Lelo VIII., štev. 29. Celte, sofroia 13- marca 1926. Foštnfna piačana v gotouini. Naročnioa: Za Jugoslavijo: mcsečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fosamema dtevilka I ttta. Iztttal« v tank, Lefrf«k s»i s©t>©tc& Fedakcija in uprava: Strossmayerjeva ulica 1, prili Tel.65.—Raf.p.-e.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem oenlku. Seja celjskega občin- skega sveta. Sinoči se je vršila seja. mestnega •bčinskega sveta kot nadaljevanje zad- aje redne seje, na kateri ni bilo mogo- eli gospod in gospa z bei'im zavitkom v rokah se prepirata med seboj. Usta- vimo konje in vprašamo, kaj je bilo. Gospa reče: — Preklinjam trenutek, ko sem oclsla in da živim. Lepo bi bila, jaz lah- ko ostala v mojem Zemunu, ali moj mož hoče srbovati. Vidite, preseda mu njegovo srbovanje! Možakar jo miri in pravi: — Kaj mi mar, ali sem tri dm kraljevaJ v Zemunu, ko je bila tarn srbska vojska. Ponujajo nam nek zavitek, v njem nakit in dragocenosti, naj ga odnese- mo s seboj in naj' jim ga vrnemo v pri- stanišču. Tej zelji nismo mogli ugoditi, ker ga nismo vedeli in znali ohra- niti. Med potom smo govorili samo a morju. Moj vojak ni mogel nikakor do- umeti, da ima morje toliko vode, da se mu konec ne da dogledati. Vse mojo tolmacenje je poslušat z nezaupa- njem. Ve^selil se je le, da bo imel do- volj vode za napaj&nje konja in da je ne bo moral iskati daleč. Ko sera mu rekel, da konji ne pijejo te vode, ker je slana, je smeje se dodal: —1 Kje bi se nasto toliko soli1, da se nasoli celo morje? Ko smo zagledali minarete t Ljo- Su, 8ino yedeli« da je blizu morje, Pot gre tu tik ob Driinu, ki tukaj ni več ta- ko besen in hiter. Gim smo imeli za se- boj most, ki vodi čez Drim v Lješ, in prišli okoli strmega kamenitega gre- bena proti Lješu, kjer je samostan sv. Jeremije, se je zabli«caro morje. Soln- ce je bilo na zahodu tor se je s spod- njim robom dotikalo ravne morske po- vrsine. Solnčni žarki so se razsuli po morju, ki se je zdelo, da gori. Ustavili smo svoje konje. Izvil se nam je vz- klik: »Morje!« Moj vojak pusti uzde konju in ploska z rokami kot majhen otrok, ponavi'jajoc prestrašeno: »Mor- je!« Od tod smo krenili na desno in nadaljevali pot proti pristankšču po kameniti ozki stezi. Pomikali smo se ob sivem, temnem kamenju brez naj- skromnejše travice in ob morskein pe- sku, ki je iz njega strlela trstovina. Slednjič smo prispeii v pristanišče: stiri vStara poslopja, visoki beli križ in arnavtska kamenita kufa na obali, a v ozkem zalivu šest črnih dimnikov od potopljenih ladij, to je bilo vse, kar se jo zvalo San Giovani di Medua. Oni beli križ je spomenik našim Drincem, padlim leUi 1913. pri napadu tarške- ga brodovja. Drinci so takrat šli na pomoč Crnogorcem radi osvojitve Ska- dra. A te ladje, ki jim štrte dimniki in jamborji iz morja, so potopili Avstrij- ci pred nekaj dneTi. Toda te ladje so bile naša rešiteTv ter so bile polne hrane. (Dalje pride..) V sobofo 13. marca 1926 koncert Sancin-Kroemer mala dvorana Celjski dom. ske in mornarice. Predvseni pa je tre- ba paziti, da se vojska oborožuje sklad- 110 naprodku moderne tehnike, da se organizira mornarica, avijatika itd. V. iliLstracijo potreb je navedel, da siane puska s 100 nabojL 3500 Din, topovski naboj 1500 Din itd. Nasa vojska štej« 102.000 mož (710 tisoč v Franciji). Z vefikim veseljem je omenil, da se bo pribodnje leto gradila pri nas tovarna za puske in immicijo. Prihodnje felo bo zgrajenih 150 novih aeroplanov. Ne rabimo pa dreadnoughtov ali velikih vojnih ladij; našo obalo lahko seitijo podmornice, torpeljarke in hidroplani. Ekspozej je skupščina sprejela z veli- kini odobravanjem, nakar je bifa deba- ta, v katero so posegli štirje opozdcij- ski govorniki, zakljucena. p JUGOSLAVIJA IN ITALIJA. London-ski »Times« pišejo, da sta, dr. Ninčic in Mussolini določila temeijo italijansko - jugoslovenskega sporaz- uma, po katerih se varujejo jamstva neodvisnosti in se za aktivnost reške- ga prlstanišča otvarja vse jugosloven- sko zaledje. Italija bi se angazirala, da v gotovih mejah podpira komercijelne aspiracije Jugoslovenov na Solun. >Ti- mcs« pripominjajo, da je to važno dej- stvo in da prevzema Mussolini direkte YQMfWtitä}*1^ novo^gruEacijo^ev- Ženevi razgovori med interesiranimi ministri. p SREDNJEEVROPSKI PAKT. Razni listi ugibajo, da je imel Ninči»- rev paset v Rimu in Parizu nameu sondirati v Itafiji in Franciji teren za: nov garancijski pakt, ki bi zavarovai položaj, ustvarjen z mirovnimi pogod- bami v Srednji Evropi. Zdi se, da j« misija dr. Ninčica uspela, ker sta se za omenjeno tezo izjavila tako Briand kakor tudi Mussolini. Podrobnosti o vsebini in obliki tega pakta sedaj še ni- so znane, ni pa izključeno, da se že te- kom sedanjega zased.anja Zveze naro- dov ali pa nekoliko kasnejo sestane konferenca zastopnikov srednjeevrop- skih držav v svrho sporazuma za ustvaritev srednjeevropskega garan- cijskega pakta. Istotako ni izključeno, da bi na tej konferenci ne sodesovala tudi Nemčija. p SKRBI RAZNIH MONARHI- STOV. Kakor porcx-a »Tägliche Rund- schau« iz Monakovega, so prispeii raz- ni znani ruski monarhisti tjakaj, da se začno pogajati z nemškimi monar- histi. Domnevajo, da pripravljajo kon- fewnco nemskih, ruskih in madžar- skih monarhistov. Iz Budimpešte pri- cakujejo tudi grofa Andrassyja. Listi poročajo, da bo imel koncem meseca; bivSi ruski veliki knez Nikolaj Nikola- jevič v Švici ali v Parizu sestanek z nemškim prestolonaslednikom Ru- prechtom. Začetkom aprila bo ko-n- gres ruskih monarhistov v Parizu. Celjska kronika. c RADI POMANJKANJA PRO- STORA smo morali razne prispevke ali odložiti ali primerno krajšati. c MESTNO GLEDALIŠCE. V to- rek, dno 16. t. m. se bo vrsiJa premi- era Gerharda Hauptraanna sanjske drame »Elga«. V stop nice v knjigarni Goricar & Leskovšek. c LJUDSKO VSEUCILIŠČE. V pondeljek 15. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval g. primarij dr. Rajšp »0 je- tiki* v fizikalni sobi deške meščanske sole. Predavanje se bo vršifo na pod- lagi skioptičnih slik, kar bo oob^instvo gotovo zelo zanimalo. Vstop je dovo- ljen tudi nečlanoni. Stran 2. NOVA DOB Ac Štev. 29 c KONCERT KROEMER-SANGIN. katerega priredi Geljska Glasbena Ma- tica v soboto, duo 13. t. m. v Goljskem domu, obeta biti užitek prve vrste. Na sporedu so: F. Chopin: sonata h-mol, K, Szymanovski: sonata d-mol za go- sli in klavir, Roslavec: Valse in Noc- turne, Debussy: Praefude, Sarabande Toccata, Lizst: Petrarca sonet 104 Sv. Frančišek. Nachez: Ciganski plosi. Na glasoviru spremlja ravnatelja San- cina prof Hugo Kroemer, odličen pia- jiM in vobče priznan umetnik. Je pro- fesor mojvStrske sole kon/.crvatorija v Graclcu. Že imeni obeh interpretov z okusom izbranega sobotnega progra- ma nain jamčita, da bo, ta koncert umetniško na višku. Značilno in ža- lostno za kultume interese nasega ob- činstva in njegovega pojmovanja pra- ve umetnosti pa je dejstvo, da so bile 'do danes prodane za ta konoert 4 vs- topnice. Ne gtede na to, da jamcita imeni obeli umetnikov prvovrsten umetniški uiitek, si je stekel ravno g. ravnatelj Sancin v Celju toliko neven- ljivih zasluft1 za procvit glasbe. da je pac najmanj kar se mora zahtevati od vsakega Geljana, ki mu je količkaj do umetnosti v splošnem in posebno do gfasbe. da se oddolži našenru domaee- tnu umetniku, ki so ga v wseh velikih mestih Evrope z navdusenjem pozclrav- ljaJi, s tern, da obišče ta koncert. Ceno so tako nizko nastavljene, da je omo- gočeno vsakomur prisostvovati tej prireditvi. c POJASNILO. Z ozirom na na.se poročilo o zadnji seji celjskega občin- skega sveta objavljarno dodatno k in- terpefaciji obdinskega odbornika gosp. Korena v zadevi pritožbo gosp. Josipa Kirbischa proti mestni elektrarni sle- deči popravek, ki ga nam je poslal g. Kirbisch: »Trditev, da je uporabljal g. Kirbisch za inslalacijo v svoji hi ši »ukradeni materijal«, ozironia, da se je uporabljal tak materijal' »brez nje- gove vednosti«, je netočna ter se je vrinila ta pomota le vsled tega, ker je bil na omenjeni seji v zvezi s Kirbi- scfoevo pritožbo tudi govor o tern, da je prevzel koncein leta 1924. skladiščnik ¦tovarne xGinal« (katere tastnik je g. /nanjiso^množiiiio starega bakra, o ka- terem &e je naknadno ugotovilo, da p<> teka iz neke tat vine pri mestni elek- trarni, na kar pa je g. Kirbisch polno protivrednost tega matexijala mestni elektrarni takoj izplacal«. — Ker se je nase kratko poročilo o interpelaciji g. Korena v zadnji seji cefjskega občin- skega odbora res lahko napačno tol- mačilo in ker ne maramo delati niko- mur krivice, smo priobčili popravek. c GREMIJ TRGOVCEV V CE- LJU obvešča svoje člane, da v smislu sklepa seje načelstva z dne 9. marca t. J. lahko ostanejo trgovine na Jožefov praznik do 12. ure odprte. Opozarja se, da odpiranje trgovine na ta dan ni' obl'igatno za vse trgovce, temveč je to prepuščeno posameznim strokam, ki želijo na ta dan imeti trgovine od- prte. — Naoelstvo. c »VODNIKOVA DRUŽBA«, GLAV- NO POVERJENIŠTVO V CELJU. Ker vlada tudi v celjskem okraju že veliko zanimanje za novo ustanovlje- no »Vodnikovo družbo«, sporočamo ysem ljubiteJjem dobre slovenske knji- ge v Celjoi in ceTjskem okraju, da bo orgaiiizirana propaganda za to pre- potrebno kulturno društvo v Celju in po celi Savinjski dolini v najkrajšem Času. Dokler pa v Celju glavno pover- jeništvo še ni dokončalo svojega pri- pravljamega dela, se sprejemajo pri- jave ustanovnikov in članov v pisarni Zvezne tiskarne v Strossmayerjevi uli- ci. Ustanovniki plačajo enkrat za vse- Jej, ako so fizične osebe, 500 Bin, ako pa so pravna telesa, 1000 Din. Ta zne- sek se laliko odplačuje v petih letnilt obrokih. Clanarina znaša za tekoce upravno teto 20 Din. c SPREMEMBA POSESTI. De6- manovo hišo na Glavnem trgu je ku- pil medičar in svečar g. Kraupner. V hdši se naliaja lokal za mesarijo, ka- terega bo novi posestnik prouredil za prodajalno. G. Dcčman pa j Kaj je jetika in kako se je varujeano<.' s predvajanjem filma »Jetika in kako ostanem zdrav«. V četrtek 11. t. m. je predaval g. dr. Vrhovec za mladino okoliških sol (Novacerkev, Frankoso- vo, Šniartno. Ljubečna). V soboto 13. marca ob pol osmih zvecor se predvaja spromljan s predavanjem veliki film »Tuberkuloza«, isto predavanje v ne- deljo dopoldne in popoldne. Oddetek mini.strstva narodnega zdrav ja v Lju- bljani, ki je prirediil to razstavo v Voj- niku. je storil veliko in. koristno deio našemu prebivalstvu. — Domaöen\u zdravniku g. dr. Verhovcu, ki so po- žrtvovalno trudi Zv\ razstavo in je pre- vzef vsa predavanja. vsa hvala za trud, ki naj rodi le]ie sadovo. Š OSEBNA VEST. Upravitelj bot- niee v Brežicah g. Franjo Zajec jo pre- liR'soen k Inspektorju ministrstva na- rodnega ' zdrav ja v Ljubljano. š 100.000 NEMCEV POSETI LE- TOS SPLIT. Za našo riivijero se leto^ v idiozemslvu vodi zelo živahna propa- ganda, ki jo zavzela najvecji obseg v Nomčiji. Predvsem se tujci zanmiajo za lepo našo Daknacijo in, kakor jav- Ija urad za promet tujcev v Nemčiji, ])oseti Split letos saino iz Nemčije okoli 100.000 potnikov. »Putnicki ured« ter druge institucije v Spliiu že sedaj skr- be, da bodo tujci vžirvali činn večji kom- fort v Splitu. š NOVE OBRTNE SOLE. Mini- st.ivstvo za trgovino in industrijo name- rava, u.strezajoč splošni zahtevi zla>sti iz Hrvatske in drugih krajev, ustano- viti poleg nizjlh tudi nekoliko srednjih sol. Ker se pojavlja tudi ]Dotreba višjih strokovnili obrtnih not, bo posebna kon- ferenca v kratkem razpravljala tudi a tem vpi-AŠanju. š-POl.Tr.r.lSKT STRA7ArIKI f>B- SOJENT ZARA1H NASILJA. Pred no- vosad.skinl okrožnim sodiščem .se je vr- šila obraviiava proti trem obcimskint stražnikom iz Loka, ki so seta 1921. aretirali tamkajšnjega seljaka Atanac- kovk'a ter ga v zaporu pretepli tako, da se je moral dalje časa, zdraviti v bol- nicii. Policiijski. narednik Dušan Mari- cw. je bil obsojen na 3000 Din globe alL 15 diii zapora, dva poficifita pa vsak na 2000 Din globe, oziroma desot dni zapora. š UMORIL ŽENO IN JO VRGEL Y PREPAID. Na dalmatimskem otoku. Braču so prišli te dni na sited groznemu zlocinu. Varnostna oblast je bila. obve- ščena. da je že četrta žena Ante Go- spodnetiica brez sledu izginila iz doma- če hiže. Raznašala se je govorica, da J6 (jospodnetic svojo ženo umoriJ1 im jo vr- gel v 90 metrov globok prepad, v tako- imenovanö »Golubačo«. Sodna komisi- ja se je podala k prepadu in dala po- tegniti iz njega trupLo mrtve žene. Tru- plo se je nahajalo v vreči, povezani z vrvjo. Gosppdnetic in njegova priležni- ca. sta bila aretirana in izročena split- skemu sodišču. š PREPOVED KROŠNJARJENJA NA ŽELEZNICAH. Prometni mini- ster je ponovno prepovedal krovšnjar- jenje po vagonih. in postajah. Odredba je bila izdana zato, kor so se potniki in železniški usl'iizbenci pritoževali. da jih krošnjarji neprestano nadlegujejo Š PRAV1LNIK 0 PROMETNIH DELAVCIH. IJosebna komisija v pro- metnem ministrstvu izdokije nov pra- vilnik o prometniJi delavcih. Nov pra- vilnik bo vseboval odredbo, po kateri se bodo mogli železninžki deJavci odpusti^ ti iz državne shižbe le na podlagi di- sciplinarne razsodbe. Novi pravilnik stopi v veijavo s 1. aprilom. š LIKVIDACIJA JUŽNE ŽELEZ- NIGE. Nase prometno mkiLstrstvo raz- glaša, da preMe finančna kompetenca, ki je doslej za bivšo Južno železnico pripadala komiteju Južnih železnic: dne 1. aprila v redni del'okrog generals ne direkcije drzavnih zeleznic. Proga Juine železnice se bo potem upravlja- la po splosniih določiliJi. 8 ODDAJA PRIVATNIH BRZO- JAVK NA ŽELP]ZNIŠKIH POSTA- JAH. Beograjska trgovska zbornica j-« naprosila prometno miinistrstvo, da ee Štev. 29 »NOVA DÖB2U Stran 3. uvecU' na manjših železniiskili postajah sprejemanjc in oddajanje privatnih br- zojavk, kaltor je bilo v navadi pred voj- }io. Ta upravičena zahteva se bo rešila v sporazumu med prometnim in pošt- nini mLniistrstvom. š NOVA OTRO&KA OKREPČE- VALIŠCA. Dečji okrepčevališči v Kra- Ijevici in na otoku Lokrmnu sta vedno prenapolnjeni, četudi se otroci nepre- stano menj-avajo po skupinali. VsaJc mesec se sprejme približiio 100 otrok. Ministrstvo jo žo vso potrebno pripra- vilo. da se že prihodniji mesec otvorijo nova okrepčevališea v Novem Marofu pri Zagrebu, na Vencu, ixa Fruški go- ii in v Lipku. š AVSTRIJSKA DEC A V NAŠEM PRIMORJU. Pokrad'inski vladi Sp. in Zg. Avstrije sta ss odloeili, da bosta or- {¦raniizirafi veliko ekspedicijo svojih bo- lehnih otrok na naše Prknorje. Obrnili <\a so ua našo vlado s prošnjo za dovo- Ijenje za potovanjo. Prvotno so imeli otroci iti na italijansko riiviero, radi. zadnjili Mussolinijevili napadov proti Ne.mri.ji in Avstriji pa je bil načrt se- «la,j i/.pvcnienjen. s JZLETNIŠKE LADJE NA JA- DRANU. Letos prispe na našo rivijero več hijih izletniškLh ladij. kar je clokaz. da so inozemstvo vedno bofj zaniana za lepoto našega Primorja. 14. marca pri- *pe v Boko Kotorsko velik parnik »Sa- marija«, ki prirpelje izletnike \z Amo- rike. Poznojo prispe parnik »Liitzow« s 120 potniki r in parnik »Meteor« z 250 potniki, Napovedanih j€ še več inozom- ^kih parnikov. Molno }e. da so nekalero mila dobro. Boljie, kakor Schicht-ovo ni niti eno. Najboljle je edino : Schichiovo milo ziistinko .,,'elen". Kupujic ;•.: ji'jji)oljie inllo ! Pri uporabi se izkaže, da Je nejcenejšc. Bodile previdni. eko Vam ponujajo drugn mila koi „ravno iako dobra, kakor Schichiovo". Zo najboljio kakovost jomčila le ime 5CHICHT in znanika „JELEN". š LIFT ZDROBIL GLAVO ME- SARSKEMU POMOČNIKU. V Gavri- Jovicevi tovaxni salara v Petrinjii se je prepetila težka nesreča. V tej tovarni se celo zimo deta na veliko, ker je ziana prava sezona za izdelovanje salain. Kot strokovnjakii so zaposleni Italrjani, do- eitm so pomocnikt ponajvoč clomacini, ki so so v tovarni izučili mesarske obr- ti1. Salame se suše v posebnth sobah v tretjem nadstropj.u, kamor dvigujo bla- !^o in Ijudi posebna dvigala aJfii lifti. Tako &Q je prošlo soboto pomočnik To- ne Muškon z liiftom povspel v tretje nadstropje. Pri tem je priM vsled ne- provjidnosti z glavo mod lift in zid. Gla- va rrm je biJa popolnoma zdrobljena in }ü Muškon iz tretjega nadstropja padel mrtev v pritLičje. š BEG S PLESALKÜ IZ VARI- •)ETEJA. V Beograd je prispel velein- dustrijalec Viktor Löwe iz Insbnicka na Tiirolskem, ki zasledujo in išče svo- jega mlaclega sifna, kateri je pobegnil z iveko dunaj.^ko plosasko iz varijctoja in odnesel od doma večjo vsoto denarja. Indus-trijalec so je obrail na. beog'raj- sko poHcij-o, da mu nudi pomoč. Beo- giujska policija sedaj ižče zaljubljene- nega Riharda, ki) se skriva s svojo Iju- )>iico nekje v Beogradu. š REVMATIZEM — JAVNA ZA- HVALA. (Jospodu dr. med. Ivanu Rah- iej-evu, Beograd. Spostovani1 gospocR Podpisani se Vani najvljudneje za- hvaljujem za ozdravljenje rovinatizma v nogah, ki me j-e mučil čez d«vet tet in mi nikako srodstvo ni pomagalo k ozdravljenju. Vi ste me z Vašim lekom >Radiio-Balsamika« v kratkem čas» Zid tned Vami in med bolez- nimi dihalnih organov naj bodo vedno pastilje Valda Lc-ta so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov grlo^ bola, vnetja krhlja, bron- hijalnih katarjev, hripe itd. ali Vam pomagajo, dajlhbrž odpravite. Zahtevajte vedno izvirne francoske pastilje Voldo j Na prodaj so samo v škat- p'i "' Ijicah z napisom |^ V A L DA v vseh lekarnah in drogerijah. izlečili, ker sem vsega uporabil 3 ste- klenice po Vašem navodilu in sedaj sem popolnoma zdrav, prej pa mi celo kopel ni pomagala. Še enkrat se Vam za to najtopleje zahvaljnjem in hočcjn Vaš lek vsakcmu bolniku priporočiti kot gotovo sredstvo. Z odličnim spo- štovanjem Ljuloa J. Rančic, trgovec iz Selevca, srez Jeseiiicki, okr. Kraguje- vački. Napiksal sam in svojerocno pod- pi sal. — Lek »Radiio-Bafsamika« izdo- luj© laboratorij Radio-Balsamika dr. Jvana Rahlejeva, Beograd, Kosov- ska 43. 64 š TRBOVELJSKA KRIVICA. To dni se je mndila v Ljubljani in Trbov- Ijah komisija, ki jo je poslalo ministr- stvo za šumo in rudnikc, da preisče očitke nase javnosti napram TPD radi znajiili nesocijalnih odredb, ki so raz- burile vse prebivalstvo Sfovenije. Kaj jo komisija sklenila, seveda. ni znano, bojimo pa se, da bo efekt isti, kakor pri vseli dosed an }ih komisijah. Trbo- veljska ima v Beogradu žal tako in- timne zveze, da se komisij prav malo boji. To je pokazala tudi sedaj na na- ravnast izzivajoc načiii, ko je ravno v dneh komisijsko preiskave izvedla že poprej napovedane redukcijo rudar- skiJi prejemkov. Slovenska javnost bo moral'a zato voditi boi-bo še daljo. Prej ali slej pa pride tudi za. gospode od. TPD čas obračuna, kor tudi današnja vlada ne bo vecna. Razgled po svefu. r Čudo moderne klrurglje. Mlad dunajski kirurg, dr. IMather, je imel te dni v oskrbi v svoji kliniki 251etno ženo, ki jo je neki pijanec napadel in ji prizadel več opasnih ran po telesu in v bližini srca. Policija, ki se je takoj pojavila na lieu mesta, je v čudovito kratkem času — v dvanajstih minutah — prepeljala umirajočo ženo v zdrav- nikovo kliniko in dr. Nather jo je takoj operiral. Vzel ji je tri rebra, preiskal sree, operiral in zašil rane ter odredil transfuzijo krvi. Potem ji je vbrizgaval več dni zapored raztopine kalijevega klorida in danes je žena že izven sle- herne nevarnosti. Slučaj je vzbudil v strokovnih krogih veliko pozornost. r Angleški državljan obsojen rad! Mussolinlja. Iz Rima poročajo, da je obsodilo sodi§če v Florenci angleškega državljana dr. Ellisona, ki prakticira v neki florentinski lekarni, na osem me- secev ječe ter na trideset tisoč lir globe. Mussolini je namreč pred kratkim za- varoval svojo osebo pred takimi na- padi s posebnim zakonom in Anglež dr. Ellison je deležen tega novega fa- Šistovskega blagoslova. r Ločitve in razporoke na Češko- slovaškem v letu 1924. Izšel je sta- tističen pregled, ki podaja nazorno sliko zakonskih Iočitev in razvedb na ČeSkoslovaškem v letu 1924. 3143 za- konov je bilo v tern času sporazumno, 1284 pa sodnim potom razdrtih. Naj- večje Stevilo teh ločitev in razvedb odpade seveda na Prago. V splošnem se opaža, da se nahaja zakonska zve- stoba na ČeŠkem baš na isti stopinji, kakor v sosednih nemških deželah. r UNIVERZA — LASTNIK PE- TROLEJSKIH VRELGEV. VseučilKšče v Teksasu je res moderen zavod in od- liičen industrijski podjetnik. Na zem- ljišcu tega vseučilišča so nedavno od- krili petrolejske vrelce. Vseučilišce je to izkoristilo in dalo navrtati 20 stu- dencev, od kateriih daje vsak 100 do- larjev mesečno. Toda, ker je področje iai okolica vseučiJišča bogato na nafti, pripravljajo še nadaljna vrtanja in do- hodki univerze bodo z vsakim dnean vecji. Vsled tega laliko mirno irdimo,' da bo ta prosvetni zavod kmalu najbo- gatejsi na svetu. Sigurno pa je, da je to vsenčiiišče najoriginalnejši znan- stveni zavod na svetu: kajti dvomimo, da bi se kak podoben zavod bavil s pro- dukcijo cesarkoli. r Spomenlk FranČlSku AslŠkemu v Milanu. Dne 12. aprila bodo odkrili v Milanu spomenik Frančišku Asiškemu. Mussolini je sporočil, da se osebno udeleži teh svečanosti. r Ponarejevaici frankov na ma- skiranem plesu dunajskih umetnlkov. Dunajski umetniki so pred kratkim priredili originalen pies, katerega se je udeležila tudi originalno maskirana skupina, predstavljajoča falzifikatorje francoskih frankov v Budimpešti. Sku- pina je bila originalno opremljena in se je tudi nad vse duhovito obnašala. Najoriginalnejši teh maskiranih fölsi- fikatorjev pa je bil ta, da so skuSali vnovčiti ponarejene madjarske krone. r Naselitev ruskih beguncev v Južnl Amerlkl. Mednarodni delovni urad poda Društvu narodov poročilo komisije, ki se je mudila v Južni Ame- riki v svrho, da prouči možnost na- selitve v tamoSnjih pokrajinah za ruske begunca, katerih je v Evropi brez posla okoli 200.000. Vlada republik Argen- tinija, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj so že izdale naredbe in pričakovati je, da se bo dalo vprašanje naselitve ugodno rešiti. r Katere cerkve so največje? Največja cerkev na svetu je cerkev sv. Petra v Rimu, ki ima mesta za 54 000 Ijudi. V milansko katedralo jih gre 37.000, v cerkev sv. Pavla v Rimu pa 32.000. Stolnica v Kölnu irna prostora za 30.000 Ijudi. Po 25.000 jih gre v cerkev sv. Pavla v Londonu in sv. Pe- tronija v Bologni. Bivša krščanska cer- kev in sedanja turška mošeja Hagija Sofija v Carigradu spravi 23.000 Ijudi pod streho, sv. Janez v Lateranu v Rimu 21.000 in nova katedrala v New Yorku 17.000. Svetovnoznana cerkev s poSevnfm stolpom v Pisi in stolnica sv, Štefana na Dunaju imata prostora za 12.000, Marijina cerkev v Mona- kovem za 11.000 in cerkev sv. Marka v Benetkah za 7000 Ijudi. r StraSna eksplozija ročnih gra- nat. Minuli teden je nastala v Pragi v Tišlerjevi ulici strašna eksplozija. Z voza, na katerem je bilo naloženih nekaj zabojev ročnih granat in sta ga vlekla dva konja, je padel med vožnjo naenkrat en zaboj granat na tla, vsled Cesar se je vnela vsa municija. Učinek eksplozije je bil nepopisen. V ulici, kakor tudi po okoliških cestah so raz- 1 -»i Ml Lflhho hojo ima in polno torbo de- narja si prihrani vsak, kdor kupuje čevlje samo v veletrgo- vini R. STERMECKI, Celje, lastni izdelki in cene silno znižane: moSki ali ženski iz kravine Din 150—, iz teletine 155-—, iz boksa 185'-, nizki iz boksa 175'-, iz ševreta 205'—, iz semis 350-—, iz laka 2701-, otročji izkozine 30-—, iz teletine 41'—, iz boksa 60*—, iz laka 122"—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupuprimernopovrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Dva gospoda ali gospodični se sprejme na dobro hrano in lepo opremljeno stanovanje« 2-2 Vpra§a se v Celju, Kersnikova 5. Ugoden nakup. Vsled opustitye svoje trgovine manufak- turnega in specerijskega blaga, radi izpraz- nitve trgovskega lokala in pomankanja pro- stora 'prodam po [ugodnih cenah vse blago skupaj z ;opravo. Med temi veliko sejmsko stojtiico z nepremočljivo plahto, 10 kom- pletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. 6 Friderik Jakowitsch, Celje. iz vseh rudnihov dobaulja In dostav- Ija na dorn FR. JOÜT, CELJE, Aleksandrova ul, 4 Pnii STEFAN STRAŠEK, Cel|ef Kova&ka ulica priporoča svojo veliko zatogo vseh yrst čev- Ijev od najfinejše do najenostavnejše izde- lave po znižanih cenah. Izdeluje tudi po men. Popravila se izvršujejo najhitreje. Oddaja tudi na obroke. Veliko salon, ogledalo s predalom za cvetice se radi pomanj- kanja prostora poceni prod a. Isto- tam se tudi proda Ti§ov, SSawlje hrvatske kazaliötne umet- nosti ;. dr. Naslov v upravi. bite vse šipe. Vse trgovine v ulici so razdejane, strehe posameznih his od- nešene. Fasade več his so poškodovane. Nekatere hiSe so do tretjega nadstropja oškropljene s krvjo. Uradno dognane definitivne številke o mrtvih in ranjenih pri eksplozijski katastrofi so sledeče: Dva mrtva, 69 ranjenih, od tega 63 lahko, ki so bili oddani v domačo oskrbo, nadalje 6 težje, ki so bili pre- peljani v bolnico. r Za'-aj so ženske lepše od mo- SklhV Nelü angleški zdravnik je obe- lodanil svoja opazovanja o vzrokih, radi katerih so ženske lepše od moških. Ta opazovanja, izvršena na tisoč šeststo ženskih celega sveta in najrazličnejših ras, so privedla do zaključka, da je edini vzrok ženske lepote v lahkotnem fizičnem naporu, ki ga ona vrši. Resno učenje, premočno intelektualno udej- stvovanje, neprestane skrbi in drugo, deluje kvarno na lepoto. Da utemelji svojo trditev, podaja tipično primero. V Indiji je neko pleme z imenom Zaro, pri katerem so uloge žene in moža zamenjane. Pri njih napravijo ženske ženitno ponudbo, upravljajo s pleme- nom in delajo težka dela, dočim moški lenarijo. Tako tolmači angleški zdrav- nik svojo trditev o vzrokih lepote, kajti Zaro pleme ima lepe moške, a grde ženske. NOVA OSRAM enotna žarnlca bodočnostl. Ogl«|t« •! iiovo «bllMo tamikei Stiaua 4. >NOTA DOBA« Štev. 29. Trgovski lokal pripraven tudi za trgovsko pisarno, se odda s 1. aprilom (eventuelno tudi takoj). Vpraša se pri podružnici PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE, Celje. Enfl flli duodružinska hiša (vila) v Celjti ali najbližji okolici ¦e kupi. Ponudbe na upravo pod »PLAČAM TAKOJ« Odda se lepa, snažna meblovana soba v novi vili s posebnim vhodom in elek- trično razsvetljavo- Gregorčičeva ul. 2 R. W. vila 2. 1 Korespondenca. Mlad, akademično naobra- žen gospod želi poznanstva z boljšo in simpatično mlado go- spodično. Poznejša ženitev ni izključena. Cenj. ponudbe pod vDiskrecija* na upravo lista. ALOJZIJ PRAH, pletarsko podjetje, CELJE, BRfcG ST. 39. Izdelovanje vsakovrstnih tnodernih pletenln, in slcer: pleteno pohištvo, stojala za novo- rojenčke, kovčeke za potovanje, mizice za cvetice ter vsa v to stroko spadajoča dela. Cene xmernel Del© solidno! GLASOVIR se vzame v najem. Ponudbe je po- slati na upravo lista. 3-2 KLETI v dveh uradovih hišah Vodnikova ul. 1 in 3, ki so pripravne za zalogo vina in mineral- nih vod itd., se oddajo za daljšo dobo v najem. Ponudbe je poslati na ekspozituro Okrožncga urada za zavarovanje delavcev v Celju najkesneje do 24. marca 1926. 3-1 NA NOVO VPELJANO! isnrcki jopiči v manufakturni in modni tr^^vini FR. KARBEUTZ, CELJE, KRALJA PETRA C. 3 „JORA" ~~ sBaščičavna Celje, Deckovtrg6 na dcbelo — na drob no. Lastna izdelovalnica katidit, čokoladnih 50 bonbonov in slaščic. 26s Dober glas gre v mesta in dežele, Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš manufakturno biago dobro in poceni, V mestu Celju, tarn prinemški cerkvi, Ako nisi bil tarn še osebno, Glej, da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino-le pri Ualentin lim, Celje, Prešernova ul. zraven nemške cerkve. Pozor! Pozor! Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je ravno dospela velika mnpžina vsakovrstnih lepih, modnih siofov po zeio nizkih cenah. Za cenj. nakup 8 se priporoča tvrdka Ivan Mastnak» Celje, Kralja Petra c. 15. Zastopnihe za Celje, Maribor, Ljubljano in sploh za vse večje kraje v Sloveniji išče večja zavaro- valnica. Ponudbe podznačko »Zastopnik 34« na upravo lista. 2-1 šAnt. Lečnik O urair in juvelii* O CeSje, Blarnii trg St. « (prejj Paces* iaf so)« Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamkQ 7~5 „Waffenrad" Največja reparacijska delavnica. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. A. NEGER, BosJJsinLa Josip KOS, Celje, Ljubljanska cesta 10 Izdelovalnica „sakovrstnih tnošhih, žensDih in otrašHih CbuIjeu. Vsa v stroko spadajočo popravila po znižani ceni. Postrežba solidna. 50-9 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se preoblikavajo slamniki po Din 45- do 50-, Š0 po najnovejših oblikah kakor 11 tudi svileni klobuki po Din 50 - do 60-, samo pri tvrdki Franc Cerar, modisterija, Celje, Cosposka ulica 27. Daimotlnsha domoča vina nndl v vgakl tnnožini najceneje tvrdka 50—7 I. I>. Matkovic, Slomškov ti»gr 1. — 1^^ Salmic, Celje, Narodni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. lzborno, okusno nomočeno polenoyho ¦^¦^^^" (bakaJar) ^mmm^^m bo imela odslej vsako sredo in petek na zalogi tvrdka Anton Faza«*inc, ^«Ije Istotam vedno sveže pristne k^anjske kSobase, priznano najboljše Gavrilo vičevo prekajeno svinjsko meso, frapistovski in polemendol«ki sir ter »pe- cerijako in ko^onijalno blago 8 po najnižjih cenah. 2 == Kupi se večja množina "¦! i 2 steklenlc od Kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. Zahvala. I Vsem, ki so sočuvstvovali z I riami ob bridki izgubi naSega ne- I pozabnega soproga, očeta in sina, I gospoda I Franca MvM se tern potom srčno zahvaljujemo. I I Posebno se zahvaljujemo delavstvu I I cinkarne in tovarne zlatnine Pac- I chiaffo, Knez & Co., ter gospodu I I Knezu za izdatno podporo v težkem 1 I času in vsem onim, ki so pokoj- I I nika v tako qbilnem število spre- I j mill na zadnji poti. I I Celje-Oaberje, 11. marca 1926. I I Žalujoča soproga, 1 I mat! in otroci. I Novo dospeBo angleško in češko damsko in moško biago za pomladno sezono v veliki izbiri in naj- boljši kakovosti kcikor tudi vse manufakturno 50 in modno biago pri 8 Fr. Karbeutz, CeSje, »Pri čebeli« Kralja Petra c, 3. Vljudno sporočam, da sem prevzel 3ca>st»oi>st"iro HARLEY - DAVIDSONOVIH MOTORJEV kateri so danes najpopolnejši in najmoder- nejSega tipa, kakor tudi najboljši in najhitrejši motorji sveta. Prosi se cenj. odjemalce, da se radi naročila Harley - Davidsonovih motorjev takoj obrnejo na podpisano tvrdko, katera Vas bode takoj in solidno postregla. Pripomniti je, da potom kabelskega naročila traja dobavitev __ .. „^, . „ _ ... motorjev 40 dni, tvrdka ima pa večjo količino Harley-Davidsonovih motorjev na poti. Se priporoča za cenj. naročila DRAGO GAMS, CELJE, GABERJE 91. Delaj, nabiraj in hranil U o si > o c > Z L co C I 0 | S be u. O •*-> a. - -a 1 L 5 °- :=, o t: «« os Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kredltni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%- Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. • Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi > nablralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 3 SL