leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za'/«leta 90 din, za V« leta 45 din, 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani. ......... mo. .. »M, TRGOVSKI LIST Casi 'Ino, Industrllo. obr Številka •; 11 U.edništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Teli 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-611 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. /zhpin vsak ponedeljek, nf° sredo In petek Ljubljana, ponedeljek 15, julija 1940 -a posamezni številki din ■ Kreditiranie gospodarstva Potek sedanje svetovne vojne v Evropi je nakazal dvoje velikih-dejstev: konec zahodnoevropske orientacije malih narodov in močan odklon od svetovnega liberalističnega gospodarstva. Tretje dejstvo bo splošno osiromašenje Evrope zaradi vojnega uničevanja dobrin in zaradi manjše koristne produkcije. Ta dejstva sama že gotovo zadostujejo za to, da povzroče resno skrb narodnim gospodarskim voditeljem ali strokovnjakom. Druga stran vzrokov za takšne skrbi je skupina moralnih sprememb v svetu, med t mi zlasti sprememba v pojmo-Vu.ju narodne svobode v načrtnem gospodarstvu, ki bo hkrati gospodarstvo imperijev in bo zato osnovano enotno ter po njihovih ekonomskih in avtarkističnih interesih. Kakšna bo še mogla biti samostojnost manjših enot v gospodarstvu Evrope, to je približno vozel vseh vprašanj o njih celotni prihodnosti. Pri tem pa je že na prvi pogled vidno, da nikakor ne bo vedno naravna življenjska pot teh enot nujno skladna z vlogo, ki jim jo bodo določale velike enote, in sicer niti ne v gospodarstvu kot takem, to je v potrošnji in proizvodnji. S tem je bilo treba že v dosedanjih vojnih časih računati in se zato marsikomu ne oo zdelo odslej nič več čudno. Manj verjetno pa je, da bo to dejstvo nove napetosti med gospodarskimi interesi dežel mogel vsakdo razumeti za mirne dobe, recimo za razdobje po koncu te vojne pa do konca zadnjih sledov liberalizma. In to je docela naravno, kajti vsakdo najraje upa na zboljšanje, zlasti še na zboljšanje v gospodarstvu z uvedbo novih sistemov. Odtod tudi najbrže oziroma vsaj po večini izvirajo sedanji navdušeni klici in proslavljanje določnih sistemov, pri čemer se seveda največkrat' niti ne utegne pomisliti, da so pa morda vendarle idealno zgrajeni samo na papirju. S temi predlogi se bodo še morale bojevati vse prihodnje reforme. Že zdaj pa so takšnile prelomni pojavi in propagandni predlogi vplivali skrajno škodljivo na eno važno področje, in to je — na kreditiranje gospodarstva. Ni dvoma, da je za to trditev podanih doslej tudi pri nas že dovolj dokazov. Nič boljše, če ne še slabše Pa je v tem oziru postalo drugod, tudi v deželah, kjer je bilo in kjer je še doma kapitalno bogastvo. Gospodarstvu se v teh časih povsod odjemljejo, kratijo in odrekajo investicijska sredstva in že celo redni poslovni krediti, vedno manj je smisla za tekmo z delom in za pospeševanje zaseb-he delavnosti ter zasebne iniciative. Odkod naj bi poslej še prišla takšna iniciativa, tega propa-"e Povedo. Raz- •/■vlipni«lT Sedanj° Proizvodnjo in življenjsko ravnjo prebivalstva ookazuje, da je ta nit gospodarstva, to je podjetnost in iniciativnost kljub vsemu predvsem domača lastnost, da je tuja podjetnost ne bo mogla nikdar nadomestiti. Ce se torej odpovemo domači iniciativnosti, potem se pa tudi moramo zavedati, da bo šla »odoča smer gospodarstva, pa četudi načrtnega, čedalje bolj v ko-lcnialno-gospodarski sistem in da se narodi s takšno eventualno spremembo ne bodo nič okoristili. Mali narodi pa bodo še posebno navezani vedno samo na svoje. Razvijati moramo zatorej brez vsakršnega oddiha in brez optimizma še nadalje sami svoje, in samo svoje gospodarstvo. Po tem merilu bi se vsekakor moralo najprej preorientirati vsakršno kreditiranje gospodarstva. Kot sme že prej poudarili, se čuti prelomni značaj dobe za vsa gospodarstva na kreditnem področju še s posebno škodljivim vplivom. I Znano pa je, da teorija o stvarnosti konjunktur računa s celotno razvojno višino posameznih gospodarstev, tudi z uveljavljeno tehniko. Pri nas, kjer je ta razvoj šele na začetku, so gospodarske delovne možnosti še ogromne. Življenjska raven bi se torej mogla po bogastvu dežele precej naglo zvišati. Pri tem bi zadela morda še na skladne sosedne proizvajalne in konsumne interese. Ne bi pa mogla apelirati kapitalno na takšne, tuui ugotovljene interese, kakor se je to vršilo doslej v naslonitvi na iniciativo kapitalno bogatih zahodnih dežel. Nasprotno bo morda nastalo, mnogo teh sredstev bo zidaj še odpadlo. Obveljala bo le blagovna zamena. Vsako pričakovanje izdatnejše pomoči od zunaj bi bilo torej že zaradi omenjene spremembe evropskega in svetovnega gospodarskega ravnotežja zmotno in bi nam postalo lahko usodno. Kreditiranje gospodarstva je postalo že po dosedanjih spremembah naš notranji odločilni problem in se mora kot takšno odslej tudi urediti in obravnavati. Poročilo in Pokoininskega zavoda v Liubliani za leti 1938. ^ Obsežno letošnje poslovno poročilo ljubljanskega • Pokojninskega zavoda za nameščence daje nadroben pregled o razvoju zavoda v zadnjih dveh oziroma štirih letih in analizo dosedanjih pogajanj za oddajo dalmatinskih zavarovancev, ki spadajo po uredbi iz 1. 1938. k zagrebškemu zavodu. Za Dalmatince posluje zavod letos že ločeno, dokler se ne uredi sporazumni prenos na novi zagrebški zavod. Med najvažnejše spremembe v področju pokojninskega zavarovanja pa moramo šteti njega razširjenje na nove stroke, to je novinarje, strojnike in zobne tehnike ter končno na trgovske sotrudni-ke. Da se »pravijo zavarovani prejemki zavarovancev obče v sklad z dejanskimi njihovimi prejemki pa je zavod predlagal ministrstvu za socialno politiko spremembo plačnih razredov z uvedbo dveh novih razredov za prejemke nad 45 oz. 48 tisoč din na leto ali z mesečno premijo 450 in 480 dinarjev. Znatno obtežbo za upravljanje premoženja celotnega zavoda pomeni poostrena uredba, da se mora naložiti 60% rezerv v državne vrednostne papirje. Upravi pa je uspelo doseči olajšavo v toliko, da nalaga v državne vrednostne papirje obvezno le 35% namesto G0% premoženjskega prirastka. Gradbeno delavnost prikazuje poročilo v sliki za leta 1937. do 1940. V zvezi s tem je podan tudi pregled o nakupih nepremičnin. Upoštevati pa se mora, da ima za to delavnost kakor tudi za kreditiranje odslej manjšo razpoložljivo vsoto in bo tudi zato moral vztrajati pri zahtevi, da se mu prizna značaj gospodarske tvrdke glede naložb pri hranilnicah, da bi mogel dvigati svoje vloge ob nujni potrobi tudi brez odpovednih rokov. Bilanca za leto 1939. Bilančna aktiva zavoda sestoje iz trajnih naložb 395,6, prehodne naložbe 40,4, inventarja 0,767, terjatev 20 in primanjkljaja 65,1 milijona dinarjev, skupaj torej 521,96 milijona dinarjev. Od trajnih naložb ima v državnih papirjih nad 96, v posojilih približno 200 in v nepremičninah skoraj 100 milijonov dinarjev. Novih posojil je bilo danih lani za 20, vrnjenih pa za 16,6 milijona dinarjev. Vloge pri denarnih zavodih so znašale 40 milijonov in se obrestujejo povprečno po 3'61 odstotka. Najbolje so se obrestovala posojila, ki so dosegla povprečje 8*17 %, medtem ko se vrednost- ni papirji obrestujejo s 7*34, vloge s 3*61 in nepremičnine s 3*08%. Odpisalo se je lani na vrednosti inventarja 46.906 dinarjev in se ta ceni skupaj na 767.725 dinarjev. Med terjatve so všteti neplačani prispevki z vsoto 4,4 milijona dinarjev, druga aktiva s 15,4 milijona in dvomljive terjatve od premij s 198 tisoči dinarjev. Skupna bilančna pasiva se dele predvsem na premijsko rezervo v obveznem oddelku din 473,5 milijona, v neobveznem oddelku pa din 28,77 milijona in višje zavarovanje 0,9 milijona dinarjev. Dalje so skladi izkazani s 6 milijoni, od tega sklad neobveznega oddelka 4 in sklad uradnikov zavoda skoraj dva milijona din. Rezerva za dvomljive terjatve znaša 198 tisoč din. Druga pasiva znašajo 6,66 milijona dinarjev, valutna in tečajna zguba 5,27. Dosegel se je prebitek v neobveznem zavarovanju in sicer 560.359 din, neznaten presežek pa tudi za višje dajatve. Prispevki obveznih zavarovancev so se zvišali na vsoto skoraj 34 milij. din, ker je njih število naraslo na 12.968 (prejšnja leta 12.342, 11.793, 10.909, 10.373, 9934, 9595, 9361, 9684, 9419 v 1. 1930.). Službodajalcev je bilo pri tem sta-ležu 2935 (predlanskim 2722). Od vseh zavarovancev jih je bilo v Sloveniji 10.162 ali 78*4%!. število teh zavarovancev se je zvišalo nasproti letu 1937. za 9*7%, v Dalmaciji pa za 112%. Po gospodarskih strokah je bila najmočnejša skupina industrijska in šteje skupina ostala industrija za lani 4460 oseb. Po plačnih razredih pa je največji VI. razred (nad 20 do 27 tisoč din letno) in je opaziti znatno premikanje navzgor, zaradi če sar so tudi narasli prispevki. Na prvih šest razredov je odpadlo v Sloveniji 62*6, v Dalmaciji pa le 44*3% zavarovanih ter se je sploh zadnja leta razred tam zelo znižal. Povprečni zavarovalni prispevek bo zato v Sloveniji nižji. Povprečni prispevek se je splošno zvišal v vseh zavarovalnih skupinah, s čimer se nadaljuje proces, ki se je pričel po koncu krize leta 1936. in 1937. Po banovinah je sedanja višina povprečja zavarovalnega prispevka sledeča: jemki v nasprotju z moškimi trajno v obratnem razmerju s starostjo, tako da znaša povprečna letna plača pri 201etnili približno 20 tisoč in se spreminja povprečno nestalno na 19.700 pri 301etnih. Povprečna starost pa je v obeh oddelkih enaka, pri moških 45 in pri ženskah 45 let ter 7 mesecev. Vseh prispevkov je bilo predpisano lani 33,9 milijona din, od tega 75*5% v dravski banovini, zaostanek pa znaša v Sloveniji le 51*8%. V primorski banovini je znašal predpis 18*9, zaostanek pa 33*6%. Zvišal se je pa ta zaostanek v primeri z 1. 1987. bolj v Sloveniji, kjer je zvišanje absolutno in relativno že od 1. 1937. Rentne dajatve zavoda so narasle bolj kot je bilo preračunano v osnovnici zavoda, prirastek novih rent pa pada. Invalidske in starostne rente je prejemalo lani 1288 oseb (1. 1938. le 1253), vdovske rente 805 (753), vzgojne prispevke 417 (413) osebi Zadnja tri leta se je zvišalo število skupno od 2336 na 2419 in na 2510 rentnikov. Izplačano je bilo skupne rentne vsote lani 16,9 milijona dinarjev in raste ta vsota letno za približno en milijon dinarjev, vendar je zTasla lani za več, to je za 7*1% proti 6*9% v 1. 1988., ko je bil prirastek itak najmanjši izmed vseh zadnjih 12 let. Povprečje invalidske rente novih zavarovancev je znašalo 814 dinarjev na mesec za moške in 767 din za ženske, skupno pa 788 dinarjev, in to za vse zavarovane dobe od 5 do 38 let. Upokojenci z nad 30 leti zavarovanja prejemajo povprečno po 1389 din na mesec, kakor se vidi pa ima večina le po 17 let zavarovanja. Ženskam so bile invalidske rente priznane po sorazmerno krajši dobi ko moškim. Odpravnin je plačal zavod lani din 134.532 (predlanskim 133.024), prispevkov je vrnil skupaj z dot-nimi za 1,9 milijona dinarjev. Za zdravljenje je izdal 19.749 (39 tisoč 578) din, brezposelniških podpor pa 175 prosilcem 98.367 din. Prostovoljnih zavarovancev je bilo lani samo še 133 proti 208 v 1. 1937. Zavarovancev s priznaval-no pristojbino pa je bilo 170. Od leta 1936. dalje je bilo izločenih 3450 zavarovancev, ki bi skupno obremenjevali obvezno zavarovanje za 40 milijonov din ali 8*4%. skupna bilančna obremenitev premijske rezerve je narasla lani od 441 na 473 milijone dinarjev, pri neobveznem zavarovanju pa od 26,5 na 28,7 milijona dinarjev. Bilanca za zadnji dve leti izkazuje dvig primanjkljajev: za leto 1938. 61,96, za lansko leto pa 65,13' milijona dinarjev pri obveznem oddelku, pri neobveznem pa se izkazuje presežek din 4,08 milijona (3,58 v 1. 1938.). Potek občnega dravska savska primorska zetska 204.89 167,56 237.90 226,29 Glede na spol je bilo moških zavarovancev 9623 ali 72*9, ženskih 3561 ali 27*1%, pri čemer so ženske bile v večini za nižje tri razrede. Pri njih so zavarovani pre- Včeraj dopoldne 'ob 9. uri je bil občni zbor ljubljanskega pokojninskega zavoda, ki so se ga udeležili delegati polnoštevilno in je potekel v vzornem redu. Predsednik dr. Anton Milavec je ob določenem času otvoril občni zbor, pozdravil vse goste, zastopnika ministra za soc. politiko Je-romiča, vse delegate-udeležence in zastopnike tiska. Nato je predložil vdanostno brzojavko Nj. V. kralju, pozdravne brzojavke ministru dr. Budisavljeviču in banom vseh treh banovin zavarovalnega območja. Za zapisnikarja je imenoval no-taija dr. Kuharja in ravnatelja Lekana. Kot prvo točko dnevnega reda je podal predsednik svoje poročilo, ki se opira na že razdeljeno tiskano poročilo in na bilanco za obe zadnji poslovni leti. Letos je bilo to poročilo še posebno izčrpno izdelano tudi zato, ker se odklopi dalmatinski oddelek, ki pripade Zagrebu. V ta namen sta bna oba dalmatinska člana uprave še posebej povabljena na pregled in sta našla vse v redu. Zavod želi, da se čimprej izvede popolna reorganizacija socialnega zavarovanja po pravičnih načelih. V svojem poročilu je nadalje sporočil, da je državni svet zavrnil pritožbo proti zadnjim volitvam v PZ. 0 poslovanju uprave ugotavlja, da je bilo vedno v redu, sklepanje vedno soglasno in da je vladala harmonija tudi med obema skupinama zastopnikov. Z deželo je imel zavod stike po pododborih, med katerimi je najnovejši v Kranju tudi že začel delovati. V najboljših odnošajih je za-vodna uprava bila tudi z oblastjo, tako da je minister potrdil vse sklepe in prošnje in se to pričakuje tudi za bodočnost. Število vseh zavarovanih članov je doseglo 13.700. Ker je pri novih zavodih v Beogradu zavarovanih že 16.000, v Zagrebu 1400 in v Sarajevu 4000 članov, znaša skupno število pokoj, zavarovancev v državi že zdaj 48 tisoč, za katere je predpisanih premij približno 120 milijonov dinarjev. Gre torej za mogočno organizacijo, kateri naj bi bile bistvene norme skupno in v tem smislu naj bi uspešno nadaljeval svoje delo novi svet za pokojninsko zavarovanje za vso državo. Glede napadov na ljubljanski zavod v hrvatskem tisku o priliki dalmatinskega odcepa, ki se še ni izvršil, je mogel predsednik sporočiti, da so bili ti napadi preklicani kot neosnovani. Ostalo poslovno poročilo je razvidno iz posnetka. Zastopniki delegatov so podali k predsednikovemu poročilu svoje skupne izjave. Tako je za name-ščenske klube delegatov prvi prebral načelno izjavo in predloge g. I, Tavčar, za delodajalske delegate pa gen. ravn. Banovinske hranilnice g. dr. M. Božič, ki je poudaril soglasno odobritev upravnega poročila in bilance zavoda. Nameščenski delegati pozdravljajo v svoji izjavi vključitev novih vrst zavarovancev (časnikarjev, strojnikov, zobotehnikov in trg. pomočnikov) ; soglasno odobravajo stalile uprave v vprašanj|| predaje dalmatinskega oddelka. Priporočajo tudi predlog uprave, da se uvedeta še dva nova plačna razreda za večjo skladnost s prejemki zavarovancev in zahtevajo, da ee spremeni zakon o tem zavarovanju. Doseči se morajo predvsem olajšave glede pogojev za rento, urediti starostna in zavarovalna doba ter doba za vdovske in otroške podpore. Uredi naj se tudi odnos tega zavarovanja z rudarskim, pa tudi s splošnim delavskim zavarovanjem. Vse socialno zavarovanje naj se koncentrira okrog pokojninskega zavarovanja, ki je najvažnejše. Posebno izjavo je dal zastopnik dalmatinske delegacije g. Pavič, in sicer v tem smislu, da se odrečejo glasovanju in diskusiji na tem občnem zboru, ker njih vprašanje še ni bilo končnoveljavno rešeno. Vse izjave so se vzele na znanje. Za revizorje sta poslala poročilo namestnika gg. Biskup-«ki in Biber, ki sta predlagala odobritev poročil in bilanc za obe leti. Soglasno sprejeto. Uprava je nato podala svoje predloge glede določitve zneska za brezposelnost-ne podpore (Ji60) in podpore vdovam in sirotam (100 tisoč din). Najvažnejši pa je bil predlog, da se uprava pooblasti za izvedbo gradbene akcije, za nakupovanje in prodajo premičnin. Zavod namerava zidati tudi hišice z malimi stanovanji. Tudi to pooblastilo je bilo soglasno odobreno. Kot poseben predlog delegata s Sušaka g. kapitana Klariča je bila odobrena vsota 50 tisoč dinarjev podpore pomorskim zavarovancem, ki so bili najbolj prizadeti od vojne. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik s kratko zahvalo zaključil občni zbor. strstvu, v kabineta min. dr.- ču-briloviča, druga pri Glavni zadružni zvezi, ki je tudi formulirala svoje stališče v treh točkah, in to za razveljavitev uredbe in za novo ureditev cene ipo pridelovalnih stroških nove žetve. Žitni odbor te zadružne zveze zastopa interese suficitamih krajev, za pasivne kraje predlaga oskrbo na račun države. Posvetovanje pri ministrstvu je bilo bolj informativno in ga je sklical minister sam, da spozna stališča vseh imzadiatih »Irupin. Minister sam nima oblasti za določitev cene, ker spada to v trgovinski resor, a končno odloča ministrski svet. Prizadeto je tudi vojno ministrstvo in socialno in finančno ministrstvo. Konference so se udeležili pomočnik ministra za kmetijstvo, dalje ravnatelji Priza-da, Direkcije za zunanjo trgovino in Direkcije za prehrano, predstavniki Glavne zadružne zveze, Zveze kmetijskih zibornic in Zveze nabavljalnih zadrug. Predstavniki pridelovalcev zahtevajo zvišfbo cene za .pšenico na dih 309'— ali celo 350'—. Predstavniki kupovalce-v zahtevajo sedanjo ali še nižjo ceno. Po dolgi obravnavi predlogov je konferenca Sklenila, da se najprej ugotovi višina letošnjih pridelovalnih stroškov. To vprašanje bo proučila anketa. Urediti je tudi treba oddajo tako, da bo kmet tudi dejansko dobil določeno ceno. Anketa se skliče ta teden in se je udeležijo isti predstavniki kakor te konference. Nov položai na Vpliv svetovnih dogodkov na naš trg Zadnji »Drvotržac« objavlja zanimivo poročilo o stanju na lesnem trgu. Ker njegovo poročilo dobro izpopolnjuje naša poročila, objavljamo njegove glavne misli. Dogodki, ki so se odigrali v Evropi po 10. maju, so ustvarili čisto novo stanje v Evropi. S tem ni rečeno, da bi šli nasproti novim senzacijam. Pač pa je res, da mora biti danes človek v Evropi pripravljen vsak hip na izredne dogodke. Nobenega dvoma ni, da bodo svetovni in evropski dogodki silno vplivali na nadaljnje gospodarsko življenje po svetu. Niti ena država ne bo Obvarovana.pred temi posledicami, in tako tudi ne balkanske. Če bodo te posledice ugodne ali ne, o tem je danes še prezgodno vsako govorenj-e, ker spada to že v prorokovanje. Zato tudi ni treba preresno vzeti vseh razmotrivanj, ki se v zvezi z bodočimi dogodki pojavljajo po naših in po tujih listih, kajti tudi tuji listi so v tem pogledu prav tako nezanesljivi. Nova dvojna številka k. »Trgovskega tovariša« Izšla je 5./6. številka »Trgovskega tovariša«, naše odlične gospodarske revije. Na uvodnem mestu objavlja članek direktorja PZ dr. •Janka Vrančiča z naslovom »Trg. sotrudniki so vendarle dobili svoje zavarovanje«. V članku je podrobno podan historiat vsega prizadevanja, da so prišli trg. sotrudniki do pok. zavarovanja. Hkrati pa članek tudi izčrpno odgovarja na vsa vprašanja, ki so v zvezi s tem zavarovanjem. Vsak trg. so-trudnik bi moral poznati ta temeljiti članek. Tudi vsako združenje bi moralo hraniti to številko »Trg. tovariša«. — Kot drugi članek je objavljen članek o privilegiranih drž. denarnih zavodih in Sloveniji, ki ga je napisal naš znani gospodarski publicist Drago Potočnik. V članku je jasno dokazano, da je Slovenija pri drž. priv. zavodih zapostavljena. — Zelo aktualen je tudi članek dr. Vinka Šarabona o romunskih petrolejskih vprašanjih Slede še članki: »Gospodarski problem Turčije«, »Naš gospodarski položaj«, »Velesejem v Plovdivu«, >Največji svetovni izvoznik surovega masla« ter bogat listek. Vseskozi aktualna vsebina znova priporoča »Trg. tovariša« vsem, ki se hočejo seznaniti z gospodarskimi vprašanji. Anketa za pridelovalno ceno pšenice Zaradi različnega stališča raznih interesentov se je spet načelo vprašanje maksimalne cene za pšenico in koruzo. Pridelovalci stremijo za tem, da bi opravičili vjšje cene in se pri tem sklicujejo na škarje nasproti cenam indu atrijskih izdelkov. Kupovalci žita tn zlasti vsi pasivni kraji pa želi jo, da bi se cena še znižala in da bi se uredilo tudi vprašanje koruze, katero izvažamo poceni kot krmo, doma pa je nedostaje celo za hrano. V Beogradu sta bili v petek tem dve konferenci. Prva konfe renca je bila v 'kmetijskem mini V sklopu naših gospodarskih vprašanj gre lesnemu gospodarstvu posebna važnost. Naše lesno gospodarstvo obsega velik sektor naše državne in tudi velik sektor naše zasebne gospodarske delavnosti. Tu gre za milijarde dinarjev vrednosti, za eksistenco deset in stotisočev delavcev, kmetovalcev in nameščencev z velikanskim številom rodbinskih članov. Zato mora biti naloga vseh odločujočih, da se to gospodarstvo čimbolj obvaruje pred -vsemi nezgodami in da se ohranijo pozitivne dobrine tega gospodarstva čim bolj intakt-ne. Kar ni dobro, to naj se brezobzirno odpravi, kar pa je dobro, naj se varuje in spoštuje. Naše gospodarstvo ni tako močno, da bi moglo prenašati nezrelih eksperimentov in da bi smelo dovoljevati nesposobnih operacij brez temeljitega preudarka. Zato je treba pozdraviti izjavo fin. ministra dr. Šuteja, ki je de mantiral vse vesti o »reformah«, ki bi samo motile naš gospodarski, zlasti pa naš denarni red. Enako je treba pozdraviti tudi one resne glasove v dnevnem tisku, ki so svarili pred slepim kopiranjem tujih vzorcev in sistemov brez za dostnega poznavanja naših razmer in potreb. Ce se že lotimo teh problemov, potem se jih moramo lotiti z vso temeljitostjo, z resničnim sodelovanjem naših praktičnih gospodarskih ljudi in brez vsake demagogije. Zlasti to poslednje je nad vse važno. smo sedaj izgubili. Imeli smo dober trg v čezmorskih državah, na primer v Argentini. Tudi te trge smo izgubili. Svetovna morja so zaprta z blokado. Tako -more naše lesno gospodarstvo v bližnji bodočnosti računati samo s sosednimi trgi, -na katere -moremo priti po suhem. Začela so -se tudi pogajanja za sklenitev novih trgovinskih pogodb. Začela so se pogajanja z Grčijo. Trgovinska pogajanja z Italijo so bila ugodno končana ter so nam prinesla povečane kontingente za naš les. Velike važnosti bodo pogajanja, ki se bodo te -dni začela zaradi obnove naše trgovine z državami, ki so zasedene od Nemčije. Poroča se nadalje, da se v kratkem začno trgovinska pogajanja tudi s Turčijo, ki bi mogla postati -dober kupec našega lesa. Naši odnošaji z Madžarsko se stalno razvijajo v duhu dobrega prijateljstva, kar ugodno vpliva tudi na gospodarske zveze. Posebno naš mehki les ima dober trg na Madžarskem. Naša prodaja lesa Nemčiji ostaja sicer še znatna, vendar pa se zmanjšuje, ker si more sedaj Nemčija dobaviti les tudi iz drugih držav. Poroča'pa se nam tudi, da se -skuša doseči, da bi mogli -kot nevtralna država prodajati svoj les zopet v nekatere čezmorske države, kakor n. pr. v Argentino. V današnjih razmerah _ pa se mora vsak zavedati, da ni danes mogoče niti pri najbolj previdnem postopanju računati na stoodstoten uspeh. Cut odgovornosti je za to tem bolj važen. Naše gozdno gospodarstvo kot posebno važen činitelj vsega našega gospodarstva ima predvsem to željo, -da bi moglo nemoteno de lati. To ni samo v interesu lastni kov 'podjetij, temveč tudi delavcev, nameščencev in njih rodbin. Delo danes ni lahko. Znano je, kako mnoge in kako dobre trge smo iz gubili. Imeli smo mnogo kupcev našega lesa v severni Afriki ter zapadnih državah Evrope. Vse te Na sestanku naših lesnih gospodarstvenikov (o katerem smo podrobno poročali že v prejšnji številki), se je govorilo o vseh teh vprašanjih. Položaj na lesnem trgu se je na tem sestanku pravilno ocenil in tudi ugotovilo, kaj je treba storiti za naše lesno gospodarstvo in za našo lesno trgovino. Mnogo se je govorilo tudi o nameravani preklasifikaciji blaga, ki bi bila za naš les usodna, ker bi nam čisto zaprla nemški trg, ker ne pristajajo Nemci več na nobeno zvišanje lesne cene. Cene našemu lesu trpe, ker so odpadli 'pomembni kupci. Vendar pa skušajo naša lesna podjetja vzdržati svoje žage v obratu. Večkrat se pojavljajo v javnosti neresnične vesti o ustavitvi -dela v naših žagah. Tako se je v dnevnem tisku pred dnevi poročalo, da je Našička odpustila 1300 delavcev. Resnica pa je ta, da delajo sedaj delavci namesto v dveh, samo v eni izmenjavi. * Vendar pa je treba nekaj storiti, da bi se preprečile ustavitve obratov. Ker smo sedaj odrezani od velikih tujih tržišč, postaja za nas posebno važen naš domači trg. Gradbena delavnost dobro napreduje. To velja za zasebno iniciativo (žal v Sloveniji v zelo majhni meri), upamo pa tudi, da bodo tudi država in banovine izvedle del -svojih namer. Nemški lesni strokovni listi pišejo, da se v evropskem lesnem gospodarstvu opaža revizija in pre-oriontacija na vsej črti, kar je posledica dogodkov v zapadni Evropi, ko je Nemčija zavzela Nizozemsko, Belgijo in velik -del Francije. Posebno skandinavske države so se -začele, kakor pravijo ti nemški strokovni listi, prilagojevati novemu stanju. To se vidi tudi v cenah. Na ta način se je dosegla »kontrola proti prevelikim zahtevam jugovzhoda«. Nadalje se pravi, da »Balkan še nekaj okleva«, da pa se že vidi »zaton visokih lesnih con na zapadu«. »Lesno gospodarstvo se že orientira v smislu nove Evrope z Berlinom kot središčem.« Ta mnenja nemških strokovnih listov na vsak način zaslužijo, da se posebej omenijo. Leta 1937. je prevzela Vel. Britanija 46% vsega evropskega uvoza rezanega iglastega lesa, Nemčija samo 8‘5%. Kar se tiče iglastega okroglega lesa je bila Nemčija s 37 odstotki na prvem mestu. Pri jamskem lesu pa je odpadlo na Vel. Britanijo 72'5%, na Nemčijo pa samo pol odstotka. Sedaj se je vse to znatno izpre-menilo. Končna odločitev pa bo padla po nemško-italijanskem napadu na Vel. Britanijo. * Pomembna lesna država Romunija je doživela zadnje -dni občutne izgube svojega ozemlja. Od skoraj 6 in pol milijona gozdne površine Romunije je bilo skoraj 450.000 ha v Bukovini in skoraj 200.000 ha v Besarabiji. Ker so gozdovi Bukovine večinoma na jugu, je Romunija izgubila le malo -svojih gozdov. Druga -pa je bila stvar, če bi se uresničile madžarske zahteve glede Sedmograške, kjer je 3'28 milijona ha gozdne površine. Politične vesti »Jaz Philippe Petain, maršal Francije, objavljam na podlagi ustavnega zakona z dne 11. julija 1940., da stopam na_ položaj poglavarja francoske države. Na podlagi istega zakona predpisujem;, ukine se čl. 2. zakona z dne 25. februarja 1870.« Tako se glasi proglas maršala Petaina, ki ga je objavil francoski uradni list in s katerim je postal maršal Petain diktator Francije in s katerim je prevzel predsedstvo republike in predsedstvo vlade. , Maršal Petain se je sestal s predsednikom republike Lebrunom ter mu sporočil, da namerava prevzeti položaj državnega poglavarja, da bi mogel v celoti prevzeti odgovornost za upravo države v sedanjih izrednih časih. Predsednik Lebrun je nato izjavil, da mu daje svoj položaj na razpolago. Maršal Petain je v govoru po ra- diu sporočil, da je dobil od velike narodne skupščine široka pooblastila za obnovo francoske države na popolnoma novi podlagi. Vlada je pred tako velikimi težavami kakor doslej še nobena francoska vlada. Obnoviti se morajo prometne zveze v dTŽavi. Vsi FreJicozi n j se vrnejo na svoje d°move. Nato je obsodil britanski napad na francoske vojne ladje, ker ni nikdar imela Francija namena da bi svo- ie vojne ladje izročila Nemčiji. Nato ie govoril o novi ureditvi Francije. Nova vlada 'bo štela 12 ministrov, katerim -bodo pomagali generalni -tajniki. Na čelu vsake province bo guverner. Vse nepotrebne formalnosti v uradovanju bodo odpravljene. Vlada je že stopila v stik z nemško vlado, da bi mogla svoj sedež prenesti v Versailles. Nato je govoril maršal Petain o notranji politiki ter dejal, da je bil denar za francosko družbo dostikrat sredstvo za nadvlado. bodoče bo denar samo sredstvo za nagrado storjenega dela. Nobenih sinekur ne bo več. Obsoja kapitali- zem in mednarodni socializem, ki sta oba izkoriščala Francijo. Samo francoska rodbina je varovala francoske tradicije ter delala na to, da se ohrani to>, kar je bilo najboljše v francoskem harodu. Nova francoska ustava ima med drugim naslednje določbe; Poglavar države ima vse vladarske pravice. Imenuje ministre in drž. podtajnike ter izvršuje zakonodajno oblast do sestanka novega narodnega predstavništva. Objavlja vse zakone. Imenuje vse civilne In vojaške uradnike. Ima pravico amne-stiranja, vodi pogajanja o mednarodnih pogodbah, tuji diplomati so pri njem akreditirani ter sme proglasiti obsedno stanje. Vojne ne more sam napovedati. Nemški listi komentirajo novo francosko ustavo in imenovanje maršala Petaina za diktatorja Francije. Naglašajo, da je dala Nemčija Franciji popolno svobodo da se na novo organizira. Položaj’ maršala Petaina pa se ne more primerjati s položajem Hitlerja, ki je resničen voditelj naroda. Nemški listi nadalje naglašajo, da se sedaj vidi, da Francija ne bo mogla več zavzeti onega položaja, ki ga je imela po svetovni vojni. To je tudi edino, kar Nemčijo zanima. Maršal Petain je imenoval novo francosko vlado. Namestnik predsednika francoske vlade je Laval. Notranji minister je Marchet, zunanji Baudoin, finančni Yves Bou-thUlier, vojni general Weygand, podtajnik za letalstvo je general Pujo, za mornarico pa admiral Darlan. S posebnim ustavnim aktom določa maršal Petain, da Je njegov namestnik, če bi bil v katerem koli oziru oviran izvrševati funkcije šefa države, Laval, če pa bi bil ta oviran prevzeti to zastopstvo, potem izvoli ministrski svet z večino glasov namestnika. Novi francoski vladi pripisuje italijanski tisk dvojno taktiko, ali resnično kesanje ali pa spretno kritje, da bi ji bil poraz cenejši, in to se zdi Farinaccijevemu listu »Regime fascista« celo verjetnejše. Min. predsednik IVinston Churchill je govoril v nedeljo po radiu. Njegov govor so oddajale vse angleške postaje. V svojem govoru je med drugim dejal, da se Vel. Britanija sicer bori sama, ne pa samo za sebe. Anglija je danes pripravljena na napad in na najtežjo borbo. Danes ima Anglija na otoku poldrug milijon izvrstno oboroženih in dobro izvežbanih vojakov, poleg tega pa posebne oddelke za boj proiti padal-cem. Vsako vas, vsak kraj bo vojska branila in v morju londonskih hiš se bo bil boj, če bi prišlo do invazije, za vsako ulico. Ves London bo prej en sam kup razvalin, kakor pa da bi pristal na suženjstvo. Vel. Britanija bo morda dala milost drugim, sama pa ne bo nikdar prosila za milost. Govori v imenu vlade, v kateri so zastopane vse stranke jn podpira ga vse 'časopisje, ki je svobodno. Vse ljudstvo se bo borilo do zadnjega. Vel. Britanija je pripravljena za vojno, a pripraviti se mora tudi za 1. 1941. in 1942., ko bo prešla iz defenzive v ofenzivo. Churchill se je v svojem govoru spominjal tudi francoskega narodnega praznika 14. julija (ki e letos proglašen kot dan narodne žalosti). Omenil je tudi, da je angleška mornarica morala onesposobiti za boj velike francoske vojne ladje. One ladje, ki so sedaj v Toulonu in drugih pristaniščih, ne bo nihče napadal, če ne bodo poskusile pribi v -pristanišča, ki so pod kontrolo sovražnika. Angleži demantirajo, da bi bile velika oklopnica »Hood« in matična ladja za letala »Are Royal« poškodovani. Angleška vlada je proglasila za nekatere dele Anglije obsedno stanje. Eno uro po sončnem zatonu in eno uro pred sončnim vzhodom ne sme nihče na ulico. Angleška admiraliteta je odredila, da se mo-rajo vso lfldjicc vsi čolni od-stranitd z angleške obale. Ladje se morajo ali uničiti ali pa potegniti daleč na suho. Vse -to so ukrepi zaradi bližnjega nemškega napada. V poučenih berlinskih krogih se govori, da so priprave za napad na Anglijo končane in da se bo ta napad začel še pred 19. julijem. V Sredozemskem morju bo akcijo proti Vel. Britaniji prevzela Italija in so se zadnje dneve velike borbe med italijanskimi in britanskimi silami že pričele. Prizadevanja londonske vlade, da bi Irska pristala na skupno obrambo pred ev. nemškim napadom, so se izjalovila, irska odklanja obrambo po angleških četah. Nemški listi pišejo, da je čisto izmišljeno, da bi Nemčija hotela preko Irske napasti Anglijo. Nemčija ima interes na tem, da ostane Irska nevtralna. Predsednik turške vlade Saidam je na seji skupščine med drugim izjavil, da bo Turčija izpolnila vse svoje obveznosti in da bo svojo neodvisnost branila z vso odločnostjo. Poročilo predsednika Saidama je skupščina soglasno odobrila. Deaarstvs Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. julija navaja naslednje izpremem-be (vse Številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 24‘8 na 2.268!. Devize izven podloge so padle za 70'78 na 449'38. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 36'01 na 350'16. Posojila so se skupno povečala za 14'04 na 1.914'7, in sicer so se menična zmanjšala za 34'2 na 1.755'6, lom bar dna pa so se povečala za 48'26 na 15914. Eskont bonov narodne obrambe se je zvišal za 165 na 3.9529. Nepremičnine so više izkazane za 1‘30 v višini 205. Razna aktiva so se zvišala za 2'4 na 2.094'07. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 11'39 na 12.198'9. Obveze na pokaz pa so se zvišale za 125'4 na 1.98718. Razna pasiva so se zmanjšala za 137 na 360'2. Dejanska vrednost skupne podloge je izkazana s 3.629'46. Skupno kritje se je zvišalo od 25‘50 na 25'58 %, samo zlato kritje pa je padlo od 23'27% na 23'09. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. Beograjska borza Vsa poročila <0 borznem prometu naglašajo, da se še nič ne pozna začetek počitnic in da je bil promet ta teden celo bolj živahen, kar velja za devizno tržišče, manj pa za efektno. Promet petih sestankov je znašal vsega 40-4 milijona dinarjev, od tega devizni 38-6 milijona, vrednostnih papirjev pa 1-7. Tečaje papirjev so malo tlačile večje prodaje, ki so imele namen spraviti narasli dobiček. Javne ponudbe pa ni. Večji promet je imel samo 7% Blair. Povoljen je bil promet sorazmerno tudi na trgu efektov. Državni papirji so čvrsti. Brez zaključkov pa so bili agrarji iz 1- 1934., 7% no stabilizacijsko po-fojilo, 8%ni Blair in Seligman, izmed delnic pa Narodna banka. Ta je bila v ponudbi po 8100 do 8050, iskana pa 7950. 8% Blair je bil v ponudbi po 96-50, Seligman po 101-50. Po višini prometa tekmuje vojna škoda z dalmatinskimi obveznicami, ki so tržile 814.000 dinarjev po tečaju 71-50, pozneje 70 in končno spet po 71-50. Izven tečaja so bili zaključeni do 35.000 din po 69'75, Vojne škode je bilo prodane nad tisoč kosov po 428, nato po 427 in 426, konec tedna pa spet po 434 kakor pretekli teden. Zadnji dan je stržila izven tečaja z isto višino 570 kosov. Agrarji iz 1. 1921. so padli za dve točki na 50 s prometom 42.000 din, konec tedna na 51-50 in 51, kakor so bili prodani tudi izven tečaja. Begluške obveznice so bile tudi slabotne in se je prosto za 200 000 din nominale po 78-50 in 77-25, izven tečaja pa za 100.000 din po 77’50 in 77. Gozd-110 posojilo je bilo zaključeno po 7% no investicijsko po 97. Med dolarskimi papirji je bilo Ptometa pri 7% nem Blairu za DOOO dolarjev po 92'50, kar je bil udi zadnji tečaj. Za delnice ni bilo prometa, rasti s PABom, in še tega drobnih ' kosov po 193, debelih pa šele 10*197 te 010 kosov po 196 Gibanje tečajev v preteklem tednu kažejo te številke? 9-e ®' 7- 12. 7 vojna škoda 433'— 433-_ % investicijsko 96»— 96'— % agrarne 52'— 51'50 % begluške 76'— 77'— dalm. agr. 73'50 71'50 (gozdne 72— 71 — ‘X Blair 93'— 92'50 Blair 96-_ 96-50 'ž Seligman 101'50 101'50 stabilizacijsko 93'— 93-_ Na deviznem tržišču je pa,d!o zanimanje za London, ki je ostal celo brez prometa, švicarski frank jo trden zaradi večjega povpraševanja in je napredoval za dve točki. Prometa je bilo z Ženevo nad 40 tisoč frankov po 1247-40 in 1246-57. V svobodnem prometu jo bilo trženo tudi 82.849 dolarjev po stalnem tečaju 55 dinarjev. Privatni kliring je imel za nad 2 milijona prometa v markah po stalnem tečaju 14'80. Grških bonov je bilo za en milijon drahem zaključenih po 37, konec tedna po 34, po odzvonitvi pa po 35'50. V prometu je tudi Sofija za nad pol-drug milijon po tečaju 90—91. Blagovno tržišče je spet oslab- ljeno Sn Je promet za po manjši ko piejSpji tedeg. Presenetljivo je to tudi za Prjzad. Ves blagovni promet beograjske bojite znaša 106 vagonov in pol. Od tega je bilo 61 in pol vagona pšenice, 32 koruze, 3 ječmena in 9 voz raznih mlinskih izdelkov. * Tečaj grških bonov se bo skoraj gotovo znatno znižal, če se uvede spet klirinški sistem, kakor se je pokazalo po podobnem sporazumu Grčije z Bolgarsko in z Nemčijo. Verjetno je, da se obnovi naš kliring z Grčijo v stari obliki. Maksimalna obrestna mera v Protektoratu je določena pri državnih in kmetijskih kreditnih zavodih na 2,75%, pri ostalih denarnih zavodih na 3%. Obresti za tekoče račune so znižane od 6,5 na 5%, ■pa znaša 1 k »ero držav-80 Izenačene z za lomhardn dpi e nemškimi. Sovjetsko notranje posojilo je bilo uspešno zaključeno na višini 9 milijard in 60 milijonov ruibljev, več ko 1600 milijonov nad določeno vsoto. Norveška banka je začela poslovati v Londonu, kamor je spravila največ svojega zlata. V Londonu so tudi odločilni vodje te banke in finančni minister. Angleški denarni obtek se je povečal od maja dalje približno po 10 milijonov funtov šterlingov na teden in znašal ob koncu junija 602 milijona, (to je 103 mil. ali 20% več ko lani. Vojni stroški so dnevno znašali že 6 milijonov funtov. Vsi izdatki so v juniju znašali tedensko 62 milijonov funtov. Izvedba trgovinske z Italii V zunanjem ministrstvu je bila konec tedna konferenca strokovnjakov, ki je imela nalogo, da uredi tehnične pogoje za izvajanje naše dopolnilne trgovinske pogodbe z Italijo. Kakor pa poroča »Jug. Kurir«, je dospela v Beograd še posebna italijanska gospodarska delegacija, da prouči možnosti nakupa raznih kovin v naši državi. V naši novi pogodbi je za ta izvoz določeno plačevanje v devizah oziroma zamena za tiste predmete, ki jih mi sicer plačujemo v devizah. Blejski sestanek tekstilne industrije Sestanek, o katerem smo poročali prejšnji teden, se je minuli teden res vršil na Bledu. Prišli so zastopniki naše in italijanske tekstilne industrije, da se pogodijo o dobavah in ceni italijanskega bombaža. Italijanska delegacija je bila sestavljena iz štirih industrialcev in enega člana blagovnega instituta; v naši delegaciji so bili gg. V. Ilič iz Beograda, R. Kratohvil iz Duge Rese, Tobolski iz Oroslavja, E. Ivančič iz Maribora, Franjo Sire in M. Ho-rowitz iz Kranja. Zvezo industrialcev je zastopal gen. tajnik dr. R. Golia, Zvezo tekstilne industrije gen. tajnik zbornice Ivan Mohorič. Centralo industrijskih korporacij dr. C. Gregorič in zagrebško Zvezo industrialcev M. Bauer. Direkcija za zunanjo trgovino je poslala kot svoja zastopnika dr. K. Krističa in Radojeviča. Kakor smo že poročali, nam je Italija po zadnjem trgovinskem dogovoru odobrila za dobo od 1. julija 1946 do 30. junija 1941 uvoz 4900 ton bombažnega prediva in 4000 ton bombažnega prediva z dodatkom 25% fiocca. Čistega bombažnega prediva bi torej morali dobiti od Italije 7 milijonov kg. Naše letna potrošnja pa znaša okoli 12 milijonov kg, da bi nam Italija dobavila 58'33% vse naše potrošnje. Italijanski izvozniki bombažnega prediva zahtevajo ceno 28 lir za kg franko meja, kar znaša v dinarjih 64'06. Urad 23 kontrolo cen pa je pri nas maksimiral to vrsto bombaža na 35'50 din za kg. Na ta, način bi morali mi plačati za bombažno predivo 30-57 din ali za 91% več kakor pa je pri nas maksimirana cena bombažpe-ga prediva. Celotno bi plačali okoli 214 milijonov več kakor pa je po uradu za kontrolo cen predvidena maksimalna cena za bombažno predivo. Nekaj upanja je še, da bo po blejskem sestanku naših in italijanskih industrialcev doseženo zmanjšanje cene. A tudi v tem primeru bo italijansko bombažno predivo še vedno od 60 do 70% dražje kakor pa so pri nas določene maksimalne cene. Pripomniti pa je treba pri tem, da velja cena, katero zahtevajo od nas italijanski industrialci, tudi na italijanskem notranjem trgu, da torej z italijanskega stališča ta cena ni pretirana. Jasno pa je, da to nerazmerje med cenami, kakor jih je maksimiral naš urad za kontrolo cen in temi cenami, kakor jih morajo plačevati naši industrialci, ne more še nadalje trajati in da se morajo zato maksimalne cene za bombažno predivo italijanskega izvora revidirati. Ostale modalitete v prometu z Italijo bo uredila posebna konferenca, ki se je že pričela v Beogradu. Za dodatno nabavo volne v inozemstvu pa je sklicana druga konferenca industrialcev in se bo ta konferenca vršila v petek v Beogradu. Ali ne bo neioiaine konkurence niti sedai konec1 Nelojalna konkurenca, ali slovensko povedano: umazana konkurenca, ni le dokaz pomanjkanja stanovske zavednosti in tovariškega duha, temveč tudi dokaz nizkega mišljenja, ki nastaja iz prevelikega pohlepa po profitu. Dobri trgovci se zato nikdar ne spozabijo tako daleč, da bi z umazano konkurenco škodovali svojemu stanovskemu tovarišu. Takšna konkurenca je samo posebnost slabih trgovcev. Včasih, ko je blaga v izobilju, ko mora trgovec gledati predvsem na to, da izprazni svoje zaloge starega blaga, je na vse zadnje razumljivo in tudi opravičljivo, če prodaja staro blago tudi v izgubo, da mu blago predolgo ne obleži. Toda nobenega opravičila in izgovora ni, če se pojavlja nelojalna konkurenca celo v današnjih časih, ko blaga primanjkuje, ko ni nobene nevarnosti, da bi blago obležalo. V takšnih časih pa za umazano konkurenco res ni nobenega izgovora. A niti sedaj ni izginila umazana konkurenca, kakor priča naslednji dopis, ki smo ga prejeli od uglednega ljubljanskega trgovca in ki se glasi: Že lansko leto sem na tem mestu poročal o nezdravih razmerah, ki vladajo na ljubljanskem trgu. Letos se začenja ista gonja s cenami. Blago, ki stane v tovarni na pr. din 28--, se je prodajalo po din 34—35. To je popolnoma v redu. Naenkrat pa začuti nekdo potrebo, da žene cene navzdol. Običaj je, da se v pozni sezoni znižajo cene, toda ali ni dovolj, če bi se to blago prodajalo po din 30‘— ali 29-—? Ne! V Ljubljani so nekateri znižali ceno na din 25'—, da torej prodajajo blago ceneje, kakor pa so plačali v tovarni. Sedaj se začenja zopet stari sistem. Trgovec A zniža blago, ki stane v tovarni din 35-— na din 36-—, trgovec B. zniža blago na din 35'—, trgovec C, nejevoljen na din 34'—, in tako gre ta proces eventualno tudi še naprej. In to v času, ko se vse diaži. Gotovo, da je to v prid odjemalcem. Bogati trgovec si to lahko privošči. Ali pa je to kole-gialnd in združljivo s trgovsko moralo? Manjši trgovec ne more slediti takemu početju ter mu zastane blago ali pa mora tudi sam prodajati v izgubo, ki ga pa mora uničiti. Ljubljana, ki je v predvojni Avstriji slovela kot najsolidnejše mesto v vsej državi, daje sedaj prav slabe zglede za solidnost. Imamo sicer zakon o nelojalni konkurenci, toda kdo se briga zanj? Imamo protidraginjski zakon, a vse to nam nič ne koristi. V Nemčiji je takozvano »šlajdra-nje« nemogoče. Tam država sama reče trgovcu: Ti ne smeš prepoceni prodajati, ker sicer tudi ne boš mogel davkov v redu plačevati in tudi ne svoje osebje primerno honorirati. Pri nas je pa vse dovoljeno. Ce si bogat, delaš lahko kar hočeš, tudi če uničiš par manjših trgovcev, nič ne stri, samo da ti živiš. Potrebno bi bilo, da se vstavijo v zakon o nelojalni konkurenci tudi takšni primeri. Ali bi bilo morda umestno, da priobčimo imena trgovcev, ki se proslavljajo s svojo nelojalno konkurenco? Morda se jim bo oglasila že precej kosmata vest. Na vsak način tako postopanje ne dela čast' ljubljanskim trgovcem. Eden, ki ga je sram, da se šteje med ljubljanske trgovce. Občni zbori »Drava«, lesna ind. d. d. v Mariboru ima redni občni zbor 27. julija ob 15. v pisarniških prostorih družbe. Delnice ise morajo založiti vsaj štiri dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru, ali v pisarni tvrdke v Mariboru, Meljska c. 91. 67. redni občni zbor delničarjev Stavbne dražbe d. d. v Ljubljani bo v sredo 31. julija ob 11. v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice se morajo položiti najkasneje do 25. julija pri blagajni družbe ali pri Kreditnem zavodu za trg. in imd. v Ljubljani. Tovarna sukna »Tekstilana« d. d. v Kočevju ima redni letni občni zbor dne 29. julija ob 16. v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Delnice se morajo založiti vsaj 6 dni pred občnim zborom pri blagajni Zadružne gospodarske banlke v Ljubljani. Za glasovanje je potrebnih najmanj deset delnic. Plačevanje blagovnega prometa z Anglijo Zveza industrijeev v Ljubljani sporoča: Na podlagi novih predpisov, ki so jih uvedli v Angliji, plačujejo angleški kupci jugoslovansko blago, ki se izvaža v Anglijo, s polaganjem fakturnih zneskov v angleških funtih na specialni račun Narodne banke pri Bank of England, London, na ta način, da se morejo terjatve iz omenjenega računa uporabiti zgolj za plačevanje iz Anglije ali njenih čezmorskih dežel v našo državo uvoženega blaga, kakor tudi za .plačevanje obveznosti, ki ne izvirajo iz blagovne izmenjave. V zvezi s tem je izdala Devizna direkcija pod DD. br. 68 z dne 3. julija t. 1. sledeča navodila: 1. Za vse zneske, za katere bo Narodna banka prejela obvestilo od Bank of England o izvršeni odobritvi angleških funtov na specialnem računu v korist poedinih jugoslovanskih izvoznikov, bo Narodna banka izplačevala ustrezajoče vrednosti v dinarjih na bazi dnevnega borznega tečaja. Domači izvozniki bodo mogli opravičiti svoje obveze na podlagi uverenj, s katerimi se je blago, na katero se nanaša plačilo, izvozilo z obračunom Devizne direkcije Narodne banke, v katerem bo naznačena klavzula za opravičbo, ali pa s pismom pooblaščenega zavoda, vendar pa le na podlagi klavzule o opravičbi, pridobljene od Devizne direkcije za dotični konkretni primer. 2. Vos uvoz blaga iz Anglije in njenih dominionov, bodisi po izvršenem ocarinjenju v naši državi, bodisi da gre za predplačila, se more plačati le z nabavo funtov pri Narodni banki. 3. Z devizami, ki izvirajo od izvoza v Anglijo in katere bodo pooblaščeni zavodi prejeli neposredno na račun svojih inozemskih ko-respondentov, se postopa kakor z devizami po določilu čl. 7. deviznega pravilnika. 4. Za Anglijo v smislu navedenih navodil se smatrajo razen Velike Britanije še vsi ostali njeni dominioni, Egipt in Irak, razen Nove Fundlandije in Hongkonga. Izvoz lipovega čaja Zaradi zastoja v uvozu čaja se namerava pri nas prepovedati izvoz lipovega cvetja. Devizna direkcija je najprej odredila nadzor nad tem predmetom, zdaj pa mu hoče še maksimirati ceno. Ker imajo pa trgovci dosti zaloge, so vložili predlog za popolno oprostitev izvoza. Ce se pa res namerava uvesti maksimalna cena, naj se to izvede takoj, ker se lipov cvet obira že v juliju. Zunanja trgovina Konferenca gospodarskih strokovnjakov Balkanske zveze se prične ta mesec v Carigradu. Na dnevnem redu bo vprašanje oskrbovanja z industrijskimi surovinami. Naš trgovinski ataše za SSSR inženir Gaži je bil pred odhodom sprejet pri trg. ministru dr. Andre-su. V Moskvo potuje skupno s tiskovnima zastopnikoma Krajšumo-vičem in Za j čičem. Švica je uvažala zadnja leta dosti vina, ker prideluje samo posebne vrste. Lani je uvozila pol milijona hi vina iz Italije, dosti tudi iz Francije in Portugalske, manj iz Grčije, Alžira in Madžarske. Uvoz iz Španije se še ni popravil. v Poginja se je v Nemčiji povečala tudi v juniju za 0,3 točke, tako da je znašal indeks živil in dnevnih potrebščin 130,8 proti 100 v letu 1913./14. Podražila se je tudi zelenjava in krompir, padla pa je cena piva in premoga. Nekoliko se je podražila tudi obleka. Ameriška proizvodnja železa se je v maju v primeri z lanskim letom povečala od 1-72 na 3 51 milijona ton. Proizvodnja se je torej podvojila. Povprečna dnevna proizvodnja se je dvignila celo od 55.000_na 113.000 ton. Proizvodnja surove svile se je v Združenih državah Sev. Amerike v letošnjem maju v primeri z lanskim povečala od 1-7 na 3 5 milijona ton. ■M— — Za gtearin in 1 se uvede kontrola cen Zveza industrije mila je predlagala uradu za kontrolo cen, da se uvede kontrola cen tudi za cene stearina in kopre. Zveza predlaga to, ker nudi stearin zaradi svojega načina tehnične proizvodnje in trgovine možnost za špekulacijo, ki se je tudi v državi že močno razširila. Za kopro pa je potrebna kontrola, ker se iz jedra kokosovega oreha izdeluje kokosovo olje, za katero že velja kontrola cen. Cena stearina je bila lani pod 20 din, sedaj pa je narasla že na 50 do 55 din, kar pomenr zvišanje cene za več ko 150%. Pričakuje se, da bo urad za kontrolo cen predlog zveze industrije za milo sprejel. Maksimalne cene za železo Več velikih firm se bo preselilo iz Zagreba v Beograd »Jugoslovenski Kurir« poroča, da se namerava več velikih firm preseliti iz Zagreba v Beograd. Zlasti se nameravajo preseliti firme, ki prodajajo les, kože in mineralna olja. Te firme navajajo, da prodajo več ko 70% svojih predmetov na trgih izven Hrvatske, zlasti pa v Srbiji in Vojvodini. Poleg tega pa je vzrok preselitve tudi to, da so davščine v Beogradu znatno manjše kakor pa v Zagrebu. Z odločbo ministra za trgovino in industrijo ter ministra za soc. politiko in ljudsko zdravje ter z dodatno odločbo urada za 'kontrolo cen so bile določene za železo, kolikor je podvrženo kontroli cen, naslednje maksimalne cene: I. Na podlagi odst. 4. čl. 3. uredbe o kontroli cen je predpisal urad t.'' kontrolo cen maksimalne cene za: a) paličasto železo (okroglo, štiri vogelno, polokroglo in ploščato z robi za kolesa); b) betonsko železo; c) fasonirano železo (oglato, enako- in neenakokrako, okensko, klinasto, segmentno itd.), in sicer za naslednje relacije in v naslednjih zneskih (din za 1 kg): Beograd 4‘90 Niš 4'98 Skoplje 4‘90 Novi Sad 4'93 Sarajevo 4'90 Kotor 4‘93 Ljubljana 4'90 Celje 4'90 Maribor 4'92 35 novih delniških družb je bilo ustanovljenih v 1. polletju V Jugoslaviji je bilo v 1. letošnjem polletju ustanovljenih 35 novih delniških družb, pri tem pa banovina Hrvatska ni upoštevana. Skupni delniški kapital teh 35 družb znaša 137-8 milijona din. Od novih delniških družb odpade na Beograd 30 družb s kapitalom 104’8 milijona din, vseh ostalih 5 družb pa na vse druge kraje Jugoslavije. Od novoustanovljenih družb je nastalo 9 iz bivših zadrug. Te imajo 45'9 milijona din kapitala Od novih družb je 21 industrijskih s kapitalom 97'6 milijona din, 13 s kapitalom 39 milijona din je trgovskih in ena družba s kapitalom 1-2 milijona din je paro-plovna. V primeri z lanskim prvim polletjem se je letos ustanovilo za 9 družb več, delniška glavnica novih družb pa je letos za 73'2 milijona din večja, kakor pa je bila glavnica lani ustanovljenih družb. Nove poštne pristojbine? Ali se še nihče ni našel, ki bi nam napisal nove pristojbine za pakete in druge zadeve? Ali nima tudi pošta interesa na tem? Vsaj svoječasno se je moglo to na pošti kupiti. Poštna direkcija bi že sama bila dolžna, da izda jasen pregled vseh svojih taks. Saj pri zvišanju itak mnogo zasluži. K tej notici pripominjamo, da je izdal Aleksander M. Tomič v Zagrebu, Tomičeva ulica 12/1 celotno najnovejšo poštno tarifo pod naslovom »Najnovija poštanska tarifa«* Njegova tarifa je popolna in velja samo 5 din. Naroča se pri njem. Poslovnim ljudem jo priporočamo. Trgovinski register K tej ceni se sme v trgovini na debelo dodati največ 66 par pri kg pri prodaji paličastega železa nad 3000 kg, betonskega pa nad 20.000 kilogramov naenkrat. Pri prodaji od 1000 do 3000 kg paličastega ter od 5000 do 20.000 kg betonskega železa naenkrat sme ta dodatek znašati največ 78 par pri kg k navedenim osnovnim cenam. Cene izven navedenih mest se smejo povečati iznad določenih maksimalnih cen samo še za znesek prevoznih stroškov od naj- bližje prej označene relacije do kupčeve postaje. Navedene cene se razumejo brez skupnega davka na poslovni promet in ev. krajevnih davščin. II. V zvezi z odredbo o maksimiranju cene za paličasto, betonsko in fasonirano železo je predpisal urad za kontrolo cen naslednjo spremembo dodatka k osnovni ceni: 1. Na osnovno ceno, ki znaša v Beogradu 4'90 itd. kakor zgoraj pod I., se sme v trgovini na debelo ali pri direktni prodaji proizvajalca maloprodajalcu brez ozira na prodano količino dodati največ 78 par pri kg na ime vseh dodatkov brez razlike za naslednje profile: a) paličasto železo, in sicer okroglo, štirivogelno, ploščnato in z robi za kolesa, b) betonsko železo, c) fasonirano železo, in to oglato enako- in neenakokrako, segmentno in fasonirano za ključavničarje. 2. Ti dodatki k osnovni ceni v trgovini na debelo ali pri direktni prodaji proizvajalčev maloproda-jalcem smejo pri naslednjih profilih znašati največ 1-18 din pri kg: polokroglo železo, trakasto železo nad 2 mm (normalno in specialno), železo za letve in okove pri vratih, obročno (N), klinasto, ban-dažno in osemvogelno železo. Tako določenim cenam se morejo dodati skupni davek in krajev ne davščine, v krajih izven prej naštetih mest še znesek prevoznih stroškov od najbližjega središča do kupčeve postaje. (Iz urada za kontrolo cen.) Ruski poslanik na našem dvoru i, , - Viktor Andrejevič Plotnikov je iz- ter#oriatne spremembe. Tudi ve-ročil v petek na Brdu pri Kranju sti 0 zahtevah sovjetov glede Dar-v svečani avdienci knezu namest- danel so neresnične, niku Pavlu svoje poverilne listine. _ Praznik revolucije 14. julij so Z Brda se je poslanik Plotnikov Francozi praznovaliv Franciji in v vrnil na Bled v hotel Toplice, s Angliji. Mase v Vichyu se je ude-katerega je visela sovjetska zasta- tudi maršal Petain z mnogimi va Z Bleda je odpotoval v Bohinj cLani vlade in tujimi diplomati, v 'hotel Bellevue, nato pa se je Na Daljnem whodu se Sovjetska vrnil v Ljubljano v hotel Union. naglo pripravlja na odloch- Zvečer se je z brzovlakom odpeljal z Japonsko, ker zelipod- Beoerad preti Cangkajška. Posebno skrbijo Po vrnitvi v Beograd je poslanik vzhodno vojno indu- Plotnjikov obiskal tudi kraljevska .' • namestnika dr. Stankoviča in doktorja Peroviča. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je sprejel v soboto madžarskega poslanika barona Bakača Bessenya. Gradbeni minister dr. Krek in b. minister Gjorgjevič sta se udele- Italijanska povpraševanja po našem blagu Vpisala sc je naslednja firma: Maycr in drug, industrija čipk Besedilo tudi srbskohrvatsko, Bled Obratni predmet: industrijski obrt izdelovanja kleklanih čipk na tovarniški način. Javna trgovska družba. Družbeniki: Mayer Eme rik star., veletrgovec v Ljubljani Mayer Emerik ml., trgovec v Ljub ljani. Tvrdko zastopa vsak družbe nik samostojno. 856 — Palermo: frizi in par-keti, 857 — San Nazzaro: rogovi in parklji, 858 — Genova: perutnina in jajca, 860 — Genova: kloridična kislina, 864 — Milan: okroglo in gradbeno železo, 865 — Genova: pšenična moka, 868 — Rim: doge, tanin in sladkor, 870 — Rim: celuloza, rude, premog in oljnata semena, 871 — Rim: išče se zastopnik za modne predmete, bižuterijo in gumbe, 892 — Milan: bolhač v cvetju in v prahu, tanin, 893 — Milan: lignit in litan-traksit, 894 — Milan: taninski ekstrakti, 896 — Trst: jelovina, 899 — Rim: stavbeni les, 900 — Saronno: krompir, 901 — Milan: kalcijev karbid, 903 — Turin: živi golobi. Italijanske ponudbe blaga: 855 — Milan: farmacevtski, sanitarni in kirurgični predmeti, 859 — Camerano: glasbeni in strumenti in harmonike, 861 — motocikli, motorne prikolice in eksplozivni motorji, 862 — Milan: tapetniški papir, 863 — Tortona: minski in lovski smodnik ter polni lovski naboji, 866 — Lodi: mlečni proizvodi 867 — Rim: aparati in brizgalne za gašenje požarov, 869 — Milan: moške obleke za civiliste in mehanike, 872 — Milan: radijski aparati, 873 — Turin: pisalni stroji, 874 — Milan: ovratnice, 895 — Milan: avtomatična ognjišča na premog, 897 — Milan: aparati za čišče nje zraka za obrambo pred plini 898 — Turin: sodi, remorkerji in sesalke za transport bencina, nafte in olj, 902 — Collebeato: avtomatski revolverji, 904 — Milan: eksplozivni motorji na bencin, parni stroji na petrolej in instalacije livarn, 905 — Milan: transformatorji in dvigala, kladiva za vrtanje, ognjišča na drva, 906 — Milan: moderni gledališki stroji, 907 — Rim: vojaške odeje, 908 — Turin: rjuhe in srajce za bolnišnice in za vojsko, 909 _ Rim: komisionar za iz-vop in uvoz se ponuja, 912 — Rim: železni stavbeni material, pretežno iz pločevine. * Interesenti naj se z navedbo tekoče številke in kraja obrnejo na upravo lista >Ital-Jug« (Milano, Cas. post. 1514), od katere dobe naslove italijanskih tvrdk. in po svetu [ Romuniji vsak dan močnejši. Go- Iz Itiaelcve se uradno demantirajo vse vesti, .da bi Sovi od Ture »vjetska Ru-rčije kakšne Anglija je vendarle sprejela japonske zahteve in. se zavezala, da ne bo več pustila izvažati orožja in vojnega materiala skozi Birmo čangkajškovi vojski. Japonski konzulat v Rangoonu bo imel pravico nadzirati transporte iz Birme na Kitajsko. Po prizadevanju ameriškega drž. žila slovesne otvoritve zadružnega L ed6‘fr?"- ^u obSče na tudi več nhnistrov in angleškim vjojnim farodovjem. Bin HrvaSke ie i^dal Uredbo o Ido sporazuma. Francosko vojno povečanju kompetenc banske izpo- brodovje bo intermrano v neki stave v Splitu zlasti za določne nevtralni luki. Sodijo, da bodo od-finančne posle,’ za dobo, dokler se Plule francoske ladje v New Orle-ne snide sabor. ’ ans. * , • Za nadzornika cen v Sloveniji je . Evakuacija angleških otrok iz imenovan Filip Uratnik glavni Anglije v domimone m Ameriko tajnik Delavske zbornice. Uradni je ustavljena, ker manjka vojnih prostori njegovega referata bodo za spremstvo prevoznih ladij, na Bleiweisovi cesti; v smislu pra- I tudl evakua" vilnika je podrejen neposredno ba- “j mi nnclmmrv ta rafaro f I ClO^OdllO u3, Dl S€ CVflJfU"* S irali samo otroci h°gatih staršev, k oddelku za trgovmo m mdustri Bolgarski general žekov, ki je st- vlfL- .. , . v_ .. bil vrhovni poveljnik bolgarske voj- Ponovni občni zbor Združenih svetovni vojni, je na pova- rezervruh častnikov m bojevnikov v.. „„h r,nvPlj_ hil včprn i V Mnrdd Bohoti bll° nemškega vrhovnega poveij- e bil včeraj v Murski boooti. ništva odpotoval v Nemčijo, da si Podporno društvo železniških de- ogleda bojišča na zapadni fronti, lavcev in uslužbencev v Mariboru Kekova spremljajta bolgarski ar-ima 12.592 članov, premoženja pa mjjski general Popov in nemški blizu 12 milijonov din, med tem vojaški ataSe v Sofiji, nekaj hiš; skoraj 6 milijonovo ima Angleško letalstvo je izvedlo no-v vlogah. . ve silne napade na Nemčijo in Ni- Zgorela je državna zrebcama na zozemsko Izgube znašajo samo tri Moti pri Ljutomeru. Živino so re- iastna letala. Zbili so Angleži zad-šili, uničena pa je vsa krma. Vzrok te^en 90 sovražnih letal, požara ni znan. Nad Rokavskim prelivom so Nem- Oficiozna »Samouprava« piše, da ci zbili deset angleških letal, vsega bo letos imela Jugoslavija slabo ta dan 15 letal, izgubili pa samo žetev, že lani ni bila žetev na vi- štiri jz Spremstva je bilo potop-šku, letos pa -bo mnogo slabša. Mo- ijenirx več ladij ramo zato biti pripravljeni na vse Italijani so včeraj zbili šest le-omejitve glede porabe živeža in tal in izbili dve. V pomorski bit-vsak se mora pokoravati odred- kl ie bila potopljena ena italijan-bam vlade glede varčevanja z ži- skaJ v Cirenajki so bila na- V“L , . , . padena. letališča, nasprotno pa spet Vlada se je odločila, kakor se I ^den in otok Malta. Torpedovka »Ljubljana« Je bila ^tufifl\