SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlclja [v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nltoe St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. IT*. V Ljubljani, v ponedeljek 6. avgusta 1894. Letnilc XXII. Zbor družbe sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda zbrala si je letos lepo dolenjsko stran za svoj redni občni zbor. Novo Mesto bode jutri pozdravljalo skupščinarje, ki se bodo gotovo v obilnem številu zbrali v posvete v dolenjski metropoli. To priliko mi porabimo, da iskreno pozdravimo vdeležence velike skupščiue ter da Slovencem družbo sv. Cirila in Metoda priporočamo v blagohotno vsestransko podporo. Ako kedo, v nevarnosti je za svoj obstanek gotovo naša mladina vzlasti po obmejnih krajih slovenske zemlje, kjer jo silijo, da obiskuje tuje šole, v katerih se uči — v tujem jeziku in se navzame tujega duha. Vsako leto lahko rečemo, da se tem potom brez šuma odtuji našemu narodu na stotine sioveu-venskih otrok. Borbe Slovencev v Trstu in Gorici za slovenske ljudske šole tudi to leto niso donesle povoljnega vspeha. Zagrizenosti in krivičnosti Italijanov v mestnih zastopih se je posrečilo to perečo stvar zopet zavleči za nekaj časa. Z&trdno smo se nadejali, da se vprašanje o slovenskih ljudskih šolah v Trstu in Gorici letos ugodno reši za Slovence, a prišle so vmes razne politične spletke, ki seveda tudi šolo zlorabljajo v svoje nameue iu razpršile so se naše nade, ki so nad vse opravičene. Že se je poudarjalo, da bode s tem družba sv. Cirila in Metoda denarno zelo razbremenjena, da bo torej lahko toliko več denarja odločila za osnovo slovenskih šol na Koroškem, sedaj pa se vidi, da bode morala že zanaprej vzdrževati šole v Trstu, podpirati v Gorici in nove ustanavljati po Koroškem in Štajerskem. Za vse to pa potrebuje družba sv. Cirila in Metoda vsestranske podpore. In za tako podporo treba je, da so vneti, da žrtvujejo vsi Slovenci. Šole družbe sv. Cirila in Metoda so lepo vrejene in otroke vzgajalo v krščanskem duhu in slovenski besedi. Pred seboj imam šolsko poročilo petrazredne slovenske osnovne šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, ki nam podaja šolsko kroniko od leta 1888 do 1894. Samo to šolo je obiskovalo zadnje šolsko leto 320 otrok. Že to je lep vspeh družbe sv. Cirila in Metoda. Kako da se mladina v tej šoli vzgaja, kaže nam konec poročila šolskega vodje g. M. Kamuščiča, ki pravi starišem namenjeno besedo: »Skrbite za zdravje vaše dece, dovolite jim vsaki dan čisti zrak. . . . Pazite, da pojdejo, če ne vsak dan, vsaj ob nedeljah k službi božji. Prepovejte jim zahajati v slabe tovaršije. V družini govorite ž njimi samo v milem slovenskem jeziku." K)er le mogoče, poslužuje se družba sv. Cirila in Metoda v svojih zavodih pri vzgoji šolskih sester, kakor namerava tudi s šolo pri Velikovcu. Stori torej, kar more v sedanjih razmerah, da vzreja mladino v svojih šolskih zavodih po naukih katoliške vere, da torej nadomešča vsaj deloma toliko potrebno versko šolo. Ker se je tudi zadnji čas umaknila družba sv. Cirila in Metoda vsakemu političnemu strankarstvu, zato naj tudi pri podpiranju te vseslovenske šolske družbe preneha vsako strankarstvo in vsi Slovenci naj složno in požrtvovalno delujejo na to, da dobi družba sv. Cirila in Metoda obilne podpore za svoje blage namene. »Schulverein" in »Lega nazionale" sta marljivo delujoča. Mladina naša je v nevarnosti, da se po tujih šolah izneveri veri in narodu, družba svetega Cirila in Metoda ima namen, temu brezver-skemu, protinarodnemu zmaju oteti kar moč veliko slovenskih otrok, zato je naša družba vsestranske podpore vredna in potrebna. Iz teh vzrokov radostni pozdravljamo jutrajšnji veliki zbor družbe sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu, želeč, da bi tudi ta zbor spodbudil, utrdil in naudušil udeležence in sploh vse Slovence za pre-važno družbo sv. Cirila in Metoda, namenjeno domači, krščanski vzgoji naše ljubljene mladine vzlasti ob mejah slovenske domovine! Politični pregled. V Ljubljani, 6. avgusta. Celjska gimnazija. Ker je Sukljejev volilni shod vprašanje celjske gimnazije zopet spravil v razgovor, se nemški listi bavijo s tem vprašanjem. »N. Fr. Pr." in »N. W. Tagblatt" si ravno nista toliko nasprotna, da se osnuje posebna slovenska gimnazija. Seveda najrajše bi liberalci videli, da kje drugje na Štajerskem, ne v Celju. »Deutsche Zeitung" se pa izreka odločno proti temu, da bi se Slovencem na Štajerskem kaj dovolilo. Ta list se boji, da so se že liberalci in Hohenvvart kaj dogovorili o tej stvari, potem pa pravi, da nemškim Štajercem ni nič mari za koalicijo, ako se more držati le s koncesijami na škodo nemškega narodu. Samostojna slovenska gimnazija je ravno tako nevarna, kakor paralelke. V celjskem vprašanju se ne sme nič prijenjati. To naj ve zjedinjena levica in potem naj se ravnata oba nemška ministra. — Dobro da v uredništvu »Deutsche Zeitung" ne odločujejo avstrijske politike. Namestnik grof Thun v Solnogradu se je grozno zameril židovskim liberalcem. V Solnogradu je Leonova družba imela občen zbor. Namestuik je pozdravil to družbo, ki goji znanost na krščanski podlagi. Pri tem je pa namestnik naglašal, da se le države, ki stoje na krščanski podlagi morejo upirati viharjem sedanjega časa. Želel je družbi, da LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. IV. Ostal sem pozneje trden pri tem sklepu, a resno promišl|evati začel sem ga še le isto prvo noč svojega zapora. Proti jutru bil sem zopet miren in čudil sem se temu. Spominjal sem se starišev in druzih mi drazih, nisem pa več obupaval radi njihove duševne moči in tolažil me je spomin krepostnega mišljenja, koje sem bil spoznal ua njih o druzih priložnostih. Z.kaj sem se prej tako bal, ko sem si pred stivlial njihov strah in zakaj sedaj tako zaupam v velikost njihove moči? Ali je bila velika ta sprememb* čudež ali pa je bila le naravna posledica zopet oživljene moje vere v Boga? In kaj je hudega. «ko imenujem velike dobrote, koje nam resnično skazuie vera, čudeže? O p lunoči prišla sta bila sekondina (tako imenujejo se letnišničarju podložni čuvaji), da sta pregledala, je-li vse v redu, in našla sta me bila pri zelo slatiej volji. Ko se je zdanilo, prišla sta zopet, dobila me veselega in za šale pripravljenega. »Po noči, gospod, gledali ste kakor kak bazi-lisk," rekel je Tirola, »sedaj ste ves drugačen in to me veseli, to je znamenje, da niste — ne zamerite mi besede — lupež; kajti lupeži — star sekondin sem in moja opazovanja nekaj veljajo — lupeži so drugi dan po zaporu bolj divji, ko prvi. Izvolite nosljati ?u »Sicer ne nosljam, pa nočem odbiti vaše prijaznosti. Kar se tiče vaših opazovanj, ne zamerite mi, ako se mi ne zde tako modra, kot vi mislite. Ako danes ne gledam več tako hudo, je pač mogoče, da je ta sprememba posledica neumne brez-čutnosti, znak, da si lahkomiselno domišljujem, da me bodo kmalu izpustili." „Dvomil bi o tem; ako bi bili vi tu iz druzih vzrokov, ali take reči, politične, se dandanes ne končajo tako hitro. In vi niste tako nespametni, da bi si to domišljali. Brez zamere, saj me razumete. Še jeden nosljat?" »Prosim. A kako more kdo biti tako prijaznega obraza, kakor vi, ako živi vedno med nesrečnimi ljudmi ?" »Mislili bote, da radi nebrižnosti za bolesti druzih ; od kod to pride, sam natanko ne vem, a povem vam, da se mi večkrat stori milo, ko vidim druge jokati se. Včasih pa se le veselega kažem, da bi se smejali i ubogi jetniki." »Prišlo mi je na misel, kar še prej nikdar: da je človek lahko jetnišničar, pri vsem tem pa najboljšega srca." »Stan nima pri tem ničesar opraviti, gospod. Za onim obokom na oni strani dvorišča je drugo dvorišče in druge ječe, vse za ženske. To so — kako bi dajal — ženske slabega zadržanja. Pa vedite, gospod, kar se tiče srca, so angelji med njimi. In ako bi vi bili tam čuvaj . . ." »Jaz?" Pokal sem smeha. Tirolo bil je moj smeh zmešal in ni nadaljeval svojega govora. Mislil je morda, ko bi bil jaz jetnišničar tam, da bi mi bilo težko, ne zagledati se v katero teh nesrečnic. Vprašal me je še, kaj da hočem zajutrkovati, ter odšel. Cez nekoliko minut prinesel mi je kave. Gledal sem ga srpo v oči zlobnim pogledom, ki je hotel reči: „Ali bi ti nesel drugemu nesrečnemu človeku, mojemu prijatelju Petru, malo pis-mice?" On pa mi je tudi odgovoril z nasmehom: »Ne, gospod, in ako ga daste komu izmed mojih tovarišev, ki vam obljubi, pazite se, on vas izda." Nisem prav gotov, ali me je on razumel ali ne, niti ali sem razumel jaz njega, vem pa dobro, da sem ga hotel desetkrat prositi koščka papirja in svinčnika, a nisem si upal, kajti bilo je nekaj v njegovih očeh, kar me je — tako se mi je vsaj zdelo — opominjalo, naj ne zaupam nikomur, drugim še manj ko njemu. ~ i/ K . ^ ) bi njene težnje v tem zmislu imele uspeh. Vsi liberalni listi so sedaj po koncu in očitajo namestniku, da je obsodil Avstrijo, katera stoji na načelu verske jednakopravnosti. Nam se zdi, da se liberalci bojč, da ne bi se Avstrija postavila na krščansko podlago. Seveda Židom bi bilo najugodnejše, ko bi podlaga državi bila izključno židovska. Ogerski poljedelski minister še ni dobro vstopil v politično življenje, a ga že čakajo hudi politični boji. Dati se mora voliti v državni zbor in kandiduje v Felsi) Eoru. Obe skrajni opoziciji sta se že izrekli, da ne bodete podpirali njegove kandidature temveč mu postavili protikandidata. Samo na sebi bi to ne bil nič posebnega. Povsod se dobi kak protikandidat, a sedanja vlada se opira v cerkveni politiki na skrajno opozicijo. Brez nje več v državnem zboru nima večine. To, da proti ministru postavijo kandidata, kaže, da skrajni radikalci ne mislijo brezpogojno podpirati vlade. Brez njih vlada nima večine, in je torej vidno, da se vladi že stališče jako maje. S cerkveno politiko je vlada oslabila liberalno stranko, skrajna opozicija pa ne more nadomestiti prejšnjih njenih prijateljev, ker jo misli podpirati le v proticerkveni politiki. jRusija iti Bolgarija. Dopisnik „Novega Vremena" pohaja bolgarske veljake druzega za drugim. Obiskal za celo bivšega ministerskega predsednika Karavelova, ki je sedaj v ječi. Kar mu je povedal Karavelov, tudi gotovo ni ugajala ruskemu dopisniku. Bekel je, da je njegov ideal zrruženje Pirota, Makedonije in Dobrudže z Bolgarijo. On je rusoljub. Za Busiji bi on dal življenje, ali Bolgarije pa ne da narediti za dunavsko gubernijo. Po njegovem mnenju zahteva Busija, da v vojski Bolgarija pomaga Busiji, brani balkanske prolaze in ovira zjedinenje turških vojnih sil v Mali Aziji, ali pa vsaj ostane neutralna. V to lahko privoli Bolgarija, ker ugaja njenim koristim. Busija pa mora Bolgariji jamčiti Makedonijo, Dobrudžo in Pirot, katerih ne potrebuje. Bolgarija in Busija si tudi lahko delita Carigrad s pogojem, da ostane svobodno pristanišče. Carigrad bi bil za Bolgarijo breme. Stambolov je osamosvojil Bolgarijo od Busije, ali zato jo je prodal Avstriji. Karavelov dvomi, da bi Busija hotela uničiti Bolgarijo, brez dvoma je pa, da Avstrija hoče si narediti pot do Sredozemskega morja. Za to jej treba Soluna in Makedonije. On se bode na vso moč upiral, da prepreči, da Avstrija ne dobi Makedonije. — Mi ne vemo, je li ruski dopisnik natančno sporočil, kar mu je povedal Karavelov. — Čuditi se pa moramo najivnosti Karavelova, če misli, da bode Busija pomagala pridobiti Bolgarom Makedonijo, Pirot in Dobrudžo. Karavelov je bil ministerski predsednik, ko sta se združili obe Bolgariji in torej mora vedeti, kako je Busijo ugovarjala sklicevajoč se na berolinski dogovor. Car bolgarske deputacije tedaj še vsprejeti ni hotel. Makedonija, Dobrudžo iu Pirot se tudi ne morejo Bolgariji pridružiti brez rušenja berolinske pogodbe, na katero se Busija proti Bolgarom tako rada sklicuje. Po- V. Ako bi ne bil Tirola imel poleg izraza dobrote tako zvitih očij, ako bi bil imel bolj plemenit obraz, udal bi se bil skušnjavi ter ga napravil za svojega poslanca; morda bi bilo mojemu prijatelju o pravem času došlo moje pismo omogočilo, popraviti kako napako, in mogoče je, da bi bil ubogi revež rešil, ako prav ne samega sebe, ki je bil že preveč zapleten, pa nekoliko druzih in mene! Potrpljenje, tako se mora zgoditi. Poklicali so me, da nadaljujejo moje zaslišanje, ki je trajalo celi isti dan in še nekoliko druzih brez druzega prestanka, kakor mej kosilom. Dokler se ni končala preiskava, tekli so mi dnevi silno hitro, tako je napenjalo moj duh ono brezkončno odgovarjanje na tako razna vprašanja, zbiranje odgovorov med kosilom in zvečer, premišljevanje vsega, kar me bodo skoro gotovo še vprašali. Koncem prvega tedna pripetilo se mi je nekaj zelo neprijetnega. Ubogi moj Peter, ki je ravno tako želel, kakor jaz, da bi se sporazumela na kak način, poslal mi je pismice; posluževal pa se pri tem ni čuvaja, ampak ubozega jetnika, ki je hodil s čuvaji k nam, da bi jim pri nas kaj pomagal. Bil je to človek 60 do 70 let, obsojen ne vem na koliko mesecev ječe. Z iglo prebodel sem si prst in s krvjo pisal sem nekaj malih vrstic v odgovor in jih poslal po menljivo je pa vsekako za razmere v Bolgarijo, da se je zdelo Karavelovu potrebno naglašati, da Bolgarija ne sme biti ruska gubernija. Ze mora slutiti, da drugače si ne pridobi popularnosti v deželi, ako ne bode branil samostojnosti dežele. V Peterburgu pa sedaj vedo, da se razen nekaterih bolgarskih emigrautov, hrepenečih po dobrih službah, nikdo v Bolgariji ne hrepeni po ruskem vrhovnem go-spodstvu. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. avgusta. (Presvetli cesar) je daroval 125 zlatov onim osebam, ki so pomagale rešiti sedem oseb iz jame pri Semriah na Štajerskem. (Iz dež. šolskega sveta kranjskega.) Naduči-teljem v Lienfeldu je imenovan tamošnji učitelj g Wi n d i s c h ; definitivnim učiteljem za drugo mesto v Slavini sedanji začasni učitelj g. Pr. Ver bič; nadučiteljem v Mošnjah g. Ig. B o z m a n ; def. učiteljico za drugo mesto v.Litiji gdč. Jos. Schott; premeščena je gdč. Al. Bizajl iz Vipave v Črni Vrh; nadučitelj g. Pr. Gross na Vremu je premeščen v Štrekljevec in nadučitelj g. E. Justin iz Štrekljevca na Vrem. (Socijalnega kurza) na Dunaju od 7. do 10. t. m. se bodo iz Maribora udeleževali naslednji p. n. gg. profesorji bogoslovja dr. P e u š , Josip Zidanšek, dr. Matek, dr. Meško in prefekt Fr. Korošec. (Deželni odbor kranjski) je določil občinam in šolam za podporo pri pokonfevanju broščev 3600 gld. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Č. g. E. Janžek, župnik v Sevnici, je dolcčeu za administratorja dekanije v Brežicah in č. g. Josip Potovšek, kapelan v Teharjih, kot provizor na Vidmu. Premeščen je č. g. M. Medved iz Žalca v Teharje in č. g. Fr. Valenko in Bajhenbergu v Kapele. Novo-nameščena sta čč. gg. M. Osenjak kot drugi kapelan v Žalcu in g. Zernko kot drugi kapelan v Eajhen-burgu. Zupniia Videm je razpisana do 12. sep. t. 1. (Na predvečer velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda) bode na gostilniškem vrtu pri „Fer-lincu" na čast udeležnikom skupščine, ki se na predvečer zbero v Ljubljani, danes zvečer ob 8. uri vojaški koncert. Vstopnina za osebo 20 kr. (Vožnja na dolenjski železnici.) Deželni odbor je v smislu prošnje odbora kat. polit, društva izrazil vodstvu dolenjskih železnic željo za neposrednjo zvezo in vožnjo na glavni dolenjski progi Ljubljana-Novomesto, tako da bi se potnikom v Novomesto ali iz Novegamesta ne bilo treba presedati na Grosupljem. (Na ljubljanski ženski pripravnici) bodo s prihodnjih šolskim letom trije letniki. (Deželna komisija za vinarske zadeve) bode dne 13. t. m. pri dež. vladi imela sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo v razširjenju trtne uši svojem poslancu. Imel je smolo, pazili so nanj, preiskali in našli so pismice pri njem in ako se ne motim, našteli so mu jih nekoliko za to. Slišal sem neki krik, mislil sem, da je krik ubozega onega starca, kojega nisem videl nikdar več. Ko so me poklicali k preiskavi, tresel sem se .jeze, viddč s svojo krvjo pisano pismo, ki, hvala Bogu, ni govorilo o stvareh, ki bi nama mogle škodovati in je bilo videti kot navaden pozdrav. Vprašali so, kako sem si preskrbel krvi, vzeli mi iglo in norčevali so z mano. A jaz se nisem smejal! Nisem si mogel spraviti izpred oči ubozega starega poslanca svojega. Bad bi bil prestal kakeršno-koli kazen, da bi bili prizanesli le njemu. Ko sem čul oni krik, nisem dvomil, da je njegov in krvavelo mi je srce. Zastonj vpraševal sem zanj jetnišnčarja iu čuvaja. Zmajevali so z glavo ter rekli: „Siaba se mu je godila — gotovo ne bo storil več kaj tacega — sedaj je malo bolj v miru." Več niso hoteli povedati. Ali so mislili s temi besedami tesno ječo, v kojej so imeli reveža zaprtega, ali pa so govorili tako, ker je mej tem, ko so ga pretepali, ali pa na posledicah tepenja umrl? Necega dne zdelo se mi je, da ga vidim na nasprotnej strani dvorišča pod arkadami. Srce mi je zatrepetalo kot bi bil zagledal zopet svojega brata. (Dalje sledi.) na Kranjskem 1. 1894 ; 2. razna druga poročila in posveti ; 3. samostalni predlogi. (Novo društvo). Odbor slov. učit. društva v Ljubljani je predložil v potrjeuje pravila za zgradbo BUčiteljskega konvikta", koder bi bili v oskrbi učiteljski otroci in sirote. (Zaročil) se je g. Peter M a j d i č ml., posestnik paromlina v Hudinji pri Celju, z gospico Ne-tiko E i p š 1 n o v o, hčerjo zdravnika v St. Jurju ob juž. žel. (Ulični napisi v Ljubljani). Ljubljanski mestni odbor je sklenil, da se na hiše nabijejo nove tablice z le slovenskimi napisi. Konservativna stranka se je temu uprla, in ..Slovenec* je pojasnil vzrok, zakaj ni le za jednojezične napise. To bi bilo nepravično, ker v Ljubljani je nekaj drugih narodnostij, in tudi mnogo tujcev prihaja, ki večinoma ne znajo slovenski. Ako se v Ljubljani nabijejo le slovenske tablice, potem ni upanja, da bi druga pol slovenska mesta, n. pr. Celj e, Maribor, Celovec, Gorica, dobila vsaj dvojezične napise. Ako mi Slovenci obsojamo krivico Nemcev, ne smemo mi njim nasproti biti krivični. Večina meščanov ljubljanskih pa tudi sama ne želi le slovenskih napisov. Čudno in smešno je, da ravno tisti ljudje, ki imajo na svojih hišah le nemške napise in najrajše nemški govore in svoje otrcke pošiljajo celo v ljubljanske nemške šole, najbolj kriče, da so narodni in tirjajo le slovenske napise. Eavno ti ljudje, ki pravijo, da so radikalno narodni, pa so oddali dela v „Narodnem Domu", ki se sedaj zida, večinoma le Nemcem v roke, čeprav so se jim tudi Slovenci ponujali. Kedo neki bi mogel verovati takim ljudem, da so res narodni? Naj rajši skrbe, da se slovenski otroci v Ljubljani ne bodo toliko po-tujčevali, kakor se doslej. V mestu imajo 4302 za šolo godna otroka. Izmed teh pa jih je obiskovalo nemške šole 931, slovenske pa 2564. Koliko slovenskih otrok 6e potujčuje v nemških šolah I Tu je narodnost v nevarnosti, ne pa na uličnih tablicah! „Dol. Novice". (Strela vžgala.) Z Ustija, 4. avgusta: Danes zjutraj ob uri udarilo je na griču Britih v hišo Franceta Fakuca št. 52 ter zažgalo seno pod streho spravljeno, strela je potem na drugi strani hiše po dimniku prišla v kuhinjo, kjer je gospodinjo in 21etnega otroka puh omamil, da sta se zvrnila ia v nezavednosti prenesena bila v sosedno hišo. Zgorelo je vse, tudi denarja sto goldinarjev. Ob 10. uri prišla je tudi vipavska požarna bramba na pomoč, katera je tudi goreče grede posekala, da se ni ogenj več na kvišku vzdigoval. Dotični posestnik zavarovan je pri banki „Slaviji" za 900 gld. (Narodni dom v Celju.) Te dni je imel odbor za „Narodni dom" v Celju sejo, katere se je udeležil tudi inžener g. Hrasky. Odbor je potrebno ukrenil glede gradiva in sklenil prositi mestni magistrat, da dovoli ograditi stavbeni prostor. Delo se bode takoj pričrlo. (Obrtne nadaljevalne šole) na Spod. Štajerskem so dobile sledeče državne podpore: V (Jelju 650 gld., v Mariboru 1800 gld., v Ptuju 300 gld., v Badgoni 350 gld., v Slov. Bistrici 280 gld. (Goriške novice). V sredo prinesel je brzojav z Dunaja vest, da je presv. cesar potrdil dr. Karola Venutija za župana v Gorici. Ugodilo se je tedaj želji prenapetih Lahov v Gorici, od tod veselje v Izraelu Slovenci ne upamo ugodnejših razmer, ker sedajna mestna vlada bo gotovo radikalnejše laška, nego je bila za županovanja dr. Maurovicha. — Sožalje presv. cesarju povodom ponesrečenja nadvojvode Viljema so izrazili goriški deželni odbor, mestni zastop in pa društvo veteranov. — Due 16. avg. ob 11. uri predp. sklicuje dr. Gregorčič izredni volilni shod v prostore telovadnega društva „Sokol" v Gorici, koder se bodo dogovorili o volitvi bodočih poslancev v deželni zbor. — Nov križev pot blagoslove 19. t. m. v Podmelcu. — Zupanom v Eenčah bil .je voljen z 12 proti 5 glasovom Eajmund Zni-darčič. — V Tolminu zadušila je na duhu zmešana kmetica K. I. sedem tednov staro dete. Orožniki so jo vječili. — Goriški župan dr. Venuti je bil nameščen v ponedeljek. (»Corriere" pa oo. kapucini v Gorici.) Zadnji „ Corriere" je objavil nesramen članek, v katerem očita čč. oo. kapucinom, v njih redu nekajlet sem ni preskrbljeno za uslugo pobožnih Lahov, kateri obiskujejo njih cerkev,----da za Lahe ima samostan skromno, mauj odkrito, bolj omejeno simpatijo----da goriški k a p u c i u s k i s a m o s t a n j e danes: brlog { i (gnjezdo) nespravljivih slovenskih kapuc i n o v (un covo di cappuccini iutrasigenti slo- veni)......da vlada v samostanu čudna politika ( Io non voglio entrare a descrivere la politica militaute in quel convento).......Pisatelj omenjenega članka biti mora res uzoren katoličan, da daje odduška svojemu laškemu fanatizmu nasproti kapucinom v židovskem glasilu. Narodno pre-petost, v katero je sam vtopljeu, obeša na čč. oo. kapucine. Po sebi sodi druge. Ni mu sveto blagoslovljeno redovno oblačilo, blati cvet katoliške cerkve, katoliško redovništvo, skriva se pa za plaščem krščanske gorečnosti in pravičnosti, uprav po farizejsko. Radovedni smo, bo li sedaj goriška „Eecou dvigaila glas proti takemu ostudnemu obrekovanju goriških kapucinov. Ako sklepamo iz dosedaj nega njenega pisanja, se ne nadejamo, ker do sedaj ni nikdar imela besede, ko ja „Oorriere" razupival in črnil slovenske duhovnike, misijou na Travniku itd. Molčala je v imenu italijaustva v Gorici, ker ni jej do resnice in pravice nasproti Slovencem. Zato pa mi strogo obsojamo tako sumničenje in obrekovanje goriških čč. oo. kapucinov po predalih židovskega liberalnega časopisa. (Črne sv. maše za pokojnim nadvojvodo Viljemom) udeležili so se preteklo soboto v križevniški cerkvi: dež. predsednik baron Hein z uradniki dež. vlade, deželui glavar Detela, fiaančni ravnatelj dvorni svetnik Plachky, fiaančni proku-rator dr. R a č i č , predsednik trgovske zbornice Perdan, župan Grasselli in mnogo uradnikov ter druiega občinstva. (Nov laški mesečnik) »Časopisič gospej" jel se je izdajati s 1. avgustom v Trstu. 1. št. objavlja nekaj slovstvenega o ženskem vprašanju, o modi, o umetnosti, potem prinaša novice in raznoterosti. Novo kadilo laškim Evam. V slast! (Nadvojvoda Oton,) drugi sin nadvojvode Ka-rola Ludovika, je od presvetlega cesarja imenovan polkovnikom husarskega polka št. 9. Novi polkovnik je bil rojeu 21. aprila 1865. (Iz Reke ) Pred mestom je že par dnij vsidraua avstrijska eskadra — katera v ponedeljek odpluje. Došle so namreč 31. p. m. zvečer sledeče ladi.je: Prestonaslednik Rudolf, prestolonaslednica Štefanija, cesar Maks, dou Juan d' Avstria, Tegethoff, Princ, Evgen, Šibeuik, Tiger. Namenjene i-o bile neke slavnosti, katere je pa smrt nadv. Viljema preprečila. Prisustovale pa so oblasti zadušnicam za pokojnega. — Cesta na Trsat se dovršuie, vendar težko da je že v par mesecih gotova. Priznati se pa mora, da bode kaj lepo delo — prekrasen razgled odprl se bode bodečemu ali pa vozečemu se ptujcu na starodavni Tersat. Le škoda, da se na Trsatu ne bode rnoglo več najti nekih zanimivih znamenitostij. Te dnij bil je namreč predstojnik bogoslovja i nastave Kršnjavi tukaj z zastopnikom grofa Nugenta tar .je kupil vso zbiiko slik in pom-pejauskih kipov — pravijo da za svoto 20.000 gld. ako ue kaj več. — Te dni odpelje se vse v Zagreb. Nadejati se je, da ostane tam, v muzeju in galeriji, kjer je tudi slika blagega pok. maršala Nugonta. Ako bi bil pokoj ui še kaj časa živel, imel bil trsaški grad gotovo drugo lice — že obdelano — za restavracijo pripravljeno kamenje ne bi zastonj sern-tertje ležalo in grobnica bi bila častniše opravljena in stopuice na glavni stolp ne bi bile tako nevarne. Pa kaj se hoče, denarja je vedno le premalo. V tem kastelu so pa tudi Italijani nekaj zasledili, kar bi radi nazaj dobili. Znano .je, da je stal nekdaj pri Marengu spominek postavljen Napoleonu I. v spomin njegove zmage 1. 1800. Pok. maršal Nugent je pa ta spominek vzel, in dal ta kameniti steber prevesti na Trsat. Italijani niso vedeli, kam je to zginilo, in sedaj pravijo, da so prišli temu na sled in radi bi ta spominek nazaj spravili. Kastel bode torej oropan mnogih stvarij, lepega razgleda mu pa vendar nikdo odvzeti ne more. (Na Slatini) ie bilo predzadnji teden do 1400 gostov. Največ je bilo Hrvatov in — Židov. (Utonil) je t. m. štiriletni deček Rudolf Miiller v potoku pi Beli Peči. (Nesreča). Due 3. t. m. je posestnica Marijana Novak s Primskovega peljala z volom gnoja na njivo. Petletna njena hčerka zleze po sori na voz ter pade pod vola ; v štirih urah nesrečni otrok umrje. (Vjcli) so dne 3. t. m. pri Kostanjevici kaznjenca Mihaela Hudaklma, ki je bil dne 4. julija ubežal iz prisilne delavnice. (C. kr. poštni oflcijal — natakar.) „Sitdst. Post" poroča: c. kr. poštni ofieijal v Ptuju H. Schlosser je ua ime svoje žene vzel v najem vojaško kantino, koder pomaga svoji soprogi. (Pogreba nadvojvode Viljema) na Dunaju udeležil se je tudi v ime duhovnikov nemškega reda preč. g. prošt metliški J. Dovgan. — Danes vrnil se je z Dunaja v Metliko. (Blagoslovljenje in otvorjenje električne razsvetljave v Škofji Loki privabilo je včeraj v našo pisano Loko, toliko gostov, da jih toliko, kar pomnimo, še nikdar ni prišlo k kaki slavnosti izvan Ljubljane. Od Kranja, iz Selške in Poljanske doline iz Ljubljane (popoludanski vlak jih je pripeljal nad tristo) in od drugih sosednih krajev dospelo jih je toliko, da je bila Loka včeraj gostov — polna. Slavnost vršila se je točno po naznanjenem vsporedu. Pri tomboli bil je ves trg uapolnjen nadepolnih igralcev. Ob 8. zvečer izvršil je č. g. mestni župnik J. Tomaži č cerkveno blagoslovilo, kateremu je pridal tudi bodrilni govor. Nato je bil mirozov vojaške godbe po mestu ob prižganih svetilnicah, ki je provzročil mnogo navdušenja med občinstvom. Potem so se podali gostje na Štemarje, kjer se je začela pri sviranju godbe živahna zabava. Omenimo za danes le še to, da je hilo znamenje na trgu električno v raznobrojnih lučicah jako lepo razsvetljeno iu s cvetjem iu zelenjem okinčano. Loška požarna bramba pa je vzgleduo skrbela za red. (Iz Vira pri Dobn) se nam poroča, da je sinoči po polnoči pogorel ondi velik z žitom napolnjen kozolec. Ker se požari tako ponavljajo in ker najbrže zlobne roke net4 ogenj, zapovedana je v celem okr. glavarstvu kamniškem ponočna straža. (Dijaška kuhinja v Novem Mestu) bode tekom enega tedna dovršena. Priredili so se prav pripravni prostori v dobrodelni namen v hiši katoliške družbe rokodelskih pomočnikov. Kuhinja bode imela veliko sobano, jedilnico, kjer bode prostora za 50—60 dijakov ; iz nje se stopi v pravo kuhinjo z velicim štediluikom. Dalje ima prostorno sobo za osobe strežnice, drvarnico in jako veliko klet. Pri pre-zidanju in prizidanju pa je dobila tudi družba rokodelskih pomočnikov, česar je doslej jako pogrešala, veliko istinito lepo dvorano za predstave in večo sobo za garderobo. Porabili sta se v ta namen dve sobi, kateri ste se doslej dajali v najem. Mesto njih pa dobi odslej dotična partija dve pripravneji sobi z razgledom na Krko proti Kandiji. Hiša je sedaj gotovo ena najlepših v mestu. Lahko je misliti, da je to stalo mnogo novcev. Tri tisočake je družba vzela na posodo pri kranjski hraniluici, nekako enega in pol so dali dobrotniki mladinoljubi, jeden tisočak pa še manjka. Preudarjali smo mnogo iu premišljevali, kako bi se napravila tako potrebna kuhinja — ali pri novomeških razmerah ga ni bilo druzega pomočka. Zastonj pa družba ni mogla prepustiti prostorov — tem manj, ker bode od novo napravljenega dolga plačevala polovico obrestij — treba je bilo, da dobi za oddane prostore nekaj druzih njej potrebnih. Tako so nastali veliki troški. Nadejamo pa se z gotovostjo, da se bodo dobre naprave še dalje spominjali z doneski blagi duhovni in svetni mladoljubi — vsaj store gotovo posebno dobro delo, ako pomagajo siromašnim dijakom. Ako bi tudi na svetu ne dobili vselej dolžne hvaležnosti, darovanega ne bode pozabil on, ki poplača tudi kupico mrzle vode. Ne zapustite novomeške dijaške kuhinje, ki se bode otvorila vže 15. septembra, ako bodemo imeli sredstev ; z nič pa tudi v Novem Mestu nič ne opravimo. Naj se mi dovoli pri tej priliki opomniti še dve reči. Nekod se baje razglaša, da bode kuhinja liberalna. To je pred vsem smešno. Mi ne vemo, in z nami tudi drugi ne, kako se katoliško in kako liberalno kuha ! Nasititi lačnega iz dobrega nameua je pa gotovo eminentno katoliško, ta namen pa imamo. Zagotoviti smemo vsacega, da se bode storilo vse, kar je pri tacem zavodu mogoče, da se mladeniči privajajo lepemu krščanskemu vedenju. Culi smo tudi, da je kuhinja prejela v dar veliko tisočakov. Da bi bilo to res, kedo bi bil bolj vesel, nego mi ? — a žal ni tako. Razven darov, katere smo iu bomo še naznanili v „Dolttnj-skih Novicah" pozneje pa je skupno objavili po druzih listih, nismo prejeli nič. Šolsko leto bode brž pred vrati — ne zabite novomeške dijaške huhinje! Bog plati stotero dosedanjim in bodočim dobrotnikom 1 Dr. Josip Marinko. (Mrtvega našli) so včeraj popoludne na desnem bregu GradaŠice na Glincah 58 let htarega umi-rovljenega poštnega slugo Jožefa Komana 'iz Vižmar, kateri je tu v Kladeznih ulicah št. 19 stanoval. Po zdravniški preiskavi zadela ga je kap pri ko- panji v Gradašici. Mrtveca prenesli so na pokopališče k sv. Krištofu. Pogrešal se je od pretečeuega petka. (Avstrijski Llojd) je v minolem letu prevozil 260.129 o 730-3 7336 736-0 16-7 16 0 14-4 sl. svzh. n sl. vzh. oblačno jasno 12-5 dež 6 7. u. zjut. 3. a. pop. 9. a. zvee 739 2 738 3 739 4 12 4 23 4 16.7 brezv. sl. vzh. n megla jasno 0-00 Srednja temperatura obeh 41° in 2 0° nad normalom. dni 15 7° in 17-8°, oziroma Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskalna po nizkej ceni. Zahvala. 411 1 Za izraženo srčno sočutje in tolažbo v bolezni in smrti in za prijazno obilno vsestransko udeležbo ob pogrebu moje ljubljene edine hčerke izrekam v svojem imenu in v imenu svoje soproge vsem cenjenim prijateljem in znancem svojo najpri-srčnejšo zahvalo. V Idriji, dnč 5. avgusta 1894. Fr. Ks. Nagode, obč. svetovalec in meščan. Eksekutivne dražbe. Mart. Belcijana iz Klopč posestvo dn6 26. avg. (ponovitev) na Brdu. Fr. K r a š o v c a iz Smerij posestvo (ponovitev) dnž 20. avg. v Ilir. Bistrici. Mat. Jagra iz Ljubljane posestvo (6002 gld. 77 kr.) dne 3. sept. in 16. oktobra (ponovitev) v Ljubljani. F r. S i r n i k a iz Sp. Gameljnov (terjatev 50 gld ) zem ljišče dne 15. sept. v Ljubljani. Marije K e r n e iz Suše (relicitacija) posestvo (790 gld.) dne 5. septembra v Ljubljani. Matije Žni d aršiča iz Podcerkve zemljišče s pri-tiklinami (2934 gld.) dne 12. sept. in 17. okt. v Ložu. Amortizacija. Na prošnjo M. Z. Kodička, trgovca z železnino v Pragi, umrtvijo se srečke ljubljanskega posojila št. 689, 59.858 in 69 007 po 20 gld, ker so se bajč izgubile. Pod varstvom. Frice R u a r d , zasebnik v Jesenicah, radi zapravljivosti, njega varuh je gosp. Josip K 1 i Jesenicah. n a r , občinski predstojnik v Plemenite mizne rake priznano prvo, najizvrstnejšo delikateso, mizno vrsto, razpošilja se z jamstvom, da pridejo živi v poštnih košaiah, kamor so namenjeni. 100 lepih rakov za juho velja 3 gld., 60 velikanskih rakov z dvema tolstima debelima škarnicama 3 gld. 75 kr. 40 solo-rakov velja 5 gld., in 32 najboljših solo-rakov, izborne čudovite živali, 5 gld. 50 kr. 398 25—2 FRElJDMAJflf A Co. v Stanislavu Atov. U70 (Avstrija), Št. 100/pr. Razpis. 410 3—1 V deželni blaznici na Studencu poleg Ljubljane izpraznjena je služba hišnega zdravnika s Katero je združena plača 800 gld., pravica do 6 v pokojnino nevštevnih petletnic po 50 gld, prosto stanovanje, kurjava in svečava. Prošnje za to službo naj se pošljejo do 31. avgusta 1894. 1. podpisanemu deželnemu odboru, morajo pa biti podprte z dokazili o dok'oratu vsega zdravilstva, o službovanju v kakem zavodu za umobolne ali obiskovanju kakega psihiatričnega tečaja, o starosti, o znanju slovenskega in nemškega jezika ter o vseh drugih merodajnih osebnih razmerah prosilčevih. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2. avgusta 1894. Doiiro se izplalvi papir za nalaganje. V zlatu obrestljivo in povračljivo. 6°|0no bolgarsko državno hipotekama posojilo. menj ar nični delniški družbi Hinntftknrnn zagotovljeno s prvohi-■ ll|MFl( H«ll III) poteko na železnici Bu- Se more podražiti, ščuk'-Varna in Kaspičan-Soflja-Klstendil in na pristanišča Burgas in Varno. ker te obligacije '5 stoje še kacih 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin za sedaj in za vso prihod- Jl/ piOMO nj0st- po sedanjem stotka. Donaša Po dnevnem kurzu dobi se pri ,Merciir', z kurzu okolu 6l„ od- 58 40-28 Dunaj, Wo 11 z e 11 e 10. I > u n a j s k a t> o r z a. Dne 5. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. Skupni državni dolg v srebru.....98 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 „ C"črSka kronska renta 4%, 200 kron . . 96 „ Avstro-ogerske hančne delnice. 600 gld. ,1012 „ Kreditne delnice, 160 gld. ...'.. 364 „ London vista ..........124 „ Nemški dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 61 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................6 „ 50 kr. 50 „ 30 „ 75 „ 65 „ 25 „ 60 „ 02 '/,„ 20 „ 90'/,„ 50 „ 89 „ Dne 4. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5 % . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ „ dolenjskih železnic 4% 149 gld. — kr. 154 „ 50 197 „ 75 96 „ 40 143 „ — 127 „ 20 107 ,., 40 n n 67 „ 40 n 98 „ 70 222 „ 25 155 „ 25 128 „ 50 98 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 25 kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........68 „ — „ St. Genois srečke, 40 gld.......70 „ 50 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......48 „ — „ Ljubljanske srečke.........24 „ 50 „ Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . 163 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3200 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 480 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109 „ 25 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 73 „ — Montanska družba avstr. plan.....82 „ 30 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 n 50 Papirnih rubljev 100........133 Nakup ln prodaja "&8E; vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanju naimanišeza dobitku. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Meniamična delniška družba ,,M E R C V R" Vfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B. aSJf Pojasnila 1625 v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan)« pri popolni varnosti naloženih jjlavnio.