XXII. ST. 5 VTl J, CETRI EK, 6. FEBRUARJA 1969 CENA: 0,50 l)l\ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA [Crediliranje obnove /inogradov ludi v Slovenskih goricah Kmetijstvo predstavlja v ;ujski občini poseben pro- [em in sicer kot celota ne [ede na sektor lastništva, tevilni podatki in razprave » potrjujejo. Kmetijstvo pa ima težav le v ptujski ob- jii. V podobnih težavah so pietijske organizacije in metje širom naše domovi- B. Za rešitev kmetijskih te- IV se je zavzela tudi repub- ška skupščina. Med najvaž- Bjiimi priporočili je vseka- Dr tisto o izgradnji kmetij- Iva in omogočanju kmetij- t\-u družbenega sektorja lažje pogoje za odplačeva- le kreditov ter zagotovitvi nvesticij, ki bistveno zbolj- Ujejo strukturo proizvodnih ^ogljiv^osti in delujejo v meri večje rentabilnosti. Po- ig kmetijstva družbenega ektorja bo potrebno posve- iti večjo pozornost kmetom, a bodo lažje proizvajali za Pžiiče, pri tem pa vlagali v ibnovo vinogradov, sadov- ijakov in ribezovih nasadov ' Halozah in v Slovenskih foricah. , Pri investiranju moramo Jed drugim misliti na pre- iruktuiranje zaposlenega •rebivalstva, zlasti pa na za- oslitev nezaposlenega prebi- '^Istva. Smotrno investira- nje je še posebno važno v ^razvitih predelih naše ob- ane. Kot smo zvedeli, bo ptuj- Ka Kreditna banka na pod- ^■ju kmetijstva kreditirala entabilne naložbe kmetij- rn^ ^^Užbenega sektorja, rcdvsem za ureditev hmelj- JJJ nasadov in potrebe po- ^fne proizvodnje kmečkih roizvajalcev. Tu je miSlje- 3 Obnova opuščenih zem- i-pri f bo dodeljevala uue za obnovo vinogra- la.^H^^^^^^j^kov in drugih na področju Haloz in Slovenskih goric. Kreditna banka v Ptuju ima za leto 1969 en milijon dinarjev za obnovo vinogra- dov v Halozah. Ker gre za vzročna sredstva, katerih uporaba je omejena le na področje Haloz, KB teh sred- stev ne more uporabiti dru- gje. Občani Slovenskih goric namreč očitajo, da zapostav- ljajo Slovenske gorice. Ti očitki so v zadnjem času še močnejši zaradi tega, ker so Haloze že dobile kredite za obnovo vinogradov. Pogoji kreditiranja obnove haloških vinogradov bodo naslednji: odplačilna doba bo do 12 let, obrestna mera pa 4,5 od- stotka. Po zatrjevanju predstavni- kov Kreditne banke bo letos zelo verjetno nekaj sredstev na razpolago tudi za območ- je Slovenskih goric. V ta na- men naj interesenti v sode- lovanju z obratom za za- družno kooperacijo čimprej pripravijo potrebne predlo- ge, oziroma elaborate. Po vsej verjetnosti bodo pogoji kreditiranja enaki kot za Haloze. Z. R. Predvolilne priprave v ptujski občini Koncem tedna bodo evidentirali odbornike in poslance Bistvena novost v predvo- lilnih pripravah so kandida- cijske konference. V pred- volilnih pripravah bomo sre- čali tri vrste kandidacijskih konferenc: krajevne kandi- dacijske konference, ki se bodo formirale po krajevnih skupnostih, in kandidacijske konference po delovnih skupnostih. Slednje bodo formirali v okviru ene ob- činske volilne enote. Formi- rana bo tudi občinska kan- didacijska konfei-enca, kate- re člane bodo izvolili na krajevnih kandidacijskih kon- ferencah. Krajevne kandidacijske konference bodo postavljale kandidate za občinski zbor občinske skupščine in evi- dentirale možne kandidate za poslance republiškega zbora republiške skupščine in družbeno političnega zbo- ra zvezne skupščine. Kandi- dacijske konference, ki se bodo formirale v delovnih skupnostih, pa bodo poslav- ljale kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti ob- činske skupščine in eviden- tirale možne kandidate za poslance zborov delovnih skupnosti republiške in zvez- ne skupščine. Občinska kandidacijska konferenca bo določala kan- didate za poslance republi- ške skupščine in sicer v vse zbore (republiški gospodar- ski, socialno zdravstveni in prosvetno kulturni zbor) re- publiške skupščine. Razprav- ljala bo o možnih kandidatih za poslance zvezne skupščine in izvolila določeno število članov v medobčinsko kan- didacijsko konferenco, ki se izvoli za območje zvezne vo- lilne enote. Njene člane vo- lijo občine: Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice na sejah občinskih kandidacijskih kon- ferenc. Občinske kandidacij- ske konference pa morajo ob izvolitvi članov medobčin- (Konec na 12. strani) SPORED KURENTOVANJA IN NAGRAJEVANJA KARNEVALSKIH LIKOV 16. FEBRUARJA l%9 Kakor je znano, bo letošnja tradicionuhia pustna prireditev v nedeljo. 16. februarja 1969 Spored je naslednji: Ob 10. uri bo nastop folklornih šemskih skupin po mestnih ulicah in trgih. Na^^topile bodo vse naše znane domače skupine ter gostujoči Laufarji iz Cerknega. Prforcenhaus iz Kostanjevice na Krki ter medmurske Maškure iz TurčiSča. Ob 14. uri bo karnevalski obhod po mestu. Sle bodo vse folklorne skupine s predpoldanskcga na- stopa ter mnoge posamezne meščanske maske in karnevalske skupine peš, na kolesih, vozovih na konjih in motornih vozilih. Sodeiovale bodo vse ptujske šole in večina delovnih organizacij iz na- šega mesta ter bližnje vaške skupnosti. Folklorno društvo je imenovalo komisijo za ocenjevanje po- sameznih in skupinskih karnevalskih šem. Le-ta bo podelila najbolj uspelim maskam nagrade v skupni vrednosti 10.000 din. Posamezne like in skupine bo ocenjevala glede originalnosti zamisli, načina izvedbe, vloženega truda in učinkovitosti prikazovanja. Posamezne nagrade bodo v višini od 50 do 1,000 din. Ponovno opozarjamo, da bomo morali naše mesto za ta dan primerno okrasiti. Zato že sedaj prosimo hišne svete, zavode, ustanove, delovne organizacije, urade itd,, da si pravočasno pripra- vijo material za olepSanje hišnih pročelij. Te dni bodo Sle v prodajo kovinske kurentske značke po 2 din za odrasle (medeninaste) in po 1 din za otroke (bakrene). Prosimo, da ne odkla- njate značk, ker bodo veljale za vsakogar kot vstopnina k celodnevni prireditvi. Značko mora kupiti vsak obiskovalec, pa tudi vsak Ptujčan. Z dohodkom od prodaje značk bomo krili del visokih stroškov prireditve. Folklorno društvo v Ptuju MIRO KOLENKO - EVIDENTIRAN Na predsedstvu občinske- ga sindikalnega sveta in na razširjenem plenumu so se sindikalni delavci sporazu- meli, da bi še v naslednjem obdobju ostal za predsednika skupščine občine Miro Ko- lenko. O istem predlogu pa se je izjasnila tudi volilna komisija in organi SZDL. -b vreme Zadnji krajec bo v ponede- ljek, 10. februarja ob 1.08. Napoved: V petek, 7. februar- ja bo še negotovo vreme Od sobote 8. do nedelje 16. fe- bruarja bo ves čas lepo vre- me. Dnevne temperature se bodo gibale med plus 5 in plus 12 stopinj, medtem ko bodo nočne temperature še vedno malo pod ničlo. Okrog 14. februarja bodo močnejše padavine v zahodni Evropi in na južnem delu naše dr- žave. Pri nas bo tiste dni sončno in toplo. IN KARNEVAL ^^^^^ V PTUIU 16. februarja 1969 ob 10. uri ob 14. uri STRAN 2 tednik — Četrtek, 6. februarj^ Ta teden V republiški skupščini Republiški in gospodarski zbor obravnavata ta teden problematiko modernizacije cestnega omrežja in železmi- Škega prometa v SR Sloveni- ji- V zvezi s cestnim omrež- jem so predloženi: osnutek zajkona o modernizaciji ceste državna meja pri Sentilju- Maribor-Celje-Ljubljana-Po- stojna-državna meja pri Novi Gorici, osnutek odloka o fi- nančnem programu za finan- ciranje projektiranja novih cestnih odsekov v SR Slove- niji in osnutek odloka o mo- dernizaciji cestnih odsekov Vrhnika-Postojna-Razdrto in Hoče-Levec. Kot prvo etapo moderni- zacije ceste od Šentilja do Nove Goiuce odlok predvide- va modernizacijo odsekov Vrhnika-Postojna-Razdrto in Hoče-Levec. Dela za dokon- čanje modernizacije naj bi bila opravljena na prvem odseku do konca leta 1971, na drugem pa do konca 1973. leta. Stroški za dela znaša- jo 1.477,000.000 dinarjev in bodo pokriti iz kreditov, ki jih najame cestni sklad SR Slovenije, iz sredstev SR Slovenije, dodatnega davka od prometa blaga na dirobno iin iz mednarodnega kredita. Na omenjenih odsekih naj bi bila vpeljana cestnina, s ka- tero bi se krila posojila. Potrebna sredstva v višini 40,288.000 dinarjev, ki jih predvideva osnutek odloka o finančnem programu za fi- nanciranje projektiranja no- vih cestnih odsekov v naši republiki v razdobju 1968- 1970, zagotavljajo tako izde- lavo študij za proučitev pro- meta in ekonomskih ter teh- ničnih vprašanj .graditve no- vih cest kakor tudi izdelavo investicijskega programa in idejnih projektov za cesto Sentilj-Nova Gorica in glav- nih projektov nekaterih cest- nih odsekov in predora Ka- ravanke. Pri železniškem prometu v republiki ugotavljamo pada- nje deleža v skupnem potni- škem in tovornem prometu, kar kaže na selitev trans- portnih storitev od železnice na druge prevoznike — pred- vsem na ceste. To pa povzro- ča slabljenje ekonomskega položaja železnic ter otežuje pogoje za razvoj poslovnosti i,n uveljavljanja železnic v gospodarstvu. Stanje na že- leznici glede specifičnosti njenega poslovanja in tudi glede na p>osebne pogoje, p>od katerimi se izvršuje moder- nizacija, 2iahteva. da je tre- ba z izjemnimi ukrepi omo- gočiti železnici, da bo pre- brodila nastale težave. Za.to se predlaga, da bi republika s svojimi proračunskimi sredstvi prevzela odplačilo dela obresti za Investicijske kredite, ki jih je najelo Združeno železniško trans- portno podjetje Ljubljana za izvedbo programa moderni- zacije. Pomoč republike te- melji na odplačilu prvih 4®/o obresti za vse investicijske kerdite za modernizacijo že- leznic in tudi na odplačilu enakega dela obresti za dru- go etapo izgradnje železniške proge Koper-Prešnica. Pristojni odbori republiške sikupščine bodo med številni- mi drugimi zadevami raz- pravljali tudi o predloga za- kona o spremembah in do- polnitvah pakona o popustih za skupinska potovanja otrok in mladine, o katerem bo sklepal tudi republiški zbor na seji v sredo, 5. februarja. Predlagane spremembe naj bi v prihodnje preprečile zlorabe popustov za skupm- sfea potovanja otrok in mla- dine, ki so jih lani zagre- šila nekatera avtobusna in prevozna podjetja. Češkoslovaška danes Dve plamenici Lanskoletni češkoslovaški januar je pomenil v tej de- želi zmago razumevanja so- cializma kot globoko demo- kratičnega, humanega, res- nično ljudskega gibanja. Ja- nuar je odprl stran družbe- nega preporoda v deželi, v kateri polnih dvajset let niso spoštovali najosnovnejših človekovih pravic. V letošnji januar so stopili Cehi in Slovaiki v strahu, ker je še vedno odprto vpraša- nje, ali bodo lahko ohranili gibanje preporoda v pogojih, ki so nastali 21. avgusta 1968, odikar se na;hajajo v deželi tuje čete. Odgovor na to vprašanje so iskali tudi vsi prijatelji češkoslovaškega ja- nuarja, vsi tisti, ki so podpi- rali enotnost Cehov in Slo- vakov v obrambi njihovih pravic pri razvijanju demo- kratičnih načel v deželi in pri vračanju suverenosti svo- ji deželi. Sile Vzporedno s strahom, ki se je končno preteklega in z nastopom letošnjega leta vse bolj selil v domove Ce- hov in Slovakov in ki je pre- til, da bo prekril deželo z apatijo in jo razdejal z brez- upnostjo, so nastajali upi, da se zbirajo nove sile in rodijo nove možnosti za ohranitev januarske politike. Ljudstvo je zopet pokazalo svojo silo v trenutku, ko so se že mnogi bali, da je nima več. V teh trenutkih je postal samosežig Jana Palacha v evropskih razmerah nova ja- nuarska plamenica. Tragičen sklep in dejanje mladega človeka na praškem trgu je zbudilo nove upe tega Ljud- stva. Tragika se je tudi v tem primeru spremenila v junaštvo. Stotisoči delavcev in študentov so se zbrali o- krog te žive plamenice ter prisegli, da bc^o »ne glede na sedanje izredne okolišči- ne ohranili demokratične ob- like življenja in upravlja- nja v deželi in uresničevali pravice in dolžnosti držarv- Ijanov«. V teh trenutkih je spregovoril predsednik te de- žele besede, kot bi jih govorilo ljudstvo: da se naša dežela rj svobodna in neodvisna teri je naše ljudstvo izvor oblasti«. Prepričanje Češkoslovaška poti danes življenje vseh | državljanov. Posebno j buje življenje mladili ki so tako visoko ij svoj patriotizem in pri Ijenost braniti svojo ( in ubraniti ugled naroda, ki so ga v avgu skih dneh poskusili pre tanki sosednih dežel, a brezupnošt in videz, j izhoda — v teh obču14| je tragično končalo ži';^; Jana Palacha — sta se menila v najhitrejši t Cehov in Slovakov, o mladih ljudi se je sprej v novo silo. Klic pret^ ka: »Ne ubijate se,l ljudje, če ne želite, daj vsi poubili!« se je spre:' v poziv narodu, da i svoje sile v obrambi M čih ciljev januarske polj Po 21. avgustu w CSSR ni niti enkrat I jasno odgovarjalo na :] šanja javnosti svoje (i| kakor v teh dneh. Ceš^ vaška vlada je zatrdil| ni zato tu, da bi v^ ljudstvu, temveč da bi vi la skupaj z njim ter d odstopa od svojih cUj« tega ne namerava. Pa rezistenca je morala p pustiti svoje mesto akti dej,anjem za izvedbo i možne in siprejete janu politike. Tisti, ki 90 pred J« meseci vrgli Cešikoslova eno najtežjih kriz v zgodovini, ki so hoteli pisati njenim državi) mračne pobude, ki so i vse, da bi spremenili (i nuarsike politike v nack obup, ki so hoteli na i nem upanju nekega o izdati koncepcijo kaze ekspedicij — so bili po^ postavljeni pred prepri ljudstva, da ni bila o pravica bolj na njegovi ni kot lani, ko je stopi pot preporoda svoje Proti takšnim prepriči se je težko boriti. ^ Kronika dogodkov Razgovori o Vietnamu Delegacija ZDA, Severne- ga Vietnama, Južnega Viet- nama in ■ južno vietnamskega uporniškega gibanja so ime- le v Parizu drugo sejo. Dva dogodka sta vrgla svojo sen- co na dogajanje v Parizu: protest Severnega Vietnama zaradi ponovnega bombardi- ranja njegovega teritorija in sklep južnovietnamskega uporniškega gibanja o se- demdnevni prekinitvi ognja za čas vietnamskih novolet- nih praznikov. Sef ameriške delegacije je na seji ponovno razložil predlog ZDA o vzpostavlja- nju demilitarizirane cone kot prvega logičnega koraka k miru ter je izjavil, da je ključ do rešitve v Vietna- mu v organiziranju vzajem- nega umika vseh tujih sil iz dežele. Sef delegacije severnega Vietnama je odbil ameriški predlog o demilitarizirani coni ter rekel, da predstavlja to samo eno izmed začasnih vojaških določb ženevskega sporazuma. Ker obsegajo te določbe politične in vojaške aspekte, je treba, kot je na- glasil, začeti pri političnih vprašanjih, da bi rešili vo- jaška. Do druge seje je ameriški predstavnik izjavil, da zavr- nitev ameriškega predloga o demilitarizirani coni pred- stavlja slab znak za pariško konferenco o Vietnamu. kriza v jemenu Jemenska vla'da je objavi- la, da je bil podpolkovnik Ahmed ubit, potem ko je skupaj s svojimi pristaši nu- dil odpor vladnim silam v Sani. Polkovnik Ahmed je po- skušal izvršiti v Jemenu dr- žavni udar. Ta poskus je na- daljevanje krize, ki se je za- čela v lanskem avgustu. Te- daj so zamenjali komandni kader vojske in sestavili no- vo vlado. Konec preteklega leta pa se je polkovnik Ahmed po- novno pojavil v Sani ter za- hteval od vlade, da izpusti iz zaporov mladince in sin- dikalne delavce. Vlada je to zavrnila, nekaj pozneje pa zapovedala aretacijo Ahme- da. Ahmed se je skupaj s svo- jimi prijatelji zaprl v hišo, na katero so vladne sile od- prle ogenj in vse, ki so bili v njej, pobile. Polkovnik Ahmed je bil vidna osebnost jemenske re- volucije. NEREDI V PAKISTANU Svetovne časopisne agen- cije posvečajo v zadnjih dneh vse več pozornosti si- tuaciji v Pakistanu. Neredi so postali v tej deželi vsak- danja stvar. Intervencije voj- ske so vedno pogostejše, šte- vilo žrtev pa raste. Demonstracije so uperjene predvsem proti predsedniku države, od katerega vlade zahtevajo drastične demo- kratične reforme. Stališča novega predsednika Toliko pričakovana tiskov- na konferenca ameriškega predisednika Ricbarda Nixonia ni, po mnenju oipazovalcev omogočila nobenih bisitvenih zaključkov o eventualnih preusmeritvah ameriške po- litike o aktualnih mednarod- nih vprašanjih- Glede »eksplozivne« situ- acije na Bližnjem vzhodu vi- di Nixoina potrebo po ameri- ški novi indciaitivi in po novih naporih v smeri pomirjeva- nja, v podrobnositi pa se ne spušča. Vsekakor pa je opo- zarjanje na možnost, da bi nov požar na Bližnjem vzho- du Lahko izzval konfrontaci- jo velikih siil, vznemirilo iz- raelske politike, posebej še, če upoštevamo Nixonove na- mene o koeksistenci velikih sil. Glede na Kitajsko je stali- šče Nixona izstovetno z do- sedanjim ameriškim stali- ščem. s čimer je razočaral mnoge opazovalce in politike v Ameriki. Na pariških raz- govorih pričakuje Nixon od- govor druge strani na števil- ne ameriške predloge ter pra_ vi. da je bil začetek dober- ameriški manevri v zr nemčiji V bližini češkoslovaške meje so bili manevri ameriških sil v ZR Nemčiji. V njih je sodelo- valo 17.000 ameriških vojakov, od teh so jih 15.000 pred manev- ri prepeljali »z zračnim mostom« iz ZDA. ski emtev trgovi pogodbe med nal^ egs spet odložei Svet ministrov šestih f"' je v Bnislju razpravljal ' nitv« trgovinske pogodb« Jugoslavijo in skupnim je moral po italijanskih ] lih zaradi francoskega ni" vanja znova odložiti to ^ nje. smrkovsky izvol Za predsednika zbora nove češkoslovaške zvez»« ščine so na tajnem g'3® izvolili člana predsedstv KPC Josefa SmrkovskegS' je 186 glasov, medtem ko 85 poslancev proti. STRAN 3 TEDNI^^ — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1969 }jec vlog - več kreditov naraščanje hranilnih zadr^h dveh letih pri- stvu, da prebival- gospodarske re- ZfSTe ceni dinar kot ■"^ino sredstvo, mu priznava ^■o Stabilnost in že visoko Jbilnost. Ne glede na S pojmovanja pa bi po- S hra^lnih vlog ne dosegel 'VSne, kolikor se banka . bi intenzivno posluževala trezne propagande. V zad- em tesu je opaziti, da tudi reditna banka iz Ptuja prir^ nagradna žrebanja za svoje irLvalce. Nagrade so vedno rSP Na zadnjem žrebanju je 1 »iavni dobitek fiat 750. Na i^h^njem žrebanju ki bo v .-tk^^m, bo glavni dobitek še »liši avtomobil. Glede stroš- >v propagande menijo v ban- L jih smatrajo kot dolgoročne ajožbe in se prično vračaU še. , v obdobjih, ko doseže nivo )ranih sredstev svojo kulmi- (cijo in čim večjo stabilnost, etos bodo verjetno tri nagrad- I žrebanja. Mnogo pozornosti » banka posvetila mladini in Bjmlajšim varčevalcem. Temu prašanju bo treba v bodoče fcvetiti še več pozornosti. Za- Idi povečanja bančnih prosto- bo treba urediti za mladino ttseben oddelek. Poglejmo še nekaj podatkov, iko so se gibale hranilne vlo- t v lanskem letu. Iz gibanja ranilnih vlog za prvih sedem mesecev lahko sklepamo, da je bilo to gibanje enakomerno in v skladu s postavljenim pla- nom. Politični dogodki v avgu- stu pa so zmanjšali naraščanje hranilnih vlog za okoli 6 od- stotkov. V tem obdobju ni šlo toliko za dviganje hranilnih naložb, temveč za zmanjšanje novih pologov. Poleg tega je treba upoštevati, da pred je- senjo navadno dvigajo ljudje prihranke za ozimnico, kurja- vo. .. Ce to upoštevamo, je pravi vpliv na zmanjšanje hra- nilnih vlog v avgustu in sep- tembru le okrog 4—5 odstotkov. Cisti porast hranilnih vlog je večji kot v predhodnih letih. Skupni znesek hranilnih vlog koncem preteklega leta znaša nad 20 milijonov dinarjev in je devetkrat večji kot ob reorga- nizaciji banke leta 1961. Poslovanje hranilne službe s pomočjo pošt je bilo tudi uspeš- no. Pošte so zbrale skupno za banko 2193 vlog v vrednosti 4,843.272 dinarjev. Sodelovanje pošt pri hranilni službi je bilo tudi v preteklem letu pomemb- no. Mnoge pošte si zaslužijo posebno priznanje. Banka bo posebno prizadevne poštne de- lavce nagradila. Tudi v bodoče bo banka z vso pozornostjo zbirala sred- stva prebivalcev s hranilnimi vlogami in deviznimi računi. Znatneje bo tudi financirala stroške propagande. S tem bo uspešneje zadovoljevala potre- be potrošniških kreditov in po- večala kreditna sredstva za stanovanjsko gradnjo in za kratkoročna in trajna obratna sredstva. Z. R. Izvoz iz plujske občine Pri KB v Ptuju 729 deviznih žiro računov občanov Tudi ptujska podjetja iz- važajo in uvažajo. Izvoz v letu 1968 je bil za večino podjetij dokaj ug(xien, saj so bile dosežene boljše cene kot na domačem trgu, razen pri podjetjih z vezavo uvoza z izvozom, ki so izvažala tu- di z izgubo. Tudi zanje ni bi- lo problemov plasmaja na do- mačem trgu. Ker pa so veza- na na določen uvoz surovin, so bila primorana izvažati ne glede na doseženo ceno v izvozu. Glavni direktni izvoznik in uvoznik je tovarna glini- ce in aluminija v Kidriče- vem. S kvahtetnimi proiz- vodi glinice in aluminija se dobro uveljavlja tudi zunaj naših meja. Drugi pomemb- nejši direktni izvoznik in uvoznik je kmetijstvo, px»- znano po kvaliteti vina in drugih kmetijskih proizvo- dih. Med pomembnejšimi iz- vozniki, ki izvažajo prek po- srednika, je lesna industrija. Izvaža rezan les yseh oblik, trdih listavcev in tudi iglav- cev. Z rekonstrukcijo žagar- skega obrata se izvozna de- javnost postopoma razširja predvsem na področju s čvr- sto valuto. Druga izvoznika prek predstavništva sta še indu- strija avtomobilske opreme in podjetje gumijastih in ko- vinskih izdelkov. V ostale devizne komiten- te štejemo trgovska podjetja, gradbeno podjetje, gostinska podjetja, zavode in druge gospodarske in družbene or- ganizacije, ki ustvarjajo de- vizni priliv s podajanjem trgovskega blaga na drobno za tuja plačilna sredstva, z vnovčevanjem nočitvenih kapacitet ter plačil raznih storitev v devizah. Devizno poslovanje večine izvoznikov, uvoznikov in drugih iz Ptuja vodi ptujska kreditna banka. Skupno vo- di 29 deviznih komitentov: 7 iz industrije, 2 iz kmetij- stva, 2 iz gradbeništva, 5 iz trgovine, 2 iz gostinstva ... Skupni devizni priliv, ki so ga navedeni komitenti do- segli z izvozom v letu 1968 je znašal 114,672.134 dinar- jev. Od tega odpade 49.,90 od- stotka na izvoz na konver- tibilno področje. V primer- javi z letom 1967 je izvoz povečan za 137,70 odstotka. Devizni odliv za uvoz v letu 1968 je znašal 3,936.040 dinarjev. Pretežni del deviz- nega odliva odpade na pod- ročja konvertibilnih valut. Problemov pri poravnavi izvoženega blaga skoraj ni bi- lo. V lanskem letu so odo- brili vzhodnoklirinški deviz- ni kredit z olajšavami za na- kup opreme z vzhoda. Bil je odobren tudi devizni inve- sticijski kredit za nakup uvozne opreme žagarskega obrata. Pri kreditni banki je tudi 729 deviznih žiro računov občanov s skupnim stanjem na koncu lanskega leta 2.626.647 deviznih dinarjev. Od teh je 98 računov deviz- nih dinarjev vezanih vlog. Sindikati v predvolilnih pripravah na bistrišlcein območju Minuli teden je v bistriški občini zasedalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in oba razširjena plenuma. Glavna tema so bile bližnje volitve ter njihova organiza- cija in evidentiranje kandi- datov. Letos ima razen Soci- alistične zveze pri volitvah izredno važno vlogo tudi sin- dikat. Oba plenuma kot predsed- stvo so bili zadovoljni z dose- danjim delom pri predvolil nih pripravah. Sprejeli so tudi vse akte potrebne za volitve, nekatere z določenimi manj- šimi pripombami. Tako pred- lagajo, da se končno uredi še ne do kraja urejena zdrav- stvena služba na pohorskem delu občine in neurejena zo- bozdravstvena služba na področju Haloz. Strinjali pa so se z ostalim poročilom skupščine občine, ki je go- vorilo, kako se naj v prihod- nosti razvija bistriško gospo- darstvo. Temu sta osnova les in alu- minij kot surovinska baza ter kmetijstvo. Ce bodo hoteli v občini napredovati, so dejali, bo potrebno razviti obrt, ki bi del teh surovinskih osnov predelala v končni kvalitet- ni izdelek. Živahna je bila tudi raz- prava o kriterijih za poslan- ce in odbornike. Predvsem so opozorili na plenumu, da bi morali imeti kandidati za po- slance več posluha za želje in težnje volivcev. Morali bi se jim znati približati. Te prakse namreč do sedaj ni bilo in redko si videl na kak- šnem zboru volivcev, pred- vsem pa na kakšnem drugem krajevnem sestanku kakšne- ga republiškega ali zveznega poslanca. Sindikalni plenum se je ze- dinil za politično akcijo v primeru, da bo imela bistri- ška občina samo eno mandat- no mesto v republiškem zbo- ru. Mnenja so, da bi v tem primeru dali prednost kandi- datu kmatu. -b famoupravni odnosi v kmetijstvu Ugotovitve kažejo, da raz- bj samoupravljanja in druž- eno-ekonomskih odnosov v metijstvu in na vasi zao- feja za razvojem proizvod- tje na tem področju. V raksi se vse prepočasi ures- Ičuje zahteva kmetijskih roizvajalcev, da se bolj po- tolno in enakopravno vklju- [jo v naš samoupravni si- tem. i Reforma in z njo vse več- t tržna proizvodnja sta po- P^^ila ^onomsko razliko- ^nje in razpadanje stare ^ukture vasi. Pojavlja se Jferenciacija na gospodar- ja^ ki se učinkoviteje ^Jucujejo v ekonomsko nu- ^n razvoj blagovne proiz- -^nje in ne gospodarstva, iv® vključujejo v i-o- blagovne proizvodnje .'1 pa se vanje sploh ne mo- vključiti. Tako se na ekonomskega živ- iiitif- °P3žajo pozitivni re- 4u r!" ^J^žbenem življe- l' . .pa Je opaziti določene Ohtične probleme. zasebnega kmetij- j vasi daleč zaostaja 'taetHM^®^®"^ družbenega f re , Veliki proizvod- ^isk^ ^^^ družbenih kme- »vod ,^®^Podarstev so dali ibna . da za- ^embna da niso po- ^^Jčjo uLa ^''izadevanja za k^^ktivnost zasebne- in da tu inve- Jt^e OK 'I ^^^žbeno upravi- 1 bon.. ^ težave, ki jKm popravili. '»cije^in^^® delovne organi- K samoupravni odno- si v njih imajo odločilen vpliv na razvoj samouprav- nih odnosov. Vendar pa se tudi te srečujejo z zaostre- nimi pogoji proizvodnje in s težavami na tržišču. Obrnile so se k reševanju lastnih te- žav in pri tem vedno manj sodelujejo s kmeti. Doslej so se samoupravne pravice kmetov največkrat nanašale samo na svetovalsko vlogo. V kooperacijski proizvodnji niso usklajeni odnosi med delovno organizacijo in kme- tom kooperantom, prav tako ni prisotna usmerjenost na skupno proizvodnjo in še manj na delitev dohodka. Dohodek kot nova družbeno ekonomska kategorija našega sistema, v kateri se odraža- jo samoupravni interesi in socialistični proizvodni od- nosi, na vasi ne deluje v po- polni meri. Vključevanje zasebnih pro- izvajalcev v naš samouprav- ni sistem se postavlja danes veliko širše, kot pred nekaj leti. Zasebni proizvajalec — kmet je žal za enkrat samo še v programskih dokumen- tih enak ostalim delovnim ljudem po pravicah in ob- veznostih. Postavljene so omejitve, ki ne dovoljujejo izkoriščanja in kapitalistič- nih teženj na vasi. Mlada generacija na vasi — mladi kooperanti, se po težnjah, osebnosti in zavesti ne raz- likujejo od delavcev v osta- lem gospodarstvu, vendar pa se s svojimi pogoji dela in samo z obljubami, ki smo jim jih dali, z njimi še ni- kakor ne morejo primerjati. J. S. (Nadaljevanje prihodnjič) 9 mesecev zapora za poneverbo Te dni so obsodili bivšega upravnika pošte v Cirkula- nah V letu 1961 in v raz- dobju od 28. III. 1963. do 5. IX. 1964. leta je neupraviče- no uporabil denar od hranil- nih vlog vlagateljev poštne hranilnice, ki mu ga je za- upalo podjetje PTT iz Mari- bora. Omenjena vsota je bila 8441,76 dinarjev. Da bi prikril omenjeno de- janje, v razdobju od 28. III. 1963. leta do 5. III. 1964. leta ni knjižil hranilnih vlog v vložno knjigo poštne hranil- nice na pošti v Cirkulanah. Nevknjiženih vlog posamez- nih vlagateljev je prikril za nad 8000 dinarjev. Sam je izpolnjeval dvižne listke na imena vlagateljev v skupnem znesku nad 11 ti- soč dinarjev. V vseh ome- njenih primerih je vlagatelje na dvižnih in vložnih listkih tudi sam podpisoval. Občinsko sodišče v Ptuju ga je spoznalo kot storilca kaznivih dejanj: neupraviče- ne uporabe, ponareditev uradne listine in ponareja- nja listin Obsodilo ga je na eno leto zapora Prepovedalo mu je tudi opravljati poklic, s katerim je povezano samo- stojno razpolaganje ali rav- nanje z družbenim premože- njem za dobo treh let. Občinsko javno tožilstvo pa se je pritožilo zoper sod- bo občinskega sodišča zaradi pogojne odložitve kazni, ki mu jo je sodišče odložilo za dobo treh let. Občinsko jav- no tožilstvo je predlagalo okrožnemu sodišču, naj ka- zen spremeni tako, da bo kazen nepogojna, pa čeprav z nižjo zaporno kaznijo. Okrajno sodišče je pregle- dalo zadevo in ugotovilo, da je dejanje, ki ga je storil obtoženec v letu 1961, zasta- relo Za to kaznivo dejanje je znižalo kazen obtožencu od 8 na 6 mesecev zapora, v ostalem pa je potrdilo sodbo občinskega sodišča, in izreklo obdolžencu enotno kazen 9 mesecev zapora in to nepogojno. Ugotovilo je, da je pritožba javnega tožil- ca utemeljena. V obrazložitvi je rečeno, da kazen 9 mesecev zapora ustreza storjenim kaznivim dejanjem oziroma stopnji kršitve zavarovane dobrine ter konkretno ugotovljenim okoliščinam, v katerih so bi- la kazniva dejanja storjena. Pogojna obsodba nikakor ne bi mogla doseči namena kaz- novanja, to je odvračanju drugih od kaznivih dejanj. Ni mogoče prezreti okolno- sti, da je obdolženec kot upravnik pošte izvrševal opi- sana kazniva dejanja v dalj- šem obdobju. Neupravičeno si je prisvajal večje zneske denarja, ki so ga občani za- upali poštni hranilnici Ob- dolženec je uporablial denar pri gradnji svoje hiše. S tem je rušil zaupanje državlja- nov v pošteno poslovanje te javne ustanove. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA Jjj Kmetje imajo besedo Kako dolgo še razprave? Ob nabiranju novic po Podgorcih, to akcijo sem imel ob koncu prejšnjega meseca, sem se v pisarni krajevne skupnosti srečal s tremi kme- tovalci, ki so živahnih besed komentirali stanje v kme- tijstvu. Naj vam jih najprej predstavim: Franc DOLIN- SEK iz Osluševec, Konrad PRE.JAC iz Podgorec »er Ivan KORPAR, tudi iz l'odgorec. V uvodni ugotovitvi naše- ga razgovora sem dobil vtis, da vsi trije soglasno (in ko- liko je še njim enakih!) ob- sojajo odnos do kmečkih pro- izvajalcev. Franc DOLINSEK je pred- vsem poudaril zapostavlje- nost kmeta, kot proizvajalca in enakopravnega člana na- še družbe. Ko so delovale bivše -male zadruge«, kot jim sedaj pravimo, je še ne- kako šlo, saj so bili kmetje združeni v svojo organizaci- jo. Le-te sedaj nimajo več. Tako inieriovani obrati za kooperacijo pri sedanjih kme- tijskih kombinatih svoje vlo- ge ne morejo in je, kot je videz, tudi ne bodo odigrali. Kot je poudaril kooperant Dolinšek, je za te obrate za kooperacijo vse preveč inte- resantna !e trgovina. In kaj naj prodajamo, če nihče ne skrbi za proizvodnjo? Franc Dolinšek nam je tudi pove- dal, da na Ptujskem polju ni več nekdanjih proizvajal- cev krompirja, ki so polnili vagone na bližnjih železni- ških postajah. Cene krom- pirju so prenizke. Kmetje se vedno bolj preusmerjajo na razvoj živinoreje Mnogi so se začeli baviti s proizvodnjo pi.ščancev. Tudi pri Dolinško- vih redijo 2500 brojlerjev. Delajo v proizvodnem sodelo- vanju prek obrata za koope- racijo pri obratu Jeruzalem v Ormožu. Hčerka Cilka končuje študij na biotehnič- ni fakulteti v Ljubljani. Do- ma bo ostala mlajša sestra, ki bo prevzela lepo in dobro jjpremljeno domačijo. Ob koncu najinega razgo- vora je Franc Dolinšek de- jal: »Pa tudi to napišite, da si kmetje želimo in hočemo imeti svoje predstavnike tu- di v najvišjih predstavniških telesih. To naj bodo zares kmetje in ne taki, ki poleg svoje kmetije delajo še v tovarni ali pa v admini.stra- ciji. Ti namreč nimajo inte- resa, da bi se poglobili v vsa pereča vprašanja.« Konrad PREJAC se je v razgovoru najprej dotaknil najbolj boleče točke — davč- nih obremenitev, ki so po- stale tako rekoč izven okvi- ra finančnih zmožnosti kmeč- kih gospodarstev. Davčni vi- jak je privit do skrajnosti, dasiravno ga še vedno sti- skamo. Kmetje delamo sa- mo za davek. Za izboljšanje proizvodnje in olajšanje de- la nam ne a"?taja nič. Cene kmetijskim pridelkom so sramotne, reprodukcijski ma- terial je predrag, za nakup kmetijskih strojev ni sred- stev ... skratka naše kmetij- stvo je potrebno nujne, hi- tre in korenite preobrazbe. Ivan KORPAR je eden iz- med tistih kmetovalcev, ki kljub nizkim cenam svinj- skemu mesu ,še vedno ni vrgel puške v koruzo. Ze več let je skoraj bi lahko rekli specializiran rejec svinj. Ima tudi govejo čredo, ki mu da- je mleko za pita.nje svinj. Stare krave, ki jih namera- va prodati, vedno najprej spita, saj lahko le na tak na- čin dobi še kak dinar. Ču- di se kmetom, ki se na sej- mih mnogokrat osmešijo s »slokačami«, iz katerih se kupci po navadi le, po do- mače povedano, norca delajo. Razgovor smo končali z ugotovitvijo, da je »kram- ljanja« dovolj ter da bo tre- ba v našem kmetijstvu tu- di kaj napraviti. J. S. Konrad Prejac, Ivan Korpar in Franc Dolinšek: »Kako dolgo samo še razprave?« DILEME KK SLOVENSKA BISTRICA Bodo ostali hlevi prazni? Bistriška občina je ena ti- stih, ki ima precej podežel- skega prebivalstva. Nekaj je zaposlenih v industriji, več pa je tistih, ki jim je edini vir dohodkov njihova kme- tijska proizvodnja. Kmetijstvu, posebno živi- noreji v lanskem letu niso cvetelo rože. Doživela je ne- kaj hudih udarcev. Najmanj so bili krivi tega kmetje. Za- čela je šepati prodaja, tako da so mnogi kmetje pa tu- di kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica utrpeli precejšnjo škodo. Kmetom ni bilo plačano niti delo, kombinat pa je imel samo pri reji živine trideset (sta- rih) milijonov izgube. Reis je, da je z drugimi dejav- nostmi to izgubo pokril, to- da zakaj je bila takšna iz- guba potrebna? Njihovi hlevi so sedaj pra- zni. Sami pa ugibajo, ali naj jih naix)Inijo ali ne. Trenut- no imajo v koorjoeraciji še 300 glav živine, za katero pa imajo že delno s pogodbami zagotovljen odkup. Dilema pa ostaja naprej. Nihče namreč ne more zagotovo trditi, da bo v letošnjem letu prodaja boljša in da se bo odprlo ino- zemno tržišče kot pred leti. Kaj storiti? Se enkrat tve- gati in investirati precejšnja sredstva v žvinorejo? S tem pa ob ponovni izgubi siroma- šiti sklade, ki so nujno po- trebni za najetje kreditov za investicije, pred katerimi so v kombinatu. Spomladi bodo začeli s prvo obnovo sadovnjakov. V tej prvi fazi bodo v kooperaciji obnovili štiri hektarje. Predvideno pa imajo v naslednjem obdob- ju obnoviti še 45 hektarjev. Rodnost sadovnjakov se bo začela čez leta. Torej že tako bodo ta sredstva vezana na daljše obdobje. Niso torej iz- rečene v prazno besede di- rektorja kmetijskega kombi- nata KZ Slovenska Bistrica Albina Cernoše, ko pravi: »V teh dneh se bomo odločili, ali bomo napolnili hleve. Vprašanje je, če nam bo ta investicija v letošnjem letu prinesla kak dinar.« -b —^ 1 Razdrobljenost sredstev [ za gradnjo stanovanj Veliko število prošenj za stanovanja na Stanovanjskem podjetju, vse pogostejši iz- gredi ob vsel je vanju in iz- seljevanju stanovalcev, vsa- kodnevne dolge vožnje na službeno mesto in podobno priča o veliki stanovanjski stiski v Ptuju. Mnoge stvari se danes urejajo s krediti. Kakšne so možnosti za ure- janje stanovanjskega proble- ma s pomočjo Kreditne ban- ke, smo zvedeli v tem zavo- du. Vloga kreditne banke pri kreditiranju stanovanjske gradnje se je spremenila po uveljavitvi gospodarske re- forme. Leta 1966 je banka prevzela sredstva ukinjenega stanovanjskega sklada, ki so že bila angažirana v odobre- nih kreditih. Zato je težnja banke, da zbere od gospodar- skih organizacij in občanov še dodatna sredstva, da bi jih lahko dala kot stanovanjska posojila. Nepoučena javnost ocenjuje dejavnost banke, ki kreditira stanovanjsko in komunalno gradnjo, samo po tem, kako ugodni so varčeval- ni in kreditni pogoji. Te bo banka lahko i/boljšala le, če bodo delovne organizacije in občani večino namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo prelili prek bančnega kreditnega mehanizma. Danes gospodarske organizacije oročajo zelo malo srej pri banki, ker uporablja-' sredstva za direktno k}^] tiran je svojih delavcev, a zultat tega je razdrobijK tržišče, ki teži le k indivit alni in režijski gradnji, ^ lovne organizacije imajo-; odstotkov vseh stanovanji sredstev, stanovanjska t, djetja 20"/o, občani 21"/o, l., ka pa le 15»/o. Iz toga sIj da je treba pričeti z zdrtf vanjem sredstev v banki bo omogočilo pogoje za ] cionalno gradnjo ter uj nejše varčevalne kreditnei goje. : Zelja banke je tudi, cj povečanjem- varčevanja ' dobi več kvalitetnih sUi vanj skih sredstev; prinea lahko le varčevanje na d ši rok.V tem se križata {% resa varčevalca in baij Varčevalci zahtevajo uvtj še krajših varčevalnih !| in daljšo odplačilno doli stanovanjskih kreditov,j I njene zahteve bi v nekaj kj popolnoma osiromašile bi' na stanovanjska sredstva,' Poglavitno vprašanje' menskega varčevanja oi| nov za stanovanjsko poai ali za stanovanje pa je v| gotovitvi stvarne vredi' varčevalnih naložb, j šotna možnost nadaljri padanja vrednosti domače' (Konec na 12. strani! Z zbora bistriških gasilcev Minulo soboto je bil v Zg. Bistrici občni zbor tamkajš- njega gasilskega društva. Na njem so pregledali dosedanje delo, se zahvalili staremu odboru za njegovo marljivost ter izvolili novega. Ko so se pogovarjali o na- logah v letošnjem letu, so poudarili, da bodo morali v svoje vrste vključiti še več mladine, dobro pa bi bilo, če bi ustanovili tudi žensko de- setino. Na občnem zboru najvestnejša gasilca I Tkavc in Franc Robnik bila priznanje republiške silske zveze. Za nov predsednika pa je bil i; Ijen Franc Tomažič. Po občnem zboru, na terega so povabili tudi i jega najstarejšega člana žeta Korena, je bila ma zakuska ter obdaritev ste nika. 15 let gasilsl- srečilo šele leta 1965. Kot 78-letnik je redno priha- jal k vajam. Jeseni 1967 je obhajal 80-letnico rojstva. Tov. Gabriel naj nam opro- sti, če se mu šele zdaj za- hvaljujemo za njegovo po- žrtvovalno delo in mu česti- tamo številni prijatelji in nekdanji sodelavci k viso- kemu jubileju ter mu želimo še mnogo zdravih let! J. D, kdo so evidentirani kandidati v bistriški občini? Ker se letošnje volitve vse hitreje bližajo, smo povpra- šali predsednika volilne ko- misije pri SZDL Slovenslca Bistrica Jožeta Dušeja in predsednico lO SZDL Mari- jo Plaveč, kdo so letošnji kandidati. Oba sta dejala, da ne pom- nita, da bi priprave na voli- tve potekale s takšnim ugla- jenim tempom kot letošnje leto. Tako je volilna komisi- ja pripravila jasno začrtan program Zaradi tega ne bo nobenih dilem, vsi družbeno- politični organi in društva pa se bodo lahko enakoprav- no oziroma so se že vklju- čili v predvolilne priprave. Kriteriji za poslance in odbornike pa so taki, da bo- do ti res zastopali, kjerkoli bodo, interese občine, pa tu- di šir.še družbene skupnosti. Evidentirani so že tudi or- vi možni kandidati za repu- bliške in zvezne poslance. Tako bi naj kandidiral v re- publiški gospodarski zbor di- rektor tovarne Impol inž. Šte- fan Podričnik; v kulturno prosvetni zbor Franjo Tič in v socialno zdravstveni ?bor Franc Ban, oba iz konjiške občine, s katero tvori bistri- ška občina republiško volil- no enoto. Evidentiran še ni možen kandidat za poslanca v republiški zbor. Alojz Kores. sekretar ob- činskega komiteja ZK Slo- venska Bistrica, je skupaj s Francem Sinioničem eviden- tiran kandidat za družbeno- politični zbor zvezne skup- ščine. -b STRAN 6 tednik — četrtek, 6. februarj^s pJma utednislm Razmere v ptujskem muzeju Ptuj ima muzej, na katere- ga smo lahko upravičeno po- nosni vsi Ptujčani, zlasti letos, ko proslavljamo 1900-letnico našega mesta. Prav v zvezi s tem dogodkom pa se nam vri- vajo nehote nekatere misli v zvezi s tem, kako opravljajo svojo funkcijo nekatere usta- nove v Ptuju, zlasti muzej. Osnova ptujskega muzeja je predvsem bogata zapuščina bivšega grajskega lastnika gro- fa Herbersteina, ki je imel ogromno smisla za zgodovin- ske vrednote ter je znal ce- niti preteklost lastnega gradu in vsega mesta, čeprav ne sme- mo pozabiti niti prizadevanj velikih ptujskih zgodovinarjev kot so bdi Jožef Ferk, Viktor Skrabar, Franc Kotnik in ne- kateri drugi. Marsikaj je bilo prinesenega po osvoboditvi tu- di iz okoliških gradov ali pa nabavljenega s pomočjo neka- terih kustosov zato, da bi do- bil muze] v Ptuju trdno osno- vo, na kateri je mogoče grh- diti dalje. Če pa se sedaj 23 let po osvoboditvi vprašamo, če je ptujski muzej odigral svojo funkcijo, moramo ugotoviti, da je ni popolnoma niti v pre- teklosti, še manj pa jo odigra- va danes. Vsak muzej opravlja dve funkciji, in sicer znanstveno in pedagoško. Vemo, da so muzejski delavci predvsem znanstveni delavci, saj so bili to celo prof. Ferk in drugi, ki niso bili zgolj muzealci. Tudi večina uslužbencev v drugih muzejih ima za seboj bogato znanstveno delo ter so napi- sali v zadnjih letih precej raz- prav, ki jih najdemo v našem dnevnem in periodičnem, sploš- nem in znanstvenem tisku. Od ptujskih muzealcev v zadnjih letih (razen Curkove) nismo dobili ničesar; vsaj zaman iščemo zadnja leta v znanstve- nem tisku kaj takega, razen člankov. Pred leti smo bili pri- ča izkopavanja ptujskega mu- zeja v Ormožu, kjer so baje odkrili bogato ilirsko naselbi- no. Zvedeli smo celo, da bo napisala arheologinja Perčeva o izkopavanjih vsebinsko izred- no bogato razpravo. Toda zgo- dilo se je tako kot v hrvatskem ljudskem pregovoru: »Gora se drmala, rodio se miš!« Razen bogate reklame za njeno delo in milijonov, ki so jih pospra- vila izkopavanja, ni bilo niče- sar. Kdo je odgovoren za vse to in kdo je za to odgovarjal? V skladu z rujšo socialistično miselnost jo — nihče. Prav ta- ko dvomimo, če je kdo v zad- njih letih vprašal ptujske ku- stose, kje so njihovi znanstve- ni izsledki in na čem sploh de- lajo. Razen prizadevanj tov. Rojičeve iz zgodovine NOB, ki pa so predvsem poljudni, ni- smo dobili ničesar. Ptujski muzej izdaja sicer razglednice in spominčke, ču- jemo celo, da bo izdal svoj prospekt, toda povsod drugod je to delo turističnih organiza- cij in znano je, da tudi ptuj- sko TD dela precej na tem področju. Res je, da organizi- ra muzej periodično tudi raz- ne razstave, zlasti slikarske, toda vse to ne opravičuje ti- stih milijonov, ki jih daje na- ša družba vsako leto ptujske- mu muzeju. Smatramo, da bi moral mu- zej že zdavnaj izdati svoj vod- nik po zbirkah, kot ga imajo že zdavnaj drugi muzeji. Ptuj- ski je dobil zadnjega izpod pe- resa prof. dr. Abramiča. Od tedaj pa je preteklo po drav- ski strugi precej vode in se je v muzeju marsikaj spreme- nilo. Sicer pa je vprašanje, kdo ga naj izda in kako, saj je splošno znano, da vsak nov kustos za nekaj časa zapre od- delek, ga preuredi, dokler na- to naslednji ne podre njegovih prizadevanj, če pa se to zgodi, pa lahko v glavnem vidimo v posameznih oddelkih iste stva- ri, kot jih vidimo že vrsto let. Koliko časa je bil zaprt arhe- ološki oddelek, zaradi preure- ditve galerije slik, oddelek NOB in zaradi preurejanja je tudi že lep čas zaprta viteška dvorana, turistično in vzgoj- no najbolj zaželen objekt ptuj- skega muzeja. Splošno znano je tudi, da posoja ptujski muzej različne muzejske rekvizite proti pri- merni odškodnini. To pa se ne bi smelo dogajati v turistični sezoni; v času, ko si ogleduje muzejske zbirke največ doma- čih in tujih turistov. Druga, zelo pomembna funk- cija, ki jo opravljajo muzeji, je vzgojna. Žal tudi na tem področju v ptujskem muzeju ni vse o redu. Kustosi, ki ima- jo sicer primerno izobrazbo, so le redko vodiči po zbirkah in vse prepogosto smo deležni obiskovalci zbirk razlag na hitro in v ta namen izšolanih vodičev, ki pa pogosto ne ob- vladajo vse snovi, ali pa se v njej lovijo in delajo velike zgo- dovinske napake. Prav tako ni nobena skriv- nost, kako prihajajo in kdaj odhajajo uslužbenci ptujskega muzeja na delo in z dela. Ju- goslovani smo splošno znani po tem, da o lastni domovini ne delamo preveč in z veliko vnemo, če pa bi delali vsi ljud- je tako, kot delajo uslužbenci ptujskega muzeja, bi imeli na- rejenega gotovo še neprimer- no manj, saj jih lahko vidimo, ob kateri koli uri v tistem ča- su, ko so »uradne ure« v me- stu. Ali hodijo vsi zgolj po službenih opravkih? Res je, da se v Ptuju marsikaj govo- ri, vendar apeliramo na obči- no in ostale ustanove, ki skr- bijo za red v takih ustanovah, ta podatek preverijo in ugo- tovijo, koliko je v tem resnice. In končno. Vemo, da je za ureditev vsega potreben denar. Toda urediti okolje muzejske uprave bi bilo mogoče tudi z manjšimi sredstvi in z nekoliko ljubezni muzejskih delavcev. Zadnji na tem področju pa je bil priložnosten botanik in strokovnjak Matevžič — za njim — pa očitno ni nikogar. Apeliramo na skupščino ob- čine Ptuj, da se zavzame v dobrobit muzeja in mesta za razmere v muzeju, jih ozdravi in uredi. Predvsem pa muzej potrebuje v skladu z zakonom o muzejih trdno vodstvo s primerno izobrazbo, kot je v drugih muzejih, da bo ta usta- nova v redu opravljala zaupano ji delo. Nepristranski opazovalci Zakaj tako? Nekako v meso in kri nam je že prešlo, da na raznih me- stih in forumih govorimo o nenehnem dviganju naših življenjskih pogojev, ki pa žal še vedno niso na takem nivoju, da bi lahko imela tudi vsaka družina svojo ko- palnico s toplo vodo. V je- senskih, zimskih in spomla- danskih mesecih nas rešuje tega problema mestno kopa- lišče v Ptuju, ki je odprto dvakrat tedensko, in sicer v petek in v soboto. Zgodi se, da človek, utru- jen od dela, šele v kopališču ugotovi, da je pozabil doma brisačo, šampon, milo ali kaj podobnega, kar pride v po- štev v skrbi za osebno higi- eno. Kaj storiti v tem pri- meru? Vzemi pot pod noge, stopi v bližnjo trgovino (če je v tistem času odprt;^| pa, če nimaš predaleč ^ ma — stopi domov po p, Ijeno, izračunaj si izg^^^ čas pa boš videl, da ^ ne bi bilo napak, če bi no kopališče v Ptuju ^ jalo izključno samo; ^ šampon, brisače... ^^ stvari, ki jih rabimo pfjb panju. { Drugod so te stvari Jj* Ijane, ne vem, zakaj tudi v našem Ptuju ^ moglo zgoditi. Ne najj^s ne bi bil odveč tudi elel ni sušilec za lase. Vsak b:*^ brž rade volje odštel l* desetakov za usluge, k^ da mora dobro uro sed{" radiatorju, da se ti po^« lasje. > Nič ne bi škodovalo, < oselije, ki dela v kopaj) za vsakim kopalcem ot' kabine, v katerih so tua< so redki primeri, da se;) več kopalcev, ne da bi^^ pogledal, kaj vse je | pod tušem. Slika je v zelo zanimiva in žali obenem. Menim, da je/ lišče že po svojem na^ dejavnik za osebno hi* človeka in naj daje zali di higienski videz. 1 Tega sestavka nisem H sal zlonamerno, temvl želji, da se v njem nap< pomanjkljivosti čim prel pravijo. Z malo dobre I in higienskega čuta tol težko napraviti. Rujl -1 Gospodinjsko-kuhi ski tečaj v PodgofI v Podgorcih se je zaij dni gospodinj sko-kuharst čaj, ki je že pred priča vzbudil pri dekletih in: veliko zanimanje. Tečaj pl v dopoldanski in popolč izmeni. Vodi ga gospodinji režija Frangež. O tečaju, hu in o zaključku bomo^ ročali. SMUČARSKI TEČiU dijakov ptujske gimnazije Smučanje je v sodob: ski telesni vzgoji se; del učno vzgojnega pr Zato so vsakoletni tei času počitnic nujni tu dijake, ki živijo v neuž snežnih razmerah. Letos je 17 dijakov ske gimnazije preživel dem dni v Pirševem nad Mislinjo. Snežne r re so bile ugodne, zato čaj nemoteno potekal gram je obsegal osno' nadaljevalno šolo sffl' Dijaki so hitro osvojili videno gradivo. Raze' veznega smučanja srno dili enodnevni izlet ns gart in tekmovanje v mu. Najuspešnejši je ^ šan Peček iz 2. a. sled' Branko Oblak in Petei kel iz 2. c. Prepričani smo, da čaj bil zelo koristen,, izrazili tudi dijaki, ^ lijo še več podobnih šl užitkov in tovariškil^ rov v planinskih doii* Komu naj služijo klubi upokolencev? Upokojenci podružnice Vi- dem pri Ptuju smo uresni- čili željo vseh članov in ustanovili klub upokojencev z bifejem. Prav ta bife pa je že dalj časa kamen spoti- ke in jedro nesporazumov med podružnico in organi skupščine občine Ptuj. Bife oziroma klub plačuje vse dajatve, in se zavzema, naj bodo te enake za vse obrate socialističnega sektor- ja. Menim namreč, da druž- ba ne sme biti oškodovana, kakor je prirodno, da druž- ba, ki se bori proti alkoho- lizmu, ne more dajati popu- stov v davku na alkoholne pijače. Glede na to mislim, da klubi upokojencev ne bi sme- li sliižiti samo le-tem, tem- več, da je tu potrebna malo večja širokogrudnost in naj bi imeli dostop vanje vsi stari in od dela izčrpani lju- dje. Kmečki ljudje delajo na svojih kmetijah celo življe- nje in si s trdim delom za- gotavljajo svoj kruh ter da- jejo družbi vse, kar od njih zahteva. In če si eden ali drugi od takšnih kmečkih starčkov poišče zavetišče v klubu upokojencev, to ne bi smelo nikogar motiti, ker je takšen kmečki starček tudi človek in mu je treba zago- toviti vstop v klub, kakor je zagotovljen formalnim upo- kojencem. Sploh mislim, da ne bi smeli odrekati pravice vstopa v klub vsem social- nim podpirancem, članom ZVVI, ZB, borcem za sever- no mejo in ostarelim kmeč- kim ljudem, skratka vsem starejšim osebam. Stanje je sedaj seveda dru- gačno. Obiskujejo nas ob- činski inšpektorji, ki ugotav- ljajo, kdo prihaja v klub. Vanj namreč trenutno priha- jajo tudi družinski člani upo- kojencev in posamezni ne- člani, ki po zgoraj navede- nem zaslužijo pravico, da jih sprejmemo v klubu. Za to pa moramo odgovarjati pri sod- niku za prekrške. Inšpektorji pa tudi grozi- jo, da bodo klub zaprli. Mi- slim, da to ni pravilno, ker klub izpolnjuje vse svoje ob- veznosti do družbe. Mislim, da je v ozadju go- stinsko podjetje, ki ima v tem kraju svojo poslovalni- co. Temu je bife starčkov našega kluba toliko na poti, da nas tožari na občini in predlaga likvidacijo našega kluba. Mislim, da to ni soci- alistično. Na zadnjem občnem zboru je članstvo kluba v celoti iz- razilo svojo solidarnost v tem pogledu. Klub je poslal v letu 1968 občini Ptuj dve prošnji, da bi smeU uporab- ljati naše prostore in storitve tudi drugi — zgoraj našteti, vendar ni naletel na razu- mevanje. Odbor društva je pred kratkim pregledal poslovanje kluba ter bifeja ter iz pre- sežka sklenil razdeliti soci- alno pomoč potrebnim čla- nom z zneskom 510.000 S din. Mislim, da je delovanje in poslovanje ter humano rav- nanje podružnice in kluba vredno pozornost, ne pa gra- je in kaznovanja. Pričakuje- mo podporo javnosti za naše zgoraj navedene predloge. Boško Varnica, Sturmovec 27 A, Videm V Ferminu je bil zbor gasilcev Preteklo nedeljo je bil občni zbor Gasilskega društ- va Formin. Med drugim so se zahvalili Ivanu Cisinger- ju za 30-letno delo v gasil- skih vrstah. Proglasili so ga za častnega predsednika društva. Diplomo mu je iz- ročil sedanji poveljnik Janez Ivanuša. V poročilu so med drugim navedli, da se premalo mla- dine vključuje v gasilske vr- ste. Ko končajo osemletko, jih mnogo zapusti domači kraj. Z. R. TEDNI^^ — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1969 STRAN 7 osvetno društvo Podgorci riprave na 60-letnico društva pr^etno društvo P^- . je eno izmed tistih Sietoih društev, ki v^ko J pripravijo svojim kra- Im vsaj eno vecje odrsko ^ ter s tem opravičijo SVOJ «toi Tako so z lansKoletno Sritvijo igre »Miklova la« poželi v Podgorcin kot di v sosednih krajih ptuj- e in ormoške občine lep roeh in priznanje. Poročali smo ze, da praz- iie letos prosvetno društvo 5d<^orci 60-letnico svojega jlovanja. Za to jubilejno rečanost nameravajo pri- raviti večjo odrsko delo. renutno izbirajo med »De- rtim bratom« in »Veroniko eseniško«. Kot smo izvedeli razgovoru z ravnateljem )le v Podgorcih Silvom BE- RAČEM, dajejo zaradi teh- ičnih zmogljivosti prednost p »Deseti brat«, 'posebna zanimivost za de- tvnost prosvetnega društva ' Podgorcih je v tem, da že akaj let naT^j uprizarjajo iko imenovana težja in za- tevnejša odrska deila, ki pa ,m z vztrajnim delom ^lo obro uspejo in požanjejo Lani igralske skupine pri ledalcih topel in spontan plaivz, ki je za njih tudi ailepše priznanje. V sklopu prosvetrDega dru- tva deluje tudd lutkovna se- cija, ki je dobila pred ne- avnim svoj lutikovni oder. 'odja lutlkovne sekciie je čitelj Slaiv*ko AMBROŽ. V bližnji prihodiniosti na- »eraivajo ponovno ustanoviti lešami pevski zbor, ki je pred leti v Podgorcih prene- hal delovati. Na svojem ob- močju imajo dovolj dobrih pevcev, ki jih je treba le organizacijsko povezati in jim priskrbeti ustreznega pevovodjo. Upajmo, da bo mešani pevski zbor lahko predstavil svojim poslušal- cem najpozneje na proslavi 50-letnice šole in 60-letnice delovainja prosvetnega dru- štva. Na ta visoka jubileja se Podgorčani pripravljajo že sedaj in lahko pričatkuje- mo, da bo v jeseni v Podgor- cih zares krajesvni praznik v pravem pomenu besede. • J. S. (uharski tečaj r Shjdenicah Mladinski aktiv v Stude- icah pri Poljčanah bo v ja- uarju organiziral kuharski ^aj- v katerem se bodo mla- inke seznanile s kuharsko »netnostjo, istočasno pa se «00 seznanile z uporabo se večje gospodinjske me- ^nizacije ter o higieni v go- Podinjstvu. ^^adinski aktiv se je od- da se bodo tega teča- " lahko udeležile tudi sta- Jil ^"^Podinje iz okolice, iaiT.l'® izpopolniti in novih metod iraKticnem gosoodinjstvu. •eboval oJ in bo Ične-P • 40 ur teore- Ma vJ", praktičnega po- -^oljčfn. ^^^^^^^ ze ok 1, 20 mladink, ven- :ilo Ir^V^^^' da bo šte- i^aja do začetka ro ki znaša le 35 i^l teh Večji ^ila oS^^škov bo namreč v konferenca v Slov. Bistrici. . Viktor Horvat Koliko je še revščine v slovenskih vaseh? Razgovor s predsednikom republiške skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja kmetov, Janezom 2ampo. Republiška skupnost zdrav- stvenega zavarovanja je dala predlog, da se kmečke zdrav- stvene izkaznice poti-jujejo enkrat letno. Potrjujejo pa se tistim, ki so do meseca aprila plačali davek za pre- teklo leto. Tak sklep so osvojili. Ta sklep pa je v nekaterih slovenskih občinah, kjer so znani po precej revnih kme- tijskih področjih, vzbudil precej negodovanja. Kmetje, čeprav zavarovani, zaradi neplačanega davka ne more- jo koristiti zdravstvenega za- varovanja. Ker nas je zani- mal vzrok, zakaj je kmečka zavarovalna skupnost dala tak predlog, smo poprosili za besedo predsednika skup- nosti Janeza Žampo: Naš predlog je imel eno jasno izhodišče. Hoteli smo ugotoviti, kakšno je stanje na naši vasi in koliko jih je sposobnih nositi breme za- varovanja in koliko ne. S tem pa tudi prebuditi obča- ne, da nekoliko bolj resno pristopijo k reševanju mate- rialnega stanja našega kme- ta. Se preden smo šli v to, smo vedeli, da bo imela na- ša akcija eno dobro in eno slabo stran. Dobra je v tem, da ugotovimo, koliko kmetov je sposobnih plačevati davke in s tem dobiti potrjeno zdravstveno izkaznico, slaba stran pa je v tem, da čeprav je kmet zavarovan, ne more koristiti ugodnosti kmečkega zavarovanja, ker nima potr- jene zdravstvene izkaznice. Da je situacija res težka v naših slovenskih vaseh, so nam povedali že v prvem le- tu dobljeni podatki. Vseh kmečkih zavarovancev je v Sloveniji 302.904. Potrjenih zdravstvenih izkaznic pa je bilo minulo leto samo 87,7 odstotka. Nepotrjenih izkaz- nic pa je bilo čez petindvaj- set tisoč ali 8 3 odstotka, medtem ko 12 209 zavarovan- cev sploh ni dvignilo zdrav- stvenih izkaznic...? Seveda pa je položaj še slabši, kot nam ga povedo te številke, Cez trinajst tisoč gospodarstev od skupnih dva- indevetdeset tisoč je bilo namreč oproščenih plačeva- nja osemodstotnega republi- škega prispevka. Za 804 go- spodarstva pa še teče posto- pek za oprostitev. Tako je naš sklad samo iz tega pri- spevka izgubil 114 milijonov starih dinarjev. Naša predvidevanja so bi- la torej resnična. Rezultati so pokazali, da revščine na naši slovenski vasi res ni malo in da bodo morali vsi družbeni dejavniki od zadru- ge, občine do republike in zveze narediti še nmogo, če hočemo našega kmeta pribli- žati poprečnemu družbenemu standardu. -b Skrb za kmete - bivše borce Na zadnji seji UO občin- skega združenja ZB Ormož in Združenja rezervnih ofi- cirjev ter podoficirjev je bi- lo slišati različne komentarje glede odcepitve organizacije ZROP od Zveze borcev. Gle- de tega vprašanja še niso iz- rekli dokončnega mnenja, saj bo o tem odločilo po te- meljni obravnavi članstvo obeh organizacij. Na seji so predvsem poudarili misel, da je bolj kot organizacijska oblika delovanja obeh orga- nizacij pomembna funkcio- nalna oblika oziroma vsebi- na dela. V primeru odcepit- ve bi se že tako skopa sred- stva še bolj razdrobila ter v končni fazi pokazala še manjši delovni uspeh Precej časa so posvetili tu- di obravnavi vprašanj, ki se nanašajo na kmete borce in na njihove zdravstvene ter splošne življenjske pogoje. Med njimi je mnogo takih, ki živijo v neurejenih živ- ljenjskih razmerah, v razpa- dajočih stanovanjskih zgrad- bah itd. V smeri reševanja zdravstvenih problemov bor- cev je mnogo pripomogel di- spanzer za borce v Maribo- ru, Od njegove ustanovitve pa do danes se je iz ormoš- ke občine že fluorografiralo okrog 90 borcev. Na seji so razpravljali tu- di o predvolilnih pripravah z mnenjem, da na bližnjih skupščinskih volitvah ne bi smeli popolnoma pozabiti na nekdanje borce in rezervni starešinski kader Podprli so tudi predlog ob- činskega združenja zveze borcev iz Nove Gorice, da bi podelili maršalu Titu od- likovanje z nazivom narod- nega heroja miru in svobo- de. J. S. IVAN HREN: Jože Kerenčič življenje heroja Jože Kerenčič se je po lju- tomerskih dogodkih skril pred žandarji pri starših ko- munista Polda Vode v Ja- neževcih pri Ptuju. To skri- vališče mu je priskrbel dr. Jože Potrč.'" V njem se je skrival okrog tri mesece. V tem času je napisal novelo Obisk pri starcih; v njej je opisan dr. Južek (dr. Jože Potrč), ki je bil aretiran kot komunist skupaj z drugimi skojevci po novem letu 1934, in družinske razmere pri go- stiteljih. Kmalu po ljutomerskih do- godkih je umrl po dolgem hi- ranju in bolehanju oče. Go- spodarjenje na kmetiji je prevzela mati. Kerenčičevi otroci so že toliko zrasli, da so bili v pomoč pri delu na posestvu in življenje druži- ne se je s tega stališča tudi izboljšalo kljub ostalim go- spodarskim težavam. V začetku leta 1936 je na- pisal Jože Kerenčič novelo Konec invalida Kastorja in v njej prikazal zadnje tre- nutke bednega življenja voj- nega invalida. Zelo žalostno se konča njegovo življenje: »... spačeni, grozno razvle- čeni obrazi se mu reže, drev- je plapola, zvonik se podira, tema pada, nebo se zagrne in Kastor ne vidi ničesar več. Obraz se mu spači. Grabijo po njem, čuti se brez moči in brez odpora na tleh, naj vse to sladkobno preide, Ka- stor ne ve ničesar več. Dr- get spreleti telo in skozi kri z nastopajočo temo vzdrhte ustnice.« 17. maja 1936. leta je go- voril Kerenčič v imenu Slo- venske ljudske fronte na slovensko-hrvatskem shodu v Dubravi pri Zavrču. V množici je izzval navdušenje, ko je končal govor s Cankar- jevimi besedami: »Narod si bo pisal sodbo sam...!«" V Ljubljani je stanoval Jože Kerenčič pri družini Rutar v Zagradu. Poleg nje- ga so stanovali v isti hiši še študentje Leopold Berce, Draga Humek. Jelka Vese- njak, Milena Petovar in so tvorili prijetno skupino ter so se zelo dobro razumeli. Po izjavi Drage Humek so bili študentje organizirani v tem času v celicah SKOJ. Ne- ko skojevsko celico so tvo- rili Emil Zmazek, France Brenk, Ante Novak, Draga Humek. Jelka Vesenjak, Mi- lena Petovar in Polde Berce To celico je vodil Ante No- vak. Po vsej verjetnosti je bil poleg Kerenčiča član KPJ tudi Novak. Ta celica je pre- nehala obstajati po nalogu v začetku maja 19.36 leta V času štrajkov ljub- ljanski univerzi je Jože Ke- renčič zelo aktivno sodeloval. Najdemo ga med demonstran- ti na pravni fakulteti v času predavanja takratnega bana Pirkmajerja (med demon- stranti so bili tudi Vida Tom- šič, Vlado Krivic, Jože Pav- ličič in dr.), kjer je prišlo tudi do spopada. Spomladi leta 1936, ko so cvetele narcise, je skupina študentov odšla na izlet na Golico. Ob povratku so se ustavili na Jesenicah in pri tamkajšnji Svobodi pripra- vili lep kulturni večer. Jože Pavličič se spominja, da so takrat na Jesenicah žandarji takoj prepoznali Jožeta Ke- renčiča, ki je bil pri njih za- pisan kot nevaren komu- nist." V akademskem agrarnem klubu Njiva so Kerenčiča člani napadli, da si preveč lasti pravico nastopati v ime- nu kluba brez vednosti dru- gih članov. Napadli so ga, da je v imenu kluba govoril v Ljutomeru in podobno. Najbrž so nastopile določene frakcionaške borbe v klubu, Kerenčič je bil verjetno ne- koliko preveč revoluciona- ren, kar verjetno vsem čla- nom ni ustrezalo (mogoče je v tem času sledila izključi- tev iz KPJ). V istem letu je bil razpuščen tudi akadem- ski agrarni klub. Ob obletnici dogodkov v Ljutomeru je organiziral Jo- že Kerenčič na ljutomer- skem pokopališču komemo- racijo. Zbralo se je okrog petnajst ljudi s slovensko zastavo, venci in cvetjem Ob grobu Alojza Mavriča je spregovoril Kerenčič prero ške bodrilne besede: »Prelil je fant svojo kri za boljše življenje — za našo bodoč- nost .. Nadaljevanje prihodnjič Jože Kerenčič, Domačija, Zbrano delo, Maribor 1967 " GI. št. 10 Draga Humek, izjava Jože Pavličič, izjava " Slavko Klinar, Jabolko ne more zoreti, če ni sonca. Svobodna Prlekija, Ob- murski tednik. Murska So- bota, 2. jun. 1955 Obč. zbor RK Gorišnica v nedeljo, 9. februarja, bo občni zbor osnovne organi- zacije Rdečega križa Goriš- nice Sestali se bodo ob 14. uri v prostorih Gasilskega društva Formin. Po napač- nem obvestilu smo v prejšnji številki poročali drug datum. Osemdesetletno ženico so v družbi vprašali, kdaj zgubi ženska sposobnost, da se /za- ljubi Starka je malo {^mi^Ii- la. nato pa odvrnila: »Tega vam res ne bi mogla F>ovedati; vprašati bi morali kakšno stasrejšo.« STRAN 8 Se druga plat o ptujski deložaciji v zvezi z različnimi glaso- vi v javnosti okrog poskusa deložacije v Trstenjakovi ulici 9 v Ptuju objavljamo pismo, ki ga je naslovila na Občinski komite ZKS, na predsednika SO Ptuj ter na Stanovanjsko podjetje Ptuj Justina Regvart iz Podleh- nika 69, potem ko je bila brez vsake svoje krivde po- tegnjena v javno razpravo o nezakonitih vselitvah oziro- ma deložaciji v Ptuju. To pismo osvetljuje zadevo z druge strani, zato ga tudi objavljamo: Podpisana Regvart Justina iz Podlehnika št. 69 sem zve- dela, da ste dobili od komu- nalnega zavoda za socialno za- varovanje — podružnica Ptuj, vlogo, v kateri ta ustanova zagovarja nezakonito vselitev Ane Rus v stanovanje nad le- karno. V tem dopisu je napi- sano tudi to, da bi se selila jaz iz Podlehnika v glavnem zato, ker si hoče tovariš Pe- trovič urediti svoj vikend — torej ne zaradi mojih potreb. Interesi tovariša Petroviča me ne zanimajo, zase ,pa vem- da moja prošnja za stano- vanje, ki sem jo vložila že pred sedmimi leti, še ni rešena, da se vozim dnevno z avtobusom iz Podlehnika v Ptuj na delo in popoldne zopet nazaj, da sem mati samohranilka dveh otrok in da sem ostala v le- tošnji zimi brez kurjave za- radi obljub, da se bom lahko že pred zimo preselila v Ptuj. Mimogrede naj omenim še to, da mi je leto dni potem, ko sem vložila prošnjo za stano- vanje bivša predsednica obči- ne tovarišica Stropnikova ob- ljubila, da se bo osebno zavze- la za moj primer in da bom stanovanje vsekakor dobila, a je do danes vse ostalo le pri obljubah. Če vidi komunalni zavod za socialno zavarovanje v Ptuju v primeru Rusove težak soci- alni problem, potem ne mo- rem razumeti, da v Ptuju ni nikogar, ki bi razumel moj so- cialni problem. Sem delavka pri podjetju SIGMA v Ptuju in delam vsak dan osem ur za mesečni osebni dohodek niti 50.000 SD. Od tega plaču- jem mesečno za vožnjo z avto- busom 6700 SD, hčerko šolam na srednji medicinski ioli v Mariboru, sin pa hodi v 8. raz- red osnovne šole. Želim, da bi se moj sin po končani osnov- ni šoli učil obrti in tako bova morala dva vsakodnevno po- tovati v Ptuj, seveda za 13.400 SD (če se avtobus ne bo po- dražil). Vprašam, ali me k preselitvi sili moj težki social- ni položaj ali pa interesi to- variša Petroviča? Ne vem, če bo kaj veljalo, kljub temu pa navajam, da je bila vsa naša družina (starši, tri sestre in jaz) od 11. marca 1942 do osvoboditve interni- rani v Scheltlingenu pri Ulmu. Internirani smo bili zato, ker je bil naš oče v bivši Jugosla- viji predsednik haloške sek- cije viničarskega društva. Želim, da bi mi kdo povedal, če lahko pričakujem, da bo moje stanovanjsko vprašanje sploh kdaj rešeno — način, ki se ga poslužujejo mnogi drugi, nasprotuje namreč mojemu pojmovanju poštenosti in pra- vičnosti. Justina Regvart »Ali se ti ne zdi, da ta pev- ka poje s sočutjem?« »Vraga, če bi imela sočutje, ne bi pela.« Občni zbor KB Ptuj SPREJELI SO SMERNICE ZA KREDITIRANJE Pretekli ponedeljek je bil v Ptuju zbor Kreditne ban- ke v Ptuju. Sprejeli so smernice kreditne politike, plan dohodkov in razhodkov in druge akte. O dosedanjem in bodočem delu banke je po- ročal Viktor Cvirn, direktor KB. Zaključek gospodinj- skega tečaja pri Veliki V nedeljo so imeli v osnov- ni šoli pri Veliki Nedelji za- ključek uspelega gospodinj- sko-kuharskega tečaja, ki ga je obiskalo 21 deklet in žena. Tečaj je vodila gospodinja Terezija Frangež. Dekleta, ki so si pridobile nekaj gospodinjsko kuhar- skih izkušenj, bodo v prihod- njih dneh poslušale še nekaj zanimivih predavanj, ki jih organizira DU Ormož. Za uspel zaključek tečaja so tečajnice pripravile nekaj kuharskih izdelkov ter kot je to že navada, priredile majh- no zabavo s plesom. J. S. Justina Vrabi, usluženka banke, čita poročilo Delovna konferenca ZM na Zq. Polskavi Na delovni konferenci ZM Zgornja Polskava je bilo iz- rečenih precej kritičnih pri- pomb na račun nedejavnosti aiktiva. Medtem ko je obdob- je v prvi polovici preteklega leta bilo dokaj delavno, pa tega ne moremo trditi tudi za obdobje v naslednjih še- stih mesecih, ko je dejavnost skoraj v popolnosti zamrla. Izjema je bil samo filmsiki klub, ki je skozi vso obdob- je aktivno deloval. Aktiv ZM na Zgornji Pol- skavi šteje okoli 35 članov, večji del študentov, ki se vsled obsežnih učnih progra- mov ter oddaljenosti šol (ve- čina se vozi v Maribor) zelo težko sestajajo. To je tudi glavni vzirok, da aktiv ni v popolnosti izvedel postavlje- nega programa dela za pre- teklo obdobje. Vsekakor pa ne bi bilo praivično ocenje- vati njihove dejavnosti kot nepomembno. Predvsem v prvi polovici so izvedli ne- kaj akcij, ki jih ne bi smeli zanemarjati. Organizirali so plesni tečaj, ki je bil zadovo- ljivo obiskan, kljub temii, da je organizator pričakoval večjo udeležbo. Pomembne uspehe so zabeležili na šport- nem področju, kjer zavze- mata prvo mesto odbojka in namizni tenis. Udeleževali so se proslav in drugih kul- turnih prireditev v svojem kraju. Med najbolj aktivne sekcije pa upravičeno šteje- jo fibnisko, ki ima vsaiko ne- deljo predstavo posebej iz- branih filmov. S predvaja- njem filmov si mladinska organizacija pridobiva sred- stva, s katei'imi si bodo ure- dili klub ter v povezavi z matično knjižnico v Sloven- ■s^ki Bistrici uvedli izposoje- valnico knjig. Da aktivu ni uspelo izpol- niti vseh nalog, je iskati vzrok tudi v slabi kadrovski strukturi, kateri bodo mora- li posvetiti pri izbiri novega odbora zares največjo po- zornost. Na tej konferenci so si po- stavili naloge za letošnje le- to, med katerLmi zavzemajo pomembno mesto: poživitev klubsike dejavnosti, opremiti klub z najnujmejšiiTii stvi, poživiti športno j nost, večjo skrb bo p, no ix)sivetiti vzgoji jj,' kadrov, sodelovali bod organizaciji proslav ij, gih programov, še bodo tesno sodelov- KUD in SZDL v t®; ju. V naslednjih mesec;^^ do ustanovili družino • niške zveze in taborniii ganizacijo. H.\ —————— DllAGA AI.ENKA! Rada berem novice, a najbolj so mi všeč NAŽA PISMA. Več- krat sem premišljevala, kaj in kako ti naj napišem, da te se jaz malo razveselim. Sem učen- ka 4. b razreda v Desterniku. Moja razredničarka se imenuje Regina Horvan in jo imam zelo rada. Veselila sem se zimskih počitnic, ker sem vedela, da bom imela lepe ocene in zares sem odlična. Moja mamica mi je ob- ljubila, da če bom prinesla do- ber izkaz, me bo naučila plesti rokavice. Moja mamica to vse zna in tudi mene uči. Jaz jo po- slušam in gledam, potem pa sa- ma poizkušam plesti. Sedaj ple- tem malo jopico za mojo neživo punčko, potem jo bom pa še za sebe. Alenka oprosti slabi pisavi! Prosim te za vesel odgovor v TEDNIKU. Se enkrat te prosim, da ne bo to moje pisemce roma- lo v koš. Prisrčno te pozdrav- ljam. Zalika Sever, Placar 28, p. Desternik ZALIK.V! Tvoje prisrčno pisemce nika- kor ne more romati v koš. Prav vsaka besedica v njem je kot sončni žarek, ti, Zalika, si pa tisto sončece, ki jih izžarevaš. Odlična učenka si. Veselim se s teboj in s tvojo mamico in iskreno želim, da ti pri učenju ne bi nikoli zmanjkalo moči. Pišeš mi, kako napreduješ tu- di pri pletenju. To je lepa spretnost, ki deklicam posebno pristaja, a punčko še imaš . . . Kako si srečna! O, zlata leta! Naj ti še dolgo sijejo! ALENKA SAM V SNEGU Zvonec je odzvonil zadnjo šol- sko uro. Pobasai sem reči v tor- bo in se odpravil domov. Zunaj so naletavale snežinke. Kmalu sem bil doma. Sneg je pojenjal. Mama mi je pripravila kosijo. Z naglico sem pojedel. Nato sem se odpravil smučat. Mama mi je prepovedala oditi daleč od doma. Zunaj so naši fantje pri- pravljali smuči. Sklenili so, da bodo odšli v Zamence. Pridru- žil sem se jim tudi jaz, čeprav mi je mama to prepovedala. Kmalu smo odrinili. Med pogo- varjanjem smo prispeli do trav- nika. Kar je za nami prisopihal star možak in nas začel zmerja- ti. Pospešili smo korake in že smo bili v sadovnjaku. V Za- mencih je bilo že mnogo otrok, ki so se sankali in smučali. Tudi jaz sem se spustil po strmini in srečno prismučal v dolino. Ure so minevale. Zivžav je u- tihnil. Ostalo nas ie kakih deset otrok. Sneg je začel gosto nale- tavati. v dolini so se prižgale luči. Se zadnjič sem se spustil po strmini. Toda smučke me ni- so ubogale. Zaneslo me je na na- sprotno stran. Moji prijatelji so se že oddaljili. Klical sem jih, toda niso me počakali. Odbrzeli so naprej. Ostal sem sam. Plaho sem se potiskal med drevjem. Ko sem šel skozi sadovnjak, se mi je zdelo, kot da me drevje hoče pokopati pod seboj. Rokavi- ce so mi začele zmrzovati. Za- čelo me je zebsti. Počasi sem prišel na piostrano polje. Noč je zagrnila pokrajino. Cisto sam Kom bil. I-e še opotekal sem se. Zagledal sem obrise prvih hiš. Toda jaz sem bil na kraju? mi. Kar sem zagledal na sii stavo. V njej sem prepor četa. Ko je prišel do me: je najprej prisolil dve zi verjetno od veselja, ker i našel. Nato me je hitro s domov. Mama je vsa v čakala name. Ze dve uri iskali. Se sedaj premišl; kaj bi se zgodilo, če bi t bolj daleč. Lahko bi zmrzr. nisem mogel nikamor vet Tako pa se je vse srečni čalo. Bila pa je tudi zame do« la. Alenka! To je moj resnit godek. Napisal sem ga it bralcem, da se še njim a di kaj podobnega. Pozdravljam te Janko Dorna',1 JANKO! Takega dogodka pa k Prav zares si imel večjo kot pamet. Važno pa je ti da si znal celo dogodivšči po in zanimivo opisati t: v zabavo in pouk. Drugi del tvojega pise: snežni hišici tudi še pn vrsto. ALE DRAGA ALENK.vr Oglašam se vam prvič šiljam dve pesmici. Zelo berem NASA PISMA. Pri vas pozdravim in vam mnogo uspeha pri vašem č Marija Gal Dravinjsi MOJ POKLIC Kmalu šolo bom končala a še ne vem, kaj bom postala. Mogoče za učiteljico gre: no, to še točno res ne vera. Sestra pravi, naj grem v samostan za i Kaj ona misli le? To pa že ne! Jaz bi raje šla na luno. A kaj na luni bi počela, tam nič hrane ne bi ii^t Boljše, da doma ostanem in se na luno sploh ne i A če bi kdaj si zaželela, v vesolje bi letela z novim satelitom ali z raketo in na luni jedla jetrno pašteto. MARIJA! Obeh tvojih pesmic seni Ig razveselila, saj sta nu zali, da NASA PISMA zen glas, ampak živa iJf^ trka na otroška srca i" pira. Drugo pesmico mica« sem prihranila krog osmega marca. Saj kaj! Za takrat bi nanirf' da bi bil cel kotiček s pesmicami o naših Otroci, pošljite mi iiU! prisrčnih in toplih besed Sljite! Tvoja današnja pesini'^ rija, te odkriva kot v'' hudomušno deklico. O ■ pa le začni resno razniis' vse kaže, da ti bo živir tekalo na naši okrogli so misli na I.uno /»""v, velik del velike pusvolo^' Učiteljica: »Jurček, povej mi stavek!« Jurček: »Konj vleče voz.« Učiteljica: »Dobro. Postavi ga v velelno obliko!« Jurček: »Hija!« TEDNIK — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA Jjj TEDNI^^ — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1969 STRAN 9 ZAKONITA POT DO PRIDOBITVE STANOVANJA Zadnje čase smo bili priče sedmim neupravičenim vse- rt 'Htn v stanovanja v Ptuju. Stranke so nasilno vdrle v 1 novanja, iz katerih so se izselili prejšnji stanovalci, in f ko nezakonito zasedle stanovanja, ki so bila dodeljena d ueitn strankam. Stanovalci, katerim so bila stanovanja H deljena, so takoj zahtevali pri občinskem stanovanjskem eanu, naj izda odločbe o izpraznitvi teh stanovanj. Ko je "hlinski upravni organ hotel dne 28. januarja 1969 na pod- ® . ^ako izdane odločbe prisilno izseliti neupravičeno vse- ljeno stranko v Ptuju, Trstenjakova ulica 9/1, ker tega ni hotela prostovoljno storiti v določenem roku, se je stran- ka s silo postavila po robu. To je dalo povod za razne go- vorice med občani, češ da je bil postopek nezakonit, da se stranki, ki se jo je hotelo izseliti, godi krivica, da je bolj potrebna stanovanja, kot tista, kateri je bilo dodeljeno itd. Da bi lahko presodili in ocenili, komu se godi krivi- ca, poglejmo, kaj pravijo o tem stanovanjski predpisi. Pravica oddajanja stanovanj Zakon o stanovanjskih raz- merjih, katerega prečiščeno besedilo je bilo objavljeno v 11. številki Uradnega lista SFRJ z dne 16. 3. 1966, v 35. določa, da imajo pravico od- dajati stanovanja delovne organizacije, družbeno poli- tične skupnosti in druge pravne osebe, ki so kot in- vestitorji zgradili ali kako drugače pridobili stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Zakon nadalje določa, da delavski svet oziroma drug najvišji organ stanodajalca predpiše pravilndk o tem, na kakšen način, ob katerih po- gojih in po katerem pred- nostnem redu se bodo odda- jala stanovanja in kateri or- gan o tem odloča. Ko po pravilniku pristojen organ izda odločbo, s katero je oddal stanovanje, mora to odločbo brez odlašanja obja- viti v poslovni stavbi stano- dajalca. Zoper odločbo o oddaji sta- novanja, ki je v nasprotju s pravilnikom, se lahko vloži v 15 dneh od dneva, ko je bila objavljena, ugovor. Ugo- vor lahko vložijo delavci sta- nodajalca. ki je predpisal pravilnik, ter druge osebe, ki Pf pravilniku lahko dobijo stanovanje. Ugovor se vloži na delav- ski svet oziroma na drug najvišji organ stanodajalca, ]e pravilnik predpisal, ^oper odločbo o ugovoru " niti upravni Miiti nru -u postopek. Odločitev miozbenega organa zoper ; ^^ dodpfc vprašanje glede ^^aeljevanja stanovanj rešu- ' zaoiii K ^ delovni organi- ' or^ni'- izven delovne ' vice ' torej pra- ( nai K . ° tem, komu ^ J 00 stanovanje dodeljeno vankl o^^iroma stano- ' ki jih je ' 'agi 2obema Ptuj na pod- : je n^^L^^ibe. nacionalizaci- so postala last (tako imenovani splošni stanovanjski fond), je občinska skupščina Ptuj ob ustanovitvi Stanovanjskega podjetja Ptuj leta 1966 pre- nesla na to podjetje, da jih dodeljuje predvsem osebam, ki dobivajo socialno pomoč, upokojencem z nizkimi po- kojninami, socialno ogrože- nim osebam z nizkimi oseb- nimi dohodki, stanovalcem, ki se morajo izseliti zaradi rušitve zgradbe, in podobno. Občinska skupščina, niti nje- ni organi tedaj ne odločajo več o dodelitvi teh stano- vanj, ampak ima to pravico izključno Stanovanjsko pod- jetje Ptuj. Pridobitev stanovanj- sio d gega kot sama škoda. D^ drugega bosta prehitevi nekaj časa boste vozili pf^ vi nekaj po desni, vso poz nost boste posvetili samo zivaču in premalo pazili ostale, jezili se boste, kva motor. In vse to samo za di tega, ker vas je preh nekdo, ki ni povsem pri P vi in se na vso moč trudi, bi razjezil ostale voznil" Ne dajte se izzvati! Ce drugi že res hoče igra' ognjem, pustite ga, naj igra sam. Kdor nasede i vaču in se odloči za pri^ no dirko, povečuje nevari na cestah in velikokrat ^ ča v prav tistem jarku izzivač. Kdor se da izz) ni nič bolj pameten kot ' vač. Pameten šofer se zmeni zanj. Predsednik mladinskega klu- ba Vida Lipovnik Ferdo Serbelj Miro Lešnik Dom kulture v Slovenski Bistrici, domena nekaterih . . . TEDNI^^ — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1969 STRAN 11 Stoletnica gasilstva na Slovenskem priprave tudi v ormoški občini T Ptos praznujemo stolet- nic gasilstva na Sloven- V m k'' jo bomo slavili kar ^nibolj slovesno in koristno. slovensko gasilsko dru- ^vo ie bilo ustanovljeno S sto leti v Metliki. Kljub temu da praznuje naše ga- ciistvo tako visok jubilej, ga le vedno tarejo nekatere za- četniške težave, ki povzro- čalo v našem gospodarstvu ogromno škodo. Ce pogleda- mo nazaj, vidimo iz stati- stičnih pokazateljev, da ]e desetletna škoda, ki so jo povzročili požari v Jugosla- viji tolikšna, da bi lahko s temi sredstvi zgradili prav- cato velemesto v najmoder- nejšem stilu. ^ ... J Gasilska društva tozijo, da jim največkrat »gori« pri vprašanju finančnih sredstev, ]d smo jih za požarno pre- ventivno dejavnost vse pre- več mačehovsko delili. V Slo- veniji imamo ob tem viso- kem jubileju že okrog 1200 gasilskih društev, skupaj z industrijskimi pa celo 1316. Letos bodo v Sloveniji v ta namen štiri važnejše pri- reditve: 25. maja bo zlet pio- nirjev gasilcev v Laškem, 13. julija zbor gasilk v Ptu- ju, 16. in 17. avgusta pa bo v Metliki osrednja proslava 100-letnice slovenskega ga- silstva. Da bi izvedeli, kako se pripravljajo na ta praznik gasilci iz ormoške občine,, smo zaprosili za kratek raz- govor predsednika občinske gasilske zveze Franca PUC- KO. Povedal nam je, da so v teh dneh v teku občni zbori gasilskih društev, na katerih, posvečajo posebno pozornost sodelovanju gasil- cev in civilne zaščite. Opre- ma gasilskih društev na ob- močju občine Ormož je še vedno nezadovoljiva. Naj- bolj pereče vprašanje je v Središču ob Dravi, kjer hra- ni tamkajšnje gasilsko drtašt- vo svojo opremo v nepri- mernih kletnih prostorih. Gasilski dom so jim med vojno porušili Nemci. Za gradnjo novega doma ni sredstev. Lani je bilo v ormoški ob- čini največ požarov na ob- močju gasilskega društva Ivajnkovci. Gasilci se pri- pravljajo za nastop ženskih skupin, ki bodo v okviru praznika slovenskega gasil- stva 13. julija v Ptuju. O delovnih uspehih ter problemih gasilcev v ormo- ški občini bomo še E>oročali. J. S. Danica, 16-letna rejenka pri Preačevih |)ri Veliki Nedelji: >irada bi spoznala brate in sestre, rada bi videla mamo...« Večkrat nas pretresejo naj- različnejše zgodbe, ki jih je v vsej svoji krutosti napisalo življenje. Mnogo sem jih že slišal, posredno ali neposred- no tudi sam doživel, toda kaj takega, kot mi je pripo- vedovala 16-letna Danica VIHER, rejenka pri Preja- čevih v Veliki Nedelji — še nisem nikoli slišal. Njena življenjska zgodba je tako žalostna, da mi je ob nje- nem pripovedovanju zastalo pero in da sem imel z Da- nico vred solzne oči. Verje- mite mi, nisem tako mehak in rahločuten..., toda njena pripoved je tako grozna in skoraj neverjetna. Pa poslušajte, na kak na- čin sem razkril žalostno uso- do tega komaj 16-letnega dekleta, ki jo je življenje ra- zočaralo že v njeni naj než- nejši otroški dobi. V nedeljo so me velikone- deljski fajfarji povabili na svoje — v današnji številki opisano fajfarsko tekmova- nje. Ker je naš poklic pač tak, da moramo imeti po- vsod odprte oči, ušesa in včasih tudi nos, sem se z go- spodarjem Petrom Prejacem znašel za točilno mizo v po- govoru o vsakodnevnih teža- vah, ki se pojavljajo v go- stinskem delu. V pogovoru sta naju zmotili dve mladi dekleti, ki sta stregli žejnim fajfarjem. Povedal mi je, da sta to njegova hčerka Sonja, učenka sedmega razreda osnovne šole, in rejenka Da- niča, ki je postala pred ne- davnim povsem enakopraven član njihove družine. Njego- va pripoved je postajala vedno bolj zanimiva. Pove- dal mi je nekatere drobne izseke iz njenega življenja. Ker je prav gotovo opazil, da sem hlastno požiral vsa- ko njegovo besedo, mi je de- jal: »Sicer pa je najbolje, če vam bo o vsem tem pripo- vedovala Danica sama.« Beseda je stekla v kuhinji, kamor sem povabil Danico in Sonjo. Danica se je na- slonila na mizo in mi začela razkrivati njen svet vse od tistega časa dalje, kamor se- gajo njeni prvi spomini. Rodila se je na Vinskem vrhu v borni koči sredi go- de, sredi bede in revščine, ki je kraljevala tudi v njihovi družini. Oče in mati sta vse prevečkrat pozabljala na 10 lačnih otrok, ki sta jih ob- ravnavala kot nujno zlo, brez občutka ljubezni, ki so je bila nedolžna otroška sr- ca še posebej potrebna. Živo se spominja dogodka, ko jo je oče, kot dve in polletno deklico vrgel skozi vrata. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Življenje za otroke je postajalo ne- vzdržno. Beda ter revščina, utopljena v alkoholu, jih je (Konec na 13. strani) Danica Viher (v belem pred- pasniku) in Sonja Prejac sta postali nerazdružljivi prija- teljici. Raketarji iz Poljčan Ze dalj časa so se mladinci iz Poljčan ukvarjali z mislijo o svoji raketi. Da pa ne bi kdo mislil, da gre res za kak- šno pravo raketo, naj na j pre- je povemo, da gre za raketo, ki bi jo mladi pokazali na sprevodu na pustno nedeljo. Raketa bo velika. Dolga bo sedemnajst in pol metra, tež- ka pa vsega skupaj šest kilo- gramov. Polnjena bo z vodi- kom, njena hitrost pa bo pet metrov v sekundi. Tako ste že lahko uganili, da pravza- prav ne bo to raketa, ampak balon v obliki rakete. V ko- liko pa ne bo nobenih pre- prek, bo dosegla raketa višino skoraj dvajset kilometrov. Seveda pa jo lahko vetrovi že preje raztrgajo, preden bo dosegla zaželeno višino. Z njo nameravajo mladin- ci popestriti letošnji pustni sprevod na pustno nedeljo. Raketa oziroma njen model je že narejen. Takšno delo zahteva precej časa in stro- škov. Tako so mladim prisko- čili na pomoč tudi nekateri starejši, kot konstruktor ra- kete Franc Skolc in Tone Verle. Za njeno izdelavo so bila potrebna finančna sredstva. Tako so mladinci poslali prošnje delovnim organizaci- jam v Poljčanah za skromno denarno pomoč. Vrnili bi jim jo v obliki reklamnih napisov na raketi. Konstruktorji pri- čakujejo, da jim bo nekaj de- narja ostalo tudi za opremo mladinske sobe. Vsi, ki se še odločajo, kam bi šli na pustno nedeljo, naj ne pozabijo na Poljčane in na njihovo raketo, ki bo imela tudi improviziran motor, ki bo puščal za sabo ogromno dimno sled. Med izdelavo prototipa rakete DOMISLICE • v spoznavanju srečuješ bolečino, v bolečini spozna- nje. o • Človeška notranjost je neizčrpen rudnik. Cim več črpaš iz nje, tem večje za- klade odkrivaš na svetu. o • Volk ne bo spremenil svo- je narave, dokler bodo ovce na svetu. o • Sovraštvo je mati neraz- sodnosti, a ne temelj morale. o • Nesreča je, da človek za- fadi duševne lenobe nerad razmišlja, a sreča je, da Iju- najbolj učijo misliti prav "ajvečje nesreče, ki jih te- zaradi duševne lenobe, o • Zgodovina dela ljudi, to- nekdo je dejal, da zgodo- 'no delajo zgodovinarji. o ® si slep za svoje slabo- eega' ^^ ^^ • p • ° motr'^"^^ pred vsemi, da se Povei' " b«''« verjeli, !si IL ^^ se motijo - bodo užaljeni. o Rezervirano za prieškega Lujzeka Dober den drogi Prleki, no fsl driigi, ki se na toti guč viin raz- mite. Ja, zdaj tote dni že tak poma- leu prta iašenki pluvlcmo, išemo lorfe, ke mo se iehko po dugen cejti po enkrat pokozaU v malo drgočišjih ksihtih, kolemo pra- šičke no spočijamo še vse mo- goče druge predfašenkove vra- golije. Jas že precik dugo tuhtan koko lorfo si naj letos na ksiht nateknen. Men eno dobro po- griintacijo, ki pa je že precik zglodana no nede nič preveč no- vega pokozala. Brez vsokili vej- kih stroškov mo si obleka gvant, ki ga glodan v petek no svetek, na fseh žepih mo si viin obrna fiiro, si povezna na glavo ta kmečki klabiik no si poleg toga na hrbet napisa: »Občon v leti 1969«. Seveda nemo pozoba tiidi na prozno mošnjo, celi kup od- ločb, odlokof nad no pod odlu- kof za plačilo dafkof, še neke drugih tokih štosof pa te lehko vidli sebi podobnega koranta, ki ga montra taužnt križof no te- žof. Kak pa je ke letos s kolinami? Ste že spustu krf fsen na smrt obsojenin svinjskin hrtolcon. Mislin si ali, ke so ven rubeži ne fseh čujekof v občinski pro- račun zapisali. No ja, kak je pa je, tejko ali glete, če mo priša ke okoli po vesi, ke te me lehko s kokoj svinjskoj klobasoj zadeli no z litron vina poleli. Nafsezodjo pa nan je neke več o totih svinjskih sedminah na- pisa moj zvesti dopisnik iz Gor- jih Oblokof pri Jiiršincih: Drogi Lujzek! Veš Lujs, zlo rad bi te spozna, ke bi kero pametno fkiip tresno- la no malo požegnala tote naše prieške probleme. Najprej ti moren malo poto- žiti tote naše gomilske turistič- ne težove. Nafsezodjo pa je boj- še, ke sma ž jiml tiho, saj ma- mo zaj itak mrtvo sezono no smo v glovnen fsi honorarno zaposle- ni z mesarijami. Da ti rečen Lujs, pje to ti je fčosih po utrah po Oblokih toki svinjski orkester, ke je veselo poslušati. Najboj smešno je te, Ce koki glovni me- sor, ki je malo preveč v šnop- sovo flašo pogledna, porine nož namesto v srce — za pleče. Zač- ne se ples po štalinkah tak ke več ne veš, kerega hujša bi tre- balo na drugi svet poslati. Veš, pa tudi naši sosidi so viin z vra- ga. Ce le zvohajo, ke do pri ke- ri hiši meli »svinjsko sedmino«, ti doj zašrajflejo dveri na šta- linkah, napišejo poleg še pismo v verzih, zadejo rol na strehi no naštimajo še fse druge vra- golije. Da ti rečen, to je sme- ha no fčosik tudi precik jeze. Ja, vidiš, tak se nan godi zaj po zimi na kmetih. Pa še neke ti moren povedati. Vena so tii- di rubeži preštimali no zvedli za tote svinjske svetke, no se zaj dosti v naših krajih zadržovlejo. Da ti rečen totih obiskof smo ne nič preveč veseli. Za rubežon pridejo še drugi toki gospodje, ki peneze pobirajo. Zlo bi nas razveselilo, če bi nas po dugen cajti drgoč obiska koki rolome- tar. Toti so ali boj po redko v naših krajih, tak ke moremo fčosik že s kiihačami dim v rol phati. Mislimo si ali, če že lehko sa- teliti no fse druge vragolije pri- lezejo v naše kraje te bi nas lehko fčosik tudi rolometari obi- skali. Tejko ti naj bo za gnes. Bodi lepo pozdrovleni Ti no fsa tvo- ja žlohta z rezerviranega kota. Tvoj dopisnik iz Gorjih Oblo- kof pri Juršincih. Pozdrovleni dopisnik! Pretrosle so me tvoje težove, ki vas montrajo v vaših kra- jih. Pišeš, ke mote zaj v totih dneh fse sorte obiskof v prvi vr- sti tokih, ki van žmičejo vaše oskublene mo.šje. Ja, ven, resen je hujdič, pa kaj si čemo, če bo- gec tak čejo. Veš negda v štorih cajtih smo rekli: »Tan vzemi ge je, no daj to ge nega«. Gnešji den pa je to že Cista drgačik no boj moderno rešeno: »Vzemi ge nega no daj to ge je.« Saj rečen narobe svet no narobe lidje. Te pa po srečno do driigega četrtka. Pište mi na moj antres: Uredništvo Tednika, Heroja Lac- ka 2, Ptuj. Vaš Lujzek STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA Jjj V pričakovanju kurentovanja v Pluju KURENTOVA ZNAČKA ZA VSAKEGA GLEDALCA Te dni bodo zaropotali ku- rentovi zvonci po Ptujskem in Dravskem polju. Mogoč- ni, že daleč poznani kurenti se bodo podali od hiše do hi- še, od vasi do vasi v sprem- stvu oračev, pokača, »mice«. Pojavili se bodo še mnogi drugi liki: rusa. piceki, lau- farji Vsi skupaj bodo za ne- kaj dni spremenili podobo vasi v okolici Ptuja. Se bolj nestrpno in z več- jim pričakovanjem čakamo Ptujčani, okoličani in drugi na letošnjo osrednjo pustno prireditev »Kurentovanje v Ptuju«. Omenjena prireditev bo ena od prvih v jubilej- nem letu mesta Ptuja. Ker je Ptuj znan tudi daleč prek meja po kurentih in »kuren- tovanju« in ker bo omenjena prireditev v jubilejnem letu. pričakujemo boljšo priredi- tev od sedanjih. Pripravljalni odbor se je večkrat sestal in razpravljal o pripravah. Poskrbeli so za propagando: lepake, brošure, prospekte Pripi-avljajo sku- pine ki bodo nastopile. Ure- dili so cestni promet za dan prireditve, parkirne prosto- re za avtomobile in ostala prevozna sredstva. Upajmo, da bodo med drugim pri- merno okrasili mesto. Njiho- va želja je in tudi prav bi bilo. da bi pri okrasitvi me- stva sodelovali vsi prebival- ci Ptuja. Zavedati bi se mo- rali, da karneval prireja Ptuj. torej Ptujčani, ne pa samo skupina iz pripravljal- nega odbora. Ce bomo hoteli še bolj popularizirati ome- njeno prireditev, bo treba več širšega sodelovanja. V karnevalu bi moralo nasto- piti čim več pustnih likov. Poleg tega, da bi primerno okrasili vsak svoje pročelje hiše, bi moralo tudi večje število gledalcev, predvsem iz Ptuja in okolice, nositi vsaj manjše maske. Vse to in podobno bi ustvarilo kar- nevalsko vzdušje. Na kuren- tovanje ne bi smeli gledati kot doslej. Čakali smo, da ga bo nekdo tretji pripravil, mi pa se bomo pred prire- ditvijo prerinili na ptujske ulice, seveda zastonj in nato brez premisleka kritizirali. Ne rečem, da kritika ni umestna, vendar bo treba več sodelovanja in pomoči, če bomo hoteli kurentovanju v Ptuju dati ustrezno karne- valsko vzdušje. Letos so pri- reditelji sklenili, da bodo napravili konec neplačanemu pristopu k prireditvi. Zave- dati se je treba, da prire- ditev veliko stane in da je žalostno, da k naši priredit- vi ne bi prispevali minimal- ne vstopnine. Prireditelji tudi upajo, da ne bo več nepotrebne gneče na nekaterih mestih v Ptuju. Nastop bo po vseh ulicah in trgih. Gledalcem ni treba de- lati gneče, skozi katero ne morejo niti nastopajoči. Z. R. Vdova Rošlinka v izvedbi levajnskih mladincev na Desierniku Med Muro in Dravo se raz- prostirajo Slc^enske gorice, ču- doviti gričevnati svet, preple- ten z zapeljivimi dolinami. Nekje pod Kozjakom, prav na robu alpskega predgorja se prične Pesniška dolina. Skrom- na in skoraj neznatna se v bli- žini ptujsko-dravskega polja razširi v prostrano odprto po- krajino. Številne vasice, ki so nekam ponosno zamaknjene v svojo prirodno lepoto, tičijo ob vznožju juršinskega in urban- skega pobočja in se prav skriv- nostno smehljajo vsakemu, kdor jih obišče. Tudi mene je pot vodila v to Pesniško dolino. Ko sem se spustil z urbanskega griča pro- ti južnovzhodni strani, se je pojavila pred menoj vas Le- va j nci. Tod so bili nekoč (in so seveda tudi danes) ugledni go- spodarji, kar očitno pričajo prostorna gospodarska poslop- ja. To so ljudje, naše slovenje- goriške grče, ki dišijo po zem- lji in zdravem značaju. In prav ti ljudje so lani začutili potrebo ne samo po telesnem delu, ampak tudi po duhovnem okrepčilu. Plemenita misel je rodila nadvse hvale vredno in prepotrebno dramsko sekcijo. Da bi s to tradicijo nadaljeva- li. so mladi Levanjčani tudi le- tos nudili našim Desterničanom dveurni kulturni užitek, kome- dijo Vdova Rošlinka, ki je spravila v smeii še tako cka- menela bitja. Levanjčani so tudi tokrat vložili veliko truda, saj so sko- raj vsak večer prebavljali sta- vek za stavkom. Gospodar Zampa je potrpežljivo in z ob- čuUcom zadovoljstva spremljal vaje. Spretna reka poklicnega režiserja Petra Malca je skrb- no in spretno vodila igralce od prizora do prizora, ki so dokaj naravno oblikovali in brez vsa- ke vsiljene patetike posredova- li gledalcem smisel njihovih vlog. Osrednja vloga je bila vdova Rošlinka. Težko se je mlademu deldetu vživeti v vlogo 40-letne vdove, ki strastno hrepeni po moškem. Toda Zelenikova Marica, čeprav prehlajena, je presenetljivo dobro odigrala svojo vlogo. Hčerko Manico je igrala Zampova Marica. Njena interpretacija v lepo uglajenem stilu je gotovo ugodno vplivala na gledalce v dvorani. Pože- garjev Franček je igral Janeza. Le kdo bi si mislil, da bo ta fant znal tako korajžno pred- staviti pravega -gorenjskega Janeza«? Morda sta z Manico bila v skupnih prizorih nekoli- ko nerodna, toda to je skupna lastnost še nerutiniranih .igral- cev. Vlogo romarja je igral Ivan Fistrovič, hvaležen igra- lec, pa tudi njegova vloga je bila prava poslastica zanj in sploh za oblikovanje zvitega posredovalca moških. Anico je igrala Fladungova. Čeprav je prvič nastopala, je pokaJ dovolj smisla za odrsko ž]^ nje. Jerneje je bil Stanko j lenik, Gašper pa Murajev 1 maž. Nastopila sta v IretjJ dejanju. Z dovolj prepričljiv« nastopom sta ugnala vi, Rošlinko v kozji rog, kar je h bilka z zadovoljstvom spr^ Ijala. Pastirček je bil 2aiiiJ Janez. Prvič je nastopil in .i vahno in brez strahu odijj nekaj prizorov. , Fantje in dekleta so se ^ potrudili, kar je veliko in velja te ljudi pohvaliti. 1 Vdovo Rošlinko je napH Cvetko Golar že leta 1925, ^ ko je vse pričelo pisati po vi-« modi, v naturalislicnj slogu. Prav Golar, pisatelj | pesnik narave, domače zenti je bil čudovit oblikovalec ročila slovenske moderne. K tak je znal v tej preprog zgrajeni komediji prikazali Ij dem žensko, polno življenja! strasti. Pohlepnost po mlada fantu, zatreskancst, ljui sumje nad hčerko, razočaraj in obup, vse to se prepleta tej vroči Rošlinld, ki nazad; s prav naivno izpovedjo, ; jaz j;em samo hotela »prcizi: siti« tega Janeza, skuša p^^ ljudmi opravičiti svojo zatj do. • Ivan Marke; Predvolilne priprave (Nadaljevanje s 1. strani) ske kandidacijske konference upoštevati posamezna pod- ročja družbenega dela, ki so zastopana v posameznih zbo- rih zvezne skupščine. V tem tednu so se pričeli sestanki Socialistične zveze, na katerih so izvolili člane za krajevne kandidacijske konference. Koliko članov naj Šteje krajevna kandida- cijska konferenca, so v po- sameznih krajevnih organi- zacijah SZDL sami odločili. Dogovorili so se, da naj kra- jevne kandidacijske konfe- rence štejejo od 30 do 50 članov. Proti koncu tedna bodo že seje krajevne kan- didacijske konference, na katerih bodo dokončno dolo- čili kandidate za odbornike občinske skupščine in evi- dentirali možne kandidate za poslance republiške in zvezne skupščine. Z. R. Razdrobljenost sred- stev . .. (Nadaljevanje s 4. strani) lute. nestabilnost cen gradbe- nega materiala, sili varčeval- ca, da varčuje na krajše ro- ke, ali pa, da svoje prihranke vlaga v investicijsko opre- mo in v gradbeni material; čeprav so pogoji varčevanja na krajše roke najtežji in so v nenehni stiski glede potreb- nih sredstev. Banka si bo v prihodnje prizadevala, da bi uspešneje združevala sredstva delovnih organizacij. Izvajala bo tudi priporočila RIS o oddvajanju dela sredstev tudi za objekte otroškega varstva in za ko- munalne objekte. ZR Zbor gasilcev v Jurovcih Jurovski gasilci so pred kratkim pregledali svoje delo v minulem letu ter se dogo- vorili o nalogah društva za tekoče leto. Ugotovili so, da je bilo le- to 1%9 za njihovo dru?tvo uspešno po zaslugi članstva in vaščanov, ki so prispevali, da je društvo lahko poravnalo vse dolgove in druge obvezn;j- sti Zboru so prisostvovali pred- stavniki gasilcev iz Sel in Haj- dine. medtem ko funkcionarjev organizacij v kraju ni bilo, nI pa bilo tudi predstavnika obč. gasilske zveze. -t Prava Ijubez6>n je: • Kadar ji on želi izročiti vso plačo, ona pa je noče spre- jeti. • Kadar on opazi, da je čedna, in ji to reče. • Kadar ona pripoveduje o svojih doživljajih In jo on po- sluša. • Kadar ona kupuje drago torbico in se on ob tem veseli. • Kadar se on želi sestati s svojimi prijatelji In mu ona to dopusti. • Kadar ona Joče In vzame on to resno. • Kadar on želi nekaj popi- ti In mu ona tega ne brani. »Ali Sli že bil v ParLzu?« »Da.« »In kiaj ti je bilo tam naj- bolj všeč?« »Da ni biLo moje žene zra- ven.« Gost naj ostane »moj«, čeprav... v preteklem tednu sei^ čakal znance. V slaščičari ni sem pil kavo, pogla mi je uhajal k Orfejevfr mu spomeniku, kjer bi a naj pojavili. Tako v začet ku nisem opazil dveh de klic, ki sta prav tako pil kavo. To me pravzaprav n presnetilo. Mladina, prav zaprav še otroci povs« pijejo črno kavo, »da b bili odrasli«. Pritegnilo m je nekaj drugega. Iz pla šča se je eni izmed njiji nekaj kadiloi Naslednj trenutek sem videl ciga reto v njenih ustih in so' ze v očeh. Druga pa si i' ravno tedaj prižigala ci gareto. Posilil me je smel Ni in ni šlo. Jaz pa set si dejal: Oj, te naše vži galice, in se spomnil, ka ko včasih sam zama' krešem, da bi si prižgs cigareto. Končno ji je usi^el' Prvi dim in solze v očet Ker sem ju gledal neka ko začudeno, ju je p" stalo sram in sta »vleM bolj sramežljivo. Bili sta mladi, premla di za cigarete, za kavo. Ko sem vprašal proda jalko, ali fim dovoli ka diti, ker sta po moje" mnenju premladi, je de jala: »Ti sta že dovolj sta ri za cigarete, veste ^ mlajše kadijo, ampaU ' dve sta ...« Prijel sem že ^a kljulf in hotel oditi, ko me ) pocukala za rokav in P^ pomnila, zakaj bi ju gnala, našli si bosta drij lokal in jaz bom osta' brez gostov, ne, ne. kj naj kadita... 1 Priprave na pustni karneval v Ormožu Kot smo že poročali v eni izmed naših zadnjih številk, bo, kot je to v Ormožu že tradicija, tudi letos na pust- ni torek ob 14. uri popoldne pustni karneval s prikazom starih pustnih običajev. Vsa organizacijska dela je prevzelo Turistično društvo Ormož in njen pripravljalni odbor, ki ima v teh pred- pustnih dneh mnogo organi- zacijskega dela. Največ težav povzroča vprašanje, kje do- biti za prireditev potrebna denarna sredstva. Pričakuje- jo in upajo na razumevanje ormoških delovnih in druž- beno političnih organizacij ter društev, ne navsezadnje pa tudi na podporo občanov, ki bodo kot gledalci navzoči na tej prireditvi. Priprav- ljalni odbor meni, da ne bi smelo biti gledalca, ki bi se mu smilil en novi dinar, ki ga bo plačal kot vstopnino za to prireditev. Pri podpori te prireditve bi se naj izka- zali tudi gostinci, saj bodo končno le ti pobrali največ- ji finančni izkupiček. Za ormoški pustni karne- val se je že prijavilo več skupin iz Ormoža ter iz so- sednjih krajev ormoške in ptujske občine. Skupine in posamezniki, ki želijo sode- lovati v karnevalski povor- ki, se lahko še prijavijo Tu- rističnemu društvu Ormož Najboljše skupine in posa- mezniki bodo nagrajeni z de- narnimi in praktičnimi na- gradami Ponovno poudarjamo, da zavisi uspeh pustnega kar- nevala ne samo od moralne, temveč v prvi vrsti od ma- terialne pomoči, ki jo bomo nudili tej vsakoletni prire- ditvi. Torej na svidenje 18. fe- bruarja v Ormožu na pust- nem karnevalu! J. S. ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 19fi9 —-- STKAN 13 'cfllinivo tekmovanje velikonedeljskih fajfarjev Dobra fajfa in lepa genska - laiboij prijetno zapravljanje časa« poročali smo že, da so pri r.iiki Nedelji ustanovili nad- sf zanimiv »fajfarski klub«, flevčasu svojega enome- V ga delovanja zbudil ve- vo zanimanje v ormoški m anie čase tudi v sosednji tuiski občini. Število članov "a svojevrstnega kluba iz Sfeva v dan narašča. Tre- nutno imajo na seznamu že 12 aktivnih fajfarjev, med katerimi je tudi pet žensk. Klub je razbil svoje ozke to- talne meje in prodrl celo v jubljano, od koder imajo tri [Jane. V članstvu je tudi pre- !ej naših delavcev, ki so na lelu v tujini . . ., skratka »fajfarska mani j a« se z neza- Iržanim skoraj raketnim empom širi ter nadaljuje ivojo borbo proti čezmerne- Du uživanju nikotina. Fajfarski klub iz Velike Ne- lelje je priredil v nedeljo v [ostilni Prejac atraktivno te- tmovanje v kajenju s pipa-' ai. Ko sva s televizijskim nemalcem Vladom Sercem ^ Kidričevega v nedeljo po- Joldne prišla v gostilniško so- f), je bilo tam že pravo mr- iOno predtekmovalno vzduš- je. Na mizah so bile že naprej idtehtane 5 gramske količine [ajfarskega tobaka, na po- (Ebni mizi so čakale nagrade, larmonikaš je neusmiljeno faztegoval svoj meh, medtem io so tekmovalci malce ne- irpno čakali na predvideni »start« tega zanimivega te- Bnovanja. Okrog 15. ure so se tekmo- valci na poziv predsednika Itenjevalne komisije razpo- na svoja tekmovalna »esta. Na znak, oziroma sko- faj povsem vojaško povelje »P«ni« so fajfarji napolnili Jjpe ter čakali na naslednje fvclje prižgi ali v vojaški *rmmologiji povedano »pa- ;.se je potekalo strogo di- ^'Plmirano in v pravem J<'rtnem vzdušju. Komisija L. "Sotovila pravilnost pol- CT^ ter dala znak za za- - tekmovanja. Nekoliko , i^oke posameznih te- tmovalcev so prižgale fajfe ^^ tokrat »sa- ■a 7.1 vžigali- ako se je iz vseh fajf »bačJzVl^"? gostilniška Jo je V - , ^ek- o- opomnil komisi- »orali K-^ ste pozabili. )i tla Mr^-^^^''''^' nekoga, ki biln , ^ dimnik«. To »a so bif^"^^^ potrebno, sicer ^ata in namen odprta M, di IV ^iJo stra- • ^ bi se kdo zadušil. ti sem tekmovalce, ' čim užitkom in ohi^, ^^ presledkih pu- ZavSi '^^tlosivega di- iovalec i-' se, da bo zma- ;ajfe zad!!^^''. bo iz svojo t n zavl?^' i^^Puhnil dim. Ob ^'a^-evanju je marsika- teremu tekmovalcu ijgasnila njegova fajfa. Tekmovalna pravila mu niso dovoljevala, da bi lahko fajfo ponovno prižgal. Ko se je zrak v sobi že nekoliko razredčil in je ve- čina fajf že ugasnila, so tlele samo še tri fajfe. V tem te- kmovanju je zmagal Franc Petek iz Cvetkovec. Sledila sta mu Marjan Bokša iz Tr- govišča ter Ciril Majcen iz Sodinec. Vsi trije so dobili nagrade tekočega pridelka iz slovenjegoriških vinogradov. Trije tekmovalci, ki so jim fajfe najprej ugasnile, so mo- rali plačati kazenske litre, ki so jih pozneje seveda z zdru- ženimi močmi izpili vsi tek- movalci. Posebna zanimivost Fajfar- skega kluba pri Veliki Nede- lji je tudi v tem, da zbirajo stare fajfe, med katerimi je nekaj zelo starih primerkov z letnico 1832, 1897, 1898. Med njimi je takozvana regi- ment fajfa in pipe, ki so jih kadili znani vojskovodje. Trdijo, da izhaja ena pipa iz njihove, sedaj že bogate zbirke celo iz leta 1820. Kot so nam v razgovoru povedali predsednik kluba Avgust Majcen, Zvonka Frangež, tajnica, ter Ivan Venlberger, nameravajo pri- rediti 22. februarja •>fajfar- ski ples«, uredili bodo zbirko starih fajf ter povečali število svojega članstva. Klub ima svoj glasbeni trio ter pevski zbor, ki ima svojo fajfarsko himno: »Snočkaj pri ljubci sem nekaj pozabil, fajfco to- baka pri njej sem pokadil. fajfco za zglavnik djal, zjut- raj prav zgodaj vstal . . .« Se mnogo zanimivih reči, bi vam lahko opisal o tem nevsakdanjem klubu veliko- nedeljskih fajfarjev, ki se najraje zbirajo v gostilni Prejac pri Veliki Nedelji. Prav gotovo ne bom pogrešil, če napišem, da je pri Preačevih ena izmed najlepše opremlje- nih podeželskih gostiln. Nje- gove gostilniške prostore predvsem pa sanitarije, bi si lahko vzelo za vzgled marsi- katero gostinsko podjetje. No in zato ni čudno, če se fajfarji pri njih najbolj domače poču- tijo. J. S. Posnetek s tekmovanja velikonedeljskih fajfarjev: »Nobe- na fajfa tak ne fajfa, kak fajfajo njihove fajfe!« Parkiral je brez luči in povzročil prometno nesrečo 2.3. januarja ob 2.3. uri se je pripetila hujša prometna nesreča v Hajdini in sicer na cesti proti Kidričevmu. Na omenjeni cesti je stal ne- razsvetljen tovornjak. Voz- nik tovornjaka, Adolf Zorko iz Gasteraja pri Sp. Sčavni- ci je počival v avtomobilu. Kljub temni noči in promet- ni cesti ni prižgal parkirnih luči. Zai'adi tega se je v to- vornjak zaletel s fičkom An- ton Lenart iz Slovenje vasi. Udaril je v cevi, ki so bile naložene in so visele s tovor- njaka. Dobil je telesne po- škodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico. Škode na avto- mobilu je za 600.000 starih dinarjev. Izzivol je v gostilni »Pri grozdu« v Pluju 23. januarja se je v gostil- ni »Grozd« pretepal Janez Matjašič iz Velovleka. Izzi- val je go,ste, ki so ga »pomi- rili«. Organi milice so ga odpeljali na postajo milice in ga zadržali do iztreznitve. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške. Kam in kako v starostni osamljenosti Za marsikaterega starejšega človeka je največja težava osa- mljenost. Ta ga spremlja na vsakem koraku in mu greni zadnja leta življenja. Postavlja se vprašanje, ali ne bi bilo naj- bolj normalno, da osamljeni materi ponudi dom poročena hčerka ali ožcnjen sin? Nedvomno je, da bi bila to najboljša rešitev. Toda pred uresničitvijo takega sklepa je potreben obojestranski premi- slek, kajti v skupnem gospo- dinjstvu sc porajajo številni problemi, ki privedejo mnogo- krat, če ni dobre volje za nji- hovo pravilno rešitev, do hu- dih nesoglasij in neznosnega vzdušja. Mladi ljudje navadno ne ra- zumejo, kako hudo je ostareli materi, ki je bila vse življenje samostojna gospodinja v svo- jem domu, sedaj pa je nena- doma odvisna od tistega, ki je bil še do včeraj odvisen od nje. Starejši ljudje so včasih res ze- lo neprijetni, sebični in brez- obzirni Včasih so celo spo- sobni ovirati osebno življenje svojih najbližjih. Toda vede- ti moramo, da vsakdo — ne glede na leta starosti — posta- ne nadležen samemu sebi in drugim, če se dolgočasi in če ima občutek, da je nekoristen. Če živimo s starejšim člove- kom v skupnem gospodinjstvu, je najbolje, da mu damo — če ie le mogoče — posebno sobo ali vsaj kotiček, kamor se bo lahko zatekel tedaj, ko bo utrujen In ko si bo zaželel miru. Lastna sobica mu bo tu- di omogočila, da bo sprejemal obiske svoj'h prijateljev, ka- darkoli si bo to zaželel. Vsak- do izmed nas si od časa do časa zaželi srečanja s svojimi vrstniki. Prav gotovo pa je za vsakogar nevšečno, kadar je prisiljen biti vedno le v druž- bi enih In istih ljudi, pa čeprav so to njegovi otroci. To velja zlasti za odrasle otroke, ki Imajo že ustaljene navade in že določen krog svojih Intere- sov. Prav zavoljo tega je nuj- no, da Ima star človek v dru- žini svoj lastni kotiček. Nesporno je, da mora Imeti starejši družinski član v okvi- ru skiTpnega gospodinjstva svoje pravice. Toda imeti mo- ra tudi določene obveznosti. V skupnem gospodinjstvu je toliko drobnega dela, ki ga lahko opravlja tudi starejši človek. In prav to mu mora- mo omogočiti. S tem bo v pcmoč družini In čutil bo, da je koristen In potreben. Ponuditi dom starejšemu človeku pomeni, da smo pri- pravljeni dovoliti mu, da si bo v njem lahko ustvaril svoje lastno življenje. To pa je mo- goče doseči le z dobro voljo In drobnimi žrtvami. Oboje- stransko zadovoljstvo bo pla- čilo za trud In drobne žrtve. DROBNI NASVETI ® Belo perilo, ki ga dlje ča- sa ne uporabljate, v omari po- rumeni. To lahko preprečite, če vsak kos zavijete v bel pa- pir. • Kadar šivate g-jnib, pod- ložite med blago In gumb vži- galico. Gumb boste tako lažje zapenjali. • Najlonske nogavice bodo trpežnejše, če še nove namaka- te čez noč v hladni vodi. • Če bi radi zmehčali nove čevlje, jih znotraj natrite z go- rilnim špiritom. Takoj nato jih lahko obujete. »Rada bi spoznala bra- te in sestre, - rada bi videla mamo« . . . (Nadaljevanje z 11. strani) razkropila po svetu, v otro- ške vrtce, v rejniške druži- ne, v Ameriko, Nemčijo .,. Danica danes pri svojih šest- najstih letih ne pozna nobe- nega izmed svojih bratov in sesti-a ne očeta in ne mate- re. Zvedela je, da je oče baje lansko leto umrl. Ni bi- la na njegovem pogrebu, saj ji ni nihče sporočil žalostne novice. Ko jo je oče vrgel skozi vrata, ga je videla zad- njič. Pozneje je bila v otroš- kem vrtcu, v rejniških dru- žinah, v Kranju, podajali so jo iz kraja v ki^aj ... Kljub temu je Danica uspešno kon- čala osemletko in namerava v jeseni nadaljevati šolanje v gostinski šoli v Mariboru. Po vseh opisanih krutih življenjskih spominih je pri Prejačevih prvič začutila družinsko toplino, ki je prej ni bila nikoli deležna. S So- njo sta postali nerazdružljivi prijateljici. V njenih starših je našla tudi svoje starše. Pri njih si je lahko prvič sama odrezala kruh, dobila zimski plašč ter začutila to- plino doma, ki jo je sprejel za svojo. S Sonjo igrata in pojeta, pomagati pri delu v gostilni, postali sta sestri, ki ju ne druži krvno sorodstvo, temveč nekaj, kar je še mo- čnejše od tega. Združilo ju jo življenje, v katerem ima Danica najbolj gorečo željo spoznati svoje brate in se- stre, spoznati mamo ..., vi- deti rojstno hišo. »Joj, ne,« je z jokajočim glasom deja- la, »ne želim si videti rojst- ne hiše, saj je v njej preveč bolečih spominov.« Pri Prejačevih so z Dani- co zelo zadovoljni, Prejačeva mati mi je dejala, da je Da- nica kot njihova hčerka, vzljubili so njeno živahnost, za katero skriva svojo za- grenjeno mladost, svoje že- lje in solze, ki mnogokrat blažijo bridko resnico žalost- no zgodbe, ki jo je napisalo življenje sredi goric. J. S. STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA Jjj Vzoren otrok Vzgojiti >vzornega otroka« je ideal mnogih staršev. Toda kjer jfc v ospredju samo ta želja, so pogosta razočaranja in ne- zadovoljstvo. Ne smemo si do- mišljati, da so starši pri vzgoji svojih otrok lahko brez napak. Prav tako ne moremo priča- kovati, da se bodo otroci raz- vili v skladu z idealom star- šev. In kaj razumejo mnogi star- ši pod »vzornim otrokom«? O- troka, ki je z vsem zadovo- ljen, ki nikoli ne ugovarja, ki je vedno poslušen in ne po- kaže svoje lastne aktivnosti, otroka, ki je pohleven in star- šev ne nadleguje s svojimi vprašanii. Zal najdemo tudi take »vzor- ne« otroke. Toda cilj staršev naj ne bo vzgojiti »vzornega« otroka, temveč vzgojiti sreč- nega in zdravega otroka. O- troci ne smejo biti oropani svoje individualnosti, svoje lastne aktivnosti. Majhen otrok ima vso pravico, da včasih malce ponagaja, da je svoje- glav. Otroci se morajo od ča- sa do časa razigrati, sprostiti, čeprav s tem povzročajo star- šem in vzgojiteljem težave. To je popolnoma normalno, saj so otroc' vedno povzročali star- šem skrbi in težave, saj so se prav s tem razvijali in ra- sli v odrasle ljudi. Prav zato potrebujejo otroci starše in vzgojitelje. Ali naj torej pustimo otroke, da delajo po svoje? Ne! To bi bilo ravno tako napačno, kot je napačno vzgajati »vzorne- ga otroka«. In prav v tem so težave pravilne vzgoje. Toda če je otrok v domačem okolju ljubljen takšen, kakr- šen je, če se čuti varnega, če ima možnost nabirati si izkuš- nje in doživetja, če se lahko razvija njegova samostojnost in če dobi priznanje okolice, bo otrok samo po svojem »no- tranjem nagibu« postal takšen, kakršnega si želijo starši. Can- kar je napisal čudovite misli o otrokovih potrebah: »Hudo je otroku in mnogo bridkosti u- žije, marsikatero solzo potoči, predno spozna, da je človek. Kar mu najbolj hodi na pot, je goreča želja po ljubezni.« Starši morajo biti rečni, če imajo duševno in telesno raz- vite otroke — radovedne in včasih tudi trmaste. Ne smejo jim oblačiti prisilnega jopiča »vzornega otroka«; ta otroka samo duševno ohromi in mu vtisne vrsto pasivnih osebno- stnih potez. Res je, da spro- ščen radoveden, trmast in ve- doželjen otrok terja več po- trpljenja in ljubezni. Toda to bo poplačano kasneje, ko bo- do starši videli, da je otrok sposoben živeti z ljudmi in med ljudmi. Otrok se mora srečati tudi z raznimi težavami in zapre- kami že zelo zgodaj. Starši mu ne smejo odstraniti s poti sleherne težave, ker sicer bo potem v življenju klonil pred najmanjšim neuspehom. Prav tako pa tudi prevelika svobo- da spravi otroka v negotovost. Zato morajo starši pri vzgoji postavljati otroku tudi omeji- tve, ki pa morajo biti pomet- ne in v skladu z razvojnimi obdobji. Vsakodnevna opora staršev in ljubezen bosta dala otroku moč in trdnost, da bo lahko stopil v življenje z zaupanjem vase in da bo znal živeti z ljudmi v zdravih odnosih. Za dosego tega pa gotovo ni po- trebno, da bi starši za vsako ceno vzgojili »vzornega otro- ka«. prinesel. Prijateljske in sorod- niške vezi so se začele vidno krhati in so se iz čvrstih vrvi spremenile v rahle nitke, ki so se komaj še držale skupaj. Ostal sem popolnoma ravno, dušen. Moje oči so iskale le njo. Samo nje sem si želel in od njenega pogleda sta bili odvisni vsa moja sreča in pri- hodnost. Naenkrat sem jo zagledal. Stala je ob strani ter me ni niti pogledala. Zaljubljeno je strmela v nekega rdečelasega dolgina z naočniki na orlov- skem nosu in se živahno pogo- varjala z njim. Vaše zdravje Odpornost proti mrazu Odpornost proti mrazu v dobesednem pomenu prav- zaprav ne obstaja. Govori- mo lahko samo o boljšoim ali slabšem prenašanju nizkih temperatur ter o prilagaja- nju telesa mrazu. Najodpornejše proti mrazu so osebe srednjih M. Mraiz pa je nadležnejši starejšim ljudem in mladini Na sploš- no žene lažje trpijo mraz, kar pojasnjujejo s poseb- nostmi krvnega obtoka, me- tabolizma in tvorjenja hor- monov. Debeluš'ni Ijoidje laž- je tjrpijo nu-az kot suhci za- hvaljujoč maščobnemu o(kle- pu, ki jih obdaja. Človek, ki se giblje, laže prenaša miraz, ker proizrvajajo mišice pri gibanju več energije in s tam toplote. VLAGA Eskimi — prebivalci po- larnih krajev so odporni proti mrazu. Njihova pre- hrana je bogata z živalsiki- mi miaščobaani, verjetno pa je tudi, da se njihov orga- nizem prilagaja nizkim tem- peraturam. Na mraziu je v nevarnositi tisti, ki je oble- čen v vlažno obleko ali ki je slabo oblečen. Vlaga pomaga pri ohlajevanju telesa. Med meteorološkimi faktorji ne bi smeli podcenjevati vetra. Kroženje zraika odivaja od telesa varovalni siloj toplega zraka in ohlajevanje je več- je kot sicer. POSLEDICE Posledice delovanja nizkih temperatur na človekovo te- lo so raznovrstne. V boju z mrazom slabijo obrambne si- le telesa in z vdorom bakte- rij, virusov in glivic ter z njihovim razmnoževanjem se pojavlja katair dihalnih organov, prehlad in gripa. Prezebel človek se nela- godno počuti, drhti in se skuša ogreti na razne nači- ne. Ce je telo še dalje iz- postavljeno mrazu, se poja- vijo ozebline, ali pa zamrz- njenje s smirtnim izidom. Po- gosto je zmrznjen je alkoho- likov. kar bi lahko pojasnili 7. zastrupitvijo živčnega si- stema. V zimskih mesecih .je torej treba misliti na tiste, ki so manj odporni prnti mrazu. Dr. J. V. Gospadinje, pripravite enkrat za spremembo sarmo S.-^.rmo pripravljamo navadno pozimi. Splošno jo smatrajo za srbsko jed, vendar to ne drži popolnoma. Poznajo jo tudi drugi narodi, seveda vsak po svoje, zato jo tudi različno imenujejo Pod imenom sarma jo poznajo Bolgari in Romuni; Madžari jo prav tako pripra- vljajo, vendar jo imenujejo Toltolt Kaposzta; prav tako jo poznajo v nekaterih predelih Avstrije in Nemčije, kjer pa ji pravijo Krautroulade. Nekatere strokovne knjige uvrščajo sarmo med romunske narodne jedi, medtem ko jo največji evropski leksikon uvr- šča med srbske nacionalne je- di. Kolikor Je iz starih kulina- ričnih zapisov razvidno, je zeljna sarma prvič omenjena v nekem jedilniku, ki izvira iz nekdanje Sedmograške po- krajine. Sarma v trsnem listu pa izvira iz stare grške kuhi- nje. Naj bo izvor te vrste jedi kakršenkoli, tukaj si hočemo le ogledati, kako jo je treba pripraviti. Srednje veliko in ne preveč žilnato glavo svežega zelja z vodo oplaknemo, jo okrog ko- cena zarežemo, nabodemo na vilice ter jo vrtimo v osoije- nem kropu". Tako dosežemo, da zeljni listi sami odpadejo v krop in da niso premehki, ker bi se nam sicer kasneje pri za- vijanju strgali. Ko listi le za hip prevrejo, jih poberemo Iz kropa in jim porežemo rebra. Liste napolnimo s pripravlje- nim nadevom In zavijemo sar- me, ki pa naj ne bodo preveli- ke. Na porcijo navadno raču- namo dve sarml. Zelje, ki nam je ostalo, na drobno zrežemo in ga damo na dno kožice aH, kar je Sj^ še, jenske posode. Nato i mo zavite sarme, na vrlj. Jih spet pokrijemo z narea zeljem. Sarma bo boljša,; pokrijemo s kislim zeljeij ga pa nimamo, je prj, sarmo pred kuhanjem neL okisamo. Jed pa bo še b če na vrhu položimo m narezano slanino ali če mo vmes kos prekajenega, sa. Sarmo zalijemo z vodj juho, ki jo napravimo i^j nega koncentrata in pristaij da zavre. Sarma naj bi y skupaj eno uro In pol do uri, najboljša pa je, če j« hamo le eno uro, jo odsi mo In drugI dan kuhamo prej. Med kuhanjem po p, bi prelivamo vodo ali J ne sme pa divje vreti. Zadnji del priprave sanj naslednji: na ogretem olji masti na pol zarumea drobno narezano ali, kar j bolj praktično, na ribež bamo čebulo. Dodamo to| česen, zelo malo moke, i paradižnikove mezge In ni Ilko sladke paprike. Vse i paj premešamo In zHjemo sarml, ki naj nato vre še kaj časa. Tik pred servlrao jI dodamo kislo smetano .smo Jo zmešali z jogurtom Končno pa še nekaj navi kako pripravimo nadev sarmo. Navadno vzamemo lovlco govejega in pole svinjskega mesa, lahko pa damo tudi nekaj teletlne, so srednje debelo zmeljt solimo, dodamo zarumenelo bulo, tolčen česen, popri dodamo kakšno jajce, sesek peteršllj, pest prebraneg) opranega ter zbrisanega (si vega) riža In nekoliko vodi 8 do 10 odstotkov. Vse ski dobro premesimo. Po o! lahko dod.imo tudi na d« kocke zrezane prekajene si KINO GORISNICA: 9. februarja — franco- ski film BUFFALO BILL. KIDRIČEVO: 7. m 8. februarja — nemški film UBIJALEC S TEMZEj 10. in 11. februarja — ameriški film KAKO UBIJEŠ SVOJO ZENO. LJUTOMER: 8. in 9. febjuarja — ameriški film ARABESKA; 12. in 13. februarja — nemški film ONO. ORMOZ: 8. februarja — francoski film DOKLER SI ZDRAV; 9. fe- bruarja — angleški film BECKETT, 12. februarja — angleški film OTHELLO. POLJCANE: 8. in 9. februarja — angleški film FANTOM LONDON- SKE OPERE; 12. februarja - slo- venski film GRAJSKI BIKI. VELIKA NEDELJA: 8. februarja — angleški film BECKETT; 9. febru- arja — francoski film DOKLER SI ZDRAV. TOMAZ PRI ORMOŽU: 9. februarja — ameriški film FATA MORGA- NA. PTUJ: 6. in 7. februarja 19G9 »NA SVIDENJE, BEBI«, angleški barvni fim — ob 17. in ob 19. — v petek samo ob 17. Ob 19. uri bo na sporedu ameriški barvni cinemascopski film OGNJENA KARAVANA, 8. In 9. februarja 19G9 »OGNJENA KARAVANA«, i riški barvni film ob 17. in ol — v nedeljo ob 10., 15., 17. ii 19. uri. 10. In 11. februarja 19G9 »VELIKA KACA«, nemški ba film ob 17. in ob 19. — v ti samo ob 17. Ob 19. uri bo na redu italijanski barvni »OPERACIJA SAN D2ENA1 12. februarja 1969 »OPERACIJA SAN DZENM ltali.ianski barvni film ob H ob 19. uri. Drobni nasveti • Star dežnik rad ^ prepuščati vlago. RazsK žličko galuna v pol skoi vode, z mehko ščecko nan raztopimo na preperela i" nate pa dežnik razprlte, ^ posuši. • Nekatera živila puŠČa! hladilniku trdovraten ' Temu se lahko Izognet' hranite v hladilniku kos rega kruha. ® Odličen recept, da se pri kuhanju omak ne n^''' kepice: brž ko se olje ali ' segreje, ga malo posolite le potem vsujte moko. Spominki Ko sem svojim prijateljem in sorodnikom povedal, da hom prihodnji teden s sku- pino turistov odpotoval v ino- zemstvo, so se silno vznemi- rili. Vsakdo me je hotel o pra- vem času poprositi za kakšen spominek, ki naj bi mu ga prinesel iz tujine. Tedaj sem šele spoznal, s koliko ljudmi me vežejo prijateljske in so- rodniške vezi. Te vezi so po- stajale vse bolj realne, lahko sem jih otipal kakor kravato, za katero me je prosil moj ljubi stric. Ce bi hotel ustreči vsem že- ljam, bi se moral vrniti do- mov s karavano štiridesetih kamel, sam pa bi moral ja- hati na oslu, ker na kamelah zame ne bi bilo prostora Karavana se je vsak dan večala. Vsi so že hoteli, da jim prinesem vsaj kakšno malen- kost. Ko so do odhoda mojega vlaka manjkale le še štiri mi- nute, je prihitela na peron Liis'ja. Tekla je ob vlaku vse do mojega vagona in tedaj sem doumel, da sem izgub- ljen Njej ne bom mogel ni- česar odreči. S hitrimi koraki se mi je vsa zadihana približala, jaz pa sem v naplici sklenil, da bom napad skušal odbiti s protinapadom. »Lusja'." sem zaklical. "Kaj naj ti prinesem?« Gle- daJ sem ji naravnost v oči »Nič!* je odgovorila. »Kako, nič?« sem presene- čeno vprašal. »Tako! Nič, Vendar pa te bom vseeno nekaj prosila.« Bil sem pripravljen na naj- hujše. »Lepo te prosim, piši mi. Cim pogosteje. Pisma!« Pri tem me je poljubila na obraz. Razlegel se je žvižg lokomo- tive in izrinili so me v vdgon. Takoj ko smo prestopili mejo, sem na prvi postaji kupil ne- kaj desetin kuvert in enako število znamk. Na eno sem napisal Lusjin naslov, nalepil znamko in odposlal prvo pi- smo. Potem so se vrstila pisma eno za drugim. V njih sem na dolgo in široko pripovedoval o zanimivih krajih in ljudeh, o- pisoval muzeje, umetniške ga- lerije, risal starinske dvorce in sodobne hotele. Na koncu sem navadno dodal še nekaj stavkov, ki niso imeli z vsem tem nobene zveze in so zade- vali samo naju. Ti stavki so postajali z vsakim dnem dalj- ši in številnejši in so prav kmalu zasenčili vse druge vti- se, Ob povratku sem na zad- nji postaji v inozemstvu od- dal še eno pismo. V njem sem zasnubil Lusjo. Na domači postaji me je pri- čakovala gruča znancev, pri- jateljev- in sorodnikov. Se pre- den se je vlak ustavil, sem jih kar skozi okno kupeja obve- stil, da nisem nikomur nič TEDNI^^ — ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1969 STRAN 15 Filmski in TV mozaik (AKO oolgo bo sama? ■ Monica Vitti je ena tiistih »igralk, katerih sloves je znan Ipo vsem svetu. Kljub precej- šnji filmski slavi pa ni de* ^ ležna kaj več sreče v privart- • nem življenju. ! Ko razmišlja o sebi, pcravi, )da ima vtis, kot da je v živ- tljenju že vse naprej odiočeno I od poroke do otrok in tako »naprej- Kljub temu je slm- ipatična Monica še vedno brez !.otrak, ne da Si jih ne bi žeJe- - la. pravi saj pri njej živita ?dva mlajša braitrainca, toda nič se ne ve, kaj bo liahko pri_ ^ nesla še bližnja bodočnost, i} PosTieteik prikaizuje Monico "Vitli na filmslkem srečamju v f Sorentu. Delavska univerza Ptuj DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN KOOKDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNE OB- RAMBE PRI OBČINSKI KON- FERENCI SZDL PTUJ prirejata v izobraževalnih centrih od 7. februarja do 13. februarja 19G9 naslednja predavanja: PETEK, 7. februarja: Ptuj — Breg — TurnišCe — Os- novna načela vseljudske obramb- ne vojne s posebnim ozirom na posebnosti Slovenije; predava: Tone Žagar ob 18. url v dvora- ni SZDL Breg; PONEDELJEK, 10. februarja: Ptuj I. teren — Psihološka voj- na, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v si- stemu narodne obrambe; predava Franc Potočnik ob 18. uri v dvo- rani Miklošičeva ul. 14; Stoperce — Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvo- vanje; predava Ferdo Lovrec ob 17. uri v šoli; Medvedci — Vojno strateške kon- cepcije NATO in varšavskega pakta; predava: Lojze Gojčič ob 18.30 v gasilskem domu; TOREK, 11. februarja: Polenšak — Izkušnje osvobodil- nega boja alžirskega in vietnam- skega ljudstva; predava: Martin Učakar ob 18. uri v šoli; Lovrenc — Vojno strateške kon- cepcije NATO in varšavskega pakta; predava Lojze Gojčič ob 18. uri v zadružnem domu; Ptuj — II. in III. teren — Psiho- loška vojna, delovanje obvešče- valnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne obrambe; pre- dava Franc Zadravec ob 18. uri v dvorani obč. skupšč. Miklošičeva 14; Leskovec — Osnovna načela vse- ljudske obrambne vojne s poseb- nim ozirom na posebnosti Slove- nije; predava Karel Zmauc ob 18. uri v šoli; Levajnci — Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOV 1941-1945; predava Adi Sar- man ob 18.30 uri pri Zampa Ja- nezu, Levajnci 10; Ptuj — v. teren in Budina — Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOV 1941- 45; predava Lado Stumberger ob 18. uri v sindikalnem klubu Franc Kramberger; SREDA, 12. februarja Majšperk — Vojno strateške kon- cepcije NATO in varšavskega pakta; predava Franc Tetičkovič ob 18.30 uri v šoli; Cirkovce — Osnovna načela vse- ljudske obrambne vojne s poseb- nim ozirom na posebnosti- Slo- venije; predava: Franjo Reber- nak ob 18.30 v šoli; Kidričevo — Izkušnje osvobodil- nega boja alžirskega in vietnam- skega ljudstva; predava: Branko Voljč ob 18.30 v šoli; Ptuj — IV. teren in Rogoznica — Psihološka vojna, delovanje ob- veščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava Franc Potočnik ob 18. uri v dvorani obč. skup- ščine Miklošičeva 14; ČETRTEK, 13. februarja Dornava — Izkušnje osvobodil- nega boja alžirskega in vietnam- skega ljudstva; predava Branko Voljč ob 18.30 v gasilskem domu; Ptuj — Vičava Orešje — Psiholo- ška vojna, delovanje obveščeval- nih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne obrambe; pre- dava Franc Potočnik ob 18. uri v dvorani SZDL Vičava; Naraplje — Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udej- stvovanje; predava Štefan Po- žlep ob 18. uri v šoli; Podlehnik — Vojno strateške koncepcije NATO in varšavskega pakta; predava Lojze Gojčič ob 18. uri v šoli. Grajena — Osnovna načela vseljudske obrambne vojne s posebnim ozirom na poseb- nosti Slovenije; predava: Ka- rel Zmauc ob 18.30 uri v šoli. Uradno obvestilo ob- činskega sodišča Ptuj Občinsko sodišče v Ptuju obvešča, da so uradni dne- vi za sprejemanje strank samo vsak petek od 8. do 15. ure. Iz pisarne predsedništva sodišča Radio Ptuj PETEK, 7. februar 15.30 »1900-letnica Ptuja«. 16.00 obvestila in ekonomsko- propagandna oddaja. 16.30 kar ste izbrali — predva- jamo. SOBOTA, 8. februar 15.30 poročila, sestavki in obve- stila. 16.00 ekoncjmsko-propagandna od- daja. 16.30 posebna oddaja »Slovenski kulturni praznik«. NEDELJA, 9. februar 10.30 tedenski pregled poročil in obvestila. 11.00 nove plošče Jugotona. 11.10 aktualni razgovori, magne- tofonski zapisi in reportaže. 11.45 ekonomsko-propagandna od- daja. 12.00 čestitke in želje poslušal- cev. PONEDELJEK, 10. februar 15.30 športna poročila in glasba iz fonoteke. 16.00 obvestila In ekonomsko- propagandna oddaja. 16.30 radijska univerza in glasba po željah. TOREK, 11. februar 15.30 poročila, magnetofonski za- pisi in obvestila. 16.00 ekonomsko-propagandna od- daja. 16.30 kar ste izbrali — predvaja- mo. SREDA, 12. februar 15.30 »Z mikrofonom med mladi- mi«. 16.00 obvestila In ekonomsko- propagandna oddaja. 16.30 kar ste izbrali — predvaja- mo. ČETRTEK, 13. februar 15.30 poročila In magnetofonski zapisi o pripravah na kurento- vanje. 16.00 obvestila in ekonomsko- propagandna oddaja. 16.30 »Zbirale iplo,h6ZauLmdmdrn 16.30 Zbiralci plošč pred mikro- fonom«. v ostalem času prenaša spored RTV Ljubljana. Ko je tait okradel tata, je ukradeni vzkliknil: »Kakšni pokvarjeni časi, že med stanovskimi kolegi ni več poštenja.« HUMOR • »Zadnjič smo govorili o Napoleonovem vojnem poho. du v Rusijo- Mojca, kdo je vladal takrat v Rusiji?« »Takrat je vladal v Rusiji hud mraz.« • Bogato vdovo sredi noči zbudi tat, ki je splezad v njeno spalnico. »Ne derite se vendar taiko, dr&ga gospa, saj nočem vaše- ga življenja, aampaik samo vaš denar,« jo pomirja tait- »Saj sem si kar mislila: tu- di vi niste boljši od drugih moških!« • »Popolnoma nedolžen sem!« za'trjuje obtoženi. »Seveda, seveda, to vsi pra- vijo!« nevismiljeno odvrne sodnik. »No, torej,« nadaljuje obto. ženi, »če vsi tako pravijo, da sem nedolžen, pa bi že lahko verjeli.« • RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ VSEM ČLANOM RD PTUJ Sklicujemo redno letno kon- ferenco Ribiške družine Ptuj, za dne 9. februarja 1969, v prostorih velike dvorane SZDL (Miklošičev trg 14), s pričetkom ob 9. uri dopoldan. Udeležba je obvezna za vse člane družine. Osebna kronika RODILE SO: Ivana Roškar, Mezgovci 37 — Zlatka; Marija Trafela, Lackova 1 — Andrejo; Marija Zibrat, Ivanjkovci 1 — dečka; Vasilija Božič, Rajčeva 14 — dečka; Ivan- ka Munda, Moškanjci n. h. — Branka; Radomira Karneža, Na- raplje 20 — deklico; Marija Ku- kovec, Podlehnik 35 — Dušana; Marija Kline, Gorišnica 119 — Janka; Marija Kosi, Strmec 3 — Darjo; Otilija Horvat, Prven- ci 3-b — Sonjo; Alojzija Božič- ko, Jelovica 35 — Suzano; Hed- vika Buič, Slovenja vas 31 — Roberta; Jožefa Kosič, Vuzme- tinci 30 — deklico; Marija Kozo- derc, Podlože 30 — Nado; Kri- stina Crešnik, Mestni vrh 82 — deklico; Štefanija Rižmarič, Brezje 34 — Nadico; Marija Ivan- čič, Radoslavci 2, Ljutomer — Marjano; Otilija Pauman, Straž- gojnca 35 — Mirka; Ana Koren, Ormoška c. 28-a — Božidara; Zo- ra Pliberšek, Zetale 13 — Toma- ža; Marijana Hliš, Drstelja 43 — Romano; Dragica Flac, Gomila 54 — Darjana; Blažka Borovšak, Cojzova pot 3 — dečka; Roza Strafela, Markovci 71 — dečka; Jera Petrovič, Lovrenc 9 — Fran- ca; Marta Tumpej, Lovrenc 57 — deklico; Anica Kostanjevec, Vitomarci 86 — Edito; Neža Ko- žar, Dornava 146 — Ksenijo. POROKE: Viktor Strelec, Prvenci 12, In Mina Bezjak, Gajevci 23; Janez Jurgec, Gruškovec 4, in Ana Zi- rovnik, Vošnjakova 1; Franc Coh, Stuki 21, in Marija Prose- njak. Brstje 13; Franc Gajšt, Sestrže 70, in Katarina Dreven- šek, Pleterje 67; Franc Šilak, Hajdoše 23, in Silva Zunič, Bu- dina 8. UMRLI SO: Katarina Težak, Vir je 22, roj. 1905, umrla 25. 1. 1969; Tatjana Zupan, Ciril-Metodov dr. (novi blok), roj. 29. 4. 1968, umrla 29. 1. 1969. STRA?' 16 tednik — četrtek, 6. februar.t^, -i Radijski program NF.OEI.JA, 9. fehniarja l!Ni9 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila C.IiO Infor- mativna oddaja 7.00—7.10 Poroči- la in objava dnevnega spoieda 7.20 Informativna oddaja 7.30— 7.45 Za kmetijske proizvajalce 7.50 Informativna oddaja — 8.00 Poročila 8.05 Piadi.jska igra za otroke 9.00 Poročila 9.05 ■»Konceft iz naših krajev« 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45— 13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila 11.50 Po- govor s poslušalci 12.1)0—12.10 Po- ročila — 13.00 Poročila 13.15 Ve- dri zvoki 13.30 Reportaža 13.50 Zabavna glasba 14.00 Poročila 14.05—15.00 Zabavna glasba — vmes ob 14.30—14.45 Humoreska tedna — 15.00 Poročila 15.05 Šport- no popoldne 17.00 Poročila 17.05 Operne melodije 17.30 Radijska igra 18.31 Bela Bartok: Šesti go- dalni kvartet 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 >V nede- l.jo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Cilasba Amerike 23.00 Poi'očila 23.05 Literarni noktuino 23.15 Zaplešimo 24. Poročila. Vsak daii razen nedelje: 4.30—8.00 Dobro jutro! 4.30 In- formativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 In- formativna oddaja G.OO Jutranja kronika 6.30 Informativna odčla- ja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Informativ- na oddaja 8.00 Poročila. Radijski in TV spored. PONEDEL.IEK, 10. februarja 1969 14.00 Poročila 14.05 Lope melo- dije 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka LJubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- termezzo 15.40 Poje zbor »Brajša- Rašan iz Pulja 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17,05 R. Sli-auss: odlomki iz opere »Adriadna na Naksosu« 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila 19.15 Pe- vec Rafko Irgolič 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonič- ni koncert — v odmoru: »Kul- turne diagonale« — 21.45 Skladbe za violino in klavir 22.00 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. TOREK, 11. februarja 1969 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14,25 Lahka glasba 14.55 Kre- ditna banka I.jubljana 15.00 Po- ročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Igra Sim- fonični orkester 18.00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pev- ka Jožica Svete 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Od pre- miere do premiere 21.00 Pesem godal 21.15 Deset melodij 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glas- ba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesni orkestri in ansambli 24.UO Poročila. SUED.V, 12. februarja 1969 14,00 Poročila 14.05 Za oddih 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intermez- zo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poi-očila 17.05 Mladina sebi in vam 18,00 Poročila 18.15 Odskočna deska 18.40 Na.š razgo- vor 19.09 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razgled- nice 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Ti in opera« riT.OO Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poroči- la 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavni zvoki 24.00 Poročila. ČETRTEK, 13. februarja 1969 14.00 Poročila 14.03 »Mladina poje« 14.25 Operetne melodije 14,45 »Mehurčki« 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Gla.sbeni intermezzo 15.40 Recital Marine Morakove 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Sim- fonični koncert 18.00 Poročila 18,15 Iz naših studiov 13,45 Kul- turni globus 19.00 T,ahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pev- ka Marjana Deržai 1.9,25 EP 19,30 Radijski dnevnik 20,00 Domače pesmi 21.00 I.iterarni večer 21,40 Glasbeni nokturno 22,00 Poročila 22.15 Glasbeni večer 23.UO Poro- čila 23,05 Literarni nokturno 23,15 Zabavna glasba 24,00 Poročila. PETEK, 14. februarja 1969 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbeni intermezzo 15.45 Turistična oddaja IC.OO Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18.15 Zabavna glas- ba 18.45 Na mednarodnih križ- potjih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Alen- ka Pintario 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Amaterski zbori 20.30 Ob isti uri 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Leonard Bernstein: Simfonija 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. SOBOTA, 13. februarja 1969 14,00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 V vedrem ritmu 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- termezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Zbora »Svoboda« iz Pirana ii\ tovarna pohištva iz Nove Gorice 18.00 Poročila 18.15 »Top-pops 11« 18.50 S knjižnega ti'ga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Irena Ko- hont 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20,00 Spoznavnjm.o svet in do- movino 21.30 Iz fonoteke radia Koper 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom v novi te- den 01.00 Poročila. TV PROGRAM N'EI)E1..I.V, 9. februarja 9.25 Poročila 9.30 Ansambel Savski val in trio Sušnik 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Propa- gandna oddaja 10.50 Risanka 11.00 Smučarska tekmovanja 12.30 Dak- tari 13.20 TV kažipot 15.10 Saga o Forsytih 18.00 Novi ansambli — nove melodije 16.00 Garmisch: evropsko drsalno prvenstvo 19.00 Karneval v Viareggiu 19.45 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.30 Humoristična oddaja R. L. Djukiča 21.20 Malo za šalo, malo za res 21.45 Športni pregled 22.10 TV dnevnik. PONEDELJEK, 10. februarja 9.35 TV V šoli 10.30 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14,45 TV V šoli 15.40 Ruščina 16.10 Angleščina lfi.45 Kulturna oddaja v madžarščini (do 17.00) 17,45 Tiktak: Umba Kumba in pikasta kamela 18.00 Po Slove- niji 18.25 Mehanizem razdelitve dohodka 18.50 Slager .sezone 19.20 Cesta pričakovanj 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 J. Anouilh: Oikester . .. Simfo- nični koncert. .. Poročila. TOREK, 11. februarja 9,35 TV V šoli 10.30 Angleščina 11.00 O.snove splošne izobrazbe 14,45 TV v šoli 15.40 Angleščina 16.10 Francoščina 17.45 Risanka 18.00 Kako sla Spok m Dolgin lovila Gregca 18.20 Obrežje 18.40 Melodije branca Korbarja 19.10 Skrivnosti narave 19.50 Cikcak 20.00 T V dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Dvigalo za morišče . . . Trije du- eti in en solo ... Poročila. SKED.V, 12. februarja TV v šoli 17.15 madžai-ski TV pregled (do 17.30) 17.50 Primožev dnevnik 18.30 Pisani trak 18.45 Sodobna prehrana 19.05 Stroji za pomivanje posode 19.15 Gostje iz Samcema 19.45 TV prospekt 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20,35 W. Shakespeare: Troilus in Kresida. ČETRTEK, 13. februarja 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 11.00 Angleščina 14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina 16.15 Smuk za ženske 17.45 Pravljica 18.00 Zapoj- te z nami: Haydn, Mozart 18.15 Po Sloveniji 18,45 Humoreska 19,45 Cikcak 20,00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Saga o Forsvtih 21.25 Kulturne diagonale 22.10 Poročila. 1'KTEK, 14. februarja T V v šoli 11.00 Francoščina 14.45 TV v šoli 15.55 Smuk za moške 17.25 Daktari 18.15 Glas- bena oddaja 19.00 Svet na zaslo- nu 19.30 Naš globus 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20,30 3-2-1 20,35 Sence . . . Popularna glasba . . . Poročila. SOIIOT.V, 13. februarja 9.35 TV V šoli 17,45 Koroški oktet in ansambel Dorka Sko- berneta 18.15 Mladinska igra 19.15 S kamero po svetu 19.40 Pet mi- nut za boljši jezik 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Izbor popevke za pesem evro- vizije 22.15 Wojeck 23,10 TV ka- žipot 23,30 Poročila. Potnik se je ves prestrašen vrnil v spalni vagon, ki ga je malo prej zapustil, ter v^prašal sprevodnika: »Prosim, ali ate našli kaj bankovcev, tam pod tisto bla- zino?« »Sem. Prav lepa hvala, go- spod! Pa saj ni bilo tireba!« MAL! O&LASi PROD.\M nov pralni stroj znam- ke »super 38« s centrifugo za 1009 N din. Naslov v upravi. BIVSO GOSTILNO in pekarno — Plavčakovo na Ptujski gori št. 9 prodamo. Zglasite se pri Pepci Jerič, Sp. Ložnica 2 p. SlovensTia Bistrica. TAKOJ VSELJIVO enostanovanj- sko hišo v Zlatoličju 11/a p. Star- še prodam. PRODAM tesan suhi rušt razne dimenzije. Anton Krajnc, Ra- beljčja vas 29'a. Ogled možen vsak dan. ZA ČUVANJE OTROKA nudim vseljivo sobo, ostalo po dogovo- ru. Vprašajte, Ptuj, Lackova 2. Prodani novo stanovanjsko hišo z novim gospodarskim poslop- jem in malo posestvo vseh kultur. Jože Očišnik, Mestni vrh 118 (pri Grajeni). Upokojenka nudi brezplačno sta- novanje uslužbenki ali dija- kinji za majhno pomoč v go- spodinjstvu. Naslov v upravi. Prodam dvosedežni noped co- libri. Ogled popoldne. Plajn- šek, Draženci 49, Hajdina. Iščemo žensko, ki bi v dopol- danskih urah pazMa na otroka. Nudimo stanovanje. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi. Za 8 ur dnevno vzamem na dom dva otroka v vso oskrbo. Ptuj, Rajčeva 1. V^seljivo hišo s 25 ari zemlje pro- dam. Brunšvig 48, Race. Infor- macije Trniče 59-b. Stavbeno parcelo z gradbenim dovoljenjem v Rogoznici (pri žagi) prodam. Naslov v uprav.i Sobo dam v najem za pomoč pri delu. Marija Cartl, Žg. Hajdi- na 54. Invalidski upokojenec srednjih let Išče sobo v Ptuju ali oko- lici. Najemnino lahko plača za 6 mesecev napi-ej. Naslov v upravi. Starej.ša ženska gre pazit otroka ali gospodinjit. Naslov v upra- vi. Kuhinjski štedilnik na drva (vi- soki) prodam. Milivoja Petro- vič. Ciril-Metodov dr. 3. Stavbeno parcelo s travnikom ob glavni cesti v Gorišnici pro- dam. Martin Simenko, Cun- kovci 8, Markovcl. Prodam motorno kosilnico irus. Anton Urek, Mestni vrh .30. Prodam malo rabljen globok otroški voziček, poseben ino- zemski model. Naslov v upravi. NAlOENA je bila denarnica z nekaj gotovine. Kdor jo pogreša, se naj oglasi v trgovini BISBRKA. Ptuj, Lackova 6. Komisija za kadrovsko .socialna vprašanja pri TOVARNI AVTOOPREME PTUJ ^ razglaša prosta delovna mesta: 1. ANALITIK RACIONALIZACIJ \ 2. DVA OSTRILCA ALI BRUSILCA « v oddelku orodjarne i i PoKoj pod 1, višja tehnična šola, strojna smer, ter 4 d« 6 let prakse ali tehniška srednja šola, strojna smer, ter 6 do 8 let prakse. Pod 2. kvalificiran ostrilec ali brusilec ter 1 do 2i leti prakse In odslužen vojaški rok. | Posebni pogoj: enomesečno poizkusno delo, i Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do J vključno 14. februarja 1969. ! J Razpisna komisija LJUDSKE IN vSTUDLISKE KNJIŽNICE V PTUJU razpisuje prosto delovno me.sto TAJNIKA IN RAČUNOVODJE v eni osebi. Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih {X)gojev še naslednje: imeti mora opravljeno višjo šolo eko- nomske smeri, 5-letno prakso v računovodski služ- bi in biti usposobljen za samostojno ddo. Življenjepis in dokazila o izpolnjevanju teh pogo- jev naij kandidati priložijo k prijavi za razpis. Roic za prijavo je 10. marec 1969. Prijavo je treba na- sloviti na Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj (raz- pisni komisiji). Razpisna komisija bo do 15. marca 1969 obvestila prijavljence o izboru. Stanovanja ustanova nima na razpolago. V objavi obrata Jože Lacko, Ptuj. o odkupu živine na območju ptujske občine, ki smo jo obja- vili v prejšnji številki našega lista na 16. strani, je prišlo do napake, in sicer je pravilno: Odkup goveda: Muretinci vsak 1. in 3. torek ob 8. uri Gorišnica vsak 1. in 3. torek ob 9. uri Moškanjci vsak 1. in 3. torek ob 11. uri Markove! vsak 1. in 3. torek ob 7. uri Ptuj vsak 1. in 3. torek ob 11. uri. Prosimo naročnika oglasa in bralce, da nam opra- vičijo našo zgoraj popravljeno napako. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta in starega oče4a ALOJZA ZUMRA iz Hajdoš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem ter znancem za spremstvo na njegov' zadnji poti, za darovane vence in cvetje. Zahvaljii' jemo se tudi g. župniku za pogrebni obred pevcem. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Ilajdoše, 3. februarja 1969. Žalujoči: žena, hčerke in zetje ter vnuki. Tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: Bauman (glavni in odgovorni urednik), Bogo Hmelina, Jože Blodnjak in inž. Roman Zavcc. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, š'' 3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14, Rokopisov ne vračamo.