, nato pa so pričeli z delom. Od začetka so igrali tenis večinoma starejši občani, ki jim je služil kot rekreacija, sedaj pa so v svoje vrste vključili tudi mlajše kategorije, ki vadijo z veliko volje. Tako je teniški klub Ptuj letos organiziral teniško šolo za pionirje, te šole se je udeležilo več kot 30 pionirjev, prav tako pa so organizirali teniško šolo za rekreativce. V teniški klub je sedaj včlanjenih okrog 130 članov, od tega pa je več kot 80 pionirjev in mladincev. Pionirji so sodelovali na 4 teniških turnirjih v Varaždinu, Kranju, Zagrebu in Kamniku. Ta podatek nam pove, da veliko pozornost posvečajo mladim igralcem. Aktivnost kluba se kaže tudi v organiziranju klubskih turnirjev. Tako so v letošnjem letu organizirali pet turnirjev za posameznike in v igri parov. Napravili so tudi rang listo najboljših. Pri posameznih izgleda takole: l. Rola 123 točk, 2. Jurkovič 106 točk, 3. Tonejc 104 točke, 4. Mavric E. 99 točk in peto mesto Vobner 92 točk. V igrih parov je rang lista naslednja: 1. Filipič-Tonejc 52 točk, 2. Vobner-Ratajc 38 točk, 3. Petek-Horvat 32 točk, 4. Jurkovič-Štalcer 23 irt, peto mesto Vukasovič-Rola 18. točk. Ob tej priložnosti se člani teniškega kluba Ptuj zahvaljujejo kmetijskemu kombinatu Ptuj, ki jim je omogočil igranje tenisa v Ptujskih toplicah. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na Branka Steinerja, ki je v veliki meri zaslužen za dvig kvalitete tenisa v Ptuju. Danilo Klajnšek Srečanje železničarjev Ptuj-Čakovec v petek. 9. novembra 1979 so se v Ptuju srečali železničarji iz Čakovca in Ptuja. Srečanje je že tradicionalno, saj je bilo prvo srečanje že pred 15 leti. V športnih srečanjih nikoli ni bilo pomembno, kdo je zamgovalec. Z velikim zadovoljstvom ugotavljajo dosežene rezultate bratstva in prijateljstva. Zadnje srečanje povezujejo železničarji mest Ptuja in Ča- kovca z velikim datumom — 60 let ZKJ. KEGLJANJE V borbeni igri je desetčlanska ekipa Ptuja podrla 347 kegljev in premagala nasprotnika, kije podrl 328 kegljev. Na slabem kegljišču hotela Petovia je v začetku kazalo, da bodo domači doživeli poraz, vendar so na koncu le podrli tako število kegljev, kijimje prineslo zmago. Pri domačih sta dosegla najboljši rezultat Franc Kostanjevec in Vinko Krničar. ki sta podrla po 45 kegljev. STRELJANJE Pomerile so se petčlanske ekipe z zračno puško. Ptujčani so dosegli 686 krogov in premagali ekipo Čakovca. ki je dosegla 597 krogov. Za Piujčane jc dosegel najboljši rezultat Ivan Slukan 159 krogov. ŠAH Petčlanska ekipa Ptuja jeosvojila le eno točko. Gostjeso prepričljivo premagali domače, kar pa ni presenečenje, saj so v vseh dosedanjih srečanjih železničarji Ptuja le enkrat premagali Čakovčane. A. Š. i 10 - ZA RAZVEDRILO 15. november 1979 — TEDNIK — 15. november 1979 — OGLASI IN OBJAVE - 11 s SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ KONFERENCA O ZDRAVSTVU Na seji. ki je bila v ponedeljek. 12. novembra, so člani komiteja OK ZKS Ptuj najprej razpravljali o trenutni situa- ciji v zdravstvenih delovnih organizaci- jah in v zdravstveni skupnosti občine Ptuj. Dogovorili so se za razpravo, ki bo obravnavala to problematiko, o njej pa bt)do spregovorili člani občinske konfe- rence na seji, ki bo 21. novembra. Obravnavali so tudi informacijo o poteku volilnih konferenc v OO ZKS. Ugotovili so. daje kljub dolgim in teme- ljitim pripravam na volilne konference še vedno nekaj osnovnih organizacij, ki še niso evidentirale sekretarjev in članov sekretariata, zato morajo to storili nemu- doma, saj morajo bili konference konča- ne do 20. novembra. Sicer pa so na volilnih konferencah komunisti temeljilo ocenili svoje dosedanje delo in zastavili kratkoročne in dolgoročne delovne pro- grame. Člani komiteju so poleg omenjenih obravnavali še nekatere aktualne naloge in se dogovorili za njihovo uresničitev. N.D. Ob martinovanju je bila ploščad pri MlP-ovi Blagovnici poL razvedrila in dobre kapljice željnih občanov " Foto: Alfred Bradj^ Martin je spremenil mošt v vino Kletarji Slovenskih goric — temeljne organizacije združe. nega dela Kmetijskcjga kombinata v Ptuju že vrsto let v svoi, sredini oživljajo stari običaj MARTINOVANJA, ko skupaj^ moštom »krstijo« tudi vse nove člane kolektiva, ki so se zaposli. Ii v tem letu. Vinogradniška tradicija v Ptuju je stara več kot 700 let in tudi danes jo uspešno nadaljujemo. Zgradili smo novi predelovalni center, v kleteh v Ptuju in Zavrču imamo prostora za 50o vagonov vina. sloves tistega kar pridelamo v družbenem in zasebnem sektorju pa sega daleč prek občinskih, republiških in državnih meja. Minuli petek so ptujski kletarji postavili na ploščad pred blagovnico velik .sod. ob njem pa nekaj manjših in napolnjenih z letošnjim pridelkom ter poskrbeli še za peko kostanjev, da bi tako tudi širšemu krogu občanov predstavili krst mošta, ki ga vsako leto. 11. novembra Martin spremeni v vino. Prireditev je ob sodelovanju ansambla Toneta Kmetca ter članov ptujskega gledališča Francka Gunžerja in Lojzeta Matjašiča brez dvoma uspela, privabila pa je blizu 2000 ljudi. Čeprav je bil to letošnji prvi poizkus take oblike Martinovanja in krstitve mošta. ptuj. ski kletarji menijo, da bi ga morali organizirati vsako leto - sicer pa si ptujsko vinorodno območje in vsi tisti, ki so skozi vse leto garali, daje bil pridelek obilen in dober, to priznanje ludi zaslužijo. ' mš PRIZADEVANJE PTUJSKE PERUTNINE ZA ZUNANJE TRGOVINSKO STABILIZACIJO Dan stari piščanci »odleteli" v Afriko Dan .stari piščanci »vstopajo« v letalo. Starejši Ptujčani se spominja-, jo, daje bila »Perutnina« Ptuj do leta 1962 trgovsko podjetje, kije bila usmerjena skoraj izključno v izvoz. Po letu 1962 seje preusme- rila v proizvodnjo, saj so bile velike potrebe po zdravi prehrani zaradi industrializacije naše dr- žave. Začeli so z intenzivno vzrejo pi.ščancev — brojlerjev. Proizvodnjo so nenehno širili in modernizirali, vendar se je večala tudi poraba kvalitetnega piščančjega mesa. To še toliko bolj. ker je vedno primanjkovalo drugih vrst mesa. Le redko se je zgodilo, da je ostalo kaj tržnega viška, ki so ga izvozili. Perutnina je tako v glavnem izvažala le divjad. V zadnjem času si v naši družbi zelo prizadevamo poveča- ti izvoz in tako odpraviti zuna- njetrgovinski primanjkljaj. Temu pozivu so prisluhnili tudi delavci in kooperanti ptujske Perutnine. Čeprav bi svojo proizvodnjo lahko prodali na domačem trži- šču, so se kljub temu zavestno odločili za izvoz dela proizvod- nje. Že za prihodnje leto načrtu- jejo, da bodo izvozili okrog 5 milijonov en dan starih piščan- cev in 2-3 tisoč ton perutninskega mesa v države Bližnjega vzhoda. Z načrtovanim izvozom delav- ci Perutnine Ptuj ne bodo prispe- vali svojega deleža le za pridobi- vanje deviz, marveč bodo prispe- vali tudi delež naše družbe k sodelovanju z neuvrščenimi dr- žavami, saj bo izvoz namenjen le-tem. Izvažati pa so pri Perutnini začeli že letos. Konec oktobra je, za prevoz tovora prirejeno letalo DC-9 Inex Adrie. že dvakrat poletelo v Egipt. Vsakokrat je poneslo 112.000 en dan starih piščancev. Enako količino bodo to leto odpremili še nekajkrat v druge neuvrščene države Bližnje- ga vzhoda. Ob koncu še to. da v Perutnini Ptuj s srednjeročnim planom načrtujejo povečanje izvoza en dan starih piščancev in perutnin- skega mesa. V ta namen načrtno prilagajajo opremo in zmogljivo- sti. Besedilo in slika: L. C. SREČANJE NOVINARJEV NA RAVNAH Start v plavanju — desno zmagovalec Davorin Jukič (z brado, ki ga očitno ni ovirala) Radio — Tednik Ptuj. (foto: M. Ozmec) Račke in racmani so streljali in celo plavali Novinarji in novinarke, ki svoje delo združujemo na območju koroške, celjske, podravske in pomurske regi- je, smo se v soboto srečali na Ravnah. Kljub snežnim raz- meram (prvim) je bil odziv dober. V uvodu srečanja so rias predstavniki pokrovitelja. Železarne Ravne, seznanili z dosežki in bodočimi naloga- mi črne metalurgije, nato pa smo si ogledali nekatere proizvodne obrate. Po ogledu nas je v domu telesne kulture čakal osrednji del srečanja, tekmovanje v streljanju z zračno puško in plavanju. Ta del nas je večina vzela čisto zares in doseženi rezultati so to tudi potrdili. Naša ekipa je snegu in letni obutvi avtomo- bila primerno zadevala, zad- nji pa vseeno nismo bili. Drugim so se roke še bolj tresle. Na plavanje smo se bolj kot fizično pripravili psiholo- ško, saj smo želeli dokazati, da so bili zgrešeni streli zgolj slučajni, oziroma posledica objektivnih faktorjev. In to smo dokazali! V plavanju smo bili dokaj prepričljivi zmagovalci. F.lanovi čolni in Tomosovi motorji imajo za nas premalo »konjev«. Zma- ga v plavanju nam je v skupni uvrstitvi prinesla drugo me- sto za kolegi z Radia Slovenj Gradec in pred novinarji Radia Maribor. Ob podelitvi nagrad na kmetiji Pri Korošu v Sentanelu oziroma Jamnici kjer je doma kmečki turizem, smo bili drugega mesta še bolj veseli. Zmagovalci so prejeli kipec livarja, delo Stojana Batiča, darilo pokro- vitelja, ki pa je prehodna nagrada. Naša nagrada pa nam je ostala v, trajno last, seveda dokler ne bo prazna. Ne očitajte nam. da smo za to vedeli! Ne. domačini so bili boljši. To srečanje račk in racmanov bo postalo tradi- cionalno, železarji so nas pripravljeni na ta dan prevze- ti pod svoje okrilje, za kar smo jim zelo hvaležni, prav- tako — novinarjem Radia Slovenj Gradec in aktiva novinarjev Koroške, ki so se zelo potrudili pri organizaciji. ■ 1. kotar ČRNA KRONIKA v dneh od 5. do vključno 12. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov imeli precej dela. Posredovali so v sedmih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hujšo in štiri lažje telesne poškodbe. Glavni vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. V enem primeru je nesreči botrovala vinjenost. Enega voznika kolesa z motorjem pogrešajo in domnevajo, da je utonil v potoku Jesenica. Zaradi nesreč je nastala materialna škoda za okoli 89.000 dinarjev. V tem tednu so miličniki zaradi vinjenosti odvzeli voznikom kar 11 vozniških dovoljenj, največ .seveda na Martinovo soboto. NEPREVIDNO PREHITEVA- NJE Prometna nezgoda se je zgodi- la v ponedeljek 5. novembra ob 6.05 na Rogozniški cesti v Ptuju med voznikom osebnega avto- mobila Janezom Drevenškom iz Dornave in voznikom avtobusa Jožetom Plohlom iz Slomov. Drevenšek je s svojim vozilom prehiteval pešca. Zaradi preveli- ke hitrosti je lahko zavil le še na levo, pri tem pa je trčil v nasproti vozeči avtobus. Drevenšek je v nesreči dobil lažje poškodbe, na vozilih pa je za okoli 9.000 dinarjev škode. TRClL V VEJO Dokaj nevsakdanja nezgoda se je zgodila v petek 9. novembra na Zagrebški cesti v Ptuju. Voz- nik kolesa z motorjem Štefan Pernek iz Ložine 8 je peljal iz smeri Turnišča proti Ptuju. Med vožnjo je pred njega nenadoma padla večja veja z drevesa. Per- nek seji ni mogel izogniti; trčil je vanjo ter padel po cestišču in se hudo poškodoval. NA MOKREM CESTIŠČU ... Isti dan. v petek 9. novembra je prišlo do nezgode na Maribor- ,ski cesti v Ptuju. Voznik osebne- ga avtomobila Zdravko Tominc je peljal iz Hajdine proti Ptuju. Zaradi neprimerne hitrosti in mokrega cestišča, ga je zaneslo v nasprotni vozni pas. kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Zlatka Žlepala. Pri trčenju sta Žlepalo in njegova sopotnica dobila lažje telesne poškodbe. POBEGNIL S KRAJA NESRE- ČE Isti dan seje zgodila nesreča v Placarju. Okoli 19.20 je neznan voznik osebnega avtomobila pri srečevanju trčil v pešakinjo Ro- zalijo Markež iz Placarja. Zbil jo je po cestišču in odpeljal naprej. Markeževa je utrpela lažje tele- sne poškodbe, pobeglemu vozni- ku pa so že na sledi. NAJVERJETNEJE UTONIL V POTOKU Usoda 18 letnega Antona Kar- neža iz Stogovcev 13 je še vedno neznana. Znano je. da ga pogre- šajo od nedelje 11. novembra ponoči, ko sta se z očetom, ki je vozil avtomobil, vračala proti domu. Anton je za njim vozil kolo z motorjem. Oče seje srečno vrnil domov, sina pa ni bilo. Takoj .so ga pričeli iskati, ter našli sledove na kraju kjer se potok Jesenica zliva v Dravinjo. Ker so kmalu za tem s sondiranjem potegnili iz korita kolo z motor- jem, domnevajo, da je Anton Karneža utonil. V teh dneh so se zvrstile številne akcije gasilcev, ribičev in krajanov, vendar tru- pla pogrešanega še niso našli. -OM RODILE SO: Ana Cigar, Spuhlja l/a — Mitja; Neža Novak, Jelovice 28 — Vale- rijo; Marija Toplak, Kicar 83/a — Simono; Marija Anžel, Kicar 19 — deklico; Nevenka Ignac, Belski vrh 102 — deklico; Nada Zuran, Grajena 10 — dečka; Ana Adamič, Zamušani 62 — Andrejko; Marija Matjašič, Levajnci 4 — dekUco; Stanka Krabonja, Mihovci 46 — deklico; Marija Turnšek, Brstje 27/a — Sandro; Vida Zinko, Volkmerjeva 15 — dečka; Eliza- beta Dolanič, Gabernik 25 — dečka; Veronika Lesjak, Hum 5 — dečka; Majda Krošel, Savinjsko 34 — Borisa; Marija Sarkezi, Gorca 87 — deklico; Majda Kirbiš, Vareja 4 — Matjaža; Marija Voda, Pod- vinci 136 — deklico;. POROKE: Stanislav Trstenjak, Kidričevo 20 in Nada Pšajd, Kidričevo 20; Marjan Pravdič, Hrastovec l/a in Irena Ahačič, Lovrečan 6; Ivan Sitar, Videm pri Ptuju 11 in Cita Cestnik, Popovci 4; Franc Belec, Koračice 10 in Hilda Rudolf, Sp. Ključarovci 23; Anton Fleišman, Svetinci 18 in Ana Muršec, Ločki vrh 4; Milan Zelenik, Vintarova 50/a in Kristina Muršec, Trnovska vas 26; Franc Volgemut, Zabovd 101/a in Danica Zgeč, Strejad 10: Andrej Belšak, Gorca 43 in Marija Seruga, Majski vrh7; Jožef Slatii. Sp. Velovlak 34 in Nada Novak. Podvinci 22/a; Janez Furek. Hajdoše 38 in Rozalija Kek«- Kicar 45; Mirko Marin, BresnicaJO in Marija Okreša, Bresnica 50; Cin' Vegan, Lešje 44 in Marija Gojki^ šek, Draženci 66;. a UMRLI SO: ^ Rozalija Kekec, Nova vas ^' roj. 1913, umrla 4. novembra 19'^' Frančišek Slatič,' Pacinje 6, fJ' 1923, umrl 6. novembra 1979; h^^^ Cestnik, Podvinci 131, roj. umrl 6. novembra 1979; MaiJJ Vidovič, Jablovec 33, roj. '9-' umrl 8. novembra 1979; i^^K Petrovič, Zagrebška 38, roj. l''j| umrla 11. novembra 1979. J TEONIt izdaja zavod za časopisno t^l^^ sko deavnost RADIO-TEl^n 62250 Ruj, Vošnjakova 5. po^, predal 99. Ureja uredniški ko*J ki ga sestavljajo vsi novinarji z^^^l da. direktor in glavni uredm^^ , HAEL GOBEC, odgovorni orf'; FRANC FIDERŠEK. Uredniš^Jj uprava Radio-Tednik telefon 771-261 in 771-226. Oe^°\ naročnina znaša 200 dinarj^pl tujino 300 dinarjev. Žiro ^3i<^^'^^,A Ptuj 52400—603—31023. "Jj ČGP Mariborski tisk. Na PjJ zakona o obdavčevanju proi^^Sj m storitev v prometu spada _ NIK med proizvode, za katere^j plačuje temeljni davek od P^°^ proizvodov. skupna priloga — november 19 7 9 Razvoj političnega sistema — ključno vprašanje današnjega časa SEKRETAR PREDSEDSTVA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE FRANC ŠETINC O AKTU- ALNIH NALOGAH ZVEZE KOMUNISTOV, KOT SUBJEKTIVNE SILE, V SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU Predstavniki skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji so pred dnevi obiskali v Ljubljani sekretarja predsedstva CK ZK Slovenije Franca Šetinca in se z njim pogovarjali o aktualnih nalogah zveze komunistov, kot subjektivne sile, v sedanjem politič- nem trenutku. iz daljšega pogovora povzemamo za objavo v skupni prilogi slovenskih j}okrajinskih časnikov naslednje pogla- vitne misli Franca Šetinca: Z ustavo in zakonom o združenem delu smo zaokrožili koncept družbenoekonomskih odnosov. Vendar pa delavci vseh pravic iz družbenoekonomskih odnosov ne morejo uresničevati, če ni razvit politični sistem. Delavci morajo imeti instrumente, morajo imeti sredstva, da bodo lahko svoje pravice, družbenoekonomske, tudi uresničevali. Torej mora biti razvit demokratični politični sistem. Imamo dosti deklaracij o tem, da mora imeti delavec tudi politično oblast v svojih rokah, vendar pa to načelo v praksi še ni dosledno izpeljano. Zato je ključno vprašanje današnjega časa razvoj poli- tičnega sistema, pluralizem samoupravnih interesov. Pri tem ima zveza komunistov nadvse pomembno vlogo in naloge. Vloga zveze komunistov se ne spreminja, pač pa mo- ramo na nov način, z novimi metodami uresničevati vlogo revolucionarne organizacije. Tovariš Tito je že 1942. leta v časopisu »Proleter« zapisal, da je partija živ organizem, ki spodbuja vedno nove akcije za preobrazbo družbe, ki pa mora biti hkrati sposobna, da se prilagodi tem spremembam z načinom dela, z organiziranostjo. ZK MORA ZNOVA RAZMISLITI O METODAH SVOJEGA DE- LOVANJA Zdaj smo na takšni stopnji družbenega razvoja, ko mora zveza komunistov znova razmisliti o metodah svojega de- lovanja, o načinu uresničevanja vodilne vloge. Ne more vo- dilne vloge uresničevati danes na enak način, kot jo je pred^ desetletji. Zdaj imamo na tisoče samoupravnih subjektov in samoupravne strukture so tiste, ki so po ustavi in partijskih dokumentih odgovorne, da urejajo probleme in da razrešu- jejo protislovja. In partija mora biti znotraj teh struktur. Partija ne more biti nekakšen komandant, nekakšen generalni di- rektor družbe, ki ukazuje, kako morajo samoupravni organi delati. Zveza komunistov mora ustvarjati pogoje, da bodo delovni ljudje in občani upravljali družbo, da bodo znotraj samoupravnega interesnega pluralizma sami urejali pro- bleme. To pa je najtežje. Nekatere partijske organizacije še niso usposobljene, pa tudi po načinu razmišljanja In zavesti še niso na takšni ravni, da bi razumele, da ne morejo dajati nalog samo- upravnim organom. Komunisti v teh osnovnih organizacijah se morajo tako organizirati, da bodo sposobni delovati znotraj samoupravnih organov in tam voditi bitko za stališča partije. In to ne samo s sklicevanjem na nekakšno avtoriteto, na članske izkaznice, ampak z argumenti, s prepričevanjem. Če naleti komunist na težave, če ni kos položaju, recimo v delavskem svetu, potem se mora vrniti v svojo osnovno organizacijo, v komite in tam razložiti problematiko. Preso- diti je treba ali je bil prešibak v svojih argumentih ali nismo zadosti poglobljeno ocenili stanja, če pa smo bili v svojih stališčih morda preveč papirnati, teoretični, pa je treba sta- lišča spremeniti, da bi se približali življenju. KOMUNISTI MORAJO BITI SREDI ŽIVUENJA Ne samo osnovne organizacije, tudi komiteji zveze ko- munistov dostikrat delujejo na starih pozicijah. Ponekod se je v ljudeh utrdilo mnenje, da se nobena stvar ne bo pre- maknila, če partijski komite ne bo rekel svoje. Vemo pa, da mora o teh vprašanjih ne samo razpravljati, pač pa tudi odločati, skupščina itn. Gotovo ni vloga partijskega komiteja v tem, da vnaprej odloči in to svojo odločitev prenese v skupščino. Pač pa, da razpravlja o širši problematiki in po- tem izbojuje bitko za stališča, da si med spremljanjem in obravnavanjem posameznih vprašanj pridobi izkušnje,da bi laže oblikoval stališča za enotno akcijo komunistov. Na- zadnje tudi komunisti nismo ljudje, ki imajo vse odgovore v knjigi, tudi komunisti morajo biti stalno obrnjeni k življenju, morajo biti sredi življenja, spremljati morajo problematiko z vsem dolžnim posluhom za težave in ljudi. Učiti se morajo na teh vprašanjih, da bi lahko oblikovali realno politiko. Seveda pa morajo biti komunisti hkrati sposobni, kot je večkrat rekel Edvard Kardelj, da se dvignejo nad te vsakodnevne proble- me, da se ne bi smeli ujeti v razne lokalizme itd. Se pravi, da se morajo komunisti znati dvigniti nad to vsakodnevno em- pirično problematiko, da bi lahko pokazali delovnim ljudem i^y-/-^'-'^ skupna priloga — november 19 7 9 3 OB LETOŠNJIH JUBILEJIH TUDI PREKmiRJE Jjal IZPOLNILO SVOJ DOLG DO ZGODOVINE Prekmurje, pokrajina v severovzhodni Sloveniji, vklenjena kot pomol med Muro in državno mejo z Avstrijo in Madžarsko, je že od nekdaj izpričevalo svojo težnjo in potrebo po širši povezanosti z osrednjim slovenskim prostorom. Šibka povezanost z brati onkraj Mure vse do prvih desetletij našega stoletja je bila posledica večsto- letne gospodarske, politične in prometne ter s tem tudi kulturne odtrganosti od osrčaja slovenskega naroda. Mura kot politična meja je globoko razdvajala pod Ogrsko osamljene in raznarn^ovanju izpostavljene prekmurske Slovence. V času svetovnega imperialističnega meteža so se prekmurske kmečke množi- ce morale boriti v ogrskih domobranskih polkih za cilje Avstro-Ogrske poHtike. Tisti, ki so ostali doma, pa so prestajali vojaške rekvizicije, strah in pomanjkanje. Vsi so si želeli le mir, kruh in narodno svobodo. Takšna stremljenja so prišla do polnega izraza že 20. oktobra 1918, ko Je bil velik shod v Murski Soboti, na kate- rem so hoteli Madžari navdušiti Pre- kmurcc za madžarsko državo. Hoteli so izzvati in skleniti izjavo, da v »Prekmurju ni ogrskih Slovencev, ampak da so le vendsko govoreči Madžari«, pa so zado- neli navdušeni in burni klici: »Mi smo Slovenci! Živela Jugoslavija!«. Ob vsem tem je razvidno, da so zaključni dnevi prve svetovne vojne pomenili hkrati zlom madžarske raznarodovalne politike. Dejstvo, da tisočletne kraljevine ni bilo več. je odmevalo posebej v tistih predelih prejšnje Ogrske, kjer so prebivali zatirani nemadžarski narodi, med njimi medžimur- ski Hrvati in Slovenci med Muro in Rabo. Ko je 3. novembra istega leta Ljutomer praznoval prevzem oblasti po jugoslovanski upravi, so bili navzoči tudi številni Slovenci z ogrske strani. Le-ti so na proslavi prebrali izjavo, da se želi Slovenska krajina (oznaka za sedanje Prekmurje in Porabje) združiti z brali onstran Mure. Prekmurski udeleženci ljutomerske proslave so se vrnili domov bojevito razpoloženi. Izjavljali so se za Jugoslavijo, zoper madžarske tlačitelje. grofe in oderuhe. Naslednji dan po ljuto- merskem shodu .so kmetje in povratniki s ^onte napadli trgovine in »notaršijo« v Crenšovcih. §c do večjega izbruha je prišlo in 5. novembra v Beltincih. Tam so na- Padli graščino, žitne shrambe, trgovine in gostilne. Podobni dogodki so se zvrstili v Veliki Polani. Gomilicah. Turnišču, na Hoiizi in Doljni Lendavi. Upornike so .^mirili šele vojaki, ki so prispeli i/. Lendave, v Črcnšovcih nemudoma obsodili kmeta * uka ter ga pred šolo obesili na brezo. ODSEV VELIKEGA DRUŽBENEGA FKEOBRA4A ..Plameneči ogenj velike oktobrske revoiu- ^'Je se je z neverjttno naglico širil po evrop- skih mestih in vaseh. Še tako boleči posegi reakcionarnih sil ga niso mogli do kraja pogasiti. Vzplamtel ie z vso svojo silino. Rdeče obzorje na vzhodu je naznanjalo prihod nečesa novega. In res! Mogočna bakla revolucionarne miselnosti je kaj kmalu vzburkala ves svet. Tudi slovenske ljudske množice. Prekmurje. Dogodkom na Dolinskem ni mogoče dati drugačnega značaja, kot to, da so bili odsev velikega družbnega preobrata, ki je vzplamtel v deželo oktobra in se po vračajočih vojakih iz ruskega ujetništva razširil tudi v Panonsko nižino. Sloje v bistvu za neorganiziran, toda globoko razredni izbruh kmečke revščine, ki je občutila razen štiriletne vojne in hudega siromaštva tudi zaničevanje in narodno zatiranje. To je med drugim prišlo do izraza tudi na shodu v Beltincih 17. januarja 1919, ki je bil sklican na pobudo dr. Bele Obala, profesorja prešovske protestantske teološke akademije, sicer rojenega na Cankovi. Kot pripadnik radikalnega meščanstva je navzo- či množici ponujal posebno okrajno glavar- stvo v Beltincih, sladkor, sol in tobak, ven- dar so ga zavrnili z vzkliki: »Živela Jugosla- vija, ni nam treba ničesar, naše odrešenje je v Jugoslaviji!« Zborovanje se je končalo brez uspeha. Ker je vodja katoliških Sloven- cev Jožef Klekl spoznal stisko ogrske vlade, je menil, daje prišel čas. ko lahko tudi sam pove svoj politični načrt. Tako je še istega meseca pri njem v Črenšovcih Dotekal S tega balkona zgradbe v središču Murske Sobote, kjer so danes prostori hotela Zvezde, so 29. maia 1919 proglasili takoimenovano Mursko republiko. sestanek slovenskih duhovnikov iz lendav- skega okraja, kjer so soglasno sprejeli načrt avtonomije Slovenske krajine. Klekl je zahteval uresničitev narodne avtonomije, vendar pri tem na srečo ni uspel. Prevratni dnevi leta 1919 so se pokazali usodni za ves nadaljnji razvoj Prekmurja, ki se je znašlo v povsem novi situaciji. Marca tega leta je začel s svojim pohodom boljševi- zem. Pod vplivom oktobrske revolucije je madžarski proletariat proglasil sovjetsko republiko Madžarsko, kar je na svoj način vzvalovilo prekmurske množice. Revolucio- narnost seje krepila predvsem zaradi nere- šenega agrarnega in nacionalnega vpraša- nja. Kmečko preoivalstvo je razdelitev veleposestniške zemlje povezovalo z ustano- vitvijo sovjetske oblasti, zato je tolikanj bolj razumljivo spontano ustanavljanje komisij za razdelitev zemlje pri vaških svetih. Mlada revolucija v Soboti je bila na moč dejavna, polna zavzetosti. Ljudje so se množično vpisovali v združeno .socialistično stranko. Kovali so velike načrte. Živo so razpravljali o tovarnah, železnici, šolah — .skratka, dežela seje prebujala. Prvo razoča- ranje nad oblastjo svetov je prekmurski kmet doživel, ko je moral ponekod že razde- ljeno veleposestniško zemljo na ukaz vi.šjih oblastnih organov vrniti. Zaradi takšne Znamenite »Rdeče Novine« z dne 27. julija 1919, ko so dejansko prvič opustile prvotni naslov »Novine«. politike so se mali kmetje vse bolj pasivizira- li in se pozneje ogreli za tistega, ki jim je ponujal zemljo in nacionalno samostojnost. Tako je revolt vaškega proletariata obtičal v slepi ulici in si je buržoazija opomogla. V tem intermezzu je 29. maja 1919 Vilmoč Tkalec, madžarski oficir, doma z Turnišča pri Lendavi, v protirevolucionarnih težnjah proglasil t. im. »Mursko republiko«, ki paje bila zelo kratkotrajna tvorba. RDEČE NOVINE O ZDRUŽITVI SLOVENCEV Razveseljivo paje bilo dejstvo, da seje v takratnih razmerah pokazala živa potreba po lokalnem tisku, ki bi zastopal vztrajanje na slovenskih naordnostnih načelih — jugoslovansko zbliževanje in za osvoboditev Prekmurja. Znamenite Rdeče novine. ki so izhajale od 30. marca do 17. avgusta 1919. urejala pa sta jih učitelj in organist Jožef Pu.szta[ iz Martjanec in bivši učiteljiščnik Vince Šeruga. so namreč izpovedovale gesla oktobrske komunistične revolucije. Zlasti velja omeniti Kunove razmeroma revolu- cionarne načrte, saj se v svojih člankih, ki so imeli močan odmev, obrača zoper cerkveno veleposestvo in številne bogataše, kar je povzročalo močno izseljevanje revnega . prebivalstva v Ameriko. Iz njih veje oster i nastop proti arislokratsko-buržoaznemu ■ razredu, kateri je izvajal svojo samovoljno,: politiko tudi v Prekmurju. Našo pozornost i seveda pritegujejo rubrike, ki se ukvarjajo s perečimi problemi življenja. lako s programske plati Rdeče novine napovedujejo prelom z dosedanjim u.sodno lesnim obzorjem na Madžarskem. Sloven- skemu človeku, ki je preživljal čas v takem lesnem, dolgočasnem in konservativnem v/dušju vsakdanjega življenja, naj bi se s lem omogočil vpogled v dogajanja po svetu. Zanimivi) je. da so Rdeče novine prinašale no\ ice /. \seh strani, celo iz Amerike. Indije, Turčije. Prusije. Rusije in drugod. Tednik je poskušal vztrajno uresničevati svoj namen: .irili agitacijo med slovenskim ljudstvom zaradi uveljavljanja načel, kijih zastopa kot glasilo .Nocialno-demokralične stranke na Prekmurskem; razbijali pritisk kapitalistič- ne dru/be: gospodarski, politični in du.ševni. In prav revolucionarna oblast bi morala začeti reševati le zadeve. Toda reakcija sije od prvega udarca ponovno opomogla. Tako so bili pokopani upi prekmurskega človeka, ki seje vendarle nadejal, da prihaja njegov čas. Kljub temu pa so vendarle prav le Rdeče novine lik pred 7. avgustom 1919 (priključitev) prve v Prekmurju zapisale besedo o smiselnosti in potrebi združitve vsega slovenskega ozemlja. ŽE TAKRAT O VLOGI PARTIJE Kljub vsem nihanjem je Prekmurje j doživelo važen preobrat. Prvič v svoji zgo-1 dovini je ta del slovenskega ljudstva dobil : naravne narodne pravice: pravico do poli- ; ličnega dela na narodnostni polagi. pravico i do vzgoje in izobrazbe v narodnem duhu i itd. »Zal pa takrat ni bilo dovolj organizira- ; nih revolucionarnih sil. ki bi znale prekmur- \ ske množice strniti v obči upor,« ugotavlja j profesor Janko l.iška. \ Ob tem pojasnjuje dogajanja pred 60 leti ] v pokrajini med Muro in Rabo veleposlanik , SFRJ v Španiji Rudi Čačinovič takole; . »Analiza madžarske revolucije nas opozarja j prav danes na dejstvo, da so se tudi takrat j zastavljala vsa temeljna vprašanja sociali- ■ stičnega družbenega razvoja, kot je vlogam partije, delavskih svetov, agrarne revolucije, • enotnosti delavskega razreda, vloge nacio-^ nalnega vprašanja, pa tudi patriotizma in; nacionalizma, odpora tuji intervenciji itd.,; predvsem pa lastne poti in posebnih razmeri ter neposrednih oblik proletarske demokra-l :ije. Madžarska revolucija je posebej odprla \ vprašanje mirne poti socialistične preobraz- i be. o kateri ob parlamentarni obliki danes; razpravlja t. im. evrokomunizem. Takratne; zgodovinsko-družbene okoliščine niso do-j voljevale delavskemu razredu prevzem ■ oblasti po parlamentarni poti, bila pa je dana možnost za prevzem oblasti z revoluci-; jo. Mednarodno delavsko gibanje moia| koristili tudi izkušnje poraženih revolucij, da ne bi ponavljalo njihovih napak. Mad- žarska revolucija je bila zatrta, slavil je prvi odprti beli fašistični teror v Evropi. In^ vendar je bila pomembna stopnja v razvoju ; delavskega gibanja v Evropi in pri nas.«. j j Kaj bi še lahko dodali k temu na koncu?j Predvsem to. da lahko ob 60. obletnici! Komunistične partije Jugoslavije tudi Prek-'; murci s ponosom ugotovijo, da so najboljši i sinovi in hčere prispevali svoj delež k revo-| lucionarnemu delavskemu in partijskemu j gibanju, saj so častno izpolnili svoj dolg do| sebe in zgodovine. Boj za naprednejše in i novo Prekmurje se je razvijal iz napredne; miselnosti prekmurskih buditeljev in knji-j ževnikov, prvega slovenskega tabora v! Ljutomeru, odmevnosti in pomena Madžar- ske republike sovjelov. Vsa ta svetla prete-' klost je dala pomembno kulturno in duhov-' no preobrazbo prekmurskih ljudi, uspešen' boj za enotnost Slovencev z obeh strani reke j Mure za dokončno odločitev prekmurskih i Slovencev, da navzlic izrednemu raznaro-i dovalnemu pritisku ostanejo Slovenci ter daj skupaj z Madžari na lem narodnostno] mešanem in obmejnem prostoru, kakor tudi i v bratskem sožitju z nj'imi. postanejo scstav-j ni del Slovenije in Jugoslavije. ] Milan JERŠE . 4 . skupna priloga — november 19 7 9 o JUNAKIH POHORSKEGA BATALJONA KATARIIVA liV GROGA S/egovo ime je legenda Sjegova pot je borba Njegovo izročilo je upanje Njegova veličina je žrtev Njegova zmaga Je smrt Njegova smrt je življenje (Iz knjige Franceta Filipiča Pohorski bata- ljon) Tak fantje bil! Velik, postaven. Bujnih kostanjevih las in temnih oči. Kadar je spodaj v vasi pri Ferjancu kegljal, in se slekel do majice, so ga še moški občudovali in tujci spraševali kdo je »ta sort fant«. Štralharjev tudi, Medetov z Zadnjega konca. iMcer so dih pa že od nekdaj tu postavni fantje doma. Štrajherjev Groga, rokovnjač, pravi velikan o katerem se je med liudmi spletla legenda, ko je s svojim rokovnja^tvom Ouril duhove okrog Kamnika, Domžal, Udin borštu, je bil iz te hiše. In ko je Rudi Mede postal partizan, si je nadel njegovo ime: Groga. Še danes je majhna njihova hišica. Zdi se, kol da celo pokrije velik oreh. ki sloji pri hiši. Nad hišo se lakoj dviga gozd. ki je tolikokrat skrival partizane pred žandarji in Nemci iz Slrahinja in Naklega. Tako jih je bilo strah, da so dostikrat najprej s cerkvenega zvonika z granatami nekajkrat ustrelili, potem pa prišli blizu. »Vsak dan sem jih imel tu. Vsaj enkrat partizane in dvakrat žandarje«. se še spominja Rudijev edini živi brat Vikior...»Tako hitro so se menjali, da je sestra za partizane šla kuhat čaj. kojajepa prinesla, so seji pa že z »Danke schon« zahv^^lilf... Čudna le bila. čudna. Vsak večer, ko sem prišel z dela. so me poiskali in zasliševali, če kaj vem, kje je Rudi, in poiem. ko je že padel, za druge partizane. Bali so se te hoste nad nami. kajti partizana je varno skrila vse do naše hiše. In prihajali so pogosto...« Potem pripoveduje o Riidiju. Oba brata in oče sta zidarila. Rudi seje pa s 15. leti šel učitza bičarja. »gajželnika«, kot so včasih rekli. Primorci so to obrt prinesli s sabo. »Ga- Spominska plošča na njuni hišici v Strahinju pri Naklem jžla« je morala biti iz lesa kropive narejena, les kuhan in štirikrat prežagan, da seje dal plesti. Toda dela je bilo vedno manj. Bratoma in očetu je pomagal zidariti, pozimi pa kmetom fural. Potem je le dobil delo v kranjskem Semperitu, kjer je ostal vse do vojne. Brat Gaber, predvojni komunist, je imel manj močan vpliv. Kaj kmalu je spoznal vso gnilobo takratne družbe in izkoriščanje. Pa je toliko slišal, kako grade socializem v Rusiji. Tudi tu bo enkrat nov svet... Na delavskih sestankih v Kranju pri Semenu, kjer jim je Vehovec govoril o delavskem gibanju v svetu, o stavkah, pa potem o Španiji, se je Rudi navduševal. Čustven človek je bil, da je imel hitro solze v očeh. če pa je kdo razdiral šale, seje smejal, da se nehati ni mogel. Vsi so ga imeli radi, ki so ga poznali. In kakšen glasbenik je bil! Svoj tamburaški zbor je spravil skupaj. Pet fantov in pet deklet. S starimi inštrumenti .so začelijn potem so nabirali nrošče. ki jin je župan odkupoval po petdeset par, da so imeli za tamburice. Vsak je malo primaknil in kupili so nov drugi brač. pa tretjo bogarijo, pa dva prva brača. Stare inštrumente je pa Rudi s smolo mazal. da so držali glasove. »Tak posluh je imel.« pravi ena od njegovih tamburašic. Micka Križaj. Režkova iz Strahinja, »daje šel ven na cesto in poslušal, ko smo zaigrali, pa je prišel notri in točno povedal kje seje kdo zmotil. Za pol napak prijema je vedel. Igral je pa vse od kraja. Razen vseh tamburaških inštrumentov je igral še harmoniko, trobento in klarinet. Z vseh koncev tu okrog Strahinja smo bili. Na vaje nas je pa tako klical, daje stopil doma pod kostanj v bregu in zaigral nekaj taktov budnice. Slišalo seje v.se do Cegelnice in do Groba in v četrt ure smo bili že skupaj. Ob nedeljah so ljudje prihajali v vas in -SO nas želeli slišati. V dveh letih nas je toliko naučil, da smo vsenaokrog nastopali. Pri Slavcu v Struževem smo se s Trboveljsko godbo kosali. Dvanajst let smo bile stare, ko smo začele pri tamburaškem zboru in železno voljoje imel. da nas je toliko "naučil. Pa ni učil samo slovenskih narodnih. Tudi česKe in ruske nas je učil. Od vojakov, ki so tu bili po prvi svetovni vojni, se jih je naučil. Enkrat jo je slišal, pa jo je že zaigral. Bratje le k soncu, svobodi smo peli. pa še celo eno rusko borbeno. Po vajah smo pa poleti telovadili na Želin, pozimi smo se pa pri nas za peč spravili in nam je Rudi bral. Se danes vem, da nam je bral Velikega inkvizitorja in daje notri našel ime za svojo hčerko Fenjo. Pa ni bral samo romanov. Tudi Leninova dela je prinesel, pa Marksa. Pa- metno nas je učil in vodil. Vsi. kar nas je bilo v njegovem tamburaškem zboru smo bili med vojno ali borci ali aktivisti na terenu.« Pavla Mede — Katarina je bila Mickina sestrična in prijateljica. Skupaj sla hodili v šolo. skupaj potem v tkalnico v Jugobruno. »Čustveno dekle je bila Pavla in kmalii je Viktor Mede okusila krivico. Že v šolskih klopeh. Moj oče je bil v ruskem ujetništvu in je prinesel s seboj polno naprednih idej, njen je bil pa v 1. svetovni vojni ranjen in veliko seje pri obeh hišah govorilo o Rusiji in o delavcih tam, kako so prevzeli oblast v svoje roke... Kaplan Špendal naju je za vsako uro verouka presedel v zadnjo klop. Še danes jo vidim, kako se ji je svetilo v očeh... In potem v Jugobruni. Ko je bil štrajk. Ko so hoteli na silo dva vagona odpeljati iz tovarne, se je ulegla na tračnice. Rudi nam je takrat hrano nosil in sadje in nas bodril, naj vzdržimo. Pa smo. do zadnjega.« Bolj seje bližala vojna, bolj je bilo napeto v svetu. 1936. je Rudi že komunist in to leto sejima rodi hčerka Fenja. Nista še imela svojega doma. Potem je Rudi z bratovo pomočjo kupil staro hi.šo blizu doma. Vsa je bila za popravit. Le dve leti sta bila v njej, ko je prišla vojna... Že pri prvem popisu prebivalstva v Naklem, ga je nekdo zaznamoval, da je »bandit«. »ta rdeč«. Zvedel je za to in vedel tudi, kaj to pomeni. Čudno je bilo le. da ga niso kar takoj prijeli. Čez dva dni že ni šel več v Šemperit. Morda še dva dni, da sla s Pavlo pripravila vse potrebno za v gmajno. 26. julija 1941, koje bila nad Cegelnico ustanovljena L kranjska četa, sta odšla od doma. Nekaj časa. kakšen mesec dni sta se še zadrževala v bližini doma. Povsod soju iskali. S psi so prežali nanje. Nekoč jena tako zasedo naletel sam Rudi. Pri Dupljah nekje je bilo." Micka Križaj Megla je bila, zgodaj zjutraj. Naenkrat seje spogledal iz oči v oči s štirimi Nemci in tremi volčjaki. Stekel je. za njim pa psi. Enega je s karabinarjem udaril v smrček, da se je zvalil, drugega po glavi, daje obležal, tretji seje pa že sam umaknil. Niso ga dobili... Drzen je bil. prihajal je domov, če je bilo še bolj nevarno, in vedno mu je uspel pravočasen umik. S četo sta bila najprej v borbah na Storžiču. po razbitju I. kranjske čete pa sta odšla v Udin boršt in od tu preko Ljubljane v Zapotok pod Mokrcem v Krimski odred. Tu sta K)ciia. Kudi-Groga je odšel naprej na Dolenjsko v II. štajerski bataljon. Katarina pa je ostal v Zapotoku. Šele spomladi 1942 se je spet pridružila možu. Odločna, ne- ustrašena borka je bila. obenem pa sila čustvena ženska. Pogrešala je svojo edinko, ki sojo medtem domači že spravili v jlegalo na Dolenjsko, tu na Pohorju pa je bila kot mati Šarhovemu naimlaišemu sinu Jožeku: 10. avgusta 1942 seje zadnjič oglasil doma. S štajerskega je prišel s 180 možmi, se spominja Viktor Mede. Kruha in hrušk mu je dal. a komaj mu je dal v roko, žeje delil. »Rad bi, da bi tudi sam dal kaj v usta. pa ne vem če je. Jedel je rad, to vem. toda kot .so povedali, je med borci vedno zadnji vzel menažko v roke.« Sprva je bil Groga v Pohorskem bataljonu komandir tretje čete. Svoje borce je vodil skozi bojem zasede in napade skoraj brez žrtev. Tudi tu je navduševal za pesem. In ko so zvečer zunaj zemljank zakurili ogenj, so zapeli listo Kovači smo. Nabrusimo kose... Koje bil že komandant. — to mesto je prevzel 11. septembra 1942 — je vodil jutranje zbore ter vojaški, teoretični in praktični pouk. Katarina paje skrbela za. .svoj ženski vod. v katerem je vladalo iskreno tovarištvo. Koje prišel tisti usodni 8.januar 1943. so borci vedeli, da bitka ni daleč. Pripravljeni so bili. Videli so neznance na smučeh, ki so se peljali mimo taborišča... Za umik v dolino je bilo prepozno. Sledovi bi jih izdali in preganjali bi jih kot pse. Raje sprejmejo borbo in prepričani so v svojo zmago. Malo pred dvanajsto uro se vname silovita bitka. Toda sovražni- kove sile so močne. Do potankosti je preračunal njihov položaj, njihovo moč. V dveh.urah in polje slavni Pohorski bataljon dotolčen. Skoraj do zadnjega niso računali na pre- boj. Ko so se odloČili zanj, so prebili tri obroče, pri četrtem omagali. Groga jim je naročil, naj vsak prihrani en naboj zase. Nemci so nazadnje udarili z minami. Pozivali so jih na predajo, toda raje so padli do zadnjega. Devetinšestdeset borcev. Katarina leži v snegu sama. z glavo vznak, lasje razsuti po snegu, ustnice na pol odprte, kot da ji je na njih ostal še poslednji vzklik... Nedaleč proč, poleg bataljonskega zd- Rudi s svojim tamburaškim zborom (sedi v sredini, za njim stoji njegova bodoča žena Pavla) v gozdičku nad domačo hišo. Lep par sta bila Rudi in Pavla. A v partizanih Katarina v njem ni videla moža, temveč le tovariša in soborca. ravnika, leži komandant Groga. Oplotniški županje v svojern poročilu zapisal, daje med mrtvimi ležal še en izredno velik bandit. ki naj bi bil njihov vodja... Letos aprila bi bilo komandantu Grogi sedemdeset let, njegovi ženi Katarini pa junija šestdeset. Si ju morete za- misliti? Ne. večno bosta ostala mlada in za nas vse živa legenda.... D. Dolenc skupna priloga — november 19 7 9 5 KAKŠEN JE BIL JOŽA AŽMAN?! ,9Dober človek je bil in ničesar se nibaP' Letos 1. maja je bilo v Bohinjski Bistrici slavje v počastitev jubilejev naše partije:40-letnice ustanovne seje CK KPJ in 60-letnice Komunistične partije Jugoslavije. Ob tej pri- ložnosti so odprli nov družbeni dom, ki so ga poimenovali po Jožu Ažmanu ter muzej Tomaža Codca, bohinjskega revolucionarja, komunista, ki so ga Nemci po zverinskem mučenju ubili. 1. maja pa je bilo v Bohinju vseslovensko prvomajsko slavje, s slavnostno sejo predsedstva CK ZKJ. Tega slavja se je udeležil tudi tovariš Tito. Franc Kenda se Ažmana dobro spominja... Zakaj v Bohinju in kdo sla bila revolucionarja Tomaž Godec in Joža Ažman? V Bohinju zalo, ker je bila v Bohinju ustanovna seja CK KPJ. bohinjska dolina pa zavetišče šte- vilnih komunistov in revolucionarjev. Številne bohinjske hiše in domačini so nudili zavetišče komunistom, ki so jih preganjale tedanje oblasti, med samimi naprednimi prebi- valci paje kaj kmalu vznikla pripadnost zavednim komu- nisiičnim idejam. Med njiini sla bila najbolj znana in najbolj predana Tomaž Godec in idejni vodja Joža .Ažman. Poleti 1919 je bila na zborovanju v gostilni pri Kosu v Bohinjski Bistrici ustanovljena Socialistična delavska partija Jugoslavije. Na zborovanju ie bilo 40 domačinov, izvolili so Matevža Polajnarja za predsednika in za sekretarja Joža Medja. Zaradi svojega programa je poslala stranka znana in je komunistična lista dobila na občinskih volitvah leta 1920 111 glasov in s tem tudi 7 odbornikov v občinskem odboru. Ti so bili: Franc Kenda. Franc Polak. Janez Malej, Matevž Polajnar. Jakob Cerkovnik. Jože Ažman in Jernej Iskra. Aprila leta 1920sose veliki stavki železničarjev pridružili tudi železničarji iz. Bohinjske Bistrice. Ustanovili so stavkovni odbor, med stavko pa so se zbrali pri komunistu Jožu Až- manu v Nomenju in pri Kosu v Bohinjski Bistrici. Stavka se ni uspešno zaključila, z dela so odpustili 17 stavkajočih železničarjev. Po obznani in zakonu o zaščiti države je pre- nehala legalna dejavnost komunistov, zaradi stalnega pre- ganjanja paje ostalo v Bohinju močnojedro komunistov, pod, \(Klstvt)m Joža A\žmana. KDO JE BIL JOŽA? Bohinjski komunisti so se stalno f)ovezovaH z jeseniš- kimi komunisti, od jeseni leta 1921 pa do leta 1923 so vz- drževali stike s Trstom in Gorico, od koder je prihajal preko Bohinja po Gorenjski časopis Delo. Precej Bohinjcev seje vozilo na delo na Jesenice in ti delavci so se povezovali z naprednimi jeseniškimi železarji. Zaradi leh stikov so zgodaj ustanovili Nezavisno delavsko stranko, v katero so se vključili vsi komunisti Bohinja, de- lovala paje do leta 1924. Organizator naprednega gibanja in komunistične stranke^' Bohinju je bil prav Joža Ažman iz Nemenja. Bilje mali posestnik in prevoznik in je zelo težko vzdrževal svojo družino. Ves svoj prosti čas je izkoristil za študij napredne komunistične literature, izobraževal je ostale na številnih sestankih, kjer je pojasnjeval vlogo in pomen partije. Vse svoje prihranke je namenil za literaturo, ki jo je preko svojih st)delavcev širil med mladino. V Bohinju je organiziral rdečo pomoč, prav lako pomoč za lačne v Rusiji in pomoč za preganjene in stavk ujoče. Bilje v suilnih stikih z jeseniškimi koiTiunisti. ki so v Bohinju organizirali številne sestanke. V DRUŠTVU KMEČKIH FANTOV IN DEKLET Število članov komunistične stranke je po objavi zakona o zaščiti države upadlo, vendar so leta 1926 organizirali v Bohinju štiri celice z enajstimi člani: v Bohinjski Bistrici, v Nomnju in dve na Poljah. Istega leta je bil organiziran SKOJ na Poljah. sekretar je bil Alojz Tišov, člana pa oba Zalo- karja. Jakob in Janez. Komunisti so podpirali Delavsko- kmečko stranko in pri zadnjih volitvah so se v Bohinju pojavili letaki s komunistično vsebino. Žandarmerija je po- ostrila nadzor: ker so se bali. da bi izlet napredne Svobode z Javornika pri Jesenicah 2 poslal politična manifestacija, so žandarji zaprli vse udeležence, ki so prispeli v Bohinj in tudi nekat^ere domačine. Teror se je kasneje, s šeslojanuarsko diktaturo še po- oslril. V Bohinju so šele leta 1931 ponovno vzpostavili stike lerse odločili, da preko legalnih drušlevširijosvojo napredno misel in ideje. Sklenili so še. da bodo delali v Društvu kmečkih fantov in deklet. Leta 1939 je bila največja politična manifestacija Društva kmečkih fantov in deklet v Bohinju, pozneje pa so jih organizirali še več. Leta 1939 ,so organizirali skojevsko organizacijo, mladi so bili aktivni predvsem ob 1. maju in ob raznih akcijah. V Bt)hinj so prihajali znani jeseniški in gorenjski komunisti, napomembnejši sestanek paje bila ustanovna seja CK KPJ v Godčevi hiši ter izvolitev Tomaža Godca in Joža Ažmana /a delegata na peti državni konferenci v Dobravi pri Zag- rebu. . . NJEGOVO DELO NI ZAMRLO Italijanski okupatorji so se iz Bohinja kmalu umaknili. Pred domom Joža Ažmana je spomenik bohinjskim revolu- cionarjem, še posebno pa Jožu Ažmanu, po katerem se dom imenuje.... /a njimi so prišli Nemci. Komunisti so se 20. aprila zbrali pri kmetu Matevžu Volfu na Slamnikih. Pogovorili so se o pripravah na upor. v začetku junija pa so ustanovili vojno revolucionarni komite za jeseniško okrožje, vanj paje bil vključen tudi Joža Ažman. Zaradi nevarnosti so se konec junija umaknili v ilegalo številni bohinjski komunisti, med njimi tudi Joža Ažman. Svoje skrivališče so imeli nad No- menjem. Zaradi izdaje so 8. avgusta leta 1941 Nemci obkolili taborišče. Ob napadu je bil Ažman ubit. Po njegovi smrti je predvsem Tomaž Godec z vso vnemo nadaljeval delo za- vednega sodelavca, bohinjskega borca, revolucionarja in komunista Jožeta Ažmana. DOBER, DOBER ČLOVEK JE BIL... Vse to so zgodovinski podatki, zgodovinska dejstva, ki pričajo o plodnem delu komunista Joža Ažmana. V ljudeh bohinjske zgornje in spodnje doline, po bohinjskih hribih pa je še vedno živ spomin na njihovega Joža, ki se ga prav radi spominjajo stari revolucionarji, komunisti in vsi prebivalci. Tedaj, ko so ga ustrelili, je vso dolino prevzela iskrena žalost nad ustreljenim borcem, domačini so potočili marsikatero solzo, vsa srca je oklepala lopa bolečina. Plošča v spomin na priprave za vstajo.... Spopiinjasega partizanska BoštetovamamazGorjuš.še danes s solzo v očeh: »Tedaj je bilo grozno, ko so Joža ubili. Bilje pameten, preudaren, večkrat pri nas v gosteh. Še danes vidim njegovo nesrečno ženo in hčer, kako sla se v neznanski grozi skrivali po skednjih in hlevih doline, še danes vidim hčer. kako seje oklepala mame. kajti videla in spoznala je smrt. V dekliškem obupu seje stiskala k mami in trepetala: mama. smrt. . . mama. samo še smrt!« Joža A/mana se še danes spominja tudi 83-letni Franc Kenda, prava gorenjska korenina, predvojni komunist, v partiji* so ga sprejeli že leta 1929. Takole pravi: »Joža Ažman meje sprejel v Bohinjski Bistriciv partijo, a ne tako. na hitro. Kar sedem let sein se moral dokazovati, da sem pravi. Sedem let sem /e prej delal kol komunist. Joža Ažman nam je na sestankih bral literaturo in ker je bilo vsako leto precej ljudi po zaporih, smo za njihove družine zbirali pomoč: denar, hrano in tako te reveže podpirali. . . Kakšen je bil Joža Ažman? Dober, dober človek. Pa organizator in nič se ni bal. Bilje mož na mestu, malo bolj strog, zahteval je di.sciplino. Vsi smo ga lako radi imeli. . . « Darinka Sedej 6 I skupna prilogo — november 19 7 9 LADO PAHOR IZ RAZVOJA REVOLUCIONARNE MLADINSKE ORGANIZACIJE NA PRIMORSKEM zaCetki Revolucionarao mladinsko gibanje na Primor- skem je bilo najtesneje povezano z četrtstoletnun bojem primorskega Uudstva za narodnostno in socialno osvoboditev. Fašističnemu zatiranju so se najdoločneje uprii mladi delavci, kmetje in izobraženci, katere je ta oropal temeljnih človeko- vih, nacionalnih, socialnih pravic svoboščin ter jim odvzel sleherno prihodnost. Mladina se je v Zvezi mladinskih društev in v drugih kulturnih, prosvet- nih ter športnih organizacijah v začetku dvajsetih Udeleženci III. pokrajinske konference ZSM v Cerknem 10. III. 1945. let najbolj odločno upirala fašistični raznarodo- valni politiki. Po njihovi razpustitvi goji mladina narodno za- vest v ilegalnih društvih in obenem radikalizira oblike antifašističnega boja v narodnostni orga- nizaciji TIGR. V prvem desetletju fašistične okupa- cije opravi skoraj sto akcij proti raznarodovalcem. S silo odgovarja na njihovo nasilje: požiga potujče- valske šole in otroške vrtce, kaznuje fašistične nasilnike in izdajake, ljudstvu dviga zaupanje v odpor za samoohranitev. Drugi del napredne pnmorske mladine se bojuje v ilegalni KP Italue. Približno dvesto slovenskih mladincev deluje v vrstah njene komunistične mla- dine. V letih 1923—25 spodbudi KP ItalUe, da bi povezala razredni boj z bojem zatirane slovenske in hrvaške manjšine ter njihovimi pravicami do samoodločbe, vključno odcepitve od Italije. Leta 1930 padejo prve žrtve fašistične justice: Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič. Šele leta 1935, v času ljudskih front, KPI in slovenska narodna revolu- cionarna organizacua dosežeta sporazum o skup- nem boju proti fašizmu za socialne in narodnostne pravice manjšine. Od leta 1937 do 1940 vodi slovensko komu- nistično gibanje na Primorskem mladinec, tržaški študent, Pinko Tomažič, Mlado generacijo odte- guje vplivu meščanskih voditeljev, povezuje dijake in študente s podeželsko mladino in v njihovih vrstah pridobiva somišljenike komunistične partije. Leta 1938 poveže mladinske skupine različnih Idej- nih nazorov v mladinsko antifašistično fronto. Množične aretacije leta 1940 in drugi tržaški proces leta 1941 zavrejo razvoj močne in razvejane antifašistične dejavnosti. Mladega komunista Pinka in štiri narodne revolucionarje fašisti ustrelijo. V zaporih in v konfinaciji je okrog tristo upornih slovenskih antifašistov — vsem skupaj so naložili skoraj tisoč let ječe. Veliko med njimi je mladih: med desetimi ustreljenimi pred dnigo svetovno vojno jih je bilo šest mlajših od 30 let. Napredno mladinsko gibanje je dobilo s tem ravno v začetku NOB hud udarec, vendar ga niso uničili. NARODNOOSVOBODILNI BOJ I^ta 1941—1942 je morala zato mladinska orga- nizacija kot celotno osvobodilno gibanje Na Primorskem premagovati hude začetne težave. Vendar na Krasu že leta 1941 uspešno deluje mladinska sabotažna skupina Antona Šibelje — Stjenka, ki pozneje preraste v kraško partizansko četo. Jeseni istega leta prihajajo mladinci iz Brkinov, Pivke, Krasa in obrobja Vipavske doline v stik s člani prve primorske partizanske čete. Maloštevilni partijski aktivisti Primorske oziroma tisti, ki jih tja pošilja osrednje vodstvo osvobodil- nega gibanja, povezujejo in krepijo predvojna gnezda odpora proti fašizmu. Ti poleg KPS in OF organizirajo tudi nekaj mladinskih skupin na Tržaškem in Goriškem. KPS je morala v tem času vložiti vse moči v gra- ditev lastnih vrst ter za razmah in utrditev vojaških enot. Ob partijski konferenci na Skalnici aprila leta 1942 na Primorskem je KPS štela 40 članov: dek>valo je 50 odborov OF, katerim se je šele pozneje istega leta pridružilo tudi približno enako število odborov mladinske OF. Mladinci posamez- niki so bili sicer glavna opora v vojski in na terenu ter jedro osvobodilnega gibanja od začetka. Posebne mladinske organizacije pa takrat skoraj ni bilo oziroma je začela pridobivati množičnost sorazmerno pozno in počasi. Imela pa je v primer- javi z drugimi slovenskimi pokrajinami določene posebnosti. Starejši letniki so bili nasilno v itali- janski vojski ali v kazenskih bataljonih, zato se je naslanjala na najmlajše, predvsem na žensko mla- dino. Dolgoletno fašistično raznarodovanje je razredčilo vrste inteligence, mladina je slabo obvladala knjižno slovenščino in ni imela izkušenj v organizaciji politične dejavnosti. Vendar je te in druge težave premagovala z veliko enotnostjo. delovnim žarom in borbenim poletom, s katerim je marsikdaj prehitevala organizacgski razvoj. Množična rast organizacije se je začela leta 1943. in dosegla vrh po razpadu fašistične Italije. V začetku leta 1943. so ustanovili primorsko pover- jeništvo PK Zveze komunistične mladine s sekretar- jem Darkom Marušičem-Blažem in člani: Bojanom Stihom, Miro Kroniger ter Lojzko Trošt. Marušiča in Troštovo so vključili tudi v glavni iniciativni odbor ZSM. Delo teh prvih mladinskih funkcionar- jev je bilo nepovezano in je potekalo v glavnem po vojaških enotah. Večji razmah doživlja organizacija poleti 1943, ko pošlje PK ZKM na Primorsko Jožeta Tejkala- Planinca. Avgusta začno izdajati glasilo Mladi Puntar. Ustanovijo pokrajinski odbor ZSM, v katerem so poleg Tejkala in Stiha še Fanika Marušič, Olga Pirjevec in Ernesta Šušter. Okrepijo Poverjeništvo PK ZKM, v katerem delata poleg imenovanih in Darka Marušiča še Adrgan Kumar in Roza Nemec. Primorska mladinska organizacija uživa ves čas veliko pomoč partijskih forumov ter nenehno podporo osrednjega mladinskega vodstva. Pomladi leta 1943 je tovariš Exivard Kardelj svetoval primor- skemu partijskemu vodstvu, naj se bolj nasloni na žensko in mladinsko organizacijo. Zavzemal se je za organizacijo ZSM kot enotno mladinsko antifašistično gibanje, ki naj ga gradgo od spodaj navzgor. Posebno skrb naj posvetijo Skoju, ki naj postane njegovo jedro in najaktivnejša sila (iz pisma CK KPS pokrajinskemu komiteju Primorske z dne 28. 3. 1943). PK Skoja pa je opozarjal primorsko mladinsko vodstvo, naj poleg akcij vzpodbuja skojevce zlasti k študiju, političnemu in kuhumemu delu, krepitvi narodne zavesti, novemu jugoslovanskemu patriotizmu ter sodelovanju z italijansko antifaši- stično mladino. Vendar je tako načrtno zastavljeno delo okrepljenega mladinskega vodstva pretrgala kapitulacija Italije. Po 8. septembru 1943 so skoraj vsi njegovi člani delovah v vojski pri ustanavljanju in krepitvi novih enot. RAZMAH IN KREPITEV ORGANIZACIJE Pritok mlamne v partizane je bil tohkšen, da so začele naglo rasti nove brigade, divizije, kasneje IX. korpus. Tiste, ki niso bili v vojaških enotah, je mladinska organizacga povezovala v politično propagandno delo pri širjenju in utrjevanju pridobi- tev narodnoosvobodilnega boja. Opravljali so sabotažne akcije v zaledju, vzdrževali kurirske zveze in bili obveščevalci. Vključevali so se v delovanje odborov mlade ljudske oblasti in pomagali na vseh sektorjih, od gospodarskega do kulturnoprosvetne- ga. V tem času so ustanovili ali utrdili šest okrožnih odborov ZSM, 18 rajonskih in 162 terenskih odborov. Pet okrožnih komitejev Skoja so postavili na Goriškem, Idrijskem, Kraškem, Tolminskem in Brkinskem, kjer je delovalo 23 rajonskih komitejev in 72 aktivov s 371 člani Skoja. Novembra 1943 je zadela mladinsko organizaci- jo hnda izguba. Darko Marušič-Blaž je padel na Lokovcu, ko je pripravljal prvo konferenco primor- ske mladine. Namesto te so na Vojskem pripravili zborovanje mladine s terena in vojaških enot ter izvolili 14-člansko vodstvo pokrajinskega odbora ZSM na čelu s Faniko Marušič. Mesec pozneje je padel še drugi sekretar pokrajinskega poverieništva ZKMJ Jože Tejkal-Planinc. Njegovo mesto je prev- zel Lado Pohar-Damjan, PK Skoja pa je primorskemu poverjenlštvu poslalo v pomoč vrsto izkušenih mladinskih aktivistov: Jožeta Smoleta, Borisa Majerja, Zvoneta Debevca ter Tilko Mohorjevo. V začetku leta 1944. doživita organizaciji ZSM in ZKMJ nov razmah. Okrožni odbori in komiteji so postavljeni v vseh primorskih okrožjih. V ZSM je zajeto 70'Vo mladine, Skoj šteje 1385 članov. Sekre- tar PK Skoja Mitja Vošnjak pride na Primorsko in pomaga pripraviti prvo mladinsko konferenco ZSM na Stjaku od 29. 2. do 1. 3. 1944. Ta je pomenila pregled množičnosti in enotnosti, ki ju je dosegla ZSM na Primorskem pri združevanju antifašistične mladine. Izrekla se je za sklepe drugega zasedanja Avnoja in navdušeno pozdravila odlok o priključitvi Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji. Izvolili so 40- članski pokrajinski odbor s predsednikom Davori- nom Cekom-Danilom na čelu. Kraška mladina je prejela prehodno zastavo kot najboljša okrožna mladinska organizacija v Sloveniji. Na Dolu pri Cepovanu so se maja istega leta na prvi pokrajinski konferenci sešli primorski skojevci. Razpravljali so o nalogah mladine pri volitvah v organe ljudske oblasti nove Jugoslavije in o potrebi okrepljenih naporov za osvoboditev domovine. ZSM je delovala takrat že skoraj v sleherni primorski vasi in mestu: ZKMJ na terenu ui v vojski, pa je štela približno 5000 članov. Za politično agitacijo in propagando je skrbela posebna komisija pri oblastnem komiteju Skoja, ki jo je vodil Jože Smole, druga — pod vodstvom Borisa Majerja — pa je mladinskim organizacijam pomagala pri kultumo-prosvetnem delu. Dve mladinski tiskarni sta razmnoževali centralna in pokrajinska mladinska glasila, ki so skupaj z mladinsko rubriko v Partizanskem dnevniku dosegle naklado okoli 10.000 izvodov. Poleg rednih partijskih šol so skrbeli za idejno politično vzgojo skojevcev in mladih komunistov posebni skojevski tečaji. Konec leta 1944. so bile volitve v vseh mladhiskih organizacijah. Postavljeno je novo pokrajinsko vodstvo: Zvofka Cerne, Fani Štraus, Marka Mermo- Ija, Vlado Šestan, Zorka Okretič in Ervin Dolgan. Od 21. do 22. decembra 1944 so se v pripravah za drugi kongres ZSM mladi Prhnorci zbrali na konfe- renci slovenske in italijanske protifašistične mladi- ne, kmalu za tem pa so pripravili prvo konferenco italijanske protifašistične mladine iz enot in obmejnih predelov. Primorsko vodstvo Skoja je namreč pomagalo antifašističnemu boju italijanske mladine na obmejnem področju in ji kazalo pravo pot narodne in socialne osvoboditve. Zadnje pokrajinske konference ZSM in Skoja pred osvoboditvijo je marca 1945 ovirala sovražna j ofenziva in so jih zato pripravili v skrčenem obsegu. Primorska mladina je nato, okrepljena s prekomorci vodila v poslednjem jurišu pri osvoboditvi Sloven- skega primorja s Trstom in Gorico. Kmalu potem se je zbrala v osvobojeni Ljubljani na drugem kongresu ZSM ter nato v Zagrebu na II. kongresu narodne omladine Jugoslavge. Tu je primorske delegate posebej sprejel maršal Tito. S ponosom so njemu in vsej mladini osvobojene domovine poročali o težki, četrtstoletja dolgi, borbeni poti svoje revolucionarne antifašistične organizacije. NAM PADLI SKOJEVCI Najprepričljivejši dokaz o deležu primorske mladine v boju za narodno in socialno osvoboditev je njen visok krvni davek. Razen obeh pokrajinskih sekretarjev SkoJa Ma- rušiča in Tejkala so dali svoja mlada življenja številni Skojevci in mladi komunisti. Od 36 slovenskih narodnih herojev-mladincev jih je več kot četrtina iz Primorske. Med naj- starejšimi je Pinko Tomažič, drugi so padli večinoma med 19. in 23. letom starosti. Zgodovinarje še čaka naloga, da opišejo njihove junaške podvige in iztrgajo pozabi njihove svetle like. To pot smo izbrali le nekaj fotografij in skromnih podatkov o nekaterih med njimi, ki so delovali v oblastnem komiteju ali kot mladinski organizatorji v večjih mestih. Tam je bilo namreč ilegalno delo nadvse tvegano in je zahtevalo najbolj predane, sposobne in v ognju revolucije prekaljene kadre. Zorka Grmek — junakinja s Krasa Zx)rka Grmek, rojena 20. novembra 1919 v Avberu, Sežana, obešena 22. aprila 1944 v Via Gheeha v Trstu. Med narodnoosvobodilnim bojem smo mladi živeli naglo, polno in predvsem družno. Povezovala nas je organizirana, borbena dejavnost, ki je potisnila osebna vprašanja v ozadje. Ne po besedah, po dejanjih, zavzetosti in predanosti smo vrednotili sotovariše. Osebno se skoraj nismo poznali, pa nas je pogosto globlje združila skupna akcija, včasih pa je bil dovolj k trenutek, preblisk v očeh... Z Zorko sva postala iskrena tovariša in prijate- lja, ko sva se v njenem rodnem Avberju dogovarjala in načrtovala dek) Skoja v Trstu. Tja je poslal Zorko za sekretarko Skoja oblastni komite, ker je poznal njeno predanost, prekaljenost in sposobnost. Poznali smo seveda razmere v Trstu in se bali zanjo kot za slehernega našega aktivista, ki je delal v njem. Leta 1944 so izdajalci, ki so se vrinili v naše vrste, hudo prizadeli tudi tržaško mladinsko organi- zacijo. Trepetali smo za usodo vseh, ki so jih takrat zaprli. Srce nam je zastajalo ob vesteh o mučeništvu štirih mladih deklet skojevk v zaporih, zlasti o Zorkinem. Obnemeli smo, ko so nam javili o njeni heroiski. ooslednji žrtvi... Sele po vojni smo izvedeli nekaj več iz njene kratke in premočrtne poti skojevke, komunistke — junakinje. Z enajstimi leti je morala že zapustiti rodni Kras, ko se je Grmekova družina umaknila pred fašisti v Ljubljano, kasneje v Maribor. Tam je Zora študirala in se povezala z naprednimi mladinci. Od 1937. kta dalje je pomagala pri tajnem tiskanju in širjenju ilegalne revolucionarne literature. Po okupacgi stare Jugoslavije se je njena skupina — vodil jo je Miloš Zidanšek — razšla zaradi novih partijskih dolžnosti. Zorko je tedaj Joško Lemut povezal v ilegalno delo na Primorskem. Od kta 1941 je delovala kot aktivistka OF na Sežanskem in Trža- škem. Januarja 1942 je postala članica KPS, kasneje je bila slušate|jica enega prvih partijskih tečajev na Vojskem. Postala je sekretar okrožnega komiteja Skoja za Kras in nato sekretar okrožnega komiteja Skoja za Trst. ,,V zaporu je nisem mogel takoj prepoznati, tako je bila izmučena in vsa drugačna kot zunaj na svobodi" — se je je spominjal Boris Kovačič, ki je bil z njo zaprt v istih zaporih. Zaupala mu je, da so jo že trikrat zaslišali in hudo mučili. Ker so nekateri preveč govorili, so imeli fašisti proti njej težke doka- ze. Kljub temu ni klonila in je še drugim zapornikonr vlivala pogum. Ko seje vrnila s poslednjega zasliša- nja, je dejala Borisu: ..Pogumno se izkazi tudi ti, zame je vse končano!" V celici smrti sojo tisti večer sojetniki še slišali prepevati polglasno, občuteno- kasno ponoči, ko je večina spala, je Zorko odvedel esesovec in ni se več vrnila... L. F- skupna priloga — november 19 7 9 7 Spomin na IfiUeno Zoro Perello — Mileno sem spoznala nekega toplega poletnega dne leta 1944, ko se je takratni okrožni komite Skoja ta Trst, Koper in Milje sestal v nekem vrtu, polnem zrelih fig, nekje v Barkov|jah. Njeno poročilo o delu mladine je bilo kratko in jedrnato. lakoj mi je bilo jasno, da je prekaljena aktivistka. Milena je že pred vojno sodelovala v dijaških antifašističnih akcijah v Trstu. I>eta 1942 je morala v ilegalo in je ves čas vojne delovala kot akti- vistka mladine in Skoja, in to sredi najhujšega policijskega terorja. Dan pred mojo aretacijo, 28. oktobra leta 1944, sem zvedela, da so jo aretirali. Aretiral jo je izdaja- lec, ki je naslednjega dne aretiral še mene. Fašisti s policijskim komisarjem Colleltijem na čelu, so delali hitro. Vedeli so, kdo sem, pri Mileni pa so dobili zapisnik seje OK Skoja, v katerem je bilo zjipisano, da je ves mladinski arhiv prenesen k meni v stano- vanje, zato so hoteli zvedeti, kje stanujem. Po nekaj urah za.sliševanja in mučenja, so me na hodniku kvcslure vrgli v kot, ker sem bila samo še okrvavlje- na gmota. Ne vem, koliko časa sem tam ležala, ko sem zaslišala, da nekoga vlečejo po stopnicah. Zagledala sem Mileno, ki sta jo podpirala dva agenta, ker ni mogla sama stati na nogah. Strmeli sva druga v dnigo, in ko je prišla do mene, se je zgrudila. Vzela je mojo glavo med dlani in me poljubila. Fašisti pa so jo grobo odtrgali od mene in odvlekli. Kmalu nato sem zaslišala njene krike, pomešane z glasno glasbo iz radia, ki so ga v ta namen uporab- ljali v Collottijevi mučilnici. Trajalo je dvanajst dni. Po vsakem mučenju so nas stlačili v majhne celice—samice. Brž ko smo si malo opomogle, so mučitelji začeli znova. Milena ni ničesar priznala, ničesar niso zvedeli od nas. Po dvanajstih dneh so nas odpeljali v Coroneo. Počasi se nam je življenje vračalo, vendar nikdar več nismo bile kot poprej. Živčni sistem je po mučenju z električnim tokom doživel hude poškod- be. Naše kretnje niso bile usklajene in še dosti mese- cev po tem smo drgetale. Smejati se nismo znale več... Decembra so nas odpeljali v taborišče Rawens- briick. Milena, izmučena do skrajnosti svojih duševnih in telesnih moči, je od prvega trenutka vedela, da tega ne bo preživela. Usihala je pred Zora Perello-Milena našimi očmi. Ne toliko telesno kot duševno. Videla sem: ubili so jo. Živela je le še kot avtomat. Ko jo je esesovec z bičem v roki priganjal k delu, ga je le nemo gledala, pohitela pa ni. Ni se ga bala, ni bila več zmožna strahu. Konec februarja 1945 je zbolela. Lepe oči so .sijale v vročici, morala je v bolnišnico. Vsak večer, ko smo prišle z dela, smo jo obiskale. Bolezen je prebudila staro Mileno v njej. Nenadoma je spet hotela živeti, živeti s sleherno celico svojega bitja. Pripovedovala mi je vsak dan o tem: o svojem silnem hrepenenju po Voji, svojem možu, po materi, ki ji je že majhni vsadila ljubezen do domovine in jo podpirala v boju. Vrnila so se ji nekdanja čustva, moč in borbenost. Tifus pa je slabil njeno telo. Morda bi zmagala v tem boju z boleznijo, če ne bi neke noči vstala, se oslabljena zgrudila ter na tleh preležala vso noč. Davica, ki se je pridružila tifusu, je zlomila njeno moč... Stisnila sem zobe od bolečine in nemo odšla v svojo barako. Molče in brez solz sem jo objokovala. Jokala sem nad njenimi umrlimi željami, nad njenimi upi, nad njeno željo po živ^enju, za yubez- nijo... IVICA ŽAGAR-LUCKA Mati partizanskega oficirja Ud ranega jutra smo bili na položajih ob cesti Col-frni vrh v dolgi, skrbno razporejeni zasedi. Pričakovali smo napad sovražnikov iz Vipavske doline. Sredi dopoldneva sem odšla s položajev v štab brigade, da bi napisala poročilo o delu mladinske organizacije v tej brigadi. Komaj :iem začela pisati, je prišel dežurni in mi povedal, da me zunaj že dolgo nekdo čaka. Z negotovim korakom je pri- stopila k meni starejša žena. Uprla je vame mirne, blage oči. Nekaj dobrotnega in zaupljivega je velo od nje — mati, sem pomislila. ,,Moj sin Andrej", je začeia, ,,je pri vas za kurirja. Rada bi ga videla. Veste, tako mlad je še, šele šestnajst let ima. Skrivaj je šel od doma, men- da je mislil da ga ne bom pustila. Zdaj pa sem v bajti čisto sama, ker so mi fašisti odpeljali moža neznano kam." Nekaj časa sem iskala primerne besede, nato sem ji povedala da je njen Andrej zelo pogumen in bister vojak, in da je bil v štabu za kurirja. Pred ;časom pa so ga poslali v partizansko oficirsko šolo na osvobojeno ozemlje. Nemirno se je prestopila in mi segla v besedo, češ, kaj ga res ni tukaj, kje pa je? ,,Šola je na skritem kraju", sem ji odgovorila, ,,da so vami pred napadi okupatorjev, da se lahko v miru učijo..." Tedaj sem se spomnila pisma, ki mi ga je Andrej poslal s svoje poti in sporočal, da so vsi srečno prišli na mesto, kjer bo šolanje. V njem je bilo tudi »poročilo, da je bil pred začetkom šolanja sprejet v Skoj... Pismo sem vzela iz žepa in ji ga dala. Takoj je prepoznala nerodne in razvlečene črke njegove pisave. Ni ga takoj prebrala, le kot svetinjo ga je stiskala k prsim, v očeh pa ji je igralo in žarelo. ,,Lahko mu boste tudi pisali", sem ji rekla. Čez dvorišče je prišel dežurni in me opozoril, da »e Švabi in domobranci bližajo Colu. Stopili sva v stran in se umaknili borcem, ki so čez dvorišče prenašali strelivo. Vendar za pogovor ni bilo več časa. Vsak trenutek sem čakala ukaz za premik. Mati pa je še vedno stala ob meni. Gubice na obrazu so ji krčevito trepetale v stoterih čustvih, besede pa ni rekla nobene... V oči so ji prevrele solze. Proti meni je stegnila sklenjeni roki in rekla: ,,Molila bom za vas." V njenih vlažnih očen se je mehko prelivala luč. Z obema rokama sem stisnila njeno roko v slovo. Sklonila je glavo in zašepetala: ,,Moj sin, moj sin! Vem, da bo..." Več ni prišk> iz nje, vendar je bilo čutiti da se je v njej, v njenem življenju nekaj premaknilo, obrnilo... Zravnala se je pono:ino, samozavestno. Gibčno se je obrnila in lahkotno odšla po poti v dolino proti domu. Gledala sem za njo in se zamislila. Kako dragoceno je sleherno življenje, kako draga bo svoboda, svoboda s krvjo tolikih življenj izbojevana... I)ežurni me je poklical. Uvrstila sem se v kolono borcev, ki se je razvrščala v strelce. C ez minuto ali dve so spredaj že počili prvi streli... tonCka DROBNIC v SPLOŠEN UPOR .NEKAJ SPOMINOV NA REVOLUCIONARNI BOJ SLOVENSKIH KOMUNISTOV NA PRIMORSKEM POGOVOR V JUBILEJNEM LETU ZKJ Z NARODNIM HEROJEM ALEŠEM BEB- LERJEM-PRIMOŽEM O NJEGOVEM DELOVANJU MED NOB NA PRIMORSKEM PROTI KONCU LETA 1942 Prepričan sem, da dr. Aleša Beblerja- Primoža Tratnika bralcem ni treba posebej predstavljati ne kot vidnega predvojnega jugoslovanskega partijskega delavca in špan- skega borca ne kot medvojnega organizator- ja NOB in socialistične revolucije, kot tudi ne povojnega graditelja moči in ugleda Titove Jugoslavije zlasti v tujini, kjer je kot eden najvidnejših diplomatov naše dežele predstavljal in uveljavljal in hkrati branil naš samoupravni socializem in politiko dejavne- ga sožitja med narodi. Izkoristil sem tokrat priložnost, ko je v svojem Tičistanu v Anka- ranu sadove skromnega vinograda spremi- njal v mošt, in ga v jubilejnem letu ZKJ napeljal na pogovor o njegovem prihodu na Primorsko in delovanju leta 1942. Bil je to pogovor in obujanje spominov, kakršnih je bilo med nama že veliko, kamenček v mozai- ku bogatega Primoževega življenjepisa. Priložnostni zapis v jubilejnem letu Partije, ki ji je Primož posvetil vse svoje življenje. Spominjam se. kako .^i proti koncu oktobra 1942 odhajal iz Podlipoglava na Primorsko, saj bi bil tudi jaz tako rad šel s teboj. Kako je takrat nane- slo, da si bil poslan na delo v Slovensko primorje? — Partija je že prej zbirala in pošiljala na Pri- morsko domačine, ki so še pred vojno emigrirali v staro Jugoslavijo in se v vrstah KPS kalili za bodoče boje delavskega razreda za svoje pravice. Ko je pokrajinski komite KPS za Slovensko primorje 22. avgusta 1942, sredi roške ofenzive, prosil za pf)moč v kadrih, da bi se tudi na Primor- skem narodnoosvobodilno gibanje hitreje razvilo, se je CK KPS spomnil, da sem tudi jaz po rodu od tukaj in tako sem šel na pot kot inštruktor CK KPS ter politični in vojaški poverjenik izvršnega odbora O F. Z razmerami na Primorskem sem bil kar dobro seznanjen, saj sta o njih podrobno poročala ^kretar PK KPS Tomo Brejc in pa član KPS Boris Kraigher, ki je v noči na 31. avgust 1942 ^bežal iz Conarsa in se nato na poti domov dalj , <^asa zaustavil na Primorskem. Oba sta v svojih Ocenah govorila o splošni pripravljenosti primor- j sitega ljudstva posebno na podeželju na boj proti okupatorju, da pa spričo pomanjkanja kadrov te pripravljenosti ni mogoče tudi organizacijsko | Povezati v učinkovit upor. j . Pokrajinski komite KPS za Slovensko primor- ki so ga sestavljali Tomo Brejc kot sekretar, j ^'ana pa sta bila še Saša-Jože Lemut in Matevž- '^nton Velušček, je takrat poročal, da ima KPS na f^dmorskem na terenu 53 članov in 31 kandidatov, ^ partizanskih enotah pa 11 članov in 8 kandida- tov za člane Partije. Ob tem pa je bilo na nogah že "ad sto odborov OF, čeprav navzgor niso bili 'Organizirani, ker je manjkalo kadrov. Ni bilo še "iti okrožnih odborov OF ne v Trstu in ne v Gorici, kakor tudi ne pokrajinskega odbora OF. Z '"^ganizacijo smo bili še zelo šibko zasidrani predvsem med delavci po mestih, kamor je bilo prav tako treba nujno ponesti baklo upora. Ob tem seje pojavljala še dodatna naloga — v ta upor zajeti vse delavce ne glede na narodnost ter skozi j ta boj zastaviti kovanje prijateljskih vezi med Slovenci in Italijani na narodnostno mešanem ozemlju. Takšen je bil približno položaj, ko sem 15. novembra 1942 prišel na cilj, k Fornazariču na Vogrsko, kjer je bi! sedež PK KPS. Začeli smo premlevati položaj in pripravljati načrte za hitrejši razmah gibanja. PK KPS je že načrtoval pokrajin- sko konferenco KPS, na katero naj bi povabili kar vse vidnejše aktiviste in politične delavce KPS in OF ter na njej sklenili razdelitev Primorske na okrožja, oziroma naj bi se na njej dogovorili za zgraditev trdne mreže organizacij KPS in OF ter za kar najsmotrnejšo porazdelitev razpoložljivih političnih in vojaških kadrov po Primorski. Močneje je bilo treba zastaviti delo tudi v Trstu in v slovenski Istri. Že prej sta bili dve malo močnejši politični posvetovanji — prvo že 8. julija 1941 na Kreman- cah in drugo 6. aprila 1942 na Skalnici vendar pa še nista mogli veliko vplivati na povezavo in organizacijsko utrditev KPS in OF. Prve močnej- še korake v tej smeri je napravil nato šele PK KPS s Tomom Brejcem, Sašom in Matevžem po ustanovitvi aprila 1942. Do mojega prihoda na Primorsko je bila vsa pokrajina politično in vojaško že toliko razgibana, da je bilo treba z novo konferenco kar pohiteti, če smo hoteli dati NOB še močnejši vzgon. Kdaj in kje je potem bila ta prva pokrajinska konferenca KPS za Primorsko in kako je poteka- la' — S pripravami na konferenco smo seveda sproti seznanjali tudi CK KPS, ki se je takrat nastanil v Dolomitih. Kot odgovor na naša poroči- la in predloge smo prejeli dve pismi, ki sta nam služili kot napotilo za akcijo, ker sta vsebovali stališča CK KPS. Prvo sta 16. novembra napisala Franc Leskošek-Luka in Boris Kraigher-.janez, drugo pa 20. novembra 1942 Edvard Kardelj- Krištof. Pismi pa sla bili odposlani šele 27. novem- bra in smo ju tako dobili pravzaprav šele tik pred konferenco, ki je bila 4. in 5. decembra 1942 v opuščeni cerkvici na Vrhu nad Branikom. Politično poročilo za konferenco je pripravljal sekretar PK KPS Brejc, medtem ko je vojaško izdeloval Dušan Pirjevec-Ahac, ki je 27. novembra prišel na Vogrsko iz Tolminskega Loma. Zvečer smo imeli sejo komiteja in si razdelili naloge. Žal pa so naslednji dan Italijani po nesreči prijeli sekretarja Brejca, tako da sem poročilo o splošnih nalogah Partije za konferenco moral pripraviti jaz, o vojaških pa ga je pripravil Ahac; na konfe- renco sem moral z Vogrskega sam, ker si je Ahac razbil koleno in moral zato ostati. Na konferenci se nas je zbralo 16 iz srednje in južne Primorske, tudi iz Trsta in Gorice, česar sem bil še posebno vesel. Vseh se niti ne spomnim, vem pa, da so razen mene bili še Julij Beltram- Janko, Srečko Čebron, Martin Greif-Rudi, Vidko Ulaj-Žižič. Avgust Dugulin-Maks, Ivan Kosovel, Andrej Kumar. Darko Marušič-Blaž, Avgust Špacapan, Bojan Štih in seveda eden najpridnej- ših med njimi Anton Velušček-Matevž, ki je deloval v Trstu. Prvi dan konference sem jaz v svojem referatu orisal razvoj dogodkov v svetu, v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji po roški ofenzivi ter seveda na Primorskem. Podrobneje sem govoril o delu in Dr. Aleš Bebler - Primož Tratnik (drugi z desne) na poti na Primorsko v začetku novembra 1942 razvoju Partije in ugotovil, da je povsod na Pri- morskem na čelu narodnoosvobodilnega gibanja in dokaj močno povezana z ljudskimi množicami, da pa je organizacijsko šibka in še ne dohaja pripravljenosti ljudi na oboroženi boj proti fašiz- mu. Kritično sem ocenil preveč drobnjakarsko delo po terenu nesmotrno porazdeljenih aktivistov in njihovo nizko idejno razgledanost, predvsem pomanjkanje teoretične izobrazbe, potem velik zaostanek na področju organiziranosti v delavskih središčih kot na primer v Trstu, Tržiču, Idriji in Rablju, zaradi česar je nasploh manjša avantgard- na vloga proletariata v narodnoosvobodilnem gibanju na Primorskem. Opozoril sem tudi na to, da na eni strani ne moremo bistveno naprej zaradi pomanjkanja kadrov, po drugi paje v vrstah OF že precejšnje število odličnih in požrtvovalnih aktivi- stov, ki vsekakor zaslužijo, da jih sprejmemo v Partijo. V drugem delu referata sem govoril o bodočih nalogah in med njimi naštel predvsem nekatere naloge za splošno okrepitev Partije. Tako naj bi naglo in množično, morda celo kampanjsko, sprejeli v Partijo vse tiste dobre aktiviste OF, ki to želijo, izgradili naj bi mrežo rajonskih in okrožnih komitejev, se borili proti sektaštvu, čimbolj idejnopolitično in teoretično izobrazili vse član- stvo ter nasploh izboljšali način dela. Da bi to laže izvedli in zajeli v ta prizadevanja čimveč ljudi, naj bi tej pokrajinski konferenci takoj sledile okrožne in vse člane Partije mobilizirale v boju za zasta- vljene cilje. Začele naj bi predvsem v delavskih središčih in nato zajele vso Primorsko. Podoben program dela je bil sprejet tudi za ojačenje OF. Takoj naj bi sklicali plenum pokra- jinskega odbora OF. začeli naj bi pogovore za vključitev katoliške sredine, izgradili naj bi mrežo okrožnih odborov OF in vanjo pritegnili tudi predstavnike izrazito zavezniških skupin, vzgajali naj bi vse pripadnike v disciplini in trdnejši pove- zanosti ter uvedli redno pobiranje davka in posoji- la svobode. Govoril sem nato še o delu med italijansko manjšino, o jačanju partizanske voj- ske, o ustanovitvi enot narodne zaščite, ustanovi- tvi borbenih skupin po mestih, o delovanju var- nostne in obveščevalne službe OF ter o tehnikah in publicistiki. . Nato smo prebrali še Ahačev referat, v katerem je bilo že na začetku ugotovljeno, da je KPS zagotovila pravilen razvoj NOB na Primorskem, kar dokazuje množičen priliv borcev v partizanske enote ter razplamtevanje ljudskega upora in znatni^ vojaški uspehi partizanskih čet. Med nalogami pa je naštel prav tako ojačeno politično delo in sprejemanje dobrih borcev v KPS in v ZKM, dvig idejnopolitičnega znanja in utrditev zavestne discipline ter borbenosti med borci. Naloge iz obeh referatov smo nato povzeli v resolucijo, ki smo jo sprejeli ob koncu dvodnevne- ga zasedanja. Poslali smo jo tudi CK KPS, ki jo je odobril, za nas vse pa je postala akcijska listina in nas je uspešno vodila k novim dosežkom. Na tej konferenci na Vrhu pa so bili samo aktivisti iz srednje in južne Primorske, zato smo v noči od 22. na 3. december 1942 imeli podoben partijski posvet za delegate iz severne Primorske v Zetovem seniku v Kanalskem Lomu. Posvetova- nje je vodil Ahac, prisotni pa so bili Franc Šavli- Medved, Albin Kovač-Jaka, Baski, Adrijan Ku- mar-Borivoj, Ferdo Kravanja-Skalar, Jaka Štu- cin-Cvetko, Jaka Platiša-Franc Medved ter iz štaba 2. bataljona Soškega odreda komandant Tone Bavec-Cene in politkomisar Emil Filipčič- Ličan. Po uvodnem poročilu o prvi partijski konferenci in obrazložitvi namena posvetovanja so se pogovorili o stanju v posameznih predelih Primorske, odkoder so prišli na posvet, nato proučili resolucijo s konference in na tej podlagi sprejeli načrt za svoje nadaljnje delo, pri čemer so se dogovorili tudi za reorganizacijo novih okrožij in rajonov na severnem Primorskem. Konferenca in posvetovanje sta bila prelomna dogodka za uspešnejši razvoj NOB na Primor- skem v celoti in sta prinesla novega duha in širino v politično in vojaško organiziranost upora proti fašističnemu okupatorju, kar je septembra 1943 preraslo v splošno vstajo in z mogočnim množič- nim bojem izraženo zahtevo po združitvi s Titovo Jugoslavijo. Rastko Bradaškja 8 skupna priloga — november 19 79 Biro €K partije v Ljubljani in Velenju FRANCE KLOPCiC: IZ KNJIGE SPOMINOV (1929 — 1930) Z uvedbo vojaško-fašistične diktature Januarja 1929 je tisti hip postala Jueoslaviia naibolj reakcionarna država v Evropi. Razveljavila je ustavo, razgnala parlament, onemogočila politične stranke, ustanovila v Beogradu osrednje sodišče za zaščito države in pričela s terorjem zoper komuniste, zlasti vodilne, ki jih je hotela iztrebiti. Naša partija je tiste mesece 1929 zaznamovala vrsto težkih izgub, med njimi sekretarja CK partije Djura Djakovi- ča. ^edež Centralnega komiteja partije je že leta 1928 postal Zagreb namesto Beograda. V Zagrebu je bilo lažje najti ilegalna stanovanja, javke, itd. za delovanie vodstva, voasiva. Jeseni 1929 je tudi v Zagrebu bilo težko za člane CK. Aretacije so se širile, policija je dan in noč sledila za komunisti. Obstajala je možnost, da izsledi biro Centralnega komiteja. Prav takrat sta Centralni komite v Zagrebu in njegov oddelek na Dunaju sklenila, da sedež Biroja CK preneseta iz Zagreba v Ljubljano. V ta namen je bilo treba pripraviti vse nujne pogoje za bivanje in delovanje članov Biroja. To nalogo so zaupali meni. Napotilo je bilo: ustvariti popolnoma novo mrežo centralnega partijskeea aparata; nikogar od dosedanjih aeiavcev lega aparata ne pritegniti v ljubljanskega; predvsem ločiti centralni aparat od pokrajinskega in mestnega; najti konspirativna stanovanja za člane CK pri popolnoma nekomprotiranih sodrugih, ki bi bili seveda dodobra zanesljivi. Novinarji NAŠEGA ČASA so pripravljali za pričujočo skupno prilogo reportažni zapis o sedežu Biroja CK partije spomladi 1930. leta v Velenju. Med drugim so ob- iskali tudi tovariša Franceta Klopčiča, ki je ponudil za objavo nekaj poglavij »Iz knjige spominov«. Zaradi iz- redno zanimive vsebine gradiva smo se v uredništvu odločili za objavo dela spominov z naslovom »Biro CK partije v Ljubljani in Velenju« kot prispevek Našega časa v tej skupni prilogi. Napotilo, ki mi gaje sporočil Viktor Kgleša, sem sprejel in ga imel za edino možno, drugače se ne bi lotil tako odgovorne naloge, ko je bila od mene, ki sem tako postal tehnični sekretar centralnega aparata, odvisna usoda najbolj važnega in dragocenega pratijskega središča. Najprej je šlo za stanovanja ilegalcem, tudi za Kolesc in z^me. Sobo ali kratko malo posteljo smo našli pri kurjaču državnih >že- leznic Martinu Koviču v Kosezah, pri železniškem delavcu Jurjecu v Šiški, pri delavcu tobačne tovarne Janežiču na Brdu. železniškem strojevodji blizu podvoza na Šmartinski cesti in pri tramvajskem vozaču v Zeleni jami. njuni imeni sem pozabil, a hiš njunih nisem več našel, nadalje pri trgovcu Francu Vidmarju (Cibru) v Kamniku. Dveh stanovanj se ne spominjam več. Pri tem iskanju se je uspešno potrudil Ivan Baznik, upravnik Delavskega doma. On je tudi prevzel ob pomoči Franja Novaka, trgovca z manufakturo na Kongresnem trgu, finančne posle centra. Večjih težav pri iskanju naslovov za pisemsko pošto ni bilo. Uredil sem nekaj javk za člane CK; ene se dobro spominjam, to je bil dežnikar Ivan Erbežnik z majhno delavnico na Sempetrski. zdaj Trubarjevi cesti. V Guštanju sem imel dolge pogovore z Lovrom Kuharjem glede kanalov čez mejo, docela ločenih med seboj: za osebni promet in literaturo. Sprehajala sva se med visokimi smrekami na Prežihovem vrhu in se o vsem domenila. Med nekomnromitiranimi mladimi partijci smo odkrili dva izredno pripravna sodruga za kurirsko službo. Eden od obeh je bil iz Velenja, pisal seje Anton Mravljak. Težavno if bilo najti nrostorza centralno Darlii^tnfphniVn Imel |e pritt IZ Moskve specialno izučen sodrug, vešč tiskarstva in graverstva in zato pripraven za ponarejanje dokumentov, ki naj bi ilegalcem služili pri javnem gibanju. S pomočjo delavca ljubljan- skega komunalnega podjetja Josipa Šenice sem spoznal njegovega kolego Toneta Jarca iz Črne vasi na Barju, ki sije tam pred kratkim z lastnimi rokami zgradil hišico za svojo družino. Pri njem smo na podstrešju spretno zakamuflirano priredili majhen prostor za tis- karno in hkrati za bivanje tehnika. Res seje kmalu pojavil Mladen Antič. doma iz Kumanova, in se naselil v Črni vasi. Vsakemu članu CK ie bil dodelien poseben tovariš, ki ie vz- drževal zvezo 'L iijim ali po njegovem naročilu poiskal potrebno nadaljnjo zvezo. Tako je bil na primer članu CK Dimitriju Stani- savljeviču-Krki, kije hkrati zastopal CK mladinske zveze, določen Tone Črnologar, vajenec Strojnih tovarn in livarn, ki še danes živi v Ljubljani. Za neposredno skupno delo z menoj sem našel Franca Plankla, uslužbenca desnosocialistične konzumne zadruge, ki policiji ni bil znan. dobrega sodruga, zanesljivega in natančnega kot ura. Z njim .sem se srečeval vsak dan, seveda v večernem in nočnem času na manj prometnih mestnih ulicah ali podnevi v gostilnah ljubljanske okolice in na drugih venomer novih točkah, spreminjajoč poti, ure, dostope itd. Od primera do primera sem pritegoval še druge partijce, saj sem jih poznal lepo število; žal so mi leta zbrisala spomin nanje, na te preproste vojake pogumne proletarske armade, žejne svobode in pravice. Tako je nekajkrat določene posle opravil delavec Ivan GašperSič. ki še živi v Divači. Pripadal je številni skupini slovenskih primorskih komunistov, ki so pred italijanskim fašizmom prebežali mejo in se vključili v boj zoper jugoslovanski fašizem. Člani pa so tudi poznali mene. Za posamezne specifične zadeve je bilo treba poiskati ustrezne sodruge. Tako na primer je bilo potrebno nabaviti prazne, neizko- riščene delavske knjižice, ki so bile takrat poglavitni dokument za delovno razmerje. Priskrbel mi jih je Jože Dolenc z Iga, iz pisarne tamkaišnje opekarne, iurisi o katerem sem ?e oisal. in tako so se iz majhnin droocev m velikih naporov porajali zaokroženi posli in delujoči organizmi, ki so skupno tvorili podtalno življenje utečenega kolektiva, pripadajočega ilegalni komunistični partiji. Bodi še enkrat povedano v čast članov partije, ki so leta 1929 — 1930 delovali v centralnem aparatu, da so dokazali zgledne napore, vso zanesljivost, brezmejno zaupanje in srino tovarištvo pri obvez- nem izvrševanju dogovorjenih nalog ali naročil. Sprejeto obveznost ie vsak med njimi zvesto izpolnil. Proti koncu leta 1929 so prišli v Ljubljano člani Biroja Žika Pecarski-Vojin, Dimitrije Stanisavljevič- -Krka, Marko Mešanovič; skupno z Viktoriem Kolešo, organizacijskim sekretarjem CK, so sestavljali Biro. Ljubljano je vr!^krat obiskal tudi politični sekretar CK Jovan Mališič-Milan Martinovič, toda naselil se pri nas ni. Verjetno je imel legalni potni list, da je lahko pripotoval z Dunaja. Njegova zveza je bila Keta Diamant, prokuristka lesnega podjetja v Slovenj Gradcu. Poznal sem jo, bil pri njej; stanovala je neposredno pri lastniku podjetja, imela svojo sobo in dokaj privilegiran položaj, pri čemer lastnik-kapitalist še slutil ni, koga ima v službi in na stanovanju. Biro CK je v Ljubljani zaživel. Lotil se je nalog, ki jih je začrtal plenum CK oktobra 1929. O dejavnosti Biroja C K — to je o njegovih načelnih, političnih in organizacijskih sklepih in ukrepih — ne bi mogel pisati, ne toliko zaradi odmaknjenosti dobe, kolikor zaradi okoliščin, da se nisem udeleževal njegovih sej. Nisem bil član CK in zato nisem mogel neposredno zahajati na seje, dasi sem te seje večkrat pripravil. Do mene so prihajali le drobci rezultatov teh sej. Moje delo je teklo v redu. člani Biroja so se sestajali, ukrepali in tovori Ii na organizacijskega sekretarja in mene vedno več nalog. Z Viktorjem Kolešo sem se pogosto .srečal, a zadnje tedne bivanja biroja v Ljubljani sva stanovala skupaj v sobi pri Martinu Koviču v Kosezah. Včasih sem odhajal za cele dneve. Tako sem pozimi skupaj z M. Z., centralnim kurirjem, ki je imel legalen potni list in je večkrat potoval na Dunaj, a doma je bil iz Zagreba, obiskal Guštanj, da bi od tam prepeljala našo literaturo v Ljubljano in Zagreb. Najela sva osebniavto-taksiizZagreba —šofer je bil seveda naš — in potovala preko Velenja in Slovenj Gradca po zasneženih cestah, tako daje bilo potrebno ponekod vozilo porivati, čeprav so na kolesih bile verige. Ustavila sva se v zdravilišču Rimski vrelec v Kotljah in čakala, kdaj nas sodrugi obvestijo, daje »roba« pripravljena. Gostilniška soba v zdravilišču je bila brez obiskovalcev, domačih in tujih, le midva in voznik smo motili zimsko tišino z glasbo s plošč staromodnega gramofona. Proti večeru smo odrinili iz Kotelj. V samotnem kraju naju je ustavil sodrug — menda je bil Franc Messner — in brž smo izpod snega v grmovju zložili pakete na zadnja sedeža avtomobila. »Robe« je bilo precej za tiste čase. Hvala ravenskim tovarišem, ki so jo v zimskih razmerah prenesli čez mejo kot pogumni in potrpežljivi nosači za potrebe naše partije! Bilje teman večer, ko smo prišli v Velenje in se ustavili pri našem tovarišu Tonetu Uletu in mu izročili tisti delež literature, ki je pripadal njihovemu okraju. Potem smo romali naprej, čez Šempeter in Trojane v Ljubljano. Tu sem se izkrcal, vzel več paketov za Ljubljano in druge kraje Slovenije ter peš odšel na Barje, k Tonetu Jarcu. Z. je nadaljeval pot v Zagreb. Tudi Viktor Kolesa je odhajal in ga ni bilo dan. dva ali več. Nikoli me ni obhajala bojazen, da bi se mu kaj zgodilo. Bilje miren in ustaljen borec, znan v delavskih vrstah, z mnogimi izkušnjami, z zvezami, ki jih je našel ali imel od prej, a njegov zunanji videz gaje izdajal za preprostega delavca srednjih let kakšnih je bilo na tisoče in ki mu ni bilo moči pripisati kakšne resne ali celo nevarne misije. Hodilje sam čez mejo^saj seje izuril na kanalih, ki mu jih je zaupal Jaka Zorga. sodrug približno istih let in podobnega kova. Po značaju svojega dela sem bil neposredno podrejen Viktorju Kolesi. Zato sem mu o vsem vselej natančno poročal. Med nama ni bilo ničesar skritega, kar se je tikalo konkretnih nalog. Za zveze z Z-agreoom. Beogradom. Sarajevom, Splitom in Vo- jvodino je skrbel Viktor Kolesa. Spominjam se. da so bile velike težave, kajti številne aretacije so potrgale dotlej obstoječe stike. Dobro je uspevala zveza z Dunajem, tako po pošti — seveda zakamullirano — kot s kurirji. Stropnikova domačija v Lokovici, kjer je bil spomladi 1930. leta sedež Biroja CK KPJ. Na Dunaju jc deloval Djuro Salaj. član CK in zastopnik partije v njenih zunanjih odnosih. Za te posleje pokazal izredne sposobnosti, tako politične kot organizacijske. Bilje prodoren praktik, marsikaj je videl dlje in bolje od drugih članov CK. Hkrati je bil prisrčen .sodrug. kije znal prebrati tvoje želje ali stiske... Mojim obveznostim, že tako prevelikim seje pridružila še naloga, da najdem za Biro CK rezervno mesto ali sedež izven Ljubljane, če bi policijski ukrepi in s tem zvezane posledice zapretileobstoju Biroja v Ljubljani. Napotil sem sc v Velenje, .se pomenil s sodrugi in ugotovil, da bi se Biro L K. začasno ali za i silo lahko premestil v Velenje. Med člani partije je bil namreč rudar Lojze Stropnik, kije med Velenjem in Šoštanjem, v Lokovici ob Paki. na robu gozda, brez velike soseščine imel lastno hišo. kjer ni bilo drugih stanovalcev razen njega in žene Marice, zanesljive sod ružice. Zraven hišeje bi I še h lev s skednjem, ker je k hiši spadalo nekaj njiv in travnikov. Ogledal sem si ta prostor in bil zadovolien. Seveda, tu bi člani Biroja stanovali skuono v sobi. ljubljanskega udoDja ne bi bilo; tudi bi bila kršena konspirativna pravila. Toda šlo je za začasen izhod. Še iz enega razloga je bila lega Velenja ugodna: meja z Avstrijo ni bila daleč. Če bi šlo za izbiro — propasti v Glavnjači ali oditi v emigracijo, bi se bilo treba odločiti za emigriranje. To je bilo jasno. Danes ne morem razumeti piscev, ki se jim zdi emigracija partij- skega vodstva '>smrten greh.« malone izdajstvo. Saj takšno emig- racijo pozna razen naše tudi tuja zgodovina, na primer zgodovina nemških in ruskih socialdemokratov v preteklosti ali madžarskih. France Klopčič, rojen 1903. leta, član KPJ od leta 1920, partijski funkcionar, urednik in zgodovinar, ki zdaj živi v Ljubljani, je končal s pisanjem spominov. »Iz knjige spomi- nov« objavljamo nekaj poglavij. italijanskih, španskih in drugih komunistov v pol preteklosti. Bila je utemeljena in uspešna. Kdo ne ve. daje Lenin mnoga leta preživel v emigraciji? Saj seje tako godilo tudi Marxu in Engelsu, potem Rozi Luxemburg. Georgiju Plehanovu. navsezadnje P. Togliattiju, S. Carillu itd. Stvari je treba presojati vzročno, po elementarni logiki. Gre za razliko med razmerami v Jugoslaviji v leuh 1929-1932, koje rqžim fizično iztrebljal komunistične voditelje in spravil tisoče aktivistov v kaznilnice, in razmerami po letu 1935, koje režim moral popusuu pod'pritiskom od znotraj in od zunanjega sveta, ko vodilnih ko- munistov niso več upali naravnost pobijati po policijskih zaporih. Če je partija hotela v letih 1929-1932 imeti svoj vodilni kader in skrbeti zanj. je morala dopuščati m zahtevati njegovo emigracijo. Po letu 1935 paje lahko terjala vrnitev vodstva v domovino, ne da bi tvegala njegovo uničenje. ******* Februarja 1930 sem opazil prve znake povečane dejavnosti ljubljanske policije. Kot sem pozneje zvedel, je prvi pripomogel k temu Lojze Kocmur, študent moskovske komunistične univerze, ki se je vrnil na delo v domovino in po sestanku s Stanisavljevičem-Kr- ko v Ljubljani nadaljeval pot v Beograd, kjer je kaj hitro dospel v roke znameniti policiji in na mučenje v Glavnjači. Mladenič je spregovoril. Povedal je ljubljansko javko, povedal, s kom se je pogovarjal v Ljubljani, skratka, policista iz Beograda, zloglasna Kosmajac in Vujkovič, prava sadista, sta zavohala novo sled in se javila v Ljubljano ter po javki prišla do Edvarda Kardelja, ga aretirala in zasliševala na svoj način. Toda Edvard Kardelj ni nikogar izdal. Držal se je junaško in premeteno, tako da je posredno opozoril Stanisavljeviča-Krko na nevarnost. Bil je namreč za zvezo Krki. Sodruga Kardelja so nato odpeljali v Beograd. V Ljubljani oziroma po njeni periferiji so se pričele tihe, za javnost neopazne policijske racije. Detektivi so hodili od hiše do hiše, spraševali o tujcih, kazali fotografije ljudi, ki so jih oglašali za sumljive. Ponekod so delali hišne preiskave. Tedaj sem predložil Biroju: — Odselimo se v Velenje. Bila je prva ali druga nedelja v marcu 1930. Viktor Kolesa je skHcal člane Biroja, razen Marka Mašanoviča, ki je bil v Kamniku, pa ga nisem mogel pripeljati na sejo v gostilno v Spodnjih Gameljnah. Sem sva prišla tudi jaz in Franc Plankl. Kmalu so nama sporočili, da bomo vsi kolektivno zapustili Ljubljano, ne da bi se kdorkoli od nas prej vrnil na stanovanje ali javko v mesto. Kako pridemo v Velenje? V meni je takoj dozorel načrt: iz Črnuč z vlakom do Kamnika, tam najamemo avtomobil in se čez Tuhinj in Vransko napotimo v Velenje. Do Kamnika se bomo držali vsak zase, da ne bomo v gruči. Predlog je bil sprejet. Vse je steklo kot po maslu in v mraku smo že bili na cilju. Sprejela nas je prijazna Marica Stropnik in odvedla v prvo nadstropje, v prostorno sobo, kjer smo na žimnicah in slamaricah, položenih po tleh, preživeli nekaj tednov, ne da bi nas kdo odkril. Delo se je nadaljevalo. Kurirji so potovali najprej v Ljubljano, nato v Ptui itd. Kako prav sem imel. da smose odselili iz Ljubljane, sem zvedelšele čez 26 let. ko sem se pogovarjal z Milko Kovičevo. pedagoginjo in pisateljico, hčerjo Martina Kovica, pri katerem sva stanovala z Viktorjem Kolešo do odhoda v Velenje. Pripovedovala je. da je nekega dopoldneva prišel k njim v hišo civilno oblečen moški. Z materjo sta bili sami doma. Detektiv je spraševal, ali imajo koga na stanovanju. Da. dva moška — je odgovorila mati. Kdo? Ne poznam. In odšla sta. ni ju več. Detektiv je začel kazati fotografije. — Ali je bil ta pri vas? Morda tale? Mati jc odgovarjala: ne. ne. Tako je rekla tudi. ko je detektiv poka/al mojo sliko. Hčerka, stara pet ali šest let. pa je veselo vz- kliknila: — Stric! To je naš stric! Skratka, naivna in zaupljiva otroška usta so povedala, kar ne bi nihOc priznal. — Mater so aretirali, hišo zaklenili, mene oddali tujim ljudem v soseščini, odšli po očeta v železniško kurilnico in starša odpeljali ^ Beograd. — Hujšega ni bilo — jedodala Milka — vsi smoostali živi in zdravi- Drugič nas je prizadela okupacija.... Po osvoboditvi leta 1945 smose vrnili domov, oče iz Avstrije s prisilnega dela, mati iz pregnanstva.ja^ iz narti7anske voiske Roman? Da! Življenje piše romene nič slabše od pisateljev. ****** K.0 sem zapuščal Velenje, sem se ooslovil od Viktoria Koleše Žike Fecarskegd m Uimitnja Stanisavljeviča—Krke. le od Marka Maša' novica se nisem, ker je ostal v Kamniku. , Kakšna jc bila nadaljnja usoda teh članov C K? Prvi trije so po dve" mesecih velenjskega obdobja emignrali in prišli na Dunaj, kjer pa njimi nisem nnšol ver v slik. Marko Mašanovič. nestrpen, kakor opisuje v spominiti tudi D. Stanisavljevič. je na svojo roko iz nika odpotoval v Črno goro. kjerje med streljanjem z orožniki sm^n zadet padel. Viktor Kolesa je kasneje odrinil v Španijo, živel v Sovjetski zveZ''^ !>e po osvoboditvi vrnil v Jugoslavijo, kakor seje iz Rusije vrnil t^. Žika Pecarski. Kolešo so našli čez leto ah dve leti utopljenega v Sav • •kupna priloga — november 19 7 9 9 PecarskijeumrlvNišupred 10—15 leti. a Stanisavljevič v Beogradu pred 6—7 leti. Ko sem zapuščal Velenje, so partijske organizacije po Sloveniji delovale nemoteno naprej. Do vdora v nekatere izmed njih je prišlo Sele konec aprila in v začetku maja 1930. Na pot iz Velenja smo krenili trije': midva s Planklom in najin vodnik ^iha Stropnik, zidar in pečar, brat Lojza Stropnika, prav tako Velenjčan. Vodnik nas je popeiiai v tmoe, čez vas Za vodnic in Šentvid na Slemenu, nato po dolmi oo Cme. Hodili smo ves dan, z nekaj odmori. Zlasti smo nad Črno čakali v gozdu, daje na Mežiško dolino legel mrak. — Kam zdaj? — sem vprašal vodnika, prekrasnega tovariša, hkrati Saljivca. — v Cmo?! — In potem? — Po cesti ob reki navzgor do Koprivne. i — Toda po tej cesti hodijo vendar finančne obmejne straže?! — Da, hodijo, pa ne sprašujejo zmerom. Posebno nas nimajo kaj, ko smo praznih rok. Ta odgovor me ni prepričal. Toda — pogum velja, liajprej! — Kje se pa bomo ločili od ceste in se obrnili k meji? — V Koprivni. Tam sem že večkrat bil, sem pri kmetih zidal in peči obnavljal. Ko vas spravim čez mejo, a to bo čez kakšne štiri ure, pojdeni prenočit k znanemu kmetu. Tako je razlagal Miha. Poznal je kraj in to je veliko pomenilo. Odrinili smo torej kar po cesti. Pogovarjali smo se glasno, o vsak- danjih stvareh, o storiiah. ki iih je kdo doživljal, to se pravi brezskrbno, tako da nas nihče ni mogel zasumiti česa nezakonitega. cez kakSno uro hoje m kramljanja nas je s kraja ceste osvetila tepna svetilka na električno baterijo. — Kam pa? — nas je pobaral eden od dveh stražarjev, ki sta sedela na ograji ob cefti.. — V Solčavo gremo — je v hipu postregel Miha z odgovorom. Bili smo v suknjah, brez prtljage, nismo se niti ustavili in šli naprej. — Tukaj pa stopimo k smrekam nad cesto — je dejal Miha, ko snio pnšli do križišča. Ena kolovozna pot je vodila v Solčavo, druga v Strmo reber, v Koprivno in k meji. — Tu včasih stoiiio patrulje. Koiunnili smo se v senci in čakali brez besed kakšiie poi ure. — Nič ni slišati, ne videti — je ugotovil Miha. — Pojdimo. Cjm više smo se vzpenjali, tem več snega je bilo na pobočju. Končno je pobelil ves breg. Kmalu smo ga gazili. Ko smo pustili za seboj zadnje osamele kmečke hiše, pogreznjene v mrak in tišino, niti pes ni zalajal, smo se znašli pred prostorno goličavo, široko približno dvesto metrov. — Onkraj, kjer se začenja gozd, je meja — naju je tolažil Miha. Snega je bilo do pasu. Hoditi je bilo težko. Od mraza je celeč skovala trdna skorja, pa smo poskusili po štirih. Sloje, celo hitreje. Končno smo dosegli gozd, še sto metrov in pot, ki nam jo je vodnik z roko nakazal, se je prevesila navzdol, na drugo stran sedla, na Koprivno. — Smo že v Avstriji — je zadovoljno sklenil Miha našo pot. — Srečno! Podali smo si premrle roke in se zadovoljni razšli. Med tem je izza gor priplula polna luna. Na desni sta bila strmina in gozd. ki je segal tja do vrhov Pece, a na levi se je pokazalo golo severno pobočje Olševe. zasneženo, s srežem, ki se je lesketal v mesečini. Ker sva bila že izven dometa jugoslovanskih patrulj, sva se lahko prepustila občutku lepote v tem visokem gorovju, ki nama je s svojo surovo prirodo bilo zaveznik. Navzdol sva jo mahala bolj veselo. Le polagoma se je tanjšala snežna odeja, ki naju je utrujala. Večkrat sva počivala, saj poti ni hotelo biti konec. Vedela sva le, daje spoda v dolini Železna Kapla. daje tam začetek železniške proge, ki naju bo, če pojde vse po sreči kot dotlej, pripeljala do Celovca. Od tam bo lažje naprej. Delal seje dan in bila je nedelja, ko sva prišla v Železno Kaplo, približno takrat, ko so po stezah in raznih domačij prikapljaU na pot farani. namenjeni k prvi jutranji maši. Zazvonili so zvonovi, a midva s Planklom sva zavila v gostilno namesto v cerkev, da si z vročim čajem in kakšnim prigrizkom segrejeva notranjost in ji poskrbiva potrebno okrepčilo. Čez dobro uro sva sedela v vlaku, kije brzel po dolini... Ko je bil Biro CK partije v Velenju, jaz pa sem bil že skoraj inesec dni na Dunaju, se je ljubljanski policiji posrečilo vdreti v ljubljansko partijsko organizacijo in nato razkriti, še nekatere druge organizacije po slovenski deželi. Zgodilo se je to konec aprila in v začetku maja leta 1930. To je bil hud udarec. Okoli sto članov in članic je prišlo za zapahe in nato pred dve sojenji, prvo v Beogradu, drugo v Ljubljani. OkoH dvajset aktivistov in članov vodstev je moralo zapustiti državo in emigrirati, najprej v Avstrijo, nato v druge dežele, največ v Sovjetsko zvezo na šolanje. Najbolj so bile prizadete partijske organizacije v Ljubljani in okoUci, kakor na primer v Domžalah, potem v Velenju in Guštanju (Ravnah). Potrgane in pretrgane so bile vezi med celicami in komiteji, med krajevnimi organizacijami in okrožnimi komiteji. Skoraj ves pokrajinski (centralni) komite slovenske komunistične stranke je bil prizadet. V zapore so prišli: Dragotin Gustinčič, Dušan Kermavner, Jaka Žorga (že leta 1929), Ivan Baznik, Jože Potrč, Josip Polanc, Maks Strmecki, Ivan Zver in Tone Sušteršič. Em.igrirati so morali: Albert Hlebec (že leta 1928), Viktor Kolesa, France Klopčič, Lovro Kuhar, Ignac Teršek, Franc Wankmiiller. Partijsko vodstvo za Slovenijo je praktično prenehalo delovati. Stagnacija je trajala skoraj poldrugo leto. Večina krajevnih organizacij ni pretrpela izgub ob tem veUkem vdoru. Nedotaknjene, vsaj v glavnem, so ostale organizacije v Mariboru in okolici, v osrednjih rudarskih revirjih, na Jesenicah in v gorenjskem okrožju sploh, v Rogaški slatini, Litiji, Kamniku, Kočevju, itd. Te organizacije so seveda nadaljevale dejavnost, toda že na lastno pobudo, po napotilih, ki so jih prej prejemale, po svojem preudarku, predvsem v sindikalnih in kulturno-prosvetnih zvezah in društvih, pripravljene, da se vključijo v širšo in načrtno dejavnost, brž ko se bo obnovilo vodstvo in se bodo vzpostavile povezave idr. Udarec po partijski organizaciji v Sloveniji leta 1930 je bil torej hud! Rečemo lahko, da v desetletju dotlej partija ni doživela kaj podobnega. Režim je pač videl v partiji resnega nasprotnika in realno nevarnost, pa se je trudil, da jo uniči. Naj bra ec (bralka) ne misli, da je vladajoča gospoda uporabljala nasilje proti komunistom po naključju, iz muhavosti ali zaradi športa. Ne, šlo je za prihodnost, čigava bo. Režim pri tem ni bil mnenja, da bi frakcijski spori v strankinih vrhovih mogli bistveno zmanjšati nevarnost komunizma. Ko smo sami znotraj partije opozarjali, da frakcije zavirajo strankin razvoj in njeno akcijsko sposobnost, fežim ni niti malo odnehal s terorjem. Saj je ugotavljal, da seje naša partija po vsakem udarcu znova pobrala in utrjevala ter iz preizkušenj vstajala zrelejša in nevarnejša. Vdor v slovensko partijo je sprožil Mladen Antič, centralni tehnik, ki je živel v Črni vasi pri Tonetu Jarcu, tam je bil varen 'n nihče ga ni iskal. A njegovi živci niso vzdržali osamljenosti, enoličnosti ilegalnega življenja. Ker me nekaj dni ni bilo k njemu, je začel iskati rezervni zvezi, ki sem mu ju bil dal po Pravilih konspiracije. Teh zvez ni našel, ker se mu je bil um že omračil. Tako je povsem nerazumljivo zgrešil zvezo z Aličem na Viru pri Domžalah in se namesto pri njem zglasil pri domžalski žandarmeriji, sam, prostovoljno ter pričel Pripovedovati, kdo je, kaj dela, koga pozna in tako naprej. » «1 * * * « Konec marca ali v začetku aprila 1930 sva s hrancem Planklom zapustila Velenje, Slovenijo in Jugoslavijo. Sklep Biroka CK je bil, da morava emigrirati. Menije bilo dolo- čeno mesto Dunaj za začasno bivališče, a Planklu Moskva in študije na že večkrat omenjeni univerzi. Mladost je krojila zgodovino Obrobna slovenska pokrajina, Dolenjska, je v zgodovini našega naroda skorajda vselej predsta- vljala srce borbe za obstoj in napredek. V vseh zgodovinskih prelomnicah (turški vpadi, kmečki upori, NOB) je nosilo prebivalstvo tega območja glavno breme in nič čudnega, če se je na tem koš- čku zemlje tolikokrat soodločala usoda sloven- skega naroda. In danes, ko se je številnim herojskim obletni- cam naše zgodovine priključil še jubilej SKOJ-a, smo besedo prepustili tistim, ki so še kot odrašča- joči mladeniči s svojim žarom, pogumom in zaves- tjo pomagali pisati bližnjo deienjsko zgodovino. TOMO IZ NOVO- MEŠKIH NOČI Celjana Ivana Jurčeca vežejo na Dolenjsko lepi spomini. Ne samo zavoljo tega, ker mu je zibel stekla 1924. leta v Kostanjevici na Krki, pač pa zato, ker je kas- neje s starši učitelji dodobra spoznal vaščane Regerče vasi, Birčne vasi. Novega mesta in še prenekatere vasi. Zlasti se je na dolenjsko ' zemljo in njenega človeka navezal kasneje, med drugo svetovno vojno vihro. »Kdaj sem se vključil v poli- tično delo? Moram povedati,« je odgovoril upokojeni kapetan .ILA in nosilec spomenice 41 in vrste drugih medalj in odliko- vanj, »da že v rani mladosti, bolj s srcem kot z razumom. Živel sem tudi v revirjih in tamkajšnje stavke, s pomočjo katerih so se rudarji bojevali proti izkorišče- valcem, so me prevzele. Že kot desetleten fantič sem poslušal srce in krenil po takrat tvegani poti. Leta 1936 so bili starši preseljeni na Dolenjsko in za- me je bilo vsekakor najbolj odločilno srečanje z Milanom Mihelčičem, bratom znanih ko- munistov Lojzeta, Jožeta in Milke, ki so bili doma iz Semi- ča.« In tako se je začelo.Visok in postaven kodrolas fant, še razg- ret iz revirjev, je začel z vsemi močmi sodelovati v raznih akci- jah. Izkazal se je in v okitobni 1938, ko je začela izhajati Slo- venska mladina (glasilo Skoja), so ga novomeški skojevci sprejeli za svojega. Povabili so ga na sestanek, ki so ga imeli v ne- kdanji novomeški sokolski knjižnici. »i akrat je imel govor Niko Šilih. Spominjam se, kot da bi bilo včeraj. Zbrali so se mladi ljudje, polni idej in sovraštva do tlačiteljev. Povabljen sem bil tudi na študijske sestanke in v tistih zanimivih novomeških nočeh sem se dodobra spoznal s Šlli- hom, Bogom Komeljem, Jože- tom Prežljem, Leonom Kosma- čem, Jankom Stariho, Polaj- narjem, Vanjom Groznikom in drugimi. Sprejem v njihove vrste je bil zame lepo doživetje. Pove- dati še moram, da me je usoda kasneje zelo povezala z Leonom Kosmačem. Srečavala sva se v Ljubljani v Učiteljskem domu, zlasti v dijaškem internatu, ki so ga nekateri zavoljo odličnega dela nas skojevcev imenovali kar 'Partizanska ka.sarna' sredi okupirane Ljubljane.« V moMJk tveganega V mozaik tveganega in uspeš- nega akti vističnega dela je takrat mladi in mnogokrat prepogumni Jurčec vložil prenekateri droben kamen. Šele danes, ko lahko trezno ocenjuje svoje delo, se zaveda, da so takrat mladi sko- jevci veliko naredili za napredno stvar. Tisto prvo leto vojne oku- pacije se je najbolj zavednim mladim Slovencem zdelo — med njimi je bil tudi Ivan — da delajo premalo, da opravljajo dela, ki bi jih lahko mlajši, šibkejši. Njihova mladost, njihovo srce je želelo še kaj več, še bolj tvegane akcije s puško v roki. »Vsi smo želeli v partizane in lahko se pohvalim, da so vojaški in politični krožki, ki smo jih organizirali v 'Partizanski ka- sarni', vsem prišli zelo prav. Od 120 dijakov jih je kar 93 prosto- voljno odšlo iz 'toplega gnezda\ Ljubljane, v NOV. Doma je ostala le najmlajša generacija.« Jurčec se je za vstop v par- tizane odločil junija 1942. Ta- kole pravi: »Šest nas je že dobilo Ivan Jurčec ilegalne propustnice. Moj 'las- ciapassare', odličen ponaredek naših tehnikov, mi je nakazal javko v Bizoviku pri Ljubljani. Žal so nam odhod preprečile nenadna zapora in velike racije mladine. Želji, da bi končno oblekel partizansko uniformo, sem se moral ponovno odreči. Po junijskih racijah je bilo stanje v mladinskih organizacijah poraz- no, kajti Italijani so bili pri 'čiš- čenju' temeljiti. »Prišel je ukaz, da moram ostati. Dobil sem nove naloge v obveščevalni in narodni zaščiti. Kristina Kolman mi je prinesla knjižico za zidarja (št. 10148) za II. sekcijo Visoke stavbe. Ostal sem v Ljubljani, in priznati moram, da ne preveč srečen. Srce me je vleklo v hos- to.« Vendar zaradi želje prizadev- nega mladinca zahtevno delo ni trpelo. Ivan je delal in bil previ- den. Nekako je bil zvedel, da ga je nekdanji - sodelavec Bopomil Bencina izdal kaplanu Slaparju. Priskrbel si je propustnico in odšel, (takrat so mu nekateri v šali očitali, da je dezertiral k partizanom), na Dolenjsko. Tako je maja 1943 postal skoje- vec Tomo. »Od nekdaj sem si želel postati mitraljezec. Tovariši so me po- milovalno gledali, češ da je to orožje zame, veščega delu z mladino, pretežko. Sicer pa so menili, da sem bil zaradi študija v ,novomeških nočeh' In v ,Par- tizanski kasarni' precej bolj pri- meren za politično delo. Zato sem avgusta 1943 prevzel sekre- tarsko mesto Skoja in ZSM v Topliškem podokrožju. Bil sem presenečen, ko sem se spoznal z mladimi. Mladina je bila v teh krajih precej bolj sproščena, zagrizena in nikoli utrujena. Po vsakem delu je zahtevala kakšno novo partizansko pesem. Nad svojimi sodelavci, marsikateri med njimi bi moral guliti še osnovnošolske hlače, sem bil navdušen. Takšne mladine ne more nihče dotolči.« Jurčec je imel na Dolenjskem veliko dela tudi zaradi belogar- dističnih duhovnikov. Velikokrat zato, ker je v mnoge domačije prišel za njimi. In nato seje za- čela z gospodarjem besedna vo- jna. Jurčec: »Bilo je težko, a najbolj sem bil zadovoljen, ko so domači čez dan ali teden ali me- sec pripeljali sina, ki je zaradi mojega posredovanja zamenjal uniformo in pripel peterokrako. Spominjam se neke matere iz Sadinje vasi pri Žužemberku, ki je trdila, da je njegovega sina zapeljal ,gaspud', ali družine iz Polan, ki je k nam pripeljala za- peljanega otroka.« Da je imela mladina iz topliš- kega podokrožja svojega Toma rada, je dokazala na volitvah v bližini Prapreč, ko so Jurčeca predlagali za delegata za I. mla- dinski kongres. Istočasno je bil izvoljen tudi v okrožni odbor ZSM Novo mesto in zato je moral delati tudi v okrožnem komiteju Skoja Novo mesto. V Kočevski Reki je mladi družbe- nopolitični delavec prišel v stik z mladinci in skojevci iz vse Do- lenjske in Bele krajine in takrat sklenil, da bo na svoji Dolenjski, med svojimi vojaki, poslej delal še bolj zagrizeno.« Ivan Jurčec, Celjan, ki je imel pred desetletji kopico dragih imen, se na Dolenjsko rad vrača. Veliko prijateljev ima. Vendargr ob srečanjih pozdmvljajo različ- no. Nekdo ga o}^>vori z Jurkom drugi z Jožetom, nekdanji mla- dinci iz topliškega podokrožja, ki bi morali takrat, ko so se spoznali z Ivanom, nositi še šolske torbe pa Tomo. In kadarkoli sliši Jur- čec to ime, mu pričara sliko o težki, a lepi mladosti med mla- dimi Dolenjci, ki je ne bo nikoli pozabil. B. B. in J. P UŠLA IX NAROČJA SMRTI Zlasti starejSi vaščaai Gabrov- ke. Gorenje vasi, Nfime, Sel, Moravske gore in drugih vask v trebanjski občini se še dobro spomnijo krhke mladenke v modrih smučarskih hlačah, kako je z ljubljanskim naglasom in z žarom v očeh govorila d narodno- osvobodOni vojni, partizanih in svobodi. Zaradi islorenosti Jc kaj kmalu pridobfla na svojo stran lepo število mladih, ki so začeli zbirati santtetni material, obleko, obutev itd. ter obenem nadalje- vali njeno dek). Mfatda partizan- ska aktivistka je prišla na Doknj- sko iz takrat imenovanega „rde- čega" Zaloga pri LJubljani. Domačini so Jo poznali pod ime- nom Zdenka. Slavka Ž^dan Je ob okupaciji štela devetnajst pomladi in Je bila med tistimi mladimi slovenskimi dekleti, ki so dobro vedele, po kateri poti morajo kreniti v času vojne vihre. V družtaii železničar- ja, ki se Je udeležil oktobrske revolucije m je bil v vasi med prvimi v partiji, so bOi vd rdeči. Slavkin brat Je bil namenjen ce^o v Španijo, vendar so ga naeč potjo ujeli; matije spretno poma- gala očetu, aktivističnega dela pa se je totUa tudi Slavka in Je bila že 1940 obsojena na dva dni Ječe, ker Je sodelovala v demonstraci- jah v času, ko so v Zalog pripeljali politične Jetnike. „V SKOJ sem bila sprejeta 1941," se rada spominja Semro- va, „in se mladinskega dela lotila še z večjim zanosom. Zlasti v času, ko je bfl oče aretiran in sem prevzela vse njegovo dek). Ker pa je v Zatogu tudi zame postalo nevarno, sem morab v partizane. Slavka Šemrov — Zdenka Odšla sem lU. julija 1942 in po 14 dneh prišla do Ambrusa in od tam v Novi log na Kočevskem. Tam sem srečala veliko znancev in po pogovoru so mi zaradi članstva v SKOJ zaupali delo v trebanjskem podokrožju. V začetku avgusta smo prišli na Frato, kjer sem videla tudi Kidri- ča, Kocbeka in Bora." S Frate je aktivistka Zdenka krenila v Gabrovko in začela z aktivistič- nim delom. Danes se Slavka ^mrova z nasmehom spomni na začetke: ,,Ko sem sklicala prvi sestanek, mi je bik) kar nerodno, predvsem zaradi naglasa. Bala sem se, kako bodo trdi kmečki ljudje sprejeli mestno dekle. Vendar so bUe težave hitro mimo. Vaščani so me sprejeli za svojo in na družine iz Gabrovke in okoliških vasi imam lepe spomi- ne." Zxlenka je v trebanjskem pod- okrožju delal brez težav vse do časa, ko so se pojavili belogardi- sti. Navzlic temu je bila pri ddu uspešna in skojevska mreža je postajala vse večja in močnejša, bek)gardistični lov na Zdenko pa vse nevarnejši. Zaradi izredno uspešnega dela, pa tudi zato, da bi na Zdenko pozabili sovražniki, je postala marca 1943 sekretarka SKOJ ▼ aoTMMikMi okr^|« avgusta 1943 pa Jc ifai M T^lf skoJcvsU tttai v KoicnU Rog, kjer Jc srečala vrato ic takrat znanih borcev tai vo> liergut«, saj je bil gozd obširen in je predstavljal grajsko lovišče. Že tedaj, še v času celjskih grofov je bil ob Ložni- ci mlin, ki ga je grof Friderik poleg mnogih kmetij in pravic leta 1436 podelil Joštu Soteškemu... tu so korenine Joštovega mlina, danes na kraju, ki je s številnimi hišami povezan že z mestom Celjem in ne predstavlja nobenega romantičnega kotička več. Zdaj ga bo odrezala še nova cesta, Ložnico so mu že vzeli in ostal Je kot otok v pustem oceanu civilizacijske povprečnosti. Le pred časom, ob koncu septembra so mu nadeli svežo belo preobleko in pospravili v okolici, kajti bila je proslava, ob proslavah pa je vse bleščeče in na svojem mestu. Za belo fasado pa nemijo zgodbe, kakršne so sicer v mlinih običajne zaradi svoje zanimivosti, nenavadnosti, ampak zgodba Joštove- ga mlina, posebno v letih pred drugo svetovno vojno je posebna, izjemna, taka, da bomo njeno simbolno sporoči- lo videli decembra na celjskem poklicnem gledališkem odru v dramskem tekstu Pavla Lužana z naslovom Rdeči mlin. NAROBE POBARVAN KAPITALIST Melhior Jošl, ali kakor ga kličejo znanci — Melč, je pozneje, na temeljih starega in manjšega mlina zgradil novo poslopje, ki danes deluje kot pravcata tovarna v več nadstropjih z velikim Jo§tov mlin dimnikom. Se prej je ob- iskoval in končal mlinarsko šolo v Dresdcnu. V mlinu so poslej mleli dnevno dva in pi>l vagona moke. od leta 1932. daljc je bilo tako. Tedaj jC Melč že poznal tudi Darinko Mcrmoljevo iz Šentilja pri Mariboru, učite- ljico. KI mu je i^c danes najdražja sopotnica v življe- nju. Ko je prišla k hiši. je znala prej vse pesmi na Pamet, kot pa izračunati Qva odstotka kala. Tako sc ^^'kli dnevi in leta. v mlinu je bilo vedno živo. dela dovolj, življenje je teklo svojo pot. Tudi gospodarsko krizo so nekako pietoiKii. pa tudi ta minila, kot minejo vse stvari. Kmalu so se naročila povečala, po letu 1935 pa sploh. Melč je že tedaj slutil nevarnost Hitlerjeve politi- ke, sicer pa so tudi že pri nejem doma v Gotovljah velikokrat politizirali. Nje- gov bratranec, pesnik Fran- ce Onič je že kot študent doma pri Cesarjevih razla- gal o Marxu. V Gotovljah je bil učitelj Milan Apih (avtor znane Bilečanke)... Tako sta Melč in Darinka kmalu spoznala, kdo so ti ljudje. kakšen je njihov nazor in nista pomišljala. RDI Čl PRIHAJA.IO Bilo je takole: sedemintri- desetega leta jc nekega de- ževnega dne prišel v mlin Milan Apih in dejal, da je odslužil robijo v Sremski Milrovici. pa nima kam iti. Ostal je v mlinu, za njim pa je prišel še Franjo Vrunč. Potem pa so prihajali še drugi. Včasih jc bila sicer prostorna kuhinja kar pre- majhna. Kdo so bili li. ki so se na predvečer grozljivega sveto- vnega spopada sestajali v velikem mlinu Melča in Darinke J oš t. ki tedaj še nista bila komunista po izkaznici: Franjo Vrunč-Buzdo, uči- telj in komunist od leta 1932. Od začetka okupacije je bil sekretar OK KPS Celje, organizator Celjske čete in njen komandant. V spopadu z orožniki pri Sliv- nici blizu Šentjurja je bil ranjen in so ga Nemci ujeli. Kljub straholncmu gesta- povskemu mučenju ni ič izdal. Ustrelili so ga kot talca v Mariboru 1941. Je narodni heroj. Slavko Šlander, rojen leta 1909. Po vrnitvi iz robije je bil 1937 leta sekretar OK KPS za Celje in Savinjsko dolino, od leta 1940 kandi- dat za člana CK KPS. član C K od maja 1941. hkrati sekretar PK severno Slovenijo. Ustrelili so ga kot talca v Mariboru 24. avgu- sta 1941 leta. Je narodni heroj. Miloš Zidanšek, rojen 1909 v Dramljah. Od sredi- ne 1938 do okupacije je bil okrožni in nazadnje pokra- jinski sekretar v Mariboru. Udeleženec vseh treh konfe- renc (Šmiglova zidanica. Joštov mlin in Vinje). Na 111. konfertxici je bil izvoljen v CK KPS. na V. državni konferenci za člana CK KPJ. Kot član vojnega ko- miteja je s Slavkom Šlan- drom organiziral vstajo na Štajerskem. Padci je 7. fe- bruarja 1942 kot koman- dant Scrcerjevega bataljona na Hribarjevem na Notranj- .skem. Pokopan je v grobnici narodnih herojev \' Ljublja- ni. Peter Stante Skala jc bil rojen 1914 leta. komunist od leta 1933. bil aktiven kot sindikalist v Celju, pri Svo- bodi in kot delavski zaup- Darinka in Melhior Jošt nik. Bilje delegat na pokra- jinski partijski konferenci v Goričanah spetembra 1934. Bil jc politkomisar celjske čete od leta 1941. Zdaj je generalpodpolkovnik v po- koju in je narodni heroj. Dušan Kraigher-Jugje bil rojen leta 1908. bilje odvet- niški koncipient v Celju, član OK KPS Celje in je veliko politično delal med celjskimi izobraženci. Od februarja 1940 je vodil ile- galno tehniko CK KPS v Ljubljani. Pozneje je bil namestnik politkomisarja IV. operativne cone in član PK KPS za severno Sloveni- jo. Padel je leta 1943 skupaj z Vero Šlandrovo na Dobro- vljah. Jc narodni heroj. Milan Apih, rojen 1906. komunist od leta 1937 bil na robiji v Sremski Mitrovici. Z Vrunčcm organizator 11. konference KPS v Joštovem mlinu. 1940 leta interniran v Biicčo. pesnik in komponist Bilečanke. Med NOB in po osvoboditvi jc opravljal vr- sto odgovornih dolžnosti, nazadnje sodnik ustavnega sodišča SRS, član sveta republike in pisec knjige spominov Sredi pušk in bajonetov. Franc Hribar-Savinjšek, komunist od leta 1932. orga- nizator neregistrirane tkal- nice za brezposlcne komu- niste najprej v Sv. Lovrencu pri Preboldu, nato v Jošto- vem mlinu (s pomočjo svoj- ega brala Dominika in Mi- lana Apiha). Jc pisec prvega spominskega članka o kon- ferenci v Šmiglovi zidanici. Ivan Škvarča-Modras: Organiziral jc partijsko ci- klostilno tehniko v Skolji vasi (na podstrešju Tovarne volnenih odej) in jo vodil do avgusta 1941. Prvoborcc. komandant Kozjanskega bataljona, padel jc med skupnim napadom s hrva- škimi partizani na nemško postojanko v Bistrici ob Sotli 1943 leta. Je narodni heroj. Dušan Finžgar, ustreljen kot talec, star komaj 21 let, bilje sekretar SKOJ Celje. Tu je še ime. ki je zelo tesno povezano z mlinom: Franc Leskošek Luka, ko- munist in revolucionar, prvi komandant slovenskih par- tizanov, član sveta federaci- je, narodni heroj. Njemu je bil mlin tudi drugi dom, še danes se tako vrača vanj. To je le skop in kratek, telegrafski oris ljudi, ki so našli streho in delo. kos kruha in toplo ognjišče v Joštovem mlinu v času. ko sd že vsi vedeli, kako se bo sukala zgodovina človeštva v prihodnjih letih. Najpogosteje so se zbirali v zgornji sobi v drugem nadstropju, pravili so ji »komintcrna«. V kotu je bila postelja, kjer je spal Vrunč. v drugem kotu har- monij, nad njim Marxova slika in knjižna omara z literaturo, med njimi tudi Leninova zbrana dela. V mlinu je delovala tudi tkal- nica, ki so jo ustanovili komunisti, da so se s tka- njem platna lahko vsaj delo- no preživljali in delno ludi zakrili pravi pomen svojega bivanja v mlinu. Tkalnica je znamenita po svoji upravni ureditvi, saj je delovala po vseh načelih samoupravlja- nja. Bližalo se je leto 1939, se že domala izteklo, ko so na samo Silvestrovo 1939 pri- pravili v mlinu II. konferen- co KPS. Na tem zasedanju, kjer seje zbralo 120 delega- tov, jc imel glavni referat Edvard Kardelj. Iz časa organiziranja konference je zelo znana anekdota o riče- tu. ki so ga kuhali v kuhinji. Preveč so ga spravili v lonec in dišeča jed se je kmalu razlezla po vsej kuhinji. .. Ni bilo lahko. Melč in Darinka sta bila tisti čas v mestu, da ne bi kaj posumi- li. Vse svoje delavce sta prej poslala domov na dopust, da je bil zrak v mlinu čist. Sprejeti je bilo treba delega- te, jih popeljati v mlin, jih nato pospremiti. Ni bilo preprosto, posebno ne zara- di tega. ker so seveda orož- niki že prej imeli mlin za »rdečega«. Besede so premalo, da bi pripomogle k pravi sliki tistih dni in noči, ko so komunisti v mlinu delali, tkali, tkali platno in sebe, novo življenje, se borili za luč sveta, kije tonil v vedno bolj mrakovne globine naci- stičnega brezna, pestovali Joštove otroke. Med vsemi temi ljudmi je bil tudi slikar Dorc Klemenčič Maj, ki je upodobil marsikateri obraz, trenutek. Nekoč je Franc Leskošek Luka vprašal Melča: »Veš, da boš ob mlin, če bo naša revolucija zmagala?!« Melč pa je v svoji večni mirnosti dejal, da naj mu le pustijo, da bi mlel. Pa ni bilo tako. Po vojni je delal v.se mogoče, le mlel ni nikoli več in ta kamen spoznanja mu še danes z vso težo leži na pošteni in pre- dani duši. Po nacionalizaciji je mlin še delal, potem pa so ga razmonlirali. stroje odpe- ljali, stavba je prazna, razen stanovanjskega dela, kjer stanujeta oba Jošta. Da ni bilo letošnje 40. obletnice partijske konference v mli- nu, bi bila fasada še siva in streha razdrapana. voda bi zamakala zid. propadalo bi. Zdaj je v mlinu .spodaj spominska soba. kjer foto- dokumcnti pričajo o času »rdečega« mlina, spominska plo.šča govori o konferenci, mlin pa je nem. In ta ne- most je vpijoča, tako vpi- joča, dajo bodo morda kdaj slišale razumne sile in delo- vno osmislile izročilo velike hiše: Joštovega mlina. DRAGO Ml DVF.D 12 skupna priloga — november 19 7 9 DRUŠTVA KMECKIH KANTOV IN DEKLET ||,LE VKUP, LE VKUP, MLADIJVA KMEČKA.. Ce vas bo kdaj zanesla pot v osrčje Slovenskih goric, nikarte hiteti! Postojte in prisluhnite! Na široko odprite oči! Naj se vam ne zdi škoda časa, kajti le bežna srečanja s tukajšnjimi kraji in ljudmi vas lahko prikrajšajo za marsikaj zanimivega in poučnega! Za dragocena spoznanja, ki jih skrivata preproščina in neprecenljivo ljudsko izročilo. Tisto izročilo, ki je tod svojčas združevalo staro in mlado, vaščane in mešča- ne, kmete in razumnike. Tisto izročilo, ki je slovenje- goriške in številne druge slovenske kraje revolucioni- ralo, jih osveščalo in jim dajalo novih moči in upanja. Bilo je to izročilo »stare pravde«, puntarskega duha, neuklonljive volje in težnje slovenskega kmeta po izboljšanju svojega gospodarskega, socialnega in političnega položaja. Bilo je to tisto izročilo, ki so ga pred drugo svetovno vojno ohranjale, negovale in razvijale svojevrstne organizacije kmečke mladine — Društva kmečkih fantov in deklet. Ustavimo se v Vidmu ob Ščavnici! Kaj nas spominja na nekdanje dni? Nedvom- no je to, žal že krepko načet, dom Matije Gubca, ki so ga videmski fantje in dekleta 1939. leta zgradili z lastnimi rokami, da bi v njem našli zatočišče in hkrati žarišče svojega preporoda. Na pro- čelje so vzidali štiriperesno deteljico kot simbol društva. Obiskovalcu vzbudijo po- zornost številne, zvečine monumentalne lesene skulpture. ki figurativno upodabljajo tematsko raz- dobje »od Gubca do Lac- ka«. Vanj je vloženih že osem let truda in zamisli ljubiteljev-kiparjev iz vse Slovenije in celo tujine. Na zgradbi nekdanje po- sojilnice je vzidana plošča, iz katere je mogoče razbrati, da se je prav tu leta 1925 rodila ideja o ustanovitvi društva videmskih kmečkih fantov in deklet. Vrsta zunanjih znamenj torej, ki bi jim lahko dodali še katerega, vendar je bolje, da se skupno poglobimo v tisto, kar se za temi zname- nji »skriva«. Pri tem se bomo poslužili tako ustnih kot pismenih pričevanj živih ali že preminulih članov DKFID. »IZZVENELA JE PESEM NABRUSIMO KOSE...« »Mislim, da mi je bilo 18 let, ko sem se včlanila v društvo. Točnega datuma se ne spomnim, kajti v primer- javi s tistim, za kar smo takrat živeli in izgorevali, je datum nepomembna ma- lenkost.« pravi 68-letna Te- rezija Postružnik, ki smo jo nedavno tega obiskali na domu v Jamni pri Vidmu ob Ščavnici. Dramska sekcija DKFID je pripravila ljudsko igro »Razvalina življenja«. »Nikoli ne bom pozabila, kako smo na sestankih bur- no razpravljali o vsebin- skem delovanju društva. To je pomenilo, da smo se mladi na vasi že začeli prebujati, se zavedati sebe in svoje moči, postali smo borbeni in neugnani,« vneto zatrjuje Postružnikova. »Najbolj sta mi ostala v spominu moški in ženski pevski zbor. Prvega je vodil učitelj Drago Korošak, dru- gega pa prva ženska pred- sednica Društva kmečkih fantov in deklet v Sloveniji F.la-Majcen Kolar. Pri na- stopih smo bile ženske enot- no oblečene v modra krila in bele bluze, krojene z visokim ovratnikom. Na robovih so bili všiti orna- menti deteljice. Ljudje so nas ob nastopih navdušeno sprejemali.« zatopljena v spomine pripoveduje nek- danja članica DKFID iz Jam ne. »Časi so se spremenili. Danes pri,kmečki mladini ni več opaziti take zagnano- sti kot takrat, ko smo utruje- Pustovanje članov DKFID na Stari gori pri Vidmu ob Ščavnici v letih 1926-1927. ni od celodnevnega dela vestno obiskovali vaje in si kvarili oči ob brleči svetlobi petrolejke. Delali smo z veseljem, zanosom in zaves- tjo in na kakršnokoli plačilo še pomislili nismo,« razmišl- ja Postružnikova. »Že zdavnaj so pojenjali stihi naše himne: Nabrusi- mo kose. že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas. Ni jih, ki bi nam jo kdaj pa kdaj še zapeli.« prizadeto in z žalostjo ugotavlja. Nekaj podobnega se da razbrali iz Spominov na ustanovitev in delo Društva kmečkih fantov in deklet v Vidmu ob Ščavnici. kijih je napisala prav predsednica tega društva Ela-Majcsri Kolar. Podrobno se aotita razvejane društvene dejav- nosti in med drugim piše: »...Zato smo ustanovili še dramsko sekcijo. Naštudira- la je vsako leto eno ali dve igri in po nastopu doma gostovala pri Antonu (mišl- jen je Cerkvenjak). v Ra- dencih, pri Mali Nedelji- Bučkovcih in drugod... Naše igre so bile vedno dobro pripravljene in obiskane, saj smo imeli dobre režiserje: Bratka Krefta. Vlada Kref- ta. Alberta Sentočnika. Kar- la Korošca in druge. Spomi- njam se. da smo igrali: Vdovo Rošlinko. komedijo Matiček se ženi. igro Petkov Tunek in druge. Vaje za igre in nastope smo imeli v veliki šupi za šolo. ki je bila zbila iz desk. Kulise smo delali sami sproti, rekvizite smo si izposodili pri domačinih. Imeli smo tudi lepo knjižni- co s številnimi knjigami, ki smo jih dobili iz raznih založb brezplačno... Organi- zirali smo tekme koscev, žanjic in drugo. V okviru našega društva smo imeli tudi prikrojevalni tečaj, ki ga je vodila Marica Skočir, ter Singerjev tečaj za šivanje in vezenje. Za te tečaje je bilo med kmečko mladino veliko zanimanje, dekleta so se v njih mnogo naučila...« Tako torej Kolarjeva v svo- jih Spominih. Kako pa je danes? PRONICLJIVOST KME- ČKE NRAVI Učitelj Alojz Majcen je imel že pred prvo svetovno vojno pri svetem Juriju, sedanjem Vidmu ob Ščavni- ci, svoj tamburaški zbor. V okviru DKFID se je ponu- dila prilika za ponovno ustanovitev takega zbora. Nakupili so potrebne instru- mente in ni bilo težko orga- nizirati zbora odraslih, ki je štel kar 17 članov. Kasneje se jim je pridružilo še 11 mladih tamburašev. Najprej so se morali vsi naučiti note, šele potem so lahko začeli z rednimi vajami. Za vse instrumente so morali note pisati, pri čemer jim je pomagala učiteljica Marica Brumen. Kolarjeva v Spo- minih pravi: »... Poleti je število tamburašev običajno padlo, ker so delavci hodili na sezonsko delo. Ker paje bila sezona kulturnega dela in nastopov neprekinjena, smo morali odhajajoče na- domestiti z drugimi in jih posebej pripravljati. Toda bili smo mladi... Videmski tamburaši so zasloveli po vseh okoliških vaseh. Prire- ditve, na katerih smo nasto- paU, so bile vedno dobro Videmski kmečki fantje in dekleta so leta 1931 pripravili tudi »Narodnega poslanca«. obiskane.« Samo po sebi se nam vsiljuje vprašanje: ali je tudi v zdajšnjih razmerah mogoče tako zanesenjaštvo. Ni videti, da bi bilo mogoče ali vsaj zelo težko. Takšno mnenje smo namreč dobili od vseh naših sogovornikov, ostali pa so to zapisali ali kako drugače izrazili. Tudi Anton Markovič z Rožičke- ga vrha. eden izmed najbolj agilnih članov Društva kme- čkih fantov jn deklet, se je takrat ves zapisal tambu- raštvu, igram in pesmim. Na svojem domu še dandanašn- ji hrani spomine na tiste lepe, dobre stare čase, ki nam odkrivajo njegovo pro- nicljivo in nemirno kmečko nrav. Markovič nas je tudi nekoliko pobliže seznanil s političnimi vidiki v delu DKFID. Da bi jih kar najverodostojneje predsta- vil, sem se primoran poslu- žiti zapisov pubhcista Draga Košmrlja Razvoj Društev kmečkih. £wtov in dekkL. Nekdanja članica DKFID Terezija Postružnik iz Jamne se spominja nekdanjih dni, rekoč: »Lepo je bilo.« Med drugim takole pravi: »...Kazalo bi reči, da je šlo 3ri ustanavljanju Društev cmečkih fantov in deklet za težnjo po nekakšni kmečki samopomoči, za postavlja- nje na lastne noge... Stanje na vasi je bilo tem težje, ker je bil kmet že poprej pred- met neusmiljenega izkori- ščanja, ko so mu »banke in davki pili kri«. Cene kme- čkih pridelkov so padale, da jih je bil kmet prisiljen prodajati v brezcenje, hkrati pa so davki pritiskali nanj in mu jemali sadove njegovega truda. Protiljudski režimi so imeli gluha ušesa za potrebe kmečkega življa, zato je bila vas dovzetna za odločnejšo, borbenejšo pot v iskanju pravic. Partija... je pridobi- vala vse več .simpatij med kmečkim ljudstvom... Ko- munisti na vasi so po napo- tilih partije aktivno posegali v delovanje Društev kme- čkih fantov in deklet...« Lahko bi sicer omenil še katerega od živečih, nekda- njih članov iz vrst videm- skih kmečkih fantov in de- klet. Lahko bi omenil druži- no Sovec, Pintarič, Topoli- njak z Rožičkega vrha, Šti- bercovo z Dragotinskega vrha, Žabotovo, Lovrenco- vo, Šijančevo iz Jamne ali Zrnecovo iz Berkovec. Veči- ni ostajajo le spomini. Po- zabljeni in odmaknjeni se starajo, hirajo in umirajo. Kar nekako odrinili so jih. čeprav bi s svojimi bogatimi izkušnjami znali tu pa tairi še kako doprinesti k stvari- Morda celo več. kot pa prenekateri drugi. Kaj sodi- le^ Branko Žunec